AA USKEmjfi, KN f.,.,: f:: vzl-harjö'' 1 1CA IXfevpojci-« KOF-Er sooaosoj 'f' K, P, -i 32 f Št. 121 (14.517) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 NEDEUA, 9. maja 1993 ■ms BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA "Mitnica - Barnera" l~‘ m Balkan / priprave na morebitno vojaško posredovanje RUSIJA / OBLETNICA ZMAGE NAD HITLERJEM Bo Nato porazil »potomce partizanov«? Manevri zahodne vojaške zveze ob portugalski obali v Washington - Drža- 6 Članice zveze Nato so v s°boto na portugalski obali Pričele z obsežnimi zračni-in pomorskimi vojaSki-p vajami, ki bodo pokaza->kako bi se njihove enote ukazale pri posredovanju ska Z^’ ^a^rSna ie riosan" Y akciji »Združena moji® 93« sodeluje 66 bojnih Wnj in vec lot 100 letal, ki s.°no vil dneh vojnih iger anulirali organiziranje in zaščito oskrbovalnih poti za interventne enote zveze Nato. V vaji sodeluje približno 8.000 vojakov, uporabili pa bodo tudi nekaj najmočnejših orožij zahodnih sil, neuradni viri pa poročajo, da bo vaja obenem tudi glavni preizkus najnovejše vojaške računalniške opreme. »Vaja bo pokazala, kje lahko pričakujemo zaplete pri posredovanju, ki ga bomo mogoče izvedli že v ^italijanski e nosilke helikopterjev Vrttorio Veneto (Telefoto: AP) bližnji prihodnosti,« je povedal tiskovni predstavnik na vojaški vaji, saj so poveljniki zveze v Bruslju že dokončali nadte za posredovanje v Bosni. Se vedno pa se postavlja vprašanje, ali lahko zavezniška letala z najmodernejšim orožjem, kot so laserske bombe in rakete, ki iščejo toploto, premagajo srbske skrajneže in vrnejo mir v Bosno. . Vojaški strokovnjaki ne dajejo oprijemljivih odgovorov, analitiki pa opozarjajo, da so razmere v hriboviti Bosni precej drugačne od ravnine v Kuvajtu, kjer so zavezniška letala tako uspešno uničevala svoje cilje. Dvomi pa se porajajo tudi v poveljstvu ameriškega vojnega letalstva, kjer veliko strokovnjakov meni, da so bile ocene o bombardiranju srbskih položajev v Bosni preveč optimistične. Upokojeni general Ernest Graves, sodelavec v ekipi strategov, ki se ukvarjajo s posredovanjem v Bosni, dodaja: »Prepričan sem, da jih lahko vsaj začasno onemogočimo,. o porazu pa raje ne bi preveč optimistično razmišljal, saj te vojske niso mogle uničiti elitne nacistične vojaške enote v drugi svetovni vojni, ravno tako pa jih niso mogli pridobiti niti k Varšavski zvezi. Gre za posebno vrsto ljudi... Kaj bomo storili, Ce bombardiranje ne bo uspelo? Bomo priznali poraz in odkorakali proč?« V Washington se je v soboto vrnil tudi ameriški državni sekretar Warren Christopher in predsedniku Clintonu poročal o evropskih stališčih glede ostrejših ukrepov za rešitev krize na Balkanu. Ameriški predsednik je kasneje na ti- skovni konferenci povedal, da so Američani in Evropejci enakega mpenja in da se strinjajo z začrtano strategijo za reševanje bosanskega vprašanja, vendar pa še niso potrdili naCrta, ki predvideva letalske napade srbskih položajev, ce se bodo bosanski Srbi še naprej posmehovali celotni svetovni javnosti. Oglasil se je tudi predsednik senata Bob Dole, ki podpira strategijo predsednika Clintona, vendar pa obenem izraža tudi dvom, da se bodo z ukrepi strinjali tudi ostali elani kongresa. Pogajajo pa se tudi v Sarajevu, kjer sta se v petek zvečer sestala poveljnik srbske bosanske vojske general Katko Mladic in poveljnik Vojske BiH Safir Halilovič, ki sta se pogovarjala o demilitarizaciji Goražda in Žepe. General Morillon je pogajalcema ponudil .v podpis tudi sporazum o demilitarizaciji obeh področij, ki pa ga je takoj podpisal le poveljnik srbskih enot, bosanska stran pa je podpis odložila, ker se mora ped tem posvetovati s političnim vrhom BiH. Na obisku v ZDA se še vedno mudi slovenski obrambni minister Janez Janša, ki se je včeraj srečal s predsednikom senatnega odbora za oborožene sile senatorjem Nunnom, s svetovalcem predsednika ZDA Leonom Fuerthom. Pogovarjali so se o vojaško-politiCnem položaju na Balkanu, slovenski obrambni minister pa je sogovornikom predstavil tudi slovensko pobudo za rešitev krize na ozemlju BiH. Slovenski obrambni minister se bo v domovino vrnil v nedeljo. (Agencije) ■ii Danes v Moskvi velika proslava Šlo bo za manifestacijo proti Jelcinu 72-letni general Mihail Sulgin z vnukinjo Mašo na včerajšnji proslavi obletnice konca 2. svetovne vojne (Telefoto AP) MOSKVA - Ruske nacionalistične in opozicijske stranke so dobile dovoljenje, da 9. maja, ob obletnici zmage nad nacistično Nemčijo, organizirajo pohod po moskovskih ulicah. V Času Sovjetske zveze so bile Boris Jelcin proslave zmage nad Hitlerjevo Nemčijo zlasti v Moskvi precej bolj razkošne in slovesne. Organizatorjem, nacionalistični skupini Združenje Častnikov, ki pričakujejo veliko privržencev, je kljub prvomajskim krvavim demonstracijam od moskovskega župana uspelo dobiti dovoljenje za pohod. Med prvomajskimi demonstracijami, ki so jih tudi organizirale komunistične in nacionalistične skupine, je bilo namreč veliko ranjenih, v petek pa so pokopali tudi policista, ki ga je stisnil tovornjak, zato so si nekateri prizadevali, da bi današnje demonstracije in pohode prepovedali. Ruski predsednik Boris Jelcin, ki se je v soboto v Moskvi pogovarjal z kanadskim premierom Brianom Mulroneyjem, pričakuje, da bodo današnji protesti potekali mirno. Jelcin se z veterani iz druge svetovne vojne udeležuje uradnega dela proslave, ki poteka na-grobu neznanega junaka na obrobju kremeljskih zidov, kasneje pa bo odšel na hrib Poklonnajo, kjer bodo odprli center v spomin na »veliko domoljubno vojno«. Opozicijske stranke pa organizirajo pohod od beloruske postaje do groba neznanega junaka. Na Rdeči trg, ki je oddaljen le okrog petdeset metrov, protestniki ne bodo smeli. Demonstracije opozicije - kot je napovedal, se jih bo udeležil tudi predsednik ruskega parlamenta in Jelcinov nasprotnik Ruslan Hasbu-latov - pa bodo precej politično obarvane. Pričakujßjo, da bodo spet ostro napadli predsednika Jelcina. Politični boj, ki se je v petek ponovno zaostril, ko so poslanci parlamenta na zasedanju ustavne komisije predstavili svoj osnutek ustave, se bo tako nadaljeval jutri. UUBLJANA / KLJUB SLABEMU VREMENU SICILIJA / OBISK JANEZA PAVLA II. Tradicionalni lek ob obletnici zm TUBLJANA - Neurje z ~ ]sm je tokrat skazilo .LJUBLJANA - Neurje z zala-6111 le tokrat skazilo ®kl]ueni del letošnje tra-riT101®^6 pohodne prire-i e Ljubljana 93, ki je bi-v v Preteklosti - z nazi-^ po poteh partijke Ljubljane - osrednji “Pomladanski dogodek v jljani. Udeležba tek-‘“Ovalnepa y UUd mdi letos številčna. .. »Ptoritekih so nastopili oKaCi in tekačice iz osnov-t 111 srenjih šol, priredi-vA Pa f° popestrili tudi ateri najboljši sloven-no ftooOarski tekači, ki so en kot rolkarji. Zma-' toi ec osrednjega dela tekmovanja, 27 Teka J! l.ateljstva je postal Ve-jan Bekim Baktiri, ki t» n premagal Hrva-‘a Branka Zorka, dvakrat-zmogovalca Teka v lateljstva in nosilca bro-medalje z letošnjega mA°Vne8a dvoranskega Prvenstva v atletiki v To- tr ^oktiri je 4.440 me-°v dolgo progo pretekel sBuaSU 12 minut in-31 jd, in tako postal Ceno , .ovenec, ki je zmagal na te) prireditvi. Boj prati mafiji osrednja tema papeževih homilij TRAPAM - Pred nekaj dnevi je sicilski cerkvi naslovila izziv vdova sodnika Paola Borsellina in zahtevala večjo angažiranost v boju proti mafiji. Papež Janez Pavel II., ki je včeraj začel tretji pastirski obisk na Siciliji, se izzivu ni ižognil. Vprašanje mafije je bilo rdeča nit, ki je povezovala vse včerajšnje govore in homilije. Za prvi stik s Sicilijo in njenimi ljudmi je Karol Woytila izbral Trapa-ni, mesto, kjer po pričevanju poznavalcev vlada »pax mafiosa«. Obsodba je bila ostra, neizprosna, Čeprav v uvodu pastirskega obiska papež ni nikoli izrekel besede mafija. »Iz greha, ki oddaljuje od Boga, izhajajo perverzna nagnjenja, ki zasenčijo vest in ne dopuščajo jasnega razlikovanja med dobrim in slabim. Ce ta pošastna zabloda postane odraz kolektivnega življenja, se porajajo tiste oblike organiziranega kriminala, ki zlomijo vest, ukradejo umirjenost in ponižajo upanje,« je dejal Janez Pavel H. In v Mazzari del Vallo spet obsodil »mafijsko kulturo, okultne sile in krizo, ki načenjajo ideale in etične temelje družbe«. Ob obsodbi pa še sporočilo upanja in spodbude: »Sejte upanje, dokažite, da je mogoCe rešiti sicilske probleme, Ce utelesimo Kristusovo prisotnost med ljudmi,« je pozval duhovnike. Na poti iz Trapanija v Mazzaro se je Karol Woytila ustavil v Ericeju za srečanje z znanstveniki Svetovnega laboratorija. Tu je opozoril na nevarnost »ambientalnega holokavsta«, obsodil dejstvo, da si redki bogati prisvajajo naravno bogastvo planeta, kar lahko privede do nove hladne vojne med premožnim Severom in izžemanim Jugom. Znanstveniki lahko pomagajo pri preprečevanju te nevarnosti z uveljavljanjem take znanstvene kulture, ki bo vselej gledala na potrebe vsega človeštva. Papež Janez Pavel II. pozdravlja prebivalce Trapanija (AP) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Intervju s podtajnikom Colonijem Predsednik nove italijanske vlade Azegiio Ciampi je za podtajnika v zakladnem ministrstvu imenoval Tržačana Sergia Colonija. V intervjuju, ki ga je zapisal Vojmir Tavčar, se Colom' ukvarja z vprašanjem zaščite slovenske manjšine in finančne podpore za delovanje njenih kulturnih institucij. stran 2 Luigi Abete: Obmejne dežele kot inteligentni terminali V procesu internacionalizacije podjetij bodo obmejne dežele, kot Furlanija:Julijska krajina, igrale pomebno vlogo »inteligentnih terminalov« oziroma odskočnih desk za vključevanje Italije v Evropo. To je ena od misli iz nastopa predsednika Confindustrie na včerajšnji javni skupščini tržaških industrijcev, na kateri se je po šestih letih na krmilu te organizacije, poslovil njen dosedanji predsednik Piero Toresel-la. .......:..........stran 2. Tržaško knjigarno prevzeli novi upraviteljici Ob prevzemu uprave Tržaške knjigarne sta Ilde Košuta in Gabriela Bezin včeraj popoldne za svoje zveste odjemalce želeli prirediti malo prisrčno slavje. Edino slovensko knjigarno v mestu sta namreč - najprej poskusno za obdobje treh let - prevzeli bivši uslužbenki, ki zagotavljata, da bo ponudba ista kot doslej oz. v kratkem še boljša. ......................stran 3..• V Trstu deset list za pokrajinske volitve Za mandate v tržaški pokrajinski skupščini se bo potegovalo deset strank in gibanj. Kandidatov za predsednika pa je kar devet. ......................stran 3.. Gorica: ukradeno pohištvo so našli in vrnili lastniku Dobršen del jeseni ukradenega starinskega pohištva na goriškem gradu, so včeraj vrnili zakonitemu lastniku, Občini, oziroma goriški skupnosti. Policijski organi so pred kratkim prišli na sled dobro organizirani mreži prekupčevalcev s starinami, na območju Veneta, Lombardije in Tridentinske. Zasegli so tudi pravo skladišče starinskih predmetov sumljivega izvora. V Trevlsu so prijavili sodstvu štiri osebe. Preiskava še ni zaključena. ......................stran 4.. M Prost petič letos v prvi vrsti Francoski voznik Alain Prost bo danes v Barceloni na Veliki nagradi Španije v formuli ena že petič letos startal z najbolj ugodnega startnega položaja. ^Profesor« Prost je bil s svojim williams-renaultom najhitrejši na treningu in je tudi na današnji dirki favorit za zmago, s katero bi prehitel Senno v skupni uvrstitvi za svetovno prvenstvo voznikov formule ena. .....................stran 17.. Maxicono prvak Odbojkarji Maxicona so potrebovali samo tri tekme za osvojitev letošnjega državnega naslova v odbojki. Ekipa iz Parme je kot v prvih dveh tekmah tudi včeraj premagala Misuro iz Milana in tako že osmič osvojila italijanski naslov. stran 17 2 Nedelja, 9. maja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE RIM / POGOVOR S TRŽAČANOM SERG1QM POLONIJEM, NOVIM PODTAJNIKOM V ZAKLADNEM MINISTRSTVU ^ Reforme tudi v stranki Južnih Tirolcev BOČEN - Tudi Južnotirolska ljudska stranka (SVP) je čutila potrebo, da preveri svoj ustroj in dejavnost v luči moralizacijskega procesa, ki je ob izbruhu podkupninskih škandalov zajel politične ustanove in organizacije po vsej Italiji. Včeraj je na svojem osrednjem kongresu sprejela vrsto notranjih pravil, ki naj bi omejevale možnosti korupcije in nejasnosti v političnem delovanju. Kdor bo imel strankarske funkcije v SVP, v bodoče ne bo smel zasedati upravnih in političnih mest. Nov strankin statut nadalje določa, da nihče ne bo smel opravljati več kot treh mandatnih dob v isti izvoljeni javni funkciji, v stranki pa se bodo mandati lahko podaljševali do največ 15 let. Uvedbo teh in drugih novosti je kongresu predlagal predsednik SVP Siegfried Brugger. Gladio na Siciliji po poročanju tednika Panorama P A TERMO - Tajno strukturo »Stay Behind«, ki je bila bolje poznana kot “Gladio“, naj bi na Siciliji uporabih v protimafijski funkciji izven vsakega institucionalnega nadzora. Tako piše tednik »Panorama« (v kioskih bo jutri) v reportaži, v kateri objavlja zaključke, do katerih je prišel senator DSL Massimo Brutti, član komisije, ki se ubada s problemi boja proti mafiji. Brutti je pripravil poročilo, potem ko je proučil dokumentacijo iz arhiva Gla-dia. Po njegovem mnenju so politične in vojaške oblasti marsikaj prikrile, predvsem pa prikrile indice o zaskrbljujočih povezavah med Gladiom in mafijo. Brutti ugotavlja, da je Gladio na Siciliji opravljal informativno vlogo, ki je bila usmerjena v boj proti organiziranemu kriminalu. Tednik tudi objavlja imena 11 sicilskih gladiatorjev in 12 njihovih »suplentov«, ki so delovah na Otoku. Preiskave v Terlizziju TERLIZZI (BARI) - Okrog sto predstavnikov varnostnih organov je v večernih urah prispelo v Ter-lizzi in na tak način okrepilo nadzor na teritoriju. Tako je sporočil šef policije prefekt Vincenzo Pari-si po sestanku pokrajinskega odbora za javni red, potem ko so varstveni organi odkrili avtomobil, ki je bil poln eksploziva. Parisi je ugotavljal, da je slo za hudo provokacijo do institucij, ki terja takojčen in odločen odgovor. Sef italijanske policije je tudi sporočil, da bodo v Terlizziju okrepili prezidij karabinjerjev in da bo emergenčno stanje trajalo dokler se ne bo ponovno vzostavilo normalno stanje. Ob vsem tem je Se dodal, da obstajajo utemeljeni sumi o povezavah med javnimi upravami in organizacijami organiziranega kriminala. Trsi mora gledati naprej Zaščitni zakon za slovensko manjšino je obveza vlade, ki jo gre spoštovati ne glede na pogajanja s Slovenijo - Balkanske razmere skrbijo Italijo tako kot vso Evropo RIM - Ob predstavitvi vlade in programskem govoru ga ni bilo. Stolico v vladnih klopeh je prepustil tistim, Id so hoteli izstopati. Prišel je za repliko in sedel ob strani, ko je ves dan letal od nekdanjega poslanskega urada do nove mize v zakladnem ministrstvu. Sergio Colo-ni, tudi kot poslanec, ni nikoli »zgubljal veliko korakov« po prostorni »prekooceanki« pred vhodom v dvorano poslanske zbornice, kot podtajnik pa se je v nji zadržal samo kratek čas: nekaj skromnih nasmehov in stiskov roke s kolegi, ki so mu čestitali ob imenovanju, nekaj minut na fotelju, da odgovori na novinarjeva vprašanja in nato spet bremenom nove zadolžitve naproti. Vpr: Najprej vprašanje o zunanji politiki. Bistveno vprašanje, ki ga je nakazal tudi predsednik Ciampi, je balkanska kriza. Iz njegovih besed sta veli velika previdnost in neodločenost.. COLONI: Najbrž ne več kot drugod v Evropi in v samih ZDA. Po mojem mnenju veliko vpliva tudi stališče Moskve. Vsekakor pa se mi zdi, da je treba .zelo dobro premisliti, preden se pošlje pehoto v BiH. Razočaranje zaradi sklepov parlamenta bosanskih Srbov je veliko in nevarno je, da se po drugi svetovni vojni v Evropo spet vsidrajo nacionaliz- mi. Pred nevarnostjo nacionalizma ne smemo oklevati, ne bomo ponovili Miinchena, toda treba je dobro premisliti in poskusiti vse poti, preden se opredelimo za ultimativne rešitve. Vpn Trst je občutil posledice balkanske krize bolj kot druga italijanska mesta. Kot parlamentarec ste zastopali interese tega mesta. Kaj pa kot član vlade? COLONI: Seveda ne pozabljam, da sem Tržačan, toda kot podtajnik v zakladnem ministrstvu je moja prva dolžnost uresničevanje vladnega programa in njenega finančnega načrta. Pri tem pa bi rad podčrtal tudi tisti del Ciampijeve replike, v katerem je premier pohvalil FJK kot deželo, ki ima tudi »zunanjo politiko«, ker spodbuja sodelovanje s sosedi. To se mi zdi ključ vsega. Trst se ne bo rešil z asistencializmom, mora se odpreti in gledati naprej. To je bistvenega pomena. Vpr: Prejšnja vlada je s podtajnikom Fabbrijem sprejela nekaj obvez za Trst, kot na primer organizacijo gospodarske konference. Ali jih sedanja potrjuje? COLONI: Točnega odgovora ne- morem dati, saj gre za novo vlado, ki nima še povsem izdelanih podrobnih delovnih programov: Ostaja pa vsekakor Vojmk Tavčar potrjen bistven strateški program tako glede zunanje politike in gospodarstva, za kar jamči prisotnost Beniamina An-dreatte v zunanjem ministrstvu, kot je pomembno jamstvo Livio Paladin v odnosih z Dvanajsterico, za obrambo Off shorea in za pomoč manj razvitim območjem. In, če mi je dovoljeno, jamstvo je tudi moja skromna prisotnost na zakladnem ministrstvu. Vpr: No, sedaj pa specifičen problem za zakladnega podtajnika. Z letošnjim finančnim zakonom niso več predvidena sredstva za podporo kulturnim dejavnostim slovenske manjšine. Kako nameravate rešiti to vprašanje? COLONI: Tu gre za dva problema. Prvi zadeva zaščitni zakon za manjšino. To je naša obveza, ki jo moramo spoštovati ne glede na pogajanja s Slovenijo za posodobitev dogovorov o sodelovanju. Drugi problem zadeva finančna sredstva: mislim, da je treba ohraniti podporo za delo slovenske manjšine v Italiji in italijanske v bivši Jugoslaviji. Ne vem, ali bomo lahko potrdih v celoti dosedanjo višino sredstev, ker bomo pri sestavljanju finančnega zakona prisiljeni klestiti povsod. Zdi pa se mi vsekakor, da to ni postavka, ki bi lahko izginila. Vpr: V parlamentarni razpravi vprašanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino ni imelo velikega odmeva. Ostaja kljub temu ena od vladnih obvez? COLONI: Vsekakor. O tem vprašanju sem govoril s podtajnikom v predsedstvu vlade Maccanicom in dogovorjena sva bila, da bi pripravila predsedniku beležko s potrditvijo obveze, če bi bil imel problem večji odmev. Mimo tega pa obveza ni pozabljena, treba pa je pognati stroj. Vpr: S tem v zvezi in tudi z ozirom na začetek tega pogovora. Obstaja tudi problem političnega predstavništva manjšin. Mislite, da bo z novimi volilnimi pravili mogoče rešiti to vprašanje? COLONI: No, z načelnega vidika se mi zdi, da problem ni nezanemarljiv. Ob tem pa je treba upoštevati še drugo načelo in sicer to, da ni mogoče makroskopsko spremeniti »težo« glasov. Gre tudi za problem številčnosti, in torej za splet, ki ni lahko rešljiv. Meni je na primer zelo žal, da SSk ni uspela skleniti dogovora s KD za deželne volitve v FJK. V poslednjem letu so stvari nazadovale, toda kljub temu obstajajo slovenski kandidati za deželni svet na vseh ravneh, v senatu sedi zastopnik manjšine, videli bomo, kakšni bodo volilni izidi. Vprašanje je z načelnega vidika važno, toda praktično uresniče- vanje ne more mejiti na paradoksalnost.. Vpr: ...kako to mislite? COLONI: Takoj pojasnim. Ce je za izvolitev parlamentarca potrebnil1 100.000 glasov, ni mogoča priznati parlamentarnega zastopstva 100 osebaD1' kar seveda ne pomeni, da je Slovencev v Italiji saH>° 100. Problem je komplet' sen tako zaradi številk kol zaradi volilnih okrožij itd In reševanje ni lahko, Ce( prav upam, da bomo naši* ustrezno pot. Pomembno pa bi bilo, da bi obnovil* duh sodelovanja v Trstu,v Gorici, v Furlaniji-Julijsl** krajini nasploh. * zadnjem času smo v te*** pogledu nazadovali, za kar so krivi vsi. Tudi osebno ne iščem opravičil, C®' prav se mi zdi, da nisei** dolival olja na ogenj, paC pa sem, ko sem mogel’ prispeval k gašenju. Ministrico za šolstvo opozorili na krivice za slovenske šole TRST - Predstavnik slovenskih Sol v državnem svetu za javno vzgojo prof. Josip Pečenko se je včeraj srečal z ministrico za šolstvo Roso Russo Jervolino, ki se je mudila v Trstu po strankarskih obveznostih. Opozoril jo je na krivice, ki se dogajajo slovenskim šolam, ki so zaščitene z mednarodnimi sporazumi, s tem, da šolski skrbnik predlaga ukinitev kar dveh ravnateljstev nižjih srednjih Sol. V zvezi s tem vprašanjem ji je izročil zapis s pripombami na predlog šolskega skrbnika in priložil gradivo, ki ga je s tem v zvezi pred kratkim poslal ministrstvu predsednik komisije deželnega sveta za kulturo, šport in šolstvo Ivo Jevnikar. EKONOMIJA IN POLITIKA / ABETE NA SKUPŠČINI TRŽAŠKIH INDUSTRIJCEV »Preobražanja ni mogoče ustaviti treba ga je razumeti in upravljati« Piero Toresella prepušča vodstvo tržaške zveze industrijcev Mouru Azzoriti Vlasta Bernard TRST - Med glavnimi nalogami, ki čakajo Ciampijevo vlado je tudi zastavitev strategije za internacionalizacijo gospodarstva, ki je še posebno pomembna za Trst. Območja ob meji bodo namreč postala inteligentni terminali tega procesa, zato je treba obmejne dežele, kakršna je Fulanija-Julijska krajina, izrabiti kot odskočno desko za gospodarsko integracijo z Evropo. To je eden od značilnih pre- hodov iz nastopa predsednika Confindustrie Luigija Abeteja na včerajšnji javni splošni skupščini tržaških industrijcev, ki je bila ob presenetljivo nizki udeležbi v gledališču Rossetti. Po treh letih od zadnje take manifestacije in glede na Abetejevo udeležbo - da ne govorimo o občutljivem gospodarskem in političnem trenutku, ki ga preživljata Italija in sam Trst - bi bilo namreč utemeljeno pričakovati, 3E3l BEST s. r. 2C3E import- export predstavništva BOUUNEC 43 Tel. (040) 228878 - Fax: (040) 228009 da bo gledališka dvorana polna. Toda Trst je še enkrat izjema: raje kot da bi jo izkoristil; se je scene, ki so mu jo ponudili industrijci, izognil. Kot se je bil izognil vsakemu izrazu naklonjenosti ob februarskem obisku tedanjega predsednika vlade Amata, kajti dobršnemu delu tega mesta preprosto ne ustreza, če mu prihajajo »solit pamet tisti, ki pridejo od zunaj in ki torej ničesar ne razumejo«. Pa vendar je bilo z govorniškega pulta v Ros-settiju včeraj slišati mnogo domišljenih in koristnih ugotovitev. »Kdor se hoče izolirati, potem ostane izoliran,« je opozoril poslanec Co-loni, nanašajoč se ne samo na tržaški odnos do Furlanije, ampak tudi do sosednjih držav. Potreba po krepitvi deželne avto- nomije - za Colonija tudi na področju zunanje politike - je prišla posebej do izraza v pozdravnem nagovoru predsednika deželne zveze industrijcev Gianfranca Zoppasa, medtem ko je predsednik tržaške Trgovinske zbornice Giorgio Tombe-si podčrtal pomen uresničitve finančnega off-shorea za polno uveljavitev možnosti, ki jih Trstu daje njegova stra-teska zemljepisna lega. Odhajajoči predsednik tržaških podjetnikov Toresella je v svojem dolgem poročilu razvil velike politične in ekonomske teme, tako v krajevnem kot v vsedržavnem merilu, pri čemer je največ kritik namenil Staffierijevi občinski upravi. Najbrž ni naključje, da se župan skupščine v gledališču Rossetti ni udeležil, kot se vabilu ni odzval niti predsednik deželne vlade Vinicio Turello. Toresella je njuna opravičila zavrnil in odsotnost označil kot simptom globoke institucionalne krize, ki jo je sprožila cela vrsta nerešenih problemov: nezadostna teža in nizek ugled politike v Trstu, težavni odnosi med mestom in Deželo in popačeno pojmovanje vloge tržaške industrije med politiki. Na čelu krajevne organizacije podjetnikov je imel odhajajoči predsednik v šestih letih svojega mandata povsem drugačno podobo tega mesta, za katero si je prizadeval: za odprti Trst, za-mesto, ki naj bi bilo privlačno in spodbudno po svojih kvalitetah, ne pa zaradi olajšav, ki so mu bile podeljene od zunaj. Toresellovo analizo italijanskih gospodarskih in političnih dogajanj je v zaključnem posegu na skupščini tržaških industrijcev dopolnil in poglobil predsednik Confindustrie, ki je gospodarsko oživljanje napovedal za konec letošnjega in za prihodnje leto, vendar pod pogojem, da Italija dokončno prekine z asi-stencialističnim ekonomskim modelom in izvede oba temeljna in za razvoj neobhodna procesa: privatizacije in institucionalne reforme. TRST - Tržaška delegacija kulturnega združenja Mitteleuropa v celoti osvaja manifest »Zadnji vlak«, ki ga je podpisalo 20 vidnih tržaških osebnosti, objavil pa dnevnik II Piccolo 25. aprila letos. »Končno je skupina uglednih osebnosti znala prerasti osebna razlikovanja in individualistične interese ter onkraj zakonitih razlik dati izraz jasni in pogumni gesti, in to na enoten in energičen način, kakršnega je mesto že predolgo čakalo,« piše združenje v svojem tiskovnem sporočilu. »Vse to je razveseljujoče, saj je Trst že skoraj obupal, da bo kdaj našel glas in predstavnitvo, ki ne bi bila zgolj glas in predstavništvo majhnih skupin, oblastniških združb in strankarskih lobijev, ki so pripravljeni napraviti tudi veliko škodo mestu, ko gre za njihov partikularni interes, kot se TOLMIN / USPEŠNA OKROGLA MIZA O MAMILIH MED MLADIMI^ DOSP ni samo šport temveč tudi kultura V okviru likovne delavnice so se organizš' torji odločili za grafit®’ zidne slike formata 3x2 m, ki so jih morale dvočlanske ekipe poslikati v treh urah. Za podlago s® jim služile že poslikan® stene šolske stavbe" in plakatni stebri. Ta de* tekmovanja je vsekakor privabil mnogo mladih ljubiteljev umetnosti’ končni vrsti red pa je bi* tak: 1. mesto sta skupn® osvojili ekipi iz Nove Gorice in Pirana, 3.je bija Gorizia, 4. Postojna i** Tolmin, vse ostale pa so si delile 6. mesto in sic®r so to bile Ajdovščina, Ca' podistria, Gorica, Idrija Sežana, Trst in Triest® (dva udeleženca likovn®' ga natečaja je bilo namreč edino zastopstvo tržaških italijanskih sol v Tolminu). V okviru literarneg3 natečaja so lahko ude' leženci izbirali med tremi zvrstmi. To je bil najprej prost literarni pr*( spevek v poeziji, proz* ali v obliki dramskeg3 odlomka, nato esej na dve temi (Slovenci ne bomo izumrli, ker se bom0 prej potujčili ali nova ogroženost slovenščine; oz. Osimski sporazum* danes), končno pa je bil® predvidena Se oznaka leposlovnega ali nelepo-slovnega dela. Izbira nslovov za oba eseja je med nekaterim* zbudila določene pomisleke, zlasti prvi, ki - resnici na ljubo - res n® zveni preveč optimistično, še posebno ne, če naj o njem razglabljaj® dijaki. Na natečaj se j® odzvalo enajst šol, zaim mivö pa je, da je najboljSj zapis pripadel italijanski Soli iz Gorice. TRST / NOV PRISTANEK NA DOKUMENT 20 OSEBNOSTI Združenje Mitteleuropa osvaja manifest »Zadnji vlak« za odprtje in preporod Trsta je v Trstu doslej dejansko dogajalo.« Združenje Mitteleuropa poudarja, da je nujno obnoviti enotnost, ki bo Trstu omogočala, da si bo postavljal velikopotezne načrte, kot je bil to vajen delati nekoč. Združenje vidi v tem tudi obsodbo sedanjih tržaških političnih predstavnikov, ki jih označuje miselna in politična beda. Pri tem gre posebno obsoditi krajevni nacionalizem, ki lovi kratkoročni konsenz in ki pomeni pravo nesrečo za Trst. »Gre za absurden nacionalizem, ki je bil do včeraj mogoče smešen, a je danes nevaren in škodljiv, saj zapira izmenjave mesta s slovenskim in hrvaškim zaledjem ter odpira spore z novima republikama, s katerima bi moral Trst vzdrževati odnose prijateljstva in sodelovanja,« piše še v tiskovni noti združenja Mitteleuropa. TOLMIN - Tudi letošnji DOSP v Tolminu je v kulturnem delu te manifestacije imel še kar klasične natečaje; ob likovnem in literarpem sta bila tu še okrogla miza in pa raziskovalne naloge. Prav za raziskovalne naloge je bilo najmanj zanimanja, saj so se predstavile le tri šole. Najuspešnejšo je opravil domači Tolmin, 2. mesto pa sta si razdelili Idrija in Sežana. Okrogla miza, seveda, ni sodila v tekmovalni program, bila pa je kljub temu aktualna, saj so ji organizatorji namenili vsebino, ki se današnjih mladih rodov zelo tiče. Tema pogovora je bila namreč posvečena mamilom, njihovemu Sirjenju med mladimi in načinu reševanja tega vprašanja. VOLITVE / PREDLOŽITEV KANDIDATNIH LIST VEČER ZDRUŽENJA ITALIJA-IZRAEL Za Pokrajino 10 strank Za mesto predsednika pokrajinskega sveta in odbora se poteguje kar devet kandidatov Codega skupni kandidat DSL in Zavezništva za Trsk vse ostale stranke s svojimi predstavniki Sandor Tence Na pokrajinskih volit-Vah 6. junija bo sodelo-Val° deset strank, za Predsednika Pokrajine Pa se bo potegovalo kar j Vet kandidatov. Na glasovnici (vrstni red bo-0 izžrebali jutri) bodo ^rnboli Liste za Trst 'kandidat za predsed-aiKa Paolo Sardos Alber-L11'), MSI (Mauro Di p'orgio), KD (Giampaolo , artoli), Severne lige knnio Braida), SKP diennis Visioli), Lige ^Pokojencev (Lucio Per-.jrsi), SSk (Ivan Peter-ln), PSI (Claudio Boni-vento)i DSL in Zavez-ftištva za Trst, ki zago-^rjata skupno kandida-Ur° Franca Codege. Nova volilna zakono-aaia ni privedla do Pričakovanih združevanj Slede kandidatov za Predsednika, posebno ne demokratičnem tabo-kar bi znalo koristiti e Najmočnejšemu nacio-alisticnemu kandidatu, °dv- Sardosu Alberti-Ij11- Glede velikega šte-vda simbolov in predsedniških kandidatov °nio predsednika naj-rž izvolili v drugem vo-I1 nem krogu, ki bo 20. innija. Vsaka stranka je z I2)emo Lige upokojencev Predstavila kandidate v vseh 24 okrožij, kolikor )e elanov pokrajinskega sveta. DSL in Zavezništvo za Trst si prizadevata za izvolitev predsednika ACLI Franca Codege in upata, da bo ta kandidat le dosegel balotažo in se na njej resno potegoval za izvolitev. DSL vsekakor računa na potrditev Nives Košute, od Slovencev kandidirajo tudi Jasna Petaros, Igor Dolenc, Maja Furlan in Dionisio Gherbassi. Zavezništvo za Trst, ki so ga ustanovili zeleni, republikanci, gibanje Demokratsko zavezništvo in elani (bivše) komponente PSI Socialistična prenova, kandidira v dolinskem volilnem okrožju novinarko Vlasto Bernard. Na tej listi najdemo tudi znanstvenico Margherito Hack, zdravnika Fulvia Camerinija in Sergia Nordia, predsednika PRI Rossija in predsednika krožka Istria Marina Voccija. Glavni kandidat SSk je dosedanji svetovalec Ivan Peterlin. Ta stranka ne more realno računati na izvolitev predsednika, pac pa si bo v prvem krogu skušala zagotoviti mandat v svetu in to ne glede na balotažno glasovanje. V odločilni preizkušnji za predsednika pa bo SSk gotovo podprla kandidata demokratičnega Trsta, Ce bo seveda sploh prišel v balotažo. To je tudi velika dilema teh volitev. SSk ima seveda vse slovenske kandidate, med njimi bivšega tajnika Zorka Hareja, podtajnika Petra MoCnika, športnika Sama Kokorovca itd. Listo SSk bodo predstavili jutri ob 10.30 na sedežu v Ul. Machiavelli 22. Stranka komunistične prenove je za kandidata za predsednika izbrala Dennisa Visiolija. Tudi za SKP velja, kar zadeva predsednika, podobno kot za SSk. Glavni slovenski kandidat stranke je Sergij Lipovec, ki kandidira tudi za Deželo. Lipovec se predstavlja v dolinski občini, kjer je bila SKP na zadnjih volitvah prva stranka. Na listi so tudi Jelka Gerbec, Blanka Furlan, Igor Can-ciani, Igor Pavletič in nekdanji konzul pristaniških delavcev Paolo Hikel. Na listi PSI ni nobenega kandidata slovenske narodnosti. Afera Agnelli je Se dodatno zaostrila odnose med slovensko komisijo in med vodstvom strankine federacije, tako da so nekateri slovenski socialisti pod- prli rojstvo Zavezništva za Trst. O zadržanju na pokrajinskih volitvah -za Deželo bodo podpirali Daria Tersarja - bo slovenska komisija sklepala na petkovi skupščini. Kandidat KD za predsednika Pokrajine je Bartoli, sin znanega povojnega župana, ki je združil vse strankine struje. Njegova kandidatura je sad kompromisa med novim tajnikom Silvanom Magnellijem in protiosimsko usmerjenimi komponentami. Del volilcev KD istrskega porekla bo nedvomno podprlo Sardosa Albertinija, levica pa morda po tihem Codego. Severna liga kandidira Braido, ki je vsaj v političnih krogih popolnoma neznana osebnost, nenapovedano se na teh volitvah predstavlja tudi "Zveza upokojencev in mladih“, ki je očitno zbrala dovolj podpisov. Njen pobudnik je bivši socialdemokrat, bivši zelen in sedaj "upokojenec“ Pertusi. Glasovnica za Pokrajino bo povsem različna od tistih, ki smo jih bili vajeni doslej. Volilec bo lahko prekrižal samo simbol liste, njegov glas pa bo avtomatično Sel kandidatu za predsednika, ki je povezan z izbrano listo. Kdor hoCe npr. podpreti Codego mora prekrižati ali simbol DSL ali Zavezništva za Trst. Zakon ne predvideva diferensiranega glasovanja, tako da gre glas avtomatično kandidatu za predsedniku in stranki (ali strankam), ki ga predlagata. Na glasovnico ne pišemo preferenc, ker so imena kandidatov za predsednika in za skupščino že natisnjena na njej. Pokrajinske volitve bodo samo v nedeljo, 6. junija, skupno z deželnimi, tako da bomo na voliščih dobili dve glasovnici. Morebitno balotažno glasovanje za Pokrajino bo, kot rečeno, dva tedna kasneje, 20. junija. TRST Poziv Mreže za podporo odprtemu delu Trsta VCreraj se je mudil na kratkem obisku v Trstu voditelj gibanja Rete Leoluca Orlando (na sliki-foto KROMA). BivSi palermski župan je odprl kampanjo svoje stranke za deželne volitve, medtem ko je za Pokrajino pozval somišljenike, da podprejo kandidate naprednega in odprtega dela Trsta. Orlando je pozval ljudi, naj podpišejo peticijo Rete za popolno ukinitev parlamentarne imunitete za poslance in senatorje. Kako tržaški škof poskuša razumeti Izrael Predavatelj izzval diskusijo TRST - Dialog je mogoC kljub razlikam v znanju in razhajanjem v ocenah. MogoCe je to glavni nauk, ki bi ga lahko povzeli s predavanja, ki ga je sinoCi priredilo Združenje Italija-Izrael v dvorani zavarovalnice RAS v Trstu. Predavatelj je bil tržaški škof Lovrenc Bellomi, govoril pa je na temo »Razumeti Izrael«. Škof je že uvodoma priznal, da ni velik poznavalec Izraela, in dejansko je povedal tudi nekaj stva- ri, ki jih je potem moral v razpravi z zelo pozorno publiko vsaj deloma popravljati. Toda do različnih pogledov je prišlo npr. tudi glede tega, ali je mogoče pravico Judov do Palestine utemeljiti na Svetem pismu. Škof je menil, da ne, publika pa se je nagibala k nasprotni tezi. Vsi pa so se strinjali, da mora biti Izrael laična in demokratična država, zlasti škofova drža pa je izpričevala, da je dialog vselej mogoC, Ce je dobra volja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno »aroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 • Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov »glasni modul (Si: ' finančni in Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73573 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 ffci Clan italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG O DOLINA / DANES BODO PARTERJI IN PARTERCE ZAPLESALI POD MAJEM Z otvoritvijo vinske razstave zaživela dolinska Majenca Damiana Ota -erajsnje otvoritve vinske razstave (Foto Križmančič/KROMA) TRST - SinoCi je z otvoritvijo 37. občinske razstave domačih vin in nato postavljanje maja, dolinska Majenca zaživela v vsej svoji običajni razsežnosti. Po svečanem zvonjenju in pesmi, ki je davi ob zori preplavila vas, se maj sedaj Šopiri nad Dolino. Pod njim bodo danes pozno popoldne zaplesali mladi DolinCani, parterji in parterce, ki bodo v spremstvu predsednika Sandija Kocjana in predsednice Erike PeCar praznično prišli na vaški trg. Se pred tem pa bo na vrsti kulturni spored s koncertom Pihalnega orkestra Breg, ki ga vodi Renzo Muscovi in nastopom folklorne skupine „.trst / prvi sejem bio est Naravni pridelki in izdelki Privabili številne obiskovalce TRST - Bio est oziro-019 prvi sejem bio-proiz-v°dov je vzbudil - mo-S°Ce nekoliko nepričakovano - veliko zanimanje Lacanov in tujih kup-Cev> ki jih je bilo včeraj Popoldne v mestu spet veliko. Okoli številih stojnic, ki so jih pojavili zasebniki ali za-aruge bio-proizvajalcev |ja najrazličnejših po-aročjih, se je namreč ^eraj popoldne trlo Iju-Sejem, ki se bo nadaljeval danes od 9. do Ure, je priredil center 2a ekologijo in zaščito °kolja Anita, pokrovitelj Pobude pa je tržaška Občina. Namen sejma, ki je prodajnega značaja, je prepričati ljudi, da se lahko na najrazličnejših področjih prideluje oziroma izdeluje, ne da bi se posluževali kemikalij oz. škodljivih snovi. Tako je poleg precejšnje ponudbe živil na sejmu mogoCe dobiti tudi keramične in lesene izdelke, perilo, papir, barvice in Se veliko drugega. Sinoči je bil na vrsti tudi kulturen program, ki so ga oblikovali elani TFS Stu ledi' in duo PiSCaci: najprej so v glasbi in plesu predstavili Slovensko Istro, nato pa Se Goriško. TRST Tržaška knjigama odslej v rokah Ude in Gabriele TRST - Ce se dan sodi po jutru, kot opominja star rek, potem se Ude Košuta in Gabrieli Bezin obetajo sami sončni dnevi. Njunemu včerajšnjemu vabilu, da bi z malim slavjem uradno pričeli svoj »triletni mandat«' upravljanja Tržaške knjigarne, se je namreč odzvalo veliko ljudi, ki so tako tudi potrdili lastno navezanost na edino slovensko knjigarno v mestu. Upravljanje v lastni režiji seveda prinaša veliko neznank. Cesar se Ude in Gabriela dobro zave- data. Nedvomno pa lahko računata na izkušnje, ki sta se jih nabrali v večletnem delu v knjigarni. Zaenkrat bo pravzaprav -vsaj glede uslug, ki jih bo knjigarna nudila odjemalcem - vse po starem. Glavni poudarek bo seveda na slovenskih knjigah, posebno pozornost bosta Se vnaprej posvečali oddelku za kartografijo, ki je v knjigarno privabil tudi veliko italijanskih kupcev. V naCrtu je tudi razširitev dejavnosti na papirnico. Lancova vas s Ptuja. Veliko pozornost uglednih gostov, predstavnikov gospodarskega, kulturnega in političnega sveta, je sinoči kot po navadi privabila uradna otvoritev razstave domačih vin. Letos jo Občina Dolina že 37. leto po vrsti prireja v okviru Majence. Kot je v svojem pozdravu naglasil dolinski župan PeCenik, je bilo sinočnje srečanje Se posebej priložnost z velikim kulturnim predznakom. Uvodni govor je podal dolinski odbornik za kmetijstvo Dionisio Gherbassi. Letošnjo občinsko razstavo vin je ocenil kot eno izmed uspešnejših po udeležbi domačih vinogradnikov (skupno jih razstavlja 17 s 31 vzorci belega in Črnega vina ter vina z zaščitenim poreklom). Najvecji uspeh je zel mackoljanski vinogradnik Euro Parovel z zlatim odličjem za navadno in DOC belo vino 'in srebrno kolajno prav tako za obe vrsti Črnega vina. Comari Edvi-no in Serli Angelo sta prejela srebrno odličje za belo vino, Strahi Guerrino pa za Črno. Med vini z zaščitenim poreklom je Alfredo Brajnik prejel zlato za belo, Ota Robert pa srebro za Črno vino. Slednji je dosegel tudi sploh najvisje letošnje priznanje, in sicer veliko zlato kolajno za belo DOC vino. Parovel in Ota sta se uvrstila tudi na vrh lestvice ljudskega ocenjevanja, ki se ga je predsinoCnjim udeležilo skupnih 87 pokuševalcev. CASSA ItUltALlE ICO AltTIGIAMA OI»ICIHA-TIMIlSTI£___________ MltAMILMICA IH (»OSOJILHICA OI»ČIMIE-TUST OBRAČUN 31. DECEMBRA 1992 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA Blagajna ......................... 