NO. 211.
Part I.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 23rd, 1929.
LETO XXXI.—'VOL. XXXI
Governer Cooper bo zahteval večje davke od državne postavodaje
Columbus, Ohio, 21. dec. Governer Cooper je danes naznanil posebni komisiji, ki izdeluje' načrte glede novih davkov, da bo država Ohio, na podlagi ljudskega glasovanja, ki se je vršilo lansko le to v novembru mesecu, dobila za $15.000.000 več davka kol doslej. Računa se, da se do danes niso plačevali davki v državi Ohio od nepremičnin ki so vredne do $1.500.000 000. Po novem letu bo treb<2 plačati tudi od teh nepremičnin davke. To se zlasti tiče spremembe v davku glede hi? in posestev, delnic in bondov. Kako se bo ta sprememba glede davkov izvršila, je v rokah governerja, ki je imenoval Posebno komisijo 120 mož, ki bodo izdelali načrt tozadevno. Pričakuje se, da bo nova davčna reforma znižala deloma davke na hiše in posestva, toda zvišali se bodo davki, oziroma novi davki se bodo upeljali na bonde in delnice, katerih davkov doslej v Ohio še nismo poznali,
Odnesli "za $250,000 vladnega žganja
New York, 21. dec. Iz Cosmopolitan skladišča, kjer vlada hrani žganje, so nepoznani roparji danes ponoči odnesli za $250.000 vrednosti žganja. Roparji so prevrtali skozi 12 palcev debel zid, da so Prišli do dragocene pijače.
* Kongres je imenoval raziskovalca Byrd-a za podad-admirala.
ZAHVALA.
"Ameriška Domovina" se tem potom prav iskreno zahvaljuje vsem slovenskim in hrvatskim trgovcem v Clevelandu in okolici, ki so prispevali s svojimi oglasi, da je božična izdaja "Ameriške domovine" izšla v tako Povečani obliki. Vsako leto in tudi tekom leta se slovenski trgovci spomi-njajo svojega lista in ra-. ^ oglašujejo v njem. In j gotovo naši slovenski na-1 r°čniki ne bodo pozabili j ^h trgovcev ter bodo ra-| di kupovali pri njih, ker j vemo, da jim znajo naši "i trgovci ravno tako izvrstno in točno, poleg tega pa pošteno postreči kot vsakdo drugi, z razliko, da se na naše trgovce lahko zanesete vsak čas, dočim vas pri tujcih v slučaju potrebe ne poznajo. Obenem pa moramo izreči iskreno zahvalo našim tisočerim naročnikom, kj vztrajajo z nami že tako dolgo vrsto let, ki redno plačujejo naročnino, in zlasti še iskrena zahvala vsem novim naročnikom tekom zadnjih par mesecev, odkar je časopis postal dnevnik. Vsem, prav vsem: iskrena zahvala in obenem pa srčno voščilo za vesele, zdrave in srečne božične praznike!
Sin je ustrelil očeta v pre-! piru radi dedščine od strani bodoče neveste
V prepiru radi dedščine je bil te dni ustreljen od svojega sina 51 letni Dominic Cristi-na v Clevelandu, ki stanuje na 2172 E. 69th St. Oče se nahaja smrtno ranjen v Charity bolnici. Streljal ga je njegov sin Tony Cristina. Pretekli petek zvečer se je razvil pogovor očetom, sinom in med hčerjo glede poroke hčerke, ki bi se imela vršiti v bližnji bodočnosti. Ko se je začelo govoriti glede dedščine se je oče Cristina zelo razsrdil. Nikakor ni hotel ničesar slišati o dedščini in je izjavil, da je to .zadeva njegovega zeta. Sin Tony se je raditega tako razsrdil, da je potegnil revolver in štirikrat ustrelil na očeta. Po tem streljanju sta sin in hči zaeno z materjo zapustila hišo in pustila težko ranjenega očeta samega. Slednji se je s težavo splazil do telefona in je poklical policijo. Ko je policija dospela in upe-ljala preiskavo, je dobila v zadnji hiši, kjer je stanoval Cristina kotliček, ki je držal 50 galon, poleg tega pa štiri galone žganja.
-o-
Anglija je sprejela sovjetskega poslanika < London, 21. dec. Gregorij Sokolnikov, novi ruski poslanik v Angliji, je-danes v pre-stolni dvorani St. James kraljevega dvora, izročil svoje poverjenstvo od s o v j e tske vlade angleškemu prestolonasledniku. Boljševiški poslanik se je pripeljal v državni, kočiji z vsem mogočim sija-iem. Oblečen je bil v dvorno obleko in spremljan od številnih uradnikov. Kralj George sam ni hotel sprejeti ruskega poslanika.
Sijajen napredek slovenske tovarne v Clevelandu
Poroča se nam: Direktorji prve slovenske tovarne, ozi-i roma livarne v Clevelandu, | The Euclid Foundry Co., so j- na svoji seji ta mesec razpisali šest procentov dividende na vse delnice, ki so izdane do 31. decembra 1929. Ta divi-d.enda bo plačljiva 15. febru-| arja, 1930. To je letos že dru ! ga dividenda', katero je raz-oisalo to slovensko podjetje. Prihodnja letna delničarska >eja se vrši dne 23. februarja 1930, v Slov. Narod. Domu na St. Clair Ave. Je pač vesela novica, da to slovenske podjetje, ki je edino svoje vrste v Ameriki, tako lepo na-oreduje, znamenje, da sme Slovejici v Clevelandu vsega zmožni, ako smo edini, delav ni in iskreni med seboj.
Srečne in zadovoljne božične praznike želimo vsem prijateljem!
Važna seja.
Nocoj zvečer je važna seja zastopnikov in zastopnic združenih društev fare sv. Vida, to pa iz vzroka, ker pride četrta sreda, ko se seje običajno vrše, na Božični dan. — Pridite nocoj polnoštevilno i na sejo!
Glavna letna seja.
Delničarji Slovenskega Doma na Holmes Ave., imajo 19. januarja svojo glavno letno sejo, h kateri se že sedaj prav vljudno vabijo vsi delničarji 1 in delničarke.
Slovenski radio program v nedeljo je bil nekaj izvanrednega. Svetozar Banovec sijajen.
Četrti slovenski radio program včeraj je bil popolen uspeh, lepši in boljši kot smo jih še doslej imeli. Začel se je z zakasnistvijo osmih minut, toda radio postaja WJAY nam je v plačilo tega dodala pet minut k naši slovenski uri, rekoč, da tako slavnega pevca kot je naš rojak g. Banovec še ni imela čast imeti na svoji postaji.
Program je začel naš slo venski trio, Messrs Kogoj. Eppich in Kolar, ki so zaigrali najnovejšo slovensko koračnico. Imelii so prav lep uspeh. Potem je pa nastopila mlada Miss Jeanette Perdan, nadarjena pianistka in pevka, ki je zapela: "Vstani, solnce moje!" Oh, kako je pela z dušo in zanosopi! Ima biserni radio glas, in človek bi' j° kar naprej poslušal. Pozneje je zapela pesem "Perice" in "Kaj boš za manoj hodil!" Ena je bila boljša od druge. Vsak poslušalec je imel gotovo največji vžitek. Glas Miss Perdanove je kot ustvarjen za radio. Pričakujemo, da bomo "Netko" še slišali na našem slovenskem radio pre gramu. .
IKrona popoldanskega programa pa je bil seveda naš odlični umetnik g. Svetozai Banovec, ki je zapel šest pesmic, in sicer: Je pa davi slan-ca pala, Zora vstaja, dan se dela, Pa moje ženske glas, Vsi
so prihajali, Pod okence pridem. Radio postaja WJAY nam naznanja, da je dobila nad 500 telefonskih klicev ra j di Miss Perdanove in Banov- i ca. Saj je celo urednik, ki je doma poslušal, dobil kakih 15 telefonov glede izvrstnega programa.
G. Banovec je pel iz vse svoje duše globoko, tako za-nosno, da so njegove pesmi gotovo segle v srce vsem poslušalcem. Bil je v resnici sijajen. Koliko bi dali, če bi ga mogli slišati vsako nedeljo vsaj v par nastopih! Upamo pa, da ga še dobimo na naš radio, kakor hitro ne bo za-posljen s koncerti po drugih naselbinah. Ni čuda,-da je radi njegovega nastopa radio postaja dala n^m Slovencem šest minut več časa, kot smo bili upravičeni, kar je izvan-redna izjema.
Takozvani "Whoopee Lads," ki so proizvajali med časno godbo, so jak<? dobri. Slišati je bilo, da so izurjeni in igrajo jako temperamentno. V prihodnjič bi želeli, da zaigrajo kak slovenski napev.
Oznanjevanje je bilo jako dobro, tako v angleškem kot v s 1 o v e n s kerh jeziku. Mr. Ralph Danilo bo postal še mojster v tej stroki. Ima simpatičen glas, zna pravo povedati ob pravem času. Splošna sodba je, da je bil nedeljski radio program izvrsten, in da
se z enakim programom lahko postavimo pred ameriško javnostjo. Trgovci, ki so povzročili, da je mogoč slovenski radio program, so sledeči: North American Trust Co., slovenska banka. "Ameriška Domovina," slovenski dnevnik, Grdina & Sons, trgovina s pohištvom in radio, John L. Mihelich Co., slovensko podjetje za prodajo parobrodnih listov in pošiljanje denarja, Frank Černe, slovenska zlatarska trgovina, radio aparati in muzikalije, Grdina Hardware, slovenska trgovina z hišnimi potrebščinami in radio aparati, Leo Lušin, prodajalec finih Durant avtomobilov in Krist Mandel, lastnik slovenske lekarne in prodajalec Majestic radio aparatov. Pripravite se za božični program prihodnjo nedeljo.
Bančni ropar.
Charles Rutkowski, ki je 5. februarija letos v Clevelandu oropal podružnico United Savings Co. na Lorain Ave. za $5000.00, je bil v petek obsojen na Common Pleas sod-niji na 25 let zapora. Prvotno ga je sodnik Ewing obsodil na 15 let zapora, ker je pa bandit godrnjal, da je kazen previsoka, se je sodnik razjezil in mu je naložil še 10 let. Bandita so takoj odpeljali v zapore.
V Clevelandu je skrajno težavno obsoditi sleparje z mestnim denarjem.
Kot skoro vse kaže ni mogoče dobiti v Clevelandu porotnikov, ki bi obsodili sleparje z mestnim denarjem. Vsakdo ve, da se je sleparilo, vsakdo ve, da so pri raznih prodajah zemljišč mestni vladi, zaslužili gotovi ljudje sto-tisoče dolarjev v zadnjih dveh letih. Državni pravdnik Miller se je trudil mesece in mesece, da je sleparje spravil na sodnijo. Toda nemogoče je pripraviti porotnike, da bi sleparje spoznali krivim. N. pr. mestni councilman Potter je bil že tretjič na sodniji tožen sleparije z mestnim denarjem. Dvakrat je bil oproščen, in ko so porotniki v soboto dobili v pretres njegovo tretjo obtožbo, se zopet niso mogli zediniti. Danes dopoldne bodo porotniki nadaljevali s posvetovanjem, toda pričakuje se, da se ne bodo mogli .zediniti, kar pomeni, da bosta oba obtoženca, Potter in Thomas oproščena, in bo sleparija z mestnim denarjem ostala nekaznovana. Kdo je , kriv?
Društvo Euclid, št 29, SDZ,
Na Silvestrov večer bo imelo društvo Euclid, št. 29, SDZ svojo domačo prireditev in sicer v Špelkotovih prostoriU v Noble, O. Vršila se bo ma-škeradna veselica, pri kateri se bodo dobivale lepe nagrade, ki se bodo izplačevale v cekinih po $5.00 jh po $2.00. Pa tudi drtigi-dobitki bodo na razpolago. Društvo Euclid se priporoča za obilen obisk rojakom od blizu in daleč. Dr. Coll. Slovenke, 23, SDZ,
Društvo Coll. Slovenke št. 23, SDZ je izvolilo sledeče uradnice za leto 1930: predsednica Rose Planinšek, podpredsednica Jennie Zorko, tajnica Mary Jerman, blagaj-nica Frances Svetek, zapisni-karica Mary Žurga. Nadzornice: Katarina Eržen, Anna Koželj in Anna Maurich. Zdravnik dr. L. Perme.
Manši davki.
Mestni finančni direktor Stephen Rusk je izjavil, da bo znašal davek za mestne potrebščine v prihodnjem letu 74 centov manj od $100.00 davčne vrednosti kot letos. Toda liudem to ne bo pomagalo, kajti kar je mesto prihranilo, pa zapravi okrajna vlada, ki zahteva večje davke za prihodnje leto.
Rev. Jager v bolnici.
Sporoča se nam, da se nahaja Rev. M. Jager, pomočnik pri fari sv. Vida, nevarno bolan v Charity bolnici. Dobremu gospodu želimo, da bi čimprej okreval.
AMERIŠKaWo©M©VINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN .	^Jr^rHhJO	NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME.	NAROD V AMERIKI
Dva policijska načelnika in sodnik so krivi kršenja prohibicije
Pittsburgh, 20. dec. Na tukajšni zvezni sodniji sta bila danes spoznana krivim kršenja prohibicije dva bivša policijska načelnika in neki mirovni sodnik. Vsega skupaj se je nahajalo pred zvezno sodnijo 21 obtožencev. Štirje so bili spoznani nedolžnim, glede nadaljnih osem obtožencev se porota ni mogla zediniti, dočim je bilo devet oseb spoznanih krivim. Biv-šim_ policijskim načelnikom se je očitalo, da so sprejemali podkupnino od butlegerjev, in sodnik je tudi dobival svoj delež, da je pustil kršilce prohibicije v miru. Sodnik je izjavil, da bo naložil kazen onim, ki so bili spoznani krivim, 10. jan.
-o-
Za uboge matere.
County komisarji so dovolili za podporo ubogim materam za prihodnje leto $495, 000, ali za $30.000 več kot lansko leto. Ako je mati vdova, ima nepreskrbljene otroke, in je poleg tega državljanka, in želi podporo, naj se zglasi pri mladinskem sodniku Mr. Eastmanu, v starem sodnem poslopju.
Hitrejša vožnja.
Od 1. julija, 1930, naprej dobi, East Cleveland hitro železniško zvezo s Clevelandom potom Nickel Plate železnice. Vlaki bodo vozili od Eddy Rd. do Union Terminal postaje, kar je na vsak način velik napredek za to predmestje Clevelanda.
Da ne boste prepozni.
Še danes in jutri imate čas, da nakupite svoje božične potrebščine. Nikar ne pozabite naših slovenskih trgovcev, ki vam bodo z največjo prizna-nostjo in točnostjo postregli. Mrs. Jaklič umrla.
Iz Dunaja se poroča, da je tam 5. decembra umrla Mrs. Jaklič, poznana soproga Mr. Jakliča, ki je svoje dni vodil gostilno na vogalu 61. ceste in St. Clair Ave. v Clevelandu, in ki je bil svoje dni delničar tedanjega podjetja "Ameriška Domovina." Mr. J a k 1 i č je umrl že pred leti, in sedaj mu je še soproga sledila v večnost. Božični pozdravi.
Med drugimi prijatelji, ki so se spomnili uredništva za Božič, smo dobili te dni tudi prijazno voščilo od mestnega managerja Hopkinsa ter od mladega slovenskega odvetnika Mr. Jos. B. Zaveršek-a iz Phoenix, Arizona.
Nove uradnice.
Podružnica št. 15. SŽZ je izvolila sledeče uradnice: — predsednica Mary Miklaučič, podpredsednica Mary Planinšek, tajnica Josephine Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., blagajnica Theresa Ferfolia, zapisnikarica Mary Pucell. Nadzornice: Mary Hočevar, Angela Volcanšek.
Iz domovine.
Mr. Jos. Kraje je dobil iz domovine žalostno vest, da je umrl v vasi Dol. Laze pri Ribnici dobro poznani Jože Petek, star 70 let. Zapušča ženo, sina in tri hčere, dva brata ter štiri sestre v starem kraju. Bodi mu lahka domača žemljica!
Vreme.
Tudi pri urednikih nastopi včasih vreme. Tako so te dni, ali natančno rečeno, vile rojenice prinesle ob 3. uri zjutraj v soboto Mrs. Jennie De-bevec, zalo hčerko, in s tem je naš Mr. James De-bevec dpbil lepo božično darilo. Prav iskrene čestitke!
sj^sssgigj
ŽENSKE ZAPESTNE URE
DARILO, katerega bo vsaka ve sela. Vsi znani izdelki v zalogi Cenjene prav od
$6.95 $300
MOŠKE ZAPESTNE URE
Moderni in športni modeli
BERKUS
ILLINOIS ELGIN
HAMILTON OMEGA—Posebnost iz Evrope in druge—od
«9--«90
Gifts That Last
ON CREDIT IF YOU WISH!
DARILO ZA NJO TOILET SET
ZASTONJ DINNER SET-
32 komadov
Pri nakupu $25	g°*ovinO
samo do torka zvečer
ŽEPNA URA
Primerno darilo za moža Vse poznane izdelke v zalogi
«8.75-«175
Vsaka ženska si ga zaželi Zelo primerno darilo Velika izbera od $g JJJJ naprej
SREBRNO DARILO
za mater ali vašo prijateljico
Velika izbera 26 komadov za $ j|| in več
BLIŠČEČ5 DIAMANT
$35.00in več
Darilo, ki je vedno v veljavi—dar ljubezni in spoštovanja
Na lahka odplačila
Posebno za Božič
LADIES' MESH BAGS
112 cena
na vseh izdelkih, tudi na ' francoskih
Razveselite in presenečite jo!
SINČKA $4.50 $7.00 • $10.00 $20.00
Profesionalne Piano Accordion
Importirane 120 basov od
$125
do $300
KAR SI JE ŽELEL ZA BOŽIČ
RADIO
DARILO
ZA CELO DRUŽINO
Slovenski program vsako nedeljo
Majestic Zenith Bosch Edison Earl Apex Courier Columbia Peerless Sonora Brunswick Sterling Atwater Kent Kombinacije za gramofon in radio
' m -«320
14 RAZLIČNIH IZDELKOV
Mi ga pripeljemo na dom na sveti večer
Zadnja pot dveh bratov na kvatrni petek
V dolgih jesenskih in zimskih večerih je bilo pri nas kaj živahno. Moj pokojni oče so namreč šivali čevlje in skoro sleherni večer so prišli k nam v vas še sedaj živeči Flajšmanov oče. Dokler bom živel, mi bodo ostali v spominu ti večeri. Zgovorni Flajšmanov očka so pripovedovali razne svoje doživljaje, poleg tega pa tudi nebroj drugih zanimivih zgodbic.
Nekaj let pred svetovno vojno je bilo, v kvaternemu tednu pred božičnimi prazniki.
"Tone, že pred par dnevi sem ti obljubil, da ti bom povedal zgodbo zadnje poti dveh bratov na kvaterni petek. Poslušaj torej!"
Očka so kakor običajno vselej, preden so začeli kaj pripovedovati, še nebasali tobak v mali vivček, nato pa začeli pripovedovati. Kot šestnajstletne-mu'fantinu so se mi lasje ježiii, ko sem poslušal to pripovedko.
Pripovedovali so očka takole:
"V Tuhinjski dolini sta pred kakimi osemdesetimi leti (sedaj jih bo že več), živela dva ne-oženjena brata. Bila sta cba-dva zidarja. Njuna sestra je gospodinjila sama doma in obdelovala majhen kos njive, redila po enega prašiča in imela dve kozi. Kadar je mraz nastopil, pa sta prišla brata, ki sta hodila okrog za delom, domov, se malo odpočija, a na pomlad znova šla na delo.
"Neko leto je bila izredno topla jesen in se je sezona zidanja zategnila v pozno jesen, čeprav se je bližal že Božič. Ta dva brata sta takrat zidala v Ljubljani v družbi italijanskih zidarjev.
"Toda v kvaternem tednu se je vreme nanagloma sprevrglo, nastopil je oster mraz in zidanje se je ustavilo.
"Na kvaterni petek opoldne sta brata dobila plačo, nakupila še raznih stvari in jo po kratkem okrepeilu sredi popoldneva mahnila proti domu.
"Ob nastopu noči sta dospola v trg Mengeš. Ker je bila še dolga pot do doma, sta zavila v bližnjo gostilno na okrepčilo.
"Gostilničar ju je dobro poznal, ker sta pri njem že zidala, ter jima je govoril:
" 'Vesta kaj, Blaže in Janez, ne hodita nocoj domov! Ko se okrepčata, pojdita spat k našemu hlapcu v hlev, a jutri gresta dalje. To vesta, da ponoči ni kdo ve kaj varno hoditi, in to še tem manj po samoti. Razen tega je danes še kvatrni petek. V, tem tednu, zlasti na petek, rado straši. Posebno skozi gozd, ki je pred mestom j Kamnikom, bi jaz ne šel ponoči za noben denar, kajti tamkaj so videli že razne prikazni, lam je bil pred več leti ubit neki kramar, ki hodi sedaj z onega sveta nazaj iskat pomoči, posebno v kvatrnih nočeh.'
"Mlajši brat Blaž je nato opozorilo menil napram Janezu:
" 'Ti, pa ostaniva tukaj!'
" 'Kaj bova tu ostajala, kar poj diva naprej!'
"Ker Blaže ni maral, da bi ga brat imel za bojazljivca, sta se odločila za nadaljevanje poti.
"V gostilni sta se brata zamudila do enajste ure, nakar sta se poslovila in odšla dalje.
"Jasna noč je bila, ko sta korakala proti Kamniku. Bila je polna luna in ob luninem svitu sta lahko hodila kakor podnevi.
"Tako sta prišla po okrajni cesti do tistega samotnega gozda, skozi katerega je držala ta cesta in o katerem jima je pripovedoval gostilničar.
"Ko sta brata nastopila pot skozi gozd, sta prav krepko stisnila v rokah svoji okovani palici in pazljivo gledala, pi tudi poslušala na vse strani Tudi govoriti sta prenehala, kajti polaščati se ju je začela neznana groza.
"Tako sta napravila kakih dvesto koi-akov, kar je potiho-ma izpregovoril Blaže:
" 'Janez, jaz pa nekaj vidim Kaj je to pred nama?'
"Brata se za hip ustavita, pa tudi ista prikazen pred njim je pridržala korake. Ob mesečini nista mogla natanko razlo čiti, kaj je bilo.
"Še z večjo grozo sta nadaljevala pot. Proti njima se je počasi pomikal čuden mrtvaški sprevod. Čuti ni bilo nikake hoje teh strahotnih postav. Pred sprevodom je stopala postava, ki je nosila namesto križa velik okrvavljen drog, ki je bil videti kakor tleči kol.
"Brata sta se vsa tresoča umaknila vsak na drugo stran jj ceste in čisto ob kraju nadalje- < vala grozno pot. Videla sta še j dalje, kako so štiri velike pri- \ kazni nosile; neko bitje na no- j silnici. Vsi so grozno ječali in \ vzdihovali^
"Sama nista vedela, kdaj in \ kako sta prišla venkaj iz gozda, j Ko sta si nekoliko« opomogla od j strahu, sta se podala kar v tek • in dirjala proti mestu. Prite- j kla sta do prvega kozolca, hitro i zlezla po latah v shrambo za j krmo in se zavila v seno.
"Naslednje jutro, ko je do- ! mači hlapec prišel na kozolec s \ košem po seno, je začul neko ; stokanje v krmi. Hitel je po I gospodarja in kmalu sta se oba- j dva vrnila nazaj ter prav opre- ! zno začela preiskovati, kakšen ■ nepoklicanec se je priklatil na j kozolec.
"Kmalu sta odkrila strašen i prizor: Mlajši obeh bratov, ki j sta ju tudi dobro poznala, je bil i že mrtev, a starejši Janez je j Tsamo ječal in stokal.
"V nepretrganih stavkih so zvedeli ljudje od Janeza, kaj sta vse groznega doživela uboga brata,
"Še dopoldne istega dne je umrl tudi Janez. O skupnem pogrebu obeh bratov so ljudje potem še dolgo časa govorili."
Flajšmanov oče so skončali pripovedko takole:
"Veš, Tone, v kvatrnih nočeh se brez potrebe, nihče nikamor ne podaja, kajti kvatrne noči imajo svoje čudne moči, ki jih ni treba nikomur poskušati, ampak je bolje verjeti starim in skušenim ljudem!"
Tako vsaj mislijo oče, ki so hiteli zatrjevati, da je pripovedka resnična. Grozna je res, grozna, glede resničnosti pa bi se dalo še kaj "zglihati."
Anton Stražar.
PODGANE SO NEVARNE ŽIVALI.
V vseh državah, posebno v onih, ki meje na morje, je postalo -zatiranje podgan važno I vprašanje. Ameriška vlada je izdala poseben zakon, ki določa, da morajo v vsako lad jo, ki prispe v Ameriko iz tujega pristanišča, pustiti strupene pline, da ugonobe podgane. Američani pravijo, da so podgane človeku bolj nevarne nego levi, tigri, volkovi ali kače. Od Kristovih časov sta podlegli okrog 2 milijardi ljudi kugi, ki jo prenašajo bolhe z okuženih podgan. Moderna zdravniška veda je glede zatiranja podgan brez moči. Podgane prenašajo tudi razne druge nalezljive bolezni. Po najnovejših ugoto' vitvah londonskih zdravnikov prenašajo podgane na ljudi celo revmatizem. Ameriški statistični uradi so izračuni-li, da odpade na vsakega moškega, žensko in otroka-v Ameriki po ena podgana, in vse podgane napravijo v Ameriki letno za 200 milijonov dolarjev škode. Škodo, ki jo napravijo podgane vsako leto na svetu, znaša okrog 5 milijard dolarjev. Podgane spremljajo človeka povsod, potujejo po morju s parniki po suhem pa v vagonih od mesta. Nedavno so našli celo v nekem evropskem potni šksm letalu prvo podgano, kar priča, da človek celo v zraku ni varen pred to škodljivo golaznijo.
Frank Cerne
CREDIT JEWELRY. RADIO & MUSIC HOUSE
6033 St. Clair Ave.
OOŽICN^^ DARILA VSE C

