v Ljubljani, 3. novembra 1916.

Štev. 22.

LVI. leto.

Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva

" poii ' i,u

Uredništvo Učiteljskega Tovariša
v Idriji.

Rokopisov ne vračamo.

Vse pošiljatve je pošiljati franko.

Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje.
Vse leto velja . . 10’— K

pol leta ....  5*— „

četrt leta ....  2'50 „

posamezna številka po 20 h.

Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste,
če se tiska enkrat . . 14 h

„ . . dvakrat . . 12 „

„ . . trikrat . . 10 „

za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).

Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.

Priloge poleg poštnine 15 K.

Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne
stvari je pošiljati samo na naslov:

Upravništvo Učiteljskega Tovariša
v Ljubljani.

Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine

Prihodnja številka „Uči~
teljskega Tovariša 4 ’ izide
dne 17. novembra 1916.

€@!©rt@ nsročnifc© ©p©-
zarism© na listnic® uprav-
islifws v današnji številki!

MU pil Mm.

Le coeursaigne a chaque victime;
mais quand tombent les meilleurs des
mieux, on ne peut pas exprimer sa
douleurl

(Srce krvavi ob vsaki žrtvi; a ko
padajo med dobrimi najboljši, ni bo¬
lečini izraza!) Francoski rek.

Dne 16. oktobra 1916. se je vršila se¬
ja c. kr. deželnega šolskega sveta za
Kranjsko. V poročilu, ki ga je objavil
»Slovenec« z dne 17. istega meseca in ki ga
priobčujemo danes tudi mi med kranjski¬
mi vestmi, čitamo ta-le stavek: Pred¬
sednik izreče zastopnikoma'
učiteljstva sožalje za padlimi
in umrlimi tovariši in tovari¬
šicami s prošnjo, naj 1  ga sporo¬
čita učiteljstvu.

Ali sta zastopnika učiteljstva' v de¬
želnem šolskem svetu, gospoda šolski
svetnik in realčni • ravnatelj dr. Rudolf
J u n o w i c z ter Adolf Sadar,  učitelj
v prisilni delavnici, to sožalje grofa
Attemsa sporočila učiteljstvu ali ga ni¬
sta, nam ni znano. Morda sta to storila
potom uradnega lista »Laibacher Zeit-
ttng«; a. tga' ne moremo vedeti, ker so
nam dopošiljanje imenovanega časnika
letos usta,vili, ko srno ga prej 20 let do¬
bivali v zameno.*)

* Zakaj in na čigav ukaz se je to zgodilo, ne
vemo. Uradni list prihaja malo v izvenuradne roke.
Zato smo iz njega posneli marsikatero vest, ki se je
tikala šole in učiteljstva, da je tako prišla na pravi
naslov. To je bilo le koristno. Sedaj smo tega dela
oproščeni, kar pa je stvari sami v škodo A mi nismo
krivi, da m e delo ovirajo, namesto da bi ga po¬
speševali. Uredn.

Toliko le mimogrede! Sicer smo,pa
overjeni, da bosta gospoda zastopnika u-
gedila na seji izrečeli prošnji, s a j j e so¬
žalj e grofa Attemsa namenje¬
no učiteljstvu, to rej mora biti
učiteljstvo o tem obveščeno.
To zahteva takt nasproti gospodu predsed¬
niku in nasproti učiteljstvu; to pa je
t md i v i n t e n c i j i grofa Attems  a,
sicer bi onih sožalnih besed ne bil iz¬
rekel.

Po pravici povemo, da smo bili ob
tej šolal ni izjavi grofa Attemsiai p r i je t-
no presenečeni,  ker nismo še n i-
koli  takih ali sličnih besed culi iz ust
nobenega deželnega predsednika! Res
nismo imeli pod deželnimi predsedniki mi¬
nulih desetletij svetovne vojne 1 , toda
smrt  je imela vzlic temu tudi pred to
vojno v naših vrstah najbogatejšo
žetev.  Vzrok tej žetvi ni bila sicer voj¬
na na bojnih poljanah, temveč jo je prov-
zročala vojna v hišnem gospodarstvu uči¬
teljskih rodovin, ko so naše gospodinje
pristavljale k ognju prazne lonce in po¬
lagale na obedne mize prazne krožnike,*
v naših domačijah pa je bila stalni gost
skrb, bolezen in smrt! Bila? Je!

Toda žalost, ki se danes gromadi v
naših dušah, je dobila sedaj odmeva in
sočuvstvovanja tudi v deželnovladni pa¬
lači, ker tam ne vlada le birokrat in re¬
prezentant paragrafov, temveč sedi na
stolu predsednika deželnega šolskega sve¬
ta — plemič po imenu in srcu! Tako nam
govori njegovo sporočilo!

Ni nam znano, koliko sta grof Attems
in njegova rodovina direktno prizadeta
od grozot sedanje vojne. Iz bolesti, ki jih
čuti lastno srce, izvira v plemenitem in
socialno izobraženem človeku želja, da bi
biižiiikovo srce ne občutilo teh in takih
bolečin, ki jih ne more izraziti beseda.
Kolikor je v njegovi moči, stori tak člo¬
vek vse, da prestreže ali vsaj ublaži u-
darce krute usode, ki lete na soseda. Ako
pa vendarle padejo, tedaj dobi tolažbo
samemu sebi, če more tolažiti nesrečni¬
ke, kakor je zadoščeno njegovi srčni po¬
trebi, ako je v prvem slučaju preprečil ne¬
srečo! — Samo človek, ki je brez srca,
krut, oboi in samopašen, tiranski in ško¬
do željan, ki pozna le samega sebe, ne u-
meva tiste duševne vzgoje,  ki jo
diktirajo neminljve pridobitve pedagogi¬
ke, psihologije in logike tja od časov Ko¬
menskega in Rousseau® do inouumentov

»aere perennius« Tolstega, Jodla' in na¬
šega Bežka!

Kdor pa gleda in vidi samo sebe, je?
slep za lepoto, ki se preliva okrog njega
in ki se pretaka iz srca v srce. Indivi¬
dualni egoizem  pravimo tistemu
čuvstvu, ki vlada tako naturo; čuvstvo.
ki je zavrgijivo in mora biti modernemu
človeku kot družabnemu bitju odvratno,
ako ga vidi pri bhžnilcu, nikar da bi ga še
sam negoval v sebi! Dejanja so, ki jih
stori človek pod neznosnim pritiskom ne¬
premagljivih razmer in ki se dado vsaj
utemeljiti, dasi so v nasprotju z državni¬
mi in socialnimi zakoni. Dejanja pa, stor¬
jena le zaradi samega sebe v utešenje
lastnih strasti in le na škodo bližniku, so
v vsakem primeru obsodbe vredna, če¬
prav jih ne vsebujejo določbe kazenskega
zakonika. Ko se je tat Izmajiov pogledal
v zrcalo, je pljunil v obraz, ki gia je za¬
zrl v njem. Potem se je ustrelil. — To je
produkt spoznanja!

Če pa je prišlo izrečeno sožalje gro¬
fa Attemsa neposredno in samo ob sebi

— toliko plemenitejše! Toliko gorkeje se
prilega vse bolnim srcem! Bodi m u i z-
rečena i s k r e n a z a h v ai 1 a v ime¬
nu  v s e h , ki se njih žalostne duše da¬
nes sklanjajo nad grobovi tam daleč na
bojnem polju in nad grobovi tukaj doma!
Povsod leže naši dragi, najdražji mrliči!
Vzgojili smo jih v skrbeh in pomanjkanju

— domovini so dali, kar je zahtevala od
njih, potem so legii — in sedaj je konec!
Zanje ni nadomestila!

Smrt za domovino, zadana od so¬
vražnikovega orožja — sprejeta je bila
brez ugovora, kakor gre junakom! V
zadnjem hipu, tam na pragu, ki tajnostno
združuje dva svetova, zadnja misel v
daljni dom, zadnji zdih do svojcev — po¬
tem junaška smrt! Doma pa ni samo
smrti, doma je tudi težko, dolgo, žalostno
hiranje — smrt je samo rešitev. Nekje so
hoteli regulirati učiteljske plače, pa so re¬
formirali ves šolski zakon. A ker je bilo
j treba najprej kruha, je hotela: manjšina
najprej tega dati! Toda od večine se je
oglasilo: Ne! — In sedaj ni zakona in ni
kruha, ko bi ga najbolj treba. In če ni po¬
gojev za eksistenco', tudi eksistence ne
more biti. To je produkt trme, ki se ma¬
ščuje — žal — nad nedolžnimi, a ne nad
tistimi, ki so ga zagrešili!

Koliko gorja bi bilo manj, da ni tako,
kakor je! In ne bilo bi ga, če bi ga nad
našo usodo odločevala človeško čuteča

srca, ki so bolj prevzeta od čuvstev hu-
manitete, kakor pa obvladana od drvenja
za smotri, ki stoje zunaj mej kulturnega
ustvarjanja in plemenitega uveljavljanja
svojih načel! Treba bo mnogo hitrega in
brezobzirnega 1  dela, da se popravi krivica
in se zatro kali umiranja slovenskega u-
čiteljstva! — Prepričani smo, dt bo znal
mož, ki ume govoriti tolažilno besedo se¬
daj, ko je na višku žalost in trpljenje ce¬
lega stanu in stotin onih, ki so z njim
sklenjeni in nanj naslonjeni z vezmi lju¬
bezni in krvi, govoriti tudi besedo od¬
ločnosti, stvarnosti in resnosti, kadar¬
koli b O' braniti naše »časti in
pravd  e«. Govoriti in govorjeno poka¬
zati v dejanju! In to upanje se izraža iz
sožalja grofa Attemsa, ki mu bržkone ni¬
so neznane znamenite besede nemškega
poslanca Scheidemanna, izgovorjene dne
11. oktobra 1916. v nemškem državnem
zboru: »Sili nas potreba,  da štedimo
(ne gladujemo!) s kruhom, a ta nas ne
sili, .da skoparimo s pravi¬
cami !«

Vojna.

«Z^gSaHa35g3BESgfflBga«aR«aBaEafiBgHin^

IVO VALTRIČ.

*& 1 . mm 1  HjMifg iwi| i 1  \m i  r

Na italijanski Konti p unir. u ašK-
smrti tovariš Ivo Val inč,  poročnik v re¬
zervi in učitelj na Jezerskem. — Pokojni
junak je dovršil učiteljišče v Celovcu leta
1912 z odliko. Bil je energičen in zaveden
slovenski učitelj, ki se je z vso vnemo lotil
svojega poklica, hoteč koroškim Slovencem
darovati vse svoje zmožnosti in vso svojo
ljubezen do slovenskega naroda. Sovražni¬
kovo moriino orožje je namah uničilo vse
lepe načrte njegove plemenite duše. Za ko¬
roške Slovence je smrt tovariša Valtriča
velika izguba.

Bodi junaškemu slovenskemu
učitelju častniku neminljiv spomin
v naših srcih!

*

ALOJZU HANIN.

Iz Celovca nam poročajo: Z brezpri-
mernim junaštvom se je boril na italijan¬
skem bojišču tovariš Alojzij Hanin, pra

LISTEK

fifoir .

Že zadnjič smo razglasili pretožno
čest, da je padel na ruskem bojišču ju¬
naške smrti naš ljubi tovariš F r a n V o n-
č i n a. učitelj v Žireli nad Idrijo, ko se
je prej junaško boril na laški fronti in si
zaslužil odlikovanje s srebrno hrabrostim
svetinjo'..

Bilo je dne 7. avgusta t. 1. — Učitelj
Vončina in še en njegov vojni tovariš sta
čakala v kritju nadaljnega povelja. Okrog
njih je treskalo in grmelo, da se je zem¬
lja tresla. Vončina vzame papir in svinč¬
nik in začne pisati pismo svoji zaročenki,
ki bi se poročil z njo na prvem svojem
dopustu. »Draga Ela! ...«  In potem ji pri¬
poveduje, kako strahovit vihar divja o-
krog njega. Prvo stran je popisal skoro
celo, spravil bi nanjo še poltretjo vrsto —
toda.tisti hip, ko še ni bil končan njegov

pismeni pogovor z ljubljeno nevesto, pri¬
hrumi in udari granata — in tovariša Von¬
čine ni bio več! Ko so ga iz ruševin od¬
kopali, so dobili njega in njegovega voj¬
nega prijatelja ubita, Vončina je krčevito
stiskal v levici nedogotovljeno pismo, ki
so ga poslali njegovi nevesti v dokaz, da
mu je bila ona zadnja v mislih...

To je tragedija, ki se čuje kakor
pravljica, toda je — žal! kruta resnica.

Pokojni tovariš Vončina je bil ide¬
alen slovenski fant — lep po duši in te¬
lesu! Z vsem svojim bistvom je stal na
naši strani, stremeč vedno po izpopolnit¬
vi' svojega strokovnega znanja, darujoč iz
svoje srčne zakladnice slovenski mladini,
kar je nosil najlepšega in najplemenitej¬
šega v sebi. Zato pa se ga je mladina o-
klepala z vso ljubeznijo. Ni gledala v njem
strogega, mračnega učitelja, temveč je
videla v njem svojega dobrega' prijatelja,
ki mu je ljubezen in iskrenost sevala iz
prijaznih oči, ki se jie čisto približal mla¬
dim srcem, se jim poenačil, z njimi čutil,
z njimi hrepenel kvišku do lepote in res¬
nice!

Ker je bil odkrit v besedi, dober v
dejanju, pošten v mišljenju in plemenit v
čuvstvovanju, ni mogla njegova pot iz¬
ven šole nikamor drugam nego v vrste
žirovskega Sokola! Tam je blagodejno,,
vzgojevabio in dvigajoče vplival s svojim
mirnim in taktnim vedenjem ter svojo
neumorno delavnostjo na vso okolico.
Sam glasbeno izobražen, je organiziral v
društvu mešani pevski zbor, ki se je že
izkazal z izvajanjem tudi težkih skadb. A
Jela mu ni bilo dovolj samlO. v Žireh. Ka¬
dar je prihajal na svoj dom v Idriio, je
zbiral okrog sebe brate pevce ter družil
in spajal njih glasove v harmonični sklad¬
nosti.

Smoter njegovega življenja mu je bi¬
lo darovanje in izrabljanje vseh lastnih
zmožnosti v korist splošnosti in skupno¬
sti, a sredstvo mu je bilo požrtvovalno
delovanje — v’se, kar zahteva od sloven¬
skega učitelja nauk in ukaz njegovega
stanu ter lepota in vzvišenost sokolske
ideje!

Z eno besedo: bil je slovenski učitelj
— pionir kulture!

