Lelo LXX štev. 300 a V Ljubljani, v četrtek, 31. decembra I942-XXI Spedlrlont ta abbooaniaoto poiUI« Poltolo« pl»f«n» « gotovini Prezzo — Cena L 0.80 SLOVENEC Naročnin« mesečno 18 Lir, za Inozem« stvo 20 Lir — ne-deljska fedaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podrninieai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega In tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Izha|a vsak daa zjatra) razen p onedeljka lo dneva po praznika. ■ Urednlitvo la a prava, Kopltarlava 6, Lloblfsn«. e S Redazione, Amminlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. I i Telelon 4001—4005. A.bbon»mentb Meta 18 Ltr«| Estero, meta 20 Lire, tuiuuone domenlc«, uro o 34 Ure, katero 50 Ure. C. C. f J LoMana 10 650 per el »bbo-nameott: 10.349 p« le Interzloni. Pllialel Novo meta, Concesslonaria eseluslva per la pubblldti dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. Bollettino No 949 Sensibili perdite inflitte alle colonne nemiche ne! sud-Iibico Nove carri armati distrutti L'aviazione dellAsse attacca con succssso nodi stradali e centri nelle rstrovie II Quartiere Generale delle Forze Armalc co- munica: Nelle zone desertiche del S u d 1 i b i co nuove sensibili perdite sono state inllitte da lorti reparti della nostra aviazione alle colonne attaccate nei giorni prccedenti. Sono continuati i combattimenti nella regione t u n i s i n a. Le truppe deli' Asse Itanno distrutto 0 carri arniati e preso una cinquantina di prigio-neri. Nostre lormazioni aeree d'assalto attaccavano nodi stradali e centri nelle retrovie: un apparec-cltio avvcrsario veniva abbattuto del fuoco di fan-teria gcrmanica. Velivoli ncmici Itanno bombardafo ripetuta-mente Susa (Tunisia) causando danni e lacendo numerose vittimc tra la popolazione. (Stelani). Vojno poročilo št. 949 Občutje izgube, zadane sovražniku v južni Libiji Devet tankov uničenih - Osno letalstvo učinkovito napada prometna križišča in središča v zaledju Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ob-javlja: V puščavskem področju južne Libije so prejšnje dni močni odclki našega letalstva zadali nove občutne izgube napadenim kolonam. V t u n i š k i pokrajini so sc boji nadaljevali. Osne čete so uničile devet tankov in prijele kakih 50 ujetnikov. Skupine naših napadalnih letal so napadale cestna križišča in središča v zaledju; ogenj nemškega topništva je zbil eno nasprotno letalo. Sovražna letala so ponovno bombardirala Sušo (Tunis) ter povzročila škodo in številne žrtve med prebivalstvom. _ Nov velik uspeh na morju Nemške podmornice so zopet potopile 19 ladij s 100.300 tonami — Krvave sovjetske izgube v Stalingradu in ob Donu — Sovjeti so včeraj na raznih odsekih izgubili 32 tankov ITitlerjev glavni stan, 30. dec. Nemško poveljstvo objavlja naslednje posebno poročilo: Nemške podmornice so nadaljevale zasledovanje pri A z o r i h razbitega sovražnega konvoja in so potopile naduhi je štiri ladje t 21.0110 tonami. S tem je bilo doslej iz tega konvoja uničenih skupno 19 ladij s lOo.OGO tonami. Poleg tega so potopilo naše podmornice v drugih vodah južnega in severnega Atlantika 15 ladij z 70.00(1 tonami. S tem je podmorniškn oroi-jo preko včeraj javljenih uspehov poslalo zopet 10 sovražnih ladij s 100.31H) tonami nu dno morja. Hitlerjev glavni stan, "0. dcc. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V ozemlju ob T n r e k u so so ponesrečili močni, i oklepnimi silami podprli sovražni napadi. Pri tcin jo bilo 8 sovražnih oklepnih vozil uničenih. V Stalingradu in v ozemlju ob Don u so utrpeli Sovjeti pri nadaljnjih svojih napadih veliko krvave izgube in so izgubili lfi oklepnih vozil. Pri uspešnih naših protisunkih je bilo zaplenjenega več težkega in lahkega orožja in so bili zajeti ujetniki. Napadi nemških letalskih skupin kakor tudi ietalijanskih, rtinuinskih iu madžarskih bojnih letal so povzročili sovražniku velike človeške izgube in znatne izgube v oklepnem in težkem orožju. Madžarske čete so uničile pri napadalnih operacijah večje število bunkerjev z njihovimi posadkami. V srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili posamični sovražni napadi odbiti. Lastni napadalni oddelki so vdrli v sovražne postojanke in so razbili več bojnih postojank. Južnovzhodno od Ilmenskega jezera so se zrušili nadaljnji sovražni napadi, podprli od oklepnih vozil, topništva in bojnega letalstva. 13 sovražnih oklepnih vozil je bilo uničenih. Ob Vol kovu in pred Leningradom so nemški napadalni oddelki španske prostovoljske divizije uničili več sovražnih bunkerjev. Hitra nemška letala in oddelki lovskih letal so v nizkih poletih razbili sovražno transportno kolono. Bojna letala so pred Ribiškim polotokom v Severnem Ledenem morju s presenetljivim napadom potopile sovražni minolovec. Nočni napadi bojnih in strmoglavih letal so povzročili velike po- Italijanski rušilec potopil angleško križarko Rim, 30. rec. AS. Vojni dopisnik lista »Mes-saggero«, ki se nahaja na nekem pomorskem oporišču v srednjem Sredozemlju, poroča o zmagovitem nastopu italijanskega rušilca »Camicia Nera«, ki je potopil eno sovražno križarko ter verjetno tudi en rušilec. Boj se je odigral v Sicilskem prelivu. Skupina treh italijanskih rušilcev in dveh tor-pedovk, ki je križarila po Sicilskem prelivu, je bila napadena od angleških torpednih letal, toda vsem ladjam se je posrečilo izogniti se torpedom. Proti 22 uri 40 minut je dobil poveljnik rušilca ^Camicia Nera« sporočilo, da prihaja pet sovražnih vojnih ladij proti vzhodu. Takoj je sklenil iti jim nasproti in nekaj po polnoči je bil že dosežen stik s sovražno skupino na razdaljo 6000 metrov. Angleške ladje so osredotočile svoj ogenj na rušilec »Camicia Nera« in se mu bližale. Ko so se približale na en kilometer razdalje, je poveljnik Foscari zaukazal spustiti torpeda. Posadka je razločno videla eksplozijo torpedov, ki so verjetno zadeli cn sovražni rušilec. Toda poveljnik italijanske ladje je sklenil nadaljevati lov, hoteč doseči križarko ter je plul vzporedno s to križarko, ki je bila zelo moderna in je pripadala vrsti »Esme-rald«. »Camicia Nera« je spustila proti križarki torpeda, ki so jo v polno zadela. Na križarki je takoj nato eksplodirala municija. Ladja se je hitro potopila. Druge angleške ladje so se nato hitro umaknile. Italijanski rušilec ni imel več torpedov v ceveh, toda poveljnik je zaukazal, naj se patru-liranje po morju nadaljuje do treh zjutraj, ker je slutil, da bi sovražne ladjo utegnile napasti italijansko spremljavo, ki je bila na morju nedaleč odtod. Ob tretji uri zjutraj je »Camicia Nera« zopet zagledala sovražne ladje in jim sledila. Ko je bil poveljnik Foscari prepričan, da so sovražne ladje odšle, se je zjutraj podal na neko letalsko oporišče, odkoder so takoj odletela nemška letala, ki so iz iste sovražne skupine potopila še eno ladjo, neko drugo pa poškodovala. Junaštvo planinske divizije »Julia« Berlin, 30. dec. Včerajšnje nemško vojno poročilo omenja z veliko pohvalo čudovito divizijo »Julia«, katere ime je zvezano s spominom na najlepše 6tra'ni epopeje, ki jih je popisala italijanska vojska na visokih grških gorah. _ , , »Julia« se že nekaj ča6a bori na vzhodnem bo- Japonske ladje obstreljujejo Buno Rim, 30. dec. AS. Dopisnik rimskega »Piccola« poroča iz Šanghaja, da je japonska mornarica 6t<> pila v akcijo in podpira kopenske sile, ki že nekaj mesecev trdo branijo japonske postojanke na jugovzhodni Novi Gvineji in jih napadajo čete generala Mac Arthurja. Ladje so dve uri zelo močno bombardirale sovražne vojaške naprave v Bu-ni. Istočasno so japonske čete. ki 6e nahajajo na letališču v Buni, izvedle izpad na avstralske, sile okoli letališča. Zavzete 60 bile sprednje avstralske postojanke. Japonski bombniki so tudi napadli avstralsko oporišče Alarauco na južni obali Nove Gvineje. Bombe na Kalkuto Tokio, 30. dec. AS. Japonski cesarski stan poroča, da so japonski bombniki 28. decembra napadli vojaške cilje v Kalkuti. Cittagongu in Fenti. V Cittagongu sta bili zažgani dve 3000-tonski prevozni ladji. Pri napadu nn Kalkuto so bile zavzete pristaniške naprave. Vsa japonska letala so se vrnila. Milijon ljudi bo izseljenih iz Pariza Pariz, 30. dcc. AS. Pariške občinske oblasti pripravljajo načrt za izselitev približno enega milijona prebivalcev iz prestolnice, da bi se na ta način izboljšala oskrba Pariza, ki je zabredla v težave zaradi jiomanjkanja prevoznih sredstev. Predvsem bodo izselili ljudi, ki niso zaposleni in njihovo bivanje ni nujno potrebno v Parizu, pač pa 60 bodo lahko dobro ustalila drugje. jišču in njeni tihi ter vrli planinci, ki premagujejo vse napore in vse tegobe, polni vrlin ter poguma, 60 postali že legendarni med nemškimi tovariši. Rusi pa so do6lej že na lastni koži morali neštetokrat poskusiti, da postojank, ki jih drže Italijani, ne morejo zavzeti, četudi pošiljajo tja velikanske množine vojaštva in zberejo preti njimi največje topove. Ta planinska divizja se je posebno odlikovala med zadnjimi boji v velikem donskem kolenu. Drugega iz teh bojev ne vemo, ker nemški poročevalski viri ne popisujejo podrobnosti o tekočih bojih. Tudi nemški tisk 6e omejuje le na objavo vojnih poročil in nekaterih dopisov iz bojišča, ki popisujejo boje, kateri 6o že končani. žare v pristaniških napravah M u r m a n s k a in v kolodvorskem področju Kaudalakše. V Severni Afriki so nemška strmoglava letala uspešno napadla sovražne kolone nu pohodu. V Tunisu samo krajevne bojne operacije. Sovražnik je utrpel zaradi napadov str-moglavih letal in bojnih letal v nizkih poletih velike izgube prevoznega gradiva. 