LAHKA ODPLAČILA —TOČNO DOVAŽANJE NA DOM
HEaderson 0465
Nenaden božični dar
"Ali imaš na sebi kaj posebnega? Kako svetinjico ali ška-pulir . . . Morda celo Koloma-nov blagoslov . . .?"
"Nič takega nimam, Glivar.''
"Nekaj moraš imeti . . ."
"Imam, seveda, to se pravi, ne—ne smem povedati . . ."
"Povej, Zlobec, saj te ne me-slim izdati."
"Kdo ve, kaj ti še kdaj pride na misel . . .?"
"Prisežem na svoje zdravje."
"Pa naj bo. Prvi si, kateremu bom zaupal. Poslušaj! Samo tisti doseže visoko starost, komur se duša v sivih letih počez obrne. Tako se vedno zatika in ne more iz telesa po okroglih izhodih. To pa dosežemo s posebnim sredstvom, z neko čudovito tekočino . . ."
"Jejhata, če bi jo imel! Ali mi jo moreš priskrbeti?"
"Ne vem. Ti bi jo najbrž tudi ne maral piti, ker ima zopern nVus."
grenka solza ji kane na suhljate roke. Mož se tedaj uporno ozre izza mize.
"Koj boš!" se trpko iztrga iz njega. Potem spet obmolkne in skrije obraz v dlani.
Nejče, najstarejši, ki pa še ni dopolnil desetega leta, se stisne k materi. Tiho,' da ne bi slišal oče, dahne:
"Mamica, ali naša hiša zdaj res ne bo več naša?"
Mati položi kazalec na usta in ga svareč pogleda, toda oče Jernej je bil že slišal. Joku slično goltanje se čuje izza mize. Otroci se^prestrašijo in zaporedoma bušnejo v jok. Lona prekriža roke na prsih in sp sklone nad otroke.
"Prosim te, Jernej, nehaj! Saj vidiš, da je vse zastonj."
Tudi njena beseda utone v solzah. Jernej zmedeno pogleda ženo, kakor da se drami iz omotice.
"Da sem zajedel, zapil, ma-kar! Zakvartal ali zalenaril da
ŽELIM NAŠIM CENJENIM ODJEMALCEM BLAGO VESTEN BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO LOTE!
Okrog voglov zavija burja, fcvili, piska in se zaletava v ok-fia, da ječe podrhteva z ledenici rožami premreženo steklo. .V sobi je mrzlo in neprijazno. Jaslice v kotu za mizo so postavljene samo napol. Zamorskemu kralju manjka glava, zvezda vodnica nad hlevcem je do pol repa prevlečena z zeleno Plesnobo, tam pod hribom pal-ma> ki je prejšnja leta stala ravno in s svojimi pahljačasti-mi listi nalik ljubečim rokam Ogrinjala del hlevca, je letos nagnjepa in potoglava. Pastir, ki je prinesel detetu jagnje v kleči kakor invalid pred jaslicami-. Samo gole štule moli proti Jezuščku, jagnje pa so kdove kdaj med letom razgrizl? ščurki.
Jernej sedi za mizo in molči, zena Lona se s tremi otroki stiska k mrfcii pe£i jn tiho moli. Včasih zakašlja in vzdihne in
.THtPMC)^
"Vse sem pripravljen storiti. ( Saj gre za življenje."	(
"Dobro. Pa pridi ponjo, do ( jutri ti jo pripravim."
Obljubo je hotel Zlobec častno izpolniti. Pokazal se je iznajdljivega, pa tudi z raznimi odpadki, ogljem, s konci tobaka, s suhimi parki j i, smolo, papriko, kislim mlekom, starim usnjem in kolomazom. Vse to je žalil z gnojnico in s petrolejem, postavil k ognju, da je dobro prevrelo in pustil, da se je ohladilo. Zatem je odlil tekočino v steklenico, na katero je napisal: "Sredstvo zoper umrljivost."
Točno kot sta se dogovorila, je prišel Glivar po zdravilo. Dal mu je steklenico z naročilom, naj izpije polovico, na kar naj se zažene v divji beg.
"Zakaj?" je vprašal skopuh.
"Zato, da bo zdravilo hitreje učinkovalo. Duša se bo prej obrnila in ko bo legla počez, je nobena stvar ne spravi v prejšnje stanje."
Mož je vzel steklenico in hitel domov. Zaprl se je v sobo, odstranil zamašek in duhal tekočino. Bila je črna in gosta, zelo ostudno je dišala. Sko-ro se friu je obrnil želodec zaradi ogabnega okusa. Ljubezen do življenja in sovraštvo do smrti pa sta mu stala ob strani kot zvesta pomočnika, da je izpraznil steklenico do polovice.
Kakor besen je planil iz sobe in drvel v dolino. Držal se je za trebuh, kričal in molel jezik iz ust. Na vprašanje, kaj mu je, je odgovarjal, da ga bo razneslo. Pričel se je zvijati in valjati po tleh, učinek pijače je bil strahovit. Končno so ga prijeli orožniki ter ga zaprli'zaradi pijanosti na javnem kraju.
Tudi Zlobca bi bila zadela enaka- kazen, da ga ni ščitila visoka starost. Skopuhu pa je sredstvo utrdilo upanje v dolgo življenje, ker ni podlegel njegovemu učinku. —Soteščan.
Boss Washer
Največja ameriška senzacijonalna vrednost v PRALNIH STROJIH
Vi ne morete primerjati te kvalitete nikjer, najsibo po katerikoli ceni. Taka vrednost je mogoča samo radi velikanske produkcije tega narodnd znanega in narodno popularnega pralnega stroja. Zgrajen kot najfinejši avtomobil. Pridite in si ga oglejte danes!
Imamo v zalogi še 4 druge vrste pralnih strojev
Nekaj novega
Ravnokar smo prejeli najnovejše New Process peči, takozvane
Magic Chief
ki so res nekaj posebnega. Vljudno ste ^ vabljeni, da si te peči ogledate v naši trgovini @ Oglejte si pri nas MANGLER likalne stroje, ® s' katerim si boste olajšali delo pri likanju ® perila.	v	J
Hamilton Beach čistilci (sweepers) ®
preje $62.50, $9Q CA	g
sedaj ............................g
General Electric čistilec za preproge fj
:::a0 $35.oo	g
samo	(g)
When you wish to »Sake a princely gift-one that will be a pleasant reminder of you for many years to corner-give the new Edison ttght-O-AAatfc Radio. In this radio yaw have the assurance of choosing wisely, tor your choice I« backed up by the greatest name in scisace—Thomas A. Edison. Only tX» Edisori offers Light-O-Matic Tuning, the device thaf announces your favorite stations with o fi<3>h of light. And the new Edison Is prlfceti os f<>® as . .
Easy Twain-	Less Tubt>»
TRADE MA»K\	^WKtjx^
tMonmOL&iMxu, "mm
Imamo tudi veliko zalogo kuhinjskega linoleja
Ti predmeti so najbolj pripravni za krasno in vporabno božično darilo. Pri nas dobite vedno najnižje cene in najboljšo ter točno postrežbo.
Se priporočam za obilen obisk
Pridite v našo trgovino po lepe koledarje.
Anton Dolgan
15617 Waterloo Rd.
KEnmore 1264-J
Frank Cerne
CREDIT jewelry, radio and music house 6033 St. Clair Ave.
HEnderson 0465
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
•131 ST. CLAIR AVE. V Kuuunm poslopju Nad North Amorlcaa baako Vhod auno 1« U, cut* Govorimo ilonukc. IV lot MO St. Clair At«. _(W. S.)
IGNAC OKORN
SLOVENSKI KROJAČ 980 E. 70th St.	Tel. FLorida 3992-J
Izdelujemo obleke po meri. Čistimo, likamo in popravljamo ženske in moške obleke. Se vljudno priporočamo.
Zeli vsem Slovencem in Hrvatom
vesele božične praznike in srečno novo leto.
sem," govori kakor sam zase, "bi dejal: no, naj bo! Kriv sem—ali tako—"
Kakor nihalo maje z glavo in nadaljuje:
"Ali še veš, kako je bil sladak in kako je prosil, Lona?"
Žena trudno prikima. Kako ne bi vedela? Ko se je Ščepeč-kov Nande pred tremi leti odpravljal v Ameriko, mu je manjkalo za pot skoro toliko, kolikor je bila vredna Jerneje- " va domačijica. Pa se je dal Jernej pregovoriti. Denarja ni imel, da bi mu ga bil posodil, pa se je zavezal, da bo plača) zanj, ako Nande ne bi mogel. Ona je branila, ali kaj, ko je znal Nande tako sladko govoriti. Še Mokračev Cene, Nan-detov stric,, se je bil zavezal z njim vred, a njemu je lahko, ko mu nimajo kaj vzeti. Bajta je bila že prej zadolžena za več nego je bilo vrednosti na njej...
Tri leta zdaj ni Nande plačal nič, še oglasi se ne več. Dolg je rasel in prerasel Jer-nejevo moč. Svečnica bo že videla drugega gospodarja v hiši .. .
Jernej zaškriplje z zobmi in predrami Lono iz otožnih misli.
"Da mi je bil vsaj brat, bi mi bilo laže, ne pa tuj, čisto tuj človek—"
Spet odmeva izza imez joku podobno goltanje.
"Do danes sem upal," zaječi Jernej in razgrne' pred seboj papir, ki mu nemo kriči, da bo tri tedne po božiču njegov dom prodan na dražbi.
"Da bi ga," začne rotiti vse peklenske moči zoper Nandeta.
"Nikari ne preklinjaj pred jaslicami,' zastoka žena. "Joj, moj Bog, da sem morala doživeti tak sveti večer—"
Jernej lopne s pestjo po mizi in obmolkne. Zunaj nekaj zaškriplje in zaškrta. Lona prisluhne in Jernej se zgane.
"Hu-hoj, hoj, ljudje" se oglasi pred vrati, "odprite, če ste božji!"
Lona trudno zamotovili iz sobe.
"Kdo pa je?"
Zunaj glas:
"Odpri, da ti vsaj lahko voščim vesele praznike!"
"Oh, Cene," se medlo in skoraj nejevoljno zavzame Jernej, ko stopi Mokrač s Polono v hišo.
"Ne bodi hud, Jernej," se oglasi Mokrač, 'praznike sem ti prišel voščit."
"Kar sebi jih vošči, jaz jih že imam," mu pomoli Jernej usodni papir pod nos.
"Ti imaš takega, jaz; pa takega," se razkorači Mokrač in vrže na mizo nekakšno pisanje. "Kar preberi!"
Jernej vzame, bere in ne verjame svojim očem.
"Kaj—da je res?!"
"Kar beri!" se bohota Cene.
Nande piše, da je poslal po banki dolžni znesek. Kar je čez, naj vzameta.in si razdelita Jernej in Cene za sitnosti in stroške, ki sta jih imela zavoljo njega. Poslal bi bil že davno, pa ga je preganjala nesreča. Enkrat je zbolel, drugič je izbruhnil štrajk, tretjič je bil spet dolgo brez zaslužka.
"Lona," se zasmeje Jernej,
"ali slišiš, Lona?"
Vse migeta na njem, ko kaže ženi dragoceno pismo.
Lona drhti med branjem. Nejče dahne:
"Ali bo zdaj naša hiša še— naša?"
"Naša, naša," vriska v Jerneju.
Lona vzame najmlajšega v naročje, večja dva pa jo vsak z ene strani primeta za krilo. Tako pokleknejo k jaslicam in zapojo.
Naenkrat je soba svetla in jasna in topla. Burja zunaj nima več take moči. In lep, pravljično lep je zdaj ob tako nenadnem daru ta sveti večer.
V dalji, sem od fare ga veselo pozdravljajo božični zvonovi. -o-
Sredstvo zoper umrljivost
(Dogodbica)
Stari Zlobec je bil truden kakor nihče drugi v okolici. Vzlic svoji starosti—osemdeset let je že imel na hrbtu—je bil zdrav ko riba, zraven pa tudi živahen in šegav. Njegovo največje ve sel je je bilo, koga potegniti.
S skopuhom Glivar jem se nista mogla že od mladih nog. Šlo je radi nekega denarja, ki si ga je Zlobec od njega izposodil, a mu ga je moral dvakrat vrniti. Skopuh je prisegel, da ni prejel vračila, česar mu sosed ni mogel dokazati, ker ni imel priče. Skopuh je od takrat bolehal, kar so smatrali za dokaz, da je po krivem prisegel.
Starost ju je sicer pomirila, ni pa iztrebila starega sovraštva. Sešla sta se neke nedelje na poti iz cerkve. Zlobec ga je dohitel vsega zasopljega.
"Slab si, slab," ga je nagovoril. "Takšen si kakor sedem lačnih let v egiptovskih časih. Naduha te bo spravila od kruha."
"Ali misliš?" se je prestrašil dedec.
"Da, da, črvi se bodo kmalu gostili s tvojim telesom. Kadar človek dobi tako barvo in prične tako hoditi, naj kar pusti opravke in moli kesanje. Mene poglej! Osemdeset let imam, pa me še dolgo ne bo konec."
"Ti si kakor pomladno jutro," ga je zavidal. "Mene pa res tako prijema, da komaj diham. Veš kaj, sosed, pozabiva, kar je bilo med nama . . ."
"Eh, kaj tisto! Kdaj sem že pozabil! Samo da sem zdrav, to je poglavitno."
"Res je čudno, da te nič ne zadene. No, pa nekoč te bo žp prijelo!"
"Mene? Nikdar, sosed!"
"K sodnemu dnevu ne boš trobil. Večno ne boš na svetu."
"Dokler bom hotel."
"Ne bodi smešen," ga je zavrnil v rahlem dvomu.
"Kakor hočeš." Zlobec si je nabasal vivček ter je pričel kaditi.
"Nekoč boš kar na hitro obolel," ga je postrašil po kratkem molku.
"Jaz sploh ne morem obo-leti."
"Čudno. Zakaj ne, sosed?"
"Tega ti ne morem povedati."
#
Haffner & Company
Insurance--Real Estate Notarski posli
EDISON
. RADIO i
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA:
15.501 Za Cleveland, po poŠti, celo leto >7.00
Za Ameriko, celo leto ______
Ca Ameriko, pol leta_____S3.00 I Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50
Za Cleveland po raznašalcih: celo leto S5.50; pol leta S3.00
Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. TeL Henderson 0638._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office
at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. --——---—■—--
.83	No. 211. Mon. Dec. 23rd,'29.
Božični spomini
So gotovi dnevi v letu, ki so slehernemu članu našega slovenskega naroda izrazito vliti v dušo in srce. To izrazitost gotovih dnevov smo mi vsi dobili od naših staršev. Dobili smo božične vtise in spomine od naše ljube slovenske mamice in od našega strogega, toda sicer ljubečega slovenskega očeta.
Eni smo ohranili te božične spomine, katere so nam vtisnili naši starši, drugi so jih pozabili. Toda težko je kdo med nam, komur prihajajoči božični čas ne bi zopet vzbudil spominov na ona leta, ki jih je preživel v domači vasici, med starši in bratci ter sestricami, pa naj mu bo danes še tako negativno v duši.
Tisočkrat smo že slišali naše prijatelje in znance, ki v vrvežu ameriškega življenja, v indiferentnosti namišljene svobode, v pozabljivosti na spomin matere in očeta, prihajajo vseeno skupaj na božični dan in kot jasna zvezda v megli, v kateri se nahajajo, jim prihaja spomin na mladinska leta v domovini.
So gotovi dnevi v letu. . .
Polnočnica . . . Zvonovi so se oglasili, svečano, kot nikdar sicer v letu. Snežna poljana, bela cesta pred nami, v preprostih hišicah so odsevale lučke, dekletca in fantiči, mati' in oče, botri in botre, stari očetje in mamice, vse je hitelo, hitelo naprej, tja, kjer se je oglašal polnočni božični zvon, kjer se je glasila večno lepa pesmica: Pastirci iz spanja. . .!
* * *
Ni je bilo slovenske hišice in hiše v Sloveniji, ki ne bi bila poslala k božični polnočnici vseh svojih stanovalcev, razen onih, ki so bili dojenci ali invalidi.
In božično drevesce! V svojem siju in krasoti, obloženo z darovi za mladino, kateri so žarela drobna ličica kot sicer nikoli v življenju. In jaslice, polne skrivnosti, privlačnosti in tajnega šumenja!
Spomine na vse to je vsakdo izmed nas prinesel iz domovine v to veliko, širno in materialistično Ameriko. Žal, da ti spomini tako radi oblede in zamrjejo med nami tekom leta. Tlijo kot drobna iskra, komaj žareča vse leto v zatišju skrajnega kotička našega srca, toda ko se približa božični čas — tedaj izbruhnejo kot mogočen plamen na dan, da kipi v nas in da se nehote z gorečim spominom zamislimo v domačo vasico, kjer ob polnoči brni slovesno starodavni zvon, kjer diši kadilo, kjer je snežna poljana, kjer so bele ceste, kjer koraka naš oče ali mati v spominu na nas, ki smo v Ameriki.
Spominjajo se nas, mislijo na nas z vsem plamtečim ognjem materinske ali očetovske ljubezni ter premišljajo, ali smo še tisti, kot smo bili, ko smo zadnjič v domovini poslušali ob božični polnočnici brnenje zvona, ko smo se zazrli v sinje nebo ter šteli neštete zvezde in mislili na vse ono, kar nam mistika Božiča vsako leto prinaša v dušo, ki se zna tako lepo umiriti ob teh spominih.
In v božični noči priznamo, vsaj trenutno, da smo še isti, da smo še Slovenci z vernim in ljubečim srcem do domovine, iz katere-smo šli v tujino, in baš Božič je dan, ki nam nehote, in četudi se včasih branimo tega, prinese živo v spomin mladostna leta.
Koliko naših fantov in deklet, naših mož in žena, bi že davno prekinilo vsako zvezo z domovino, ko se zgubi v silnem morju amerikanizma, kjer je šuštenje in vrvenje, če ne bi bilo domovine, ki ima Božič neštetih sladkih, rajskih spominov, da ne bi bilo domovine, ki ima .polnočnico, ki ima rajsko potrkavanje božičnih zvonov, ki tako milo, milo vabijo tja — kjer je mir, kjer je sprava, kjer je dobra volja in zadovoljnost. . .
Božični spomini, kdo bi vas mogel pregnati iz duše, ne da bi prej dušo pregnal iz sebe!
Noble, Ohio. —- "He>, Janez, kam tako hitro, kam?"
"I, no, kaj ne veš, da ima društvo Euclid maškeradno veselico pri Špelkotu?."
"Če je tajco, bom šel pa še jaz tja, da nas bo več."
"Pa še nekaj: veš, delili bodo dobitke tistim maskam ki bodo izbrane, namreč, najpomembnejšim, najlepšim itd. Imeli bomo tudi izvrstno godbo, da se bomo lahko vsi od kraja zavrteli: stari in mladi, zaljubljeni in skregani, prijatelji, sosedje in sosede, pa tudi taki, ki so samo malo skregani. Veselja bo dovolj 'za vse. Bodimo veselih obra-zov in začnimo Novo leto s staehom in veseljem v srcu: s pravim, odkritosrčnim vese-
ljem. Pa tudi druge stvari bodo na razpolago, tako da lačni in žejni ne bomo."
Kakor veste, pripada društvo Euclid SDZ in ima št. 29, Društvo je ustanovljeno na popolnoma nepristranski podlagi, samo v dobrobit članstva. Naše članstvo raste počasi, pa sigurno, tako da upa-| mo, da dosežemo v prihod j nji polovici leta število 100.
Naši ljudje se vedno selijo v našo naselbino in upati je, da se naselbina zelo razširi in razmnoži. V prvi vrsti daje jamstvo za to zaslužek, dalje je tu okoli lepa okolica, zdravo podnebje in sploh vse dobre ugodnosti.
Apeliram na rojake, ki žive i v naši naselbini, da se pridru-
žijo v naš krog, pa najsi bodt1 taki, ki še niso člani SDZ, ali pa oni, ki so že pri naši Zvezi.
Torej na svidenje na veselici! Pridite vsi, da si osebno voščimo zdravo in veselo Novo leto 1930; saj drugega si zdaj nimamo skoro kaj voščiti. Torej pridite gotovo, in če mogoče, pridite maskira-ni, ker boste kot maska morda deležni dobitka. Zabave bo dovolj za vse.
Poročevalec.
Pozdrav svojcem v domovini
Prav iskrene pozdrave pošiljam v domovino svojim staršem, bratom in sestram in vsem sorodnikom, kakor tudi vsej Dolenjski in Gorenjski, Prav tako pozdravljam tudi vse znance in prijatelje širom Amerike ter jim voščim vesele božične praznike ter sreč no in veselo Novo leto. *
Vsem želim v Novem letu obilo sreče in napredka, posebno pa svojim sožupljanom v Šmarjeti na Dolenjskem. Ostajam vaš — Polde. Leo Keglovic, Green Rd. Warrensville, O.
U. S. America.
V domovino, rojstni kraj, solzno ozira se oko. . . tam je- zibelka mi tekla, mi mati pela prav ljubo.
Globoko, daleč v tujini še priprosti sin'živi; pozabil ni še rodne grude, ko domotožje ga teži.
Ko spomin se mi pojavi, prelepih, krasnih mladih let, slovenski sin tedaj ne zabi, kaj ga gnalo je po svet'.
Zapustil krasno domovino sem, ko bilo mi je dvajset let, šel daleč v mrzlo sem tujino, pogledat širni, daljni svet.
Sprejmi moje zdaj pozdrave, krasna mi, dolenjska stran! Saj ti mene si rodila, zato sem hvalo ti dolžan!
Maple Heights, O. — Že je
minilo precej časa, kar se je oglasil zadnji dopisnik iz naše naselbine, akoravno vedno čakam, kdaj se bo kdo oglasil kar se tiče slovenskega radio programa. Program imamo vsako nedeljo od 2 do 3 ure popoldne in moram priznati, da so bili do sedaj še vsi programi izvrstni.
Tu pri nas imamo precej hiš, ali ko pride'nedelja, jih je pa premalo in so še te vse premajhne. Prihodnjo nedeljo bo treba vse radie pobrati in jih nesti kam ven, da bo zadosti prostora za vse. Priporočal bi tudi, da bi vča-sj na radio katero domačo rekli, da bi imeli vsi skupaj užitek.
Direktorij Slov. Narodnega Doma v Maple Heights sklicuje delniško sejo za dan 5. januarja 1930, ob 2. uri popoldne na 25901 Raymond St. Pismeno se pozameznikov ne bo vabilo na to sejo, zato naj se vsak delničar brez naknadnega obvestila odzove temu vabilu. Prisostvovati letni delniški seji, je dolžnost vsakega delničarja.. Torej se vsi udeležite te delniške seje prvo nedeljo v januarju.
A. R.
OD SOČE DO JADRANA
Boj proti slovenskemu tisku. Na poročilo bivšega komisarja o stanju Zadružne zveze v Gorici, v katerem se skuša naprtiti odgovornost za povsem zavoženo gospodarstvo fašističnih komisarjev na prejšnje slovensko na-čelstvo; je odgovoril goriški "Novi list" z natančnimi podatki in dokazal s številkami, da je fašistični komisar zasedel zvezo za časa njenega največjega razmaha, ko je zveza
že prebrodila težko povojno krizo. Iz odgovora je razvidno, da je komisar po enem samem letu uničil zvezo in njen kredit. "Novemu listu" je odgovoril od oblastev imenovani predsednik zveze, fašistični poslanec Caccese. V predzadnji številki "Novega Lista" najdemo zopet odgovorna Caccesejev članek. Na podlagi citatov iz polemike je Novi List dokazal, da je poslanec Caccese trditve Novega Lista enostavno potvarjal kakor mu je boljše kazalo. Ker si ni poslanec Caccese vedel drugače pomagati iz zadrege, je v svojih člankih v "Isonzo" zavedel polemiko s povsem gospodarskega polja, kjer gre beseda le številkam in so potvorbe težke, na čisto politično, da lahko z dobro krite postojanke fašističnega poslanca napada odgovornega urednika Novega Lista, poslanca Besednjaka in list sam. Poslanec Caccese je po-brabilza poročilo o gospodarskem položaju na Primorskem, ki ga je priobčil Novi List in poiskal iz njega samo tista mesta, kjer je govora o težkem gospodarskem stanju v nekaterih krajih. S tem je hotel poslanec Caccese dokazati, da slika Novi List Italijo kot deželo revščine in sicer po navodilu iz Ljubljane in Beograda. Napad proti No vemu Listu je izšel istočasno tudi v "Popolo di Trieste," k' se doslej ni vmešaval v polemiko. Ta list ob tej priliki izrecno poudarja, da je njegova zasluga, da so bili vsi dosedanji slovanski listi v Italiji zatrti. S tem je "Popolo di Trieste" tudi že povedal, kam meri poslanec Caccese.
Uradno poitalijančevanje priimkov gre naglo izpod rok, predvsem v Istri in na Tržaškem. Dekreti kar dežujejo s prefektur in fašistični tisk niti ne poroča več o vseh. Če že listi pišejo o tem, nikdar ne navedejo, kje so bila imena uradno popravljena, torej proti volji prizadete osebe; ? tem skušajo listi zavesti jav nost, da bi mislila, da so do-tične stranke same prosile za izpremembo imena. Te dni so bili izpremenjeni vsi Jur ca v Giorgi in Cink v Zini Tako je prejel tak odlok tudi msgr. Josip Jurizza, župnik \ Rojanu, znan iredentist izza avstrijskih časov. Za njegovo delovanje so ga Italijani kmalu po okupaciji nagradili z odlikovanjem "viteza kra ljeve krone." Vse njegove zasluge niso nič izdale in pre fekt je menjal tudi njegovo ime, ki je dišalo preveč po slo-venskem izvoru. Prav tako je prejel tudi g. Andrej Cink dekan na Opčinah pri Trstu, ukaz, da se mora poslej pod' pisovati Andreja Zini. Kdo; se prefekturnemu odloku ne pokori, se kaznuje z globo od 50 do 10.000 lir.
Aretacije. Na dan obletnice komunistične revolucije so bile ceste v goriški okolici, posebno proti Mirni in Kronbergu posute s komunističnimi letaki. "Dol fašizem! Živel komunizem! Živela avtonomija narod, manjšin!" to so bila glavna gesla na letakih. V zvezi s tem, je goriška policija zaprla okoli deset fantov z V.ogrskega in drugih bližnjih vasi.
Radi Radeckijeve sablje, Novi vipavski komisar Di Palmo je te dni dal preiskati skoro vse hiše v Komnu in v okolici. Rezultat te velikopo tezne policijske akcije je bila aretacija nekaterih domačinov. Pred sodiščem se bodo morali zagovarjati: mesar Josip Dugulin iz Gorjanskega. ker so našli pri njem staro pištolo; Josip Trampuž i.z Kostanjevice, ker je hranil staro avstrijsko sabljo, in Kare) Trampuž iz Kostanjevice, pri katerem so našli "svetlo nik ljasto sabljo."
Izseljevanja ni konca. Te
dni se je odpeljalo s Cosuli-chevim parnikom "M a r t h a Washington" v Argentino več sto Primorcev in Pri-morlc. Neznosne gospodar ske in predvsem politične razmere silijo ljudi v svet. Kmetijstvo je že več časa v popolni krizi, nedavno je šlo v kon-kurz še Brunnerjevo podjet je, ki je ■preživljajo več tisoč družin v Podgori in Ajdovšči ni, v krizi so tudi Cosuliche-ve ladjedelnice v Tržiču; nič boljše ni z rudnikom v Idriji, Zdaj se izseljujejo v Argentino celo ženske. Doma ostanejo sami starci in starke. Na Vipavskem so vasi brez deklet! Naj omenimo .samo Pr vačino in Gradišče. Z Gradišča služi sto deklet in žena v Egiptu. Izpodkopani so moralni in gospodarski stebri nekdaj tako čvrstega ljudstva. Število izseljencev v Južni Ameriki bo kmalu doseglo 20 tisoč, v Jugoslaviji živi danes okoli 70.000 Primorcev. Na izpraznjena mesta priha ja tujec, podprt od pblasti.
Nov policijski ravnatelj \ Trstu. Na mesto ustreljenega policijskega ravnatelja Schil-lacija je bil imenovan dr. Or-landella. Kakor znano, je Schillacija ustrelil sežanski policijski komisar Saliola, ki ga je Schillaci kazensko premestil nekam v Italijo, ker da se v Sežani ni obnesel. Pravijo, da je bil Saliola v Sežani precej priljubljen, ker je skušal vsak incident poravnati doma. Takšno postopanje pa je bilo proti navodilom tržaškega policijskega ravnatelja, ki je bil znan kot "energičen" mož.
Promocije. Na bolonjski univerzi so bili promovirani: Fran Rutar i.z Ljubinja in S. Grahli iz Kobarida kot živi-nozdravnika ter Boris Maše-ra iz Gorice kot jurist. Na tržaški trgovinski univerzi pa so položili izpit doktorja trgovinskih in gospodarskih ved, Josip Janež iz Tolmina, Ivo Bone iz Sv. Križa na Vipavskem in Jos. Planinšek od Sv. Ivana pri Trstu.
Nova cerkev. Goriški nadškof je nedavno posvetil novo cerkev v Sv. Petru pri Gorici.
IZ ŽIVLJENJA PRISELJENCA
Stal je sredi gneče pred dolgo mizo v naturalizacijskem uradu. "Hitro podpišite," se je zadri nad njim nestrpni pisar. Podpisal je. Sedaj pa so ugotovili, da njegov državljanski papir ne velja. Odrekel je vednost napačni deželi. Sedaj je treba začeti zopet vse znova — isto križe-vo pot prošenj, izpitov, prič in priseg. In tako bo treba čakati še morda leto dni. Družina v starem kraju pa med tem željno čaka, da b> mogli priti k možu, k očetu.
Drug dogodek. "Nezakonito prišel in podvržen depor-taci ji," Tako stoji v pismu, ki ga je dobil. Vendar bi lahko svečano prisegel, da je bilo vse v redu ž njegovim prihodom v to deželo. Sledijo tedni strašnih skrbi in noči brez spanja. Kajti gre za obstoj, bodočnost, defo, družino. — Končno je bila stoar razjasnjena in poravnana. Bila je kriva le velika črka L, ki se je zdela priseljeniškemu pisarju .zdela kot S. Lahko je zabresti v debelih knjigah priseljeniških zapiskov.
Ta dva dogodka sta povzeta, slučajno izmed neštevila sličnih dogodkov, iz zapiskov Flis-a (Foreign Language Information Service). Značilna sta za razne zanke, ki pretijo nedolžnemu človeku, ki skuša zavzeti svoje mesto na novih, ameriških tleh.
Odkar je Flis začel delovati, se je nanj obrnilo za po-
Ce verjamete, al' pa ne...
Ta-le je priletela pa iz Col-linwooda. Pa naj bo za božično številko, ker je tako originalna.
Cenjeni g. urednik, če ver-
moč, nasvete in informacije, približno sto tisoč ljudi. Prihaja starejši človek z vso obvezano glavo. Hoče nasvet o kompenzaciji radi nezgode Žene z otroci v naročju . . mož v stiskah, morda bo deportiran. Vrste mladih korenjakov s tetoviranimi prsmi in rameni mornarjev, ki hočejo urediti svoj "status." — Drugi hočejo izvedeti, s kakšnim parnikom in kedaj so prišli, kako naj dobijo dolžno jim mezdo, pravno pomoč in tako dalje.
Mnogi izmed teh problemov so splošno zanimivi. Flis jih priobčuje v časopisih v obliki vprašanj in odgovorov. Morda ste čitali te odgovore in našli pouk v njih, Morda ste čitali tudi druge članke, spisane od Flisa in iz njih izčrpali nekaj koristnega, članke o ameriških zakonih, navadah, zgodovini, priložnostih, gospodarskih raz merah.
Flis se nikdar ne obotavlja boriti se za pošteno in pravično ravnanje s tujerodci. — Pred letom se je Flis boril za uzakonitev postave, ki olajšuje združitev družin. Letos se je združil v borbi, da se omogoči legalizacija prihoda onih ki ne morejo pokazati, da so zakonto prišli.
Pred dvema mesecema je bil Flis vsled pomanjkanja zadostnih sredstev primoran odvrniti mnogo ljudi, ki ho se-nanj obrnili za pomoč. Upati je, da ta kriza ni le začasna. Mnogo je odvisno od tu-jerodcev v Ameriki, in tako tudi od Slovencev. Ako želite, da jugoslovanski urad Flisa in posebej njegov slovenski oddelek nadalje obstoji po koncu tega leta, naznanite nam. Glasujte "da." Glasovanje vam ne povzroči veliko truda. Le odtrgajte svoj naslov, ki je nalepljen na tem časopisu, oziroma na ovitku, v katerem prejemate ta časopis, in pošljite ga Jugoslovanskemu uradu (Slovenski oddelek FLIS, 222 Fourth Ave. New York City. Lahko tudi napišete mesto tega svoje ime na košček papirja in pošljite ga na isti naslov, toda ne pozabite zapisati "SLOVENE," kajti eaki naslovi prihajajo od vseh skupin. Ako premorete in mislite, da je toliko vredna pomoč, ki ste jo dobili od Flisa, priložite tudi en ali dva dolarja. To bo pomagalo nabrati $1500, potrebnih za nadaljevanje slovenskega dela v prihodnjem letu. Ostalo bodo prispevali Amerikan-ci.
Na vsak način pa pošljite svoj glas — z denarjem ali brez njega.
"Mr. FLIS."
NAŠEL TISOČ KG RIMSKEGA DENARJA
Iz Sofije poročajo, da je kmet Todorov v vasi Devnja pri Varni naletel na rimske najdbe, ki ga bodo napravile za bogatega človeka. Ko je kopal v svojem vinogradu, je naenkrat zadel z motiko na kamenit predmet. Bila sta to dva kamenita lonca, polna zlatega, srebrnega in bakrenega denarja iz rimske dobe. Muzejski uradniki so ta denar stehtali in ugotovili, da tehta čez 1000 kg. Vrednost tega denarja pa bodo dognali strokovnjaki.
jateme, al' če ne!
Vsa čast in priznanje vaip za izvrstni recept glede izdelovanja klobas. Čudom pa se moram čuditi, kje so naši lovci? Ako mi je prav znano, imamo kar tri lovske klube. Toda vsi molče, ko svetujete rabo puškinih cevi pri izdelovanju in gačenju klobas. Meni se zdi, da baš za tem grmom tiči oni zajec, katerega naši lovci zaman čakajo, da bodo imeli dober izgovor, da niso mogli streljati, češ, da so jim ženske puške pokvarile. Zatorej bi svetovala našim gospodinjam, naj vendar za božjo voljo ne rabijo puškinih cevi, kadar delajo okusne krvave klobase. Jim bom rajši povedala, kaj rabim jaz. To je meni povedal neki star mož, in tudi jaz bom povedala o tem, ker se dotič-no stvar laglje dobi kakor puškino cev. Sicer vem, da je mnogo naših lovcev, vendar tega nimajo pri vsaki hiši. Vsaj pri nas ni te stvari.
Jaz torej absolutno ne maram rabiti puške, rabim pa zato lep, popolnoma nov škorenj, kateremu je treba odrezati stopalo, tako da vam ostane "štebala" ali "bota," kakor pravijo Notranjci in Krašev-ci. Ker se pa tukaj škornji težko dobe, pa vzemite "rubber boots," kar bo tudi dobro služilo. Čreva je treba najmanj teden dni namakati v mlačni vodi, da se potem lahko raztegnejo, če bi bila slučajno preozka. To je tudi hitrejše, kajti tisto svinjarijo, ki jo imate pripravljeno za klobase, lahko kar naenkrat stresete notri.
Upam, da bodo vse naše gospodinje, ki mislijo delati klobase, vpoštevale ta nasvet.
Ampak eno ste pa le'pozabili, g. urednik. Namreč to, kako se naglo pomije'posoda, kadar se delajo klobase. To mi je pa povedal neki izkušen pečlar. Pravi: vse drugo je orajt, samo preveč posode je bilo za pomivati. Pa sem zložil vse skupaj v banjo, prižgal plin, odprj pipo in pustil, da je gorka voda tekla na posodo, jaz pa sem se podal k svojim prijateljem, kjer smo mar' iašali do druge ure zjutraj« Ko pridem domov, je bila pa posoda lepo čista. Za pl'n in vodo tudi ni bilo treba mnogo plačati. To je dober svet tudi"za gospodinje, ker pomivati posodo res ni prijet" no delo.
Zdaj pa še eno, ki je najvažnejša. Kadar imate čreva natlačena s tisto mešanico od žaganja, morate klobase najprej skuhati, in potem speči-Vsaj tako delamo pri nas. \ drugem oziru pa imate vi prav, g. urednik. Ko sem namreč zadnjič delala in kuhala klobase, sem dobila goste, in se mi eden ponudi, da bo pomagal. Naložim klobase v posodo in ga prosim, če že hoče narediti kaj zame, naj nese klobase ven, da se ohla-de. On pa me začudeno pp' gleda ter pravi: "Tega pa Ž® ne! Vroče klobase, pa ven?' Prehladile se bodo!" — Sama nisem vedela, kaj naj sto-' rim. Verjela sem mu in pu; stila klobase lepo v kuhinj'-'Ker namreč dotični medicino študira, zato mora že vedeti, kaj komu škoduje. — Tore) vidite, g. urednik, da je vaš recept v vseh ozirih izvrsten ter ga vsem našim gospodinjam toplo priporočam. Samo puškinic cevi nikar ne rabite-' Zdaj pa, g. urednik, ko ste to prebrali, vas prosim,
da
najboljše ohranite zase, ostalo na vrzite v koš. Pozdrav!
Vaša nagajivka.
A
Kot božično voščilo vsem bralcem in bralkam te kolone, v.zdihnem prav povožno in iz dna srca : Oh, ko bi ga zdajle imel eno flašeo kanad-čana!!!
DOPISI
1929 Š^llMo1		c [SI	>EC jWe|	Tli	19	29 Sa
1	|2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	i:Oe!:l—«|
22	23	24	25	26	27	
29	130	31				
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
DECEMBER
25. — Slov. kat. izob. dr. Orel, Božična predstava v avditoriju S. N. D.
28.	— Dr. Spartans št. 198 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
29.	— Društvo Danica 34 SDZ., velika plesna veselica v S. D. Dvorani na-Prince Ave.
29. — Dram. zbor Abraševič, predstava v avditoriju S. N. D.
31. — Društvo Lilija priredi zabavni večer v Slov. Domu na Holmes Ave.
31. — Klub društev S. N. D., novoletna veselica v obeh dvoranah S. N. D.
31. — Pevsko društvo Jadran, plesna prireditev, v S. D. Domu.
31. — Društvo Euclid št. 29 S. D. Z., maškeradna veselica v špelkotovih prostorih v Noble, Ohio.
i
JANUAR
4.	— Društvo 'Spartans,' št. 198, SSPZ. Ples v spodnji dvorani SND.
5.	— Liga skupnih društev K. S. K. J. priredi zabavo popoldne in zvečer v Slov. Domu na Holmes Ave.
5. — Debata md urednikom "Radničke Borbe" in loranskim župnikom Srbske pravoslavne cerkve. Avditorij SND.
11. — Slovenska Zadružna Zveza priredi veselico v Slov. Domu na Holmes Ave.
11.	— Društvo Napredne Slo-venkevenke, št. 137, SNPJ. — Ples v spodnji dvorani SND.
12.	— Euclid Rifle and Hunting Club, srnjakova večerja v Slov. Domu na Holmes Ave.
12. — Skupna društva fare sv. Vida. Avditorij SND.
12.-;-Dekliška Marijina družba v Euclid Village, ples v dvorani sv. Kristine.
12. — Dramatično društvo Krka, predstava v S. N. Domu na 80. cesti, ob 8. zvečer, v korist cerkvi sv. Lovrenca.
18. — Društvo Eastern Star priredi zabavni večer v Slov. Domu na Holmes Ave.
18.	— Skupna društva SSPZ. Ples v spodnji dvorani SND.
19.—Društvo	Zorislava, igra v šolskih prostorih na Bliss Rd.
19. — Društvo Slovenski Sokol, telovadba in ples v SND.
25. — ženski Klub Slov. Do-priredi zabavo v Slov. Do-mu na Holmes Ave.
25.	— Društvo "Jugoslav Camp," št. 293, W. of W. ples v sPodnji dvorani SND.
26.	Društvo Balkan pri-redi igro v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
26. — Društvo Loyalites, S. N- P- J., priredi "Snow Dance" v Slov. Domu na Holmes Ave.
^ 26. — Dramsko društvo Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND.
26- — Slov. ženska Zveza št.
32, maškeradna veselica v šolskih prostorih na Bliss Rd.
Sveta noč vrhu Pohorja
Ribniško sedlo ni sedlo; sedlo, ki tvori prehod iz Dravske v Mislinjsko dolino, leži nekoliko bolj spodaj, tam, kjer kamenje, poraslo s smrečicami in grmovjem, popotniku razodeva pobožne želje pohorskega ljudstva, da bi tu sezidali cerkvico. Ta želja se ni mogla izpolniti, toda sedla se je vendarle prijelo značilno in zasluženo ime "Pri cerkvici." Kopa, ki se zove Ribniško sedlo ali pravilneje Jezerski vrh, okrogla in stožča-sta kakor ugasel ognjenik, moli in kipi proti nebu, proti bledi luni, zvezdam in zvezdicam iz vseh tajnosti in skrivnosti, ki jih je razgrnila okrog nje sveta noč, božična noč.
Jasna je noč, da se vidi daleč na okoli preko pohorskih vrhov, kop in grebenov, preko Višavja. Črnega vrha, preko Velike in Male kope, preko Roglje in Velikega vrha na ves čarobni kras dostojanstveno molčečih Savin-skih planin, na veličastno resnost Karavank s Plešivcem, Obirjem in Košuto; pa tudi na oni prelepi, svet, kjer možje in ženice, mladeniči in mladenke, otroci našega rodu in naše krvi na nam ugrabljeni grudi pred razsvetljenimi jaslicami pope-vajo svojo starodavno božično pesem še vedno v svojem mate rinem jeziku:
"Pastirci na polju . . ." Jasna je tu gori sveta božična noč, da se vidi doli v polmrak zavita dolina, skozi katero nosi božične pozdrave Drava iz dežele naše Gospe svete nam in vsem bratom doli do Beograda in še dalje; jasna je, da se vidijo razločni in odločni obrisi Koz-jalfa, našega zvestega obmejnega čuvarja. Čim više se dviga luna, tem jasnejši, pa tudi tem krasnejši postaja ves svet, ki nas obdaja.
.Malo in lahno potegne vetei z dveh, treh strani, iz dveh dolin in preko grebenov, in že za-čujemo ubrano zvonenje zvonov in njihovo očarujoče pritrkavanje. Mo?da segajo sem gor zvoki, vzgibani v cerkvici sv, Bolfenka pod Veliko kopo ali v cerkvici sv. Antona in sv. Primoža. Morda. Pa ti ne zvonijo, ne donijo tako lepo! Ne! To so zvonovi, ki zvonijo vsakemu pravemu planincu dobro slišno tik pod nami, tik pod Jezerskim vrhom, tam doli pri "Cerkvici." Že prihajajo poset-niki polnočnice sem gori k "Cerkvici;" na novo pozvone zvonovi in kmalu nato se razlega pobožno petje iz 'Cerkvice," ki je še niso mogli zgraditi Bogu vdani Pohorci.
Za čas, za trenutek vse utihne. V "Cerkvici" je očitno ves narod zatopljen v pobožno molitev; tudi mi tu gori na Ribniškem sedlu smo zatopljeni v molitev, vsak v svOjo, v občudovanje božične noči, ki leži okoli in okoli nas.
Pohorski vrhovi, zfasti-Velika in Mala kopa, se v svojih orjaških senčnih obrisih vsi po vrsti vidijo nad Dravsko dolino i« nad predgorjem, ki se razprostira med glavnim gorskim grebenom in Dravo, nad Orlico in nad Rdečim bregom. Čim globlje v dolino sega pogled, tem daljše, tem temnejše postajajo njihove sence. Kakor kresnice v vroči poletni noči se pomikajo skozi nje svetle, ognjene rdeče žive pike v različnih vrstah, a v vsaki vrsti vse usmerjene v j isto smer; to so plamenice, ki j kažejo pobožnim Pohorcem pot j v roženvensko cerkev na Rib- j niči, da tam, stari možje in stare žene, odrasla mladina in celo oi?roci, v ledeno mrzlem božjem hramu s toplim občutkom za I pojejo svojo božično pesem.
Tik pod nami, na nasprotni j strani "Cerkvice," spi vkovar in uklen^en v tisoč .ledenih verig sivo bradat orjak Jezernik v mrzlih vodah Ribniškega jezera. Okoli njega in tudi okoli nas j6 razprostrt beli prt sneže ne odeje. Le tu pa tam je slišati, če veter zopet potegne
močneje, zamolklo ječanje mla dih smrečic.
Tam blizu jezera, tik pred Je-zernikovim gajem, pred njegovim grajskim vrtom, ki ga tvori nizko, zimi in mrazu že davno prilagodeno ruševje, se dviga samotna smreka, pokonci stoječa, od vrha do najnižjih vejic, segajočih do tal, s snegom pokrita; ne samo s snegom, tudi z božičnimi darili za Jezernika in za nas.
Dragocena, težka so in zelo mnogo jih je; zato se njene vejice šibijo do tal. Pa se utrga z nebeškega svoda zvezdica in v srebrno svetlem loku blizu nas nekje pade na zemljo, zapuščajoča za sabo sled, sega-jcčo od Pohorskih vrhov gori do nebes. Tako lepa in skrivnostna si sveta božična noč na vrhu pohorja! Dr. F. M. -o-
DNEVNE VESTI
Obravnava proti Potter* ju se bliža koncu
Pretekli petek so bile zaslišane zadnje priče na Common Pleas sodniji v tožbi, katero je naperila država Ohio napram councilmanu Potter-ju in mestnemu clerku Tho-masu. Oba dva sta zanikala vsako krivdo, da bi sleparila z mestnim denarjem. Gre se radi nakupa mestnega zem ljišča na St. Clair-Coit Rd. Za to zemljo je mesto plačalo 83 s tisoč dolarjev, dočim je bilo c v resnici vredno le $52.000. r Nekdo je .zaslužil pri proda- c ji $31.000. Councilman Pot- 1 ter je pri zaslišanju nepresta- -no trdil, da on ni kriv, pač pa je mestni manager Hopkins r sam določil ceno dotičnega c zemljišča. Enako trdi tudi \ Thomas. Država pa je potom ( državnega pravdnika dokaza- ( la Thomasu, da je njegova žena vložila $1550.00 v gotovini na banko drugi dan po- r tem, ko je bil svet plačan, j Thomas ni mogel povedati, t kje je dobil denar. Kerenski pride v Nemčijo i kot priča proti Trotzkyu (
Berlin, 20. dec. Naznanja se, da dospe v kratkem v Berlin Aleksander Kerenski, vod- ; ja ruske vlade pred boljševi- ' ško revolucijo, in ki sedaj biva v Parizu, da nastopi kot priča v neki tožbi proti bivše- ' mu ruskemu boljševiškemu i diktatorju Trotzkyu. Neka tiskarna je dobila naročilo od Trotzkya, da tiska njegove "Spomine." Trotzky se je obvezal za gotovo svoto, da pusti tiskati samo v tej tiskarni svoje "Spomine," toda ko je zvedel, da je tudi Kerensky oddal naročilo isti tiskarne, je Trotzky umaknil svojo pogodbo, in sedaj ga dotična tiskarna toži.
* Nevarno je zbolel Emile Loubet, bivši p r e d s e d nik
Francije, star 90 let. —--— - j
Išče se mož,
star nad 21 let, ki govori sloven-skQ in angleško, in ki je vajen med ljudmi. Najbolje, da ima svoj avtomobil, toda ni neobhodno potrebno. Pišite na urad našega lista. Le pismene prošnje se bodo upoštevale. Naslovite: Salesman, Box 25, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, 0.	(215)
MALI OGLASI
Priporočilo
Cenjenim slovenskim gospodinjam se priporočam zlasti sedaj pred prazniki za obilen obisk moje grocerijske trgovine. Imam v zalogi vse, kar rabite za izvrstne potice, in druge dobrote, ki pridejo na mizo ob Božiču. Vedno sveže blago po zmernih cenah. Naročila dovažam na dom. Se priporočam.
Jos. Modic
1033 East 62nd Street. Tel. Endicot 8905. (212)
P7:C HUM- NO O«,^
New and Greater
<Mye6ti€ ramo

