ST. 96. V CELJU, CETRTEK 4. SEPTEMBRA 1919 LETO I. tehafa vaak tortk, eatrtak in •oboto. - C*aa i Za celo leto 36 K, u pol ieta 18 kron, za četrt lela 9 K, u 1 mcsec 3 krone. Petamtna ttavllka staa« 40 vUarJev. Na plsmene naročbe brez pošiljatve denarja •• a« anaraaa oziratl. Naročniki na) pošiljajo naročnlno po poštni nakaznici. Reklamacije glede HsU so poštnine proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa «e ne ozira. IZDAJA IN TISKA ZVEZMA TISBCARNA V CELJU. I ^LI I aaf aaaV II H -V ^K ^t H B V B Oradalatva In upravnlstvo ae nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Strossmajorjeva ulica st. S. Oglasi se računajo po porabljencm prostom in sicer: za navadne oglase po SO ff od 1 mm, za poslana, na- manila občnih zborov, naznani1 o tmrti, zahvale itd 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 ¦ od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 X. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon it 65. ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Pokret našeg dijaštva*). Poziv organizatora jugoslavenskog dijaškog svobodomiselnog srednješol- skog shoda bio je krunisan sjajnim uspjehom. Sva svesna jugoslavenska omladina, prožeta idejom ujedinjenja naše troimene nacije, doletela je, da se razgovori i posavetuje sa svojom bradom . . . U svim grudima kucalo je jugoslavensko srce, sva naša mladež srdačnim i bratskim radom dala je još jedanput izraza svoje jake volje za postignuce jedne jedinstvene države, naše mile Jugoslavije! Sa svih strana naše zemlje od Triglava do Šar-Planine doieteli su sinovi ljudi, koji su sve, pa ^ak i svoje živote dali za naše uje- dinjenje . . . Kako su radosno kucala naša srca, kad smo prvi put počeli govoriti sa našom bračom iz svih kra- jeva, kad je Celjanin srdačno stegao ruku Kragujevčaninu, Vukovarac Ljub- ljancu, SušaČanin Beogradjaninu ! Mnogi, koji nisu bili baš tako ras- položeni za ovaj shod, buduči ubedieni u potpun neuspjeh, otišli su kao naj- veči optimisti, jer, doista, svaki onaj, koji je čuo i vidio ove mladice, koji je ozbiljno shvatio njihove Želje, bio je i morao je biti sasma ubedjen: da je naša današnja omladina svesna ovog doba, da naše idealno ujedinjenje nije titopija, več prava pravcata istina, delo več stvoreno, a koje ireba usavršiti! Ne radi stvaranja dakle, več radi usa- vršavanja ovi jugoslavenski dijaci do- leteli su u gostoprimljivo Celje. Delegata je bilo skoro dvesto, a dolaze iz nekih petnajest gradova naše države. Ti mladiči, kad se vrate svojim drugovima, oduševijeni i još svesniji značaja njihova rada, rečito te ubediti i ono malo mladiča, koji pasi.vno prate razvoj ovih istorijskih dana. Svi oni, koji odlaze, vračaju se kao pravi prav- cati Jugoslaveni, puni energije i volje za rad na usavrSavanju naše nove države, spremni da i svoju krv liju za dobro iste, spremni za borbu sa spo- Ijašnjim, kao i sa unutrašnjim nepri- jateljem! Istina imeli smo jedan incident... Žao nam je, ali moramo priznati i izneti jednu ružnu pojavu, pojavu koja nas je mogla skrenuti s pravog puta, da nismo bili svesni odgovornosti, koju smo nase imali. Naši drugovi iz Za- greba, največeg grada naše zemlje, nisu našli za shodno da nam pošalju mladiče svesne svojih dužnosti, mladiče boji bi nam bratski pružili ruke u pomoč za izvodjenje našeg smera, več su natn poslali desetak buntovnika, komunista, koji su hteli po svaku cenu da nam ometu rad. Ti tipovi, videvši da je glavni uslov shoda svobodomišljenost, *) K drugemu dnevu omladinskega kongresa v Celju. hteli su to da iskoriste i da tim putem iznesu omladini njihove buntovničke i revolucionarne komunističke ideje, i tim putem da sebi steknu pristalice. Sredom, naša omladina, poznavajuči dobro svoj cilj kao i njihove mračne podzemne radove, skočiia je na noge, i oštrim i preciznim pitanjima i odgo- vorima zbunila te tipove, tako da se ovi povukoše. videc^i da kod ovih svjesnih mladiča ne mogu imati u- spjeha . . . Tako i ovoga puta naše di- jaštvo je pokazalo, da mu je sreča otadžbine najpreča . . . Bilo je dosta referata. Njih su go- vorili pojedini dijaci ili akademičari. Najznačajniji su: Omahenov, Novakov, Dr. Laha, Nikoličev i Lovšinov. Svi ti referati bili su držani od ljudi, koji odlično shvataju značaj ovog novog doba. Iz svih govora jasno se razbire sva svest, koja vodi našu današnju omladinu, sva ljubav zarad postignuča naše svobodne države. Jugoslavensko bratstvo i jedinstvo jasno je se izpo- Ijilo; naši neprijatelji, koji sa največom pažnjom prate društveno i politično stanje naše zemlje, biče razočarani... Po.sle dogovora skup je rešio, da osnuje jednu jaku organizaciju srednje- školskog diiaštva cijele Jugoslavije, kome če biti zadatak i cilj : dobro majke otadžbine. Tako ujedinjena naša omladina od Soče do Vardara jako organizovana imače zadatak, da izdaje svoj časopis, kniige za narod, da održava konference seljacima i puku, jednom reči: da osvesti ceo naš narod. * * * Kao što se iz ovog kratkog članka videlo, shod je bio odlično posečen i potpuno uspjeo. Neka da Bog, da i ceo naš narod zajedno sa omladinom shvati ovu ideju i pomaže je svim svojim srcem i svom duSom svojom ! Pre nego žto završim, moram da zahvalim divnom i gostoljubivom gradti Celju u ime svih drugova. Osečali smo se kao kod svojih kuča, sva vrata su nam bila otvorena, sva srca odana ! Hvala Vam bračo i sestre! Mi Vam možemo reči: dodjite u naše krajeve i bičete kao kod svojih kuča, jer Jugo- sloven ljubi svog gosta! ... Dodjite često na dogovor, da bi se bolje upo- znali, d.i bi nam energije za rad očvr- ščale, dodjite da Vas vidimo, kako bi svima bilo jasno, da zajednički osečamo i da smo stvarno svestni svog uje- dinjenja. Živela Jugoslavia! U ime »Jugoslovenskog omladinskog kluba«: Alexandar MilenovJČ, delegat iz Šumadije. 14. septembra vse na So- kolsko slavnost v Celju! Fin. komisar J. Satler: Valutni problemi. Konec. Zaključek. Iz predstoječih izvajanj izhajajo vzroki, ki so vplivali na razvrcdnost denarja in padanje deviznih kurzov raznih držav. V spoznanju pravih vzro- kov devalvacije in odstrar.itvi teh vzro- kov leži sanacija valute. Urejeno na- rodno in državno gospodarstvo ter primerno kontengentiranje plačilnih sredstev so glavna sredstva, s katerimi je mogoče ozdraviti valuto. Valute pa se ne more ozdraviti črez noč, kakor ni mogoče smrtnonevarno bolnega ozdraviti na jeden mah, nego Ie z energičnim in potrpežljivim dolgotraj- nim zdravljenjem. Kakor je devalvacija nastopala korak za korakom, in je se- danja vrednost krone le produkt pet- letnega razkrajajočega process, ki se je razvijal pod vplivom onih faktorjev, o katerih smo v prejšnjem poglavju govorili obširnejse, tako se mora tudi nasprotni proces vršiti le počasi. Cen raznim potrebščinam ni mogoče naen- krat znižati na predvojno višino z umetnim dekretiranjem istih, kakor