Zato nam je tako hudo, ko nas nav¬
daja težka misel, da se nikoli več ne vrne
v našo sredo! In toliko huje nam je, ker
vemo, da je bilo njegovo delo šele na po-
četku razvoja. In če je sedaj rodilo toliko
lepega sadu, kolko smo mogli šele priča¬
kovati od njega, ko nam po vojni pridejo
blažje in pravičnejše razmere! Žrtve iz
naših vrst velevajo, da bodo morali tisti,
ki ostanejo živi, podvojiti svoje delo; da
vsaj malo nadomestijo' one, ki mladi in
polni idealov umirajo za domovino! In
v takem delu bo tudi tovariš Vončina ži¬
ve! naprej!

Is ii ji  im pil i.

m.

Ko sem dovršil učiteljišče, me je za¬
nesla usoda, kakor sem omenil to že v
prejšnjem poglavju, na Kranjsko-. Kaka
čuvstva so me obhajala, ko sem romal v
kraj, kamor mi je velel iti prvi dekret!

Stran 2.

UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 3. no vembra 1916.

Štev. 22

porščak in učitelj v Kotejah. Na bojišču si
je nakopal zavratno bolezen, ki je uničila
mlado, lepo in nadepolno življenje tega
vrlega koroškega slovenskega učitelja. Po¬
kopali so ga v Perginah na Tirolskem. —

S tovarišem Haninom so izgubili koroški
naši bratje krepko oporo v kulturnem svo¬
jem prizadevanju, z njegovo smrtjo se je
zredčilo že itak pičlo število slovenskih
učiteljev, ki širijo prosveto po slovenskem
delu našega Korotana. — Tovariš Hanin je
bil doma v Šmihelu pri Pliberku, kjer je
imel tudi posestvo.

Bodi idealnemu slovenskemu
učitelju, ki je umrl v službi domo¬
vine, ohranjen trajen spomin v na¬
ših vrstah!

*

CELOKUPNE IZGUBE VOJUJOČIH SE
DRŽAV

znašajo po računu, ki ga je napravilo ko-
penhaško društvo za študij socialnih posledic
svetovne vojne, v prvih dveh vojnih letih
4,631.500 mrtvih,  12,245.300 ranjenih
in 3,373 700 invalidov.

*

SESTRA RIMA,

Minister Barsilai je govoril v Rimu
množici ljudi ter je dejal, da Italija noče
miru in ne odneha prej, preden ne dobi
Trsta in vse obali Jadranskega morja.
Trst jie imenoval sestro- Rima. — Vede-
re-mo!

* ’

SPORAZUM MED NARODI.

Avstrijska zveza za splošni spora¬
zum- med narodi, »Para pacem« imeno¬
vana, priobčuje v svojem glasilu odgo¬
vore, ki jih je dobila od raznih odličnih
oseb na vprašanje: »Je 11 želeti in ali je
času primemo, da že sedaj zavzamemo
stališče proti stremljenju, ki bi mogla po-
sklepu miru skupno delo naro-do-v otežiti
ali popolnoma preprečiti?« Med drugimi
odgovori beremo tudi odgovor vseučili-
škega profesorja Slovenca dr. M. M u r-
kai v Gradcu, ki se glasi: »Na znanstve¬
nem poprišču so- bili prevzetnost in do¬
mišljavost, omalovaževanje ali preziranje
— iz kateregakoli vzrokov — del večjih
ali manjših narodov že- sediaj zlo iii bo-do
vbod-o-če še bolj. Vsekakor se je mogoče
seznaniti z dielom drugih narodov različ¬
nim potom, a pismeno in os-ebno- občevanje
bo-do vedno najboljši pospeševalci in zalo
tudi medsebojna potreba. Samo oblike teh
odno-šaj-ev se morejo do gotove stopnje iz-
premeniti, a njihova obnova bo deloma
odvisna od takta. Kar se tiče kongresov,
bo vhodoče prav in stvari jako koristno,
da pride pri tem značaj; monarhije kot
zveze različnih narodov do primernega
izraz-ai. Na gospodarskem poprišču s-o- na¬
rodi zavezani na medsebojno zamenjavo-
blaga, vendar bo-do tu interesna nasprotja!
tudi vbo-doče igrala veliko vlogo in prov-
zro-čala negotovost v odnošajih. Jaz sem
se-vedlai tudi pr-oti vsakemu hujskanju, pač
p-a b-i pozdravil, -ako bi s-e pripadniki
monarhije v večji meri spoznali in uživa¬
li lepote- in prednosti vseh svojih dežela,
kar bi se jii-m moralo- vsekakor tudi olajšati.
Za svetovni položaj monarhije bo rešitev
narodnih vprašanj in izkoriščanje — ne
pai zavira moči vseh njenih narodov ve¬
likega pomena.«

❖

VIŠJA KULTURA IN IZOBRAZBA PRO¬
TI NACIONALNEMU PRINCIPU.

V Neaplju se je vršil kongres južno-
italianskih republikancev. Poslanec Co-
lajanni je branil pridružitev republikan¬
cev k vojnim strankam. Sklenilo- se je, da
povsod, kjer se ne da uporabiti malcio-nal.

principa, mora odločiti višja kultura in j
izobrazba. Tako bi se pomagalo dio zmia 1 - -
ge italijanskemu minoritetnemu pravu ob
Adriji in na Balkanu.

*

SPOZNANJE.

Čuli smo že več nemških glasov, ki
svetujejo nemški javnosti in jo prepričujejo,
da mora revidirati svoje stališče nasproti
slovanskim narodom. Tako se godi v Nem¬
čiji. To spoznanje pa prodira tudi v Avstrijo
V Pragi izhaja znanstvena revija »Deutsche
A:beit“, ki v zadnji številki prinaša v kar tri
sestavke o slovanskih problemih. Ciankar
dr. Spina misli napisati celo vrsto člankov,
v sedanjem pa pravi Nemcem, da Slovanov,
čeprav imajo z njimi 2000 km dolgo jezi¬
kovno mejo, ne poznajo, zato naj se začno
učiti slovanskih jezikov; seveda se morajo
odreči raznim predsodkom in temeljito in
pravično preiskovati slovansko življenje. —

*

reditev v Kopru daljnih 10 K; v Idriji, in
sicer: c. kr. dekl. rud«. Ij. šote 1311 K
52 vin., c. kr. deška rudn. lj. šola 829 K
12 vin., g-ospodnjska šola 42 K 24 vin.,
skupaj v Idriji 2182 K 88 vin.; v Ajdov¬
ščini 1050 K; v Litiji 295 K 02 vin.; v ob¬
čini Lancovo- učiteljica Apolonija Zupan¬
čeva in učitelj Ivan Šega ter Anica Der-
ničevia- 138 K 60 vin.; Mestna hranilnica
v Radovljici na predlog učitelja Ivana Še¬
ge kot 'ravnatelja tega zavoda 200 K; v
Kranjski gori 1317 K 03 vin.; v Št. Vdu
pri Zatični 1200 K; v Štanjelu 159 K 43
vin.; šola Brez-ovica in Artviže- (Istra 1 )
140 K; v Kringi (Istra) 185 K; Predo-slje
459 K 62 vin.; učenke dekliške ljudske in
meščanske šole v Ljubljani 190 K; izven
Dni darovanja: Otroci ljudske š-o-le na
Gradišču pri Renčah 96 K 70 vin.; teden¬
ski done-ski v šolskem letu 1915./16. učen¬
cev v Radovljici 319 K 60 vin.; učitelj¬
stvo dekiške in deške ljudske šole v Tr¬
bovljah 14 K; učiteljstvo v Ljutomerskem
pol. okraju 58 K 40 vin.; šolska mladina
v Štanjelu v »Tednu Rdečega kriza«
702 K 52 vin.; učenci pri Sv. Kunigundi
na Pohorju 92 K 79 Vin.; skupaj 9050 K
79 vin.

PRIJATELJI MIRU.

Pod tem naslovom objavlja angleški
list „The Arbitrator“ okrožnico, ki pravi
na svojem koncu: „Iz osebnih in javnih
ozirov želimo konec klanja. Ne moremo
pa pritrditi koncu vojne, ki bi se mogel
smatrati kot upravičbo nemške vlade na
podlagi uspeha, kar bi utrdilo prestiž mili¬
tarizma ter iznova naložilo vsem narodom
breme oboroženja. Vetno, da ni mogoče
uničiti velikega naroda, in stremljenje, to
storiti, pada nazaj na one, ki to mislijo.
Če govore naši ministri o uničenju pruskega
militarizma, mislijo končati sistem, ki je
prisilil vso Evropo, da se je oboroževala,
in ki sili sedaj, da ubija milijone svojih
sinov. Ta sistem je sedaj mogoče odpraviti,
če je Nemčija pripravljena sprejeti, kar ve¬
čina drugih narodov že dolgo želi: Rešitev
meddržavnih sporov potom mirovnih raz¬
sodišč ali s pomočjo sodelovanja na po¬
svetovanjih in ne s tajnimi grožnjami z
mečem.“

DAVKI ALI POSOJiLO?

Avstrija stoji pred razpLom novega
vojnega posojila. Ob tej priliki predlaga
»Prager Tagblatt", naj se namesto posojila
poviša po angleškem vzorcu za pet odstot¬
kov davek od imetja, in sicer sorazmerno
večja imetja bolj občutno kot manjša.
Ravnotako naj plačajo oni moški, ki niso
pod orožjem, pristojbino v večjem obsegu.

NOV OKROŽNI ŠOLSKI NADZORNIK
V PEČI NA SRBSKEM.

S Cetini v črni g-ori nam poročajo,
da je c. in kr. gener. vojaško- guverner-
stvo imenovalo enoletnega prostovoljca,
bivšega nadučitelja v Batujah na Gori¬
škem, tovariša Fr. Merljaka!, za okrožne¬
ga šolskega nadzornika v Peči na Srb¬
skem. Čestitamo in -iskreno pozdravljamo
vrlega tovariša!

V zadnji štev. izkazanih 206.572 K 65 v.

Danes izkazanih 9.050 » 79 »

Doslej nabranih 215.623 K 44 v.

IV. VOJNO POSOJILO.

Mestna- hranilnica v Radovljici po
prizadevanju učitelja Ivana Šege,  rav¬
natelja 1  tega zavoda, 350.000 K; pri šol¬
ski nabiralnici pri Sv. Kunigundi na Po¬
horju podpisanih 600 K; -otroci ljudske
šole na Gradišču pri Renčah podpisali
1000 K; skupaj 351.600 K.

V 21. štev. zkazanlh 2,362.738 K — v.

Danes izkazanih 351.600 » — »

Skupaj- IV. voj. posojilo 2,714.338 K — v.
, SREDNJE ŠOLE.

Dnevi darovanja: Realka v Idriji
400 K; mo-š-ko- učiteljišče v Ljubljani
1026 K 54 vin.; realka v Ljubljani 2881 K
50 vin.; II. državna gimnazija v Ljubljani
2242 K 01 vin.; I. državna gimnazia- v
Ljubljani 3299 K 40 vin., ki pa smo jih iz¬
kazali že zadnjič, torej niso vštete v^ vso¬
ti mai tem mestu; skupaj 6550 K 05 vin.

V zadnji štev. izkazanih 33.004 K 06 v.
Danes izkazanih 6.550 » 05 »

Doslej nabraneih 39.554 K 11 v.

j DENARNI USPEH DELA SLOVENSKE¬
GA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO
DANES.

Za »Rdeči križ« itd.

III. vojno posojilo

IV. vojn-o- posojilo
Srednje šole

Končna vsota

215.623 K 44 v.
278.748- » 69 »
2,714.338 » — »
39.554 » 11 »

3,248.264 K 24 v.


DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA
ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-

POMOŽNE S VRHE.

Nne-vi darovanja: Vodstvo slovenske
dekliške šole na Acquedottu v Trstu nabra¬
nih med učenkami 19 K 20 vin.; vodstvo
slo-venske mestne ljudske šo-ie v Rojanu
nabranih med učenci in učenkami 20 K;
pripravljalnica v Trstu 200 K; šolska- pri¬

Po vsem kulturnem svetu je sedaj že
znana strašna vest, da je v soboto, dne 21.
oktobra t. 1., ustrelil pisatelj dr. Friderik
Adler na Dunaju ministrskega predsednika
Karla grofa Stiirgkba. Karel grof Stiirgkh
je bil rojen leta 1859. v Gradcu in je
na graškem vseučilišču študiral pravo.
Meseca avgusta je vstopil v državno službo
na štajerskem namestništvu. Leta 1886. je
kot koncipist vstopil v naučno ministrstvo
in je bil dve leti pozneje imenovan za
ministrskega podtajnika. Izstopil pa je kmalu
nato iz državne službe in je bil leta 1891.
v veleposestniški kuriji izvoljen v štajerski

Malo prtljage sem imel s seboj-, le en za¬
boj z obleko in knjigami-, pa še manj je
bilo- v — žepu...  Toda ko sem došel v
kraj bodočega mi službovanja, me je
kmalu minila malodušnost. Prijazno so
me sprejeli pri gostilnici, kjer sem odlo¬
žil vse svo-je »imetje«, in prav prijateljsko-
mi je segel v pozdrav v r-oke prihodnji
moji šef, čestitljiv mož orjaške postave,
že prileten, a poln milobe in očetovske
ljubezni. Povedel me je koj v šolo ter mi
pokazal tu bodoče moje stanovanje, lepo,
prostorno s-o-bo-. Meni se je ob tem pogle¬
du omračil obraz: seveda prostora dio-sti,
a ničesar deti vanj...  Toda oče naduči¬
telj je urnel brati raz moj obraz. »Nič
skrbi; dobili bomo vsega, česar rabite za
prvo 1  potrebo-.« — Viktoria! Zdaj -pa so- se
iskrile moje oči radosti Stisnem prilet¬
nemu možu roko, najrajši bi ga bil v ve¬
selju svojem kar objel... »Bežite, to je
že tako. Vsak začetek je težak. Meni se
ni nič bolje godilo. Vam bom- že še pri¬
povedoval — Zdaj pa stopiva spet v go-
stinico, kjer boste imeli hrano. Predsta¬
vim Vas gospodi, prtljago pa Vam dam

zanesti v šolo.« — In šla sva. Kmalu sem
bil znan z najvplivnejšem! možmi v kra¬
ju. Led je bil prebit. Radosti in tihe za¬
dovoljnosti se m-i je topilo srce. —

Kmalu se-m se uživil v šolsko živ¬
ljenje. Seveda mi kot novincu šlo-
težko tuintam; saj vemo, kaj smo -se to¬
zadevno- vadili na učiteljišču. Zaupno- sem
se -obrnil večkrat d-o ljubeznivega šefa,
češ, naj- mi svetuje t-o- in -ono-. A on: »Be¬
žite, Vi veste to bolje, ko jaz starec. Vi
ste iz nove šole, ste se več učili, kako-r
jaz. Vi že veste-. Le delajte, že pojde!« Jaz
pa: »Gospod nadučitelj. Vi ste star, izku¬
šen šolnik; to velja, in prosim Vas, da mi
svetujete!« — »Bežite, je že nekaj res;
a kaj bom jaz, moja metoda je- zastare-
ra.« — »A prosim, vendar bi se rad na¬
učil česa tudi po starem.« — Tačas me
je zaupno pogledal ter rekel: »No, če Vas
zanima, kako- jaz postopam, pro-s-to Vam,
pridite, kadar Vam drago-, k meni v raz¬
red.« (Mož je vedno poučeval v najviš¬
jem razredu.) In šel sem večkrat k njemu
poslušat, in nikdar mi ni bilo žal tega. Ko
sva zaupno časih kramljala pri kozarcu

vina, in mii je prijialzni starček pripovedo¬
val marsikaj izza svoje prakse, takrat sem
mu pa -odkril, kaj mi je ugajalo pri nje¬
govem uku. Ves vesei se je ob tem star¬
ček vedno odrezal: »Bežite, kaj bo- tak
starec; vi mladi to vse bolje razumete!«
Pogledal sem ga zaupno- in vdano, in po¬
gled mu je povedal več, nego bi mu po¬
vedalo tisoč besed. Razumela sva se!
Odkrito pa moram reči, da sem se ob ho-s-
pitacij-ah v njego-vem razredu več naučil,
ko v-sa leta na učiteljišču. —

Zakaj pripovedujem to? — Srečen
oni začetnik v našem stanu, ki pride k
pravemu predstojniku! T-o- vela več, ko
bogve kaj. Marsikateri učitelj bi bil da¬
nes srečnejši v svojem poklicu, ako
bi bil koj s početka naletel na voditelja,
ki je bil mož na svojem mestu.