tvitk
Power
Detection
— H
Slovenska šivilja U
se priporoča za izdelavo ženskih	H
oblek, od najbolj priprostih, do	!!
najfinejših. Enako izdeluje tu-	H
di suknje po najnovejši modi.	\\
1007 E. 64th St.	(211)	|
Išče se	«
priletna žena, da bi kuhala za jf dva človeka in opravljala ena- ♦♦ ka hišna opravila. Plača po do- •• govoru. Vpraša se na 1007 E. « 63rd St.	(208-X) p
71 let skušnje H
naše trgovine vam zagotavljajo || pravi premog za vaš furnez, peč jj ali grelnik, po pravi ceni.	||
The Yates Coal Co. j:
HEnderson 0280. MAin 7878. U GArfield 1900.	$
Thur.-Sat.-Tue. ti
- -------—-- ♦«
Dvorane
se dajo v najem, in sicer dve, za |j vsakovrstne zabave in plese, le- g po okinčane. Posebni "C 1 u b | Rooms" se nahajajo v tretjem | nadstroju, ki se oddajo za male | domače privatne zabave po pri- j merni ceni. Več podrobnosti : ri	|
Frank Mervar
5921 Bonna Ave. Henderson 7123. Odrto do 8. ure zvečer. (Dec. 19. 21. 24, 26. 28. 31.)
mil SB ROS.
FINE OBLEKE IN VRHNJE
SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave.
(M. Thu. S.)
Model 92—$146.00 brez tubov Model 91—$116.00 brez tubov Model 101 comb—$245.00 kompleten
BOŽIČNO DARILO, KI JE ZA VSO DRUŽINO—TO JE
Majestic
RADIO
MALA SVOTA NAPLAVILA—ENO LETO IMATE CAS ZA PLAČATI
M1DEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd.	KEnmore 1232
Lekarna odprta do 11. ure zvečer. Telefon: KEnmore 0031
V SPOMIN
NAŠ URAD.
V torek, 24. decembra, bo naš urad zaprt ob 12. uri opoldne in ostane zapit do četrtka, 26. decembra, do 8. ure zjutraj. Kdorkoli ima kaj naročil, je lepa prošen, da se zglasi pred 12. uro v torek, 24. decembra, ker pozneje bo urad zaprt in se ne bo moglo postreči. V sredo. 25. dec. ne izide "Ameriška Domovina." Izide pa v četrtek, 26. dec. kot p6 navadi. Prosimo, da se to upošteva.
prve obletnice smrti našega ljubljenega, pokojnega očeta in moža
FRANK KOVAČIČ-A
Umrl je dne 22. decembra 1928 v Bedford, O., v najlepši moški dobi, v starosti 36 let.
Večni Stvarnik naj plačilo zdaj ti svoje podeli; v raju svetem zarja milo naj na veke Ti žari.
Žalujoči otroci in žena.
What a Chance for Pictures!
THE family picnic. Everybody has a good time. What a chance for pictures that everybody will enjoy!
Kodaks are handy to carry and easy to use. Get one and keep it with you this summer. You havf a complete line to chocse from here, including the Modern Kodaks—they get good pictures even when the eun doesn't shine.
«$$1 Vesele božične praznike ter veselo novo leto želim vsem Slovencem
LOUIS KOŽUH
1121 E. 61ST ST. Prvovrstna čistilnica vseh različnih oblek-
* 2000 Japoncev se je pretekli teden naselilo v Braziliji.
A. J. ŽUŽEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 8038 Stanovanje:. 15708 Parlcgrove Ave. — Kenmore 2857-J
tek
FEBRUAR
1. — Društvo Svobodimiselne Slovenke, št. 2, SDZ, ples v j spodnji dvorani SND.
1.	— "Silvester Mask Club," ples v avditoriju SND.
2.	— Društvo Lilija priredi igro v Slov. Domu na Holmes Ave.
2. — Dramsko društvo "Abraševič," predstava v avditoriju SND.
8--Društvo sv. Katarine št.
292 Z. S. Z., maškeradna veselica v Grdinovi dvorani. •
. 8. — Društvo "Comrades," št. 566, SNPJ, ples v avditoriju SND.
- 8. — Društvo "St. Clair Grovve," št. 98 W. of VV. Ples v spodftji dvorani SND.
9. — Slov.' Soc. Klub, št. 27,
JSZ. Predstava v avditoriju S. N. D.
13. — Društvo George Washington, št. 180, JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND.
15. — Društvo Vipavski Raj št. 312 S. N. P. J. priredi zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
15.	— Društvo Lunder Adamič, št. 20č SSPZ. Ples v spodnji dvorani SND.
16.	— Dramsko društvo Triglav. Predstava y avditoriju SND.
22.	— Društvo "Cleveland," št. 126, SNPJ. Zabava v avditoriju SND.
MARC
1.	— Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14, SDZ. Ples v spodnji dvorani SND.
2.	— Dramatično društvo Krka, predstava v S. N. Domu na 80 .cesti, ob 8. zvečer, v korist Narodnega Doma.
2. — SDZ. Obe dvorani SND. Predstava in ples. '
8.	— Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37, JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND.
9.	— Bavarsko pevsko društvo. Avditorij SND. Koncert.
15.	— Društvo Vodnikov Venec, št. 147, SNPJ. Ples v spodnji dvorani SND.
16.	— Društvo "Comrades", št. 566, SNPJ. Predstava v avditoriju SND.
22. — Društvo Napredne Slovenke, št. 137, SNPJ. Ples na čast vsem Pepetom in Pep-cam v spodnji dvorani SND.
23.	— Slov. Kat. Izob. društvo "Orel." Predstava v avditoriju SND.
29.	— Pevsko društvo Zarja. Zabava s petjem v spodnji dvorani SND.
30.	— Dramsko društvo Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND.
APRIL
6. — Dramsko društvo Abraševič. Predstava v. avditoriju SND.
13. — Društvo Kristusa Kralja. Predstava v avditoriju S. N. D.
20. — Glorija Strnič, koncert v avditoriju SND.
26.	— Društvo Lipa, št. 1£9, SNPJ. Zabava in ples v spodnji dvorani SND.
27.	— Slovenska Mladinska Šola, SND. Otroška pomladna predstava v avditoriju SND.
MAJ
4. — Dramatično društvo Krka, zaključna predstava v S. N. Domu, na 80. cesti, ob 8 uri zvečer.
3.	— Društvo sv. Cecilije, št. 38, SDZ. Ples v spodnji dvorani SND.
4.	__ Pevsko društvo "Blau i Donau." Koncert v Avditoriju
•	SND.
11. — Slov. kat. društvo Orel.
•	Predstava v avditoriju SND.
' 11. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, na farmi pri Gorišku na Gj-een Rd.
18. — Dramsko društvo Triglav. Predstava v avditoriju SND.
25. — Društvo Kristusa Kralja. Predstava v avditoriju S> N. D.
JUNIJ
15. — Društvo Bled št. 20 S. D. Z., piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd.
JULIJ
13. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens.
-o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Proda se trgovina
z grocerijo, slaščičarno, šolski- i mi potrebščinami, nekoliko me- i snice; ravno nasproti bo v kratkem postavljena velika šola (High School). Je jako dober prostor. Zamenja se tudi za hišo. Pokličite po telefonu: — KEnmore 2973.	(210)
Naprodaj je lot na vogalu. Nahaja se na E. 197. cesti in Arrowhead Ave. Jako poceni. Lot meri 50x1 08. Lot se proda po zelo nizki ceni, ker zapusti lastnik mesto. Voda, tlakana cesta, elektrika in plin. Za pojasnila vprašajte na
1 9703 Keewanee Ave.
(212)
Load up with Kodak Film
F. BRAUNLICH
LEKARNA vogal 55th St. Clair Ave
Slovenska Delavska Zadružna Zveza
je edino podjetje te vrste v Clevelandu, ki je pod popolno kontrolo delavskega razreda. Je podjetje, ki stremi za ekonomsko povzdigo našega naroda. Ste li član tega velekoristnega delavskega podjetja? Ako še niste, zakaj niste? Želite mogoče informacije? Na uslugo so vam v vseh naših trgovinah.
PODRUŽNICA ŠT. 2:
16721 Waterloo Rd
KEnmore 1248
PODRUŽNICA ŠT 3:
6102 St. Clair Ave
ENdicott 1629
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM SLOVANOM
JZadnji čas je
da si nabavite božična darila, katerih zaloga je še velika, za žene, može in otroke.
Srajce, kravate, obleke za dečke, obleke za deklice, spalne suknje (Bathrobes), nogavice, svilene spodnje obleke za žene in dekleta, rokavice, ovratnice, svilene nogavice za žene in dekleta.
Predno greste drugam, pridite k nam in prepričani bodite, da boste ravno tako ali še bolje postreženi, kakor v tujih trgovinah.
Brezplačno dobite tudi lep stenski koledar pri nas.
Želimo vsem našim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto.
John Rožanc
15721 Waterloo Rd
Collinwood

