JUTRA
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Pofinfrfr pTiglffiTT flSISVTrtl,
Marsbonki
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 55
Maribor, četrtek 7. marca 1929
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam čak. zav. v Ljubljani št. 11.409 Volja mcsočno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
VI «
LEVIČARSKI NAC1JONALISTI ZA DIKTATURO V NEMČIJI, DESNIČARSKI ODLOČNO PROTI NJEJ. WESTARPOVCI SO MNENJA, DA
PREVRAT NE BO USPEL.
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po larifu
Oglate aprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4
spoji tudi v medkrajevnem prometu. Doslej so se poskusi dobro obnesli. Vsak abonent, ki ima avtomatični apa rat, se bo lahko sam zvezal s katerimkoli, krajem v medkrajevnem prometu. Najti je treba samo. se sistem, kako bi sc avtomatično tudi čas pogovora kontroliral.
konferenci v Ženevi
je včeraj 6. trn. prišlo na dnevni red vprašanje narodnih manjšin. Mi smo o problemu’.že ponovno razpravljali in sc nam ni treba vračati na stvar kot tako. Zato hočemo z ozirom na včerajšnjo razpravo na seji Sveta Društva narodov v Ženevi pokazati satno na značilne momente v tej debati in v predhodnih dogodkih.
Predvideno je bilo, da se bo Svet Društva narodov v sedanjem zasedanju bavi! s predlogom kanadskega delegata Danauranda, ki želi izboljšanje postopka pri pritožbah narodnih manjšin ter spremembo zadevnega statuta Društva narodov v tej smer', da 'bi glede pritožb narodnih manjših namesto sedanje ko-nds jf? trojice odločali vsi Člani Sveta D-N. Znano je-bilo 'tudi vnaprej, da se bo v debati oglasil nelnški'delegat dr.Stre-semanu, da se zavzame za nemš'ke manjšine in podpre Dandurandov predlog. Že vnaprej Je pa bilo tudi videti živo akcijo med onimi državami, ki imajo pač po mirovnih pogodbah obveze glede narodnih manjšin; ki pa za- svoje narodne manjšine v drugih državah ne morejo, na podlagi obstoječih mednarodnih pogodb nikjer najti forutna, .kateremu bi predložile svoje pritožbe. So tu predvsem države Male antante: .Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija, je pa tu tudi Še Poljska. Vse te države so ihteresiranc na istorodnih narodnih manjšinah v drugih državah, ki ali sploh nimajo nobenim obveznosti glede narodnih manjšin, ah jih pa enostavno ne -izpolnjujejo, kakor n. pr. Nemčija napram Poljakom in drugim narodnostim. Raz veseljiva je enodušnost, s katero so v vprašanju Dandurandovega predloga na ženevski konferenci nastopile Mala antanta in Poljska. Dandurandov predlog gre za tern. da bi se lahko narodne manjšine obračale, s svojimi pritožbami naravnost na g&iieralm sekretarljat Društva narodov; ako interesirana država hc bi rešila njih pritožb v smislu pritožbenega zahtevka- Toda tudi po Dandurandoveitt predlogu bi to veljalo sanio za one države, ki morajo že po mirovnih pogodbah izvajati določbe zaščiti narodnih manjšin, izvzete pa bi zopet bile. Francija, Malija in Anglija, ki teh obvez- napram narodnim manjšinam nimajo. Države Male antante jn Poljska so že pred dnevi izročil? po svojem zastopniku: francoski vladi spomenico. v kateri naglašajo, da tudi one pristanejo na osnovanje predlagane manjšinsko komisije pri Društvu naro dov, ako se obveznost glede narodnih manjšin raztegnejo popolnoma enako na vse države. Spomenica tudi naglaša, da bi mogle države Male antante in Polj ska ppznati kakoršnokoll spremembo dozdajnesa postopka glede narodnih manjšin samo, ako se izvede z njihovim pristankom. Podobno spomenico sta Če škoslovaška in Poljska izročili tudi ge neralnemu sekretarijatu Društva narodov, rutuunski delegat Titulescu pa je v
BERLIN. 7. marca, Nacijonalna »Kreuzzeitung«, organ grofa Westar-pa, objavlja danes alarmantno vest, da snuje Hugenbergova struja naci-jonalcev diktaturo V državi pod vodstvom samega. Hugenberga. Nemška .nacijonalna ljudska stranka je že dolgo nezadovoljna s sedanjim političnim položajem v Nemčiji ter je iskala vseh možnih izhodov; Možnost velike koalicije je končnoveljavno po-opana radi odpora celokupnega-cen-ruma. »Kreuzzeitung« v načelu ni proti diktaturi, ki bi bila v sedanjem trenutku skoro potrebna, resno pa dvomi o tem, da bi bito med sedanjimi vodilnimi politiki -najti--osebo, ki bi ahko uspešno izvršila lako veliko iu
Proračun pred ministrskim sueiom
BEOGRAD, 7. marca. Danes se bo vršila seja ministrskega sveta, na ka-eri bo finančni minister dr. Svrljuga predložil načrt proračuna za leto 929/30. Minister financ bo ob tej pri-iki poročal tudi v glavnih potezah o inančnem zakonu za isto dobo.
odgovorno nalogo. List svari očete te ideje pred nepremišljenimi koraki ter opozarja na to, da bi utegnil vsak prevrat. roditi za Nemčijo pogubne posledice. S težko muko si je Nemčija v mednarodnem svetu zopet pridobila primernega ugleda. Dokler pa ni rešeno vprašanje reparacij in dokler ni Nemčija gospodarsko docela obnovljena, tako dolgo bi . bilo popolnoma zgrešeno baviti se z eksperimenti, ki bi morda uspeli, a mnogo verjetnejše tre uspeii. Nemška nacijonalna ljudska stranka se mora zavedati, da bi puč v cilju diktature naletel na odločen odpor širokih ljudskih slojev In vsega nemškega prebivalstva, ki čuti patrijotično in republikansko.
S kongresa kominterne
MOSKVA, 7. marca. Na svečan način je bil tu otvorjen deseti kongres kominterne. Moskovska stranka je ostro obsodila desno krilo opozicije, obtožujoč Trockega, da sc aktivno udejstvuje za protirevolucijo. Vsi govorniki so se izjavili za Leninovo politiko.
Spremembe u zakonu o ačuokatih in drž. praučnistuu
BEOGRAD, 7. marca- V ministrstvu •pravde so 'te dni izvršili nekaj 'popravkov v novem edhistvenem zakonu o advokatih, k’' je bil obnarodova« v Služ-renih Novinah 19. decembra 1928 in ki stopi v veljavo po vsej državi dne 19. t. m. Prav tako so spremenili nov zakon o državnih tožiteljlh, ki je bil proglašen istega dne in ki stopi v veljavo 1. apri a t. 1. Izgotovljen je poleg tega še zakon o zlorabi uradne dolžnosti.
