14. štev. V Kranju, 4. aprila 1903. IV. leto. G0R6K36C • 1 • «# • tngo Vabilo na naroebo. < GORENJEC* stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Pomanjkanje vode v kranjski okolici. (Dopis.) Iz Šenčurja, 31. marca. Med najhujšimi peklenskimi mukami je gotovo žeja. Ko pride kmet v žgoči dnevni vročini od dela na polju domov, najprej vpraša: Ali je kaj frišne vode? Kako se okrepča izmučeno telo s požirkoin hladne studenčnice! Toda povsod kmet ni tako srečen, da bi imel dobre pitne vode v izobilju. Koliko jih je, ki morajo piti vodo. kakršne se brani še živina, ki je navajena na studenčnico in jo šele v največji sili nekoliko povžije. Kraj brez vode je tudi Šenčur v omrežju nameravanega kokriškega vodovoda za Kranj in okolico. Mislimo, da je malo krajev v naši kronovini v takem vodnem pomanjkanju, kakor smo ravno ŠenČurjani. Skozi vas teče potoček, toda samo ob času deževja. Izvira tam gori nekje v olševske gmajne blatni ilovici, teče pod Olševkom skozi Luže, Srednjo vas in včasih, kadar jo kaj preostane lužanskim in srednjevaškim travnikom in kotlarn, tudi do Šenčurja in ob posebnem deževju tudi skozi Šenčur do Bizjakovega travnika. Od t« vodice so odvisne tri velike vasi: Luže, Srednja vas in Šenčur. Potoček nabira v vaseh, skozi katere teče, toliko nesnage, da prihaja voda v Šenčur popolnoma kalna, v sobotah pa še posebej odeta z milnico. Mrtve miši, podgane, mačke, kreparu prasci, otročje cunje, kravje blato, z eno besedo: vso svinjarijo, katero je mogoče malemu potočku privleči v Šenčur, jo privleče. Kdor natančno pregleduje vodo, je v nevarnosti, da se mu obrne želodec. To vodo pa pije in v kuhi je nad 1500 ljudi in več kakor toliko živine. Toda ko bi jo bilo še vedno dovolj. Po cele mesece ne priteče in tudi letos smo brez nje že skoro celo zimo. Kaj ko bi nastal požar? Vas z blizu 200 hišnimi številkami in več kakor toliko gospodarskimi poslopji, po večini s slamo kritimi — brez vode — to bi zalo gorejo. Kaj ko bi nastala epidemija, pomreti bi morali žeje; na vseh koncih bi imeli zastraženi potoček.,. Pa to še ni vse! Koliko neozdravljivih smrtnih kali se nabira v tej, vodi podobni tekočini! Kolikokrat izpije žejni domačin, kakor tudi tujec tukaj kal bolezni, ki ga umori. V tej vodi se pere perilo jetičnih in škrofuloznih, v tej vodi se perejo posteljne oprave, na katerih so pomrli bolni za tifuzom. Kaj pomagajo vse zapovedi glede raznašanja jetike, ni nam jih treba iskati po gostilnah, ker jih dobimo lahko doma. Kemično preizkuševališče se je izreklo o tej vodi v naslednjem: «Das Wasser ist faul, enthält eine Unmenge von Milz bran dbazi llen, stinkt und ist daher zum Genuss vollkommen unbrauchbar.» Tukaj je obsodba, kakršne že gotovo dolgo let ni dobila nobena voda. To vodo pijemo in si ž njo prikrajšujemo življenja dni. Vasi Voglje in Voklo sta v tem ozira še na slabšem. Vode imajo sicer dovolj, toda kakšne: Mla-kuže, v katerih bi se pošten človek še umil ne. V vog-Ijanski luži živi neka vrsta blatnih rib. Izkušnje pa so pokazale, da prava postrv v tej vodi pogine v dveh dneb. In tako vodo pije cela vogljanska občina. Za moderno urejeno državo, v kateri znosi ubogo ljudstvo milijone s krvavimi žulji prisluženih kron v državne blagajne, je to ljudstvo primorano piti vodo, v kateri še bistre vode navajena riba živeti ne more. Čudimo se, da visoko vlada, ki se navadno briga za malenkosti, še doslej ni storila odločnejših korakov, da se te kričeče razmere predrugačijo. Nadalje moramo apelirati tudi na naše poslance: Če ne verujete, pridite in poglejte! Gotovo bi cenjeni gg.po-slanci, ki se prav sedaj lahko prepričajo o gornjih dejstvih, ne pomišljali več, temveč napeli vse sile, da se pereče vodovodno vprašanje v našem okraju reši v najkrajšem času. Sodoma in Gomora na katoliški podlagi. V Dolenji vasi pri Ribnici so pred tremi leti ustanovili »kmetijsko društvo*, ki pa v resnici ni nič drugega, kakor navaden kons um. Na čelu konsumske zadruge je bil seveda božji namestnik dolenjevaški, slabo-glasni kapelan Žužek, ki sedaj v Št. Vidu pri Ljubljani ljudi spravlja v nebesa. Poslovodja tega konsuma je bil kapelanov brat. Tri leta že dela ta konsum, to se pravi, tri leta že slepari kmetsko ljudstvo. Ljudje so kapelami popolnoma zaupali in se oklenili konsuma, dobivali so slabo blago za svoj denar, a vendar verjeli, da 138 se v konsumu pošteno dela. Konsum je koristil trem ali štirim ljudem, kmetsko ljudstvo pa je nesramno goljufano. Sleparili in kradli so v tem konsumu kar se je dalo. Konečno se je ljudem le začelo svitati, da ni vse v redu in naročili so, da »Gospodarska zveza* sestavi natančno bilanco. »Gospodarska zveza« je poslala svojega revizorja Seliškarja v Dolenjo vas in ta jc dognal, da je konsum pasiven za kakih 7000 K. Toda »Gospodarska zvcza» ne more in ne more pošteno delati. Namesto, da bi bila konsumarjem priporočila razdružitev, jih je nagovarjala, naj s flngiranimi zadolžnicami preprečijo propad društva. »Gospodarska zveza* je torej po svojem »strokovnjaku* Seliškarju učila slepariti ljudi. Predno pa je to novo sleparijo mogla izvršiti, jc izvedelo za celo stvar državno pravdništvo v Novem mestu in odredilo sodno preiskavo. Pred kratkim jc bil preiskovalni sodnik dr. Dolenc v Dolenji vasi, inž njim sta bila tam kot izvedenca dva novomeška trgovca