CTSnn..ro)i! IZ VSEBINE Zagon I kadne peči Miran Potrč Stepak Korenine Steklarne Hrastnik Poslovni utrip NASE AMBICIJE URESNIČENE Zagon I kadne peči je bil eden ključnih elementov sanacije podjetja, saj naj bi s tem zaposlili vse potencialne tehnološke viške, obenem pa podjetju omogočili obseg proizvodnje v višini, za kakršno je bila zgrajena celotna infrastruktura v Steklarni. Produkcija na nivoju preko 30.000 ton na letnem nivoju je danes stvarnost, prodaja v izvoz v obsegu 90 % nujnost, in tekoče poslovanje podjetja je s tem sanirano. ŠTEVILO DEPONIRANIH LASTNINSKIH CERTIFIKATOV NARAŠČA V kadrovski službi še vedno zbiramo lastninske certifikate zaposlenih, bivših zaposlenih, upokojencev in družinskih članov vseh teh. Sredi meseca junija je bilo oddanih 580 certifikatov, od tega: - od zaposlenih 217 - 37,4 % - od upokojencev podjetja 158 - 27,2 % - od bivših zaposlenih 30-5,2 % - od družinskih članov 175 - 30,2 %. Z zbiranjem bomo nadaljevali tako kot doslej - vsak delavnik od 8. do 12. ure v kadrovski službi pri ga. Meliti VIDRIH. Ker časa za njihovo oddajo ni več posebno veliko, naj tisti, ki jih želijo oddati v Steklarni, pohitijo. Z zagonom 30 tonskih I peči se nadaljuje proces prestrukturiranja in revitalizacije Steklarne Hrastnik. S to potezo se bo letna količinska proizvodnja dvignila na približno 30.000 ton steklenih izdelkov, kar predstavlja raven, ki jo je Steklarna Hrastnik dosegla v svojih najboljših časih. Tako imenovana I kadna peč je bila popolnoma obnovljena v letu 1991 in je pričela obratovati v maju mesecu tega leta z eno avtomatsko stiskalnico na programu dimnega stekla. V tem letu smo že močno čutili razpad jugoslovanskega trga, ki pa je z vojno v Sloveniji popolnoma razpadel. Tako smo bili prisiljeni v mesecu oktobru proizvodnjo ustaviti in peč ugasniti v upanju, da bodo prišli časi, ki nam bodo omogočili ponovni zagon tega objekta. Ob tej ustavitvi se je pokazalo, da tudi ostale proizvodne kapacitete v namiznem programu niso dovolj zasedene tako, da je v tem obdobju prihajalo do občasnih zaustavitev posameznih strojev tudi na G-peči. Pred nami se je pojavila izredno odgovorna naloga, zagotoviti dovolj dela za ostale kapacitete na tem programu, kajti z občasnimi zaustavitvami posameznih proizvodnih linij je bila ogrožena rentabilnost programa. Mnogo truda in prizadevanj je bilo potrebnih, da smo postopoma razširili krog naših odjemalcev in z novim asortimanom zadovoljili njihove potrebe ter s tem zagotovili nemoteno obratovanje vseh kapacitet. S tem se je rentabilnost programa močno izboljšala, vendar s stališča podjetja to še vedno ni bilo tisto, kar bi zagotavljalo normalno poslovanje Steklarne. Potrebno je bilo še naprej intenzivno obdelovati tržišča in poskušati pridobiti asortiman, ki bi opravičeval ponovno aktiviranje I peči. Glede na renome, ki smo si ga na evropskih trgih pri najzahtevnejših kupcih v zadnjem obdobju ustvarili, smo tudi v tem uspeli. Pričele so se intenzivne priprave na ponovni zagon in točno po programu smo 16. junija 1994 pognali 16. sekcijsko stiskalnico in povečali proizvodnjo zaščitnih stekel, ki smo jo prenesli iz H-kadne peči. Stiskalnica P3 je posodobljena, tako da je sedaj računalniško vodena in sinhronizirana. Montirana je bila tudi nova plinska hladilna peč, ki predstavlja precejšen prihranek pri energiji. Vse aktivnosti, ki so bile potrebne pri zagonu, vključno s tempiranjem peči so opravili domači strokovnjaki, za kar jim gre vse priznanje. Proizvodnja zaščitnih stekel se odvija zelo dobro, saj so rezultati boljši za cca 20 % in odpadek minimalen, tako da je dnevni izkupiček celo boljši kot na ostalih proizvodr nih linijah. Zlahka lahko ugotovimo, da je bil pri tej proizvodnji narejen iz tehnološko proizvodnega stališča zelo velik napredek, saj smo še donedavna ugotavljali, da je ta segment proizvodnje nerentabilen in da prinaša izgubo. Zagon stroja P-3 je samo prva faza tega projekta, kajti pred nami je še druga faza, to je zagon stiskalnice P-4 A/B, ki je predviden za konec meseca junija. Ta proizvodna linija je bila rabljena kupljena v Italiji in je v dobrem stanju. Proizvodnja se bo odvijala le z dvema kapljama, ki se dozirata v dva med sabo sinhronizirana stroja. Izdelki se obžigajo na enem obžigalnem