2.092.828.573 Vrednostni papirji .............. 63.041.134.394 Operacije z bančnimi ustanovami.. 52.195.186.677 Posojila strankam................ 86.449.040.733 Menice na inkaso.................. 1.186.925.160 Razne postavke ................... 5.011.885.012 Razni dolžniki................... 10.702.154.361 Aktivni pripisi .................. 2.716.627.367 Imobilizacije ................... 15.746.502.834 Soudeležbe in večletni stroški. 943.695.519 Aktivne izločitve ................ 150.905.184 Skupna aktiva......... 240.236.885.814 Račun rizikov in obvez ........ 33.004.556.534 Razvidnostni računi............ 570.289.766.556 Skupaj ............... 843.531.208.904 PASIVA Hranilne vloge in tekoči računi. 190.637.064.415 Razne operacije.................... 3.045.841.950 Operacije z bančnimi ustanovami.. 197.143.500 Razni upniki....................... 2.976.859.844 Pasivni pripisi................. 1.718.217.998 Vezani skladi...................... 2.974.068.426 Razni skladi....................... 2.594.021.663 Skladi knjigovodskih odpisov.... 5.121.789.296 Pasivne izločitve................... 278.722.871 Cisti kapital..................... 25.632.516.836 Poslovni dobiček.................. 5.060.639.021 Skupna pasiva......... 240.236.885.814 Račun rizikov in obvez ........ 33.004.556.534 Razvidnostni računi............ 570.289.766.556 Skupaj ............... 843.531.208.904 RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA DOHODKI Aktivne obresti.................. 13.385.310.232 Obresti pri bančnih ustanovah.. 4.769.563.062 Obresti in dividende........... 2.210.135.018 Dobiček pri vrednostnih papirjih. 1.156.396.635 Dobiček pri tuji valuti.......... 307.160.955 Aktivne provizije................... 660.516.123 Razni dohodki..................... 1.366.461.596 Dobiček pri prodaji nepremičnin .... 318.583.775 Uporaba skladov................... 1.180.610.398 Izredni dohodki..................... 380.056.366 Skupni dohodki........ 30.734.660.160 STROSKI Pasivne obresti .................. 9.353.259.097 Pasivne obresti na obrestnih bonih.. 2.061.336.548 Pasivne obresti pri bančnih ustanovah . 7.194.759 Stroški za osebje ................ 6.895.155.417 Davki in takse ................ 1.246.562.888 Pasivne komisije .................... 153.661.655 Splošni opravni stroški........ 3.387.071.311 Izgube pri terjatvah ................ 883.460.944 Izgube pri prodaji nepremičnin. 6.'295.000 Knjigovodski odpisi .............. 1.162.500.072 Višanje skladov................ 1.312.511.298 Nepredvideni stroški........... 4.382.149 Skupni stroški........... 25:674.021.139 Poslovni dobiček............... 5.060.639.021 Skupaj ................ 30.734.660.160 TRST 4 Nedelja, 9. maja 1993 TRST / BELE S ČRNIM NAPISOM Nove table v Zgoniku bristTe brišče COMUME 0! SGOHiCO « OfiiiS imm V zgoniški in r^pentabrski občini v teh dneh občinski delavci zamenjujejo dvojezične vaške table. Prejšnje topo-nomasticne označbe na modri podlagi so bile dotrajane: temu ni pripomogel le zob Časa, temveč so bile lisaste in iz- nakažene zaradi pogoste "pozornosti” Črnih mazačev in vandalov. Nove table bele barve s svetlobnim odsevom ustrezajo evropskim standardom in so nekoliko večjega formata. -bs- PISMO UREDNIŠTVU Volilne težave za prizadete Spoštovano uredništvo! S svojim pismom želim podčrtati, kako je v Trstu vse težje izvajati eno temeljnih državljanskih pravic in sicer volilno pravico. Čeprav se je birokratski stroj po eni strani dokaj poenostavil s tem, da si občani lahko sami overovijo dokumente, je po drugi strani postal še bolj zamotan. Ko je treba voliti, kar se v naši državi dogaja precej pogosto, je za nekatere občane, ki jih najbrž imajo za drugorazredne, to težaven podvig. V mojem primeru, glede na to, da sem slepa, pri vsakih novih volitvah ugotovim, da dokumenti, ki jih moram predložiti, isti, ki so prejšnjic ustrezali, ne ustrezajo vec, ker je medtem kak prebrisanec parket Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429 dal različna navodila. Posledica tega je brezplodno in nesmiselno iskanje novega dokumenta. Za mlade kot sem jaz, to ni noben problem, težave pa povzroča starejšim ljudem, ki jim zaradi teh zapletov uplahne pogum in raje ne gredo voliti. Prizadeti ne moremo vec prenašati teh razmer, zato upam, da bi prej omenjene prebrisance končno preblisnilo in bi se zavedli tega preprostega dejstva: Ce na volišču od vsakega občana zahtevajo le osebni dokument, bi isto še toliko bolj moralo veljati tudi za slepce. Znano je namreč, da na osebnem dokumentu jasno piše, da je lastnik dokumenta slep. Poleg tega upam tudi, da bi končno uvedli telefonsko voljenje, ki bi omogočilo, da bi lahko tudi prizadeti volili. Človek se po vsem tem vpraša, Ce bo problem sploh mogoče kdaj rešiti. Nalogo, da rešijo ta vprašanja imajo politiki, ki so preživeli raznim aferam. Diana Grillo Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Trg Caduti per la Liberia (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (drž. cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschet-to Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 -križišče) Ul. Giulia 2 IP Riva O. Avgušta 2 Trg Liberia 3 Ul. F. Severo 2/7 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 FINA Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 . AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) n Poročne obleke tudi po naročilu, s pričeske, vabila, bonboniere, cve- M tlični okraski, foto - video, banketi II TRST - Ul. Madonnina 34/A - M Tel.(040)311316 n URNIK: ponedeljek 15.00 -18.30 od torka do sobote: 10.00 -18.00 za poroko četrtek: ZAPRTO TEBM-AGEIS by Bimbi Eleganti S.n.c. obleke za prvo obhajilo in birmo TRST- Ul. Carducci 45 Tel. 040/636924 OBVESTILO / Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, prosimo, da poravnajo drugi obrok 105.000 lir najkasneje do konca tega meseca. Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE-DZP. Slavistično društvo - Društvo slovenskih Izobražencev vabita na predstavitev razprave o Trubarjevih psalmih dr. Francke Premk Korenine slovenskih psalmov Knjigo bosta predstavili avtorica in prof. Fedora Fer-luga - Petronio jutri, 10. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, Trst. OBVESTILO IZLETNIKOM Cenjene bralce, ki so se prijavili za izlet v Umbrijo, prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v ponedeljek, 17. t.m., na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, in sicer med 9. in 13. ter med 15. in 16. uro. Uredništvo V sklopu praznika MAJENCE priredi Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta danes, 9. t. m., v Dolini EX TEMPORE za otroke osnovnih in srednjih šol ter otroških vrtcev. Delitev risalnih pol bo na srednji Soli S. Gregorčič od 10. do 13. ure, nagrajevanje pa na isti Soli ob 16. uri. Slovenski visokošolski sklad SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letno nagrado »dr. FRANCE TONČIČ« ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada je namenjena deserta-ciji, ki ppmeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski študij v akademskem letu 1992/93. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 20. oktobra t. 1. v NSK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor Sklada. Dobitik nagrade, ki znaša 2.000.000 lir, bo razglašen februarja prihodnje leto. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 9. maja 1993 PAHOMIJ Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.21 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 8.15. Jutri, PONEDELJEK, 10. maja 1993 ANTONIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,8 stopinje, zračni tlak 1015,4 mlj rahlo narašča, veter 16 km na uro vzhodnik, seve-ro-vzhodnik, burja, s sunki do 60 km na uro, vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 11 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Massi-miliano Dilica, Alvise D’Oria, Andrea Belladonna, Luca Abis, Caterina Or-sini, Marco Mariutto, Alex Tendella, Valentina Mirar- SAMI Sl PRIPRAVITE POROČNE B0MB0NIERE Ul. Manzoni 18 - TRST Tel. 632123 □ noä's/odo/ecf/ so pripravljeni samoz naravnimi sestavinami ü velik senčnat vrt Ü prostorno ■ parkirišče Shajališče poznavalcev pravega domačega sladoleda AVTOPARKING ALABARDA NA RAZPOLAGO SE ZADNJI BOX AVTO ŽE DODELJENO DOLGOROČNO POSOJILO BANKE »CREDITO FONDIARIO DELLE VENEZIE« ODLIČNA NALOŽBA OGLEDI IN POGODBENI RAZGOVORI NA GRADBIŠČU ° UL. CONTI 32 Tel. 040-632458 chi. UMRLI SO:70-letni Ar-duino Kappel, 83-letni Giorgio Benedetti, 81-let-ni Dante Zoppolato, 88-letni Ermanno Colasanti, 83-letna Petronilla Fabri-ch, 80-letni Giuseppe De-rin, 74-letni Armando Zorzetti, 71-letni Silvano Ojo, 57-letna Dolcinea Russignan, 54-letni Arri-go Tafuro, 81-letni Renzo Segulin. M LEKARNE Nedelja, 9. maja 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Goldoni 8, Ul. Re-voltella 41, Ul. Tor S. Pie-ro 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).. ZGONIK (tel. 229373). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232263). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne doprte od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Pietro 2, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040). Potovalni urad AURORA vabi na naslednja potovanja: od 24 . do 31. maja Španska tura - cena 1.115.000 lir od 11 . do 13. junija Križarjenje po Kvar-nerju m ob istrski obali - cena 229.000 lir od 17 . do 27. junija Egejska obala in Ka-padokija - cena 1.528..000 lir od 30 junija do 8. julija posebna ponudba za Kubo - cena 1.290.000 lir Informacije in vpisovanje pri AURORI v Ul. Milano20-tel. 630261. Od ponedeljka, 10., do nedelje, 16. maja 1993 Normalen umik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel. 727057), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Senjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Gin-nastica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravi^ na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. * Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. kIno ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta. EXCELSIOR - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Toys -Giocattoli«, r. Barry Levin-son, i. Robin Williams. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00 22.00 . »Belle Epoque«, r. Fernando Trueba. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Gli oc-chi del delitto«, i. Andy Garcia, Uma Thurman, John Malkovich. NAZIONALE 2 -16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Wind -piü forte del vento«, r. F.F. Coppola, i. Jennifer Gray. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ven-desi miracolo«, i. Steve Martin. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.00 »In mezzo scorre il fiume«, r. Robert Redford, i. Craig Sheffer, Brad Pitt. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta in-decente«, r. Adrian Lyne, i. Robert Redford, Demi Moo- * re, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sommersby«, i. Richard Gere in Jodle Poster. EDEN - 15.30, 22.10 »Capricci anali«, i. Marylin Chambers, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »L’armata del-le tenebre«, r. Sam Raimi. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Singles - l’amore 6 un gioco«, r. Cameron Crowe, i. Brid-get Fonda, Matt Dillon. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Gli spletati«, r.-i. Clint Eastwood, i. Gene ■ ■ ■ BARI 74 47 53 20 35 CAGLIARI 11 65 6 32 71 FIRENCE 21 80 25 82 41 GENOVA 31 19 34 67 89 MILANO 52 26 43 9 68 NEAPELJ 42 75 55 34 58 PALERMO 31 13 15 81 57 RIM 18 37 22 60 33 TURIN 75 34 61 31 26 BENETKE 20 23 10 ENALOHO 19 46 2 1 i X 12 il 10 XX X 1 2 i KVOTE 65.338.000 i.709.000 148.000 2 X Adrianu in Anici se je pridružil Enrico Ob prihodu bodočega malega člana čestita srečnima staršema SKD Cerovlje Mavhinje Hackman, Richard Harris. RADIO - 15.30, 21.30 »Conigliette bagnate a New York« porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Ü PRIREDITVE SKD TABOR - Openska glasbena srečanja danes, 9. t. m., ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT TROBILNE skupine glasbene Sole Godbe na pihala iz Ricmanj. Umetniški vodja Flavio Sgubin. Na sporedu Pur-cell, Morley, Cherubim in drugi. Prisrčno vabljeni! SLOMŠKOV DOM - Bazovica prireja danes, 9. t. m. PRAZNIK STARSEV. Nastopi igralska skupina Oder 90 iz Gorice z dramo v treh dejanjih MATI, pisatelja K. MeSka. Otroški zbor Slomšek bo zapel starSem nekaj pesmi. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PROMENADNE KONCERTE pihalnih orkestrov v nedeljo, 16. in v nedeljo, 23. t.m., ob 17. uri na trgu v Ricmanjih. Nastopili bodo: v nedeljo, 16. t.m. Banda cittadina di Bula (Videm) in Pihalni orkester Logatec (Logatec); v nedeljo, 23. t.m. Societä Filarmonica di Bertiolo (Videm) in Pihalni orkester Litostroj (Ljubljana) Vabljeni! SKD GRAD in ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NSK vabita na ogled razstave ONDILE ČEZ STARI VRH. Razstava je odprta v Ovčarjevih hiši pri Banih do 23. maja ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 21. ure. KD IVAN GRBEC - Skedenj priredi v soboto, 15. t.m., ob 20. uri predavanje z diapozitivi »Kanada in Quebec» dr. Damjane Ote. Vabljeni! □ OBVESTILA KRUT obvešča elane in interesente, ki bi radi koristili zdravljenja v naravnih zdraviliščih, da se javijo na sedežu krožka. Izbira pravilnega zdravilišča je za zdravje izredne važnosti, zato svetujemo posvet z zdravnikom. Za vse potrebne informacije obrtnite se na KRUT, Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. St. 360072 ali 360324. SK BRDINA organizira drugi kraski Bike slalom in Vzporedni bike slalom tro-feja Lea Motorbike v nedeljo, 16. t. m. v Repnu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba Proseska ul. 131 na Opčinah 12. in 13. t. m. od 20. do 21. ure. SLOVENKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je Se v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje na Ptuju (do 31. maja) in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Zelenem centru od 6. do 14. leta starosti (nas telefon 573141). DRUZBENO-POLITIC-NO DRUŠTVO EDINOST priredi v sodelovanju s Knjižnico »Pinko Tomažič in tovariši» v torek, 11. t.m., ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah srečanje na temo »Pomagaj si sam». Za uvod v razpravo o tem, kaj lahko stori vsak posamezni Slovenec v zvezi z davčno prijavo, volilnimi razglasi, avtomobilskimi globami ipd. bo spregovoril prof. Samo Pahor.» Ü__________ IZLETI Umik odhoda avtobusov za izlet v Bassano del Grappa z Veselimi godci v soboto, 15. maja: iz Boljun-ca ob 7. uri, iz Boršta ob 7.10, z Opčin ob 7.30 izpred Prosvetnega doma. LETNIKI 1924, 1925 in 1926 priredijo v začetku junija 5-dnevni izlet v Aqui-lo. Cena 350.000 lir; ob vpisu položiti 100.000 lir. Vpisujeta Janko Simoneta (Zgonik - tel. 229120) in Drago Slavec (Dolina - tel. 228156). ToCen datum in program izleta bomo sporočili kasneje. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN- KO VALENTIN VODNIK DOLINA, 8., 9., 10., 11. maja 1993 MAJENCA ’93 Danes, 9. t. m., ob 16. uri pričetek kulturnega sporeda: koncert Pihalnega orkestra BREG in nastop folklorne skupine LANCOVA VAS s Ptuja; • ob 19. uri prihod PARTERJEV in PARTERC; ples z ansamblom VRTNICA. Jutri, 10. t. m., od 20. ure dalje ples z ansamblom A VIA BAND. V torek, 11. t, m., ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra BREG; ob 19. uri slovesno podiranje MAJA; ples z ansamblom HAPPY DAY. DVORANA MLADINSKEGA KROŽKA: vodena pokušnja razstavljenih vzorcev vina ob sodelovanju Tržaške enogastronomske skupine. GALERIJA TORKLA in CERKVICA SV. MARTINA: razstavi umetniških del OBČINA DOLINA prireja XXXVII. RAZSTAVO DOMAČIH VIN z ljudskim ocenjevanjem SKE SOLE - Tajništvo Trst -obvešča Solnike, da je razpisano delovno mesto ravnatelja na nižjih srednjih Šolah s slovenskim uCnim jezikom. Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje sploSne pogoje, določene z zakonom, in ima: univerzitetno izobrazbo, profesorski stalež in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili na Deželni Šolski urad do 15. t.m. Razpis in morebitna pojasnila dobite na sedežu sindikata - Ul. Carducci 8, tel (040/370301). Urnik: torek - od 11.30 do 13.00, sreda - od 17.00 do 18.30, Četrtek - od 9.30 do 11.00 in petek - od 15.30 do 16.30. □ ČESTITKE Na PadriCah hišica stoji, v njej naSa draga botra MARTA rojstni dan slavi. Ker jo radi vsi imamo, vse najboljše ji želimo. Družina Sancin. • Carmen in Eurotu se je pridružila SARA. Mamici in očku Čestita, mali Sari pa želi srečno in lepo življenje KD Primorsko -Mackolje. MALI OGLASI OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44. OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu St. 202. OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu St. 18. OSMICO je odprl v Sama-torci St. 1. Renato Pieri. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl Emil Pu-ric - Repen 15. PRODAM polo GL, letnik 1990. Tel. 213750. FIAT 900, 60.000 km, v dobrem stanju, s komaj opravljenim tehničnim pregledom, cena po dogovoru, prodam. Tel. St. 225590 v veCenih urah. METRO 1300, z avtomatsko menjavo, v dobrem stanju, oddam. Tel. St. 225590. KRASKI OVČAR, edina slovenska avtohtona pasma, primeren po značaju tudi za majhne otroke. 'Mladice odličnega porekla z rodovnikom prodam. Tel. 226207. AGRARIA FURLANI Sri -Ul. Milano 25, tel. 040/632200 nudi: električne svedre, 550W, s privijaCi na baterijo - 143.000 lir; električne obrezovalnike, 900W s triletnim jamstvom - od 168.000 lir dalje; visokotlačne čistilne naprave, na toplo vodo, 100 bar - od 1.006.000 lir dalje; opremljene ročne in nahrbtne obrezovalnike kawasaki-ma-ruyame 33cc. PRODAM skoraj novo dnevno sobo zaradi selitve. Tel. St. 275562. PRODAM seno v balah. Tel. St. 327104. PRODAM kosilnico BCS 110, motor Lombardini v dobrem stanju in trosilec za ghoj dimenzije: Širina 1.30, dolžina 2.54 , stranica 50 cm. Bazovica 191-Sandro. PRODAM sončne grablje znamke tigre na štiri kolesa. Tel. St. (0481) 882091. PRODAM metaliziran opel corsa 1,2 GL v odličnem stanju in z dodatki, december 1989. Tel. St. 421412. PRODAM motor aprilia tuareg rally 125, letnik 1991 v odličnem stanju za 4.300.000 lir. Tel. St. 213282. PRODAM prikolico elnach 3,75 za 3 osebe, v dobrem stanju. Tel. 228265. CASABELLA - BOLJU-NEC. Hišica s prostornim vr- tom, dnevna soba, 3 sobe’ kuhinja, pralnica, taverna» možnost boxa. 040/639132. ZEMLJIŠČE v Prečnik« (kmečko podoreje E5) prodamo. Tel. St. (040) 200878 p° 18. uri. IŠČEMO kuharico za po-letno sezono za znano gostilno v predmestju. Tel. št’ 414570._____ PODJETJE s sedežem v Tr stu isce uradnika/co z vedet; no prakso v komercialn’ dejavnosti import/export, obvezno znanje angleščine, hr vascine ali slovenščine. P' smene ponudbe poslati na Pu bliest Sri, Ul. Montecchi 6 34137 Trst, pod Šifro ”Eximp najkasneje do 15. maja 1993. ORODJARNA isce delavca z izkušnjami v struženju in rezkanju. Tel. v delavnih urah na St. (040) 227034. MLADA GOSPA sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. St. 828251. MEDICINSKA SESTRA isce delo, zaželjena nega obolelih na domu, varstvo otrok ali pomoč v gospodinjstvu. Tel. St. (003866) 52008. DIPLOMIRAN AGRONOMIST z dokončanim DTTZ Žiga Zois isce ustrezno zaposlitev. Te!..231946. 42-LETNA, razvezana z odraščajočo hčerko, ljubiteljica narave, želi spoznati primernega življenjskega sopotnika za sreCno skupno življenje. Resne ponudbe pošljite na : Trieste - Fermo posta centrale - CI 91497949. ZDRAVNIK kupi prostore za ambulanto v središču Trsta, blizu železniške postaje» v višjem nadstropju, tudi zasedeno. Tel. St. 225530. V BOHINJU oddam nov apartma v maju in juniju -primerno tudi za ribice. Tel. St. (003864) 723180. V PETEK, 6.5., sem izgubila ključe na cesti Padrice-Lonjer-Katinara. Najditelj naj telefonira na St. 578042. Čaka ga lepa nagrada. 12. 5. 1983 12. 5. 1993 Edi Vecchiet Deset let je minil0’ odkar si za vedno odšel» Cas hitro beži, a bolečin® ostane. Le kdaj se bo tudi zame Cas ustavil in naju za vedno združil. Tvoja mama ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Stana Korošca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. I» Zaramelli in osebju 3. oddelka interne medicine katinarske bolnišnice. SVOJCI Boljunec, Koper, 9. 5. 1993 VOLITVE / ZA POKRAJINSKI SVET Na glasovnici bo 10 znakov Zadnji so listo vložili zeleni golobice Vlado Klemse Deset strank, oziroma gibanj je do dvanajste UJe včeraj vložilo kandidatne liste za izvolitev Predsednika pokrajine in elanov pokrajinskega sveta ter zadevno dokumentacijo. Razen SSk, ki je kandidatno listo vloži-ia v petek, so predstavniki vseh drugh strank in gibanj uredili formalnosti včeraj dopoldne. Tik pred iztekom roka so kandidatno listo predložili zeleni golobice, ki s° v petek zvečer in tudi Včeraj zgodaj zjutraj nspeli nabrati Se nekaj fto podpisov in se približati Številu 1300. Na glasovnici za pokrajinski Svet bo tako deset znakov. Kako bodo razvrščeni, bodo določili z žrebom in vrstni red Predložitve kandidatnih nst, sploh ni pomemben, volilci bodo tako izbirali nred zelenimi golobice, kD, PSDI, DSL, PSI, listo Cittadini per 1’Isontino, Severno Ligo, MSI, SSk inSKP. Volitve za 'pokrajinski Svet so že zdaj potekale P° večinskem sistemu, Pp posameznih okrožjih, ki jih je za Goriško 24. Za vsako okrožje je, oziroma bo, poleg simbola stranke ali gibanja, že zapisano ime kandidata. O kandidatih, ki imajo možnost izvolitve - zelo verjetno šele v drugem krogu - smo že poročali. Za predsedniško mesto se bo zelo verjetno bil boj med KD Bergami-nom in kandidatom DSL Salomonijem, ki ga podpirajo tudi socialisti. Neznanka ostaja kandidatka Severne Lige. Ob pričakovani močni uveljavitvi tega gibanja utegne priti v balotažo in morda spodnesti katerega od "močnih” kandidatov. Lista Cittadini per l’Isontino v kateri skupaj nastopata gibanje La Rete in PRI predlaga za mesto predsednika Pokrajine M. Michelinija, zeleni golobice pa so za najbolj odgovorno funkcijo kandidirali Renata Fio-rellija. Dogovorjanje za predhodne povezave med strankami in gibanji so bile, kakor smo že nekajkrat ugotavljali, tokrat nemogoče. Razen povezav med DSL in PSI ter PRI in La Rete in deloma PSDI, so se vse stranke odločile za samostojno nastopanje. Zaradi trdožive stare logike ali ozkih strankarskih interesov, ali ker želijo ob tako pomembni preizkušnji izmeriti stopnjo konsenza, ki ga imajo med občani, oziroma volilci? Karte za prvi krog volitev so na mizi. Zanimivo pa bo spremljati dogajanje po šestem juniju, saj predvidoma nobena od nastopajočih strank ne bo dosegla tako velikega konsenza. Nujno bo torej sklepati zavezništva, oziroma povezave. In prav glede tega se utegnejo pojaviti zanimive kombinacije. Glede priprav na pokrajinske, v nekaterih občinah pa tudi občinske volitve, velja, zdaj ko so bile formalnosti v glavnem izpolnjene, navesti nekaj ugotovitev o novem sistemu. Ob zbiranju podpisov je bilo tako ali drugače angažiranih dobrih deset odstotkov volilcev. To predstavlja velik napor zlasti za manjše stranke, oziroma gibanja. Napor, ki pa so ga v glavnem vsi uspešno prestali, čeprav je marsikdo menil, da bo to ovira, ki bo preprečila sodelovanje manjših strank in formacij na volitvah in da bo nujno prišlo do poenostavitve na politični sceni. V tej fazi vsekakor se to še ni zgodilo. Morda bo do tega prišlo po volitvah. Samo sodelovanje na volilni preizkušnji še ne pomeni avtomatično tudi izvolitev predstavnikov v pokrajinski svet. POČITNICE / POBUDA DIJAŠKEGA DOMA Tudi letos bo odprto Slovensko poletno otroško središče OBČINA / DSL Župan je zapravil zaupanje stranke Konec iluzij Nobenega smisla nima, da bi županu Tuzziju še naprej prepuščali "poizvedovalni mandat”, ki ga je prejel pred dvema mesecema. Ocena, ki jo občinsko tajništvo DSL in skupina te stranke v občinskem svetu dajeta o dosedanjih pobudah go-riškega prvega občana, v poskusu razrešitve krize, ne dopušča priziva. Zupan in negibna večina, ki ga podpira, se morata umakniti. Tako odločno stališče je navedeno v tiskovnem poročilu s petkovega zasedanja omenjenih dveh organizmov stranke DSL. V več kakor dveh mesecih odkar je bil Tuzziju zaupan mandat, se še ni sestal z nobeno od svetovalskih skupin. Malo verjetno je, DSL sicer smatra za povsem nepotrebno, da se bo to zgodilo v prihodnjih tednih, sredi volilne kampanje. Pač pa se je župan v tem času srečal s predstavniki nekaterih gospodarskih združenj in sindikatov. DSL ocenjuje, da je šlo v glavnem za vljudnostna srečanja, v nekakšno, formalno podporo, županovim pobudam. DSL ocenjuje tudi, da je župan v tem času izigral zaupanje stranke in predvsem dokazal, da mu ni do sprememb, ki bi morda pomagale iz slepe ulice. Ste že slišali za neustrašnega zmaja Lako-taja? Ne? Zagotovo ne, saj je zmaj Lakotaj zaživel šele pred kratkim, v eni izmed pravljic. Prav gotovo pa se boste z njim spoprijateljili v poletnem središču, ki ga tudi letos prirejajo v Dijaškem domu v Gorici, za otroke različnih starostnih stopenj. Lakotaj bo kot kaže letos prevzel glavno besedo v otroškem središču. Slovensko poletno središče v Gorici bo potekalo od 21. junija do 10. julija vsak dan razen sobote in nedelje od 7.30 do 17. ure. Zaključna prireditev bo letos v soboto 10. julija. Prva informacija o tritedenskih prijetnih in veselih počitnicah v družbi je tu. Prijave prijave že sprejemajo v uradu dijaškega doma do 28. maja vsak delavnik od 10. do 18. ure. Podrobnejše informacije pa nudijo tudi po telefonu 533495. Za otroke iz Doberdoba in okoliških vasi bo tudi letos poskrbljeno za prevoz. Sicer pa bo letošnje poletno središče v znaku zmaja Lakotaja, ki je šele pred kratkim zaživel v eni izmed pravljic skla- datelja in velikega prijatelja otrok Janeza Bitenca. Skladatelj bo tudi letos gost središča in z njim še mnogo drugih, med njimi Bojan Rovtar z računalniško delavnico za vse starostne skupine otrok. Poleg tega bodo otroci imeli tudi fotografski tečaj in bodo slike sami razvijali, kopali se bodo plavali v bazenu s pravimi učitelji plavanja, v čisto pravem bazenu in še veliko zanimivosti hranijo zanje. Vsega vam res ne moremo, pravzaprav nočemo, povedati. SDAG je poslovanje 1992 zaključila z dobičkom Vlado Klemse Družba SDAG, ki upravlja tovorno postajališče in naprave na mednarodnem mejnem prehodu Standrež -Vrtojba je poslovanje v letu 1992 zaključila z dobičkom 63 milijonov lir. Dobiček je bil znatno večji, vendar pa je bila Goriški občini že izplačana najemnina, preko sto milijonov lir. Obseg blagovnega prometa v lanskem letu je bil največji odkar tovorno postajališče posluje. Preko mednarodnega mejnega prehoda je šlo preko 145 tisoč tovornih vozil, težavno obdobje iz leta 1991 je bilo preseženo. V dejavnostih na območju tovornega postajališča in mednarodnega prehoda je zaposleno nad 500 oseb, 71 pa je podjetij, na področju špedicije, prevozništva in drugih dejavnosti. Kakor izhaja iz poročila o dejavnosti, se je število podjetijpovečalo, uspešno pa je bila premoščena pomanjkljivost glede upravljanja servisnih delavnic. Mesto podjetja, ki je doslej opravljalo te storitve so prevzela manjša, obrtniška podjfetja in v kratkem času bodo uporabniki imeli na razpolago komplet paleto storitev. NOVICE Obvestilo združenja ASCOM Združenje ASCOM opozarja trgovce na novosti, ki jih uvaja zakonski dekret št. 47 z dne 2.3. 1993 čl. št. 57 glede povračila davka na dodatno vrednost za nakupe, ki jih opravijo tuji državljani. Omenjeni člen v celoti zamenjuje čl. št. 38 DPR 633/72. V slučaju takojšnjega odbitka davka, morajo trgovci na fakturo zapisati: "Operazione non imponibile ai sensi dell’art. 38 quater 1. comma del DPR 26.10.1972, n. 633 e successive modificazioni ed integrazioni”. Nespremenjeno pa ostaja besedilo izjave v primeru, da se davek odbije naknadno. V tem slučaju morajo na fakturo zapisati: ” Operazione non imponibile ai sensi deU’art. 38 quater, 2. comma del DPR 633/72 e successive modificazioni ed integra-zioni”. Gorziagiovani prireja fotografski natečaj Združenje Goriziagiovani je priredilo razstavo fotografij, ki so bile posnete med srečanjem študentskih gledališč, v Gorici, 6. aprila letos. Razstava bo odprta do 20. maja v prostorih instituta Lenassi vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto pa samo do 14. ure. Združenje nadalje obvešča, da razpisujejo fotografski natečaj z naslovom “ Svet, kakor ga jaz vidim“. Natečaj je za vse, udeleženci naj pošljejo fotografije v velikosti med 20x30 cm in 30x40 cm. Vsaka fotografija mora imeti naslov, vsak udeleženec lahko pošlje največ tri fotografije. Rok za predložitev del poteče 21. maja. Dva zbora na glasbeni matineji Združenje R. Lipizer prireja danes predzadnji koncert v okviru letošnje sezone. Na matineji, ki bo ob 11. uri v dvorani L. Fogar’ bosta nastopila tržaški oboški in mladinski pevski zbor. Zbor ” I piccob cantori delta Citta di Trieste ” vodi Maria Susovsky Sirsen, zbor ”11 coro giovanile della Citta di Trieste ” pa Michele Štolfa. Zadnji koncert v okviru letošnje abonmajske sezone bo v nedeljo, 30. maja. Ponudba pridelkov La Tempesta Ob današnjem prazniku mamic, bodo cvetje in sadike ponujali tudi člani terapevtske skupnosti La Tempesta. Od 9.30 do 13. ure bodo imeli stojnico v ljudskem vrtu. Razstava metuljev in hroščev Obiskovalcem Lokvi se danes in ves prihodnji teden obeta zanimiva razstava. Ob 10. uri bodo namreč v prostorih osnovne šole na Lokvah odprli razstavo metuljev in hroščev. Na ogled bo kakih pet tisoč različnih vrst. Razstava bo odprta od 10 do 17. ure, vse dni, pod dogovoru (tel. 49407) pa tudi izven omenjenega urnika. Pobudo je uresničilo Turistično društvo v sodelovanju z restavracijo Paradise. GORICA / USPEŠNA AKCIJA POLICIJE V Venetu našli starinsko pohištvo ki so ga jeseni ukradli na gradu ^ Trevisu prijaviuli sodnim organom štiri osebe - Dragocenosti so imele že tudi svojega kupca - Preiskava v raznih krajih Veneta in Lombardije Dobršen del starinske-8a pohištva, ki so ga neznanci prve dni septembra ukradli na gradu, je policija našla pri nekate-rih preprodajalcih v Venetu. Manjka sicer še nekaj kosov, vendar so Preiskovalci prepričani, na bodo našli tudi te in Pn vrnili zakonitemu lastniku. Zaplenjene pred-nrete so včeraj dopoldne £e prepeljali na grad, "Jer jih je kvestor, dr. Dreste Davini izročil županu Tuzziju. Na skrom-n*1 vendar zato nič mapj—' Pomembni slovesnosti, )e dr. Davini dejal, da je Policija izpolnila nalogo, ji je bila posebno pri ®rcu, medtem ko se je upan Tuzzi zahvalil Vsem, ki so pri uspešni Policijski akciji sodelo- V krajšem pogovoru sta dr. Davini in načelnik letečega oddelga dr. bparagna pojasnila nekaj okoliščin kako so Prišli do ukradenih Predmetov. Podrobnosti žal nismo izvedeli, kajti Preiskava še ni Zaključena. Na pravo sl®d so preiskovalci Prišli pred kakšnim tednom, ko so prestregli in Prijeli tatove, ki so skušali ukrasti nekaj dragocenih predmetov cm ^nroninnjeve vile. m naj bi šlo za takoi-nienovano krajo po na-rocilu. Preiskovalci so zasegli veliko količino Ipravcato skladišče) sta-rinskih predmetov. Sod-nrm oblastem v Trevisu so prijavili, zaradi posesti blaga sumljivega iz-v°ra štiri osebe. Kakor kaže, so v Gori-ci ukradene predmete °dpeljali v Veneto. Sloversnost^ob predaji starinskega pohištva predstavnikom Občine - foto S, R. NEZGODE / V PETEK PONOČI PRI PIERISU Smrt dekleta Hudo trčenje med dvema avtombiloma Žrtev je 24 - letna Lidia Fratnik iz Trsta V noči med petkom in soboto 8. maja se je v Pierisu pripetila zelo huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 24-letna Lidia Fratnik iz Trsta, ulica Mauroner, 8 Do nesreče je prišlo okrog druge ure, v križišču državne ceste št. 21 in pokrajinske ceste št. 1. 27-letni Paolo Lasperanza, ki stanuje v Trstu v ulici sv. Frančiška, 16, je vozil svoj avtomobil Y10 iz Poljana proti Gra-dežu. Z njim se je peljala tudi Fratnikova. V križišču pa mu je prišel nasproti 24-letni Francesco Marcolini iz Pie-risa, Pascolijeva ulica 22, s svojim avtomobilom fiat uno GO 184288. Marcolini je vozil iz Cervinjana pro- UKAZ / STEKLINA Psi privezani V petek smo poročali, da so na solkanskem polju našli poginulo lisico, ki je bila okužena s steklino. Prav zaradi tega so na županstvu sprejeli stroge preventivne ukrepe in omejili gibanje psov in drugih domačih živali.Tako goriški župan ukazuje: prepovedano je prosto puščanje psov; živali morajo biti vedno vodene na vrvici in v spremstvu gospodarja. Klateške pse bodo polovili in jih zaprli za šest mesecev v mestni pesjak, za dva, če so bili cepljeni proti stek- lini. Nadalje župan ukazuje lastnikom psov in mačk, da takoj obvestijo pristojne mestne oblasti, če njihove živali pobegnejo, ali pa spremenijo svojo nrav in navade, kot recimo: če hujšajo, bruhajo, se razburjajo, kažejo znake paralize, če težko požirajo hrano, če se venomer praskajo in podobno. Ukaz začne veljati takoj, proti kršilcem pa bodo postopali v smislu zakonskih določil. Upati je na dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov. TRŽIČ / 40-LETNI MAVRETANEC Prijeli razpečevalca drog Heroin je skrival v ustih Policijski organi v Tržiču so že dalj časa nadzorovali dejavnost 40-letnega mavretan-skega državljana Souwa Sambe. Sumili so namreč, da je vpleten v razpečevanje mamila. V petek zvečer so ga prijeli v bližini tržiškega hotela, kjer je bil prijavljen med gosti in ob natančnejši preiskavi so pri njem našli heroin. Mamilo, spravljeno v plastičnem ovojeku, je skrival v ustih. Menda ga je bilo za kakih deset doz. Pospremili so ga na varno, v goriški zapor. V istih prostorih so nudili zavetišče tudi dvema beguncema iz Bosne, ki sta sicer nastanjena v Cervinjanu, v vojašnici Pasubio, pa sta kot kaže prosti čas skušala izrabiti aktivno. V Gra-dežu so ju zasačili medtem ko sta skušala ukrasti nekaj oblačil. Slo naj bi za 59-letnega C. Hajru-dinaiA. Huseinoviča.Zavetišče so jima zaenkrat nudili v ulici Barzellini, preiskovalci pa bodo skušali ugotoviti, če sta odgovorna tudi za katero od številnih tatvin, ki so jih ugotovili te dni v Gra-dežu, v raznih tegovinah. ti Tržiču. Z njim je bila v avtomobilu še Daniela Matiussi iz Ronk. V križišču je prišlo do usodnega trčenja, pri čemer je bila hudo ranjena Lidia Fratnik. Fratnikovo so hitro odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico v Tržič, kjer so ji zaman nudili pomoč, kajti kmalu po prihodu v bolnišnico je podlegla poškodbam. V nesreči, katere dinamiko prometna policija še raziskuje, sta bila lažje poškodovana tudi voznik avta Y10 Lasperanza, ki se bo zdravil 8 dni in sopotnica Marcolinija v drugem avtu Daniela Matiussi, ki bo ozdravela v petih dneh. Marcolini pa je doživel samo močan šok. BI PRIREDITVE SD TRST - GORICA -VIDEM in Društvo slovenskih izobražencev vabita na predstavitev razprave o Trubarjevih psalmih dr. Francke Premk “Korenine slovenskih psalmov”, v ponedeljek, 10. t.m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v ul. Doni-zetti 3 v Trstu. Vabljeni zlasti dijaki vbišjih srednjih šol. Z} OBVESTILA TABORNIKI RMV - Nazaj v taborniški raj 93 -sporočajo, da je rok za prijave podaljšan do konca junija. Prijavnice so na razpolago v ulici Malta, v knjižnici D. Feigel ter pri članih. VCERAJ-DANES Iz matičnega urada go-riške občine v tednu od 1. do 8. maja: RODILI SO SE: Alessia Comentale, Martina Blasig, Mattia Montina in Andrea Visintin. UMRLI SO: 82-letna upokojena učiteljica Ljubka Šorli vdova Bratuž, 45-letni civilni invalid Umberto Polloni, 85-letna gospodinja Alberta Spagnolo vdova Zucchia-ti, 51-letni Enzo Mene-ghini, 89-letna gospodinja Carmen Bernt vdova Furlani, 63-letni zidar Luigi Bressan, 74-letni upokojenec Natale Ber-nardis, 89-letna upokojenka Erminia Ulian, 83-letna upokojenka Ervina Dra-mani vdova de Colle, 64-letni bolničar Giorgio Malfatti, 75-letna upokojenka Ada Patron-cino, 96-letna upokojenka Teresa Baoa-ben, 69-letni upokojenec Vittorio Colosimo, 95-let-na upokojenka Lucia Va-lobra vdova Venuti, 82-letni upokojenec Giorgio de Fabris, 80-letna Maria Trevisan, 78-letni upokojenec Amedeo Aiossa, 100-letna upokojenka Giacomina Sbuelz, 80-letni upokojenec Ernesto Lando, 51-letni Luciano Piccolo, 80-letni upokojenec Redivo Menotti, 84-letni upokojenec Rodolfo Bele, 77-letni upokojenec Italo Maranzana, 94 letna upokojenka Anna Cossar vdova Mezzorana in upokojenka Giustina Radinja vdova Figelj. KINO GORICA VITTORIA 17.30-19.45-22.00 »Gli occhi del delitto«. CORSO16.00-22.15»Proposta indecen-te«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 15.00-22.00-»La Guardia del corpo«. K. Kostner. TR2IC COMUNALE 10.30 Koncert tamburaškega orkestra ”G. Verdi”. EXCELSIOR 16.00-22.00 »L’armata delle te-nebre«. