Aktualno Podravje • Gnojila žafransko draga, pa še primanjkuje jih O Stran 3 i 1 i Štajerski Ptuj, torek, 12. oktobra 2021 Letnik LXXIV • št. 79 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Podjetništvo Starše • V obrtni coni 70 novih delovnih mest O Stran 4 Podravje Ormož • Mesto bo dobilo dve krožišči O Stran 5 V središču Slovenija • 28 milijonov evrov za enote zaščite in reševanja O Strani 6 in 7 Politika Slovenija • Bodo minimalne plače v letu 2022 res višje? O Stran 19 v Šport Futsal • Anžel z ubranjeno 6-metrovko junak ptujske zmage O Stran 13 Majšperk • Hrup in prah vse bolj moteča za občane blizu in daleč Ko je novi sosed znova delujoči kamnolom Prevozi težkih tovornjakov, hrup, miniranje, prah in vibracije so za del občanov Majšperka vse bolj moteči. V začetku letošnjega leta je namreč nekaj kilometrov iz centra Majšperka znova zaživel zapuščeni kamnolom Vundušek. Najbolj prizadeti so tisti, ki živijo v bližini kamnoloma, pa tudi stanovalci v bloku na Bregu, saj se na nekaj metrov oddaljeni deponiji drobijo tkamensiniseieio: pesek-n^miti^m^^^a^^^^^^m , _ , Več na straneh 6 in 7. Dom upokojencev Ptuj V teku šest tožb, med njimi tudi zahteva bivše direktorice Spodnje Podravje • V »kovidnem« letu v naših občinah 187 smrti več kot leta 2019 Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 24. oktober 2021, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Foto: EK 2 Štajerski Aktualno torek • 12. oktobra 2021 Podravje • Še o covid testiranju pri zdravniku: ali testi PCR ali HAG Ministrstvo jasno: »Po odloku velja en ali drugi test!« Ptujska pediatrinja Irena Puntarec Djukanovic vztraja, da je pred obravnavo otroka v ambulanti, če ta kaže znake morebitnega covidnega obolenja (ima povišano temperaturo, kašlja, je nahoden, prehlajen ali ima bolečine v trebuhu), obvezno izvesti PCR-test. Pri tem se sklicuje na priporočila ministrstva za zdravje in sklepe posvetovalne skupine za covid-19 pri otroški populaciji. Oba dokumenta sta bila izdana spomladi letos. Dokument ministrstva navaja, da je nujno, da vsakega otroka, ne glede na starost, že ob najmanjših simptomih covida-19 napotijo na odvzem brisa. A v dopisu ni zaslediti napotka zdravnikom, da je treba pri simptomatskih otrocih izvesti izključno PCR-test. Dokument ne omenja nobenega od testov, izvajalce zdravnike samo napotuje na to, da je treba test izvesti, ne pa tudi katerega. V drugem dokumentu, ki nam ga je posredovala pediatrinja, so zapisani sklepi 15-članske posvetovalne skupine s priporočili za testiranje. V tem zapisu je navedeno, da je „vsem otrokom, ki imajo kakršnekoli simptome, ki bi lahko predstavljali covid-19, treba čim prej odvzeti bris (PCR-test)." Pediatrinja Irena Puntarec Djukanovič je ob tem še povedala: „Skladno s pravili stroke, smernicami in priporočili, ki so jih pripra- vili vodilni slovenski pediatri vseh treh nivojev skupaj z infektologi, na PCR-test napotimo vse otroke, pri katerih obstaja velika možnost okužbe s covidom-19 in/ali če so bili v neposrednem stiku z obolelo osebo in imajo znake okužbe. Pri otrocih do 15. leta starosti, ki prihajajo v našo ambulanto zaradi drugih bolezni in na redne sistematske preglede, ter pri njihovih spremljevalcih po navodilu ministrstva za zdravstvo PCT-pogojev ni treba izpolnjevati." Zahteva za izključni PCR-test brez pravne podlage Z vprašanjem, kateri test naj pe-diater pred prvo obravnavo obolelega otroka zahteva v ambulanti, smo se še enkrat obrnili na ministrstvo za zdravje. Zanimalo nas je, ali je ministrstvo izvajalcem zdra- Potrjeni primeri v občinah Spodnjega Podravja v zadnjih treh tednih Ptuj 240 Ormož 94 Majšperk 72 Dornava 68 Videm 60 Markovci 56 Destrnik 55 Kidričevo 47 Gorišnica 44 Središče 31 Sv. Tomaž 29 Hajdina 29 Juršinci 26 Cirkulane 22 Zavrč 19 Žetale 18 Trnovska vas 13 Sv. Andraž 10 Podlehnik 1 / Foto: Dreamstime/M24 V tem šolskem letu je bilo po podatkih N1JZ v usek slovenskih osnovnih šolah s couidom-19 okuženih 4.568 otrok in mladostnikov. Pri otrocih do prvega leta je bilo potrjenih 81 okužb. Navedeni so podatki od začetka septembra do 3. oktobra. (Fotografija je simbolična.) Navedeni so podatki za celotno populacijo po občinah. vstvene dejavnosti na primarni in sekundarni ravni (splošni zdravniki, bolnišnice) izdalo navodila, da je treba izvajati PCR- in ne HAG-test. „Ministrstvo za zdravje ni izdalo nobenih navodil ali priporočil, ki bi nalagala opravljanje testa s PCR, HAGT je dovolj," so pojasnili. Kako je torej možno, da pedia-trinja trdi (in zahteva) eno, ministrstvo drugo. Na ministrstvu za zdravje so namreč nedvoumno in jasno navedli, da v svojem dopisu, na katerega se sklicuje zdravnica, izvajalca zdravstvene dejavnosti nikjer ne zavezujejo, da je za obravnavo obvezen PCR-test. „Dovolj je HAG-test," so povedali. O dokumentu, ki ga je vsem slovenskim pediatrom poslala posvetovalna skupina, so dejali, da gre za pri- poročila posvetovalne skupine, ki jih Vlada upošteva ali ne. „Pravne podlage, da izvajalec zdravstvene dejavnosti pred obravnavo v ambulanti zahteva izključno PCR-test, ni," so poudarili. V mesecu dni pri otrocih do 15. leta več kot 5.000 okužb In kakšna je razširjenost co-vidnih obolenj med najmlajšimi v Sloveniji? Po podatkih NIJZ je bilo od začetka šolskega leta do 3. oktobra pri otrocih do 15. leta potrjenih 5.274 okužb. Še dodatnih 2.076 Razširjenost okužb s covidom-19 med otroki Foto: Dolenjski list/ M24 Ministrstvo za zdravje: „Pravne podlage, da izvajalec zdravstvene dejavnosti pred obravnavo v ambulanti zahteva izključno PCR-test, ni." Starost Skupaj št. otrok v Sloveniji Št. potrjenih okužb s covidom-19 Delež glede na populacijo Do 1. leta 18.734 81 0,43 1-5 let 101.557 625 0,62 6-14 let 197.440 4.568 2,31 15-18 let 75.132 2.076 2,76 Skupaj 392.863 7.350 3,72 Podatki so za prvi mesec novega šolskega leta, za obdobje od 30. 8. 2021 do 3. 10. 2021. Vir: NIJZ okužb so potrdili pri mladostnikih v starostni skupini med 15. in 18. letom, skupaj v celotni populaciji otrok in mladine do 18. leta je bilo potrjenih 7.350 okužb. Po podatkih Covid sledilnika, ki povzema podatke šolskega ministrstva, so v slovenskem šolskem prostoru, od vrtcev do srednjih šol, v letošnjem šolskem letu vrhunec okužb beležili sredi septembra. Glavnina okužb je bila v osnovnih in srednjih šolah. V zadnjem tednu so se z okužbami srečali na 63 šolah v Podravju, Covid sledilnik navaja Gimnaziji Ptuj in Ormož, Srednjo ekonomsko in Strojno šolo Ptuj, Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj, osnovne šole Zavrč, Gorišnica, Hajdina, Markovci, Jur-šinci, Ljudski vrt, Mladika in Olge Meglič Ptuj, Ormož in OŠ Stanka Vraza Ormož, Velika Nedelja, Žeta-le ter vrtce Viktorinček, Mačice in Trobentice Ptuj, Ormož, Trnovska vas, Markovci. Mojca Zemljarič Ptuj, Podravje • Aktualni sodni postopki proti Domu upokojencev V teku šest tožb, med njimi tudi zahteva bivše direktorice Dom upokojencev Ptuj ima pred sodiščem šest nezaključenih sodnih postopkov. Med drugim jih tožijo kar štirje nekdanji zaposleni, med tožniki pa je tudi aktualni član sveta zavoda Dušan Gvozdič. Razlogi za tožbe zoper Dom so zelo različni. O predlogu bivše direktorice Jožice Šemnički, da se ji izplača preostanek neporabljenega dopusta, je svet zavoda Dom upokojencev Ptuj razpravljal že večkrat. Sprejeli so odločitev, da se ji ponudi poravnava, ne pa izplačilo celotnega zneska, ki naj bi ji po njenem mnenju pripadal. Medtem ko je Šemničkijeva želela iztržiti 12.500 evrov za neporabljeni dopust, ker da ga zaradi epidemije ni mogla koristiti, ji je novo vodstvo Doma v skladu s sklepom sveta zavoda ponudilo poravnavo v znesku 5.300 evrov. „Vendar bivša direktorica tega ni sprejela, zato se zadeve nadaljujejo pred sodiščem. Mi bomo odgovorili na tožbo in čakali na razplet," je pojasnila aktualna direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Dom tožijo še trije nekdanji zaposleni. Eden izmed njih je tožbo Svojci, sicer dolžniki Doma, zahtevajo 10.000 evrov odškodnine Ena izmed šestih tožb zoper Dom upokojencev Ptuj je tožba svojcev nekdanje stanovalke enote v Kopru. Njeni svojci so namreč tožbo vložili zaradi izgubljenih stvari pokojnice in duševnih bolečin. Zahtevajo kar 10.000 evrov, medtem ko so prav dotični svojci Domu dolžni še 8.600 evrov neplačanih oskrbnin. Tožbo zoper Dom so vložili letos, glavne obravnave v tej zadevi še ni bilo. na delovnem sodišču vložil zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delal je v koprski enoti, pogodba o zaposlitvi pa mu je prenehala leta 2020. Prav tako nekdanja delavka kidričevske enote pa je vložila tožbo leta 2018 zaradi po njenem mnenju neustreznega razporejanja dela na praznik. Zahteva izplačilo v višini 800 evrov. Na delovnem sodišču je še vedno nerešena tudi zadeva, ki jo je vložil Dejan Dokl, prav tako nekdanji zaposleni v Domu. Razlog je domnevno nezakonito izbrana kandidatka za direktorico. Ko je bila izbrana in imenovana Vesna Šiplič Horvat, je bil namreč med kandidati za direktorsko mesto tudi Dokl. Član sveta zavoda toži Dom Zanimiv pa je še en sodni postopek, ki je v teku, sprožil pa ga je že Med šestimi tožniki so kar štirje bivši zaposleni v Domu upokojencev Ptuj. pred leti sedanji član sveta zavoda Dušan Gvozdič. Dom toži v imenu Zadruge sončnih elektrarn Slovenije. Tožba se nanaša na domnevno nezakonito razvezo pogodbe o vzdrževanju sončnih elektrarn, ki jo je Zadruga pred leti sklenila z domom. Kot so pojasnili v Domu, je pogodbo z njimi sklenila Kristi- na Dokl, razdrlo pa jo je prejšnje vodstvo, in sicer zato, ker je bila sklenjena za nedoločen čas, za kar so ugotovili, da je v nasprotju z zakonom. „Dom je leta 2016 pozval izvajalca, da razveže pogodbo in začel nov postopek izbire. Zadruga se ni strinjala, zato so vložili tožbo v višini skoraj sto tisoč evrov," pra- Foto: CG in Dreamstime/M24 vijo v domu. Sodišče je leta 2018 delno ugodilo Gvozdiču in odločilo, da mu pripada znesek v višini 1.200 evrov, naložili pa so mu plačilo pravnih stroškov. Na to se je pritožil. Pred nekaj tedni je potekala glavna obravnava. V Domu čakajo tudi na to razsodbo. Dženana Kmetec torek • 12. oktobra 2021 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Koliko ljudi je umrlo po naših občinah v zadnjih šestih letih V »kovidnem« letu 187 smrti več kot leta 2019 Novi koronavirus je postal del našega vsakdana; zlezel je tako rekoč v vse pore naših življenj, zato se samo še nostalgično spominjamo časa, ko ga ni bilo. Podobe umirajočih zaradi težkih dihalnih zapletov, obkroženih z aparati in medicinskim osebjem v malone vesoljskih skafandrih, so k nam najprej prihajale od daleč, iz bolnišnic na drugem koncu sveta, se nam kasneje približale do naših zahodih sosedov Italijanov in slednjič postale tudi naša realnost. Strašljive so bile dnevne številke o okuženih, hospitaliziranih in umrlih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je tako do letošnjega 6. oktobra umrlo 4.910 oseb s covidom-19. Koliko od njih bi umrlo zaradi drugih bolezni tudi brez okužbe z novim koronavi-rusom, je nemogoče vedeti, lahko pa razsežnosti epidemije pogledamo skozi število smrti med letoma 2015 in 2020. Za primerjavo smo vzeli občine Spodnjega Podravja. Največji porast umrlih na Ptuju in v Ormožu Kot je razvidno iz tabele, narejene po podatkih državnega statističnega urada, so lani največji porast smrti zabeležili v treh središčih: na Ptuju, v Ormožu, pa tudi v Lenartu, kjer so tudi bolnišnice, socialno varstveni zavodi in domovi upokojencev. Na Ptuju je zadnji dve leti pred epidemijo umrlo po 261 ljudi, lani pa je to število naraslo na 330. V Ormožu so leta 2018 pokopali 163, leta 2019 143, lani pa 179 občanov. Tudi v Lenartu številke govorijo o več smrtih kot običajno, saj je v letih 2018 in 2019 tam umrlo po 120, lani pa 155 ljudi. Če primerjamo število smrti v omenjenih občinah z letom 2008, ugotovimo velike razlike, ki jim gotovo botruje tudi precej večje število prebivalcev. Tako je takrat na Ptuju umrlo »samo« 221, v Ormožu 139 in v Lenartu 121 oseb. Ponekod umrlo manj ljudi kot običajno Bolj črno bilanco beležijo še v Svetem Tomažu, kjer je petletno povprečje 22 smrti lani poskočilo na 31, v Zavrču, kjer je povprečje 13 smrti naraslo na lanskih 22, pa tudi v Majšperku, kjer je v lanskem letu umrlo osem oseb več kot v drugem doslej najbolj »smrtnem« Foto: Dreamstime/M24 letu 2017, in v Gorišnici, kjer so lani pokopali 11 oseb več kot v povprečju let od 2015 do 2019. V Juršincih so leta 2019 pokopali 36 občanov in lani 40, v Kidričevem pa štiri več kot v doslej rekordnih letih 2015 (83) in 2018 (82). V vseh ostalih občinah Spodnjega Podravja pa podatki glede na povprečje števila umrlih v zadnjih šestih letih kažejo, da v njih epidemija ni terjala posebnega smrtnega davka, saj številke variirajo od leta do leta različno. Med občinami je tudi nekaj takšnih, v katerih je v covidnem letu 2020 umrlo manj ljudi kot pred njim. Sem spadajo občine Videm, kjer je predlani umrlo 64, lani pa 53 občanov, Sveta Trojica, ki je leta 2015 in 2018 beležila že 21 oziroma 25 smrti, lani pa 14, Starše, kjer je število smrti leta 2019 z 62 naslednje leto upadlo na 39, Središče ob Dravi, kjer s 26 upadlo na 20, pa tudi Markovci, kjer je predlani umrlo 42, lani pa 32 oseb. Naravni prirast negativen, a s svetlimi izjemami Od sredine prejšnjega stoletja se je razlika med številom živorojenih in številom umrlih v Sloveniji iz leta 1 I V 4* I «v Letošnji august mesec z napec • ••• • • 1 * • rojenimi in najmanj umrlimi Avgust je bil letošnji mesec z najvišjim številom živorojenih in najnižjim številom umrlih, kažejo podatki republiškega statističnega urada (Surs). Avgusta se je rodilo 1755 otrok, 1503 prebivalci pa so v tem mesecu umrli. Avgusta je umrlo za 4,1 odstotka prebivalcev manj kot povprečno v enakem obdobju med letoma 2015 in 2019. Letošnjega avgusta seje rodilo 18 otrok več kot avgusta lani in največ v posameznem mesecu od začetka leta 2021. Na dan se jih je rodilo povprečno 57. V poletnih mesecih se tudi sicer običajno rodi največ otrok Po prvih ocenah je v času od 1. do 19. septembra 2021 umrlo 1.083 prebivalcev Slovenije. V istem obdobju leta 2020 jih je umrlo 1.077, še ugotavljajo na Sursu. Foto: Sta/M24 v leto skoraj neprestano manjšala. Število umrlih je v tem obdobju iz leta v leto nekoliko naraščalo, medtem ko je število živorojenih izrazito upadalo. V letu 1993 je prvič po Umrli v Spodnjem Podravju po občinah, 2015-2020 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Benedikt 15 17 17 30 29 24 Cerkvenjak 21 14 24 17 20 23 Cirkulane 22 22 32 23 19 32 Destrnik 22 23 18 30 24 25 Dornava 26 28 21 34 29 32 Gorišnica 52 47 57 50 48 62 Hajdina 30 23 22 33 28 33 Juršinci 28 28 28 32 36 40 Kidričevo 83 58 75 82 73 87 Lenart 121 134 116 120 120 155 Majšperk 42 39 44 35 41 52 Markovci 37 41 31 36 42 32 Ormož 131 166 159 163 143 179 Podlehnik 16 18 18 14 15 17 Ptuj 246 248 253 261 261 330 Rače-Fram 54 63 68 61 61 62 Središče ob Dravi 19 17 26 21 26 20 Starše 35 49 36 37 62 39 Sveta Trojica 21 15 18 25 13 14 Sveti Andraž 15 10 11 9 11 10 Sveti Tomaž 23 24 20 24 19 31 Trnovska vas 15 14 10 12 12 12 Videm 41 56 47 62 64 53 Zavrč 14 17 13 11 10 22 Žetale 15 16 16 10 10 17 Skupaj 1.144 1.187 1.180 1.232 1.216 1.403 drugi svetovni vojni več prebivalcev umrlo, kot pa se jih je tisto leto rodilo, kar pomeni, da je bil prvič izkazan negativni naravni prirast. Sledilo je triletno obdobje majhnega pozitivnega naravnega prirasta, kasneje pa devetletno obdobje negativnega. Od leta 2006 do 2016 je bil naravni prirast v Sloveniji znova pozitiven, nato pa spet negativen. Kot se dogaja po vsej Sloveniji, se tudi v občinah Spodnjega Pod-ravja rodi vse manj otrok. Medtem ko se je med letoma 2015 in 2017 to število še gibalo v podobnih okvirih, v Sp. Podravju se je namreč skupno rodilo med 1.002 in 1.032 otrok, je to število kasneje že padlo pod tisoč, in sicer na 996 leta 2019 in 870 leta 2020. Naravni prirast, ki je posledica razlike med rodnostjo in smrtnostjo, je tako vsa omenjena leta v rdečih številkah, torej negativen. Lani je bil naravni prirast najbolj negativen na Ptuju (-168), v Lenartu (-87), Ormožu (-78) ter v Gorišnici in Juršincih (po -28). So pa tudi svetle izjeme oziroma spo-dnjepodravske občine, ki beležijo pozitiven naravni prirast, kjer se je torej lani rodilo več otrok, kot je umrlo ljudi. To so občine Markovci (7), Sveta Trojica (5), Benedikt (3) in Sveti Andraž (2). Senka Dreu Vir: SURS Podravje • Cene umetnih gnojil poletele v nebo Gnojila žafransko draga, pa še primanjkuje jih Potem ko so se goriva v prvem koronskem letu občutno pocenila, so bila posledično cenejša tudi gnojila. Letos se je zgodilo obratno: goriva se se podražila, z rekordno visokimi cenami pa jim sledi tudi trg gnojil. Kmetijstvo največ uporablja dve vrsti mineralnih gnojil, in sicer NPK in dušična gnojila. Višje odkupne cene, a tudi višji stroški »Lani je jumbo vreča NPK gnojila stala od 180 do 200 evrov, danes pa že od 300 do 320 evrov. Dušična gnojila so dražja vsaj za polovico,« razlaga Franc Obran, kmet iz Markovcev. »Poskočila so tudi pogonska goriva: za 2.000 litrov nafte sem dal februarja 2.030 evrov, pred dnevi pa 2.664. Samo v pol leta torej kar 634 evrov več. Po kolobarju bom letos na 36 hektarjih njiv posejal rž; če za hektar potrebujem 400 kilogramov gnojila in temu prište-jem še gorivo, ki ga pri tem porabim, kaj hitro ugotovimo, koliko višji so stroški reprodukcijskega materiala in obdelave. In čeprav so na primer letošnje odkupne cene koruze višje od lanskih, kar je super, bomo kmetje ob upoštevanju omenjenih višjih stroškov spet prikrajšani, saj se nam pod črto boljši odkup ne bo nič poznal. Dobil bom sicer res malo več, a dali spet vse nazaj na njivo, kar ni prav nič spodbudno.« Foto: CG Obran krivdo za nastalo situacijo pripisuje tujim trgom. »Je pač tako, da smo povsem odvisni od dogajanja na globalnih trgih, ki so v rokah velikih igralcev in ne malčkov, kot smo mi. Na stanje pri žitaricah tako vplivata suša v Južni Ameriki in pozeba v Rusiji, Kitajci širijo svoje lovke na vse strani, slišim, da na veliko kupujejo les na Madžarskem in bojda že tudi pri nas. Podpisali smo vse pro-stotrgovinske sporazume in to so pač zdaj rezultati. Ne vem pa, kam to vodi ...« Gnojila v Kmetijski zadrugi Ptuj le še za kmete Da ne bi rad povzročal panike s kakršnimkoli dolgoročnim napovedovanjem, pa pravi Branko Valenko, direktor Kmetijske zadruge Ptuj (KZP), kjer prodajajo tudi gnojila: »Nisem namreč vedeževalec in ne vem, v katero smer se bo vse skupaj zasukalo. Je pa trenutna situacija res skrb vzbujajoča, saj so cene gnojil strmo poskočile. Pred tednom dni so bile podvojene, zdaj pa že dosegajo 130 do 150 odstotkov lanske cene. Res je tudi, da so bili lani stroški gnojil, kakor tudi goriv, precej nižji od predlanskih. Proizvodnja gnojil, zlasti dušičnih, je odvisna od zemeljskega plina, ko se je ta podražil, so se tudi gnojila. Trg dela svoje, teh cen ne narekujemo prodajalci ampak proizvajalci. V dveh tretjinah evropskih tovarn so že začasno ustavili proizvodnjo dušičnih gnojil, saj se bojijo, da bo prodaja zaradi teh podražitev drastično upadla. Kar se tiče NPK gnojil, pa jih bodo kmetje skušali do nadaljnjega, dokler bo pač šlo, gotovo v kar največji meri nadomestiti s koriščenjem zalog v zemlji.« To pomeni le eno - lakoto Poleg visokih cen gnojil hkrati kmetom torej grozi tudi njihovo pomanjkanje. »Kot rečeno, ne vem, kako dolgo bo še tako in kako se bo zadeva razpletla. Za vsak primer smo se na zadrugi odločili, da za zdaj ustavimo prodajo gnojil podjetjem in kupcem v Avstriji in na Hrvaškem ter zaloge prihranimo za naše kmete. Trenutno imamo gnojil dovolj, a zaradi visokih nabavnih cen ne tudi ogromno. Bo pa država glede na situacijo vsekakor morala razmisliti o dodatni pomoči za kmetovalce.« In kaj o primeru črnega scenarija, po katerem bi zmanjkalo gnojil, meni Roman Korent, kmet iz Trnovske vasi: »Po moje to pomeni samo eno stvar, in sicer lakoto. Največji problem je tu dušik, ki ga rastline potrebujejo za svojo rast in jim ga dajemo z mineralnimi dušikovimi gnojili. Če jih ne bo več, bo treba preiti na ekološko pridelavo, kjer ta gnojila niso dovoljena, a to seveda ne gre čez noč, poleg tega je pridelava količinsko manjša.« Senka Dreu 4 Štajerski Politika torek • 12. oktobra 2021 Starše • Logistični center podjetja Harvey Norman za tri države V obrtni coni 70 novih delovnih mest Mednarodno podjetje Harvey Norman bo v industrijski coni v Zlatoličju zgradilo velik logistični center za potrebe Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Občini Starše je namreč brez težav uspelo prodati 7,5 hektarja zemljišč v industrijski coni po ceni 25 evrov (brez DDV) za kvadratni meter zemljišča. Tako lokacija (bližina avtoceste) kot cena sta bili več kot očitno mamljivi za tako prepoznavno podjetje, kot je Harvey Norman, saj je slednje kupilo skoraj polovico industrijske cone (4,2 hektarja). Preostanek zemljišč so kupila še štiri podjetja: italijanski trgovec s tekstilom, podjetje z gradbenim materialom in dve transportni podjetji. V novi industrijski coni bo tako v prihodnjih dveh letih na V Zlatoličju novo stanovanjsko naselje? V Zlatoličju pa v prihodnje ne bo zaživela samo industrijska cona, ampak tudi stanovanjsko naselje. Občini je namreč uspelo pridobiti investitorja, kije kupil okoli dvatisoč m2 veliko zemljišče v vrednosti okoli 65.000 evrov. S tem seje zavezal, da bo v prihodnjih štirih letih zgradil blok z dvajsetimi stanovanji. Najprej je bil kupec nekoliko skeptičen glede nakupa, saj v Zlatoličju na primer ni niti trgovine, nato sta ga vendarle prepričala gradnja nove industrijske cone in bližina avtoceste. voljo okoli 70 novih delovnih mest. Občina Starše pa si bo nekoliko izboljšala višino proračuna na račun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Že s prodajo zemljišč je zaslužila okoli 1,7 milijona evrov. Po zagotovilih Stanislava Grei-fonerja, župana občine Starše, so vsi kupci v pridobivanju gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov na tem območju. Starška občina pa je aktivno pristopila h gradnji komunalne infrastrukture. Gradnja povezovalnega vodovoda je tik pred zaključkom, kmalu se bo začela še ureditev tretjega zavijalnega pasu v industrijsko cono. V minulih dneh je občina že podpisala pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj. Komunalno opremljanje cone pol cenejše V teku je popis del za gradnjo komunalne infrastrukture znotraj industrijske cone. »Ker smo večji del industrijske cone prodali enemu kupcu, odpade dobra polovica notranje ureditve cone. Kar pomeni, da bomo za komunalno ureditev plačali veliko manj. Sprva Foto: CG V novi industrijski coni v Zlatoličju bo logistični center podjetja Harvey Norman. Gradnja objektov se bo najverjetneje začela že poleti prihodnje leto. je bila okvirna vrednost investicije 2,4, sedaj pa je 1,2 milijona evrov,« je pojasnil župan Greifoner. Letos bodo za potrebe komunalnega urejanja namenili 600.000 evrov (vodovod in zavijalni pas), drugo polovico pa v prihodnjem letu. Občina si med drugim prizadeva, da bi ji za urejanje komunalne infrastrukture uspelo pridobiti nepovratna sredstva države. »Naša želja je, da bi dela v celoti zaključili aprila prihodnje leto, saj so nekateri kupci napovedali, da bi v po- letnih mesecih že lahko začeli graditi objekte,« je pojasnil Greifoner. Največji kupec naj bi po neuradnih informacijah izvedel napovedano investicijo v treh fazah. Vrt društva Ajda se seli na novo lokacijo V neposredni bližini zemljišča, kjer bo stal logistični center, je zbirni center podjetja Snaga, ki ostaja na tej lokaciji. Bodo pa preselili vrt društva Ajda, v katerega so vključene vaške žene in dekleta z namenom ohranjanja podeželske tradicije. S članicami se jim je uspelo dogovoriti za novo lokacijo ob kanalu, kjer imajo svoj objekt, t. i. »Brlog«, tudi gasilci. Tam ima občina nekaj večjih zemljišč, kjer bodo lahko članice društva nadaljevale svoje aktivnosti. Zemljišče v industrijski coni, kjer sta obstoječi vrt in društvena njiva, pa bo najverjetneje v prihodnje tudi kupilo podjetje Harvey Norman. Estera Korošec Ptuj • Krožišče pri minoritskem samostanu V iskanje izvajalca del Montažno krožišče pri minoritskem samostanu na Ptuju, ki je bilo poskusno postavljeno leta 2018, se je izkazalo za dobro prometno ureditev. Prav zato bodo na skoraj enak način uredili tudi stalno oz. fiksno krožišče. Razpis za izvajalca gradbenih del naj bi bil objavljen v naslednjih dveh mesecih, stroji pa bi se pognali leta 2022. Foto: CG Razpis za izbiro izvajalca gradbenih del naj bi bil objavljen do konca tega leta. Direkcija RS za infrastrukturo je v soglasju in na pobudo ptujske občine z namenom povečanja prometne varnosti in pretočnosti ter umirjanja prometa na „glavni" ptujski prometnici uredila montažno krožišče. Kot poskusna varianta je bilo postavljeno avgusta 2018 in je sovpadlo z odprtjem prenovljenega mostu čez Dravo. Ta investicija je takrat DRSI stala okrog 50.000 evrov, še enkrat toliko so Cestnemu podjetju Ptuj plačali za bolj dodelano rešitev, ki se je izkazala kot potrebna: vzpostavitev mimobežnega pasu. V vmesnem času so se pojavljale različne variante oziroma predlogi prometne ureditve tega območja, od ponovne uvedbe semaforjev do ureditve turbo krožišča. Zdaj naj bi bila dorečena končna verzija, ki je upoštevala tudi vse pripombe uporabnikov in občine. Na DRSI pravijo, da je prometna dokumentacija v zaključni fazi: „Končno krožišče bo urejeno kot štirikrako krožišče z dvema mimobežnima pasovoma, kar bo še dodatno povečalo pretočnost krožišča. Prvi bo iz smeri dravskega mosta proti Osojnikovi cesti in drugi iz smeri Osojnikove ceste proti Spuhlji. Mimobežni pasovi bodo ločeni z denivelatorji, to so robniki, ki so postavljeni v turbo krožiščih." Objava razpisa za izbor izvajalca gradbenih del je predvidena še letos, kar pomeni, da bi se stroji lahko pognali že spomladi naslednje leto. Dženana Kmetec ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU DRAVE OBČINA DUPLEK OBČINA DUPLEK M4 EVROPSKA UNIJA KOHEZIJSKI SKLAD NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST V Zgornjem Dupleku dokončujejo manjkajoči del kanalizacijskega omrežja Občina Duplek je začela z gradnjo kanalizacije. Župan Občine Duplek in izvajalci gradbenih del prosijo krajane za razumevanje in strpnost pri srečevanju z ovirami in zaporami na cestah v času izgradnje manjkajočega dela kanalizacijskega sistema. Zaradi kratkih izvedbenih rokov bodo gradbišča večja in ovire ter zapore na cestah pogostejše. Za občino pomemben projekt nosi naslov Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave. Investicija v višini 2,5 milijona evrov prinaša Občini Duplek izgradnjo manjkajočega dela kanalizacijskega omrežja v skupni dolžini 8.809 metrov kanalizacijskih vodov, osem črpališč in zamenjavo 1.990 metrov vodovodnih cevovodov na trasi kanalizacije. V sklopu projekta bo zgrajenih tudi 1.075 metrov elektrodistribucijskih nizkonapetostnih vodov, rekonstruirana pa bo tudi transformatorska postaja Žitečka vas -Poštrak. Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje bo omogočena 892. prebivalcem v 260. gospodinjstvih. Odvajanje in čiščenje odpadne vode bo tako ustrezno urejeno za skoraj vse prebivalce aglomeracije Zgornji Duplek (natančneje za 99,84 % prebivalcev). Vokviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave -Občina Duplek se javno kanalizacijsko omrežje gradi na več območjih v Zgornjem Dupleku, na delu južno od državne regionalne ceste R3-710, odsek 1292 Maribor-Vurberk- Ptuj, na območju Zapolutke/Kamenščak, v Žitečki vasi in v Zabregah. Vsa zbrana odpadna voda s celotnega obravnavanega območja aglomeracije se priključuje na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje v Zgornjem Dupleku. Nato je odvedena na obstoječo centralno čistilno napravo Maribor (Dogoše), kjer se očisti. V Zgornjem Dupleku s tem zagotavljajo manjši vpliv na okolje, manjše onesnaževanje podtalnice in tudi porečja reke Drave. Gradbena dela izvajajo: DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d. o. o. kot vodilni partner v skupnem nastopu s partnerjema Pomgrad, d. d. in Komunala Slovenske gorice, d. o. o.. Za gradbeni nadzor skrbi podjetje Štrafd.o. o., za obveščanje javnosti pa podjetjeAltiusd.o.o.. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija; izvaja pa se v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi "Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti", prednostne naložbe "Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter za zadovoljitev potreb po naložbah, kijih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve". www.odpadnavoda-duplek.si Foto: CG torek • 12. oktobra 2021 Podravje Štajerski 5 Ormož • 1,75 milijona evrov ormoški Komunali in CPP Mesto bo dobilo dve krožišči Z deli, kijih načrtuje državna direkcija za ceste, bodo dokončno uredili navezavo na vzhodno ormoško obvoznico ter najbolj obremenjeni križišči v mestu preobrazili v krožišča. Projekta bosta precejšen finančni zalogaj, glavnino denarja bo prispevala država. V prihodnjih dneh naj bi začeli brneti stroji na Ljutomerski in Opekarniški cesti, ki vodita proti mejnemu prehodu Ormož. Državna direkcija za infrastrukturo se namerava lotiti ureditve dotrajanega odseka v dolžini 750 metrov ter ga prekategorizirati v vzhodno obvoznico. Omenjeni projekt vključuje ureditev še štirih križišč, od tega bodo križišče na glavni cesti, v katerem vozniki zavijajo na že omenjeno Ljutomersko cesto proti mejnemu prehodu, preobrazili v krožišče. Hkrati bodo poskrbeli za cestno razsvetljavo, površine za pešce in kolesarje ter ustrezno odvodnjavanje komunalnih vodov. »Za navedena dela je pogodba z izbranim izvajalcem gradbenih del Cestnim podjetjem Ptuj (vodilni partner) in Komunalnim podjetjem Ormož že podpisna. Vrednosti pogodbenih del znaša 1.086.466 evrov (Direkcija 962.700 evrov in Občina Ormož pa 123.765 evrov). Izvajalec je bil že uveden v delo in trenutno ureja formalnosti pred Edino serrwforizirano križišče v Ormožu bo zamenjalo krožišče. dejanskim začetkom del (tehnološki elaborat, dovoljenje za zaporo ceste ...). Dela bodo končana predvidoma v maju 2022,« so pojasnili s službe za odnose z javnostmi na direkciji. Na javno naročilo so poleg izbrane prispele še tri ponudbe v vrednostih okoli 1,3 milijona evrov, 1,5 in 1,7 milijona evrov. Edino semaforizirano I • V» V V 1 v» v v križišče v krozisce Sicer pa Ormož čaka še ena preureditev, le nekaj metrov pred tem. Osrednje štirikrako in edino semaforizirano križišče (na ormoški obvoznici pri Hoferju) bodo preoblikovali v krožišče. Hkrati bodo V krožišče bodo preobrazili priključek na Ljutomersko cesto in uredili manjkajoči del cestnega odseka, ki vodi naprej proti mejnemu prehodu. poskrbeli za javno razsvetljavo v območju krožišča, uredili od-vodnjavanje in ostale komunalne vode ter površine za pešce in kolesarje. »Tudi za ureditev tega križišča je že podpisana pogodba z izvajalcem gradbenih del CP Ptuj (vodilni partner) in Komunalnim podjetjem Ormož. Pogodbena vrednost del znaša 667.197 evrov (Direkcija 624.645 evrov in Občina Ormož 42.552 evrov). Tudi za to gradbišče je izvajalec že uveden v delo in prav tako ureja formalnosti pred dejanskim začetkom del (tehnološki elaborat, dovoljenje za zaporo ceste ...). Pogodbeni rok dokončanja teh del je junij 2022.« Poleg izbrane ponudbe je na javno naročilo prispela še za dobrih 200.000 evrov višja ponudba, v vrednosti 893.300 evrov. Z izgradnjo krožišča se bo povečala prometna varnost, saj se bodo zmanjšale hitrosti na obravnavanem odseku. V času izvajanja del pa bo na eni najbolj prometnih cest v občini potrebnih precej živcev, saj bo promet oviran. Predvidene naj bi bile polovične zapore. Monika Horvat Foto: MH Sveti Andraž • Kadar je pokopališče v lasti občine in cerkve Z župnikom dogovor o odkupu zemljišč Ni malo slovenskih občin, zlasti podeželskih, kjer nad pokopališči roke lastniško držijo tako občinske uprave kot cerkvena oblast. Tako je tudi na vitomarškem pokopališču v občini Sveti Andraž, kjer je del pokopališča v lasti župnije Sv. Andraža, del pa v lasti občine. Na občini so se, kot je znano, lotili celovite obnove pokopališča in njegove okolice, začeli pa so jo s pravkar dokončano rekonstrukcijo ozke in dotrajane ceste oziroma poti, ki vodi mimo pokopališča in ki ji domačini pravijo Črna gora. Spomnimo, da so dela izvajali delavci Cestnega podjetja Ptuj, ki so za nekaj več kot 116.500 evrov po vsej dolžini 550 metrov obnovili cestišče, ga razširili in na novo asfaltirali ter postavili javno razsvetljavo z varčnimi svetilkami. Rekonstrukcija vitomarške Črne gore zajema tudi postavitev opornega zidu oziroma škarpe pod pokopališčem. »To bomo dokončali še do dneva spomina na mrtve, prav tako tudi stopnice do pokopališča,« je svetnikom na zadnji seji občinskega sveta obljubil direktor občinske uprave Miran Čeh. Kmalu pa naj bi bilo gotovo tudi parkirišče za 20 avtomobilov. Prihodnje leto načrtujejo posodobitev samega pokopališča, na katerem bo glavna investicija namenjena sodobni mrliški vežici. Lastništvo vežice ni sporno, saj je občinsko, župniji pa pripada plato pred njo, ki bo prav tako del prenove. »Gre za manj kot 100 m2 prostora, ki ga bomo zdaj najprej odmerili, nato pa videli, kako bomo zadevo rešili, saj si ne želimo težav s pridobivanjem grdabenega dovoljenja,« je še pojasnil Čeh. V župnijski lasti pa je tudi del parkirišča pri večnamenski dvorani v Vitomarcih. »Doslej smo zanj plačevali 50 evrov najemnine, zdaj pa smo se z novim župnikom Mirkom Kraševcem dogovorili, da ta delež odkupimo od župnije. Letos bomo tako plačali prvih 50.000 evrov, prihodnje leto pa še drugih 50.000 evrov,« je še pojasnil Čeh. Na andraškem pokopališču imajo za zdaj sicer dovolj grobnih mest, zato jim ga v kratkem še ne bo treba širiti, bodo pa na njem v sklopu prenove uredili prostor za raztros pepela in postavili žarni zid. SD Foto: SD Vitomarško pokopališče bo še pred 1. novembrom obdano z novo panelno ograjo. Podlehnik • V občini številne težave s plazovi Za sanacijo milijon evrov Zaradi hribovitega terena imajo v haloških občinah težave s številnimi plazovi. Sanacije so zelo drage, tudi po več 100.000 evrov, kar je za male občine z nizkimi proračunskimi sredstvi velik zalogaj. Na srečo se v državni malhi še najdejo dodatna sredstva, kijih občine lahko pridobijo za sanacije plazov. Med uspešnejšimi letos je bila občina Podlehnik, ki ji je za sanacijo dveh plazov uspelo pridobiti nekaj manj kot milijon evrov. Plazenje je že dlje časa ogrožalo lokalno cesto Zgornji Leskovec-Spodnje Gruškovje-Podlehnik. Letos so tako od Ministrstva za okolje in prostor pridobili pol milijona evrov in gradbena dela so se končno lahko začela. Zaradi obsežnosti projekta se bo investicija zaključila nekoliko kasneje, kot so sprva predvideli, in sicer konec meseca oktobra letos. S podobnimi težavami kot v Spodnjem Gruškovju se soočajo v Majskem Vrhu. Tudi na tej lokaciji bo zgrajena stena na pilotih, ki bo preprečevala plazenje pobočja. Hkrati bo na novo asfaltirana cesta Dravinjski Vrh-Majski Vrh-Podlehnik v dolžini okoli 700 metrov. Vrednost investicije je 450.000 evrov, dela pa bo izvajalo podjetje Pavčnik z Dola pri Hrastniku. Na javni razpis se je sicer prijavilo še gradbeno podjetje H. S. Nizke gradnje iz Maribora, ki je bilo cenovno ugodnejše, vendar njihova vloga ni bila popolna (niso predložili bančne garancije). Gradbena dela na terenu se bodo začela novembra. Letos bodo poskušali realizirati investicijo v vrednosti 160.000 evrov, preostalo pa v prihodnjem letu. Gre za sredstva, ki jih je občina v celoti pridobila z razpisom okoljskega ministrstva. Zaradi dviga cen gradbenih materialov je končna cena za izvedbo investicije nekoliko višja od projektantske ocene. Plaz v Sedlašku še čaka na sanacijo Na seznamu plazov, ki bodo očitno še nekaj časa čakali na obnovo, je plaz v Sedlašku, za katerega bi občina potrebovala 600.000 evrov. Gre za plaz, ki je po besedah župana Sebastiana Toplaka, nujno potreben čimprejšnje sanacije: »To je plaz, ki je prvi na naši prioritetni listi. Po cesti, ki jo ogroža plaz, poteka namreč linija šolskega avtobusa, ki dnevno prevaža otroke v šolo. Z okoljskega ministrstva smo dobili odgovor, da trenutno toliko sredstev nimajo na razpolago, zato za zdaj še tudi nismo objavili razpisa za izvedbo gradbenih del. Vsekakor pa bomo razpis objavili takoj, ko bo to mogoče.« Foto: EK Obsežna gradbena dela v okviru sanacije plazu v Zgornjem Leskovcu Občina bo letos za modernizacijo cest namenila 450.000 evrov Podlehniška občina je letos za modernizacijo cestne infrastrukture namenila slabih 190.000 evrov. Trenutno se izvajajo dela na makadamski cesti Zgornja Pristava-Tomajna-Dežno v dolžini 920 metrov. Cesto bodo asfaltirali konec tega meseca. Prav tako potekajo pripravljalna dela na lokaciji Smič-Zgornje Gruškovje. Po besedah župana Toplaka se bodo prva dela na dobrem kilometru ceste začela še ta mesec: »Prvotni časovni načrt smo nekoliko zamaknili zaradi obsežne sečnje dreves, ki se je izvajala vzdolž trase, kar bo zmanjšalo možnost poledice. Gre namreč za zelo strm odsek, zato bo modernizacija precej zahtevna.« Ob tem je Toplak dodal še, da bodo v okviru rebalansa proračuna, ki ga načrtujejo v tem mesecu, skušali za sanacijo cest zagotoviti dodatna sredstva v višini okoli 170.000 evrov na račun zamika projektov sanacije plazov. Če k temu prištejemo še sredstva za investicijsko vzdrževanje cest v višini dobrih 90.000 evrov, bodo letos za sanacijo cestne infrastrukture namenili okoli 450.000 evrov. Estera Korošec Foto: Občina Podlehnik Plaz v Majskem Vrhu ogroža lokalno cesto 6 Štajerski V središču torek • 12. oktobra 2021 Majšperk • Hrup in prah vse bolj moteča za občane blizu in daleč Ko je novi sosed sredi »neokrnjene narave« znova Prevozi težkih tovornjakov, hrup, miniranje, prah in vibracije so za peščico občanov Majšperka vse bolj moteči. V začetku letošnjega leta je namreč nekaj kilometrov iz centra Majšperka znova zaživel zapuščeni kamnolom Vundušek. Gre sicer za območje sredi gozda, kjer v neposredni bližini ni gosto poseljenih območjih, kljub temu pa je vsakodnevno izkopavanje kamna moteče za sosede. Večina se jih ne želi javno izpostaviti. Najbolj prizadeti so tisti, ki živijo v bližini kamnoloma, nad hrupom in tresljaji pa naj bi se pritoževali tudi lastniki vikendov. Kamnolom na območju Nature 2000 Zanimivo je, daje Agencija RS za okolje in prostor izdala pozitiven sklep za ponovno vzpostavitev kamnoloma, kljub temu da leži na območju Nature 2000. Kot so sporočili z Agencije RS za okolje in prostoror se vplive dejavnosti na tem območju določa v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Glede na poročila vseh pristojnih institucij (Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kulturo, Zavoda RS za varstvo narave in Agencije RS za okolje - urad za upravljanje z vodami), so vplivi na okolje sprejemljivi. Med drugim mora izvajalec rudarskih del zagotavljati monitoring o vplivih svoje dejavnosti na okolje ter o tem voditi dokumentacijo. V širši okolici je osem podobnih opuščenih kamnolomov s spremembami morfologije tal. Po besedah enega izmed občanov, ki živi dober kilometer od kamnoloma, se mimo njegove hiše dnevno vozijo številni težki kamioni: »V času izkopavanja kamna je hrup neznosen, vse se trese. Poleg tega imamo vse zaprašeno zaradi številnih tovornjakov, ki se vsakodnevno vozijo mimo naše hiše. Prav tako je žalostno, da nismo bili o ničemer obveščeni in nihče nas ni vprašal, ali se sploh strinjamo s ponovnim izkopavanjem kamna, kljub temu da smo prvi sosedje. Med drugim opažamo, da se je začel naš gozd, ki je le lučaj od kamnoloma, sušiti. Ta dejavnost škoduje zdravju vseh, ki tu živimo.« Na vse te naštete navedbe že dlje časa opozarja Ervin Mauc iz Majšperka. »Na Jelovicah (nad kamnolomom) imam hišo in večji vrt, kjer preživim kar nekaj časa. Odkar se znova izkopava kamen, je v teh krajih neznosen ropot. Večino dneva slišiš stroje in zelo moteče razbijanje kamninskih gmot. Verjetno vse to nekaterih občanov ne moti, ali pa tega pač nočejo povedati na glas,« V zapuščenem kamnolomu Vundušek površine 1,44 hektarja se znova izkopava kamen. je povedal Mauc in dodal, da večina ljudi ni vedela, da bo v občini znova začel delovati kamnolom. Po njegovem mnenju bi jih lahko majšperška občina o teh namerah pravočasno obvestila, ko bi lahko še kaj spremenili. Postopki glede pridobitve koncesije za izkopavanje kamna na tem območju so namreč končani. Vzpostavitvi kamnoloma ni nasprotoval nihče Ponovna vzpostavitev kamnoloma je bila sicer načrtovana že z občinskim prostorskim načrtom občine Majšperk, ki je območje posega določil kot območje mineral- nih surovin in nato še podrobneje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Kot je poudarila Darinka Fakin, županja občine Majšperk, je bil postopek v celoti izpeljan javno in transparentno. Podrobneje je bil projekt predstavljen tudi leta 2014 v okviru javne razgrnitve. Po mnenju Fakinove bi lahko tisti, ki Foto: EK Spodnje Podravje, Slovenija • 28 milijonov evropskih in državnih evrov za enote zaščite in reševanja Oprema bo zagotovljena, oblikovanje ekip za reševanje Opremljanje enot zaščite in reševanja bo v prihodnjih letih predvidoma steklo s pomočjo evropskih sredstev. Nekaj denarja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se bo iz evropskih virov zagotovilo še v tej finančni perspektivi (2014-2020), nekaj iz sklada za okrevanje in odpornost, prav tako so projekti načrtovani za novo finančno obdobje črpanja evropskih sredstev 2021-2027. Prva etapa opremljanja je predvidena za reševanje v primeru poplav, druga v kasnejših letih pa za ukrepanje v naravnih nesrečah, kot so veliki požari, žled in druge vremenske ujme. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za projekt zagotavljanja ustrezne opreme za izvajanje nalog na področju zaščite, reševanja in pomoči ob poplavah na državni, regionalni in lokalni ravni. Skupna vrednost projekta je 28 milijonov, 20 mili- jonov evrov bo šlo iz kohezijskih sredstev. „Gre za rekorden znesek, saj še nikoli doslej za civilno zaščito in tehnično opremo za pomoč ob naravnih nesrečah ni bilo namenjenih toliko evropskih sredstev," so sporočili iz vladne službe. Projekt bo izvajala Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR). Predvideno je, da se opremi in sestavi ekipe na 20 hidroloških območjih. Eno od teh je v Spodnjem Podravju, sestavljajo pa ga občine Ptuj, Duplek, Maribor, Gorišnica, Kidričevo, Pesnica in Videm. Skupno bodo nabavili 40 specialnih tovornih vozil, 164 menjal- nih nadgradenj (tovornih vozil - šasij, na katere je možno vpeti različne tipe orodij in opreme) ter 10 priklopnih visokozmogljivih črpalnih enot. Vozila bodo locirana na območju celotne države, s čimer bodo omogočene hitre in učinkovite intervencije ter zagotovljena ustrezna tehnična podpora pripadnikom civilne zaščite, gasilcem in drugim na lokalnem nivoju. Ocena ogroženosti občin zaradi poplav Foto: arhiv M24 Z opremo, ki se bo razdelila po regijah, bodo rokovale posebej za to oblikovane enote, ki bodo morale biti na razpolago vse dni v letu in na poziv pomagati pri reševanju v lokalnem in regijskem okolju, pa tudi povsod po Sloveniji, če bo to potrebno. Občina Ogroženost Cirkulane Zelo majhna Destrnik Zelo majhna Dornava Majhna Duplek Velika Gorišnica Velika Hajdina Zelo majhna Juršinci Srednja Kidričevo Zelo velika Majšperk Srednja Markovci Majhna Ormož Srednja Podlehnik Majhna Ptuj Srednja Središče Srednja Sv. Tomaž Zelo majhna Sv. Andraž Srednja Trnovska vas Majhna Videm Velika Zavrč Zelo majhna Žetale Majhna Delovanje enote bi zagotavljala občina „Razdelitev vozil bo potekala po lokalno-regionalnem pristopu, pri čemer bodo lahko za pridobitev teh vozil in opreme iz prve faze nakupov kandidirali tisti subjekti, ki so umeščeni v območje pomembnega vpliva poplav. Predvideno je, da bo URSZR izvedla javni poziv občinam, na podlagi katerega bodo lahko občine, ki sodijo v območje pomembnega vpliva poplav in hkrati v enega izmed hidrološko zaokroženih območij, kandidirale za vzpostavitev enote za poplave in s tem pridobile možnost koriščenja opreme. Občina bo v primeru dodelitve opreme morala zagotavljati primerne pogoje za njeno koriščenje in delovanje enote, ki se bo v primeru poplav odzvala na vpoklic na vseh ravneh," so pojasnili na URSZR. Občine imajo o projektu malo informacij V občinah Spodnjega Podravja, ki ležijo ob vodotokih (Dravi, Pol-skavi in Dravinji), smo preverili, ali se nameravajo prijaviti na razpis URSZR za formiranje enote za reševanje v primeru poplav. V občini Kidričevo so izpostavili jasni interes, da jih to zanima. „Občina Kidričevo se bo prijavila za obliko- Zaenkrat je o projektu znano to, da se bo v Spodnjem Podravju obliko-V spodnjepodravski regiji je interes vanje enote. Naše enote civilne zaščite in gasilcev imajo izkušnje s poplavami, saj smo se v preteklosti že mnogokrat srečevali z njimi," je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast. Janez Merc iz uprave mestne občine Ptuj Vir: URSZR torek • 12. oktobra 2021 V središču Štajerski TEDNIK 7 delujoči kamnolom Pobude za oživitev »Vunduška« Po besedah majšperške županje Darinke Fakin so prejeli številne pobude, da bi v kraju znova obudili t. i. »vunduški« kamen, kije posebnost teh krajev. Iz njega je zgrajena tudi bazilika na Ptujski Gori. V preteklosti je bilo v teh krajih kar nekaj znanih kamnosekov, ki so za svoje umetnine uporabljali »Vundušek«. »Mi si želimo, da bi se ta kamen znova znašel v različnih izdelkih,« je dodala Fakinova. Žolger bo lahko kamen izkopaval naslednjih 45 let Rudarska pravica za izkopavanje naravnega kamna - peščenjaka je bila za obdobje 45 let podeljena gradbenemu podjetju Jožef Žolger, s. p., iz Majšperka. Kot je pojasnil Žolger, so aktivnosti začeli že pred 25 leti, ko so kupili zemljišče, na katerem je zapuščeni kamno- Nekatere stanovalce na Bregu motita hrup in prošenje. lom. Da so pridobili vsa potrebna dovoljenja, pa je trajalo več kot 10 let. Letos so začeli kamen intenzivneje izkopavati, vendar ob tem Žolger izpostavlja, da to nikakor ni vse dni v tednu. »Mi se trudimo, da bi bili čim manj moteči za lokalno okolje, v katerem delujemo. Seveda pa razumem, da je naša dejavnost moteča, vendar skušamo biti uvidevni do vseh krajanov,« je povedal Žolger in zavrnil vse očitke glede izkopavanj na črno, pa tudi škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi. Take so tudi ugotovitve Agencije RS za okolje in prostor, ki je vodila predhodni postopek za odprtje kamnoloma. V sklepu so zapisali, da izkopavanje kamna ne bo negativno vplivalo na varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja narave. kamnolomu nasprotujejo, pravočasno podali svoje pripombe, vendar niso prejeli niti ene. »Vedno pač koga kakšna izmed dejavnosti moti in dejstvo je, da ima vsaka stvar tako pozitivno kot negativno stran. Če se hoče kraj razvijati, pa moramo sprejeti obe,« je še dodala županja Fakinova. Okoljski inšpektor ugotovil številne nepravilnosti Kot so sporočili z Inšpektorata za okolje in prostor, mora podjetje Jožef Žolger, s. p., do konca letošnjega leta opraviti prve meritve hrupa na območju kamnoloma Vundušek. V času inšpekcijskega nadzora namreč le-tega še niso opravili. Okoljski inšpektorje ob obisku reciklažnega centra na Bregu med drugim ugotovil, da za predelavo ali odstranjevanje odpadkov nimajo okoljevarstvenega dovoljenja. Prav tako podjetje Žolger ni vpisano v evidenco predelovalcev gradbenih odpadkov, niti ne razpolaga z dovoljenjem za skladiščenje odpadkov. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je inšpektor za okolje podjetju prepovedal predelavo gradbenih odpadkov do pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja. Med drugim morajo iz reciklažnega centra odstraniti vse odpadke. Stanovalci bloka morajo prenašati hrup in prašenje Se je pa sedaj v kraju pojavila še ena težava: na območju bivše industrijske cone na Bregu, kjer ima Žolger reciklažni center, je vse bolj moteč hrup in prašenje. Material iz kamnoloma se namreč vozi v omenjeno deponijo, kjer se izvaja drobljenje kamna in sejanje peska. Le nekaj metrov vstran je stanovanjski blok, mimo katerega se vsak dan vozi nešteto težkih kamionov, s katerih se seveda strahotno kadi. Nekateri tamkajšnji stanovalci so že čisto obupani, saj je pesek povsod, večino časa imajo zaprta okna, zaradi hrupa pa se pred blokom ne morejo več normalno pogovarjati. Vse bolj nevarna je tudi cesta, ki jo uporabljajo najmlajši. Dejstva, kako se posredno uničuje lokalna cestna infrastruktura, pa najverjetneje niti ni treba posebej izpostavljati. Prašenje nima negativnih vplivov na zdravje ljudi? Kot je ob obisku reciklažnega centra ugotovil okoljski inšpektor, je Žolger v začetku poletja na tej lokaciji začel drobiti kamenje, za kar ni potrebno okoljevarstveno dovoljenje glede emisij v zrak. Morajo pa biti izvedene prve meritve emisij snovi v zrak in prve meritve hrupa v okolje, kar so po opozorilu inšpektorja že opravili. Iz poročila o izvedenih meritvah je razvidno, da so bile v času meritev emisijske koncentracije skupnega prahu skladne z normativi. Je pa okoljski inšpektor ugotovil številne druge kršitve, ki pa jih nameravajo odpraviti v čim krajšem možnem času. Ob tem je Žolger izpostavil, da bodo v roku dveh mesecev tako enoto za sejanje kot drobljenje preselili v kamnolom, kjer bosta najmanj moteči za krajane. Do takrat pa se bo na Bregu še nekaj časa prašilo. Estera Korošec =oto: EK -oto: EK še neznanka Foto: Sta/M24 bo URSZR kupila opremo in jo razdelila po regijskem principu. Kje in kako vala ekipa, posebej usposobljena za reševanje v primeru poplav, ni znano. zanjo izkazala občina Kidričevo. je povedal, da za morebitni interes za sodelovanje pri projektu potrebujejo še več informacij. Podobno je odgovoril direktor uprave občine Videm Mirko Šimenko: „V tem trenutku na to vprašanje ne moremo odgovoriti, saj podrobnosti o obliki in načinu sodelovanja niso povsem znane." Enako je povedala županja Majšperka Darinka Fakin: „O tej zadevi imam trenutno premalo informacij. Iz medijev oziroma časopisa Gasilec vemo, da se bo tovrstna oprema nabavljala in da bo za to treba usposobiti tudi ekipe. Ali se bomo skupaj z našo gasilsko zvezo odločili za tovrstna vključevanja, ki pomenijo dolgoročno veliko izobraževanj in prostovoljnega dela ter odgovornosti, vam danes ne moremo natančno odgovoriti." Markovski župan Milan Gabro-vec je dejal, da interes občine za prijavo na razpis obstaja, vprašanje pa je, kakšni bodo pogoji. „Glede na znane podatke bo razpis takšen, da se bodo lahko prijavljale le večje občine, oziroma tiste, ki bodo zagotovile določene pogoje. Marsikaj je še neznanega in mislim, da bo do oblikovanja teh enot preteklo veliko vode." Kaj nas lahko naučijo prakse iz tujine Gasilstvo je v Sloveniji največja organizacija prostovoljcev z več kot 150-letno tradicijo združevanja. Izjemno močno vlogo ima tudi v krajih Spodnjega Podravja, kjer v 19 občinah deluje 82 prostovoljnih gasilskih društev z več kot 1.800 operativnimi gasilci. V obdobju minulih 25 let so občine veliko proračunskega denarja namenjale gasilstvu: gradili in objavljali so gasilske domove, kupovali so vozila in drugo tehniko. Vse to so lokalne skupnosti v glavnem financirale z lastnim proračunskim denarjem. Prakse sosednjih držav kažejo, da se tudi za to področje (in ne samo mehke vsebine, kot smo se naposlušali v tej finančni perspektivi) možno pridobiti evropska sredstva. Le volja in interes morata biti za to. Mojca Zemljarič Foto: arhiv M24 Kaj vse so z evropskimi sredstvi kupile sosednje države URSZRje v reviji Gasilec predstavila nekaj primerov dobrih praks iz drugih evropskih držav, kjer je nakup opreme za zaščito in reševanje z evropskimi sredstvi ustaljen način. Hrvaška je kupila 94 vozil in radiokomunikacijsko opremo za sistem civilne zaščite, pa tudi nekaj individualne opreme. Češka je med letoma 2016 in 2019 nabavila 732 specializiranih vozil za gasilce: avtolestve, avtocisterne, vozila s tehničnimi kontejnerji, dvigala, bagre, transportna vozila, poveljniške kontejnerje in brezpilotno opremo. V okviru projekta so financirali 418 zaposlitev. Madžari so z evropskimi sredstvi gradili objekte in kupovali opremo. Zgradili so 12 gasilskih centrov in skladišče, od opreme nabavili 108 gasilskih cistern, 57 vozil za gašenje gozdnih požarov, zaščitne obleke ter specializirano tehnično opremo za gorsko in jamarsko reševanje. Poljska v aktualnem finančnem obdobju EU izvaja tri večje projekte, povezane z nakupom opreme, vozil in specializirane opreme za izvajanje reševalnih akcij ter izboljšanje reševalnega sistema v železniškem in cestnem prometu. Šli so v nakup vozil s cisternami, hidravličnih dvigal, mehanskih lestev, poveljniško-štabnih in bataljonskih vozil, terenskih vozil, avtobusov, mini busov in drugih vozil za prevoz ekip. Nabavljajo štirikolesnike, prikolice za prevoz opreme, črpalke, električne generatorje, visokotlačne čistilce, šotore, kontejnerje, rezervoarje za vodo, opremo in simulatorje za usposabljanje, pa tudi druga specializirana vozila in sredstva. „Tuje prakse črpanja evropskih kohezijskih sredstev kažejo na jasno možnost financiranja ukrepov na področju zaščite in reševanja, še posebej tistih, ki so vezani na obvladovanje podnebnih sprememb in podnebno pogojenih nesreč. To so denimo tudi izboljšanje infrastrukture, opreme in znanja," so navedli na URSZR in dodali, da so jih primeri dobrih praks iz tujine pripeljali do spoznanja o širokih možnostih financiranja projektov z evropskimi sredstvi tudi za področje zaščite, reševanja in pomoči. 8 Štajerski Politika torek • 12. oktobra 2021 Ormoško • Izvedenih za 1,5 milijona evrov del Gradnja vodovoda po načrtu Gradnja obsežnega, okoli 7,7-milijonskega projekta vseh treh občin (Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž) oskrbe s pitno vodo teče po načrtih. Foto: Arhiv ŠT Do septembra je izvajalec, Komunalno podjetje Ormož s Cestnim podjetjem Ptuj, finančno realiziral okoli 20 odstotkov projekta. »Izvedenega je bilo 5,5 km cevovoda Hajndl-Kostanj; 600 m cevovoda Ormož-Hum, skupaj 2,3 km cevovoda Hajndl-Ormož (eden v dolžini 800 m in drugi v dolžini 1500 m). Prav tako tečejo pripravljalna dela na vodohranu in prečrpališču Vičanci, na vodohranu Kostanj in prečr-pališču na Humu,« so sporočili. Projekt, za katerega so pridobili okoli 4,8 milijona evrov evropskega in državnega denarja, prinaša izgradnjo ustrezne infrastrukture za kakovostno oskrbo s pitno vodo. Gradnja bo predvidoma trajala do konca leta 2022. MH Slovenija • Cepljenje odslej le z mRNK cepivi Priporočena Pfizer in Moderna Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ pod vodstvom in-fektologinje Bojane Beovic je sprejela odločitev, da priporoča prednostno uporabo mRNK cepiv pred vektorskimi. Vektorska cepiva bi po priporočilih skupine v Sloveniji še vedno uporabljali, a le na željo posameznika. Foto: arhiv/STA Odločitev naj bi člani skupine sprejeli na podlagi podatkov o redkih neželenih dogodkih in večji učinkovitosti mRNK cepiv. V Sloveniji sicer uporabljamo mRNK cepiva podjetij Pfizer/BioNTech in Moderne ter vektorska cepiva podjetij AstraZeneca in Janssen. Cepljenje s cepivom Janssen je sicer po smrti mlajše bolnice, pri kateri sumijo na zaplet po cepljenju s tem cepivom, v Sloveniji začasno prekinjeno. Po študiji ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC), je cepivo Moderne namreč 93-odstotno učinkovito pri preprečevanju hospitalizacij zaradi covida-19, cepivo Pfizerja 88-odstotno, cepivo Johnson & Johnsona pa 71-odstotno. Študija CDC je od marca do avgusta zajela več kot 3600 hospitaliziranih odraslih oseb, ki sicer niso imeli oslabljenega imunskega sistema. Posvetovalna skupina za cepljenje tako priporoča, da se vektorska cepiva uporabljajo samo ob podpisanem soglasju tistega, ki se cepi. Podobno bo veljalo za Moderno, v primeru uporabe za mlajše od 18 let. Razprava skupine o potencialni omejitvi cepljenja z vektorskimi cepivi v Sloveniji je sledila smrti mlajše ženske, pri kateri sumijo na zaplet po cepljenju s cepivom proizvajalca Janssen. Bolnica je po neuspešnem zdravljenju v UKC Ljubljana umrla, dokazovanje neposredne povezave med cepljenjem in zapleti pa je stvar nadaljnjih postopkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V Sloveniji je sicer po podatkih NIJZ trenutno na zalogi 537.492 odmerkov cepiva Pfizer, ki jim bo rok uporabe pretekel med februarjem in aprilom prihodnje leto. Na zalogi je tudi 125.900 odmerkov cepiva Moderna, ki imajo rok uporabe določen med decembrom 2021 in marcem prihodnje leto. V skladiščih je še 13.300 odmerkov cepiva AstraZeneca, vsem rok poteče 30. novembra letos. V karanteni pa je 45.600 odmerkov cepiva Janssen, ki ga zaradi že omenjenih razlogov NIJZ trenutno ne izdaja. Odmerkom cepiva Janssen rok uporabe preteče junija 2023. Ptuj • Zveza društev kurentov napoveduje dokončanje projekta do leta 2023 Ptuj dobiva Kurentovo hišo s finančno pomočjo občine Po selitvi Zavoda za turizem Ptuj na novo lokacijo na Mestnem trgu je občina prostore v Murkovi ulici predala Zvezi društev kurentov. Zveza je prostore prevzela aprila 2021 in pristopila k urejanju Kurentove hiše. Na eminentni lokaciji želijo predstaviti kurentovo obredje, s katerim sta se mesto Ptuj in Spodnje Podravje vpisala na Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. Danes je koncept Kurentove hiše bistveno drugačen od prvotnih idej. »Gre za odmik od prvotnega koncepta, prvi je bil zasnovan z bistveno manjšo in cenejšo zgodbo. Želeli smo uporabiti vse, kar smo že imeli. Od razstave, ki smo jo pripravili, do tega, da bi prostor uporabljali za interese društev, simpozije, izobraževanja ipd. Ob poenotenju strokovne in laične javnosti je zgodba prerasla te okvire, o katerih se je v začetku govorilo. Zdaj je to projekt Zveze društev kurentov, ki skrbi za izvedbo in vsebinski del, ter Mestne občine Ptuj, ki nam je res prisluhnila in prispevala levji delež financiranja projekta. A tudi sami ne bomo sedeli križem rok. Spremljamo razpise, na katere se bomo prijavljali, da bi tudi sami prispevali svoj delež denarnih sredstev,«pojasnjuje predsednik Zveze društev kurentov Aleš Ivančič. Moderne tehnologije bodo ponudile neponovljivo izkušnjo Vsebinska zasnova bo imela 3D-digitalizirane artefakte, vključeni bodo hologrami, da bo zgodba ponudila pravo doživetje kurenta. »Možno se bo vživeti v stanje kurenta ob izvajanju obredja. Ne gre za klasično razstavo, kot je recimo na voljo že na ptujskem gradu, pač pa doživetje - notranje podoživljanje tega, kar mi, ki kurentovo opravo nosimo, doživi-mo, ko smo v kurentijah,« je idejno zasnovo predstavil Ivančič. Izkušnjo Kurenta, ki sme po pra- vilih delovati le v času od svečnice do pepelnice, želi Zveza ponuditi gostom in domačinom preko celega leta. Izkušnjo in občutenje želijo deliti s tujimi obiskovalci in domačini, kar jim bodo skušali pričarati s pomočjo modernih tehnologij. Temu primerno gradijo temelj te zgodbe. Trenutno urejajo za to potrebne elektro in video inštalacije, sočasno teče raziskovanje in zbiranje virov v arhivih in knjižnicah ter pri zasebnikih, s katerimi je treba urediti avtorske pravice in druga pravna razmerja. V projekt je vključenih več strokovnjakov z različnih področij. Cilj: zaključiti projekt do leta 2023 Projekt Kurentova hiša bodo izvedli v treh fazah. Želja je, da bi bil zadnji del zaključen do konca leta 2023, obstaja pa možnost, da jim bo to uspelo tudi prej, marsikaj je namreč odvisno od zagotavljanja sredstev. V naslednjem letu, ob Kurentovanju, nameravajo javnosti predstaviti prvo fazo. Tudi šesti letnik Mistika, kurentovega vina, bodo predstavili v Kurentovi hiši, ki bo na ta dan na voljo vsem, ki se želijo seznaniti z vsebino in že opravljenim delom načrta. Ptujska občina ima v letošnjem proračunu zagotovljenih 50.000 evrov. Projekt obeta impresivno zgodbo in je pomemben z več vidikov. Ptuj in regija takšno vrsto ponudbe in prezentacije kulturne dediščine močno potrebujeta. Stopiti je treba v korak s časom in obiskovalcem mesta ponuditi drugačno, moderno in sodobno izkušnjo. Upoštevajoč dejstvo, da bo v to vključen tudi lik kurenta, je to zmagovalna kombinacija. Edinstvena doživljajska zgodba Ob uresničitvi koncepta Kuren-tove hiše se bo Ptuj končno od- dolžil kurentu in obenem dobil edinstveno zgodbo, ki jo tudi za nadaljnji razvoj turizma krvavo potrebuje. Če za vzor vzamemo Vulkanijo na Goričkem ali Expano v Murski Soboti, so to primeri dobre prakse, kako se da iz „ničesar", le ideje, narediti ogromno zgodbo. Končno naj bi tudi Ptuj sledil temu in izkoristil potencial, ki ga ima. »Imamo kurenta, ki ga doslej nismo znali unovčiti, naj Kurentova hiša to spremeni,« pravi Ivančič. Občina bo zagotovila sredstva za investicijo, Zveza pa bo zadolžena za vsebino in to, da bo hiša živa in odprta vse dni v tednu, celo leto. »Z zavedanjem, da je v to hišo možno privabiti na tisoče ljudi. Verjamemo, da se bodo vložena sredstva občine povrnila in bo Kurentova hiša ponos vsem nam, ki tradicijo obredja in Kurentovanja negujemo,« še sklene predsednik Zveze društev kurentov. Dženana Kmetec Ptuj • Dobrodelna kolesarska akcija Vključi srce je uspela Za otroke s posebnimi potrebami zbrali 6.200 evrov Vi ste moja inspiracija in navdih. S temi besedami je pevec Žan Serčič pozdravil učence in učitelje Osnovne šole dr. Lju-devita Pivka Ptuj, s katerimi seje družil ob zaključku dobrodelne kolesarske akcije Vključi srce. Njegovo pesem Čudeži so namreč vsi sodelujoči v akciji vzeli za svojo. Ker je bil Žan presenečenje zaključnega dogodka, so bili tako učenci kot vsi zaposleni navdušeni, da so ga lahko videli v živo in z njim prepevali. Eden izmed čudežev je prav gotovo tudi odziv na akcijo Vključi srce, v kateri so sodelovali številni posamezniki z velikim srcem. Ideja za akcijo se je sicer porodila učitelju Simonu Petku. Kar sredi šolskega hodnika jo je zaupal sodelavki Vojki Havlas, ki ga je podprla v njegovih prizadevanjih, da naredijo nekaj več za njihove učence. Oba sta bila nato gonilna sila vseh aktivnosti ob podpori Lidije Marin, ravnateljice OŠ Ljudevita Pivka, in v sodelovanju s Sožitjem Ptuj. Kolesarili za dober namen Spomnimo, da je bil osrednji del dobrodelne akcije kolesarski dogodek v začetku septembra letos, ko je ekipa učiteljev in učencev s posebnimi potrebami kolesarila od Zaključna prireditev akcije Vključi srce pred OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Ptuja do Portoroža. Vzporedno je potekalo zbiranje sredstev preko SMS-sporočil, ko je lahko javnost pomagala otrokom in mladim s posebnimi potrebami. In koliko denarja jim je uspelo zbrati? »Neverjetnih 6.250 evrov,« je na zaključni prireditvi z velikim navdušenjem vsem zbranim povedala Marinova. »Ta denar gre v naš šolski sklad in bo namenjen za dodatne ak- tivnosti naših učencev, z njim pa bomo pomagali tudi tistim iz socialno šibkejših družin,« je še dodala Marinova in se ob tej priložnosti zahvalila vsem, ki so bili del akcije Vključi srce, pa tudi tistim, ki so pošiljali SMS-sporočila. Simon Petek, idejni vodja, pa je v nagovoru zbranim povedal, da bodo sedaj lahko uresničili vsaj nekaj želja njihovim učencem, kar je bil tudi eden izmed namenov dobrodelne akcije. Ambasadorka akcije je bila igralka Urška Vučak Markež, ki ji je bilo v veliko čast, da je bila izbrana za to funkcijo. Nekoliko hudomušno je povedala, da se bo vsekakor še odzvala na podobna povabila: »Če boste šli drugo leto znova s kolesi, rolerji ali peš, pridem v hipu, saj imam avto vedno prižgan.« Estera Korošec torek • 12. oktobra 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 Markovci • Po desetih letih še vedno brez namakalnega sistema Premalo kmetovalcev ZA namakanje obdelovalnih površin V občini Markovci so že pred desetimi leti želeli na kmetijskih zemljiščih ob kanalu vzpostaviti lokalni namakalni sistem, ki bi kot vodni vir uporabljal kanal reke Drave. Strošek izgradnje v celoti pokrije država v okviru ukrepov kmetijske politike. Kmetovalci iz lastnega žepa nato plačujejo stalne stroške namakanja, ki po izkušnjah namakalnih sistemov v občinah Ormož in Gorišnica zanašajo med 100 do 120 evrov na hektar ob porabi vode 1.000 m3/ha. Prav tako je treba imeti na voljo nekaj več tisoč evrov za nakup namakalne opreme. Vse to so najverjetneje razlogi, da jim v vseh teh letih ni uspelo k sodelovanju pritegniti zadostnega števila kmetovalcev. Poleg pripravljenosti občine za izgradnjo namakalnega sistema mora sodelovati čim več zainteresiranih kmetovalcev. Kot je povedal Milan Gabrovec, župan občine Markovci, se že vsa leta trudijo, da bi k izvedbi projekta pristopilo zadostno število kmetovalcev, ki imajo ob kanalu kmetijska zemljišča, vendar so bili do sedaj neuspešni. Letos so se ponovno odločili, da bodo preverili zainteresiranost. V ta namen so na spletni strani občine objavili neobvezujočo pristopno izjavo za izvedbo namakalnega sistema na komasiranem območju Markovci - jug (južno od distribucijskega kanala HE Formin). »Zanimivo je, da so v sosednji občini Gorišnica večino kmetijskih površin ob kanalu že opremili z namakalnimi sistemi. Upam in želim si, da bodo tudi naši kmetovalci pristopili k izvedbi in prepoznali V Sloveniji veliko premalo namakalnih sistemov V Sloveniji se sicer namaka le malo kmetijskih zemljišč, četudi so naravni potenciali za namakanje relativno dobri. Po podatkih Statističnega urada RS se pri nas namaka okoli 4.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega približno dve tretjini v Podravju, potencial pa je še mnogo večji. Glede na razpoložljivost vodnega vira in razporeditev kmetijskih zemljišč bi bilo po besedah Černeta možno na območju od Maribora do hrvaške meje namakati celo do 20.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. V občini Gorišnica so že pred leti začeli graditi namakalne sisteme. Kmetijska stroka je naklonjena gradnji namakalnih sistemov. številne prednosti namakanja tako poljščin kot vrtnin,« je povedal Ga-brovec. Tisti, ki se preživljajo s kmetovanjem, si želijo namakalni sistem Med večjimi kmeti je zanimanja za namakanje kmetijskih površin veliko. Med njimi je tudi Marjan Hameršak iz Bukovcev, ki skupno obdeluje 45 hektarjev zemlje, sicer pa se ukvarja s prašičerejo: »Mi že dolga leta čakamo, da bi v občini končno začeli graditi namakalni sistem, vendar nas je še vedno premalo, ki bi resno pristopili k sami izvedbi. Ob kanalu imamo 12 hektarjev zemlje, ki bi jo želeli namakati, saj imamo velike težave v sušnih obdobjih. Ugotovili smo, da bi morali vsaj dvakrat letno nujno dodatno namakati zemljo. Za vzre-jo prašičev namreč potrebujemo zadostno število krme, zato si ne moremo privoščiti, da bi ostali popolnoma brez pridelka.« Na vprašanje, zakaj med marko-vskimi kmetovalci ni zadostnega interesa, pa Hameršak pove, da je večina lastnikov zemljišč takih, ki se v prvi vrsti ne ukvarjajo s kmetijstvom in jim ta panoga ni vir preživetja. »Veliko je posameznikov, ki ta polja pač obdelujejo samo zato, da prejmejo subvencijo in še kak evro za prodajo pridelkov. Ker nimajo živali in ne potrebujejo krme, jih posledično suša ne prizadene, zato jih gradnja namakalnega sistema ne zanima,« je bil nekoliko kritičen Hameršak. Namakanje je lahko razvojna priložnost za markovsko kmetijstvo Po mnenju Marka Černeta iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, sicer specialista za namakanje kmetijskih površin, je v občini Markovci smiselno načrtovanje namakalnega sistema, ki bi pomenil stabilno pridelavo lokalne domače hrane in tudi razvojno priložnost za kmetijstvo v občini. Poleg pripravljenosti občine za izgradnjo pa mora sodelovati tudi čim več zainteresiranih kmetovalcev s trdno zavezo, da bodo pristopili s svojimi zemljišči k območju lokalnega namakalnega sistema, uporabljali v prihodnosti vodo za namakanje ter tudi plačevali stroške namakanja. »V prvi fazi je potrebno vključevanje čim več površin kmetijskih zemljišč v namakalno območje. Samo aktivno in široko sodelovanje vseh vpletenih (kmetovalcev, lokalne skupnosti, kmetijske svetovalne službe, ministrstev in projektantov) pomeni več možnosti za uspešno realizacijo izgradnje lokalnega namakalnega sistema Markovci. Pogost pojav suš, ki so posledica podnebnih sprememb, močno vpliva na kmetijstvo, katerega temeljna naloga je zagotavljanje zadostne preskrbe prebivalstva z lokalno pridelano domačo hrano, zato je najboljša možnost izvedba namakalnega sistema,« je poudaril Černe. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Spodnje Podravje • S projektom Humus do večjega deleža humusa v tleh Stalna ozelenitev, pester kolobar in manj oranja Za pridelavo na kmetijskih površinah je vsebnost humusa v tleh izredno pomembna, saj omogoča boljšo vezavo rastlinskih hranil, manj izpiranja hranil v nižje plasti in podtalnico, zmanjševanje toplogrednih izpustov z vezavo ogljikovega dioksida (CO2), večjo kapaciteto vezave vode v tleh in posledično stabilnejšo proizvodnjo in nižje stroške pridelave. Ker je cilj umnega kmetovanja skrb za organsko maso in izgradnjo humusa v tleh, je nastal avstrijsko--slovenski projekt Humus, v okviru katerega je obdelava kmetijskih tal usmerjena na vezavo ogljika v tla oziroma na inovativne metode povečanje deleža humusa v tleh. V njem sodelujejo LAS Bogastvo podeželja kot vodilni partner, LAS Ovtar Slovenskih goric, LAS Obso-telje in Kozjansko ter avstrijski LAS regije Oststeiermark, pa tudi KGZ Ptuj, Komunalno podjejte Rogaška Slatina in Ekoregija Kaindorf. Projekt, ki je vreden nekaj čez 247.500 evrov, je na slovenski strani sofinanciran iz Evropskega sklada za razvoj podeželja v višini 190.000 evrov. Predstavili so ga na pravkar prenovljeni Simoničevi domačiji v Trnovski vasi. Prvi honorarji po petih letih V Sloveniji je k sodelovanju pristopilo 29 kmetijskih gospodarstev na območju vseh treh lokalnih akcijskih skupin, ki skupaj obdelu- jejo 241 hektarjev njiv. Kot je povedal Peter Pribožič, predsednik društva Bogastvo podeželja, so na 25 vključenih enotah oziroma 129 hektarjih že opravili vzorčenje tal. »Analizirali jih bomo na delež humusa, s pomočjo katerega bomo nato preračunali dejansko vezavo CO2. Naj povem za informacijo, da en sam odstotek povečanega humusa v tleh predstavlja približno 50 ton vezanega CO2 z zraka. To pomeni, da je povečanje humusa v tleh pravzaprav naša dolgoročna naloga.« Za vzorčenje tal je bilo treba kupiti poseben vzorčnik tal za analizo zemlje, ki je opremljen z GPS--merilnikom za natančen točkovni odvzem vzorcev. »Poleg vzorčnika smo kupili tudi ustrezno laboratorijsko opremo, ki bo omogočila natančno in ustrezno analitiko humusa in bo podlaga za nadaljnje certificiranje. Kajti prav vzpostavitev sistema za certificiranje je eden od naših ciljev. Kmetije, ki so vključene in se še bodo vključevale v sistem certificiranja humusa, bodo ob uspešni vezavi tudi finančno nagrajene. Toda pri tem se moramo zavedati, da je izgradnja humu- sa tek na dolge proge in da bodo prvi rezultati vidni šele po petih do osmih letih. Takrat bodo lahko izplačani tudi prvi honorarji. Predvidevamo, da lahko kmetje dobijo povprečno okoli 1.000 evrov na hektar za obnovo humusa iz sredstev trgovanja s certifikati,« je pojasnila vodja projekta Mojca Metličar. Potrebna nova miselnost Vesel, da lahko prenesejo svoje primere dobre prakse na sosede, je bil direktor razvojnega projekta Humus Jochen Buchmaier iz Eko-regije Kaindorf. »Zadnja leta smo priča izrazitim podnebnim spremembam, ki jim pravimo že kar podnebna kriza. Vse več je naravnih ekstremov in katastrof, imamo suše, poplave, neurja, pozebe ..., ki najbolj prizadenejo kmetijstvo. Zato je nujno, da ukrepamo. Pri tem bi izpostavil tri osnovne naloge: kmetijske površine morajo biti stalno prekrite z zelenjem, da lahko rastline, ki porabljajo CO2, opravljajo svojo vlogo. Pomemben je tudi pester kolobar, torej razno- likost posevkov, pa tudi čim manj motenj v tleh, torej oranja. Z grobimi posegi v tla namreč uničimo mikroorganizme, s tem zmanjšujemo rodovitnosti tal, kar rešujemo z uporabo večjih količin gnojil in stanje spet slabšamo ter se tako vrtimo v začaranem krogu. Na kratko torej: manj oranja in uporabe fito-farmacevtskih sredstev.« Našteto so pravzaprav cilji ohranitvenega kmetovanja. Pri tem pa se Bucmaier zaveda, da ljudi ni lahko prepričati k drugačnemu kmetovanju. »Kmetje delajo, kot so to počeli njihovi starši, razmišljajo tradicionalno, zato jih ne bo lahko prepričati o drugačni miselnosti. Sami tega gotovo ne bodo zmogli, zato jih ne smemo pustiti samih, da se bodejo s podnebnimi spremembami. Potrebujejo vsestransko podporo, tako glede svetovanja in podpore partnerjev kot tudi finančno z odkupi certifikatov. Podnebnih sprememb seveda niti na tak način ne bomo ustavili, jih pa lahko ublažimo in se nanje prilagodimo. Gre za globalne izzive, pri katerih pa lahko naš projekt služi kot pilotski.« Senka Dreu Foto: SD Mednarodni projekt Humus so predstavili Peter Pribožič, Mojca Metličar, Rainer Dunst in Jochen Buchmaier. 