PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu '3. maja 1946, njegov Ptsdhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž "•d Cerknim, razmnožen "• ciklostil. Od 6. do 17. •fptembra 1944 se Je ti-** v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1946 v tWcami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do a H^j« 1946 pa v osvoboje-Trstu, kjer Je izšla za-dnja številka. Bil je edini «•kani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski M. dnevni i> - t<: C O X' - r,.-: O C: C X O r- IT C- 71 r c ff :x z x. c 2* !-C C X T> x r l. rr c: 2> x x r, ■?-’ K-' l_ u «- rr n- n £££fr^sr“ Ceno 500 lir - Leto XL. št. 133 (11.856) Trst, torek, 5. junija ' *69 mw 23 Demokristjani zahtevajo zase predsedstvo vlade Oster spopad med KD in socialisti lahko povzroči padec Craxijeve vlade V avli senata začetek razprave o vladnem protiinflacijskem odloku Ciriaco De Mita RIM — Evropske volitve so pred vrati in kreganja njed krščansko demokracijo in socialisti so postala pra-Vl spopad. Tajnik KD De Mita je ob za ključku praznika prijateljstva v Mi- lanu imel zelo trd govor, v teku ka terega je dejal, da se je vzdušje med strankami vladne večine skalilo. O-benem je dal razumeti, da je samo čutu odgovornosti krščanske demokracije pripisati dejstvo, da do sedaj ni prišlo do vladne krize. De Mita je poudaril, da mora biti predsednik vlade član najmočnejše stranke, se pravi krščanske demokracije; socialisti so manjšinska stranka in dejstvo, da so jim poverili vodstvo vlade je izbira, ki je na meji demokratičnih pravil. Vendar pa čut odgovornosti KD, je dejal še De Mita, ne pomeni, da bo stranka zagovarjala to, česar se ne da zagovarjati. Zato naj si predsednik vlade nikar ne dela utvar. Bettino Craxi ni odgovoril neposredno, vendar je v svojem govoru v Genovi dal jasno razumeti, da ne bo zlahka položil orožja ob koncentričnih napadih s strani vseh strank vladne večine. Ciriacu De Miti je odgovoril njegov namestnik Claudio Martelli: dejal je, da še ni dozorel čas za to, da bi krščanska demokracija spet prevzela predsedstvo vlade. Neupravičeni napadi na predsednika vlade pa prav gotovo ne bodo pripomogli k pospešitvi tega procesa. V vrstah opozicije že izrecno govorijo o koncu petstrankarske koalicije. Komunistično glasilo »Unità« pravi, da je kriza dejansko že odprta in da Craxi, ni odstopil samo zato, ker bi hotel spremeniti svoj poraz v o-rožje, ki bi ga obrnil proti svojim zaveznikom. Medtem so spodleteli vsi poskusi, da bi posredovali med komunisti in vlado. Tako je komunistična partija včeraj začela svojo obstrukcijo do drugega zakonskega odloka glede boja proti inflaciji. Predsedniki političnih skupin v senatu so včeraj predlagan, da bi se seja, ki se je začela včeraj zjutraj, končala komaj v soboto, 9. junija s sklepnim glasovanjem o odloku. Komunisti se s tem predlogom niso strinjali, vendar so v svoji opoziciji bili poraženi. Zato so se popoldne množično vpisali v seznam govornikov ter predlagali vrsto sprememb za dnevni red razprave, ki ga je določia večina. Načelniki senatnih skupin vladne večine so pisali predsedniku senata Cossigi pismo, v katerem zanikajo, da bi predlagali načelniku komunistične skupine v senatu Chiaromonteju skrčenje roka za odobritev zakonskega odloka. Ker je namen komunistične skupine, pravijo v pismu, jasen in se bodo poslužili vseh možnosti, ki jih predvideva pravilnik, da bi zavlekli razpravo, formalno zahtevamo, da se razprava zaključi z glasovanjem v soboto, 9. junija. Gerardo Chiaromonte je nemudoma odgovoril na pismo in dejal, da popolnoma razume živčnost petih podpisnikov in da se dobro zaveda pritiskov, ki jih je nanje izvajalo predsedstvo vlade. Vse to pa ne opravičuje odvečnih in neumnih dejanj, katerih edini namen je protizakonito in nespoštljivo izsiljevanje predsednika senata. R. G. predsednika Reagana LONDON — Ameriški predsednik Reagan je včeraj v svojem govoru, ki ga je imel v irskem parlamentu dejal, da so Združene države pripravljene začeti pogajanja s Sovjetsko zvezo, ne samo glede skrčenja jedrskega orožja, temveč tudi o prepovedi konvencionalnega orožja v Evropi, da bi zagotovile zmanjšanje nevarnosti spopada. Reagan se sicer ni oddaljil od že znanih ameriških stališč. Poudaril je, da so na stockholmski konferenci Sovjeti zavrnili zahodne predloge o razorožitvi, vendar so pokazali zanimanje za deklaracijo o zavračanju uporabe sile. Zato je Reagan poudaril potrebo po konkretnih dejanji : »Če bo SZ sprejela konkretne pobude, ki so jih države udeleženke stockholmske konference pripravljene sprejeti, bo ' to pomemben korak k utrditvi miru. Predsednik italijanske vlade Craxi je zelo pozitivno ocenil Reaganove izjave v Dublinu, ki pomenijo pomembno odprtje in veliko prožnost ter sodijo v smernice, ki jih je sam Craxi dal pred nekaj tedni, da bi pospešil tako pobudo z zahodne strani. Nov predlog to devizno poslovanje BEOGRAD —• Zvezni izvršni svet rRj je na včerajšnji seji predlaga1, j pi v zakon o določanju in razpore-Jv:inJU skupnega prihodka in dohodka nesli predpis, da deviz, doseženih z •vozom izdelkov, blaga in storitev, e bi vračunavali v skupni prihodek, se dokler jih izvozniki ne hi produli anki, oziroma z njimi plačevali ob-cznosti do tujine. Na ta način bi po ra nì™U ^ rešili vprašanje tečajnih de . , ki so posledica zadrževanja viz na deviznem računu. •člS je pri tej opredelitvi izhajal • ocene, da bi na ta način odpravili s®n° točko inflacijskega načina go-urjenja, da pa to v nobenem pri-VjPI'u ne sme ogroziti preskrbe z de-k ami za proizvodnjo za izvoz. Za-ditn-L° deviznem poslovanju in kre-Vj\nitl odnosih s tujino namreč pred-d»ia’ da ima organizacija, ki pro-]ag? devize iz tistega dela, ki ga Sk ko zadrži za priznane reprodukcij-vi7 ix,’-rebo. prednost pri odkupu de-ta način bi prispevali k ^Jsemu izkoriščanju deviz in bolj-delovanju deviznega trga. (dd) v, LONDON — Predsednica britanske n^de Margaret Thatcher je negativ-Cn Jea8ira’a na zadnje predloge franka predsednika Mitterranda in qI^ °dnanemškega kanclerja Kohla za sti °^lPev ovropske politične enotno- Z zatemnitvijo, demokratično budnostjo in manifestacijo za mir Bazovica bo v petek dostojanstveno odgovorila fašističnemu izzivanju Bazovica bo v petek odločno, e-notno, predvsem pa omikano,' odgovorila na napovedani provokativni fašistični shod zloglasne Fronte della gioventù v vasi. Domačini bodo popolnoma »zatemnili« vas; gostilne, trgovine in drugi javni lokali bodo zaprti, tako da bodo ulice povsem prazne. Vas pa ne bo mrtva. Domačini se bodo zbrali na zbirnih mestih, da bi s svojo prisotnostjo budno nadzorovali situacijo in, če bi okoliščine to zahtevale, tudi posegli. Za tak omikan odgovor fašistom so se domenili domačini na sinočnji skupščini vaščanov, ki so jo sklicale vaške organizacije in društva. Ba-zovci so s sinočnje skupščine obenem pozvali vso demokratično javnost, slovensko in italijansko, da se udeleži manifestacije o miru, bratstvu in sodelovanju med narodi, ki jo bodo priredili v Bazovici na trgu pred spomenikom v petek ob 20.30. Na skupščini je bilo tudi sklenjeno, da bo delegacija vaščanov obiskala tržaškega župana in vladnega komi- sarja, da bi jima izrazila vso svojo zaskrbljenost ob tej hudi provokaciji in zahtevala od njiju, naj organi javne varnosti poskrbijo za zaščito vasi in spomenika ter zagotovijo varnost. Delegacija vaščanov bo tudi obisk čila trgovce in gostilničarje, da bi jih seznanila z odločitvijo skupščine in jih pozvala na zaprtje javnih lokalov v petek popoldne. Na sinočnji skupščini je prišlo do izraza prepričanje vaščanov, da je treba fašiste osamiti in sicer tako, da ne bi nasedli njihovim provokacijam. V prepolni dvorani so domačini naglasili, da gre pri tem za tembolj hudo provokacijo, ki zadobiva tu, 500 metrov od državne meje, tudi mednarodni značaj. Prav zato je nujno potrebna varnost in budnost vseh demokratičnih sil. Po skupščini so se predstavniki društev na posebnem sestanku domenili o vseh pobudah, ki jih bodo v teh dneh izvedli in o katerih bomo še poročali. Sovjetska pojasnila o Saharovu MOSKVA — Sovjetske oblasti so včeraj odločno demantirale vesti o smrti Nobelovega nagrajenca Andreja Saharova. Znanstvenik in njegova žena Jelena Bionner se ne samo dobro počutita, »temveč tudi nista lačna«, kar naj bi pomenilo, da ne izvajata več gladovne stavke. Sovjetska tiskovna agencija TASS je v svojem poročilu spet obtožila Združene države in zahodni tisk, da so uprizorili protisovjetsko provokacijo v zvezi z zadevo Saharov. Provo- kacija je spodletela, pravi TASS, saj se zakonca Saharov dobro počutita. Kot znano, sta Saharov in njegova žena začela gladovati v začetku maja, da bi omogočila potovanje Bonnerjeve v tujino, kjer bi se morala zdraviti. Sovjetske oblasti so mnenja, da Bonnerjeva ni bolna in da bi se prav lahko zdravila v Sovjetski zvezi. V sovjetskih krogih so tudi potrdili, da bo francoski predsednik Mitterrand obiskal Moskvo Bliža se rok za davčne prijave Počastitev talcev pri Proseku RIM — Bliža se rok za predložitev prijav dohodkov iz leta 1983, to-at brez vsake možnosti nadaljnjega odloga: do petka je treba vložiti ‘ rezne prijave in izplačati tudi ustrezajoči davek. Samo okrog 570.000 javnih uslužbencev, ki jim potrdilo o lanskih prejemkih izdajajo pokra-ska ravnateljstva državne zakladnice lahko še počakajo do konca meseca. ,v , °t je znano lahko predložijo samo potrdilo delodajalca ali izpla-3tn -a (obrazec 101 ali 201) le davkoplačevalci z enim samim dohod-it d*7" delovnega razmerja ali eno samo pokojnino. Kdor je zaslužil več . / milijone in pol pa mora predložiti davčnim uradom ali občinam iz-nJene obrazce 740/S če ima samo dohodke od dela in nepremičnin, ali u..,e so vmes še kaki drugi dohodki. Priložiti je treba potrdilo o iz-Cllu na banki ah na pošti. OKROGLA MIZA O NAŠEM NOGOMETU NA 11. STRANI Na gmajni pri proseškl železniški postaji so v nedeljo počastili spomin 10 talcev, ki so jih pred 40 leti obesili nacifašisti Danes manifestacija gledališčnikov Na včerajšnji skupščini so člani kolektiva in upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča sklenili, da bodo danes zjutraj izvedli pred deželno palačo v Trstu manifestativno akcijo, ki naj- opozori odgovorne deželne oblasti na izjemno hud finančni položaj, v katerem se nahaja naše gledališče. Akcija pomeni tudi jasno zahtevo, naj odgovorne deželne oblasti s konkretnimi dejanji pripomorejo, da bo lahko SSG nemoteno pričelo prihodnjo sezono in jo tudi nadaljevalo. Dežela namreč, priznava našemu gledališču vlogo primarne kulturne ustanove in nedopustno bi bilo, da bi morala prav ta ustanova »usahniti« zaradi pomanjkanja sredstev. Naša narodnostna skupnost nikakor ni pripravljena na tolikšno izgubo, ki pa ne bi bila le naša. NA 4. STRANI Večja previdnost v Jugoslaviji za poslovne stike s tujino BEOGRAD — Število sporov jugoslovanskih organizacij s tujimi družbami pred razsodiščem Gospodarske zbornice Jugoslavije se je v zadnjem času z nekdanjih 10 povečalo na okoli 400 na leto. Razsežnosti tega pojava, ki se sicer pokriva z vse večjim izvozom, zaokrožuje podatek, da se vrednost teh sporov na leto giblje okoli 30 milijonov dolarjev. So pa ti spori na leto dosegli tudi že vrednost 80 milijonov dolarjev. Do sporov prihaja najpogosteje, kot je dejal predsednik zunanjetrgovinske arbitraže Gospodarske zbornice Jugoslavije Radomir Djurovič, predvsem zaradi neizpolnjevanja rokov, nekakovostnih pošiljk, zamud pri plačevanju, slabo opravljenih zastopniških ali posredniških poslov in podobno. Jugoslovanski gospodarstveniki si vse bolj prizadevajo podpisati izvozne sporazume in posle sprejemajo tudi takrat, ko nanje niso dovolj pripravljeni, pa naj gre za premajhno po-slovno-pravno znanje, ali pa pomanjkanje podatkov o solidarnosti tujega poslovnega partnerja. Kot je bilo slišati včeraj, so primer Tigra, težave z bankrotiranim tujim partnerjem in drugih povečali budnost in je bilo samo v petih mesecih letos biroju Gospodarske zbornice Jugoslavije predloženih 200 zahtevkov, skoraj toliko, kolikor lani v vsem letu. Vendar pa je to samo eden od številnih korakov za čim bolj solidno poslovno-pravno sodelovanje s tujimi partnerji, (dd) Obnovitev pogajanj za 35-urni teden FRANKFURT — Kovinarji in delodajalci so se domenili za obnovitev pogajanj glede skrčenja delovnega urnika, vendar pa za sedaj ni nobenega znamenja, da hi se ena od obeh strani odpovedala svojim načelnim stališčem. Stavka kovinarjev traja že četrti teden, 400 tisoč delavcev pa stoji križem rok, po večini zato, ker ni nadomestnih delov za stroje. Po statistikah, ki so jih posredovali delodajalci, je 180 tisoč delavcev stavkalo v Hessnu in v Baden - Wiirttem-bergu, medtem ko je 200 tisoč delavcev brez dela v drugih nemških deželah. ker ni sestavnih delov, ki so v proizvodnji nujno potrebni. Najbolj prizadeta je avtomobilska industrija. Po mnenju nemških industrijcev so stavke doslej povzročile zgubo 2,5 milijarde nemških mark. Nadaljuje se tudi stavka tiskarjev, ki so prav tako kot kovinarji zahtevali skrčenje delovnega urnika na 35 ur tedensko. Pogajanja so se prekinila prejšnji teden in za sedaj ni videti, da bi jih lahko obnovili. Po napadu na turški tanker, ki je bil namenjen h Kargu Iran napoveduje represalije zaradi iraških napadov na ladje v Zalivu BAGDAD — Požar na turškem tankerju Buyuk Hun, do katerega je prišlo, ko so ga iraška letala napadla z raketami v Perzijskem zalivu, so pogasili v ponedeljek zjutraj, potem ko so se iranske gasilske enote borile z ognjem vso noč. Trdijo, da je bilo več članov posadke ranjenih in da so jih sprejeli v bolnišnico na otoku Karg. Vseh 39 članov posadke je baje rešenih, vendar je to v nasprotju z izjavami turškega zunanjega ministrstva, ki trdi, da pogrešajo tri mornarje.. „ , Doslej še niso potrdili vesti, po kateri naj bi Iračani v nedeljo zadeli še en cilj v Perzijskem zalivu, ko so njihovi lovci napadli z raketami ladijski konvoj, ki je plul kakih 50 milj južno od Karga. Konvoj, v katerem je plul turški tanker Buyuk Hun, je bil sestavljen iz šestih ladij, za sedaj pa še ni znano, da bi iraška letala zadela še kako drugo ladjo. Po nekaterih podatkih naj bi iraški napadi na ladje, ki plujejo v Perzijskem zalivu (v zadnjih tednih je takih napadov bilo približno 40) razpolovili iranski izvoz surovega petroleja, ki je padel na milijon sodov dnevno. Do nedeljskega iraškega letalskega napada je prišlo potem ko je varnostni svet OZN odobril resolucijo, v kateri poziva obe strani, naj spoštujeta pravico do proste plovbe v Perzijskem zalivu. Pred nekaj dnevi je bil v Iraku predsednik Turčije Turgut Ozal, ki so mu Iračani dali kar se da pozitivna zagotovila glede plovbe turških tankerjev v Perzijskem zalivu. Turška vlada je doslej obdržala strogo nevtralno stališče do spopada med Iranom in Irakom. Medtem se množijo znamenja, ki dajejo slutiti skorajšnjo ofenzivo i-ranskih oboroženih sil. Opazili so številne premike čet v smeri južne fronte spopada med Iranom in Irakom, že nekaj dni pa teheranske oblasti vztrajno govorijo o odhodu prostovoljcev na fronto, potem ko so nekaj tednov o tem molčale. Iranski predsednik Hamnei je v pogovoru s predsednikom alžirske skupščine Raba-hom Bitatom, ki vodi alžirsko delegacijo, katere naloga je posredovati med Iranom in Irakom, da bi dosegli miroljubno rešitev spora, napovedal represalije, če bo iraško letalstvo še naprej napadalo tankerje, ki plujejo proti iranskemu petrolejskemu terminalu na otoku Kargu. Italijanski minister za odnose z deželami Mammi je včeraj popoldne odgovarjal na številna vprašanja glede položaja v Perzijskem zalivu. Italijanska vlada bo še naprej skrbno nadzorovala spopad med Iranom in Irakom, ter pazila, da ne bi povzročila poslabšanja položaja. Mammi je dejal, da zadevajo najbolj zaskrbljujoče plati spopada ne toliko gospodarska vprašanja, kolikor politična: obstaja namreč resna nevarnost in; temadonalizacije spopada, kar bi lahko povzročilo verižno reakcijo in še večjo zaostritev krize v Perzij; skem zalivu. Zato je treba izvajati diplomatske pritiske na obe drtavi in v tem smislu je Italija doslej tildi delovala. Minister je še dejal, da za sedaj ni realistične možnosti za ameriški poseg v Perzijskem zalivu. Na sliki (telefoto AP) : srečanje med alžirsko delegacijo in Hamnei-jem. Od četrtka bo v Londonu vrh sedmerice industrializiran ih BRUSELJ — V Londonu se bo pojutrišnjem, 7. junija, pričelo tridnevno vrhunsko zasedanje državnih poglavarjev, predsednikov vlad in zunanjih ministrov tako imenovane sedmerice najbolj industrializiranih dežel. Dogodek bo seveda izjemnega pomena glede na bolj ali manj splošno gospodarsko krizo v zahodnem svetu in na trenutno najbolj žgoči problem vojnega spopada v Zalivu, zaradi katerega je v šahu nadaljnja preskrba z nafto. Ta pa je, kot dobro vemo, med glavnimi go-nilkami gospodarskega razvoja. Na pragu londonskega »vrha«, ki se bo končal, kot rečeno, v soboto, je Zveza industrijcev EGS naslovila osebnostim, ki bodo v glavnem mestu Velike Britanije zastopale vsaka svojo državo, nekakšno poslanico, oziroma poziv, kako naj se dogovarjanje za izhod iz zdajšnjih ekonomskih težkoč pravzaprav usmeri. Industrijci »deseterice« menijo, da bo v Londonu nujno treba sprejeti jasne, nedvoumne obveze v izoblikovanju dosledne in soglasno potrjene gospodarske politike, ki naj po eni strani napravi konec protekcionističnim pojavom v mednarodnih blagovnih tokovih, po drugi strani pa utrdi temelje mednarodnemu denarnemu sistemu. Poslanica ob tem ugotavlja, da je potrebno uravnovesiti obresti, drugače bo ekonomski sistem glede na gospodarsko in finančno soodvisnost šel rakom žvi- žgat. Poslanica se zaključuje s priporočilom, naj bi u-sklajeni skupek gospodarskih ukrepov »sedmerice« prispeval k denarni in ekonomski stabilizaciji, brez katere operaterji ne morejo razvijati zunanjetrgovinskih poslov in tudi ne krepiti naložb. V pozivu industrijcev torej ni besedice o vprašanju nezaposlenosti in sploh o socialni problematiki. Pač pa je slednja zapopadena v noti rimske vlade, ki izraža stališče Italije do vsebine in smotrov londonskega vrha. V noti je rečeno, da st morajo industrializirane države prizadevati za homogenejšo gospodarsko rast v okviru »sedmerice«. Potrebno je čimbolj omejiti inflacijo in odstraniti zapreke, ki so doslej preprečevale rešitev dramatičnega problema nezaposlenosti, in to še posebno mladinske. Nota iz Palače Chigi izrecno omenja vidna neskladja zaposlenostne narave med posameznimi članicami »sedmerice«, oziroma med ZDA in Japonsko na eni ter drugimi najbolj industrializiranimi državami na drugi strani: medtem ko znaša stopnja popolne brezposelnosti na Japonskem nekaj manj kot 3 od sto in v ZDA okrog 7 od sto, se v Zvezni republiki Nemčiji suče okoli 8, v Italiji, Franciji in Veliki Britaniji pa blizu 11 od sto. Italijanska nota nazadnje apelira k poživitvi dialoga Sever - Jug (»bogati - revni«), kar lahko pripomore tudi k omiljenju zaostritve dialoga Zahod - Vzhod. Italija potrebuje vsaj 2 milijona