gg.Pauser in Ogorelec. Kaj je preiskava dognala glede stanja konsuma, nam seveda ni znano. A pri tej priliki se je izvedelo, da so se godile v konsumu ne samo goljufije in tatvine, nego šc druge reči, take reči, da se človeku kar lasje ježe. V konsumu so imeli Chambre separe, kjer so se godile vsakovrstne orgije. Preiskovalni sodnik je konfisciral v konsumu 72 svinjarskih podob, ki so jih ti katoliški možje rabili za šegetanje j živcev in rafinirano izprijanje deklet. V konsumu je bilo zapeljanih vže polno deklet, oso že rodile, 4 pričakujejo to v kratkem, 4 pa čez nekaj časa. Koliko je takih, ki so imele »srečo*, se še ne ve. V konsumu, ki naj vendar preskrbuje kmetske ljudi z raznimi potrebščinami, so našli mnogo linili likerjev in finega vina. Kmetje tega pač niso kupovali. Konsumski voditelji so naročali te likerje in ta vina na troške kmetov in ž njimi delektirali sebe in tista dekleta, ki so se dala ujeti v njihove zanjke. Kapelanov brat je nekemu konsumarju odpisal dolg 50 gld. s pogojem, da mu dovoli »obiskovat* njegovo hčer. Konsum je toraj plačeval kapelanovemu bratu — ljubezen. Neki drugi mož je pri svoji ženi zasačil pobožnega konsumarja, a mu »odpustil* — proti plačilu PODLISTEK. Sobotno pismo. Dragi Gašper! Post je, post! Zjutraj sok, opoldne sok, zvečer sok. Nič malce, nič mesa, nič pijače, dosti dela, malo jela, post, pokora, davčni eksekutor, v cerkvi naš slraše s hudiči, zunaj z biriči. Ne vem, ali bi scagal, ali bi se kako drugače fental. .Meni ni več za živeti. Župnik vpije: Skrbi za dušo! Eksekutor: Skrbi za davke! Žena: Skrbi za kruh! Denarja pa nič! Sedaj prideš še Ti in hočeš naročnino za »Gorenjca*. Pojdi, pojdi, Gašper, rajši mi pošlji kakšno podporo, seveda v denarju, ker te vrste blago jc najlažje, poštnina pa cena. Torej prosim! Kmetje imamo sedaj pasje dneve. Zadnjič, ko je bilo še malo snega, nabasal sem malo cunj v vrečo in hajd — na Gorenjsko, da kaj zaslužim. Delal sem nekaj dni na Hrušici: vlačil sem vagone iz predora. To ti je luknja, Gašper! In kakšna mešanica je gori! Moj sodelavec je bil Macedonec, vagon je nakladal Italijan, praznila sta ga Korošec in Hrvat. Delo je vodil Tirolec; vse skupaj je zmerjal in psoval neki Žid, pravi pristni žid, Abrahamov potomec s krivim nosom in dolgo zamazano brado. V levici čebulo, v desnici palico — pravi žid. Naveličal sem se druščine, uši in stradanja. Ko sem dobil nekaj kron in odnesel trgovcu-židu nekaj grošev, pobasal sem cunje v vrečo in romal na postajo z namenom, da se odpeljem v Lesce in potem v Bohinj. Na postajališču Hrušica državne železnice pa je bila še večja mešanica. Železniški čuvaj je tekel semtertja nekaterih goldinarjev. In še in še! To je grozno. Vidi se, da je dolenjevaški konsum podoben Sodomi in Gomori, Kaj tacega jc pač samo mogoče pri popolnoma ničvrednih ljudeh. Škandali v tem konsumu so sramota za vso duhovniško stranko, toliko bolj, ker je duhovniška stranka ta konsum ščitila in zanj agitirala. In ubogi kmetje, ki so kapelanu in njegovemu bratu zaupali, so bili nesramno ogoljufani in okradeni. Nekateri konsumarji so se mastili in si polnili žepe, kmet pa je za svoj denar dobival najslabše blago. Izvedenca pravita, da je vse manufakturno blago, kar ga ima konsum, sam pofel, tako ničvredno, da bi se noben pošten trgovec ne upal prodajati takega blaga. Vse to blago je kupljeno od Židov in nič od ljubljanskih veletržcev. Naši veletržci tudi ne prodajajo takega ničvrednega blaga, a konsumski voditelji so ravno hoteli imeti ničvredno blago, da bi imeli pri njem več dobička in bi torej lahko toliko več pobasali. Žrli so, žrli in žrli — na troške kmeta, kateremu so pravili, da mu hočejo pomagati. Vse to, kar smo zapisali, je v Dolenji vasi splošno znano. Govori se pa, da je sodna preiskava spravila še mnogo drugih reči na dan. Izvedeli bomo zanje, ako pride do obravnave, a že, kar smo danes povedali, zadostuje za spoznanje, da konsumi niso druzega, kakor klerikalna gnezda za sle- parstva in svinjarstva. Po «N.» --- V Kranju, 4. aprila. Dr. Šušteršič je odložil predsedstvo »Slovanske zveze*. Odstopil je menda radi tega, ker je klub sklenil glasovati za izpremembo poslovnega reda proti volji dr. Šušteršiča. Nadškof Stadler v Sarajevi, vzgojitelj našega škofa, si je nakopal sovraštvo in ogorčenje sarajevskih Mohame-danov. Neko mohamedansko vdovo s troji otroci je namreč odpeljal iz Bosne in vse krstil. Ogorčenost med muslimani je vsled tega velika. Nemiri v Zagrebu. Dijaki so priredili minuli petek velikanske demonstracije proti vladi in Madžaronom. Zbralo se je okrog 300 visokošolcev, ki so demonstrirali kakor človek, ki ima dela čez glavo. Zapiral je zapore, snažil stranišče, dajal vozne liste, hodil gledat kdaj in odkod pride vlak, stregel židovskemu agentu in zmerjal mirnega Hrvata. Kes naporno delo! Vprašam ga, koliko ima na mesec doklade, da izdaja karte. On mi odgovori, da šest kron. V resnici lepa nagrada za odgovorni in težavni posel. Macedonci so poli, Hrvatje bogmali, židje zmerjali, Lahi kleli, Kranjci la priduševali — prav po »ajsenponarsko*. Natlačili so nas v vagone. Vozni list sem imel do Lesec, mislil sem iti še v Bohinj poskušat srečo in delo. Med vožnjo mi pride na misel: dovolj si skusil barabe, pojdi domov in poprosi pri dobrih ljudeh, morda se te kdo usmili