29. decembra zvečer je nekaj britanskih letal vrglo posamezne razdiralne bombe n« z a p a d n o N e m č i j o. Povzročena je bil« majhna škoda na poslopjih. l.ahka nemška bojna lelaln so v Rokav-s k e m prelivu potopila eno stružno ladjo in so podnevi napadla zn vojno važne ril je nekega pristaniškega mestn ob j u ž ni n n g I e š-k i obali. V letalskih bitkah sta bili pri tem sestreljeni dve sovražni letali. Zopet je bila uničena močna sovjetska skupina Berlin, 30. dec. V nekem dopisu iz vzhodnega bojišča popisuje Gunter \Veber, kako je bila uničena velika skupina obkoljenih ruskih sil v nekem jjozdu blizu Toropca. V tem gozdu je deset dni divjal strašen ciklon. Baterije štirih nemških divizij so brez prestanka bruhale strašen ogenj. Tisočkrat jc hitela smrt med golimi vejami dreves na eno izmed sedmih obkoljenih sovjetskih divizij, ki se je pripravljala za na|iad na srednji odsek našega bojišča. Okoli gozda so nemški strelci zgradili zid pehotnega lahkega in težkega orožja. Deset dni bi se Rusi radi prebili skozi la obroč. Končno so sjx>-znali- da ni več rešitve. Nekaj časa je le/al nemiren molk nad gozdom. Topovi so molčali. Vojaki so previdno prodirali po gozdu 6 puškami v rokah, častniki so bili z avtomatskim orožjem pripravljeni na vsako presenečenje. Toda presenečenja ni bilo več. Gozd je bil spremenjen v velikanski grob. kjer je ležalo okoli 10.000 mrtvih, 1000 tankov in topov, nad 1000 avtomobilskih vozov, mnogo orožja in bomb. Bilka v obroču pri Toropcu je bila končana. Rusi, ki so 25. novembra začeli mogočno ofenzivo, hoteč prebiti zloglasni »vzhodni zid«, ki ga je zgradila organizacija lodt, so doživeli strašen poraz. Skoro vsak meter je bil razoran od granat ter pokrit z ostanki sovjetskih brigad. Med sovjetskimi topovi so našli tudi novejši top ameriškega izvora, na katerem je bilo ime tovarne ter letnica 1942. Vojaki so našli tudi moderne avtomobile amerikanskega izvora. Čiščenje gozda je trajalo dolgo. Proti noči jc bilo vse raziskano. Sredi gozda je bil velik ogenj. Tam je bilo 11 ujetih sovjetskih vojakov, ki so se dva dni skrivali v neki votlini. Z votlimi in brezizraznimi očmi so gledali v plamen in sveže goreče vejevje. Iz njihovih pla-ščev so prihajali oblački pare. Okoli gozda je divjal hud veter, povzročujoč močan šum, sikanje in drget. Vojna je trda. Osne podmornice so vedno nevarnejše Slockholm, 30. dec. AS. Londonski dopisnik lista »Dagens Nilictcr« podaja neke vrste pregled o verjetnem poteku vojne v letu 19+3 in obravnava problem osne potlmorniške vojne, 'lako piše med drugim, da bodo osne podmornice ostale najtežja in najnevarnejša grožnja za Anglijo ter pripominja, da se višek to kampanje v ničemer ne da primerjati s preteklostjo. Mnogi angleški kritiki predvidevajo, da se lvodo napadi osnega podmorniškegn orožja v bližnjih treh mesecih pomnožili. V Angliji je tudi znano, da Nemčija gratii mnogo hitreje podmornice, kakor pa jih lahko zavezniki po- Seja ministrskega odbora za preskrbo in cene Rim, 30. dec. AS. Včeraj ob 5. popoldne se je pod predsedstvom Duceja sestal ministrski odbor za oskrbo, razdeljevanje in cene. Seja je bila ob 7 zvečer prekinjena in se bo nadaljevala jutri, v četrtek, 31. decembra, ob 5 popoldne. Počastitev Genove Genova, 30. decembra AS. V dvorani palače Tursi 60 včeraj med pomembnim in 6lovesnim obredom izročili diplomo o hudem pohabljenstvu mestu Genovi, ki je pri svojem prebivalstvu, v svojih šolah in v 6vojib hišah prva 6jx>znala žalostne posledice divjaškega sovražnikovega napada. Častno znamenje Združenja pohabljencev in invalidov je na genovsko mestno zastavo pripel predsednik omenjenega združenja Delcroix, ki je županu izročil tudi izkaznico združenja. Navzoči so bili zatopniki vseh mestnih oblasti, zastopniki jx>-habljencev, bojevnikov, arditov in vojnih prostovoljcev z zastavami. Med živahnim odobravanjem sta spregovorila predsednik Delcroix ter župan Garbini. Prireditev 6e je končala 6 pozdravom Kralju in s jKizdravom Duceju, ki ju je zajiovedal zvezni tajnik. Zatem je prišlo do mogočne demonstracije za oborožene 6ile. Uspeh zbirke za nemško zimsko pomoč Berlin, 30. decembra AS. Na četrto nedeljo zbiranja za zimsko pomoč so v Nemčiji nabrali tapljajo. Podmorniško orožje je še vedno najmočnejša karta osnih sil v vojni na morjih in te jo ImkIo gotovo temeljito in spretno izigrale, londonskim opazovalcem, ki razpravljajo o teh ali onih varnostnih ukrepih, ni čisto jasno, kakšno bi bilo najprimernejše sredstvo proti tej grožnji. Gotovost v zmago letn 19+%, ki so jo zdaj pa zdaj pompozno razglašali v I/>n-tlonu. — zaključuje švedski dopisnik. — jc začela bledeti, še preden je (»oteklo leto 19+2 in sicer tudi v najbolj optimističnih londonskih krogih. Žrtve potresa v Turčiji 44,586.000 mark proti 33,344.000 mark, ta dan zbrali lani. Zbirka 6e je torej za nad 34%. ki so jih pomnožila W Nenasitni pohlep ameriškega imperializma Berlin. 30. dec. AS. »Diplomatska politična korespondencam danes zjutraj na kratko komentira izjave severnoameriškega podpredsednika \Vallaceja in pravi, da takozvani mirovni program, ki ga je pravkar oznanil Roosevellov glasnik ni nič drugega, kakor člen v verigi nasilstev in objestnosti,, ki se jih je posluževal ter se jih še poslužuje severnoameriški imperializem, da bi si zagotovil nadzorstvo nad svetom. Poleg VValla-cejevili izjav navaja list tudi nič manj predstavljajoče izjave generala Marshalla, načelnika ameriškega glavnega stana, ki priproslo priznava, da nameravajo Združene države po zasedbi Casablance, Orana in Dakarja izpopolniti ta sistem vojaških ojiorišč, ki bo omogočil Ameriki končno prevlado tudi v Evropi. Marshall zatrjuje: »Rešili moramo dvojno vprašanje, to je trdno ohraniti sistem doslej zavzetih strateških oporišč ter jih poskušati istočasno razširiti in utrditi. Po Wallacejevem mirovnem načrtu naj bi bili odtio-gaji — pripominja »Diplomatska i apolitična korespondenca« — med Ameriko in drugimi državami tašui, da bi bil en narod do zob oboro- žen, vsi drugi pa popolnoma razoroženi. Toda v načrt severnoameriškega imperializma spada tudi zloglasni zakon o posojilu in najemu, ki ga predstavljajo v svetu hinavsko kot nujvečje dejanje ljubezni tlo bližnjega v zgodovini, ki pa je v resnici le najbolj rafinirana in najdrznejša špekulacija visokih ameriških financ. S pomočjo zasebnih kapitalov, posojenih inozemstvu, ameriška država avtomatično dobiva pravice, ki ji bodo jutri v miru zagotavljale tako priviligiran položaj, ki bo spravil v trepot države, ki so imele korist od tega. Z iztrganjem važnih strateških oporišč Angliji računa dolarski imperializem, dn si bo v bodočnosti zagotovil tudi nadzorstvo nad velikimi industrijskimi in rudniškimi železnicami, pripadajočim drugim narodom, zlasti ameriškim dolžnikom. Skratka, kamor ne morejo priti ameriški polki in gospodarsko komisije, tja pridejo dolarji visokih bogataško-judovskih financ. Zalo so šli evropski narodi v vojno in bijejo danes gigantski hoj proli anarhiji in barbarstvu vzhoda ter proti nenasilnemu pohlepu bogatašev z druge poloble. Carigrad, 29. dec. AS. Žrtve zadnjega polro-sa v Turčiji so naslednje: v Erbanu je bilo 41« mrtvih in 480 ranjenih, v Niksi pa 53 mrtvih in 120 ranjenih. Potres je popolnoma porušil 2135 hiš, med njimi v Erbanu 1654. V drugih krajih je bilo jx>polnoma porušenih 14 hiš. 40 pa delno. Prebivalstvo je v barakah in taboriščih. Henderson umrl Lisbona, 30. dec. AS. Umrl je sir Neville Ilenderson. bivši delovni minister in bivši angleški poslanik v Berlinu pred sedanjo vojno. Ameriška oklepnica nasedla Buenos Aires, 30. dec. AS. Iz neke izjave severnoameriškega mornariškega min. Knoxa se je izvedelo, da je v začetku vojne neka ameriška oklepnica za;la na neko na zemljevidu nezaznamovano pečino in nasedla. Strah v Libanonu Smirna, 30. decembra. AS. Izvedelo se je iz Beyrutha, da so angleške in degaulovske oblasti v Libanonu sklenile okrepiti protiletalsko zaščito zaradi ponovnih najiadov italijanskih letal na dolge polete. Zagrožene so bile. tudi kazni tistim, ki bi sc ne pokorili varnostnim ukrepom. Pogovori s slovenskim ljudstvom: Rim in Ljubljana Časnikar g. Alessandro Nieotera je imel moči po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Prav gotovo ni naš' namen izvajati vzporedjo med obema mestoma; recimo samo priprosto. da sta Rim in Ljubljana dve misli, ki sc zbližujeta. Vemo, da je treba premagati razne težave, na primer prirojena nezaupljivost Slovencev in govorica, da so Italijani makijavelisti. Najbrž sta obe stvari povezani med seboj. Hočemo reči, da so Slovenci nezaupni, v kolikor mislijo, da Italijani vodijo dvojno igro. Vsekakor pa je gotovo, da je nezaupljivost Slovencev nagonska in te ne-zaupnosti se Slovenci poslužujejo tudi. kadar je to najmanj na mestu. To bo pameten način, moramo pa biti previdni, da se ne vsili kaj, kar bi bilo proti koristnemu duhu razumevanja. Kar pa se tiče Macchiavellija je treba najprej proučiti njegova dela, da se nalo spozna, da on nikdar ni bil kakršen koli mistifikator v tistem smislu, kakor se to meni. (Nadaljevanj? nn drngi slrani). Lizbona, 30. dec. AS. »Times« piše z videzom hinavske odkritosti, da ima »lavnost pravico vedeli vzroke, ki se skrivajo za umorom admirala Darlana in za okoliščine atentata«. Pripominja se, da so skupno z visokim angleškim listom istega mnenja skoro povsod po svetu. (Nadaljevanje s 1. strani) Prav tako gotovo niso izpovedali načel ma-kiavelizma naši pešci, katerih je več deseltisoč prišlo med slovensko ljudstvo vseh slojev in se lahko reče, da so prišli v vsako hišo v naši pokrajini. Jasna preprostost, ki je često z odkritostjo bila spremljana pri naših ljudeh z dobroto, bi