stroju, od koder se s pomočjo odvzemalnih rok in vlagalca transportirajo v hladilno peč. Obstoječa linija je stara 20 let vendar v dobrem stanju. Predelana bo v plinsko, kar bo prav tako pripomoglo k občutnemu zmanjšanju stroškov energije. Šele z zagonom te linije bo I kadna peč optimalno izkoriščena, to je do 30 ton predelanega stekla na dan. S tem se Steklarni Hrastnik ponovno odpirajo svetleče perspektive, saj smo s tem projektom rešili še zadnje tehnološke viške, prezapos- lili ljudi iz proizvodnje, ki trenutno ni najbolj stabilna, tako da bo po končanem projektu tu našlo delo približno 60 ljudi. Ob tem je potrebno poudariti, da bodo stroški na nivoju podjetja višji le za dodatno potrebne surovine in energijo ter orodja, kajti vsa potrebna infrastruktura ostaja na istem nivoju kot pred zagonom. In kakšen naj bi bil proizvodni program na I peči? Na liniji P-3 se bodo v največji meri izdelovala zaščitna stekla vseh vrst, katerih obseg naj bi v letošnjem letu dosegel cca 7,5 milijona komadov, v naslednjih letih pa naj bi se še povečal, saj še naprej intenzivno iščemo nove kupce, tako da si bomo pozicijo največjega proizvajalca zaščitnih stekel v Evropi še utrdili. Da pa bi bila linija P-3 sposobna kvalitetno delati tudi na programu namiznega stekla, iščemo možnost nabave sodobnega obžigalnega stroja, ki bo omogočal to proizvodnjo. Na liniji P-4 se bo odvijala proizvodnja velikoserijskih artiklov preprostejših oblik, tako da bomo s to linijo obnovili tudi ta segment proizvodnje, kjer dosedaj zaradi neustrezne opreme nismo bili konkurenčni. Ker pa je naš cilj predvsem asortiman višjega cenovnega razreda, imamo možnost tudi na tej liniji, ki je zadosti fleksibilna, izdelovati tudi del tega programa, in sicer na enem oziroma obeh strojih odvisno od obremenitve peči. Kot že rečeno, s tem projektom se proces prestrukturiranja Steklarne Hrastnik nadaljuje in še ni končan. Naše ambicije so še večje in storili bomo vse, da jih uresničimo ter s tem dokažemo vsem, ki so kdajkoli dvomili o naših sposobnostih, da 130 letna tradicija steklarstva v Hrastniku ne bo ugasnila. Nasprotno; z realizacijo teh projektov bo dobila nov polet, ki nam bo zagotovil ustrezno mesto med našimi tekmeci v Evropi in svetu. Matija Koritnik MIRAN POTRČ Mirana Potrča večina ljudi pozna kot zmernega, dostopnega in poštenega politika, ki se že dolga leta pojavlja na politični sceni v slovenskem prostoru. Od zadnjih volitev opravlja funkcijo poslanca v državnem zboru, njegova volilna baza pa je bila prav v Hrastniku. Prijazno se je odzval našemu povabilu za pogovor na naš interni časopis Steklar in nastal je tale zapis: Vemo, da niste Hrastničan. Kako to, da ste se pojavili prav na kandidatni listi naše občine? Izhajam iz Maribora, vendar že dolga leta živim v Ljubljani, kjer sem tudi že pognal svoje korenine, tako da neposredne zveze s Hrastnikom res nimam. Sistem kandidiranja pri nas pa je tak, da ni potrebno, da bi bil kandidat stalno doma v kraju, kjer kandidira. Predlog kandidature določajo stranke in pri tem ocenjujejo volilni okoliš posameznih krajev oziroma možnost izvolitve posameznih kandidatov. Pri tem računajo tudi na ljudi iz Ljubljane in drugod. V združeni listi je bilo ocenjeno, da bi bilo koristno, da kandidiram v Hrastniku, da bi me Hrastničani verjetno sprejeli in da obstaja realna možnost izvolitve. Tako sem torej prišel na kandidatno listo v vaši občini. Hrastnik sem sicer dobro poznal že prej, ne le iz časa opravljanja drugih funkcij v preteklosti, blizu mi je bil tudi zaradi spominov na otroštvo. Na Dol sem namreč v tej dobi večkrat prihajal na počitnice k svoji teti Pavli Mahkota, sicer dolgoletni učiteljici v teh krajih. Hrastnik in Dol torej poznam še iz časov, ko je bil njegov izgled popolnoma drugačen, kot je danes. V Hrastniku imate tudi poslansko pisarno. Kdaj ste dosegljivi za naše občane? Poslanska pisarna je odprta vsak drugi petek od 10. do 14. ure, če je potrebno pa tudi dlje. Tega se skušam držati, razen kadar se obveznosti v državnem zboru zavlečejo. Takrat pač prestavim obisk v Hrastniku za en teden. O tem obvestim tudi javni medij (Radio Trbovlje), tako da so krajani obveščeni. Zadeve v poslanski pisarni imam organizirane tako, da je čas, ko sem tukaj resnično polno