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), C. Verdi 57, tel. 531879 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fabris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315 Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti Gorica se ob uspešni akciji zbiranja podpisov za udeležbo na pokrajinskih volitvah vsem svojim privržencem ISKRENO ZAHVALJUJE. Zahvala velja tistim, ki so akcijo usmerjali, posebej pa Se vsem Številnim znanim in neznanim podpisnikom, ki so zavzeto razširjali novico in odločilno pripomogli k uresničitvi te prodorne potrditve strankinih naCel. Športno združenje Olympia Čestita ekipi Valprapor - MSA ob dosegli izrednega uspeha - napredovanju v B-2 ligo. Pokrajinski odbor SKGZ iz Gorice Čestita ob koncu uspešnega prvenstva 0K Val - MSA za prestop v B-2 ligo, ki predstavlja velik dosežek za celotno naSo skupnost. ŽUPNIJA SV. MARTINA V DOBERDOBU SKPD HRAST pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij Danes ob 10. uri v cerkvi v Doberdobu V. Vodopivec: LATINSKA MASA V ČAST SV. VINCENCU Izvaja MPZ Franc Zgonik iz Branika, pri orglah Marij Pavlica. OBVESTILO Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, prosimo, da poravnajo drugi obrok 105.000 lir najkasneje do konca tega meseca. Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE - DZP. NOVICE SEVERNA KOREJA NEMČIJA / ZAKAJ NARAŠČA NEONACIZEM NA VZHODU? Mitterand položil venec na grob neznanega vojaka PARIZ - Francoski predsednik Mitterrand in premier Balladur sta se v soboto udeležila slovesnosti ob 48. obletnici zavezniške zmage nad nacistično Nemčijo. Prireditev pri Slavoloku zmage je po volitvah v marcu prvi dogodek na državni ravni, kjer sta se skupaj pojavila socialistični vodja države in konservativni šef vlade. (Reuter) Beli politik obtožen umora Hanija JOHANNESBURG - Južnoafriška policija je sporočila, da je za uboj komunističnega voditelja Chrisa Hanija obtožen tudi Glive Derby-Lewis, nekdanji poslanec Konservativne stranke in elan predsednikovega svetovalnega odbora. Postopek že teCe proti njegovi ženi Gaye in poljskemu priseljencu Januszu Walusu, atentat na Hanija pa naj bi bil del širše skrajnodesniCarske zarote. (Reuter) Pentagon varčuje WASHINGTON - Iz ameriškega obrambnega ministrstva so sporočili, da bodo v okviru zmanjševanja vojaškega proračuna ukinili ali zmanjšali svoje dejavnosti na 46 lokacijah ameriške vojske v Evropi, Severni Afriki in Aziji. Ogroženih je skoraj 7500 delovnih mest, odločitev pa bo najbolj prizadela letalsko oporišče Alconbury v Veliki Britaniji in vojašnico pehote v nemškem kraju Taukkunen. Washigton Post je zapisal, da namerava tudi vojna mornarica Združenih držav skrčiti svojo floto ter preložiti ah celo preklicati nakup bombnikov nove generacije. Zmanjšah bodo število bojnih podmornic, ukinili zastarela letala A-6 in jih namesto s predvidenimi letali AFX s protiradarsko tehnologijo nadomestili z manj dragim lovskim bombnikom. (STA/AFP) Rafali sredi Bruslja BRUSELJ - Neko policijsko postajo v bližini kraljeve palaCe v belgijski prestolnici so v soboto okoli treh zjutraj napadli štirje neznanci, oboroženi s hitrostrelnimi pištolami, puškami in granatami. PriCe in policija pravijo, da so povzročili le materialno škodo, dežurni uslužbenec, ki je bil tedaj v stavbi, pa k sreči ni bil poškodovan. Policisti iste postaje so kasneje prijeli Philippa Lacrobca, ki je v ponedeljek pobegnil iz zapora Saint Gilles, ter ga spet spravih na hladno. (STA/AFP) Nevarne jedrske igre VS OZN pripravlja resolucijo, ki naj omogoči nadzor Evelyn Leopold / Reuter WASHINGTON - Tiskovni predstavnik Združenih narodov je sporočil, da so ZDA Amerike, Rusija, Francija in Velika Britanija predlagale Varnostnemu svetu, naj sprejme posebno resolucijo, ki bo odprla vrata mednarodni skupini jedrskih inšpektorjev v dve severnokorejski vojaški oporišči. V OZN bodo o predlogu razprav-Ijali v ponedeljek. Z resolucijo želijo pozvati Pjongjang, naj ponovno pretehta možnost za podporo načrtu o jedrski razorožitvi, saj je 12. marca Severna Koreja sporočila, da raje odstopi od načrta za jedrsko razorožitev, kot pa odpre vrata dveh svojih vojaških oporišč. Sporočilo je sprožilo ugibanja o možnosti, da Se- verna Koreja jedrsko orožje že ima ah pa je pričela z njegovim izdelovanjem, kar pa je Pjongjang vztrajno zanikal. Resolucija je do Severne Koreje zelo blaga, vendar pa odpira možnost, da Varnostni svet sprejme tudi ostrejše ukrepe. Pričakujejo, da se bo Kitajska zaradi dolgoletnega zavezništva s Pjongjangom vzdržala pri glasovanju, skoraj zagotovo pa ne bo uporabila veta. Peking, ki je vodil pogajanja s Severno Korejo, je doslej nasprotoval sankcijam VS. Varnostni svet bi lahko uvedel ekonomske sankcije, vendar pa doslej predlogov za sprejem takih ukrepov še ni bilo, Čeprav se je svetovna organizacija o njih že pogovarjala. Tehtali so namreč možnost uvedbe trgovinskega embarga proti Severni Koreji, vendar pa se je Kitajska že na razpravi odločno uprla, bojeC se, da bo tudi Severna Koreja drastično odgovorila na sankcije. Člani VS iz zahodnih držav opozarjajo, da je potrebno ukrepati, saj bi nedejavnost svetovne organizacije postala zgled tudi za druge države, ki ravno tako kot Korejci ne želijo, da bi mednarodne komisije pregledovale njihova vojaška oporišča. (Reuter) Mladi Nemci si želijo priznanja in uveljavitve Namesto v mladinskih organizacijah zdaj iščejo identiteto v nasilju Neonacizem se med mladimi širi po vsej Evropi Ana Kovač/Bonn BONN - Zdolgočasenost, frustracije, sovraštvo in zabava so najpogostejši motivi, zaradi katerih se mladi vključujejo v skrajno desničarske organizacije. Tem sledi zoperstavljanje političnim nasprotnikom. Do teh izsledkov so prišli raziskovalci pravne fakultete v Jeni. Nasilne mladostniške skupine pa niso samo vzhodnonemška posebnost. Politično ozadje ima v mnogih primerih podrejeno vlogo. Politična usmeritev organizacij in hierarhična strukturiranost teh skupin sta neznatnega pomena. Anketa, ki so jo izvedli v drugi polovici preteklega leta, je zajela 23 mladostnikov iz Turingije, analizirali pa so tudi sto kaznivih dejanj, ki so jih povzročili mladi prestopniki. Vzroki, da se mladi priključijo nasilnim skupinam, izhajajo iz dejstva, da si mladi ne znajo zastaviti življenjskih ciljev, vendar ni nujno, da to stanje izvira iz neurejenih življenjskih razmer. V iskanju opore se mladi v vzhodni Nemčiji tesneje navežejo na družino. Starši, ki se ubadajo predvsem z globokimi družbenimi preobrati, otrokom ne morejo nuditi ustrezne opore. Vzrok za priključitev na-silniški skupini pa so lahko tudi konflikti v šoli ah na delovnem mestu. K elanom nasilniških skupin je treba prišteti še tiste mlade, ki v vzhodni Nemčiji že dolgo veljajo za upornike in so jih opazili že leta 1989. Mla^1 nasilniki iščejo predvsen1 osebnostno priznanje in oh" Cutek enakovrednosti. Glavni vzrok nasilja je J' »fokusiranju življenjskih konfliktov«. Dosedanje mla' dinske zveze so izgubile svojo moC in vpliv, možno-sti osebnostnega razvoja pa so se močno skrčile. Tako so se zaceli mladi bojevati proti svojemu lastnemu okolju. Konflikte iščejo v ja-vnosti, ki je samo kanal z3 izživljanje lastnih tegob. Na' silje pravzaprav ni glavni element teh skupin, niti m strateško načrtovano: najp0" gosteje nastopi v povsem spontanih situacijah, pog°' sto pa jim botruje tudi alk0" hol. Žrtev, ki domnevno iZ' haja iz sovražne skupin®’ reagira podobno kot nap3' daleč. Nasilje torej izbaj3 predvsem iz »vzajemnega razpoloženja«. Nasilnišk® skupine mladih v deželah nekdanje Vzhodne NemCijf si izbirajo različne žrtve: tuj' ce, homoseksualce, brezdomce. Do nasilnega obračunavanja pride vedno spontano, razvije pa se d° »nenavadne brutalnosti«-Na erfurtskem pravnem ministrstvu so izrazili zaskrbljenost, ker se v nasilnišk® [ skupine včlanjujejo vedn° mlajši, ki v skupini ostanejo dlje Časa. ŠRI LANKA / PO PRVOMAJSKEM ATENTATU VELIKA BRITANIJA /VOLILNI PORAZ KONSERVATIVCEV Predsednikova smrt razgalja globoke politične razpoke »rajskega otoka« Tamilski tigri se z umori in oboroženimi napodi bojujejo za samostojnost Florijan Laimis / Radio Slovenda V Colombu so se nekateri z bolečino, drugi povsem ravnodušno, tretji privoščljivo poslovili od ubitega predsednika Sri Lanke Ra-nasinghe Premadase. Potegnjena je prva Črta pod politično nasilje, ki je značilno za to otoško državo že ves Cas od razglasitve njene neodvisnosti leta 1948. Čeprav je osumljena gverilska organizacija Tamilski tigri zavrnila vsako možnost, da bi bil prvomajski atentat njeno delo, niso mogli prepričati o svoji nevmešanosti niti domaCe, kaj šele tuje javnosti. Kljub številnim aretacijam, ki jih je policija že izvedla in kljub begu Tamil-cev iz glavnega mesta v kraje, kjer imajo večino, bodo podrobnosti atentata verjetno ostale nepojasnjene. Tudi dolge mesece po uboju indijskega premiera Gand-hija ni bilo mogoče najti tistega, ki je »vlekel niti« takratnega atentata. »Vsakokrat, ko pridemo na sled kakšnemu ključnemu osumljencu, le-ta običajno naredi samomor,« so ugotavljali preiskovalci. Vsi pa vedo, kje je treba iskati morilca: pri »Osvobodilnih tigrih tamilskega Elama«, vodilni gverilski skupini v državi, ki si prizadeva izbojevati na severu in vzhodu otoka neodvisno državo tamilske manjšine. Sum ni upravičen le zaradi ciankalijevih kroglic, ki jh novinci med »tigri«, 12 do 15 let stari fanatiki, nosijo okrog vratu, simbola, da so končali svoje urjenje, da so prisegli skrivnostnemu voditelju Prabhakaranu. Z enako brutalnostjo, moCno bombo in preciznim načrtom so že pred Radživom Gandhijem ubili marsikaterega vodilnega politika, na primer obrambnega ministra Sri Lanke Wijeratno in tamilskega voditelja Amir-thalingama. Nobena druga tamilska organizacija nima svojih morilskih komandosov, ki se poženejo v zrak obenem s svojo žrtvijo, nobena druga ne obračunava s svojimi nasprotniki tako brezobzirno, s kroglo ali dinamitom. Čeprav umorjeni predsednik Premadasa ni veljal za prijatelja sosednje Indije, povezujejo njegovo smrt z navezanostjo na Indijo kot zašCitnico žrtev tamilskih tigrov. Dopuščajo še kakšno zamero iz preteklosti, kajti samomorilski atentatorji dobijo zapoved eno ah dve leti pred napadom, se oddaljijo od LITE, potem ko so dobili orožje in denar, ter sami prevzamejo odgovornost za izvedbo atentata. To pomeni, da ukaza skoraj ni mogoče veC preklicati, pa Četudi so se v tem Času politične razmere bistveno spremenile. Čeprav ne sklicuje tiskovnih konferenc in ga v javnosti le redko vidijo, je 40-letni Prabhakaran gverilski voditelj, ki se ga najbolj bojijo na vsem območju »tretjega sveta«. Na govorice o svoji smrti odgovarja z videokasetami, ki ga kažejo, kako v Časopisju prebira novico o svoji domnevni smrti. Indijska vojska je že poskušala obračunati s tamilskimi tigri, vendar je dosegla samo to, da v vojaških šolah analizirajo poraze v teh spopadih. »Bojevali smo se z uporniškimi Nagasi in Mi-zosi, s Sikhi v zlatem templju,« je pripovedoval neki indijski oficir in pripomnil, da »Tigri« vse postavijo v kot, tako bojeviti in brezobzirni so. V Nagalandu, Mi-zoramu ali v Punjabu so imeli Indijci opraviti s kmečkimi sinovi, pri Tamilcih pa s šolanimi ljudmi. Prabhakaran je iz nižje karaivararske kaste, že kot otrok pa je poslušal zgodbe o veličastni zgodovini Ta-milcev in njihovem kralju Karikalanu. Kot 16-letnik je postal elan tamilske študentske organizacije, dve leti kasneje pa je že ustanovil svojo prvo gverilsko skupino »Novi tamilski tigri« in jo leta 1976 preimenoval v Osvobodilni tigri tamilskega Elama. Nastajale so na- sprotne organizacije, ki jih je večinoma ustanavljala indijska tajna služba. Leta 1985 se je položaj tako zaostril, da so zaCeh »tigri« sistematično moriti svoje tekmece, pa tudi nekdanje tovariše. Novincev ni gibanju LITE nikoli primanjkovalo. Med urjenjem so jih učili slaviti smrt in svojega voditelja Prabhakarana. Med pripadniki je okoli 2000 žensk, imenovanih »Cme tigrice«. Vodi ji Adele Bala-singham, avstralska žena glavnega Prabhakaranovega svetnika. Malokdo ima priložnost stopiti pred Parbhakarana, imenovanega tudi »ponos vseh Tamilcev«. Od leta 1986 je bil tamilski polotok Jafiha na sevem države pod kontrolo »tigrov«. Njihovo početje so previdno kritizi-rali samo v krogih univerze v Jaffni. Obsojali so poboje in razpečevali knjigo »The Broken Palmyra«. Avtorica Rajani Thiranagama, profesorica anatomije na tamkajšnji univerzi, je primerjala gospostvo »tigrov« z Orwellovo »Živalsko farmo«, nakar so jo kmalu našli mrtvo nekje v univerzitetnem središču. Radživ Gandhi je leta 1987 poskušali pokopati aspiracije Tamilcev za vzpostavitev lastne države, v katero bi vključili tudi okoli 50 milijonov Tamilcev, ki živijo v južni Indiji. Tudi premier Premadasa je poskušal aprila 1989 skleniti premirje s tigri, vendar je dobro leto kasneje Prabhakaran pogajanja prekinil. Tedaj je po mnenju poznavalcev razmer na Sri Lanki tamilski atentator dobil ukaz, naj izvede atentat na predsednika vlade v skladu z vsem, kar se je naučil v gverilski Soh. INDIJA Bengalski zaliv 50 km Tamilska manjšina Črta spopadov SRI LANKA Kolombo Singalska večina Indijski ocean INDIJA APAA/m. J. Castello Zahteve po odstopu finančnega ministra LONDON - Po porazu konservativne stranke v Newburyju se na britanskega premiera Johna Majorja vrstijo vse hujši pritiski, naj odstavi finančnega ministra Normana Lamonta. Vse veC konservativcev v parlamentu od Majorja zahteva, naj zastavi svoj ugled in odstavi Lamonta, saj so volilci jasno povedali, da niso zadovoljni z dosedanjo gospodarsko politiko vlade. »Občutek imam, da Ce hoCe ta vlada ohraniti še kaj verodostojnosti, potem mora zamenjati finaCnega ministra,« pravi konservativec in elan parlamenta John Carlisle. »Ce bo premier Major še naprej vztrajal pri tem, da ščiti svoje prijatelje, namesto da bi ščitil sebe, je njegov položaj resno ogrožen. Ce hoče rešiti sebe, mora žrtvovati svoje prijatelje,« je še dejal Carlisle. Premier Major je izjavil, da so volilci njegovi vladi zadah hud udarec, zaradi Cesar ima le-ta »krvav nos«. Konservatici so na Četrtkovih volitvah izgubili sedež v parlamentu, ki so ga imeli vse od leta 1924, in sedaj imajo večino le v enem od 47 mestnih svetov v Angliji in Walesu. Volilci, ki so konservaticem in Johnu Majorju pred trinajstimi meseci na splošnih volitvah zaupali mandat, so se sedaj, kot kaže, maščevali za neizpolnjene obljube o znižanju davkov in gospodarskem okrevanju ter tudi zaradi spornega zaprtja nekaterih rudnikov. Norman Lamont je postal nepriljubljen že lanskega septembra, ko so morah britanski funt izločiti iz evropskega denarnega sistema, obtožujejo pa ga tudi, da je glavni krivec za najdaljšo recesijo, ki je prizadela Veliko Britanijo po letu 1930. 50-letni John Major, Cigar mirnost se ne more primerjati z odločnostjo njegove predhodnice Margaret Thatcher, je doslej zavračal vse pozive, naj odstavi Lamonta. Politični analitiki menijo, da bo moral Major pokazati veC odločnosti, sicer se bo zamajal njegov premierski stolček. »Kritike konservativcev na računa Normana Lamonta so v resnici kampanja proti Johnu Majorju. Krožijo govorice, da je Major tako šibka osebnost, da ne zmore odstaviti nepriljubljenega Lamonta,« je v soboto zapisal Andrew Marr v Časniku Indepen- PREKINITEV BLIŽNJE VZHODNIH MIROVNIH POGAJANJ ^ Sovražniki se zbližujejo, a ne dovolj TUNIS - Palestinska osvobodilna organizacija (-PLO) je zavrnila izraelsko ponudbo za palestinsko samoupravo, saj trdijo, da prinaša ponudba le malo novosti, poleg tega pa opozarjajo, da vodijo pogajanja na Bližnjem Vzhodu v slepo ulico. »Zavračamo rešitev, ki bi nam prinesla le nekoliko nepomembne politične moCi. Gre namreC za pretvezo, pod katero bi se zmanjšala teža izraelske okupacije; še veC - s takim sporazumom bi okupacijo celo legalizirali. Izraelci so nam sicer ponudili zdravstveno oskrbo in možnost šolanja, medtem ko bi vojaška vlada in nadzorstvo ostala,« je novinarjem povedal tiskovni predstavnik PLO Abed Rabbo. Palestinci zahtevajo tudi upravo nad vzhodnim, arabskim delom prestolnice Jeruzalem in odstranitev vseh židovskih naselij na zasedenih ozemljih Gaze in Vzhodnega brega. Do palestinske zavrnitve izraelskega predloga je prišlo ravno v trenutku, ko je kazalo, da se bodo mirovna pogajanja o Bližnjem Vzhodu premaknila z mrtve točke tako med Izraelci in Palestinci, kot tudi med Jordanijo in Libanonom, med- tem ko pogovori med Izraelom in Sirijo še niso obrodili sadov. Sprte strani so se dogovorile, da bodo nadaljevale s pogajanji še prihodnji teden, tako izraelska, kot tudi palestinska stran pa sta izjavili, da upata, da se bosta uspeli sporazumeti še pred koncem tega kroga pogajanj. Izraelci so sporočili, da bodo dovolili tujim opazovalcem spremljati palestinske volitve na zasedenem zahodnem bregu Gaze, ne bodo pa dovolili, da bi glasovanje nadzorovali opazovalci Združenih narodov. Novico je že uradno zani- dent. Celo nekateri Majorjevi najbolj zvesti privrženci so v tisku že zahtevali Lamontov odstop, njegovo nedavno izjavo o gospo-darskih razmerah »Za nie mi ni žal« pa so označili za skrajno aroganco. Peter Lilley, sekretar za socialne zadeve, je še edini, ki brani Normana Lamonta. »Morate poznat1 eno od temeljnih pravil p0j lirike. Vsak dober finacm minister je nepriljubljen' Ce bi bil priljubljen, bi to pomenilo, da ne počne tistega, kar država potrebuje,« trdi Lilley. Na vprašanje, kaj meni o morebiti11 zamenjavi Lamonta, j® Lilley dejal: »O tem b° odločal premier Major i® on najbolje ve, katere ljud1 mora postaviti na pomen1" bne položaje.« (Reuter) kal tiskovni predstavnik PLO, ki trdi, da Izraele1 obljube zagotovo ne bodo izpolnili, saj Palestincem niti niso poslali uradnega sporočila o tej možnosti. Nadaljevanje pogajanj so ogrozili tudi v Jeruzalemu, kjer je konservativna Izraelska verska stranka zagrozila, da bo izstopila iz vlade, Ce ne bodo odstavili enega od levičarskih ministrov. Med tem se uboji na zasedenih ozemljih nadaljujejo. V soboto so izraelski vojaki ubili 16-letnega Palestinca, ki je s skupino prijateljev metal kamenje na izraelsko vojaško patruljo. (Reuter) Ameriški bombnik B-2... Združeni narodi in Evropa kažejo bolj malo interesa, da bi v Bosni in Hercegovini vojaško posredovali, toda pritisk javnosti in delitev političnih krogov na zagovor-nike in nasprotnike voja-skega posredovanja, bosta odgovorne verjetno prisi-nla k vsaj kompromisni odločitvi. Trenutno obstajata dva ■nožna vojaška kompromisa. Ukinitev embarga na uvoz orožja, s Čimer bi Poskrbeli za »enakopravnost« strani pri vsesplošnem klanju, ter omejeno vojaško posredovanje v obliki letalskih napadov na posamezne cilje v Bosni in Hercegovini, pa tudi kje drugje, Ce bo potrebno. V morebitni letalski sjmiji bodo zavezniki ve-rjetno uporabili večino že v Zalivu preizkušenih orožij in opremo, ki so jo v Času od Zalivske vojne ■c Se izboljšali. Seznam ciljev verjetno obstaja že dalj časa, saj so ob satelitskem izvidništvu teren Verjetno obdelali tudi v Času odmetavanja humanitarne pomoCi oziroma med izvajanjem sedanjih operacij, povezanih z nadzorom zračnega prostora nad Bosno in Hercegovino. Za pridobivanje potre-onih podatkov med samo 'dccijo bodo verjetno skrbeli sateliti, ki bodo neprestano spremljali doga- janje na območju ciljev in zasledovali tudi lansira-nje različnih raket. Velika je tudi verjetnost, da bodo v primeru letalskih napadov Američani uporabili letala E-8 JSTARS, ki omogočajo opazovanje premikov oklepnih kolon in drugih kopenskih sil, poleg tega pa spremljajo tudi radarske signale in radijske komunikacije. Na ta naCin pridobljeni podatki se bodo zbirali -poleg podatkov s terena -v obveščevalnem centru, ki bo koordiniral akcije in del potrebnih podatkov posredoval tudi radarskim letalom, ki bodo bedela nad dogajanji v zraku. Ta letala bodo usmerjala k morebitnim zračnim ciljem zavezniška lovska letala, ki bodo po odkritju cilja prevzela pobudo in ukrepala v skladu s trenutnim položajem. Naloga lovcev bo predvsem zaščita letal, ki bodo napadala cilje na zemlji in zaščita radarskih in podobnih letal, ki bodo skrbela za nadzor in vodenje posameznih akcij. Proti morebitnim napadalcem bodo lovska letala posredovala z raketami srednjega dosega AIM-7 sparrow in raketami kratkega dosega ALM-9 sidewinder . V primeru bližnjih zračnih dvobojev pa imajo zavezniški lovci na razpolago tudi večcevne topove. KAJ BI ZAHOD LAHKO UKRENIL NA BALKANSKIH BOJIŠČIH, CE BI HOTEL... V pričakovanju vojaškega posredovanja na Balkanu ZDA in Evropa se še ne morejo dogovoriti o kaznovanju Srbov ... protijugoslovanskemu orlu? Pri napadu na cilje na zemlji se bodo letala najprej posvetila radarskim in protiletalskim napravam. Del jih bodo poskušali le motiti, del pa tudi uničiti, oziroma vsaj onesposobiti. Pri tem lahko za motenje uporabljajo veC letal, namenjenih za elektronsko vojskovanje: od velikih EF-111 raven, ki nasprotnikove radarske naprave zaslepijo z motnjami oziroma popačenimi radarskimi signali, do manjših mornariških letal E-6 prowler, ki delujejo podobno. Za uničevanje radarjev pa lahko uporabijo letala wild weasel F-4G oziroma F/A-18, ki nosijo rakete HARM (-high-speed anti radiati-on), ki se usmerijo na signale, ki jih oddajajo nasprotnikovi radarji. Le-tem preostaneta dve možnosti - da vključeni Čakajo na zadetek ali pa prekinejo delovanje in Čakajo na bolj prijazne Čase. Ostale cilje lahko zavezniki napadejo z obširno paleto različnih letal oziroma orožij, na primer z letali F-117A, ki so v Zalivu dokazala upravičenost visokih stroškov tehnologije stealth, ki poskrbi za veliko manjši radarski odsev letala ali pa ta odsev odbije in ga prikaže tam, kjer letala sploh ni. Za napade na manjše cilje so primerna tudi letala F-lll, ki z bombami GBU-15 poskrbijo za izre- dno natančno zadevanje želenih ciljev. Bombe imajo namreč vgrajeno videokamero, s pomočjo katere pilot, ki na ekranu v letalu praktično gleda, kam bomba leti, le-to usmerja s pomočjo krilc na bombi natančno v cilj. Podobno lahko v cilj usmerja tudi lasersko vodene bombe, ki zadenejo Marko Krautberger cilj, označen z na letalu nameščenim laserjem. Večje cilje lahko zavezniki napadejo tudi s sicer dragimi, a izredno učinkovitimi izstrelki tomahawk. Izstrelke lan-sirajo z ladij, potem pa leti z veliko hitrostjo in na majhni višini poletijo proti cilju, predhodno programiranemu v »možganih« izstrelka. Za uničevanje oklepnih vozil in utrjenih ciljev lahko zavezniki uporabijo jurišna letala A-10, ki so lahko med drugim oborožena tudi z izstrelki zrak-zemlja maverick. Za podobne naloge lahko Ross Porot: »Clinton se izogiba domačim težavami NEW YORK - Teksaški multimilijar-der Ross Perot, ki je javnost opozoril nase s svojim nepričakovano uspešnim sodelovanjem v predsedniški tekmi, je ponovno v središču pozornosti. Tokrat je dvignil prah z zelo ostrimi besedami, s katerimi je opisal svoje razočaranje nad odnosom ameriške politike in predsedni-. ka Clintona do problematike v BiH. Clintonu očita, da izkorišča vojno v BiH, da bi odvrnil pozornost ameriške javnosti od prelomljenih obljub in izjalovljenih načrtov, ki jih je volilcem obljubil v času predvolilne kampanje. Predsedniku odta, da ni storil prav ničesar za pospešitev gospodarske rasti. Bela hiša je milijarderjeve očitke že zavrnila, zaplet pa se bo zagotovo še nadaljeval - predvsem v najvplivnejših medijih, ki podpirajo Perotove obtožbe. Medtem pa Bela hiša še vedno ni našla izhoda iz začaranega kroga vprašanj, kako ukrepati, da bi zaustavili vojno v BiH. Odgovora niso uspeli najti niti predvčerajšnjim na sestanku predsednika Clintona s predstavnikoma ES, Jacquesom Delorsom in Paulom Rasmus-senom, Čeprav postaja vse bolj očitno, da se Američani bolj nagibajo k odpravi em- barga na uvoz orožja v BiH kot pa k letalskemu napadu na položaje srbskega topništva, ki ima cevi obrnjene proti večini bosanskih mest, še posebno pa na tista, ki jih je Varnostni svet razglasil za "vama območja“. Neuradni viri poročajo, da se vsi z odpravo embarga sicer še ne strinjajo, vendar pa. bo ideja verjetno postala glavna točka nadaljnje politike v bosanski krizi. Isti vir poroča tudi, da bi morali srbske položaje verjetno bombardirati kar nekaj dni, preden bi Srbi sprejeli mirovni načrt. Pentagon meni, da bombardiranje Srbov ne bo posedlo za pogajalno mizo, ocenjujejo pa tudi, da bi potrebovali za pripravo operacije najmanj deset dni, Bela hiša pa pritiska, da je potrebno posredovati še pred 15. majem, pred referendumom bosanskih Srbov. Nesporno je, da je poročilo o mšenju dveh džamij v Banja Luki prililo novega olja na že tako razplamteli ogenj, zato postaja ameriškemu predsedniku še bolj vroCe, saj postajajo z vročino vse večji tudi pritiski, naj se ZDA končno odločijo, ali bodo posredovale v Bosni. Zoran Kurtovic uporabijo helikopterje apache, ki z izstrelki hell-fire uspešno uničujejo cilje, ki jih izbere strelec v helikopterju. Uničevanju letaliških stez, pa tudi pomembnih cestnih povezav, je namenjeno orožje JP233, ki je pravzaprav »trosilnik« majhnih bombic, ki uničijo stezo, in majhnih min, ki preprečujejo nemoteno popravljanje poškodb. Za Se eno obliko letalskega pristopa k reševanju problemov, to je pola- ganje »bombnih preprog« s pomočjo velikih bombnikov B-52, se zavezniki verjetno ne bodo odločili zaradi nevarnosti, da bi pokrili tudi civilne predele, pa tudi zaradi izkušenj iz zalivske vojne, kjer se je takšna oblika bomban-diranja izkazala predvsem kot zapravljanje denarja. Vse to so seveda možnosti, Ce se Zahod odloči za omejeno posredovanje v Bosni in Hercegovini. Ni pa nujno, da bo taksna akcija uspešna, saj je teorija eno, praksa pa vse kaj drugega. Vsa ta orožja pa kdaj tudi zatajijo. Da o morebitnih obrambnih ukrepih nasprotnikov ne govorimo. Ni res, da so goloroki Srbi v Bosni in Hercegovini Cisto goloroki. In kot kaže, se tega zavezniki z Američani na Čelu dobro zavedajo, sicer ne bi v Italijo pripeljali slavnih protiletalskih raket Patriot, ki so učinkovite tudi proti izstrelkom zemlja-zemlja. ZDA v vojni - toda Balkan še ni iraška puščava SRBIJA / CE SE SVET ZAROTI PROTI DR2AV1 Najbolj iskano blago v Beogradu so kolesa Srbi v strahu pred vojno kupujejo vse in ne sprašujejo za ceno Nadezda Gače / Beograd BEOGRAD - Epilog dogajanja na Palah je znan. Bosanski Srbi so povzročili jezo ne samo mednarodne skupnosti, ampak tudi svojih dovcerajšnjih beograjskih mentorjev in srbskega naroda, ki vse teže prenaša revščino in pomanjkanje osnovnih živil. Javni mestni prevoz ne deluje, ker ni goriva, Beograjčani pa svojo jezo stresajo na tistih nekaj redkih srečnikov, ki se še vozijo z avtomobili. Novica dneva je, da je najbolj iskano blago kolo in da po vsej »dostojanstveni« Srbiji kot gobe po dežju vznikajo delavnice za popravilo koles. Tako zvezna kot republiška oblast sporočata prebivalstvu, da blagovnih rezerv ni veC, tako da bosta morali obe vladi izdati odlok o distributivni prodaji blaga in živil. Ce so prebivalci Srbije v minulih mesecih dobesedno ponoreli zaradi naraščajočih cen ter ure in ure Čakali v vrsti na cenejše izdelke in živila, so zadnje dneve vse bolj prestrašeni zaradi morebitnega posega in ne sprašujejo veC za cene, ampak samo kupujejo in porabljajo Se zadnje devize. Strah je Čutiti tako na ulicah Beograda, kot tudi v drugih srbskih mestih. Nepogrešljiva pa je tudi TV Srbija, ki svojim gledalcem razlaga, da se vse to dogaja zato, ker so bosanski Srbi sklenili, da bodo bojevali svojo nerazumno vojno. Tako je na dan prišel tudi podatek, ki je še do vCeraj veljal za strogo zaupnega. Bosanski Srbi so v letu 1992 dobili pet milijard dolarjev, medtem ko naj bi jih letos dobili celo sedem . Vse več je zgodb o pošiljkah moke, olja, nafte. O orožju se še vedno ne govori. Sporočilo je jasno: Srbi imajo sicer radi svoje brate prek Drine, vendar se nerazumnosti še bratu ne oprosti. Katastrofalne gospodaske razmere so vse bolj vidne na ulicah srbskih mest. Tudi predsednik Cme gore je zelo nazorno opisal brezupni položaj gospodarstva v njegovi republiki, tako da ni težko razumeti najnovejSe spremembe stališč vodilnih srbskih in Črnogorskih politikov. Čudno je le, da je večina medijev brezpogojno vdana Slobodanu Miloševiču. Zdaj, ko je prišlo do končnega razhoda med njim in bosanskimi Srbi, so oni krivi za vse težave nove Jugoslavije, tudi gospodarske. Seveda, Ce bi bile sankcije, ki so moCno prizadele gospodarstvo ZRJ, samo posledica delovanja bosanskih Srbov, bi mediji imeli prav. Toda na poti k vsesplošnemu propadu so bili bosanski Srbi bolj instrument kot pa glavni akter in so lahko obtoženi največ kot sokrivci, vendar samo poleg Slobodana Miloševiča. Po drugi strani pa je gospodarstvo Srbije imelo težave še pred uvedbo sankcij, tako da so sankcije samo en, resda najvažnejši dejavnik gospodarskega zloma. Resnica, o kateri so MiloševiCevi privrženci toliko govorili, se naprej zelo težko prihaja do državljanov Srbije, tako da so bosanski Srbi naenkrat krivi za vse. V OZADJU POLEMIK O MEJI MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO Meja skozi zagrebške govorice in istrsko povečavo Goran Moravcek in Rame Mehulič ZAGREB, PAZIN - Ali bo izbruhnila vojna med Hrvaško in Slovenijo? Kako si ■^zlagati domnevno Tudma-novo vprašanje v Washing-tonu, ko je vprašal Kučana, Hi se bodo Hrvatje in Slo-yenci vojskovali zaradi meja? Sveta Gera oziroma Trdinov vrh pripada po ugotovitvi mešane komisije Hrvaški, toda Sveta Gera itak ni ključna zadeva tega spora. Hihodnje medržavne odnose bo opredelila (v marsičem) rešitev vprašanja Pijanskega zaliva. V hrvaški javnosti je Piranski zaliv povezan s tezo, da želijo Slovenci izključiti resko pristanišče iz mednarodnega po- morskega prometa tako, da bi koprsko pristanišče cestno povezali z Mariborom in na ta nacins celotno Srednjo Evropo. Ker je Reka zaenkrat ohromljena zaradi neprimernih cestnih povezav, ki bi ustrezale transportom večjih razsežnosti v Evropo, bi se Slovenci po mnenju hrvaške javnosti, razmeroma zlahka priključili k Evropi. Kar pa zadeva Sveto Gero, je že dolgo slišati govorice o tem, da so jo hoteli Pa-ragovi hosovci vojaško zavzeti, kar naj bi Paraga pravočasno preprečil z osebnim posredovanjem. Ne smemo pozabiti, da je Paraga dolgo trdil, da so centri za urjenje hosovcev na območju Slovenije in mu zato - Ce je bilo v tem, kar je govoril, količkaj resnice - vsekakor ne bi prišel prav konflikt se z eno državo, ko je že bil v sporu z lastno. Sicer pa odnos do Svete Gere kot pomembne strateške točke in do vasi RadetiCi, kjer so prebivalci »grskokatoliške« veroizpovedi (pravoslavci) pred nekaj meseci razpisali referendum o odcepitvi od Hrvaške in priključitvi k Sloveniji, Štejejo na Hrvaškem za načelno staliSCe. Morebitne ozemeljske kompenzacije bi bile verjetno kot model reševanja Številnih drobnih mejnih sporov med Hrvaško in Slovenijo sprejemljive za Hrvaško (ki je po trditvah hrvaških politikov večkrat predlagala »mehke» meje), ko ne bi bilo razvpitega Piranskega zaliva. Tako pa se bo iz hrvaškega zornega kota zadeva vrtela okoli tega, katera izmed dveh držav, Hrvaška ali Slovenija, bo imela na tem delu Balkana evropska vrata v Sredozemlje. Pomembnosti tega projekta se zavedata obe strani in zato ne smemo pričakovati, da bo rešitev enostavna, in tudi ne, da bo prišla kmalu. Z veliko veC posluha za stvarnost in dobrososedske odnose, kot jih imajo državne oblasti v Zagrebu, pa nameravajo razvijati odnose s sosednjo Slovenijo istrski regionalisti, potem ko so z zmago Istrskega demokratskega sabora (IDS) prišli na oblast. V pogovoru za Republiko je Ivan Jakovčič, vodja IDS, zagotovil, da njegova stranka »spoštuje mejo, ne pa mejnih pregrad«. Osnovna zahteva Istranov je, da je mejo s Slovenijo treba uredi- ti na evropski način, podobno kot so to storile države Beneluxa in Skandinavije. JakovCideva stranka hoCe iz Istre narediti regijo brez meja, kar bi v praksi pomenilo, da bi bili hrvaški, slovenski in italijanski del polotoka bolj povezani. Prav zaradi takšnih prizadevanj so na Hrvaškem Številni obtoževali Jakovčiča in IDS, da nameravajo Istro izločiti iz ozemlja Hrvaške. »Odnosi s Slovenijo so za Istrane zelo pomembni, ker je zaradi novih mej, ki jih mi priznavamo, tudi nekaj težav. Italijanska manjšina je razdeljena med dve državi, v katerih nima enakega položaja, za- radi meje pa se Istrani iz hrvaškega dela ne morejo veC zdraviti v izolski bolnišnici. Težave imajo tudi slovenski lastniki počitniških hišic in ribici, vse to pa bi želeli rešiti s povezovanjem hrvaškega dela Istre, KopršCine in Milj«, je povedal Jakovčič. V Istri IDS načrtuje pet prostih carinskih območij, pa tudi demilitarizacijo celotnega polotoka. Številne zamisli Istranov podpirajo tudi Slovenci iz obmejnih območij, Čeprav se zdi, da bodo morale zaradi vojne Številne zamisli o tem, kako bi rešili problem hrvaško-slovenskih obmejnih odnosov, počakati na boljše Čase. Vohunska afera - drugič ATENE - Potem ko je grški tisk sprva ocenjeval, da je Steven Lalas, razkrinkani uslužbenec ameriškega veleposlaništva v Atenah, delal za “srbsko zvezo“, postaja očitno, da je ta diplomat grškega porekla v resnici vohunil po naročilu Grčije. Teza o srbskem “krtu“, ki jo je FBI že zavrnil, je sicer temeljila na dejstvu, da je imel protagonist afere dostop do zaupnih podatkov o ameriških načrtih za poseg na Balkanu. Preiskava je pokazala, da je Lalas od aprila 1991 iz veleposlaništva odnesel kar 240 listin in jih predal nekemu “grškemu funkcionarju“, Cigar identiteta še ni znana. Dokumenti naj bi vsebovali informacije o Makedoniji, Cipru in Turčiji, obtoženi pa je na procesu za zaprtimi vrati pred zveznim sodiSCem v Virginiji menda izjavil, da so ga v dejanja prisilile grožnje njegovi družini. Svoje bo povedala tudi preiskava v Atenah, sprožila pa jo je grška vlada, ki za zdaj “o primeru ničesar ne ve“. 