V Ljubljani, v sredo 23. aprila 1902 LISTEK. 1301 Slepi muzik. Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel KriliC. Pa tudi zdaj, ko je igral neko italijansko skladbo s trepetajočim srcem in polno dušo, se je v njegovi igri že s prvimi akordi pokazalo nekaj tako posebnega in izvirnega, da se je na obrazih poslušavcev pojavilo začudenje. Cez nekoliko minut so pa bili vsi brez razločka očarani, Ie starejši Stavručen-kov sin, glasbenik po poklicu, je še poslušal igranje in izkušal razbrati znano skladbo in analizovati posebnosti slepčevega igranja. Strune so zvenele in brnele, polnile salon in se razlegale po umolklem vrtu . . . Oči mladine so sijale, živo in radovedno. Oče Stavručenko je sedel, povesil glavo in molče poslušal, pa kmalu se je začel bolj in bolj razvnemati, suval je Maksima s komolcem in šepetal: »To se pravi igrati, ta zna! Kaj? Ali ni res tako?« Zvoki bo rastli in stari prepirljivec se je začel nečesa spominjati, najbrže svoje mladosti; oči so se mu namreč iskrile, lica so žarela, vzravnal se je po koncu, vzdignil roko in je hotel celo s pestjo udariti po mizi, vendar se je premagal in mirno položil pest na mizo. Bistro se je ozrl po mladeničih, pogladil si brke in proti Mak-simu nagnjen šepetal: »Starce bi radi pometali v arhiv . . . . Pa se motijo . . . Svoje dni sva bila tudi midva, bratec, taka ... Pa zdaj tudi še . . Kaj ni res tako?« Maksim je bil sicer malo vnet za glasbo, zdaj je pa čutil nekaj novega v igranju svojega gojenca; zavijal se je v oblake dima, poslušal, zmajeval z glavo in pogledoval zdaj Petra, zdaj Evelino. Spet se je en su nek neposredne življenske sile vrinil v njegov zistem vse drugače, kakor si je mislil. . . . Tudi Ana Mihajlovna je vpraševaje po-gledavala deklico in se vpraševala: kaj je neki to, — ali sreča ali nesreča odmeva v sinovi igri . . . Evelina je sedela v senci in samo njene velike, potemnele oči so se videle v polumraku. Ona je te zvoke umela po svoje: v njih je slišala žuborenje vode v starih zatvornicah in šepet listja v potem-nolem drevoredu. XI. Motiv se je že davno izpremenil. Peter je pustil italijansko skladbo in plaval na krilih svoji domišljije. Tu je bilo vse, kar se je kopičilo v njegovem spominu, ko je malo prej, molče in povešene glave, prisluškoval vtiske preteklega življenja. Tu so bili glasovi narave, bučanje vetra, gozdni šepet, pljuskanje reke in nerazločno mrmranje, ki je zamiralo v neznani daljavi. Vse to se je prepletalo in odmevalo od onega posebnega globokega in Brce razširjajočega čuvstva, ki ga v duši budi skrivnostno mrmranje in ki mu je tako težko dati pravi izraz . . Otož-nost? . . . Zakaj pa je tako prijetna? .. Veselje? . . . Zakaj neki je tako globoko, tako neizmerno otožno? Od časa do časa so glasovi naraščali, postajali krepkejši, silnejši. Obraz igravčev je postajal čudno mračen. Menda se je sam čudil tudi njemu novi sili teh nepričakovanih melodij in še nečesa pričakoval.. Zdaj pa zdaj se je zdelo, da se bo v nekoliko udaroih vse to zlilo ▼ reko mogočne in pre- krasne harmonije m v takih trenutkih so poslušavci medleli pričakovanja. Pa melodija se Še ni vzdignila in že je padala z nekim žalobnim šumom liki val, ki se razprši v pene, in še dolgo so zveneli, zamirali zvoki bridkega dvoma in vprašanja. Slepec je obmolknil in spet je v salonu nastala tišina, ki jo je motilo samo šu-Stenje listja iz vrta. Očaranje, ki je prevzelo poslužavce in jih poneslo daleč za te skromne stene, se je porazgubljalo in spet jih je obdajala mala soba, dokler se ni zbral umetnik in vnovič udaril po tipkah. In zvoki so spet postajali močnejši in nekaj iskali, vzpenjali se v svoji mogočnosti višje, silnejše ... V nedoločeno donenje in mrmranje akordov so se vpletale melodije narodne pesme, ki je v nji odmevala ljubezen in žalost, zdaj spomin o preteklih težavah in slavi, zdaj spet mlada drznost prostosti in nade. Tako je slepec izkušal vliti svoje čuvBtvo v pripravne in dobro znane oblike. Pa tudi ta pesem je utihnila, trepetajo v tišini malega salona z žalobnimi zvoki nerešnega vprašanja. (Dalj« prih.. Belgija. Strašne stvari so napovedovali liberalci in socialisti. Človek bi bil mislil, da je vulkan počil sredi Belgije. Vse protikatoliško časopisje je njegov ogenj stokrat povečan bljuvalo okoli sebe. Bilo je veliko veselje za liberalce, soc.-dem., posebno pa za njihove vodilne jude. Namen je bil jasen. Hoteli so s tem terorizirati katoliško vlado. Računali so s tem, da se »klerikalci« vedno udajo, kadar iramasoni odpro svoja kričeča usta. Povod je volivna pravica. V resnici je ni države, katera bi imela tako razširjen in Bplošen volivni red, kakor Belgija. Vsak dorasel moški ima volivno pravico. Vsa razlika obstoji v tem, da imajo oni, ki so dosegli gotovo stopinjo izobrazbe ali so po svojem 30cialnem stališču bolj interesirani za obstoj države, več glasov. A volivna pravica je splošna, tako, kakor nikjer pri nas, najmanj pa v mestih, kjer gospodarijo liberalci, na pr. v Ljubljani, kjer se pre-drznejo liberalci celo v volivnem oklicu ljudstvu očitati, da ni zrelo za razširjenje •volivne pravice. Socialisti so zahtevali, da se naj volivna pravica tako razširi, da bi ne bilo absolutno nobenega razločka pri volivni pravici. Ženskam pa niso hoteli priznati volivne pravice. Katoličani so na to odgovorili, da če že hočejo proporcionalni volivni zistem odpraviti, tudi ženskih ne smejo izključiti. Socialisti so upali, da dobe državo v roke, ako naženejo vse, tudi najbolj dvomljive eksistence skupaj in jih s svojo div-jostjo terorizirajo. Ni kupili so si revolverjev in se pripravili na to, da naskočijo državo s krvavo revolucijo. Belgijski kralj je bolj izpremenljivega, ne posebno trdnega značaja. Terorizirali so tudi kralja. S pismi, z napovedanimi atentati, z najhujšimi grožrijami so ga hoteli prisiliti, da jim izroči vlado. Tu je stal ob strani zopet liberalec — ta neznačajni, grdi stvor, ta ničvredni značaj, ki kakor njegov izgled: framason in jud, gleda le na to, da bi napolnil svoj žep in prišel do krmila, da bi udaril po krščanstvu. Katoliška večina v zbornici je to nesramno kapitalistično-revolucijonarno družbo potisnila ob stran. Zdaj je hotela kot — protektorica revolucije — prilezti na vrh po soc.-dem. Ista igra, kakor pri nas, ko igrajo židje ulogo — voditeljev proletarijata. Insoenirali so »generalni štrajk«. Postavili so barikada. Organizirali so revolucijo. Stokrat hujše, kakor je bilo v resnici, so vse popisovali po listih. Upali so, da se »klerikalci« prestrašijo in zbežo, da liberalni oderuh in »svobodo-mislcc.( sede na krmilo. A uračunali bo se: Liberalci so pač dali denar za revolverje, kolikor ga je manjkalo socialistom, a kruha jim niso dali. Mase so šle v štrajk. Ce bi ga bili izpeljevali, bi bila v enem tednu nastala v deželi taka lakota, da bi bilo delavstvu nemogočo vstrajati v štrajku. Vlada je pa stala in se ni vklonila. In naenkrat nam je sporočil brzojav iz Belgije; Vse je šlo na delo. Revolucija je končana. Seveda revolucija s tem ni končana. Razdiralne sile, framasonske zvijače, liberalna strupena samoljubnost in divja raz-kačenost soc.-dem. — to ni zatrto, ampak se razvija na tihem dalje. A en nauk so nam dali ti nemiri. Proti framasonski liberalno - socialnodemokratični zvezi pomaga samo eno orožje: Brez. strahu proti njim in ne podati se njihovemu terorizmu! Govor posl. Žitnika. (V drž. zboru dne 15. aprila.) (Dalje.) Občinski zastop in krajni šolski svet sta po deputacijah skušala predsedniku dež. šol. sveta, kakor tudi dež. šol. nadzorniku pojasniti prave želje prebivalstva in nagibe ter vzroke agitacije proti slovenski šoli v St. Jakobu. Gospod dež. šolski nadzornik je rekel, da je bila pri njem tudi nasprotna deputacija, »da pa ti gospodje niti vedeli niso, kaj pravzaprav hočejo«. Gospod de želni predsednik je baje rekel deputaciji: »Bodite brez skrbi; brez nujnega vzroka ne zgubite slovenske šole". Zato vprašam: Kaj je pač bil nujni vzrok, da je c. kr. dež. šolski svet koroški v seji dne 20. septembra 1901, sklicevaje se na takozvane želje od vnanjih agitatorjev zapeljane manjšine, proti sklepu krajnega šol. sveta in občinskega zastopa, ki sta gotovo tudi zakonita zastopnika šolo vzdržu-jočih faktorjev, ukazal, da se mora slovenska šola v St. Jakobu opustiti ter razdeliti v dvojezično in Blovensko? Ta kruti ukaz je krajni šolski svet v St. Jakobu dobil 7. novembra 1901, št. 2545. Naravno, da se je krajni šolski svet šentjakobski pritožil dne 10 novembra 1901 na c. kr. naučno ministerstvo, kakor tudi na e. kr. dež. Sol. svet. Toda visoko minibter-stvo zopet pleše po jajcih, kakor pravimo, ker je to pritožbo vrnilo na dež. šolski svet, akoravno je samo z odlok, z dne 6. grudna 1891 ukazalo, da mora na ljudski šoli v St. Jakobu poučni jezik biti slovenski. Deželni šolski svet pa je mejtem pri tožbo krajnega šol. sveta z odlokom z dne 6. grudna 1901, št. 3670 zavrnil, ob enem pa zaukazal novo glasovanje o učnem jeziku, in sicer naj to glasovanje vodi uči telj Woschitz iz Domač. Ime tega učitelja imenujem le zato, ker je bilo že v časnikih imenovano in tudi v pritožbah — navedeno. Sicer pa ni ležeče na imenih, ampak na dejstvih. Kako je ta učitelj izpraševal stariše, je razvidno iz dotične pritožbe krajnega Sol. sveta in obč. zastopa z dne 4. svečana 1902 na c. kr. krajni šol. svet. V tej pritožbi se glasi: »Odločno moramo ugovarjati, da bi bil izid zadnjega glasovanja izraz prosto in prave volje vprašanih strank in da bi ta izid mogel biti merodajen za uredbo šentjakobske šole. 1. Učitelj Woschitz je med komisijo občeval izključno le z najhujšimi agitatorji proti slovenski šoli, te je izpraševal za svet ter tudi stranke vpričo teh vseh. (Tu slede imena in dejstva, katerih pa ne navajam.) 2. Gospod Woschitz je vplival na stranke za dvojezično šolo s tem, da je vsem onim, ki bodo svoje otroke pošiljali v nemško šolo, obljubil šolske knjige kot darila. To vplivanje gotovo ni bilo brez pomena, ako pomislimo, da se revnejše prebivalstvo vedno na ono stran nagiblje, kjer more dobiti ali prihraniti nekaj novčičev. 3. Komisar Woschitz je tudi v istini Letnik XXX. . Po polti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pčl leta , 13 , - „ Četrt , , 6 „ 50 , mesec „ 2 „ 20, V upravništvu prejeman: celo leto naprej 20 K — h pol leta i 10 „ - , četrt , , 6 , - „ mesec , 1 „ 70 „ Za pqdiljanje na dom 20 h na mescc. Političen list za slovenski narod. prigovarjal starišem, naj pošiljajo svoje otroke v nemške šole, in je tudi neresnično govoril o slovenski šoli, da se namreč otroci nemščine skoraj nič ne uče in da se v dvojezični šoli prične z nemščino šele v tretjem razredu, slovenščina pa ponavlja v vseh razredih«. To pa ni res in se tudi odlok dež. šol. sveta z dne 20. sept. 1901 glasi povsem drugače. Večina starišev namreč noče dvojezične, to je, nemške šole, marveč le želi, naj bi se več ur poučevala nemščina. (Poslanci Orasoh, Dobernig in Lemisch ugovarjajo.) Ako ljudstvo res želi več nemščine, je to njegova stvar. Ali stariši zahtevajo, da se ves pouk vrši v slovenskem jeziku. 