* JPoIffffnF Marioonm Cena 1 Din Leto III. (X.). štev. 207 Maribor, četrtek 12. septembra 1929 » Izhaja razun nedelj« in praznikov vaak dan ob 16. uri R»4un pH poilnem «»k. im. * Ljubljani It 11.400 Valj« pr»)»m»« * uprarl ali po polti 10 Din. doitavljao na dom pa IS Dl« Telefon: Uredn. 440 Uprav« 465 Uradniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova eeatailUl Oglati po tarif« Ogtaa« aprejama Ml eg nespoštovanje obstoječih in veljavnih mednarodnih Pogodb, in dočim se je diskusija na konferenci gibala ves .čas v mejah stvarnosti in resnosti, se pa nista mogla premagati zastopnika Madžarske in Bolgarije, stari grof Apponyi in minister Burov, da ne bi zopet enkrat odprla zatvornic iredentističnih stremljenj obeli teh narodov in poka-zala, da se niti Madžari niti Bolgari se vedno niso spametovali. Na seji dne 10. t. m. je grof Apponyi govoril o »krivicah, ki so bile priza-djane Madžarski,« ter je s povišanim Blasom izjavljal, da Madžarska ne opusti nad na svojo boljšo bodočnost. Madžari so nezadovoljni in hočejo izbojevati spremembo obstoječega stanja, ne sicer z orožjem, pač pa z revolucijo javnega mišljenja in javne vesti. Po njegovem mnenju ne stoji, jk bi mirovne pogodbe bile nedotakljive in da bi Evropa morala ostati takšna, kot je danes. On sam je doživi restavracijo drugega francoskega Carstva, doživel je vojno 1. 1870. in J^mško cesarstvo, doživel je procvit ‘JJ Propast avstro-ogrske monarhije n za njega ne obstoja beseda »nikdar«. j .^a to demonstrativno in izzivalno ki je bila naravno naperjena ^ot> državam Male antante, mu je na Vorii3^113'1 seji mirno' a odločno odgo-zun *menoni Male antante rumunskl ra,«nH minister Mironescu, ki je iz-L 11 odločnost zaveznikov, da ščiti-.^dotakljivost mednarodnih po-vanjeln zaffarant'raj0 spošto- I,,večjo netaktnost je zagre-ministrr 11 se3i bolgarski zunanji KKTtoki se *e p°vzncice- varhV Tipnih’ ie indircla napredek v vrtnarstvu. Pre hvaliti se pa ne da slovenska gostoljubnost obiteljl Krainprjeve in sorodnikov katerim se vsi udeleženci najiskrenejš zahvaljujejo za tako lepe in prijetne ure pri Sv, Petru. »KARO* najboljši čevlji. Letošnja redna velika skupščina Ciril-Metodove družbe se bo vršila v nedeljo, 15. t. m. ob 11. dop. v Narodnem domu v Kranju. Pred veliko skupščino bo ob 9. dop. »zaupni shod«, katerega se smejo udeležiti le tisti družbeniki, ki imajo na veliki skupščini posvetovalno in glasovalno pravico. V Kranju bo na kolodvoru slovesen sprejem. Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, naj naznani to pismeno g. dr. Simonu Dolarju, profesorju in predsedniku moške CMD podružnice v Kranju. Tečaj za gospodlnjsko-nadaljevalne šole v mariborski oblasti se je zaključil dne 6. septembra. V štiritedenskem praktičnem tečaju se je vež-balo -15, že gospodinjstva veščih učiteljic v kuhi, šivanju, pranju in drugih delih cmečke gospodinje, v dvotedenskem u-vodnem tečaju pa je 27 učiteljic prisostvo valo raznovrstnim podavanjem, H so potrebna za vpoglobitev pri delovanju na teh šolah. Ob sklepu tega tečaja so vse udeleženke prisostovale občestvu voditeljic že lani v naši oblasti ustanovljenih gosppdinjsko-nadaljevalnih šol. Te šole so se dobro obnesle in imajo vsekakor epo prihodnost. Naša kmečka in delavska dekleta nimajo vselej prilike, da se zvežbajo v poslih, ki so za ženo-gospo-dinjo in mater potrebni in važni. V kratki dobi je seveda gospodinjski-nadalje-valni šoli nemogoče storiti to v polni meri. Vzbudi pa se v dekletih zanimanje in veselje do domačega gospodinjskega dela. Preprosta kmečka jedila z možnim priboljškom za bolnike, stare ljudi, za praznike, — šivanje preprostega perila, — zlasti krpanje, — spravljanje in raznovrstna uporaba domačih pridelkov, — najvažnejše iz zdravstva, — zlasti prva pomoč v nesreči,- postrežba bolniku, nega dojenčkov itd. — to je delo, za katero