AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 240.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 18th, 1930.
LETO XXXII. —VOL. XXXII.
Zanimive slovenske vesti Tudi v Ameriki ne manjka
iz naših naselbin širom Amerike
Pretekli teden je umrla v New Yorku Mrs. Zora Putrich, katere mož je strojni stavec v tiskarni "Glas Naroda."
Socialistični klub št. 25, v Glencoe, Ohio, bo obhajal 16. novembra, 25 letnico svojega obstanka. To je edini klub, poleg onega v Chicagi, da se je toliko časa vzdržal.
Mlada Slovenka Miss Albina Osolin, iz Forest City, Pa., je preteklo soboto pela na radio postaji WFI, ki ima svoj sedež v Philadelphiji, in je ena največjih postaj v Ameriki. Miss Osolin je stopila v kontest, ki ga je priredila radio družba Atwater-Kent.
Državljansko šolo so odprli v Barbertonu. Poučuje se vsak Pondeljek od sedme do devete ure zvečer v Central High šoli.
V	La Salle, 111., je umrl 17 letni Frank Baznik, sin znane družine Mr. in Mrs. Anton Baznik. Ranjki je bil rojen v La-Sallu.
V	Universal, Pa., je umrl rojak John Jereb, star 59 let. Bil je član štirih društev in zelo priljubljen med svojim kot tudi med drugim narodom. Ranjki je bil doma iz vasi Hotavlje nad Škofjo Loko. Zapušča soprogo, dva sina in dve hčeri ter dve sestri. V Ameriki je bival 30 let.
Rev. Šolar, župnik v Virginia, Minn., je bil odpoklican od ta-mojšnje slovenske fare in poslan v Washington, D. C., na katoliško univerzo v svrho nadaljnih študij.
V	Loma Negro, republika Argentina, južna Amerika, se je poročil rojak Pavel Mežnarič z Miss Angelo žlemberger.
-o-
Štirje premogarji ubiti pri delu
Wilkesbarre, Pa., 11. oktobra. — V rudniku št. 4 od Kingston Coal Co., je nastala včeraj raz-stelba, ki je zahtevala življenje štirih premogarjev, dočim je bil eden ranjen. RešHno moštvo je spravilo trupla na dan po več Urah prizadevanja.
norcev, ki verujejo čarovnikom
Janesville, Wis., 11. okt. Herman Engelhardt je bil aretiran ! v tem mestu, potem ko se je med narodom razširila govorica, da uganja čarovništvo in vražar-stvo. Oblasti so ga aretirale potem ko je bil obdolžen, da zdravi, ne da bi imel zdravniško licenco od države. Engelhardt je v okolici razširil govorico, da je farmar Henry Dorn v zvezi s hudičem. In med tožitelji proti farmarju Dornu se je pojavila tudi njegova lastna sestra, Mrs. Herman Prey. Pripetilo se je namreč, da je na farmi Mrs. Prey kravam naenkrat zastalo mleko in da, kokoši niso nesle več iajec. Poleg tega je mnogo sadja na drevesih segnilo, in bolezen se je pojavila pri dveh otrocih Mrs. Prey. Pa je prišel Engelhardt in povedal Mrs. Prey, da je temu kriv njen brat, farmar Dorn, ki je s hudičem v zvezi. Slučajno sta se brat in sestra teden dni prej sprla, in je moral Engelhardt zvedeti o tem, pa je šel in nahujskal sestro farmarja, ki mu je za "nasvet" plačala $50.00. Farmar Dorn, ko je o tem zvedel, je dognal, kdo je nahujskal njeno sestro, pa je zadevo sporočil oblastem in dal vražarja aretirati.
__-o-
Zakonska žena, ki ne zna dobro meriti
Newark, N. J., 11. okt. V stanovanje Edgarja Kulle je vdrl sinoči ropar. Hišni gospodar, Mr. Kulle se je zbudil in je dobil roparja, ki je baš odpral družinsko omaro, da se polasti denarja in dragocenosti. Medtem se je pa zbudila tudi boljša pofo-vica Edgarja, ki je hitro vstala, hitela v kuhinjo po aparat, s katerim se valja testo, in ko je prišla na lice mesta, kjer sta se ro-vala njen mož in ropar, je udarila z vso silo po glavi — svojega moža, namesto po glavi roparja. Ropar je pobegnil, mož močne ženske je padel v omedle-vico in se nahaja sedaj v bolnici, ženska pa sama . . . sama joka doma!
Stric Sam bi se rad vrnil na svoje delo
Dosmrtna ječa
Porotniki so zadnji petek spoznali 20 letnega Howard Abbott krivim umora prve vrste, nakar je bil obsojen v dosmrtni zapor. Abbott je bil obdolžen, da je v Prepiru ustrelil Johna Vitale, ki ie prodajal opojno pijačo. Abbott je v družbi s Frank Peskar-jem šel 1. okt. v prostore Vitala na 3103 E. 67th St., z namenom, da oropata lastnika. Vitale je obstrelil Abbotta, ki je potegnil revolver in ubil Vitala. Peskar ie bil že prej obsojen v dosmrtni zapor.
Suhači v stiski
Ker je očividno, da so suhačem ^manjkala tla v Clevelandu, so šli in najeli znanega pridigarja Silly Sundaya, ki pride v Cleveland 20. oktobra, da bo rohnel Proti kandidatu demokratov, Robert Bulkleyu in da bo zago-varjal kandidaturo republikanca Roscoe McCulloch. Well, Silly Sunday bo nosil vodo v Sa-vo v Clevelandu s svojo pridigo.
Znižane cene
Taxi kompanije, Green Cab Co. in Yellow Cab Co. sta se družili in posledica je znižanje Cen za vožnjo. S tem hočeta k 0 m p a n i j i konkurirati novi ^°ne kompaniji, ki je bila prva,
Češki narod je ogorčen radi pisave laških časopisov glede Čehov
Praga, 11. okt. časopis "Popo-
7,000 Slovencev zbranih v nedeljo pri praznovanju 100 letnice Barage
Na prijaznem hribčku v Pro-

k* je upeljala znižano vožnjo, ^iniamo nič proti znižanju.
Zrakoplov na St. Clairju
Silna megla je vladala pred-sinočnjim v mesti in okolici. In to je povzročilo, da je neki zrakoplov zgubil svojo pot, pa je padel na tla na St. Clair Ave. in 176. cesti. Zrakoplovec Johnson je dobil pri tem precejšnje poškodbe. Zrakoplov je popolnoma poškodovan. Stotine ljudi se je zbralo na licu mesta. Zrako-plovca so odpeljali v bolnico. Je to prva nesreča enake vrste na St. Clair Ave. Ako je kdo izmed rojakov, ki stanujejo v bližini, videl dotični prizor, nam lahko naredi lep dopis.
Prijeten ples
Takozvani "Progressive Accordion Club," kateremu nače-ljuje povsod priljubljeni Valentin Turk, priredi v četrtek, 16. oktobra, v S. N. Domu, v spodnji dvorani zanimiv ples. Igral bo Valentin Turk in njegov orkester, ki šteje sedem mož. Vsi prijatelji finega plesa so prijazno vabljeni.
Pred najvišjo sodnijo
Danes bo najvišja sodni j a v Washingtonu odločila, ali sprejme pritožbo republikanskega ex-councilmana v Clevelandu. Thomas Fleminga, v pretres ali ne. Fleming je bil v Clevelandu obsojen radi sleparije kot councilman na 18 mesecev ječe.
Po odhodu ameriških veteranov iz konvencije bodo "posušili" Boston
Boston, 11. okt. Po toči bodo zvonili v tem mestu! In nihče drugi kot zvezni prohibicijski uradniki, ki so planili nad to nesrečno mesto kot jastrebi iz oblakov. V tem mestu se je namreč vršila konvencija bivših ameriških vojakov, ki so vdruže-ni v American Legion. 70,000 jih je korakalo zadnji teden v paradi v proslavo konvencije in vojnega duha, ki jih je navdajal pred 12. leti. Tekom konvencije ameriških legijonarjev je opojna pijača tekla v potokih, in časopisje je obširno poročalo o tem, dasi policija to zanika. Toda vodstvo bolnišnic v Bostonu poroča, da je tekom treh dni dobilo nad 600 legijonarjev v svoje prostore, katere so morali zdraviti radi pijanosti. Večinoma se je pripetilo, da so legijo-narji dobili j ako slabo žganje, so začasno oslepeli in sicer postali nezavestni. Prohibicijski urad zvezne vlade se seveda ni drznil tekom konvencije ostro nastopiti, ker so se bali; da bodo legijo-narji napadli suhaške agente, toda sedaj, ko je konvencija končana, in so bivši vojaki odšli, je prišlo povelje, da se Boston "posuši." Govori se, da se je prodalo tekom konvencije legijonarjev 200,000 kvortov žganja in 10,000 sodov dobre pive. In sedaj iščejo suhaški agenti, kje je ta pijača!
Policija je bila zaposlje-na v naselbini
Preteklo soboto večer je bila policija j ako zaposljena v naši naselbini. Obiskala je mnogo prostorov. Kapitan Blizil je vdrl v prostore na 7405 St. Clair Ave. Petnajst minut za njim je dospel kapitan Potts, ki je dobil v prostorih baje nekaj pive. Potem se je Potts podal v prostore na 6721 St. Clair Ave., kjer so baje tudi imeli pivo. 20 oseb je bilo tu aretiranih. Nadalje je Potts prišel tudi v prostore na 4034 St. Clair Ave., kjer je aretiral pet ljudi radi pijače. Obiskali so tudi hišo na 1568 E. 49th St. V nedeljo je pa kapitan Potts prišel v prostore Alt Heidelberg pevskega kluba na Clark Ave., kjer je razbil vrata in zaplenil sod pive. Vsega skupaj je bilo aretiranih 60 oseb radi kršenja prohibicije.
