y.: Nezvestoba. i4S loveke usode, katera je znana pod imenom: astrologija. Dasi se zaniuje astrologija zaradi velikih hudih zmot o usodi loveki, venderle je iz nje pognalo sasoma svoje mladike pravo zvezdoznan-stvo naih dnij. Iz razvalin astrologije je pognalo novo ivljenje ! V tistih starodavnih asih, ko e loveka pamet ni bila toliko izurjena, da bi bil lovek vedel porabiti sad pravega spoznanja, takrat je astrologija vodila najumneje glave k poasnemu spoznanju stvar-jenja na nebu. Ako tudi ne iz pravega namena, venderle se je nabralo veliko prikaznij med zvezdami, tudi dosti takih, katere se ne dado popaiti z nobeno vrao ali s sleparstvom. Ko je svoje dni nastopati jelo pravo spoznanje, bili so nasledniki veseli poroil tolike mnoice porabnih pridelkov na nebu. Vsaka zastarela navada in misel, vsaka vraa in kriva vera poganja korenine svoje globoko v loveko vedenje, kaj se je torej uditi, da je astrologija v teku toliko sto let objela duh loveki s takno temoto in s tako monimi oklepi vra, da skoraj ni bilo mogoe razdejati jih. Kaj uda prio tega, da so prvi spoznavalci resnice morali tvegati ivljenje svoje, samo ako so izustili pravo spoznanje ! Kaj teko je bilo odganjati zastarele misli o usodi loveki al, da pregnane e niso! Tako teko se odpravlja lenjiva osnova svetal Zemlja je veljala za sredie stvarjenju, stala je v mislih na miru, solnce, luna in vse zvezde so bile samo ustvarjene prerokovati in voditi loveko usodo in dogodke na zemlji. Pravo spoznanje je pokazalo, da je zemlja naa kaj majhna trohica med jednakoveljavnimi svetovi in da se s planeti vred vrti in sue po neizmernih prostorih okrog svojega solnca. Nezvestoba. Srce-, li pozna e kouec povesti ? Lehko ga prida Iz svoje bolesti! 1 tebi tako Dekle je nezvesto: O, drug ima' njo, A smrt ti v nevesto ! T. am rde~a cveti Iz groba cvetlica; In tono goli Na vrhu ji ptica. In pravi povest Mi tono in alno, Da o n bil je zvest, A dekle nestalno .