Krepko zdravstvujte!

S 1 a m o š t e v.

deželni zbor. Leta 1894. je bil kot dvorni
svetnik poklican v naučno ministrstvo in
je dobil referat o srednjem šols ivu. V tem
času — bilo je leta 1896. — se je vršila
v državnem zboru tudi znana razprava o
celjski slovenski gimnaziji,
zaradi katere je padlo V/indi schgratzovo
koalicijsko ministrstvo. Po tem dogodku je
grof Stiirgkh zopet izstopil iz  državne
siužbe in odložil svoj državnozborski mandat.
Isto leto je bi! pa izvoljen zopet v vele¬
posestniški kuriji v štajerski deželni zbor.
Pod Badenijem je bil grof Stiirgkh leta
1897. zopet po veleposestvu izvoljen v dr¬
žavni zbor. Po Badenijem padcu zaradi
nemške obstrukcije se je grof Stiirgkh
decembra meseca leta 1897. pogajal z
njegovim naslednikom baronom Gautscbem
glede opustitve nemške obstrukcije in
zopetne otvoritve državnega zbora. Pogajanja
so ostala brezuspešna. Ko je za Gautschem
prišel februarja meseca leta 1899. Thun, je
bil Stiirgkh proti vsakaterjm pogajanjem.
Za Claryjevega ministrstva je Stiirgkh  'po¬
sredoval za obustavitev miadočeške ob¬
strukcije, a ko je leta 1901. prišel Koerber,
je bil grof Siiirgkh za državno gospodarsko
kompromisno politiko. Isto leto je postal
tajni svetnik. Leta 1902., ko je prišlo zopet:
na dan vprašanje celjske slovenske gimna¬
zije, je predlagal Stiirgkh, naj se celjske
slovenske paralelke premeste v Maribor ki¬
tam ustanovi samostojna slovenska
gimnazija,  Predlog je bil sprejet v
odseku, a je propadel v zbornici z glasovi
klerikalcev in Italijanov. Za posvetovanja o
volilni reformi je bil Siiirgkh proti splošni
volilni pravici. Leta 1907. je kandidiral v
okraju Radgona—Fehring—Cmurek, a je
propadel. Dne 10. februarja leta 1909. je
bil grof Stiirgkh kot naučni minister poklican
v Bienertovo ministrstvo. Meseca junija
istega leta je prvikrat predložil zbornici
predlogo o italijanski pravni fakulteti. Naučni
minister je ostal tudi potem, ko je Bienertha
nasledil Gauhch. Grof Stiirgkh je kot na¬
učni minister stopil v ožje stike s klerikal¬
nimi in krščansko - socialnimi strankami..
Prvo znamenje te njegove nove orientacije
je bila zatvoritev učnih zavodov društva
»Freie Schule". — Dne 31. oktobra leta
1911. je bil sam imenovan za ministrskega
predsednika.

UČITELJI, UČITELJICE IN VRTNARICE
Z GORIŠKEGA, S TOLMINSKEGA, S
KRASA, Z VIPAVSKEGA TER IZ ISTRE.

ki so zapustili svoje službeno mesto ter bi
bili pripravljeni sprejeti službo na tukajšnji
taboriški šoli, prosim, da mi dopošljejo svoj
natančen naslov. Nameščenec bo imel poleg
svoje plače brezplačno hrano in stanovanje
ter prejemal mesečno nagrado. Istočasno
naj blagovole poročati, so li zmožni pouče¬
vati v hrvaščini, oziroma v godbi, — A. Do*.

min ko, š.v. Steinkiam N -O., Fltichtlinslager,.

*

UPRAVITELJSTVO BEGUNSKIH BARAK
V STEINKLAMMU

nad St. Poitnom potrebuje za ljudske šole
v Steinkiam mu in bližjem Kammerhcfu štiri
učne osebe, eventualno štiri učitelje, ki so
vojaščine presti. Prosilci naj viože prošnje
pri »Posredovalnici za goriške begunce" v
Ljubljani, Dunajska cesta št. 38. I.

(Konec.)

Vso svojo neupogljivost v b-oju za
pravičnost je p-o-kazai Stipe Ferluga- o pri¬
liki, ko je imel prejeti prv-o- petletnico.
Magistrat mu prve petletnine ni hotel pri¬
znati ni izplačati, češ, da je priznavanje
petletnine povsem v njegovi moči, petlet¬
nica/ je — po magistratovem nazoru —
bila neka »grazia« (mil-os-t), a noben «di-
ritto« (pravica) dotičnega učitelja. Ker se
P-a Stipe Ferluga ni vdal miailo mikavne¬
mu zgledu klečeplaziva pred ital. »libe¬
ralno« stranko, ki mu ga je podajala ve¬
čina/• okoliškega učiteljstva še iz prejšnje
dobe, seveda ni užival »milosti« tedanjih
mogotcev. Ker je hotel tu Ferluga pre¬
biti enkrat za vselej železni- -obroč mate¬
rialne odvisnosti, ki je grozil zadušiti vsak
svob-o-dneji gib med tržaškim slo-vens-kim
učiteljstvom, je enostavno tožil magi¬
strat. Pravda se je vlekla celih pet let.
Koliko grenkega je Ferluga medtem pre¬
stal, si lahko mislimo. Slednjič je Ferluga
pravdo dobil na upravnem sodišču na
Dunaju. Zastopal ga je- dr. Ivan Tavčar,
takrat državni poslanec. S to svojo prav¬
do in v njej izkazano dosledno vztrajnost¬
jo si je tovariš Ferluga priboril pač hva¬
ležnost sodobnih in sedanjih tovarišev.

*

Razvijal se je Ferlugo-v bodrilni duh
sprva v ožjem krogu okoliških tovarišev.
Bil jih je cel venec, in skor-o vsak izmed
njih je imel svojča-s svoj pomen. Večina
njih še službuje, kakor Fr. Martelanc. A.
Požar, A. Germek, pred Ferluga je stopil
i v pokoj Jos. Pertot, ki mu je usoda na-

Štev. 22,

UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 3. novembra 1916.

Stran 3.

klonila skoro slične boje za' obstanek. Pri¬
ključili so se temu krogu mlajši tovariši:
Iv. Daneu, Ferd, Starec, Jos. Gorkič in
drugi. Zbirali so se prvotno v zakotnih
krčmah k redkemu razvedrilu, k med¬
sebojni vzpodbudi. Leta 1906. so se pa
razmere med tržaškim slovenskim uči¬
teljstvom toliko izpremenile, da je bilo
možno misliti na ustanovitev učiteljskega
j društva. Dne 6. maja istega leta se |e vr¬
šil ustanovni zbor, in tovariš Ferluga je
bil soglasno izvoljen za predsednika.
Društveni predsednik je ostal leto za le¬
tom do 13. marca 1914. Izpolnjeval je
predsedniške dolžnosti z vnemo, z neka¬
ko navdušenostjo, osobito prva leta, ko
je bilo treba plašljivce bodriti, omahljiv¬
ce pridobiti. Velika vsestranska zaposle¬
nost tovariša Ferluge in oddaljenost od
društvenega sedeža; ki je bil v irstu, je
kdajpakdaj: tudi zakrivila, da se stanovski
organizaciji ni mogel toli posvetiti, koli¬
kor je Siam želel. Z druge strani pa s,o se v
društvu pojavila razna stremljenja, kar je
bilo pri velikem številu članov, na kate-
; re — osobito mlajše — je moralo vplivati
moderno življenje industrialnega mesta,
pač povsem naravno>. Nazori so se kri¬
žali, iskre kresale, debate poostrile, a tu¬
di poglobile. Ali kakršni so tudi bili na¬
zori, težnja vseh je bila koristiti narodu
in stanu čimbolj mogoče. Seveda je v to
vsaka skupina zopet zastopala svojo for¬
mulo', ki je bila pač tu bolj idealno, tam
bolj, materialno prebarvana. Isto gibanje
se v onem letu opaža tudi v kraškem,
istiskem, goriškem učiteljskem društvu.
Provzroeili so to gibanje tovariši social¬
no - demokratiških načel. Gibanje je sve¬
tovna vojna prekinila. »Mladi« so v prvi
vrsti zahtevali revizijo pravil in progra¬
ma učiteljskega društva ter »Zaveze«,
dostop k društvenemu delu, ter da po¬
stane izvenstanovsko dejo' učiteljstva bolj
samostojno, ne podvrženo nobeni pobli¬
ski stranki, manj v »oštarijo« težeče, bolj
socialno. Ferluga je s finim taktom spoz¬
nal čas, ki gai kliče, ter je odstopil iz last¬
ne volje in se zavaroval proti ponovni iz¬
volitvi. Vendar tudi on lahko zre s po¬
nosom na marsikatero delo, ki ga je tr¬
žaško učiteljsko društvo započelo in de¬
loma izvršilo tekom njegovega predsed¬
stva. Omenjam le ustanovitev šolarskih
knjižnic na tržaških slovenskih ljudskih
šolah ter posrečeno akcijo' za javna ljud¬
ska predavanja poleg mnogoštevilnih
društvenih korakov v materialni in mo¬
ralni prid tržaškega slovenskega učitelj¬
stva. Zdaj SO' svetovni dSogodki izsilili
premirje, društvo' leži v mrtvilu. Kako* bo
potem, je li se debate v društvu in pole¬
mike po časopisih obnove, — kdo vel

*

Stipe Ferluga je svojčas mnogo pi¬
sal. Sam temu svojemu delu, ki mu je bil
pač vzgojni namen, ne pripisuje umetni¬
ške vrednosti. V tej sodbi je tudi povsem
pravičen. Pisal je za »Edinost« mnogo,
vse v poučljiivem tonu, napadal ni niko¬
gar, politiških člankov ni nikdar pisal.
Sodeloval je pri »Popotniku«, »Učit. To¬
varišu«, plodove svojega! naivnega hu¬
morja je pošiljal v »Jurja s pušo«, v
»Brivca« in »Škrata« — sebi in marsiko¬
mu v zabavo. Plačila ziai to ni sprejemal,
sani se spominja le na skromni honorar
30 K, ki ga je sprejel za svoj spis s  strani
»Družbe sv. Mohorja«. Tudi s te strani
je imelo njegovo delovanje namen buditi,
bodriti.

*

Čudno, da je Ferluga, ki ni nikoli za¬
grešil politiškega članka, slednjič stopil
tudi na politišfco polje. Tržaško slovensko
učiteljstvo si je pač s svojim delom pri¬
dobilo ugled med ljudstvom ter je postalo
faktor, s katerim je bilo treba računati.
Tržaški mestni 1  svet, oziroma deželni svet
se je imel voliti po novem volilnem redu.
Slovencem v okolici bi pripadalo 12 man¬
datov. Politiško društvo »Edinost« je ta¬
krat ponudilo dva mandata tržaškemu u-
čiteljstvu, in to jie na zaupnem sestanku
enoglasno sklenilo za kandidata tovariša
Ferlugo in Jos. Pertota. Oba stiai bila iz¬
voljena junija meseca 1909. Prvi sloven¬
ski učitelj je vstopil v ponosni mestni
svet Trsta. Značilno je, da je prejel Fer¬
luga pri svoji izvolitvi od vseh 12tih iz¬
voljenih slovenskih poslancev največ gla¬
sov. Leta 1913. tudi v juniju je bil vnovič
izvoljen. Svoje poslanske dolžnosti je iz¬
vajal vestno in točno, narodu in stanu v
prid.

❖

Daši je vroče ljubil svoj slovenski
materni jezik in svoj narod, vendar Sti¬
pe Ferluga — to mu bodi povedano' v
čast — ni bil naroden šovinist, osobito ne
eden onih, ki pod plaščem strupenega šo¬
vinizma skrivajo cesto svoje narodne
grehe. Svojo deco, ki jo je imel v
zakonu s plem. Weisenthurnovo, potom¬
ko slovenskega slovničarja in tržaškega!
Patricija dr. V. Franul - Weissenthurna,

je vzgojil v slovenskem duhu in jeziku.
Nepoboljšljiv idealist, ki trdno verjame v
edino moč besede, je Ferluga gojil veliko
zaupanje do zdravega razuma tujerodnih
sodeležanov. Cesto je z besedo in tiskom
apeliral na njihov čut pravičnosti do dru-
gorodcev. Nekoč je o priliki, ko se je zbor
ital. učit. društev v Gorici javno izrekel
proti pravični zahtevi Slovencev, naj bo
slovensko učiteljišče premeščeno iz Ko¬
pra v Gorico, maš Ferluga sestavil toza¬
devno', italijansko spisano spomenico na
italijanske tovariše, v kateri je branil
slovensko stališče. Učiteljsko društvo je
poskrbelo za tisk, in spomenica je roma¬
la v številnih izvodih v — koš ital. učit.
društva. Morda ni bilo ravno tako, ali
praktičnega uspeha Ferlugovo delo tu ni
imelo, ker treznejši in pravičnješi elemen¬
ti med našimi ital. tovariši so že kdaj iz¬
stopili iz ital. učit. drušva ter ustanovili
poseben delaven krožek v okrilgiu ital.
socialno-demokriatiške stranke. Vendar jie
bil Ferlugov namen plemenit, dasi zaradi
njegovega idealizma zopet naiven.