Še dva dneva imate za registracijo; 305,000 je dosedaj registriranih
lo d'ltalia" se peča z uspehom v idence Heights se je v nede-preiskave, ki je bila upeljana iz Ijo ob sijajnem vremenu zbra-vzroka, ko je 5. julija, letos, tr- lo nad 7,000 naših Slovencev in čil laški parnik "Francesco Mo- Slovenk, ki so pohiteli tja k tosin" z jugoslovanskim parni-; Materi Božji, da praznujejo na kom "Karadjordje." Omenjeni dostojen in slovesen način sto-! laški časopis izhaj a v Milanu, letnico prihoda v Ameriko svo-Komisija je preiskala vso zade- jega rojaka, škofa Baraga, ki j vo in je sedaj oddala svoje poro- je bil prvi slovenski misijonar čilo. Na jugoslovanskem parni- in prvi slovenski škof v Ameri-ku "Karadjordje" se je ob Ome- ki. Ljudje so se zbrali iz vseh njenem času nahajalo več sto štirih slovenskih far s svojimi čeških Sokolov in Sokolic, ki so zastavami, katerih smo našteli ; se vračali domov iz Belgrada, j v sprevodu 61, V procesiji je kjer se je vršil Sokolski izlet. V korakalo 2,118 parov, torej nad temi je prišlo do trčenja med 4,000 ljudi, dočim so se zgri-laškim in jugoslovanskim par- rijale množice iz vseh krajev nikom, in ob tej priliki je bilo na slavnostni prostor. Navzoč pet čeških Sokolov ubitih in pri tej slavnosti je bil tudi mnogo njih nevarno ranjenih, clevelandski škof Rt. Rev. Jo-j Laška komisija trdi, da ko je za- seph Schrembs, ki je točno do-devo natančno preiskala, da je spel na mesto. Petnajst du-bil kapitan jugoslovanskega par- hovnikov se je udeležilo slav-nika popolnoma pijan, in da se nosti, katero je vodil Rev. B. v trenutku katastrofe ni naha- J. Ponikvar, župnik fare sv. jal na svojem poveljniškem mo- Vida. V lepih besedah je raz-stu, pač pa je čedel v prijetni tolmačil pomen slavnosti, na-| družbi v kabini. Nadalje trdi kar je predstavil kot govorni-laška komisija, da so češki So- ka clovelandskega škofa. V iz-koli na parniku čez mero popi- branih besedah je škof razlo-vali, in tudi drugi častnik na žil življenje in trudapolno delo ladji, namestnik kapitana, ni bil'ntsega Slovenca, gkofa Baraga, na svojem mestu, pač pa se je Govoril je potem Rev. Vitus zabaval s Sokolicami. Na to iz- Hribar, župnik slovenske cer-javo laške komisije se je silno kve v Collinvvoodu, Mr. Anton razsrdilo vse češko časopisje' Grdina ter naš pesnik Mr. Ivan brez izjeme. Čehi strahovito na- Zorman. Imeli smo pa tudi ne-padajo Italijane kot lažnivce pr- pričakovanega govornika, Rev. ve vrste. V resnici je češko ča- Plevnika, župnika iz Jolieta, ki sopisje tako razburjeno, da mo-ije dospel zaeno z Rev. Ambro-ra češka vlada miriti, sicer pri- žičem, da se udeleži slavnosti. de lahko do spopada med Čehi Ljudje so tudi z največjim za-
Hčerka bolna
Robert Bulkley, demokratski kandidat za senatorja, je odpovedal vse govore za nekaj dni, ker mu je zbolela 12 letna hčerka, ki se je morala v bolnici podvreči operaciji.
* George Mironescu je novi mi-nisterski predsednik Romunije.
Smrt mladeniča
V soboto popoldne se je na St. Clair Ave. in 172. cesta pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje slovenskega mladeniča Louis Iljaša, ki stanuje na 1231 E. 72nd Place. Povožen je bil od avtomobila. Star je bil šele 14 let. Za njim žalujejo starši in dve sestrici, Rosie in Marie, ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo pod vodstvom Jos. žele & Sons. Prizadetim izrekamo naše iskreno sožalje, nadepolne-rau fantu pa ohranimo blag spo-
Volivni odbor naznanja, da je določil, na odredbo generalnega državnega pravdnika, da sta določena še dva dneva za registracijo, in sicer pondeljek in torek, 13. in 14. oktobra. Nova postava daje generalne- na krov laškega parmka Mo
I *i/\ni»M ' nlr^inrih rt rvn vni lrn n vn
mu državnemu pravdmku pra-
in Italijani. "Narod" v Pragi piše, da je potrebno, da se laži Italijanov enkrat za vselej pribije-jo na zramotni steber vsega sveta. Noben drug narod ne more
nimanjem poslušali imenitno dekliško godbo, pri kateri sodeluje 36 belo in modro oblečenih deklic. Vreme je bilo idealno, ljudstvo kar najbolje raz-
biti tako surov, tako zločinski položeno, in slavnost je imela kot italijanski, ko izdaj a v svet ogromen moralen učinek na vse enaka poročila. Najhujše pa je i navzoče. Ljudje so se sijajno
Čehom, ker laško časopisje trdi, da so češki Sokoli, ki so bili vze-
min
Ljudski shod
V pondeljek, 3. novembra, se vrši ob 8. uri zvečer v Grdinovi dvorani velik ljudski shod slovenskega naroda. Nastopijo najbolj odlični ameriški kot tudi slovenski govorniki.
Vreme
Kdor "se je registriral, ta bo volil proti suhačem, brezposelnosti in republikancem, kdor se ni, ta je zamudil lepo priliko v svojem življenju.
vico, določiti nadaljne registracijske dneve, ako misli, da je to v korist državljanov. Torej, kdor se ni registriral, ima še danes in jutri čas. Toda Registrirati se more samo v City Hall, ne v volivnih kočah. Za to določene ure so: od 9. zjutraj do 9. zvečer, v uradu vo-livnega odbora v City Hall. Ako se niste še registrirali, sedaj imate priliko še dva dne. Sto posebnih uradnikov vam bo postreglo v City Hall. Medtem je pa že 305,000 državljanov registriranih, kar je nezaslišano visoko število, nekaj, kar se ni še nikdar prej zgodilo. Kadar v takem letu kot je letos narod pride v takem številu na registracijo, tedaj to vedno pomeni, da bo nekdo politično silno tepen. In ker so republikanci pri vladi, tedaj je brez dvoma resnično, da bodo republikanci pri letošnjih volitvah silovito tepeni. Priljubljenost demokratičnega kandidata za senatorja, Robert J. Bulk-ley-ja, je povzročila ogromno registracijo. Slovenska varda 23 se je postavila z volivci kot
rosini," ukradli s parnika dragoceno srebrno namizno opremo. Dokazov ni nobenih, toda oči-
obnašali, napravili so vso čast narodu, katerega sinovi in hčerke so. Zlasti je pa bila udeležba od strani slovenske mladine ogromna, in ko je ta mladina slišala iz ust škofa, ki
vidno je hotelo laško časopisje s j ni naše narodnosti, kako je pro-tem Čehe osramotiti. Vse češko slavljal Slovenca in njegova de-časopisje brez izjeme bruha ra-;la, so besede nedvomno segle di tega ogenj in žveplo na Itali-: mladini globoko v srce, kjer jane.	ostanejo dobro zapisane. Žal,
-o--da, nam prostor ne pripušča po-
Danes bo mesto najelo dati obširneje poročilo.
250
moz za
delo
Izmed 5,200 brezposelnih, ki so se registrirali zadnje dneve, da dobijo mestno delo, jih bo danes začelo z delom 250. Izbrani so bili na podlagi priporočil raz-
Tudi v Nemčiji občutijo
veliko brezposelnost
Berlin, 11. okt. Glasom uradnih številk se je nahajalo koncem septembra meseca v Nemčiji 3,030,000 brezposelnih de-
nih dobrodelnih družb. Regi-: lavcev. Izmed teh jih dobiva stracija brezposelnih se še na-j 1,494,000 državno podporo, ta-daljuje, toda je dvomljivo, da bi ko da se lahko preživljajo, do-vsi dobili delo. Niti polovica fim jih je nadaljnih 500,000 od-onih ne, ki so se registrirali. Tu- vignih od javne dobrodelnosti. di ne bo mestna zbornica pri 0gtali ne dobivajo nobene pod. svoji seji jutri, v torek, dovoli-j pore
la nadaljne svote za podporo, oziroma za plačo brezposelnim.
Dober čevljar
Kadar želite, da boste imeli
še nikdar ne. Skupno je v tej
vardi registriranih 6,318 voliv-i gotovo	udeležijo seje.
cev in volilk, nekaj nezasliša-j	rvji,v
nega. Pričakovali smo jih:	Odličen gost
Čakali bodo, da vidijo, kaj se da gvoje čevlje popravljene tako, da ukreniti s prvimi $200,000. !zgiedajo kot novi, tedaj ne po-
zabite oglasiti se pri Kozan Shoe Direktorska seja	Repairing, 6528 St. Clair Ave.
V torek, 14. oktobra, se vrši i Mr. Kozan je ekspert v popravi-redna seja direktorija S. N. Do- lu čevljev in vam bo gotovo ma. Pričetek ob 8. uri zvečer, ustregel tako, da se boste še pri Vse direktorje se prosi, da se j njem oglasili.
Izložbena okna
5,000. V 32. vardi je registri-
Lepo izložbeno okno v trgovini je najbolj privlačna sila za V Cleveland je dospel v nede- i prodajo posameznih predmetov.
To je okraj, kjer ljo Mr. Frank Opeka iz Wauke-gana. Mr. Opeka je bil na zadnji konvenciji K. S. K. Jednote izvoljen predsednikom. Iskreno dobrodošel!
ranih 10,331. bivajo naši ljudje v Collin-woodu. In ne pozabite: danes ali jutri se lahko še registrirate v City Hall.
Slovenski trgovci so zadnje čase v tem pogledu mnogo napredovali in imajo nekateri izložbena okna, ki delajo naselbini vso čast.	. i
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0638.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 240. Mon. Oct. 13th, 1930.
Žalosten prizor
Pretekli četrtek in petek ter v soboto, in še danes je mesto Cleveland zrlo nenavaden prizor, ko je od zgodnjega jutra do poznega večera oblegala cela armada brezposelnih mestno hišo, ko se je naznanilo, da ima mesto na razpolago $200,000, da ustvari 2,000 del za 2,000 mož za tri dni v tednu tekom treh tednov.
To je mala kaplja v gorje, ki ga občutijo brezposelni že dolge in dolge mesece. Odpomoglo ne bo brezposelnosti kot tudi ne zmanjšalo gorja. Kajti s $14.00, kar pride povprečno na enega moža, se ne more plačati niti renta za en mesec, kaj šele za hrano družini, in kje so druge potrebščine!
Zgodilo se je, da so brezppselni že ob polnoči prihajali, da bi prišli na prvo mesto, da se jim najprvo odpro vrata in dobijo prvi delo. Več jih je padlo zjutraj, ko je pritisnila ostala množica, v omedlevico, tako da so jih morali odpeljati v bolnico. Siromaki so stali celo noč v nirazu in dežju pod milim nebom, čakajo dela, zaslužka, hrane in obleke, ki pride z zaslužkom.
Kot se poroča režim v City Hall ni nikdar pričakoval takega navala na mestno hišo. Pričakovali ga pa niso, ker se niso zavedali, da je v resnici toliko brezposelnih v mestu. Vendar bi morali biti veliko bolje poučeni o razmerah, saj so vendar pri vladi, ki dobi prvovrstne informacije lahko v vsaki zadevi, ob vsakem času.
Prav lahko bi mestno vodstvo ponoči odprlo bližno orožarno ali pa eno izmed dvoran v bližini ter bi preskrbelo streho prezebajočim na cesti. Izgovarjajo se, da niso vedeli, da je toliko brezposelnih, da jih bo toliko prišlo.