ni mogoče takoj spraviti produkcije na predvojni nivö. Mogoče je pač znižati število plačilnih sredstev (denarja) na neki minimum potom prežigosanja kron za nekaj % nominalne vrednosti, potom visokih davkov na vojne dobičke in progresivne oddaje premoženja, ali vprašanje je, na koliko se naj reduci- rajo ta plačilna sredstva. Tendenca vi-. sokih cen bo ostala Še dalje časa, ker bo nemogoče prepričati ljudstvo, da p.ocentualno reduciranje plačilnih sred- stev opravičuje tudi znižanje cen na isti procent. Treba bode drakoničnega zakoria, ki bo žčitil nizke cene in določal naj- strožje kazni proti navijaicem cen. Na predvojne cene pa še ne bode misliti takoj, ker je ljudstvo navajeno sedaj ha previsoke cene, ker bo produkcija še v prvem času nezadostna in bode popraševanje še vedno prekašalo po- nudbo. Računam, da bode z ozirom na obsežnost našega državnega teritorija, na srednji razvoj prometa, na slabo ali v nekaterih krajih prav nič razvito inštitucijo denarnih zavodov in okol- nost, da se pri nas izvanredno malo vporablja ček ter vrši promet brez go- tovine le izjemoma, potrebno obdržati za prvi čas v prometu najmanj 2X]2 mi- lijardi plačilnih sredstev. Pred vojno je imela Avstrija v prometu pri ta- kratnih cenah vedno črez 2 milijardi bankovcev ter razventega še več ko- vanega denarja. V Avstriji je bila in- štitucija denarnih zavodov razvita, ček je igral še dosti veliko vlogo in pri vsem tem ie bilo število pred vojno emitiranih bankovcev zaobavo prometa nezadostno. Glede Francije smo rekli, da je tam od 1. 1911 predviden maksi- malni kontingent od 6800 milijonov irankov v bankovcih. Število 2V2 m'- lljarde bankovcev bo torej za obavo prometa prvi čas gotovo potrebno. Ako irnamo v Jugoslaviji danes za 6 milijard kron in morda za 1/2 milijarde dinarjev (dosedaj ni bilo nikjer čitati, koliko dinarjev kroži po svetu), potem bi tre- balo potegniti iz prometa okoli 4 mi- lijarde kron. Gotovo je, da se mora izvršiti regulacija valute le s pritegnitvijo vseh predstavnikov raznih prenioženjskih vrst, t. j. z žigosanjem bankovcev in oddajo premoženja, kajti vsaka druga rešitev bi bila krivična in bi imela ne- varne posledice v gospodarskem in socijalnem oziru. Ako bi z oddajo pre- moženja in popolnim absorbiranjem vojnega dobička potegnili iz prometa n. pr. 2 milijardi, preostajale nam bi še 2 milijardi kron, ki bi jih bilo treba prežigosati oziroma zamenjati proti dinarjem v razmerju 100:67. Taka operacija ne bi bolela preveč in z njo bi bili zadovoljni vsi. PreveČ reducirati števila bankovcev bi pa rie bilo pri- merno, ker bi se vsled še vedno ob- stoječih visokih cen pokazala zopet po- treba po novih plačilnih sredstvih, ki bi se morala znova izdati. Tudi je boljše sukcesivno znižati število bankovcev zajedno z avtomatičnim zniževanjem cen, kakor prenaglo in radikalno ope- rirati, kar bi rodilo lahko katastrofalne posledice. Predolgo bi bilo razpravljati tukaj, v čem naj obstoji oddaja pre- moženja. Umestno pa se mi zdi re- partirati zgoraj za primer navedeni znesek 2 milijard na razne dele naše države v primeri z davčno močjo ter naložiti istega na razne vrste davkov v obliki progresivnih doklad. Na ta način bi bila oddaja premoženja izve- dena na najhitrejši, najbolj ekonomični in najpravičnejši način. Predno pa nego se bo izvršila ta operacija, je treba gotovih predpriprav, treba je posebno pogledati v žep še vojnim dobičkarjem, ki skrivajo milijone naložene v bankah in posojilnicah in katerim davčna oblast, ki nima vpogleda v te reservoire, ne more do živega. V tem oziru bi morali dati denarni zavodi davčni oblasti striktne podatke, oziroma bi morali denarni zavodi pod kontrolo davčne oblasti izvršiti oddajo na vloge odpa- dajočih davčnih zneskov. Veliko bi se že bilo moralo zgoditi, a zgodilo se še ni ničesar. Velik predpogoj ureditvi valute pa je tudi urejen državni proračun (budget) in pa stroga kontrola notne banke, ki ne sme biti za državo molzna krava. Urejeno državno gospodarstvo bode glavni problem, ki ga bo moral rešiti Tobak. (Razmišljevanje starega tobakarja). Gvišno ne si ti ti sieden, Oj tobačec hvale vreden. Kadar tebe jaz kadim, Te vse voljno pretrpim. Narodna. Pol stoletja že bašem to zlato travo v svojo okajeno pipo in modri- časti dim v prijetnih mislih v zrak puham; sedaj pa 0 petdesetletnici sloni priljubljena mi pipa razsušena in opra- šena v kotu, meni pa črv srda grize srce, ker — tobaka ni. Vi, ki nam ma- čehinsko tobak delite, ne bodete, če se naše kletve količkaj upoštevajo, nikoli božjega lica gledali. Kjerkoli vidim to- bakarja, spomnim se mladeniča, 0 kte- rem perzijska pravljica sledeče pripo- veduje: V starih časih, ko je vsakdo toliko imel, kolikor je potreboval, ži- vel je v Meki blag in cednosten mla- deniČ, kakoršni so takrat vsi mladi ljudje bili in bi še. sedaj biti morali. Izmed svojih mnogih zakladov čislal in čuval je najbolj enega — svojo krasno in čednostno ženo; a zbolela mu je in umrla. Zastonj je iskal tolažbe in razvedrila, izgabe premilega bitja ni mogel preboleti in vidno je hiral. V svojem obupu sklene, obiskati po- božnega moža, o katerega modrosti je že mnogo slišal. Poiskal ga je v pu- ščavi in starček, ki ga je ljubeznivo sprejel, ga vpraša, česa želi. Mladi mož mu svojo srčno bol razodene in prosi zdravila. »Moj sin« — pravi pu- žčavnik — «hodi na grob svoje ljub- Ijenke, tam boš našel rožo, utrgaj jo, potlači v cev, užgi jo in kadi. Ona bo tvoj zvesti svetovalec, bo tvojo dušo modrosti učila tqr jo razvedrila in zbu- jala tvoj pogum«. In ko je roža to ču- dovito moč dokazala, kadili so sčaso- ma tudi tisti, kterim še žene niso umrle. V lastnosti tobaka je verovala vojaška uprava, zato je v času vojske vojaštvo s tobakom in smodkami iz- obilno zalagala, mi v zaledju pa smo ga stradali in stradamo ga še sedaj — pa ne vsi. Poznam vodjo finančne straže, ka- teri irna smodk in tobaka v izobilju in če mu prineseš masti, surovega masla itd., dobiš cele kolobare tobaka. In naši trafikanti, te je najbrž vse ena mati rodila — to so zvite glavice. Zdaj nam reko, da niso dob li tokaka, zdaj ne smodk, zdaj premalo obojega itd.; tako ne dobiš, odkar so karte, postav- no do]očene množine kadila, ker ga nimajo in nimajo. Prineseš jim pa, kar jim prija ali pa je za njihovo trgovino, koj ga imajo dosti. Verižniki pa do- našajo na kmete polne nahrbtnike to- baka in ga za živila ali pa za pet- kratno nakupno ceno prodajajo. Vsi ti imajo gotovo posebne tobacne karte, na katere dobijo neomeieno množino kadila. Tukaj imate fmančne oblasti Širno polje, da s strogim postopanjem odpravite te nedostatnosti in tako bo- dete več državi koristile in si pošte- nejše Iavorike spletale, nego če z visoko globo kaznujete kmeta zato, ker si je na svoji zemlji vsadil par bilk tobaka. Skrbite, da bomo imeli dovolj tobaka in nikornur ne