10 Štajerski Politika torek • 12. oktobra 2021 Ormož • Taksa za spremembo namenske rabe Za pobudo 125 ali 150 evrov Kot vse kaže, Ormožani ne bodo več brezplačno oddajali pobud za spremembo namembnosti zemljišč. Če bo občinski svet tako potrdil tudi v drugo, bodo za vlaganje pobud, s katerimi bi radi dosegli spremembo osnovne namenske rabe prostora iz kmetijskega v stavbno zemljišče, po novem morali plačati 150 evrov, za spremembo podrobnejše namenske rabe pa 125 evrov. Foto: MH V razpravi je župan svetnikom dejal, da lahko do drugega branja, ko bodo dokončno sprejeli odlok, stvari dorečejo in spremenijo predlagano višino takse. Na zadnji seji so ormoški svetniki v prvem branju potrdili predlog odloka, ki predvideva novo takso - plačilo za obravnavo zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora. Predlagana višina takse za posamezno pobudo znaša 125 in 150 evrov, odvisno, ali gre za spremembo podrobnejše ali osnovne namenske rabe prostora. Medtem ko se taksa za pobudo za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna) po predlogu odloka tudi v prihodnje ne bi plačevala. Plačilo takse je le pogoj za obravnavo pobude, ne zagotavlja pa same spremembe. Z uvedbo takse bi po pojasnilih višjega svetovalca za okolje in prostor Boštjana Najžarja zagotovili resnost pobud oz. od pobud odvrnili tiste, ki nimajo resnih investicijskih namer. Občina te takse doslej ni zaračunavala: »Ugotavlja se, da se število pobud za spremembo namenske rabe ne zmanjšuje, temveč kvečjemu povečuje, ter da so vedno novi pritiski na stavbna zemljišča - torej doseči spremembo iz kmetijskih v stavbna. Glede na takso je pričakovati, da se bodo v prihodnje vlagale samo tiste pobude, ki so utemeljene, ne pa tudi tiste, ki so dostikrat špekulativne samo z namenom povečanja vrednosti nekega zemljišča. Poleg tega pa je veliko vlog tudi nepopolnih in neobrazloženih, zaradi česar se postopki priprave prostorskih aktov zavlačujejo. Dolžni smo namreč, da za vse vloge, ki niso popolne, vlagatelje pobud obvestimo o dopolnitvi vloge.« Kolmanič absolutno proti višji taksi Svetnik Simon Kolmanič se med drugim ni strinjal z višino predvidene takse: »Mislim, da ljudje s tem rešujejo svoje težave in jih ne smemo preveč obremeniti. Še posebej, ker na spremembe prostorskih aktov čakajo več let. Zato bi predlagal najnižjo obremenitev, ki jo zakon dopušča, torej 50 evrov.« Foto: arhiv ŠT Svetnik Simon Kolmanič zahteva najnižjo zakonsko možnost višine takse. Urha Lukmana pa je zanimalo, koliko je takih neresnih vlog. Najžar je pojasnil, da nekatere občine že obračunavajo to takso in dodal, da gre za zanemarljiv strošek v primerjavi s stroški izdelave prostorskih aktov. »Če bo 300 vlog, si lahko izračunate, kaj to pomeni ob dejstvu, da osnovna sprememba OPN stane od 30.000 evrov naprej, in to brez raznih strokovnih podlag, od hidrološke študije, kjer je znesek 70.000 evrov, in podobnih raznih manjših študij, ki so nam naložene,« je še razložil. Župan Danijel Vrbnjak pa je svetnikom dejal, da lahko do druge obravnave predloga stvari dorečejo in spremenijo predlagano višino takse. Na občini pa razmišljajo tudi o uvedbi takse za nepozidana stavbna zemljišča, saj jih je v občini precej. Na drugi strani pa so občani, ki bi radi gradili, a se lahko zgodi, da prav zaradi velikega deleža nepozidanih stavbnih zemljišč novih stavbnih zemljišč ne bo več mogoče ustvariti. Monika Horvat Spodnje Podravje • V lekarnah ne opažajo več gneče Izdaja testov za samotestiranje covida upadla Zanimanje za teste za samotestiranje na okužbo covidje upadlo. Medtem ko so se v začetku septembra vile vrste ljudi oz. so zaradi težav z dobavo testi celo pošli, že nekaj ča sa takšnega navala ni opaziti. »Pred samim začetkom veljavnosti odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom covid je bilo povpraševanja po antigenskih testih relativno malo. V prvem tednu po sprejetju odloka je bilo povpraševanje učencev in dijakov kot tudi javnih zavodov, podjetij in samostojnih podjetnikov po testih zelo veliko,« pravi direktorica Lekarne Ormož Ksenija Senčar in nadaljuje, da so v septembru izdali nekaj čez 7.000 posameznih testov za samotestiranje. V zadnjem času opažajo upad prodaje in izdaje testov. »Tako smo 28. septembra prodali le štiri komplete testov (pakiranih po pet). Tudi v začetku tega meseca v primerjavi s prvimi septembrskimi dnevi opažamo upad izdaje testov. Takrat se je vila vrsta ljudi, v ponedeljek zjutraj pa smo na primer prodali le tri pakete testov. Številka se seveda iz dneva v dan spreminja.« Senčarjeva je izrazila pričakovanje, da bo zanimanje v prihodnjih dneh zopet malce večje, Gneče zaradi testov za samotestiranje že nekaj časa ni. saj učenci in dijaki prevzemajo nove komplete testov za cel mesec, a ne tolikšno, kakršno je bilo v začetku septembra. Največ zanimanja za teste je sicer prav med šolarji in dijaki, nekaj je tudi študentov in uporabnikov Samotestiranje za učence in dijake prostovoljno, za študente obvezno Testiranje je za osnovnošolce zadnje triade in dijake, ki ne izpolnjujejo PCT-pogoja, prostovoljno, za študente, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT, pa obvezno. Samotestiranje izvajajo enkrat tedensko v enakih presledkih, učenci in dijaki na domu, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih pa v izobraževalni instituciji. »Upravičenci teste za samotestiranje dvignejo v lekarnah. Za dvig testov za samotestiranje je potrebna veljavna kartica obveznega zdravstvenega zavarovanja upravičenca do testov. Dijaki in učenci, ki nimajo kartice zdravstvenega zavarovanja, za izdajo testa v lekarni predložijo potrdilo o vpisu v šolo. Starši ali skrbniki ne morejo dvigniti testov na svojo kartico. Vsak upravičenec lahko dvigne pet testov na mesec katerikoli dan v mesecu,« še navajajo. izobraževalnih programov ljudske univerze. Tako so v vseh enotah ormoške lekarne izdali približno 60 % brezplačnih testov za hitro testiranje, okoli 40 % pa samo-plačniških. Cena kompleta petih testov je 16,07 evra. »Izdajamo in prodajamo le teste, ki so razvrščeni v Centralno bazo zdravil in jih je odobrila Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke,« je še dodala Senčarjeva. Po prvih dveh navalih zdaj testi ostajajo Podobno opažajo tudi v Lekarnah Ptuj. »Povpraševanje po hitrih antigenskih testih je potekalo v navalih, in sicer se je močno povečalo konec avgusta in v začetku septembra, ko smo v lekarnah začeli izdajati teste šolarjem in dijakom, drugi val pa je sledil sprejetju odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki je začel veljati 15. septembra 2021, ko so samote-stiranje začeli še zavodi, podjetja itd.,« je sporočila vršilka dolžnosti direktorice Tanja Novak. V prvem navalu se je celo dogajalo, da so jim testi zmanjkali zaradi težav z dobavo. Sedaj teh težav več ni, pravi Novakova in nadaljuje, da so dobro polovico testov izdali učencem, dijakom in šolarjem, ostala prodaja je samoplačniška (podjetja, javni zavodi, posamezni kupci ...): »Izdajamo izključno teste, ki so opremljeni s CE-certifikatom in so vpisani v centralno bazo zdravil kot medicinski pripomočki. Hitri antigenski testi za samotestiranje, ki so na voljo v lekarnah, imajo zahtevano občutljivost, specifičnost, natančnost in ustrezajo zahtevam zakonodaje.« Sicer pa ob trajanju sedanjih ukrepov pričakovati, da bodo v lekarnah prodajali teste za samote-stiranje v navalih tudi v prihodnje, saj je jasno, da en komplet zadostuje za en mesec. Monika Horvat Foto: MH Slovenske gorice • Novo vodstvo Zveze društev upokojencev Slovenskih goric Glavna naloga - oživitev gibalne kulture Milan Hlevnjakje poleti postal novi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenskih goric, ki združuje 2.400 upokojencev iz sedmih društev, Foto: S D Milan Hlevnjak, novi predsednik slovenjegoriških upokojencev, stavi na gibanje za zdravo življenje. Mesto vodilnega je sicer prvi mož benediških upokojencev prevzel od Stanka Kranvogla, kije zvezo uspešno vodil zadnjih osem let, a priznava, da je stanje takšno, kot da bi organizacija začela delati povsem na novo. »Epidemija je namreč še kako zaznamovala zadnji dve leti, v društvih ni bilo tako rekoč nobenih aktivnosti, vse je zastalo, dobesedno zaspali smo, se polenili in predali malodušju, in kar je najhuje, opažam, da so se mnogi člani tega kar navadili. Največjo težavo vidim v dejstvu, da je povsem zastala gibalna kultura, kar je še posebej nevarno za ljudi v tretjem življenjskem obdobju,« pripoveduje Hlevnjak. »Moj moto je namreč, da je gibanje zdravje in da je zdravje življenje. Samo zdravi bomo lahko dolgo aktivni in ne bomo v breme drugim.« Prvi rezultati spodbudni »Zato je zdaj moja glavna naloga budnica in oživitev aktivnosti izpred korona časa. Prvi rezultati so že vidni, društva se že odzivajo. Tako smo organizirali strelsko ligo, zaradi ukrepov za preprečevanje okužb seveda brez večjih druženj, člani so ponovno začeli z drugo športno rekreacijo, vse več je tudi izletov. Dobro so obiskani zlasti tisti, ki so cenovno ugodni, zato sem društvom, ki so imela visoke cene in posledično manj prijav, svetoval, da jih pripravijo tako, da bodo izleti dostopni čim večjemu številu članov.« Novega predsednika je ob prevzemu položaja prvega med slo-venjegoriškimi upokojenci skrbela tudi slaba precepljenost med člani. »Od poletja do zdaj je bilo veliko narejenega na tem področju, veseli me, da je število cepljenih v tem času naraslo, saj je precepljenost v naši starostni skupini še kako pomembna za naše zdravje.« Društva znotraj zveze, ta prihajajo iz Lenarta, Vol ¡čine, Benedikta, Svete Ane, Svetega Jurija v Slovenskih goricah, Svete Trojice in Cerkvenjaka, med seboj dobro sodelujejo, pravi, 27. oktobra pa se bodo v Cerkvenjaku srečala njihova vodstva, da se pogovorijo o načrtih in željah za prihodnje leto ter izmenjajo dobre in slabe izkušnje. Vse z enim samim ciljem, kot pravi, polepšati življenje ljudem v zrelih letih. SD torek • 12. oktobra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Podelitev priznanj dr. Franja Žgeča Nagradili najboljše vzgojitelje in učitelje Na Ptujskem so tudi letos počastili svetovni dan učiteljev (5. oktober) s tradicionalno podelitvijo Žgečevih priznanj in plaket zaslužnim strokovnim delavcem za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo v vzgoji in izobraževanju. Žgečeve plakete je letos prejelo 12, priznanja pa 27 zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Na svečani prireditvi v dominikanskem samostanu so zbrani najprej vstali ob zvokih slovenske himne v izvedbi ženskega pevskega zbora Lilith. Nato jih je nagovorila Ivanka Korez, predsednica Društva ravnateljev ptujskega območja. V svojem nagovoru je izpostavila predvsem delo vzgojiteljev in učiteljev v času epidemije oz. izobraževanja na daljavo. »V času zaprtja šol se je jasno pokazalo, kako pomembna sta učiteljeva osebnost ter njegov odnos do dela in učencev. Izkazalo pa se je tudi to, da je veliko bolj kot golo poučevanje pomembna vez med učiteljem in učencem. Poučevanje je več kot le podajanje učne snovi, poučevanje je srčnost, je neskončna odgovornost do mladih, ki naj bi v družbo vstopili kot izobraženi, sočutni, spoštljivi in odgovorni ljudje,« je povedala Korezova. Med drugim je poudarila še, da nujno potrebujemo jasno lestvico vrednot, ki bo na nek način lahko tudi kažipot pri strokovnih odločitvah. Prejemniki Žgečevih plaket: Ivanka Mišmaš (OŠ Breg), Jožef Trantura (Strojna šola Ptuj), Gorazd Šket (OŠ Gorišnica), Milena Širec (OŠ Majšperk), Dušan Lubaj (OŠ Olge Meglič Ptuj), Metka Zagoršek (OŠ Dornava), Danica Zakelšek (Vrtec Ptuj), Ana Gajšek (OŠ Podlehnik), Marjeta Kovačec (OŠ Cirkulane-Zavrč), Irena Prelog (OŠ Mladika), Andreja Emeršič (OŠ Kidričevo), Marjanca Pernat (OŠ Žetale) Prejemniki Žgečevih priznanj: Brigita Peršoh Bezjak (OŠ Breg), Ernest Kokot (OŠ Destrnik-Trnovska vas), Darinka Kokol (OŠ Gorišnica), Jasmina Žel (OŠ Ljudski vrt), Aleksandra Braček (OŠ Ljudski vrt), Simona Roberova (OŠ Majšperk), Damjana Brglez (OŠ Majšperk), Breda Vuser (Elektro in računalniška šola Ptuj), Valerija Mlinarič (OŠ Juršinci), Ivan Kojc (OŠ Cirkovce), Darja Brlek (OŠ Olge Meglič), Helena Vogrinec (OŠ Markovci), Tanja Horvat Baum (OŠ Franja Žgeča Dornava), Laura Planinc (Vrtec Ptuj), Petra Vrečar (Vrtec Ptuj), Anita Vamberger (Vrtec Ptuj), Nataša Kostanjevec (Vrtec Ptuj), Suzana Merc (Vrtec Ptuj), Amadeja Turnšek (Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj), Jasna Veber Zazula (OŠ Ljudevita Pivka Ptuj), Mateja Vajda (OŠ Ljudevita Pivka Ptuj), Alenka Rižnar (OŠ Cirkulane-Zavrč), Urška Hlupič Voda (OŠ Mladika), Jana Jerenec (OŠ Kidričevo), Petra Iljaž Ripak (OŠ Kidričevo), Damjan Kobale (OŠ Hajdina), Daniel Veršič (Strojna šola Ptuj) Poklic učitelja je poslanstvo Tudi Milena KerndI, predstojnica Zavoda za šolstvo, Območne enote Maribor, je poudarila pomen vzgojiteljev in učiteljev v času koronske krize. Po njenih besedah se je v preteklem letu javnost začela zavedati, kako pomembno in nenadomestljivo je delo zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Skoraj polni dvorani šolnikov je dejala, da so gonilo napredka in da so vsekakor lahko ponosni na svoje delo. »Vsi skupaj si moramo prizadevati, da bo poklic učitelja znova na piedestalu slovenske družbe. Želimo si, da bi se za ta poklic odločali najboljši dijaki, predvsem pa tisti, ki se čutijo poklicani za to delo. Delo učitelja ni samo pok- Prejemniki in prejemnice Žgečevih plaket lic, ampak je tudi poslanstvo,« je povedala Kerndlova. Po njenem mnenju je najboljši vzgojitelj oz. učitelj tisti, ki se vedno uči in ki ne pričakuje, da se bodo učenci in starši prilagajali njemu. Njegove odlike so med drugim tudi pre- buditi v otroku veselje do znanja, raziskovanja in ustvarjalnosti. Šolskim delavcem se je ob svetovnem dnevu učiteljev zahvalila tudi Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj: »Moja velika zahvala velja vsem, ki vam je v preteklem »čudnem« letu uspelo nemoteno poučevati naše otroke. Upam, da se zavedate, kako po-grešljivi ste ne samo za učence in njihove starše, ampak za celotno lokalno skupnost.« Estera Korošec Žegečeva priznanja je prejelo 27 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju Foto: CG Foto: CG Ormož • Podelili priznanja dr. Karla Osvalda Simona Kosi prejemnica nagrade Ob svetovnem dnevu učiteljev so v Ormožu že deseto leto zapored podelili priznanja, plaketo in nagrado dr. Karla Osvalda najzaslužnejšim v vzgoji in izobraževanju na območju vseh treh občin. Najvišje priznanje, nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke so letos izročili Sonji Kosi iz Osnovne šole Središče ob Dravi. Prejemniki priznanj za dolgoletno delo, za 40 let dela in ob upokojitvi Stanka Špindler (VIZ Vrtec Ormož), Franc Štuhec (Glasbena šola Ormož), Štefanija Šalamija (OŠ Sveti Tomaž), Zijada Petek (OŠ Ormož), Franc Fajfar (OŠ Miklavž pri Ormožu), Irena Skok Mojsilovič (OŠ Velika Nedelja), Irena Kupčič (OŠ Velika Nedelja, Vrtec Podgorci), Milena Črček (OŠ Ormož) in Herman Prejac (OŠ Sveti Tomaž) Prejemniki priznanj za 20 in 30 let dela Marija Horvat (OŠ Velika Nedelja, Vrtec Podgorci), Andreja Koščak (OŠ Miklavž pri Ormožu), Mihaela Meško (VIZ Vrtec Ormož), Vesna Jaušovec (VIZ Vrtec Ormož), Andreja Špacapan (OŠ Središče ob Dravi), Tina Turin Puklavec (OŠ Ivanjkovci), Darko Špacapan (OŠ Ormož), Aleksandra Kociper (OŠ Ormož), Igor Kaučič (OŠ Ormož) Irena Bezjak (OŠ Velika Nedelja), Alenka Korpar (OŠ Velika Nedelja), Mateja Majcen (OŠ Velika Nedelja) Matejka Majcen (OŠ Velika Nedelja), Marko Skok (OŠ Velika Nedelja), Eva Turkl (OŠ Velika Nedelja), Andreja Žnidarič (OŠ Velika Nedelja, Vrtec Podgorci) in Valerija Gregorin Magdič (OŠ Sveti Tomaž). »Pomembno nam je, da učenci radi hodijo v šolo, da jim nudimo čim varnejše in vzpodbudno učno okolje, da jim znamo vedno prisluhniti in upoštevati njihovo razmišljanje. S takšnim delom bomo nadaljevali še naprej in se prilagajali novim, danim situacijam,« je ob prejemu najvišjega priznanja, nagrade dr. Karla Osvalda, na slovesnosti ob svetovnem dnevu delavcev v vzgoji in izobraževanju dejala Kosijeva, ki se je še zahvalila v imenu vseh dobitnikov priznanj. Poleg omenjene nagrade je bila Tatjani Majdič iz OŠ Ivanjkovci podeljena plaketa za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja. 16 zaposlenim so podelili še priznanja za 20 let dela v vzgoji in izobraževanju, enemu za 30 let, petim za 40 let ter štirim ob upokojitvi. Dobitnike priznanj in druge zbrane je na slovesnosti nagovoril vodja aktiva ravnateljev Od leve: vodja aktiva ravnateljev Aleksander Šterman, dobitnica nagrade dr. Karla Osvalda Sonja Kosi, dobitnica plakete Tatjana Majdič, predsednica komisije za podelitev priznanj in nagrad Simona Meško in ormoška podžu-panja lrma Murad. občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Aleksander Šterman, ki je med drugim poudaril pomen klasičnega izobraževalnega procesa: »Izobraževalni prostor še nikoli ni v tako kratkem času doživel tako velikih in korenitih sprememb kot v preteklem in letošnjem letu. V času izobraževanja na daljavo smo se šele resnično začeli zavedati pomena klasičnega izobraževanja za zdravo in kompetentno prihodnost družbe. Vsi deležniki smo imeli priložnost spoznanja, da še tako dobro virtu-alno okolje ne more nadomestiti pristnega medosebnega odnosa in personaliziranega soustvarjanja učnega procesa.« Zahvalil se je vsem delavcem v vzgoji in izobraževanju, še zlasti prejemnikom priznanj, saj, kot je dejal, s svojim delom pomembno vplivajo na mnoge generacije. Da je za njimi leto mnogih prilagajanj, drugačnega dela načina in empatije, je dejala tudi ormoška podžupanja in ravnateljica OŠ Sveti Tomaž Irma Murad ter še spomnila na vlogo občin pri ustvarjanju pogojev za uspešno vzgojno-izo-braževalno delo. Besedam zahvale se je pridružil še predstavnik zavoda za šolstvo iz mariborske oboč-ne enote Primož Krašna. Monika Horvat Foto: MH 12 Štajerski Kultura torek • 12. oktobra 2021 Ptuj • Razstava Alenke Slavinec Razstavlja ambasadorka lipicancev V Miheličevi galeriji na Ptuju je do 14. novembra na ogled razstava Ptujčanke Alenke Slavinec, fotografinje, komuniko-loginje, okoljevarstvenice in umetnice, ki na svojstven način predstavlja esenco življenja kot neke vrste vabilo v novo življenje po pandemiji covida-19. Foto: Črtomir Goznik Alenka Slavinec vabi k ogledu razstave Zavedanje enosti. Deluje na različnih koncih sveta in skozi umetniško ustvarjanje povezuje tujino in Slovenijo z rodnim Ptujem. Ali je to mogoče, boste presodili sami, ko se boste sprehodili skozi razstavo novega umetničinega opusa fotografij, montaž, instalacij in avtorskega zvoka, ki je razdeljena v tri sklope. Prvi del razstave pod naslovom Zavedanje enosti predstavlja potrošniško družbo. Na razstavi je pod naslovom v posebni instalaciji združila potrošniški in medijski svet, ki polnita možgane ljudi do točke, ko se porodi vprašanje o tem, kaj je sploh res. Naposled pa nas skozi svoje predmete, ki so na nek način osmislili njeno življenje, povabi tudi k odkrivanju njenega sveta. Zbirala jih je več desetletij. Že od nekdaj jih je zbirala z namenom, da bo nekoč nekaj nastalo. »Nasproti temu pa so notranjost, duša, naše misli, ki niso vidne,« je povedala Alenka Slavinec. Morda pa je prav sedaj pravi čas za takšno razstavo, tudi te nevidne stvari, ki so upodobljene na fotografijah. Vse skupaj pa bi lahko videli kot neskončni znak s srcem na sredini, ki predstavlja tudi ljubezen Alenke do konjev. Tako je prva ambasadorka bosanskega planinskega konja, ki je tik pred izumrtjem, in lipicanca. Leta 2019 je ustvarila umetniška dela Instiction. Ko je živela v brezkompromisnem New Yorku, so bili lipicanci tisti, ki so jo spomnili na dom Foto: Črtomir Goznik Fotografije lipicancev so najprej z razstavo Slovenija in us Lipizzaner horses potovale po svetu. Letos so bila umetniška dela Alenke Slavinec iz tega opusa izbrana za notranjo opremo prenovljenega hotela Mesto-so v Lipici. in omogočili zapolniti praznino. Fotografije lipicancev so z Alenkino razstavo »Slovenija in us, Lipizzaner horses« potovali po svetu. Danes je ponosna ambasadorka lipicanca in slovenske kulturne dediščine, ki prebuja zavest in odgovornost do lipicancev. O tem govori tudi film »Love in us, Lipizzaner horses«, posvečen 30-letnici samostojnosti Slovenije. Uradno je naziv ambasadorke lipicancev prejela po enajstih letih sodelovanja z Lipico. Konj predstavlja sedanjost, srce, realnost, na nek način te tudi ozdravi, če si se sposoben soočiti z njim. Zavedanje enosti pa se najbolj odraža v razstavljenih portretih izjemnih umetnikov, ki so vodje na posameznih področjih, predvsem pa živijo to, kar izražajo in učijo. Razstavljati, se razgaliti v svojem rojstnem kraju je kot križanje, pravi umetnica. In vendar, ko umreš na svojem križu, postaneš končno svoboden, je prepričana. Alenka Slavinec je skozi svojo umetnost, svoje izražanje skozi različne medije in projekte napisala tako edinstveno zgodbo, kot je edinstvena sama, zato je razstava Zavedanje enosti zagotovo svojevrstno doživetje, ki ga ne gre zamuditi. Ne nazadnje tudi zato, da se tudi sami soočimo s temi njenimi spoznanji in sporočili, ki jih ta prinaša. MG Ptuj • Fotografska razstava Zlomljena Nasilje nad ženskami velik problem Do 30. oktobra je v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj na ogled fotografska razstava Bojana Sobočana, s katero avtor opozarja na nasilje nad ženskami, hkrati pa tudi ozavešča o tem velikem družbenem problemu. Pripravili sojo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Spodnje Podravje. Razstava Zlomljena je priložnost, da opozorimo na nedopu-stnost tovrstnih dejanj. Četudi je razstava namenjena ženskam, žrtvam psihičnega in fizičnega nasilja, je to prisotno tudi na drugih ravneh, odrasli nad otroki, otroci med svojimi vrstniki, med starejšimi osebami in tudi nad moškimi, je o razširjenosti nasilja povedala Darja Plajnšek, ki je pripravila razstavo. Nasilje nad ženskami oz. nad komerkoli je težka tema, ki je tako posamezniki kot družba ne smemo puščati ob strani, je poudarila namestnica direktorice Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Mira Petrovič. Knjižnica je odprta tudi za takšne teme in za ozavešča-nje o tej težki problematiki, pred katero si ne smemo zatiskati oči. Preventiva pa je tista, ki sporoča, da je izhod iz nasilnega odnosa možen, pogosto pa izjemno težak in travmatičen. V imenu Enote CSD Spodnje Podravje je govorila pomočnica direktorja Valerija Ilešič Toš. „Fo-tografije na razstavi nas nagovarjajo vsaka zase, pa tudi skupaj kot celota. Sporočajo nam veliko pomembnega o nas samih, ljudeh okrog nas, prostoru in času. Povedo nam, v kakšni družbi živimo. Odstirajo skrivnosti, ki so že razkrite, a ne dovolj slišane. Kamorkoli pogledamo, slike sporočajo o bolečini, o trpljenju, razvrednotenju in nasilju. To je del naše družbe. Nasilje je družben pojav in je vsakokrat tudi zelo osebna izkušnja. Center za socialno delo je institucija, kjer se strokovni delavci in delavke vsakodnevno srečujemo za nasiljem, predvsem z njegovimi posledicami. Nasilje boli, razdira, uničuje, zane- marja, ponižuje razoseblja, jemlje moč," je povedala. Poudarila je, da je pri njihovem delu potrebno znati in predvsem hoteti videti nasilje in vse njegove posledice, da se lahko približajo žrtvi, da lahko učinkovito pomagajo, da zaščitijo in podprejo žrtev, človeka v njegovem trudu za eno najosnovnejših pravic, za človeka vredno življenje. Razstava je neke vrste simbolni uvod v aktivnosti v novembru, ko obeležujemo svetovne dneve boja proti nasilju nad ženskami in nasilja v družini, in v katerem bodo potekale številne aktivnosti za življenje brez nasilja. Policija letno obravnava okrog 1.400 kaznivih ■ • • »II I v* • dejanj nasilja v družini Komandir PP Ptuj Aleksander Lubej je povedal, da je nasilje nad ženskami v vseh državah na svetu velik in resen problem. V policiji imajo do tovrstnih dejanj ničelno toleranco. Domače okolje za večino žensk predstavlja najnevarnejši kraj. Slovenska policija letno obravnava okrog 1.400 kaznivih dejanj nasilja v družini, okrog 100 kaznivih dejanj nasilništva, pri katerem so žrtve ženske, okrog 3.000 prekrškov nasilja v družini. Letno pa izrečejo okrog 1.000 prepovedi približevanja. Preiskovalni sodniki večinoma potrdijo te ukrepe, zavrnejo jih le okrog tri odstotke. Vsaka druga ženska nasilje prijavi policiji. „Policisti kot represivni organ v neko okolje, neko družino, vstopimo hitro, učinkovito, zaščitimo žrtev, preprečimo