In sedaj pa pride najlepše. Pravijo, da bo vzelo najmanj šest dni, da bodo pregledali izjave vseh, ki so se priglasili. Saj klasificirati jih niso mogli več kot en tisoč, kaj ti s prijavami je bilo treba odgovarjati toliko nepotrebnih vprašanj, ki nimajo ničesar opraviti z brezposelnostjo, da je bilo dotično popisovanje navadna šikana.
Kot trdijo očividci, se-je samo v četrtek priglasilo 12,000 brezposelnih za 500 mestnih del v treh dneh, dočim bodo vsega skupaj najeli 2,000 za dobo treh tednov. In oni, k' so se priglasili v petek in soboto, štejejo zopet na tisoče.
Mestni režim je imel denarja na razpolago na stotisoče in stotisoče, ko je graftarjem plačeval za zemljišča, ki niso bila denarja vredna. Vsako leto se vrže stotisoče dolarjev po nepotrebnem za ničvredne namene. Ves ta denar bi se lahko vporabil za brezposelne, in pri teh bi kaj zalegel. Ti ne bodo kupili zemljišča, ki je vredno $5,000 in plačali zanj $20,000, kot je to delal republikanski režim, katerih dva zastopnika sedaj bivata v ječi.
Mestna vlada bi morala na vsak način takoj skrbeti, da dobi najmanj $2,000,000 kredita za kratko dobo. To bi že nekaj pomagalo. Spravilo bi vsaj 5,000 brezposelnih preko zimskih mesecev na gorko, dobili bi hrano, in spomladi bi se že kako na bolje obrnilo.
Kdor je videl to armado brezposelnih, lačnih, premra-ženih in mokrih od dežja, brezposelnih, ta ne bo kmalu pozabil tega pogleda. Izvolite Hooverja, pa boste imeli prospe-riteto! Odgovor temu je 15,000 brezposelnih samo v enem dnevu v Clevelandu, ki lepo prosijo dela, da imajo nesti kaj v usta.
v časopis. (On je rekel "caj-tenge"). Vsaj Jakatu naj dam malo pod nos, ker vedno piše kakšne dobrote so imeli v Kanadi. Ampak jaz vem, da boljšega niso imeli kot imamo mi tukaj: pijače pet vrst (ni hudič! op. Jakata), potice, krofe, kokoši, šunke, kekse, sadje in ne vem, kaj še vse. Torej vse kaj boljše kot v Kanadi. (*kib pa le niste imeli in pa rakov, kot mi v Kanadi, aha! Op. Jakata).
že sem stopila k telefonu po-klicat Jakata, da bi ga prepričali, da se imamo boljše v U. S. kot tam v Kanadi. Ker je bila ura bližu polnoči, sem bila prepričana, da bo doma. Pa pravi drugi Jaka, ki je bil navzoč, da ga ni potreba klicat, ker je on dovolj in ni potreba še enega; bi bila samo pomota. (Tistega Jakata bi jaz rad osebno poznal, ki mi je odžrl piške. Pa da se še dobe taki nevošljivci na svetu! Op. Jakata).
Končno smo se v zgodnjih jutranjih urah razšli, želeč, da bi Mr. in Mrs. Budan kmalu kupila še sinčka, da bi se zopet tako lepo zabavali. Pozdrav vsem, ki radi ali neradi čitajo moje dopise, da ne bodo mislili, da je zaspala
Ivka-nagajivka.
Fairport, O.—Uvrstite te vrstice med druge dopise, g. urednik, ker je že čas, da se tudi iz Fairporta kdo oglasi. Saj nas je tukaj precej Slovencev, pa to ve le naša bližnja okolica. Ker pa vem, da sega list Ameriška Domovina čez meje Zedinjenih držav, bodo pa tudi naši oddaljeni rojaki vedeli, da tudi v tej
naši naselbini prebivajo Slovenci. To vem, da se bo eden ali drugi vprašal: kje pa je to mesto, Fairport? Pa, da povem.
Fairport ni ravno veliko mesto in leži kakih 30 milj vzhodno od Clevelanda ob Erie jezeru. Razmere so pa tukaj, kot povsod drugod, bolj slabe. Dosti je delavcev brez dela. Akorav-no Diamond Alkali tovarna izdeluje vsakqjake predmete, in več kot pred petimi leti, ter dela s polno paro, pa kaj ko izdelujejo vse s stroji, samo da potrebujejo manj delavcev. Ta tovarna je velika in večina vsi delavci iz te okolice se zatekajo notri, da preživljajo sebe in svoje družine.
Kljub temu, da vsak pazi, da ga ne doleti kaka nesreča, pa ista vendar ne počiva. V petek, 3. oktobra je pa kar 3 nakmalu poparila para. Eden ponesrečenih je Slovenec, John Južna, doma iz Knežje njive pri Ložu. Tu zapušča sina in sestro ter več sorodnikov, v starem kraju pa ženo in sina. Po nesreči je živel še 12 ur in pretrpel strašne muke. Eden teh ponesrečencev pa še živi, pa ne bo dolgo. No, taka je usoda delavca. . .
Pozdravljam vse čitatelje in čitateljice Ameriške Domovine. Pa se kaj pridno oglašajte z dopisi, posebno ve ženske. Sedaj nam bo preostajalo več časa, ker nas bo mraz pregnal v sobe. Nič več se ne bomo "svingali" po porčih in tudi z sosedo ne bomo mogle kramljati, vsaka na eni strani fenca. Pa oprostite; to se tiče menda najbolj mene, pa jaz rajši čitam kot pa pišem.
Angela Lunka.
BOJ FAŠIZMU VSEH DEŽEL IN NARODOV!
(Izjava eksekutive Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ameriki)
ZAUPANJE
Bela Ljubljana, O.—Ako ima
vsakdo toliko ovir z dopisi, kot jaz, bi gotovo ne imeli nobenega dopisa v listu. Sedem mojih dopisov je že romalo v koš. Po čigavi krivdi? Po Vaši že ne, g. urednik, sama sem jih poslala v koš mesto Vas. Zakaj? Ker nimam dovolj časa, da bi jih prepisala s črnilom, kakor Vaše uredniške postave to zahtevajo. (S črnilom ali ohajčanom, kot je to napravil France z Našega doma. Op. Jakata). Stroja pa nimam in tako je bila z vsakim dopisom najkrajša pot v — koš.
Toda danes sem se pa zavzela, da skončam po dolgem času zopet en dopis, ker me je zadnjič neka znanka vprašala, ako ne znam več pisati. Zopet nekdo drugi me je pa celo na telefon klical in me vprašal, če sem še ledig in frej, da bi se prišel ženit k meni, ker se mu moji dopisi tako dopadejo, da bi me rad osebno poznal. Zažugal pa mi je, da njegovega imena ne smem izdati.
Pa kaj naj pišem? O politiki? Nak, te je že itak preveč, akoravno bi bilo dobro, da bi ustanovili demokratski klub v
republikanskem (?) Euclidu. Pa sem rekla, da ne bom pisala o politiki, pa mi je le ušlo nekaj besed.
Kaj sem že nameravala? A, ja! Prav prijetno smo se zabavali predzadnjo nedeljo pri Mr. in Mrs. Budan, ki sta kupila ljubko hčjprkp 'prvorojenko. Praznovali smo namreč krst, in jaz sem bila pa za voznika. In ker je bil dan lep, smo se z boter-čki, Mr. in Mrs. Smrtnik, peljali malo naokrog in sem jaz mislila, da nas vse gleda, pa bi bila same štimanosti kmalu kolo izgubila. Zdelo se mi je od sile imenitno, da sem za voznika in bi kmalu še nekaj plačala za tako čast. Nekdo mi je pa rekel, da bi morala še celo računati. Ampak, prosim vas, ali je to mogoče, da bi človek računal, kadar se postavlja? Jaz mislim, da ne.
No, pa smo pripeljali malega kristjana srečno domov k mladi mamici in očetu, ki sta bila že v skrbeh zanjo. Doma je bila zbrana pa že vesela družba, postrežba pa prvovrstna. Pa se je zopet nekdo obregnil vame in me vprašal, zakaj nič ne pišem
Kaj je pravzaprav zaupanje? Gotovo globoka vera, na podlagi katere verujemo, da je tako in nič drugače. In kadar verujemo, takrat tudi zaupamo ter prepustimo v skrb komu drugemu ali drugim, katerim verujemo, da so prav tako pošteni in zanesljivi napram nam kot so napram sebi.
In kaj bi bilo, da nimamo zaupanja v vsakdanjem življenju? Recimo, da bi en dan noben ne zaupal nobenemu izmed nas. Kaj bi bilo?
Zjutraj bi človek vstal ter bi ne zaupal svoji ženi, da mu je prinesla na mizo zdravo hrano. Odklonil bi jed, žalil ženo, vzbudil drugo nezaupanje.
Isti človek bi stopil na cesto, videl poulični tramvaj in bi ne zaupal vozniku, ki sam vodi električni voz. Voznik bi moral kmalu povedati svojemu gospodarju, da se noben ne mara več voziti in voznik bi bil ob delo.
Ali veste, koliko zaupamo dane^ brivcu? Lepo se vležemo na stol, brivec pa' se igra z ostro britvijo po vašem obrazu. Nikoli bi tega ne storili, da nimamo vere in zaupanja, da nam ne stori žalega. In če bi brivcem nič več ne zaupali svoje kože in glave, bi brivci nehali bri-ti.
Koliko vere in zaupanja stavimo v vodstvo ogromnega pomorskega parnika? Vozi nas po brezobrežnem morju v temni in viharni noči, pa mu zaupamo. In če bi izgubili to zaupanje vsi, vse ladje obstanejo v pristaniščih.
Zdravnik, ki zna ustvariti pravo in trdno zaupanje v svojem pacijentu, pomaga mu to zaupanje, da ga ozdravi, človek, ki hodi k zdravniku brez zaupanja in vere, je pomilovanja vreden bolnik, in zdravniki ponavadi neradi zdravijo neverne bolnike.
Slovenci v Ameriki smo ustanovili veliko podpornih društev in ustanov, ker smo imeli zaupanje. Vzemite jim to zaupanje, stavbe in društva, vse je zapisano hitremu koncu.
Prijatelju posodimo denar, ker mu zaupamo. Vero imamo v njega, da je pošten in vesten, ter da ima toliko svojega samo-zaupanja, da bo lahko vrnil denar.
čemu naštevati primere o za-
upanju, ker brez zaupanja in vere bi svet ne mogel občevati, trgovati in menda ne živeti.
Iz dobre volje se rodi največ zaupanja, neopravičen strah in napadajoča bojazen rodita največ nezaupanja.
Zaupanje v gotovih pojavih je zelo občutljivo. Najbolj prizadeto je takrat, kadar se dotaknemo življenjskega obstanka. Zaupanje in dolar prideta največkrat v navskrižje. Najlažje je ubiti zaupanje, če se pove ali namigne, da denar ni v redu. To je tako lahka stvar, da se verjame najbolj lažnjivi baburi.
