Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Iz-daja »Ptujski tednik« /avod » samostojnim fmansiranjem Odgovorni urednik: \nton Bauman Uredništvo ui uprava Ptuj. Lackova 8 Telefon 156, čekovnj račun pri Narodm banki Ptu.i St 604-19-3-206 ftokopLsov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Marrtior. Celotna naročnna za tu7em.stvo 1000 dj\. za moz.-mstvo 1500 din Številka 43. Ptuj, 10. novembra 1961 CENA 20 DIN Letnik XIV']: Kadarkoli sMšmtio besedo »a^l^ko- hoiizem«. naf.izajo naše misld ne- hcte pred nas niz doka^zov ne- skončnega gorja in škode, ki ga ■prinaša s seboj alkohoJizem. Zlasti po drugi svetovna vojnsi se a''koho-!tzem močno razrašča po vsem svetu, zato posvečajo vse- povsod boju proti alkoholizmu mnogo pažnje. Sociologi, pedago- gi, psihiatri, pravniški in drugi proučujejo vzroke alkoho'izma, obenem pa tudi metcde za uspeš- no cdoravo tega družbenega zla. Glavni vzpodbu-±ni;k in vodnik v boju proti akGho'i7;mu je organi- zacija Rdečega križa. A'koholizem ;e zlo, ki je že dol- go zneno. Že dolgo se borimo prc.- ti njemu. Vsebina tega boj-a pa se je bistveno sprememla od pr- votne ter postaja vedno bolj us- pešna. Frai.'Coski p;sate\i Anatoi Fran- ce je napisal: »Res je, da hrani ai.kohol vse tiste, ki ga prodajajo, res pe je tudi, da ubija tiste, ki ga pijejo,« s tem je hote. pove- dati pr:dvsem to. da je vsak boj naprednih sil za dospgrin.ie soci- alnih pridobitev v razredni druž- bi zelo otežkočen in se še tako upravičene zahteve vedno križa- jo z interesi kapitaia. Nič ni važ- no, če je ogroženo ljudstvo, da le n: ogrožen dobiček kepitaiistov. V državah, ki razj-.^ljajo socialistič- ne odnose. pc«taja boj proti ai- koholizmu sestavni de.l bo.ia za zdrave družbene odnose, za so- cialistiične odnose, v kaiterib so deni vsi pogo.iii za srečo sleheme- fla državljana. Boj proti atkoho- Hzmu ne gre v sooiatetični druž- bi v smeri pridigani.ia za dosego p<:>polne odpovedi Eilikoholnim pi- jačam, »ur!iičen.iu akohola«, ten>- več razčiščen.ju teoa vprašan.ie z rnanstvenega staMšča, v smeri vzgoje do razumnega pit.ia alko- holnih pij^ač. vrnitev ailkohoMkov z zdravljenjem v družbo, da bo- do zopet njeni enakovredni člami, v smeri odor^vljanja nevednosti in pojmovanja tistaih škodljdvih tradicij, ki zavajajo v alkoholi- zem. Razvijanje soeialiističnih odno- sov v Jugosavijd zahteva od nas, odločni bcj proti zlu, ki je še ve-' dno močno zakoreninjen v naši družbi kot posledica prejšnjih življenjskih pogojev delovnih lju- di. V mesecu novembru bodo vse naše orgenizacije zaostrile boj proti alkoholizmu in SZDL bo za- čela ta boj z najširšim krogom LioKiii. Komisija za boj proti alkoho- )izmu pri občinskem odboru Rde^ čega križa v Ptuju je sestavila program za področje ptujske ko- mune, ki zajema zdravstveno pro- svetjevanje. vzgoja proti alkoho- lu pri mladiini, boju proti alkoho- lizmu v pod.i€tjih, boju proti al- koholizmu pri vozačih motornih vozil, dvig prc-lzvodnje brezalko- holnih pijač, uresničevanje zdrav- stvenih načel', osvajanje novih na- vad in prevzgojo ailkohojikov. V izobraževanih .centrih SZDL, kot tudi v podjetjih bodo pi-edavanja s filmi in diafilmi. Pri Zdravstve>- nem domu v Ptuju je ambulanta za zdravljen.ie ailkohoiikov, ki jih naša družba gleda kot težke bol- nike ki jim je trebe vrniti zdrav- je. V novembru naj vspodbudi vse organ;'zacije, ustanove, pvodjstja, društva, šole in kolektive k uspeš- nemu izvajanju vseh tcčk progra- ma, ki ga je sestavila občinska komisija za boj proti alkoholiz- mu. F. M. Skrb za varstveno VZGOJO DELAVCA v naši državi je človek najdra-| gocenejši v proizvodnem posLop-' ku. Zato sta tudi njegova varnost in zdravje na delovnem mestu v njegovem lastnem interesu, pa tudi v interesu družbene skupno- j sti. To pomeni, da je higiensko- tehnično varstvo človeka v obra- tu, delavnici, delovišču itd. v skladu z nače ii sociailistične druž- bene ureditve. Vse večja skrb socialistične družbe za življenje, zdravje in delovno sposobnost človeka je v zakonodaji in nadzorstvu ter skr- bi samih delovnih kolektivov. To velja za mnoga področja zdrav-j stvene in tehnične varnosti v' podjetjih. Izboljšujejo se delovni pogoji, uvajajo se sodobne va- rovalne naprave in sredstva za osebno varnost ter vse bolj '^e upoštevajo činitelji varnega dela. Če izrazimo ta prizadevanja in napore za asanacijo delovnega okolja in delovnih mest, za so- dobnejšo opremo, za rekonstruk- cijo in tehnično zaščito, za iz-, boljšanje osebnecja varstva — s sredstvi, ki jih dajo gospodarske organizacije za izboljšanje, tedaj' ugotovimo, da vredno.^^t vloženih i sredstev ni malenkostna. V letu 1960 so na območju ob- čine Ptuj gospodarske orijanizaci- je planirale 12.500.000 din za služ- bo varnostnih pregledov (ncupošte- varnostnih pregledov (neupoštc- vajoč sredstva Tovarne glinice in aluminija >;Boris Kidrič« Kidriče- vo). Zaradi samih potreb te službe in razumevanja organov samo- upravljanja pa so predvideni zne- sek znatno preseg'i. s^tj je na- zadnje bilo porabljeno preko 18 milijonov dinarjev. Če bj se še prištevala sredstva za higiensko tehnično zaščito m vamost pri delu, ki .iiih je uporabiila To- vs(-ria v Kidričevem, bi v občin- skem merilu presegli znesek fiS milijonov. Mnoge organizacije skrbijo za varstveno vzgojo in izobrazbo proizvajalcev. Zdravje m življe- nje sta človekovi veliki dobrini, ki ju je treba znatj varovati in ohraniti. V letu 1960 je bilo v gospodar- skih organizacijah in ustanovah ter zasebnih delodajalcih čez 900 nesreč prj delu. V letu lUOl ■^e število nesreč pri delu po seda- njem stanju ne bo mnogo zmanj- šalo. Glavni vzroki nesreč pri de- lu so osebni faktorji, t. j. ncra^Ai- mevanje in neupoštevanje osn varnostnih predpisov pr; delu ter nezavarovanje strojev in strojnih naprav. Zaradi nesreče pri delu v go- spodarstvu in bolezni imajo po- nesrečenci manjše dohodke, go- spodarske organizacije material- no škodo in stroške ter narodno gospodarstvo izgubo narodnega dohodka. Če proučimo škodo, ki jo ima organizacija zaradi nesie- če pri delu. kal■ jedrsko ozračje-: teh dni pa je kot strela udaril nepričako- van dogodek. Pripravile so ga one nebrzdane nacistične in re- vanšistične sile v Zahodni Nem- čiji, ki se ne morejo pomiriti s porazom Hitlerjeve Nemčije. Po- licija v Miinchenu je 2. novem- bra aretirala jugoslovanskega državljana in bivšega aktivnega borca NOB Laza Vračariča, di- rektorja zagrebškega podjetja ME-GA. ki je prišel tjakaj po trgovskih opravkih skupno z in- ženirjem Orsagom. Pojasnilo miinchenskih oblasti ie bilo nenavadno. Sodii^če v Konstanzi (ob Bodenskem jeze- ru) je razpisalo tiralico za Vra- čaričem na podlagi podobne ti- ralice, ki so jo leta 1941 razpisa- le nacistične zasedbene oblasti nad njim v Zagrebu. Vračarič je namreč sodeloval v skupini, ki jo je vodil sedanji direktor r?.- dia in televir.ije Zagreb .?ibl. Ta je napadla odred nemških padal- cev in v boju ubila dva nemšk? vojaka. POZABLJENI NURNBERG Sodni organi skušajo zadevo prikazati kot navaden umor in se pri tem sklicujejo na določbo haaške konvencije, ki pravi, da s€ lahko smatra za nasprotniko- vega vojaka tisti, ki ima ustrez- no uniformo, nosi jasne oznake in orožje. Pri tem hote !>o7-. Ijajo na sklepe numberškega procesa, kjer so do dna razga- lili nacistično agresijo in zločine nacistične soldateske in civilnih oblasti v zasedenih državah. Za- vezniki sami so razglasil; že med drugo svetovno vojno vse akcije proti nasilnemu okupatorju za nacionalno dolžnost, čast in po- nos. Hkrati so prepovedali ka- teremu koli nemškemu sodišču ali organu, da bi smel klicati na odgovornost ljudi, ki so sodelo- vali v boju proti silam osi. To seveda prav dobro vedo n« le v Bonnu, temveč tudi na vsa- kem sodi.