»osmim oin&n* • «niAvtiii TTTO LTX V Lhibliani, \ ucclclio 27. »cuiciubra 1*>'1 .ši tV. 21*'.i C Vini 2 Din Nuročnina mesečno 2i Din, zu inozemstvo 40 Din — ue-(k-lisku izduja ce- Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll ^^^^^^^ ^^m ^^m ^^M m inozemstvo 120 Din _ ^^M ^^M ^^M M M Ček. račun: Ljuta I i u na št. I0.6tl) in 10,349 ta insernte, .•'iiriiievo štv.7V)3, Upravo: Kopitar-jeva h, telefon Jotr^ri^^T.nloSS Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ne izgtthVa-mo glave! Ljubljana, 26. septembra. Zadnje dni so interesirani agenti iz tujine sirili po vsej naši domovini neverjetne vesti glede stabilnosti našega denarja in glede finančnega položaja naše države. Poskušali so vznemirjati naše ljudstvo, sejati strah pred bodočnostjo in vzbujati nezaupanje v Narodno banko in v druge državne ali zasebne denarne zavode, katerim je naš narod zaupal svoje prihranke, Pod vtisom takih vesti so se nekateri začeli resno povpraševati, če so njihove vloge še varne in če bi se vendarle ne splačalo dvigniti prihrankov iz hranilnic in bank in jih shraniti doma, ali pa jih spraviti v tujino, oziroma nakupiti inozemske valute. Posrečilo se je tem agentom dejansko povzročiti precejšnje dvige po nekaterih denarnih zavodih, in to brez vsake dejanske potrebe. Proti takim sovražnikom domovine ni samo potrebno nastopiti, ampak svariti se mora prevsem naše ljudstvo, da re izf?ubi zaupanja v vred ost domačega gospodarstva. Zaupanje ljudstva je naj-solidneiša podlaga v vsakem gospodarstvu. To je pokazala nedavno nemška kriza, katero je bilo nogoče prebresti edino le zato, ker je narod ohranil patriotično zaupanje v stabilnost nemškega de-na ia. To je pokazala tudi sedarja kriza v Angliji ki je strnila narod v erotro odpori'o silo, ki ie zaustavila grozeči plaz gospodarske katastrofe. Pripomniti pa moramo predvsem, da sedanji demrni položaj driave ne daje nikakega povoda za vznemirjale. Kar se tiče državnih iina^c se mora ugotoviti, da se nahajajo v urejenem stanju in da padale državnih dohodkov prav nič ni vplivalo za uravnovešenost državnega proračuna. Državni dohodki padajo po vseh državah. Kriva jc temu svetovna gospodarska kriza. Zato so tudi vse države znatno popra le proračun in radikalno zmanjšale izdatke. Tudi naša država je sledi a temu vzgledu in znižala izdatke, kierkoli je brez Ikode mogla samo da prikroji izdatke zmanjšanim •ohodkom. Naš državni proračun jc padel torej ■ azaj na popolnoma normalno podlago in naši izdatki so kriti z normal-imi dohodki. Država '.udi ni nikdar prekoračila natančno določenih meia. dejanskih proračunskih možnosti. Saj ie znano, da »e pri naj ni nikdar doga;alo, kar sta na primer Avstrija in Nemčija doživljali redno vsako leto, namreč, da bi se na koncu proračunskega ieta po-iavljal deficit, za katerega bi bi'o potrebno Iskati novega kritja. Izpad nemških preparacij, to je žrtev, katero ram je naložil Hooverjev načrt, je sicer težka In lega ni treba prikrivati, ker spravlja proračun lz ravnotežja nenapovedano Pokril se bo s pomnoženo stednjo, kakor tudi s pomočjo sredstev, katera je navedel naš zunanji minister dr. Marinko-vič v 6voji včerajšnji izjavi belgrajskim časnikarjem. Položai Narodne banke je normalen. To lahko vidi vsakdo, saj Narodna banka redno objav-Ija svoje stan:e. Kritje v zlatu in icozemskTi zlatih valutah že presega zakoniti mi-imom. Zato je tndi razumljivo, da se vred-ost našega denarja na Inozemskih bo-zsh ni poslablala. akoravno jo vsled krize angleškega funta doni a vse d:u$t valute oslabele, ali vsaj morale prebole'.: neva-re iu ke Di-ar je ostal stabilen in miren. To je najbolje zn-merje za čvrstost alečt fotpod« «kega polofa!