nadaljevanje nasilja, ugotovimo storilca, ga ustrezno procesiramo in privedemo pred pravosodne organe. Vendar je za neko celovito obravnavo tovrstne problematike potrebno sodelovanje vseh, celovit pristop, timsko sodelovanje, kajti nihče ne zmore sam, vsi pa lahko vse. Pri tem je pomembno tudi znanje. V policiji se policisti že vrsto let usposabljamo, predvsem z namenom, da nasilje prepoznamo in ga ustrezno obravnavamo, ukrepamo po zakonu, da žrtvi pomagamo prekiniti dramatični odnos. Ne zadošča pa le zakonito in strokovno ravnanje, pomembna sta tudi opora in občutek, ki ga vlivamo žrtvi vsakršnega nasilja," je izpostavil Aleksander Lubej. Odprtje razstave je pospremil kulturni program v izvedbi KUD Vitomarci. MG Foto: Meiita Zmazek V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je na ogled razstava fotografa Bojana Sobočana Zlomljena. Na fotografiji z Miro Petrovič in Darjo Plajnšek iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Ptuj • Jernej Čampelj razstavlja v Galeriji Magistrat 0 kulturnikih, ki jim je epidemija vzela obraze V ptujski Galeriji Magistrat so minuli teden odprli razstavo Mi smo kultura Jerneja Čamplja. Gre za avtorski fotografski projekt, ki v ospredje postavlja portrete delavcev v kulturi, ki so jim bili med epidemijo obrazi odvzeti. Razstava, ki je bila pred tem na ogled v Ljubljani in Novi Gorici, bo na Ptuju na ogled do konca oktobra. Igralec in fotograf Čampelj je z akcijo Mi smo kultura začel januarja. V njej predstavlja 752 posameznic in posameznikov s področja kulture, »ki ponosno zrejo v obiskovalca«. Tudi sam je eden izmed številnih samozaposlenih v kulturi, ki so zaradi epidemije ostali brez prostora Foto: Arhiv M24 za izražanje in vira dohodka. Posebnost razstave Mi smo kultura je, da ni omejena na razstavne prostore in klasične postavitve, saj se jo lahko poljubno sestavi glede na prostor. Sestavljena je iz posameznih črno-belih portretov dimenzije 40 krat 40 centimetrov, ki skupaj tvorijo celoto. Izbor portretov je narejen z mislijo na vsak prostor posebej in s poudarkom na lokalnih delavcih v kulturi. Sta Stockholm • Podeljena Nobelova nagrada za literaturo Najvišja nagrada zanzibarskemu pisatelju Dobitnik Nobelove nagrade za literaturo je na Zanzibarju rojeni pisatelj Abdulrazak Gurnah. Švedska akademija mu jo je podelila »za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami«. Objavil je deset romanov in številne kratke zgodbe. V vseh svojih delih se posveča begunstvu. Pisati je začel pri 21. letih. Čeprav je bil njegov prvi jezik svahili, je angleščina postala njegov literarni jezik. Njegov četrti roman Paradise (1994), s kate- rim je dosegel preboj na literarno sceno, je nastal po raziskovalnem potovanju v vzhodno Afriko okoli leta 1990. Gurnah v svojih delih obravnava begunsko izkušnjo, pri čemer se osredotoča na identite- to in samopodobo. »Pisateljevi liki se znajdejo v vrzeli med kulturami in celinami, med življenjem prej in potem. Pisateljeva predanost resnici in njegov odpor do poenostavljanja sta osupljiva. Njegovi romani se odmikajo od stereotipnih opisov in bralcem odpirajo pogled na kulturno raznoliko vzhodno Afriko,« so še zapisali pri Švedski akademiji. Sta Motokros Gajser s slabima startoma izgubil skupno vodstvo Stran 14 Nogomet Korošci čez plitko Dravo do 3. mesta Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Futsal • 1. SFL, 5. krog tednik Rokomet Balent za prvo zmago ubranil zadnji strel na tekmi Stran 15 Judo Perkovič na Koroškem tretji, Dajčman peti Stran 15 íPoiíuiajt¿ naí na íu¿toun¿m íjdítu! RADIOPTUJ tui afltetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Anžel z ubranjeno šestmetrovko junak ptujske zmage V 5. krogu je bilo največ pozornosti usmerjene v derbi neporaže-nih ekip Dobovca in Silika, ki ga je dobila prva, zanimivo pa je bilo tudi na lokalnem derbiju na Ptuju, kjer so gostovali Prleki iz Ljutomera. Ptujska zasedba je vpisala prvo zmago v sezoni, gostujoča pa je doživela prvi poraz. Pa je precej dišalo tudi po presenečenju ... Hiša daril Ptuj -Meteorplast Sic bar 4:2 (3:0) STRELCI: 1:0 Ručna (8.), 2:0 Bukovec (11.), 3:0 Markic (19.), 3:1 Tr-stenjak (22.), 3:2 A. Goznik (24.), 4:2 Markic (40.). HIŠA DARIL PTUJ: Anžel, Caf; U. Senekovič, Rednak, Ručna, Debe-ljak, Markic, Pihler, Fleten, Bukovec, Gajser, Jelic. Trener: Robert Grdovic. KMN METEORPLAST ŠIC BAR: Fajfar, Vajs; A. Goznik, M. Goznik, Gašparič, Trstenjak, Goričan, Aljaž Ruis, Tkalčič, Šnofl, Alen Ruis. Trener: Tomislav Novak. Tekma med Ptujem in Mete-orplastom je pomenila srečanje številnih prijateljev, ki so nekoč igrali skupaj v različnih zasedbah Ptuja, Mateorplasta ali Tomaža, tokrat pa so se znašli v različnih dresih in se trudili po najboljših močeh za dober rezultat svojih ekip. Po tekmi so bili bolj zadovoljni tisti v belih dresih ... V udarni peterki ptujske zasedbe so zaigrali Anžel, Ručna, Debeljak, Gajser in Bukovec, pri gostih so ob vratarju Fajfarju začeli Šnofl, Gori-čan, Gašperič in Trstenjak. Oslabljeni gostje (manjkali so Rajter, Prijol in Kovše) so napovedovali neobremenjen pristop, saj proti favorizirani ptujski zasedbi niso imeli česa izgubiti. Izkazalo se je, da je bil njihov pristop slab, z zakrčenostjo so delali napake v obrambi in domačini so prihajali do številnih polpriložnosti. V razmiku treh minut so izkoristili dve skorajda identični situaciji . V 8. minuti se je po podaji De-belčaka s strani v sredino najbolje znašel Ručna in žogo potisnil v gol za vodstvo 1:0, tri minute kasneje pa je vajo ponovil Bukovec za vodstvo 2:0. Gostujoči navijači so ob zadetku slednjega zelo glasno protestirali zaradi igranja z roko Bukovca, a sodnika svoje odločitve nista spremenila. Tudi v nadaljevanju sta se še nekajkrat znašla pod udarom kritik . V 19. minuti so imeli gostje najlepšo priložnost v prvem polčasu, ko je Šnofl poskusil iz prostega strela, izkazal pa se je Anžel. Še v isti minuti pa je na drugi strani izkušeni hrvaški napadalec Markic po lepem samostojnem prodoru zadel za visokih 3:0. Drugi polčas je bil diametralno nasprotje prvega, tokrat so veliko več napak v obrambi delali domačini. Gostje so to izkoristili in se v razmiku dobrih dveh minut z znižanjem na 3:2 že po nekaj minutah nadaljevanja vrnili v igro. Najprej je luknjo v obrambi izkoristil Trstenjak, nato pa je z izvrstno samostojno potezo, s katero je preigral Rednaka, do zadetka prišel še Aljaž Goznik. Gostje so začutili priložnost za preobrat, v vrste Ptuja pa se je pretihotapil nemir. V 31. minuti je bil Aljaž Goznik znova sam pred Anželom, tokrat je bil ptujski vratar uspešnejši. Še bolj vroče je bilo pred ptujskim 1. SFL REZULTATI 5. KROGA: Hiša daril Ptuj - Meteorplast Šic bar 4:2 (3:0); Dobovec - Siliko Vrhnika 5:3 (4:2), FC Litija - Bronx Škofije 3:1 (0:1), Oplast Kobarid - ŠD Mlinše 4:0 (1:0). Prosta je bila ekipa Dobrepolje. I HIŠAM DARIL j *t - I • • " * r^i A ^^ ■ 1. SILIKO VRHNIKA 2. DOBOVEC 3. LITIJA 4. METEORPLAST ŠIC 5. OPLAST KOBARID 6. MLINŠE 7. HIŠA DARIL PTUJ 8. DOBREPOLJE 9. BRONX ŠKOFIJE 1 28:18 0 20:6 1 9:12 1 15:11 2 2 2 2 12:17 3 7:14 Foto: Črtomir Goznik V razburljivem lokalnem derbiju so imeli v prvem polčasu več od igre domačini, v drugem pa gostje iz Ljutomera. golom v 37. minuti, ko je Ručna dokaj nespametno naredil prekršek v kazenskem prostoru, sodnika sta brez oklevanja pokazala na penal. Vse prisotne v dvorani je presenetila Novakova izbira izvajalca najstrožje kazni, k žogi je namreč pristopil najmlajši igralec na igrišču, šele 17-letni Alen Ruis. V dvoboju iz oči v oči je bil uspešnejši domači vratar Anžel! »To si situacije, kjer imata strelec in vratar vsak po 50 % možnosti za uspeh. V tem primeru sem jaz izpadel kot junak, v nasprotnem bi to bil igralec Meteorplasta. Zagotovo pa je bila to pomembna obramba, s katero smo uspeli ustavili nalet tekmecev,« je odločilni trenutek tekme videl Klemen Anžel. Gostom v zadnjih dveh minutah ni preostalo drugega, kot da se podajo v lov na izenačenje z vratarjem v polju, kar je najbolj izkušeni posameznik na igrišču Markic izkoristil in 14 sekund pred koncem s strelom v prazen gol postavil končni izid - 4:2. Jože Mohorič Klemen Anžel, vratar FC Ptuj: »Tekma je bila za gledalce nedvomno zelo zanimiva, napeta in izenačena do samega zaključka. V prvem polčasu smo bili suvereni, vodili 3:0, kar se je zdela dokaj varna prednost. Če bi tukaj izkoristili še kakšno priložnost in povedli še z višjo razliko, potem bi bila tekma odločena, a tega nismo storili. V drugi polčas smo vstopili nekoliko zaspano in gostje so se fenomenalno vrnili in še enkrat več pokazali, da imajo odlične protinapade. Na koncu smo močno trpeli, da smo lahko izvlekli tri točke, ki so za nas izjemno pomembne. Veseli me, da smo pokazali pravi karakter in da smo odbili vse napade gostov. Je pa vedno lepo igrati derbije, igralci v takšnem vzdušju damo še kanček več od sebe. Moje mnenje je, da je derbi upravičil pričakovanja.« Aljaž Ruis, KMN Meteorplast: »Tekmo smo začeli slabo, igrali smo v nekakšnem krču. Ob tem so nas tekmeci dobro pokrivali, težko smo prihajali pred gol, posledica je bil visok zaostanek. Naredili smo preveč majhnih individualnih napak, ki so jih domačini izkoristili. Ob odmoru smo se odkrito pogovorili in nadaljevanje je bilo veliko boljše, kar ne nazadnje kaže tudi rezultat. Ob koncu smo tvegali z igro z vratarjem v polju, drugega nam niti ni preostalo, žal se nam ni izšlo za remi. Že sedaj komaj čakam povratno tekmo s Ptujčani v Ljutomeru!« Tomislav Novak, trener KMN Meteorplast: »Zavedali smo se, da so izkušnje na strani ptujske ekipe, za nameček pa smo šli slabo v tekmo. Posledica je bil občuten zaostanek ob polčasu. Za drugi polčas moram fante resnično pohvaliti, pristop je bil enkraten. Znižali smo zaostanek, s šestmetrovko bi lahko tudi izenačili, zato je nekoliko grenkega priokusa. Smo pa vseeno dokazali, da se lahko z našo mlado ekipo enakovredno kosamo z vsemi. Žal je tokrat izostal rezultat, a bomo trdo delali še naprej in zagotovo se bodo kakšne takšne napete tekme obrnile v našo korist.« Robert Grdovic, trener FC Ptuj: »Čeprav smo ob polčasu prepričljivo vodili, je na koncu derbi izpadel kot derbi in se do zadnjih sekund ni vedelo, kam se bo tekma obrnila. Če Anžel ne bi ubranil penala, bi lahko šlo tudi v drugo smer ... Prvi polčas je bil izjemen in pričakoval sem, da bodo moji igralci tako nadaljevali tudi v drugem. A se to ni zgodilo, namesto tega je bila vidna nepotrebna nervoza in posledično napeta končnica. Imam polno pripomb na igro naših igralcev, še posebej na igro v obrambi v drugem polčasu. Ko sem mislil, da bodo gostje padli v fizičnem smislu, se je to zgodilo nam in resnično je bilo težko priti do zmage. Nam so v tem trenutku vseeno najpomembnejše tri točke, opozarjam pa na to, da nobena tekma ne bo lahka.« Nogomet • Reprezentanca U-21 Do točke Slovencem pomagal tudi Flakus Bosilj Slovenija - Anglija 2:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Gallagher (5.), 0:2 Palmer (14), 1:2 Španring (49.), 2:2 Stojinovic (66.). SLOVENIJA: Turk, Mutavčic (od 37. Španring), Stojinovic, Zec (od 52. Laci), Pavlovic, Markuš, Zabukovnik, Žugelj (od 80. Vešner Tičic), Svetlin, Matko, Flakus Bosilj (od 80. Cipot). Selektor: Mile Ačimovic. Slovenska mlada izbrana vrsta nastopa v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, v Celju je pred dnevi z Angleži odigrala svojo tretjo tekmo v skupini G, v ponedeljek nato še četrto z Albanijo v gosteh (tekma je bila končana po sklepu redakcije, op. a.). Izbranci slovenskega selektorja Milenka Ačimovica so v uvodnih dveh tekmah klonili proti Češki (0:1) in zmagali proti Andori (1:0), tokrat pa so na stadionu Z'dežele gostili proti eminentnemu tekmecu z Otoka re- V dresu mlade izbrane vrste U-21 je dobro tekmo odigral tudi David Flakus Bosilj, ki je poleti iz Aluminija prestopil v Verono. mizirali. To je glede na ranking obeh reprezentanc precej odmeven izid . V uvodu srečanja je bilo moč opaziti odlično tehnično podkovanost in hitrost mladih Angležev, ki so s kom-binatorno igro brez težav prihajali v priložnosti za zadetek. Dve izmed njih so izkoristili že v uvodnem delu tekme, še pred končano 15. minuto tekme . Gostje so se zadovoljili z vodstvom, zato so nekoliko omilili začetni pritisk, tako da so lahko zadihali tudi Slovenci. Pri njih je v prvi postavi srečanje začel David Flakus Bosilj, ki je poleti iz Aluminija prestopil v italijansko Verono, kjer igra za mlado ekipi v Primaveri (liga ekip z igralci do 21. leta starosti). Gašperja Pečnika (Aluminij) tokrat ni bilo na seznamu 18 igralcev, ki so bili prijavljeni za tekmo. V drugem polčasu je slovenska izbrana vrsta pokazala povsem drugačno podobo, kar se je na rezultatu poznalo že po nekaj minutah. Na 1:2 je po kotu, ki ga je izvajal Nino Žugelj, v 49. minuti znižal rezervist Mark Španring, ki je v končnici prvega polčasa zamenjal Mirka Mutav-čica. Ačimovicevi varovanci so v 66. minuti ponovili vajo ter po vnovični asistenci Žuglja iz kota prek Dušana Stojinovica izenačili na 2:2. Do konca razburljive tekme se nato izid ni spremenil, Slovenija je proti favorizirani Angliji osvojila točko. »Zelo sem ponosen na fante, remi proti Angliji je odličen dosežek. V drugem polčasu so na najboljši možni način demonstrirali, kako je treba igrati proti takšni reprezentanci. Ta točka v tem času veliko pomeni za slovenski nogomet, to je sporočilo, da znamo in zmoremo parirati komurkoli. Zagotovo bo za fante ta izkušnja koristna v nadaljevanju njihovih karier, zdaj so močnejši, samozavestnejši,« je po tekmi dejal Milenko Acimovic. Po treh odigranih tekmah so Slovenci s štirimi točkami na 4. mestu lestvice skupine G. S popolnim izkupičkom devetih točk vodi Češka. JM 14 Štajerski Šport torek • 12. oktobra 2021 Nogomet • 2. SNL, 11. krog Korošci čez plitko Dravo do 3. mesta Fužinar Vzajemci -Drava 5:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Kukic (9.), 2:0 Kašnik (17.), 3:0 Katuša (50.), 4:0 Vidmar (69.), 5:0 Katuša (73.). FUŽINAR: El-Hage, Coralič (od 66. Trenerski dvoboj nekdanjih šumarjev presenetljivo Gajserju Kranjski Triglav še naprej vztraja na zmagoviti poti, tokrat so v dvoboju nekdanjih prvoligašev padli Krčani. Nesporni junak tekme je bil 23-letni Hrvat Tin Matic (nekdanji član mlajših selekcij zagrebškega Dinama, tri leta je vmes prebil tudi na Poljskem), ki je zabil kar štiri gole, z njimi se je prebil na vrh lestvice strelcev. V zadnjih štirih krogih je dosegel osem golov, skupno je že pri številki 10. Zanimiv dvoboj smo pred malimi zasloni lahko spremljali iz Rogaške Slatine, kjer so pri domačih izbrancih trenerja Francija Fridla gostovali Beltinčani pod vodstvom Damjana Gajserja. Omenjena sta bila v mlajših selekcijah člana Aluminija, tokrat pa je trenerski dvoboj presenetljivo pripadel starejšemu Gajserju. Rogaška Turičnik), Kašnik, Vardic, Turkuš, Ku-kic, Katuša, Kovač (od 66. Pesjak), Paradiž (od 58. Potokar), Radic (od 58. Vidmar), Horvat (od 58. Trdina). Trener: Simon Oblak. DRAVA: Poljanec, Buran (od 58. Pivko), Šlamberger, Drevenšek, Dob-nik, Kahrimanovic (od 77. Kraner), S. je izgubila drugič zapored na domačem igrišču, je pa v tem času nanizala tri gostujoče zmage Dokaj presenetljivo zmago so dosegli tudi člani Ilirije, ki so v derbiju ljubljanske kotline ugnali Dob, za nameček so zadnjih 20 minut tekme igrali z igralcem manj. Za Ilirijo je to druga zmaga v sezoni, doslej edino so v 4. krogu dosegli proti Krškemu. Z igralcem manj so bili uspešni tudi Velenjčani, v Biljah so brez izključenega Spudica ostali že v prvem polčasu. To jih ni zmotilo in so v drugem delu z deseterico zabili dva gola za sladko zmago. REZULTATI 11. KROGA: Fužinar Vzajemci - Drava 5:0 (2:0); Triglav - Krško 4:0 (2:0); strelec: 1:0 Matic (33., z 11 m), 2:0 Matic (41.), 3:0 Matic (68.), 4:0 Matic (83.); Rogaška - Beltinci Klima Tratnjek 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Zeljkovic (58.); Brežice 1919 Terme Čatež - Pri-morje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Koder-mac (47.); Rogina, Lovenjak, Penič, Janežič (od 69. Šabeder), Bozgo. Trener: Andrej Kvas. Nogometaši Drave so se v nedeljskem popoldnevu odpravili na težko gostovanje v Črno na Koroško, kjer trenutno domače tekme igra ravenski Fužinar. V Črni si ptujski mladci pod vodstvom trenerja Andreja Kvasa niso mogli obetati kakšnega rezultatskega presežka, domača vrsta, ki se bori za sam vrh lestvice, je v tem trenutku pač premočan tekmec. V ekipi Drave tokrat zaradi bolezni ni bilo kapetana Antona Rogine, kar je bil dodatni hendikep za ptujsko moštvo. V prvi postavi so zaigrali tri- Vitanest Bilje - Rudar Velenje 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Batistic (69.), 0:2 Te. Jukic (86.). Rdeči karton: Spudic (42., Rudar); Ilirija 1911 - Roltek Dob 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Piskule (18.). Rdeči karton: Bajic (72., Ilirija). Tekmi Gorica - Nafta 1903 in Krka - Jadran Dekani sta bili preloženi. 1. TRIGLAV KRANJ 11 9 1 1 23:6 28 2. GORICA 9 7 1 1 18:6 22 3. FUŽINAR VZAJEMCI 11 6 4 1 21:13 22 4. ROLTEK DOB 11 6 2 3 22:15 20 5. ROGAŠKA 11 6 1 4 16:13 19 6. RUDAR VELENJE 11 6 0 5 19:16 18 7. PRIMORJE 11 4 5 2 19:13 17 8. NAFTA 1903 10 4 3 3 26:16 15 9. BELTINCI 11 3 5 3 12:15 14 10. VITANEST BILJE 11 3 3 5 19:21 12 11. KRKA 10 3 2 5 16:15 11 12. ILIRIJA 1911 11 2 3 6 11:17 9 13. KRŠKO 11 2 3 6 15:28 9 14. DRAVA PTUJ 11 2 1 8 14:40 7 15. BREŽICE ČATEŽ 11 1 3 7 10:26 6 16. JADRAN DEKANI 9 0 5 4 8:12 5 M Foto: Črtomir Goznik Po nekaj tekmah premora se je v ekipo Drave vrnil vratar Uroš Poljanec, a tudi ta ni mogel preprečiti novega poraza svoje ekipe. je mladinci: Žiga Dobnik, Filip Janežič in Nejc Buran. Med vratnice se je po bolezni vrnil Uroš Poljanec. Premoč domačinov se je na igrišču kazala že v samem uvodu tekme, posledično so prišli v vodstvo še pred iztekom desete minute, v polno je zadel hrvaški igralec Dejan Kukic - 1:0. Nekaj minut kasneje je bilo že 2.0, tokrat je bil strelec izkušeni David Kašnik. Samo za primerjavo: Kašnik ima v dresih Olimpije, Aluminija in Rudarja za seboj že 222 prvoligaških srečanj ... Pri Dravi je bil ob odsotnosti Rogine Luka Lovenjak edini, ki je že okusil slast igranja v 1. ligi (14 tekem) . V drugem polčasu je prednost Fu-žinarja po pričakovanjih še narastla, Motokros • Dirka svetovnega prvenstva v Franciji Gajser s slabima štartoma izgubil skupno vodstvo Karavana najboljših motokrosistov svetovnega prvenstva se je konec tedna ustavila na JZ Francije, v majhnem kraju Lacapelle Marival, ki je poznan po čudovitem dvorcu iz 12. stoletja (zdajšnjo podobo je dobil v 16. stoletju) in po motokros stezi. Ob progi je tekmovalce spremljala množica ljudi, večina jih je navijala za Romaina Febvreja. Domačemu junaku je dolgo časa odlično kazalo v boju za zmago za veliko nagrado in posledično za rdečo številko vodilnega, a mu je načrte v zadnjem delu druge dirke preprečil Nizozemec Jeffrey Herlings. Za omenjenima voznikoma, ki sta v zadnjem času v odlični formi, je dirko končal Tim Gajser. Svetovni prvak iz Pečk pri Ma-kolah je nedeljsko dirko začel kot vodilni v seštevku, potem ko je po napornem zadnjem mesecu in poškodbi ključnice na prejšnji dirki v Nemčiji spet prišel do rdeče številke vodilnega v seštevku tekmovanja. A razlike so bile majhne, Gajser je imel le dve točki naskoka pred Nizozemcem, tako da so se dirkači zavedali, Tim Gajser da lahko odloča vsako mesto v posamični vožnji. Gajser je bil le šesti v kvalifikacijah, tako da ni imel najboljšega izhodišča pri izbiri startnih mest. Za nameček tudi začetek prve vožnje zanj ni bil najboljši, saj se je znašel na repu de- Dirka za VN Francije, rezultati: 1. 2. vožnja VN 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 22 25 47 2. Romain Febvre Francija Kawasaki 25 22 47 3. Tim Gajser Slovenija Honda 15 20 35 4. Jeremy Seewer Švica Yamaha 20 15 35 5. Antonio Cairoli Italija KTM 16 18 34 6. Pauls Jonass Latvija Gas gas 18 16 34 Vrstni red v skupnem seštevku SP: 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 460 2. Romain Febvre Francija Kawasaki 454 3. Tim Gajser Slovenija Honda 450 4. Jorge Prado Španija KTM 398 5. Antonio Cairoli Italija KTM 387 seterice. Potem je že pridobil nekaj mest, pa nato naredil še napako in spet izgubil v primerjavi s tekmeci. Na koncu se je le prebil do šestega mesta, toda na ta način je spet ostal brez vodstva v seštevku sezone, saj sta bila oba najbližja tekmeca pred njim in povsem na vrhu. Zmagal je domačin Romain Febvre pred Her-lingsom in Švicarjem Jeremyjem Se-ewerjem. Druga vožnja je bila z nekoliko boljšim startom za Gajserja uspešnejša, toda vseeno je bil razplet na vrhu zanj neugoden, saj sta bila tako Herlings kot Febvre spet pred njim. V obračunu vodilnih je sicer kazalo, da bo Febvre z zmago v vožnji potrdil domači uspeh, toda Herlings je v zaključku dirke izkoristil napako tekmeca ter ga prehitel in si tako zaradi boljše druge vožnje ob enakem točkovnem izkupičku 47 točk zago- pod dva zadetka se je podpisal še en Hrvat v dresu Fužinarja - Jakov Katuša. To je bil že sedmi zaporedni poraz Drave, gol razlika v tem obdobju je 9:30 . V petek čaka dravaše v 12. krogu ob 15.30 domače srečanje z vrsto Ilirije. Andrej Kvas, trener Drave: »Fužinar je bil enostavno boljši in kakovostnejši, imajo zelo uravnoteženo ekipo starih in mladih igralcev, z izkušnjami in znanjem, zato so tudi zasluženo pri vrhu lestvice 2. lige. V dani situaciji je poraz s petimi goli realen, v kadru je bilo kar sedem mladincev, trije v začetni enajsterici. Iz kroga v krog doživljamo udarce, resnično je težko delati v takšnih razmerah. Upam, da vsi skupaj v klubu v teh težkih časih v petek zberemo dovolj energije in moči, da strnemo vrste in se pripravimo na Ilirijo, ki je naš neposredni konkurent v boju za obstanek.« JM Tenis • Indian Wells Tamara v kalifornijski puščavi dobro začela Foto: mxgp tovil zmago na dirki. Gajser je dolgo časa vozil na četrtem mestu, a je nekaj krogov pred koncem prehitel italijanskega veterana Antonia Cairolija in si s tretjim mestom v tej vožnji tudi skupno na dirki privozil tretjo stopničko. S 35 točkami je bil sicer izenačen s Se-ewerjem, le eno manj sta osvojila Cairoli in Jonass. V skupnem seštevku svetovnega prvenstva je Gajser zdrsnil na 3. mesto, pred njim je s prednostjo štirih točk na 2. mestu Febvre, še šest več jih ima vodilni Herlings. Napeto je, kot že dolgo ne ... Naslednja dirka bo že konec tedna v španskem Intu Xanaduju - Arroyomolinosu v bližini Madrida. sta, JM Trenutno najboljša slovenska teniška igralka na lestvici WTA Tamara Zidanšek (33. na WTA) v zadnjih dneh nastopa na najmočnejšem turnirju tega dela sezone, v Indian VVellsu. Na robu kalifornijske puščave se v idiličnem okolju v bližini Palm Springsa meri na kar 8,7 milijona dolarjev »težkem« turnirju. V prvem krogu je bila kot 26. nosilka turnirja prosta, v drugem pa jo je čakal obračun s Hrvatico Ano Konjuh (78.), nekdaj eno od najobe-tavnejših igralk sveta. To so doslej večkrat ustavile poškodbe, vrnitev na nekdanje položaje (junija 2017 je bila že 20. igralka sveta) pa je vse prej kot lahka... Tami dvoboja ni najbolje začela (0:2), a se je hitro vrnila (2:2), nato pa ob precejšnji pomoči slabega serviranja tekmice prišla tudi do uvodnega niza (6:4). Na krilih osvojenega niza je hitro prišla do vodstva 3:0 v 2. nizu in zdelo se je, da je pot do napredovanja odprta. Konjuhova je tukaj začela bolje servirati, dvignila je tudi raven svoje igre, tako da je prešla do vodstva 3:4, v zaključku niza pa tudi do izenačenja na 1:1 v nizih (5:7). Odločilni niz je znova bolje začela naša igralka, ki jo na ameriški turneji iz trenerskega štaba spremlja Anže Čevka. Povedla je 4:1, z zanesljivim serviranjem, najboljšim na srečanju, pa je dvoboj tudi uspešno zaključila v svojo korist - 6:3. Dvoboj je trajal dobri dve uri, končno razmerje točk pa je bilo le 102:97 v korist naše igralke. Tami je izkoristila šest priložnosti od 11 za odvzem servisa, Ana štiri od 10. Pomenljiv je podatek, da je Konjuhova storila kar 14 dvojnih napak, Zidanškova 9. Z uvrstitvijo med 32 najboljših si je Tami že zagotovila dobrih 51.000 do- Tamara Zidanšek larjev, za naslednjo stopničko pa se je v ponedeljek merila z Ajlo Tomlja-novic (47.). Hrvatica z avstralskim potnim listom je v drugem krogu pripravila lepo presenečenje in v treh nizih premagala 5. nosilko Gar-bine Muguruzo (6:3, 1:6, 6:3). Španka je prejšnji teden slavila na turnirju serije WTA 250 v Chicagu ... Zidanškova in Tomljanoviceva sta se doslej srečali šestkrat, štiri zmage ima Avstralka, dve pa Slovenka (prvo in zadnjo). Zanimivo je, da sta vse dvoboje odigrali v letih 2018 (2) in 2019 (4), v letu 2019 vse štiri v razmiku dobrih treh mesecev, od februarja do maja ... JM Turnir WTA 1000 v Indian Wellsu (8,7 milijona dolarjev nagradnega sklada): 1. krog: Zidanšek (26.) - prosta 2. krog: Zidanšek (26.) - Konjuh (Hrvaška) 6:4, 5:7, 6:3; 3. krog: Zidanšek (26.) - Tomljano-vic (Avstralija) torek • 12. oktobra 2021 Šport Štajerski 15 Rokomet • NLB liga, 5. krog Prva zmaga Jeruzalema v sezoni Ljubljana - Jeruzalem 26:27 (11:13) JERUZALEM: Balent (13 obramb), Skledar; Mlač Černe 1, Čudič 6 (4), Voljč, Fergola, Žuran, G. Hebar 3, T. Hebar 4, Šulek 1, Pandev, Kosi 6, Kra-bonja 2, Čirovic 1, Škrinjar 3. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Ljubljana 3/2; Jeruzalem 4/4. IZKLJUČITVE: Ljubljana 8; Jeruzalem 16 minut. IGRALEC TEKME: Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož). Po štirih uvodnih porazih je ekipa Jeruzalema na gostovanju v Ljubljani vendarle osvojila pomembne točke. »To so zares pomembne točke, ki štejejo dvojno. Kot kaže, je Ljubljana eden izmed kandidatov, ki se bodo skupaj z nami borili za obstanek v ligi. Veseli smo prvih točk, ki smo jih res krvavo potrebovali,« je v uvodu povedal Tilen Kosi, najboljši igralec tekme, ki pa ga je na koncu z namernim udarcem v nos zaustavil kapetan Ljubljane Herman Leskovar. Tako Kosi zaradi zloma nosu zagotovo ne bo nared za sobotno (16. 10.) evropsko tekmo na Islandiji. Domača ekipa Ljubljane, za katero kot posojeni rokometaši igrajo kar trije Ormožani (Miha Kolmančič, Vid Lukman, Jure Lukman), je vodila le enkrat na tekmi (8:7), ves preostali del tekme pa so vodili gostje iz Pr- lekije. V 1. polčasu največ za tri, v 2. polčasu pa največ za šest zadetkov. »Zelo dobro smo odigrali zaključek 1. polčasa in tudi zelo solidno odprli 2. polčas. V zadnjih desetih minutah pa res ne vem, kaj se je dogajalo z nami. Prednost šestih golov smo skoraj zapravili, in to na način kot kakšna ekipa mlajših selekcij. Namesto mirnega zaključka je sledila dramatična končnica, kjer pa nas je končno pospremila tudi športna sreča,« je zaključek tekme na Galje-vici opisal kapetan Jeruzalema Bojan Čudič. Zadnji met proti golu Jeruzalema in Tomislava Balenta je sprožil Ormožan v dresu Ljubljane Jure Lukman, a je vratar Ormožanov preusmeril žogo v prečko, od koder se je žoga odbila nazaj v polje in veselje gostov se je lahko začelo. »Mislim, da je bil moj zadnji met zelo dober, vratar Balent pa je z odlično reakcijo preprečil, da bi izid izenačili in osvojili pomembno točko. Zelo smo si želeli zmage proti Jeruzalemu, a smo naredili nekaj res nespametnih napak, ki so nas na koncu stale točk. Škoda, saj smo imeli zares lepo priložnost, da točke ostanejo doma,« je po tekmi dejal mlajši od bratov Lukman, Jure, sicer z 42 doseženimi zadetki v petih krogih prvi strelec lige. Isti igralec je lani igral še v 2. DRL pri Veliki Nedelji in za mladinsko ekipo Jeruzalema, letos pa Judo • DP za mlajše člane Perkovič na Koroškem tretji, Dajčman peti Na Ravnah na Koroškem je potekalo člansko državno prvenstvo do 23 let, na katerem smo dobili po sedem novih državnih prvakinj in prvakov za leto 2021. Po dolgem tekmovalnem premoru so bili športniki in organizatorji veseli, da jim je uspelo izpeljati tekmo, na kateri so slovenski judoisti pokazali, da kljub premoru še vedno ostajajo v dobri formi in so tehnično dobro podkovani. Državnega prvenstva se je udeležilo 76 tekmovalcev iz 18 klubov, kar je precej manj od prvotno prijavljenih. Kljub temu so bile posamezne kategorije zasedene »do vrha« - ravno v teh so člani ptujske Drave dosegli soliden uspeh. Luki Perkoviču je za las pobegnila uvrstitev v finale kategorije do 73 kg (11 tekmovalcev), na koncu je osvojil bronasto medaljo. V isti kategoriji je mladi Aljaž Ajdič doživel dva poraza. Foto: Črtomir Goznik 2. SRL (m) Mladinec Jaša Dajčman je nastopal v kategoriji do 66 kg (11 tekmovalcev) in s 5. mestom dokazal, da se razvija v kakovostnega tekmovalca. Luka Perkovič je po osvojitvi bronaste medalje povedal: „Zaradi poškodbe zadnje tri mesece treniram s polovično močjo. V eni najbolj konkurenčnih kategorij se lahko vsaka napaka maščuje. To se mi je zgodilo v borbi za vstop v finale proti Aneju Dukariču iz Impola. Škoda, saj sem si zelo želel povratnega dvoboja z Na-cetom Herkovičem iz Slovenj Gradca. Gremo naprej!" Po tekmovanju je Vlado Čuš, ki je bil nekaj časa v. d. predsednika Judo zveze Slovenije (na volilni skupščini je bil kasneje na to mesto izvoljen Lo-vrecij Galuf, op. a.), povedal: „Zaradi trenutnih razmer v zvezi s koronavi-rusom smo morali izvesti dodatne ukrepe in prilagoditi tekmovalne navdušuje z igrami v dresu Ljubljane. Pred Ormožani je zdaj nastop v Evropi in tako sta tekmi državnega prvenstva proti Slovenj Gradcu in Tri-mu iz Trebnjega prestavljeni. Ormožani na Islandijo odpotujejo v petek, 14. 10., zgodaj zjutraj. In sicer z letalom iz Zagreba za London in nato iz Londona za Reykjavik. Ekipa se vrača domov v torek, 19. 10. Uroš Krstič Spisek državnih prvakov, mlajši člani: -60 kg: Andraž Čertnik (Z'dežele Sankaku) -66 kg: Tobias Furst Črtanec (Bežigrad) -73 kg: Nace Herkovič (Acron Slovenj Gradec) -81 kg: Goran Kelava (Bežigrad) -90 kg: Andraž Oblak (Šiška) -100 kg: Jaro Vezjak (Branik Maribor) +100 kg: Rene Hercog (Apolon Maribor) Mlajše članice: -48 kg: Alina Majcen (Apolon Maribor) -52 kg: Jevgenija Gajic (Acron Slovenj Gradec) -57 kg: Eva Justin (Z'dežele San-kaku) -63 kg: Lia Ludvik (Z'dežele San-kaku) -70 kg: Nika Koren (Bežigrad) -78 kg: Tea Kopitar Šturm (Bežigrad) +78 kg: Neža Pečoler (Acron Slovenj Gradec) pogoje glede na trenutne zdravstvene standarde. Organizacijsko nam je to povzročalo določen stres, smo pa veseli, da smo lahko prvenstvo izpeljali." David Breznik Po težki borbi padla tudi Radgona, Ptujčanom manjkajo izkušnje Velika Nedelja - Arcont Radgona 26:20 (12:10) VELIKA NEDELJA: Mesarec (8 obramb), Firšt Šeruga (3 obrambe); Zorec 1, Kosi 1, Munda 3, Kovačec 5, Kralj 1, Toplak 1, Torič, Sovič 4, Borko 6 (3), Niedorfer 4. Trener: Uroš Krstič SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 3/3; Radgona 2/2. IZKLJUČITVE: V. Nedelja 6; Radgona 10 minut. Velika Nedelja se je tudi v 2. krogu namučila za drugo zaporedno zmago na prvenstvu. Gostje so se pri Veliki Nedelji pokazali v zelo lepi luči in šele ob koncu tekme izobesili belo zastavo. Domačini so tekmo odprli zelo slabo. »Na začetku smo v obrambi igrali mlačno, brez prekrškov in nasprotnik je brez večjih težav prihajal do zadetkov in do vodstva s tremi goli prednosti (1:4, 2:5, 3:6). Šele po minuti premora (že v 9. minuti) smo v obrambi zaigrali tako, kot znamo, steklo nam je tudi v napadu in na odmor smo odšli z dvema zadetkoma prednosti (12:10). Gostje so bili v obrambi zelo kompaktni in so nam delali obilico preglavic. Šele v 2. polčasu smo si z odlično igro v obrambi priigrali nekaj lahkih zadetkov iz protinapadov in ušli na varno prednost petih zadetkov,« je po tekmi povedal Žiga Borko, s šestimi doseženimi goli prvi strelec tekme. Pri izidu 21:16 so imeli domačini nekaj napadov in čistih metov za +6 ali še višjo prednost, a so jih zgrešili ali pa s tehničnimi napakami žoge podarjali v roke gostom, ki so ne krivi in ne dolžni prišli celo do zaostanka le dveh golov (21:19). »Imeli smo že dobljeno tekmo, nato pa neverjetno padli v igri. Sicer smo prihajali do čistih metov, a jih vse zgrešili. Na srečo je v golu odlično branil mladi Ian Mesarec in nam igralcem v polju omogočil miren zaključek in drugo prvenstveno zmago. Če potegnemo črto čez celotno tekmo, je naša zmaga res zaslužena. Ekipi Radgone pa čestitke za srčno in borbeno igro. Mislim, da so zares odigrali zelo dobro tekmo in nas pošteno namučili,« je zaključil Niko Sovič, po naši oceni najboljši igralec sosedskega derbija. V 3. krogu Velika Nedelja odhaja v goste k Novi Gorici, ki je prvenstvo prav tako kot Velika Nedelja začela z dvema zmagama. Želje ni manjkalo, izkušenj pač: Drava Ptuj - Ajdovščina 17:25 (9:11) DRAVA PTUJ: Škorc, Bedenik; Ši-lak 5(1), Vasič Krajnc 5, Bezjak 4(3), Letonja 2, N. Geč 1, Pogelšek, Leto-nja, Bukvič, Čuš, Miha Žuran. Trener: Mitja Žuran. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 10 minut; Ajdovščina 6 minut. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 5/4; Ajdovščina 4/3. V novo sezono so vstopili tudi igralci ptujske Drave, ki so bili v 2. SRL (m) REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj - Ajdovščina 17:25 (9:11), Velika Nedelja - Arcont Radgona 26:20 (12:10), Pomurje - Nova Gorica 23:30 (13:13), Kronos - Škerjanc Jadran Hrpelje--Kozina 23:25 (12:14). 1. NOVA GORICA 2 2 0 0 4 2. AJDOVŠČINA 2 2 0 0 4 3. VELIKA NEDELJA 2 2 0 0 4 4. KOČEVJE 110 0 2 5. JADRAN HRPELJE - KOZINA2 10 12 6. DRAVA PTUJ 10 0 10 7. POMURJE 2 0 0 2 0 8. KRONOS 2 0 0 2 0 9.ARCONTRADGONA 2 0 0 2 0 prvem krogu prosti, v drugem pa so gostili goste iz Ajdovščine. V lanski sezoni sta bili moštvi dokaj izenačeni v sredini lestvice (4. Ajdovščine 9 točk, 5. Drava 8 točk), glede na oslabljeno zasedbo dravašev pa je bil poraz pričakovan. V prvem delu si nobena od ekip ni priigrala kakšne otipljive prednosti, čeprav so gostje v nekaj primerih vodili s tremi goli prednosti. Podobno gibanje rezultata smo lahko spremljali vse do 45. minute (13:16), ko so gostje z nekaj lahkimi zadetki prišli do odločilne prednosti (13:20). »Rezultat je realen odraz trenutnega razmerja moči. Naša ekipa se je maksimalno trudila, pokazala je veliko željo, a nam manjkajo izkušnje. To lahko nadomestimo le z delom, druge poti ni. Edina svetla točka v naši ekipi je bil vratar Domen Škorc, ki je zbral krepko čez 10 obramb,« je dejal trener Drave Mitja Žuran. M Jaša Dajčman, Luka Perkouič in Aljaž Ajdič uba Ptuj Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Draue so na prui tekmi sezone 2021/22 dožiueli poraz. F a 1G Štajerski Šport, rekreacija torek m 12. oktobra 2021 Nogomet m S. SNL vzhod Orovič junak derbija v Vidmu, Cirkulane bližje Dravogradu REZULTAT 9. KROGA: Videm -Podvinci 2:3 (1:1), Kety Emmi Bistrica - Zavrč 6:0 (3:0), Cirkulane - Koroška Dravograd 2:1 (1:0), Šmarje - Zreče 1:0 (1:0), Dobrovce - Šmartno 1:3 (0:1), Korotan Prevalje - Dravinja 1:0 (0:0), Šampion - Posavje Krško 3:o (i:o). 1. KETY E. BISTRICA 9 8 1 0 30:6 25 2. DRAVOGRAD 9 6 1 2 22:10 19 3. CIRKULANE 9 5 3 1 18:11 18 4. ŠAMPION 9 6 0 3 20:14 18 5. DRAVINJA 9 4 2 3 15:8 14 6. KOROTAN PREVALJE 9 4 1 4 13:17 13 7. PODVINCI 9 3 3 3 17:15 12 8. ŠMARTNO 1928 9 3 3 3 17:15 12 9. VIDEM PRI PTUJU 9 3 3 3 12:13 12 10. ŠMARJE 9 3 3 3 8:9 12 11. ZAVRČ 9 2 3 4 9:20 9 12. POSAVJE KRŠKO 9 1 2 6 12:28 5 13. DOBROVCE 9 0 3 6 12:25 3 14. ZREČE 9 1 0 8 7:21 3 Cirkulane - Koroška Dravograd 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Cimerman, 2:0 Ljubec (72.), 2:1 Kogelnik (85.). CIRKULANE: Zajc, Cesar, Bojnec, Lipavšek (od 63. Erhatič), Mlakar (od 63. Živič), Kukovec (od 88. Sitar), Travnikar (od 63. Zazic), Ljubec (od 92. Orlač), Cimerman, Majcen, Toplak. Trener: Jura Arsič Derbi kroga se je v Cirkulanah začel po okusu gostov, ki so imeli že v 5. minuti na voljo penal. Domači vratar jim je preprečil slavje, v nadaljevanju pa se je tekma tako igralno kot rezultatsko obrnila v prid domačinov. S tretjo zaporedno zmago so se Cirkulančani tokratnim tekmecem približali na zgolj točko razlike ... Jura Arsič, trener Cirkulan: » »Tekma je bila prava prvenstvena, borbena, glede na hladno vreme jo je spremljalo precej gledalcev. Po uvodni pobudi gostov smo se kmalu stabilizirali in prevzeli nadzor nad tekmo. Pomembno je bilo, da smo začeli dobivati dvoboje, temu je sledilo zasluženo vodstvo, ob tem smo imeli iz prekinitev še vsaj tri izjemne priložnosti. Gostje so pretili predvsem iz kotov, tudi prečko so oplazili v 45. minuti, a nič zares nevarnega. V nadaljevanju smo povsem kontrolirali tekmo, bili tudi boljši tekmec in povišali vodstvo na 2:0. Tukaj bi morali tekmo zaključiti, a smo dovolili Korošcem, da so v končnici znižali zaostanek. Kaj več jim nismo dopustili, tudi gostje so nam na koncu izrazili priznanje za igro in čestitali za zasluženo zmago.« Kety Emmi Bistrica - Zavrč 6:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Bračko (3.), 2:0 Ka-pun (20.), 3:0 Bračko (37.), 4:0 Dvor-šak (52.), 5:0 Ciganovic (66.), 6:0 Kapun (68.) KETY EMMI BISTRICA: Dabanovič (od 71. Zupet), Pušnik, Rozman, Vidmar (od 59. Ljubec), Bračko, Bajraj, Ferčič (od 76. Kovačec), Ciganovic (od 71. Fridrih), Kapun, Dvoršak, Jevšenak (od 59. Ribič). Trener: Simon Dvoršak. ZAVRČ: Mikic, Kokot (od 79. Domjan), Predikaka, Potočnik, Sambo-lec (od 59. Pihler), Koren, Jazbec (od 82. Žganjar), Demiri (od 59. Kocbek), Nahberger (od 79. Vočanec), Kajzer, Stiplošek. Trener: Gorazd Šket. Zavrčani so v Slovensko Bistrico k favoriziranim domačinom odšli precej oslabljeni, saj so manjkali Tomi Štumberger, Matija Pofuk, Uroš Krajnc in Dražen Lazar. Bistrica v sezoni sploh še ni izgubila, serijo nepo-raženosti je z učinkovito igro samo še podaljšala . »Igralcem Bistrice čestitam za učinkovito igro in zasluženo zmago. Mojim fantom nimam česa očitati, kajti brez štirih nosilcev igre, ki so manjkali zaradi kartonov ali poškodb, nismo bili konkurenčni razigranemu nasprotniku. Rezultat je vsekakor previsok glede na dogodke na igrišču. Napadalci Bistrice so izkoristili vsako našo napako, nam pa žoga ni hotela v gol, tudi ne z 11-m, ko je Jazbec zadel stativo. Porazi so sestavni del športa, tega moramo čim hitreje pozabiti in se osredotočiti na naslednjo tekmo z Dravinjo,« je po tekmi povedal Gorazd Šket, trener Zavrča. Videm pri Ptuju - Podvinci 2:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Krajnc (8.), 1:1 Kuser-banj (23. iz 11. m), 2:1 Šegula (74.), 2:2 Orovič (82.), 2:3 Orovič (89.) VIDEM: Milic, Mesarič, Zdovc, Cafuta, Šegula (od 75. Gojzdnik), Ovčar, Krajnc, Ž. Plajnšek, Čuš (od 61. A. Plajnšek), Adedoja, Vrbanic (od 61. Tement). Trener: Luka Gajšek. PODVINCI: Cajnko, Gojkošek, Ramšak, Rodrigues, Orovič, Žvikart (od 72. Re. Svenšek), Ro. Svenšek, Kuserbanj (od 72. Kolenko), Modrič (od 61. Zajko), Anžel, Zamuda Horvat (od 40. Simic). Trener: Aleš Čeh. Nov lokalni derbi je v nedeljskem dopoldnevu v Videm v neprijetnem vremenu privabil približno 100 gledalcev, ki so videli zelo dobro tekmo, ki bi se glede na potek lahko odvila v eno ali drugo stran . Podvinčani so bolje pričeli srečanje in so si priigrali nekaj priložnosti, a povedel je Videm, saj je po strelu Šegule odbito žogo vratarja Cajnka v mrežo potisnil Krajnc. Ob koncu prvega polčasa so gostje izenačili; najstrožjo kazen je priigral Orovič, iz penala pa je zadel Kuserbanj. V drugi polčas so bolje stopili domačini, ki so si priigrali dve, tri priložnosti, a brez spremembe rezultata. V 74. minuti je po predložku z glavo vendarle zadel Šegula. Vodstvo je domačine ponovno uspavalo, kar so izkoristili Podvinčani, ki so bili gledano skozi celotno tekmo nekoliko boljši tekmec. Za izenačenje je s pravo mojstrovino neposredno iz kota zadel Jernej Orovič, isti igralec, ki je bil tudi daleč najboljši nogometaš na tekmi, pa je nekaj minut kasneje postavil končni rezultat s fantastičnim strelom in pravim evrogolom iz precejšnje razdalje. Luka Gajšek, trener Vidma: »Kot po navadi, smo tudi tekmo proti Podvincem zelo slabo začeli. V prvih petindvajsetih minutah smo igrali slabo, a smo na srečo povedli. Po izenačenem drugem delu prvega polčasa smo bolje odprli drugi polčas in ponovno povedli. V končnici tekme smo ponovno odigrali slabo, saj smo v ključnih trenutnih naredili preveč napak. Podvinčani so to izkoristili ter so prišli do zaslužene zmage. Sam poraz ni nič katastrofalnega, bolj me skrbi dejstvo, da na domačem terenu nismo pravi in da ne igramo na želenem nivoju.« Aleš Čeh, trener Podvincev: »Der-bi je upravičil status, saj so gledalci videli zelo zanimivo tekmo, ki bi se lahko rezultatsko obrnila v eno ali drugo smer. Tokrat se je končno obrnila nam v prid, saj smo do sedaj v prvenstvu odigrali že kar nekaj podobnih tekem, na katerih smo bili bistveno boljši od nasprotnika, a na koncu nismo zmagali. Gledano skozi celotno tekmo smo bili malo boljša ekipa in smo si pripravili kakšno priložnost več za zadetek, odločil pa je sijajen zadetek Oroviča. Vesel sem zmage nad dobro ekipo Vidma.« David Breznik, JM Nogomet • Lige MNZ Ptuj Boč v drugem polčasu do preobrata Super liga Derbi vodilnih ekip Super lige Bukovcev in Boča Poljčan je bil odigran na razmočeni zelenici v Bukovcih. Domači nogometaši so bili boljši v prvem polčasu, ko sta zadela Keško in Veršič. Ob teh zadetkih je imela vrsta trenerja Zemljariča še nekaj lepih priložnosti, medtem ko so gostje izvedli malo resnih napadalnih akcij z nevarnimi zaključnimi streli. Po odmoru pa je sledil popoln preobrat! Igralci trenerja Brodnjaka so se v težkih razmerah bolje znašli in so po spretnih zadetkih Turčiča in Šketa hitro izenačili, nato pa je za vodstvo po protinapadu zadel še Topič. Četrti zadetek za goste je z izjemnim zadetkom s kakšnih 25 metrov dosegel Škrabl. Nogometaši Bukovcev so se v drugem polčasu trudili držati stik z razigranimi nogometaši Boča, a v sami končnici so rezultat z zadetkom Kitaka le znižali na 3a:4. Preobrat se je zgodil tudi na tekmi med Gorišnico in Apačami, gostje so povedli, domačinom pa je do zmage z dvema goloma pomagal Klemen Zlatnik. To sta bila zanj četrti in peti gol. Na sosedskem obračunu med Haj-dino in Gerečjo vasjo ni bilo zmagovalca. Za domačine se je drugo tekmo zapored med strelce vpisal Pal, medtem ko je izenačujoči zadetek za goste v končnici tekme dosegel kapetan Rozman. Gerečja vas ostaja pri enem samem porazu, točke pa jim iz rok polzijo z remiji . Z remijem se je končala tudi tekma v Skorbi, tudi tukaj so domačini povedli, gostje pa izenačili. Do nove zmage so prišli igralci Markovcev, ki so ugnali Grajeno z 2:1, s tremi točkami pa so prišli tik 6. GORIŠNICA 7. STOJNCI 8. APAČE 9. SKORBA 10. HAJDINA 3 1 4 14:15 10 2 3 2 12:10 9 1 3 4 10:29 6 1 1 0 3 6:31 6:21 pod vrh prvenstvene lestvice. Boč ima tekmo manj. REZULTATI 8. KROGA: Gorišnica - Apače 3:1 (2:1); strelci: 0:1 Rampre (10.), 1:1 Gašparič (38.), 2:1 Zlatnik (45.), 3:1 Zlatnik (66.); Bukovci - Boč Poljčane 3:4 (2:0): strelci: 1:0 Keško (10.), 2:0 Veršič (27.), 2:1 Turšič (48.), 2:2 Šket (66.), 2:3 Topič (71.), 2:4 Škrabl (81.), 3:4 Kitak (86.); Skorba - Stojnci 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Šimenko (24.), 1:1 Meznarič (57.); Hajdina - Gerečja vas 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Pal (63.), Rozman (83.); Markovci - Grajena ANpro 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Cesar (45.), 2:0 A. Čeh (69.), 2:1 Jovanovic (78.). 1. BOČ POLJČANE 7 5 2 0 21:7 17 2. MARKOVCI 8 5 2 1 20:7 17 3. BUKOVCI 8 5 0 4 30:9 15 4. GRAJENA ANPRO 8 4 1 3 29:14 13 5. GEREČJA VAS 8 3 4 1 12:8 13 1. liga MNZ Ptuj: Visoki zmagi Pragerskega in Ormoža REZULTATI 7. KROGA: Ormož - Rogoznica Slofin 6:0 (1:0); strelci: 1:0 Praprotnik (24.), 2:0 Zorec (47.), 3:0 Mazera (52. ag), 4:0 Trstenjak (55.), 5:0 Lah (58.), 6:0 Zo-rec (72,); Hajdoše - Pragersko 1:9 (1:2); strelci: 1:0 Meznarič (15.), 1:1 Ravnjak (16.), 1:2 Hajnc (18.), 1:3 Orešič (48.), 1:4 Ravnjak (52.), 1:5 Fingušt (65.), 1:6 Ravnjak (74.), 1:7 Hajnc (80.), 1:8. Mlakar (82.), 1:9 Ravnjak (84); Podlehnik - Tržec (tekma ni bila odigrana zaradi prevelike količine vode na igrišču). Prosta je bila ekipa Središča. 1. SREDIŠČE 6 5 1 0 27:4 16 2. PRAGERSKO 6 4 1 1 25:9 13 3. ORMOŽ 6 4 0 2 22:10 12 4. TRŽEC 5 2 0 3 14:12 6 5. PODLEHNIK 5 2 0 3 10:19 6 6. HAJDOŠE 6 2 0 4 12:30 6 7. ROGOZNICA SLOFIN 6 0 0 6 2:28 0 2. liga MNZ Ptuj: Makole dobile derbi z Lovrencem Slovenja vas SMS sanacija - Pol-skava Avtoprevozništvo Grobelnik 0:3 (0:0); strelci: 0:1 G. Kos (72.), 0:2 U. Kos (74.), 0:3 Kovačič (87.); Mladinec Lovrenc - Makole Bar Miha 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Smogavec (15.), 0:2 Žunkovič (35.), 0:3 Korez (56.), 0:4 Pislak (72.); Zgornja Polskava - Dornava Di-gitalpartner.si 2:4 (2:2); strelci: 1:0 Smogavc (5.), 2:0 Puhman (10. z 11 m), 2:1 Fric (12.), 2:2 Mar (21. iz 11. m), 2:3 Zagoršek (63.), 2:4. Laura (77. z 11 m); Leskovec - Oplotnica Senčila Se-nica 2:0 (1:0): strelca: 1:0 Medved Emeršič (5.), 2:0 Lesjak (84.). 1. LESKOVEC 7 6 0 1 21:13 18 2. MAKOLE MIHA 7 5 0 2 25:8 15 3. LOVRENC 7 3 2 2 15:14 11 4. ZG. POLSKAVA 7 3 13 16:14 10 5. DORNAVA 7 3 13 18:21 10 6. OPLOTNICA 7 3 0 4 12:17 9 7. POLSKAVA 7 2 0 5 12:21 5 8. SLOVENJA VAS 7 0 2 5 5:16 2 David Breznik Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru Bura najboljša dveletnica Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Boča so z boljšo predstavo v drugem polčasu dobili derbi v Bukovcih. V deževnih in hladnih vremenskih razmerah je KK Ljutomer še zadnjič letos na svojem hipodromu pripravil kasaške dirke z osrednjim dogodkom - državnim prvenstvom za dveletne kasače. Peterica nastopajočih se je pomerila na 1600 metrov dolgi stezi, dirka pa je potekala v znamenju ostrega dvoboja med očetom (Markom) in sinom (Mitjem) Slavi-čem (KK Ljutomer). Uvod in večji del prevoženih metrov je pripadel Marku s kobilo Pegi, tesno mu je sledil Mitja s kobilo Buro, srdit boj pa se je razvnel v ciljni ravnini, kjer je bila le za korakhitrejša Bura (na posnetku) in slavila s kilometrskim časom 1:24,5. Pegi na drugem mestu je odpeljala čas 1:24,6, Ana (Sašo Kukolj, KK Ljutomer) na tretjem pa 1:26.6. Spominsko dirko Ludvika Sla-viča st. je dobil triletni konj Mon Ami Peški z Ajdo Gorenc (KK Sto-žice Ljubljana). Slast prve zmage v karieri je na dirki za 5- do 14-letne Zmagovalno ogrinjalo za najboljšo dveletnico slovenske kasače z zaslužkom do 12.000 EUR na 2200 metrov dolgi stezi okusil član KK Ljutomer Marko Mesarič s 7-letno kobilo Foko. Na dirki za pokal Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, z zasedbo tekmovalcev, ki so obiskovali pr- leško srednješolsko ustanovo, pa je dobil 6-letni Fjori z Davorinom Puharjem. Dirka kasačev tujega registra na 2100 metrov je pripadla Vittorini Jet z Dušanom Zorkom (KD Krim). NŠ Foto: NS torek • 12. oktobra 2021 Nasveti Štajerski IT Zeleni nasveti Zimski tolščak v loncu lepo uspeva. Kaj še lahko sejemo? Počasi se bliža čas zadnjih setev in počitka na vrtu. Tudi zemlja mora počivati, saj je poleti obilno rodila. V rastlinjaku pa seveda lahko posejete še marsikaj. Mislim, da v zadnjih letih preveč pozornosti posvečamo novim vrtninam in stare malo zanemarjamo. Nove vrtnine naj bodo samo popestritev naše prehrane in kolobarja, ki je predvsem v rastlinjaku pogosto preozek. Nikakor pa naj ne zamenjajo starih, dobro znanih vrtnin, kot so paradižnik, paprika, kumare ..., seveda pa tudi solata in zelje. Zato danes predstavljam nekaj malo novejšega (zimski portulak) in nekaj starejšega (špinača), vrtnino, ki so jo nekateri že skoraj pozabili. Zimski portulak Zakaj mi je všeč ta nezahtevna, hitro rastoča vrtnina? Na prvem mestu zato, ker je nezahtevna, hitro rastoča, zato lahko v kratkem času »pridelate« veliko dobrega za naše telo. Ne zavzame velike površine v rastlinjaku, zato se mi zdi zelo uporabna. Obstajata dva tolščaka. Letnega (užitnega) bomo spoznali spomladi, zimskega pa lahko sejete že zdaj. Sama ga posejem v lončke, v rastlinjaku pa ga posejte kar na tla. Zdaj ga še vedno lahko sejete tudi na prosto. Oglejmo si to rastlino Je sorodnik okrasne enoletnice, pisane nezahtevne pokrovne rožice, ki ji tudi rečemo portulak. Že ime pove, da gre za rastlino, ki jo pridelujemo v zimskem času. Nekoliko spominja na motovi-lec, odlična je zato, ker dobro pokrije gredice, da v zimskem času varuje našo zemljo pred nevšečnostmi, ki jih prinaša zimsko vreme. Je rozetasta rastlina z užitnimi manjšimi, zelenimi, srčastimi listi. Zelene lističe in mlade poganjke jemo v svežih solatah, lahko pa jih kuhamo tudi kot špinačo. Dobrodošel je tudi v smutijih oz. presnih sokovih, ki so danes tako popularni. Narezanega lahko dodamo zeleni solati, radiču, endiviji, različnim namazom, predvsem pa v različne sveže sokove, ki si jih že mnogi redno delate. Sejemo ga od konca septembra pa vse do konca marca. Špinača za močne in zdrave kosti Špinača je v sorodu z rdečo peso in seveda ostalimi pesami ter blitvo. Mnoge to preseneti, a je treba to upoštevati pri setvi. V zadnjih letih pa se na vrtovih pojavljajo še nekatere druge rastline, ki jih sicer gojimo kot špinačnice, to so vrtna loboda, rdeča vrtna loboda (francoska špinača), kvinoja, ki so prav tako del družine špinačnic, medtem ko jagodna špinača in novozelandska špinača kljub imenu nista v sorodu s špinačnicami. Družina špinačnic je znana po veliko koristnih lastnosti za naše zdravje, samo ne pozabite, da zahteva zelo širok kolobar, da bo dobro uspevala. Sodi namreč med na slab kolobar najobčutljivejše vrtnine. Na isto mesto naj ne pride špinačnica vsaj tri leta. Zahteva tudi zelo odcedna, suha tla. V mokri zemlji hitro propade. Špinačo lahko vzgojite tudi iz sadik, kar priporočam posebej v spomladanskih setvah. Špinačo seje-mo od začetka avgusta pa vse do konca aprila, če želite. Za 10 m2 potrebujete približno 30 gramov semena. Špinača bo odlično uspevala za stročnicami, a razen rdeče pese in blitve so lahko njene predhodnice prav vse vrtnine. Njene dobre sosede so bob, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, fižol, jajčevec, krompir, ohrovt, pastinak, strniščna repa, redkvica, zelje, listnati ohrovt, kumare, kolerabica, hren, rabarbara, zelena, paradižnik, sladka koruza, azijska listnata zelenjava, koper in koriander. Meni se zdi uporabna kombinacija s paradižnikom za jesenska pobiranja in brstičnim ali listnatim ohrovtom za spomladansko rezanje. Zdaj bi bilo zanimivo med vrstice s špinačo posejati bob. To velja seveda samo za rastlinjake, čeprav po mojem tudi zunaj na prostem bob ne bo imel težav s prezimovanjem v zimah, kakor jih poznamo zadnjih deset let. Špinača pa se ne razume dobro z rdečo peso, motovilcem, francosko špinačo, blitvo in čebulo. Najpogosteje sejemo pri nas sorto matador. Naredi zelo velike, svetlo zelene liste, sorta tudi odlično prezimi. Zato svetujem, da zdaj sejete to sorto. Najnovejši na našem trgu je hibrid corvair Fi, ki se od ostalih sort najbolj razlikuje po odpornosti na bolezni. Naredi temno zelene, večje liste, dobro tudi prezimi. Pa vendar svetujem, da ta hibrid raje posejete v februarju. Kdor želi kupiti ekološko pridelano seme, pa lahko tudi v Sloveniji kupi seme sorte butterfly. Listi so srednje veliki, lepe zelene barve, primerna pa je tako za zimsko kakor za spomladansko pridelavo. V aprilu in maju sejemo špinačo v senco višjih vrtnin, tudi visokega ali nizkega fižola. A sama menim, da je pozno spomladi bolje sejati poletne rastline, ki jih lahko uporabljamo na isti način: blitvo, plazečo ali povešavo novozelandsko špinačo ali ovijajočo se pokončno malabar špinačo. Uporabna je tudi kombinacija z brstičnim ohrovtom. Špinača zahteva ves čas rahla tla, negodovanje hitro pokaže z rumenenjem listov. V poznojesenskem času in zgodnji pomladi nima drugih težav. Pozno spomladi ali jeseni pa se lahko pojavijo tudi uši. Mša Pušenjak Tako lepa in enakomerna je špinača iz sadik. Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA polnjena paprika, korenčkova kremna pire krompir, kompot juha, makaronovo meso, endivija, jabolčni zavitek ČETRTEK zelenjavno-mesna enolončnica, palačinke Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK milijonska juha, kaneloni s šampinjoni, motovilec, skutna krema SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK golaž iz pečice, goveja juha, ocvrt cvetačna kremna polenta, jogurtovo piščanec, dušen riž, juha, dušeno kislo pecivo z mandarinami paradižnikova solata, zelje, pečenice, zamorec v haljici krompir v kosih, puding Golaž iz pečice Sestavine: 1/2 kg govedine, narezane na koščke, 3 korenčki, 3 velike čebule, približno pol decilitra olja, 1 dl vode, sol, kumina, muškatni orešček, mleti česen, mleti poper, dimljena paprika v prahu, po želji feferon ali kajenski poper. Pekač namastimo. Očiščene korenčke prerežemo na dvoje, čebulo pa na trakce. V pekač damo kose mesa, korenje in čebulo, posolimo in potresemo s poljubno količino začimb po svojem okusu. Prilijemo olje in vodo. Z rokami dobro premešamo, da bo vsak košček mesa in zelenjave naoljen in začinjen. Pekač v celoti prekrijemo z aluminijasto folijo in robove dobro zatlačimo za rob pekača. Pečemo pri nižji temperaturi, 2,5 do 3 ure pri 150 stopinjah Celzija. Peke ne prekinjamo in folije ne odstranjujemo. Če pa jo zaradi kakršnegakoli razloga moramo, potem poskrbimo, da folijo skrbno namestimo nazaj na svoje mesto, da vlaga ne bo uhajala. (Enostavneje je seveda, če imamo pekač s pokrovom.) Po dveh urah vzamemo iz pečice, sestavine dobro premešamo in pokusimo košček mesa. Če je zadovoljivo pečen, peko končamo, sicer pa podaljšamo za kake pol ure (nam je všeč, ko govedina kar razpada). Jogurtovo pecivo z mandarinami Sestavine: 2 jajci, 1 navadni jogurt, 1 jogurtov lonček sladkorja, 1 jogurtov lonček olja, 2 jogurtova lončka moke, 1 pecilni prašek, 2-3 mandarine. (Klasično jogurtovo pecivo tokrat obogatimo z mandarinami, ker smo opazili, da so se tudi pri ptujskih uličnih prodajalcih pojavile neretvanske mandarine. Sicer pa lahko uporabite katerokoli drugo sadje.) Mandarine olupimo in natrgamo na krhlje. Vse naštete sestavine za testo z mešalnikom dobro premešamo v nekoliko gostejši biskvit. Gladko maso vlijemo v pekač (mi smo tokrat uporabili okroglega, a je tudi oglat čisto v redu), pokrit s papirjem za peko. Po biskvitu položimo mandarine. Pečemo 45 minut pri 180 °C. Ohlajeno pecivo po želji okrasimo s sladko smetano in/ali sladkorjem v prahu. 18 Štajerski Na sceni torek • 12. oktobra 2021 SkriNja domačih viž - AnsaMbeL Vrt Vztrajajo pri štiriglasnem petju Ansambel Vrt je na narodno--zabavni sceni od leta 2000. Njegovi ustanovni člani so bili: Vinko, Robi in Tini. V začetku so bili trio zasedba, po štirih letih se jim je pridružil harmonikar Davorin. Danes delujejo v petčlanski zasedbi: Simon Čakš (kontrabas), Tini Lesjak (kitara, prvi tenor), Davorin Hartman (harmonika, prvi bas), Kristjan Šmid (vokalist, drugi tenor) in Dejan Potočnik (drugi bas). Letos so dopolnili že 21. leto delovanja. Prazničnega koncerta po drugi dopolnjeni polnoletnosti zaradi koronavirusa ne načrtujejo. V preteklosti pa so vabili na Vrtove večere v Oplotnici, zlasti še ob izdajah CD-jev. Na repertoarju imajo naro-dno-zabavno in zabavno glasbo. Pretežno igrajo lastne skladbe, veliko jih je tudi od Bratov iz Oplotnice. „Naše najbolj znane skladbe so zagotovo Klopotec, s katero smo bili leta 2008 absolutni zmagovalci na vurberškem festivalu, Pohorska, s katero smo bili zmagovalci narečnih viž v Škofji Loki, s skladbo Dobri stari godec smo se leta 2010 predstavili na najstarejšem festivalu NZG na Ptuju. Zelo znane so tudi: Na vrtni veselici, Tu smo doma, ki je tudi oplo-tniška himna, Oplotničani so jo vzeli za svojo. Ta skladba pa je tudi avizo oplotniškega festivala. Njen avtor je moj oče Tine Lesjak, ki je tudi avtor večine teh skladb, ki sem jih omenil. Zanje je napisal tako glasbo kot besedilo," je povedal vodja ansambla Vrt Tini Lesjak, ki tudi pove, da se je dobro udeležiti festivalov, ko so ansambli na začetku svoje poti, se še komaj predstavljajo in dokazujejo, da se predstavijo v najlepši luči. Ansambel Vrt se je že dvakrat lepo izkazal, ljudje so jih spoznali in prepoznali. Tre- nutno pa se posvečajo snemanju skladb za že peti CD, vsak CD je dobra promocija za ansambel, poudarjajo. Prvi CD je izšel pod naslovom Vrt veselja in ljubezni, drugega so poimenovali Klopo-tec, tretji je nosil ime Dobri stari godec, četrti pa je izšel z malo navihanim naslovom Šla sva v gozdiček. Na petem CD-ju bodo skladbe, ki so jih prenovili, to so skladbe Bratov iz Oplotnice, nekaj bo avtorskih, ki jih je Tine Lesjak, oče vodje ansambla Vrt napisal pred smrtjo, ki so jih predelali. S tem bodo obeležili spomin nanj. Upajo, da jim bo ob izdaji petega CD-ja uspelo pripraviti tudi že koncert. Računajo, da ga bodo izdali v letu 2022. Tudi z naslovom CD-ja se bodo spomnili na Tineta Lesja-ka. Glasba ansambla Vrt se od drugih ansamblov razlikuje po _ J* Hfe ¡4am ' ar -- H ■H ■ 1 1 f w < m Foto: zasebni arhiv Ansambel Vrt melosu, po katerem jih ljudje prepoznajo. „Vztrajamo pri šti-riglasnem petju. Nismo pristaši te novodobne glasbe. Mladina jo sicer sprejema. Naše občinstvo je starejše. Meni in vsem članom ansambla Vrt naro-dno-zabavna glasba pomeni izjemno veliko. Vsi smo odraščali v družinah, kjer so živeli z ljudskim petjem. Meni osebno pa še posebej. Že kot majhen sem poslušal vaje očeta z ansamblom. Na domačiji so veliko prepevali ljudske pesmi. To je ostalo v moji duši. Zato imam tako rad narodno-zabavno glasbo," je o glasbi ansambla Vrt in o njenem pomenu povedal Tini Lesjak. Tako kot vsi ansambli si tudi ansambel Vrt želi, da bi lahko tudi glasbeni odri ponovno polno zaživeli. Želijo si, da bi že v letu 2022 imeli čim več koncertov. MG Slovenija • Posebenjubilej pevca Ota Pestnerja 50. obletnica njegove najbolj znane pesmi Kot komaj 15-letni deček je Oto Pestner zapel pesem 30 let in prvič zmagal na Slovenski popevki, od tega je zdaj minilo že 50 let. Na prvo zmago ima zanimive spomine, ob jubileju pa gaje tudi nagradila celjska občina. Danes že legendarni Oto Pestner je od celjske občine prejel kelih cesarice Barbare ter županovo priznanje za življenjsko glasbeno ustvarjanje in prispevek k prepoznavnosti Celja. Že leta 1998 je prejel srebrni celjski grb, zdaj pa se je še vpisal v knjigo častnih gostov mesta Celje. »Spomin na Slovensko popevko 1971 je še zelo živ. Ničesar nisem pričakoval, niti moj oče. Pesem 30 let je postala zmagovalna popevka po izboru publike,« se spominja. S tega nastopa se spomni zanimive prigode ... »Na festivalu me je spremljal oče Oto, ki je bil tudi sicer na takšnih dogodkih z menoj. Ko smo vsi odpeli, jaz sem odpel predzadnji, je sledilo glasovanje.« Z očetom sta šla v bližnji luna- Foto: osebni arhiv Oto Pestner ima za seboj bogato glasbeno kariero. Foto: Žiga intihar/M24 Oto Pestner sicer zelo skrbno varuje svojo zasebnost, vendar ponosno prizna, da sta njegovi hčerki Ana in Ela po njem podedovali glasbeni talent. park, kjer so bili avtomobilčki, saj sta bila prepričana, da se kaj drugega v zvezi s festivalom ne bo dogajalo. »Potem pa so me začeli iskati, češ da sem nekaj dobil in moram nazaj v dvorano. Z očetom sva tekla nazaj in si niti v sanjah nisva predstavljala, kaj se dogaja. Potem pa sem izvedel, kaj je bilo -prva nagrada občinstva, in pesem je bilo treba še enkrat zapeti.« Nagrajenec občine Celje pravi, da se rad vrača v svoje mesto. »V Celje se rad vrnem, všeč mi je, ker je staro mestno jedro lepo urejeno. Dobro se spominjam nastopov z očetom v gostilni Koper in Hotelu Evropa.« Že s šestimi leti je namreč ob harmonikarski spremljavi očeta Ota Pestnerja starejšega prepeval v gostilni Koper, kot prvi resni javni nastop pa navaja leto 1962, ko je nastopil v oddaji Pokaži, kaj znaš in osvojil drugo mesto. Takrat so mu pravili čudežni otrok. Velja za najboljšega slovenskega pevca in sam pravi, da mu je pri glasbi nasploh najbolj pomembna vrhunska vokalna izvedba. Ne mara pa tega, da ga naslavljajo kot živo legendo, saj tak naziv lahko dobi le nekdo, ki ga ni več - on pa je še kako med nami. Pri 52 letih je postal oče, in to dvakrat, saj sta ga osrečili dvojčici Ana in Ela. Eva Jandl Slovenija • Satirični voditelj je predstavil že svoj drugi roman »Ne čakam navdiha, ker ga nimam« Priljubljeni satirik in voditelj Jure Godler je pred dnevi izdal svoj drugi roman, sicer pa že četrto knjigo. Vohun, ki me je okužil, menda nima zveze s pandemijo, naslov, kije parodija bondiade, seje z njo pobil naključno. Foto: arhiv Svet24 Godlerjev drugi roman naj bi bil malo bolj akcijski in manj komičen kot Casino Banale, se pa z njim v prvi plan vračata štorasta detektiva Filip Novak in Spencer S. Spencer. Potem ko sta lani slovensko gospodarstvu obranila pred lovkami balkanske mafije, morata tokrat nič manj kot rešiti Evropo in maščevati smrt nekdanjega šefa. »Ne čakam navdiha, ker ga nimam. Delam po urniku, vsak dan poskušam napisati dva tisoč besed. Nekateri so mojstri pisanja v opitosti. Jaz sem poskusil le enkrat in napisano drugi dan zažgal,« je priznal Jure Godler, ki velja za pravega deloholika, saj je v zadnjem letu posnel več kot sto epizod Milijonarja, dve sezoni šova Ta teden z Juretom Godlerjem in več kot trideset podkastov Gospoda ter napisal nov roman. Redkeje kot novim knjigam medijsko izpostavljenih avtorjev smo priča zvezdniškim zabavam, ki bi spremljale izide knjig. A ker je God-ler poseben mož, ki ustvarja posebne zgodbe, vsaj njegovih knjig in podkasta Gospoda, ki ga ustvarja z Davidom Urankarjem, pa se držita vonj in okus svetovljanstva, kultiviranosti in hedonizma, je bila taka tudi predstavitev novega romana. Jazzovski trio Janija Šepetavca je zbrane pocrkljal s premiero Juretove skladbe Casino Banale. N.Š. torek • 12. oktobra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Slovenija • Nove zahteve sindikatov že burijo duhove Bodo minimalne plače v letu 2022 res višje? Potem ko so sindikati pozvali, da bi bilo treba minimalno plačo januarja zvišati za 10,36 odstotka, kar je sprožilo jezen odziv delodajalcev, ki menijo, da gre za provokacijo, minister za delo Janez Cigler Kralj napoveduje pogovore. Trenutno ima sicer v EU med 21 državami z zakonsko določeno minimalno plačo to plačo višjo kot Slovenija sedem držav. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pred dnevi pozvala, da bi bilo treba ob ugodnem okrevanju gospodarstva in napovedani inflaciji ter prenizko določenem znesku minimalnih življenjskih stroškov januarja prihodnje leto minimalno plačo zvišati z letošnjih 1024,24 evra na 1133,35 evra bruto. Ogromne razlike med javnim sektorjem in gospodarstvom To je razburilo delodajalce. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je opozoril, da »gospodarske napovedi niso tako sijajne, da bi lahko Foto: Dreamstime/M24 V Avstriji so za plače pod dogovorjeno minimalno stopnjo določene visoke denarne kazni, delavci pa lahko na sodišču zahtevajo izplačilo razlike. Tudi v skandinavskih državah sistem kolektivnega dogovarjanja na tem področju slovi kot zelo urejen, v Italiji pa se zunanji minister in vodja Gibanja petih zvezd Luigi Di Maio že nekaj časa zavzema za uzakonitev minimalne urne postavke. Evropska komisija je sicer pred letom dni podala predlog direktive o minimalni plači, katerega cilj je bil zbližati ravni minimalne plače po uniji in zagotoviti trden sistem spremljanja ravnanja članic, pozneje pa sta svoj predlog podala še Evropski parlament in svet, ki želita zagotoviti, da bodo delavci v EU zaščiteni z ustreznimi minimalnimi plačami, ki jim bodo omogočale dostojno življenje ne glede na to, kje delajo. na njihovi podlagi licitirali z višino minimalne plače«. Ponovil je, da zadnja novela zakona o minimalni plači, ki je močno zvišala to plačo, ni bila usklajena. Razlika med plačami v zasebnem in javnem sektorju je velika kot še nikoli, zviševanje minimalne plače pa jo še poglablja, je dodal. Smole je povedal še, da so Ci-glerja Kralja že pozvali, da se znesek minimalne plače za leto 2022 določi čim prej, ne šele januarja, saj podjetja, za katere je strošek dela izjemno pomemben dejavnik, zdaj pripravljajo načrte za prihodnje leto. Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Go-renšček je dejal, da se je minimalna plača letos zvišala za 8,9 odstotka, četudi so bile cene decembra lani medletno nižje za 1,1 odstotka. Skladno s tem za leto 2022 in prihajajoča leta pričakuje, da se bo minimalna plača usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. »Gospodarstvo zaradi izzivov epidemije višjega usklajevanja ne bo preneslo, saj se sooča z rekordno rastjo drugih stroškov, cen surovin in energentov,« je zatrdil. Uskladitev najmanj z inflacijo »Minimalna plača je na eni strani zelo pomemben instrument ravnovesja na trgu dela, na drugi strani pa se ponekod dojema tudi kot instrument socialne politike. Sam menim, da je pomembna predvsem njena funkcija poštenega Foto: arhiv Svet24 plačila za pošteno delo,« se je na spor odzval minister za delo. Predstavniki delojemalcev in gospodarstva že ob zadnjem usklajevanju niso našli skupnega jezika, zato je na koncu sam prevzel odgovornost in določil zvišanje, je spomnil. V tej luči je napovedal, da se bo proti koncu letošnjega leta pogovoril z obema partnerjema. V Sloveniji se pri določitvi višine minimalne plače sicer upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast. Od letos se za njen izračun uporablja nova formula, po kateri je omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Znesek minimalne plače določi minister za delo po posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi najpozneje do 31. januarja tekočega leta. Najvišja minimalna plača v Luksemburgu: 2.201,93 evra Po podatkih Eurostata ima med državami EU, ki imajo uzakonjeno minimalno plačo, višji bruto znesek te plače kot Slovenija sedem držav. Daleč najvišja je minimalna plača v Luksemburgu, kjer znaša 2201,93 evra bruto. Več kot 1700 evrov bruto prejmejo še zaposleni z minimalno plačo na Irskem in Nizozemskem. S 332,34 evra bruto je medtem minimalna plača najnižja v Bolgariji, pri manj kot 500 evrov bruto pa je postavljena še v Romuniji in na Madžarskem. So pa plače po državah različno obremenjene z davki. Med državami so sicer velike razlike tako glede definicije, za koga velja minimalna plača (za vse zaposlene, za starejše od 18 let, za določene sektorje, poklice ipd.), kot tudi, za kateri delovni čas jim pripada, kolikokrat na leto se izpla- čuje, ali je nižja za določene kategorije zaposlenih ... V šestih državah brez uzakonjene minimalne plače Avstrija, Ciper, Danska, Finska, Švedska in Italija pa minimalne plače nimajo uzakonjene, saj tam sindikati in delodajalci najnižja plačila za delo dorečejo v kolektivnih pogajanjih. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) v zadnjem letnem poročilu o minimalnih plačah navaja, da je bilo v januarju letos v Avstriji povprečje desetih najslabše plačanih delovnih mest 1886 evrov bruto (povprečje treh najslabše plačanih delovnih mest pa 1733 evrov bruto), na Danskem 2814 oz. 2499 evrov, na Finskem 1783 oz. 1586 evrov, na Švedskem 2161 oz. 1975 evrov, v Italiji pa le 1350 oz. 891 evrov bruto. sta Slovenija, Podravje • Kurilna sezona seje že začela Previdno pri nakupu drv za ogrevanje Kurilna sezona je tu, zato je treba z nakupom drv, če še niste, pohiteti. A vsa drva iz trgovinskih središč niso primerna za ogrevanje. Mnoga so izpostavljena dežju in vlagi. Foto: arhiv M24 Cene lesa rastejo Cene lesa so odvisne od številnih dejavnikov, a nanje najbolj vplivajo razmere na trgu. Cena je odvisna tudi od letnega časa in se skozi leto spreminja. Preverili smo odkupne cene lesa za kurjavo, ogrevanje in proizvodnjo energije. V začetku leta so se cene drv, sekancev in peletov v povprečju gibale okoli 37,91 evra na kubični meter, medtem ko v juliju zasledimo porast za skoraj 10 evrov. Povprečna cena je namreč znašala 46,59 evra na kubični meter drv. Če preverimo naključno izbrane ponudnike drv in cene, ugotovimo, da se cena kubičnega metra hrastovih drv giblje okoli 76,87 evra, medtem ko bukova drva dosegajo ceno 88,98 evra na kubični meter. V predlanskem testu drv je bilo ugotovljeno, da so številni ponudniki prodajali drva kot suha, čeprav so vsebovala preveč vlage in niso bila primerna za takojšnjo uporabo. Lanska kurilna sezona je tako postregla z višjo kakovostjo in slovenska gospodinjstva so se g+rela s primerno suhimi drvmi. A izkazalo se je, da so palete vsebovale precej manj drv, kot je bilo navedeno, oziroma kolikor jih je naročnik plačal, prav tako je bila pri nekaterih prisotna plesen. Plesen je posledica vlažne površine ali neustreznega skladiščenja, kar predstavlja idealno gojišče za plesni in glive. Drži, da je plesen sicer površinski pojav, ki ne vpliva na kalorično oziroma kurilno vrednost. Ravno nasprotno pa je v primeru trohnobe, kjer glive razkrajajo lesno substanco. A z vidika zdravja je vnašanje plesnivih polen v kurilnico ali celo v bivalne prostore, če kurite v kaminu, lahko problematično, saj nobene plesni niso zdravju rav- no prijazne. Pred nakupom drv si zato zaboje ali bokse zmeraj dobro oglejte in preverite kakovost lesa in ali res kupujete to, kar vam ponujajo. Preverite tudi čas sušenja in možnost mešanja lesa. Pozorni bodite na cel zaboj, še posebej preverite dno, kjer so po navadi vidni ostanki vlage oziroma plesni. Pogosto se tudi dogaja, da so boksi slabo napolnjeni ali pa se v njih skrivajo trske, ki so sicer odpadek, zato bodite pozorni tudi na to. Pri nakupu drv na spletu blago fizično preverite Preverili smo tudi ponudbo drv na spletiščih, kjer najdemo različne ponudnike. Cene drv, ki jih prodajajo fizične osebe, so v povprečju precej nižje od tistih, ki jih najdemo v trgovinskih podjetjih, in sicer tudi za nekaj deset evrov, a naj vas opozorimo, da v teh primerih ne morete uveljavljati stvarne napake oziroma zahtevati vračila, zato se pred nakupom Foto: Dreamstime/M24 prepričajte, kakšno blago kupujete. Hitro se lahko namreč zgodi, da vam prodajo »mačka v žaklju«, sploh ko gre za nakup mešanih drv, ki so v povprečju cenejša tudi za deset evrov. Za kubični meter mešanih drv boste tako odšteli v povprečju 55 evrov, za bukova drva pa v povprečju 62 evrov. Seveda je pri tem treba urediti še lastno dostavo in v večini primerov metrska drva razsekati na primerno velikost. Zoran Franc 20 Štajerski Križem kražem torek • 12. oktobra 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Na Kitajsko? Kdaj pa? (42) Pri načrtovanju potovanja po Kitajskije treba upoštevati, da v državi živi več kot 1,4 milijarde ljudi. To pomeni, da se boste med državnimi prazniki, kot sta na primer kitajsko novo leto (Spring Festival) in teden državnosti (TheGoldenWeek), počutili kot zmedena mravlja v prenatrpanem mravljišču. Večina Kitajcev se med prazniki vrača domov in to privede do nabito polnih železniških postaj in letališč ter tudi večjih turističnih znamenitosti, kot sta Veliki kitajski zid (The Great Wall) in Prepovedano mesto (The Forbidden City). Sicer sem potovala tako med tednom državnosti kot tudi v času kitajskega novega leta, a če bi prišla na Kitajsko le za teden ali dva, bi se tem praznikom raje izognila. Potovanja v "normalnem" času so veliko prijetnejša, saj se takrat ni treba prerivati iz ene ulice v drugo. V času tedna državnosti, med prvim in sedmim oktobrom, je vsekakor najslabši čas v letu za potovanje po državi! Nekateri Kitajci v teh dneh celo odpotujejo iz države, saj ne želijo biti del te prerivajoče se množice (mnogi potujejo na Tajsko, Japonsko ali v Vietnam). Ko ima dopust več kot milijarda prebivalcev, so vozovnice za vlak in letalske vozovnice razprodane že mesece vnaprej. Seveda cene vozovnic in hotelov močno poskočijo. In človek se ne more čuditi, če mora namesto z nočnim vlakom do neke destinacije s petimi lokalnimi avtobusi, kot sem med oktobrskimi prazniki morala jaz ... Najboljši nasvet, ki sem ga dobila: ob teh praznikih, je dan najbolje začeti malenkost kasneje, saj se Kitajci, ki navadno potujejo v skupinah, na ekskurzije odpravljajo zgodaj zjutraj in takrat preplavijo mesto. Če se izognete jutranjim urah, prihranite vsaj uro ali dve čakanja na vhodu turističnih znamenitosti. Obdobje "hitenja" se zgodi tudi kaka dva tedna pred praznovanjem kitajskega novega leta (datum je odvisen od lune in se zato vsako leto spreminja, a zmeraj pade med 21. januarjem in 20. februarjem). Prihodnje leto se novo leto na Kitajskem praznuje 1. februarja, ko se začne leto tigra. Če ste rojeni v Foto: Mateja Toplak Prazniki veljajo za najslabši čas za obisk Kitajske, a kljub temu so nekateri festivali, vključno s kitajskim novim letom, tako edinstveni, da je vredno potrpeti in čakati v gneči: pred vkrcanjem na vlak (če seveda uspete dobiti vozovnico), pred vstopom v restavracijo, trgovino, pred prečkanjem šestpasovnice ... Foto: Mateja Toplak Tradicionalni prazniki ponujajo edinstveno kulturno doživetje. letih: 1914,1926,1938,1950,1962, 1974,1986,1998 ali 2010, ste rojeni vtem znamenju. Praznična mrzlica ob kitajskem novem letu traja še približno tri tedne po praznovanju, kar skupno s pripravami na ta čas, znese približno štirideset dni. Kitajci pravijo, da tudi potovanja na Tibet ni pametno načrtovati v tem času, saj bo celotno območje eden od decembr-? -m skih i-m dobrih moz prednja stran glave slovnično ime za množino serpentina gradbenik, arhitekt jugozahod izpitje na dušek bliskovi- majhen del tavojna nož trupa nemcev - obrebrih v 2. sv. surovina vojni za kovine nas skladatelj (blaž) spolnost hrvaški igralec baslč stvarnik sveta pri starih egipčanih, zavetnik umetnikov pokojni radijski napovedovalec (jernej) špageti, polžki, makaroni in podobno aleš gartner cerkveni glasbenik antično kovinsko vedro gl. mesto angole boa farmsko gojen piščanec doza zdravila dvanajst mesecev veletok v italiji niko grafenauer ameriška država, v kateri lezi chicago omahlji-vec največja reka v albanui 25.