-^ču zvezne nemške re- publike. Zato je več kot jasno, da gre za izzivanje tistih sil. ki ne priznavajo Niirnber.rra in sku- šajo demagoško uporabljati kon- vencije, ki so v primeru druge svetovne vojne brez veljave. Nič čudnega ni. če je aretacija vzbu- dila silno ogorčenje in proteste ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v onih deželah, ki so se borile proti fašizmu in same občutile pruski škorenj na lastnih plečih. PRITISK NAŠE IN SVETOVNE JAVNOSTI Laza Vračariča so na pritisk svetovne javnosti in jugoslovan- skih zahtev v torek izpustili brez kakršnega koli pojasnila. Prizadeti se je naslednje jutro z avtomobilom pripeljal skozi Maribor v Zagreb, kjer se je po- zdravil z družino, nato pa nada- ljeval pot v Beograd. Vsa zade- va pa s tem ni končana. Dolž- nost vseh prizadetih držav je, da zahtevajo od Zahodne Nem- čije, naj obljubi, da se taki do- 7. oktobra 1917. leta — pred štiriinštiridesetimi leti — je v takratni Rusiji proletariat Petro- ; grada izvojeval odločiLno zmago. Ruski delavci, kmetje "Vi vojaki ter intelektualci so z zmagovitim naskokom na Zimski dvorec onemogočili dotedanjo buržuaz- I no vlado ter vzpostavili sovjet- sko obL^st. Ta revolucionarni po- I seg v zgodovinsko dTgosto spiemi- njiili, ukinjali, na no^o ustanav- liali. itd. Tako je v zadnjih 15 'etih na- stalo ogromno število novih ar- hivskih fondov, ki vsebuje obilo dragocenega gradiva za vsestran- sko proučevanje politične. gosp>- danfi? in kulturnp znodcvme na- ših narodov v obdobju, k" smo rače'! rarvli^tJ njš soci''fi'=t'5ni družbeni sistem. Razin te posovno-sta-^ novanij.Siko starvbo v Lackovi ulic^ in vsakdo rad pritrdi: »Ptuj jfli dobil poslop.ie, ki je naipolniiid pre.jšnji pirazen prostor in dobro nadomesibilo nekdarnjo staro ka- sarno. V Mižnji bodočnosti ne bo več samo ker ga bodo na tem no- vem trgTi obkrožale nadalijtn.je no- vo .stavh=!« CM Nova zgradba Komunalne banke Ptuj Lepe hiše s cenenimi stanovanji 31-stanovanjska zgradba TGAj »Boris Kidrič«, Kidričevo, ki joj sedaj gradi pri Ljudskem vrtu Vj Ptuju podjetje »Drava«, Ptuj.j je prva izmed večjih stanovanj-i &k[h zgradb, ki bodo zgrajena; med Trubarjevo ulico in med ce-i sto v Ljudski vrt, severno odi ptujske bolnišnice, v prihodnjihi letih. i S projektom za 31-stanovanj- sko zgradbo TGA Kidričevo je zasledoval Mestni projektivni biro Ptuj dve želji investitorja, in sicer, da bi bila zgradba po zunanjem videzu čimbolj prijet- na za oko in da bi bila stano- vanja v njej udobna in cenena. Tako bo ta zgradba pctetažna in bo v njej prostora za 31 sta- novanj s po 4 in 2 do 3 ležišči. V štiriležiščnih stanovanjih bo predsoba, dnevna soba, kuhinja, spalnica, otroška soba, kopalnica z WC in balkon. Od v.seh prostorov bosta v 4 in 2—3 ležiščnih stanovanjih na.]- večji dnevna soba in spalnica. V štirileži.ščnem stanovanju bo dnevna soba površine 16,88 kv. metra, spalnica pa 13,12 kvadr. metra. Manjših površin pa bodo otroška soba (9.84 kvadr. metra), kuhinja (5.34 kvadr. metra), ko- palnica z WC (3,65 kvadr. me- tra) in balkon (1,90 kvadr. me- tra). V dvo- in triležiščnem sta- novanju bo dnevna soba povr- šine 12,71 kvadr. metra, spalnica pa 10.91 kvadr. metra. Manjše bodo kuhinje (5 kvadr. metrov), predsoba in kopalnica (po 3,-50 kvadr. metra). V eni etaži bodo štiri stano- vanja s po 55.88 kvadr. metra štiri stanovanja s po 35.69 kv. metra. V kletnih prostorih bodo drvarnice, pralnica, sušilnica ter shrambe za kolesa in mopede. Kot kaže, bodo enake oblike in stanovanjskih površin tudi druge tri ali .štiri stanovanjske zgradbe v tej vrsti in bodo zgra- jene v prihodnjih letih, ko bo v tem predelu zgrajena tudi mo- dema šola in v etapah še 70- stanovanjska zgradba ob Tru- barjevi ulici. Projekti za te novo- gradnje so že v izdelavi pri Mestnem projektivnem biroju Ptuj. VJ Pogum ob nepra- vem času Ko je 28, 8. 1961 Zadravec Stanko iz Dornave opravil čez dan v Brebrovniku neka prilož- nostna pleskarska dela, se je pro- ti večeru vračal domov močno okajen, pač ustrezno količinam zavžitega alkohola. Pod vplivom alkohola je postal mahoma čez mero pogumen in hkrati nevaren za svojo okolico. Medtem ko je v takem stanju kolovratil po glavni c^sti, ki pelje iz Miklavža proti Ormožu, je v bližini, kjer se križata cesta in železniška proga, v alkoholizirani objestno- sti zaustavil več voznikov motor- nih vozil in jih izzival, po odho- du pa je metal za njimi tudi ka- menje. Med tem časom sta sc pripe- ljala po cesti z dvokolesi do nje- ga Petrovič Franc jn Horvat Stan- ko. Ustavila sta se in nfkaj časa opazovala njegovo početje Ko p>a se jima je zdelo njegovo izziva- nje le nekoliko prehudo, ga je Petrovič vljudno opozoril, čemu ustavlja voznike, ker lahko pov- zroči nesrečo. Ta očitek pa ga je tako razjezil, da je skočil v Pe- troviča in ga zbil z udarci po tleh. Nenadoma se je v njegovih rokah zabliskal tudi nož, s kate- rim je trikrat zabodel Petroviča in mu povzročil tri vrezne rane težjega značaja na trebuhu, des- ni polahti, in na hrbtu. Ko je svojenrj prijatelju skočil na pomoč Horvat Stanko, je tudi njega zabodel z nožem v levo stegno. Na sodišču je seveda skušal, kot je že to navadno pri ljudeh njegovega kova, zvaliti krivdo na oba poškodovanca. Sodišče je ho- tel prepričati, d^ je ravnal v si- lobranu. Ker pa so vse priče in oba oškodovanca skladno izpove- dale, da je povzročil pretep ob- toženec, ki ga je v svoji alkoho- lizirani objestnosti ves čas tudi iskal, ga je Okrožno sodišče v Mariboru obsodilo na devet mese- cev zapora. Obema oškodovance- ma bo moral razen stroškov so- cialnega zavarovanja plačati tudi odškodnino za bolečine v skup- nem znesku 20.000 din. Morda bo ta kazen njemu in drugim podobnim nočnim juna- kom zaenkrat dovolj poučen opo- min, da bodo uporabljali svoj po- gum v bolj koristne svrhe. -Maketa novega blo ka TGA Kidričevo TE DNI v občini Danes, 10. novembra, se bodo ob 14. uri zbrali v Majš^perku člani sindikalne podružnice To- varne volnenih izdelkov Maj- šperk na delovno konferenco. Delo sindikalne podružnice j« letos zelo plodno in so bili dose- ženi zelo lepi uspehi v prizade- vanjih sindikalne podružnice pri uveljavljanju novega gospodar- skega sistema in decentralizaciji delavskega samoupravljanja. V soboto, 11. novembra, bo ob 17. uri na osnovni šoli ^>Franc Osojnik« v Ptuju letni občni zbor sindikalne podružnice pro- svetnih delavcev osnovnih šol »Franc Osojnik« Ptuj in Gra- jene. V nedeljo, 12. novembra, bo ob 8. uri zjutraj v dvorani SZDL na Bregu v Ptuj o delovna konfe- renca sindikalne podružnice To- varne avtoopreme Ptuj. V ponedeljek, 13. novembra, se bo ob 16. uri sestalo na posvet predsedstvo občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj v zvezi s pri- pravami na raz.širjeno plenarno sejo plenuma ObSS, na kateri bo razprava o šolstvu. V torek, 14. novembra, bo ob 16. uri v delavskem klubu v Ptuju posvetovanje predsedni- kov sindikalnih podružnic iz go- spodarskih organizacij v zvezi z nalogami, ki jih postavlja v ospredje teden varnosti. V petek, 17. novembra, bo ob 8. uri zjutraj v delavs.kem klubu v Ptuju razširjena seja plenuma občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Na dnevnem redu bo raz- prava o obstoječih problemih in bodočih nalogah v izvajanju no- vega zakona o financiranju šol- stva in nalogah v zvezi z izde- lavo pravilnikov o oblikovanju dohodka in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Plenum bo sprejel v zvezi s temi vprašanji konkretne zaključke in smerni- ce za uspešno izvajanje nalog, ki so v sedanjem obdobju pred de- lovnimi kolektivi vseh šol. Na plenum so vabljeni poleg članov občinskega sindikalnega sveta predsedniki sindikalnih podruž- nic prosvetnih delavcev, pred- stavniki šol, člani komisije sin- dikata prosvetnih in znanstvenih delavcev, člani sveta za šolstvo in drugi. Pričakuje se, da se bo- do plenuma udeležili tudi pred- stavniki republiškega odbor« sindikata prosvetnih in znan- stvenih delavcev Slovenije iz Ljubljane. V preteklem tednu so imeli letne občne zbore v sindikalnih podružnicah prosvetnih delav- cev osnovne šole >Ivana Spole- njaka . osnovne šole Lovrenc- Sela-Cirkovci in muzej v Ptuju. Te dni je občinski sindikalni svet Ptuj prejel pismo občan- skega sindikalnega sveta Varaž- din. v katerem sporoča ta brat- ske pozdrave vsem delovnim lju- dem ptujske komune. S pismonfi je prispelo tudi vabilo, s kate- rim je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Ptuj vablje- no na skupno sejo predsedstev Varaždin in Ptuj v Varaždin v soboto, 18. novembra 1961. V tej zvezi so se že pričele prve pri- prave na skupno .sejo. Predvide- no je. da bodo na skupni razpravljali o vprašanjih šol- stva in zdravstvene službe v ptujski in varaždinski komuni. __________ F. B., Program tedna varnosti (Nadaljevanje s 1. strani) v Ptuju predavanje: Varnost pri delu. Predaval bo Jože Erhatič. Po predavanju bo predvajanje filmov o nevarnostih pri delu in o varnostnih ukrepih. Predava- nje in predvajanje filmov bo za delovna kolektiva Tovarne avtx)- opreme Ptuj in obrtnega podjet- ja »Elektrokovinar« Ptuj. V delovnih kolektivih gospo- darskih organizacij bodo v tednu varnosti od 12. do 18. novembra seje izvršnih odborov in delav- skih svetov. Na sejah bodo po- drobneje razpravljali o proble- mih varnosti pri delu. vzrokih nezgod, poklicnih in drugih obo- lenjih, varnosti v prometu, boju proti alkoholizmu, ki je nešteto- krat povzročitelj nezgod pri delu ali na poti z dela ali na delo. Poleg tega bodo v delovnih ko- lektivih tudi predavanja in raz- govori o izboljšanju varnostne službe, skrbi za zdravje delavcev v proizvodnji in ukrepih, ki jih je treba podvzeti v bodoče, da bo delo pri strojih še bolj varna in da se zagotovi varno delo ter 7(iravie vtph na.