Stev. 319. V Trstu* v fetrtek dvM 17. decembra 1914. Izlila vsak dan, tudi ob nedeljah ftn praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: UUc« Sv. Prončtfkj Asi*kega «t 20, I. nadstr. — Vd dopiai nai m poMiak) mdniinu Usta. Nefrankirana plama ce o« ^njea^i f. nfespU n ne vračajo, ta odmorni vredntk Strian Godina. Ustnik konsorclf ihta „Edteoeti" — TMt tijkarao .Edinosti*, vpisane zidrmet s osejatm poioM wi T Trato, uBca Sv. Fran&flui Asiftega 8. m TiWoo indditvi ia oprav« Slev. 11-97. Nerofaina »aH: U mio M».......K 24— ...................... n « ...............I 4 t • • Jj? Za .cd.IJak. Iidajo m «1» tto........ ob pol Ida................. Posamezne Številke .Edinosti" sc prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po lOvtt. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ......................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst......... K 5"— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti4. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc Izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprska In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AsiSkega št 20. — Poštnohranllničnt račun št. 841.652. Zasledovanje sovražnika v Galiciji In ju2ni Poljski. - Ospeftn Izpod pfiiiyitti posadke. Zavrnjen francoski napad pri Hienportu. - Ha severno - poljskem bojitfu nemško napadno kretanje normalno. DUNAJ 16. (Kot.) Uradno se razglaša: 16. decembra, opoldne. V Galiciji in na južnem Poljskem se umikajoči sovražnik se zasleduje na vsej fronti. Pri Liskem. Krosnem, Jaslu in v Bialski dolini sc upirajo močne ruske sile. V dolini Dunajca so naše čete bojujoč se prodrle do Zakliczyna. Tudi Bochn'jo snio zopet zavzeli. ;\a južnem Poljskem so se sovražne zadnje čete morale povsod po kratkih bojih um&kniti pred zavezniki. V Karpatih Rusi še niso opustili prodiranja v taborski dolini. V zgornji dolini Nadvornske Bistrice je bil zavrnjen en sovražnikov napad. Przemysiska posadka je izvršila nov večji izpad, pri katerem se je odlikovalo ogrsko domobranstvo z zavzetjem nekega oporišča z žičnimi ovirami. Kakor običajno so pripeljali v trdnjavo ujetnike in zaplenjene strojne puške. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoefer. gm. O zmagi avstro-ogrski čet v Galiciji. BERLIN, 16. (Kor.) O zmagi avstro-ogrskih čet v zapadni Galiciji piše »Tage-blatt*: Ta vest ima dalekosežno pomembnost. Potrja nam napadalno moč avstro-ogrske vojske ter dokazuje uspehe operativnega skupnega delovanja na Vzhodu. Zopet je Conrad Hotzendorfovo vodstvo triumfiralo nad ruskim številom in narodi Nemčije in Avstro-Ogrske so dobili upravičenje. da z največjim zaupanjem pričakujejo razvoja položaja na južnem Poljskem in v severno-zapadni Galiciji. »»Post« piše: Kako visoko treba ceniti la uspeh, ne izhaja le iz velikega števila ujetnikov, ki so jih na tem zasledovanju zajeli naši zavezniki, ampak istotako jasno tudi iz važnega dejstva, da je zmago-nosno prodiranje avstro-ogrske vojske v zapadni Galiciji omajalo tudi rusko fronto na južnem Poljskem. »Kreuzzeitung« o pomembnosti zmage pri Lbnanovi. BERLIN. 16. (Kor.) »Kreuzzeitugn« piše: Naši zavezniki imajo zaznamovati istočasno krasen vspeh in vojaško umikanje. List povdarja, da je srbsko bojišče postranskega pomena in da je izpraznenje Belgrada v primeri z zmago pri Limanovi malo uvaževati. V slednji zmagi se zrcali ženijalna strategija avstro-ogrskega generalnega štaba ter hrabrost in vztrajnost avstro-ogrskih čet. »Norddeutsche Atlgemeine Zeitung« po listu »Nowoje Vremja« o ponesrečeni ruski ofenzivi in kritičnem položaju ruskih armad. BERLIN. 16. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« poroča iz Bukarešta: Kakor doznaje list *Universul« iz Petro-grada, poroča vojni poročevalec lista »No-voie Vremja« iz Rusko Poljske, da se je ruska ofenziva popolnoma izjalovila. Ruske čete da se nahajajo v zelo kritičnem stanju. To je povzročil strahovit sunek Hindenburgove ofenzive. Preskbra in a-, provizaciia ruskih čet naietava na nepremagljive težkoče, ker so čete ogrožene vzhodno in zapadno od Nemcev. Ruse iz te pozicije lahko reši samo neverjetno silen napor, ali pa obče umikanje. Na vsak način pa bo to zahtevalo izvanredno veliko žrtev. To poročilo ruskega lista, ki predno je izšel, ni bil predložen cenzuri, je v Petrt^radu obupno razpoloženje še povekšalo. List Novojc Vremja« ie bil po odredbi guvernerja policijski zaplenjen. Z južnega bojišta. »NationalzcitungK o tzprazaenju Belgrada. BERLIN 16. (Kor.) List »Nationalzei-tung« piše o izpraznenju Belgrada sledeče: Gotovo ni bilo avstrijskemu vojnemu vodstvu lahko priti do tega sklepa; iz deistva pa, da je vendar sklenilo, izprazniti Belgrad, se da sklepati, da so se politični