HRVOJE DRAŠKOVIČ:
Razvoj našega mesta ne bo zastal
Novoletni pogovor s predsednikom izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane
Naše mesto sicer sestavl|a pet občin. vendar v njem vrsto zadev urejamo skupa|. Ne glede na to, kje stanujemo ali delamo, smo vsi Ljubljančani m 51 želimo. da bi se v našem rflestu dobro pofiu-tili, pa tudi, da bi se vsa njegova območja razvjjala enako hitro V želji. da bi naš tokratni novoletm , pogovor »mestno« obarvali, smo zante zaprosih predsedmka tz-vrSnega sveta skupščme mesta Ljubljane Hrvoje Draitcov(4a. L|ubeznivo se je odzval povabilu uredmstev Ijubljanskih občirt-skih glasil in v obSirnem pogovo-ru 2 urednfkl in novinarji nanizal najbolj aktualne probleme naše-ga mesta. orisal delo izvrinega sveta, spregovonl o usklajevanju potreb med občinami in 4e 0 marsičem drugem Snovi za za-pis je bilo loliko. da je bilo v njem mogoče zajeti le det vsega pove-danega S Hrvojem DraŠkovifiem smo se pogovarjali Janfa Ooml-trovlč, Slavko Gerltca, Niko Isa-|»vlč, Vlda Petrovčlč in Darja Ju-van, ki je pogovor tudi pripravita za obiavo
2« pol lela ile predsednlk Iz-
vrinega svela ikupjčine mesta LJubJjane. Katerf so po vaiem mnenju tlstl osnovnl probleml, M Isreio L|ubl)ano?
»Če posku&amo izpostaviti ne-ka) najpomembnejših problemov naSega mesta je treba izhajati \z tega, kar smo zapisali v Ljubljani 2000 in v srednjeročnem načrtu mesta. To je treba vžeii za osno-vo zato. ker sta skupščina mesta in izvršni svet zavezana, isto ve-Ija seveda tudi za občine, da za-pisano tudi uresnitujeia. Iz teh dokumentov in Iz tega, kar se je dogajalo letos, vidimo. da smo glavne probleme pravilno oceni-li, se jih ustrezno lotevaii m ludi nakazali možnosti. kako iziti \z njih Razumljivo pa je. da imamo v praksi težave, kako vsc tisto, kar smo se dogovorlli. tudi ures-nlfiiti Gospodarsko in družbeno živfjenje je živ organizem in slva-ri se medsebojno prepletajo ter
pOV62U|e|O
Ena najpomembnej&ih nalog Ljubljane )e. kako se lotiti tako imenovanega   prestrukturiranja
proizvodnje. kako ustvariti mate-rialne možnosli za razvoj ozdov in s tem tudi na&ega mesla. Gre torej za lo, kako ustvariti v go-spodarsivu dohodek za družbe-ne dejavnosti. stanovanjsko gradnjo. komunalne zadeve. . Ves Čas se pravzaprav vrtimo okoli vpraSanja, koliko denarja namenili za zdravstvo, šolstvo. kuituro. premaio pa se pogovar-jamo kaj narediti, da bi ustvarili vet\i dohodek-
J« torej prlčatcovatl, da bo na» gospodarski razvoj v prihodnjlh letlh smelejšl? Katere naložbe načriulemo v L|ubl|ani?
»V primerjavi s Slovemjo ima-mo v Ljubljani relativno še kar dosti investicijskih sredstev Zadnji čve leti smo imeli več na-ložb kot poprej Vendar pa so razni vzroki (mislim pa, da predv-sem tekoča ekonomska politika, Če namrefi nisi imel trajnih obrat-nih sredstev. nisi smel investira-ti). pospešili proces, ki smo ga minula leta kritizirali. To je raz-drobtjenost naložb. Tako imamo zdaj v Ljubljani le malo naložb. kjer so predrafiunske vrednosli nad 500 milijonov dinarjev, nad milijardo dinarjev pa so vredne le naložbe v Litostroju. Velani, Av--tomontaz) in Unis TOS. To pa mislim, da ni dobro. Večina dru-gih programov iz dogovora 0 te-mel|ih planov. z izjemo sozda Ke-mije. Leka in Litostroja, je še v lazi predproiektov. lako da se je bati, da ne bodo uresničeni
V izvršnem svetu smo prepn-čant, da v gospodarstvu ne mo-remo zagotoviti napredka le z boljSo organiziranostjo in ufiin-kovttostjo dela Polrebujemo in-vesticije v optpmo in v kadre Co-kla naSega razvoja je vefikokrat omenjena neugodna struktura kadrov še tisti slrokovnjaki, ki jlh imamo. večinoma niso v go-spodarskih organizacijah. Prav zato nasprotujemo neselektivnef mu zman|Sevanju sredstev za izobraževanje. Srez večjih vla-ganj na tem področju, ne more-mo Driti do kadrov -
Delež Ifubljanskega gospo-dantva v slovenskem izvozu je
precejien. Vendar smo tetos iz-vozill za 4 odstotke manj kot lant.
