Štev. 231.
v Ljubljani, g ponedeljek, dne J. oktobra 190J.
Leto XXXV.
^^^^	^m^^ mm mm	^m^m mm mm ^BHfll
ie»a „ „	^B	^B ^B	H ^M^B	HB za
„ „ ^^^^ ^B	^B^^B ^B ^B	^^^^B ^^^^^	^^^^B	. .
l mesec „ „	M	^B ^B ^B	^B_ ^^^^^B ^B^^^	^B	za trikrat
■ H H B S	Hi B^B ■■	H
^^m	^^m	enostopna gartnondvrsta
„ „	^m ^ ^B ^B ^m^m	^B	^B ^^B ^B	^m	26	večkratnem ob-
žl.z	V ■ 11^	&j
Političen list 2n	slovenski narod
Uredniškega telefona Ste v. 74.	K VlllltJvll 11 ti L Ml	vlVVtrfllfailll 11M1.VM	Upravniikega telefona 5tev. 188.
Hasodbc gotova.
(Priobčil poslanec Žitnik.)
V soboto zvečer je že žvižgal in sopihal na budimpeštanskem kolodvoru zakurjeni stroj, ki naj bi potegnil ob 7. uri avstrijske ministre in poročevalce proti Dunaju — rebus infeetis, brez nagodbe. V zadnjem trenutku, ko so bili že vsi utrujeni, hripavi in obupani, zakliče nekdo: Hevreka! Našel sem nit, ki naj zopet za nadaijnih deset let zveže Avstrijo z tiungarijo! Obstupuerunt omnes, attentique ora tenebant. In res, mož je razgrnil svoj načrt, ki so ga bili veseli vsi ter ga odobrili. Ali so potem visoki gospodje pili »likof«, tega nam ne povedo židovski »šmoki«, pač pa poroča eden prepeličarjev svojemu listu, da se je zgodil čudež. Tudi nekaj. Tega pa nam ne povedo zvedavi poročevalci, ki so oprezovali pred konferenčnimi sobami ter pri ključavnicah vlekli na ušesa, kdo je bili tisti mož in kakšen je bil njegov načrt, po katerem se zgradi novi most preko Litave. To je tajnost vsaj še štirinajst dni, ko oba ministrska predsednika vsak svojemu parlamentu odkrijeta to državno čudo. Na peštanskem kolodvoru so seveda hitro izpregli salonske vozove avstrijskih ministrov in dunajski naglič je tem hitreje brlizgal čez mejo s poročili za razne liste, da je gotov nagodbeni kompromis. S tem pa je zagotovljena tudi nagodba v celoti, ki pa je za javnost danes še pokrita jed. Zato tudi nc moremo danes pisati stvarne kritike o novi nagod-bi. nepristranska sodba je izključena, dokler ne leži pred nami bilanca z vsemi aktivnimi iu pasivnimi točkami. Pač pa je že danes dovoljena trditev, da so se Madjari za nov korak v državnopravnih vprašanjih približali svojemu idealu, ki jc in ostane: samostojna Ogrska.
_Ko so sklepali nagodbe 1. 1867, 1378 in 1887, so še veljala načela Deakova, ki so jih zagovarjali vsi konservativni ogrski politiki. Pozneje pa je z vedno večjo silo butala na pevršje ideja Košutova. To iasno zasledujemo v nagodbah Badeni-Banffyjevi, Szell-Wittck-ovi in Szell-Korberjevi. Saj je celo grof Štefan Tisza kot ministrski predsednik na novega leta dan 1905, ko v ogrski zbornici niso še bili v večini Košutovi pristaši, govoril pomenljive besede: »Verjemite mi, da smo vsako minuto poizkušali pomnožiti uspehe ogrskega, reete: tnadjarskega naroda. Podvojene moči bi vrgli na tehtnico za koristi in smotre mad-jarskega naroda, ko bi se mogli naslanjati na organizovano narodovo voljo, ko bi stal za nami za akcijo sposoben parlament. Vsaka ogrska vlada bode nadaljevala narodno politiko ... V teh kritičnih časih mora »ladjarski narod nastopiti z vso svojo močjo na polju vseh velikih vprašanj, da se uresničijo ambi-
cije vseh pravih Madjarov, da se politično težišče te države, katere obstanek i n moč je za nas življenjski pogoj, pomakne čimbolj na Ogrsko, naslanja na »ladjarski narod.«
Tako je prikrito govoril Tisza, kakor je vedno odkrito mislil Košut. In res, malo dni pozneje je pri volitvah z veliko večino zmagala Košutova stranka, ki vso svojo moralno in fizično moč polaga na tehtnico, da se korak za korakom uresničijo madjarske ambicije, da se boljinbolj politično težišče habsburške države pomika proti Pešti. Lc čudež bi bil, ko bi madjarska neodvisna stranka sedaj odobrila nagodbo, katera bi ji ne zagotovila novega koraka do zaželjene madjarske neodvisnosti. Popolnoma smo uverjeni, da jc baron Beck s tovariši marsikaj dosegel v gospodarskih i» finančnih podrobnostih, toda od-jenjati pa je moral gotovo v državnopravnih načelih, ki so izražena v programu Košutove stranke. Avstrijski in »ladjarski komunike sta jako suhoparna. Tu čitamo, da sta se vladi načeloma zedinili v glavnih prepornih točkah; podrobna vprašanja bodo zahtevala še več dni dela, tako da bodeta vladi mogli parlamentoma šele čez štirinajst dni predložiti besedilo nagodbe. Dotlej pa morajo strogo molčati vsi udeleženci pri obravnavah. Zaključna bilanca je torej še neznana, pač pa so znane nekatere aktivne in pasivne postavke.
S stališča avstrijske vlade sta v prvi vrsti pasivni točki bančno vprašanje in pa oblika nove nagodbe. Bančno vprašanje ni rešeno, ampak odloženo do 1. maja 1908. Najhujši boj se je sukal ravno o tem vprašaniu, ki je velikega političnega in narodnogospodarskega pomena. Zmagala je Košutova stranka s svojim izrednim političnim utežem in uprav »ladjarskim temperamentom. Dr. Weckcrlc je menda do zadnjega zagovarjal skupno banko tudi še za nadaijnih deset let, zmagali pa so s svojim pritiskom ministri Košut, Apponyi in Giinther. Dogovor se glasi, da se mora do 1. maja 1908 odločiti ogrska vlada ali za podaljšanje privilegija sedanje skupne avstro-ogrske banke ali pa za ločitev. Ako se do 1. maja ne odloči ogrska vlada, more avstrijska odpovedati privilegij skupni banki ter jo urediti kot samostojno. Dr. Weckerle upa, da pregovori do 1. maja Košuta in tovariše za sk^upno banko. To upanje je bržčas prazno, ker Košutovci delajo z donečimi, vabljivimi frazami. Samostojna ogrska banka pa jc ena glavnih točk v programu neodvisne stranke.
Druga pasivna postavka je oblika nove nagodbe. V bodoče nc bomo več govorili o carinski in trgovinski zvezi; zakon bode poznal le pogodbo, kakor jih sklepamo z vnanji-mi državami. V bistvu pač ni razlike, ker do konca 1917. določajo skupno carinsko ozemlje trgovinske pogodbe z Nemčijo. Italijo itd. Pa
tudi glede bistva samega so si Madjari za bodočnost zagotovili nov uspeh. Dočim je doslej vse carinske, trgovinske, brodarstvene in konzularne pogodbe z vnanjimi državami sklepal in podpisaval za obe državni polovici skupni minister za vnanje posle, bodeta v bodoče podpisavali take pogodbe tudi Avstrija in Ogrska kot samostojni državi.
vse druge točke v novi pogodbi sc, iz-vzemši kvoto, bistveno ne izpremene. Obe državi ostaneta še skupno carinsko ozemlje brez medearinske meje. In za to milostno »ladjarsko koncesijo v prid avstrijski industriji in trgovini bodemo še nadaijnih deset let s svojimi carinskimi dohodki plačevali znaten del ogrskih polkov. Ostane pa seveda takozvana «surtaksa« po K 350 od avstrijskega vladarja. To takso ali carino so Madjari vpeljali dne 1 .septembra 190,5 vsled znane bruseljske pogodbe proti jasnemu besedilu na-godbenega zakona. In kar imajo Madjari v krempljih, tega več ne izpuste.
Izposlovala pa je avstrijska vlada jasnejše besedilo glede na železnične tarife, katere so doslej Madjari z refakcijami in drugimi zvijačami nečuveno izrabljali »a škodo avstrijskih trgovcev in industrijcev. Glede vžitnin-skih davkov dobi vsaka državna polovica prostejše roke. Jasnejše so menda nove določbe v varstvo patentov, uzorcev in trg. znamk. Ostrejše bodo veterinarske določbe proti kužnim boleznim ogrske živine. Dalje je dovolila avstrijska vlada, da Madjari kapitali-zujejo svoj delež skupnega državnega dolga, in sicer »a podlagi obrestne mere 4 35 %. Ta obrestna mera je prenizka, ker pomeni za Avstrijo najmanj 24 milijonov kron škode. ycndar pa bode še precej Donave izteklo v Črno morje, preden Mažari odplačajo Avstriji nad 1400 milijonov.
Srečno pa je baron Beck odbil »ladjarsko zahtevo, da jim kar »a iztežaj za vedno odpre edino pot v Nemčijo via Košice-Bogumin. Na glavo bi padel, kdor bi dal Madjarom iz rok to velevažno trgovsko progo. Pač pa je obljubila avstrijska vlada, da napravi še drugi tir »a tej železnici ter napis: »Prehod, dovoljen do preklica!« To jezi Madjare.
In za vse te podaljšane koncesije zvišajo Madjari svojo kvoto od 344% na 3525%, torej za 085 %, ali v gotovini izraženo, za okroglih 2,422.500 kron na leto. To je v bilanci za Avstrijo najvažnejša aktivna postavka. Prava sodba pa je danes še nemogoča. Nova pogodba med Avstrijo in Ogrsko je siccr dogovorjena, podpisana pa še »i! Govorila bodeta še oba parlamenta, glasno in bučno. Baron Beck in dr. Weckerle imata še precej trnjeve poti do novega leta . . .