novih delovnih mest RIM — V zadnji 30 letih ni nihče poskrbel za načrtovanje zaposlovanja, zaradi tega se Italija znajde v položaju, ko se bo sedanjim 2.700.000 brezposelnim v prihodnjih 10 letih pridružilo še nov milijon. Zato je po mnenju ministra za delo De Michelisa treba takoj pripraviti načrt za zaposlovanje vsaj 2 milijonov ljudi do leta 1994, in temu naj hi služil tudi politično-znanstve-ni simpozij na visoki ravni, ki ga je priredilo ministrstvo. De Michelis je zatrdil, da so vsi dosedanji posegi za zaviranje brezposelnosti propadli, razen dopolnilne blagajne, ki vsaj blaži družbena trenja. Ta pa bi znala ob naraščanju brezposelnosti zlasti med mladimi postati nevzdržna. Včeraj so največ pozornosti namenili novim vprašanjem, ki jih postavlja uvajanje novih teh; nologij, danes pa bodo nastopili rvrnrlctatmilri cinHikutrw in Rt.ranK. i | i I Zdravniki zahtevajo odstop ministra Degana RIM — Večina 150.000 italijanskih zdravnikov, ki so zaposleni pri državni zdravstveni službi v bolnišnicah ali kot zdravniki splošne prakse v okviru konvencije, je včeraj prekrižalo roke in zaprlo ambulante. Stavka je povzročila nemalo težav v bolnišnicah, kjer so zdravniki o-pravljali le nujno delo in odložili skoraj vse operacije, sprejemanje novih bolnikov ali odpuščanje ozdravelih, kot tudi bolnikom, potrebnim ambulantne pomoči. Zdravniki splošne prakse so namreč opravljali le preglede na domu v nujnih primerih in ob neposrednem plačilu. Enajst strokovnih združenj, ki je oklicalo stavko (primariji in člani CGIL, CISL in UIL se je niso udeležili) je priredilo v Rimu skupšči- no, na kateri so močno napadli vlado, zlasti pristojnega ministra Degana. Temu so očitali, da ne opravlja svoje dolžnosti kljub izrecnim pooblastilom in so odločno zahtevali njegov odstop. Zdravniška združenja so tudi zahtevala preobrazbo zdravstvene reforme, ki naj jim prizna večjo vlogo pri usmerjanju in vodenju splošne zdravstvene službe, za katero so zahtevali tudi več denarja, uvedbo določenega števila pri vpisu na medicinske fakultete in za letos celo zaporo. Sindikalne organizacije CGIL, CI SL in UIL so včerajšnjo stavko obsodile in potrdile nujnost enotnega obravnavanja vsega osebja državne zdravstvene službe. V' Srečanje Ceausescu - Cernenko naj bi zgladilo spore v SEV MOSKVA — Romunski predsednik Nicolae Ceausescu je včeraj prispel v Moskvo na »delovni obisk«, ki služi kot prvi stik z novim sovjetskim voditeljem Konstantinom Černenkom v luči odprtih vprašanj pred skorajšnjim zasedanjem Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV). Iz komunikeja po prvem srečanju Ceausesca s Černenkom, Gromikom in Tihonovom pa ni razvidno, ali so se dotaknili najbolj perečih vprašanj, ob katerih se državi precej razhajata. Komunike je namreč splošen, navaja potrebo po »utrjevanju zavezniških vezi« in vali krivdo za sedanjo medblokovsko napetost izključno na Washington. Tak prvi izid navsezadnje ne bi smel presenetiti nikogar. Ceausescu je res v prvi vrsti med kritiki odnosov v Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč, a je dovolj realist in pragmatik, da ve, kje so meje razhajanja s Sovjetsko zvezo. Nasprotuje sovjetskim načrtom o tesnejši gospodarski integraciji v SEV, prav tako je nezadovoljen ob visokih cenah nafte in surovin te tehnologije, ki jih Sovjetska zveza določa bratskim državam. Vse to je bržkone povedal sovjetskim voditeljem, a pri svojih zahtevah skoraj gotovo ni vztrajal, do odločnejših posegov bo prišlo 12. in 13. junija na sedanju SEV, ko bo lahko dobil podporo med drugim1 članicami. Vsekakor bodo ta razhajanja ostala za zatrtimi vrati, pred javnostjo bo zasedanje SEV, ki ga * dve leti odlagajo, nov dokaz enotnosti, prijateljstva m vzajemnosti socialističnega tabora. Bolj presenetljive so trditve, da se Ceausescu strinja s sovjetskimi ocenami, da so sedanje napetosti kri izključno ZDA. Romunija je namreč edina država vzh0« nega bloka, ki se bo udeležila olimpijskih iger. v L° Angelesu, tudi njena stališča do sedanje oboroževanj tekme so bila do sedaj precej različna od sovjetskim Bržkone je Ceausescu spoznal, da nima smisla vztr jati na dosedanjih stališčih, med drugim je obnašanj Reaganove administracije na mednarodnem prizori» vse prej kot miroljubno. Cene bencina se bodo dvigale vsake 3 mesece BEOGRAD — Ljudski glas se je tokrat »uštel« samo za en dan: bencin in druge naftne derivate je zvezni izvršni svet podražil v noči s petka na soboto. Vozniki, ki so že v četrtek postajali pred črpalkami in polnili zadnje litre »poceni« bencina, so tako kljub vsemu prihranili nekaj stotakov. Goriva so se tokrat v povprečju podražila za 22,5 odstotka, kar seveda ni velika številka, če je ne bi računali na že tako visoke cene. Tako zdaj stane liter bencina super (98 oktanov) 85,50 din, 86-oktanski je po 81,50, dizel gorivo pa (odvisno od kategorije) od 62,90 do 63,80 dinarja. Kurilno olje stane po novem 46,50 dinarja oziroma 29,17 odstotka več. Potrošniki so torej že dolgo slutili, da bo prišlo do novih popravkov cen, kot politiki radi imenujejo podražitve in tokratni dvig ni nikogar pre senetil. Je pa res, da je bilo sklepanje dokaj enostavno: bil je začetek meseca, poleg tega pa še vikend (Z/S je v zadnjih dveh letih najpogosteje odločal za podražitev goriva pred začetkom vikenda). Tudi o razlogih so jugoslovanski časopisi že dolgo pisali: dražja nafta in naraščanje tečajnih razlik zaradi padanja vrednosti dinarja. Naftno gospodarstvo se koplje v velikanskih izgubah (lani so jih našteli kar za 16,9 milijarde dinarjev), vendar bo najnovejša podražitev krila le rast cen zaradi tečajnih razlik in deloma nekatere stroške uvoza, ki so se nakopičili v prejšnjih letih. Ostale izgube, recimo zaradi neizkori-ščenosti zmogljivosti prevelikega števila rafinerij, pa bodo morale te organizacije pokriti same. In še ena novost, ki se je seveda potrošniki ne veselijo preveč: cene naftnih derivatov bodo poslej prilagajali tečaju dinarja in sicer najmanj vsake tri mesece, črpalkarji zmajujejo z glavami, saj se jim mehanizmi števcev zaradi nenormalno velikih hitrosti že sedaj zelo pogosto kvarijo .. . Z. š. Posvet bančnikov iz SFRJ in ZDA DUBROVNIK — Več kot 400 bančnikov in gospodarstvenikov iz Jug06 vije in Združenih držav Amerik1-’ je včeraj sestalo na desetem letne sestanku jugoslovanske zbornice razvijanje gospodarskega sodelovanj z ZDA in Ameriško - jugoslovanske» gospodarskega sveta. Ugotovili s ^ da je jugoslovanski primanjkljaj menjavi z ZDA še vedno zelo_ve ' Ameriški partnerji so se se Pjf sebej zanimali za jugoslovanski kon o tujih vlaganjih, ki naj bi B kmalu spremenili, oziroma dop^nj Odobrili ratifikacijski zakon glede odprave dvojnega obdavčevanja dohodkov Ob planinskem prazniku v Žabnicah Slovenski klub Kanalske doline predstavil javnosti svoj program RIM — Poslanska zbornica je prejšnji teden odorila ratificijski zakon o italijansko-jugoslovanskem dogovoru o odpravi dvojnega obdavčenja dohodkov in Premoženj. Sporazum, ki sta ga 24. februarja 1982 v pogradu podpisala Pietro Calamia in Petar Kostič, Je senat že odobril ter bo stopil v veljavo takoj ko bodo predstavniki obeh držav izmenjali ratifikacijski listini. Ker bo do tega skoraj gotovo prišlo letos, bo torej sporazum začel veljati za prijavo davkov o dohodkih v letu 1985. Sporazum šteje 29 členov in je bil sprejet z na-•hcnom, da se odpravijo anomalije, po katerih so bili državljani ene države za dohodke, ki so jih imeli v drugi državi, podvrženi dvojnemu obdavčenju, saj je “Oba na osnovi sedanjih določil take dohodke prijaviti v obeh državah. Nova določila veljajo za vse osebe z rezidenco v eni od obeh držav in, kar zadeva [talijo, velja za davke IRPEF, IRPEG in ILOR ter bo veljal tudi za davek na premoženja, če bodo tak davek uvedli. Kar zadeva Jugoslavijo je seznam dav-soin mnogo daljši in vsebuje 11 postavk, ki pa v bi- stvu po vsebini ustrezajo italijanskim davkom. Osnovno načelo, ki ga vsebuje sporazum je, da je treba davek plačati v tisti državi, v kateri je bilo opravljeno delo. To velja tako za dohodke posameznikov kot tudi za dohodke družb ali podjetij. Pri tem so seveda nekatere izjeme, ki jih normativa navaja in nekatere posebne situacije, kje»- je težko določiti, kje je bilo delo opravljeno (npr. avtorske pravice). Posebna določila veljajo za davek na obresti in za dividende, kajti v teh primerih je možno dvojno obdavčenje, vendar so davčne alikvote primemo nižje. Pokojnine so obdavčljive samo v tisti državi, v kateri prebiva upokojenec ; študentje in profesorji, ki so začasno v tuji državi, bodo davke plačevali samo v domači državi, davki na nepremičnine pa so plačljivi samo v državi, kjer se nepremičnine nahajajo. Zadnja določila pa so rutinskega značaja: tako sporazum predvideva, da bodo morebitne spore reševali prijateljsko in da si bosta državi izmenjavali informacije za izvajanje tega dogovora. BOJAN BREZIGAR Nedeljski izlet Planinskega društva iz Trsta v Žabnice in na Višarje, kjer so imeli srečanje s planinci pobratenega društva Integral iz Ljubljane, je nudil članom novoustanovljenega Slovenskega kluba Kanalske doline priložnost, da so gostom iz Trsta in Ljubljane orisali svoje cilje in dosedanje delovanje. Društvo je nastalo pred kratkim — kot je v Domu Mangart zbranim planincem povedal tajnik Rudi Bartaloth — iz žive potrebe, da Slovenci v Kanalski dolini še bolj strnemo svoje vrste in pokažemo našo organizirano prisotnost. Živimo na tromeji treh držav, je dodal Bartaloth, ki uspešno razvijajo dobrososedske odnose. Spoštujemo vse narode, ki tu živijo, naravno pa je, da za nas Ka-nalčane zahtevamo spoštovanje in možnosti nemotenega razvoja. Ob priliki obiska planincev so v Domu Mangart odprli razstavo fotografij o kmečki arhitekturi v Ziljski dolini, ki je rezultat uspešnega sodelovanja med kanalskimi in ziljskimi pro-svetarji. Presenečenje za obiskovalce pa je pripravil izredno mlad mešani pevski zbor Ojstmik iz Ukev, ki je ped vodstvom prav tako mladega 0-swalda Erratila lepo zapel nekaj slovenskih in eno furlansko pesem. Obiskovalce uspelega prazničnega pepoldneva v Žabnicah pa je čakalo še eno prijetno presenečenje, saj se je med zabavnim programom s plesom pojavil za mikrofon priljubljeni slovenski pevec Oto Pestner, tako da so se tržaški in ljubljanski planinci kar težko odločili za pevratek domov. Od Lignana pa do konca Istre gneča na plažah in v gostiščih Sončna in vroča nedelja naznanila poletje ? Ugnano, Portorož — Ko smo maja na zadnji strani pisali o Muhastem vremenu, smo omenili tudi spoved vremenoslovcev, p» kateri "aj bi deževje trajalo vsaj še do ne-"ejje, to je do predvčerajšnjim. Po “rJ napovedi je bil uglašen tudi na-siov sestavka, vendar z vprašajem, ?aJ je znano, da se tudi meteorologi .®hko kdaj p>a kdaj zmotijo. In to se Je tudi zgodifo. Od četrtka dalje smo h®®!! v glavnem lep» vreme, a prav ». nedeljo je naenkrat prisopihala vro-[>na, seveda v skrajno veselje izletni-K°m in turistom. Od Lignana p» do zadnjega kotička j^tne je bil na obad neverjeten vrvež, nopalci so končno prišli na svoj ra-LUn- izletniki, ki so se podali na spre-n°d ali turo p» Krasu, pa ravno ta-ko Na peščeni plaži v Lagnami je ndo kopalcev in kopalk kot mravelj, Podobno je bilo tudi drugod v deželi s tržaško pokrajino vred, kakor tudi v vsem istrskem obalnem pasu. Kdor se v Furlaniji - Julijski krajini ni šel kopat, se je odpravil na smučanje, saj je snega še obilo, sonce pia je naravnost pieklo. Gostišča so bila ob uri kosila, pa tudi večerje nabito p»lna. O velikanskem navalu p»ročajo tako npr. s Koprskega, kjer zlepia nisi dobil mesta pri gostilniški mizi. Domačinov — s tem mislimo na jugoslovanske izlet nike in letoviščarje — m bilo videti dosti, zato pia je bilo ogromno Tržačanov. Čuti je bilo tudi kritike na račun nepočiščenih plaž in obmorskih zelenic. Tujih turistov zaenkrat ne v naši deželi ne onstran meje ni še veliko, bodo pia začeli dotekati v prihodnjih dneh in to bodo v prvi vrsti Avstrijci in Zahodni Nemci. Ob obisku podkanclerja Norberta Avstrija bi dala Trstu večjo težo TRST — Sodeč p» izjavah so včeraj pwstavili nove temelje v trgovinski, gospxxiarski, turistični in kulturni izmenjavi med Avstrijo in Furlčgii-jo - Julijsko krajino. Taka ocena včerajšnjih srečanj avstrijskega podkan-clerja in ministra za industrijo Norberta Stegerja s predsednikom dežele F-JK Comellijem in s člani deželnega odbora pta je lahko povsem aleatorič-na, če ne bodo sledile tudi konkretne pobude. Podkancler Norbert je včeraj že res poudaril, da je Avstrija pripravljena nuditi tržaškemu pristanišču prvenstveno vlogo, a naša dežela mora marsikaj storiti, da se bo to lahko uresničilo. Avstrijci zahtevajo izboljšanje železniških in cestnih pwvezav, prožnejši odnos na mejah, boljše tarife in sindikalno premirje. Po Norbertovih besedah se avstrijski opieraterji izogibajo tržaškega pristanišča zaradi bojazni pred stavkami. Pozitivni rezultati družbe Aligiulia .TRST — Tržaška letalska družba Aligiulia je v svojem prvem le»u delovanja imela 18 tisoč potnikov, ki so jih pripeljali z dvema turbopropelerskima letaloma »Nord 262«. Predsednik Aligiulie Mario Ru-sconi je v komentarju enoletnega Poslovanja navedel, da so z- u-spehom dokazali pravilnost med-noželnih letalskih pwvezav z manjšimi letali. Izgledi za bodočnost so prav tako dobri, saj 'majo kar 1.800 rezervacij za ■noseč junij in to predvsem v sjneri proti Milanu in Floienci. i Rusconi je tudi navedel, da se ne oo Aligiulia omejila samo na Povezave Trsta z Benetkami, Mi-'anom, Genovo, Turinom in Flocco, temveč da uspešno napre-“UJe zamisel o povezavi Furlanijo - Julijske krajine z Dunajem. rrav ta proga bi morala po njegovih besedah še okrepiiti naravno težnjo naše dežele o povezavi s srednjeevropskim zaledjem. Posvet v Vidmu Jeziki in kulture v Evropi VIDEM — V Evropi je približno 30 milijonov pripadnikov raznih etničnih in jezikovnih manjšin, ki so kulturno in jezikovno p» tudi socialno in gospx> dansko pxxirejeni. Hkrati p» je pni manjšinskih skupnostih najbolj prisotna in občutena evropska zavest. To je bila ena izmed glavnih predpostavk izvajanja prof. Darka Bratine, ki je prejšnji petek sodeloval na posvetu manjšine: Jeziki in kulture Evrope, ki ga je priredila furlanska federacija KPI v Vidmu. Kakšno vlogo ima evropski parlament v tem p»gledu, je med drugim dejal Bratina, dokazuje že samo srečanje v Strasbourgu, kjer so bili prisotni zastopniki 50 evropskih skupnosti, ki se soočajo s p»dobnimi problemi in torej lahko ustvarijo skupno platformo. Vprašanje pa je tudi, je dejal, kakšno mesto, kakšno bodočnost imajo manjšinske kulture, njihovo bogastvo in raznolikost v trenutku, ko smo priča globokemu tehnološkemu razvoju na komunikacijskem področju, in ko ima Evropa v tem p»gledu pasivno vlogo. Kako se lahko uprejo procesu uniformiranja in p»plitvitve kulturnega življenja. Manjšinske skupnosti v Evropi se lahko uveljavijo le na osnovi sodelovanja in skupnih prizadevanj in v tem smislu, je zaključil Bratina, naša dežela, kjer so prisotni Slovenci, Furlani in Nemci, lahko postane zgled in model. V razpravo sta nato posegla poslanec Baraccetti, ki se je osredotočil na vprašanje parlamentarnega p»teka zakonov o globalni zaščiti Slovencev in o manjšinskih etničnih skupnostih v Italiji in Pavel Petričič, ki je orisal sedanji trenutek boja Slovencev videmske pokrajine za globalno zaščito. Posvet, ki ga je odpri Mario Lizzerò s predstavitvijo prizadevanj KPI na p»dročju uveljavljanja pravic manjšin od ustanovitve stranke do danes, je zaključil furlanski pesnik Leonardo Zanier. V pičlih štirih minutah pet kilogramov kukmakov PIRAN — Ivan Španjol iz Pirana, sicer po poklicu elektromehanik, si bo še dolgo zapomnil letošnje jesenske dni v maju. Pred dnevi je nekje na savudrijskem polotoku, natančnega kraja sicer ni hotel izdati, nabral kar pet kilogramov lepih svežih travniških kukmakov. Med njimi je bil tudi pravi velikan, ki je tehtal 720 gramov, premer čez klobuk pa je znašal 29 centimetrov. »To je dvakrat redkost — prvič zaradi velikosti, saj takega kukmaka še nisem videl, drugič pa zaradi časa, saj so te gobe jesenke,« pravi srečni gobar, ki je tako količino kukmakov našel v pičlih štirih minutah. Vsi so rasli na travi drug blizu drugega in čeprav mu je to gobarsko skrivališče dobro znano, saj nabere na leto tukaj po deset do petnajst kilogramov teh gob, mu je ob pogledu na pobeljeno jaso kar vzelo sapo. »Odpravil sem se nabirat šparglje in jih tudi nabral kar velik šop. Bilo jih je za pet kilogramov, le potihem sem upal, da bo tudi kaj gob, saj je bilo z vremenom vse tako kot mora biti za gobe.« Z gobami bi lahko dobro zaslužil, saj jih na tukajšnjih tržnicah prodajajo po 700 dinarjev za kilogram. To bi bil verjetno njegov najboljši zaslužek, če bi šteli v koliko minutah je gobe nabral. Toda tega ni storil, razdal jih je znancem, nekaj pa jih je pustil sebi za okusno večerjo. »Gobarstvo in pobiranje drugih sadežev je zame rekreacija. Ko se slabo počutim, ko sem utrujen od obilice dela, skočim za nekaj ur v naravo, in to mi pravzaprav največ pomeni. Take sreče pa verjetno ne bom več imel...« BORIS ŠULIGOJ Jubilej Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Petnajstletno delo pri širjenju kulture — Jubilej Primor-gledališča je minil Pa vendar je mi-dj petnaist let od profesionaliza-iezik te ustanove> ki širi slovenski na }n kulturo prek odrskih desk tud'°tnem obmejnem območju, pa Sini v..?arnejstvu v Italiji, v ostali en'ji in ob Goriških srečanjih nova gorica dramskega skoraj neopazno. malih odrov tudi v razne tuje države. Ob obletnici je izšla posebna številka gledališkega lista s pomenljivim in aktualnim naslovom »Pot, ki jo meri ustvarjalnost«. Sestavki prinašajo obilo gradiva, ki ga bodo lahko razčlenili kritiki in drugi gledališki strokovnjaki. Mi posredujemo nekaj navedb in razmi- T R S T s- Giacomo In Monte 24 telefon: 775770 zidne tapete slikarstvo Okviri 0^ PRVA IN EDINA TRGOVINA Tl PRIHRANI ČAS IN DENAR STENSKE BARVE. OLJNATE BARVE, LAKI, MAVCI, RAZNE STENSKE OBROBE, LADIJSKI POD, ČOPIČI, DROBNA ŽELEZNINA, ZIDNE OBLOGE, PLUTA. šljanj, ki imajo širši kulturno-poli-tični in družbeni pomen. Ravnatelj gledališča Sergij Pelhan v uvodnem razmišljanju poudarja, da je gledališče nastalo v funkciji Nove Gorice, ki je v vseh pogledih začela nadomeščati Gorico — center, ki je ostal na oni strani meje — in kulturno poslanstvo novega mesta je »naložilo tudi skrb za nenehen razvoj Slovencev v zamejstvu«. O delovanju gledališča v petnajstih letih navajajo podatke, da je v tem obdobju uprizorilo 98 premier oziroma 1800 predstav, od katerih so jih nad polovico uprizorili zunaj matične hiše, torej Nove Gorice. Predstave si je v petnajstih letih ogledalo okoli 680 tisoč gledalcev. Uprizarjali so dela domačih in tujih avtorjev, pri čemer je Primorsko dramsko gledališče angažiralo tudi 220 najpomembnejših gledaliških ustvarjalcev, kot so režiserji, scenografi, pisci, glasbeniki, kostumografi, dramaturgi in drugi. Jubilej novogori- ške ustanove bo celostno ovrednoten zlasti če posredujemo mnenja osebnosti, ki so sodelovale pri snovanju gledališča, in med temi je na prvem mestu režiser ter gledališki strokovnjak Jože Babič. Prav on je gledališče ustanovil in ga potem vodil kot prvi ravnatelj, in Babič je dal leta 1972 tudi pobudo za ustanovitev festivala Tnalih odrov, zdaj Goriških srečanj malih „ odrov, ki sodijo tudi v kulturni spored delovne skupnosti držav oziroma dežel z območja Alp in Jadrana. Režiser Babič v posebni številki gledališkega lista navaja, da je bila ob ustanovitvi Primorskega dramskega gledališča poudarjena tudi želja, naj bi bile ohranjene vse oblike in število obiskov Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in drugih gledaliških hiš iz Slovenije. Potem nadaljuje: »Še vedno menim, da je življenjski prostor, ki ga morata pokrivati novogoriško in tržaško gle- na odru dališče tak, da terja tesnejše sodelovanje obeh gledaliških hiš, da narekuje repertoarno prepletanje in dopolnjevanje ter tudi večjo odprtost, ki bi jo morali doseči, čeprav so zakonski temelji in omejevanje, ki utesnjujejo Slovensko stalno gledališče v Trstu taki, da niso naklonjeni velikemu številu gostovanj izven italijanskih državnih meja. Vendar bi na relaciji Nova Gorica - Trst lahko našli številne neve možnosti za razvoj gledališkega izraza.