^ih delavcev. Občinski sindikalni svet Ptuj Požig iz maščevanja Na dive leti zapora je bil pri okrožnem sodišču v Mariboru ob- so.jen Janez Gregorc iz Smolinc 44, ki je dne 7. avgusta 1961 iz ma- ščevanja zažgal stanovanjsko hi- šo in gospodarsko poslopje. Ze od zgodnje mladosti je imel Janez Gregorc slabo vzgojo. Tra- diiciona'ino pijancevan.je in stailnd prepiiri med starš;, so povzroči!!! v družini take odnose, ob katerih so se pričeli tudi v njegovem zna- čaju kreipiti an raizvijaiti negativni nagoni. Zamadi s.abih zgledov v mladosti, so bilii v poznejšem življenju tudi njegovi odnosi do žene in staršev skozi več let tako zaostreni, da je pas/talo sožitje skorai nevzdržno. Zaradi neza- upanja do žene, čemur so veliko pripomogtli zlobni .jeziki nekate- teri'h sosedov, so billi diružinsiki prepiri ne dnevnem redu. Ze dalj časa je ob vsakem prepiru grozil, da bo vse Dokonča . S tem namenom je svoj čas raiz- biQ tudi precej kuhinjsike posode. Sedmega a^vgusta letos se .je zo- pet močno cpill m spri z ženo in meterjo. Ta dan je tudi sklenil, da bo sivoje grožnje uresničil. Najprej je v zgodnjih poDoldan- sikih urah zazgai v ženina spainici posteijndno. Požar je žena k sreči pravočasno opazila in preprečila večjo škodo. Pod vplivom nadailj- nih količin za^vžitega alkohoJa se je hotel ženi in materi na vsak način ma.ščevati. Ko sta odšli pro- ti večeru obe na^^edeni po opratv- kih, je svoj maščevailni naklep uresniči)! do kraja. Požar je povr- zirooi; talko, da .je iz notrenje strani hiše z vžigalnikom zažgal slamnato streho v predelu kuhi- nje in shramibe. Ker je bi.a hiiša pokrita s slamo, se .je požair hitro razširili na celotno ostrešje. Nav- Zilic hitri pomoči sosedov pri ge- šenju ipc-žara. se .je ogenj razšril iz hiše še na gospodarsko poslop- je. Zgorelo ie ce.otno ostrešje sta- rK)vian.iske hiše, govejega hleva in zidane kleti. Kolernica. skedenj in Mstnjak pa so pogorel do tal. Zgo- relo .je tudi 1.500 kg sena, 1000 kg slame in precej go.sp-"deir.skega orodja. Skupna s požarom po- vzročena škoda znaša 1,100.000 diin. , Na sodašču je de.janje trdovratr- no tajil in sikušail krivelo mladinskega aktiva je bilo v letošnjem letu kar uspešno. Ustanovili so dramsko skupino, ki je pripravila za kmečki oder igro ,1. Jurčiča »Domen«. Z njo so nastopili v Hajdini jn še na dru- gih bližnjih odrih. Prihodnjo se- zono ima dramska skupina na programu igro »Razvalina življe- nja«. Z njo si obeta še več uspe- ha kot lani, ker že ima ix)gate izkušnje. Športna dejavnost v aktivu še ni zaživela v takj meri. kot je bilo v načrtu. Prav pridno pa de- la »Mladinski nogometni klub^'. kj je že v letošnjem letu odigral štiri nogometne tekme z mladinci iz okoliških vasi, pri katerih je bil zmagovalec. V letošnjem letu je aktiv mla- dih v Slovenji vasi pripravil dvo- je predavanj. Prvo predavanje je jmelo naslov »Kjsanje krme«, drugo pa »Zelenjadarstvo pri nas«. .Predaval je mladinec Franc Golob, dijak kmetijske srednje šole v Mariboru, doma v Slvenji vasi. Zanimivih predavanj se je udeležilo več kmetovalcev jz Slo- venje vasi ter večina članov LMS Slovenja vas. Tudi prihodnjo se- zono bo aktiv prirejal razna pre- davanja, ki jih bodo pripravili in predavali mladinci sami. V letošnjem letu se je že ne- kaj mladincev in mladink vpisalo v politično šolo in v šolo za živ- ljenje v Ptuju, ki jo bodo redno obiskovali. Najbolj pereča točka aktiva mladih v Slovenji vasi je prostor, v katerem bi se lahko mladinci in mladinke nemoteno sestajali na sestanke ter razne dnige pri- reditve. O tem aktiv razpravlja skoraj na vsakem .sestanku, ven- dar tega problema aktiv do sedaj še ni mogel rešiti. O. A. Trgovinska inšpekci{a jim je na sledi Trgovinska inšpekcija Ptuj je na prijavo občanov izsledila tudi neka i primerov prekupčevanja s sadjevcem. Slovenske gorice so letos pri- delale večje količine sadjevca in so pridelovalci zanj nastavili ceno od 32 do 38 din za liter. Nekateri nakupovalci so naku- pili pri njih več tisoč litrov sad- jevca in so ga potem dalje pro- dali po 50 in več dinarjev ter pri tem lepo zaslužili. So primeri, kjer je od prekupčevalcev kupi- la sadjevec tudi KZ. Zoper krivce je trgovinska in- špekcija vložila prijave na pod- lagi zbranih dokazov in ugoto- vitev. Pri preverjanju podatkov so bili pridelovalci sadjevca trgo- vinski inšpekciji radi na razpo- lago z vsemi potrebnimi podatki, poleg tega pa so zahtevali, da se prekupčevalce z njihovim pri- delkom onemogoča na vsakem koraku, ker se je vedno dogaja- lo, da so poskušali iztisniti od potrošnikov zase vsaj polovico tega, kar so sami plačali proiz- vajalcu. Razveseljivo je, da je trgo- vinska inšpekcija med ljudstvom vedno bolj upoštevan organ, ker je s svojo zavzetostjo in dosled- nostjo stopila na prste verižni- kom vseh vrst in jih je v dejav- nosti znatno zavrla pri njihovi nezakoniti dejavnosti, če jih že ni mogla popolnoma onemogo- čiti. PZ Tovarna avtoopreme se ne bo dalje sirilu v Mlinski ulici v četrtek. 2. novembra 1961, je bil na razpis Železniškega trans- portnega podjetja Maribor in- formativni komisijski ogled stav- bišča za nove objekte Tovarne avtoopreme Ptuj pri objektu IKLIP v Rajšpovi ulici. Tovarna avtoopreme Ptuj ne bo širila svojih objektov v Mlin- ski ulici, kjer je po urbanistič- nem načrtu predvidena širitev industrijskega dela Ptuja v Raj- špovi ulici. Zato je bil tam zgra- jen obrat IKLIP. ki je sedaj v sestavu TAP Ptuj. in bo ta od- delek potem sestavni del nove tovarne avtoopreme. Najprej bo. kot predvidevajo po projektu, zgrajena proizvod- na dvorana, orodjarna in vzdr- ževalni obrat, uprava, menza, ambulanta, garaža, parkirni pro- stor, skladišče vnetljivih teko- čin, skladišče, kurilnica in vra- tarnica. Sedaj so v teku priprave v zvezi z raznimi dovoljenji in privoljenji glede na lokacijo. KOMORNI VEČER TRIA LORENZ v ponedel.JAk. l.l. novembra ISfil. bo ob 20. uri v dvorani glasbene šole v Ptuju zanimiv koncert. Nastopili bodo trije bratje Lorenzi, dijaki srednje glasbene šole v Ljubljani. (Primož — kla- vir, Tomaž — violina in Matija — violončelo). Igrali bodo sklad- be Haydna. Schuberta. Merkurja m Turina. Naši koncertni publiki se obeta lep večer. Ker prireja ta koncert dijaška skupnost glasbene šole, vabimo našo stalno publiko in zlasti še dijaštvo ptujskih sred- njih šol. S tem večea-cm odpiramo ' ■-•ncertno sezono 1961 "62. Iz Velike Nedelje Na dan mrtvih, 1. novembra, je bila pred spomenikom padlih za svobodo lepo pripravljena ko- memorativna svečanost, ki jo je pripravil KO ZB Velika Nedelja. Ob tej priložnosti je predsednik organizacije predočil strašno trpljenje in smrt onih, katerih imena so vklesana na spomeni- ku. Nato so se zvrstile organi- zacije s polaganjem vencev in cvetja. Šolski pevski zbor je za- pel nekaj žalostink. Žalne sve- čanosti so se udeležila vsa dru- štva in organizacije iz veliko- nedeljskega terena, svojci padlih in veliko število občinstva. Krajevni urad Velika Nedelja posveča veliko skrb pokopališču. To je bilo do sedaj v zapušče- nem stanju, ker se odgovorni ljudje vsled pomanjkanja sred- stev niso zanj mogli pravilno zavzeti. Pokopališče je sedaj lepo urejeno, poti so posipane z gra- nitnim drobljencem, prenovlje- na je mrtvašnica zunaj in zno- traj, ograja je primerno očiščena in oskrbovana. Starši bi naj samo še opozorili svoje otroke, da namerno ne bi delali kake škode na pokopališču. Preteklo nedeljo je bil v šoli zbor volivcev, katerega se je udeležilo večje število občinstva. Tajnik Občinskega ljudskega od- bora Ormož je poročal o realiza- ciji družbenega plana v prvem letošnjem polletju. Ker je obči- na izrazito kmetijskega značaja, se bo efekt bolj jasno pokazal v drvigem polletju Razprava je bila tudi o razširjeneni zavaro- vanju kmečkega prebivalstva, sklenili so predlagati uredbe do- polnilnega zdravstvenega zava- rovanja. Izvoljen je bil 11-član- ski šolski odbor. Poročal je tudi predsednik KO Velika Nedel.;a o problematiki komunalnih ob- jektov, precej pomislekov pa ,ie bilo okrog gradnje vodovoda. Zbor je zaključila živahn.'