*

Življenje St. Ferluge nam podaja tr¬
den okvir za zgodovinsko skico njegove
dobe. Danes Piač niso časi, da bi se člo¬
vek vsestransko poglobil v to velepomemb¬
no dobo'. Morda se kdaj povrnem k pred¬
metu, in bo tovariš Stipe sam lahko z
ljubeznivo besedo povedal, kje sem se
jaz v naglici zaletel. Saj mu vsi iz srca
želimo dolg in jasen večer življenja!*)

*

In ta mož je bil učitelj'. Da, res, lju¬
bezniv učitelj svoji šolski deci. In pečat,
ki ga, je vtisnil potom svojega dolgoletne¬
ga pouka, ni izginil z vedrih lic openskih
mladeničev in mož. Znial je obdržati svoj
vpliv na mladino tudi v dobi, ko je že
zapustila šolo. Veselje je bilo prebiti ve¬
čer med pevci njegovega »Zvona«. Skrb¬
no je branil svoje in izločeval »garjeve«
koštrune. Pravi demokrait — znal je ži¬
veti med ljudstvom.

*

Morda semite preveč hvalil, Stipe!
Ne zameri mi! Ce sem nehote dregnil v
kako skelečo rano — nu, to vem, da si
mi takoj odpustil. Kakor sva bila v na¬
čelih nasprotna, ej, poznala sva s,e. —
Stopil si v pokoj, Stipe, odtegnil si se kro¬
gu svojih tovarišev tja na svoj gradič
Moko. Tovariš Stipe, glej, časih postaja
človeku hudo vpričo> bogato zasajenega
hinavstva in tedaj si z vsem srcem želim
poštenega človeka v bližino. Ta želja je
kakor molitev ob hudi uri. In tedaj, tova¬
riš Stipe, dovoli, da se ozremo v neo-
mahljivO pečino, na kateri je zidan tvoji
orad, in da ti v duhu podajamo trdo to¬
variško 1  roko! Urnel nas boš, saj si bil in
si prekinprek — mož!

Ferdo pl. Kleinmavr.

Umirovljeni državni nastavljena

se potegujejo za to, da bi se jim iz
plačeval 17. avgusta 1916. dovoljeni enkrat
ni draginjski prisp vek tudi za naprej kot
stalna d r a g i n j s k a podpora  in
da bi bili draginjskega prispevka vbodoče
deležni tudi oni penzionirani uradniki in
sluge, ki so bili dosedaj izvzeti. Kakor po¬
ročajo z Dunaja, je vlada obljubila, da se
bo na te želje kolikor mogoče ozirala Prav
je tako! Kako in kaj pa b o z uči¬
telji penzionisti? Ali tem ni
treba kruha?!

Dunaj,  26. okt. 1916

Naš dunajski poročevalec nam piše :
Naučno ministrstvo je .izdelalo načrt, kako
preosnovati avstrijska učiteljišča, da bi od¬
govarjala potrebam sedanjega časa. R k,
kdaj se uveljavijo te preosnove na naših
učiteljiščih, še sicer ni določen, toda dom¬
neva se, da že s prihodnjim šolskim letom.
Bistvene preosnove bodo sledeče: Dosedaj
so bili na vsakem učiteljišču štirje letniki,
vbodoče jih bo pa pet. V zadnjem letniku
se bo poučevalo tudi o kmetijstvu Pouk v
drugem deželnem jeziku bo obvezni učni
predmet. Orgle in klavir bosta vbodoče
neobvezna predmeta na učiteljščih. V zad
njih letnikih učiteljišč se bo poučevalo tudi
o učnem gradivu, ki je uvedeno v višjih
gimnazijskih razredih. — Kakor priča to
tesno poročilo, so zahteve naprednih učitelj¬
skih organizacij po reformi strokovne iz
obrazbe učiteljstva le nekoliko uvaževane.
Nekaj pa je vendarle, kar dokazuje, da
gremo naprej. Temeljita reforma bo mogoča
šeie po vojni.

*) To želimo tudi mi svojemu tovarišu, prija-
telju in sotrudniku! Čestitljevi slovenski korenini naš
I iskreni: Na zdar! Uredništvo.

Književnost.

»Popotnik" prijavlja v svoji 5. letošnji
številki to vsebino: 1. 1, Gradnik: Pcpotopna
ljudska vzgoja (Dalje.) 2. Fr. Kranjc: Soci¬
alna vzgoja. 3. Pavel Flere: O bodoči vzgoji.
(Dalje.) 4. Dav. Sinkovič: Gobe namesto
mesa. 5. Iz šolskega dela: Matematično
zemljepisje v ljudski šoli — Preprost akvarij.

6, Fran Vajda: Statistika srednjih šol na
Slovenskem in v Istri v letu 1913-1914.

7. Slovstvo: Ocene. 9. Razgled: Šolstvo, —
To in ono. — Upravništvo piše v svoji list¬
nici: »Današnji številki je priložena poštna
položnica. Kdor ima poravnano naročnino,
naj jo prihrani za prihodnje leto, drugi pa
naj se čimprej odzovejo svoji dolžnosti, da
pozneje ne bo nepotrebnih razburjanj in
pisarij." — Uvažujte ta opomin! — Prihodnja
(6.) številka »Popotnika" izide začetkom
decembra.

»Zvonček" ima v svoji 10. letošnji
številki to lepo vsebino: 1. Fran Žgur: Mi
in naše gore. (Pesem )^ 2 E. Gangl: Domo¬
vini. (Pesem.) 3. Fran Žgur: Prilika. (Pesem.)

4. Cvetinomirski: O Belki in Črnki. (Konec.)

5. Jakob Dimnik: Veliki admiral Anton Haus.
(S podobo.) 6. Antonija Germekova: Pot v
nebesa. (Samogovor.) 7. Dr. Ivo Šorli: Bob
in Tedi, dva neugnanca. (Dalje.) 8 Vesel
pomenek. (Slika.) 9. Ivo Trošt: Izdana trmica.
(Povest.) 10. Stric Pavel: Z delom se učimo.
(Dalje) 11. Kuharjev Jelko na konju (Slika.)'
12. Pouk in zabava. 13. Kotiček gospoda
Doropoljskega. 14. Kotičkove risbe.

Srednješolske vesti.

Gmnazijski tečaj in konvikt za gim¬
nazijske dijake slovenske narodnosti z
Goriškega v Kromerižu. »L’ Eco del Li-
torale« poroča; da se z odlokom notranje¬
ga ministrstva z dne 20. oktobra 1916,
št. 49.450, ustanavlja v Kromerižu gim¬
nazijski tečaj in konvikt za gimnazijske
dijake slovenske narodnosti. Število u-
čencev, ki se jih sprejme v ta konvikt,
bo znašalo okolo sto. Tečaj bo ustanov¬
ljen na podlagi naučnega načrta, odobre¬
nega za državno gimnazijo v Gorici s
slovenskim učnim jezikom. Učno osobje
določi goriški deželni šolski svet izmed
profesorjev goriške slovenske gimnazije,
ki so sedaj na razpolago. Za gojence, ki
uživajo kot begunci podporo iz državnih
fondov, se bodo pokrivali stroški za vzdr¬
ževanje, za obleko, obutev in zdravniško
pomoč iz državnih sredstev. Imovitii; go¬
jenci bodo morali plačati v pokritje prej
navedenih stroškov takso, ki jo določi
politiška oblast v Brnu. Prošnje za spre¬
jem je nasloviti na namestništvo v Brnu
potom okrajne politiške oblasti, oziroma
redarstvene oblasti v kraju, kjer dotični
dijaki sedaj bivajo; priložiti je zadnje šol¬
sko izpričevalo.

Goriška slovenska gimnazija v Trstu.
Zavod se jako lepo razvija. Učenci s : e še
vedno priglašajo. Kdor želi, da dobi do¬
bro hrano za 70 vinarjev dnevno v apro-
vizacijski kuhinji. Jako revni tudi zastonj.
Pozneje došle dijake poučujejo profesorji
privatno — seveda brezplačno — toliko
časa, da dohitijo, kar so zamudili.

Osebne vesti. V stalni pokoj je sto¬
pil ravnatelj c. kr. učiteljišča v Ljubljani,
vladni svetnik Anton Črnivec. Naučno
ministrstvo je pooblastilo kranjski dežel¬
ni šolski svet, da mu tem povodom v: nje¬
govem imenu izreče zahvala in priznanje
za dolgoletno izvrstno službovanje. —
V osmi činovni razred s.o pomaknjeni
profesorji: Ivan Grafenauer, Julij Nar¬
din in dr. Vinko Šarabon na prvi državni
gimnaziji v Ljubljani; dr. Simon Dolar na
dežavni gimnaziji v Kranju in Josip Ma¬
zi na višji realki v Ljubljani. — Provi-
zoirna učitelja na srednjih šolah sta postala
suplenta na c. kr. državni realki v Gorici:
Franc Ferjan in Andrej Verbich (sedaj
oba pri vojakih).

Avstrijsko srednje šolstvo. I isti jav¬
ljajo, da v naučnem ministrstvu uvažu-
jcjo eventualnost, utesniti nekoliko pouk
v klasičnih jezikih, da bi dijaki imeli ča¬
sa se naučiti — madžarskega jezika. Mad¬
žarščina naj postane obligaten. predmet,
morda, pa bodo poskrbeli tudi za piouk ka¬
kega drugega v Avstriji navadnega je¬
zika.

Kr@alsk@ weiti.

Na Razdrtem pri Postojni je dne 16. ok¬
tobra t. S. po dolgi in mučni bolezni v 67.
letu svoje dobe umrl tovariš Anton Pe¬
gan,  učitelj v pokoju. — Služboval je
večinoma po vipavski dolini ter je vso dobo
svojega službovanja nesebično rluži! šoli in
narodu. — Svoj zaslužni pokoj je užival
na Razdrtem, kjer je tudi pokopan. — Bodi
mu ohranjen blag sporni 1 .:! Vdovi gospe
Franji naše iskreno sožalje!

—r— Iz Litije nam pišejo: Uspeh
»Dni darovanja" je bil za naše razmere, ako
se pomisli, da je všolanih poleg trga Litija
samo 6 vasi in ker je duhovščina sama
nabirala, dosti lep. Učiteljstvo samo je tvo¬
rilo lokalni odbor in samo ono je nabralo
vsoto 295 K 02 vin. Sploh je tukaj uči¬
teljstvo v vojne namene ogromno veliko
storilo. Priznanja ni sicer prejelo nobenega,
a tudi ne hrepeni po njem. Saj je tiha za¬
vest poštenega dela najlepše priznanje!

—r— Ustanova za realce. Mestna ob¬
čina ljubljanska ima oddati eno mesto
Cesar Franc Jožefove ustanove za realce v
letnem znesku 100 K — Do te ustanove
imajo pravico v Ljubljano pristojni, če bi
pa takih ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni
ubožni dijaki c. kr, državne velike realke v
Ljubljani. Prošnje je opremiti z rojstnim in
krstnim listom in domovnico, z zadnjim
semestralnim izpričevalom, dalje pri prosilcih,
katerih starši ne žive v Ljubljani, z ubožnim
listom domačega županstva, — Prošnje je
vložiti do vštetega 15. novembra 1916 na
realčnem ravnateljstvu.

—r— Gorupove ustanove za ljub¬
ljanske licejke. S pričetkom prvega tečaja
šolskega leta 1916/17 se podeli 7., 8., 9.,
10. in 11. mesto Josip Gorupa viteza Sla-
vinjskega ustanove za gojenke višje slo¬
venske dekliške šole, oziroma dekliškega
liceja v Ljubljani, vsako mesto po 386 K
na leto Pravico do užitka te ustanove imajo
pridne gojenke omenjene šole in sicer: a)
slovenske deklice, ki so z ustanoviteljem v
sorodu, b) ako bi teh ne bilo, deklice slo¬
venskih, oziroma hrvatskih staršev iz Kranj¬
skega, Štajerskega, Koroškega, Primorskega
(to je iz Trsta, iz Goriške in Istre), iz Reke
in iz hrvatskega Primorja; c) ako bi tudi
teh ne bilo, deklice drugih slovanskih rodov
sploh. Pravica podeljevanja pristoja tačas
gospodu Korneliju vitezu Slavinjskemu, vele¬
posestniku in veletržcu v Trstu P.ošnje je
vložiti najkasneje do 1. decembra 1916
potom licejskega ravnateljstva pri c. kr. de¬
želni vladi v Ljubljani.

— r— Iz ruskega ujetništva se je ogla¬
sil enoletni prostovoljec Albe.t Štrukelj,
abiturient c. kr. ljubljanskega učiteljišča.
Ujeli so ga v noči na 13 avgust t. 1. in
zdaj se živ in zdrav nahaja v Piskovu (ju-
gozapadno od Petrograda.

—r— Iz francoskega ujetništva se je
oglasil nadučitelj na Premu na Notranjskem,
tovariš Ivan V a d n j a 1. Bil je ujet v Srbiji,
po zmagi je šel čez Albanijo v Italijo na
otok Sardinijo, a od tod čez Gibraltar na
Francosko. Seda; biva blizu belgijske meje.
Ako mu hoče kdo izmed koiegov pisati, je
njegov naslov: Depot de Prisonniers de
Guerre du Quai de France. Rnuen (Seine-
Inferieure) Nr. 3227. Groupe XII

— r— Na šišenski dekliški osemraz-
rednici v Ljubljani je razpisano mesto
nadučiteljice in voditeljice. — Prošnje do
15 novembra 1.1. na c. kr. mestni šoiski svet
v Ljubljani.

—r— Naj večja slovenska javna ljudska
knjižnica je brezdvonino knjižnica »Gospo¬
darskega društva za dvorski okraj"  v
Ljubljani. Knjižnica je izborno založena z
najnovejšo leposlovno literaturo, in so čita-
jočemu občinstvu poleg vseh slovenskih
del na razpolago tudi najboljša dela sve
tovne literature v nemških izvirnikih, ozi¬
roma prevodih. Knjižnica je štela doslej
6525 izposojevanju določenih knjig, in so
glede teh knjig na razpolago popolni knjiž¬
nični imeniki. Nanovo je pa nabavila letos
še okolo 1500 knjig, tako da šteje sedaj
knjižnica nad 8000 knjig. — To je pač
vsega priznanja vredno kulturno delo!