4. Komisar Woschitz je tudi vplival na ljudi z besedami: »Ali ste tudi vi z ,bindišarji4 ? Ali ste tudi vi ,bindiš'?« (Orasch, Dobernig in Lemisch ugovarjajo, češ, da »bindiš« ni žaljivo.) Da, s tem hočejo koroške Slovence zaničevati. »In tako — pravi dalje pritožba — so bili ljudje zaslepljeni in oBtrašeni, da se jih je več proti svojemu boljšemu prepričanju oglasilo za dvojezično šolo«. Ta agitacija proti slovenski Soli pa je postala r e s n a , ko je koncem junija 1900 odposlanec naučnega ministeistva nadzoroval šolo v St. Jakobu ter se, kakor se sodi, nasproti dež. šol. nadzorniku neugodno izrazil glede nemškega pouka. Obče se je opažalo, da je ravno takrat eden najhujših nasprotnikov slovenske šole, podučitelj iz Koč, rodom Sentjakobčan, tedaj nastopil v St. Jakobu, gotovo ne brez vednosti mero-dajnih krogov. Pomenljivo je tudi, kako je bilo razpi-Bano izpražnjeno nadučiteljBko mesto. V što-vilki 42. uradnega lista (»Klagenl. Ztg.«) se je glasilo: «... na petrazredni, sedaj še slovenski ljudski šoli v Št. Jakobu . . .« Drugi dan, v št. 43, pa v uradnem listu ni bilo onega odstavka : »sedaj se slovenski ljudski šoli.« (Dr. Lemisch: To se je od Vase strani zgodilo, da je bil inserat predrugačen.) Kdo je to storil, tega ne vem. Gotovo pa opomba »sedaj še slovenski šoli« ni bila brez namena. Deželni šolski svet je torej odredil, da se mora slovenska šola v Št. Jakobu razde- Naročnlno in Inserat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaua pisma De vsprejemajo. h haja vsak dan,izvzemal nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo je v Semenskih ulicah 81. 2,1., 17. liti v utrakvistično in alovenako. Ta odlok v zakonu ni utemeljen, ker je deželni Šolski ■vet prekoračil svoj delokrog. Po moji sodbi deželni iolski svet vendar nima pravice, da razveljavi kar na svojo roko pravomočno naredbo naučnega miniaterstva z dne 6. grudna 1891, itev. 8655, glede šole v Št. Jakobu. {Dr. Lemisch: Pritožba je doSla pozneje.) Zakonita zastopnika, krajni iolski svet in občinski odbor, sta sklenila, naj ostane iola slovenska, od tujih agitatorjev nahuj-skana manjšina prebivalstva pa se opira na razloge utilitete in oportunitete. Opozarjam Vas na razsodbi državnega sodiSča z dne 25. aprila 1876 in 20. julija 1881, da namreč nobeni pomisleki utilitete in oportunitete ne morejo razveljaviti člena XIX. državnega temeljnega zakona, § 1. državnega ljudskošolskega zakona in § 51. učnega reda. Dvojezične iole so slabe. Vse Šole, katere je koroški dež. šolski svet razdelil v dvojezične, to je nemSke in slovenske v istem šolskem okraju in ped enim vodstvom, so, kakor kažejo izkušnje, v didaktično-pedagogičnem oziru, najmileje rečeno, neprimerne, pa tudi kvarljive za mir in edinost med soobčani. To dokazujejo dogodki v obeh Šolskih okrajih, oziroma občinah Globasnica in Šmibel (občina Bistrica) pri Pliberku. Leta 1892 je deželni šolski svet ti dve Soli razdelil v slovenska in dvojezična oddelka. Od tedaj pa so se pričeli prepiri med učitelji in stariši, sovraštvo in nasprotje mej otroci na obeh oddelkih, da tudi v družinah. Ta nasprotja pa se kažejo vsako leto začetkom šolskega leta. Učitelji se trudijo z raznimi obljubami in sredstvi, da bi čim več otrok pridobili za nemško šolo ter odvrnili od slovenske. Učitelji dobivajo za lov na otroke častna darila od nemškega »šul-ferajna« in »Biidmarke«, pravijo, po 50 gld. na leto. (Ugovori. Dr. LemiBch: »Ta darila dobivajo tudi slovenski učitelji!«) Dovolj žalostno ! Druga vaba za slovenske otroke v nemške šole so božična darila, katera podpirati imenovani nemški društvi. Seveda dobivajo ta darila le oni otroci, ki prestopijo v nemško šolo, slovenski otroci ne poznajo teh daril in veselja. (Poslanec Dobernig: »Knezo-škof prav nič ne stori za revne otroke!) Tega ne vem, sicer pa dvomim, da bi prav nič ne storil. Nemški »šulferajn« je od leta 1898 do 1901, kakor je bilo čitati v »Freie Stimmen« z dne 26. svečana t. 1., št. 17, na Koroškem nabral 26.566 kron, izdal pa za nemške šolske namene na Koroškem 65,754 kron. Jaz menim, da se ta denar gotovo ne porabi samo za nemške otroke v nemških šolah. In to je ravno vabljivo za učitelje. To je bilo mnogo let tudi na Kranjskem. Konečno pa tudi učni vspehi na slovenskih šolah niso posebno ugodni, ker mnogi učitelji namenoma zanemarjajo šolo. Zato pa tudi pada število otrok na obeh slovenskih šolah v Globasnici in Smihelu. Tako je leta 1897 obiskavalo slovenski oddelek v Globas lici še 93 in dvojezični oddelek 97 otrok; leta 1898 je bilo na slovenskem oddelku le 82, na nemškem že 110 otrok; letos pa je na slovenskem oddelku samo še 66 učencev. (Poslanec Orasch: »Zakaj pa to?«) Ne govorim dalje o tem, konstatujem le dejstvo. Šoli v Globasnici in Šmiheiu. Le nekaj besed o šolah v Globasnici in bmihelu. Do leta 1892 sta bili v obeh krajih dvojezični šoli. Več let sta okr. šolska sveta in občinska zastopa prosila za slovenski šoli, toda brez vspeha. Po daljših obravnavah je koroški deželni šolski svet z odlokom z dne 21. avgusta 1892, št. 922, na podlagi § 6. državnega šolskega zakona odredil, da se premeni šela v Globasnici v dvojezično in slovensko pod istim vodstvom. Enako usodo je doživela ljudska šola v Šmiheiu. Tukaj se je trirazrednica razdelila v nemško dvorazrednico in slovensko enorazrednico. Oba občinska zastopa in okr. šolska sveta v Globasnici in Bistrici, ozir. Smihelu sta Be pravočasno pritožila na na-učno ministerstvo, katero pa še do danes ni dalo odgovora — navzlic mnogim ustnim in pismenim pozivom. (Dalje prlh.) Državni zbor. Dunaj, 22. aprila. Nemška ljudska stranka je danes po svojih 7&8topnikih zopet nadaljevala svoja pogajanja z min. predsednikom. Predloiila mu je že dolgo vrsto zahtev, ki so baje večinoma gospodarskega značaja. Mej zahtevami je tudi nemSka obrtna iola v Celju. Kaj je g. min. predsednik obljubil, to je ie tajnost. Da pa so se duhovi na levici pomirili, je dokaz to, da je bila danes državna podpora za Prago z veliko večino dovoljena — brez običajnega krika. O blagaj nični upravi finančnega mini-sterstva je sinoči prvi govoril dr. s k e d 1, ki je našteval razne zahteve in potrebe za Bukovino ter izražal simpatije bukovinskih Nemcev do sorojakov na zapadu. Posl. K a f t a n je stvarno dokazoval potrebo in opravičenost državne podpore za Prago. Redna potrebščina mesta Prage znaSa že 10 18 milijona, a pokritje le 6 3 milijona. Okoli 4 milijone kron mora mesto pokriti z občinskimi prikladami. Dalje našteva razne nujne naprave, za katere bode morala Praga iskati novega posojila. Konečno govornik svari, naj zbornica ne odkloni podpore iz narodnega sovraštva, ker sicer bi morali češki poslanci izvajati skrajne posledice. Dr. B y k opisuje ialostne finance ga-liške kraljevine in drugih kronovin. Govornik izjavi v imenu poljskega kluba, da hočejo glasovati za podporo Pragi, da pa pričakujejo državne podpore tudi za Lvov in Kra'odporo za Prago. Dr. pl. F u c h s je v imenu katoliškega središča naglašal, da kmečki poslanci ne morejo glasovati za to podporo. Sedaj je storjen začetek in že se je oglasilo mnogo mest, ki zahtevajo nad 400 milijonov podpore. Sicer so res mnoge mestne občine v velikih denarnih stiskah, toda kmečke občine niso prav nič na boljšem. Dr. S č h ti c k e r je dolgo in iiroko govoril proti tej podpori, katero je konečno zagovarjal dr. K r a m a f. Posl P r a d e nato zahteva glasovanje po imenih. Zbornica z 218 glasovi proti 135 -vsprejme to postavko in tudi vse resolucije. Z desnico so glasovali Italijani, soc. demokratje, ustavoverni veleposestniki in nekaj antisemitov. S tem je zbornica premostila že tretji propad in morda tje do poletja dovrši svoje delo,- ako bodo še vsi pri proračunu vpisani govorniki tako obširno izlivali v zapisnike svoje želje in zahteve. Ob 2. uri se je pričela razprava o direktnih davkih. Delarey o burskem položaju. V nemškem časopisju se te dni objavlja obširno poročilo slovitega burskega generala Delareya na državnega predsednika južnoafriških republik, Ktugerja. Poročilo nosi naslov »Delareyev raport« in je sostavljeno v decembru leta 1901 na bojišču Po tem zanimivem pismu posnemamo naslednje podatke o tedanjem položaju burske armade: B Moj a vlada in ona Oranje države sta voljni boriti se za svojo pravico do skrajnega konca in pri nas do sedaj ni nikakega govora o sklepanju miru, dokler bi se popolnoma ne priznala naša neodvisnost kakor tudi naših bratov v kolonijah, ki zvesto vztrajajo na naši strani.« Temu uvodu sledi obšimeji opis razmer na bojišču: Naša dežela je vsa v razvalinah. Povsodi se kaže golo zidovje poruSenih farm. Sovražnik ni prizanesel niti takozvanim ne-utralcem, niti domačijam ujetih, ki se nahajajo na daljnih otokih, ter vdov in sirot, vse je uničeno. Tudi cerkvam, župniščem in šolam Angleži niso prizanesli. Uničeni so tudi vsi mlini in razni poljedelski stroji. — Našo živino so vso u r o p a I i. Kolikor je niso mogli žive odvesti, so jo zgnali na kak skupen kraj ter jo tam umorili. Na konje, ki se jim niso dali ukrotiti, ■o streljali s topovi ter tako domala vse pokončali. — Setev je popolnoma uničena. Na najlepša polja so nagnali živine, da je vse pokvarila in pohodila. Na drugih krajih so Angleži poslali vojake in Kafre, da so s kosami in srpi uničili žetev in potem žito zažgali. — Na rudeči križ se sovražnik prav nič ne ozira, vojni lazareti so pred njim ravnotako malo varni, kakor burske hiSe. Pogosto so ranjence odvedli iz tabora in potem vse zažgali. Niti proti plačilu ni dobiti zdravil. — Tekom vojske so nas zapustili vsi zdravniki. V Delareyevem oddelku vztraja le še en ruski zdravnik dr. Rennen-kampf, ki res zvesto opravlja svojo službo. V vseh ostalih taborih sta samo še dva zdravnika. Pomagamo si z dokaj izurjenimi asistenti. — Pastorje so nam Angleži večinoma vse ujeli in odvedli. To bi bila nekako slaba stran Dela-reyevega poročila. Sedaj pripoveduje, kako se godi Burom na bojnem polju. Pod orožjem je še vedno veliko število B u r o v , ki naj bi jih krepil Bog s svojo močjo do konca. Oblačijo se deloma v kože, platno in dele šotorišč, velika večina pa nosi angleško uniformo. Poveljniki posameznih oddelkov sicer vedno prepovedujejo jemati obleko ujetim Angležem, toda mcfltvo se izgovarja: „Angleži so nam požgali ne samo našo obleko, marveč tudi obleko naših žena in otrok." — Topov in pušk imamo še dovolj. Mauserjeve puške smo vse zamenili z Lee Metfords. V moji armadi je voč tisoč mož oboroženih s te vrste orožjem. P a t r o n je ravno toliko kot pred enim letom. Teh bo zmanjkalo ie le tedaj, kojihAnglija ne bo več pošiljala na bojišče. — Hranijo se Buri z mesom in koruzo. Tudi rži je v onih krajih dovolj, kjer ni vse opustošeno. Za kak drug priboljšek poskrbe Angleži sami. — Bojišče se razteza sedaj skoro od Kapstadta do severne transvalske meje. V nadaljnem svojem poročilu omenja Delarey obstoječe burske državne uprave, ki i sedaj redno funkcionira, ter dokazuje, da se Kafri vedno nahajajo v angleškem taboru ter bore proti Burom, koncem svojega poročila pa pravi: »Angleži so v posesti le onih vasij in krajev, ki niso zažgani, ter železniških prog; ostala dežela pripada le toliko njim, kakor daleč seže kroglja iz topa. Bojujemo se še vsak dan in povzročujemo velike izgube. Morda bote po tem poročilu izgubili ves pogum. O, nikar ne izgubljajte poguma! Saj nimamo ničesar več izgubiti, kot svoje ljudstvo, to pa smo voljni braniti do zadnje kaplje krvi. Po več kot dveletnem boju smo še tako močni, kot smo bili ob zadnjem sestanku pri Pardekraalu.