List Tečaj XLV i Izhajajo vsako sredo po celi poli. \ v tiskamiei jeniaiie za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 b old 0 kr za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold , za pol leta 2 gold. 10 kr.. za četrt leta C 1 golcl. 10 kr V Ljubljani 23. februarija 1887. -v Obseg: Spomladanske nasadbe v gozdih. Vzorni načrt govejega hleva. (Dalje.) Vprašanja in odgovori. Zemlje - in narodopisni obrazi. Trgovinska in obrtna zbornica. Iz državnega zbora. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske* stvari. Spomladanske nasadbe * • « gozdih. političnem okraju postojnskem je blizo 700 gozdnih delov, v katerih se nahajajo manjši ali večji prazni prostori. Dotični posestniki prisiljeni so. prazne prostore zopet z drevjem nasaditi, drugače so kaznovani od 1 do 10 gold. Cestokrat se pri ogledih in tudi kazenskih obravnavali posestniki navedenih gozdnih delov izgovarjajo, da bi bili nasadili, pa jim ni znano, kje da bi drevje kupili. Da se v prihodnje enaki izgovori ne bodo čuli, naznanimo, da se gozdno drevje (smrekove sadike) mo- • • rejo kupiti v gozdni drevesnici pod Rožnikom v Ljub-Ijani in stane ondi tisoč smrekovih sadik 2 gold. Kdor hoče svoj gozdni del zasaditi sebi v korist in se ogniti potov in kazni, naj se za omenjene sadike oglasi do konca marcija t. 1. pri c. kr. deželnem gozdnem nadzorstvu v Ljubljani ali pa pri c. kr. okrajnem gozdnem nadzorstvu v Postojni in ob enem tudi vloži gold. Ker so vozni stroški, posebno če se oglasi več posestnikov skupaj, za sadike jako majhni, sadike so pa krepke tretjem letu), je svota gold. za tisoč smrek neznatna. Gospode naročnike „Novic" uljudno prosimo i naj ob prilikah one posestnike, kateri imajo gole prostore, z opombo na ta dopis opozoriti blagovolijo, da se me-cesnove sadike letošnje leto ne bodo prodajale in ne brezplačno delile. • * r Vzorni načrt govejega hleva. (Konec.) . krivo stoječe podolžno omrežje, pod. 11, tab. A.; pri pro stostoječih jaslih pa se more ne le zavist za krmo, mar- tudi nadležno plezanje živine v jasli, kar je bilo že več večkrat vzrok nesreči, preprečiti s tem, da se na no-tranji strani jasli nastavi podolžno omrežje, kakor kaže pod. 12 in 13, tab. A. Razredba je razvidna iz podobe. hlevih, kjer se delj časa nakopičuje gnoj (kar se • * posebno godi v hlevih za mlado živino, kjer se prosto spreletava), se pa morejo porabiti tudi premakljive jasli, katere se, kolikor je pač gnoja v hlevu, lahko v primerno višino potegnejo vrsto jaslij. Pod. in predočujeta to / f Pod Pod, Premakljive jasli iz lesa. Goveji hlev za kmetskega posestnika. Zdaj ko smo o važnejših načelih pri stavbah hlevov v splošnem delu govorili, preostaje nam pri specijalnem razgovoru o teh vzornih načrtih le, da nekaj malega še dodamo. pod. 1., tab. A. narisan je temeljni načrt hleva za šest glav dorasle živine z jednim oddelkom za mlado živino; poleg pa je shramba za krmo. Vse poslopje, ka- Da se zavist živine pri krmi zabrani, postavi se pri tero je 12 metrov dolgo in 5 85 metrov globoko se mo jaslih i katere \ » po dolgem hlevne stene nastavljene, sezidati iz masivnega (trdnega) materijala, in sicer iz kamenja, gorenji deli iz opeke in kamenja. Visokost hleva znaša 3'3 metra, strop more biti obokan in sicer pri oddaljenosti 1*6 metra se uporabijo stare železniške šine. Na podolžnih zidovih blizu podstrešja narejeni sta po dve zračni luknji za prevetrovanje. Priprosto sestavo strehe kaže pod. 3., tab. A., in na vrhu postavljen je zaradi boljšega prezračevanja stolpič. Če pa so na strehi mestu trdnih, vdelanih steklenih plošč napravljena okna, ni treba postaviti stolpiča. Na sprednji strani poslopja so okna in duri; slednje imajo zgoraj podolgasto okence, zatoraj pač zadosto- vali dve okni v hlevu. Prezračevalnim hleva napravljena je iz štirih dimnikom podobnih prezračevalnih odvodni-kov, kateri so nastavljeni na obeh podolžnih straneh hleva. Pod. 2., tab. A. kaže na sprednji strani dva prezračevalna mehova. Hlev je tako uravnan, da za doraslo živino po- omogoci seben hodnik za donašanje krme in odvažanje gnoja; pri temeljnem načrtu pod. 1., tab. A. so izmere naznanjene. Odločen hodnik za donašanje krme poglavito lažji in hitrejši pregled ter priročnejše in hitrejše krmljenje živine. Zi napravo tal, kjer stoji živina, za nične žlebove in za jarke, za tlakovanje hodnika, za do- gnoj našanje krme in odvažanje gnoja ter shrambe za krmo uporabi naj se tak materijal, kateri se ob danih razmerah najcenejše in najlažje dobi. Oddelek za mlado živino je v krajih, kjer bavijo z živinorejo, velike koristi, se mlada živina prosto preletavati jasli postavijo se na najprimernejši se mnogo / tem oddelku more ali pa prostor pr Pr hodniku za donašanje krme in odvažanje gnoja je vhod v ta od- delek skozi vrata mogoč. Tudi se more za sesajoča teleta primeren del odločiti, tako da ni treba ves čas sesanja telet pri kravah pustiti, marveč spuščajo se samo ob posamičnih obednih dobah h kravam. Na tej vpeljavi je to dobro, da se teleta navadijo na določene obedne dobe