Sto let šole v Šentpetru v Rožu V Zgoniku je bil v petek koncert »Alkohol? Ne hvala!« Razlastitve in vplivi na okolje vznemirjajo občane Sovodenj Primorski NEDELJA, 2. NOVEMBRA 2008 št. 261 (19.351) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Kdo pa naj bo kriv, če ne komunisti Dušan Udovič Po množičnih manifestacijah dijakov, študentov, učnega osebja in staršev, ki so glasno izpričali odpor do vsiljenega vladnega odloka o šolstvu, je bilo logično, da mora vlada dobiti pretvezo za represivne posege. Predvsem pa mora imeti argumente, da kot po napisanem scenariju zvrne krivdo na demonstrante in diskreditira dijaško in študentsko gibanje. To je transparent-no ozadje neredov izpred par dni na rimskem trgu Navona, kjer je fašistična banda po pričevanjih stotin očividcev, filmskih in fotografskih posnetkov s toporišči krampov, ovitimi v trikoloro, surovo napadla dijake, brez vsakršne provokaci-je. Uradna verzija je sedaj taka, kot jo je bilo mogoče natančno napovedati: policija je posegla, da zagotovi mir in loči »rdeče od črnih«, ki so se med seboj spopadli. Na koncu so seveda krivi vedno isti »komunisti«. Tisti, ki smo dovolj stari, da smo doživeli vroča leta prve republike, smo videli to in drugo. Pa ne enkrat in vedno po istem scenariju, ko se je državni represivni aparat postavil v položaj, da »je prisiljen« braniti red in mir. Če za to ni pogojev, jih je treba umetno ustvariti, kot nas je v teh dneh transparent-no poučil nekdanji predsednik republike Cossiga, ko se je v intervjuju pohvalil, kako je bil kot notranji minister spreten pri vrinjanju provo-katorjev v razne povorke. Ni kaj, res krepostno pričevanje ene od sivih eminenc in nekdanjega šefa države. Zgledna lekcija državljanske vzgoje mladim, kako naj zaupajo v republiko in njene institucije. Cossi-gi pa smo vseeno lahko hvaležni, čeravno ne za njegovo moralno držo, vsaj za to, da je povedal resnico. alitalia - Potem ko je družba CAI vložila zavezujočo prevzemno ponudbo Poleg pilotov problem tudi premostitveno posojilo Bruselj bo 12. novembra pojasnil, kdo ga mora plačati GONARS, TRST, GORICA - Spomin na mrtve Počastili preminule V Gonarsu doživeta slovesnost na svetišču koncentracijskega taborišča GONARS, TRST, GORICA -Kot običajno se tudi v naših krajih te dni spominjamo preminulih. V Gonarsu so se slovesnosti na spominskem svetišču koncentracijskega taborišča udeležili slovenska delegacija pod vodstvom podpred- sednika državnega zbora Vasje Kla-vore, podpredsednica deželnega sveta FJK Annamaria Menosso in borčevske organizacije iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Na Goriškem so spominske svečanosti potekale po vaseh in na glavnem goriškem pokopališču ob udeležbi podpredsednika slovenskega parlamenta. V Trstu so domačini počastili spomin borcev pred spomenikom padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca. Na 2., 6., 12. in 13. strani RIM - Čeprav je družba CAI tik pred iztekom roka vložila zavezujočo prevzemno ponudbo za Alitalio, problemi s tem še niso rešeni. Poleg tega, da manjka pristanek avtonomnih sindikatov pilotov in asistentov letenja na novo kolektivno pogodbo, je v igri še 300 milijonov evrov, ki jih je vlada kot premostitveno posojilo namenila Alitaliii spomladi. Evropska komisija bi morala 12. novembra odgovoriti na vprašanje, kdo naj odplača to posojilo, stara Alitalia v rokah komisarja Fantozzija, ali novi lastnik CAI. Za sporazum o kolektivni pogodbi je časa do konca meseca, piloti in stevardi pa se bodo jutri na sindikalnih skupščinah odločili, kako naprej. Na 4. strani Okusi Krasa zadišali v tržaškem Malabaru Na 7. strani Danes v Gropadi odkritje spomenika padlim v 1. sv. vojni Na 9. strani Goriška občina javno uporabila slovenščino Na 14. strani Doberdobski krvodajalci utrjujejo stike s pobratenima Kranjem in Kamnikom Na 16. strani Ekskluzivni spomini iz prve svetovne vojne Na 22. do 25. strani zda - V torek predsedniške volitve V dvoboju z McCainom ima Obama več možnosti WASHINGTON - V Združenih državah Amerike bodo v torek volili novega 44. predsednika v zgodovini ZDA. Kandidatov je preko 60, možnosti za izvolitev pa imata le 47-letni temnopolti demokratski senator Barrack Obama in 72-letni republikanec John McCain. Vse predvolilne napovedi, dajejo prednost Obami, ki bi v primeru zmage postal prvi temnopolti predsednik Združenih držav Amerike. Volivcev je več kot 200 milijonov, prvi rezultati pa bodo znani v sredo v zgodnjih jutranjih urah po srednjeevropskem času. Na 5. strani CHANGE WE NEED WWW lAIMCHai AMA Ci:« 'Prodaja novih in rabljenih vozil 'Skladišče nadomestnih delov in originalne opreme 'Delavnica in pooblaščena karoserija 'Servis in tehnični pregled Edini pooblaščeni prodajalec za Tržaško pokrajino Ulica Flavia, 47 - TRST Tel. 040/637373 FAX 040/637545 OBUTVE. USNJENA IN ŠPORTNA OBLAČILA. PROSTI ČAS Velika promocijska prodaja do 22.11.2008 Jutri, v ponedeljek odprti 8.30-12.30 / 15.30-18.30 od 10 do 50% po?*' & TRST - Korzo Saba. 26 - UL Carducci. 41 Tel./Fax040 636038 2 Nedelja, 2. novembra 2008 ALPE-JADRAN / GONARS - Slovesnost v spomin na žrtve koncentracijskega taborišča V novi Evropi mora sprava sloneti na zgodovinskih dejstvih Osrednji govorniki Vasja Klavora, Ivan Cignola in Annamaria Menosso - Deželno upravo »suplirala« levosredinska podpredsednica GONARS - V kraju, kjer je med letoma 1942 in 1943 v neznosnih razmerah izgubilo življenje med 400 in 500 interni-rancev, vključno z ženskami in otroki, zaprtih pa je bilo okrog 10 tisoč ljudi, stoji od leta 1973 spominsko svetišče s kostnico (v njej ležijo ostanki 471 žrtev, 410 od katerih je umrlo v Gonarsu), ki priča o vojnih grozotah. Občina Gonars, ki je od nekdaj zelo pozorna na to temno plat zgodovine, je tudi letos brezhibno organizirala spominsko svečanost za počastitev žrtev fašističnega koncentracijskega taborišča. Včerajšnje komemoracije se je udeležilo veliko število ljudi, zlasti iz Slovenije in Hrvaške, spregovorili pa so župan Gonarsa Ivan Cignola, podpredsednik državnega zbora RS in vodja slovenske delegacije Vasja Kla-vora, predstavniki italijanskih, slovenskih in hrvaških borčevskih organizacij ter podpredsednica deželnega sveta Furlanije-Ju-lijske krajine Annamaria Menosso. Občina Gonars je ob tej priložnosti izdala koristno štirijezično brošuro o koncentracijskem taborišču. Župan Gonarsa Ivan Cignola je uvodoma dejal, da se v teh dneh spominjamo pozabljene tragedije, ki je bila posledica italijanskega vdora v Jugoslavijo: »Italijanska vojska je plenila in požigala vasi ter deportirala moške, ženske in otroke. Mussolini in general Roatta sta imela v mislih pravo etnično čiščenje.« Italijanskih taborišč je bilo 116, o trpljenju de-portirancev pa pričajo vsega skupaj štirje spomeniki: v Rimu, San Sepolcru, Barlet-ti in Gonarsu. Cignola je poudaril, da je italijanski narodni spomin močno okrnjen. V Nemčiji pojmujejo dneve spomina kot dneve kesanja, Španija doživlja te dni »svoj Nürnberg« (sodnik Baltasar Garzon je pred kratkim ukazal odpreti 19 množičnih grobišč), italijanski politiki pa se še niso oprostili za zločine v bivši Jugoslaviji, Albaniji, Grčiji, severni in vzhodni Afriki ter Španiji. Marko Pavkovic, predsednik Zveze antifašističnih borcev in antifašistov (SABA) Primorsko-goranske županije je v svojem kratkem pozdravu izjavil, da je pokazal italijanski narod svoje pravo lice v povojnem času s slovesnostmi v Gonarsu. Federico Vincenti (VZPI-ANPI iz Vidma) je z občutkom izrazil svojo zaskrbljenost nad zgodovinskim revizionizmom in skrajno desničarskimi gibanji, ki so se okrepila v Evropi: »Politiki ponovno vrednotijo fašizem, mnogi točijo solze za pokojnim Hai-derjem, na južnotirolskih volitvah so se izkazali svobodnjaki, v Nemčiji pa se množijo shodi neonacistov.« Ob koncu je citiral nobelovca in nekdanjega deportiran- ca Eliea Wiesla, ki meni, da pozaba povzroči žrtvam drugo smrt. Deželno upravo FJK je na pomembni svečanosti navadno zastopal predsednik deželnega sveta (do lani je bil to Alessan-dro Tesini), desnosredinska deželna vlada pa je ta običaj prekinila in čast je doletela podpredsednico Annamario Menosso, sicer članico opozicijske Demokratske stranke. Slednja je povedala, da Furlani še pred nekaj leti niso vedeli, da so fašistična taborišča sploh obstajala. »Zgodovine ne smemo potvarjati, moramo pa gledati naprej. Z integracijo v okviru brezmejnega prostora se bomo naučili sodelovati, nova Evropa pa se ne more izogniti lastni zgodovini,« je zaključila. Podpredsednik državnega zbora Va-sja Klavora je svoj poseg obarval z zgodovinskimi navedbami in podatki, ki so mu dokaj domači. »Spomin bledi, živih prič je vse manj, upam pa, da bomo v prihodnje znali primerno vrednotiti te dogodke,« je dejal in podčrtal, da sta Slovenija in Italija prijateljski državi z bogatimi medsebojnimi odnosi. Spomnil je še, da so se italijanski, hrvaški in slovenski ljudje skupaj uprli fašizmu in nacizmu, na teh temeljih pa je nastala nova Evropa, v kateri mora sprava sloneti na zgodovinskih dejstvih. Ob koncu je Štefan Cigoj v imenu Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB-NOB) podelil zlati plaketi županu Ivanu Cignoli in zgodovinarki Alessandri Kersevan. Prvi si je zaslužil priznanje z zglednim odnosom do zgodovinskega spomina in z vsakoletnim prizadevanjem za organizacijo svečanosti, dru- Osrednji govorniki so bili podpredsednik Državnega zbora Vasja Klavora, podpredsednica deželnega sveta FJK Annamaria Menosso in župan Gonarsa Ivan Cignola (na posnetku od leve proti desni); slednji je od Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije prejel častno priznanje, tako kot zgodovinarka Alessandra Kersevan (spodaj) jp ga pa z dragocenimi raziskavami, ki so pomagale razkriti resnico o taborišču. Pred obeležje so vence položili predstavniki Slovenije in Hrvaške, SSO, SGKZ, SSk, Zveza slovenske katoliške prosvete, občine Vrhnika, Borovnica in Nova Gorica, ZZB-NOB, VZPI-ANPI in SABA. Aljoša Fonda VIDEM - Nesreča pri delu Smrt v tovarni • ■ v v ivernih plosc 7, ggA VIDEM - V noči na soboto je prišlo do nove, srhljive smrtne nesreče pri delu. 56-letni Severino Zin-zone iz Mortegliana pri Vidmu je izgubil življenje v domačem podjetju Lombardo, ki proizvaja iverne plošče. Po prvih podatkih, ki so jih posredovali gasilci iz Vidma (ki so skupaj s karabinjerji prihiteli na kraj nesreče), kaže, da je bil moški zadolžen za pregled strojev v silosu podjetja. Zinzoni naj bi sprožil stroj, ki melje lubje, in se nadenj sklonil, da bi preveril, ali naprava pravilno deluje. Najbrž je takrat izgubil ravnotežje in zgrmel v silos, kjer ga je stroj nečloveško vsrkal vase in zmlel. V podjetju se je sicer tedaj mudilo še nekaj Zinzonijevih kolegov, vsak od njih pa je bil dežuren v različnih oddelkih. Ko se prijatelj dalj časa ni oglašal, so ga kolegi okrog 2. ure poiskali v oddelku; ob pogledu na odprt pokrov silosa, so doumeli, kaj se je najbrž pripetilo in nemudoma sprožili alarm. Sodnik je naročil preiskavo, podjetje pa so trenutno zasegli. Voznika tovornjaka še vedno pogrešajo Dve ekipi videmskih gasilcev sta včeraj zjutraj spet začeli iskati 39-let-nega Fabia Girardija, ki je s svojim tovornjakom v četrtek zjutraj po prometni nesreči zgrmel v narasel potok Fella. Ker ga v vozilu niso našli, gasilci domnevajo, da je močan tok njegovo truplo odnesel v dolino ali pa so ga prekrile naplavine. Slabe vremenske razmere pa močno ovirajo korenito iskanje. snm Finančna kriza - razni vidiki Torek, 4. novembra ob 18.00 - Dvorana ZKB - ul. Ricreatorio 2 Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja informativno srečanje o posledicah finančne krize za gospodarstvo in varčevalce prof. STEFANO MIANI, docent bančništva na ekonomski fakulteti Videmske univerze finančni svetovalec IVAN GRUDEN ustanovni član Copernico SIM in odbornik sekcije svobodnih poklicev SDGZ Predstavnik ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE Vabljeni vsi člani, gospodarstveniki In varčevalci INF0: tajništvo sekcij MTS (tel. 0406724828) in svobodnih poklicev SDGZ (0406724824) PORDENON - Včeraj okrog 17. ure Eksplozija na strelišču Sinoči so poročali o štirih poškodovanih s hudimi opeklinami - Vzrok še neznan PORDENON - V pordenonsko je, da se je ogenj hitro razširil zaradi strel- _____ TREVISO S plinsko bombo iz prve vojne tvegal pokol V pordenonsko bolnišnico so včeraj popoldne sprejeli tri osebe s hudimi opeklinami, četrto pa so prepeljali v Padovo. Okrog 17. ure je prišlo namreč do nenadne eksplozije na strelišču, ki se nahaja v predmestju La Co-mina. Vzroke eksplozije, ki je povzročila požar, so včeraj šele raziskovali, jasno pa SLOVENSKA SKUPNOST DNEVNI RED zbirna stranka Slovencev v Italiji f Vljudno Vas vabimo na 13. Deželni kongres Petek, 7. novembra 2008 ob 17.00 uri Gorica - Kulturni Center Lojze Bratuž, Drevored XX. Septembra, 85 • Uvodni pozdrav deželnega predsednika ■ Izvolitev predsedstva kongresa in volilne komisije ■ Poročilo deželnega tajnika • Pozdravi gostov ■ Družabnost Sobota, 8. novembra 2008 ob 9.30 uri Podbonesec (Pulfero), Hotel "Al Vescovo - Pri Škofu" - Poročila in splošna razprava - Volitve deželnega sveta, deželnega nadzornega odbora in deželnega razsodišča - Glasovanje o resolucijah - Volitve deželnega tajništva, tajnika, predsednika, podtajnika in podpredsednika - Zaključek kongresa /d VSC lldS. nih plinov, ki so zapolnili prostore strelišča. Center upravlja nek zasebni klub. Pordenonski pokrajinski poveljnik karabinjerjev Agatino Carrolo je razložil, da so eksplozijo ojačili mali prostori, ki so tipični za tovrstne poligone. Kakih dvajset gasilcev je pogasilo požar in dalj časa pregledovalo prostore, poleg karabinjer-jev pa si je strelišče ogledala policija. Na tleh so po požaru ležale razbitine, pod ruševinami pa ni drugih oseb. Sodstvo je zaseglo celotno zgradbo. Vsi štirje poškodovani so v trenutku eksplozije streljali na poligonu. Najhuje se je poškodoval 54-letni Fernando Tof-folo iz Fontanafredde, član strelskega kluba v La Comini. V času eksplozije je imel na sebi pas z naboji, ki so eksplodirali na njem. Prepeljali so ga v specializiran oddelek bolnišnice v Padovi. Ostali trije so 60-letni Ettore Mei iz Pordenona, 45-le-tni Liano Grizzo iz kraja Montereale Val-cellina in 39-letni Daniele Moras iz Saci-leja. Trojico zdravijo v pordenonski bol- TREVISO - Poskus 33-letnega delavca Alessandra Santovita iz kraja Arcade v pokrajini Treviso, da bi v garaži razgradil topniško bombo iz prve svetovne vojne, bi bil lahko povzročil pravi pokol. Ni šlo namreč za navadno bombo, ampak za smrtonosen metek, napolnjen s plinom fosgen, dušljivcem, ki v pljučih hi-drolizira v solno kislino. Santovito, ki ga je plin zajel le delno, je zdaj hudo poškodovan v bolnišnici v Monte-belluni, povrhu pa je tudi v arestu in obdolžen hranjenja vojaškega orožja. Zaradi tveganja, da bi bomba eksplodirala, so evakuirali 40 družin. SLOVENSKE SKUPNOSTI zbirne stranke Slovencev v Italiji / ALPE-JADRAN Nedelja, 2. novembra 2008 3 KOROŠKA - 100 let šole v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Šola, ki je ves ta čas ohranila in še krepila slovenski jezik Slavnostna prireditev s številnimi gosti ob visokem jubileju zasebne šole konventa šolskih sester CELOVEC - Ena prvih slovenskih zasebnih šol na Koroškem, današnja Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, je s slavnostno prireditvijo praznovala 100. obletnico svoje ustanovitve leta 1908. Slavje se je začelo z mašo krškega škofa Aloisa Schwarza, nato so se številni gostje srečali v Ražunovi dvorani šole. Pester kulturni spored pa je sledil v farni dvorani v Šentjakobu. Izobraževalni ustanovi, ki jo letos obiskuje 132 učenk in učencev s Koroške in iz Slovenije in ki je mnogo prispevala k ohranitvi in krepitvi slovenskega jezika na tem območju Koroške, pa je bila na predlog Slovenske gospodarske zveze (SGZ) ob jubileju podeljena tudi pravica do vodenja občinskega grba občine Šentjakob v Rožu. Občina Šentjakob v Rožu je bila na začetku 20. stoletja še povsem slovensko govoreča občina, saj je pri popisu leta 1900 od 2902 občanov samo 26 oseb uporabljalo nemščino kot pogovorni jezik. Kljub temu si je takratni šentjakobski župnik Matej Ražun prizadeval za razvoj slovenske narodne skupnosti, čeprav tudi tedanje oblasti temu niso bile nujno naklonjene. Vsekakor je leta 1908 blagoslovil dograjeno šolsko poslopje današnje Višje šole za gospodarske poklice in še v istem letu vpeljal triletno Narodno šolo v slovenskem jeziku. Prva ravnatelja sta bila Gregor Burger iz Škofič pri Vrbi ob Vrbskem jezeru in Franc Aichholzer iz Loč ob Baškem jezeru. Na Ražunovo željo so v naslednjih letih v Šentpeter prišle šolske sestre iz Maribora, ki so opravljale pedagoško in vzgojno delo. »To je bila osnova za to, da je bila na no- vo ustanovljena šola dobro sprejeta,« je v pogledu nazaj na začetke ustanove ugotovil zgodovinar Hanzi Filipič, eden izmed govornikov na jubilejni prireditvi. Slovesnosti ob 100-letnici slovenske šolske ustanove v farni dvorani v Šentjakobu so se poleg številnih častnih gostov udeležili tudi nekdanji dijaki in gojenci, sestre in učitelji šole. Med častnimi gosti je bil tudi svetovalec ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije Roman Gruden, ki je posebej izpostavil, da je prav šentpetrska šola veliko prispeva k podiranju pregrad. Ivan Lukan Ob 100-letnici obstoja šole v Šentpetru so v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu priredili pester kulturni spored Ponudbe veljajo do 12. novembra 2008 mwfflBMm pot do ugodnosti ^ NEVERJETNE KUPČIJE Friuli UHT Ji * Ekstra LATTERIE I deviško FRIULANE mi* o r oljčno olje delno posneto T -. m MARASCIULO i lu-. 8_ ^ Sir Montasio 40i LATTERIE FRIULANE ! postaran 60 dni, cena za kg 0,99 3,60 COCA COLA 2 litra 0,63 €/ Itter Prašek za pralni stroj GENERAL 45 pranj ienerj V VS Motorno olje za bencinske motorje VS MAX • mineralno multigradno mazivo visoke kakovosti in zanesljivosti za bencinske motorje vseh znamk, zmogljivosti in prostornine • najbolje izraža lastnosti v avtomobilih z omejeno zmogljivosto kot so npr. citycar • primerno tudi za vozila s katalizatorjem ali s pogonom na "eko" gorivom • 4 litri 3,9 ■ lačila, himno, geslo :aj je barva najboljša. va ter pravlni praški erah brez meja« pri-anju krogcev v pali-i prehoditi, ne da bi em kamnov. Tema-z omako iste barve, ina predstavila pred 6. in 7. dan, 25. in 26. julij Medtem ko so bili starejši GG-ji na bivaku z bratom Skala, so najm-ljaši medvedki in čebelice spoznavali taborniške veščine. Pomerili so se v prižiganju vrvice (na sliki), poligonu, lokostrelstvu, štafeti in postavljanju bivaka iz dveh šotorskih kril. Ni šlo za pravo tekmovanje v mnogoboju, ampak je petkovo popoldne in sobotno jutro minilo z vežbanjem panog, v katerih se bodo MČ-ji pomerili na uradnih tekmovanjih po Sloveniji. 9. dan, 30. julij Kaj se zgodi, če namesto jutranjega zbora ob sedmih zjutraj spuščaš zastavo? Kaj, če namesto večernega prostega časa imaš jutranjo telovadbo in umivanje? Kaj, če namesto zajtrka ješ pašto s paradižnikovo omako? Letos smo na taborjenju to kar preizkusili. »Narobe« dan je bil v bistvu dan, ko smo ves program obrnili na glavo. Zjutraj smo zastavo spuščali, nato smo jedli večerjo. Sledilo je kopanje v reki in (popoldanske aktivnosti. Pred kosilom smo imeli še tiho uro. Pred večerjo - obilnim zajtrkom smo še dvigali zastavo. Šlo je za novost v programu, ki je požela velik uspeh, tako pri najmlajših kot starejših taborečih. 11. dan, 30. julij Zadnji ogenj je bil tudi na letošnjem taborjenju popoln. Kulturi (odgovorni za program pri ognju in ostele kreativne dejavnosti na taborjenju; poleg pevskih vaj in pisanja stenčasa, so pripravile raziskovalni in tematski dan), sestra Šmarnica in sestra Vrtnica, sta pripravili zabaven večer, na katerm sta nagradili Miss in Misterja tabora, najbolj (»kronično«) bolnega tabornika (»bolehow«), najbolj »fašion« taborečega in najbolj nerodnega. Vsak zmagovalec se je moral še preizkusiti v hecnih igricah. Pesmi in škeči pa so še dodatno popestrili večerni program, ki se je zaključil s tradicionalnim pečenjem klobas in krompirja. 12. dan, 31. julij Tudi letos sta športna (odgovorna za športne aktivnosti), brat Jelen in Volk, pripravila progo preživetja, ki velja za najbolj zahtevno in hkrati zabavno preizkušnjo na taboru. Taboreči so se med naravnimi ovirami in umetnimi pregradami preizkusili v dveh ločenih skupinah, glede na starost in zmogljivost. V kopalkah in športni obutvi so se vsi zagnano podali na progo, ki se je od tabornega prostora vila do reke in prek gozdnih poti. NAZAJ ... V TABORNIŠKI RAJ Govor ob slavnostnem ognju, 28. 7. 2008 Končno je napočil tudi čas slavnostnega ognja, nedvomno viška letošnjega taborjenja v Gozdu Martuljku. V našo organizacijo bo uradno pristopilo kar 30 novih članov, kar predstavlja izjemen uspeh za ves vložen trud v zadnjih letih. Poleg tega slavi letos Rod modrega val svojo 55. obletnico ustanovitve, tako da bi si težko predstavljali boljšega darila kot je ta množični krst. Spremembe in novosti, ki so bile v zadnjem obdobju sprejete, so torej prinesle nadvse pozitivne rezultate. Ti pa so sad izkušenj, marljivosti in usposobljenosti rodovega vodstva, ki je dokazalo, da se zna prilagajati današnjemu stilu življenja in da je naša organizacija še vedno lahko pomembna za našo mladino. Zadoščenje, kakršnega občutiš v vlogi staroste ob taki priložnosti, je neizmerno, še toliko več pa, ko imaš za sabo že 9 dni skupnega življenja na taborjenju, na katerem smo uživali v pristnem taborniškem duhu. Zelo sem ponosen, da lahko sprejmem v našo organizacijo toliko novih obrazov, da se bo naš rod tako obogatil. Prav tako je gotovo zadovoljno in ponosno celotno vodstvo, tako tisto na taborjenju kot ostali člani rodove uprave. Verjamem, da se s tem krstom začenja nekakšno novo obdobje za naš rod, saj veslamo vsi skupaj v isto smer, naše delo je kvalitetno in privlačno za mladino. Ob koncu želim vsem skupaj, da bi ob tem ognju neizmerno uživali in da bi se vam ta večer globoko vsi-dral v spomin. Taborniški srečno! Erik Piccini, brat Ščurek _VODSTVO TABORA:_ Taborovodja: Volnik - Andrej Marušič; starosta: Ščurek - Erik Piccini; vodja programa: Plamen - Borut Bogatez; ekonoma: Marelica - Ivana Sobani, Orel - Peter Pernarcich; gospodarji: Modras - Dean Preprost, Kres - Gabrijel Za-vadlav, Šum - Ivan Semolič; kulture: Vrtnica - Madalena Pernarcich, Šmarnica - Martina Sobani, Pingvin - Rudi Balzano; tajnici: Arktika - Vera Balzano, Kapljica - Tanja Barbie-ri; blagajna: Kresnica - Veronika Sossa; športna: Volk - Jar Martini, Jelen - Alex Kuret; bolničarka: Sončnica - Nina Race; ekolog: Jak -Jakob Vascotto; vodniki: Veter - Walter Vodo-pivec, Taščica - Maja Malalan, Pajčevina -Karin Turco, Sova - Katerina Iscra, Mravljica - Mateja Prašelj, Burja - Dana Purič; ostalo vodstvo: Muca - Maja Pahor Pregovor pravi: Enkrat tabornik, vedno tabornik. In to je najbrž tudi pravo geslo naše akcije Nazaj ... v taborniški raj, tridnevnega taborjenja, ki je letos potekal v Gozdu Martuljku od petka 1. do nedelje 3. avgusta. Taborjenje je bilo namenjeno bivšim članom organizacije. Po odhodu glavnine so se v šotore namestili udeleženci 4. izvedbe akcije, ki je vsakomur omogočila, da je ponovno okusil pravo taborniško življenje. Že v četrtek so se vodstvu tabora pridružili nekateri člani, večina pa je na tabor prišla v petek. Nekateri so se v petek podali na daljšo tudo na Vrbanovo špico, nato od Vodnikove koče spet do doline. Tisti, ki so ostali na tabornem prosotru pa so pričakali udeležence in v poznih popoldnaskih urah s himno otvorili lletošnji Raj. Po okusni večerji smo sedli ob taborni ogenj, ki je minil razbremenilno. S krajšimi predstavitvi smo se mlajši (sedanje vodstvo) in bivši taborniki spoznali in prisluhnili zanimivim taborniškim anekdotam. Sobotno deževno jutro je kmalu ogrelo sonce. Na dnevnem redu so bili trije izleti: najpogumnejši so se povzpeli na Prisoj-nik, skupina se je napotila na Bivak 2, nekateri pa so si ogledali Martuljške slapove. Večer smo preživeli ognju, ob katerem smo vsi skupaj zapeli, zaplesali. Večerni program so popestrili škeči in igre, ki so združili mlado in starejše vodstvo ter vse bivše člane. Nedeljski jutranji program je bil namenjen progi preživetja. Le kopica udeležencev se je upala preizkusiti zabavno progo, ki je tekla po reki in po gozdnih poteh. Po jutranji malici se je začelo podiranje tabornega prostora. 