mogla biti zudostno jamstvo o poštenih namenih Italije v teh deželah in o odkritem značaju njenega ljudstva. Mudi pa se nam sedaj povedati nekaj mnogo važnejšega. Nasproti revolucionarnemu režimu, ki je iznašel nauk o sodelovanju, je vsako nezaupanje enako nerazumevanju. Komur se posreči vstopiti v okvir in duha načel fašistične revolucije, mora kmalu doumeti, da nimajo ta načela nič neiskrenega, tako v notranji kakor tudi v zunanji politiki, pa naj bo to v očlnošajih med razredi ali pa v odnošajih med narodi. Ta načela terjajo, da se odstranjajo nazori o nasprotovanjih in o odrevenelosti in sleherna misel o boju, da bi se za-mogli srečati na polju razumevanja, ki ga fašizem po svojem programu in po svoji praksi vedno s sJehernega vidika smatra za najkoristnejše za obe stranki. Na ta način bo mogoče počasi doumeti, iz kakšnega temeljnega razloga se je Rim v Ljubljani predstavil no z obličjem orožja, ampak s prisrčnostjo, ki jo razpoložena za sporazumevanje. Bila jo škoda, že hudo občutena, da so Slovenci zaradi nagonskega nezaupanja napačno razumeli obnašanje Italijanov. Bili so taki, ki so res govorili in širili mnenje, da se za tem obnašanjem skriva kdo ve kakšemsatanski načrt o zavojevanju. To je bila resnično velika napaka zaradi neopravičljivega majhnega poznavanja italijanske zgodovine v zadnjih 20 letih (da ne rečemo nepoznavanja italijanske zgodovine sploh); 20letnica režima je obilno dokazala vsem, kaj so nameni njegove politike in kakšen je njegov idealizem. Zadostovalo bi, če bi omenili predlog četvor-nega pakta, ki ga je v letu 1033 predlagal Duce za izvedbo popolne evropske spravo. Predlog je bil že sprejet in je bila lojalnost pogodbe vsem več ko dovolj vidna. Francoski parlamentarni kom-plot pa jo nato ta poskus preprečil, predlog, ki ga bo ob koncu to vojne moral marsikdo objokovali, da bo mogel primerno priznati, da ima fašizem vest na svojem mestu, priznati bo moral pred zgodovino, da ima to vest na svojem mestu proti najmanjšemu delu sveta, proti Slovencem. To so dejstva, ki jih ne bo mogla izbrisati nobena demokratska plutokratska propaganda ali pa kakšna karta vež ali manj atlantska o svetovni obnovi. Prav tako nobena demokratična oblika ne l>o mogla iznajti nič boljšega o sodelovanju med razrodi, če se svet v bodočnosti ne bo vrnil na staro pot in se povrnil k tistim bojem, ki so v vsaki deželi motili socialni mir v zadnjem sto-letju. Vabilo za zbližanje k Rimu tedaj — mislimo, da je jasno — ne prikriva nobenega drugega cilja, v kolikor je gotovo, da fašistične revolucije lii izvedel Macchiavelli. Resnica pa je čislo drugačna: sporazumevanja med razredi in narodi se boje tisti, ki morajo ščititi in torej prikrivati gotove koristi, ki jih ne morejo javno priznati. Kako bi so sicer mogel boljševizem uveljavljati, če bi v isti deželi razredi biti sporazumni med seboj v načelih o razdelitvi dohodka? Kako bi bilo mogoče plutokra-ciji ohraniti gospodstvo nad svetom, če bi se narodom posrečilo doseči sporazum o razdelitvi surovin in o ureditvi proizvodnje? Evo. zato morata boljševizem in plulokraeija podpihovati sovraštvo, spor in boj, ker je samo v nadaljevanju tega ves smisel njunega življenja. Rim pa, ki ne ve in se noče posluževati vseh tisočev umetnij verolonmosti, v katerih se odlikujejo Anglosaksonci, da jih potem delo med narode po raznih dobro proučenih navodilih, dela po potih duha, ki so često zakrite in nežne. Rim noče svojih ciljev dosegati s pridobivanjem vesti s pomočjo nasilnih sistemov zlata in izsiljevanja. Ni treba pozabiti, da je Rim zibelka krščanstva. Rim se bo moral vedno zavedati, da se je Kristusova vera širila samo z nepremagljivo silo apostolata. Rim zaupa v vseobčo moč svoje misli. Rim ve, koliko morejo doseči in kako daleč morejo iti temne sile zla; prav tako pa ve, da se nežno skozi nevidne srivne poti uveljavlja duh in njegova misel. Rim se zaveda, da kljub vsem preoblekam, v katere so se oblekli zainteresirani nasprotniki, nobena druga ideja v novem svetu ni sposobna biti tako privlačna, kakor pa je njegova ideja sama v sebi. Prav tako ve, da se Resnica z veliko začetnico. enkrat vržena na plodno zemljo, zasadi in oplodi kakor seme iz poučne povedke, ker ta-jinstvena sila pospešuje rast dobrega semena na dobrem zemljišču. To je edina skrivnost ideje Rima in to je edin močan razlog, zaradi katerega se bo tudi Ljubljana počasi približala ideji Rima. Uradni razglasi Odredba o gibanju In o lavnih jki gi obratih v Ljubljanski pokrajini Čl. 1. Omejitev časa, v katerem je dovoljeno gibanje po Ljubljanski pokrajini, je sledeča: od 5. ure pa do 21. ure v ljubljanski občini; od 5. ure pa do 20.30 ure v ostalih občinah. Čl. 2. Za javne obrate in razne javne predstave velja sledeči urnik: v Ljubljani se zapirajo ob 20.30, v ostalih občinah ob 20. uri. Čl. 3. V ostalem se prav nič ne spremene določila uredbe od 30. oktobra 1941-XX št. 13!S in od 24. junija 1042-XX št. 125. Čl. 4. Ta določila stopijo v veljavo 1. januarja 1043-XXI. Dodeljevanje soli na nakaznice Visoki komisar odreja: Čl. I. Nabava kuhinjske soli za kuho in hrnno bo odslej na osebno živi'lsko nakaznico, ki velja tudi za druga živila. Mesečni osebni delež je določen na 60 dkg. Čl. 2. Sol, potrebna aa živila v družinah samih. Čl. 2. Večje količine soli, ki bi jih potrebovale družine, dobijo interesenti, če vložijo prošnjo na občini. Ta bo. ko bo napravila potrebne poizvedbe, izdala nakaznico, katero bo potrdil« finančna straža, če pa te ni, pa poveljstvo Kr. karahinjerjev, odnosno poveljstvo vojaške posadke. Čl. 3. Nabava kuhinjske soli za javne ustanove, peke, živilske industrije bo omogočena na isti način kakor predvideva čl 2. Prav tako se bodo oskrbovali s soljo razni zavodi (verski, vzgojni, zdravstveni), če bi potrebe po soli presegale delež iz živilskih nakaznic tistih, ki žive v "vktipnem gospodinjstvu. Čl. 4. Prošnje, omenjene v čl. 2. in 3. morajo obsegati: a) ime in priimek prosilca, njegovo stanovanje; b) zaikaj namerava porabiti nnprošeno sol; c) potrebno količino soli. Če bi bila zahtevana količina soli večja od tiste, ki jo more prosilec porabiti v enem mesecu, bo občina izdala več mesečnih bonov, na katere bo mogoče nabaviti sol samo za mesec, ki bo označen na l>onu. Čl. Oskrba Oboroženih Sil bo izvršena na podlagi predložitve za to namenjene prošnje, potrjene od pristojnih poveljstev. Čl. 6. Kršitelji te odredbe bodo kaznovani, če njihov prestopek ne bo hujšega značaja po odredbi 26. januarja I942-XX z naporom I do januarja dveh mesecev in z globo do 5000 lir. Čl. 7. Odredba stopi v veljavo 1. !<>43-XXI. Da odredba, ki ureja razdeljevanje soli, ni bila dana iz potrebe ali zaradi premajhnih razpoložljivih količin, bodo razumeli vsi. Ni bilo |K)inanjkanje soli, ki je dovedlo do racioniranja te tako važne življenjske potrebščine. Racioniranje je bilo uvedeno zato, da se prepreči, da bi sol, namenjena slovenskemu ljudstvu, bila odtegnjena rednim potrošnikom zato, da bi so z njo zalagale komunisttične tolpe. To je torej le odredba v korist javnega reda, ki jo ljudstvo samo ne bo le razumelo, ampak tudi skušalo podpirati r, disciplino in v laktnem interesu. Odrejene količine soli na posazemnika so zadostne, tako da bodo široki sloji ljudstva preskrbljeni, prav tako bo tudi preskrbljena industrija in bo mogoče ustreči kakršnim koli potrebam, četudi bi bile izjemnega značaja. Razdeljevanje soli Prehranjevalni zavod Visokega komisarja objavlja: Začenši s 1. januarjem 1943 bodo prejemali V6i potrošniki me6ečno 600 gr 6oli na osebo pri svojem običajnem dobavitelju ali pa v prodajah soli in tobaka. V mesecu januarju bodo sol lahko nabavili na odrezek »B« navadne živilske nakaznice za januar, ki ga prejmejo vsi potrošniki. Prepoved prodaje in dobave novih motornih vozil Člen 1. Od dne uveljavitve te. naredbe dalje jc prepovedana prodaja novih potniških avtomobilov in motociklov. Prav tako je prepovedana dobava novih potniških avtomobilov in motociklov, čeprav so bile zadevne prodajne pogodbe sklenjene pred tem dnevom. Člen 2. Izjemno od določbe prednjega člena si pridržuje Visoki komisar pravico, dovoljevati po potrdilu urada za izmenjavo in valute ter po zaslišan ju urada za civilno motorizaeijo prodajo in dobavo novih potniških avtomobilov in motociklov, namenjenih za izvoz. Dotrpela je in odšla k Bogu po plačilo naša ljuba in dobra sestra, teta in svakinja, gospodična Fani SClander prokurlstinja zavarovalnice »Dunav« v pokoju Pogreb ho v četrtek, dne 31. decembra 1942, oh pol 3 iz kapelice sv. Frančiška. Ljubljana, 29. decembra /942. Žalujoči ostali Dne 12 novembra 1942 je umrla naša dobra, ljubn mama in babica, gospa Marija Sarb Maše zadušnice bodo brane v Ljubljani v cerkvi Marijinega Oznanjenja v torek, dne 5. januarja 1942, ob 8 zjutraj in na Grosupljem v sredo, dne 6. januarja 1943. Bodi ji lahka zemlja v tujini. Gornji grad, Ljubljana, Grosuplje, Požarevac Rodbine: š a r b, Samec, Prežel], Mercins Od prepovedi po prednjem členu je izvzeto prodajanje novih potniških avtomobilov in motociklov vojaškim upravam. Člen 3. Izdelovulci in trgovci potniških avtomobilov in motociklov so dolžni sestuviti inventar potniških avtomobilov in motociklov, katere imajo nu dan uveljavitve te naredbe. Fa inventar se mora v osmih dneh od uveljavitve te naredbe predložiti v dvojniku Pokrajinskemu korporacijskemu svetu, ki vrne en primerek s prevzemnim potrdilom. Člen 4. izdelovulci in trgovci potniških avto-ibilov in motociklov morajo voditi sproti do-liolnjevan prejemni in oddajni vpisnik, ki ga pred uporabo predpisno potrdi Pokrajinski kor-poracijski svet in v katerega vpišejo na prejemni strani tiste potniške avtomobile in inoto-cikle, ki so jih invcntarizirali, in tiste, ki jih še nabavijo, na oddajni strani pa jiotniške avtomobile in motocikle, prodane po prvem odstavku člena 2. Člen 5. Določbe člena 1. naredbe z dne 27. septembra 1941 -XIX št. 118 ostanejo nespremenjene za primere, ki jih ta naredba ne obsegu. Člen 6. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja I942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 5000 lir. Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan po dnevu objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Vožnja z avtomobili Urad za civilno motorizaeijo pri Vi6. komisariatu sporoča: 1. Vse dovolilnice za vožnjo avtomobilov kakršnekoli vnste veljavne do 31. decembra letos so podaljšane do 15. januarja 1943. 2. Obnovitev dovolilnic morajo zaprositi upravičenci vsaj do 10. januarja 1943 pri Uradu za civilno motorizaeijo. Prošnje je treba kolkovati z 12 lirami, navedeni morajo biti hkrati točni razlogi za dovoljenje. Prepoved izdelovanja, prodaje, najema in odstopa plinskih peči Člen 1. Od dne uveljavitve te naredbe so prepovedani izdelava, prodaja, nojem ali odstop po kakršnem koli naslovu plinskih peči za ogrevanje prostorov in plinskih kotlov za centralno ali samostojno kurjavo. Člen 2. Od prepovedi po prednjem členu so izvzeti: a) nadomestni deli za plinske peči in kotle, ki so že v rabi, toda omejeno na količine, za katere so pristojni organi že nakazali ali še bodo nakazali potrebne surovine. b) plinske peči in kotli, določeni za državne urade, za javne ustanove vobče, za bolnišnice, sanatorije, če nakažejo pristojni organi potrebne surovine. Člen 3. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja i942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 3000 lir. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan fio dnevu objave v Službenem listu za Ljub-jansko pokrajino. Prepoved izdelovanja alkoh. dišav Člen 1. Od dne uveljavitve te naredbe je prepovedana proizvodnja alkoholnih dišav. Prodaja alkoholnih dišav, proizvedenih pred dnem uveljavitve te naredbe, je dovoljena do vključno 28. februarja 1943-XXI. Člen 2. Visoki komisar si pridržuje pravico, dovoljevati izjeme od določb prednjega člena: a) glede proizvodov, namenjenih za izvoz, po potrdilu urada zn izmenjavo in valute, b) za ukoriščanje esenc domače proizvodnje, po predpisih, ki se izdajo. Člen 3. Izdelovalci in trgovci alkoholnih dišav so dolžni sestaviti inventar teh izdelkov, katere imajo, in pri tem navesti vse oznake, ki utegnejo biti potrebne za njih razločevali je, in njih prodajne cene. Ta inventar se mora v roku dvajsetih dni od objave te naredbe predložiti v dvojniku Pokrajinskemu korporacijskemu svetu, ki vrne en primerek s prevzemnim potrdilom. Člen 4. Izdelovalci in trgovci z alkoholnimi dišavami morajo voditi sproti dopolnjevan prejemni in oddajni vpisnik, ki ga pred uporabo predpisno potrdi Pokrajinski korporncijski svet. Na prejemni strani tega vpisnika morajo vpisati izdelovalci in trgovci podatke o alkoholnih dišavah, ki so jih inventarizirali po prednjem členu 3.: trgovci pa morajo pristaviti podatke o omenjenih izdelkih, ki jih morda nabavijo do 28. februarja 1943-XXI. Na oddajni strani morajo izdelovalci kakor tudi trgovci vpisovati opravl jene prodaje z navedbo kupcev. Člen 3. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja i942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 5000 lir. Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan po dnevu objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Važno za trgovce! Sprejemanje odrezkov živilskih nakaznic. Mestni preskrhovalni urad oliveSčn ljubljanske trgovce in peke, da bo odrezke decembrskih živilskih nakaznic za vsa raoionirana živila sprejemal tako, da v soboto 2. januarja pridejo na vrsto trgovci in peki z začetnicami A do D, v ponedeljek 4. januarja z začetnicami E do O, t torek 5. januarja z začetnicami Zadnji trini dan v 1.1942 2e nad sto let je v Ljubljani ob sredah določen velik tedenski tržni dan, ki je bil pred več desetletji sila živahen in je na njem valovilo pisano sejmarsko in tržno življenje. Tržni dan zadnjo sredo v letu 1942 ni zaradi slabega vremena s snegom pokazal vsega vrvenja, kakršno je drugače od tem času vladalo na živilskem trgu vsako sredo. Močnejše naletavanje snega ie dalo trgu posebno obiležje in ozadje. Mnoge trnovske in krakovske prodajalke so ostale lepo doma. Treba pa je naglasiti, da so pa med njimi tudi krepke in vztrajne žene, ki se ne boje ne dežja, ne snega in bi prihajale na trg tudi takrat, ko bi kaj drugega padalo z neba. Te žene, prav redke, so prinesle na trg nekaj malo endivije, dalje razno vrtnino, zlasti kolerabo — nadzemljico. Ni bila velika izbira. Trnovske in krakovske cize so stale bolj na redko na drugem živilskem otoku. Na današnji trg so prihajale gospodinje tudi zelo naredkoma. Ni bilo nikakega drenja. V četrtek, zadnji dan v letu 1942 bo pač pred novim letom večji naval. Letos je drugače živilski trg nudil mnoge stvari, ki so druga leta kaj hitro s trga izginile. Tako je bila sezona za zeleno papriko prav dolga, ko je druga leta končavala že proti koncu septembra. Letos pa je človek lahko kupil zeleno papriko še prve decembrske dneve. Trg je letos stalno založen z lepo cvetačo, za katero je bila druga leta tudi mnogo krajša sezona. Pač letos trg ni imel v obilju na izbiro raznih gob, ko je bila sezona za nje kratka in ni bil trg z gobami tako bogato založen, kakor je bilo to prejšnja leta. Splošno kronist mirno omeni, da je bila bilanca letošnjega živilskega trga še kaj primerno zadovoljiva Nekateri branjevci na Vodnikovem trgu so v sredo ponujali dolenjski kostanj, ki je bil po 5 do 5.20 lir kg. Na izbiro je bilo mnogo sveže in iepe cvetače, ki je prišla iz Gorizije. Bila je po maksimalni ceni 5 lir kg. Mnogo je mandarin in že večja množina pomaranč. Nakazovanje bolniških dodatkov Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo mestni preskrhovalni urad delil bolniška nakazila vsako dojioldne od 8. do 12. ure «oldanske ure. Poleg pohožnosti devetih prvih jietkov smo obhajali v naši cerkvi tudi pobožnost trinajst torkov v čast sv. Antonu Padovanskemu. Vsak torek je bila orglana maša, zvečer ob 0 pa rožni venec, pridiga, litanije in počastitev relikvije sv. Antona. Važnejši dogodki na verskem polju v naši župniji so še sledeči: Župnijsko proščenje smo letos prenesli od 25. marca na belo nedeljo, to je prvo nedeljo po Veliki noči. Slavnostni govor in |x>ntilikaltio mašo je imel prevzv. g. dr. Gregcrij Rožman. Desetega majnika povodom 25. letnice škofova-nja sv. očeta [»ija XII. je bila ob treh popoldne cerkvena slovesnost za šolsko mladino vseh ljubljanskih ljudskih šol. . . V mesecu juliju 6ino imeli dve srebrni in eno zlato mašo. Srebrnomašnika 6ta bila g. Janko Kljun in g. svetnik Jakob Soklič. Na god sv. Ane 26. julija na je pel prečastiti g. Kurat Viktor Sega ob enajstin svojo zfato mašo. Z letošnjim božičem pričenja duhovščina naše župnije dušnopastirske obiske, združene z blagoslovom stanovanj. Natnen pastoralnih obiskov je, da naveže dušni pastir z verniki dušnopaslirske stike, da verniki njega spoznajo in on nje. Izbrali pa smo si za pastoralne obiske božični čas, v katerem Cerkev predpisuje poseben blagoslov stanovanj ki je zlasti pomemben za današnji ča6, ko vsi tako bridko čutimo vpliv hudobnega dulu na javno in družinsko življenje. Na god Nedolžnih otročičev 2S. decembra smo obhajali stoletnico ustanovitve Dejanja 6V. detin-stva Jezusovega in šestdese.tletnico. odkar je bilo to dejanje uvedeno v slovenske kraje. Statistika, ki jo izkazujejo matične knjige, daje sledeče rezultate: Rojstna knjiga: Rojenih je, bilo 126 otrok (11 več kot lani). Od teh doma 8, v bolnišnici 73, v »Emoni«, Slajmerjevem domu in Leonišču 43. Izmed rojenih je bilo 67 dečkov in 59 deklic. Mrliška Knjiga: Iz naše župnije je poromalo v večnost 113 župljanov (22 več kot lani). Od teh ie bilo 68 moških in 50 žensk. Doma jih je umrlo 63, izven župnije pa 55. Najstarejši moški je dočakal 92 let (g. Andrej Šel), najstarejša ženska pa 88 let. Najmlajši deček je bil 6tar 6 let, najmlajša deklica pa 2 leti. Poročna knjiga: Dočim smo lani dosegli rekordno število porok, 6tno letos zdrknili pod nor-malo. Zvezanih je bilo 123 parov (lani 314). V druge župnije se jih je prišlo jx>ročit 11 parov, od drugod pa v našo cerkev 17 parov (lani 129). Najstarejši ženin je bil star 63 let, najstarejša nevesta pa 52 let. Najmlajši ženin je dopolnil 18. leto in najmlajša nevesta 17 let. Organizacija komunizma Največja moč komunizma je v njegovi organizaciji. Vsi varljivi obeti komunizma ne bi toliko zmogli, če ne bi bil komunizem org»nu'rana »Ha. Marx se je zavedal, kaj je dejal, ko jc na koncu komunističnega manifesta zaklical: Pro'etalrci vseh dežela, združite sel Ta beseda je ustvarila inter-nacionalo in nazadnje k o m i n t e r n o (lil. * •iou-nistično internacionalo), ki skuša sedal zdruziti proletarcc po vsem svetu. Zato se |e Marx tudi spri z ruskim anarhistom Mihailom Bak.iainom. Nc morda zato. ker je Bakunin odobrava atentate in zanikaval državo. Tudi Marx je zanikaval današnjo državo, ki je po njegovem mnenju le organizacija za korist kapitalizma. Tudi Marx ie učil, da bo mogoče le z nasiljem prevrniti sedanji družabni red. Tudi on se ni strašil umorov. Seveda delati atentate tu in tam, brez jasnega cilja, to se mu je zdelo nesmotrno, nepotrebno trošcnie sit. Tako jc mislil tudi Lenin. Leninu so zaradi atentata na ruskega carja obesili brata. Zato |e Lenin šel med revolucionarje, a ni postal