hočejo zainteresirati te šole naš dekliški naraščaj. Učiteljice žele ostati z gojenkami v zvezi tudi po tečaju. Uporaba sadja za zimo, vkuhavanje in sušenje, vlaganje kumare, fižola itd. za zimsko uporabo, pridobitev dobrega semena za vrt in cvetice, — to nalogo so si stavile učiteljice kmetsko-gospodinjskih šol. Samouprava mariborske oblasti podpira to stremljenje z največjim razumevanjem In velikimi žrtvami. Pričeto delo je veliko, da bi ga te razumelo in izkoristilo naše ljudstvo in da bi prineslo naši mladini veliko koristi! — A. M. — Občni zbor Društva jugoslovanskih akt* demlkov se bo vršil jutri, dne 13. sept. ob 20. ur’ v društveni sobi v Narodnem domu. t zaključkom tega občnega zbora stopa društvo v svoje deseto poslovno leto. Vse članstvo naj se v polni meri zaveda važnosti tega jubileja in naj se v kar največjem številu udeleži društvenega sestanka. Letošnji abiturijenti iskreno vabljeni! — Knjižničar. — Pragersko. Ze dvakrat S6 nas iznenadili naši dij*' ki s krasnimi, nadvse sijajno in uspešno uspelimi prireditvami. Uprizorili so »DiV' je in nedeljske lovce« in »Vozel«. A tretji* nas hočejo presenetiti s svojim obširnih programom. V nedeljo dne 15. t. m. uprl' zorijo ob 7. zvečer v prostorih gosp. ^ Predoviča na Pragerskem naslednje točke: 1. »Med rožami« (pevska točka). *• Predavanje o »Molieru in njegovih lih«. 3. »Scapinove zvijače«, komed>ia \ 3. dejanjih. 4. »Moja hišna oprava« (PcVj ska točka). 5. Zamorc (šaloigra). 6. Km® in avtomat. Šaljiv prizor v 2. dejanjih Za letos zadnja igra, a lepa In polna dražestnega smeha in smeha in smeh? zopet samega smeha. K vlomu v Sv. Juriju v Slov. gorica«* Nedavno je bil izvršen v stanovanj učiteljice gdč. Line Čončeve v Sv. 'K vlom in so tatovi ukradli učiteljicM®^ •u2® rilci mnogo dragocenih vezenin, samo las ročno delo, dalje obleke In razne ar«* predmete. Kazalo je že. da bodo sto ušli zasluženi kazni, a prišlo je Neka učenka je zapazila, kako prj na ljarju Brusu nakladajo razne zaboje ^ avto. Zraven je bila tudi neka žensK . ^ je imela na sebi enako obleko, za. je imela gdč. Čončova. Avtdtnot)« * ^ boji se je sicer še pravočasno ow čez mejo. Brusa pa so orožniki w , retirall in prišli še raznim drugirn so rem na sled. Kakor je sedaj do*nJt"°me' lopovi spravljali ukradeno blago jo pod imenom: stara obleka- V M a ril) or u, dne '12. IX. 1929,\ *. SlhrTiA Štolo strahot In groze MUCENIŠKA SMRT VITEZA DA-ZLOGLASNA DALIBORKA V PRAGI LIBORJA. — ZADNJI GOST DALIBORKE. bor v stolpu tako čuvstvujoče igral-vi-jolino (tako so imenovali takrat mučilnico), da so mu mimoidoči metali skozi okno miloščino. Nihče ni štel imen trpinov, ki so na enak ali še na strašnejši način poginili v rabeljskih rokah beričev. Plemenitaši, meščani in kmetje so živi trohneli za vlažnim obzidjem in čakali smrti z radostjo, samo da jih reši neznanskega trpljenja. Iz temin podzemeljskih celic, so se trgali pod nebo vzdihi in vzkliki; umirajočih, stokanje in jok pohabljencev se je mešal z vročo molitvijo onih, ki so ostali še pri zavesti. Jetnike,, ki so v. nočeh vznemirjali s svojim preglasnim ječanjem dvor, pa so izvlekli rablji iz globin in jutranje solnce je obsijalo na. kamenitem dvorišču obglavljena trupla, pokrita s črnino. Poslednji gost Daliborke je bita baje Marija Katarina Cakolpora pl. Ujezd, ki je umorila svojega soproga. Delala mu je kakor sužnja, toda mož jo je mučil, pretepal in poniževal pred služinčadjo. Neprestanega trpljenja se je končno rešila z bodalom, s katerim ie umorila moža, ko je spal. Marija Terezija jo. je za kazen vrgla v Dalihorko, kjer je potrpežljivo čakala obglavljenja. Toda obsijal jo je žarek cesarske milosti. Bila je pomiloščena na dosmrtno ječo. Marija Katarina je po sporočilu dvignila k nebu roke in se smejala med solze, ki so ji vrele iz upadlih oči. Smeh in jok jetnice se je ponavljal