ter se mnogo slučaji. lažje odstavijo, nego v nasprotnem temeljnem načrtu pod. 1., tab. A. razvidno je sprejemanje in odvajanje gnojnice. Od hleva 2*5 metra oddaljeno leži 30 kvadratnih metrov obsežno gnojišče, o cegar uredbi v splošnem delu. se natančneje razvidi. smo govorili že poprečnem preseku pod. 4., tab. A. in Od shrambe pride se do hodnika za donašanje krme odvažanje gnoja iz hleva. Ravno tako držijo od ce shrambe stopnice na podstrešje. Zelo praktično je, se nastavi iz opeke zidan čeber (kad) za krmo na jedni v kotu shrambe za (krmo); ta čeber se obda njegovi notranji koti naj bodo okrogli, da da se krma sama se sti ali pa s cementom i se lažj očistijo. Ta čeber je to i greje ali pa se popari s kropom bližini hleva mora stati tako ne more vanj prodreti gnojnica; uravnan vodnjak z napi cevij se mora skrbeti za to, da voda teče naravnost tja, kjer se potrebuje. Najbolje je, če je vodnjak v shrambi za krmo. Pod. 5., tab. A kaže temeljni načrt hleva tudi za šest glav dorasle živine, oddelka za mlado živino in shrambo za krmo; globina hleva znaša vendar samo 5 metrov in živina stoji z glavami ob zidu; torej ni hodnika za današnje krme, marveč je ta s hodnikom za odvažanje gnoja združen. Dalnja sprememba je ta, da ima hlev, kakor se razvida iz temeljnega obrisa, mestu dveh, tri okna in da ima shramba za krmo tudi jedno okno. Od shrambe za krmo držijo le jedne duri v hlev. Vse druge naprave so take, kakor so se omenjale pri prejšnjem načrtu. Ta hlev je zaradi manjše globine tudi cenejši.) naslednjem podaje se izkaz o delu in materijalu za načrt pod pod. 1. do 4., tab. A., vsled česar je vsakemu mogoče preračuniti vkupne stavbinske stroške. Izkopavanje zemlje. Izkopavanje temelja in gnojišča . 48 kuf). metrov To delo zahteva 10 delavskih dnin. Zidarsko delo. Podzidje in gnojišče..... 44 kub. metrov Pritlično in podstrešno zidovje . 80 „ w.. ■ TJ yj Zidovje za jasli in kanale ... 7 Obsip na podstrešji..... 58 kvadr. „ Stoječ tlak iz opek..... 41 L 77 n Ležeč tlak iz opek..... 11 Tlakovanje podstrešja .... 58 „ „ Tlak iz ilovice, 20 centim. debel 34 ' 77 75 Tlak iz lomljenega kamenja . . 23 Stropna oprava ...... 55 Ta dela zahtevajo 126 zidarskih in 180 navadnih delavskih dnin, razen tega pa materijala: Opeke za zid....... 33000 kosov Opeke za tlak, 25/25 centimetrov visoke....... 1000 „ Lomljenega kamenja .... 37 kub. metrov APna......... 17 „ Cementnega apna..... 1550 kilogramov Peska......... 48 kub. metrov Ilovice..................8 17 1) Sipače (peska za zid) .... 9 „ Cevij..................17 povezkov k 60 stebel Tesarsko delo. Kolenčast (preganjen) strešni stol (stropilo)......126 kvadr. metrov Pristrešek (klanica)..... 4 „ Nastrešni stolpič...... 1 kos Stopnice na podstrešje .... 5 kurent. „ Strop od hlodov...... 60 kvadr. metrov Oboji za steno...... 7 „ n Pokritje gnojnice ..... 2 kvadr. metrov Ta dela zahtevajo 45 tesarskih in 8 navadnih delavskih dnin, razen tega še materijala: Otesanega lesa 18/24 centimetrov debelega . "...... 138 kurent, metrov Otesanega lesa 16/20 centimetrov debelega ...... 250 „ „ Tramov, 24/20 centimetrov debelega • • 72 lc6a t....... ' ^ » j? Držeči h tramov od mecesnovega lesa 24" ^ m Obojev, 5/32 centimetrov debelih 56 „ „ Stropni trami, 3/32 centimetrov debelih....... 210 Lat opeke ........ 980 „ „ Late.......... 200 „ „ Oklepov......... 28 kosov Velikih žrebljev...... 70 „ Žrebljev za tla ...... 40 „ „ za oboje ..........350 „ „ strešnikov..... 1800 „ j • Delo za pokritje strehe. Streha z opeko......opeke 4200 kosov Apna........... 72 kub. metra Peska........... 1 „ „ Razna dela kamenosekarska, mizarska, ključavničarska, steklarska itd. kurent, metra kamenitih stopnic, hlevne duri na dva stežaja s svitlobo, 2 hlevne duri na dva stežaja brez svitlobe, 2 hlevni okni na dva stežaja, 4 okna za podstrešje, 1 okroglo pročelno okno, 1 loputnica (vrata) od železne ploščevine, 1 vrata za stranišče, 1 okno za stranišče, 1 sedež za stranišče, prevetrovalnih nastavkov od peščenjaka, 6 prevetrovalnih vratic od ploščevine, 1 omrežje za iztek kanala, 200 kilogramov vezij. 0 . m Vprašanja in odgovori. Vprašanje 10. Koliko krme je pravilno dati posamezni govedi? (M. U. v N.) Odgovor. Splošno ravna se množica krme po teži živali. V posameznih slučajih ozirati se je pa še na marsikaj, kakor na toploto hleva, na to, koliko je živina uže od mladega navajena pojesti, na naravo živali, na namen t. j. ali je žival za vprego, molžo, pitanje, potem na zdravje i. t. d. Majhne živali razmerno več krme potrebujejo kot velike, one rabijo več ogrevajoče hrane so pa tudi živahnejše. Pri zračunanji potrebne množice krme ozirati se je le na težo, katero krma dala, če je popolnem posušena kaka brez vode. Voda v krmi je sicer zelo važna, a zamoremo je vsaj m ' večinoma nadomesti z napajanjem. Na 100 kilogramov žive vage računajo pri govedi 1*5 do 3*5, povprečno 2.5 kilograma suhe tvarine v krmo. Ce damo živini sena na izbiro, pokazale so izkušnje, da ga goveja živina toliko poje, da pride na vsacih 100 kilogramov