NAGODBA.
Dunaj, 7. oktobra. Uradno se |X>roča: Ker sta se obedve vladi strogo zavezali, varovati o celi nagodbi, torej tudi o njenih posameznostih najstrožjo tajnost, zato so tudi od včerajšnjih listov objavljene podrobnosti nagodbe napačne. Vladi bosta, kakor sta sklenili danes, predložili nagodbo obema parlamentoma 16. t. m., prej se pa o njej ničesar nc bo objavilo.
ALI SE BO NAGODBA SPREJELA?
D u » a j, 6. cki. Od merodajne strani se povdarja, da se krščanskosocialna stranka glede na nagodbu še prav nič ni odločila. Krščanski socialci zdaj čakajo »Gevvehr bei Fuss«. Ako je nagodba škodljiva za avstrijske gospodarske interese m ako je nevarna za ve-iemoč monarhije, bo krščanskosocialna stranka nagodbo brezpogojno odklonila.
ODSTOP NEMŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA ZA ZUNANJE ZADEVE.
Berolin, 6. okt. Nemški državni tajnik za zunanje zadeve von Tschirschky v kratkem odstopi.
AVSTRIJSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE.
Dunaj, 6. okt. Avstrijske škofovske konference sc bodo pričele sredi novembra. Obravnavalo se bode tudi o odločitvi najvišjega sodišča glede na ogrsko zakonsko pravo. Uspeli konferenc se naznani v posebnem pastirskem pismu.
PREPOVEDANA DEMONSTRACIJA.
15 u d i m p e š t a . 6. okt. Mestna oblast je prepovedala nameravano socialnodemokra-ško manifestacijo za splošno in enako volivno pravico pred parlamentom 10. t. »i.
ZA PACIFIKACI.JO MAKEDONIJE.
Dunaj, 6. sept. Zastopnika Avstrije in Rusije sta opozorila grškega ministra za zunanje zadeve, naj sc ne protivi nameravani pravosodni reformi v Makedoniji, ker bi bil za eventualne neprilike on odgovoren.
HRVATI.
Zagreb, 6. sept. Izvrševalni odbor hr-vatskosrbske koalicije ie 5. t. m. sklenil, da bodi plenarna seja hrvaških ogrskih državno-zborskih poslancev 9. t. m. v Budimpešti.
MAROKO.
Pariz, 6. sept. »Petit Parisien« poroča, da se Francija in Nemčija dogovarjata glede na preprečitev vtihotapljanja orožja v Maroko. Nemčija da bo ugodila Francoski.
Pariz, 6. okt. V Tangcrju se jc prebral razglas sultana Abd el Azisa, ki poživlja prebivalstvo, naj bo mirno. Razglas je napravil dober vtis.
LINCK.
* " ■ _
i
Pristava v Hampshlru
(Spisal Conan D o y 1 e.)
(Dalje.)
Verjemite mi, gospod Holmes, da sem od onega trenotka, ko sem se prepričala, da se v onih sobah nekaj dogaja, o čemur naj bi jaz ne izvedela ničesar, vedno boljinbolj hrepenela priti vsej stvari na sled. Akoravno sem ženska in kot taka tudi zelo radovedna, vendar me ni gnala pri tem toliko moja radovednost, kakor nekaka slutnja, da storim ne-, kaj dobrega, ako si pridobim vstop v te prostore. Govori se tudi o ženskem nagonu; mogoče mi je ta vdahnil to misel in jaz sem od takrat naprej vedno iskala priložnosti, da prestopim prag skrivnostnih soban.
Razen gospoda Rucastla sta imela opraviti tudi zakonska Toller v onih prostorih; enkrat sem ju videla, ko sta nesla velik sveženj črnega perila skozi ona vhodna vrata.
V zadnjih dneh je Toller zopet mnogo pil in včeraj je bil popolnoma pijan. Ko set» šla po stopnicah navzgor, sem opazila v ključavnici vrat — ključ; pozabil ga je gotovo Toller. Gospod Rucastie in gospa z otrokom sta bila spodaj, nudila sc mi je tedaj najlepša prilika. neopaženo izvršiti svoj namen. Tiho sem obrnila v ključavnici ključ, odprla vrata ter sem smuknila notri. Pridem na hodnik in vidim troje vrat. Prva in tretja so bila odprta.
obe sobi sta bili prazni in okna vsa zaprašena, druga vrata pa so bila zaklenjena in preko njih jc bil pritrjen močan zapah. Zdelo se mi je takoj, da so to gotovo vrata one sobe, pri kateri je zaprto tudi okno. In vendar ni bilo tu notri temno, kar sem lahko sklepala iz svetle proge pod zaklenjenimi vrati. Gotovo je prihajala svetloba v ta prostor od vrha, pri stropu. Ko stojim tako premišlje-vaje pred vratmi, začujem naenkrat v sobi korake ter vidim obenem senco na oni progi pod vratmi, ki se je premikala semintja.
V tem trenotku me je spreletela neizmerna groza, obrnem se in stečem nazaj po hodniku, kot bi čutila za seboj nebroj pošasti. Pritekla sem do vrat, a tu mi je zastavil pot — gospod Rucastie, ki je čakal, kdo da pride izza odprtih vrat.
»Tako, tako,« pravi smeje se, »vi ste bili torej tu notri. Mislil sem si koi kaj takega, ko sem videl, da so vrata odprta.«
»Oh, gospod, jaz sem se tako prestrašila,« zastočem res nekoliko v zadregi, ker me je zasačil gospodar v tem skrivnostnem delu svoje hiše.
»Ljuba gospica, potolažite se vendar!«
Skoraj neverjetno je, kako mehko in prijazno je izgovoril te besede.
»In kaj vas je vendar tako prestrašilo, draga moja?«
Njegov glas jc bil skoraj prelaskav, opazila sem takoi. da se mi hoče kazati mirnega.
»Bila sem tako nespametna, da sem prestopila ta prag,« mu odgovorim. »Tu notri je tako samotno, mračno in tiho. da me je prevzela neznana groza, ki me je gnala ven iz
tega temnega hodnika. Kaka smrtna tišina vlada tu notri!«
»Druzega nič?« me vpraša gospod in me obe»e»i ostro pogleda.
»Zakaj, kako menite to?« vprašam jaz.
»Kaj mislite, gospica, čemu zapiram ta vrata?«
»Tega res gotovo »e vem.«
»Vedite torej, zato, da nihče ne hodi notri, ki nima za temi vratmi nikakega opravka. Razumete li?«
Pri teh besedah se ie še vedno prijazno smehljal.
»Zagotavljam vas, gospod, ko bi to vedela — —«
»Sedaj veste in ako poizkusite šc kdaj prestopiti ta prag,« in pri teh besedah se je izpremenil njegov obraz v divje grozeče poteze, pogledal me je s svojimi očmi tako dia-bolično, »vrženi vas svojemu psu, da vas raztrga kot cunjo.«
Bila sem od groze tako omamljena, da ne vem, kaj sem storila. Menda sem zbežala mimo njega v svojo sobo. Ko sem se zopet zavedla. sem ležala na postelji ter se tresla strahu pred tem človekom. Tedaj ste mi prišli na misel, gospod Holmes. Vzdržati se nisem mogla več brez pomoči. Strah me je bilo pred vsemi sostanovalci te hiše. Ko bi bili vendar že vi tu. sem si mislila, potem bi bila bolj mirna. Lahko bi siccr pobegnila iz hiše, a moja radovednost je bila še večja kot strah. Moj sklep je bil kmalu gotov, odločila sem sc. da vas pokličem. Oblekla sem se. vzela klobuk in odšla na kake pol milje oddaljeno brzojavno postajo. Ko sem prišla nazaj, sem bila že mirnejša. Pred vratmi ograje
se pa spomnim »a psa. ki jc mogoče že izpuščen; a domislila sem se. da je Toller ta večer zopet mnogo pil, a 0» je bil edini človek, ki je smel k psu. Gotovo ga je torej ta večer vsled svoje velike pijanosti pozabil izpustiti. Srečno sem dospela v svojo sobo in misel, da pridete vi v kratkem, mi ni dala spati. Dovoljenje, da smem v mesto, sem dobila danes zjutraj brez težave, moram pa priti domov že pred tretjo uro. ker gresta gospod in gospa Rucastlova od doma, tako da ostanem z otrokom sama doma.
Sedaj sem vaiu povedala vse dosedanje doživljaje v tej službi in veselilo bi me, ako mi zamorete rešiti to zavozlano uganko in mi svetujete, kako naj sc ravnam še nadalje.«
Midva sva poslušala ves čas z napeto pozornostjo to čudovito pripovedko. Nato jc Holmes vstal in z resnim obrazom hodil po sobi.
»Je-li Toller še pijan?« je vprašal.
»Da; slišala sem vsaj, ko je tožila žena njegova gospodu Rucastlu. da ne ve, kaj naj stori s tem pijancem.«
»To .ic dobro. In Rucastlova odideta danes od doma?«
»Da!«
»Mi imate mogoče v hiši kako klet z močno ključavnico?«
»Imamo, iu sicer vinsko klet.«
»Po mojem mnenju ste vi, gospica, žc mnogo pravilnega storili, izkazali ste se tudi pogumno in zelo previdno. Ali hočete pri tej stvari še kaj koristnega storiti? Ne vprašal bi vas kaj takega, ko bi ne bili vi nekaka izjema med ženskami.«
Najnovejše.
PREOSNOVA MINISTRSTVA.
Budimpešta, 7. oktobra. »Budapesti liirlap« poroča z Dunaja, da so nekateri kr-ščansko-socialni poslanci naglašali, da mora baron Beck svoje ministrstvo preosnovati, ako hoče, da se nagodba sprejme. Neki član gosposke zbornice da je dejal, da bo baron Beck pred rešitvijo nagodbe več članom par-lartietarnih strank ponudil 'ministrske portfelje, da si s tem osigura nagodbeno večino.