« Glede umetniške moči ansambla novogoriškega gledališča Jože Babič pra vi, da gre v primerjavi s tistim, kar je bilo za »več kot stoodstotni napredek«. Dodaja, »da mora Primorsko gledališče s svojimi gostovanji v zamejski prostor, vendar da mora v prostor za mejo s svojimi vrhunskimi deli, ker bo le tako uspelo razbiti pomisleke, da Primorsko dramsko gledališče ni formirano kot dober, zdrav gledališki organizem«. MARIJAN DROBEŽ Skupni napori za ohranitev Slovenskega stalnega gledališča Zaradi hude finančne krize, v kateri se nahaja Slovensko stalno gledališče, so na včerajšnji skupščini člani kolektiva in upravnega sveta sklenili, da nadaljujejo z vsemi možnimi oblikami boja, da se reši finančni položaj gledališča in s tem njegov obstoj in kulturno poslanstvo, ki ga ta naša ustanova vrši. Največjo odgovornost glede finančnega stanja SSG nosita država in dežela F-JK. Prav zato so na včerajšnji skupščini članov kolektiva in upravnega sveta sklenili, da priredijo danes ob 9. uri manifestativno akcijo pred palačo Deželnega sveta v Trstu. S to akcijo želijo člani kolektiva in upravnega sveta SSG opozoriti vse deželne svetovalce in odbor na resnost položaja, v katerem se nahaja naša gledališka ustanova in hkrati pozvati odgovorne deželne organe, naj se z dejanji zavzamejo za rešitev vprašanja. Naj opozorimo, da bo danes zadnja seja Deželnega sveta pred evropskimi volitvami in da prav tako danes se prične na Deželi obisk predsednika Skupščine SR Slovenije Vinka Hafnerja. Ob današnji manifestati vnj akciji sta kolektiv in upravni svet SSG izdala naslednje tiskovno sporočilo: Najpomembnejša kulturna ustanova slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je danes v dramatičnem finančnem položaju. Deželna uprava je namreč odločila, da ne bo več dajala jamstev za posojila, gledališkim ustanovam v deželi Furlaniji - Julijski krajini, s katerimi so do sedaj gledališča krila sezonske primanjkljaje, do katerih je prišlo zaradi nezadostnih prispevkov s strani države in krajevnih ustanov. Jamstva za posojila pa so povzročila vedno večjo in hujšo zadolžitev. Gledališki delavci, predvsem pa uslužbenci Slovenskega stalnega gledališča zahtevajo pravično rešitev finančnih problemov, da SSG ne bi bilo prisiljeno v prihodnji sezoni spustiti zastor, ali uvesti težka krčenja z odpustom desetin nameščencev in druge restrikcije, ki bi usodno prizadele umetniško in kulturno raven ustanove. SSG vrši od začetka našega stoletja pomembno vlogo kulturnega posredovalca na meji italijanskega 'in slovanskega sveta in s, tem utrjuje med najrazličnejšimi težavami ozračje večjega razumevanja med tu živečima narodoma. Od leta 1945 do danes je SSG vključilo v svoje repertoarje kar 41 del italijanskih avtorjev in seznanilo z njimi slovensko občinstvo v Italiji in gledalce raznih narodov v sosednji Jugoslaviji. Država in Dežela morata zagotoviti, da se bo kulturno poslanstvo SSG, ki mu deželni zakon priznava položaj primarne kulturne ustanove, nemoteno nadaljevalo v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Kolektiv in upravni svet SSG Ob akciji kolektiva in upravnega sveta velja pripomniti, da se je sezona 1983/84 zaključila, da pa nas ločijo do pričetka nove sezone (1. septembra) slabi trije meseci. To je čas, ko mora priti do jasnih korakov, ki naj omogočijo nemoten pričetek nove sezone in njen normalen potek. To nista samo želja in zahteva naših gledaliških delavcev ampak želja in zahteva vse naše narodnostne skupnosti. Federativno demokratično gibanje za obrambo pravic vseh državljanov Že v nedeljski številki smo poročali o zelo zanimivi tiskovni konferenci, ki jo je sklicalo v soboto Federativno demokratično gibanje v Trstu, na kateri pa so spregovorili o svojih problemih in dejavnosti še predstavniki Razsodišča za bolnikove pravice in pa predstavniki komaj pred kratkim ustanovljenega Združenja za pravice potrošnikov. Torej tri organizacije, ki ne predstavljajo, kot so predstavniki sami poudarili, nobenih novih političnih strank, ali gibanj, ki pa se soočajo s problemi, ki zadevajo danes človeka v njegovem vsakdanu, bolnika v njegovih pravicah v času bolezni tako doma, kot v bolniški oskrbi in še potrošnika, ki mnogokrat ne zna, ali P3 morda tudi ne zmore braniti svojih pravic. Prva ugotovitev, ki nas je ugodno presenetila, je bilo že to, da je pred; sednik Federativnega demokratičnega gibanja v Trstu dr. Lorenzo Toresin1 v svojem poročilu o nalogah in namenih tega gibanja spregovoril tudi o manjšinah in tu posebej o slovenski manjšini in njenih pravicah. Druga prijetna ugotovitev je bila ta, da je Razsodišče za bolnikove pravice izdalo svojo 1*; stino o teh pravicah tudi v slovenščini ter je listina na razpolago vsem, ki bi se z njo želeli podrobneje spoznati na sedežu Razsodišča, ki je v Drevoredu XX. septembra 56/1. Tu lahko bolniki, ali njihovi sorodniki dobijo tudi vse informacije in nasvete glede pravic, ki jih mora uživati bolnik, tako v času zdravstvene oskrbe doma, kot tudi v bolnišnici. Prav to razsodišče pripravlja za 14. junij protestno manifestacijo pred novo bolnišnico na Katinari, z zahtevo, da dobi omenjeno razsodišče svoj prostor v tem objektu, kot ga ima na primer že v nekaterih drugih italijanskih bolnišnicah. Zanimiv je bil tudi poseg predstavnika Združenja za pravice potrošnika, ki je prav pretekle dni izvedlo v Trstu listkovno akcijo s seznamom nekaterih storitev občinskega podjetja ACEGA, ki naj bi jih potrošniki plačevali dražje, kot bi to sicer morali. Na tiskovni konferenci so se oglasili tudi predstavniki Federativnega demokratičnega gibanja iz Gorice dn Vidma, navzoč pa je bil tudi vsedržavni tajnik gibanja Alessandro Lananna, ki je naštel razne akcije in iniciative, ki jih to gibanje pripravlja za bližnjo prihodnost in ki naj bi zajele čim širši krog prebivalstva. Protest študentov Spominska svečanost ob 40. obletnici nacifašističnega zločina Višje šole za prevajalce Več kot 500 študentov Višje šole modemih jezikov za prevajalce pri tržaški univerzi je pristojnim obla stem predložilo zahtevo, naj vlada z zakonskim osnutkom zagotovi šoli u-gled, o katerem menijo, da je zaradi neurejenih razmer predvsem na področju izobraževalnega kadra zelo o grožen. Višjo šolo za prevajalce so u-stanavili pred nekaj leti in kljub temu da je edina fakulteta v Italiji, ki zagotavlja diplomo za prevajalca, je polovica njenih docentov nameščena na osnovi zasebnega prava, ki določa, da se istemu docentu ne more poveriti učnega predmeta več kot trikrat v petih letih. V sled teh določil je letos ostalo nekritih 23 predmetov. Študenti tudi ugotavljajo, da veliko profesorjev poučuje predmete, kot so simultano, konsekvenčno in specializirano prevajanje, ne da bi imeli globljega znanja, saj do leta 1980 sploh ni bilo diplome za te predmete. Prav zaradi teh in drugih neustreznih predpisov se študenti nadalje bojijo, da bodo nameščeni v prihodnjem letu profesorji, ki so diplomirali iz literarnih predmetov in ki imajo potrebne pogoje, ne pa prakse. »Edini, ki lahko poučujejo te predmete, so prevajalci in tolmači«, pravijo študentje in zato zahtevajo od vlade, naj položaj zakonsko reši. Pri tem pa opozarjajo še na neustrezne prostore in na obljube izpred nekaj let, ko so jim zagotovili nove, o katerih pa ni ne duha ne sluha. Na komemoraciji talcev pri Proseku zahtevali prepoved fašistične provokacije v Bazovici Na kraju, kjer so nacifašistični krvniki pred 40 leti zverinsko obesili 10 talcev iz represalije za dva orožnika, ki sta bila ubita v oboroženem spopadu s partizani, so se vaščani s Proseka in Kontovela v nedeljo poklonili njihovemu spominu. Slovesnosti na proseški gmajni, nedaleč od proseške železniške postaje, so se poleg domačinov udeležili še številni vaščani iz bližnjih kraških vasi, predstavniki krajevnih in vojaških oblasti, jugoslovanski konzul v Trstu Nikolič, bivši borci in predstavniki borčevskih organizacij. Nedeljska komemoracija ni bila le obujanje spomina na tragični dogodek izpred 40 let. Udeleženci svečanosti so s svojo prisotnostjo potrdili, da so v srcih naših ljudi še globoko živi svetli ideali naših borcev za svobodo. Oba govornika na komemoraciji, predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin in devinsko-na-brežinski podžupan Vittorino Caldi, sta opozorila, da moramo prav v teh idealih najti oporo in iz njih črpati svojo moč za dokončno dosego tistih pravic, na katere Slovenci v Italiji zaman čakamo že 39 let, od konca druge svetovne vojne sem. Tako Budin, kot Caldi sta z za- skrbljenostjo omenila zadnjo provokacijo, s katero se bo morala soočiti slovenska in vsa demokratična javnost še ta teden. »V napovedanem fašističnem shodu v Bazovici vidi, po lanskoletnem rovarjenju mladih fašistov po kraških vaseh, ves demokratični Trst jasno provokacijo, ki lahko zadiobi v našem obmejnem pasu mednarodno razsežnost. Naša dežela bi morala predstavljati zaradi svoje lege most med dvema državama, bi morala pripomoči k tesnejšemu medsebojnemu spoznavanju in sodelovanju, ne pa k razdvajanju, kot si zastavljajo fašisti z manifestacijo v Bazovici«, je dejal med drugim Miloš Budin, ki se je ob tem spomnil lanskih pohodov po kraških vaseh in prav na podlagi nevarnosti takih akcij zahteval naj pristojne oblasti, kljub sklicevanju fašistov na volilne zakone prepovedo shod MSI v Bazovici. »Nočemo nobenih nasilnih spopadov in nestrpnosti, ker smo prepričani v miroljubno medsebojno sodelovanje«, je dejal Budin ob koncu. Caldi je omenil, da so Slovenci teh krajev od leta 1922 že preveč pretrpeli pod fašizmom. »Zato naj gre s tega kraškega travnika poziv oblastem, naj prepovedo nadaljnje provokativne manifestacije«, je dodal. Pred obema govoroma so predstavniki društev, organizacij in ustanov položili venec ob spomenik talcem-Proseška godba in pevski zbor Va" silij Mirk sta se oddolžila spominu talcev z žalostinkama, nakar se je predsednik sekcije VZPI - ANPI Ma-rio Briščik spomnil žalostnega dogodka izpred 40 let. Pri tem gre omeniti, da je še vedno sporno število talcev, ki so jih nacdfašisti obesili. Po nekaterih virih — in na te se je opiral Briščik na nedeljski manifestaciji " naj bi jih bilo enajst, medtem ko o-menjajo očividci tistega tragičnega dogodka vedno deset talcev. Verjetno bi bilo prav, da bi na podlagi virov in pričevanj čimprej popolnoma toč; no osvetlili nacifašistični zločin pr* proseški železniški postaji in tako razčistili to sporno vprašanje. Pred spomenikom talcem sta nato mladi Laura Perini in Ksenija Starc recitirali Udiovičevo »Poslednjo minuto«, Livio Albi pa Kajuhovo »Materi padlega partizana« in v italijanščini »Balado partizana«. Svečanost so sklenile pesmi pevskega zbora Vasilij Mirk, ki je zapel ob spremljavi harmonikarskega ansambla krajevne podružnice Glasbene matice in koračnice domače godbe na pihala. Ves program je povezovala Marina Grilanc. Tržaški zdravniki kompaktno stavkali Tudi tržaški zdravniki vseh 'kategorij (splošni, specialisti, bolnišniški, itd.) so se kompaktno udeležili včerajšnje vsedržavne stavke, tako da so bile vse zdravstvene storitve skrčene na najbolj nujne primere. Zdravniki v bolnišnicah so jamčili le enega zdravnika na izmeno, medtem ko se je delo v oddelkih za nujno pomoč normalno nadaljevalo, sicer s pospešenim ritmom, kajti z razliko od drugih dni se je pri njih zglasilo precej več pacientov, ki bi se drugače obrnilo na splošnega zdravnika. V bolnišnicah včeraj ni bilo odpustov. Zdravniki iz vse Italije so se odločili za tako masovno in skrajno akcijo, ker hočejo protestirati proti neustreznemu in spolitiziranemu načinu u-pravljanja zdravstva, ki ne upošteva potreb bolnikov in zdravstvenih delavcev. V svojih komunikejih niso razne sindikalne kategorije zdravnikov štedile z ostrimi kritikami na račun političnega razreda in raznih inštitucij, predvsem pa krajevnih zdravstvenih enot. Praznik revije »Noi donne« v Križu štiridesetletnica izhajanja neke revije je pač takšna obletnica, ki ji je treba posvetiti določeno pozornost. Zato je tržaški pokrajinski koordinacijski odbor Zveze žensk Italije ob 40-letnici glasila organizacije »Noi donne« priredil dvodnevni praznik v Križu, v nedeljo popoldne pa je bila o pomenu revije krajša debata. Zajeti v skopih besedah 40 let dela in venomer težkega življenja »Noi donne« ni mogoče, zato se je Ester Pacor, ki je govorila v italijanščini, omejila na nekatere pomembnejše prelomnice ali na tista vprašanja, ki od nekdaj izpričujejo zavzetost revije v doslednem prizadevanju za dosego ženske enakopravnosti in za kultumo-družbeno osvobajanje žensk. Breda Pahor, ki je govorila v slovenščini, pa se je predvsem osredotočila na odnos Slovenk do raznih glasil, tako italijanskih kot »osrednjih« slovenskih. Pri tem je omenila tudi odnos tukajšnjih slovenskih žensk do ženskega gibanja. Iz srečanja pa je predvsem izzvenel poziv, da bi vse ženske denarno podprle revijo, ki je v še hujšem položaju kot doslej, ker je pač revija, ki jo izdajajo ženske same, ki so se združile v posebno zadrugo. Ob koncu pa so vsem tistim ženskam, ki so širile in prodajale revijo v raznih krajih na Tržaškem, podelili skromno priznanje za njihovo dolgoletno delo. Kulturna prireditev šempolajskih šolarjev Učenci osnovne šole v Šempolaju so imeli prejšnji četrtek nadvse prijetno in lepo kulturno zaključno prireditev. Večer se je začel z zborčkom flavt, izvajalci so zaigrali nekaj narodnih in drugih motivov, nakar se je začelo predvajanje diapozitivov, v katerih je bil prikazan celoten potek šolskega leta, od izletov do zimovanja in drugih veselih dogodkov, ki so popestrili življenje na šoli. Diapozitive so na prisrčen način komentirali učenci sami in prisotni so se lahko od srca nasmejali. Med vsem tem pa je tudi pevski zbor prišel do izraza in zapel nekaj narodnih melodij ob spremljavi harmonike Rada Miliča. Ob končani proslavi so se učenci in starši zbrali okrog spomenika Stanku Grudnu, po katerem je šola poimenovana, in z enominutnim molkom, s petjem in cvetjem počastili vse padle za svobodo. Večer se je zaključil z družabnostjo ob prisotnosti staršev, učencev, učiteljic in drugih prijateljev. • Komunistične sekcije iz Križa, s Proseka in iz zgoniške občine prirejajo danes ob 18.30 v kriškem Ljudskem domu manifestacijo o bližnjih evropskih volitvah. Na shodu bodo sekcije tudi predstavile kandidata KPI za evropski parlament iz Furlanije - Julijske krajine in sicer deželnega tajnika Giorgia Rossettija in neodvisnega kandidata, univerzitetnega profesorja Dar ka Bratino. Nebo in zemlja, človek in njegovo trpljenje vsebina slik iraških slikarjev v Rimanjih V soboto zvečer je bila v Babni hiši v Ricmanjih otvoritev zelo zanimive razstave dveh tujih slikarjev — Kurdistanca Azada Karima in Arabca Hamida Tahirja, ki sta bila gosta KD »Slavec« iz Ricmanj ter Društva zamejskih likovnikov. Prvega so tržaški Slovenci že spoznali, saj je lani decembra razstavljal v KD »lyan Grbec« v Skednju, drugi se je tokrat prvič predstavil v Ricmanjih. Bil je to lep večer, pravo doživetje za ljubitelje slikarstva, prav goto- vo pa tudi uspeh za organizatorje, ki so pripomogli, da je prišlo do te razstave in ki so tudi prispevali, da je ves večer potekel v prijetnem in prijateljskem razpoloženju. Tokrat ni bilo kulturnega programa, ki ponavadi spremlja otvoritve slikarskih razstav. In vendar ni bila prireditev dolgočasna, ali nezanimiva. Za to je najprej poskrbel prisrčen pozdrav predsednika domačega društva Sergija Vatovca, ki je zaželel umetnikoma (navzoč je bil le Ka- rim, Hamid Tahir ni mogel priti uj* razstavo) še obilo uspehov, nato kra tek pozdrav predsednika Društva zfl mejskih likovnikov ing. Sergija L sarja, govor Marte Werk - Volkov -ki je oba umetnika podrobneje Vr^a stavila in kot vedno prisrčen PD*". njune slikarske umetnosti S s )e sledila kon-le zbor hvaležno nagradila s l0Phm aplavzom. koncertom je vaščane in goste Ti**v^ Predsednik PD Slovenec Bo-s Žerjal, ki je po pozdravu parti- zanskemu zboru dejal naslednje: »Govoriti danes o prirejanju tovrstnih praznikov pomeni govoriti o prireditvah, ki so pa čeprav posredno vključene v naš boj za priznanje naših pravic na celotnem ozemlju Furlanije - Julijske krajine, kjer živimo Slovenci. Pomeni da smo tu, da smo s svojo prisotnostjo aktivni činitelji naše bitnosti in ustvarjanja, da nismo zgolj folklora, kot nas večkrat prikazujejo nam nenaklonjene sile. Naš praznik je praznik domačega vinogradništva, ki daje naši vasi pečat bogatega in razvitega kmetijstva: pečat, ki še enkrat izpričuje dejstvo, da smo tu, da je ta zemlja naša.