Ljubljano, ponedeljek, 24. junija 1957 LETO XXIII. Stev. 147 OLAVN1 CN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List tzhaja vsak dan rasen De tka - cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SE1 •LJUDSKA RBAVIOA* USTANOVLJENA 1 OKTOBRA 1SM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT M-DNKVNCK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA MU KOT DNEV-NTK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNUA 1900 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI K .BORBO. ZBOROVANJE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM BREZKOMPROMISNE ZAHTEVE po teritorialno neokrnjeni in vsebinsko celoviti izpolnitvi določb 7. člena državne pogodbe Celovec, 23. junija. V eni izmed dvoran Delavske zbornice je bilo včeraj nadvse uspelo zborovanje slovenskih organizacij na Koroškem, na katerem je tako spričo udeležbe iz vse dežele (okrog 300 predstavnikov) kakor spričo enotnega nastopa organizacij na Koroškem, še prav posebno pa zaradi vzdušja odločnosti posebno močan poudarek: brezkompromisne zahteve po teritorialno neokrnjeni in vsebinsko celoviti Izpolnitvi določb 7. čl. državne pogodbe. Zbor slovenskih predstavnikov Je v zaključni resoluciji, kakor že s splošnim, ob bistvenih .problemih celo posebno poudarjenim navdušenjem, dal izraza svoji nepopustljivi odločnosti, da ne privoli v nikako nadaljnje kompromisno in koncesijsko razdrobljeno reševanje posameznih vprašaj iz 7. čl. pogodbe, še manj pa v kakršnokoli okrnjevanje.teritorialne veljave njegovih določb. Koroški Slovenci predvsem odklanjajo sleherno izigravanje Pogodbe z zavajalnim ekonom- skim in šovinističnim pritiskom, odklanjajo formalistično in lažno demokratsko skaženost tako imenovane pravice staršev. Gimnazija v Celovcu, ki so jo koroški Slovenci v letošnjem maju zasedli, je pridobitev, ki ji gre priznanje, toda le delna in je v primerjavi z vsem nizom ostalih v sedmem členu definiranih pravic (od stvarne ekonomske in socialne enakopravnosti do enakosti jezika v upravi, sodstvu itd. pa do dvojezičnosti tudi za drugo narodnostno stran) zdaleč Pogajanja v Bonnu o blagovni menjavi z našo državo Beograd, 23. jun. (Tanjug). — Drevi odpotuje v Bonn jugoslovanska trgovinska delegacija, ki bo imela od 25. junija trgovinska pogajanja o blagovni menjavi med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Delegacijo vodi svetnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Momčilo Sibinovič. Namen pogajanj je skleniti trgovinski sporazum o blagovni menjavi med obema deželama, četrti po sporazumu iz leta 1952. Na pogajanjih naj bi določili tudi seznam potrošnega blaga in Krišna Menon v Egiptu • Pariz, 23. jun. (Radio Kairo). Predsednik egiptovske republike Naser je danes sprejel indijske orientacijski seznam blaga za del sredstev v skupnem znesku 240 milijonov mark, kolikor je dobila Jugoslavija na razpolago s pogodbo o gospodarskem sodelovanju z Zahodno Nemčijo, sklenjeno lani marca. Prvega izmed obrokov I nepopolna in neznatna koncesija i po časovno dolgem dveletnem roku od podpisa državne pogodbe. Gogovrniki od referentov dr. Zwittra do prof. Tišlerja in od diskutantov partizanskega borca Prusnika do trdnega župana iz Blata, do Simna Grosa iz Velikovca, Mirta Zwittra, očanca iz Smarjete so govorili odločno in zlasti možje iz koroških vasi dali s svojo bogato govorico zborovanju tisti ljudski izraz, ki ne dopušča dvomov o hotenju koroških ljudi. Zborovanje, ki je trajalo tri ure, je vokvirila slovenska narodna pesem zbora iz Radiš in tamburašev iz Zile v manifestacijo, ki bo imela tako po vsebini, formuliranih načelih, kakor po izrazu odločne ljudske volje in izlivu mehke koroške duše nedvomno bogat sad na znotraj za rast slovenske skupnosti na Koroškem. Hkrati pa bo izzvenelo kot opomin tistim, ki ne glede na svojo državno in politično odgovornost popuščajo, kakor tudi onim, ki s svojim šovinizmom izpodkopavajo državno pogodbo in vero v skupno bodočnost obeh narodnosti v sedanjem državnem okviru. Kot opomin, da je popolna, ne po svoji vsebini, ne po teritorialni veljavnosti okrnjena izpolnitev pogodbe preizkusni kamen ne samo za demokratičnost '■:* > l.Vvj Včeraj je bil v Ljubljani v okviru Prvega slovenskega festivala telesne kulture partizanski pohod »►Ob žici okupirane Ljubljane-". Udeležilo se ga je nad 350 tekmovalk in tekmovalcev (poročilo berite na 5. strani). Po končanem tekmovanju so pripadniki JLA, ki so osvojili na tekmovanju drugo mesto, položili venec na grobnico narodnih herojev. Novi ameriški predlogi o zmanjšanju števila čet velesil Velesile naj bi imele en do poldrug milijon mož pod orožjem in narodno tolerantnost dežele, v znesku 50 milijonov mark Ju- I marveč tudi za proklamirano ne- goslavija že izkorišča. Ostali so vtralnost države in vlogo mostu še trije obroki po 50 milijonov sodelovanja in sožitja, ki naj jo ______ ____________________ mark in četrti za zadnje leto v slovenska narodnostna skupina ra razorožitvene' komisije OZN znesku 40 milijonov mark. j opravi ne le v odnosu dobrih so- prejšnji četrtek je Stassen začel Pogodba predvideva, da bo sedov obakraj Karavank, mar- pojasnjevati novi ameriški načrt Jugoslavija vsako leto izkoristila j več tudi med avstrijsko in jugo- o delni razorožitvi. Sestavili so London, 23. jun. (Reuter). Delegat ZDA v pododboru OZN za razorožitev Stassen naj bi ta teden pojasnil daljnosežne podrobnosti novih am eriških predlogov o zmanjšanju števila čet velesil. Na zadnji seji ožjega odbo- 20 •/• za nakup potrošnega blaga, 80 % pa za nakup investicijskih in reprodukcijskih potrebščin. Predmet sedanjih pogajanj bo nov znesek 50 milijonov mark, ki bi ga dobila Jugoslavija za prihodnje enoletno obdobje. Jugoslovanski gospodarski kro- ! slovansko republiko. B. Z. ; ga na posvetovanjih s predsednikom ZDA Eisehowerjem prejšnji . ! mesec v Washingtonu. Stassen je Veleposlanik Uvalič pri predlagal, naj bi se oborožene sile predsedniku Wedenigu Celovec, 23. junija (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik vAv- ga obrambnega ministra Krišno S* izražajo mnenje, da bi orien- striji dr. Radivoje Uvalič je bil Menona, ki je sinoči prispel v tacijskega blagovnega s •' J 11 Kairo. Jutri bo Menon odpotoval v London na sestanek predsednikov vlad dežel v Britanski skupnosti. Krišna Menon Krišna Menon je izjavil, da je zelo vznemirjen spričo poročil, da namerava Združeno povelj eznama je danes dopoldne v spremstvu ju-bilo treba spremeniti. Ti krogi goslovanskega konzula v Celovcu upajo, da bo doseženo soglasje, Mladena Devide pri predsedniku da bodo seznam potrošnega blaga pokrajinske vlade Koroške We- popravili toliko, da bi v okviru zneska 10 milijonov mark (20 % letnega obroka za nakup potrošnega blaga) izločili večja sredstva za predmete široke potrošnje, na katerih je Jugoslavija predvsem zainteresirana. Na pogajanjih v Bonnu bodo denigu. Po razgovoru je Wede-nig povabil jugoslovanska gosta na izlet na »Piramido«, celovško izletno točko, kjer jima je priredil kosilo. Veleposlanik Uvalič, ki se je na povratku s poti po južni Tirolski mudil dva dni na obisku na Koroškem, se je v Ce- proučili tudi nekatera druga lovcu sestal s predstavniki Zve-vprašanja iz gospodarskih stikov ze slovenskih organizacij Koro-med obema deželama. Predvsem ške in Narodnega sveta koroških bi bilo treba skleniti veterinar- Slovencev. Popoldne si je ogledal Sovjetske zveze in ZDA skrčile na 2,5 milijona mož. To so predlagale ZDA že prej. Ta teden bo Stassen baje predlagal Še manjše število, če bi v enem letu obe deželi znižali število avojih čet na 2,5 milijona. Po njegovem mnenju naj bi imele velesile en do poldrugi milijon mož pod orožjem. Te številke proučujejo v NATO. Včlanjene 'dežele hkrati pirouču-jejo vprašanje, za koliko naj bi znižale število svojih čet v treh zaporednih fazah. Za prvo enolet- Nagel umik čet iz Japonske napoveduje ameriško-japonsko poročilo no fazo sta Velika Britanija in Francija opustili svoje vztrajanje na zahtevi, naj bi zmanjšanje števila svojih čet povezale z ustreznim skrčenjem vojaške opreme ZDA in ZSSR. Se vedno pa je med ZDA in Sovjetsko zvezo velik prepad glede prepovedi poskusov z atomskim orožjem. Od torka prihodnjega tedna bo imel ožji odbor za razorožitev seje vsak dan. V torek noš dan na tržaškem velesejmu Trst, 23. jun. (Tanjtf£). Tu se dopoldne tučpl 13 narodni ski sporazum ter konvencijo o uvozu in kontroli vin tter urediti vprašanje cestnega prometa med mestne znamenitosti in se na povratku na Dunaj ustavil pri kamnitem vojvodskem prestolu Jugoslavijo In Zahodno Nemčijo, 'na Gosposvetskem polju. Nemčija bo plačala kot povračilo za vzdrževanje zavezniških čet na njenem ozemlju eno milijardo 200 milijonov mark njenem Bonn, 23. jun. (Tanjug). Za- ske zveze. Na kona naj bi ______________ ________ kot povračilo za vzdrževanje zavezniških čet na nemškem ozemlju izplačala eno milijardo 200 milijonov mark, od tega Veliki i i j • *i • ov/iia plipullllllju) Ut* ovuuiA nodnonemška vlada je sprejela je morala zahodnonemška vlada ke Kiši, napoveduje nagel umik ^"utek, zak<>na o »vzajemni po- te izdatke odobriti, ker zahodno-, vseh ameriških kopnenfli sil iz moči« dežel, ki so clanice Atlant- nemške vojske niso Dravočasno Japonske. Te čete se bodo za- i čele vračati prihodnji ^nescc in je danes dopoldne začel IX. med-velesejem, na katerem razstavlja 24 dežel. Jugoslavijo zastopa 27 podjetij iz vseh republik z bogato izbiro izdelkov in na večjem razstavnem prostoru, kakor so ga imela na raz-Washington, 23. jun. (Reuter), prvih 30.000 vojakov se bo vrnilo polago lani. V okviru velesejma Sklep ZDA o umiku kopnenih v ZDA julija. To je del kontin- bodo v torek priredili jugoslo-čet iz Japonske je sad splošnega genta 100.000 mož, ki se mude vanski dan. Tega dne bodo pri-proučevanja ameriških obramb- zdai na japonskem ozemlju, Dru- speli v Trst član Izvršnega sveta nih potreb. Ameriški funkcionarji «• del ameriških čet pa se bo Slovenije Tone Bole in skupina ju-ne zanikajo da bodo ameriške umakni1 junija 1938. Ameriški goslovanskih gospodarskih funk-vojaške obveznosti v tujini znat- funkcionarji pri tem predvideva- cionarjev. ?a°ženker6enh; T* °hve7"^\ 80 iz' oficirjevem vojakov,° doTleljoH tov V 1 "'ya,ni“ ameriških voja- vojaškim posvetovalnim misijam kov v tuj,h (leželah in v razpo- ZDA v tujini, prihodnje mesece laganju s tujimi ozemlji za postopoma krčilo. Isto velja za Beograd, 23. junija (Tanjug) ameriške potrebe. Ameriški funk- Američane v službi na tujih o po- Predsednik Josip Broz Tito le cionarji poudarjajo, da se načrt riščih in za neznatno število ame- na povratku z Brionov danes po-o umiku uresničuje tako, da bi riških čet v Zahodni Evropi. poldne prispel v Beograd v čim večji meri ustregli željam ° zavezniških dežel in da bi se pri' tem ognili slehernemu življenjskemu zmanjšanju števila čet v teh deželah. Hkrati morajo biti vsi ti ukrepi v skladu z zahte-vam‘v. proračuna ZDA. Skupno poročilo, ki sta ga objavila predsednik ZDA Eisenhotver in predsednik japonske vlade Nobusu- Predsednik republike se je vrnil v Beograd _ tega za- j postavili na noge. hodna Nemčija stvo n* liivesti moderno BritaniB 588 milijonov, ZDA 325 narf^L^L' d°-|bl m^rien^k 'ki nemSkV mark Ža- zdnTs-t6^ V tjsmerjen hodna Nemčija bo kot prispevek združitvi in miru, ne pa k neče- k skupni obrambj prav tako de. KANCLER RAAB JE GOVORIL PO RADIU Cona proste trgovine bo odstranila carinske pregraje in ostale omejitve Dunaj, 23. jun. (Tanjug). Av-. O problemih evropskega *Y« . ■ , x* nnu|/ui vaziuiu ui L/iav iai\Uf UC* •• , ■>' ——* j — — • , * ••••j »»p / • ■ - |/i vdivujiu v , > vkDS K' _ vi?' J . peljalo v spopad, p^jmia za Veliko Britanijo 75 stn.J8^‘ kancler Raab je nocoj po združevanja je Raab rekel: »Po-prašanje Koreje, je dejal Me- miiijonov funtov, razen tega pa 1U jekel, da ob obisku zahod- godba o skupn »Galeb« v Pireju Vljudnostni obiski grških in naših mornariških oficirjev Atene, 23. jun. (Tanjug.) Šolska ladja Jugoslovanske vojne mornarice »Galebe, ki krmari po Sredozemskem morju, je priplula natri ir m'roIcL-n 4« . C« vabljeni visoki oficirji grške mornarice, tuji pomorski atašeji in drugi gostje. Takoj po prihodu »Galeba« davi v pirejsko pristanišče. »Ga- | Pi P?,Rrinh°d" ,T leb« ostane v Pireju tri dni. V • i J •inajT J1 tem času si bodo oficirji b? go- /%'■ kaPitan boj- jenci naših pomorskih šol ogle- • >.R'cos.<> jomorski podali razne znamenitosti Aten in 1 ^ 'uke i? še več Atike, potem pa se bodo na več , m,orna.rlSklh oficirjev, ki so po . ______ prijateljskih srečanjih seznanili z oficirji in mornarji grške mornarice. Ko je »Galeb« davi priplul v bližino pirejske luke, sta prišla na krov oficir za zvezo grške mornarice in jugoslovanski vojni , ,, „„ . .jilijonov funtov, razen tega pa raam r?kel, da ob obisku zahod- godba o skupnem trgu, ki so jo . . . bon, bodo obravnavali v OZN in bo znesek 2o milijonov funtov, i nonem^keKa kanclerja Adenauer- podpisali 25. marca v Rimu, bo. nnflr^L J?lS n -V v T1'" W treba vnaprej povzemati kakih I dviden za nak opreme za Ja v Avstriji niso dosegli nobe- potem, ko jo bo ratificiralo šest|ataša P0lk°™'k Raško Vukosa- - (oborožitev v Veliki Britaniji po- nih velik'k političnih sporazu- držav, začela novo dobo v med- v° ■ ’ i Tsla rt™?1'8. k®ntra- . . .■ • večala na 30 milijonov. vendar pa je obisk razči- narodnih gospodarskih stikih., “*• 'V ' I . . shl odnose med Nemčijo in Av- Avstrija ne bo postala članica v,soke oficirje. I otem je »Galeb« ■ Y_ _5*n ’ s*rii°' Skoraj 25 let so bili odno- skupnega trga, pač pa bo aktiv- !jS_J_ ,^ .^V1 P0-* i FojSOl lil HllSeiil kOIlČala iimruHrisKin oiicirjev, ki so pozdravili poveljstvo in posadko »Galeba«. Potem je poveljnik jugoslovanske kadetske pomorske akademije kapitan bojnega bro-da Benko vrnil 'tem oficirjem obisk. Gojenci in slušatelji pomorskih šol z »Galeba« so dopoldne obiskali Akropolo in neko galerijo, jutri popoldne pa si bodo »Galeb« ogledali prebi- VREMENSKA NAPOVED za ponedeljek, 24. junija ki ga je vlada poslala parlamen- si med tu, je poudarjeno, da gre izključ- lama Delno do precej oHaCno, vmes no za enkratno izplačilo teh zne- petosti, sprožene deloma umetno, cona stil odnose medvNemčijo in Av- Skoraj 25 let so bili odno- skupnega trga, pa*č pa bo aktiv- tatstrdil 21 salv v teritorialni por ‘d obema sosednima deže- no sodelovala pri upostavitvi z T?v.’. salyt Pf> v pozdrav po-vrženi iz tira zaradi na- cone proste trgovine, ker bo ta v,.jn 1 ?a[n'zlJe- Obalne bate- ' v ii i _ ■ . r i i o c o «f .n lo r» 11 # n/l -V/-1 , 1A nioh—-i”, “ ru'—^..... i. f s-r j - s ,-—’ “e--—*— —, ---- odstranila carinske pre- r'-i6 so »Oalebu« odzdravile. ^Vnor^e^Tl^vSo^ ^rčet Valant koZzvIz1rvčla' ne' in V t^°’ D,anTes ie kontraad- Okou 21, najvisje dnevne do 27 stop. c. n!e ^ . s i u- zvezo v.c'a- ugodnih pogojev.. Odkriti razgo- vini znotraj 17 dežel orgamza- nnral Ljubo Truta obiskal na- ^tnei. načelnika ge- stanje vremena na zahodnonem^kem Hladen zrak je zajel severozahod- Obrambno ministrstvo ozemlju, nadaljevali na Dunaju, so pri- sodelovanje (OEEC) in s tem bo neralštaba admirala Casosa, poje obja- vedli do tega, da lahko rečemo, upostavljen večji trg za kake 4 tem pa je Casos vrnil Truti obisk e T rt Tl 1 Crt n o o ~r /J r, • f-l, 1 r • mm J A. 4 m. v/i i n m lil in,, r-1 m 11.. -1! XT - 1 f_ i i ir v »A v m hodnf v aSftiJKSK vil°’, za naaled“ie leto niso da so zdaj stiki med Avstrijo in milijarde ljudi.