^ raz- prava, ki je dala koristne smer- nice za nadaljnje delo. Dirigent Jože Gregorc zapušča Ptuj v se-boto, 4. ro\-embra 1^61, rvečer je bil občni zbor Obrtno- trgovskega prosvetnega društva Ptuj s trojnim namenom in si- cer, da bi zbor po pregledu do- sedanjega dela izdelal načrt de- la za bodoče, da bi se poslovili od dosedanjega dirigenta prof. .Jožeta Grpgorca. ki se .je pre- selil v Maribor in bo še nekaj rasa vodil zbor ter da bi obe- nem proslavil :>fl-letnico njego- vega dirigentskega dela. Zbora sta .se od jvovabljenih gostov udeležila tov. Stanič Sta- ne v imenu Obcmske zveze Svo- bod in prosvetnih društev ter Kari Šepec v imenu sveta za kulturo in prosve to. Vabilu se je odzvalo se nekaj drugih go- stov, ki so vedno radi spremljali delo društva. Dvaindvajsetčlanski pevski zbor društva je v 1961. letu po zadnjem občnem zboru 49 krat nastopil na raznih priredi- tvah in proslavah ter praznova- njih. Na 3 koncertih in 2 revi- jah v Ptuju. Ormožu in Maribo- ru je zbor dokazal, da je v do- bri .šoli prof. Jožeta Gregorca in da je ogromno pridobil. Lepa narodna m umetna pesem pod vodstvom dirigenta prof. Jožeta Gregorca je .spremljala v Ptuju mnoge prireditve. Brez pev.skega zbora in njegovih nastopov Ptuj več ne bi mogel biti. Ta zbor bo v bodoče tvoril jedro novega mešanega pevskega zbora, ki se ustanavlja. Tako pesem v Ptuju ne bo zamrla in bo ostala na vi- šini, na katero jo je spravil di- rigent prof. Jože Gregorc s svo- jimi pevci. Predsednik zbora tov. Mirko Voda. tov. Stane Stanič, tov. Kari Šepec. prof. tov. Pavlinič in dru- gi so se v nagovorih prof. Jože- tu Gregorru zahvalili za vse do- sedanje delo v Ptuju in so mu tudi želeli, da bi srečno nadalje- val 31. leto njegovega dirigent- skega dela v Mariboru in v Ljubljani. Ptujčani bodo njego- vih obiskov in nadal.jnje pozorno- sti vedno Veseli. Prof. tov. Jože Gregorc se je zahvalil za pesmi, ki mu jih je zVvor zapel v slovo in za lepo umetniško sliko, delo prof. Lu- gariča, ki mu jo je poklonil Ob- činski ljudski odbor Ptuj v spo- min na njegovo uspešno delo v Ptuju. V kratkem nagovoru je opisal delo. težave in uspehe te- kom 30 let dirigiranja v pevskih zborih v Ptuju. Mariboru in LJubljani. Opisal je gostovanja zborov v Italiji in v drugih de- želah ter dosežene usp=^he in priznanja za lepo narodno in umetno slovensko pesem. Z odhodom prof. Jožeta Gre- grca v Maribor zgubi Ptuj zelo sposobnega, izkušenega in vztraj- nega dirigenta, prav takega pa pridobi Maribor in \'si iz Ptuja mu zeli.io. da bi se njegovi in uspehi njegovih zlx>rov se dalje množili in da bi pesmi pod nje- govim vod.stvom še dalje vžigale srca poslušalcev doma in po sve- tu. Prav je. da je bil dolga leta v Ptuju in da je v tem času sto-, ril vse, kar je mogel ob danih pogojih in možnostih, da bi naši delovni Ijvirlje lepo prepevali in da bi presenečali poslušalce s svojimi koncerti in nastopi ob raznih prihkah. Vsi na zboru so z veseljem sprejeli zagotovilo prof. Jožeta Gregorca. da bo njegov mlajši naslednik nadaljeval, kjer bo oo prenehal in .je prepričan, da bo Ptuj obdržal renomirano zborno petje. Prof. Jožeta Gregorca bo prav veselilo, ko bo lah.du je jasno začrtal na".cqe, ki jih imajo posamezne \T&te arhdvskih ustanov v soci- alistično. Jugos'avi.jli. Osnovne ce ioe arhivske s\e. Pomembnost arhivov za kultur- no živjen.^^s in naipredek zlasti družbenih ved .je praviilno ocenila &e'e socie''ist,ična Jugoslavija. V zadnjem deset let .ju se je arhivska služba pri nas razmahnila. Na^staio je na desetine novih arhivskih ust2no\'. ki so zajele skoro vse podiročje Jugoslavij«; določene so bi'« n.lihove delovne n'ailiOge, ki .jiih ariiii\'i ob u^Sinlkoviti pomoči orgsnov ljudske oblaisti tudi zado- voljnih iizvTŠuj3.io. Šele v zadnjem !l*tu se pojavljajo ob prehodu na rov goe55)odarski sistem težaive tudi v artiivih, ki se kot najmlaj- ša otroci matere Kulture le prepo- gosto t-in-iH.-iin v položa- ju v- ■ - ■ v kolikor je z njim organsko po- vezano. Mestni arhiv v Ptuju sto.jii torej pred nalogo, da za^čne izva.jati pregled in nadzorstvo nad arhiv- skim gradivom, ki bo rezveščeno nudilo to-'e sliko: I. G«'adivo oblastnih organov (ljudskega odbora, zavoda za plan in statistiko, katastra) in samostoj nih .javnih služb (zavod za social- no zavarovanje, posredovalnica za delo, stanovao.isice skupnosti itd.). II. Arhivsko gradivo pravosod- nih in pravosodno upravnih orga- nov (sodišč in .javnih tožilstev). III. Gradivo ustanov družbenih služb (ustanove s področ.ja pro- svete in kuture, zdravja in soci- ailnega skrbstva). IV. Arhivsko gradivo političnih, družbenih in ostalih organizacij in združeni državlijanov, V. Gradivo znamenitih osebno- sti v komuni. VI. Arhivsko gradivo gospodar- stvih organizacij, gospodarskih združenj in drugih ustanov s pod- ročja g.ospodarstva. Medtem, ko se še vedno pojav- ljajo, sicer res redki gilasovi, ki izražajo dvom v potrebnost in nujnost ptu.iskega zgodovinskega arhiva kot samastojne ptujske kulturne ustanove, se nam na dru- gi strani kaže v novih perspekti- vah razvoja komune nujnost teke ustanove, ki .jo bo treba z zadost- nimi vsakoletnimi dotacijama omogočiti uspešen raizvoj. ji dode-^ liti primerne in zadostne prostore, se pobrigati za strokovno šolan kader s podelitvijo primernih študijskih štipendij, uvesti pri-| m-erno nagrajevanje sedanjega kadra, privabiti honorarnih sode- lavcev, itd. I Ptujski mestni arhiv je v še- stih letih svojeoa obstoja z dvema uslužbencema izvr.šil koristno de- lo in po .svojih .sikromnih močeh prispeval k splošni kulturni de- javnosti ptujs.ke kulturne oaze. Nove naloge v zvezi z nadzor- stvom in ure.i^anjem novejših fon- dov pa zahtevajo več sodelavcev, več materianih sredstev predvsem pa več razumevan.ja za posebne probleme te na.im'ajše ptujske kuitume ustanove. Ivo Andrič prvi Jugoslovan z Nobelovo nagrado Švedska akademija znanosti in umetnosti je lelos dodelila le- tošnjo Nobelovo nagrado za knji- ževnost jugoslovanskemu pi.sa- telju Ivu Andriču. Avtor knjig Most na Drini«, »Travniška kronika^, >^Novele«ii »Potovanja Alije Džerzelesa« iii drugih je prvi jugoslovanski književnik, ki je dobil za svoj«! pisatel.isko delo najvišje medna- rodno priznanje. To priznanje .le tudi visoko priznanje vsej jugo- slovan.ski književnosti. Pisatelj Ivo Andrič se je rodil 10. oktobra 1892 v Travniku v Bosni. Študiral je v Sarajevu Zagrebu, na Dunaju, v Krakov in v Gradcu. V literarnem po- gledu se je najprej ukvarjal s pesništvom, pozneje pa s pripo- vedništvom. V obdobju prve svetovne voj- ne je živel interniran v svojem rodnem mestu ter pripravljal »Travniško kroniko«. V obdob- ju stare Jugoslavije je deloval kot diplomat v Rimu, v Ženevi, v Madridu, v Bukarešti in Ber- linu, kjer je bil tik pred pričet- kom druge svetovne vojne. Le- to je preživel v Beogradu in ves čas pisal, vendar ni ničesar ob- javil. Najvažnejše Andričevo delo »Most na Drini>< je opis več sto- letij življenja v Višegradu ob Drini — mesta, v katerem je An- drič preživel svoja mlada leta. V Sloveniji Andriča že dolgo poznamo. Ze mnogo prej, preden je Andrič zaslovel v svetu, smo mcli prevedeni njegovi najvaž- nejši knjigi »Most na Drini« 'n »Travni.ška kronika«. Tudi dru- ga njegova dela so prevedena v slovenščino. Ivo Andrič bo poleg najvišje- ga priznanja deležen tudi de- narne nagrade v višini 250.000 švedskih kron. Pisatelju .ie mod prvimi čestital k uspehu tudi predsednik republike Tito. Kje si rodna zemlja mila, kje si moj domači kre.j? Osamljen po tujini tavam, v mislih vračam se nazaj. Jeseni čakam ptice pevke, ki čez morje prilete. Pozdravljam jih in jih sprašu- jem, ali bom te videl še? Ptice pa ne govorijo zame nimajo srca, i le molčijo, me pustijo i tožnega, zaskrbljenega. Spet spomladi jih naprošam: kako ste srečne ptičice, vzemite me na svoja krila, v domovino me ponesite. I Vendar ptice spet molčijo, zame nimajo besed. Odletijo, me pustijo, prikovanega na tuji svet. Zinka Rad bi postal planinec Veseli me planinstvo zlasti od takrat, ko smo hodili na poučno ekskurzijo na Boč. Razveselil sem se, ko smo prišli i. ki so si v zan.jih dveh letih nabavila fotoaparate in so s črno-belo fo- tografi.jo prav zadovoljni. VJ. ZGODOVINSKI ARHIVI V KOMUNI Komuna (občina) kot osnovna poM.ti!