slehernega dne in zdravnik je ugotovil, da se ji je omračil um za vedno. Njen jok in blazni smeh je nmčil zavržene sosede v bližnjih celicah bolj kakor pa zadane muke brutalnih biričev. Ko je ietnica končno umrla in so njeno truplo odnesli ' iz Daliborke, so preselili tudi vse ostale jetnike v prijetnejše zapore. Od takrat ni bilo nikogar več, ki bi bil priča strahot in groze mračnega in vlažnega stolpa, čigar ime je vlivalo vsakomur toliko strahu, da so samo ob misli nanj, onemela scheina usta. Vsa zgodovina, zlasti pa zgodovina srednjega, veka, pripoveduje o mučilnicah, ki so jih uporabljali različni mogot-.ci takratnih dob, da bi v strahu in trepetu'zatrli nezadovoljstvo, ki je rodilo česte upore, predvsem pa; da bi si zagotoviligospodstvo. Tudi Praga je. imela v neposredni bli-. žini Hradčanov strašno mučilnico, ki je služila kot poboljševalnica nevarnih izrodkov človeške družbe, čestokrat pa tudi kot kaznilnica nedolžnih žrtev. Okrogel, teman in nemi stolp stoji še danes. Orni kamni, priče strahot .in gro-,Že,'govore o mučnih zasliševanjih, usmrtitvah, smrtnih mukah, trpljenju in glasovanju. Zgradil ga ie Pfemysl Otokar I, v času, ko je vsa Evropa gorela v ognju , neprestanih vojn. Križarji so hiteli Skozi dežele, meči so rožljali na vseh koncili in konjska koRita so mandrala . Prjdelek kmetovalca. Vzhodni del mogočnega gradu je bilo treba zavarovati .Pred sovražniki, ki so vznemirjali. kraljestvo. V novem obzidju je nastal stolp, ki sega globoko v zemljo. Zgodovina pa niu je dala ime Daliborka — stolp stra-.hot in groze. Kasneje so razpadlo zidovje obnovili, stolp pa je postal jetnišnica, kamor-so zapirali krivične in nedolžne. Z .razbeljenim železom, gorečo smolo, rja-‘vinii žeblji in jeklenimi ostrinami so rablji .izsiljevali od jetnikov priznavanja, ‘ki so v strašnih mukah priznavali tudi . dejanja, o katerih se jim ni niti sanjalo. Ime Daliborka pa je zloglasni stolp dobil po vitezu Daliboru pl. Kozojedu, ki je veljal za odločnega in'plemenitega moža. Toda sosed, vitez Adam Ploskov-sky, ga je očrnil pri vladarju, ker je 'nagovarjal njegove podložnike k uporu. Prišli so biriči in odvedli viteza Da-libora v Prago ter ga vrgli v večno temo strašnega stolpa. Privezali so ga na mučilnico in se norčevali iz žrtve. Ustnice so mu smodili z gorečimi bakljami, španski čevelj mu je polomil prste na nogah in ostra kopja ječarjev so mu rezala' meso. Po njegovi mučeniški smrti pa se je razširila pravljica, da je Dali- »Se bo takoj izpremenilo,« je odgovoril Irving prijazno in razposajeno. »Ta napaka je vsekakor odpustljiva. Saj je celo slikar sam, ki je naslikal ti dve sliki, rabil nič manj kot četrt ure, pre-dno je to dognal!« Klub- stoletnih V Londonu je bil ustanovljen »Cente-narian Club«, ki ima že 500 članov in članic, ki upajo s strogo izvedenim živ-jenskim načinom doseči sto let starosti. 3ojem »zdravega življenja« je seveda pri tem zelo obsežen. Kakor sporoča ustanovitelj kluba, dr. Maurice Ernest, je članom kluba prepuščeno, da pijejo, pu-šijo in vživajo mesno hrano — toda vse e v zmernih količinah. Dr. Ernest dvomi namreč, da bi bilo dolgo življenje odvisno od popolne abstinence. On in njegovi tovariši so preiskali življenje 53 oseb, ki so dosegle sto let in so prišli vsi do zaključka, da pridejo za podaljšanje življenja v prvi vrsti v poštev sledeči činitelji: Zmernost v vseh stvareh, posebno v hrani, miren značaj, dobra in krepka prebava ter najmanj 8 in pol urno spanje na dan. Od omenjenih 53 stoletnikov je bilo 36 žensk. Med temi je bilo 26 poročenih, 11 med temi:pa je imelo vrh tega velike rodbine. V Angliji je bilo leta 1921. trideset rtad sto let starih mož in 80 žensk, na-pram 44 oz. 97 v letu 1881.; na Irskem e bilo leta 1881. skupno 224 mož in 466 žensk do 100 in več let starih, 1. 