In če ni to res, poglejte v pretekle tedne, ko smo imeli v naselbini na koše nezaupanja, ko se je raznesla lažnjiva govoric in namigavanja, da hranilnica ni solventna. Danes gledamo na naključje z odprtimi očmi ter ne moremo skoro verjeti, da se more ljudstvo tako hitro pripeljati v krivo pot. Ampak vse je mogoče, če ni dobre volje, iskrene naklonjenosti in prijateljskega sodelovanja.
Za nauk pa nam bodi samo to: če ne bomo zaupali samim sebi, našim narodnim, denarnim in društvenim inštitucijam, katere so naše in iz našega truda postavljene, kdo drugi j i m bo zaupal, če izgubimo vero v samega sebe.
Nezaupanje naroda v samega sebe, ubije narod; a kdor je izgubil vero in upanje v svoje lastno življenje, stori nasilno smrt..
Zaupanje hočemo, zaupanje, ker ne maramo smrti, ampak pošteno življenje v miru in dobri volji.
Vodstvo Slovenske hranilnice.
-o-
CE JE ŽUPAN MESNI OGLEDNIK
Neki holandski župan je bil obenem tudi mesni oglednik. Kot župan je pa tudi civilno poročal ženine in neveste. V svoji pisarni je imel različne pečate, med drugimi tudi mesogled-nega. Pa se pripeti, da pride k županu mlad par, ki se je hotel tudi cerkveno poročiti, ženin in nevesta sta morala župniku izročiti potrdilo županstva, da sta civilno poročena, župnik vzame v roke županovo potrdilo, a debelo pogleda, ko opazi na listini pečat: "Zdravo in trihnine prosto meso." župan je bil zamenjal pečat.
štirikratni oficijelni umor, ki ga je izvršila fašistična Italija 6. septembra t. 1. nad slovenskimi protifašističnimi bojevniki v Trstu, je zabolel vse napredno misleče ljudi v Ameriki kakor v Evropi, ki se zavedajo nevarnosti in škodljivosti fašistične epidemije. Zabolel je napredne italijanske delavce prav tako kakor jugoslovanske, kar pričajo žgoči protesti vodilnih italijanskih socialistov v pregnanstvu. Vsakdo, ki pošteno misli in človeško čuti, mora z upravičenim gnevom obsoditi ta najnovejši in barbarski čin italijanskega fašizma poleg dolge vrste drugih hudodelstev, ki jih ima na svoji vesti.
Gnev obsojanja pa mora, imeti svoje meje, drugače se obsodba sama ubije in več škodi kot koristi obsojevalcu in njegovi stvari. Srce samo ne sme govoriti, ker srce — gola čuvstva — ne pozna nobenih mej in se rado blamira. Govoriti in de lati mora predvsem in vselej trezen razum, katerega vodi zdrav princip.
Z drugimi besedami: vsaka akcija, ki hoče opozoriti svet na barbarstva italijanskega fašizma in jih pobijati, mora biti naperjena predvsem proti bistvu fašizma in ne samo proti njegovim posameznim in osamljenim zločinom. Voditelji vsake take akcije morajo poznati dejstva, kakršna so, in voditi jih mora praktičen cilj. Skratka: voditelji boja proti fašizmu morajo vedeti, kaj je in kaj hoče fašizem — in vedeti morajo, kaj ho iejo oni in kako bodo to dosegli.
Fašizem je v bistvu skrajni nacionalizem, ki ni nov. Nova je le oblika, ki se je skotila takoj po vojni, ko je kapitalistične in druge reakcijonarne sloje v Evropi prešinil strah pred socialno revolucijo. Trepetajoča re ikcija se je naslonila nanj in ga neguje kot svojega čuvaja. Fa šizem je bolehna spaka nacio-nalnega kapitalizma, ki vara ljudi s sanjami bratstva med kapi talisti in delavci, izkoriščevalci in izkoriščanimi, obenem pa opa-ja nerazsodne mase z vojnim navduševanjem v svrho nacionalne slave, veličine in ekspan sije. Reakcija vseh vrst vidi v fašizmu svojo zadnjo zaščito
To je eno dejstvo. Drugo je, da fašizem ni doma samo v Italiji. Tam se je najprvo izoblikoval in si prisvojil oblast; tam je bil strah pred revolucijo delavstva največji in strah je postal divje meso. Fašizem se pojavlja in sili v oblast — pod raz-' ličnimi imeni in različnimi ambicijami na površju, toda v bistvu do pičice enak italijanskemu — v vseh deželah, kjerkoli se delavski razred močno giblje. Povsod brenka na nacionalno struno in povsod se drži domača reakcija za krajce njegove črne srajce. To vidimo v Nemčiji, Avstriji in drugih deželah. Povsod vidimo, kako fašizem naskakuje delavske organizacije in ubija, delavce, podžiga zverske strasti in pomaga izkoriščevalcem ljudstva.
Kdor je torej iskren, odkritosrčen, pošten, pravičen, demokratičen in svobodoljuben, mora enako obsoditi početja fašistov v vseh deželah, ne samo v Italiji! Mora obsoditi divje meso nacionalizma sploh na vseh narodih, tudi na svojem!
Fašisti so tudi med Jugoslovani, ki na svoj način uganjajo razne podlosti ln predejo zločinske intrige. (Tudi na Primorskem so slovenski fašisti, ki pomagajo zatirati svoje lastne rojake) ! Jugoslovanski fašisti niso nič bolji od italijanskih, čeprav sovražijo zadnje. Dokler so italijanski fašisti bestijalno mučili in morili italijanske zavedne delavce in njihove voditelje (Matteotti), niso jugoslovanski fašisti nič protestirali, še celo hvalili so jih. Fašizem zatira Italijane kakor Jugoslovane, ki se ne strinjajo z njim in katerih ne more ustrahovati — in kdor
vidi zatiranje samo v enem slučaju, noče pa videti zatiranja v drugem ali ga celo odobrava, nima pravice protestirati!
Fašizem se ne pobija s fašizmom. Fašisti vseh narodov so že pokazali, da bi ne bili nič boji od Mussolini j evih hlapcev, če ai imeli moč in oblast. Jugoslovanski fašisti bi streljali italijanske delavce v hrbet in trebuh kot so streljali slovenske v Trbovljah. Kavs med fašisti raznih dežel ni nič drugega kakor blazna ambicija, da se zamenja fašistična diktatura ene nacijonalne barve z diktaturo druge.
Fašizem se tudi ne pobija z resolucijami, ki so polne sentimentalnih fraz in šovinističnih vzklikov. Tudi apel na ameriško javno mnenje ne bo pomagal. Ameriško javno mnenje usmerjajo finančni magnatje, ki dajejo posojila fašistični Italiji in katerih interesi zahtevajo, da žive v miru z Mussolinijem in njego vim okrvavljenim režimom.
Fašizem se zruši pod valom mednarodnega delavskega gibanja, ki ga vodijo socialistično orijentirane delavske stranke vseh dežel. To gibanje je največji sovražnik fašizma, kajti edino v socializmu je garancija najširše demokracije in svobode za vsa ljudstva.
Naloga zavednih delacev vsake dežele je, da pobijajo reakcijo svoje dežele, kjer so. Smrtni udarec italijanskemu fašizmu morejo zadati le italijanski delavci. Delavci drugih dežel jim lahko pomagajo — in morajo pomagati po svojih močeh — toda najtežji del akcije mora od-pasti na Italijane same.
Eksekutiva Jugoslovanske socialistične zveze opozarja člane in ostale jugoslovanske delavce v Ameriki, ki lahko samostojno mislijo, na ta dejstva in jih svari, naj se ne puste zavajati in slepiti po elementih, ki izrabljajo posamezne slučaje — kot sedaj tržaške dogodke — ki- njim prijajo, za napeljevanje vode na svoje politične in bizniške mline.
Eksekutiva priporoča članom in somišljenikom, naj se vdeleže protestnih shodov, kjerkoli je priložnost in kjerkoli jim je zajamčena svoboda govora, nakar naj poudarjajo naše stališče in pobijajo šovinistične nakane raz nih jugofašističnih agentov, ki kujejo kapital iz zločinov italijanskih fašistov. Med našim delavstvom v Ameriki ne sme biti fašističnih napetosti, ki mu najmanj koristijo.
Boj fašizmu vseh dežel in narodov !
Naprej za demokratični socializem, ki je edino zdravilo zoper divje meso fašizma na telesu narodov! Eksekutiva Jugoslovanske soci alistične zveze.
-o-
Kaj najprej zapazite na ženski ?
To vprašanje se danes večkrat ponavlja. Zanimivo j<e, da se prav malo odgovorov nana ša na obleko, oči, lase in slično Večina moških odgovarja: "nje ne roke." "ženske roke pričajo o njeni osebnosti." — Zaljubi sem se v svojo ženo, še predno sem ji pogledal v lice. Igrala je klavir, in način, kako so se njeni prsti pomikali po tipkah me je očaral. Čutil sem, da je ženska s takimi rokami zmož na vsega, in nisem se motil. ' — "žena z debelimi in mastnimi rokami mi ni všeč, ker je na vadno omejena in lena. Tudi dekle s snežnobelimi prsti mi ne ugaja. Taka ženska živi razkošno, njene roke najraje vrte prstane in verižice." — Jaz imam rad žensko, kateri čitam iz rok, da zna kuhati in šivati, pa tudi svirati ali igrati tenis. Najlepša ženska roka je ona, ki je močna in obenem dovolj mehka, da lahko zbriše s čela temne skrbi, ter nežna, da jo poljubiš." — ženska roka mora izražati moč in nežnost.
Če verjamete, al' pa ne...
Vsa rodbina je pri mizi in otepa večerjo, ko naenkrat plane oče v sobo in v eni sapi pove: "Za las je manjkalo, da mi ni Mr. Ford podaril enega svojih avtomobilov; šlo je samo za eno besedo!"
"Ježeš, za eno samo besedo je šlo? Povej no, kako je bilo, da si bil tako neroden in si pustil tako lepo priliko iz rok," reče mati, ko položi žlico na mizo.
Vprašal sem ga: 'Mr. Ford, ali mi podarite en avtomobil?' Pa mi je odgovoril: 'Ne!' Če 3i bil rekel: 'Da!' pa bi bil zdaj avtomobil moj."
A
Postarana gospodična je prišla k zdravniku, ker se je čutila bolno. "Torej glava vas boli, bode vas in želodec ni v redu,'' je rekel zdravnik. "Koliko ste pa stari?"
Petindvajset let," je komaj slišno odgovorila gospodična.
Aha, in spomin vas tudi zapušča?" je dodal zdravnik, ko je pisal recept.
'A'
Ko pride Tonček iz šole domov, žalostno reče mami: "Mama, jaz bi bil rad konj!"
Mama: "Joj, česa si ne izmisliš ! Zakaj pa bi bil rad konj ?"
Tonček: "Zato, da bi me učitelj v šoli ne zmerjal vedno a oslom."