in ti posodi denarja, da se boš čez leto pošteno preživel do novine. Doplačam vozni list do Kranja, cunje spravim v Kranju v hlev na »Stari pošti* za vrata tam, kjer ima Lojze, «fi cehau s k neft», svoje ležišče, in grem k dobremu g. dekanu s prošnjo, da mi posreduje, da dobim malo posojilo, katero — kakor veš Gašper — krvavo potrebujem. Dobri gospod mi je obljubil pomoč in precej se potrudi v drugo sobo, kjer je listal v neki črni knjigi. Pride nazaj in — strela! — pravi, da imam gotovo preveč denarja, ker kupujem »Gorenjca*. Kaj bi bil šele gospod rekel, ko bi bil vedel, da sem še celo naročen nanj; toda tega ni vedel, da sem sicer naročen nanj, a plačam ga pa ne. Spoštljivo ga pozdravim, kakor se spodobi takemu gospodu, in grem za jedno blamažo bogatejši — na prosto. Tam na voglu, kjer kmetje prodajamo in kupujemo žito, Mengeščanke in Trzinke pa pristne in namešane mesene klobase v vseh mogočih oblikah (dimenzijah) in pred stanovanjem rektorja Klaiča, pred finančno direkcijo, državnim kolodvorom, na Jelačičevcm trgu in uredništvom •Narodnih Novin». Policija ni mogla razgnati demonstrantov, ki so policaje, orožnike in pozneje tudi vojake napadli t nasajenimi bajoneti. Več oseb jo nevarno ranjenih. Mir je nastal šele ob 1. uri ponoči. Ruski car Nikolaj II. je izdal svojemu narodu poseben poziv, ki je pravi program carjevega vladanja in obela biti ena najvažnejših listin ruskih. Na čelu je svečana obljuba, da je varovati stare stebre in svetinje Rusije, potem sledi tožba o škodljivih naukih. Glavni del tega oklica pa je, da obsega razlago, da je temelj Rusije in da ostane pravoslavna cerkev, ki mora biti tesno spojena /. državno upravo. Tedenske politične vesti. V Bolgariji so dobili novo ministrstvo. — V Vatikanu je zavladala splošna nevolja zoper kardinala Rampolla, katerega dolže, da je zakrivil pioticerkveno politiko na Franco-kem. — Svobodomiselni slovenski akademiki na Dunaju so si ustanovili svoje društvo z imenom »Sava*. — Zjedinjene države v Ameriki so izdale nov zakon za izseljence. Dopisi. Iz Kranja. (Občni zbor) podružnice slovenskega planinskega društva za kranjski okraj se je vršil dne 20. marca. Predsednik Janko Majdič ga otvori ter pozdravi navzoče, razloži društveno delovanje in odda besedo tajniku g. Janku Sajovicu, ki poroča, da šteje podružnica 79 članov, in sicer 5G tukajšnjih in 28 vrtanjih. Odbor je sklepal v treh sejah o društvu koristnih stvareh. Izleta sta se vršila dva; tretji na Dobrač je odpadel radi neugodnega vremena, zato pa sta oba druga na Višarje in Triglav dobro uspela. Markacije so se vršile letos na novo iz Kokre na Greben, Krvavec in Sangrad ter iz Jošta v Kropo in Podnart. Glede koče v Storžiču je odbor v zadnji seji sklenil, da vpraša osrednji odbor, če je za to, da so ta koča gradi ali pa, da se osvoji Kočna, t. j. popravi in markira pot kol nekaka predpriprava za gradnjo koče med Grintovcem in Kočno. Ker se je razprodalo prvih 10.000 razglednic, naročil je odbor zopet 6000 jednakih, katerih je pa že precej prodanih. Blagajnik g. Rudolf Kokalj poroča v podrobno sestavljenem računu o premoženjskem stanju, iz katerega je razvidno, da ima podružnica K 1081i0 v gotovini in pa 4800 komorah, srečam Tomaža, potomca onega svetopisemskega Tomaža, ki ni hotel verovati, dokler ni videl. Tomaž je videl »ajnzar*! Vendar ni hotel verovati, da je «ajnzar». Vzel je pero in naredil piko nanj. Sedaj, ko je sedela na »ajnzarju* pika, je pa Tomaž veroval. Tomaž, sedaj, ko imaš nad seboj črno piko falsifikatorja, veruješ, blagor pa tistim, ki niso videli pike, pa so vendarle verovali v Tvojo 0 (ničlo). Za njim je kobacal mož in nehote mi pride na misel kitica iz preteklosti: »Vinski sodček in pa ti zelo sta si jednaka; samo, da ta razloček je: iz njega v tebe se pretaka.* Grem v prodajalno, da kupim »Gorenjca*. Reklo se mi je pa, naj rajši kupim otrokom kruha, sebi pa frakelj žganja. Pametna beseda! si mislim, saj Gašper mi pošlje »Gorenjca* zastonj. Žalostni spomini mi silijo v možgane. Kranjci ste pred pustom plesali, igrali »Desetega brata*, imeli ma-škarado. — Sedaj v postu pa namesto, da bi se postili, molili in delali pokoro, jezite gospoda tehanta, jeste purane in pečenko, pijete sladko vince in se pitate in redite, mi kmetje pa klepljemo sok, sok in še enkrat sok — in pri tem ostanem. Te pozdravlja Tvoj Jurče. 139 madov razglednic v vrednosti 155'04 K, torej skupno 1230*14 K. Nato je bil voljen odbor, katerega smo že zadnjič omenili. Na vprašanje g. Cirila Pirca, kaj se bode ukrenilo glede gradnje koče v Storžiču, pojasni g. predsednik, da se je podružnica osnovala nekako s pogojeni, da stavi kočo v Storžiču, da pa so se razmere deloma premcnile in da osrednji odbor želi, da bi se gradila koča na Dovču med Grintovrem in Kočno; prvo bi lahko že gradili, pri drugi pa bi za enkrat popravili in markirali samo pot na Kočno, da si jo osvojimo, na gradnjo pa bi še nekaj let morali čakali, ker bi stala koča 10.000 K in bi se gradila le skupno z osrednjim odborom in ČeSko podružnico. Zahvalivši se konečno za prijazno udeležbo, zaključi četrti občni zbor. Naše zamotane občinske razmere. Z Dovjega, 20. marca. V tekočem mesecu minula so že štiri leta, odkar je bil voljen naš gospodarski odsek. Županstvo jc sicer koncem lanskega leta razglasilo novo volitev