izkoriščen. Kontakte mi pomaga usklajevati tudi sekretar poslanske pisarne. Poleg organiziranih kontaktov pa vedno še ostane nekaj časa tudi za naključne obiskovalce s problemi, ki se tekoče pojavljajo. Res pa je, da se pri določenih problemih da pomagati, pri določenih pa ne drugače, kot le z lepo besedo ali nasvetom. Tudi to marsikomu veliko pomeni. Kdo in s kakšnimi problemi se največ obračajo na vas? Poleg posameznikov se pojavljajo zlasti organizirane skupine. V času, ko se določena tema obravnava v državnem zboru, se z njo srečujem tudi na lokalnem nivoju. Npr. v času obravnavanja problematike internirancev, izgnancev, ukradenih otrok, mobilizirancev v nemško vojsko, so se predstavniki teh skupin oglasili tudi v poslanski pisarni in predstavili svoje poglede nanje in predloge za njihovo reševanje. S svojimi problemi se oglašajo tudi predstavniki društev (npr. glede omejitev zaposlovanja po pogodbah, vprašanj lastnine društev, opravljanja dodatnih dejavnosti ipd.). Veliko je tudi sodelovanja s predstavniki občine, zlasti v povezavi z iskanjem možnosti za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna. To je bilo aktualno zlasti v letošnjem letu zaradi dokončanja doma upokojencev, za kar nam je z združenimi močmi uspelo pridobiti vsa potrebna sredstva. Sodelujemo tudi pri iskanju najboljših možnosti pri drugih večjih investicijah v občini, npr. cesta proti Dolu, cesta proti Radečam... Name se pri reševanju večjih problemov, za katere mislijo, da jim bom lahko pomagal, obračajo tudi predstavniki gospodarskih organizacij in mislim, da je to sodelovanje dokaj uspešno. Glede na to, da imate širok pogled na dogajanja v Sloveniji, kako ocenjujete našo občino z obstoječo industrijo v jutrišnjem gospodarskem trenutku? Po mojem mnenju je temeljna podlaga za napredek občine in Zasavja nasploh zagotovitev ustreznih prometnih povezav. Tu ne gre le za izgradnjo avtoceste, ampak tudi za ureditev zasavske ceste preko Litije v Ljubljano. To je eden od projektov, o katerem že tečejo razgorovi. Na področju gospodarstva mislim, da Zasavje in Hrastnik ne sme pri razvoju računati le na novo industrijo, ki je seveda potrebna in nujna, če tudi obstoječa ne bo imela ustreznih poslovnih rezultatov. Zato me veseli, da sem, kolikor je bilo mogoče sodeloval in pomagal, da se uspešno sanira Steklarna, da ima TKI dobre pogoje za razvoj, da po določeni krizi dokaj ugodne rezultate dosega tudi Sijaj. Tudi situacija okrog Rudnika Hrastnik in njegove sanacije je že relativno jasna. Rudnik bo v Hrastniku ostal približno nadaljnih 30 let. Strukturo gospodarstva pa bo potrebno obogatiti, jo odpreti tudi za druge dejavnosti, predvsem obrt, drobno gospodarstvo, trgovino, bančne, zavarovalniške storitve, možnosti so tudi za turistično dejavnost, zlasti izletniški turizem, saj je tu precej lepih izletniških točk, registriranje in servisiranje avtomobilov (kar je v Hrastniku nov projekt) itn. ... Vse te dejavnosti pa nimajo možnosti razvoja, če ne bodo uspešne obstoječe večje gospodarske organizacije. Pravijo, da smo ljudje, ki živimo na tem prostoru določeni posebneži. Kako nas ocenjujete vi? Pomembni se mi zdita zlasti dve stvari. Prva, ki je pozitivna, je ta, da je pripadnost ljudi Hrastniku in Zasavju velika. Mislim, da se bodo med njimi našli sposobni in izobraženi kadri, ki bodo gnali razvoj naprej. Druga pa je ta, da se je včasih izredno težko dogovarjati o določenih stvareh zaradi raznih lokalnih interesov, še posebno, kadar gre za dogovore, ki se tičejo vseh treh zasavskih občin. Marsikdaj bi bilo mogoče brez tega cilje doseči mnogo hitreje in lažje. Rezultati referenduma glede preobrazbe občin so znani. Kako bodo po vašem mnenju ti procesi potekali vnaprej? Kot poslancu hrastniške občine se mi ni bilo potrebno ukvarjati s tem, ■■■ V--H.V! —I STEP AK d.d. Dobri kupoprodajni odnosi, preverjena kvaliteta in konkurenčnost so pripeljali oba partnerja - Steklarno Hrastnik in Pak 4 - do spoznanja, da bi z znanjem in izkušnjami postavili kvalitetnejše, predvsem pa trajnejše temelje za obrat kartonske embalaže v Steklarni Hrastnik. koliko občin bo v tem prostoru. Sicer pa sem prepričan, da smo koncept reforme lokalne samouprave postavili precej narobe. V referendum smo šli, ko je bilo še veliko stvari nerazčiščenih, od pristojnosti teh novih občin, financiranja . . . Ljudem niso bile ponujene alternative. V državnem zboru je prevladalo stališče, da je potrebno pohiteti, s čimer se osebno nisem strinjal. Rezultati so sedaj znani. 