GLASOVI OtiRSKIH LISTOV O NAGODBI.
B u d i m p e š t a, 7. oktobra. »Budapesti Hirlap« pozdravlja sklep nagodbe, ker pomeni povzdigo neurejenega ogrskega gospodarskega življenja in kredit, ki je bil zadnji čas zelo slab. V takih razmerah bi celo slaba na-godba bila ugodnejša kot dobra. Seveda je nagodba kolikortoliko dobra, če se jemlje v poštev, da se je ogrska vlada nasproti avstrijski nahajala v zelo kritični situaciji. Ogrska vlada se je naslanjala na Szell-Korberjevo nagodbo, videli bomo, v koliko je to dosegla. »Pesti Hirlap« se tudi nad nagodbo veseli, ker pomeni konec pogubnim gospodarskim razmeram. Ogri naj se v prihodnje boljše pripravijo, da ne bodo morali vdati se za vsako ceno zlobnemu sosedu ravno v takih vprašanjih, ki pomenjajo ogrsko gospodarsko neodvisnost, »Az Ujsag« piše, da so Ogri morali opustiti svojo zahtevo po ločitvi vžitnine in ločitvi banke ter so morali privoliti v zvišanje kvote. Banka ostane skupna do 1917. Nagodba Weckerle-Beck je sramotna nagodba. »Pester Lloyd« meni, da bo nagodba od parlamenta najbrž sprejeta, da pa se bo po vsej priliki napravila kaka nova opozicijska stranka. Nasprotno pa ni gotovo, ako dobi zanjo večino Beck v avstrijskem parlamentu. Odpor proti njej bo v avstrijsk^n^, parlamentu velik. Avstrijski parlament naj pa pomisli, da se gre za ugled in velemoč cele monarhije.
PASIVNA REZISTENCA ŽELEZNIČARJEV.
P r a g a, 7. oktobra. Na shodu železničarjev je neki Brodecky naznanil, da je železniško ministrstvo Državnoželezniški družbi in severozahodni železnici dovolilo ustaviti ves obrat, ker delavci pri zgradbi in v kurivnicah izvršujejo pasivno rezistenco. Poslanec Klofač je obljubil, da spravi vso zadevo v državni zbor in da bodo radikalci, ako vlada ne bo proti zasebnim železnicam strogo nastopila, jo k temu prisilili z najstrožjo obstrukcijo. Sprejela se je resolucija, kjer se protestira proti naredbi železniškega ministrstva. Železničarji pretijo, da začno generalni boj, ki bo imel resne posledice glede na vse gospodarsko življenje. Napoveduje se boj. dokler se ne izpolnijo vse zahteve železničarjev. — Na državnih železnicah pasivni odpor najbrž ne bo izbruhnil.
Praga. 7. oktobra. Na produktni borzi se je vršil shod zaupnikov vseh čeških želez-ničarskih organizacij. Bilo jc zastopanih 114 organizaciji in 260 zaupnikov. Koncesije češke severne, buštichradske in tepliške žcleznice so se odklonile in določil rok do 15. t. ni., katerega dne izbruhne tudi na teh železnicah pasivni odpor, ako se železničarjem ne ugodi. Koncesije severozahodne železnice in držav-noželezniške družbe so se a limine odklonile.
Praga, 7. oktobra. Položaj na čeških progah državnoželezniške družbe in severozahodne železnice se je poslabšal. Postaje so s tovornimi vozovi blokirane in se novo blago ne more sprejeti Delavci na progi bodo skoro gotovo začeli generalni štraik. 40 % tovornih vlakov sploh ne more voziti.
»TRIBUNA« CONTRA »OSTERR. RUNDSCHAU«.
R i m , 7. oktobra. »Tribuna« zavrača tiste članka rje revije »O. R.«. ki očitajo baronu Aerenthalu, da je na sestankih v Desinu in na Severniku svojo balkansko politiko inaugii-riral v sporazumu z Italijo. V Italiji nasprotno očitajo Tittoniju, da se je na Balkanu dal od Avstrije izpodriniti. To da dokazuje, da sta oba državnika v resnici varovala tako koristi Avstrije, kakor tudi Italije.
PRAVOSODNA REFORMA NA BALKANU.
Carigrad, 7. oktobra. Diplomati izjavljajo, da nikakor ni verjetno, da turška vlada aranžira v skopeljskem vilajetu demonstracije Albancev proti nameravani reformi pra-vosodstva od strani velesil. Ako turška vlada kaj takega res namerava, ji bo to v največjo škodo.
TURŠKO PRODIRANJE V PERZIJI.
Ta bris, 7. oktobra. Peterburški brzojavni urad poroča, da so Turki zavzeli perzijsko mesto Askverabad.
PROTI MAROŠKI EKSPEDICIJI.
Pariz, 7. oktobra. Tu so socialisti priredili ljudski shod proti maroški ekspediciji, kar utegne provzročiti pogubno evropsko vojsko.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad, 7. oktobra. Uradni list sklicuje skupščino na 14. t. m.
ŠPANSKI KRALJ IN KRALJICA.
Madrid, 7. oktobra. Kralj in kraljica zapustita 14. ali 16. t. m. Madrid in najbrž skozi Italijo odpotujeta na Dunaj. Potem se podasta skozi Nemčijo na Holandsko. odtod pa v London, kamor pride na obisk tudi nemški cesar.
ZA POLJAKE V PRUSIJI IN VOLIVNO REFORMO.
L v o v. 7. oktobra. Poslanec poljske ljudske stranke Stapinski v deželnem zboru naznani. da je sestavil predlog, kako naj avstrijska vlada varuje pravice svojih povečini polj-
skih državljanov v Prusiji. Ta predlog pa pri načelniku poljskega kluba Abrahamoviczu ni našel odziva. To da dokazuje potrebo korenite volivne reforme. Poljska ljudska stranka zahteva splošno in enako volivno pravico, odklanja vsako pluralnost in poizkus, potisniti kmečko zastopstvo v manjšino.
POLITIČNI UMORI V SRBIJI.
Belgrad, 6. okt, Pristaši mladoradi-kalne stranke so iitikirili župana v Palanki in Veliki Plani.
ObHnskl suet ljubljanski.
Ljubi a n a . 5. okt.
Samoslovenski napisi.
Začetek ob petih popoldne, občinskih sve-tovavcev 17, med njimi tudi Š u b i c. Zupan otvori sejo. Potem ko se čita in odobri zapisnik, poroča dr. Triller o neki resoluciji »Političnega in prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo«. To društvo z navdušenjem pozdravlja namero občinskega sveta uvesti sa-moslovenske ulične napise ter z ogorčenjem zavrača poizkuse to namero preprečiti, bilo to od katerekoli strani. Dr. Triller izvaja, kako je bila znana tozadevna peticija ljubljanskega prebivavstva izročena deželnemu odboru, ki pa zadeve še ni rešil. Nato priporoča ljubljanskemu prebivavstvu, naj zasleduje to stvar še naprej in predlaga občinskemu svetu, naj se resolucija izroči deželnemu odboru, ki naj jo pa hitro reši, ker preti deželnemu zboru razpust in ni gotovo, kako bo potem sestavljen in kakšna bo potem usoda sainoslo-venskih uličnih napisov. Se sprejme.
Zupan nato prekine sejo in gre občinskim svetovavcem prečitat neko tozadevno pismo v posvetovavnico. Po desetih minutah se zopet seja otvori. Meglič poroča o nabavi dežnih plaščev za mestno policijsko stražo. Predlaga, naj se 45 stražnikom kupi 45 plaščev, ki bodo stali 2025 K, naj se jih stražnikom za trpežno dobo petih let izroči 1. aprila 1908 in vsoto 2025 K postavi v proračun za leto 1908. Sprejeto.
Isti prečita nato prošnjo policijskih stražnikov, naj se jim že zdaj izplačujejo petletnice. Poročevalec predlaga, naj se upravičeni prošnji ugodi in dotične stroške (4100 K) postavi v proračun za 1908. Sprejeto. Sprejme se istega poročevalca predlog, da naj se hišni posestnici Mariji Turkovi proda nekaj sveta na voglu Komenskega in Radeckega cesti pod pogojem, da plača 10 K za kvadratni meter in da proda ona mestu nekaj sveta, ko bo podirala svoja staro hišo v Radeckega cesti. Ako ne bi hotela teh pogojev sprejeti, naj se proda omenjeni svet na javni dražbi, toda tudi le s pogojem, da se zanj določi minimalna dražbena cena 10 K za kvadratni meter. — Predlog Prosenca, da naj se Turkovi stavi pri nakupu mestnega sveta pogoj, da ga mora v teku treh let zazidati, se odkloni, ker ne gre M. Turkovo navezati na tak pogoj. Nato se sprejme predlog, naj se dovoli kredit za trebljenje jarka »Volar« na barju.
Nato poroča Hanuš o prošnji mestne občine za zgradbo šentjakobskega župnišča in oddajo tozadevnih del. Zupan poroča, da so se dela že oddala in se gre zdaj samo za dodatno odobritev. Oddala so se tvrdkam Su-pančič, Toman. Seravallo. Tonnies, Lenček, Schneider & Verovšek in Pilko v skupnem znesku 56.439 K 15 h.
Elije Predoviča predlog.
Nato sc sprejme predlog, da se napravi prizidek pod javnem stranišču v nasadih poleg sv. Petra cerkve. Dela se oddajo Tonniesu za 1300 K. Elija Predovič pri tej točki predlaga, na se ukrene vse potrebno, da se bo pri tem stranišču vzdrževala snaga od strani upo-rabljavcev stranišča. (Smeh.) — Zupan tega predloga ne smatra za umestnega, ker ni moč. nastavljati posebnega policaja, ki bi nadzoroval dotične ljudi.
Ostali predlogi.