2 2 Nedelja, 2. novembra 2008 NEDELJSKE TEME / ZASKRBLJENOST FAO - Opuščanje mediteranskega načina prehrane Prehrambene navade v Italiji se hitro spreminjajo Predstavitev vodnika Vodnik »Tradicionalni proizvodi v tržaški pokrajini« bodo predstavili v petek, 7. novembra, ob 18. uri, v veži na trgu Marconi v Miljah in v ponedeljek, 10. novembra, ob 18. uri, v Društveni gostilni na Prose-ku. Sodelovali bodo Antonio Pao-letti - predsednik Tržaške trgovinske zbornice; prof. Boris Pangerc -urednik; gospa Vesna Guštin - izvedenka; dr. Roberto Cuzzi - direktor Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva za Gorico in Trst; dr. Mario Gregori - strokovnjak Kmečke zveze. Obnova suhih zidov Kmečka zveza je v zvezi z ukrepom št. 216 deželnega programa za podeželski razvoj ( DPPR - PSR ) 2007 - 2013 zaprosila krajevne občine za pojasnilo ali so za samo obnovo potrebna dovoljenja občinske uprave. Po Dolini se je izrazila tudi občina Sovodnje ob Soči, ki pravi da: » tehnična pravila za izvajanje obstoječega splošnega regulacijskega načrta dovoljujejo obnove in popravila obstoječih suhih zidov brez priglasitve začetka del, oziroma, brez dovoljenja občinske uprave. FAO je pred kratkim izrazila zaskrbljenost zaradi opuščanja mediteranske hrane, ki slovi kot zdravju koristen način hranjenja. Istočasno se ob zmanjševanju uporabe testenin, sadja, zelenjave in oljčnega olja, ki so bistvene sestavine mediteranske hrane, opaža porast visokokalo-ričnih jedi, bogatih predvsem na maščobah. Ta problem je izredno občuten tudi v Italiji, kjer se je v zadnjih 12 mesecih zaradi poviška cen občutno zmanjšala uporaba kruha (- 5,5 % ), vrtnin (- 5,5% ) in oljčnega olja (- 5,0% ). Več kot polovica italijanskih družin je spremenila v zadnjem letu svoje prehrambene navade in se postopoma oddaljuje od mediteranske hrane. Gre za problem, ki je zaskrbljujoč iz raznih vidikov: gospodarskega, ker se krči uporaba v Italiji tradicionalno pridelanih kmetijskih pridelkov in izdelkov; kulturnega, ker je mediteranska hrana eden najbolj izstopajočih aspektov kulturnega mediteranskega bogastva; zdravstvenega, ker je znanstveno preverjeno in dokazano, da je mediteranska hrana zdravju najbolj koristna. Po mnenju predsednika Italijanskega združenja kmetov Politija je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da se ovrednoti mediteranski način hranjenja, mediteranska hrana pa naj postane svetovna kulturna dediščina UNESCA. Idejo so podprli številni politiki, da uresničijo pobudo za dosego tega cilja. Svetovalna služba KZ BOLEZNI Jesensko zatiranje bolezni in škodljivcev na sadnem drevju (II.) Po pregledu bolezni in škodljivcev koščičarjev, podajamo napotke za jesensko varstvo ostalih pri nas razširjenih trajnih sadnih vrst, za katere veljajo ista praktična navodila za uporabo fitofarmacevtskih sredstev. JABLANE Med bolezni, ki se sicer pojavljajo le občasno in na posameznih drevesih, spada jablanov rak (Nectria galligena, Pho-mopsis mali, Sphaeropsis mali) , ki pa naredi tu pa tam precej škode. ZNAKI BOLEZNI Bolezen povzročajo glive, ki vdirajo skozi rane v deblo, veje in poganjke. Na debelejših vejah in deblu povzročajo značilne rane, ki imajo gobast rob in navadno segajo do lesa. Kadar drevo s kalusom preraste rane, se pojavijo značilne rakaste tvorbe, gube in hrge. Zadnja leta je zelo pogosta prisotnost raka na mladih poganjkih in tanjših vejah v obliki ožigov lubja, ki se prično ob očesih ali tam, kjer smo odrezali predčasne poganjke. ZATIRANJE Močno okužena drevesa je treba odstraniti. Če gre za mlajša ali manj napadena drevesa, jih lahko pod napadenim delom odrežemo in vzgojimo nove veje ali krošnje. Rane premažemo s cepilno smolo. Ko jeseni odpade večina listja, poškropimo jablane z bakrovim sulfatom (Bordojska brozga) ali oksikloridi (Polvere Caffaro, Cuprol M, Cuproram ipd). Poleg bakrenih pripravkov, ki jih lahko uporabljamo tudi pri biološkem varstvu, lahko uspešno uporabljamo Ditianon (Tianon WDG, Delan WG ipd.). ŠKODLJIVCI Tudi na jablanah, kot na breskvah, češpljah in slivah, se jeseni lahko pojavi ameriški kapar (Quadraspidiotus perniciosus = Comstockaspis perniciosa). Škodljivca smo že opisali pri varstvu koščičarjev, zato ne bomo opisa ponavljali. Ponovili bomo le način zatiranja. ZATIRANJE KAPARJA Zatiramo ga le, če je bil v poletnih mesecih prisoten v večjem številu in je resneje napadel plodove. Učinkovito ga zatiramo z belim mineralnim oljem (npr.: Oliocin, Primoil ES, Ovi-spral ipd.), ki ga uporabljamo tudi pri biološkem zatiranju. HRUŠKE Tudi na hruškah zatiramo rak, ki ga povzročajo iste glivice, ki smo jih navedli za zatiranje jablanovega raka, zato bomo uporabljali ista fitofarmacevtska sredstva. Tudi bolezenski znaki so zelo slični tistim, ki jih povzroča jablanov rak, zato jih ne bomo navajali. Dodali bomo le, da je zatiranje te bolezni na hruškah obenem učinkovito tudi proti zelo nevarnemu bakterijskemu hru-ševemu ožigu, ki ga povzroča Erwinia armylovora, bolezen, ki v zadnjih letih močno ogroža nasade hrušk. Pojavlja se z ve- nenjem, in sušenjem cvetov oziroma z venenjem poganjkov. O tej bolezni bomo poročali posebej. OLJKA Tudi na oljki se v tem obdobju pojavljajo bolezni. Med najpogostejše spada oljčni rak, ki ga povzroča bakterija Pseudomonas Savanostoi. Slednja okuži rastlino predvsem preko ran, ki jih povzročimo z rezjo in obiranjem oljk, lahko pa tudi preko ran, ki so posledica pozebe ali toče. Ob deževnem vremenu se širjene bolezni močno pospeši. Pri zimski rezi temeljito odstranimo vse veje okužene s to boleznijo in jih zažgemo. Uspešno pa zatiramo bolezen tudi s škropljenjem z bakrovimi pripravki (Npr. Rame Caffaro, Cupravit idr.) ali Kaptafolom (Ort-hodifolatan). Najnevarnejša glivčna bolezen oljke pa je oljčna kozavost (Spilocaea oleaginea), ki napade vejice in plodove ter se hitro širi ob vlažnem vremenu in ob temperaturah nad 3 -5 stopinj C. Tudi to bolezen uspešno zatiramo s prej navedenimi sredstvi. OREH Oreh je ponavadi zelo odporen proti boleznim. Oreh lahko včasih napade glivična bolezen po imenu orehov ožig (Gno-monia leptostyla, Gnomonia juglandis). Pojavi se predvsem ob vlažnem vremenu. Listje se prekrije s številnimi temnorjavimi pegami, večkrat nepravilnih oblik. Prav tako nastanejo pege na mladih plodovih. Ko pega prekrijejo večji del lista, se le-ta posuši in predčasno odpade že v poznem poletju. Druga bolezen pri orehu, bakterijskega izvora, je orehova črna pegavost ( Xant-homonas juglandis). Bolezen se pojavi podobno kot orehov žig, le da so pege večje, poškodbe na plodovih pa bolj izrazite. Orehi se krčijo in počrnijo, zato predčasno odpadejo. Glede varstva opisanih bolezni, ukrepamo precej podobno. Ker glivični bolezni prezimita v odpadlih listih ali vejah, je najbolje, da v času odpadanja listov in med zimskim mirovanjem škropimo drevo z že navedenimi ali drugimi razpoložljivimi bakrovimi pripravki ali z ostalimi površinskimi sredstvi za zatiranje glivičnih bolezni. TRTA Mnogi vinogradniki bodo kmalu začeli z rezjo trte. Med tem opravilom odstranimo v čim večji meri les, ki ga je okužila črna pegavost (eskorioza). Rozgo odnesemo iz vinograda in jo sežgemo. Prav tako odstranimo trse, ki jih je napadla kap vinske trte (mal dell'esca). Prizadete trse in resneje ogrožene dele, ki smo jih v prejšnjih mesecih označili, odstranimo iz vinograda in uničimo. Škarje in drugo orodje, ki smo ga uporabili pri rezi okuženih trsov, razkužimo z 1% raztopino natrijevega hipoklorida. Glede na veliko nevarnost, ki predstavljata ti dve glivični obolenji, proti katerem so uspešni le preventivni ukrepi, ju bomo obravnavali posebej v prihodnjih člankih, ki jih bomo posvetili lesnim boleznim na trti. KMETIJSKA OPRAVILA V NOVEMBRU Začel se je november, mesec, ko usmerimo pozornost predvsem v pobiranje oljk, pa tudi negi mladega vina in spravilu pridelkov. Dnevi se krajšajo, zato imamo na razpolago manj ur za delo. VINOGRAD - Nekateri vinogradniki so v tem času že začeli z obrezovanjem trte. Če pa le moremo, to opravilo preložimo na konec zime. Če je namreč zima mrzla, trte, ki jih obrežemo jeseni, slabo brstijo spomladi. Sedaj obrezujemo le v večjih vinogradih, in to zaradi časa. Med obrezovanjem lahko preverimo stanje kolov in žic. V primeru, da jih moramo zamenjati, imamo dovolj časa, da si material nabavimo do nove sezone. Istočasno kontroliramo tudi morebitne trte, ki so se posušile, bodisi zaradi kapi vinske trte, kot zaradi drugih dejavnikov. Na začetku pomladi jih bomo zamenjali. Sedaj pripravimo zemljo za nove nasade, ki jih bomo sadili spomladi, seveda če vreme dovoli. Isto velja tudi za nasade oljk. Pred globokim oranjem zalo-žno gnojimo s fosforjem, kalijem in po možnosti tudi z organskimi gnojili. Pred tem opravilom je v primeru velikih površin priporočljiva analiza zemlje. KLET - Kletarji so v glavnem že opravili prvi pretok vina. Mlado vino moramo stalno spremljati in ga kontrolirati, da ne bi utrpelo nepopravljive posle- dice. V primeru problemov se moramo posvetiti s strokovnjaki. OLJČNI NASAD - Največ dela imajo v novembru oljkarji. Podrobnosti o pobiranju oljk smo že obširno pisali prejšnji teden. Poudarimo, da je zelo važno, naj ne poteče preveč časa med pobiranjem oljk in predelavo. Zato se moramo oljarni čim prej najaviti. Medtem moramo oljke čim bolje hraniti, in sicer v suhem, hladnem in čistem prostoru, po možnosti v nizkih slojih, v zabojih z luknjami, da bolje kroži zrak, ali pa dobro raztegnjene po tleh, da se na večjem kupu ne pretirano ogrejejo in torej pokvarijo. Nikakor jih ne smemo hraniti v vrečah, posebno pa v plastičnih, kar je najslabše. V zabojih oljke tudi prevažamo v oljarno. Takoj po končanem pobiranju oljk škropimo drevesa z bakrovimi pripravki. Na ta način omejimo oljčno kozavost, ki se pogostokrat pojavi v naših oljčnih nasadih. Drugi učinek škropljenja z bakrom je, da slednji pospeši olesenitev vej, kar poveča odpornost mrazu. Škropljenje obenem razkuži morebitne rane, ki smo jih po pomoti naredili ob pobiranju. SADNI VRT - Če listje sadnega drevja še odpada, je še čas, da škropimo proti raznim glivičnim boleznim. Škropljenje prav med odpadanjem listja je važno, saj na ta način prizadenemo glive, ki prezimijo predvsem v odpadlih listih. Jablano in hruško škropimo proti škrlupu in proti raku z bakrovimi pripravki. Z istimi sredstvi škropimo tudi breskve in druge koščičarje proti breskvini kodravosti, luknjičavosti, moniliji in drugimi glivičnimi boleznimi. Zelo važno je, da s škropljenjem zaščitimo vse dele drevesa. Z bakrovimi pripravki škropimo po potrebi tudi oreh proti orehovemu ožigu ter orehovi črni pegavosti. Seveda moramo oreh škropiti po pobiranju plodov. V tem času sadimo sadno drevje. Lahko sadimo tudi spomladi, jesensko sajenje pa ima prednost, da se sadike med zimo bolje ukoreninijo. November je čas, ko pobiramo še zadnje sadje iz sadnega vrta, kot so kivi, kaki in kutine. Za tržišče in za skladiščenje kivije poberemo nekoliko pred zrelostjo. Če pa jih poberemo za domačo uporabo, to storimo, ko so zreli. Da so ki-viji zreli, ugotovimo, ko so plodovi pri peclju dovolj mehki. Kivije za sprotno porabo lahko poberemo tudi potem, ko je listje odpadlo, vendar pred mrazom. Pobiramo jih tako, da ostrižemo s škarjami. Pobiramo jih ob suhem vremenu. Hranimo jih v hladnem, zračnem in čistem prostoru, po možnosti daleč od jabolk in hrušk. Slednji namreč proizvajajo etilen, ki pospeši dozorevanje kivija. ZELENJADNI VRT - Iz zele- njadnega vrta pobiramo zelje, cvetačo, korenje, radič, rdeči radič, solato, cikori-jo in motovilec. Zadnji čas je, da kisamo zelje in repo. V zaprte grede sejemo solato re-zivko, špinačo in motovilec. Na prosto pa sejemo grah, vendar le v zavetju in v milejših krajih in dnevih. Sedaj je tudi čas, da si uredimo majhen tunel iz plastične folije, ki naj bo čimbolj prozorna. Slednjo moramo ob stiku z zemljo nekoliko prekriti s prstjo, da bo notranjost bolj izolirana. Med najtoplejšimi urami v sončnih dneh naj bo tunel odkrit, da se ne bi rastline preveč ogrele. Lahko povrtnine, posebno tiste, ki jih bomo kmalu pobirali, v slučaju mraza zavarujemo tudi s paj-čevinastim vlaknom, suhim listjem ali slamo. Posebno ob vlažnem vremenu moramo stalno nadzorovati povrtnine v shrambi, kot so krompir, čebula, česen in druge. Morebitne gnile zelenjadnice moramo takoj odstraniti. Nadaljujemo z beljenjem nekaterih zelenjadnic, ki jih bomo kmalu pobirali. Pred hujšim mrazom moramo pobrati cvetačo. Da jo začasno zavarujemo za nekaj dni, lahko povežemo skupaj liste nad glavo. OKRASNI VRT - Na začetku meseca je še čas, da sadimo spomladanske čebulnice, pred mrazom pa vrtnice in cvetne grmovnice. V novembru zavarujemo okrasne rastline, ki bodo prezimovale na odprtem. Bolj izpostavljene mrazu so predvsem komaj sejane ali mlade rastline. Zemljo okrog rastline pokrijemo s približno 10 cm debelo plastjo suhih vej, slame ali zdrobljenega lubja. Nato material pokrijemo s suhimi vejami zaradi burje, ki jih križamo med seboj. Da zavarujemo krošnjo proti burji, postavimo zaščitno ograjo v smeri severo-zahoda. Lahko okrog rastline postavimo mrežo, notranjost pa napolnimo s suhim listjem. Posebno mlajša in bolj občutljiva drevesa pokrijemo še s pajčevinastim vlaknom. Tudi korenine ostalih trajnic, na primer vrtnic, zavarujemo z naravnimi materiali. Pelargonije spravimo v neogrevan rastlinjak ali v notranji prostor, ki naj bo neogrevan in svetel. Pred spravilom odrežemo šibke veje in kontroliramo, da nimajo bolezni ali škodljivcev. Pozornost v tem tednu posvetimo tudi cvetju, s katerim smo okrasili grobove naših rajnih. V primeru rezanega cvetja, kot so na primer krizanteme, je priporočljivo, da vsak dan ali vsak drugi dan odrežemo malo stebla z ostrim nožem, da osvežimo rano. Na ta način bo cvetje trajalo več časa. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. novembra 2008 2 1 MANJŠINE - V Walesu zelo napeta politična kampanja Aretacije in globe ob boju za zakon o jeziku Valižanska radikalna organizacija Cymdeithas yr Iaith Gymraegh (va-ližansko jezikovno društvo) je naslovila »zadnji opomin« valižanski deželni vladi z zahtevo, naj izpolni svojo obljubo, da bo sprejela nov zakon, ki naj bi zajamčil jezikovne pravice tudi v odnosih z zasebnimi podjetji. Šest članov te organizacije so aretirali; med temi sta tudi nova predsednica organizacije Menna Macreth in Rhys Llwyd, ker sta na pročelje vladne palače v Aberystwythu z velikimi črkami napisala geslo »Zahtevamo celovit jezikovni zakon«. Ker je nato še 50 čla- nov Cymdeithasa izrazilo solidarnost z aretiranima s tem, da so se podpisali na steno vladne palača, je policija aretirala še štiri osebe, med temi dva mladoletnika. Ta z7godba je že stara. Pred dvema letoma je Cymdeithas yr Iaith Gy-mraegh predložila peticijo, pod katero se je podpisalo 10.000 Valižank in Va-ližanov; takrat so vse velike politične stranke soglašale z zahtevo po spremembi zakona. Vsekakor pa valižanska deželna vlada ni hotela sprejeti nove zakonodaje, proti kateri so se dvignila zasebna podjetja, ki so ocenila, da bi obveza za rabo valižanščine predstavljala velik strošek. Sicer pa se Cymdeithas yr Iaith Gymraegh že 30 let bori za uveljavljanje valižanskega jezika. Organizacija ima seboj vrsto kampanj, med katerimi so bile v začetku nekatere zelo ostre, na primer netenje požarov v hišah, ki so jih v Walesu kupovali Angleži. Večina dejavnosti te organizacije pa je nenasilna in osredotočena na pisanje ge- Skupina valižanskih demonstrantov sel in organizacijo množičnih protestov. Cymdeithas yr Iaith Gymraegh velja za nekakšno operativno krilo valižanske nacionalne stranke Plaid Cymru. V tem času se je status valižan-ščine bistveno izboljšal; pred tremi desetletji ta jezik ni užival nobenega pri- znanja, sedaj pa je prisoten na vseh prometnih oznakah ter na vseh vladnih poslopjih in drugih ustanovah, ki dosledno ponujajo storitve tudi v valižanskem jeziku. Nekatere javne ustanove, med temi občina glavnega mesta Cardiff, imajo za informacije dve telefonski šte- GLASBA - Festival popevke v manjšinskih jezikih Nesporna odločitev publike in žirije: prva nagrada letos soglasno na Korziko Jacques Culioli iz Korzike je dvojni zmagovalec pete izdaje festivala popevk v manjšinskih jezikih Liet Lavlut, nekakšni manjšinski alternativi znanega tekmovanja za Eurosong, ki se je odvijal 19. oktobra v Lulei na Švedskem. Za najboljšega sta ga namreč razglasila tako strokovna žirija kot tudi občinstvo. Z letošnjim festivalom so tudi počastili 10. obletnico Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike. Culioli je ljudski pevec iz vasi Chera na jugu Korzike; njegov nastop je očaral tako občinstvo kot tudi žirijo z nadgradnjo pesmi Hozana v višavah. Ta pesem je bila sestavljena kot molitev za prihodnost Korzike. »Culioliju sprva nisem nameravala dati 12 točk,« je dejala mlada članica žirije iz Haparande Maria Kaik-konen po koncu tekmovanja, in tako pojasnila svojo odločitev: »Način, kako jo je zapel na finalnem koncertu, pa me kje tako ganil, da sem mu kljub vsemu namenila 12 točk.« Sicer pa je bil potek glasovanja zelo napet, saj se je več skupin menjavalo na čelu lestvice. Ta peta izdaja festivala je potekala v nabito polnem kulturnem domu. Neposredno so jo po radiu prenašali v Skandinaviji in v Galiciji. Takoj po koncu prenosa so poslušalci lahko glasovali z sms sporočili. Tudi pri tem glasovanju je zmagal Culioli, tesno pa mu je sledila bretonska pevka Gwennyn. Pred začetkom festivala je bilo favoritov za zmago kar nekaj. To so bili kasnejši zmagovalec Culioli, Bre-tonka Gwennyn, Elin kaven, pa še skupine iz Galicije, Walesa albanska skupina iz Kalabrije. Vendar so bili po svoje vsi zmagovalci, saj je bil že nastop na festivalu velika nagrada za vse. Zanimivo je, da je letošnji festival segel tja do Uralskega pogorja, saj so na njem sodelovali tudi člani skupine Mordens, ki je nastopila v mordivij-skem jeziku, ugrofinskem jeziku, ki ga govorijo prav v Uralskem gorovju. Gwennyn se je prikupila publiki s svojo prisrčnostjo, Elin Kaven pa je s svojo glasbeno skupino prevzela z glasovi in vokalnimi značilnostmi v jeziku Samijev. Vendar pa je bila pesen Jacquesa Culiolija, ki jo je napisal Bruno Susini, res neverjetna. Ta pesem je ljudi prevzela, čutili so mravljinčenje v hrbtu, tudi nekaj solza je bilo videti na licih; ljudje so sanjali o svobodi Korzike. Jacques je tiste, ki delajo za ohranitev in promocijo manj rabljenih jezikov, ki jih pogosto uničujejo celo države, katerim pripadajo, opozoril, kako veliko bo še treba delati za dosego evropskih standardov o enakopravnosti jezikov. Pohvalo seveda zaslužijo tudi organizatorji in vsi prostovoljci, ki so sodelovali pri pripravi festivala. V začetku je bilo to majhno glasbeno tekmovanje in preraslo je v evropski festival. Spremljala ga je cela vrsta drugih pobud: tako so priredili nastop fla- menka in koncert romske glasbe, festival filmov v manj rabljenih jezikih, ples Inuitov v maskah, plese Samijev in številne prodajne razstave ročnih del Samijev in finske skupine Mean-kieli s severa Švedske. Dogodek je tako prerasel v širok prikaz jezikovne različnosti, torej poudarek evropskega načela raznolikosti; kljub temu pa Evropska unija tej prireditvi ne namenja nikakršne finančne podpore. Ob robu festivala je Svet Evrope organiziral konferenco, ki so se je udeležili številni predstavniki jezikovnih skupnosti, od Tatarstana do Galwaya na zahodu Irske. Nagrado žirije, ki jo je prispeval prav Svet Evrope, je izročil odgovorni za Evropsko listino Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih Aleksej Kožemjakov. Sodelovanje Sveta Evrope pri tej pobudi pa je članica sekretariata za izvajanja Evropske listine Sonia Parayre tako utemeljila: »Svet Evrope je ponosen, da lahko podpira festival Liet Laviut, ker bistveno prispeva k bogastvu Evrope, njene kulture in njene različnosti.« Davyth Hicks Na sliki desno zmagovalec Jacques Culioli; spodaj levo drugo nagrajena Gwennyn, spodaj desno furlanska skupina Carnicats vilni; na eni odgovarjajo v angleščini, na drugi v valižanščini. Sedanja kampanja pa se poteguje za korak naprej: vsa zasebna podjetja naj bi prisilili, da ponujajo storitve v valižanščini. Nekatera podjetja, kot na primer Mc Donalds in Coca cola so to naredila že pred časom in so celo ugotovila povečanje prometa, glavnina podjetij pa se temu proti-vi, češ da so stroški previsoki. Negativno zadržanje vlade je sprožilo val protestov, pri katerih je zopet prednjačila Cymdeithas yr Iaith Gy-mraegh. Dva njena vidna predstavnika, Osian Jones in Steffan Cravos, sta prejela 17. oktobra obvestilo, da morata plačati globo v višini 750 funtov (približno 1000 evrov) vsak, potem ko sta se morala zagovarjati pred krajevnim sodnikom v mestecu Pwllheli na severozahodu Walesa. Oba sta bila obsojena zaradi povzročitve materialne škode, ker sta pisala gesla za priznanje va-ližanskega jezika na izložbah verige trgovin, v katerih valižanščina ni bila v rabi ali je bila v rabi le obrobno, na va-ližansko govorečih območjih v deželi. Oba obsojenca sta izjavila, da ne bosta plačala globe, dokler je bo sprejet zakon o uveljavljanju valižanščine v zasebnem sektorju. Pri Cymdeithas yr Iaith Gy-mraegh so se tudi odločili, da pošljejo delegacijo v baskovsko deželo z namenom, da njihovi predstavniki na lastne oči preverijo, kakšna so v tej deželi jezikovna pravila za zasebna podjetja, preden se sestanejo z zvezo britanskih industrijcev, ki ostro nasprotuje vsakršni zakonodaji, ki bi obvezovala k rabi valižanščine v zasebnih podjetjih. Delegacijo je v Baskovsko deželo vodil Sio-ned Haf, ki je svojo misijo tako ocenil: »Ta enotedenski obisk je za nas izrednega pomena. V baskovski deželi so odobrili nov zakon o rabi jezika, ki zadeva tudi zasebna podjetja in storitve; upamo, da bomo deležni take zakonodaje tudi v Walesu. Reči moram, da je jezikovno stanje v obeh regijah na nekaterih področjih precej slično, čeprav moramo priznati, da je baskovska dežela na področju zakonodaje daleč pred nami. Upam pa, da bomo lahko koristno uporabili znanje, ki smo ga pridobili pri Baskih, ko se bomo v novembru sestajali z zvezi britanskih in-dustrijcev.