Uoče naraščajo
BEOGRAD, 7. marca. Danes ob 11.15 je beograjska radijska oddajna postaja oddajala prva poročila o stanju voda v naši državi. Po poročilih iz vseh krajev države reke močno naraščajo radi naglega kopnenja snega in grozi velika nevarnost poplavno prognozi vremenske postaje prevladuje danes po vsej državi oblačno vreme. Temperatura se bo preko dne šc dvignila, ponoči' pa nastopi zopet zmeren mraz.
Francija proti Trockemu
PARIZ, 7. marca. Ministrski- svet je v siuočni seji odklonil predlog, naj bi se Trockemu dovolila naselitev na teritoriju Francije. Svoj sklep je ministrski svet motiviral s svoječasnim izgonom Trockega iz Francije, ki doslej še ni bil preklican.
Houinci za uojaško akademijo
BEOGRAD. 7. marca. Kralj je podpisal ukaz, po katerem se sprejemajo letos v vojaško akademijo tudi mladeniči, ki so dovršili šest razredov gimnazije ali realke z najmanj dobrim uspehom in pa mladeniči, ki so dovršili pet razredov istih šol z najmanj dobrim uspehom ter prihajajo iz vojske.
Redek samomor
BUDIMPEŠTA, 7. marca. Soproga občinskega nastavi jenca Radislava Bankoša je izvršila strašen trojen samomor. V zaprti sobi je odprla plin, si prerezala žile na rokah in sc obesila na oknu. Soprog je našel svojo ženo popolnoma izkrvavelo.
Nesloga u francoski ulači?
PARIZ. 7. marca. Po presenetljivi vesti sPopu&ir-a« je izjavil minister Loucheur radikalu Cazaisu, da je polo žaj vlade zelo omajan. V kabinetu so se pojavila težka nasprotstva. radi česar zahteva več ministrov demisijo vlade. Poiucare pa je dejal, da ne bi hotel več sestavljati novega ministrstva, če bi ostal v zbornici v manjšini.
Nouost u telefonu
BERLIN, 7. marca. Nemška poštna uprava vrši te dni poskuse, kako bi se dali uporabljati automatlčni telefonski
Princ Rbdul Kadir — muzikant
" Princ Abdul Kadir. riajsuirejši sin bivšega turškega sultana Abdul Hatnida.je položil izpit za jazž-godbenika s prav dobrim uspehetn. Izpit je polagal pred komisijo -ogrske glasbene zveze in 11:1 podlagi svojih s-posobnosti tudi dobil koncesijo za igranje in nastopanje v kavarnah. 421etni princ, ki se je radi velikih škandalov v Carigradu ločil od priu-ceze Medžidije, so je nedavno ponovno poročil. Sedanja soproga je bivša turška princeza Mezijeta, ki živi kljub skrbnosti moža v velikem pomanjkanju, brez sredstev in pomoči s strani kraljevskega
sorodstva-
Novinarjem, ki so prisostvovali prinčevim muzikalnim izpitom, je Abdul Kadir pripovedoval, da bo tudi njegova mlada 161etna gospa sodelovala v orkestru, ki bo pod vodstvom princa nastopal v budimpeštanskih lokalih. Abdul Kadirjeva žena bo igr.ala posebne vrste turški instrument, ki ga evropski orkestri ne poznajo. Tudi brata Abdul K&d’.r-ja, ki živita v Parizu, si služita kruh z godbo.	.
Rodbina bivšega turškega sultana sicer dobiva apanažo, ki pa je tako majhna, da lic zadostuje za številne člane rodbine.. Šest hčera, in šest sinov dobiva mesečno samo sto turških lir in so vsi prisiljeni služiti si z lastnimi rokami kruh.
včerajšnji seji Sveta D. N. podprl to stališče s posebno Izjavo.
Ni dvoma* da je nastop delegacij Male antante »n Poljske bjl predvsem naperjen proti Italiji* ki je prosta vseh obvez glede narodnih manjšin in jih z brutalno silo ugonablja, pa tudi proti Nemčiji, ki b* pač mqrala ifcvajatl svoje obveznosti napram narodnim manjšinam, ki pa preko vseh tozadevnih določb ne dovoljuje svojim drugorpdnim manjšinam ni kakšnih pravic, pač pa se skandalizira nad kriyieomi, ki se gode nemškim manjšinam v Italiji, rta Češkoslovaškem in baje tudi v Jugoslaviji Razveseljiva enodušnost Male antante in Poljske je nedvomno tudi uplivala na
Angleža Chamberlaina, ki je v svoji sicer zelo diplomatski Izjavi ugotovil, da ima stališče tnalih držav v sebi mnogo zdravega jedra, da je treba v tretiranju manjšinskega problema izredne treznosti In previdnosti in da ne gre, da bi sc sklepalo o takem vprašanju na nos na vrat, ampak da gA je treba Izročiti v študij na najširši podlagi.
. Tako je solidarnosti Male antante in Poljske uspelo, da Je zaenkrat v vodo padel načrt, kojegn izvedba bi v svojih posledicah zadela zopet samo tnale dr žave, dočim bi Italija in Nemčija -lahko mimo še naprej izvajali svojo raznaro-dovz > politiko napram narodnim manjšinam
Usodna zima.
Vehka amplituda v dnevni temperaturi je povzročila našemu vinogradništvu ogromno škodo- Radi mrzlih noči je pornrzla trta, tako da bo letošnja vinska letina ena izmed najmizernejših, Temperaturne razlike med dnevom in nočjo so za naše kraje izredno visoke. Včeraj popoldne je termometer beležil plus 4.4 maksimuma, noč pa se jo shladila na minus 12.4. Amplituda v 24 urah je znašala torej celih 16.8 stopinj. Jesenski posevki zaenkrat še niso ogroženi, ker so pod snegom, vendar letošnji zimi ni zaupati. Med narodom je udomačen izrek: »Če mučence mrazi (9. III.), zmrzuje štirideset noči«. Bržčas bc 'letos veljal kot pravilo,
(spremembe Evrope po svetovni volni
DRŽAVE, KI SO SE POMANJŠALE. —DRŽAVE, KI SO SE POVEČALE ALI NA NOVO USTANOVILE. — DRŽAVE, KI SO OSTALE NESPREMENJENE
248.000 km3 in šteje 12,017.000 duš (po Štetju 1. 1921.). ■
Na novo so nastale po svetovni voj-
Nobena vojna ni doslej tako temeljito preobrazila zemljevida sveta, kakor velika svetovna vojna v letih 1914—1918; najbolj pa se je spremenilo lice Evrope. Največja sprememba se je izvršila brez dvoma v srednji Evropi, 'kjer je velesila Avstrija popolnoma izginila. Habsburška država, ki je obsegala 677.000 km3 in ki je imela 51,390.000 prebivalcev, se je razbila na svoje nacijonalne sestavne dele. Druga država, ki je po svetovni vojni tudi izginila, je bila naša Črna gora; obsegala je 15 000 km3 in štela 437-COo prebivalcev. Za Avstro-Ogrsko fc utrpela največ Rusija, ki je obsegala pred vojno 5,452.000 km3 s 147,345.000 prebivalci, ima pa danes (brez Ukrajine in Donske republike, ki sta ji le pridruženi) samo 3,925.000 km3 in 91,038.000 prebivalcev. Nemško cesarstvo je imelo pred vojno 548.000 km3 površine in 54,926-000 prebivalcev, danes pa obsega Nemška republika le 472-000 km3 in šteje le 62,036.000 duš. Poleg teh dveh sta se pomanjšali tudi Bolgarija in Turčija.. Bolgarija je imela poprej 114.000 km3 in 4,712 000 ljudi, ima pa danes šc 103-OCo km3, število prebivalcev se je kljub temu povečalo in šteje danes Bolgarija že 4,958-000 duš- Turčija, ki je imela poprej v Evropi 7.000 km3 in
1.891.000 ljudi, se bistveno ni spremenila.
