Uredništvo in opraunlStuo:
Maribor. Koroško ulice 5.
„STRAŽA“
izfeaja T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaj a
% uredništvom ee more govoriti «ek dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon fit. 113*
lisPDEHina listu:
Celo teto			h
Pol leta		. 6	K
četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen Ust za slovensko ljudstvo.
Št. 71.
Maribor, dne 19. junija 1911.
Letnik III.
Vsi na volišče za Brenčiča! Ne dajte se zmotiti po nobeni vesti, ki jih bodo nasprotniki širili v zadnjem času.
Po bitki.
V taboru celjskih lažnjivih kljukcev vlada velika pobitost. Saj začetek Narodne stranke je bil tako lep. Pred Štirimi leti so si priborili dv,a mandata (o sredstvih molčim) in pridružil se jim je potem še znani hofrat, Na to trojico je bil celjski generalni štab nenavadno ponosen. A lepo poslopje Narodne stranke se je kmalu začelo rušiti. Po ‘Ježiolvnikovi smrti je prešel njegov mandat v roke pristaša Slov. kmečke zveze; Roblek je ostal stani in hofrat, ki je pri deželnozPorskih volitvah propadel, se je začel pripravi j-a ti na penzijon. K temu je prišla še ta nesreča;,, da je bil držaivni zbor pred časom razpuščen. Ta razpust je vplival na naše nasprotnike kot bomba, kajti bili so popolnoma nepripravljeni. A tolažili so se s tem, da rešijo na vsak način mandat Roblekov. O zmagi Roblekovi so tabli tako trdno prepričani, da so ti lažnjivi kljukci pisali, da ima 1000 {reci tisoč!) glasov večine. Dan volitev pride. Pokaže se, da ima Roblekov protikandidat dr* Korošec približno 1000 glasov več kot Roblek. -Tjable.au! Pa -tudi general sam, ki je hotel na vsa(k način neljubega mu dr. Benkoviča izpodriniti, je imel grozno smolo. Sicer se mu je dozdevalo, da ne bo gladko šlo, zato je ponujal posavski mandat nadzorniku VoduŠeku, trgovcu Els-bacherju in še mnogim drugim. A nobeden ni hotel sprejeti in tako je bil general primoran, se sam blamirati. Korajžen je», to mu moramo pripoznati. Kako je pp „Narodu“ bobnal, da bo bržkone zmagal, da pride v ožjo volitev itd. A laž ima kratke noge. Dan 13. junija mu je prinesel borili 1800 glasov! Radovedni smo, če bodo backi, kojih žurnal je „iNarod“ in „Narodni List“, lažnjjivim kljukcem kaj zamerili, ker so jih tako za nos vodili. A naši politični nasprotniki so se obesili hofratu na frak. Ž njim upajo pri ožji volitvi v ptujskem okraju prodreti. T oda gotovo je, da jim bomo tudi to veselje skalili.
In tako ne bo imela Nar, stranka nobenega držar vnozborskega mandata; več. S tremi je začela in v
PODLISTEK.
Sosedi in sosede.
(Iz češčine.)
(Dalje.)
Košarica je hitela- takoj k sosedi Danijel o v ki. „To glejte, otroka sta razbila skledo“, je dejala, komaj da je prestopila prag.
•„Kaj si delala, Marenka?“ obrnila se je Dani-jelovka b hčeri.
„(Jaz je nisem razbila; Francika jo je hotela nesti na vsak1 način, a konečno je rekla;, da jo moram dati, ker skleda ni naša;. 'Jaz ne morem pravnic za to,“
JA jaz te škode ne bojlem trpela“, je rekla Košarica;. „Skleda je veljala Štirideset krajcarjev in te mi morate plačati.“
Kako morate kaij takega zahtevati? Vsaj vendar slišite, da jo je razbila naša Lrancik’a.“
„Naj si jo je razbila, Va^a Mfarenka bi je ne bila, smela dati. Ko bi vi k meni ne bili poslali po skledo^ bi bila še sedaj cela.“ '
•„Kdo bi si pa bil to mislil? Ko bi ne bila vaša Francika tako svojeglavna, bi ji Marenka sklede ne bi-la dala. Kako morete torej od mene zahtevati, dahi jo plačala?“
„NO), dobro; jap? to škodo že še prenesem in pa utrpim“, odvrnila je jezno Košarica. ,„A od danes naprej na-j mi vaša dekle ne hodi k nam, da se pokvari in skazi pri naša, ki je ta-ko hudobna.“
-„Le nikar se ne bojte, k vam gotovo ne pride“, odrezala se je Danijelovka. ,„-Sramota je to; mesto da M svoje dete za tako svojeglavniost kaznovali, priletite še le k mehi in hočete,, da bi skledo plačala sedaj jaz,“
Košarica ni slišala več poslednjih besed. J zno Jo šla domov.
štirih letih je vse tri s svojo brezmiselno politiko zagospodarila. Populili smo generalu iz generalskega klobuka vsa peresa; in sedaj leta okrog kakor oskubljen!-; petelin. Sedaj bo morala Narodna stranka uravnati svoje gospodarstvo po skromnijh razmerah, v katerih sedaj vegetira. Treba; bo odpustiti tudi feld-patra-, ki je pisal tako lepe, s svetopisemskimi izreki zabeljene članke za „Narodni List.“
Najbolj gnusno je pa to, da so se celjski liberalci tako potegovali za znanega posilinemcai Werd-niga, Tudi „naš“ .Werdnig mora zmagati;, so pisal«, a padel je kakor je dolg in širok. Dr. Verstovšek je zmagal proti njemu s približno večino 1500 glasov.
Celjski liberalčki bi se iz zadnjega volilnega boja lahko marsikaj učili, pred vsem da jih ljudstvo ne mara in da laž tudi v političnem boju nič ne zaleže, Ker so pa še mladi in neizkušeni, skoraj ni upati, da bi si zadnji poraz vzeli k srcu. Jadrali bodo z donkišotsko korajžo popolnemu porazu nasproti.
Shodi.
Včeraj je bilo v ptujsko-ormožkem okraju veliko števijo shodov za kandidata 'Mihaela; Brenčiča, Vsepovsod je pri volilcih trden sklep, iti na volišče in pripeljali še one pristaše seboj, ki dose-dlaj niso bili na volišču. En pogled čez vse te shode nam že danes jamči, da je Brenčič izvoljen.