40-le-tnemu Lalasu grozi, da bo preostanek življenja prebil za zapahi. (M.K.) Pravi denar - makedonski denar SKOPJE - Od ponedeljka bo v Makedoniji v obtoku nov, pravi denar. Makedonski denar, kot se valuta uradno imenuje, bo do konca meseca zamenjal začasne bone in bo pomenil dokončno monetarno osamosvojitev države. Rojstvo denarja spremljata denominacija in uvedba drsečega tečaja. Albanski poslanci v makedonskem parlamentu se glasovanja o novi valuti niso udeležili, saj se ne strinjajo z likovno podobo bankovcev, na katerih so natisnjene le podobe pravoslavnih svetnikov. (M.K.) Letaki kličejo Albance k orožju PRIŠTINA - V noči s Četrtka na petek so se na ulicah veC kosovskih mest pojavih letaki ilegalne skupine Gibanje za osvoboditev Kosova, ki poziva Albance k oboroženi vstaji. V Demokratski zvezi Kosova, najvecji albanski stranki, ne vedo, kdo stoji za akcijo, vendar poudarjajo, da se vse uradne albanske stranke zavzemajo za mimo rešitev političnih problemov. (STA) Nostalgija v Romuniji BUKAREŠTA - Romunski neokomunisti so se zbrali ob grobu ubitega diktatorja Ceaucescuja, obsodili prehod v tržno gospodarstvo in zahtevali nazaj stare Čase (Telefoto: AF) FILMSKI SPORED V PRIHODNJEM TEDNU 8 Nedelj?, 9. maja 1993 TV SLOVENIJA 2 / NEDELJA OB 20,30 TV SLOVENIJA 1 / SREDA OB 20.35 Aimada senc ■ Melvillov dolg mladosti Zgodba o francoskem odporniškem gibanju Dnevnik za mojega očeta in mamo Film Morte Meszoros o dogodkih no Modžorskem leto 1956 Jean Pierre Melville je za režijo filma Armada senc na mednarodnem filmskem festivalu v Kartagini dobil prvo nagrado. Posnel ga je leta 1969 po lastnem scenariju, za katerega mu je kot osnova služil roman Josepha Kesselja. Za režiserja je bilo sodelovanje v francoskem odporniškem gibanju ena izmed izredno pomembnih življenjskih izkušenj, ki so tako ali drugače vplivale na njegovo ustvarjalno delo. In prav s filmom, ki ga predstavljamo, je Melville izpolnil dolg svoji mladosti. Ne gre za patriotizem, na to idejo takrat sploh niso imeli Časa misliti. Enostavno niso mogli dopustiti, da bi se Nemci svobodno sprehajali po Parizu. Tako je film Armada senc film spominjanja. Za Melvilla je vojna dogodek brez slave, vojna je eksekucija, so atentati, skratka je vojna, v kateri se je Francija spremenila v brezmejen zapor, iz katerega so vodile samo Številne žrtve. Izhodišče filma je Kes-seljeva zgodovinska knjiga, verodostojen zgodovinski dokument,, ki je pri režiserju vzbudil osebna spominjanja, ki so kar klicala po ekranizaci-ji tega književnega dela. Tako se je v filmu zgodovinski spomin obeh umetnikov zlil v enega, v nostalgijo. Odkod torej nostalgija, ko pa je Slo v tistih Časih za mrtvaški ples, za lovljenje ravnotežja na robu prepada, ki vodi v smrt? Morda je razlog v tem, da Francija svoje takratne pokončnosti ni nikoli vec ponovila, saj so bile vse njene naslednje vojne drugačne, takšne, da je spomin nanje lahko samo grenak. Film Armada senc je pripoved o sedmih pripadnikih odporniškega gibanja, ki se v ilegali, brez uniform, kot vojska senc borijo proti okupa- torju. Glavni junak Ger-bier zbeži iz zapora in zaCne iskati izdajalca v vrstah odpornikov. Toda tudi potem, ko ga odstranijo, je Gerbierova skupina v nevarnosti in se mora neprenehoma boriti za obstanek. Preživetje je odvisno od solidarnosti in od spoštovanja strogih pravil. Likvidirati je treba tudi tiste, ki bi jih utegnili izdati zaradi mučenja in pritiskov Nemcev. Gerbierova skupina je bila kljub spoštovanju strogih pravil uničena, toda njihovo bojevanje ni bilo zaman. Vse to pa seveda nikakor ne zmanjšuje tragičnosti, v kateri so se znašle mnoge Človeške usode. Armada senc je film hladnih barv, racionalne pripovedi, je film o zavestni odločitvi za igro smrti. Odporniki so za nas tragični junaki, za Melvilla pa ljudje, ki so se pravilno odločili in sprejeli vse posledice svoje odločitve. V filmu Armada senc so zaigrali Lino Ventura, Simone Signoret, Jean Pierre Cassel, Paul Meu-risse, Paul Craucher, Claude Mann in Christian Barbier. (N. N.) Madžarska cineastka Marta Meszaros je zagotovo prva dama svetovnega filma. Od leta 1968 je namreč posnela skoraj dvajset celovečernih filmov, v katerih je odslikavala razmere v takratni madžarski družbi. Zaradi svojskega delovanja je bila seveda med oporečniki sistema, ki pa si je po drugi strani celo sam plačeval tako imenovano filmsko opozicijo. Prav slednje naj bi svet prepričalo o svoboščinah v socialistični Madžarski. Te so se po krvavih letih, po masakru v Budimpešti leta 1956, res nekoliko razmahnile. Režiserka Marta Meszaros je tako v letih od 1982 do 1990 uspela uresničiti svojo dnevniško trilogijo - Dnevnik za moje otroke, Dnevnik za moje ljube ter Dnevnik za mojega oCeta in mamo. Trilogijo je posvetila krvavemu letu 1956 ter letom pred in po prelomnih dogodkih. Dogajanje v teh delih je bila njena kruta osebna preizkušnja, ki jo je lahko prebolela le na filmski način, ki ji je posebej blizu. Neuspela revolucija je bila namreč nikoli zaceljena rana vsakega Madžara. Pričujoči, zadnji filmski dnevnik, je nastal ob zori demokratičnih sprememb. Junakinja filma je Juli, ki ji zaradi nemirov ne dovolijo vrnitve domov. Medtem je revolucija zadušena, pobegli oblastniki se vrnejo in prične se lov na nasprotnike režima. Med temi je tudi Ja-nosz kot Clan delavskega sveta. Juli se sicer lahko vrne domov, v svet strahu in preganjanj, v svet samomorov in begov prek meje, vendar se skupaj z Ja-noszem kmalu znajde med begunci. Toda Ja-nosz se vrne, kajti v Budimpešti njegova žena pričakuje otroka. Takoj po rojstvu otroka Janosza zaprejo. Vso deželo prežema strah, vrstijo se hišne preiskave, pretepanja in zapiranja, ljudi obsojajo celo na smrtne kazni. Počasi se uporniki umirijo in Janosz Kadar ima leta 1957 slavnostni govor o ddsezkih socialistične revolucije, vendar ga obsodijo na smrt in ustrelijo. Ko po mnogih letih njegova žena s sinom obi-SCe možev nezaznamovani grob, ju od tam grobo odžene policija. Nie se -kljub Času - ni spremenilo. V filmu Dnevnik za mojega očeta in mamo so zaigrali: Zsusza Szinkoc-zi, Jan Novički, Mari Töröcsik, Ildiko Bansagi in Anna Polony. Film je bil leta 1991 predstavljen v Montrealu in leta 1992 v Viareggiu. (N. N.) KANAL A / TOREK OB 21.20 TV SLOVENIJA 1 / NEDELJA OB 17,10 Jara gospoda - filmska sfvaritev Bojana Stupice \/ ciklu filmov Staneta Severja je tokrat na sporedu film, ki je nastal po znani povesti Janka Kersnika Družina? Družinski dnevnik Ferda Godine in Jožeta Galeta Jara gospoda je edino Kersnikovo delo, ki so ga slovenski filmarji prenesli na filmski trak. Prav »prenos« je najbolj sporna beseda, saj je film, ki ga je zrežiral Bojan Stupica, bolj kot prenos le v nekaterih motivih in glavnih potezah dejanja na Kersnikovo povest naslonjena povsem nova stvaritev. Po zgledu velike sodobne evropske proze, ki prikazuje razvoj celotne družbe svoje dobe, je filmska zgodba postavljena v mnogo razsežnejši svet in višji življenjski slog, v daljši in novejši Cas. , Tudi družbeni in družabni problemi so povsem premaknjeni in so zaradi modernih družbe- nih pogledov dobili oster idejni in razredni poudarek. Film Jara gospoda so posneli leta 1952. Scenarist in režiser je bil Bojan Stupica, ki je tudi odigral glavno vlogo Andreja Vrbanoja, ostale vloge pa so odigrali Stane Sever (Pavle), Mira Stupica (Ančka) in Tina Leonova (Julka). (S. P.) V tokratnem nedeljskem popoldnevu si lahko ogledate slovenski Cr-no-beli film Družinski dnevnik, ki je nastal leta 1961 po scenariju Ferda Godine, ki je lansko leto praznoval svojo 80-letni-co, in v režiji Jožeta Galeta. Jože Gale prav v teh dneh praznuje svojo 80-letnico in je še do nedavnega režiral filme in gledališke predstave, hkrati pa je predaval na ljubljanski Akademiji in sooblikoval nove rodove slovenskih filmskih ustvarjalcev. Jože Gale je najtesneje povezan s serijo filmov o Kekcu, enem najbolj priljubljenih slovenskih otroških literarnih in filmskih junakov, ne moremo pa tudi mimo fil- mov Pustota in Onkraj, v katerih je Gale prikazal svojsko režisersko senzibilnost. Film Družinski dnevnik je nastal v Času družbene otoplitve, torej v Času, ki je bil naklonjen tudi neheroicnim temam in bolj vsakdanjim zgodbam. Družinski dnevnik je pripoved, ki se poigrava s Časom, v katerem je film nastal, torej ko so bili starši zelo zaposleni. Tako sta filmska starša ob delu še družbenopolitično dejavna. Posebej oCe, sicer sanitarni inšpektor, zaradi obilice dela in sestankov skoraj ne utegne priti domov. O tem, kaj se v njegovi družini dogaja, izve iz družinskega dnevnika, v katerega vsi elani družine - on, žena, hčerka in dva sinova - zapisujejo vse, kar so tistega dne doživeli. Tako med drugim iz dnevnika izve tudi, da se namerava hčerka poročiti, da sta sinova pred diplomo ... Vendar oCe kot porotnik na sodišču nepričakovano izve tudi, da sta sinova zašla v sumljivo druščino, in zato sklene, da bo poslej družini posvečal veC Časa. Toda ... spet ga kličejo na sestanek in za njegovo jezo je spet najprimernejši prav priročni družinski dnevnik. Direktor fotografije je bil Žaro Tušar, glasba je delo Marjana Vodopivca, zaigrali pa so: Stane Sever, Vladoša Simčič, Anka Cigoj, Jurij SouCek, Stane Potokar ... (N. N.) ________TV KOPER / PETEK OB 22.40______ Naravnost v pekel z razuzdanimi ljudmi, z možmi in ženskami z družbenega obrobja Robert Altman je lani zbral prek šestdeset elitnih imen s hollywoodske liste in jih združil za film The Player, s katerim je želel pokazati neizprosnost filmske mašinerije. Film neodvisnega režiserja Alexa Coxa Naravnost v pekel nima tega namena, čeprav je režiser zbral občudovanja vreden krog obrobnih, marginalnih predstavnikov iz sveta filma in glasbe. Ce bi morali film okara-kterizirati, potem je najprimernejša oznaka parodija na Clinta Eastwooda in Leonejeve špageti vesterne, v katerih je nasto- pal. Film so namreč posneli v neki španski puščavi, kjer je tudi Leone snemal svoje znamenite filme. V filmu spoznamo klan Mac Mahonovih; njegovi člani živijo v zapuščeni vasi. Nekega dne pa se jim pridružijo ljudje nekega drugega klana, ki hranijo skrivnost o zakopanem denarju... Kdo so junaki Coxovega filma? Nesposobni roparji, ki jim je pobijanje enaka rutina kot prižiganje cigarete ali česanje z bencinom natopljenih las, seksualni obsedenci, ki se drogirajo s kavo, koleriki, ki trpinčijo šibkejše od sebe. In kdo nastopa v Coxovem filmu (ki ga drugače poznamo po filmih Sid & Nancy in Walker)? V filmu je le malo »pravih« igralcev in še tisti, ki so (Sy Richardson, Dennis Hopper), igrajo pravzaprav sami sebi. Prevladujejo rock zvezde, markantne pojave, kot so člani skupine The Pogues, Joe Strum-mer (The Clash), Courtney Love (Hole), Elvis Costello in Grace Jones, na koncu pa se v neomadeževani beli obleki pojavi še sivolasi Jim Jarmusch, kultna osebnost newyorskega neodvisnega filma. (S. P) PREGLED FILMOV NEDELJA, 9. maj TV Slovenija 1 -13.05 Mali kaznjenec (The Little Convict), avstralski animirano-igrani film, 75 min. Scenarij: John Palmer po zgodbi Yorama Grossa, režija: Yoram Gross. Zgodba pripoveduje o usodi ljudi, ki jih je angleška oblast izgnala v Avstralijo in so prepuščeni krutosti vladojočih podčastnikov, medtem ko so kaznjenci pošteni ljudje. TV Slovenija 1-17.10 Družinski dnevnik, slovenski črno-bel film, 1961, 85 min. Scenarij: Ferdo Godina, režija: Jože Gale, igrajo: Stane Sever, Vladoša Simčič, Anka Cigoj, Jurij Souček, Stane Potokar. Starša, ki sta polna zaposlena, spremljata življenje svoje družine iz dnevnika, v katerega vsak član družine zapisuje, kaj se je zgodilo. TV Slovenija 2 - 20.30 Armada senc (L’armee des embres), francoski barvni film, 1969,137 min. Scenarij in režija: J.P. Melville po romanu Josepha Kesselja, igrajo: Lino Ventura, Simone Signoret, J.P. Cassel, P. Meurisse, P. Crauchet, C. Mann, C. Barbier... Sedem pripadnikov odporniškega gibanja se v ilegali kot vojska senc borijo proti okupatorju. PONEDELJEK, 10. maj TV Slovenija 2 - 20.30 Pravi pekel (Absolute Hell), angleška drama, 60 min. Scenarij: po drami Rodneyja Acklanda, režija: Anthony Page, igrajo: Judi Dench, Bill Nighy, Charles Grey, Ronald Pickup, Francesca Annis. Zgodba se odvija v pivskem klubu na predvečer volitev leta 1945, ki so prinesle oblast laburistom. Kanal A - 22.00 Žametne sanje (Velvet Dreams), italijansko-španski film, 85 min. Scenarij in režija: Vinzenzo Salviani, igrata: Katty Shower in Brett Halsey. Pisateljica erotičnih romanov piše o svojih erotipnih sanjarjenjih, zgodbe iz njenih romanov pa se vseskozi prepletajo z njenimi lastnimi doživetji. Kaj so sanje in kaj resnica? Hrvaška TV 1 - 20.50 Postajališče (Whistle Stop), ameriški cmo-beli film, 1946,84 min. Režija: Leonide Moguy, igrajo: George Raft, Ava Gardner, Victor McLaglen. Ava Gardner igra žensko, ki se vrne v svoj rojstni kraj, Tam najde moškega, ki ga je nekoč ljubila. Vendar on ne more pozabiti, da ga je nekoč zapustila in odšla v mesto z željo, da bi tam uspela... TOREK, 11. maj Kanal A-21.20 Jara gospoda, (iz cikla filmov Staneta Severja),slovenski film, 100 min. Scenarij in režija: Bojan Stupica, igrajo: Stane Sever, Mira Stupica, Vladimir Skrbinšek. Bogata študenta Andrej in Pavle bi se rada vrnila med podeželsko gospodo. V ple-menitaski družini Orel pa doživita ponižanje in skleneta se maščevati. TV Koper Capodistiria - 20.40 Potres (Apocalisse di un terremoto), italijanski film, 1982, 80 min. Režija: Sergio Pastore, igrajo: Giorgio Ardisson, Stella Camacina, Laura Donadono in drugi. po strahovitem potresu, ki je prizadel že sicer revno italijansko pokrajino Irpinijo, se mlad emigrant vrne domov, da bi poiskal zaročenko. Prizori, ki jim je priča, so pretresljivi. Rete 4 - 04.30 Zenske smo, italijanski film, 1953, 90 min. Režija: Alfredo Guarini, igrata: Emma Danieli in Annaq Amendola. Alfredo Guarini je italijanski filmski producent, režiser in scenarist. Film Zenske smo je sam produciral, hkrati pa je tudi režiral pričujočo epizodo tega omnibusa. SREDA, 12. maj TV Slovenija 2 - 20.35 Dnevnik za mojega očeta in mamo, (Naplo apamnak, anyamnak), madžarski film, 1990, 93 min. Scenarij in režija: Marta Meszaros, igrajo: Zsusza Szinkoczi, Jan Novički, Mari Töröcsik, Ildiko Bansagi, Anna Polony. Režiserka skozi lastno zivljensko izkušnjo opisuje dogodke na Madžarskem leta 1956 ter v letih pred in po neuspeli revoluciji. Hrvaška TV 1 - 20.05 Leo Sonny Boy, Švicarski film, 1989, 90 min. Rezija: Rolf Lyssy, igrajo: Mathias Gnädiger, Christian Kohlund, Ankie Beilke-Lau. Vlakovodja, zaprisežen samec, pristane na poroko z ljubico svojega oženjenega prijatelja. Lepa Tajka bi na ta način dobila dovoljenje za bivanje in delo v Švici, toda ... Rete 4 - 01.45 Roža (Rose), ameriški film, 1979, 135 min. Režija: Mark Rydell, igrata: Bette Midier in Alan Bates. Mark Rydell je ameriški igralec in režiser. Film Roža je nekakšen poskus biografije legendarne ameriške pevke Janis Joplin. ČETRTEK, 13. maj Kanal A - 22.05 Dekleta za zabavo (Party Girls), ameriška komedija, 80 min. Režija: Chuck Vincent, igrajo: Marilyn Chambers, Kurt Woodruff, Christina Veronica, Kimberly Taylor, Kurt Schwoebel. Padla je odločitev, da zabava bo. Toda koga povabiti? Fantje se odločijo, da bodo povabili posebna dekleta - dekleta za zabavo ... Rete 4-01.45 Prijateljica, ameriški film, 1971,115 min. Režija: Vincente Minneli, igrata: Barbra Straisand, Yves Montand. Režiser Vincente Minneli, mojster glasbene komedije je v filmu Prijateljica združil dva izvrstna igralca, ki sta zagotovo pripomogla, da film sodi v cikel Najlepši filmi. Avstrija 1-21.25 Zlomljena puščica (Broken Arrow), ameriški vestem, 1950, 90 min. Režija: Dehner Daves, igrajo: James Stewart, Jeff Chandler, Debra Paget in drugi. Apači napadejo samotarja, ki mora nemočen gledati, kako pobijejo skupino belcev. Dogodek ga zelo pretrese, zato se odloči, da se bo zavzemal za mir med belci in Indijanci. PETEK, 14. maj TV Slovenija 1 -23.15 Ubijte Charleyja Varricka! (Charley Varrick), ameriški triler, 1973,110 min. Scenarij: Howard Rodman in Dean Riesner po romanu The Looters Deana Riesnerja, režija: Don Siegel, igrajo: Walter Matthau, Joe Don Baker, Andy Robinson, Felicia Fair. Charley Varrick je vztrajen, zrelin neuklonljiv borec. Napet triler se izteče v že kar antologijski konec. Kanal A-21.50 Borec iz pekla (Kickboxer from Hell), ameriški film, 90 min. Režija: Alton Cheung, igrajo: Mark Houghton, Sooni Shrott, Richard Edwards, Kishran Houlon. Za vse ljubitelje Kung Fu filmov bo tokratni prava poslastica, saj poleg kvalitetne in neustrašne borbe lahko sledimo tudi osebni borbi pravega borca ... Hrvaška TV 1 -21.35 Zenska v rdečem (The Woman in Red), ameriški film, 1984, 87 min. Režija: Gene Wilder, igrajo: Gene Wilder, Kelly LeBrock, Gilda Radner, Joseph Bologna, Charles Grodin. Uspešen in srečno poročen stiridesetletnik se zaljubi v dekle v rdeči obleki. Kljub temu, da je ženi zvest, poskuša narediti vse, da bi osvojil lepo neznanko. SOBOTA, 15. maja TV Slovenija 2-13.35 Naš avto, slovenski crno-bel film, 1962, 90 min. Scenarij: František Cap po ideji Vitomila Zupana, režija: František Cap, igrajo: Ruša Boje, Metka Bučar, Janez Cuk, Milan Srdoč, Dušan Stefanovič, Sonja Krajšek, Olga Bedjanič. Film je simpatična parodija na »avtomobiliziranje« za vsako ceno ... TV Slovenija 2-21.10 Berlinska gospa (Berlin Lady), koprodukcijska nadaljevanka, štirje deli. Scenarij: po romanu Jeana Vautrina in Dana Francka, režija: Pierre Boutron, igrajo: Giu-lia Boschi, Robin Renucci, Robert Atzorn, Monica Randall in drugi. Zgodba prikazuje Evropo v zgodnjih tridesetih letih v Parizu, Miinchnu in Berlinu. TV Slovenija 2 - 22.00 Gospa iz peščin (La dame des duens), francoski film, 1985, 75 min. Scenarij: Joyce Bunuel in Marc Princi, režija: Joyce Bunuel, igrajo: Anna Karina, Sophie Barjac, Xavier Saint Macary in drugi. Mlada žena izve, da njen mož prodaja hišo ob morju, za katero komaj ve, da obstaja. Ob obisku pa se začno dogajati nenavadne stvari ... TV Koper - Capodistria -13.50 Objestneži, italijanska komedija, 1958, 90 min. Rezija: Mario Amendola, igrajo: Aldo Fabrizi, Nino Taranto, Ave Ninchi in drugi. Mlad Rimljan se med nogometno tekmo v Neaplju spre z domačim mladeničem. Odpe-Ijejd ju na policijsko postajo, kjer se fanta skoraj že pomirita, ko prihrumita njuna očeta ... SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 j Ziv žav, ponovitev Čarobna piseal, 1/3 del tuje glasbene oddaje Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, ponovitev 9/26 dela nadaljevanke Slovenska ljudska glasbila in godbi: Beltinska banda Obzorja duha Ljudje in zemlja Videomeh, VPS 1230 Poročila Mali kaznjenec, avstralski risani film, VPS 1305 Ognjeno drevje Thike, 2/7 del angleške nadaljevanke, VPS 1600 TV dnevnik 1 Družinski dnevnik, slovenski eb film, VPS 1710 Slike iz Sečuana, ponovitev 2. oddaje Slovenski loto, VPS 1915 TV dnevnik 2, vreme, Sport Zrcalo tedna Podarim dobim, zaključna oddaja, VPS 2030 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2205 Sova Hal Roach predstavlja, 9/29 del americke cb nanizanke, VPS 2235 Jezdeci zore,k 2/3 del Španske nadaljevanke, VPS 2255 Video strani RAI 1 RETE 4 §8 Koper Variete: Dadaumpa Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La Banda dello Zecchino Zelena linija magazin Masa Parola e vita Zelena linija TG 1’una in dnevnik Film: La battaglia di Rio della Plata (vojni, VB ’56, i. P. Fynch) Nan.: Cuori senza etä Cambio di campo Dok.: N. Manfredi Dnevnik in 90. minuta Pavarotti & Friends Vreme in dnevnik Športne vesti Variete: La festa della mamma (vodi M. Ra-nieri) Športna nedelja Dnevnik 1 Športna oddaja ■ Dnevnik in vreme NoCni rock Film: Noi vivi (dram., It. '42, i. A. Valli) SLOVENIJA 2 I RAI 2 IMSl Vrnitev na otok zakladov, ponovitev 5/10 dela angleške nadaljevanke Ona + On, ponovitev Poglej in zadeni, ponovitev Športna nedelja: Formula 1, prenos iz Barcelone Tenis: Slovenian open, finale, prenos iz Domžal Kolesarska dirka po Sloveniji, ponovitev reportaže SP v spustu v kajakih in kanujih, reportaža TV dnevnik 2 Alpe-Donava-Jadran Armada senc, francoski film, 1969, po romanu Josepha Kessleja; igrajo: Lino Ventura, Simone Signoret in drugi; režija: Jean Pierre Melville Športni pregled Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža Video strani KANALA RIS, risanke in spoti Deklica z vžigalicami, otroški film Male živali Čudoviti cirkus pod morjem, ponovitev 3. dela dokumentarne serije Matlock: Angel, ponovitev 5. dela serije Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Kulinarični kotiček, 14. oddaja Helena, 14. oddaja Live & Kickin', 11. brcanje v živo Marlboro Musič Show Tistega mrzlega dne v parku, ameriški film Video strani Aktualno: Mattina 2, (8.00, 9.00,10.00) vesti Aktualno: Tvoj bližnji, 10.40 Vse o RAI 2 Giorno di festa (vodi Sandra Milo) Papež v Agrigentu Dnevnik, kult. tednik Gulliver in vreme Variete: Serata d’onore (vodi Pippo BaudoJ Nan.: Saranno famosi Papež v Agrigentu Sport: nogomet A lige Vreme in dnevnik Domenica Sprint Nad.: Beautiful Nan.: Ih sole nel cuore - Tutto cambia nulla svanisce Dnevnik 2 Zidovska kultura Sport: Avtomobilizem Fl VN Španije, moto-navtika IP offshore Film: Tempo di guerra dram., It. ’88) RAI 3 Nan.: Strega per amo-re, 8.00 Hotel, 9.00 Družina Bradford Nedeljski koncert: Simfonični orkester Scale Aktualno: 4X7 Variete: A časa nostra Nad.: Celeste, 14.00 Sentieri, vmes vesti Film: II marchese del Grillo (kom., It.-Fr ’81) TG 4 vesti, nato nan. Nan.: II ritomo di Colombo, vmes vesti Film: She Devil - Lei, il diavolo (fant., ZDA ’89), nato Kronika (vodi E. Fede) Film: Robin in Marian (pust., VB '76, i. A. Hepburn, Sean Con-neryj, vmes vesti CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: National Geographie Aktualno: Reportage, 11.15 Arca di Noe Risanke: I Simpson Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona domenica, vmes (18.10) nan. Nonno Felice Dnevnik TG 5 Film: I predatori dell’arca perduta (pust, ZDA ’81) Aktualno: Ciak, 23.10 Nonsolomoda Aktualno: Italia do-manda TG 5 dnevnik Parlamento in ITALIA 1 I Otroški variete IMjl A tutto volume Bill Veliki golf Športni odd.: Grand Prix, 12.45 Vodic nogometnega prvenstva Odprti studio Formila 1 Start, 14.00 Avtomobilizem Fl VN Španije (iz Barcellone) Ü KOPER Kam vodijo nase stezice? 'HMFKOROŠKA Dober dan, Koroška Dnevnik za najmlajše Nan.: Tarzan Film: Gordon il Pirata Domenica stadio Nero (pust., It. ’61) Film: Safari Express Koncert RAI 3 (pust., It.-Nem. ’76, i. Film: Agente segreto G. Gemma, U. An- (krim., VB ’36) dress) Deželni dnevnik TV film: Proteggere e Popoldanski dnevnik servire. (krim., ZDA Šport: mednarodni te- ’92, i. T.C. Howell) niški turnir Italije (2, Pressing, nato variete finale), 17.30 dresura Mai dire gol Domenica gol, vreme Studio šport, odprti Dnevnik studio in pregled tiska Deželne vesti, šport Film: Ninja 3 - The Domination (dram., ZDA ’84. i. S. Kosugi) # TELE 4 Dnevnik in vreme Aktualno: Babele l'l'JcM Danes v kioskih Lastne oddaje Film v originalu: La Film grande menzogna (’41) Dogodki in odmevi Mannix, ameriška tv nanizanka Umor po naročilu, ponovitev filma NoCni sodnik, am. tv nanizanka Čarobna svetilka, otroški program Fantazoo, risanke Pustite jih živeti, dok. serija Stripy, risanke Baletna šola iz Ljubljane, pon. 1. oddaje Prva nagrada: Maria-rosa, pon. it. filma TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Gospodarji Atlantide, angleški znanstvenofantastični film, 1978 TV dnevnik Slovenski magazin Raj, ameriški film, režija: Diane Keaton mrnsp Avstrija 1 Cas v sliki Češki gradovi in dvorci: Sternbergovi, ponovitev Sedem nevest za sedem bratov, am. glasbeni film Hobotnica, kviz Coprnica, otroška igrica Mini cas v sliki Kopališki mojstri iz Malibuja: LeteCe ribe Levja jama: Gosposki voznik, 3/32 del serije Uspešnica, najbolje prodajane knjige Matere, pogovor Marie Curie, 1/3 del francoske nadaljevanke Robert Schumann: Koncert za violončelo in orkester v a-molu op. 129, solist: Mischa Maisky, dirigent: L. Bernstein MMF1 Avstrija 2 Cas v sliki Čebelica Maja Simpsonovi Črni biser, am. film Dubliners, irska pop glasba Dober dan, Koroška Športno popoldne Polet na Nordkapp Harry in Hendersono-vi: Nadloga Slika Avstrije Cas v sliki S srcem matere, nemška tv melodrama Očka nam je vsem kos: Človek vidi rdeCe Nenasitni, ameriški film Poročila Tisoč mojstrovin Hrvaška 1 Poročila Tv koledar Mini človečki, ponovitev 5/12 kanadske nadaljevanke za otroke Poročila Hišni ljubljenčki Oddaja narodne glasbe Cvetni korzo, prenos iz Zrinjevca Poročila Plodovi zemlje Mir in dobrota Pustolovščine gozdne druščine, 3/13 del risane serije Baka, 1/4 del dokumentarne serije (o pigmejskem plemenu Baka, ki živi globoki v tropskih gozdovih Kameruna) Operne arije Poročila FILMI BUDA SPENCERJA Yo-Yo, ameriški film Zajčkove zgodbe, 10. del risane serije TV fortuna Dnevnik 1 Split: Sedma noC Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 TV koledar Nedeljsko športno popoldne Formula 1 za VN Španije, prenos iz Barcelone Tenis: ATP magazin Dnevnik 1 Z jadri okoli sveta, 4/12 del dokumentarne serije MaCke, 4/5 del angleške dokumentarne serije Majski cvetovi, 1/6 del angleške nanizanke po romanu H.E. Batesa Jazz okrog polnoči ® Madžarska Za otroke Angleščina Nedeljski magazin Pesem doni Serijski film Car plesa, angleška serija Svet A.C.Clarkeja,poljudnoznanstvena serija Klub prijateljev opere, ameriško-madžarski gala Disney, risanke Kolo sreCe, kviz Teden Dnevnik Satanski valček na Dunaju, angleški tv film Srečanja nultega tipa, znanstvena fantastika Kulturni opilki, umetnostna serija TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 13.05 mmmmm Mah kaznjenec na poti iz Anglije v Avstralijo Avstralski animirano-igrani film, ki je nastal po povesti in v režiji Yorama Grossa, je zgodovinska pripoved o krutih dogodkih iz 19. stoletja jG Avstralski animirano-igrani mladinski film Mali kaznjenec vsebuje vse tisto, kar sicer odlikuje najboljše mladinske filme. Radi pa si ga bodo ogledali tako otroci kot odrasli. Na-stal je po scenariju Johna. Palmerja, ki je zamisel Povzel po zgodbi Yorama Grossa, ki je film tudi režiral. Zgodba filma je sicer resnobna, saj pripoveduje o Usodi ljudi, ki jih je angleška oblast v devetnajstem stoletju izgnala v današnjo Avstralijo. Plovbe so bile takrat naporne, pregnanstva pa so tako vedno težka, življenje v neobljudenem svetu pa kruto. Med izgnanci na angleški ladji Severna zvezda je tudi gest ljudi, ki predstavljajo junake filma Mali kaznjenec. Sicer niso nikakršni veliki zločinci, so pa male barabe vseh starosti: od že utrujenega žeparja do trinajsle-tnega Tobyja. Usoda izgnancev je v rokah primitivnih podčastnikov, podobo oblasti pa v filmu smiselno dopolnjuje lik guvernerja, ki je »copata«, in lik oficirja, ki je mehkužen gospodič. Kaznjenci pa so pravo nasprotje: so marljivi, sreni in pošteni ljudje, ki si med seboj pomagajo. Gledalec tako niti za hip ne podvomi, na kateri strani so avtorjeve simpatije. Skicirano zgodbo o kaznjencih je režiser predstavil s solidno animacijo in tako njeno resnost malce ublažil. Ta del filma je pravzaprav seznanjanje z zgodovino, katere zgodbo pripoveduje sejmarski glumač svoji vnukinji. Pokaže ji sliko Severne zvezde in ji s Čarom pravega ljudskega pripovedovalca razkriva pretekle dni. Ta uvodni, sejmarski del filma je igran, združuje torej vedrino in verjetnost vidnega. Ko se pripovedovalec poda na pot v preteklost, se igrani svet spremeni v animiranega. Toda sivobradi dedek v stari obleki iz deve-tnajstega stoletja se tudi med »narisanimi« junaki dobro znajde. Združitev obeh filmskih tehnik razkriva bogate možnosti filmskega ustvarjanja. Direktor fotografije je bil Brian Probyn, glavno vlogo pa je odigral Rolf Harris. HRVAŠKA TV 21.10 MAJSKI CVETOVI, angleška humoristična nadaljevanka CANALE 5 20.30 I PREDATORI DELL’ARCA, PERDUTA, ameriški film Angleška humoristična serija v šestih delih pripoveduje o življenju v družini Larkinovih. Zanimiva družina živi na podeželju, vedno pa si na najrazličnejše načine skuša čim bolj olajšati življenje. Nadaljevanko so posneli po romanih H. E. Batesa, v glavni vlogi pa je zaigral priljubljeni David Jason. Film, z originalnim naslovom The Raidders of the Lost Ark, je leta 1981 režiral Steven Spielberg. Ameriški arheolog Indiana Jones se vrne domov po mnogih pustolovščinah, vendar se spet poda na pot, da bi našel judovsko sveto skrinjo. Slednjo iščejo tudi Hitlerjevi pristaši. IndF ana najde skrinjo, vendar mu jo Nemci ukradejo. Vendar je Indiana Jones tudi tokrat uspešen in skrinjo izroči ameriški vladi. Filmu, v katerem so zaigrali Harrison Ford, Karen Allen, P. Freeman in drugi, so kritiki očitali pretirani te-hnicizem, kar pa gledalcev te uspešnice sploh ni motilo. RA SLOVENIJA 3 SVET GLASBE, SVET UMETNOSTI PRO 7 ANNIEJINI MOŠKI, ameriški film 20.15 Gost tokratne oddaje Svet glasbe, svet umetnosti bo pianist Bojan Gorišek. Z njim se bosta pogovarjala Pavel Mihelčič in Simona Juvan. Bojan Gorišek pa bo v studio pripeljal še flavtista Aleša Kacjana. V tej oddaji boste prvič na Radiu Slovenija poslušali posnetke z laserskih plošč, ki jih je Bojan posnel za tujo gramofonsko založbo skupaj z znanim slovenskim producentom Juretom Robežnikom, ki bo tudi sodeloval pri pogovoru v današnji radijski oddaji. In kako bi najlepše na kratko predstavili tokratnega gosta Bojana Goriška? Povsem enostavno: je eden najbolj uglednih slovenskih izvajalcev sodobne glasbe. Film je nastal v Ameriki leta 1988 v režiji Rona Sheltona. V glavnih vlogah igrajo Kevin Cos-tner, Susan Sarandon, Tim Robbins, Trey Wilson, Robert Wühl in drugi. Annie Savoy ljubi baseball in njegove igralce. Vsako sezono si zato izbere za ljubimca člana ekipe Buli Durham. Ob tem pa izboljša tudi njegov baseball in kulturo, saj mu bere Walta Whitmana. Zadnji Anniejin izbranec je Ebby La-loosh Nuke, nerodni mladenič, ki sicer odlično meče žogo. V igri je bil tudi neki drugi moški, vendar bo moral počakati na naslednjo sezono. Film je zabavna komedija, ki prikazuje ameriško podeželsko življenje. RADIO A Slovenija 1 (UKV 88.5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16.00 SV 918 KHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Vsaka vas ima svoj glas; 11.05 Poslušalci Čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan: 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci Čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci Čestitajo; 16.00 Lojtrca domačih; 17,30 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 MePZ Viktor Parma; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 V nedeljo zveCer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 NoCni program -Glasba. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne, informacije; 8.30 Nedeljski val; 8.40 Koledar prireditev; 9.40 Nedeljski gost; 11.00 Uganka; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije, glasba; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos 1. programa; 19.00 VeCer na 2.; 19.30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, prenos 1. programa. Slovenija 3 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 8.30 Preludij s klavirjem; 9.00 Prenos Sv. Maše; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zbor Akademije za glasbo; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma in potopisi: Sedim na vrhu (V. KrmpotiC); 19.35 Cerkvena glasba: Missa brevis v C-duru (Mozart); 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Vokalno instrumentalna glasba; 23.55 LiriCni utrinek; 24.00 Konec 3. programa in vključitev v noC-ni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa, napoved programa, vmes radijski koledar 8.30 Osmrtnice, pesem tedna Radia Koper; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Po domače; 10.00, 10.50, 11.10 Sosednji kraji in ljudje, vmes osmrtnice; 11.30 Glasba po željah; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in lonca; 14.30 Športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.30 Dnevnik in osmrtnice; 18.00 Humoreska; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Slovo - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30.10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dober dan Radia Koper, pozdrav in almanah; 7.15 Horoskop; 8.00 Turistični napotki; 8.35 Pesem tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Evergreen, film tedna, iz gledališča; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeni desert; 14.30; 17.32 Velika glasbena imena; 18.00 Lestvica LP; 19.40 Na športnih igriščih; 20.00 NoCni program. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: V rekordnem Času okoli sveta (Zlata Jurin, r. Adrijan Rustja, 3. del); 10.30 Narodnozabavna glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestralna glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš Cas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev, nato orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Janez Povše: Srečanja z Marjanom Rožancem (r. Boris Kobal 13. in zadnja oddaja, pon.); 14.45 Znani ansambli; 15.30 Iz krajevnih stvarnosti; 17.00 šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (žpk. Peter Sticker); 18.10 - 18.30 Dogodki in odmevi. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 08.00 Awake on the Wild Side: Konec tedna z Depečhe Mode; 10.30 Week in Rock; 11.00 The Big Picture; 13.30 XPO; 18.00 Unplugged: The Cure; 21.00 120 Minutes, vodi Paul King; 23.30 Headbangers Bali: Heavy metal rock; 3.00 Nočni video SKY ONE 07.00 Hour of Power; 08,00 Fun Factory; 12.30 The Brady Bun-ch; 14.00 Robin of Sherwood; 15.00 Trapper John; 16.30 Fashion TV; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Adventures of Voung Indiana Jones; 21.00 Fatal Vision, 1/2 del ameriške nadaljevanke (igra: Gary Cole); 00.00 Hill Street Blues; PRO 7 06.00 Serije; 09.00 Neustrašni iz Parme, it. pust. film; 10.35 God-zila, japonski film; 15.10 Srečanje v Hongkongu, am. pustolovski film; 16.55 Življenje na begu, am. tv kriminalka; 18.40 Matlock, 26. del; 20.15 Anniejin! moški, am. komedija (Kevin Costner); 22.25 Miami Blues, am. kriminalka; RTL 06.00 Otroški spored; 08.30 Risanke; 17,00 Čez galaksijo in potem na levo, 6. del; 17,30 Kopališki mojstri iz Malibuja, 10. del; 23.55 Jeremiah Johnson, ponovitev filma PREMIERE 08.00 Addams Family; 10.30 Car Venere, brit. film; 14.35 Boy Soidiers, ameriški akcijski film; V 16.25 Kaskaderji: Akcije med življenjem in smrtjo; 17,25 Go grabi Go, nemška komedija; 20,15 Homo Faber, nem,/fr. film; 22.10 Otrok redko pride sam, am. komedija: 23.40 Mesto hazarderjev, 2, del ameriškega tv filma; od 01.20 do 04,45 ponovitev filmov EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09,00 Eurofun; 10;00 Tenis, M; 13.00 Boks; 14.00 Formula 1, prenos; 16.00 Golf in košarka, prenos; 20.00 Tenis, M, prenos; 22.00 Formula 1; 01.00 Eurofun 3SAT 17.55. Majhen vrt za majhne ljudi; 22.40 Look, otroška moda; 23,10 Komisar: Trije mrtveci potujejo na Dunaj SATI 13.40 Vozovnica v onostranstvo, ameriški vestern; 15.00 Jeremiah Johnson, ameriški vestern (Robert Redford); 17.00 Čez galaksijo in potem na levo, 6. del; 17,30 Kopališki mojstri iz Malibuja: 10 del; 23,55 Jeremiah Johnson, ponovitev filma SUPER CHANNEL 20.00 A Long Way Home, ameriški film SKY MOVIES 07.00 Pregled sporeda; 09.00 Wuthering Heights; 11.00 A girl of the Limberlost; 15.00 Smokey And the Bandit, II; 17.00 Talent for the Game; 18.30 Xposure; 19.00 Oscar; 21.00 Gremlins 2: The new batch; 23.00 Showdown in little Tokyo; 02.00 Loose Screws; 03,30 Mirage _________________________s DEMOKRATSKA STRANKA PO LETU DNI »Naš čas šele prihaja...« Vodsh/o stranke meni, da je demokratom mesto v opoziciji - V Sloveniji obstaja koncept političnih fevdov - »Vlada -sintetično bitje dr. Frankestein...