taistega, ker pa ni predložilo tudi volilnih listov, pritožilo se je nekaj posestnikov zoper to nepravilnost in volitev je bila preklicana, slavno županstvo pa se še do danes ni potrudilo, izvršiti to volitev po določilih občinskega volilnega reda za Kranjsko. Potrpeli smo v nadi, da so bo vršila ta volitev za-jedno z volitvijo občinskega odbora, kateremu je že tudi potekla postavna doba. Gospod zasebni uradnik našega župana (za takega se menda šlejc naš občinski tajnik, menda zato, da bi ne izgubil pasivne volilne pravice) je že pripovedoval, da se bo vršila volitev dne 2. aprila 1.1., a sedaj se menda zopet izgovarja, da nam glavarstvo ali davkarija ne dasta potrebnih podatkov, oziroma volilnih listov? Sedaj gospodujoča stranka nas straši z možnostjo, da preide županstvo in večina občinskega odbora pri novih volitvah v Mojstrano, kjer bi imela potem nemška tovarna prevelik upliv. Mi pa upamo, da se večina vo-lilcev ne bo dala speljati na to pot ter da bodo delali na to, da se izvoli neodvisen občinski odbor, ki bo znal braniti skupne interese nasproti posameznikom in družbam. Uredba naših skupnih zemljišč je tudi nekaterim vo-lilcem trn v peti; tem ljudem, ki mislijo, da so da pri nas še skozi stoletja izhajati z patriarhaličnim izsesavanjem zemlje, bodi povedano, da se ta zadeva ne da več odpraviti, ker je bila dotična razsodba že leta 1897 razglašena, je toraj provocirana uredba le še vprašanje; časa, toraj zastonj vse kričanje. Pač pa mora vsak razsoden posestnik biti le vesel, da se že enkrat naše pašne in gozdne pravice korenito urede, ker drugače si znajo naši sosedje zopet pri-posestovati kak kos Belega polja, kar se je že enkrat zgodilo po naši brezbrižnosti. Odločno je tudi ugovarjati zoper slabo gospodarstvo z našim skupnim premoženjem; zakaj dovoljuje župan sekati les za stavbe in kurjavo v naših skupnih gozdih ljudem, ki nimajo nikake pravice do tega, posestniki imajo torej samo pravico plačevati davke od skupnih gozdov, uživajo pa jih drugi. Naš prejšnji župan je celo zamenil neko skupno zemljišče nekemu obč. svetniku brez dovoljenja soposestnikov. — To so culakaferske razmere. Sicer imamo še več izgledov slabega gospodarstva v naši občini, pa za sedaj ne maramo vsega obešati na veliki zvon; če pa to še ne bo zadostovalo za zboljšanje, pripravljeni smo objaviti vse nerednosti, katere so nam znane na tem polju. Toraj, volilci, na noge! Ne sanjajte o boljši bodočnosti, temveč poprimite se resnega dela pri volitvah, ako vam je mar blagor in napredek občine. Županstvo pa vljudno prosimo, naj blagovoli nemudoma razpisati občinske volitve, da nam ne bo treba dregati in pritoževati se pri pristojnih oblastvih. Konečno naj še omenimo, da smo račun gasilnega društva 23. t. m. srečno spravili pod streho. 140 Novlčar. Na Gorenjskem. Vabilo na narocbo. Z današnjo številko pričnemo drugo četrtletje. Vsled tega prav vljudno prosimo vse one, katerim je potekla naročnina, da čim preje izvolijo vposlati denar za nadaljnje pošiljanje lista. Obenem se obračamo tudi na prijatelje in somišljenike, da pridno razširjajo list in mu pridobivajo novih naročnikov. Prihodnja številka »Gorenjca* izide že ob */g4, uri popoldne, ker ima tehnično osobje tiskarne na velikonočno soboto svoj delavni čas za dve uri okrajšan. Osebne vesti. Premeščena sta gg. : nadučitelj Ivan Rihtcršič iz Šenčurja v Srednjo vas v Bohinju in Josip Korošec iz Krope v Mošnje. Izjava. Podpisano vodstvo narodno-napredne stranke izjavlja, da je pri zadnjih občinskih volitvah na Jesenicah pismenim potoni svojim somišljenikom dalo navodilo, naj glasujejo za slovensko stranko, kar se je tudi zgodilo in privedlo do srečnega izida. Glede letošnjih občinskih volitev v Tržiču pa se strankino vodstvo ni nič umeša-valo in ni prevzelo nikake zaveze na korist kake nemške stranke. — Za izvrševalni odbor : Dr. vit. BleittfeiB-Trstenieki, načelnik. Tržiške volitve. Priobčujemo naslednji, nam od dr. Ferjančiča došli dopis: To, kako me klerikalni listi v dotiko spravljajo s tržiškimi volitvami, me ne spravi z ravnotežja ; ležeče pa mi je na tem, da ne širijo narodno-napredni listi krivih nazorov. Tako čitam v elanku « Prazno streljanje* »Slov. Naroda* od 28. marca 1908 med drugim: »In če je Ferjančič pri zadnji ticželnozborski volitvi, ko je agitral za svoj mandat, prigovarjal našim somišljenikom, da noj se v prepir med Gassnerjem in Gôckenoni ne vtikajo, ni zakrivil s tem niti najmanjše pregrehe, ker je čisto in v vsakem oziru «tout même chose», ali vlada v Tržiču tirolska nemščina, ali pa nemščina iz rajna.