« in dokaz, da im« inozemstvo popolro za-upir,'e v vredrost raScgt derajt. Za-a bi se pustih poten domaii": zapeljeva'. s; :rjteres;ra^:5 tže-ov "•' nervoznos'* Kar »e tiSe naših privatnTi 5e=ara:>. mvo-Cov aerrai e ljudstvo zizpilo it; e rr;h i' s? e tsa pomni'.'.. '& :'r -»'.varita =.tie -dsivo t en da 'im ;e neona1 o zaupalo. Nili denirai za v cd :ma!o naVžen svoj re-«r t dom.ačih gojpo-saVih pojjc'jih ia skoraj nimajo ob Tez-, osti v l oz«.ra»(vu, ki M priile t poltcv za ciikoTo m>- ' " ano inozemskih vrer ~ ot~.r.:b r t r " t". kale: -ze iiov. iz da it uk !rn«*tvo se na« ps- ititi spravljati lz ravnotežja po rimi« rtitei. Vsak r.tj izne leotnaf-o mfnii« v »t»jo doeo-v -it naj v patrVcUkss uaon itoji za braniki pro',i -azli: jerah-esi pirike. Kdor bo v ».edia^e«: poSžtja baz ruke polrei-« dvignil iTo^t rjofi v b taksi in po poeeptaicab bo ilo banovinah. Navdušenje, s katerim je narod sprejel ta zgodovinski čin Nj. Veličanstva, je dokaz njegove visoke nacijonalno zavesti in njegovega globokega političnega razumevanja. Zvest globokemu nacijonalncmu čuvstvu in tradicijam svojega doma, ki smatra skladnost med kraljem in narodom za najjačje jamstvo naše svobodo in našega napredka, je Nj. Vel. kralj dn<-3. seplembra t. 1. proglasil usiavo. S tem činom, ki nad vse drugo postavlja državno celoto kot najbolj dragoceno svetinjo, posvečeno s krvjo in žrtvami naših najboljših sinov, ter narodno edinstvo kot glavni vir sile in na- j predka, so bili položeni stalni in neizpremenljivi temelji naše notranje ureditve in splošnega razvoja. Ustava z dne 3. .septembra predstavlja popolno skladnost med interesi posameznih delov naroda in države ter zgodovinsko nujnostjo državne celot" in narodnega edinstva. Ona daje državljanom vsa bistvene -voboščine, vse osnovne pravi-I ce. popolno enako^l in ravnopravnest, svobodno ; izvoljeno narodno predstavništvo, odreja parlam»ii-| tu najširši delokrog, uvaja .'-iroke samouprave, lo-l či oblaki upravnih in sodnih organov, jamči za i svobodo vesli in vere, za ravnopravnošt posamez-! nih veroizpovedi in sooštovanje verskih čuvvtev, ureja pouk n.; osnovi svobodne znanosti, odreja pravce zdravega socialnega in gospodarskega na-prid!;a. obnavlja svobodno izražanje m>li ter Z'iružčvalne in zborovalne pravice. V nc i ustavi, prepojeni z jugoslovansko mislijo. so začrtane glavne in bistvene potez«* naoijo-nalne in državne politike. Na podlagi tega programa nai Zflružiio k -odelovanju vsi, ki ljubijo j svojo državo in žele dobro domovini. S svojim ukazom o razj/isu volitev nudi Nj. Vel. kralj celokupnemu našemu narodu priliko za to sodelovanje. Dne 8. novembra t. 1. bodo volitve za Narodno ; skupščino, ki bo skupno - .senatom nadaljevala | delo na oživotvorjenju načel jugoslovanske