in \ restižni vzroki morali popolnoma umakniti izključno vojaškim i>otre-bam. Srbska tla so zelo težavna za vojno. Gorata in krševita dežela, katero je lahko primerjati s Švico, nudi teren, katerega vsak koraK naprej ie treba pridobiti s skrajnimi napori in težavami. K temu pride še v poštev. da so Srbi izvrstni vojaki in povsem trdni in hrabri sovražniki, ki se razveti tega bore obupno hrabro. V izvedenih krogih se niso nikdar vdajali iluziji, da bo šlo na Srbskem vse čisto lahko. Samo straregična spretnost in elastično. hitro premikanje čet lanko povzro- ča, da se dosežejo konečni uspehi. Ti ne morejo izostati in tudi ne bodo. Gotovo pesimistični razsojevalci lahko sklepajo vsled zadnjih odredeb avstro -ogrskega vojnega vodstva na južnem bojišču lia nepovoljno stanje, ali tako pojmovanje ni upravičeno. Že iz dejstva samega, da se glede dogodkov v Srbiji ni ničesar zamolčalo ali skušalo olepšati, se da sklepati, da zadevo na Dunaju znajo prav ocenjevati in ie zato ne smatrajo kot vznemirljivo, temveč kot tako epizodo, kakršne vojna nudi večkrat in katere nimajo nobenega vpliva na končni izid vojne. Sporočilo nemškega sitronesa stana BEROLIN 16. (Kor.) VVotffov urad poroča : Veliki glavni stan, 16. decembra, dopoldne. Na zapadu je sovražnik ponovno poizkusil posunek preko Nieuporta, ki ga je podpiral ogenj njegovih ladij z morja sem. Ogenj je ostal popolnoma brezuspešen, napad je bil zavrnjen. 450 Francozov je biio ujetih. Na ostali fronti ie vredno omenitve samo zavzetje neke višine zapadno od Senn-heima, ki jo ie sovražnik trdovratno branil od predvčerajšnjim. Z vzhodnopruske meje se ne da poročati nič novega. Na severnem Poljskem je potekalo naše napadno gibanje normalno. Zavzetih je bilo več močnih sovražnikovih oporišč zajetih 3000 ujetnikov ter osvojene štiri strojne puške. Na južnem Poljskem pridobivajo tal naše tamkajšnje skupno z zavezniki se boreče čete. Najvišje artnadno vodstvo. Prošnja mesta Lille za živila. BASEL 16. (Kor.) Kakor poročajo > Ba-seler Nachrichten«, je francosko mesto Lille vsled pobude nemškega poveljnika prosilo pomoči švicarskega zveznega predsednika. V svojem pismu, datiranem 28. novembra, se spominja župan dobrohotnosti, izkazane leta 1870. strassbur-škemu meščanstvu ter slika potem žalostni položaj od 10. oktobra od vsega vna-njega sveta odrezanega mesta Lille, čigar 'Jviia so bila tem prej izčrpana, ker je moralo zadovoljiti raznim vojaškim rekvi-zicijam. Tudi dovoz amerikanskega žita je nemogoč, ker so francoske in angleške čete zasedle Dunkirchen. Župan prosi zveznega predsednika, da bi pomagal civilnemu prebivalstvu, da se preskrbi z živili, morda tako, da bi se obrnil na proizvajajoče dežele. Nemška vlada da je pripravljena podati vse garancije, da se vse dobavljeno blago razdeli izključno le med meščansko prebivalstvo. Švicarska brzojavna agcncija dostavlja, da zvezni svet še ni prejel nikakega tozadevnega obvestila. Kanadske čete. LONDON 16. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Ottawe: Za vojno službo se vežba še eden, iz samih francoskih Kauadccv se-stoječ polk. . ■ Predpisi o razsvetljavi v Londonu poostreni. LONDON 16. (Kor.) Predpisi o razsvetljavi so se poostrili. Reklamna razsvetljava na pročeljih trgovin je prepovedana. Prvi avstralski rušilec torpedovk. LONDON 16. (Kor.) »Central Ne\vs« poročajo iz Melbournea: V soboto se spusti v morje prvi v Avstraliji iz avstralskega materijala zgrajeni rušilec torpedovk. O vzroku potopa ladje »Bulwark«. LONDON, 16. (Kor.) Admiraliteta razglaša: Komisija, ki je imela preiskati potop voine ladje rBulvvark- je dognala, da se ie eksplozija zgodila vsled tega, ker se je na ladji nahajajoča se municija satna Pisatelj misli, da Francoska ni postavita toliko vojakov na bojišče, kot jih sploh ima. Vzrok temu da je pomanjkanje orožja in drugih potrebščin. Rusi zopet so na slabšem vsled slabih komunikacijskih i zvez. Zavezniki morajo več storiti kot do-j j sedaj in morajo postopati boljše. !o trditvi poskusa kršenja švicarske ne v-j tralaosti od angleške strani BERN 16. (Uradno.) List »Frankfurter Zeitung« se v svoji 347. številki, v L jutranjem izdanja povraća na trditev kršenja nevtralnosti Švice od strani angleškega poslanika Granta Dufta. Izvajanja imenovanega lista slone na nekem ne za javnost pisanem pismu podpolkovnika Ed-vina Emersona, vojnega poročevalca lista »New York World«. Imenovani dopisnik zatrja, da stone vse trditve njegovega pisma na dejstvih in da je pripravljen svoje trditve podkrepiti s prisego. PolitiŠki departement pa temu nasprotno ugotavlja nasprotno: Da ni angleški poslanik nikoli prosil, da naj bi francoski ali angleški delavci prevzeli radijotelegrafične naprave na Sv. Gothardu za dobo sedanje