anarhist, kar |e bil njegov brat, temveč komunist. Za rešitev delovnega ljudstva se mu jc zdelo potrebno smotrno organizirano delo, kakor ga je hotel Marx. Tako sta se tudi Marx in Bakunin razšla, ker )e bil Bakunin individualist, Marx kolektivist; ker |e Bakunin preziral organizacijo, Marx pa prav v. organizaciji videl največjo moč komunizma. Kako je komunizem organiziran? Organizacija komunizma jc zelo prepletena, a vodi jo ena misel in ena sila. Enotna misel jc: zanesti revolucijo v ves svet in ves svet osvojiti za komunizem. Enotna sila je: volja in moč komuni-tičnega samosilnika, prej Lenina, sedaj Stalina. Na vrhu je komunistična stranka, ki je nje glavni ta|-nik in dejanski vodja Stalin. Ta stranka postavlja sovjetsko vlado, ki reprezentira na zunaj Sovjetsko Rusijo in ureja odnose z drugimi državami po navadnih mednarodnih običajih. Ker ta vlada nc sme nositi na zunaj odgovornosti za revolucionarno in razdiralno delo komunizma, se je ustanovila 1919 posebna organizacija kominterna (komunistična internacionala), ki vodi s pomočjo stranke in z gmotno podporo vlade vso komunistično propagando po svetu. Ves svet je razdelila v odseke in v vsakem odseku ima posebno tajništvo. Poleg tega pa olajšava in obenem zakriva svoje revolucionarno delo s številnimi pomožnimi intcrnacionalami: pod krinko športa (komsomol, komunistična intcrnncion. mladccv), dobrodelnosti (internacionala žensk), kulturnih zvez (društva prijateljev sovjetske zveze), mednarodne delovne pomoči in dr. Svobodomislece po svetu je pritegnila komunistična stranka v internacionalo brezbožni-kov. Tako skuša komunizem prodreti v vse kroge in jih počasi pridobiti zase in za svetovno revolucijo. V posameznih deželah snuje kominterna pokrajinske in krajevne odbore. Najvplivnejši komunisti imajo izmišljena imena, da sc lažje skrivajo pred policijo. Po tovarnah in po posameznih okrajih snujejo komunisti celice, navadno trojke. Trojke so izbira najsposobnejših pristašev komunizma mož med možmi, fantov med lanti, deklet med ženskami. Ti imajo nalogo pridobivati nove komuniste, širiti komunistične letake, vzbujati med množico simpatije za komunizem, črniti nasprotnike, izmišljati si vesti, ki množice razburjajo, huiskati ljudi zoper državo, zoper vojaštvo, zoper davke in tako pripravljati tla komunizmu. Ce sc posreči s trojkami prepreči kak okraj, bo kmalu ves okraj komunističen. Ne da se tajiti, da je komunizem dobro doumel psihologijo organizacije in silno premeteno izrabil njeno moč. Tako je res postal svetovna silal Ko se |e pa osnovala Katoliška akcija in |e tudi hotela v svojo službo pritegniti organizacijo, razume se, da le pošteno s poštenimi sredstvi, so nekateri katoličani to ostro »kritizirali«. Katoliška akcija, so govorili, mora biti gibanje, ne organizacija; duh, ne forma, kakor da organizacija izključuje gibanje in duh formo, ko se mora marveč duh vtlesiti in gibanje organizirati, da dobi čim večjo moč in more vse prevzeti. Saj to jasno uči psihologija, to potrjujejo dejstva, to z živim zgledom izpričuje komunizem. Vse, kar hoče biti močno, se organizira. Ali naj samo katoličani zanemarjajo te psihološke resnice in sami sebe slabe? Zato je papež Pij XI. le modro ukrenil, da se ni menil za takšne ugovore, marveč v boj proti organiziranemu komunizmu postavil organizirano Katoliško akcijo. d. GOSPODARSTVO Proizvodnja tipiziranega pohištva V uradnem listu v Rimu je izšel ministrski dekret, ki ureja proizvodnje in prodajo lesenega pohištva. Dekret prepoveduje izdelovanje netijn-ziranega pohištva, ki je navedeno in označeno v posebni priloženi tabeli. V tej tabeli so navedene tudi cene pohištva. Cene so navedene za dve kategoriji. Tako slane n. pr. postelja z dvema ležiščema hrez mreže ali dve postelji 1.240 lir v prvi kategoriji, v drugi pa 1.395 lir. Nadalje določa dekret, da morajo proizvajalne tvrdke sestaviti inventar netipiziranega pohištva, zalog lesa in pohištva v delu. Italijansko-švicarski plačilni sporazum. Tea dni je stopil v veljavo nov italijansko-švicarski plačilni sporazum, ki ureja na novo plačilni promet za nekatere vrste plačil finančnega značaja med Italijo in Švico. Zvišanje poštnih tarif na Hrvatskem. S 1. januarjem 1943 se zvišajo na Hrvatskem poštne, brzojavne in telefonske pristojbine kakor tudi radijska naročnina. Obtok bankovcev v Čilu. Čilska novčanična banka sjroroča. da se je od začetka vojne pa do sedaj njen obtok bankovcev povečal od 845 na 2.000 milijonov pezet. V prvi polovici leta 1042 so cene narasle za 14%. Kmetijska proizvodnja se je zmanjšala, dočim sta industrijska iu rudarska proizvodnja ostali neizpremenjeni. Knjižni trg v 1.1941-42 Ljubezen do slovenske besede se kaže predvsem v tem, kako uspeva tiskana beseda v kakšnem času in kakšen je knjižni trg dotičnega naroda. Slovenci smo bili vedno na glasu, da smo uničili analfabetizem že zdavnaj pred prvo svetovno vojno ter smo lahko ponosni, da vsak mlajši človek iz XX. stoletja zna brati in pisati ter je lahko aktiven ustva-ritelj in pasiven odbiratelj knjižnega trga. Slovenska lepa knjiga kakor tudi dnevni tisk sta bila v zadnjih letih resnično lepi postavki v gospodarskem in kulturnem življenju našega naroda, in veseli moramo biti, da to življenje še vedno utriplje po naših žilah ter se lepo razvija v danih mejah. In prav produkciji našega tiska v letu od aprila 1941-XIX. do oktobra 1942-XX. naj bo posvečenih teh nekaj vrstic v želji, da naj ima naročnik »Slovenca« vedno pri roki seznam sedaj izhajajočega tiska ter vsaj majhen pogled v knjižno ustvarjanje zadnjega leta, toda z namenom, da se bo še bolj zavzel za slovensko tiskano besedo in jo pospeševal po vseh svojih močeh in z vso svojo ljubeznijo kot najlepši dokaz našega kulturnega življenja. Italijanski pisatelj Almieri je zapisal o knjigi zlate besede: »To, kar je narod ohranilo in dvignilo in mu je jamstvo za sedanjost in bodočnost, je knjiga!« Tesen prostor nam ne daje možnosti, da bi na široko ocenjevali naš knjižni Irg y tem poldrugem letu, temveč naj samo bolj statistično podamo njegov opis. Za božično številko prioboujemo prvi del, dočim bomo opis knjig prihranili za novoletno številko. Časopisi Dobili smo v tem zadnjem letu nekaj periodičnih časopisov, ki dajejo najznačilnejši poudarek tej dobi ter bodo ostali kot dokument naporov za nov red, ki naj nas uvede v najtesnejšo druščino z novo Evropo, v katero nas je usmerila Os. Ti časopisi, ki so v tem letu začeli svoj tek. so deloma — po zunanjosti — re-vijalnega značaja, deloma časopisnega, pa tudi stenskega ter izhajajo v rednih periodah ali pa tudi po potrebi. To so: »Prima linea«, glasilo Zveze fašijev v Ljubljani, Delo za Slovence (časopis), stenski časopisi: Vesti iz sveta, Ljubljana jine in GILL. Kot glasilo liktorske mladine GILL-a izhaja dvojezična revija Ortlino del giorno (Dnevni red), kot otroški časopis (strip) pa Otroški list (slovenski). Tu na tem mestu moramo imenovati tudi nemško-slovensko časopisje, ki izhaja kot slovenski tisk onkraj meja. Karavvan-ken Bote je tedensko glasilo Kiirtner Volksbunda, na Štajerskem pa izhaja tednik »Štajerski gospodar«. Domači slovenski časopisi pa so iz ha.jali pod naslednjimi imeni (leto v oklepaju pomeni leto izhajanja v letu 1942): Dnevniki: Slovenec (70), Slovenski dom (7), Jutro (23), Ponedeljsko Jutro (11), Slovenski narod (75). Tedniki: Domoljub (55), Domovina (25), s katero se je združil tudi Kmetijski list (23), ter Družinski tednik (14). Štirinajstdnevnik: Trgovski list (14). Po potrebi pa izfcaja: Službeni list kot uradno glasilo vlade Ljubljanske pokrajine ter ima značaj časopisa. Ostali revijalni tisk bi razdelili nekako takole: Znanstvenega in umetnostnega značaja: Bogoslovni vestnik (22), Slovenski pravnik (56), Zbornik znanstvenih razprav (18), Glasnik Muzejskega društva (22), Etnolog (14), Zbornik za umetnostno zgodovino (18), Čas (36) — to so glasila akademij in znanstvenih ustanov. Sem bi štel še Revijo Katol. akcije (3). Umetnost (7) z literarno prilogo Živa njiva (4) tvori prehod k edini literarno-znanstveni reviji Dom in svet (54); nadalje bi tu omenil družinski ilustrirani reviji Obisk (3) ter ženski mesečnik Vi-gred (20). Od mladinskih listov je Mentor (2R) izšel samo enkrat, izhajala pa Vrtec (73) in Naš rod (13), poleg Lučke in Naše Zvezde, ki sta verskega značaja. Druga glasila društev in stanovskih strokovnih združenj: Planinski vestnik (41), Cerkveni glashenik (65), Slovenski učitelj (43), Gledališki list (izhaja v sezonah po poirebi), Vestnik Prosvetne zveze s prilogo Prosvetni oder (21), Naša knjiga (3), Naš kino (2), Narodni gospo- dar z Zadrucarjem (43), Mali gospodar (3), Slovenski čebelar (45), Naš glas (glasilo državnih nameščencev, 24), Upokojenec (7), Sadjar in vrtnar (29), Elektrotehnični vestnik (12), Orač (3), Babiški vestnik (13), Zadrugar (glasilo Nabav-ljalnih zadrug drž. železničarjev, 18), Kmetovalec (59), Vojni invalid (22), Gospodinja (11), Mlada sloga glasilo glasbene šole društva »Sloga c (4). Versko-nahožni listi: Škofijski list (79), Bogoljub (40), Naša Zvezda (U), Katoliški misijoni (19), Nova zapoved, kršč. karitativni list (6), Salezijanski vestnik (38), Glasnik Presvetega Srca Jezusovega (41), Cvetje iz vrtov sv. Frančiška (59), Lučka (7), Zamorček (30), Odmevi iz Afrike (39); potem »farni« časopisi kakor so: Rakovniški zvon (2). Vera in življenje (15), Naša družina (Moste, 3), Mi Bežigrajci (7) in Križ (Novo mesto, 12). Sem lahko štejemo še salezijanske Knjižice, ki izhajajo kot časopis v zaporednih številkah 210 (letnik 9) ter Malo Cvetko (7), ki jo izdajajo karmeli Čanke na Selu. Iz tega pregleda