NAŠA VELIKA NOČ Kako hitro živimo! Naš mladi rod že ne ve več, kaj je prava slo¬ venska velika noč. že mi odrasli smo skoro pozabili, kakšna je bila. Saj je ta, ki jo praznujemo te dni že deseta, odkar ni pravega veliko¬ nočnega razpoloženja v naših sr¬ cih. Vojna leta z vsemi bridkostmi in nato grenka leta begunstva so spremenila naše velikonočne praz¬ nike v Velike petke, tako, da nismo mogli s pravim velikonočnim vese¬ ljem jesti velikonočnega žegna. Kako lepo je bilo včasih doma. Pomlad je spremljala veliko noč po deželi. Prvo cvetje in prvo ptič¬ je petje jo je pozdravljalo. Obe¬ nem s prebujeno naravo se je tudi v naših srcih zbudila želja po no¬ vem, vzvišenem. Kako smo se dre¬ njali okoli spovednic, da smo pra¬ vočasno opravili svojo krščansko dolžnost, kako smo počistili vse o- krog naših domov, da bo žival v hlevu in človek v hiši čutil svetost velikega praznika; kako se je na Veliki petek dvignilo vse, tudi naj¬ bolj dreveni kristjani, da poljubi¬ jo Zveličarjeve rane v božjem gro¬ bu; kako so zvonovi Velike sobote zazibali v eno samo mogočno Ale¬ lujo celo našo deželo; kako so bila na Veliko nedeljo štimana naša de¬ kleta v svojih novih oblekah, in za¬ stavni fantje, ki so se postavili pred veliko mašo pred cerkvena vrata, da jih je lahko videl ves svet; s kakšno sveto resnostjo so nam oče rezali in delili velikonoč¬ ni žegen: kako radi smo v ponede¬ ljek pohiteli vsak v Emavs, da po¬ skusimo gostoljubnost in dobrote svojih znancev in prijateljev in da si izmenjamo pirhe. Sedaj vsega tega ni: ne tu pri nas, ne tam doma. Tu nam manjka pomladi in domovine, tam doma jim manjka tega, kar je velikonoč¬ nim praznikom dalo pravo vsebi¬ no: manjka krščanskega obeležja. Vendar ne sme izginiti veliko¬ nočno razpoloženje iz naših src. Z Veliko nočjo je nujno združen Ve¬ liki teden. Dolg je naš Veliki te¬ den, tako dolg, da se včasih spra¬ šujemo, s čim smo ga zaslužili. Morda naše trpljenje ni le zato, da očistimo sebe, ampak da se žrtvu¬ jemo tudi za druge. Bodi kakor¬ koli, mi dobro vemo, da dnevom trpljenja vedno sledi dan Vstaje¬ nja. Velika noč je za nas praznik u- panja. Vsako trpljenje mine in za trpljenjem pridejo dnevi sreče in miru. Tudi za nas velja isto pra¬ vilo. Praznujmo svojo veliko noč ta¬ ko, da ne bomo skrunili spominov na dom. Velikonočnih zvonov nam ne sme nikdar nadomestiti tovar¬ niška sirena in farne cerkve nik¬ dar mestno zabavišče. Dajmo ve¬ likim cerkvenim praznikom pravo vsebino. Ko jih praznujemo, naj nas vedno spremlja dvojna velika misel: Bog in domovina. Ta misel nam bo naredila bivanje v tujem svetu zmožnejše, nam bo v oporo, kadar bomo čutili, da nas tuji svet mami in obvladuje, nam bo poroš¬ tvo, da se bo tudi nad našo domo¬ vino spolnilo to, kar se je spolnje¬ valo vedno v zgodovini narodov: da se krivica in nasilje utopita sa¬ ma v sebi in da trpljenju in poni¬ žanju vedno slede dnevi zmage in vstajanja. Belgijec Deveze, član lib. stranke, ki je v zadnjem času poskušal sestaviti kompromisno vlado, je v svoji akciji propadel; umaknil je tudi oba pogoja, ki jih je stavil kršč. socialni ter socia¬ listični stranki. Z njegovo vrnitvijo mandata bo regent poveril sestavo vla¬ de predstavniku kršč. socialistov; ako temu ne bi uspelo dobiti večine v parla¬ mentu, bo ta razpuščen. “SAMEGA SEBE JE IZNIČIL... IN JE BIL POKOREN DO SMRTI, SMRTI NA GRIŽE” Flp. 2, 7, 8. Minister Cereijo o ar gen tinsko-amerf škili gospodarskih odnosih Zakladni minister dr. Cereijo se kot sedanji predsednik Medameri- škega gospodarskega in socialnega sveta še vedno mudi v USA, kjer razvija živahno delavnost. Dose- daj je imel še več razgovorov z vi¬ sokimi ameriškimi vladnimi in go¬ spodarskimi osebnostmi. Obiskal je tudi zunanjega ministra Ache- sona. V ponedeljek je imel na slav¬ nostnem kosilu govor o argentinski gospodarski politiki. Naglašal je, da je docela neutemeljeno mnenje v svetu, da Argentina zapira vra¬ ta tujemu kapitalu. Kakor poprej, tako tudi sedaj v Argentino lahko prihaja tuj kapital in je celo zaže¬ len, ker so v deželi še izredne ne¬ izkoriščene gospodarske možnosti. Navzočim gospodarstvenikom je pojasnil potrebo po podršavljenju vseh prometnih sredstev, nato pa omenjal gospodarske načrte ar¬ gentinske vlade za modernizacijo železnic, graditev novih industrij, elektraren, povečanje mesne indu¬ strije in modernizacijo poljedelj- stva. Pri uresničenju teh načrtov bo tuj kapital lahko v polni meri sodeloval. Z vsemi temi naprava¬ mi hoče Argentina doseči zvišanje svoje proizvodnje radi hitrega na¬ raščanja domačega prebivalstva in vedno večjih potreb za izvoz. Izmenjava gospodarskih dobrin med Argentino in USA je v stal¬ nem povečavanju, ki bo pa v bo¬ dočnosti še občutnejše. Govor zakladnega ministra dr. Cereija so ameriški gospodarski krogi sprejeli z vidnim odobrava¬ njem. Izjavljajo, da je treba ar¬ gentinsko stališče razumeti in na tem graditi obojestranske gospo¬ darske odnose obeh držav, ki bodo prinesli koristi obema in ju še te¬ sneje povezali med seboj. EL 132? ANIVERSARIO DE LA BATALLA DE MAIPU El 5 de abril, del ano 1818 se trabo cerca del pueblo Maipu en Chi- le la batalla entre el unido ejercito argentinc-chileno y las huestes rea- les espaiioles. El ejercito libertador estaba al mando del GENERAL SAN MARTIN. La batalla fue muy dura. Despues de la resistencia prolongada de tres horas sucumbio el ejercito real y se dio a la fuga. Al campo de batalla concurrio entre otros civiles tambien el gene¬ ral 0'HIGGINS que expreso con un abrazo al general San Martin el agradecimiento del pueblo chileno por la liberacion del pais. Esta victo- ria sello con la muerte de numerosos soldados argentinos y chilenos j la amistad duradera entre los dos pueblos vecinos y entre ambos proceres. Ese triunfo fue conmemorado con pomposas solemnidades en am¬ bos paises en son de la gran amistad que los une. En Argentina se desarrollaron los principales actos al pie de los monumentos de ambos prohombres en la Capital. Chile por su parte organizo esos actos en presencia de una representacion militar nutrida argentina en el mismo campo de batalla de Maipu. Durante el acto evolucionaban sobre el terreno numerosos aviones argentinos. 132. OBLETNICA BITKE PRI PAIPU Pred 132. leti — 5. aprila 1818 — se je pri Maipu v Chile-ju odigra¬ la odločilna bitka med združeno argentinsko-čilsko in kraljevo špansko vojsko. Argentinsko-čilskim vojaškim oddelkom je poveljeval general SAN MARTIN. Borba je bila huda. Po triurnem odporu je španska vojska podlegla in se poražena podala v beg. Na bojišče je med drugimi uglednimi čilskimi osebnostmi prihitel 0'HIGGINS ter se je s prisrčnim objemom v imenu čilskega naroda za¬ hvalil generalu San Martinu za osvoboditev dežele. S to veliko vojaško zmago generala San Martina in s smrtjo argentinskih in čilskih voja¬ kov je bilo tedaj zapečateno trajno prijateljsko med obema narodoma in državama in obeh slavnih mož. Te važne obletnice so se z veličastnimi proslavi spominjali hvalež¬ ni potomci v obeh državah s skupnimi proslavami. V Argentini so bile največje v Capitalu pred spomenikoma obeh zaslužnih in velikih mož, v Chileju pa pri Maipu, kjer se je proslave udeležilo tudi močno za¬ stopstvo argentinske vojske ter so pri tamošnji vojaški slavnosti sode¬ lovala tudi številna argentinske vojna letala. Volni posveti v Budimpešti Listi so te dni polni poročil o tem, kako napet je mednarodni položaj in kako blizu smo izbruhu tretje svetovne vojne. Ob obali severne Kalifornije so ameriška letala ugotovila, da so prišle štiri sovjetske podmornice na posebne vaje v to vodovje. Član ameriškega nistri in načelniki generalnih štabov istega kongresa, Carl Vinson pa v po¬ sebni izjavi pravi, da lahko sovjeti vsak hip presenetijo USA z novim Pearl Harbourjem; sovjeti grade na ti¬ soče letal, v ameriškem kongresu pa zagovarjajo znižanje kreditov za obo¬ rožitev, kar da je dokaz, kako malo se javnost zaveda grozeče nevarnosti. VOltOšlLOV V BUDIMPEŠTI bodočo evropsko unijo. Toda do te je pot še daleč; zastopniki USA to terja¬ jo, toda Francija in Anglija imata svo¬ je nazore