2/3 novih občin ni bilo sprejetih in le 1/4 ljudi, ki je glasovala, je glasovala za. Državljani torej lokalne samouprave niso sprejeli. Formiranje občin kar na podlagi volilnih rezultatov, je delo na pamet. Nesprejemljiva se mi zdi tudi varianta, da bi se v 111 izglasovanih novih občinah, le te formirale, v ostalih pa ne. Tako bomo prišli do zelo raznolikih občin, sledilo pa bo obdobje 5-10 let, ko se bodo te občine zopet povezovale. Stališče naše stranke pred referendumom je bilo, da ni potrebno toliko hiteti, medtem ko so nekatere druge želele prav to, zaradi večje možnosti pridobitve večine glasov pri naslednjih volitvah. Mislim, da bi bilo potrebno na tem področju pričeti znova in ponovno iti pred ljudi s popolnimi informacijami. Res je, da to stane, vendar mislim, da bo vsaka druga varianta stala še več. Ne verjamem pa, da bo to v državnem zboru sprejeto. Glede na to, da vstopate v novo afero (proces proti četverici), kaj menite o nenehnih aferah v slovenskem prostoru? Glede vključevanja mojega imena v novo afero nimam skrbi.. Okrog tega se nisem oglašal niti, ko je bila zadeva aktualna, ker sem menil, da je potrebno zadevo reševati drugače, ne s političnimi govori. Kot predsednik skupščine sem določene informacije seveda dobival. Vedno pa sem smatral, da mora vsak delati v skladu s svojimi pristojnostmi, odločanje o tem pa v moji pristojnosti ni bilo. Mislim, da so polresnice, ki jih širi g. Janša slabše, kot če bi lagal. Glede afer samih pa menim, da je res, da je nepoštenja, kraj, zlorab položajev ipd. več, kot kdajkoli prej. Razlogov je precej. Sistem gradimo na novo, zato je veliko prostora za ribarjenje v kalnem, kar nekateri dobro izkoriščajo (staro ne velja več, novega še ni). Nekateri ljudje pričakujejo, da si bodo v času tega prehoda, procesov lastninjenja in novega podjetništva v relativno kratkem času prisvojili dosti premoženja. Nekateri pa to počnejo tudi zaradi golega preživetja. Politične afere pa nastajajo predvsem kot odraz mlade demokracije, velikega števila strank. medsebojnega nezaupanja, ko si nekateri skušajo pomagati do oblasti z blatenjem političnih nasprotnikov. Veliko je tu demagogije, prenapolnjenih stvari in političnih želja. To pa seveda ne pomeni, da nepoštenosti ni. Delovnik politika je najbrž precej nabit. Kakšen je vaš in kako izkoristite čas, ki je samo vaš? Moj delovnik navadno traja od 7.30 do 19.30 zvečer. Sestavljen je iz spremljanja tekočih dogodkov, razgovorov v poslanskih skupinah, dela v delovnih telesih DZ, poslanskih skupinah, študija materiala, dela na terenu, kadar pa so seje državnega zbora, pa se tudi končajo okrog 19. ure. Prostega časa je torej malo. Kljub temu grem skoraj sleherni dan po službi na sprehod, ob sobotah in nedeljah pa rad gobarim, poklepetam s prijatelji, včasih grem tudi v kakšno družbo. Poleti se rad tudi kopam. Sicer pa se nič ne pritožujem. Politika sicer daje malo zadovoljstva, več skrbi in stalnih očitkov. Ljudje te s svojimi problemi ustavljajo tudi na cesti, nekateri ti tudi grozijo. Najbolj pa mi je hudo, da je v državnem zboru premalo poudarka na poštenem delu in resnem usklajevanju, ampak da se brez potrebe vsak dobro zamišljen predlog spolitizira, da na koncu sploh ne razpravljamo več o problemu, ki smo ga načeli, ampak le obtožujemo drug drugega, to pa je prazen tek, od katerega nima država nobene koristi. Gospodu Potrču želimo še veliko uspešnega dela in da bi strankarske razprtije ne ohromile pozitivnih premikov v naši družbi. Pogovarjala se je Marinka Anžlovar Kot predstavnik PAK 4 bi v biltenu Steklarne Hrastnik najprej predstavil lastno podjetje, njen nastanek in razvoj ter povezovanje s Steklarno v novo nastalo podjetje Stepak d.d. Ustanovitev Pak 4 sega v februar leta 1992. V začetku je bila proizvodnja locirana v hali gradbenega podjetja na Dolu pri Hrastniku. Sama proizvodnja in potrebe so kmalu prerasli okvire, ki so bili zastavljeni v startu. Že konec leta 1992 smo se prestavili na lokacijo toplarne v Trbovlje, kjer smo z manjšo investicijo usposobili