« SLOVENSKE KONJICE -Demokrati so konferenco zaceli z analizo vzrokov za neuspeh na volitvah oziroma za to, da niso izkoristili dobrega izhodiščnega položaja, ki so ga imeli ob svoji ustanovitvi pred poldrugim letom. Predsednik stranke Igor BavCar je samokritično priznal, da so se zmotili v večini predvolilnih predvi- »koncept porazdelitve interesnih sfer, političnih fevdov«. Velika koalicija je po njegovem mnenju tudi s stahsca predvolilnih obljub velika prevara. Opozicijski položaj demokratov je, meni BavCar, edina možnost za jasno profiliranje političnih staliSC in priložnost, da stranka temeljito premisli o svojih prihodnjih političnih Dober opozicijski Start demokratov (Foto: LucaS) devanj in zato naredili vrsto napak. Poleg tega se stranka, po njegovih besedah, finančno ni nikoli povsem postavila na noge, k skromnemu volilnemu izidu pa je prispeval tudi monopolni položaj ključnih medijev, predvsem televizije, pa tudi dejstvo, da stranka nima veliko elanov niti političnih aktivistov in da zaradi notranjih razlik niso znali predstaviti svoje politične podobe. BavCar je nato ponovil očitek vladni koaliciji treh velikih strank, ki je v bistvu korakih. Dimitrij Rupel je nato razložil zamisel o demokratični alternativi. Vladno koalicijo je ocenil kot »nekakšno sintetično bitje dr. Frankensteina«, kar je tudi eden od razlogov za to, da je treba preurediti politični prostor. Liberalno-soci-alna demokratična alternativa, v katero bi se vključili demokrati, socialdemokrati, Zeleni - ekološko socialna stranka in socialisti, bi zasedla prostor na sredini, zavzemala .pa bi se za pravno državo, parlamentarno demokracijo (proti predsedni- Tanja Starič Ski avtoritarnosti), za Slovenijo, povezano z Evropo... Tudi France BuCar je v pismu (konference se ni udeležil zaradi nujnega potovanja v tujino) menil, da bi morali demokrati ostati pobudnik nove organiziranosti. Bučar je tudi menil, da so v Sloveniji ostale nedotaknjene vse družbene strukture starega režima, in opozoril, da so zahteve po spremembi ustave v funkciji ohranjanja teh starih položajev. Tudi Tone PerSak je govoril o »drugem, nevidnem sistemu dejanske oblasti«, ki ga tvori stara SDV oziroma Udba. Menil je, da smo priče »intenzivni obnovi metod sistema pred letom 90«. Zato je nujno - je poudaril PerSak - da se demokrati borijo za pravni sistem Slovenije, vračanje zaupanja v državo in rehabihtaci-jo poštenosti, poslovne morale, spoštovanja lastnine in drugih vrednot. Igor Omerza je nato pred- stavil temeljne programske cilje stranke na gospodarskem področju, še posebej pa je poudaril, da je v Sloveniji »privatizacijska džungla«, za katero so krivi tisti, ki so lastninjenje razumeli kot delitev politične moči in so zavirati sprejem zakona o privatizaciji. V razpravi so se delegati konference strinjali, da je mesto demokratov v opoziciji in da »njihov Cas Sele prihaja«. Podprti so tudi delitev o povezovanju z drugimi sredinskimi strankami. Izvoliti so nekaj novih elanov glavnega odbora (s tem so povečali delež lokalnih predstavnikov), Jelka Kacina pa so izvoliti za Četrtega podpredsednika stranke. Sprejeti so finančno poročilo za leto 92, ki kaže, da je imela stranka približno 10 milijonov tolarjev primanjkljaja. Stroški predvolilne kampanje demokratov so znašati okrog 36 milijonov tolarjev, s 34 milijoni pa so jih sponzorirala podjetja. O aferi Hit je Igor BavCar dejal, da je to zgodba o lobiranju politike v zaslombo divjih privatizacij, in to v igralništvu, kjer se pretakajo ogromne količine gotovine in kjer je obstajal sum, da želijo stare strukture enopartijskega režima privatizirati to, kar jim je prej uspelo dobiti s svojo potiticno-poticijsko močjo. Da bi jim kaj takega uspelo, uporabljajo svoje stare zveze, za katere smo napačno misliti, da jih ni mogoCe oživljati, pravi Bavčar. Položaj Visa je s tega staliSCa izjemno delikaten, zato bi bilo smiselno razmisliti o njegovi razpustitvi in o tem,da ki bi to službo postavili »direktno pod ingerenco slovenskega parlamenta«. Igor Bavčar: »Razpustimo Vis« Kako daleC so konkretni pogovori demokratov o povezavi sredinskih strank? Pobuda ni nova, lahko jo razumemo tudi kot nadaljevanje socialdemokratske pobude. Skuša temeljiteje, ne samo na podlagi vsebinskega sozvočja med temi strankami, ampak tudi na temelju premisleka ugotoviti sposobnosti posameznih političnih grupacij, da same postavijo dovolj močno infrastrukturo za prihodnje volitve - kadrovsko, finančno in organizacijsko. Mislim, da so, ne glede na to ali bo socialdemokratom in socialistom v prihodnjih dneh uspelo opraviti združevalni kongres, dobre možnosti, da povežemo širše politično telo v Sloveniji. In že prihodnji teden se bodo ti pogovori nadaljevati. Vaša stranka je povezana s številnimi aferami. Od prisluškovalne do Hita. To bo zagotovo vplivalo na vaš uspeh na lokalnih volitvah. Enostavna povezanost te stranke z aferami je povečini posledica moje malenkosti, ker sem v prejšnjem mandatu opravljal funkcijo notranjega ministra. To se odraža tudi na položaj stranke, Čeprav mislim, da bo njihovo razčiščevanje za nas gotovo pozitivno. Kako lahko argumentirate vašo pobudo o razfor-miranju Visa? Gre za ideje gospoda Brejca, ki jih je razlagal v Času razprave o tem, ati bo ostal ali ne. Iz dosedanjih razprav je jasno, da je Vis tista veja izvršne oblasti, ki je že doživela kadrovske spremembe. Prva se je zgodila takoj po mojem prihodu, druga pa po prihodu Miha Brejca. Marsikaj smo naredili, ob koncu mandata, pa sem skupaj z Brejcem ugotovil, da je bilo vendarle vse to premalo, da bi se izogniti nekaterim nevarnostim. Zato se mi zdi nujen temeljit premislek o popolni reorganizaciji in razpustitvi službe. Se posebno zaradi narave velike koalicije, ki lahko posamezna področja podredi strankarski kadrovski politiki, to pa se mi ne zdi dobro. V toliko bi popravil svoje staliSCe ob razpravah o zakonu o vladi, ko sem sodil, da je izločitev iz notranjega ministrstva dovolj in da ni potrebno, da preide služba pod nadzor parlamenta. SVET NARODNIH DEMOKRATOV Novo vodstvo, novi koraki Za aktiven poseg v politični vsakdan Alenka Žagar Slana vnovič izvoljena za predsednico sveta (Foto: Sašo Stražar/TRIO) LJUBLJANA - Alenki Žagar Slana so delegati občinskih odborov Narodno demokratske stranke, novega krila SKD, včeraj s tajnim glasovanjem ponovno zaupali vodenje novega sveta stranke, staremu pa so pred tem izglasovati ra-zresnico. Izvolili so tudi dva nova podpredsednika in petčlanski izvršilni odbor, na naslednji seji sveta NDS pa naj bi le-tega razširili še z devetimi elani, predstavniki vseh regij. Svoje včerajšnje srečanje so elani sveta sicer posvetili tudi aktualni politični problematiki, s Čimer so nakazli, kot je med drugim pripomnila tudi Slanova, da je zanje končno minilo Ivanka Mihelčič obdobje ukvarjanja samih s seboj. Zdaj so paC pred tem, da znova aktivno posežejo v slovenski politični vsakdan. Predsednik stranke Andrej Umek je ob tem menil, da morajo narodni demokrati svoje napore usmeriti predvsem v politično združevanje strankarske desnice, možnost ponovnega oživljanja bivšega Demosa pa je ocenil za nerealno. Dejal je, da so še vse preveč žive stare zamere, ki so nekdanje partnerje tudi dokončno razdvojile, zelo pragmatično pa se mu zdi združevanje strank, kot je na primer njihovo s krščan- skimi demokrati, in združevanje ljudske stranke z liberalno stranko ter Zelenimi Slovenije Vaneta Gošni-ka. Andrej Umek ni obšel niti aktualnih gospodarsko-potiticnih afer, za katere je dejal, da so vanje vpeleteni v glavnem bivši Člani zveze komunistov in tisti, ki so jim služiti, od policije naprej. Zavzel se je še za nadaljnji razvoj demokracije in pri tem ostro kritiziral predsednika republike Milana Kučana, Ceš da s svojim zavzemanjem za ustanovitev sveta za nacionalno varnost direktno napada to demokracijo ter tako uzurpira oblast po načelu: »Volk dlako menja, narave pa nikoli«. PRVA SLOVENSKA VLADA / PROSLAVA Obletnica z grenkim priokusom -Predstavnikov sedanje vlade ni bilo Kraj ustoličenja tone na gospodarsko dno Prva slovenska vlada v Ajdovščini 5. maja 1945 (Foto: Edi Šelhaus) Artur Lipovž AJDOVŠČINA - 5. maj ni bil po naključju izbran za občinski praznik, je dejal v nagovoru na proslavi podpredsednik ajdovske občine Edvard Pelicon. 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustoličena slovenska vlada, ki ji danes nekateri odrekajo pomen ati primat, to pa je pomenilo konCno osvoboditev izpod fašizma in priključitev Primorske k matični Sloveniji. Zdaj pa, kot kaže, dosega občina dno gospodarskega padca. Ob centralizaciji ji ostane le malo finančnih možnosti, je bilo rečeno na proslavi. Konec leta bo v občini okoli 1300 nezaposlenih, ki jih razvijajoče se podjetništvo zaradi preobremenjenosti ne more vsrkati. Proslave so se udeležiti tudi nekateri poslanci v državnem zboru. Iz vlade na »proslavo njenega rojstnega dne« ni bilo nikogar. Letošnje petomajsko priznanje je prejela prof. Ivana Slamic, priznanja občine pa Drago Ergaver, David Lozej in Medžupnijski odbor Karitas Sturje. Vida Tomšič, Članica prve slovenske narodne vlade, je na vprašanje Republike odgovorila: »Uradni naziv vlade 1918 je bila vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani; gotovo je to bil eden od mnogih korakov k osamosvojitvi Slovencev. Vlada je 1945 zrasla iz dolgoletnega boja za osvoboditev in združitev Slovencev, in je še posebej pomembna za Primorsko.« TRADICIONALNO SREČANJE KMETOV BEGUNCI / NESOGLASJA Briški in prekmurski vinogradniki imajo podobne težave Pregnanci še vedno vztrajajo v motelu Proteus MEDANA - Danes ob 13.20 bo na Radiu Slovenija neposreden prenos oddaje Radijski valovi s slovenskih kmetij. Iz te vasice v Goriških Brdih bodo v oddaji sodelovali briški vinogradniki in vinogradniki iz Gornje Radgone, poleg njih pa še predstavniki kmetijskega ministrstva, Zadružne zveze Slovenije in Kmetijske kreditno-hranilne službe Slovenije. Tradicionalno 23. srečanje med slovenskimi kmeti pa je bilo včeraj v Goriških Brelih, v rojstni vasi pesnika Alojza Gradnika, v Medani. Kmetje iz Prekmurja so si ogledati nekaj značilnih bri- Vojko Cuder skih kmetij in kulturnih znamenitosti, nato pa so se na okrogli mizi v kulturnem domu pogovoriti o tem, kaj se jim obeta v letošnjem letu, posebej še na področju vinarstva in vinogradništva. Brici in Prekmurci so od predstavnikov ministrstva za kmetijstvo - žal ministra Osterca ni bilo - terjali predvsem Čimbolj razumne in sprejemljive predloge zakonov za panogo, zlasti še na področju vinogradništva. Oboji imajo namreč prav vinogradništvo za osnovno kmetijsko dejavnost. Opo- zoriti so na težave, do katerih prihaja v trgovini z vinom, pa tudi na to, da zaščitni uvozni predpisi, tako imenovani prelevmani, ne ustrezajo in jih je treba nujno in takoj spremeniti oziroma dopolniti. Slovenske kmete, so opozoriti, hudo žulita neustrezna kreditno-monetarna politika in lastninska problematika. Okrogla miza je izzvenela v Zeljo, naj minister in njegovi sodelavci pripravijo na področju kmetijstva takšno zakonodajo, ki bo v najboljši meri pomenila napredek te zaenkrat najpomembnejše nacionalne panoge v Sloveniji. POSTOJNA - V postojnskem motelu Proteus, kjer je še vedno približno 250 beguncev, je bilo tudi včeraj stanje nespremenjeno, Čeprav sta agenciji ANSA in AFP poročali, da so slovenske oblasti prenehale oskrbovati begunce ne le z živili, temveč tudi z elektriko, da bi jih prisilile, naj zapustijo poslopje pred začetkom turistične sezone. »Z nami se nihče ne pogovarja vse od l.maja, res pa je tudi, da se mi ne pogovarjamo s pristojnimi,« nam je sinoči dejala Zikreta DjiniC, begunka iz Odžaka. Povedala je še, da že teden dni ne dobivajo toplih obrokov, da pa jim od petka pomagajo humanitarne organizacije s suhimi obroki, oljem, moko. Ves Cas imajo tudi ele-ketriko in vodo, tako da lačnih med njimi za zdaj ni. Vsak dan jih sicer zapusti po nekaj begrmcev, ki povečini, tako naša sogovornica, odhajajo v Nemčijo. Nihče izmed začasnih »gostov« Proteusa za zdaj ni zdravstveno ogrožen, vendar je negotovost, po besedah Zikrete DjiniC, velika. (I. M.) LJUBLJANA - Ati je za afero Hit-Vis na vidiku še ena afera, in sicer o orožju? Tako so se v minulem tednu spraševati kronisti večine slovenskih Časnikov po tiskovni konferenci Združene tiste, na kateri so njeni veljaki dejati, da so na to temo že kuvertirali posebno vprašanje. Pred njimi je na to opozoril tudi sila aktualni tandem Bav-Car-Brejc, da je za tovrstnim dimom tudi ogenj, pa je bilo mogoče razbrati med drugim iz pogovora z Milanom KuCanom v Republiki, ko je dejal, da je iz vladnega poročila, ki ga je prebral, mogoče ugotoviti, da vsekakor gre za problem, ki ga je v interesu države in državljanov treba razčistiti. KuCan se je zavzel za resnico in pravico ljudi, da zvedo vse, ter da se v tem imenu prav nie ne sme pomesti pod preprogo. A vragsigavedi, Ce bo temu resnično tako. Politika je paC skupek različnih interesov: posameznih, strankarskih, nacionalnih, navadni smrtniki pa smo, dasiravno s primernim pompom, na koncu itak obsojeni le na drobtinice. Tudi ko je resnica v vprašanju, seveda. Ati se bodo do nje uspeli dokopati vsaj poslanci državnega zbora? Tudi to vprašanje ni ravno odveč, ob dejstvu, da so se elani dveh parlamentarnih komisij v tem iztekajočem se DOGODKI, KI Sl JIH KAŽE Z ARO M N I T I Dokumenti, orožje, vlado, in resnica kot naša pravica Ivanka Mihelčič tednu uspeti lotiti prebira- se v »pajkovo mrežo« ujeti nja strogo zaupnega gradiva, ki ga je Miha Brejc izročil parlamentu, in da njihovi prvi vtisi niso ravno navdušujoči. O podrobnostih sicer ne govorijo. Ze vrabci pa Čivkajo, da je bilo pri tem, kot kaže, veliko dima in bolj malo ognja. Razpoznavno je le to, da se okrog igralništva obraCa veliko denarja,, kar ni skrivnost, edino, kar buri domišljijo, pa je vprašanje, ati je država znala od te igralniške »tiskarne« kaj vzeti zase ati ne. Ati je, skratka, šlo za utaje ati le za legalno odtekanje denarja, ob nesposobnosti države, da z njim napolni tudi lastno blagajno. Menda je iz dokumentov - a po nesporni zaslugi Visa - mogoče razbrati tudi to, da je prvi mož Hita Danilo Kovačič paC tudi zelo »družaben« Človek. Telefoniral je namreč vsepovsod, Visovi operativci pa so vse to pridno beležiti. Tako so tudi nič hudega sluteči... Teden, ki se izteka, nam je postregel še z eno skrivnostjo, ki se ji pravi Trdinov vrh oziroma na splo- slanca in predsednika parlamentarnega odbora? Ali drugače: Ce za hipec odmislimo ustavno »podrobnost« o hierarhični nadrejenosti parlamenta nad vlado, se tudi pri tem nedvomno zastavlja vprašanje o Čudnem sistemu medsebojnega informiranja ljudi, ki sedijo v slovenskem političnem vrhu, oziroma o očitni dvotimosti informacijskega sistema nasploh, kar pa pelje le v gradnjo vzporednih sistemov oblasti. Ne državi, še manj pa ‘ njenim državljanom to prav gotovo ni v prid. Teden je minil tudi v znamenju prvih stotih dni vlade. Mediji so se je, z Za afero Vis - Hit še orožje? (Foto: Tomi Lombar/TRIO) Naslednjih 100 dni tudi v znamenju afer? (Foto: TRIO) šno hrvaško-slovenska meja. Menda smo tudi pri tem novinarji dvigovati preveč prahu in ovirati »normalno« diplomatsko dejavnost ter v javnosti ustvarjati razpoloženje nekakšne inferiornosti slovenske strani. Po eni strani je to gotovo res, po drugi pa ob tem vsekakor drži vprašanje novinarskega kolega, kakšno vlogo v vsej tej (dez) informacijski igri okrog meja igra Zmago Jelinčič, ki ni smrtnik kar tako, temveč - pa Ce je to komu všeč ali ne - tudi predsednik parlamentarnega odbora za obrambo. Preprosteje povedano: zakaj naj bi bila avtoriteta izrečene (in z dokumenti nepodkrepljene) besede nekega ministra večja od avtoritete besede po- izjemo Republike, komaj spomniti, Cesar jim niti ne moremo zameriti spričo dejstva, da je nanjo pozabila celo sama vlada. Tiskovno konferenco na to temo je namreč sklicala kar z dvodnevno zamudo. O zamudi pa bi lahko govoriti tudi ob imenovanju manjkajočih treh ustavnih sodnikov Ustavnega sodišča. Po dolgem usklajevanju je Milan Kučan zboru končno predlagal v izvolitev Boštjana M. Zupančiča, Lojzeta Udeta in Franca Testena, kar pomeni, da je zdaj na potezi druga, parlamentarna stran. Ce se bo pri tem ponovila stara zgodba, pa bomo še videti. Pustimo se presenetiti, saj nam kaj drugega tako ati tako niti ne preostane... Ameriški filmski igralci Gesla križanke »Znameniti tekači« Edwin Moses, Steve Ovett, Alberto Cova, Said Aouita, Carl Lewis, Ben Johnson, Sebastian Coe AVTOR: SIMON BIZJAK EXAMINAND, IZ-PRASANEC NEKDANJA DAJATEV NEZBRA- NOST MESTO PRI LONDONU (KONJSKE DIRKE) SPAJKA SLAVILNA PESEM SLSLIKAR-KA (MELITA) ► PRIPRAVA, KI VARUJE PRED STRELO PRALIK RAZSTAVNI PREDMET CESTNO PREVOZNO SREDSTVO DOLGO OBDOBJE, VEČNOST RICHARD STRAUSS KRANJ PRIVLAČEN, OCARLIV MOŠKI JAPONSKA FILMSKA IGRALKA (Y0K0) SVEDSKO 3M.-SP. SREDISCE IND. MESTO (BUDIZEM) SREDISCE VRTENJA IKOZA- EDER MESEC V ZIDOVSKEM KOLEDARJU DOLINA OB ZG. TOKU SOČE NEM, FILOZOF (ERICH) OPATIJA NA BAVARSKEM VERGILOV JUNAK RASTLINSKA BODICA KOSOVSKI POLITIK (ZEKERIJA) NOVOGORIŠKI PISEC (EMMANUIL) / PREBIVALEC DALMACIJE VZPOSTA- VITEV OSEBNI ZAIMEK IRHOVINA ANT.POKR, V SR. ITALIJI PALESTINSKA BOGINJA PLOD-NOSTI SL. PESNICA MUSER REKA NAJ. KITAJSKE LOVRO TOMAN DALJICA, KI OMEJUJE MN0G0-KOTNIK TITAN SL. PISATELJ (MATEVŽ) MAŠČOBA RIBIŠKA MREŽA NEUMEN ČLOVEK SPAZEM GR. FILOZOF UTEMELJITELJ SOLE KINIKOV TRENJE MOČNO DEŽEVJE FR. DRAM. (FERNANDO) SL. PEVKA KRAŠEVEC VRHOVNO PAPEŠKO SODISCE PISEC MEKULI PUBLICIST FINCI SL. MANEKENKA GAZIBARA VIŠJI CERKVENI DOSTOJAN- STVENIK ENOVALE- NTNI ALKILNI RADIKAL LOUIS ADAMIČ IT. MESTO (SPORAZUM) ANG. KOLONIALNI POLITIK RHODES RIM. ZGODOVINOPISEC (»ANALI«) / NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETAŠ MESTO V JV. TURČIJI IT. OPERNI TENORIST (LUCIANO) PRISTAS OPERACIO- NALIZMA DEL NOVE GORICE PRIPRAVA ZA PROŽENJE PUSCIC HRV. SKLAD. (KRSTO) SKOTSKI PLES ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA AKTINIJ FR. SLIKAR, FAUVIST (RAOUL) MAJHNA ČEBELA PRITOK RENA V NEM. MNENJE PRIBLIZ-NOST, PRIBLIŽNA VREDNOST MNOGO- KOTNIK REKA V JUŽNI FRANCIJI EGIPČANSKI BOG SONCA OLIVER CROMWELL INDIJSKI HRAST VZDEVEK NAMIZNO- TENISACA stipancica SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI NEM. PESNIK (ACHIM VON) GAMSJI BIVOL NIZEK ZENSKI GLAS UVODNA INDU- MENTALNA SKUDBA MILANO FENIC. BOG. LJUBEZNI URADNI SPIS DEL NEKATERIH IGER Z ŽOGO URADNO IME ZA IRSKO VRSTA MALARIJE, CETRTNICA PASTIR, KI ZGANJA ŽIVINO GR. POTUJOČI PEVEC Z. IME ANA (ANG.) RADIJ NOG. KLUB IZ BACKE TOPOLE POTOMEC BELCA IN INDIJANKE UM. GALERIJA V LONDONU GLAVNI STEVNIK______________ FR. SLIKAR (GEORGES) TV VODITELJ ____________ŽNIDARŠIČ PRASKA, ODRGNINA EVR.SRED-NJVESKI NAZIV ZA ARABCE RAZJEDA- NJE POSTAVA, ŽIVOT TRST 4 KOKOS BREZREPA KURIR ZNAČILEN PRIMEREK ZVENEČ KOVINSKI GUS MADŽARSKO M. IME BARVA KOZE, POLT MUSLIMANSKO M. IME AV. PISEC (J. MARIO) OTOČJE OB N. GVINEJI TANJŠA SALAMA NEM. SLIKAR (MAX) BESEDNA FIGURA, ZANIKANO NASPROTJE POŽELENJE, STRAST GR. MUZA KOMEDIJE JAKOB AUAZ MAKEDONS- KOKOLO CHARLES IVES OTEKAJE AM. REKA V VIRGINIJI ODCEDEK PERUJSKI INDIJANEC MESTO BLI-ZU MOSKVE PAVLE ZIDAR TISOČ KILOGRA- MOV ODMERJENA KOLIČINA KANOVO PODROČJE SODNIK V GR. MIT. PRIPADNIK NILOTOV BIVŠI ROM. VODITEU (G.GHEO-RGIU) NEDOTAKUIV PREDMET AM. IGRALKA WEST NEKDANJI BURMANSKI DRŽAVNIK UMETNO USNJE 3 ROBERT REDFORD OSKAR KOGOJ BABICA V MESC. OKO-UU SARAJEVO REKA NA TIROLSKEM IZTOK OSOJNIK NIKELJ NAPISNA KRISTUSOVEM KRIŽU OTOK PRED JZ: OBALO SUMATRE ZAČASNA ODPUSTITEV IZ SLUŽBE DEL STATEV TURČIJA PERGAMSKI KRAU ŠVICARSKI SLIKAR (JOHANNES) ► ČETRTI RIMSKI KRALJ NIKOLA TESLA MESTO IN JEZERO V S. ITALIJI SUNO JEZERO V OSREDNJI AZIJI IMEVEC SL. KRAJEV TORQUATO TASSO GRŠKA ČRKA CIGAN PODOBA IT. SLIKAR IZ 16. ST. SL. PISEC (PREŽIHOV) KOSTUMOG. VOGELNIK LOJZE KOVAČIČ NIZ. FIZIK (SIMON) AM.MESTO V KALIFORNIJI (HOLLYWOOD) SUME TORINA PODZEMNI ŽUŽKOJED MESTO V ANDRZEJ Y0RKSHIRU WAJDA PTIC NE-LETALEC OTOČEK OB HONSUJU KMETIJSKA ZADRUGA NEM. ASTRONOM STIK GLAVE STRUPOM IZBORNA VOLITVAH NARAVNOST VHIND DRŽAVA V J. AFRIKI, PREJ SVAZI RDEČE JABOLKO WARHOL ANDY NITAST IZRASTEK NA CELICI FIGURA PRI ČETVORKI PONOVNA SP. ISVOJITEV OBERSKEGA POLOTOKA STANKO VRAZ BREZOB- LIČNA GMOTA ORIENT. BARVILO ZA LASE DEPOZIT KRAJ V SL. PRIMORJU SL. PISEC (VITAN) ALPINIS- TIČNI ODSEK 5 ZNAMKA IT. KAMIONOV STVARNEZ ADUT PRI TAROKU NOVO MESTO POLDRAG KAMEN RDEČE BARVE STULA, KRN VISOK M. GLAS JAZ m ŽIVEC SPODRS- UAJI, NAPAKE GREGOR TOMC PIVSKI VZKLIK GR. OTOK RICHARD EGAN ZATEMNJENA LUNA ZELEZOV OKSID LUKANA Z. SKOTSKE AMERICIJ JESENSKI PRIDELKI, JESENSCINA AVTOR »ARIANE« (CLAUDE) HRV.REZI-SER(SAVA) OSEBA IZ ST. ZAVEZE SPANSKI NARODNI JUNAK JUZNOAM, KUKAVICA SL. PESNICA (MAJDA) GOSPODAR- STVENIK ANTON JANŠA VODJA KAKE SKUPNOSTI, STAREŠINA REKA V VZHODNI SRBIJI KRONIKA ESTONSKI PEVEC (GEORGU) MALEZIJSKI ŠAHOVSKI VELE-MOJSTER POVRŠINSKA MERA JUNAK EPA ADAMA MICKIE-WICZA OTOK BLIZU ZADRA DRUŽBENI SLOJ GLEDALIŠČA SLOVENIJA Janin Klemenčič: POPOTNA FOTOGRAFIJA V torek, 11, maja ob 19. uri otvoritev razstave v zgornjih razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine - Cekinovega gradu. Otvoritev bo popestril kulturni spored. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) PIAF - KONCERT ZA DVA IGRALCA (danes, 9. 5. ob 21.30. uri, Štihova dvorana). Sodelujejo: Alenka Vidrih, Goj-mir Lešnjak; Borut Lesjak- klaviature; Saša Olenjuk- violina in kitara; Slavko Žnideršič- harmonika. DRAMA SNG (061/221-511) Max Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (ponedeljek, 10. 5., ob 19.30 uri). Za abonma Prva repriza in izven. J. B. P. Moliere: SVATBA PO SILI (torek, 11. 5., ob 18. uri). Za Gimnazijo Poljane in izven. MALA DRAMA Max Gad: SAMO IGRA JE IN NE BOLI (torek, 11. 5. ob 20. uri). Režija: Ernst M. Binder. V predstavi o incestu igrata Nataša Ralijan in Kristijan Muck Nataša Ralijan in Kristjan Muck. Za izven. A. Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE (sreda, 12. 5., ob 20. uri). Mo-nodramski nastop Polone Vetrih. Za izven. OPERA (061/331-945) Napovedujemo premiero Giacomo Puccini: TRIPTIH- PLASC, SESTRA ANGELIKA, GIANNI SCHICCHI (sobota, 15. 5., ob 19. uri). Dirigent Loris Voltolini, režiser Krešimir DolenCič, scenograf Dalibor Laginja, kostumograf Goran Lelas, koreograf Matjaž Farič. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) J. B. P. Moliere: AMFITRION (ponedeljek, 10. 5., ob 19.30 uri). Za abonma E in izven. G. Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE (torek, 11. 5., ob 19.30 uri). Za abonma Torek in izven. L. Jagodic, M. Pokoren, B. Tadel: KLI- NIKA TIVOLI d. o. o. (torek, 11. 5., ob 22. uri). Za izven in konto. VODNIKOVA DOMAČIJA LJUDJE Z REKE- PRVINSKOST BIVANJA (ponedeljek, 10. 5. ob 20. uri). Nastop amaterske gledališke skupine Ve-ternice, ki jo je leta 1973 v Ljubljani ustanovil Vlado Sav, diplomant igralske akademije, potem ko se je vrnil s podiplomskega študija v Teatr Laboratoriju Jerzija Grotowskega na Poljskem. MARIBOR DRAMA SNG (062/221-206) D. Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA (danes, 9. 5. ob 19.30. uri - za red Repriza). D. Alighieri: LA DIVINA COMMEDIAINFERNO (torek, 11. 5., ob 19.30 uri, za red Petek 1; sreda, 12. 5., ob 19.30 uri, za izven; Četrtek, 13. 5. ob 19.30 uri, za red Petek 2). MALI ODER Napovedujemo premiero Kabaret XX. stoletja: NAMESTO ROZ (petek, 14. 5. ob 21. uri). Avtorski projekt Svetlane Makarovič, ob spremljavi tria Popco-ren. Za izven. OPERA E. Kalman: KNEGINJA ČARDAŠA (ponedeljek, 10. 5. ob 19.30 mi). Za izven Dirigent Stane Jurgec, režiser Wazlaw Orlikowsky. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332) Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK (ponedeljek, 10. 5. ob 11. uri). Za abonma Srednja gostinska šola Celje. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681) R. Cooney: ZBEZI OD ŽENE (ponedeljek, 10. 5., ob 20. mi). Za izven. Vstopnice so razprodane. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE (065/25-326) R. Marinkovič: GLORIJA (ponedeljek, 10. 5., ob 20.15 uri, v Solkanu). Za ZKO Sežana. LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) IGRALEC/ THE PLAYER, film Roberta Altmana (danes, 9. 5., ob 20. mi, Kosovelova dvorana). Slovenski podnapisi. MORFOZE DUHA, dr. filozofije Ivana Kosovela, PSIHOLOGIJA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA, dr. psihologije Mirjane Nastran- Ule in prevod Chaima Perelma-na KRALJESTVO RETORIKE. FUR^\NIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST KULTURNI DOM Jutri, 10. t. m., ob 16. uri -A. Cehov »Češnjev vrt«. Režija Boris Kobal. Ponovitev v torek, 11. t. m., ob 16. mi in v Četrtek, 13. t. m., ob 14. uri. V sredo, 12. t. m., ob 16. mi »Naše mesto«. Režija Adrijan Rustja. DVORANA TRJPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 V torek, 11. t. m., ob 20. uri (red A) -premiera J. S. Bach »Kaffee. - Kantate« in J. Brahms »Rinaldo». Dirigent Charles Farcombe. Režija Ivan Stefanutti. Ponovitev v sredo, 13. t. m., ob 20. mi (red B). Jutri, 10. t.m., ob 18. mi bo v Avditoriju Muzeja Revoltella muzikolog Piero Bu-scaroli predstavil obe deli,»Kaffee-Kantate» in Brahmsovo Rinaldo», ki bosta na sporedu v torek. Predprodaja vstopnic za baletne predstave »Trieste danza«: »Ma mere l’oye« M. Ravela in »La giara« A. Casselle, v sodelovanju s stalnim gledališčem Fm-lanije-Julijske krajine je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih). V ponedeljek, 17. t.m., ob 21: uri bo nastopila baletna skupina iz Toskane. Na sporedu bosta dva baleta »In and out» z glasbo L. Andersona in N. Hagen ter »Tmnpike» z Bachovo glasbo. GLEDALIŠČE ROSSETTI Jutri, 10. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Glauca Maurija z delom »Dal silenzio al silenzio« S. Becketta. Režija Glauco Mami. Nastopata Glauco Mami in Roberto Stumo. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Ponovitev v torek, 11. t. m., ob 20.30. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331). V ponedeljek, 17. t.m., bo nastopila baletna skupina iz Toskane.Jutri se prične predprodaja vstopnic, posebni popusti za skupine in abonente gledališča Rossetti in Verdi. GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA Danes, 9. maja, ob 16.30 gostovanje gledališke skupine Pro.Sa Produzioni iz Rima - Maria Pacome »Et moi... et moi«. Režija Ennio Coltorti. Nastopajo Valeria Valeri, Elettra Bisetti, Marco Bolognesi. GLEDALIŠČE MLELA V torek, 11. maja, ob 21. uri, v sodelovanju z zadrugo Bonawentma, nastop južnoameriške skupine Las Tijeras. KOROŠKA CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE V torek, 11. t. m., ob 19.30 - Gaetano Doni- zetti »Ljubezenski napoj». Danes, 9. t. m., ob 11. uri: Matinee opera »Bela roža». ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA LJUBLJANA PIONIRSKA KNJIŽNICA (061/317-269) Ura pravljic: SNEGULJČICA V NEW YORKU (torek, 11. 5. ob 17. uri). Pravljica je primerna za otroke, starejše od 4. leta. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748) Jana Synkova: MALA DAROVNICA (danes, 9. 5. ob 11. uri). Režija Katerina Zahradniko-va. Predstava je primerna za otroke, starejše od 5 let. Za izven. Literarni veCer MATI, DOMOVINA, BOG (ponedeljek, 10. 5. ob 19. uri, Štihova dvorana). Tradicionalni literarni večer društva slovenskih pisateljev ob Cankarjevem rojstnem dnevu. Sodelovali bodo: Matej Bogataj, Niko Grafenauer, Andrej Rot, Jože Snoj, Rudi Šeligo, Tomo Virk, Dane Zajc, Vlado Žabot... Vabljeni. INFORMACIJSKO- KULTURNI CENTER KRIŽANKE Vabimo Vas na predstavitev treh novih knjig založbe Znanstvenega in publicističnega središča d. o. o. iz zbirke Družboslovje (sreda, 12. 5., ob 11. uri). Predstavili bodo knjige: MAGIJA IN META- KLUB K4 (061/113-282) TWO OF US, video projekcija britanskega filma (danes, 9. 5. ob 21. mi). KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288) Predavanje Božidarja Bonacica »Karma Evrope- usoda in naloga Evrope danes« (ponedeljek, 10. 5., ob 18. uri). Vesela znanost: predavanje Miha Zadnikarja v okviru cikla o puologiji »Medvedki in Čebelice« (sreda, 12. 5., ob 20. mi). Predavanje sodi v cikel o puologiji. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST GLEDALIŠČE MLELA V sredo, 12. t. m., ob 16., 18. in 20. uri film v Danes ob 20. uri, bo na Trgu sv. Antona, v francoščini »La mort en direct«, okviru prireditev Bioest, nastop TFS Stu ledi Od 17. do 18. t. m. bo na sporedu ciklus fil-in glasbene skupine PiSčaci. mov v angleščini z naslovom Remembering. GLASBA_________________ SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/ 222-815) Orgelski koncert študentov Akademije za glasbo v Ljubljani (ponedeljek, 10. 5., ob 19.30 uri, Gallusova dvorana). SLOVENSKA FILHARMONIJA Koncert pianistke Rite Kinka. Program: Bach- Busoni- Chacone, L. van Beethoven- Sonata v E-duru op. 109, F. Chopin— Polonaise- Fantasie op. 61, S. Rahmaninov- Deset preludijev op. 23 (integralno). Za Srebrni abonma. FURLANIJA-JU LUSKA KRAJINA MILJE GLEDALIŠČE VERDI NEDELJSKI KONCERTI: danes, 9. t. m., ob 11.00 bo vokalna skupina -Li Festinanti-predstavila »I flori mušicah». Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča in pri Turistični ustanovi - Milje od 9. do 12. ure. OPČINE - PROSVETNI DOM Danes ob 10.30 Pomlani koncert. Nastopila bo Trobilna skupina Ricmanjske godbe. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V torek, 11. maja, ob 20.30 niz Danubio -Una civiltä musicale.- Koncert Maria Bura-nella (violončelo) in Andrea Lucchesinija (klavir). Na programu Beethoven, Zimmermann, Webern in Brahms. GAIO Dl SPILIMBERGO (PN) ROTOTOM Jutri, 10. maja - Koncert rock skupine Ramo-nes. V petek, 21. maja, pa rock skupine Biohakard. VIDEM ŠPORTNA PALAČA CARNERA Jutri, 10. maja, ob 21. uri niz koncertov Udi-ne jazz. Nastopil bo Ray Handerson Quartet. STADION FRIULI 12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (Galerija CD) Na ogled je razstava OSKARJA KOKOSCHKA - Skice s potovanj. Razstavo si lahko ogledate do 6. junija. Danes, 9. 5., ob 11. uri,v Mali dvorani CD, Vas vabimo na otvoritev razstave, slik slikarja TONETA LAPAJNE. Razstva bo na ogled do 29. 5. LEKOVA GALERIJA (Verovškova 57j Napovedujemo otvoritev razstave grafik VENA DOLENCA (ponedeljek, 10. 5., ob 14. uri). Razstavo si boste lahko ogledali do 11. junija. GALERIJA ASTER- HOTEL HOLIDAY INN Na ogled so dela iz keramike SNEŽANE SOTLAR. NARODNI MUZEJ iro- ila- tekstilno tehnologijo fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani). KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Napovedujemo otvoritev razstave, 11. 5., ob 12. uri, življenje in delo RIHARDA JAKOPIČA. MESTNA GALERIJA Do 22. maja je na ogled razstava izbranih del iz retrospektive avstrijskega umetnika HANSA BISCHOFFSHAUSNA. CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968) Na ogled je razstava MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU V SLOVENIJI. Razstavo si lahko ogledate do konca maja. Napovedujemo otvoritev razstave, 11. 5. ob 19. uri, JANINA KLEMENČIČA Popotna fotografija. GALERIJA COMMERCE Do 21. maja je na ogled razstava slik EMILA TOMASA-THOMASA. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slikarja iz Sibirije NIKOLAIA RYBAKOVA. GALERIJA KRKA Na ogled je razstava skulptur akademskega kiparja PETRA ČERNETA. Razstava bo odprta do 19. maja. GALERIJA INSULA Na ogled je razstav grafik akademske slikarke MIRE LIČEN KRMPOTIC. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava IDEJNO ARHITEKTURNE REŠITVE NOVE CERKVE V KOČEVSKI REKI. Razstava bo na ogled do 28. junija 1993. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Do 15. maja je na na ogled je razstava fotografa LUCIANA KLEVE. MARIBOR NOVINARSKI KLUB (062/222-251) Na ogled je razstava slikarja ZLATKA GNEZDA. GALERIJA MEDIA NOX Na ogled je razstav modnega nakita LORE BOHINC na fotografijah in videu. KRANJ MESTNA HIŠA (Stebriščna dvorana) Na ogled je razstava poslikanega pohištva na Gorenjskem - IZ RESTAVRATORSKE DELAVNICE. Razstava bo odprta do 15. junija. MURSKA SOBOTA POKRAJINSKI MUZEJ (prostori muzeja Grad 2. nadstropje) Na ogled je razstava SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA Na ogled je razstava fotografij MARKA NEDZBALA, arhitekta iz ZDA. Razstava bo odprta do 3. junija. VRHNIKA MOČILNIK Na ogled je rastava del, nastalih na otroški Petkovškov! koloniji. Tema letošnje kolonije je Barje kot izjemna in slikovita kuturna krajina. FURLANUA-JULUSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchemvalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija). GALERIJA CARTESIUS Do 23. t. m. razstavlja Pino Ferfoglia. Urnik ogleda: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13 (ob ponedeljkih zaprto). GALERIJA BASSANESE Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patel-lija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »NaCrti za Miramar». MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviSCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. JUL LET Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure. GLEDALIŠČE MIELA Se danes je na ogled razstava grafik Gian-franca Pagliara. ART LIGHT HALL Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian. LABORATORIJ P - Park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu Do 13. t. m. je na ogled razstava Onofria Ca-tacchia. BANI (OPČINE^ OVČARJEVA HIŠA Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile Gez Stari vrh - Bani: Zgodovina kraSkega naselja skozi stare katastrske mape, listine in priCevanja.Urnik: ponedeljek, petek in sobota - od 18. do 21. ure; nedelja -od 10. do 13. in od 16. do 21. ure. GORICA GORIŠKI GRAD Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki» slikarja Vanje Franka. V ZAPORIH NA GORIŠKEM GRADU Se danes razstavlja Annibel Cunoldi. GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani». ČEDAD OBČINSKI PROSTORI - BORGO PIAVE Do 14. t. m. je na ogled razstava o noši Ziljske doline. Razstavo sta organizirala KD Ivan Trinko in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Urnik: 10-12,16-19. SPETER BENEŠKA GALERIJA Do 31. t. m. je na ogled razstava Nandeta Rupnika »Idrija od tukaj in tam«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, razen ob nedeljah, od 17. do 19. ure. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA CARINTHLA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. Na ogled je razstava Jürgena Brodwolfa. KNJIGARNA MOHORJEVE Do 14. t. m. je na ogled je razstava fotokrožka Koroške dijaške zveze. KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8 Na ogled je razstava Suse Krawagna. KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark 1 Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele Schurian. MESTNA HIŠA - MALA GALERIJA, Theaterpl. Do 22. t. m. je na ogled razstava Brigitte Hoik. BELJAK GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7 Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralda Gangla. TINJE GALERIJA TINJE Do 11. maja razstavlja kipe in akvarele Stane Jarem ROŽEK GALERIJA ROŽEK SemislavCe 13 Do 16. maja razstavlja Ivo PranCiC. TURIZEM, REPORTAŽE Nedelja, 9. maja 1993 LETIM, TOREJ SEM! KORZIKA V MAJU IN JUNIJU Vedno več panoramskih letov nad Julijci Omogoča jih Alpski letalski center Lesce - Bled Vedno vec izletnikov se ogreva za hojo in kolesarjenje, za Čolnarjenje in tudi za letenje. Leteti z jadralnim letalom, zmajem, jadralnim padalom ali mini letalom je Zelja mnogih, zlasti mladih. Vedno raje pa letijo tudi starejši in za samo-stojno letenje manj po-Sumni. Na Triglav je stopilo Ze veliko Slovencev, seseda peš. Danes pa si želijo mnogi, tudi planinci, Triglav doživeti iz zraka, iz ptičje perspektive, iz panoramskega letala. Nie lažjega, pa tudi preveč denarja ni treba odšteti za to. Zapelješ Se na letališče pri Le-Scah, kjer je doma Alp-ski letalski center Lesce-Bled. Najbrž bo treba tnalo počakati, saj je letenja željnih Slovencev kar precej. Zato bo bolje, ce prej pokličete tamkajšnje letališče (064/75-®8l) in povedali vam bodo, kateri termini so še Prosti, ustreznega pa si lahko tudi rezervirate. Letališče pri Lescah je na nadmorski višini 504 m in ima približno kilometer dolgo vzletno stezo. Njegova lega mu obeta uspešno - letalsko in turistično - prihodnost. Letališče leži ob glavni cesti in železnici, sredi turistično najbolj razvitega dela Slovenije, na Gorenjskem, v neposredni soseščini Bleda in Radovljice. Alpski letalski center Lesce-Bled vam ponuja panoramske polete ne le nad Gorenjsko, temveč nad vso Slovenijo. Lahko se odločite za standardne polete nad Bledom, Gorenjsko, Julijskimi Alpami, Ljubljano, dolino SoCe itn. Na voljo so kratki, komaj Četrt ure trajajoči poleti (na primer nad Bledom] in seveda daljši poleti, tudi po dogovoru in glede na vaše zelje. V ponudbi so še preleti do drugih slovenskih in tujih letališč. Na vzletišču Čakajo majhna in preizkušena letala, sprejmejo pa lahko po tri radovedneže, ki si želijo na primer videti, kakšna je njihova hiša iz zraka, njihov gozd ali farna cerkev. Zakaj pa ne? Marsikomu se je ob takem pogledu iz višine že porodila kakšna zanimiva zamisel o ureditvi vrta, poti, parcele, ki se mu na tleh ni utrnila. Nekateri pa prihajajo kratkomalo gledat, kako letijo drugi. Sedejo na teraso letališke restavracije in naročijo jed, pijačo in - letenje. V torek, 11. maja, bo na letališču pri Lescah slavje ob desetletnici prvega prileta skupine švicarskih letalcev. Seveda bodo Švicarji spet prileteli in predvidoma jih bo sprejel sam zunanji minister Lojze Peterle. Po dopoldanskem sprejemu (okrog 10. ure) bo program panoramskih poletov z motornimi in jadralnimi letali. (D. K.) ALPSKI LETALSKI CENTER z LESCE - BLED 64248 LESCE, BEGUNJSKA 10, TEL.: 064/ 733-431 vam nudi: ■ zračni krst po ceni....................(10 DEM) v SIT/osebo • panoramski polet - Bled................(60 DEM) v SIT/3 osebe ■panoramskipolet - Bohinj...............(120 DEM) v SIT/3 osebe •panoramskipolet - Triglav ..............(180 DEM) v SIT/3 osebe ■ let po Želji...........................(240 DEM) v SIT/uro/3 osebe • Panoramsko jadranje....................(60 DEMIuro) v SIT + aerovleka ■ skok s TANDEM padalom - 3000 m ........(200 DEM) v SIT/osebo • Šolanje za motornega pilota -..........(150 DEM) v SIT/uro ■ snemanje iz zraka -.....................(300 DEM) na uro ■ vleka reklamne mreie....................