nacijo-nalne in državne politike. Kol člani kraljevske vlade se globoko zavedamo |)oniena poverjene nam zgodovinske nnloge kakor tudi odgovornosti pred kraljem In narodom. Razbremenjen problema, ki jo lako dolgo in tako usodno rušil njegove sile in ki so ga drugi narodi že davno rešili z edino mogočo strnitvijo vseli sil v veliko nacijonalno celoto, si naš narod ne želi ničesar bolj iskreno in toplo, kakor tega, da se lahko jiosveti plodnemu delu za svoje noci-alno in kulturno blagostanje. Ustvarjajoče delo naj združi vse državljane, ki žele pf.Bvctiti splošnemu blagru vse žive in zdrave sile, ki jili m.sijo v sebi. Samo lako si bo mogla naša draga Jugoslavija v sedanjih časih težkih gosjKMlaiHkih in socialnih pretresov zagotoviti v svetu mesto, ki ji gre po nijajni sposobnosti našega naroda, po njegovih žrtvah in trpljenju in [Mi prirodnem bogastvu naše zemljo. Le ustvarjajoče delo lahko našemu narodu da oni notranji mir in zadovoljnimi, ki sta najjučje jamstvo naše svobode in našega obstoja. Delovni jirogram, ki čaka narodno predstavništvo, je velik in obsega gospodarski in kulturni napredek širokih narodnih slojev. Tem je treba posvetiti glavno skrb našega bodočega zakone dajstva. .Vaša gosjiodarska politika naj jioišče pravično izravnavo med interesi kmečkega fcLanu, ki tvori ogromno večino našega naroda, in med potrebami zdravega razvoja ostalih gosjcidarskih panog, brez katerih ne moremo ohranili svoje gospodarske ne-odvkuosti. Kevizijii našega celokupnega davčnega -e*"ta-\.i botrebe Varčevanje, izvedeno v državnem in samoupravnem gospodarstvu do kraja, bo dalo prosta sredstva za pospeševanje kmetijstva obrtništva, trgovine in industrije, tako da se bo mogla nafta gospodarska organizacija olidarno razvijati iu n-izpopolniti za konkurenco. Dosledno izvedeno varčevanje nam bo omogočilo tudi izpopolnitev našega socijalnegn zakonodajutva, ki pa bo moralo poleg delavca obsegati ludi kmeta iu obrtnika. 7. ■ doslej -e je posrečilo urediti našo upravo in jo očistiti krutega birokratizma. Naloga vlade in zakonodajstva bo, da ne uprava čimbolj j/ribli-ža narodu in njegovim potrebam in interesom. Treba bo podvojiti napore in delati z vnemi kilami, da na- narod kulturno dvignemo. Naeijonalria in državna misel. *[>oziiavanje razmer in potreb vseh delov naro nadloge in (»rejilre in povede ve>- muh narod k miru, bla^OMtariju, m reci in iiupreilkii. V Belgradu, 2e je sp:cje! ia»-.ika:i«, kate Lu j« izpoTtdzL kako srečre^« v« počuti v J J04l?vi»i. k'er jc bil zie.' o lepo sp.ejeL Jngo-ilova -k; armada jc zrari po Ttem rveta po svoji hrabrosti La drciplirL Sicer Američani ie pozrajo naie ro;»ke ki so ie naietiii t Ameriki kjer »o ;»di »Tojih ltpik »strosti dosejii rivokt »'aibe ter uiivijo TsepoTsoi ipoHova j«. JagCfsiova-i »iovijo kot prHni deiaTci in kol loja! :i h-dje. in- p.!'.:.-. e vpri či j«:tru ;e « -a —e". t tjr.tja pribe^i -. Be.; td r rviz z vpr*;aajtai k-edi'1 i- itpadla nen k h reparac; pc Hoover .