bo na pamet prišlo, saditi ga. Danes tobak ni več luksus, ampak življenjska potreba in če nam država zadostne množine dati ne more, naj nam ga saditi ne brani. V Ameriki je vrglo solnce sveto pipo z nebes, nikdo ne sme kaditi pri zamorcih, dokler si je s kom v sov- raštvu. Zato pri poravnavi kadita do nezavesti oba nasprotnika iz svete pipe in mir je sklenjen. Sveto pipo bi nam bratje Šlovenci gotovo iz Amerike po- slali, ker nas na vse mogoče načine podpirajo, in mi bi isto krvavo potre- bovali, da se med seboj pomirirno; a kaj bi nam sveta pipa pomagala ker — tobaka ni. Tobaka ni — tako zdihujem v kotu svoje sobe 0 petdesetletnici svo- jega tobakanja in turobno mi donijo besede mojega pradeda na uho: »deca, te bo na sveti hudo, ko bo tobaka sfalilo«. Pa tolažimo se, tudi to rano bo Jugoslavia prebolela, imeli bodemo tobaka v izobilju; jn kdo bo takrat bolj vesel ko moja stara, ker se bo njen Čmerikav in prepirljiv mož s pi- pico v ustih prelevil v potrpežljivega, pokornega starca, veselo pevajočega: Če me sera starost čaka, Naj mi dajo le tobaka, V kot si sedem pa kadim, Vse nevolje pozabim. Stran 2. »NOVA DOBAi Stev. % za valutno ureditvijo naš finančni mi- nister, od katerega se bode zahtevalo globoko strokovno znanje in bister vpogled v realne razmere. Olavna na- !oga pri ureditvi valute in deviznih kurzov pa bode pripadala narodu sa- memu, ki naj z neumorno delavnostjo, varčnostjo in razumr.ostjo ustvari v državi blagostanje in one realne vred- nosti človeške produkcije, ki so naj- boljši regulator denarne vrednosti. Crni dijamant v našem kraljestvu. Poročevalec beograjske »Epohe« je iniel v razgovor z ministroin za šumc in rude A. Kristanom o produkciji prc- moga v našem kraljestvu. Posnemamo iz zadevnega poročila sledcče zaiumivo- sti: »Moie preprieanje, sloneče na toč- iiili faktih,« — jc dcjal minister — »je, da je v naši državi dovolj premoga in da je treba razviti samo intenzivnejSo proizvodnjo. Moja prva namera je biTa, da dvignem srbijansko rudnike in da se odtod krijeeo potrebe žcleznic tch kra- jev; zato sem zahteval v min. seji kredit 3 miljonov dinarjev, da podprcm zascto- ne prcmogovne podjetnike, pa pod naSo kontrolo. Zahteval bom še kredit vee miljonov za bosanske rudnike, krog 15; iipain na uspcli, s k'aterim bomo zado- voljni, ker se bodo po veeini krile potre- be za železnice, industrijo in zasebna po- treba. Tarn se danes laliko dobi 220 va- gonov dnevno, dvignili pa bomo produX- eijo na 500 vagonov dnevno in vee. Ruü- niki v Peeuhu so dajali 300 vagonov. Storil sem korake, da to produkcijo oD- novinio. To je odvisno od kvalificiranili delavcev, pravih minerjev, ki danes e'e- lajo na štajerskem v Leoben-Seegrabcn in v vcstfalskih rudnikili. V najkrajSem casu bo v teli rudnikili tritisoč taklli delavcev. V glavncni: mi imamo dovolj premoga, samo je treba proizvodnjo raz- viti in odkriti nove rudnike, osobito v Srbiji. S kulturnim in gospodarskim razvo- jem raste potrcba premoga vedno bolj. Od tega je odvisno vse: industrija in pro- met, neposredno s tern pa tudi drusa življenjska vprašanja. Račuuati moremo samo z onim starini: »Uzdaj se u se \ u svoje kljuse«. Ljuto se vara'mo, da nan! more tu pomagati, kakor nekateri misli- jo: premog iz Amerike, ki bi stal do 50 parov kilogram. Naš up je v naših rudiiT- kih, da dobimo dobre delavce, se usta- novi pod mojim nadzorstvom posebna rudarska sola, kjcr se bodo v dveletnlli teeajih pripravljali rudarji. Oledali bomo, da pride v to Solo čim več Srbov. Imam popolno zaupanje, da bomo šc to Icto razvili produkcijo tako, da n- zadovoljilo potrebo, ki se danes obeut!.« P0UTIČNE VESTI. Ljubljanskn dežclna vlada je v svojl seji 29. avg. z veeino klerikalnih glasov na prcdlog dr. Ravniharja, da z ozirom na spremenjeni položaj v Beogradu po- da tudi ljnbljanska vlada demisijo, skle- nila, da tega ne stori. Zanimivi so ti nn- ši klcrikaini prijatclji: v Beogradu oft- strukcija — v Ljubljani pa sc krecvito drže vladnili stolekov. Dvorezna igra - - kakor vedno! Radgona protestira. Proti priklop- ljenju Radgone k Nemški Avstriji so po- slaii ostro proteste na deželno vlado v Ljubljani s prošnjo, da jih brzojavno sporoei v Pariz: Narodna obrana, Ratf- gonski Sokol, fazna slovenska društva v Radgoni ter zbor Slovencev iz Radgo- ne in okolice. Nemei saini, katerih se Je pri izdaji legitimacij nastelo samo 117, izjavljajo. da se bodo morali, čc se Rad- gona iztrga iz slovenskc okolice, ,iz- seliti. Seja Narodnega predstavištva T. septembra je bila napeto prieakovana. 7.0 pred sejo se je zvedelo, da je prišel v kuloarje dvorni maršal Balugclžič v sp. remstvu anglcškcga poslanika in da s?a sc daljc časa živahno razgovarjala z vo- ditclji radikalne in drugih opozicijonal- nih strank. Iz obrazov vseh je bilo čitati, da so bila maršalova sporočila zelo rcr,- nega značaja in dalekosežnega pomena. Smatralo sc jc, da so ta sporoeila vpli- vala na glasovanje opozicije za prora- čun. In res je takoj pričetkom scje po- slancc Trifkovič v imenu opozicije podal izjavo, da lioče opozicija z ozirom na težak položaj, v katerem se država na- haja in da se izogne izvenpravnerrui stanja, votirati proračim. pa ne za dvn meseca. ampak samo za September. Miu. predsednik Davidovič je izjavil, da sprej- mo izjavo naznanje, nakar je bil proračim za September (takozvana dvanajstina) sprejet s 124 proti 43 glasovom. — Po- slanec dr. Tresič-Pavieič, ki se je prav- kar vrnil iz Pariza, je nato v živih ba:- vah slikal nevarnosti, ki obdajajo mlacTo domovino in je pozival poslance in strac- ke, naj se dvignejo nad malenkostne strankarske in osebnc spore in naj se s skupnim delom za ujedinjeno domovino oddolže onim neštetim tisočem junakov. ki so žrtvovali za domovino življenje. — Prihodiija seja bo 9. tm. Pogajanja za preosnovo vlade so se med radikalei in demokrati nadaljevaTa due 31. avg. Demokrati so ponovno iz- javili, da osebnih vprašanj ne smatrajo za zapreko sporazuma in sta minisira Pribičevič in dr. Poljak oba izrckla svojo pripravijenost odstopiti, zakaj ravno pro- ti njima je v prvi vrsti šla radikalna kanr- panja. Odločno pa so demokratje izjaviTi. da ne morejo popustiti v načelnili vpro šaiijih, ki se tičejo intercsa države in nr«- roda, v prvi vrsti glede čiste in pravične izvedbe agrarne reforme. In baš tu sc je zopet pokazalo, da je Protiču in racu- kalskim vodjem vee za ščitenje interc- sov nekoliko nji/iovih pristašev velcpo- sestnikov, nego za prave Ijudske interc- se. Protie in radikalei so konzervativna skupina, ki ne shvačajo duha časa. Poko- riti pa se diktaturi reakcijonarcev, opu- stiti vsa načela glede socijalnih reform, tega demokrati nc morejo in v tern so ž njimi ene misli tudi socijalisti. Ko so odposlanci clemokratskc zajednice zvc- eer 31. avg. poročali v klubu o neuspcliu pogajanj, ker so radikalei zahtevali