žive vage povprečno 3*3 kilogramov ali vage sploh. Sicer hočemo pa o krmljenju kaj več pisati. i i o vse žive pozneje enkrat Vprašanje 11. Na razpolaganje mi je mnogo pre-mogovega pepela iz bližne tovarne, ima li ta pepel kaj vrednosti kot gnojilo? (p- pri L.) Odgovor. Premogov pepel iz velikih kurišč nima ikake gnoji ednosti, ker so finejš m drobnejši delci v grudo sprejeti ali pa so uže skoz dimnik všli. Iz majhnih kurišč ima pa ta pepel nekoliko vrednosti, a mora biti presejan, ker so nezgoreni premogovi drobci in pa gruda škodljivi. Fizikalno se ve da tak premogov pepel težko zemljo zboljšuje, ker nje veznost zmanjšava, a preden toliko tako pripravljenega pepela na njivo zvozimo, da je kaj vspeha pričakovati, moramo poprej natančno stroške prevdariti, ker so izdatni. Mi menimo, da imate pri Vas še dovelj drugih boljših gnojil na razpolaganje, zato Vam svetujemo, da pustite ta pepel. Vprašanje 12. Kje dobim najceneje do 1000 kostanjev, 1000 orehov, 5000 lešnikov, 10.000 akacij, 20.000 glogolov? (Prof. K. v K.) Odgovor. Akacije in glogole dobiste Vi najceneje (se ve da dvoletne, k večjemu triletne) v osredni gozdarski drevesnici za Primorsko, v • • 1 ce jih pa tam nimajo, pa v osredni gozdarski drevesnici v Ljubljani. Kostanje smo v svojem času prav ceno dobivali od vinarskega društva v Dornberku na Goriškem. Orehov (mladih) ima nekaj kmet. družba v Ljubljani. Lešnike dobrih sort dobili bodeste pa najložje iz Nemškega. Priporočamo Vam tvrdko W. Neuman, katero dobiste med ati ..Kmetovalca 01 te tvrdke dobila kmetijska družba v Ljubljani dosedaj najceneje in najboljše divjake. Pustite si določiti ceno loco Vaše postaje in prevdariti Vam bode mogoče, če Vam ugaja. Morda ima kedo naših č. bralcev kaj tacega drevja naprodaj ? Polnilne stvari. državnega zbora. Razprave zarad bolnišničnih blagajnic vlečejo se uže tako dolgo, da se jih je naveličalo enako občinstvo, kakor zbornica sama, zato je podala neka druga obrav- v nava minuli petek v enem oziru povoljno premembo , drugem oziru pa je ravno ta obravnava pokazala, koliko liberalni so naši levičarji, ki se sicer radi ponašajo z geslom liberalizma. Med zadnjimi volitvami za državni zbor dne 12. ju- Smolka, kakor sicer vselej, dal znamenje z zvonenjem, nija 1885. leta bil je namreč po vsej Dalmaciji hud vo- da je zelo veliko desničarjev ostalo zuuaj dvorane, na lilni boj med narodno hrvatsko in pa lahonsko stranko pr dr. Klaič sam; res pa je tudi, da je več poslancev Lahonski stranki na čelu stal je najvišje sodnije sveto- z desnice, izrekoma iz češkega. Kluba ostalo namenoma več zunaj, iu tako je bil konec dolge obravuave ta, da je valeč L a p e n n a , uekoliko lahonskih trgovcev in . » * . - sodnijskih uradnikov, ker je v Dalmaciji enako laščina desnica propadla za kakih uradni jezili, kakor pri nas večinoma povsod nemščina, kompaktna in tudi Coroniuovci glasovali za to, da se Zato se večina dalmatinskih uradnikov iz stare navade Supuk izroči sodniji. 12 glasov, ker je levica vsa drži lahonske stranke. Pred volitvami se je čulo, da Lapenna na vsako ceno hoče pri teh volitvah To mu nakloni sedaj novo preiskavo, kateri je pa zmagati potem pa sedanjo vlado prekucniti, in da se je namen dala v deželi na razpolaganje svota v ta 20.000 gold. konec skoraj naprej gotov, ker ni misliti, preiskava podala več dokazov kot prva. \J petek večer zOoroval je dalje da nova Med drugimi bila je volilna borba silo huda v Še- župana-uamestuik vitez Supuk. beniku, kjer je bil za kandidata postavljen tamošujega Eden najhujših ta-mošnjih lahonskih agitatorjev bil je služabnik trgovske firme Vlahov z imenom Henrik Souček, ki pa sam budgetni odsek ter pritrdil predlogu vladiuemu, ki zahteva po brambov ni imel pravice Dokazano da je podžupan od njega Šupuk Součeka pozval v občinsko pisarno ter zahteval, da v 24 urah mesto zapusti, in v ta namen skem ministru za deželno brambo in domobrance za letos dodaten kredit 12 milijonov. Razprava o tem predmetu v odseku bila je izredoma tajna, ker je brambov-ski minister razodeval stvari, katerih ne sme izvedeti inostranstvo; sklepi odsekovi pa so znaui ter gredo podpiš da to stori prosto. Šupuk mu je rekel ako mesta ne zapusti, ga občina ne more varovati, da to, da se je ves dodaten kredit 12 milijonov brez ugo- lasuo vora dovolil, akoravuo je vlada lansko leto prav iT O bi ga razjarjeno ljudstvo ne napadlo, in on bi bil prisiljen izročiti ga sodniji. obetala, da domobranstvo ra/.uu slučaja vojske ne bo Za gla- Vse te dogodbe v mestni pisarni bilo je petero prič, vendar Souček trdi, da bi mu bil podžupan Šupuk pretil s zaporom in da ga da vkleniti, ako ne podpiše, priče trdijo, Štiri da vsega tega pretenja niso čuie, samo tast Součekov pjtrjuje izjavo oziroma zatožbo Sou- čekovo, katero je vložil pri sodniji zoper Šupuka zarad hudodelstva javnega nasilstva. Sodnija je dovršila začetuj preiskavo, pa konec tem bil da je državni pravdnik sodnij ma povoda predložiti obtožb aznanil, tem bilo da pravde konec pa Souček vložil je subsidij tožbo in sodnija