Vestnik. ,,UŁIte]jski Torariš" je edini list, ki neustrašeno zastopa koristi učiteljstva Zatorej je dolžnost učiteljstva, da ga podpira tako, kakor podpira on njega. Apelujemo na vse somišljenike, da naš list žirijo in da ga zahterajo povsod, kamor zahaja učiteljstro. Nikogar ne sme biti v naših vrstah, ki bi ne bil naročnik našemu listu! Tudi ne sme biti nobene čitalnice, nobenega bralnega in izobraževalnega društva, nobene gostilnice in kavarne, kjer so naši tovariši in tovarišice člani, oziroma kamor zahajajo, da bi ne imeli našega glasila! Pri naročilih in nakupovanju naj se naši naročniki ozirajo le na tiste tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v našem listu. Kdor hoče, da ga podpiramo mi, mora podpirati tudi nas. Zato je učiteljstvu lahko pridobiti za oglase one tvrdke, ki reflektujejo na odjemalce našega stanu. Na ta način ustvarimo svojemu glasilu čvrsto materialDO podlago, in le na taki podlagi je mogoč čim lepši razvitek. — Od svojih somišljenikov in somišljenic pa pričakujemo tudi obilo duševne podpore. Iz vsakega okraja naj bi nam redno dohajala poročila, ki se tičejo učiteljstva in šolstva. Okrajna učiteljska društva naj določijo n. pr. za vsak sodni okraj po enega poročevalca, ki nas bo redno in zanesljivo obveščal o vsem, kar bi zanimalo naše naročnike in kar je v kakrštiikoli zvezi s šolo in z našim stanom. Taki vsestranski podpori nasproti bomo stali mi s svojo odločnostjo in z neizprosnim bojevaajem za koristi in pravice učiteljstva ia šolstra. Roditeljski Tečerl so najboljše sredstvo, da se sklene čim tesnejša zveza med šolo in domora. Dolžnost učiteljstva je, da to zvezo kar najbolj pospešuje. Zatorej priporočamo učiteljstvu, da prireja povsod in prav pogosto take večere. Da to zvezo čimbolj utrdimo in tako dvignemo ugled šolstva ter vzgojno vplivamo na naše rodovine, smo sklenili, da ee začne izdajati poseben list z naslovom BDomače ognjišče". Prva številka izide že koneem tega meseca. List bo izhajal za sedaj po enkrat na mesec, in sieer mu bo cena tako nizka, da se bo nanj lahko naročila vsaka še tako ubožna slovenska rodovina. Zato opozarjamo vsa šolska vodstva in vse slovensko učiteljstvo na ta list. One tovariše, ki so že imeli roditeljske vežere, prosimo, da pošljejo svoja predavanja pod naslovom nUčiteljska tiskarna" (za nDomače ognjišče") v Ljubljani, da jih uporabimo za ta list, ki si od ojega obetamo največ koristi za šolo in dom. ,,Z?onček", naš najlepši ilustrovani mladinski list, se priporofia najbolj sam s svojo vsebino in opremo. Priporožajte in širite ta list! Žalostno je to, da so celo nekatere večrazrednice (tudi štirirazrednice!), ki nimajo nZvončkau. Ali nimajo take šole nič knjižnie za šolsko mladino? Gotovo ne zahtevamo nič preveč, ako pravimo, da bi ne smelo biti nobene slovenske šole in nobene slovenske hiše, ki bi ne imela nZvončkau. Zatorej še enkrat: Priporočajte in širite ta list! ,,Popotaik", pedagoški in znanstven list, je vreden vsestranske podpore zavednega učiteljstva. Pod izvrstnim uredništvom g. ravnatelja Nerata ae BPopotnik" vedno lepše razvija in je na čast slovenskemu učiteljstvu! ,,UčIteljska tiskarna" je založena z najboljšim