proizvodni in skladiščni prostor, ki zadovoljuje vsem normativom potrebnim za proizvodnjo kartonske embalaže. Skupna površina vseh pokritih prostorov je približno 1800 m2. Mesečno proizvedemo 320-350 t kartonske embalaže, s skupno 32 redno zaposlenimi delavci, kar nas uvršča v sam vrh po količini proizvedene embalaže na delavca. Instalirana visoko produktivna strojna oprema omogoča izdelavo 500 t kartonske embalaže mesečno. Razvoj podjetja je bil postopen in v veliki meri odvisen od težnje po večji neodvisnosti in kompletnosti proizvodnje in proizvodnega programa. Z nabavo visoko produktivne linije s Švedske za proizvodnjo »rezane embalaže« v začetku leta 1993 in nabavo izsekovalnega stroja v začetku leta 1994 smo v podjetju zaposlili še 21 delavcev. Zaposlovali smo predvsem presežne delavce RGD, REK in Strojegradnje Trbovlje. Z omenjeno količino produkta na delavca smo visoko nad slovenskim povprečjem, kar se odraža tudi v konkurenčnosti in prodornosti na slovenskem trgu. Naši glavni kupci so poleg Steklarne tudi Ljubljanske in Celjske mlekarne, Fructal, Žito, Eta Kamnik, Droga Portorož, Klasje Celje, Železarna Jesenice, Gorenje Tiki Ljubljana in številna manjša podjetja. Poleg močne prodajne službe smo veliko pozornosti posvečali predvsem izbiri dobavitelja valovite lepenke in ostalega reprodukcijskega materiala. Lepenko kupujemo v veliki večini na tujih trgih pred- POSLOVNI UTRIP STEKLARNE HRASTNIK Približuje se poletje in z njim se izteka prva polovica poslovnega leta 1994. Katere od zastavljenih ciljev je Steklarna Hrastnik v tem obdobju že realizirala in dosegla, kaj pa jo čaka še v obdobju do konca leta? Katere so trenutne prioritete in kateri so glavni problemi? Kje smo z lastninjenjem? Skratka vprašanj, ki se zastavljajo je mnogo in v nadaljevanju bomo poskušali odgovoriti vsaj na nekatere od njih. vsem na Hrvaškem (Belišče, Lovin-čič) ter v Avstriji. Omenjeni nabavni viri nam zagotavljajo potrjeno in konstantno kvaliteto. Tržišče oz. kupci nam narekujejo potrebe in želje po novih vrstah embalaže. Ti trendi so najbolj razvidni na policah trgovin. Vsa ta spoznanja pri nas porajajo potrebo po nenehnem tehnološkem razvoju. Do konca leta 1994 bomo speljali nabavo štirih večjih in več manjših strojev. S to investicijo bo dosežena tehnološka kompletnost v proizvodnji. Istočasno teče tehnološka posodobitev že instaliranih strojev. To nam bo dodatno omogočalo do 15 % večjo produkcijo, krajše dobavne roke in še boljšo kvaliteto. Hkrati bo to olajšalo delo delavcem na izpostavljenih delovnih mestih. Skupno vodilo oz. cilj pa nam je pridobitev ISO Standarda. Ker je kartonska embalaža voluminozno blago in so transportni stroški med značilnejšimi, je za vsako kartona-žo pomembno, da se njeni proizvodi prodajajo v čim manjšem radiu-su. Za slovensko tržišče ima Zasavje v pogledu transporta idealno lego, na žalost pa so daleč od tega prometnice, ki nas povezujejo z večjimi industrijskimi središči. Dobri kupoprodajni odnosi, preverjena kvaliteta in konkurenčnost so pripeljali oba partnerja do spoznanja, da bi z našim znanjem in izkušnjami postavili kvalitetnejše in predvsem trajnejše temelje za obrat kartonske embalaže v Steklarni. Glede na to, da se dosedanji proizvodni program obrata kartonaže v Steklarni pokriva z enakimi pri nas v Pak 4, smo se odločili, da v novo nastalem podjetju Stepak postopoma razvijemo še kvalitetnejši in tehnološko zahtevnejši program proizvodnje kaširane embalaže. Tovrstna embalaža se v Steklarni uporablja za pakiranje kozarcev Claudia, sadna kupa itd. V programu Stepak bodo ostali vsi dosedanji izdelki - t.i. plafonjere ter proizvodi kaširane embalaže. Podjetje bo tržilo na celotnem slovenskem tržišču. V perspektivi bo Steklarna kot kupec predstavljala manj kot 50 %. Proizvodnja bo organizirana v dveh izmenah. Po potrebi se bodo zaposlovali delavci na novih programih. Z investicijo v kaširni stroj in ostalo nujno potrebno strojno opremo se bo podjetje Stepak oblikovalo v tehnološko moderno produkcijsko enoto. S trženjem in prodajo na širšem slovenskem trgu si bo podjetje zagotovilo trdno mesto v svoji panogi, vsem delavcem pa zagotovilo vir zaslužka in mirnejši pogled v bodočnost. Darko Kodrič Država s svojo makroekonomsko politiko še vedno