dovolila še enkrat dpreiskavo zoper puka, da se pa ta sme vršiti, treba je dovoljenja držav- lfF nega zbora. prizadelo nikakoršnih pomenljivih stroškov, sovanje odločilna je bila gobovo varnost države in pa domobrancev samih. soboto zboroval je dalje tudi: odsek 45 členov za pogodbo z Ogersko. Obravnavali so se predlogi zarad avstrijsko-ogersk e banke in zarad državnega dolga 80 milijonov tej bauki na katere so pri prvi pogodbi pozabili. Seja je trajala tri ure, od 11. do 2., potem pa ravno, ko se je pričel razgovor o členu 82. bankinih pravil, kateri določuje v nanj o obliko bankovcev, postal je odsek nesklepčen in se je moralo zborovanje pretrgati. Kam je pa glede tega člena pes taco molil, izjavil se je Tirolec Neuuer, ki je predlagal, naj se sprejme nespremenjen člen i vladiuem predlogu, to je 5 po da bankovci ostanejo, kakor Ali se dovoli to ali ne, o tem imel je najprej ob- ravnavati imunitetni odsek. V tem bilo je slučajno malo desničarjev navzočih in tako so levičarji sklenili Šupuka katera naj sedaj, samo nemški na eni, in s a m o m a dj a r s k i Vendar pa naj se sklene resolucija, to doseči v posebnem dogovoru na drugi strani. vladi nalaga izročiti sodniji. Poročevalec Hren pa, ki je ostal s 4 drugimi tovariši v manjšini iu je v te imenu predlagal, da se Šupuk sodniji ne izroči. Daje Souček samo naprošen tožnik lahonske stranke, razvidi se iz tega, ker je lažujivo izpovedal, da ga je z Ogersko, kar namerava predlog pododsek ov, ki se asi, da mora na nemški strani biti razvidna vrednost bankovca tudi v vseh deželnih jezikih. temu ko- za to, ker baje Ogerska v Supuk po podpisu reversa spremil samo na trg in ga tam prepustil množ!ci, ki ga je napadla; poročilo žan- raku priveden je bil gotovo tem vprašanji nikakor ne odneha in sedaj naša vlada zavolj tega noče pričeti boja z njo, ker trdi, da se rešitev narodnega vprašanja ne sme pričeti reševati — pri bankovcih. darmerije pa potrdi, da je Součeka Supuk z dvema svetovalcema spremil do doma. Obravnava tega predmeta v zbornici trajala je nad tri ure. Poročevalec večine Weber storil je vse, da bi dokazal, kar je Součeku na korist in Supuku na kvar. Nasproti pa je Hren prav dobro, samo nekoliko preob- krajev, ljube „Novice", dobivate teden za tednom pre-širno zagovarjal stališče manjšine. Pred sejo čulo se je, mnogo dopisov, le iz našega trga in njegove okolice se Naši dopisi. vrhniške okolice 13. febr. (Izv. dop.) Od raznih da bode vsa desnica glasovala za predlog manjšine in nobeden ne oglasi, da bi vsaj naznanil, da Vrhnika še to se je res tudi zgodilo, toda i po dol pr e> gi razpravi prišlo ni zginila je glasovanje tako nagloma, ne da bi bil z Zemljinega površja. In marsikdo bi lahko predsednik mislil, da je Vrhnika, Bog ve kje tam v deveti deželi, » a je v resnici Slovencev v • Stl bele Ljublj ure oddalj me. Zato i od središča vseh naj Vam jaz danes tudi več ali manj občevati. Reči in trditi moram vestno da kdo poročim nekatere domače stvari pa med njim je za prekoristno stvar tudi dejansko resnično navdušen Najprvo nekaj o vremenu. Vreme je bilo vso zimo štenjak, odkritosrčen je skoz in skoz pravi po še dosti prijetno in precej teklega tedna Posebno prve dni pre- jazen. Reči in trditi morem ljuden, milega značaj m prija bila ostra burja, a v sredo in četrtek da si človek z racijonalno je padlo precej snega uže prijazno Dne t Da, vetrov m. je umrl tu res pa, ko to pišem vlada in gorko gojitvijo saducga drevja požlahtnjuje tudi ako je pa to žlahtno, je ves človek dober, srce svoj reme šten Kdor okrajni zdravnik gosp tega ne , blag verjame, prepriča naj se sam po i u Mat. Janzekovič, ki je bil tudi šolski nadzornik greba njegov bil dne 11 t. m se mnogo ljudi 5 med tudi šolska mladi bil Po- vdeležilo Ranjki je Prihodnjo pomlad naj se pa po mili domovi vsaj pri vsaki 1 • v • hisi toliko sadnih drevesec na stalno mesto posadilo, kolikor udov hišna druži to štej samo v prejšnjem času narodnjak, a pri zadnjih srenjskih katera znašalo uže nad štiristotisoč mladih sadnih dreves volitvah je gl z nasprotno stranko Naj v malo letih obilnih obresti donaš ? v miru počiva zdravn Želeti pa da ki kmalu dobili novega estno opravljal svojo težavno službo. vsak zemljiš posestnik sam za se ko leto Ako p malo stori enem v celi deželi se tudi vsako leto uže to pomozi Bog velikansko delo dognalo. Ker bode Koncem tega meseca potekel obrok za delo za povzdigo prekoristuega sadjarstva! združenimi močmi toraj na vpisavanje v družbo Mohora, zato je da naš čast M. Rant. kapi v izvrstnem govoru razložil po besedah aposteljnovih: „Kar je pisano, je v naše podučenj veliko korist, ki jo donaša čitanje dobrih sano Pi ka škein Ljubljane Voliti a Volitev za državni zbor na Korone voliti, to je vprašanje, katero raz- pravljajo enako vsi slovenski časniki, kako toliških knjig, z koncu je v lepih sti pa knjig družbe sv. Mohor litični ogi j? No vsi naši po pro « • išenih besedah navduševal zbrano tudi še danes pasiviteti so se in se protivijo Jjudstvo k obilnemu pristopu v to prekoristno družbo, leto