(300 DEM) na uro Gtki so slikovitemu in živahnemu otoku rekli Kalliste Agencija Van Gogh vabi Slovence na najlepšega med vsemi sredozemskimi otoki Drago Krau Kalliste pomeni lepa. Korzika ni le lepa, temveč tudi nenavadna, slikovita, živahna in dobro ohranjena, kar zadeva njeno naravno okolje. Ima tako rekoč vse, kar današnjega turista najbolj zanima in privlači. Agencija Van Gogh je z uvrstitvijo Korzike v svoj - in slovenski - izletniški program storila vsekakor pohvale vredno dejanje. Na tem našem »agencijskem« nebu konCno sije nekaj novega in svežega, kakor nalašč za tiste popotnike, »ki so že povsod bili«. Korzika je ena sama mogočna gorska gmota, ki se vzpne do 2707 m (Monte Cinto) nad Ligur-sko morje. Leži med Ažurno obalo (180 km) in Toskano (84 km), od Sardinije pa jo loči le dobrih 11 kilometrov širok preliv. Otok je manjši od polovice Slovenije, saj obsega le 8722 m2, vendar je po velikosti Četrti sredozemski otok: za Sicilijo, Sardinijo in Ciprom. Korzika je dolga (sever-jug) 183, široka pa (zahod-vzhod) 84 kilo- metrov. Na otoku ni kakšne posebne gneCe, saj je prebivalcev komaj Četrt milijona, pa še od teh jih približno štiri desetine prebiva v dveh najveejih mestih, v Bastii in Ajac-ciu. Obdelane zemlje je bolj malo (5, 5 odstotka), veC je pašnikov (20 odstotkov) in gozdov (17 odstotkov), domala polovico otoka (45 odstotkov) pa prerašča zimzeleno mediteransko grmičevje (makija). Na otoku prebivajo Korzičani, sami pravijo, da so Korsi. So sicer - ne preveč ubogljivi - francoski podaniki (od leta 1768, prej so bili pod oblastjo Genove), a njihova govorica je najbližja srednjeita-lijanskim narečjem. Korzi-ški etnos se je v treh tisočletjih izoblikoval iz ligur-sko-iberskega jedra, na katerega so se »cepili« vplivi (in priseljenci) Feni-Canov, Kartažanov, Grkov, EtrušCanov, Rimljanov, Langobardov, Gotov, Arabcev, Frankov ter Italijanov in Francozov. Tu živijo živahni, odprti in prijazni ljudje, ki so - z dušo in telesom - pravi mediteranci. Avtobusni izlet agencije Van Gogh traja osem dni: odhod iz Slovenije je prvega dne zveCer in vrnitev osmega dne opoldne, prihod na Korziko drugega dne opoldne in slovo od nje sedmega dne opoldne. Vožnja z ladjo Cez Ligursko morje (med Livornom in Bastio) traja le štiri ure. Na Korziki se bodo izletniki nastanili v ljubkem ribiškem Proprianu, ki leži ob prelepi plaži južno od Ajaccia. Od tam se bodo z avtobusi in ladjami vozili na izlete po obali in v gore: do Bonifacia na skrajnem jugu, v Porto in narodni park Scandola, v Girola-to ter na prelaza Vergio (1464 m) in Bavella (1240 m). Cena izleta (1780 francoskih frankov) je kar dostopna, saj vključuje vse prevoze in polne penzione. Odhodi so še trikrat v maju in štirikrat v juniju. \an Ci(HiH ______________cž.a.a. Priporoča se agencija L Van Gogh ^ Korziška trdnjavska mesta oživljajo spomine na bojevito minulost in vabijo turiste ~{I~ NAJBOLJ PANONSKE TOPLICE Med Ljubljano, Budimpešto in Dunajem Terme Lendava so začetnik in jedro turističnega razvoja na severovzhodnem robu Slovenije V Lendavo se iz Ljubljane res oe moremo odpraviti na eno-dnevni izlet, saj je do tja vec kot dvesto kilometrov, približno toliko, kot iz Budimpešte ali z Du-naja. Kljub odmaknjenosti pa Postaja to najvzhodnejše in naj-oolj panonsko slovensko mesto priljubljen cilj izletnikov. Prav tamkajšnje toplice so odprle vrata turizmu v teh krajih in »ovrednotile»tudi druge lepe, zanimive in privlačne stvari: slikovite gorice, lepo ravnino, Številne spomenike umetnosti in preteklosti ter, ne nazadnje, dobre jedi in žlahtno vino. Toplice, danes znane daleč naokoli kot Terme Lendava, nimajo stoletne tradicije, saj so se rodile kot nekakšen stranski produkt pri iskanju nafte. V Petiševcih pri Lendavi so leta 1965 med iskanjem nafte naleteli na vročo vodo. Cez cas so ugotovili, da voda ni le vroča (do 36°C), temveč tudi zdravilna. Za zdravilno so jo uradno razglasili leta 1981. Voda, ki vsebuje najmanj dvajset elementov in spojin, od stroncija do mangana, od jodidov do sulfatov, je kakor nalašč za zdravljenje revmatičnih obolenj, degenerativnega in neskle-pnega revmatizma, stanj po poškodbah in operacijah lokomotornega aparata ter po poškodbah in boleznih perifernega živčnega sistema, pa tudi za zdravljenje brazgotin po opeklinah, ginekoloških obolenj itn. Na robu Lendave stoji hotel Lipa, ki ima 213 postelj v eno-in dvoposteljnih sobah ter apartmajih; vse sobe so opremljene v skladu s kategorijo B. V hotelu so poleg restavracije še aperiti-vni bar, kozmetični in frizerski salon, televizijski kotiček in konferenčna dvorana. Imajo sodobno opremljene prostore za fizioterapijo, podvodno in roCno masažo, medicinsko telovadbo ter toplotno, ek-stenzijsko in elektroterapijo. En bazen (15x9 m) je v hotelu, na prostem pa imajo bazen s površino 220 m2, ki ga gostje lahko uporabljajo vse leto, saj ima voda, tako kot v notranjem bazenu, temperaturo 34 do 360C. Poleti sta na voljo še dva bazena z navadno vodo; od teh je eden za otroke. Ne manjkajo tudi savna, trimska soba, teniško igrišCe, mali golf in igrišča za »žoga-nje«. V Termah Lendava so med gosti tudi številni dopustniki, ki prihajajo kratkomalo zato, ker jim je kraj všeC; tako sam po sebi kakor tudi kot izhodišče za izlete po bližnji in bolj oddaljeni okolici. Pri roki sta Prekmurje in Medimurje, za enodnevni izlet pa niso predaleč tudi južna Štajerska in zlasti Gradiščansko v Avstriji ter županija Zala na Madžarskem. Iz Lendave je do Balatona le 80 kilometrov; lahko uporabite bližnji mejni prehod Pince, ki ni obremenjen s prometom tovornjakov. D. K. KAPNIŠKA JAMA KAR DOMA Rotovnikova jama vabi Nedaleč od Šoštanja je po hribih raztresena vas Skorno, ki je postala zna-aa leta 1978, ki so pri Rotovnikovih dobesedno pod hišo odkrili majhno podzemsko jamo. Majhno, a lepo, saj jo krasijo različni kapniki in celo redki aragonitni ježek, čudovita kristalna tvorba. Jama, imenuje se kar Rotovnikova, je že od leta 1986 na ogled. Kako jo bo-ste naši? V dokaj zapletenem cestnem razpotju, kjer vodita cesti iz Šoštanja, razen v iiribovske vasi. prva proti jugu ob Paki navzdol, druga pa po Šentflorjanskem grabnu -na zahod - navzgor. Dostop do jame je označen z velikimi tablami. Preden se napotite na ogled jame, morda telefonirajte Rotovnikovim (063/881-392) in povejte, kdaj boste prišli, da bodo doma. Vstopnina je 80 tolarjev (popust za otroke in skupine). Prav blizu jame je Acmanova gostilna, kjer se da malo spočiti in kaj dobrega pojesti. Gostilna je odprta (razen ob sredah in Četrtkih) od 14. do 22. ure (ob nedeljah že od osmih naprej). Razen mesnih in ribjih jedi imajo pogosto tudi divjačino, vedno pa so na voljo domači štruklji, slani in sladki. Morda pa bi šli ali se peljali še kam naprej? Cesta se vije mimo sv. Florja- na do Mostnarja (odcep proti Goltem) in Grebenska, kjer kmalu prečkate evropsko pešpot E/6. Se malo navkreber in Ze ste v Belih vodah, gorski vasici s trdnimi kmetijami na prisojnih višinah okrog osemsto metrov. Ti kraji so v Atlasu Slovenije na straneh 62 in 63. Nad Belimi vodami, ki domujejo v širni gozdnati samoti sredi hribovja, se dviga Oslovski vrh ali Sv. Križ (1051 metrov), kjer stojita dve cerkvici, obe iz druge polovice prejšnjega stoletja. Ce ste se do Belih vod pripeljati z avtom, potem stopite peš na ta izjemno zanimiv vrh, ki se razdaja s prostranimi razgle- Kadar si zaZelite pravih domačih Štrukljev, takrat obiščite GostiSče Pri Miri v Skornem. Našli nas boste ob glavni cesti Šoštanj - Bele vode, v neposredni bližini Rotovnikove jame. Gostišče Pri Miri ima vključno s teraso 180 sedežev. Po ugodnih cenah, Vam nudimo pestro izbiro jedi in pijač. Naše gostišče Se posebej priporočamo za zaključene družbe, posebne priložnosti in poroke. Odprto imamo vsak dan od 14h do 22h, razen srede in četrtka, ter ob nedeljah od 8h do 22h. Gostišče Pri Miri v Skornem Vas vabi, da ga obiščete! di, zlasti na koroško stran, vnem označene, ena od Na to slikovito goro so njih vodi naprej, tudi na svojCas množično romali Smrekovec nad Savinjsko tako Štajerci kakor tudi dolino, kjer je planinska Korošci. Poti tod so v gla- koCa. D. K. TEMME ILEMDMft Zdaj je pravi čas za obisk pri nas! V času cvetenja lipe vam v hotelu LIPA nudimo obilico programov oblikovanih tako, da vam za vaš denar nudimo več in le najboljše. Pridite in se prepričajte! __ ' Informacije in rezervacije: TERME LENDAVA 69220 LENDAVA oO^ HOTEL LIPA, tel. 069/75-720 Telefaks: 069/75-723 ^ domači šport DANES Nedelja, 9. maja 1993 ODBOJKA I. MOŠKA DIVIZIJA II. 00 v TržiCu: Fincantieri - Naš prapor; 11.00 v Sovodnjah: Soča Valprapor Posojilnica So-vodnje - Olympia Jestvine Pintar 1. ZENSKA DIVIZIJA 11.00 v Gorici, Slovenski športni center: LibeA tas Gorizia - Olympia 2. ZENSKA DIVIZIJA 9.30 v Starancanu: Staranzano - Dom Imsa; 10.00 v Trstu, Ul. S. Pasquale: Sgt - Koimpex DEKLICE 11.00 v Sovodnjah: Soča - Lih,- Cormons KOŠARKA I. DIVIZIJA II. 00 v BrišCikih, telovadnica Ervatti: Circolo Lavoratori Porto - Polet. NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Ul Cunicoli 8: Bor - Servolana. PROPAGANDA 9.00 v BrišCikih, telovadnica Ervatti: Jadran -Azzurra; 9.00 v Trstu, Ul. Ginnastica 47: SGT -Bor NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 16.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Aqui-leia; 16.00 v Miljah, Ul dei Mulini: Fortitudo -Primorje 1. AMATERSKA LIGA 16.00 na Proseku: Vesna - Edile Adriatica; 16.00 v Bazovici: Zarja - Piedimonte Se bo Gaja danes veselila? (Foto KROMA) 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Meretu: Mereto - Kras; 16.00 v Bertiolu, Ul. Grande: Bertiolo - Primorec; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Poggio; 16.00 v Vilešu. Vi-lesse - Breg 3. AMATERSKA LIGA 16.00 v Doberdobu: Mladost - Montebello; 19.00 v Zavljah: San Vito - Gaja. Memorial »Kristjan Donda« v Dolu Memorial »Kristjan Donda« v Dolu S tekmo Standrež-Steverjan se bo jutri, 10. maja začel 3. memorial »Kristjan Donda«, turnir v malem nogometu, ki ga prireja KD Kras iz Dola in Poljan. Na nogometnem igrišču v Dolu bodo poleg zgoraj omenjenih nastopale tudi ekipe iz Dola-Poljan, Doberdoba, Vrha, Jamelj, Rupe-Peči in Martinščine. Žreb je določil naslednje pare: Standrež-Steverjan (ponedeljek, 10. maja); Rupa Peč -Doberdob (torek, 11. maja); Dol Poljane -Martinscina (četrtek, 13. maja); Jamlje - Vrh (petek, 14. maja). Vsa srečanja se bodo pričela ob 18.15. Polfinalni srečanji bosta na sporedu v soboto s pričetkom ob 16.00 uri. Poraženci se bodo med seboj pomerili za 3. mesto dan kasneje, v nedeljo ob 16. uri, medtem ko bo zaključno srečanje na sporedu ob 18.15. Letošnja novost je v tem. da bodo na turnirju moštva lahko nastopala le z enim registriranim igralcem. ________DOSP / LETOŠNJI ŠPORTNI PROGRAM V TOLMINU NEKOLIKO SKRČEN_ Čast zamejskega šolskega športa so rešile tržaške odbojkarice Največ zanimanja za nogometni turnir - Zamejski šahisiti niso kombinatorci Bojan Pavletič Športni del letošnjega DOSP v Tolminu je bil nekoliko skrčen, saj to mestece ne premore dovolj struktur za izpeljavo zahtevnejših tekmovanj. Kljub temu je bilo na igriščih ves dan na moC živahno, na svoj raCun so prišli tudi navijači, svoj prispevek pa je k uspehu dalo tudi zelo lepo vreme. V športnem delu tekmovanja je bilo na sporedu pet panog, med katerimi je le ena pripadla zamejcem in to po zaslugi odbojkaric tržaških višjih slovenskih srednjih šol. V glavnem lahko reCemo, da so uspele povsem uveljaviti svojo premoC, Čeprav so morale nekajkrat tudi »stisniti«. Dekleta so bila razdeljena v tri kvalifikacijske skupine, iz katerih se je zmagovalka uvrstila v finale. Tak sistem je dal dokaj realno oceno razmerja moči, je povzročil precejšnjo Časovno zamudo v takmovalnem urniku (enako kot tudi pri nogometu). Končni vrstni red ženske odbojke je bil tak: 1. Trst, 2. Gorizia, 3. Tolmin, 4. Ajdovščina, Nova Gorica in Sežana, 7. Piran, Postojna, Vipava, Ca-podistria, Gorica in Koper. Nogometni del turnirja se je odvijal na igrišču za mali nogomet Dijaškega doma in je privabil mnogo navijačev. Posamezni boji so bili zelo napeti, najuspešnejši pa so bili igralci iz Porotoža, ki so v odločilnem srečanju uspeli ugnati svojega glavnega tekmeca, dijake italijanske srednje šole iz Kopra. KonCno lestvica: 1. Portorož, 2. Capodi-stria, 3. Tolmin, 4. Koper, 5. Trst, 6. Čedad, 7. Gorizia, 8. Ajdovščina, 9. Idrija, 10. Sežana, 11. Nova Gorica in 12. Postojna. Strelski del tekmovanja (z zraCno puško) je bil najbolj skromno zastopan, saj se ga je udeležilo le 6 ekip (med temi nobene zamejske). Udeleženci tega tekmovanja so si »nastreljali« tako lestvico: 1. Tolmin, 2. Postojna, 3. Idrija, 4. Sežana, 5. Koper in 6. Ajdovščina. Sahistov je bilo nekoliko veC. Tu so se odrezali Koprčani, zamejci pa so - sodec po rezultatih -bolj slabi kombinatorci. Lestvica: 1. Koper, 2. Idrija, 3. Nova Gorica, 4. Postojna, 5. Tolmin, 6. Gorica, 7. Sežana, 8. Portorož, 9. Trst, 10. Ajdovščina in 11. Gorizia. Atletski del tekmovanja je dal nekaj dobrih rezultatov. Na sporedu so bile po tri discipline za fante in dekleta. Pri fantih je med posamezniki v Odbojkarice slovenskih tržaških višjih srednjih Sol sp osvojile prvo mesto (Foto Studio Reportage) teku na 100 m zmagal Vidmar (Tolmin) z 11”83, Štiri stotinke slabse je tekel njegov someSCan Koren, 3. pa je bil Zemljak iz Postojne. Na 1500 m je zmagal Postojnčan Petkovšek s 4’27”53, 2. je bil Kogelj in 3. GerljeviC (oba Idrija). V suvanju krogle so razdelili kolajne tako: 1. KocjanCiC (Koper), 12, 09 m, 2. Kenda (Tolmin) in 3. CotiC (Sežana). Lestvica moškega dela atletike: 1. Postojna, 2. Tolmin, 3. Sežana, 4. Idrija, 5. Koper, 6. Ajdovščina, 7. Portorož, 8. Gorica, 9. Vipava, 10. Piran, 11. Trst, 12. Capodi-stria, 13. Nova Gorica, 14. Gorizia. Podobno kot pri fantih so tudi pri dekletih za-mejke skoraj povsem odpovedale, saj ni nobeni uspelo osvojiti niti ene kolajne. V teku na 100 m je zmagala Spolad (Tolmin) s 13”17, 2. je bila Konestabo (Koper), 3. pa IlinCie (Ajdovščina). Tek na 800 m: 1. Zelene (Postojna) 2’35”45, 2. Sirk (Koper) in 3. Alič (Idrija). Daljina: 1. Cokan (Koper) 4, 91 m, 2. Likar (Ajdovščina) in 3. Lostrek (Idrija). Zenska ekipna lestvica: 1. Idrija, 2. Ajdovščina, 3. Postojna, 4. Koper, 5. Sežana, 6. Tolmin, 7. Nova Gorica, 8. Trst, 9. Gorizia, 10. Gorica in 11. Pi- La Spezia se bori za obstanek Triesrini bo težko Trener Perotti zaupa mladim Demotivirani nogometaši Triestine se bodo drevi podali v Ligurijo na gostovanje proti La Spe-zii. Ce ne bodo igrali nekoliko bolj angažirano, kot v zadnjih dveh domačih nastopih, jim bo bržkone trda predla, saj se La Spezia (25 točk) bori pred izpadom in čeprav ji voda (še) ne teCe v grlo računa na obe obe točki. Edini cilj Triestine ostaja ta cas uvrstitev med Šesterico, ki bo imela pred pričetkom prihodnje sezone pravico do igranja v italijanskem pokalu skupaj z moštvi iz A in B lige. Toda, koliko zdajšnjih igralcev bo prihodnje leto še branilo barve »unioneja«? Tokrat trener Perotti ne bo mogel računati na diskvalificiranega Tangorro, seznam poškodovanih pa je zelo dolg: La Rosa, Milanese, Bressi, Brunner in Panero. MogoCe boršta igrala mlada Riz-zioli in GodeaS. Slednji je bil pred kratkim v Rimu na treningu državne reprezentance under 18 za tretjeligaše. NOGOMET / ZADNJE DEJANJE V AMATERSKIH NOGOMETNIH LIGAH Zadnje kolo lahko odloča o obstanku Primoija in Brega ler napredovanju Vesne in Gaje Usoda naših enajsteric pa je odvisna tudi od nekaterih rezultatov na ostalih nogometnih igriščih PROMOCIJSKA LIGA Fortitudo - Primorje Kot v sezoni 87/88 (takrat Se v 1. AL) bo rezultat tekme v Miljah odločilnega pomena za obstanek v ligi proseške enajsterice. Da ne bi bilo odvisno od ostalih izidov, mora Primorje danes iztržiti eno točko. Nasprotniki v boju za obstanek Valnatisone in Union imata dve, Gonars pa le točko manj od Primorja. Ce bi Primorje zgubilo istočasno pa Valnatisone in Union zmagala, ter Gonars igral neodločeno, bi na podlagi 51. Člena nogometnih pravil sestavili posebno lestvico na podlagi izidov direkt- TRST - Ul. Buonarroti 6 - Tel. / Fax 633454 nih dvobojev, pri Čemer bi v ligi ostala Gonars in Union (vsak po sedem točk), Primorje (6 točk) in Valnatisone (4 točke) pa igrala odločilno srečanje za obstanek v ligi, medtem ko sta Costalunga in Varmo že matematično obsojena . Ce pa Gonars, Union in Valnatisone zmagajo, Primorje pa ostane pri 27 točkah, se na podlagi rezultatov direktnih dvobojev resi Union (6 točk), Primorje (3) in Valnatisone (3) igrata odločilno tekmo za obstanek. Zgodi pa se lahko, da se Primorje kljub porazu lahko resi. Dovolj je da Valnatisone ali Union ne zmagata. V tem primeru jih lahko dohiteti Costalunga, vendar v tem slučaju si Primorje matematično zagotovi obstanek v ligi ne glede na današnji rezultat. Kot vidimo dokaj zapletena situacija, ki narekuje ProseCanom, da v Miljah osvojijo točko. Domačini sicer nimajo problemov z lestvico, obenem pa bodo morali na igrišče v okrnjeni postavi, ker sta Masutti in Ridolfo diskvalificirana. Pri Primorju ne bo večjih problemov, ker bo imel trener Bidussi razen izključenega Milanija na razpolago vse nogometaše, (b.r.) Juventina - Aquleia Z dvema zaporednima uspehoma na gostovanjih je Juventina dohitela na tretjem mestu enajsterico iz Krmina. Tudi v teh zadnjih nastopih so Stan-drežci potrdili, da bolje igrajo daleč od domačega pravokotnika, kjer so zadnji uspeh zabeležili novembra meseca. Cas je torej, da se belordeci oddolžijo domačim navijačem in da kronajo le- Bruno Rupel, Marko Lutman tošnje uspešno prvenstvo z zmago na igrišču v ulici Baiamonti. Njihova naloga pa ne bo lahka. V goste prihaja namreč enajsterica iz Ogleja, ki si deli prvo mesto s San Luigijem in bo zato skušala na vse načine osvojiti obe točki, ki bi lahko zagotovili OglejCa-nom neposredno napredovanje v višjo ligo. Prav zato se obeta tudi v teih zadnjem kolu res »pravi« bolj za vsako točko, kjer bosta obe enajsterici ju-rišali na zmago. Prava poslastica torej za gledalce, ki seveda raCunajo na zmago domačinov, s katero bi Juventina osvojila prestižno tretje mesto na končni lestvici, (mal) 1. AMATERSKA LIGA Vesna - Edile Adriatica Zadnjih 90 minut igre bo odločilnega pomena za Vesno, ki še ni izgubila upanja, da dohiti ali celo prehiti Staranzano na drugem mestu, ki pomeni napredovanje v promocijsko ligo. Staranzano danes ne bo imel lahke naloge, saj igra v Ribiškem naselju s S. Marcom, ki matematično še ni rešen. Križani bodo zato v poslednjem srečanju igrali na vse ali nie, zavedajoč se, da Edile Adiratica ne bo lahka ovira. Tržačani sicer nimajo problemov z lestvico, igrajo pa, posebno v povratnem delu prvenstva dokaj solidno. Zato se obeta na Proseku izenačen boj za točke. Favoriti so seveda domačini, ki bodo verjetno igrali bolj zagrizeno kot gostje, obenem Križani seveda upajo, da bo S. Marco prekrižal račune Staranza-nu, ki ima trenutno le točko več od Vesne. Zarja - Piedimonte Po dveh zaporednih porazih se tokrat tudi Ba-zovcem ponuja izredna prilika, da se z zmago poslovijo od svojih zvestih navijačev. V goste jim namreč prihaja ekipa, ki je že obsojena na izpad in to predvsem zaradi katastrofalnih rezultatov v prvem delu prvenstva. V nadaljevanju se je sicer rahlo izboljšala in Čeprav je pred kratkim celo v gosteh premagala prvou-vršeno Ponziano ne bi smela delati velikih preglavic zarjanom, ki so favoriti. 2. AMATERSKA LIGA Mereto - Kras Dvoboj med ekipama, ki od prvenstva nimata veC kaj pričakovati, zna biti vseeno privlačen. Domačini so si praktično v zadnjih treh tekmah zapravili možnost za prestop v višjo ligo, Ce upoštevamo, da so iztržili eno samo točko. Domačini se hočejo posloviti od svojih navijačev z zmago, vendar Kras, ki ima za seboj serijo šestih pozitivnih nastopov (10 točk) bi rad z neodločenim rezulatatom ohranil odlično Šesto mesto na končni lestvivci. Bertiolo - Primorec V dokaj okrnjeni postavi, kar sicer letos ni veC novost za Primorec, igrajo Trebenci z ekipo, ki je trenutno v odlični formi (8 tekem 13 točk). Nedeljski poraz z Zaulami je Tre-bence res drago stal. V (zaradi kazni) zdesetkani postavi bi tudi ena sama točka predstavljala za Primorec izreden uspeh, upoštevajoč, da domačini raCunajo na celotni izkupiček. Villesse - Breg Tudi Brežani morajo osvojiti eno točko, da bi se izgonih morebitni odločilni tekmi za obstanek, kar pa ne bo lahko, Ce upoštevamo, da imajo domačini točko manj od Brega in se skupaj s Pog-giom borijo za obstanek. Ce Breg igra neodločeno, je matematično rešen, Ce izgubi je njegova usoda odvisna od rezultata v Sovodnjah. V medsebojnih spopadih med Bregom in Poggiom je stanje izenačeno, ker je v ZdravšCini zmagal Poggio v Dolini pa Breg. Ce pa Poggio zmaga in Breg izgubi, pa so »plavi« obsojeni na izpad. Zato upamo, da Brežani da-■nes v Vilešu ne bodo zatajili, saj bodo morali domači na igrišče v okrnjeni postavi, ker imajo kar tri izključene nogometaše (b.r.) Sovodnje - Poggio Prav v zadnjih dveh nastopih so naši nogometaši nekoliko zatajili in si delno pokvarili položaj na lestvici. Ekipa trenerja Cu-pinija bo po vsej verjetnosti pristala na desetem mestu, kar prav gotovo ne odgovarja začetnim načrtom. Kljub vsemu pa je važno, da vsaj v zadnjem nastopu Sovodenjci ne potegnejo krajšega konca in da se z zmago poslovijo od svojih navijačev. Prepričani smo, da jim bodo gostje z ZdravšCine skušali prekrižati raCune, saj morajo na vse načine osvojiti vsaj točko, Ce bo le-ta sploh zadostovala, da si zagotovijo obstanek. Gostje bodo torej prisiljeni igrati napadalno, kar bi lahko tudi olajšalo delo domačim napadalcem, da s hitrimi ptotinapadi preselijo nasprotnika, (mal) - 3. AMATERSJA LIGA S. Vito - Gaja Tudi Gajevce Čaka, upamo zadnjih 90 vročih minut igre v tej ligi.Tek- meci v boju za napredovanje danes vsaj na pa' pirju zgleda, da ne bi smeli imeti težje naloge. CUS, ki ima točko veC od Gaje, gostuje v Gradežu, tretjeu-vršcena Romana pa igra proti Lelio Team, ki je v zadnjih osmih tekmah zbral eno samo točko. Zato morajo Gajevci zmagati, Ce hoCejo obdržati drugo mesto na lestvici in s tem napredovati v 2. AL. Vsak drug izid zna biti »nevaren«, ker bi jih Romana lahko dohitela in dobro vemo, da so odločilna srečanja redno prava loterija. (B. Rupel) Mladost - Montebello Kraševci se bodo posloviti od letošnjega prvenstva z nastopom proti solidni enajsterici Montebella-Gergolet in soigralci so favoriti za osvojitev obeh točk, seveda Ce bodo zaigrali dovolj zbrano. Ugodni razpleti na drugih igriščih bi lahko omogočali Mladosti, da osvoji Četrto mesto, kar bi prav gotovo predstavljajo lep uspeh za naše društvo, (mal) Nogometašem Primorja je za zanesljiv obstanek potrebna še točka (Foto KROMA) ŠPORT Nedelja, 9. maja 1993 ODBOJKA / V MOŠKI D LIGI Sočani v C-2 ligi Z zmago proti Torriani in porazom Itelyja naprej SoCa Sobema - Tomana 3:1 (15:6, 15:3, 11:15, 15:6) SOCA SOBEMA : S. Cotič (9 točk + 11 menjav), Klede (4+5), I. Cotič (5+4). Braini (3+4), Battisti (5+5), TomsiC (4+0), MuCiC (0+0), Pahor, Soban. Zgrešeni servisi: SoCa Sobema 16, Torriana 13. Odbojkarji Soče Sobeme bodo prihodnje leto nastopali v C-2 ligi. Kar se je pred zadnjim kolom zdelo le sen, se je namreč uresničilo. SoCa je doma premagala Torriano, eden od dveh rivalov za prestop v višjo ligo pa je izgubil. To se je zgodilo Itelyju, ki je v Gradežu moral priznati premoč domačinov in se predati s 3:1. Soča Sobema je tako zaradi boljšega količnika v nizih prehitela Itely in se uvrstila v. C-2 ligo. Včeraj so Sočani v prvih dveh setih zaigrali zelo dobro in koncentrirano. Z močnim servisom in uCinko-vitom napadom nasprotniku niso pustili »dihati«, v hetjem pa so so precej popustili, kar so gostje spretno izkoristili. Toda stvari so se v 4. setu spet usmerile na pravi tir in zmaga ter z njo napredovanje sta bila tu. Sloga - San Vito 1:3 (15:8,9:15,8:15,12:15) SLOGA : Božic, Cisolla, Cac, JablanšCek, Kerpan, Kralj, Riolino, Sgubin, Stranj. V svoji zadnji tekmi se je Sloga od domače publike poslovila z nekoliko nepričakovanim a povsem zasluženim porazom. Tekma sama ni v bistvu odločala vec o ničemer, saj so si Slogasi že predčasno izborili obstanek. San Vito, ki je kot naša ekipa novinec v ligi, pa je že izpadel. Slogasi so zaceli kar spodbudno, saj so prvi set osvojili brez večjih težav. Vendar tekme s tem ni bilo se konec. Gostje so zaigrali sproščeno, Sloga pa vse premalo odločno in netočno Pri izpeljavi posameznih akcij. Igralcem San Vita, ki sc ugotovili, da se jim obeta nepričakovana zmaga, je začela rasti samozavest, manj so grešili, Sloga pa ni znala najti primernega protiorožja. (INKA) Olympia CDR - Santalucia 3:0 (15:13, 15:13, 17:15) ZENSKA C-2 LIGA Otlica Tommasini - Sokol Indules 2:3 (9:15,16:14, 12:15,15:13,10:15) ZENSKA D LIGA Sagrado - Koimpex 2:3 (4:15, 15:3, 15:7, 1:15, 13:15) Virtus - Bor Friulexport 3:1 (15:12, 14:16, 15:13, 15:8) ODBOJKA / V MOŠKI C-1 LIGI Valpraporovci izgubili v pričakovanju slavja Pri ženskah borovke uspešne, Koimpex poražen Štandrežci so na vseh tekmah lahko računale! tudi na izdatno pomoč s tribun (Foto Ferrari/KROMA) Praznovanje odbojkarjev Valpraporja Im-se je nekoliko zagrenil poraz v zadnjem domačem srečanju z Moglianom Venetom, ki se lahko tako pohvali, da je dvakrat premagal odbojkarje iz Stan-dreža. Sama tekma je minila bolj v pričakovanju velikega slavja, ki se je v telovadnici začelo takoj po končani tekmi. Izid sinočnje tekme: Valprapor Imsa - Mogliano Veneto 2:3 (15:13, 12:15, 15:8, 6:15,11:15) ZENSKA C-1 LIGA Mogliano Veneto -Koimpex 3:1 (9:15, 15:12, 15:6,16:14) Bor Tombolini Drinks -Biadenese 3:1 (15:10, 15:6,12:15,17:15) Primotorjeva voznika danes na dirki Sport Production V Muggellu pri Firencah bo danes 2. motociklistična dirka italijanskega prvenstva Sport Production, na kateri bosta nastopila tudi dva voznika Primo-torja. Peter Braini bo s hondo 600 s 5. najboljšim Časom startal v prvi vrsti, Andrej Kosmač pa je z aprilio 125 dosegel 20. Cas in se je.v številni konkurenci uspel kvalificirati na uradno dirko. OPTIMIST / 1. CONSKA REGATA V Sesljanskem zalivu pravi praznik jadranja Čupo organizator uspele prireditve v začetku meseca Prejšnji konec tedna se je v Sesljanskem zalivu v organizaciji Jadralnega kluba Čupa odvijalo prvo letošnje consko prvenstvo za najmlajše v razredu optimist. Na dvodnevnem tekmovanju je nastopilo 75 jadralcev od 8. do 14. leta starosti iz 17 društev 11. cone FIV italijanske jadralne zveze. Rekordna udeležba tekmovalcev in društev potrjuje zaupanje, ki ga v organizacijskem smislu uživa JK Cupa. V soboto, 1. maja so tekmovalci ob ugodnih vremenskih razmerah opravili dve preizkušnji, medtem ko so v nedeljo, zaradi spremenljivega vetra zaključili eno samo za naše jadralce zelo uspešno regato. Poleg vseh najpomembnejših društev 11. cone se je regate udeležilo šest tekmovalcev Cupe in trije tekmovalci Sirene iz Barkovelj. 75-elansko floto malih jadralcev je spremljalo preko 15 gumenjakov, ki so zagotavljali tehnično in varnostno službo na morju. Nagrajevanja najboljših se je udeležil tudi predsednik 11. cone FIV inž. Franco Mo-letta, ki je poleg predsednika regatnega odbora sodnika Bratta izrazil prirediteljem rega- te lepo priznanje za organizacijo in potek prireditve. Po treh tehnično zahtevnih preizkušnjah je bila lestvica najboljših sledeča: 1. Giu-lio Paladini (Societä ve-lica Barcola Grignano), 2. Federico Del Greco (Associazione velica Lido Venezia), 3. Elisa-betta Versace (Societä nautica San Giorgio di Nogaro). Med domačimi jadralci je bila najboljša in sicer 9. Ana Žerjal, Članica Jadralnega kluba Cupa, 11. je bil Dario Košuta iz Tržaškega pomorskega kluba Sirena, 13. Matija Spinazzola (JK Cupa), 21. Paolo TomsiC - Pomorski klub Sirena, 25. Johana Križnic - Jadralni klub Čupa, 30. Danjel Leone - Sirena, 33. Zoran Bandelj - Cupa, 45. Alessio Pincin -Cupa in 61. Andrej Pe-taros - Cupa. Med sedemnajstimi nastopajočimi društvi je Cupa zasedla odlično peto mesto, kar daje upati na uspešno sezono ’93. Mimo lahko zatrdimo, da je 75 tekmovalcev, njihovih trenerjev, staršev in spremljevalcev pripravilo ob sodelovanju prizadevnih organizatorjev lep jadralni praznik v Sesljanskem zalivu. NOGOMET Breg nebo igral v finalu Ekipa under 21 včeraj izgubila Breg - Palmanova 1:2 (0:0) Strelec za Breg Lauriz-za v 54’ BREG: Gregori, Ota, Strain, Laurizza, Švab, Luisa, Sancin, Slavec (Bandi), Mauri, Rocchet-ti (Mondo), Bussi. Zal so Brežani v polfinalnem srečanju tekmovanja za nogometaše do 21 let proti Palmanovi izgubili in tako zapravili možnost, da naslednjo soboto igrajo za prvo mesto v Risanu. Srečanje ni bilo privlačno. V prvem polčasu sta obe enajsterici igrali zelo taktično in pazljivo v obrambi, tako da nismo bili priCa niti eni nevarni akciji. V začetku drugega polčasa pa so domačini s Slavcem zadeli vratnico, nato pa so prišli v vodstvo z zadetkom Laurizze po kotu Straina. Nato pa so plavi popustili in par minut zatem so gostje iz enajstmetrovke izenačili. Gostje so nadaljevali z napadi in zadeli prečko. Osem minut pred koncem pa podvojili. Brežani so se v zadnjih minutah z vsemi silami vrgli v napad, zapravili so nekaj zrelih priložnosti, a rezultat je ostal nespremenjen. V soboto, 15. t. m. bodo Brežano igrali v Risanu ob 16. uri proti poraženemu srečanja Opicina - Risanese. (E.B.) KOŠARKA / ZADNJE KOLO D LIGE r KOLESARSTVO / PO SLOVENIJI Obvestila Borovci izgubili v Gorici Zadovoljili predvsem mladi Stefan Persi z 18 točkami najboljši strelec (f. KROMA) Arte Bittesini - Bor Radenska 116:94 (54:53) BO RADENSKA: Simonič 9 (3:6 za 2 točki, 1:2 za 3 točke, - prosti meti), Bajc 14 (2:4, 3:3, 1:5), Debeljuh 3 (1:3, 0:1, 1:2), Samec 11 (4:6, -, 3:4), Persi 18 (7:10, -, 4:5), Grbec 14 (2:7, 3:5, 1:5), Sarini 13 (4:6, -, 5:8), Monticolo 5 (2:6, -, 1:3), PerCiC 0 (0:3, -, 0:2), Car-bonara 7 (1:2, 1:5, 2:3), trener Sancin. Naši so zaceli dokaj slabo, predvsem v obrambi, tako da so gostitelji po 5 minutah že vodili z 21:8. Ko pa je trener Sancin poslal na igrišče mlajše igralce Grbca, Bajca in Samca, je Borova ekipa ujela pravi ritem in v 11. min. stanje izenačila (30:30). V nadaljevanju so domačini spet povedli, našim pa je nato uspelo izenačiti (68:68). Gostitelji so nato prevzeli pobudo v svoje roke in v 32. min. vodili s 14 točkami prednosti (85:71). Borovci so pet minut pred koncem sicer razliko zmanjšali na 5 točk (84:89), veC pa niso zmogli. Usoden zanje je bil predvsem izredno slab odstotek pri prostih metih (6:19). Od posameznikov bi pohvaliliGrbca in Samca. (U.A.) Don Bosco - Kontovel 119:74 (56:38) TURNIR V SALUZZU Robe di Kappa - Polet Zidarič 104:72 (63:38) POLET: Stefančič 3 (3:4), Senica 23 (3:6), Lista 12 (1:3), Slavec 20 (8:15), Corbatti 2, Hrovatin 6 (0:2), Zobin 4 (0:2), Lakovič 2. Na turnirju dečkov v Saluzzu so poletovci, kljub porazu, zadovoljili in bodo danes ob 9.30 igrali za 3. mesto proti Cuneu, ki je včeraj v drugem polfinalu izgubil s Saluzzom s 83:103 (44:41). Poletovci se vrnejo drevi na Opčine (Prosvetni dom) od 21. do 22. ure. Jutri na Radio Opčine pogovor o Jadranu TKB Jutri ob 18. uri bo v okviru oddaje Tedenski športni komentar, na Radiu Opčine, na sporedu pogovor ob zaključku letošnje sezone Jadrana TKB. V studiu bodo sodelovali Rado Race, predsednik SZ Jadran, podpredsednik Pavel Vidoni, Radivoj Starc, Sandi Räuber, Umberto Merlin, trener Kon-tovela Marko Ban in bivši trener Jadrana Peter Brumen ter še nekateri gostje. Oddaja bo potekala v živo, zato vabimo posluCalce, da sodelujejo ter med oddajo telefonirajo na Številko 212658. Od Ajdovščine do Kranjske gore prvi Nizozemec No Vršič prvi pripeljal Glivar KRANJSKA GORA -Predzadnja etapa 1. mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji je vodila Cez 1619 m visoki prelaz Vršič, krenila pa je iz Ajdovščine. Med zmagovalce Vršiča se je vpisal Srečko Glivar. A kot je v petek dejal Martin Hvastija, se Vršič konca šele v Kranjski Gori in prav spust ni specialiteta peresno lahkega Glivarja. Minuto vodstva pred Nizozemcem Van der Mue-lenhofom in Borisom Premužičem je do vznožja spusta izgubil in v cilj v Kranjski Gori je prvi prišel Nizozemec pred Premužičem in Glivarjem. Rezultati 6. etape Aj-dovšCina-Kranjska Gora (142, 2 km): 1. Van der Muelenhof (Niz) 4:04.17 (povp. hit. 34, 9 km/h), 2. Premužič (Slo I) +0.5, 3. Glivar (Slo II) +0.7, 4. Stangelj (Slo I), 5. Slanik (Ceš) itd. Skupno-posamicno: 1. Premužič (Slo I), 2. Stangelj (Slo I), 3. Glivar (Slo H); ekipno: 1. Slovenija I, 2. Slovenija II, 3. Italija I. V Zgoniku se 21 društev poteguje za deželni naslov v namiznem tenisu V zgoniški telovadnici se danes nadaljuje tekmovanje za najboljše društvo v deželi. Prisotnih je vseh 21 društev iz dežele, med njimi pa sta tudi Kras in Bor. Zgoniško društvo je tudi prevzelo organizacijo tega tekmovanja. Včeraj se je zaključilo tekmovanje v mladinskih kategorijah za posameznike in dvojice, danes ob 9. uri bodo zaceli tretjekategorniki, ob 13. uri pa najboljši v absolutni kategoriji. ŠPORTNO ZDRUŽENJE JADRAN obvešCa, da bo v petek, 14. t.m. v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red l. predsedniško in tajniško poročilo, 2. blagajniško poročilo, 3. diskusija, 4. volitve novega odbora, 5. razno. SMUČARSKI KLUB BRDINA organizira drugi kraški Bike slalom in Vzporedni bike slalom trofeja Lea Motorbike v nedeljo, 16. t. m. v Repnu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba Proseška ul. 131 na Opčinah 12. in 13. t. m. od 20. do 21. ure. PLAVALNI KLUB BOR organizira za elane in prijatelje 16. t. m. spomladanski izlet v Cerkniško jezero in bližnjo planino Slivnico. Informacije po tel. št. 397381 (Glavina E.) ali 214893 (Kralj L.) od 19. do 21. ure. ZSSDI obvešCa, da bo jutri, 10. t. m. na sedežu SD Sokol v Nabrežini seja oz.skupšcina predsednikov športnih društev na Tržaškem ZSSDI obvešCa, da bo v sredo, 12. t. m., ob 20.30 na sedežu ZSSDI v Trstu seja smučarske komisije. ZSSDI obvešCa, da bo v Četrtek, 13. t. m., ob 20.30 na Stadionu 1. maj v Trstu seja nogometne komisije. JK CUPA vabi svoje elane, da se polnoštevilno udeležijo 1. regate za meddruštveno prvenstvo za kajutne jadrnice ”Due fiumi”, ki bo v nedeljo, 16. t.m.. Vpisovanje in navodila na sedežu društva. SOJDGL SSRSff' nevmatika SAVA EXACT vam zagotavlja izvrsten oprijem na mokrem cestišču in ob vseh vremenskih pogojih. Profil plašča nudi varno, tiho in udobno vožnjo.Vse značilnosti pnevmatike SAVA EXACT boste lahko spoznali pri naslednjih vulkanizerjih: SANZIN GOMME Strada di Fiume, 112 Trst-Tel.941404 GORETTI GOMME Ul. F. Severa, 3 - 5 Trst - Tel. 362721 STOLU GOMME Ul. Gambini, 4 Trst - Tel.763977 MARCELLO GOMME Trg. Foraggi, 8 Trst-Tel.391203 ■NniM Sif FORMULA 1 / FERRARI JE V VELIKI KRIZI ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA / POGOVOR Z JANO BAT1RSINO Navijači ostajajo zvesti slavni ekipi iz Maranella Luco di Montezemolo je po uspešni karieri v italijanski industriji in športu sprejel največji izziv v svojem življenju MARANELLO - Luca di Montezemolo, direktor Ferrarija, ki je požel velike uspehe v italijanski industriji in Športu, priznava, da je sprejel najvecji izziv v svojem življenju, ko je prevzel nalogo, da oživi Ferrari in mu povrne nekdanji ugled. Najslavnejšo dirkalno ekipo na svetu poskusa vrniti na vrh in pri tem ga ne nič ne more ustaviti. Ferrari ni zmagal že na 38 dirkah, po današnji dirki v Barceloni pa jih bo skoraj zanesljivo 39. »Brez dvoma sem ugriznil v velik zalogaj. Mislil sem, da je bila organizacija svetovnega prvenstva v nogometu 1990 težka, toda ta posel je veliko težji. Predstavljal sem si lagodno življenje, vendar opažam, da ga sploh nimam,« pravi Montezemolo, ki je prevzel upravljanje Ferra-rija pred dvema letoma. Po slabih predstavah moštva po smrti legendarnega ustanovitelja Enza Ferrarija so Italijani videli v njem rešitelja Ferrarija. Luca Cordero di Montezemolo je zlati deček z midasovim dotikom, menedžer ekipe pa je bil že v sedemdesetih letih, ko je za moštvo iz Maranella zmagoval Avstrijec Niki Lauda in osvojil dva naslova svetovnega prvaka. Med tem je pomagal izgraditi Fiat, ga skupaj s Cinzanom vodil v osemdesetih letih in bil glavni menedžer in organizator uspešnega svetovnega prvenstva v nogometu, eno leto pa je vodil tudi Juventus. Njegov življenjepis je bogat. Tega visokega in postavnega 45-letnika ljudje cenijo tako zaradi njegovega entuziazma, energije in vneme kot zaradi diplomacije, znanja in organizacijskih sposobnosti. Rodil se je 31. avgusta 1947 v Bologni kot sin uspešnega kmetijskega svetovalca, ki mu je omogočil dobro izobrazbo. Montezemolo je diplomiral pravo na univerzi La Sapienza v Rimu in opravil specializacijo iz mednarodnega komercialnega prava na univerzi Columbia v New Yorku. Od takrat se je njegova kariera strmo vzpenjala pod nadzorstvom Enza Ferrarija in drugega nekronanega kralja italijanske industrije ter športa Giannija Agnellija. »Imam tri velike prednosti v življenju: izobrazbo, Enza Ferrarija in Giannija Agnellija. Četrti dejavnik je Luca di Montezemolo in dovobte mi, da vam povem nekaj o njem. Sem človek, ki dela dan in noč, kajti želim izkoristiti vse možnosti, ki jih ponuja življenje. Razdajam se vsem, toda največ za Ferrari,« pravi uspešen poslovnež. Montezemolov občutek za nujnost, njegova energija in stil kar izžarevajo v Fer-rarijevem glavnem središču v Maranellu, kjer skuša veliki in tradicionalni Ferrari obdržati korak z novo svetovno tehnologijo. »Neposredno po SP sem dobil dobro ponudbo iz ZDA, vendar je nisem sprejel. Mislim, da SP lahko doživite samo enkrat v življenju. To ni delo. To je izkušnja in nočem biti poklicni prireditelj SP. Sedaj imam to službo in resnično si ne žebm početi česa drugega kot doseči uspeh s sedanjim moštvom. Bil sem neznansko srečen pred 18 leti, da sem lahko bil zraven, ko je Niki Lauda dvakrat osvojil naslov svetovnega prvaka. Ferrari je zame podjetje, v katerem sem se »rodil« in na katerega sem čustveno navezan. Potrebujemo stabilnost, dober daljnoročni načrt in potrpežljivost na vseh ravneh. Veliko sem se naučil od Enza Ferrarija in skušal bom uresničiti njegovo filozofijo. Čutim, da nam je uspelo sestaviti dobro moštvo. Zaupam Johnu Bamardu, ki vodi naše projekte v formuli 1 in ki ga obkrožajo v proje- ktantskih uradih mladi ljudje, ki se spoznajo na svoje delo3< pravi Italijan. Njegova prva naloga je čimprej doseči uspeh in povečati število 103 - število Ferrarijevih zmag na velikih dirkah. Ob tem bi rad pomagal preoblikovati formulo 1, ki se mora po njegovem mnenju pripraviti na novo obdobje. »-Pred nami so resne težave,« pravi in navaja tri razloge: »naraščajoči stroški za visoko tehnologijo, zmanjšani športni standardi in vse večji razkorak med formulo 1 in navadnimi avtomobili. Tehnološke raziskave v formuli 1 morajo biti prilagojene cestnim avtomobilom. Ce tega ne bomo naredili, se bomo oddaljili od svetovnega trenda; takšen je primer tudi z veliki jadralnimi regatami, ki si jih lahko privošči samo peščica srečnih in bogatih fantov.