—r— Imenovanje izpraševaine komi¬
sije za splošne ljudske in meščanske šole
v Ljubljani. Imenovani so za funkcijsko
dobo od začetka 1916/17 do konca 1918/19
za člane izpraševaine komisije s slovenskim
in nemškim učnim jezikom: za ravnatelja:
dež. šolski nadzornik: dr. Janko Bezjak;
za namestnika profesorja dr. Valentin K u-
š a r in Franc Suher;  za člane profesorji:
Anton F u n t e k, dr. Ivan Š m a j d e k,
Alojzij P e t s c h e, dr. Ivan Orel,  Josip
Verbič,  glasbeni učitelj Anton Dekleva,
telovadni učitelj Josip G o r e č a n , vod¬
niški učitelji: Ivan Kruleč,  Viktor Jak¬
lič  in Josip Pavčič.  Za eksaminatorje
se morejo po potrebi poklicati: profesor
dr. Fran Šturm  za francoščino, profesor
Josip Mazi  za geometrično risanje in kon¬
certni mojster Hans Gerstner  za klavir,
gosli in orgle. Knezoškofijski ordinariat je
imenoval za isto funkcijsko dobo eksami¬
natorje iz verouka profesorje: dr. D e m-
š a r j a , dr. Alfonza L e v i č n i k a in dr. Fr.
Perneta.

— r— Seja kranjskega deželnega šol¬
skega sveta dne 16. oktobra 1916. Pred¬
sednik izreče zastopnikoma uči¬
teljstva sožalje za padlimi in
umrlimi tovariši in tovarišicami
s prošnjo, naj ga sporočita uči¬
teljstvu.—  Vpokoje se: Valentin Burnik,
nadučitelj v Metliki; Severa Zorko-Reilova,
učiteljica v Boštanju; Leopoidina Garbeisova,
in Marija Levstikova, učiteljici pri sv. Petru

Stran 4.

UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 3. novembra 1916.

Štev. 22.

v Ljubljani; Fran Kovač, nadučitelj v Zatični.
— Deželni šolski nadzornik poroča obširno
o dnevnih zavetiščih. Poročilo se vzame z
odobrenjem na znanje in sklene se izreči
c kr. mestnemu šolskemu nadzornikn Fr.
Lavtižarju, voditeljem Jegliču Jan. Nep.,
Cepudru Josip in Jos. Wagnerju ter gospo¬
dinjstvo oskrbujoči Mariji Novakovi v Šiški
priznanje in pohvalo deželnega šolskega
sveta. Sklene se po možnosti delovati na
stalno ustanovitev dnevnih zavetišč. — Me¬
telkovo ustanovo dobe učitelji: Tomšič

Emil, Ribnica; Pirnat Ivan, Mokronog;
Slapar Jakeb, Olševk; Mihelič Viktor, D. M.
v Polju; Koželj Viktor, Št. Peter pri Rudol¬
fovem; Ziegler Robert na Igu. — Ustanovo
bivšega vrtnarskega društva: Jezeršek Ivan,
Sv. Križ pri Tržiču; Arnšek Ivan, Št. Peter
v Ljubljani; Žirovnik Josip, Gorje.

—r— Iz ljudskošolske službe. Za su-
plentinje so nameščene: Evlalija Dimni-
kova pri Devici Mariji v Polju, Piaivla Pir-
kerjeva v Srednji vasi in Terezija Šu-
šteršičeva v Koprivniku. — C. kr. okrajni
šolski svet v Novem mestu je imenoval
namesto k vojakom odišlega nadučitelja
Gustava Ferjana bivšo učit. suplentinjo v
Št. Petru pri Novem mestu Ivano Krama-
ričevo za suplentinjo na ljudski šoli v
Dvioru. — C. kr. okrajni šolski svet v
Kamniku je učiteljico na zasebni ljudski
šoli v Repnjah Kristino Pinteričev 1 © ime¬
noval za začasno učiteljico na dvorazred-
ni ljudski šoli v Vodicah; namesto k vo r
jakom odišlega učitelja Andreja Pogačar¬
ja bivšega suplenta; na ljudski šoli v Se¬
miču Alb. Razpotnika za suplenta na štiri-
razredni deški ljudski šoli v Kamniku;
namesto k vojakom odišlega nadučitelja
Ivana Primožiča bivšo suplentinjo v Nev¬
ljah Armelo Vremšaikovo za suplentinjo
na ljudski šoli v Mekinjah in namesto k
vojakom odišlega učitelja Valentina Cle-
menteta poizkusno kandidatinjo na dekli¬
ški šoli v Kamniku Mar. Kladvo* za sup¬
lentinjo na enorazredni ljud. šoli v Nev¬
ljah. — Za suplentinje so nastavljene:
namesto v aktivni vojaški službi se na¬
hajajočega nadučitelja Karla Crnjača v
Št. Vidu nad Cerknico izprašana učit.
kandidatinja Zora Bitenškova; namesto
vpoklicanega učitelja Henrika Paternosta
v Senožečah učit. supl. Angela Sila; na
osemrazredni mestni nemški dekliški šoli
v Ljubljani izprašana učiteljica Marija
Smoličeva. — Za provizorični učiteljici
sta imenovani učit. kand. Ema Andrejči-
čeva na trirazrednici v Stopičah, izpra¬
šana učiteljica Mtriijaj Vidičeva na dekli¬
ški osemrazrednici v Ljubljani namesto
učiteljice Aliče Schmalčeve. — Za supl.
namesto obolele učiteljice Terezije Rau-
hekarjeve v Vavti vasi je nastavljena
abs. učit. kandidatinja Albina Ahačičeva;
namesto obolelega voditelja deške ljud¬
ske šole v Novem mestu p. Gotharda Pod¬
gorška bo vodil navedeno šolo začasno
tarnošnji • učitelj p. Atanazij Ausser; na¬
mesto vpoklicanega učitelja Florijana Go-
stiča v Poljanah bo suplirala bivša supl.
v Trebiji Julij. Rotarjeva; namesto obo¬
lelega nadučitelja Ivana Rudolfa v Št.
Vidu bo suplirala abs. učit. kand. Ema
Rudolfova; namesto obolele učiteljice
Vincencije Pupis - Stuchlyjeve e Košani
bo suplirala učit. supl. Štefanija Puppiso-
va. — Za suplentinje so nastavljene: Na¬
mesto obolele učit. Antonije Kren-Jak¬
ličeve na Koroški Beli dosedanja suplen-
tinja v Koprivniku Ljudmila Koroščeva;
namesto vpoklicanega nadučitelja Franca
Floreta v Kranjski gori abs. učit. kand.
Leopioldina Jegličeva; namesto vpoklica¬
nega učitelja in šol. voditelja Petra Jo-
cifa' v Dobravi pri Kropi abs. učit. kand.
Ana Tavčarjeva; namesto obolele učite¬
ljice Ane Erzinove v Semiču abs. učit.
kandidatinja Albina Možinova. — Za pro¬
vizorično učiteljico v Kranjski gori je
imenovana abs. učit. kand. Irma Cepud-
rova; 'prov. učiteljica v Cemšeniku Vla-
dimira Olga Pleveljeva_ je začasno dode¬
ljena v službovanje v Št. Gotardu; bivša
prov. učiteljica v Vei. Trnu Marija Kova¬
čeva je imenovana za prov. učteljico^ v
Cemšeniku. — Namesto v vojaški službi
nahajajočega se nadučitelja Cirila Vizja¬
ka bo suplirala na, ljudski šoli v Vremu
izprašana učit. kand. Matilda Bevkova
ter bo obenem vodila ekskur. pouk na
šoli v Zg. Ležečah. Namesto vpoklicanega
učitelja Ivana Štreklja bo suplirala na
šestrazrednici na Vrhniki učit. supl. Ana
Knavsova. — Za suplentinje so nastav¬
ljene: Šolska praktikantinja Ema Janeži¬
čeva na enotazrednici v Babinem' polju;
abs. učit. kandidatinja Julija Maričeva na¬
mesto vpoklicanega učitelja V. Skebeta v
Preloki; abs. učit. kandidatnja Marija
Španova namesto vpoklicanega nadučite¬
lja Franca Erkerja v Starem logu; bivša
učiteljica na Ciril-Metodovi soh v Gorici
Marija Arriglerjeva na šestrazrednici v
Loškem potoku; učit. suplentinja Marija
Goljevškova namesto vpoklicanega nad¬
učitelja Ivana Goloba na Raki; učiteljica
Karolina Rostohar jeva namesto na dopu¬

stu bivajloče učiteljice Antonije Vohinče-
ve v Cerkljah. — Za provizorično uči¬
teljico v Št. Ruprtu je imenovana suplen-
tinja Helena Kornačeva. Za suplentinje so j
nastavljene: Abs. učit. kand. Silva Ba~
lančeva na envrazrednici v Erzelju; abs.
učit. kand. Josipina Gradišarjeva na eno-
razrednici v Planini; abs. učit. kand. Ma¬
rija Jaklova v Tržišču; abs. učit. kand.
Vna Semetova pri Sv. Križu pri Litiji;
prov. učiteljica Marija Kreinerjeva) na de¬
ški ljudsk šoli v Kočevju. — Za učiteljico
na zasilni šoli v Zavratcu je imenovana
izprašana učit. kand. Frančiška Miklav¬
čičeva; za prov. učiteljico v Srednji vasi
;e imenovana dosedanja suplentinja Ana
Gradišairjevau Za suplentinji sta nastav¬
ljeni: suplentinja Marija Chladekova v
Borovnici in abs. učit. kand. Ana Turko¬
va v Spodnjem Logatcu. — Za prov. uči¬
teljico v Spod. Logatcu je imenovana učit.
supl. Katarina Punčuhova. Za provizorič¬
no učiteljico v Mirni peči je imenovana
Gabrijela Hladnikova. Suplentinja Ange¬
la Mandlova je imenovana za voditeljico
šole v Ovčjaku, Berta Žejnova pa v Logu.

—r— Šolska mladina v Škofji Loki
je povodom »Tedna Rdečega križa« na-
bralia! 5000 praznih steklenic za mineral¬
no' vodo, ki se bodo odposlale osrednjemu
društvu »Rdečgea križa« na Dunaj. Za
to rodoljubno delovanje se izreka najtop-
‘ejšo zahvalo in se priporoča javnosti v
posnemanje.

Štajerske vesti.

najmlajši Beno. — Ljubi Konrad! Bil si
nam blag in drag — počivaj v miru! —
Lepo si oskrbel svoje sinove in hčeri —■
gotov Ti je trajen spomin! D. P.

Niaj Reki pri Hočah je dne 30. sep¬
tembra t. 1. preminul nadučitelj Konrad
M e j o v š e k v 62. letu starosti. Angel
Azrael ga je rešil večletne bolezni in po¬
vedel v kraljestvo miru in večnega po¬
koja, dne 2. oktobra pa so ga spremili nje¬
govi mnogoštevilni tovariši in in obila
gospoda iz Maribora in okolice na poko¬
pališče v Hočah. Spoštovali so blagopo-
kojnika in ga visoko čislali zbog njego¬
vega jeklenega značaja, ki je prebil mar¬
sikateri hud boj za pravico in resnico in
se o vsaki priliki pokazal trdnega Slo¬
venca, ki ni omahoval in se ni uklonil. —
Pokojni tovariš se je rodil 1. februarja
1855 v Konjicah. Po dovršeni domači šo¬
li je obiskoval tri gimnazijske razrede v
Celju in je učiteljišče v Mariboru dovršil
18. julija 1876. z zrelostnim in spomladi
1879. s sposobnostnini izpitom v Gradcu.

- Služboval je od 20. julija 1876. tri me¬
sece kot podučitelj v Kamnici, poldrugo
leto v Mariboru II., štiri leta v Studen¬
cih pri Mariboru, kjer je postal definiti¬
ven. V jeseni 1881. je bil imenovan za u-
čitelja v Zg. Radgoni, kjer se je poročil
z oskrbnikovo hčerko Eleonoro, rojeno
Atzlerjevo, ki jie umrla že leta 1913.
Spomladi 1884. je bil premeščen v Ma-
renberg, v jeseni 1887. v Št. Jernej pri
Ločah, 1889. k Veliki nedelji in 1894. je
postaj nadučitelj v Selah pri Ptuju, od
kamor je prišel 30. septembra 1897. na
novoustanovljeno §olio v Reko, kjer je
ravno 19 let nadučiteljeval. Pred tremi
leti se je drugokrat oženil. Leta 1878. se
je bojeval v Bosni in si pridobil vojno in
jubilejsko kolajno. — Pokoju tovariš Me-
jovšek je bil jako nadarjen in duhovit, po¬
leg tega pa tudi delaven in vztrajen na
vsakem polju. Od svojih duševnih zakla¬
dov je rad podajal tudi tovarišem ter se
udeleževal jako marljivo shodov učitelj¬
skega društva ter bil pri uradnih skup¬
ščinah vedno originalnih misli in izboren
govornik. Ker je bil trden značaj, se o
nobeni priliki ni bal povedati resnice vsa¬
komur v oči, dasi mu je prinesla zamero
in časih materialno škodo. — Bil je po¬
nos učiteljstvu in izboren šolski vrtnar
in sadjerejec, za kar je dobil obilnih po-
hvalnic, leta 1906. subvencijo poljedelske¬
ga ministrstva po 20 K, leta 1909. Reiser •
hoferjevo ustanovo od deželnega odbora
po 80 K. Lepo deblo, lepo drevo, imeniten
sad — to je bilo Konradu največje veselje
in pri tem je našel svojo tolažbo v hudih
dneh. Ob 401etnici letos je hotel stopiti v
pokoj. — Kakor je bil natančen, vesten
in nad vse marljiv učitelj, taiko je bil do¬
ber oče — vzgojevalec svoje ljube dru¬
žine. Desetero otrok žaluje po svojem
ljubem očetu in jiim bo težko pogrešati
ljubega, skrbnega atefa! — Na bojišču je
ob gromu topov dlošla peterim  sinom
bridka vest: Oče umrl! In prihiteli so
vsi — od vseh vetrov — in bllalgopokoj-
niku izkazali svojo ljubezen, vdanost in
zadnjo čast na grobu. Sin, rečki učitelj
Radovan, je kadetni aspirant, Milko nad¬
poročnik z vojaškim zaslužnim križcem
III. reda z vojno dekoracijo, sin, jarenin¬
ski učitelj Branko, nadporočnik, si je pri¬
dobil veliko srebrno svetinjo v Voliniji,
Stanko, korporal, bronasto svetinjo, in

V Gabrjih pri Celju je dne 16. oktobra
t. 1. umrl v 80 letu svoje dobe po dolgi in
mučni bolezni tovariš Anton Lajušic,
nadučitelj v pokoju, imetnik zaslužne sve¬
tinje za 40 letno zvesto službovanje in častni
občan občine Sv. Martina v Rožni dolini,
kjer je mnogo let — od 1873 do vpokojitve
1, 1904 — uspešno deloval kot nadučitelj
na šolskem in narodnem polju. Zato so mu
hvaležni občani podelili častno občanstvo,
največje odlikovanje, ki z njim razpolaga
slovenska občina. — Učiteljevati je začel
leta 1856. ter je v polni meri okusil vse
»sladkosti" učiteljskega stanu. — Blagi po¬
kojnik je vzgojil sina Antona, župnika pri
Sv. Martinu poleg Vurberga, in sina dr. Fran¬
ceta, c. kr. komisarja na okrajnem glavarstvu
v Mariboru. — Bodi zasluženemu šolniku
ohranjen blag spomin! Gospodoma sino¬
voma naše sožalje!