« Na ko »hodne m «edn?r^p^ prepre7u- predvidena sredstva za razmesti-1 Zahodno Nemčijo povsem nor- Raab rekel, da Avstrija ■»•Jo njih hitrejši pomik proti jugu. tev tujih čet v Zahodni Nemčiji. ■ malni, je rekel kancler Raab. zadevi ne sme stati koncu je na »Galebu«. Kontraadmiral Tru-rija v tej ta je priredil nocoj na »Galebu« ob strani.' zakusko, na katero so bili po- rozgovore Bagdad, 23. jun. (Reuter). Tu so bili danes končani razgovori med iraškim kraljem Fejsalom in jordanskim kraljem Huseinom, ki sta razpravljala o finančni pomoči Jordaniji in o drugih vprašanjih arabskih dežel. Poročilo o razgovorih bedo objavili jutri. NAŠE POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Pridobivanje pravic do pokojnine Zakon o socialnem zavarovanju je prinesel neko novost: namesto da bi pripoznavali pravico do pokojnine samo na podlagi vplačil, je postal osnovni pogoj in merilo delovni staž. S tem je bil pokojninskim zavarovancem priznan dejanski delovni odnos ne glede na to, kdaj se je ta odnos začel, kakšne vrste je bil in ali je bil upravičenec v tem času starostno zavarovan ali ne. Skupnost je čutila obveznost, da posveti vso pozornost ljudem, ki niso bili v delovnem odnosu, ker so bili na vojnah in so revolucionarno delali ali pa ker so bili v ječah, v internaciji in ujetništvu, pa tudi tistim, ki so bili med okupacijo odpuščeni z dela zaradi svojega protifašističnega stališča. Ta sklep Je prišel do izraza tudi v samih predpisih o pokojninskem zavarovanju. Cas, ki ga je upravičenec prebil izven delovnega odnosa, je Štet v delovni staž. Cas, ki ga Je kdo prebil v NOV in Jugoslovanski armadi, kovnjakom — z določenimi pogoji všet v delovni staž za pokojnino čas, ki so ga prebili tako, da «o se ukvarjali s samostojno dejavnostjo. Razen delovnega staža je za to, da si kdo pridobi pravico do pokojnine, potrebna tudi določena starost. Sedanji zakon predvideva dve vrsti pokojnin — popolno in nepopolno. Ženske si pridobe polno starostno pokojnino, Ico izpolnijo 50 let starosti in imajo 30 let staža, moški pa s 55 oziroma s 35 leti staža. S predpisi, ki so jih pri nas sprejeli na podlagi zakona iz leta 1950, so Izenačene pravice tistih' ljudi, ki so si pridobili pokojnino pred tem in potem, ko je bil sprejet zakon, ter je bilo z njimi urejeno vprašanje tistih, ki so po novem zakonu izpolnjevali pogoje za pokojnino, ki pa je na podlagi prejšnjih predpisov niso mogli dobiti. Da bi omogočili določenemu številu zavarovancev, da bi dobili pokojnino, ki je zaradi v organiziranem delu v osvobo- vojnih razmer ali nepoučenosti dilnem gibanju, v sestavi zavezniških vojsk po 8. aprilu 1941, prav tako pa tudi čas, ki ga je preživel v zaporih, taboriščih in internacijah, če Je bil zaprt ali interniran zato, ker Je dejal za narodnoosvobodilno gibanje, je dvojno vračunan v delovni staž. Razen tega je ljudem, ki so se ukvarjali s samostojno poklicno dejavnostjo — kulturnim delavcem (umetnikom, književnikom in filmskim delavcem), odvetnikom in javnim notarjem, zdravnikom, veterinarjem, lekarnarjem in tehničnim stro- niso uveljavili — do katere pa so imeli pravico — so veljavnost prejšnjih predpisov podaljšali še za dve leti, čeprav je. z zakonom iz leta 1950 ta pravica prenehala. Da bi se zboljšal položaj tistih. ki imajo nizke pokojnine, je bila uvedena tako imenovana minimalna pokojnina, nato pa, namesto nje, preskrbna doklada. S tem je bila zagotovljena preskrba ljudi, katerih pokojnine, ki so jih dobivali po zakonu, so bile dokaj nizke. R. L. IZJAVA DRAGI STAMENKOVlCA ZA -LJUDSKO PRAVICO« PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV Zaostriti boj za višjo raven znanja delavcev, ki upravljajo podjetja /- Naš beograjski dopisnik je naprosil podpredsednika Centralnega sveta ZSJ in predsednika odbora za gospodarstvo Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine Dragi Stamenkoviča, na čigar pobudo je bil sklican kongres delavskih svetop, naj v zvezi z bližnjim kongresom pove, po kateri poti bi bilo treba na podlagi dosedanjih izkušenj usmeriti delo delavskih svetov, da bi kot vodilni organi omogočili nadaljnji uspeh in napredek gospodarskih organizacij. ganov upravljanja ne smemo omejiti samo na gospodarsko politiko, ker so neposredni upravljavci, ker so organ neposrednih proizvajalcev, ker so nrbtenica in temelj naše socialistične demokracije, v katerem je izražena glavna težnja delavskega razreda. Sindikati so pripomogli k razvoju delavskih svetov, je rekel Dragi Stamenkovid, in tudi »zdaj, ko je kongres na pragu, so sindikati prevzeli glavni del nalog. Glede na delavske svete sindikati niso bili nekakšno vodstvo, marveč so si prizadevali, da bi pospešili delo delavskih svetov, tako, da so omogočali izmenjavo izkušenj v delu, da so kritizirali nekatere pojave in pomanjkljivosti,. da so pomagali proizvajalcem, da se usposobijo za posle upravljavcev. ORGANOV UPRAVLJANJA NE SMEMO OMEJITI SAMO NA GOSPODARSKO POLITIKO V takšnih pogojih so delavski sveti hitreje premagali začetne slabosti in se uveljavili kot po- PREVEC UKVARJANJA S STROKOVNIMI PROBLEMI Organi upravljanja so se začeli preveč ukvarjati s strokovnimi problemi. Moramo pa dati določeno mesto strokovnemu aparatu z direktorjem na čelu. Reči hočem, da moramo preiti na tisto obliko vodenja, ki bo najbolj zanesljiva, namreč, da daje naš strokovni aparat organom upravljanja gospodarske in finančne l)XFVNIK membni činitelji v pospeševanju pokazatelje itd. organi upravlja-proiz^odnje. Delavskih svetov pa n;a „a potem prek tega z anali ne moremo presoj'ati samo po tem, kako so pomagali pri pospeševanju našega gospodarstva. Organov upravljanja ne smemo presojati samo skozi to prizmo, ne smemo videti v njih samo organov, ki imajo opraviti z gospodarsko politiko, marveč moramo videti v njih tudi družbeno stran. Gospodarstva in^ sadov gospodarske politike ne moremo ločiti od družbene strani, ker vplivajo na politično stanje in na položaj delavskega razreda. Or- ! zami odkrivajo slabe strani. Prej smo v posameznih sklepih iskali način, kako bi uredili nekatera vprašanja, zdaj pa iščemo to pot na višji ravni. Zdaj zahtevamo, da strokovni aparat zagotovi gospodarske in finančne pokazatelje, iz katerih bodo dobili organi upravljanja jasno sliko o poslovanju podjetij. .Delavski sveti se morajo boriti proti vmešavanju v operativne posle, strokovnega aparata pa ne smejo precenjevati in zapostavljati. Tako bomo dobili najboljše vodstvo. DIREKTORJA NE SMEMO PRESOJATI SKOZ PRIZMO STARIH NAZOROV Ce pojmujemo odnose med organom upravljanja in aparatom tako, je rekel nadalje Stamenkovid, tedaj ima tudi direktor svoje določeno mesto. Direktor ima svojo določeno družbeno vlogo, tako da ne moremo presojati ne njega ne poslovodje skoz prizmo starih nazorov. V njih je treba videti tovariše z največjo odgovornostjo v gospodarskih organizacijah, ljudi, ki morajo delati v novih, povsem spremenjenih pogojih, ko delavski razred ni sa^ mo mezdni delavski razred, mar več tudi upravljavec. Poudariti pa moramo, da se včasi zgodi, MLAJŠI UČIJO STAREJŠE? Z včerajšnjega velikega pionirskega tekmovanja v L j ubljani Priznanje pa gre tudi promet- metnih pravilih. Tekmovanje je nikom pionirjem in pionirkam, zelo uspelo in pokazalo, kako res-saj so urejali promet z velikim no se je naša skupnost lotila »Vozil sem ves čas pravilno, vzlic temu sem se ves čas vrtel v krogu,« je tekmovalni komisiji za pritožbe ves razburjen razlagal pionir-tekmovalec. Ko je zadevo raziskala komisija, je dognala, da Je bila pritožba neutemeljena, ker je pionir spregledal smerno kazalo. To je bil edini protest na včerajšnjem velikem pionirskem tekmovanju na Trgu revolucije v Ljubljani. Prireditev je organiziralo AMD »Edo Klemenčič«. Pionirji tekmovalci so vozili na skirojih, kolesih ini avtomobilčkih. Tekmovali so v šestih Izmenah, v vsaki je startalo iest 6kupin po deset tekmovalcev. Po vsakem startu je nastala na tekmovalnem prostoru takšna gneča, kot je včasih pred Pošto, če začne deževati, samo s to razliko, da so tukaj pionirji vozili previdno in počasi. Za čudo, kako so se v tem gozdu prometnih znakov spretno gibali, zlasti pa so navdušili gledalce avtomobilisti, ki so si na ostrih ovinkih pomagali kar s »hladnokrvnostjo«. Prišlo je se- lesarjev, morebiti bodočih moto- SEMINAR O KOMUNALNI PRVE TUJE DELEGACI-IN DRUŽBENI UREDITVI, JE, ki bodo prisostvovale ki so ga priredili za delegate kongresu delavskin svetov, so mladinskih organizacij in ak- včeraj prispele v Beograd: de-tivov iz vse Slovenije, se ie legacija sindikatov Severnega včeraj končal v Bohinju. Na Vietnama, delegacija sindika-njem so se mladinci in mla- tov Bolgarije ter predstavnik dinke podrobno seznanili z nacionalnega kongresa sindi-našo družbeno in komunalno katov Indije. Danes bodo pri-ureditvijo ter problematiko spele delegacije ostalih sindi-organov delavskega uprav- kalnih in drugih delavskih po-ljanja. Ob zaključku so izde- litičnih organizacij, lali podroben program za bo- doče delo in sklenili, da bodo mladinske organizacije v Sloveniji poglobile stike z množičnimi organizacijami in organi družbenega upravljanja. Z ODLOKOM ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA je določen v gospodarskih organizacijah za proizvodnjo elektrod in železnih zlitin, v nekaterih panogah v produkciji fero-mangana, skrajšan delovni ........ . . . . čas 6 ur dnevno. Odlok je bil industrijskih strok so včeraj objavljen v Uradnem listu dne odprli v Vajenski šoli v Izoli. 22, junija letos in začne ve* RAZSTAVO VAJENSKIH IZDELKOV raznih obrtnih in Na razstavi, ki bo odprta do vključno 30. junija, so vajenci prikazali javnosti vrsto »vojih izdelkov, ki pričajo o rasti naše vajenske mladine. STOLETNICO USTANOVI- Zadnja priprava na parkirnem prostora poznavanjem prometnih pravil in vzgoje zlasti naših najmlajših ko- jumja ljati osem dni po objavi. PRVA SKUPSCINA UČITELJEV, PREDAVATELJEV IN PROFESORJEV prištin-skega okraja se je začela včeraj v Prištini. Razen 1000 pro-TVE OSNOVNE SOLE so svetnih delavcev ji med aru-včeraj slovesno proslavili v gimi prisostvuje podpredsed-Solkanu. Po zborovanju pro- nik Zveznega izvršnega sveta svetnih delavcev v Novi Go- Rodoljub Čolakovid, ki je. rici in učiteljev, ki so v minu- včeraj tudi govoril v razpravi, losti poučevali v tej šoli, so odkrili spominsko ploščo v OB KONGRESU DELAV-veži šolskega poslopja. Nato SKIH SVETOV Jugoslavije bo so odprli razstavo, na kateri dala Generalna direkcija PTT je raznotero gradivo o razvo- 25. junija v promet dve pri-ju solkanske šole v stoletju ložnostni poštni znamki v njenega obstoja. vrednosti 15 oziroma 30 din. z vsemi štirimi. . t veda tudi do prometnih prekrškov (neki gledalec Je ugotovil: »Nepravilno voziti so se lahko naučili samo od nas starejših«) in tudi od karambolov, ki jih je hitro in uspešno razčistila pionirska leteča milica, opremljena z motornimi vozili in brezžičnimi oddajniki. Ni pa bilo resnih nesreč in zato tudi ambulanta za prvo pomoč ni imela dela. Promet, kakršnega Imamo pri nas, je najbolj nevaren, ker ni velik, pa tudi ne majhen, in zato navaja ljudi k neprevidnosti. Dolžnost milice je, da čuva življenje ljudi, ne more pa kdo ve kaj ukreniti, če ni na cesti discipline. Kako veliko je zanimanje za probleme prometa med mladino, dokazuje dejstvo, da je nekaj tisoč pionirjev obiskovalo krožke, kjer so študentje-milični-kl predavali o prometu ln pro- ristov In avtomobilistov. da postane direktor oportunist, ki mešetari z delavskim svetom, ki si prizadeva, da bi se mu ne bi zameril, ki taktizira, čuva svoj položaj, popušča, ne skrbi za koristi podjetja ali pa omejuje upravljanje samo na formalnost. Minulo obdobje delavskega samoupravljanja kaže, da smo dosegli lepe uspehe, da je velik del delavskega razreda napredoval, da so ljudje tudi poglobili svoje znanje. Vidimo, da so si proizvajalci pridobili začetno znanje v gospodarstvu, v vsem gospodarskem sistemu. Toda to po mojem mnenju še ne zadostuje, to pot moramo nadaljevati. To pa pomeni zaostriti boj za višjo raven znanja, ne samo gospodarskega, marveč tudi splošnega znanja delavcev, ki upravljajo g>d- Kulturne VESTI-) RAZSTAVA SLIK MOSE PIJADA V SKOPLJU V Umetnostni galeriji o Skop-Iju so včeraj odprli razstavo slik in risb Moše Pijada. Odprl jo je akademski slikar in direktor galerije Nikola Martinovski. Otvoritvi so med drugim prisostvovali tudi predsednik Izvršnega sveta Makedonije Ljupčo Arsov, podpredsednik Narodnega sobranja Makedonije Vido je Smilevski, člani izvršnega komiteja CK Z K Makedonije in Izvršnega sveta, pa tudi veliko število kulturnih in javnih delavcev. Za razstavo, na kateri je V>8 slik in risb pokojnega Moše Pijada, je o Skop-lju veliko zanimanje. VEC KOT 600 DOKUMENTARNIH FILMOV PO OSVOBODITVI * V Sekretariatu za informacije Z/S je bilo posvetovanje o domačem informativnem in' dokumentarnem filmu. Prisostvovali so mu predstavniki Državnega sekretariata za zunanje zadeve, Sekretariata za prosveto Z/S in drugi. Na posvetovanju so poudarili, da je bilo o Jugoslaviji od osvoboditve do danes izdelanih več kot 600 dokumentarnih filmov, toda da njihova kakovost ni zmerom ustrezala zahtevam sodobnega informiranja s pomočjo ulike. Obravnavali so tudi problem, kako naj bi razširili nai domač dokumentarni film v tujini. Podatki kažejo, da je v nekaterih deželah veliko zanimanje za jugoslovanski film. Na koncu posvetovanja je predstavnik sekretariata Z/S povedal, kako bodo odslej finansirali dokumentarne filme. Pazljivo oko mlllčnlka-študenta Ja takoj opazilo prekršek Devizni tečaji Na rednem »estanka 10 bili dne 21. Junija 19!? zaključki po naalednjih tečajih: US t -, 400«, 3752, 12, 1150,71; Utg 10.110, -, 12.0*2,17, 1331,211 DM -, 240.000, 3260; Blr. 4430, -, 4220,47, 934,78; Ftrs 820, -, 820, 834,71; Str« 70.000, 49.000, 48.364,47, 894,71; Lit 420, -, 413,94, 1183,21; Lit Tr*t 323, 320, 322,30, 988.54; Lit Gor. 490, —, 490, 920,83; Hfl 72.500, 72.842,07. 822.92; Sv. kr. -, -, 72.000, 1141,57; O* Avstr. 3810, —, 4233,85, 1317,95; O* Dan. —, 1050, 1221,43, 107,14; O* Fin. -, 880, 193,33; O* Norv. -, -, 930, 216,47; OS Grč 1680, 1580, 1489,34. 396.45; OS Turč. 533, 445, 454,07, 52,02; O* Ur. -, 840, 860. 186,67; O* Paragv. 675, -, 475, 125; O* Urugvaj —, -, 458, 119,33; OS SSSR 2511. 2700, 2448,60, 716,20« Ot Madi. 633, 600, 611,47, 103,82; Ol Polj. 71», 470. 477.44, 125,88; OS CKB 1200, 1175, 1120,30, 273,43; OS Bolg. 495, 606, 611.82, 103,95; OS Rom. 720. 670, 663,92, 121.14; OS Mie -, 617,96, —;OS Alb. 635, 6#3, 105,99, O.S Vzh. Nemčija 1750, 1800. 1626,85. 442.28. Opombe: Številke pomenilo; 1. tečaj ▼ Ljubljani, 2. tečaj v Zagreba, 3. »red-nil tečal FNRJ, 4. ažlo v V,. An nam bo ta Številka prinesla prvo nagrado ali nesrečo? Presenetljivi rezultati naše proizvodne statistike Močnejši dvig produktivnosti je omogočil znatno preseganje plana Medtem ko smo bili lani v tem času nje za 7*/», tedaj pridemo do presenetljiv« atriji pa le 104,9. Iz te primerjave bi ugotovitve, da je slovenska industrija do* Izhajalo, da se je produktivnost povečala precej v sktfeeh, ali nam bo uspelo Izpolniti plan industrijske proizvodnje, opaiamo letos, da naša Industrija močno prehiteva planiran splošni dvig proizvodnje, čeprav letos v Sloveniji nismo vključili v proizvodnjo kakšnih bistvenih novih kapacitet, razen manjših racionalizacij ln izpopolnitev. Zato lahko ta dvig pripišemo predvsem boljšemu Izkoriščanju rezerv, zlasti pa dviganju produktivnosti ‘ dela. K temu uspehu so nedvomno pripomogli tudi boljši objektivni pogoji, kakor n. pr. zadovoljlvejša preskrba z električno energijo in reprodukcijskim materialom. IZPOLNILI SMO ŽE LETNI PLAN POVEČANJA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Sprva smo mislili, da je letošnje po* večanje Industrijske proizvodnje predvsem posledica okolnostl, da je v lanskem januarju In februarju zaradi hude zime proizvodnja precej zastala, medtem ko letos teh teiav ni bilo, vsaj ne v takšnem obsegu. Toda tudi v zadnjih treh mesecih je bila Industrijska proizvodnja Slovenije za 16 do 17 odstotkov večja. Za minuli n.esec nam podatki Zavoda za statistiko LRS povedo, da je bila celotna Industrijska proizvodnja za 16.2*/«večja kakor lani,/ za prvih 3 mesecev letošnjega leta za zaznamujemo nasproti Istemu razdobju lanskege leta povečanje za 19*/«. Ce doseženo raven Industrijske pro- konca maja ie Izpolnila letni plan povečanja proizvodnje, ae pravi, če bi se v naslednjih sedmih mesecih raven Industrijske proizvodnje držala le na lanski višini, bi navzlic temu za vse leto Izkazali planirano 7*/« povečanje oziroma celo za malenkost več. VPLIV STIMULATIVNEJSEGA NAČINA DELITVE DOHODKA v primerjavi s istim razdobjem leta za 13.4*/». Glede na lanski zastoj proizvodnje v januarju In februarju pa moramo ta podatek vzeti z rezervo. Zanesljivejšo sliko dobimo, če vzamemo za primerjavo le razdobje marec-maj. Pa tudi v tem razdobju se je proizvodnja nasproti lanskemu letu povečala za 16,8*/«, število zaposlenih pa Je naraslo le za 5,6*/«. Rezultati prvih petih mesecev letošnjega leta nas presenečajo predvsem glede dviganja produktivnosti. V tiči tudi odgovor na vprašanje, zakaj se Je proizvodnja Industrije močneje dvignila, kakor je v planu predvideno. Gotovo bi bilo prezgodaj dajati končno sodbo o tem, kako spremenjeni način delitve dohodka spodbuja kolektive v dviganju produktivnosti. Lahko pa ugotovimo, da Je vpliv novih instrumentov vsekakor zelo pozitiven. 