« Dodati je še treba, da izvaja Cym-deithas yr Iaith Gymraegh še vrsto drugih akcij; vse zadevajo uveljavljanje va-ližanskega jezika na raznih področjih. Odmevna je na primer kampanja za uvedbo obveznega pouka valižanščine v vseh srednjih šolah (za dijake od 14. do 18. leta starosti); sedaj je namreč pouk valižanščine obvezen v vseh osnovnih šolah, to je do 14. leta starosti. Nič manj odmevna ni kampanja za ljudska stanovanja: ta organizacija si prizadeva, da bi prepričala občine in druge javne uprave, naj zagotovijo stanovanja z nizko najemnino za mlade družine, ki se jim tako ne bi bilo treba izseljevati v vasi, ki se zaradi tega starajo in praznijo. Posebna kampanja zadeva tudi uveljavljanje valižanščine na univerzah. 2 2 Nedelja, 2. novembra 2008 NEDELJSKE TEME / OB 90-LETNICI KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE PRVIČ OBJAVLJAMO Spomini Vladislava Pavlička, oficirja c.k. 28. pehotne divizije 13. OFENZIVA Začel se je usodni dan; obstreljevanje se je pričelo že ob tretji uri zjutraj. Mi, kot tretja rezerva, se približamo frontni črti. Z zaskrbljenostjo in radovednostjo obenem smo pričakovali najnovejše dogodke in informacije. Spraševali smo se, kako izgleda tam pred nami, ali so se naši prebili naprej? Bolj kot smo se bližali frontni črti, bolj se je slišalo streljanje in v tem splošnem ropotu in grmenju smo razločili streljanje strojnih pušk. Napad z naše strani se je pričel ob 6. uri zjutraj; bilo pa je že poldne, vendar pa je streljanje še zmeraj trajalo. Zdelo se nam je čudno, ker ob uspelem napadu tako streljanje preneha in se tu pa tam sliši le še kak posamični topovski strel ali strel iz puške, morda rafali strojnih pušk. Tu pa je splošno streljanje trajalo neverjetno dolgo. V nas se je naselila slutnja, da je tam spredaj, v prvi bojni črti, nekaj narobe. Ni bilo videti ujetnikov. V zaledje so vodili le nekaj zajetih Angležev in to je bilo vse. Naše slutnje so se žal uresničile. Trinajsta bitka ni uspela. Razbili so nas že drugi dan. Popolna zmeda. Še narava se je obrnila proti nam. Deževalo je vse dni. Nisi našel suhega kotička. V takem stanju se je težko bojevati. Imeli smo veliko artilerije, baterijo poleg baterije, vendar nam ni to nič koristilo. Tu se je pokazala nesposobnost in nepripravljenost dela našega generalštaba. Nekaj baterij je zasedlo položaje šele opolnoči, tri ure pred začetkom napada. Posadke niso imele točnih informacij o položaju in orientaciji, a zjutraj, ko se je pričelo daniti, bi morale sovražnika že zasipati z ognjem. Po drugi strani pa niso imele primerne municije. Vsak top je imel na razpolago tisoč izstrelkov. Če bi bile vse granate, bi bilo dovolj. Vendar so imeli v poprečju okrog 300 granat in 700 šrapnelov. S šrapneli pa se ne da razbiti sovražnikovih zaprek. Šrapne-li so primerni za pregon sovražnika. Naš generalštab je bil prepričan, da bo napad uspel in se je zato pripravil na pregon sovražnika. Zvečer smo šli dalje, da zasede-mo in zavarujemo prejšnje linije in da ne izgubimo starih položajev. Tu smo bili dva dni. Podrobnosti in občutkov ne bi omenjal. Smrt, strah, pri posameznikih obupanost brez konca, pri drugih občutek sreče. Vse to smo že doživeli v bojih na Soči. Kljub temu pa bi rad opisal nekaj prizorov, saj mislim, da jih še nisem omenil. Tokrat sem imel pod svojim poveljstvom skupino štirih strojnih pušk in skupno 46 mož. V naše položaje smo se premikali na repu bataljona. Počasi smo se premikali. Noč je bila temna. Vsakih 200 korakov smo se ustavili. Stanje je bilo res dramatično, saj nas je sovražnik ves čas obstreljeval z lahkimi granatami. V temi ne vidiš, kje bi poiskal kritje, območja nismo poznali. Naenkrat prileti na nas granata, ki smo ji pravili "lage". Razstrešči se prav v koncu kolone, med mojimi možmi. Ranjenih je bilo osem vojakov, k sreči večina lažje. Ne da bi sploh dosegel bojno črto, sem ostal z eno strojnico brez moštva. Vojaki in kurirji, ki so se vračali s položajev so nas opozarjali, da moramo preko mosta, ki ga sovražnik neprestano obstreljuje. V nekaj sekundah smo bili preko. Na drugi strani pa zagledamo grozovit prizor; pravo tragedijo, če lahko tako rečem. Tu je bila povsem uničena baterija: topovi, konji, ljudje. Bila je ena od tistih enot, ki naj bi zasledovale sovražnika, če bi preboj uspel. Ranjenci so stokali, eden je ležal pod mrtvim konjem. Prosili so nas, naj jih odvlečemo s tega mesta in si bodo potem nekako pomagali. Nismo mogli niti smeli, saj bi bili mnogi na- Avtor spominov je Vladislav Pavliček, Čeh, ki ga je prva svetovna vojna zatekla v Osijeku, na meji med tedanjo Avstro-Ogrsko in Srbijo. Kmalu po začetku sovražnosti je bil vpoklican v vojsko in dodeljen posebnim (novim) enotam strojnih pušk. Po večmesečnih tečajih in vojaških vajah na Tirolskem in drugod je bil poslan na bojišče ob Soči. Kot častnik (poročnik) je bil dodeljen jurišnemu bataljonu 28. pehotne divizije in je poveljeval enoti strojnih pušk. Sodeloval je v bojih južno od Gorice, pri Kostanjevici na Krasu in na Grmadi, kjer je bil 25. maja 1917 laže ranjen v roko. Pred težjimi posledicami ga je obvaroval zemljevid. Plasti papirja večkrat prepognjenega zemljevida so namreč skrhale udarno moč koščka granate. V tipkopisu, napisanem v srbohrvaščini, Uspemene iz svetskog rata 1914-1918-1920, dokončal ga je leta 1925, opisuje s trpljenjem in mukami posejano pot vojaka, najprej v službi c.kr. armade, potem pa, še skoraj dve leti, v službi novoustanovljene države Češkoslovaške, v bojih proti Madžarski. Zaradi hrabrosti je bil že med prvo svetovno vojno večkrat odlikovan in povišan v činu. Dramatični so njegovi opisi bojev na Grmadi, ki še dodatno poudarjajo surovost in nesmisel vojne. V spominih opisuje tudi trpljenje in ponižanje, ki ga je kot italijanski vojni ujetnik doživel v novembru 1918, ob razpadu Avstro-Ogrske. Gre za manj znane in v glavnem zamolčane vidike še zmeraj mitizirane "Velike vojne". Čeprav je v kasnejših mesecih v Lombardiji, kjer se je pridružil vojaškim enotam novonastale države Češkoslovaške doživel tudi veliko lepih trenutkov, ti, kot sam piše, niso mogli zabrisati grenkih občutkov iz prvih dni ujetništva. Tipkopis je opremljen s številnimi fotografijami, zemljevidi, skicami (razpored bojnih postojank pri Kostanjevici, ukazi o napredovanju v činu), zadevajo kraje na Goriškem (predvsem na Krasu) pa tudi na Tridentinskem in drugod. Glede priloženih fotografij je mogoče domnevati, da jih je avtor, predvsem tiste, ki prikazujejo razdejanje, posledice fronte in bojev, pridobil šele po koncu vojne, zahvaljujoč poznanstvu z oficirji nekdanje 28. c.k pehotne divizije, ki so jo sestavljali pretežno Čehi. Iz tipkopisa je namreč razbrati nekakšen poseben prijateljski odnos med avtorjem in poveljnikom divizije, generalom Rado. Zato domnevam, da avtorju tudi po vojni ni bilo težko priti do fotografskega gradiva. Tipkopis hrani g. David Brezigar iz Solkana, ki mi je prijazno dovolil uporabo in prevod tistega dela spominov, kjer Pavliček opisuje dogajanje pred devetdesetimi leti, med junijem leta 1918 in začetkom leta 1919, za kar se iskreno zahvaljujem. Ob branju in prevajanju Pavličekovih spominov sem se spomnil strica Leopolda Pelicona (1899-1970), ki je komaj de-vetnajstleten avstro-ogrski vojak dočakal konec vojne na Piavi. Večkrat mi je pripovedoval o bojih, lakoti in trpljenju v zadnjih mesecih vojne, pa tudi o grenkih izkušnjah, trpljenju in poniževanju v italijanskem ujetništvu, podobnih tistim, ki jih navaja Pavliček. Takrat sem bil premlad, da bi razumel, kako vsaka vojna pravzaprav rojeva novo sovraštvo. Vlado Klemše ši med poskusom ranjeni. Ker je bilo toplo, je v zraku že bilo zaznati smrad po razpadajočih telesih. Ta prizor nas je vse zelo globoko pretresel. Tako je bilo stanje. Boj za življenje. Klici na pomoč, stokanje, prošnje teh revežev bi omehčali še srce iz kamna, vendar pa se nihče ni upal jim pomagati. Vsakomur je bilo, da čimprej pride preko nevarnega mesta. Končno smo dospeli do dodeljenega mesta. Polk je zasedel položaje, naša enota (Šturmkompanija), je ostala v rezervi, kakšnih 300 metrov za tem položajem, v mrtvem kotu, na potki, ki je bila speljana vzporedno z bojno črto. Tu nas sovražnik ni mogel zadeti z lahkimi granatami. Pod nami je bila precej široka dolina, na dnu potok. Prav v potok so padale granate, ki jih je sovražnik usmerjal na nas. Streljanje in grmenje vse naokoli ni pojenjalo. V tako strašljivem in dramatičnem vzdušju je bilo tudi nekaj drugačnih, rekel bi skorajda lepih trenutkov. Tako recimo, ko se je večja granata razletela v potoku in je v zrak, kakih 25 metrov visoko vrgla ogromen curek vode, kot nekakšen vodomet. Deževalo je neprestano, vode smo imeli na pretek; naokoli je bila, na srečo, megla in tako smo imeli mir pred letali. V zgoraj omenjeni dolini so vojaki sanitetne enote skopali veliko in globoko jamo in vanjo cel dan nosili padle vojake. Kar metali so jih v jamo, niso jih polagali. V položaju kakršnem je kdo umrl, tako je tudi ostal. Preden so jih vrgli v jamo so jih povsem slekli. Odvzeto obleko, perilo in vrhnjo obleko, so pošiljali nazaj, v dezinfekcijo, namenili so jo drugimvojakom. Ko je padla megla, so se po isti potki po kateri smo mi ponoči prišli na položaj, vračali lahki ranjenci. Ko smo tudi mi, tretji dan, podnevi, ker nas je ščitila megla, šli nazaj, smo na tem okrog dva kilometra dolgem odseku vsepovsod videli ležati mrtve vojake. Bili so lažji ranjenci, ki so se vračali v zaledje, a jim ni bilo usojeno, da se rešijo. Sovražnik je dobro vedel za ta odsek poti in je ponoči in podnevi stalno streljal. Pri mostu, ki sem ga že omenil, je bil studenec . Tudi tam naokoli so ležali padli vojaki. Na kupe padlih vojakov. Vsi so se pri studencu želeli odžejati in okrepčati; na žalost so plačali z glavo. Kljub temu, da smo zelo hitro, v skupinah po največ dva ali trije skupaj, prešli nevarno mesto, se mi je vtisnil v spomin prizor, ki ga želim opisati. Ob cesti je ležal mrtev vojak. Videti je bilo, da je bil sprva lahko ranjen, pred tremi dnevi in danes. Po dveh dneh so nas poslali na počitek v Cal-donazzo. Tu smo bili nekoliko na miru, saj smo bili precej v zaledju in nas streljanje s fronte ni niti doseglo... Vladislav Pavliček saj je imel levo roko prevezano. Bilo je, kakor da sedi, naslonjen na velik kamen. V desni roki je krčevito stiskal pismo. Na desni strani prsi mu je zevala velika rana. Tu ni kaj pojasnjevati... Deževalo je brez prestanka ko smo se premikali in končno prišlo v Matarello (manjši kraj v dolini Adiže, južno od Trenta). Ni bilo velike razlike med tem kako smo izgledali Kopali smo se v jezeru, se sprehajali, zabavali, a na žalost veseljače-nje ni trajalo dolgo. Po osmih dneh smo že bili spet na poti na fronto, vendar na drugo stran, v predel reke Brenta. Šli smo preko Primolana (kjer je bila trdnjava, dolinska zapora) v Arsie in Fonzaso, kjer smo en dan počivali. Naslednji dan so naš udarni bataljon (Šturmba-taljon) poslali v Faller. PREDELASOLONE V Falleru smo se kar udobno nastanili. Bili smo daleč od fronte in varni pred vsakršno nevarnostjo. Vsak dan smo imeli vežbanje. V naš predel fronte, "28. I.T.D. Asolone", je vsaka dva tedna odšla sto-tnija, kot rezerva diviziji in da spozna območje. Tako je prišla na vrsto tudi naša stotnija. Ker je bil komandant bolan, sem jo vodil jaz. Monte Asolone je bil na slabem glasu in zato nismo bili posebej veseli, da nas pošiljajo tja. S kamioni so nas peljali preko Fonzasa in Arsie do Rocca Cismone na Brenti. Od tu pa cel dan peš vzpenjanja navkreber. Za turiste je bila steza prav idealna, a za nas zelo nevarna. Na nekaterih mestih je bila steza vklesana v steno, bila je široka kakih 125 centimetrov, tako, da bi se dva vojaka, opremljena z nahrbtnikom, težko srečala. Na eni strani je bila stena, a na drugi 50 metrov globok prepad, kjer je ležalo ogromno orožja, pušk, vojaške opreme, malih gorskih topov, trupla ljudi in konj. Še bolj nevarno bi bilo hoditi tod pozimi, ob snegu in poledici! Po osemurnem težkem vzponu smo preko Monte Donato prišli na Monte Beretta (1446 m) Tu smo se namestili v zaklonišču, ki je bilo opremljeno z električno svetilko. Tu, na vrhu, smo bili povsem odrezani od sveta. Hrano in vodo za pitje so nam pošiljali iz Cismona z žičnico. V slučaju da ta ne bi obratovala, bi bili dva dni brez hrane. Vsak dan so nad nami leteli sovražnikovi aeroplani in trosili letake. Različne letake sem imel v rokah, a zaradi varnosti nisem nobenega shranil. Če bi pri kom našli tak letak, bi šel takoj pred vojaško sodišče. Ni bilo šale. Štirinajst dni je minilo brez posebnosti in tako smo se spet vrnili v Faller. Po treh dneh pa smo se vsi premaknili v Lamon. Med civilnim prebivalstvom je vladala lakota. Ni bilo moke, ne soli, ne masti, da ne govorim o kruhu. Ljudje so dan za dnem kuhali travo in jo kuhano, brez soli, sproti pojedli. Veliko ljudi, posebej otrok, je umrlo. Otekle so jim najprej noge in roke, otekline pa so se polagoma širile in ko so dosegle srce, je bilo konec. Žalostno je bilo gledati, kako umirajo nedolžni otroci, ki jim obupane matere niso mogle pomagati. Centri za preskrbo so bili povsod, tudi v najmanjših krajih, vendar prazni. Če bi bilo le nekaj koruzne moke, bi bilo že dobro. Tudi nam vojakom ni šlo veliko bolje. Enkrat tedensko smo dobivali koruzni kruh, pomešan s slamo in neznanim trdim materialom. Poleg tega je bil kruh plesniv. Nerad navajam zelo žalostno ugotovitev, a ne smem je zamolčati. Žene, dekleta in ugledne dame so se prodajale za košček kruha. Grozno! Razmere so bile že takšne, da se gospe niso sramovale prodati se za košček kruha niti najbolj umazanemu in nasilnemu Ciganu ali Bosancu. To, da je bilo takih kar precej, to pa vsakdo ve. Tudi v oficirski menzi smo vse pogosteje odšli od mize lačni. Po drugi strani pa je bilo pijače na pretek. V Lamonu me je doletela neugodna izkušnja. Na srečo se je dobro končalo. Nekega dne, ko smo se vračali z vaj, mi je neki vojak prinesel polno kapo gob in dejal da so užitne. To je potrdil tudi sluga našega zdravnika, ki je bil dober poznavalec gob. Pripravili smo jih za kosilo; na gobe sem povabil kolege in našega komandanta, majorja Rehna. Velika večina se je za vabilo zahvalila in obrok odklonila, iz strahu, da so gobe strupene. Jedli smo jih zato samo naš zdravnik, kurat, adjutant, neki podporočnik in jaz. Gobe so bile okusno pripravljene ter smo druge, ki jih niso jedli, celo zafrkavali. NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. novembra 2008 IZ DVEH OFENZIV V ITALIJANSKO UJETNIŠTVO Malo se jih je vračalo, skoraj vsi so ostali tam 23 Porušena cerkev v Štivanu in pogled na močvirje proti Tržiču. Posnetek je s prvih vzpetin pod Grmado Po kosilu smo vsi odšli v stanovanja, da nekoliko poležimo. Jaz sem doma pre-čital časopis in prižgal cigareto, ki pa je nisem pokadil do konca. Odvrgel sem jo, ke mi ni pašala in sluga me je posebej opomnil, da je škoda metati skoraj cele cigarete. Po približno eni uri me popade slabost. Na gobe nisem niti pomislil. Pot in krči so postajali vse hujši in komaj sem stal na nogah. Sluga me pelje k zdravniku, kjer pa sem presenečen, ugotovil, da smo se tam zbrali vsi, ki smo jedli gobe. Vsi smo imeli podobne simptome, šlo je za zastrupitev. A revež zdravnik nam ni mogel pomagati, saj je bil sam pomoči potreben in se je zaradi krčev kar zvijal na postelji. Najbolj smešno je izgledal naš kurat. Kolegi, ki so prišli pogledat, kaj se dogaja, so se nam smejali. Vsi smo stali okrog velikega vedra sredi sobe in upali, da bodo bolečine minile. Ko je mene, ki sem pojedel največ gob, obšla taka slabost, da nisem več mogel stati in ničesar nisem več videl, so nas vse takoj odnesli v bolnišnico, ki je na našo srečo bila v kraju. Moje stanje je bilo najtežje, zato so me prvega vzeli v postopek. Posedli so me na stolico in tri sestre so me držale. Takoj zatem pride zdravnik z dolgo rdečo cevjo, debelo kot palec, in mi jo začne potiskati v usta. Grozen občutek, kakor, da se zdaj zdaj zadušiš. Vendar se cev pomika dalje in globlje. Končno sem jo začutil globoko v želodcu. Zatem je zdravnik stopil na mizo ter mi, skozi lij, začel vlivati vodo. Najmanj kakih osem litrov. Tako sem se napihnil, da sem mislil, da bom zdaj, zdaj počil. Tako so mi pošteno sprali želodec. Ze takoj mi je bilo bolje, prišel sem k sebi, šel sem v sosednjo sobo in legel na posteljo. Podobno so ravnali z drugimi. Štiri dni smo ležali v postelji, strogo smo se morali držati diete. Imeli smo srečo, da je bila v kraju bolnica. Ne vem, kako bi se sicer končalo. Šesti dan sem bil že spet povsem na mestu. Od tedaj ne uživam več gob. Naslednje dni ni bilo pomembnejših dogodkov. 14. OFENZIVA 17. oktobra 1918 se je razširila vest, da Italijani pripravljajo ofenzivo. O političnem dogajanju v zaledju nismo vedeli ničesar. Ze dva meseca nam niso dostavljali časopisov, pisma so zadrževali in cenzurirali. 25. oktobra zjutraj nas prebudi silno streljanje s fronte in takoj smo vedeli, kaj to pomeni. Ob 9. uri dopoldne smo pospravili svoje stvari, popoldne pa smo se že bližali fronti. Ko smo dospeli v Arsie zboli komandant naše stotnije in za kake pol ure spet en častnik (bolezen pred ofenzivo). Tako sem ostal sam z dvema praporščakoma. Poveljevanje so predali meni in vozi ga. Sluga me je ves čas prepričeval, naj ne hodim na Monte Asolone, ker se od tam ne bomo več vrnili. Kaj sem hotel, saj sem bil popolnoma zdrav! Ko smo ponoči v Cismonu počivali, mi sluga prinese neko tekočino v steklenici. "Pijte, ne bojte se, vse bo dobro, čez pol ure boste bolani, odšli bomo nazaj". Sprva nisem hotel, kasneje pa sem se pustil pregovoriti. Z gnusom, ker nisem vedel, kaj je v tekočini, sem popil vse in legel. Čez pol ure pride sluga in vpraša, kako se počutim. Nič posebnega. Vrne se čez dve uri. Spet nič. Zdaj se začudi on. Vprašal sem ga, kaj mi je dal piti. Bila je črna kava skuhana s primesjo burmuta (tobaka za njuhanje). Kaj vse si ljudje zmislijo, vendar v tem primeru ni bilo učinka. Veliko so jih odpeljali v bolnišnico, s pokvarjenim želodcem. Pri meni pa ni delovalo. Končno srečno pridemo na Monte Beretta. Ko sem se z mojimi vojaki javil pri polkovniku, me je skoraj objel. Na poti je izgubil skoraj tretjino polka. Odšli so v bolnišnice. Zboleli so ko so slišali, kam morajo. Določili so nas za zadnjo rezervo na odseku Asolone (1520 m) , s položajem pri komandantu našega polka. Ves čas sem bil na telefonu in poslušal sporočila. 28. in 29. oktobra so odšli na ojačitev fronte 1., 2. in 3. bataljon. Ostal sem sam s svojimi vojaki. Lahko si mislite s kakšnimi občutki smo vse to doživljali. S fronte se je vračalo le malo ranjencev; skoraj vsi so za vedno ostali tam. 30. oktobra preberem fonogram s katerim komandant polka ukazuje, da se gori (na Asolone) pošljejo mule, za prenos materiala iz pisarne polka. Kaj naj to pomeni? Da bi šli naprej, je nemogoče. Zagotovo se umikamo. Kurat je popoldne že pospravil svoje stvari. Vprašal sem ga, kaj to pomeni. Povedal je, da se umikamo. Takoj obvestim svoja dva častnika, vendar sta, na moje presenečenje, že ukrenila vse potrebno. Popoldne me pokliče komandant polka, me obvesti o vsem in mi ukaže, da moram zasesti tretjo obrambno črto in zadržati sovražnika od 10. ure zvečer, 30. okt- obra, do 10. ure zvečer 31. oktobra. On se z brigado umakne zvečer ob 9. uri. "Dobro". Za bataljone, ki so bili zunaj, v prvi bojni črti, se ni brigal nihče. Da se je v zaledju nekaj dogodilo. nismo niti slutili. Dve uri zatem ko so vsi odšli sem zbral svoje ljudi in se začel počasi umikati. Prav nobenega smisla ni bilo ostati tu gori in držati fronto. Bili smo prešibki in čemu zadrževati ljudi v nevarnosti, ko smo se ipak morali umakniti. Ob umiku smo gledali, kako naši topničarji uničujejo municijo in tudi topove. Ponoči se je lepo videlo. Ko sem s svojimi ljudmi prispel v Ci-smon, sem jim eno uro dal prosto. V kraju je bilo veliko skladišče hrane, pijače in cigaret, ki bi ga morali ob 6. uri zažgati. Sluga mi je prinesel 10.000 komadov cigaret znamke MVS (srbske cigarete). Vzel sem jih in jih sam nosil dalje. Po eni uri smo nadaljevali premik proti Fonza-su. V moji četi ni bilo nobenega vojaka, ki ne bi nosil s sabo vsaj pol vreče vsakovrstne hrane. Tri dni nam niso naši kuharji dostavili hrane, pa nihče ni bil lačen. Tretji dan smo dohiteli naš polk. Avstrijska vojska se je ustavila pri Primieru, na stari avstrijsko-italijanski meji, in tam bi morala počakati sovražnika. Še vedno nismo ničesar vedeli o dogodkih v zaledju. 