* Boris Žerjal je zaključil s pozivom, naj se vaščani aktivneje vključijo v delovanje društva, še posebno zato, ker bo PD Slovenec prihodnje leto praznovalo 85-letnico obstoja in 15-letnico praznika vina. Po koncertu Tržaškega partizanskega zbora so zazveneli prijetni akordi ansambla Pomlad iz Ricmanj, sinoči pa se je praznik zaključil z nastopom ansambla fAIMS z Opčin, ki je živahno pozabaval še kar številne' goste. Ris Pri padcu s strehe poslopja v Ul. Costalunga 43 je včeraj nekaj minut po 15. uri izgubil življenje 22-letni Nevio Cattaruzzi, ki je stanoval nedaleč, na hišni številki 47. Njegovo truplo je prvi opazil sosed, ki je nemudoma obvestil Rdeči križ in policijo. Za mladega fanta pa ni bilo več pomoči: pri padcu z večmetrske višine se je tako hudo poškodoval, da je bil pri priči mrtev. Jev šlo za nesrečo ali za tragično odločitev? Policija se nagiba k drugi domnevi, kajti Neviov oče je policistom povedal, da je bil sin že dalj časa v hudi depresiji, ker ni našel zaposlitve. Zadnjič ga je videl le nekaj ur prej, med kosilom, ko mu je Nevio napovedal, da misli na sprehod. Kaže pa, da se je povzpel sko- Obvestilo izletnikom v Grčijo Primorski dnevnik obvešča izletnike v Grčijo, da lahko dvignejo programe v potovalnem uradu Audora od četrtka, 7, junija, dalje. zi okno zadnjega nadstropja bližnje stavbe in s strehe skočil v prazno. Deželni svet o ladjedelstvu Današnja seja deželnega sveta bo posvečena problemom ladjedelstva v naši deželi ter sploh vprašanjem, ki so povezana s položajem podjetij z državno soudeležbo. Sklep o posvetitvi seje tem vprašanjem je izšel s srečanja, ki so ga imeli načelniki svetovalskih skupin in predsednik deželnega odbora Comedi prejšnji teden z delavskim svetom ladjedelnice Ital-cantieri, v kateri je nastal hud položaj, predvsem kar zadeva zaposlitev. Rajonski sveti Jutri ob 18.30 se na Opčinah sestane rajonski svet za vzhodni Kras, ki bo med drugim obravnaval nekatera Vprašanja urbanističnega značaja. Zapustil nas je naš dragi mož in oče Josip Pangerc Pogreb bo jutri, 6. t.m., ob 13. uri iz* mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopaišče v Dolino. Žalujoča žena, sinova ter hči z družinami. Dolina, Kreglje, 5. junija 1984 T Umrl je naš dragi mož, * oče, brat, ded in stric Viko Sancin (KOTALI) Od njega se bomo poslovili jutri, 6. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev. Žalujoči žena Angela, hčerka Inči z možem, sestra Lidija in brat Benjamin ter drugo sorodstvo. Skedenj, 5. junija 1984 T Za vedno nas je zapustil I naš dragi mož. oče in nono Lodovico Schillani (VIKO) Pogreb bo jutri, 6. junija 1984, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinaro. Žalostno vest sporočajo: žena Zorka, sin Marino, hči Luciana in nečak Samuele. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Rovte, Trst, 5. junija 1984 Ansambel TPPZ P. Tomažič izreka iskreno sožalje bivšemu članu Marinu Schillaniju in družini ob izgubi dragega očeta. Ravnatelj, profesorji in učenci srednje šole na Katinari izražajo i-skreno sožalje gospe Wandi Čok in družini ob smrti očeta. Občinsko združenje prostovoljnih gasilcev Breg - Dolina izraža globoko sožalje poveljniku Igorju Petaroslu in družini ob bridki izgubi none Antonije. Severo 149 (Univerza) Tel.: 998688 Ul. F. Severo 4 (Sodišče) Tel.: 60354 TRST Uspešen obračun razstave vin v Zgoniku Praznik petja na Opčinah Mladinski pevski zbor »Vesela pomfad« z Opčin je pretekli konec tedna poskrbel za pravi praznik zborovskega petja na Opčinah. Najprej je v soboto gostil mladinski zbor osnovne šole »Boris Kidrič« iz Ajdovščine, ki je imel ob 18. uri v Prosvetnem domu koncert pod vodstvom Marinke Šuštar. V nedeljo pa je skupaj z istoimenskim otroškim zborom na vrtu Finžgarjevega doma priredil 3. praznik mladih pevcev »Vesela pomlad«. Nastopila sta oba zbora - prireditelja, kot gostje pa pevski zbor »Zvonček« z Repentabra, otroška folklorna skupina SKD Tabor, i'uzionist Ivo Valetič in ansambla Taims in Galebi, ki sta poskrbela za ples ob družabnih igrah in okrepčilu. Na slikah : prizora s sobotnega koncerta (zgoraj) in nedeljskega "pevskega praznika na Opčinah. fr Tridnevna jubilejna 20. razstava vin v Zgoniku je s svojim pestrim kulturnim in športnim sporedom, ki jo je spremljal, privabila res lepo število obiskovalcev. K uspehu je brez dvoma prispevala prizadevnost vseh dejavnikov v občini,-od občinske uprave, kulturnega društva »Rdeča zvezda« in športnega krožka »Kras«, do posameznikov in seveda razstavljalcev vin, ki so bili s kakovostjo svojih izdelkov glavni protagonisti uspele prireditve. Zaključila se je v nedeljo ob dobro založenih kioskih in plesu. Na sliki: na nedeljskem kultumo-šporinem popoldnevu je nastopila tudi godba na pihala »Viktor Parma« iz Trebč. Agent fotOflgX H3 za Tržaško In Goriško pokrajino Fotokopirni stroji z uporabo navadnega papirja Prodaja: TRST — Ul. M. della Libertà 13/A Tel.: (040) 64212 FOTOKOPIRNI SERVIS NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje SOŽITJE V LUČI VATIKANSKEGA KONCILA II. v ponedeljek, 11. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Govoril bo tržaški škof MSGR. DR. LORENZO BELLOMI 4.MLADINSKI NA 184 Klub mladih raziskovalcev Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev Slovenski raziskovalni inštitut Narodna in študijska knjižnica, Odsek za zgodovino VABIJO SLOVENSKE DIJAKE NA 4. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR 27. avgust - 8. september 1984 Prijava in vpis udeležencev na sedežih: SLORI — Trst, Ujca Gallina 5, od 8. do 13. ure in od 15. do 17. ure NŠK, OZ — Trst, Ulica Petronio 4, od 8. do 13. ure SLORI — Gorica, Ulica Malta 2, od 8. do 13. ure in od 15. do 17. ure ŠOLA GLASBENE MATICE TRST V petek, 8. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4 OSREDNJA AKADEMIJA Nastopajo gojenci vseh oddelkov šole Glasbene matice in harmonikarski ansambel SYNTHESIS 4. Vabljeni! mali oglasi razna obvestila Osnovna šola F. Venturini iz Boljunca vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 6. junija, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren. šola Glasbene matice vabi na Osrednjo akademijo, ki bo v petek, 8. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Klub mladih raziskovalcev vabi vse člane na sejo, ki bo jutri, 6. junija, ob 15. uri. Osnovnošolci s Peska vabijo starše in vaščane na razstavo in zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo, 10. junija, ob 10.30 v šolskih prostorih. SPDT prireja v četrtek. 7. junija, v Gregorčičevi dvorani ob 20. uri sestanek udeležencev Tabora Aosta '84. Ob tej priliki bo prof. Peter Suhadolc predvajal diapozitive o vzponih na Monte Roso in Gran Paradiso. Nastopi šole Glasbene malice: danes, 5. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; jutri, 6. t.m., ob 18.30 nastop na šoli Glasbene matice v Trst in ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; v soboto, 9. t.m., ob 20.30 nastop v dvorani na Kontovelu; v ponedeljek, 11. t.m., ob 20.30 nastop v dvorani I. Gruden v Nabrežini. Krožek P. Tomažič vabi v četrtek, 7. junija, ob 20.30 v Ul. Capitolina 3 na okroglo mizo z naslovom Slovenski narodni prostor v zavesti mladih. Sodelujejo mladinci iz Trsta in Ljubljane. telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure PODARIM kužka. Tel. 040/229-149. BRUNO ŠKERK iz Trnovce ima odprto osmico še jutri, 6. jčnija. V NEPOSREDNI okolici mesta je naprodaj prenovljena hiša z lastnin dvoriščem, garažo in vrtom. Možnost za; menjave z večjo z doplačilom z istimi ponudbami. Pisati na Primorski dnev; nik - Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, Trst. PRODAM 3 vinske betonske sode od 5, 7, 11 hi in drugo vinsko opremo. Tel. 040/228-145. ZELO UGODNO prodam Peugeot 505 GR 1981, prvi lastnik za 5.500.000 lir. Informacije tel. 040/824-801 po 20. uri. PRODAM Autobianchi Elite 112, staro 8 'mesecev, 11.000 km. Tel. 040/220-363. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst. PRODAM motorno kolo Peugeot 103. Tel. 040/22613 ali 228-547. ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE od 6 do 10 oseb oddamo v najem za mesec junij, delno julij in za ves avgust komfortno lovsko kočo v osrčju Logarske doline po zelo nizki ceni. Informacije iz prijaznosti pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Cicerone 4. INŠTRUKCIJE iz matematike in fizike dajem na domu. Tel. 003865/21972. MEDICINSKA SESTRA išče dvakrat tedensko zaposlitev po 4 ure. Tel. na št 040/231-741. Tatjano in Vitjana Sancina je osrečil mali DEVAN Staršem čestita. Devanu pa ieli, da bi zrasel v krepkega fanta. KD Valentin Vodnik. menjalnica POTOVALNI URAD »AURORA* prireja 14., 22., 24. junija ter 1. in 2. julija enodnevne izlete na Brione Cena izleta 58.000 lir. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu »/Xu-RORA« v Ul. Cicerone 4, tel. 040/60261. Ameriški dolar 1.650.—■ Kanadski dolar 1.260.- Švicarski frank 744.— Danska krona . 176.— Norveška krona 215.— švedska krona 206.- Holandski fiorini 548.50 Francoski frank 199.50 Belgijski frank . 27.50 Funt Sterline . 2.315.- Irski šterling . 1.875.- Nemška marka 615.- Avstrijski šiling 87.50 Portugalski eskudo 11.- Japonski jen . 6.- španska nezeta 10.- Avstralski dolar 1.450.- Grška drahma . 14.- Debeli dinar . 11.25 Drobni dinar . 11.80 todBij BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p A rnur - ulica r filzi 10 ^2" uv^uli w Lloyd Triestino M/ n DIONEA Sporočamo cenjenim strankam, da je motoma ladja Dionea dne 2. 6.1984 pričela opravljati vsako soboto z odhodom iz našega pristanišča ob 7. uri sledečo linijo: TRST - GRADE2 GRADE2- TRST - POREČ - ROVINJ - PULJ - POREČ - - IRI FINMARE — Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD F. Venturini priredi 9.. 10. in 11. junija Sagro na Krmenki. Vsak večer ples z ansamblom Aries. Vabljeni! Junijska serenada — ljubezenske pesmi poje Obalni oktet. Umetniški vodja Matjaž šček, pesmi bere David Malalan. V Trebčah jutri, 6. junija, ob 21. uri. Na koncert vabi KD Primorec. izleti SPDT prireja v nedeljo, 10. junija, avtobusni izlet na Koroško na območje Zahodnih Gur in v Bilčovs, kjer bo 13. srečanje planincev treh dežel. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno jutri, 6. junija. Združenje Union Podlonjer - Sv,- Ivan prireja enodnevni izlet 30. junija (sobota) v Ljubljano ob priliki Kmečke ohceti. Informacije vsak torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, 2. nadstr., tel. 040/732-858. gledališča VERDI Spomladanska simfonična sezona 1984 — V petek, 8. t.m., ob 20.30 (red A) trinajsti koncert. Dirigent Daniel Oren, violinist Salvatore Accardo. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic, tel. 631-948, od torka dalje. CANKARJEV DOM - Ljubljana Velika dvorana V petek, 8. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Mala dvorana V četrtek, 7. junija, ob 20. uri: Retrospektiva filmov Konija Steinbacherja. Okrogla dvorana Danes, 5. junija, ob 20. uri: Podobe trenutkov, ponovitev. V četrtek, 7. t.m., ob 22. uri: A. Bo-jetn »Pogovori v hiši Karlstein«. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 5. junija, ob 16. uri: Eugene O’Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Predstava za srednješolski center Vojvodina iz Tolmina v gledališki dvorani v Solkanu. kino Ariston 16.30 — 22.00 »I miei problemi con le donne«. Režija Blake Edvvards. Buri Reinolds, Julie Andrews. Eden 17.30 — 22.15 »Halloween III. - Il signore della notte«. Fenice 17.30 »Razza violenta«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Tommy e Laurie erode couple». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Eccitanti e perverse«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »L'uomo che cadde sulla terra«. David Bowie. Grattacielo 16.30 — 22.00 »La finestra sul cortile«. Mignon 17.00 — 22.15 »Timerider«. Capitol 16.30 »Hot Dog«. Aurora 16.15 — 22.00 »Fratelli nella notte«. G. Hackman. Moderno 17.30 — 22.00 »Due come noi«. John Travolta, Olivia Newton John. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »II grande momento«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 — 21.30 »Quelle viziose di buona famiglia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 15.30 — 22.00 »The Blues Brothers«. Alcione 16.00 — 22.00 »Un mercoledì da leoni«. včeraj-danes Danes, TOREK, 5. junija FERDO Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.33 — Luna vzide ob 11.01 in zatone ob 1.16. Jutri, SREDA, 6. junija MILUTIN Vreme včeraj: temperatura zraka 18,7 stopinje, zračni tlak 1009,4 mb ustaljen, veter 20 km na uro jugozahodnik, vlaga 63-odstotna, dežja je padlo 1 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 20 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Terreni, Cristian Doro, Erik Zerovaz, Elisa Sifanno, Cristian Degrassi, Andrea Biloslavo, Devan Milic. UMRLI SO: 53-letni Ruggero Zacchi-gna. 80-letni Giovanni Viezzoli, 74-letna Iolanda Marsilio vd. Giostra, 61-Ietni Simeone Busan, 75-letni Rodolfo Guni, 51-letni Dante Squicciarini, 78-letni Lodo-vico Sancin, 73-letni Enzo Marchesini, 81-letna Maria Butti vd. Gattinoni, 58-letni Lodovico Schillani, 75-letna Margherita Notarstefano vd. Verzegnassi, 77-letni Paolo Poniz, 78-letni Ottone Gri-selli, 48-letni Hayrettin Yenicil. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke Danes bo ugasil 7. svečko ANDREJ ŠTOKA. Vse najboljše in da bi bil zdrav, vesel in vedno tako priden v šoli mu želijo sestrična Alenka, stric Darjo, teta Majda in nona Zora. Dragi nono BRUNO! 42 poljubčkov ti pošilja tvoja vnukinja Sonja. Dragi tate! Ob tvojem 42. rojstnem dnevu ti kličemo še na mnoga srečna in zdrava leta hčerke Franka, Kristina ter Katja z Jožkom. Danes praznuje 42. rojstni dan BRUNO ŠKERK iz Trnovce. Vse najboljše mu želijo žena Danica, mama Marija in ostali. S festivala v Chiancianu Le povprečna raven TV nadaljevank Evropska proizvodnja televizijskih serijskih filmov je na zelo nizki ravni: te je ocena žirije na Festivalu televizijskih serijskih filmov in nadaljevank, ki se je končal v soboto zvečer v Chiancianu. Na festivalu »Teleconfronto 1984« namreč niso podelili nagrade za najboljši televizijski serijski film in za najboljšega igralca, preostale tri nagrade pa so potovale vse na nemško govoreče področje. Nagrado za najboljšo TV nadaljevanko je prejela zaJhodnonemško - avstrijska koprodukcija »Lebenslinen« režiserja Keatha Kratza, zgodba revščine in bede ob koncu prve svetovne vojne: Marianne živi s petletno hčerko v vagonu, v tovarni dela za varilca, službo, ki je še za moškega zelo naporna. Mož se vrne iz vojne in prevzame svojo staro službo v tovarni, Marianne ostane tako brezposelna; živeti v troje v vagonu je težko, Marianne zato odide s hčerko k materi na podeželje. Vendar je ljubezen močnejša in družina se zopet združi v vagonu. Žirija, ki ji je predsedoval Tržačan Franco Giraldi, sestavljali pa so jo še Marion Edwards, Ljubomir Radičevič in Juri Vybomov, je svojo odločitev utemeljila predvsem z izredno realistično postavitvijo, v skladu z avstrijskimi literarnimi tradicijami in z veliko občutenostjo opisa prepletanja dogajanj od konca prve svetovne vojne skoraj do druge svetovne vojne. Za glavno vlogo v tem filmu je prejela Eva Linder nagrado za najboljšo igralko »za inteligenco in občutek«, s katerima je podala ta težek lik. Posebno nagrado pa je žirija podelila vzhodnonemški nadaljevanki Martin Luther (režija Heide Hess, glavna vloga Ulrich Thein) za pozorno in bogato zgodovinsko vsebino in za visoko strokovno raven izdelave. Gre seveda za življenjepis protestantskega voditelja najbolj problematičnih letih, ob 1517 do 1527: pet nadaljevanj po poldrugo uro. Kaj pripravlja italijanska televizija Na festivalu v Chiancianu je bila seveda posebna pozornost namenjena produkciji italijanske radiotelevizije. RAI je predstavila sedem filmov (nekatere izven konkurence) in retrospektivo TV detektivk. Prvo omrežje le predstavilo TV nadaljevanko »Progetto Atlantide« (režiser Gianni Serra, v glavnih vlogah Daniel Gelin, Mar-Pessa Djian, Mita Medici). To delo so Pripravili v koprodukciji s francosko televizijo Antenne 2. Gre za pol ljubezensko in pol vohunsko zgodbo: evropske države hočejo spremeniti Saharo v rodovitno zemljo in skličejo veliko konferenco. V Saharo pošljejo novinarja, da bo v propagandnem duhu razvil to namero, slednji pa se zaljubi v neko domačinko, ki ga prepriča, da mora Sahara o stati nedotaknjena. Vmešajo se tudi nekatere tajne službe, ki imajo v Sahari svoje interese, tako da se vsa zadeva zaplete: malo vsega, a konec koncev vse skupaj zelo skromno. RAI 1 je predstavila tudi dve seriji televizijskih filmov. Gre za cenene filme, tako kar zadeva stroške za realizacijo kot tudi kvaliteto samo. Prva serija nosi naslov TIK in opisuje dogodivščine lastnika mednarodne avto-Provozniške družbe, njegove hčere (ki rada pretepa moške) in njegovih dveh šoferjev. To naj bi bili dinamični filmi ameriške vrste, a tudi tu je vse sku-Paj zelo skromno. Dinamike je premalo, krajinske scene so predolge, tako da filmi ne presegajo kvalitete po yprečnih ameriških TV filmov. Serijo Je režiral Tornino Valeri, v stalnih violati pa nastopajo Adolfo Celi, Renato D’Amore, Christian F remont in Alba Mottura. Druga serija pa nosi naslov »Interna ti onal Airport« in opisuje dramatične, patetične in tudi komične dogodke na mednarodnem letališču (sprva je bil naslov serije Fiumicino, a so sindikati protestirali, češ da je vsebina žaljiva za uslužbence). Gre za 26 polurnih filmov, verjetno pa jih bodo pripravili še nadaljnjih 26. Snemanje teče kot na tekočem traku: štiri dni za film. Režiserja sta dva: Paolo Poeti m Enzo Tarquini. V stalnih vlo-gah pa nastopajo Adolfo Celi, Dalila di Lazzaro, Orazio Orlando, Gianni Garko, Margherita G uzzinati in Rarbara Cupisti. Ti filmi so relativno poceni, saj stane polurni film približno 40 milijonov lir, kar je vsekakor zelo malo. Medtem ko bo se- rija TIR verjetno pripravljena že jeseni, pa filmov o letališčih letos zagotovo ne bomo videli in bodo torej na sporedu šele prihodnje leto. Drugo televizijsko omrežje je predstavilo dva serijska filma. Prvi, »La vigna di uve nere« (režija Sandro Balchi, glavni vlogi Mario Adori" in Lea Massari) bo na sporedu že ta teden v dveh nadaljevanjih, v sredo in v četrtek ob 20.30. Film, po istoimenskem romanu Li vie De Stefani obravnava probleme, ki so v Siciliji, kjer se dogajanja odvijajo, in kjer so še vedno tabuji, a zelo značilni za o-tok konservativnih tradicij : Casimiro se izseli iz domače vasi in v drugem kraju ga sprejme Concetta, prostitutka. Rodi mu dva otroka, a prostitutka na vasi ne more imeti otrok: da ju v rejo, deklico eni družini, fantka drugi. Minejo leta in Casimiro in Concetta se končno izselita, se poročita in vzameta nazaj otroka, ki pa sta že pubertetnika, gledata se z zanimanjem, zaljubita se, punca zanosi in tu se začne tragedija : Casimiro prisili hčer k sa momoru, Concetta zblazni in Casimiro obtoži sina, da je ubil sestro. Drugo televizijsko omrežje je predstavilo tudi nadaljevanko »I ragazzi di celluloide n. 2« z Massimom Ranieri jem in Roberto Paladini v glavnih vlogah. Zgodba opisuje življenje skupine filmskih entuziastov v Rimu od leta 1941 do leta 1948, torej od zadnjega obdobja fašizma do proglasitve republike in odobritve ustave. Gre za zgodbo brez konca, saj se ob izteku treh nadaljevanj življenje nadaljuje. Tretja televizijska mreža pa je predstavila televizijska filma iz serije »Cronaca quotidiana«. Gre za šest filmov, ki obravnavajo realne probleme. V Chiancianu so predstavili dva filma, »Silvia e Renato« režiserja Carla Ba-vagnolija o problemih rimske ljudske četrti in »Gelsomini D’Arabia« Maurizia Diliberta o integraciji tunizijske delovne sile v ribiškem mestu Ma-zara Del Vallo na Siciliji. Italijanska radiotelevizijska mreža je predstavila tudi zanimivo retrospektivo italijanskih detektivskih televizijskih filmov, posnetih med letom 1958 in letom 1974: Laura Strom in poročnik Sheridan sta bila seveda najbolj poznani osebnosti, prikazali pa so tudi filme, na katere smo že vsi pozabili in pravzaprav s tem nismo ničesar izgubili. Bogata udeležba, povprečna raven Ocena, da je bila raven prikazanih tutnov povprečna, ne velja samo za ‘bilijonske proizvode, ampak tudi za »ume drugih evropskih držav. Na festivalu v Chiancianu jih je sodelo-valo kar 16, med temi pa je nedvom-izstopal prikaz retrospektive angle-skih televizijskih filmov, seveda iz-ven konkurence: policijskih, detektivskih in predvsem komičnih, kjer so Angleži pravi mojstri. Jugoslavijo sta zastopala dva filma, ®°a proizvoda beograjske televizije: 5e‘° znana komedija »Pop Čira i pop opira«, ki jo je za televizijo priredil ktevan Sremac in režiral Soja Jova-"®vič (slikoviti prepiri med dvema Popoma, ker bi njuni ženi hoteli omožiti hčeri z učiteljem, ki je prišel v as. Učitelj je eden, možni nevesti QVe in tu se začnejo prepiri in pre-®2®fija) in nadaljevanka »Nesto iz-jO^nju«, pet nadaljevank plehke zgodil ° ameriški novinarki, ki pride v eograd, se zaljubi v nekega mladeni-a’ ki pa preveč lazi za ženskami. Zgodba se konča tako, da mora mladenič v bolnišnico, novinarka pa se vrne v ZDA. Če hočemo sedaj s skopimi besedami oceniti festival v Chiana"anu, lahko rečemo, da je evropska televizijska produkcija prikazala nekaj zanimivih TV nadaljevank, kar pa zadeva nanizanke in serijske filme je festival potrdil že večkrat izrečeno ugotovitev, da evropska proizvodnja še zdaleč ni kos ameriški. BOJAN BREZIGAR BERITE Novi Matajur radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi Remai 10.00 Televideo 10.15 Rim: lVOletnica ustanovitve karabinjerjev, prenos 12.00 Dnevnik 1 - Vesti 12.05 Pranzo in TV - pogovor pri mizi 13.25 Vremenska napoved 13.30 Dnevnik 14.00 Pranzo in TV pogovor z gledalci 14.05 40 let pozneje: 4. junij 1944 -osvoboditev Rima 15.00 Ital. kronike 15.30 Šola in vzgoja: Informatika 16.00 Secret Valley - 18. epizoda 16.25 II trio Drač - risanka 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Koncert godbe na pihala karabinjerjev 18.00 Sulla rotta di Morosini - 1. del 18.30 II gran teatro del West 19.00 Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah 20.00 Dnevnik 20.30 Giallosera: La prova finale 21.50 Evropska politična tribuna 22.40 Dnevnik 22.50 Quark - znanstvena oddaja Potovanje v svet znanosti 23.40 Dnevnik 1 - Nočne vesti 23.50 Šala in vzgoja Nacionalni parki v Evropi: švedska Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri Ljubljana 16.35 Teletekst RTV Ljubljana 16.50 Šolska TV: Kdo govori v imenu zemlje 17.50 Poročila 17.55 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec v sosedovem vjnogradu 18.10 Quterare - glasbena oddaja 18.40 Pisani svet: otroci pri delu 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 20.00 Šest čevljev zerrVje - TV nadalj. 