-tm na- | tki '»ti. Central jc odgovoril, d* jc megov prihod zuebneja značaja, da t« je tamo odzval vabita naiegi roiaikega ata.ieja v Franciji, katerega je »reda! na manevrih franeotke armade. Iz Belgrada te vrata general 'akoj prtko Panzt nazaj . > domovino. General '4ac Ar'.ur je -.adtije izjavil, da ni poobiaičer. tpjiiati te v politična vpralaoja in da radi teja nc more odgovoriti na tttvijcoa vprt-• - a Zvečer jc bil pri'cjcn generalu nt čatt tve-čtn btrket, katerega tn u odelctili zcetopniki armade. vlade ia ogledne pol'tičae otebnoeti. Pri tej priliki jc ge-.cr«l nazdravil Jujv.ltriji i«r podčrtal, dt obstojajo nt lino m ti obema trmaetma. in-ptk todi aitd obema rirodoni rečne duicrnc vezi. katere ne bodo niVdtr odpovedala ter bo^o M sit trdne ijtrtrcijt zt vzd icvtnjt nira v »vtto. Ti-iom : boj .o e Ja t. ho Jcneral ofl^dal ie voiko '.er bo tzrtt 1 tud: na dvoru. V svar o , icrr&t* q H?r r tp Dobra kupčija Irtne •*.Ar;m- v«-.»•. 4» f» k utTt!: kvpii vi pri'ilir»r»»» it '•in*- dr»ib» u-'?1 -ai;ta ia •..»r j*. zl . Iratik«« ia rn»i»r«Jo »fsri »ad '/' on »» da ^ i- -aiu Veliha razstava Belgrad, 2.ti*.< . Smedert'. ki l'»lanki. Po dotedanjih informacijah in j» kva liteti razstavljenih produkto'. /^leda, da bo t* razttlva ena največjih kar jib Jfjrm /(odoviai nate države VpohoHtev i»r'Bi. Mptembia. AA. Z iiicaz/sfii S;, Vel. J-r«fja p ia pr+dU/2 \n<-'\ ■ ■ * sveta u{*iio/<»n dr Pck/r Niki';. Smrtna nesreča Var«av». 'Jft ept. IJivai predtHnik [ptvn* tu burljivo borbe /a -ti *, /.ri..• a --eVci» »ia 'f.*., ■ >, 't'. A-. >o poltf tik: ntpr«^ -^'/m- !o Po«V s - *a pomv'. Citri %tj p*t » pvr'.'•>< ».: stre! v. i ^. d- y. »:• '' «: e k»!( rt 9 ♦. rt. . • . Vr* tc t-1 povrtje t vi, <*«>' runravt >vdo< '<■-. <-i • »s-» • t to :<*■• c t ;<'.<<' fljf f«¥t tlVtt "klobrm fritmfii » pri p' > * • • »io .-:•« Vo aike cesfi Pn I -vt- Ila Pripraie za volihe &• [ttc VpliSV -.;»,» | O peta danes Laval in Briand. in Hitler je moral zagrozili svojim pristašem /. izključitvijo iz stranke" da ne bodo demonstrirali proli Froiuorom. Nemt'! se ne marajo pokazati pegosloljubne. ker je , .o iška množi n burno p: zdravila Bruninga ob nrlhodu v Pari/.. Razen Hiflerjevcev in Ilugenber-ji vih nacionali-tov -o še druge stranke, ki trezno mislijo, vendar lahko trdimo, da je danes v Nemčiji veliko nernzpoloženje proti Franciji. Javno mnenje je še dane- pod vtisom časopisne propa-•iiinde radi odpovedi rarin.-ke zveze, ki jo je vodilo časopisje vseh strank, in ni ga nemškega lisln, ki bi krivile /a današnjo gospodarsko krizo nc zvra-•al na Francijo: ta tišči zlato v nogavicah kakor stara skopuljn, čeprav je bilo nabrano iz nemških reparacij. Grenko zdravilo varfevanja. ki ga ie minister Flandin v Ženevi priporočil. Nemcem ie 'Abernon je govoril včeraj ua slavnostnem banketu ameriške tr- govske zbornice. Dejal je, da je sodelovanje med Zedinjenimi državami in Anglijo ti"jno potrebno. : Civilizaciji grozi velika nevarnost. Ravnotežje jc izgubljeno in svet trpi sedaj na siltv deflacijl, ki je postala neobhodno potrebna, da se s spl-§n;m sporazumom omogoči stabilizacija cen in dolžnikom povračilo dolgov. Govornik je zaključil, da lena ni mogoče doseči z lokalnimi valutnimi odredbami. Beseda naših nO ne neutemeljene vesti, kakor, da bo denar propadel, da bodo denarni zavodi propadli in, da bo šlo vse v nič. i Podpisani odbor zbornice poziva vse kolege, da naj v teh časih vplivaj« na naše ljudstvo pomirjevalno. da iini