2e napovedi o spremembah glede delitve dohodka in o materialni stimulaciji kolektivov so dali povod, da so v podjetjih začeli razmišljati o tem, kako Izkoristiti tehnične možnosti, Izboljšati organizacijo dela, Izpopolniti sistem nagrajevanja, usposobiti kadre Itd., da bi podjetje povečalo dohodke. Ce primerjamo gibanje Indeksa Industrijske proizvodnje ln Indeksa zaposlenosti v Industriji, tedaj se nam pokaže naslednja slika: za razdobje prvih ZA IVU VEČJA PRODUKTIVNOST Nekatere panoge, kakor papirna ln-tcm dustrija, industrija nafte in industrija gradbenega materiala, imajo letos celo manj zafftslenlh, čeprav so proizvodnjo dvignile. V povprečju je bila produktivnost v teh treh mesecih za skoraj ll*/# večja kakor lani v Istem razdobju. V živilski Industriji se je povečala celo za 27*/«, v barvasti metalurgiji za 22*/«, v kemični Industriji za 16,3*/«, v elektroindustriji za 15,7*/*, v Industriji gume za 13,2*/«, v industriji nafte za 12,4'/«, v tekstilni Industriji za 11,C*/«, v lesni industriji za 11,5*/«, v papirni industriji za 11,3*/«, v črni metalurgiji za 10,9*/«, v premogovni Industriji za 8,4•/# Itd. Gotovo nam tl podatki še ne morejo služiti kot podlaga za končno sodbo, ker je primerjalno razdobje prekratko in gre deloma tudi za premike sezonskih vplivov, vendar nam dovolj zgovorno pričajo, da je prišlo do vidnega gibanja za dvig produktivnosti dela, ki *4« prišlo mnogo petih mesecev letošnjega leta znaša In-Izvodnjc primerjamo z našim družbenim deks fizičnega obsega Industrijske protz- močneje do Izraza, kakor to predvideva jtlanom, ki določa za vse leto poveča- vodnje 119, indeks zaposlenosti v Indu- družbeni plnn. V. S. JUBILEJNA RAZSTAVA LOJZETA SPACALA V KOPRU V novourejeni Umetnostni galeriji, ki bo poslej v okviru okrajnega muzeja v Kopru stalno posredovala javnosti dela naših likovnih umetnikov, so odprli jubilejno razstavo Lojzeta Spacala, s katero proslavlja naš znani tržaški slikar, grafik in kipar svojo petdesetletnico. Razstavo, ki obsega Ti najnovejših del d olju, graviranih ploščah in lesorezih, sta odprla predsednik okrajnega sveta za prosveto in kulturo Stane Skrabar in direktor okrajnega muzeja Janez Kramar. Ob otvoritvi ie bil navzoč tudi Lojze Spacal, ki so mu predstavniki javnega življenja in ljubitelji likovne umetnosti prisrčno čestitali k življenjskemu jubileju. >T1H02ITJE€ MIODRAGA PROTICA SPREJETO V STALNO ZBIRKO UNESCO V Švici so te dni natisnih 2500 velikih barvnih reprodukcij slike »Tihožitje< Mioaraga B. Protiča. Sliko je odbrala žiriji XXVIII. Bienala v Benetkah, naročil pa jo je UNESCO, ki jo je sprejel < v zbirko izbranih del z* popularizacijo sodobne likovne umetnosti. JUGOSLOVANSKI FILMI NA BELGIJSKI TELEVIZIJI Belgijska televizija kaže precejšnje zanimanje za prikazovanje jugoslovanskih igranih in dokumentarnih filmov. V zadnjih treh mesecih letos so prikazali P Belgiji nekatere naše filme, ki so osi dosegli viden uspeh. Do sedaj so prikazovali igrane filme »Veliki in malit, >čeveljčki na asfaltu* in slovenski film *Do-lina mirut - kmalu po njegovem uspehu na filmskem festivalu v Cannesu. Od dokumentarnih filmov je bii prikazan belgijskim gledalcem televizije slo-venski film >Ples čarovnim. Obroč je počil je f diJsv Zahod- ima Anglija v Pekingu je danes le od- GuRK"UXlS-.;.,A.'S5,S K&x'°'- ’“3" " *• w-- liki Rritanih. p.0*.le.clu1 Je »'°.rlla Ve- tudi Eisenbower in Macmillan. Toda tudi lannnsk« ■’ j J“ {f P°Ie* P“ bermudskem sestanku Amerika v svo- 'V Zrfružemli držav jem stališču ni hotela odnehati. Edini Kit.^.in s ? r.es‘rana na trgovini s vočji uspeh, ki pa je Anglija po dolgo-ohvl£ ® Tj ;*1 Pi[“P° , p0čl1 le,,lih prizadevanjih dosegla, je bil uki-?,,, V . je obdajal Kitajsko od maja nitev embarga na izvoz malajskega kav-1951, ko je Generalna skupščina uvedla čuka na Kitajsko. Tu je Amerika za-embargo proti Kitajski. mižala na eno oko. Ameriška diploma- nti.^ last,ovka 5.'“t ^ ne pomeni cija je namreč vedno vztrajala pri tem, pomlad , vendar pa je angleški korak že da morajo zahodne države v tem vpra-utrl pot ostalim državam. Danes praktič- šanju nastopati enotno, solidarno. Ven-- n‘Wej pr y'i ,r.g0T,1?1 ; fltal^° dar p» J'- Amerika na ta način le vršila zveni Združenih držav. To precejšen pritisk na tiste države, za ka- zvem nekoliko paradoksno, saj so bi e terc je bila trgovina s Kitajsko odločil CUA pred vojno v kitajskem uvozu in nega pomena. izvozu na prvem mestu, daleč pred Toda medtem ko so ameriški politiki Anglijo. . , • vedno vztrajali pri tem, da mora biti ..ni^fCr j i Jej ie. na ”Je'V,u ,e*a Irgovina s Kitajsko omejena na mini-stoletja prodrla z doktrino odprtih vrat, mum, pa »o angleške privatne korpora-C! i n Ina- K,l?JsJkem ,. *' > čez reko Iller utonilo 15 rekrutov, Na sliki rekruti v času manevrov. PRED PRVO DRŽAVNO KONFERENCO MAD2ARSKE SOCIALISTIČNE STRANKE Samo v stiku z množicami bo stranka izpolnila vse svoje naloge, piše glasilo »Nepszabadsag« Budimpešta, 23. jun. (Tanjug). Na sinočnji seji Madžarske socialistične stranke -so sklenili, da bo prva državna konferenca stranke 27. junija. Na dnevnem redu bodo tri točke. Predsednik stranke Janoš Kadar bo prebral poročilo začasnega CK, potem bodo obravnavali osnutek statuta, tretja točka pa bo popolnitev in razširitev vodilnih organov stranke. Na konferenci bodo izvolili tudi centralno revizijsko komisijo. V zvezi s poročilom o sklicanju prve državne konference je glasilo stranke »Nepszabadsag« objavilo davi članek, v katerem analizira dosedanje delo stranke in ugotavlja uspehe v konsoli- obravnavati konferenca, omenja časnik tudi čuvanje enotnosti stranke. Utrditi jo hočejo z nadaljnjim bojem proti »desnim in levim odklonom«, predvsem pa »na ideološkem torišču s politič- daciji življenja dežele. Med no vzgojo in tolmačenjem, vtem nalogami, ki jih bo morala Minister Mautice na inšpekciji v ASžiru Pred časom smo poročali, da je zakona o parlamentarni kontroli na manevrih zahodnonemške voj- v vojski in več drugih. Na drugem ske v bližini Kemptna pri prehodu zasedanju v avgustu bodo najbrž ratificirali pogodbi o evropski gospodarski skupnosti in o Evro-atomu. Zakon o kartelih pripravljajo že več let in v tem času so njegove določbe večkrat spremenili. Doslej so imeli v Zahodni Nemčiji dva zakona o kartelih. Novi zakon naj bi na gibčnejši način nega atomskega zakona, osnutek vskladil različne zahteve industrije in posameznih industrijskih panog ter uredil to zahodno-nemško vprašanje, morda v soglasju z najmočnejšimi politič' SMS. bi zasebniki imeli atomske suro- Rekordna proizvodnja avtomobilov v Nemčiji Bonn, 23. jun. (Tanjug). Prej- vine, nekateri njeni člani pa so zahtevali, naj bi ne dajali prednosti vprašanju lastništva, marveč vprašanju kontrole nad uporabo teh surovin. Zdaj so menda __, j___,___ _______ v odborih Zveznega zbora do- šnji mesec so izdelali v Zahodni segli soglasje, da se bo zakonski Nemčiji okrog 110.000 motornih osnutek omejil na zaščito pred vozil, kar je največja mesečna atomskim žarčenjem, na pospe- .proizvodnja, ki so jo doslej do-ševanje znanosti, na raziskave in segli. V primerjavi z aprilom, na zgraditev atomskih reaktorjev ko so izdelali nekaj nad 100.000 z zmogljivostjo do 15 megavatov, vozil, se je proizvodnja povečala vtem ko bi vprašanje uporabe za okrog 9,2 »/c. Maja' so izvozili jedrske energije v mirnodobne v tujino okrog 50.000 vozil. Stara praksa ostane Ameriška komisija za državno varnost je priporočila vladi, naj od vseh tujcev zahteva prstne odtise Washlngton, 23. jun. (Reuter). Ameriška komisija za državno varnost je danes priporočila, naj vlada ZDA obdrži sedanjo prakso, po kateri zahtevajo prstne odtise od vseh tujcev, ki pridejo v Ameriko, pa naj se v njej naselijo ali ne. Prej je ta komisija priporočila, naj bi zahtevali prstne odtise tudi od vseh Američanov, ki zaprosijo za potne liste za potovanje v tujino. Komisija je tudi priporočila, naj bi opustili prakso, po kateri sprejem#5 umetnike in zboljšala. V tej zvezi ugotavlja, da je treba posvetiti večjo pozornost sindikalnim organizacijam, . , ... , . . . , .... , . ljudskim odborom ter mladinskim n mi slla,m ‘n tadustngfclml kro-in ženskim organizacijam in kre- gi- Na., f,tallS6e fe ^odo pitvi madžarske rodoljubne ljud- i Plavile v debati o osnutku tega ske fronte. Glede statuta časnik «kona opozicionalne stranke, še meni, da statuta bivše Partije ^ano\ S^al"i ^ madžarskih delovnih ljudi ni tre- . * U/egnil Zakfn 0 ba bistveno spremeniti, marveč , ^dostovati za nadzor- samo vskladiti z novimi potreba- stvo ^ad glavnimi industrijskimi mi strankinega življenja in s pridobljenimi izkušnjami. Prva konferenca Madžarske delavske socialistične stranke naj bi zaključila začasni značaj vodilnih strankinih organov in jih razširila. S tem bo zaključila obdobje začasne politične konsolidacije v deželi in z razpravo o panogami. Tudi osnutek tako imenovanega atomskega zakona že dolgo pripravljajo. Njegov prvotni cilj je bil urediti uporabo jedrske energije v mirnodobne namene. V glavnem je šlo za to, ali bodo v Zahodni Nemčiji dovolili zasebnikom, da bi imeli atomske su-najvažnejših političnih vpraša-I rovine. Proučevali so tudi vpra-njih začrtala osnovne smernice ' šanje, ali naj bi ta zakon zajel nadaljnjega razvoja. Itudi zaščito pred atomskim žar- ko se bodo k administrativnim ukrepom zatekali samo v skrajnih primerih«. Nadalje piše časnik o stikih z množicami in poudarja, da bo A... , v _ stranka izpolnila vse naloge Alžlr, 23. jun. (Reuter). Fran- sam0, če bo te stike okrepila in coski obrambni minister Andre Maurice je danes pred odhodom iz Alžira, kjer je bil na inšpekcijskem obhodu alžirskih mej s Tunizijo in Marokom, napovedal I ostre ukrepe vlade proti tistim, j ki -dvomijo- o francoski politiki i v Alžiru, Maurice ni povedal, za bo™,°„.fvrs iSa-ŠSrsSj Mura «s5su,rs!% n«— .. u 1_ --------------------— ba eksplodirala v rokah atentatorja, rokom o sklenitvi kulturne konven Z VSEH STRANI SVETA ARGENTINA ATENTAT NA ROJA S A Isaka Rohasa so vfieraj poskusili izvršiti atentat, ki pa se ni posrečil. i.Au.n.ii »uonen Med zborovanjem v mestu Cordobi, MaiiHri n ir Buenos Aires, 23. Jun. (AFPK Na n®„® „^lr?saJ„"a Santa Cruz v' Madridu so se začeli ŠPANIJA RAZGOVORI z MAROKOM pore v vseh smereh, ne samo na vojaškem področju. Tisti, ki s 8vojim pisanjem ali svojim ravnanjem mečejo dvomljivo luč na takšno akcijo, bodo imeli največ odgovornosti.« Fcure o Kitajski Peking, 23. jun. (Nova Kitajska). Bivši predsednik francoske vlade Edgar Faure, ki je na obisku v LR Kitajski, je v Pekingu izjavil, da bi morala Kitajska kot vojaška velesila sodelovati v sedanjih razgovorih ožjega odbora i razorožitvene komisije OZN v | Londonu. Kitajsko sodelovanje bi olajšalo ureditev razorožitvenega vprašanja. Faure je nato pripomnil, da Kitajska v veliki meri vpliva na mednhrodno politiko, da osebno nasprotuje teoriji o dveh Kitajskah in da mora mednarodna politika temeljiti na dejstvih. » rava, če jih izdajo državni uslužbenci ali tudi ljudje zunaj državne službe. Drugi zakon predvideva, da veljajo pred sodišči za dokaz o subverzivni informaciji podatki iz prisluškovanja telefonskim pogovorom, ki jih zbero pooblaščeni državni in preiskovalni organi. Jordanski protest pri sirski vladi Aman, 23. Jun. (Reuter). Jor-druge ljudi kot uradne uslužben- danska vlada je danes poslala Si-ce vlade. Komisija je tudi pred- riji noto, v kateri protestira proti lagala, naj bi seznam ministrstva ravnanju sirskih varnostnih or-za pravosodje, v katerem so na- ganov z jordanskimi potniki v štete tako imenovane razdiralne Damasku. V noti je rečeno, da so organizacije, uzakonili. nekega Jordanca brez poprejšnje Predložena sta dva nova za- 1 obtožbe osem dni pridržali v sir-kona. Prvi predvideva kazni za skem zaporu. Nota poudarja, da izdajanje zaupnih informacij, če- j takšno ravnanje kali odnose med prav je znana njihova zaupna na- ! obema deželama. lH e<• ^ o SKienuvi Kunume Konven- ffovomlka hJh« u ci^e ter konvencije o tehnično-admi- padal?u odtrMla roko 3 nlstratlvnl pomoči Španije Maroku. KOREJA ZDA MLADI AVTOMOBILISTI SO SE PONESREČILI Poročali smo že, da so nad južno Francijo In severno Italijo divjala silna neurja, ki so povzročila ogromno škodo in zahtevala tudi človeške žrtve. Na sliki razdejana hiša pri Pavli v Italiji. Radioaktivnost vir novih bolezni ŽRTVE P02ARA Fusan, 23. Jun. (Reuter). - Južno- loiVtli ^"nastal ko^e’1* vnela New Nelhi, 23. jun. (Tanjug). Poudaril je, da je tudi sedanja n«w vork 23 lun fAFPi v nm- benclnska cev na avtobusni postaji v Direktor Inštituta za uporabno epidemija gripe, ki je zajela metni nesreči,’ki'se je pripetila danes Sdui !rwL!!.nShlh v' *° kemijo na kalkutski univerzi dr. vzhodno Azijo, morebiti posledica ™ZU Jezera Vaneta, je bilo uua‘ P® bll° ranjenih. B, C. Guha je v govoru na zboro- sprememb virusov, ki jih je po- t mladeničev, ki so se s Japonska je SpiCStHo vanju znanstvenikov izjavil, da vzročilo radioaktivno žarčenje. ' »L.L. ; lahko radioaktivno izžarevanje Uspehi moderne medicine bi bili ugtovmo S msujstlu povzroči nove bolezni, proti ka- znatno okrnjeni, če bi se pojavila Peking, 23. jun. — Japonska terim človeški organizem ni od-s bolezen čisto novega značaja, je je sklenila zmanjšati omejitve poren. Zarčenje lahko povzroči dejal dr. Guha in pripomnil, da v trgovini s Kitajsko, kamor bo spremembe raznih virusov in je nevarnost novih bolezni nai- izvažala vse tisto blago, ki ga bakterij, ki bi bile odporne na- večja na tem področju sveta, kjer izvaža v SZ. sproti doslej znanim zdravilom, je prehrana prebivalstva slaba. Admiral Roja«, podpredsednik argentinske vlade ANEURIN BEVAN O RAZ0R02ITVI Uničenje vodikovih bomb edini način, da obvarujemo demokracijo svojim avtomobilom zaleteli v neko drevo. Najmlajši Je bil star 13 let, naj-stareJSl pa 18 let. KANADA PREDSEDNIK VLADE ODPOTOVAL V LONDON Ottawa, 23. Jun. (Reuter). Novi kanadski predsednik vlade Dlefenbalter, Je danes odpotoval iz Ottawe v London, kjer se bo , udeležil konference I predsednikov vlad dežel Britanske j skupnosti, v izjavi za radio Je Diefer-| baker poudaril, da bo Kanada še nadalje ostala v britanski skupnosti kot njena zvesta članica, ker Ima veliko zaupanje v bodočnost Britanske skupnosti narodov. ISLANDIJA STAVKA POMORCEV Kuba, 23. jun. (Tanjug). Dva. » pviuvuui uiureucuancm ruuu vujskh in poncija ter večji Bejkjavlk, 23. jun. (Reuter) Kapi- v°dilna ameriška časnika napo- potovanju po Kubi in razgovorih del poslovnih krogov, ki bi radi tani in višji oficirji isladskih ladij so vedujeta v vrsti člankov sko- s predsednikom Batisto, pred- oboroženi boj preprečili z mirno htevo po"z^iSanfi^Dlač.0 Zaradi°starke r®ji izbruh hude krize na Ravniki plovnih krogov, mla- odstranitvijo krize, ker jim tako deset ladij ni odplulo iz islandskih Kubi. Dopisnik »New York He- Omskih, izlasti študentovskih or-, velevajo njihove koristi. V ta Potarnaš. rald Tribune. ' " “ jamiju na Floridi, London, 23. jun'. (AFP). Laburistični prvak Aneurin Bevan. ki navadno pojasnjuje stališča svoje stranke v zunanji politiki, je danes na nekem zborovauju izjavil, da so britanski laburisti Proti temu, da bi se Zahodna Nemčija ponovno oborožila, »ker bi to lahko spravilo v nevarnost proti SZ ali proti komurkoli drugemu Predpise za lov na kite bodo revidirali London, 23. jun. (Reuter). — Na Kubi - resno ogrožen režim Opozicija predlaga, naj bi Batista prostovoljno prenesel oblast na začasno vlado V poročilih po dvotedenskem konci vojska in policija ter večji tovanju po Kubi in razgovorih del poslovnih krogov, ki bi radi predsednikom Batisto, pred- oboroženi boj preprečili z mirno ivniki poslovnih krogov, mla- odstranitvijo krize, ker jim tako lik >New York He- omskih, izlasti študentovskih or-; velevajo njihove koristi. V ta c ki se mudi v Mi- ^anizacij in katoliške Cerkve, ■ namen menda opozicionalni po- oridi onisuie deiav- dopisnik »New York Timesa« i litični krogi predlagajo, naj bi nost kubanskih izseljencev v tem ; Ta key\rn^8" j^bila ^sno'^611' Prostovoljno prenpsel ameriškem mestu. Z denarnimi - • J ■ ... , . 11 žena v nedavnem brezuspešnem prispevki in propagandnim gra- oboroženem napadu skupine štu- *enkU- • „ . . „„„„ _ London, 23. jun. (Reuter). - div°ra podpirajo boj za strmo- dentov na predsednikovo palačo, nozneje razp Bevan ie nato govoril o ne- Predstavniki 17 dežel bodo začeli fdavljenje sedanjega režima. Ba- ko je padlo nad 50 demonstran- fitve za pred« varnosti, k groz! demokracij, ta teden v Londonu proučevati jen tega objavlja »New York tov/ in v stalnem oboroženem Donisnik prostovoljno prenesel oblast na začasno vlado, v kateri bi bile vojaške in nevtralne politične osebnosti. Ta vlada bi isala svobodne vo- ,, Par_ na konferenci ugotovitvi števila 1952 strmoglavil in izgnal na Flo- lamentu ne bi mogli razprav kitov, ki jih lahko vse dežele v rido. Bivši predsednik, ki ga je H, mlivajo v zadovoljstvu večine prebivalcev« hkrati pa poudarja, da bodo ZDA s sistemom »osebnega vladanja« ostale nevtralne in da bodo, ker v »tradicionalni korupciji« so zainteresirane na zaščiti stra- mir, namestb da bi ga obvaro ■; Ijati o morebitni napovedi voj- prihodnji sezoni ujamejo. V lan- ne\vyorško sodišče pred dvema ».oranem« so zainteresirane na za valo«. Bevan je dejal, da je la-| ne.« Zato sta sporazum o razoro ski sezoni je veljala določba, po letoma denarno kaznovalo, ker , vzlic rekordni konjunkturi, ki jo teških koristi na Kubi in inve- buristična stranka proti temu. žitvi in uničenje vseh zalog vo- kateri so smele vse dežele ujeti je skušal nezakonito prepeljati preživlja zdaj Kuba. za kar se sticijah v znesku nad 700 mili- da hi prelil! eno samo kapljo dikovth bomb, je dejal Bevan. 