od demokratov izdajstvo Ijudskih koristi, Je klub z največjim navdušenjem soglasuo sklcnil: od temeljnih naeel ne popusCa- mo nieesar! V pondcljek se je sklep klu- ba sporočil radikalcem. Vse stranke ima- jo sedaj priliko, da pokažejo, ali liočejo onemogočiti delo parlamenta pod geslon; rcakcije ali pa se pridružijo napredncmn dclu za konsolidacijo države na podlagi socijalne pravice. Dr. Korošec in njegov klub sta se tudi pri nadaljnih pogajanjih izrekla so- lidarna s Protieem in radikalno stranko. S tern se tudi izrekata solidarna s Pro- tieevim nazadnjaštvom in protiljudsklm. stališčcm proti pravieni ureditvi zem- ljiških razmer t. j. proti izvedbi praviCne agrarne reforme, ki bi prišla v prvi vrsii v korist invalidom, delavcem, kočarjem itd. Vsi ti si bodo menda pri volitvali tc, od ljubezni do ljudstva cedece se gospo- de dodobra pogledali. Priprave za občinske volitve. Miiil- strstvo za notranje zadeve je naročilo obeinam, da izdclajo volilnc imenike po alfabetskem redu. Za Maribor plebiscit so zahtevali Lahi. Po vsej praviei vprasuje Tittoni.ia francoski-easopis »Journal de Dcbats«, čc se ne spominja, da oh Jadranu 800.000 Jugoslovanov neprestano zahteva, da se jini nudi prilika ljudskega glasovanja. Štiri samostojne državice ob Jadra- nu — to jc najnovejsa modrost italijan:?- kih zalitev za ureditcv razmer ob Ja- dranu. 1. Reka z luko, 2. Sušak z obaljo do bližinc Bakra in otokom Krkom do Liburnija z lovranskim ozemljem, Opatl- jo, Volosko in otokom Cresom. 4. ozeir> Ije med železnico Sv. Peter do morja tcr med Volosko in Reko. Vsaka tch državle bi dobila avtonomijo pod kontrolo med- zavezniške mešane komisije. Mnenja o konüni sestavi tch državic v italijansklh khivah se niso Jasna, ker Italijani nc mo- rejo biti v njih v manjšini (!) V Črni gori še italijanski suntarji vedno ne dajo mini. §e vedno delajo n" to, da bi spravili nazaj kralja Nikito, !ci ga pa ernogorsko ljudstvo na noben na- ein ne mara več. Črnigorci so sedaj o:- ganizirali samoobrambo napram tern hujskačem in hočejo z orožjem v ro'vi nanraviti hujskarijam tujeev konec. Vprašanje Tešina v bivsi Šleziji, zn katero ozemlje je hud spor med Čelii in iPoljaki, je — kakor se euje — mirovna konferenca rcšila v prid Poijakom. Po- ljaki bi dobili po tern Tešin in še okraj Bjelice. Junaški boji Poljjakov v Goriiji Sle- ziji. Boji poljskih rodoljubov v Oornji ?leziji proti Nemccm sc nadaljujcjo. V vrstah ustašev sc bore zenske in decn. Nenici dobivajo ojaeenja, a ustasi se t"r- že dobro. Po celi Poljski se vrše zboro- vanja, na katerih poljski narod protesti- ra proti nelškim nasiljeni. V bojju proti bollševikoin na Ruskein napredujejo uspcšno protirdeče in zavez- riiškc četc. V bojih v smcri proti Kuriku naprcduje general Denjikin. V bojih pri železnici Liski—Novokopersk si je gene- ral Kremonto, šef dobrovoljskega konje- niškega zbora, prokrčil proti severu in vkorakal v rFambov, glavno skladišče živil južne rdeee fronte. Dobrovoljci so iijeli 13.0000 boljševikov, 20.000 pa jih razorožili. — Qlasom časopisnih poročil je Ljenin poslal v Kišincv deputaeijo, Ki je ponudila mir Romuniji. IZ KOROTANA. Iz Guštanja. Že delj časa smo čuli, da izgubimo iz svoje sredine mo- ža, ki je storil toliko dobrega za naš tužni Korotan. Žrtvoval je vse — po- stal skoraj berač (po zaslugi nemških tolp). Žalibože se je uresničilo — za- pustil nas je naš ljubljeni prijatelj in voditelj g. Xndrej Oset. Nismo vedeli, kaj imamo — ko si bil v naši sredini — še le sedaj smo spoznali, kakšna izguba nas je zadela — ko si se po- slovil. A živimo upanju, da nas večkrat posetiš. Obljubljamo ti svečano, da bo- demo zvesto hodili po potu, po kate- rem si nas vodil, tudi zanaprej in se borili proti ljuaem, ki nam škodujejo, kjer morejo. Iz srea želimo tebi in tvoji vredni ženki, da bi našla v lepem Slov. Gradcu to, kar si zaman iskal med nami. Vedi pa, da imaš tu prija- telje, ki ti ostanejo zvesti drugi Zdravstvuj! Guštanjski prijatelji. MARIBORSKE NOVICE Mariborski gremij trgovcev je v svoji seji 30. avg. sklenil razne določbe glede plač nastavljencem. Govorilo se je o ustanovitvi trgovske zadruge terozdru- žitvi gremija v Mariboru z gremiiem okolice. Mnoge druge razprave so po- kazale, da hoče mariborsko trgovstvo napraviti iz Maribora trgovsko torišče1 prve vrste. Odslovljena sta v Mariboru nem- ška učitelja Josip Kolleritsch in Josip Eggler. PTUJSKE NOVICE. Ptuj. »Sokol« in »Narodna čital- nica« v Ptuju vabita vse rojake k pro- slavi dne 7. septembra 1919. Maribor- ska sokolska župa napravi k nam izlet. Uverjeni smo, da pridejo Mariborčani polnoštevilno. Mi smo Vaši, Vi naši! Naš »Sokol« ima tarn svojo župo, dra- matično društvo svoje središče, krajev- na naša organizacija J. D. S. ima pri Vas svojo okrožno organizacijo. Čisto naravno je torej, da pridete Maribor- čani s sokolsko župo vsi, ki čutite na- rodno. Ormožani, Središčani in Lenar- čani ste naši sosedje. Posetili smo mi Vas v Ormožu in pri Barbari na so- kolskih prireditvah, sedaj nam obisk vrnete, na vozovih, konjih, avtomobilih, vlakih. Prekmurci, Vas sprejmemo z odprtimi rokami kot novoodrešene mii- čenike. Celje, Ljubljana prihitita gotovo že na predvečer slavnosti radi ugod- nejših zvez. Ptujski okraj je ves v le- pakih. Pantje pridejo na konjih, možje in ženske peš in na okinčanih vozovih. Pozdravlieni tisoči od vseh stranij! Dijaški dorn v Ptuju. StarSi, ki želijo dati svoje sinove v zavod, naj se čim prej javijo, da dobijo pravočas- no obvestilo o sprejemu in gojenčevi Stevilki, s katero morajo biti označeni vsi gojenčevi predmeti, zlasti perilo, Vpis v gimnazijo (od 1.—3. razr. je re- alna gimnazija), v pripravljalni razred trgovske žole, v meščansko in event, v ljudsko šolo oskrbi vodstvo diiaš- kega doma, ako se mu vpošlje zadnje izpričevalo, krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah. Mladika v Ptuju. Gojenke in(er- nata lahko obiskujejo gimnazijo, ki je od 1.—3. razr. realna, meščansko šolo, gospodinjsko solo, (starost 16 let) in višjo dekliSko šolo. Prijave se naj ta- koj pošljejo na vodstvo Mladike v Ptuju. Sokolstvo. 