april ANGELČEK 1933/34 -št.s I Alojzij Košmerlj: fl Dragi Marijini otroci! ¦ Vrelika noč je prazaik Jezusovega vstajenja, pa tudi praznik našega Teselja. Vsi vemi Ijudje se veselije velike noči. V sveti spovedi so očistili svoje cluše, Je-zusa so prejeli v svetem obhajilu, pa jim. je v srcih toplo in svetlo. Vstali so z Jezosom in se z Jezusom radujejo. V dušah odineva veseli velikonočni klic: aleluja — hvala Bogu! Na velikonočno jutro je v krsčanskib. družiuah tako lepo. Po jutranji sveti raaši srao sedli za belo pogrnjeno mizo. Pa so prinesli mati pisan jerbas, z belim prtom pokrit. VelikonoČui žegen je bil v ujein. Odmolili smo. Potem pa so oČe narezali blagoslovljenega kruha in mesa, vsak je dobil svoj velikonočni pirh, še bla-goslovljenega hrena so nastrgali. Z nekim svetira spo-štovanjem sem jili vselej gledal. Kakor duhovuik 60 se mi zdeli tisto jutro. In smo jedli blagosloTljeno j&d v veselju in s hvaležnim srcem. Pa sem si niislil: morda. je danes tudi dobri Jezus pri nas. Gotovo je bil. Saj je sam rekel: -Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi nied vami«. Za sveto veliko noč pa smo res sedli k mizi v Jezusovem imenu. Z misHjo na dobrega Jezusa smo sveto poje-diao začeli in končali. \sak dan bi morali sesti k mizi v imeuu Jezu-aovem. To pa delajo tisti, ki pobožno raolijo pred 113 jedjo in po jedi. Molitev pri inizi se zdi mnogim ljudem brcz pomenu in jo opuščajo. Mi pa vemio: vse, kar se tiče Boga, iina velik pomen. Tudi ra o 1 i t e v precl jedjo in po j e d i iina velik pomen i n v e 1 i k o k o r i s t. Legenda pripoveduje, da je prišel k svetemu Ja-nezu odličen pogaii. Ko sta sedela pri mizi, je vzel pogan strupa, ga vlil v čašo >ina in dejal: >Ako iz-piješ to vino, ne da bi ti Škodovalo, tedaj se dam krstiti in postanem kristjan.s; Sveti apostol je dvignil oči k nebu in molil. Potem je blagoslavil zastrupljeno pijačo in jo izpil. Nič mu ni škodovalo. Njepova po-pobožna molitev je odvzela vimi ves strup. Pobožna moliicv pred jedjo bo tudi nam blagoslovila jetl in pijačo. da nam hrana ne bo škodovala. Kjer pri jedi poboŽno molijo, tam je dobri Jezus pri mizi. In Sveti Duh plava nad tako družino. V taki družini je božji blogoslov. Četudi je hrana revna in preprosta. Bog bo dal, tla bo teknila iii telo okrepila. Moliiev pred jedjo je prošnja za božji blagoslov; molitev po jedi pa je zahvala za prejeie dobrote. Vroč poletni dan je šel sveia FrančiŠek z bratom Masejem čez polje. Solnce je pripekalo s tako silo, da sta iraela od strasne žeje tse usta razpokana. Pa sta prišla do košatega drevesa, našla pod njira senč-nat kotiček in mrzel studenček, ki je izviral dzpod drevesnih korenin. Utrujena sta sedla. Fraučisek je vzel iz torbe skorjo suhega kruha, jo pomočil v mrzlo studenciiico in jodel. Pa se rau je pri tera oko zasolzilo in je zajokal. ^>Oče Frančišek,« je vprašal brat Masej, »^akaj jokaš?« »Oh.« je dejal sve+nik. r-kako bi ne jokal, če pomislim, kako je Bog dober. Glej, v svoji Ijubezni nama je pripravil ta senčni kotiček in etu-denček v njem in kruha imava seboj. S čim sva pač zaslužila tako očeiovsko ljubezen?<; Za skorjico suliega kruha, za senco in mrzlo vodo je bil svcti Fraiičišek iako Bogu hvaležen. Mi imamo vsak daii Tendarle še malo boljŠo hrano, čeprav je danes marsikje tuiH že iežko. Ali je naše srce Bogu kaj hvaležno, ko vstajamo od mize? Ali pomislimo, da je Bog tisti, ki daje hrano o pravem času? »Nic 114 ¦ ni tisti, ki seje, in nič ni tisti, ki zaliva — Bog daje rask — lako govori apostol Pavel. Brez božjega bla-tri).slovu bi pač nič ue zrasilo. Ves lrutl Jjudi bi bil /astouj, če bi Bog ne dal solnca in vetra in dežja. Od liužjega blagoslova živimo. K božji mizi sedamo vsak ilan. V nekih krajih imajo iepo navado. da otroci po I jedi poljubijo roko staršem, ki so jim jed pnipravili. Po vsaki jedi poljubimo roko dobrerau Bogu, ako se uiu v molitvi za njegovo dobroto zahvalimo. Sveto pismo nas uči: sKa-dar ješ in se nasitiš, glej, ila nc pozabiš na Gospoda.« Sveti Pavel pa nas opominja: sAli jeste ali pijete. v^c delajte v čast in slavo božjo!« Molitev pred jedjo in po j&di smatrajmo za svojo sveto dolžnost. Opravljajmo jo doina, pa tudi če smo na potu «li pri tujih ljudeh. Oe vec ne, se vsaj lepo in [lubožiio pokrižajmo. Pa bo dal dobri Bop. da bomo inkoč sedli za božjo mizo v svetiK ncbcsih. kjcr nam bo sam Jczus siregel. Tam bo veČni praznik iu večno pojedina, Tam bomo vekomaj prepevali: aleluja — hvala Bogu!