« Belopotocky ln Stadler. Vojaški škof Belopotocky potuje te dni po Bosni. Tem povodom poročajo »Obzoru«, da je bil škof Belopotocky tudi v Sarajevu, a naznanil je nadbiskupu dr. Stadlerju, da ga ne more obiskati. Dr. Stadler je neki nato odgovoril, da obžaluje to in da ga ne more povabiti na obed. — Istemu listu poročajo, da civilni tajnik dež. predsednika v Bosni, baron Kutschera, ni hotel sprejeti dr. Stadlerjevega generalnega vikarja in provin-ciala sarajevskega frančiškanskega samostana, ko sta mu priSla čestitat za god. — Vse to so kajpada posledice potovanja dr. Stadlerja v Rim. Banffyjevi načrti. Pred nedavnim smo omenili, da je baron Banfly, bivSi ogrski ministerski predsednik, objavil v nekem mažarskem listu obširnejo razpravo o narodnostnem vprašanju na Ogrskem s posebnim ozirom na tro-zvezo. Banffy dokazuje v tej razpravi, da bo Mažarska močna le tedaj, ako bo edina v narodnostnem oziru, ako torej nemažarskim narodom na Ogrskem ne prizna nikakih pravio. s tem pa je BanfTy zadal Szellu, pod čegar vlado a ne vsled njegovih zaslug so se jele živahneje gibati tudi druge narodnosti, precejSen udarec, ali ga mu je vsaj nameraval dati. Namen je prozoren: Banffy bi rad vrgel neljubega mu Szella in se sam zopet po-vspel na vrhunec. Nagodbena in tro-zvezna pogajanja so mu v to avrho najboljši povod. Sicer ima pa res BanfTy mnogo več odkritih pristašev, nego pa Szell, ki je nekako brez vse trdne opore. £»a Banffyem stoji vse, kar je židovskega in protestan-škega, vse kar je liberalno v protikatoliškem smislu, občinski paSe in korumpirano uredništvo in vsi oni mnogoštevilni elementi, ki znajo lepo združiti politiško delovanje z »narodno-gospodarskim«, to je sebičnim. Potreba mu je torej le Se kraljevega lastnoročnega pisma za sostavo novega kabineta in mož bi bil na konju. — Pri vseh svojih načrtih Banffy ne more pozabiti, da sejejelo na Ogrskem v zadnji dobi tudi živahno krščansko gibanje, ki se kaže v naraščanju ljudske stranke, a tudi že mej samimi vladinovci. S temi razmerami mora Banffy že sedaj računati in našel bo, da je opozicija, ki ga je vrgla v korist Szellu, sedaj šo mnogo močneja. Bolgarsko posojilo. Posamni člani bolgarske vlade so dolgo časa pritiskali na kljuke pri raznih inozemskih državnikih, da bi jim pomogli do najetja večjega posojila, ker so bolgarske državne blagajne popolno izpraznjene. Konečno se je sedanjemu ministerskemu predsedniku Da-newu vendarle posrečilo pridobiti ga to idejo Rusijo, ki je prevzela posredovanje. Izposodili si bodo Bolgari kar 100 milijonov frankov pri raznih ruskih bankab, pod pogojem, da zastavijo in postavijo pod rusko kontrolo tobačni in petrolejski monopol in porabijo vsaj 20 milijonov za vojue namene. Kajpada so se Bolgari b tem Se bolj prodali Rusom in so sedaj popolno od njih odvisni. Volivni boj v Franciji. Iz sedanjega volivnega boja poroča katoliški list »L'Univers« marsikatere zanimivosti, ki stavijo Waldeck-Rousseau a v zelo čudno luč. Tako se je mej drugimi mini-sterielni kandidat Danzon hvalil na nekem volivskem shodu, da bi se pokazal še bolj mini&terielnega, da mu je ministerski predsednik izročil 3000 frankov v volivne namene. Te vesti doslej še nihče ni demontiral. »LUnivers« pripominja k temu: To je Btoril oni isti Waldeck Rousseau, ki se je nedavno bahal z izrekom: »Francija se ne da prodati«. To mu radi verujemo, konsta-tiramo pa ob enem, da se resno trudi, da bi jo — kupil. — Enakih slučajev je seveda še več in razpoložni in drugi zakladi francoske vlade se bodo gotovo zelo usu-šili v svrho, da si vlada kupi Francijo, ki je ne mara prodati. — V ostalem se pa kaže Bedaj volivna borba le še v volivnih shodih in oklicih raznih strank in strančic ter posamnih kandidatov, ki se jih je že doslej toliko oglasilo, da bi se z njimi po-polnilo lahko dva francoska parlamenta. Belgijski kralj je govoril. Mej raznimi korporacijami, v katerih imajo večino liberalci in socialni demokrati in ki so poslale prošnjo na belgijskega kralja, naj napravi mir in ugodi zahtevi levičarjev po uvedbi splošne volivne pravice in pre-membi ustave, je bila tudi bruseljska trgovinska in obrtna zbornica. Tudi ta je poslala kralju adreso, v kateri ga v interesu trgovine in industrije prosi, naj poBeže v politiški položaj. Kralj Bedaj ni več molčal, marveč podal odgovor, s katerim je obenem odgovoril vsem drugim nezadovoljnežem. Njegov odgovor se glasi : »Kraljeva vlada, ki ima pred očmi sedanjost in bodočnost, in zvesto sledi ustavnim predpisom, i m a dolžnost slediti politiki, ki jo spozna za najprimernejo za blagor in mir domovine.« — S tem odgovorom je izrazil vladar vladi popolno zaupanje in odobril njeno postopanje. Sedaj so Be prepričali vsi, da s silo in terorizmom tudi kralja ne morejo pridobiti za svoje zahteve, in da je najbolje, da z njimi počakajo primernejega trenutka. In res je z včerajšnjim dnem zavladal mir po vsej Belgiji in delavci eo Sli na delo. Priloga 93. štev. »Slovenca" dn6 23. aprila 1903. Iz brzojavk. S i a m a k i prestolonaslednik pride 25. t. m. na Dunaj in bo gost cesarjev. — Dunajski občinski svet je zopet izvolil podžupanomaStrobacha inNeumayerja. — Nemiri v Sudanu. Iz Kairo se poroča, da so angleške čete pripravljene odkorakati v Sudan, kjer so se pričeli nemiri. — Strankarski shod čeških nemških liberaleov so bo vršil v Pragi meseca maja. — V Varšavi so se vršile hišne preiskave pri raznih ž i -d o v s k i h pisateljih, odvetnikih, zdravnikih in dijakih, na kar je bilo aretiranih trideset židovskih vseučiliščnikov. — Italijanske intereso v Bernu bo za dobo konflikta mej Italijo in Švico zastopal belgijski poslanik._ Naši frančiškani na Nemškem. Oberhausen, 18. aprila. Srečno smo prišli po jako utrudljivi vožnji danes popoludne semkaj. Kako romantično je po pusterski dolini, kjer pozdravljajo potnika lične cerkve, šumeči gorski vrelci in v nebo kipeči gorski velikani, vsi belo oblečeni! V Inomostu smo si ogledali slovečo dvorno cerkev se zgodovinskimi spominki. Včeraj zjutraj smo bili še v Švici, v Buchsu, od koder smo dospeli v Konetanc. Od tu dalje je vse krasno obdelano, same cvetoče češnje in breskve in drugo sadje. Ti ljudje znaj ) porabiti vsak kotiček, drugače, kakor pa pri nas. MeBt in vožnje ob Renu ne bom popisoval, to so vže storili drugi, rečem samo, da je renska pokrajina divna. V Ko linu smo čaBtno posnemali naše starodavne slovenske romarje, ki so nekdaj semkaj prihajali na božjo pot v to prekrasno, veli častno cerkev. Vsi trije smo v njej maše vali. Tu smo imeli prvikrat priliko videti, kako živo vero imajo tukajšnji katoliški Nemci. Kako poklekujejo, kako goreče molijo, kako vzgledno so obnašajo v cerkvi najinteligentnejši krogi poleg priprostega naroda! Tudi v tem smo mi za Nemci daleč zadaj. »Tukaj so tisti, ki pravijo, da so ka-toličini, katoličani z dušo in telesom«, tako mi je rekel danes g. kapelan iz bližnjega Osterfelda. In to sem precej tudi tukaj opazil. Kaj pa naši Slovenci, med katere smo prišli P. Kasijan v munstersko, P. Salvator v paderbornsko škofijo na Vestfalnkem, jaz pa v kolinsko v renski pokrajini? Vederemo! Jaz sem šel precej med nje v hiše, kjer sta nujejo. Otroci so me kar obsuli in mi da jali roko, možje in žene in drugi so me jako veseli pozdravljali, željno pričakuj, či slovenskega spovednika. In od teh sem čul, da bo nekateri med tukajšnjimi slovenskimi delavci tudi taki, ki so rekli, da se ne zme nijo za cerkev, da tudi sedaj ne potrebujejo slovenskega spovednika, da tudi lehko brez spovedi in cerkve žive. Jaz bom poskusil, kar bom mogel. Ribič vrže mrežo. Spominjajte se nas, da bi ljubi Bog dal svoj blagoslov našemu delu. Ce vže končam te skromne vrstice, mi ne zamerite, ker je vže skoraj vsaka kost dobila svoj žulj. L Bo gom! Lehko noč!_P. Klement. Književnost in umetnost. Spomenica ob dvestoletnici uršulin- skega samostana v Ljubljani. Samozaložba. Katoliška tiskarna. 1902. — Naše uršulinke so naB prijetno iznena dile. Da nameravajo dvestoletni spomin ustanovitve svojega samostana slovesno praznovati, smo vedeli, lična, 89 strani obsega joča knjižica, ki so jo izdale ob tej redki priložnosti, pa nam vnovič priča o živahni delavnosti častite družine, ki med tihim zi dovjem marljivo deluje kakor čebelice v panju. bpomenica jasno slika preteklost zavoda, ki že 200 let kljubuje raznim časovnim te žavam; ta preteklost je po veliki večini tužna, kajti samostan je začel živeti ob času, ko je brezvestno brezverstvo že dvigalo svojo glavo, prestati je imel strašno francosko dobo, ki je mnogim samostanom zadala smrtni udarec, šele zadnje polstoletje mu je zasijala milejša zvezda. Pod vplivom dobrodejnih njenih žarkov pa se je ta cvetlica na prsih sv. Angele Merici, ki ji je do nedavnih časov nasprotni tok časa branil razviti se, razcvela v lepo dišečo rožo s krepkim vonjem. Zavod je tekom stoletij imel mnogo duhovitih, občudovanja vrednih prednic in vzglednih učiteljic, ki so po marljivem in čednostnem življenju, po obsežni in temeljiti izobrazbi nadkriljevale naše moderne emancipirano prikazni, ki zbegano strašijo po naši javnosti in same ne vedo, kaj hočejo. /.lasti pa izobražene redovnice odlikuje ponižnost in skromnost, ki tako prijetno veje tudi iz »Spomenioe« in ki je moderni vzgoji tuja in neznana, a vendar izobraženi ženski tako lepo pristoja. Knjižica je lep prinos k naši domači zgodovini; v prvem delu, ko popisuje ustanovitev samostana, se precej tesno naslanja na brošuro neznanega pisatelja, ki je v Blaznikovi tiskarni izšla 1. 