OBSEŽNA PRAZNOVANJA [ladina v Slovenskih Ko- ^h je izredno lepo in s irilnimi prireditvami pro- eja mesec mladosti. Pro- ni je bil bogat, raznovr- (1 in je pritegnil veliko skovalcev. idinci, ki obiskujejo gim- jjo v Celju so pripravili leben, zelo uspešen reci- Sredi maja je bilo sre- ije pevskih zborov z osnov- , šol (nastopilo je sedem ifov iz žreč. Loč in Slov- njic) in razstava dveh sli- :jev-samoukov. Po otvoritvi istave so imeli predstavo na Na klancu. Na sam dan jdosti so organizirali sve- 1 sprejem 350 pionirjev v ,te mladinske organizacije, jar je bila še svečana se- občinske konferenc ZM na eri so podelili priznanja zaslužne j šim mentorjem in xJsednikom najboljših mla- iskih aktivov v občini. Zve- • so organizirali maldinsko čanje na bazenu kjer so pravili tudi kulturni pro- im in kurili taborni ogenj. I koncu meseca mladosti so adinci iz Konusa pripra^ i še igro »Strogo zaupno«, đladina konjiške občine je temi prireditvami in mno- ni športnimi srečanji tako edno lepo in z bogatim pro- unom proslavila mesec adosti. Mladim gre, za nji- vo res izrédno aktivnost 6 priznaлje. H. J. tt " LAŠKO SREČANJE MLADI- NE NA ŠMOHORJU Občinska konferenca ZMS iško in Mladinski odsek iminskega društva iz La- jega bosta priredila v so- ito in nedeljo 12. in 13. ju- ga »SREČANJE MLADINE A ŠMOHORJU«. Srečanja se odo udeležili mladi planin- 1 štajerske in Zasavja ter üadiiia laške občine. Na Smohorju, daleč od rupa , tovarniških strojev in vtomobilskih motorjev, se odo spwznali mladi delavci 1 dijaki raznih podjetij in ol in se poveselili. Ob kre- Ц bodo priredili krajše zar evno tekmovanje, na kate- № bodo sodelovali mladin- Џ. aktivi posameznih krajev- № skupnosti in podjetij. Za äfts bodo poskrbeli mladi larmonikarji. 'V nedeljo pa bodo še obi- Mi Kal in Mrzlico, ali pa i vrnili v dolino. NASTOP MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ BUKAREŠTE ûan po končanem mladin- cem pevskem festivalu v so bili mladi pevci iz 'ukarešte v gosteh pri Rim- ljanih. številni pevci tain- kajšnjih osnovnih šol, pa tu- di drugi prebivalci so jim pri- pravili izredno lep sprejem in se v zelo velikem številu udeležili koncerta, ki je bil v ponedeljek ob 19. uri v hotelu Po.šta. V prvem delu sta nastopila otroški pevski zbor ter 70-članski trogla.sni zbor, oba iz Rimskih Top- lic, pod vodstvom dirigenta Julija Goriča. Mlade pevce je pozdravil ravnatelj osnov- ne šole Antona Aškerca iz Rimskih Toplic ter jim izro- čil pozdravne šopke, navdu- šeni mladi Romuni pa so v zahvalo poudarili, da so se v turneji po Sloveniji ravno v Rimskih Toplicah najbolje počutili, da je bil to za njih enkratni dogodek in da si takšnih srečanj želijo v bo- doče še več, saj imajo Rim- ljani »zlata srca«. i^r П ŽALEC TS¿% 90 LET HRANILNI- ŠTVA V SAVINJSKI DOLINI Danes dopoldne bo. v Žalcu manjša slovesnost ob 90. let- nici hranilništva v Savinjski dolini. Prireditev pripravlja ljubljanska banka,* podružni- ca v Celju s svojo ekspozitU; ro v Žalcu. PARTIZANSKO SREČANJE Krajevna organizacija zdru- ženja ZZB NOV Braslovče je pripravila minulo nedeljo skupno s krajevno organizaci- jo SZDL partizansko sreča- nje na Dobrovljah. Srečanja so se udeležili nekdanji bor- ci in predstavniki javnega in političnega življenja občine Žalec. V krajšem kulturnem programu so sodelovali učen- ci Osnovne šole Braslovče in mladina. Tav— # VITANJE I DAN PROSVETNIH DELAVCEV Minuli petek so se v domu kulture v Vitanju zbrali ob dnevu prosvetnih delavcev vsi pedagogi občipe Slovenske Konjice. V prepolni dvorani, zborovanja so se udeležili tu- di upokojeni učitelji, je nav- zočim govoril dr. France Strmčnik o vlogi prosvetnega delavca. O aktualnih vpraša- njih v naši družbi ter idej- nih izhodiščih vzgoje in izo- braževanja je govoril dr. Marko Bračič, član republi- škega izvršnega sveta. Jože Kokot je podal zanimive ugo- tovitve o problemih nagraje- vanja prosvetnih delavcev