in najmodernejšim materijalom, da ji je mogoče ustreči vsakemu naročilu od najpreprostejšega do najelegantnejšega 7 navadnem ali večbarvnem tisku. Izvršuje tudi muzikalije in litografska dela. Učiteljstvo se ravnaj pri svojih naročilih vedno po geslu: Svoji k svojim! U6ne nadrte v obeh jezikih ima v zalogi in jih prodaja »Učiteljska tiskarna". Opozarjamo vsa šolska vodstva in vse učiteljstvo na današnji tozadevni inserat. Vse tiskoTiiie, poštne in železniške, za šolsko uporabo na obrtno-nadaljevalnih šolah ima v zalogi in jih prodaja »Učiteljska tiskarna". Učiteljski dobrotniki. »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" so darovali: Koperski učiteljiščniki namesto venea na grob Simonu Gregorčiču 32 K. Živili! Okrajna posojilnica v Krškem 20 K; g. Fran M a 11 y , občinski svetovalec, tovarnar in posestnik v LjubljaDi, 10 K; tov. Avgusta Matanovičeva, učiteljiea v Ljubljani, je nabrala 24 K; darovali so g. notar Aleksander Hudovernik 10 K, g. dr. M. Hudnik 10 K in gospa Zalaznikova pa 4 K; gdč. K. Guštinova iz Metlike je nabrala 6 K; tov AdolfHarmelje nabral v Oerknici med sovražniki alkohola 7 K 32 h; gdč. Mici Šega in g. Fr. Lavrič iz Cerknice 2 K 41 h. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnlno za ,,Učiteljski konvikt" so plačali: tovariš Engelbert GaDgl iz Idrije za minulo ia tekoče leto 6 K; tov. J. Eksel, nadučitelj v Vojniku; tov. Simon Punčah, nadučitelj v Šmarju pri Ljubljani; tov. Anton Eržen, učitelj v Podgorju pri Sevnici, 3K; tov. Marija Maroutova. nadučiteljica v Ljubljani; tov. Janko Mlakar, katehet v Ljubljani; tov. Ivana Zupanova, učiteljica v Ljubljani, 1 K; tov. Tončka Herzog in tov. Marija Kramar iz Ljutomera; tov. I. Malnarič, nadučitelj in tov. J. Lenček, učitelj pri Sv. Križu; učiteljski zbor v Št. Vidu pri Ljubljani, 10 K. Bog plati! Na znanje. Poštne položnice (čeke) za pobiranje letnine za nUčitel.jski konvikt" bo društveni blagajuik šolskim vodstvom še ta mesee doposlal. Umrla je dne 24. decembra t. 1. po dolgem bolehanju na učiteljski bolezni — jetiki — Marija H a c i n o v a , učiteljica na Dobrovi pri Kropi. Priloga današnji šterllkl je žepni koledarček od Eastlinske destilacije BFlorian" kot priporočilo našim bralcera. Pri tej priliki priporočamo to tvrdko, ki izdeluje ,,Florian", med vsemi rastlinskimi destilati brez dvoma najboljše sredstvo kot domače krepčilo za želodec. Iz Krškega nam poročajo: Predsednik krajnega šolskega sveta in krajni šolski nadzornik v Krškem je sedaj g. dr. Janko Hočevar. Dosedanji mnogozaslužoi g. dr. Janez Mencinger se je zaradi priletnosti tema častnima mestoma odpovedal. Šolske resti na Eranjskem. Za suplentinjo na drorazrednici pri Sv. Križu je imenovana Ivana Bakovčeva iz Mokronoga. — Učitelja in voditelja obrtno-nadaljevalnih šol v Postojni, oziroma v Šmartnem pri Litiji, Ferdinand Juvanec in Miha D e b e 1 a k , ter učitelj na obrtno-nadaljevalni šoli v LjubIjani, pravi realčni učitelj Jos. M a z i, so definitivno potrjeni za učitelje na obrtno-nadaljevalnih šolah. Jarna Ijudska knjižnlca r Eranjn. Čitalnica v Eranju je izpremeuila svojo knjižnico v javno ljudsko knjižnico. Nerazdeljeni ponk uvedejo na okoliški