14.500 modrih kitov. Najbrž bo orožje iz ZDA na Kubo, priča-[mora zahvaliti večinoma velikim jonov dolarjev, nepristransko krvi za to, da bi z orožjem ure- edini način, da pbvarujemo de- ta kvota veljala tudi za prihod- kuje, da se bodo mladi oficirji ’ ameriškim investicijam. »Times« j svetovale, naj najdejo izhod is «Uli nemško vprašanje, bodisi mokracijo. njo sezono. I že letos uprli sedanji »diktaturi«. I piše, da drže sedanji režim po- ! krize po mirni potu Pred njimi Je še skoraj pol poti — na cesti pri Vipavi Zmagovalec v Ljubljani, Levačič » Ske \ 'ffl /f^j^ ■ kniourUv nn.» Na cilju v Ljubljani je zmagal I-evačlč pred Šebenikom in Jugom državnoprven*tvona Kolesarje je po naporni poti na cilju čakal zasluien aplavz 175 km dolgi progi Ljubljana—Ajdov-Kina—Ljubljana smo dobili novegi' državnega prvaka Nevenka Volčič" te Pale. Danes il oglejmo te nek« drobnih zanimivosti t te dirke. Eden izmed glavnih nasprotnikov dir kalev je bilo mimo kilometrov, itopa tiče in seveda njihovega starega sovra/ nika. defektov, tudi vreme — topli celo pretoplo. Tako je izmed 55 udele žencev privozilo na cilj le 27, t. j. mao.i kot polovica. K tistim, ki so odstopili pa «0 priiteti tudi štirje »grešniki« Vu Isan, Popič, Badovinac in Bezjak, ki « bili diskvalificirani zaradi tega, ker si te posluževali nedovoljenega sredstva •vtovleke. Kolesarji-Klani so vozili s povprefuo hitrostjo 56 km/h, medtem ko so imeli mladinci, ki so vozili le 100 km (Ljub 1 jana—Postojni—Ljubljana), povpreCek kar 58,520 kmftj. Pri mladincih je nasto Slo 55 mladih dirkačev, na cilj pa ;i! pfillo 51. V vrstah mladincev srn-dl zabeležili edini resen padec, ki «■ Je konial z zlomljeno roko. Zgodilo p ae je vse skupaj zaradi nepravilne vov •je nekega tovornjaka. KLUBSKO ALI NEŠPORTNO? Tiija kolesarji, in sicer Levačič, ■o tar Šebenik to dobrien del poti Državni prvak Valčič vozil spredaj in je tako glavno breme ležalo na ramah Levačiča in Juga. Na-koncu pa se jima je oddolžil s tem, da ju je skušal prehiteti. Uspelo mu je celo uvrstiti se na drugo mesto pred Jugom. BREZ PROTESTA NE GRE Po končani mladinski dirki je Branik vložil protest, Češ da je zmagovalec Pokupec iz Zagreba — ko je privozil skozi cilj — dvignil roki s krmila, kar je prepovedano. S tem bi namreč ua prvo mesto prišel član Branika Vrhov-šek. Protest na je bil, tudi po našem mnenju pravilno, odbit. Zmagati je treba na tekmovanju, ne pa za zeleno mizo . . Se nekaj besed prireditelju, ki je sicer odlično Organiziral dirko: za tremi vodečimi dirkači je vozil eden izmed avtomobilov vodstva dirke. Iz njega so metali v naseljih reklamne letake. Izka zalo na se je, da je bila to zelo ne preračunana poteza, kajti za avtomobilom vodstva dirke so vozili tudi drupi avtomobili in tako je v Podnanosu le malo manjkalo, da ni prišel pod kolesa našega avtomobila otrok, ki se je po gnal za letakom, ki je prifrčal iz avtomobila vodstva dirke. Tako reklamo torej v prihodnje prirediteljem več ne priporočamo, ker je precej nevarna. V. S. DVOJNA ZMAGA reprezentance Ljubljane Ljubljana, 23. Jun. - Sinoči In danes dopoldne je bil na Stlrl-ateznem kegljišču Gradisa četvero-boj mestnih kegljaških reprezentanc. Sinoči Je bil na programu četveroboj moških reprezentanc, In sicer Ljubljane, Kranja, Celja In Sarajeva. Danes pa so tekmovale ženske reprezentance Ljubljane, Maribora in Novega mesta. Na tem tekmovanlu sta zmagali reprezentanci Ljubljane s precejšnjim naskokom pred drugoplaslrano reprezentanco. Tako tekmovalci kot tekmovalke so dosegli neka.) Izredno dobrih rezultatov. Pri moških Je bil najboljši reprezentant Ljubljane Grom, ki je podrl 881 kegljev, pri ženskah pa Ljubljančanka Erjavčeva z odličnim rezultatom 429 kegljev. Tekmovanje si Je ogledalo večje število gledalcev, saj Je nastopilo tudi več članov državne reprezentance, ki se pripravljajo za bližnje svetovno prvenstvo na Dunaju. Rezultati: moški; Ljubljana 5121 kegljev (Martinšek 796, Stefe 862, Lotrič 857, Grom 881, Mlakar 878, Likovnik 847); Kranj 4976 kegljev (Valenta 812, Martelanc 864, Turk 837 Starc 848, Debeljak 777. M. Ambrožič 838); Celje 4797 kegljev (Zagorc 821, Gerdina 784, Cafuta 735, Lubej 804. Marinček 831, Vanovšek 822); Sarajevo 4659 kegljev Balinarski medmestni troboj Ljubljana, 23. junija. V okviru prvega slovenskega festivala telesne kulture je bil danes balinarski troboj, na katerem so sodelovale reprezentance Slovenskega Primorja, Reke in Ljubljane. Prvo mesto Je zavzela reprezentanca Ljubljane, ko je dosegla 4 točke in 60:31 točk. Druga je bila reprezentanca Reke, tretja pa Slovensko Primorja. P? G. (Tatomirovič 796, Maksimovič 769, Pe-rlc 707, Zečevlč 799, Brajlč 757, Korač 831 kegljev). Zenske; Ljubljana 2346 kegljev (Smrajc 384, Klemenčič 383, .fluparčtč 381, Gorjan 395, Pirc 374, Erjavec 429); Maribor 2196 kegljev (Kokolj 332, Sa-mastur 339, Stiftar 360, Lipovšek 381, Pirc 390, Novtak 374); Kranj 2134 kegljev (Čadež 367, Martelanc 384, Engelman 331, Puhar 318, Kavčič 372, Roa-man 362), Novo mesto 2022 kegljev (Ljubi 359, Lutman 307, Ferlič 326. Barbič 346, Zevnik 363, Jerman 321). Okrajna kegljaška podzveza Ljubljana Je poskrbela za zelo dobro organizacijo te prireditve. E. G. SINDIKALNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENIJE Kdo bo prehitel lanskega prvaka? Portorož, 23. Jun. - Sindikalna Šahovska moštva so z današnjim kolom začela finalno tekmovanje. V posameznih skupinah so moštva po moči precej izenačena. Najtežji Je vsekakor boj v prvi skupini, kjer so se letos v tekmovanju za sindikalno prvenstvo Slovenije znašli ob lanskem prvaku, moštvu PTT še moštvo prosvetnih delavcev iz Maribora, moštvo jeseniške Železarne in železniške delavnice iz Maribora. Po današnjem prvem kolu, ki je prineslo dokaj tesen rezultat, kaže, da podjetna moštva prav resno ogrožajo lanskega prvaka. Izid prvega kola; Prva skupina PTT : rt-osveta, Maribor 3:2 (1), Jeseniška Železarna železniške delavnice, Maribor 2.5:2,$ (1). Druga skupina: Trbovlje : DOZ 3:3, Izvršni svet LRS : Sekretariat za notranje zadeve LRS 3,5:2,5. Tretja skupina. TAM • Kočevje 5,5:0,5 Litostroj Mariborska tiskarna 3:3. Četrta skupina. Laško : Stor* 2.5:3.5. Iskra : Metalna 1.5:4A Prvi dan — slabo Ljubljana, 23. Junija. - V prostorih doma Železničarjev na Trgu revolucije se Je sinoči začelo XI. republiško prvenstvo v boksu, na katerem sodeluje 27 tekmovalcev. Pred približno 200 gledalci so bile izbirne borb* današnji finale. Nastopati so smeli le prvaki klubov. Ta način pomeni spremembo v primeri ? lanskim tekmovanjem za republiško prvenstvo, vendar pa, kot Je bilo videti včeraj, ne bo imel uspehov. Z omejenim nastopom je bilo onemogočeno stopiti v ring nekaterim boksar- iem (na primer Hauptmanu), ki po svoji j ivallteti vsekakor sodijo na republiško prvenstvo, medtem ko sm% v ringu videli Hausa (Jes.), ki po svojem znanju sploh I še ne sodi v ring. Zaradi te omejitve so nastopili v posameznih kategorijah le trije do štirje tekmovalci in so za včerajšnji nastop žrebali. ‘ Tako je v primeru treh kandidatov prišel po žrebu en tekmovalec avtomatično v finale. Da to ni bil vccjno najboljši, za to Je poskrbel žreb. Kvaliteta posameznih borb nas ni mogla povsem zadovoljiti. Najbolj borben dvoboj večera je bil med ščurkom (L) in Sla-, vičem (O), v katerem je zaradi prednosti, Meško (»Maribor«), slovenski prvak v bantam kategoriji (na desni) je premagal Crnilca (Branik) kt si Jo Je nabral v prvih dveh rundah, zmagal Sčurk. Meško (M) nas včeraj ni zadovoljil kljub zmagi. Po daljšem času smo videli v ringu zopet Bitenca (O), ki Je v drugi rundi s serijo lepih direktov prisilil Trampuža (M), da je borbo predal. Par Haus (Jes.) : Sefer (O) v poltežki ka- tegoriji sploh ni sodil na to prvenstvo. O tehniki in kvaliteti sploh ni moč govoriti. Edino kar Je »odlikovalo« oba, Je bila »borbenost«, oz. surovost v skrajni meri. Rezultati: Muha kategorija. Tomažič (M) : Tivadar (O) 2:0, Perolahka: Černelič (B) . Meško (Mj 0:2, Zupanič (L) : Logar (O) 2:0, Lahka, ščurk (L) : Slavič (O) 2:0, Polwclter. Kous (M) : Aljlč (Jes) 2:0 (brez borbe, ker Aljič ni bil pravilno registriran); polsrednja: Trampuž (M) Bitenc (O) 0:2, t. k. o., poltezka Haus (Jes) : Sefer (O) 0:2. M. Ž. DVIGANJE UTE2I t Zmaga Ljubljane nad Dunajem Ljubljana, 23. Juntla. Ljubljanski dvigalci uteži so se vključili v okvir proslav I. festivala telesne kulture z zelo zanimivim dvobojem z dvigalci uteži z Dunaja. Pred približno 800 gledalci sta sinoči nastopili obe ekipi v športni areni na Gospodarskem razstavišču. V domačem moštvu so nastopili znani dvigalci Rozman, Dolenc ln Colarič, medtem ko je bil glavni as Dunajčanov orjaški Htilbl. V začetku ni bilo videti, da bo tekmovanje kdo ve kako zanimivo, saj naSim fantom v lažjih kategorijah ni hotelo iti po želji, medtem ko so Dunajčani kar dvigali ln dvigali. Po prvih nastopih -težjih- pa Je postalo očitno, da ima ljubljanska ekipa prednost v tem, da Je po telesni teži lažja, v dviganju pa ni zaostajala za Dunajčani, katerih tudi, HOlbi s 407 kg ni mogel rešiti poraza. Med tekmovanjem, ki je privabilo k snemanju tudi naše filmarje, sta bila čisto nepričakovano postavljena dva neva Jugoslovanska rekorda, ko pa so ob koncu sešteli vse kilograme, so ugotovili še tretji državni rekord. Dva rekorda je postavil Dolenc, ki Je v sunku dvignil 129 kg, v bllmpijskem triatlonu pa Je dvignil 330 kg. To Je sodnike iznenadllo, tako da prvi hip sploji niso reagirali ln so šele s tehtanjem tekmovalca ln ročice ugotovili ln priznali novi državni rekord tudi v olimpijskem triatlonu. Colarič Je s 140 kg izenačil absolutni državni rekord v sunku ln naskakoval novega, vendar mu to ni uspelo. Tretji rekord Je postavila ekipa Ljubljane s tem, da Je dvignila 2155 kg oziroma po odštetju telesne teže - 1604,5 kg, kar Je nov Jugoslovanski ekipni rekord. Rezultati: Ljubljana: Jenko 250 kg, Jamšek 272,5 kg, Rozman 317,5 kg, Pe-stator 305 kg (ojebni rekord), Kalarič 325 kg. Colarič %5 kg, Dolenc 330 kg. Dunaj: Punda SfiO kg, Hutter 270, Kampe 320 kg, SchSrf 307,5 kg. Br6ckl 287,5 kg. Reisinger 325 kg, HBlbl 407,3 kilogramov. Teža, ki Jo Je dvignil HBlbl, Je doslej naj večja v Jugoslaviji dvignjena teža. I Na dvoboju je kot ekipa zmagala Ljubljana, z že omenjenim rekordom 1004 kg (2155 kg), Dunajčani pa so dvignili 2177,5 kg, kar Je za 22,5 kg več kot naši, toda po odštetju telesne teže Je bila vsota dvignjenih kilogramov le 1583 kg, s čimer so bili za 21,5 kilograma slabši od Ljubljančanov. M. 2. IZBIRNO TEKMOVANJE KAJAKASEV ZA SVETOVNO PRVENSTVO TACEN JE ODLOČIL V Augsburgu nas bodo zastopali: Zadel, Ilija, Stoviček, Bone in 2ižmund ter konuisti Tacen, 23. junija. Včeraj in danes so imeli izbrani jugoslovanski kajakaši in kanuisti na divjih vodah zadnii izpit v slalomu na izbirni tekmi za državno reprezentanco. Le-ta nas bo prihodnji mesec — od 26. do 28. julija — zastopala na svetovnem prvenstvu v kajak in kanu slalomu na divjih vodah v Augsburgu v Zahodni Nemčiji. Izbirnega tekmo* vanja se je smelo udeležiti le prvih deset tekmovalcev držav, prvenstva. Včeraj pa tudi danes je bila voda kaj meni o plasmaju naših tekmovalcev v Tacnu precej visoka in zahtevna pro* na svetovnem prvenstvu. Na vprašanje ga je terjala od tekmovalcev maksimalno znanje. Včeraj je zmagal, kot je bilo pričakovati, rutinirani Zadel, vendar pa ie njegov rival llija zaostal le za malenkost. Tudi Stoviček je vozil zelo lepo in je tretje mesto povsem zaslužil, medtem ko je favorit Ulavaček razočaral. Razveseljiv pa je viden napredek kanuistov. Lansko leto naši kanuisti v meddržavnem merilu še niso pomenili ni hotel odgovoriti nič določnega, povedal je, da ie proga v Augsburgu sicer daljša, toda lažja. Zadel je bil zaradi slabega plasmaja v drugem teku precej slabe volje. »S svojim rezultatom nisem zadovoljen.« Po končanih tekmah je vodstvo sestavilo državno reprezentanco, ki jo sestavljajo: Zadel, llija, Stoviček, Ponc in Žižmund, v kanuju pa bodo Tik pred »zaključkom lista so nam sporočili popravA plasmaja današnjega tekmovanja v Tacnu. Pravilni liZ tekmovanja v Tacnu je naslednji: Ilija 247,6, 2. Sto- viček 254,0, 3. žižmund 272,6, 4. Zadel 285, 5. Bone 319,2. I mnogo, letos pa sta brata Bernot na meddržavnem kanu-slalomu v Meranu pustila za seboj vse odlične nemške in italijanske kanuiste. Vse do nedavna *ta bila brata Bernot »alfa in omega« jugoslovanskega kanuizma, včeraj pa sta ju mlada dvojica Košir-Dvoržak skoraj po-I razila, saj sta brata Bernot ušla porazu , le za dve sekundi. j Kaj torej pričakujemo od naših ka-iakašev na svetovnem prvenstvu v Augsburgu? Sodeč po včerajšnjih in današnjih tekmah so naši kajakaši v zelo dobri formi in lahko upamo na najboljše. To nam potrjuje tudi velik uspeh I naših kajakašev v Meranu. j' V Nemčiji pa se bodo naši kanuisti j tudi letos prvič potegovali na *-\etovnem { prvenstvu za boljša mesta. Vprašali smo j mladega Dvoržaka, kaj meni o uspehu I na svetovnem prvenstvu, pa nam je. no-• vedal, da jih bo verjetno »pokopaloc | pomanjkanje rutine. i Po današni tekmi smo vprašali Ilijo. Dinamo : Vasco de Gama 1:1 (0:0) Rio de Janelro, 23. Jun. Zagrebški Dinamo Je včeraj igral v Rio de Ja-neiru s tamkajšnjim klubom »Vasco de Gama«, neodločeno 1:1 (0:0). Dinamo je zaigral zelo lepo, rezultat je bil dosežen v prvem polčasu, ko le bila igra popolnoma enakovredna. V drugem polčasu Je »Vasco de Gama« napel vse sile, da bi premagal zagrebške nogometaše. To pa se mu ni posrečilo zaradi odlične Dinamove obrambe, pri kateri je bil najboljši vratar Irovitf. Gol za Dinamo je dosegel Renko z enajstmetrovko. Odlično so igrali še Horvat, Koščak, Conč in Režek. V sredo bo Dinamo igral proti lizbonskemu moštvu Belumense. Naši reprezentanti za svetovno kajakaško prvenstvo so poznani. Eden izmed njih je Milan Zadel, ki je bil v Tacnu četrti, toda v generalnem plasmaju izbirnih tekmovanj je najboljši zastopali na5o državo brata Bernot la dvojica Košir-Dvoržak. Rezultati F-l. prvi tek: Zadel 206,2, Ilija 207,6, Steviček 224,0, drugi tek: Stoviček 316,2, Ilija 324,8, Hlavačelc 365,8, tretji tek: Zadel 245,2, Ilija 247,6, Sto-ivičeK 254. Generalni plasma po vseh treh izbirnih tekmovanjih je naslednji: Zadel, Ilija, Stoviček, žižmund, Fone, Hlava* čeK; kanu C-2: Brata Bernot, Košir- Dvoržak. Tof Huda kazen za madžarske nogometaše-emigrante ZUrich, 2’.. junija. — Izvršni komite mednarodne nogometne federacije (FIFA) je povišal za leto dni kazen madžarskim noffometašem-emigrantom po oktobrskih dogodkih. FIFA se je ravnala približno tako kot madžarska nogometna zveza, ki je kaznovala določeno število nogometašev, ki sc niso vrnili domov. Po vsem tem po sklepu FIFE Puskas in Cibor ne bosta mogla igrati do aprila 1959, Kočiš, Grosicz in Solnok do oktobra 1958, Garamwolgy in Szabo pa do avgusta 1958. Ostali nogometaši-bcgunci bodo lahko igrali že s 1. julijem letos. Komite je prav tako potrdil kazni za nogometne klube, ki so kljub prepovedi igrali z madžarskim klubom Honved. MEDNARODNI DVOBOJ V J(U D U Zanimanje za »mehko umetnost« raste Pogačnik premagal mojstra Unterburgerja Ljubljana, 23. junija. — Včeraj po- bilo mogoče osvojiti pol ali morda celo še ne pomeni vse, se zagrizel ▼ boj ln poldne so v areni, ki je bila pozneje točko. To velja zlasti za drugi moštvi, 20 sekund pred koncem z uspelim me-prizorišče dvoboja med metalci uteži, katerih borbe ie sodil Unterburger. Isto toni osvojil točke, ki mu je zadostovala nastopili v prijateljskem dvoboju judoi-1 velja tudi za boljši ekipi, kjer so bili I za zmago, sti MUnchena in Ljubljane. Obe ekjpi sta nastopili s prvim in drugim moštvom, tako da se je v dveh urah in pol pred nami zvrstilo 24 Darov judoistov. Mednarodni dvoboj je privabil več kot 100 gledalcev, kar je znaten porast, v primeri z dosedanjim obiskom. Ena izmed privlačnosti je bil ti^di nosilec dru- gega mojstrskega pasu, Nemec Unterburger En mož pa svojega moštva ne more rešiti in tnkoso MonakovČani podlegli borbenim Ljubljančanom. Srečanje j drugih moštev se je končalo z rezultatom 13 : 11 za Ljubljano (v prvem krogu ' 7:5, v drugem pa 6:6). Se izdatnejša pa j je bila zmaga domačega prvega moštva, J ki je premagalo goste t 18:6 (prvi krog I 8:4, drugi 10:2). | , Kvalitetna ' raven celotnega dvoboja nas ni mogla povsem zadovoljiti, ker so tekmovalci vse preveč iskali ugodnega prijema in se ves čas pripravljali na odločilni met, da bi z boroenostjo in hitrostjo ustvarjali situacije, iz katerih bi Nekaj iveri s proge Ljubljana—Ajdovščina—Ljubljana od Ajdovščine proti Ljubljani vozili z dveminutno prednostjo pred ostalimi-Seveda jih je to izčrpalo. Zmanjkalo jim je vode, želeli so si osvežila. Bili pa smo priča temule prizoru — in ne le enkrat: Eden izmed funkcionarjev »Roga« je prehitel vodečo trojico (seveda z avto- mobilom) in jo počakal. Ko so vsi trije lesarji vozili mimo njega, pa je poli! vodo le svojega dirkača — SeDenika. Zato ni čudno, če mu ie v bližini Vrh nike Jugo še en tak poskus preprečil s tem, da mu je izbil posodo z vodo iz rok. Sploh pa je