1911. pa samo še 133 oziroma 181. Dr. Ernest .e mnenja, da je na Irskem samo zato več starih ljudi kot v Angliji, ker je Irska predvsem poljedeljska dežela. Sicer pa je v Evropi največ stoletnikov na Bolgarskem. ■ : Da imajo ženske večino, razlaga dr. Ernest s tem, da one po 50. letu starosti nimajo več takih telesnih naporov, da večinoma ne pijejo in ne kadijo in tudi hitrejše dihajo kot moški. Kajti hitro in globoko dihanje močno pospešuje prebavljalni proces. Konec ljubimkanja na Španskem :'Pj;opo«, tradicijonelno špansko dvorjenje, oziroma ljubimkanje z lepimi že-namk ki se je docela vsesalo v vročo JhŽtlo kr: smbv toreadorske dežele, preživlja težke dni.'Oblasti so izdale stroge .ddrecjbe, ki pomenijo pravcati suhi re-?itri v sentimentalnih odnošajih vročekrvnih Spancev. Dolgi madrigali pod Akni zaročenk ali oboževalnih lepotic, komplimenti, ki so veljali na sprehodih ‘jubkim senoritam, skratka, vse manife-stacjje mladeniške galantnosti, predvsem 9tte nianj diskretne, se imenujejo v Spahih »piropo«. Španske oblasti pa so odložile nenadoma, najbrž radi protestov in gospodičen, ki jih je javno obogatile nadlegovalo, da napravijo ko-.Čestokrat pretiranim manifestaci-‘ sentimentalnosti. Vendar se dozde- da stroge odredbe ne zaležejo v iz-•f*toi meri, kajti vsak teden je kaznovanih radi »piropa« nad 250 vročekrvnih mladeničev. Vsekakor tudi devicam ni« nove odredbe preveč po volji, kar j® dalo povod zanimivim polemikam v Banskem dnevnem časopisju. Novinarji jo ugotovili, da se je šibki spol razbil v dva tabora, s čimer pa čitatelji nikakor niso zadovoljni in zahtevajo, da Objavijo v časopisju tudi fotografije Predstavnic obeh smeri, kajti prepričani ! ’ da so predstavnice antipiropskega za i starc in grde‘ 0*°rčena borba vziProtl tradicionalnim običajem, je svet* i zanimanie vsega kulturnega revi,i* z velikim interesom pričakuje ■tatov: zmage ali poraza »piropa«. N*nauaano darilo papežu VesniDež Je sprejel pred kratkim v slo-maru,? Ienci več tisoč italijanskih ro-ki so vodstvom njihovih škofov, Jtjtaift 1 Predvsem radi tega, da čebinsko jaPežu k sklenitvi miru z itali-rofcno 0ržavo. Pri tej priliki je bilo iz-.. aPežu čisto svojevrstno darilo. Bili sta dve steklenici najžlahtnejšega vina iz 1. 1870. To vino je tedaj, nadškof v Massarenu zapečatil in spravil v arhiv z določilom, da mora ostati toliko časa shranjeno, dokler bo trajalo »vatikansko ujetništvo«. Podari pa naj se onemu papežu, kateremu se posreči, da. doseže spravo med Italijo in Vatikanom. Naslednik že davno umrlega sestavitelja te oporoke je sedaj izvršil zadnjo željo pokojnika. Rnekdote Pri zadnji angleški volilni borbi je imela lady Astor v Manchestru volilni govor, v katerem je primerjala moške z ženskami in seveda do nebes povzdigovala zasluge žensk. »Tako.na primer«, je rekla,, »ste go tovo že vse ugotovile, da se ženske oblačijo vedno lepše in z večjim okusom, kakor moški«. »To je že reš,* se je oglasil neki nay zoči moški volilec, »toda.ženske ne po mislite, da plačujemo vaše in svoie oble ke mi moški«. • V »Pariš Midi« je pisal Šauday več let gledališka, glasbena in plesna pisma-Njegove kritike so bile pri občinstvu silno priljubljene, umetniki pa so se jih stra šno bali. Nekoč je napisal Sauday o av tor ju nekega novega komada sledeče: »Pisatelj je popolnoma nepoznan. Vendar to še nikakor ne zadostuje, da si domišljuje, da je nadarjen.« * Slikar VVhistler je bil v posetih pri Henry Irvingu. Sedeč pri mizi, je zapazil nasproti svojega sedeža dve svoji pr vi pokrajinski sliki. Med razgovorom je VVhistler vedno znova pogledal na dotič-ni sliki na steni in končno nepričakova^ no vzkliknil: »Irving, kaj pa ste napravili?« »Kaj pa vendar?« »Moji dve sliki — tamkaj na steni — ste vendar postavljeni na glavo.