šoli v Celju. Deželni šolski svet štajerski je imenoval nadučiteljem na utrakvistični šoli v Brežieah Franceta Brenceta, na ljudski šoli v Kostrivnici Ivana O z m e c a (Osmetza), učiteljem na ljudski šoli v Mozirju Karla Mayerja, učiteljicam na mariborški dekliški meščanski šoli Izabelo Š a r k o v o. Štajersko učlteljstvo in — draginja. Iz Gelja nam pišejo: Obča, deloma ";e neznosna draginja tangira vse javne uslužbence. To dejstvo država kolikortoliko tudi upošteva ter je ali pa šele bo svojim uradnikom in služabnikom zvišala prejemke, oziroma jim dovolila draginjske doklade. To je popolnoma pravieno! — Ljudsko učiteljstvo štajersko izza zadnje regulacije plač ni doživelo nobeuega zvišanja svojih prejemkov; in vendar so se od leta do leta življenski pogoji poostrili ter so v zadnjem času postali taki, da je hitra odpomoč nujna potreba. Dežela Štajerska bo morala kaj ukreniti, da svojemu učiteljstvu materialno pomore! V to svrho se je med organizovanim štajerskim učiteljstvom tozadevno započela akcija — seve sporazumno tudi z vodstvom BZveze slovensko-štajerskih učiteljev in učiteljic"! — ki stremi po tem, da se štajerskemu ljudskemu ueiteljstm pribori 20odstotna draginska doklada ter se mu brez skrajšanja vračunajo vsa podučiteljska leta. Ob sebi se razume, da učiteljstvo vztraja pri že ponovno stavljeni zahtevi, da imajo njega plače biti take, kakor. jih imajo državni uradniki 111 do 8. činovnega razreda. — Naše deželne slovenske poslance pa s temi vrsti- eami nujno prosimo, da ob času, ko se bo razpravljala ta življenska učiteljska zadeva v našem štajerskera deželnem zboru, krepko povzdignejo 8voj glas v prilog u&iteljstvu! ,,8lOTansko srce". Na članek, objavljen z naslovom »Slovansko srce", je ponatisnila »Edinost" in mu dostavila te-le besede: »Kakor vsakomu, smo tudi avktorju tega članka od srca hvaležni, da se je potegnil za teptano, toliko zahtevano in tako trdovratno odrekano pravo nas tržaških Slovencen. In res, ton v pisavi je tako topel, da se kar čuti, kako prihaja od srea! — Vendar pa moramo napisati nekoliko pripomb, da resnici na Ijubo popravimo nekatere trditve v članku. Clankar prijemlje z vso ostrostjo vse slovenske poslance in De dela nikake izjeme. — V obče so njegove rekriminacije opravičene in smo tudi mi nedavno temu v vrsti člankov pod naslovom ^Nemška invazija na Primorskem" očitali našim poslaneem neodpustno brezbrižnost z ozirom na velike interese Slovenstva v Trstu. — Kakor pa je razvidno iz poročila o delovanju političnega društva ^Edinost" v minolem letu, to društvo tudi v tem letu ni mirovalo glede našega šolskega vprašanja in je storilo raznih korakov na lokalnih in centralnih oblastih na Dunaju. Ob enem pa naglaša rečeno poročilo, da je šel poslanec Spinčic vsekdar rad na roko in je po svoji- moči podkrepljal tozadevne korake, da bi se rešitev našega šolskega vprašanja pospešila. Bodimo odkriti v izrekanju zaslužene graje, a istotako moramo biti lojalni, da ne zadevlje graja koga — nezasluženo. — Tudi glede omenjenega koraka gosp. dra. Tavčarja moramo izreči odkrito besedo. Pridružujemo se hvali avktorja na tem, da je dr. Tavčar izkušal izkoristiti situvacijo uam