Levačič pripovedoval, da so bili on, Tugo in Šebenik zmenjeni, da bosta hrvatska kolesarja Šebeniku pomagala, s tem da ju ne bo poskušal prehiteti v končnem sprintu Jugo in Levačič sta se tega vseskozi držala, saj je Šebenik le zelo malo čas n Mednarodno prvenstvo Beograda v atletiki: Mugofia je na 1500 m vodil do 200 m pred ciljem, potem pa ga je prehitel Madžar Roszav81gyi na levi za Mugofio) in drugi. Poleg madžarskega atleta na desni je Sokolov (SZ) izjeme le Škraba, Macarol in Pogačnik od domačih ter Schmude od gostov. Škrabo kot borbenega judoista že poznamo. Presenetil pa nas ie to pot mladi začetnik z belim pasom Macarol, ki je pokazal že zadovoljivo znanje in porazil oba nasprotnika. Čas bi bil, da se mu omogoči osvojitev višjega pasu. Državno prvaka Maček in Cesar sta bila solidna, nista pa prikazala nič posebnega. Presenečenje celotnega dvoboja pa je bila zmaga Pogačnika, nosilca oranžnega pasu, nad nemškim mojstrom Unterburgerjem Mojster je stopil v ring z nasmejanim licem, ki pa se je po nekaj neuspešnih metih že zresnilo. Nasprotnika je bilo treba vzeti resno. Tudi mladi Pogačnik je med borbo videl, da mojstrski pas Rezultati: Prva moštva: Radlmayer : Škraba 2:0, Schmude : Macarol 0:2, Schmude : Škraba 0:2; srednja kategoriji Kimper : Cesar 0:2, Kobler : Maček 1:1, Kobler : Cesar 0:2, Singer : Maček 0:2; težka kategorija: Gilch : Jakhel 1:1, Unterburger : Pogačnik 0:2!, Gilch : Pogačnik 0:2, Unterburger : Jakhel 2:0. Urugi moštvi: lahka kategorija: Merki : Perme 0:2, Stockv • Anderle 0:2, Merki : Anderle 1:1, Stockv Perme 2:0; srednja kategorija: Llebl : Ocvirk 2:0, Pol-linger : Štern 1:1, Liebl : Štern 1:1, Pol-linger : Ocvirk 1:1; težka kategorija: Binder : Gale 2:0, Bradi : Bida 0:2, Singer • Bida 0:2, Bradi : Gale 1:1 Prvo-tmenovani so člani miinchenske reprezentance. M, ž. Četveroboj mestnih kegljaških reprezentanc Zmagovalno moštvo Odreda M^><: nekateri drugi napadalci Ljubljane Izkoristili nekaj zelo ugodnih priložnosti, bi bil poraz Subotlfanov lahko Se veCjl. Daslravno Spartak ni igral s »polno paro,- je vendar ljubljanska reprezentanca pokazala, da bi se kot enotno moStvo uspešno kosala s člani zvezne lige. PARTIZANSKI POHOD »OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE« TRNOVA POT OB BODEČI ŽICI Dvaintrideset kilometrov spominov, požrtvovalnosti in znoja Ljubljana, 23. Junija. — Danes dopoldne Je bila ena največjih prireditev prvega slovenskega festivala telesne kulture — partizanski poh od »Ob žici okupirane Ljubljane«. Udeležilo se ga je 60 moških in 14 ženskih vrst, ki so pretekli in prehodili 32 ozi roma 8 km dolgo progo okrog Ljubljane. Proga je potekala po bivšem okupatorjevem bloku, ki je ločil Ljubljano od okolice, mimo mest, kjer so se partizanski kurirji in ilegalci borili v neenaki borbi s sovražnimi stražarji, mimo ilegalnih postojank In tiskarn, Gramozne jame, kjer Je ok upator prelival kri naših talcev, in se končala na Gospodarskem razstavišču. Uspela prireditev Je bila zares simbolična za letošnji festival telesne kulture. ZAKAJ? Nihče, pa Je tak zahtevnež, ne more imeti pripomb, če vidi z ramo ob rami Športnike, pripadnike »Partizana« (žal redke, pa o tem kasneje), planince, lovce, gasilce, pripadnike JLA in LM v pošteni, športni borbi, ki je združena s tolikimi spomini. Ni šlo le za to, kdo bo osvojil prvo mesto, •mpak so udeleženci manifestirali predvsem voljo, požrtvovalnost In vse tiste vrline, ki •o bile značilne za naše borce v narodnoosvobodilni borbi. Videli smo mnoge tekmovalce, s kolajnami na prsih, ki so se borili • Časom in kilometri. Ni jih ovirala ne vročina, ne puška, ki Je morda že nekaj let niso imeli v roki, ne mišice, ki niso več navajene na tak napor. Ko so preživljali krizo, so stisnili zobe in se v mislih po- | vrnili za dvanajst, štirinajst let nazaj. Tako Je njihov korak postal spet čil in prožen. Zato ni čudno, če so si drevi ob slovesu stisnili roke in si dejali: | »Drugo leto pa nasvidenje!« Na 32 km dolgi progi se lahko zgodi marsikaj. Ni nam bilo moč slediti vsem tekmovalcem, kajti startali so v določenih Časovnih presledkih. Zato smo predvsem obiskali iste točke, pri katerih smo bili prepričani, da bomo našli kaj zanimivega in hkrati skozi te točke lahko povedali tudi zanimivosti, ki so nam Jih posredovali bodisi tekmovalci sami, bodisi funkcionarji, ki so skrili, du Je prireditev potekala v redu. BLOK NA TRŽAŠKI CESTI S starta v Tolstojevi ulici so se moštva večinoma kar pognala kot spočiti dirkalni konji, ki komaj čakajo, kdaj se bodo spustili v borbo. To so verjetno naredili, da bi preplašili svoje kolege, ki so še čakali v ozadju ali pa zaradi številnih gledalcev, ki so se ob 7. uri zbrali ob startni črti. Preudarnejši so začeli z zmernim tempom, še bolj previdni pa so jo že od začetka počasi mahnili proti tako oddaljenemu cilju. Zapustili smo start in pričakali prve tekmovale© ob bivši žični ograji na Tržaški cesti. Medtem ko nam je pogled blodil mimo visokih dimnikov ljubljanskih opekarn, se nam je ustavil ob plapolajočih zastavah, ki so vihrale na bloku leta 1945, ko je Ljubljana pozdravila v svoji sredi zmagovito narodnoosvobodilno vojsko. Medtem pa so se ia na vzpetini pri opekarni pojavili Dvojno breme, vendar pomoč tovarišu kot temne silhuete na modrem nebesnem ozadju tekači, ki so se nam naglo bližali. Prvi ,o ili mimo bloka člani »Ljubljane«, ki ao tekmovali v kategorijah mešanih članov. Z njimi je bil na kolesu njihov vodja, ki jim je sproti dajal navodila, ki pa so v glavnem izzvenela v en stavek: »Počasi, ne forslrajte!« Dolgo časa ni bilo nikogar. Sele kakih deaet minut za prvimi Je priteklo mimo moštvo vojne pošte 2574, kmalu za njimi pa oznojeni, lahko bi rekli že skoraj izčrpani Celjani. Nič čudnega, saj so imeli za seboj že dobro tretjino proge. FORSIRANJE LJUBLJANICE Na koncu Opekarske ceste smo zavili na levo proti Ljubljanici. Le-tu so lnženlrcl zgradili pontonski most, pred tem pa Je bila okrepčevalnica in pa ambulanta, ki pa k sreči ni imela nobenega dela. Zanimivo Je bilo gledati, s kakšno »taktiko« so posamezna moštva tekla mimo okrepčevalnice. Nekatera so se držala navodila svojega vodje ln so se poslužlla le čokolade ln limon ter odklonila pijačo. Drugi pa se spet niso mogli premagati, da ne bi v naglici z kozarcem mleka osvežili razsušenega grla. Niti ml, niti taborniki, ki so vodili okrepčevalnico, In funkcionarji, se nismo mogli vzdržati smeha, ko Je eden Izmed tekmovalcev lz Novega mesta prejel čokolado, se zahvalil ln dejal: »Na svidenje!« Kaže, da je bil to pravi maratonec, ki mu Je bilo 32 km premalo ali pa mu je bila okrepčevalnica tako všeč, da sl Jo je hotel še enkrat ogledati. KAJ PRAVI RACUNICA? Medtem ko smo se bližali cilju, smo vzeli v roke računico in primerjali maratonski tek z današnjim partizanskim pohodom. Ugotovili smo, da le-ta zahteva od tekmovalcev vsaj toliko naporov kot klasični maraton. Za primer smo vzeli 70 kg težkega tekača, ki mora preteči 42 km dolgo progo, ln ga primerjali s 70 kg težkim udeležencem partizanskega pohoda, ki pa je moral nositi 7 kg težko puško, ki ga je razen tega Se ovirala pri teku in Je moral preteči 32 km. Ce ne verjamete našim računom, vzemite še vi papir in svinčnik in videli boste, da se nismo prevarlH. kje so Člani »partizana«? Pregledali smo vse liste rezultatov ln našli zanimiv podatek: ugotovili smo, da se je partizanskega pohoda, te največje prireditve I. festivala slovenske telesne kulture udeležilo le pet društev »Partizana«. Upravičeno se lahko vprašamo ln hkrati to vprašanje naslovimo tudi na društvo -Partizan«, zakaj smo danes videli le 15 pripadnikov naše najmočnejše telesnovzgojne organizacije? Nerazumljivo je pri tej vsestranosti v društvih »Partizan«, da res niso mogla spraviti skupaj več kot pet vrst... KIP »ILEGALCA« GRE V MARIBOR Prireditelj Je podaril za najbolj požrtvovalno moštvo kip -Ilegalca«. I.e-tega bo odneslo s seboj v Maribor moštvo Ljudske milice lz Maribora v postavi Gušt, Curk, Lipar, Gomboc ln Kos. Eden izmed njih sl Je namreč že kmalu na začetku proge zvil nogo. »v.ia.iuu usvtsutvuv uaupacije so se odločili, da brez potrdila kontrole ne morejo naprej. Zato se je Svetina še enkrat potil navkreber, poiskal kontrolorja, ki mu Je potrdil kontrolni karton, nato pa se spet pognal v tek, da bi ujel tovariše, ki so se mu med tem časom že precej umaknili. Sploh Je bil vzpon na Golovec zanje najtežji trenutek, ker je pri tem še Klančar preživljal krizo. »Sedaj Je že vse mimo ln pa -prvi smo,« Je zaključil Cveto Pavčič naš razgovor z zmagovalci. ZADNJI Kazalec na uri je kazal že štiri minute čez 14. uro, ko so prispeli kot zadnji na Gospodarsko razstavišče, kjer Je vztrajala le še sodniška komisija, člani Zveze borcev iz Polja. Za prdgo so porabili točno šest ur, eno minut ln 45 sekund. Z njihovim prihodom na cilj Je bilo tekmovanje zaključeno. ORGANIZACIJA zasluži vsekakor oceno: ODLIČNO I S tem Izrekamo vse priznanje vsem, ki so pomagali ln prispevali svoj de- lež k uspehu partizanskega pohpda. Imamo le eno pripombo: računska komisija bi z bolje organiziranim načinom dela lahko prej napisala ln razmnožila rezultate. * Tudi ml se pridružujemo besedam udeležencev: »Tovariši, drugo leto pa nasvide- nje! VLADO S LAMBERGER Člani: (34 moštev): Odred (Svetina, C. Pavčič, Tratnik, Majcen, Klančar) 2:56,55; Vojna pošta 2374 I. (Mallzan, Milič, Radunovič, Co-sovlč, Damjanovič) 3:08,51; LM LJublJana-mesto (J. Pavčič, Opaškar, Porgovnlk, Slak, Golob) 3:10,56; Fužlnar (Robač, Glnter, Osenjak, Gologranc, Urnavt) 3:15,25: Sola DSNZ LRS 3:27,58; Sind. podružnica Cinkarne, Celje I. 3:28,07; Vojna pošta 2667 Ljubljana 3:30,32; Vojna pošta 2574 II. 3:35,0: »Partizan- Škofljica 3:46,09; Vojna pošta 2143 I. 3:48,28. , Starejši člani (3): SD Jesenice (Benedičič, Praček, Zupančič, Pogačnik, Knific) 3:55,53; Sindikalna podružnica Cinkarne, Celje (Štajner, Goljat, Kranjc, Bozjak, Kukovič) 3:59,23; ZROJ - Maribor« IT .lli h DApIoIa IlifMoo Ul tlsiklcv T iil»n AV C 1 Center (Lajh, Mehle, Popa, Puhalo, Lukač) 5:11,38. Mešana moštva (4); ŽAK Ljubljana (Špacapan, Poharc, Kogov« T r* e-e-i *r o-«« Ah. oi— Jii-.i-._ _i__» , . . — aa ~ ™ ujuuijaiia lo^aca^dii, I-UIiarC, tVOgOV- sek, Lessizza. Pristavec) 3:11,09; Sindikalna podružnica PGC Ljub-IJana 4:34,48; Lovska družina Litija 5:17,55; Lovska družina Brdo -Ljubljana 5:19,16. Moštva ZB NOV (8): OK LMS Ljubljana (Poljšak, Repič, Horvat. Turk, Kavčič) 4:25,02; Občinski odbor ZB Domžale (Vulkar, Modic, Kokalj, Erdanl, Vidmar) 4:47,07; Občinski odbor ZB Vrhnika (Šoštanj, Remec, Stlm, Reoluš, Grom) 4:59,08; Organizacija ZB Žg. Šiška 5:11,06; Strelska družina -Bine Grajzer« 5:38,40. Mladinci (11): LMS Gradbena šola, Ljubljana (Los, Zamljen, Knaplč. Brajer, Miklč) 3:32,58, Vojna pošta 2143 (Vlašlč, Savovlč, Vlajič, Mašovič, Sollč) 3:36,10; Vojna pošta 2667 3:39,50; Vojna pošta 2667 I. 3:44,31. x Članice (10); Fužinar (C. Savine, B. Savine, M. Savine, Hecel, Komar) 56,55; Strelska družina »Usnjar«, Kamnik (J. Romšak, Jere-tlna, C. Romšak, Marinšek. Klemenc) 1:02,20; sindikalna podružnica Cinkarna, Celje 1:05,47; SD »Bine Grajzer- 1:08,37; SD »Vida Pregare« 1:08,45. Vrste ZB (2): ZB Šentvid I. (Mrhar, Kovič, Snedec, Marijon. Vrhovec) 1:13,30; ZB Šentvid II. 1:30,05. Mladinke (2): »Enotnost« (Glavan, Borčič, Kristan, Grintal, Prah) 1:04,0; LMS VII. gimnazija Šentvid 1:09,55. Pripadniki JLA nekaj metrov pred ciljem na Gospodarskem razstavl-Petl tekmovalec se je že »odlepil« od ostalih, ki vedo, da sekunde ne bodo odločale o plasmaju Požrtvovalni Mariborčani pa zaradi tega nlsc obupali in odstopili. Navezali so svojega tovariša na vrv, tako da so bili videti kot alpinistična naveza, ln kljub temu prispeli po slabih štirih urah na cilj. Mislimo, da bi bila vsaka nadaljnja beseda o tej požrtvovalnosti popolnoma odveč. PET MINUT Z ZMAGOVALCI Ze na startu smo se pomešali med favorite, med katerimi sta bili v kategoriji članov predvsem moštvo LM iz Ljubljane na čelu z Janezom Pavčičem ln Odred, ki ga Je vodil njegov brat Cveto. Odredovd so na 'startu še zadnjikrat pregledali svojo opremo, sl pritrdili nahrbtnike ln obvlll puškin Jermen z obvezama, da jih ne bi žulil ln da bi Jih čim manj oviral pri teku. Cveto Pavčič je dejal: »Zdaj še ni tako težko .. .« Teže pa je bilo na koncu, ko Je Cveto zadnji kilometer nosil svojo ln še puško tovariša. Ko so pritekli v cilj, so popili skodelico čaja ln se zgubili v prostorni hali Gospodarskega razstavišča. Posedli ln polegli so po stolih, še prej pa so sl čestitali. Zadovoljno so Izjavili, da so prav veseli, ko so naposled prišli na cilj. Odredovl tekmovalci so Imeli največ težav pri 27. kontroli na Golovcu. Pravijo, da le-tu niso dobili kontrolorja, ki bi jim potrdil kontrolni karton. Tekli so kar naprej. Ko so bili že kilometer od kontrolne postaje pa Festivalsko srečanje Nogometna reprezentanca Ljubljane je v zelo dobri igri porazila člana zvezne lige Spartaka s 6:0 (3:0) NAMIZNOTENIŠKI TURNIR DESETORICE V KRANJU Teran in Plutova - reketa št. 1 Kranj, 23. juniia. V Kranju ie bil danes namiznoteniški turnir, za določitev rang liste Slovenije. Med moškimi •o nastopili vsi upravičenci, razen Stane **Jenenic, tako da v je namesto njega igral Česen. Tablica moških je naslednja: t Teran (T) 9-8-1-24:7 2. Tomažič (L) 9 - 7 - 2 - 23:10 3. Kern (L) 9 • 7 - 2 - 23:13 4. Tigerman (O) 9 — 5 — 4 — 19:16 5. Podobnik (O) zono 1956/57 pri moških je torej naslednja: 1. Teran 65 točk, 2. Tomažič 59, 3. Kern 55, 4. Podobnik 36, 5. in 6. Že-zlina in Tigerman 23, 7. Mrgole 20, 8. Kocjan 18, 9. Petrovič 17, in 10. Stana 16 točk. Rang lista žensk za sezono 1956/57 je naslednja: 1. Plut, 92 točk, 2. Trampuž 90, 3. Teran 46, 4. in 5. Pogačar I. in Pogačar II., 6. VauČe 15 točk, 7. Janc 14, 8. Jernejčič 13, 9. in 10. Dolenc in Erat 10 točk. , 8. Rebolj 9 — 5 — 4 — 18:19 9 _ 3 _ 6 — 16:19 9 - 3 - 6 — 18:22 9 _ 3 — 6 - 14:19 9 — 3 — 6 - 12:22 9—1—8—5:26 Končna rang lista Slovenije za se- 6 Žezlina (Tj (Tj (t) ! (. 10. Kocjan (O) 7. Česen (T) " L) 9. Petrovič (T) 8. Mrgole (L Prvi točki za SZ in CSB Sofija, 23. jun. (Tanjug). — Danes popoldne so se v Sofiji začeli finalni boji za X. evropsko košarkarsko prvenstvo. V prvem srečanju je reprezentanca SZ premagala Francijo s 83:53 (46:18), v drugem pa CSR Madžarsko s 65:62 (29:26). Dopoldne so odigrali tudi nekaj tekem v tolažilni skupini, v kateri se reprezentance bore za plasma od 9. do 16. mesta: Italija : Belgija 91:50, Finska : Nemčija 61:47, Škotska : Albanija 69:56 in Turčija : Avstrija 59:42 Jugoslavija : Bolgarija 76:99 (24:51) Ljubljana, 23. jun. Danes popoldne Je na stadionu Odreda nogometna reprezentanca Ljubljane premagala člana zvezne lige Spartaka lz Subotice z visokim rezultatom 6:0 (3:0). Gole so dosegli: Blaznik v 21. ln 82. mlnuU, Hacler v 24. ln 68. minuti, Gruden (enajstmetrovka) v 43. ln 2umbar v 86. minuti. Pred okoli 1500 gledalci je sodil ing. Skalar lz Ljubljane. Ljubljana: Mozetič, Medved, Pirc, Gruden, Brglnc, Klančlšar, Zlžek, Blaznik, Dolenc In Hacler. Spartak: Prvulovlč, Taplška, Co-plc, Bogešič, Kllijanovlč, Jenovaj, Zvezna »Zagreb« : Budučnost 0:0 Sarajevo : Hajduk 3:1 (1:0) Lokomotiva: Radnički 0:8 (0:4) Crvena zvezda: Vardar 2:2 (1:2) Vojvodina : »Partizan« 4:2 (0:2) BSK : Velež 1:0 (1:0) „ Janov, Marovlč, Prčlč, Leškov ln Tonkovlč. Ljubljanska reprezentanca, ki Je bila sestavljena lz petih Igralcev Ljubljane ln petih lz Odreda ter vratarja Mozetiča (Krim), Je z lepo ln učinkovito Igro zadovoljila ljubljanske ljubitelje nogometa. Ce bi Blaznik ln še lz- Crvena zv. Vojvodina Hajduk Partizan Dihamo BSK Zagreb Radnički Budučnost Velež Vardar sPartak Sarajevo Lokomotiva LESTVICA 26 17 28 16 26 12 26 10 26 10 26 26 26 26 1 4 26 10 2 66:23 64:38 39:45 41:47 38:47 44:57 30:44 44:46 30:52 44:64 Pontonski most prek Ljubljanice tekmovalcem ni delal preglavic. Posebno 8e zato ne, ker je pred mostom okrepčevalnica ln so tako osveženi nadaljevali Se preostalo slabo polovico poti do cilja Tudi invalidi sodelujejo pri Festivalu telesne kulture. Na včerajšnjem tekmovanju v plavanju na stadionu Kolezija so se glede na svoje poškodbe Izkazali kot zelo dobri plavalci, pa tudi v vaterpolu so pokazali dokajšnje znanje. Slika prikazuje prizor s tekme med Ljubljano ln Mariborom, ki se je končala z neodločenim rezultatom 3:3 Madžarska: Bolgarija 4:1 (3:0) Ožanič najboljši pri članih - Cajhen pri mladincih Ljubljana, 23. junija. Dane© dopoldne so bile na ulicah okoli Tabora tradicionalne kriterijske dirke. Rezultati: člani: Ožanič (Lokomotiva Jlb) 51* točk, Božnik (O) 45, Cvejin (BPK) Verzel (Rog) 30, Bogovič (Zgb) 10, itd 8’ (Šport Skoplje) 5 »Ljubljana« prvak Slovenije Mladinci: Cajhen (Rog) 42 točk, No-vak (Rog) JJ, Cikovič (Torpedo) 24. Ste-I biovnik (Ilirija) 11, Jurman (Koper) 4 Itd. Kranj, 23. junija. V Kranju Je bilo dan«, ln včeraj prvenatvo Slovenije za mladince v košarki. Nastopilo je devet ekip ln sicer Branik ln »Maribor« ir Maribora, »Celje«. Odred, Olimpija, »Ljubljana« ln Svoboda la Ljubljane ter Medvode ln do- mači Triglav. V skupinah ao bili doseženi naslednji rezultati: Druga skupina: Olimpija : Svobod, 42:28. (25:11), Olimpija : »Celje« 62:44 (23:23), »Celje« : Svoboda 47:44 (27:23). 