za letom mnogo dobrega gradiva pošilja med slo- Za izdržavauje od volitve navaja se: huda žalj vensko ljudstvo. Želeti rodua zavest Slovence bilo, da bi vsi čast. gospodje lepim ker sedanja vlada vkljub vsem duhovni pastirji priporočevali in vabili ljudstvo k obli- Slove bljubam v resnici še pičice ni storila za koroške uemu pristopu v družbo sv. Mohora. ki je uže toliko pomogla tisoč podučnih knjig podala med slovenski svet. Zgodi se ! in jim še le minuli teden prav škofu ki Slovence namenoma pri - ne ume in ne more ob- Mnogo čevati z njimi, akoravno je na razpolaganje dolga vrsta, se še lahko pisalo o tukajšnjih razmerah slovenščine zmožnih, politično mirnih odličnih duhovoi- glede srenjskih volitev, a ker so stvari zelo zmedene naj ostane vse to pod zagrinjalom molčečnosti. kov, po vsem sposobnih za ono mesto. Dobrova 13. febr. (Konec. Prijazna beseda doma- Res je, da tudi m čl o can sadjerejcem.) Zima je uže precej daleč v drugo polovico svojo se pomaknila. Ti dnevi zimski, kar jih je tila in britkost, katera nam pol težko zataji svoja ču-srce po takih skušnjah Toda tudi v takih trenutkih človek ne sme b še, naj bi služili zavednim domačim sadjerejcem v to, da si za dejansko-sadjarska dela v prihodnji pomladi na vse strani preskrbe potrebnega materijala. Čas je zlato; vsaka zguba njegova je nenadomestljiva škoda, ki se več popraviti ne da. Kdor si pa za vsako delo o pravem času vseh potrebnih reči omisli in preskrbi, ne bode mu treba ob času faktičnega dela dragega časa pat in biti g Prepričanje, da se borimo za narodne svetinje, za pravice svjje, katere m o raj koneč « d priti d zmiraj ohraniti ono zavest in moč ohranili še v mnogo hujših časih. ? .ge, to nam mora katero smo imeli in Znalo se ovarjati, da o tem kaj početi na Ko brez trebe tratiti delo šlo bode m ročno in točno roškem vedo najboljše soditi in imajo odločevati koroški o pa bi bilo le deloma resnično. Slovenci sami izpod rok. Raz osebe tamošnje poz o otovo koroški Slo do Mili domači sadjerejci! Lansko leto ste se gotovo dobrega prepričali, kako bogato more se mali trud, ajbolje, in nikomur bi ne prišlo na misel o osebi kandidata ali v kake krajne zadeve vtikati se. Na katerega ima človek s sadjerejo, ob dobri letini popla- sprotl moraJ° v vseh večih važnejših političnih vpra- čati. To vam naj bode nova spodbuda za navdušeno in podvojeno delo na polji prekoristnega sadjarstva! Spodbujajte in pridobivajte pa tudi z besedo in izgledom za to prekoristno stroko vse one, sedaj še zaspane posestnike. kateri iz nevednosti in malomarnosti trdijo, da na njihovih zemljiščih sadno drevje ne raste, da mu tla ugodna neso. Dokažite jim sami, da to ni res in je le njim in naslednikom njihovim na škodo. njih vsi Slovenci postopati nihče ne more tajiti, da bol ž ž k d Kakor gotovo škoduje ves ka k ki zadeva del nj > bodi-si na Primorskem, Stajarskem ali Koroškem, je tudi neovrglj diti vsaki del j tako da v važnih vprašanjih ne sme ho- svojo pot Za aktivno in pasivno politiko imamo mi s Čehi vred toliko veljavnia skušenj, da se dandanes nikjer ni- Prav lepo število domačih sadjerejcev po mili do- koli ne najde več voljaven politik, kateri pri hladni movini osebno poznam, s katerimi imel sem mnogokrat krvi mogel še zagovarjati pasiviteto. 02 Vkljub temu videti je , da hočejo najmerodajuejši lož, tako ima vsak svoje in — mir besedi. — Gospodar slovenski krogi na Koroškem nastopiti pot kujanja, k a- prihodnjega gledališča, ali kakor koli naj se imenuje, pa tera koristi samo našim narodnim nasprot- bo oni, kdor ga zgradi in vzdržuje. Tako bo mir besedi nikom, nam prizadeva silno škodo in zna konečno po- enkrat za selej tem oziru toraj bil poža celo gubna biti za vse. rešitelj dolge, hude in drage narodno-politične pravde. Ako se koroški Slovenci pri tej volitvi res odločijo Te dve strani ste tedaj tolažbe v veliki nesreči, ki je za pasiviteto, moramo ta korak obsoditi kot veliko zadela deželo kranjsko, izrekoma pa prebivalstvo bele napako. — Nikakor pa ne smemo mi sami zabresti v Ljubljane, enako napako s tem, da bi se ne brigali za koroške Vsi novem celovškem škofu poroča se nam iz Slovence. To bi bil začetek našega pogina. Vsi zaupljivih krogov, da je odličen in jako marljiv in po-drugi Slovenci in izrekoma vsi slovenski po- nižen duhovnik, ki do zadnjega ni nehal ugovarjati temu, slanci imajo sedaj še večjo dolžnost, z vsemi silami da se imenoval za to odlično mesto. Slovenščine potezati se za koroške Slovence, rešiti jim pred vsem ne zna in se ii ni učil da se mu ne moglo očitati narodno ljudsko šolo in dalj e vse one narodne pravice, da s tem deluje za svoje imenovanje. Izrazila se je pa katerih pogrešamo še sedaj skoraj po vseh slovenskih jako veljavna oseba, katera je zagovarjala njegovo ime-pokrajinah. novanje, da bo po preteklem letu govoril slovensko in Pravica mora in mora zmagati, pa naša da bo ravno s tem skazal svojo ljubezen za slovenske dolžnost je, da se vsi in neupogljivo borimo za njo. Toraj na mesto srda sezimo diocesane svoje, da se bo naučil