Vesele božične praznike
" in
veselo ter srečno novo leto
vsem našim prijateljem, odjemalcem in znancem
Zahvala za pretečeno naklonjenost. Priporočamo se za isto v bodočnosti. Vedite, da je narodno in zavedno, držati se domačih podjetij, v istih je najzanesljivejše kupovati vse, kar potrebujete. Naša firma v oziru prodajalen za pohištvo, kakor tudi pogrebnega zavoda, ljudem podaja dobro postrežbo in jim prihrani mnogo denarja.
A. Grdina in Sinovi
6019 St. Clair Ave. Glavni telefon po 28. decembru bo: HEnderson 2088
VESELE
BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želim vsem mojim odjemalcem, prijateljem in znancem. Zahvaljujem se sedanjim odjemalcem in se priporočam tudi drugim. Gledal bom vedno, da bo vsak pošteno postrežen v vseh ozirih.
HARMONIKE
Anton Mervar
Miškov dar
Ko se je zmračilo, je prinesla mati Jela slame pod mizo (običaj iz Hrvaškega Zagorja), in lepo postlala deci, oče Mato pa je vzel košarico, naložil na dno narezane repe, nanjo pa potem od vsake vrste žita, kar so ga Topolovi premogli, prgišče zrnja. Na to je položila mati hleb belega kruha in zasadila vršiček v zlat papir ovitega zimzelena. Tako je bila božična postelja za deco pripravljena.
"Ajte, deca, pomolite in ležite počivat," veli nato mati deci. ki se težko loči od jaslic. Zapored so se spravili pod mizo vsi: Ivek, Slava, Miško in mala Milica, ki je bila še tako neuka, da je kobacala po vseh štirih.
Medtem ko sta oče in mati z ujcem Ivom kramljala za pečjor je deca vladala v svojem kraljestvu. Menili so se o Maj ki
Bistrički, o malem Bogu in o jaslicah. Vsi so si želeli lepih sanj, kar se spomni Miško:
"Ej, pa jojme, mamica, zakaj nismo še nič naredili: pi-pi-pi-pi?"
Res, to so pozabili. Miško tudi ni miroval, dokler ni mati vzela košare z mize in ga posadila vanjo, da je z visokim glaskom zaklical:
"Pi-pi-pi-pi, pi-pi-pi-pi—" To mora biti. Sicer kokoške ne bi bile pridne in ne bi nič več nesle jajc . . .
"Jaz bom sanjal o nebesih," je »odločil Ivek.
"Jaz bom angel nocoj," si je izbrala Slava.
"A jaz bom plaval v zraku in pel, 'Slava Bogu'!" je ponosno zatrdil Miško, medtem ko je Milica s prstom v ustih kobacala po slami in modrovala sama zase modrosti, ki jih je razumela samo ona.
Ko je Miško zaspal, so ga prenesle sanje v Betlehem. Vi-
nakar ga je potihoma nagovori. Možu se je zresnilo lice; pritisnil je na usta kazalec v znamenje, da mora molčati.
Na stopnici ob stranskem oltarju sta klečali poštami ženici tako, da sta gledali druga drugo, kakor bi si radi nekaj povedali. Z roko pa sta si tiščali usta ter si onemogočali govorjenje.
Nedaleč od njega je stala visoka ženska z zavezanimi očmi. Zvedavo se je ozirala okrog sebe, toda zaveza ji je branila pasti radovednost. Kljub prizadevanju je ni mogla strgati z obraza.
Začela se je maša. Slovesno so zabučale orgle in zadonele vesele božične pesmi. Ljudstvo je spremljalo vsako mašni-kovo kretnjo: radovalo se je ob gloriji, verno je ustalo pri evangeliju in ob povzdigovanju se je ponižno trkalo na prsi.
Po končani slovesnosti je mašnik blagoslovil vernike, ki so začeli odhajati iz cerkve. Častitljiv c e r k v e ni dostojanstvenik je stopil pred vrata z velikim kosom mesa, ponujajoč ga vsakemu o d h a j a 1 cu, toda nihče ga ni hotel sprejeti, vsak je s studom odklonil njegovo ponudbo.
Ko so se razšli, je tudi Polde hotel oditi. Pritisnil je na kljuko glavnih vrat, a je stra-homa odskočil, kajti vrata so bila zaklenjena. Isto se mu je godilo pri stranskih vratih, nikjer ni mogel iz cerkve. Preplašen je bežal v zakristijo in odprl omreženo okno, najbližje župnišču. Župnik je hodil po motno razsvetljeni sobi, v levici je držal molitvenik in v desnici svetel križec, duhovno orožje proti nočnim prikaznim. Z duhovi je imel gospod dokaj opraviti; vaščani so ga opazovali v poznih urah, kako je kropil okrog sebe in nekoga odganjal.
Nocoj pa Poldeta ni zanimalo njegovo počenjanje, zavpil je na vse grlo, naj mu odpre. Glas je razodeval obup in grozo. Župnik je zaslutil, da se je nekaj prigodilo. Brez pomišljanja je odprl nizka vrata zakristije.
"Ali si ti, Polde?" ga je spoznal v odsevu luči iz župnišča.
Povedal mu je, da je zadremal pri polnočnici in ostal v cerkvi, ko je mežnar zaklepal vrata. Glas se mu je tresel, trepetal je po vsem telesu.
"Ali si kaj videl ali slišal?" ga je vprašal duhovnik.
Polde mu je razložil vse po vrsti od prizora do prizora. Župnik ga je verno poslušal.
"Bil si pri polnočnici mrtvih," je rekel pomenljivo. "Tisti, ki se niso prav udeleževali polnočnic v življenju, hodijo nazaj iz večnosti, popravljati svojo malomarnost. Mož, ki je ob tvojem nagovoru položil prst na usta, se je v življenju v cerkvi razgovarjal in sedaj opravlja pokoro ' s strogim molčanjem. Slično sta se postarni klepetulji shajali ob nedeljah pri maši, kjer sta opravljali in obrekovali. Zdaj si morata tiščati usta in molčati. Ženska z zavezanimi očmi je pasla v cerkvi radovednost; zakrila pogled z neprozorno zavežo."
"Kaj pa duhovnik z mesom?" ga je Polde prekinil.
Župnik se je zamislil. "To je tisti duhovnik, ki je prvi jedel v petek meso," mu je pojasnil po kratkem poudarku in odšel v župnišče.
MIŠ RAZBILA ŽENSKI SHOD
O priliki zadnjih občinskih volitev na Angleškem, je imela gospa Grundy, kandidati-nja delavske stranke, shod, na katerem je volivkam razvijala svoj program. Naenkrat se v zborovalni dvorani pojavi miška. Ko so jo zboroval-ke zagledale, so pričele v velikem strahu kričati in bežati skozi vrata. Malo število po-gumnejših s kandidatinjo na
čelu je ostalo v dvorani in gospa Grundy je dejala: "Jaz sem že delj časa opazovala miško, pa nisem niti zbežala-niti zakričala." Te besede so dosegle čisto drug namen, ka-
kor je ona želela. Tudi ostale njene "hrabre" volivke so za: čele vpiti ter zapuščati dvorano. Ostalo je le še par žensk, ki so pa tudi že začele postajati nemirne. Gospa Grundy
je končno smatrala za umestno, da zaključi shod. Angleški listi zagotavljajo, da je to čista resnica — sicer pa zelo radi verjamemo. . .
6919 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO
del je žarko razsvetljavo nebesni svod, videl trume angelov, ki so pluli izpod neba in prepevali. Rdeča lička so se po-zibala Mišku v blaženem nasmehu in večkrat je zadovoljno vrisnil v radosti. Naenkrat je obstal pred hlevcem, ki je bil ves kakor zlat od svetlobe. Z vseh strani so prihajali pastirji molit in se klanjat čudežnemu Detetu. Nosili so mu darove: lepa bela jagnjeta, ki so se meketaje dobrikala maj ki Mariji in njenemu Sinu. Tako lepo je bilo in tako toplo prijetno, da se je Miško jel sramovati, ko je prišel brez daru. Pa se spomni vejice zimzelena z zlatimi jagodami in naglo zdir-ja domov. Kakor bi trenil, iz-dere vejico iz kruha in huuš!, pa je že spet v Betlehemu. Hitro šine v hlevec in hoče pokloniti Jezusu svoj dar, ko ga nenadoma zgrabi močna črna roka. Miško se ozre in zatrepeče, kajti pred njim stoji v škrlatno oblačilo odet črn kakor oglje črn človek. Zlata in z dragulji posejana krona se mu lesketa na glavi, ko zarohni nad Miš-kom.
"Kaj hočeš, mali?"
"Jezusu prinašam dar," za-drhti Miško, a oni:
"Ne poznaš, kdo sem?"
"Eden izmed treh kraljev 7. Jutrovega,' spozna Miško.
"In veš, zakaj sem te prijel?" ostro vpraša črni kralj.
V silnem strahu se zlaže Mi ško: "Ne vem!"
Ej, dobro je vedel, a si ni upal priznati: mamice ni nič prosil, če sme nesti darilo. Sam ga je vzel, zato se srdi kralj z Jutrovega —
"Tako," zagrmi nadenj ju-trovski modrec, "zdaj mi še la-žeš! Ajdi!"
In ga hoče nagnati v noč. Miško zajoka, odskoči in—s tako silo telebi z glavo ob mizo, da naenkrat izginejo sanje. Cisto predramljen čepi na slami pod mizo in res joka, kajti udarec, ki si ga je Zadal v spanju, je bil tako hud, da mu vse brni po glavi.
"Kaj plakaš?" ga pridejo tolažit mati. Ko se Miško popolnoma zave, začne praviti svoje sanje.
"E, vidiš Miško moj, kaj sem ti pravila," reko mati, ko slišijo vse do kraja, "zakaj ne ubogaš! Veš, kolikokrat sem ti kaj ukazala, pa si se mi izmaznil. To ti je sedaj božje plačilo* za neposlušnost—*
"Oj, mamica," osramočen objame Miško mater, "nikoli več ne bom tak! Samo nocoj ostanite malo pri meni, da me zopet ne prime črni kralj."
Mamica ga polagoma pomiri in sede na slamo kraj njega. Polglasno mu zapoje o božjem Detetu. Miško posluša, posluša in zatisne oči. In je spet angel v snu in nese Jezusu svoj mali dar . . .
-o—-
Polnočnica mrtvih
Bolj kakor drugikrat se človeku primeri, da zadremlje pri polnočnici v božični noči. Or glanje in. lepo petje ga nehote uspavata, iz telesa vstane drug človek in pohiti na krilih čarobnih sanj nekam daleč v ne-znanost . . .
Nekaj takega se je pripetilo Vrškovemu Poldetu iz Podore-ha. Sedel je v klopi pod ko-rom, kjer ga je proti koncu polnočnice zazibal spanec. Ljudje so hiteli iz cerkve; nihče se ni ozrl v mračen kot ter ga predramil. Mežnar je pogasil luči in zaprl vrata.
Ko se je Polde čez nekaj časa prebudil, je bila cerkev bajno razsvetljena. Slovesno je zvenelo izpred oltarja petje božičnih psalmov iz grl duhovnikov, katerih ni mogel poznati ne po glasu ne po obrazu. Cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička, nikakega premikanja, kašljanja in šumenja ni bilo čuti v božjem hramu.
V klopi blizu njega je sedel neznanec, zatopljen v molitev. Polde ga je zvedavo ogledoval,
mojega izdela so pripoznane od igralcev, kot najbolj trpežne in fino izdelane, kar izpričujejo zahvalna pisma, katera vedno dobivam.
Sedaj, za praznike, sem si nabavil veliko zalogo importiranih harmonik za vaše otroke, za božično darilo. Cene so od $3 do $425. Velika zaloga drugih muzikaličnih inštrumentov kakor orglice, violine, banjo, kitare, ukelelis.
POZOR!
BESEDILO
za vse plošče, za katere sta dosedaj peli naši umetnici Mary Udovich in Josephine Lausche, dobite samo pri meni ZASTONJ!
ZASTONJ dobi vsak krasen koledar.
še je čas, da zamenjate vaše stare VICTOR plošče za nove, in sicer je do 1. januarja nepreklicno zadnji čas; torej poberite vaše stare plošče, katere več ne igrate, ne glede koliko so stare ali izrabljene, samo da so cele. Za vsako dobite 10 centov kredita za novo ploščo. Tako priliko ne boste nikdar več imeli.
NOVE COLUMBIA IN VICTOR PLOŠČE
10 inch 75c
25124	"V Šmihelu jaz hišico imam," J. Lausche-M. Udovich "Moji tovarši so me napravili," J. Lausche-M. Udovich
25117 "Lunca je videla," J. Lausche-M. Udovich
"Selško veselje," J. Lausche-M. Udovich 25123 "Sinoči je pela," mešan zbor Domovina
"OJ drev, pa gremo snubit jo," mešan zbor Domovina 23016 "Ob zimskih večerih, I. in II. del, Adria pevci 73002 "Kadar imajo vsi Jožeti god," Adria pevci "Botrinja v starem kraju," Adria pevci
25125	"Dober večer, ljubo dekle," Banovec in Šubelj "Moja Rosa je križavna," Banovec ln Šubelj
25119 "K oknu pridem," Ropaš in Šubelj
"S'noč sem pri eni hiši bil," Banovec in Šubelj.
V zalogi imamo vse druge slovenske plošče
NOVE HRVATSKE PLOŠČE 10 inch 75c
1141 "Hrvaška božičnica"
"U sej vrijeme dotišta" 1140 Rodenstvo Kristovo," cfrkveni tercet
"Djeva dnes" 1138 "Maksa na bortu u Detroitu," I. i II. dio 3012 "Te tvoje črne oči" "Oj oblači"
3026	"Velika žena," Adamov Co.
"Mala žena," Adamov Co., komična
3027	"Soldat čira u Zagrebačkom Bircuuzu," I. i II. dio, kom.
CENTRALA:
667 E. 152d St.
EDdy 2661 •
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
Kakor vsako leto, tako imamo tudi letos stenske kcledarje za vae prijatelje in odjemalce.
V zalogi imamo jako veliko izbero ženskih sliper-jev, posebno široke, jako finega izdelka. Zmerne cene. Velika izbera čevljev in sliperjev za moške, dečke in deklice.
4 Velika in posebna izbira sliperjev, ki so jako pripravni za božična darila prijateljem in znancem.
Se priporočam
Frank Suhadolnik
6107 St. Clair Ave.
p^jppgggi

■	Licensed under patente and cppli-	/jBB .	m	m 11».	wjur	/£TtK	'jivV^*
.	taUonso/K. C. A. and R. F. L., also	M M&W	A	M »a	iS	A E3	"
i&.v	by Lekliphone, Lowell & Dunmore	g Mg	|HK	i«	11 ftf	Id	O tj	' ' f
' r'! ' and Hogan License Associate*.	JL 42.	JTTtSL	J3LJr	-SL	^
Again the public benefits from new production econginies
Day in and day out, for months/Majestic has been producing and selling up to 6,000 complete radio sets each day. With 15,000 employees, Majestic operates 8 great plants on a scale of efficiency which has constantly amazedI the entire world of industry. Continually improving production methods, without in any way relaxing on quality, Majestic has now effected tremendous new economies to be passed on to the public, in
i -.'v*,.. '
:l|§ Sensational new low prices Jit on the latest Majestic Models
Come in and get yours today, and we will equip it with Majestic tubes, insuring finest quality of tone and amazingly true reproduction.

SVETLOBA IN SENCA
Povest Spisal dr. Fr. Detela
I.
"Ali se čebelam branite, oče?" je nagovoril mladi Tet-rev starega 'Klančarja, ki je sedel z dolgim muhalnikom na kolenih pred ulnjakom in gledal po dolini, ki jo namaka tiha Temenica.
"Ker imam muhalnik, misliš?" je dejal Klančar in se odmaknil na klopi, da je pri-sedel okroglolični, dobrodušni Tetrev. '.'Ena «dva sršena, ki mi hodita po čebele, bi' rad Pobil. Gnezda jim ne morem iztekniti, da bi jih zazidal ali Poparil. Čebele imajo zdaj največ dela in tako pridne so, da se hočejo končati. Nekatera pride tako obložena, da kar na brado ne more. Ta grdoba mi jih pa lovi."
"Za čebele bo letos dobra letina," je menil Tetrev. "Ajda že tako diši, kakor da bi med trgal."
"Ej, Tetrev, dokler so ljudje Črno ajdo sejali, je bilo boljše; siva ni zatorej. Torej ti si se pa srečno rešil svojega Posestva?" je dejal Klančar in napol pomilovalno, napol Porogljivo pogledal brezskrbnega soseda.
"Hvala Bogu, dobro se je Prodalo," se je pohvalil Tetrev. "Prej se iz dolgov in skrbj nisem več ven videl; sedaj sem pa bruhnil z denarjem na dan in zamašil upnikom Usta. Ostala mi je lepa ko-cica, dela malo in skrbi nič."
"Ej, dela ti tudi prej nisi 'mej, ali pravzaprav imel si ga, ampak ogniti si se ga znal. Lahko bi bil obdržal vse, kar si imel, če bi se bil količkaj gibaj."
"Čemu pa, in če bi bila vsa vas moja, ves Klanec!■ Otrok nimam in zdaj sem oddal še Psa Judeža vašemu Tonetu, 'a mrha me noče več poznati- Ko sem šel mimo vaše hi-se,je stran pogledal."
"Hud je, ker si mu dal tako čudno ime."
"Judež? Ker me je pa ved-n° izdajal in ni bil nikoli za-nesljiv. če sem le posedel I^alo pri Rožmanu ali se nekoliko iztegnil v senco, je že rekla ona: Murče, kje je gospodar? Pojdiva ga iskat!
In povsod me je izvohala ta izdajalska žival. Zdaj pa lmam mir. Žena hodi poma-Sat k Rožmanu." , Ti pa za pričo po sodišču, kai? Da se ti le ljubi!"'
"Saj ni zastonj in doma nič nV-amudim."
'To je res. Ti utegneš 2rneraj, in ker si povsod zra-Xen> si za pričo kakor nalašč.
a. koga pojdeš zdaj najprej Pnčat
Za Žagarjevega Gašper-Ja- V nedeljo sta pri Rožma-
on in njegov prijatelj, polomljeni Miha, par breških
tantov otolkla."
"Miha je bil odnekdaj norec; Gašper je pa znorel, odkar je prišel od vojakov. Doma se mu mati sama ukvarja, on pa sedi po zaporih in Plačuje odškodnine."
"Saj bo zdaj precej priže-J'l. oče. Vašo Mano bo vzel, kakor sem slišal." . "Tako pravijo," je dejal Klančar in prijel za muhal-j^k. Velik sršen se je bil za-letel proti ulnjaku. Starec je Previdno postopil in zamah-n'l in sršen se je že premeta-Val. P^ tleh. "Grda mrha, se-ne boš več hodil rno-r,t>" je dejal in pohodil razjarjenega roparja. "Glej ga, ^Paka! Dve Čebelici sem tu-^ zadel. Sirotici, saj vaju ni-nalašč," je pobiral čebele. ki so se valjale pred pi-Sanimi panji na tleh, in jih ,ahno polagal na brado, da so
mogle zlesti skozi žrelo. Da bi ga katera pičila, se ni bal, zameril bi ji tudi ne bil, ker je vedel, da ga ni nalašč ali iz hudobnosti. "Gašper je tudi tak sršen," je dejal in sedel k Trevetu. "Če bi bil jaz z Mano, ga ne vzamem, in če bi bil pozlačen."
"Če dobi dobro ženo in lepo doto, se bo morebiti poboljšal."
"Kako pa! Lepa dota, ta mu diši! On bi zapravljal in postopal, žena pa delala in stradala doma. Takšni ste, moški. Ti, Tetrev, da ti po pravici povem, si samo toliko boljši, da se ne pretepaš."
"Tega nisem jaz nikoli špo-gal," je dejal Tetrev in si po-gladil mehke roke. "Vaš Tone se pa tudi ženi; 'Kržanovo Jerico bo vzel, sem slišal."
"Ti, Tetrev, pa res vse vidiš in vse slišiš. Ali si še za kaj drugega na tem svetu? Ampak moj Tone, to je pa drug mož. Jaz ga ne bom hvalil, ker ga vsi poznate. Od zore do mraka vedno pri delu. Ali ga slišiš, kako žaga in struži? Takšnega mizarja ni. In glej, koliko ima lesa pripravljenega! Orehovega, ja-vorovega, hrastovega, čreš-njevega. Jerica Kržanova je pridna in dobra ženska; vendar pa naj Boga zahvali, kadar dobi Toneta."
"Res je to; res je pa tudi, da nima vsak daru za delo. Jaz sem prešibak. Verjemite mi, da večkrat poskušam, a hitro me prevzame. Od mladih nog se mora človek držati dela. Jaz sem pa prej vodno mislil, da mi ne bo treba, in kaj hočem zdaj, ko sem že čez trideset !>Kaj pa, oče, tista jabolka, ki tam v travi leže, ali smem jaz pobrati? Prazen pridem nerad domov."
"Poberi v božjem imenu. Počakaj, ti bom še malo natresel."
Tetrev si je napolnil ruto in žepe in se obrnil počasi navzdol proti svoji koči na koncu klanske vasi. Klančar ga je spremjal z očmi skoraj do doma. Zakaj njegova hiša je stala nad vasjo, tako da se je naravnost videla ura na zvoniku domače cerkve in od bližnjih poslopij v vasi skoraj vse strehe.
"Čemu živi tak človek?" si je dejal Klančar, ogledal še ulnjak in odšel skozi vrt v hišo.
Mizarnica je bifa odprta, in sin Tone, krepak fant širokega, rjavega' obraza, je stal pred stružnico in počasi, kakor, nevede pulil ostružke iz stružca in poslušal sestro Mano, ki se je v kuhinji ogorčena razvnemala, kakšno krivico delajo ljudje Žagarjeve-mu Gašperju, kako ga obre-kujejo, ko je vendar priden in dobrodušen fant; seveda, če mu zabavljajo drugi, če ga napadajo, se mora braniti.
"Meni se zdi, Mana," je dejal Tone počasi, "da ga ti ne poznaš prav. Ali ni povsod prepir in pretep, kamor pride on?"
"Ker ga drugi ne puste pri miru," ga je zagovarjala Mana. "Da je nagle krvi, to je res, a je tudi dobrega srca."
'^Zakaj pa materi nagaja?"
"Njegova mati je najsitnej-ša ženska vse fare."
"In kako grdo ravna z živino! Kako pretepa konje!"
"Ali veš ti, Tone, da midva tega ne umejeva? Pri nas nimamo konj in to žival je gotovo treba v strah prijeti. Saj brez strahu še mačka ni pridna. Toda jaz ga prav nič ne zagovarjam. Takšen je, kakršen je; le to pravim, da mu je treba samo poštene in dobre žene."
"Jaz se le bojim, Mana, da bo z ženo ravno tako grdo ravnal, kakor zdaj z materjo. Ti se nama smiliš, Mana, očetu in meni."
"Usmiljenje pa že takšno!" je dejala Mana in se obrnila
tako urno, da se je prevrnil in razbil lonec na ognjišču.
"Če nočeš stati, pa leži!" je dejala odločno in pobrala črepinje.
"Poglej, Mana," se je oglasil oče, ki je pravkar vstopil, "kako bi te zdajle pretepel Gašper, če bi bila ti njegova žena! Jaz in Tone te bova pa vedno rada imela, in če nam vse lonce pobiješ."
"Ker nič ne poznate Gašperja, zato mi branite," je za-ihtela Mana.
Oče pa je rekel, da ji ne brani nič, samo odsvetava. "Sicer pa, če ima Gašper poštene namene, naj pride podnevi, da se pogovorimo; kaj lazi ponoči okrog hiše, da ga mora Judež poditi!"
Jazbečar Judež je dremal ves ta čas mirno na kupu os-tružja v veži in potrpežljivo ravnodušno poslušal besedovanje. Semtertja je napol odprl razumno oko in pomilovalno pogledal Toneta in očeta, ki morata prenašati toliko sitnosti.
Mana je ostala nevoljna kakor tista dekleta, ki najprej same odločijo, koga bodo vzele, potem pa hodijo za svet vpraševat in se jeze, če kdo ne razume šale in ne svetuje tako kakor same žele. Oče in sin pa sta bila žalostna, ker sta Mano rada imela in bi jo komaj najboljšemu možu privoščila, nikar brezsrčnemu lenuhu, ki bo sproti zaorav-. Ijal, kar bo ona s krvavimi žulji prislužila.
Dan se je bil nagnil in Tone je premišljeval, ali naj bi šel še na delo, ali pa v vas h 'K,ržanovim. Neodločen j e stopil na prag in pogledal, kako pozno da je že. Za njim je prilezej Judež, pomahal z repom in pogledal gospodarja, kaj da namerava.
Izpred hiše je peljala pot na eno stran po ravnem med njivami proti gozdu, na drugo pa se je zavila in spuščala proti vasi'. Tonetu-se je zdelo, da se ne izplača več pričenjati dela.
"No, Judež, ali greva?" je dejal, stopil v sobo, snel klobuk s klina, ogrnil suknjo, izbral v hramu nekaj lepih jabolk in se obrnil.
"Pozdravi Jerico!" mu je zaklicala sestra. Judež se je zleknil z zadnjimi nogami, zleknil s sprednjimi, zazeval in pomigal z repom, pred vrati se je napol obrnil in čakal, kam da pojde Tone; zakaj nepotrebnega pota ni hotel delati. Potlej je hlacal ob Tonetovi strani navzdol na svojih kratkih, krivih nogah, kakor da bi se spakoval in pretiraval, tem smešnejši, ker se je tako resno držal. Po bližnjici sta šla za hišami, ki so se skrivale za sadnim drevjem, čez pokopališče, ki obdaja podružniško cerkev sv. Andreja, mimo hiše cerkovnika in čevljarja Brica do Kr-žanovega doma, kjer sta Toneta sprejela gospodar in gospodinja in ga pridržala, češ', da se mora Jerica vrniti vsak čas.
To je bilo res. Jerica se je peljala na vozu detelje z njive proti domu. Poleg voza je korakal hlapec Miha, ki je služil že dolgo let pri Krža-novih in si kar misliti ni mogel, da pojde Jerica od hiše. Zdelo se mu je, da ni še dolgo, kar jo je pestoval. In ko je bila shodila, kako je moral : paziti, da je ne pohodi, ker J mu je bila vedno pred noga-; mi in ga vedno motila s svojim čebljanjem in povpraševanjem. Na večer ga je dra-mila, naj ji kaj pripoveduje. Pozneje mu je nosila malico na njivo, mu izmikala pipo ali žveplenke, natikala njegovi težki klobuk na svoje svetle lase in med smehom zopet popravljala, kar je bila zagrešila. Nikoli ga ni zasmehovala, nikoli ga ni imenovala polomljenega Miha. Siromak,
sicer čvrst in pogumen fant, je imel vsled nesreče v otročjih letih izkrivljene noge in ni se mogel otresti žaljivega priimka. V vednih bojih z zabavljivimi vrstniki si je bil utrdil telesno moč in samozavest; ostalo pa mu je v srcu grenko čuvstvo nezadolžene-ga trpljenja in rodilo izzivalno prepirljivost. V večnem strahu, da mu bo kdo zabavljal, je zabavljal Miha sam, in kjer je slutil hudobno namero, je imel nabrušen jezik in stisnjeno pest. Tako je postal najljubši, najzvestejši tovariš Žagarjevemu Gašperju in oba skupaj strah mirnim mladeničem in pohujšanje vsej vasi.
Posebno hud je bil Miha na Jerične sunbce. Ponoči bi bil vsakega odpodil; a začeli so prihajati podnevi, da jim ni mogel do živega. Tako je krevljal ob vozu in razkladal Jerici, kako neumna je, če se omoži, ko so moški tako samopašni. Zgledov nesrečnih zakonov je imel vse polno pri rokah. Kako prijetno pa da živi samica, če ima kaj denarja; čim bolj se stara, tem bolj ji strežejo. Je-
rica se je muzala na vozu in ugovarjala, da bi bil Klan-čarjev Tone tudi tako samo-pašen.
(Dalje sledi)
VESTEN ŽELEZNIČAR.
V današnjih časih, ko je v zasebnem in javnem življenju tako redek čut dolžnosti, je razveseljivo, če čujemo o slučaju zgledne uslužbenske vestnosti, čeprav gre pri tem samo za preprostega železničarja. V Baslu so pri železnici nastavili novega pomožnega delavca. Njegov predstojnik mu je ponovno zabičeval, da mora biti predvsem zelo vesten. Vestnost je glavna stvar v železniški službi. Nekega dne so mu dali v roko posodo olja in ga poučili: "Pojdite ob tračnicah in vlij-te na vsaki krivulji kapljico olja!" Mož je odšel, vlival olje in se ni več prikazal. Po treh tednih je njegov predstojnik prejel sledečo brzojavko: "Sem v Belinzoni, pošljite olje!"