2. novembra mi general Rada naroči naj s svojimi ljudmi zasedem položaj in preprečim sovražniku, da se ne bi približal po neki turistični gorski stezi, ki vodi preko Monte Pavione in Monte Vallazza. To sta gori, visoki okrog 2500 metrov, kjer je še ležal sneg lanske zime. Kot okrepitev smo dobili gorski top. Skupini je poveljeval kapetan, ki pa nas Čehov ni imel posebno rad. Na dodeljeno mesto smo prišli ob 6. uri zjutraj. Omenjene turistične steze nismo takoj našli, zato sem skupaj s petimi vojaki šel na ogled. Po približno dveh urah smo stezo našli, bila je markirana s turističnimi znaki, speljana pa po takem območju, da bi na prvi pogled menil, da je prehod nemogoč. Premikanje po stezi je bilo naporno. Hodili smo eden za drugim in si med seboj pomagali. Ves čas smo s steze videli naše tovariše, ki so se brezbrižno premikali, doli na ravnici, od koder je steza vodila. Ob drugi uri popoldne se vrnem . Začudim se ko ugotovim, da vojaki vežbajo, kakor da bi bili na kašnem vežbališču v zaledju. Kaj to pomeni. Se je kapetanu zmešalo ? Ko sem prišel nekoliko bliže mi ka-petan pove, da je bilo sklenjeno premirje. Vest nas je vse, brez razlike, ugodno presenetila. Ko sem se najedel in očedil, na- roči mi kapetan, naj s svojimi ljudmi vež-bam. Ni mi bilo prav prijetno. Ni minilo pol ure, ko mi vojaki sporočijo, da se z vrha Monte Pavione in Monte Vallazza spušča množica vojakov. Stopali so prav po isti stezi, kjer sem sam hodil pred štirimui urami. Bili so Italijani. Zaradi varnosti zasedemo položaje, strojne puške so pripravljene na strel in vojaki čakajo samo na moj znak. Prav tako so bili pripravljeni topničarji. Če bi Italijani hoteli priti do nas, bi morali samo preko platoja, brez kritja. To bi bilo za njih skoraj nemogoče, saj smo mi imeli zelo ugoden položaj. Poslal sem enega praporščaka z 20 vojaki, da jih kot predhodnica zaustavi in se z njimi pogovori. Ze so se toliko približali drug drugemu, da so se lahko razgovarjali. Gledal sem skozi daljnogled, kako so se pogovarjali in si nekaj dopovedovali. Telefonoral sem generalu in ga seznanil z okoliščinami. Prepovedal mi je, da bi streljali, ker je bilo sklenjeno premirje. Če bi bil vedel, da nas bodo na lahko zajeli in če bi bil vedel, kaj bomo doživeli v naslednjih treh dneh, ne bi se zadržal. Streljal bi kljub prepovedi divizionar-ja. Male skupine Italijanov so se nam približevale. Stopil sem proti njim, da jih zaustavim »Alto, alto«, a oni se ne zmenijo za klice. Približujejo se našim položajem. Naši vojaki so gledali mene in čakali, kaj bom naredil. Mislil sem, da so se naši v predstraži domenili. Ko se se mi Italijani približali na kake tri korake, s treh strani planejo name in me obkolijo. Ukaza za streljanje nisem mogel več dati, ker bi bil tudi sam izgubljen. Italijani vame namerijo puške. Potem se približajo njihovi oficirji. Dopovedoval sem jim, da je premirje, vendar o tem niso ničesar vedeli, ker da so na poti že dva dni. Nisem hotel izročiti orožja in daljnogleda. Ko je eden izmed njih planil name, sem jim takoj oddal vse . Zagrozili so mi, da me bodo, v primeru, če bodo moji vojaki streljali, takoj usmrtili. Tako sem bil prisiljen mojim ukazati, da se predajo, kar so brž naredili. V UJETNIŠTVU Četa petnajstih mož in dveh častnikov, eden od častnikov je bil stalno poleg nas, (oficirjev), nas je vodila po omenjeni stezi preko Monte Vallazza (2167 m) in Pa-vione (2334 m) na drugo stran. Nihče ni spregovoril niti besedice; vsi smo bili zamišljeni in v pričakovanju, kaj bo prinesel nov dan. Okrog 4. ure zjutraj 4. novembra dospeli smo v razrušeno vasico, kjer so nas naši stražarji predali drugim vojaškim oblastem. Le te so nas po daljšem zaslišanju izročile karabinjerjem, ki so nas vodili dalje v Feltre. Italijanski vojaki, ki so nam bili dodeljeni za spremstvo in varnost, so ravnali proti svoji dolžnosti. Tolkli so nas, posebej nas častnike, in nas zasmehovali. Eden od naših vojakov je bil bolan in so ga zato naši sanitejci nosili. Naekrat si karabi-njerji nekaj zmislijo, ustavijo kolono in vele prinesti obolelega. Od tedaj dalje smo ga morali nositi kapetan, jaz in dva praporščaka. Naši vojaki- sanitejci so prosto stopali za nami. Po celi poti so nas zasmehovali in zmerjali, posebej nas častnike. Zasmilil se mi je kapetan. In čeprav ga nisem maral, mi je bilo žal, da je prav on najbolj na-stradal in je bilo prav njemu namenjeno zmerjanje "Porchi ufficiali austriaci", "via a Romaa" itd. Jaz sem si že med nošnjo bolnika pomagal s palico. Šlo je lažje. Stopali smo s sklonjenimi glavami, poklapani nad takim ravnanjem. Ko eden od kara-binjerjev opazi, da si pomngam s palico, skoči do mene in zahteva naj mu jo izročim. Strga mi jo iz roke in začne z njo udarjati. Tepel nas jo kot da bi bili živali. Nikomur tega ne želim. Nemočni smo morali vse to prenašati. Naši vojaki so se zgražali nad takim početjem; preklinjali so. Zdaj smo vsi vedeli s kakšnimi ljudmi imamo opravka. Ko smo dospeli v Feltre smo imeli vtis, da smo prišli v pekel. Zenske in otroci so na nas metali kamne in druge predmete, ki so jim prišli pod roke, tolkli so nas, pljuvali in vpili "ubijte te pse!". Vojaki, ki bi nas sicer morali varovati so razjarjeno množico dodatno hujskali. Ne morete si misliti, kako je vse to vplivalo na nas. In čeprav sem kasneje v Italiji doživel tudi marsikaj lepega, tega nikoli ne bom pozabil in nikoli ne bom tega oprostil Italijanom. Sovražim jih iz dna duše. V Feltre smo prišli okrog 10. ure dopoldne, stali smo na glavnem trgu in čakali na nadalnji razplet. Okrog nas se je zbrala velika množica meščanov in nas ves čas sramotila. Ni bilo trenutka, da ne bi kdo pljunil na nas. Sledil je gromovit smeh in zadovoljstvo med gledalci. Prišli so tudi 19-letni italijanski oficirji, ki še nikoli niso bili na fronti in se ob takemu početju smejali. Niti s prstom niso mignili, da bi se zoperstavili takemu ravnanju, ki je proti mednarodnim dogovo- 2 2 Nedelja, 2. novembra 2008 NEDELJSKE TEME / ČEŠKI OFICIR SE JE BOJEVAL NA KRASU IN NA TIROLSKEM Za ujete avstrijske vojake zasmehovanje in žalitve Če bi bili vse to slutili, nam se nihče tam gori na Pavionu in Vallazzi ne bi živ približal! Medtem pridejo mimo tudi francoski oficirji in njim tako ravnanje ni bilo všeč. Vstal sem in se približal nekemu oficirju ter mu, kolikor pač sem znal francosko, dopovedal, kaj delajo z nami, da to ni korektno in viteško tako ravnati z ujetniki, ki se ne morejo braniti. Francoski oficirji so končno naredili red. Množica "dobrosrčnežev" nas je zdaj zasmehovala iz daljave. Štirje častniki smo sedeli na kamniti klopi. Videli smo, kako Italijani nosijo na neko više ležeče mesto, blizu nas, velike lesene tramove, deske in vrvi. Sprva zadevi nismo namenili posebne pozornosti, a ko so italijanski častniki, ki so prišli v našo bližino smehljaje po-gledavali na nas, se nam je zasvetilo. Ka-petan naenkrat izusti: "Um Gottes willen, die werden uns haengen!" . (Za božjo voljo, pobesili nas bodo!). Bilo mi je kakor da bi mi kdo zabodel nož v srce. Začel sem se potiti kot bi me kdo polil z vodo. Strah in spraševanje zakaj tako delajo z nami, kaj smo zagrešil, zakaj moramo z glavo plačati za druge, misli na domače. Take turobne misli so me preganjale. Leden pot me je oblival. Sedeli smo s takimi groznimi občutki približno pol ure . Nikomur ne želim, da bi kaj takega doživel. Izkušnje in dogodki prejšnjih dni niso bili nič v primerjavi s tem. Naekrat zaslišimo močan ropot, ko neki predmet pade na tla, takoj zatem smeh Italijanov. Kaj se sploh dogaja? O bog, kako nam je odleglo, ko smo videli, da vojaki nosijo veliko tablo, pobarvano črno-rumeno, z napisom "K.K. Militarstationkommando". Kako se človek veseli življenja! Zdaj smo laže prenešali zasmehovanje, samo da nas puste živeti! Ob treh popoldne pride deset konjenikov z enim častnikom in začeli smo se premikati v notranjost Italije. Kako in kam nismo vedeli. Zasmehovanje in žalitve, podobno kakor prvega in drugega dne, so se nadaljevale brez konca. Prvi dan smo prehodili najmanj 30 do 35 kilometrov in prišli do kraja, kjer je potekala frontna črta. Tu smo od blizu in tokrat brez strahu opazovali okolico. Videli smo samo kakih 700 do 1000 korakov širok pas kamenja in zemlje sredi njiv. Videli smo velike luknje in razbite zapreke. Tu je bilo glavno bojišče. Niti košček zemlje ni bil zelen. Kakor smo se nekoliko oddaljili od omenjenega mesta, je pokrajina postajala prijetnejša. Po dveh ali treh kilometrih ni bilo niti sledu granatnih jam. Prvi dan smo v celoti prehodili kakih 38 kilometrov ter po štiriurnem počitku šli naprej. Tudi drugi dan smo hodili skozi območje, ki je sodilo v frontni pas in od koder se je civilno prebivalstvo umaknilo. Begunci so se vrnili pred nekaj dnevi. Tudi ti so bili do nas sovražni. Ta dan smo prehodili najmanj 45 kilometrov. Dva dni že nismo jedli. Lačni in utrujeni smo, ko smo se ustavili, popadali po tleh in zaspali, čeprav je bilo kar hladno. 6. novembra so nam dodelili novo spremstvo. Bili so pehota, kakor mi. Tistega dne sem enemu od spremstva nosil plašč in nekaj druge opreme, samo da mi je dal tri koščke prepečenca. Ljudje v teh novih krajih so se do nas obnašali bolj korektno in ljubeznivo. Kakor da bi prišli v drugo deželo, kjer so ljudje bolj pametni! Tega dne sem komajda še hodil. Preden smo povsem opešali, so nam dali nekaj limon. To nas je nekoliko okrepilo. Ko smo v bližini kakšnega kraja počivali, so se nam približali civilisti in eskorti prinesli vino in ga dali tudi nam. Šele tretji dan je vsakdo dobil konzervo in košček kruha. CITTADELLA Četrti dan, okrog četrte ure popoldne, smo prispeli v kraj Cittadella, kjer je bilo v bližini veliko taborišče za ujetnike. Bilo je obdano z žico in na vsakih 250 metrov postavljena strojnica. Popisali so nas po imenu in priimku. narodnosti itd, zatem pa smo bili razdeljeni po posameznih skupinah. Čehi, Jugoslovani, Poljaki in Romuni smo bili v eni stavbi. Vsakdo je dobil posteljo, imeli smo skupno trgovino, kjer so stregli naši vojaki, večinoma češke narodnosti. Višje oficirje so ločili. Tu smo bili končno podrobno informirani, da je v domovini prevrat. Drugi častniki, po narodnosti Nemci in Madžari, do čina kapetana, so bili nameščeni v šotorih, kot navadni vojaki in niso imeli trgovine. Ujetim častnikom, ki so prišli v taborišče samo z obleko, ki so jo imeli na sebi, so takoj izročili po tri komplete perila. Nam Čehom so šli posebej na roko, za kar gre zahvala posredovanju naše revolucionarne vlade. Nismo smeli iz taborišča, življenje pa je v njem potekalo zelo monotono. Po štirinajstih dneh smo Čehi za- Vojaki avstroogrske vojske v strelskem jarku pred Doberdobom čeli vaditi sokolske vaje in igre. Večkrat so nas prišli gledat Italijani. Nemcem in Madžarom smo bili trn v peti. Nekateri izmed njih so si beležili naša imena, da bi, po povratku iz ujetništva, o vsem poročali. Bližal se je Miklavž. Nismo lenarili. V naših prostorih smo pripravili zabavo in je odlično uspela. Med nami ni manjkalo slikarjev, dekoraterjev, pevcev in igralcev. Sami smo pripravili in naštudirali komično igro z naslovom "Felix Austria". Z našim denarjem smo pripravili večerjo in povabili vse italijanske oficirje. Prišel je tudi poveljnik taborišča. Vsak gost je prejel vabilo in program v italijanskem jeziku. Ker je prireditev lepo uspela, so nam plačali vse stroške za hrano in pijačo. Tudi sami so prinesli pijačo. Ob koncu smo peli, pili in se družili. Zabava je trajala do 3. ure zjutraj. 9. decembra 1918 smo vsi Čehi, ob spremljavi naše godbe, odšli na postajo, namenjeni v osrednje taborišče češkoslovaških vojnih ujetnikov v Busto Arsi-zio, blizu kraja Gallarate, kjer je bil sedež naše divizije. Odšlo nas je kakih 600. BUSTO ARSIZIO Naše taborišče je bilo urejeno v velikih hangarjih za letala in drugih zgradbah, naokoli pa so bili v lepo urejenih vrstah postavljeni šotori. Vse je dajalo lep videz. Zjutraj smo vsak dan imeli vaje. Ko smo prispeli v taborišče je bilo tu okrog 4000 Čehov, poleg našega taborišča pa je bilo še manjše taborišče, kjer je bilo kakih 800 avstrijskih mornarjev. Štirideset kamionov je cel dan do-važalo nove obleke in opremo. Naši vojaki so izgledali zelo klavrno, umazani, bledi, v raztrganih oblekah, tako kakor so prišli z bojišča. Tu so formirali bataljone. Jaz sem bil dodeljen petemu. Vsi vojaki so se očistili in otresli uši in preoblekli v novo uniformo češkoslovaške armade. Ne morete si misliti, kako so ti ljudje, potem ko so se skopali in preoblekli, izgledali. Nasmejani obrazi in pesmi so dokazovali, da so zadovoljni in presenečeni. To ni bilo samo začasno, ampak med celotnim bivanjem v Italiji. Tudi tedaj, ko so Italijane malo preklinjali ali se jim je tožilo po domu. Zmeraj so bili zavedni in do prebivalcev kraja spoštljivi in prijazni, kar je ljudi zelo presenetilo. Povsod so jih radi videvali, vabili so jih, po vajah, na obisk itd. Poudariti moram, da so se naši redko opijanili. Če se je komu to slučajno zgodilo, ni začel razgrajati, ampak se je mirno odpravil domov. Povsem drugače so se vedli italijanski vojaki. Naš 5. bataljon so namestili v Somma Lombardo. 15. decembra namenili smo se v naše novo prebivališče. Ko smo odhajali iz centralnega taborišča Busto Arsizio, je bilo v njem že kakšnih 35 tisoč mož, ki so komaj čakali, da se okopajo, očistijo in preoble-čejo. Zanimivo je bilo opazovati, kako je potekalo kopanje. Z ene strani so vstopali umazani, neobriti in raztrgani v stari avstrijski uniformi, z druge strani pa so izstopali povsem drugi ljudje, vsi že oblečeni v komplet češkoslovaško uniformo, da jih ni bilo prepoznati. Skoraj ni bilo mogoče verjeti, da so to isti ljudje, ki so malo prej skupaj vstopali. Bili so napravljeni, kakor, da bi jih tisti trenutek vzeli iz škatle. Pogled na kraški grič, ki mu domačini pravijo Jeruzalem in na močvirje pod njim. Na skrajni desni mlin pod Sabliči, ki je bil porušen ob gradnji avtoceste in vozlišča NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. novembra 2008 2 5 V UJETNIŠTVU SO ČEŠKI VOJAKI VSAKO JUTRO PELI HIMNO »KDE DOMOV MUJ« Bel kruh iz riževe moke, ™ makaroni, riž in paradižniki Prva avstrijska bojna črta in žične ovire nad Štivanom. Posnetek je s prvih vzpetin pod Grmado SOMMA LOMBARDO V kraju Somma Lombardo so nas lepo sprejeli. Vse je bilo že pripravljeno. Naša stotnija se je nastanila v mestnem gledališču, ki je bilo last cerkvene skupnosti. Začeli smo aktivnosti. Dodelili so nam dva češkoslovaška oficirja, ki sta prišla iz Francije. Povsem smo opustili avstrijski način vežbanja in začeli osvajati francosko taktiko. Vsako jutro smo telovadili, imeli smo sokolske vaje in posebne vaje francoske gimnastike. Naši fantje so se lahko in z veseljem učili in že čez mesec dni smo priredili slovesnost z nastopom v sokolskih vajah. Sodelovalo je okrog 900 vojakov. Italijani so samo gledali in bili presenečeni. Uveden je bil nov način ogovarjanja z »brate«. N.pr. »brate podporočnik«, »brate kapetan«, in obratno, »brate strelec« itd. Disciplina je bila med vojaki zelo dobra. Sami vojaki so bili pazljivi drug na drugega, kar je bilo dobro. Skorajda ni bilo treba izrekati kazni. Če je kdo kaj na-kuhal, so ga že drugi vojaki naravnali takoj po vrnitvi z vaj. Ob nedeljah in praznikih smo častniki odhajali v Milan, Turin ali na velika jezera, recimo na Lago di Como. Tu so bili čudoviti drevoredi palm, vrtovi, vile, moderno urejeni hoteli. Vse to je bilo urejeno na vsej severni obali jezera. Kamorkoli smo prišli, so nas radovedno ogledovali. Če smo se ustavili in si kaj ogledovali in se med seboj pogovarjali, se je takoj zbralo okrog nas tudi do dvajset ljudi in nas gledalo kakor da bi bili ne vem kaj in zato smo šli dalje. Sprva nam je bilo to precej nerodno, kasneje pa smo se navadili in se na ljudi sploh nismo ozirali. Italijanke so bile zelo prijazne, posebej do nas, čeprav nam ni ugajalo, da so šle mimo nas, ne da bi pripomnile »Eh, cecoslovacchi, cecoslovacchi«. Bile so zelo sramežljive. Celotna Lombardija je bila polna naših bataljonov. Ker so bili domačini večinoma socialistično nastrojeni in so sim-patizirali z boljševiki, je italijanska vlada najbrž mislila, da bomo mi, v slučaju upora, naredili red. Domačini so nam zaupali, da se edino nas boje, ker drži italijanska pehota z njimi. Sicer pa je med pehoto vladala slaba disciplina. Domačini so spoštovali karabinjer-je, ki so skrbeli za red. Bili smo samo kakih 20 kilometrov od švicarske meje in vsi smo se odločili, da se v primeru upora napotimo v domovino peš. V celi Italiji je bilo pomanjkanje drv. To smo občutili tudi mi. Dobivali smo ta- ko malo drv, da smo komajda vzdržali do predpisanega roka. Dobivali smo beli kruh iz riževe moke, meso je bilo večinoma iz Argentine. Pogostoma so nam dajali, vsem, brez razlike, tudi vojakom, slan pršut. Če smo slučajno dobili meso iz Italije, ni bilo vredno nič, trdo je bilo in žilavo. Takoj si pomislil, da če ne bi bilo Amerike, bi Italija tako dolgo ne mogla ostati v vojni. Kar nam je posebej padlo v oči je bila velika razlika med prebivalstvom. Bilo je veliko bogatašev in revežev, razmeroma malo srednjega sloja. Domačini so se hranili skoraj izključno z makaroni, rižem in paradižniki. To je bila njih glavna prehrana. Bilo je na pretek vina. Žene in nekoliko bolj odrasli otroci, namenjeni na delo na njive, nikoli niso nosili s seboj vodo, temveč vsaj flašo chiantija (dva litra). Zemljišča so zelo umno obdelovali. Ob robovih njiv so bile zasajene trte ali murve za krmljenje sviloprejk. Nekega dne sem se sprehajal v predmestju ko zaslišim streljanje z bližnjih vrtov. Ker nisem takoj razumel, kaj se dogaja, sem se nekoliko približal. Čud- no se mi je namreč zdelo, da lovci lahko streljajo v mestu. Kmalu pa mi je bilo vse jasno: po vrtovih je hodil moški s psom in streljal na mačke. Skrbeli smo za našo zabavo in za zabavo vojakov. V okviru bataljona je deloval pevski zbor, občasno smo prirejali igre; meni so zmeraj dodelili ženske vloge. V Gallarate, kjer je bil sedež nade divizije , smo pripravili akademijo. Med poslušalci in gledalci so bili tudi Italijani. Gledališče je bilo zelo veliko. Med poslušalci jih je precej prispelo celo iz Milana. Tedaj smo prvič nastopili pred občinstvom. Sprva je bilo nekaj treme, ki pa je kmalu minila. Uspeh je bil zelo dober. Po prvem premoru nas je sicer presenetil aplavz z žvižganjem in glasnimi medklici. Mislili smo, zdaj je blamaža tu. Pa je bilo ravno nasprotno. Kadar so Italijani navdušeni kričijo, žvižgajo, tolčejo in ploskajo. To je povsem drugače kakor pri nas. Ko je kurir prinesel časopise iz Prage, dobivala jih je vsaka stotnija, smo se vsi zbrali in je oficir prebral časopis do potankosti. Po branju se je razvila debata. Povsem drugačen način od tistega v avstrijski vojski! Namesto jutranje molitve smo pred odhodom na vaje zapeli himno »Kde domov muj«. Tedaj se je zmeraj zbralo veliko ljudi in prisluhnilo. Ko smo pevajoč korakali skozi mesto nas je do predmestja po navadi spremljalo mlado in staro, dekleta in žene. Ko smo se naučili tudi italijanske pesmi in jih med maršom peli, smo doživljali burne ovacije. Italijanska pehota nas ni imela rada. Zmeraj so jim navajali nas za vzgled in to jim ni šlo v račun. Pri njih je bila slaba disciplina. Ko so marširali v mestu, pred njimi je stopal častnik, torej korak v pozo-ru, je bilo kakih pet vrst usklajenih, ostali pa so zaostajali, da ne govorim o drža-nju koraka. Eden je držal puško v rokah, drugi na ramenu itd, tisti v zadnjih vrstah pa so enostavno tekali po trgovinah, kupovali pomaranče, klicali dekletom, smejali se itd. Govorim samo o pehoti, ker so bili drugi rodovi vojske, kakor alpinci, ber-saljeri itd zelo disciplinirani. Neki markiz je nam čast v svojem dvorcu priredil ples. Čeprav nismo dobro znali italijansko smo se lepo zabavali. Malo smo govorili francosko, ma- lo nemško, pa tudi z rokami. Res dobro smo se razumeli. Prav ob tej priložnosti smo spoznali, da je koristno če človek zna plesati, ker današnja družba to zahteva. Prijatelji, ki niso znali plesati so preprosto stali ali sedeli v kotu in gledali (lahko bi rekli se dolgočasili), kako se mi zabavamo. Za urejen potek zabave je skrbel aranžer. Ker nas je bilo veliko, smo v parih stali na eni strani, v vrsti, par za parom. Aranžer je izbral 20 parov, ki so nato lahko kakih 10 minut zaplesali. Ko je pozvonil so se plesoči pari umaknili in na plesišče so stopili drugi. In tako smo se izmenjavali ves večer. Sicer je bilo čakanje v vrsti, na naslednji krog, nekoliko neugodno za nas. Kako lahko zabavaš damo, ko niti dobro ne znaš jezika. Vendar smo se kar hitro prilagodili. Signore in signorine so imele žali-bog napako, ki se zdaj širi tudi med našim nežnim spolom. Pretiravale so v šmin-kanju. Pudrale so se tako, da jim je bila koža povsem bela. Ustnice so si tako močno pobarvale rdeče, da bi mi bilo tu, bogami, nerodno z njimi hoditi po ulici. Tam to ni bilo nič neobičajnega. Italijanski vojaki v strelskem jarku na goriškem Krasu KULTURNI osebna izkaznica Slovensko kulturno društvo Vesna IME: KRAJ IN DATUM ROJSTVA: Križ 1922 ODBOR: Predsednik: Katarina Košuta Podpredsednik: Mitja Košuta, Matija Sirk Tajnik: Ivo Lachi Blagajnik: Saša Košuta Odborniki: približno dvajset DEJAVNOSTI: redne dejavnosti (Moški pevski zbor Vesna, Ženski pevski zbor Vesna, Otroška skupina Mladi ustvarjalci), redne pobude (Kriški teden - lani enajstič, organizacija in sodelovanje na poletnem vaškem prazniku, prvomajsko slavje ob dnevu osvoboditve, obujanje starih običajev - „tuče-nje jajc" za Veliko noč, Božičnica, proslavljanje 8. februarja, proslavljanje 8. marca, pevska revija Pesem ne pozna meja), predavanja, predstavitve publikacij, gostovanja gledaliških skupin in pevskih zborov. NASLOV: Križ 61 KONTAKTI: mitjakosuta@yahoo.it, matija.sirk@yahoo.it, elendil-mir@gmail.com POSEBNI ZNAKI: mlad odbor Pomladansko vzdušje odbornikov SKD Vesna SKD Vesna je bilo ustanovljeno leta 1922, potem ko so leto prej pridrveli v Križ fašisti in opustošili sedež socialističnega Ljudskega odra, ki je nastal leta 1906. Pred tem je delovalo tudi nekaj drugih vaških društev. Pričevanja o delovanju prvega pevskega zbora segajo na primer v leto 1878. Leta 1880 so Križani osnovali svojo godbo, deset let kasneje pa narodno napredno društvo Skala. Leta 1910 je nastalo tudi katoliško prosvetno društvo Slovenska straža. Po nastopu fašizma so zavedni Križani sklenili ustanoviti novo prosvetno društvo, za katerega so izbrali NASI USTVARJALCI V DRUGIH OKOLJIH Jasna Komar - hornistka! Vsak prvi četrtek v mesecu ob 18. uri se sedež krožka zavarovalnice Generali spremeni v koncertno dvorano z nastopi mladih, a že uveljavljenih glasbenikov, ki jih predlagata tržaški kon-servatorij Tartini in glasbena šola Koper. Novembrsko srečanje v dvorani na trgu Duca degli Abruzzi bo popestrila tržaška hornistka Jasna Komar, ki izhaja iz družine glasbenikov in ima za seboj več zanimivih glasbenih izkušenj. Rog ni najbolj običajna izbira za predstavnico »nežnega spola«. Kako se je začelo? Instrument so izbrali starši z zavestjo, da zares malo žensk igra na trobila. Jaz in moja sestra sva začeli s študijem na glasbeni šoli v Ricmanjih. Sprva je bila igra, ki se je potem razvila v trajno ljubezen do instrumenta. Pri enajstih letih sem nadaljevala s študijem na konservatoriju v Trstu, nakar sem doživela enkratno izkušnjo delovanja v okviru Italijanskega mladinskega orkestra v Firencah. Kateri mentorji so zaznamovali tvojo študijsko pot? Zdaj študiram v razredu Boštjana Lipovška na Akademiji v Ljubljani. Pred njim so me spremljali na študijski poti Luca Leone, Luca Dardi, Ezio Ro-vetta, Massimo Mondaini in Imerio Ta-gliaferri. Sodelovanje pri Italijanskem mladinskem orkestru je bila prav gotovo izredna formativna izkušnja. Bila je lepa glasbena in življenjska izkušnja. Kljub temu, da je trajalo samo eno leto, sem nabrala več izkušenj kot kdajkoli. Žal sem se morala omejiti na eno Hornistka Jasna Komar samo sezono delovanja, ker sem imela pred sabo maturo v Trstu. Upam, da bom lahko imela še drugo možnost. Za vstop je potrebna avdicija, potem pa se delo razvija na skupinskih vajah z znamenitimi dirigenti in sekcijskih vajah z najboljšimi profesorji v državnem merilu. Udeležila sem se poletne mednarodne turneje in jesenskega sklopa koncertov v Italiji. Gostujoči dirigent je bil Gabriele Ferro. Sodelovala sem tudi z Riccardom Mutijem v okviru festivala v Ravenni. Preizkusila si tako delovanje v godbi kot v simfoničnem orkestru. Kaj ti najbolj ustreza? Stanko Arnold je rekel, da se najboljši trobilci in pihalci rodijo v godbah in to lahko potrdim. Začela sem v godbi, potem se je moja pot razvila v simfonično smer. Trobila in pihala dajejo izvajalcu več možnosti izbire; si lahko solist, komorni izvajalec, godbenik, or-kestraš. Najraje igram v orkestru, si ne upam biti solistka. Kot solistka pa boš nastopila v četrtek v dvorani krožka Generali. Kaj bomo poslušali? Vse skladbe, ki jih bom izvedla, imajo klavirsko spremljavo, za katero bo poskrbel pianist Paolo Troian. Spored se bo osredotočil na glasbo poznega 19.stoletja in 20. stoletja: Paul Dukas, Reinhold Gliere, Camille Saint-Saens in Richard Strauss. ime, ki je pomenilo pomlad in življenje: Vesna. Prva naloga društva je bila ponovna obuditev zbora in ljudske knjižnice ter ustanovitev dramske skupine. Godba je delovala avtonomno še naprej do leta 1926, ko so bila nasilno razpuš-čena vsa slovenska društva. Po ponovni obuditvi je nov spor prinesel kominform, ki je povzročil razdvojitev društva in nastanek drugega društva KD Albert Sirk. Do združitve je prišlo v 60-ih letih. Društvo je delovalo do konca 80-ih let, ko se je za nekaj let delovanje omejilo na zborovsko petje. Nazadnje se je v drugi polovici 90-ih let delovanje zopet obudilo z nastankom novega, mladega odbora, ki se v ekipnem duhu predstavlja z enotnim, skupinskim glasom, ko govori o delovanju društva. Vaša moč je tudi v mladostni energiji, s katero se lotevate vseh projektov. Verjetno je prav prijetno delovati v takem odboru. Vzdušje je pozitivno, ker je družba dobra. Tudi predajanje izkušenj od starejših odbornikov (sicer še vedno mladih... ) na mlajše oziroma najmlajše je ključnega pomena. Ponudba je še vedno relativno omejena na odrasle in le malo pobud je namenjenih mladi publiki. To bomo skušali spremeniti. Za vami je posebno pestro poletje, ko je vaško jedro kot vsako leto zaživelo z mnogimi pobudami Izvedli smo program enajstega Kriškega tedna, nakar smo gostili koncert Kubanca Ricarda Lucque-ja z njegovo skupino iz Zagreba, obenem smo sodelova- li na tradicionalnem vaškem prazniku. Smo zadovoljni z rezultatom, čeprav je finančnih sredstev premalo, kakovostna ponudba pa zahteva visoke stroške. Kakšne cilje ste si zastavili za letošnjo sezono? Želimo si čedalje pestrejše ponudbe, sodelovanja z drugimi vaškimi društvi. Predvsem bi skušali privabiti vedno več aktivnih mladih odbornikov. Na dnevnem redu sta tudi obnova našega Kulturnega doma in spodbujanje pevske aktivnosti, ki je zaradi pomanjkanja priliva mladih pevcev nekoliko zaostala. Kriška stvarnost je zelo bogata na področju kulturnih aktivnosti in je večkrat prišlo tudi do povezav raznih društev pri skupnih pobudah, ki kažejo željo po sodelovanju za izvedbo skupnih ciljev. Sodelovanje med društvi bi bilo treba okrepiti, čeprav je povezava med kulturo, športom in gospodarstvom stalnica kriške stvarnosti. Poleg našega društva delujejo v vasi ŠD Vesna in ŠD Mladina, KD Ribiški muzej Tržaškega primorja, KD Kriški Teater, Slomškovo društvo Križ in Združenje za Križ. Kaj si lahko pričakujemo v bližnji bodočnosti od mladostnega vrenja znotraj vašega društva? V letošnji sezoni se obetajo velike spremembe znotraj odbora, ki jih boste izvedeli v začetku leta 2009 po društvenem občnem zboru. Ponudba bo skušala še naprej biti pestra, predvsem pa bolj raznolika, originalna in kvalitetnejša. Na lanskem občnem zboru SKD Vesna. agenda agenda agenda Mednarodni natečaj poezije »DEVINSKI GRAD« 2009 Natečaja se lahko udeležijo mladi do 30-leta starosti. Še neobjavljena poezija (največ 50 verzov) mora biti napisana v maternem jeziku s prevodom v angleščini ali italijanščini. Tematika natečaja 2009 je »Roads«. Rok prijave zapade 9. januarja 2009. TEČAJ TROBIL bo potekal v Ljudskem domu v Trebčah 21., 22., 23. novembra. Za informacije in pojasnila: Jan Foraus 347 5142617 in Valentina Pieri 3498552127. Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, Parnas-zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, Javni zavod Trubarjevi kraji v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Slovensko prosveto, Zvezo slovenske katoliške prosvete, Glasbeno matico, Kulturnim domom Gorica, Kulturnim društvom Ivan Trinko, Občino Čedad pod pokroviteljstvom Urada Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Deželnega šolskega urada za FJK Trst vabijo na ogled razstave Primož Trubar (1508-1586) Veliki naznani Evropejec. Od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20). Razstava bo na ogled do 8. novembra. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta aorica@zskd.ora Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.ora Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta reziia@zskd.ora i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 2. 11. 2008 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA "Ustvarjalnost je način življenja" 50-letnica Cecilijanke Za življenje posameznika, a tudi narodne skupnosti, so pomembni tudi jubileji. Spominjajo nas namreč na mejnike, ki so tako ali drugače obeležili našo pot. In prav take obletnice nam omogočajo poleg pregleda prehojene poti, tudi pogled naprej in odpirajo perspektive za bodoče delo. Med take obletnice sodi tudi petdesetletnica goriške zborovske revije Cecilijan-ke, ki ima za razvoj našega zborovskega petja ter kulture nasploh velike zasluge. Preteklo je točno petdeset let, odkar so v dvorani Brezmadežne na Pla-cuti izzveneli prvi akordi iz ust pevcev, ki so se udeležili prve pevske revije Ce-cilijanke. To se je zgodilo 23. novembra 1958. Takrat je nastopilo pet zborov. Glavni pobudnik Cecilijanke je bil profesor in duhovnik Mirko Filej in pa Slovensko kulturno prosvetno društvo. Ko se je v januarju 1959 osnovala Zveza slovenske katoliške prosvete, je ta prevzela skrb za Cecilijanko in od takrat dalje je bila vedno v njeni organizaciji. Prve Cecilijanke so bile tekmovalnega značaja in zbore je ocenjevala posebna komisija. Izkazalo se je, da tekmovanje ni najboljši način, da se zbore spodbuja k petju. Zaradi tega se je opustilo ocenjevanje in Cecili-janka je postala revija zborov. Po desetletju je bila Cecilijanka že močno zasidrana. Udeleževalo se je je vedno več zborov in tudi občinstva. Sama Cecili-janka od tedaj poteka kar dva dni, in sicer v soboto in v nedeljo. Prav tako se je tudi sodelovanje zborov razširilo in na Cecilijanki nastopajo tudi zbori s tržaške in videmske prokrajine, Koroške ter Slovenije, ki s svojo prisotnostjo dajo reviji še večji ugled in privlačnost. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it Pogovor z Jurijem Paljkom V našem krajšem popotovanju o ustvarjanju in ustvarjalnosti med Slovenci v Italiji se bomo danes zaustavili na Goriškem, in sicer pri pesniku, esejistu, časnikarju in likovnemu kritiku Juriju Paljku. Kaj pomeni za Vas ustvarjalnost? Paljk: Mislim, da mi pomeni predvsem način življenja, ker enostavno moram nekaj delati. Zraven dodajmo še to, da nočem postati že pri petdesetih letih star, ustvarjalnost pa pomaga, saj te sili k mladostnemu razmišljanju! Če dam šalo malce na stran, bi rekel, da je osnovni cilj vsakega poštenega ustvarjanja predvsem pot do sočloveka, bolje: vsaka poezija, vsako umetniško delo je po moje iskanje drugega in lepega, tudi Lepega in Dobrega, a tako, da išče sočloveka. Kot je rekel pokojni veliki poljski papež Janez Pavel II. v svojem znamenitem Pismu umetnikom, ko je nagovarjal tudi tiste, ki ne verujejo, naj prisluheno "nostalgiji po lepem" v sebi! Vsaj zame je tako. Ja, dosti te nostalgije in melanholije po Lepem je v meni in mislim, da tega ne občutim samo jaz, še posebej v tej naši razdrobljeni družbi ne! In ker je pisanje poezije danes zares mazohistično dejanje, mi je všeč, da lahko še sam prispevam k tej današnji vsesplošni blaznosti svoj delež. In me ne moti niti dejstvo, da naš veliki pisatelj Alojz Rebula imenuje pisanje poezije v današnjem svetu pojav pesniške diare-je, ker da nas baje preveč piše. Sam namreč nisem prepričan, da nas pri nas preveč piše, prej bi rekel nasprotno, saj me ima pri petdesetih marsikdo še za mladega pisca... Da pa se pri nas objavlja preveč pisanja in knjig upokojencev, je žalostno dejstvo, ki tudi govori o tem, v kakšni družbi živimo, v družbi starih ljudi. In stari ljudje lahko govorijo o izkušnjah, vizije za prihodnost pa nimajo in tudi ne morejo imeti nobene! Če še omenim, da pri nas (skoraj) nikogar nič ne zanima, kaj pišem, razen nekaj prijateljev, je to dovolj, da bi vse skupaj pustil, a tega enostavno ne morem. Beseda mi namreč preveč pomeni, da bi se z njo igral, je pa lepo besede videti skupaj, ko pa tako enostano padejo v stavke, rime, stihe, ki imajo nek notranji ritem, da nekje v meni tam zadaj zazveni, in sem s pisanjem zadovoljen. Ko potem drugi to preberejo in tudi njim zazveni in tudi njih nagovarja, no, ja, potem je delo opravljeno. Za to gre. Da bi pisal zase in za svoj predal, me ne zanima, ker je to ponavadi jalovo početje. O denarju pa nima smisla, saj pri nas pri izdajanju knjig kasirata samo oblikovalec in tiskar, drugi ne nihče, na avtorja se niti pomisli ne! Je pa res, da nisem že dolgo nič izdal, a tudi zato, ker dejansko nimaš kje izdati, vsaj pri nas te nihče ne vpraša po poeziji. Poleg vsebin je za kulturo pomembna tudi oblika oziroma način ustvarjanja... Paljk: Imeti občutek za formo, obliko, za lepo, tako v življenju kot v umetnosti, to mi je všeč. Pri meni gre seveda za ustvarjanje, ki je potisnjeno na rob. Nimam veliko časa, da bi se lahko posvetil pisanju književnosti na tak način, kakor bi sam hotel, razpet kot sem med časnikom, javnim delom, družino, da, tudi družino, in nasploh vsakdanjikom, ki ga ponavadi ne urejam sam. In sem vedno vesel, ko mi uspe najti nekaj trenutkov za bel list in nalivno pero, četudi je to v avtu, na parkirišču, ko čakam otroke ali pa začetek ne vem kakšne in seveda ne vem kako zelo pomembne seje, prireditve, kulturnega dogodka, druge seje, ki jih imamo pri nas odločno preveč. Kultura je tisto, kar ljudi združuje, a občasno tudi polarizira. Paljk: Kultura je pri nas seveda tudi politika in obratno, v tem smislu seveda polarizira, če to mislite. Žalostno je, da se na tej osnovi še delimo, a se, to je dejstvo. Sam sem si od vedno prizadeval za preseganje teh delitev, a sem pred časom dobesedno "vzel na znanje', da je tako in tako še dolgo bo. Vdal sem se. Pika. Sem pa prepričan, da je škoda, ker je tako. Kot časnikar sem že zaradi tega, ker delam pri Novem glasu potisnjen v nek družbeni okvir, ki mi je pretesen, kar je seveda krivično, a tako je. Ko se ta okvir prenese še na pisanje, je še slabše. Sem pa prepričan, da nas ni malo takih, ki pri nas prisegamo samo na premagovanje pregrad in teh okvirjev, mukotrpno premagovanje teh polarizacij in zavzemanje za skupno dobro. In naj mi nihče ne reče, prosim, da je kultura samo ena. Kultura je namreč politična izbira, je bila, je in bo. Ali je skupni slovenski kulturni prostor je le pojem? Paljk: S tem skupnim prostorom je seveda križ od vedno, ker bi radi, da je, a ga največkrat ni in seveda tudi je. Je pač ena od kulturno-političnih parol, floskul, ki so se dobro prodaja- trst toif ZCPZ in Devinska dekanija vabita na koncert ob 40-letnici smrti učiteljice in skladateljice Brede Šček, ki bo v petek, 7.11.2008, ob 20.00 uri v cerkvi sv. Marije Magdalene v Sliv-nem. Na koncertu bosta združeni ženski zbor, ki ga bo vodil Herman Antonič in moški zbor, pod vodstvom Iva Kralja, predstavila nekaj zborovskih skladb Brede Šček, sopranistka Milena Košuta, ob spremljavi Ingrid Tavčar, ter sopranistka Sara Jablanšček, ob spremljavi Tomaža Simčiča, bosta izvajali nekaj samospevov, pianistka Petra Grassi pa dve klavirski skladbi. O Bredi Šček kot učiteljici in skladateljici bo spregovorila raziskovalka Bojana Kralj. Spored bo povezovala Vida Forčič. Društvo slovenskih izobražencev prireja v ponedeljek, 3. novembra, predavanje v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Dr. Edi Kovač, profesor na univerzi v Ljubljani in Tou-lousu, bo govoril na temo »Pavlov obrat od morale k etiki«. Začetek ob 20.30. Radijski oder organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo 23.11. ob 11.00 uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in povratek ob 15.00. Vpise sprejema urad Slovenske prosvete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9.00 in 17.00 uro. Število mest je omejeno! gorica le, se še in se tudi bodo. Resnični skupni slovenski prostor pa gradimo vsi od vedno, vsi tisti namreč, ki delamo v okviru slovenske kulture, ne glede na meje. Do tega, kako priti do pravega skupnega slovenskega kulturnega prostora pa je še daleč, državne meje namreč še vedno obstajajo in tudi bodo še naprej, na nas je, da jih presegamo z delom in zavzemanjem za skupno dobro. Koliko kulture je v politiki in koliko politike je v kulturi? Paljk: Vse, kar delaš, je seveda lahko, in po svoje tudi je, tako kultura kot politika. Je pa dnevna politika, ki bi lahko naredila veliko za kulturo, če bi je seveda kaj sama imela, a jo bolj zanima, kaj bo od kulture imela, dobila... Kaj pa za vas pomeni kulturna politika? Paljk: Vztrajati, delati za skupno dobro, ki je v tem, da gojimo svojo besedo, jezik, ker v njem in na njem smo in bomo, če ga izgubimo, izgubljeni tudi mi, nas več ne bo. Seveda to velja za vse, še posebno pa za nas, ki pišemo, od pisnaja in za pisanje živimo. Kulturna politika pa je tudi to, da imaš vizijo za prihodnost in te pri nas pogrešam, ker ne uvidimo, da bi veliko več pomenili in naredili s skupnimi močmi kot pa razdrobljeni. Kulturna politika pa je, bolje: bi morala biti!, tudi kultura srčnosti in prijaznosti, človeškega toplega usmiljenja, ki tako kot glasba, presega vse ovire in meje. Mešani pevski zbor Hrast z Doberdoba (na sliki spodaj) bo gostoval jutri, 3. novembra, ob 20.uri v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. Mešani pevski zbor Štandrež prireja v petek, 7. novembra, koncert v spomin na 80. obletnico rojstva goriškega skladatelja Stanka Jericija, na katerem bo v prvi izvedbi izzvenel njegov Stabat Mater za soliste, zbor in orgle. Koncert bo v cerkvi v Štandrežu ob 20.30. Vahte v Benečiji Čas okoli vseh svetih je od nekdaj povezan s tradicijami. V zadnjem času se tudi pri nas vse bolj (in to iz čisto komercialnih razlogov) pojavlja Halloween, sicer pa so ne le otroci v beneških dolinah že od nekdaj v tem času šli od hiše do hiše. »Gremo hliebce brat« - je donelo po vaseh. Hliebci so bili hlebčki, ki so jih dobili pri domačinih v spomin na rajne. Vsak obisk hiše je bil povezan z molitvijo in pesmijo. Domačini so poleg hlebčkov ponujali tudi topel kostanj, moškim pa tudi nekaj mladega vina. Leta 1994 je na straneh štiri-najstnevnika Dom bil objavljen zapis Toninaza Qualizze pesmi Rasti, rasti rožmarin, ki so jo prepevali prav na Vahte v Benečiji. Rasti, rasti rožmarin / Ti deviški liep spomin / Rožmarin ima svoj duh / naj bo zelen al pa suh. / Kadar jest umarla bom / venec liep imela bom / 'z rožmarina niemškega / 'za nagulna rude-čega. Bon na pare ložena / bielo bon obliečena, / venec pa bo liep zelen / mi na glavo položen. / Že zvuonovi milpojo / mene h pogrebu nesejo, / u grobu počivala bon / vič sestric imiela bon. / Tan koščice čakajo / na trobenti angelsko, / z njim' iz groba usta-la bon / šla u dolinco h sodbi bon. / Bo sodnik prikazu se, /po pravici sodu use, / dobre deu na desno stran, / hude deu na levo stran. / Daj mi mili Ježuš, daj, /priti h tebi u sveti raj, / daj mi mili Je-žuš, daj / sveto nebuo in sveti raj. / 2 8 Nedelja, 2. novembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - V vnaprej igrani tekmi 10. kroga A-lige Roma v vse globlji krizi Inter skozi šivankino uho Mourinhove varovance je v 91. minuti rešil iz zagate Cordoba - Juventus v formi Romin nogometaš Mirko Vučinic skuša odvzeti žogo Juventusovemu igralcu Zdenku Grygeri ansa ft in ta TURIN/REG GIO CALABRIA -Juventus je proti Romi dokazal, da je izredno dobro telesno pripravljen. Ranierijevi varovanci so povsem na-digrali Spallettijevo četo, ki tone v vse globljo krizo. Pri Juventusu še ni igral Camoranesi, saj je Ranieri na desni strani potrdil Marchionnija. V napadu sta igrala Amauri in Del Piero. Pri Romi je na Tottijevem mestu igral Baptista. Črno-beli so začeli zelo napadalno, čeprav je prvo resno priložnost za gol imela Roma. Baptistov strel se je odbil od prečke. V 38. minuti je Juventus povedel po zaslugi Del Piera, ki je mojstrsko izvedel prosti strel s kakih tridesetih metrov. Doni je bil povsem brez moči. Piko na i je v drugem polčasu dal Marchionni, ki je preigral Riiseja in zatem še Donija. Inter se je moral v Reggio Cala-brii pošteno namučiti, da je odnesel domov vse tri razpoložljive točke, čeprav trener Jose Mourinho je po tekmi izjavil, »da je Inter odigral dobro tekmo«. Zmagoviti Interjev zadetek je v 91. minuti dosegel branilec Cordoba. Za Reggino, ki je dotlej igrala zelo dobro in napadalno, je bila to prava hladna prha. Inter je sicer že vodil z 2:0 (lep gol Maicona po natančni podaji Ibrahimovica in gol Vieriaja), na- to pa so gostitelji najprej zmanjšali zaostanek s Cozzo in še izenačili z Brienzo. Inter je po sinočnji zmagi, v pričakovanju ostalih današnjih tekem, prevzel vodstvo na lestvici. Kalabrijsko moštvo pa ostaja na samem repu. Juventus - Roma 2:0 (1:0) STRELCA: v 38. Del Piero; v 48. min. Marchionni. JUVENTUS (4-4-2): Manninger; Grygera (Mellberg), Legrotta-glie, Chiellini, Molinaro; Marchionni, Tiago, Sissoko, Nedved (De Ceglie); Amauri (Iaquinta). Trener: Ranieri. ROMA (4-2-3-1): Doni; Panuc-ci (Cicinho), Mexes, Juan, Riise; De Rossi, Pizarro (Okaka); Taddei (Menez), Perrotta, Vučinic; Baptista. Trener: Spalletti Reggina - Inter 2:3 (1:2) STRELCI: Maicon v 9., Vieira 24., Cozza v 34.; Brienza 53., Cordoba v 91. min. REGGINA (4-3-2-1): Campa-gnolo; Lanzaro (Cosenza), Cirillo, Valdez, Costa; Vigiani, Barreto, Car-mona; Brienza (Tognozzi), Cozza (Di Gennaro), trener Orlandi. INTER (4-4-2): Julio Cesar; Mai- con, Cordoba, Chivu (Burdisso), Maxwell; Quaresma (Obinna), Zanetti, Vieira, Mancini (Crespo); Balotelli, Ibrahimovic, trener Mourinho. VRSTNI RED: Inter 21, Udine-se, Napoli 20, Milan 19, JUventus 18, Fiorentina 17, Lazio, Genoa 16, Catania 15, Atalanta, Palermo 13, Lec- ce 10, Siena 9, Torino 8, Sampdoria*, Roma*, Cagliari 7, Bologna, Chievo 6, Reggina 5 (* s tekmo manj). DANES ob 15.00 Atalanta - Lec-ce, Cagliari - Bologna, Lazio - Catania, Palermo - Chievo, Sampdoria -Torino, Siena - Fiorentina, Udinese -Genoa; ob 20.30 Milan - Napoli. KOŠARKA - B2 liga V • V ■ • Trziški Falconstar slavil v Monzi MONZA - Tržiški Falconstar je v košarkarski B2-ligi zmagal v gosteh proti ekipi IMS Monza. Končni izid je bil 81:97 za Tržičane, pri katerih sta bila najboljša strelca Laezza s 30 točkami in Acunzo s 26. Slovenski košarkar Daniel Batich je zbral 7 točk (3:4, 2:2, 0:2). Peter Sosič sinoči ni igral. Tržaški Acegas bo danes gostil Castellanzo (18.00). V Gorici (18.00) pa bo na sporedu deželni derbi NPG - Calligaris iz Rožaca. LIGA NLB - Izidi: Krka - Vojvodina 81:70, Partizan - Buducnost 85:71, Cibo-na - Crvena zvezda 86:63, Hemofarm -Zadar 87:81. ODBOJKA - 1. ženska liga: Kamnik - Luka Koper 3:0, Aliansa - Grosuplje 3:0. Moški: Vibo - Perugia 1:3. BELORUSIJA - Bate Borisov iz Minska je tri kroge pred koncem beloruskega nogometnega prvenstva že postal tretjič zapored državni prvak. RANJENI - Moskovski nogometni derbi med Spartakom in CSKA-jem, na igrišču so bili z 1:0 boljši nogometaši Spar-taka, se je slabo končal za več navijačev, ki so se poškodovali, ker se je podrla ograja na tribuni stadiona Lužniki. Še precej več jih je že pred tekmo končalo v policijskih prostorih za pridržanje. Policija je derbi označila za tekmo visokega tveganja in na stadion s 85.000 sedeži poslala kar 3000 mož. Že pred tekmo pa so zaradi nasilja aretirali več kot 130 navijačev. SMRTNA KOSA - 57-letni sodnik se je na nogometni tekmi prvenstva ljubiteljev pri Lucci zgrudil na tla in nato umrl, najbrž za posledicami srčnega infarkta. NOGOMET - Triestina včeraj nadoknadila dva gola zaostanka S slabo igro vendarle do točke Po prvem polčasu je Frosinone vodil z 2:0 - Najboljši v vrstah Triestine vratar Agazzi - Ardemagni je dosegel drugi gol, a z igro ni nikakor zadovoljil IZJAVA - Verdenik Razočaran nad igro Taktično boljše v 1. slovenski ligi Tekmo Triestine sta si včeraj ogledala tudi nekdanji selektor slovenske reprezentance Zdenko Verde-nik (na posnetku) in Milan Mi-klavič, trener oziroma prvi pomočnik sedanjega selektorja slovenske izbrane vrste Mateja Keka. Verdenik je igro Triestine tako ocenil: »Pričakoval sem več. In to predvsem v smislu igre. Z obeh strani, čeprav me je bolj razočarala Triestina. Premalo je opazna organizacija igre, predvsem v fazi napada. Premalo se tvega, premalo se želi zadrževati žogo in izigrati nasprotnika. Prehitro poskušajo zaključevati in potem je veliko nenatančnih podaj in izgubljenih dvobojev. Skratka, premalo je poudarka na igri in izigravanju nasprotnika v fazi napadanja.« Miklavič pa se je včeraj bolj posvetil Dedičevi igri: »Imel sem nalogo, da natančno sledim Dedičev nastop. V prvem polčasu je povsem zadovoljil, tudi v drugem polčasu ni zatajil, tako da odhajam z zelo pozitivnim obračunom, kar se Dediča tiče. O Triestini pa raje ne bi dajal ocen, saj sem sledil v glavnem Dedičevemu gibanju po igrišču, tako da se v analizo celotne tekme raje ne bi spuščal.« (I.F.) Triestina - Frosinone 2:2 (0:2) STRELCI: Biso v 24., Antonazzo v 45.; Tabbiani v 47., Ardemagni v 74. minuti TRIESTINA (4-4-1-1): Agazzi 6,5; Milani 5,5 (70. Lima 6), Cottafava 6, Mi-nelli 5,5, Rullo 6; Tabbiani 6, Allegretti 5, Gorgone 5,5 (65. Piangerelli), Testini 6; Figoli 5,5 (54. Antonelli 6), Ardema-gni 5,5. Trener: Maran. FROSINONE (3-4-3): Sicignano; Ascoli, Scarlato, Nocentini (72. Guidi); Antonazzo, Perra, Biso, Bocchetti; Dedič (75. Coppola), Santoruvo, Eder (83. Martini). Trener: Braglia. SODNIK: Cavarretta iz Trapanija 5; OPOMINI: Milani, Allegretti, Asco-li, Biso, Figoli, Antonazzo, Eder, Cotta-fava, Sicignano; IZKLJUČITEV: 73. Biso (dvojni opomin); GLEDALCEV: 4500. Pri Triestini so lahko z včeraj osvojeno točko več kot zadovoljni. Z zelo povprečno igro, brez pravih idej, so vseeno v drugem polčasu uspeli s kančkom sreče doseči dva gola, ki sta omogočila Maranovim varovancem, da so nasprotnike dohiteli in iztržili remi. Padec kakovosti v igri pa je v zadnjih nastopih očiten. Že ob samem prebiranju postave Triestine je bilo v primerjavi z napovedanim kar precej novosti. Največja v konici napada, kjer je bil Maran zaradi bolezni Della Rocce prisiljen, da je na novo narisal ekipo. Vključil je v napad Fi-golija in Ardemagnija, Testinija postavil znova (končno?) v vezno vrsto, na klop pa je sedel Antonelli. V obrambi je po napovedih na desni pas pazil Milani. V vrstah gostov je Braglia tvegal in uvrstil v postavo tri napadalce (Eder, Dedič in Santoruvo). Frosinone je Triestino poskušal presenetiti po levem obrambnem pasu. Testini je namreč večkrat silil proti sredini igrišča, a tako pustil ogromno prostora nasprotniku. Prvo priložnost so si gostje sicer ustvarili s solo akcijo Zlatka Dediča, ki pa je nato iz zelo ugodnega položaja netočno streljal proti Agazzijevim vratom. Triestina je prvo nevarno priložnost ustvarila, glej čudo, po prostem strelu Allegrettija. Nastala je gneča sredi Frosinonejevega kazenskega prostora, nazadnje je Figoli poskušal s škarjami, a je žogo poslal nad prečko. Triestina je bila v tem delu srečanja nevarna le po prekinitvah, drugače ji nikakor ni uspelo priti nasprotniku do živega. Povezave med vezno vrsto in napadom ni bilo, Alle-grettija so nasprotniki zelo dobro pokrivali in mu preprečili, da bi podajal precizne žoge napadalcema. V 24. minuti pa je prav na desni strani Frosinoneju uspel prodor Nocentinija, ki je lepo podal na sredino do Bisa, ki je z lahkoto premagal Agazzija. Triestina je poskušala takoj odgovoriti z Rullom (pobudnik akcije je bil Testini), Sicignano je s težavo žogo le uspel preusmeriti v kot. Po kotu je poskus z glavo Cottafave znova nevtraliziral vratar gostov. Odločilne za nadaljnji potek srečanja so bile zadnje minute polčasa. V 44. minuti se je Sicigna-nu po Allegrettijevem prostem strelu žoga izmuznila iz rok, a jo je nato le ulovil, ko sta bila dva igralca Triestine že pripravljena, da jo potisneta v gol. Dve minuti kasneje je Dedič povzročil pravo zmedo v kazenskem prostoru Triestine in po nekaj neuspelih poskusih je Anto-nazzo od blizue še drugič ukanil Agaz-zija. Kmalu zatem je sodnik dvakrat zažvižgal, med odmorom pa so se morali igralci Triestine pripraviti na poskus preobrata v drugem delu srečanja. Drugi polčas se je za Triestino začel na najboljši možen način. Po samo 35 sekundah je Antonazzo v kazenskem prostoru zrušil(?) Testinija, sodnik je do-sodil najstrožjo kazen, ki jo je izvedel isti igralec. Sicignano je strel odlično odbil, a na noge Tabbianija, ki je žogo preusmeril v gol. Tržačani so seveda še napadali, da bi dosegli drugi gol, vendar je v glavnem šlo za dolge in visoke podaje oziroma za poskuse od daleč. Tako je Antonelli v 64. minuti s kakih 25 metrov zadel prečko. Nato je vstopil Lima v vlogi napadalca. Prav on je v 74. minuti - le Triestinin igralec Luca Tabbiani je tako drugič zatresel mrežo Frosinoneja kroma minuto potem, ko je Frosinone ostal z desetimi igralci zaradi drugega opomina Bisa - z glavo podal do Ardemagnija, ki se je obrnil in z diagonalnim strelom premagal Sicignana. A doseženi gol nikakor ne zadostuje za pozitivno oceno igre mladega napadalca. Triestina je bila preveč neurejena, da bi poskušala doseči še tretji gol, v protinapadu sta Eder in Santoruvo zaposlila Agazzija, ki je z dvema izvrstnima posegoma preprečil poraz. Najbrž pa je Triestini priskočil na pomoč tudi zelo skromni sodnik (devet opominov in ena izključitev za tekmo, ki je bila stalno v mejah športnosti, a tudi številne napake pri dosojanju prekrškov), ki je spregledal prekršek Cottafave nad Santoruvom v kazenskem prostoru Trža-čanov. Top: Oba gola ne bi mogel na noben način prepreči, vse druge strele pa kje odlično branil, tako da je najzaslužnejši za včeraj osvojeno točko vratar Agazzi. FIop: Nikoli ni lahko dajati tako drastičnih ocen, a Ardemagni je kljub golu tudi včeraj dokazal, da enostavno ni (še) zrel za igranje v B-ligi. Iztok Furlanič B-liga IZIDI 12. KROGA Avellino - Sassuolo 0:0, Bari - Pisa 1:0, Empoli - Ancona 1:3, Mantova - Grosseto 2:1, Modena - Cittadella 3:3, Piacenza - Parma 1:1, Salernitana - Vicenza 0:0, Treviso - Albinoleffe 1:1, Triestina - Frosinone 2:2, jutri Ascoli - Rimini ob 19.00, Livorno - Brescia ob 21.00 Grosseto 12 6 3 3 24:17 21 Empoli 12 6 3 3 17:12 21 Vicenza 12 5 5 2 15:6 20 Sassuolo 12 6 2 4 17:11 20 Bari 12 5 5 2 12:10 20 Brescia 11 5 4 2 14:12 19 Parma 12 4 6 2 16:11 18 Albinoleffe 12 4 6 2 12:11 18 Salernitana 12 5 3 4 11:13 18 Triestina 12 4 5 3 17:16 17 Ancona 12 4 4 4 19:14 16 Livorno 11 3 7 1 16:11 16 Pisa 12 4 4 4 15:14 16 Mantova 12 4 4 4 11:10 16 Frosinone 12 4 4 4 15:17 16 Piacenza 12 3 4 5 8:11 13 Cittadella 12 2 5 5 8:13 11 Rimini 11 3 2 6 11:18 11 Ascoli 11 2 3 6 6:12 9 Avellino (-3) 12 1 6 5 9:18 9 Treviso (-4) 12 2 5 5 12:18 7 Modena 12 1 4 7 13:23 7 PRIHODNJI KROG (8.11. i Rimini - Triestina, Albinoleffe - Mantova, Ancona - Avellino, Brescia - Piacenza, Frosinone - Empoli, Grosseto - Modena, Pisa - Ascoli, Sassuolo -Cittadella, Vicenza - Livorno. 