—š— Izpiti za ljudskošolsko učiti
usposobljenost v Mariboru se prično v
ponedeljek, dne 6. novembra 1.1., ob 8. ur.
zjutraj — Prošnje je bilo treba poslati do
29. oktobra. Tega pa nismo mogli objaviti
pravočasno, ker smo dobili naznanilo šele
25. oktobra, torej veliko prepozno za zadnjo
številko, ki je izšla že 20. oktobra!

—š — Umrla je v Trbovljah dne 18. ok¬
tobra t. 1. soproga tovariša Ivana Kerna,
nadučitelja na Vodah, gospa Antonija Ker-
nova,  rojena Dreier pl. Lowenhahnova.
Blagi ženi bodi ohranjen ljub spomin! Pri¬
zadetim naše srčno sožalje!

—-š— Iz ljudskošolske službe na Šta¬
jerskem. Premeščeni so: definitivna uči¬
teljica Stanislava Schreinerjeva  z okol
deške šole v Ptuju na dekliško šolo v Št.
Jurju ob Juž, žel., def. učiteljica Karolina
Zajc  iz Zibike v Slivnico, nadučitelj Lu-
dovik Potočnik  in def. učiteljica Terezija
Potočnikova  od Sv. Antona na Bizeljsko;
imenovani sta provizorični učiteljici Jelena
Supankova  v Št. Pavlu pri Preboldu in
Marija Lorberjeva  v Grižah za definitivni
učiteljici na dosedanjih službenih mestih.

— š— Deželna kmetijska šola s slo¬
venskim učnim jezikom v Št. Jurju ob
Južni železnici je izdala letno poročilo za
šolsko leto 1915/16. Iz poročila je razvidno,
da šola ni mogla delovati Pouk se sploh
ni vršil. Zavod je služil kot „Dom Rdečega
križa za rekonvalescente". Zemljišča so se
le s težavo obdelala, ker je popolnoma
zmanjkalo delavcev. Šele ko so prišli ruski
ujetniki, so se razmere izboljšale. Zanimivo
je poročilo o absolventih kmetijske šole,
ki jih je 87 °/o na bojišču. Od zadnjega
letnika 1913/14 so vsi absolventi vojaki.

—š— Na velikonedeljski petrazredui
ljudski šoli je razpisano stalno mesto uči
teljice s prostim stanovanjem. — Prošnje
je vlagati do 5. novembra t. 1.

—š— Vse šole — ljudske, meščanske
šn srednje v Celju so pričele s poukom
ob šolskem 1. 1916/17 v času od 16. sept.
do 2. okt t 1.

— š — Slovenska dijaška kuhinja v
Celju je tudi ob novem šolskem letu v
tamkajšnjem »Narodnem domu" ter se —
kot doslej — nahaja pod spretnim in mar¬
ljivim vodstvom požrtvovalnega profesorja
Ant. Kožuha.

—š— Okoliško deško ljudsko šolo
v Celju obiskuje ob pričetku tek, šolskega
leta — ki je 3. vojno šolsko leto — 332
dečkov; nad 80 jih ne prihaja, — 1. a) in
1. b) ter 3. razred imajo reden, 3., 4. in 5.
razred pa restringiran pouk. Pouk se vrši
v štirih sobah. — Tej šoli je ob šolskem
1. 1916/17 prideljena kot volonterka absol-
virana učit. kandidatinja Marica Vošnakova.

— š — Slovenski otroški vrtec v Ga¬
brjih pri Celju obiskuje ob začetku teko¬
čega šolskega leta 23 dečkov in 30 deklic,
t. j. 53 otrok. Kot otroška vrtnarica deluje
tu Marica Poglajenova. — Ta zavod vzdr¬
žuje šolska družba sv. Cirila in Metoda ter
ga izdatno podpira okoliška občina Celjska.

— š— Otroci laških beguncev v Celju
in okolici imajo tudi ob tekočem novem
šolskem letu svojo ljudsko šolo. Za otroke
slovenskih  beguncev tozadevno — ni
skrbljeno. — Nekaj teh ubožčkov obiskuje
obe slovenski ljudski šoli v Celju. Seveda
to ni dosti; zakaj tema šolama sedaj ne-
dostaje prostora celo za domorodne otroke!

š— Šolstvo v Wagnl. Wagna je šta¬
jerska vasica pri Lipnici. Tam prebiva sedaj
v posebnem taborišču, ki šteje 305 poslopij,
med temi 120 barak za stanovanja. Be¬
gunjska kolonija ki šteje sedaj 18.354 oseb
Vsi so prišli kot begunci od naše južuo-
zapadne fronte. Izjemo tvori samo 34 galiških
beguncev še iz leta 1915, 75 italijanskih in
5 črnogorskih internirancev. Slovencev je
1642 oseb. Večina teh je dospela meseca
avgusta t. 1. ob času sedme italijanske ofen¬
zive in sicer iz Gorice, Solkana, Mirna,
Renč. Bilj, Nabrežine in Gorjanskega, j

Ob tako velikem številu beguncev je,
umevno, tudi mnogo otrok. Ker ne smeta
poznati vzgoja in izobrazba daljših odmorov
in ker ne sme odtegniti tujina, česar ne
more nuditi rodna gruda, je pridobilo v
taborišču šolsko vprašanje na važnosti.
Šolske mladine je v Wagni nad 5000. V
začetku je bilo to taborišče določeno edino
le furlanskim beguncem in istrskim evaku¬
irancem, zato so oni, kar se tiče šol,//precej
dobro preskrbljeni. Imajo dekliško ljudsko
in meščansko . šolo (učenk 2000, razredov
24, učnih oseb 25), deško ljudsko šolo
(učencev 2000, razredov 24, učnih oseb 24),
vojaško organiziran deški zavod (60 inter¬
nistov, 100 eksternistov, 3 učitelji), deško
sirotiščnico (88 dečkov, 3 učitelji), obitno-
nadaljevalno šolo, kmetijsko šolo, tri otroške
vrtce (900 otrok, 20 vrtnaric). Šele v zadnjem
času, ko so se naselile v taborišču tudi
slovenske družine, je vodstvo otvorilo iz
lastne iniciative slovensko dvorazrednico in
jo kmalu nato povečalo v trorazrednico.

V vodstvenem načrtu je pa tudi  slovenski
otroški vrtec. Vpisanih slovenskih otrok je
do sedaj 384 (Voditelj: Poberaj Josip; uči¬
teljici Valerija Makučeva in Amalija Cejeva).
— Šolski mladini kakor tudi drugim otrokom
na podlagi zdravniškega priporočila se da-
jajo dopoldne iri popoldne južine. Tako je
bilo razdeljenih meseca septemba 104.571
porcij, za katere se je uporabilo zraven
mleka in kave, še 756 kg jabolčnih konserv
239 hlebov kruha.

—š— Umrl je tovarišu Ivanu Krajniku,
nadučitelju v Kozjem, nadebudni sinček
Milutin Ivan. — Naše sožalje!

—š— Učiteljsko osobje dekliške in
deške šole v Trbovljah II. je poslalo bla¬
gajniku Zveze slov. učiteljev in učiteljic na
Štajerskem znesek 14 K za „Učit. vojni
podporni sklad" namesto venca na grob
umrle soproge tovariša Ivana Kerna, nad¬
učitelja v Trbovljah-Vodah I. Hvala!

• — š— V Ljutomerskem političnem
okraju so dosedaj prispevali 2°/ 0 , oziroma
1 °/ 0  vojne draginjske doklade za »Učiteljski
vojni pomožni sklad": Ljutomer: Robič Jan.
6, Zacherl 6, Baukart 6, Miki 2 40, Wessner
2‘40, Mihalič 3, Robič Jul. 2’40, Herzog 2 40,
Karba E60; Stara cesta: Tomažič 3, Cven :
Tušenjak 3, Kocuvan L20; Sv. Duh: Lah
2, Ciuha L20; Sv. Jurij: Mavrič 1.20, Koc¬
mut 120, Bernard L20, Schmidlechner 1J
Grossmann 1; Kapela: Pertl 1, Poljanec 1,
Mahorčič 1, Pušenjak 1; Negova: Korošec
2, Fiirst 2; Gorenja Radgona: Kren L20,
Osterc 1; skupaj 58 40 K- Ostalo učiteljstvo
se vljudno poziva, da se istotako čim najprej
odzove tej stanovski dolžnosti. Večina zgoraj
navedenega pa se prosi, da prispevajo še
tudi za drugo polovico draginjske doldade
svoj obolus.

—š— Društvo »Selbsthilfe der Lehrer-
schaft Stelermarks". Odbor objavlja: Umrla
sta društvena člana: Ivan Pichlhofer, učitelj
v Beli cerkvi, dne 1. maja 1916 in Anton
Lajušic, nadučitelj v p. v Gabrju pri Celju,
dne 16, oktobra 1916. (146. in 147.) smrtni
slučaj. — Donesek po 4 K mora biti z
vsemi zastanki gotovo vplačan tekom meseca
novembra.

—š— Na Vranskem je umrl posestnik
Simon Oset, star 84 let. Bil je mnogo let
tudi član okrajnega in predsednik kraj¬
nega šolskega vsetai učiteljstvu in šo¬
li sploh prijazen in naklonjen mož. Blag
mu spomin!

Goriške vesti.

MATKU KANTETU
ob rojstveni 60 letnici.

Na šolskem polju vrl možak,
na narodnem pa narodnjak!

Tako si stal, tako stojiš
in v naših vrstah se boriš
za naroda procvit in rast,
njegov ugled in vznos in čast!

Zato Ti danes znanci vsi
in z njimi vsi učitelji
žele iz duše in srca:

Bog živi vzornega moža!

Čez šestdeset še trideset
veselih, srečnih let
možu, ki vcepljal je mladini,
kako naj služi domovini;
ki širil v rodu je prosveto
in njemu služil zvesto, vneto;
ki je principe lepe, zdrave,
dovedel vedno do veljave;
ki tešil srca je sirot
in mnogo je delil dobrot!

Za vse vrline naj živi
naš Matko tja do sivih dni!

To želje z našega so juga,
ki jih izroča Ti Ferluga,
a z njim nebrojna četa
Ti kliče: Mnoga leta!

—g— V laško ujetništvo je prišel,
kakor poroča poveljnik nekega oddelka me¬
talcev min, enol. prost, četovodja tovariš
Joško Munih,  abs. učitelj, sin posestnika
Petra Muniha iz Sv. Lucije.

—g— Šolstvo v gorlškem okraju. V
goriškem šolskem okraju posluje sedaj še

Stran 5.

Štev. 22.

UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 3. novembra 1916,

26 ljudskih šol. Upati je, da se odpro v
doglednem času še tri Premeščene so sle¬
deče učne osebe: nadučitelj Rihard Gorjup
iz Rihenberga k Murovcem pri Kalu, učitelj
Emil Zorn iz Ravnice v Kal-Dob, učitelj
Franc Pavletič iz Bilj v Lom.

—g— Pred gorlško Izpraševalno ko¬
misijo za ljudske in meščanske šole v
Ljubljani se prično prihodnji usposoblje¬
nosti izpiti (za šole s slovenskim in
nemškim  učnim jezikom ter tudi za ita¬
lijanščino  kot predmet v ponedeljek,
dne 20. novembra  t. 1. Pravilno oprem¬
ljene prošnje, predložene predpisanim služ¬
benim potem, naj bodo v rokah ravnatelj¬
stva najkasneje do 15. novembra t. 1.

—g— V ruskem ujetništvu biva tovariš
Vekoslav Benko,  učitelj-voditelj v Dolenji
Branici pri Šmarjah.

- Tržaške tresti. .

—t— Akcija za podeljevanje zajtrka
na tržaških šolah. Pod predsedstvom na¬
mestnika barona Fries-Skene se je vršil
razgovor, ki se je bavil z izpopolnitvijo
akcije za podeljevanje toplega zajtrka na
tržaških ljudskih in meščanskih šolah. Na¬
mestnik je otvoril sejo z nagovorom, v ka¬
terem je opozarjal na potrebo, da se na
mestnih šolah že obstoječe podeljevanje
jedil izpopolni in da se — kolikor le
možno — vsem potrebnim učencem nem¬
ških, italijanskih in slovenskih ljudskih in
meščanskih šol zagotovi posebno za bodoči
zimski čas važno dobroto toplega zajtrka.
Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se
izvedba akcije, za katero so že določene
gotove smeri, poveri izkušeni, za mladinsko
oskrbo kaj zaslužni organizaciji sirotinskih
oskrbnic. Akcijskemu odboru, ki naj se usta¬
novi v ta namen, bodo poleg vodilnih funk¬
cionark oskrbe vojnih sirot pripadali še go¬
spodje: primarij' dr. Escher, dr. Abram, rav¬
natelj ubožnice Peruer, kakor tudi šolski
voditelji Bettiol, Brunnlechuer, Etidier, Ni-
colao in Vrščaj. Za akcijo, za katero se je
kazalo splošno zanimanje, je namestnik ob¬
ljubil najizdatneje pospeševanje kakor tudi
dar 10.000 K iz vojnopomožnega fonda ter
nadaljnih tekočih pridatkov iz dobrovoljnih
prispevkov posestnikov kinematografov za
namene vojne oskrbe.

— t— 13 leten kipar. V vzgojevališču
tržaške ubožnice (Pia Časa dei poveri) imajo
približno eno leto med drugimi dečki 13
letnega Franca Atschka (Ačko). Voditelj za¬
voda Gerzabek je bil opazil, da dela dečko
v prostem času iz krušne sredine, ilovice
in drugih tvarin podobe, doprsne kipe in
cele skupine v miniaturi. Začel se je zani¬
mati za dečka, opozoril nanj tudi druge
činitelje, zlasti tajnika dr. Perna, in vsi so
se toplo zavzeli za mladega umetnika. Pred
kratkim časom je Ačko izklesal doprsni kip
cesarjev tako izvrstno, da je vse presenetil
Dr. Perna je predstavil dečka cesarskemu
komisarju, dvornemu svetniku pl. Krekich-
•Strassoidu, ki je obljubil poskrbeti za deč¬
kovo bodočnost. Ačko pojde na akademijo
umetnosti v Monakovu.

—t— Šolska vest Družba sv. Cirila
in Metoda je imenovala tovarišici Valerijo
Č u č k o v o in Albino Lahovo  za suplen-
tinji na svoji deški osemrazrednici šoli v Trstu.

• — t— Slovenska obrtna in trgovska
šola v Trstu začne z rednim poukom v
nedeljo, dne 5. novembra t. 1.