mačehovsko gleda na probleme izvoznikov, kot smo mi, in zato pogoji poslovanja tudi v naprej ostajajo težki. Naj omenim samo rast maloprodajnih cen v prvih petih mesecih (+7,2%), ki je bila bistveno višja od rasti tečaja (+3,4%), kar je za nas kot izvoznike s pozitivno devizno bilanco nesprejemljivo. Tu so še vedno previsoke obrestne mere, pa previsoke dajatve državi, prevelika obremenitev plač, itd. Kako je z novimi kapacitetami? Ta cilj je delno že uresničen, saj se na »I kadni peči« že uspešno odvija proizvodnja zaščitnega stekla na P-3 (16 sekcijska preša). Zagon P-4 oz. tandema 2x2 sek-cijske preše se predvideva v začetku julija. Ostale kapacitete ostajajo na istem nivoju razen treh brigad MDR-4, ki so bile razformirane, večina ljudi pa prerazporejena na dela pri I peči oz. na nove kapacitete. Do nadaljnega smo ustavili tudi barvno peč, kjer nikakor nismo mogli doseči planiranih učinkov. Na področju naročil je, kljub rizičnosti takih napovedi, situacija zadovoljiva in so potrebe trenutno večje kot naše možnosti, kar je razvidno iz tekočih prodaj. Vendar skušamo kritično oceniti prodajne možnosti naših izdelkov tudi v prihodnje ter potrebne ukrepe za dosego teh ciljev. Na področju namiznega programa zato intenzivno delamo na koncipiranju novih izdelkov, ki bodo razširili naš prodajni asortiman in nam omogočili bolj agresivno prodajo. Kljub temu da je prva naloga zapolniti in prodati vse kapacitete, je bistvo razvoja tega programa v vsebinskem izboljšanju strukture oz. kreiranju novih izdelkov v smislu dražjih in bolj kakovostnih izdelkih. Na področju razsvetijavnega programa skušamo naš stekleni polproizvod, ki ga proizvajalci končnih svetil uporabljajo kot sestavni del za proizvodnjo svetil, vsaj so-kreirati. To nam je že uspelo v navezavi z firmo RZB, kjer smo v tem letu sokreirali celo množico izdelkov, ki so po informacijah doživeli dobre rezultate na trgu. Naša prodajna politika mora biti naravnana predvsem na to ciljno skupino in še to predvsem na tiste odjemalce, ki so že danes nadpovprečno uspešni na trgu. Naša prednost pa je v tem, da smo že evropsko znani in cenjeni kot kvalitetni proizvajalec, ki oskrbuje vse pomembnejše proizvajalce svetil s stekleno komponento. Na področju embalažnega programa prihajajo v ospredje kvalitete kot so naša fleksibilnost, majhne serije, zahtevna proizvodnja in druge karakteristike proizvajalcev specialnih steklenic. Naši ciljni kupci so industrija, ki potrebuje stekleno embalažo za pakiranje svojih proizvodov in pa specializirani trgovci z stekleno embalažo. Za vse tri programe velja, da nas poleg izboljševanja produktivnosti in zmanjševanja stroškov čaka še naloga kreirati nove artikle, ki jih bo možno prodajati po višji ceni. Aleksander Mirt KORENINE STEKLARNE HRASTNIK Poslovni vzpon, stroji konkurirajo ročnemu delu Obdobje 1903 - 1921 Steklar Blaž Omerzi (1829 -1912) - skupaj polnih 68 let delovne dobe. Od 1.1890 delal v Steklarni Hrastnik: »Takrat smo delali podnevi po 15 ur, ponoči po 16 ur; spali smo kar v tovarni - pri peči, na kupu premoga...« Vodstvo steklarne je prevzel izjemen poslovnež Wieltschnigg, ki j e takoj posegel v programsko in s tem tudi v tržno usmeritev. Programsko-tržna usmeritev TRGOVSKO STEKLO IN NAJBOLJŠA EVROPSKA ZDRAVILNA VODA Wieltschnigg je začel opuščati program finega brušenega stekla na račun trgovskega stekla. Zanj je našel trg v Evropi in prekomorskih deželah. Pravilno zastavljena programsko-tržna politika ter izpeljava Poslovnež Franc Wieltschnigg (Vilčnik) - Koroški Slovenec, sin revnega kmeta in godca. Kot 12 letni deček je prišel v Hrastnik k teti Jeri Janiček. L. 1903 - torej v dramatičnem trenutku za Steklarno Hrastnik - je prevzel vodstvo tovarne in ustvaril koncern. organizacijskih, tehničnih in drugih komponent je Steklarni Hrastnik hitro vrnila nekdanjo konkurenčnost na trgu. Ne samo to, začela se je njena ekspanzija, ki si je do leta 1919 podredila precejšen del takratne steklarske industrije kraljevine Jugoslavije (prevzem Steklarne v Zagorju ob Savi, Straža pri Rogatcu, Daruvar). Značilno podjetniški je bil leta 1916 prevzem zdravilišča Radenci - mineralna voda iz Radencev je potem pod sloganom »najboljša evropska zdravilna voda« potovala v steklenicah Steklarne Hrastnik na