1848: »Jakob Schell von und zu Schellenburg und scine Stiftungen«. Pa to samo v prvih štirih oddelkih, drugo je pisano po aktih iz domačega arhiva samostojno in jako skrbno ter z velikim sočustvovanjem z usodo lastnega reda. Jezik je gladek; zlasti nam v sestavi ugajajo razni motivi iz najrazličnejših naših pesnikov. Prijateljem blagih redovnic zanimivo brošurico toplo priporočamo. VI. K. Slavnost pri urSulinkali. Včeraj popoldne se je završila dvestoletnica obstanka tukajšnjega uržulirskega samoBtana s prezanimivo predstavo v pen-zionatu. Udeležil se je je presvetli gospod knez in škof Anton Bonaventura, več preč. gg. kanonikov in mnogo starišev gojenk iz mesta in z dežele. Po čve-teroročni igri na glasovir je slavila gojenka A. Gorjup v vezani besedi pomen slavnosti, potem pa sta so uprizorili dve igri, ki sta občinstvo naravnost očarali. .S srca Mariji nega« se zove prva, ki sega v davno preteklost in v ginljivih prizorih slika, da tisti, ki zaupa na Marijo, niti v najnevarnejših trenotkih življenja no ostane brez njenega varstva. Tu ni prostor, da bi naslikali vse dejanje, ki se jako naravno razpleta, le to omenjamo, da so gojenke s toliko naravnostjo in brez strahu nastopale in da je vsaka po svoje pripomogla, da so se glavni prizori tako srečno predstavili občinstvu, da je bilo cčividno ginjeno. Večkrat smo opazili, da si je otrl ta ali oni solzo iz očes. Tudi petje ob glavnih prizorih je bilo jako primerno in je sočutno vplivalo na poslu-šavce. Druga igra — šaljiva in vesela — je tekla s toliko prožnostjo preko desk, da se navzočniki niso mogli zdržati smeha, ki je tu pa tam z elementarno silo spontanno vzbruhnil izmed občinstva. Vse uloge so bde v tako spretnih rokah, vsaka gojenka je predstavljala tako naravno in brez bojazni, da bi bili v zadregi, ako bi morali povedati, kateri se spodobi največja pohvala. No, ločili smo se iz zavoda z zavestjo, da naše častite uršulinke smatrajo svojo na logo ket resno in imenitno in da dobro vedo menjavati »utile eum dulci«. Poslavljamo se od dvestoletne slavnosti z željo, da bi častite matere in sestre tudi v tretjem in nadaljnjih stoletjih s svojim vzgo-jevanjem pomagalo v naši deželi vršiti socialno nalogo krščanskega ženstva. 6eveda je pa zdaj, ko ima samostan tudi proparandijo, tembolj njegova dolžnost, da upošteva pravice slovenščine v zavodu. Dopisi. Iz Vevč, dne 17. aprila. (Liberalec laže zopet o poštenih ljudeh). Znani prijatelj in zagovornik našega delavstva „Slov. Narod" lopnil je nedavno po tukajšnem delavskem konsumnem društvu. — Dopisnik se pritožuje, češ, da se pri občnem zboru ni povedalo, koliko je dobička, koliko odstotkov se ga razdeli itd. No, če je dopisnik takrat sedel na ušesih, in če ima pri konsumu kaj govoriti, ima vsak trenotek na razpolago letni račun. — Grozno je v skrbeh dopisnik zavoljo nereda v društvu, čeS, ta nered je razumljiv, ker vso kupčijo vodi društvena prodajalka, in ker so možje v odboru samo figure itd. No, le počasi! Ali ne odločuje razven pri malenkostih v kupčiji odbor, oziroma načelnik? No, za vsako ruto, za vsak liter fižola se pač nikjer ne sklicuje odborova seja 1 In kje je oni grozni nered, o katerem piše „Narod" ? Ali v blagajni? Ali v raču nih? Ali na policah ? Jeli se ne pregleda in premeri in pretehta vse blago večkrat na leto? Ali ni vsak mesec natančen račun s prodajalko? No, pa saj vemo, kje je nered! V dopisnikovih možganih, sicer bi ne napadal društva tje v en dan, temveč bi nered tudi dokazal! — Nadalje skrbe dopisnika dolgovi udov na blagu, — češ, mnogo udov in to navadnih delavcev je dolžnih 200,400, da celo 600 K. — Ta jo pa že predebela? Poglejte knjigo dolžnikov, in videli bote, da sta samo dva navadna delavca dolžna 200 K; 600 K dolguje samo eden, ki pa ima z društvom nenavadno velik promet in ni navaden delavec. To so tisti „mnogi." Kar se pa tiče modrovanja, da je društvo na kraju propada, opomnimo, da so društvo za naše razmere nenavadno lepo razvija. Hišnega dolga je že precej plačanega, rezervni zaklad ima že lepo svotioo, dolg udov je začel padati, število udov se je samo letos pomnožilo za 17. Tako hitro so pač dopisniku torej ne bo izpolnila vroča želja. — Dopisnik dajo odboru in načelniku nezaupnico. No, odbor pač lahko spi vsled te nezaupnice, dokler mu udje zaupajo! — In slednjič te krokodilove solze, češ, da je konsum delavoem priložnost za zapravljanje! Ta je lepa! Če delavec naroči iz koiisuma četrt vina, je zapravljanje, če pa gotovi ljudje vabijo v svoje gostilne delavce k veselicam z godbo in plesom, in naj ondi sedč cele noči, to pa ni zapravljanje! Seveda! Gotovim liberalnim in social-demokratičnim prodajalcem in gostilničarjem preseda, ker jim delavci ne znosijo vsega dobička. Pa delavec je prost kot gostilničar — on kupuje, kjer mu bolj kaže! Sama zavist je narekovala dopisniku oni dopis, ki je poln laži in lažnjivih ovadb. Morebiti se delavci precej ogibljejo dopisnikove hiše ? Povemo pa dopisniku: Pometajte najprej pred svojim pragom! Z lažjo svojih razmer ne zboljšate ! In kadar bote še kaj pisali v „Narod," stvar malo natančnejše premislite, in ne pišite, kar vam narekuje strast in zavist, temveč prašajte prej zdrav razum! Jed mora namreč kuhar dobro prekuhati, predno jo postavi na mizo, sicer je jed nevžitna! — Iz Tržiča 21. aprila. (»Stebri tr-žiškegaklerikalizm a«,Gorenjcu). Nismo mislili odgovarjati otroškemu pisanju v »Gorenjcu« z dne 12. t. m. Pa vendar vseh smeti, katero prihajajo iz liberalne že razpokane trdnjave, nočemo požirati. »Go-renjček« piše, da smo izvrstni mojstri za obrekovanje, resnica pa je, da boljših ni treba iskati, kot je dopisnik, kateri jo pisal v »Go renjca«, in njega pajdaši, daljo da škodujemo svojemu bližnjemu, kjer moremo. No, to je gotovo, da ne pustimo, da bi nam popili kri kakor pijavke, zato smo »škodoželjni bližnjemu«. Kar pa piše glede volitve v »Splošno podporno društvo«, katera je bila napovedana dne 20. t. m., da smo se na vse načine trudili in pripravljali k volitvi, da bi dobili blagajno v roke, pa so videli naši vseh laži polni liberalci, da nam je malo na tem; zato se tudi volitve udeležili nismo. Želimo, da se odbor izvoli tak, da bo v resnici delal za blagor društva in njega čla nov Ponosen je lahko načelnik tega društva in vsa čast mu, ako se trudi za blagajno, ali pozabiti ne smo tudi članov in dati vsa kemu, kar mu gre; na pa da bi člani morali plačati zdravila in zdravnika sami. Prav je, ako more kaj prihraniti, ali v prvi vrsti mora gledati na zdravila članom, potem šele na prihranke v blagajni. Dotaknil se je do pisnik tudi »Crevlarskega podpornega društva«, pa o tem ne bomo na široko odgovarjali. Zadostuje samo vprašanje: Je li bil prej lepši red ali zdaj ? Dopisniku pa, kateri jo to pisal v »Gorenjca«, gotovo ni v glavi vse v redu; svetujemo mu, da si poišče sredstvo za glavo, da potem kaj bolj pametnega pove. Katoliški »možiceljni«. Iz Doba pri Ljubljani. (»Narod« seveda zopet o b r e k u j e.) Prav ne dostojno in grdo, da ne rabimo hujšega izraza, je liberalni dopisnik v štev. 88 „Slov. Naroda" že v drugič letos napadel našega obče spoštovanega, miroljubnega, vsem strankam enako pravičnega g. župana Sebastijana Zarnika. Očita mu, da pri požaru v Dobu dne 10. t. m., ko je pogorela Levčeva hiša, ni ničesar pomagal požarni brambi, pač pa raje komaj 10 korakov od ognja oddaljen mimo pušil pipo tobaka. G. župan je bil eden prvih na mestu požara, je nosil hišno opravo in orodje u goreče hiše in ljudi priganjal k pomoči. Kako naj se utikuje v zadeve požarne brambe, ki je bila Se pred kratkim popolnoma v liberalni ko mandi in je še vedno pod liberalnim vplivom? Ko bi se le ganil, bi gotovo zvedel, da nima zraven ničesar opraviti — on —, o katerem pravi dopisnik, da je »seveda pristno klerikalnega prepričanja.« če je pa načelnik potreboval županove pomoči, naj bi mu privoščil besedo. Dopisnik laže, da je g. župan kadd pri ognju; niti pipe saboj ni imel. Popolnoma lažnjivo se dalje poroča, koliko dela naš g. župan zase pri občinskih volitvah. Ves odbor in tudi drugi pošteni Dobljani Lhko pričajo, da se je ravno g. župan najmanje trudil pri agitaciji za obč. volitve, pri katerih je liberalna stranka popolnoma propadla. Konji, vozovi, črevlji njegovi, katere miluje dopisnik, češ „da je po volitvi vse razbito, strgano", so hvala Bogu v najlepšem redu, morda v boljšem, kot pri onih, katerim se po županskem stolčku že dalje časa sline cede. Upamo in pričakujemo, da bodo zavedni Dobljani tudi v prihodnje storili Bvojo dolžnost, pokazali svojo hvaležnost in zopet volili pošteno ter ohranili še v prihodnje slavo slavne »naše Črne gore« ! Iz Žužemberka 21. apr. (Vprašanje »inteligentnim« liberalcem.) Menda v »Narodu« že dobrega pol leta ni bilo nobenega dopisa iz Žužemberka; zadnji čas pa prihajajo kar po vrsti. Brali smo te grde laži, a odložili vselej ne z nejevoljo, ampak s pomilovanjem. Gospoda v Žužemberku, ki imate in berete „Narod", ali veste, da ljudje, ki so brali te dostojnih ljudi nevredne ekspekto- racije, sodijo, da je prišlo to iz peresa izobraženih gospodov ? Ako to veste in sodite, kakor gre pametnim ljudem, bi vas uljudno vprašali, ali ste se že vendar prepričali, da je v večini dopisov »SI. Naroda« toliko resnice, oziroma toliko laži in podtikanja kakor v dopisih iz Žužemberka, in ali niste toliko možati — saj ste po večini sami možje — da ali »Narodu« daste slovo ali pa vsaj kot resnicoljubni prostomisleči prepovesto uredništvu „Slov. Naroda", da bi sprejemalo za naprej tako neumne dopise, o katerih se potem splošno sodi, da jih je pisal kak c. k r......ali vsaj kdo tak, ki stoji približno na isti stopinji omike ? — Capito ? Iz Vranskega. 