Famous Model 91
Formerly $137.50
Less Tubes
now
TUBES
Famous Model 92
Formerly $167.50
Less Tubes
NOW
1 W TUBES
Majestic radio 245
in gramofon kombinacija
FRANK CERNE
CREDIT JEWELRY, RADIO & MUSIC HOUSE
6033 ST. CLAIR AVE. HEnderson 0465
Kupite ji za božično darilo_fino
DESET LET POZNEJE
Nadaljevanje romana
"DVAJSET LET POZNEJE."
Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino" A. ŠABEC.
>s*i)ileno spodnje perilo
Pravkar srno dobili veliko izbero najfinejšega, svilenega spodnjega perila, v najnovejših, modernih vzorcih, kot: chemises, slips, brassiers, bloomers, kimone, trikosni pajamas seti, najlepše spalne suknje in drugo. Velika in popolna izbera in cene so posebno znižane za božični nakup.
in vec
ROČNE TORBICE
Darilo, ki se ga vedno hvaležno sprejme. Cena od $1.00 in višje.
NOGAVICE
Svilene nogavice napravijo vedno porabno darilo. Cena od $1.00 naprej.
ŠERPE
so vedno jak;o lepo darilo. Velika izbera v barvah in vzorcih. Cena od 95c in višje.
ŽEPNI ROBCI
Kupite ji ducat žepnih robcev, za kar se vam bo prav lepo zahvalila. V zalogi najrazličnejše barve in cene.
PARFUMI
V raznih dišavah za razne prilike: za šport, za promenado in za v gledišče. V krasnih steklenicah.
Cena 5Qc in več.
Pridite v našo trgovino in izberite darilo za svojo ženo, mater, sestro ali dekle
GRDINA SHOPPE
6111 St, Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Vesele božične praznike želim vsem prijateljem in znancem, posebno pa mojim odjemalcem, in se jim priporočam še nadalje za obisk moje trgovine.
Pozdravljam 'tudi vse one prijatelje in znance, katere sem obiskal, ko sem bil v krasni Sloveniji, oziroma v moji rojstni domovini. Pošiljam tudi vsakemu božično številko dnevnika Ameriško Domovine prijateljem, in sicer: Martinu Zivič, Antonu Znidaršič, Branimiru Kozinc, Frančiški Potočar, Matiji Učjak, Martinu Pajdaš, Josipu Vodopivc, Rozi Kerin, Francu Živič, Ivanu černoga, Janezu Pleterski, Francu Kink, Janezu Topliše.k, Roku Krošelj, Jakobu Sotošek, Ivanu Pašič, Ivanu Lah, Alojziju Zorenč, Ivanu Kramer, Josipu Bogovič. Vsem odjemalcem in prijateljem želim tudi zdravo in srečno novo leto Vaš
1111 KUPITE BOŽIČNA DARILA pri |§11
MandePs
TO JE TRGOVINA, KI IMA POLNO ZALOGO DARIL
ZA VSAKEGA
ZA OTROKE: Igr.ače. Knjige. Dolike in razne igre
ZA MATER: Električni percolators Električni toasters Električni likalniki Električni zvijalci las Električni vacuum Cleaners Majestic radios
ZA VAŠO DEKLE: Parfumi in parfum seti Steklenica za parfum Toaletni in manicure seti Ivompakti, kamere, Parker samopojniki in peresni seti Pisalni papir in kuverte
GEORGE KUHAR
TRGOVEC - GROCERiST 3846 St. Clair Ave.
CLEVELAND, OHIO, U. S. A.
LUDVIK GUSTINČIČ
4526 St. Clair Ave.
SLOVENSKA GROCERIJA
§JJ v-v t v	WM Vesele božične praznike in srečno novo leto jsl
KM , .. ,	ma
vsem mojim odjemalcem
f&p o v .	Iffl
lili	be priporočam!	. |>||
m	m
isilšii^
Našim odjemalcem
t
;e zahvaljujemo s hvaležnostjo za njih naklonjenost ter jim želimo
VESELE IiOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
V novem letu 1930 bomo še bolj postregli vsem, ki obiščejo našo trgovino.
KUPUJTE ZGODAJ. Dnevi hitro beže do Božiča, in vsak je poln načrtov in pripravljanja.
WATERLOO DRY CLEANING CO
FRANK TREBEČ, lastnik
Tudi naša trgovina se je pripravila za praznike, in posledica je, da dobite pri nas polno zalogo blaga in daril. Kupujte SEDAJ, in vzemite si čas za izbirati, ter ne čakajte velikega navala zadnji dan.
Frank Wachcic
15805 Waterloo Rd. KEnmore 1275
Čistimo, barvamo, likamo in popravljamo ženske in moške obleke
Vesele božične praznike in srečno novo leto
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
725 E. 152d St.
—	Madame, stavil v a m j bom nek predlog, — je rekel kralj. — Mesto, da pričnete samotariti, kakor ste pravkai i dejali, se nam morate čirr večkrat pokazati. Sicer vem da je grof Guiche ljubezni\ človek, toda čeprav nisem jaz tako duhovit kakor je on —
—	O, sire, — je rekla Hen- < rijeta, — vi igrate vlogo po nižnega in skromnega".
—	Ne; so slučaji, ko mora celo sam kralj izprevideti in si priznati, da najde pri go- 1 tovi osebi manj dopadenja ka- i kor kdo izmed njegovih kava : lirjev.
—	O, tega sami ne veruje : te! — ga je prekinila.
—	Nu, bodi temu že kakor i koli, želel bi, da ne tratite svo- : jega časa s tujimi kavalirji, temveč da se držite koliko. ' mogoče v naši družbi. Vi ste i solnce dvora. Vsa svetloba in ves sijaj prihajata od vas. Ma- ! dame, danes bova sklenila : zvezo, —i je nadaljeval kralj < toplo. — Pustiva preteklost in < živiva sedanjosti, ta sedanjost pa ste vi.	<
—	Prav, ali sam Bog ve. i kako trdna bo ta zveza?
—	Ali vam naj prisežem? ; — je vprašal kralj.	i
—	O, poštene in iskrene : prisege ne zametam, — je od- 1 govorila.	i
Kralj je pokleknjil k nje- 1 nirri nogam ter jo prijel za ro- i ko. Z nepopisno sladkim in i srečnim smehljajem mu je la- 1 dy Henrijeta ponudila obe roki, kateri si je Ludvik priti- i snil na svoje vroče čelo, nato pa jih začel strastno poljubljati. Zatem je naglo vstal in odhitel iz sobe. Dvorjani so i opazili, da ima zardela lica in : iz tega so sklepali, da je imel j buren razgovor z mlado voj- ] vodinjo. Gospod Lorraine, ki < je vedel bolje, pa je dejal: — 1 Gospodje, če je kralj jezen, je 1 bled. . .	<
Ko je opazil Ludvik zve- , čer v dvorani med ostalimi ; dvorjani in dvorjankami mla- i dega grofa Guiche-a, je stopi! k njemu in mu dejal* —- Glej, > glej, vi tukaj, gospod grof? i Nisem vas opazil dozdaj. Kaj- i ne, zdaj je čas žetve? Goto- i vo boste naredili veliko vese- i lje svojim najemnikom v Normandiji, če pridete zdaj mednje in se osebno nekoliko pobrigate za žetev. — S temi ! besedami je kralj obrnil nesrečnemu grofu hrbet.
—	Grofu Guiche-u se je stemnilo pred očmi. Nato se je vzravnal ter stopil h kralju : — Ali sem prav umel, veličanstvo? — je vprašal.
Kralj ga je pogledal preko rame z ledenohladnim pogledom in rekel: — Govoril sem o vaših posestvih in o letošnji žetvi.
Grofu se je oznojilo čelo. Z zbeganim pogledom seje ozrl okoji sebe ter opazil madame Henrijeto, ki je smeje se kramljala z gospo Noailes. Družba se je razšla in grof Guiche je ostal sam...
Tedaj je stopil h Guiche-u Raoul ter ga vprašal: — Nu, kaj nisem imel prav?
—	Prav si imel, — je zamr-mral Guiche.
—	In kaj pravi ona k temu? — je vprašal Raoul.
—	Ona? — je ponovil grof Guiche in stisnil pest. — Ona se smeje. . .
ŠESTI DEL
GOSPODIČNA LAVAL-LIERE 1. poglavje.
še vedno ljubosumnost.
Že štiri dni je bil kraljevski dvor v Fontainebleau-u. Pre-
krasni vrtovi in grajski parki so sličili, zlasti ponoči, v svoji bajni razsvetljavi, pravcati pravljični deželi. Fouquet je namreč izročil kralju zahtevane štiri milijone, ki jih je Colbert vporabil za prireditev te slavnosti. Toda v svoje presenečenje je Colbert opazil, da se ta denar prav-tako hitro razkaja, kot ugaša hitro urnetalni ogenj raket. Vsak raketni dež* ki se je pojavljal v nepopisno pestrih mavričnih barvah, je tstal do 100.000 lir, vsaka razsvetljava ribnikov 30.000 lir, in prav tako ogromne v§ote so požirali kostimi gozdnih bogov, nimf, favnov in sati-rov, ki so nastopali tekom teh slavnosti. Skratka:* Colbert je kmalu opazil, da bo kljub vsej štedljivosti blagajna kmalu prazna.
Madame Henrijeta je bila kraljica vseh slavnostnih priredb. Z nepopisno gracijo in dostojanstvom je. sprejemala deputacije davno izumrlih narodov: Skitov, Kavkazij-cev, Hunov, Patagoncev itd. Ona je bila Diana vsakega posameznega lova. Kralj je izrabil vsak trenotek, da ji je mogel dvoriti in ji zatrjevati svojo ljubezen. Njen mož, vojvoda Filip, ni sploh več štel. Pravtako se je tudizde-lo, da kralj ni poročen z Marijo Terezijo, špansko infan-tinjo, marveč z lady Henrijeto.
Nihče ni mogel biti več v dvomu, da je postala lady Henrijeta prva dama na dvoru. Natihem so jo imenovali kraljico. Njen mož, vojvoda Filip, je moral z žalostjo kon-statirati, da je prišel z dežja pod kap. Izprevidel je, da je postala po pregnanju grofa Guicheja, njegovega drugega tekmeca, njegova stvar še veliko slabša, kakor je bila prej. Grofu je vsaj lahko stopil javno nasproti, zdaj pa mu je stopil na pot sam kralj — njegov lastni brat. In kaj more storiti napram njemu? Sicer pa je prihajala madame Henrijeta vsak večer od slavnosti tako utrujena v svoje sobane, da ni mogel nikoli ž njo izpregovoriti resne besede. •
Ko se je hotel nekega večera kralj baš odpraviti k svojemu bratu, je stopil k njemu lakaj ter mu izročil pismo. Ludvik je naglo pretrgal ovoj in čital:
"Prosim, pridite takoj; povedati vam imam tisoč stvari. — Vaša svakinja."
V petih minutah je bil kralj pri madame Henrijeti. Toda našel je ni v njenih sobanah, ker je odšla s svojim spremstvom na vrt, pod pretvezo, da bodo lovili nočne metulje. Madame je sedela na klopi sredi velike trate, odkoder je bila sicer daleč naokrog vidna, vendar se ji ni bilo bati baš vsled tega tam nobenih nepoklicanih prisluškovalcev. Kralj je šel naravnost k nji ter se ji globoko priklonil.
— Moje pismo vas je presenetilo, sire? — je povzela vojvodinja.
—	Ne samo presenetilo, celo prestrašilo, — je odgovoril kralj. — Sicer pa vam imam povedati važne stvari, — je pripomnil.
| — Važne stvari? Važnejše, kakor jaz vam? — je vprašala Henrijeta. — Nemogoče! Pomislite, moj mož me danes zvečer ni pustil k sebi.
—	Tudi moja žena mene ne, — je odgovoril Ludvik.
I— Mesto nje me je sprejela
moja mati, ki mi je naredila lepo pridigo. Toda, naj ob kratkem povem: Moj brat je ljubosumen name.
—	Ampak za to mu vendar nisva dala nobenega povoda,
—	je dejala lady Henrijeta.
—	Vsaj jaz ne.
—	Vojvoda Filip vas dolži koketnosti. Zdaj se ne more pomiriti.
—	Ne morem pomagati, — je rekla madame. •— Žalostno dovolj, da ne smeta niti svak in svakinja med seboj j govoriti, ne da bi se jima bilo: takoj bati opravljivih ježkov.
Ob teh besedah je Henrijeta pogledala kralja s tako nežnim in zapeljivim pogledom, ki bi moral očarati tudi naj-mrzlejšega moža.
—	Zame ste vi samo svak in brat, — je nadaljevala; — če držim vašo roko, ne občutim pri tem ničesar, kar bi občutila ženska, ki ljubi, temveč --
—	Oh, molčite! — je rekel Ludvik. — Neusmiljeno me mučite.
—	Kako to? — je vprašala naivno.
—	Saj ste pravkar rekli, da ne občutite ničesar .zame. Kaj mislite, da sem iz kamna? O, Henrijeta! Vsi najini pogovori, najini tajni pogledi, stiski najinih rok — torej vse to--
—	Bodite previdni! Vaš dvorni mojster, Saint-Aignan gleda sem.
—	Saj res, — je vzkliknil Ludvik jezno. — Nikjer ni odkritosrčnosti! Človek bi mislil, da ima prijatelja, pa izprevidi, da je ta človek samo špijon; mislil bi, da ima dobro prijateljico, pa spozna, da je to samo sestra.
—	Toda saj vendar veste, da je moj mož ljubosumen, — je zašepetala ter pogledala Ludvka z žarkim pogledom. — Vi ste seveda vzvišeni nad tem in nihče si ne bo upal kaliti miru vaše hiše.
—	Saj sem vam že povedal, da je tudi moja žena ljubosumna, — je rekel Ludvik. —- Nje nikoli drugače ne vidim kakor z objokanimi očmi.
(Dalje sledi)
ZA NJEGA:
Denarnice in zavoj za ključe v
božičnih zavojčkih Krtače za lase
Ka3ilna stojala. Posode za cigare.
Pepelnike. Cigare in cigarete v božičnih zavitkih Prižigalniki za cigarete Pipe. Tobak v posodah. Vacuum stcklenice in drugo.
Božične razglednice — drevesne lučke — okraski — papir in zlate ter srebrne
vrvice za božično drevesce
Mandel Drug Co.
15702 Waterloo Rd.
iESlEp-Sl^Ell
Možje, ki jih vsi poznate, vam garanti rajo, da bo vaš denar shranjen varno na tej banki!
Prijazno vabimo rojake, da postanejo vlagatelji na naši banki z Novim letom!
NO. 211.
Part II.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 23rd, 1929.
LETO XXXI.—VOL. XXXI
Dve mladi ameriški Slovenki o vtisih v stari domovini
Prvič v domovino mojih staršev
(Miss Ljubljana)
Vsa srečna sem bila, ko so mi moji starši obljubili, če bom pridna, da bom šla ž njimi v staro domovino na obisk. Ko sem z lepim uspehom gradu-irala višjo šolo, Longwood Commerce High School, sem dobila lepo darilo od mojih staršev, katerega ne bom nik dar pozabila.
šele po 24. letih svoje poroke state se ata in mama zmislila, da bi šla z otroci na "honeymoon." Mnogo prijateljev se je bilo zbralo na našem domu, na 1315 E. 53. cesta, ko smo odhajali proti domovini. Ni bila lahka ločitev, ko smo morali pustiti doma še tri brate, mnogo prijateljev in znancev.
Vsi so nas spremili na postajo, kjer so zopet tekle grenke solze ob ločitvi, saj je bila to moja prva pot iz rojstne domovine v domovino mojih staršev.
Mr. Mihaljevič nam je pre-skrbel dobro kabino na parniku France. Imeli smo prav dobro večerjo ž njim v prvem razredu, kjer je bilo zbranih tudi več njegovih prijateljev. Navzoči smo bili: moj brat Rudy, sestra Rezika in pa jaz.
Mr. Mihaljevič nam je tudi razkazal vse znamenitosti po New Yorku, za kar se mu prav lepo zahvaljujemo in ga priporočamo vsem, ki žele potovati v staro domovino.
O polnoči pa so zatrobile pi-ščali, mogočni parnik se je zazibal in odpljuli smo od naše drage Amerike. Vožnjo smo imeli prav lepo, čeprav smo včasih tudi klicali sv. Urha na Pomoč. Peti dan smo že videli a*igleško obal, in šesti dan smo dospeli v Havre. Od tu smo se °dpeljali z brzovlakom do Pa-^za, kjer smo se na postaji se-z nekaterimi drugimi Cleve-»andčani, kot: Mr. Geo. Kuharjem, Mrg Mary Kuhar, njeno "čerko Miss Mary Kuhar, ki so Potovali nazaj proti Ameriki. . Ogledali smo si prekrasni Pa-p1Z) ki ga ni mogoče opisati. Iz *ai'iza smo se odpeljali skozi {Jasel. Zurich, St. Johan, Salz-Innsbruck, proti domovi-ni- Med potjo se nisem mogla Zadati silnih švicarskih snež-
nikov, ki so segali prav pod nebo. še nikdar nisem videla kaj takega.
Kmalu smo. pridrdrali na Jesenice, kjer so nam prijazni slovenski financarji prešnofali vse kovčege. Sitnosti pa ni bilo nobene, in kmalu nato smo dospeli v Ljubljano.
Takrat je prvič stopila na slovensko zemljo ameriška Miss Ljubljana. S ponosom sem si ogledovala belo Ljubljano, katero ime so mi nadeli ameriški Slovenci.
V Ljubljani smo se prav fletno imeli. G. Jaka Gorjanc me je vpisal v tekmovanje harmonikarjev na ljubljanskem vele-sejmu, ki se je vršil 8. septem bra 1929. Sodniki pri tem tekmovanju so mi prisodili prvo nagrado in dobila sem krasno diplomo in kip leva, kar me bo za vedno spominjalo na lepe dneve, katere sem užila v beli | Ljubljani.
Iz Ljubljane smo se peljali i do postaje Preserje, od lcodei ! smo nadaljevali pot proti Ra- ! kitni. Gospod Tegel nas je pe ljal na parizarskem vozu gori v prijazno rojstno vasico moje I ljube mamice. Tu so nas že pri čakovali, in voz se ustavi pred Keclovo hišo. Tu nas je pozdravil oče moje mamice, ki nas pa.; žali Bog, ni videl, ker je slep.
Nato smo se vsi skupaj po- i dali v Logarjevo gostilno, kjer sem videla lepo zraščene. rakit-niške fante in čvrsta dekleta, s katerimi smo se takoj sprijaz nili in smo takoj eno zapeli.
Jako se mi je dopadlo v Rakitni in okolici. Z bratom in sestro smo prehodili vse rakitni-ške hribe in smo jih takoj pre- j krstili v Rocky Mountains. Vse ! nas je zanimalo, saj je bilo to nekaj novega, za nas mlade Amerkiance. Kaj rada sem nesla malico na njivo delavcem, ko so kosili, orali in opravljali druga poljska dela.
Videla sem tudi, kako so pri- j nesli novorojencu pogačo. Pa ne samo materi, ampak vsak v družini jo je dobil. Pri Logarju je bil Jože, ki je tudi pogačo dobil in jo je skril v skrinjo na
izbo. Meni je pa skrivoma rekel:
"Pepca, če hočeš imet pogače, kar vadlam si jo, saj veš kje je." In jaz sem šla in sem mu celo ukradla, ker je bila tako dobra, da se je kar v ustih topila. čestitam Marjetkini materi, ki so jo spekli. Hvala tudi Micki in ta mladi materi, ki so
ro in mlado, in tudi mi smo se veselil ž njimi.
Od tu smo se odpeljali na lepo Dolenjsko, v Zdensko vas, k sorodnikom mojega očeta. Tu sem videla zopet mojega strica Jožeta, ki je bil že prej enkrat v Ameriki, dalje strica Načeta in strica Gregorja iz Soteske.
Obiskala sem tudi cerkvico
tu pustili ljudje za spomin, ko so ozdraveli.
Iz dalje nas je pozdravljal mogočni Triglav s svojo belo kapo.
Odpeljali smo se zopet v Ljubljano, kjer smo obiskali g.; in gospo Gorjanc, ki nam je i skuhala prav okusno župco, da i
žarkov te pozdravlja vsepovsod —sprehajaš se po gozdovih, ki šumijo polni tajnosti, o katerih svet nikdar ne more zvedeti besedice, tajnosti, ki so znane le onim, ki so jih uživali v sredi teh božanskih prostorov.
Mudila sem se v Sloveniji dovolj dolgo, da sem jo lahko spoznala tako kot je. Prepotovala sem Gorenjsko, Dolenjsko, in tudi v Ljubljani sem se precej časa mudila.
Ljubljana je v resnici ljubko mesto, glavno mesto Slovenije, naše očetnjave. Sicer je Ljubljana majhna, v primeri z našimi velikimi ameriškimi mesti, toda je mnogo bolj ljubezniva kot so naša mesta. In zakaj ? Ljubljana je zgrajena pod samotnim hribom, na katerega vrhu se dviga starodavni grad. In v okolici Ljubljane je vse polno hribov in gor, kar podaje mestu in okolici jako romantično sliko. Le povejte mi—ali morete dobiti kje v Zedinjenih državah tako ljubko mesto?
Tudi Gorenjska je skrajno romantična. Same gore, ena za drugo, da se kar drenjajo med seboj. In zrak, kako je čist, kako je zdrav, človeku narastejo prsa. dihati mora globoko, in ni čuda, da prihajajo ljudje tja, da si učvrstijo svoje zdravje v sveži naravi.
Bila sem v Radovljici, kjer sem videla naše domače ljudi. Radovljica je prav prijazno mesto ob reki Savi, ali zgorej reke Save. Prepričana sem, da imajo ti ljudje še veliko bodočnost.
šla sem tudi na slovito slovensko božjo pot—na Brezje S Kako krasno hišo božjo so postavili ljudje v počast Marije Device! To je stavba izklesana iz kamna, s krasnimi stolpi, ki se ponosno dvigajo v zrak. In v stolpih se oglašajo zvonovi, ki odnašajo molitve vernikov navzgor, proti nebu, proti Bogu! Trenutki, ki sem jih tam preživela, mi ostanejo nepo-' zabni v spominu.
Stopila sem v cerkev na Brezjah, kjer sem opazila stotine slik in raznih clarov, katere so (Dalje na 2. strani)
Josephine, Rudolph in Theresa Sternad
nam spekli tako dobro torto za odhodnico,/ stari materi pa za orehovo potico.
Videla sem tudi, kako fantje ponoči hodijo z lojtrami dekletom pod okno. Kadar je bil pa ogenj, ni bilo pa nobene lojtre nikjer.
Enkrat mi je Tončka požeh-tala perilo, jaz sem ga šla pa h koritu izpirat. Pa sem se vsa oškrofila, ko sem mahala ž njim po perivniku.
Ob Mali maši se mi je zelo lepo in milo zdelo, ko so šli fantje ob dveh zjutraj potrkavat v zvonik, da so nam naznanili, da je ta dan velik praznik. Na praznik je tu vse veselo, sta-
sv. Antona nad Zdensko vasjo in sem vlekla za zvonček ob 3. popoldne na petek ter v soboto popoldne ob štirih. V nedeljo smo šli k sv. maši na Videm. Tudi na sejmu sem bila v Vidmu in sem videla tam mnogo zanimivih reči.
Od tu smo obiskali tudi Bled, raj slovenske zemlje. Tu so se mi vtisnili v dušo spomini, katerih ne bom nikdar pozabila. Podpisala sem večkrat svoje ime v starem gradu in slikala sem račke, katere lastuje kraljevič Peterček.
Potem smo se podali na Brezje k Mariji Pomagaj. Tu sem videla veliko bergelj, ki so jih
smo se počutili prav, kakor doma.
Toda, kakor je vsakih lepih reči konec, tako smo se morali tudi mi pripraviti na odhod iz domovine mojih staršev. V Ljubljano so prišli številni prijatelji, sti-ici, tete, sestrične in bratranci iz Zdenske vasi in iz Soteske. Spremili so nas na kolodvor, in tam sva z bratom Rudytom igrala celo uro, dokler ni pridrčal vlak, ki nas je imel odpeljati iz lepe Slovenije.
Poslovili smo se prisrčno, marsikatera grenka solzica je kanila na lice. Zaigrala sem še enkrat na hormoniko: Stoji, stoji Ljubljanca ... še en z Bo-
Domovina naših očetov, na- j ših prednikov—Slovenija—kako sem jo bila vesela, ko sem jo zagledala! To je očetnjava delavnih kmetov in delavcev, ki se trudijo in mučijo tekom te-i dna in se veselijo ob nedeljah ter hvalijo Boga za vse dobrote, ki so jih prejeli od Njega.
Mogoče je, da naši ljudje v domovini niso bogati, zdravi so, toda siromašni, vendar so veseli. In kdor mogoče ni zdrav, je bogat, vendar vsi nekako živijo življenje, kot ga ne poznamo v Ameriki.
Vaš oče ali vaš stari oče, vsi vaši predniki so bili skoro gotovo siromašni ljudje. Rojeni in vzgojeni so bili mogoče v pri-prosti koči, ki se je pa njim zdela kot paradiž, kajti to je bil njih dom. Bili so ravno tako hvaležni za vse, kar so imeli, kot smo mi hvaležni v Ameriki
i
za to, kar imamo.
Mi v Clevelandu v resnici nismo imeli nikdar prilike obču-; dovati prekrasno naravo, kakor je bilo to mogoče našim sta-1 rišem in prednikom. Mi Cleve-landčani, ki se nahajamo v središču tovaren in delavnic ter nebotičnikov, in v središču vsega druzega, kar je združeno z! ameriškim velemestom, niti sa-1 njati ne moremo, kako veličast-1 no sliko je naredila mati narava iz Slovenije. Tu so beli snež-1 niki, krasna jezera, ob katerih j se pripogibljejo s tresočimi vejami mehke vrbe—ažurno nebo, deloma prepleteno s počasnimi oblaki—tu se vije zelena reka skozi ozko dolino in deli gore od planin—sij s.olnčnih
gom in lepa Ljubljana se nam je izgubila izpred oči. . .
Sedaj pa pošiljam lepe pozdrave čez hribe in doline in čez široko morje, v kraje, kjer sem preživela tako srečne čase.
Vesele in srečne božične praznike vsem sorodnikom in prijateljem in vsem čitateljem Ameriške Domovine, kateri list se mi najbolj dopade in sem se ravno iz tega lista navadila slovensko čitat in pisat.
"Klanjam se," vaša
Miss Ljubljana.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^^^^^^^^^^^	NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	NAROD V AMERIKI
Kako sem se počutila v Sloveniji
(Piše 15-letna Vida Jane Shiffrer)
^ 5 S.H* s NCr YO C* k ^ V *
^ \U\ |E|/l WMmSkjfil /A C
The North American Trust Company
prinesli tja naši ljudje, ki so imeli zaupanje v Marijo in ki so ozdraveli na njeno priproš-njo.
Brezje samo je čudovito lep kraj. Nahaja se na visoki gori, nad reko Savo. Stolpi krasne cerkve se lahko vidijo na milje daleč, vse skupaj je'zavito v zelenje. V resnici skrajno romantičen kraj.
* * *
Med najlepše kraje naše domovine pa moram šteti na vsak način naš Bled. Težko je z besedo izraziti, kako krasen je Bled. Tu imate veličastno jezero, sinje modro kot pomladansko nebo. V sredini jezera se nahaja otok, in na otoku sijaj-no-preprosta cerkvica. Vi zapeljete v mal pristan na otoku. Iz pristana vas vodijo stopnjice proti cerkvi. In če boste šteli te stopnjice, boste pronašli, da jih je ravno 99.
V cerkvi sami dobite mnogo krasnih slik. Opazila sem tudi vrv, s katero potegnete za mal zvon. In kadar primete za vrv, se oglasi zvon, in kot so mi pripovedovali, se izpolni vsaka želja, katero imate, kadar pozvonite s tem zvonom.
Na otok se pride z malimi gondolami ali čolniči. S temi čolniči se lahko vozite tudi vse naokoli po jezeru. In kdo se ne bi čudil sijajnim prizorom, ki jih človek lahko opazuje tekom te vožnje! Sijajna kopališča vsepovsod, in nad vsem se dviguje starodavni grad kot čuvar tega naravnega bisera matere Slovenije!
Bled je tako sijajen prostor, ia ni čuda, da si ga je sam jugoslovanski kralj Aleksander izbral za svoje poletno bivališče. Skoro tik ob robu jezera ma kralj svojo veličastno vilo. Tu se nahaja vsa kraljeva družina tekom poletja, in mali prestolonaslednik, princ Peter, ma vsak dan svojo zabavo z labodi, ki plavajo po jezeru.
Bled je svetovno poznano letovišče. Tu dobite letoviščnike iz skoro vseh dežel naše zemlje. Poznano je po vsem svetu, in prepričana sem, da ima Bled jako veliko bodočnost.
In takoj v bližini Bleda je še ena skrivnostna okolica—prekrasni Vintgar, ki tvori pravzaprav ozko dolino med dvema gorskima skupinama, in preko tc doline se pretaka urno kot morski galeb—Savica. Savica je kristalno čista, voda skrajno okusna. Po nekaterih krajih je Vintgar miren in tih kot nedolžno jagnje, dočim po drugih divja in šumi, kot bi se razvnele vse strasti narave. Ponekod je Savica globoka, da ji ne morete videti do dna, zopet drugje ji lahko z roko sežete do dna. Mahoma zgine ta čudoviti hudournik pod zemljo. Vi korakate naprej, deset, petnajst minut, ko plane vodica zopet z vso silo na dan in tvori najbolj ve-
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
1193 E. 60th St.
FLorida 3468
Frank Kužnik
TRGOVINA Z OBLEKO IN FINIM OBUVALOM
Se priporoča rojakom
Želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto
3525 E. 81st St.
\ Se priporočam za nakup raznih potrebščin za praznike
Želim vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
Louis Mayer
SLOVENSKA TRGOVINA S FINIMI ČEVLJI
7508 St. Clair Ave. '
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
15416 Saranac Rd.
\ Se priporočam rojakom in jim želim n vesele božične praznike in srečno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem
Se priporoča slovenskim gospodinjam za nakup raznih potrebščin za praznike
ŽELIM vesele božične praznike in srečno novo leto v&em mojim odjemalcem, in se jim prav lepo zahvalim za njih podporo skozi preteklo leto. Želim tudi ostalim, da se zavedajo, da podpirajo svoje rojake v vseh ozirih. Priporočam se za vsakovrstna naročila. Pri nas dobite vedno sveže pecivo. Naša posebnost je
BIRTHDAY & WEDDING CAKES
Jos. Deželan
6124 Glass Ave.
SLOVENSKA PEKARIJA
M. Vraneza
»
17105 Grovewood Ave.
Tel. KEnmore 0170
priporoča za nakup raznega blaga na jarde, spodnjega perila, nogavic, srajc in obuvala za moške in ženske
Vesele božične praznike in srečno novo leto
ANTON BARTOL
SLOVENSKA GROCERIJA
MATT KOBAL
1166 E. 74th Si
ENdicott 1 249
1425 E. 55th St
FLorida 8411-R
GROCERIJA IN MESNICA
Pri meni dobite najboljše blago za praznike Želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
Se priporočam rojakom in jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto
je najbolj priljubljen način za mlado in stare, da si tekom leta hranijo denar v malih svotah, in nekaj tednov pred Božičem vam dostavi banka polno svoto v čeku na vaš dom.
THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY
je izplačala letos hranilcem Božičnega kluba skoro $125,000, in že so se oglasili novi tisoči, ki bodo začeli s tem načinom hranitve. Požuritc se, da ne boste prepozni za Božični klub.
Louis Lavtizar
Kako sem se počutila v Sloveniji
(Nadaljevanje iz 1. strani)
ličastni vodopad, kar sem jih še kdaj videla v življenju. Voda se blišči v tem vodopadu, da je bela kot mleko, vendar kristalno čista. In nad tem vodopa-dom je zgrajen most, od katerega lahko opazujete to bogato, krasno igro narave. In če skušate govoriti, ko opazujete ta kristalno čisti hudournik, tedaj se trudite zaman, kajti šumenje padajoče vode je tako silno, da se zgubijo vaše besede
kot v vetru.
* * *
Moja mama je bila rojena v Kamni Gorici na Gorenjskem, skoro blizu Radovljice. Jaz in mama sva odpotovali proti rojstni hiši mamice, da se seznanim s prijatelji in sorodniki matere iz mladinskih let.
Kamna Gorica je mala vas, toda sijajni hribi in gore v okolici povzročajo, da je prostor najbolj prijazna domačija. Va-ščani se preživljajo s tem, da izdelujejo žeblje, in so znanj po svojem izbornem izdelku-Stroji, katere uporabljajo pri tem, dobivajo gonilno moč od vodne sile. Mislite si veliko mlinsko kolo, zadaj za delavnico. Kadar je dosti vode, se kolo vrti, ki poganja pri tem velik držaj, ki odpira in zapira velik meh, in ta meh vzdržuje žareč ogenj. V ogenj spuščajo male jeklene palčice, navadno šest palcev dolge, kjer jih držijo, dokler ne postanejo belo-žare-če, nakar te palčice z roko spravijo v lego in položaj, kot zahteva naročilo za žeblje. Pomislite koliko morate trpeti in delati, ako želite napraviti na dan 50 funtov žebljev,!. Mi v Ameriki delamo vse to z elektriko.
Nekdaj je živela v Kamni Gorici bogata družina, ki se je imenovala Toman. Družina je imela krasno vilo, okoli katere se je razprostiral lep vrt. Pred nedavnim je to posestvo kupila neka tvrdka, ki je spremenila vilo in posestvo v dom za državne delavce, ki so bolni in ki iščejo zdravja v krasni gorenjski naravi. Vem, da ima Kamna G orica še lepo bodočnost, in vila družine Toman bo mnogo k temu pripomogla.
Na Dolenjskem se nisem dosti mudila. Poznano mi je le Novo mesto, Straža, Toplice in še nekaj krajev, katere sem površno opazila, ko sem gledala ven v naravo pri oknu vlaka. Pa tudi na Dolenjskem je prijetno, narava je sijajno bogata, krasne divje cvetlice, zeleni gaji, modri potoki! Tudi več visokih hribov imajo na Dolenjskem, toda ne takih kot sem jih opazila na Gorenjskem.
Novo mesto se nahaja na Dolenjskem in ima še precej prebivalstva. Tudi industrija je razvita v tem mestu. Nahaja sc v mestu precej uradov, in zdi sc mi, da so prebivalci jako zadovoljni.
Vas Straža je pa majhen
kraj. Naštela sem 38 hiš. V Straži cvete jeklarska in lesna industrija, skoro na enak način kot v Kamni Gorici. Straža leži ob reki Krki, toda vodne sile ne dobivajo od te reke, ki teče jako počasi. Blizu Straže se nahaja visok hrib, katerega zo-vejo Turška gora. Hrib je poln vinskih trt, tupasem posajen z malimi kočami, katere rabijo viničarji ob času trgatve. Tu se prideluje sladki mošt, iz katerega pozneje nastane vino, po katerem je Dolenjska stran tako dobro znana.
Toplice so jako prijazen prostor na Dolenjskem. Tu imajo mineralne toplice, ki so skoro svetovno znane. Vodo zbirajo v posebnih basenih, v katerih se ljudje kopljejo za svoje zdravje. V vasi se nahaja vse polno invalidov in bolnih ljudi. Voda v Toplicah je zlasti priporočljiva za zdravljenje rev-matizma. Meni se zdi, da je ta vas podobna našim Hot Springs v Arkansasu ali pa Colorado Springs.
Obiskala sem tudi Polhov j Gradec, ki se nahaja blizu Ljubljane. Nekateri pravijo, da spada Polhov Gradec pod Gorenjsko, ker se nahaja tako blizu Ljubljane. Obiskala sem to vas, ker je rojstni kraj mojega očeta, in sem bila prav vesela, ko sem se tam sestala z sorodniki mojega očeta.
Je to v resnici prijeten prostor, obkoljen vse naokoli od visokih hribov, in Polhov Gradec se sam nahaja na prijaznem griču. Kot pripovedujejo ljudje, se je nahajal na tem griču svoje dni močan grad, v katerem je stanovala ponosna kraljica. Nekoč se je ta kralji-j ca šaljivo izjavila, da je več vredna kot sama Mati Božja, lako pripoveduje pravljica pri ljudeh. V kazen za svoje ošabne besede je bil njen grad tekom noči uničen. Danes kličejo prostor, kjer se je baje to pripetilo "Stari grad," in seveda bo gotovo vsakdo takoj uganil zakaj.
Osem sto metrov nad tem hribom se nahaja druga gora, in na vrhu te gore se nahaja mala cerkvica, ki je posvečena sv. Lovrencu. Vsako leto, ko se obhaja god tega svetnika, prihaja sem stotine ljudi. Imeli smo srečo, da smo tudi mi prišli tja ravno ob "žegnanju." Vladalo je krasno vreme, vendar smo opazili, da se od daleč bliža nevihta. Nismo se mudili še I eno uro na vrhu visokega hriba ko je udarila strela iz oblakov. ■ Grmelo je in treskalo, kar se v 1 hribih še vse drugače sliši kot j sicer na ravnini. Mislite si lah-i ko, da smo jo kmalu ubrali v ! dolino.
* * *
Jugoslovanska vlada je zelo različna od naše ameriške vlade. Mi imamo državno in zvezno vlado, dočim Jugoslaviji načeljuje kralj. Glavno mesto Jugoslavije je Belgrad. Je to
(Dalie na 3. strani)
Jos. Ferlin
Božični Klub
VALENTIN HABJAN
SLOVENSKA PEKARIJA 7512 St. Clair Ave.
Se priporoča za dobro pecivo za praznike Želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
m
ANTON PRIJATELJ
SLOVENSKA GROCERIJA 6724 St. Clair Ave.
Se priporočam slovenskim gospodinjam za praznike za nakup raznih potrebščin Želim vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
3»
JOHN CERNELICH
SLOVENSKA PEKARIJA 6906 St. Clair Ave.
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in se jim priporočam še za bodoče