njihovega jezika. vdajmo se! Ljubljansko' deželno gledišče. po pogumu in pa ne Upajmo toraj, da se stvar ta obrne na bolje, kakor pa nameravali nasprotniki naši. Gospod deželni predsednik baron Winkler podal so Minuli četrtek zjutraj pogorelo je deželno gledališče v Ljubljani popol- se je minuli teden na Dunaj zarad rednih svojih urad- noma, in je tedaj zapadlo oni osodi, kakor mnogo dru- nih opravkov. zih takih poslopij v novejšem času. Od kod je nastal — Gospode volilce v južno-štajerskih mestih in ogenj, kedo je požara kriv, vse to ostane bržčas neraz- trgih opozarjamo na to, daje dosedanji državni poslanec krito, ker navadno je malomarnost pri kurjavi ali raz- dr. Foregger odložil svoj mandat. Obširneje o tem go-svitljavi vzrok takih nesreč. Požarna bramba storila je vkljub nnugodnemu, mrz- vonmo v lemu vremenu svojo dolžnost v popolni meri. gleda- „Novičarji" Štajarska. Kmetijsko potovalno predavanje ima tajnik lišči samem ni bilo nič več rešiti, rešile so se pa z njeno pomočjo sosedne hiše. Izrekoma bila bi nevarnost ve- lika, ako se bila vnela sosedna Kiirbisch-ova hiša, c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo 27. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu v šolskem poslopji pri M. D. v Polji. ker potem bilo skoraj nemogoče rešiti vso vrsto hiš Novičar iz domačih do frančiškanskega mostu, med njimi tudi Matična hiša. Pri vsi nesreči, ki je zadela deželo in posestnike lož, pa je vendar bila še velika sreča, da je požar nastal ob času, ko je bilo gledišče prazno. Požar med Najvišja ročna pisma in tujih dežel. Dunaja 5 Nedeljska „Wien. Zeitg." razglaša s katerimi se sklicavate delega- gledališko predstavo prizadel bi bil vse drugače zlo mnogobrojnim rodbinam ljubljanskega prebivalstva. • • • cm rednemu zasedanj marca t v Budapešt Le Prihodnja seja državnega zbora je v četrtek in na spominjajmo se malo nazaj požara dunajskega „Ring- dnevnem redu je razun nadaljevanja razprave o delav- theatra". skih bolniških založnicah tudi poročilo budgetnega od- Pa še druga pomenljiva pravda med deželo in po- seka o izrednem kreditu 12 milijonov za opravo in obo- sestniki lož našla je svojo dokonečno rešitev s tem po- roženje deželne brambe in domobrancev. Bržčas sprejme žarom. se predlog brez razgovora. zadnji seji odložil je svoj Vsaj je znano, kako je nemškutarska večina prejš- mandat pravi prototip predmestnega kričača, Velinone-njega deželnega zbora napela vse svoje sile, nemškim mec dr. Stingel, polem, ko so mu njegovi volilci iz dveh posestnikom lož z nekim prekucom vsih pravic za vse okrajev naznanili nezaupnico. prihodnje čase zagotoviti toliki vpliv na deželno gleda- tem, kedaj bode pred delegacijami zadnja seja, lišče, da bi bilo to moralo do sodnega dneva služiti še ni dokonečno določeno; predsedništvo tiši na to, da samo nemški Kulturi. Pomnožil se je v ta nameu celo se potegne do sobote dne 26. februarija poglavitno za protipostavno deželni odbor in vse moledovanje drama- to, da odseki državnega zbora nadaljujejo svoje delovanje. tičnega društva moralo bi bilo ostati brezvspe ako Med drugimi zboroval je včeraj odsek za pogodbo bi bilo šlo po volji nemškutarjev, ker nemški posestniki z Ogersko in je nadaljeval bankinske predmete, lož bili so gospodje gledališča, ako bi bila obveljala nji- ho Požar gledališča storil je tej pravdi konec Prvi bil je v razgovoru člen 82. pravil bankinih, ki določuje vnanjo obliko bankovcev. Predsedoval je dr. Herbst, ker je bil knez Czarto* Gledališča, za katerega je tekla pravda, ni več, zavarovalnino svojo dobi dežela, ono od lož pa posestniki risky vsled smrti nečaka svojega zadržan vdeležiti se seje Pred sem spre je par besedi euner ter je svojo zadnjič stavlje nepomenljivih besedah premenil. ie dr. P o K1 u k še Tirolec učijo v dveh Za njim govoril luč tem, da je od- zagovarjal predlog pododsekov, da naj bode red- nost bankov idna v vseh deželnih jezikih Gotovo je sicer, da se na bankovcih ne bo rešilo da se s tem, na- naše narodno vprašanje, gotovo pa je, ako bankovci ostanejo v sedanji, razžaljivi obliki, rodna razdraženost med nenemškiini narodi povekšala. Ako se banki da privilegij, izdajati papirnata znamenja denarja in je vsakdo siljen, take bankovce sprejemati, tedaj je zahteva gotovo sila pohlevna, da je vrednost bankovčeva razvidna na njem in razumljiva za vse narode, kameri so siljeni ta denar sprejemati. Kar pa to vprašanje najbolj poojstruje, je to, da smo pred zadnjo pogodbo z mi raj imeli m nogo je- zikovne bankovce. Največe razžaljenje za vse Ne-nemce je v tem, da so se pri zadnji pogodbi na bankovcih izbrisali, kakor bi jih več ne bilo, ali pa, da si ni Madjare. To treba ozirati na drage narode kot samo na Nemce in preziranje je razžaljivo in tega ne bodemo nikdar trpeli vsaj brez resnega ugovora ne. Ogerska se nikakor ne sme vtikati v to, kako raz- A polagamo z ono stranjo bankovca, katera mora vsaj za nas prosta ostati, mi Ogerska na se ne vtikamo v to, kaj stavi svojo stran, enako prostost pa zahtevamo kar predlaga pododsek, ne zgodi