Zborovali so:	Brenčič v Zavrču in Stojncih,
dr. Korošec na Hajdini, dr. Verstovšek v Domovi, dr. Hohnjec pri S;v. Urbanu in Sv:. Bolfanku v Slov. gor., dr, Zajc na Majšbergu in Crnigori, dr. Benkovič pri Sv. Lenartu, dr. Leskovar pri Veliki Nedelji, IŽebot pri Sv. Tomažu, Jovan v Svet&ijah, dr, Dermastij a pri Sv. Miklavžu in v Jeruzalemu, prof. Dermastija pri Sv. Bolfenku pri Središču, Pišiek in Kemperle v Središču, poslanec 'Jarc pri Sv. Barbari v Hal. in v Stojncih, Roškar v Leskovcu, Klerhne pri Sv. Trojici, Ozmec na Seli, dr. Hohnjec in Pušenjak v Rogoznici itd,
O nekaterih shodih smo dobili natančnejša poročila :
Ormož.
Dne 18. t. m. se je vršil pri nas volilni shod. V klet., gostilni se je zbralo po rani službi božji o-gromno število volilcev iz cele ormožke župnije. V
Moža se še malo nista nadejala, da najdeta doma ženi v najhujši jezi.
Košarica je takoj potožila, kaj se je zgodilo. On pa je vprašal otroka, kako se je to zgjojđdlo. A deklica je priznala, da je ona skledo ubila.
„Kako moreš torej zahtevati, da ti ona skledo plača?“ čudil se je mož, „Prav zastonj si napravila prepir.“
;„;Tb se ve, jaz sem napravila prepir“, odvrnila je žena jezno.
>,Ko bi mi le ne bila očitala, da je Francika svojeglavna.“
-„(Nekoliko je, to sem rekel že, zdavnaj, da bi ji ne storila vsega po volji, sicer boš to še enkrat obžalovala. Bi ne bilo te svojeglavnosti,- bi se to ne bilo zgodilo, V tem je imela Danijjelovka prav.“
„Bolje bi bilo, da si pri njih ostal“;, rekla je razjarjena žena. Razbijala je z vsem, kar ji je prišlo pod roke,	•
Prij Danijelovih' ni bilo nič drugače. Ko je Dani jelo VKa možu vse povedala, rekel je on:
„;Pa bi bila dala teh Štirideset krajcarjev Košarici ! “
tJTo bi bila neumnost; je li naša* Marenka ubila skledo? Kakor da bi denarje na cesti pobiral,“
j„jT'o vem, da jih' ne pobiramo. A ravno tako pa vem, da Košarica, nima prav; a kdor ima pamet, odneha. Ko bi bila ti teh štirideset krajcarjev dala, bil bi pokoj. Kolikor Košarja jaz poznam,, bi bil teh štirideset krajcarjev vrnil in ženo pregovoril. A sedaj je jeza in kdo ve, koliko časa bode trpela;«, Te li to vredno štiridesetih krajcarjev?“
„Kaj pa ti? Za tujega človeka bi vse naredil, da/ bi le imel pokoj“, dejala je žena jezno.
Bila/ je mirnejša kakor Košarica, na svojega moža se je pa le jezila, Tiako so šli ta večer v obeh kočah v jezi spat.
Drugega dne vstavil se je Košar, kakor nava-
ime.hu štajerske S. K. Z. je otvoril shod gospod državni poslanec Gostinčjar ter je obširno razložil delovanje Slovenske ljudske stranke v prepnjem državnem zboru. Njen kandidat je Mihael Brenčič, za katerega bodemo šli iznova dne 20. junija na volišče. Shod so hoteli motiti nekateri agitatorji, a jim je gospod govornik take povedal, da jim je padlo kmalu srce v hlače. Ne smemo (pozabiti na nekega celjskega Lesničarja, kateri je pa. prepozno počastil naš shod. Dne 20. junija vsi na volišče in naš Brenčič mora, zmagati. Živio Brenčič!
Sv. Miklavž pri Ormožu.
Včeraj v nedeljo po rani, sveti maši se je vršil pri 'Sv, Miklavžu pri Ormožu javen volilni shod S. K. Z., ki je bil zelo mnogoštevilno obiskan. Predsednik shoda- je bil gospod Anton Jiahežič, župan v Bre-brovniku. Govorila sta domači gospod kaplan Franc Štuhec in dr. Dermastia, ki sta liberalno stranko razkrinkala!, Navdušenje za nafiega kandidata Mih. Brenčiča je zelo veliko. Zbrani kmetja-volilci so obljubili, da bodo poskrbeli za, sijajno zmago kmečkega kandidata-.
Jeruzalem.
Shod včeraj dne 18. t, m. je otvoril gospod župnik Bratušek« Govoril je gospod 'dr. Dermastij a, ki je zborovalcem pokazal liberalce v pravi luči. Naše ljudstvo je ogorčeno nad brezznača-jnostjo liberalne stranke obljubilo, da grajTo vsi kakor en mož v boj za Brenčiča, Liberalci so se hoteli zagovarjati, a zborovalci so se jim smejali v obraz, da so osramočeni odkurili.
Svetinje.
Včeraj se je vršil pri nas takoj po rani maš) shod. Otvoril ga je gospc/šJ župnik Bratušek. Govoril je ravnatelj Gospodarske zveze Jovan, ki je pojasnil zborovalcem^, ki so se Iv obilnem številu udeležili shoda, razloček med liberalno stranko in pa Kmečko zvezo. Na shcri so prišli tudi liberalci, kolikor jih je sploh v tej dobro organizirani fari. OidšJi so osramočeni v d obril veri, da bode njihov kandidat Ploj v torek' prav pošteno pogorel. Za svoje medklice so dobili zasluženi odgovor.
Sv. Bolfenk pri Središču.
V nedeljo dne 18, t. m, se je vršil pri nas javen shod Slovenske kmečke zveze. Prišel ije poročat pro-
dno že preScl Šesto uro pri Danijelu in zaklical pri oknu:	„Pojdete, sosed?“
„(Takoj grem“, odvrnil je Danijel, vzel Čepico, rekel „z Bogom!“ in šel iz hiše,
b-tBog daj dobro jutro“, pozdravil je soseda. — („Mislil sem že, da se danes pri meni ne ustavite.“
„|A zakaj?“ vprašal je Košar.