časopisja vidimo, da so se ohranili naši najstarejši časopisi in znanstvene revije, dočim so drugi mlajši — zlasti leposlovni listi — prenehali. Prav tako so vzdržala težo časa razna strokovna glasila ter versko nabožni listi. Knjige. Značilne knjige slovenskega knjižnega Irga v razdobju tega leta so predvsem tiste, ki uvajajo slovenski narpd in slo- venskega človeka v novega duha časa in razmer ter ga usmerjajo v državljana Italije in sožitelja z italijanskim narodom. Zato dajejo glavni tovrstni znak knjigam tega časa razne brošure kulturno-politič-nega značaja, razni slovarji in hitri pripomočki k priučenjti italijanskega jezika ter nove izdaje šolskih knjig, bodisi da so na novo prevedene, bodisi da so prirejene. Kot posebno svojsko tako knjigo moramo imenovati zbirko esejev iz slovenskega kulturnega življenja obenem s prevodi in fragmenti del slovenskih pisateljev in pesnikov, ki jih je v slovenskem in italijanskem jeziku izdal italij. slavist prof. Umberto Urbani pod naslovom Pic-eolo mondo slovcno - Mali slovenski svet. Knjiga lahko zlasti pri italijanskem občinstvu opravi hvalevredno delo informatorja o našem kulturnem življenju. Značilne in velepomembne za spoznavanje važnih in vodilnih italijanskih državnikov in pokretov novega duha, pa so naslednje brošure: monografija Pinija o Mussoliniju, dalje Missiroli: Mussoiini-jeva verska politika, Fašizem in žena, A. Nicotera: Zgodovina in ustanova fašizma, Steiner: Kulturno delo fašizma, ter Statut Narodne Fašistične Stranke, Listina o delu in Listina o šoli, ki jo je izdala Zveza bojevniških fašijev. Ta knjiga je izdana dvojezično. V italijanščini so izšli tudi razni načrti mesta Ljubljane (Guida di Lubiana) in podobni praktični pripomočki. iDafjej novice Koledar Cotrtok, 81. decembra; Silvester T., papež; Melanija, sveta žena; Kolumba, devica in mučenica; Donata, mučenica; Poncljan, mučenec. Petek. I januarja: Novo leto, obrezovanje Gospodovo; Odilo, opat. Novi grobovi + Fani Klaudcr. — Umrla je v Ljubljani pro-kuristinja zavarovalnico »Dunav« v pckoju gdč. Fani Klauder. Pokopali jo bodo v četrtek ob pol treh iz kapejice sv. Frančiška na Žalah. I + Katarina Jerneje. — V Stožicah je umrla poscstnica ga. Katarina Jerneic roj. Dovč. Blago mater bodo pospremili na zadnji P°ti v četrtek 31.. dcccmbra ob štirih popoldne iz Stožic št. 12 na pokopiliiče k Sv. Juriju. + Jožef Jaklič. Po dolgi bolezni je umrl v Ljubljani Božidar Jožel Jakiič, trgovski pomočnik. Pogreb bo v četrtek, 31. decembra ob 2 popoldne iz kapele 5v. Jakoba na Žalah. -j- Marija šarb. Untrla je 12. nov. zgledna mali, gospa Marija Sarb. Sv. maše zadušnice bodo v Ljubljani v cerkvi Marijinega Oznanjenja 5. jan. ob S. in v Grosupljem b. januarja. + Marjeta Poljanec. — Umrla je v Ljubljani gospa in mati Marjeta Polionec roj. \X'ohlgemuth. Pokopali jo bodo v četrtek ob treh popoldne iz kapelice sv. Krištofa na 2alah. ■f" Franc Jakop. — V 75. letu starosti je umrl v Polju spoštovani mizar Franc Jakop. Pokopali ga bodo v četrtek 31. t. m. ob treh popoldne. Pogreb bo iz njegovega doma v Polju št. 20 na farno pokopališče. Naj sveti vsem rajnim večna luči Vsem njihovim dragim naše sožaljel Osebne novice = Poroka. Poročila sta se na Štefanovo v cerkvi Marijinega oznanjenja g. Fran,jo Pogačnik, poslovodja tvrdke Meinl, in gdč. Milena Miholič. Novoporočcncema želimo obilo sreče 1 Nov Dickensov roman v slovenščiniI V zbirki „\Taša knjiga" je p>a»kar izšel I. del našega dragega znanca, ne?mrlnega Charlesa Dickensa Dorritova najmlafša Roman o uboštvu in bogastvu Delo globokih odkritij, zanimivih zap'eto7. Umetnina vedrine in optimizma, ediustveno v svetovni književnosti. Roman je prevedel Mirko .lavormk 184 strani. Elegantno vezan v opremi arhitekta Gajška. Za nenaročnike je cena L 75. Založba LJUDSKE KNJIGARNE v Ljubljani, Pred Skofl^o 5 — Lepo duhovno berilo za današnji čas so pisma prijateljem, ki jih je spisal p. Venčeslav Vrtovec pod naslovom »Iz tistih dni« in so izšla v založbi Glasnika presv, Srca Jezusovega (str. 84). Svoj čas so izhajala ta pisma prijateljem v Glasniku presv. Srra Jezusovega in so vzbujala veliko pozornost. So to pisma o duhovnem življenju v obliki lepih in prisrčnih pisem, ki jih duhovni voditelj piše svojemu mlademu prijatelju ter ga pravilno usmerja v pravo pojmovanje nadnaravnega življenja v zvezi z naravo in moderno sodobnostjo. P. Vrtovec ni samo dober duhovni pisatelj in pedagog, temveč tudi izvrsten stilist ter so njegova pisma, ki jih priporočamo z.a novoletno darilo vsem mladim fantom, resnično topla, globoka in prijetno pisana. Nad vse pa preseneča lepa oblika, v kateri so pisma izdana. Arh. G a j š e k je vsako pismo opremil z lepo vinjeto, nanašajočo se na praznik v času, v katerem je pismo pisano, ter je nas tako tudi s temi vinjetami popeljal skozi vse leto v duhu Cerkve. Ta knjiga naj bo zgled, ki ga je pri nas začel uvajati Plečnik, naj bodo knjige z. religiozno vsebino podano v še iepši obliki kakor posvetna roba, kajti s tem naj se že na zunaj pokaže spo-štovanje do globoke in plemenite misli v njej. In ta knjiga v priročni obliki je resnično lepa knjiga, celo tiskana na izredno lepem papirju, kaiior ga nismo več vajeni, poleg tega pa je poceni, da preseneča (broš. 6 lir, vez. 12 lir). Vsem staršem kakor tudi dijakom in fantom jo toplo priporočamo. — td. — Izšel je Glasnik Muzejskega druStva, letnik XXIII., št. 1—4 z izredno bogato in za vsakega Slovenca zanimivo vsebino. Na prvem mestu je objavljena najvažnejša razprava urednika g. dr. Mala: Osnove ustoličenja karantanskega kneza (str. 1—57), dodatek pa tvorijo slike Gospe Svete in Ustoličenja. O tej vaini razpravi bomo še posebej poročali, kakor tudi o drugih razpravah, ki sledo tako: Grafenauer: Najstarejši slovenski ki-rieeleison; Jug. H.: Slovenski« zapovedni liste iz 1. 1570 in novi vinski davek, Ložar: Statigrafija in kronologija stavb na kolih pri Studencu; Ka-stelic J.: Epigrafski doneski; Vodnikova kopija Tabule Pentingeriane. Slede ocene novih zgodovinskih knjig (13 ocen) — Za novoletno darilo kupite svojim prijateljem in znancem, posebno pa gospodinje svojim družinam izvod naše »Družinske pratike« za leto 1043. Zelo boste ustregli vsakemu obdarovancu. Izvod slane samo 2 liri. — Čas, revija Leonove družbe, št. 6—10: Dr. Grafenauer L: Ta stara velikonočna pejsen in še kaj; dr. St. Gogala- Kulturna vrednost v obsegu svetovnega nazora; dr. Janžekovič: Diloketični materializem; F. Kotnik: O kulturi sv. Antona Padovanskega; Bajt A.: Oris Spinozinc filozofije. Ob zornik: dr. Fr. Ambrožič: Pismo Pija XI. brazilskim škofom o katoliški akciji in njegov slovenski prevod. Ocene. f£juMjoML 1 Svojcem interniranccv in vojnih ujetnikov. Mestni urad za popis vojnih ujetnikov in interni-runcev v Kresiji, soba št 44. vhod z Lingarjeve ulice 1, prosi svojce prijavljenih intcrnirancev in vojnih ujetnikov, ki so se prijavili za podporo pri mestnem socialnopolitičnem uradu, naj takoj sporoče povratek interniranca iz internacije ali iz vojnega ujetništva, prav tako pa tudi vse druge morebitne spremembe 1 Novoletna rekolekrija gg. duhovnikov bo na prvi petec januarja popoldne. Od 4—5 skupna ndoracijska ura z molitvami in blagoslovom, od 5—6 premišljevanje, nalo predavanje prof. A. Le-vičnika. K obilni udeležbi vabi UA in DOM DV. 1 Stolnica, V četrtek, na Silvestrov večer, bo imel v stolnici oh pol 7 zvečer pridigo prevzviše-ni gospod škof dr. Grcgorij Požninn. Vernike vabimo. da se pridge svojega nndpastirja v obilnem številu udeleže. Po pridigi bo imel Prevzvišeni slovesne litanije z zahvalnico za prejete milosti letošnjega leta. 1 Cerkvena glasba na praznik obrezovanja Gospodovega. Cerkev sv. Jožefa: Ob 8 slovesna sv. maša, pri kateri se izvaja: Missa solemnis, zl. Rud. Wagner z orkestrom. Greduale: Viderunt omnej, zl. St. Premrl. Po ofertoriju: Hodie nobis coelorum, zl. I. Bcnz. Po maši: Le spi ..., zl. St. Premrl. — Cerkev v Križankah: Ob pel 11 sv. maša z blagoslovom, pri kateri se pojo razne božične pesmi z orkestrom, I V počastitev spomina pokojne strokovne učiteljice pomožne šole v Ljubljani Mare Pir-č e v e je darovala rodbina policijskega svetnika Viktorja Kokalja 300 lir za ubožne učence imenovane šole. 1 Tohožnosf zadostilnih prvih sobot bomo v stolnici začeli obhajati v soboto. 2. januarja, takole: zjutraj oh tri četrt na 6 bo kratka pridiga, ob 6 sv. maša z blagoslovom, med katero se bo molil sv. rožni venec. Med sv mašo skupno obhajilo. — Zvečer v soboto ho ob pol 7 pridiga, nato sv. rožni venec in litanije. Pridiga in sv. rožni venec bosta zjutraj in zvečer zato, da se vsak pobožnosti lahko udeleži; kdor ne more priti zjutraj. naj pa pride zvečer in se tako udeleži prelepe skupne j>obožnosti. Vabimo vas. da vsi prejmete v sohoto zadostilno sv. obhajilo v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu, se udeležite pridige in molite sv. rožni venec. 1 Križarji in klarice vabijo svoje starše, znance in prijatelje na svoj »Božični nastop«, ki bo na novo leto in v nedeljo 3. januaria ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani. Mali dečki in deklice bodo uprizorili p. Krizostomovi igrici »Mali Jezus je prišel« in »Začarana kraljevska otroka«. Sestrico sv. Klare pa bodo nastopile v veličastni zborovski igri »Sv. Cecilija«, ki jo je napisal italijanski katoliški pisateli J. Boon. Vstopnice prodajajo v trgovini A. Sfiligoj v Frančiškanski ulici; Pohitite z nakupom! 1 ZA NOV« LETO SE SPOMNITE NA.TBFD-NEJSIIL SLEPIH! DARUJTE DRUŠTVU SLEPIH! 1 Zadnji dan razstave akad. slikarja Franccta Pavlovca v galeriji Obersnel bo v pelek, 1. januarja. Ob 11 bo imel vodstvo dramatik Ivan Mrak, nakar opozarjamo občinstvo. 