7.11. Treviso -Salernitana, 10.11. Parma - Bari. / ŠPORT Nedelja, 2. novembra 2008 FORMULA 1 - Zadnja letošnja dirka v San Paolu Massa s prvega mesta, Hamilton »šele« četrti 2. Trulli, 3. Raikkonen - Danes končna odločitev ob 18.00 - Za Coultharda zadnja dirka SAN PAOLO - Na kvalifikacijah pred zadnjo letošnjo dirko svetovnega prvenstva formule 1 se je v brazilskem Sao Paolu od obeh kandidatov za naslov bolje odrezal domačin Felipe Massa. Brazilec na Ferrariju je bil najhitrejši, vodilni v SP Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes) pa je bil četrti. Drugo mesto je pripadlo Italijanu Jarnu Trulliju (Toyota), tretji pa je lanski prvak Kimi Raikkonen. Britanec na startu, danes ob 18.00, tudi ne bo mogel računati na pomoč moštvenega sotekmo-valca Heikkija Kovalainena, ki je bil peti. V primeru zmage Masse bi bil to šele drugi naslov prvaka, ki bi ga dirkač osvojil na domačem dirkališču. Prvi je bil Giuseppe Farina, Italijan, ki je leta 1950 ob sklepu prve sezone slavil v Monzi. Če bo zmaga šla Ha-miltonu, pa bi Britanec postal najmlajši svetovni prvak s 23 leti in 300 dnevi. Za Škota Davida Coultharda bo današnja zadnja dirki formule 1, saj bo obesil čelado na klin. V 14 letih zbral 13 zmag na posameznih dirkah, nabral 535 točk, dvanajstkrat startal s prvega mesta in postavil 18 najhitrejših časov posameznega kroga. Hamilton postane prvak, če ... ... Massa ne zasede prvega ali drugega mesta; ... osvoji vsaj peto mesto, ne glede na uvrstitev Masse; ... je šesti ali sedmi, Massa pa ne zmaga. Massa postane prvak, če ... ... zmaga, Hamilton pa je šesti. Dirkača bi imela po 97 točk, vendar bi imel Brazilec eno zmago več (6:5); ... zmaga, Hamilton pa je sedmi ali slabši; ... je drugi; Hamilton pa zasede osmo mesto. Oba dirkača bi imela 95 točk, a Brazilec prevlada zaradi več drugih mest (3:2). zmag ima doslej moštvo Ferrarija. Z da- ■ našnjo zmago Brazil- ■ ca Felipeja Masse pa — ^^ bi lahko bil to že 16. naslov. McLaren pa bi z zmago Hamilto-na osvojilo 9. naslov konstruktorjev (zadnjič leta 1998 s Hakkinenom). 29 Filipe Massa (Ferrari) je pred domačimi gledalci osvojil najboljši startni položaj^NS^ Izidi: 1. vrsta: Massa (Fer) 1:12,368, Trulli (Toy) 1:12,737; 2. vrsta: Räikkönen (Fer) 1:12,825; Hamilton (McL) 1:12,830; 3. vrsta: Kovalainen (McL) 1:12,917; Alonso (Ren) 1:12,967; 4. vrsta: Vettel (ToroR) 1:13,082, Heidfeld (BMW) 1:13,297; 5. vrsta: Bourdais (ToroR) 1:14,105, Glock (Toy) 1:14,230; 6. vrsta: Piquet ml. (Ren 1:12,137, Webber (RBull) 1:12,289, 7. vrsta: Kubica (BMW) 1:12,300, Coulthard (RBull) 1:12,717; 8. vrsta: Barrichello (Hon) 1:13,139, Nakajima (Will) 1:12,800, 9. vrsta: Button (Hon) 1:12,810, Rosberg (Will) 1:13,002; 10. vrsta: Fisichella (Find) 1:13,426, Sutil (Find) 1:13,508. F1 V ŠTEVILKAH Bo desetič prevladal zasledovalec? 25. sezono bo odločila zadnja dirka prvenstva formule 1. V 58 sezonah je 9-krat slavil končno zmago zasledovalec, torej tisti, ki je imel pred tekmo manj točk. Tako je bilo tudi leta 1950 na prvem prvenstvu, ko je Farina na alfi romeu na VN Italije v Monzi v fi-nišu premagal Fangio. Ob njem so slavili še Surtees (64), Hunt (76), Piquet (81 in 83), Prost (86), Villeneuve (97), Hakkinen (99) in Raikonnen (07). Schumacher je bil kar petkrat protagonist zadnje dirke: dvakrat je zmagal (94 in 2003), leta 1997 pa ga je v zadnji dirki prehitel Villneuve, leta 1998 in 2006 pa mu je na zadnji dirki naslov prvaka ušel: zmagala sta Hakkinen in Alonso. 9. britanski svetovni prvak bi postal Lewis Hamilton (McLaren Mercedes) v primeru današnje zmage. Prvi je bil Hawothorn (58), nato Hill (62 in 68), Clark (63 in 65), Surtees, Stewart (69 in 71), Hunt (76), Mansel (92) in Hill (96). Brazilec Filipe Massa pa bi bil »šele« četrti. Pred njim so lovoriko najboljšega prejeli še rojaki Fittipaldi (72 in 74) in Piquet (81, 83 in 87) in le-gendardni Ayrton Senna (88, 90 in 91). KOŠARKA - NBA Bargnani navdušil z zabijanjem MIAMI - Slovenski košarkar Beno Udrih je s Sacramentom v ligi NBA izgubil proti Miamiju (77:103). Odločilno za poraz je bilo 41 izgubljenih žog: k temu je pripomogel tudi Udrih, ki se po poškodbi šele vrača v dobro formo. V 22 minutah dosegel dve točki, podajo in skok, ob tem pa je pet žog izgubil. Košarkarji Toronta, za katere igra tudi Italija Andrea Bargnani, pa so po podaljšku s 112:108 premagali Bellinellijeve Golden State. Bargnani je prispeval 19 točk, ob tem pa navdušil občinstvo s po tremi zabijanji in blokadami. Philadelphia 76ers je s 116:87 premagal New York Knicks, kjer igra Danilo Gallinari. Bivši igralec Armani Jeans je igral 8 minut in dosegel 2 točki. BALVANSKO PLEZANJE - V Moskvi je bil včeraj slovenski dan. Natalija Gros in Katja Vidmar sta namreč upravičili sloves favoritinj in na predzadnji tekmi svetovnega pokala v finalu balvanskega plezanja osvojili drugo mesto in si razdelili srebrno kolajno. Klemen Bečan, ki se je sploh prvič v karieri uvrstil v finale, pa je pristal na 6. mestu.Selektor slovenske članske reprezentance v športnem plezanju Aleš Jensterle je bil nad prikazanim več kot zadovoljen. Obe slovenski plezalki, ki sta stopili na stopničke Škofjeločanki Natalija Gros in Katja Vidmar sta se odlično odrezali, že z uvrstitvijo v finale pa je velik podvig uspel tudi Tržičanu Klemenu Bečanu. ARGENTINA - Novi argentinski selektor Diego Maradona si je za pomočnika izbral Sergia Batisto in Jo-seja Luisa Browna. Batista, Brown in Maradona so leta 1986 z argentinsko reprezentanco osvojili naslov svetovnih prvakov. LOEB - Francoz Sebastien Loeb je tudi po drugem dnevu relija po Japonski še vedno v igri za peti naslov svetovnega prvaka. Štiriintridesetle-tni Francoz s svojim Citroenom C4 na 14. letošnji preizkušnji za svetovno prvenstvo zaseda tretje mesto za Fincema Mikkom Hirvonenom in Jari-Mattijem Latvalo (oba Ford focus). NEWYORŠKI MARATON - Najbolj pomembno svetovno tekaško prireditev, newyorški maraton, bodo danes neposredno prenašali po satelitskih kanalih Eurosport in RaiSport Piü od 15. do 18. ure. Posnetke bodo pokazali tudi po Rai 2, od 19. do 20. ure. KOŠARKA - Slovenski derbi v D-ligi v telovadnici Ervatti Breg nadigral tudi Kontovel Kontovel se je uspešno upiral le v prvi četrtini - Pri goriškem Domu, ki je izgubil v Trstu, je bil najboljši strelec Cej (20 točk) Kontovel - Breg 61:78 (15:18, 30:35, 43:65) KONTOVEL: Paoletič 6 (2:4, 2:7, 0:5), Švab 16 (1:5, 6:10, 1:4), Lisjak 8 (0:5, 4:6, 0:4), Genardi 5 (1:2, 2:4, -), Ukmar 12 (3:4, 0:3, 3:4), Gantar 7 (3:4, 2:6, 0:1), Rogelja 2 (0:2, 1:3, -), Sossi 5 (-, 1:3, 1:3), Bufon (-, 0:1, -). TRENER: Brumen. 5ON: Lisjak v 39. min, Švab izključen. BREG: Cerne 3 (1:2, 1:6, -), Klarica 24 (6:6, 9:14, 0:2), Zeriali 8 (-, 4:11, -), Sila 13 (5:5, 4:7, 0:2), Lokatos 9 (4:4, 1:3, 1:4), Klab-jan 12 (4:5, 4:7, 0:1), Cociancich 0, Posar 1 (1:2, -, -), Grazioso 8 (-, 1:3, 2:2), Petaros n.v. TRENER: Kraševec. 5ON: Zeriali v 38. min, Cerne izključen. Že drugi letošnji derbi v D-ligi je pripadel Bregu, ki je tako vknjižil že peto zaporedno zmago in zaradi sinočnega poraza Don Bosca sam vodi na lestvici. Tokrat so na domačem igrišču padli Kontovelci, ki so za pravo vzdušje derbija poskrbeli samo v prvi polovici srečanja, ko so bili Brežanom povsem enakovredni. Prvi naskok je pripadel okrnjenemu Kontovelu (odsotni so bili Zaccaria, Buka-vec, Šušteršič in Vodopivec), ki je začel zagnano in po dveh minutah povedel 6:2. Tudi v nadaljevanju prve četrtine se Konto-velci z dokajšnjo mero borbenosti in s prepričljivo predstavo niso pustili presenetiti. Kljub hitrejši in raznoliki igri Brega se domači igralci s čvrsto obrambo in preciznimi napadi povedli s 13:11 in vse do konca prve četrtine odbržali stik z Bregom (15:18). Izenačenost se je nadaljevala tudi v drugi četrtini, ko so se Švab in soigralci zagrizeno borili za vsako žogo. Vodstvo Brega 18:24 so Brumnovi fantje z dvema napadoma skoraj izničili najprej na 23:26, nato pa s Sossijem v 26. minuti zmanjšali razliko na eno točko (25:26). Takrat pa je Breg pritisnil na plin in s Silo na čelu spet pridobil šest točk prednosti (29:35), ki jih Kon-tovel do konca prvega polčasa ni uspel nadoknaditi. Po petnajstminutnem odmoru pa se je začetna izenačenost razblinila, na igrišče pa sta se predstavili skorajda spremenjeni ekipi. Kontovelci nikakor niso uspeli nadaljevati začetnega ritma, Brežani pa so z organizirano igro in predvsem s preciz-nejšimi meti iz razdalje večali prednost. Tako so že v 23. minuti povedli za deset točk (33:43) in še pred koncem četrtine za23 (39:62). Visokega zaostanka Kontovelci niti v zadnji četrtini niso uspeli zmanjšati. Predvsem premoč Brega pod košem je silila Kontovelce v mete z daljave, ki pa so bili neuspešni. Tudi številni nenatančni prosti meti (10:26) so onemogočili, da bi domači igralci omilili visok zaostanek. Razi- Brežan Elvis Klarica (včeraj 24 točk) pri metu na koš in mladi Kontovelov košarkar Martin Genardi. V telovadnici Ervatti se je tokrat zbralo veliko navijačev obeh ekip in ljubiteljev košarke kroma grani Brežani so tako z raznoliko igro v napadu pričakovano obrdžali vodstvo vse do zvoka sirene. Izjavi po tekmi: Roby Paoletič (Kontovel): Vedeli smo, da smo na papirju slabša ekipa, ampak kljub temu smo na igrišče stopili prepričano. Brežane smo na začetku skušali presenetiti s hitrejšo igro, kar nam je v prvih dveh četrtnih uspevalo, nato pa so oni prevladali. Njihova premoč pod košem je bila očitna. Nasploh bi lahko igrali boljše, ampak bi bila zmaga tudi zaradi okrnjene postave res težko dosegljiva. Borut Klabjan (Breg): Mi smo tokrat zaigrali krepko pod našimi sposobnostmi. V uvodu ni šlo za podcenjevanje, ampak smo zaigrali brez nezbrano. Vedeli smo, da se bo Kontovel boril, in to se je tudi izkazalo v prvem delu tekme. Od tretje četri-ne dalje pa gostitelji niso uspeli zadržati našega ritma, tako da smo tudi z našo boljšo predstavo prevladali. (V.S.) San Vito - Dom 82:57 (17:9, 37:19, 59:37) DOM: Vončina 9 (3:6, 3:10, 0:6), Co-vi 6 (-, 3:6, 0:5), Belli 3 (1:1, 2:6, -), Faganel 6 (-, -, 2:4), Cej 20 (5:7, 6:15, 1:8); Dornik, Collenzini 8 (2:2, -, 2:3), Oblak 3 (1:1, 1:1, -), Ambrosi nv, Zavadlav. PON: Belli (33') in Covi (37'). Domovci so na gostovanju v Trstu visoko izgubili proti San Vitu. Za razliko od JUTRI PO TV KOPER Športel bo gostil Marka Civardija V koprskem studiu bo voditelj Igor Malalan jutri ob 22.30 na TV Koper gostil podvodnega snemalca Marka Civardija, ki je letos na državnem prvenstvu osvojil 2. mesto. Ci-vardi bo pojasnil, kako se mora na take preizkušnje fizično pripraviti, vsak pa si bo lahko ogledal tudi posnetek, s katerim je Slovenec iz Barkovelj postal podprvak. Oddajo bodo dopolnili posnetki z nogometnih tekem Ju-ventina - Staranzano in Primorje -Begliano, košarkarskega derbija Kon-tovel - Breg in tekme Jadran - Ron-cade. Sledila bo nagradna igra Poglej Ü] Obvestila prejšnjih srečanj so tokrat dobro začeli in bili v prvih minutah povsem enakovredni višje uvrščenim nasprotnikom. V šesti minuti so celo vodili za dve točki (7:9), po prvih menjavah pa so gostitelji prevzeli vodstvo s koši razpoloženega Semenica. Obe ekipi sta igrali bolje v obrambi kot v napadu, kjer je bilo veliko izgubljenih žog. V drugem delu Ambrosijevi varovanci nikakor niso mogli zaustaviti hitrega Praticoja, ki je samo v tem delu dosegel kar 14 točk - 5 več kot cela goriška ekipa. Med glavnim odmorom je tokrat trener-igralec Ambrosi streznil svoje varovance. Kljub pomembni odsotnosti Kristančiča so se z dobro igro Collenzinija kmalu približali na 13 pik pri izidu42:29. Po poškodbi Faganela v 32. minuti pa se je v Domovih vrstah spet nekaj zataknilo. Groba igra, ki sta jo včasih dopuščala sodnika je bila bolj po godu domačim igralcem, ki so sicer nadigrali goste tudi na račun hitrih protinapadov. S temi so gostitelji ponovno povečali prednost na 20 pik in jo brez večjih težav obdržali do konca tekme. Kljub porazu je bil napredek v igri Doma precej očiten, poleg tega pa sta mlada plamakerja Vončina in Collenzini skupaj dosegla skoraj tretjino točk svoje ekipe. (M.O.) Ostali izidi: NAB Tržič - Poggi 66:83, Don Bosco - Romans 62:86, Foglia-no - Libertas TS 75:67. AŠD-SK BRDINA organizira novembra sejem rabljene smučarske opreme po sledečih datumih in urnikih: samo v četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; sejem bo potekal v petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure, v soboto, 8. novembra, od 16. do 21. ure in v nedeljo, 9. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. Sejem bo v prostorih doma Brdina na trgu Brdina na Opči-nah. Sprejemamo samo tehnična oblačila v dobrem stanju. Za informacije štev. 3475292058. SK DEVIN prireja sejem rabljene smučarske, kolesarske in športne opreme od 11. do 26. novembra 2008 v pristaniškem predelu v Tržiču pri Logistiki Eurocar - ul.Grota del Diaul Zot, 5 od 10.30 do 19.00 po sledečem programu: od 11. do 13.novembra zbiranje opreme; od 15. do 23. novembra prodaja; 25. in 26.novembra prevzem neprodane opreme. PLANINCI SK DEVIN IN ŠD SLOGA vabijo v soboto, 8. novembra, svoje člane in prijatelje na tradicionalno martinova-nje in pohod po Brkinih. Zbirališče v Bazovici pri Kalu ob 13.30. Za pojasnila sta na razpolago Viktor 040-226283 in Frančko 040200782. SK DEVIN prireja tečaj smučanja na plastični progi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo od 9.00 do 11.00 z društvenimi učitelji. Začetek tečajev ob sobotah od 8.11 do 29.11 oz. ob nedeljah od 9.11 do 30.11.2008. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na tel. 338 8621592 (Janja). me v oči. 30 Nedelja, 2. novembra 2008 ŠPORT, ODBOJKA / MOŠKA C-LIGA - V 3. krogu V derbiju Sloga Tabor Televita po petih nizih ugnala Buio Val Imsa, Olympia Tmedia in Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje praznih rok 10.30 v San Vitu al - Olympia Hlede11.00 v Altura; 11.00 v Vidmu: Sloga Tabor Televita - Buia: 3:2 (22:25, 25:19, 25:27, 25:21, 15:11) SLOGA TABOR TELEVITA: Kante 12, Peterlin 7, Riolino 2, Slavec 10, Va-tovac 26, V. Veljak 5, Privileggi (L), Jercog, Sorgo, Strain, I. Veljak 13. TRENER: Bo-sich. Sinoči se je v Repnu odvijala prava maratonska borba, v kateri je po petih se-tih slavila Sloga Tabor Televita proti ekipi, ki je imela enako število točko kot naša. Zaradi nekaterih zdravstvenih težav svojih igralcev je bil trener Bosich primo-ran spremeniti postavo in na center je postavil Vasilija Kanteta, ki je v tej vlogi igral prvič in se zelo dobro odrezal. Poleg njega zasluži posebno pohvalo tudi Igor Veljak, ki je stopil na igrišče proti koncu prvega seta in bil na to do konca tekme prava gonilna sila ekipe in je prav gotovo najzaslužnejši za zmago. Tekma se ni začela najbolje, saj je Buia takoj povedla z 8:0. Slo-gaši so sicer odločno reagirali, vsega zaostanka pa jim ni uspelo nadoknaditi. Neprimerno bolje jim je šlo od rok v drugem setu, v katerem pa je prišlo do neobičajnih težav na igrišču. Ker v repenski telovadnici zaradi tehničnih problemov še ne dela ogrevanje, je zaradi vlage začelo igralcem močno drseti, kar je seveda vplivalo na samo igro, ki je postala veliko bolj enostavna, zato pa nič manj borbena. Drugi niz je osvojila Sloga Tabor in bila na pragu uspeha tudi v tretjem, v katerem je vodila že s 23:18, a je nerazumljiva serija napak omo- FIPAV Dva Slovenca kandidata za deželni odbor Kmalu bodo volitve za obnovo odbora deželne odbojkarske zveze za štiriletje 2009/2012. Dosedanji 74-letni predsednik Renzo Cecot bo ponovno kandidiral, za nasprotnika pa bo imel 49-letnega Paola Santuza. Za odborniška mesta kandidira deset oseb, med temi tudi Slovenca Boris Žerjal in Ivan Peterlin, ostali pa so Clara Beltramini, Dori-no Cattarossi, Ascanio Cosma, Silvio Franceschinis, Alessandro Mic-helli, Franco Revelant, Franco Ros-sato in Silvano Zilli. Zagotovljeno izvolitev ima že edini kandidat za revizorsko mesto Livio Lonzar. gočila gostom, da so dosegli 6 toč, prvi prišli do set žoge in potem v razburljivem fi-nišu tudi zmagali. Tak poraz običajno potare ekipo, ki ga je doživela, vendar so slo-gaši odločneje reagirali, osvojili četrti set in potem še petega, v katerem so vseskozi visoko vodili in Buia je omilila razliko le v končnici. (INKA) San Vito - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:1 (25:17, 25:19, 22:25, 26:24) SOČA ZBDS: Testen 17, I. Černic 10, J. Černic 1, Valentinčič 17, Ma. Černic 9, M. Devetak 2; Juren (L), Škorjanc 0, Brai-ni 0, R. Devetak, Butkovič. TRENER: Bat-tisti. Poraz v San Vitu je v taboru Soče pustil grenak priokus. Varovanci trenerja Bat-tistija so bili že na pragu, da osvojijo vsaj točko, saj so v četrtem nizu že vodili s 23:20, toda na koncu so ostali praznih rok. Škoda, saj je bil San Vito povsem v dometu naših odbojkarjev. Sočani bodo tako morali počakati še vsaj en teden na prvo zmago. Valentinčič in soigralci so srečanje pričeli zelo negotovo. Mogoče je na razpoloženje vplivalo dejstvo, da je zadnji trenutek odpovedal nastop standardni libero Kragelj. Njegovo vlogo je tako prevzel mladi Matej Juren. Prva dva niza sta tako minila v znamenju gostiteljev, saj Sočani niso nudili pravega odpora. V tretjem se-tu pa je trener Battisti nekoliko spremenil postavo, kar je takoj obrodilo zaželene sadove. Sočani so se zdramili in s prepričljivo igro spravili v težave nasprotnike. Z dobro igro so nadaljevali tudi v 4. nizu a žal samo do izida 23:20. V končnici so namreč znova popustili, napravili nekaj naivnih napak in podlegli zagrizenosti gostiteljev. Največ preglavic je Testenu in soigralcem povzročal izkušeni Polesel (igral je tudi že v višjih ligah), saj je bil s krila prava nerešljiva uganka za Sočin blok in obrambo. Val Imsa - PAV Natisonia 0:3 (20:25, 17:25, 20:25) VAL IMSA: Devetak 5, Tomšič 5, Marget 6, Corazza 6, D. Nanut 7, Radetič 16; Plesničar (L), Faganel 0, Grusovin 1,Corva 0, Sancin. TRENER: Makuc. Kljub gladkemu porazu je bil trener Makuc ob koncu srečanja zadovoljen, saj so se njegovi varovanci favoriziranemu nasprotniku, ki ima v svojih vrstah kar tri bivše valovce (Berzacola, Ombrato in Loia-cono) in cilja na napredovanje, dobro upirali. Škoda, da je v določenih trenutkih prišlo do pravih »balck-outov«, ko so odpovedali na celi črti in gostom omogočili, da so dosegli pet zaporednih točk, kar jim je Igor Veljak je bil sinoči najzaslužnejši za Slogino zmago kroma seveda znatno olajšalo delo. Pav je zelo učinkovito serviral (vsi igralci so servirali v skoku), valovci pa so v tem elementu napravili preveč napak. Zelo dobro je tokrat Imsi šla od rok obramba, saj so polovili kar precej težkih žog. Pohvalo tokrat zaslužita predvsem libero Plesničar, saj je svojo nalogo zelo dobro opravil in pa Radetič, ki je bil kljub temu, da zaradi službenih obveznosti ne trenira redno, na mreži neustavljiv. Il Pozzo - Olympia Tmedia 3:0 (25:21, 25:20, 25:12) OLYMPIA TMEDIA: Faganel 11, Terčič 6, Bernetič 13, Manià 4, Caprara 1, F. Hlede 3; P. Brotto (L), Komjanc 2, Ca-parelli 1, L. Brotto 0, J. Hlede. TRENER: Conz. Olympia je sinoči odigrala najboljše srečanje do sedaj. Goričani so se proti izkušenim in visokim nasprotnikom dobro borili, žal pa so v določenih trenutkih plačali davek neizkušenosti, kot na primer v prvem setu, ko so vodili vse do 20. točke, potem pa so napravili nekaj naivnih napak in set je splaval po vodi. Prvič je na igrišče stopil tudi mladi Edoardo Caprara, ki je dobro opravil svojo nalogo. Sedaj čaka Olympio nekoliko lažji spored in upati je, da bo tudi proti nasprotnikom, ki so v njenem dometu, igrala tako kot sinoči. Domači šport Danes Nedelja, 2. novembra 2008 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Altura: Jadran Mark - Roncade; 18.00 v Oderzu: Oderzo - Bor Radenska ODBOJKA UNDER 16 MOŠKI Tagliamento: San Vito Sovodnjah: Soča Rast -Volleybas - Sloga NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Centro Sedia; 14.30 v Gorici, Ul. Capodistria: Pro Gorizia - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - San Lorenzo; 14.30 v Pierisu: Pieris - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland - Begliano; 14.30 v Tržiču, Ul. Boito: Romana - Breg DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Vidmu, Ul. Fornaci: Donatello - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax Sanrocchese - Juventina ZAČETNIKI 11:11 - 10.30 v Repnu: Pomlad B - San Giovanni B NAMIZNI TENIS DEŽELNE LIGE - 10.30 v Zgoniku: Kras - Trieste Sistiana B (Moška C2-liga); 10.00 v Fiumicellu: Fiumicello A - Kras (moška D1-liga) Jutri Ponedeljek, 3. novembra 2008 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI Juventina - Kras 19.00 v Štandrežu: Pojutrišnjem Torek, 4. novembra 2008 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A1-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras ZKB -Sterilgarda Castelgoffredo moška d-liga Slogaši ugnali izkušeni Oglej Sloga - Aquileia 3:0 (25:20, 25:20, 25:11) SLOGA: Bertali 4, Cettolo 17, Iozza 5, Cante 8, Romano 14, Rožac 8, Dusich, Ilič, Košuta Taučer. TRENER: Peterlin. V drugem domačem nastopu je Sloga zabeležila gladko zmago proti ekipi iz Ogleja, ki ima v svojih vrstah samo izkušene igralce, med katerimi je tudi bivši slogaš Stabile v vlogi libera, ki je bil kljub svojim 51 letim najboljši v vrstah svoje ekipe. Gostje so nastopili rahlo okrnjeni, vendar z zelo učinkovito postavo, ki je bila zlasti v obrambi res dobra. Slogaši so se ji postavili po robu s hitro in dinamično igro, veliko so napadali preko kril, saj so imeli v tej poziciji na drugi strani mreže šibkejši blok. Razigrala sta se zlasti