razne kontinente sveta. Sicer pa je program obsegal vse vrste steklenic (primer pikaste ru-dolferce) iz belega in zelenega stekla, kozarce itd. Pihalni program je dobil konkurenco v izvedbi - stiskalnico (1906). To je po svoje pomenilo revolucijo, saj je izdelek iz stiskalnice v prvem obdobju pomenil poceni nadomestek za brušeno kristalno izvedbo, šele pozneje (v Steklarni Hrastnik po letu 1921) je bil razvit poseben stil za to tehnologijo. Nov izdelek je prišel tudi iz Wolfovega stroja (1916), ki seveda skupaj s stiskalnico odpira področje strojno izdelanega asortimana. Programsko-tržne in razvojne usmeritve Steklarne Hrastnik torej tudi prva svetovna vojna ni prizadela, nasprotno, njen položaj se je bistveno izboljšal in utrdil. Košir Anton, obratovodja (Hüttenmeister) - doma iz Pohorja. L. 1904 ga je poklical iz Gradca g. Vilčnik (Wieltschnigg) - pozneje je postal upravnik (Verwalter) Steklarne Hrastnik. Tehnologija in steklarji UVAJANJE STEKLARSKIH STROJEV Uspešnost Steklarne Hrastnik po letu 1903 je gotovo pogojena tudi z vodenjem pravilne politike do steklarjev oziroma do tehnoloških procesov. Modernizacija talilnih objektov (leta 1907 že prva kadna peč), pridobivanje strokovnih kadrov za njihovo realizacijo (zidarji iz Sudetov, Češke), sprememba asortimana z manj specializiranimi izdelki (trgovsko steklo) - vse to je zmanjševalo ekskluzivnost steklarjev. Zaradi boljše ekonomske si- tuacije Steklarne so steklarji ostajali v Hrastniku. Določeno težo je imela tudi politika nagrajevanja, ki je bila spretno vodena. Na drugi strani pa je uvajanje steklarskih strojev pomenilo konkurenco ročnemu delu. Skratke, težave s steklarji v tem obdobju niso več bistvene za obstoj in uspeh podjetja. Slavko Marčen Wasser- und ßlairettkrüge. Katalog zagorske steklarne (priključena Steklarni Hrastnik 1. 1913) kaže izredno skrb za oblikovanje (design izdelkov). Vendar je Wielt-schnigg opuščal to izjemno linijo izdelkov na račun trgovskega stekla. Delavci Steklarne Hrastnik I. 1908. stran 6 ZANIMALO VAS BO NOVA PODOBA STEKLARJA V predhodnem glasilu smo vas seznanili, da smo mesec april 1994 zaključili s skupnim številom 940 zaposlenih delavcev in sicer je od tega 514 moških in 426 žensk (med njimi pa je bilo tudi 6 pripravnikov in 17 delavcev sprejetih za določen čas). V mesecu maju 1994 na novo nismo zaposlili delavcev. Delovno razmerje pa je prekinilo 13 delavcev in sicer: SPORAZUMNE PREKINITVE: Andreja Bočko - samostojni komercialist - pripravnik, Igor Haler - odnašalec stekla in Velid Zukanovič - priučevanje za steklarski poklic IZKLJUČENI: Stanko Abram - krogličar, Ilinka Jovič - odnašalka stekla in Ivan Jovič - nabiralec stekla 3 FIRMA STEPAK (PRERAZPOREJENI): direktor Adalbert Zaletel, izmeno-vodja Branko Hrup in Anton Janžekovič, delavci na izsekovalnem kartonažnem stroju: Ladislav Brečko, Mirjana Dugonjič, Tanja Javoršek, Sebastjan Vovčko. Tako smo mesec maj 1994 zaključili s 927 zaposlenimi in od tega je 505 moških in 422 žensk (med njimi pa so 4 pripravniki in 15 delavcev sprejeti za določen čas). Dne 31. 05. 1994 pa imamo na začasnem prenehanju potrebe po delu delavca (čakanju) še vedno 1 delavca (od 03. 03. 1994 dalje) in na trajnem prenehanju potrebe po delu delavca (trajnem čakanju) 2 delavki (ena od 06. 05. 1994 dalje ter druga od 09. 05. 1994 dalje). PRIRASTEK V DRUŽINI sta dobila: Dušan Knez in žena Huanita in sicer sina Anžeja Z novico POROČILI SO SE pa vam tokrat lahko postrežemo s podatkom o vstopu na skupno življenjsko pot naše delavke Sande Sladič z izbrancem Stankom Vodenik. Kadrovska služba Slavi Brajer V desetletjih izhajanja je časopis Steklar nekajkrat spremenil zunanjo podobo - predvsem naslovnico. Prva naslovnica izhaja iz 1. 