FRANK OBERSTAR
GROCERIJA IN MESNICA
14401 Thames Ave.
GLenville 2726
Se priporočam za praznike in želim rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
FSB
RHE
JOS. MODIC
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
315 E. 156th St.
Želim vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
Se priporočam za nakup božičnih potrebščin
Kako sem se počutila v Sloveniji
(Nadaljevanje iz 2. strani)
prijazno mesto z mnogimi, veličastnimi zgradbami. In v resnici je v mestu skoro vse tako praktično in moderno kot skoro v naših ameriških mestih. V Belgradu imajo velike parke, okrašene z mnogimi spomeniki, vodometi in cvetlicami. Imela sem priliko videti kralja Aleksandra in tudi njegovo sopro go kraljico, ki je hčerka romunske kraljice Marije, o kateri dobro veste, da se je pred par leti mudila v Ameriki.
Jugoslovanski denar ima drugo veljavo kot pa naš ameriški denar. Dinar je standard denarna veljava v Jugoslaviji. En dinar je vreden eno petino našega dolarja. Narejen je iz niklja ter nosi profil kraljeve glave.
* * *
Povedala in napisala sem vam, kakor sem znala in kar sem vedela. Vem, da iz tega dopisa ne boste mogli dognati,
kakšna je danes Jugoslavija, kakšna je naša prvotna domovina Slovenija. In vendar, ako potujete po vsem svetu, tako lepega kraja ne dobite kot je Slovenija. Da vam odkrito povem, bi jaz prav rada ostala v Sloveniji, ako bi imeli tam iste udobnosti kot jih imamo mi v Ameriki. Na primer, kje dobite v Sloveniji plin, da bi ga rabili za kuhinjske svrhe? Prepričana sem, da izmed 5000 družin v Ljubljani nima niti 100 jih plin v hiši, dočim ima v Ameriki največji siromak plin v svoji hiši.
In končno naj pripomnim, da, četudi je v resnici velik užitek potovati po svetu, pa vendar slajše ni nikjer kot doma. Kaj, pravite, da ne? Samo poskusite in poslovite se od Cleve-landa za pet ali šest mesecev, pridite nazaj, pa boste videli in čutili, kako prijazen je naš Cleveland!
Laž ima kratke noge
(Andrew Žagar)
Bilo je v času jeklarskega štrajka. Bilo je takrat res fletno, ker ni bilo treba skrbeti, ke-daj bo tovarna zabučala, vsaj za nas ne, ki nismo bili še poročeni, ki smo bili še "ledik in frej." Toda to veselje ni trajalo dolgo, kmalu se je začela delati tema po žepih in treba je bilo iti za delom. Takrat se je delo lahko dobilo in smo se iz bosov kar norčevali. Ker so pa slabo plačevali, smo delali kvečjem po par tednov pri enem gospodarju.
Eden mojih prijateljev je'sel, v tovarno vprašat za delo. Obljubili so mu delo takoj, in fant vpraša po koliko mu bodo plačali na uro. Rekli so mu, da bo dobil prvi teden po 45c na uro, drugi teden pa po 50c.
"All right," je rekel moj prijatelj, "bom prišel pa drugi teden."
Tudi jaz sem tiste čase pre-menil svoje delo najmanj štirikrat vsak mesec. Končno sem pa le dobil delo, ki je bilo lahko in snažno, in do smrti mi bo žal, da sem ga pustil. Zakaj sem ga pa pustil, je pa stvar ta:
Bilo je v zimskem času in delo sem dobil v neki železni tovarni. Izdelovali smo razne, zelo natančne dele za stroje. Mene so imeli radi, ter so mi vedno radi pokazali, česar sam nisem znal. Imeli smo veliko dela in treba je bilo delati skoro vsak večer čez uro.
Mene je takrat bolj veselilo petje, kot pa delo (no, pa saj to je še danes). Vedno in vedno sem prosil preddelavca, da me je pustil zvečer domov, da sem šel k pevskim vajam. Seve, nisem mu povedal, da hodim k pevskim vajam, zato me nekega večera vpraša, zakaj da no čem delati čez uro.
"Saj bi rad delal," mu odgovorim, "pa moram domov, ker imam vaje pri orkestru."
"Kakšen inštrument pa igraš?" me vpraša preddela vec.
"Jaz igram violino," s<? moško odrežem.
Pa me je pustil, da sem še! domov. Drugi dan pa pride preddelavec z nekim človekom do mene, pokaže name in reče onemu:
"Tukaj je fant, ki zna igrati na violino."
"Ali res?" me vpraša ta.
Meni so pričela lica rdeti, pa se vseeno skorajžim in mu pritrdim, da znam. In tukaj sem pa padel notri. Ta človek me ni j več spustil iz rok. Vpraševal j me je vsa mogoča vprašanja: kakšno violino igram, prvo ali i drugo, itd. Takrat sem bil pa v škripcih. Kdaj sem še jaz slišal o prvi ali drugi violini? še nikoli v svojem življenju ne! Toda nekaj moram odgovoriti, zato sem rekel, da igram prvo.
"Kakšne strune pa, E ali G ? " O, joj! Čimdalje bolj se stvar zamotava. Kar na slepo srečo mu rečem, da imam oboje strune : E in G. In takrat me je šele popadel. Rekel je, da on izdeluje violine in da ima ravno sedaj eno gotovo, pa da mi jo bo prinesel, da jo poskusim, kak sna da je.
"Kar jutri jo bom prinesel,'' je rekel. Toda drugi dan je bila | Pepelnica, pa sem se izgovoril, da v postu jaz ne igram. To je pomagalo, da mi je dal mir za en teden, čez teden pa zopet pride in me nadleguje, da bo na vsak način prinesel violino, da jih bom en par zaigral opoldne, ko je odmor.
"No, pa prinesi," mu rečem, da se ga iznebim. Bilo je na
petek, in zvečer smo imeli pevske vaje pri Kogoju. Zvečer potožim Kogoju, v kakšnih škripcih da sem. Obljubim mu $100, če me navadi zaigrati na violino "Na Marjance." Kogoj je rekel, da je to nemogoče, ampak svetoval mi je, naj tako na-vijem strune na violini, da bodo kar strune popokale. Tega pa nisem hotel storiti, ker bi se bil preveč slabo postavil na ts način.
Drugi dan bi moral igrati. Vso noč se mi je sanjalo, da igram na violino najlepše polke in valčke. Zjutraj grem ves v skrbeh v tovarno. Da bi si tisti sitni človek le nogo zlomil, da ne bo prinesel violine, si mislim. Pa komaj začnemo delati, ko stopi v naš oddelek moj preddelavec in pa tista griža z violino pod pazduho. Meni se je kar tovarna zavrtela pred očmi. Najraje bi se bil udri v tla. Oh. le kaj bo? se sprašujem.
Ne more biti drugače, si mislim, da poskusim zadnje sredstvo. Stopim k preddelavcu in mu rečem, da danes ne morem delati, ker moram iti nekemu svojemu prijatelju za pričo za državljanski papir. Oni drugi pa, ki je imel violino, me pelje v kot in mi pokaže violino. Po-brkljam nekoliko po strunah ir se zelo pohvalno izrazim o nji.
"Le škoda," mu rečem, "da danes ne morem zaigrati nanjo, ker moram iti v mesto za pričo."
"Jej, pa res?" obžaluje sit-než. "Pa tako daleč sem prine- a sel violino, pa še v takem vre- | menu."
"Saj sem ti rekel, da jo ni = treba še nositi," mu odgovar- | jam jaz. "Saj sem ti rekel, da l še počakaj nekaj dni. Jo pa \ kar tukaj pusti do jutri. Vam 1 bom pa jutri eno zaigral, da bo- j/ ste videli, kaj se pravi igrati na = violino," se baham jaz.
"All right," pravi, "pa poča- I kajmo do jutri."	gs
Jaz pa ven iz tovarne, in nik- f dar več nisem vid^l tiste violine, ; ne tistih ljudi, ki so čakali na | moj koncert. Takrat se je izka- l zalo, da ima laž kratke noge.
--o-
Deček in ptica
Premražen sem, kljunček si v
perje tiščim. Kaj gledaš me, deček, debelo? Na vejici v burji in snegu
medlim, ti v sobi igraš se veselo.
Z grmičev in z drevja obrali
so sad, požeta je ajda, pšenica. Od hiše do hiše preganja me glad,
a tebi smehlja se potica.
O, vrzi za božiči na okno mi vsaj
drobtinico kruha in zrno! Zato pa poslušal, ko topli bo maj,
boš pesmico mojo srebrno.
JOS. PETRICH
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
17406 Grovewood Ave.
Se priporočam za praznike in želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
JOHN SKOF
SLOVENSKA MESNICA 1170 E. 174th St.
Se priporočam za praznike in želim vsem cenjenim rojakom in rojakinjam vesele božične praznike in srečno novo leto
EAST 66TH ST. DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA NICK SPELIC, lastnik
Se vljudno priporoča Slovencem in Hrvatom, in želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem
FLorida 21 7 1 -W
Tel. FLorida 6997-W
JOSEPH PERPAR
PAPIRAR IN BARV AR
5805 Prosser Ave.
Se zahvaljujem za preteklo naklonjenost in se priporočam še zanaprej Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem
C0LLINW00D DRY CLEANING & DYEING CO.
LEO KAUŠEK FRANK KOVACH
lastnika
Izvrstno čiščenje, likanje in popravljanje
oblek — Vse po zelo zmernih cenah Vesele božične praznike, srečno novo leto
15210 Saranac Rd. GLenville 4746
ČEKOVNI PROMET
JE EDINI PRAVILEN NAČIN V DANAŠNJEM ČASU, DA PLAČUJETE SVOJE RAČUNE IN SPLOH VODITE SVOJE GOSPODARSTVO. ČEK JE OBENEM VAŠ REZIT, DA STE DOLŽNO SVOTO GOTOVO IN POŠTENO PLAČALI.
The North American Trust Company
IMA FINO UPELJAN SISTEM ZA ČEKOVNI PROMET. PRIPOROČAMO VSEM TRGOVCEM, DA SE POSLUŽIJO TEGA SISTEMA, VSEM DRUŠTVOM KOT TUDI POSAMEZNIKOM, DA VODO IMELI SVOJE RAČUNE V REDU.
Izlet v Kanado
(Spisala Cerkničanka)
FRANK PETROVCIC
SLOVENSKA MLEKARNA
želi vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
Zahvaljujem se za preteklo naklonjenost in se priporočam še v bodoče
682 E. 162d St.
EDdy 1105-R
FRANK LAVRICH
SLAŠČIČARNA 15601 Holmes Ave.
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto
EDdy 6866
J. VIDENSEK
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
486 E. 152d St.
Vesele božične praznike in srečno novo leto ^
Se priporočam
JOS. J. JANES
SLAŠČIČARNA IN REAL ESTATE
18203 Waterloo Rd.
KEnmore 3 1 09-W
Želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
JOS. JANZEVICH
.SLOVENSKA MESNICA
Se priporočam vsem odjemalcem za nakup vsakovrstnega mesa, šunk in klobas
Želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto
_542 E. 152d St.
EDdy 5832
JOHN BRUSS
SLOVENSKA GROCERIJA 544 E. 152d St. •
Se priporočam slovenskim gospodinjam za praznike in želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto
LOUIS GREGORICH
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
1171 E. 74th St.
Se priporočam za nakup potrebščin za praznike in želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
JOHN LADIHA
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
1242 E. 74th St.
Vesele božične praznike in srečno novo leto, ter se priporočam za praznike, ker imam v zalogi sveže, fino blago
FRANK BRANDULA
SLOVENSKA SLAŠČIČARNA
7513 St. Clair Ave.
RAndolph 3524
Želim vesel Božič in srečno novo leto vsem prijateljem in odjemalcem
JOHN ASSEG
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
15638 Holmes Ave.
EDdy 8139
Vsem rojakom vesele božične praznike Srečno novo leto
Se priporočam za nakup fine grocerije in mesa
Denarne pošiljatve
STOTISOČE DOLARJEV POŠLJEJO NAŠI ROJAKI VSAKO LETO SVOJCEM, SORODNIKOM IN PRIJATELJEM V STARO DOMOVINO IN NOBEN CENT TEH POŠILJATE V SE DOSLEJ ŠE NI ZGUBIL, KER SO POSLALI POTOM