« Razbojniki u ulaku Potniki. ekspresnega vlaka Pariz—Zagreb—Bukarešt so preživeli dne 6. t. m. težke ure. V bližini postaje Prstove je sprevodnik zapazil v vagonu tri oborožene in maskirane razbojnike, ki so imeli namero, opleniti potnike. Sprevodniku se je posrečilo, da je enemu od razbojnikov iztrgal iz rok sekiro, nakar so vsi pobegnili na streho. Vlak je med tem privozil v Oršovo. Žandarmerija ga je takoj obkolila, toda o razbojnikih že ni bilo ne duha ne sluha. Potniki so priredili junaškemu sprevodniku velike ovacije in so ga vrh tega bogato nagradili, ker jih je rešil velike nevarnosti. Radi papige čez morje Malo čudno, a vendar resnično. Gospa Dawes, soproga ameriškega vele poslanika v Londonu, se je šele pred kratkim preselila iz Cikaga v London. In sedaj mora zopet nazaj! Pa ne morda zato, da bi bil njen mož prestavljen, kaj še! Gospa Dawes je namreč dobila iz Cikaga neko brzojavno obvestilo, nakar se je takoj odločila, da se odpravi na pot čez morje. V brzojavki ji je bilo namreč sporočeno, da je njen mali papagaj Poly, ki ga ima že 30 let, zelo nevarno zbolel in da je malo upanja, da bi okreval. Gospa Dawes pa bi vsaj še en krat rada videla svojega ljubljenca in se ne straši v ta namen niti dolge in težavne poti. Denarno vprašanje pa pri njenem bogastvu tako ne prihaja v po štev. Šport ^ OBČNI ZBOR MOLNP. Snoči se je vršil cbčni zbor mariborskega Medklubskega odbora LNP-a, kateremu so prisostvovali‘delegati vseh domačih klubov ter predsednik in tajnik NP-a. Zborovanje je takoj spočetka zavzelo' prav živahen potek in je trajalo požno'v noč. Le uvidevnosti predsednika LNP-a n popustljivosti večinske skupine še je treba zahvaliti, da je sploh prišlo do kompromisnih predlogov glede 'prepustitve enega odborniškega mesta v MO mariborskim »Železničarjem«, ki so brez-razlogov vztrajali v nestvarni opoziciji. Delegacijo »Železničarjev« in njih Zastopstvo v MO je onemogočil sam predsednik »Železničarja« z docela ponesrečenim nastopom, s katerim ni pokazal niti malo' dobre volje za resno sodelovanje v instituciji, kakršna je MO. Večina,' ki: de-uje v Medklubskem odboru že od Ustanovitve vestno in marljivo, je. na podlagi utisov, ki jih je na zborovalce napravil predsednik »Železničarja« z neupravičenimi zahtevami in sploh z načinom £e-)ate, umaknila'kompromisni predlog;, na-car je bil izvoljen dosedanji odbor MO. Ostali so: predsednik g. Nerat, tajnik g. Koren, blagajnik g. Ilovafin taborniki gg.: Samu da, Franki in Amon, dočim bo »Svoboda« Tasneje delegirala svojega zastopnika. •• Balkanska olimpijada. Od 22.-29. t. m. se bo vršila v Atenah Balkanska olimpijada, katere se bodo u-deležile Grčija, Bolgarija, Romunija, Albanija in Jugoslavija. Kakor pa poročajo z Zagreba, bo nastop naše lahkoatletske reprezentance onemogočen, ker je država odrekla podporo. Gre za borih 30.000 Din, ki so potrebni atletom za potovanje v Atene, kjer bi brez dvoma tudi na športnem polju priborih ba vam naše države primat na Balkanu. JLAS je pričel zbirati miloščino, da bi se zavaroval pred sramoto, ki je neizbežna za slučaj, da bi ne poslal v Atene svojih reprezentantov. Zagreb :Beograd. Dne 21. in 22. t. m. bo zagrebška repre zentanca odigrala revanžni tekmi z reprezentanco Beograda v Beogradu. V športnih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje izid, zlasti ker je ' kapetan BNP-a izjavil po porazu v Zagrebu, da je zmago priboril Zagrebu sodnik. Moštvi še nista nominirani. .j * v * * ISSK Maribor — hazenskl odsek. Pozivam vse igralke, da se v petek zanesljivo udeleže skupnega, treninga v svrho priprave za prvenstvene tekme. — Trener. — HamburgtBerlin. V medmestni tekmi je Hamburg glad' ko odpravil Berlin s 4‘-l. Injekcija proti lažem Ob navzočnosti in sodelovanju prvih juridičnih in medicinskih avtoritet se vrše sedaj na londonskem policijskem ravnateljstvu zanimivi poizkusi, ter imajo namen, doseči z gotovimi injekcijami priznanje od zločincev. Gre za mešanico morfija in