Sprejme se predlog brez predloga gospoda Predoviča. Sprejmejo se nato še naslednje točke: Hišnemu posestniku Kokalju se dovoli izpremeniti neko parcelo v sv. Petra predmestju, razširi se cesta v Gradišču, ki vodi vzporedno k progi Južne železnice na 15 metrov in zavrne priziv H. Del Cottove in E. Totninškove proti stavbenemu dovoljenju za g. F. Drofenika na Ciril-Metodovi cesti. Gasilnemu društvu se dovoli podpora 4000 K, odkloni se pa prošnja, da naj mesto nabavi društvu 400 metrov novih cevi.
Licej. — Odstop ravnatelja Lovro Požarja.
Subic poroča o zadnii točki. Predlaga: Šolnina na novem liccju, kjer se ne bo toliko šlo za izobrazbo za praktiško življenje, ampak za višjo, ki je konečno dostopna le bolj imovitim slojem, bodi 80 K na leto. Za opro-ščenje šolnine naj bodo merodajni isti pogoji, kakor so določeni tudi za državne srednje šole. Oboje se sprejme. Nato prebere Šubic naknadno došlo pismo dozdanjega ravnatelja višje dekliške šole, Požarja, ki se v precej ogorčenem tonu pritožuje, da se ga je šikaniralo in ignoriral njegov letni dopust. Zato da odlaga svoje »takozvano« ravnateljstvo. Šubic predlaga: 1. Odpoved Požarja naj se vzame na znanje; 2. županu se naroči, da naj z učno oblastjo takoj stopi v dotiko in napravi potrebne korake, da se nemudoma kakega srednješolskega profesorja imenuje za ravnatelja liceja; 3. novemu ravnatelju liceja naj se dovoli stanarina, skratka isti dohodki kakor ravnatelju na ljubljanski državni gimnaziji; 4. Požarju se izreče na njegovem truda-liiibivcm dozdanjem ravnateljevanju zahvala.
Vse to sc sprejme, nakar se javna seja zaključi in otvori tajna.
Dnevne novice.
+ Čudne »zasluge« liberalnih poslancev.
»Slovenski Narod« je razbobnal v svet, da je podržavljenje slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu zasluga — liberalnih poslancev slovenskih. Liberalci so pač lačni in žejni zaslug, zato jih iščejo tudi tam, kjer jih ni. da bi se okrasili s pavovim perjem ter rekli, da je — njihovo. Ta baharija »Slovenskega Naroda« je zbodla tržaške politike, ki ne marajo gledati, da bi si zasluge za podržavljenje slovenske ljudske šole v Trstu prilastovali kranjski liberalci. Kaj pa potem njim ostane? »Edinost« zato protestira proti temu prisvo-janju »zaslug« ter se sklicuje na poslanca dr. Rybara, češ, da podržavljenje slovenske šole pri Sv. Jakobu še ni gotova stvar in da posl. Rybar toliko časa ne verjame, dokler ne bo videl c. kr. učiteljev na slovenski šoli. Kaj bo neki »Slovenski Narod« sedaj nataknil na svoj klobuk, ko so mu Tržačani sneli pavovo pero?
+ Naše mleko na tržaškem trgu. , V tržaškem časopisju čitamo pritožbe, da se prodaja v Trstu drago in slabo mleko. Mnogo ga je pokvarjenega in ga tržna komisija v potokih izliva v jarke. Mleko, mešano z vodo, stane v Trstu liter 30 do 40 vinarjev! — K tem pritožbam moramo pa mi dostaviti svoje opazke. Mleko, ki se dovaža iz kranjskih mlekarn v Trst, je popolnoma sveže, nepokvarjeno in se prodaja za nečuveno nizko ceno. Odjemalci naših mlekarn v Trstu so brezobzirni in pošljejo kar v velikih množinah mleko nazaj, če jim kaj ni všeč, tako pridejo naše mlekarne vsled tega mnogokrat v občutljive škode Seveda, ko je prišlo mleko nazaj, je gotovo pokvarjeno, in nihče ne more konstatirati, v kakšnem stanju je došlo v Trst, da ga je trgovec zavrnil. Reči smemo, da se niti en liter pokvarjenega mleka iz kranjskih mlekarn ne proda v Trstu. Ce dobe potem konsumenti slabo in vodeno mleko, naj iščejo vzroka zato pri tržaških prekupcih, ki delajo velikanske dobičke. Te naj primejo konsu-mentje! Nauk pa, ki sledi za naše mlekarje iz tega, je ta, da je nujno potrebna tesna in trdna zveza vseh mlekarskih zadrug, ki prodajajo mleko v Trst. Potem bo bolje za mlekarje in za odjemalce Prvi bodo dobili boljšo ceno. drugi bodo pa tudi ceneje pili boljše mleko!
+ Istrski deželni zbor. — Učiteljišče v Kopru. Deželni glavar Rizzi naznani razne dopise, med njimi poročilo deželnega odbora glede osuševanja Luge in Jezera na otoku Krku in prošnjo za podporo okrajne kmetijske družbe v Tinjanu. Nato govori Ben-nati o učiteljišču v Kopru, ter zahteva, da se učiteljišče reformira na temelju narodnosti. Vlada je sklenila, da učiteljišče razdeli v tri oddelke. Zadnje šolsko leto so en sam hrvaški razred prenesli v Kastav in sedaj so prenesli še drugi hrvaški razred, a slovenski del pa ves ostane v Kopru. Pritožuje se nad pre-obilim številom učencev v razredih. Pred desetimi leti so vsi trije oddelki šteli 100 učencev, zdaj ko sta dva hrvaška razreda prestavljena v Kastav, pa jih je 280. Komisijonelni ogled je dognal, da sedanje poslopje ne zadostuje. Pritožuje se, da je učiteljski zbor v večini italijanskim učencem krivičen. Potem se Bennati ostro ustavlja vladni nameri, da bi slovenske razrede koprskega učiteljišča prenesli v Gorico. — Poslanec Kompare in tovariši predlagajo, da vlada preskrbi za potrebe slovenske mladine v mestu in okolici koprski, ker bo s prenosom slovenske pripravnice iz Kopra izginila tudi slovenska vad-nica. Za ta predlog govore poslanec Kompare, proti zopet Bennati. — Predlog Bennatijev je bil sprejet. Komparetov odklonjen. — Poslanec Andrijčič stavi na deželni odbor vprašanje, v katerem stadiju da se nahajajo pogajanja z vlado glede povrnitve stroškov občinam za oskrbovanje picnešencga delokroga. Nato so bili odobreni sklepni računi deželnega šolskega fonda za 1904—06 z glasovi večine, potem ko je poslanec Spinčič izjavil da bo manjšina glasovala proti tem računom, ker se je proti ustanovijenju šol in sistemiziranju učiteljskih mest postopalo strankarsko in z oči-vidnim zanemarjanjem interesov slovanskega prebivalstva. Zakonski načrti glede modifikacije kmetskih okrajnih zadrug in deželnega kulturnega sveta, nadalje glede pravnih od-nošajev učiteljskega osobja na liceju v Pulju ter glede posuševanja jezera v občini Omi-šalj so bili v prvem čitanju izročeni v proučevanje in pretres tozadevnim odsekom. O zakonskem načrtu glede uravnave Mirne se ie vnela daljša debata, katere so sc udeležili posl. dr. Belli, Davanzo, Tomasi, dr. Laginja in izdelovatelj načrta višji inženir Oberst. Zbornica je sklenila, da bo o tem predmetu razpravljala na prihodnji seji. Koncem seje je bilo prečitano več na vlado naslovljenih interpelacij, med drugimi interpelacija poslanca Bartolija in tovarišev glede zakonite ureditve štolninskih pristojbin za Istro ter interpelacija posl. Spinčiča in tovarišev glede predložitve poročila o načinu razdelitve državnih in deželnih podpor za oskrbovanje z vodo in za gradnje cest.
+ Drugi shod italijanskih primorskih katoličanov. V Izoli se je vršil drugi kongres italijanskih tržaških in istrskih katoličanov ob zelo obilni udeležbi v gledališču. Navzočih je bilo 1200 delavcev. Govorili so grof de Fcrra, Dallapicola in državni poslanec Spadaro. Sprejela se je resolucija glede na verski poduk v ljudskih šolah.
— Skupne duhovne vaje za čč. gg. duhovnike v rezidcnciji oo. jezuitov bodo prihodnji teden, začenši 14. oktobra zvečer, in čc bi sc oglasilo zadostno število udeležencev, še začenši 21. oktobra zvečer.
Preizkušnje za usposobljenje za ljudske in meščanske šole se prično v Gorici dne
| 4. t. m. ob 8. uri zjutraj. Prošnje je predložiti predpisanim potom najkasneje do 20. t. m. izpraševalni komisiji. Ravnateljstvo c. kr. iz-praševalne komisije v Gorici.
—	Trgatev na Gor.škem in na Krasu se je minuli teden pričela. Kvaliteta je na obeh krajih izborila in boljša od lanske, pridelalo se ga je pa po Krasu nekaj manj od lani. Po Krasu je suša precej škodovala. Teran se bo dobro obnemel. Sadja manj. Cene vinu so zmerne.
—	Kolesarska dirka za prvenstvo v Istri
bo prihodnjo nedeljo. Odhod točno opoldne iz Trsta. Nagrado — krasno pisalno orodje iz cizeliranega brona — dobi oni kolesar, ki prvi dojde v Bistrico — na progi Trst-Reka-Volosko.
—	Vinska zadruga v Badcrni (Istra) bo imela letos do 5000 hektolitrov dobrega Istri-janca v zalogi. Cene srednje.
—	Poljska letina na Krasu. Zelje, repa, korenje in pesa bodo lepo obrodila; lepo kaže tudi ajda. Grozdje se prodaja okoli Gorice, Dutovelj in Avč po 17 do 20 K 100 kg.