21.05 Živeti od dela lastnih rok 21.50 Dnevnik II 22.05 Variacije V - glasbena oddaja Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja 17.00 Poročila 17.05 TV D - Poročila 17.30 Lov na duhove - TV film 18.00 Lovec - TV film 18.50 Risanke 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Obzorja: atom, ta neznanka dokumentarec 21.55 Zbogom Ringo - film 21.55 TV D - Vse danes 22.05 Veter in hrast - TV nadalj. CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - nadalj. 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help! - glasbena oddaja 12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito 13.25 Sentieri - nadalj. 14.25 General Hospital - TV film 16.50 Hazzard - TV film 18.00 La piccola grande Nell 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.25 II profumo del potere - 2 del 22.25 Mary Benjamin - TV film 23.25 Prima pagina speciale Europa 00.25 II diritto di uccidere - film RETEQUATTRO 8.30 Giatrus - risanka 8.45 Alberto il ciccione - risanka 9.00 Babil Junior - risanka 9.30 Chico - TV film 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 Film 12.30 Superamici - risanka 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Film 16.50 II magico mondo di Gigi 17.20 Masters, i dominatori dell’universo - risanka 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV novela 19.30 M’ama non m’ama 20.25 Un milione al secondo - kviz 22.45 Film 00.20 Buck Rogers nel XXV secolo ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 L’uomo del West - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bina bum barn 13.30 Evropska politična tribuna 13.35 La dinastia del potere 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem: Aktualnosti, igre, gostje L’apriscatole - nagradno tek. 15.45 67. Giro d’Italia 17.00 Vediamoci sul due - glasba, gledališke in knjižne aktualnosti 17.30 Dnevnik 17.35 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco Meteo 2 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 La tunica - film 22.40 Dnevnik 2 - Vesti 22.50 Iz našega žepa oddaja o potrošništvu 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 15.45 Šola in vzgoja: Kemija 16.15 Šola in vzgoja: Keramika 16.45 Sto mest Italije: Bologna 17.00 Qui Squadra Mobile - Tutto di lei trane il nome - TV film 18.25 L’orecchiocchio - glasbena odd. 19.00 Dnevnik 3 - Vesti 19.30 Evropska politična tribuna 20.05 Šola in vzgoja 20.30 3 sette - speciale: kamera Giannija Amelia 21.30 Torkov koncert: Simfonični orkester RAI iz Turina pod vodstvom Rafaela Fruhbecka De B.urgosa 22.30 Dnevnik 3 23.05 Studs Lonigan - 1. nadaljevanje Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednje vesti: BAZOVICA — Sestanek organizacij zaradi fašističnega zborovanja TRST — Napoved obiska delegacije skupščine SR Slovenije TRST — Manifestacija Slovenskega stalnega gledališča GORICA — Srečanje slovenskih in italijanskih dijakov SESLJAN — Vprašanje ureditve Se-sljanskega zaliva BAZOVICA — 10-letnica poimenovanja osnovne šole KRIŽ — Prireditev ZŽI ob 40-letnici revije »Noi donne« Zagreb 17.45 Kdor hoče, ta zmore 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Musica da camera 19.30 Dnevnik 20.00 Dialogi - notranjepolitična odd 20.55 Festove premiere: Pasla konje na betonu - film POSTAJE 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Camion - TV film 16.00 Bim bum barn Lalabel - risanka Strega per amore - TV film 17.30 Una famiglia americana 18.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Simon & Simon - TV film 21.25 Drive in 23.15 Missione disperata - film 00.15 Ironside - TV film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - nadalj. 16.00 Peyton Place - TV film 17.00 Shogun - risanka 17.30 Risanke 18.00 Lupin III - risanka 18.30 Sampei - risanka 19.00 Sam, ragazzo del West 19.30 Anche i ricchi piangono 20.20 Valanga - film 22.15 Šport 23.15 Hawaii, Squadra Cinque Zero 00.15 Si riparla dell’uomo ombra TRIVENETA 13.30 Voghi - risanka 14.00 Jabberjaw - risanka 14.30 Film 16.30 TV film 17.30 Top Cat - risanka 20.00 TV film 20.30 La doppia vita di Theophraste Longuet - TV film 22.00 II re del quartiere - TV film 01.15 Film TELEFRIULI 13.00 Starzinger - risanka 13.30 Mariana, il diritto di nascere 15.45 Film 17.15 Starzinger - risanka 18.15 Cara a cara - TV film 20.00 Mariana, il diritto di nascere 21.30 È nata una-stella - film 23.30 Grazie zia - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravčjica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Almanah: Veter raznaša besede; 8.45 Glasbeni potpuri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Giuseppe Verdi: Luisa Miller (2. in 3. prizor iz drugega dejanja in tretje dejanje); 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Folklora narodov Jugoslavije; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: »Miška Miki na dvoru kitajskega cesarja». Po ljudskem motivu napisala Lojzka Lombar. Izvedba : Radijski oder; 15.00 Naš jezik; 15.05 Tja in nazaj (Mladi mladim) 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: Nabrežinska godba, ki jo vodi Stanko Mislej; 18.00 Odprti dramski val: Vladimir Majakovski: »Velika žehta«. Komedija. Prevod: France Klopčič. Radijska priredba in režija: Janez Povše. Produkcija: Radijski oder (ponovitev). RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 645 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper; Med glasbo: 13.45 Slovenske ljudske pesmi in glasbila; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Za varnejši jutri - zav. skup. Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Najlepši operni spevi; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Jutranji glasbeni program; 7.00 Dober dan; 9.15 Edig Gaietti; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.10 šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program; 14.35 Popevka tedna; 14.35 Casadei Sonora; 15.45 Neuvrščeni; 18.00 Made in Jugoslavia; 18.45 R. Strauss: Sim-fonia delle Alpi, op. 64; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io 84; 10.40 Popevke skozi čas; 11.10 Martin Luther King; 11.30 ABC Rock; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.03 67. Giro d’Italia; 17.00 Evropska politična tribuna; 18.00 Zeleni vali 18.05 Srečanje z. . .; 18.30 Mala kronika Anne Magdalene Bach; 19.20 Na naših trgih; 20.00 I martedì del'a Signora Omicidi - 2. del; 21.00 Vrtiljak; 21.35 Večerna glasba : Franz Schubert; 22.00 Drevi tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 8.00 Shavuoth; 8.10 Otroštvo, kako in zakaj; 8.15 Radiodue predstavlja ; 8.45 Ala corte di Re Artusi; 1.10 Tanto è un gioco; 10.30 Radiodue ‘131; 12.45 Discogame; 15.00 Radiota-bloid; 16.35 Popoldanska glasba; 18.32 Glasbeni program; 19.50 Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 5.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; Zgodovinski roman; 8.35 Iz glasbenih šol; Republiška tekmovanja učencev in študentov glasbe; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za.. .; 11.05 Ali poznate. . .; 11.35 Naše pesmi in p esi; 12.10 Danes simo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; »Primorska poje« - (2. del) ; 20.35 Ma "di na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno; Ciganska poezija; 23.15 Iz filmov in glasbenih revij; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE V nedeljo je bilo v Pevmi poimenovanje šole po Jožetu Abramu Učenci, učiteljstvo, domačini in govorniki so neomajno voljo po razvoju naše narodnostne skupnosti »... In kot ti stojiš neomajen, ponosen, naj stoji slovenski dom do konca dni.« Ta napis iz enega Abramovih spisov, izrisan v velikih črkah pod simbolom Triglava, se je blestel na odru, na dvorišču slovenske osnovne šole v Pevmi, na nedeljski svečanosti poimenovanja šole po domačem župniku, pisatelju, dramatiku, planincu Jožetu Abramu. Skoraj tisoč ljudi se je zbralo na nedeljski prireditvi. Prišli so množično prebivalci Pevme, Oslavja in Štmavra (malokdo je ta dan ostal doma), prišli pa so tudi ljubitelji slovenske šole iz drugih krajev, nekdanji uči telji na pevmski oz. štmavrski šoli, zastopniki oblasti, izvoljeni predstavniki. Nekateri so poslali telegrame. Bili so prisotni predstavniki goriške ter drugih občin (župan Scarano, Primožič in Klanjšček), pokrajine dežele, manjšinskih organizacij, jugoslovanskega konzulata v Trstu. Ob vhodu so pevmska dekleta v narodnih nošah pripenjala na suknjiče ln obleke obiskovalcev lične značke z Abramovim portretom, o-biskovalci so dobili tudi zajetno brošuro, ki jo je šola, s finančno podporo krajevne skupščine izdala za to priložnost. Najprej je bilo na vrsti odkritje Abramovega reliefnega portreta, ki je v pritlični veži šolske stavbe. Odkril ga je eden najstarejših vaščanov, Tonče Maurič, Šolsko stavbo pa je blagoslovil msgr. Oskar Simčič. Pred kipom sta prisotne pozdravila, v obeh jezika, dva učenca šole, zapel pa je tudi štmavrski zbor. Prireditev na prostem je pričel učitelj David Sossou z dvojezičnim pozdravom. Zbor šolarjev, pod vodstvom Iva Bolčine, je zatem zapel dve pesmi. Predsednica sveta didaktičnega ravnateljstva Ljuba Bednarik - Čuk je povedala zakaj so starši in učitelji pred leti izbrali prav ime Jožeta Abrama, da bi po njem poimenovali šolo. Poimenovanja pa niso mogli izpeljati prej, ker je bila šolska stavba v popravilu. Zahvalila se je vsem, ki so sodelovali pri pripravi slovesnosti in posebej imenovala ‘ kiparja Franceta Goršeta ter sodelavce pri sestavi brošure Jožka Kraglja, Marijana Breclja, Vereno Koršič, Slavka Bratino in Marka Waltritscha. Zatem so učenci šole imeli recital o naših planinah z odlomki iz Abramovih spisov, ki jih je izbrala Ljubka Šorli Bratuž. Učenci so zatem zapeli še nekaj pesmi. V imenu vseh slovenskih osnovnih šol je učence ter druge zbrane ljudi pozdravil didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan. Župnik Jožko Kragelj pa je obširneje govoril o Jožetu Abramu, o njegovem vsestranskem delu na literarnem, planinskem, gospodarsko-social-nem in verskem področju. (Kragelj je znan kot dober poznavalec Abramovih del, saj je že izdal eno knjigo o njem, pravkar pripravlja še drugo, zajetnejšo izdajo.) Nastopila sta, vsak z nekaj pesmimi, še dekliški zbor iz Pevme in Oslavja, pod vodstvom Elde Gravner Nanuto, in moški zbor iz Štmavra pod vodstvom Gabrijela Devetaka, ki je kasneje še enkrat stopil na oder. Sledila je nato vrsta pozdravov. Goriški župan Scarano, ki je dejal da je zelo zadovoljen, da se šolska mladež zbira v tem lepem kraju in v prenovljeni šoli, je s citatom iz evan- gelija obžaloval, da se nihče od prejšnjih govornikov ni spomnil, da je goriška občinska uprava s svojimi sredstvi obnovila šolo, ko bi najbrž z manjšimi stroški te otroke prevažala s šolskim avtobusom kam drugam. Senator Battello pa je, prav tako s citatom iz evangelija, odgovoril rekoč, da je že čas, da bi parlament sprejel globalni zaščitni zakon. Mirko Primožič, ki je v imenu SKGZ daroval šoli Abramovo sliko, delo Silvana Bevčarja, je poudaril, da je ta šolska prireditev v trenutku spominov na mogočno slovensko enotno manifestacijo na Travniku, s katero smo Slovenci dali dostojen in kulturen odgovor vsem nacionalističnim nestrpnežem, ki bi nas najraje še naprej raznarodovali. Pozdravili so šc Damijan Paulin v imenu ZSO in ZSKP, Aleksandra Devetak v. imenu ZSKD (darovala je nekaj uokvirjenih slik slovenskih pesnikov in pisateljev) ter deželni svetovalec Drago Štoka. Govore je sklenil predsednik rajonskega sveta Aleš Figelj, ki je izrazil zadovoljstvo vseh vaščanov, da bo šola nosila ime Jo-žeta Abrama, se zahvalil občini za investicijo v popravilo šole ter izrazil tudi željo, da bi se čez leto dm lahko zbrali na podobni svečanosti, ob otvoritvi športnega igrišča za katerega, se vaščani prizadevajo dolgo vrsto let. Prireditev je potekla v najlepšem redu. Vsa zahvala učiteljstvu in u-čencem ter seveda mamicam otrok, ki so tudi pripravile zakusko z domačimi dobrotami. Ljudje so ob kozarcu briškega vinca še dolgo kramljali na šolskem dvorišču. (mw) Na slikah: občinstvo in otroški pevski zbor. CGIL potrjuje prejšnjo odločitev Jutrišnja splošna stavka nujna in neodložljiva V juniju bo padla odločitev o usodi tržiške ladjedelnice: ali bo obveljal načrt ustanove IRI, ki predvideva zreduciran je današnje ladjedelnice v nekakšen arzenal za popravilo in remont ladij, ali pa bo objekt ohranil tudi v prihodnje sedanjo značilnost visoko specializiranega podjetja za gradnjo novih ladij. Prav zato ni časa za odlašanje, pod takimi ali drugačnimi razlogi. Treba se je zganiti, sicer bo prepozno, jasno in brez polemik izjavljajo v pokrajinskem vodstvu sindikata CGIL, kjer so se odločili za jutrišnjo, šti-riumo splošno stavko, za ohranitev tržiške ladjedelnice, za ohranitev zaposlitvene ravni. Splošna stavka bo, kakor znano, tudi na Tržaškem, tudi tam oklicana samo na pobudo delavske zbornice CG IL. Drugi dve sindikalni zvezi, CISL in UIL, sta se od pobude distancirali, češ da je protest v tem času, neposredno pred volitvami neprimeren in daje možnosti strumentaliziranja, kar naj bi izkoristila CGIL. O razlogih za oklic jutrišnje štiri-ume stavke ter o okoliščinah, ki so privedle do tega, da je protest sklicala samo delavska zbornica CGIL je včeraj, na srečanju z novinarji govoril član tajništva CGIL Giuliano Bon, ki je posebej naglasil, da je pravzaprav čas neposredno pred volitvami v bistvu zelo ugoden za izvajanje različnih protestov, po drugi strani pa je splošen politični položaj takšen, da ne dovoljuje, da bi splošno stavko za delovna mesta načrtovali šele po volitvah. Ob jutrišnji stavki, ki bo dopoldne, bo v Tržiču, na Trgu republike ob 10.30 sindikalno zborovanje. Ob tem velja zabeležiti še vest, da se je delegacija sindikalistov CISL in UIL včeraj sestala s predsednikom pokrajinske uprave in z goriškim županom. V ospredju srečanja so pereča vprašanja splošnega gospodarskega položaja. Spadolini obiskal ladjedelnico np v e V v Irzicu Obrambni minister Giovanni Spadolini je včeraj popoldne obiskal ladjedelnico v Tržiču ter se dalj časa zadržal v pogovoru z vodstvom podjetja ter nato tudi s člani tovarniškega sveta in sindikata kovinarjev (FLM). Obisk v ladjedelnici je bil zasebnega značaja, kakor smo izvedeli. Spadolini, ki ga je spremljal poveljnik pomorskega vojaškega območja, admiral Agostinelli, se je hotel osebno prepričati o nekaterih stvareh v zvezi z gradnjo vojne ladje Giuseppe Garibaldi, zlasti še v zvezi s polemikami o sodelovanju med mornarico in kopno vojsko glede letalske zaščite. Člani tovarniškega sveta so Spadolini ja seznanili z dramatičnim položajem v podjetju. Skupščina v Italcantieriju V tržiški ladjedelnici je bila včeraj zjutraj običajna ponedeljkova skupščina delavcev v dopolnilni blagajni. Razpravljali so predvsem o zaostritvi sindikalnega boja ter o današnji razpravi v deželnem svetu v Trstu o problematiki ladjedelništva. Skrajno negativno so ocenili izid srečanja o preosnovi ladjedelnic in podjetij z državno udeležbo, ki je bilo pretekli teden v Rimu. Vlada je, tako ocenjujejo položaj delavci, nesposobna, da b hitro in dokončno odločala, zato je tudi stanje iz dneva v dan težje. » Banca Agricola Goriziani 3 Kmečka banka Gorica"-« skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN Sezona grajskih koncertov: flavtist Gazzelloni v Gorici Na goriškem županstvu .je bila včeraj uradna predstavitev letošnje poletne kulturne prireditve »Koncerti na gradu«, ki bo zajela sedem gradov in zgodovinsko pomembnih stavb v naši deželi, med temi tudi goriškd grad. Na goriškem gradu bo otvoritveni koncert tega cikla v soboto, 23. junija, ko bo nastopil svetovno znani flavtist Severino Gazzelloni. Na predstavitvi sporeda koncertov so poleg goriškega župana in deželnega odbornika za turizem, spregovorili predsednik odbora za grajske pobude Ciro Casteletto, umetniški vodja prireditev prof. Umberto Tracamelli in predsednik konzorcija za valorizacijo deželnih gradov Strassoldo. Vsi so poudarili pomen teh prireditev, ki imajo poleg izrazite kulturne vrednosti, tudi turistični učinek. S pomočjo kvalitetnih koncertov klasične glasbe želijo namreč prireditelji privabiti na gradove, raztresene po Furlaniji, nekoliko širši krog obiskovalcev in nenazadnje tudi turistov, za katere bi ti koncerti lahko bali priložnost, da poleg obale spoznavajo tudi notranjost naše dežele. Pri vsem tem pa je treba ugotoviti, da bo prav goriški