10-letnIca »Sokola« v Šoštanju obeta biti veličastna manifestacija zma- govite sokolske misli. Cilj Sokolstva je, dvigniti narod v zdravstvenem in duševnem oziru: nihče ne iztrebi na- roda, ki bo segal, trdo zara^čen v svoji zemlji — katera nosi pečat našega znoja in na5e krvi — z duhom do najviSjih zvezd! To je ideal, za kate- rega se bori Sokol. V sivem očesu mu vihra kakor trobojnica v pomladnji burji . . . Tudi Šoštanjski Soko! je vestno stori) svojo dolžnost kot-pijonir prosvete. Za nami je trpljenje in škri- panje z zobmi izza dobe stare Avstrije — danes nam sijejo dnevi svobode, sami svoji smo na svoiem! In v tern znamenju hočemo praznovati svoj ju- bilej: svetla zarja je razlita na poldrugi milijon svobodnih ljudi, svojih na svo- iem in združenih z brati! Bratje in sestre! tZnoten, skupen in mnogoštevilen bodi naš nastop, da bo uspeh dela priča o zmagi ideje! V nedeljo 7. sep- tembra vsi v Šoštanj ! Sokol v Šoštanju vabi k pravo- bilnemu obisku svojega zleta dne 7. septembra 1910 -- obenem zleta Sa- vinjskega okrožja Celjske Sokolske žu- pe, ker ga ni kmalu narodno tako ne- zanesljivega kraja v sredi naše domo- vine, kakor je Soštanj s Šaleško do- lino! NemSki velekapital, pri katerem visi veliko število s'ovenskih malih posestnikbv, je vrh tega že tudipo stal — čez noč — bogati vir za podporo vseh boljševikov; ti kapitalisti — bolj- ževiki, nadalje mnogobrojni po nem- Skutarjih nahujskani industrijski delav- ci nemške veletovarne ter Škalskega rudokopa in končno še vedno ne miru- joča, izza časa pred vojno in tekom vojne zrasla nemškutarija - le čakajo na povrnitev prejšnjih časov. Pričaku- , jejo neko zadoščenje za dozdevno za- postavljanje v Jugoslavs, kipanibilo nič druzega, kakor demokratična in pravična uvrstitev teh posilinemcev v vrsto enakopravnih, oziroma !e pravično kaznovanje za njihove prejš- nje nemškutarske grehe in njigovo prejšnjo domižljavost in prevzetnost. Treba je torej, da vsi našinci enkrat jasno vidijo, da ima narodna pravica tudi moč za seboj, da se v njih utrdi vera, da zmaguje pravični in značajni narodnjak, dočim gre »nemško misleči Slovenec« to je renegat — le rakovo pot! Da torej pripomorete širšim slo- jem našega ljudstva do tega spoznanja — pridite bratje Sokoli iz vseh krajev naše jugoslovanske domovine! Na sokolski zlet 7. sept, v Šoštanj vabimo zlasti tud:. vrlo ženstvo, da se istega udeleži po možnosti v narodnih nošah. Po temnih dnevih bolesti, ran- jene narodne zavesti in razbolelega materinstva naj praznuje jugoslovan- ska žena v Sokolstvu in skupno ž njim s polno dušo dan osvobojenja, za ka- tero je sodelovala z mislijo, delom in ljubezni jo. Izletniška vlaka dne 7. septembra v Šoštanjpovodom proslave 10-letnice Sokola v Šoštanju: odhod iz Celja 9'30, odhod iz Dravograda 922, prihod v Šoštanj okoli 11 ure dop.; povratek na obe strani zvečer ob pol osmih. Na progi Celje — Šoštanj normalne cene, vožnja od Dravograda do Šoštanja tja in nazaj je znižana na 16'50 K. Natančni vozni red se 5e objavi. Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj. Le še nekaj dnl nas loči od zleta. Pozivljamo ponovno vsa Sokol- ska društva, da se te prireditve ude- leže v čimvečjem številu. Mariborska sokolska župa mora pokazati na tern zletu, v koliko je njena organizacija v kratki dobi po vojni že dovršena. Pre- pričani smo, da bode javnost z uspe- hom zadovoljna. Do sedaj je že mnogo društev prijavilo svojo udeležbo, ven- dar še pogrešamo marsikatero prijavo. Proshno, da tudi ona društva, ki do sedaj še niso priglasila števila udele- žencev, to nemudoma store. Za pre- ^hrano naših članov je vse preskrbljeno, 'cena obedu bode zelo zmerna. Dne 7. septembra torei vsi v Ptuj! Posebni vlak za Sokolsko slav- nost in proslavo 50!etnice Narodne Čitalnice v Ptuju. Iz Maribora v Ptuj in nazaj vozi dne 7. septembra posebni vlak. Vlak odhaja iz Maribora ob 5*35 min. (jtitranji vlak Maribor—Ljubljana), iz Pragerskega odhaja potem vlak proti Ptuju kot posebni vlak in pride v Ptuj ob pol osmi uri. Iz Ptuja odhaja vlak ob 21. uri na Pragersko in ima zvezo z večernim vlakom Ljubljana-Maribor. Ali bo južna železnica dovolila znižane cene, tega do danes še ne vemo. Prošnja je vložena. CELJSKE NOVICE. Trgovska sola v Celju. V seji gerentskega sosveta v torek 2. tm. se je sprejel organizaeijski Statut za na- vedeno solo, izdelan od g. ravnatelja Marinčeka. Sola obsega dveletno deško in dveletno dekliško šolo, trirazredno trgovsko nadaljevalno šolo (večerno) Stev. 96 »NOVA D O B A« Stran 3. za vajence in razne strokovne in jezi- kovne tečaje. Šolsko leto se prične 16. sept, in traja do 15. julija. Pro- račun za šolsko leto 1919/20 izkazuje 79.488 K izdatkov in 79.233 K dohod- kov. Primanjkljaj pokrije obČina. Velezabavno burko „Španska muha" priredi v soboto o. t. m. ob 20. uri v mestnem gledališču v Celju naše vrlo Dramatično društvo pod vodstvom komika in režiserja narod- nega gledališča v Ljubljani g. Povheta. Glavni vlogi sta v njegovih in v rokah našega odličnega diletanta g. lvo Ferleža, ostale vloge pa v rokah najboljših članov našega Dramatičnega društva. Vstopnice se dobe v predprodaji pri gledal. blagajničarki. Na obrtni sestanek danes 4. tm. pri Poderžaju na Bregu ob 8. uri zvečer še enkrat opozarjamo. Predava pred- sednik g. Ivan Rebek o pogajanjih v Beogradu glede carine in drug^m. Iz italijünskega ujetništva se jc po- vrnil jurist Tonček Radej z Brega. Oklic vsem dobrosrčnim Slovencem in Slovenkam! Vrnili so so naši vrli iantie celjskega pešpolka — koroške fronte —- iz nemško-avstrijskega ujet- ništva, okoli 370 po številu. Vrnili so sc izstradani. izmueeni, raztrgani, bosi In \Luna brez perila. Pomagajrno tcm na- šim vrlim junakom, ki so se po mnogem trpljenjn vrnili v. svojo ljubljeno domo- vino iz ujctništva, kjer so poleg dušev- ncga trpljenja in stradanja obeutili tncli trdo post podivjancga sovražnika, ki ni imel niti toliko čuta. da bi pnstil sloven- skcmu vojaku vsaj to, kar je imel na sc- bi. Šc cdino perilo so inn odvzeli, vkrad- li. Vcliko so prostali. veliko skusili, ve- liko prctrpeli naši iantje; zato jini pri- skocimo na pomoč, pomagajmo jim, prl- spcvajino vsak po svoji moči! Saj zn~ siužili so gotovo. Prosim tem potom jclj. rodolčubc, dobrosrčnc Slovcnce In Slovenke, da sestavijo v to svrho ocT- bor. ki bo zbiral perilo in tudi denarnc prispcvke, katcri sc blagovolijo vposlati na pukovno okružiio komando v Celju, v kralja Petra vojašnici. -- Komandan? niesta Celja: Podpolkovnik Kercheiic?!. niede odprave mitiiic v Celju se Je že leta in leta miiogo pisalo in .i^ovorilo. Oerentski sosvet je v torkovi seji naro- čil nicstncniu uradu. naj natanko prouči. ali so mitnice aktivne; če nc, oziroma Ce niso visoko aktivfie, se iiaj takoj store potrebni koraki. da se mitnice odpravi- jo; ee so pa aktivne, pa treba iiemudoma Mopiti z obeinami in okraji, katerih prc- hivalstvo celjske ulice za prcvoz upora'o- l.ia, v dogovor gledc prispevanja za tla- kovanje celjskih nlic, da se morcjo potem mitnice odpraviti. Za invalida Lojzeta Žagarja je po- slal g. Jos. P(/lanc. trgovee v Petrov- C'.