17. aprila (Napredneži.) Vzor in vrhunec naprednega zavijanja je gotovo dnevna vest „Vzor mladeniških družb" v 85. številki „Slov. Naroda," v kateri neko liberalno seme na skrajno nesramen način blati poštene kmečke fante. Podla laž je, da so se začeli katoliški fantje v pijanosti tepsti z bikovkami in spletenimi vrvmi in da so na to s kletvami in priduševanjem presakra-mentirali celo vas; a res je, da so napredni fantje, nahujskani in plačani po znanem šentjurskem postopaču, napadli trezne od predstave „Herod" se vračajoče katoliške fante s bikovkami in pletenimi vrvmi. A ti so se vedli jako taktno, in se niso hoteli spustiti v tepež s pristaši liberalne „o m i k e." Čudimo se le, da si še zmi-raj upa »Slov. Narod" svoji inteligenci nuditi take dopise. Prav izprijene duše morejo imeti veselje nad tako podlim obrekovanjem. Ven iz hiš in društev s slabimi listi! Pripomnimo še, da je celo zadevo orožništvo že preiskalo in je bil kaznovan fant, ki ni ud Marijine družb-e. Izpred sodišča. Izžrebani porotniki. Dno 21. t. m. so bili izžrebani pri c. kr. dež,, sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične 2. junija t. 1., nastopni gg. porotniki: Bahovec Janez, trgovec in posestnik v Ljubljani, Bahovec Jožef, mokar in posestnik v Ljubljani, Bohinc Fr., posestnik v Trbojah pri Kranju, Dachs Janez, tov. pasar, gostilničar in posestnik v Ljubljani, Druškovič Andrej, gostilničar in posestnik v Ljubljani, Detela Ignacij, hišni posestnik v Moravčah, Drašler Anton, posestnik in gostilničar v Borovnici, Flerin Fran, trgovec v Domžalah, Frohlich Božidar, pivovarnar na Vrhniki, Gržina Fran, gostilničar in posestnik v Šempetru pri Postojni, Grajžar Janez, gostilničar in posestnik v Št. Jurju pri Kranju, Hlebš Ferdo, trgovec v Kranju, Hribar Ernest, po sestnik na Vrhniki, Jebačin Janez, trgovec v Ljubljani, Jamnik Jožef, posestnik in gostilničar v Pijavi gorici, Ješinovec Fric, posestnik na Vrhniki, Kavčič Fran, železniški sprevodnik v pok. in posestnik v Ljubljani, Klein Julij, steklar v Ljubljani, Kozak Jož., mesar in posestnik v Ljubljani, Kunst Al., čevljar v Ljubljani, Klemenčič Jožef, trgovec v Kamniku, Kržič Anton, posestnik in lesni trgovec v Rakitni, Legat Leopold, kompto-ri8t in posestnik v Ljubljani, Mauer Andrej, posestnik v Zagorju, Miklavčič Fr., posestnik v Sv. Križu pri Litiji, Mesesnu Andrej, posestnik in mlinar na Viču, Petarca Pavi, posestnik v Ljubljani, Pintbach Jožef, posestnik v Ratečah pri Kranjski gori, Poh'in Janko, kovaški mojster v Kamniku, SchifTer Viktor, trgovec in posestnik v Ljubljani, Sicherl Janez, posestnik in špediter v Ce vicah pri Logatcu, ZdeSar Janez, posestnik v Unanj. Gorici, Theuerschuh Janez, kotlar v Kranju, Zelen Janez, trgovec in gostilničar v Senožečah, Zakotnik Andrej, restavrater v Postojni, Znideršič Janez, trgovec in po sestnik v Matenjivasi pri Postojni. — Nadomestni porotniki: Ham Jožef, mesar in posestnik, Korče Janez, gostilničar in po sestnik, Kriegl Robert, urar, Kumer Rudolf, hranilnični pristav, Maček Jožef, branjevec in posestnik, Puc Fran, tesar in posestnik, Tekavčič Karol, trg. potnik, Zoreč Anton, mokar in posestnik, Žabkar Avgust, ključar in posestnik, vsi iz Ljubljane. Pručica ubila otroka. Otrok Frančiške Jager iz Landola jo bil kaj živahen. Vedno je skakal okolu in se igral. Pri tom skakanju pa je našel smrt. Prebrnila se je raz nekega vzvišenega prostora nanj pru čica in ga tako ranila, da je vsled dobljenih poškodb umrl. Frančiška Jager se je morala radi tega danes zagovarjati pred dež. sodiščem. Dobila je radi zanemarjene paznosti 2 dni zapora. Ljubljanski lahkožtvee. Znani ljubljanski lahkoživček Kramar ima zopet pripravljeno stanovanje na Z.abjaku. sodniki so bili mnenja, da tudi Kramar ne smo po Ljubljani krasti, in so ga obsodili radi tatvino na en mesec brezplačnega stanovanja na Žabjaku. Tepež. Fanta Janez Hifner in Jaka Bebar sta v Selcih v Hribarjevi krčmi nagajala gostom in jih dražila na lak način, da so bili primorani jih postaviti na prosto Ta dva pa sta počakala domu vračajoče se goste in Jaka Bebar je napadel z nožem Franceta Podrekarja, nasproti je pa Andrej Podrekar pobil s polenom Janeza Hafnerja, ter ga po izreku izvedencev težko telesno poškodoval. Kor je bil tu vsak silobran izključen, priznalo mu je sodišče 6 mesecev ječe. Žabjaka ne mara. Zaradi hudodelstva javne sile prišla je do zaključka preložena razprava proti 86 let staremu, že večkrat kaznovanemu gostaču Fr. Majdiču iz Mal. Mengša, ki je Ani Gregorc grozi), da jo bo ubil, če mu ne plača 20 kr., a potem da se bo obesil, ker na Žabjak ne mara več iti. Ana Gregorc je jako nervozna ženioa in goji opravičen strah proti obtožencu in to tembolj, ker jo sumi, da je bil enkrat radi nje zaprt. Fr. Majdič bo pa le moral iti na Žabjak, kajti obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom vsacib 14 dni. Ovčje meso je dišalo 46 let staremu Valentinu Kogoju, kateri je bil radi raznih prestopkov in tudi tatvine že večkrat kaznovan in je sploh na slabem glasu. Zasačil ga je namreč pastir Jernej Urbane na padi, ko se je Kogoj priplazil h čredi, zgrabil ovco ter jo za nogo po tleh vlekel in jo potem hotel odnesti. Na upitje pastirjevo vrgel je ovco v bližni jarek ter zbežal. Da bodo imele ovce mir pred njim, obsodilo ga je sodišče na leto dni težke ječe, poostreno z enim postom vsaki mesec in nadalje izreklo, da se izroči po prestani kazni pod policijsko nadzorstvo. Redarja na korajžo klicali so dne 26. oktobra 1901 na Jesenicah fantje, ker jih je ta na prošnjo Klimarjove natakarice svaril in jim prigovarjal, da naj plačajo ostali zapitek, katerega plačati so pri odhodu pozabili. Seveda ni bilo to fantom po volji, ker so ga pričeli zmerjati, vendar je pa Lovrenc Bevk zapitek poravnal. Ko so prišli fantje na prosto, klicali so opetovano redarja na korajžo, ga psovali in pričeli kamenje metati, od katerih eden zadene gozdarja Ant. Klinarja. Obč. redar J. Pušnik je s pripomočjo Ant. Klinarja vjel in are tiral 291etnega hlapca Lovrenca Bevk iz Sp. Novakov, kateri se je pa aretiranju s silo ustavljal in tako zakrivil hudodelstvo javne sile, obsojen je bil na 6 tednov težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsaki teden. Krstič pred tržaškimi porotniki. Kakor smo poročali, stal je včeraj pred tržaškimi porotniki znani dr. Krstič, urednik zloglasne lahonske »Prave Naše Sloge«. Iz obtožnice je posneti, da je bil dr. Krstič obtožen radi zločina razžaljenja časti potom tiska, ker je v svojem glasilu »Prava Naša Sloga« priobčil več člankov, ki so načelniku policije v Voloski, Iv. Podmeniku, očitali kaznjiva dejanja. Porotniki so skoro enoglasno priznali Krstičevo krivdo. Sodni dvor je obsodil Krstiča na trimesečen zapor, poostren z jednim postom na mesec. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. aprila. Belgija in slovenski liberalci. Kričavo je obešal »Narod« prošli teden na svoj umazani plot simpatije za revolucijo v Belgiji, v isti sapi pa je priobčeval oklic narodno napredne stranke, v katerem ta stranka razglaša, da niti v obč. zastop še ne more dati delavstvu razširjene volivne pravice. In po vzorcu najbolj umazanih židovskih listov, katerim je mogočna katoliška večina v Belgiji silno na poti, lagal se je »Narod« na dolgo in široko. »Tukaj vidimo sadove klerikalne uprave z vso ljubeznijo do bližnjega«, drl se je »Narod« in zraven zavijal oči in ponavljal stari, obrabljeni refren: »Kakor povsod, kjer so klerikalci v premoči, zadržujejo tudi belgijski s silo vsak napredek«. Ni čuda, da so se vsi, ki so toliko izobraženi, da svoje vednosti ne zajemajo iz židovskih listov, smejali »Narodu«, Znano je, da Belgija gospodarski nikdar ni tako cvetela kot v zadnjih 30 do 50 letih, v katerih so se pomnožili v Belgiji katoliški redovi, davki so v Belgiji v primeri z drugimi državami jako nizki, nobena dežela ni v zadnjih desetletjih toliko trgovala, toliko železnic sezidala kot Belgija. I n-dustrija in poljedelstvo cvete v tej »klerikalno« vladani državi. Tako vlado je revolucijonarjem pač težko strmoglaviti in z raznimi frazami nahujskano delavstvo pač kmalu izprevidi, kako brezvestno ga hočejo izrabiti v prostozidarsko naklepe. Zadnje revolucionarno gibanje v Belgiji je nasprotnikom katoliške stvari več škodovalo nego koristilo. Soo. demokratični voditelji stoje pred razočaranim delavstvom. Sila se je ujedla, kakor vedno, sama ob sebi. Slovenski liberalci pa so nas s svojim simpatizi- ranjom belgijski revoluciji na nekaj opozorili Videli bomo, kake obraze bodo delali, ko se prične odločna akcija za razširjenje volivne reforme pri nas, kako bodo takrat obešali na svoj plot »ljubezen do bližnjega«, in videli bomo, ako bodo neki liberaloi toliko »napredni«, da bodo hoteli pritrditi taki splošni reformi, katero so predložili belgijski »klerikalci«. V Ljubljani n. pr. ne zahtevamo samo volivne pravice za delavstvo, ampak tudi direktno volivno pravioo za ženske, da se tako odpravi sleparija z ženskimi pooblastili! Tukaj, gg. liberaloi, imate doma polje, da daste prosto pot napredku! častno občanstvo. Iz Pilštanja nam pišejo: Pri nas se jasni. Občine Drensko-rebro, Pilštanj in kdole izvolile so v odbo-rovi seji dne 20. aprila preč. g. Marka T o m a ž i č a , župnika na Pilštanju, svo jim častnim občanom. Zgodilo se je to v prvi vrsti s tem namenom, da bi ljudstvo svojemu župniku-trpinu v zadoščenje za laž-njive in neopravičene napade od strani njegovih sovražnikov pokazalo svojo neomajano udanost in zvestobo, drugič pa se gospodu župniku kot načelniku okrajnega odbora iz raža s tem občno priznanje za njegovo neumorno delavnost za duševni in gmotni bla gor ljudstva v celem okraju. Zato pa iz srca čestitamo! Člane »MeSčanskega kluba« opozarjamo na občni zbor, ki se vrši jutri ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v »Katol. domu«. Ako ne pride zadostno število udov, se vrši občni zbor ne glede na število vdeležencev pol ure pozneje. Osebne vesti. Orožniški postajevodja g. Ant. S e p i č je imenovan kancelistom pri okr. sodišču v Buzetu. — Častno svetinjo za 401etno službovanje je priznal dež. predsednik rudarju G. J a n u v Zagorju. Učiteljski premembi. Vodstvo štiri-razredne ljudska šole v Senožečah je poverjeno g. Franu P u n č u h u , učitelju v Vipavi. Na njegovo mesto je prišel g. Henrik M r a v 1 j a k. Ljubljanske občinske volitve. Pri današnji volitvi jo bilo le 317 oddanih glasov. Od teh je dobil kandidat Gor še 312, dr. Požar 290 in b vete k 287 glasov. Protikandidata ni bilo nobenega. Vseh volivcev v II. razredu je 1288. Došlo inteligenco sta nadzorovala Karol Trošt in Godec. Novi zvonovi. Danes je presv. knezo-škcf v Samassovi livarni posvetil 15 novih zvonov in sicer po enega za župnijske cerkve: na Igu, v Smartnu pri Kranju, v Selcih, v Zelimljah in Zelinovacu v Bosni, za podružnico: na Gumišču pri Šmarju, v Blatni Brezovici, v Gorenji vasi pri Logatcu, v Sv. Mariji pri Sevnici, za kapelo v Stražišču ob Vrbskem jezeru in podružnico v Gricsu na Ogrskem; po dva pa za podruž. v Dobro polju, župnije Trnovo, in za župnijo Bukari na Hrvatskem. Umrl. V soboto zjutraj jo nagle smrti prominul gosp. Janez Hočevar, pekovski mojster in obč. odbornik v Vel. Mengšu. Do 2. ure po polnoči je še delal in petem šel po navadi k počitku, a na vse zgodaj so dobili mrtvega v postelji. <^ujte, ker ne veste . . . Umrl je dne 21. aprila na Seničici pri Preski pošten krščanski gospodar Jožef Susteršič, p. d. Tome. V svojem življenju je rad pomagal revežem, vsled česar mu je Bog dal obilo blagoslova pri njegovem podjetju. Udan v voljo božjo je mirno izdihnil svojo dušo. N. p. v m.! — V Postojni je umrl g. Ivan K r a i n e r , obč. odbornik. Majski vožni red južne železnioe ostane na kranjskih progah