vojne v svrho, da bi jih rabili v vojne namene. Da ni bilo v tem pogledu nikoli nobenega pogovora med angleškim poslanikom in predsednikom zveznega sveta Motta ali s kakim drugim članom zveznega sveta. Da ni nihče prosih angleške vlade, da naj odpokliče poslanika. Da je razumljivo, da Motta ni mogel o tem nezgodivšim se dogodku obvestiti niti Emersona, niti nikogar drugega. Motta da ni imenovanega gospoda nikoli niti videl, niti z njim govoril, zato mu tudi ni mogel o v poročilu navedenih trditvah ničesar povedati. Dementi se torej v celem svojem obsegu vzdržuje. _ Grško-bolgarski mejni spori. SOFIJA 16. (Agence Tel. Bulg.) V smislu dogovora med bolgarsko in grško vlado se je sestavila preiskovalna komisija. ki naj ugotovi odgovornost za dogodke, ki so se pripetili zadnji čas ob grško-bolgarski meji. Grška ne namerava zasesti Bitolja. ATENE, 16. (Kor.) »Agence d'Athenes^ je upravičena, da kategorično dementira vesti, češ, da grška vlada namerava zasesti Bitolj in da ima za to zasedenje že pripravljene čete. Zaupnica in nezaupnica portugalski vladi. LIZBONA, 15. (Reuterjevo poročilo.) V zbornici poslancev je bila sprejeta zaupnica vladi s 63 proti 39 galsovom. Senat pa je s 27 proti 26 glasovom izrekel vladi nezaupanje. Potopljen parnik. LONDON, 15. (Kor.) Glasom vesti Lloyda iz Oporta je od posadke pri Min-dello potopljenega parnika utonil kapitan s 35 možmi. Dva pomorščaka in en kurjač so bili rešeni. Newyorški list »Journal of Coni mer ce« proti angleški kontrabaadnl politiki, LONDON, 16. (Kor.) Kakor poroča dopisnik lista »Times« v Washingtonu, se pritožuje newyorški list »Journal of Com-merce« radi težkoče, ki je nastala vsled angleške kontrabandne politike za nevtralne ladje, ki ne morejo voziti amerikanskega mesa in drugih živil nepretržno v Rot-terdam. Vsa velika eksportna podjetja z mesom so vsled zadrževanja pošiljatev mesa prizadeta in obsipujejo državni departement s protesti. Dopisnik zaključuje svoje poročilo takole: Vprašanje odboja trgovinske politike na Zedinjene države zahteva nujnega in skrbnega upoštevanja, ako nočemo izročiti nemškim propagandistom dragega o-rožja v roke. Razpis tekmovanja za napravo 8 novih podmorskih čolnov v Ameriki. WASHINGTON, 16. (Kor.) Tukaj se je razpisalo tekmovanje za osem novih podmorskih čolnov, katerih vsaki naj bi imel 925 ton deplacementa in 21 vozlov brzine. Oglasila sta se dva prosilca: »Electric Boad Company«, ki je zahtevala kot najnižjo ceno za en velik podmorski čoln 1,350.000 dolarjev iu »Lake Submarine Company« z najnižjo ceno za najmanjši podmorski čoln za pristaniško obrambo 376.000 dolarjev. ItolUonski senat. RIM 16. (Kor.) Naslednji odstavek Ga-rofalovega govora v senatu zasluži, da se priobči:. Ne moremo podvzeti sovražnosti proti narodom, s katerimi smo bili toliko časa zvezani, pa tudi ne proti narodom, s katerimi smo krvni sopleinenjaki. Zato ni lepo, ako nekateri zastopajo misel, da si Italija pridržuje, udeležiti se boja v svrho, da bi zadala premagancu smrtni udarec. Ni lepi?, ako z našo pomočjo zakotno kjtp-čujemo in ako se ne strašimo grdega izdajstva. V vladni izjavi so se hesede, ki se nanašajo na naše aspiracije, dostajalo toliko Vzhoda kakor Zapada. Do sedaj so se nekateri govorniki ozirali samo na eno stran. Želeti ie, da sc narodi in ljudstva zedinijo. Sama želja po posesti kake reči, še ne opravičuje nasilne akcije, da bi se polastili tiste reči. _ Volno posojflo. DUNAJ, IG. (Kor.) Po pošinohranilnič-nem uradu doslej zaračunjeni podpisi vojnega posolila znašajo 2135 milijonov kron, od katerih jih je bilo 400, 692.000 polno vplačanih. Prvi, 4. decembra zapadli 30 odstotni plačilni rok je znesel 471,071.000 kron. Denarni promet s Švico. DUNAJ, 16. (Kor.) Preračunjevalni kurz za plačila iz Švice se je določil do nadalj-nega za 100 frankov 109 in pol krone. Za gališke begunce. DUNAJ, 16. (Kor.) Nadvojvoda Friderik in soproga sta izročila skupnemu finančnemu ministru vitezu Bilinskemu 3000 kron za gališke begunce. Kspre&k v nticijancIizjiB. V včerajšnjem jutranjem listu smo priobčili po »Narodnih Listih« izvleček iz razprave vseučiliškega profesorja dr. Frana K r e j č e g a »Pravo existence inalelio naroda«, v kateri sicer govori o češkem narodu kot takem, katera pa ima prav isto vrednost in veljavo tudi za nas Slovcnce in to še tem bolj, ker je obstoj slovenskega naroda daleč bolj ogrožen, nego pa obstoj češkega naroda. Narodna zavest in narodna samozavest, to je podlaga, na ka-ceri je obstoj malega naroda neuničljiv, — o je glavna misel omenjenih izvajanj, in če Aje velja to, velja za nas Slovence. Mesece in mesece že hrumi svetovna vojna. Naš narod, kot tak najmanjši med avstrijskimi narodi, je dal v obrambo svoje avstrijske domovine že