- T 793 E- 154- , ■> je bil odpeljan v mestno bolnišnico. Smrtna kosa V torek je nagloma preminul rojak Koloman Cupič, star 40 i let in stanujoč pri družini Per-I kcvich na 1113 E. 74th St. Tu j zapušča soprogo Viktorijo in si-i nt Roberta, v Sharonu, Pa., zapušča očeta Jožefa in brata Georga, v Detroitu sestro Mrs. Mary Reinhart in več sorodnikov. Doma je bil iz Djakova, Jugoslavija. V Ameriki je živel 20 let. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1:30 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče. Bodi ranjke-mu rahla ameriška zemlja. Pittsburgh, 2. marca. Organizirano delavstvo je doseglo sijajno zmago v torek zvečer, ko je bila unija pripozna-na kot edina zastopnica v pogajanjih z voditelji jeklarskega trusta. Določila se je minimalna plača $5.00 na dan in vpeljal se bo 40-urni delovnik. Pridna se kolektivno pogajanje. Druge podrobnosti bodo še sporočane. Na ta način je preprečen štrajk v jeklarski industriji. Washington, 2. marca. Predsednik Roosevelt je te dni napram prijateljem se izjavil: "Ko se umaknem 20. januarja 1941 v privatno življenje, tedaj ne želim pustiti deželo v takem stanju kot jo jei zapustil predsednik Buchanan predsedniku Lincolnu. "Ce že ne bom mogel v kratkem času, ki mi je dan na razpolago, rešiti perečih problemov, tedaj pa vsaj pričakujem, da jih bom pripravil tako daleč, da bo imel moj naslednik veliko lažje delo. Začeti pa moramo takoj." Te besede služijo kot v odgovor onim, ki trdijo, da bo Roosevelt tretjič kandidiral za predsednika Zedinjenih držav. Obenem je ta izjavai tudi odgovor onim, ki trdijo, da dežela nima nobenega problema, katerega je treba v naglici rešiti. Roosevelt je prepričan, da s sedanjim sistemom poslovanja pri najvišji sodniji ne bo dosegel ničesar. Lotiti se spremembe ustave je preveč zamudno delo in vzame leta in leta časa. To je bil vzrok, da je priporočil kongresu, da naredi postavo, glasom katere se mora vsak sodnik najvišje sod- špekulacijami. Zvezna vlada mora nadalje imeti moč, da prisili kolektivna pogajanja v sporih med delavci in delodajalci, nadalje da se morajo prvi kot drugi, držati pogodb, katere so medsebojno sklenili. In predsednik se dobro zaveda, da vsaka postava, ki je bila po kongresu narejena za blagi- J njo naroda, je danes podvržena pravi diktatorski volji sodnikov najvišje sodnije. To ga je prignalo, da je priporočil1 kongresu spremembo posloval-nega sistema pri najvišji sodniji. Predsednik je mnenja, da smo prišli na konec pota, ki ne | pelje nikamor več naprej in so sedaj možne le tri stvari: ustaviti se in čakati na mestu. Obrniti se in vrniti se. po potu, po katerem smo prišli, ali pa | zaviti v stransko cesto, na des-1 no ali na levo in iti nasproti j nepoznani bodočnosti. , i Roosevelt j6 prepričan, da prihaja čimdalje večja nevoljai med siromašne j širni sloji Ame-j rike napram najvišji sodniji. j Narod je vedno bolj prepričan, da najvišja sodnija sproti uničuje vse, kar' naredi kongres dobrega. Glede reform v ameriškem vladnem sistemu je predsednik prepričan, da morajo priti in j sicer takoj. Te reforme je predsednik, ki se naslanja na 27,000,000 glasov večine oddanih pri zadnjih volitvah, pripravljen izvesti z vso odloč-' nostjo. Natačnejše bo predsednik razložil svoj program v posebnem govoru, ki ga bo imel dne 9. marca in ki bo oddajan po vsej deželi po radiu. Ob tej priliki bo odgovoril tudi vsem svojim kritikom. klarski trust namerava priznani Lewisovo organizacijo. Carnegie-Illinois Steel Co. ima 120,-000 zaposlenih. V Waukeganu traja še vedno štrajk pri Metallurgical Co. 40 piketov se nahaja okoli tovarne, dasi jih je sodnija dovolila samo 10. Včeraj je dospelo v tovarno kakih 50 delavcev, ki bodo tovarno očistili. V Santa Monica, CaL, se je nekaj delavcev vrnilo na delo pri Douglas Aircraft Co. Kom pan i- trdi, da jih je prišlo na delo 3,150, unija pa trdi, da jih je na delu samo 500. Policija trdi, da je na piketni službi okoli tovarne 500 piketov, unija pa trdi, da jih je 1,500. Uniontown, Pa., 2. marca. Kakih 300 premogarjev, ki so zaposleni pri Jamison Coal Co., je začelo danes s sedečim št raj -kom 300 čevljev pod zemljo. Unija skrbi za živež in obleko za štrajkarje. Tudi Italija se bo začela oboroževati Rim, 2. marca. — Sinoči se je vršilo zborovanje magnatov fašistovske stranke v Italiji pod preclsedništvom Mussolini-ja. Veliki koncil fašistovske stranke je v Italiji najvišja instanca za. vse zadeve. Namen zborovanja je natančno preštudirati laško oboroženo moč in dodati, kar manjka. Italija je že lansko leto izvršila obširne vojaške reforme, todai odkar sta Francija in Anglija nazna-n'li, da povečati armado in mornarico, je Mussolini mnenja, da mora Italija storiti isto. Pričakuje se, da bo Italija pred vsem naročila nadalj-ne stotine vojaških zrakoplovov, katerih ima že sedaj 2000. Mussolini je včeraj kot minister armade, mornarice in zra-koplovbe podal eno uro dolgo poročilo, nakar je minister za zunanje zadeve poročal o položaju v tujezemstvu, dočim je finančni minister razmotrival laške finance. _r>- Rev. Coughlin zahteva višje delavske plače Detroit, 2. marca. — Rev. Coughlin je včeraj izjavil, da nasprotuje« "nepotrebnim štraj-kom." Nasvetoval je delavcem, da se združijo in zahtevajo od kongresa, da naredi postave, da se delavcem plačujejo dovolj visoke plače, da. udobno živijo. "Pametne postave, ne pa brezpametna agitacija prinese delavcem boljšo bodočnost," je izjavil Rev. Coughlin. "Jaz sem nasproten nepotrebnim štraj-kom," je rekel Rev. Coughlin, " in to ne iz vzroka, ker nasprotujem delavstvu, pač pa ker sem prepričan, da je štrajk neuspešno ali pa le začasno sredstvo, da si izvojuje delavec drobtino kruha. V vsej zgodovini delavstva štrajki niso še nikdar priborili onega, kar je delavstvo prvotno zahtevalo." Glede Narodne unije za socialno pravico je Rev. Coughlin izjavil, da bo začel z novo propagando napram "menjalcem denarja" in napram mednarodnim financirjem, ki kontrolirajo veljavo denarja. -o- Zdravnik odgovoren? Okrajni koroner dr. Gerber se je včeraj izjavil, da je po njegovem mnenju odgovoren za zverinske umore sedmih žeijsk, katere so našli