Države, ki so se po svetovni vojni povečale, so sledeče: BeljrPa, ki je imela prej 29.000 km3 in 7,639 000 duš, jih ima danes 30.000	km3 in	7,539-000	ljudi
(manj!); Danska	se je	povečala	od
145-000 km3 na	151.000	knr in	od
3.026.000 na 3,267-000 prebivalcev; Fran eija od 536000 km3 na 551.000 km3 in od •39,602.000 na 39,209.000 prebivalcev (manj!). Grčija	od 113.000 knr	na
147-000 knr in od 4.586 000 na 5,536.0T.O duš; Italija od 287-000 km3 na 310.000 knr in od 36,740000 na 38.83*1.000 pre-
na
bivalcev. Romunija od 138.000 km .... 316000 km3 in od 7.509-000 na 17,393.000 državljanov, a Srbija, ki je obsegala poprej le 87.000 km3 in štela le 4,490.000 prebivalcev, ima sedaj kot nova Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
ni v Evropi naslednje države: Republika Avstrija s 83-000 km3 in s 6,526.000 prebivalci; Donska'republika (priključe na SSSR) s 165-000 knr in 4,013.000 pre bivalci; Finska s 387.000 km3 in 3,402-000 prebivalci; Litva s 85.000 knr in
2.293.000 dušami; Letonja s 65.000 km in 1,950.000 državljani; LIvlandija
37.000 km3 in 1,000-000 prebivalcev; Madžarska s 92-000 km3 in 8,119.000 dušami; Poljska s 386.000 km3 in s 27.178000 prebivalci; Tatarsko-baskir-ška republika (priključena SSSR) _ 464-000 km* in 9,311-000 državljani; Češkoslovaška s 140.000 km3 in s 13,611.000 prebivalci ter naposled Ukrajina (priključena SSSR) s 465-000 km3 in
31.602.000 državljani.
Nespremenjene pa so ostale v Evropi
sledeče stare države: Velika Britanija z Irsko, ki obsega 318.000 knr in je imela pred vojno 46,840-000 prebivalcev in iih ima danes 47,760.000: Luksenburška s
3.000 km1 in z 264.000 prebivalci prec in 260-000 po svetovni voini (manj!); Monaco s 2 km3 in z 23 000 prebivalci
poprej in 22.000 sec'aj (mani!); Nizozemska s 34.0C0 knr m 6,779-000 prebi-valci pred in 7,100 000 ro voini; Norve ška s 323.000 knr in 2,611.000 prebivalci pred in 2,650-000 po vojni: Portugalska s 92 Cco km3 in 5,960.000 državljani po prej in 6,030.000 sedai; Švedska
448.000 km5 in 5.801.000 stanovnki ored in 5.990^00 po svetovni voini; Švica s 41.000 knr in 3,937-000 dušami coprej in 3,880.000 sedaj (manj!) ter končno Španija s 505 OCo km! 20.7-/,2-000 prebivalci poprej in 21>347.0:i0 sedaj.
Razen teh je nos(a'a v Evr<‘,r>i po svetovni vojni tudi že državica Gdanska, o kateri nimamo podatkov, od ponrej pa so estale A'b?nija, I ihtenštajnska, Andora, San Marino in še par manjš'h. a najnove-^ega datuma je papeževa državica »Ci'a di V?t!caro«. O vseh teh nimamo zanesljivih podatkov-.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Četrtek, 7. marca ob 20. uri »Luntpacij-vagubund«, ab. C. Kuponi. Znižane cene*
Petek, 8. marca. Zaprto.
Sobota, 9- marca ob 20. uri »Plesni večer Erno Kovačeve«, ab. A.
Nedelja, 10. marca ob 20. uri »Koncertni večer Zamejičeva-Neralič-Živko«. Pondeljek, 11. marca ob 19. uri »Gostovanje ljubljanske opere«.
Plesni večer Erne Kovačeve v mariborskem gledališču bo v soboto, 9. marca. Opozarjamo šc enkrat na ta zanimivi večer. Talentirana plesalka je žela povsod, koder je nastopila, obilo priznanja in je sigurno, da nam bo tudi v Mariboru nudila lep in užitka poln večer-Ker je program jako pester, bodo pač vsi prišli na svoj račun. Pri klavirju g. prof. Vasilij Mirk-
Celjsko gledališče:
Nedelja, 10. marca ob 16. »Jesenski ma-never«. Ob 20. uri »Bajadera«. Gostovanje g. Nerata. Gostovanje Mariborčanov.
Družabna prireditve francoskega krožka.
u .?e(^J0> dne 3. marca popoldne je ukajsnji francoski krožek priredil v dvorani Zadružne gospodarske banke dru-f scstanek, katerega se je udeležilo domV'll{0nevilt) prijateljev franco-ir' n,nf,CM v Pnreditev je posetil tudi jr. prof. M. Vey JZ Ljubljane. Pred pričetkom zabavnega dela je neumorni gospod tajnik na kratko orisal krožkovo delovanje tekom njegovega sedemletnega obstoja. Med drugim je omenil, da obsega danes društvena knjižnica 1350 raznovrstnih del in da je doslej obiskov'i lo francosko tečaje 540 oseb. Da pa ‘je
krožek mogel tako uspešno delovati, se je zlasti zahvaliti naklonjenosti francoske vlade, ki mu leto za letom daruje potrebno razpoležnino. Da poživi francosko konverzacijo, je sklenil krožek, prirejati neobvezne sestanke, ki se bodo vršili ob Četrtkih med 5. in 7- uro v kavarni »Astoria«.