„Ker so se najine ženske včeraj tako sprle", je dejal Danijel,
•„(Pojdite, pojdite; mislite dai nimam pameti? — Svoji ženi sem že povedal, da to ni bilo vredno.“
:,(Jaz sem svoji ravno tako rekel. A vsa stvar ni vredna, da; bi govoril o nji. Sosed, jaz vam dam Štirideset krajcarjev, da ne bo nikakega, nesporazum-Ijenja,“
riMorda res mislite, da jih vzamem? Skledo je ubila naš-a, in tega ne popravi-nobeden denair.“
Prijateljsko razmerje med sosedoma je ostalo neskaljeno.
'Med ženskama pa je trpala jeza še dalje. Ko je zvečer^ Košar pripovedoval, da m|u je sosed denar ponujal, in ji prigovarjal, da bi se s sosedo poravnala, dejala mu je, da je on norec, ker ni denarja vzel. A Danijelovka zopet je rekla svojemu možu, da je butec, ker (je denar ponujal.
. -K c j pa bo sedaji s sadjem?" vprašal je Daniel drugega dne soseda, ko sta se vračala od dela. „Ostalne pri tem, kakor sva se dogovorila?“
>„Ne vem, prijatelj. Ako bjodo najine ženske vedno v jezi, ne bo iz tega nič. Veste, da bi morale sedaj o tem, sedaj o drugem se pogovarjati; a tako-le druga na drugo ne bode govorila. Ko bi ji Kaj takega omenil, bi lepo naletel; brez 'dvom vi tudi.“ v .»-Prav imate. Najbolje bode, da nekoliko časa počakava; morebiti sreča- najini ženi pamet. Do druge nedelje je š,e dosti časa,“
A ženski sta se prej poravnali, kakor sta se moža nadejala. Bilo je to še istega dne,
(Dalje prib.)
fesor Karel Dermastija, iz Ljubljane. Ko je začel go-vornik govoriti., so liberalci zabeli divje tuliti, 1 osebno so se odlikovali štiri bratje Ziaroavniki Franc, Ciril, oštir Jakob in vojak Peter. Posebno slednjega Petra Zabavnika, ki služi pri 87. pešpolku v Pulju, pri-poročamo pristojni vojaški oblasti,, kor imaj mo ujeta sar mo za to dopust, da. vpije in kriči po sli Oditi. Seveda ni manjkalo tudi Dečka in vratola, Samo oto sebi umljivo, da ni smelo manjkati tudi gospoda nadučitelja Cajnkota, ki je liberalcem s piščalkami poskočil _ na pomoč. Med splošnim zverinskim tuljenjem in divjanjem je govornik označil oba 'kandidata, Po enournem govoru in med besnim divjanjem je zakljtačil gospod predsednik Munda stood.	„ .
Razven 20—30 nahujskanih in deloma vinjenih hujskačev so vsi obsojali brezmejno surovost liberalcev in čul se je po zborovanju samo en glas!,da tam, kjer so tJ(ki divjaki-olikanci, ni prostora za poštenega kmeta.
Domova pri Ptuju.
Cela vas se fie zbrala na shod S, K. Z.; predsedoval je shodu posestnik Franjkovič, govorila sta navdušeno za kandidata S, K, Z. kmeta Brenčiča državni in deželni poslanec dr, Verstovšek in č. gospod Lucij. Vsi so obljubili iti zopet na volišče in oddati glas za Brenčiča.
Središče.
Včeraj se je vršil v Središjču prvi ijavni shod S, K. Z. N,a dvorišču velečastitega gospoda profesorja Sinka, kateremu moramo n!a tem mestu izreči zahvalo za njegovo gostoljubnost, se je zbralo po večernicah obilno ljudstva. Prišli so tudi liberalci z županom na čelu. Govoril je najpreje poslanec P i-š e k. Že njega so lijberalci mnogokrat motili z neslanostmi. Ko je pa pričel govoriti urednik K e m-perle, so zagnali liberalci divji krik. Tloda pomagalo jim je majo. Med viharnim navdušenjem naših je govornik razkrinkal liberalce. Oglasil se je k besedi tudi liberalec Kolarič, ki se je pa pošteno o-smešil. Profesor Dermastij a je konečno še primerno osvetlil liberalno hinavščino in shod se je med navdušenjem za Brenčiča zaključil. Liberalne trdnjave pokajo, razpoloženje za Brenčiča je zelo ugodno.
St. Lenart pri Vel. Nedelji.
Včerajšnji shod S. K. Z, se je imenitno obnesel, Govoril (je gospod poslanec dr, Benkovič. Navdušenje za Brenčiča, je splošno. Njegova izvolitev bo sijajna.
Klic iz Gradca.
V Gradcu se je ustanovilo pred dobrim mesecem društvo sv. Marte kot zavetišče za brezposelne graške služkinje. Kako potrebno <da je bilo to društvo, se je pokazalo že tekom tega meseca, ko je prenočevalo v društveni spalnici na dan tri do pet služkinj. Že v teku enega dobrega meseca se je pokazal ta vspeh, kaj še le čez par mesecev ali celo čez par let, ko bode zavod že povsod znan, Najlepši vspeh tega društva pa se bo pokazal v tem, da bo društjvo obvarovalo slovenska dekleta tpred ono velikomestno grozečo nesrečo, ki je že zahtevala ravno v Gradcu na tisoče in tisoče nedolžnih' žrtev. Saj, tudi ni čuda, da se Ijih je do sedaj toliko pogubilo,
KaSj naj počne sirota, ko je zapustila službo in s tem dosedanjo streho ? Kam naj se obrne, da ne zabrede v mreže grozeče velikomestne pokvarjenosti in zapravi svojo srečo in poštenje za vedno? Kam naj se obrne osobito mlado neizkušeno dekle, ki je Še le komaj p^r mesecev v Gradcu in najde komaj (pot na trg. Kaj še le naj porečemo o deklici, katero je š.e le ravnokar nemila usoda zapodila v tuje mesto za vsakdanjim kruhom! Že na kolodvoru preži na njo pokvarjen svet in jo s sladkimi besedami spelje prepogosto na rob propada, kaj še le če išče po priprostih gostilnah prenočišča. Kajti ravno najnavadnejše gostilne so sicer cene, 'a neprimerno nevarne.
Vse te preteče nevarnosti smo opazovali v Gradcu na lastne oči, zato smo sklenili čimprej odpomoči tem kričečim razmeram. Zato smo ustanovili po-solsko zavetišče, društvo sv, Marte in nabavili za društvo lastno hišo, brez katere lako društvo sploh obstojati ne more, ker ne bi moglo razpolagati s stanovanji. Razume se, da novoustanovljeno društvo ni imelo skoro nikakih sredstev, a kljub temu poguma nismo izgubili, Z gotovostjo smo namreč računali, da v tem delu ne bomo osamljeni, ampak da bo slovenska javnost znala ceniti visok in plemenit namen društva in po možnosti priskočila na pomoč z denarnimi podporami.