tekom dveh let na raznih krajih Clevelanda popolnoma raztelešen, neki zdravnik, ki je vdan opojni pijači in ki v napadu hipne ponorelosti ubija ženske. Posamezni deli teles žensk so bili tako spretno odrezani, kot more to narediti le izvežbana zdravnikova roka. Smrtna kosa Nagloma je preminul rojak Martin Komat, 8010 Marble Ave., star 56 let. Doma je bil iz Primskovega in se je nahajal v Ameriki 35 let. Tu zapušča sestro Mary Komat. Pogreb ranj-kega se vrši v četrtek zjutraj ob 8. uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja! Dalton zbolel Albert Dalton, predsednik . Cleveland Federation of Labor, : je zbclel in je bil odpeljan v bolnišnico, kjer se je moral podvreči operaciji. nije umakniti, ko doseže 70. leto starosti, ali pa se mu da v pomoč novega sodnika z istimi pravicami. Predsednika se radi tega zlasti' v nativističnih krogih opisuje kot diktatorja in kot moža, ki bi sam rad vodil vso vlado, namesto da bi moč vlade delil zaeno s kongresom in najvišjo sodnijo. Toda vsi ti ljudje, so v veliki zmoti in s svojimi trditvami dokazujejo, da ne razumejo resne krize, v kateri se dežela nahaja. V položaju kot smo, so potrebne drastične odredbe, ako se želi narodu v resniči pomagati. In ta pomoč narodu je predsedniku v resnici pri srcu, ne pa diktatorstvo. Nasprotno, predsednik Roosevelt bi rad s s v o j i m i odredbami zagotovil demokraciji kar najbolj sigurna tla in izbil vzroke za diktatorstvo v Ameriki. Predsednik Roosevelt je prepričan, da je demokratska naloga države pomagati onim, ki sc pomoči potrebni, kajti sicer nastanejo revolucije in revolucije rodijo demagode in krvoločne diktatorje. ' Primerov je dovolj v zgodovini. Med najbolj pereče probleme za obstoj demokracije smatra predsednik Roosevelt sledeče: posebna federalna komisija bi morala regulirati nad- in pod-produkcijo potrebščin in drugega blaga. Predvsem je potrebno, je izjavil včeraj predsednik, da vpeljemo zdrave socialne razmere med delavstvom, tako da razmere ne bodo rodile nezadovoljnost in punte, pač pa za-dcvoljnost in boljše življenje. Cene potrebščinam za življenje ne smejo biti ustvarjene s Collinwood! Nocoj večer po cerkveni po-božnosti se bo vršilo v cerkveni dvorani na Holmes Ave. prosto zdravniško predavanje, ki vam pcmaga k boljšemu zdravju, kako se varovati bolezni, itd. Zdravstveni urad v Clevelandu je preskrbel to predavanje brezplačno. Navzoča bosta dva slovenska zdravnika, dr. Oman in dr. Kern, tako da bo lahko razumljivo. Pridite vsi, nobene vstopnine ni! Telefonske številke New York, 2. marca.. — The American Telegraph & Telephone Co. je pravkar izdala svoje letno poročilo o poslovanju v letu 1936. Iz poročila je razvidno, da je kompanija zaslužila lansko leto čistega $184,700,000 ali $9.89 na delnico. Tekom leta 1936 je kompanija inštalirala 881,000 novih telefonov v Zedinjenih državah. Danes je v Ameriki pod kontrolo omenjene kompa-nije 14,453,000 telefonov. Vsak dan se vrši nekako 65,000,000 telefonskih pogovorov. Zlasti v oddaljene kraje so začeli klicati ljudje zadnje čase, ker so se cene znatno znižale. Skupni dohodki kompanije so znašali $994,800,000 ali za 72,000,000 dolarjev več kot leto prej. V davkih je kompanija plačala lansko leto $116,800,000, dočim so znašali stroški poslovanja $659,000,000. --o- Iz bolnice S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana iz St. Alexis bolnice na njen dom Mrs. Ursula šuštar-šič, 673 E. 160th St. Prijatelji so prošene, da jo obiščejo. Odpeljana v bolnico Rozalija čerkes, 1056 E. 62nd St. je bila z Grdi novo ambulanco odpeljana v St. Alexis bolnico. Nahaja se v sobi št. 213. Prijateljice jo lahko obiščejo. Tudi slepci. . Pittsburgh, 2. marca. 107 slepcev, ki so zaposleni pri izdelovanju metel, je odšlo včeraj na sedeči štrajk, ko je zapel zvonec, da gredo h kosilu. Slepci izdelujejo metle pod državnim nadzorstvom in se s tem preživljajo. Slepci so zahtevali več plače za svoje delo in boljše delavske razmere. Kakih 60 slepcev se ni hotelo pridružiti sedečim slepcem. Odpeljali so jih domov, nakar so ostali zaprli delavnico. American Federation of Labor bo skrbela tekom štrajka, da dobivajo slepci hrano in druge potrebščine. Borba za Madrid Madrid, 2. marca. — Nacionalistične čete so včeraj z vso silo obstreljevale Madi'id z bombami iz težkih topov. V^a-ko minuto je padlo na mesto 10 do 12 krogel. Obenem, je na fronti zopet izbruhnila silovita borba za posest glavnega mesta. Nacionalistični general de Liano je včeraj govoril po radiju, da bodo rebeli zasedli mesto Madrid 2. marca. V resnici so začeli z veliko ofenzivo. Central, vlada popularne fronte v Madridu je nemudoma odredila mobilizacijo vseh moških, ki so zmožni nositi orožje. , Iz Pariza se poroča, da je 8 mesecev civilne vojne v Španiji zahtevalo 180,000 mrtvih. Nacionalisti da so izgubili 80,000 mož, a socialisti do 100,000. — Vojaški eksperti trdijo, da je moštvo na obeh straneh skoro enako številno. Vsaka armada šteje po 200,000 mož. --o- V bolnici V Cleveland Clinic bolnišnici se nahaja Mrs. Josephine Ster-nad. Obiski so prepovedani. * Država Ohio je tretja najbolj zdrava država v Zedinjenih državah glasom poročil vodstva Rdečega križa. * 200,000 oseb je obiskalo predstave Grotto cirkusa v Clevelandu pretekli teden. Zahteve železničarjev Pet največjih železniških unij je naročilo svojim načelnikom, da dopošljejo železnicam zahtevo za 20 odstotno zvišanje plač. Zahteve morajo biti vložene najkasneje do 22. marca, in nove plače naj bi stopile v veljavo 1. maja. Pri ameriških železnicah je danes zaposlenih 1,100,000 mož, in 20 odstotno zvišanje pomeni letno $360,000,000 več izdatkov za železnice. Slike sv. Frančiška Nocoj bodo kazane slike iz življenja sv. Frančiška Sera-finskega. Slike so izredno zanimive. Predstava se vrši v novi šoli sv. Vida. Prične se točno ob 8. uri zvečer. Vstop- štetje uslužbencev Mestna zbornica je sprejela predlog, da se izvrši preiskava, ki naj dožene, koliko mestnih delavcev in uradnikov je v mestni službi, kakšne plače imajo in kateri so v civilnih službah. Preiskava bo veljala $30,000. nina je 25c in gre v korist cerkve. Dva ubita na St. Clair