Po teh uvodnih besedah so pričeli izvajati spored. Najprej so uprizorili Rozalijo, šaloigro v enem dejanju, v kateri so z uspehom nastopili gdč. Pallavicini in Poljanec ter g. inž. Fiirrer, Potem je iz-nenadila navzoče s svojim spretnim igranjem na goslih gdč. Dernovšek, hčerka g. oblastnega zdravstvenega referenta; ntaršikdo se je čudil neobičajni tehniki te mlade virtuozinje- Nato smo občudovali igro gdč. Strelec, ki je na klavirju z umetniško sigurnostjo izvajala Gouno-dov valček iz opere »Marjeta«. Končno so nastopili Še gdč. Murgel iij Kimovec ter gg. Prezelj, Goršič in Guštin v šaljivi enodejanki »Par un jour de p!'ue«, ki je žela obilo prisrčnega smeha. Aplavz ob koncu igre je pričal, da so se diletanti zelo dobro uživeli v svoje vloge.
Francoski krožek je lahko v vsakem oziru zadovoljen s to lepo družabno pri-red tvijo. Želimo mu, da bi tako nsprej rastel iti se razvijal.
Za člana
Vodnikove družbe
se lahko vpišete pri glavnem poverjeništvu za Maribor v knjigarni Tiskovne zadrugo na Aleksandrovi cesti 13. U
Mariborskim dnevni dr,ob/I
K ustanouitui „5louen5ke 5traže“ u fDariboru
Namesto fuzije liarodno-obrambnih organizacij sc je ustanovila v Mariboru nova organizacija pod imenom »Slovenska Straža«. »Slovenec« opravičuje ustanovitev nove'organizacije s tendenciozno trditvijo, da je mariborska podružnica Jugoslovenske Matice likvidirala. To postopanje je teir.bcj čudno, ker so veljaki bivše SLS prav do zadnjega zagotavljali, da niti od daleč ne mislijo ustanavljati v Mariboru »Slovenske Straže«, marveč hočejo sodelovati v Jugoslovenski Matici, v kateri imajo tudi svoje zastopnike v odboru in je bila nedavno mariborska »Prosvetna Zveza« naprešena, da imenuje za bližajoči se občni zbor Jugoslo-venske Matice osebe, ki bi prišle v poštev v novem odboru. Kar pa se tiče likvidacije podružnice Jug. Matce v Mariboru, je vsej javnosti dobro znano, da ie na zadnjem izrednem občnem zboru J. M. dobil odbor popolno zaupnico in mu je bila poverjena naloga, da vodi posie do rednega občnega zborai in da do takrat stopi v stik z obstoječ mi narodnoobrambnimi društvi glede ever.tueine fuzije in se bo občni zbor vršil v najkraj-štm času. Mariborska podružnica jugoslovenske Matice torej ni l kvidirala in tudi ne misli likvidirati, pač pa je bilo n:eno delovanje usmerjeno na to, da se število društev, ki itrajo enak namen, kolikor mogoče omej', ker v teh težkih časih I’Ud:e težko plačujejo č'anarino pri več društvih- S tera stališča je torej ustanovitev »Slovenske Straže« v Mariboru popolnoma zgrešena in obžalovanja vredna, tembol.’, ker se s tem narodnoobrambno delo še bolj cepi.
Slovenski delovni odbor v Gradcu si šteje v čast in prijetno dolžnost, da se najprisrčnejše zahvali vsem, ki so za »Slovanski večer« naklonili kakršno podporo. Prav posebno zahvalo smo dolžni izreči predsedništvu mariborske obla-
Katastrofa naših ulnogračou
Dolga zima, ki nam je prizadejala to-iko nadlog, je najtežji udarec prihranila za dni, ko se umika pomladni gorko-ti. Njenih kvarnih posledic trenutno še ni mogoče preceniti, ugotovljeno pa je, da so katastrofalne- Vinogradništvo je uničeno, pripovedujejo člani komisije, ^i so sc udeležili ogledov v v nogradih mariborske vinarske šole. Večina trt je pomrznila popolnoma. Na posameznih trtah je osialo le dvoje do troje očes zdra vih, drugo pa je uničil mraz. Katastrofe so krive mrzle noči, ki so pustošile zlasti v južnih legah. V različnih legah Je upliv zime razl čen, tako da je uničenje trt nemogoče izraziti v procentih Doslej je ugotovljeno, da je naibolj trpel mozlavec, dočim je bil v mrazu naj
KINO~UNION
7. MARCA
PREMIIERA!
462
odpornejši renski rizling, vendar tudi to ni enako merodajno za vse lege.
Tudi z dežele prihajajo poročila, da je mraz uničil trte, kar pomeni popolno ka astrofo vinogradn‘štva Slovenskih "oric in sosednih vinorodnih krajev, Vinska letina ne obeta torej ničesar, razen podražen.a vin in ogromne .škode naš h vinogradnikov, katerih položaj je bil že itak z ozirom na konkurenco cene šili vin in visokih davčnih bremen zelo težaven.
Gluhec.
— Kako je kaj s tvojo gospo?, vpraša Janez pr jatelja, ki je slabo slišal.
— Slabo, je odgovarjal mož, prekinjen po vednem kašlju, vse mogoče poskušam, da bi si odpravil svojo staro nadlogo iz vratu in prs, ru nič ne pomaga.
Iz finančno službe.
S poslednjim ukazom je imenovan med drugimi finančnimi uradniki tudi bivši cavčni upravitelj v Ptuju g. Jakob Ma-inger za kontrolorja davčne uprave v Gornji Radgoni.
Imenovanje zdravnikov za delavnico in kurilnico v Mariboru.
Prometni minister je imenoval gg. dr. Josipa Majcena, specijalista za kirurgijo ui dr. Franca Kartina, zobozdravnika, za zdravnika za mariborsko delavnico in kurilnico državnih železnic-
Pričetek avijonske sezije.
Včeraj so bile otvorjenc prve zračne proge v potniškem prometu tekočega leta. V Beogradu je startalo dvoje letal, eno za Bukarešto in drugo za Budimpešto- Poslednji avijon pa se je moral vrniti v Beograd radi prehude megle pri Velikem Gradištu.
stne samouprave za dar v znesku 500 Din in dalje gospodom: velikemu županu dr. Schaubachu, dr. Leskovarju, pred sedniku oblastne samouprave, dr. Kukovcu, dr. Stajnku, dr. Ravniku, dr. Fa-ningerju in notarju Ašiču, ki so darovali vsak po 100 Din.