scopolamina, s katero se doseže napol čuječe spanje. V takem stanju pa človeška volja skoro popolnoma opeša in človek, ki dobi Injekcijo, baje ne more izreči nobene neresnice. Dosedanji poizkusi so pokazali menda že želo ugodne rezultate. Rnekdota Iz soujetskfe Rusije V sovjetski Rusiji je razširjena anekdota, ki se razlikuje od drugih po tem, da je popolnoma resnična. Nekoč je več mladih dam sklenilo, da prirede prijateljski večer. Ker pa v rdečem carstvu izzivajo taki sestanki razna politična sumničenja, so se dame odločile, da zaprosijo policijo za dovoljenje. .Tamkaj pa so jim odgovorili, da jih to* čisto nič ne briga in da naj se obrnejo na tajno, politično policijo. Dame so' vzele' nasvet na znanje. Na tajni politični' policiji so jih vprašali: »Koliko oseb nameravate povabiti?« »Dvanajst!« ' »Dobro! Povabite jih samo 10, dve pa pošljemo mi!« . Mlade dame so prišle v veliko zadrego. Pričele so prepričevati te ljudi, da žele prirediti intimni večfcr,': na katerem bi hotele biti same in neovirane. Tedaj jim je bilo predlagano, naj pred-lože listo onih, ki jih nameravajo povabiti. In mladim damam ni ostalO' nič drugega, kakor da so izvršile ukaz. Na največje začudenje pa so dobile potem takoj dovoljenje za sestanek. Ko je neki uradnik zapazil njihovo osuplost, je mirno pripomnil: »Med vašimi 12 povabljenci jih je več kot dva iz naših vrst.« Mihael ZevacO Beneška ljubimca Zgadavlnakl rimu is starih Benetk 116 Sandrigo se je surovo zagrohotal: »Kakšna polenta je to? Praviš, da hočeš, in praviš, da noCeS.,. Govori jasno, tristo hudičev!« »Nočem, da tj pogineš, in nočem, da bi poginil on; oprosti mi, Sandrigo, da ti povem tako nerodno, kar je kljub temu vsa misel moje du$e; ali ne vidiš, kako sem zmedena fn kako me mučijo tvoji jezni pogledi?« »TJ nočeš, da on pogine, pa praviš, da me hočeš oteti? Ah, beži nol Ali nisi slišala, kaj sem ti rekel! Saj pravim, da sovražim tega človeka bolj nego vse n« svetu in gamrzirn tako, da ne bom imel mirne ure, dokler je on med živimi? Oh, da bi ga imel zdajle v dosegu tega bodala!« Sandrigo je z besnim sunkom zasadil bodalo v mizo, tako da se je treslo še nekaj trenotkov. Prišlo pa mu je takoj na misel, da ne izve ničesar, ako preveč oplaši Juano. »Daj no,« je povzel z mirnejšim glasom, »ako že nočeš, da se dotaknem Rolanda Kandlana, razloži mi vsaj, kako me misliš reliti?« »To ti povem, Sandrigo. Benetke so polje gospoda Rolanda; tu je njegovo bojišče. Ti ne veš in ne mo-reS vedeti, koliko Je pretrpel; jaz pa vem vse! In vem tudi, kako pravična je naloga, ki si jo je zastavil. In, vedi; on prihaja, kakor prihajajo žareči meteori, ki včasih zažigajo polja, izdirajo drevesa in rušijo hiše. Gorje mu, kdor se postavi v bran nevihti ali pravičnemu sodniku... Zakaj mu hočeš biti napoti, Sandrigo? Umakni se. Dobro vem, da te ne bo preganjal. Vem, da se ti ni bati ničesar, ako ne boš sam silil na njegovo pot,,.« »Ah, ah, zdaj se mi svita!« je vzkliknil oficir porogljivo. Kaj hočeš reči?« »Da te je Roland Kaudiano sam poslal k meni, Torej se me zelo boji?« »Motil se, je dejala Juana resnobno. Gospod Roland ml tebe niti omenil ni; ja* sem mu sama izprego-voriia o tebi. In brala sem v njegovih očeh, da ti prizanese, meni na ljubo, ako se umakneš z njegovega bojiSča.« *To je, če zapustim Benetke?« 'Juana je sklenila roke. »Da, je dejala, tako je. Res je tako. Odidiva skupaj, Sandrigo. Ali hočeg? Jaz pojdem s teboj. Kamorkoli hočeS, pojdem. StregJa tl bom. Tvoja dekla bom, tvoja sestra ali tvoJa ljubica. Vse bom, kar boš hotel...« A zopet se je oglasil Sandrigov strašni smeh. »In si prišla v Benetke, da ml podaš ta nasvet?« »Da!« »Torej,« je dejal mrzlo, »tvoj ponižni načrt je naposled ravnotako dober kakor kak drugi. Samo da je tu neko malo napotje...« »Tvoje sovraštvo? Oh, če bi ti poznal Rolanda Kandiana...« »Tak bodi tiho!