> Temu odstavku članka, ki sicer popolnoma resnično slika razmere, moram oporekati, ter izjavljam, da nisem nikomur prigovarjal, kako naj postopa pri občinskih volitvah. Ko sem bil zaradi deželno-zborske volitve v Tržiču, prišel sem v bralnem društvu tudi vdotikosprecejšnim številom volilcev narodno-napredne stranke, a niti jaz niti kdo drugi se ni ne z besedo dotikal občinskih volitev. Navaja se proti meni in tudi proti narodno-napredni stranki pismo barona Schvvegla. Proti narodno-napredni stranki popolnoma neopravičeno, ker se v pismu nanjo nič ne nanaša. Nič manj neopravičeno pa tudi proli meni. Ce ima kdo kaj od mene samega pisanega, naj pride s tem na dan, za to, kar drugi o meni pišejo, nisem odgovoren. A iskal sem priliko, da sem z baronom Schweglom zaradi pisma govoril in ga vprašal, kako je mogel o meni pisati, da sem zagotovil - besedila nimam pred seboj — da se bode radikalna stranka volitve vzdržala pri občinskih volitvah, ko se vendar o teh volitvah nisva nikdar menila. Baron Schwegel je pritrdil, da ni nikdar z menoj govoril o tržiških volitvah in se je začudil, ko sem mu navel, kaj je o meni zapisal. Zagotovil mi je tudi, da bode zahteval od g. Gassncrja pojasnila zaradi svojega pisma. Na sebi je pa tudi nesmiselno, če se trdi, da sem zagotovil, da se bodo radikalci volitve zdržali. Jaz lahko zagotovim, kako bodem jaz postopal, ne pa, kako bo kdo drugi ali cela skupina druzih postopala, razun da bi bil jaz od skupine pooblaščen, to zagotavljati. Omenil sem, da sem bil z naprednimi Slovenci v Tržiču skupaj, a tega pooblastila nisem ne iskal ne dobil. Če so tedaj nekateri napredni volilci obljubili se zdržati volitve, so to storili sami iz sebe, ne po mojem vplivu. In tako postopati jim je bilo jako olajšano, saj dobro vedo, da GOcken-Špendal-kapelanova stranka ni ne slovenska ne narodna. — Ljubljana, 2. aprila 1903. Dr. Ferjančič. Kranjski deželni zbor. Vršila so se pogajanja, da bi se sklical kranjski deželni zbor na kratko zasedanje prve dni prihodnjega tedna. Pogajanja so bila brez uspeha, ker klerikalci, odnosno ker dr. Šuštcršič ni hotel pritrditi, da bi se obravnavalo o proyizoriju. Klerikalci sami si žele zborovanja, ker dobro vedo, koliko škode trpe njih volilci vsled nedelavnosti deželnega zbora, a dr. Šu-šteršič pravi, da ne. Kaj zato, če so volilci oškodovani, kaj zato, če n. pr. v Šenčurju ljudstvo mesto vode pije blato — da ima le dr. Šušteršič prav. Zgodi naj se njegova volja. Podvreči se morajo njegovemu diktatorstvu celo klerikalni poslanci, ki menda znajo vsi brati in kako naj potem zahtevamo od analfabetov, da bi poklicali kranjskega papeža Šušteršiča na odgovor? Javen učiteljski shod se bo vršil v sredo, dne 8. aprila t. 1., točno ob l/t 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma*. Edina točka dnevnega reda je: »Regulacija plač kranjskega učiteljstva.* Shoda se udeleže zastopniki »Slovenskega učiteljskega društva*, »Slomškove zveze* in »Landcs-Lehrervereina*. Shod bo javen ter pristopen vsakomur, ki se zanima za šolstvo in učiteljstvo. Poziv! Vsak delavec je vreden svojega plačila. — To je star pregovor, ki se ga tudi drže vsi stanovi. Res so morali nekateri dolgo trkati, da se jim je odprlo in dalo, česar so zahtevali, a zgodilo se je vendarle. — Naš stan tudi trka in trka, a ne odpre se mu. Ne prosimo kot sitni berači, ampak prosimo pošteno zasluženega plačila za svoje koristno in pretežavno delovanje. To svojo zahtevo hočemo o veliki noči 8. t. m. na vsa usta javno povedati na učiteljskem shodu v Ljubljani vsem onim, ki so poklicani, da nam pomagajo. Shod bo popolnoma nepolitičen. Razpravljalo se bo le o našem gmotnem stanju, ki ga čuti vsak enako, bodisi katerekoli narodnosti ali stranke. Da bo pa ta naš shod časten, je sveta dolžnost vsakega učitelja (učiteljice), da se ga gotovo udeleži. Posebno pa poživljamo slavna okrajna učiteljska društva, da delujejo z vso vnemo, ki jo stvar zasluži, pri svojih članih na to, da se udeleži shoda vse kranjsko učiteljstvo. Na svidenje polnoštevilno na shodu! Pripravljalni odbor za sklicanje učiteljskega shoda. Važen predlog v ljubljanskem občinskem svetu. V ljubljanskem občinskem svetu je dne 31. marca 1.1. občinski svetnik g. Ivan Šubic stavil predlog, da se je obrniti do železniškega ministrstva, naj bi le-to v povzdigo lokalnega prometa, vpeljalo vožnjo z avtomobili na progi Ljubljana-Jesenice. Govornik je pri utemeljevanju svojega predloga najprej očrtal pomen avtomobilov za železniški lokalni promet, potem pa dokazoval, da je ravno proga od Ljubljane do Jesenic nekaka klasična proga za avtomobilni promet, kakršnega namerava železnična uprava upeljati na raznih dobro frekventiranih progah. Vozni red na gorenjski železnici se že od nekdaj premalo ozira na lokalne potrebe. Vsi vlaki služijo le bolj internacionalnemu prometu in skrbe le za zvezo med Trbižem in Ljubljano. Koliko je bilo treba prošnja, da smo dobili sveje dni takozvani potresni vlak! Vloge in prošnje so se ponavljale leto za letom od deželnega zbora, občinskega sveta ljubljanskega in raznih občin ob gorenjski progi; naši zastopniki v državnem železniškem svetu so izražene težnje po boljši lokalni zvezi toplo podpirali — a vse je bilo zastonj. Železniška uprava je vedno kazala na dejstvo, da je navaden vlak predrag in da se za lokalni promet ne izplača. Sedaj smo pač dobili dva lokalna vlaka, a vozila bodeta samo ob nedeljah in praznikih in to le par poletnih mesecev. Ljubljana pa potrebuje stalne ugodne zveze z bližnjimi gorenjskimi kraji, ravno tako je taka ugodna zveza stara želja vseh mest in vasi ob gorenjski progi. Promet bi se na obe strani močno povzdignil. Iz Ljubljane bi se vlival tok ljudstva v bližnje krasne gorenjske kraje; Medvode, Škofja Loka, Kranj i. t. d., bi imeli dokaj več posetnikov, obratno pa bi iz teh mest bil promet z glavnim mestom olajšan in marsikdo bi pohitel v Ljubljano, ki tega sedaj ne stori. — Glasovi po boljši in stalni zvezi med Ljubljano in bližnjo Gorenjsko so torej povsem opravičeni in velikega narodno - gospodarskega pomena za glavno mesto in za vse kraje ob gorenjski železnici do Lesec, ali bolje rečeno do Jesenic. Železniška uprava bi z vpeljavo avtomobilov vstregla lastnim interesom, ker ni dvoma, da bi se izborno izplačevali, vstregla bi pa tudi dolgoletnim nadam, prošnjam in zahtevam interesiranih krogov, in zategadelj je govornik prepričan, da se bode ministrstvo blagohotno oziralo na izražene želje. — Nasvet g. Ivana Šubica jo bil soglasno sprejel z dodatnim predlogom g. podžupana dr. viteza Bleivveis-Trsteniškega, da je tudi deželni odbor in trgovinsko zbornico povabiti, naj se pridružita sklepom občinskega sveta ljubljanskega. II. pes-izlet »Gorenjskega Sokola* se vrši na velikonočni ponedeljek, t. j. 13, t. m. v Medvode tja in nazaj. Po odborovom sklepu se sinejo izleta v uniformi udeležiti samo oni bratje, kateri od .'10. t. m. redno obiskujejo redovne vaje, katere bodo od prihodnjega tedna naprej v torkih od 9. ure naprej in ne več v četrtkih. Vaditeljski zbor bode vsako ignoriranje odborovih sklepov od strani bratov Sokolov ostro vpošteval in dotičnikom ne bode dovolil udeležbe pri izletih, naj bode udeležba še tako pičla. — Izlet v Medvode se vrši s trobentači. Zbirališče: telovadnica. Odhod: ob 1. uri. Volitev zastopnika v šolski odbor obrtno-nadaljevalne šole v Kranju, katerega volijo trgovci in obrtniki, se vrši v nedeljo, dne 5. aprila ob 11. uri dopoldne v mestni hiši. Naši katoliški divjaki. Piše se nam: V nedeljo ponoči so čakali štirje kmetski fantje z Otoka in iz Noš na Črnivcu pri Brezjah nekega hlapca s Črnivca, ker so mu baje nevoščljivi in jezni nanj zaradi njegove službe. Po naključju pa jim je prišel v past nek oženjen gostač iz Noš in so tega z robatimi poleni, s katerimi so bili oboroženi, tako pretepli, da bode težko okreval. Nesrečneža bi bili naši razbojniki na mestu ubili, ko bi mu ne prišel na pomoč nek hlapec iz bližine. Zelo žalostno in značilno je za ljudi, ki so nad vse pobožni in klerikalni, da se tako pobijajo in koljejo med seboj! Še med divjimi zamorskimi narodi je gotovo najti več človeškega čuta in medsebojne ljubezni. A to ni čudno, ako postaja vedno bolj divje in surovo naše kmetsko ljudstvo, ki ga ima popolnoma v oblasti naša politikujoča duhovščina ter ga uči namesto krščanske ljuberni le politične hujskanje in sovraštva^do bližnjega. Taki napak-izobraženci res ne morejo izobraževati drugih. »Revček Andrejček.* Kakor smo že zadnjič poročali, priredi jutri v nedeljo ob osmih zvečer »Bralno društvo v Kranju* igro »Uevček Andrejček*. Ker se ta predstava priredi na večstransko željo in z ozirom na to, da je ta zadnja igra v tej seziji dobro naštudirana, upati je, da bodo tudi to pot obširni društveni prostori (g. V. Onicrsa) napolnjeni. Vstopnina za Člane »Bralnega društva* in »Sokola* 00 vin., za nečlane 1 K, za dijake 40 vin. Ako kdo slučajno ni dobil vabila, naj se izvoli obrniti na tajnika g. Radovana Strnada. K najobilnejši udeležbi vabi uljudno častite člane in goste odbor. Ulom v Bohinjski Bistrici. Peter Žlogar, delavec pri bohinjskem predoru, se je dne 23. t. m. vtihotapil skozi okno Ane Tolazzi v Bohinjski Bistrici ter ji vzel kovčeg,' v katerem je bilo 100 kron in še več drugih stvari. Tatu sta opazila tesarja Jurij Lapajne in Janez Ažman. Ker jo je tat popihal v gozd, ga še niso dobili. Bržkone jc pobegnil z denarjem na Primorsko. Križem sveta. Strašna rodbinska drama se je zgodila dne 25. marca v Gradcu. 38 letni kancelist Karol Loffelmann jc umoril svejo ženo, dva otroka in sebe. Ženo je v stanovanju zavratno napadel in ji ovil jermen okoli vratu. Ko je bila žena zadavljena, je na ta način umoril še desetletno hčer in petletnega sinčka. Dvanajstletnega sina je med tem poslal po pivo ter ga čakal za vratmi. Vrnivšemu sinu je zasadil nož v vrat, a težko ranjenemu sinu se je posrečilo pobegniti. Nato je Karol LolTelmann prerezal še sebi žile na vratu in se tako usmrtil. Vzrok temu strašnemu dejanju j« bila menda — beda. Proti dremanju v cerkvi med službo božjo je danski kralj Kristijan IV. dne 24. maja 1804. 1. pisal sledeče lastnoročno pismo: Ker smo zvedeli, da se je dremanje med službo božjo po cerkvah preveč udomačilo, ukazujemo najmilostneje, naj v vsaki farni cerkvi bode nastavljenih več mož, ki naj med službo božjo ho- 141 dijo z dolgo palico po cerkvi in naj ž njo vsakega, ki dremlje med službo božjo, udarijo po glavi, da bodo tako verniki ostali čuječi med službo božjo. Tedenski sejem v Kranju dne 80. t. m. Prignalo se jc 130 glav goveje živine, 7 telet, —■ prašičev, — ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7*50, prosa K 8'—, ovsa K 0*—, rži K 0*50, ajde K 8-—, ječmena K 7-50, krompirja K 2*30, deteljno seme K 62—(»5. ff)ici 5o«j 3*aroccr>ei r£rar)j-bjubljar)a, 31. rrjarca 1903 se takoj proda. Kje? pove upravništvo «Gorenjca». Tufoegi srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš predragi in iskreno ljubljeni soprog, oče, oziroma stari oče, biat, tast i. t. d. gospod Primož Iiampret hišni posestnik danea dne 30. mi^ca t. 1. ob */46. uro zjutraj po dolgi, a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 74. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega ranjkega bode v torek, dne 81. marca t. I. ob '/,4. uri popoldne v hiši žalosti v Rebri št. 5. blagoslovljeno in preneseno na pokopališč« k sv. Krištofu. Sv. maša zadu.