1959 (I. letnik) in je času primerna glede izrazne in grafične oblike: ponazarja - v risbi - osnovno dejavnost kolektiva Steklarne Hrastnik, katerega glasilo je tudi bil. Format Steklarja je bil precej večji od današnjega. V štiridesetih letih se je naslovnica malo spremenila (poenostavila), osnovno sporočilo pa je ostalo isto. Spremenil pa se je format - to je praktično današnji format Steklarja. V začetku osemdesetih let se je naslovnica spremenila - dobili smo moderno izrazno obliko, vkompo-niran je bil tudi novi znak Steklarne. V času združene firme Steklarne - Sijaj se je v naslovu spremenil znak, dodali smo ime nove firme. Po letu 1989 pa je Steklar vse do današnje številke izhajal v grafični podobi izpred združitve s Sijajem. Novi časi, novi izzivi in nove možnosti pa so narekovali spremembo Steklarja v grafični in vsebinski podobi. Naslovnica je postala bolj liberalna, opustila je znak Steklarne Hrastnik (saj časopis ni dopis ali faktura), spremenjen je logotip. Spremenjen pa je tudi koncept predstavitve člankov (takoimeno-vani »fleshi« pred članki), pa seveda grafična podoba časopisa - dvobarvni tisk, rastrske podlage ipd. Vse to pa bistveno ne vpliva na ceno izdelka (Steklarja). In namen teh sprememb? Slediti času, predvsem pa narediti časopis privlačen tistim, katerim je namenjen: vsem zaposlenim in upokojencem Steklarne Hrastnik, pa ostalim zunanjim naslovnikom. Na koncu še vabilo: dopisujte v Steklarja, tako bo časopis bogatejši, pravo glasilo nas vseh. Slavko Marčen GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE HRASTMIK HRASTNIK, 28. novembra 1959 3. ŠTEVILKA — I. LETNIK ZAHVALA GOSPE MILICI KOBAL Da se je Steklar po dobrem letu dni premora spet znašel v naših domovih in na delovnih mestih, je v veliki meri zasluga tudi gospe Mili Ko-balove, ki je časopis urejala vse do svoje upokojitve. Novi časi, nove možnosti in pripravljenost gospe Mili Kobalove so omogočili ponovno izhajanje časopisa, ki je v mnogočem pridobil tako na vsebini kot v oblikovnem smislu in tudi ta številka pred vami je kontinuiteta dela tesno povezanega z njeno angažiranostjo. Žal se je s tem tudi izpolnila obljuba gospe Mili Kobalove, da bo njeno sodelovanje z nami omejeno le na čas, nujno potreben za vzpostavitev pogojev za normalno izhajanje časopisa Steklar. Morda je zanjo to resnično pravi trenutek, za nas pa vsekakor prerano. Vendar če že mora temu biti tako, bi se ji ob tej priložnosti iskreno zahvalil za njen prispevek pri tem delu, obenem pa ji zaželel še obilo uspehov pri njenih vsakodnevnih opravilih, kajti prepričan sem, da ji njen nemimi in vselej vedri duh ne bo dal mirovati. Stojan Binder I# /r # . 't « # .v-ss slami® kolektiva steklami Leto VI. Hrastnik, 6. 12. 1970 Št. 12 steklar M M GLASILO DELAVCEV DO STEKLARNA-SIJAJ HRASTNIK Izhaja od leta 1959 Letnik XXVIII, št. 7/8 Hrastnik, 13. 7.1987 steklar Izhaja od leta 1959 Letnik XXX, št. 4 Hrastnik, 13. 4. 1989 GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK STEKLAR Nagradna križanka »Ne morem natančno ugotoviti, kaj vam je,« pravi zdravnik, »mislim pa da je vzrok pitje.« »Nič ne de,« odvrne pacient, »bom pa prišel takrat, ko boste trezni.« * Vedeževalka prerokuje ženski iz dlani: »Poročili se boste z visokim, lepim in zelo bogatim moškim.« »Krasno!« reče ženska, »toda - kaj naj storim s tistim malim, grdim in revnim, ki ga že imam doma?« * »Nikar ne žvižgaj pri delu,« se jezi mojster. »Je že v redu, saj ne delam,« ga potolaži vajenec. Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 6.500,00 tolarjev in sicer: 1. nagrada 2.000 tolarjev, 2. nagrada 1.500 tolarjev, tri nagrade po 1.000 tolarjev. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 61430 HRASTNIK, do 8. 7. 1994. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 4/1994 smo dobili 76 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada (2.000 tolarjev): Esma Durmiševič, 2. nagrada (1.500 tolarjev); Dušanka Čakič. Nagrade po 1.000 tolarjev pa prejmejo: Zelenka Pirnaver, Maruša Špeglič, Nada Gošler. Rešitev križanke iz prejšnje števil-ke VODORAVNO: Mao, Tsu, Sartre, razsvetljave, I.L., v Hannovru, epoda, Skane, raid, stran, pare, Ra, Kirka, tik, arijka, raj, salama, vikend, Arabija, E.P., ZO, Mežica, eser, sani, Ant, zar, Nostradamus, U.L., Kate, rabat, okret, urar, Anam, Aar, Lajna, tan, J.N., njorka, Itaka, sreda, udarnik. Bokal, Kacin, maksima. (K. D.) STEKLAR Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen, Vili Petrič in Alojz Šmagelj. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Aleš Gulič. Grafična priprava in tisk: Formatisk Ljubljana. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, C. L maja 14, tel.: 0601 42 006. Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-934) z dne 25. 1. 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.