Železniške olajšave
so dovoljene udeležencem IX. ljubljanske ga mednarodnega vzorčnega velesejma, ki se bo vršil cd 30. maja do 9. junija. Naša država je dovolila £0% popust, Italija 30%, Avstr’ja, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Nemčija, Rumumja pa 25%. Za prevoz razstavnega blaga velja razven v Nemčiji, 50% popust.
Reden železniški promet bo po poročilu ljubljanske direkcije obnovljen opolnoči dne 15. tm. Ukinjeni ostanejo samo oni vlaki, ki so bili svo-ječasno izrecno za stalno odpravljeni.
Plugi za siromašne invalide.
Ministrstvo za socijalno politiko razglaša, da prejme na ime reparacij v najkrajšem času večje število plugov, kate-re bo razdelilo med najsiromašnejše invalide in vdove padlih vo:akov. Interesenti se opozarjajo, da se morajo prošnje vložiti v na'krajšem času, ter so *'m potrebni podatki za sestavo prošenj na razpolago pri mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11 med uradnimi urami.
Pridobninski davčni zavezanci industrijalci, trgovci, obrtniki in oni, ki izvršujejo samostahio kak poklic, ss opozarjajo, da je potekel rok za vlaganje davčnih prijav dne 28- februarja t. 1, Kdor šc ni vložil pridobninske prijave, stori to lahko šc do 15. marca t. 1. brez zakonitih posledic, ako s predloženo prijavo opraviči, zakaj ni mogel vložiti davčne prijave do 28. februarja 1929.
Planince,
ki nameravajo prisostvovati zanimivim in zabavnim skupinskim tekmam naših smučarjev ter raznim zimskošportnim igram po tekmi pri Mariborski^ koči v nedeljo, dne 10. t. m., sporočamo, da je pot iz Hoč dobro izho-jena ter vsakomur dostopna brez posebne opreme! Pot preko Radvanja in Sv. Bolfenka ni popolnoma izhoje-na ter brez posebne opreme ni priporočljiva.
Rešilni oddelek
mariborskega prostovoljnega gasilnega društva je včeraj pripeljal z avtom iz Limbuša v mariborsko bolnico 561etno zasebnico Marijo Šauperl, ki si je zlomila levo nogo pod kolenom.
Čeka
TAJNA SILA.
Gremij trgovcev za okolico Maribora
vabi svoje člane k rednemu letnemu občnemu zboru, ki se bo vršil dne 10. tm. ob 13. v Gatnbrinovi dvorani v Mariboru.	465
Gosiilnlčarska zadruga za okolico Maribor
opozarja člane, ki imajo igro »Kcgola«< da to igro nemudoma prijavijo davčni upravi, ker je podvržena taksi. Razen tega je vsak gostilničar odgovoren za pravilno taksiranje vseh stenskih reklam v svojih poslovnih lokalih. Da sc izogne nemili kazni, mora stenske reklame takoj po predpisu kolekovati.	467
Trdovratno zapeko,
katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zastajamo krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v,kolkih odpra' vimo z uporabo naravne »Franz-Joselc* ve« grenčice, če jo izpijemo zjutraj 5n zvečer malo čašico. Zdravil ki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Fratiz-Josef-ova« voda celo pri zdražljivcm črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh drogerijah, lekarnah in spec. trgovinah.
2093
^ Maribor u, dne 7. 111. lites*.
■nBHBHHBEBBnHHBBMBaBHHHHBHBHil
Mariborski V fr- C P P N i K lntrd
»■■■■■■■■■■■—L' .jU' j-n^oigtfiaa
Kako pojmujejo šport
AMERIČANI, ANGLEŽI IN FRANCOZI. — ONKRAJ OCEANA JE VSE KUPČIJA, ANGLEŽU PA VSE ZABAVA. - VPLIV SVETOVNE VOJNE NA FRAN-
COSKI ŠPORT.
Američan jemlje šport nad vse resno in nima nobenega umevanja za morebitne drugačne nazore. Ko so pred leti obiskali športniki angleških univerz Oxford j n Cambridge svoje tovariše v Ameriki-, so na predvečer odločilne tekme angleški študentje iz dolgočasja in radi zabave tekli nekaj rund in igrali med seboj nekaj športnih iger. Ameriški športni poročevalci so bili naravnost presenečeni nad takim početjem Angležev, kajti ameriški vaditelji so sila resni in ne privoščijo svojim varovancem — športnikom zabavne in vesele minute! Training-vaja je pri njih nekaj velevažnega, slovesnega, ki jo je treba opravljati po znanstvenih sistematskih metodah, z edinim napora vrednim ciljem: zmaga! Višek spe-djaliziranja, najstrožja izbira, najtrše delo, odreka vsake zabave in počitka — a zato dosega najboljših svetovnih rezultatov, to so po.a in cilji Američanov. Vse skupaj je !e kopija gospodarskega boja z vsemi njegovimi ostrinami. Profesionalni vaditelj, mora, če noče zgubiti kruha, vzgajati zmagovalce in ne športnike. Kar ni izrecno prepovedano, smatrajo za dovoljeno. Denar ne igra nobene vloge. Organizacija je silna. Drug za drugim se vrstijo svetovni rekordi v roke Ameri-kancem, kajti njihovega sistema ne utegne nihče na ostalem svetu posnemati, kaj šele prekositi!
Vse drugčae je na Angleškem! Anglež goji šport radi športa samega, zanj je šport zabava, ne pa kuočiia. Še danes je
v	mali Angliji več teniških igralcev (ne gledalcev!) kot v ogromni Ameriki. Angleški športnik ne go>'i le nogometa, hokeja, golfa itd., temveč dvoje troje športnih disciplin istočasno. V Ameriki je gospodar moštva profesionalni vaditelj, na Angleškem amaterski kapetan. Angleška univerza prepušča svojim slušateljem poprjno prostost v izbiri športa. Angleški športnik v starosti šestdesetih let ie
nekaj vsakdanjega. Anglež ostane zvest športu in ga raje sam goji kot da bi ga gledal. Ko zapusti šolo, ne zapusti tudi športa, kakor je to običaj drugod. Ce srečaš Angleža v inozemstvu, bo o rekordih, statistikah in rezultatih manj informiran kot Amerikanec, pač pa bo bolj poznal izvajanje te ali one športne panoge. Tudi Anglež želi zmage, toda noče treninga ameriških sistemov, ki jemljejo vsako svobodo človeku. Tudi specializirati se noče tako kot Američan. Pretirana organizacija športa je po angleškem prepričanju zmožna oškodovati šport na njegovi vrednosti in privlačnosti. Anglež se ne bori s svojo univerzo ali proti tujemu rekordu, temveč edinole za sam šport, čigar amater, ljubitelj je on.