¦V Ljubijani smo za izvoz do-slej veliko napravili. vendar ne lani in ne letos plana nismo uspeii uresničiti Zavedamo se, da smo ga postavih preveč ambi-ciozno, čeprav so bila opozorila iz združenega deta. PogtejEe v petih letih smo v Ljubljani pod-vojili konvertibilni izvoz z 200 mi-
lijonov dolarjev na 400 milijonov. Če pogledamo letošnje podatke vidimo, da je industrija izvozila na konvertibilni trg veL kot lani, prav tako trgovina, do zastoja pa )e prišio v kmetijstvu. transporiu, gradbeništvu in poslovnotehnič-nih stontvah Tudi lafcih posfov. kot je bil na primer posei Slove-nija ceste-Tehnike v Iraku, ni vefi Mi pa še vedno primerjamo naS izvoz na to nerealno osnovo«
Kakine pa so izgube v Ijub-Ijanskem gospodarstvu?
-V Ljubljam izgub. če odSteje-mo tiste. ki so sezonskega zna-čaja - v turizmu m prometu. in tiste. ki so posledtca tekoče eko-nomske pofittke. kot na primer v Žitu, skorajda ni Mislim. da je to dejstvo v neki meri celo slabo Če ima delovna organizacija več-jo izgubo. se v n]ej sami, občini in mesiu. stvari poskuša reževati
Tako pa imamo v Ljubljani v de-velih mesecih tega leta B6 ozdov. v katenh je zaposlenih okoli 19.000 deJavcev. ki so imeli pov-prečno mesečno izplačilo pod 90.000 dinarjev. Med niimi so ko-lektivt [RaSica, Pletenina. Maxi-market, Angora, Modna hiša, De-korativna in drugi), ki niso naje-mali posojil. so izvozno uspe§ni in večina od njih nikoti ni imela nikakrfenih privilegijev. Zaenkrat se v občinah Še ne pogovarjamo o tem, kaj narediti. da bi te delov-ne organizacije pngospodarlle večje osebne dohodke.
Drugi, poleg prestruktunranja gospodarstva in kadrov. večji problem Ljubljane. pa je celotna inlrasiruklura mesta. Ta tudi naj-bolj žuli občane saj imajo tu živ-Ijenjske intefese.
V zvezi s tem nas LJubljanča-ne ta Čas žlvo zanlma, kako se
bomo lotilt probiemov, kl smo jih hoteli reievati 5 samopri-spevkom?
¦•Računali smo. da bomo pri-bhžno četrtino denarja za ta pro-gram dobili s samoprispevkom Ždaj bomo morali napraviti reba-lanse plartov vseh sisov matenal-ne proizvodnje, vendar sredstev, ki so izpadia z neizglasovanjem samoprispevka. ne bo mogoče povsem nadomestiti. IzvrJni svet bo trdno slal na stahšču. da tega denarja ne bomo nadomeščalt s poviševanjem prispevnih sto-penj Posena delovna skupina bo naredila oceno. kakšne so naše zdafSnje materiafne možnosti. nato pa bomo pripravili strokov-ni predlog za spremembo plan-skih dokumentov V njem bomo predlagah priontetni vrstni red m tudi kaj na) tzpade če sem kon-
kreten. v izvržnem svelu smo se odločili, da bomo reševali naj-prej nekatere ekološke objekle
Prednos! bo imela deponija na Barju. Smo pa pred dilemo, kaj s centralno čislilno napravo v Za-logu in s čistitfino napravo na Toplarni. Obe sta izredno dragi, projekta sta že v končnih tazah. Verjelno bo treba glede na raz-položljivi denar. tehmtne in stro-kovne možnosti, narediti selekci-jo Če bo konec prihodnjega leta eleklrogospodarstvo prifteio s prenovo kotlov v Toplarni Moste, moramo hkrati prifieti tudi z eko-loSko sanacijo Toplarne. Če pa pogledamo z denarnega vidika. ima vsak sis svoj denar. vsak svoi prednostni vrstni red, mi pa se zdaj trudimo. kako za ta infra-strukturni ekotoiki program pn-peljati "denar v en žaketj V izvrS-nem svetu borno storili vse. da bo o tem strokovnem predlogu potekala najširša javna razprava. ki naj bi se predvidoma pričela marca drugo leto » Ali bo nelzgfasovan VI. samo-prispevek vptival na boljie deio komunalnih siužb? Je tu priča-kovatl kakine konkretne ukrepe?