Sinoči sta bila zopet dva moška ubita na St. Clair Ave. Eden, katerega identitet^ niso še dognali, je bil ubit pred hišo na 5906 St. Clair Ave., drugi pa pred hišo na 16009 St. Clair Ave. Vodstvo Glenville bolnice Glenville bolnica šteje kakih 40 zdravnikov zdravniškega štaba. V odbor za leto 1937 so bili izvoljeni sledeči: Dr. Louis J. Perme predsednik, dr, Michael F. Oman, podpredsednik in dr. J. V. Price tajnik. Lanski odbor je bil: predsednik dr. H. Herk-. ner, podpredsednik dr. Stoffre-gem, tajnik dr. Louis J. Perme. V bolnici Mrs. Helen Lavrič, 885 Al-hambra Rd. se nahaja v bolnici sv. Aleša. Prijateljice jo lahko obiščejo. Računi za plin Zadnji čas, da plačate ta mesec račune za plin, je do srede 10. marca. Plačajte račune v našem uradu. Jeklarske kompanije zvišujejo place v namenu, da odvrnejo štrajk. Delavstvo je končno izvojevalo priznanje unije Pittsburgh, 2. marca. Republic in Youngstown jeklarski družbi, ki sta te dni zvišali plačo, štejeta skupaj nekako 75,-000 uslužbencev, večinoma v Clevelandu in Youngstownu. Republic Steel Co. ima v Clevelandu 30,000 delavcev. Povprečna plača delavcev pri omenjeni kompaniji je bila dose-daj 52Y>c na uro. Le v južnih državah bo plača nekoliko nižja. Zvišanje gre v veljavo 16. marca. Zvišane plače pri vseh jeklarskih korporacijah predstavljajo letno do $25,000,000 več izdatkov. Plače so sedaj na isti višini, kot so bile v letu 1929, ko je jeklarski trust plačeval najvišje plače. Konferenca med zastopniki Carnegie-Illinois jeklarske družbe in med zastopnikom C. I. O.! unije je prišla nepričakovano, j To je deloma znamenje, da je- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio 6117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for fl months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohig. under the Act of March 3d, 1879.___ BESEDA IZ NARODA ■ .............-............h Beseda o katoliških shodih No. 51, Wed., March 3, 1937 Odlomek iz kronike Julijske Krajine Policija v Julijski Krajini ima v rokah vso oblast. Kadarkoli se pojavi potreba, da se odstrani človeka, ki je fašistom nezaželjen, tedaj policiji ni težko, da najde sredstva in načine, da se takega človeka odstrani. Italijanski zakon z dne 6. novembra 1926 daje policiji v Julijski 'Krajini skoraj neomejeno oblast. Postopanje in mere, katerih se poslužuje italijanska policija v Julijski Krajini napram našemu narodu, nimajo primera v vsej ostali Evropi. Za večletno obsodbo kakega Jugoslovana v Julijski Krajini je dovolj lažnjivo pričanje vsakega policijskega organa. Italijanska policija v Julijski Krajini je janičarstvo Slovencev in Hrvatov v tej nesrečni zemlji. Ta institucija je skrajno brutalna ter brez vseh človeških Čuvstev. V gotovih pogledih ti ljudje prekašajo celo nekdanje turške ja-ničarje. V Julijski Krajini so skoraj na dnevnem redu slučaji živčnega obolenja ljudi, ki so zaprti po policijskih ječah, kjer so izpostavljeni nečloveškemu in brutalnemu postopanju policije. Današnji policijski aparat Julijske Krajine je najstrašnejši, ki si ga more človek misliti. Jetniki v policijskih zaporih so zversko mučeni in pobijani in naše ljudstvo živi v neprestanem strahu pred to zapadnoevropsko GPU, ki se ne straši pred nobenim sredstvom, nobenim načinom in pred nobenim zločinom, da izbriše z zemeljske površine poslednji sled slovanstva naše Julijske Krajine. Policijski organi Julijske Krajine se ne brigajo samo za javno varnost, pac pa vrše istočasno še neko drugo važno nalogo, namreč raznarodovanje našega naroda. Italijani-zatorska akcija policije stopi na površje takrat, ko se izkaže, da so se izjalovile vse druge metode. Italijaniziranje in raznarodovanje naših ljudi od strani policije je strašno in krvavo. Njena akcija je nasilna. Ona hoče s silo izpreme-niti kri in nrav našega slovenskega in hrvatskega človeka. Največ zaslug za rimsko vlado sta si v tem oziru stekla goriški in tražaški prefekt. Zlasti tržaški prefekt je dobil od rimske vlade na razpolago ogromna sredstva, s katerimi je izpopolnil svojo armado policije, milicije, agentov-provoka-terjev in celo finančne straže. Pred italijanskim fašističnim sodiščem, nima naš človek nobene pravice. V tožbah med Jugoslovani in Italijani, bo Italijan izšel vedno kot zmagalec. V Tolminu, na Goriškem, se je pripetil na primer slučaj, ko je neki italijanski trgovec, po imenu Agostino Negro, posilil mladoletno slovensko dekletce. Tolminske lokalne oblasti so enostavno prezrle ta slučaj, kakor da sploh ni vreden njihovega zanimanja. Šele na zahtevo nekega višjega oficirja je pričela policija preiskovati ta slučaj, toda trgovec, ki je bil italijanski nacionalist ter si je stekel na Tolminskem že "velikih zaslug" pri uničevanju našega naroda, je bil sicer obsojen, toda le pogojno, nakar mu je bila kazen odpuščena, tako da ni presedel za svoj ostudni zločin niti dneva v ječi . . . To absolutno nemoč naših ljudi pred fašističnimi sodišči Julijske Krajine nesramno izkoriščajo italijanski advo-katje-fašisti, ki neusmiljeno gulijo naš brezpraven narod. Za Jugoslovane ni pred zakonom nobene enakosti. Jugoslovani so v Italiji absolutno'brezpravna raja, katerih edina pravica je, da nosijo na svojih plečih naravnost neverjetna ekonomska in davčna bremena. Njihova lastnina ni več njihova, njihovo življenje ni več zaščiteno z zakonskimi odredbami, kakor je, to v ostalem kulturnem svetu. Naš brezpravni narod umira od muk, ki mu jih zadajajo sadistični fašisti in renegati. Naš narod pod Italijo je danes v istem brezpravnem položaju, kakor so se nahajali njegovi pradedje pred stotinami leti za časa turškega gospodstva . . . Ta dopis je namenjen za ljudi, ki se štejejo za katoličane in ki hočejo v tem smislu u-ravnava^i svoje živjjenje. Beseda katoličan ima tako svoj pomen, kot ima pomen enak vsaka druga beseda, ki označuje svoje ime ali ime predmeta. Katoliški shodi se prirejajo iz namena, da se katoličani po-razgovore o odnošajih in razmerah, v katerih se nahajamo. Kakor je vsake organizacie dolžnost, da obstoji, se razvija in napreduje, ravno tako je nas katoličanov dolžnost, da se ne zavedamo samo notranjih svojih dolžnosti, ampak