zdavnaj vse svoje najboljše sinove. Polki, ki jih daje naš narod svojemu vrhovnemu vojnemu gospodu, so priznano najboljši, najpogum-nejši, najhrabrejši med vsemi: pogledati je treba samo njih izgube. Naš narod pa ni dal samo najboljšega materijala na naša bojišča, temveč ga je tudi dal kot zdrav, krepak narod razmeroma največ. Izgube slovenskega naroda po dosedanjem vojnem zlu potemtakem niso samo kvalitativno največje med izgubami vseh ostalih narodov, temveč razmeroma tudi kvantitativno. So pa to izgube, ki jih našemu narodu ne nadomesti nihče; nadomestiti si jih more edino le sam in to tudi šele počasi, po dolgih letih. Ali pa ta nadomestek ob izpremenjenih razmerah po končani svetovni vojni v resnici nadomesti sedanje izgube in ali jih morda celo še ne poveča: o tem vprašanju je danes težko razpravljati. Vsekakor pa je gotovo eno, da mora namreč naš narod že danes posvečati tej stvari vso svojo skrb, da si po vseh svojih izgubah ohrani in obrani svojo narodno samostojnost, svoj obstoj naroda kot takega. i} r-.l !s;j. KaKor smo že omenili, je v glasilu ce-škoslovanske socijalne demokracije v Pravu Lidu« 5. t. m. priobčil politik F. V. K r e j č i spis, v katerem govori o isti stvari, kakor profesor dr. Krejči v >Ceski Misli«. Pisec pravi: »Pojem človeštva je vedno nekaj preveč obsežnega in razvlačnega, kar se ne da dobro objeti iti obseči. Ni mogoče tako lahko živeti iu delati za vse človeštvo, kakor je lahko delati v njega določenih sestavinah, ki so ravno narodi. Ali bi tu citiral starega Koliarja: »Narod smatraj samo za posodo človeštva«. To poinenja: človeštvo jc morje in narodnost je posoda, ki je potrebujemo neobhodno, da zajamemo žnjo nekaj njegove vsebine. Nič drugega tudi ni hotel reči Turgenjev z znanimi besedami: »Brez narodnosti ni življenja, resnice iti umetnosti«. Kajti človeštvo samo je bled abstraktum in samo kri določene narodnosti mu daje zdravo barvo in konkreten, živ izraz. In tako tudi nam ne preostaja v teh časih nič drugega, nego osredotočiti vse mišljenje in vso silo v to, da ohranimo ono, po čemer smo narod. Samo v tej obliki se moremo ohraniti za svojo bodočo službo človeštvu. Tla mednarodnosti so v tem času propadla pod namU in dokler se iznova ne utemelje, ne moremo nič drugega, nego zakopati se kar najtrdneje v češka tla ln Stran II »fcDINOST« štev. 319. \ Trstu, dne 1/. decembra 191}. si ponavljati, kar so si danes prisiljeni govoriti tudi narodi mnogo močnejši od nas: semkaj nas je nekdaj postavila usoda in tu hočemo, tu moramo rešiti svoj o b s t o i !« Tako govori socijalni demokrat! Da v kratkem ponovimo: Napačna je teza. da morajo mali narodi po naravnem zakonu, da |e pravica na strani močnejšega in da je moč pravica, podleči večjim narodom, kajti dokler je narodno zavednih posameznikov, dotlej traja narod in se potemtakem ne da uničiti, ker je narodna zavest neuničljiva in tako neuničljiva tudi pravica malega naroda do obstoia. Zato pa je treba neprestano zanašati narodno zavest v vse sloje naroda. Osredotočiti moramo vse mišljenje in vso svojo silo v to. da ohranimo ono, po čemer smo narod. Semkaj, na ta, sto in stoletja že naša slovenska tla nas je nekdaj postavila usoda in tu hočemo, tu moramo rešiti svoj obstoj, obstoj našega slovenskega naroda! Taka bodi in mora biti naša priprava za bodočnost! __ Pozdrav otrok Iz Amerike. V včerajšnji številki smo omenili darov, ki so jih poslali otroci iz Amerike otrokom naših ranjenih in padlih vojakov... Božić je praznik miru, ljubezni, otroškega veselja. Najlepša med legendami je pač legenda o angeljih, ki oznanjujejo mir vsem ki so blage volje ... Letos bodo tudi v božičnem času gromeli topovi, ljudje se bodo vojskovali med seboi, se ranjali in ubijah. Ali vkljub vsemu temu. vkljub vojni in njenim grozotam, bo tudi to pot, kakor vsikdar, tudi ljubezen slavila svoj praznik. In ravno radi sovraštva, ki slavi sedaj svoje orgije — bolnega srca, glo-beje in svetejc. Prav gotovo bo človeštvo ravno radi te gigantske vojne bolj nego kedaj občutilo dobroto, lepoto in srečo miru, si ga zaželi in ga bo skušalo doseči. 