o navzočnosti zahodne Nem¬ čije v evropskem parlamentu' ali pa v gospodarski uniji. Toda ameriški guverner za Nemčijo McCIoy je v posebni izjavi nujno po¬ zval predstavnike zahodnih evropskih držav, da naj vključijo v svoj zbor za hodno Nemčijo in ji sami tudi obljubijo sredstva za njeno varnost pred napa¬ dom. Ako tega kmalu ne store, bo vsa zahodna Nemčija v najkrajšem času preplavljena od komunistov, ki jih bodo sovjeti poslali na zahod iz svoje zone. Sovjeti se na to tudi pripravljajo: po¬ spešeno oborožujejo posebno nemško vojsko, ki šteje že okrog pol miljona mož. poleg tega pa večajo moč rdeče nemške policije v takem obsegu, da je jasno, da ta policija ni mišljena samo za vzhodno Nemčijo, ampak za uvedbo kom. diktature nad vso Nemčijo. Ako bi prišla sovjetom v roke vsa zahodna Nemčija, tedaj bi bili ti dejan¬ sko že gospodarji nad usodo vse Evro¬ pe. Porurje in vsa nemška industrija bi- delala samo za sovjete; pa ne samo za¬ nje, ampak za ves evropski in azijski kom. blok. Pod vodstvom nemških teh¬ nikov in strokovnjakov bi sovjeti kmalu lahko imeli tako industrijo, ki bi nazad¬ nje v nekaj letih mogla uspešno tekmo¬ vati s produkcijo v USA in jo nazadnje še preseči. Madžari so morali 4. aprila slaviti petletnico, odkar jih je Stalin “osvobo¬ dil”. Ob tej priliki so bile v vsej Ma¬ džarski uradne proslave tega jubileja. Istočasno pa se je mudil v Budimpešti podpredsednik sovjetske vlade in vojni minister maršal Vorošilov, ki je prišel zastopat moskovsko vlado. Pod njego¬ vim predsedstvom je bila nato vojaška konferenca vseh držav, ki so pod sovjet¬ sko kontrolo. Bili so navzoči vojni mi¬ nistri in načelbniki generalnih štabov Poljske, ČSR, Romunije, Bolgarije, Al¬ banije, in Madžarske. Na tej konferen¬ ci je bil izdelan podroben načrt o vo¬ jaški pripravljenosti in opremi vseh držav sovjetskega bloka. Poročila to¬ krat Jugoslavije ne omenjajo in ne po¬ vedo, ali je bil navzoč kak jug. zastop¬ nik. Slednje namreč ne bi moglo biti izključeno, ker Tito vedno povsod po- vaarja, da bo v slučaju vojne njegova vojska na strani sovjetskega bloka. Utrjevanje evropske skupnosti Kongres francoske kom. stranke Vodstvo francoske kom. stranke je sklicalo v Pariz 12. kongres stranke. Ves kongres pa se razvija pod zanimi¬ vim vtisom propadanja moči komuniz¬ ma v Franciji in glavni govorniki s Thorezom na čelu to tudi v svojih izja¬ vah priznavajo. V nekaterih okrajih je članstvo za polovico padlo, drugod pa so nekatere krajevne organizacije sploh nehale z delom. Med glavnimi vzroki pa navajajo objavo Cerkve, ki določa ka¬ zen izobčenja za vsakogar, ki pripada ali podpira kom. gibanje. Isto, kar se opaža v Italiji, se je tedaj lahko ugoto¬ vilo tudi v Franciji: pričakovati je bilo, da bo izobčenje najbolj zadelo kom. stranko v Italiji in Franciji. Voditelji stranke so zato dali novo navodilo, ki povdarja, da je treba podčrtati, da ak¬ cija stranke ni verska, ampak zgolj po¬ litična in da dela slabo uslugo komu¬ nistom tisti, ki meni, da bo katolike pri¬ dobil s tem ako bo napadal predstavni¬ ke cerkvene hierarhije. — Prav tako so morali ugotoviti, da so poslednje od kom. organizirane stavke propadle in da množice več ne slede kom. geslom. Francoska vlada pa je zbrala podat¬ ke o politični moči posameznih strank na ev. prih. volitvah. Prefekti so odgo- verili, da bo pri prih. volitvah kom. stranka imela v parlamentu namesto sedanjih 180, največ 90 mandatov. Kdo bo gospodar Nemčije? Težko je pričakovati, da bi se položaj v Nemčiji kmalu tako spremenil, da bi mogel nemški narod sam odločati o usodi svoje domovine. Pa tudi za to ne gre več, ali bo Nemčija še dolgo ostala razdejena v vzhodno in zahodno polo¬ vico. Zahodna Nemčija se kot samostoj¬ na enota ne bo mogla dolgo držati, ako ne prejme zadostnih poroštev ali pa se ne vključi v širšo evropsko zvezo — v Uvod v konferenco zun. ministrov Francije, Anglije in USA 8. maja v Lon¬ donu tvorijo te dni zasedanja ministrske¬ ga zbora Evropskega sveta, Organizacije gospodarskega sodelovanja Evrope, kon¬ ferenca fin. ministrov držav Atlantskega pakta ter voj. ministrov istih držav. Voj¬ ni ministri so zborovali v Haagu ter o- dobrili enoten strategični načrt obrambe zah. Evrope s pozivom na vse države- članice, da vsaka po svojih najboljših močeh sodelujejo pri čim popolnejši iz¬ delavi in opremi vseh vojska. Poseben po¬ udarek je bil izrečen tudi vskladnji te¬ ženj poedinih narodov, da bo tako mož¬ no pripraviti kar najboljšo obrambno ak¬ cijo za ohranitev miru, hkrati pa tudi za ohranitev severnoatlantskega prostora v primeru spopada. Zaključne misli temu zasedanju je po¬ svetil amer. obrambni min. Johnson, ki je odločno izjavil, da vse te akcije slu¬ žijo zgolj namenu ohranitve svet. miru, hkrati pa tudi dokazujejo svetu, da drža- ve-članice hočejo vztrajati v svojem načrtu — ‘sovražnika odvrniti, se posta¬ viti v obrambo ter končno zmagati’. Istočasno so zasedali v Londonu fin. ministri Atlantskega pakta ter< voj. strokovnjakom izdelali načrt fin. in go¬ spodarskega sodelovanja evropskih držav ter postavili načela, ki morajo veljati, ako hočejo vse te države svojo voj. akci¬ jo uspešno voditi. VELIKONOČNE ŽELJE PRI KAS DOMA ZDAJ SNEŽEC SE TOPI, BRSTI DREVO, TROBENTICA CVETI. ČEZ POLJE VEJE TOPEL VETER PLAH, VELIKA NOČ SVETLIKA NA GORAH ... A TU JESEN JE. .. GROZDJE ZRELO ŽE, NA TRTAH LISTJE ZRUMENELO VSE... V OČI NAS GRIZKA MRZEL VETER SUH, IZ SKRINJE JEMLJE BABICA KOŽUH ... VSTAJENJA PRAZNIK ISTI TU IN TAM! O, DA BI SREČO NOSIL VAM IN NAM — IN DA BI KMALU TISTI VETER BIL, KI VAM IN NAM SOLZE BI POSUŠIL! Dr. Anton Novačan Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. IV. 1950 - Ano del Libertador General San Martin TITO JE ZMAGAL IZ TEDNA V TEDEN Uradni rezultat “volitev” v FLRJ je naslednji: od 9,746.000 volilcev jih je 93,2% glasovalo za enotno listo KP-OF. Od 25 milijonov posojila, dobljenega pri Svetovni banki, bodo šli 4 milijoni za izpopolnitev rudarske industrije. FLRJ bo pri Avstrijcih v kratkem ku¬ pila 10.000 t. soli. FLRJ je prijavila svoj pristop k UNE¬ SCO — Vzgojno — znanstveno — kultur¬ ni organizaciji Združenih narodov. ★ Za obletnico “osvoboditve” Madžarske se je pod Vorošilovim vodstvom zbrala v Budimpešti večja skupina odličnih pred¬ stavnikov satelitskih držav; nekateri me¬ nijo, da imajo ti predstavniki v času o- biska v Budimpešti tudi zasedanje Ko- minforma. ★ Mednarodno sodišče v Haagu je na ob¬ tožbo Združenih narodov in po predlo¬ gih Anglije ter USA podalo svojo obsod¬ bo nad postopanjem Bolgarske. Mad¬ žarske in Romunije ter prizadete tri države poklicalo k točnemu izpolnjeva¬ nju mirovnih pogojev. ★ V procesu proti 10 kat. duhovnikom na Češkem, obtoženim delovanja proti drža¬ vi ter “vohunske službe v korist Vati¬ kana,” so bili vsi obsojeni na zaporne kazni od 6 mesecev do 25 let. Podpredsednik Fierlinger, ki je "bil po nekaterih virih likvidiran, še živi in je češkemu narodu govoril po radiu. ★ Vojaški poveljnik enega dela ukrajin¬ skih nacionalistov v emigraciji in v za¬ sužnjeni domovini polkovnik Bendera je te dni sprejel novinarje nekje na Ba¬ varskem ter jim v daljšem razgovoru povedal svoja načela o uspešni borbi proti ZSSR; ta načela obsegajo: 1) zahodne sile naj nikar predolgo re poskušajo priti s Sovjeti do sporazu ma po redni poti, pač pa naj podpro, an- tikomunistična gibanja onstran želez¬ ne zavese; 2) Ukrajinci bodo kot en mož podprli zah. sile v borbi proti ZSSR, ako jim zahod obljubi samostojno drža¬ vo; 3) računati je treba na oborožen od¬ por v ZSSR. — Po razgovoru je Ben¬ dera od novinarjev zahteval, da ostane¬ jo 10 minut na kraju, kamor jih je po¬ klical, med tem pa je on v spremstvu 9 svojih borcev izginil spet v “nezna¬ no”. V okviru voj. pomoči zah. evropskim državam je te dni prispelo orožje za Italijo, in sicer v Trst, odkoder ga bo¬ do zvozili v Italijo, ter v francoski Tunis. ★ Francoska KP ima te dni svoj 12. par¬ tijski kongres, ki mu predseduje. M. Thorez. Več govornikov je naglašalo, da je stranka pričela močno izgubljati pristaše v podeželju. V Cherbourgu so se delavci uprli za¬ htevi rdečih sind. voditeljev naj ne razkladajo orožja z ladij ter so si kot svoje nove zastopnike v sindikatu izvo¬ lili nacionalno čuteče tovariše. Umrl je Leon Blum, najodličnješi predstavnik franc, socializma večkrat¬ ni min. predsednik. ■k Washingtonu se nedaljuje zaseda¬ nje Medameriškega gospodarskega in socialnega sveta. Ves teden so razprav¬ ljali o nadaljni poglobitvi gospodar¬ skih odnosov med obema Amerikama ter ustanovili tudi poseben odbor za u- spešno izvajanje točke 4. Trumanovega načrta o pomoči zaostalim državam. Predložena je bila odprava carinskih meja med državami latinske Amerike. Točnega datuma glavne konference Medameriškega sveta v Buenos Airesu še niso določili. * Istočasno, ko je Churchill v parlamen¬ tu izjavil, da si ne more predstavljati združene Evrope brez Nemčije, so A- merikanci objavili poročilo o delovanju ‘Svobodne nemške mladine’ (komuni¬ stične!), v katerem je zlasti govora o strogo revolucionarnih pripravah in vzgoji mladine v kom. internacional¬ nem duhu. V tej mladini gleda to poro¬ čilo bodoče gospodarje vzhodne zone. Zah. nemška vlada je sprejela sklep, po katerem bodo odslej sprejemali kot begunce iz vzh. Nemčije samo tiste Nemce, katerih življenje ali osebna svoboda sta ogroženi; vsi ostali bodo pa vrnjeni, zlasti tisti, ki so zagrešili kakršno koli kaznivo dejanje. Sovjeti so spet omejili rečni promet v Berlin; ako ne bodo v prihodnjih dneh izdali ponovno dovolilnic za plovbo, se Berlinčani boje ponovnega primanjko¬ vanja. V Zah. Berlinu so zaprli K. Heinza, ustanovitelja “Svobodne kom. stranke” z obtožitvijo zločinov zoper človeštvo; Scholz je pred leti. ko je s Sovjeti še dobro vozil, izročil le — tem tri mlade Nemce v kaznovanje. k Po ugotovitvah nekaterih obv. služb so pričeli Sovjeti z novo zavojevalno taktiko v Nemčiji. V bodočnosti naj bi Sovjeti področje, katerega se namera¬ vajo polastiti, zasuli s tisoči in tisoči beguncev, ki bi se v največjem neredu pomikali proti zapadu; ako bi jih zahod¬ njaki hotel? zavračati, bi se Sovjeti ču¬ tili poklicani braniti pravice teh begun¬ cev do naselitve na zahodu; za begun¬ ci naj bi namreč korakali precej moč¬ ni oddelki Rdeče armade. Po istih virih naj bi se tudi nem¬ štvo v zamejstvu, zlasti v Južni Ame¬ riki, nagibalo k zastopanju načela o skupnem korakanju Nemcev s Sovjeti. k Po daljši debati je bil dokončno sprejet Garreaujev načrt o popolni in¬ ternacionalizaciji Jeruzalema; obe glav¬ ni stranki pa — Jordanija in Izrael — sta že izjavili, da zanju ta statut ne bo veljal. Indija in Pakistan sta začeli po diplo¬ matskih potih odstranjati vzroke pogo- I stih sporov in spopadov in javljajo že prve uspehe. ★ Ob drugi obletnici odobritve Marsha¬ llovega načrta je govoril general Mar¬ shall sam in izjavil, da “smo se zaplet¬ li v nevarno borbo proti neusmiljenemu sovražniku ter moramo zato to borbo voditi do konca, naj bo že kakršen ko¬ li.” Poudaril je, da je nujno treba po¬ daljšati izvajanje načrta do 1. 1952. Po tem letu naj bi Evropa sama skrbela za svojo obnovo ter naj bi za večjo iz¬ menjavo dobrin, svobodne države odpra¬ vile carinske meje. Govoril je tudi Truman, ki je izjavil, da je Marshal¬ lov načrt “vsaj začasno zaustavil pro¬ diranje komunizma. Čeprav je bilo že Veliko storjenega, pa ostanejo pred na¬ mi še mnogi težki problemi, ki jih bo treba rešiti.” ★ UP poroča iz Beograda, da je za no¬ vega Titovega veleposlanika v Was- hingtonu imenovan Vladimir Popoviči bivši veleposlanik v Moskvi. Dosedanji Veleposlanik v USA Sava Košanovič, biv. sam. demokrat, je odpoklican. * Vlada Costa Rice je objavila, da je odkrila široko razpredeno komunistično mrežo, s katero so komunisti namera¬ vali izvršiti državni udar. PO REKI NAVZDOL... Tito zmeraj zmaguje! Lahi tu¬ di! V prvi svetovni vojni so Lahi bojevali enajst ofenziv ob Soči. Končale so se z nekoliko naglim strateškim premikom na Piavo. Pa so le zmagali! Ko je koncem leta 1918 živžav avstrijskih narodov vrgel puške od sebe in rekel, da se ne gre več, je prišel za Lahe dan zmage: Vittorio Veneto. Cel svet je skozi 25 let verjel v to zmago. Enako je s Titom. Sedem ofenziv je imel proti okupatorjem, prvo menda na Kureščku, zadnjo pa do¬ li v hercegovskih gorah, pa je le zmagal krutega sovraga. Mi, ki smo od blizu gledali te ofenzive, smo spoznali Titove vojščake le v pete in podplate, pa kaj hočemo, zmagal je, pa amen! In tako Tito zmaguje iz dneva v dan. Popolno uničenje reakcije in kapitalizma: stoodstotna zma¬ ga; uresničenje petletnega plana: sto in več odstotkov; popolna so¬ cializacija dežele: stoodstotna; zmaga nad izdajalskimi kominfor- movci: stoodstotna; zmage, same zmage, ena slavnejša kot druga. Naivni demokratični svet, ki si lahko privošči vse udobje današ¬ njih dni, ne čuti potrebe, da bi se pobližje zanimal, kako stvari v re¬ snici stoje. Komunizem dobro poz¬ na lenobo tega sveta in jo izkoriš¬ ča v svoje namene. Laž mu je tu dobrodošla in uspešno sredstvo. Poglejmo danes dvoje takih laži, ki jim zahodni svet lahkoverno na¬ seda. Prva: Zadnja Titova votivna zmaga pomeni, da je Tito dobil popolno oporo svojih volivcev v boju proti komihformu. Pravilno bi se ta Titova zmaga morala tako¬ le označiti: V Jugoslaviji je danes vse proti Moskvi, celo Titovci, ki nosijo vso krivdo in odgovornost, da so jugoslovanski narodi prišli v moskovsko sušnjost, katere se se¬ dat ’ skušajo otresti, ne da bi poza¬ bili kdo je krivec te nesreče. — Za¬ nimivo je, da so Titovci začeli dajati svojim volitvam ta proti- kominformovski poudarek šele več dni po volitvah, potem, ko so pri- sluhnuli čudnim komentarjem, ki jih je dajal svetovni tisk temu skoro stoodstotnemu volivnemu Us¬ pehu. Druga: Titov komunizem je dru¬ gačen kot Stalinov: je nacionalen. Novo prgišče prahu v oči naivnim zahodnjakom. Nacionalni komuni¬ zem je nesmisel kot na pr. je ne¬ smisel mohamedansko krščanstvo. Tito trdi na vse pretege, da je ko¬ munist, stoodstoten, boljši kot Stalin. Zakaj bi mu ne verjeli, ko vsa njegova dejanja pričajo, da je res. Če je sprt s Stalinom, kaj ima to opraviti s komunizmom, ki ga Tito izpoveduje in prakticira. Zanimivo je, da se je proti tej novotariji v komunističnem takti¬ ziranju oglasil španski Franco. Mi nimamo namena ocenjevati Fran¬ covega političnega sistema, lahko pa rečemo, da ta mož pozna komu¬ nizem prav dobro, kajti občutil ga je s svojim narodom vred na svoji koži. Ta politik, ki pobija komu¬ nizem totalitarno, je oporozil svo¬ bodno javnost na novi trik komu¬ nizma, ki hoče prinesti v zahodni svet novo zmedo, češ, nacionalizem in komunizem sta dve stvari, ki si nista nasprotni. Ponavlja se isto, kar se je dogajalo pri nas pred 20 leti: jalovi, pa neznansko nevarni poskusi, kako bi spravili na skup¬ no podlago komunizem in krščan¬ stvo. Zgodovina je pokazala kam to vodi. Mi verjamemo včasih Titu. Ka¬ dar razglaša svoje volivne uspehe mu ne verjamemo, kadar pa trdi, da je komunist, mu verjamemo in vsa njegova dejanja in vse njego¬ ve besede tolmačimo s tega stališ¬ ča, ki nam pove vse. Čankajškovim četam je uspelo popol¬ noma uničiti poizkus invazije na otok Hainan; prav tako se v zaledju kom. države pojavlja vedno več “belih’ par¬ tizanov in je bila rdeča vlada prisiljena prestaviti neketare urade iz Kantona V notranjost republike. — V zadnjih dnevih so sovjetski letalci zbili dva na¬ cionalistična aviona. ★ “New York Times” poroča, da bo a- meriška vlada zaprosila špansko vlado za letalska oporišča v Španiji. Stopil je na nekaj spolzkega in začu¬ til pik v nogo. Odskočil je; ko pa se je obrnil s kletvico, je opazil kačo yara- cusu, ki se je zvila okrog sebe, čakajoč novega napada. V divji grozi je pogledal na nogo, kjer sta bili dve majhni kapljici krvi, in potegnil nož izza pasa. Tudi kača je o- pazila nevarnost in potegnila glavo v svoj lastni klobčič: nož je udaril skozi hrbet in zadel ob vretenca. Sklonil se je k vgriznjeni nogi, izsrkal krvavi kapljici in se za trenutek zami¬ slil. Od sinjih pičic je začelo skeleti. Nagloma je prevezal nogo z robcem, ir se obrnil k svoji koči. Bolečina pa je napeto rastla, po no¬ gi so šli bliskoviti