da tudi zunanje spričujemo o njih, ne radi baharije, pač pa iz potrebe, ki danes kliče katoličane, da so čuječi in previdni, ko se toliko ruje proti veri. Katoličani smo bili že večkrat pozvani od poglavarja sv. Cerkve za katoliške akcije. — Katoličani se moramo smatrati za aktivne katoličane, kar pomeni, da smo katoličani ne samo po veri, ampak tudi v dejanjih. Vera brez dobrih del je mrtva. Tako bi bili tudi mi brez aktivne akcije mrtvi katoličani. Mnogi, ki so bili vzgojeni od svojih očetov in mater v katoliški veri, ter so prejeli sv. krst, sv. birmo in sv. obhajilo, danes javno zanikujejo verske resnice in Boga. In prav radi teh se vrše katoliški shodi, prav radi teh smo mi pripravljeni nastopiti v javnost in pričati, da smo katoličani, da branimo svoje versko prepričanje v obrambo onim, ki so verske resnice zavrgli in bi zdaj radi; da bi jih tudi mi. Nekateri slovenski časopisi dan za dnem pisarijo proti katoliški veri ter zanikujejo Boga in nebesa zi namenom, da bi še druge odvrnili od vere, ki so omahljivi in ne dovolj trdni. In da pobijamo te protiverske napade, so namenjeni katoliški shodi. Taki shodi so se v preteklem mesecu vršili V Chicagu, Joli-etu, Milwaukee ter se bodo vršili po raznih krajih še ta mesec, ker se prav zdaj vrši kampanja širom dežele za širjenje katoliških časopisov. To je klic in naročilo poglavarja sv. Cerkve. To akcijo .je naročil sv. Oče papež poleg duhovnikom tudi lajikom, to je vsem, ki se smatrajo za žive in delovne katoličane. Morda mi bo na to kdo odgovoril: "Svoje dolžnosti storim, v cerkev grem in opravljam i svoje verske dolžnosti. Za shode in druge akcije se pa ne zmenim." Toda dandanes ne odgovarja za katoličane, da prepuste take borbe samo drugim, ko je potrebno delovanje vseh. Ljudje smo za^ slabo, za odpad od vere takoj pripravljeni in še veliko prej, če bi nas verske resnice ne zadrževale nazaj. Če taki, ki so omahljivi, pridejo v družbo odpadnikov in čitajo dan za dnem le norčevanje o veri in verskih resnicah, ki jih širijo med nami razni Grilli, Jontezi, Moleki in drugi, pa jo kmalu udarijo za njimi, češ, saj res, če Boga ni in če je vera prevara, zakaj bi potem veroval in se trudil živeti po veri? Zato pa je danes borba med katoličani in med tistimi, lfi se katolicizmu (josmehujejo. Pred katoličane stopi danes samo eno vprašanje: Ali se nam zdi vera toliko vredna, da se izplača zanjo' tudi v javnosti pričati? Kristus je rekel: Kdor me bo pred ljudmi zatajil, ga bom jaz zatajil pred svojim Očetom! Ni treba, da bi k temu našteval še vsa druga stroga določila sv. Cerkve, ki tirjajo od katoličana pričevanje sv. resnic, čei hočemo katoličani pričakovati od vere, ki nam obeta večno življenje, večno plačilo ali večno kazen, čemer se ne bo mogel nikdo izogniti, pa naj to danes prizna ali zanikuje. Nekoč ne bo mogel sam odločevati o tem, ampak bo to odločeval Sodnik. Za plačilo se mora delati. In kaj se zahteva od nas, da dobimo plačilo? Izvrševati moramo dejanja, kot: da gremo v cerkve, da opravljamo molitve, da izvršujemo dobra dela in izvršujemo verske dolžnosti v splošnem. Vse to deloma izvršujemo. Sv. Stolica nas pa posebno v tem času opominja, da se potrudimo širiti verske resnice tudi med one, ki jih ne priznavajo, ki niso imeli prilike biti poučeni o njih in ki so bili zapeljani od drugih, da so jih izgubili. Sami duhovniki pa vsega tega ne morejo doseči. Največji pripomoček za širjenje katolicizma je časopisje. Po časopisju se vera širi ali pa uničuje. Katoliški shodi so v prvi vrsti namenjeni za širjenje katoliškega časopisja, na drugi strani pa svarijo, da katoličani ne podpirajo časopise, v katerih se blati verske resnice in pišejo naravnost proti veri in Bogu. Pobijati taka zavajanja in tako pisanje, je dolžnost nas vseh, ki se smatramo za katoličane. Namen katoliških shodov je samo to, kar želi sv. Cerkev in kar smo mi dolžni spolnovati. Kdor je katoličan in je željan biti poučen o vsem tem, se bo takega shoda rad udeležil. Na tak katoliški shod bi morali priti tudi tisti, ki se ponašajo, da so bogotajci in brezverci, da bodo slišali resnico. Katoliški shodi so potrebni iz več ozi-rov, kot že gori omenjeno. So za oživljenje medsebojnosti in so sila, s katero se pobija napade na vero. Katoliški shod v Glevelandu se namerava sklicati za cvetno nedeljo v Slovenskem na-rodneip domu na St. Clair Ave. Shod se bo vršil popoldne in zvečer bo pa družabno zbiranje naših zavednih katoličanov. Anton Grdina. -_o-- nov predsedniku v priznanje njegovega boja za pravo demokracijo v Zed. državah? Take in enake stvari bi nas zanimale bolj kot napadanje rojak rojaka. In le potem bi lahko rekli, da je časopis za ameriške Slovence. Naša prva točka danes je, da si ustvarimo boljše življenje. Nikar begati že itak zbeganega naroda. Besede Mr. Opaškarja so bile res nekaj posebnega, česar noben urednik, niti najboljši dopisnik ni doslej še zapisal. Torej upoštevajte take besede, vani bo to samo v korist. Andrew Bombach. . . . . .......—............ ■ Kaj pravile! » > , ................K Ljudje v javnih uradih, ki trošijo denar davkoplačevalcev, bi se morali najprej farni učiti, kako se zasluži dolar. :;< :;< Tako smo se že privadili temu špektatlu avtomobilskih rogov, da se na sodni dan, ko nas bo klical angel Gabrijel k nastopu, morda niti zmenili ne bomo, misleč, da jc to samo kaka parada avtomobilov. * m - # Neki Amerikanec je poslal v navadni kuverti cigaro svojemu prijatelju v Avstralijo. Cigara je prišla na naslov čisto v redu. To kaže, da ao svetovni poštarji tako pošteni, ali pa da je bila cigara slaba. >1= * Bral sem, .da imajo na Kitajskem tako hude podgane, da lovijo mačke. No, kadar bodo začeli zajci preganjati lovske pse, takrat bo pa treba napraviti križ čez ta svet. Kdor pride v uredništvo z oglasom, naznanilom, zahvalo, novico itd, vsak zahteva, da se to priobči na prvi strani. Torej bi morda kazalo, da bi izhajal časopis samo z eno stranjo. * «11 v V 82. vardi se je že zganila politika za jesenske volitve. Sliši se, da silijo Johna (Lindy) Lokarja, naj bi kandidiral za coun-cilmana, Zopet drugi silijo v dirko Franka Surtza. Oba