1 Društvu »Dom slepili« v Ljubljani je podarilo uradništvo Borze dela v Ljubljani 270 lir namesto venca. na grob blagojKikojne ge. Francke Golouh. Najlepša hvala. 1 »Trije kralji« je naslov božični legendi v treh zgodbah, ki jo bo uprizoril Rokodelski oder v božičnem času 1. in 6. januarja ob pol 5 pop. Osrednja misel; boj slabega z, dobrim in zmaga dobrega. Poosebljeno zlo: Grege, Jurce in Tinača se spremeni v dobroto v božični noči, ko srečajo na poti koledovanja sv. Družino. Boljša stran njihovega srca se močno oglasi. Božjemu Detetu po- U..V-. Angleško letalo, ki ga je sestrelilo ital ijansko lovsko letalo v Severni Afriki dare vse, kar so s težavo pribernčili. Odpuščeni jim bodo grehi. Očiščeni in z božjo milosljo jiod-prti prejmejo drug za drugim plačilo. Gledališče OPEKA, fetrtok, 31. decembra ob lf>: »Slepa miš«. Opereta. Izven. Cene od tir navzdol. — Petek, 1. januarja ob 16: »Sevlljskl brivec«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Sobota, 2 januarja ob 16: »Sestra Angcllka« _ 7, simfonija Rein ne bo je pustil«. Po dolgem molku je dejal on: »Zemlja je več ed dekleta.« Ko sta bila spet tiho, jo še dostavil: »Pri nas ji ne bi bilo treba trdo delati.« Ko je biia ura polnoč, ga je vprašala, če že spi. »še ne, bom kmalu.« A. Fogazzaro: 78 Palača ob jezeru »Nikake pravice nimate, da bi sami odločali,« jo je zavrnil Nepo. »V teh okoliščinah bi bili mo rab vprašati inarkizo, da ona odloči, ali pa mene, Zdaj pa sporočite patru, da ga čakamo v sobi gospe grofice.« »Tudi vi pridite z nami,« je nadaljeval Nepo, obrnivši se k Vezzu, »Grofov prijatelj ste in sicer pravi prijatelj, kajti drugih no bi prišteval k članom družine.« Vezza, ki je bil presrečen, da bo mogel zadostiti svoji radovednosti, je zadovoljno prikimal. Redovnik je vstopil kmalu za ostalimi v gro-fičino sobo. Priklonit se je in sedel, ne da bi kdo kaj rekel, v naslanjač poleg divana, na katerem jo sedela grofica Foska vsa nemirna in zbegana Odvetnik je bil v zadregi. Gledal je v tla in le od časa do časa pogledal redovnika. Po kratkem obotavljanju je spregovoril: »Z ozirom na besede... na čudne besede, ki jih je gospod pater spregovoril danes dopoldne pred grofom, pred grofico in... da, pred drugimi ljudmi... Želi zdaj dati nekatera pojasnila Gre za pojasnila o bolezni, zaradi katere je bil klican semkaj« »Nikakor ne želim,« je povzel besedo pater. »Moja dolžnost ,ie Nisem navajen, da hi hodil po ovinkih. Vedno povem naravnost to, kar mislim. Moja dolžnost je torej, da vas obvestim, dn domnevam, da je bil grof d'0rmengo...« Preden je končal stavek, je grofica spustila pahljačo, Nejio je vstal, ostala dva pa se nista ganila. »Umorjen,« je po kratkem obotavljanju počasi dejal redovnik in pogledal Nepa. »Moj Bog, moj Bog, moj Boglt jo zastokala grofica in široko razprla oči od strahu. Nepo je dvignil roke in iz njegovih ust se je izvil neveren vzklik. Odvetnik ju je skušal pomiriti t zgovornimi kretnjami, kakor da bi jima hotel reči, naj se ne vznemirjata in naj potr|>ita. Nepo se je vdal, grofica p« je ponavljala: »Moj Bog, moj Bog,« vedno močneje in se nazadnje spustila v krčevit lok. »Boljše bi bilo, da bi bili nekoliko bolj previdni, gospod pater,« je osorno dejal odvetnik redovniku in 6e približal grofici, da bi jo skušal |K>miriti. »Moj Bog,t je vzkliknila grofica. »Tako strašne besede...1 In celo po večerji t« »Draga gospa,« je povzel besedo pater. »Bolnikovo stanje zahteva, da govorim jasno in brez vsakega odlašanja. Sicer pa imam navado, da povem resniro tudi po večerji ali po kosilu.« »Nadaljujte, nadaljujte!« je vzkliknil odvetnik. »Pojasnite zadevo čimprej.« »Bil bi to že storil. Če bi gosjiod in gos|ia ne bila tako nestrpna. Ne mislim, da bi se bil kdo poslužil orožja ali strupa. Vsak otrok ve, kaj je kap. V tem primeru lahko govorimo o kapi. Dejal sem «umorjen«. ker sem prepričan, da je dala [>0V0d temu napadu neka oseba.t »To je nesmiselno!« je vzkliknil Nepo. »Vi ste nesmiselni, dragi moj gosjiod.« je povzel redovnik, poudarjajoč vsak posamezen zlog ler pri tem gledal grofa na pol porogljivo, na pol samozavestno. »Nesmiselni ste vi. Tudi jaz sem bolan na r "i in osebe, ki so mi drage, me lahko umorijo brez strupa ali orožja « »Trdite torej...« je začel Vezza, da bi pretrga" mučno razpravo. »Trdim,« je odvrnil redovnik, >da je grola zadela kap v trenutku, ko ga je nekaj strašno pretreslo.« »A kaj jo moralo biti?« je vprašala grofira vsa v solzah. >7.u božjo voljo, kako neki'? Nikar nas več ne mučite. Povejte nam vendar, kat veste.« »Preden bom nadaljeval,« je dejal pater, »bi rad vedel, Če to vsi člani družine tu.« Nihče ni odgovoril. >So vsi?« je ponovil redovnik. Nekdo je tiho dejal: »Markize ni.« »Markiza, moja zaročenka, se ne počuti dobro,« je samozavestno dejal Nepo. »Kako je ime markizi?« jo vprašal redovnik. »Markiza Crusnelli dl Malombra.« »Njeno krstno ime?< »Markiz-a Marina.« je odvrnil Nepo. Redovnik je nekaj trenutkov molčal, nato pa je vprašal: »Nima drugih imen?« »Da. Imenuje se Marina Viktorija. Ali je to kake važnosti?« »Zelo važno je, gos|>od grof. Kako se imenujejo ženske, ki so tu v službi, razen Ivanke?« »Ena je Kati,« je dejala grofica, »Fani,« je pristavil Vezza. Nobeno drugo imo ni hilo izgovorjeno »Torej ni v hiši nobene ženske, ki bi ji hilo ime Cecilija?« je vprašal redovnik. »Ne.« so odvrnili vsi drug za drugim. »Vedite torej, da sem prepričan, da je prejS njo noč vstopila v grofovo Robo neka ženska, ki se imenuje Cecilija Prestrašila ga ie in razdra-žila tako, dn ga je zaradi lega zadela kap.« Nihče ni zinil. Grofica, Nepo in Vezza so gledali redovnika z odprtimi usti. Odvetnik je gledal v tla in sklanjal glavo na prst. /.delo s«' je, da ie že prej vedel vse, kar je redovnik pripovedoval. Ta pa je vstal in se postavil na sredo sobe. . . »Glejte,« je dejal in pokazal steno na levi. »Tam je postelja. Grola »o našli tu v srajci. Ležal ie n a tleh z obrazom obrnjen proti tlom m z. rokami, iztegnjenimi proti, vratom. Vse lo ste vedeli ie prej. So pa fe druge stvari, ki vam se niso znane Vrata, ki vodijo na hodnik in ki jih grof vedno zapira, so bila odprta. Ivanka je našla na postelji lole rokavico.« Vzel ie iz iepa nenavadno majhno rokavico. Vezza in Nepo sta .o oba hkrati pograbila in stekla k oknu, da bi si jo boljše ogledala. Ne|>o je takoj vzkliknil: »Saj to ni več rokavica. Nekoč je morda bitn rokavica za dvanajstletno deklico. Zdaj pa je samo Je obledela in preperela cunja.« >Ta cunja, ki brez dvoma ni grofova, ni padla slučajno na po-teljo, pač pa jo e moral nekdo vreči tja, kajli postelja ie zelo široka in rokavica ie ležala nn odeji tik poleg stene, (irofov svečnik, utrinjač in skodelica, vse, kar je navadno imel na nočni omarici, je ležalo na tleh poleg vrat. Zelo verjetno ie vse to on sam rineta! proti vratom v navalu leze, ko je zaman iskal žveplenke. ki jih je nevede stresel na tla. kjer smo jih na«li Skodelico ie brez dvoma zagnal; bila te polna vode, ker so tla bila ?e mokra in tudi rokav protove srajce ie bil moker. Grem Se dalje. Ker je skodelica ostala cela, je jasno, da ie zadela v nek mehak predmet, ki ie preprečil, da bi se skodelica razbila. Knj neki je bilo? Tudi to je čisto lasno Bila ie obleka, na katero je bil pritrjen tale gumb « šport v kratkem Dunajski nogometni klubi so priredili o božiču lep nogometni turnir, iz katerega je izšel Wiener SC kot zmagovalec. Pri prvem srečanju je premagal Dunajski nogometni klub svojega starega rivala Vienno s 4:3, izid med \VAC in Ra-pidom pa je hil 1:1. Žreb je odločil v prid Rapidu in tako je bilo že v naprej jasno, da bo Wiener SC zmagovalec turnirja. Rapidovce je odpravil s 3:1, srečanje med \VAC in Vienno pa je končalo s 3:0. Madžarska nogometna zveza je sklenila, da se bo udeležila v prihodnjem letu naslednjih mednarodnih tekem: aprila proti Švici, maja proti Švedski, junija proti Bolgarski in na jesen proti Nemčiji. S Službe j Mir Dobe: Služkinjo pridno ln pošteno lsčem •a takoj. - Lukež, Ciril Metodova cesta 99. a Vsako količino sena sladkega ali polsladkega, kupimo po dnevni ceni. - Pismeno ali ustne ponudbe na upravo Umobolnice v LJubljani, Poljanski nasip 52. k Žensko kolo dobro, rabljeno, prodam. Ogled v delavnici Goreč. Špecerijsko trgovino dobro idočo, dam v najem. - Naslov v upravi »Slov.« pod St. 7278. n j Poizvedbe j Uhan s 3 briljanti sem Izgubila na poti lz Most proti tromostovju 28. decembra od 17 do 19 Posten najditelj naj ga odda proti visoki nagradi v upravi »Slov.« Svarim pred nakupom. I Delavniki: 15.SO. 17.S0. Sloge ed 14 dalje, nedelje In prazniki: 10. 1J.50. 15.50, 17.30. v kinu llnlon le me»lne|e ob 10.50 Sijajni film o veliki, tragični ljubezni po Sem Benellijevem romanu GO R G O NA V glav. vlogi: Mariela Lotti, Rossano Brazzi. KINO UNION - TEL 22-21_ Z dobro voljo v Novo leto. NajboliSa burka sezone! Ferrucclo Tagllavlnl prepeva popevke in arije Ženska le vara nas... Carlo Campanlnl, Floretta Dolfl v glavni vlogi, KINO MATICA - TEL 22-41 Film ljnbeini in glasbe „Če se vrneš" V glavni vlogi: Ržda-Caire in Nleole Vattier Glasba: Mario Schisa KINO SIOGA - TEL 27-50 Edgar VVallaee: 37 Skrivnost skrivljene sveče Roman »Kako poznate moje ime?« je vprašala gospodična nekoliko radovedna. »Jaz vem za vse, kar je na svetu,« ie odgovoril in gospodična se je nasmehnila. Vendar se ji je obraz takoj zresnil in bridko je vprašala: , , »Kdo vam je pokazal sled za menoj, gospod Kara?« »Gospod Kara?« je ponovil za njo in se neznansko začudil. »Grozil mi je, da pokliče policijo.