sunki, kakor streli- ce iz središča rane proti mečam. S te¬ žavo je premikal nogo. V grlu je začutil strašno suhoto in žgočo žejo. Zaklel je. Težko se je privlekel h koči, kjer se je naslonil z rokami na kolo majhnega sladkornega mlina. Krvavi pičici sta kar izginili v strahotni oteklini: koža se je napela in bila skoraj na tem, da peči. Hotel je poklicati ženo, toda glas se mu je lomil v hropenje razsušenega grla. “Doroteja!” je s težavo spravil iz se¬ be. “Daj mi žganice!” Žena je strahoma pritekla s polnim kozarcem, ki ga je izpraznil na dušek. Ni si potolažil žeje. “žganja sem rekel, ne vode!”' In pro¬ sil znova: “Daj mi žganja!” “Saj sem ga prinesla, Paulino!” je zastokala. “Ne, to je bila voda: Prinesi žganja!” Žena se je vrnila s steklenico. Popil je zapored dva kozarca in — nič! Ni si osvežil grla. “Tako — hudo je z mano!” je zamr¬ mral sam pri sebi, zroč na sinjo zateklo nogo, že vso v žgočem lesku. Izpod pod¬ veze je sililo meso kot podpluta klo¬ basa. Sunkovita bolečina ga je spreletela kot blisk; suša v grlu je rastla, sapa jo je še ogrevala in večala. Hotel se je dvigniti, toda mrzlica ga je prisilila, da se je s čelom naslonil na leseno ko¬ lo. Ne, noče še umreti! Povlekel se je do obale reke in stopil v čoln. Vzel je ve¬ slo v roke in začel odrivati čoln proti sredini Parana. Tok reke bi ga od tu — v neposredni okolici Iguazu — po¬ nesel v manj kot petih urah v Tacuru ■— Pucu. S svojo čudovito energijo bi se pri¬ rinil do srede reke v tok, toda roke so mu kakor zaspale in izpustile veslo v vodo. Bruhnil je kri in obrnil pogled v sonce, ki je zahajalo za gore... Tok reke ga je gnal k brazilski oba¬ li, kjer je z lahkoto pristal. Stopil je na breg, toda že po dvajsetih metrih se je ves izmučen zgrudil. “Alves!” je zavpil, kolikor je mogel. Nihče ni slišal glasu. “Prijatelj Alves! Ne odreci mi po¬ moči!” je prosil in dvigal glavo od tal. Najmanjši šum ni motil gozdnega miru. Zastonj kliče! Imel pa je še toliko mo¬ či, da se je privlekel nazaj v čoln. Tok reke ga je zajel in divje potegnil za sabo... Reka Parana teče tukaj po dnu ne¬ izmernega korita, katerega bregovi so tudi sto metrov visoki in obdajajo reko kot deske krsto. Dalje od bregov, teh črnih kamnitih skladov, se raztezajo prav tako črni gozdovi. Reka teče v ko¬ ritu teh veličastnih žalostnih zidov in se peni v divjih vrtincih. Strašen vtis pokrajine, v kateri vlada mir smrti! Z zahodom sonca zakrije njeno strahoto in mir edinstvena veličastnost. Sonce je zahajalo, ko je človek, le¬ žeč v dnu čolna, dobil strašen mrzlični napad Dvignil je glavo in se začudil: odleglo mu je... Noga ga ni več bolela, žeja se je potolažila, in tudi v prsih mu je laže,.. Strup je začel ponehavati, je menil. Skoraj dobrega se je. čutil, čeprav ni imel moči, da bi dvignil roko; s padcem rose bo že boljše. Računal je, da bo prej kot v treh urah v Tacuru - Pucu. Občutek zboljšanja je rastel on pa se je zgubljal kot v polsnu v spomi¬ ne. Nič več ni čutil bolečin, ne na nogi ne v drobovju. Bogve, če še živi nje¬ gov boter Gaona v Tacuru - Pucu? Morebiti bo videl tudi svojega bivšega gospodarja mistra Dougalda? In nje¬ govega lesnega nabavitelja, za katere¬ ga je delal? Bo prišel še v prav čas? Zahajajoče nebo je zažarelo kot zlat trak: Tudi reka se je zlato pobarvala. Od že zasenčene paraguajske obale je od gozdov padal na valove svež mrak, poln dišav po oranžah in gozdnem me¬ du. Par divjih golobov se je preneslo brez hrupa visoko nad reko proti Pa- raguaju. Po gladini zlate reke pa je drsel v toku čoln, vrteč se okrog sebe nad vr¬ tinci. človek, ki je ležal v njem. se je čutil vedno boljšega. Zdaj je mislil le to, kako dolgo že ni videl svojega go¬ spodarja mistra Dougalda: Tri leta? Ne, tako dolgo ne! Dve leti in devet me¬ secev? Morebiti. Ne, osem mesecev in pol... Tedaj je začutil, da je že prav do prsi mrzel kot led... Kaj to pomeni? Tudi diha težko... Dougaldovega lesnega nabavitelja Lorenza Cubilla je videl zadnjič v Puer- tu Esperanza, v ‘Pristanišču Upanja’, na veliki petek... Če ni bilo veliki četr¬ tek?.... Počasi je sklenil prste na roki.... “Da, veliki četrtek..” In — nehal dihati.... Horacio Quiroga. Horacio Quiroga je sicer uruguajski pisatelj, ki pa se je vključil v argentin¬ sko književnost, opisujoč zgodbe iz ar¬ gentinskega severa. Rojen je bil v Sal¬ ti leta 1879, umrl v Buenos Airesu le¬ ta 1937. Opisoval je severne argentin¬ ske pokrajine, zlasti 'pokrajino Misio- nes, njene gozdove in živali. Priporoča¬ mo njegovo klasično zbirko “Gozdne po¬ vesti” — Cuentros de la selva”. Dr. T. D. ARGENTINA Predsednik republike general Juan D. Peron se je z gospo soprogo podal za nekaj dni na počitnice v Barilo- che, kamor je prispel prejšnjo sobo¬ to. Proste dni velikega tedna porab¬ lja za izlete v okoliške kraje. V Ca¬ pital se bo vrnil po praznikih. Trgovinska pogajanja med Argen¬ tino in Anglijo se še niso obnovila. Zunanje min. tudi še ni dobilo odgo¬ vora od britanske vlade na svojo no¬ to, v kateri je od nje zahtevalo po¬ jasnila glede izraza “izsiljevanje”, ki ga je v svojem govoru rabil brit. prehranjevalni min. Webb. Omenje¬ nega min. so v brit. parlamentu prav zaradi tega izraza ostro napadali tu¬ di konservativci. Ob zaključku lista pa poročajo, da je angl. vlada že dala zadovoljivo pojasnilo na argent. noto in tudi pri¬ stala na zvišanje cene za meso. Po¬ gajanja med obema vladama se bo¬ do sedaj lahko nadaljevala. Plinovod Presidente Peron obratu¬ je že tri mesece brez najmanjših mo¬ tenj. Tako sporoča min. za industri¬ jo in trgovino. Naravni plin iz Co- modoro Rivadavia dobivajo sedaj že naslednja mesta: C. Rivadavia, Puer- to Madrvn, La Plata, Almirante Brown, Lomas de Zamora, 4 de Ju- nio, Avellaneda in Bs. Aires. V krat¬ kem ga bodo pa še dobila: Quilmes- Bernal in Bahia Blanca. Plinovod so iz C. Rivadavie sedaj podaljšali še do mesta Canadon in se je tako dolžina plinovoda od 1.635 km zvišala na 1.735 km. V Argentini so februarja meseca prodali 9,355.550 kg mate čaja. V za¬ logi so ga pa ta mesec še imeli 97,856.274 kg. Gledališče Colon bo začelo zimsko sezono 14. aprila. Ravnateljstvo ope¬ re je tudi za novo sezono pridobilo številne svetovne umetnike za nasto¬ pe v tem gledališču. Med drugimi bo pel tudi A. Dermota, Svet medicinske fakultete je izde¬ lal nov načrt za študij medicine. Od starega se nov načrt razlikuje v to¬ liko, da bodo medicinci v bodoče ime¬ li več praktičnih vaj in manj teorije. Študij bo trajal 6 let, sedmo leto je pa določeno za prakso na vseh kli¬ nikah. Polkovnik Jose Zubieta, predsednik sveta ravnateljev argent. državnih železnic se je dalj časa mudil na štu¬ dijskem potovanju v USA. Ogledal si je ustroj ameriških železnic in po¬ stajnih naprav v največjih am. me¬ stih, velike žel. delavnice družbe Pull- man in tovarne Diesel motorjev Ge¬ neral Motors. Izjavil je, da bodo v Argentini vse lokomotive na premog zamenjali z Diesel-lokomotivami. V USA pripisujejo njegovemu obisku velik pomen in so mnenja, da bo am. železniška industrija sodelovala pri modernizaciji argent. žel. omrežja. V Comodoro Rivadavia so v globini 2.307 m odkrili nov petrolejski vre¬ lec, ki že danes daje dnevno 150.000 litrov petroleja. ŠAHOVSKI TURNIR V MAR DEL PLATA V nedeljo, 2 aprila, se je zaklju¬ čil turnir v Mar del Plata, ki so se ga udeležili tudi 3 Jugoslovani, se¬ danji Brazilec, prej avstrijski moj¬ ster Eliskases in Francoz Guimard. Kaj posebnega turnir ni nudil ne po dramatičnosti boja ne po kakovosti partij. Za najmočnejšega se je iz¬ kazal Gligorič, ki je skoro ves čas vodil in pristal na prvem mestu z 11% točkami (od 17 partij). Dobil je 7 partij, remiziral 9-sploh je znači¬ len visok odstotek neodločenih par¬ tij —, izgubil pa eno — v zadnjem kolu. Sledita Francoz Guimard in do¬ mačin Rossetto (11 točk), potem Vasja Pirc in domačin Bolbochan (10% točk), za tema je Eliskases (10 točk). Trifunovič je v drugi po¬ lovici popustil in obtičal na 9_11 mestu z 9 točkami. Argentinski časopisi so z navdu¬ šenjem spremljali borbe, prinašali partije in na dolgo opisovali borilce. Nekaj nerazpoloženja se je pokazalo, ko so hoteli Jugoslovani na hitro kon¬ čati, češ, da sc jim mudi v Budim¬ pešto, kamor so jih klicali kot na- domestnike za turnir, ki se začenja za svetovno prvenstvo. Končno pa je nrav zadnji dan dogodkov v Mar del Plati prišla vest, da so se Rusi uprli temu, da bi Jugoslovani igrali v Budimpešti. Tako se jim torej več r.e mudi. Buenos Aires, 6. IV. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. TONE IN JAKA 'Ilovice iz Sfiovenije^ BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SLOVENCEM V ARGENTINI, DOMA IN PO SVEM SVETU SVOBODNA SLOVENIJA Slovenci v Argentini le. Na progi Vrhnika - Ljubljana so se morali delavci sredi najhujšega mraza v januarju voziti na delo v ljb. tovarne v odprtih vagonih. Osebne vagone je žel. ravnateljstvo moralo poslati na druge proge. Popisovanje vojnih žrtev. Doma so od 15 . januarja do 15. februarja popiso¬ vali vojne žrtve. Za vojne žrtve smat¬ rajo vse tiste jugoslov. državljane, ki so med drugo svetovno vojno, t. j. v ča¬ su od 6. aprila 1941 do 10. maja 1945 izgubili življenje zaradi vpjnih vzrokov v državi ali izven nje in “niso bili na strani okupatorjev ali domačih izdajal¬ cev.’’ V republiški “frontni volivni komisi¬ ji’’ so bili: predsednik dr. Marjan Bre¬ celj, kot člani pa Lado Krivic, Edvard Kockek, Zoran Polič, Lidija Šentjure. Peter Stante, Ivan Begent, dr. Heli Mo¬ dic, Josip Jeras, Joža Borštnarf Janez Hočevar, Janko Rudolf, Angelca Oce¬ pek, Frane Primožič, Franc Kimovec, Albert Jakopič in Dušan Bole. V Stročji vasi v ljutomerskem okra¬ ju so gradili zadružni dom. Po “planu” so morali opeko voziti iz 8 km oddalje¬ nih Križevcev, čeprav imajo pred nosom ljutomersko opekarno. Na ljb. univerzi so ustanovili Institut za narodnostna vprašanja, ki bo nada¬ ljeval delo predvojnega Manjšinskega instituta. Zapljena glasbila so prav tako, kakor ostalo zaplenjeno premoženje nasprot¬ nikov sed. kom. režima doma, postala “ljudska imovina’’. Min. za znanost in kulturo poziva sedaj vse tiste, ki so taka glasbila dobili v uporabo, da mo¬ rajo zanje plačevati redno najemnino. Zbor gospodinjskih pomočnic je ime¬ la podružnica tega društva za rejon center in Moste. Podružnica šteje 150 članic, na sestanek jih je pa prišlo sa¬ mo 11. Vzrok neuspeha: pomanjkanje sindikalne zavesti in vpliv reakcionar¬ nih elementov. Morda ho prihodnji mesec... Take ob¬ ljube je dobivala mati z dojenčkom iz Št. Jerneja, ki bi morala dobiti za do¬ jenčka po 1 kg sladkorja na mesec, pa je trikrat zamanj hodila po ta sladkor v 17 km. oddaljeno trgovino. Namesto sladkorja je dobivala samo obljube: Morda bo prihodnji mesec. Slabi uspehi na strokovnih šolah. Splošna zmeda, razrvanost in površnost se odraža tudi v doseženih uspehih na raznih šolah. Tako ljb. kom. tisk sam ugotavlja, da dijaki prihajajo iz stro¬ kovnih šol premalo strokovno in sploš¬ no izbraženi. Poleg učencev je po nje¬ govem mnenju kriva tudi šola. Dijaki se pri najpreprostejšem računu zmotijo. Srednje šole tudi niso na tekočem gle¬ de tehničnega napredka. Žalostno je, da mora mlad tehnik svojemu profeso¬ rju, ki pride v tovarno ali rudnik na obisk razlagati nov stroj. Mladina tudi nima potrpljenja in vztrajnosti pri u- čenju. Ob prvi konferenci, je bilo na nekaterih srednjih šolah 50—70 odstot¬ kov slabih ocen. Na gradbenem tehni- kumu jih je padlo 56 odstotkov, v prvem semestru so pa dijaki na tem zavodu zamudili tudi 21.843 ur, od tega 1038 neopravičenih. — Počasi le prihajajo do spoznanja, da je za industrijo in tehni¬ ko potrebno tudi strokovno znanje in ne samo članska izkaznica KPS. Za boljšo kvaliteto. Tako vpijejo doma vsi, ko ugotavljajo stalno gospodarsko slabšanje položaja in vedno slabše iz¬ delke, ki jih razne tovarne izdelujejo “po planu,” samo, da dosežejo predpi¬ sano količino. Pri tem pa trpi kvaliteta. Tovarne se branijo pred takimi očitki z izjavami, da od režimskih podjetij ne dobivajo odgovarjajoče surovine a- li polizdelkov. Zaradi slabe izdelave bla¬ ga so morali tekstilni tovarni v Laškem Vrniti cel vagon neodgovarjajačega in neuporabljivega blaga. Podjetje "želez¬ nina” v Ljubljani ni hotelo prevzeti v prodajo slabega blaga. Zaradi slabega premoga trpe veliko škodo tudi železni¬ ce. Stroji se kvarijo, nastajajo vedno večje zamude itd. Sprememba v ljb. vladi. Tajnik KPS in predsednik vlade v Ljb. Miha Marin¬ ko je izvršil nekaj sprememb v svoji Vladi. Razrešeni so bili svojih dolžno- stii predsednik vladne planske_ komisi¬ je Sergej Kraigher, min. za industrijo dr. Marjan Brecelj ter ministra Janež Hribar in Viktor Repič. Imenovani so pa bili: za podpredsednika vlade Sergej Kraigher, za predsednika vladne plan¬ ske komisije Janko Smole, za min. za in¬ dustrijo Stane Kavčič, za min. za ru¬ darstvo Franc Popit, za min. za elektro¬ gospodarstvo ing. Miloš Brelih. Stane kavčič, Franc Popit in Janko Smole so že prej delovali v kom. organizacijah Ing. Brelih je najprej deloval v sok. or¬ ganizaciji, po razkolu v njej se je pa tudi on priključil levičarjem. Pri parti¬ zanih je organiziral radijsko službo. Ljubljančani so imeli 30. marca veliko senzacijo. Po mestu se je z bliskovito naglico raznesla novica, da je na leta¬ lišču pristalo veliko ameriško bombniš- ko letalo. Velike gruče ljudi so hitele na letališče ter si od daleč ogledovale velikansko in nevarno zahodno pošast, ki se je spustila na letališče zaradi po¬ škodbe motorja. V Ljubljani je bilo nekaj naivnežev, ki so menili, da komunisti iskreno mi- slijo s svojo spremembo volilnega zako¬ na, da lahko kandidira vsakdo, ki za svojo kandidaturo zbere 100 predlaga¬ teljev. Začeli so zbirati podpise. Komu¬ nisti so nekaj dni mirno gledali to počet¬ je, nato je pa Ozna začela loviti vse po¬ biralce podpisov in tudi tiste, ki so se podpisali za kakega opozic. kandidata. In tako so spregledali tudi zadnji naiv¬ neži, ki so računali, da je s komunisti možno kako sodelovanje. Z “udarniškim” delom ob nedeljah ko¬ munisti nadaljujejo. Lani so hoteli delati celo na božični dan, pa so se delavci I uprli. Buenos Aires, 6. aprila MAURICE ROSTAND: VEST. Boj med dvema zahtevama — med zapovedjo!: Ljubi bližnjega; ne ubijaj! —• in vojaškim poveljem: Uniči svojega nasprotnika! Ta boj med dvema zahte¬ vama, potem ko se je druga izvršila in se je ob izvršitvi vsled prve zapovedi vzbudila vest — to je snov Rostandove drame, ki jo je 2. t. m. vprizoril S.I.O. v režiji g. I. Špeha. Ne da bi se spuščali v podrobno stro¬ kovno oceno posameznih igralcev in ce¬ lotne izvedbe, moramo z zadovoljstvom zapisati, da nismo odšli razočarani iz dvorane. Vsi igralci brez izjeme so svo¬ jim talentom in sposobnostim primer¬ ne dali zahtevam vprizorjene drame od¬ govarjajoče like. Težko je reči, kdo je bil najboljši; večina se je gotovo odloči¬ la za Jerebičevega Marcela. Ta se je to¬ krat predstavil v vlogi duševno raz¬ dvojenega in strtega “morilca” — trd o- reh za igralca. A ga je lepo strl, k če¬ mer mu je v veliki meri poleg dobre ig¬ re pripomogla tudi njegova prijetna barva govorilnega tona. — Vendar tu¬ di drugim ne smemo odrekati uspeha in velja za vse že prej omenjeno: Ta¬ lentom in sposobnostim odgovarjajoče so vsi z najboljšo voljo prispevali k u- spehu predstave. Morda bi režiser v podobnih prilikah v bodoče opustil im¬ provizirane klavirske vložke v odmorih, ki nit med dejanji bolj sekajo, kot vzdržujejo. Zlasti še, ker publika ni ho¬ tela ali znala razumeti pomena teh vlož¬ kov. S.I.O. ima že kar stalno publiko, ki se — kot vse kaže — množi, saj je bila dvorana spet nabito polna. S par osam¬ ljenimi izjemami, ki so tudi tokrat iska¬ le v igralčevih besedah in kretnjah po¬ vod za smeh, lahko rečemo, da je SIO imel pri predstavi publiko, ki ni hvale¬ žen avditorij samo za komedije in ljud¬ ske igre, ampak tudi za resne in globo¬ ke stvari. In to je tudi uspeh! Zato naj bi SIO kljub predvidenemu repertoarju za leto 1950. še večkrat kaj podobnega postavil na oderske deske, zavedajoč se, da je prvenstvena vloga gledališča: Vzgajati k vsemu, kar je blago, lepo in dobro! KONCERT MLADEGA SLOV. UMETNIKA V nedeljo, 16. aprila, bo ob 20.30 u- ri zvečer v