« je zarenčal on. »Če bi poznal tega Človeka, bi ga gotovo še bolj sovražil. Toda ovira, ki sem ti jo omenil, ni sovraštvo, Juanka.« »Kaj pa je potem?« »Ljubezen.« Kar onemela je pod tem udarcem in prebledela kakor zid; ta trenotek je združil nad njeno dušo vse muke, ki jih more prenesti samo žensko srce, ne da bi počilo od prevelikega gorja. »Da, da!« je nadaljeval Sandrigo v kruti težnji, raniti ubogo žensko čim najhuje, »ljubim in sem ljubljen! In v soboto, v cerkvi sv. Marka se poročnik Sandrigo poroči vpričo zbranega beneškega veli-kaštva, ki bo priteklo gledat to lepo ceremonijo... Zdi_se. da se čudiš temu? Pa je vendar resnica. In zdaj, če hočeš na vsak način vedeti ime moje neveste, ti ga nimam za kaj prikrivati: moja nevesta je Bianka. Juana, ki je stala dotlej pokonci, se je zgrudila na enega izmed stolcev. ki so stali po sobi. »Vedi torej,« je nadaljeval Sandrigo hladno, »da v takem trenotku ne morem oditi iz Benetk... Daj Juanka, pozno je že, pojdi zdaj, kajti ko se noč stemni, si v nevarnosti, da srečaš kakega hudobnega človeka... Upam, da se še kaj oglasiš pri meni?... In tudi, kadar se preselim v palačo, kjer bom prebival z Bianko. boš zmerom dobrodošla...« Razbojnik je med tem razgovorom še nekaj minut ugibal sam pri sebi, ali naj zakolje Juano na mestu, ali naj jo pridrži šiloma, da se ne bo mogla sestati z Rolandom. Toda dejal sl je, da če jo pusti oditi, nemara vendarle izve to, kar želi izvedeti, to je, pravo skrivališče Rolandovo. O tem, da je on poslal Juano k njemu, namreč ni mogel dvomiti. Besede, ki jih je govoril Roland nazadnje, so dozdevno odvzele Juani vsaktero čuvstvo. Vse sanje njenega življenja so se razsule v prah. Doslej je semtertja še upala, dasi njena nada nikoli ni za-dobila jasne oblike; a zdaj je bilo vse končano. Vstala je ter stopila z muko in naporom proti vratom. »Do skorajšnjega svidenja,« je dejal Sandrigo. Ona je zajecljala par nerazumljivih besed in odšla, tako pobita in tako sključena, da bi človek stavil: nenadoma se je postarala. Jedva pa je Izginila po stopnicah, že je planil tudi Sandrigo za njo in jo začel zasledovati oddaleč. Videl jo je stopiti v neko hišo, ki si jo je skrbno zapomnil in šel nato svojo pot. Pol Ure kasneje se je pojavil zopet v družbi be-riča. »Tukaj je,« mu je dejal. »Izvedite natančno, katero stanovanje ima, tako da bo možno priti k njej, ne da bi se človek zmotil.« »To ne bo težava.« »Dobro. Stražite pred hišo, dokler vas drugi ne zameni. Ako pojde z doma, sledite ji; in če pride kdo k njej, me obvestite nemudoma.« »Povelja vašega visokorodja bodo izvršena natanko po naročilu.« Sandrigo se je zdaj mirno vrnil domov. Juana pa je ihtela v svojem bornem stanovanju. Dočim je Juana obupavala in plakala ter se i omotico kakršna je lastna blaznim mukam, sklanjala nad tem novim breznom, ki se je bilo odprlo v njenem srcu, vprašujoča se z grozo, ali bo morala biti zdaj ljubosumna na Bianko — se je bil Sandrigo vrnil domov; delal je skrbno toaleto. , , P™! so biIi novo gala-obleko, ki jo je hotel obleči nocoj prvikrat. Ta obleka se je sestavljala iz vijoličastih hlač, iz žametnega jopiča enake barve, kratkega, znotraj z vijoličasto svilo podloženega plašča in bareta z belim peresom ter vezenim zlatim levom beneškega grba. Na pasu iz brokatne svile je visel paradni meč, dočim je bilo za pasom kratko bodalce z zlatim ročnikom pripeto na zlati verižici. Sandrigo je oblekel ta kostum, pogledal se v ogledalo in zamrmral: »Kdo bi spoznal v meni razbojnika Sandriga? Menim, da nihče.« Toda nenadna megla je zagrnila smehljaj, ki se je bil zasvetil na njegovem obrazu. »Ne nihče... niti nekdanji moji tovariši v gorovju.