imenovana se še nista izjavila ne tako ne tako. Boljše bi bilo brez prepirov Barberton, O. — Dne 25. februarja sem čital v Ameriški Domovini članek z naslovom "Na naslov urednikov," ki je res prvi in edini, ki zasluži biti priobčen pod naslovom Beseda iz njairoda. Avtor, Mr. Frank Opaškar St., je v tem članku nekaj povedal, česar ni pred njim še nihče drugi. Ne samo narod v Clevelandu, ampak tudi drugod, kjer dosežeta naročnike oba prizadeta clevelandska slovenska dnevnika, se ljudje zgražajo nad takimi napadi, ki bi se ne pričakovali od inteligentnih oseb, ki bi morale v prvi vrsti servirati naročnikom izobrazbo, ne pa napadanje. Verjemite mi, g. urednik, da smo že siti tistih večnih napadov. Danes se bori naš predsednik Zed. držav z ameriškimi mogotci zaradi povečanja števila članov vrhovnega sodišča. Od vseh krajev prihajajo protesti proti temu in to od bogatinov in lastnikov tovaren, od raznih trgovskih zbornic in drugih protidelavskih organizacij. Mar ne bi bilo bolje, da bi se clevelandska slovenska dnevnika zavzela, da par tisoč cleveland-skih Slovencev priredi shod, na katerem bi se ljudem pojasnilo položaj vrh. sodišča in poslalo priznanje oziroma moralno podporo predsedniku pri njegovem delu? Ali bi ne bilo umestno, da bi vse slovenske organizacije poslale brzojave v imenu sto in sto tispč Slova- Premalo jih dajete Cleveland, O. — Možaka, kot sta vidva, gg. urednika, stara Amerikanca, pa ne moreta u-staviti tega grinerja, da vas tako neusmiljeno zasramuje in zaničuje v tisti rdeči cunji "E." Da moreta biti tako hladnokrvna za svoje interese! On ne bije samo vaju v obraz, ampak bije tudi vaše naročnike, ki jih imenuje falote, slepce, osle itd. Človek, ki to bere, se mora od jeze smejati. Zakaj pa tisti nepridiprav vaše naročnike na pada? Če vi ne veste, vam pa jaz povem, da zato, ker bi vam rad vse naročnike vzel. To je tisto! Jontez vam bo ves kredit požrl, saj sem dosti slišal med štrajkom, kaj se je govorilo. Mislim, da je vseeno pro ti postavi škodo delati z natolcevanjem. On vaju je napravil pred ljudmi za bebca in ne vem.1 kaj še vse. Jaz sem sa mo navaden delavec, pa če. bi kdo čez mene tako udrihal in me tako zasramoval, bi mu preskrbel tak nagobčnik, da bi mu visel čez kolena. Kar je preveč, je preveč in svaka sila do vremena, pravi Hrvat. Meni se smilite, ker si ne znate pomagati, ali pa si morda mislite, da vam nič ne more. Pa boste s časoma že sprevideli. Dobro je še, da tista cunja ne sme v stari kraj. To je sramota, da večje ne more biti. Vaši naročniki pa tudi nimajo prav, da ga ne vprašajo, za kakšne falote jih ima. Naj-brže mero po sebi jemlje. Kar je še katoličanov, ki so naročniki na "E," naj bi zahtevali denar nazaj. Naj bodo potem tisti rdeči odpadniki sami, ker katoličan in odpadnik ne gre vkup. Pozdrav! John Polanc, delavec. -o-- Vtisi iz banketa let. Nekatere že več poznala nisem. Šele pri, razgovoru smo se zopet spoznali. Oh, to je jilo veselo svidenje. Vprašanj in odgovorov ter prisrčnega smeha ni bilo ne kraja ne konca. Škoda, da je večer tako hitro minil. Hvala vsem za vesele urce, ki sem jih bila ta večer deležna tudi jaz. Končno tudi jaz čestitam g. sodniku Lauschetu in mu želim trdnega zdravja in dolgega življenja. Frank, enkrat bi še bila rada na takem banketu, namreč takrat, ko boš kandidiral za predsednika Zed. držav. Takrat Te bom pa prišla obiskat v Belo hišo v Washington. Le pogum, Frank, vse se še lahko zgodi. Pozdrav vsem skupaj. Mrs. Marg. Petrich. Premikajoče slike v Genevi Geneva, O. — Tem potom o-požar j am vse slovenske far-merje v Genevi in Madisonu na spodaj priobčene vrstice. Tudi v Genevi se bodo kazale premikajoče slike in sedaj prvič. Mr. Grdina je slike že večkrat kazal v Madisonu in zdaj se je pa odločil, dai pride tudi v Ge-nevo in da tudi nam pokaže svoje zanimive slike in da vidi, koliko je slovenskih farmer-jev in drugih naših rojakov v Genevi in koliko se zanimajo za take stvari. Slike bodo zelo lepe in zanimive in ne bo nikomur žal, ki jih pride pogledat. Te slike bo kazal Mr. Grdina v nedeljo 7. marca ob pol osmih zvečer v Assumption cerkvi v Genevi. Vljudno ste torej vabljeni prav vsi, da pridete in nekoliko pomagate cerkvi. Saj pride enkrat ali drugič slučaj, da se obrnemo tje, kamor spadajo krščanski ljudje. Na svidenje in pozdrav! Jerry Stroin. ljudem za časa 46 dni trajajoče stavke; obleka se je dala potrebnim družinam slovenskih stavkarjev, bilo je največ obleke za otroke. Vsem darovalcem, kateri so na en ali drug način priskočili nam na pomoč v tem za nas tako važnem času, se prisrčno zahvaljujemo; delavcem pa kličemo: vsi v organizacijo, zgradimo si močno postojanko, pla-čujmo redno svoj mesečni ase-sment, da nam ne bo treba v slučaju izprtja, zopet nadlegovati ljudi za pomoč. Ta .naša organizacija UAWA je mlada, je na zdravi, pošteni podlagi in bo tako tudi ostala zdrava, če smo mi: zato, vedimo to: kakršno članstvo, taka organizacija! Odbor slov. sekcije. Akron, Ohio. — Ne morem si kaj, da bi tudi jaz ne sporočila v javnost, kakšen vtis je napravil name banket, katerega so priredili clevelandski Slovenci na čast okrajnemu sodniku, gi. Franku Lauschetu. Slovenski narod v Clevelandu se je res izkazal, da ljubi in visoko spoštuje ter je ponosen na Mr. Frank Lauscheta. Ravno tako tudi ljudje drugih narodnosti," saj sem videla, da so bile na banketu zastopane sko-ro vse narodnosti. Vsi govorniki so naglašali v svojih govorih o poštenem in. kremeni-tem značaju našega Franka. Vsa čast g. Lauschetu! Ravno tako moram čestitati pripravljalnemu odboru ter vsemu slovenskemu narodu v Clevelandu, da se je vse tako lepo in brezhibno izpeljalo. Tudi vi ste lahko ponosni na svoje delo. Vse je bilo tako lepo in dobro pripravljeno. Ne morem pozabiti lepega petja Mrs. Josephine Lausche-Welf ter Miss Mary Udovich. Vsa čast in hvala enako tudi Mr. Louis Grdini za krasno petje. Lepa je bila tudi godba in človek je kar težko sedel pri miru ob taki godbi, čeprav sem že bolj v letih. Koliko prijateljev in znancev sem našla na banketu. Nekaterih nisem videla že celih 37 Darovi za stavkarje (Zadnji izkaz). — Po $1.00 darovali: Lander