*no teritor-.alna organizacija delovnega ijudstva z osnovno 2ra6ilno?ti/i sarnoaiprave in kot osno^Ti« dnžhpnn go.spodarska 8'kuipnost na območju občine vse- IriT* celo \Tsto različnih samo- upra^^nih družbenih sestavin in or- gsrizacij, cd katerih vsaka na do- ločen n='*in in v določe.nem obse- gu \TŠi di:'očen de nalog komu- ne. Vsi ti organi, ustanove in or- pflTUizaci.je raizvijajo in ustvarja.]© pri sto .jem i'sakdanjem delu pi- sano dokumentacijo, registraturo, žrhiv. To je gradiivo, ki bo prej ali slej prispeio v zgodovinski ar- hiv in za to gradivo se mora ta arhiv brigati že tedaj, ko se še nahaja v uradih, ustanovah, društ- vih, itd. BV;fski kongres jug<-'.') — Konrerfna matineja, S.55 — Za »lede rad ivedneže: a) Skrivnost tundre, b| olasber.a oddaja r,a otroke — Vesele Bo'» — fipored vedrih «klad z« mlade po-s'.ui3'.ce 9.2.'> - Zvočni kaleidoskop, 10.1?» — Mladinski mešani zbor GimoJ- zi;« -.1 Cs'|a f. v. Egona Kuneja. I0.35 — Od tod n ondod, 11,00 Slovenske na- rodne po,5'a Danica Filiplir In Greta Lo7»r, .«'>,emli« na harmomko Avgust Stankr., 11 !5 — Naš podlistek — Vlajko Be^'jv ( : Spomini iz Španije, II., 11..35 — Suila in sonata, 12.05 — Josip Sla- vMSk;- Pesmv iugos'ovansk:h rusinov, 12.13 — Radijska kmečka univeri* — ing. Vlado Jenko: Premena gozdor to plantažna proizvodnja lesa, 12,2,') — Me- lodije za opoldne, 1.3,3o — Plesni ntml iiz treh »toleitij, 14.15 — Glasbene raz- glednice, 15.20 — Španija v pesmi in plesu, 15.40 — Literarni »prehod — Fr. Brown: Mar)etice, 16.Oo — Odlomki iz Massenetovih oper, 17.05 — Vsak dan z« vas, 18.10 — Dve pol)ski pianistki: Htlina Cz»rny-Stefanska in Barbara Hesse-Bu- kowska, 18.45 — Radijska univerza — Slavko Faust: Jugoslovanska Industrij« avtomobilov in motorjev, 10.0.") — Igra zabavn; orkester RTV Zagreb, 19.30 — Radijski dmevnik, iO.OO — Koncert sim- foničnega orkestra Radio-televizije Ljub- ljana, 22.15 — Leoš .lanaček: Ml» novo pesmico: Slovenska narodna: Tri tičice... in Pozdravi za mlade risarje, 11.00 — Skladatelj Skerjanc o letnih časih, 11.15 — Ruski tečaj za začetnike, 28. lekcija, (ponovitev), 11..30 - Hitri fratl, 11,4i| -Francoz v lu/n \merik 12 05 Benjam.n Bntten Sti.-i akiadb.ct za žea«| ski zbor In harfo, 12.15 — Kmetijski na- sveti — Ing. Milan Oso)nik: O gospoda;- skih vprašanjih pitanja govedi. 12.25 — Melodije za oipoldne, 13.3o — Koroške 16.00 — P^]:oldne ob instrumentaini glas- pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška, 13.50 — Melodije 1 obeh strani Atlantika, 15.20 — Orkester Maitv Gold, 1.''..30 — Turistična oddajs, bi, 17 05 — Viak dan za vas, 18.10 - Zaključni prizor ir Mozartov* opere Ča- robna piščil, 18.45 — Kulturna kronika, H.05 - Orkester Alfred Scholz, 20.00 — Četrtkov večer domačih pesmi in na- pevov, 20.45 — Zabavni o:kester RTV Ljubljana, 21.00 — Literarni vačer — Lojze Krakar: Cvet pelina, 21.40 — Bela Bartok: Dve sliki, 22.15 — Nočni operni koncert, 23.05 — »Noč v Južni Ameriki«, orkester Tito Portillo s solisti, 23.25 — Plesna glasba. ?ETEK, 17. NOVEMBRA 8.05 — Glasba ob delu, 8.40 — Stanko C^ckes: Bosna, venčtk narodnih, 8.55 — Pioniriski tednik, 9 25 — Kotiček za mlide ljubitelje glasbe; Slovenski glas- ben umetniki mladim poslušalcem (po- novitev oddaie z dne 14. nov), 10.15 — Dekla in njen godec, 10.45 — Znane melodije v ritmu (Orkester James Ca- roll), 11.00 — V tričetrtinskem taktu z orkesteom Melachrino, 11.15 — Naš podlistek — Vlajko Begovič; Spomini iz Španije, IV., 11.35 — .loseph Haydn- Simfonija št. 92 v G-duru .Oxfordska.), 12.05 — Ob zvokih s citer, 12.15 — Ra- dijska kmečka univerza — Dr. Vilko Ma- sten: Koreninski rak sadnih rastlin. 12.25 — Igra Pihalni orkester Ljudske milice p, v. Rudolfa S;ar'ca, 12,4.1 — O-kester Ku;t Edelhagen. 13.30 — Majbea operm mozaik, 14,05 — Radijska šola z» nii • stopnjo — Dve zgodbi. 14,,35 _ V zvrkii po Jugoslaviji: V. Peričič: Sonatina M. Stahuljak: Pjena mora — F. Lhotkai Kaži men — R. Matz; Oklad; sa — M. Zivkovič: Suita jugoslov^anskih (lesov, 15.20 — Zabavne melodije na tekočem traku, 16,00 — Parada pihal (o), 16.38 — Hammond orgle, 16.45 — .lezikcvni po- — Glasbeni kolorit Daljnega Vzhod.), 18.45 — Iz naših kolektivov, 19.05 — George Enescu: Prva simfonična suila, 20 00 — Vesela godala, 20.15 — Tedenski /iinanjp-politif ni pregled, 20.30 — Pied mikrofonom je violončelist Ciril Sker- janc, 20.45 — Štiri sto let klavirska glasbe, 5. oddaja: Domenico Scarlalti, 21.15 — Odaja o morju in pomorščakih, 22.15 - Po svetu jazza, 22.45 - Vesela godala, 22.50 Literarni nokturno, 23.05 •— Nočni koncert. SOBOTA, 18. NOVEMBRA 8.05 — Po.štarčuk v mladinski glasbeni redakciji, 8.30 - S popevkdiui oo svetu, 8.55 — Rttdiiska .^ola za nizjo stopnjo Ifonovitevj — Dve zgodbi, 9 25 — Radi bi vas zabavali, 10.15 — S simfonično glasbo p« .Iugoslawiji, 11.00 — Gorenjski folklorni motivi v priredbi Tončke Ma- roltove, 11.30 - Poje tenorist Maro Lanza, 12.05 — Roiut Lesjak sklad« v narodnem tonu, 12,15 — Kmetijski na- sveti — Prof. Edi Senegačnik: .Med- narodni čebelarski t«den, 12,25 — Za- baven opoldanski spored, l3.30 — Poj» Ljubljanski oktet, 13,45 — Dunajski valčki, 14.10 — Dvoi-akove .Tielodi;e, 15 20 _ Poje Ljubljanski komorni zbor p, v. Milka Skoberneta, 15.40 — Leoš .lanaček: Vlaški plesi (Orkester Ridia Brno dirigira Bretislav Bakala), Ifi.00 — Gremo v kino . . . 16.45 — V tričetrtin- skem taku z orkestrom Stanlev Black, 17.05 — Vsak dan za vas, 18.10 — Od- lomki iz Sneguročke v izvedb; solistov ljubljanske Opere. 18.45 — .Naši popot- niki na tu|em — Aleksander Bassin: Od Nordkafa in nazaj, H.05 — Pesmi m plesi narodov Jugoslavije, 19,30 — Ra- dij,i:i dnevnik 2fi,no — Vedr; zvoki, - 20,20 — Radijska komsdija, 21 - IzbraU smo vuD za prijeten kooec todna, 22.15 PTUJ, DNE 10 NOVEMBRA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Na dan mrtvih - 1. novembra v Gradcu odkrit Žrtvam fašizma dostojen spomenik 1. novEmbra je bil v Gradcu od- krk dostojen spomenik žrtvam nacističnega nasi ja predvsem iz Jugoslavije, pa tudi iz raznih dru- gih dežel. Sv^čciiofiti se je udeležilo veliko število svojcev žrtev, bivših parti- zanov in drugih antifašistov, pa tudi viscikiLh predstavnikov oblasiti in jaivnega življenje. Samo iz Ju-jj gaslavije je odšlo v Gradec nad tisoč udeležencev, ki so počastili spomin junakov, ki so za osvo- boditev in mimo sožitje med na- rodi žrtvovad svoja življenja. Svečanosti v Gradcu se je ude- ležilo tudii več članov ZB NOV iz Ptuja. Ostcmki orjaškega slona EKSPLODIRALA MUNICIJAJ Skupina kanadskih arheologov je odkrila blizu mesta Ontana ostanke velikanskega slona, stare 6000 let. Menijo, da so se ti ostanki ohranili zaradi tega, ker .je slon verjetno zašel v blato in ostal v njem več tisočletij. Arheologi so najprej našli zob, ki je podoben zobom mesojed- cev, kar jih je vzpodbudilo, da so kopali naprej, dokler niso našli ene prednje noge in del hrbteni- ce, reber ter oklov. Deli dreves, ki so .jih našli ob kosteh, so sta- ri več kot 6000 let — tako me- nijo strokovnjaki, čeprav so do- slej bili prepričani, da tako ogromni sloni niso živeli pred šest, temveč pred najmanj deset ah osem tisoč leti. Dve ameriški vozili z municijo sta pred dnevi trčili na avtocesti pri Kasselu v Zahodni Nemčiji in pri tem povsem zgoreli. Ob ne- sreči so bili trije vojaki hudo ra- njeni. Trčenje se je pripetilo po- tem, ko je eden tovornjakov ho- tel prehiteti drugega. Bencin, ki se je ob trčenju razlil po cesti je pričel goreti in povzročil, da je vsa municija eksplodirala. Golorok nad leoparda z golimi rokami je neki kitajski vojak ubil leoparda — tako je pred dnevi poročala agencije »No- va Kitajska«. Ko je vo.jaik s svo- .>o družino prečka', neko reko, ga je napadel lecpard. Roparsko mačko je vojak pobil tako, da jo je z rokami potisnil pod vodno gladino in .10 zedržal tako do.go, dokler .se ni zadušila. 1901 - 1961 57 nagrad za književnost Od leta 1901 do letos je bilo iz Nobelovega sklada podeljenih 57 nagrad za književnost. Podeljene niso bile v letih 1916, 1918. 1935 in 1943. Med nagrajenci so imena znana vsemu svetu, pa tudi na- šemu povprečnemu ljubitelju književnosti: Sienkijevič, R. Ta- gore, Kjpling, R. Roland, Anatol France. Reimont, B. Sliaw, T. Mann. Pjranddello. 0'eill, Pearl S Buck. G. Gide, \V. Faulkner, B. Rusell. W. Churchill, E. He-, mingvvav, B. Pasternak in letos prvi Jugoslovan Ivo Andrič. Največ Nobelovih nagrad zal književnost so dobili Francozi in sicer 10. njim sledijo Angleži s 7, .Nemci in Američani s po 5, Ita- lijani 4. Švedi 4, Norvežani 3, Španci. Poljaki in Švicarji po 2, Rusi, Japonci, Indijci, Danci, Fjn- cj, Irci. Islandci, Portoričani. Ci- leancj in Jugoslovani pa po eno nagrado. Nov izdelek Hid romontaže Maribor Mali pmlni stroj agitator skega tipa A-04 sistem rondo Ta stroj je po svojem principu delovanja mnogo bojši od malega pralnega stro.