Razposlali smo v ta namen prošnje s položnicami po slovenski domovini, a odzvalo se jih je v tem Času jedva toliko, da smo si pokrili pošiljatvene stroške in malodane že obupali nad požrtvovalnostjo naših rojakov. Zato si drznemo; prositi še enkrat in potrkati še enkrat na usmiljena sreni Res je sicer, da se človek zadnji čas komaj brani vseh mogočih nadlegovanj, naši rojaki pa naj upoštevajo, da naše prošnje niso vsakdanji, navadne okrožnice,, ampak da se tičejo zavoda, ki ima nad vse koristen namen. In kdor ne more poslati več)je svote, naj nihjatr všled tega raje sploh nič ne pošlje, ampak hvaležni smo mu za vsak vinar, katerega daruje sam ali pa izprosi pri svojih znancih in prijateljih.
Slovenska dekleta, katera iščejo v Gradcu službe, opozarjamo, da novoustanovljeno društvo svete Marten ki daje brezposelnim deklicam varno prenočišče dokler ne dobe službe. Naslov se glasi: Društvo siv. Marte v Gradcu, ProkjopSgasse 12, blizu glavnega trga.	_____
Volilni boj.
Lažnjiva vest. Danes čitamo v graškem (!) listu 3'Iorgenzeitung“ vest, da je stranka, oziroma Brenčič, sklenil kompromis s ŠtajerČjjanci, Ta vest je od prve do zadnje črke zlagan % očividno z zlobnim namenom, ocrniti najšo stranko in njenega kandidata pred slovenskim ljudstvom;. Pooblaščamo pristaše, da imenujejo vsakega brezobzirno lažnjjLvca, ki bi o stranki ali kandidatu širil take vesti.
Razmerje med oddanimi glasovi pri državnozborskih volitvah leta 1907 in letos na Spodnjem Štajerskem:	Slovenska, kmečka zveza: leta 1907 29.700,
letos 28.407; liberalci: leta 1907 ,14.619, letos 10.982; štajerčijanci:	leta 1907 5.898, letos 5.224; socialde-
mokrati: leta 1907 3.272, letos 3.342. Da smo letos nazadovali za okoli 1000 glasov, moramo razlagati iz tega, da je bila letos udeležba pri volitvah slabejša, kakor leta 1907. To pa zato, ker liberalci ponekod niso postavili protikandidatov in volilni boj potem ni bil tako živahen. Največ je pa merodajno dejstvo, da v dr. Jankovičevem okraju niso postajvili nasprotniki nikakega protikandidata in je vsled tega, padlo samo v tem okraju število naših glasov za približno 700, kar pa seveda ne pomenja nazadovanja. Razveseljivo je pa za nas dejstvo, da so liberialci nazadovali kar za 4000 glasov. Ce še pomislimo, da je med temi 10 tisoči, letos za liberalce oddanimi glasovi, najmanj polovica takih, katere so si pridobili z terorizmom^, z zvijačo in podkupovanjem, in Če primerjamo njihovo število z ogromnim našim, potem lahko z mirno vestjo trdimo, da je na Spodnjem Štajerskem liberalizem — strl, in se ne bo mogel nikdar več ošabno dvigniti. Veseli nais istofako, da so tudi Št aj er Či jataci nazadovali za blizo 600 glasov, kar pomenja tudi velik vspeh Slovenske kmečke zveze. 'Jasno je, da je naše ljudstvo vendar še tako verno in značajno^ da si ne da uropati svojih najdražjih svetinj s šnopsom in sladko besedo.
Pobratimstvo socialdemokratov z liberalci, v Ljubljani. Kakor se poroča, so sklenili ljubljanski socialdemokrati, da bodo pri ožji volitvi glasovali za liberalnega kandidata dr. Ravniharja. Potemtakem bo sigurno izvoljen liberalec. Nemci bodo oddali prazne glasovnice. Ravnotako bodo glasovali socialdemokrati na Krasu, kjer se vrši ožja volitev med liberalcem Gregorinom in kepi dill atom S. L. S. dri Stepančičem, za liberalca Gregorina. Kmečko ljudstvo mora sedaj izpr e videti, kaki njegovi prijatelji so liberalci, ki leže v objemu z socialno demokracijo, ki je vendar zar klet sovražnik kmečkega stanu,
Volilcem dr. Benkovičevega okraja! Somišljenike prosimo, da zberejo vse podatke o sleparijah liberalcev pri zadnjih volitvah in jih vpošlljejo dr. Benkoviču v Celju. Podatke rabi gospod poslanec, da bo v državnem zboru lahko razkrinkal liberalno volilno delo. Prosimo ponovno, naj se prav gotovo ustreže naši želji. Zadeva j’e nujna in važna.
Vspelii raznih strank pri volitvah. Skupni izid dosedanjih državnozborskih' volitev je sledeči: vršilo se je dne 13. junija 449 volitev, pri katerih je bilo 251 poslancev izvoljenih; vršiti se še ima1 171 ožjih volitev in 14 drugih volitev, slednje v Galiciji s skupno 27 mandati. Izvoljenih je VstevŠI sigurne ožje volitve.: krščanskih socialcev 68 {1907: 96), Cehov05 {84), nemških liberalcev 47 (79), socialdemokratov 44 (87), med temi 12 avtonomistov, Jugoslovanov 28 (37), Poljakov 14 {71), Italijanov 12 (15), Kusinov 5 (5)fe Ru-munov 5 (5), divjakov 4 (13).
V. L. S, je že sedaj močnejša za eden mandat, namreč onega, ki si ga je privojeval dr. Kordšiec. In kaj pa še prinesejo ožje volitve, se brezdvomno ne da reči. Gotovo |je, da bo S. L. S. stopila pomnožena za nekaj Čilih moči v novo državno zbornico.