2c konec minolega meseca je bil v zuainenju božičnih darov. Milosrčni darovi morajo letos napraviti dolgo pot, da dospejo na fronte na jugu in na severu. Ne le posamičniki. ampak tudi skupnost stori letos vse, da bogaieje odmeri božične darove, da ne ostane nikdo praznih rok. Vsak vojak, vsak ranjenec naj ve: božič je. praznik ljubezni. Onkraj morja, v A-mcriki, kjer je sedaj mir, so otroci že dolgo zbirali za velikansko božično obdarovanje otrok vojujočih držav. Veliko milijonov paketov je prinesla ladja »Jason« v Evropo. Je to gotovo največje božično darilo, kar jih je JezuŠček kdaj prinesel. Sirote vojakov vseh dežel naj dobe igrač, slaščic, tople obleke kot pozdrav svojih amerikanskih sodobnikov. Vrednost darov iznaša več milijonov kron. Potovanje ladje Je bilo težavno, morje viharno. Devet dni ni bilo videti solnca in ladjo so večkrat zaustavile vojne ladje in se je morala izkazati. Darovi so tolike mnogovrstnosti, da si je le težko predstavljati. Vsega je tu, kar more razveseliti otroka, od dojenčka do skoraj dorastlega dečka in deklice. Ko je ladja pristala na Angleškem, so bile vse ladje v pristanišču v Plymouthu v slavnostnih zastavah in častniki ladje so bili sprejeti z velikimi častmi. Za posadko so priredili v slavnostni dvorani mestne hiše v Ph mouthu slavnosten obed in kapitan ladje O. Brughlin je izpregovoril nastopne besede: »V tej najgrozneji vseh vojen plove naša ladja mimo kadečih se topovskih cevi oklopnih velikanov, iz dežele otrok v deželo otrok. Naš prapor nosi zvezdo Betlehemsko in njega napis se glasi: »Kar ste storili najmanjemu mojih bratov, ste meni storili! Amerikanski otroci pošiljajo te darove v iskrenem sočutju do otrok vojujočih dežel kot znak tople simpatije za svoje sodobnike, ki jim morajo duše dozorevati v tako resnem in težkem času.« Te besede so pozdrav z drugega sveta, ki se more sedaj veseliti miru, so dragocen dokaz plemenitega človeškega čut-stvovanja. Ne, nobena stvar ne more zadržavati dviganja človeštva, tudi ta mo-rilna vojna ne. na poti k visokim ciljem dobrotnosti in popolnosti. Z. Razne politične vesti. Povratek avstrijskih državljanov v Belgijo. iMinistrstvo za vnanje stvari je v vprašanju povratka avstrijskih državljanov, ki so bili pred vojno nastanjeni v Belgiji, priobčilo sledeče: Povratek v Ant\verpen ni nevaren le za tiste pred vojno tam nastanjene avstrijske državne pripadnike, ki razpolagajo z dovoljnim i sredstvi za preživljanje. Temu nasprotno pa je za sedaj nujno odsvetovati povratek neposredno nameščenim in rokodelcem. Povratek naših državnih pripadnikov v druga mesta in kraic Belgije je za sedaj sploh odsvetovati. Če bi pa v posamičnih slučajih posebno nujni razlogi zahtevali povratek, se morejo interesenti s podkrepljenimi prošnjami obrniti na c. in kr. ministrstvo za zunanje stvari, ki se eventuelno po potrebi dogovori s cesarsko nemško vlado. V vseh slučajih pa morajo potniki v Belgijo — naj so že bili prej nastanjeni tam ali ne — imeti od tuzemske oblasti za potne liste izdan potni list in po v dotičnem kraju pristojnem konzularnem uradu izdano potrdilo, iz katerega so razvidni namen, cilj, čas in trajanje potovanja, oziroma kraj, kjer se ima ustaviti. PODLISTEK Domote vesti. Iz seje mestnega odbora. 4. decembra t. !.: Zavodu za pospeševanje malih obr-tov se nakaže K 3600.— kot ostanek za leto 1914 nakazanega prispevka. — Okoliški krajevni načelniki se potrdijo za na-daljne tri mesece. — Vzame se na znanje, da je meseca novembra t. I. mestna plinarna proizvedla 2,411.200 kubičnih metrov plina, to je 282.100 kubičnih metrov (10.5 odstotkov) manj nego lani isti mesec. V enajstih mesecih tekočega leta se je proizvedlo 25,013.000 kubičnih metrov plina. lani pa v istem času 25,137.300 kubičnih metrov, torej letos 124.300 kubičnih metrov ali pol odstotka manj. Proizvajanje električne energije meseca novembra je doseglo 5.34.003 kilovatov, ali 92.301 kw (14.75 odstotkov) manj nego isti mesec lani. V enajstih mesecih letošnjega leta se je proizvedlo 6,060.475 kw napram 5 milijonom 775.724 kw lani, torej letos 284 tisoč 751 kw ali 5 odstotkov več. Električni števci so se novembra meseca pomnožili za 42, od meseca januarja sem pa za 505. — Odrede se manjši izdatki za poprave v mestni zastavljalnici in škedenj-skein cerkvenem zvoniku. — Za učna sredstva šole pri Sv. Vitu se odobri izdatek 950 K. — Vzame se na znanje razsodba upravnega sodišča od 6. novembra t. L, štev. 9649 ex 1914, s katero se je zavrnila pritožba nekega mestnega arhitekta proti sklepu mestnega odbora, s katerim se je odbil rekurz omenjenega arhitekta proti odloku mestnega magistrata, s katerim se je odreklo dovoljenje za zgradbo hiše, ki bi imela več nego štiri stanovanjska nadstropja nad pritličjem. Hišnim posestnikom In hišnim upraviteljem na znanje. Vsled izrednih razmer ne bo policija letos vršiia običajnega vsakoletnega popisovanja prebivalstva potom navadnih pol. Ostaja pa vendar dolžnost hišnim upraviteljem, da naznanijo policijskemu anagrafičnemu uradu v ulici Caserma štv. 7 vsako izpremembo glede najemnikov, in sicer vsak izstop iz stanovanja in vsak vstop v stanovanje. Vsako kršenje oziroma zane-marjenje te odredbe se bo kaznovalo po zakonu. Vse je že bilo — tudi maksimalne cene. Istotako kakor danes so bili tudi pred 1600 leti težki vojni časi, ki so rimskega cesarja Dioklecijana, poznanega sovražnika