A
Graparca in Kuclovka sta ravno sloneli ob plotu in se pogovarjali o jako "važnih" stvareh. Ravno sta, obirali sosedo, ki si je pred par dnevi kupila tako čuden klobuk, ko zapazi Kuclovka, da se po cesti bliža Balantinka. "V hišo bom skočila in povedala hčeri, naj ji reče, da me ni doma," je rekla Kuclovka.
"Ali ti ne bo vest rekla, da nisi prav storila?" je pripomnila Graparca.
"Naj mi," odvrne Kuclovka, "raje poslušam slaboten glas vesti, kot pa kričeče klepetanje Balantinke."
'A
Boštjan je bil pozvan na sodišče, ker je v jezi prikopal sosedu zaušnico. Sodnik mu reče: "Vi ste sosedu pripečatili zaušnico in ste zato obsojeni na $50 globe. Imate k temu kaj pripomniti?"
"Da, gospod sodnik. Eno vprašanje: ali bi ne mogel teh $50 plačati v obrokih?"
"To ne gre.' Vi tudi zaušnice niste v obrokih dajali."
'A
Vandrovec pride skozi vas in se ustavi pred gostilničarjem, ki je ravno stal na pragu in žvenketal s srebrnimi tolarji v žepu.
"Dober dan, gospod oštir," ga nagovori vandrovec. "Vroče je danes, vroče, in tako sem žejen, da se mi kar jezik suši v ustih."
"čakajte," reče postrežljivi gostilničar, "takoj vam prinesem vrč vode."
"Jaz sem rekel, da sem žejen, ne pa umazan," se odreže vandrovec in gre dalje.
A
"Jožek, glej, bratca si dobil.'
"Oh, mir mi dajte — komaj je človek na svetu, pa je že konkurenca za njim!"
A
"Kaj? že zopet si kupil nov avto?"
"Eh, da — včeraj sem šel v trgovino z avtomobili, da bi nekaj telefoniral, pa mi je bilo tako nerodno oditi, ne da bi kupil kako malenkost!"
A
Natakar (zavpije v kuhinjo): "Eno kavo!"
Kuharica: "črno ali belo?"
Natakar: "Je vseeno; gost je slep."
A
Najbolj spoštovan gospod n» svetu je danes — gospod dolar-

DVA TEDNA V KANADSKIH GOZDOVIH
Piše JAKA DEBEVEC
Okoli poldne je prišel Klukov sin Anton s Fordom po nas, in ko smo naložili "par" steklenic piva za najhujšo silo, smo se odpeljali. Pred nami je bilp še 23 milj poti, katero bomo, po zatrdilu našega voznika, prevozili v dobrih treh urah. Res je bila pot taka, da smo kar svitlo gledali in vsak hip pričakovali, da se bomo pobrali doli ob poti v grabnu. Ker tukajšnji domačini vedno mislijo naravnost in brez ovinkov, so temu primerno tudi zgradili cesto, ki gre naravnost, navzdol in navkreber, čez deroče potoke in močvirja. Čez potoke so zgrajeni leseni mostovi na ta način, da polože par debelih brun od brega do brega, počez pa polože tanša drevesna debla, eno poleg drugega. O kakšni deski ali tramu ni bilo nobenega duha.
Razume se, da vožnja čez take mostove ni preveč prijetna, ker se tista počesna drevesna debla gibljejo, kakor tipke pri klavirju, eno za drugim. In kjer so bolj mehka tla, imajo take mostove položene kar po tleh, da se kolesa ne vdirajo.
Pot je peljala večinoma skozi gozd, le tu pa tam smo prišli do male jase, kjer si je priden človek postavil svoj dom. Posekal je drevje, požgal grmovje in si napravil malo farmo. Med njivami in pašniki se pa še vedno vidi ožgane parobke, ki potrpežljivo čakajo, da jih bo pridna roka izruvala iz zemlje.
življenje teh farmerjev je ja-ko skromno, pa toliko že pridelajo, da imajo svoj vsakdanji kruh. Moški delajo pozimi pa v gozdovih, da zaslužijo za obleko in druge potrebščine, ki jih morajo kupiti.
Včasih smo naleteli na potu, kjer je' bilo treba vozniku največje previdnosti, da ni avtomobil obtičal v blatu. Toda Klukov Anton je bil vajen te pp|i in smo počasi le rinili naprej.
No, in v treh urah smo srečno prevozili tistih 23 milj in prišli v ozko dolinico, po kateri je žuborel bister potoček, ob potoku je pa stalo Klukovo domovanje. Kraj smo takoj krstili za Kluksville, ker še ni imel imena. Vsa planota ni obsegala pol štir-jaške milje, kakor smo preračunali, ob obeh straneh se vleče veriga hribovja, gosto obrašče-na. Ravno predno smo prišli do Klukove hiše, smo prišli na prostor, kjer smo videli na obeh straneh pota toliko borovnic, da jih še nikdar v življenju nisem videl toliko skupaj. Dobesedno rečeno: bilo je kar vse črno po tleh. In ker so bile ravno takrat zrele, smo se jih marsikdaj "na-pasli." Kar vsedel sem se v nje in zobal. Pa sladke so bile, a ha! Vselej, kadar sem jih zobal, sem si mislil, kako imenitno žganje bi to bilo, če bi jih človek namočil vanj. Tudi za v kotliček bi bile najbrž dobre. . .
Vsa naselbina, Kluksville, obstoji iz Klukove stanovanjske hiše, treh malih gospodarskih Poslopij in štirih "vil," ki so last raznih letoviščarjev in lovcev, ki prihajajo sem vsako leto na Hbe in divjad. Vsa poslopja so zgrajena iz drevesnih debel, špranje so pa zamašene z mahom. Poslopja so bila zgrajena Po domačih umetnikih, ki niso gledali dosti na to, če je okno ali vrata v kvadratu, ali pa če je en konec poslopja širji kot drugi. Kdo bi pa polagal kako važnost na tako malenkost!
Eno teh vil lastuje dr. Cornell, zobozdravnik iz Clevelan-da, ki nam je dal svojo vilo na Razpolago za ves čas našega bi-vanja tukaj. Ponudbo smo hvaležno sprejeli, ker smo imeli tako stanovanje zastonj, kuhali si bomo sami, pa nas bo naš zlet stal j ako malo.
Ustavili smo se pred Kluko-vim stanovanjem, kjer sta nas Najprej pozdravila oba domača l)sa, katera nismo vprašali za dovoljenje, če smemo priti sem. Ob podrtem plotu sta se pasli dve jako lepi in rejeni kravi, ka-
terih ena, je imela obešen velik zvonec za vratom. Kravi niti z repom nista zamahnili v naš pozdrav, pač pa sta nas pozdravila iz blata za, hišo dva debela pujska, ki sta v sladkem brezdelju uživala nedeljsko popoldne v mlakuži.
Joe nas predstavi še svoji ostali družini: Mrs. Lucy Kluk, sinu Geraldu in dvema malima hčerkama Ainimee in Lorini Ker nismo še nikdar slišali imena kot je Ainimee, smo jo mi klicali za Ančko. Mrs. Kluk, majhna, okrogla ženica, z naj lep šim krofom, ki si ga more človek misliti, je jako prijazna, po-strežljiva in pridna ženica. Kakor sem kmalu razvide!, je ona gospodar v hiši in Joe mora ubogati. On je to storil na ta na čin, da ni rekel nič, ampak je napravil, kakor se je njemu zdelo prav. če je "ona" preveč regij ala, je vzel puško, pa je šel v gozd.
Ko nas je Klukova "žlahta" ogledala od vseh strani in smo preskušnjo napravili z odliko, brez opazk, saj vpričo nas ne, in nam ni noben otrok pokazal jezika, smo se odpravili v naš "hotel," kjer si bomo pečlali za časa naših počitnic. Naša šiša je bila preko ceste na vzvišenem mestu, jako pripravna, da se človek, ki ni "trdnih" nog, zvali doli po poti, s čimur si prihrani precej hoje in podplatov. Težje je hoditi navkreber, posebno če je človek naložen (kakor koli že), in se mu godi kakor tistemu polžu, ki je sedem let lezel čez fenc, pa je skoro z vrha vselej nazaj padel. V slučaju, da si človek preveč naloži, najsibo na hrbet, ali v želodec, je priporočljivo, da se spravi na vse štiri in tako kobali in rine navkreber. Kako smo mi hodili domov, ne bom pripovedoval, — na vse sorte viže je bilo. . .
Opazil sem takoj, da naš hotel nima nobene številke in me je zaskrbelo, kako nam bo pi-smonoša donašal eventuelna pisma. Kakor sem pozneje izpre-videl, je bila ta skrb brez potrebe, ker prvič do sem pošta ne prihaja, drugič pa: živa duša na svetu ni vedela, kam smo šli. Marsikdo si je sicer predstavljal, čemu smo šli, ampak kam — je bilo odvisno pa od vremena.
Nekdo je butil v vrata, da so se hreščaje odprla in padli smo najprej v sprejemnico, v front room. Ta sprejemnica je bila obenem tudi kuhinja in jedilna soba. Ob steni je stala velika peč, oziroma štedilnik, kjer naj bi se naša ekspedicija nekaj tednov izkazovala v kuharski umetnosti. Na levo v kotu je stala omara z več policami, kjer je bila razložena razna kuhinjska posoda, ki je obstojala iz štirih vilic, dveh žlic, štirih krožnikov in dveh posod: ena za poper, druga za sol.
Dalje je bila v sprejemni kuhinji velika miza, kjer si bomo kvarili želodce z napol kuhanim krompirjem, prismojenim fižolom in vodeno kavo. Miza bo tudi bodoče pozorišče slavnega marjaša, raznih kislih obrazov nad eventuelno izgubo in kjer se bo razbijalo in tolklo po mizi nad slabim igranjem sopartner-ja.
Zadaj za mizo se je nahajala stena, ki je delila sprejemno kuhinjo in spalnico. Stena pa ni bila delana morda iz cementa, lesa, ali žaganic, pač pa je debelejši kos popirja predstavljal steno in delil kraj, ki je bil odmerjen za smrčanje, s kuhinjo. Tenka stena je imela to dobro lastnost, da je oni, ki se je skregal pri marjašu in šel spat, lahko vse slišal, kako sta ga ostala tovariša obirala pri mizi. Ker so bila ležišča oddaljena samo par korakov od štedilnika, ni bilo treba zjutraj brcati z ležišč zaspanete, ker jih je duh po ocvrtih jajcih in kuhani kavi hitro predramil in so lezli ven, kakor martinčki na solnce.
iiimiiimimiiiiiimmmiiimmmiiiiiiiiii
T. C. Bridges—Ant. Anžič
NA POMOČ!
Novele Grazia Deledda
mimiiiimimiimiiiiiimimiiiiiimmimi
Mahoma pa obstane kakor ukopqn. Zaslišal je neki šum iz teme tam spodaj. Bilo je, kakor da je nekdo zasukal ključ v ključavnici. Kot bi mignil, je imel Jim par copat na nogah, ogrnil se je s suknjo in zdirjal po stopnicah dol.