Nekaj volilnih izidov.
	dr. Benkovič	dr, Kukovec	Cobal
Anže	19	10		
Armeško	11	m		
Blanca	253 *	62	32
Brezje	60	8		
Golobinjek	62	9	mm*
Gorica	24			
Planina	17	29	___
Rajhenburg	90	27	3
Raztez	30	15	
Senovo	: 58	49	
Potovnik	19	27	
Zabuktovje	91	1 82	
Artiče	228	27.	1
Bojsno	13	7	27
Gabrje	30	25	5
Globoko	114	27	11
Loče	8	17	1
Kapele.	46	182	i
Mihalovec,	69	4	
Mostec	7	27	
Pišece	106	77	57
Pleterje	103	27	
Rigonce	3	17	:x
Sela	88	18	5
Sromle	122	23	—
Veliki Obrež	8	!90	25
Videm	140	72	23
Bizeljsko	93	238	—
Zakot	145	40	23
Sv. Krištof I	208	37	55
Sv. Krištof II	214	44	18
Dol	89	35	49
Jurklošiter	227.	49 ■	•i u
St. Lenart	117,	12	2
Loka	161	60	25
Zidani Most	41	25	133
Marija Gradec	442	15!	7
St, Rupert	246	2	— ■
Trbovlje I	92	117	613
Trbovlje II	103	111	515
Hrastnik	83	120	443
okraj La|ško	2023	613	1862
okraj Sevnica	734	323	39
okraj Brežice	1273	894	176
skupaj	4030	1830	2073
	Dr. Verstovšek Wording Sitter		
St. Janž na, Vin. g.	117	47		
Sv. Martin na Paki	177	29		
Šoštanj (okolica)	77	189	4
Skale	103	61	2
Velenje	208	68	34
Öf Tli nri TT-'pnrlion	1 fi7	A	
Ol» JLJ.J |Ji 1 VJOl cIUIgU	±lu	O	
St, Florijan	28	29		
Nova Štifta	86	39		
Ljubno	226	29		
Luče	249	1			
Gornjigrad	54	43	
Mozirje trg	17	491	m _
Mozirje, okolica	186	37			
Rečica	272	26	
Solčava	170	1	
Bočna	141	68		.
Gradišče	58	121			
Kapla	16	24		
Legen	93	57	—
SL Vid nad Valdekom 95		17	o. —
Otiški vrh	22	68	32
Razbor	m	15	
Sele	ii	19	
Vrhe	m	19	_
Brezno	16	11	_
Sv. Primož nad Muto		76	1
Sv. Primož na Pohorju 15		27	
Remšnik	98	27		
Ribnica	17	42	79
Sv. Peter pod Sv. gorami
Drensko Rebro
Gorjane
Buče
Podsreda
Križe
Lastnič
Pilštanj
Sv. Peter potci Sv. gorami
Prevorje
Zagorje
Sedlarjevo
Zdole
Sopote
Imeno
Vetrnih:
Verace Virštanj Podčetrtek Sv. Mohor Sv. Ema
Sv. Peter na Medv, selu Zibika Sv. Stefan Sv. Vid pri Ponjkjvi
Slivnica pri Mariboru Pram Gorica Račje Kumen Loka Morje
Sv. Miklavž Orehova vas Spodnje Hoče Rudeči Breg Radvina Pekel
Jelovci-Makole Lušečka vas Zgornja Ložnica Brezje Poljčane Stanovsko Tinje Vrhole Okoško
Sv. Kunigunda Ljubnica Oplotnica Padeš,ki Vrh'
Zreče Skomarje Tepanje Slivnica Činžat
Pišek
5j5i
50
27 26 32 68 41 21 89 53 16 22 3©
264
40
66
j58
43
63
104
87,
30
,70
'95
74
50
169
28 m m
7
dr, Jankovič 116 70 45 (57 43 98 20 83 116 88 34 17 60 251 54 14 60 14 32 32 64 70 100 69 75
Kresnik 26 31
8
Cobal
4
1
4
Pičinin
3
3
9
56 16’
4
3
22
3
31
27
57 52 50
;4
11
2
9
6
10
10
105|
1
12
11
26
52
8
e
10
117
17
5
4
1
2
1
48
Politični pregled.
Avstro-Ogrska in albanska vstaja.
'Avstro-ogrski poslanik pri porti, groi Pallavici-ni, je imel zadnje dni več konferenci s turškim zuna-njim ministrom, v katerih sta premotrivala zlasti še vprašanje, kako bi bilo treba nastopiti, öe bi se Malison; ne hoteli udati.
Kakor se poroča iz Carigrada, je sultan pro-kiamiral popolno amnestijo. Poleg tega so pa dobili Albanci Še celo vrsto drugih koncesij, kakor:
1.	Višji uradniki v Albaniji smejo biti samo rojeni Albanci,
2.	; Davki se bodo znižali in pobirali jih' bodo samo albanski nastavljenci.
3.	Latinska abeceda se prizna (v šoli in pa v uratlu,;
4.	Vrne se jim zopet pravica, nositi orožje.
a.	Sultan da iz svojih sredstev zopet zgraditi vse albanske cerkve in zasebna poslopja, ki šo bila od turških vojakov razrušena.
Raznoterosti,
Poroka. V soboto dne 24. t. m,j se bode poročil nadrevizor Zadružne ‘zveze gospod Vlado Pfušenjak z gospodično 'Jožico Radoličevo iz Maribora. Naše najiskrenejše čestitke!
Iz poštne službe. Vpokojeni poštni oficijal Ivan Peče v Mariboru je imenovan postnim nadoficijalom; 'dalje sta imenovana poštna asistenta ‘Martin Gratz v Celju in Franc Polic v Gradcu. Blaž Ostrožnik' je pa imenovan poštnim oficijantom prvega službenega razreda za postajo Zidani most.
Iz ljudskošolske službe. Ustanovila se je šola dvorazrednica. v Bojsnem, brežiški okraj, in uvrstila v drugi plačilni razred, — Definitivno so nameščeni: v Hrastniku Milko 'Jerse, doslej v .Ormožu; v Šmartnem v Rožni dolini Ludmila Koklič, dosedajj v (Žusmu; v Mozirju Franc Hribernik, doslej v celjski okolici!; v St. Pavlu pri Preboldu Jadviga Fohn, doslej y Gornjemgradu; v Rečici Frafnc Zemljič. Prestavljen je šolovodja, Jože Cugmus iz Orešja na Bizeljskem v Plešivec, V pokoj je stopila na lastno prošnjo naldučiteljica na dekliški šoli v St. Juriju ob juž. žel. Marija Orač.
Posnemanja vredno. Iz radosti nad zmago gospoda dr, Antona Korošca v nekdanji liberalni trdnjavi je darovala podružnica „(Slovenske Straže“ v Celju 20 K kot Slomškov dar. Društva in posamezniki, posnemajte!