kristjanov, prisilili, da je določil maksimalne cene za živila in druge potrebščine. Bilo je to v letu 301. po Kristu. Že tedaj so nesramni Špekulanti gulili vojake in ljudstvo in so zahtevali za živila gorostasne cene, ki jih revnejši sloji niso mogli zmagovati, dočim so kupčevalci obogateli v kratkem času. Zato so se za vso državo določile cene, a oni, ki jih je prekoračil, ali potajeval blago, je bil kaznovan s smrtjo. Libra prašičjega mesa (okoli 328 gramov) je stala v današnjem denarju 44 vinarjev, libra kozjega mesa 28 vinarjev. Tudi za kruh, ribe, vino, sočivje, ol|e, usnje itd. so bile določene fiksne cene. Istotako je bil natančno reguliran zaslužek dninarjev, rokodelcev in učiteljev. Božićnica CM podružnice se bo vršila v soboto, 19. t m. v Narodnem domu. Cisti dobiček te prireditve se bo porabil za nakup čevljev in oblek revnim učencem CM šol in vrtcev. Z vsakim letom narašča revščina in potreba v družini slovenskega delavca in nižjega uradnika; letos pa je pahnilo vojno stanje te družine v popolno pomanjkanje. Da bi mogla podružnica tudi letos obdarovati njih bedne otročice in da bi bila v to namenjena vsota čim večja, zato prireja sobotno božićnico. Pri njej bodo sodelovali učenci vseh treh CM Sol; saj so ravno ti učenci oni, ki najbolje vidijo svoje tovariše, kako trpe glad in mraz. S svojim sodelovanjem razvesele svoje siromašne prijateljčke in prijateljičice: napravijo jim veselo urico, ko bodo predstavljali ljubko igrico in peli pesmi; na drugi strani pa o-mogočijo podružnici, da bo mogla male trpine čim izdatneje obdarovati. Tržaška kmetijska družba Ima jutri, v petek, ob 4 popoldne v svojih prostorih od-borovo sejo. Zahvala. Prejeli smo: Vojna pošta 97. — Podpisani slovenski podčastniki 97. pešpolka se v svojem kakor tudi v imenu moštva toplo zahvaljujejo za poslana darila. — Ljudevit Furst, Ivan Jurca, Rado Pirjevec, računski podčastniki. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu uprizori dne 20. t. m. v dvorani „Kons. društva" v Rojanu občeznano Francke Abtovo spevoigro „Pepelka* s petjem, deUamacijami in živimi slikami. Polovica čistega dobička je namenjena družinam vpoklicanih, druga pa zabožičnico CM podružnice v Rojanu. Z ozi-rom na blag namen se nadeja društvo, da se bo občinstvo zanimalo za to prireditev ter da pripomore k najboljšemu materijainemu uspehu. Od društva v varstvo mladenk in njihove nravstvenosti smo prejeli: Znani so visoki humanitarni cilji tega društva. Razun nadzorstva nad njihovo nravstvenostjo nudi pomoč in podporo ženskam, ki so prepuščene same sebi in tuje, daje jim nasvete v vsaki potrebi, nudi brezplačno zdravniško in pravno pomoč, daje jim brezplačno hrano in stanovanje (v svojem skromnem domu); nepoučenim in tistim, ki ne morejo dobiti zavetišča drugje, daje informacije o izpraznjenih službah zunaj Trsta, napotuje osamljeno potujoče na slične zavode v drugih krajih, vlaga prošnje in preskrblja dokumente ; in, končno, pospešuje s praktičnimi sredstvi rehabilitašijo mladenk, ki so zašla na nevarna pota. Od časa mobilizacije se je stavilo društvo na razpolago družinam vpo-klicancev za vsako posredovanje in informacije glede podpor, izsledovanje vpoklicancev, ranjencev in vojnih ujetnikov. Vsaka usluga je brezplačna in se ne jemlje nobenega ozira na narodnost ali vero svojih varovank. Kakor se je pa z ene strani v zadnjih časih pomnožilo delovanje, primanjkuje na drugi strani sredstev. V svesti si, da je mnogo storilo za blaginjo revežev, in to z velikimi žrtvami, apelira društvo — da bo moglo nadaljevati to svoje delo — na srca, ki je hočejo podpirati s kakim, četudi malim prispevkom. Darovi naj se pošiljajo v pisarno društva, Via del Olmo štv. 3, 1. nadstropje. Našla se je na rocolski cesti pri novi vojašnici svota denarja. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v Ciril-Metodovem otroškem vrtcu v Rocolu od 1—2 popoldne. Borba med želodcem In jopičem. Bilo je dne 5. t. m., to je ravno dan pred sv. Miklavžem. 331etni trgovski pomočnik Ivan Nisato, ki je doma iz Gorice, je bil že cele tri tedne brez vsakega zaslužka in ves ta čas je morda komaj vsak drugi dan pojedel kaj gorkega. Bilo je torej, kakor smo že povedali, dne 5. t. m., ko je neki Josip Rein izročil Nisatu svoj iopič in mu velel, naj ga ponese k nekemu krojaču, ki stanuje in ima delavnico v ulici del Coroneo, češ, naj mu krojač na jopiču popravi neke hibe. Nisato je vzel iopič in šel, da izvrši naročilo, a med potjo se je oglasil njegov prazni želodec in mu rekel: »Glej, dragi moj Janez, Reinov jopič ima neke hibe, ki jih je treba popraviti, a javi takoj, koliko izvodov želi za reklamo. Poverjeniki dobe 103/0 popusta. Založnik dr. L j. K o s e r, Jurišinci pri Ptuju, Štajersko. Vesti iz Gorlffte. Iz Štandreža. V nedeljo so darovali za CM družbo v Štandrežu pri Gorici naslednji črnovoiniki: Rnpnik Fr. K 1, Stemberger Jos.. K U Lutman jos. K 1, Pavlin Fr. K I, N. N. 60 vin., Mezgec Jos. in Sumi Josip vsak po 10 vin. Skupno K 5. Denar hrani upravništvo „Soče": Iz Ajdovščine. Društvo „Edinost" v Ajdovščini ima svoj redni občni zbor v soboto dne 19. t. m. ob 8l/t zvečer v društvenih prostorih. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici naznanja, da se vrši žrebanje 1. razreda 111. razredne loterije že dne 21. in 22. decembra t. 1. V teh dneh se bode izžrebalo 4000 dobitkov v skupnem znesku 579.000 kron. Imamo še nekaj srečk na razpolago ter opozarjamo p. n. interesente, da iste takoj naročijo. Naročilo po dopisnici zadostuje; igralni načrti in vsa druga pojasnila brezplačno. 10°/o čistega dobička daje Cirii-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi :: HALI OGLASI jaz... ? O jaz imam tudi hibo, ki jo Je treba popraviti: ta hiba je grozna praznota, ki jo je treba na vsak način napolniti. In ravno sedaj imaš priliko, da to praznoto napolniš z — jopičem! — »Molči, požrešnež nikdar siti!« — je dejal Nisato. — »Se Reinov jopič bi rad požrl ?« Želodec je pa nato odvrnil: — »Prav si rekel, da nisem nikdar sit! Saj me pa tudi, odkar se zvijam in krulim v tvojem životu nisi šc nikdar pošteno napolnil! Daj. še vsaj danes!« — in želodec je s tem prepričal Ivana Nisata, da je nesel jopič, ki je vreden 35 kron, namesto h krojaču v zastavljalnico. kjer je dobil zanj 4 krone, s katerimi je potem poskrbel za tolažbo svojemu lačnemu želodcu. — Cez par dni je pa šel Josip Rein k svojemu krojaču vprašat, če mu je že popravil jopič, a tu je izvedel, da Nisato ni prinesel jopiča krojaču. Včeraj dopoldne ob devetih je pa Rein slučajno naletel na Ivana Nisata ter ga dal aretirati. Na policiji je Nisato priznal, da je zastavil jopič in tudi povedal, kako ga je k temu prisilil njegov lačni želodec. Ker ni hotel v zapore, pa je prišel v bolnišnico. Policija je že več dni iskala 23-letnega knjigoveza Vladimira Manaica, ker je bil na sumu radi neke tatvine dragocenosti za skupno vrednost 600 kron. Včeraj popoldne, malo pred eno uro, sta dva policijska agenta srečala Manaica v ulici Chiozza, a Manaico, ki je vedel, da ga policija išče, je pobegnil, kakor hitro ju je zagledal, v vežo neke hiše in potem po stopnjicah do nekega okna v parterju. Ko sta mu bila agenta že tik za petami, je pa Manaico skočil preko tega okna na ulico, hoteč pobegniti. Na njegovo nesrečo je pa ravno v istem hipu privozil tam mimo neki izvošček, ki je nesrečnega Manaica s svojo kočijo podrl in povozil. Manaico je obležal brez zavesti na tleh in moral je priti k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki je kon-statiral, da si je nesrečnež stri kost desne pete in dobil morda tudi notranje poškodbe : podelil mu je najnujnejšo pomoč in ga dal potem prenesti v bolnišnico. Radi poneverjenja. Včeraj sta bila aretirana 39!etni mešetar Josip Alpruni, ki je doma iz Benetek a stanuje tu v ulici Chiozza št. 41, in 44!etni mehanik Alojzij Bian-coto. ki stanuje v ulici U. Foscolo št. 48, in sicer sta bila aretirana na zahtevo trgovca s senom Josipa Bonagura iz Ravene, ker sta iztirjala nekatere njegove menice in prodala več njegovega sena in si pridržala ves denar. Bonagura trdi, da ima preko 3300 lir škode. — Na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci sta oba priznala, da sta res o-škodovala Josipa Bonagura, a Biancoto je rekel, da je prodal seno in inkasiral denar le po izrecnem nalogu Josipa Alprunija, kateremu je tudi izročal inkasirani denar ter dobival le dogovorjene procente. — Pridržali so oba v zaporu. Darovi. Za Božićnico. (Pola gdč. Vinšek): gg. Dr. Vončina K 2, V. Furlan 5 K, E. Bartel K 10, Rudi Lavrič K 10, Ante Bogdanović K 20, Tominič K 2, Gabrijelčič K 2,Johann Tolie 10, Marija Zerovec K 2, Roža Goli 2. XXI. izkaz darov deželnemu vojnopomožnemu uradu c. kr. na-mestništva došli darovi v podporo družin vpoklicancev: Ga. Kristina \Vernerjeva v Trstu K 10, 1% prostovoljni prispevek od nameščencev c. kr. okrajnega sodišča v Tolminu 12 63 K, isto c. kr. okr. sodišča v Komnu K 1191, „ on nnn M • t0x„ isto c. kr. namestništva v Trstu K 37453,11. glavni dobitek K 30.000 se izplača isto c. kr. okrajnega glavarstva v Gradiški □□ db se računajo po 4 stot. besedo-Mastno tipkano besede ne računajo enkrat ve«. — NajmanjSa : pristojbina zoaSa 40 stotink. : □□ □O □□ Pertot, mi ulica Stadion št. 2« !! 