in o izobrazbeni strukturi uči- teljskega kadra v občini. Po- svetovanja se je udeležil tu- di Igor Ponikvar, predsednik medobčinskega odbora sindi- kata delavcev družbenih služb. Po končanem »urad- nem« delu so se posamezni šolski kolektivi preko izbra- nih ekip pomerili še v od- bojki. Dan prosvetnih delav- cev je izredno lepo uspel, navzoči So kritizirali samo to, ker se ga ni udeležil nih- če s strani predstavnikov ko- njiške občine. —bes A MOZIRJE JUTRI SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Jutri, to je v petek, se bosta na skupni seji sestala oba zbora skupščine občine Mozirje. Po pregledu sklepov zadnje seje bodo odborniki obravnavali analizo poslovnih rezultatov delovnih organi- zacij v lanskem letu, poroči- lo o delu postaje Milice, na- to pa bodo obravnavali vrsto predlogov posameznün odlo- kov in sklepov. Obravnavali bodo tudi finančni načrt Te- meljne izobraževalne skup- nosti, finančni načrt sklada za otroško varstvo, ter poro- čno o doseženih dohodkih in izdatkih prračuna v prvih šti- rih mesecih letošnjega leta. Poleg vrste drugih pomemb- nih zadev (o seji bomo poro- čali prihodnjič) bodo tudi določili kraj za letošnje pra- znovanje občinskega prazni- ka občine Mozirje. PORAST KAZNIVIH DEJANJ Iz poročila postaje milice v Mozirju je razvidno, da se je v lanskem letu število ka- znivih dejanj na področju ob- čine v odnosu na prejšnje leto nekoliko povečalo. Med- tem, ko je bilo predlani sto- rjenih 137 kaznivih dejanj, se je. število le-teh v letu 1970 povečalo na 151. Med kazni- vimi dejanji so daleč na pr- vem mestu tatvine. Vlomnih tatvin je bilo 30, navadnih tatvin pa 46. Manjših tatvin, zatajitev in goljufij je bilo 14, medtem ko je bilo storje- nih 7 goljufij, 5 primerov po- škovanja tujih stvari, ©n primer grabeža in en primer prikrivanja. To so kazniva dejanja s področja družbene- ga in zasebnega premoženja, medtem, ko so bila storje- na kazniva dejanja tudi na drugih področjih. Poiročilo milice bo obravnavala ob- činska skupščina. Mladi igralci amaterji iz Dramelj so se v mesecu apri- lu in maju predstavili publiki z Nušičevo komedijo »NAVADEN .ČLOVEK«. Dvakrat so igrali v domačem kraju, nakar so gostovali še na Ponikvi, Šentvidu in Dobju. Prizadevni igralci so bili deležni toplega spre- jema, domače občinstvo pa si želi, da bi se čimprej lotUi pripravljanja nove uprizoritve. na skup- r^ktorji po- ^ na štajer- ''¡o v Mari- Jüítóz gospo- ^^emu ra- cije Poleg S'Zdravka ^Meiern tu- J kmetijstvo be- razvoja ^lo sanimi- J zlasti po- ¡r^Podarskem nedvomno ЈЧг banke, ^(li Franjo Lubej. Povedal je, da mu je pred dnevi prišla v roke študija »Razvojni koncept živinoreje ter predelave mesa in mleka v severovzhodni Sloveniji«. Gradivo je ocenil kot enega najkvalitetnejših ma- terialov, ki ga je s tega področja kdaj koli imel v rokah, pri tem pa dodal: »Ko človek pregleduje te številke in analizira posamezna gibanja kmečke proizvodnje v zadnjih letih, ki so tu nanizani, se resno sprašuje, kaj bomo čez tri ali štiri leta sploh še jedli, če se bo tako nadaljevale?« XXX Krompir seveda, saj je na jedilnikih oh slabih časih to edina rešitev, samo od kod je to vprašanje; mogoče iz uvo- za... ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA ŽELEZARNA ŠTORE razpisuje za šolsko leto 1971-72 naslednje ŠTIPENDIJE Na visokih šolah: metalurška fakulteta — 2 štipendiji elektrotehniška fakulteta — 1 štipendija strojna fakulteta — 2 štipendiji ekonomska fakulteta — 3 štipendije pravna fakulteta — 1 štipendija filozofska fakulteta — psihologija — 1 štipendija Na višjih šolah: višji tehniški šoli strojne stroke — 2 štipendiji Na srednjih šolah: gradbena stroka — 2 štipendiji metalurška stroka — 2 štipendiji upravno-administrativna smer — 2 štipendiji Na poklicnih šolali: ključavničar — 18 štipendij kovinostrugar — 13 štipendij rezkalec -— 9 štipendij orodjar — 4 štipendije * elektro-aviogeni