večinoma enak zimskemu. Omeniti je le, da odhaja večerni lokalni vlak na Šempeter 5 min. preje, torej ob 7 35, popoldanski brzovlak v Trst pa 2 min. pozneje, tedaj ob 5 40 pop. Enake pre-membe so tudi pri dobodu teh vlakov. — Pri vrhniški progi obstoji prememba v tem, da bo počenši s 1. majem popoldanski vlak odhajal iz Ljubljane ob 2*13, ter dospel na Vrhniko ob 2'49 pop. Nesreča s konji. Posestnik Menja z Drežnice je bil 20. t. m. v Kobaridu z dvema konjema, da bi ju prodal, ker so bili ondi kupci. Za enega konja so mu dajali že 560 kron, pa ga ni dal. Kupčijo ni bilo nič. Na ! poti proti domu pa sta se konja splašila; na ovinku pri mostu čez Sočo nista mogla naglo obrniti ter skočila čez nizek zid naravnost v globočino, kjer sta poginila. Škode ima okroglo 1200 kron. Gospodarje srečno ostal na mostu, ranjen na glavi, pa ne nevarno. Iz Idrije. Dne 21 t mes. je umrl v Idriji c. kr. učitelj gospod Anton Božič. Rojen je bil 1. januvarija leta 1874. Sicer je bil v življenju nam nasprotnega političnega mišljenja, vendar je bil vseskozi blaga duša. Z njim se jo dalo pametno govoriti. Občudovanja vredna pa je bila njegova vestnost in vztrajnost v službi. skoro smrtno bolan na sušici je šo vedno hodil v šolo, dokler ga niso telesne moči skoro popolnoma zapustile. Dolgotrajna bolezen ga je položila na bolniško posteljo in sedaj na mrtvaški oder. Previden je bil večkrat s sv. zakramenti za umirajoče; voljno in udano je trpel, dokler ni zatisnil za vedno svojih oči. Zapustil jo mlado vdovo in še ne enn leto staro hčerko. N. v m. p.! „Siidmarka" na Gorenjskem. Na Jesenicah na Gorenjskem se je ustanovila podružnica »SUdmarke«. Načelnikom je izvoljen inženir Schuller. Ustanavlja se tudi podružnica nemškega »Schulvereina« in se bo ustanovila nemška šola in nemški otroški vrtec. Stavka v Gradcu. V Gradcu stavkajo delavci v tovarni za izdelovanje vozov. Nagloma umrl je bivši obč. svetnik celovški gospod Josip Megerle. Zadela ga je kap. Nesreča. V nedeljo dne 20. aprila dopoludne je na Pijavškem v fari Krški zgorela pri otrocih na paši triletna Ana Slivšek. Bila jo kmalo mrtva. Žganje je umorilo 601etnega delavc i Fr. Podobnika iz Nove Oaelice. Čez mero pijan je prišel v soboto zvečer pred hišo cestarja Freliha v Zavodnju in se tam vlegel. Zjutraj so ga našli mrtvega. Poleg njega je ležala do polovice izpraznjena polliterska steklenica. Pogreia se žo od oktobra 1.1. 16letna Marija Štrukelj iz Smlednika, ki jo proti volji njene matere šla z doma. Ljubljanske novice Stavka pekovskih pomočnikov. Iz krogov ljubljanskih pekovskih pomočnikov se čuje, da ako mojstri ne ugode njihovim zahtevam o nedeljskem počitku, nameravajo pomočniki stavkati. — Za organista in občinskega tajnika v Sv. Jurij ob Žili je odpotoval g, Pavel Rasbergar, član zbora slovenske opere. — Hranilno knjižico ukradel. Včeraj popoldne jo ljubljanska policija aretirala posestniko-vega sina Jož. Mraka iz Loga pri Skofjiioki. Pri njem so našli 255 kron. Po daljšem ta jenju jo obstal, da je ukral Btarišem hra nilnično knjižico kranjske hranilnice in dvignil denar. Izdalo ga jc kukalo, ki je je bržkone kupil, ker se mu je dopadlo. Izročili so ga sodišču. — Konj seje s p 1 a š i 1 včeraj opoldne na Zaloški cesti, ker se je zbal električne železnice, posestniku Fran Letnarju s Pšate, ki je padel z voza in do bil poškodbo na glavi. — Nesreča. Majorja Lainingerja sluga je danes jahal konje na sprehod pod Rožnik. Konja sta se splašila. Na Erjavčevi cesti ga je vrgel konj na kamen. Sluga si je glavo močno razbil. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v vojaško bolnico. Konja je ustavil nek hlapte v Gradišču ter jih peljal na majorjev dom, kjer je dobil za to 10 kr. napitnine. - V Su-pančičevi opekarni je počil daneB cilinder pri parnem stroju. ČloveSko okostnico bo izkopali na Bregu pri Celju na prostoru, kjer zidajo novo hišo. Ležala je komaj pol metra globoko v zemlji, zakrita s težkimi kamni, in je, kakor se sodi, ležala kakih 10 let v zemlji. Domneva se, da se je prišlo na sled zločinu, in da bi utegnila biti okostnica nekega Končana, ki je pred blizu 10 leti izginil brez sledu neko noč in so našli drugo jutro kapucinske stopnice vse okrvavljene in kos človeške lobanje. Pri najdeni okost-nici je tudi lobanja prebita ter je nekaj manjka. Poita v Gorici Poštni urad št. 3 v Gorici so pomnoži tako, da bo to popoln poštni urad. Električno železnico so začeli graditi od Lipnice do Arveža in Lučan dne 15. t. m. Potegovali so se omenjeni trije trgi zanjo okrng 20 let. Stavka v Trstu V ladijedelnici »S. Marco« so stavka širi. Zapustilo je delo še 150 kotlarjev. Od teh so nekateri tudi v Lloydovem arzenalu. Velik požar. V Terzu v Furlaniji je bil velik požar, ki je uničil pet hiš in več gospodarskih poslopij. Zgoreli sto tudi dve kravi. Skoda znaša okoli 60.000 kron. Novo poštno poslopje v Zagrebu. Ofertni razpis za novo poštno poslopje v Zagrebu se razpiše sredi prihodnjega meseca. Istrsko vino. Iz Istre se nam poroča: V Boljunu, Pazu in Vranji se dobi še čez 500 hekto dobrega belega vina. Postavljeno na postajo Ljubljana stane od 14—16 gld. hekto. Da jo v teh najlepših krajih za vino to leto ostalo, je to, kor druga leta so prodajali po 20—25 loco, — a na jesen so se držali cene od prejšnjih let, zatorej je vino ostalo. Uzorci se pošljejo franco — na ogled. — Vino je tudi zanesljivo za svete maše. Iz Bosne, 21. aprila. Velika hvaležnost do rajnega uzoritega gospoda kardinala dr. Jakoba Missia, nadškofa Goriškega in bivšega knezoškofa ljubljanskega, nas sili, da javimo nekoliko Črtic o njem vernim Slovencem tudi iz jugoslovanske Bosne. Znano je mnogim po slovenskih časopisih, da se je v mestu Prijedor in njegovi okolici, po zavzetju Bosne 1. 1878, za-počela krščansko rimsko katoliška občina v mestu in okraju, kjer prej katoličanov ni bilo, nego le krščansko razkolno in moha-medansko prebivalstvo. Ta nova katol. občina sestoji iz domačih in iz avstro ogrske monarhije priseljenih Severo- in Jugoslovenov iz ubogega delavskega stanu. Takovi novi krščansko katoliški občini, osobito med drugoverci, pa je pred in nad vsem potrebno cerkve, hiše božje, občnega doma — a poleg tega pa dušnega oskrb-ništva in pastirstva. Od kod pa vzeti sredstva takovi novi preubogi občini za prepotrebno cerkev, sve-čeniško hišo in župnijo ? Siromaški delavski naseljenci so si z malim irnetkom pridobili opuščena, večinoma z grmovjem poraščena zemljišča, ter si z velikim trudom postavili revna prebivališča ; povse nezmožni sami iz svojega ustanoviti si cerkveno župnijo in nje naprave. Potreba je bilo iskati, trkati in prositi za mile darove, posebno pri bratih in sestrah naših po veri in narodu v Sloveniji. In izmed prvih pomočnikov, podpirateljev in darovalcev za to velepotrebno ve rsko in narodno sveto stvar, bil je blagi rajni uzoriti kardinal in nadškof dr. Jakob Missia, onda še knez in škof ljubljanski. Ko je zvedel za silDe potrebe cerkvene nove rimsko katoliške slovensko hrvatske uboge občine, na novo začete med razkol-niki in mohamedanci, je brž ta velikodušni slovenski cerkveni knoz pristopil v pomoč s prav knežjim milodarom. Z obilnimi težavami in v velikem pomanjkanju smo prosijaško gradili in stavili prepotrebno cerkev in njene naprave; v Bili in pomanjkanju še in še smo bo zatekli s prošnjami za milodarne pripomoči k ljubečemu katoliškemu slovenskemu srcu njegovemu in še in šo je milosrčno z izdatnimi milodari pomagal. Tako se je sezidala častita cerkev sv. Jožefa, oziroma sv. Družine na zaretske. Vemo, da bi bil blagi rajni še rad pripomogel, da bi se ta cerkev tudi znotraj dovršila, ako bi bil še nadalje živel. Verujemo in upamo pa, da sv. Družina bogato povrafiuje duši njegovi ljubeznive milodare, katere je daroval njeni cerkvi tukaj. Iskrene molitve in priprošnje puhtijo iz src verne občine, zbrane v tem novem svetišču, v večni blagor milega in vzvišenega dobrotnika našega. V okrožju te nove katoliške župnije naseljujejo so tudi ubogi Rusi ni (unijati) iz Galicije, grški katoliča ii, zedinjeni z rimsko stolico; ker nimajo šo cerkve svojega obreda, hodijo v našo cerkev k službi božji, dohaja pa misijonski župnik grško-katol. obreda od časa do časa, da jim v naši cerkvi opravlja službo božjo v staro slovenskem jeziku. Tako je one dni v novi cerkvi presv.'služba božja v dveh obrt dih, v rimsko latinskem in grško-elovensltem. Živi v večnem blaženetvu ljubi naš Jakob Missia! Notranjo ureditev največjih prevoznih parnikov ei je moči te dni ogledati v tukajšnji mejnarodni panorami. Par-niki kakor »Auguata Victoria«, »Columbia«, »Normania«, »Bismarck« in drugi se pokažejo od vseh strani in v vseh delih v času vkrcavanja potnikov ter odhodu na široko morje. Tu, pri prizorih na odprtem morju, se more vsak še posebno prepričati, kako strogo po naravi in kako plastične so vse predstavljane slike. Kdor še sam ni vi- del morja in uredbe parnikov, mu pa3 ne bo žal, če si jih sedaj ogleda. Imel bo vsaj nekoliko pojma o morskih velikanih, ter o salonih, ki se v njih nshaja po morju potujoče občinstvo imovitejih slojev, a videl bo pa tudi, s kakim prostorom se zadovoljujejo naši Amerikanei, ko se podajo na pot preko velike luže. Prodaja stare kovine in drugega materijala C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku razpisuje prodajo naslednjega starega materijala, ki je shranjen v materijalnih skladiščih v Knittelfeldu in Am-stettnu: staro lito in drugo železo, staro jeklo v velikih kosih, stare cevi, osi, baker, med, cink, stare vrvi, predmeti iz kavčuka, usnja in ovčje volne, Btara mostna tehtnica i- t. d Natančnejši podatki o množinah in vrstah materijala so razvidni iz ponudbenih obrazcev, ki se dobivajo pri omenjenem ravnateljstvu proti vpošiljatvi poštnine. Ravno tam se lahko pogledajo ali na gorenji način dobivajo pogoji za prodajo starih materijalij in inventarnih predmetov. Ponudbe, ki se morajo izključno po predpisanih vzorcih sestaviti, je zapečatene in vsaka pola z 1 krono kolekovane z napisom: »Ponudba za nakup starega materijala", vposlati naj kasneje do 3 0. aprila tega leta. do 12. ure opoldne c. kr. ravnateljstvu držav, železnic v Beljaku. * • * Najnovejše od rasnih strani. Stavka sidarjev. V Bologni in okolici stavka 3000 zidarjev. Zahtevajo skrajšanje delavnega časa in povišanje plače. — Potresna katastrofa v osrednji Ameriki, o kateri smo včeraj sporočili, se je nadaljevala tudi v soboto. V soboto je potres uničil mesta Pazun in Qua-zaltenango. Med potresnimi sunki v petek je divjal silen vihar ter je povzročil na raznih krajih požar. — Grof umrl vsled lakote. V dunajski bolnici je umrl zadnji potomec 300 let starega plemenitaškega rodu .grof Alberti Poja na oslabljenju vsled