cerkvi Sv. Antona Pado- vanskega, Avda Lincoln 3701, Villa De- voto, Capital, orgelski koncert mlade¬ ga, nadarjenega slovenskega umenika Antona Solerja. Mladi slovenski glasbenik - koncer- tist bo na orgijah izvajal naslednji koncertni spored: Bach-Toccata y fuga en RE menor (final) in Preludio; Beet¬ hoven: Adaggio de la sonata No 1; Sa- rafan, ruska narodna; Bizet: Minuetto; Lizst: Ave Maria; Kol Nidrei; Ravanel- lo: Adoracion; Dvorak: Largo de la sin- fonia No 5; Wagner: Coro de los peleg- rinos in Marcha de Tanhauser. Anton Soler je naš goriški rojak. Ro¬ jen je bil v Biljah pri Gorici. Glasbene¬ mu študiju se je posvetil že doma, po prihodu V Argentino jih pa nadaljuje pod vodstvom tuk. priznanih glasbenih mojstrov. Nastopil je že večkrat kot pianist v radiu in tudi v javnosti. Pri občinstvu je žel veliko odovravanje. Tu¬ di prestolniško argent. časopisje je o njegovih prvih javnih nastopih objavilo zelo laskave ocene. Na koncert opoza¬ rjamo slovenske rojake in jim ga pri¬ poročamo. Povsod sama Ozna. V Ljubljani in povsod drugod je taka komunistična strahovlada, da je ni mogoče popisati. Samo v Ljubljani je stalno na delu 5.000 agentov Ozne, poleg njih je pa še 14.000 uniformiranih policistov. Ta pri- Jaka je na vrtu pripravljal zemljo, da bo Urša lahko posadila solato, Tone je pa bil v svoji sobi. Menda je ravno šival hlače, pa mu je šivanka padla na tla in je ni mogel najti. Zato je nekajkrat prav krepko zarentačil, da je Jaka slišal ven na vrt. Prisluhnil je. “Pa ja ni izbleknil tiste grde besede, ki jo imajo na jeziku tuk. ljudje, kadar so jezni.” “Moram ga okregati,” je sklenil Ja¬ ka. “Zgodaj je začel. Ni se naučil go¬ voriti po kasteljansko, klel bi pa že! Kot fantje, ki so hodili služit vojake v Srbi¬ jo.” “Tone!” ga je poklical. “Kaj Ti pa je, da kar po kasteljansko udrihaš?” Tone se je prikazal pri oknu. V eni roki je imel na jurčka nataknjeno no¬ gavico, vi drugi pa šivanko in debelo nit kot čevljarska dreta. “Kaj ne bom hud,” se ni dal pomiri¬ ti. “Šivam in šivam tole nogavico, pa je luknja vedno večja”. “Seveda, ko ne znaš šivati. Pojdi ra¬ je gospodinjo prosit, da Ti bo pokazala, kako se ta reč dela, namesto, da bi klel in še tako, kakor to delajo tu ljudje.” Kar hud je bil Tone. “Saj vem, da je grdo, ampak Ti me ne boš učil. Ti že ne, ki Ti je vsaka druga beseda hudič. Mar Te nisem slišal: Neumen kot hudič, pa¬ meten kot hudič, lačen kot hudič, sit kot hudič, bogat kot hudič, reven kot hudič. Vse Ti je hudič”. “Že res. Tudi to je grda razvada, “se je izgovarjal Jaka.” Se bo pač treba od¬ vaditi. Lepše se pa sliši še vseeno kot tisto, kar sem pravkar slišal od Tebe.” Tone in Jaka še nista končala svoje¬ ga modrovanja, ko se je na pragu že pojavila Urša. “Kaj bosta zagovarjala, svoje grehe, dedca kosmata, “je udarila kar po o- beh. “Kleti je grdo, pa naj bo po sloven¬ sko ali špansko.” “Saj midva tudi veva, da je grdo,” je pritrdil Jaka. “Ti pa tudi veš, da je grdo opravljati ljudi, pa vendar presto- jiš celo uro v mesnici in obereš vse po¬ znane tri kvadre naokrog. “Starega dedca ne boš spreobrnil in tudi stare babe ne,” se je zasmejala Ur¬ ša. Mladega fanta je treba vzeti v ro¬ ke, kadar prvič slišiš, da zakolne.” “Pa mlade punce tudi,” se je razvnel Jaka. “Misli, da je najboljša in najlep¬ ša, pa je že vseh muh polna. “Slaba reč že zgodaj požene koreni¬ ne, “je svarila Urša.” “V vsaki šali je nekaj resnice,” je pritrdil Jaka. Midva s Tonetom jo bova vzela zares, vzemi jo pa tudi Ti. Urša.” “Prav imata, “je vdano sprejel nauk Tone.” Se bom raje naučil deset dobrih in koristnih kasteljanskih besed, name¬ sto, da bi take pobiral, katerim še po¬ mena ne vem, da je potem človeka sram, kadar besedo razume.” “Mati,” je porabil Tone ugodno pri¬ liko, če mi boste Vi nogavico zašili, bo pa moj dobri sklep še vse bolj trden!” tisk Ozne čutijo že sami komunisti, ki nikdar ne morejo zadovoljiti svojih pred¬ stojnikov. HUGO WAST 13. IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM Mnogo novih bogatašev, ki niso bi¬ li v zadregi v družbi sebi enakih, so začeli nerodno mencati spričo svojih učenih slug, katerim je vlada spreme¬ nila imena, kajti sicer bi morala prila¬ goditi novim razmeram argentinsko zgodovino. Kajti: ne bilo bi lepo, da bi gospe Hildi, prezidentki države, slikal noht* recimo, neki Manuel Belgrano, ali pa ministru Chupinezu loščil čevlje neki Bartolome Mitre. Ker je naši družbici bilo nemogoče sami zvedeti, kaj jim govori oni listič, je postala Rahab nestrpna, pa je kar sunila v vrata, jih odprla in na vrat na nos — kot pravimo — vstopila v temi¬ no stopnjic iz stare opeke, po katerih so potem vsi štirje prišli v obzidani pro¬ stor pred cerkev. Tukaj so že tristo let pokopavali slavne mrtve. Še vedno bi se dala iz na¬ pisov v kamenitih tleh razbrati njiho¬ va imena. Železna cerkvena vrata so bila odpr¬ ta, toda pregrada za njimi jih je ovira¬ la, da bi videli, kar se godi v cerkvi. Dva templarska viteza sta tu stražila stražo. Imela sta dolge bele plašče, na¬ brane v elegantne gube na vojaški na¬ čin, toda tako, da je bil videti na desni velik rdeč križ, prišit na širok opr- snik; na levi pa lep srednjeveški viteš¬ ki meč. Tu se mi zdi prav, da povem nekaj o obnovi starega meniško.vojaškega reda Templarjev. Kot vemo, ga je ustanovil v času križarskih vojska Gotfrid Bouillonski, da bi se borili proti mohamedanom; sestavljali so ga menihi-vojaki, ki so pa položili večne obljube čistosti in po¬ korščine. V kratkemu času je prišel do takega bogastva in oblasti, da so zbujali za¬ vist kraljev, kar je povzročilo veliko sovraštva, pa tudi obtožb proti njihovi morali in učenju. Nikdar ne bo zgodovina povsem raz¬ jasnila razvoja teh templarskih vitezov, kajti večino svoje moči je dobival red iz svojih tajnosti, v katere se je ode¬ val; pa tudi zato, ker veliki igralci nje¬ gove tragedije niso mnogo govorili in dajali v javnost; kar pa je bilo, je uni¬ čil čas in človeške roke. Toda naj je bila pravična ali, nepra¬ vična obsodba francoskega kralja Fili¬ pa Lepega, ki je dal Jakoba Molaya, ve¬ likega mojstra tega reda, javno sežgati na nekem otočiču v Seni, imenovanem “židovski otok” in so bili zločinci ali pa mučeniki vsi ti, ki so z njim vred trpeli isto kazen ali muko, je vendar ime templarjev slovelo stoletja in sto¬ letja tako nekako kot katedrale: čep¬ rav so zdaj zapuščene in napol poruše¬ ne, je vendar njih odmev sveta stvar, ki ji posvetni glas mimoidočih samo moti mir. Že večkrat so poskušali obnoviti ta stari viteški red; več ustanov, — med njimi framasoni kakor tudi Kristusovi vitezi —, je menilo, do so njih nadalje¬ valci; zategadelj, da bi svoj izvor iz njih še bolj poudarili, štejejo svoje “ve¬ like mojstre” naravnost od Godfrida Bouillonskega naprej. Napuh in laž namišljene veličine! Edina in resnična nova vzpostavitev te¬ ga reda se je izvršila v Braziliji dne 18. marca 1964, ali natančno ob 650 letnici dneva, na katerem so sežgali na grma¬ di velikega mojstra Jakoba Molayskega. Novi templarski vitezi so se neverjet¬ no hitro razširili. Iste vlade, ki so pre¬ ganjale druge meniške redove, posta¬ vim, jezuite, salezijance, benediktince ter jih izganjale kakor kugo za večino narodov, so podpirale na vso moč te nove templarje. Katoličani sami so imeli o njih me¬ šano mnenje. So bili, ki so mislili prav zaradi tega, ker so se poklici v ta red širili kot pravi požar, da pomeni pravo obliko redovniške združbe za nove ča¬ se; tisoči in tisoči so pošiljali prošnje k svetemu Očetu, naj ga odobri in mu da nekdanje privilegije. Druge pa je pre¬ senetilo ravno to, da ima red takoj ob ustanovitvi tako velik razmah in da mu ploskajo celo sovražniki vseh dru¬ gih samostanskih družb; zato niso ime¬ li vere v “templarje’ ’in so budno stali na straži, češ, da gre pri tem za novo masko framasonerije. Red se je bahal z vero v Boga, toda na drugi strani je češčenje Tega dobi¬ valo neosebne znake, zelo ohlapne in praktične, s čemer so hoteli zadostiti dvema nasprotnima občutkoma človeš¬ kega srca: nuji verovati v nekaj nad¬ naravnega in istočasno nagonu, omalo¬ važevati vsako