13. Gadsdenova zvijača šum je prihajal iz lope za radio in Jimova, prva misel je bila : nekdo je kakorkoli že izvedel, da ima on tam zaprt svoj denar in je šel stikat za njim. In res, ko je prišel k lopi, je zagledal, kako je neka temna postava v naglici odhajala. Bilo je preveč temno, da bi mogel spoznati obraz, vendar pa je Jim videl, da ima mož seboj neko veliko, šti-rioglato stvar, podobno škatlji. Krenil je proti drevju na desni, Jim pa je zavpil in planil za njim.
Čeprav je imel roko v obvezi, je Jim moža, hitro dohajal; toda oni je izginil med drevjem in Jim ga je izgubil izpred oči. Bila pa je med drevjem steza, ki je peljala do majhnih vrat v ograji in zato je Jim napel vse sile, ker je upal, da bo tatu zagrabil prej, preden bo mogel priti do vrat in jih odpreti. V naslednjem trenotku pa se mu noga ob nekaj spotakne in priletel je na tla s tako silo, da mu je zaprlo sapo ter je kar obležal in napol omamljen lovil sapo. Precej dolga vrv je -bila napeta preko steze in privezana na obeh koncih za drevesa.
"Jim! Jim!" zadoni Samov glas, ki se mu je pač poznala ve-ika skrb in pokaže se Sam s svetilko v roki. "Jim, ali si ranjen? Kaj pa se je zgodilo?"
"Tisti- človek, tat!" samo to se je posrečilo spraviti Jimu iz sebe. "Ujemi ga!"
Sam zdirja naprej, Jim pa se je zdaj vendar mogel spraviti pokonci in se opotekati za njim.
Sam pride nazaj. "Nobenega sledu ni za njim," sopiha. "Gotovo je ušel skozi vrata in nato v gozd, tam onstran. Pa kdo je bil?"
"Da bi jaz vedel. Prišel je iz opej za radio. Bojim se, da je pobral moj denar."
"Pa saj so bila vrata lope zaklenjena," pravi Sam.
"Zdaj pa stavim, da so odprla," pravi Jim grenko in ko sta prišla tja, sta videla, da je res ;ako. Vrata so bila odprta.
"Moral je na kak način dobili ključ," zamrmra Šam.
"Ali pa ima ponarejenega," reče Jim. "Daj, posveti!" Gre torej naravnost proti omari. — "Kaj pa to pomeni? Saj je zaprta!" vzklikne in si globoko odahne. Vzame ključ iz. žepa svoje suknje in odklene omari-na vrata. "Ni mu bilo za denar," reče nato. "Tukaj je popolnoma nedotaknjen in nič ne manjka."
"Kaj pa je potem tiček iskal tukaj?" vpraša Sam ves začuden.
Jim je stisnil ustnice in odgovoril: "Prav to je tvoja in moja naloga, da odkrijeva."
"Ali misliš, da je bil Gadsden?"
"Ne, ker Gadsden je večji," odvrne Jim; "utegnil pa je biti tisti prihuljeni tajnik Sneed. I-Iajdi, Sam, preiskati »morava vso lopo, da vidiva, če morda česa ne manjka."
Jim je najprej preiskal vse dele radia, pa bilo je vse v redu. Še eelo predal, v katerem je imel svoje pisarije, je bil nedotaknjen. Vsa stvar se mu je začela zdeti že grozno čudna, ko Sam naenkrat vzklikne:
"Jim, tale kup šare v kotu je nekdo premetaval."
"Kako pa to Veš?"
"Zato, ker sem jo pred dvema dnevoma sam uredil. Saj ti se kupa niti dotaknil. Ali si?"
od-
"Še pogledal ga nisem, vrne Jim.
"Prav, zdaj je pa ves preme-tan in če pogledaš semkaj, vidiš v prahu sled, kjer je stala neka štirivoglata stvar."
Jim je hitro in na kratko dihal.
"Da, in — posveti nekoliko bližje! — da, tu so slerdovi od čevlja s kavčukovo peto."
"Res je," pravi Sam, "pa nobeden naju jih nima in Greg tudi ne. Poleg tega so pa tudi njegova stopala večja, nego ti sledovi."
"Potem so torej Sneedovi," pravi Jim. "Tu ni niti najmanjšega dvoma več!" Zravna se in gubanči čelo. "Jo že imam!" je vzkliknil razburjeno. "Ta škat-lja je bila diktafon. Postavi to pripravo kamorkoli v sobi, in zaznamuje ti vsako besedo, ki se izgovori in se mora slišati. O, Sam! Ta prevejani, sleparski Gadsden nas je potegnil. Končno je vendar dobil geslo." H. Samova sijajna misel Sam je nepremično stal in gledal. "Hočeš reči, ta dik-dik-ta-fon tako deluje kakor gramofon in da Gadsden zdaj, ko ga ima, lahko ve vse, kar je profesor sinoči govoril?"
"Da, prav tako je in nič drugače," odvrne Jim in si grize ustnice do krvi. "Stvar je takale: Ko smo mi tukaj govorili, je Gadsden poslušal sleherno besedo, ki jo je kdo izmed nas izrekel. Zato zdaj on prav toliko ve, kakor mi."
"Potem pa nima pomena, da bi zasledovala tiča, ki je bil tukaj," pravi Sam, ki je imel posebno zdravo smisel za navadno življenje. "Pač pa morava profesorja obvestiti o tem, kar se je zgodilo in sicer čim prej."
"Prav imaš, Sam. Toda kako naj to storiva?"
"Ti imaš njegov naslov, ne? Torej mu pač lahko brzojaviš."
"Tukajšnja poŠta se ne odpre pred osmo zjutraj, zdaj pa še niti ena ni. Preden dobi profesor arzojav, bo Gadsden že odrinil."
"Da, to je res," reče Sam resno. Nato pa za hip premišljuje. "Poslušaj Jim, kaj misliš, ali bi mogla ž njim govoriti po telefonu?"
Jim se zdrzne. "Seveda! Le kako, da se nisem na to že sam spomnil?"
Nato pa mu zopet upade pogum. "A kaj pomaga, ko pa v vasi ni telefona!"
"To naju ne bo nič oviralo. Vzamem tvoje kolo in skočim v Bude. Tam pa imajo službo celo noč."
"Jaz pojdem," reče Jim. "Ne, Jim. Kam hočeš s tako roko! Napiši, kaj naj povem in daj mi denarja, pa stvar izvršim jaz."
Sam se obleče kot bi mignil, Jim pa mu da napisano sporočilo in nekaj denarja. "Profesorjeve telefonske številke ne vem," pravi Jim, "stanuje pa v Hotelu Howard v Norfolk Street in če prosiš uslužbenca, ti bo dovolil pogledati v londonski telefonski imenik in boš številko lahko poiskal." •
"Jo bom že na kak način poiskal, lahko se zaneseš!" pravi Sam, ko pripelje kolo iz lope in skoči nanj. "še preden se bo danilo, bom nazaj."
"To je pa res fant, kakor da bi bil iz železa," pravi Jim, ko gleda za njim in za kolesovo lučko, ki se je migljaje izgubljala v daljavi. Nato pa se obrne in gre počasi nazaj proti hiši. Belil si je glavo in se izpraševal, kako je Gadsdenov človek mogel priti do ključa in odpreti lopo. Ključavnica je bila dobra in ne take vrste, da bi jo mogel zlahka odpreti z vetrihom. Jim sam je skrbel za to. Ključ pa je bil tudi samo eden in Jim ga je hranil v predalu v svoji spalnici.
Ko je prišel do hiše, ga je še neka druga stvar iznenadila, da se namreč Mrs. Trant ni zbudila. V njeni sobi ni bilo luči. To je bilo prav čudno, saj je imela rahlo spanje, on je pa tudi toliko klical in sam toliko kričal, da je bilo hrupa več kot za potrebo. Spomnil se je tudi, kako mu je
Sam pravil, da je predsinoči videl svojo teto šteti denar. Grda sumnja mu je začela vstajati v duši in mesto da bi šel takoj v hišo, stopi v lopo za radio, odklene omaro, vzame iz nje svoj denar in ga vtakne v žep. Nato pa se vrne v svojo spalnico, se vleže in zaspi.
Naenkrat se zdrzne in zbudi, V sobi je bil že svetel dan. Kakor puščica skoči pokonci in gre k oknu. Niti toliko si ni vzel časa, da bi nataknil copate, ampak hitro stopi iz sobe čez hodnik v Samovo spalnico. Nalahno odpre vrata in pokuka v sobo, toda videl je, da je prazna. "Pa bi že moral biti nazaj," reče v skrbeh. "Da pride s kolesom v Bude in nazaj, vendar ni mogel potrebovati več kot dve uri."
(Dalje prihodnjič.) -o-
Strupeno žganje je ubilo devet oseb
Newark, N. J., 11. okt. Avtopsija trupe devetih mož, ki so tu umrli tekom zadnjih 48 ur je dognala, da so bili vsi zastrupljeni z lesnim alkoholom.
MALI OGLASI
Soba
se da v najem za enega ali dva fanta. Dobi se tudi garaža. 698 E. 156th St.	(241)
Selitev
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselila v nove prostore.
Mary žerovnik slovenska babica 6223 Glass Ave., zgorej
Sprememba sej
Dr. Srca Marije (staro) ima odslej svoje seje vsak 4. petek v mesecu in ne več ob četrtkih, kot sporoča tajnica Mrs. Hočevar, ki je dobila tudi novo telefon številko: ENdicott 3954.
i'f ••>/■!.,•! oil se da v najem, fantu ali dekletu.
1246 E. 58th St.	(240)
Stanovanje
se da v najem, štiri sobe in kopališče. Vse udobnosti. 388 E. 161st St.	(240)
Rada bi
dobila žensko ali dekle, da bi skupaj stanovale. Vprašajte na 971 E. 67th St.	(240)
GRDINA'S SHOPPE
Popolna Hloga oblak in vao oprama sa aara-ata ia družica
Beauty Parlor
Vadmo naJnodaraa]ii iaiakt IdokaU.
Trtniu uprti vsak« *ri4a sB»xl hI« lat«.
6111 ST. CLAIR AVI.
HEnderson 7112
(M. Tho. 8.)
fi"
Zene in dekleta
katerim je nemogoče dobiti gotovo suknjo ali obleko po svoji meri, lahjco naročite isto pri nas, narejeno po vaši posebni meri in to po isti ceni kakor dobite gotovo v naši trgovini.
suknje po naroČilu
lahko dobite pri nas od $25 do $175 in obleke od $15 naprej
Kadar naročite ali kupite suknjo pri nas, se prav lahko zanesete, da dobite najboljše blago po najnižjih cenah.