Francija je v poslednjih 25 letih dosegla znatne športne uspehe. Izbiti teniško prvenstvo iz rok Angležev in Američanov, damsko prvenstvo v golfu iz rok Angležev itd., to niso mačje solze! Ni dvoma, da je vojaška zveza z Anglijo in Ameriko za časa svetovne vojne mnogo pripomogla k popularizaciji športa med Francozi. Pa tudi država je storila svojo popolno dolžnost v podpiranju športa na vseh koncih in krajih. Najboljše rezultate so dosegli Francozi v panogah posameznikov, Angleži v disciplinah skup n. Francozu je šport nacijo-nalna zadeva, njegov uspeh mu je potrditev dobrih lastnosti njegovega plemena.
Razvoj nemškega športa je zadnji čas zabeležil res nezaslišane uspehe. V katero smer se bo ta razvoj odločil, pa še ni znano. Morda pojde za Angleži v svr-ho zabave in oddiha, morda pa tudi za Amerčani kot sama kupčija. Vsi pa, Američani, Angleži, Francozi in Nemci so si na jasnem, da je zdrav športni duh med narodi najboljša obramba proti vojni nevarnosti.
Razbojnika romantika v Palestini
»Crna roka« in »črno oko« grabi vso In vidi vse.
zadnjih stoletjih se v Palestini ni ničesar izpremenilo. Kljub okupaciji s stran Angležev in Francozov je dežela zadržala vse patrijarhalne običaje, ohranila pa se je tudi divja romantičnost, ki spominja še na srednji vek. Razbojm-štVa, napadi, zločini in grozodejstva so na dnevnem redu, ne le v provinci, ampak tudi v mestih, celo v Jeruzalemu, Jvjer je nad polovico policije angleške in pod strogim nadzoi«tvom samega guvernerja.
Nedavno je dobil bogati trgovec pismo z naročilom, da se mora od dneva prejema, pa do preklica navodila sprehaja-ti po ulicah, ki so bile navedene. S seboj pa mora nositi najmanj 500 palestinskih funtov. Ostalo naj prepusti »črni roki« in naj se ne briga za ničesar, ker bi sicer lahko imel sitnosti. Bogataš je vsebino pisma prijavil policiji, ki mu je v varstvo dodelila dva detektiva. Štirinajst dni sta ga neprestano spremljala ob vsakem koraku, ne da bi opazila kaj sumljivega. Ker sc je zdelo, da je nevarnost minila, sta po dveh tednih izostala. Toda petnajstega dne sta prišla pred bogataševo vilo, ki se nahaja v najuglednejšem delu mesta, stražn k in neko dekle, ki sta bila maskirana. Zahtevala sta, da ju puste v hišo in grozila z revolverji. Prestrašeni trgovec je nenavadna gosta pustil v sobo, toda zahtevanih 500 funtov ni hotel izročiti. Zagovarjal sc je, da je omenjeni znesek nosil štirinajst dni s seboj, a ga je včeraj zopet naložil v banki. V tem pa §c je pojavila v sobi njegova žena ’n pozvala zločnea: »Izvolite z menoj, vama boni jaz izplačala od svoiih prihrankov«. Razbojnika sta ji sledila v sosednjo sobo. Cim sta vstopila, je smela žena skočila za vrata, jih zaklenla in telefonično obvestila policijo o zločinu. Ko je prišla policija, o zločincih ni bilo ne duha ne sluha. Pobegnili so skozi okno.
Palestinski trgovci in sploh premožnejši sloji žive v velikem strahu, kajti
njih premoženje in tudi življenje je v ne-preslani nevarnosti. Poleg »črne roke« se udejstvuje tudi »črno oko« in še druge razbojniške organizacije, ki plenijo po geslu: Vzemi kjer je in daj, kjer ni!
Policija bdi neprestano nad sumljivimi tipi, toda vsa prizadevanja so zaman. Da bi dežela pridobila na romantičnosti in tajinstvenosti, se je udejstvoval celo sam šef policije v Transjordaniji. Neka razbojniška orgamzacija je razposlala vsem državnim uradnikom grozilna pisma, ki jih je, kakor se je kasneje ugotovilo, podpisal sam policijski šef.
Žene plačujejo možem najemnino
V	Rusiji vlada velika stanovanjska beda, predvsem radi velikega dotoka podeželskega prebivalstva. Znano je, da so Sovjeti preb valstvu pogoje ženitve tako reducirali, da v slučaju poroke nimata zakonca nikakih komplikacij. Pomanjkanje stanovanj pa je iznajdljive ž^ne navedlo k izkoriščanju in zlorabljanju nove socijalne ureditve. Ako ima meščan večje stanovanje, mu oblasti dodelijo najemnika, ki ni dolžan ničesar plačevati. Ako gospodar ni oženjen, se običajno takoj poroči, ker ta formalnost ne zahteva nikakih poti in sitnosti. Ko je poročen, ima žena pravico na enako število sob kakor mož in lahko obdrži celo stanovanje zase. Zakon se nato razveljavi in žena ostane v stanovanju pri »možu«, toda plačuje stanovanje. Tako sta prišla oba na račun; žena do stanovanja. mož pa do denarja-
Pasja para.
— Kako sc kaj obnaša vaš novi policijski pes, gospod komisar?
— Vse tatove iz navade že pozna in se jim kar oddaleč izogne ...
Na trgu.
Mlada gospa je kupila krapa.
— Ali naj vam kar tu ubijem ribj?. vpraša trgovec.
— Prosim lepo, kajti če mi moj mož sliši doma kričati krapa kot zadnjič kokoš, potem ga opoldne sploh ne pokusili
C
\
I
I
ere sam
„Pri nas je prijetno,
K
pravi mlada gospa Mica. »Nikdar ne razburjam svojega moža z velikim pranjem in čiščenjem, vse to gre Čisto mimo, ker RADION opere perilo sam v enem dopoldnevu."
RADION
pere sam !
Varuje perilo!
Šport
Državno prvenstvo v nogometu.
Kakor hitro bodo zaključena prvenstvena tekmovanja posameznih pod-zvez, pričnejo tekme za državno prvenstvo- Prvo kolo se igra po dvojnem pokalnem sistemu. Nasprotniki pa so sledeči:
Ljubljana—Zdgreb 11.
Zagreb I.—Osijek
Beograd I—Skoplje
Beograd II.—Subotica
Split—Sarajevo.
Prve tekme se igrajo v Zagrebli, Beogradu in Splitu, druge pa na terenu nasprotnikov.
Upravni odbor 1SSK Maribora.
Jutri 8. tm. ob 20. važna seja upravnega odbora v Grajski kleti. Udeležba nujna. — Tajnik.
Il hazene.
Zveza hazene in damskih športov v Ljubljani ie ukinila komisarijnt, ki je vodil doslej posle zagreške podzveze.
Dvcmatch Jugoslavija—Češkoslovaška se bo bržčas vršil za binkošti.