Makuc, Peter Roštan, Jennie Krebel, Joe Fi-lipič, Joe Vesel in Frank Popotnik; direktorij Slov. narod, doma v Maple Heights nabral $7.75; po 50c A. Gorenc in Frances Weber; po 25c F. Kle-menčič in John Modic; Tony Tomažič tobak, cigare in cigarete, Anton Kepec grocerijo in meso, Joseph Metlika zelje, A. Novak kruh, Slov. zadr. zveza zelje, Schaner Service Station 2 gal. gasolina in John Pavlin 11 gal. gasolina. To je zadnji izkaz daril za stavkarje pri Fisher Body, ki so bila nabrana po pooblaščenih zaupnikih unije 45, pod nadzorstvom slovenske sekcije, katera je imela svoj pomožni odbor. Če je bil slučajno kdo izpuščen ali izpuščena, ali da je opazil kako drugo ne-rednost od strani naših pooblaščenih nabiralcev, lahko to javite našemu tajniku v svrho preiskave. Odbor Slovenske sekcije je bil le pomožni odbor unije 45 UAWA, torej ni bil samostojen, kot si mogoče nekateri to predstavljajo. Te narodnostne skupine so bile organizirane zato, da se tako lahko doseže vse plasti prebivalstva mesta Cleveland in drugod, za nujno pomoč prizadetim stavkarjem, ker je bilo pričakovati daljše trajajoče stavke—in bila je to zelo dobra in uspešna poteza, katera je največ pripomogla do zmage naše unije. Vse delo se je vršilo po direktivi centralnega odbora unije 45 UAW. Vse nabrane prispevke od naše strani se je izročilo gl. odboru unije na sledeč način: — Vse nabrane denarne prispevke se je sproti oddajalo centralnemu tajniku proti potrdilu; dajatve v obliki živeža se je dostavilo na glavni stavkovni stan (staro poštno poslopje) kjer je bila prehranjevalna postaja piketov in je bilo pro-porčno servirano dnevno 1500 Novice iz Jutrovega Tukaj v naši naselbini se nekaj pripravlja. Kaj pa takega? No, nekateri se ne brigajo nič in bi Slovensko delavsko dvorano lahko preselili, pa ne bi nič vedeli. Tako je zanimanje nekaterih delničarjev za to podjetje. Torej, da boste vendar nekaj vedeli, vam povem, da se v SDD dela nov zastor, ki bo v ponos dvorani in tudi naselbini. Sicer je pa vsa dvorana lepo umita in ko bo še nov zastor, se bo vsak kar dobro počutil v našem narodnem hramu. Izgotovitev zastora ima v delu umetnik slikar in upamo, da ga bo izvršil vsem v zado<-voljstvo. Delo bo kmalu končano in upam, da bodo prišli pogledat novi zastor vsi, ki imajo na njem svoje oglase. To se bo izvršilo na 4. aprila, o čemer bo še obširneje poro-čano v tem listu. Razni odbori so že zaposleni, da sestavijo program za takrat. Ne pozabite torej 4. aprila, da pridete k nam na Jutrovo. Anton Vatovec. tO- Lamrence Tibbett, član Metropolitan opere, desno na sliki, je pri skušnji slučajno ranil v nožem, pevca Josepha Sterezini. Sterezini je na posledicah umrl. Tib-betta je policija oprostila vaike krivde. Če verjamete al' pa ne Učiteljica vpraša Tončka: "Tonček, povej mi, kaj jo t0 kanibal." "Ne vem." "Poslušaj! če bi ti pojenj svojega očeta in mater, kaj ,jl bil potem?" "Sirota, brez očeta in rn*de' re." A Gospa sreča svojo nekdaj zamorsko služkinjo, pa jo vori: "Sem slišala, da si zdaj čena." "Aha, zdaj imam moža.' "Kako pa, ali dobro skrbi te?" "O, še preveč je skrben; ^ bojim se, da ga bodo-nekega zasačili." KRIŽEM PO JUTROVEM Po a«mftk«m lsvlrnlka K. Mart Vse lo sem opravil globoko skrit v slami, nihče ni opazil, kaj počenjam. Globoko sem si oddahnil. Nisem bil več ujetnik. In še nož sem imel, dobro orožje v vajenih, urnih rokah. Kaj bo sedaj —? Previdno sem stegnil roko, odgrnil za hip ponjavo na desni in pogledal ven. Ah! — Tamle zunaj ob vozu je jezdil Ali Manah ben Ba-rud el-Amazat, moj derviš! Na drugo stran nisem pogledal. Gotovo jei tudi tam kdo jezdil. Moj načrt je bil kmalu gotov. Spremljevalci so imeli puške in pištole. Zaenkrat sem se torej moral boju izogniti in si pomagati z zvijačo. Preril sem se torej k zadnji steni voza z rokami, skritimi v slami. Pretipal sem steno in našel, da je spletena iz vrbja in precej trhla. Še vedno obrnjen naprej k svojemu čuvaju, sem začel z nožem izrezavati steno. In čez četrt ure sem izrezal luknjo, ki je biia dovolj velika, da sem lahko zlezel skozi njo. • Ta posel mi ni šel tako lahko izpod rok, kakor bi bil kdo mislil. Obrnjen naprej sem delal z rokama za hrbtom, kar je vsekakor precej nerodno. Tudi preproga me je zelo ovirala in povrh je moj čuvaj od časa do časa sumljivo pogledal po meni. Kaj če bi se mu zlju-bilo, da bi me spet zavil v duh-tečo preprogo in pri tem opar zil, da so vezi prerezulne. Ves čas sem bil pripravljen za najhujše. Na vso srečo so kolesa tako neznansko škripala in voz je tako hrupno ropotal, da mojegai rahlega žaganja in rezanja nihče ni slišal. Ko je bila luknja gotova, sem počakal. Spet se je čuvaj obrnil in pogledal. Šele čez kakih pet minut se bo spet obrnil. Moj čas je prišel. . . Zaril sem se v slamo, se, obrnil in zlezel z nogami naprej z voza. Dotaknil sem se tal, voz se je premikal v koraku, stopal sem ž njim, potegnil še telo in glavo ven, — prost sem bil. Lahko bi bil ušel tudi peš. Pa bolj varen sem bil na konju. In konja sem moral dobiti. Vozili smo se po ravnini, na desni in levi je bil gozd, pot je bila slaba in malo zvožena. Na desni je jezdil derviš, na levi Pa tudi nekdo, čisto kakor sem domneval. Dervišev konj ni bil velik, pa boljši je bil ko oni na levi. Gosto, kocinasto dlako je imel, krasne grive in košat i'ep, ki je segal skoraj do tal. Krepko je stopal in obenem gibčno in rahlo. Ali bo nosil dva jezdeca? Ta misel me je prešinila kakor električna iskra. Naj prvo »eni bil jaz dervišev ujetnik, sedaj pa bo 011 moj. Vzel sem nož med zobe. — Jezdecu se niti sanjalo ni kaj »e pripravlja za njegovim hrbtom. Mirno je jezdil svojo Pot. Omeniti moram, da se je Ponjava precej visoko bočila »ad vozom, zato se jezdeca na desni in levi niti videla nista. Le s prsti je visel derviš v stremenih, sedlo je bilo turško, globoko, trdno je sedel v nJem. pa udarec v tilnik, sem sodil, ga je moral suniti na-Prej, izgubil bi stremena. P°-sem ga moral stranski dvi-S'dti s sedla. Najvažnejše za *ttene je bilo, da sem se obdržal tta konju. Stopil geni za jezdecem, se zagnal in trenutek pozneje klečal konju na hrbtu, trdo za Jezdecem. Konja je nepričako-Vani