grad ima’: najmanjšo vlogo. Čeprav je njegovo okolje eno najbolj vabljivih v deželi Ln je tudi kvaliteta koncerta na najvišji ravni, bodo koncertu Severina Gazzel-lonija v Gorici lahko sledili samo maloštevilni. Priredili ga bodo namreč Nevarnost, ki jo predstavljajo strupene tolče, navadno posplošujemo. Vsak sepec ali vsaka belouška res nd gad ali modras, vendar sta ti dve strupenjači še zmeraj precej razširjeni in nevarni, kakor priča tudi dogodek, ki se je pripetil te dni v Števerjanu. V bolnišnici v Gorici je še zmeraj na zdravljenju Slavica Graunar iz gabrskega konca v števerjanu, ki jo je prejšnji tgden pičil gad. Ženska je sicer izven nevarnosti in se bo že v kratkem vrnila domov. Menda jo je kača pičila v neposredni bližini doma. šlo naj bi za strupenjačo, ki je menda že lani napadla psa, ki je zatem poginil. Iz bolnišnice v Tržiču V bolnišnici v Tržiču se zdravi 53-letna Liliana Cargnielli Gardiman iz Ronk, Matteotti jeva 60. Težko se je ranila v prometni nesreči, v nedeljo, okrog 13. ure, v Ulici Redipuglia v v dvorani deželnih stanov na gradu, vstop pa bo samo z vabili. Vse vstopnice za jutrišnji koncert dua Salvatore Accanto in Bruno Canino so že razprodane. Prireditelji zato obveščajo, da jutri pred koncertom ne bo na razpolago vstopnic pri blagajni avditorija, saj so bila že vsa razpoložljiva mesta zasedena v predprodaji. Oporečništvo proti stroškom za orožje Redovnik Eugenio Melandri, ravnatelj revije »Missione oggi«, bo drevi ob 21. uri predaval na temo »Oporečništvo proti stroškom za orožje«. Gre za zelo aktualno temo, tako z ekonomskega, še bolj pa z družbenega vidika. Tako smo lani v Italiji za vojsko porabili okrog 12 tisoč milijard lir, kljub temu pa nismo nič bolj vami pred nevarnostjo jedrskega napada ali drugačnega spopada. Predavanje bo v dvorani Stella Ma-tuttina. • Družinska posvetovalnica v Foljanu je spet odprta in sicer ob sredah od 17.30 do 19.30. Na razpolago je občanom Foljana, Šempetra ob Soči in Doberdoba. Ronk ah. Žensko, ki se je peljala s kolesom, je z avtom povozil 55-letni Gino Pagliaricci iz Vidma. Bettiza se je sestal z vodstvom Združenja trgovcev Enzo Bettiza se je ob nedavnem obisku v Gorici, v okviru volilne kampanje za evropski parlament, sestal tudi s člani vodstva goriškega združenja trgovcev. Na sestanku so posebej razpravljali o vlogi Gorice in obmejnega področja v mednarodni blagovni menjavi, zlasti z vzhodnoevropskimi deželami in Jugoslavijo. Bettiza je naglasil, kako si je kot predsednik komisije za odnose med EGS in Jugoslavijo prizadeval za odpravo težav, ki so nastale ob koncu leta 1982 zaradi jugoslovanskih omejevalnih ukrepov ter težav v a vtoprevozništvu. Drevi občinski svet v Gorici Drevi ob 18.30 je napovedana seja občinskega sveta v Gorici. Predvidoma bo potekala v precej polemičnem ozračju. Čeprav iz dnevnega reda ni razvidno, bo danes po vsej verjetnosti kar precej besedi o zborovanju Slovencev na Travniku, še zlasti glede stališča, ki ga je do te manifestacije zavzel goriški občinski odbor m nekatere stranke, ki ga sestavljajo. razna obvestila Šola Glasbene matice sporoča, da bo zaključna produkcija gojencev v Sovodnjah v četrtek, 7. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. V petek ob 20.30 pa bo v predavalnici v Ul. Del’a Croce 3 zaključna prireditev gojencev goriškega oddelka. prireditve V deželnem avditoriju bo danes ob 18.30 kulturna prireditev z glasbenimi in pevskimi točkami ter recitacijami v furlanščini. Nastopili bodo dijaki nižje srednje šole Leopoldo Per-co iz Ločnitoa. predavanja V okviru ciklusa vzgojnih predavanj o zdravstvu bo drevi ob 18. uri v avditoriju govoril prof. A. Raimondi o naravni prehrani. Jutri ob istem času bodo predavanje ponovili v Gradišču. kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »La carne infuocata di Jozebel«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00-22.00 »Fratelli della notte«. VERDI Zaprto. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE 18.00-22.00 »II mondo dl una cover girl«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30-20.30 »Kramer proti Kramerju«. SVOBODA 18.30 »štirje prebrisanci« in ob 20.30 »Hiša groze«. DESKLE 19.30 »S.P.U.K.«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, UL E. Toti, tel. 72701* DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg S. Francesco 4, tel-84124. PIČIL JO JE GAD Avtomobilizem: VN Monaka Polovična zmaga Prosta Izreden uspeh gimnastičarke Bora na DP v Beogradu Poljanka Pavletič 1. v vaji z obročem MONTE CARLO — Francoz Alain Prost na mclarenu je zmagovalec dirke formule 1 za VN Monaka. Nedeljska dirka je bila ena izmed najbotj čudnih dirk formule 1. Začela se je v močnem dežju in že kmalu po startu sta bila iz boja izločena oba voznika renaulta Anglež Warwick in Francoz Tambay, ki sta trčila. War-wick jo je odnesel brez posledic, Tambay pa si je zlomil golenico. Vodstvo je prevzel Anglež Manset'1 na lotusu, ki pa je moral po 15. krogu odstopiti, ko se je zaletel v zaščitno ograjo. Njegov odstop je izkoristil Prost, ki je bil takrat drugi. Zelo dobro se je na mokri progi znašel tudi Brazilec Senna na tolemanu, ki je o-svojil drugo mesto, presenetil pa je tudi Bellof na tyrelu, ki je bil tretji. Pirico so končali že po 31 krogih zaradi slabega vremena, ko je bilo v boju le še devet voznikov. Ker dirke Uiso dokončali, je prvih šest dobilo le polovico možnih točk v točkovanju za svetovno prvenstvo. VRSTNI RED ZA VN MONAKA (31 krogov, 102,672 km) 1. Prost (Fr.) mclaren 1.01’07”740 s povprečno hitrostjo 100,776 km na uro: 2. Senna (Braz.) toleman po 7”446; 3. Bellof (JAR) tyrrell po 21”141; 4. Amoux (Fr.) ferrali po 29”077; 5. Rosberg (Fin.) Williams po 35”246 ; 6. De Angelis (It.) lotus po 44’'439 ; 7. Albereto (It.) ferrali; 8. Ghinzani (It.) osella; 9. Laffite (Fr.) Williams vsi po 1 krogu. Skupna lestvica voznikov 1. Prost (Fr.) 28,5; 2. Lauda (Av.) 18; 3. Amoux (Fr.) 14,5; 4. Warwick (Angl.) 13; 5. De Angelis (It.) 12,5; 6. Rosberg (Fin.) 11; 7. A'boreto (It.) 9; 8. Tambay (Fr.) 7; 9. Bellof (JAR) 5; 10. Senna (Braz.) in Martsell (Angl.) 4; 12. Patrese (It.) in Cheever (ZDA) 3; 14. De Cesaris (It.) in Brun-dle (Avstralija) 2. Skupna lestvica avtomobilskih hiš 1. Mc laren 46,5; 2. Ferrari 23,5; 3. Renault 20; 4. Lotus 16,5; 5. Williams 11; 6. Tyrrell 7; 7. Alfa Romeo 6; 8. Toleman 4; 9. Ligier 2; 10. Arrows 1. Gimnastičarka Bora Poljanka Pavletič je nova jugoslovanska državna prvakinja v vaji z obročem. Že po prvem dnevu tekmovanja, ki je bilo v Beogradu, je zasedla odlično 3. mesto v mnogoboju, v najostrejši in številni kategoriji mlajših mladink (56 tekmovalk). V finalu je Pavletičeva stopila v borbo za posameznice kar z vsemi 4 orodji (obroč, žoga, kolebnica in vaja brez orodja). V izredno ostrem boju za kolajne je kar trikrat stopila na zmagovalni oder. V vaji z obročem je osvojila državni naslov, v vaji s kolebnico in za skupno u-vrstitev je prejela bron, druga pa je bila v ekipni uvrstitvi kot članica ljubljanskega Partizana Moste, ker njeno matično društvo Bor bo začelo uradno nastopati v gimnastični zvezi Italije šele v naslednji sezoni. Če upoštevamo, da trenira športno ritmično gimnastiko šele dobro leto in v zelo slabih pogojih (samo dvakrat tedensko), je na dlani izreden talent te mlade gimnastičarke. Branka Vajngerl Celotedenski 2. košarkarski turnir Radenske Danes prvi tekmi, jutri nastop Jadrana Na mednarodnem balinarskem turnirju Krasa Rečani najspretnejši Danes se bo v Borovem športnem centru na »1. maju« pri Sv. Ivanu Pričel 2. košarkarski turnir Radenska. na katerem bodo nastopile prak-tično vse najboljše tržaške peterke, razen prvoligaša Bica. Drevi se bodo pomerile ekipe Sorvolane in SGT ter reprezentance pro •Pocijskega prvenstva, tako imenovana selekcija Ali Starš in Liter 1904 (C-2 liga). Favorita sta Servolana in hiter 1904. • 'bjtn bodo, kot znano, stopili na •grišče tudi jadranovci, ki se bodo Pomerili z Interjem, medtem ko bo selekcija Radenske, ki jo sestavljali. najboljši slovenski igralci promocijskega prvenstva in 1. divizije, i-F"ala proti SGT (D liga). Kot znano Je organizator ekipe razdelil v dve skupini, v prvi so Jadran, Inter 1904 in Ali Starš, v drugi pa Servolana, Radenska in SGT. Finalni tekmi za prva štiri mesta bodo v soboto. SPORED TEKEM DANES, 5.6., ob 18.30: Servolana -SGT, ob 20.00 Ali Starš Cortina sport - Inter 1904; JUTRI, 6.5., ob 18.30: Selekcija Radenska - SGT, ob 20.00 Jadran -Inter 1904; ČETRTEK, 7.6., ob 18.30: Selekcija Radenska - Servolana, ob 20.00 Ali Starš Cortina sport - Jadran; PETEK, 8.6., ob 18.30 finale za 5. mesto, ob 20.00 trenerska okrogla miza; SOBOTA, 9. 6., ob 18.30 finale za tretje mesto, ob 20.00 nastop Borovih telovadk, ob 20.30 finale za prvo mesto. ZSŠD V ITALIJI sklicuje v petek, 8. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju ter ob 20. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah 14. REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. predsedniško poročilo 2. obravnava in podrobno razčlenjevanje statuta ter obrazlo-zložitev globljega osnutka posameznih členov 3. diskusija 4. zaključki. Sobotni mednarodni balinarski turnir, ki ga je v Zgoniku priredil balinarski odsek ŠK Kras, je odlično u-spel tako s tekmovalnega kot z družabnega vidika. Balinarji 11 četverk iz zamejstva in matične dlomovine so v izredno sproščenem vzdušju še poglobili in utrdili že tako plodne bratske medsebojne stike. Jutranji del tekmovanja je potekal na baliniščih v Zgoniku in v Repnu v štirih skupinah po 3 moštva in zmagovalci skupin so se uvrstili v polfinale. Najbolj izenačene borbe so bile v 4. skupini, kjer je vsako moštvo osvojilo po eno zmago in zaradi boljšega količnika je napredoval Portuale, čeprav je v tretji tekmi podlegel Krasu A. V prvi polfinalni tekmi je Aluminij takoj povedel proti domačemu Tržaški drugoligaš pokopal upanja Catanzara za obstanek Za slovo prepričljiva zmaga Triestine Transatlantski nogometni pokal Udinese drugi v Ameriki EAST RUTHERFORD — Cosmos iz New Yorka je v finalu transatlantskega pokala premagal Udinese s 4:1. Cosmos so bili uspešni Green v min., Bogičevič v 64. min., Perneki v 76. min. in Cray v 88. minu-medtem ko je edini gol za Udinese dosegel Marchetti v 47. minuti. V boju za tretje mesto je Barcelona premagala brazilski klub Fluminen-r6 s 7:6 po enajstmetrovkah potem *° se je tekma v regularnem delu končala neodločeno 2:2. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 5. junija Zaključno tekmovanje tečajnikov Plavalnega tečaja v Lipici Tekmovanje se bo pričelo ob m. uri za vse tečajnike Triestina — Catanzaro 3:2 (2:1 ) STRELCI:, Gobbo v 7. min., De Falco v 26. min., Romano v 34. min., De Giorgis v 52. min. in Pellegrino 74. min. TRIESTINA: Pelosin, Stimpfl, Ar-dizzon, Vailati (Piccinin od 84. min.), Mascheroni, Raffini, De Falco, Per-rone, Romano, Leonarduzzi, De Giorgis (Pescatori v 68. min.). SODNIK: Agnolin, koti 8:3 za Catanzaro, gledalcev: 10 tisoč. Triestina je letošnje domače nastope sklenila z zmago nad Catanzarom, ki je tako tudi matematično izpadel v tretjo ligo, potem ko je več let uspešno nastopal v A ligi. Sklepni nastop Triestine na domačih tleh, zadnjo tekmo bodo Tržačani odigrali v Comu proti ekipi, ki je napredovala, je bil predvsem priložnost za prisrčen pozdrav Buffoniju, trenerju, ki je pripomogel, da se je Triestina po 18 letih vrnila med dru-goligaše. Navijači so mu poklonili priznanje, kot tudi prostemu branilcu Mascheroniju, ki je odigral 200. tekmo v rdečem dresu. Dejstvo da je Catanzaro, ki je še i-mel nekaj pičlih upanj za obstanek v ligi, prvi povedel, je najbrž podžgalo tržaške nogometaše, ki za slovo prav gotovo niso hoteli razočarati svojih privržencev. Tako so Leonarduzzi in tovariši dokaj silovito reagirali in z goloma De Falca in Romana pokopali nade kalabrijske enajsterice. Za »milostni udarec« je poskrbel bivši član Catanzara De Giorgis in gol Pellegri- Romano ostane Vodstvo Triestine je včeraj sporočilo, da je predsednik Da Riù dokončno odkupil veznega igralca Romana od Milana. Romano, ki je najboljši nogometaš tržaškega kluba, je tako prvi pomembnejši »nakup« za sezono, v kateri starta Triestina na A ligo. na ni več vplival na potek prijetne tekme. IZIDI 37. KOLA Arezzo - Como 1:0, Campobasso -Atalanta 2:1, Ca vese - Pescara 3:2, Cesena - Padova 0:0, Cremonese -Palermo 3:3, Lecce - Perugia 1:1, Monza - Cagliari 3:3, Sambenedette-se - Pistoiese 1:1, Triestina - Catanzaro 3:2, Varese - Empoli 0:0. LESTVICA Atalanta 47, Como 46, Cremonese 45, Lecce 41, Arezzo 40, Padova in Campobasso 39, Triestina 38, Perugia 36, Cesena, Pescara, Monza, Sambe-nedettese in Varese 35, Cagliari 34, Empoli in Cavese 33, Palermo in Pistoiese 32, Catanzaro 30. PRIHODNJE KOLO Atalanta - Sambenedettese ; Cagliari - Arezzo; Catanzaro - Varese; Como - Triestina; Empoli - Cesena; Padova - Campobasso; Palermo - Monza; Perugia - Cremonese; Pescara -Lecce; Pistoiese - Cavese. Krasu B z 9:0. Domačini so nato sicer znižali zaostanek na 7:9, zatem pa so se Komenci dokopali do 11. točke. Drugi finalist pa je postal Partizan Kastav, ki je po začetnem zaostanku le strl odpor pristaniščnikov. V finalu za 3. mesto je Portuale bil boljši od Krasa B, v velikem finalu pa je po razburljivem poteku slavil reški Partizan Kastav, ki je takoj povedel kar z 10:0. Komenski Aluminij je tedaj ostro reagiral, znižal zaostanek na 7:10 in celo imel priložnost, da preobrne rezultat v svojo korist. Rečanom pa je uspelo nanizati še eno točko in tako so si dokaj zasluženo zagotovili čudovito trofejo. Organizator se za uspelo izvedbo tekmovanja zahvaljuje vsem udeležencem, še posebno pa ustanovam, ki so darovale tako lepe pokale. Pohvalo si zaslužijo tudi balinarji in gospe Eda, Ivanka, Milena in Urška, ki so s prostovoljnim delom pripravile kosilo in malico za vse udeležence. IZIDI Kras B - Gorjansko 11:2, Partizan Kastav - Repentabor 11:0, Repenta-hor - Sokol 11:7, Partizan Kastav -Sokol 11:0, Aluminij - Kraški dom 11:0, Kraški dlom - Jama 11:5, Aluminij - Jama 11:6, Titovo Velenje -Kras A 11:1, Portuale - Titovo Velenje 11:5, Kras A - Portuale 11:10. Polfinalni tekmi Aluminij - Kras B 11:7, Partizan Kastav - Portuale 11:8. Finale za 3. mesto Portuale - Kras B 11:6 Finale za 1. mesto Partizan Kastav - Aluminij 11:7 Končna lestvica 1. Partizan Kastav Rijeka (prejel trofejo Hranilnice in posojilnice iz Nabrežine) ; 2. Aluminij Komen (pokal Tržaške kreditne banke); 3. Portuale (pokal Hranilnice in posojilnice z Opčin); 4. Kras B (pokal SKGZ). Za najboljšega bližalca so razglasili Stanka Jard asa (Partizan Kastav), ki je prejel torbo Hranilnice in posojilnice iz Nabrežine, najspret-nejšemu tolkaču Emiliju Divu (Portuale) pa so poklonili pokal Hranilnice z Opčin. (B. S.) TONE SVETINA Med nebom in peMom 159. Ko je župnik začutil, da se je Losanna omečil, je Sel še korak naprej. S ponižnim glasom je vprašal: »Zdaj ko sem napravil že tako dolgo pot, bi vas Pr°sil, ali bi lahko govoril z Bečanovima. Jožef in spo-ednik sem... in rad bi olajšal ure trpljenja tej ubo-ženi.« v. “Naj bo, čeprav popuščanje ne sodi v moj slog. ^očil bom, da ste lahko pri njih deset minut.« ». Zavrtel je telefon in poklical karabinjerja, ki naj 1 Sa peljal v ječo. »Bog vam bo povrnil dobro delo, usmiljenje z ne-°čnimi se ne pozabi nikoli.« »Nisem usmiljen in ne pričakujem usmiljenja od ikogar. To je zadeva za vas, ki se ukvarjate z on-lik nStvom' mene osebno zanima gola računica, ko-kje pridobim ali izgubim; seveda samo na tem etu, da se razumeva. Tako sodim tudi vaše poslan-tv°- Privolim v vaše posredovanje; tudi smrtni sovraž- niki morajo imeti koga, ki stoji med enimi in drugimi interesi... tudi takrat, kadar se na videz povsem izključujejo.« Župnik je prikimal in rekel: »Naša življenja so odvisna drugo od drugega, bog pa ima v rokah vse. Nihče ni tako slab, da ne bi bil lahko tudi dober, in nihče tako dober, da ne bi mogel postati slab.« »Te duhovniške miselne pridige so mi poznane. Obdržite jih zase, župnik Sirk. Lahko moralizirate, a ne vtikajte se v politiko, vsaj ne na nam nasprotni strani. Duhovniki v ljubljanski pokrajini so zadovoljni z rimskim redom, hkrati pa se bojujejo aktivno proti komunistični kugi, ki se je razlila tudi k nam. V načrtu imam, da bi se v bližnji prihodnosti sestali s predstavniki duhovščine s te strani bivše meje s tistimi v ljubljanski pokrajini; izmenjali bi izkušnje in se dogovorili, kako naj vatikanska politika zaživi v enotnem delu.« »Vi boste napravili, kar vam veleva dolžnost, mi bomo pa presodili, kaj je za vse najbolj prav v tem usodnem času.« Z občutkom, da sta pridobila nekaj koristi vsak za svojo stran, sta sklenila pogovor. V govorilnici jetniških prostorov sta na grobi leseni klopi že sedela Bečan in Bečanka, držeč se za roke, kot takrat, ko sta šla k poroki. Vdala sta se v usodo, da bosta obešena ali kako drugače umorjena. Priznanja niso izvabili iz njiju z nobenimi mukami. Ko sta zagledala na vratih župnika Sirka, sta ju navdala groza in veselje hkrati. Imela sta ga za znanilca smrti. Gotovo ju je prišel spovedat in obhajat. Bečanko je preblisnilo razsvetljenje. Torej ni zaman molila in razmišljala o koncu, ki bo osmislil vse njeno življenje, o smrti, ki ji bo pomenila rešitev vseh muk in pot v posmrtno življenje brez bolečin. Bečan pa se je ob župnikovem prihodu še globlje zakrknil vase: ne bo se spovedal, ne potrebuje odpuščanja, želi samo maščevanje sinov. Vstala sta. Stisnili so si roke. Ker ni bilo v sivi pusti sobi nikogar, ki bi prisluškoval, je župnik spregovoril z glasom, ki je bil skoraj spovedniško šepetanje: »Prinašam vama pozdrave otrok. Vsi so živi in zdravi. Bog blagoslavlja vajina dobra dela. Bodita močna in ne klonita Ne bodo vaju ubili. Karlo je za to poskrbel. Prinesel sem pismo, ki vaju bo rešilo smrti. Izdajalci so mrtvi, o vas pa ne vedo ničesar.« »O moj bog, bodi zahvaljen! Hvala vam, častiti, nikoli vam ne pozabimo, kar ste storili za nas!« je rekla žena. Bečan, ki mu je odleglo, kot bi odložil težko skalo, pa je dejal: »Sporočite v vasi, da midva nisva izdala ničesar in tudi ne bova.« »Giro d’Italia«: v včerajšnji 16. etapi Moser uspešno odbil napade Ob jutrišnjem atletskem troboju v Trstu Hvale vredna pobuda BARDONECCHIA (Turin) - Francesco Moser je na najboljši način priča! zadnji in odločilni teden tega »gira«. V dokaj težki etapi, predvsem zaradi izredno slabih vremenskih pogojev, je namreč vodilni na skupni lestvici včeraj uspešno odbil vse napade svojih najnevarnejših tekmecev. Še posebno »aktiven« je bil tokrat Francoz Laurent Fignan, ki je proti koncu etape večkrat poskusil presenetiti roza majico z begi, ki pa so se kaj kmalu končali, ker se Moser ni pustil presenetiti. Nekaj kilometrov pred ciljem je sicer beg uspel šestim kolesarjem, ki pa niso biM posebno nevarni na skupni lestvici. Malo pred ciljem pa je Norvežan Erik Pedersen silovito potegnil, pustil za seboj peterico kolesarjev in osvojil etapo dvignjenih rok. Glavna skupina z vsemi najboljšimi na skupni razvrstitvi je privozila na cilj z 10 sekundami zaostanka. Na vrhu lestvice ni bi"o seveda spre memb. Vrstni red 16. etape (Alessandria -Bardonecchla, 198 km) 1. Erik Pedersen (Nor.) 5.27’03” s poprečno hitrostjo 36,324 km na uro; 2. Chinetti (It.) po 3”; 3. Van Der Velde (Niz.) i.