Podzvezna prvenstva morajo biti zaključena najkasneje 31. maja.
Zimskošportni odsek ISSK Maribora-
Drevi (7. tm.) ob 20. sestanek vseh članov odseka v kavarni »Jadran«. Udeležba je nujna. — Načelnik.
Damski odsek ISSK Maribora.
V	nedeljo dopoldne ob 11. bo v zadnji sobi kavarne Jadran vnžen sestanek vseli hazenašic prve in rezervnih družin- Udeležba je obvezna radi določi*ve telovadnih ur in ritmičnih vaj- daljo radi razgo\orov glede turneje ir. proiramn
desetletnice, lahka atletika za dame in program udejstvovanja za leto 1929- ter slučajnosti. Sestanka se lahko udeleže tudi nečlanice, ki se zanimajo za damske športe.
mi55 El/ropa preč 43 leti
Volitev Miss Evrope ni nikaka novotarija, ali kopija ameriških ektsra-vaganc. Zgodovina je zabeležila že pred 43 leti slično volitev, toda takratna konkurentinja v lepoti in izvoljenka se ni imenovala Miss Evropa, temveč »Najlepša žena Evrope«. Volitev tudi ni bila v Parizu, ampak v mestecu Spaa v Belgiji. Za lepotno tekmovanje je belgijska kraljica razpisala nagrado 10.000 zlatih frankov. Kandidatinjam ni niti bilo treba prisostvovati volitvi; zadostovale so fotografije. Na podlagi fotografij je do 20 žena in deklet dobilo pozive, da se predstavijo komisiji- Odločitev je bila zelo težavna, kajti razsodišče je sklepalo 12 dni- Posel ni bil ravno tako lahak, kajti razen lepote je razsodišče upoštevalo tudi gracijoznost, obnašanje in toalete kandidatinj. Za časa volitev so vse kandidatinje stanovale v istem hotelu, na ulico pa so smele samo
v	zaprtih kočijah. Dvanajstega dne je razsodišče razglasilo rezultat, kar je bilo v zvezi z velikimi svečanostmi. Nagrado 10.000 zlatih frankov je prejela neka 18letna Francozinja, drugo nekn belgijska dama, tretjo pa Dunajčanka-
Snubec.
— Mojo iiStrtco hočete za ženo? S kakšnimi dohodki'pa računate?
— Tri tisoč dinarjev!
— No 6; dodamo potem-šo tri tisoč d>-i-nrjfv '»bresti od dnte . .
— • O.routite. to sem že vračunali
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgadovlnskl roman iz starih Benetk
25
»Kako mrzle roke imaš, dete moje!« je dejal naposled,
»September je letos precej hladan,« je odgovorila mirno ...
Umolknila sta. Leonora je govorila samo še, kadar jo je kaj vprašal.
»Ali veš,« je povzel naenkrat Dandolo, »na kaj sem ravnokar mislil-«
»Povedati mi morate* oče.«
»Mislil sem, da si že izpolnila dvajseto leto.«
Leonora je molčala-
»Dvajseto leto!« je nadaljeval Dandolo, vstal, ter korakal po sobi roke na hrbtu, kakor po- navadi. »Dvajset let, to po naših običajih ni več prva mladost . . . Premisli, Leonora.«
»Oče moj,« ga je prekinila deklica s krepkim glasom, »že večkrat ste poskusili napeljati govor na mojo poroko z Altierijem . . . Zdrznili ste se . . . ali ni torej res, da hočete govoriti o tem? ... Prav, pa govoriva, ker želite. Govorili ste o moji mladosti. Pustiva to- Zame ni niti mladosti niti starosti. Razgovarjajte se rajši kar naravnost o naših koristih, kajti za moje tako ne gre.«
»Dete moje, varaš se... za tvojo srečo.gre.«
»V tem slučaju, oče moj, bo to vprašanje kaj hitro rešeno. Jaz si ne želim druge sreče, nego živeti v tej hiši, kjer sem preživela svoja mlada leta, in umreti, kadar steče moja ura.«
Ta odločnost je Dandolu izprvi zaprla sapo, vendar sc je otresel presenečenja in je dejal z ginjenim glasom:
»Torej nočeš slišati o Altieriju?«
»Kolikor o katerem drugem, oče moj.«
»Ali .se ne maraš možiti?«
»Nikoli ne!«
Dandolo je pobledel- Živahno je pristopil k Leo-
non.
»In, če bi ti rekel, da je moja sreča odvisna od te možitve?«
»Razumem, oče moj: vaše premoženje je propadlo,
vi	ste brez pliva. Altieri je bogat in mogočen. In mene ljubi- Pa vam je dal razumeti, da me je pripravljen kupitj, in sicer po tisti ceni, ki jo zahtevate vi;«
»Trda si s svojim starim očetom,« je dejal Dandolo s trepetajočim glasom.
Leonora je ostala hladnokrvna in je nadaljevala:
»Zakaj me hočete žrtvovati? Zakaj se ne zadovoljite z življenjem, kakoršnega živimo sedaj? Častihlepni ste oče moj. Toda, verujte mi: da ustrežete svojim željam, ne dotikajte se mojega srca — zdrobili bi ga, kakor to-le steklo-«
In prijela je s svojimi drobnimi rokami stekleno čašo, kakoršne so delali v Benetkah, ter jo strla brez napora. Ena sama kaplja krvi se ji je potočila po prstih.
»Tu ni govora o častihlepju!« je spregovoril Dandolo s pridušenim glasom- »Gre mi za življenje!«
»Vam za življenje?«
»Torej izvedi strašno resnico: tri leta že sem rdeče zaznamovan, in da seru še svoboden, se imam zahvaliti edino neprestanemu prizadevanju Altierija. Ako se poročiš z njim, potem mi ne morejo ničesar, kajti nobeden me potem več ne bo upal sumničiti. Ako ga zavrneš, sem izgubljen ... Sedaj je v tvojih rokah moja prostost In moje življenje... Tako govorim s teboj, kakor govoriš ti z menoj. Ne sklicujem se na tvoje srce. Jaz ne vem, kaj se je zgodilo z njim. O dete moje, ubogo dete! Ali je mogoče, da stojiš pred menoj, obr-
vi	namršene, zatopljena v ne vem kakšne trde misli? ... A bodi dovolj o tem . . . Ako me jutri ali čez teden dni primejo in vržejo v podzemeljsko temnico, ako pride name vrsta, da bom moral čez most vzdihovanja, potem se bo govorilo, da si ti malopridna hči, obsodila starega Dandola, da bo moral umreti v podzemeljskem rovu!«
Po teh besedah je odšel- Leonora je ostala na svojem sedežu. Srce ji ni bilo krepkeje. A še hujša ble-dota ji je prevlekla obraz.