1. Olimpija. 2. Celje, S. Svoboda. Tretja skupina: »Ljubljana Odred 36:33 (32:18). »Ljubljana« : Medvode 57:31 (28:11) ln Odred : Medvode 42:23 (24:9). 1. Ljubljana, 2. Odred. 3. Medvode. Finalno skupino so tvorili prvoplaslranl, drugo- plaslranl lz vsake skupine pa so Igrali za četrto do lesto mesto, tretjeplasiranl pa za sedmo do deveto mesto. Rezultati finalne skupine: Olimpija : Branik 48:32 (29:16), »Ljubljana« : Branik 64:50 (27:27), »Ljubljana« : Olimpija 46:40 (23:11). Druga skupina: Odred : »Maribor« 57:44 (23:18), Odred : »Celje« 60:31 (31:14), »Maribor« : »Celje« 60:39 (33.13) Tretja skupina: Triglav Svoboda 56:42 (17.15), Triglav Medvode 20:0 (brez borbe), Medvode : Svoboda 31:30 (20:19). Končni vrstni red prvenstva je naslednji: 1. »Ljubljana«, 2. Olimpija, 3. Branik, 1 Odred, 5. »Maribor«, 6. »Celje«, 7. Triglav. 6. Medvede, 9. Svobode- VSI TIŠCE V CENTER Obrtnikov nekaterih strok je v Mariboru preveč, pred- ! gospodarila, če bi se kolektivi po-mestja pa so kljub temu brez potrebnih delavnic 'trudili, da bi bili potrošniki za- Obrtništvo v Mariboru ne dohaja razvoja ostalih panog. Ne samo, da Je obrtnih delavnic nekaterih strok v mestu premalo, tudi druge stroke, o katerih pogosto slišimo, da so preštevilne, nimajo v predmestju dovolj delavnic. Obrtniki preveč silijo v središče mesta, čeprav tudi ljudje v predmestju imajo za njih mnogo dela. Zato morajo prebivalci predmestja h krojačem, šiviljam in čevljarjem — da ne govorimo o bolj kritičnih strokah — v oddaljeno središče. V SREDISCU JE BOLJŠA 2ETEV? dovoljni z njihovimi uslugami. Enake možnosti so tudi za šiviljsko, čevljarsko in še kakšno drugo stroko. Večji obrtni kolektivi bi lahko imeli ustrezno delavsko upravljanje, posebno če bi upoštevali doslednejše izkušnje nekaterih socialističnih obrtnih podjetij. Zadovoljni pa bi bili tudi prebivalci mariborskih predmestij. J. P. Arheološko raziskovanje v Ormožu Pod vodstvom Mestnega muzeja v Ptuju •o v teh dneh pričeli v Ormožu z arheološkimi izkopavanji. Tako letos že tretje leto raziskujejo prazgodovinsko naselbino. -a Strela zanetila požar V petek približno ob dveh zjutraj je strela udarila v gospodarsko poslopje malega posestnika Štefana Ferčaka v Zgornji Velki v šentiljski občini. Vzlic deževju ae je naglo razvnel požar. Zgorel je hlev ln v njem ena krava, škodo cenijo na okrog 120.000 dinarjev. Vj. K. Dva utopljena v Dravi Maribor, 23. Jun. — Iz Drave v bližini Vuzenice so te dni potegnili dva utopljenca moikega spola. Doslej še niso uspeli ugotoviti njune identitete. VJ. K. Mož z belo palico gospodarsko utrdilo in ima tudi ustrezno delavsko upravljanje. Zasebni obrtnik odloča sam, .. Podobn° bi lahko tudi kroja- kje si bo uredil delavnico, če le fka stilistična obrtna podjetja, dobi prostor zanjo. Zato ga razen s.° v spec3lšču mesta’ ustanovila z nasveti ni mogoče usmeriti v sv°le obrf3e v Pftj.^estjih. _ V predmestje. Nasveti pa ne zale- Predrnestmh obratih bi bila stalno , SSKkoE b%t“TJ-letai »lepi dr.Leopold Bobi« z Goriškega se počuti di v svoji okolici. Gorje mu, če v slabši sezoni- Ce bi dobil obrat se mlad in poln ustvarjalne moči. — Pripravlja obse jim zameri, ker bo ostal brez Preyef naročil, bi nekaj lahko sežno študijo spomenikov na politični in družbeni usluge, in Še iz predmestij bodo VS1 , zmerom sorazmerno Nov« Gorica, junij«. - Lepše in udob- Šičeve knjige dosegel, da bi ta panj spo-nrišli H meri Tam ffa H nit/n nn Zaposleni; obrat pa bi lahko dobil n®lie življenj«, ki ga prinašata razvoj teh- znali in se ga oprijeli tudi italijanski čebe- prisu arugl. lam ga aoigo ne lt_ L1 nike in znanosti, tudi »lenim Hudem Isti« larji. Zveza čebelarskih društev Slovenije je v priznanje za njegove uspehe in delo piiaii Uiugi. AB1I1 g« uuigu TO pomox tudi v delavcih Ao hi nike ,n »»"Ortl. tudi slepim ljudem lajša bodo spoznali vsi, zato bo laže :ua/ v aelavcln> c® bi njlhov, teBobe. N, gre », zmer>, u Z(J_ , | , _ mi« — i.« gr. g« zmeraj z. zu- je v priznanje za njegove uspene m delo zaslužil na račun slabše kakovosti 7? . 7 ® prostore. Takšna nanje člnitelj«, važne Je tudi žvljenjsk« vo- na področju čebelaratva dr. Bobiča pohvalila ali višje cene. Za predmestja naj bi torej poskrbeli socialistični obrtni obrati. Socialistične delavnice pa se bolje obnesejo, če imajo večji delovni kolektiv. V majhnem obratu je navadno evidenca pomanjkljiva obrtna podjetja bi lahko uspešno h* ln Vitalnost vsakega posameznika, ki ga s posebno izjavo Je usoda tako ’ kruto udarila. Eden takih Kljub starosti in raznim težavam pa ^ljudi s polno ustvarjalno močjo In skoro ima dr. Bobič že obilo načrtov. Pravi, da mladenlikim zanosom Je slepi dr. Leopold pripravlja več predavanj o raznih strokov- IZPRED MARIBORSKEGA SOOlščA Bobls 1 Goriškega. nih vpražanjlh s področja kmetijstva In če- | Star je 73 let, po poklicu pa doktor belarstva, napisal pa bo' tudi spomine o ClirJnn trnennrlnt*rr»n ¥«» prava. Pred vojno so mu oblasti onemogo- ' razvoju političnega, kulturnega in družbe- guspuuurjenje čile opravljanje poklica In se Je zato po- nega življenja na Primorskem od leta 1900 Konec leta 1934 ie no.tal Hinltn vmr evetll čebeljarjenju. Bil Je eden najbolj dalje, seveda .če mu bodo zdravje in raz- mlnšek poslovodja svojčas priljubljene ma- “ PiŠe V P°sebn° KINO »UNION« Francosko-ltalljanskl barvni Olro »NANA« Tednik: F. N. St. 25. Predstava ob 16, 18.30 in 21. Ob 10 matineja ameriškega filma -Spremeni skrb na veselje«. - Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD« AmerlSkl film W E E K E N D V WALDORFU Predstava ob 20.30. V glavni vlogi Ginger Rodgers, Lana Turner, Wal-ter Pldgeon ln Van Johnson. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. in kontrola ovirana, zato se za- rlborske okoliške gostiln« "»Pod'pohor- n* P“Snlklb v Julijski krajini Imel že 240 mapo, v vrste, ki jih razmejujejo tanke ko- posleni delavci okoriščajo Z druž- i je™ v Radvanju. Dasi ni Imel z. to avoja 1 NJe9ov rokopis potem dobro- r službeno mo«tn nrav noh»n. blllno 60 stotov medu. Zaradi »t«ro«ti in srčni ljudje prepišejo na stroj. Dr. Bobič benimi sredstvi. Tudi O delav- se ,e poflumno ,ot|, 00sia 7,n,^.’ slepote zdaj ne more več 'čebelarltl, zato se bo vzlic starosti kmalu začel učiti tudi skem upravljanju V socialistič- ro, da Je bila njegova žena nekdai nata- p‘ tollko vtf piit' Prav zd,J 1* z*ključll Braylove pisave za slepe. M. D. nem smislu ne moremo onvnriti karica. prevod knjige znamenitega slovenskega če- nem smislu ne moremo govoriti. Zato ljudski odbori niso navdušeni za majhne socialistične delavnice. PO VZGLEDU MESTNIH BRIVNIC Hinko Ferminlek Je posloval v gostilni mi3*,?.1 a , *nld«rll6a “ le poldrugo leto. Tedaj pa Je bilo “gotov- »Moderno čebelarstvo, v ljeno, da Je s svojim nevestnim in do ,v*«buJ* ,PrlbI *n0 ” skrajnosti lahkomiselnim delom povzročil za .•»“* "«"r*T ‘ 3° "J *11 897.803 din poslovne Izgube. Podjetje Je j p *kl, lt*llJ"n,k' zalolbl. Knjig« prešlo v likvidacijo In gostlnikl obrat, ki lm* , a, k ^ V',nd" P°' bi moral biti visoko aktiven, je bil zaprt. ™nl hkrati tudi pomemben prlspevek h prlzs-Proti Ferminiku Je bila uveden. k.zenVk. 2.1«»“”"° J* JUfl°" opiian preiskav«, ki Je ugotovila čudovite. »tvari. *,aviJ° . ... . . .. Poslovodi. Ferminlek bi mor.l .krhati v " J? 4° “dnAlh Podrobnosti Vzlic navedenim pomanjklji- Poslovodja Ferminlek bi moral skrbeti za : .ihi,:, u, - vostim bi lahko pomagali tudi “b»v° tpr°daiP;r.vm31?0^^* r,bl3,3° v Avstrijk jugo.uviji^n prebivalcem predmestij. Za zgled, pervl, v Maribiru, k^or bi mor.i ™.k. iu“3*w k”3lnJ °””tr“ irH™ A -o - » servis v Mariooru, Kumor di morai vsukc _ . . . . ,___ I kako je to možno narediti, lahko tri dni dostavljati vso dokumentacijo. Tega Bobič pr,vi’ di bl rad • Žnidar- služijo mariborske Mestne briv- *-ve d) za študij italijanščine na univerzi v Padovi — l 2. Pravno-gospodarska fakulteta: a) za gospodarski oddelek - S b) za pravni oddelek - 5 3. Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo In veterino: a) za agronomski oddelek - 1 4. Visoka šola za telesno vzgojo: 3 štipendije 5. Višja pedagoška šola: a) za študij slovenščine — š b) za študij matematike - 4 c) za, študij glasbe - S S. Dveletna gospodinjska šola — Groblje - 3 štipendije 7. Knjižničarska šola - 3 štipendije Prosilci naj vlože pravilno kol-kovane prošnje ln naslednje priloge: 1. prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenem Izpitu; 2. potrdilo o vpisu v Solo; 3 .potrdilo o lmovinskem stanju; 4. družinski list; 5. potrdilo o prejemanju otroških doklad. Komisija ne bo upoštevala prošenj, katerim ne bodo priložene vse zahtevane priloge, ln prošenj dijakov ali študentov šol, ki niso zajete v razpisu. Rok za vlaganje prošenj je do 10. julija 1957. - Komisija ne bo reševala prošeni, ki bodo dospele po navedenem roku. Okrajni ljudski odbor Koper Komisija za štipendije Imel za godbenike in pomožno etrežno osebje v gostilni. Tako Je bil pred aodl-Ičem obsojen, da J« s svojim malomarnim delom povzročil v podjetju 870.803 din izgube, katero mora seveda plačati v likvidacijsko maso. Razen tega pa je bil obso- reja na Primorskem. Razen naštetih so umrli v Chicagu Marko Vraničar,' star (3 let, doma lz Slanovca pri Metliki; v Waukeganu Franc Malovašlč, star 71 let, doma lz Horjula: v Ratdnu Janez Pavlič, star jen ie na 10 mesecev zapora, vendar po- 82 let; v Cie Elunu Gregor Butala, gojno za dobo treh let. Sodilče je upo- star 80 let, doma od nekod lz Bele »Rad M bil Se koristen član Itevalo njegove težavne družinske razmere krajine; v Meadowu Landsu pa Jože « nravi »leni dr I ennnlrl in resno pripravljenost, da povrne vso po- Merše, star 79 let, doma te vasi Šmihel «UIDe>« Pravi Slepi ar. Deopoia vzročeno Ikodo. R. O. pri Postojni. 1 BODlO KINO »KOMUNA«: premiera jugoslovanskega fillfca »Tuja zemlja«. Tednik: F, N. 25. Predstave ob 17, 19. in 21. KINO »SLOGA«; premiera ameriškega barvnega filma »Sin Ali-Bahe«. Predstave ob 17, 19 in 21. V glavni vlogi: Tonv Curtis. KINO VIČ: ameriški film »Spremeni skrb na veselje«. Predstave ob 17, 19. in 21. V glavni vlogi: Stan Laurel in Oliver Hardv. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje. KINO »SOČA«: amer. film »Klic divjine«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO LJUDSKE MILICE, Kotnikova 8 predvaja angleški film »Kapetan Kidd«. Predstavi ob 10 in 15. KINO »TRIGLAV Ameriški barvni film »SAN ANTONIO« Tednik. V glavni vlogi Errol Flynn ln Alexis Smith. Predstave ob 16, 18 in SO. Prodaja vstopnic od 18 dalje. KINO »LITOSTROJ«: nemški film: »Stotnik in njegov junak«. Tednik »F. N. št. 23«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »ŠIŠKA« Italijanski film Filumena Marturano V glavni vlogi litina de Flllppo ln Eduardo de Flllppo. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo danes. RADIO LJUB Spored za ponedeljek, dne 24. Janija 1897. DNEVNE NOVICE Poročila: 9.09, 8.00, 7.00, 8.00, 10.00, 15.00, 19.00, 17.00. 19.30, 22.00 In 22.55 9.00-7.00 Dobro jutro, dragi poalu-ialcl (pisan glasbeni spored) - vmes ob 6.30-6.40 Reklame - 6.40-6.45 Naš jedilnik - 7.10-8.00 Zabavni zvoki - vmes ob 7.30 — 7.40 Mladim ‘ poslušalcem o počitnicah (8.00 — 11.00 oddaja na valu 202.1 m in 98.9 mHz) — 8.05 Jutranjj divertimento - 9.00 Utrinki iz literature. - France Bevk: Kresna noč — 9.20 Za staro in mlado - 10.10 Koncert solistične glasbe — 11.00 Za dobro voljo - 11.25 Tri operne uverture - 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih — Anton Staničič: Mali morski ropar - IV. — 12.00 Opoldanski koncertni spored — 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Marolt: Pripravimo se za mla-čev - 12.40 Od popevke do popevke — 13.15 Godba Ljudske milice Vam igra vesele melodije — 13.30 Od Cola Porterja do Irvinga Berlina (spored zabavne glasbe) — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.40 Saksofon igra Srečko Dražil, pri klavirju Dana Hubadova - 16.00 V svetu opernih melodij — 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Kulturni pregled — 18.15 Logarski fantjt Vam igrajo in pojo - 18.40 Posebna oddaja: I. slov. festival telesne kulture — 19.10 Zabavna glasba, vmes reklame —I 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.15 Igrajo domači zabavni ansambli - 23.00-23.15 in 23.30 — 24.00 Oddaja za tujino (Prenos iz Zagreba) II. program 14.00 V glasbi po svetu — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved 15.10 Ljubljanska kronika In obvestila — 15.25-16.00 Naši /.bori pojo - 22.15-1 23.00 Nočni operni spored. ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA Zdravstveni dom Slška: dr. Well-goni Marko, Černetova 31. tel. 33-831. ln 22-881. »ULTRAGINc — šport krema je prvovrstna mastna krema. Tudi tvoja koža potrebuje hranive snovi, ki jih vsebuje »ULTHAGIN« - šport krema. »FLEX< dobiš pri trgovcu, kjer kupuješ za svoje gospodinjstvo. Zahtevaj >FLEX«, če hočeš kvaliteto. Idealno čisti mastne madeže. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Torek, 25. Junija ob 30: Willlam Inge: »Avtobusna postaja«. Izven. Zadnjikrat. Četrtek, 27. junija ob 20: Alojz Remec: »Magda«. Izven. Zadnjič. Sobota, 29. Junija ob 16 ln 20: Alojz Remec: »Magda«. Gostovanje v Kočevju ob priliki proslave -Tedna rudarjev«. Obe predstavi na odru Svobode-rudnlk Kočevje v Salkl vasi. Nedelja. 30. 'junija ob 16 ln 20: Wil-llam Inge: »Avtobusna postaja«. -Gostovanje v Kočevju ob priliki proslave »Tedna rudarjev«. Obe Žredstavl v Seškovem domu v Ko-evju. - Zaključek sezonel KINO 8TOR2IČ: ameriški barvni film »Steza slonov«. Predstavi ob 17.30 in 20. V glavni vlogi Elizabeth Taylor in Dana Andretvs. »LETNI KINO: ameriški barvni film »Poslednji Komanč«. Predstava ob 20.30. Pege vam zagotovo odstrani Pegesan 1 krema. Odklanjajte v trgovinah nadomestila in zthtevajte originalni PEGESAN z rdeče-zlato etiketo. Očarljive oči dobite z nporabo »Rlm-mel« tuša ali kreme za trepalnice, ki postanejo večje in bolje rastejo. Dobite povsod v drogerijah. Zadnji krik francoske mode — tri svetle barvne šminke so dobile drogerije v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju in Novem Mestu. /loalltnoT^ 2 BLEDA KINO BLED: ameriški barrni film »Upor na ladji Caine«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Humphrey Bogart, Jose Ferrer, Van Johnson m Fred MacMurrav. Vest) z lesenic ln okolice Zdravniško dežurno službo ima na Jesenicah dr. Alojz Jenko, Cesta bratstva ln enotnosti. KINO »RADIO«: ameriški barvni film »Dvoriščno okno«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi James 8tewart, Grace Kellv in Wendefl Corey. »PLAVŽ«, zaprto! KOROŠKA BEIA: francoski barvni lilm »Pustolovščine Seviljskega brivca«. V glavi vlogi Luis Marianno in Lolita Sevilla. Pred»ta-a ob 19. Samo danes' PBEDAVANIA Društvo gradbenih Inženirjev ln tehnikov priredi v ponedeljek, 24. Junija 1957 ob 20. url v dvorani Sekretariata IS za splošne gospodarske zadeve, Ljubljana, Gregorčičeva 25. predavanje s predvajanjem filma o naj-! novejših ln najmodernejših gradbenih strojih (o stolpnih vrtljivih žerjavih, o hidravličnih bagrih, o betonskih si-losih ln mešalcih Itd.), Id Jih Izdeluje velika nemška tovarna za gradbene žerjave Hans Ltebherr, Maschlrerf-fabrik, Blberach/Rlss. Govoril bo konstruktor ing. Schnatbaum. - Razen tega bo še diskusija o odličnih, na svetovnem trgu vpeljanih opažnih nosilcih firme Htlnnebeck. Dilsseldorf, Achenbachstrasse 7. - Gabimo vse člane ln vse ostale, Id ae zanimajo za gradbeno mehanizacijo. KONCERTI V četrtek, dne 27. t. m. koncert skladb KLUBA KOMPONISTOV na Akademiji za glasbo. Na sporedu dela Bo- XIX» V >m»n»»4a DatoUa la Svahnln in le JI. aemijl ZB giasoo. apurruu ucio utr Žiče. Lampreta, Petriča la Srebotnjaka. Solisti Boris Čampa, Borut Lesjak in Samo Smerkolj. Dirigira Samo Hubad. Vstopnice od 60 do 180 din pri blagajni Samo Smerkolj Vstopnice od it, .«» Slovenske Filharmonije. GLEDALIŠČA •LOV. NARODNO OLEDALIBCB DRAMA Ponedeljek, 24. Junija ob 30: Nash »Mojster za dež«. Abonma E. Ob 20: v Operi: Potrč: »Krefll«. — Abonma B. Torek, 25. Junija ob 20: Nash: »Mojster za dež«. Abonma U. Sreda, 36. Jun. ob 20: Nash: »Mojster za dež«. Abonma K. Četrtek; 27. Jun. ob 20: Potrč: »Krefli«. Abonma G. Petek, 28. Jun. ob 15.30: Nash: »Mojster za dež«. Abonma Petek n popold. Ob 15.30: v Operi: Potrč: »Krefli«. Abonma Petek I popoldanski. Ob 20: Nash: »Mojster za dež«. — Abonma F. Sobota. 29. Jun. ob 20: Nash: »Mojster za dež«. Abonma D. i Ob 20: v Operi v primeru lepega vremena: Potrč: »Krefli«. Abon- , ma C. ! Sporočamo abonentom reda B, da Imajo predstavo Potrčevih »Kreflov« v ponedeljek zvečer v Operi ob 20. url, abonenti reda Petek I. Imajo Potrčeve »Krefle« v petek popoldne ob 15.30 v Operi, abonentom reda C pa sporočamo, da imajo Potrčeve »Krefle* v soboto zvečer ob 20. url v Operi samo v primeru lepega vremena. OPERA Ponedeljek. 