Liberalci — lažniki. Kako liberalci lažejo, sedaj lahko razvidi vsak, kdor je čital „(Narodni List“ tik pred volitvami. Vedno so liberalci zatrjevali svojim pristašem, da gotovo zmagajo Roblek, dr. Kukovec (in Werdnig; in sedaj tak propad na celi Črti!
Cesar je potrdil izvolitev Edmunda grofa Atem-sa. za predsednika c, kr. štajerske kmetijske družbe.
Veleč. gg. duhovnikom in gg, organistom! Gospa Ana Stolzer, učiteljeva vdova v Gradcu, Laza-rethgasse ,12, III. nadstr,, naznanja velečastiti duhovščini in gospodom organistom, da ima Še v: zapuščini svojega soproga Valentina Stolzer j a| več izhodov njegovih cerkvenih skladb, kakor: yPesmi zaMa-zijine praznike, za majnik in za druge pobožnosti“, „30 napevov k mašni pesmi “Pred Bogom““, „'Sveta maša v hvaležni spomin Ant, M. Slomšeku“, i„|MaŠa za mrtve“, po znižani ceni in sicer stane vsaka zbirka 1,20 K. Kdor pa vzame vse štiri, jih dobi za* 4 K. Skladbe so za mešani zbor ter melodijozne, zato so namenjene v prvi vrsti zborom ljudskega cerkvenega petja po deželi. Priporočamo Stolzerjeve skladbe v naročbo, da bode vdovi, M živi v veliki bedi, ob zelo majhni pokojnini, vsaj nekaj pomagano.
Oddaja občinskih lovov. Dne 26. junija 1911 ob
10.	uri dopoldne se bode fv občinski pisarni pri 'Sv,-Lenartu v Slov. goricah oddalo 29 občinskih lovov Šentleniartskega okraja po javni dražbi v zakup. Dražbeni pogoji se morejo vsak Čas pregledati pri mariborskem okrajnem glavarstvu.
Umetniška razstava v Ljubljani. Pred kratkim se je otvorila spomladanska razstava, katere se je u-deležilo tudi mlado društvo Klub slovenskih amater-fotografov v Ljubljani, Na tej razstavi so se predstavili slovenski amaterji prvič naši javnosti,. Prija» teljem in ljubiteljem te lepe umetnosti toplo priporočamo, da ne zamude v obilnem Številu posetiti' te razstave, Razstava pa ne nudi samo amaterjem, temveč tudi širšemu občinstvu mnogo umetniškega užitka. Slovenska javnost izkaži se hvaležna našim amaterjem s svojjim obiskom in nakupom!
Amater-fotografi! Društvo, Klub slovenskih a-mater-lfotografov v Ljubljani je priredilo že po kratki dobi svojega obstanka, skupno z umetniško razstavo v R. Jakopičevem umetniškem paviljonu, svojo prvo društveno razstavo. ,Toplo priporočamo vsem amaterjem, da si ogledajo to društveno razstavo! Amaterji, ki so člani društva Klub slovenskih amater-fotogiMiS» fov, imajo — če se izkaižejo z društveno izkaznico pri blagajni na razstavi — izdatno znižano1 vstopnino na razstavo, kakor tudi pravico do znižane cene kataloga razstave, ki ga dobe pjri blagajni proti izročitvi posebne tozadevne nakaznice, katero lahko dobi vsak društveni član pri društvenem predsedniku v Ljubljani.
Štajersko.
Maribor. Dijaški dom v! Mariboru ustanovijo gospodje dr. Rosina, dr. PipuŠ in dr, Tjurner. 'Občni zbor bo dne 28, junija,
Maribor., Slovienska tvrdka gospoda gumenjaka na Tegetthoffovi ulici (je Rila dne 17, t. m, proto-kollrana.:	, ; , ,, , j, j*i
Slivnica j>r,i Mariboru. Dne 25, junija se vrši tv Slivnici pri Mariboru velika mladeniška slavnost in sicer s sledečim vsporedom: Ob 9i. uri predpoldne sprejem in pozdrav gostov, ki se pripeljejo z vlaki, na postaji Orehova vas-Slivnica, ob pol desetih sprevod ,v cerkev, blagoslovOjenje prapor j a Mlad. zveze, nato cerkveni govor, ki ga ima gospod dr, Hohnjec, in slovesna sveta maša. Ob 11. uri dopoldne mlade* niško zborovanje na prostem pri cerkvi. Govori dr. Hohnjjec. Potem pozdravi zastopnikov raznih društev, Nato obed v narodni gostilni gospoda Lesjaka, ob 2. uri popoldne večernice in po večernicah velika na* rodna veselica na vrtu gospoda Lesjaki:! s petjem, slavnostnim govorom, igro „Kovačev študent“,, s tam-buranjem, srečolovom, šaljivo pošito, ribarenjem Jtd, — .Na dan 25, junija ste vsi dobromisleči in prijatelji našega stremljenja* prav iskreno vabljeni, da pridete v našo sredo, da nas podkrepite v vztrajnosti ali pa da se navzamete. navdušenja, da bodete tudi drugod širili našo misel. Iz srca kličemo vsem: dobrodošli!
Fram. Dne. 23, junija obhaja maš občespoŠtova-ni župari gospod Ivan Gerth svojo 801e,trtico. Ob tej priliki mu bodo izročili krasen album. Zaslužnemu možu iz srca čestitamo in mu želimo še mnogo let!
Središče. Naš oče župan ne hoče bjti samo mogočen gospod, ampak je tudi zelo neveden. Včerajšnji shod S, K. Z. je posetil tudi on s svojim policajem. Ker pa besede naših govornikov niso nič kaj prijiale njegovemu liberalnemu srcu, se je porodil v njem salomonski sklep. Med govorom našega urednika stopi naenkrat proti govorniku in pravi, ida ga bo pustil aretirati. Iz kakega vzroka, tega sevedaj dobri mož ni povedal in gospod poslanec Pišek je modrega moža primerno poučil, da je nia shodu popolnoma navaden poslušalec, kateremu se še sanjati ni treba o aretaciji državljanovi, ki niso drugega zakrivili, kot da berejo liberalcem levite. Osramočen se je potegnil ta biser liberalne modrosti in svobodomiselnosti — v ozadje.