—t— Varstvo mladine v Trstu. Na-
redba tržaškega namestništva, ki je stopila
v veijavo 15. pret. m., prepoveduje moškim
in ženskim osebam do izpolnjenega 17. leta
javno kadenje tobaka in po 9 uri zvečer se
ne smejo potikati po ulicah in cestah in
javnih napravah. Obisk gostilnic in kavarnic
jim je dovoljen samo v družbi odraščenih,
obisk žganjarnic sploh prepovedan. V kine¬
matografe sinejo Samo do 8. ure zvečer,
vsebina predstav mora biti izrečno priznana
za mladini primerno, igrati na karte na
javnih krajih, kupovati tobak, cigarete, ne¬
potrebne luksusne predmete, igrače, ne¬
nravne slike in proizvode kvarne literature,
beračiti, krošnjar iti je prepovedano. Mlade¬
ničem je zabranjen obisk javnih hiš in
prostitutk. Nad 14 let stare, ki bi se pre¬
grešili proti tej naredbi, se izreči policiji v
kaznovanje.

—t— Tovariš Adamič Emil, slovenski
glasbenik, se je oglasil iz ruskega ujetništva
v Taškentu (I. polk, U, bat.) Odposlal je dve
karti z isto vsebino gospodu okrajnemu
sodniku Devu v Kranju, ki sta potovali 3
mesece in 9 dni. Piše, da je prejel njegovo
karto z dne 10. septembra 1915 dne 27. ju
ni ja in se mu tisočkrat zahvaljuje. »Ne
veš, kako se čuti človek zapuščenega 0  —
piše — „ako ne dobi iz domovine nikakega
poročila. Potrebujem denarja. Lepo Te pro¬
sim, pošlji mi tobak in cigarete. Denar,
pisma — tobak se mi naj pošljejo pod na¬
slovom: Fr. Tuma, Petrograd. Petr. Štor.
Polozova 28 Ko. 54. Kaj počnejo dr. Gojmir
Krek, kaj Lajovic, kaj Švab? Od Tebe edi¬
nega sem prejel eno edino karto. Moji
kisrti gotovo ne boš prejel, ker tu kar iz¬
ginejo. Tisoč pozdravov Tebi, prijateljem in
znancem."

Istrsfee vesli.

—i— Italijanska šola za dva otroka.
Iz Tinjana v Istri nam poročajo: Pri nas
v Istri živimo še vedno v žalostnih razmerah.
Tako n. pr. imamo kot ostanek iz prejšnjih
časov umetnega poitalijančevanja našega
ljudstva italijansko šolo za cela dva
otroka  Opozarjamo na to deželno istrsko
upravno komisijo, da napravi konec takim
in podobnim kričečim razmeram.

li Dalmacije.

—d— Nov gospodarski list v Dal
maciji. V Zadru je začel izhajati nov gospo¬
darski, list ..Gospodarski Glasnik", določen
za Dalmacijo, Bosno, Hercegovino, Hrvatsko,
Istro, Srbijo in Črno goro.

—d— Otvoritev mestne knjižnice v
Makarski. V občinski hiši v Makarski v
Dalmaciji so ofvordi mestno knjižnico, ki
šteje okolo 3000 knjig. Knjige je pokojni
prošt dr. Pavišič zapustil mestu. Razentega
je dal knjižnici na razpolago nad 4000
zvezkov duhovnik Koer.

—d— Umrl je v Sarajevu dr. M1 a-
d i n o v , zdravnik v Imotski v Dalmaciji
in deželni poslanec, velik prijatelj narodne
prosvete.

—d— Umrl je v Splitu umirovljeni
učitelj Andrija K u 1 j i š , narodni pesnik
in nekdanji urednik »Poljodjelca". Časten
mu spomin!

Z DUNAJA.

Podporno društvo za slovenske vi-
sokošolce na Dunaju. Redni občni zbor se
viši 10. novembra 1916 ob pol 6. uri zvečer
v pisarnici g. dvornega in sodnega odvetnika
dr. Stanka Lapajneta na Dunaju, I., BrSuner-
strasse 10. Za slučaj, da ta občni zbor ne
bi bil sklepčen, se vrši istotam ob pol 7. uri
zvečer drugi občni zbor, ki bo sidepčen ne
glede na število udeležencev.

V češčini prepovedano, v  nemščini
dovoljeno. ..Arbeiter Zeltung" ugotavlja z
ozirom na dejstvo, da ie bil zaplenjen češki
prevod knjige „Srce“ Edmonda de Amicisa,
da za nemški prevod taka prepoved ni bila
izdana, marveč je na njem celo opazka:
»Pričujoči mladinski spis najtopleje pripo¬
roča v nabavo vsem šolarskim knjižnicam
komisija za mladinske spise c. kr. okrajnega
šolskega sveta na Dunaju."

Begunci iz Galicije in Bukovine na
Dunaju. Na samem Dunaju se je naselilo
do srede leta 1915, krog 41.000 Poljakov.
Povsod, kjer so se naselili Poljaki, so otvo-
rili poljske ljudske in srednje šole. Na
samem Dunaju je hodilo v šole 18.000
dečkov in 7 000 deklic. Do novembra leta
1915. se je vrnilo v Galicijo in Bukovino
krog 250000 beguncev.

Poljske srednje šole na Dunaju. Po¬
ljaki imajo na Dunaju dve deški in tri
ženske gimnazije, ki se pa oficialno imenu¬
jejo le „kurzi“. Krakovski »Glos Narodu"
poroča, da imajo v teh šolah večino j udje,
tako med dijaki, kakor med profesorji.

Nič tobaka mladini. Z Dunaja nam
poročajo, da tobačna uprava v kratkem
izda razglas, s katerim bo prepovedala vsem
trafikantom prodajati tobak, smodke in ci¬
garete osebam pod 16. leti. Vsem drugim
smejo prodati na dan samo po eno smodko.

Splošni Mestnik.

V varstvo mladine. Po dolgem trajanju
vojne nastale gospodarske razmere, odsotnost
za vzgojo in nadzorovanje naraščajoče mla¬
dine odgovornih rodovinskih očetov, večja
zaposlenost ženstva, vse to je vplivalo, da
je mladina bolj kakor v mirnih časih izpo¬
stavljena nevarnosti nravne in telesne po-
kvare. Ker zahtevajo predvsem vojaški in¬
teresi države, delati proti takim pojavom,
je bila izdana za dežele, spadajoče v območje
jugozapadne fronte, posebna naredba v
varstvo mladine. Na to navedbo naj fco
posebe opozorjeno.- Mladostnim osebam je
prepovedano javno pušiti, v javnih lokalih
in na javnih krajih kvartali, obiskovati javne
hiše ali vlačuge ali se po 9. url zvečer zunaj
doma potikati. Gostilnice in enake lokale
sme mladina obiskovuti samo v spremstvu
odrastlih in samo do 9. ure zvečer. Obisko¬
vanje žgajtijarnic je mladini spjoh prepove¬
dano. Izjeme so dovoljene samo na poto¬
vanjih, pri izletih in obiskovanju stalnih
mest za prehrano Lastniki varietev in po¬
dobnih podjetij morajo mladini zabrauiti
vstop k njihovim priredbam. Kinematografe
srne mladina obiskovati je, če se končajo
predstave pred 8. uro zvečer in le program
spoznan za primeren. Tobak, smodke, ne¬
potrebne iuksus-stvari in izdelki umazane
literature se mladini ne smejo prodajati.
Prestopki teh predpisov se bodo strogo
kaznovali. Kaznovane bodo tudi tiste osebe,
ki zavajajo mladostne ljudi v prepovedana
dejanja, jim dajo zato potrebna sredstva,
jim gredo na katerikoli način na roke ali
tudi le zanemarjajo dolžnostno nadzorstvo.
— Učiteljstvo naj pouči vse prizadete!

Vojne sirote in naloge zadružništva, j

„ Zv druga" poroča, da sta na občnem zboru
»Deželne centralne kreditne zadruge za
Ogrsko" ministerialni svetnik Zoltan Bosnyak I
in Aleksander Szanna predavala o nalogah,
ki jih ima zadružništvo napram vojnim
suotam. Vsebina govorov je kratko sledeča:
Oskrba vojnih sirot in vdov je delo zadruž¬
nega kapitala in zadružne morale. Izguba
ljudstva v vojni je velika; zvišala se je tudi
umrljivost otrok, in znižalo se je število
porodov; temvečja je vrednost vojnih sirot.
Narodna dolžnost je, te otroke rešiti. Kar
stori država za vojne sirote, je premalo.
Vdova po v vojni padlem s 4 otroki dobi me¬
sečno 39 K, dokler vojna traja, torej 1 K
30 v. na dan. Po vojni pa dobi samo 25 K
Položaj ostalih se otežkoči še s tem, da
dobijo državno pomoč šele po več mesecih.
Pomagano jim je, če dobijo na to zakonito
zagotovljeno državno pomoč predujme. Dr¬
žavna pomoč pa je za življenje premalo.
Treba torej pomoči drugim potom. Vdova
mora delati in zaslužiti, poleg tega pa mora
vzgajati otroke. Zaposlena bi torej morala
biti v deiu. ki ji dovoljuje, primerno skrbeti
za vzgojo otrok. Tu se prične delo zadruge.
Zadruga vzame vrtna zemljišča v najem in
razdeli vdovam v podnajem. 2 do 3 oral
vrtnega zemljišča zadostujejo za zaostalo
rodovino, da se primerno preživi. Seveda
treba vdove v vrtnarstvu poučiti. Poleg
vrtnarstva se morajo vdove baviti s perut¬
ninarstvom. Z amortizacijo letne rente lahko
zadruge vdovam pripomorejo do lastnega
doma. Ako hoče imeti vdova kravo-mleka¬
rico, treba kravo zavarovati. — Kaj pa z
vdovami, ki so bolehne in nemorejo deiati?
Ali se naj jim daje miloščina? To bi bilo
napačno. Tu morajo zadruge po vsaki žetvi,
po vinski trgatvi in pri drugih prilikah si¬
stematično organizirati vzajemno pomoč za
take, uboge, in ta pomoč se mora smatrati
za naravno pravico bolne, za delo nezmožne
vdove, ne pa za miloščino. — Naloga zadrug
je, dvigniti blaginjo vasi. S skrbjo za vojne
sirote in vdove se zasigurajo vasem delovne
moči, ki brez te oskrbe pojdejo v izgubo.

Razgled.

— Revizija dijaških knjižnic na čeških
šotah. Predsedstvo deželnega šolskega sveta
za kraljevino Češko je odredilo, naj bi bile
spodaj omenjene knjige iz dijaških šolskih
knjižnic izločene in uvrščene v dotične uči¬
teljske knjižnice: 1. Ed pl. Ambacha: »Deca
uboge vdove“, 2. Sv. Cech: v  »Hanuman",
3. i. Čermak: „Hory“, 4. 1. Černy: „Naši
vzori štedljivosti5.  Fr. B4y: »Izbrani Hav-
ličkovi spisi", 6. H. Sienkiew ; cz: »Z ognjem
in mečem", 7. H. Sienkiew.cz: »Potop",

8. Kar, Svetla: »Tri povidke", 9. P. Sula:
»Rano", 10. E. de Amicis: »Srce", 11. A.
Jirasek: »Iz minulih dob", 12. K. Katah
»Kaj sta si dva mladeniča dopisovala", 13.
St. Klima: »Slike iz Slovaškega", 14. M.
Konopnicka: »Iz dobrega studenca", 15. A.
Rehakova: „Z dalmatinskega juga".

— Umrl je dunajski vseučiliški profesor
dr. Josip Pollak.

— Padli dijaki — častni doktorji.
Naučno ministrstvo v Rimu je naročilo, da
se vsem padlim dijakom-visokošolcem po¬
deli v znak hvaležnosti domovine in v po-
češčenje umrlih častno doktorstvo.

— Otvoritev albanskih šol. Iz Bel-
grada poročajo, da so bile v Mitroviči, na
Kosovem in v Vučitrnu otvorjene aibansko-
narodne šole. Pri otvoritvi šole v Vučitrnu
je bil navzoč generalnimajor baron v. Bothmer.

— Nemški jezik v ljudskih šolah v
Pj trkovu odpravljen. V Pjotrkovu izhaja¬
joči »Dziennik Narodowy“ je prejel sledeče
uradno obvestilo: »C. in kr. etapno poveljstvo
smatra izjave učiteljev in učiteljic pjotr-
kovskih ljudskih šol, kakor so bile podane
na zapisnik dne 25 septembra, glede odpra-
vitve nemškega jezika iz učnega načrta
ljudskih šol kot izraz želj in mišljenja staršev.
Upoštevajoč voljo staršev, odpravlja c. in
kr. etapno' poveljstvo pouk nemškega jezika
v mestnih ljudskih šolah in izpreminja do¬
sedanjo štirirazrednico v trirazrednico v
smislu dopisa c. in kr, vojaške gubernialne
uprave z dne 31. septembra 1916, št. 10 195
Schneider m. p., podpolkovnik".

— Za hrvatsko medicinsko fakulteto
v Zagrebu je nabranih že nad 2 000.000 K-

— Ruski profesorji na Angleškem.
V Cambridge na Angleškem so prišli ruski
visokošolski profesorji, da bedo imeli pre¬
davanja o vsem, kar more angleške visoko-
šolce zanimati o Rusiji. To je nov korak za
boljšo medsebojno spoznavanje Rusije in
Angleške, od katerega si obetajo zlasti An¬
gleži gospodarske koristi. Na angleških vi¬
sokih šolah imajo že povsod stolice za
pouk ruskega jezika.

— Nemške šote na Romunskem. Že
leta 1730 so nemški protestantje ustanovili
v Bukarešta nemško šolo, v zadnjih letih
pa se je zaradi priseljevanja Nemcev iz
Avstro Ogrske in iz Nemčije število nemških
šol na Romunskem znatno pomnožilo. Zdaj
so imeli Nemci v Bukareštu realno gimna¬
zijo, ki je bija z njo združena deška in
dekliška ljudska šola, penzionat za dečke

n deklice, višja dekliška šola in trgovska
šola L. 1913 je bilo na tem zavodu 2373
učencev in učenk. Pa tudi v drugih romunskih
mestih so imeli nemške šole, največ v zvezi
s protestantskimi in židovskimi verskimi
občinami. Nemško-židovska šola v Galacu
je že leta 1903 praznovala svojo 25 letnico.
Zdaj sojvse te šole zaprli.