-ili. 10 K na naše uredništvo. Zaročll se je uradnik Delniške pivovarne g. Bofivoj Plahuta z gospdč. Ido Barilli. Častitamo! . Šaljiv in literarno-dramatski ve- Čer v Celju. Znani jugoslovanski reci- tator in humorist Evgen Pancer priredi v petek 5. sept, šaljiv zabavni ve- čer z zelo izbranim umetniškim spo- redom v dvorani Narodnega d o m a. Začetek ob 8. uri zvečer. Pred- prodaja vstopnic iz ljubeznivosti pri Goričar- Leskovšku. Več na oglasih. Pancer je znan kot izvrsten recitator in humorist in je s svojim izbranirn sporedom povsod dosegel največji uspeh, Zato je upravičeno upanje, da se občinstvo v Celju mnogobrojno odzove. Napisi na celjskih šolah. Mnogi ljudje se škandalizirajo, zakaj še niso na naših celjskih šolah napravljeni novi slovenski napisi. Naj vzamejo na znanje, da se bodo napisi napravili takoj, čim se bo določilo, ali ostanejo še nadalje poimenovanja »ljudska« in »meščanska« sola, ali pa pridejo kaka druga imena, ker se čuje iz Beograda, da se bodo n. pr. ljudske «Sole imeno- vale osnovne sole. Pri današnji dra- ginji pa ne kaže izmetavati denarja za napise, ki bi bili morda samo par me- secev v rabi. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Celje in okolico. V pretečenem tednu je iskalo dela 50 moških in 14 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 32 moških in 9 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 11. Dela iščejo: oskrbniki (7), strojniki, kurjači (14), livarji, kovači, ključavničarji (11), rudarji (25), vrtnarji (2), pečar (1), klepar (1), tapetnik (1), mizar (1), čevljarji (2), instalater (l), mlinar (1), peki (2), mesarji (4), tesarji (2), dimnikar (1), natakarji oz. nataka- rice (9), laborant (1), stavb. tehniki in polirji (3), steklar (l), slikar (1), kletar (1), težakov (40), dorn. učitelj (1), trg. uslužbencev (49), slug pastirjev i. t. d. invalidov (26), hlapcev in dekel (11), pisarniške moči (22), kuharice (5), služkinj (5), gospodinia (1). Vajenci: vrtnarski (l), čevljarski (2), trgovski (4), sedlarski (1) in ključavničarski (3). — Delo je na razpolago: strojni- ,kom, kovačem, kleparjem, sodarjem, ključavničarjem, žagarjem, zidarjem, te- sarjem, sekačem, slikarjem, vrtnarjem, kolarjem, kotlarjem, mizarjem, pisarn. močem, tov. delavcem, nav. deiavcem, hlapcem in deklam, kuharicam in raz- nim vajencem. Izlct na Mrzüco (1UI1 m) priredi na l-raznik v pondeljek, dne 8. tm. celjski odsck Sav. podružnico Slov. planinskcpa društva. Odhod z vlakom ob 8. uri do Zalca. — Odstop na Laško. — Prihod v Celje z vlakom ob 20. uri. — Provijant \q vzeti seboj. — Vodi g. Kranjc. Podrobno poročilo o poiidoljkovcm in torkoveni potcku omladinskcKa. kon- Kresa v Celju snio morali zaradi ponianj- kanja prostora odložiti za prjhodiijo štc- vilko. K poročilu o nedeljskem zboru v minoli šjevilki tnoramo §c pridjati, cTa jc omladino pozdravil v iincmi snujoCc se Nar. soc. stranke jur. Fakin, brzojavno dr. E. Kalan. ki je bil po opravkih v Gor. Gradu, v imenu celjske krajevne orga- nizacije JDS; preeitalo sc je tudi po- zdravno pismo poslanca V. Kukovca. — Po končani debati minoli torek so bile .sprcjetc resolticije, katere objavimo prihodnjič. Kot zakljueek zborovanja jc priredila omladina obhod po mestu, \ katerujca sredi se je svečano zaklela, da ne bo mirovala, doklcr ne osvobodi poslednjcga Jugoslovana iz tujcga robst- va. — Zvečer v Narodncm domti inla- dini prirejeni komerz je občinstvo pose- tilo v tako velikcm vštevilu, da marsi- kdo ni našel ve prostora. Po posloviT- nih nagovorih g. Iv. Prekorška, Nikoll- ča, Tomašiča, Salmiča ml., Sancina, Lo\- šina ltd., ki so vsi izzveneli v radosi nad zunanje in notranje lepo uspelo.di- jaško prircditvijo, katera obeta bogatlh sadov za našo domcvino v bodočnostt, sc je razvila prijetna zabava. OpaziH smo sedaj žc pri raznih na- sili ])iireditvah v Narodnem doinu, Ga so se ob polnočni uri pritresli med oT)- činstvo razni elementi, ki so poprej Že preromali menda vse ccljske «ostilne, se ga primerno »naložili« in potem prišll v Narodni dom sitnost in mnogi tudi suro- vost prodajat. Opozarjamo takšne ljucTi, da prireditve v Nar.odnem doiriu niso pribcžališče grešnikov, ki se jih mora potem zaradi surovega vedenia in naa- lcžnosti ter razgrajanja na hladno p«- staviti. Ali pridejo trezni in takoj začet- kom prireditve, ali pa naj sploh izosta- ncjo! Osebna vest. Gosp. Anton Kunejl, dosedaj II. tajnik Zadružne Zveze v Cclju, je prestopil v slttžbo Ljtibljanske kreditne banke in je imenovan podrav- liateljem celjske podružniice. Za 14.000 K je po nepotrebnem o- bremenil celjskoo bčiuo bivši nemški občinski odbor. ker ni za.leto 1918 izpo- sloval od bivše države podpore za tr- govsko šolo, katera jc bila poprcj vsako leto izplačana. Takih prijaznih spominov na nemško gospodarstvo se bo še iticit- da več našlo tekom easa. Stanovanjska tnizerija v Celju raste, dasi je stanovanjski sosvet vse izeistil in nakazal že uacl 300 stanovanj, še vcc<- no. Za blizu 50 rodbin bi še trebalo sta- novanj. V seji gerentskega sosvcta dnc 2. tm. se je o tem obširno razpravljalo. Odobrilo se je, da je nicstni nrad adap- tiral prostore v stari gimiiaziji za stano- vanja, kar je stalo 53.000 K; sklcnilo sc je kupiti hišo strelskega društva za 2-4.000 K ter jo prcurediti v 4 stanovanja. knr bo stalo 40.000 K. Sklcnilo se jc üa- lje, stopiti nujno v dogovor z vojaško upravo, da vsaj zaeasno prepusti Scnial- sko in domobransko vojašnico ter blv- §o vojasko bolnico v svrho adoptacij z« stanovanja. Sklenilo sc je dalje, javili vladi dcmisijo stanovanjskcga sosveta, ki ne more več naprej ter zahtevati od vlade preuredbo stanovanjske riaredbc tudi za Celje po Ijubljanskem vzglcdu. ^ima je pred durnii, innogo rodbin sta- iiujc še vedno po vagonih in smradlji- vih hlevih, zato upamo, da bota vojaška iiprava in pa vlada šle naši mestni upra- vi na roko. Za Malgajev spomenik je nabrala vcscla dni/.ba v Narodni kavarni 17 K in izročila znesek našemu uredništvu. ONEVNE NOVICE. Pozlv! Dne 31. avgusta 1919 je vrgla neka oseba iz vlaka štev. 502, ki pelje iz Zidanegamostu proti Zagrebu, med postajama Brežice in Dobova ob 15. uri 45 minut (3. uri 45 min. pop.) eno škatljo, v kateri se je nahajalo mrtvo dete ženskega spola. Škatlja je bila iz lepenke, ter je imela na eni strani napis: »Vorsicht Bilder Absender Fritz Möller Fotograf Halle a/S. Alte Promenade I.