« je naglo nadaljevala, »in rekla sem mu, naj jo le. Zaradi policije mi ni bilo nič mar, a Kara sem se bala. Ali veste, zakaj sem šla k njemu? Last moje matere ...« In je iztegnila roko in mu prožila iaba-kiero. »Obdolžil me je podle tatvine in me potem zaprl v tisto grozno klet in...« »In?« je nadaljeval T. Ks. »In to je vse,« je odgovorila s stisnjenimi ustnicami. »Kaj boste zdaj napravili?« »Ce dovolite, bi želel, da mi odgovorite na nekatera vprašanja,« je rekel. »Najprej, ali ste kaj slišali o Karu, odkar ste odšli iz njegove hiše?« , „ . , Gospodična je odKimaia. »Vse sem povedala,« je odgovorila spet s stisnjenimi ustnicami. »Neprijetna stvar!« »Ali ste brali časopise?« jo je vprašal. C. E. 1. S. A. Compagnia Cspcrlaztone Importazione Semcnll Afirtcole Družna za izvoi in uvoz poltedeishiti semen Organismo economico de'la Con-federazione Fascisla dei Ctm-mercianti per il commercio eol-1'estero delle seuienti e buibi da destinarsi alla semina agricola. Vi tanno parte con e secie tutte lo Ditte ltaliane operanti nel rano aH'iniportazione ed alTespcrtazione. Per informa-zioni serivere: Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgo vino z inozemstvom s semeni in gomolji, namenjenimi za tete da< ali »ne«. Kaj ste pa mislili, ko ste omenili časopise?« je nadaljevala. »Ali se ie morda mami kaj zgodilo?« Odmajal je z glavo. »Kolikor jaz vem, se ladv Bartholomevv j>o-čuti glede zdravja kar najbolje in se vrne domov.« »Kaj naj torej pomeni vaše vprašanje glede časopisov?« je vprašala. »Zakaj naj bi jih morala brati, kaj je v njih, kar naj bi me zanimalo?« »Pisanje o Karu?« Bazburjeno je odmajala z glavo. »Nič ne vem in nočem o Karu ničesar vedeti. Zakaj mi to govorite?« »Zato,« je nadaljeval počasi T. Ks.. »ker jc bil isti večer, ko ste vi izginili s Cadogan Squa-ra. Kara umorjen.« »Umorjen?« je dahnila. Pritrdil je. »Nekdo ga je zadel v srce- Mogoče je bilo tudi več neznanih oseb.« In T. Ks. je vzel z roko iz žepa nekaj, kar je bilo zavito v svilnat papir, Medtem ko ga je gospodična gledala z občutkom strahu in groze, je skrbno odvijal in kmalu se je prikazal predmet. Bile so škarje z ročaji, ovitimi z okrvav- ljenim robcem. Gospodična se je za korak umaknila in se prijela z rokami za lica. »Moje... škarje,« je hripavo vzkliknila, »pa vendar ne mislite....« Pogledala ga ie s strahom in z užaljenostjo, ki sta se v njej borila. »Ne mislim, da ste vi izvršili umor,« je_rekel smehljaje se, »če ste me hoteli to vprašati. Ako bi pa kdo drugi našel te škarje in ugotovil, čigav je robec, bi bili, draga moja, v lepi zadregi.« Gospodična je gledala škarje in se zdrznila. »Ubila sem,« je tiho jx>vedala, »nekega strašnega psa... Ne vem, kako je bilo, a ta mrha mi je skočila v hrbet in zadela sem ga in ubila in sem zadovoljna. Da, da,« je zatrjevala in še ponovila: »Zadovoljna sem!« »Vidi se, a zdaj mi mogoče poveste, kako da sera našel psa, a vas ni bilo nikjer.« Miss- je oklevala in sklepal je, da mu kaj prikriva. »Ne vem, kako da me niste našli, ko sem bila tam,« je reki«. »Kako ste odšli?« »In kako ste odšli vi?« mu je jezno odvrnila. »Jaz sem odšel skozi vrata,« je priznal. »Zdelo se vam bo smešno in bedasto, a drugače nisem mogel.« »No, tako sem odšla tudi jaz,« je odgovorila. in se nasmehnila. »A vrata so bila zaprta.« Smejala «e mu je, »Zdaj razumem.« je rekla. -Bila =rm t kleti. Ko sem zaslišala, da se obrača v ključavnici ključ, sem smuknila skozi loputo in pustila na mizi te grozne škarje. Mislila sem, da jc Kara ali kdc njegovih, potem pa je vse utihnilo in tvegala sem ter se vzpela po stopnicah in videla, da ste pustili vrata odprta. Tako...« Ti čudni kratki prestanki so T. Ksa. zmedli. Biti je moralo še nekaj, česar mu ni povedala in kar mu mora še odkriti. »Tako, vidite, sem se izmuznila,« je nadaljevala. »Prišla sem v kuhinjo, kjer ni bilo nikogar, šla skozi dvoriščna vrata, smuknila po stopnicah, zavila okrog ogla, našla na cesti taksi — to bi bilo vse.« In je z nekako igralsko kretjno iztegnila roke. »To je bilo torej vse, kajne?« jc vprašal T. Ks. »Vse,« je ponovila. »In zdaj, kaj napravite?« T. Ks. je pogledal pod strop in si pogladil brado. »Mislim, da vas moram aretirati, ker vem. da od mene nekaj pričakujejo. Ali vas lahko vprašam, čc Me spal i v postelji tam spodaj?« »V spodnji kleti?« jc vprašala, premolknila in nato dejala: »Da, spala sem v spodnji kleti.« Med vsako posamezno besedo jc napravila skoraj odmor. »In kaj napravite zdaj?« jc spet vprašala. Čutila se je že bolj varno in je premagala strah, ki ji ga je povzročil nenadni nastop Ta. Ksa. Pristav si je mršil lase, kar pa je bito, če hi ga bila poznala, narejeno ter nregihal glavo, s čimer je hotel opozoriti na svoje goste, ko-drajoče se lase in prijeten obraz z. lepimi sivimi

čmi, z ravnim nosom in voljno brado. Ž? s m £31 li S a A. Novoletna voščila iz Novega mesta Nabavna in prodajna zadruga Novo mesto želi svo'emu članstvu srečno novo leto I i Matko Malovič Novo mesto. Kapucinski trg 6 Oblastveno odobreno »Pogrebno podjet:e« za Novo mesto in ckolico izvršuje svečanostne pojrrebe z vso oskrbo. Preskrbi prevozDa dovo-S3I ljenja in prevoze rajnkih na vse strani po primerno nizki ceni. Krste vseh vrst vedno na razpolago. Za blagonaklonjenost se vljudno Srečno novo leto želim vsem cenj. odjemalcem BARBIČ FRANC, strojno mizarstvo Kandija — Novo mesto Cenj. odjemalcem želi srečno novo leto PAVLIN FRANC, trgovina Novo mesto Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem MARIO WE1GL trgovina z vinom in likerjem NOVO MESTO Srečno novo leto svojim obiskovalcem želi priporočam. 6&SS »j* čin* i® Vsem ceni. naročnikom in odjemalcem želi srečno novo leto <> \ 1' 1», 1» 1» Veselo novo leto želi vsem Josip Windischer hotelir, mesar in avtogaraža KANDIJA - NOVO MESTO & M m m fes* 19 II Sil mlin, žaga in cirkularka na električni pogon NOVO MESTO - Prešernova 19 PENCA JOSIP NOVO MESTO PREDILNICA-TKALNICA ZA VOLNO IN BOMBAŽ KUPUJE STALNO VSE NOVE IN STARE ODPADKE OD BOMBAŽA IN VOLNE Srečno novo letol Trgovina Franc Kastelic NOVO MESTO — KANDIJA PELKO FRANC st. trgovina z oblekami NOVO MESTO Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem in gostom Košir Alojzij j| Brod 15 —• Novo mesto i[ Stavbeno, pohištveno mizarstvo in gostilna (J 33 Keramika" J. KLEMENČIČ, Novo mesto želi vsem spoštovanim odjemalcem srečno novo leto/ I 'M H M i m- KOŠIR LUDVIK kolodvorski restavrater NOVO MESTO Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom gostilna SEIDL JAKSE ANTON NOVO MESTO UDOVIč JOŽE strojno in stavbeno ključavničarstvo M- m 'M fini* 98 M m NOVO MESTO S/.fl ■a m. .fes MARTIN KREVELJ poljedelski in šivalni stroji NOVO MESTO Želim vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto GAZVODA JOŽE splošno mizarstvo Gotna vas - Novo mesto Priporoča se za nadaljnja naročila! LJUDSKA KNJIGARNA. DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI PODRUŽNICA J. KRAJEC, nasl. NOVO MESTO ANTON KONC1LIJA mesar in prekajevalec NOVO MESTO Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem tvrdka GRILC & CO. NOVO MESTO Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom gostilna »PRI ŽEBLJARJU« PAVLA NADU NOVO MESTO Vsem cenjenim odjemalcem in gostom želita srečno novo leto SIMON in FANI TOMEC mesarija in gostilna NOVO MESTO DOLOP dolenjska opekarniška komanditna družba PREČNA (pošta Novo mesto) Telefon: Novo mesto 27 — Prodajna pisarna v Ljubljani: Novobor, Tavčarjeva ul. 13, tel. 20-52 Zidaki: polni, votli, fasadni. — Strešniki vseh vrst. — Radijalna opeka za tovarniške dimnike po meri itd. želi cenj. odjemalcem srečno novo leto Srečno in zadovoljno novo leto želita cenjenim gostom JOŽE in MILKA ZURC gostilna »Pri Stemburju« NOVO MESTO SV2 M S-------- k^ Vsem naročnikom želi srečno novo leto Si ŠKEDELJ VENCELJ splošno kolarstvo NOVO MESTO ar m «jsS ii m m 1 y KNAFLTČ & MIRTIČ ključavničarstvo in vodovodne inštalacije NOVO MESTO - KANDIJA Srečno novo leto želi FRANC T O M C čevljarstvo NOVO MESTO, Florijanov trg 3 Srečno novo leto želi JERMAN FRANC tapetništvo in dekoracija NOVO MESTO, Trg sv. Florijana št. 11 Srečno novo leto želi cenjenim naročnikom VINKO VIDRIH splošno čevljarstvo NOVO MESTO Srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem MURN RUDOLF trgovina mešanega blaga KANDIJA - NOVO MESTO m m- ed & II m Srečno novo leto želita KRISTINA PUŠ pletilja NOVO MESTO. 5UKLETOVA CESTA 22 MARIJA PUŠ modna šivilja Srečno novo leto želi vsem naročnikom ALOJZIJ PAVLIČ sedlar in tapetnik NOVO MESTO Vsem cenjenim odjemalcem in gostom želi srečno novo leto FRANC PLEŠKO trgovec in gostilničar SMIHEL Vsem cenjenim naročnikom želi srečno novo leto MIRTIČ IVAN strojno, stavbeno in pohištveno mizarstvo NOVO MESTO m m -•a m Cenjenim naročnikom želi srečno novo leto avto-mehanična delavnica MURN LOJZE KANDIJA - NOVO MESTO NOVOBOR splošna industrijska d. d. LJUBLJANA - NOVO MESTO želi vsem cenjenim naročnikom srečno in veselo novo leto Vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem želi srečno novo leto MIHA ČOLNAR splošno čevljarstvo NOVO MESTO Vsem cenjenim gostom želi srečno novo leto IVAN DRENIK gostilna »Pri Cešnovarju« NOVO MESTO Srečno in veselo novo leto želita cenjenim gostom JOŽE in MATILDA HROVAT GOSTILNA »GLOBEVN1K« NOVO MESTO Vsem cenjenim naročnikom želi srečno novo leto JAKOPIN MAKS splošno krojaštvo NOVO MESIO Srečno novo leto želi FRANC SELAK kovaštvo in podkovstvo SMIHEL PRI NOVEM MESTU Vsem cenjenim naročnikom želi srečno novo leto ter se priporoča GORUPIČ PETER kovaštvo in podkovstvo KANDIJA - NOVO MESTO Srečno novo leto želi KOŠIČEK LADISLAV splošno klepatstvo NOVO MESTO ■m LJUDSKA POSOJILNICA g NOVO MESTO f l tO, či® « i ».Si