}a T-02, ki so ga iz- delovali do nedavnega. Kvaliteta pranja perila v tem stroju prak- tično ne zaostaja za kvaliteto pranja pri hobenskih pralnih stro- .jih. Primerna je tudi njegova ve- Hkast. sa.; ima kapaciteto do 4 kg suhege perila v eni polnitvi. Delovanje stroja, kakor tudi sa- mo ravnanje s stro.iem, sta zeio preprosta in je zato stroj prime- ren res za vsako gospodinjstvo. Stroj je izdelan do najmanjših potankostih po licenčni dokumen- taoi^ji zahodnonemške tovarne Rondo in po kvaliteti ze njim ne da ne zaostaja, temveč so neka- teri deli kvalitetno še bol.j.ši in bolj skrbno izdelani. Stroj je lah- ko opremljen z ročnim ožemalcem, ki je montiran na samem stroju, bolj posrečena pa je kombinacija tega .stro.ia z ma.o gaspodin.jsko centrifugo 3 kg. To centrifugo bomo začpiM v naši državi izdelo- vati v na.jkrajšem času, prav ta- ko po licenčni dokumentaciji to- varne Rcndo. Pralni stroj .je 0preml.icn z električnim grelcem in motorjem s posebno rotira.iočo črpalko za praznjenje stroja. Kotliček, v ka- terem se pere perilo, je iz nerja- veče pločevine ne.jbol.iše kvalite- te, ohiš.i.e in drugi jek.eni dek pa iz dekapirane pločevine. Stroj je belo termolakiran in je prav go- tov<, eden najlepših izdekov naše elektroindustrije doslej. Pri osva- .lanju polizxlelkov za ta stroj so pokazali nasi delavci in .strokov- njaki izreden u.speh, prav tako pa so .se izkazali tudi naši kooperan- ti, predvsem naši de"ovni tovariši iz pod.jetja »MEBA« Zagreb, ki so UBp»li kvalitetno izdelati zeo za- htevne plastične dele, od katerih so neketeri rekordnih izmer in oblik za naše dosedanje prilike. Tako pralni stroj A-04 kot tudi centrifugo C-03 bi mnogo prej za- čeli izid«'lovati, če ne bi imeli iz- rednih težav pri uvozu nekaterih drobnih specianih d©'ov, ki .tih nasa industrija še n; v stan.ju iz- d«iati ali pa bi bila njihove izde- lava v sorazmerno majhnih koli- činah izredno draga. Zelo so nas zadržali tudi nekateri naši dicmači kooperanti, predvsem izdelovalec sorazmerno preprostega paketne- ga stikala in proizvajalec special- nega elektromotorja s črpalko. Stroj lahko uporabl.jamo v ko- palnici, kuhinji aii prelnici, sploh povsod tam, kjer imamo na razpo- lago tekočo vodo iz vodovoda ali instalacije z vodno črpalko. Stroj .je možno ut)orabljati tudi tam, kjer nimamo na razpolago tekoče vode, vendar .je v tem primeru ponjenje stroja z vodo in pra^z- njenje luga ter vode za izpiranje nekoliko bolj zamudno. Stroj je preprosto premakl.jiv: na spod- njem okviru sta v ta namen vde- lani dve gumijasti kolesi. Pralni stroj A-04 je predvsem zelo pri- praven za gospodinjstva, možno pa ga je uporabljati tudi v blo- kovnih pralnicah, predv.sem za pranje finega perila in man.iših kosov pcria. Predvidevamo, da bosta pralni stroj A-04 in centrifuga C-03 na našem tržišču dobrodošla, saj oba predstavl.jata edinstvene proizvo- de te vrste na našem trži.šču! Pa tudi sortiment uvoženih pralnih stro,jev jima ne more konkurirati.! Novi aparati za vulkani- zticijo gumi[astih električnih kablov Rudairska delavnica Timoških premogovnikov v Grl.janu pri Za- ječaru je začela izdelovati apa- rate za vulkaniziran.ie gumijastih električnih kablov za nizko in vi- soko napetost, ki smo jih mora"! doslej Uvažati. Domači aparati so dvakrat cenejši od inozemskih. Nekej aparatov je pod.jetje že pro- dalo rudnikom v Boru. Trepči. Kostolcu in še nekaterim premo- govnikom, na nedavnem Zagreb- škem ve-Iesejmu oa so se za apa- rate zanimali tudi uvozniki iz Poijsike in Indije. »Lenin« na delu Atomski ledolotnilec sovjet.sts podalj- šal svojo plovbo po severnem mor.sfet po 36 megava- tov. .;i Gradnja Peručice se je začelaj leta 1953. Za gradnjo je dosleji porabljenih 10 milijard dinarjev,! a porabljenih bo še 25,5 milijard dinarjev. Iz treh zbirnih jezer bo voda tekla po 3400 m dolgem od- vodnem tunelu in bo padala po cevovodih na turbine skoraj na- vpično z višine 550 m. To je naj- večja vodna masa, Id .je pri nes uporabljena za pogon turbin. Proizvodnja domačih astronomskih daljnovo- dov Tova-ma optičnih in laborato- rijskih steklenih izdelkov »TOS« iz Ljubljane je začela proizvajati lastni model šoskih in amaterskih daljnogledov — refraktorjev, ki omogočajo 40-kratno povečanje. Prvi taki dal.Tnogledi bodo prišli v proda.jo že letos, stali pa bodo približno 30.000 din. V bHžnji pri- hodnosti pa bo začela tovarna TOS proizva.jeti drugi tip — astro- nom.skena da".jnoglcda. Sovjetski poskusi so vredni sedem tisoč Hirošim Uradni komur.ake komisije za atomsko energijo Združenih držav .Amerike pravi: »Zadnja sovjetska eksplozija .je šestindvajseta eks- piiozija, ki so jo izvedli v' ZSSR po 4. septembru, to je potem, ko je Sovje^tska zveza obnovila ato.m- ske poskuse. Če je imei'a ta eks- plozija jakost 50 megaton, potem znaša jakost vseh eksperimentov, ki so ,j;h izvedli v Sovjetski zve- zi, več kot 100 megaton, to je se- dem tisočkrat več. kot je imela bomba, vržena na Hirošimo. Pohvalne izjave o VIII. mednarodnem sejmu sodobna elektronika Iz ste.iln.h izjav, ki so j:h dali zastopniki domačih in tujih pro- izvodnih podjetij, .je razvidno, da .je sejem dosegel lepe komercial- ne uspehe, pravtako pa tudi svojo informativno-propagandno plat. Razstavljavci so tudi izjavili, da so bili z uslugami Gospodarskega rezstavi.šča zadovol.jni in da si bodo prihodnje leto prizadevali prikazati na ljubljanskem sejmu še več izdelkov s področja elek- tronske industrije ter nukea^me tehnike. Po podatkih komercial- nega Gospodarskega razstavišča, ki jih je prejel od razstavljavcev, ie bilo na letošn.jem sejmu zak-'iu- čeniih (po še neDop'^!nih podatkih) za 5.783,330.000 dinarjev trgov- skih poslov. Ta številka pa še da- leč ni odraz dejanskega poslov- nega živ'.>enja tega se.jma. KONEC KAJENJA? Glavobol, nespečnost, vrtogla-: vica, pomanjkanje aipe.tita, dra-- ženje sluznice v nosu, požiralnikuj in bronliijih. motnje v krvnenai obtciku in pri srcu so oajipogo-i ste-jši znaki kronične zastrupitve z nikotinom. Seveda ni nujno, da te motn.ie povzroča samo tobak. In še manj, da so te motnje nu.)na posledica pri vseh kadilcih. Dia- gnozo lahko ugotovi samo izku- šen speciaiHist. Zdravniku morarno pravtako prepustiti, tudi vse ustrezne ukre- pe, ki .jih je treba storiti v ta- kem primeru. Razen tega pa ne smemo pozabiti zadovol.jstve. ki ga nudi cigareta človeku v dobi intenzivne delavnosti, v dobi, ko uživamo milijone tablet za pomir- jevanje in proti os'abelosti. Kajti tudi cigareta je eno izmed po- mirjevalnih sredstev m če jo opu- stimo, morajo biti vzroki že do- volj tehtni. Statistike .ja.sno kažejo, koliko je n. pr. primerov arterioskleroze venčnih žili na srcu med kadil',- in nekadilci. Toda ali .je vedno ka- jen .je vzrok teh obolenj? Analog- no .je vprašanje pri tumor.lih. Najnovejše in aurt-oritativne tr- ditve dopuščajo predvsem, da je tumor pc-go.jen z dednostjo ozi- roma nagnjenjem in šele potem je tobak tisti, ki je lahko olajšal nastanek raka. Ljudje so dolgo časa domnevali, da .je tako — še preden so se raz- širile razne pol.judno znanstvene publikacije o teh vprašanjih. Ta- ko je emkcta v Angli.ji pokazala, da so kadilci prenehaili kaditi za- to, da bi kaj prihranila, in da je biilo med n.jimi zeo malo takih, ki so to storili iz higienskih in zdrav stvenih razlogov. Za ene in dru- ge pa je biila skupna samo žel.ie in skrb, da bi se odvadili kajenja in kako bi to dosiegli? Mark Twain je nekoč dejal, da je to na.iibolj preprosta stvar in da je on sam cpustil kajenje že najmanj tisočkrat! Vendar mnogi raje kupujejo razne tablete, ki bi ba.ie naj povzročale in včasih celo res povzročajo odipor proti tobaku. Na znanstveni o.>no.i je na pri- mer sestavljen recept Maleua VVhitea. Ko so te tablete preiz^ kusili na kliniki, .je bil rezultat naslednji: 25 odstotkov kadilcev je kajen.je popolnoma optistilo. 