« Od naslova je bil en del odtrgan, poznal pa se je še del naslova, glaseč se: »An das II. — Škatlja je bila zelo močno s klorom napoiena, vsled česar se domneva, da je moralo v vozu zelo močno dišati. Vsak, kateremu bi bilo v tej zadevi kaj znanega, ali je pa morda kaj suin- Ijivega med vožnjo opazil, naj to koj javi najbližnji sodniji ali pa orožništvu z ozirom na ta dopis. — Kr. okrajno sodišče Brežice, oddelek III. Vse ono moštvo letnikov 1896- 1898, ki je sedaj uslužbeno pri žan- darmeriji, financi, pošti, železnici, rudo- kopih itd. in zato vojaško oproščeno, se mora takoj pri pukovski okružni komandi svojega bivališča v svrho aktivne službe javiti. Vsi mornarji letnikov 1895/1898 morajo v smislu odredbe Dravske divizijske oblasti takoj v aktivno služ- bo k pukovski okrožni kcmandi svo- jega bivališča odriniti. V svrho brez- plačne vožnje po železnici se morajo pri županstvu svojega rednega bivanja javiti, kjer bodo dobili tozadevne po- verilnice. Razpisana je glavna tobaena zaloga v Marberku, ki ima zalagati 49 trafik. Jamščina 1400 K. Ponudbe do 23. sept. 1919 na sin. okr. ravnateljstvo v Ma- ri born. DOPISI. Prostovoljno gasilno društvo v Hrastniku priredi v nedeljo 7. sept. veliko vrtno veselico pri g. Logarju z godbo, p'lesom, srečolovom, šaljivo pošto itd. Veselica se vrši tudi v slu- čaju slabega vremena. V Rogaškl Slatini vprizori Dra- matično društvo celjsko velezabavno burko »Španska muha« pod režijo ko- mika slov. nar. gledališča v Ljubljani g. Povheta v nedeljo 7. sept. ob pol 21. uri v gledališki dvorani. Občmstvo si naj pravočasno preskrbi vstopnice v trgovini g. Beraniča v Rog. Slatini ali pri gdč. Ivanki Ferlež pri Sv. Križu. Ksaverij v Sav. dol. (Vabilo.) L ozi- rom na izredno slabo letošnjo pašo, skli- cujem čebelarje za gornjegrajski okra.i nn zborovanje, ki se vrši v nedeljo, dne /. septembra 1.1. ob 10. uri v šoli v Ksavc- riju. K zborovanju so vabljeni tudi čebc- larji ljub. čebelarske podnižnice. Govori g. Val. Pulko, nadueitelj iz Goriec: »Ka- ko naj čebelarji združujejo na jesen ec- bele, da ne bo nepotrebnega morenja a žveplom in da si jih bodo lažje prehrani- li čez zimo.« — Čebelarske pozdrave! — Josip Tcreak, tč. predsednik. Iz Vojnika. Na praznik 8. sept.. po- novimo dr. Krekove »Tri sestre«. Po predstavi prosta zabava. Cisti dobiček sc bo uporabil za telovadno orodje »Soko- la«, ki se v kratkeni ustanovi. Kdor si želi razvedrila, naj pride med nas, da sc vSkupno povesclimo in pogovorimo o na- daljnem dein, ki nas eaka. Grajska vas. V nedeljo, due -7. sept. t. I. vfši se ob 3. uri popoldne blagoslov- ljenje nove brizgalne tukajšnjega gasil- nega drustva. Po blagoslovljenjii na vrtu g. Neže Rak-§landpr, p. d. Kopriva, vc- lika veselica z raznovrstnim vsporedom. Priprave so v polnem teku. BratsKa drustva, slovensko ljudstvo, dne 7. sept. vse v Grajsko vas! Ob vsakem vrc- menu. Izpod Sav. planin. Vrhova Ojstrlce in Radulie sta bila 31. avg. zavita v nov sneg. Dobrna. Neinški učitelji nas p,r višjo odred. zapuščajo. Nimanio povocJa žalovati za njiuii. Saj so bili kričeča ovl- ra razvoju nasega šolstva. Cudno pa je. da ščiti šolska; oblast šc vedno našega nadučitclja, dasi jc več kot dovolj znn- no, da je bil ta človek vcs čas svojega delovanja tukaj.—odkrit prijatelj in zr- upnik nemštva. Če ni, kar je sanioobsebi uinevno, med nami kruha za Neincc, naj ga tudi ne bode za naše narodne izdajal- ce, kar povemo viš. šol. svctii v Ljubli:i- !ii z vso odlocnostjo na uhö. — Gotovo pa ne spada tak elovek več v kraj, kjer je prebivalstvu njegovo bivSe protina- rodno delo še v preživem spominn! RAZNE VESTI. Cadorna — krivec poraza pri Kobaridu. Laški listi poročajo, da je preiskovalna komisija dognala, da so generali Cadorna, Pero, Capelo in Ca- vacioccai zakrivili laški poraz pri Ko- baridu. Brezpotrebni napadi, ki jih je zapovedal Cadorna, ter prenapeta ostrost armadnega vodstva sta povzročila pro- pad morale italijanskih čet. Žetev na Rumunskem bo letos dobra. Pridelanih je 145.000 vagonov žita. Za izvoz pride v poštev 50000 vagonov. Zadnja povocila Prekmurje upravna enota. LDU. Ljubljana, 3. s:pt. Glasom odredbe ministrstva za notranje za- deve na deželno vlado za Slovenijo tvori ves zasedeni del Prekmurja do končne ureditve upravno enoto, ki se samostojno upravlja pod vod- stvom clvilnega koinit.aria. Deželna vlada za Slovenijo je dobila ukaz, dodeliti civilnemu komisarju urad- ništvo in uslužbence. Preokret v pogajanjih za preosnovo vlade. Beograd, 2. sept. Demokratska zajednica je v popuščanju napram ra- dikalcem šla tako daleč, da je priprav- ljena jim odstopiti v vladi 5 mest, sa- ma bi jih obdržala 7. Notranji minister Pribičevič je izjavil, da takoj odstopi, če je državi s tem le ena minuta kri- ze prihranjena. V resen Stadij so stopila tudi pogajanja demokratov z Narodnim klubom (starčevičanci), ki je postal v svojih zahtevah skromnejši. Dobil bo najbrže 3 mesta v vladi, podbana na Hrvatskem in 1 člana v bosanski vladi. LDU. Beograd 3. sept. »Epoha« poroča: Radikalci upajo na popolen uspeh dogovorov; opozicija bi dobila 11 mest v vladi. Radikalci ne pristajajo, da bi demokrati imeli min. predsednika in ministra za notranje zadeve ter zah- tevajo eden izmed teh portfeljev za-se; trenutno sta kot kandidata za mini- strstvo notranjih zadev v ospredju demokrata Kosta Timotijevič in dr. Smodlaka; dr. Koroščev klub ne stavi posebnih zahtev, zahteva le koncen- tracijsko vlado; pristaja na stališče demokratov glede agrarne reforme; tudi Narodni klub bo menda vstopil v vlado. Razkritje o umoru ruskega carja. ~ Najden skupni grob. LDU. London, 2. sept. Iz Omska sc porocajo podrobnosti o bodoeih kazen- s.kill razpravah proti 163 udelcžcncem ua umoru carjeve rodbine. Komisiji, Ka- tero je vlada v Omsku poslala k preis- kavi, se je posrečilo najti trupla velike- ga kneza Sergeja, velikc kneginje Eli- zabete in drugih članov rodbine Roma- nov. Uniorjeni so bili v Permu in blizu tudi pokopani vskupnem grobu. Trupla jc po večini bilo moči spoznati. Snravtli so jih v Omsk. Niso našli trupel carja Tn' soproge. Preiskava je dognala, da so bi- la trupla carske dvojice takoj po umom razsekana in na grmadi sežgana. Za car- sko dvojico je bil umorjen prestolona- slednik, ki je moral gledati umor svojih starišev. Tudi njegovo truplo je bilo se- žgano. Odkritje grob a carjeve druzlne je pripisovati čudncmu slueaju: pes enc izmed carjevih hčerk, ki je ostal pri nc- kem kmetu v bližini, je vsak dan tekal na prostor, kjer so ležala trupla umorje- nih. Na ta način so nasli skupni grol). Trupla so bila popolnoma oropana. Po- ročilo. komisije bo prevedeno v več je- zikov in izročeno evropski javnosti v dokaz o krivdi boljšcvikov. Clemeiiceau hoče biti velikodušen. LDU. Dunaj 2. sept. »Neue Fr. Pres- se« javlja iz Zenevc: Pripravnost vrhov- nega zavezniškega sveta, dovoliti Av- striji do srede septembra rok za končno- veljavno odločitev, se ne sme smatrat! za izraz simpatij do dr. Rennerja. Nuditi se hoee s tem le Avstriji in Jugoslovo noin možnost, da se glede novodoloče- nih mej pri Radgoni sporazumejo. Cle- menceaii hoče nezadovoljstvo v Beo- gradu. Zagrebu in Ljubljani omiliti. Ameriški senat odklonil ratifikacijo ml- rovne pogodbe. LDU. Lugano 2. sept. Listi poroCa- jo iz Wasliingtona: 44 senatorjev se je izjavilo proti, 40 za ratifikacijo mirov- rie pogodbe. Nov detnokratski list. LDU. Zagreb 3. sept. V Brodu ob Savi prično 6. tm. izhajati kot glasilo Demokratske zajednice »Brodske no- vine. Stran 4. »NOVA D O B A« Štev. 96 „LASTNI DOM* regislrovana kre- ^LT L** JR T TTT sprejema hranllne vloge In diina in stavbena W %*MlšM*šM'KJ Jihobrestule po/«r^ii 01 \ zadruga z om. zav. Prešernova ulica šl# 15. trl in pol od slo V*» |2 |oj Karol Vanič» Celie Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. ifazpis. Pri zdravilišču v RogaSki Slatini sc odda potom javnega razpisa za zdra- viliško dobo leta 1920, 1921, 1922, 1923- to je za štiri leta rest avracija v zdraviliškem domu proti najemnemu znesku 8000 K in pa 15% obrabe in- ventarja, kateri se bo pa cenil še le koncem sezije. Navedeni najemninski znesek je smatrati za najmanjši ponudek, vendar pri oddaji ni vezano na najvišje po- nudbe. P. n. interesenti za gori razpisano restavracijo se vabijo, da si ista že sedaj ogledajo, dokler še traja sezija. Ponudbam, katere je vložiti do 20. septembra 1919 naravnost pri rav- nateljstvu zdravilišča v Rogaški Slatini je poleg ponudb zneska priložiti sle- deče dokaze: 1. O strokovni usposobljenosti. 