avtoritete. Ena prvih nalog novega velikega mojstra obnov¬ ljenega reda, gospoda Pedra Ancancera y Pemambuca, je bila, ponižno predlo¬ žiti papežu svoje načrte in ga prositi za potrditev pravil. “Ne bo jih odobril!” so menili neka¬ teri, “Vatikan ima izredno tenek pos¬ luh za take stvari”. “Da, odobril jih bo!” so bili mnenja drugi. "Bilo bi nesmiselno, da bi odbil tako mogočne zaveznike v času največje verske brezbrižnosti”. Templarji pa so se med tem kot se¬ me širili po vsem svetu. Celo v še tako majhnih krajih, kjer bi mislil, da ni pol ducata vrednostnih mož, so ustanovili svojo celico v nekakšni obliki kluba in začeli z delom, ki so ga opravljali pod geslom: “Za človečanstvo kakor Jezus in proti nasilju!” Skoraj istočasno in pod podobnimi okoliščinami se je obnovil v Abesiniji drug tak starodaven red “etiopcev”, v katerih samostanih se je brala vsak dan samo ena sveta maša in sicer opol¬ noči, ob uri, ko je prisedel Kristus k zadnji večerji. Ti niso prosili za potrditev pravil rimskega papeža, dasi pravoverni ka¬ toličani, temveč so se obrnili na cari¬ grajskega patrijarha in so jo tudi ta¬ koj dobili, kar pa ni vzbudilo zavisti pri templarjih. Dobrodošli vsi, ki hočejo de¬ lati v vinogradu Gospodovem! V Argentini, kjer javno ni več obsta- jol noben meniški red, razen omenjeni gregorjanski, so templarski vitezi oprav¬ ljali častno stražo pri tej cerkvi, kajti trdili so, da je pater Simon de Samaria največji govornik vseh vekov in da on najboljše razlaga duha Evangelijev. Pater je bil ponosen na tako ogromno češčenje in rajši bi tvegal tudi kakšno herezijo, kakor pa da bi osramotil tako plemenite zaveznike. Templarski vitez, ki je to noč tam stal na častni straži in je videl stopa¬ ti po stopnjicah navzdol štiri mlade ljudi, je takoj spoznal, da niso navadni verniki. Rahab in Foto sta občudovala straž¬ nika in njegovo viteško postavo. “Škoda fanta!” je rekla Foto. “Zdi se mi, da’ je moral položiti ne vem kakšno Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. IV, 1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI PO SVETU KANADA Guelph, 15. marca. Nedavno je v Kanadi izšel v II. izda¬ ji dr. Kolednikov prevod v francoščino Jurčičevega Jurija Kozjaka pod naslo¬ vom: Georges Koziak janissaire slove- ne. Spodaj pod napisom je lepa pano¬ rama Stične z okolico in pogledom proti Muljavi ter gorskemu višavju, po¬ daljšku Male gore. Nad lepo pokrajin¬ sko sliko krajev zgodovinskega doga¬ janja povesti pa simbolizirano zname¬ nje 800 letnice Stične in mogočen ev¬ haristični križ. Na notranji strani ovitka je Jurči¬ čeva slika in grb stiških menihov, z vse¬ mi ocenami in priporočili. Za naslovom pride posvetilo stiškim in rajhenbur. škim menihom, nato pa uvodna beseda že pok. dosmrtnega tajnika franc, aka¬ demije Georgesa Goyau - ja, življenje¬ pis in dela Jos. Jurčiča in slednjič pre¬ vajalčeva beseda k II. izdaji franc, pre¬ voda. , Druga izdaja Jurija Kozjaka je izšla na 170 straneh, na finem papirju in z zelo lepim ter jasnim tiskom. Knjiga stane 1.80 dolarjev. Istočasno, ko je bila knjiga v tisku, je Jurij Kozjak izhajal tudi kot glavni podlistek v kat. dnevniku v Montrealu “Le Devoir”. Za postni čas pa je dr. Ferdo Koled¬ nik oskrbel francoski prevod Finžga- r jev ih “Postnih slik”. Prevoda obeh del sta tekoča, ker pre¬ vesele, srečne in blagoslovljene Ve¬ likonočne praznike želi vsem svojim cenjenim strankam Bogdan Kosančič BERNALDEZ 1722 FLORESTA CAPITAL vajalec popolnoma obvlada francošči¬ no. Slovenska cerkev. Misel o zidavi nove slovenske cerkve je že tako zajela naše ljudi, da smo od govorjenja in razpravljanja prešli že na organizirano delo. Prvo nedeljo v marcu smo imeli po maši sestanek vseh, ki se zanimamo za ta problem. Zbralo se nas je okrog 150 starih in novih naseljencev Slovencev iz Toronta. Izvolili smo širok odbor. Predsednik je staronaseljenec George Mihelič. . . Odbor za graditev cerkve ima veliko dela, saj mora zbrati najmanj 15.000 do¬ larjev, predno bomo mogli začeti z grad¬ njo. Veseli smo, da imamo za predsed¬ nika staronaseljenca. Stari pionirji v Kanadi nam bodo pomagali s svojo iz¬ kušenostjo, mi mladi pa bomo s svojo energijo in veliko življensko silo pri¬ spevali svoje. Novi in stari postajamo vedno večji prijatelji. Staronaseljenci radi prihaja¬ jo k našim prireditvam in sestankom. George Mihelič je že drugi izmed njih, ki je bil izvoljen v naš odbor. Prvi je prekmurski rojak Ivan Hajdinjak, ki je prevzel odborniško mesto pri Društvu Najsvetejšega imena Jezusovega. Vsem Slovencem v Argentini želimo srečne in blagoslovljene velikonočne praznike. K. AVSTRIJA Celovec, 20. marca. Mgsr. Dr. Jože Jagodic bo izdal v za ložbi Mohorjeve družbe obširno delo o pok. nadškofu dr. Jegliču za stoto oblet¬ nico njegove smrti. VENEZUELA Bližajo se velikonočni prazniki. Vsem bralcem “Svobodne Slovenije” želim, da bi jih preživeli v miru, sreči in zado¬ voljstvu. Anton Jadoš DARILA Živila, tekstilno blago in zdravila pošiljamo v vse države. Iz Buenos Airesa pošiljamo zavitke do 5 kg kakor doslej še nadalje v vse države in sicer z rabljeno obleko, z novo obleko in živili. P AN E T H g Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 VSEM SLOVENCEM VELIKO NOČ "ČASA BOYV” ZLATARNA IN URARNA OLAZABAL 2336 - T. E. 76-9160 prisego in napraviti obljube, da so ga sprejeli v red. Mislim, da se celo ne sme ženiti”. “Toliko slabše zanje!” je odgovorila Rahab. Templarski vitez se jim je približal. “Vi ste gotovo prišli od drugod, da bi slišali govor patra Simona de Sama- ria?’’ “Da. Ali lahko vstopimo?” Templar je vrgel pogled na simbo¬ lično številko, ki so jo prišleci imeli vtisnjeno na gornji lakti roke, in po¬ mislil, da gotovo še niso krščeni; ven¬ dar je odgovoril: “V cerkvi očeta Simona da Samaria je prostor za vsa srca. Samo treba je čutiti žejo po Najvišjem...” “O čem bo govoril oče Simon?” je vprašala Rahab. “O čemer koli naj že govori, vsako¬ krat odhaja poslušalec pomirjen s svo¬ jo vestjo. Ali obstaja večji čudež, ka¬ kor nekomu pomiriti vest?’’ “Toda... v splošnem...’’, je pripom¬ nila brezstidno Foto, "ali pa je tudi za¬ bavno, kar pove?” “Če ga boste danes poslušali, boste deležni največjega vtisa v življenju”. “O čem ima namen govoriti?” sta vprašala mladeniča. "Razlagal bo neke besede svetega Pavla”. “Kdo je sveti Pavel?’’ je vprašal Niquel. “Katere so tiste besede?’’ je vpra¬ šal Mercurio, hoteč pokazati, da ve več kakor njegov tovariš. “Besede, ki jih je zapisal o Judih: Njihov greh je postal bogastvo sveta”. “In kaj bo izvajal iz tega stavka?” “Ne morem misliti drugega”, je od¬ vrnil vitez, “kakor da bo ta stavek vzel za temelj, s katerega bo obsodil vsaktero borbo plemen in ras, kajti vsi ljudje smo bratje v Kristusu, čeprav smo so¬ vražniki Kristusa”. Rahab je obstala zamišljena; potem pa je pogledala na svojo uro, prav maj¬ hen radijski aparat, ki je s pomočjo ne¬ kega peresa najavil uro z besedo. Ura je tiho povedala: “štiri”, (torej: malo manj kakor nekdanja esna po polnoči). “Kdaj se začne govor?” “Ob osmih”, (pet minut pred drugo uro smo rekli včasih.) “Potem takem imamo še čas za maj¬ hen sprehodek,” je rekla Foto. “Pojmo plesat congo’’, je predlagal eden od fatnov. “Dobra misel!” je odgovoril drugi. “Ko se bomo vračali, bo še vedno go¬ voril. In če ga ne vjamemo danes, ga bomo jutri. Nisem prav navdušen za pridige”. Rahab, lastnica avtoavijona, je pre¬ pustila krmilo Niquelu, fantu, s kate¬ rim se je razumevala Foto. “Jaz prisedem k tebi”, je rekla Foto. “Daj mi cigareto Za spremstvo”. CERKVENI GLASNIK VELIKA NOČ ZA SLOVENCE VELIKA SOBOTA: Popoldne blago¬ slov velikonočnega jagnjeta po posa¬ meznih krajih. Ob 5 Vstajenje na Bel- grano in sicer najprej pete jutranjke, nato procesija po dvorišču gimnazije, — Red procesije je: Križ, otroci, moški, duhovščina z Najsvetejšim, odbor “Društva Slovencev”, ženske. Po procesiji blagoslov jedil in spove¬ dovanje. VELIKA NEDELJA: Dopoldne sv. maše po cerkvah, kakor druge nedelje. Na Belgrano bo sv. maša slovesna izjemoma že ob 10, ker gre “Gallus” kasneje pet še v cerkev sv. Julije. — Ramos Mejia ob 7. San