črka in ipsilon znamenje v obliki stebra neon igralec tognazzi egipč. bog plodnosti natakarica v kožuščku snov za gnetenje pesem hvalhica pretlacen jabolčni kompot vladimir lamut ameriška igralka (winona) poraščen izkrčen svet ob gozdu novinar (vinko) ameriški mali medved ena, 7, tri olj kin plod začetnik budizma njorka postavitev ragbistov ob prekinitvi, gruč lepa egipčanska kurtizana albrecht dürer igralec pacino litij vilko ukmar enota Dvojčkoma vlada Merkur, bog trgovcev, goljufov in tatov. Dvojček je vsakdo, ki je bil rojen v času od 22. maja do 21. junija. Dvojčka vladata rokam, dlanem, ramenom in plju-čem. Njun element je zrak, barva rumena, kamen topaz, cvetlica pa nagelj. Njuna srečna številka je 3. najverjetneje zaprto za tuje obiskovalce — domačini namreč praznujejo tibetansko novo leto. Čeprav je javni prevoz glavni razlog za izogibanje praznikov (ni problem v tem, da so vlaki prenatr-pani, težava je ta, da je v tem času skoraj nemogoče kupiti vozovnice!), je kitajsko novo leto kljub temu najboljši čas za popotnike, ki želijo doživeti praznik, ki slavi tradicionalno kulturo prebivalcev in naroda. In ravno med novoletnimi prazniki me je obiskal brat. Namesto avtobusov, vlakov ali letal sva se po državi odpravila na štop. Izkušnja je bila več kot zanimiva, praznike pa si bova zagotovo zapomnila do konca življenja. In še ena pomembna posebnost: pred odhodom na Kitajsko je pametno investirati v nakup VPN-a, saj nekatera spletna mesta in aplikacije (na primer Google, Facebook, Instagram, YouTube ...) na Kitajskem brez VPN ne bodo delovale. VPN je kratica za Virtual Private Network, kar lahko prevedemo v navidezno zasebno omrežje. Storitev deluje tako, da se naša naprava najprej poveže z oddaljenim računalnikom, preko katerega nato obiskujemo druga spletna mesta. To ni uporabno ne le za to, da uporabnik oteži sledenje njegovemu brskanju po spletu, temveč tudi za dostop do spletnih vsebin, ki v njegovi državi niso na voljo. VPN je zelo pomemben, saj je večina informacij na kitajskem spletu le v kitajščini, in če niste ravno ekspert v branju pismenk, boste na potovanju potrebovali predvsem strica Googla. SKRAM - vrsti nasprotnih igralcev ragbija, med kateri se po prekinitvi vrže žoga, gruč, PLURAL - množina v slovnici, PIKEL, Jernej - pokojni radijski napovedovalec Foto: Mateja Toplak Veliki kitajski zid (The Great Wall) in Prepovedano mesto (The Forbidden City) v Pekingu sta točki, ki se ju ob praznikih treba izogniti za vsako ceno. Trume kitajskih turistov namreč zasedejo vse avtobuse mesta, ki se v krogih vozakajo med znamenitostmi. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 12. oktobra 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Ko te s-LOVE-nsko nategnejo ... Saj poznate izraz »nategniti koga«? Izhaja iz prijetne dejavnosti »nategovanja«, pri kateri uživa tisti, ki »nateguje«, pa tudi oni, ki je »nategnjen«. (Ce NE razumete izraza »nategniti koga«, ste bralec, ki mu NI namenjen Pepekov sank, ampak tista razrezanka spodaj! - Pa veliko sreče pri žrebanju!) Zdaj pa za ODRASLE... Ne vem, ali ste tudi vi taki kot jaz - ampak ko se odpraviva z ženo po nakupih, se odločava za izdelke, pri katerih je napisano, da so slovenski (v novodobni anglovenski različici bo pisalo: sLOVEnski). Torej: kupujeva sLOVEnsko. Na primer: namesto slovenskega česna po 13 evrov kitajskega po 3 evre. Pa čeprav je poceni kitajc videl pol sveta, slovenski pa je iz sosednjega sela in niti ne ve, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije! (Pretiravam: kupila sva španskega, ker ga niso dva meseca prevažali v kontejnerju po Indijskem oceanu, ampak samo dva dneva po sredozemskih avtocestah ...) -Torej: kupujeva sLOVEnsko ...Pa oni dan vidim, da so ,nekje' naprodaj svinjski zrezki sLOVEnskega porekla. Ugodno! Pa še sLOVEnski izdelek. A me pouči naša bodočnost« (ja, mladi vedo več o nategovanju kot mi stari): če pri kosu prašiča piše slovenski izdelek, to ne pomeni, da je prase slovensko. V Sloveniji je samo zapakirano. a j a, si mislim, pišče več od kure (pardon: petelina) ve! In grem vprašat strica Gugla... Presenečenje (vsaj zame):,pišče' ima prav. Ce piše, da je meso slovenski izdelek, ni nujno, da je prase naše! Slovensko niti ne razume! V Sloveniji je zapakirano! Evo nekaj za mene, raziskovalnega ,novinarja'. Pri svojem fer trgovcu kupim olje z napisom: »SLO slovenski izdelek«. Kar zame, neumnega SLO kupca, pomeni, da je sončnica (ali oljna repica) za to olje zrasla pri mojem sosedu. - A detektivska poizvedba pravi: Joj, kak si ti en glupan! Slovenska je plastika, v kateri je natočeno olje, mogoče tudi nalepka na tej plastiki. Olje pa je iz držav EU ali iz tistih zunaj EU! Ker sem v osnovi želel slovenski izdelek, plastike pa ne uživam iz vegetarijanskih razlogov, sem plastiko skuril v domačem ognjišču saj je slovenski produkt), olje pa daroval Čistemu mestu (naj se zafrkavajo z izdelkom iz držav EU in zunaj EU, saj so plačani). Ker mene ne bo noben jebo ... A iskreno povedano: ob tem marketinškem nategu nisem nič užival. Kot ne uživam, ko je v slovenski pakungi sLOVEnskih mlekarn mleko iz Kvazilandije. Ne morem se namreč navaditi na to da bi užival v pakungi (ponavadi jo vržem v koš), ampak pojem in popijem tisto, kar je V PAKUNGI. - Mater, sem izbirčen! Vaš nategnjeni Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 5 2 1 3 6 7 5 4 2 5 9 8 7 1 1 6 9 8 3 7 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©© €€€ ©©© Bik VVV €€ ©©© Dvojčka V ©©© € ©© Rak VV ©© €€€ © Lev VVV €€€ ©© Devica V ©© €€ © Tehtnica VV ©©© € ©©© Škorpijon VVV ©© €€ © Strelec V* ©©© € ©© Kozorog v ©© €€€ © Vodnar v* ©©© € ©©© Rib! ©© €€€ © Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 12. do 18. oktobra 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Haloze • Novice iz Kluba Halonga Cirkulane Študijski krožki na temo stresa V okviru Kluba Halonga so letos zaključili dva študijska krožka: Varnost na vsakem koraku ter Prepoznavanje in preprečevanje stresa, kije bil izveden septembra. Študijski krožki so majhne skupine, ki so namenjeni neformalnemu učenju in izobraževanju odraslih. Obravnavali so teme kot npr. stres je del življenja, vpliv in simptomi stresa, sindrom izgorelosti pri upokojeni populaciji, preprečevanje in zdravljenje stresa, stres v koronskih časih ... Stresu se ne moremo izogniti, odziv je odvisen od človeka do človeka. Enak dogodek bo za nekoga stresor, drugemu bo spodbuda k dejanjem. Neprijetni simptomi stresa se odražajo na telesu, čustvih, vedenju in mislih. Najpogostejši fizični simptomi (glavobol, nespečnost, nizki nivo energije, bolečina v prsih in hiter srčni utrip, živčnost, znojne roke in noge ...), čustveni (hitra vznemirjenost, frustracije, izguba kontrole, nizka samopodoba ...), kognitivni (slabša presoja, pretirana pesimističnost, nezmožnost koncentracije ...). Ugotavljamo, da smo danes v razvitem svetu nenehno izpostavljeni predvsem psihičnim pritiskom, ki lahko vodijo do različnih simptomov in bolezenskih stanj. Dokazano je, da starost ne varuje pred izgorelo-stjo, nasprotno od splošnega prepričanja s starostjo sindrom izgorelosti narašča. V starosti zraven splošnih stresnih dejavnikov nastopijo še specifični dejavniki, socialna izolacija, fizično in kognitivno upadanje, ekonomske težave. Predstavljeni so bili dejavniki, ki zmanjšujejo in preprečujejo stres ter metode in terapije za zdravljenje izgorelosti in na koga se obrniti v stiski. Predavateljici na zadnjem srečanju sta bili Siva Gorjup in Vida Milunič. Udeleženci študijskih krožkov so izpeljali tudi strokovno ekskurzijo v Prago. Skozi spoznavanje učnih vsebin so se naučili in potrdili svoje dosedanje vedenje, da je za preprečevanje stresa in posledično izgorelosti še kako pomembno druženje, spoznavanje novosti, kulturno udejstvovanje ali vsaj spremljanje dogodkov. Teme so bile zelo zanimive za večino udeležencev, pretežno upokojencev, saj so se vestno udeleževali predavanj in srečanj, velikokrat pa tudi sami delili svoje izkušnje. Zdenka Golub Foto: ZG Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Mmp^^Ki; i i i». Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Te-dnik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 18. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Adrijana Cartl, 2323 Ptujska Gora Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. oktobra 2G21 PISANA ' ZABAVNA < AKTUALNA TOREK 12. oktober 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:20 Obzornik TV Dravograd 9:10 Fotografska razstava: Zlomljena 9:50 Glasba za vse 10:25 Predstavljamo vam 11:25 Pogled nazaj 11:45 My Europe, My Future 12:00 Ptujska kronika 12:25 Cista umetnost - oktober 13:00 Young EU Voices 13:15 Franc Rihtarič: Od resnice do mita 14:25 Videostrani 17:35 Kuhirijlca 18:00 Ptujska kronika 18:25 Utrip MNZ 18:35 Glasbena osmica (tuja) 19:05 Pomurski tednik 19:40 Risanke 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 21:45 Večerja za enega 22:00 Ptujska kronika 22:25 Cista umetnost - oktober 23:00 Pogled nazaj 23:20 Dubioza kolektiv 00:35 Videostrani ČETRTEK 14. oktober 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:20 Dixie Band _ 10:00 Glasbeni večer skupine Tris 12:00 Ptujska kronika 12:30 Utrip MNZ 12:40 Čista umetnost - oktober 13:15 Glasba za vse 13:50 Poqled nazaj 14:10 My Europe, My Future 14:25 Young EU Voices 14:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Portal 18:40 Predstavljamo vam 19:45 Utrip MNZ 20:00 Ptujska kronika, 20:30 Glasbena osmica (tuja) 21:00 Eutsal magazin 21:25 Čista umetnost - oktober 22:00 Ptujska kronika 22:30 Fotografska razstava: Zlomljena 23:10 Pogled nazaj 23:50 Videostrani SREDA 13. oktober 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:20 My Europe, My Future 9:00 Glasba za vse 9:35 Young EU Voices 10:20 Pogled nazaj 10:40 Fotografska razstava: Zlomljena 11:20 Cista umetnost - oktober 12:00 Ptujska kronika 12:25 Utrip MNZ 12:35 Predstavljamo vam 14:05 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (slo.) 19:00 Pomurski tednik 19:35 Pogled nazaj 20:00 Ptujska kronika 20:30 Utrip Ormoža 20:50 Kdo? 22:00 Ptujska kronika 22:30 Čista umetnost - oktober 23:00 Franc Rihtarič: Od resnice do mita 00:25 Videostrani Ptujska televizija PcTV, T: 031 684 808, in1 ifo@petv.tv, www.petv.tv ^ telemach frjl;U«li.lñi] ijfa žj^s #__a Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 24. oktober 2021, ob 16.00 oPTU' - Štajerski TEDNIK Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Bpi - V ) mm Nika Zorjan m -Í: i/l r > a iKender Mark' I A/ya r Cena vstopnice: 12 € v predprodaji, na dan dogodka 15 €. Prodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, PRI ŽIHRI Moškanjci in TAJNIŠTVO Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Lunas energy-efñeient Specialisti za prezračevanje. PREZRAČUJEMO ŽE OD LETA 1959. PREZRAČIMO SLOVENIJO! Ker želimo prezračevalne sisteme Lunos narediti bolj dostopne in jih približati celotni Sloveniji smo za vas pripravili prav posebno akcijo v kateri vam ob nakupu novih, revolucionarnih prezračevalnih enot i-Vent pripada 50% popusta! [iOS m r odprava odvečne vlage in plesni varčevanje z energijo enostavna montaža filter proti alergijam protihrupna zaščita poceni vzdrževanje -i-Vent VEČ KOT 20.000 ZADOVOLJNIH UPORABNIKOV! ^ 080 71 86 ■ II lunos.si w ^ torek • 12. oktobra 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Umrli so Umrli so: Jožef Mohorič, Levanjci 5, roj. 1952 - umrl 2. oktobra 2021; Ivan Rozman, Zgornja Hajdina 108a, roj. 1932 - umrl 2. oktobra 2021; Emilija Marija Puntigam, Runeč 20, roj. 1935 - umrla 2. oktobra 2021; Stanislav Čuš, Žamenci 12a, roj. 1950, umrl 2. oktobra 2021; Terezija Kramberger, roj. Pihler, Ločki Vrh 6, roj. 1929 - umrla 3. oktobra 2021; Rudolf Petrovič, Pacinje 28, roj. 1968 - umrl 03. oktobra 2021; Mira Šegula, roj. Pintarič, Ptuj, Potrčeva c. 48, roj. 1934 - umrla 3. oktobra 2021; Janez Topolovec, Velika Varnica 15, roj. 1933 - umrl 4. oktobra 2021; Jožefa Kolar, roj. Štumberger, Gradišča 118, roj. 1935 - umrla 4. oktobra 2021. Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, a dom je prazen in molči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica Slavka Znidariča (27. 5. 1952 - 25. 9. 2021) IZ GORIŠNICE 69 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli soža-lje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku Ivanu Holobarju in patru Marjanu za lepo opravljen obred, nečakinji Alji in Petru za srčno odpete pesmi, bratrancu Miranu za besede slovesa, ge. Klementini ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala tudi dr. Darji Pribožič in sestri Andreji, diabetološki ambulanti Hajdina, dializnemu oddelku Ptuj, prevozništvu KA-UP, celotnemu osebju kirurgije Ptuj in intenzivnemu oddelku. Posebna zahvala tudi nečakinji Neji za vsak svetel trenutek, ki ga je zadnje dni preživela z njim. Najlepše se zahvaljujemo tudi dr. Veliu in dr. Jakopancu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila draga mama, tašča, oma, prababica, sestra, teta, botra Alojzija Prašnički PARADIŽ 62 21. 3. 1932-27. 9. 2021 Zahvala zdravstvenemu osebju Internega oddelka Ptuj, pevcem, gospodu župniku, pogrebnemu zavodu Mir, govorniku, nosilcem križev, vsem, ki so darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. ' Vsi njeni Nikdar te ne bomo pozabili, spomini nam bodo lepšali dni, te vedno bomo v bližini čutili, kot nekoč smo tvojo dlan ... SPOMIN 12. oktobra mineva pet let, odkar nas je zapustila ljuba žena, mama, tašča in babica Marjeta Galun IZ PODVINCEV 71A Zelo te pogrešamo! Tvoji najdražji Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KOKOŠI nesnice - leghorn, jerebi-časte, zelenojajčne, bele, črne, brezove in rdeče - prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, tel. 031 751 675. '""kMETIJA HUDIN išče moškega za""1 i vzdrževanje okolice in pomoč pri i ' kmetijskih delih. Za več informacij ' PRODAM prašiče v teži 100 do 120 kg, po ceni 1,90 €/kg, mesni tip. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj. RAZNO NUDIM brezplačno pomoč starejši osebi. Tel. 070 709 198. I_pokličite 041 602 886. _ _l MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radiiHednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radiodtednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da vaju več med nami ni. SPOMIN 8. oktobra 2021 mineva štirideset let žalostnega slovesa od naše drage mame, babice, prababice in tašče Marije Mikša GRLINCI 26 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu ali jima prižgete svečko if ** Janez Mikša 1930-2008 Vajini najdražji Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave TOREK, 12. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Revija poustvarjalcev glasbenega izročila 10:00 Utrip Ormoža 11:10 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 12:00 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 3. SNL 20:00 Kronika iz občine Majšperk 21:00 Območna revija odraslih vokalnih zasedb 22:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 23:20 Video strani SREDA, 13. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Starpoint prodajno okno 09:00 Ob 50. obletnici PGD Slovenja vas 10:40 Veseloigra, Če ženske štrajkajo 12:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Zapojmo prijatelji 18:50 Partljič v Prepoljah 20:00 Predstavitev knjige »Nekaj dobrega« 21:30 3, SNL 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK S P SIP rjjjj TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.Siptv.Si ČETRTEK. 14. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Malo na okrog, Dornava 2021 09:40 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 10:30 Večer ljudskega petja in domačih viž 12:00 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Birma V Cirkovcah 20:00 Seja sveta občine Dornava 22:30 80 let OF 23:50 Video strani H VSE ZA JESENSKO zasadit^ grobov sveča sveča elektronska elektronska LiviA mmm vrtnica M J / 120 iww 1 t.»// «VFñA MD. IfiA n E: kz.ptuj@siol.net k Z - p t U j . S i 0V/: AKCIJA VELJA OD 27.9. DO 31.10.2021 oz. do razprodaje zalog! Ormož • Kaj bo z velikopotezno idejo o vzpostavitvi nove bolnišnice Z negovalne bolnišnice, kot kaže, za zdaj ne bo nič Projektna naloga o vzpostavitvi negovalne bolnišnice v Ormožu bo (vsaj za zdaj) obtičala v predalu. Država namreč načrtuje le širitev negovalnih oddelkov v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Vodstvo občine si prizadeva za doprinos lokalnega okolja in ustvarjanje novih delovnih mest. Glede na velike potrebe in prihodnje načrte države so uvideli priložnost v vzpostavitvi negovalne bolnišnice. Tako so pred časom izdelali projektno nalogo o velikopotezni ideji, vzpostavitvi negovalne bolnišnice s 150 posteljami. Kot je ob tem razlagal župan Danijel Vrb-njak, naj bi država v prihodnjem obdobju za gradnjo oz. urejanje negovalnih bolnišnic namenila 40 milijonov evrov. Po njegovem je prednost Ormoža v tem, da že imajo primerno zemljišče, opredeljeno z namembnostjo, ki omogoča gradnjo bolnišnic, poleg tega pa je le-to še v državni lasti. Po zamisli bi se bolnišnica lahko gradila na zemljišču med psihiatrično bolnišnico in naseljem Lenta. Koncept gradnje negovalne bolnišnice pa bi lepo sovpadal tudi z novim sre- dnješolskim programom na gimnaziji, zdravstvena nega. Širitev negovalnih oddelkov, gradnja domov za zdaj ni predvidena Projektno nalogo so predstavili zdravstvenemu ministrstvu. A kot kaže, iz te moke (vsaj za zdaj) ne bo kruha. »Kar se tiče negovalne bolnišnice/oddelka v Ormožu lahko potrdimo, da je sestanek na to temo na ministrstvu za zdravje že potekal. Pojasnjeno je bilo, da je te oddelke smiselno načrtovati v bližini bolnišnic, zato ministrstvo za zdaj načrtuje širitev negovalnih oddelkov v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Po zaključku omenjenih projektov bo ministrstvo za zdravje glede na potrebe načrtovalo nadaljnje negovalne projekte,« so v zvezi z možnostjo vzpostavitve negovalne bolnišnice v Ormožu odgovorili na ministrstvu. Ob tem so na ministrstvu še pojasnili, da je negovalni oddelek namenjen bolnikom, ki potrebujejo podaljšanje neakutnega zdravljenja v smislu zdravstvene nege kot pripravljalno obdobje za vrnitev v domače okolje oz. v okolje doma za starejše občane: »Potrebe po takem tipu bolnišnice ali oddelku v obstoječi zdravstveni ustanovi so vse večje in so tudi rezultat demografske slike našega prebivalstve-nega/zdravstvenega področja. Negovalni oddelki so trenutno na Vrazovem trgu 1 v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Novem mestu. Negovalne bolnišnice v Sloveniji za zdaj še nimamo vzpostavljene. Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi še predvideva ustanovitev negovalnih domov, kjer bodo uporabni- Foto: STA/M 24 lz zamisli občine o vzpostavitvi negovalne bolnišnice vsaj za zdaj ne bo nič. Ministrstvo namreč načrtuje širitev negovalnih oddelkov v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti, ne pa gradnje novih domov. kom zagotovljeni tudi zahtevnejši zdravstven- negovalni postopki, in sicer pri osebah, kjer je bolnišnično zdravljenje zaključeno, je pa izvedba zdravstveno negovalnih posto-pov nujna za ohranjanje življenja ali zdravja uporabnikov. V trenutni organiziranosti se pogosto dogaja, da se nedorečenost ustrezne umeščenosti uporabnikov s kompleksnejšimi potrebami odraža v tem, da ti uporabniki, kljub temu da je bolnišnično zdravljenje zaključeno, ne najdejo mesta v okviru institucionalne oskrbe in po nepotrebnem zasedajo bolnišnične kapacitete.« Monika Horvat Ormož • Redarji izdali pol manj glob zaradi napačnega parkiranja Več opozoril in kazni zaradi pasjih iztrebkov in zaščitnih mask Redarji so lani na območju občine Ormož izdali precej manj kazni zaradi napačnega parkiranja kot leto poprej. Manjše število kršitev je po besedah vodje medobčinskega redar-stva občin v Sp. Podravju Roberta Brkiča posledica epidemije. Redarji so zaradi napačnega parkiranja skupno izdali 99 glob, leto poprej 206. Bistveno manj kršitev je bilo izdanih na Ptujski cesti v okolici zdravstvenega doma, in sicer 39 (122), je pa bilo nekaj več kršitev izdanih na Ptujski cesti (13). Največ, slaba polovica glob (42), je bila sicer izrečenih zaradi neoznačenega časa začetka parkiranja v območju kratkotrajnega parkiranja, sledi neupravičeno parkiranje na zakupljenih parkirnih mestih (27). Za oba prekrška je predpisana globa 40 evrov. Zaradi napačnega parkiranja so redarji izrekli kazni v skupnem znesku okoli 4.080 evrov, leto pred tem okoli 7.700 evrov. Plačanih je bilo za okoli 3.000 evrov terjatev, zaradi zastaranja so odpisali globe v višini 240 evrov, odprtih je še za okoli 1.500 evrov glob. »Ugotavljamo, da je bistveno manj problematike na zakupnih parkirnih prostorih, kot je to bilo pred leti. Kljub temu pa sprejemamo občasne pobude za nadzor nad parkiranjem na zakupnih parkirnih mestih na območju celotne Ptujske ceste, posebej pri hišnih številkah 13-15, na območju Poštne, Skolibrove in Kolodvorske ulice, ki se dogajajo predvsem v popoldanskem času. K ugodni situaciji na področju mirujočega prometa je bistveno prispevalo slabo stanje, povezano z boleznijo covid-19, saj je bil zaradi zaprtja šol, dela od doma, čakanja na delo promet občutno redkejši tako na cestah kot na parkirnih površinah,« pravi Brkič. Med drugim so redarji obravnavali pet zapuščenih vozil na javnih površinah na območju celotne občine, kjer so štirje upoštevali odredbo o odstranitvi zapuščenega vozila, en lastnik pa je vozila prestavil na zasebno zemljišče. Več prijav zaradi pasjih iztrebkov, vodenja psov brez povodca So pa redarji prijeli več prijav zaradi puščanja pasjih iztrebkov in vodenja psov brez povodca na javni površini: »Čeprav je na terenu očitno, da se pasji iztrebki pogosto ne pobirajo, te kršitve težje ugotovimo, saj opravljamo naloge v uniformi. V letu 2020 smo izvedli več nadzorov nad vodniki psov in ugotovili 13 kršitev po odloku oziroma po Zakonu o zaščiti živali, za katere smo izrekli 11 opozoril in izdali dva plačilna naloga, po odloku vsakega v znesku 40 evrov.« Prijave tudi zaradi zaščitnih mask Več prijav pa so spomladi prejeli še zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe zaščitne maske: »Posa- Foto: STA/M 24 Ormoški redarji so lani izrekli manj glob kot leto poprej. Se je pa povečalo število prijav (in posledično opozoril ter kazni) zaradi pasjih iztrebkov in psov brez povodca. mezniki, domnevno združeni v neformalne skupine, naj bi pozivali k nenošenju mask v javnih zaprtih prostorih in na zunanjih javnih površinah. Ob rednih nadzorih smo pristopili do posameznikov, ki niso nosili mask, vendar nobeden ni izjavil, da je ne nosi iz odpora, temveč da so jo pozabili ali se je strgala. Zaradi nenošenja mask nismo izvedli nobenega ukrepa, niti na javni površini, niti na območju trgovskih centrov, temveč smo poskušali posameznike prepričati, da s tem vsaj malo zaščitijo sebe, člane svoje družine in druge, ki jih slučajno srečajo.« Monika Horvat o O' o o O* Rojstva: Janja Rajh, Vitomarci 72, Vitomarci - deklica Zala; Tanja Šuligoj, Milčinskega ul. 73 b, Ljubljana - deček Taj; Tamara Žnida-rič - deček Luka; Martina Križanič - deklica Mia; Doroteja Pravdič - deček Anej; Tina Mulej - deklica Mila; Mojca Cerinšek - deček Liam; Glorija Hercog - deček Eros. Poroke - Ptuj: diamantna poroka: Anton Hameršak in Marija Hameršak, roj. Brglez, Sp. Velovlek 43. Cp* O o O? C .0 Cb i V oktobru burja, mraz, januarja sončen čas. Danes bo sprva večinoma oblačno. Popoldne se bo oblačnost trgala, možna bo kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem do okoli 10, najvišje dnevne od 10 do 14, na Primorskem do 17 °C. OBETI: V sredo zjutraj bo ponekod prehodno rahlo deževalo. 4-dnevna napoved za Podravje HESI 7 5 5 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 11 12 13 Popoldan \ Popoldan A Popoldan Hitrost vetra2.8m/s IA Hitrost vetra2.5m/s Hitrost vetra 1.9mfc Vir: ARSO