Iz Savinjske doline. Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti ne, če zmaga dr. Korošec! Ne. bo več mogoče živeti v Savinjski dolini!, Desetina se bode uvedla, hmelj se ne bo več smel saditi! Tako so tarnali liberalci pred volitvami- Nekatert so videli pred seboj tako črno bodočnost, da so sklenili po 13. Jun. prodati svojia posestva in se preseliti drugam, kjer še sije žarno solnce zlate svobode! Tako na primer neki posestnik v Gorčah, ki je velik prisja-s Narodne stranke, poleg tega pa tako naroden, da pošilja svoje otroke y nemško šolo na Polzelo. Tudi v St. Juriju ob Taboru bode baje neko posestvo na prodaj. Želimo le dobro kupčijo in srečno pot! Samo to nas še skrbi, kam bodo šli ti liberalci iskat svobode, ko so na Štajerskem v šestih volilnih okrajih zmagali ti šmentaui klerikalci in bodo še v sedmem. Na Kranjskem tudi nič ni! Je res hudo! O mein liber Augustin, alles ist hin!
Celje. Vpisovanje v I. razred c, kr. samostojnih nemško-slo ven skill gimnazijskih razredov se bo vršilo dne 6. julija od (8- do 10, ure dopoldne in dne 16. septembra od 8. do 10, ure predpoldne. Po vpisovanju sledi takoj izpraševanje za sprejem,
Ljutomer. V Stročji vasi je dne 8. t. m. umrla šivilja Amalija Kotnikova, Pokojnica je bila vjzor marljive, značajne in vrle mladenke. Sodelovala je prejšnja leta s ppsebno vnemo večkrat kot izborna igralka pri naših gledaliških predstavah bralnega društva, Naj ji bode zemljica lahka!
Ljutomer. Naš skupni kandidat, gospod Rebek je dobil pri nas jedva 64 glasov, ‘Marckhl pa l26. Za nats Slovence to ni častno in krjvi smo si sami, da nam pletejo nasprotniki bič. Marcklil je dobil blizu 40 naših glasov, od takih volilcev, ki so prišli na volišče v .spremstvu svojih nemških' delodajalcev, kakor Herndl (Schramlj, Šinigoj in drugi. Nasprotniki so spravili vse na volišče, saj so pa tudi kaj letali vsi od župana do zadnjega občinskega delavca. Prihitel je celo iz Weiza davčni uradnik Žnidaršič, ki je bil tja še pred 14 dnevi prestavljen^ ter tudi baron Grutschreiber, 'davčni oficijal iiz Sejvnice, kamor je prišel Še le pred enim mesecem, da sta pomagala do zma[ge. Gospod Uršič, davčni oficijal, je pa šel Or-možancem pomagat. Naših pa je mnogo doma ostalo, češ:	brez mene bodo tudi opravili). Drugič bodemo
morali resneje govoriti z našimi mlaČneži.
Brežice. Pri nas se naši ljubi yNeiuci“ radi dr. Benkovičeve zmage tolažijo s tem, da je zmagal le s sleparijami; na Bizeljskem je namreč, kakor pripovedujejo,, tamošnji „mežnar“ volilni imenik tako sestavljal, da je izpustil nad 150 liberalcev/ Čudno se nam zdi, da bi gospod župan Malus v liberalnem bi-zeljanskem carstvu imel takega mežnarja za tajnika! No, pa trošt je le ta fabula za naše Nemce, ki tako žalujejo, ker je ysa njih muja, bila zastonj in ker tudi z baronom Mosconom vred niso mogli spodnesti tal dr. Benkoviču. Še zadnjo nedeljo,, ko so (pravzaprav bi bili radi) zborovali liberalci (Kunej in drugi) in pa sociji na Crncu, so bili tudi brežki Nemci zastopani po nekih škricih iz mesta; eden je „(poslanca Kuko-witza“ že prosil za* pomoč. Pa je vse pobratenje bilo zaman . . .
Brežice. Brežiška mestna občina jo hotela škodovati 'dr. Benkoviču s tem, da vkljub posredovanju namestnije ni hotela preložiti Antonovega sejma od 13, junija na kak drug dan. Zato pa je bilo mesto in pa sejm vendar-le prazno, brežiški trgovci niso nič str-žili, tuji sejmarji so pa kleli Brežičane, zakaj jih var bijo na tak sejm. Kranjcev namreč sploh ni bilo, ker jih je zadržala volilna dolžnost, naši pa so tudi izve-čine smatrali volitve za najvažnejše opravilo, in tako je brežiški nemškutariji ostal prazen žep in pa dolg nos!
Št. Jurij v Slovenskih goricah. Na binkoštni pondeljek so priredili slovenski gimnazijci iz Maribora tukaj veselico. Prišli so ta dan že ob 11. uri dopoldne sem, da si pripravijo vse potrebno za nastop. Veselica se je začela po večernicah v prostorih gospoda Krajnca. Kot prva točkja; na programu je bilo petje. Nastopil je slavnoznani Šentjurski pevski zbor ppd vodstvom prečastitega gospjoda kaplana Bozina. Peli so izvrstno. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno. Nato je pozdravil gospold kaplan navzoče goste, ki jih je bilo mnogo iz bližnjih in daljnih krajev; posebno iz Št, Lenarta in iz Maribora. Slavnostmi govor je imel velečastiti gospod profesor dr. Ant. Med-* ved. Govoril je v lepih, yspodbujevfaMh besedah o (velikem pomenu Dijaške kuliinje, Ona je res pospe-šiteljica slovenskega dijaštva, kajti mnogo starišev bi ne moglo dati svojih sinov Študirat pri takšnih razmerah,, ki tlačijo ubogegai slovenskega kmeta, ko bi ne bilo Dijaške kuhinje. Saj vendar dobi obed tam vsak dan nad 63 dijakov in to je mnogo, ko se tako malo daruje za njo. Gospod profesor je povdfial to v ognjevitih' besedah, ki so morale ganiti vsako srce. Govoril je nadalje o razmerju med slovenskim dijašt-vom in kmečkim ljudstvom, iz kajterega so izšli vsi največji možje slovenske domovine. S svojimi besedami je dosegel velikansko navdušenje med občinstvom, ki mu je burno ploskalo. Skoro nato so nastopili dijaki s svojo igro ,„Dr. Vseznal in njegov sluga štip-ko Tiček.“ Igra je uspela dobro in povzročila mnogo smeha;. Večinoma se je doseglo to s tem, ker so bile uloge razdeljene res dobro. Največ priznanja in veselega smeha je užil sluga Štipko Tiček. Tjako so izvršili po vrsti svoje uloge vsi igralci dobro. Še precej 'dobra je bila tudi telovadba na brafll ji, posebno pa na drogu. Burno je ploskalo ljudstvo posameznim „junakom“, ki so se dobro izkazali. Nato je bila prosta zabava v gostilniških prostorih. Prav živahno je uspela licitacija dveh buteljk izvrstnega vina in ene knjige (dar. gospoda dr. Pipuiša Iz Maribora). Tudi šaljiva pošta je nekaj nesla. Ljudje so sil prav pridno dopisovali in metali „groše“ za to na; belt krožnik. Prav posebno se pa je izkazala gospodična pevka Rozika Ferlinc, ki je prodala šopkov za 20 K 40 vin. Skupnega in Čistega dobička je nad 200 K, id ga dobi Dijaška kuhinja v Mariboru. Največ je daroval veleposestnik gospod dr. Medved, ;ko je plačal za vstopnico 50 K. Š tem, da je bila slavnost prav obilno obiskana, se je zopet pokazala požrtvovalnost slovenskega ljudstva v dobrodeljne namene. Upamo, da bodo dijaki še večkrat kaj takega uprizorili in tako pokazali, da so iz naroda in da delajo za narod. Na boljšo bodočnost! Nazdar!