2. O narodnosti. 3. O zadostni višini obratne glav- nice. V Rogaški Slatini, dne 31. avg. 1919. Ravnateljstvo državnega zdravJlišča »Rogaška Slatina«. 1303 2-1 Majer oil vinicar oženjen se išče za male posestvö 1/2 ure od Celja. Plača po dogovoru. Pred- nost imajo v vinogradništvu izufeni. ponudbe na upravništvo pod M. H. 13. 1314 2- I Kersliveletos i) Bosni in Sremu 1309 5-1 niso obrodile, zato pišem laKOJ naročilo za slivovkoi rum in konjak tvpdhi luon Ferlež, Celie Učiteljica išče s 15. septembrom meblovano sobo z električno razsvet- Ijavo, če mogoče z vso preskrbo. Po- nudbe na upravo lista pod »Snaga» 26. 1302 2-1 Moške srajce, spodnje hlače, čev- lji, gamaše, voglomeri na prodaj pri Rahle, Ljubljanska c. 16. 1312 * Vrt za zelenpo 1 ha velik z razstlinjakom in zelen- jakom se odda v najem. Sočivje se lahko razpeča v kraju samem. Reflek- tantje naj se zglasijo pod R. na uprav- ništvo Nove Dobe. 1307 1 Zgubila se je zlata ura 2 zlato zapestnico od hotela Balkan do Vodnikove ceste. Pošten najditelj naj isto preda v upravništvu Nove Dobe, kjer dobi nagrado. 1308 3-1 Na prodaj: Snažilni stroj za zdrob (Griesputzma- schine), terar stroj, valjar za sortiranje moke,(Mehlsortiemlinder),rnlinznamka »Triumpf« in druga mlinska oprava. Interesenti naj se oglasijo pri Josipu Kürbisch v Celju. 1305 1 PpnSiOn" Gregorčičeva „i_ uii^iwu ulica št tlj domača hrana, cene zmerne. Abonement v hiši in zunaj hiSe, sprejme se učenka. 1311 2—2 Trgovina, dobroidoča v lepem trgu Slove- nije (Sp. Štajersko) z vso trg. opravo, brez zaioge, se odda s 15. oktobrom t. I. za dobo 4—5 let v najem. Glavni dosedanji promet z manufakturo. Takojšnje dopise je vposlati pod »Dobroidoča trgovina« upravništvu No- ve Dobe. 1313 3-1 Gospodična išče meblovano sobo za takoj. Ponudbe pod »Uradnica« na Upravništvo. 13:6 2~1 Mlinar se sprejme za mali umetni mlin pri Florjanu GajŠek v Loki pri Žusmu. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. 12% 1 Išče se 1\f2 orala dobre njive w najem za posejati pšenico. Ponudbe na Jurij Simonoviö, Celje, Lisce St. 37. Kupi se panid žaga Ponudbe poslati na družbo Impex 1297 v Ljubljani. 3—1 Sanitetni UOZ dobro ohranjen, pripraven za požarne brambe ali kot rešilni voz se zelo po ceni proda. Voz stoji pri gostilni Bra- nibor v Ce'.ju, pojasnila daje hišnik. ¦ 1320 2-1 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. Mlatilnice, gepeljni in slstmoreznice ^^li^J?5iS!!!i v veletrgovini z železnino „Merkur" Peter Majdič, Celje. 1275 3-3 Rahljene SliS znamke in druge kupuje v vsaki množini Fritz Jakowitsch Celje. 3-2 Stole, iimnice, razno pohišivo in tapetniške izdelke ima v ,;:;,'.'_Morija Baumgartnep Gosposka uBica 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. Učenec iz boljše hiše, zmožen siovenskega in netnškega jezika se sprejme v trgo- vino z mešanim blagom. Anton Krauts- dorfer, Slov. Bistrica 1300 2-2 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem svojo delavnico prestavil iz posojilrične hiše v Zavodno St. 38. Florijan Rahle imizar. 1292 2—2 Ivan Dccko, Celje kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najvišji ceni. 1298 —2 G^PIP sibečico, kraste, lišaje uniči **«¦¦ JV?9 pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila. 1 lonček ^a eno osebo 6 K. - Po pošti 7 K poštnine prosto. Piodaja in razpošilja s poSto lekarna Trnköczy w Ljubljani, Kranjsko. 615 34-35 Suhe gobe, kumno in druge deželne pridelke kupuje Sever & komp,, Ljubljana 1250 10-5 Ivan Räunihar 167 104-88 C©IJC kupuje po najvisjih dnev- nih cenah: laneno seme, suhe gobe, strd in vosek. V gostilni „Silicic" pri Zidanem mostu se toči pri- stno haloško vino in laško pivo. Dobe se tudi vedno mrzla jedila. Priporočtita se za obilen obisk 3oiifl in Fronja Leder. 1276 3-3 OdprI m hotel Beograd dosedaj Sandwirt v Slovenjgpad« ciij kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišce, kegljišče, kra- sen vrt in se dobe vozovi na vse strani. Točil bom vedno najboljša vina, pivo in kavo. Vsak čas se bodo do- bila mrzla in topla jedila. lmel bom vina vseh vrst v sodih in steklenicah, ter sadjevec na debelo in drobno za razpoSiljanje od 56 1 naprej. Za obilen obisk in naročila se priporoča Andre] Oset, hotel Beograd, : -: Slovenjgradec. 5-5 IMi'fid&i podgane, sie- 11 M.M.&L.9 nice in ščurki ter ves mrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljSa in povsod hvaljena sredstva. kakor: Za poljske nilši 6 K, za podgane in mišl 6 K, za ščurke 6 K, posebno močna tin- ktura za stenice 6K, unifavalec moljev 3 K, prašek proti mrčesom 5 K, tinktura proti ušeni pri ljudeh 3 K, mazilo za uši pri ži- vini 3 K, prašek za uSi v obleki in perilu 4 K, tinktura proti mrčesu na sadju in ze- lenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju ZavoeS za eksport M. Junker» 85 -66 Zagreb 37, VetrAnjska ulica 3. Fpodajalha se išče takoj pri Maks-u Stössl, 1286 trgovina z usnjem. 2—2 2 bačve iz hrastovega lesa 1 m 20 cm visoki in 1 m 15 cm široki proda Krušič kavarna v Celju. 1299 2-2 30 in 50 mm debelega ima na prodaj okoli 2000 kg Frančiška Juvan, Savina, Ljubno. 1290 2-2 Sedlarska in tape- iar^ska delzvreica J§ |9 245 104-68 Pm|A Samostanska w%IJ%^ ulica štev. 16. Gostilna v Nar. domu VCpIJU Je sedai VC1J" v dobrih rokah in zajamčeno je cenjenim gostom, da bodo vedno soUdno in najboljše postreženi. Dobra kuhinja, vedno sveže Delniško pivo in pristna štajerska vina naj zvabijo vsakogar k nam. Sprejemajjo se abonenti na hrano Za obilni obisk se priporočata Ivan in Ana Černe. 1204 12-5 IVI aI^f^ pšenico, koruzo, ¦"**"^**J ječmen, rž,otro- be, fižol in druge poljske pridelke in sadje ponudi na debelo samo kompletni vagoni.. Ivan DumiČ, 1198 Zagreb, Zrinjevac 15. 8-8 Qosoiinfl" „CRfllllBOK priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča 244104-61 A. Robek. Izdelovanje vseh vrst cewljev od priprostih do najfinejših po dnevnih cenah 46 104-69 Rud. Zontic Celje (blizu kolodvora) Kocenova ulica štev. 2. Enrol lioher,** priporoča špeGBPijshoblBgotsr vsakovrstne hcruc za pblehe, s hate- rimi si iahko usahdo boFua ysahourstna blogo sam. 242 104-65