stradanja. — Realec morilec. Dijak na realki v Inomostu Frank je zasadil nož v srce knjigovodjevemu sinu Maierju. — Velik p o ž a r je nastal v londonskem mestnem oddelku Paprikan der Cdy. Ogenj je uničil razna skladišča. Škode je 2 milijona funtov Sterlingov. — Zupan umoril očeta. Zupan v Almasu Bulič je zaklal svojega očeta. Morilca so prijeli. — V hradčinskih jarkih v Pragi so našli umorjenega hotelirja W o 1 f a iz Francovih toplic. Na truplu so našli rane, zadane od vojaških bodal. — Samomor brivca. Zagrebški brivec Peter Kost e 1 a c se je obesil v Dubovacu pri Kar-lovcu. — Nov komet je našel raz zve-zdarne Smith v Gsnevi neki B r o o k s. — "Tolstoj, Čehov in Korolenko so sklenili, da se zahvalijo na članstvu carske akademije radi postopanja vlade napram Maksimu Gorkiju. — Zlato v Rusiji. V okraju Nerčinska v Rusiji so zasledili bogate zlate žile. Preračunjeno je, da se bode iz teh zakladov dobilo okoli 100 000 pudov čistega zlata. Skladatelj P. Hartmann. P. Hartmann je 14. t. m. odpotoval iz Rima, da bo na raznih krajih dirigiral svoj slavni oratorij »Sv. Frančišek«. V Bolzanu bo vodil oratorij 27. in 29. aprila. Pelo bo 200 pevcev in godlo 70 godcev. Od tu se pelje v Genf, kjer bo »Sv. Frančiška« pelo 400 pevcev in bo prodlo 75 godcev. Dne 17. junija pride P. Hartmann v Monakovo. »Catholic Truth Society" se imenuje društvo, ki ima namen, da v cenenih poljudnih knjigah preganja protestantovske in »svobodomiselne« laži in predsodke o katolicizmu. V navzočnosti kardinala Vau-ghana, več Škofov in velikega števila odlič nega občinstva je imelo to društvo prošli teden svoj občni zbor. Laiki kralj v nevarnosti. Laški kralj se jako rad vozi na avtomobilu. Tako pride tudi med ljudstvo, ki ga ne pozna. Nedavno je kralj napravil daljši izlet k slapom Marmora. Ko je prišel tja, so prebivalci radovedno ogledovali avtomobil neznanega gospoda. Kralj je posegel v žep ter je pričel deliti popolnoma nov, svetel denar. A učinek ni bil tak, kakeršnega je kralj pričakoval. Pričakovanega veselja med obdarovanimi ni bilo. Ljudje so pričeli sumljivo ogledovati denar in prišli so do prepričanja, da jih elegantni gospod hoče s ponarejenim denarjem imeti za norca. Pričelo se je splošno mrmranje in kralj jo je moral hitro odkuriti s svojim avtomobilom, sicer bi bil natepen. Pred poroko povožen. V Oseku se je pripravljal železniški delavec Jož. Csany, da na čelu svatov odkoraka v cerkev k svoji poroki. Sprevod je šel preko železniške proge. V tem hipu je privozil vlak in povozil Osanyja, ki je ostal grozno razmesarjen na mestu. Ostalim svatom se je posrečilo, ob pravem času ogniti se vlaku. Hišniki v službi policije. Rusko mi msterstvo notranjih stvari je pomalo guvernerjem ruskih mest naslednie naročilo: Hišnik mora biti zdrav in krepak in ne preko 50 let star ter ne smo imeti nobene druge službe. Hišnik mora poznati natančno vsa stanovanja in stranke. Vse sestanke v hiši mora nemudoma naznaniti policiji. Čuvati mora, da se v njegovi hiši ne nahaja nobena tajna tiskarna, nobena zaloga orožja ali prepovedane knjige. Pri neznanih osebah, ki prihajajo na obisk v hišo, mora paziti na to, kaj delajo in o tem policijo obvestiti. Pri pocestnih nemirih mora pomagati policiji, da prime krivce. Hišna vrata mora zakleniti od 1. aprila do 1. oktobra ob 9. uri, v ostalih mesecih pa že ob 7. uri zvečer. Prigoljufal milijone Pred budimpe-štanskim sodiščem se vrši senzacijonelna obravnava proti 481etnemu bogatemu posestniku Akuziju pl. Nagyju iz Kormenda, očeta osmih otrok. Dolže ga, da si je na goljufiv način prilastil dedščino več milijonov po Bvojem stricu. Ž njim je še 12 so obtožencev, na katerih pričevanje se je Nagy skliceval. Nagyja dolže, da je mrtvemu Btriou ukral tudi razne vrednostne papirje v znesku 200 000 gld. Ko je Nagy čul, da je stric umrl, prihitel je v sobo, kjer je stric ležal na postelji, hitro sklical nekaj ljudij, katerim je dejal da je stric prišel zopet k zavesti in da hoče povedati komu zapušča premoženje. Na to je vprašal mrt veča, kdo naj bo dedič in je odgovoril sam s ponarejenim glasom, da bodi dedič Akuzij. Priče so potem prišle k sodišču in pričale, kakor bi stari strijo res to sam odločil. Pravda bo jako zapletena in bo trajala dva tedna. Praznoverstvo v Parizu Znano je, da so čestokrat naj olikanejši ljudje prazno-verni. To je zapaziti zlisti v Parizu, središču svetovne olike. Tukaj Be lahko opazuje, da n. pr. vozniki, železnica itd. veliko manj zaslužijo v petek, kakor druge dni. Št. 13 se tako boje, da bi na pr. v ulici »Avenue Friedland« zastonj iskal te številke, ampak na mesto nje je št. 126. Ko so enkrat imenitni prijatelji napravili večerjo, so spoznali, da 14 gosta ni, bili bo tako razburjeni, da je eden kar na ulico stopil in privlekel lepo napravljenega »fijakarja«, ki je izpopolnil nesrečno število, p: gumno jedel in pil ter zabaval sedaj mirno družbo. Socijalističen sodnik. V ogrskem mestu Szeghalmu je dovršena volitev občinskega sodnika. Pri volitvi so zmagali soc. demokratje ter je izbran socijalist Somogy občinskim sodnikom. Strašen samomor. V Kolinu jo 23 letna hči bogatega trgovca izvršila strašen samomor. Mlado dekle je preneslo po noči na dvorišče svojo posteljo, napolnila jo s pernatimi blazinami in polila s petrolejem. Potem je legla na posteljo ter jo zažgala. Zjutraj so našli dekle in posteljo pretvorjeno v pepel. Vzrok samomora je »nesrečna ljubezen.« Žena v skrinji. V Koiigsbergu ja pred 11. leti zginila lepa, mlada žena nekega strojarja. Nikjer je ni bilo mogoče najti. Strojar je imel tudi pivnico, v kateri je stala velika škrinja. Ko so jo pri preiskavi otvorili, našli so v njej do vrha polno razne staro obleke. Od tedaj do letos pa ni nihče videl, da bi gospodar to Skrinjo kedaj odprl. To je postalo sumljivo. Prišli so redarji in zopet preiskali skrinjo. To pot so dobili v Skrinji kosti — mrtvega trupla iz-ginole žene. Na vratu je imela še vrv, b katero je bila zadavljena. Mož je začetkoma tajil umor, potem pa pripoznal, da je ženo sam umoril. Koliko se napiše razglednic na leto. Na vsem svetu se razpošlje na leto 2,360,000.000 razglednic. Največ se jih razpošlje na Francoskem, namreč 88 000.000, v drugi vrsti pa je Avstrija z 31,000.000 razglednic. Razpis za železniške iznajdbe. Društvo nemških železniških uprav je razpisalo 30.000 mark za važne iznajdbe in Bpopolnitve v železniškem prometu. Nagrade so različne od 1300 mark do 7300 mark. Tako tekmovanje se bo vršilo vsako četrto leto. Poroka k smrti obsojenega. Iz New Jorka smo zadnjič poročali, da se je ndi umora k smrti obsojeni advokat Patrik po obsodbi zaročil s svojo dolgoletno gospodinjo gdč. Francio. Sedaj se poroča, da se je k smrti obsojeni advokat b svojo izvo-Ijenko v ječi civilno poročil. Romanje ameriških katoličanov v Rim. Največje romanje ameriških katoličanov v Rim se pripravlja letos prigodom petindvajsetletnice papeževanja Leona XIII. Romanje, ki bo razdeljeno v tri sekcije, bodo vodili čč. oo. of Mercy. Prva sekoija zapusti Novijork 1. julija t. 1. in pojde v Neapolj, druga sekcija ostavi Novijork 5 julija na parniku »North America« in gre tudi v Neapolj, tretja sekcija pa ostavi Novijork 12. julija ter se pelje na parniku eevero-nemSkega Lloyda »Hohenzollern« v Liver pool. Prva in druga sekcija dospeti v Neapolj 17. julija, 18. julija bodo obiskali Pompeji in drugi dan Capri. Vse tri sekcije do-Bpo v Rim 22. julija. Dva dni pozneje bodo vsi ameriški romarji vsprejeti od papeža v slavnostni avdijenci v sikstinski kapeli. Pozneje bodo romarji obiskali še Italijo, Švico, Francijo, Irsko in Angleško. Vlak pet dni ▼ snegu. Na Great Horthern železnici v Ameriki so bili začetkom aprila veliki sneženi zameti. Nekega dne proti večeru začetkom aprila je vlak odpeljal se od postaje Willstone. Takoj potem je nastal grozen snežni vihar in v malo urah je vlak obtičal v snegu pri postajici R«y. Sneg je neprestano metel in mraz je bil silen. Ne naprej ne nazaj ni bilo mogoče. Premog in hrana Bta pošla, samo oni so imeli še nekaj, ki so bili v Pullmanovih vagonih. Zato se je pričela borba. Dva pasa-žirja imed 250 sta zblaznela, eden pa se je hotel usmrtiti. Železniškemu uradniku se je konečno posrečilo splezati na telegrafski drog in zvezati telegrafski aparat z žico. Tako mu je bilo mogoče prositi pomoči. Dva stroja sta le s težavo prodrla velikanske žamete in rešila popotnike gotove smrti. Vsa polioija se je odpovedala. Iz Helena, Mont., v Ameriki se piše: Vsa policija tega mesta se je odpovedala Blužbi vsled gotovih ukazov župana Frank J. Ed-wardsa, ki vnovič kandidira za ta urad. V četrtek bi se imele vršiti republikanske primarne volitve. Edwars je torej ukazal policajem, naj se udeleže tih volitev in aretu-jejo vse njemu nasprotne republikance. Temu so se policaji ustavili in pustili službo. Čuden vzrok samomoru. V St. Paulu v Minnesotti se je devetinšestdeset-letni John Johnson obesil, ker si je njegov sin Oskar kupil nove čevlje navzlic prepovedi očetovi. Nepokorščina sinova je starca tako silno razžalostila, da si je končal življenje. ____ Društva, (Jubilej sv. očeta v Idriji.) Iz Idrije, 22. aprila 1902. Veselica tukajšne katoliške delavske družbe, ki se je vršila v nedeljo 20. t m. v proslavo 251etnice svetega očeta papeža Leona XIII. v pivarni »pri črnem orlu«, pokazala nam je zopet, kaj zmorejo združene moči pod modrim in vztrajnim vodstvom. Prostorna dvorana je bila do zadnjega kotička polna in zbrano občinstvo je pazljivo !sledilo raznim točkam slavnostnega vsporeda. — Gg. pevci in pev-kinje so se pod vodstvom svojega novega pevorodje g. Jos. Grudna tako vrlo držali, da smo se kar čudili, ter so pokazali, kot vedno, da brez tuje pomoči lahko sami kaj finega napravijo in da se ne vstrašijo zlepa kakega pevskega zbora, čeprav so le veči noma sami rudarji. — Ugajale so nam sploh vse pevske točke, najkrasnejša se nam pa je zdela papeževa himna, katero je pel celi mešani zbor (nad 40 oseb) s spremljevanjem družbinega orkestra. — Enako je tudi družbeni godbeni orkester pod vodstvom g. L. Majnika dobro pogodil svojo nalogo. Občudovali smo mladega nadebudnega deklama-torja g. Jos. Bumika ter krasno uprizorjeno živo podobo: »papežu se klanjajo razni stanovi.