Neurje na Dunaju.
Včeraj dne 18. t. m. je bila na Dunaju velika nevihta. Utrgal se je oblak in med nalivom |je padala toča, v debelosti jajc. Posebno v parkih je napravila nevihta veliko škodo. Dosti nizko ležečih mestnih delov je bilo preplavljenih, voda; je udrla v kleti in v dosti slučajih je morala posredovati požarna bramba.
Velikanski vihar ob Adriji.
V noči od 14. na 15. junija je divjal ob Adriji velikansk fvtliar, ki je posebno v Trstu napravil o-gromno škodo. Med 12. in 2. uro po noči je razsajal vihar najhujše, Žalibog da ni napravil samo milijonske materijalne škode, temveč zahteval je tudi veliko število človeških žrtev. Veliko parnikov se je potopilo in ce,lo ladije-velikani, kakor Lloydovi parniki, so močno poškodovani. Sploh ni nobene ladije v luki, katera, bi ostala nepoškodovana. Nekatere manjše parnike so vygli valovi, kateri so bili (5)—6 metrov visoki, na suho. Dosti delavcev, ki so bili v kritičnem času v bližini pomola-, so zgrabili valovi in jih potegnili v globočino. Nesrečnikom se ni moglo pomagati, nekaj radi tega, ker se je vse zgodilo z bliskovito naglico, nekaj pa radi tega, ker je vladala popolna tema,
Veliko škodo je napravil vihar na poslopjih ob luki, na arzenalu, kakor tudi na obrežju do ‘Mirama-ra in na istrskem obrežju. Škodo se že sedaj ceni na več milijonov kron.
„ Kakor prajvijo poročila, je že sedaj 27 Človeških žrtev. Okoli 100 oseb pa še pogrešajo.
Osebe, ki so opazovale ta naravni grozno-kras-ni prizor, pravijo, da je bil pogled na velikanske valove, ki so se valili proti mestu, nekaj nepopisnega. Vsak promet v luki je bil med 2. in 3. uro nemogoč. 1 retresujoči so bili klici na pomoč, ki so doneli od vseh strani, strašno je bilo poslušati signale v sili in žvižge ladijinih siren, bučanje valov in divjanje viharja. Ladije v luki so plesale po valovih, kakor orehove lupine.
..	, Kakx>r se poroča, je razkril vihar tudi del gra-
da Miramar.
Cesarski namestnik si je takoj osebno ogledal ■»so škodo in poslal natančno poročilo na trgovinsko ministrstvo.
Krojaškega
valenca
sprejmem takoj. Jožef Mlinarič, Poštna ulica štev. 5 v Mariboru.
Organist
cecillijanec-tenorist ki sprejme ob enem tudi cerkovniško službo, mladooženjen, žena šivilja, trezen in zvest v svoji službi, želi službo nastopiti na kakšni srednji ali večji fari. Naslov pove uprav-ništvo tega lista.
I IpoilDP za steklarsko obrt, UuvŠiou ge takoj sprejme pri Ivanu Kleinlsk, steklarju v Mariboru, Koroška cesta 17.
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, šk&love, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Menice Momslo.
80 slovanska obrt.
6 belih
I a»;»«* '““«i
veletrgovine
B, stermecw
» Celi«-
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja Straža-TopSice.
Akratotberme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevr&igiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Sezona od 1. majniba do 1. cktobia.
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča,
izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Kjer sta v redu tek, prebada,
Sta telo in duša zdrava! Tcrej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN“
želodčni liker
Trgovina špecerijskega blaga
fltilan Hočevar Colje
Zaloga pražene kave „Au Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega,, Luccnlus“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalegi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtove.
Tudi priporoča raznovrstne voščene drage in sveče, kadilo in olje.	771
II
Za sv. birmo!
Pripravil sem veliko zalogo ur,
verižic in druge zlatnine
po posebno nizkih cenah.
Srebrne ure 7 K. Zlate ure 28 K.
Srebrne verižice 2-80 K.
= Za vse pismeno jamstvo. =
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
, Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn.
1 Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
pade Bureš
Tegethofova cesta St. 39.
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Ljadski kakovost Kabinetna kakovost
liter K. 2-40. liter K. 4 80.
Masle? za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
Kje se kupi dobro, poceni in fino
obuvalo? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Mira ulica 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi Čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi Čevljev za tenis.	Z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Hotel Trabesinger v Celovcu
Velikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane z$ shode in veselice,
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastniki Blfcilt MillOlli{§a
dii	f§ o	lefl e i Volite pri nakupu svojih potrebščin tlSfOdnO špecerijsko trgovino
Slovenski volilo! ME- Molli! Šumenjak,
ki se nahaja v lastni hiši v Mariboru, Tegetthoffova cesta 57. Velika zaloga vsega blaga, ki se prodaja v p rij družbe sv. Cirila in Metoda in v korist obmejnim Slovencem kakor: vžigalice, milo, Kolinsko cikorijo itd
Postrežba točna in solidna !
Slovenci: „Svoji k svojim“!
n
Delniška družba pivovarne „Union
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje izborno marčno, dvojno marino in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Zaloga v Celju: Graška cesta št. 45 (Gostilna mesto Gradec.)