Ni plakala . . *
Drugo jutro jo je našel oče na istem mestu; nepremična kakor kip je bila, njen obup je bil tako globok, tako neozdravljiv, da ni iskal nikakega vnanjega izraza več-
Približal se ji je, prijel jo zn ramo ter zamrmral:
»Leonora!«
Dvignila se je in se začudila, da je že dan. Ni se zavedala, da je prečula. noč na tem stolu . . -
Kakšne misli so blodile v tej strašni noči po njenih možganih?
Kakšne uporne naklepe je kovalo to ubogo srce?
In kakšni zakladi cneržijč so se nakupičili v tej krepki in pogumni duši, da je zmogla tako silovite naskoke?
Ko je videla Dandola, kako jo je gledal ves prepaden, drhteč, kakor je' moral strmeti nekdaj Edip na Sfingo, je dejala z mirnim glasom:
»Oče nioj, sporočite Altieriju, da pristanem na to, da postanem njegova žena.«
Dandolo je vzkliknil v divji radosti ter hotel prijeti svojo hčer za roke. Ona mu jih je odtegnila ter odšla v svojo sobo. Tam je hotela priti do naslanjača, toda ni utegnila — zgrudila se je po tleh, brez krika; pogreznjena v strašen obup se je onesvestila.
XIV.
Podzemski rov.
Dolgo je čakal Roland, da se vrne blagi duhovnik. Začel si je očitati, da ga je najbrže razžalil, ker se je branil poslušati njegove vzpodbude.
»Hudobno je bilo moje početje,« si je govoril. »Ko se vrne, ga prosim oproščenja- Ubogi poštenjak, ki je hotel posvetiti v moj mrak! In jaz se zaganjam topoglavo v njegova verska čuvstva, ko bi mu vendar tako lahko ugodil . . .«
Prvih štirinajst dni po obisku duhovnika je potrpežljivo čakal. A ob najmanjšem šumu je tekel k vratom in je prisluškoval s pridržano sapo.
Tisti čas mu je silila podoba Leonore pred oči, tako določna in jasna, da je občutil nenavadno nasladno. Videl jo je pred seboj in govoril je z njo, kakor da je pri njem- Tolažil jo je in govoril ž njo otročje stvari.
kl*kiA)**po«r*> Ib aMijalM inmmd* eMtMtm: maka bwMta 30 p, pajmanjil ■>—»h D*» &•—
• Žtmhf.	to	ogl*»
■rf «J trgevakega aN raManmaga l saaftafa: vaato fcaa«4a SO p. MjMttjti aMNk O* 10 —
Psa volčjaka,
mladega, največ leto dni starega kupim. Pismene ponudbe poslati na dr-Deže, zobozdravnik. Maribor, Koroščeva ulica 7/II.	-161
Konjsko opremo
od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	330
Singer stroj,
stari, se proda zelo ugodno. Da ris, Gosposka ulica 28, dvorišče.	455
Ženska pisarniška moč
dobi službo. Pogoji: znanje slovenščine in nemščine ter strojepisje. Nastop takoj. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Ženska pisarniška moč«.	U
Opremljeno sobo,
separiran vhod, električna luč, lepa lega, oddam takoj. Stritarjeva ulica št. 5/11.	474
Orehe
ponudim brezobvezno prilično 2000 kg. Hochmuller, Taborska ul. 7.	473
Utekel
mi je lovski pes. Najditelj naj ga vrne Gustinčiču, Tattenbachova ulica 14.
470
Iščem mesto gospodinje
ali služkinje. Vprašati: Barvarska ulica 6 pri g- Koren.	469
Več vajencev
za mehanično delavnico pod 15. letom sprejme Justin Gustinčič, Maribor Tattenbachova ulica 14.	471
PRAVILNIK ZA IZVRŠEVANJE ZAKONA 0 NEPOSRED. DAVKIH
i
in drugi predpisi izdani na podstavi tega zakona |e pravkar izšel. — Ctna <0 Oln, po poSti pa 3 Din več. — Dobi se ga v
TISKOVNI ZADRUGI. MARIBOR. ALEKSANDROVA 13
Rednico
iščem za majhnega otroka. Vprašati Trubarjeva ulica št- 11/1.	460
Iščem mesto postrežnlee.
Naslov pove uprava lista.
468
Posteljni vložek
(mrežo), dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi. 466
Hišo
sredi Maribora po možnosti z gostilno ali točilnico kupim. Pismene ponudbe na upravo-Večernika z navedbo cene pod šifro »Hiša«.	464
Kovček? za potovanje,
torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v vefiki izbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	329
Zastonj,
kuhana kava, čaj. Medo, d. z o. z., Maribor. Glavni- trg 21.	-	451
Skladiščnik
vešč v železninski stroki, starejša moč — je lahko tudi vpokojenec — se sprejme takoj pri tovarni v bližini Maribora. — Ponudbo je nasloviti na upravo »Mariborer Zeitung« pod »Skladiščnik«.	433
Kava,
čaj, čokolada, sladkor, riž, makaroni, bonboni, likerji, zdrav:lni soki. Medo, d. z o. z-, Maribor, Glavni t-g štev. 21.	450
Sobo- in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — ilger-jev sin. urar In jn-velir. Maribor. Gosooska ulica 15. X
Popravila nogavic
izvršuje solidno in poceni plefama L. Golob, Orožnova ulica 6.	169
PARNA
PRALNICA
pere moško perilo kot novo!
Telefon 480 Centrala: Frankopanov/a ul, 9. Podružnica: Vetrinjska ulica 7.
,|||||IIIIII!IIHIII!NII!!"MI!|.
Milili! seti! ''11111111111111111111111111111111'’
6s
toina ulica
sladkorčku^
6
v „Pri
Prvovrstna čokolada za kuho	....	kg	Din	36*—
Fina čokoladna moka.................kg	Din	44*—
Čokoladna surovina (Umak) za tortno
glazuro.......................V«	kg	Din	16*—
Mešano čajno pecivo.................kg	Din	401—
Polnjeni in navadni oblati. Kakao, čaj. Vedno sveže in bogato zalogo bonbonov najcenejše in najfinejše kvalitete
^Parfumerija"
Parfumi, milo, pralna sredstva, sveče, zoona pasta mazilo za kože in lase, pripomočkuza negovanje nohtov, toaletni predmeti. Velika izbira po zelo nizkih cenah
fOl"a u
6S
"ca g
3483
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt, Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria\ Zagreb,
JAKOB PERHAVEC MARIBOR. GOSPOSK* UUCft 19
ftlllllililllllllllllllllliliUlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllNUIIII^
Na drobno!	TOVARNA ZA IZDILOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV.	Na	debelo!
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja tn urednik :Frio BroiovISvMa riboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko D e t e I a v Maribora.