-Vsi se stnnjamo. da je treba nadomestilo za izpadla sredstva \z samoprispevka najprej iskati v uCinkoviteišt porabi denarja. ki je na voljo V skupščini in na izvrš-rrem svetu smo razpravljali. da |e treba zaostriti nadzor nad pora-bo denarja v komunalni skupno-sti in drugih sisih Usposobili na| bi komunalno skupnost, da bi sa-ma spremljala izvajanje planov, bolj pa bo treba kontrolirati n|e-no delo. to je odvoz smeti, izved-bo investicij, skratka. popraviti slvan, ki fih obfiani upravičeno kritizirajo.
Prlpravija se povi4anje cen komunalnih storltev, Je to v kakSni zvezi z nefzgtasovanim IV. samopriapevkom?
°Ne glede na izid referenduma bi v začetku phhodniega leia pri-šlo do podražitev komunalnih storitev To nikakor ni reakcija na neizgjasovan samopnspevek marveč smo preproslo v položa iu. da to moramo stonti."
Promet v Ljubljani tako v stro-gem središču kot v predmestju sodi med najbolj pereča vpraša-nfa kvalitete žfvifenfa Lfubijan-čanov. Ali lahko prtčakujemo odločlnejže premlke v te) smeri?
¦¦Vemo. kakSen ie prometni položaj v Ljubljam Ceste so sla-be. poseben problem je parkira-nje O tem smo se pogovariali na sep mestne skupžCme 4 decem-bra Predvideno |e da bi \z sred-stev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in s pomoč-io izvajaicev del izpel|ali pro-gram gradnj^ parkirnih hifi v oz-
)em središču mesta Drugače problema ni mogoče rešiti. Po-leg tega pa misiimo odločno vztrajati pri izvajanju vseh pred-pisov. Novi stanovanjski in po-slovni objekti bodo moralt imeti tudi primerno šleviio parkimih mesf
Razreševanje komunalnth za-dev in s tem tudi prometa je usodno povezano s plačevanjem prave cene za uporabo mestne^ ga zemljiSča. Če tega ne bomo uveljavili. se bomo materialno onemogočili za urejanje teh naj-bolj vitalnih problemov našega mesta."
Ljubljana Je bila dosiej med na\bo)\e oskrbijenimi mesft v Jugoslaviji. Kaj lahko pričakuje-mo v prihodnje?
»preskrba Ljubljane bo tudi v prihodnje najmanj takšna, kot je bila doslej. to je dobra. Ta trenu-teN in tudi v perspektivi v preskr-bi z energetskimi viri ni pričako-vati težav Rjavega premoga si-cer ni, so pa na razpolago druge vrste. Tudi mesa je. razen morda svinjme. dovolj Pfek sisa za pre-skrbo želimo denar. ki ga v Ljub-Ijani združujemo za ta namen. najbolj smotrno porabiti za zago-tovrtev dolgoročne oskrbe mesta ludi s kratkoročnimi posojili ne-katerim proizvajalcem ter z vla-ganjem v družbene tarrne.«
V Jugoslavijl se pripravljs ak-clja gradnje 30.000 stanovanj. Kako se bomo v Ljubijani vklju-eill vanjo?
"Stališče 0 tem je izvršni svet povedal na zadnji seji skupšfiine Dejstvo je, da v Ljubljam glede na prejšnja obdobja gradimo ze-lo malo stanovanj. Na osnovi proizvodnega principa priprav-ijamo gradnjo tisoč stanovanj v Župančičevi jamr To bo edina vefija soseska. ki bo zrasla v tem srednjeročnem obdobju Od 30 000 slanovanj pa nai bi |ih v Ljubliani zgradili 1100. Na skupš-čmi sem povedal. da gradnji za trg ne nasprotujemo. vendaf naj se za io zagotovjjo bol|ši po-goji«
Ker |e to novoletni pogovor, nas zanima kaj bi zaželeli Ljub-Ijantanom v prihodnjem letu?
-Predvsem bi žetel, da bi s skupnimi močmi uspešneie reše-valj vse. kar nas tare, pn tem pa upoitevati tas in proslor. v kate-rem živimo Tudi veliko majhnih premikov na številnih točkah bi stveno pripomore k boljšemu po- ¦ Cutju v našem mestu Predvsem moramo utrditt medseboino za-upanje. Želim tudi. da bi )avnosl s konstruktivnimi predlogi ne samo s kritikami. vplivala na upravne organe m na vse tiste stužbe, ki so odgoveme za naše rnesto Prepnčan sem da klfub težkim časom zasioia v 'szvo\v Ljubljane ne bo