Za obilen obisk se vam priporočam
Benno B. Leustig
6424 St. Clair Ave.
Nasproti Slovenskega Nar. Doma

VABILO
na
PLES
ki ga priredi
PROGRESSIVE ACCORDION CLUB
V ČETRTEK 16. OKTOBRA
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
St. Clair Ave. (spodnja dvorana)
ob 7:30 zvečer
GODBA VALENTIN TURK IN NJEGOV 7 MOŽ ORKESTER
VELIKA RAZPRODAJA
na vsem blagu
Porabite to priliko in preskrbite se za jesensko in zimsko potrebo, po tovarniških cenah, nekateri predmeti še ceneje. Ker je ta razprodaja na vsej zalogi čevljev, modnega blaga in spodnjega' perila, ter deških oblek, ne bomo omenili posameznih predmetov, todfi zagotavljamo vas o najnižjih cenah na vsem blagu.
Ker bomo prenehali s zalogo kuhinjske in namizne posode, ni lahko nakupite, kar je še v zalogi ceneje kot po tovarniških cenah.
Popolnoma bomo razprodali ženske in otroške visoke čevlje, od §10c do $1.00. Nekaj dekliških in deških, pa tudi ženskih in moških pxfords in čevljev po 98c do $2.50, vredni do $5.00.
Pridite in prepričajte se o cenah, dajte da bo vaš dolar imel dvojno vrednost. Razprodaja se prične v sredo 15. oktobra.
Cerkvenik's
3600 E. 81ST ST.
DIOUlWUHiOlinillSDISlSUIllllOnifiUlllllU


MOŠKA OBLEKA
vestno sčiščena in zlikana samo za gQ g
Ako pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c
The Frank Mervar Co.
SLOVENSKA ČISTILNICA
5921 Bonna Ave. Tel. HEnderson 71 23
Odprto do 8. ure zvečer
S3
NAZNANILO SELITVE!
Cenjenemu občinstvu se naznanja, da smo se PRESELILI iz 5508 St. Clair Ave. na
5802 St. Clair Ave.
Na prejšnjih prostorih smo vodili trgovino 25 let.
UNITED HARDWARE & TOOL C0.
vogal E. 58fh St. in St. Clair Ave.
r
Grozdje,
mošt, sodi
Starim in novim odjemalcem naznanjam, da dobite pri meni samo najboljše West Side grozdje, fin mošt in dobre sode, ako
želite. Najboljša postrežba in jako zmerne cene. Se priporočam.
■
Joseph Kozely
4686 W. 130th Street
CLearwater 0187
Pohištvo
Mi čistimo, popravljamo in renoviramo vaše pohištvo. Iz starega pohištva naredimo novo. Idelujemo tudi po vašem naročilu novo pohištvo po zmernih cenah.
Eulert Upholstering Shoppe
12108 Chesterfield Ave., blizu Superior. Tel. Eddy 8685. Slovenski zastopnik je Mr. John Cerar,5819 Bonna Ave. (256)
JOSEPH J. 0GRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
5348484848482348234848234853484848534848482353
485353485323485348480248234802235348534848234802485348534853485353484848534853534823232348532348485348
48234848485348538923538953484853
4848535353482353534853482353484853534853535348235353235353235353534848532353535391484848484848025348


KI SE ZAČNE V TOREK, 14. OKTOBRA, OB 9. URI ZJUTRAJ
pri
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI berite, kaj bodo vaši 25c novčiči kupili na tej razprodaji
300 flanelastih ostankov za srajce, po dva jarda vsak, po...........................
400 ostankov finega mušlina, 2Vz jarda vsak, po ..................................
100 ženskih in otročjih oblek, vredne do $3.00; nekaj jih je z vodnimi madeži, po..........
75 otroških flanelastih spodnjih srajc, po..........................................
60 dekliških, svilenih in volnenih union suits, po.............................. ......
100 parov ženskih svilenih nogavic, najboljše kakovosti, par po.......................
In še več jako vrednih predmetov, ki so ostali od naše velike Action razprodaje, pa so
premajhni za oglašati, se bodo prodajali po 25c
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
SfffiWaiMail K'mK wiE
RADIO PROGRAMI
. - - ............... -
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
"Ne bodi norec, gospod Mihael," je rekel Zagloba, "zakaj z voza jo lahko popihaš, samo če bo prilika, iz Birže tudi, s kroglo v glavi je pa težavno bežati. Saj sem vedel, da si ta izdajica ne bo drznil tega storiti!"
"Radzivil da se ne bi drznil tega!" je rekel Mirski. "Vidi se, da si prišel od daleč, gospod, in da ga ne poznaš. Komur je prisegel maščevanje, ta je že, kakor bi bil v grobu, in ne spominjam se primere, da bi komu odpustil najmanjši greh."
"In vendar se ni drznil dvigniti roke nad menoj!" je odgovoril Zagloba, "in kdo ve, če se nimate meni zahvaliti za življenje?"
"Na kakšen način?"
"Ker me krimski han zelo spoštuje, da sem odkril zaroto proti njegovemu življenju, kQ sem bil v ujetništvu na Krimu. Pa tudi naš milostivi kralj Johannes Casimirus me ima rad. S tema dvema mogočnikoma se ta sin Radzivil ni hotel spreti, ko bi ga mogla tudi na Litvi doseči."
"I, kaj čenčaš, gospod! On sovraži kralja kakor vrag posvečeno vodo, in bi bil proti vam še bolj zavzet, če bi vedel, da ste kraljev zaupnik," je odgovoril Stankievič.
"Tudi jaz mislim tako," je rekel Oskierka, "hetman se ni hotel sam oskruniti z našo krvjo, da ne bi prevzel sovraštva nase, toda prisegel bi, da nosi ta oficir s seboj v Švedom v Biržo povelje, naj nas takoj postrele."
"O!" je rekel Zagloba.
Za trenotek so umolknili; v tem se je voz že pripeljal na kejdanski trg. Mesto je spalo. V oknih ni bilo luči, le psi so pred hišami divje lajali na mi-moidočo četo.
"Vseeno," je rekel. Zagloba "Za enkrat smo pridobili na času; morda nam pomore kak slučaj in morda mi pade še kaka zvijača v glavo."
Tu se je obrnil k starim polkovnikom.
"Gospodje, vi me malo poznate, toda vprašajte moje tovariše, v kakšni zadregi sem že bil, a sem se vseeno srečno izmuznil. Povejte mi no, kakšen oficir je ta, ki poveljuje spremstvu? Ali bi se dal pregovoriti, da zapusti izdajico, se oklene domovine in se združi z nami?"
"To je Rok Kovalski iz rodbine Korabljev," je odgovoril Oskierka. "Jaz ga poznam. Lahko bi pregovarjal njegovega konja, pa ne vem, kdo izmed njiju je večji butec."
"Kako so ga pa potem naredili za oficirja?"
"On nosi pri Mielešku p r i dragoncih zastavo, za kar ni treba posebnega razuma. Napravili so ga za oficirja, ker je knezu ugajal zaradi svoje krepke roke; lomi namreč podkve in se meče z ukročenimi medvedi. Takega pa še ni našel, da bi ga bil položil na tla."
"Tak hfust je torej?"
"Hrust pa hrust. Poleg tega pa bi, če bi mu njegov poveljnik zapovedal, naj buta z glavo ob steno, brez pomisleka začel butati vanjo. Ukazano mu je, naj nas odvede v Biržo; torej nas odvede, pa naj se zemlja pogrez-ne."
"Prosim," je rekel Zagloba, ki je zelo pazljivo posliišal ta razgovor, "torej je vendar odločen ta kmet."
"Saj njegova odločnost je slič-na neumnosti. Sicer pa, če ima čas in ne je, spi. čudna stvar, ki bi je gospodje ne mogli verjeti; enkrat je v orožarni spal 48 ur zaporedoma in še zeval je, ko so ga potegnili z ležišča."
"Zelo mi ugaja ta oficir," je rekel Zagloba, "jaz namreč ved-
no želim vedeti, s k o m imam opravila."
Po teh besedah se je obrnil h Kovalskemu.
"Stopi bliže, gospod," je rekel s pokroviteljskim glasom.
"čemu?" je vprašal Kovalski in obračal konja.
"Ali imaš žganja?"
"Imam."
"Daj mi ga!"
"Kako to, daj ga?"
"Saj vidiš, gospod Kovalski, če bi ne smel, bi imel ukaz, da ga ne daš, a ker ga nimaš, torej daj."
"He?" je rekel osuplo gospod Rok, "saj res, ali kdo mi more ukazovati?"
"Ukazuje ti nihče, a dovoljeno ti je in spodobi se, da pomagaš starejšemu sorodniku, ki bi bil lahko tvoj oče, če bi se bil oženil s tvojo materjo."
"Kako si ti moj sorodnik?"
"Saj so dvojni Kovalski. Eni — to so Vieruški — imajo grb, v katerem je vpodobljen kozel s kvišku obrnjeno nogo, drugi Kovalski imajo za grb ladjo, na kateri se je njihov prednik preko morja pripeljal iz Anglije na Poljsko, in ti so moji sorodniki, in sicer po babici in radi tega, ker je tudi moj rod Korablja-nov."
"Za Boga! Torej si res moj sorodnik, gospod!"
"Ali si ti Korabljan?"
"Da."
"Moja kri, kakor mi je Bog mil!" je zaklical Zagloba. "Dobro, da sva se našla, saj sem baš radi svojih sorodnikov prišel na Litvo, in dasi sem jetnik, ti pa na konju in prost, bi te rad objel, zakaj sorodnik je sorodnik."
"Kako naj.ti pomagam? Veleli so mi, da te odvedem v Biržo, torej te odvedem. . . Sorodstvo je sorodstvo, a služba je služba."
"Reci mi ujec," je rekel Zagloba.
"Tu imaš žganja, ujec," mu je rekel Rok. "To mi je dovoljeno."
Zagloba je z veseljem vzel čutaro in dobro potegnil. Kmalu se je začela razlivati prijetna toplota po vseh njegovih udih, v glavi mu je postalo jasno in tudi njegove misli so postale jasne.
"Žlezi no s konja," je rekel gospodu Roku, "in prisedi malo na voz, da se malo razgovoriva, ker bi hotel, da mi kaj poveš o svoji rodbini. Spoštujem tvojo službo, a to ti je vendar dovoljeno."
Kovalski ni nekaj časa odgovoril besede.
"Ni bilo prepovedi," je rekel naposled.
In v kratkem je že sedel na vozu poleg gospoda Zaglobe, ali bolje, raztegnil se je po slami, s katero je bil voz naložen.
Gospod Zagloba ga je prisrčno objemal.
"Kako se ima tvoj stari? Ej, vraga! Pozabil sem, kako mu je ime."
"Tudi Rok."
"Seveda, seveda, Rok je rodil Roka. . . To je po svetem pismij. Ti moraš tudi svojemu sinu dati ime Rok, da bo Vsakdo vedel, kdo mu je oče. Ali ei oženjen?"
"Seveda, oženjen! Jaz sem Kovalski, to je pa gospa Koval-ska, druge nočem."
Po teh besedah je mladi oficir dvigrfil gospodu Zaglobi ročaj svoje težke dragonske sablje pred oči in ponovil:
"Druge nočem!"