šnica se bode brala v mestni župni cerkvi pri sv, Jakobu. Pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. L ju bij a na- Kranj, dne 30. marca 1903. Žalujoča rodbina. Zahvala. Povodom mučne bolezni, kakor prerane smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta i. t. d., gospoda Primoža Lampreta prejeli smo mnogobrojne dokaze prijateljskega sočutja. Najiskrenejše se zabvaljujemo vsem, ki so tekom dolge bolezni posetili in telažili pokojnika. Presrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so nam ob smrti osebno ali pismeno izrazili svoje sožaJje. Istotako se zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom, gg. železničarjem, znancem i. t. d., ki so v tako velikem številu prihiteli ter spremili pokojnika k večnemu počitku. Vsem iskrena zalivala. 72 Iijubljana-Kranj, dne 1. aprila 1908. Žalujoča rodbina. 7G 71-1 70 188 Loterijska srečka dne 28. marca 1.1. Gradec: 88 71 32 2« 60 Slovo! JCer mi ni bilo mogoče osebno se posloviti od vseh svojih prijateljev in jnancev, zlasti od bratov S°kolov> kličenj tem potonj vsem skupaj kjrepl^i -J/ajdar'-! J/lirkp pavlin c. kr. davčni ve^banec. Sjubljana, 2. aprila /903. 78 Gostilna „pri Triglavu ti- se daje v najem. Ponudbe naj le pošljejo na valjični mlin v Kranju. 79-1 Dr. pl. Trnk6cay-ja Kranjski redilni prašek za prašič« 1 zavoj 50 vin., 5 zav. samo 2 kroni naj kupi vsak, kdor redi prašič«, da doseže, da postanejo prašiči mesnati, tolsti in debeli, da imajo okusno meso, kar se doseže s tem praškom gotovo, hitro in najcenejše. Spoštovani gospod ! Moji prašiči niso trli, tudi so bili sila revni. Slučajno ■em dobil za poizkusnjo od enega svojih ljudi en zavojček recllluogo priimka 2e t s pruiJ^o, človek m mora kar čuditi! Ne morem svojih praaiosv dovolj krmiti in so se v nekoliko dneh močno zredili spričo tega izbornega pomočka. Murein ga vsakomur najbolje priporočiti in ga bodero tudi priporočal. Pronui s povratno pošto pet zavojčkov i"«3< 11111 ojji t pniM« Uu asa i>rt«ii6e. 31. I. 1900. Z velespoštovanjein Joief 12lH£lls»t3l-», ogleda zel. proge, Belisče, Slavonija. Uradno poverilo. Predstojedi prepis se popolnoma ujema I izvirnikom, pisanim na dopisnico, na kateri sla znanki za 4 fllerje in 2 vinarja. V Ljubljani, dne 3. (tretjega) oktobra 1901 (tisoč devetsto prvega leta). (Notarski pečat.) Ivuil F»ls»in.tca»-a, c. kr. notar. Pri zdravih prašičih, najsi bodo mladi ali stari, zadostuje navadno en zavoj za 50 vinarjev. Dobiva pri vseh trgovcih, ako ne, potem po pošti iz lekarne Trnkoczy v Ljubljani. Tri tej se tudi dobiva: dr. pl. Trnkoczyja balzam (že 30 ltt svetovnoznan). 1 stekl. 20 h, 12 stekl. 2 kroni, 34 stekel. 4 krone prosto poštnine, G tucatov samo 10 kron, poštnine proste. — lzborne ielodečne kapljice (enake prejšnjim M a r i j a <• o 1 j s k i m kapljicam, želodčnemu grenkemu likerju, zeliščnemu vinu i. t. d.) 1 stekl. 40 h, 6 stekl. 2 kroni. — Pilne odvajalne, želodec čisteče. 1 škatla 42 h, t; škatel 2 10 kron. Kažljev, pljučni in prsni sok ali zeliščni sirup. 1 stekl. 1 12 kron, 5 stekl. 5 kron. DrgnilniTudov in protinski cvet. 1 stekl. 1 krono, 6 stekl. 450 kron. — Tinktura zoper kurja očesa. 1 stekl. 80 h, 8 stekl. 350 kron. — Raztvarjajoči, čistilnTcaj. 1 zav. 1 krono, 5 zav. 4 krone. — Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov hvalijo ta sredstva. Velikonočne pirttbe prav* lepe prodaja 77-1 Emil Brandt, slaščičarna, Kranj. 59 3 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti 1*10 gld., plečeta iz kosti 90 kr, suho meso, slanina 80 kr., glavina 45 kr., prešičevi jeziki 1 gld.. ogrske salame 180 gld., navadne 80 kr, boljše 1— gld., iz šimkna l'80gl. kilo, klobase po 10 kr. proti povzetju pošilja Jan. Ev. Sire, Kranj« — Priporoča se tudi za obilni obisk gostilne ,pri Kroni'. „£« Mi«" 82- 8 neprekosljivi papir za svalčice najboljše cevke za svalčice (cigarete) dobivajo se pri gg. Janku Kocmutu v Kranju in Otonu Homannu v Radovljici. »j ®tina$te peči, ste d itn ikc, ^anjc &a otopeli, hatioz tudi Aipe, vafce. it* dtucpe <^UnaoU i&deffce t> U5£U ^atvan, ttpefcne in cem ptipotoca ptva in največja 75-40 R. LANG, LJubljana (Kollzej) i i.; ;:«'.'„*unw tovarna za modrooe na peresa in posteljno opravo, soJoga pohištva, priporoča vsake vrst' modrocev. posteljne ologe, zrcal, poM, otrotlih vozičkov, naslonjačev, pof-valniKov (sofa, kaiape, divai) ii solino opravo 60—50 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posljs leetonj in poltnine prosto. Razpošiljanje toftno. G. TOnnies Ljubljana 76_45 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost vse vrste žage i ii vse stroje za obdelovanje lesa, aino-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. w 143 ej J2 «* •3 a totoo in po najnltjih cenah. 