—	Novo poslopje za mlekarno zidajo v Ročinju pri Gorici. Ondi imajo lepo urejeno zadružno drevesnico po najpraktičnejšem vstroju. Kmetijska podružnica v Ročinju vz-gledno deluje, kar se o naših kranjskih povsod ne more reči. Ta drevesnica je združena s trtorejnico.
—	V Avberu pri Dutovljah bodo blagoslovili prihodnji četrtek novo šolsko' poslopje.
—	Nova šolska poslopja dobe: Polšnik pri Litiji za dvorazrednico; v Št. Juriju pod Ku-motn je dograjena trirazredna ljudska šola.
—	Postrv^ v žirovskih vodah. Notranjski studenci in potoki imajo poleg dobre, čiste in mrzle pitne vode tudi to prednost, da rede v sebi lepe ribe — postrvi. Tako se love v Ra-čevi in Sori (med Zirem iu Podlipo pod Sv. Tremi Kralji) lepl komatji postrvi, ki so daleč na okoli znane kot slastna jed .
—	Ustanovitev lastne župnije. Zupljani v Št. Vidu pri Lukovici delajo na to, da bi dobili lastno faro. Ta želja se jim tudi kmalu uresniči. ker imajo že dve tretjini potrebnega kapitala nabranega. Prav tako! Pogum velja!
—	Preuredbe na Južni železnici. Na progi med Dunajem in Trstom pričela je uprava Južne železnice pred tremi tedni polagati na obeh tirih mesto obrabljenih starih — nove, višje in masivnejše relse. Sedaj se dela izvršujejo med Ljubljano in Trstom po levem tiru. dočim so po desnem že končana. Ta izpre-memba se je izvršila zato. ker bo vpeljala Južna železnica pri vseh svojih brzo- in osebnih vlakih hitrejšo vožnjo, s katero misli konkurirati Bohinjski in karavanski železnici.
—	Konj je udaril Janeza Cehovina v Senožečah. Hotel je konja ustaviti, a ta ga je udaril s kopitom v trebuh. Revež je vsled tega umrl in zapušča pet otrok.
—	Vlnorejci na Krasu. Okrog Komna, Avbera, Koprive in Dutovelj opaža se, da se kmetje z veseljem bavijo z vinorejo, toda manjka jim praktičnega in nič manj teoretičnega pouka. Manjka jim pri vinogradih orodja za prešanje in drugo. Ljudje se zaradi te zanemarjenosti drže starokbpitnosti.
—	Iz Rovt nad Logatcem se nam piše: Pred nekai dnevi preselil se je iz Rovt na svoje novo mesto — v Senožeče — g. župnik Janez Možina. Rovtarji ga bodo težko pogrešali. Imel je posebno veselje do olepšanja župne cerkve. Bil jc vesten duhovnik in ne-utrudljiv spovednik. Zupna ccrkev jc za njegovega 14-letnega pastirovanja dobila mar-sikak okras (nove klopi. lestence, stopnišče na kor, i. dr.), po njegovem prizadevanju. Marijina družba je tudi njegovo delo. V Rovtah je ledina preorana iu ker smo mirni in trezni ljudje, bo imel naslednik lahko delo. J. Mo-žini želimo na njegovem novem mestu tam v kraških Senožečah obilo sreče in trdnega zdravja!
—	Umrl je v Tolminu g. Avgust Berlot, c. kr. višji Sodniiski gradnik.
Znanost In umetnost.
* Duhovnikom in laikom priporočamo
novo,za današnje razmere zelo potrebno knjigo: »Was soli der Klerus iiber VVertpapiere, Sparkassen, Banken und Borse wissen?«
Zusemmengestcllt von Dr. Alois Schmoger. Pisatelj-duhovnik je imel pri sestavi te knjige seveda svoje duhovne sobrate v mislih, vsled tega jej je dal ta omenjeni naslov; jasno pa je, da bo knjiga ravno tako dobro služila vsakemu laiku; saj obravnava tvarino, o kateri potrebuje laik istotako pojasnil. Za voditelje posojilnic in hranilnic je knjiga neprecenljive vrednosti; služila pa bo duhovniku kot oskrbniku cerkvenega premoženja, kot voditelju društev itd. O vsem pa mora biti duhovnik več ali manj izveden, ker se k njemu zatekajo župljani, kadar potrebujejo nasvetov; v družbi se govori o akcijah, obligacijah, o borzi, banki itd., za vse slučaje da knjiga, ne preobširna, a zelo jasna in temeljita pojasnila. Knjiga je torci namenjena duhovniku kot laiku, velja vezana 3 krone in se dobi v »K a-toliški Bukvami* v Ljubljani; ta jc priložila današnji številki »Slovenca« na-rcčilni list, na katerem je navedenih tudi nekaj drugih, času in razmeram primernih knjig, o katerih se je splošna kritika zelo ugodno izrazila. Kdor še ni v posesti teh knjig in jih potrebuje, naj se blagohotno posluži priložene naročilnice, s tem, da podčrta naslove onih knjig, katere želi naročiti, ali pa, da p r e č r t a naslove drugih knjig, katerih ne potrebuje.
Hollvl.
—	Povoden) v Voloskem. Volosko, 6. okt. V noči od 5. na 6. t. m. sc je dvignila silna nevihta z gromom. Bliskalo sc jc zdržema, vmes bučalo od groma in treskov. Lilo ic v nepretrganem nalivu, vse morje je bilo v črnih oblakih, po katerih so švigale ognjene strele. Voda po brdih ni mogla pronicati. Vlila se je po Vinogradih in navalila na "hiše po Voloskem. V rano jutro so begali gasilci po mestu, otiniali skozi okna otroke, črpali iz prodajalen vodo, ki je nekaterim špecerijam vse dvignila in premočila. Ker so tla v Voloskem in za njim polna podzemskih naravnih vodotočev, so ti naravni požiralniki izbruhnili cele reke v kleti, v hiše in stanovanja. Vsepovsodi dero po stopnjicah celi potoki, po ulicah je ponekod prehod nemogoč. Ker so hiše naslonjene k bregu, dere ponekodi iz prvega nadstropja voda po stopnicah v vežo, da nc morejo zlahka vanje ne vun. Po obalni časti gromi slap za slapom — z vrtov, stopnic in kanalov. Cesta je razkopana. Par slapov ni manjših od Šuma ob majhni vodi. Vse morje nadaleč od brega je umazana-rumeno. Oblaki vise še. vedno nizko, iz njih se vliva, težek jug tišči, da se znoji človek ob par korakih. Takega navala vode tukajšnje ljudstvo nc pomni.
—	Hud naliv so imeli v soboto zvečer v Stari Loki. Voda je pridrla kakor hudournik s Križne gore. Ljudje so preplašeni reševali živino iz hlevov, ker so mislili, ^ !ih povodenj odnese. Včeraj je bil pa tudi semenj v Stari Loki. Pravijo, da je naliv odnesel tudi mnogo boba.
—	Velikanska povodenj je v reški dolini na Notranjskem vsled silnih nalivov, ki so bili od petka do ponedeljka. Cela dolina je pod vodo in občevanje ene ,vasi z drugo popolnoma zaprto. Ze dolgVhe pomnijo ljudje kaj takega.
—	Tržiška Bistrica prestopila bregove.
Iz Tržiča se nam piše: Tukaj je Tržiška Bistrica in Mošenik napravlja mnogo škode, ker je v predilnici zelo velik del sveta odnesla in železnično pot razdjala, kakor tudi baronu Bornu veliko lesa odnesla, tudi dva velika jeza, Krišclnovega in Smukovcga jc odnesla in še na vse strani trga. Cele smreke je včeraj nesla s koreninami skozi trg. Ako bi nc bilo pomoči, bi še predilnični magacin porušila. Danes je že upadla in sedaj je šele videti, koliko škode taka povodenj napravi.
—	Povodenj. Nalivi zadnjih dni so napravili po deželi ogromno škodo. Reke in potoki so prestopili bregove. Pri Dolskem, Lazah, Kresnicah je Sava prestopila bregove. — Ob goriško-jeseniški železniški progi je voda odnesla neki most. — Moravška dolina je pod vodo, promet je deloma oviran. Na Krtini pri Zamiku je voda izpodkopala del zidu.
—	Sava je pri Črnučah in Zalogu močno narasla. Vodomer kaže 1 ni nad normalom.
KoroSRe novice.
k Koroški deželni zbor je v svoji seji dne 4. t. m. med drugim razpravljal o dr. Stcin-vvenderjevem predlogu glede na izpremembo lovskih pristojbin. Poslanec Grafenauer je ob tej priliki izjavil: V mladeniški gorečnosti se ie sklenila 1. 1906 postava, o kateri se je deželni zbor prepričal, da ni dobra. Stojimo si nasproti kot stari ljudje in povedali si bomo v^ stvarnem in v gospodarskem oziru. Postava se je sklenila, da sc obdavči zabava. Izkazalo se je pa, da se jc zabava inanje obdavčila, kakor pa posestnik sam, ki ne more vživati svobodno, kar mu donaša njegovo zemljišče. Tudi sedanji načrt ni jasen, kdo da je pravi lastnik lova, jeli je najemnik, ali je lastnik. Ta postava je donašala deželi vsoto 30.000 kron. Ce izpremenimo postavo, se dohodek zmanjša tako, da postane postava iluzorična. Govornik zastopa stališče, naj se postava odpravi in naj se poviša pristojbina lovskim izkaznicam od 6 na 20 kron. Prj inastavjjenjti potovalne učiteljice za kuhanje želi poslanec Grafenauer, da želi, naj bi učiteljica poznala tudi drugi deželni jezik. V seji dne 5. oktobra je grajal poslanec Grafenauer zgradbe dvomljive vrednosti. Glede na zagotovitev gozdnih in pašni-ških pravic poroča posl. Steimvender. Posl. Grafenauer prične svoj govor, sklicevajc se na nemškega pesnika Uhlanda. Leta sem držimo se le dobrega, a boljšem še nismo prepričani. Nimamo o boljšem nikakega sledu, o dobrem pa. Govornik želi, naj bi se razpravljajo o predmetu bolj počasi, da lahko vsakdo sledi razpravi. Tako se jamči, da sc doseže boljši uspeh. Sedanji zakonski načrt nima namena, da bi se razširile servitutne pravice. Ni vedno zastopal kak kraj najpametnejši mož. Sklepale bi se lahko pogodbe, ki bi vrezale v meso občine. Del gozdov botno rešili. A večina naših kmetov ima pač še veliko polja, a nima gozdov. Fondi in graščaki smatrajo to za pridobljeno pravico. A to pravico smatram jaz po svojem demokratičnem prepričanju, da je pridobljena z zvijačo. Država in graščaki so dolžni, da pomagajo kmečkemu prebivalstvu. Glede na izpremenjevalne predloge prosi poročevalca, naj poroča počasi. Grof Lodron se pritožuje proti postavi, češ da je naperjena proti veleposestvu in da odpira na stežaj vrata socialni demokraciji. Razprave se še udeleže VValdner, Miihbacher. Weiss, baron Hcin in poslanec Grafenauer, ki izjavlja, da nastopi proti grofu Lodronu, ker kmetje nočejo graščakom ničesar vzeti, marveč naj kmetom prepustč za gospodarstvo potrebne gozdne in pašniške pravice. V prvi vrsti se misli na erar. Pričeli so nato podrobno razpravo.