č.; 4. Gavillet (Švi.) po 5”; 5. Lejarreta (Šp.) i.č.; 6. Mottet (Fr.) i.č.; 7. Argentin (It.) po 10”; 8. Pirard (Niz.) po 11”; 9. Zadrobilek (Av.) ; 10. Chioccioli (It.) in večja skupina kolesarjev v Pirardovem SKUPNA LESTVICA 1. Francesco Moser (It.) 73.15’19”; 2. Visentini (It.) po V03”; 3. Argentin (It.) po 2’06”; 4. Fignon (Fr.) po 2'07”; 5. Lejarreta (Šp.) po 3’25”; 6. Van Der Velde (Niz.) po 4’12”; 7. Seccia (It.) po 4'44"; 8. Da Silva (Port.) po 5’03”; 9. Baronchelli (It.) po 5T5”; 10. Sarormi (It.) po 5’24”. Danes bo na sporedu 17. etapa Bardonecchla - Lecco (249 km). Ropret Izgubil vodstvo V 6. etapi mednarodne kolesarske dirke po Avstriji so Jugoslovani slabo vozili. Ropret, ki je bil do včeraj prvi na skupni lestvici, je privozil na cilj z 10’ zamude in je sedaj na skupni razvrstitvi šele 30. • ROKOMET. Moštvo Is traturista iz Umaga je osvojilo prvo mesto na mednarodnem rokometnem turnirju v Benetkah pred Roveretom, totocalcio Arezzo - Como 1 Campobasso - Atalanta 1 Cavese - Pescara 1 Cesena - Padova X Cremonese - Palermo X Lecce - Perugia X Monza - Cagliari X Sambenedettese - Pistoiese X Triestina - Catanzaro 1 Varese - Empoli X Sanremese - Parma 2 Salernitana - Siena 1 Cesenatico - Teramo X KVOTE 13 ( 2.656 dobitnikov) — 1.347.000 Ur 12 (42.973 dobitnikov) — 83.000 Ur Jutri v popoldanskih urah bomo na stadionu »Pino Grezar« za razmere v slovenski zamejski atletiki priče zanimivi novosti — poizkusu, kako trdneje povezati našo z atletiko širšega primorskega prostora v matični domovini. Slovenski pionirski reprezentanci Trsta (sestavljeni iz tekmovalke v A-drie in Bora) se bodo zoperstavili vrstniki iz Kopra in Postojne. Za naše atletske razmere (katerih značilnost je bila doslej neenotnost pogledov na temeljna vphašanja obstoja slovenske atletike in zelo skromno medsebojno sodelovanje) je to pravzaprav poizkus iskanja novih rešitev za tako preprosto besedo, ki ji pravimo enotnost in konsolidacija atletskih vrst, pa tudi poizkus povezovanja in primerjanja z mnogo bolj razvito ‘atletiko onstran meje. Pobuda ZSŠDI, da hi prišlo do trajnega sodelovanja in medsebojne pomoči atletskih organizacij v zamejstvu in v širši primorski regiji v matični domovini, je v sogovornikih iz Kopra in Postojne našla iskrene pri- jatelje. Že pozimi podpisani sporazum o sodelovanju predvideva vsakoletni nastop pionirskih vrst v treh kolih, vsakič v drugem kraju. Seštevek točk iz vseh treh kol bo dal ekipnega zmagovalca. Jutrišnje 1. kolo troboja pionirjev, katerega pobudnik in nosilec organizacije je ZSŠDI, organizator v tehničnem pogledu pa je atletska sekcija Bor - Inferriata, obeta zanimiv atletski popoldan. Na sporedu so discipine 80, 300, 600, 1200 m, višina, daljina, krogla, kopje in 4x100 m za oba spola. Vzporedno s trobojem je Bor - Infondata razpisal nastop v nekaterih discipUnah za starejše kategorije. Program —- obsega discipUne 100 in 1500 za moške in ženske ter skok v višino in daljino za ženske — sodi v okvir praznovanja 25-letnice obstoja športnega združenja Bor. V spomin na preminulega športnega delavca Stanka Pertota bo za najboljši tehnični rezultat v absolutnem smislu na voljo pokal, ki naj bi ga odst’ej na memorialih Stanka Pertota podeljevali vsako leto. (I. Pertot) V zadnjem kolu nogometne C-2 lige Gorizia ostala v ligi Na odbojkarskem pionirskem turnirju v Novem mestu Zadovoljiv nastop reprezentanc ZSŠDI Gorizia — Venezia 2:1 (2:1) STRELCI: v 17. min. Da DaJt, v 21. min. Grazzolo (avtogol), v 37. min. Bertoia. GORIZIA: Hlede, Grazzolo (Anto-nutti), Da Dalt, Lazzara, Grillo, Battola, Bertoia, Bariletti (Righiri), Pe-resotti, Del Ieri, Diodicibus. VENEZIA : Poletto, Trevisanello, Bevarello, Macelà (Pardon), Giavet-tini, Caprioli, Capuzzo, Tolfo, Buz-zardi (Rossi), Roccafarte in Pa!’arin. Goriška ekipa je v zadnjem prvenstvenem kolu s preprečljivo igro izbojevala zmago nad enajsterico iz Benetk in s tem tudi obstanek v C-2 ligi. Goričani so v prvem polčasu takoj z napadalno igro pritisnili goste v lastni kazenski prostor in že po 15 minutah povedli z Da Daltam. Toda to vodstvo je trajalo le borih 6 minut, ko je Venezia izenačila z avtogolom branilca Grazzola. Končni rezu tat pa je zapečatil Bertoia z lepo osebno akcijo v 37. min. prvega polčasa. V drugem polčasu pa so Goričani v glavnem urejeno branili rezultat in igra se je tako odvijala na sredini igrišča. Teniško prvenstvo Francije Sundstròm izločil F. Cancellottija PARIZ — Italijan Francesco Can-ceTotti je izgubil v osmini finala rrodnarodnega teniškega prvenstva Francije proti Švedu Sundstromu s 5:7, 1:6, 2:6. OSTALI IZIDI: McEnroe - Higue-ras 6:4, 7:6, 3:6, 6:3; Arias - Gottfried 6:4, 2:6, 6:4, 1:6, 6:2; Connors -Sanchez 6:4, 6:1, 6:1; Lendl - Jarryd 6:4, 6:0, 6:4; Gomez - Gunnarsson 6:3, 6:1, 6:3. Turnir MC 1984 DANAŠNJI SPORED TOREK, 5. 6.: MOŠKA KOŠARKA, SKUPINA A: 19.30 MK Gorica - So-vodnje; 20.30: poraženec - La Gori- ziana; 21.30: La Goriziana - zmagovalec v prvi tekmi. totip 1. — 1. Belen 1 2. Biparte 2 2. — 1. Docente X 2. Childerico 2 3. — 1. Spiritane X 2. Blu X 4. — 1. Bigulina 1 2. Acino X 5. — 1. Talstar 2 2. Boccaporto 1 6. — 1. Englis Punch X 2. Trussardi X KVOTE 12 ( 13 dobitnikov) — 17.952.000 lir 11 ( 367 dobitnikov) - 610.000 lir 10 (5.103 dobitniki) - 43.000 Ur Ferroviario je osvojil prvo mesto na košarkarskem turnirju za memorial »Claudio in Fabio«, na katerem so nastopile članske in naraščajniške ekipe štirih društev. ČLANI Finale za 1. mesto FERROVIARIO - SCOGLIETTO 88:86 Finale za 3. mesto Kontovel - Bor Radenska 66:62 (31:28) KONTOVEL: Ban 8, Emili 13 (1:3), Pertot, R. Kneipp, Štoka 20 (4:12), Lisjak 10 (2:3), Starc 8, Prašelj 5 (1:2), Pupis 2 (2:3). BOR RADENSKA: Sosič 8 (4:7), Corbatti 23 (1:1), Kovačič, Klobas 11 (1:2), Furlan 4, B. Kneipp 10 (2:3), Korošec 6. NARAŠČAJNIKI Finale za 1. mesto FERROVIARIO - SCOGLIETTO 82:68 V Novem mestu je bil v nedeljo odbojkarski troboj pionirskih reprezentanc Slovenije, Hrvatske in Združenja slovenskih športnih društev v I-taliji. V moški konkurenci je zmaga pripadla mladim Slovencem, pri dekletih pa so tesno slavi’e Hrvatice. Vrsti ZSŠDI sta v Novem mestu o-pravili povsem soliden nastop. V moški konkurenci so bdi naši fantje za razred slabši tekmeci, a so se vseeno srčno borili in so zapustili dober vtis. Tekma med Hrvatsko in Slovenijo pu je bila prava odbojkarska poslastica, saj so tehnično dobri in že visoki igralci (letniki 1969) s prikazano igro res navdušili. Dekleta ZSŠDI so bila osta/ima reprezentancama povsem enakovredna in bi lahko z malo več sreče premagala kasnejšega zmagovalca, ekipo Hrvatske, proti kateri so izbojevala Finale za 3. mesto Bor — Kontovel 104:84 (44:46) BOR: Mosetti, Bursič 2, Lippolis 22 (4:4), Žgur 2, Barini 6, Civardi 4, Carbonara 32 (0:1), Pertot 12 (2:4), Klinc 6, Kovačič 16. KONTOVEL: Sedmak, Rupel 3 (1:3), Daneu 21 (9:20), Ban„Štoka 25 (3:9), Gruden 2 (0:1), Terčon 33 (5:11). Po izenačenem prvem polčasu so borovci bili boljši v nadaljevanju in tudi zasluženo zmagali. (M.R.) »Minivolley«: letnik 1973 in mlajši Mladi slogasi pokrajinski prvaki Včeraj je bilo na Opčinah pokrajinsko prvenstvo v »minivolleyu« za i-gralce letnika 1973 in mlajše, na katerem so odbojkarji Sloge osvojili pokrajinski naslov. O tem prvenstvu bomo še poročafi. prvi set in nato v drugem vodila z 8:1. IZIDI PIONIRJI: Slovenija - Hrvatska 2:0 (16:14, 15:11), Slovenija - ZSŠ Dl 2:0 (15:7, 15:10), Hrvatska - ZSŠ Dl 2:0 (15:6, 15:3). PIONIRKE: Hrvatska - Slovenija 2:1 (12:15, 15:12, 15:13), Hrvatska -ZSŠDI 2:1 (12:15, 16:14, 15:4), Slovenija - ZSŠDI 2:0 (15:8, 15:8). Postavi naših ekip: ZSŠDI moški: čač, Baslin, Lutman, Paulina, Kerpan, Kralj, Tognetti, Taučer, Sain, Gulič, Starc in Prinčič. ZSŠDI ženske: Žerjal1, Foraus, Ko-korovec, Pertot, Taučer, Velikonja, Manmenval, Komar, Maranzina. Po turnirju so se dogovorila, da bo le-ta postal tradicionalen, prihodnje leto pa bo na Hrvatskem. Šahovska komisija ZSŠDI prireja v soboto, 9. junija, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadst.) ZAMEJSKO ŠAHOVSKO BRZOPOTEZNO PRVENSTVO ZSŠDI. Prvenstvo je odprto za vse zamejske šahiste, tudi z goriške in videmske pokrajine. Prvi trije uvrščeni prejmejo pokale, ostali pa kolajne. Vabljeni vsi šahisti, od mlajših do najstarejših! Gimnastični odsek ŠZ Bor sporoča, da bo vsakoletna sklepna telovadna akademija danes, 5. junija, ob 15. uri na stadionu »1. maj«. Mladinska sekcija JK Cupa organizira v Sesljanu 5 jadralnih tečajev za upravljanje windsurfov ln sicer: od 18.6.84 do 23.6.84, od 25.6.84 do 30.6.84, od 2.7.84 do 7.7.84, od 9.7.84 do 14.7.84, od 16.7.84 do 21.7.84. Prijave se sprejemajo na sedežu ZS ŠDI, tel. 040/767304 do 16.6.84. Udeleženci tečaja bodo lahko uporabljali društvene jadralne deske brezplačno celo poletje. 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor Sošol — Italcantie-ri 3:1 (15:10, 12:15, 15:11, 15:7) NAŠ PRAPOR SOŠOL: M. Sošol, Klanjšček, Bensa, Bevčar, Mikluš, F. Sošol, Legiša, Komel, Pahor, Prinčič. Končno je Našemu praporu uspelo. V soboto zvečer so namreč v zadnjem nastopu pred domačo publiko Brici prepričljivo premagali moštvo Ital-cantieri iz Tržiča. Brici so tokrat zaigrali odločno in zbrano. Z novima točkama je Naš prapor opravil pomemben korak do osvojitve prvega mesta v tej ligi. Iz boja je namreč izločil Italcantieri in le še Soča mu ogroža vodilno mesto. (ik) ZSŠDI obvešča, da bo zaradi zaključka plavalnih tečajev v Lipici ter zaradi atletskega troboja v Trstu, urad ZS ŠDI danes, 5. in jutri, 6. junija v popoldanskih urah zaprt. ŠZ Sloga In SK Devin prirejata v nedeljo, 10. junija, avtobusni izlet v Bilčovs (avstrijska Koroška), ob priliki 13. tradicionalnega srečanja planincev treh dežel z ogledom Vrbskega jezera. Odhod avtobusa ob 6. uri iz Bazovice, preko Opčin, iz Sesljana pa ob 6.20. Cena prevoza 12.000 lir. Vpisovanje sprejema Viktor Stopar, tel. 040/226283 1» Bruno Škerk, tel. 040/200236. TRK Sirena prireja Julija meseca štiri Jadralne tečaje za otroke od 8. do 11. leta starosti. Pogoj je, da so dobri plavalci. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena v Barkovljah vsak dan — razen ob nedeljah — od 19. do 20. ure ali pa na ZSŠDI, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 do 20. junija med delovnim urnikom. Na članskem košarkarskem turnirju »Claudio in Fabio< obvestila Kontovelci boljši od borovcev Nadaljujemo in danes tudi končujemo pregled amaterskih nogometnih lig, v katerih so nastopile naše nogometne ekipe. Skupina L V tej skupini je od naših ekip igral le Breg. Prvenstvo se je začelo 25. septembra lani in končalo 13. maja. Končno zmago si je povsem zasluženo zagotovila ekipa S. Sergio, ki je v 24 tekmah osvojila kar 43 točk (19 zmag, pet remijev), torej v vsem prvenstvu ni doživela poraza. Obenem je ta ekipa z 62 goli imela najboljši napad ter z 11 prejetimi goli tudi najboljšo obrambo. Skupno je v 176 odigranih tekmah padlo 435 golov (2,47 gola na tekmo). V prvem delu prvenstva jih je padlo 211, v nadaljevanju pa 224. V tej skupini se je kar 41 tekem (23 v prvem, 18 v drugem delu prvenstva) končalo pri neodločenem izidu. Odložili pa so 10 tekem v prvem in 15 v drugem delu prvenstva in zato se je prvenstvo v tej skupini nekoliko zavleklo. BREG Brežani so ob koncu prvenstva pristali na 9. mestu lestvice. Osvojili so namreč 20 točk (6 zmag, 8 remijev, 10 porazov), dali 24, prejeli pa 33 golov. V prvem delu so Brežani zbrali le 8 točk, (2 zmagi, 4 remiji, 6 porazov) dali 10, prejeli 18 golov. Kljub temu pa so vseeno bili na 9. mestu začasne lestvice. V 12 nastopih na dolinskem pravokotniku so »plavi« premagali Chiarbo-lo, Rodanese, S. Nazario in S. Luigi, si delili točke z ekipami Lancieri, GMT, S. Anna, S. Vito, Olimpia in Rabuiese, podlegli pa S. Andreii in S. Sergiu. Osvojili so torej 14 točk, dali 14, prejeli pa 13 golov. V gosteh so Brežani premagali le S. Anno in S. Nazario, remizirali proti Chi ar boli in S. Andrei, izgubili pa z Olimpio, Roianesejem, s S. Ser-giom, z Rabuiesejem, s S. Luigi jem, z GMT, Lancieri jem in s S. Vitom. Osvojili so torej le 6 točk, dali 10, prejeli pa 20 golov. V teku prvenstva so bili izključeni Sega (S. Andrea), Buffa (S. Vito), Paoletti (S. Luigi), Razem (Chiarboia). V korist so imeli tudi avtogol proti S. Nazariu. Na razpolago so imeli štiri 11-metrovke. Dve sta za-streljala Jez (Rabuiese) in Strnad (S. Nazario), uspešna pa sta bila Buffa (S. Andrea) in Strnad (S. Luigi). Proti pa so imeli tri 11-metrovke. Eno proti S. Luigiju ubranil vratar Ghersinich, uspešna pa sta bila Chiarbola in Rabuiese. Brežani so res slabo začeli in v prvem delu prvenstva bili na repu lestvice. V nadaljevanju pa so si »plavi« znatno popravili položaj na lestvici s serijo uspešnih nastopov predvsem na domačih tleh. Kljub vsemu pa od ekipe Brega smo vsekakor nekaj več pričakovali, saj v tej skupini, kjer so igrale izključno tržaške ekipe, konkurenca res ni bila tako huda. Morda v povratnem delu so »plavi« še kar dobro kljubovali ostalim ekipam, v prvem delu pa so res od- povedali in to jih je tudi drago stalo ter prav zaradi tega niso dosegli zastavljenih ciljev. Trener Stelio Mondo je skupno poslal na igrišče 22 nogometašev, vendar nobeden ni igral vseh 24 tekem. 23 ODIGRANIH TEKEM: Strnad (11); 22: Dazzara; 21: Albertini (1), Paoletti; 20: Jez (2); 18: Grisonic, Mondo, šavron; 17: Sega (1); 14: Buffa (2); 13: Ghersinich; 12: Bais, Lovriha, Zonta (5); 11: Paniconi; 10: Razem, Tul; 8: Azzolin; 6: Edomi (1); Martini; 2: Sovič; 1: Rodella. S temi statističnimi podatki o 3. AL zaključujemo naš pregled o posameznih amaterskih nogometnih prvenstvih, v katerih so igrale naše ekipe. Prvenstev je sedaj konec. Nekatere ekipe sicer še nastopajo na raznih turnirjih, ostale pa so že sklenile letošnjo sezono, ki za naše ekipe, kot smo tudi iz statističnih podatkov videli, ni bila najboljša. Bruno Rupel KONEC NA TURNIRJU V DOLINI Rogoza boljša Odbojkarski turnir v Dolini je minil v znamenju premoči gostij iz Rogoze, ki so brez večjih težav premagale obe naši ekipi. Breg in Friulex-port sta zaigrala slabše kot znata in nista mogla ogroziti zmage Rogose-V medsebojnem srečanju pa je bil Breg nekoliko prisebnejši v zaključku obeh setov, čeprav bi igralke Friulexporta lahko bolj izkušenim domačinkam iztrgale vsaj set. IZIDI: Rogoza - Breg 2:0 (15:5. 15:8); Rogoza - Friulexport 2:0 (15:8, 15:9); Breg - Friulexport 2:0 (17:15. 16:14). KONČNI VRSTNI RED: 1. Rogoza, 2. Breg, 3. Friulexport. BREG: K. in V. Kocjančič, F. U1 L. Žerjal, Klemše, Rauber, Slavec m Furlanič. ROGOZA: štrakrl, Rebernak, Raz" boršek, Kranjc, Kumperščak, Kostanjevec, Pokrivač, Rebernak. FRIULEXPORT: V. in S. Stoper. Foraus, Žerjal, Garbini, Centazzo, lišaj, Venier, Ukmar, Mauri, Umek m Pertot. i Okrogla miza • Okrogla miza • Okrogla miza • Okrogla miza • Okrogla miza I O našem nogometu V treh amaterskih ligah nas je v letošnji sezoni zastopalo deset moštev, in sicer: v prvi amaterski ligi kriška Vesna; v 2. AL bazoviška Zarja, Kras iz Zgo-rika in Repentabra ter proseško Primorje; v 3. AL pa Breg iz Doline, trebenski Primorec, padriško gropajska Gaja, doberdobska Mladost, štandreška Juventina in So-Vr>dnje. Deset društev torej z dokaj bogato nogometno tradicijo, letošnji obračun pa je bil verjetno eden najslabših v vsej zgodovini našega nogometa. Večkrat so bili naši nogometaši (upravičeno in tudi r\e) na zatožni klopi. Prevečkrat se je površno ocenilo aelo naših nogometnih društev, skoraj nikoli pa se ni javno obravnavalo probleme našega nogomčta. Ta šport-na zvrst, ki je daleč najbolj popularna na svetu, ima tudi pri nas, ne glede na letošnje neuspehe, veliko šte-vilo privržencev, čeprav je v našem nogometu še ve Letos zelo §lab obračun • Končala so se amaterska nogomet-na prvenstva z zelo slabim obračunom naših ekip. Izgubili smo edinega predstavnika v prvi amaterski ligi, v tretjo amatersko ligo sta izpadli dve na-* moštvi. Skratka, v prihodnji sezoni bomo imeli osem ekip v tretji, dve pa Y drugi amaterski ligi. Kje so, po va-Sem> vzroki letošnjega tako poprečnega obračuna? I. ČUK: »To ni slučajnost, gre za i napake, ki jih po-navijamo že nekaj let, letos pa so moč-■■■ no izbruhnile na dan. Predvsem bi ^gir^PS|| omenil pomanjkanje navdušenja, ki je '■ pred leti podpiralo ^ « naša društva in gre sedaj navzdol. Drugič, življenje ni več takšno, kot denimo pred 15 leti, ko so naša društva nastajala in je mladina imela edino zadoščenje v tem, da gre na igrišče in se tam »razpištoli«. Danes moraš vso to množico ljudi vabiti m iztrgati drugim panogam ali pa samo drugim dejavnostim, ki so recimo b°lj zabavne. V tem je velika pomanjkljivost vseh tistih, ki delamo ,v nogometu, saj nismo znali ustvariti takšnega ozračja, da bi mladino obdržali. Manjkali so torej mentorji, Predvsem za mlade.« STRNAD: »Glavni vzrok tako slabeli obračuna je preskromen naraščaj ln zato tudi slab izbor igralcev. Ker smo imeli v naših ekipah na razpolago premalo domačih igralcev, smo segali po »tujih« nogometaših in smo oni s tem prisiljeni iz leta v leto menjati ekipo, kar prav gotovo ne more Prinesti uspehov.« HUSU: »Glavni vzrok, da bomo v Prihodnji nogometni sezoni imeli v d-otji amaterski ligi 8 ekip in v drugi samo dva naša predstavnika je v tem, da večina naših društev ne razpolaga ?. zadostnim številom mladinskih e-JdP in slabo dela z mladinskim odse-k°m. Ta pomanjkljivost je bila še po-sebej vidna v letošnjem prvenstvu. V basih klubih igra povprečno več kot Polovica igralcev italijanske narod-bosti prav zaradi pomanjkanja doma-Clb igralcev za sestavo ekipe. Kar Pa je še slabše in je brez dvoma negativno vplivalo na slabe rezultate v ‘etošnjem prvenstvu, je dejstvo, da je »ecina teh italijanskih igralcev kva-itetno slabih in nekateri so celo slab-‘l °d naših domačih nogometašev.« KANTE: »Vzro- kov za slab obračun naših enajsteric je več. Vendar mislim, da je glavni vzrok v tem, da nam primanjkuje dobrih i-gralcev in smo tu I popolnoma v podre- j, I jenem položaju v , x _*i efe primerjavi z itali- janskimi klubi, ki imajo za sabo poln Rezervoar mladih moči poleg tega pa db razpolago tudi dovolj finančnih r^dstev za nakup igralcev. Drugi je slaba organiziranost pred-Sefn na mladinskem področju, go-predvsem za naše društvo, kar b'-'tivomno vpliva na slab izbor do-^h igralcev.« . A; ČUK: »Glavni vzrok je v tem, j13 bbamo premalo dobrih slovenskih gralcev, z Italijani pa vseeno ne pri-°blš toliko kot ti lahko da igralec, Okroglo mizo vodil: BRANKO LAKOVIČ sodelovala: RUDI PAVŠIČ in ALEKSANDER KOREN ki je zrasel v matičnem klubu. Boljše je, da se končno zavemo s čim razpolagamo in dostojno nastopamo z domačimi igralci v 3. amaterski ligi in da igralci nekaj čutijo za barve svojega društva, kot pa da se opiramo na tuje igralce, ki te pripadnosti društvu ne čutijo. Zaradi tega je verjetno izpadla tudi Vesna, ker i-ma v svojih vrstah premalo domačih nogometašev. Če hočemo doseči kaj več, je nujno potrebna združitev in le na tak način bi s slovenskimi i-gralci lahko prišli do 1. amaterske lige.