4 Cihki H razpošiljajo zastonj n Irukovano. C. kr. priv. tovarna strojev, brizgilnle, kmetijskih strojev, I. moravska mehanISni tkalnica cevi In patov R. A. SMEKAL v Cechu pri Prostjevu in Smicliow-Prifli Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 15—11 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom briigalnice vsake vrste, s patentom proti BMSthd in s priredbo, da tiste na ob« strani ▼odo vlečejo in mečejo, parne brisgelnioe, ■ kojima zamoreta samo dva cloTeka oj>ravtJstti delo — naučba v teku treh dni - ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje tm drago gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve L t. d., kmetijsko orodje in Peroaoaporsv brisgalnice. — Roba solidna elegantna in — Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. v prav dobrem stanu, v kateri je gostilna, je naprodaj. Zraven je nekoliko vrta in kajža za goslače, (lena je Drimerna do dogovoru. Kupci naj se oglase pri lastnici 75-1 Išče se 66-2 primerna po dogovoru. Kupci naj Mariji Pogačar Mošnje štev. 4, pošta Radovljica. Franc Omersa 5i-4 v Kranju prodaja dobro in po ceni špecerijsko blago, deželne pridelke, železo, izdelke iz železa in kovin, razno orodje za kmetijstvo, rokodelstvo in hišno opravo. — Karbolineum, lirnež, lake, oljnate in suhe barve, najlineje mazilo za kola, stroje in usnje, Roman- in Portland-cement, okove, tra-verze, šine za stavbe i. t. d. Semena, trave, domače detelje, najfinejše lucerne i. t. d. Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streli in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovosti!). — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. UHinovljeno 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1861 LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stra niée in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—36 Had 500 različnih vzorcev Pri nakupu blaga za Moške obleke se dobro priporoča H. MIKLAUC v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5 ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74 47 Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto kolarski pomočnik na Jesenicah št. 30. i. zlatnino in ntau priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo vseh vrst prstanov, uhanov, brošk, verižic i. t. d., kakor tudi žepnih in stenskih ur, ki so po vsem svetu znane kot najboljše. Za obilen obisk se priporoča 73 42 H. SUTTNER - M ■ ]i[ urar v}Kranju. ÇÏ ^Ceniki^zaslonj in franko."'*' Izšel je ravnokar najnovejši cenik. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 97—40 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoči svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. T)rešernoveee>e> J pve>e>e>poezije v novi popotni izdaji z življenjepisom, literarno-zgodovinskimi črticami in estetično oceno. — Uredil jfinion jfiškerc. — El^evir-izdaja (rudeče usnje 5 <$lato obrezo 3 JC, 96-41 po pošti 3 JC 20 h. Založništvo t. Schwentner v Sjubljani. Ljubljanska KREDITNA BANKA Polno vplačani akcijski kapital k: 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanja. j vi tyl j a m i Špitalske ulice št. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica w Spljeti* (Dalmacija). 11-1* Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. JJU 50 i Kristina Jjučar fr an O mer sami zaročena. 73-1 Blag. gospod III. 167—27 lekarnar %4 jviljl j faSMU Pri neki gospej, katera je trpela dolgo časa na nervoznosti, sem vporabljal z izvrstnim vspehom Vafte železnato vino. Prosim torej, poiljite mi nadaljnih šest steklenic imenovanega vina. Dr. L. Färber c. kr. štabni zdravnik Raštelj št. 19. Polliterska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar CfABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. % aun»* GORICA, 6. junija 1902. (oinpany 145 68-2 Najboljša garantirano pristna južna vina Portwein, Sherry, Madeira, Maršala, Malaga i. t. d. se dobivajo v Kranju in v Skofji Loki pri Franou Dolencu. Jtekaj sena ima naprodaj graščina na Brdu pri pranju. 74-1 JOSIP WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 StivUeno-umetno in konstrukcijsko klJotovoiCirstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, st6lpno križe, Štedilnike 1.1, d. 81-45 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). O 10 62—3 Trgotlina z žoleznino in SpecerijsHi« blagom „MSRWR" peter Majdič v Kranju. 01 > CG N Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za obijanje stropov, vlite kotle, Roman- in Portland-cement, traverze, stare železniške šine šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. N SI g. •M m i O* 3 146 2-14 ¥ Kranju K|l5lroVaM alfija z tnjoi a1m je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana it. 194. Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po Er * Vi °/o brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega. Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu. Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. V upravnem svetu so: Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik. Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač. Nadzorstvo: Vinko Majdič. Peter Mayr. Dr. Valentin Stempihar. Ciril Pire. Ivan Rakovo. Uuja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, m četrt let* 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev ved. Posamecne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvnto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarje*, če te tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniitvo te nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupni eerkve. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošfljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankdrati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij ■ Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Erien. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.