—- Šolske^ knjižnice na Češkem. Dež.
šol. svet na Češkem je odredil, da se iz
čeških šolskih knjižnic odstranijo naslednje
knjige; Edvard pl Ambach: Otrod uboge
vdove :Svatopluk Čech: Hanuman; J. Čermak;
Gore; J. Černy: Naši zgledi za štedljivost:
Henrik Sienkiewicz: Vesoljni potop; F. Bily:
Zbirka iz Havličkovih del; Karolina Svetla:
Tri povesti; P. Sula: Jutro; E. de Amicis:
Srce; Alojzij Jirasek: Iz minulih časov; K.
Kalah Kaj sta si pisala dva dečka; S. Klima:
Slike iz Slovaške; Marija Konopnicka: Iz
dobrega vira; A Rehakova: O dalmatinskem
jugu.

— Koliko je Slovencev v Ameriki ?

Slovencev v Ameriki je po najnovejših po¬
ročilih 250.000.

— Zaplenjeni spisi Zmaja Jovana
Jovanoviča. Kr. Sodišče v Novem Sadu je
sklenilo, da se zaplenijo vsi spisi znanega
srbskega pisatelja pesnika Zmaja Jovana
Jovanoviča.

— "Narodni Listy“ v Pragi so nabrali
za Češko Matico Šolsko en milijon kron.

— Srbska šoja na Češkem. V tabo¬
rišču Brumov na Češkem, kjer je nad 200
srbskih otrok, so otvorili te dni srbsko šolo.
Taborišče ima tudi svoj kinematograf.

— Historičen dan. Dne 9. pret. m. je
minilo 840 let, odkar so hrvatski velikaši in
škofje izvolili bivšega bana Dimitra Zvoni¬
mira  za svojega kralja. Bilo je to v letu
1076 v cerkvi svetega Petra na Solinskem
polju. Ko je bil po papeževem odposlancu
ovenčan s krono, zastavo, .mečem in žezlom,
je položil velezanimivo zaobljubo v roke
odposlanca in prisotnih velikašev kot vladar
Hrvatske in Dalmacije.

— Ženska visoka šola za socialne
poklice. Vojna je ustvarila razmere, zaradi
katerih je nastalo na Nemškem mnogo po¬
vpraševanja po znanstveno izobraženih žen¬
skah, zlasti za socialna dela. V Nemčiji so
imeli že zdaj več zavodov, na katerih so se
ženske izobrazovale za socialne uradnice, a
ti zavodi so bdi jako neenaki in niso za
dostovali. Zdaj je mesto Kolonija ustanovilo
posebno visoko šolo, v kateri se bodo žen¬
ske izobraževale za socialne poklice, v prvi
vrsti za posle socialnih uradov, za nadzoro¬
vanje ženskih delavskih razmer, otrok, sta¬
novanj, posredovanje služb itd. itd. T bo
prva visoka šola ’e ' rst .

— Vseučilišče v Gemu. B i g s k  i mi¬
nistrski svet je sklenil, da so neveljavni vsi
diplomi vseučilišča v Gentu, izdani v času
nemške invazije.

— Od ključalnlčarskega pomočnika
do učenjaka. V Pionu na Nemškem je umrl
ravnatelj ondotne biologične postaje, pro¬
fesor dr. Oton Zacharias. Rojen je bil leta
1846. v Lipskeni in postal ključalničarski
pomočnik. Šele v starosti 19. let se je učil
gimnazijskih predmetov in to poleg svojega
ključalnlčarskega dela, napravil maturo in
se posvetil prirodoslovju. Postal je jako
znamenit učenjak ter si pridobil za znanost
in za narodno gospodarstvo velikih zaslug.

— V Novem pri Sarajevu so Uršu-
linke ustanovile nemško  privatno šolo.

— 70 letnica hrvatskega učenjaka.
Znani hrvatski učenjak in starinoslovec msgr.
don Bulič je praznoval te dni v Spljitu
svojo 70 letnico.

— Ustavljen roman. Praška »Nar. po¬
litika" je prijavljala v podlistku Jiraskov
roman »Husitski kralj", pa je iz cenzurnih
ozirov ustavila nadalnje priobčenje.

— Prepovedana knjiga. Anglež Seton
Watson (Scotus Viator) je spisal znano
knjigo o Jugoslovanih, ki je izšla 1, 1913 v
Berlinu tudi v nemškem prevodu. Hrvatska
deželna vlada je zdaj ukazala, da je odstra¬
niti to knjigo iz vseh šolskih knjižnic in
zavodov na Hrvatskem.

— Največja knjižnica za slepce na
svetu. Zavod za slepce v ulici Durcc v
Parizu ima največjo knjižnico za slepce na.
svetu, saj šteje, kakor trdi »Temps", več
nego 45000 snopičev v Brailierovih pis¬
menkah, ki so bile prej (pred vojno) posojane
• v vse dele sveta. V Franciji sami ima ta
knjižnica mnogo filial k po deparfementih.
V današnjih dneh čita to knjižnico čez dva
tisoč slepcev. Uprava si prizadeva knjižnico
po potrebi pripraviti in preurediti za one,
ki bodo v vojni ob oči.

— Židovski žargon na Poljskem.
Počasi, a dosledno poizkušajo Židje na
Poljskem pridobiti svojemu žargonu javno
veljavo. Ta žargon je mešanica nemških in
hebrejskih ter nejcaterih slovanskih besed.
Sicer se odločni Židje, kakor dr. Nussbaum,
temu ustavljajo, a brez uspeha. Zdaj so
Ž‘dje zaprosili dovoljenja, da smejo v Piocku
ustanoviti osemraztediio realko, v kateri bi
bil pouk deloma v poljskem jeziku, deloma
v židovskem žargonu.

— Ženske na nemških vseučiliščih
študirajo v vojni dobi v večjem številu nego

Stran. 6

UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 3. novembra 1916 .

Štev. 22.

pred vojno. V četrtem vojnem semestru je
bilo na višjih šolah zapisanih dijakinj za
tretjino več, kakor jih je bilo v mirnem
času. Njih število tvori 5460, torej za 1300
več kakor pred vojno. Najbolj je obiskovana
modroslovna fakulteta, nato pa povestnica,
matematika in prirodoslovje. Tu je študiralo
3665 dijakinj, medicini se je posvetilo 1394,
zobozdravništvu 58, farmaciji pa 22. Državo-
znanstvo je študiralo 213, pravo 93, a evan¬
gelijsko bogoslovje 14 žen. Na nemških
vseučiliščih je razmerje ženskih k moškim
kakor 42 3 k 100.

— Cirilica In Ukrajinci. »Ukrainische
Korrespodenz" je priobčila članek profesorja
dr. Ščukarja, ki zaključuje tako-le: „Kot
posledica naravnega razvoja, kot znak smo¬
trnega stremljenja po neoviranem razvoju
narodne literature in kot sredstvo v prepre-
čenje poizkusov asimilacije tvori ukrajinska
pisava v svoji sedanji moderni formi po
narodu samem ustvarjen ščit in nedotakljivo
imovino naroda, stremečega po višjih kul¬
turnih smotrih. Je sestaven del ukrajinske
narodnosti."

LISTNICA UREDNIŠTVA.

Dne 2. oktobra 1.1. se je vršilo v vladni
palači v Ljubljani posvetovanje o tem, kako
naj bi se že pri učeči se mladini pospešilo
treznostno gibanje. O tem posvetovanju smo
prejeli poročilo, ki ga pa — žal — danes
zaradi pretesnega prostora ne moremo ob¬
javiti. Storimo to prihodnjič in smo vedno
pripravljeni, da podpiramo po svojih močeh
zanočeto akcijo, ki jo pozdravljamo kot
nujno potrebno  in ji želimo kar največ
uspeha. Pripominjamo, da imamo med uči¬
telji že več odličnih delavcev na teni polju,
ki se lahko ponašajo z lepimi uspehi, Tudi
te je poklicati na posvetevanja,
ker bodo lahko mnogokoristnega
povedali na podlagi storjenega
dela.  Saj ni treba vsake stvari takoj
spraviti pod uradni vijak, ampak se mora
tudi dobri in prosti volji dati besedo. Več
uspeha se bo doseglo potom učiteljskih
organizacij, ki jih ne smemo prezirati, ko
gre za blaginjo celokupnega slo¬
venskega naroda.  Ta pa še ni ves v
območju deželnega šolskega sveta za Kranjsko,
pač pa imamo učiteljske organizacije, ki
obsegajo vse slovensko ozemlje. In ako
ustvarjamo kaj dobrega, ne smemo biti lo¬
kalni patrioti, ampak moramo dobroto pri¬
voščiti tudi svojim biatom izven deželnih
mej. Zato pa po naši sodbi ne gre ob tem
važnem vprašanju beseda le nadzornikom,
temveč tudi učiteljem praktikom in našim
organizacijam. To je tako lepo poglavje za
skupno  d e 1 o, da se nam je zdelo potrebno
povedati teh par besed — zaradi stvari
same. Upamo, da nismo govorili zaman in
tudi ne prepozno!

Učitelji F. K., K. M. in M. P.: Na Vaše
pozdrave smo Vam na naznanjeni naslov
(vojna pošta 614) dne 14. pret. mes. posebe
odgovorili, a naša vojnapoštna dopisnica je
prišla nazaj z opombo „Unbekant“. Kje
ste sedaj?

V zadnjem uvodniku beri prvo besedo
v drugem  citatu: D e n n (ne Den 1), podpis
pod tem citatom: Me n ge r (tre Mengler!)
V drugi koloni v 6. vrsti pred konfisciranim
mestom: in njegovi pravici  (n.e Franici!)

— V pesmi »Tretji zbor" se mora zadnja
vrsta 1. kitice pravilno glasiti: avstri-
janski  (ne avstrijski!) tretji zbor; v 2. ki¬
tici pa 6. vrsta: Kdo je ta (ne la!) poguma
vzor? — Druge tiskovne hibe so bralci že
sami popravili.

Fr. E.: Pismo V. prejeli in porabimo.

— Jos. Č.: »Vzplavaj, orel avstrijanski!"
dobili in priobčimo.

LISTNICA UPRAVNIŠTVA.

Na naslovnih pasovih današnje številke
imajo vsi c. naročniki in c. naročnice z rde
Čilom napisano, do kdaj imajo plačan
list.  Kdor nima ničesar napisanega, ima
naročnino poravnano do konca 1.1. Nekateri

so poslali naročnino za leto 1913 šele letos
in upravništvo jim jo je vpisalo za lansko
1 Take naj torej ne moti ali celo ozlovolji
opazka: Plačano do 1 I. 1916.

Ker se bliža sklep leta in treba priti
s tiskarno na čisto, upravništvo vse one c
naročnike in c. naročnice, ki so poravnali
le polletno naročnino, ir. one, ki so na
dolgu za lansko ali celo 2—3 leta nazaj,
nujno in lepo prosi,  naj store svojo
dolžnost nasproti stanovskemu listu, ki tudi
v teh težkih in hudih časih vedno krepko
zagovarja naše težnje in koristi.

Položnice smo priložili L oziroma 11.
številki.

Res je, da list izhaja začasno le vsakih
14 dni, toda upošteva naj se podraženje
papirja in tiska in pa priloga 2 strani vsaki
številki.

V edinosti je moč!

Upravništvo.

Izdajatelj in odgovorni urednik:
Radivoj Korene.

Last in založba »Zaveze avstrijskega jugo¬
slovanskega učiteljstva".

Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.

Naš denarni zavod.

Gesle: Kar plodonosno naložim,
v pomoč le sebi podarim.

Hranilnica in posojilnica »Učitelj¬
skega konvškts'-* w Ljubljani

registrovana zadruga z omejenim jamstvom.

Promet do 30. okt. 1916 K 124.55S-S4

Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od
‘/ 25 . do '/26. ure popoldne.


Zahvala .

Podpisani izreka svojo najiskre¬
nejšo zahvalo vsem p. n. tovarišem in
tovarišicam , ki so povodom smrti
njegove nepozabne soproge Antonije
Kernove izrazili svoje sočutje , daro¬
vali vence in cvetice te se udeležili
pogreba , posebno pa vodstvom Trbo¬
veljskih šol za spremstvo šolske mla¬
dine.

Trbovlje-Vode, dne 22. okt. 1916.

Ivan Kern,

nadučitelj.

1

S prebridko žalostjo javljam
znancem in prijateljem v svojem ter
v imenu soproge Ane, rojene Vola¬
ričeve in vseh sorodnikov, vsem
prijateljem in znancem pretežno vest,
da je naš preljubljeni sinček

išitii Ivan šili

...  r ( .,,

SP

v starosti 7 '/3  leta po kratki, mučni
bolezni za vselej zaspal dne 23. ok¬
tobra ob 11. uri dopoldne.

Pogreb je bil v sredo dne 25. ok¬
tobra, ob 3. uri popoldne.

Kozje,  dne 26. oktobra 1916.

Ivan Krajnik,

nadučitelj.


Ali ste že član društva ,Jabllejska samopomoč ?

Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem,
Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki
še niso stari nad 45 let.

Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih
letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let
10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K
za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h
poštnine.

Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal
koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h.

Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem
tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smrti društvenika
plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti.

Vsa pojasniia glede pristopa v društvo daje predsednik
IVAN SCHMEIDEK, učitelj -v Krtini, p. *>ol>.

Staršem, mladinoljubom, šolskim vodstvom,
krajnim šolskim svetom in cenj. knjižnicam
priporoča „Učiteljska t siiarna ‘ v Ljubljani sledeče

»Mladinske spise"

1. Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III., IV., V. in

VI. zvezek. a K 1'—

2. A. Rape: Mladini, I., II., III., IV. in V. zvezek . . . „ „ 1'—

3. E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek ....  „ „ L—

4. A. Rape: Dane.„ „ 1‘—

5. J. Slapšak: Turk pred Sv. Tinom.„ „ 1‘20

6. Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel.„ „ —'80

7. Jos. Ribičič: Vsem dobrim.„ „ 1’—

8. Pav. Flere: Babica pripoveduje I. in II. zvezek. . . „ „ —'60

9. Pav. Flere: F. Palnakovi spisi, I. in II. zvezek . . „ „ 1'—

10. .vo Trošt: Moja setev I. in II. zvezek.„ , 1*—

11. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II. in

III. zvezek.„ „ —'20

Ljubljana* Prešarnova ulica SL 3.

Hai®efia si@wensfea hranilnica!

Koncem leta 1915 le imela vlog ....  K 48,500.000'
Rezervnega zaklada. „  1,330.000’-

Sprejema vloge vsak delavnik.

Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo

c«. kw*  deželne ¥laci@.

Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. P°
soja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 V izvel
Kranjske pa proti 5‘M/o obrestim in proti najmanj l 0/ <> o r /k 01lTu

°/o odplačevanju na dolg.

Učiteljska tiskarna v Ljubljani

Frančiškanska ulica štev. 6

reg. zadr. z omeienu

- * * ttiieisKansisa ulica štev 6

se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naročilo vs**h  n« n „ .

po najnovejših vzorcih. ¥ zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki razne i š ? !skih tis kovin

tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in ni s spise, vse poštne

in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin. ^ V zalogi vedno: K. WidePRVO