24. Junija ob 20: Potrč: »Krefli«. Dramska predstava. Abonma red B. Torek, 25. Junija ob 20: Dvofak: »Ru-salka«. Abonma red H. (Zadnja abonentska predstava te sezone.) Petek. 28. 1umja cb 15.30: Potrč: »Krefli«. Dramska predstava za abonma red Petek popoldanski I. Sobota, 29. lunlja ob 20: Potrč: »Krefti«. Dramska predstava. Abonma red C. Ob 20.30: Hrlstič: »Ohridska legenda«, v Križankah, v okviru Ljubljanskega festivala. Abonente SNO. ki bodo Imeli v tem tednu dramske predstave Izjemoma v operni hiši (v ponedeljek red B, v petek red Petek I ln v soboto red C), prosimo, da zasedejo številke opernih sedežev po abonentski izkaznici ln ne dramskih. Tisti abonenti pa, ki so v teh redih abonirani samo na Dramo, prosimo, da se pred pričetkom zglasijo pri blagajni. Id jim bo nakazala sedež za Opero. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 29. Junija ob 18.30: Igor Tor» kar: »Pozabljeni ljudje«. Abonma Torek popoldanski. Vstopnica so tudi v prodaji. Četrtek, 27. Jun. ob 20: Sldney Howard: »Pokojni Chrlstopher Bean«. Abonma LMS m. (Nadomestilo za prekinjeno predstavo 18. IV. 1957.) — Davenport - Arčon. Sobota, 29. jun. ob 30: Anny Tlchy: »Vselej sta dve možnosti«. Izven — Zaključek sezone. S posojili Mestne hranilnice ljubljanske se gradi, obnavlja in dopolnjuje MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Ponedeljek, 24. junija lekarna »Melje«, Meljskn cesta 2. Torek, 25. junija lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO PARTIZAN: Ameriški film: »Maščevanje«. UDARNIK: Mehiški film: »Ko bom odšel«. 8LOV. NARODNO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 24. junija: zaprto. Torek, dne 25. junija ob 20. uri: Shaw: Pygraalion. Red B. Nekaj sedežev in stojišč ▼ prodaji. , CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 24. Jun. ob 20: Prežihov Voranc: »Pernjakovi«. Gostovanje v Brežicah. Torek, 25. Junija ob 20: Hans Holt: »Specialist za srce«. Torkov abonma in izven. Sreda, 26. Jun. ob 20: Prežihov Voranc; »Pernjakovi«. Izven ln za sindikate po globoko znižanih cenah. Četrtek, 27. Junija ob 20: Hans Holt: -Specialist za srce«, četrtkov abonma in izven. Petek, 28. junija ob 20: Hans Holt: »Specialist za srce«. Izven in za sindikate po globoko znižanih cenah. Sobota, 29. junija ob 20: Hans Holt: »Specialist za srce*. Sobotni abonma in Izven. Nedelja, 30. junija ob 15.30: Hans Holt: »Specialist za srce«. Nedeljski abonma in izven. KINO »UNION«; jugoslovanski film »Ni bilo zaman«. »METROPOL«: ameriški film »Na morilčevi sledi«. V glavni vlogi Danny Clark, Edmond 0'Brien, Virginia Mayo in Viveca Lindfords. »LETNI KINO«; angleški film »Tri korake do vela!«. TZ R0RASKE SLATINE Francoski film »Prijateljice noči«. V glavni vlogi Francoise Arnoul. VESTI 12 TRBOVEU »DELAVSKI DOM«: nemški, barvni film »Piroška«. »SVOBODA-TRBOVLJE II«: ameriški barvni film »Rdeče podveze«. Več raznašalk ali raznašalcev sprejme takoj za raznašanje časopisa UPRAVA »LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA« - Ljubljana, Kopitarjeva 2/L PODJETJE T 1 EX PORT-IMPORT Jadran v sežah. sprejme v službo: SEKRETARJA PODJETJA POGOJI: najmanj S let prakse v zunanji trgovini VEČ ADMINISTRATIVNIH MOČI POGOJI: najmanj 2 leti prakse v administrativnem delu z znanjem strojepisja Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje za sprejem naslovite na upravni odbor podjetja. 2086 Trgovsko in uvozno železninorsko podjetje METALKA LJUBLJANA • PARMOVA 33 sprejme: • diplomirane ekonomiste — komercialiste • vodjo administracije — tajnico podjetja s perfektnim znanjem stenodaktilografije in enega tujega jezika • tri komercialne uslužbence s primerno trgovsko prakso ali z ekonomsko srednjo šolo • več trgovskih pomočnikov lahko tudi iz drugih strok, ki imajo veselje, da se priučijo v železninarski stroki • nekvalificirane in polkvalifictrane skladiščne delavce Nastop službe lahko takoj ali po sporazumu. Plača po dogovoru. Osebne ali pismene ponudbe sprejema tajništvo podjetja. »,Bt 1B ttgk> (»goni,no-založniško podjetje -Ljudska pravica-, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. telefon 89-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Tomšičeva l priti., telefon 20-507 ln 22-621 - KiBhuta rubriki Nazorjeva ulica rni. telefon 21-887 - Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 89-181 - Telefon ga naročnino 31-030 ln oglase 31-358 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna (kulturna r o naročnina 250 din, ga tujino 500 din - Teko« račun 60-KB-6-2-1893 - Poltni preda) «2 - Poštnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo ZA OBČINSKI PRAZNIK ČRNUČ ČESTITAJO VSEMU . PREBIVALSTVU OBČINE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE LMS TER DRUGE MN02ICNE ORGANIZACIJE IN KOLEKTIVI PODJETIJ NA OBMOČJU OBČINE Na obletnico dneva, ko je od§}a prva skupina ljudi v gozdove Rašice v partizane proslavljajo v Črnučah občinski praznik Bilo je tncseca junija 1941. leta. Okupator se je že kar udomačil na naši zemlji in začel uvajati svoje uničevalne metode. Toda naši ljudje niso upognili svojih hrbtov pod težo okupatorjevega škornja. Komunistična partija je pozvala vse poštene ljudi, naj se uprejo okupatorju z vsemi silami in tudi z orožjem. Vse napredne sile so se zbrale okoli Partije, ki je prevzela vodstvo oborožene vstaje. Tudi v Črnučah so se pripravljali ljudje na vstajo. Zbirati so začeli orožje, zdravila In hrano. Komunisti in skojevci so organizirali obveščevalno službo za primer aretacij, ki jih je izvajal Gestapo dan na dan. Nemci so čutili, da ne bodo mogli tako z lahkoto upogniti volje In borbenega duha upornega naroda. Zato so izvajali vse hujše in hujše represalije nad nedolžnimi ljudmi. Okupator Je nekje zvedel za črnuške komuniste. Hotel jih je uničiti na mah. Pripravljal Je masovne aretacije, za katere so zvedeli tudi obveščevalci iz Črnuč. Dne 24. junija 1941 so pravočasno odšli v gozdove Rašice in tu ustanovili svojo rašiško četo. Okupatorju ni uspelo aretirati niti enega komunista Iz Črnuč. Ta datum, 24. junij 1941, je pomemben za črnuško občino, saj se je začela s tem dnem vstaja nepokor-Jenih črnuških prebivalcev, ki je dobila še večji razmah v avgustu in septembru, ko se Je rašiški četi priključilo še 10 nadaljnjih borcev. Akcije rašlške čete In odhod posameznikov v partizane so okupatorja močno vznemirile, sa je sam razširjal govorice o velikanski moči rašiške čete, čeprav je ta štela le 50 borcev. Te govorice , so bile okupatorju potrebne, da1 je lahko povečal ln stopnjeval teror nad nedolžnim prebivalstvom. Svojce partizanov je Iz- seljeval v tujino ali pa jih zapiral v zloglasna taborišča. Končno je 18. septembra 1941 požgal tudi vas Rašico. Črnuška občina je dala v času NOB tudi svoje žrtve za svobodo. Skupaj je padlo v borbi za svobodo 115 najboljših borcev, od teh so štirje narodni heroji. Kot talci je padlo skupaj 17 nedolžnih žrtev. Danes, ko slavijo v Črnučah svoj občinski praznik, se spominjajo z velikim spoštovanjem tudi svojih najboljših sinov, ki so dali svoja življenja na oltar domovine za svobodo, ki nam je draga, saj je bila odkupljena s krvjo. Razgovor s predsednikom črnuške občine Petra Lešnjaka, predsednika občinskega ljudskega odbora Črnuče, je skoraj težko dobiti nezaposlenega. Kot ključavničarski mojster poučuje na srednji teh- uradu, kjer rešuje občinske go-nični šoli dijake pri praktičnem ( spodarske probleme. Pri njem pouku dneva v delavnicah, pa prebije v Večji del' občinskem Predsednik občinskega ljudskega tajnikom Ivanom Levstekom pre činskega odbora Črnuče Peter Lešnjak z gleduje spored za proslavo ob-praznika smo se oglasili v popoldanskih urah, ko smo mislili, da bo imel več časa za razgovor. Tudi takrat smo našli pri njem stranke, ki so mu prišle potožit svoje težave. Ko smo mu povedali namen obiska, je tovariš Lešnjak začel pripovedovati: -Črnuška občina je razmeroma majhna, saj šteje komaj 4500 prebivalcev. Je pa gospodarsko razvita in dokaj močna in s tem opravičuje svoj obstoj. Kakor v preteklem letu, tako je tudi letos naš občinski odbor sprejel družbeni plan in proračun občine za leto 1957 šele v mesecu maju. Zakasnjeno sprejetje teh planov je povzročila vrsta sprememb v sistemu ugotavljanja in delitve dohodkov gospodarskih organizacij. Dobiček gospodarskih organizacij je v tem letu predviden v višini 254, milijpnov .din, čeprav je bil lani ta dobiček velik 304 milijone din. Dobiček bo nižji zaradi višjih materialnih stroškov in znižanja cen proizvodom v posameznih tovarnah.« -Kakšne gospodarske investicije pa predvidevate v letošnjem letu?« »Sredstva, ki jih predvideva naš občinski proračun, bomo v celoti porabili za gradnjo objektov, ki so jih predlagali občani na zborih volivcev. Predvsem bomo poskrbeli, da bo podaljšana trolejbusna zveza do Črnuč. Do Dola pa bomo vzpostavili avtobusni promet, ki bo petkrat dnevno obratoval v obe smeri. V Črnučah bomo zgradili nov električni transformator, ki je nujno potreben, saj je sedanji že močno preobremenjen. S tem pa bodo dobili potrošniki dovolj električne energije. Tudi most na cesti Črnuče— Sv. Jakob na Ježi bo treba obnoviti še v letošnjem letu in popraviti cesto na vsej relaciji. Zgradili bomo vodni rezervoar v Beričevem, adaptirali šolo v Sv. Jakobu, da bo imela v istem poslopju vsaj dve učilnici in stanovanje za upravitelja, uredili sejmišče in še vrsto manjših del, kot je razsvetljava v Dolu in v ostalih naseljih, kjer še ni popolna itd. Sredstva iz stanovanjskega sklada bomo v celoti porabili za gradnjo stanovanjskega bloka na Črnučah in za adaptacijo osnovne šole v Sv. Jakobu. Ta sredstva pa bomo dajali tudi raznim gospodarskim organizacijam in zasebnikom kot posojilo za gradnjo stanovanj.« »Kaj pa kmetijstvo?« I »V kmetijstvu imamo težave zaradi letošnjih vremenskih ne-| prilik. Povzeli bomo vse ukrepe, da bi kolikor toliko ublažili te j posledice in dvignili klub nesreči, I ki nas je zadela, kmetijsko proiz-j vodnjo na višjo raven. Prav zaradi tega bomo usmerili sredstva investicijskega sklada, ki’ pripadajo kmetijstvu, v dejavnost kmetijskih zadrug. V občini smo zdaj tudi že uredili veterinarsko službo in namestili stalnega veterinarja. Novim kmetijskim zadrugam, kakor tudi že obstoječim, bomo nudili vso potrebno pomoč za njihovo utrditev in pravilno gospodarjenje, i V gozdnem gospodarstvu pa bomo obdržali dosedanje ukrepe omejevanja' sečnje in pravilnega gospodarjenja z lesom ob zagotovitvi pravilnega odnosa organov gospodarske službe. Več odgovornosti pa bodo v bodoče imeli tudi kmetovalci sami, saj so doslej poškropili le 50 odstotkov sadnega drevja v naši občini. Ta malomarnost pa se kaže enako pri zatiranju kolorad- • skega hrošča. Jasno je, da bomo pomagali najprej tistim, ki sami pokažejo in dokažejo s svojim delom, da so to pomoč zaslužili in da so jo vredni.« Ob koncu razgovora s predsednikom črnuške občine Petrom Lešnjakom smo mu zaželeli še mnogo uspeha pri delu za gospodarski razvoj občine ter se mu zahvalili za prijeten razgovor, v katerem nas je seznanil s problemi občine, katere predsednik je. Industrija v črnuški občini razvila in utrdila Nova tovarna BELINKA leži ob vznoiju Podgoriškega hriba in ob asfaltni cesti Črnuče— Šentjakob ter predstavlja s svojimi 14 objekti v vrednosti poldruge milijarde dinarjev arhitektonsko harmonično celoto s svojo okolico. Tovarna je z daljnovodi vezana na celokupni elektroenergetski sistem Slovenije ter ima lasten vodovod velike zmogljivosti. Vrednost letne produkcije, ob zaposlitvi 80 delavcev, bo znašala eno milijardo dinarjev. Vodikov peroksid je v čisti obliki prozorna tekočina, nekoliko večjega površinskega napona od vode In znatne viskoznosti, v tehniki in ilrokl potrošnji se poslužujemo njegovih 3 do maksimalno 35*/# vodenih raztopin. Uporabljamo ga ne le za Izpiranje grla in blondiranje las, po čemer je med ljudstvom poznan, temveč za več kot 35 potrošniškh skupin Industrije, hl-fliene in medicine, n. pr. v tehniki beljenja prirodnih rastlinskih vlaken bombaža, lana, konoplje, jute, kokosa, lofaha; v Industriji živalskih vlaken za volno, plemenito in divjo svilo, dlake, ščetine, lase, spužve; pri predelavi kosti, ribje in slonove kosti, rogovja, pergamenta, črev, strune, kleja, želatine; pri izdelavi umetnih vlaken kot je umetni bombaž, umetna svila, Pe-Ce vlakna in nylon tkanine; v papirni industriji za papir, lesno moko In karton; v industriji lesa za egalizacljo lesa, (umirja In plutovine; v industriji olj in maičob v tehniške in živilske svrhe; v Industriji II-vll pri Izdelavi umetne jajčne beljakovine; v industriji umetnih smol In sintetskega kavčuka; pri proizvodnji kondenzacijskih katalizatorjev; pri utrjevanju terena, cestišč in letališč; v medicinski tehniki kot valeč organske tvarine v raztopinah; v industriji gradbenih materialov za lahki cement, porozni beton, porozni mavec, lahke kamne, Hitre In katalltske mase; v kemični tehniki kot oksidant; za proizvodnjo kisika; za pogonsko tehniko ln drugo. Takšni so stroji in naprave v novozgrajeni tovarni Belinka, ki je začela komaj obratovati dezlnfekt za rane in orodje; za desodori-zacljo v Industriji higienskih sredstev in gospodinjstvu; v kozmetiki za koio. zobe In '«s»; v galvanotehnlkl kot paslvttor In Čistilec: v metalurgiji kot sredstvo za površinsko zaSčIto; v tehniki barvanja kot •MvUalecj v fabrlkacljl alumlnja kot uniče- Delo v podjetju »Jambor« je naporno in zahteva od delavcev vso strokovno sposobnost Podjetje »Jambor« se je razvilo lz servisnih delavnic elektrogospodarstva. Izdeluje daljnovodne jambore In vse ostale Jeklene konstrukcije ter opremo za daljnovode, omrežja, transformatorske postaje in elektrarne, ločilke in varovalke visokih napetosti, transformatorje itd., torej predvsem material za družbene Investicije. Prav zaradi svoje tipične proizvodnje, namenjene družbenim Investicijam, se je podjetje lani ob zoženju Investicijske dejavnosti znašlo v težkem položaju. Organi delavskega upravljanja pa ob tem niso stali križem rok. Z nekaterimi umestnimi ukrepi v proizvodnji predvsem 1 z znižanjem cen, boljšo kvaliteto in novimi izdelki Jim je uspelo razširiti svoje poslovne zveze tudi v druge republike. Lani je bil največji problem pomanjkanje naročil, letos pa pomanjkanje delovne sile, predvsem kvalificirane. Letos je podjetje v prvem četrtletju s Isto delovno silo doseglo za 120*/* večjo i realizacijo kot lansko leto. Po sedanjih Izg led ih bi mogli proizvodnjo še veliko povečati, saj so kapacitete Izkoriščene komaj 50*/«.Tega pa ne bo mogoče doseči . brez povečanja delovne sile. Novih delavcev • pa ni mogoče dobiti brez stanovanj. Tako Je danes stanovanjsko vprašanje prvo vprašanje, ki ga Je treba rešiti v zvezi z nadaljnjo razširitvijo proizvodnje tega podjetja, ki Ima za to vse ostale pogoje »ELMA« - tovarna elektromateriala -Črnuče je bila ustanovljena leta 1948, ko se Je v naši državi pokazala velika potreba po elektromaterlalu pri elektrifikaciji ln obnovi naše države. Podjetju so bili dodeljeni objekti, ki ao bili prvotno grajeni v druge namene. S tem so bili otežkoSenl proizvodni proceal, ker proizvodnje ni bilo i mogoče organizirati na moderen način. 