Martin 8.15, Avellaneda ob 10 (Po sv. maši blagoslov jedil.) Popoldne litanije v sledečih cer¬ kvah. Ramos Mejia ob 4. San Martin ob 4. Quilmes ob 5 v župni cerkvi. — Lanus Este, Parroquia Santo Cristo, Villa Obrera v župni cerkvi cb 4, hkra¬ ti je shod bratovščine živega rožnega venca. Dohod iz Constituciona s tram¬ vajem 3 in avtobusom 3, iz Lanusa tramvaj 51 in 52, od Camino La Plata treba kolektivi 71, 75 in 27. Izstopiti je treba na Plaza Villa Obrera. Iskreno vabljeni vsi slovenski rojaki, predvsem pa številne prekmurske družine. SVETE MAŠE: Avellaneda: Na Belo nedeljo, 16. aprila, za Jožefa Bočkor; San Martin: 10 aprila ob 8.30 uri za Marjeto Delak, ki je 25. februarja umrla v Senožečah. Zahvalno romanje vseh Slovencev k Lujanski Materi božji bo letos 14. ma¬ ja. Za romanje bo na razpolago romar¬ ski vlak, ki bo vozil s postaje Plaza Mi- serere (Once). Točnejše podatke bomo še objavili. Letošnja romarska pobož¬ nost mora zbrati v Lujanu še več Slo¬ vencev, kakor lani. Zato se je udeležite vsi, da bomo tudi pred javnostjo poka¬ zali, da smo sinovi vernega in Mariji vdanega naroda. Pripravljam odbor Osebne novice Slovenska poroka. V soboto, 25. mar¬ ca sta se poročila v cerkvi Sv. Julije g. Rado Krevs in gdč. Ivanka Markež. Mlademu paru ob vstopu v novo živ¬ ljenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. t Franc Albreht. V Rovtah je dne 14. februarja umrl v starosti 86 let Franc Albreht. K večnemu počitku so ga spremili na domače pokopališče dne 19. februarja. Doma zapušča ženo, 3 hčere in enega sina, v Argentini pa sina Jože¬ ta, kateremu ob težki izgubi izrekamo iskreno sožalje. t Janez Pisk. V Ljubljani je 13. marca umrl Janez Pisk iz Bohinjske Bistrice. Pokopali so ga dne 15. marca pri Sv. Križu v Ljubljani. Doma žalu¬ jeta za njim žena in hčerka, v Argenti¬ ni pa brat Nace. Naj počiva v miru, preostalim pa naše globoko sožalje! .. Na/ Potovrhu pri Novem mestu je 26. februarja umrla Moharjeva mama, vzor¬ na krščanska žena, mati g. Janeza Mo¬ harja, kaplana v Temuco v Chile-ju. Ob veliki udeležbi ljudi se jo spremili na njeni zadnji poti na domače pokopališ¬ če. Ob izgubi ljubljene matere izreka¬ mo g. Moharju naše globoko sožalje. Vesele Velikonočne praznike želim svojim cenjenim strankam VIEYTES 454 Dpto. A BANFIELD FCNGRj 'mprenta 1 D or repo”, Dorrego 1102, Buenos Aires 1 Društveni »glasnik Društvo Slovencev vabi vse člane na razgovor, ki bo v nedeljo 16. aprila t. 1. po sv. maši v dvorani na Belgrano. Društvo Slovencev oddaja službo hiš¬ ne oskrbnice in društvene kuharice. Pod¬ robnosti se zvedo v pisarni Društva Slovencev, Victor Martinez 50. Vsem Slovencem v Argentini, ki so kot begunci živeli v taboriščih Peggez pri Lienzu in kasneje v Spittalu na Ko¬ roškem pošilja bivši Welfare officer v teh taboriščih g. John Corsellis pri¬ srčne pozdrave in vošči vsem vesele ve¬ likonočne praznike. Obvestila PROŠNJA. Vse znance iz Padove, ki so tam v vojnih ali povojnih letih dip¬ lomirali, prosim, da mi pošljejo svoje slike (6x9 in jasne). Obenem z datu¬ mom doktorata in fakulteto. Ko smo se razšli po širnem svetu, smo se dogovo¬ rili, da bomo izdali skupno spominsko fotografijo, kar nam bo pač lep spo¬ min na nepozabna leta “padovanja”, kjer nam je okoli petnajstim kljub ne¬ gotovosti. stalnemu preganjanju in vztrajnemu “kruljenju po želodcih’’ u- spelo dokončati svoje študije. Vsem bom sliko poslal. Moj naslov: Dr. Franc Lu- skar, Malargiie, Mendoza, Argentina. Pred parlamentarno komisijo v Wa- shingtonu je podal svojo izjavo o polo¬ žaju v Evropi ameriški poveljnik Ber¬ lina McCloy, ki je poudaril, da “bi nare¬ dili Amerikanci veliko napako, če ne bi verjeli mojim izjavam o težki krizi, ki grozi Evropi. Ni znamenje slabosti ali strahu pred zahodnim svetom, ko Sovjeti izvajajo silen pritisk na svobod ne narode s tem. da mobilizirajo ogrom¬ no vojaštva, da pripravljajo mornarico in letalstvo in izvajajo notranje čistke. Vsi ti pojavi so znak, da se pripravljajo na napredovanje, ne nazadovanje.” Po poročilu ameriške revije ‘ New Republic” naj bi USA imela na zalogi 300 atomskih bomb, ZSSR pa 100, “na¬ kopičenih od 1. 1945 naprej”. ★ Ameriški zun. minister Acheson je na tiskovni konferenci izjavil, da je ZSSR pričela znova proces ločitve province Sinkieng od ostale Kitajske. Na podla¬ gi nedavnega sporazuma med Moskvo in rdečo Kitajsko je ZSSR ustanovila v tej provinci mešane petrolejske družbe, s čimer je dobila v svojo oblast občir- na petrolejska polja na tem področju. Acheson je poudaril, da se je istih me¬ tod mešanih družb ZSSR poslužila tudi V balkanskih državah, kjer je z njihovo ustanovitvijo dobila v svoje roke druž¬ be za graditev letal, ladij in za izkori¬ ščanje naravnih bogastev. Skupaj s poslanikom Jessupom je tu¬ di zahteval, da senat odobri hitro in iz¬ redno pomoč še svobodnim državam na Daljnem vzhodu v njihovi borbi proti komunizmu. V notranji politiki se je Acheson za¬ vzel za “skupno protikomunistično fronto” obeh ameriških strank, demo¬ kratov in republikancev. Sledeče osebe naj se javijo osebno ali pa naj sporočijo svoje naslove na I R O , calle Guido 2499, Capital Federal: Koprivnikar F., Kovjakovič Aloj¬ zij, Robnik Mihael, Kozel Jakob, Ko¬ zel Anton, Medle Franc, Hren Lud¬ vik, Fresl Oto, Svigir Angela, Fojta Štefan, Vidrih Oskar, Ermenc Josip, Košir Anton in Schoenbuchner Slav¬ ko. Gre za izplačilo denarja, katerega so zamenjali v Nemčiji tik pred od¬ hodom v Argentino, izplačanega pa niso dobili. Vsem obiskovalcem in prijateljem naše restavracije želimo blagoslov¬ ljene praznike Gospodovega vstajenja. Toplo se priporočamo še za bodoče R estavraeij a LJUBLJANA ZASEDANJE EVROPSKEGA SVETA V STRASBOURGU Ministrski zbor Evropskega sve¬ ta je kot prvo dejanje sedanjega zasedanja sklenil, povabiti Nemči¬ jo in Posaarje za vstop v Evrop¬ sko zvezo. V svrho čim popolnejšega sode¬ lovanja in stalne povezanosti je bi¬ lo na zasedanju tudi sprejeto, da morajo vse države-članice imeno¬ vati v svojih vladah posebnega mi¬ nistra za zadeve Evropske zveze, ki se bo v Strasbourgu lahko dalje časa zadrževal kot zun. ministri. Daljši razgovori so bili posveče¬ ni ustanovitvi nekaterih novih od¬ borov v okviru glavnega sedeža v J Strasbourgu; prav tako pa so mnogo časa posvetili postavitvi odnosov evropskih držav do Or¬ ganizacije evropskega gospodar¬ skega sodelovanja, s katerimi bo treba vskladiti evropske in ame¬ riške poglede na bodočnost Evrope. Nemški odgovor na vstop v Ev¬ ropski svet bo znan šele koncem aprila; kot pravijo niso Nemci sta¬ vili doslej še nikakih pogojev; ob¬ ljubljeno pa jim je številčno isto zastopstvo, kot ga imajo Francozi, ; Angleži in Italijani — 18 zastop¬ nikov. DORER TEK NEDELJA (Velika noč): Kosilo: ju¬ ha z rezanci, gnjat obložena z aspikom (žolico), trdo kuhanimi jajci in majo¬ nezo, pečena kokoš, zelena solata, pe¬ čen krompir, potica, sadje, črna kava; večerja: šunka, potica, čaj. PONEDELJEK: Kosilo: krompirjeva juha, rezanci s šunko, solata, češpljev kompot; večerja: kruhovi cmoki, sola¬ ta, bela kava. TOREK: Kosilo: goveja juha z vra¬ ničnimi cmoki, govedina s prisiljenim zeljem in krompirjem; večerja: krom¬ pirjeva obara s hrenovkami. SREDA: Kosilo: segedinski golaž, krompir v kosih, sadje; večerja: češp¬ ljevi cmoki, kompot. ČETRTEK: Kosilo: zelenjavna juha, dunajski zrezki (milanese), pesa v so¬ lati, dušen krompir; večerja: jetra v o- maki, polenta. PETEK: Kosilo: fižolova juha z ma¬ karoni, sirovi štruklji, kompot; večes rja: krompir z jajci (tortilla), fižolova solata. SOBOTA: Kosilo': zrezki v omaki, dušen riž, solata; večerja: pečenice s kislim zeljem, čaj s piškoti. ZAGREBŠKI KROJAŠKI SALON za dame in gospode IVAN M O RIČ Velika izbira vseh vrst blaga. Ga¬ rantirana prvorazredna izdelava. — Obiščite me in se prepričajte! IVAN MORIč San Jose 1121 P.ro Dto A EUROPLATA Od 23. marca dalje smo znatno znižali ceno našim priznanim paketom Razen tega pošiljamo nove vrste paketov z najprimernejšim blagom iz Evrope in naše Europlata pakete naravnost iz Argentine po ceni od $ 42.— do $ 59.— Pozos 129 - I. nadstropje - Ruenos Aires