The North American Trust Company
•iiiiif ?g«»
TA SLOVENSKI DOMAČI HRANILNI ZAVOD IMA IZVRSTNE DENARNE ZVEZE Z NAJBOLŠIMI BANKAMI PO VSEM SVETU IN KAMORKOLI POŠLJETE DENAR, STE LAHKO PREPRIČANI DA BO TOČNO IN POŠTENO IZPLAČAN.
če mi odstopite nekoliko pro-1 štora v listu, pa vam bom pove-I dala, kako sem letošnje poletje | potovala v Kanado. I Bilo je meseca avgusta, ko | smo se z več sorodniki domenili, | da se odpeljemo v Kanado na | Delavski praznik (Labor Day). | Nameravali smo obiskati tam S naše sorodnike, ki se nahajajo j v Kirkland Lake, Ontario. Od-I ločili smo, da se odpeljemo z | vlakom.
Nekaj dni pred odhodom pa'
j se je moj mož skesal, da ne gre.
Dobil je vsepolno izgovorov, j "Ti le pojdi," mi je rekel, "saj ! imaš brata tam. Pa ne pozabi, j da mi prineseš nekaj 'odpust-j kov.'"
j Sedaj bi se bila pa še jaz j kmalu premislila. Saj veste ka-1 ko je, če človek ne gre celih 17 ■ let nikamor: Kako se je težko | pripraviti z doma. Toda ko-! rajža je zmagala, pa sem kar | odločno rekla, da grem.
Na dan odhoda je šel moj \ mož na delo prej, predno sem i šla jaz na vlak. Zato sem mu j hitela naročevati to in ono, da | naj pazi na hišo, kaj naj si sku-i ha, da naj pazi, kadar bo mleko i kuhal, da naj zapre poprej vra I ta, da mu ne bo ušlo. Vsak dar j naj pod ledenico pogleda in i vzame vodo strani, da ne pride | povodenj v kuhinjo. Pa da naj j bo priden, če hoče, da mu bom i prinesla "odpustkov."
Potem mi jih je pa še on ne ; kaj povedal: Da naj se obna j šam, kakor se omoženi ženi spo-i dobi in da naj nikar ne poza-| bim, da imam v Clevelandu moža in sinčka. Naročil mi je pozdrave za vso žlahto v Kanadi in mi je končno ponudil roko \ slovo. Jaz sem ravno pomivala neko posodo in sem imela vse mokre roke, zato mu ponudim kar komolc. On potrese komolc za slovo—pa je bilo vse bridko slovo storjeno. Potem si je pa lahko mislil: No, sedaj sem pa zopet prost za nekaj časa,!
Potem je bilo pa treba še marsikaj pripraviti za moža in za sinčka, da ne bosta gladu umrla, ko mene ne bo doma. Tako sem imela še vse polne skrbi in dela polne roke na vseh koncih in krajih. Ravno sem bila z vsem gotova, ko pride moj sorodnik in me vpraša, če sem že gotova. Vprašam ga, kje da ima ženo, pa mi odgo vori, da se je skujala. Izgovarja se, da je predaleč, da ne more pustiti otrok samih, ftd.
"če bi bil še tvoj mož doma, bi mu naročil, naj stopi včasih k nam, da jim ne bo dolgčas.
"Saj res," mu odgovorim. "Tako bi imel tudi moj mož krajši čas. No, pa saj njemu ni nikdar dolgočasno. Ko pride z dela domov, vzame v roke Ameriško Domovino, potem se pa zagleda vanjo in ga ni za ?praviti proč, dokler vse ne pre bere."
"Ti, Franca, pa si vzela kaj
-	seboj za popotnico? Moja žena 3 mi je ponujala celo štruco kruha, naj jo vzamem seboj, da ne
>	bom lačen po poti. Za piti da , bom že tam dobil. Samo gle-i dam naj, da se preveč ne oštra-. mam, da mi ne bodo lasje gle-
1	dali izpod klobuka. In da bom ) brez skrbi radi las, sem pa še
-	klobuk doma pustil. Sedaj se
2	pa le hitro napravi, Franca. Pa malo se napudraj, da boš bolj
f mlada zgledala, da se bom postavil s teboj."
"Samo če bi kaj paudra ime-j la pri hiši," mu odvrnem, "pa ga tudi prahu ni pri hiši."
"Veš kaj, kar z moko se malo potresi, če se ne znaš sama, te , bom pa jaz malo poštupal."
"Ti me pa že ne boš pavdral," : mu rečem, in v naglici vržem
>	po obrazu nekaj moke, pa jo . je več padlo po laseh kot pa po • obrazu. No, si mislim, sedaj
sem pa res mlada, ko sem si napravila sive lase. Hitro se zopet umijem in se odpravim brez moke na pot.
S žalostnim srcem se poslovim od ljubega sinčka, potem se pa odpraviva klicat še najine druge sorodnike, ki so imeli iti z nama v Kanado. Ko prideva tje, so nama povedali, da bodo šli raje z avtomobilom, pa da se bomo že v Kanadi sešli. Tako sva odšla kar sama na vlak na 105. cesti postaji in se odpeljala proti Buffalo.
Drugo jutro pridemo v Utica, N. Y. Tam sva morala presesti, in ker je imel vlak oditi šele čez nekaj ur, mi reče moj sorodnik :
"Nedaleč od tukaj je naselbina Little Falls, kjer žive sorodniki moje žene. če hočeš, se peljeva tje, da ne bova tukaj čakala."
Jaz privolim, nakar vzameva taksi, in v tričetrt uri sva bila že v Little Falls. Tam je naseljenih dosti naših rojakov, ki imajo lepe hiše, nekateri pa farme. Sorodniki so nama dobro postregli, da sva bila zopet sposobna za nadaljno pot. Žal nama je bilo, da se nisva mogla tam dlje časa ustaviti. Potem se odpeljeva na Upper Lake, pa sva preslišala, kedaj je klical naš vlak in tako sva vzela enega proti Mxmtrealu. Predno smo prišli čez mejo so prišl' na vlak tisti firbični gospodje, ki hočejo vse videti vse zvedeti
Povedati sva morala kam se peljeva, koliko časa misliva ostati v Kanadi, in taka podobna vprašanja. V nedeljo dopoldne se pripeljeva v Montreal, Quebec. Tam sva zvedela, da morava čakati do večera, da dobiva najin vlak, ker vlaki v Kanadi ob nedeljah nimajo dobrih zvez. Torej zopet smola.
"Saj se mi ni zastonj sanjalo še doma, da grem na božjo pot," sem se kregala, "če bova na vsaki postaji čakala na vlak.
bova prišla ravno do Božiča na I najin cilj."
Stopila sva malo po mestu, pa ker sva bila lačna, sva le bolj gledala po restavrantih. Upala sva, da dobiva kaj dobre pive in pa kakšnih "arcnij." Pivo sva res dobila, "arcnije" se pa v Kanadi ne dobe ob nedeljah. Vseeno je popoldne kmalu minilo in šla sva zopet Ponoči je bila vožnja zelo dolgočasna in spanec nas je mučil. Kar sede sem malo zadremala, pa me je iz spanca kmalu zbudil najlepši koncert, ki si ga morete misliti. Pogledam okrog sebe in vidim, oziroma slišim, kako vsi sopotniki vlečejo dreto, zraven pa smrčijo, da je kar vlak potresavalo-Seve, tudi moj sorodnik ni bii med zadnjimi. Zdelo se mi je, da je bil on nekakšen "banda-firar" pri tem koncertu. Potem pa nisem mogla več zaspatf.
Noč je minila in kmalu smo mogli opazovati skozi okno kanadske pokrajine. Zemlja je tukaj jako neobljudena, in po več ur nismo videli druzega kot gozd in jezera vmes. Neki sopotnik nam je pripovedoval, da je bil tam pred nekako 35 leti velik gozdni požar, ki je uničil vse lepe gozdove. Sedaj kroži nad gozdovi vedno zrakoplov, ki pazi na požare in takoj naznani, če se pripeti kaj takega, da se takoj ogenj pogasi.
Po dolgi vožnji dospemo končno do naše zadnje postaje, Svastika. Od tukaj smo se odpeljali z busom do Kirkland Lake. Na tem potu smo dohiteli naše Clevelandčane, ki so se vozili z avtomobilom. No, vseeno so svojo besedo dobro držali. Stopila sva z busa in prisedla k njim. še kakih deset minut vožnje, pa smo bili na mestu.
Kako veselo in prisrčno je bilo svidenje z našimi sorodniki v tako daljnem, tujem kraju! Ker je bilo že proti večeru, smo se, seve, najprej vsedli k večerji, ki je bila prav fina. Postregli so nam poleg dobre večerje tudi z raznimi kanadskimi dobrotami, po katerih smo prav pridno segali. Po večerji smo hoteli pa vsi imeti prvo besedo, ker smo imeli eden drugemu dosti za povedati, ker se j nismo videli že mnogo let.
Ko smo si nekoliko dopove- j dali svoje veselje, je prišel go- j dec Jeršin, ki nam je take za- \ godel, da smo se vsi zavrteli, j Po plesu smo pa zapeli, da jo i odmevalo tja čez kanadske j ravnine.	i
Ker je bilo tam več Cerklja- j nov, smo večkrat ponovili tud> j cerkniško, ki se glasi: Ko b' Cerkniško jezero vince bilo, ga cerkniški fantje do kaplje spijo. Vse je bilo veselo, samo še jj Jakata z Rožnika nam jo manj- f kalo. Če bi bil on vedel, kako se tukaj dobro zabavamo, bi bil (
gotovo priletel sem v zrako- i
b s
(Dalje na 5. strani.)
Mož mi je dovolil, in tako sem 1 prišla domov ravno na koline.
To je bilo zopet veselje doma ! Mamica so rekli, da se jim zdim prav taka, kot takrat, ko sem bila dekle. Vsekako, ko so videli otroke okrog mene, so videli, da je sedaj drugače.
Na sveti večer sve z mamico delali jaslice v kotu, na mizo so pa postavili "župnik" ali pod-prtnik, katerega so z lepim prtom pokrili. Na konec mize so pa postavili knjigo "Življenje vseh svetnikov" in rožni venec. Taka je navada po naših krajih.
Ko je zazvonilo zvečer, so šli mamica z blagoslovljeno vodo in so poškropili po vseh sobah, ostala družina je šla pa v cerkev prepevat božične pesmi. Ko smo prišli domov iz cerkve, smo posedli okrog peči, ter smo čakali na polnočnico.
Pri polnočnici sem jokala veselja, ko sem zopet slišala mile božične pesmi v domači farn> cerkvi.
Oh, blaženi časi, kje ste? Nikdar več se ne povrnete.
Prišedši od polnočnice, smo se vsedli okrog mize, mamica so nam pa postregli z klobasami. Spati se nam ni ljubilo, pa smo se kar pogovarjali, da je prišla peta ura zjutraj, nakar smo se odpravili k maši v podružnico v Bezuljak. Tam je bilo v cerkvi zopet tako lepo božično petje, da bi se ga človek nikdar ne naveličal poslj^ šati.
Kot blisk so minili dnevi v domači hiši, in kar prestrašila sem se, ko sem dobila od mo-žička, ki je bil ostal pri svojih starših, pismo, da jo bo popihal kar sam v Ameriko, če ne pridem takoj k njemu. Ni kazalo drugega, da sem pobrala šila in kopita in šla zopet na Dolenjsko.
Kako težko in grenko je bilo slovo od dragih domačih! Oče in mati sta grozno jokala in, seve, tudi jaz se nisem na smeh držala. Rekla sta: Nikdar več se ne bomo videli na tem svetuj Imeli so prav. Mamica so že v grobu pet let, oče pa še žive.
Toda človek je zato ustvarjen, da prestaja križe in težave na tem svetu. Najhujše rane se prebolijo.
Nazaj v Ameriko smo prišli meseca februarja, kjer v tej naši novi domovini prav srečno in zadovoljno živimo.
Želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem ci-tateljem tega lista!
Izlet v Kanado
(Nadaljevanje iz četrte strani)
pod klop. Vse so prebrskali, odpustkov pa le niso dobili.
V petek sva bila že v Clevelandu, pa se je meni tako mudilo z vlaka, da bi skoraj videla svojega ljubega možička in sinčka, da sem pozabila odpustke v vlaku pod klopjo. Le kaj bo rekel moj mož, ko pridem pred njega brez odpustkov!
S težkim srcem se bližam domači hiši, in ko stopim v hišo me možiček prijazno sprejme. Po lepem pozdravu mu dam nekoliko kamnov, kjer je bila zlata ruda. On pogleda tiste kamne, potem pa mene, in jezno reče:
"Kaj pa naj s tem? Saj to ni za požrt. Ves teden je bilo tako vroče v Clevelandu in sem se tolažil, da mi prineseš kako pijačo, sedaj mi pa to kamenje kažeš. Kar sama ga jej."
Jaz ga pa tolažim, da' mu prinesem za gotovo odpustkov, kadar grem zopet v Kanado. Ampak, če bo pa preveč jezi-kal, naj gre pa kar sam po nje, saj ve kje je Kanada.
Ta dopis se je razvlekel v cel roman, in moj mož se jezi, češ, da vse potrobezljam, da ne znam ničesar zase držati. Jaz pa pravim, da se mora vse tako zapisati, kakor se godi. Če pa uredniku ni všeč moj dopis, naj ga pa v koš vrže, ne bo nič zamere.
Ja še eno Marjanci Kuhar-jevi za uho! Ali sem ti jih sedaj zadosti napisala, ko si me vedno drezala, naj kaj napišem z mojega potovanja? iWa tudi ti se moraš večkrat oglasiti, ker tvoje dopise radi čitamo.
Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine, in jim želim srečne božične praznike in srečno novo leto.
plovu, da bi bil tudi on deležen kanadskih dobrot.
Drugi dan bi si bili radi ogledale tamošnje zlate rudnike, pa ni bilo mogoče. Zato smo se pa odpravili k slikarju. Bilo nas je šest Clevelandčanov, šest pa Kanadčanov, pa godec je moral biti tudi zraven. Mislim, da smo se vsi fejst držali, čeravno nismo imeli ogledala, da bi se bili notri pogledali.
Ogledali smo si tudi mesto, ki kaj hitro napreduje. V ta-mošnji okolici so sami rudniki, kjer so zaposljeni naši ljudje. Slovenskih fantov je tam precej, manjka pa jim deklet, če pride kaka slovenska dekle v tiste kraje, jo jako hitro vpre-žejo v zakonski jarem.
čas nam je v veseli družbi kaj hitro potekel in treba se je bilo odpraviti proti domu. Tretji dan se odpravimo na postajo, kamor so nas spremili vsi naši sorodniki. Težko je bilo slovo od dragih sorodnikov, ki se nismo videli toliko let in se moramo po kratkem snidenju zopet ločiti. Ali se bomo še ke-daj videli?
Lepa hvala vsem za prijazno postrežbo in za veselo zabavo, ki smo jo imeli v vaši družbi. Kedaj vam bomo mogli vse to povrniti ?
Nazaj grede sva imela več sreče z vlaki, in sva bila drugi dan že v Ottawa, Que., to je tam, kjer delajo postave za Kanado.
Moj .sorodnik je šel v brivni-co, da je zopet zgledal kot pošten Amerikanec, potem sva si dala pa še čevlje zbiksati, da se še danes svetijo. Nakupila sva nekaj spominčkom in potem sva se pa odpeljala proti Clevelandu. Jaz sem imela nekaj "odpustkov" za moža, pa sem jih skrila pred financarji kar
Acme Dry Cleaning and Dyeing Co.
Slovensko podjetje!
Čistimo, likamo in popravljamo moške in ženske obleke
FRANK JUREČIČ, lastnik
Želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Vogal 152. ceste in Holmes Ave.
GLenville 5374
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
15802-04 Waterloo Rd.
KEnmore 2686
Se priporočam za praznike, in želim vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
Anton Svete
Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Grocerija, candy, cigare, cigarete, mehke pijače, izvrsten sladoled. Se priporočam za obilen obisk. Točna postrežba! Pripeljem tudi na dom, ako naročite!
Pri nas dobite dobro mleko in fino smetano
Vesele božične praznike in srečno novo leto
RAndolph 7254
Louis Oswald
DRY GOODS STORE
Spomini na Božič v domovini
(Ivanka Sod j a)
16725 Waterloo Rd
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
Najboljše, kar morete dobiti v groceriji
in mesnici na Grovewood Se priporočam in voščim vesele božične praznike in srečno novo leto!
17201 Grovewood Ave.
Se priporočam Slovencem in Hrvatom Želim vsem skupaj vesel Božič in srečno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi N
ANTON NOVAK
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
5301-03 St. Clair Ave.
JOS. LIKAR
Albin čebular
Je v topli sobi smrečica . • •
Je v topli sobi smrečica; na njej ob sveči svečica, srebrni sneg in zlata pena, pod njo darilca so svilena.
Drevo božično je iskreče, ob njem prepolno rajske sreče ob njem nam v dušah je sladko, kot nam je v toplih dneh samo
6718 St. Clair Ave., Cleveland, O
EDINI SLOV. CERKVENI SLIKAR V AMERIKI
Želim vsem cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto Se priporočam še v bodoče
Izvrštijem razne napise, slike in gledališke zastore

The Norih American Trust Company
sprejema vaše hranilne vloge in jih obrestuje po štiri procente. Vaš denar se zopet posoja drugim rojakom, brez vsakih bonusov, da si pridobijo lastno hišo, in tako imate dobiček vi in vaš prijatelj.	^
so gotovo najbolj varne v domačem slovenskem zavodu, kjer vodijo kontrolo možje vam poznani, katerim lahko zaupate, ker so vse svoje življenje izkazali se vredni zaupanja.


j 1184 E. 60th St.
Bilo je leta 1908, ko smo se i odločili, da gremo pogledat staro domovino, da vidimo zopet naše drage starše in sestre. Tisti čas se je tukaj itak zelo slabo delalo, po dva ali tri dni na teden. Plačevali so pa kar z nekimi papirji. Vem, da se še marsikdo spominja na tiste čase.
Iz tega vzroka smo se podali meseca oktobra na pot preko luže. Nič kaj prijetno ni bilo potovati na jesen s tremi malimi otroci. Na morju smo bili 22 dni in smo komaj čakali, da bi prišli v Trst. No, je bilo pa svidenje bolj veselo. Na pomolu v Trstu sta nas} čakala sestra in svak. V Trstu smo ostali štiri dni, nakar smo odpotovali k staršem v Begunje pri Cerknici.
Nikoli ne bom pozabila svidenja z mojo mamico. Obe sve jokali, ko sva se objemali. To
je bilo spraševanja, kako se nam godi v daljni Ameriki, če je kaj drugih Meniševcev tam, itd. Prišli so sosedje in zopet se je pričelo vse od kraja.
V Begunjah sva ostala par dni, nakar sva se podala na Dolenjsko k staršem mojega moža, v faro Podzemelj. Tje sva prišla ravno o Vseh Svetih. Tudi tam so nas sprejeli z velikim veseljem. Jokali so samega veselja, ko so zagledali svojega sina po tako dolgih letih, mene, njihovo snaho, pa prvič v življenju.
Tje smo prišli v lepem vremenu, čez en teden je pa že zapadel sneg do kolen. Približali so se veseli božični prazniki, moj najbolj veseli čas v domovini. Jaz sem hotela iti praznovat božične praznike k svojim .staršem v Begunje. To sem si bila izgovorila, še pred-
no smo šli na pot iz Amerike. __
Hranilne «Ologe
Anton Gubane
Frank Race Jr.
SLOVENSKA MLEKARNA 1028 E. 61st St. HEnderson 1786
Ludwig Raddell
J©hm P®l©k®r
LASTNIK PRVE SLOVENSKE IZDELOVALNICE MEHKIH PIJAČ
6511-19 St. Clair Ave.
Tel. HEnderson 4629
Želim vsem Slovencem in Hrvatom vesele božične praznike in prav srečno novo leto!