za-se. Krivica se s tem, nikomur. Tudi ne pozabimo, da raztegnemo privilegij bankin tudi čez Bosno in Hercegovino, in pomisliti je, ali si pridobimo s tem sočutje Bošnjakov, ako jim vsilimo bankovce v sami madjarščini in nemščini. Položaj je resen, vlada in država se prav v obilni meri obrača na požrtovalnost vseh naših narodov, zato bilo zelo napačno, v politiki narode naše dražiti s krivico, kakoršna je očividno v sedanji obliki bankovcev. Za dr. Poklukarjem govoril je finančni minister Dunajevski se naglasujoč, da bi Ogerska v tako pre-membo gotovo ne privolila, razprave bi se zavlekle 111 ravno ker so časi nevarni, treba hiteti, aa se po da tako kot godba kmalu zgotovi. Dalje govoril je dr. Trojan približno dr. Poklukar s posebnim ozirom na češke razmere. Dr. Madejski je potem naglašal, da mora, ker noče zaderžavati pogodbe z Ogersko, glasovati za vladin predlog, ako ravno po vsem prizna opravičenje pre-premembe sprejete v pododseku. glasoval pa bode za rezolucijo Neunerjevo. ravnajo vse drugače. Govornik kaže neko srečko 9 katero je hotla daleč okrog spečati > ogersko in na tej se nahajajo prav lepo vsi avstrijski deželni jeziki Govornik glasoval bo toraj za predlog pododsekov, pa proti resoluciji Neuner-jevi, ker je naprej očividno, da se Ogerska ne bo ozii ozirala na njo. Pri glasovanji bilo je za predlog pododsekov členov, namreč di H i di F a n d e r 1 i k K i n s k y, baron N a d h Poklukar. dr v. Ton k ham O z a r k dr.. Troj grof dr. in Z e i t > er; proti jih je bilo pa levičarjev, Konservativcev in Poljakov skupaj 17. Potem sprejela seje resolucija Neunerjeva 17 glasovi, v kateri se sicer to zahteva, kar je postavno nameraval določiti predlog pododsekov. Dalje sprejele so se še vse ostale točke meta. tega pred Štajerska Zadnjo nedeljo zbrali so se nemške stranke v Gradcu tudi one odj in so pozvali azgovor one štajarske poslance, ki so prejšni teden izstopili iz »Nemškega kluba" namreč Foregger-ja, Derschatto, Ausserer-ja, Posch i. dr Videti je, da se tem go spodom ni samo med mazal krog ust temveč da so čuli tudi mnogo grenkih ker konec razgovora bil je ta, da izstopivši ne smejo nasprotovati onem poslancem ki so v »Nemškem" klubu ostali i ter t da se morajo tudi izstopivši držati programa »Nemškega kluba/4 Znano je, da je dr. Foregger odložil svoj mandat da bodo tedaj v južno-štajerskih mestih nova volitev. Priljubljenost Foregger-jeva že zarad osebe njegove ni znan je tudi ravs njegov s celjskim dr. Glantsch- velika ? / nigg-om. Vrh tega pa objavlja „Wiener Sonntags- und Montagszeitung" v svoji zadnji številki pod naslovom „dr. Foregger nette Geschichte) dogodbi, kateri v škodo upnikov, zastopal eno strank, sklenil dotično si zaračunal masten ekspensar in tako pri- da je je jedro: Anticorruptionist (Eine ravno ta dr. Foregger v neki navidezna prodaja premičnin pogodbo, pomogel k osleparjenji upnikov. In od takega človeka naj volilci južno-štajerskih deloval zoper korupcijo. mest pričakujejo da bo Nam malo na tem, koga si nemškutarji tega volilnega okraja izbero za državni zbor, pa veselilo nas bo antikorupcijonista Ogerska. — ako si zopet izvolijo hrabrega Foregger-ja. Trdi se, da ministerski predsednik Tisza misli vodstvo fiuančnega ministerstva dalje obdr- žati, kakor se bilo to začetkom mislilo. Namerava namreč izvršiti pomenljive osobne spremembe, vrh tega pa na novo vrediti davke, tako. Temu nasproti oglasi se dr. Hausner za predlog dohodki iz davkov stanovitni. da postanejo državni pododsekov; naglasujoč da se bistvenega zoper ta predlog do sedaj ni navedlo. « Pokazalo se bode tedaj, ali Tisza v resuici hoče, kar obeta, ali pa so to samo lepe obljube za predsto- Edino, kar kažejo vsi ugovori je to, da Ogerska ječe volitve. obravnavah za Avstrijsko zarad ponov- ne pritrdi tej premembi. To pa bi bilo vender preveč, ljenja pogodbe imel bo Tisza gotovo najodločilnejšo be- 'p, % ^ . . " ' ^ ^ b ■ a . . M" ■ i m i _ "* ' M^® • • da bi Ogri, ki še polovice skupnih stroškov ne dona- sedo. — O slabem gospodarstvu pri peštanski kraljevski « -r m ^ ' ~ " J šajo hotli, celo naši državi narekavati, kaj sme in kaj operi in pa pri tamošnjem narodnem gledališči bilo ne sme. Tega je preveč. Kedar Ogrom kaj dobička kaže je uže mnogo očitanja in znani so napadi na intendanta 64 _ grofa Kegleviča v zbornici poslancev, pri katerih se je veljavo, da bode ono ostalo najmogočnejša stranka nekako izredno zabranil krvavi dvoboj. Tukaj podamo v pojasnilo omenjenega gospodarstva nekoliko številk. Pri operi proračunani so bili dnevni dohodki za vsega zbora. Najhujše, kar se nam pri teh volitvah goditi more je, da izgubimo par glasov, najugodnejše pa, da pridobimo par glasov Kolikor do sedaj 1886. na 202.000 gold., znašali so pa samo 135 000 gl. Francoz Kabl Potrebšči za osobne plač proraču je bila na znano, zmagal je v Strassburgu zoper katerega je vlada toliko delovala in toliko pretila. Skoraj pri vseh druzih do sedaj » 465.283 gold., potro pa se je 490.567 gold. in 6 kr. znanih volitvah v Berolinu in Monakovem pa pride do