k Cerkvena slavnost v Zrelcu. V nedeljo, dne 6. t. m. so na slovesen način odkrili v Zrelcu z nanovo posrebrenim in pozlačenim okvirom okrašeno podobo Matere Božje.
k Škrlaftca divja ob koroško - italijanski meji na Italijanskem. Bolezen se je zanesla že v Pontabelj in je oblast zato prepovedala otrokom prekoračiti mejo.
Štajerske noulce.
š Štajerski deželni zbor. 5. okt. Deželnemu odboru se naroča, naj postavni načrt o obdačenju avtomobilov odobri. Nato se nakaže deželnemu odboru sledeči predlog g. poslanca dr. Jankoviča: Deželnemu odboru se naroča, da pospeši pogajanja glede na obrežna obrambna dela Save med Brezovem in Blan-ko ter Šmarjem in Sevnico. Skrbi naj tudi zato, da naj se ne prisilijo'obrežni Savini prebivalci k prispevanju, kakor tudi ne občini Blanka in Sevnica. Predno je utemeljeval dr. Jankovič svoj predlog, je izjavil predlagatelj v imenu slovenskega kluba: V torkovi seji je zapustila na dr. Hrašovčevo interpelacijo večina dvorano in neki poslanec je ob povratku v dvorano izustil Slovence zelo žalečo besedo. V imenu klubovih članov govornik protestira in naglaša, da je slovenščina kot ljudski jezik številnega prebivalstva enakopraven z nemščino, katerega sc bodo posluževali slovenski poslanci vsak čas po potrebi. Zbornica je sprejela tudi Kočevarjev predlog, ki ga je priporočal dr. Jurtela, da naj v ormoškem okraju preiščejo Dravine bregove in naj izvedejo na najnevarnejših krajih potrebna obrambna dela. Namestnik Clary je obžaloval, da se bo moralo zasedanje odgoditi. Namestnik izjavi, da bo sklican deželni zbor še enkrat, predno ga razpuste.
š Občinske volitve v Razvini. Dne 3. t. m. so bile hude občinske volitve v Razvini. Slovenci so si priborili dva občinska svetnika kljub temu, da so volili vsi mariborski netn-škutarji, ki imajo v občini svoja posestva. Nemškutarji so agitirali z divjo brezobzirno nasilnostjo, po kateri se odlikuje spodnješta-jerska nemškutarija
š Umrl je v Celju 651etni vpokojeni stotnik Božidar Agricola.
š Zaradi kride ie bil obsojen v Mariboru v štiritedenski zapor 30-letni bivši mariborski trgovec Alojzij Grimschek. Dolgov je imel 84.800 K, premoženja pa 36.534 K. — Nadalje so prisodili tudi zaradi kride 28letnemu bivšemu mariborskemu trgovcu Frančišku Cvet-kotu entedenski strogi zapor. Cvetkovo premoženje je znašalo 4839 K, dolgovi pa 9443 K 27 v. Končno so prisodili bivšemu trgovcu v Mariboru Faiszu tudi zaradi kride I4dncvni strogi zapor.
Ljubljanske noulce.
Velika ljudska veselica pevskega društva »Ljubljane«.
Velikanska je bila grmada . . . Ogenj in žveplo so trosili nasprotniki, da bi na njem zgoreli ostanki »Ljubljane«. Glej ogenj — po-gasnil jc in izpod namišljenega pepela se je dvignil v novi prelestni obleki na dan krasen
—	Fenis. Pogorišče pa ie ostalo, a tam je zgorel terorizem na veke! Bil je pravcati preporod pevskega društva »Ljubljane«. Kdor ni hotel verjeti, moral se je uveriti sam včeraj.
V	vseh prostorih »Uniona«. kjer so bili vsi prostori natlačeno polni najboljšega občinstva. Ne moremo si kaj. da bi se ne zahvalili »Slovenskemu Narodu« za reklamo. Videl se je njegov vpliv, kajti vsi oni, katerim je branil,
—	so res prišli. Bila je navzoča inteligenca trgovskih, uradniških, učiteljskih in drugih krogov; častniki, podčastniki, finančna straža itd. Tudi mnogoštvilrii liberalci so bili polni hvale. Najlepši dokaz obiska je ta, da takoj po 7. uri zvečer ni bilo niti ene srečke za krasne dobitke več na razpolago. Med obiskovalci opazili smo med drugim g. drž. poslanca Pogačnika, g. deželnega poslanca dr. Sch\vei-tzerja. drž. posl. Jakliča, g. tovarnarja Pollaka; iz daljne Idrije so prihiteli mili gostje, pa tudi od drugod; vseli našteti nam ni mogoče.
V	dvorani kmalu i>o otvoritvi veselice ni bilo mogoče dobiti prostora. Spored se je izvršil nad vse častno: več ni bilo niti mogoče pričakovati. Vse pevske točke so se pele pod vrlo spretnim vodstvom «g. Ba.iuka s toliko preciznostjo in eksaktnosto. da ni bilo odobravanja ne konca ne kraja. Pevski zbor je mogočen, zastopan z vsemi glasovi tako, kot malokatero pevsko društvo. Osobito pa so močni tenorji. S pravim entuzijazmom je bila sprejeta »Ljubljana« od občinstva takoj ob prvem nastopu, a to ne jenjajoče aklamiranje se ni poleglo cel večer in trajalo po vsaki pevski točki toliko časa, da so vrli pevci morali vsako ponavljati. Take aklamacije kot »Ljubljana« ni bilo še deležno nobeno pevsko društvo. Vse je bilo dovršeno v čast zboru in pevovodii g. Bajuku. Posebej pa moramo omeniti gospode soliste, ki so naravnost bri-ljirali, tako gg. Kovač in .luvan (tenor- in ba-riton-solo) v Juvančičevem »Pastirju« in gospod A. Robida v »Popotniku«. Prekrasen kot »piece de resistence« je osmerospev »V spomin Andreja Smoleta«, po poljskem napevu. proizvajali od članov »Ljubljane« s povečini
—	kar s ponosom povdar.iamo — akademično naobrazbo. Zopet ne konca nc kraja burnega odobravanja: občinstvo je hotelo vedno in vedno poslušati slovensko pesem od onih pevcev. ki so bili zadnje čase predmet neokusnega grdenia. Posebno pozornost je vzbujal tudi mešani zbor slavne šentviške »Čitalnice«, ki jc pel pod spretnim vodstvom g. Rusa več narodnih popevk ter žel tudi burno polivalo. Vmes pa je svirala slavna vojaška godba. — Po končanem sporedu se je razvila živahna prosta zabava. Posebno živahno vrvenje pa je bilo tudi v vinski kleti, kjer se jc točila izborila domača kapljica, da je bilo veselje ter sviral sekstet godbe. Naval je bil tudi tukaj tak. da ni bilo mogoče dobiti skoro pro-
stora. Ogromna je bila naloga izvršiti tako velik spored in zasluga je ti večja onih, ki so žrtvovali čas in delo. Med te spadajo razven odbora v prvi vrsti one dame, ki so neumorno bile na nogah ter prodajale srečke, »Rag-Ijo«, šopke; v paviljonih jestvine, koriandoli in drugo. Nad 40 dam je požrtvovalno svoje delo včeraj posvetilo »Ljubljani«. Hvala in slava jim! Do ranega jutra je bilo V* »Uni-onovih« prostorih živahno vrvenje. Vspeh »Ljubljane« je bil včeraj velik. Po včerajšnjem vspehu bo korakala »Ljubljana« do novih vspehov!