David Cet-tolo in Matjaž Romano, kateremu je bil v veliko oporo tokrat zelo razpoloženi podajač Bertali. Sploh pa se je vsa ekipa izkazala kot celota, saj so bili slogaši res homogeni in so delovali zelo ubrano. Tekma se je začela v znamenju velike izenačenosti, saj je bilo očitno, da starejši igralci nikakor nočejo popustiti pred neprimerno mlajšimi domačini. Prva dva seta sta si bila zelo podobna. Ekipa iz Ogleja je v obrambi pobirala tudi nemogoče žoge. Sloga je bila sicer stalno v vodstvu, vendar so gostje znali nadoknaditi tudi visoke zaostanke (npr. 9:16 v prvem setu), tako da so se morali slogaši za zmago vztrajno boriti do konca. Po drugem setu pa so gostom enostavno pošle moči in razigranim slogašem res niso več mogli priti do živega, kot jasno kaže tudi končni izid. (INKA) ŽENSKA D-LIGA - Zaslužen poraz Bor Breg Kmečka banka razočaral proti mladi šesterki Rizzi Volleya Rizzi Volley - Bor Breg Kmečka banka: 3:1 (17:25, 25:20, 25:9, 25:19) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 10, Della Mea 7, Žerjul 1, Spe-tič 5, I. Flego 9, Gruden 0, Legovich (L), M. Flego 6, Grgič 0, Sadlowski 0, Bezen- Martina Flego spet na igriščih šek, Sancin. TRENER: Smotlak. Združena ekipa Bora in Brega je spet ostala praznih rok, tokrat pa za poraz res nima opravičila, saj so nasprotnice gotovo slabša ekipa. Plave so srečanje sicer začele zelo zbrano, dobro so servirale in sprejemale, na mreži pa so bile še posebno s centra zelo učinkovite. Domačinke so igrale zelo požrtvovalno v obrambi, naši ekipi pa se niso mogle enakovredno upirati. Po lahki zmagi v prvem nizu pa so Smotlakove varovanke odpovedale na celi črti. Popustile so v sprejemu in obrambi, v napadu pa začele ogromno grešiti. Mlade odbojkarice Rizzija so se tedaj opogumile in začele igrati veliko bolj agresivno, tako da so z lahkoto osvojile drugi niz, še lažje pa tretjega. V četrtem setu so pla-ve spet začele igrati nekoliko bolj natančno, po vodstvu 16:14 pa so spet odpovedale in zmago prepustile domači ekipi. (T.G.) ženska c liga - Prehuda kazen Martingnacco boljši od Sloge List Slogašica Ivana Gantar je tokrat prispevala 12 točk kroma Libertas Martignacco - Sloga List: 3:1 (25:27, 25:22, 25:21, 25:17) SLOGA LIST: Babudri 18, Bukavec 10, Cvelbar 10, Gantar 12, Pertot 7, Starec 1, Michela Spangaro (L), Ciocchi 2, Colsani 0, Maurovich 2, Alice Spangaro 0. TRENER: Drasič. Po skoraj dve uri trajajoči tekmi so slogašice izgubile v Martignaccu, vendar je poraz brez osvojene točke prav gotovo prehuda kazen glede na dejansko razliko med ekipama. Sloga List je bila v treh setih povsem enakovredna domačinkam, večkrat celo boljša, v ključnih trenutkih pa je imel Martignacco več športne sreče, slogašice pa morda premalo odločnosti. Najboljša sta bila vsekakor prva dva seta, v katerih sta obe ekipi dali vse od sebe. Dobrim napadom so sledili odlični posegi v obrambi, tako da lahko res govorimo o dobri odbojkarski predstavi. Po osvojenem prvem setu so bile slogašice zelo blizu zmagi tudi v drugem, v katerem so vodile skoraj do konca a so jih domačinke dohitele in v končnici nanizale nekaj zaporednih točk. Sloga List je bila v igri tudi praktično ves tretji set, čeprav je napad postal manj prodoren, kar je bilo kot nalašč za odlično Martignaccovo obrambo. Neuspeh je naše igralke precej potrl in v zadnjem nizu niso več zmogle take igre kot doslej, tako da je Martignacco prišel do zmage lažje kot je verjetno tudi sam upal. (INKA) PRVENSTVO U18 Oma - Kontovel 0:3 (21:25, 20:25, 11:25) KONTOVEL: Antognolli, Balzano, Briščik, Cassanelli, Milič, Gregori, Ravbar, Škerlavaj, Starc, Zavadlal, Turco (L). TRENER: Cerne. Kontovelke so na gostovanju ugnale tehnično in fizično slabše Tržačanke, ki pa so se zaradi postavitve z enojnim blokom dobro upirale v obrambi. V prvem in drugem nizu so varovanke trenerke Cerne opravile večje število napak, kar so nasprotnice s pridom izkoristile. Kljub temu pa so Kontovelke zaključile oba niza v svojo korist. V nadaljevanju pa so gostje zaigrale prepričljivejše predvsem v napadu in bloku ter manj grešile. Na igrišču so se zvrstile vse razpoložljive igralke, Nika Škerlavaj se je preizkusila prvič tudi na podaji, Tina Ravbar pa na korektorju. Nasploh je dobro deloval tudi sprejem, nekoliko več napak pa je bilo na servisu. / ŠPORT, NOGOMET Nedelja, 2. novembra 2008 31 PROMOCIJSKA LIGA - V 7. krogu na gostovanju v Štarancanu Zaslužen poraz štandreške Juventine Po prvem delu je bil izid neodločen - Zadetek za Juventino je dosegel Candussio Staranzano - Juventina 2:1 (1:1) STRELEC ZA JUVENTINO: Candussio v 45. min. JUVENTINA: Furios, Paravan (Rosolen), Morsut, Re, Masotti, Sorba-ra (Giannotta), Candussio, Pantuso, Ruffini, Gerometta, Zanuttig, trener Portelli. Enajsterica iz Štarancana je uveljavila prednost domačega igrišča: 4 tekme, 4 zmage. Včerajšnji poraz Juventine pa je povsem zaslužen, saj so varovanci trenerja Portellija tokrat na zelenem pravokotniku pokazali bolj malo. Res, da trener tokrat ni mogel računati na kar 4 pomembne nogometaše, ki so še poškodovani (Stabile, M. Peteani, Ter-pin in Negro) in da v drugem delu je tudi sreča Juventini nekoliko obrnila hrbet, saj bi skoraj izenačila (1 z Ruffi-nijem in 2 s Candussijem), toda to nikakor ne more biti alibi za včerajšnji poraz. Staranzano je bil povsem v dometu goriških nogometašev, ampak je odlično izkoristil edini dve priložnosti, ki si ju je priigral v 90 minutah, Juven-tina pa je tokrat igrala pod svojimi sposobnostmi, predvsem v obrambi so bili preveč nepazljivi. V sedmih krogih je torej Juventina slavila zmago trikrat, prav tolikokrat je bila poražena, samo enkrat pa je zapustila igrišče le s točko v žepu. Vrh lestvice se je tako nekoliko oddaljil. V prvem polčasu igra ni bila na visokem nivoju. Prvi zadetek je padel že v 19. minuti in to po napaki obrambe gostov. Juventina je v napadu igrala neurejeno. Še najbolj aktiven je bil Can-dussio, ki je v zadnji minuti polčasa tudi dosegel izenačujoči zadetek. Vsi so bili prepričani, da bo to Juventini vlilo novega elana in da bo v drugem polčasu le stopila na igrišče bolj zagrizena, a ni bilo tako. Tudi v drugem delu se je namreč nadaljevala medla igra s prvega polčasa in v 74. minuti so gostitelji znova prešli v vodstvo in to znova po napaki obrambe. To je vendarle nekoliko zdramilo gostitelje, ki so dve minuti pozneje z Ruffinijem zadeli prečko (lep strel z glavo), v končnici pa je Candussio zapravil dve edinstveni priložnosti (enkrat je žoga končala mimo vrat, enkrat pa v objemu domačega vratarja). OSTALA IZIDA Elitna liga: Fincantieri - Palmanova 2:1 (Milan, avt. Mossenta, Paulet-to(P)) 1. amaterska liga: Isonzo - S. Canzian d'Isonzo 2:1 (Milton (SC), Trentin, Malo). 2. AMATERSKA LIGA - Zarja Gaja nerodno izgubila proti Chiarboli Trpko razočaranje Že po prvem polčasu je bilo 2:0 - Nezanimiva tekma brez lepih priložnosti za gol Tako je nogometaš Chiarbole Casalaz iz prostega strela premagal vratarja Zarje Gaje Alessandra Carmelija kroma Chiarbola - Zarja Gaja 2:0 (2:0) STRELCA: v 36. min. Casalaz, v 44. min. Migno. ZARJA GAJA: Carmeli, Bernetič, Franco, D. Gregori (od 42. min. Segu-lin), G. Križmančič, V. Križmančič, Ghezzo,M. Grgič, Zocco (od 34. Kariš), Bečaj, Primosi, trener Di Summa. IZKLJUČEN: G. Križmančič v 64. min. Maloštevilni gledalci so na tržaškem igrišču Ferrini na Čarboli videli grdo in vse prej kot zanimivo tekmo. Na koncu so se veselili navijači domače ekipe, gostje pa so odšli domov razočarani. »Tako ne gre,« so se pritoževali privrženci rumeno-modrih. Povedati je treba, da sta bila pri Zarji Gaji odsotna oba napadalca Bertocchi in Bernobi, ki sta poškodovana. Resnici na ljubo tudi domača ekipa ni pokazala lepe igre in si ni ustvarila večjih priložnosti za gol. Domači nogometaši so prvič resneje zaposlili vratarja Carmelija v 14. minuti, ko so streljali izven kazenskega prostora, vratar Zarje Gaje pa se ni pustil presenetiti. Tri minute kasneje je bil v kazenskem prostoru Chiarbole nevaren Peter Primosi, ki je po Zoccovi podaji za las streljal mimo vrat. V 23. minuti še ena lepa akcija (sicer jih ni bilo veliko) Zarje Gaje: Ghezzo je lepo podal do Zocca, ki je s prsi podaljšal do Bečaja. Koprski napadalec pa je bil pri zaključku nenatančen. V 36. minuti prva hladna prha za ekipo vzhodno-kraškega društva. Sodnik je gostiteljem dosodil prosti strel od roba kazenskega prostora. Igralci Zarje Gaje se niso strinjali s sodnikovo odločitvijo, češ da prekrška ni bilo. Casalaz pa jih je kaznoval in z natančnim strelom je poslal žogo naravnost v zgornji kot. Zarja Gaja je v letošnji sezoni prejela že četrti gol s prostega strela. Štiri minute kasneje je s približno 30 metrov poskusil presenetiti vratarja Chiarbole Vili Be-čaj. Strel pa ni bil nevaren. V 44. minuti so se gostitelji še drugič veselili. Sodnik je po dvomljivem prekršku v kazenskem prostoru Zarje Gaje pokazal na belo točko. Gostje so zaman protestirali, s kazenskega strela pa je bil natančen Migno. V prvem polčasu sta morala zaradi poškodbe zapustiti igrišče tako David Gregori kot Zucco. V drugem polčasu nismo zabeležili niti ene nevarne akcije Chiarbo-le in Zarje Gaje. Omembe vredna je bila le izključitev branilca Gorana Križ-mančiča, ki mu je sodnik v 64. minuti pokazal še drugi rumeni karton. V taboru Zarje Gaje so bili po tekmi precej razočarani in potrti. Včerajšnji je bil prav gotovo najslabši nastop rumeno-modrih v letošnji sezoni. IZJAVA PO TEKMI: Spremljevalec Zarje Gaje Val-ter Milkovič: »Res je, da sta nam manjkala oba napadalca, a to ni opravičilo. Igrali smo zelo slabo, brez iniciative. Tudi Chiarbola ni pokazala nič posebnega.« (jng) 3. AL - V Trstu Naivni napaki usodni za Mladost Sant'Andrea San Vito - Mladost 2:1 (0:0) STRELEC ZA MLADOST: Bressan v 93. min. MLADOST: Devetak, Kobal (od 60. min. Batistič), Contin (od 55. min. Maru-šič), E. Zorzin, C. Zorzin, Spadari, Bressan, Gagliano, Vitturelli, D'Onorio, trener Sambo. Mladost je v gosteh doživela pekoč poraz. Pekoč zato, ker so varovanci trenerja Samba včeraj igrali dobro, tako da niso bili nič slabši od nasprotnikov, škoda le, da so napravili dve naivni napaki, ki so ju ob sodnikovem žvižgu drago plačali. V prvem polčasu je Mladost celo zapravila stoodstotno priložnost. Emanuel Radetič se je znašel sam pred domačim vratarjem, vendar je z glavo žogo poslal v out. Vajeti igre je trdno v rokah imela stalno Mladost, toda žal ni našla prave poti do vrat. Tudi v drugem delu se slika ni bistveno spremenila. Mladost je zapravila še eno lepo priložnost, ko se je sam pred vratarjem znašel Enrico Zorzini, ki pa je žal streljal mimo vrat. V 70. minuti pa so gostitelji odlično izkoristili napako v protinapadu Mladosti in prvič zatresli mrežo vratarja Devetaka. Drugi zadetek je padel v sodnikovem podaljšku, topkrat pa po napaki obrambe. V sklepnih sekundah pa je edini gol za Mladost dosegel Bressan. DEŽELNI MLADINCI Vesna ni bila natančna pred nasprotnikovimi vrati Vesna - Muggia 0:1 (0:1) VESNA: Rossoni, Burni, Farfoglia, Vascotto, Drassich, Zarba, Ronci, Salice, Radivo (Del Savio), Ribezzi (Brandolisio), Simonis (Ciriello), trener Toffoli. Mladinci kriške Vesne so izgubili proti Muggi, ki jioh je tako prehitela na lestvici. Toffolijevi varovanci so se sicer enakovredno borili, pred nasprotnikovimi vrati pa so bili skrajno nenatančni. »V drugem polčasu smo imeli kar tri dobre priložnosti za gol, ki smo jih neverjetno zgrešili,« je povedal spremljevalec Giancarlo Zoffoli. Muggia je zmagoviti zadetek dosegla v 42. minuti, po lepo speljani akciji. Pri Vesni so tokrat dobro igrali Rossoni, Drassich in Vascotto. Ostali izidi 7. kroga: Domio - Pro Gorizia 0:6, Monfalcone - Sevegliano 2:0, Ponziana - Staranzano 3:0, San Luigi -Trieste Calcio 2:0, Torviscosa - Fincantieri 1:0. Vrstni red: San Luigi 16, Pro Gorizia, Muggia, Monfalcone 14, Vesna, Trieste Calcio 13, Ponziana, Torviscosa 12, Fincantieri, Kras* 7, Staranzano, Sevegliano 4, Juventina*, Domio 3 (* s tekmo manj). Jutri: Juventina - Kras. Prihodnji krog: Fincantieri - Vesna, Kras - Staranzano, Se-vegliano - Juventina. ČEZMEJNO PRVENSTVO U14 - V drugem krogu nekaj zanimiv rezultatov Delitev točk med Hitom in Ronkami Štandreška Juventina je tesno izgubila v Vipolžah - Visoki zmagi Pro Romansa in Cormonsa - V Tolminu niso igrali zaradi močnega naliva Izkupiček drugega kroga čezmejnega prvenstva v kategoriji najmlajših U14 je dve zmagi za ekipi iz italijanskega dela Goriške, dve za ekipi iz slovenskega dela Goriške in en neodločen izid. S točko sta se morali zadovoljiti Hit Nova Gorica in Ronchi. Novogoričani so povedli z golom Ibeskija, ekipa iz Ronk pa je izenačila v drugem polčasu s Cuzzolinom. Hit Nova Gorica sicer nastopa z leto mlajšimi, U13, nogometaši. »Odločili smo se pač, da bodo v tem čezmejnem prvenstvu nastopali le s trinajstletniki. Mednarodni pečat lige je namreč dodatna stimulacija za mlade nogometaše. Naši leto starejši najmlajši igrajo že v državnem prvenstvu in so tik pod vrhom lestvice,« nam je povedal trener Darko Kramp, ki je še dodal, da ima na razpolago 22 nogometašev istega letnika. »Morali bi jih imeti še več, če bi želeli narediti pravo selekcijo. Vsekakor treniramo tudi do štirikrat tedensko, saj samo tako lahko ti fantje napredujejo in postanejo dobri nogometaši. Na območju Nove Gorice je premalo društev, ki se ukvarjajo z mladinskim nogometom. Premalo je zdrave konkurence,« je še dodal Krump. Štandreška Juventina je v četrtek igrala v v Vipolžah in tesno izgubila proti domačim Brdam. Končni izid je bil 2:1. Po vodstvu domačinov z 2:0, je za Juventino dosegel častni zadetek Vlorian Bytyci, ki je bil natančen iz enajstmetrovke (prekršek nad Markovičem). Juventinin trener Franco Ce-cotti je bil zadovoljen z nastopom svojih varovancev, pa čeprav so nastopili z okrnjeno postavo. V drugem krogu sta prav gotovo najbolj odmevali prepričljivi zmagi Pro Romansa in Cormonsa. Ekipa iz Romansa je doma visoko s 5:0 premagala Bilje. Dva gola sta dosegla Barbus in Massiz, enega pa Fabris. Krminsko moštvo pa je s 6:0 ugnalo Adrio Ciciban iz Renč. Renško mrežo so zatresli Tartara 3, Musulin 2 in Tuzi. Vsi goli so padli v drugem polčasu. Združena ekipa Primorje Vipava pa je z 2:1 zmagala sredi Gorice. Ajdovci in Vipavci so z goloma Klemena Sluge premagali Audax Sanrocchese. Za Goričane je častni zadetek dal Scipron Hoti. Tekme med Tolminom Kobaridom in gradiško Italo San Marco pa zaradi močnega deževja niso igrali. (jng) Nogometaši novogoriškega Hita in njihovi vrstniki iz Ronk bumbaca Prihodnji krog, v sredo: Itala San Marco - Primorje Vipava (17.30 v Tapoglianu), Audax - Hit Gorica (17.30 v Gorici), Bilje -Ronchi (18.00 v Biljah), Cormons - Tolmin Kobarid (18.30 v Krminu); v četrtek: Brda Idrija - Pro Romans (18.00 v Vipolžah); v petek: Adria Ciciban - Juventina (17.30 v Ren-čah). Vrstni red: Primorje 6, Hit Gorica 4, Itala*, Cormons, Brda, Pro Romans, Tolmin Kobarid* 3, Juventina, Ronchi, Bilje 1, Audax, Adria 0 (* s tekmo manj). 32 + Nedelja, 2. novembra 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - Ošabnost 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: Samomorilec, sledi Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno. Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in - L'Arena 14.40 Variete: Domenica in... sieme 15.40 Variete: Domenica in - 100 e lode 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - 7 giorni 17.15 Šport: Pole Position 17.55 Avtomobilizem: VN Brazilije v Foruli 1 19.40 Šport: Pole Position 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.30 Nan.: Il Commissario Montalbano 23.40 Dnevnik, sledi Speciale Tg1 0.40 Aktualno: Oltremoda V^ Rai Due 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.05 Evangeličasnki obred 11.00 Šport: Numero Uno GP 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Aktualno: Tg Motori, sledi Eate Parade 13.45 Variete: Quelli che aspettano 15.30 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Atletika 20.00 Avtomobilizem: VN Brazilije v Formuli 1 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita' anticrimine 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.35 Šport: La domenica sportiva ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Risanke 7.30 Variete: E' domenica papa' 8.50 Kratki film: Due amici per la terra; Leggende sotto il mare 9.00 Glasb.: Il Gran Concerto 9.35 Dok.: Timbuctu 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.20 Aktualno: TeleCamere Salute 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.05 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa 21.30 Aktualno: Report 23.25 Deželni dnevnik 23.40 Variete: Glob, l'osceno del villaggio 18.05 18.55 20.35 22.40 Rete 4 Nan.: Commissario Saint Martin Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Sei forte maestro 2 Dok.: Magnifica Italia Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Le comiche di Stanlio e Olio Film: La battaglia dei giganti (voj., ZDA, '65, r. K. Annakin, i. H. Fonda) Nan.: Colombo Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Karol, un Papa rimasto uomo Šport: Controcampo Canale S 8.00 8.50 9.45 13.00 13.40 14.10 16.30 18.50 20.00 20.40 21.30 0.30 Variete: Maurizio Costanzo Show 1.30 Nočni dnevnik V Italia 1 7.00 7.45 10.50 11.20 12.25 12.25 13.00 14.00 16.50 18.30 19.00 21.30 22.00 23.25 0.20 ^ Tele 4 6.45 17.30 Risanke 8.05 13.20 Dokumentarec o naravi 8.30 Inf. odd.: Tra scienza e coscienza 9.30 Salus Tv 9.40 Musa Tv 10.00 Incontri al caffe' de la Versiliana 11.20 Aktualno. A. COM - Automobilis-sima 11.40 Rotocalco ADN Kronos 12.00 Sveta maša 12.25 Aktualno: Eventi in provincia 12.50 Šport: Hard Trek 13.15 Aktualno: Qui Tolmezzo 14.00 Camper magazine 14.30 Campagna amica 14.55 Film: Arriva John Doe (r. F. Capra, i. G. Cooper, B. Stanwyck) 16.55 Inf. odd.. Casa Italia News - Diario Olimpico 19.30 Inf. odd.: E domani è lunedi 23.00 Voci dal ghetto 0.25 Film: Viaggio verso la verita' LA 6.00 7.00 9.20 9.35 11.30 13.00 14.00 15.25 17.05 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: La Settimana Film: Io, due figlie, tre valigie (kom., Fr, '67, r. E. Molinaro, i. L. De Funes) Motociklizem: VN Superbike (Portugalska) Dnevnik Nan.: L'ispettore Barnaby Motociklizem: VN Superbike (Portugalska) Dok.: Big game Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Belli dentro Resničnostni šov: Amici Variete: Questa domenica Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Ghost (fant, ZDA, '90, r. J. Zucker, i. Patrick Swayze, Demi Moore) Aktualno: Superpartes Risanke Nan.: Raven Nan.. Willy, il princie di Bel Air Dnevnik in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al campionato Film: Il Poseidon (akc, Australia, '05, r. J. Putch, i. R. Hauer) Film: Titanic: mille e una storia - La leggenda continua (anim., It, '01, r. C. Teti) Dnevnik in vremenska napoved Film: Ritorno al futuro III (fant., ZDA, '90, r. R. Zemeckis, i. M. J. Fox) Film: A spasso nel tempo (kom., It, '90, i. C. De Sica, M. Boldi) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Heroes Aktualno: Speciale studio aperto 17.45 Film: La mia spia di mezzanotte (kom., ZDA, '66, r. F. Tashlin, i. D. Day) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Resničnostni šov: Chef per un giorno 21.30 Variete: Crozza Italia 23.30 Aktualno: Reality 0.30 Dnevnik in športne vesti 1.25 Film: Il Bounty (akc., ZDA, '83, i. M. Gibson) Slovenija 1 Ris. Nan.: Živ Žav Šport Špas Nan.: Linus in prijatelji Nedeljska maša Izvir(n)i Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vremenska napoved in športne vesti Na zdravje! (pon.) Nad.: Fina gospa 17.15 NLP s Tjašo Železnik in Klemnom Slakonjo Glasbeni dvoboj 13.15 14.30 15.00 15.15 15.40 Človeški faktor 16.00 Družabna 16.30 Oglasni blok 17.00 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Fokus 18.30 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Zvezde pojejo 21.25 Intervju: Dr. Jože Pirjevec 22.15 Ars 360 23.00 Nad.: Deset božjih zapovedi (t* Slovenija 2 6.30 0.25 Zabavni infokanal 8.30 Skozi čas 8.40 50 let Tv 9.10 Globus (pon.) 9.40 Hum. nan.: Brat bratu 10.15 Z glasbo in s plesom 10.45 Po poteh Ushuaie 11.40 Slovenski magazin (pon.) 12.40 Rad igram nogomet 13.10 Turbolenca 14.05 Film: Zvezda pri belem dnevu 16.10 Migaj raje z nami! 16.45 Rokomet (M): kvalifikacije za EP 18.45 Film: Cezannova zmaga 20.00 Dok. serija: Pogled z neba 20.50 Nad.: Berlin AlexanderPlatz 21.50 Tujec v mestu (pon.) 22.40 Nad.: Rim 23.30 Na utrip srca: zlata resna glasba in balet Koper 13.45 14.00 14.10 14.30 15.00 15.45 16.15 16.55 17.25 18.00 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.00 23.35 Dnevni program 0.20 Čezmejna Tv - TG R FJK - deželne vesti Euronews Vas tedna »Q« - Trendovska oddaja Nautilus Srečanje v skupnostih Italijanov Odmev Potopisi Ljudje in zemlja (program v slov. jeziku) 22.00 , 0.5 Vsedanes - Tv dnevnik Tednik Vesolje je ... Istra in... Dok. oddaja Nedeljski športni dnevni Slovenski magazin Istra skozi čas Resna glasba Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Kultura (pon.) 18.45 Tedenski pregled 19.00 Energetska samopomoč (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Odbojka: Salonit Anhovo vs. Hypo Tirol Volleyballteam 22.30 WRC - Korzika (pon.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Jesenski izbor; 10.30 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Sotočja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radioaktivni utrinki; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Iz naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK; 7.45 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Glasbeni utrinek; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.10 Ljubljanski maraton; 10.45 Nedeljski gost; 11.40 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Rokomet; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 21.00 Novice operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Zadovoljni boste s seboj. Uspelo vam bo uživati v tisočerih malenkostih. Veliko boste od doma, saj vas bodo štiri stene utesnjevale. Zaželeli si boste nekoliko več svobode in prostega časa. m^l BIK 21.4.-20.5.: Včasih si ljudje kakšno stvar tako močno želimo, da si z lastno nestrpnostjo zapremo pot do nje. Če boste kontrolirali svoja čustva boste tudi miselno bolj prilagodljivi realnim možnostim. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu pritiskajo na vas z vseh strani. Čeprav imate občutek, da vaš trud ne obrodi pravih rezultatov, vztrajajte naprej. Kmalu se bo pokazalo drugače. RAK 22.6.-22.7.: Ste v napor«« nem obdobju. A čeprav bo na delovnem mestu veliko pritiskov, boste imeli dovolj prostega časa. Privoščite si drobna veselja, ki vam bodo pomagala pozabiti na vsakodnevne skrbi. LEV 23.7.-23.8.: Pri delu, ki (^^r vas veseli, boste zelo uspešni, vsa neprijetna opravila pa boste raje prelagali na kasnejše čase. Če imate otroke boste uživali v druženju z njimi, saj boste sami prav tako igrivi. DEVICA 24.8.-22.9.: Ker bo v ^^ tem tednu v vaš znak prišel planet Saturn boste imeli občutek, da vam na ramenih leži težko breme. Dogodki, ki bodo zaznamovali teden, vam bodo dali nov vpogled v prihodnost. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ delovnem mestu žanjete uspehe, čeprav se vaši načrti ne odvijajo tako hitro, kot ste pričakovali. Za vse prihaja čas žetve. Ljubezen: za partnerja vam enostavno zmanjka časa. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Polni ste načrtov in idej. Vsega, kar ste si začrtali, na žalost ne bo mogoče uresničiti. Toda tudi če boste naredili pol toliko, boste lahko s sedanjim obdobjem zelo zadovoljni. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Druženje in sproščenost bosta zaznamovala prihodnji teden. Službene skrbi boste postavili na stran - dobro, da vam delo to dopušča, na družinske obveznosti pa nikar ne pozabite. KOZOROG 22.12.-20.1.: Zadnje čase ste nekoliko pogosteje utrujeni in brezvoljni. Potolažite se z drobnimi radostmi in si ne nalagajte preveč dela. Potrebni ste počitka in sprostitve. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Pred vami je zelo ustvarjalen teden. V službi boste burili duhove z zanimivimi idejami. Kljub nekaj polenom pod nogami boste pokončno vztrajali pri svojem. RIBI 20.2.-20.3.: Na delovnem mestu imate ogromno dela. V veselje vam bo, ker bo vaš trud opažen s strani sodelavcev. Več dela postorite skupaj s sodelavci in ne prevzemajte odgovornosti. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 2. novembra 2008 SB Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2008: ans. Rimljani 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana, vodi Cate-rina Balivo Aktualno: La vita in diretta Dnevnik, vremenska napoved Kviz: Leredita Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nan.: Il Commissario Montalbano Dnevnik Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 20.30 Dnevnik 21.05 Resničnostni show: L'isola dei fa- mosi (vodi S. Ventura) 23.45 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista ^ Rai Tre 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba Volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terranostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo &Geo 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Šport: Replay C2 Rete 4 7.05 Nan.: Vita da strga 7.30 Nan.: Charllie's Angels 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nan.: Febbre d'amore-Riassunto settimanale 10.30 Nan.: Bianca 11.30 Dnevnik, prometne vesti 11.40 Nan: My Life 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 15.55 Nad.: Sentieri 16.10 Film: Secondo amore (kom., UDA, '55, r. D. Sirk, i. J. Wyman) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Karol, un Papa rimasto uomo (It, '05, i. P. Adamczyk) 23.25 Film: Il cacciatore (dram., ZDA, '78, r. M. Cimino, i. Robert De Niro) 6.20 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Dnevnik Punto.it 11.00 Aktualno: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 10.05 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol esere milionario 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Zelig 23.30 Aktualno: Matrix C/ Italia 1 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky & Hutch 10.10 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 14.30 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 Dnevnik, vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 19.35 Resničnostni show: La Talpa 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.55 Nan.: Nip/Tuck 0.50 Studio sport ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffè di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Storie tra la righe 8.50 Retroscena: I segreti del teatro 9.30 Inf. program: Novecento contro luce 11.30 Camper magazine 12.10 Šport: Super Sea 12.35 Zibaldone goloso 13.50 Inf. odd.: Animali amici miei 14.30 Aktualno: A.com - Automobilissi-ma 15.20 Mozartove sinfonije 18.35 Super calcio - Udinese 19.00 Super calcio - Triestina 20.05 A casa del musicista 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nogometna tekma: Triestina vs. Frosinone 23.35 Film: Love Kills La 7 Omnibus, sledi Omni- 7.00 Aktualno: bus Life 10.10 Due minuti in un libro 10.25 Nan: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 20.00, 0.30 Dnevnik 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: Cinque poveri in automobile (kom., It, '52, r. M. Mattoli, i. Aldo Fabrizi) 21.00 Studio City 22.00 Knjiga mene briga: Svetlana Ma- karovič: Samost 22.15 Resnična resničnost 22.45 50 let televizije 23.20 Film: Kdaj pridejo dekleta (kom., It, '05, r. P. Avati, i. C. Santamaria) Koper 13.45 14.00 14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30 23.20 23.55 Dnevni program 0.00 Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) 22.15 Vzhod-Zahod Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Slovenski magazin Istra skozi čas, 2.del Vesolje je... Tednik Istra in... Športna mreža (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Šport Fanzine Sredozemlje Artevisione Meridiani Vsedanes - Tv Dnevnik Športel (program v slovenskem jeziku) Športna mreža Vremenska napoved 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.30 Dok.: La storia proibita del '68 (t Slovenija 1 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Šport špas 9.40 Risanan nan. 10.15 Iz popotne torbe (pon.) 10.35 Dok nan.: Slovenski vodni krogi (pon.) 11.00 Dok. serija.: National geographic (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Zvezde pojejo (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risanka 16.20 Lutk. nan.: Bisergora 16.30 Otroška nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.35 Glasbeni spomini 18.25 Žrebanje 3x3 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nan.: Brat bratu 20.40 Polemika 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.00 Umetni raj 23.25 Glasbeni večer 0.40 50 let televizije {p Slovenija 2 6.30 9.30, 1.20 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.30 Zabavni infokanal 11.30 Sobotno popoldne (pon.9 14.15 Slovenci v Italiji 15.00 Rad imam nogomet (pon.) 15.30 50 let televizije 16.50 Osmi dan (pon.) 16.20 Ars 360 (pon.) 16.40 Dok. nan.: Glas 17.30 Slovenski magazin 18.00 Regionalni program: Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Berlin, Berlin 20.00 Poljudoznan. serija: Planet zemla Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 16.30 Odbojka: Salonit Anhovo vs. Hypo Tirol Volleyballteam (pon.) 18.00 20.20 Kultura (pon.) 18.30 Epp 18.40 Glasbena oddaja (pon.) 19.55 Epp 20.00 23.40 Dnevnik, vremenska napoved 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Mali nogomet: Kix ajdovščina vs. Puntar Casino Safir RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.25 Dobro jutro; 9.00 Maša iz Rojana; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sotočja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.00 Glasovanje za osebnost meseca; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Ka-žin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Ime tedna: predstavitev kandidatov; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz Slov. glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evrora-dia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Nedelja, 2. novembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI Danes doteka k nam v višinah topel in suh zrak medtem ko je v nižjih plasteh vlažen. Jutri nas bo delno oplazila fronta, ki bo zajela severozahodno Italijo. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo danes zjutraj prehodno nekoliko popustila in se nato čez dan ponovno krepila. Nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 16.5, Dolžina dneva 10.04 r LUNINE MENE ^¡Sâ Luna vzide ob 11.21 in zatone ob 19.27 PLIMOVANJE Danes: ob 0.08 najvišje 15 cm, ob 4.37 najnižje -2 cm, ob 13.31 najvišje 29 cm, ob 18.07 najnižje -35 cm. Jutri: ob 1.12 najvišje 11 cm, ob 4.56 najnižje 5 cm, ob 10.39 najvišje 22 cm, ob 19.14 najnižje -27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............15 2000 m............8 1000 m ..........16 2500 m............6 1500 m...........11 2864 m............4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER DOPIS IZ PARIZA Izredna razstava Picasso in veliki mojstri PARIZ - V Parizu je v teku najpomembnejša razstava zadnjih le: »Picasso et les maîtres« (Picasso in mojstri). Razstava je najpomembnejša glede vsebine, ki zajema Picassa in druge velike mojstre, glede dejstva, da prvič sodelujejo tri najpomembnejše institucije oziroma Louvre, Musée d'Orsay in Grand Palais (torej razstava poteka istočasno na treh lokacijah) in ne nazadnje na prvem mestu zaradi stroškov. Računi razstave se vrtoglavo vrtijo okoli 4,3 milijona evra, kar pomeni, da gre za najdražjo razstavo v francoski zgodovini (in ne samo francoski). In zakaj ta razstava toliko stane? Milijon evrov gre družbam, ki skrbijo za varstvo in organizacijo obiskov. Drugi milijon (točneje 730.000 evrov) je za zavarovanje mojstrovin; stvar bi še toliko več stala, če ne bi mnoga dela bila že last dotičnih muzejev. Sicer pa mnoga dela prihajajo tudi iz drugih evropskih muzejev in privatnih zbirk in tu so se računi - za prevoz, zavarovanje - vrtoglavo dvignili. Sicer brez vseh teh varstvenih ukrepov razstava ne bi bila mogoča, saj naj bi bila vrednost mojstrovin milijarda evrov ali več; nekateri trdijo dve, tri, štiri milijarde evrov. Glede tega so mnenja deljena, saj je nemogoče izračunati realno vrednost. Kako določiti vrednost Goyove Gole Maye, Manetove Olimpije, Leonardove Mone Lise? In prav zato, ker so te mojstrovine tako dragocene, se jih kljub izrednim varstvenim ukrepom nerado posoja; pogajanja so se začela že pred tremi leti in nekateri muzeji so dolgo časa zavračali ponudbo (na primer, Hamburški Kungstalle glede Manetove slike Nana). Tudi iz tega vidika je razstava posebna, saj je prvič toliko govora o organizaciji, o proračunu oziroma o zakulisju. Kot zanimivost naj povem, da je med meceni tudi družba LVMH (Louis Vuitton Moet Hennessy), ki naj bi dala milijon evrov. Naj bi, saj točne številke niso poznane; velike družbe ne dajejo subvencij (le) iz ljubezni do umetnosti. Zakaj pa so za ta megalomanski projekt izbrali Picassa? Picasso je eden redkih, ki se je v svojem dolgem življenju (1881-1973) postavil v odnosu do drugih velikih umetnikov na edinstven način. Pablo bil je že kot otrok nadarjen in študij slikarstva je začel z očetom, Joséjem Ruiz-Blas-com, ki je tudi bil slikar. Vzgoja je šla po akademski poti: študij in kopiranje velikih. Tradicionalno učenje se ni ujemalo s svobodnim duhom mladega slikarja, obratno. Razvilo je željo po premostitvi tistih pravil in mej, ki je nato privedla do kubiz-ma. Prelom s tradicijo, ironična duplikacija. Slikarstvo slikarstva. Toda če je bila na začetku kritika, je nato postala dialog, dialog modernosti s preteklostjo. Greco, Velasquez, Goya, Zurbaran, Ingres, Delacroix, Manet, Courbet, Lautrec, Degas, Cezanne, Renoir, Gauguin Rousseau, Rembrandt, Van Gogh... Picassov odnos do preteklosti in zgodovine je edinstven. Picasso je predelal iste teme, subjekte, toda iz drugega zornega kota, dal jim je drugo razlago, dal je poudarek na omenjeno, pokazal je, kar je bilo skrito. Na primer, glede »Las Meninas« Velasqueza je pokazal predvsem spektakel oblasti, pri Ropu Sabink Ni-colasa Poussina grozote vojn, pri Venerah Tizia-na, Goye in Maneta erotičnost. Picasso je še danes legenda, toda ne le zaradi umetniškega vidika, del zanimanja dolguje tudi svojemu privatnemu življenju, svoji prostosti in svojim ljubeznim. Razstava »Picasso et les maîtres« privabi okoli 10.000 obiskovalcev dnevno. Ker je razstava izredna, je izreden tudi urnik, ki nudi štiri nočne obiske (to je do 22. ureh) in med počitnicami (v Franciji imajo za vse svete deset dni počitnic) bo čas ogleda podaljšan vsak dan do 23. ure. Razstava je v teku do 2. februarja 2009, če pa v tem času ne nameravate v Pariz, si lahko ogledate spletno stran /www.rmn.fr/Picasso-et-les-maitres. Jana Radovič / PRIREDITVE Nedelja, 2. novembra 2008 35 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Urnik: v petek, 7. novembra, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 8. novembra, ob 20.30 (Red B), v nedeljo, 9. novembra, ob 16.00 (Red C, varstvo otrok) in v petek, 14. novembra, ob 20.30 (Red F). Gledališče Rossetti Vincenzo Cerami, Giampiero Solari, Riccardo Cassini in Mariangela Me-lato: »Sola me ne vo«. Režija: Mariangela Melato. Urnik: danes, 2. novembra ob 16.00. Garinei in Giovannini: »Il giorno del-la tartaruga«. Nastopata Chiara Nosc-hese in Christian Ginepro. Režija: Sa-verio Marconi. Urnik: v petek, 7. in v soboto, 8. ob 20.30 ter v nedeljo, 9. novembra ob 16.00 in 20.30. Sala Bartoli Roberto Damiani: »La vita xe fiama«. Poklon Biagiu Marinu, režija Furio Bordon. Nastopa: Massimo De Francovich. Urnik: danes, 2. novembra, ob 17.00. Dramaturg, izvajalec in režiser Marco Maltauro: »Anvedi Goethe«. Nastopata še: Stefano Vigilante in Natalie Wilhelm. Urnik: od torka, 4. do nedelje, 9. novembra ob 21.00. GORICA Kulturni dom V torek, 4. novembra, ob 20.30 / v priredbi SSG Trst, Edoardo Erba: »Maraton v New Yorku«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 3. novmbra, ob 20.00 / Mestno gledališče Ljubljansko: »Mobilec«. HRPELJE Kulturni dom V sredo, 12. novembra, ob 17.00 / Igrana predstava za otroke »Pipi in Melkijad«. Igrata Jurij Souček in Andrej Murenc. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 3. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Tit Andronik«. V torek, 4. novembra, ob 18.00 / William Shakespeare: Kralj Lear. V sredo, 5. novembra, ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V četrtek, 6. novembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Sca-pinove zvijače«. V petek, 7. ob 16.00 in v soboto, 8. novembra ob 19.00 / William Shakespeare: Kralj Lear. Mala drama Jutri, 3. novembra, ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic »Življenje podeželjskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 4. novembra, ob 20.00 / JeanLuc Lagarce »Samo konec sveta«. V sredo, 5. novembra, ob 20.00 / Zoran Hočevar: »Za znoret«. V četrtek, 6. novembra, ob 20.00 / »Slovenec Slovenca gori postavi«. V soboto, 8. novembra, ob 20.00 / JeanLuc Lagarce »Samo konec sveta«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V sredo, 5. novembra, ob 19.30 / August Strindberg: »Gospodična Julija«. Gostuje Prešernovo gledališče Kranj. V petek, 7. novembra, ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V soboto, 8. novembra, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock in Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. Mala scena V petek, 7. in v soboto, 8. novembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. Šentjakobsko gledališče V četrtek, 6. in v petek, 7. novembra, ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija Gašper Tič. V soboto, 8. novembra, ob 19.30 / A. Nicolaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija: Janez Starina. SLOVENIJA SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 6. novembra, ob 20.00 / Koncert ruskega otroškega pevskega zbora Navdih iz Moskve. DIVAČA Knjižnica V petek, 7. novembra, ob 19.00 / Koncert kitarista Tomaža Bana. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 2. novembra, ob 20.15, Gallusova dvorana / "Glasbe sveta '08", Ro-kia Traore (Mali). Jutri, 3. novembra, ob 20.15, Gallusova dvorana / Vlatko Stefanovski Blues Project. Hala Tivoli V petek, 7. novembra, ob 20.00 / Koncert Jeana Michela Jarraja. ■ KOGOJEVI DNEVI V četrtek, 6. novembra, ob 20.30 / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio Jutri, 3. novembra ob 18.30 / Ob prazniku tržaškega zavetnika sv. Justa bo nastopila godba na pihala Giuseppe Verdi iz Trsta. Dirigent: Cristina Se-meraro. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: razstavlja Peter Cvelbar, pod naslovom »Brazde, struge in sledi v kamnu...«. Obisk je mogoč do 7. novembra, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00. NABREŽINA SKD I. Gruden, še danes, 2. novembra, razstavlja Anica Pahor »Občutljivi stiki«. Ogled je možen od 10.00 do 12.00. Za informacije: 349-8430222 (A. Pahor). Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, razen ob sredah, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). ŠEMPOLAJ Štalca: danes, 2., jutri, 3., v petek, 7., v soboto, 8. in nedeljo, 9. novembra, od 18.00 do 21.00, na ogled razstava »Galicija - naši nonoti v vojni 1914-1918«. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 9. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. Odprto vsak dan (razen v torek) od 9.30 do 16.00. GORICA Kulturni dom: do 8. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, je na ogled dokumentacijska razstava »Primož Trubar (1508-1586) veliki neznani Evropejec«. V deželnem avditoriju v Ul. Roma, bo ob 90-letnici konca prve svetovne vojne, do 11. novembra, na ogled razstava z naslovom »1918 - Dal Piave a Go-rizia«, vsak dan med 9.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00 uro, ob sobotah voden obisk razstave. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled od jutri, 3. novembra do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15, januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. LAHKA GLASBA - Pestra glasbena scena v Sloveniji Tudi druga polovica novembra ponuja koncerte za vse okuse V ponedeljek, 17. novembra, bo zelo pestro v Cvetličarni v Ljubljani. Tu bo nastopal ameriški Italijan Al Di Meola. 54-letni jazz izvajalec iz New Jersey Cityja uspešno nastopa že 37 let, v preteklosti pa je že sodeloval s številnimi drugimi glasbenimi zvezdami. Njegovi koncerti pa so vrhunska zmes raznih glasbenih zvrsti. Med temi izstopata jazz in blues. Koncert naj bi pričel ob 21. uri, vstopnice pa lahko v predprodaji kupimo po ceni 35 €. Najzanimivejši koncert meseca casinoja Kongo v Grosupljah bo v soboto, 22. novembra, ko bo tam nastopila hrvaška pop zvezdnica Severina. Po odmevnem uspehu njenega zadnjega albuma »Zdravo, Marijo« Severina Vučkovic beleži sama laskava priznanja in njeni številni koncerti so vselej zelo dobro obiskovani. Koncert v Gro-supljah bo ob 22. uri (vstopnica 22 Isti dan, a v mariborskem Štu-ku, bodo prišli na svoj račun tudi oboževalci ameriške rap glasbe. Ob 20. uri bodo namreč v štajerski prestolnici nastopili člani broo-klynške skupine Biohazard, ki je nastala kot hardcore punk skupina, nato pa prešla na rap, hip hop in tu- V Grosupljem bo v soboto, 22. novembra, nastopila hrvaška pop zvezdnica Severina arhiv kroma di metal. Potem ko so se leta 2006 razšli, so se letos znova združili, da bi s serijo koncertov zabelecili 20. obletnico nastanka. V četrtek, 27. novembra, bo Slovenija znova gostila eno izmed najbolj znanih skupin iz bivše Jugoslavije. V Cvetličarni v Ljubljani bodo namreč od 21. ure dalje kon-certirali člani skupine Prljavo Ka-zalište, ki je sestavljala, s Parnim va-ljakom in Plavim orkestrom, trojček vrhunskih jugo skupin. Če želite poslušati številne nepozabne uspešnice te skupine morate odšteti v predprodaji 22 evrov. V sklopu turneje po Sloveniji pa bo dalmatinski kantavtor Oliver Dragojevic v tem mesecu dvakrat nastopil. V petek, 28. novembra, bo v Dvorani šolskega centra v Postojni, dan kasneje pa v Dvorani hotela Toplice v Čatežu ob Savi. Pri-četek obeh koncertov napovedujejo ob 20. uri, vstopnice po 19 €. Za zadnji koncert v mesecu se selimo v Maribor. V Štuku bo od 20. ure dalje koncert treh metal skupin: norveški skupini Enslaved (nastala leta 1991) in Stonegard (heavy metal skupina iz Osla) ter skupina Krakow. Vstopnica 18 €. (I. F.) Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti: ob 100-le-tnici tržiške ladjedelnice je na ogled še danes, 2. novembra razstava z naslovom »La forza motrice nella storia navale monfalconese«. Odprto od 10.00 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00, (vstop prost). ROMANS Življenje v strelskih jarkih (1918 - 2008. Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne) je naslov razstave v vili del Torre v Ul. Latina v organizaciji občine Romans v sodelovanju z muzejem »Ri-cordi della Grande Guerra a San Martino del Carso« in društvom Soška fronta iz Šempetra. Na ogled bo danes, 2. novembra med 10.00 in 18.00, v soboto, 8. in v nedeljo, 9. novembra med 10.00 in 20.00 (za šole predhodna prijava na tel. 0481-966904). V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ IZOLA Palača Manzioli: do 7. novembra od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 20.00, razstavlja mozaične izdelke umetnica Megi Uršič Calzi z naslovom »Med starim in novim«. SEŽANA Mala galerija Mira Kranjca: na ogled je razstava slik Rajka Ferka. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, še danes, 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. Mestna galerija: v petek, 7. novembra, ob 19.00 odprtje razstave slik in predstavitev monografije Aleksija Kobala z naslovom »Zrcaliti vajenca k soncu«. Umetnika in monografijo bo predstavila Petja Grafenauer; na ogled bo do 27. novembra od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglav- skem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: do 23. novembra, je na ogled muzejska razstava »Razvoj žgal-niških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. Mestna galerija 1: do 9. novembra, retrospektivni izbor slik, grafik, kipov, ilustracij, arhitekturnih in oblikovalskih rešitev Bogdana Groma, pod naslovom »Dva svetova«. Urnik: od 10.00 do 18.00, ob nedeljah od 10.00 do 13.00 ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, (Kongresni trg 13): do 21. novembra, bo na ogled fotografska razstava, ob stoletnici rojstva italijanske igralke Anne Magnani. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran, do 16.11. Roberto Kunsterle »Zrcalo telesa« / Galerija Tir Nova Gorica do 24.11. »Photonic moments IV« / Mala Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani do 16. 11. Eva Petrič »Znaš Plavati« / Mestna galerija Ljubljana še danes, 2.11. Jelena Vivoda »Urbano - ruralno« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 3.11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana do 22.11. Igor Bijuklic »Na rezilu horizonta« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 11.11. NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (1. 11. 2008) Vodoravno: akademija, trska, Samaritan, Atair, Aramis, nekovine, Maris, Tita, gin, Mor, kec, Ramona, A. B., Elia Kazan, Hrovatin, ovoj, P. U., poslanec, platonik, skalar, jar, mlin, Lara, kolovodja, Oran, vitez, ala esej, Panamerika, cenilka, poteze, Italka, Enid, onkolog, Nana, irh, Lone, Pandora, idol, eta; na sliki: Pavel Hrovatin. NAROČNINA NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 2009 Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2009 200,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2009. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,67 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2009 -darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo, da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIKjim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2008 vsako jutro na dom prejemali brezplačno! Znižano naročnino za leto 2009 se lahko plača do 31.1.2009: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 - št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici - št. računa: E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst - št. računa: O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst - št. računa: P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št. računa: R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka - št. računa: F 08928 02203 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici Ujemite jutro. A. J^Primorski j.% dnevnik ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.it