varilec — 4 štipendije vodovodni instalater — 4 štipendije obratni elektrikar — 8 štipendij elektromehanik — 5 štipendij instrumentalec — 4 štipendije modelni mizar — 4 štipendije strojni kalupar — 30 štipendij talilec pri elektro peči — 15 štipendij talilec pri SM peči — 15 štipendij Za poklic strojni kalupar, talilec pri elektropeči in talilec pri SM peči sprejemamo tudi kandidate, ki so zaključili 6 in 7 razredov osnovne šole. Za te poklice nudi podjetje poleg štipendije tudi celotno oskrbo v internatu. Kandidati naj vložijo pismene vloge za štipendijo, zaključno spričevalo ali potrdilo o do sedaj oprav- ljenih izpitih z ocenami, kratek življenjepis ter po- trdilo o premoženjskem stanju na kadrovski sektor železarne štore, štore pri Celju do 15. julija 1971. ODPRAVITI VELIKE RAZLIKE Problemi socialne diferenciacije, o katerih je nedavno tega spregovoril tudi slovensiki CK ZKS, so med delovnimi ljudmi živo odjeknili. Neopravičeno bo^tenje, visoki do- hodkl, ki niso odraz osebnega dela, so tisti problemi, o katerih delavci pravzaprav neradi govorijo, čeprav pa jih po drugi strani prevelike razlike v premoženju med posa- meznimi kategorijami zelo motijo. Odločili smo se napotiti med delavce iz neposredne proi^odnje ter jih pobarati kaj oni sodijo o teh vprašanjih in kaj bi bilo po njihovem mnenju potrebno ukreniti, da bi se raalike omilile. Obiskali smo podjetje »Komos« v Slovenskih Konjicah, kjer so nam posamezniki odgovorili takole: BEZENSEK MARKO, dela- vec: Moti me predvsem to, ker imajo nekateri vsega pre- več, drugi pa premalo. Tega v socialistični družbi ne bi smelo biti, čeprav razlike v osebnih dohodkih morajo bi- ti. Delavec si le s težavo ustvari določeno imetje, če kaj ima, si je to odtrgal do- besedno od ust, drugi pa imajo vsega na pretek. Dogo- voriti se bo treba za določe- na razmerja in zmanjšati ra- zlike. Misliti je treba gledati tudi na malega človeka, tudi ta ima svoje potrebe. ZIEBARTH MILAN, priu- čen ključavničar: Razlike v osebnih dohodkih morajo bi- ti, to je popolnoma normal- no. če si je nekdo ustvaril določeno premoženje zgolj s svojim delom, s svojo spo- sobnostjo in na pošten način me to nič ne moti, drugo pa je seveda vprašanje kako si nekateri lahko privoščijo prenekatero stvar, ko je ven- dar nemogoče, da bi to ustva- rili samo s svojo plačo. Mi- slim, da bi bilo koristno ma- lo preveriti od kod posamez- nikom toliki dohodki. GORJUP PAVLA, priučena strugarka: Tako velike razli- ke kot smo jim priča so ne- pravilne. Eni komaj živijo, drugi pa si privoščijo luk- sus, to ne bi smelo biti. Le od kod nekaterim toliko de- narja, da si v času ko grade hišo, lahko privoščijo celo menjavo avtomobila? Treba se bi bilo zavzeti za delavce, ki so prikrajšani. Sto jurjev plače je minimimi za živ- ljenje. Uveljaviti bi bilo po- trebno dosledno delitev po de- lu pri nekaterih pa malo po- kukat od kod so si ustvarili takšen Standard. TAKS FRANČIŠKA, delav- ka: Tudi jaz obsojam preveli- ke razlike, ki jih v sociali- stični družbi ne bi smelo bi- ti. Razlike v osebnih dohod- kih morajo biti, morali pa bi zagotoviti, da bi tudi dela- vec, ki pošteio dela in gara 2» svoje delo dobil toliko, da bi lahko dostojno živel. Niž- jim kategorijam bi bilo vsekakor potrebno povečati osebne dohodke saj so abso- lutno prenizki, ker cene ne- nehno naraščajo. V posamez- nih primerih bi morali pre- veriti od kod ljudem toliko denarja. FURMAN ŠTEFAN, klju- čavničar: Predvsem me moti- jo prevelike razlike v osebnih dohodkih med posameznimi kategorijami zaposlenih de- lavcev. iMislim predvsem na kvalificirane in še zlasti na mlade ljudi, ki se po konča- nem šolanju zaposlujejo v podjetjih. Preveliko bogate- nje posameznikov mislim ni v skladu z našimi načeli in ne bilo bi odveč v nekaterih primerih malo ugotoviti od kot izvirajo njihovi dohodki. Uveljaviti bo potrebno do- sledno nagrajevanje po vlo- ženem delu.