Ij Občni zbor »Društvene godbe« ljubljanske. Koliko smisla imajo za nekaj, ki je res potrebno, oni krogi, ki sicer redno zabavljajo čez vse, kar ne drvi slepo za njimi, — o tem smo se prepričali v soboto zvečer. — Ob 8. uri je bil napovedan občni zbor v hotelu »Ilirija«. Treba je bilo osebno izbobnati toliko članov, da je bil po preteku ene ure občni zbor sklepčen. Seveda, pri »Društveni godbi« je treba delati, a delo ne diši nekaterim požrtvovalnim Ljubljančanom svobodomiselnega kalibra in zabavljačem. Tudi onih ni bilo, ki venomer hočejo, da jim pičlo šte-vilce muzikantov prireja »Zapfenstreiche«. — Po deveti uri je otvoril občni zbor predsednik »Društvene godbe«, dr. Kokalj in pozdravil navzoče, zlasti zastopnike treh ljubljanskih dnevnikov, zahvaljujoč se časnikom za podporo ter proseč jo tudi za bodočnost. Preteklo ieto jc bilo hudo za »Društveno godbo«, ter je bil v nevarnosti njen obstoj. Omenja izpremembe kapelnika. Spominja se raznih dobrotnikov in podpornikov in se dotakne vprašanja glede na sodelovanje godbe pri gledališču; konečno omenja umrle dobrotnike: gospo A. Juvančičevo, gg. Laiblina ter Zevnika. Poročilo tajnika Cadeža omenja, da šteje godba zdaj 19 mož. Podpornikov je okrog 600. Dasi je mnogo moči odšlo, je godba vendar vršila svojo dolžnost. Blagajniški zaključek, odnos-no izkaz ni bil popolnoma jasen. Na podlagi poročil revizorjev povzamemo, da je bilo prejemkov K 23.177 36 in troškov K 23.058-85. Med dohodki so podpore, med temi mestne občine 2.400 K in poleg te še izredna 400 K; članarina K 7.75560, zaslužek 11.5S814 itd. Po daljši debati se da odboru, torej tudi blagajniku absolutorij. Nato se je vršila volitev novega odbora. Za predsednika je bilo oddanih ravno polovica glasov za dr. Kokalja, polovica pa za g. Pahorja. Dr. Kokalj izvolitve ne sprejme in pri novi volitvi je izvoljen predsednikom — in absentia — g. Pahor z enim glasom večine. Odbornikom so bili izvoljeni (večinoma nenavzoči) gg. Trnkoczy, Turk, Drachsler, Cadež, Golob, Hubad, Vlach in Rohrmann. Preglednikom pa gg. Vasič in Vrtovec. G. Gorjanc daje več nasvetov, kako bi se godba izpopolnila ter godcem omogočila tudi eksistenca. Nato konstatira g. Drachsler, da se je marsikaj že upoštevalo ter pravi, da so sedaj godci dobri in tudi godba. Ker so pred koncem občnega zbora mnogi navzoči odšli, se ni stavilo nikakih raznih nasvetov, zato sc jc zbor zaključil tako tiho in zaspano, kot se je pričel. O naklonjenosti občinskega sveta napram godbi bi se dalo pač šc kaj več povedati! Kakor čujemo, je g. Pahor izjavil, da iz tehtnih razlogov ne sprejme predsedstva »Društvene godbe«.
lj Deževje in povodenj na barji. V zadnjih 24 urah je vsled deževja narasla Ljubljanica za 2 80 vn nad normalom in preplavila velik del barja. Prestopila sta potoka Išca in Prošca bregove vsled česar so tudi ondi hiše in polja pod vodo. V Lipah, Črni vasi in na Ilovici stoji voda že za čevelj visoko. Poljski pridelki so, kar jih je še zunaj, preplavljeni in bodo vsled mokrote jeli gnjiti.
lj Temelj so pričeli kopati za šentjakobsko župnišče v Sv. Florijana ulicah.
lj Preprečena pot. Danes so hoteli odpotovati v Ameriko Martin Novak, rodom iz .lablanice; Mihael Mevžlj, rodom iz Boštanja in Matija Repše, rodom iz Stroškega vrha. Ker pa še niso zadostili vojaški dolžnosti, je vse tri odpeljal na južnem kolodvoru službujoči stražnik v zapor
I j Goljuf. Po mestu se klati neki mladi, temno oblečeni človek z rjavim klobukom in rjavimi čevlji, ki govori v hrvaškem narečju, ter skuša ogoljufati razne gostilničarje in trafikante na ta način, da plača z debelim denarjem, ki ga potem, ko stranko med menjavanjem preslepi, vtakne nazaj v žep z drobižem vred
Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 50 Hrvatov, 30 Maccdoncev in 120 Bolgarov
Ij Najdena je srebrna ura z kratko verižico. nikljast ščipalnik in manjša svota denarja.
Ij Umrl je v soboto v Velikovcu na Koroškem g. dr. Viljem Klebel, c. kr. okrajni glavar. Pokojni je bil rojen v Ljubljani. Pokopali so ga včeraj. Naj počiva v miru!
Ij Kolavdacija novega gimnazijskega poslopja se vrši dne II. oktobra ob 9. dopoldne.
li O ljubljanski slabi razsvetljavi objavlja »Ljubljančanka« strogo stvaren dopis, ki potrjuje to, kar smo mi žc večkrat naglašali. Ciankar opravičeno vprašuje občinske svetnike, kako da ne pokliče v spomin plinarni od nje sprejeti sklep, da preskrbi razsvetljavo z Aurovo lučjo in naj sc to plinarni naroči. Nadalje sc zahteva, da bi gorele obločnice do 11. ponoči. Konečno bi sc morale tudi pravočasno pretnenjati žarnice.
+ Avskultanti so postali pri kranjskem deželnem sodišču praktikanti gg. Ivan Ro-mold, dr. Frančišek Zupane in Anton Sajovic.
+ Tajniški adjunkt pri najvišjem sodišču je postal sodni adjunkt g. dr Gojmir Krek.
lj Na oklicih so bili: g. Filip Turk, trgovski sotrudnik z gdčno. Karol i no Brilej- komp-
toaristinjo; g. Alojzij Mazzon, c. kr. davčni pristav, z gdčno. Ljudmilo Boječ, zasebnico; g. Anton Cerar. trgovski sotrudnik, z gdčno. Matildo Ahčan; g. Jakob Albrecht z gdčno. Terezijo Felicijan.
lj Vojaštvo in cesarjev god. Pretekli petek, dan cesarjevega godu. je bil za vojake prost dan. To prostost pa so pri tukajšnjem oddelku 17. pešpolka tako umevali, da so morali vojaki ta dan menjavati in prevažati po mestu posteljne oprave in drugo. In to ravno ob času, ko je lilo kot iz škafa, da niti miš ni šla izpod strehe. To gotovo ni v korist zdravju, tem manj če se mora moštvo potem pokrivati s popolnoma mokrimi odejami.
lj Napad na cesti. Sokol g. Bojan Drenik jc danes na cesti napadel odgovornega urednika in lastnika »Raglje« g. Antona Volta. Udaril ga je s pestjo v obraz in ga poškodoval. G. Bojan Drenik je s tem »Ragljo « napravil zelo popularno, udaril pa tudi ni tako, kakor zna dr. Stoje, kajti vsa afera bo končno za junaštvo in sokolstvo Bojana Drenika neslavno primerno zaključena pred sodiščem. Ta afera je popolnoma različna od afere dr. Stojc-Malovrh. G. Bojan Drenik bi imel v prvi vrsti »Raglji« poslati popravek in še le, če bi »Raglja« dostojnega popravka ne sprejela. naj bi raztrese! svojo jezico na cesti. Z direktnim svojim napadom je pa le prav po nepotrebnem sam razkril, da tiči on za dogodkom, ki ga opisuje »Raglja. Do danes opoldne nismo vedeli, da je g. Bojan Drenik oni junak »Ragljine« .resnične dogodbice' »Kako se je ženil Sokol D. pri gospodični F.« Radi take stvari pa še ni treba, da bi deželni uradnik se pretepal na cesti!
Ij V glavni odbor za osuševanje ljubljanskega barja v skupinah 1 do 9 so izvoljeni in sicer so odborniki: Jurij Marenče, Ljubljana, Franc Švigelj, Ljubljana', Janez Kane, Pod-smreka, Andrej Knez, Vič. Peter Oražem, Zunanje Gorice, Franc Remškar, Log, Karol Mu!ley, Vrhnika, Mihael Jerina, Blatna Brezovica, Anton Kobi, Breg, Anton Svete, To-mišelj, Janez Štrumbeli, Studenec in Jožef Jamnik, Pijava Gorica Namestniki so: Jožef Plankar, Ljubljana, Anton Paznik, Podsmre-ka, Franc Novak, Vič. Anton Alič, Notranje Gorice, Franc Ogrin, Bevke, Matija Jerina, Goričica, Janez Mavc, Tomišelj, Matija Men-cej. Studenec in Janez Babšek, Srednja vas. Virilisti v odboru so: Janez, Berta in Oskar Kosler, dr. Jožef Kosler, grof Ervin in Ana Auersperg, Karol Kotnik, Franc Galle, južna železnica in ljubljanska okolica, ki jo zastopajo inž. Hanuš in Matko Prelovšek.
lj Izgubila je neka gospodična včeraj na poti od Radeckega ceste do »Uniona« srebrno uro z verižico.
Razne stuarl.
Laško učiteljišče v Gradišču ob Soči?
Furlani sc potegujejo za to, da bi dobili laško moško učiteljišče v Gradišče. Prav! Gradišče je »la capitale del Friuli«, — V Gorico, ki je glavno mesto slovenskega dela dežele, mora priti pa slovensko moško učiteljišče!
Internacija anamskega kralja. Indokitaj-ski listi poročajo o internaciji anamskega kralja Thank Tliai sledeče podrobnosti: Pojavi duševne bolezni, ki so jih zadnji čas opazili na kralju, so dali povod, da so začeli govoriti o njegovi internaciji. Odločilni sklep k temu je dalo pismo mlade anamske kraljice, ki ga je pisala v Pariz in v katerem se je pritoževala o njegovem obnašanju in grozodejstvih. Radi tega so poslali vrhovnemu predsedniku v Nunu, Levequeu, nalog in odredbe, ki so se tikale kraljeve internacije. On ga je poklical pismeno v avdijenco ter sklical comat, neko vrsto vladarskega sveta. V spremstvu co-mata in civilne garde se je podal nato v palačo. kjer so ga v prestolni dvorani sprejeli. Tu je pakazal kralju napravljeno odredbo. Kralj je protestiral, ,ali zaman. Izhodi palače so bili zastraženi, tako da ni mogel nihče niti noter niti ven. Tako se je moral kralj odreči prestolu.