napad iznenadil, za hip je obstal, in to mi je zadostovalo. Udarec jezdecu v tilnik, omah- nil je naprej, noge so izgubile stremena. Zgrabil sem ga za vrat, se dvignil na konja, potegnil jezdeca za seboj ter se spustil v sedlo z jezdecem v rokah. Vse to sem opravil v nekaj sekundah,in še o pravem času, — konj se je postavil na zadnje noge. Brž sem prijel za vajeti, okrenil konja ter počasi in tiho odjezdil po poti, od koder smo prišli. Pot je krenila v ovinek. Obrnil sem se. Enakomerno je ropotal voz dalje, nigesar še niso opazili. Tudi niso mogli tako lahko opaziti, lesena kolesa so na svojih lesenih tečajih naravnost peklensko škripala, jezdeca drug drugega nista videla, in onemu na levi niti na misel ni prišlo, da bi se le malo obrnil. Edino nevaren je bil Barudov sluga, moj čuvaj. Ce se je ta spet obrnil, je moral opaziti, da sem izginil. Rad bi bil videl njihove osuple obraze, ko bodo našli, da je poveljnik izginil z ujetnikom vred. Ne bilo bi mi težko, skril bi se v gozdu in čakal. Pa nisem hotel preveč izkušati svoje sreče. Zadovoljen sem moral biti, da sem jim ušel. In mislil sem tudi na svoje prijatelje, ki so bili že gotovo v skrbeh. Položil sem si ujetnika čez kolena, pognal konja in v diru odjezdil nazaj. Ali Manah se je napada tako prestrašil, da je celo pozabil krikniti. Nato sem ga držal za vrat, kričati ni mogel, le grgrajoč glas je spravil iz sebe, pa utihnil. Nepremičen in tih je ležal pred menoj, in bal sem se že, da sem ga zadavil. Konj je dirjal enakomerno, mehko in vztrajno, ni se mi bilo treba bati, da bi me došli. Sicer pa se jih nisem več toliko bal, ker sem imel tudi jaz dobro orožje. Ali Manahu sta namreč tičali dve nabiti pištoli za pasom, ki sem si jih nemudoma prisvojil. Preiskal sem še njegove žepe. Našel sem v njih svojo uro in mošnjo, in ko sem jo vzel v roke, sem opazil, da je precej težja nego je bila prejšnji dan. Denar v njej se je pomnožil. Ali Manah mi je poskrbel za potne stroške. Ob sedlu je visela platnena vreča. Segel sem vanjo, otipal sem m uniči j o in živila. Opremljen je bil torej za daljše potovanje. Pogledal sem nazaj. Res, v diru je nekdo jezdil za menoj. Najbrž je bil tisti, ki je stražil voz na levi strani. Opazili so beg. Moj konj je bil prav tako nagel kot njegov, čeprav je nosil dva človeka. Ni se mi bilo treba bati, da bi me dohitel. In ko sem kmalu nato prijezdil na obljudeno cesto, sem bil popolnoma varen. Ti zločinci se niso smeli mnogo kazati po obljudenih krajih. Res je zasledovalec jezdil počasneje in kmalu nato izginil. Obstal sem in razjahal. Konj je bil potreben počitka, pa tudi za ujetnikom sem moral pogledati. Mogoče je bilo vsekakor, da sem ga pretrdo prijel. Položil sem ga na zemljo in ga preiskal. Srce mu je bilo mirno, tudi dihal je čisto redno. "Ali Manah, ne delaj se mrtvega," sem mu dejal. "Dobro vem, da si pri zavesti. Odpri oči.!" Izprva je bil gotovo brez zavesti, pa zbudil se je med ježo in le delal se je nezavestnega, da bi se izognil mojim vprašanjem, premislil položaj in morebiti našel priliko za beg. Zato me tudi ni ubogal. Ni odprl oči. (Dalje prihodnjič.) ZAHVALA Podpisana se prav lepo zahvaljujeva najinim sorodnikom in prijateljem, ki so nama priredili tako lepo slavnost ob priliki 40. letnice najinega zakonskega življenja in ob priliki 40. letnice najinega zakonskega življenja in ob priliki 60. rojstnega dneva. Zelo sva bila presenečena, ko sta se IG. januarja pripeljala moj svak in moja sestra (Frank in Jennie Božič). Povabila sta me, da gremo obiskat najino hčerko, ki se je pred kratkim poročila. Najin zet naju je vozil. Vozili smo se mimo prostora, kjer ima najina hčerka Antonija Borštnar gostilno. Tam naju zopet vsak nadleguje, da kar tako ne moreva mimo, pa smo morali izstopiti. Takega presenečenja še nisva doživela. Ko sva stopila sva kar ostrmela, ker nikdar nisva pričakovala, da bi bilo kaj takega mogoče. Nisva vedela, da imava toliko prijateljev, ki so darovali čas in delo, da so naju povabili in skrbeli za vso slavnost. Naša dolžnost je, da se vsem prav lepo zahvaliva, naj prvo pa najinim otrokom in vsem onim, ki so pomagali vabiti in sodelovali. Iskrena hvala sledečim : Mr. in Mrs. Frank Roziz, Mr. in Mrs. Jernej Slabe, Mr. in Mrs. Louis Borštnar, Mr. in Mrs. Steve Sinko, Mr. in Mrs. Fr. Kalister, Miss Josephine in Elsie Kalister, Mi-, in Mrs. Karl Aleto, Mr. in Mrs. Frank Ipavec, Mr. in Mrs. John Sim-čič, Mr. in Mrs. Frank Žagar, Mr. in Mrs. Jos. Zele, Mr. in Mrs. Kresovič, Mr. in Mrs. Lovko, Mrs. Martha Kos, Mr. in Mrs. Louis Stopar, Mr. in Mrs. Andrej Bole. Mr. in Mrs. Doljak, Mr. in Mrs. Anton Glavan, Mr. in Mrs. Anton Rozman, Mr. in Mrs. Blažič, Mr. Joe in Henrik Zorman, Mr. in Mrs. George Bole, Mr. in Mrs. Čenčula, Mr. in Mrs. John Walenčič, Mr. in Mrs. Filip Žele, Mr. in Mrs. Widrih, Mr. in Mrs. Anton Rotar, Mr. in Mrs. Fr. Stopar, Mrs. Nežka Bergoč, Mr. Peter Dragan, Mr. in Mrs. John Kernel, Mr. in Mrs. Anton Ancin, Mr. in Mrs. Ipavec, Mr. in Mrs. Anton Žele, Mr. in Mrs. H. Prosek, Miss Jennie Vidrih. Mr. in Mrs. Anton Možina, Mr. Ludvik Krnel, Mr. Frank Svet, Mr. in Mrs. Jakob Gla-žar, družina Martin Glažar, Mr. in Mrs. Anton V.adnal, Mr. in Mrs. Perhavec, Mr. in Mrs. Joe Fabijančič, Mr. in Mrs. Anton Ribarič, Mr. in Mrs. Fr. Valenčič, Mr. in Mrs. Slana, Mr. in Mrs. Jos. Vadner, Mr. in Mrs. John Vatovec, Mr. in Mrs. Louis Fink, Mr. in Mrs. John Miklič, Mr. in Mrs. Fr. Vouk, Mr. in Mrs. Redek. Mr. in Mrs, Kose, Mr. in Mrs. Louis Campa, Miss Dorothy in Stephie, Mr. in Mrs. Martin Zupančič, Mr. Jakob Bergoč, Mr. Jos. Lupšina, Mr. in Mrs. John Lupšina, Mr. Stanley Skerl, Mr. in Mrs. Ru-die Novak, Mr. in Mrs. Joseph Dedek, Mr. in Mrs. Vidmar, Mr. in Mrs. John Milavec, Miss Gostinčič, Mr. in Mrs. Campa, Mr. in Mrs. Anton Ponikvar, Mr. in Mrs. Joe Kugel, Mr. in Mrs. John Cesnik, Miss Annie in Albina Russ, Miss Annie Bredek, Mr. Abram, Miss Kos, Mr. in Mrs. Klaužar, Mr. in Mrs. Zorman, Miss Alice Ka-stelic, družina Jernej Fatur, West Valley, Pa. Prisrčna hvala vsem. Ostanete nama v trajnem spominu in ob priliki bova rada povrnila. Mr. in Mrs. Anion Kalister 9501 Way Avenue. DNEVNE