« In res, obleka mu je pristojala čudovito; San-drigo je nudil, brez pretiravanja, pogled dovršenega kavalirja. Obril si je bil tisto precej razmršeno brado, ki jo je nosil prejšnje čase. Njegovi črni lasje so bili zdaj skrbno počesani in so se zvijali v naravnih kodrih ter tvorili jako mikaven okvir temu obrazu, ki je mogel v mirnih trenotkili navdati površnega gledalca celo z nekakšno simpatijo. Zdaj, seveda, bi bil zbudil ta obraz samo grozo. Z namršenimi obrvi, ostre zobe napol razgaljene v pretečem režanju, s trdim bleskom v očeh, je Sandrigo govoril v svojih mislih: »Ti dobra Juana! Z njeno pomočjo bom našel njega, ki me je pregnal in me okradel mojega gorskega kraljestva. In gorje mu, kadar napoči tisti dan! Le hodi. Juanka, k svojemu dragemu zaščitniku Rolandu Kandianu; le hodi iri kaži nam pot...« Mahoma pa je izginil njegov temni obraz; lice se mu je zvedrilo. gffgSg Studi oglasi MjmMja m im k oi« tor- iščem eno do dve sobno stanovanje s kuhinjo v bližini kolodvora, samo za dve osebi brez otrok. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo »Večernl-ka«. 2224 Proda se po primerno nlzkt ceni oprava za trgovino s špecerijo. Naslov v upravi lista. 2223 Dva dijaka ali dve dijakinji sprejmem na stanovanje. Naslov v u* pravi lista. 2219 Trisobno stanovanje z vrtom itd., dam brezplačno pošteni družini, ki bi nadzorovala upravljanje posestva. Naslov v upravi lista. 2215 —2 dijaka iz dobre hiše, sprejme ugledna rodbina v vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 2220 Prodam jedilnico in še druge stvari. Naslov v upravi »Večernika«. 2222 Vsak dan ruski koncert v kavarni Park. 2221 Velika izbira čipk, batist, popelin, šlfon, za damsko perilo. Josip Serec, Maribor, Aleksan- drova cesta 23. 2127 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Na- slov v upravi »Večernika«. 2213 V /< T. OLSKE KNJIGE za vse srednje, meščanske in osnovne šole ter vse šolske potrebščine po najugodnejših cenah kupujte le v knjigarni IfKOVNE ZADRUGE V MARIBORU ALEKSANDROVA C. 18 Mlado, pridno dekle, katero ima otroke rado, se išče za čez dan k majhnemu otroku. Ponudbe z navedbo plače na upravo lista pod »M. L. 20«. 2218 Fotoamaterji! Vse bleščiI Nov električni rotacijski sušilni stroj »Hochglanz* dospel. Vaše mokre kopije posušim na »Hochglanz« tekom 3 minut. Fotomeyer, Gosposka 39. 2070 Sprejmem postrežnlco takoj. Naslov v upravi lista. Sobo za dve osebi oddam dijakom ali dijakinjam. Jože Vošnjakova ulica 22 III, vrata št. 8. 2199 Šolske torbice, aktovke, nahrbtnike v največji izbiri in po najnižjih cenah priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 2162 OtroSke, damske, moške nogavice, žepne rute, pletenine, veste, puloverji Itd. Josip Serec, Maribor, Aleksandrova cesta 23< 2128 Stanovanie z dvema sobama, kabinetom in pritiklinami v novi vili takoj oddam. Vrbanova ulica 61. 2216 Kupim ročni voz, moško kolo, otomane in razne obleke. Pismene ponudbe na Makor, Rajčeva ulica 1. 2209 Mladenič, srednješolsko naobražen, z uradniško prakso in kavcije zmožen, išče primerne službe. Ponudb na upravo »Večernika« pod: »Pošten«. 2208 Bučno olje, zajamčeno pristno, priporoča J. Hoch-mtiller, tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska ul. 7. 2203 Oskrbnika za posestvo tik Maribora, iščem s 15. oktobrom. Dobi lepo tri sobno stanovanje, vrt itd. Naslov v upravi lista. 2214 Torbico z denarjem je danes zgubila revna raznašalka časopisa. V torbici so bili tudi plačilni listki »Jutra« in »Pondeljka«. Najditelj naj blagovoli oddati torbico pri upravi »Jutra« in »Večernika« aa Aleksandrovi cesti 13. U Dva dijaka sprejmem v dobro oskrbo. Maistrova ul. 14 III. 2225 Spomlntese CMDI MEDO KAVA ISfemo povsod inteligentne _ dame in gospode, ki obvladajo tudi nemški jezik, za pismena postranska dela. Zaslužek po delu v par urah do 150 Din in več dnevno. Ponudbe nasloviti na E. HUNDERTMARK, Abt. N. Berlin, Weissensee, Behder Strasse 65. 2207 fc&jA Konzorcij »Jtttra« v UttMjanI: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.