« Montezemolu nič ne prinaša toliko veselja kot Ferrari in užitek, da navijači ostajajo zvesti moštvu. Upa, da razumejo njegove težave in bodo znali biti, kar za Italijane sicer ni značilno, tudi potrpežljivi. Prijatelj, operni pevec Placido Domingo, ga je poldi-cal po dirki v hnoh in mu povedal, da je bil kljub slabemu nastopu Ferrarijevih voznikov navdušen nad vzdušjem na dirkabšču. Ferrari je z leti pač postal za Italijane nepogrešljiv del življenja. (J. M.) Brez velikih skrivnosti in s spoštovanjem do tekmic Odlična 14-letna ruska telovadka si je že zagotovila nastop na EP Pripravila: Spela Mohar BUDIMPEŠTA - Od 20. do 23. maja bo potekalo v Budimpešti evropsko mladinsko in člansko prvenstvo v skupinskih vajah. Po vseh evropskih državah se najboljše tekmovalke mrzlično bore za vstop v reprezentanco, saj bodo lahko nastopile le po tri telovadke iz vsake države. V Rusiji, ki je poleg Belorusije najmočnejša sila v športni ritmični gimnastiki na svetu, sta dve potnici že znani: to sta Jana Batiršina in Zenja Kuzikina, o tretji članici reprezentance pa se bodo še odločab. Pot, ki je mlade Rusinje pripeljala do evropskega prvenstva, pa je bila mnogo manj rožnata, kot si lahko predstavljamo. To lahko spoznamo tudi iz razgovora z Jano Batiršino, ki bo oktobra napolnila komaj štirinajst let. Kako dolgo že treniraš? »Pričela sem s petimi leti, vendar pa se tistim vajam skoraj ne bi moglo reči treniranje, saj smo se skoraj eno leto bolj igrah.« Kaj pa dolžina treningov? »Jutranji trening traja tri do štiri ure. Ko se malo odpočijemo, nas čaka dve uri baleta. Popoldne, po kosilu, pa je na vrsti še en trening, podoben prvemu, se pravi, da tudi traja do štiri ure. Tako vadim petkrat tedensko.« Kaj pa šola? »No ja, to obiskujem enkrat tedensko le po nekaj ur.« Kateri je tvoj najljubši predmet v šob? »Ker veliko potujem po svetu, mi najbolj prav pride angleščina.« Sedaj treniraš kot članica državne reprezentance v moskovskem centru za ritmično gimnastiko. Si tam tudi pričela? »Ne, saj sem se rodila v uzbekistanski prestolnici Taškentu. Kmalu sem bila izbrana v reprezentanco, ki je imela takrat enega od centrov v glavnem mestu bivše Sovjetske zveze. Tako sem zamenjala tudi trenerja, domačih pa nisem videla tudi po pol leta.« Kako pa sedaj, ko so se posamezne pokrajine osamosvojile? »Tudi staršem je bilo po meni zelo dolgčas, vendar pa so ves čas podpirali mojo športno kariero. Lani sta se preselila v Moskvo, kjer mami dela kot učiteljica, oče pa je delavec.« Imaš tudi brata ali sestro? »Ne, še dobro, da ne. 2e starše zelo pogrešam, saj se vidimo le ob nedeljah, če pa bi imela še koga, bi mi bilo dolgčas še po njem.« Kaj pa prijateljice? »Moji najboljši prijateljici sta seveda moji klubski reprezentančni kolegici Ana Sokolova in Amina Zaripova.« Gotovo je tudi tvoja vzornica iz ruske reprezentance? »Seveda, zame je bila in bo ostala najboljša tragično preminula Oksana Kosti-na.« Kaj pa tekmice, katere se najbolj bojiš? »Mislim, da ni skrivnost, da je to Belorusinja Olja Gontar. V prednosti je zaradi izredno lepih, valovitih gibov in izredne gibljivosti. Slednje tudi meni ne manjka in po mojem bo naslov najboljše osvojila tista, ki bo vaje izvedla brez napak.« Ab moraš paziti na telesno težo? »V Rusiji imamo toliko odličnih telovadk, da se zrediš za kilo in že letiš iz reprezentance. Kljub vsemu je moja najljubša jed pečeni piščanec s praženim krompirčkom.« Povej mi, si se že kdaj zaljubila? »Kaj takega mi zaenkrat ni prišlo na misel, saj fantov skorajda ne srečam - razen odraslih organizatorjev turnirjev.« Nameravaš tudi po končani karieri ostati v svetu ritmike? »Seveda, saj sem že pred nekaj leti dokončno zapečatila svojo usodo in svoje življenje zapisala ritmični gimnastiki.« KONJENIŠTVO / PO DIRKI GRAND NATIONAL Človeška napaka, britanska staromodnost ali kaj drugega? LONDON - Minilo je skoraj mesec dni od ponesrečene konjske dirke Grand National. Milijoni televizijskih gledalcev po vsem svetu so bili priča britanski sramoti, kot so jo kasneje imenovali mediji, in sprva se je zdelo, da je to začetek konca še enega od nedotakljivih simbolov Britanije. Toda strasti so se umirile, tudi čas je naredil svoje, tako da zdaj ta dogodek le ni tako tragičen, kot se je sprva zdelo. Za britanske novinarje polom na Grand Nationalu simbolizira revolucionarne spremembe, ki jih je že dalj časa zaznati na različnih področjih britanske staromodnosti. Iskati posamezne krivce za ta nesrečen dogodek bi bilo nesmiselno. Mirne duše lahko pozabimo na 64-letnega Keitha Fyffa Browna, nekdanjega konjeniškega kapetana in štarterja Jockey Cluba, ki je zaradi živčnosti, 39 tekmovalcev namreč ni poslušalo njegovih glasnih navodil pred Startom, dvakrat ob nepravem času dal znak za začetek tekme, tako da ta na koncu ni bila veljavna. Pozabimo lahko tudi na 57-letnega Kena Evan-sa, ki bi moral z zastavico tekmovalcem dati znak, da je bil Start nepravilen in da ga je potrebno ponoviti. Tudi na vprašanje, ali je ta sploh dal znamenje (tekmovalci še sedaj trdijo, da zastavice ni bilo videti), in kdaj ga je dal, lahko kar pozabimo. Krivca za neuspešno izvedeno dirko nista zgoraj omenjena posameznika, krivec je le eden, in sicer kolektiv, v tem primeru sam Jockey Club, združenje, ki drži roko nad vsemi konjskimi dirkami v Veliki Britaniji. Jockey Club je tipičen predstavnik britanske dekadentnosti. Ce hočeš biti njegov član, moraš še vedno imeti predvsem ustrezen družbeni status in zveneče ime. Zdaj so na primer v njem štirje princi, 25 plemičev, 18 vitezov, 14 vojaških oficirjev, pet je častnih članov, trije šejki (ki so jih sprejeli iz nekakšne obzirnosti, in to v trenutku, ko so njihove konje in predvsem denar nujno potrebovali za nadaljnje preživetje britanske tradicije organiziranja konjskih dirk) in en sodnik. Njihovo nasprotovanje spremembam in uvajanju novosti je že prav legendarno. Tako so več kot leto dni uspešno zavračali zahteve jockejev, da bi spremenili proceduro ob prekinitvah dirke. Da je bila ta zahteva zelo upravičena, pa se je pokazalo prav na dirki Grand National. Na otoku v glavnem menijo, da vodstvo kluba sestavlja nekaj vase zaverovanih posameznikov, ki so prepričani, da je dovolj, če pred začetkom največje konjske dirke v preskakovanju ovir na svetu pomahaš s posvečenim trakom, pa se bo spektakel odvijal tako, kot je treba. Toda tudi Jockey Club ni imun na spremembe. 2e šestega aprila so se njegovi vodilni člani odločili, da bodo večino svojih pooblastil odstopili na novo ustanovljenemu združenju British Horseracing Board (B. H. B.). To telo naj bi začelo delovati junija, prevzelo pa naj bi odgovornost za vse stroške, ki so povezani z oglaševanjem dirke v množičnih občilih, sodelovalo bo z vlado in poklicnimi pobiralci stav, vodilo pa bo tudi vse inventarne posle. Med člani tega združenja so tudi predstavniki dirkališč in lastniki konj. Kakšna pa bo usoda Jockey Cluba? Se vedno bo določal pravila, ki veljajo na Startu in ob ponovitvah ali prekinitvah dirke. Klub bo imel tudi štiri predstavnike v B. H. B., med njimi bo tudi predsednik Marquess of Hartington. V delu britanske javnosti prevladuje kritično mnenje, da bi B. H. B. moralo začeti delovati že januarja. Pozdravljajo pa njegovo ustanovitev; ko se bo B. H. B. postavil na lastne noge, bo za vedno minil čas »šušmarjenja« ostare- lih članov Jockey Cluba, Grand National pa se bo postal del sodobnega sveta. Stroški kaosa Neuspešno izvedena največja konjska dirka na svetu, Grand National, organizirana v Aintreeju tretjega aprila letos, ni le udarec enkratnemu britanskemu načinu prirejanja velikih spektaklov, ampak je hudo udaril po žepih tudi mnoge, ki so tako ali drugače povezani s to dirko. Spodaj navajamo nekaj ocen o izgubah zaradi neuspele tekme. Vplačanih je bilo za 60 milijonov funtov ( 91 mi- lijonov ameriških dolarjev) stav. Velik del denarja bi se vplačevalcem povrnil kot dobitek, tako pa so, po oceni Royal Commision of Gambling, pobiralci stav izgubili 11 odstotkov vplačane vsote - torej 6, 6 milijona funtov. Pri Ladbroke, enem izmed štirih velikih podjetij, ki se ukvarjajo s pobiranjem stav, ocenjujejo, da so pred to tekmo za osebje in reklamiranje porabili 250.000 funtov, za dodatnih 25.000 funtov stroškov pa so imeli zaradi neuspele dirke. Vsa štiri podjetja so imela skupaj stroškov'za 1, 1 milijona funtov. Pristojbina za pobiralce stav na samem stadionu (za 191 oseb), je bila od 20 do 116 funtov. K temu je potrebno dodati še potne stroške in stroške za plače. Skupaj je bilo stroškov za 100.000 funtov. Izgubo pa bodo imeli tudi organizatorji dirke v Aintreeju, saj bodo povmih vse Startnine, potne stroške za tekmovalce in stroške prevoza konj. To znese 1.000 funtov na konja, skupaj pa 40.000 funtov. Obiskovalci vstopnine ne bodo dobili povrnjene, zato pa bodo imeli prost vstop na novembrski tekmi. S tem so organizatorji prihranili 400.000 funtov, ta znesek pa so lahko prikazali kot prihodek dirke. Lastniki konj in trenerji so na izgubi že zato, ker si niso razdelili 173.680 funtov, kolikor je znašal nagradni sklad. Ce pa bi lahko izgubo slednjih pravilno ocenili, moramo upoštevati še vrednost konj in stroške njihove triletne nege, kar znese 25.000 funtov, k temu pa je treba prišteti še dodatnih 10.000 funtov za trenerje, priprava terena pa je letos stala 715.000 funtov, polovico te vsote pa so porabili prav za to dirko (torej 357.500 funtov). Vodstvo organizacije dirke, Horse Racing Levy Board, je izgubil milijon od skupno 49, 8 milijona funtov, kolikor naj bi jih porabili za dirke v letošnjem letu. Finančno ministrstvo je izgubilo za 4, 65 milijona davkov od stav. Gledalci so plačali od 5 do 29 funtov vstopnine. Prištejmo še stroške potovanja (nekateri so prišli celo iz Češke) tako, da so gledalci imeli povprečno za 50 funtov stroškov. Za 50.000 gledalcev to znese 2, 5 milijona funtov. Ocenjujejo, da je dirko po televiziji spremljalo 16 milijonov gledalcev. To pomeni 32 milijonov izgubljenih delovnih ur. V letošnjem letu ima delovna ura vrednost 2, 69 funta, kar pomeni za 86 milijonov funtov izgubljenih ur. To pa je več, kot so znašale izgube pobiralcev stav, lastnikov konj, pa tudi neprikazane izgube zaradi pobrane vstopnine. Vsi poznavalci konjskih dirk pa mnenijo, da je bila največja izguba tista, do katere je prišlo po dirki - namreč upokojitev najboljšega britanskega jockeja Petra Scudamora. Na srečo ta upokojitev nima nobene zveze s tretje? aprilsko dirkaško farso. Po reviji The Econo-mist pripravil: Matjaž Rakovec MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111,127-273 ZGODBA O NOGOMETU (2. DEL) Zeleni travnik in žoga za vse čase Najpomembneje je doseči zadetek več Pripravil: Iztok Golob LONDON - Danes nikogar ne preseneča dejstvo, da tiste, ki spremljajo nogometna srečanja, bolj od same igre zanimajo predvsem zaslužki nogometašev na igrišču, cene njihovih prestopov, cene prenosov posameznih srečanj, skratka, denar in zaslužek. Nogomet je namreč tako kot nekatere velike korporacije, na primer Coca Cola ali Nike, postal eden naj-večjih svetovnih poslovnih imperijev. Resda bi se po vsotah, ki krožijo okoli njega, le s težavo primerjal z omenjenima zaščitenima znakoma, vendar pa ni pomen nogometa in dejavnosti okrog njega s tem nič manjši. Kdaj natančno se je nogomet začel preobražati iz igre v posel, bi težko določili, saj poznajo v Angliji plačevanje igralcev že več kot sto let. Razumljivo je, da je tudi zanimanje množic v večji meri uprto ravno na namočnejša in najbogatejša moštva, kar pa je do tistih manjših, ki živijo v njihovi senci, nekoliko krivično. Ogromne vsote denarja, ki jih ti klubi zberejo na račun prodanih vstopnic, pokroviteljev in televizije, ne kažejo vedno realnega finančnega stanja, zato je vtis o bogatstvu lahko zmoten. Euforija, ki vlada pri nakupih najboljših igralcev, klube dostikrat pahne v letni primanjkljaj, še posebej, če le-ti ne upravičijo pričakovanj. V slabe investicije niso vedno vpleteni igralci, čeprav je prav teh tako imenovanih zgrešenih poslov največ. Težnja pa večjem zaslužku privede tudi v gradnjo novih objektov, obnovo ali širjenje starih, ki prav tako dosega velike stroške, ki pa jih na koncu leta ne upravičijo niti enormni dohodki. V vrsti tako imenovanih močnih klubov so zato le maloštevilni res uspešni. Klub Glasgow Rangers je pred nekaj leti posloval s približno dvema milijonoma funtov letno. Z izpopolnitvijo poslovanja je vsota narasla na skoraj sedem milijonov, ob tem imajo danes več kot 2 milijona funtov čistega dobička letno. Zanimiv je tudi primer kluba Manchester Utd, ki v zadnjih dvajsetih letih po uspehih ne sodi v sam angleški ali evropski vrh, vseeno pa je najbogatejši angleški klub. Menedžer Alex Ferguson je recimo za nakup igralcev porabil kar 13 milijonov frankov, v klubu je tako ah drugače zaposleno več kot stopetdeset ljudi, ki jim letno izplačajo 4 milijone funtov. Vsem tem stroškom navkljub je United ustvaril dobiček, kar lahko pripišemo predvsem ogromni popularnosti in uspešnosti poslovanja, ki ga vodi zdrava poslovna logika, torej vlaganju denarja v dejavnosti izven nogometa. Vendar nogomet na srečo le ni samo posel. V nekaterih deželah še vedno velja za zabavo, drugje za rekreacijo, nekatere evropske gigante pa odlikuje zlasti želja po tekmovalnem prestižu. Nenazadnje obstajajo takšni klubi tudi v Italiji, kjer v nogometu kroži največ denarja. Dva verjetno najbogatejša kluba na svetu, Juventus in Milan, bi lahko svoje dohodke še precej povečala, vendar pa jima očitno to ni osnovni cilj, kar je razumljivo, saj sta njuna lastnika finančna kralja, Agneli in Berlusconi. Načela, da dobiček ni vse, se držijo tudi v Angliji. Tega, kako pomembna je prisotnost in podpora privržencev, se zelo dobro zavedajo pri Liverpoolu, saj so se zavestno odrekli častnim ložam; najdražja vstopnica stane le sedem funtov, komercialna dejavnost, ki letno znaša okrog 5 milijonov funtov, pa je za razliko od klubov Manchester Utd inTot-tenham izključno vezana le na nogomet »Rdeči« največ pozornosti posvečajo igri, kar je vzrok, da so v preteklosti dosegali velike uspehe. Vendar pa je šestletna odsotnost iz evropskih pokalov temu klubu odvzela pol milijona funtov letnega dobička, zato bodo v prihodnosti le s težavo zadržali nizke cene vstopnic. V Italiji zasluzijo klubi z enakim obiskom enkrat ali dvakrat več, če pa tem dobičkom na koncu dodamo še televizijske prenose in vsote, ki jih mediji plačujejo klubom ali nogometnim zvezam, potem vidimo, da je nekoč predvsem razvedrilna igra postala začarani krog, v katerega se hote ali nehote vključi vsak, ki ima ambicije. Ali bodo zmagali modernisti, ki jim nogomet služi za kovanje dobička, ah romantiki, ki stavijo na lepoto, zdravi športni uspeh in zadovoljnega gledalca, niti ni pomembno. Pomembnejše je, da ta trenutek izgublja predvsem igra, ki postaja vse manj atraktivna, saj v boju za denar vedno bolj prevladuje moto, da je edino pomembno prejeti zadetek manj od nasprotnika. ŠPORT Nedelja, 9. maja 1993 » V KOŠARKA / TRETJI FINALE ZA DRŽAVNI NASLOV Slavje Knoira Bolonjčani so visoko premagali nehnotivirane igralce Beneffona in osvojili svoj 11. »scudeffo« Knorr - Benetton 117:83 (55:31) KNORR BOLOGNA: Brunamonti 8, Danilovic 28, Moretti 6, Morandot-ti 18, Wennington 18, Coldebella 14, Binelli 8, Carera 13, Diacci 2, Bri-8° 2, trener Messina. BENETTON TREVI-SO: Corchiani 15, laco-Pjni 18, Kukoc 21, Via-ttini 8, Rusconi 9, Mian, Kagazzi 8, Pellacani 4, Escposito, Piccoli, trener Skansi. SODNIKA: Colucci (Neapelj) in Grossi (-Rim). PM: Knorr 22:26, Benetton 21:29. TRI TO-CKE: Knorr 5:8 (Danilo-vic 0:1, Wennington 1:1, Morandotti 1:1, Bruna-^onti 1:3, Moretti 2:2), Benetton 4:16 (KukoC IN, lacopini 1:6, Corchi-aöi 2:4, Ragazzi 0:2). GLEDALCEV: 6.500. Bologna - Po devetih letih je Bologna spet posegla po državnem naslovu. Bolonjski Knorr je jjarnrec včeraj v tretjem finalnem srečanju po Pričakovanju premagal Benetton iz Trevisa in tako osvojil ze*svoj 11. »scudetto«. Moštvo tre-jferja Ettora Messine si je tetosnji naslov povsem zaslužilo: bilo je prvo po regularnem delu prven-stva, v končnici prven-stva pa ni izgubilo niti eilega srečanja (v Cetrtfi-r^lu je Knorr z 2:0 odpravil Kleenex iz Pistoie, v Polfinalu z 2:0 Clear iz Predrag Danilovič je bil z 28 koši najboljši strelec tekme Cantuja, v finalu pa s 3:0 Benetton iz Trevisa). Trener Messina pa se tako na najboljši naCin poslavlja od bolonjskega kluba. Prevzel bo namreč vodstvo državne reprezentance. Bolonjsko moštvo pa bo od prihodnje sezone vodil Alberto Bucci, ki je bil doslej trener Scavolinija. Včerajšnja tekma v Bologni je bila za Knorr le gola formalnost, saj je bilo že iz uvodnih potez jasno, da so košarkarji Benettona dopotovali v Bologno povsem brez motiva, skoraj vdani v usodo. 2e po 6 minutah so namreč gostitelji vodili z 12 točkami razlike, v 11. min. je prednost narasla na 15, da bi v 15. minuti znašala 23 točk razlike (46:23). 2e tedaj je bilo srečanja dejansko konec. Ista slika se je ponovila tudi v drugem polčasu: Bolonjčani so igrali zbrano (predvsem v obrambi), gostje pa so Čakali le na konec srečanja. Tudi trener Petar Skansi ni bil kaj prida razpoložen, saj, je mirno in nemočno spremljal razplet na igrišču, tako da je njegovo moštvo ob koncu doživelo pravo katastrofo (-34 točk). Skoda, da so košarkarji iz Trevisa že vnaprej vrgli puško v koruzo in prikrajšali ljubitelje italijanske košarke za boljšo predstavo. Benetton gotovo zmore veC. Ni naključno namreC, da je Skansijeva ekipa v tej sezoni igrala vse tri finalne tekme v tekmovanjih, kjer je sodelovala (italijanski pokal in državno prvenstvo ter evropsko klubsko prvenstvo). Osvojila je sicer le italijanski pokal, njena sezo- na pa vsekakor ni negativna. Skoda je le, da so se Kukoč in ostali včeraj na takšen način poslovili od te sezone. In kaže, da se bo po tem prvenstvu poslovil od italijanske košarkarske scene tudi ta Cas najboljši evropski košarkar Toni Kukoc. Izbral bo NBA. ODBOJKA/ PARMA PRVAK »Oslabljeni« Maxicono spet najboljši \/ tretji finalni tekmi je bila milanska Misura brez moči PARMA - Maxicono iz Parme je drugo leto zapored osvojil naslov državnega prvaka, biti najboljši klub v Italiji pa je isto, kot biti najboljši klub na svetu, Ce vemo, da igrajo tu vsi najveCji svetovni talenti, razen nekaj Kubancev. V včerajšnji tretji finalni tekmi je šesterka brazilskega trenerja Bebeta z milansko Misuro opravila tako kot na prvi - z gladkim 3:0 (15:11, 15:8, 15:12). Tokrat je za Milančane igral tudi bivši reprezentant 2DA, podajac Jeff Stork, ki ga na prvih dveh tekmah ni bilo, a njegov doprinos ni zadostoval za preobrat. Tekma v Parmi ni bila povsem enosmerna. Prvi set je trajal celih 40 minut, v tretjem pa je bila Misura v igri do konca, vendar pa nikoli ni prevladal vtis, da bi lahko Milančani resnično izsilili podaljšanje sezone. Maxicono je po svoje pravi fenomen. Letošnji je že njegov osmi »scu-detto«, zanimivo pa je pri tem, da se za sanacijo društvene blagajne vsako leto odpove kakemu svojemu asu. Pri Misuri na primer igrajo kar trije bivši odbojkarji Parme: Stork, Galli in 2orzi, naturaliziranega Brazilca Renana Dal 2otta, enega glavnih ak- terjev osvojitve lanskega naslova, pa je pred pričetkom sezone odstopil Messaggeru iz Ra-venne. Nosilci igre ostajajo olimpijski zmagovalec Carlao, Bracci, 205 cm visoki podajaC Nizozemec Blange in novi »mit« italijanske odbojke Andrea Giani (na sliki) , vrzeli pa zapolnjujejo s svojimi mladimi. Letos se je dokončno uveljavil center Gravina, tu pa sta se Corsano in Giretto. V obdobju gospodarske recesije, ko veliki sponzorji (Berlusconi, Benetton in družba Peruzzi) odkrito razmišljajo o drastičnem zmanjšanju vlaganj, se »mali« Parmi obeta še dolgoletna vladavina. NBA/KONČNICA New Jersey brez težav premagal Cleveland San Antonio je izločil Portlondl! NEW YORK - Kar v štirih Četrtfinalnih dvobojih se bo o zmagovalcu odločalo šele na zadnji, peti tekmi. Do te se je prikopal tudi New Jersey, ki je v drugi domači tekmi zanesljivo premagal Cleveland. Glavna protagonista sta bila Derrick Coleman in Dražen Petrovič, ki sta bila za Cavalierse nerešljivi uganki. Prvi je dosegel 21 točk, ob tem pa je imel še 14 skokov, 8 asistenc in 7 blokad, Dražen pa je dosegel 19 točk. V peti tekmi v Clevelandu bodo imeli Netsi zelo težko nalogo, saj so poškodovani kar trije igralci (Anderson, Sowie in Dudley). Na 2ahodu se je v polfinale uvrstil San Antonio, ki je s 3:1 izločil Portland. Kot običajno je bil najuspešnejši posameznik tekme center Spursov David Robinson, ki je dosegel 20 točk, imel 17 skokov ter imel še 11 asistenc in 7 blokad. Tekma se je odločila šele po podaljšku, saj je bil izid po 48 minutah tekme 88:88. San Antonio se bo v polfinalu 2ahodne skupine pomeril z zmagovalcem dvoboja Phoenix - LA Lakers. I2IDI IN STANJE Vzhod: New Jersey Nets - Cleveland Cava-liers 96:79 (2:2) 2ahod: San Antonio Spurs - Portland Blazers 100:97 (3:1) (VJ) NOGOMET / 30. KOLO V A LIGI AVTOMOBILIZEM / DANES VELIKA NAGRADA ŠPANIJE V FORMULI ENA Inter favorit z Laziom Milanu ne bo lahko Pomembna tekma Udineseja v Cagliariju MILAN - Po enoteden-skem premoru zaradi na-stopa italijanske državne reprezentance na kvali-fkacijskem srečanju za P proti Švici v Bernu lazzurri so izgubili z 0:1) se bo prvenstvo A lige Nadaljevalo danes s pari kola. Tekmo med Fio-rentino in Parmo pa so Odigrali že sinoči. Po Mi-aiiovih (delnih) spodr-sl)ajih v zadnjih kolih je Postalo prvenstvo zarii-Hdvo tudi za vrh prvenst-Vene razpredelnice. Inter, ki je na da-oešnjem domačem srečanju favorit na tekmi 2 Laziom, bi lahko po da-ßasnjem kolu še zmanjšal Zaostanek. Capellovo reoštvo bo namreč gostovalo v Anconi, ki je sicer 2 eno nogo že v B ligi, bo Pa skušala končati prven-s vo vsaj s kakšnim pre-s fZnim rezultatom. In le-Pa priložnost se ji ponuja prav danes na tekmi z vodilnim. Sicer pa bo v današnjem kolu kar nekaj derbijev. Roma - Torino: rimsko društvo ima dokajšnje fi-naCne težave, kar se seveda odraža tudi v ekipi. Po drugi strani pa Torino išCe točke za uvrstitev v pokal UEFA. Napoli - Genoa: to srečanje je pomembno predvsem za Genoveža-ne, ki se na vse kriplje borijo za obstanek v ligi. NeapeljCani pa se ne bodo kar tako dali. Cagliari - Udinese: v videmskem taboru se vsi zavedajo, da se bo ekipa rešila najhujšega samo, Ce bo osvojila vsaj točko v Calgiariju. Trener videmske ekipe Bigon pa ima težave s postavo, saj je nekaj igralcev poškodovanih, Sensini pa je kaznovan. Juventus - Foggia: v Turinu se obeta dokaj dopadljiva tekma, saj sta obe moštvi v odlični formi. Sicer pa je vprašljivo, Ce bo Trapattoni poslal na igrišče najboljšo postavo, saj bo varoval svoje nogometaše pred povratnim obračunom v pokalu UEFA proti Borussii. DANAŠNJI SPORED (16.00): Ancona - Milan, Brescia - Atalanta, Cagliari - Udinese, Inter - Lazio, Juventus - Foggia, Napoli - Genoa, Roma - Torino, Sampdoria - Pescara. Sinočnji izid: Fiorenti-na - Parma 1:1. VRSTNI RED: Milan 44, Inter 40, Parma 35, Lazio, Juventus 34, Sampdoria 33, Torino, Atalanta 31, Cagliari 30, Roma, Napoli 29, Foggia 28, Fiorentina 26, Genoa 25, Udinese 24, Brescia 22, Ancona 17, Pescara 12. 'oterjev napadalec Toto Schillaci, strelec tretjega gola proti Brescii (Foto AP) Alain Prost že petič letos v pole Position Brazilec Barrichello je moral močno zavreti, da se ni zaletel v Prosta (Telefoto AP) BARCELONA - Na zadnjem uradnem treningu pred veliko nagrado Španije si je Alain Prost že petič zapored zagotovil najboljši štartni položaj. Francoz je krog na -dirkališču Catplunya prevozil v rekordnem Času 1 minute 17, 809 sekunde. Pol sekunde je zaostal njegov kolega iz moštva Williams-Renault Britanec Damon Hill, ki je tako kot Prost izboljšal svoj cas iz prejšnjega dne. Ta bosta Williamsova voznika na današnji dirki že tretjič zapored štartala iz prve vrste, takoj za njima pa bo vodilni v skupni razvrstitvi Ayrton Senna, ki v suhem vremenu ni imel nobenih možnosti, da bi ogrozil vodilna. Na začetku treninga je bil najhitrejši Hill, ki se je po tihem že veselil prvega mesta, vendar ga je 13 minut pred koncem prehitel Prost. »Bil je zelo dober krog. Včeraj sem imel težave z nastavitvijo bolida, ki je poskakoval po progi, danes pa je Damon odkril ustrezno nastavitev in prave gume, kar je pomagalo tudi meni. Bil sem presenečen, da sem kar za pol sekunde hitrejši, še zlasti potem ko sem prehitel nek avtomobil po notranji strani zavoja. Boljše pa res ne bimoglo biti,« je povedal Prost. »Mislil sem, da imam pole position, toda spet se je pokazalo, da nikoli ne moreš sanjati vnaprej, dokler imaš za sabo Alaina. Ne vem, kje je pridobil pol sekunde prednosti. Pregledal sem računalniške podatke in mislim, da ga je motiviral moj dober nastop,« je bil vidno razočaran Damon Hill. Razočaran je bil tudi Senna, ki pa se vseskozi zaveda, da se s slabšim motorjem ne more enakovredno kosati s Proštom in Hillom. Brazilec je imel v prvem krogu težave z obesami, zato je občutil, da je njegov bolid delal brez obes na sprednjem desnem kolesu. Zatorej se je odločil, da ne bo vozil na vso moC kot v petek, ker »je bilo tako ali tako brez smisla«. »Vedel sem, da me nihče ne more prehiteti in da tudi Williamsa ne morem ujeti,« je menil Senna. Med nezadovoljneži je bil tudi Michael Schumacher, ki »bi moral krog prevoziti v 1, 19 minute. Čutil je, da je nekaj narobe z avtomobilom, vendar ni vedel kaj«. Rezultati zadnjega treninga - štartni vrstni red: 1. Prost (Fra, Williams) 1:17.809 (povprečna hitrost 219.63 km/h), 2. Hill (VB, Williams) 1:18.346, 3. Senna (Bra, McLaren) 1:19.722, 4. Schumacher (Nem, Benetton) 1:20.520, 5. Pa-trese (Ita, Benetton) 1:20.600,_6. Wendlinger (Avs, Sauber) 1:21.203, 7. Andretti (ZDA, McLaren) 1:21.360, 8. Aleši (Fra, Ferrari) 1:21.767, 9. Lehto (Fin, Sauber) 1:22.047, 10. Herbert (VB, Lotus) 1:22.470, 11. Berger (-Avs, Ferrari) 1:22.655, 12. Blundell (VB, Ligier) 1:22.708, 13. Alliot (Fra, Larrousse) 1:22.887, 14. Comas (Bra, Larrousse) 1:22.904, 15. Zanardi (-Ita, Lotus) 1:23.026, 16. Warwick (VB, Footwork) 1:23.086, 17. Barrichello (Bra, Jordan) 1:23.232, 18. Brundle (VB, Ligier) 1:23.357, 19. Suzuki (Jap, Footwork) 1:23.452, 20. Fittipaldi (Bra, Minardi) 1:23.449, 21. Boutsen (-Bel, Jordan) 1:23.464, 22. Badoer (Ita, Lola) 1:24.268, 23. Katayama (Jap, Tyrrell) 1:24.291, 24. De Cesaris (Ita, Tyrrell) 1:24.358, 25. Barbazza (Ita, Minardi) 1:24.399; ni se uvrstil: 26. Alboreto (Ita, Lola) 1:25.396. NOVICE V finalu lumiija v Rimu Sabatini in Martinez RIM - Argentinka Gabriela Sabatini je brez veCjilr težav v polfinalu turnirja v Rimu, katerega nagradni sklad znaša 750.000 dolarjev, premagala Španko Arantxo Sanchez s 6:1 in 6:3. V drugem polfinalu je Conchita Martinez (Španija) premagala Mary Joe Femandez (ZDA) s 7:5 in 6:4. Wheoton izgubil TAMPA - V Četrtfinalu moškega teniškega turnirja so zmagali Shelton, Fromberg, Yzaga in McEnroe. Izidi Četrtfinala: Shelton (ZDA) - Masur (Avstral, 2) 6:4, 6:4; Fromberg (Avstral) - Wheaton (ZDA) 4:6, 6:4, 6:4; Yzaga (Peru) - Martin (ZDA) 7:6 (7:3), 4:6, 6:1; P. McEnroe (ZDA) - Tarango (ZDA) 6:4, 6:4. V finalu Stich in Česnokov HAMBURG - Na mednarodnem moškem teniškem turnirju se bosta v finalu pomerila Nemec Michael Stich in Rus Andrej Česnokov. Izidi - Četrtfinale: E. Sanchez (Spa, 16) - KrajiCek (Niz, 7) 6:7 (5:7), 6:3, 6:3; Česnokov (Rus) - De la Pena (Arg) 6:2, 6:0; Kar-bacher (Nem) - Gustafsson (Sve) 5:7, 7:5, 6:4; polfinale: Stich - E. Sanchez 5:7, 7:6 (7:3), 7:6 (7:2); Ce-snokov - Karbacher 6:2,6:4. Halija izgubila v finalu EP under 16 ISTAMBUL - V finalu evropskega nogometnega prvenstva »under 16« je Poljska z 1:0 premagala Italijo, ki ji glede požrtvovalnosti» sicer ni kaj očitati. Težko igrišče (v jutranjih urah je deževalo) pa je odgovarjalo telesno in taktično bolje pripravljenim Poljakom, ki so zamudih veC ugodnih priložnosti, predno je Szulik v 23. minuti dosegel odločilni gol. Vsekakor se Italijani lahko tolažijo s tem, da jim 2. mesto zagotavlja neposredno udeležbo na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Zmaga Maurija na »vuelti« ZARAGOZA - Na 13. etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal domačin Melchor Mami. Etapa je bila na kronometer posamezno, merila pa je 37, 100 km. Mauri, zmagovalec »vuelte« leta 1991, je prehitel Švicarja Romingerja in Zuelleja. Slednji je ohranil vodstvo na skupnem vrstnem redu, na katerem ima 4 sekunde prednosti prav pred Romin-gerjem. Claudio Chiappucci »le« drugi? VEVEY (Švica) - Italijan Claudio Chiappucci bo morda tudi na dirki po Romandiji potrdil »sloves« večnega drugega na mednarodnih etapnih kolesarskih preizkušnjah. Včeraj, ko sta bili na vrsti dve poletapi, si je namreC nabral še pet'sekund zaostanka, ki ga bo na današnji zadnji ravninski etapi težko nadoknadil. Na včerajšnji prvi poletapi (Champery - Vevey, 71, 4 km) je v Času 1.45’01” zmagal Nemec Rolf Aldag, na popoldanski poletapi na kronometer posamezno (14, 5 km) pa se je uveljavil Danec Rolf Soerensen (18’03”). Skupni vrstni red je naslednji: 1. Richard (Svi) 16.15’34”; 2. Chiappucci (It) po 14”; 3. Hampsten (ZDA) 1’35”; 4. Furlan (It) 1’45”; 5. Ugrumov (Litva) 1’50”; 6. Leblanc (Fr) 1’54”; 7. Cabestany (Sp) 6’41”; 8. Belli (It) 7T2”; 9. Tonkov (Rus) 8’07”; 10. Leclercq (Fr) 8’32”; 11. Ampler (Nem) 8’55”; 12. Conti (It) 9’18”; 13. Roche (Ir) 9’37”; 14. Jaskula (Pol) 9’46”; 15. Indurain (Sp) 10T9”. Italijani so se izkazali na »pokalu narodov« CREDERA (Cremona) - Na dirki na kronometer ekipno za »pokal narodov«, ki je glede na številno udeležbo bolj spominjal na svetovno prvenstvo, so se italijanski amaterji res proslavili. Po olimpijski srebrni kolajni so Četverico obnovih (tokrat so nastopih Colombo, Contri, Salvato, Andriotto), pri Čemer so očitno imeli srečno roko. Pod vodstvom novega tehničnega direktorja Antonia Fusija so Italijani prevozih 70 km proge v 1.17’32”. Na 2. mesto so se z zaostankom 56” uvrstili Nemci, tretji so bili Švicarji (po 2’02“), Četrti Francozi (po 2’21“). Gazzaniga huje ranjen BARCELONA - Italijanski voznik Gherardo Gazzaniga se je huje ranil med včerajšnjo avtomobilsko dirko »formule opel lotus« na dirkališču Montmelb v Kataloniji: na prvem oviku drugega kroga se je namreC vanj zaletel Švicar Auser. Gazzanigo je zaneslo s proge, reševalci pa so ga iz skrotovičenega avtomobila potegnili šele Cez 20 minut. Kaže, da si je na veC mestih zlomil nogi. Močna konkurenca v Pragi PRAGA - Na članskem evropskem prvenstvu v karateju sodeluje 479 športnikov iz 33 držav. V kvalifikacijskem nastopu za finale v katah sta nastopila tudi oba slovenska predstavnika Krištof Stember-ger (Ilirska Bistrica) in Nina Godeša (Ljubljana). Oba sta kati izvedla zelo solidno, vendar se jima ni uspelo uvrstiti med 16 najboljših. V borbah sta nastopila tudi Jaka Šarabon (Kranj) v poltežki in Anton Kos (Maribor) v težki kategoriji. Šarabon je v prvem kolu izgubil proti kasnejšemu finahstu Norvežanu Alstadsächerju z 1:2, v repesažu pa je izgubil s svetovnim podprvakom Talaricom iz Italije z 0:2. Kos je v zadnjih sekundah borbe izgubil dvoboj s turskim predstavnikom. Bojkot Avstrijcev DUNAJ - Avstrijski vozniki rallyja v moštvu Audi, ki vozijo z novimi vozili audi S 2, so se po dogovoru z vodstvom moštva in avstrijskim državnim prvakom Franzom Wittmannom odločili, da ne bodo sodelovah na rallyju Ina Delta, ki bo na Hrvaškem od 25. do 27. junija. Rally šteje za evropsko in avstrijsko prvenstvo. Proti udeležbi so tudi Raimund Baumschiader in Kurt Gönhcher iz moštva Mathias Moosleitner (Mitsubishi), vsi ti vozniki pa tvorijo vrh avstrijskega rallyja. Vrhovna nacionalna športna komisija bo zato 14. maja odločala o Wittmanovem predlogu, da se rallyja iz moralnih razlogov ne izpelje v državi, kjer divja vojna. Proti nastopu je tudi moštvo Toyote, ki zahteva celo, da se dirka umakne s tekmovalnega koledarja, saj vozniki ne morejo prepustiti točk tistim, ki bi nastopili. Nedelja, 9. maja 1993 KRONIKA - RUBRIKE Zaleteti se in pobegniti LJUBLJANA - Včeraj so nekaj pred drugo uro popoldne v VevCe poklicali ljubljanske poklicne gasilce. Zagorelo je v skladiSCu odpadnega materiala (papirja in tapetnih ostankov) v podjetju SET VevCe. Kot so nam povedali gdsilci, so k sreči posredovali dovolj hitro, da se ogenj, ki se je hitro razširil, ni prenesel Se na bližnja poslopja. Tako je pogorelo »le« ostrešje in vsa notranjost približno 160 kvadratnih metrov velikega skladišča. Ranjenih ni bilo, plamene pa so ukrotili v dobri uri. Zakaj je zagorelo, Se preiskujejo sumijo pa, da gre za napako v električni napeljavi ali pa celo za neprevidno odvrženi cigaretni ogorek. Poklicni gasilci pa so vCeraj posredovali Se v dveh primerih, a ker so se vsi trije primeri zgodili istočasno, so bili v centrali kar nekaj minut brez enote, pripravljene za akcijo, kar se zgodi zelo redko. Tako so vCeraj hkrati gasili še goreči kontejner in reševali otroka s peščenega otoka v sredini reke Save. (Vlado Kadunec, F6-to: Aleks Stražar/TRIO) CELJE - S petka na soboto so se na celjskem območju zgodile kar štiri prometne nezgode, katerih povzročitelji so pobegnili, pri Čemer je najhuje to, da niso pomagali poškodovanim. Okoli pol šestih popoldne je neznani voznik osebnega avtomobila, verjetno starejšega tipa opel rekord ali-opel kadett živo zelene barve, na parkirišču pred hotelom Prebold trčil v enega od tam parkiranih avtomobilov, nato pa odpeljal. Vozilo je poškodovano na prednjem desnem delu. Dmga prometna nesreča s pobegom se je pripetila ob deveti uri zvečer na lokalni cesti v Petelinj eku pri Slovenskih Konjicah. Neznani voznik osebnega avtomobila rde- če ali oranžne barve, po vsej verjetnosti znamke Z-126 P ali škoda 110, je pri srečevanju z voznikom kolesa z motorjem z levo boCno stranjo trčil vanj, pri Čemer je voznik kolesa z motorjem padel po vozišču in se laže poškodoval. Povzročitelj je pobegnil, njegovo vozilo je poškodovano na levi prednji in boCni strani, ima pa tudi razbito levo stransko vzvratno ogledalo. Deset minut pred deseto zveCer je prišlo v Vrbju pri Žalcu do tretjega pobega. Neznanec z osebnim vozilom fiat 132, bele oziroma zelo svetle barve; je med prehitevanjem trčil v kolo z motorjem. Ob tem sta voznik kolesa z motorjem in njegov sopotnik padla po vozišču. Prvi se je laže poškodoval, drugi pa je dobil zelo hude telesne poškodbe. Tudi avtomobil tega brezvestnega voznika je najverjetneje poškodovan po levi strani. V soboto zjutraj malo po Četrti uri pa se je zgodila še ena prometna nezgoda s pobegom. V Celju, na kriZiSCu’Copove in Ljubljanske ceste, je nesrečo najverjetneje povzročil voznik citroena GS, bele ali svetlo krem barve, ter nato pobegnil v smeri proti Laškemu. Na kraju nesreče je ostal hudo poškodovan voznik drugega osebnega vozila. Povzročiteljev avto je poškodovan na levi strani, razbito pa ima tudi levo prednjo luC in levi smerokaz. (B. P.) RokohHrec v Celju CELJE - 2e nekaj Časa v mestnem središču občasno posluje spreten žepar. Glede na naCin in na kraje, kjer so se žeparst-va pripetila, in zaradi posebne spretnosti neznanca so policisti prepričani, da gre v vseh primerih za isto osebo. Žepar se najraje loti ženskih torbic. Nazadnje sta posledice njegove vešCine spoznali dve občanki, ki sta obiskali banko. Prva je v bankomatu na Trgu V. kongresa dvignila denar, ko je prišla do sto metrov oddaljene mestne tržnice, pa je ugotovila, da ji je iz torbice izginila denarnica. Dmga občanka je v banki v Vodnikovi ulici dvignila 17 tisoč tolarjev, ko je denar za hip odložila na bančni pult, je izginil. Celjski kriminalisti pravijo, da je bilo podobnih tatvin v Celju samo v zadnjih dveh mesecih ze okoli petnajst. Znano je, da lani in letos število podobnih tatvin v Sloveniji upada. Policisti menijo, da zato, ker bolj zaprte meje ovirajo »gostovanja« žeparjev z juga bivše Jugoslavije. Ze skoraj znameniti celjski žepar je torej eden redkih primerkov in ga bodo slej ko prej tudi ujeli, saj s svojim delom ne preneha. Očitno pa je tudi, da se z že-parjenjem ne pretegne, saj krade v Časovnih razmikih, ki kažejo, da se za odhod na delo odloči le, ko mu denar poide. (B. P.) 10. maja 10. maja 1876 seje rodil največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. Zrasel je v revščini, v nenavadni rodbini, ki je slovenski kulturni dediščini poleg Ivana dala še katero ime. Vrhniko, kraj, kjer je pil prve življenjske vtise, je mojstrsko predstavil v svojih črticah. Šolanje v Ljubljani je bilo polno trpkih doživetij, saj mu družina ni mogla pomagati, domači veljaki pa za štipendije svoje najboljšega študenta niso imeli posluha. Kakor ni suhe vode, tako tudi ni mogoče pričakovati umirjenosti povprečneža od človeka s tako impulzivnim značajem in tako umetniško potenco, kakršno je izkazoval Ivan Cankar. Nenavadno, vendar prav Ivanu Cankarju podobno je, da je 1896. na Dunaju vpisal tehniko in jezike. Res je izredno dobro risal, vendar je bila odločitev za tehniko vsaj čudna. Studijani končal, saj ga je povsem prevzela literatura. Od leta 1898 naprej je živel kot svobodni književnik, sprva na Dunaju, potem v Ljubljani. Cankaijevo delo je resnično vsestransko. Kmalu je opustil poezijo in se lotil črtic, novel in romanov. V dramah se je ukvarjal s psihološko-eti-čnimi in socialnimi temami. Med burnim dogajanjem dpma, na začetku dvajsetega stoletja, se je intenzivno vključil v politiko. Njegov prispevek na temo narodne rešitve je bil opazen. Umrl je tik pred tem, ko so se začele uresničevati njegove vizije. K I T A J S Tiger (jang) Tiger se je tretji prikazal pri Budi. V spodnji razpredelnici poglejte, Ce ste po kitajskem horoskopu rojeni v tem nebesnem znamenju. od 08.02.1902 do 28.01.1903 od 26.01.1914 do 13.02.1915 od 13.02.1926 do 01.02.1927 od 31.01.1938 do 18.02.1939 od 17.02.1950 do 05.02.1951 od 05.02.1962 do 24.01.1963 od 23.01.1974 do 11.02.1975 od 09.02.1986 do 28.01.1987 Tiger je poosebljenje živalske privlačnosti. Ce ste ga kdaj opazovali v kletki, ste lahko občudovali njegovo dostojanstveno gibanje, ki je previdno, hitro in neslišno -popolna skladnost mišic, oblik, gibanja. To prelepo, kraljevsko bitje ne skriva svojega prezira do človeka, ki mu je vzel svobodo; njegove oci strmijo nekam mimo vas, nekam daleC, proti prostosti in neskončni zeleni svobodi. Ljudje tigri so zelo pogumni, samostojni, ognjeviti in pogosto agresivni. So rojeni vodje, tekmovalni in se neustrašno podajo v kakršen koli boj. Na tigra je zelo težko vplivati, ker njegov moCan karakter nikoli ne podvomi. Dober je kot kruh in uvideven do trenutka, ko začuti, da mu hoCe kdo ukazovati ali kako drugače omejevati njegovo svobodo. Tiger zna tvegati in v življenju doživlja v glavnem sanre uspehe. Je komunikativen, ljubezniv, plemenit, vendar tudi posestniški in vzkipljiv. Ce se razje- , zi, je zelo nevaren. Agresivnost ceni bolj kot previdnost in s takšnim stališčem si pogosto nakoplje sovražnike. Kitajci ga imajo za simbol moškosti, ne glede na to, da so tudi ženske rojene v tem znamenju. Tiger ne priznava nobenih konvencij, je nepredvidljiv, trdovraten, dlakocepski in sebičen; vendar š svojimi moCnim značajem vzbuja spoštovanje. To velja predvsem za tiste, ki so rojeni med 22. in 24. uro. Čeprav se tudi v ljubezni obnaša posestniško, se je za osebo, ki ji pokloni svoje srce in zaupanje, pripravljen boriti do zadnjega diha. Je Čustven, iskren in strasten ljubimec. Zaradi omenjenih značajskih lastnosti je tiger ustvarjen za dela, ki za- htevajo odgovornost in pripadnost: vodilno delo v kakršni koli dejavnosti, trženju, policiji, vojski. Tigra zelo privlači svinja in pogosto taka zveza traja vse življenje. Dobro so tudi ujame z drugimi tigri, podganami, bivoli in kozami. Zveza s petelinom navadno ni uspešna, nikakor pa se ne prenašata z opico in kaCo. od 23. do 1. ure = podgana od 1. do 3. ure = bivol od 3. do 5. ure = tiger od 5. do 7. ure = mačka od 7. do 9. ure = zmaj od 9. do 11. ure = kača od 11. do 13. ure = konj od 13. do 15. ure = koza od 15. do 17. ure = opica od 17. do 19. ure = petelin od 19. do 21. ure = pes od 21. do 23. ure = svinja V zgornji razpredelnici, poiščite svoj ascendent, saj je od ure rojstva odvisno, katero od nebesnih znamenj vpliva na vaš značaj. Nap o ve d za tigra do konca leta 1993 KonCno boste lahko potegnili Črto pod letom 1992, ki vam je zadalo mnogo ljubezenskih muk. Vse kaže, da boste letos doživeli najgloblja Čustva, najbolj razgibana bosta maj in junij. Do konca tega leta boste lahko pokazali vse svoje delovne sposobnosti; to bo pas za spremembe in velike investicije. Podvizajte se, saj bo konec leta manj ugoden. Do takrat morate torej uresničiti vse svoje cilje. V letu 1993 boste lahko - po naključju ali zaradi ugodnih okoliščin -izboljšali svoje denarno stanje. Vendar bodo kljub temu denarne zadeve konec leta zelo tvegane. Mačka (jin) Mačka je prišla k Budi Četrta. Ponekod to nebesno znamenje označuje tudi zajec. MaCke so dostojanstvene, skrivnostne in inteligentne in lokave. V spodnji razpredelnici poglejte, Ce mednje sodite tudi vi. od 29.01.1903 do 15.02.1904 Od 14.02.1915 do 02. 