VESTI Italija srdita radi povabila Abesincem London, 2. marca. — V največjo jezo Italije se je angleška vlada končno odločila, da povabi nekdanjega abesinskega prestolonaslednika k svečanostim kronanja angleškega kralja. Abesinijo bo zastopal As-fu Wosan, najstarejši sin bivšega abesinskega cesarja, ki se nahaja sedaj v Jeruzalemu. S tem, da je Anglija povabila abesinskega princa je javno pokazala, da ne smatra Abesi-nije kot laške pokrajine. Kitajske podgane lovijo Hišne mačke Linan, Kitajska, 1. marca. — Navada je, da mačke lovijo podgane, toda kitajske podgane so bolj prebrisane kot ostale svetovne podgane. Navado imajo, da se ena podgana postavi za vabo. Ko se mačka spusti za njo, tedaj mačko obkolijo druge podgane, jo ubijejo in požro. Umor v zaporih Kaznenec Chas. Morgan, 36 let star, je v državnih zaporih v Columbusu v pondeljek zvečer ubil svojega tovariša v zaporu, 23 letnega Georga Ru-cha. Oba, ubiti in morilec, sta bila poslana iz Clevelanda kot roparja v dolgotrajni zapor. Morgan je dobil 25 let zapora ker je v letu 1929 izropal United Banking & Trust Co. banko v Clevelandu. Svojega tovariša v celici je ubil s tem, da ga je z neko skledo udaril po glavi. "Jaz sem ga bil sit," je izjavil Morgan napram ravnatelju zaporov, "in sklenil sem, da se ga iznebim za vsako ceno." Naznanilo Članicam društva Carniola Hive 493 se tem potom nazna nja, da, se vrši zelo važna seja v sredo 3. marca v navadnih prostorih v SND. Po seji se pa vrši zabava. Sestre, pridite m pripeljite tudi svoje prijateljice s seboj. Obenem se vam naznanja tudi nekaj glede bolnih članic. Bolnice se javijo pri meni na 1173 E. 60th St. Katere ste pa oddaljene, me pa lahko; pokličete na telefon — ENdicott 4758. Ali pa če pišete karto, je ravno tako dobro. Jaz vam bom pa poslala bolniško listino na dom. Prošene ste, da ne nadlegujete našo finančno tajnico, sestro Žugel, glede bolnic. Sestre, udeležujte se bolj pogosto mesečnih sej, ker vaša navzočnost je velikokrat potrebna. Sestrski pozdrav, J. Brezovar. (Mrch 2, 3.). —V čičariji so odkrili 15 novih podzemskih jam, z globino cd 20 do 160 metrov. Vseh je do-sedaj odkritih v naših krajih 3416 podzemskih jam. MALI OGLASI Naprodaj je radi odhoda iz mesta jako izvrstna hiša, 7 sob, za eno družino, tri garaže, nizki davki, fin prostor, blizu 155. ceste in St. Clair Ave. Za pojasnila' se obrnite na B. J. Hribar, 954 E. 144th St. GLenville 2500. (53) Gostilna naprodaj ima licenco za vino, pivo in žganje. Jako dober prostor. Vprašajte na 689 E. 200th St. (53) LOUIS OBLAK 3 TRGOVINA 8 POHIŠTVOM 3 PohiStvo ln vse potrebščine 2a dom. 63(13 GLASS AVE. _IIEnderson 2978_ ij. j,. , j. JIJ Preostalo je še nekaj izvodov poezij IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE zložil in izdal IVAN ZUPAN urednik "Glasila K. S. K. J." C117 ST. CLAIIt AVE. CLEVELAND, OHIO Cena $1.00 s poštnino vred. • Naročite ,i>l> sedaj, dokler zaloga nc poide! REJ EN l PREŠlCl NARAVNOST IZ DEŽELE Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten speli. Koljcno vsak pondeljek in četrtek, ilopeljomo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno K'ovcjo mes« in teletino po cenah na debelo. H. F. HEINZ Vine St., Willoughby, Ohio Tel. Wiekliffe 110-J-2 Rabljene električne ledenice, prejšnja cena $199.50, sedaj $99.50, dokler jih je kaj v zalogi. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. ZAHVALA V silni tugi, ki tare naša srca, naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul 22. januarja 1937 naš ljubljeni in nepozabni soprog in oče FRANK NELC v starosti 58 let. Pokopan je bil 25. januarja 11a Calvary pokopališče. Bil je doma iz Loške doline. Iskreno se zahvaljujemo Rev. M. Sodji za obiske na domu in za podelitev zadnjih sv. zakramentov. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Jos. Zele in sinovi za brezhibno vodstvo pogreba. Iskrena hvala vsem, ki so darovali lepe vence, za sv. maše in avtomobile za zadnji sprevod. Iskrena hvala društvu Woodmen of the World in dr. Ložka Dolina in vsem, ki so prišli ranjkega kropit. Globoka zahvala vsem našim sorodnikom in prijateljem, ki so na*i stali ob strani v teh bridkih ur Si, posebna zahvala pa še Mrs. Ma^ ry Jerich za vso njeno pomoč. Žalujoči ostali: Josephine Nelc, soproga; Stefanie Lausehe, Josephine Trudi, Frances Urok, hčere. Cleveland, O., 3. marca 1937. Pridobivajte člane za S. D. Zvezo UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE ItEAlJEU" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. E Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjskc-Slovenska Katoliška Jednolč Ustanovljena 2. aprila 1894, InKorporirana 12. januarja 1898 v državi | Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŽTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,9001,000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. I V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, aasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.0o na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in član; ca. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali Članica te mogočne in bogate podporne organizacijo, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. Uo 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois 3« PRECŽTAJTE m A TAKOJ SPOROČITE j | I f svoje ime, naslov, /// ! poklic in tel. štev. //v / DA TUDI VAŠE IME /' , UVRSTI KLASI- m/ / J 1 FICIRANI / ft0.fl i r.............----^/Aft IŠČEJO SE POVEIUENCI ^»fry r ft V/ I ?.a nabiranje podatkov v vsaki Bfek, B ' koloniji. Dostojen zaslužek I'il^Ss, ( 4 / i I ob malem trudu zti z fine- jjjji \\ y / v sljivo, inteligentno in poznano 3 m / ki ' osebo. PIŠITE! J jRi/ / IWNHLTpiNfQ \ /^156 Fifth Ave. Urednik VABLJENI STE na KONCERT TENORISTA LOUIS BELLE ki se vrši V NEDELJO 7. MARCA v Slovenskem Narodnem Domu na St. (Mr Ave. Pričetek ločno ob S. zvečer.—Vstopnina 50c, 75c in $1.00 i.3 Ne bodite sužnji neprebave Tl&XltfEI&'S ELIXIR OF BITTER WINE Želodčno zdravilo iskreno priporočano I —■ Pišite po brezplačen viorec — , Triner's Bitter Wine Co. 544 S. Wells St, Chicago, 111. < Send me t free sample. I Name_____ ^Address I Pri vseh drugis