razlagajo, da je naš položaj v ! lej svetovni krizi vendar boljši kakor marsikatere ilruge države in da so zlasti ni bati, da bi se iz- , siilii! denar v državnih denarnih zavodih, kakor ii Narodna barka in Državna hipotekama hanka in Poštna hranilnica in da staje trdno v Sloveniji zlasti vse naše hranilnice in posojilnice, pa tudi •Irnsi denarni in bančni zavodi. Opozarja naj se ljudstvo na to, ila preživljajo ludi druge državo, kako- naša bratska Čehoslo-vaškn republika težke čase. Toda Cehi so jeklen narod. V težkih časih so nam bili Čehi vedno vzor. Posnemajmo iih tudi sedaj! Trezno in previdno so ukrenili vse potrebno, da se izognejo prehudemu vplivu svetovne krize in med njimi ni nobenega bojazljlvcn, ki Iii trepetal radi vrednosti češke krone ali no zaupal državnim oblastem in ne zaupal svojim hranilnicam, posojilnicam in ostalim denarnim zavodom. Borza v Pragi posluje povsem normalno in prepričan -cm. du bi se pri nas takisto vse normalno razvijalo, ako Iii ljudje treznn in previlarnn mislili in se ne dali zapeljevati od brezvestnih hujsknčev ip neodgovornih elementov. Notarji so poklicani, da v teli težkih časih podpirajo z vsemi sredstvi vlado. j < » • « " S tem. 'la notarji poučuiejo ljudstvo in se krepko v bran postavljajo sovrninikom naše zedl-njene Jugoslavije, ne vrše le svoje dolžnosti, ampak store ludi to z namenom, da se povrne čimprej pomirjenje, kor bo v korist ne samo splošnemu gospodarstvu, ampak tudi notarjem samim. Saj vemo. da so slabi časi za ljudstvo, tudi slabi časi za notarje same. Prosim torej gg. kolege, da po možnosti solidarno z vsemi treznimi in prevdarnimi možni I svo-jt-ua okraja zastavijo vsi: sile. da se to razburjen ie med ljudstvom poleže. ' '■>',. • . '* 1 * x '' kuncuja. ce pa .,diete na hujsKare. nai \ surajni sili posežejo tudi po sredstvih državne pomoči. Tudi jim svetujem, da za-iii-no ne izterjav,ijo ne sami. niti ne svetujejo strankam, da Iii izterjavalc svoje zahteve od dnlz-nikov. Zbornični odbor se bo obrnil do kr. banske uprave s prošnjo, iln nuj bi polom Finančne direkcije izposlovala. « ' . v'* •«•■!, - v v v r. ;•" .«. '- > . - - . ki sn pot, eun. da se plačajo državne taKse in koleku-»ine od »..ipu-iiii in pravnih poslov, in dn sc nakazujejo odnosno notarjem kot sodnim komisarjem iu pooblaščencem strank zneski do višino i redvidenih državnih in banovinskih taks, kole-kovin in drugih javnih dajatev, tudi njihovih (notarjev) vlog, ako so notarji prisiljeni te pristojbine mesto strank izplačati, da iste ne zamude kratkesa plačilnega roka iu nc pridejo v še večjo škodo. 11 želja Neuičiia š' več? Ilj!!' rjeviem izpolnila. Kaj Dr. Vnilrej Kuhar, predsednik notarske zbornico. Brlgrad, 20. septembra. L Državna hipolnkar-na banka obvešča \ -<■ no? i tel je 7 odstotnih zadolžil - dolarske emisije Selligniiinn. da ho pnčensi s I. ui,tolmun -/niV!:i izplačeval! pri e ntrnli iu pri v.-eli njenih podružnicah bone "t. K. Pariz, 26. septembra. AA. Burbonski princ Don Haime, pretendent na španski prestol, je izjavil poročevalcu Havasove agencije to-le: Alfonz XIII. me je obiska! 