02.1916 od 03.02.1927 do 23.01.1928 od 20.02.1939 do 08.02.1940 od 07. 02.1951 do 27.01.1952 od 26.01.1963 do 13.02.1964 od 13. 02.1975 do 01. 02.1976 od 29.01.1987 do 17.02.1988 Mačka je Čutna, domiselna in iznajdljiva. Ne mara nasilja in brutalno- sti. Je jasnovidna. Njen znaCaj je hladen; velikokrat opazimo na njenih ustnicah »zamrznjen« nasmeh. Čeprav je prijazna, so njena Čustva bolj površna kot globoka. Dobre in slabe dogodke prežveči in potisne v pozabo. Solze smeha ali joka se ji kaj kmalu posušijo. MaCka ima stalne prijatelje in znance. V znanem okolju se počuti varno, zunaj njega pa dokaj osamljeno, zato se zapre vase. Vendar tudi v družbi, ki ji pripada, ohranja neodvisnost in privlačnost. Ker je precej zaprta vase, pogosto vzbuja pozornost. Je popustljiva, celo ponižna, izogniti se hoCe vsakršnemu spopadu. V nevarnosti postane neustrašna. Je dober psiholog, takoj prepozna poštenje in skoraj z neverjetno natančnostjo odkrije laž. To je njen naravni instinkt, tako kot ostroumnost in realnost. Slabe mačje lastnosti so koristolovstvo, preobčutljivost in neži-vljenjskost. Mačka bo srečna in bogata, kar ji omogočata predvsem ljubeznivost in prebrisanost. Eri računih je natančna, ne dopušča, da bi komu ostala dolžna, kot upnik pa je neizprosna. Dovolj je pri-dobitniška, da, kadar je potrebno, zapelje poslovnega tekmeca v zanj poguben kompromis. Zaradi naštetih lastnosti se mačka odlično obnese kot novinar, saj zna povsem nedolžen dogodek prikazati kot afero. Uspešna je tudi kot zavarovalniški agent od 23. do 1. ure = podgana od 1. do 3. ure = bivol od 3. do 5. ure = tiger od 5. do 7. ure = mačka od 7. do 9. me = zmaj od 9. do 11. ure = kača od 11. do 13. ure = konj od 13. do 15. me = koza od 15. do 17. ure = opica od 17. do 19. ure = petelin od 19. do 21. ure = pes od 21. do 23. ure = svinja svoj ascendent. Napoved za mačko do konca leta 1993 ali vodja v umetniških inštitucijah, saj obožuje umetnost in književnost. Ljubezen je za mačko lahko težava; Čeprav je romantična, je nezaupljiva do partnerja, lahko se celo izogiba telesnih Stikov. Partnerja pa podpira pri njegovi karieri. MaCka se najbolj ujema s psom, dokaj dobro tudi s kaCo in kozo. Manj uglašena je zveza z opico ali podgano, nikakor pa se ne razume z zmajem, tigrom in petelinom. Od ure rojstva je odvisno, katero od nebesnih znamenj vpliva na vaš znaCaj. Zato poiščite v spodnji razpredelnici Leto 1993 vam prinaša trdnost in samozaupanje, kal vam veliko pomeni. Spomladi boste izredno aktivni v ljubezni in poslu. To leto bo za vas kar uspešno, zato uživajte v njem, vendar ne dovolite, da vas navdušenje zanese. Izkoristite svojo privlačnost v odnosih z nasprotnim spolom, saj vam je ljubezen izredno naklonjena; jeseni pa lahko zvezo tudi utrdite. Poslovno in finančno je to leto uspehov. Vendar se ne zanašajte le na občutke, marveč modro načrtujte. (Prihodnjič: Zmaj in Kača) JEDILNIK Slavko Adamlje juha iz buCk goveji zrezek s kaprami skutin cmok radie v solati lešnikova krema Goveji zrezek s kaprami SESTAVINE: 4 goveji zrezki, 3 dag kaper, 7 dag masla, žlica sesekljanega peteršilja, malo moke, juha za zalivanje, 2 žlici kisa, olje, muškatni orešček, sol, poper CAS PRIPRAVE: 30 minut Goveje zrezke solimo, popramo, začinimo z muškatnim oreščkom in rahlo potresemo z moko. Segrejemo maslo in malo olja in v tem opečemo zrezke. Dodamo kapre, peteršilj, zalijemo z malo juhe in zmanjšamo plamen ter dušimo. Nekaj minut preden odstavimo z ognja, prilijemo kis in dobro premešamo. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan pire krompir brstični ohrovt s kislo smetano mešana solata Brstični ohrovt s kislo smetano SESTAVINE: 600 g brstičnega ohrovta, sol, 2 žlici masla, 3 žlice drobtin, 2 dl kisle smetane, peteršilj Brstični ohrovt skuhamo in odcedimo. Na maslu prepražimo drobtine in z njimi potresemo ohrovt. Nato ga prelijemo s kislo smetano, potresemo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo. Slovenija ima avtohtono pasmo psov PORTOROŽ -Tu je bila vCeraj prva državna razstava kraških ovčarjev. Ta pasma je avtohtona v Sloveniji. Na zelo uspeli prireditvi, ki jo je organiziralo Kinološko društvo iz Portoroža, je bilo ocenjenih 48 lepotcev. Za prvaka Portoroža so izbrali psa Orona lastnice Vere Mauko iz Ruš pri Mariboru. Zanimivo je, da so na razstavo pripeljali svoje ljubljence tudi rejci iz Italije in Nemčije, Čeprav prireditelji tokrat niso poslali vabil v tujino, ker je šlo za prvo tovrstno prireditev. V portoroškem kinološkem društvu nameravajo takšno razstavo prirediti vsako leto, saj je lahko tudi to kamenček v mozaiku bogatejšega turističnega utripa. (B. V.) LJUDJE IN DOGODKI Nedelja, 9. maja 1993 NEW YORK / KAMPANJA DEKLETA, Kl JO JE OKU2IL ZOBOZDRAVNIK Aids - testirati tudi zdravstveno osebje David Acer prenesel virus kar na šest pacientov . NEW YORK - Zdravnike in siceršnje zdravst-veno osebje bi bilo treba nemudoma podvreči stro-gim pregledom in anali-Zam, da se dožene, ali ni ntorda tudi kdo izmed njih okužen z virusom aidsa. Kampanjo v tem smi-Nn je nanovo sprožila °semnajstletna nesrečna študentka Sherry Annette Johnson, po rodu iz West "ahn Beacha na Floridi, Potem ko se je okužila pri Zohozdravniku. »Sele pred Štirimi me-Seci sem izvedela, da sem seropozitivna,« je vsa objokana povedala na tiskovni konferenci, ki se je je udeležilo visoko Število casopisnj}1 in radiotelevi-jnjskih novinarjev. »Za-njevali so mi, da me niko-1 noben zdravnik ne bo n^ogel okužiti s straSnim vitusom, a to očitno ni res>« je pripomnila in Pojasnila, da jo je okužil žalostno znani zobozdravnik David Acer, ki je umrl Za aidsom leta 1990. Gre za istega človeka, je okužil Se pet drugih oseb - med njimi tudi 23-etno univerzitetno štu-dontko Kimberly Bergalis, k1 je zaradi tega prva zaCela kampanjo za testi-ranje zdravnikov in vseh ^nravstvenih delavcev, katerih delo predvideva neposreden stik z bolniki. nyid Acer je pravzaprav ®nini doslej poznani zo-°zdravnik, Id je prenesel virus aidsa na svoje paciente. Na vprašanje, kaj misli o njem in, ali jo je morebiti celo namenoma okužil, je Sherry Johnson odvrnila: »Samo to lahko reCem: hvala Bogu, da je umrl...« Dekletin odvetnik Robert Montgomery, ki je že dosegel od Acerjeve zavarovalnice, da je izplačala Bergalisovi vec milijonov dolarjev odškodnine, je trdno prepričan, da bo Sherryjin primer resnično privedel do uvedbe testov antiaids za zdravnike. Toda funkcionarji Ameriškega zdravniškega združenja -AMA in Ameriškega združenja zobozdravnikov - ADA se ne bodo dali kar tako: »Acerjev primer je seveda hudo žalosten, vendar edinstven, osamljen!« Predsednik komisije za aids v sklopu združenja AMA Roy Schwarz k temu pribija: »Zaradi enega samega tragičnega primera pa ja ne bomo sprožali kar zvezne 'kampanje...« So pa tudi zdravniki, ki se taksnim testom nikakor ne upirajo. Sanford Ku-vin, ki zamisel odločno podpira, pravi: »Baklo, ki jo je nosila doslej Kimberly Bergalis, bo poslej povedla v javnost Sherry Johnson.« Na sliki (telefoto AP) Sherry Annette Johnson z odvetnikom Montgo-meryjem med tiskovno konferenco. ČEČENSKA REPUBLIKA / JELCINOVA PREVIDNOST »Krvna osveta« na Zakavkazju Klanska ureditev čečenske družbe MOSKVA - Zakavkazje je s svojimi nerešenimi nacionalnimi vprašanji Se vedno prava smodniSnica, tako da se moramo zahvaliti le srečnemu naključju, da po vseh dosedanjih eksplozijah še ni zletela vse v zrak. Dovolj je, da se spomnimo armensko-azerbajdžanske vojne za Gorski Kara-bah, gruzijskega etničnega CišCenja v Juznoosetinsld republiki, abhaskega boja za odcepitev od Gruzije, do je vsakomur jasno, da smo na področju permanentnih konfliktov, ki jih je sovjetska oblast z nasiljem in ideologijo za veC desetletij zamrznila, a ni odpravila. Stalin je s svojim spreminjanjem meja in preseljevanjem ljudstev res zagotovil nekaj desetletij miru, a storjene krivice sedaj Se poglabljajo stoletno sovraštvo. V vsem tem kavkaskem kotlu ljudstev in religij so vsi upali, da bo vsaj Ruski federaciji uspelo zaustaviti centrifugalne težnje. To ji ni uspelo, po vsemu sodec pa tokrat tega ni kriv Boris Jelcin, ki se trudi, da ne bi z nepremišljenimi dejanji Se poslabšal položaj. Moskva ni intervenirala, ko se je nekdaj enotna GeCeno-Inguška republika ločila na dve enoti, prav tako Moskva ni posegla, ko je oktobra 1991 Čečenska republika proglasila neodvisnost in imenovala za svojega predsednika generala Džaharja Dudajeva. Jelcin je bil prepričan, da se bodo zadeve prej ah slej umirile. Sredi aprila pa se je vsa zadeva zapletla, ko je CeCenski parlament poskusil odstaviti predsednika Dudajeva. Kdo je sprožil to pobudo in poskusil z ulico strmoglaviti Čečenskega predsednika, ni povsem jasno, marsikdo pa odkrito navaja, da je predsednik vseruskega parlamenta in najhujsi Jelcinov nasprotnik Hasbulatov po narodnosti CeCen in da ima Se vedno precej vpliva v rodni republiki. Čečenska republika ima milijon prebivalcev, od teh je vec kot polovica CeCenov, ostali so razne kavkaške manjšine in ruski priseljenci. Carska Rusija je imela s CeCeni vedno težave in jih ni uspela nikoli dokončno pokoriti kljub kozaškim naporom. Stalin je bil z deportacijami nekoliko uspešnejši, Jelcin pa se jim ne bi hotel zameriti. Prav zato je požrl dejstvo, da je na referendumu 25. aprila glasovalo le 20% Čečenskih državljanov. CeCeni to degestansko ljudstvo so sunitski muslimani, ki pa niso preveč goreči v svoji veri. Zgovoren je primer njihovega predsednika, ki je med nedavnim televizijskim nastopom zgovorno dokazal, da ne ve niti kolikokrat pravoverni musliman moli obrnjen proti Meki. Bolj kot islam je v življenju CeCenov prisoten prastari kodeks Časti, po katerem je treba s krvjo oprati vsako žalitev. Krvnega maščevanja med posameznimi klani ni uspela odpraviti niti sovjetska oblast. V pretek1 losti so se ta krvna maščevanja, ki jim CeCeni pravijo kar »vojna«, izrodila v dolga obleganja in pokole pripadnikov »sovražnega klana«. Včasih je prišlo tudi do sprave, ki jo njihov klanski kodeks izrecno predvideva, saj določa ceno za vsako žalitev in vsak umor. Klanska ureditev družbe je Se vedno globoko zakoreninjena v CeCenski družbi. Solidarnost med pripadniki klana je zelo občutena in že samo dejstvo, da se smatrajo za brate in sestre, je zgovoren dokaz, kako trdne so te klanske vezi. Rusi to klansko solidarnost istovetijo z mafijo in trdijo, da je CeCenska mafija med najhujsimi v nekdanji Sovjetski zvezi. Po njihovem naj bi CeCeni nadzorovali dobršen del zakonite in nezakonite trgovine v Ruski federaciji. CeCeni naj bi bili vodilni v prekupčevanju s tujo valuto in mamili, ker s sVojo klansko ureditvijo uspejo zbrati v skupno klansko blagajno ogromne vsote denarja, (voc) LONDON / DRA2BA »Steklene sobe« vredne 122 tisoč funtov Gre za forografijo Man Raya iz leta 1930 dražbi pri Sotheby'su v Londonu so za rekordno ceno 122.500 funtov prodali fo-.°9rafijo sureaiista man Raya iz lata 1930 z naslovom »Steklene solze«. Visoka cena Je Presenetile tudi strokovnjake, saj so ocenili, da je fotografija vredna največ 30 ti-oe funtov. Imena kupvca niso sporočili. (Telefoto AP) Z D A Štorklje v vrtcih ne poznajo več Alessandra Baldm, Ansa WASHINGTON - Adijo, Štorklja. Za otroke ameriških otroških vrtcev spolnost ne vsebuje veC nobene skrivnosti. »Kadar se moški in ženska ljubita - razlaga učiteljica, ki bere razlago iz učbenika - gresta skupaj v posteljo, se objameta in se poljubita. Včasih, Ce oba to želita, on vstavi penis v njeno vagino in to je obema zelo vsec...« Ura spolne vzgoje je v ameriških otroških vrtcih že ustaljeno dejstvo. Deborah Elfis, izkušena otroška vrtnarica, ki poučuje v enem izmed številnih vrtcev v new Jer-seyu; opozarja, da »bi bilo lahko prepozno, Ce bi hoteli Čakati do dobe tik pred puberteto, to je do Časa, ko otroci dopolnijo devet ali deset let.« Pripovedovati o spolnosti tako majhnim otrokom je seveda zelo težko. Številni starši zato odlašajo, Čakajo iz leta v leto in se odločijo za pogovor z otrokom šele ko jim teCe voda v grlo. Učiteljica je zato mnenja, da mora Sola zapolniti to vrzel. Tako kot že prej Številni njeni kolegi, se je tudi Deborah odločila za priročnik, ki ga je lansko leto objavila univerza Rutgers. Sestavljen je iz 43 lekcij, namenjen pa otrokom med 5. on 8. letom starosti. Ta priročnik obravnava prav vse aspekte, med poglavji lahko navedemo nekatere naslove: Stric Seth je seropozitiven, Spoznajmo svoje genitalije*, Govorimo o božanju. V tem poglavju je prikazana razlika med »dobrimi« in »slabimi« kontakti ter je navedeno, da je masturbacija »zasebni pojav«. Sicer pa Rutgersov priročnik vsebuje razlago »filozofije« svojih pedagoških prijemov že v predgovoru, kjer je napisano, da je »seksualnost del vsakdanjega življenja, bistvena za vsakega človeka, tako kot sta bistvena aritmetika in pismenost. To je nekaj lepega in nujno je o tem vedeti nekaj vec...« Za učitelje pa so prepričljivejše drtugaCne utemeljitve. Med temi so na prvem mestu ankete, ki kažejo na naraščanje spolnega nad-legiovanja otrok v prvih razredih osnovne Sole, Čedalje vec je izprijenih starSev, Število obolelosti za AIDS-om nenehno narašča in se bi lahko naštevali. Vedno veC je tudi primerov deklic ki so zaradi ne-zaželjene nosečnosti postavljene pred težko izbiro: pustiti Solo ali odpovedati se otroku. Vendar pa na gre vse tako gladko. Slišijo se že številne kritike, da »ni naloga Sole, da poučuje sladkosti spolnosti, ne pri petih in ne pri petnajstih letih. Robert Pian-ta, profesor psihiatrije na univerzi v Virginije je Se radikalnejši, ko trdi da lahko tak pouk otroke prestraši. Vendar učitelji vztrajajo. Susan le Glise, učiteljica v new Jer-seyu, je popolnoma odločena ko trdi, da na vprašanje, kako se rodijo otroci lahko odgovori samo: »iz materinega trebuha«. NOVICE V Bonnu aretirali domnevnega vohuna BONN - Za Vzhodni Berlin naj bi vohunil od začetka 60. let, ko je bil Student prava, do združitve NemCij (1989), njegovo aretacijo pa je zvezno so-disce v Karlsruheju odredilo Sele te dni. Gre za 51-letnega državnega uslužbenca M., ki naj bil vzhodnonemški vohun s psevdonimom Toepfer. Leta 1972 se je zaposlil pri bonskem ministrstvu za mednemSke odnose, od 1986. do 1988. leta pa je delal za zahodnonemsko diplomatsko predstavništvo v Vzhodnem Berlinu. LRK: smrtna obsodba za razpečevalca heroina PEKING - Sodišče v Shantouju je obsodilo na smrt nekega HongkonCana in tajsko državljanko Fuengphan Charoonpatpong, ker sta prekupčevala z mamilom. Oba so zasačili na letališču v Shantouju: moški je imel skritih v Čevljih 1, 327 kilograma, Zenska pa v torbici 2, 034 kilograma tajskega heroina. Čez Poljsko bežijo v zahodne dižave VARŠAVA - Na meji med Poljsko in Nemčijo so v aprilu preprečili ilegalen vstop na nemška tla 2.186 osebam, pretežno Romunom. V petek so v Bonnu podpisah sporazum, po katerem bo lahko Nemčija letos vrnila Poljski največ 10.000 beguncev, ki ne bodo dobili azila, vendar proti denarni odškodnini. Novorojenčka vtaknil v mikrovalovno pečico NEW YORK - »Iz muhe so naredili konja,« je reagiral 22-letni Timothy Ketterman, potem ko je Pittsburgh Post-Gazzette objavil vest, da je štirinajstletni bratranec vtaknil v mikrovalovno peCico njegovega komaj sedem tednov starega sinčka. V peci je obležal sicer le dve sekundi, a vendar... Bratranca, ki trdi, da se je hotel z malčkom samo poigrati, so poslali v psihiatrično kliniko. 43 mrtvih v peščenem viharju na Kitajskem PEKING - Kitajsko deželo Gansu v neposredni bližini znamenite puščave Gobi je zajel tako hud peščeni vihar, da je bilo ob življenje 43 ljudi. Najhuje pri tem je, da gre po večini za otroke, ki jih je veter hitrosti veC kot sto kilometrov na mo dobesedno odpihal. Veter izruval debela drevesa in drogove za visokonapetostno napeljavo ter moCno poškodoval hiše, cesfe in mostove. Kaže, da taksnega peščenega viharja tod Se niso doživeli. Rekordna toča v Iranu: zrna po dva hektograma TEHERAN - Nad neko vasico v iranski severovzhodni pokrajini Khorasan se je razdivjala toCa, ki je v tridestih minutah poškodovala strehe vseh his in ranila kakšnih sto ljudi, tako da so morale v bolnišnico. NiC Čudnega: zrna so tehtala tudi do dva hektograma! Hkrati so zabeležili še en rekord: v enem dnevu je zapadlo 30 milimetrov dežja, Cesar ne pomnijo že dobrih 50 let. Prometna nesreča v Indiji zahtevala 17 smrtnih žrtev NEW DELHI - Blizu Nainitala v gorskem predelu indijske države Utar Prades se je zgodila-huda prometna nesreča, v kateri je bilo ob življenje 17 ljudi, nadaljnjih 36 pa je bilo ranjenih. Nesrečniki so se peljali s tovornjakom, ki je naenkrat zašel s ceste in strmoglavil v globok prepad. Vsi so bili povabljenci na poroko. Libija: Prekličite embargo za romarje, ki gredo v Meko! DŽAKARTA - Libijski zunanji minister Omar Mustafa al-Montaser je med obiskom v Indoneziji prosil države Članice Organizacije islamske konference, naj omogočijo odprtje zračnega koridorja med Libijo in Meko, s tem pa romanje v Meko libijskim muslimanom. Kakor je znano, je OZN 15. aprila lani prepovedala mednarodne polete libijskim letalom in to zaradi vpletenosti Gadafijeve države v atentat pri Lockerbiju. Uspeh radijskih oddaj o spolni vzgoji na Kitajskem PEKING - V najveCjih kitajskih mestih oddajajo radijske postaje posebne programe o spolni vzgoji, ki so naleteli na izredno velik odziv. Posluša jih 48 odstotkov naročnikov, ki so naravnost navdušeni, Čeprav so ti programi na voljo Sele po 23. uri. Pripravlia: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 % 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 Vodoravno: I. ime literata Hanssona, 4. ime nekdanjega slovenskega nogometaša Amerška, 8. nemška socialistična političarka, ki je skupaj z Liebknechtom ustaovila zvezo spartakovcev (Rosa), II. ogljikovodik z dvema C atomoma in trojno vezjo, 12. mesec židovskega koledarja, 13. šolska kazen, 14. prizorišče boksarskega dvoboja, 15. visok svet brez jasnih gorskih hrbtov, 17. moderen ples, 18. nekdanji ameriški predsednik (Jimmy), 20. srednjeveški mladenič, ki so ga vzgajali za viteza, 23. kraj južno od Torina v Italiji, 24. hrvaški polotok, 28. slovenska narodna jed iz kislega zelja in fižola, 30. oCe, papa, 31. hribovita pokrajina v severozahodni Grčiji, Epeiros, 32. islamski naslov za prince in plemenske poglavarje, 33. sladek južni sadež, 35, ameriški filmski igralec (James), 36. nemški skladatelj (Heinz). Navpično: 1. kadeča se žveplena kislina, 2. marioneta, 3. grško ime za Vardar, 4. začetnici ruskega gledališkega igralca in režiserja Mejerholda, 5. desni pritok zahodne Morave v Srbiji, 6? privrženec ludizma, 7. Perzijke, 9. ime opernega pevca Carusa, 10. kraj pri Solkanu na Primorskem, 16. izsušena reCna struga v puščavi, 19. tiskarsko sito, 20. polaganje rok okrog človeka v znamenje ljubezni, 21. uničenje, katastrofa, 22. redka, nakodrana volnena tkanina, 25. pripadnik ljudstva na Cejlonu, Tami-lec, 26. velik gorski vrh, 27. glavno mesto švicarskega kantona Aargau, 29. pritok reke'Marice v Bolgariji, 34. kemijski znak za aktinon. neq ‘ubsq ‘euirepuem ‘uma ‘udg ‘ejei ‘e;of ‘epsj ‘rug ‘epoido ‘rapeg ‘e^s ‘aisbui ‘Suij ‘jopi ‘.repe ‘upa ‘Smquiexng ‘ip^ ‘ejo :ouAeropoy\ Aausaa 8 mm m m 1 $3 m m s -H . 6 mm mm 5 ttmw 4 3 H 2 m mmm 1 m s iiii im §s a o c d e t g ti \ Naloga 145 Naloga 146 ^ W' K a D c d e l g h Šahovska naloga št. 145 K. Torre - Grünfeld / Marianske Lažne 1925 Beli lovski par je s pomočjo preostalih figur usmeril svoje delovanje na Črnega kralja, ki se varno skriva za kmeti. Toda beli, ki je na potezi, že s prvim udarom uspe razrahljati Črno pozicijo in Črni kralj se v nadaljevanju ne more izogniti odločilnemu napadu bele vojske! Šahovska naloga št. 146 Bellon - G. Garsia / Siefyegos 1976 Bela dama naj bi v nadaljevanju z lahkoto opravila s Črno trdnjavo in skakačem, saj sta obe figuri trenutno nepovezani. Toda Črni, ki je na potezi, je z nenavadno potezo postavil belemu majhno zanko, v katero se je le-ta hitro ujel. Reševalci, poiščite kombinacijo, ki popelje Črnega v dobljeno pozicijo! Rešitev naloge St. 143 V napad .na črnega kralja prihaja po g liniji bela trdnjava l.Tg3H Sh4 Na l...Se7 2.Se5! z neubranljivim matom. 2.Se5 Tb7 V črni tabor odločilno poseže trdnjava. 3.Tg6! Pojavijo se Številne matne slike! 3...Tbl + 4.Kh2: Sf3+ 5.Sf3: Ld6+ 6.Kg2 in črni se vda! Na 6...Lf4 7.Se5 Tb7 8.Th6:+ Lh6 :9.Sg6 mat! Rešitev naloge St. 144 Ze prva poteza belega l.Da4+! pokaže slabosti črnega kralja, ki je ostal sredi šahovnice brez rokade. Črni se brani s potezo l...Dc6 Na l...Sc6 2.Dc6:+ Dc6: 3.Td8 mat! Tudi zdaj je črni brez zadovoljive obrambe. 2.Td8+! Kd8: 3.Dc6: in črni izgubi damo, obenem pa tudi partijo! Nedelja, 9. maja 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / NOBENE FRONTE NA OBZORJU ALPE JADRAN / RAJVTODMASONCNO Vremenska slika: Območje nizkega zračnega pritiska se je nad severnim Sredozemljem prehodno nekoliko izpolnilo. Nasi kraji so pod vplivom vzhodnih vetrov. K nam Se vedno doteka razmeroma vlažen, a v višinah nekoliko toplejši zrak. C A rediSöe središče siklona anticiklona OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan * * pod 10% pod 5 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 «m**** 50-80% 30-60 *** *** 664 *** nad 80% nad 60 VETER | NEVIHTE 1 f 5-10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA..... 11/19 TRST....... 17/22 CELOVEC....... 9/16 BRNIK...... 10/19 MARIBOR....... 13/- CEUE.........' 10/19 NOVO MESTO.... 10/17 NOVA GORICA.. 15/19 MUR. SOBOTA... 13/21 PORTOROŽ...... 18/20 POSTOJNA...... 12/13 ILIRSKA BISTRICA. 14/16 KOČEVJE....... 12/16 CRNOMEU.......- 11/20 SLOV. GRADEC.. 11/17 BOVEC....... 9/19 RATEČE........ 8/14 VOGEL.........- 6/6 KREDARICA..... -1/0 VIDEM...... 17/22 GRADEC........ 11/21 MONOŠTER...... 11/21 ZAGREB........ 16/21 REKA....... 17/20 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI 9/22 STOCKHOLM 8/23 K0BENHAVN 10/16 MOSKVA 5/20 BERLIN .12/25 VARŠAVA 10/25 LONDON 7/16 AMSTERDAM 10/15 BRUSELJ 11/13 PARIZ 10/12 DUNAJ 9/23 MÜNCHEN 8/22 ZÜRICH 8/15 ŽENEVA 8/16 RIM 9/23 MILAN 11/23 BEOGRAD 13/22 BARCELONA 12/20 BUKAREŠTA 12/23 ISTAMBUL 11/18 MADRID 10/24 LIZBONA 13/21 ATENE 16/22 TUNIS 14/22 MALTA 14/22 KAIRO 24/33 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.38 in zašlo ob 20.20. Dan bo dolg 14 ur in 42 minut. Luna bo vzšla ob 23.59 in zašla ob 08.10. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Kozoroga, element zemlja. Dan je primeren za okopavanje korenja, peteršilja, zelene in druge zelenjave s podzemnimi plodovi. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA lezera: Blejsko 1MP, Bohinjsko NP. jadransko morie: Portorož NP, Trst NP, GradeZ NP, Crik-venica NP, Rijeka 14,0°C, LoSinj NP, Split 16,0°C, Hvar 15,SX, Vis 17,5°C, Hvar 17°C. Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (RadeCe) 14,60C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, GradaSCica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iskaj 9,8°C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.31 najnizje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm lutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnizje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm Slovenija: Delno jasno bo, vladovalo bo spremenlji-popoldne posamezne plohe vo oblačno, popoldne ah nevihte. Najnižje jutranje posamezne plohe ali ne-temperature od 7 do 12, naj- vihte, zlasti na območju višje od 16 do 22 stopinj C. Alp. Sosednje pokrajine: Pre- V Sloveniji V torek še ne bo večje V ponedeljek bo prevlado- spremembe vremena, valo sončno vreme. Obeti RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih se odvija brez zastojev. V VEDNOST Meteorološki radarji v prihodnosti Andrej Kranjc Za meteorološke potrebe se uporablja čedalje več Dopplerjevih radarjev, torej takih, ki so sposobni meriti poleg navadne radarske odbojnosti tudi hitrosti delcev. Radar lahko meri te hitrosti samo v radialni smeri, to je v smeri proti anteni ali proč od nje, ne pa komponente hitrosti pravokotno na to smer. Ce hočemo dobiti bolj natančno smer in hitrost gibanja delcev v prostoru, potrebujemo dva ali celo tri take radarje, ki merijo istočasno, podatke pa seveda obdeluje računalnik. V praksi uporabljajo skoraj izključno posamične Dopplerjeve radarje, vendar pa so izdelani že taki računalniški programi, da tudi na osnovi takih meritev dobijo dobre podatke o vetrovnem polju (razporeditvi vetra) na območju, ki ga pokriva radar. Druge vrste radarji, ki ponekod že delujejo, vendar pa se bo njihova uporaba mogoče povečala v bližnji prihodnosti, so tisti, ki delajo z dvojno polarizacijo. Ti sevajo elektromagnetno valovanje izmenično horizontalno in vertikalno polarizirano. Na ta način dajejo uporabniku indikacijo o obliki padavinskih delcev, to pa pomaga pri ugotavljanju, ali so padavine v obliki dežja, toče ali snega. Mogoče bo sčasoma tudi v meteorologiji prišlo do uporabe radarjev z mirujočo anteno, ko ■ samo elektronika spreminja smer radarskega žarka; take naprave že uporabljajo nekatere armade, za civilne potrebe pa so še predrage. Na sliki je antenski sistem sodobnega, zelo zmogljivega meteorološkega radarja. Horoskop piSe Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204: Konec vikenda bo boljši kot njegov začetek, vendar tega ne boste vedeh do večera. Do takrat se boste morali prebiti čez številne težavice. BIK 21-4/20-5 : Par izbranih besed bi moralo zadostovati, da uredite popoldanski nesporazum. Pred vami je razburljiv večer z zelo zanimivim in nepredvidljivim razvojem dogodkov. DVOJČKA 21-5/21-6 : Poskušajte okrepiti družabne vezi, ne da bi pri tem razodeh svoje cilje. Ce boste uspeli, da bodo sodelovali z vami, boste dosegli tisto, kar si želite. RAK 22-6/22-7 : Ce se vam zdi, da ste obtičali sredi ničesar, se potolažite, kajti razvoj dogodkov pri partnerju bo razlog za veliko dobre volje. Vse le ni proti vam. LEV 23-7/23-8 : Izlet ali potovanje, ki ga načrtujete, bo velika izkušnja, iz katere s.e boste marsičesa naučili. S partnerjem bosta namreč doživela razburljiv dogodek. DEVICA 24-8/22-9 : Poosebljena šarmantnost boste danes. Se posebno, ko bo tema pogovora denar in pridobitnistvo. Vaša ideja je v tem obdobju uresničljiva, zato se zakopljite v delo. TEHTNICA 23-9/22-10: V kolikor boste morali tbdi ta vikend žrtvovati službenim zadevam, vam bo v veliko tolažbo družba sotrpinov. Upanje na boljše čase vas žene naprej. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Vezani ali ne. tokrat prav gotovo ne boste mogli mižati ob tako očitnih znamenjih zainteresiranosti predstavnika nasprotnega spola. Pazite le na srčni utrip. STRELEC 23-11/21-12 : Konec vikenda bo bolj po vaSem okusu kot je bil njegov začetek. Pred vami so nove možnosti za dokazovanje lastnih sposobnosti. Izkoristite jih! KOZOROG 22-12/20-1 : Majhno, a zelo prijetno presenečenje bo tisto, kar ste potrebovali in kar bo ponovno privleklo smeh na vas obraz in iskrice v oči. Pokažite, da vam godi! VODNAR 21-1/19-2: Po daljšem času ponovno prihajate nazaj v stari življenjski ritem. Polni energijo načrtujete, kaj vse ste zamudili in kaj morate nujno Se narediti. RIBI 20-2/20-3 : Vse tisto, kar se bo dogajalo za zaprtimi vrati, sicer ne boste zvedeli, je pa vsekakor voda na vas mlin. S pravo besedo boste pognali kolo in čaka vas neverjetna priložnost. REPORTAŽA IZ VZHODNE SOSEDE Madžarska na turistični način Politično veliko lažje dihamo kot v realsocialistični preteklosti, živimo pa težje, pravijo Madžari Ribiška utrdba je ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti (Foto: I.N.) Triintridesetletni Ja-nos P. je po poklicu zdravnik, prav tako njegova žena. Enega otroka imata. Oba sta delala v državni bolnišnici v Budimpešti, zaslužila sta vsak po 13.000 forintov (približno 16 tisoč tolarjev). »To je manj, kot znaša na Madžarskem povprečna plača, ki je 18 tisoč forintov,« pravi Ja-noš in doda: »V prejšnjih letih je bilo politično ozračje res bolj trdo, gospodarsko pa nam je slo bolje. Zdaj so se časi obrnili, politično sicer lažje dihamo, življenje pa je postalo težje.« Kar se zaslužka tiče, je imel Janos srečo - zapustil je zdravniški poklic in sprejel nov izziv. Zdaj dela kot podjetniški svetovalec za neko avstrijsko družbo. Madžarska je med naj- privlačnejšimi državami za zahodne investitorje -več kot polovica od sedmih milijard tujih vlaganj v vzhodno Evropo po letu 1989 je pristala v tej ravninski državi. Eden od vzrokov za to je tudi v tem, da je »golažev komunizem« že prej pod plaščem petletnega planiranja dopuščal nekaj zasebnega podjetniškega duha. Država postaja vedno bolj zanimiva tudi za turiste, saj je v primerjavi z drugimi evropskimi državami Se vedno cenejša, zaradi razmer na Balkanu pa s počitnicami na Jadranu Se nekaj časa ne bo nič. »Jo napot!« Nekako tako se po madžarsko reče »Dober dan«. A če se odločite za obisk te sosednje države, se ni treba trpditi s težkim madžar- skim jezikom, vsi bodo razumeli preprost »Guten Tag!«. Poleg maternega jezika večina Madžarov govori namreč še nemško in rusko, a slednje včasih že neradi priznajo. Angleščina se le počasi uveljavlja. In kaj si je na Madžarskem treba ogledati? Vsekakor prestolnico Budimpešto. Do tja se iz Slovenije lahko odpravimo severno ali južno od Blatnega jezera. In to madžarsko morje, na katerega so tako ponosni, postaja prava počitniška oaza, pa ne le za vzhodne Nemce, ki so v preteklih desetletjih zasedli najlepše prostore na obali. Južna obala jezera je posejana s tisoči in tisoči počitniških hišic, od katerih niti dve nista enaki in niti ena ni navadna štirioglata »bajta«. Jezersko dno je dolgo plitvo, zato se tudi voda v jezeru hitro segreje in kopanje je prijetno že spomladi. Namesto starih poslopij, namenjenih oddihu delavcev, graditeljev socializma, se odpirajo restavracije, bari, disco clubi. Napisi v nemščini, angleščini in italijanščini vabijo k obisku. Najbolje je torej poiskati prijetno čardo in si za začetek privoščiti pravo ribjo ali golaževo juho, ribo iz Balatbna in steklenico dobrega vina. Najbolj udobno je, če potujemo z avtom, saj se lahko ustavimo, kjer želimo, in si ogledamo kraje, ki si jih na turističnem potovanju z avtobusom ne moremo. Morda je za potovanje najbolj primerna nedelja, saj takrat na cestah ni tovornjakov. Se pa proti večeru kljub temu promet pred Budimpešto močno zgosti, meščani se vračajo domov. In če se na Budimpešto ne spoznate, imejte pred očmi dober zemljevid mesta, okno pa med mestno vožnjo vedno odprto! Roka, s katero mahamo tistemu za nami, da se bomo vrinili predenj, ali dobrotnisko pomagamo Šoferju, ki mu damo prednost, je namreč eden najpomembnejših pripomočkov. Pa še na dve stvari je treba paziti, če se vozimo z avtom: čimbolj se je tre-' , ba držati omejitev hitrosti in NUJNO je treba imeti ves čas (tudi podnevi) prižgane luči. V nasprotnem primeru boste plačali kazen, ki za tujce znaša navadno 500 forintov (približno 600 tolarjev), če bo roka pravice popustljiva le 300 forintov, za domačine pa so kazni precej višje. Najbolj čaroben pogled na Budimpešto in vse mostove na Donavi je pozno zvečer s Citade-le. Donava mesto ločuje na dva dela - gričevnati Budim in ravno jedro Pesto. Oba dela sta povezana s številnimi mostovi, ki so bili med drugo svetovno vojno vsi porušeni. Po vojni so mesto obnovili, država je bila vsa povojna leta seveda močno centralizirana in to se- opazi tudi v razvijanju prestolnice in nazadovanju podeželja. Leta, ko je bila država satelit sovjetske velesile, skušajo čim hitreje pozabiti. Rdeče zvezde so čez noč izginile s pročelij, spomenikov sovjetskim bratom ni več videti. Le zadaj, nekje na sredi med čudovito zgradbo madžarskega parlamenta in ameriškim veleposlaništvom, je obelisk z napisom »Slava sovjetskim herojskim osvoboditeljem«, ki pa je ves čas zastražen, sicer bi se najbrž prav kmalu našel kdo, ki se z njim ne bi strinjal. Utrip Budimpešte je podoben drugim velikim mestom. Lokalov, kjer lahko kaj dobrega pojemo, je veliko na izbiro. Pörklt, gosja jetra, doboš torta, dobra vina, pa na palinko se ne sme pozabiti ...Pika na i nekajdnevnega potepanja pa je vrdfcanje domov ob zgornjem bregu Blatnega jezera. Prava »mondena riviera«, prijetno razgibana naselja in griči z vinsko trto, sončni zahod (na primer) med trsjem Blatnega jezera, skratka, zadnji pozdrav ... Po uri vožnje in prestopu mejnega prehoda pri Dolgi vasi pa nas dolge kolone čakajočih tovornjakov in nato prašna makadamska cesta tako ali tako vrnejo v vsakdanjost. Irena Nemec Poslovnost združuje staro in novo (Foto: I.N.)