Tržačanom v prilog; nemilo pa nas je zadelo — in temu smo bili dali izraza tudi v nEdinosti" — da je bil ta poizkus tako nesrečno insceniran, da ni koristil nič, pač pa kompromitiral. — člankar meni, da bodo morali tržaški Slovenci čakati še drugih 20 let, preden se nam praktično pripozna našo pravico do šole. Gospod avktor naj nam oprosti, ako izrazimo svoje mnenje, da je vendarle malce preveč pesimist in da vendar nekoliko preveč anticipira prihodnje dogodke. Ne glede na to, da smo mi na podlagi Deposrednega opazovanja dobili vtisk — čemurje tudi poročilo političnega društva nEdinost" dalo izraza — da je na lokalnih oblastih v Trstu sedaj nekoliko več boljega razpoloženja za rešitev našega šolskega vprašaDJa, ne smemo pozabiti, da zaradi volilne reforme stojimo danes pred povsem novo parlamentarno in politično situvacijo. Z nastopom novih sil in idej v naš parlamentarizem utegne nastati vendar ugodneji milieu za rešitev našega šolskega vprašanja. A poleg vsega tega je nujno potrebno, da našemu ljudstvu ne jemljemo vere v zmago njegove pravične stvari. Ako vzaraemo našemu ljudstvu to vero, bi mu vzeli moralno oporo, ta vir njegovi sedanji energiji in — disciplini. Pa brez zamere, ker nas vodijo le rodoljubni nagibi, da smo napisali te pripombe. Iz globine našega srca pa nam je govoril g. člankar in pritrjujemo mu brezpogojno, ko naglaša opetovano, da se le zaradi političnih razmer, ali kakor se govori navadno: zaradi ^višjih obzirov" do intimne sovražnice naše matere Italije ubijajo narodni, kulturelni in gospodarski interesi nas primorskih Slovanov! Zaradi takozvanih „višjih ozirov" se ohranja naš šolski škandal, nevreden države, ki hoče biti kulturna in prava!" Na dostavek nEdinosti" odgovorimo v posebnem članku. Pnlj je šiel 1. 1850. komaj 1200 prebivalcev, sedaj jih pa ima okolo 50.000. Za lačne otroke. Dunajski občinski svet je daroval 100.000 K za šolsko mladino, ki trpi lakoto. Novo8t za penzioniste. S 1. februarjem 1907. bodo penzije državnim uslužbencem izplačevali s čekovnim prometom poštne hranilnice. Analfabetizem t Arstrljl. L. 1900 je bilo v Avstriji tole prebivalstvo starih nad 24 let: 2,413 906 Nemeev, 1,288.576 Čehov, 912.118 Poljakov. 766.009 Eusinov, 238.584 Slovencev, 197.822 Hrvatov, 132 559 Lahov, 44.076 Eumunov in 2035 Madjarov. Od teh je znalo brati in pisati 2,255.024 Nemcev, 1,325.000 Čehov, 483.224 Poljakov, 177.334 Eusinov, 190.529 Sloveucev, 46.127 Hrvatov, 43.794 Lahov, 7434 Eumunov in 814 Madjarov. — Analfabetov je bilo torej po odstotkih: Cehov 3%, Nemeev 6%, Labov 16%, Poljakov 47 %, Madjarov60%, Hrvatov 73%, Eusinov 76, Eumunov 85% inSlovencev20%. Stoletnico osvobojenja Belgrada so praznovali Srbi kar najsijajnejše. Mestni občinski svet je imel dopoldan slavnostno sejo, popoldan je bila velika ljudska slavnost na Vračaru pred sporaenikom črnega Jurija v spomin junakom, ki so osvobodili Belgrad. Zvečer je bila v gledališču slavaostna predstava. JaTno srbsko knjižnlco osnuje po iniciativi srbskega akad. društva ,Zore" dunajska srbska kolonija. Not bolgarski list. V Sofiji je začel izhajati dnevnik pod imenom »Balkanska Tribuna". Glavni namen mu je zbližeranje Jugoslovanov.