Sploh pa se kraljevi o p leta 1886. prekoračil prorač za 154.137 gold., pri jih volitev, ker so do sedaj bile razcepljene različne pri dnem to vladi prijazne in vladi neprijazne stranke Pri dališči pa za 69.863 gold volitvah pa se bodo večinoma stranke opozicije zedinile To so številke, katere kažejo, kako Madjari v svojih in tako bo za Bismarka prav malo vspelia iz deželah sploh gospodarijo in iz katerih se lahko sklepa, velikanske volilne borbe te obče zna vlada pridobiti da mora tam priti do gospodarskega poloma, ako prav nekoliko gla teško pa, da bi dobila večino Precej kmalu ne vkrenejo na drugači tir. sed gubila bo Richte;jeva strank ocijaldemo Ruska. — Pomenljive vesti prinaša „Polit. Corr." krati pa gotovo pridobijo od naše severne meje. Poroča se ji namreč, da je na Laška Novo ministerstvo še ni sostavljen j ruskem Poljskem vlada zadnje dni nakupila velike mno- ker P°gajanje za osebe, s katerimi se vstreže različnim žine žita za više kot tržne cene in tako. da se mora strankam zbornice je zamudno, vendar pa so osobe kupljeno blago oddati vladi v prav kratkem času; prav tako nakupila je ruska vlada tudi mnogo drv, in pri tem novega ministerstva razun dveh že določene. Nemški časniki pripovedovali so zadnje dni, da nakupavanji pripustila je izredoma tucli židovske mnogo kardinalov ni zadovoljnih z Nemško politiko ponudnike. Bruselu izhajajoče glasilo ruske vlade » prinaša pomenljiv članek, v katerem se izražajo Nord" neke kardinala Jakobinija in da obsojajo vtikanje kurije v Nemške notranje politične zadeve. — Da se tudi v cerkvenih krogih različno sodi o tem koraku kurije rimske, namere ruskega vnanjega ministerstva. Članek pravi: Je znano in razumljivo ako se ozremo samo na posto- Ruska bo z največo pozornostjo opazovala dogodbe na nemško-francoski meji, in ako pride do nemško-francoske vojske, se Buska sicer ne bode vmes vtikala, temveč ostane neutralra, nikakor pa ne bode dopustila, da bi se Francoska še bolj osla bila. to mogoče, Da bo ne bode zarad izhodnega vprašanja pričela vojske ne z Angleško ne z Avstrijsko, temveč bode za sedaj Bolgarsko prepustila svoji osodi. Ako bilo v tej izjavi izrečeno vse verjetno in pa stalno vodilo za rusko politiko, potem bi se nam nikakor ne bilo treba bati vojske. Toda take reči presučejo se včasih čez noč. panje Nemških škofov. Toda namen liberalnih časnikov je enako očividen, in zato se jim nihče ne bode vsedel na limance in hotel verjeti, da je komar — slon. Drugi časniki priobčili so čisto nov program, po katerem se hoče papež pogoditi z laško vlado, in se hoče pogoditi tudi s francosko, pa vse to je zgolj ugibanje brez zanesljivega jedra. Edino na Nemškem videti je, da bode Bismark katolikom pripoznal vnovič še nekoliko pa nikakor še ne vseh pravic. Posadki v Massauhi dopošiljajo se neprenehoma pomočne čete tako, da bo morebiti kmalu v stanu > Nemška Do včeraj došla so nam samo po očila o zadnjih trenutkih vsestranskih agitacij pred mela je svoj policijski in vojaški volilnih shodih prežali so vladni volitvami Vlada aparat na nogah. komisarji na vsako besedico, kakor hitro je kedo zinil ojstrejo besedo, bil je dotični volilni shod razpuščen tako se je zgodilo v Berolinu volilnemu shodu 5 kate- rega je sklical vodj liberalne opozicije Richt > izbrisati marogo, katero ji je priložila zamorska vojna tamošnjih rodov. Na Irskem so razmere med velikimi posestniki zemljišč in pa najemniki katoliškimi Irci silno napete. Najemnik, ki ne plača najemščine, ima se izgnati od zemljišča, temu pa se najemniki skupno in z orožjem ustavljajo in tako pretijo krvavi boji, ki se bodo zopet ponavljali med najemniki in vojaki. tako mnogo drugim shodom središča in pa socijalistov. Bismark pripravlja se, kakor trdijo njegova glasila, na nov boj z opozicijo, ako bi mu pri teh volitvah spodletelo, obeta namreč, da bi tak državni zbor, kakor Telegram Novicam". je bil po večini svoji prejšnji > zopet azpustil Z Dunaja 23. febr. ob 2. uri 2 minuti popoludne. Avstrijska kvotna deputacija zboruje v petek večer. Pruskemu zboru predložena je povoljna Volilni oklici vseh strank izrekoma oni opozicije cerkvena postava. Od 397 nemških volitev je so zaupljivi in deloma zelo odločni. Izmed vseh odli- znan izid 250. Med temi bo treba 42 ožjih volitev. r- Sploh je Bismarku večina gotova vsled propada kuje se v tem oziru glasilo katoliškega središča „Ge nia u ker vemo i Ta pravi: Brez strahu stopamo na volišče, stranke Richterjeve. Katoliki razun treh sijajno zmagovali, enako Francozje, socijalisti in Poljci. da »Središče" ohrani tudi v prihodnj svojo Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. Priloga „Novicam štev. 8. leta 1887. v zorni načrt Pod. 10 Dangerstd tU. Pod Pod. 7. Pod. 9. govej ega hleva. Pod 12 I $ X Pod. 6 • A T Pod. 8 Pod. 2. Pod. 3 Pod. 4. Pod. 5, Pod. 11. Pod. 13. cm 1*0 1 l rn is m 1 i 1 1 5 0 1 i i i 1 1 1 1 1 Merilo 1 : 150 za podobe 1 5. Merilo 1 : 50 za podobe 6—13 in za podobe v popisu. Sestavil Anton Wittmann, potovalni učitelj za Dolenje-Avstrijsko Risal A. Romstorfer