Največja ladja na svetu kmalu ne bo več »Luzitanija«, o kateri se je dozdaj toliko govorilo. ampak njena sestra »Mauritanija«, ki bo v kratkem napravila svojo prvo poizkušno plovitev iz Tyna. Dolga je ta ladja 790 čevljev, torej tri čevlje več kakor »Luzitanija«; tudi nekoliko širša je kakor »Luzitanija«, tako da je nova ladja resnično največja na svetu. Široka je 88 čevljev, globoka 60 čevljev 6 eol in težka 33.200 ton. Najgloblje vozi 37 čevljev 6 eol z bremenom 45.000 ton. Stroji s 70.000 konjskimi silami gonijo ladjo z brzino od 24 do 26 vozlov; tudi ti so grajeni po turbinskem sistemu. Ladja bo lahko vozila 560 potnikov v prvem razredu, 500 v drugem in 1400 v tretjem razredu; skupno z moštvom bo torej lahko na ladji 3260 oseb. V času vojske bodo rabili ladjo kot poizvcdovalnico in jo bodo radi tega oborožili z dvanajstimi topovi šestih eol.
Predzgodovina umora srbske kraljevske dvojice. Iz neke pred kratkim izdane knjige Bosa Marsicanima, ki je bil v času umora srbske kraljevske dvojice belgrajski policijski prefekt, podajajo belgrajski listi nekatere zanimive podrobnosti. Marsicanin pripoveduje v dotični knjigi mnogo važnih stvari iz predzgodovine umora. Med drugim pripoveduje, da je on na temelju izjave policijskega zdravnika Rcdiča kralja svaril, ali ker ni prinesel nikakih natančnejših dokazov, je odvrnil kralj: »Prosim vas, pazite samo na svoje civiliste in pustite častnike pri miru!« Dne 30. aprila je prišel k Marsicaninu policijski uradnik Kadič in mu jc sporočil mnogo podrobnosti o zaroti, a ga je prosil, naj ga ne imenuje kot ovaduha, ker bi ga sicer zarotniki ubili. Marsicanin se je podal vnovič h
L
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
p.foi.11.1.« Uto 1884.	v Ljubljani, MTolfove ~
itev.
priporoča alavnemu občinstvu in spoStovnatn gostilničarjem svoj« i z b e p a e
Štev. telefona 2tO.
8469 1W—IS
apeno pivo t godcih In steklenicah.
kralju, ki je bil pri generalu Petroviču in zdaj je kralj stvar smatral za bolj resno, ker mu ie neki sobar razodel slučajni razgovor dveh častnikov o zaroti. Eden teh častnikov je rekel drugemu: »Kakšno pregnanstvo, ali si neumen? In ako se potem vrneta, kaj bo z nami? Ne preostaja nič druzega, kakor njemu in njej poslati krogljo v prsa!« Več sobar ni slišal in tudi ni mogel v temi spoznati častnikov. Marsicanin je nasvetoval kralju, naj namesti enega od zvestih in zanesljivih častnikov med zarotnike, da bo lažje zasledoval njihove korake. Kralj je bil s tem zadovoljen, ali pozneje se je premislil in je šest častnikov, ki mu jih je Kadič imenoval, še isti dan dal zapreti. Pozneje so jih izpustili in kralj je imenoval Kadiča lažnjivea in intriganta. Po-četkom maja je svaril Marsicani kraljico Drago resno pred zarotniki. Zelo zanimivo je, da je isti čas vest o zaroti v Belgradu od potu-" jočih srbskih komedijantov dobila politična oblast v Zvoniku v Bosni. Takrat se je odigral v konaku skrivnosten dogodek: Vojaka telesne straže, ki .ie stal na straži pod kraljevsko spalnico, so našli okoli dveh po polnoči v groznem položaju. Bil je čisto trd. s samokresom v roki. z izrazom velikega strahu na obrazu in s široko odprtimi očmi. Niti besedice ni mogel izpregovoriti. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. Na njegovo mesto so poslali drugega, a tudi njega so našli v istem stanju. V bolnišnici sta pozneje oba pripovedovala. da se .ie pred njima pojavil mrtvi kralj Milan v popolni generalski uniformi. Kraljica je to povedala Marsicaninu, ki je v tem spoznal komedijo zarotnikov. Tri tedne po tem razgovoru so bili kralj Aleksander, kraljica Draga, generali Markovič, Petrovič in Popovič od zarotnikov umorjeni.
Telefonska m brzolauna poročila,
CESARJEVO ZDRAVJE.
Dunaj, 7. okt. Na borzi so bile danes razširjene vesti, da je cesarjevo zdravje jako slabo. Te vesti niso resnične. Cesar se prav dobre počuti. Jutri sprejme cesar oba ministrska predsednika v skupni avdijenci.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 7. okt. Predsedstvo drž. zbornice že razpošilja poslancem vabilo za sejo drž. zbora dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne. V seji bo skoro gotovo ministrski predsednik poročal o nagodbi.
KOŠUT JE ZADOVOLJEN.
Budimpešta, 7. oktobra. Košut je povodom odkritja spomenika očetovega v Koermendu v svojem govoru izjavil, da se je nagodbeno vprašanje povoljno rešilo.
NAGODBA.
Dunaj, 7. okt. »Reichspost«, glasilo krščanskih socialcev piše na uvodnem mestu,
da so za nagodbo, ako je le količkaj slaba, v avstrijskem parlamentu pripravljeni že po-grebci.
SLOVENSKO UČITELJIŠČE V GORICI.
Trst, 7. okt. Socialnodemokraški tržaški državnozborski poslanec Pittoni izjavlja v »Lavoratore« od 7 t. m., da so socialni demo-kratje odločno zato, da se slovensko učiteljišče premesti v Gorico, ki je po eni tretjini slovenska.
PASIVNA RESISTENCA SE KONCA?
Praga, 7. okt. Glasom zadnjih poročil se bo pasivna rezistenca železničarjev končala.
ROPI V RUSIJI.
M o h i 1 e v , 7. okt. Tu so roparji napadli poštni vlak. Orožniki so roparje pregnali in njihovega vodjo ustrelili. Bežeči roparji so zapustili na licu mesta zastavo, na kateri je napis: »Živela republika!«
Peterburg, 7. okt. V Tobolsku so kaznjenci napadli stražo. Straža je 21 kaznjencev ustrelila. U jih je zbežalo, 6 stražnikov je ranjenih.
GROFICA GOLJUFIVKA.
Dunaj, 7. okt. Tu so zaprli v neki bez-nici obubožano grofico Alojzijo Marijo Wald-stein, ker je ponarejevala menice in vprizorila še druge goljufije.
Odlikovanja za naše gospodinje. Diplome za tekmovanje cen za »Ceres<-ovo mast so se že razdelile med odlikovane gospodinje. Sicer je bilo že izplačanih okoli 8000 kron, toda razdeliti bo še 7000 kron za navodila za kuho, praženje in peko z uporabo »Ceres«-ove masti. 30. septembra je bil zadnji rok za pošiljanje navodil.
Povodom Iegarja v Postojni je darovala tvrdka Henr. Mattoni za revne bolnike večje število steklenic Giesshiiblerjeve kisle vode.
SCJčencc,
krepak deček, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga Otona Wolf1inge na Bledu.	2279 1 1
Dva krepka učenca
se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom. Oni, ki so obiskali prvi ali drugi razred srednje šole, imajo prednost.
2280 3 1
Anton Jelenec
v Idriji.
Katoliška bukvama v Ljubljani
1985 10—10
(poleg stolne cerkve)
si usoja naznaniti, da je svoje prodajalniške prostore zelo razširila, krasno uredila in ima tudi
šolske Knjige
za vsa šole v najnovejših apro-biranih izdajah vedno v zalogi.
Na razpolago ima tudi razne učne pripomočke, n. pr. Schulmann-ove in Freund-ove dobre prestave in izvrstne preparaoije za
latinske in grške klasike (Cicero, Livij, Ovid, Salust; Herodot, Homer, Ksenofont i. dr.) Dobe se vsi deli, ki se jemljejo v Soli, tudi v posameznih zvezkih po 60 vin.; dobrodošli bodo posebno peto-, Šesto- in sedmošolcem.
Ker je moja zaloga za jesensko in zimsko sezono z najnovejšo in najelegantnejšo konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice popolnoma izbrana, zato si usojam p. n. občinstvo povabiti za nakup, dokler je zaloga še bogata! 22466-3 Se priporočam spoštovanjem O. BERNATOVIČ.
Štev. 230/pr.
Razpis,
2281 3-S
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu
je podeliti
S to službo so zvezani prejemki: letna plača 2200 K s pravico do dveh v pokojnino vštevnic petletnih po 200 K ter prosto stanovanje.
Prosilci naj dokažejo poleg potrebnih znanosti v kmetijstvu, zlasti tudi usposobljenost za pouk v vinarstvu in sadjarstvu.
Prošnje, ki morajo biti opremljene s krstnim listom, z domovnico, z izpričevali o strokovni usposobljenosti ter z dokazili o znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, je predložiti do I. noveuibra t. I. pudpisanemu deželnemu odboru.
Prosilci, ki so že v kaki javni slušbi, imajo svoje prošnje predložiti službenim potom.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani; dne 7. oktobra 1907.
Naznanilo.
Dovoljujem si vljudno naznanili, da sem 4. t. m. otvorila
Pred Škofijo štev. 19
trgovino s konfekcijo za dame, - gospode, dečke in deklice. ==
Prosim torej cenj. p. n. odjemalce, da si blagovolijo ogledati mojo samo z novostmi bogato založeno zalogo, ter
vljudno pripomnim, da mi bo mogoče sl. občinstvu najbolje, najsolidneje in najceneje postreči, ker imam blago le iz prvih tovarn. — V nadi, da me bodo moji cenjeni odjemalci še nadalje počastili s svojim obiskom, beležim	2267 3-3 z odličnim spoštovanjem
A. Lukič
bivša poslovodkinja F. M. NETSCHEK.
Podružnica ■ v Spljetu, i
Delniška glavnioai i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeve ulice štev. 2
sprejema vloge aa knjilioe in tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge do JB 1-0
dnevzdiga po ^ I*
Podružnica 3 v Celovcu, i
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i