23. t. m., danes pa sem mu vrnil obisk. Pozabili smo na naše politične borbe ter smatramo odslej, da zahteva bodočnost Španije od nas, da vnovič združimo vse svoje sile za enotno politično fronto proti komunizmu in anarhizmu v Španiji. Ne Alfonz ne jaz se nisva odrekla svoiiia pravicam. Uradni komunike, ki je bil izdan od tajništva Dona Hameia, navaja med drugim, da sta se oba princa združila v skupni ljubezni do Španije in da sta sklenila vpostaviti med seboj odnošaje bratskega prijateljstva za skupno delo v korist Španije. Japonsho-ftiiaishi spor tihvid ran ? Čeneva, 26. sept. AA. Japonski in kita;ski delegat sta pojasnila stališče svojih vlad v man-džurskem sporu. Japonski delegat je izjavil, da bo japonska vlada umaknila čete po želji D.ušiva narodov. Briining ima zaupanje nemškega naroda Belgrad, 20. septembra. 1. Danes sta potovala skozi Belgrad predsednik nemškega državnega zbora dr. Liibe in socialistični po.-lanec ler bivši minister dr. Schollmann. V njihovem spremstvu se je nahajala tudi gospa Schroder, ki je tudi poslanec nemškega državnega zbora. Namenjeni so v Budimpešto, kjer bodo imeli sestanek Z vodilnimi državniki, kakor tudi s svojimi somišljeniki ob priliki mednarodnega socialističnega kongresa za razorožitev. Vaš dopisnik je imel priložnost razgovarjaU se z nemškimi politiki, ki so zatrdili, dn ne nameravajo os Uiti v Belgradu in da ne bodo iskali nobenih stikov s tukajšnjimi političnimi krogi. Glede položna v Nemčiji so izjavili, du uživa državni kancler dr. Briining popolno zaupanje nemškega naroda, ker .je baš on pokazal, da mora narod popreje zaupati sam sebi, pralno smo računati na pomoč inozemstva. Nemška socialistična frakcija ne želi nikakih sprememb v vladi. Načelna liasprot-stva se bodo izvojevalu, kadar lin nemško gospoda rs vo zopet ozdravelo. Nemški socialisti gledajo z veliko simpatijo proti jugovzhodni Evropi, kjer mi nahajajo begate živežne zakladnice, obenem pa ludi bogate tržne možnosti za proizvode liemškeg: delavca. V Madridu de1a'o u**avo Madrid, 26. sept. AA. Ustavni odbor je predlaga! dve besedili čl. 1. Po prvem besedilu je Španija demokratična republika, drugo besedila pravi, da je Španija republika delavcev. Zdi se, da bo zmagalo prvo besedilo. Čl. 4 ustavnega načrta odreja, da jc kastiljsko narečje dopuščeno v vseh javnih uradih. Francozi se bole angL dumpmga Pariz, 26. sept, tg. Francoski izvozni krogi so zelo vznemirjeni radi angleškega valutarnega dum-pinga radi padca funtovega kurza. Francoski trgovinski minister Rollin jc pariški trgovinski zbornici iziavil oficiclno, da je že večkrat angleškim zastopnikom sporočil nedvoumno, da bi Francija takoj začela represalije, če bi Anglija tudi po padcu funta segla po prisilnih odredbah proti francoskemu importu. V pariških finančnih krogih se je včeraj govorilo, da je angleška Narodna banka vrnila 700 milj. frankov od zadnjega francoskega kredita, kar je povzročilo, da se je po zaključku borze fun popravi! na 95, pri čemer pa kurz funta seveda ni ostal. V Parizu so včeraj opazovali, da se velike vsote kapitala odpovedujejo v Švici in da so švicarske banke v Parizu nakupile mnogo zlata. V -Republique« zastopa Cail!aux mnenje, da je treba takoj zboljšati valuto srebra kot sredstvo za kritje. Emisijske banke pa bi se morale v to svrho nemudoma zediniti, da preprečijo vsakršno šn»'