"Prav tako!" je rekel Zagloba. "Zelo mi ugajaš, Rok, Rokov sin. Za vojaka je najbolje, če nima druge žene nego tako; in še to ti povem, da postane prej ona vdova, nego ti po njej vdovec, škoda le, da ne boš imel ž njo mladih Rokov, ker vidim,
da si bister kavalir, in bi bilo škoda, če bi tak rod izumrl."
"A kaj!" je rekel Kovalski. "Saj nas je šest bratov."
"In vsi Roki?"
"Kakor bi vedel, stric, da je vsak izmed nas dobil, če ne prvo, pa vsaj drugo ime Rok, ker to je naš splošni patron."
"Pijva še enkrat."
"Dobro."
Zagloba je še enkrat nagnil čutaro, a je ni izpil do dna, temveč jo je oddal oficirju in rekel:
"Do dna, do dna!"
"škoda, da te ne morem videti," je nadaljeval. "Noč je tako temna, kakor v rogu. Lastnih prstov ne moreš razločiti. Poslušaj no, gospod Rok, kam je imela kreniti ta vojska iz Ivej-danov, ko smo odhajali?"
"Na puntarje."
"Bog najvišji ve, kdo je ta puntar, ali ti, ali oni?"
"Jaz puntar? Kako to? Kalmi moj hetman ukaže, to storim."
"Toda hetman ne dela tega, kar mu kralj ukazuje, zakaj gotovo mu ni ukazal, naj se druži s Švedi. Ali ne bi ti hotel rajši biti Švede, kakor mene, svojega sorodnika oddajati v njih roke?"
"Morda bi mi bilo ljubše, toda povelje je treba slušati."
"In gospa Kovalska bi tudi rajši. J.az jo dobro poznam. — Med nami rečeno: hetman se je spuntal proti kralju in domovini. Ne povej tega nikomur, a tako je. In vi, ki mu služite, se tudi puntate."
"Tega ne bi smel poslušati. Hetman ima svojo oblast, in jaz imam svojo, namreč hetmansko in Bog bi me kaznoval, če bi ji kljuboval. To je nezaslišana stvar!"
"Prav imaš, toda premisli, Rok: če bi jaz padel v roke onih puntarjev, bi bil tudi jaz prost in ne bi bila tvoja krivda. Ne vem, kje so ti prapori, ti pa moraš vedeti. . . In bi mogli nekoliko kreniti proti njim."
"Kako to?"
"Da bi nalašč tako krenil tja proti njim. Saj ne bi bila tvoja krivda, če bi nas rešili. Ne imel bi mene na vesti ... in imeti sorodnika na vesti, veruj mi, to je težko breme!"
"Kaj govoriš vendar, ujec? že vidim, zlezem iz voza in zasedem konja. Ne jaz, temveč gospod hetman bo imel ujca na vesti. Dokler sem živ, ne bo iz tega nič!"
"Nič, pa nič!" je rekel Zagloba. "Ljubše mi je, da odkrito govoriš, dasi sem bil jaz prej tvoj ujec, nego Radzivil tvoj hetman. Ali pa veš, Rok, kaj je ujec?"
"Ujec je ujec."
"To si zelo pametno povedal, vendar kjer očeta ni, pravi sveto pismo, je treba slušati ujca. To je nekako očetovska oblast, ki ji je greh nasprotovati. . . Nadalje premisli tudi to, da tisti, ki se oženi, lahko postane oče, toda v ujcu kroži ista kri kakor v materi. Res, da nisem brat tvoje matere, toda moja babica je morala biti teta tvoje babice; spoznaj torej, da počiva v meni oblast nekoliko poko-lenj, torej prehaja oblast z enega na drugega in niti hetman-ska, niti kraljevska je ne more zanikati, pa tudi nikogar primo-rati, da bi ji nasprotoval. Kar je res, to je sveto! Ali ima veliki hetman, ali pa tudi, recimo, polno pravico zaukazati šlahči-ču, tovarišu ali kateremu si bodi prostaku, da dvigne svojo roko na očeta, mater, deda ali na staro, onemoglo babico? Odgovori na to, Rok! Ali ima pravico?"
"Hej ?" je vprašal z zaspanim glasom Kovalski.
"Na staro, onemoglo babico," je ponovil gospod Zagloba. — "Kdo bi se hotel takrat ženiti in roditi otroke in dočakati vnukov? Odgovori na to, Rok!"
"Jaz sem Kovalski, a to je gospa Kovalska," je odgovoril vedno bolj zaspano oficir.
"če hočeš tako, pa naj bo," je odgovoril Zagloba. "še bolje bo tako, da ne boš imel otrok,
ker bo manj tepcev hodilo po svetu. Ali ni res, Rok?"
Zagloba je nastavil uho, a ni zaslišal nobenega odgovora.
Gospod Rok je spal, kakor bi bil ubit.
"Ali spiš?" je zamrmral Zagloba. "čakaj no, vzamem ti težki lonec z glave, ker ti je neugoden. Zapona te duši pod vratom, še kri bi te utegnila zaliti. Kakšen sorodnik bi bil, če te ne bi hotel rešiti."
Tu so začele roke gospoda Zaglobe narahlo tipati okoli glave in vratu gospoda Kovalskega. Na vozu so vsi globoko spali; vojaki so tiho kimali v sedlih, oni pa, ki so jahali spredaj so potihoma peli ter se pazno ozirali po cesti, ker je bila noč, dasi brez dežja, zelo temna.
Vseeno je čez nekaj časa zapazil vojak, ki je vodil za vozom konja, v temi zaponko in jasno čelado svojega oficirja. Ne da bi zadrževal voz, se je spustil z njega in mu pokimal, naj mu da konja. čez hip je že sedel na njem.
"Gospod poveljnik, kje naj se ustavimo, da napasemo konje?" je" vprašal strožmojster ter se mu približal.
(Dalje prihodnjič.)
soprano.
2:30:	Ruth Durrell
2:45:	Playlet.
3:15:	Four Guardsmen.
3:30:	Golden Gems (NBC).
4:00:	Dancing Melodies (NBC).
4:30:	Recital—Madeline Siren, contralto: Marthin Provensen, basso; Earl Rohlf, pianist.
5:00:	Cecil and Sally.
5:15:	Meditation.
6:15:	Pat Haley.
6:25:	Rosemblum's Sport Review.
6:30:	Cleveland College.
6:45:	Novelth Three.
7:00:	Spang Bakers—Gene and Glenn.
7:30:	Widlar Program.
8:00:	The Werk Bubble Blowers (WLW).
8:30:	Sohio Program.
9:00:	F.eveready Hour (NBC).
9:30:	Happy Wonder Bakers (NBC).
10:00:	Enna Jettick Song Birds (NBC).
10:15:	WTAM Players.
10:45:	Jack Rose and Company.
11:00 :	Ace Brigode's Danceland Orchestra.
11:40:	Midnight Melodies. A. M.
12:20:	Austin Wylie's Golden Pheasant Orchestra.
1:00:	Sign off.
WHK
A. M.
8:00:	Organ Reveille (CBS).
8:30:	Burlesque Broadcasters.
8:45:	Melody Parade (CBS).
8 :55 :	The Oriental Girl.
9:10:	Board of Education—Arithmetic Lesson.
9:30:	Morning Moods (CBS).
9:45:	Julia Hayes.
10:15:	Musical Portraits.
10:45:	Radio Homema.keTS—Jean Carroll (CBS).
11:00:	Ethel and Harry. P. M.
12:15:	Santa Clara Pear Program.
12:30:	Manhattan Towers Orchestra (CES)
1:30:	Housekeeprs Chat.
1:50:	Savoy Plaza Orchestra (CBS).
1:55:	Health Talk—Dr. Winfrey.
2:00:	The Metropolitans (CBS).
2:30:	Master Singers Quartet (C?S).
3:00:	Columbia Salon Orchestra (CBS).
4:00:	Meditation.
4:30:	Columbia Artists Recital (CBS).
4:40:	World Book Man.
4:45:	Mesenger Boys.
6:01:	Sammy Watkin's New Hollywood
Orchestra.
6:30:	Standard Trust Topics.
6:45:	Harburger's Ollendorf Watchmen.
7 :00 :	Stubby Gordon's Chinese Temple Orchestra.
7:15:	Will Osborne's Orchestra (CBS).
7:33:	Huston Ray's Orchestra (CBS).
7:45:	Home Fire« Program.
8:00:	Blackstone Program (CBS).
8:45:	Premier Salad Dressers (CBS).
9:00: 9:30: 10:00: 10:15: 11:00: 11 :15: 11:17: 12:00: A. M. 1 :00:
A. M.
7:00: 8:00: 8:30: 9:30:
10:01 : 11:30: 11 :45 : P. M. 12:01 : 12:15: 1 :15: 2:15: 2:45: 3:00: 3 :30: 4:30: 4:45: 5:25: 5:55: 6:00:
Henry and George (CBS). Philco Hour (CBS). Graybar's Joe and Vi (CBS). Paramount Publix Hour (CBS). Anheuser-Busch Program (CBS). Rubberneck Man. Bediord Glens Orchestra. Club Madrid Orchestra.
Sign off.
WJAY
Morning Melodies.
Wurlitzer's Program.
Three Musketeers.
Facts, Fun and Fancies for the
Ladies.
Ruth and Blair. Banjo Dave. Estella Brandt.
Rocky Austin. Jazz Potpourri. Oryan Moods. Geprgene and Ed. Stray Gems.
WJAY Serenade to Strongsville, O.
Suburban Merchants Hour.
Studio Program.
Tapa Nu Keg Fraternity.
Palermo« Trio.
Dickinson Radio Service.
Sign off.
Coroner Herman Bundesen, zgoraj na levi, iz Chicage, bere iz-poved, gangsterja Franka Bell, ki je pred veliko poroto izpovedal, da je pomagal pri umoru časnikarskega poročevalca Alfred J. Lingle. On da je vozil avtomobil, v katerem so bili morilci. Kot morilce je imenoval tri tovariše, ki so na sliki spodaj in sicer: Ted Geiksing, Richard Sullivan in Joe Traum.
Za torek, 14. oktobra
WTAM
A. M.
6:30: 7 :15 : 8:00: 8:15: 8:30: 9:05: 9:30: 9 :45 -. 10:00: 10:15: 11:00: 11:03: 11:15: 11:30: 11:45:
P. M.
12:15: 12:40:
1:15: 1 :4 5: 2:00:
Sign on.
Viennese Ensemble.
Quaker Oats (NBC).
Petey and"\Lylu Belle.
Cheerio (NBC).
Morning eMlodies (NBC).
Patty Jean's Chat.
WTAM Physical Culture Hour.
Henkel Housewife.
Hits and Bits (NBC).
Landers Charm Talk.
Joe Baldi and Russ Neff.
Radio Household Institute (NBC).
Annabelle Jackson, pianist.
Home in the Sky with Florence
LaGanke.
Charles W. Reed, baritone. Austin Wylie's Golden Pheasant Orchestra.
Noonday Melodies. Abroad with the Lockharts. The Jolly Four.