1209 Buffet Klun v ulici Squero Nuovo štev. 17, toči kraški teran po Kruii 1 0-J. 12JS Madame Bovary ■•man. - Spisal Gustava Flaiabart. Ko se je Karel vrnil zvečer ob enajstih domov, je našel svojo ženo še vedno ob zibelki. i Lahko mi veruješ, da je stvar popolnoma brez vsake nevarnosti,« je dejal. »Ne boj se ničesar, dragica, sicer še obo-liš radi tega. Govoril je dolgo z lekarnarjem. Ta se Je čutil dolžnega, da ga je tolažil radi Berti-ne nezgode. Nato sta se menila o nevarnostih, ki groze otrokom in o neprevidnosti poslov. Gospej Homais se je še sedaj poznalo znamenje na prsih, kjer jo je kot o-troka polila neka kuharica z vrelim oljem, kliub temu, da so bili njeni starši zelo previdni; nikoli niso brusili nožev ali pa mazali podov. Pri oknih je bilo okrižje, in peči so bile ograjene. Tudi svojih lastnih otrok ni nikoli puščala brez nadzorstva: pri najmanjšem kašlju jih je oče kar zalagal s prsnimi bonboni in do četrtega leta so morali nositi varstvene klobuke. To je bila sicer manija gospe Homais, radi katere je bil njen soprog zelo nezadovoljen, kajti bal se je, da bi to škodovalo otroškim možganom. Karel bi bil rad prekinil ta razgovor. Šepnil je pisarju, stoječemu poleg njega: »Moram z vami o nečem govoriti.« Poslovil se Je od lekarnarja, in Leon je stopal s Karlom doli. Srce mu je močno bilo, obhajale so ga najhujše slutnje. Ko sta bila zunaj, ga je Karel poprosil, naj bi poizvedel v Rouenu, koiiko stane dobra fotografija. Dejal mu je, da hoče ž njo presenetiti svojo soprogo ter da Ji hoče podariti svojo sliko. Samo rad bi prej vedel, koliko bi to stalo. Leon, ki je tolikokrat zahajal v Rouen, bi lahko brez truda poizvedel o tem. Čemu se je Leon tolikokrat vozu v Rouen, o tem si je lekarnar že večkrat belil glavo in je izprva menil, da tiči za tem kakšna »ženska historija«. Toda motil se ie, kajti Leon ni niti mislil na ljubimkanje. Se nikoli ni bil tako obupan, in gospa Lefran-cois je to izpoznala tudi po krožnikih, katerih se večkrat ni dotaknil. Vprašala je že davkarja, če si zna on to razlagati, toda ta ji je odgovoril osorno, češ, da ni nastavljen pri policiji. Kljub temu je bil tudi on zapazil čudno obnašanje svojega tovariša, kajti večkrat se je tako obupan zgrudil na svojo stolico in je tožil o svojem žalostnem življenju Hlod Slovenec Tu liMH cenn se otl(l* v sr®dini mesta ve-LU 11 rUn tJtJUu liko stanovanje z vsem pohištvom in podnajemniki. — Ulica Ituova Štv. 22. 1. nadstropje. •1014 MGblOUDIMI SOllO naj e in grapo daal i sp t ci v ulici Commerciale Stv 11, III. nudst. 4UU0 ■ Zadnji dnevi! tal »Hira l umira Loterija ces. Kr. policijskih uradnikov. K 15 39, g. dr. Matej Brunetti in g. dr. Jurij Domese v Bujah K T10. Dar poštnih prometnih uradnikov in slug v Trstu za december K 230. Dar (tretji prispevek) c. kr. pristaniških pilotov v Trstu K 41. Svota K 699-56 Prenos iz izkaza XX „ 122150 20 Skupna svota K 122849*76 in frankov v zlatu 100. kakor do sedaj v gotovini. Srečke po K 1,— se dobivajo povsod. PLOM&IRSNIS' ZOBOV. »VI potrebujete razvedrila,« mu je nekoč dejal Binet. »Kakšnega razvedrila?« »Nabavite si tudi vi stružnico!« »Toda jaz ne znam stružiti,« je odvrnil pisar. »Škoda,« je dejal oni drugi in si je nekoliko zaničljivo pogladil brado. Leona je izmučila njegova brezupna ljubezen. Studila se mu je ta večna dolgočasnost njegovega življenja, ki je bilo brez vsakega interesa in upanja. Bivanja v Yonville se je tako naveličal, da ga je celo razburjalo, Če je srečal gotove ljudi. Zlasti mu je bil neznosen lekarnar, kljub temu, da je bil ž njim zelo prijazen. In vendar se je bal izpremembe svojih razmer, a istočasno je željno hrepenel po njej. Toda njegov nemir se je polagoma iz-preininjal v nestrpnost. V duhu je že gledal Pariz in je sanjal o šumnih zabavah in o smejočih grizetah. Ker je moral dovršiti svoje študije, čemu ni odpotoval tja že sedaj? V svoji notranjosti se je že pripravljal na novo življenje in je koval načrte za svoje študije. Hotel si je urediti življenje popolnoma po umetniška Učiti se je kanil gitare, nabaviti si je hotel ponočno haljo, špansko Čepico in rokavice iz modrega baržuna. Nad pečjo je že videl viseti dve sablji, pod njima mrtvaško glavo in gitaro. (Dalje.) Književnost In umetnost. »Svetovna vojska-, 4. sešitek, je izšla pravkar. Cena 60 vinarjev. — Dobiva se v Jaka Š t o k o v i knjigarni v Trstu. Vsebina: Začetek vojne. Vojna v Belgiji. „Domača knjižica44. V kratkem izide 1. zvezek „Domače knjižice44, zbirke povesti vseh narodov. Dobi ga na zahtevo zastonj vsakdo. Kdor želi prevzeti poverjeništvo, naj Or. J. ČEJJMAK tf. TBSCHEft lOMKMMV. MM KOM«. HiM mk TRST UUCM CASKRNA, 13II. nad. Žrebanje lil. avstriiske razredne loterije se uril dne 21. decembra 1914 Srečke stanejo 'I.K5, 'UK10, 'UR20, fU K40 Naročila sprejema Podružnico ljubljanske kreditne lrnnke v trstu ulica Caserma štev. 11- Za Božične praznike dobi se Izvrstno vino v Hotelu Balkon v trstu. Čez ulico znižam m