2e I od začetka Je podjetje stalno osvajalo nove I artikle In a tem povečalo aaortlman artiklov I v grupi instalacijskega materiala. Težave, ki so nastopale, so bile predvsem v pomanjkanju strokovnega kadra, katerega še danes primanjkuje. Ob ustanovitvi Je bilo v podjetju za-poslenih 80 delavcev in uslužbencev, danes pa zaposluje že 533 delavcev In usluž-bencev. . Brutto produkt Je znašal v letu 1049, po takratnih cenah 34,570.000 din v letu 1956 pa 2e 875,000.000 din. Kljub raznim težavam, ki Jih Je podjetje Imelo v teku razvoja, je doseglo ugled ne samo na domačem tržišču, temveč tudi izven države. Zaradi dobre kvalitete in obširnega asortimana danes že izvaža del proizvodnje v naslednje države: Grčijo, Indijo, Iran, Jordanijo, Egipt. Sirijo. ZSSR, Paragvaj, Kuwalt, Holandijo. Podjetje Izdeluje serijsko elektromate-rlal, cevi za polaganje električnih napeljav in pribora zanje (izolirne cevi. trakove, platno, svilo In papir), elektrotermične aparate (likalniki), Izdeluje pa tudi vse vrste transformatorjev v serijah in po naročilu, električne varilne aparate In uslužnostno previja ter popravlja električne stroje. • .. T°vama Je na skrajnem robu teritorija občine Ljubljana-črnuče, ob republiški cesti Ljubljana—Litija. Njeni proizvodi so vse vrste suhih barv za apno, olje, klej, cement in fasado, ter steklarski kit. Melje pa tudi razne minerale za steklarsko in kemično Industrijo, ter za proizvodnjo oljnatih barv. Podjetje Je bilo ustanovljeno 1 U..1883 ,n PrlCel° obratovati v bivših mlinih za žito. Glavni pogoji za obstoj tega podjetja so bili do danes: cenena vodna sila In v bližini nahajajoči se izkopi naravnega okra In škriljca. Podjetje Ima v svojem sestavu tri obrate, ki imajo vsak svoj vodni pogon in so razmeščeni na razdalji 1,5 km vodne struge Mlinščice. Predvojne kapacitete produktov so bile okrog 800 do 1000 ton letno. , Po osvoboditvi Je podjetje pričelo obratovati s polno kapaciteto In Je do leta 1950 i uspelo povečati svojo proizvodnjo produktov na 1500 ton letno. Kljub zastarelemu strojnemu parku Je kolektivu uspelo (saj je bil zadnji stroj nov leta 1928), da Je še letos planiralo 2000 ton proizvodnje. To se pravi, da Je podjetju uspelo povečati proizvodnjo Iz predvojne dobe za okrog 110*/# In zaposliti od prejšnjih 30-35 delavcev ln uslužbencev na 58 v letošnjem letu. Težave, katere Je moralo podjetje pre- , mag ati v tej dobi po osvoboditvi so zelo velike In Je treba pripomniti, da je vse, kar se je naredilo za izboljšanje proizvodnje, kolektiv finansiral iz lastnih sredstev. Da se podjetje bori še z velikimi težavami je vzrok pomanjkanje višjega atro-kovnega kadra, ozka grla v proizvodnji, pomanjkanje sušilnih naprav, ker podjetje sploh nima sušilnice za sušenje aurovin ln se vse suši na soncu, v slabem vremena podjetju sploh ni mogoče redno obratovati. V veliko primerih mora celo produkcijo ustaviti, »da se zjasni« in posije sonce. * Industrija opeke Ima v Črnučah že stoletno tradicijo. Prvotni prlmltlvitl obrati so bili postavljeni na travniku »Trata v Gmajni ter v bližini »edanjih objektot. Z Izdelovanjem opeke ao s« ukvarjali Jttnl' Jani. ki so hodili za tem zaslužkom v naše kraje. Kasneje, z razvojem Industrije, so pprljell te stroke tudi domači delavci. Sedanja opekarna je začela z obratovanjem 12. aprila 1928. dokončno zgrajena ln otvorjena pa je bila dve leti kasneje. V tem obratu so izdelovali zidno in strešno opeko s stroji. Opekarna je Imela zaradi .slabih strojev (nabavili so že rabljene) in majhnih sušil zelo omejeno kapaciteto okoli 500.000 komadov letno. Že pred drugo svetovno vojno so morali opustiti proizvodnjo strešnikov zaradi slabe predelave gline a tedanjimi stroji. Po osvoboditvi je bilo podjetje pod se-kvestrom do druge nacionalizacije leta 1948, ko se je pridružila državnim gospodarskim podjetjem. Se to leto je bila kapaciteta podjetja s povečanjem sušilnega prostora in zgraditvijo sušilnic zvišana .z* 150 •/•. I*>grajeni so bili tudi pompžn| r objekti, garaže, kopalnice in skladišči^investicijska dela pri sušilnicah so se ' nadaljevala tudi še v letu 1949. Naslednje leto Je podjetje pričelo graditi veliko upravno-stano-vanjsko zgradbo, kjer so nameščena delavska stanovanja in pisarne. Stavba Je bila dokončana leta 1951, veliko, večino stroškov je nosilo podjetje samo. Podjetje v sedanjem stanju predstavlja enega najbolje urejenih opekarskih obratov v Sloveniji, po kakovosti izdelkov pa prekaša mnoge druge večje obrate. Razen zidakov Izdeluje stropnike In votlake odlične kvalitete,, Letna kapaciteta se je dvignila na blizu 3 miljone enot. od tega 80 */• zidakov in 20°/e votlih Izdelkov. Razmerje med zidaki In votlimi elementi pa se bo še povečalo v korist zadnjih, brž ko bo na razpolago dovolj sušilnic. Predvsem pogreša podjetje umetne sušilnice ki bi omogočila podaljšati obratovalno dobo. Podjetje ima zaradi zadostnih zalog kvalitetne gline In zaradi ugodne lege najboljšo perspektivo za nadaljnji razvoj. Namerava iti na licitacijo zveznega Investicijskega sklada za nabavo sredstev, s katerimi bo' zgradilo umetno sušilnico in krožno peč, tako da se bo po rekonstrukciji proizvodnja povečala še za nadaljnjih 50 odstotkov. £ i mmm, ■ ZAPISKI S POTI PO SOVJETSKI ZVEZI JUBILANT o«** • IIS Pred 250 leti je Peter Vehki ob ustju Neve ustanovil novo mesto — da*a<;n/i Leningrad. — 23 tunna so ^e zar, le v tej zibelki revolucij velike svečanosti uh obletnici ustanovitve tega mesta Katarina II. Je postavila takle spomenik svojemu predhodniku Petru I. T iste majske dni, ko smo potovali iz Moskve proti severu Sovjetske zveze, je po vsej zahodni in južni Evropi zapadel sneg, v Leningradu pa nas je pozdravila najlepša, topla pomlad. Na bregu Neve, pod retropavlovsko trdnjavo so se pokazali prvi kopalci. Med mladim zelenjem, ki se je razbr-stelo kar čez noč, so bile ulice kot prerojene. »Čez mesec dni bi morali priti«, so nam dejali leningrajski tovariši. »Za 250-letnico bo mesto kot deklica: vedro, živahno, prenovljeno in bele noči bodo takrat.* Iz razgovorov smo posneli, da se vneto pripravljajo na obletnico mesta že več mesecev. In po tem lahko sodimo, da svečanosti, ki so se začele 23. junija, niso skromne. »DOMEK* OB BREGU Moskva je več kot trikrat starejša kot njen tekmec ob Nevi. Tudi štirikrat več prebivalcev ima. Po ureditvi mesta pa se z njim ne more kosati. Moskva in vsa njena zgodovina je večidel omejena na Kremelj. Zgodovina 27. maja 1703. leta je Peter Veliki začel graditi na enem izmed otokov, ki jih tvori ustje Neve, trdnjavo, ki naj bi jih branila pred švedskimi napadi. Peter Veliki je stanoval v majhni leseni hišici z dvema izbama, ki se ni prav nič razlikovala od drugih kmečkih hišic v okolici. Zdaj je ta domek zgodovinski spomenik. 1 Ob koncu dvajsetletne vojne s švedi je Petropavlovska trdnjava postala za dve stoletji jetnišnica. V njej je bil med prvimi zaprt Petrov sin Aleksej, v poznejši dobi pa mnogi revolucionarji, med njimi Maksim Gorki, Radiš-čev, tu so bili ustreljeni voditelji dekabristične vstaje Riljev, Ka-hovski in drugi, »Do leta 1707. je okoli trdnjave zraslo naselje, to je zarodek današnjega Leningrada,« nam je leningrajski kolega kazal poslopja v okolici. Tu je Petrov letni dvorec, menjšikovski dvorec, Pe-tropavlovski sabor, Petrovska vrata. Z desnega brega se je v 18. in 19. stoletju takratni Petrograd raztegnil proti današnjemu Nevskemu prospektu, kjer sta Zimski in Stroganovski dvorec. Ad-miraliteta, Marsovo polje, tu je letni park, za katerega je napravil načrte sam Peter Veliki, češ da bi moral imeti nekaj lepšega pravkar pripravljena za dolgo j grajski sovjet. Smolni je postal potovanje. V resnici pa že več j sedež oboroženega upora. Okto-desetletij ni dvignila sidra. Na ' brske dni 1917. leta so se v Smol-»Auroro* prihajajo vsak dan j ni stekale niti iz Cele Rusije. V mornariški kadeti, tako kot ok-! noči od 24,'na 23. oktobra 1917 je tobra 1917, ko so topovski streli !v Smolni pripotoval Lenin in pre- m S tega oklepnega avtomobila Je Lenin 1917 razglasil, da so sovjeti prevzeli oblast. Na sliki naša novinarska delegacija, ki Je maja obiskala mesto ob Nevi pl»-1 'ii:. i: ■.'//'lil mm H»W1»Mft ‘H!'f — ■pIBJiB M 'mm ‘■■J Križarka Aurora zasidrana na Nevi Leningrada pa so ulice, kanali, je 101 otok, kjer se mesto razteza. Leningrad — to je po vsem mestu enakomerno razporejena klasična arhitektura najznamenitejših graditeljev treh stoletij, med njimi Zaharova, Voronikina, Sta-sova, ki so cela mestna področja gradili tako, kot določa urbanistični načrt, sprejet po nalogu Petra Velikega že deset let po nastanku mesta. »Tu se začne zgodovina Leningrada,* nam je pokazal spremljevalec hišico na desnem bregu Neve. kot je imel v takratni dobi francoski kralj. Za Leningrad je značilna harmonična arhitektura brez silnih kontrastov, kot jih je videti v Moskvi. To je šopek arhitektonskih zanimivosti in mnogi po pravici sodijo, da je mesto ob Nevi ■najlepše mesto Sovjetske zveze. TOPOVSKI STRELI Ze od daleč je na Nevi videti 'visoke nerodne dimnike starinske (križarke. Nien siv bok je sveže I pobarvan, kakor da je ladja z njene palube naznanili, da je dokončno odklenkalo caristični oblasti, toda zdaj je na tej zgo-i dovinski križarki kadetska učil* . nica. Pogled nam je z »Aurore* nehote šel na drugo stran Neve, kjer je ves v novi obleki sijal nekdanji Zimski dvorec, sedaj novi del »Ermitagea«. »Kdor je bil v Leningradu in ni obiskal »Ermitaga«, temu je ostalo prikritih devet desetin leningrajskih lepot,« nam je povedala vodnica v tem velikem muzeju, za- katerega trdijo, da je zanimivejši kot britanski muzej in lepši kot pariški Louvre. Nad milnon najrazličnejših umetnin, od Leonarda da Vincija, Rubensa, Rafaela, Rembrandta, do sodobnih umetnikov, je zbrano v 360 sobah. Tu je v majhnem vse, kar je velikega dala evropska kultura poslednjih 500 let. V mestu ob Nevi so živeli tudi mnogi veliki pesniki, pisatelji, slikarji. Mnogo ruskih klasikov je tukaj dobilo navdih za svoja dela. Puškin in Lermontov, Gogolj, Nekrasov, Belinski. Černi-ševski, Glinka, Čajkovski, Repin, Kramski, Ševčenko, Majakovski, vsa ta imena so povezana z mestom na bregovih Neve; V INSTITUTU »BLAGORODNIH DEVIC« Smolni je eden izmed leningrajskih rajonov. Za časa Petra Velikega so tu gradili ladje in jih smolili, po tem je ta kraj tudi dobil to ime. Leta 1764. so poleg smolenskega samostana zgradili še institut za plemiške hčere, imenovan institut »blagorodnih devic«. To je veliko dvokrilno poslopje, z dolgimi hodniki, so-Danami in veliko dvorano. Leta 1917 je to poslopje zasedel petro- vzel vodstvo revolucije. 25. oktobra 1917 zvečer, ko so okoli Zimskega dvorca odmevali poslednji streli, je v dvorani Smolnega bil II. vseruski kongres sovjetov, na katerem je bilo postavljeno prvo vodstvo nove države ter sprejeta odloka o premirju in delitvi zemlje in s tem je tudi Smolni prišel v zgodovino. V Smolnem sta zdaj petro-grajski oblastni in rajonski komite Partije, v dvorani so š§ vedno posvetovanja, čeprav je spremenjena v muzej, tako kot skromno Leninovo stanovanje v I. nadstropju tega dvorca. Od 21. Junija do konca julija so v Leningradu »bele noči«, ko je zaradi severne lege tudi ponoči svetlo 900 DNI BLOKADE V Leningradu smo srečavali mnogo ljudi s posebnimi značkami. Več sto tisoč Leningrajčanov s ponosom nosi te značke udeležencev herojske obrambe mesta. Jeseni 1941. leta so Nemci obkolili Leningrad. Več obročev je ločilo mesto od zaledja, prost je bil le ozek pas čez Ladoško jezero. Sovražno topništvo in nad tisoč letal je obstreljevalo in bombardiralo mesto. Toda junaški Leningrajčani so organizirali obrambo, kakršne menda ni v zgodovini vojn. »Iz dneva v dan je sovražnik s topovskim ognjem obdeloval naše tovarne in stanovanja, toda naše podjetje — kot mnoga druga — ni prenehalo obratovati niti en dan,* so nam pripovedovali v njevski strojni tovarni. »Ko so odšli na fronto možje, so prevzele njihova mesta žene in otroci.* »V mestu je primanjk ili primanjkovalo vsega. Delavci so dobivali četrt kilograma, uslužbenci pa osminko kilograma kruha dnevno, trani' ski promet je zastal in so ne hodili vajski promet Je kateri hodili tudi 10 kilometrov daleč na delo. Najhuje je bilo pozimi leta 1942. Takrat je bil silen mraz, kuriva pa ni bilo nikjer. Zaradi izčrpanosti je umrlo takrat dnevno stotine ljudi, vendar pa junaška obramba ni klonila. Devet sto dni je trajala blokada Leningrada. V 250 letih njegovega obstoja so mesto oblegali različni sovražniki. Toda nikomur ni uspelo zavzeti ga. Nemci so jeseni 1941 že dali natisniti posebna vabila, s katerimi so vabili svoje odličnike na svečanost v leningrajski hotel »Astorio«, ob zmagoslavnem vkorakanju fašističnih čet v mesto. Toda ta vabila so bila zaman natiskana. Po osvoboditvi je Leningrad tako kot Stalingrad, Sevastopol in Odesa dobil naslov »Mesto heroj*. Prvo veliko priznanje so Leningrajčani dobili leta 1917, ko je II. kongres sovjetov izdal odlok, v katerem je bilo med drugim rečeno: »Lepi Petrograd — zibelka naše proletarske revolucije — ter petrograjski delavci imajo velik« zasluge za sovjetsko oblast. Njihovo delo je za vedno povezano z revolucijo ter z njenim vodjem I Vladimirjem Iljičem-Leninom, za-; to naj se mesto po njem imenuje l Leningrad.* Gustav GuzeJ . • ' i '' ■ ■ ' * !*»« 1 , Ml Nevski prospekt Je ena glavnih leningrajskih magistral SASO LOVŠIN SPET MED SENTFLORIJANCI (FANTAZIJSKA FARSA) £ Celostranski članek o grandioznem odkritju je bil šlager tistega tedna. Konkordat je prejel vrsto čestitk in slava mu bi skoraj stopila v glavo, če ne bi kmalu potem potrkal na njegova vrata neznanec v nekoliko oguljeni obleki. »Strinjam se, da gre za grandiozno delo,* ga je nagovoril. »Res je tudi, da se česa podobnega ni nihče lotil. Raziskave so resnično opravili v relativno kratkem času in tudi denarja niso porabili preveč. Jaz pa sem izdelal načrt naprave, ki je po njem moč pridobivati dragoceno kislino nekoliko ceneje, kot jo pridobivajo že dolgo vrsto let iz cenenih surovin.« »Opozarjam vas,« je rekel Konkordat, »da boste morali sleherni ugovor dobro podkrepiti. Ce za to še niste pripravljeni, bi se morda zmenila za kdaj drugič.« »Sem priprav’jer sem,« je rekel skromno neznanec. »Dragoceno kislino je namreč moč pridobivati r- in to delajo že povsod po svetu — iz veliko manj dragocene surovine, ki je imamo pri nas v izobilju. Ne le to: če bi hoteli realizirati grandiozni načrt, ki ga predlagajo oni znanstveniki, bi potrebovali nekaj več surovine X, kot jo bomo po perspektivnem planu izkopali v vsej Dolini čez petnajst let. Zmogljivosti velikanskega objekta bi sicer ostale neizokoriščene.« »To ni res!« je vzkliknil Konkordat. »Vprašajte jih, pa boste videli!« Konkordat je klical medkrajevno in ko je dobil zvezo, je vorašal: »Koliko surovine X pa bi potrebovali?« Številka, ki so mu jo povedali, se je ujemala z neznančevo navedbo. »S čim pa boste krili naraščajoče potrebe za široko potrošnjo?« je vprašal Konkordat. »S čim neki! Kakor sedaj: z uvozom!« Konkordatu je zaprlo sapo. Z roko je pokril telefon in vprašal neznanca: »Koliko pa bi stala vaša naprava za pridobivanje dragocene kisline?« »Trideset milijonov ,« je odgovoril neznanec. Konkordata je tedaj premagalo: »Tu pri meni je nekdo«, je kričal v telefon, »ki trdi, da je mogoče dragoceno kislino pridobivati iz manjvrednih surovin z neko napravo, ki bi stala borih trideset milijonov.« »2e mogoče«, mu je odgovoril ugledni znanstvenik po telefonu. -Toda to delajo tudi drugod. To je danes stvar operative. To ni vei znanost«. »Razumem,« je rekel Konkordat, se obliznil, zahvalil in prekinil razgovor. »Zakaj pa niste o tem prej ničesar povedali časnikarjem,« je vprašal Konkordat neznanca. »Saj sem! Objavil sem tri članke ln prejel priznanje treh svetovno znanih kemikov.« »Kdaj, kje?« je planilo iz Konkordata. »Pred tremi leti, ko sem zvedel, da so oni začeli raziskave. Najuglednejša znanstvena revija na svetu je objavila moje prispevke.« »Kaj pa doma, ali ste doma kaj objavili?« »Doma? Kaj bi doma! Kdo pa bi polemiziral z onimi bedaki? Razen tega bi vsi zatulili, da si delam reklamo...« Od tistega dne, ko je Konkordat zapisal krajši članek o preprosti napravi, ki je z njo moč pridobivati dragoceno kislino iz manjvrednih surovin, je njegova slava ugasnila. Vsa vrata znanstvenih ustanov so bila zanj zaprta in vsi znanstveniki so bili vedno, kadar jih je iskal, na službenem potovanju. Knjižničar v vseučiliški knjižnici pa mu je ob vsakem članku, ki ga je Konkordat našel o uspehih šentflorjanske znanosti v tujih časnikih in revijah, sporočil željo prizadetih, da bi o uspehih, ki Jih je proslavljala tujina, -za sedbj še ne pisali.« Vsak dan bolj je moral pritegovati pas. 2ivel je vzdržno, polnil kartotečne liste in vzdrževal zveze s Peklom. »Ne morem več,« je nekega dne sporočil v Pekel. -Ali je novinarsko življenje sploh kakšno življenje? Razen tega sem brez denarja, brez alkohola in še ženske ste mi prepovedali! Tista prioriteta pri nakupu ljudskih vozil pa tudi ne hasne.« »Ostani in razišči, kje so vzroki takega stanja, da jih bomo umetno še naprej vzdrževali,- mu je naročeval načelnik oddelka za Dolino Sentflorijansko.« Konkordat je ostal, dopolnjeval kartotečne liste s; novimi in novimi podatki, ki pa so bili v bistvu le variacije na značilne lastnosti šentflorijanskih strokovnjakov in znanstvenikov. Pri tem je preklinjal tisti dan, ko so mu izbrali vlogo novinarja. Vzrokov razmer v znanstvenem in strokovnem življenju pa ni odkril. Začutil je, da bi jih bilo treba iskati drugje. To ga je toliko opogumilo, da si Je sredi neke noči rekel: »Disciplina gor, disciplina dol! To ni življenje! Kako ti ljudje sploh vzdrže!« Se tisto uro je pobral šila in kopita in se vrnil v Pekel s pritožbo: »Hočem živeti hudiča vredno življenje.« Konkordatova pritožba je šla mimo ušes. Sef ni niti zvedel zanjo. Načelnik oddelka za Dolino Sentflorijansko pa je Konkordatu zagrozil z disciplinsko zaradi samovoljne vnitve in pritožbe. »Take besede niso hudiča vredne,« je rohnel načelnik in tolkel po mizi. Konkordat je ugovarjal, češ, da njegovega odhoda tako ni nihče opazil in da so kartotečni listi šentflorijanskih znanstvenikov kar dovolj pisani. Madeža s sebe pa ni mogel oprati. Nazadnje mu ni preostalo drugega, kot da je podpisal, preden je odšel četrtič na pot, formalno izjavo, ki se je z njo popolnoma odpovedal denarju, alkoholu in ženskam.