« PRIMOŽIČ : »Mislim, da je bilo nogometno prvenstvo 1983/84 za večino naših ekip res negativno. S tem pa ne bi rekel, da je stanje naših ekip v kaki hudi krizi. Kar se jaz spominjam, so se naše ekipe na Tržaškem vedno borile za obstanek ali napredovanje v teh kategorijah, kjer danes igrajo. To je druga ali tretja kategorija. Le Primorje in Vesna sta včasih zaigrala v prvi kategoriji. Kot v vsaki panogi se tudi v nogometu športna obdobja spreminjajo. To predvsem zaradi materialnih sredstev. To je gotovo največji problem za nas, kajti za sestavo ene ekipe rabimo najmanj 16 igralcev. To je dvakrat več kot druge panoge, kar je za naša društva zelo zahtevno. V nogometu imamo tudi bolj ostro konkurenco, saj od 16 ekip, ki igrajo prvenstvo samo e-na napreduje. Če temu dodamo, da v Trstu ves čas deluje v nogometu 30 italijanskih društev, bomo gotovo boljše ocenili naš položaj. Prepričan pa sem, da se bo stanje naših društev, upam v skupnem sodelovanju, v prihodnosti poboljšalo. Podčrtal pa bi še to, da uspeh enega društva ni samo zmaga ali napredovanje ampak prava vzgoja in resnost dela z vso našo mladino.« BOGATEČ: »Res je leto 1983/84 za vse naše ekipe poteklo zelo klavrno, m «p Tudi Vesni se ni po- srečil obstanek v 1. 'T$d*6r ligi. Nerodno smo izgubili zadnji dve | t tekmi in to zaradi številnih vzrokov. Ko se vprašam zakaj smo izpadli, ne najdem pravega odgovora. Največji problem pri nas je bil, da nimamo dobrega mladinskega odseka, da bi tako lahko zapolnili tiste vrzeli, ki so se pokazale prav v zadnjih kolih. Vsekakor smo sami krivi, da bomo drugo leto imeli kar 8 ekip v 3. ligi in dve v 2. ligi. Očividno je, da med našimi ekipami ni nobenega sodelovanja. Ne moremo ZAKAJ Z ZAMUDO Zaradi pomanjkanja in okvar magnetofonov se bralcem in predvsem našim udeležencem o-krogle mize oproščamo, da smo lahko objavili prvi del te okrogle mize s tolikšno zamudo. liko nerešenih vprašanj, pa je na dlani, da naši nogometni delavci pridno in požrtvovalno delajo. Našemu nogometu smo torej posvetili okroglo mizo, katere se žal niso udeležili predstavniki vseh naših nogometnih društev. Upamo pa, da bodo naši bralci iz posegov na tej okrogli mizi vsaj delno spoznali stvarnost našega nogometa. Naše okrogle mize so se udeležili: IGOR ČUK, predsednik ŠD Breg; EGIDIJ STRNAD, odbornik ŠD Breg; VALTER HUSU, tajnik ŠD Primorje; DARIO KANTE, predsednik ŠD Primorje; ALBERT ČUK, predsednik ŠD Primorec; BORIS PRIMOŽIČ, predsednik nogometne komisije pri ZSŠDI; ALDO FRANCO, predsednik ŠD Zarja; ANGEL BOGATEČ, predsednik ŠD Vesna; DARIO GER-GOLET, odbornik ŠD Mladost; MIRJAN ŽAGAR, odbornik ŠD Zarja; ANDREJ RACE, odbornik ŠK Kras; BRUNO RUPEL, naš dolgoletni nogometni dopisnik. si predstavljati, da bi lahko povprašali eno ali drugo ekipo po enem i-gralcu, da bi si lahko tako opomogli, ker med nami vlada samo kampanili-zem, ne pa športno vzdušje. Dokler bo trajala ta mentaliteta, ne bo nobene rešitve za naše ekipe.« GERGOLET: »Pri ekipah na Goriškem je glavni problem pomanjkanje naraščaja. Od časa do časa slišimo, da je 39- 40-letni igralec spet nastopil zn to ali ono ekipo, ker mladih sploh ni. Morali bi jih navduševati in ustvariti take pogoje, da bi bil zanje nastop v prvi ekipi privlačnejši. Tega sedaj ni«. ŽAGAR: »Jaz bi znova poudaril, v kolikor tega še ni-H so povedali ostali, da v naših dru- A štvih manjka pred- f' m&LJt vsem angažirano- sti. Ni odziva v i jHRjL# tem smislu, da y'À^WWm’’ igralci v mladin- ■fcZe* * skih ekipah pride- jo do takšne stopnje, da so zreli za prvo ekipo in prav tedaj prenehajo z igranjem. Dogaja se, da imamo tudi dosti perspektivnih igralcev, ampak so neresni tako na treningih kot na tekmi. Zdi se jim, da je dovolj, če so perspektivni. Nekateri tudi po pet mesecev ne trenirajo, ampak potem vseeno igrajo, ker ni drugih. To se v dolgem prvenstvu pozna na kondiciji.« RACE: »Če je Kras izpadel v 3. ligo smo krivi vsi: odborniki in nogometaši, popustil pa je še trener. Res pa je, da so pri Krasu Ile trije odborniki, ki morajo skrbeti za vse, drugih ni zraven. Tako pa ne more biti rezultatov.« RUPEL: »Slabi rezultati niso slučajnost in bi se morali o tem zavedati že pred leti. V sezoni 1976/77 smo zabeležili tri napredovanja in en sam izpad. Od tedaj dalje pa je šlo čedalje slabše, ne da bi na to kdo pomislil. Naša društva očitno niso računala z naravnim padcem rojstev, če trdimo, da potrebuje vsaka ekipa 18 igralcev, v prvi razred osnovne šole pa se vpiše denimo 12 otrok, kako je mogoče, da lahko ima vsaka vas svojo nogometno ekipo? Ni toliko problem v tem, da ne posvečamo dovolj pozornosti naraščaju, pro- Udeleženci naše okrogle mize o nogometni problematiki blem je predvsem ta, da naša društva niso že pred leti začela razmišljati ali pa se sprijaznila z dejstvom, da bi se začelo združevati ekipe na mladinski ravni.« Kakšna je kakovost našega nogometa? • Bi lahko na splošno ocenili kakovost našega amaterskega nogometa glede na ostale italijanske ekipe na Tržaškem in Goriškem? I. ČUK: »Položaj na lestvicah je že dovolj zgovoren pokazatelj. Dodal bi le, da imajo italijanska društva bogatejšo tradicijo in so tudi vablji-vejša za talente. Večina naših društev da uje v korist naših domačih ljudi in jasno je, da mi ne razpolagamo s tako široko bazo kot Italijani. Poleg tega ne smemo pozabiti tudi na finančno plat. Italijanska društva so mnogo vlagala. Tudi md smo doslej skušali slediti temu ritmu, vendar mislim, da smo s tem zašli s prave poti. Saj je konec koncev tudi med Italijani vedno manj nadarjenih i-gra’cev.« STRNAD: »Razlika je v pristopu. Naš je amaterski v slabšem pomenu besede, pri italijanskih društvih pa je že profesionalen. Če dodamo še, da imajo Italijani večji izbor mladih igralcev, ________________ je jasno, da so oni napredovali, mi pa stagniramo ali celo nazadujemo.« HUSU: »Razlika je v mladinskem odseku. Italijanska društva imajo tudi po pet mladinskih ekip in torej večjo selekcijo, če imaš 100 ali 150 o-trok, boš že našel 15 takih, ki. so sposobni igrati v 1. ali drugi ligi. Mislim pa tudi, da italijanska društva razpolagajo z boljšim trenerskim kadrom.« KANTE: »Za ekipo je treba najmanj 18 igralcev, naša društva na Krasu pa jih ne premorejo. Če bi imeli društvo, ki bi delovalo v mestu, bi lahko črpali več ljudi in bi bila tudi kvaliteta boljša. Skratka manjka i-gralcev.« A. ČUK: »Kaj naj rečem? Malo nas je, drugače ni velike razlike med rami in italijanskimi društvi.« PRIMOŽIČ : »Pri italijanskih društvih nimajo kvalitetnejših igralcev. >• «r) / Pri okrogli mizi o nogometu je bila skoraj skupna ugotovitev, da brez združevanja sil ne moremo pričakovati boljših uspehov slovenskih nogometnih ekip. Konkreten primer združevanja na mladinskem področju je ekipa naraščajnikov ZSŠDI Gorica, ki je skupno nastopala že v prvenstvu naraščajnikov na Goriškem čeprav imajo več mladine. Glejte, če pri nas na pet nogometašev spotoma izgubimo dva, pri italijanskih društvih izgubijo štiri. Če bi naše boljše igralce združili v eno ekipo, bi dosegli to, kar, v Trstu drugi s še tako dobrim izborom, ne bi dosegli.« FRANCO: »Dobre igralce imamo raztresene po društvih in vsakdo jih rad drži doma in to je razumljivo.« BOGATEČ: »Na Tržaškem ni več kot šest do sedem italijanskih društev, za katera lahko trdimo, da so res organizirana, drugače so še slabša od naših društev. Dejstvo je, da imamo v vaseh malo otrok. Več jih je v Trstu, kjer bi lahko združili vse Slovence v eno ekipo, lahko pa bi prišli naravnost na naša igrišča, saj ima vsako naše društvo svoje igrišče. To je menda edina rešitev.« GERGOLET: »Ve-likih razlik v kva-litoti med našimi in mz italijanskimi ekipa- m mi ni. To velja še V -—M posebej za 3. ama- ImH tersko ligo, kjer so ; se naše ekipe skoraj vedno borile za na-| predavanje. V 2. a-* I materski ligi pa je razlika v tem, da italijanske ekipe razpolagajo z večjim številom kvalitetnih igralcev, zato imajo tudi večje uspehe. Ekipe, ki so napredovale iz 3. amaterske lige niso bistveno boljše od naših ekip, kar se je pokazalo tudi v medsebojnih srečanjih. Italijane pa gotovo prekašamo v borbenosti.« ŽAGAR: »Nasprotujem mnenju mojih kolegov, ki so trdili, da je kakovost našega nogometa padla v zadnjih letih. Moje mnenje je, da smo v teh letih napravili velik korak naprej. Če primerjamo položaj pred desetimi leti s sedanjim, ugotovimo, da je takrat bilo pravo brezno med našimi in nekaterimi italijanskimi ekipami (Ponziana, San Giovanni), danes pa te ve ike razlike ni več. Razlika je le v tem, da imamo md majhno izbiro igralcev, Italijani pa veliko. Mi moramo vzeti dobro in slabo in si ne moremo privoščiti, da bi koga odslovili ter moramo stremeti za tem, da tudi slabo obrodi dobre rezultate. Italijani pa lahko med množico igralcev obdržijo le dobre, slabe pa pošiljajo proč.« RACE: »Kakovost našega nogometa je vsekakor boljša, vendar kljub temu zaostajamo za italijanskimi ekipami, ker so se v naših društvih poslabšale razmere. Manj je mladine, manj je tudi organizatorjev.« RUPEL: »čeprav imajo naša društva precej bistvenih pogojev za delo, saj razpolagajo z lastnimi nogometnimi igrišči in imajo precej navijačev, ki sledijo posameznim tekmam, kakovost našega nogometa stalno pada. To letos jasno dokazujejo kar trije izpadi iz lig (Vesna, Kras, Primorje), poleg tega pa se stalno veča število tujih nogometašev v naših e-najstericah, kar gotovo ni spodbudno. Kje tiči vzrok vsemu temu? V prvi vrsti je vzrok v tem, ‘da ni prišlo do postopnega vključevanja mladih svežih moči. Društva so morda posvetila premalo pozornosti mladinskim ekipam, katerim primanjkuje dobro pripravljen strokovni kader (trenerji). Velik problem, ki se v zadnjih časih postavlja v ospredje je tudi finančni in to seveda lahko precej vpliva na kakovost. Kakovostno bomo zato še bolj zaostali za italijanskimi klubi.« Nadaljevanje v jutrijšnji številki Naročnino: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 15.00 dm, naročnina za zaseb mke mesečno 180.00, letno 1 800.00 dm. za organizacij in podietia mesečno 250.00, letno 2 500.00 dm Poštni tekoči ročun ta Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Liubliana Kardeljeva 8/II nad - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'7 IVA 18'75 Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naro Č0|O pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Moniecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. 5. junija 1981 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190~ Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja LJZTT Itefjjl členlt.lli.n.k« m tiskaTrst mn Eaiopènih I * zalolnikov FIEG Z e v teku priprave za »poletni eksodus« RIM — Od zadnjih dni julija pa do prvih dni avgusta bo na italijanskem avtomobilskem omrežju kakih 12 milijonov domačih in tujih osebnih avtomobilov. Skoraj ena tretjina vsega prometa se bo odvijala po avtocestah, kar seveda narekuje »pametno in smotrno izbiro odhodov«. Prav za dosego tega cilja bo državna ustanova za avtoceste v sodelovanju z AGIP, z Italijansko industrijo naftnih izdelkov (1P) in z družbo Alfa Romeo sprožila kapilarno kampanjo informi ran ja. Predvidevanja o prometu za prihod- nji »poletni eksodus« navajajo tri konice, in sicer: zadnji julijski konec tedna (petek 27. in sobota 28.), zadnji dan julija in prvi dan avgusta (torek 31. julija in 1. avgusta), zadnja konica pa bo prvi avgustovski konec tedna (petek 3. in sobota 4.). Po vseh predvidevanjih bo prav tretja konica najhujša, saj bo sovpadala z zaprtjem večine industrijskih obratov na Severu. Po zamisli letošnje informativne kampanje himerah z najrazličnejšimi pripomočki od letakov do posebnih koledarjev in sprotno informacijo doseči večjo razpršitev odhodov Na ameriških letalih bo kajenje dovoljeno NEW YORK — V poplavah vesti, ki omejujejo življenjski prostor kadilcem. smo končno dobili vest, ki jo bodo cigaretni zasvojenci nedvomno pozdravih. Predsednik komisije za a-meriško civilno letalstvo se je namreč zadnji trenutek premislil in preprečil odobritev pravilnika, ki prepoveduje kajenje na notranjih linijskih progah. McKinnon je seveda zagotovil, da se ni uklonil nobenemu pritisku, a to mu le redki verjamejo. Ameriški kadilci so namreč sprožili pravo ofenzivo, da bi preprečili izglasovanje takega omejevalnega pravilnika. V tej ofenzivi pa so imeli še največjp težo člani kongresa, med katerimi je o-gromno strastnih kadilcev in seveda ameriška tobačna industrija. Zgodovinska regata Britanska jadrnica Marques po startu na regati kopij starinskih jadrnic od Bermudov do Halifaxa (Telefoto AP) Singapur: Revne sloje je treba sterilizirati SINGAPUR — Veste, kaj si je izmislila tukajšnja minivlada? Do je treba drastično omejiti število rojstev v tako imenovanih nizkorazrednih slojih. Oblastniki so obljubili nagrado 4800 dolarjev (približno 8 milijonov lir) vsem tistim zakoncem, ki imajo manj od 714 dolarjev mesečnega zaslužka (nekako 1,1 milijona lir) in ki nimajo višješolske diplome ter se bodo pustili lepo sterilizirati. Pravico imajo le do enega ali naj več dveh otrok. Edini član opozicije v poslanski zbornici Jeyaretnam je rekel, da gre za izrazito diskriminacijski ukrep, ki ga ni mogoče utemeljiti z okoliščino, da se v revnih slojih rodi dvakrat več otrok kakor med družbeno »kre mo«, in ki odraža »načrt socialnega inženirstva«, s katerim naj bi v Singapuru izoblikovali elitno družbo. Glas v puščavi, seveda. Gorila iz epruvete Tudi gorile se rojevajo v epruveti. Zgodilo se je v Melbournu in to je drugi orimer umetne zaploditve. Sicer pa se mali gorila dobro počuti (Telefoto AP) Američanom zelo ugaja italijanski stil oblek NEW YORK — Ugajajo kroji, barve in so zaradi moči dolarja zelo po ceni. Zaradi tega so Američani sklenili, da se bodo oblačili po »italijansko« in prvi trije letošnji meseci so pokazali, da so se oblačila tmade in ltaly« odpravila preko oceana in zvišala uvoz za 161 odstotkov. Na uvoz italijanskih oblek je zelo ugodno vplivala tudi zapora, ki jo je vlada v Washingtonu odredila na podobne artikle, ki prihajajo iz Azije, točneje iz Hongkonga. Kljub temu pa se marsikdo vprašuje, zakaj je »boom« zadel ravno italijansko industrijo in ne na primer jrancoske? Odgovor je zelo lahek: italijanski stil veliko bolj ugaja, je originalnejši in barvitejši, skratka, za ameriški okus lepši. Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino, ki računa v kvadratnih jardah uvožena oblačila, so med januarjem in marcem uvozili 9,9 milijona italijanskih artiklov, proti 3,8 milijona iz istega obdobja lanskega leta. V kvadratnih metrih blaga bi to pomenilo skok od 347 tisoč na 905 tisoč. Kot smo že rekli, je razlogov za ta fenomen več. Eden izmed teh je tudi ta, da so Italijani konkurenčni glede višje'kvalitete oblek, ko gre za srednjo kvaliteto so enakovredni Hongkongu, medtem ko je slaba kvaliteta trdno v rokah tretjega sveta. Na to vpliva tudi revalvacija dolarja, glavni vzrok pa je brez dvoma ta, da se italijanski »stil« najbolje prodaja. Sami Francozi so priznali, da se preveč naslanjajo na klasična izhodišča, medtem ko so Italijani bolj pisani. Tudi za prihodnje mesece so izgledi za italijansko industrijo oblačil zelo ugodni, saj bodo največje ameriške tvrdke še naprej uvažale iz Italije. Najbrž manj kot v prvih treh mesecih, a vseeno nadpovprečno. Plovba v krstah »Že ker reka umira, plujemo po njej v trugah.« Tako je dejala posadka »Kata-barana I.«, da bi opozorila na onesnaženje v reki Tronto. (Telefoto AP) Svojevrstna nogometna tekma BEOGRAD — Medtem ko se razna nogometna prvenstva v Italiji in Ju; goslaviji bližajo h koncu (najvišji tekmovanji sta se že končali), pa žo-ga seveda ne more kar tako pustiti prizorišča. In tako so v Beogradu v nedeljo odi gr ah svojevrstno tekmo, ki je na tribune stadiona Partizana privabilo kar 40 tisoč gledalcev, česar v Jugoslaviji niso vajeni. Pomerili pa sta se reprezentanci popevkarjev obeh držav in najbrž je to opravičilo tako številno udeležbo gl&; dal cev. Izkupiček tekme so namenili družinam tridesetih ponesrečenih rudarjev v Aleksinovcu. V obeh reprezentancah je bilo nekaj slovitih imen, ki so dokazala, da znajo vešče ravnati z žogo, ne samo z glasilkami. Pri Italijanih so namreč igrali Fogli, Morandi, Tozzi, BeUa itd., pri domačih pa Radovanovič, Džordževič, Kalember . . . Naj ob koncu povemo, da se je tekma končala pri rezultatu 2:2 in da so Italijani vodih tudi z 2:0. Wkì musterI čudežni otok (26.) re ZVERI BILE TORB MMHV.TA, TE RA DOBRA!VAM NEW BEŽITO ? NA3BODE BQ Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika Komunski profesor Toheneanu zbral 7000 portretov Slikarski dnevnik neobičajne vsebine BUKAREŠTA — Dan Grigorescu, ki velja za najuglednejšega kritika področju likovne umetnosti v Romuniji, pa tudi najbolj priznani književniki v tej deželi pravijo o njem, da je sestavil eno najpomembnejših in najbolj kakovostnih antologij v zgodovini romunske sodobne likovne umetnosti. »To niso samo nekakšne navadne skice in portreti, to je prava študija o ljudskih običajih in značajih domačih, ljudi«, so še zatrdili v bukareštanskih literarnih krogih. Kdo je ta človek, o katerem gre tudi sicer glas, da sodi med redke figure, ki znajo pustiti globok, neizbrisen pečat v širši, državni in verjetno tudi mednarodni skupnosti? To je univerzitetni 'profesor Aleksander Toheneanu, sila žilav možakar, ki nikakor ne izkaže svojih 77 let in ki je seveda tudi sam star likovnišk* lisjak. V likovni umetnosti je diplomiral že pred 55 leti, to pa še ni dovoli-študiral je tudi psihologijo in pedagogijo in doktoriral v filozofiji. Do tod vse prav in nekje normalno, dasiravno hkrati izredno. Toda glas o doktorju Toheneanu se je na mah razširil takrat, ko je — že v letih, ki se mu drugače, kot rečeno, ne poznajo — pričel krožiti z bieiklom po Romuniji. Romat je od ene umetnostne galerije do druge in nakupoval portrete in skice, a skice in portrete medtem tudi sam oblikoval. Danes Romuni soglašajo, da je osiveli, vendar tako zelo neobičajno mladostniški profesor, prekrožil prav celo domovino do zadnjega njenega kotička. Rezultat: 7122 portretov, ki Jin je lepo zbral, uredil in z njimi ustvaril edinstven »slikarski dnevnik«, kakor so to zahtevno delo poimenovali književniki. Profesor Toheneanu skoraj nikdar ne slopi v dvigalo, mnogo pešači, ne kadi in ne uživa alkoholnih pijač, poleg tega pa — kot smo že omenili kolesari. V avto-ali taksi še pogleda ne, pa da bi vanj sedel? Spočetka Qa je malokdo poznal, ko je tako vandral po domovini, postopoma in spotoma pa se je pričel seznanjati — ne samo v galerijah, ampak tudi kar tako uh cesti — z najvidnejšimi književniki, ki so po drugi strani začeli spozmival vrednost njegovega dela in tako je Toheneanu bil deležen laskavega prizna nja iz ust uvodoma omenjenega Grigoresca.