« — VIČ. g, načelnik in dekan M. Arko je v kratkem govoru temeljito pojasnil delovanje papeža Leona XIII. za prenovitev verskega naziranja ter splošnega socijalnega razvoja v kršč. duhu, osobito pa glede delavskega vprašanja. Izborno izvajanemu govoru so sledili gromoviti »živijo-klici« pa-pežu slavljencu. In na zadnje pa so nas presenetili še naši vrlo dobro znani družbini diletantje, ki so v Kržičevem igrokazu ,.Novi zvon" pokazali, kako fmo se znajo vglobiti v uloge posameznih predstavljenih oseb. Želi so vsi obilno pohvale za svojo izborno igranje in svoj nemali trud. — Tako je tedaj slavila katoliška delavska družba v Idriji jubilej svetega očeta, delavskega papeža Leona XIII. — Ob koncu pa iskreno želimo vsem udom, osobito pa veseličnemu sodelovalnemu osobju katol. del. družbe, da se i nadalje tako krepko drže prapora, na katerem se sveti zveličavno znamenje: sveti križ. Neomahljivo naj stoje na svojem zavzetem stališču, v svesti si, da je po križu zmaga gotova! — Prepričani naj bodo vkljub vsemu preziranju, da so na pravi poti, ker za nje velja zlati izrek berača Cotelja v »Novem zvonu«: »Kogar reveži hvalijo, ta ni slab«. (Splošna delavska bolniška in podporna blagajna v Tržiču). Računskemu zaključku za minulo poslovno dobo posnemamo sledeče: 14. mal. travna 1901 je bilo 386 društvenih udov; od 14. mal. travna 1901 do 13. mal. travna 1902 je pristopilo 67 udov, skupaj toraj 453 udov. Od teh jih je umrlo, izstopilo in zaradi zaostalih doneskov izključenih bilo 50 udov. Stanje društvenikov 13. malega travna 1902 je toraj: 403 pravih in 14 podpornih udov. Bolniščina se je izplačala 123. na 138 boleznih obolelim udom za 3774 dni in za 6 Blučajev smrti. Dohodkov je imela blagajna 6191 K 25 v, mej temi članarina društvenikov 4712 kron 80 v, stroškov pa 5811 K 11 v, od tega za bolniščino 3664 K 10 v. Društveno premoženje znaša 7794 K 54 vin. (Slovensko katoliško a k a • d e m i č n o društvo »Zarija« v Gradcu) priredi svoj I. redni občni zbor 25. t. m. s Bledsčim vsporedom: 1. Citanje zapisnika; 2. Evcntuvalno čitanje zapisnika bratskega društva »Danice«; 3. Poročilo od- borovo; 4. Poročilo revizorjev; 5. Volitev odbora; 6. slučajnosti. Darovi. DijaSki dom v Celju. G. župan Ivan Hribar je poslsl akademiškemu agita-oijskemu odboru v Gradcu 50 K s pripombo : »Za DijaSki dom v Celju, odkoder ae ne smemo po nikakem kompromisu pregnati dati«. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 23. aprila. (0. B.) V današnji seji se je izjavil finančni minister odločno proti vsaki neopravičeni strogosti pri davčnih eksekucijah ter naglašal, da osebna dohodarina ne bo tako visoka, kakor se je pričakovalo. Ugodnega vspeha lanskega leta ni pripisovati zvišanju osebne dohodarine, marveč podjetjem, ki so dolžna polagati javne račune. Dun^j, 2.1 aprila. Današnja seja je mirna. Debata o direktnih davkih se nadaljuje. Dunqj, 23. aprila. Danes se vrši sestanek načelnikov strank, da okrajšajo proračunsko debato. Viharna bode seja pri oddelku iustičnega ministerstva, kjer nameravajo Cehi in Slovenci skupno nastopiti proti Speens-Bodenu. Dunaj, 23. aprila. Danes so inter-pelirali Schonerer in njegovi pristaši vlado, ako namerava odločno nastopiti proti sladkornemu kartelu. Interpelantje navajajo neko brošuro bivšega kartel-nega uradnika Hlawitschka, ki očita Wolfu, da je bil od kartela podkupljen in je za to pisal za kartel. Dunaj, 23. aprila. Listi trdijo, da so imele Koerberjeve konference z nemško ljudsko stranko jako ugoden vspeh. (Za koga ?) Dunaj, 23. aprila. Vsenemško na-cijonalno časopisje se huduje nad dr. Luegerjem, ker je na zadnjih shodih krepko ožigosal nemško ljudsko stranko. Dr. Lueger je dejal: Ko bi videli te ljudi, kako se tresejo pred Schonerer-jem, dejal bi, to so mevže, a nikaki Nemci. Dunaj, 23. aprila. Poslanec Choe je na shodu v Budjejevicah dejal, da so Mladočehi opustili misel na obstruk-cijo, ker se jih je podkupilo in jih obdarovalo z redovi. Mladočeški klub je sklenil pozvati Choca na odgovor. Dunaj, 23. aprila. Wolf-Schalkova zadeva pride pred častni sod. Do tedaj se Wolfovi in Schalkovi pooblaščenci ne bodo več pogajali. Vsenemci pravijo, da bodo Wolfa obtežujoči materijal priobčili na način, ki bo Wolfa prisilil, da toži. V prvi vrsti pride na dan senzacionalno razkritje o stališču Wolfove „Ostdeutsche Rundschau" v zadevi sladkornega kartela. Vsenemoi očitajo Wol-fovemu listu, da je z nepoštenimi sredstvi pisal za sladkorni kartel. Dunaj, 23. aprila. Wolfov pristaš Stransky je včeraj Wolfa pozval na dvoboj. Dunaj, 23. aprila. Včeraj je bil tu shod dunajskih lekarniških farmacevtov, ki je sklenil danes pričeti stavko, Vzrok stavke je neka odredba ministerstva, ki določa, da smejo tudi magistri iz c. kr. bolniških lekarn se ravno tako potegovati za koncesijo kot privatni farmacevti. Pari/, 23. aprila. Ruska policija je posredovala, da so se pri nekaterih ruskih beguncih včeraj v Parizu vršile hišne preiskave. Dobili so važne dokumente, ki dokazujejo zvezo nihilistov s političnimi beguni na Francoskem. I);i?3»jska borza dn6 23. aprila. Skupni državni dolg v notah.....101-65 Skupni držami dolg v srebru.....101-ofi Avstrijska zlata renta 4%......120-35 Avstrijska kronska renta 4%.....S9b6 Ogerska zlata renta 4%.......119 95 Ogerska kronska renta 4 %......97-75 Avstro-ogerske banCne delnice, 600 gld. . 1598-— Kreditne delnice, 160 gld..............674-f.O London vista......................24026 NemSki drž bankovci za 100 m. nem drl.velj. 117-25 20 mark............23-44 20 frankov (napoleondor)......1906 Italijanski bankovci . . . •.....93 20 a kr. cekini...........112« Žitne cene dnč 22. aprila 1992. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. Plenica u pomlad .... 9-10 do 9-12 » n maj . . . . . • • n 8-96 9 8 97 a » jesen ..... • n 7-92 »i 7-93 Ri la pomlad..... • • n 7-36 S 737 > „ niaj....... 7-10 n 7-12 „ „ oktober..... • »> 6-78 9 6-80 Koruia xa maj-junij . . . 615 » o 16 6-29 »» 6'30 Oves za pomlad..... 7-93 N 7-94 „ , oktober..... n 7-92 II 7-93 Na budimpeitanski borzi: Plenica za april..... . K 901 do 9-02 » » maj..... 8 84 B 8-85 , , oktober ... . • n 7-79 . 7 80 Ri za april...... • 8 715 n 7-16 . » ""»j ...... — U — . n oktober..... 6'48 n 6-49 6-70 » 671 r . maj...... • JJ — i, _ 5-74 Koruza za maj..... * S 4'86 4-87 _ _ „ „ oktober..... 502 11 6(3 (Efektiv.) Dunajski trg. Pfienica banaSka....... K . južne žel........ ** ......... Ječmen ......... » ob Tisi........ Koruza ogerska, stara...... > ...... Cinkvant „ stara . ... w , , nova . . . . , Oves srednji........„ Fižol............ 9-05 9 20 7-45 7-20 685 5-75 5-20 6 35 7-16 7-76 do 10-50 , 10-60 , 7-70 „ 830 n 7-75 n 6 65 „ 5-25 n 6-70 , 7-35 „ 10-75 Meteorologija porodilo. ViSina nad rnorj«« 306 tm, srfdrsii irsCni tlak 736'Oro. Cm op»-sftvuja Strnejo barometra » ram. Tampa-rtvtura P« Celcijo Nolro 22 9 ivsi. 735-6 I 11-4 sr. svzh |1. ■s*: 9q| 7. zjutr. popol. 735 0 7331 82 18 6 dež brezvetr. Idel oblač.i 1-3 sr. j*ah. j sk. jasno | Srednja včerajšnja temperatura 12-7 , domala: 10-8 -^J-^- Lepe barvane podobe sv. očeta Leona XIII. z jubilejsko molitvijo priporoča prodajalnica ,Kat. tiskovnega društva, (H. Ničmaii). Cena: 100 skupaj 4 K, posamezne 6 h. ' V-^S-*' M-^ ^^^ • ^F Spretnega akviziferja za Ljubljano in okolico z visoko provizijo, oziroma stalno plačo, sprejme zavarovalnica I. vrste. Ponudbe pod ,,Atlas" na upravništvo »Slovenca«. 508 2 -1 ^mmšm^pmšmmmm ^tr ^fr »mp mŠm Iščem stenojrafa, zmožnega slovenske in nemške stenografije. si« 2-1 Dr. Jos. Sernec v Celji. umetni zavod I. vrste, v pritličju mehanske lilfte. Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste. Fotoplastiški potovanja po celem svetu v popolni istini, L» do sobote 26. aprila ra7stavljcno : Ogled oceanskih parnikov, ko iz Cuxhavena in Hamburga s potniki odhajajo. Te slike, ki imajo čudovito r.strost in lepe to, so nalašč prirejene za mednarodno razstavo. Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. ? jutra} do 9. zvečer. 606 1—1 Plinati osečki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice Vnanja naročila proti povzetju. 22S 24 11—8 Na račun Se Odd£ ped ugodnimi pegoji dobro znana na Gorenjskem, tik farne cerkve in velike ceste na lepem pn štoru, s hlevom in vrtom. Pripravna je za oženjenega krojača, urarja ali druzega rokodelca. Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". 501 3_2 Raznašalec dro t SK5* dobi stalno službo proti fiksni plači in proviziji za upeljano tvrdko. Več se poizve pri 5il 2—1 J. Perdanu v Ljubljani. 5 • V^ž^pN ■ v n " •" ■, , ■ - ■ ' •, Preobleke. Pnnravi ? L.Mikusch tovarna dežnikov, W Ljubljana, Mestni trg 15. m OS Podpisani dovoli si naznaniti, da prične uradovati s 1. majnikom t. 1. Ha Bregu hiš. št. 16, v pritličju; od 1 avgusta t. 1. naprej pa se nahaja njegova pisarna v Miklošičevih ulicah v pritličju Jčnkove hiše nasproti novi justični palači. Or. Tfapsrt g. kf. notar. Svoji k svojim! m—m Brez konkurence! Priporoča : brizgulnice, cevi, pase, lestve i. t. d. za gasilna društva in občine, C. in kr. privilegovana tvornica brisgalnic, cevij, pasov in gospodarskih strojev R. A. SMEKAL iz Čeha, Moravsko. Podružnica v Zagrebu. nadalje gospodarske stroje in perouospera« brizgalnlce. i. t d. NB. Najnoveje: Izdelovanje aparatov za aeetylin-razsvetljavo s čistilnikom, motor-voz, gumi-cevij vsake vrste. 974 15' Prav pod ugodnimi pogoji se prod& mlin na tri tečaje B vso opravo. Mlin je popolnoma moderno sestavlj.-u in z nikdar vsahujočo vodo. Mlin je v Vitanji in ima vedno dober promet, Več se izve pri lastniku mlina Kan-cljanu Mole, Vitanje, Štajersko. 600 3-1 Išče se 503 3—1 organist in cerkvenik za malo župnijo, ki bi znal kako rokodel stvo. Ožt njeni ima prednost. Natančneje ne poizve pri župnem uradu Sv. Križ. Pošta lesenice na Gorenjskem. Yožnjekarte in tovorni listi AMURIKO. Kraljevi belgijski poštni paiuik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi lork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: ■*«*tl Klltr Mj ii ■■ i «- Dunaj, IV., Wiedenergurtel 20, ali pa 346 6 ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 31. Krasna grajščina se prodi takoj radi smrti posestnika. Grajščina leži četrt ure hjdd od sredine Caija na per.fcnji mesta Grajščina ni prevelika, ima krasne prostore, 70 oralov njiv in travnikov 1< ži arondirano okoli grajščme, 28 eralov hoste z doraslim fmrečjevim lesom, veliki vrt z urejeno prodajo pridelkov. Park in stari drevored. Vsa potrebna gospodarska poslopja, vse v najboljšem stanu. Obilo živine in orodja. Post stvo ltži v ravnini s krasnim razgledom, ni povodnji podvrženo, ima radi bližine mesta veliko prihodnost. Sposobno je tudi kot sanatorium za penzijonat ali za obrtniške namene. Vprašanja naj se pošiljajo na: Grad Oberlahnhof pri Celju. Št. 755. 604 2-1 609 3-1" Razglas. Mestna hranilnica v Novem mestu razpisuje s tem za takojšnji vstop z adjutom mesečnih 60 K. Prositelji morajo izkazati, da so izvršili nižjo gimnazijo ali realko in trgovsko šilo ali popolno srednjo šolo ter morajo biti saj IS kt stari, popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, ter biti prijaznega in uljudnega vedenja. Prošje so vloži, ' t "t"t '