50 odstotkov pa občutno omejilo. Tega problema se je s širšim programom loti o angleško »Na- rodno združenje nekadilcev«. Mar ca leta 1958 so odprli v Liverpo- olu prvo kl/intko z namenom, da bi zdravniško in psihološko vzela v delo vse tiste, ki hočejo opustiti kajenje. Kadilce razdelijo na kli- niki v skupine po 12 oseb in jih za nekaj tednov podvržejo ps,iho- terapevtskemu postopku, nakar jih posamič preišče zdravnik specia- 'dst. Po končanem »zdravljenju« se vračajo na kliniko vse^k drugi teden, da poročajo, kakšen ,je uspeh. Uspehi, ki so ,jih dosegi;, so biili pogosto nenavadni in so zato odprli še eno takšno kliniko tudi v Londonu, kjer so osebje poučevali psihoterapevti, specia- listi za pljuča oziroma za prsni koš in sanitetni uslužbenci. Oseb- je so izpopolnili tudi s hipnoti- zerjem Lcndonska klinika .je prva dva meseca odvajaa kajenja 150 oseb. od tega jih je trideset ka- .jenje že popolnoma opustilo. »Ozdravljene:« so bili tako nav- dušeni nad tem »zdravljenjem«, da so mnogi med njimi odprli »podkliniike« doma za »weekend«.^ Podatki o koz- mičnem dežju Na raziskovalni posta,ji »Volca- Mehiki lete 1959 — imajo doslej največjo znano zbirko podatkov o kozmičnih pojavih. Podatke zbi- rajo s posebnimi detektorji, opremljetnimi s svetlikajočimi se plastičnimi števci, ki oddaja.jo svetlobne pramene, brž ko obnje udari elektron. Fotoelektrični apa- rat spreminja svetlobne pramene znemuje.io posebni aparati. Njiho- va moč je zaznavna nad tri kilo- metre daleč. Dr. Linsle.v, ki dela na tej po- staji, je nedavno izjavil, da .1^ Zemja doživela doslej najmoč- nejšo »ploho kozmlčnega dežja« lani 19. marce, ko je priletelo na naš planet 20 do 40 miijard del- cev, torej do štirikrat več. kot je bilo v kozmičnem dežju pred dvema lotoma. Najnovejše raz- iskave kažejo — je rekel Linsley — da priha.ja ta vesoljski dež ko- zmičnih žarkov in delcev s Pfxi- ročja izven naše galaktike. Po tej teoriji povzroča.jo »kozmične plo- he« drobni delci, ki prodirajo v zemelj.sko ozračje s skoraj svet- lobno hitrostjo ter spotoma raz- bijajo atome. Razbiti atomi po- tem trčijo ob druge; tako se po- jav nenehno nada'.TUje. Med zad- njim takim veso'.iskim dežiem so imeli drobci kozmičnih žarkov energijo nad 10 milijard elektron- voltov. Po prejšnjih teorijah si kozmič- nii delci nabirajo energijo na svo- .ji poti .skozi magnetna polja Rim- ske ceste, po najnovej.ših ugo- tovitvah — pravi dr. Linsley — pa se vse to doga.ja že izven na- šo galaktike. Za odpravo težav na cesti Na vsakoletnih razstavah avto- mobilov poskušajo tovarnarji iz- boljšati ne samo motorje, tem- več «-udi zunanjo obliko vozil in vgraditi nove iznajdbe, ki omo- gočajo varnnjšo in udobnejšo vož- njo. Letos je tehnik .Mario ZanardI iz Bergama v Italiji izumil maj- hen aparat, ki bi bil za voznike avtomrbirov zelo koristen in bi lahko preprečil marsikatero ne- srečo na cestah v nočni vožnji Gre za miniaturni aparat, ki bi g- vijradili na sprednji ščitnik avto- mobila. Ima pa to lastnost, da luči avtomatično zmamjšajo svojo sve- tlobo šo 200 m pred srečanierr avtomobila z nasprotne strani. Ci« .w avtomobila srečata, se avto- mobilske luči avtomatično spel prižgejo. Zanardi upa da bo s sv.niim izurnorn lahikn vfiko pri- soeval k Dreprečevanju prometnih nesreč Otroci in živali so dobri prijatelji Zemlja je vedno, bolj suha . če nas ne bo pobrala lakota,! kuga in radioaktivnost, nas bo lepega dne konec zaradi žeje. T(^ so ugotovili ameriški znanstve-j liki. Z meritvami so ugotovili la je v vesolju ogromen obla!« .odika. ki ima premer 1,25 mili- onov kilometrov. Vodna para se lamreč dvigne tudj do 80 kilo- metrov visoko. V tej višini pa 'ostaja tako redka, da zaradi vpliva sončnih žarkov razpade v vodik in kisik. Težji kisik pada nazaj na zemljo, lažjj vodik pa se dvigne v višine. Izguba vode pa je tako majhna, da bi lahko postala kritična šele čez milijardo let. Kaj bo z našimi potomcj rez tisoč milijonov let, nas pa res ne more kdo ve kako oaniti. Mikrokamion Na Madžarskem so izdelali nov mikrokamion, imenovan »Multi- kar«. Lahko prevaža 2,5 tone to- vora. Od podobnih tovrstnih vo- zil se razlikuje po motorju (eno- cilindrični, 4-taktni Dieslov mo- tor) in prostoru za šoferja, ki v svoji kabini ne sedi, ampak stoji, s kamionom pa upravlja tako. da prenaša težo telesa na ono stran, kamor s kamionom želi zaviti. Po podobnem principu bodo izdelali tudi mikrocisterne in druge tipe kamionov. PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 10 NOVEMBRA 1961 Komentar ob koncu rokometnega prvenstva če pregledamo letošnje roko- metno prvenstvo lahko ugotovimo da za ptujske rokometaše ni bilo ravno preveč uspešno. Ptujski rokomet glede na rokomet v ostalih mestih le počasi napredu- je. Kljub temu pa je postal v Ptuju najbolj priljubljen šport. F>reglejmo uspehe posameznih moštev! PRVA 2ENSKA EKIPA je kljub padcu v kvaliteti, še vedno ena najboljših ekip v Sloveniji, ven- dar je nekaj spodrsljajev zado- ščalo, da je v jesenskem delu prvenstva pristala na tretjem mestu, kar tudi ni slabo. MOŠKA EKIPA je delala funk- cionarjem največje preglavice.] Skoraj vsi igralcj so preveč ob- J čutljivi, takoj užaljeni jn če v ča-' sopisu njihova igra ni dobro j ocenjena, je ogenj v strehi. V začetku prvenstva smo pričako- vali, da bodo vsaj 4. z najmanj 6 točkami, v resnici pa so obstali šele na 7. mestu z le 2 točkama. Vzrok za tako slabo mesto je mo- goče tudi ta, da je ekipa imela J slab žreb in so jih v začetku močne ekipe dempraljzirale. Z rednim treningom bi tudi člani dosegli boljše uspehe, saj so včasih pokazali, da vedo igrati rokomet, le da jim manjka vaje. DRUGA ŽENSKA EKIPA je V okrajni ligi na zadnjem mestu brez točke, kar pa mladim igral- kam ne sme vzeti dobre volje, saj sc proti koncu prvenstva pokaza-: le že precej boljšo igro ko v za- četku. MLADINCI so pripravili pri- jetno presenečenje z osvojitvijo prvega mesta v okrajni ligi. brez izgubljene točke. Sedaj so neka- teri mnenja, da je treba mladin- sko ekipo razbiti in okrrpeti ter pomladiti člansko vrsto, drugi pa se zavzemajo zg to, da bi ostali vsi skupaj in se poskusili boriti za naslov jesenskega prvaka. dč Radio. V majhnih stanovanjih' in v stanovanjih s tankimi ste-' nam.i postavimo radijski sprejem- nik na blazinico iz penaste gu- mu. Blazina zvok dobro ublažiJ Tudi sosedje nam bodo za toi hvaležni. j Robove, nastale okoli madežev, ki jih čistimo iz tkanine z benr činom, preprečimo tako. da mesto madeža takoj po čiščenju, ko je še vlažno, izlikamo. Britvice. Z rabljenimi britvica-^ mi pogosto zelo brezbrižno rav- namo. Dogaja se. da zaidejo otrokom v roke, pa se porežejo. Najbolje je, da rabljene britvice takoj po uporabi trdno zavijemo v papir in vržemo v posodo za odpadke. Stare britvice so idealen nožič za paranje. Britvico zataknemo v večji zamašek, ki smo po dolgem zarezali vanj globoko brazdo. Po- skusite, paranje vam bo šlo laže od rok kakor s škarjami. Prekajeni lo^os ostane narezan več dni svež, če ga premažemo s finim oljem. Prekajeno meso se dobro drži in se ne izsuši, če ga hranimo za- vitega v pergamentnem papirju, ki smo ga uro dolgo namakali v lesnem kisu. Srnino (usnje), ki je postalo tr- do, napravimo spet lepo voljno in pot litra vode, kj smo ji do- dali žličko olivnega olja. Riž. Preden riž pristavimo, ga zmeraj temeljito operimo. Pranje | ga ne le očisti, ampak tudi od- strani na njem prilepljeno plast smukčevega prahu jn glukoze, ki povzročita v glavnem, da je ku- hani riž lepljiv in klejast. Storimo tako, da se nam riž ne prismodj- najprej ga m.alo pok-u- hajmo, nato ga presujmo v fino sito, ki ga obesimo v lonec s kropom. Voda naj skozi vre; pa- r^ riž imenitno skuha. Če se je riž že prijel, postavi- mo lonec takoj v posodo z mrzlo vodo. Tam naj stoji tako dolgo, da se iz njega več ne kadi. Če še ni kuhan, ga še enkrat prista- vimo z mrzlo vodo in skuhamo. Mlečni riž je slastnejši, če ga, malo preden z njim postrežemo, premešamo s stepenim beljakom. Kovčke, pletene iz vrbovega šibja, zdrgnemo včasih z meša- nico terpentina, malo parafinske- ga olja in nekaj kapljic limono« vega soka. Počakamo, da se po- ^^ši, nato jih spoliramo z mehko krpo. Rjaste madeže iz platna in prilnih tkanin odstranimo tako, da blago namočimo v ratopini enega dela ščavne soli, petih de- lov glicerina in 44 delov čiste vode Nato dobro izperemo. Rjaste madeže v volnenih in bombaževinastih blagih namoči- mo v limonovem soku, vinski kislini ali oksalni kislini. Nekaj- krat izperimo! Rjaste m.adeže iž svile le tež- ko odstranimo. Rjaste madeže s poniklanih predmetov odstranimo tako, da madeže najprej premažemo z va- zelinom. Potem nastrgamo kos krede in jo z razredčenim amo- niakom zmešamo v gosto kašo, ki jo nanesemo na rjaste madeže. Čez nekaj časa kašo zbrišemo in zdrgnemo predmet z mehko krpo. Rjaste medeže na kovinskih predmetih namažemo s petrole- jem in počakamo, da se rja raz- topi. Potem namočimo krpo v najfinejši čistilni pesek jn ma- deže z njo zdrgnemo. Nato pred- met temeljito zgladimo s krpo ali časopisnim papirjem Rjaste madeže z jeklenih no- žev natremo s čebulo, umijemo v vroči vodi in potegnemo nož sko- zi plinski plamen — tako odstra- nimo z noža vonj po čebuli. Trstni stol. Vdrta sedišča trst- nih stolov zravnamo tako, da ple- tež s spodnje strani navlažjmo z vročo vodo, ki smo ji dodali ne- kaj galuna, in na prepihu naglo posušimo. ODDAJNIK NA CESTI Na nekaj amtinskih avtc-mobiil- skih cestah preizkuš-ajo zanimivo novost na področju cestno-pro- metne varnosti in pnve pomoči. »Stebre za k^ic na pomoč«, kakor označujejo telefonske aparate ob cesti, so opremili z radd.iskiml cd- dajniki, ki jim posredujejo foto- celice iz sončne svetlobe dovolj enerniie, da prestreže avtomobiili- stov klic na pomoč do 30 km od- daljen sprejemnik cestno-promet- ne s'užbe. Voznik v sti'^^ki pritisne na enega izmed gumbov:' rešilni avto. požar, policija in mehanična delaivnica. Čudovit primer to- varištva-slab odnos _ do sorodnika Pri nesreči na cesti Zavrč — Bori se je poškodoval tov. Kokol, ki je bil prepeljan takoj v ptuj- sko bolnišnico, kjer se še oskr- buje. Pri zdravniškem pregledu je bilo ugotovljeno, da bo potrebo- val tran.sfuzijo krvi. Dan nato so se v transfuzijski postaji bolniš- nice prostovoljno javili njegovi prijatelji jn kolegi iz ptujske Mlekarne in Ormoža, tako da je bila odvzeta 16 ljudem kri. Vsi ti so prostovoljno, samj od sebe darovali kri za prijatelja, ki po- moč potrebuje in so odhajali iz bolnice dobre volje z zavestjo, da so pripomogli k njegovemu zdra- vljenju. Nasproten primer, ko sorodniki niso bili pripravljeni vsaj malo pomagati bolnišnici oziroma svoj- cu pa je naslednji: Istočasno se zdravi v ptujski bolnišnici bolnik Golob jz prepo- Ija. Bil je operiran in ker je bil slab je že takrat dobil 3 transfu- zije krvi. Po operaciji je bil že dalje časa v slabem stanju, da je moralo zanj darovati še 7 krvo- dajalcev svojo kri — to je skupno 10 transfuzij. Ko so obvestili so- rodnike, da krvi primanjkuje iri jih prosili naj pomagajo, se je javilo na postaji 5 močnih ljud — svojcev. Eden od njjh je kri res daroval, ostali so pa imeli ir preboleli take bolezni pr' kateril nAuiem krvi ni dovolien. Vse to bi ne bilo nenavadno, če bi se pri teh štirih svojcih ne pojavljale bolezni v dvoje: eden je bolezen prebolel, takoj nato je drugi izjavil, da je bolehal za isto boleznijo, pri ostalih dveh žen- skah isto. Po prigovarjanju so obljubili, da pošljejo druge krvo- dajalce, vendar je ostalo vse le pri obljubi, čakali smo zaman. (Bolnik Golob je dobil kri, ko- likor jej je potreboval.) To je delček dogajanj iz postaje v enem tednu, ki daje človeku misliti. Kakšen ostane vtis"' Dr. J, V. V Ljutomeru precej gradifo # Gradbena dejavnost v Ljutomeru je vzlic pozni sezoni v polnem razmahu. Osri^dnja gradnja — tovarna močnih krmil — dobro napreduje, dasiravno so se začetna dela zaradi slabega terena, ki ga je hilo treba zavarovati, malce zavlekla. Tovarna bo predvidoma spu- ščena v iJogon prihodnje leto. % Sredi mesta gradijo novo okraino sodiJče. ki bo do zime pod streho. Po- leg sodišča bodo gradili tudi stanovanj- sko hišo za uslužbence sodišča. Oradnia vinske kleti ne napreduje tako. kot bi bilo želeti, ker še ni vseh načrtov. V .MTT se pripravljajo za gradnjo nove prniTvndne hale. • S precejšnjo naglico rastejo iz tal tudi stanovanjske hišice. Do zime (ih bo pod streho 10. Na srednji kmetijski šoli v Rnk?lčann 225 slušate- ljev Letaš obiskuje srednjo kmetij- sko šolo v EJakičanu že 223 slu- šateljev. Samo v 'etošnjetm l:'tu se je na novo vpisalo 129 dijakov, od tega nad 60 v izredno dvolet- no šolo. Na tej šoli ietcs pouču- .iejo po nnvrm urn<'m načrtu, Nov učitii nfcVt daje možnost, d,T po dvoletne študiju dijak izstopi in dobi naziv kvalificirant^ga kmetij- skffla delavca. Šola daip velik poudarek praktičnemu d^'u. Na posestvu delajo raznp poskuse, s katerimi dopoln.ju.ie.ic, pouk. -a v- KRUI REŠUJE ŽIVLJENJA Dne 2. ©o.emjbra 1961 so da- rovaiii krni WwoAa(jailci iz Ptuja-: Ferš Ludvik. Pavlic Anton, Ko- vačič Branko. Strmšek Alojz, Po- lanec Jui.jana, Zuran Ivan. Skok Štefai. Miiiošič Alo.jz. PavMč Kairel, Pohorič Bdii, Lesjak Anton, Peter- šiič Anton. Kukovec Franc, Rižnar Aamaliija. 31. oktobra 1961 so darovali kri prebivalci iz Zetal: Mčig'iič Marija, Kos Marija, Kos Justina, Jeri'č Ludvik, Kojc .Andrej, Letonja Mar- tin, Kos ivan. Potočnik Štefka, Zai.jko Anica. Dne 7. novembra 1961 so se od- zveiM krvodajalci iz Lovrenca: Her- tiš Neža. Do'enc Franc. Fideršek Martiilda, Beranič Štefan, Kozoderc Neža. Pemait Roza, Medved Franc, Bračič .lože. .Terenko Marija, Maji- cen IvTfln, Peršuh Franc. Murko Justina, Kureš Janez, Krajnc Štef- ka. Osi Katarina, Zunkovič OtiiHja, Bauman Ana, Gosak Marija, Vido- vič Anton, Lamprct Emili.ja, Mi- trovič Ikonija, Medved Cvetko. Gašperio Mairija, Horvat Francka. V preteklem tednu so se od- rvali še posamezni krvodajalci: Snoj Stane. Zefenko Osvald, Lah h-an, Lašič Vekoslav, Gunžer Fra- njo. Vindiš Alo.jz. Grajfoner Ivan, Potrč Janez, Go.jkošek Ivan. Ma- tjašič Alojz. U'aria Mil?n, Petrovič Franc. Krsdč Voiisl"v, P'?'ršek Anica. Plajnsek Roz-ke. Rodva.jn Maks. Robič Marija, Hedžet Dra- 00, Plain.šek Andirej, P'.a-nš"k Franc, Pernat Jožica, M<»žn"rič Stanko, Cestnik Anton, Cestnik Mari.'e, Plajnsek Ivan. Vsem požrtova^nim krvodajai'- cem in orgamzator^em v imenu bolnikov prisrčna zahvala! Rdeči križ Ptuj ^ ^•J?9S!^¥^^ Ptuj SINDIKALNA POLITIČNA 50LA PTUJ V ponedeljek, 13. novembra, od 16 do 1R.30 tema L: »Delav- sko gibanje v imperializmu«. Predavatelj Ivan Voda. V četrtek, 16. novembra, od 16 do 18.30, tema I.: >^Jugoslovan- ski narodi do prve in po prvi do druge svetovne vojne«. Pre- davatelj Ivan Voda. .» Za upravnika Sindikalne poli- tične šole Ptuj je bil na zadnji seji predsedstva ObSS imenovan Franc Ceh, predsednik sindikal-! ne podružnice Tovarne perila :n konfekcije »Delta<< Ptuj. ŠALE TOCNA DEFINICIJA Ženska srednjih let: »Sem ta- ko mlada kot prej, samo da me zdaj to več stane kakor prej.« NASPROTNO Ona: »Vsakokrat, ko zagledaš kakšno lepo dekle, kar pozabiš, da si poročen .. .« On: »Nasprotno — prav takrat se spomnim!«^ GOVORILNI STRO.T Edisona so vprašali: »Vi ste tisti, ki ste izumili govorilni stroj?« ^Ne,« je odgovoril slavni izu- mitelj. »Tega so iznašli že davno pred meno.i- Izdelan je bil... no, da ... iz nekega rebra.« , Drobne za- nimivosti »NE BOJIM SE RADIOAK- TIVNIH POLJUBOV« »Ne bO'jiim se radioaktivnih po- ljubov,« je rek a zaročenka an- gileškega atomskego raziskovalca Johna .Shorta, pri katerem so v preteklih dneh z Geicjc !-j^vim števcem ugoto\'il;. da jp znatno radioaktiven. John Short dea v angle.škem atomskem centru Harwellu. Svetovali so mu, da se z nikomer ne druži. Vir te nje- gove atomske »okuženosti« je bil neki uslužbenec raziskovalnega inštitute, katc-Tcga suknjič, dva stola in .sedež v a'vtobusu, s ka- terim se .je usDužbenec vozil z de- la, so bih močno radiioaktivni. Center za atomska raiziskovanja zagotavlj-a. da radioa^ktiivnost znanstvenika m usKižbenca tegs inštituta nd življenjsiko neivairaa.,. Rešitev v zadnjem trenutku Neki advokat je pred dnevi pri- tekel v kairski zapor, mahajoč z ukazom za odložitev izvršitve smrtne obsodbe, in dobesedno v zadnjem trenutku rešil življenje svojega klienta. Obsojenec Labin A.jub je nam-1 reč imej že zanko okoli vratu. Odločale so sekunde. Toda po za- slugi požrtvovalnosti advokata je obsojenec ostal žjv. Ajub je bil že leta 1959 obsojen zaradi umora nekega policijskega oficirja na smrt z obešenjem. Ka- zen naj bi izvršili v ponedePek zjutraj. Toda advokatu je uspelo dobiti od predsednika Nasera ukaz za obnovitev procesa in so tako obešenje odložili. »Pokaži, kaj znaš« v Hotinji vasi I # Aktiv Ljudske mladine v Hotinji vasi je priredil oddaio >Pokaži, kaj| znaš!« Udeležili so se je najboljši re-i citator.ji, instrumentalni ansam.bli inj pevci iz obfine Marbor-'iezno. Med 24 nastopajočimi so dobili največ prvih* n?erad recitatnrji. ki so se predstavilll $ partizanskimi in umetnimi pesmimi.j V Križevcih pri Ljuto- meru gradifo šolo Nova šola v Križevcih je bila več kot potrebna, saj stari pro- stori že zdavnaj več ne ustre- zajo, število učencev pa iz leta v leto narašča. Minule dni so začeli v Križevcih srradili novo šolsko poslopje. Pri gradnji šole vaščani pridno pomagajo, zbrali pa so tudi precej gradbenesja materiala, navozili gramoza in podo-bno. Računajo, da bo nova šola prihodnje leto že pod streho.