Našim prijateljem!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto! Se priporočamo tudi v Novem letu, kajti ako vi ne prinesete k nam čistit obleke, ste vi in mi na zgubi.
Prinesite čistit direktno v našo tovarno in prihranite si dvajset procentov, to je, dvajset centov no, vsakem dolarju. Tovarna je odprta do 8. ure vsak večer.
The Frank Mervar Co.
5921 Bonna Ave., vogal 60. ceste Med St. Clair and Superior Ave.
Tel. RAndolph 7123
Cleveland, 0
Spomini mladostnih dni
(Spisal J. Resnik)

X'.
flit
JULIA'S
Flower Shoppe
SLOVENSKA CVETLIČARNA
MISS JULIA VOKAČ, lastnica
6120 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 1741
Kadar hočete naročiti razne vence, šopke, cvetlice v posodah, naročite jih pri nas
Šopki za neveste in družice naša špecijaliteta

Stt,
1
Jos. Mlakar
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
14516 Sylvia Ave.
Tel. EDdy 3989
giuy
Želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim odjemalcem
Priporočam se za naklonjenost tudi zanaprej
Za praznike imam največjo zalogo raznega svežega grocerijskega blaga in finega, suhega in svežega mesa
Jos. Globokar
986 E. 74th St.	ENdicott 3968
Prodajalec vsakovrstnih hiš in zemljišč
Želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto

g
| Ko pridemo v starejša leta, | se kaj radi spominjamo nazaj | v mladostne dni in obujamo 1 spomine iz naših mladih let. I Nikdar pa se v letu tako ne spo-§ minjamo nazaj, kot ravno v l tem svetem, božičnem času. i Spominjamo se, kako smo kot | otroci sedeli pri gorki peči in | poslušali dobrega očeta in skrb-f no mamico. V spomin nam pri-1 de, kako smo pripravljali jasli-| ce. Že teden dni pred Božičem % so oče nakupili raznobarvnega \ papirja, iz katerega smo, po j. otročji modrosti, izrezovali zve-| zde in zvezdice, katere smo po-| tem prilepili pri podobah na | okvir.
| Iz podobic smo izrezovali \ pastirčke, ovčice in, seveda, tu-J di volek in osliček sta morala 1 biti zraven, da so vsi skupaj s ogrevali Jezuščka v štalici.
\ Ko smo v kotu, v zato pri-
ij 7
I pravi j enem prostoru, postavili | hlevček, ter ga obložili z želeli nim mahom, smo postavili vse I polno pastirčkov in črede živili ne okrog. Kako smo potem ob-| čudovali svojo modrost! Tako nam je prav hitro potekal čas božičnega večera. Oče so že hodili z velikim molkom v roki po hiši, ter nas priganjali, naj hitro skončamo, da odmolimo še rožni venec, potem pa gremo k polnočnici.
Menda nisem šel nikdar v | življenju tako radostno in z veseljem k maši, kakor ravno k polnočnici. Vsaka fara ima svoj 1 poseben kraj pri cerkvi, kjer se vaščani ustavijo, se oddahnejo od dolge hoje in se pogovarjajo o vremenu in o tem, ali onem. Tudi pri nas smo imeli tak prostor pred takozvano Klamšinovo štalo. Jaz, takrat še pastir, sem rad stopil v hlev, posebno če je bilo zunaj mraz, in s hlapcem sva bila dobra pri-| jatelja. Stari Lipe, tako smo i ga imenovali, je vedel vedno
kaj lepega povedati, g Tako smo se pred nekako 35 | leti zbrali pri njem v hlevu na | sveti večer, jaz in nekaj mojih I sovrstnikov. Lipe nam je po-I nosno razkazoval živino v hle-( vu. Znano je bilo daleč na okoli, da je Klamšinova živina najlepša, najbolj rejena in najbolj "glajštana." Ko smo si vse ogledali, ga prosim, naj nam pove kako zgodbo iz svojega življenja.
Stari Lipe pogleda na svojo, l kot repa debelo uro, in pravi: "No, do polnočnice imamo še pol ure časa. Morda še ne veste, da na sveti večer živina govori. J Ta dar ima od Boga zato, ker \ sta vol in osliček y hlevcu grela | Jezuščka. Vam pa povem neko zgodbo.
"Neki gospodar je imel hlapca, ki je bil sicer še dosti j priden, je rad delal, imel je pa dobro lastnost, da ni rad puščal svoje postelje prazne, da je namreč rad poležal. Na sveti večer mu gospodar naroči, da mora gotovo iti k polnočnici. i Hlapec pa, kot dober prijatelj postelje, si misli: škoda, da bi bila postelja prazna! Pa se poda, mesto k polnočnici, v hlev, ter se vleže v posteljo.
"Zaspal je bil, toda naenkrat ga prebudi glasno govorjenje i pri jaslih. Pogovarjala sta se \ dva voliča. Prvi pravi: Blagor ] ti, ki si lepo rejen, kako lepo in i udobno ležiš. Mene pa, ki sem ] suh, že vse boli. Debeli voliček i pa pravi: Blagor tebi, ki si suh, Mene, ki sem debel, bo gospo- 1 dar prodal mesarju, ki me bo ubil, razsekal in prodal, in ljudje me bodo pojedli. Ti pa, ki | si suh, boš še dolgo živel. J
"Tam iz kota pa se oglasi sta- 1 ra, brezzobna sivka: Kaj pa 1 vidva vesta? Jaz nekaj vem, ^ ker sem že stara, jaz, ki oskr-r^ bujem hišo z mlekom, in ki sem j. tudi vaju dala, da se gospodar 0 postavlja z vama. Poleg nje pa se oglasi mali junček: Mati, po- I vejte no kaj, jaz bi tudi rad sli- t šal! Pa začne sivka s svojo žen- v sko zgovornostjo:
"Ko bosta šla gospodar in hlapec orat na prvo njivo in ko i priorjeta do srede njive, se bo iz brazde nenadoma prikazala
•	velika kača in bo gospodarja pičila. Gospodar bo umrl in pri hiši se bo vse izpremenilo. Le,
: če bi hlapec vedel, kaj se bo zgodilo in bi kačo ubil, bi se obvarovala hiša nesreče. Potem bi
•	hlapec dobil gospodarjevo hčer za ženo in vsem bi se dobro godilo.
"Hlapec, ki je vse to poslušal, je bil v velikem strahu, še
•	nikdar prej ni slišal, da se živina pogovarja na sveti večer, zdaj je pa slišal take strašne reči. Kar potil se je strahu in lasje so mu stali pokonci, da bi bil lahko vsakega posebej otipal. Premišljuje o stvari, ki jo je stara sivka povedala, pa sklene, da bo šel mesto gospo-
■	darja sam za drevesom in da bo kačo ubil, če se bo res poka-
■	zala.
i "Res sta šla prvi lep pomla-
■	danski dan z gospodarjem orat.
•	in hlapec reče gospodarju:
» " 'Oče, vi bodite pri volih, jaz s bom pa pri pljugu.' i "Gospodar pa mu odgovori: i 'Tega pa ne! Do zdaj sem še i vedno jaz držal za pljug in tudi
>	danes bom!'
' "Toda hlapec le ne odjenja in končno mu gospodar z nevo ljo prepusti pljug. Zastavita
■	brazdo in pričneta orati. Hla-; pec je imel v roki takozvano i otiko, ter vedno skrbno pazi
' kedaj se bo pokazala kača. Pri
>	orjeta do srede njive, kar se iz za brazde zvali velikanska ka-
i ča, ki se v trenotku zažene kvi-i šku proti hlapcu, da bi ga piči-
>	la. Toda hlapec, ki je bil na to t pripravljen, jo mahne z otiko f in jo ubije. Nato pa reče gospo
, darju:
. " 'Vidite, oče, kača je mislila
>	pičiti vas in vaša smrt bi bila
>	gotova. Toda jaz sem bil šel na sveti večer, mesto k polnočnici,
i spat v hlev in tam sem slišal sta-i ro sivko, ki je pripovedovala, i da se bo prav tako zgodilo, ka-
■	kor se je. Tako sem vas jaz re šil gotove smrti.'
"Gospodar je bil ves prevzet od strahu, in reče: 'Veliko uslugo si mi storil. Kaj zahtevaš za plačilo? Dam ti, kar hočeš, tudi pol grunta.'
"'Nič ne zahtevam. Toda morda ste že opazili, da se z vašo hčerko Miciko rada vidiva. Dajte mi jo za ženo in vaš blagoslov po vrhu.'
"'Vidim, da si jo zaslužil. Kar vzemi jo in bodita srečna!
"No, potem je bila pa poro I ka, po poroki je bila pa ohcet j Tudi jaz sem bil zraven in jedli, i in pili smo tri dni in tri noči. j Jaz sem se ga bil tako nalezel, j da nisem vedel kam domov, in i še danes nimam svojega doma j in ga tudi nikoli ne bom imel. j Kadar pa zatisnem svoje tru- j dne oči, mi bo mizar stesal malo j hišico, da me poneso tje, kjer ; počivajo stari in mladi, bogati in revni."
Lipe je končal in takrat se je f pa iz zvonika oglasil zvon, ki je | vabil ljudi v cerkev. Vso mašo g mi je bil pred očmi hlapec, ki i je pobil kačo in dobil za nagra- I do gospodarjevo hčer. Domov f grede sem pa trdno sklenil, da $ prihodnje leto ne bom šel k pol- | nočnici, ampak bom šel v hlev, fi, kjer bom poslušal, kaj se bo ži- | vina pogovarjala.
-o-
D. Gorinšek:	-	L!
fej
Tomažek pri Božičku
■
Dragi, sveti Ti Božiček,	jj
joj, ne sodi me slabo,
rad cekinov bi mošnjiček,
ne, — mošnjička ne, — mošnjo! §
Če prineseš mi mošnjo, pojdem čez dole in gore, brez prestanka pot mi bo od mraku do zore.
Pridem k angelcem v višine, tam so zbrani zlatokrili, vse podarim jim cekine, —'da bi mater mi vrnili.
DR. A. J. PERKO
3498 E. 93d St.
Uradne ure: Vsak dan: 10. do 12, 3 do 4:30, 7 do 8 (Razven ob sredah)
TELEFONI:
Res.: BRoadway 1572 Urad: BRoadway 0245
Želi vsem Slovencem in Slovenkam vesele božične praznike
ANTON PONIKVAR
GROCERIJA IN MESNICA 3769 E. 93d St.
Tel. BRoadway 1934
Želi vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto
Se priporočam slovenskim gospodinjam za nakup za praznike
FRANK L TUREK
GROCERIJA 985 Addison Rd.
Tel. FLorida 6957-J
Se priporoča slovenskim gospodinjam
za nakup božičnih potrebščin ter želi vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
SLADOLED - CIGARE - CIGARETE LUNCH ROOM
Vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
PETER MUKAVETZ
1231 E. 61st St.
SLAŠČIČARNA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem svojim odjemalcem
JOHN SMREKAR
6112-14 St. Clair Ave.
VARIETY STORE
Vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem Slovencem in Hrvatom
DANIEL STAKICH
REAL ESTATE — INSURANCE 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934

JOS. GORNIK
SLOVENSKI KROJAČ 670 E. 152d St.
Da ne boste mislili, da sem umrl, vam vsem skupaj želim vesel Božič in srečno novo leto
F. F. LEGAN
HARDWARE 711 E. 152d St
Želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
JOS. PIŠKUR
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
. 16801 Waterloo Rd.
Želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto SE PRIPOROČAM
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
16811 Waterloo Rd.
John Strauss
881 E. 79th St.
RAndolph 5050
Fine mehke pijače — dober prigrizek vedno na razpolago
FRANK DACAR
SHOE REPAIRING
Voščim vesele božične praznike in srečno
17308 Grovewood Ave
novo leto vsem prijateljem in znancem
Vesel Božič in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem
JOS. POZELNIK
SLOVENSKO KEGLJIŠČE 6125 St. Clair Ave.
Mrs. Frances
Krašovic
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem
NICK PERENCEVICH
SLOVENSKA BILJARDNICA 6119 St. Clair Ave.
CIGARE — CIGARETE — TOBAK MEHKE PIJAČE
LASTNICA GRDINOVE DVORANE
Tu dobite vedno vsakovrstne dvorane za vse društvene prireditve, male ali velike, za gostije, krstije, poročne slavnosti, shode ali pa društvene seje.
Želim Slovencem in Hrvatom vesele božične praznike in srečno novo leto
FRANK MOČNIK
SLOVENSKI KROJAČ 6911 St. Clair Ave.
Želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
JOHN PRIŠEL
REAL ESTATE - FIRE INSURANCE 15908 Parkgrove Ave.
Postrežba dobra — Najemnina nizka Se priporoča Slovencem in Hrvatom!
Želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto
Vsem prijateljem želim prav vesele božične praznike in srečno novo leto!
KEnmore 1358
16301 Waterloo Rd
6025 St. Clair Ave.
Tel. HEnderson 8141
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto in se priporočam rojakom za nakup vseh hišnih potrebščin.
Zgodbe Mošnikovega deda
Smrtniku starejši sin, pri Pri-mažu pa kar trije otroci. A Dolinška je v gozdu oplazila smreka, ki so jo sekali, da je kmalu nato izdihnil.
Hudo je bilo tisto leto. Gospod župnik so kar po večkrat v tednu prišli obhajat, ko so ljudje mrli za kozami. Tudi dve svatbi smo imeli: omožili sta se P r i m a ž o v o dekle in Smrtnikova dekla. Pri nas pa je prav koncem pasjih dni treščilo v kozolec, ki je do tal pogorel. Hišo pa smo komaj rešili.
Skrivnostni tujec
V Spodnjih P r a p r e č a h je pred kakimi 70 leti letalo še Ri-harjevo domovanje nedaleč od Pozničevih. Kakor skoro vsi Praprečani je bil tudi Rihtar voznik, ki je vozaril s svojimi konji notri do Trsta, na drugi strani pa do Maribora. Voznikom se je prav dobro godilo;
zaslužek je bil dober, zatorej ni bilo nič čudnega, če so bili ti vozniki večinoma vajeni dobrega življenja. Pa tudi posebno tankovestni niso bili, saj so celo ob postnih dneh jedli meso.
Tako je ta Rihtar pri vozaril s svojimi konji neki sveti večer domov.
Žena mu je prinesla običajno mrzlo postno jed, kuhano suho sadje in fižol, a možak, ki je bil nekoliko vinjen, ukaže ženi, naj mu prinese pečenih krvavih klo bas.
Kajpak se je žena temu uprla, Rihtar pa je odšel sam v čumnato, si narezal prekajene ga mesa in to večerjal.
Opolnoči so odšli vsi drugi v cerkev na Brdo, a on je sam ostal doma. Na mizi je gorela leščerba, gospodar pa se j p vlegel na toplo peč in zaspal.
Iz spanja na topli peči je Rihtar j a kmalu predramila trda hoja po hiši. Gospodar se dvig ne, da vidi, kdo je neki prišel.
(Dalje na 8. strani)
ANTON PETKOVŠEK
965 Addison Rd.
Po brdski graščinski gozdni poti se pride v dvajsetih minutah v prijazno vas Ceplje. V tej vasi je pred dobrimi 60 leti živel daleč na okrog znani Moš-nikov ded. To vam je bil prava gorenjska korenina, ki je z enako trdno ženico preživel 65 let v zakonskem jarmu. Koliko zanimivega je vedel ta očanec! Fantje so radi vasovali pri njem in poslušali njegove pripovedke.
V zbirki svojih zgodb je imel možiček tudi svoje doživljaje na razne svete večere, ko je hodil na križpotje na znani Goriški grič v ris. Med drugimi nam je povedal naslednje tri zgodbe:
V risu.
Ko so šli drugi na sveti večer s kadilom in kropilom okrog hiše, nisem šel jaz z njimi, kajti kdor hoče iti v ris in videti vse, kar se bo zgodilo prihodnje leto v fari, ne sme vohati kadila. Nad trideset let sem tako hodil v ris od polnočne do ene ure. Kako se mi je godilo nazadnje, tega ne bom nikoli pozabil.
Tisto leto sem prav ob polnoči naredil na križpotu z blagoslovljeno leskovko okoli sebe krog in čakal . . .
Nisem stal dolgo, ko vidim, da sta prišla dva možaka in začela z vso naglico podirati Smrtnikov kozolec. Vedel sem takoj, da bo v prihodnjem letu vihar podrl ta kozolec.
Kmalu za tem sem videl, kako so prihajali ljudje iz Lo-vrenčkove hiše in nesli mrliča v črni krsti. Takoj sem vedel, da bo prihodnje leto mrlič v tej hiši; le to mi je ostalo prikrito, ali bo umrl gospodar ali bo umrla gospodinja.
Komaj mi je izginil izpred oči mrtvaški sprevod, že sem zagledal drugega iz Smrinkove hiše, tretjega iz Primaževe, a za tem četrtega iz Dolinškove hiše. i< ^ .i u,, ♦■»•'
Nič kaj prijetno mi ni bilo pri srcu, ko sem videl toliko mrtvaških sprevodov, zakaj za tako malo vas mi je bilo malo preveč mrliče v v enem letu. Bog zna, ali bo razsajala kolera ali kaj sem si mislil.
Nato sem videl tudi našega brdskega župnika, ko je šel s svetim obhajilom najprej k nam, nato k Smrtniku in k Do-linšku.
Videl sem tudi dve svatbi.
Ko sem opazoval vse te prikazni, je udarila v brdskem zvoniku ura tri četrt na eno.
"No,' 'esm si mislil, "še četrt ure, pa odidem domov."
Ko to premišljam, se posveti kakor v jutru, ko začne solnce vzhajati izza Limbarške gore. In kaj vidim ? Na naši hiši buhne na obeh plateh iz slamnate strehe ogenj. Takoj je bilo vse v ognju, a ljudje so začeli letati okrog in kričati vse križem . . .
To me je čisto zmedlo. Kar so me nesle noge, jo uberem proti domu.
Ko tako dirjam, se podita za menoj tudi. dve pošasti, druga grša od druge. Pa kako sta leteli! Pod nogami jima je bobnelo, da se je kar zemlja tresla.
Sam nisem vedel, kako in kdaj sem pridirjal do doma. Šele takrat sem spoznal prevaro, da ni v resnici gorela naša hiša.
Še sedaj se čudim sam sebi, odkod sem vzel tako moč: zaletel sem se kar v zaprta vežna vrata in že sem bil v veži. V strahu in trepetu sem čakal v hiši domačih, ki so odšli k polnočnici na Brdo.
Tisti dve grozni pošasti pa, ki sta drveli za menoj, sta še tulili zunaj do ene ure.
Od tistega časa nisem šel nikdar več v ris na sveti večer.
Prikazni, ki sem jih videl, so pe tisto leto vse uresničile.
Smrtnikov kozolec je podrl vihar po svetem Jakobu, ko je bilo polno žita v njem. Razsajale so tudi koze; umrl je za njimi stari L o v r e n č e k, pri
Vesele božične praznike in srečno novo leto
CHARLES SREBE
MRS. LOUIS KNAUS & SON
3916 St. Clair Ave.
želi vsem prijateljem in znancem vesele božične praznike in
srečno novo leto
BLISS RD. BARBER SHOP
PRVOVRSTNA BRIVNICA
DELIKATESE — CANDY — ICE CREAM MEHKE PIJAČE — ŠOLSKE POTREBŠČINE FRANK MANCE, lastnik
923 E. 222d St. KEnmore 3281 Euclid, O.
Vesele božične praznike vsem odjemalcem!
MIKE PLUT
MEHKE PIJAČE 3611 E. 81st St.
Želi vsem rojakom vesele božične praznike in zadovoljno novo leto
PETER WINTAR
1169 E. 72d St.
SLAŠČIČARNA
DOBRA POSTREŽBA
Vesel Božič in srečno novo leto želim vsem
JOS. PODBORSEK
1187 E. 7&th St. SHOE REPAIRING
M Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim odjemalcem, in se jim priporočam
LOUIS LANCHMAN
SLOVENSKA MLEKARNA
1083 E. 68t!i St. FLorida 7136-J
Želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in zrečno novo leto
CHARLES LESJAK
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
15708 Sm-anac Rd.
Se priporoča za praznike in želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto
VICTOR BERNOT
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
16001 Holmes Ave.
Voščim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
FRANK BUČAR
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
15506 Holmes Ave.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem
JOHN KNIFIC
17701 Grovewood Ave.
GROCERIJA — SLAŠČIČARNA ŠOLSKE POTREBŠČINE
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem skupaj
Slapnik Bratje
PRVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU
Se priporoča cenjenemu občinstvu za obila naročila cvetlic za praznike. V zalogi imamo vsak čas najfinejše sveže cvetlice vsake vrste, kot tudi vsakovrstne umetne cvetlice.
Jos. Medic
SLOVENSKA GROCERIJA
Prodajamo tudi cvetlice v posodah Postrežba s cvetlicami pri pogrebih, porokah in drugih prilikah je prve vrste, in naše cene so vedno najnižje.
H Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim odjemalcem
Zahvaljujem se za preteklo naklonjenost in se priporočam še za bodoče
Se uljudno priporočamo in, želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto
6113 St. Clair Ave.
Tel. HEnderson 1 1 26
Naročila dovažam tudi na dom
1033 E. 62d St.
RAndolph 7386


St. Ciair Tire Shop
A. LUBNIEWSKI, lastnik
Vulkaniziranje in zanesljivo popravljanje avtomobilskih koles
Prodajamo tudi stara in nova
AVTOMOBILSKA KOLESA DOBRO OLJE IN GAZOLIN
Zastopnik za Tiger Foot, Fisk in Ajax Tires
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem mojim obiskovalcem in prijateljem!
SLOVENSKO-HRVATSKA BRIVNICA
GEORGE KOVACIC
Želimo vsem vesele božične praznike! Zdravo in srečno novo leto!
lastnik
Se priporoča za obilen obisk v bodoče 6214 St. Clair Ave.
6915 St. Clair Ave. ENdicott 9578
'ii >\Y*uj/n	i	twwu wcm/n invw/n wrnwrMWH WMVII vtmwa wvwwn W vtuMft \wvsn nwi w*
|
i Dr. Jos. A. Neuberger
i
I Telefoni: Urad: HEnderson 2667
r:
|	Stanovanje: GLenville 231 1
Grdina Bros.
Trgovina s
ŽELEZNINO, BARVAMI, RAZNIM OLJEM, VARNIŠEM
Uradne ure: 9:30 do I 1 :30 dopoldne 2 do 3, 7 to 8 popoldne in zvečer
Euclid, O
Tel. KEnmore 3583
Se priporoča za nakup raznih hišnih potrebščin
Želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto
Želi vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam vesele božične praznike in srečno novo leto
Zgodba Mošnikovega deda
(Nadaljevanje iz 7 strani)
Ob slabem svitu leščerbe je videl čudnega tujca, ki je bil zavit v siv plašč in tako suh ter grozen, da je Rihtarja po vsem telesu streslo.
Skrivnostni tujec je brez vsake besede sedel na klop k topli peči in zdaj pa zdaj pogleda) Rihtarja na peči. Kolikorkrat ga je pogledal, tem bolj strahoten je postajal njegov strogi suhi obraz.
Čeprav je bil Rihtar na topli peči, ga je zaradi strahu vedno huje spreletaval mraz. Želel si je na vso moč, da bi se domač' že skoro vrnili iz cerkve.
Ko se je z Brda začulo ubrano pritrkavanje, kar je bilo znamenje, da je minila polnoč-nica in da se vračajo ljudje vsak na svoj dom, je tujec pri peči vstal, se okrenil proti vratom in komaj slišno izpregovo-ril: "Posti se zapovedane post ne dni."
Po teh besedah je izginil, ne da bi bilo čuti kako stopinjo al' odpiranje hišnih vrat.
Rihtar ni potem dolgo živel; kar hirati je začel in pomladi, preden je drevje ozelenelo, je umrl.
O siroti Matičku.
Na desni plati Lukovice, komaj dober četrt ure v stran, je precej visok grič, na njem pa starodavna gradiška cerkvica svete M a r j e t e. Ob vznožju grička na južnovzhodni plati je vas Gradiše.
Poprejšnje čase, ko so naši predniki še bolj pasli živino, sc imeli vsi gruntarji pastirje.
Tako je pri bogatem Capud ru bil za pastirja Matiček.
Ta Matiček je bil velika sirota. Komaj 15 let mu je bilo., ko mu je umrla mati, a oče je že prej zapustil solzno dolino. Njegovi starši so bili veliki siromaki, niso imeli svoje hiše. ampak so gostovali. Tako je ostal ubogi Matiček sam, čisto sam.
Ko je pasel živino, je dostikrat močil svoj kruhek s solzami in vzdihoval:
"Ljubi Bog, zakaj sem tako sam na tej božji zemlji!"
Nekega svetega večera se je oodal Matiček okrog ene ure k počitku na svojo borno posteljo v hlev k svoji živini Preden je zaspal, je vzdihnil:
"Ljubi Jezus, ki si se rodil na ta večer, pomagaj mi!"
Ko je zaspal, je imel čudne sanje. Kakor po navadi je pase živino, krave in ovčice ter jedel svoj kruh. Kar pride k njemu prijazen gospod in ga povabi, naj grez njim.
Matiček mu je sledil, pa sta prišla k gradiški cerkvici, kjer sta zavila v gozd. Pri debeli bukvi pa se ta gospod ustavi in reče Matičku:
"Ker si siromak, a pošten, ti povem, da je tukaj zakopan zaklad. Svoje čase je stal tu grad; sedaj se vidi le še nekaj kamenja."
Ko se je Matiček zjutraj prebudil, je razmišljal o teh sanjah, pa si je rekel: "Sanje so le sanje, a drugega nič."
Minilo je za tem več dni, ko se Matičku sanje ponovile. Ti- i sti gospod se mu je znova pri- ! kazal in mu rekel:
"Zakaj me nočeš ubogati, da ; bi bil srečen?"
Sedaj pa ni več premišljeval 1 vzel je kramp in lopato, pa od- ; šel kopat na isto mesto.
Bližnji kmet Štefe se mu je smejal in govoril:
"Pri moji kokoši, Matiček, ali si prišel kopat zaklad, in kar podnevi?"
Matiček ni dolgo kopal, pa je prišel do male železne skrinjice; razbil jo je in iz nje so se vsuli rumeni cekini^
Matiček ni več služil, kupil si je kmetijo, se kmalu oženil in postal vzoren gospodar.
Prevoz nesreče
(Pripovedka)
Zamolklo so šumeli valovi de- : roče reke po ozki dolinici, ki se na zapadni strani odpira v pro- 1 strano ravnino. Od tam se je : oglašalo slovesno zvonenje, pri : fari je pritrkavalo k polnočnici.
Brodnik je imel obilo posla: ves božični večer je prevažal ; domačine, bivajoče na vzhodnem bregu po hribih, ki so pripadali fari, katere sedež je bii na desni strani. Prihajali so z gorečimi baklami, skupina za skupino, v glasnih pogovorih in : smejanju.
Po končanem prevažanju je brodnik zarinil čoln k bregu ter ga privezal za vrbo, na kar je odšel v kočo, nekaj korakov od struge. Komaj se je nekoliko ogrel ob zakurjeni peči, ga je iznenadilo močno trkanje na vrata.
"Kdo je?" je zarežal nad poznim prišlecem.
"Vozit!" se mu je odzvala žena s hripavim glasom.
"Pozna si, pozna," je hitel zgovoren možiček, krevljajoč iz-koče. "Kdor zamudi polnočni-co, tega zadene tisto leto nesreča, tako pripovedujejo izkušeni možje."
"Zame ni nikdar prepozno vselej pridem ob pravem času," ga .je trpko zavrnila. "Brž od veži čoln, nikar ne odlašaj!"
"Baklo moram prižgati/
"Cemu? Vožnje si menda vajen, ne bova se potopila."
Brodnik jo je poslušal, odve-zal je čoln, ki se je zazibal kakor pod težkim bremenom, čim je vstopila pozna žena. To mu je vzbudilo pozornost, začel jo je skrivoma ogledovati.
"Kdo si, neznanka?" jo je vprašal po kratkem molku.
"Reci mi rajši—znanka," je poudarila zadnjo besedo. "Vsakdo se me boji in me vsi dobro poznajo . . ."
(Nadaljevanje na 5. strani Part III.)
807 E. 222d St.
F. S. FINZGAR
sveto občestvo prevzame vse: nihče sebi in zase ne živi: Mož za vse, Deviea-Žena za vse, Dete za vse, pastirji in kralji—ne zase. Zanj, in po Njem za vse, za sveto, božje občestvo . . .
Sveta noč svetega občestva...
Betlehem pa šumi. Vse se gnete, vse se peha, vse hiti, vse skrbi—in vse sebi, vse zase. V zgneteni o b č n o s ti—nobenega občestva. Avgust zase, krčmar zase, pismar zase in Jakob in Abraham in Izmael—zase. Ne Očetova—naša volja bodi. Volja sle, volja koristi, volja mogočnih, volja ^svete sebičnosti. Zemlja, samo z smlja—nič nebes . . . Pastirji in hlapci in dekle pa gredo od votline in z njimi hodijo nebesa. Prerokbo si ponavljajo:
"Njegovo ime bo Emanuel— Bog z nami."
In tako se je izpolnilo: "V prilikah bom odprl svoja usta in drugače, nego v prilikah, jim ne bo govoril."
Spregovorila je sveta noč v priliki in r a z o c e 1 a skrivnost družine. Cemu Jožef Mariji, čemu Marija Jo; afu, čemu oba Detetu ? Za sveto občestvo, Družina je sveto, temeljno občestvo človeštva. Toda ona he vzklije iz gole sle, ne požene iz koristnosti, ne utrdi se v sveti sebičnosti. Ona je prečudovito dobra, največje socialno dobro. Ona je zmaga obče3tvene misli nad vsako mislijo, ki poganja iz sebe le za sebe. Ona je tri-umf skupnosti, ona je izraz enotnosti volje — v naj gor j i strasti ukročene.
na gosto utrinjajo na pot, koder se spotika trudni osliček, in zdajci—kar trije utrinki hkrati se zabliskajo. Hribec zažari. Mož dvigne glavo in se krene vanjo. V njej je hlevec. Z nepopisno ljubeznijo pomaga mož ženi z oslička. Samoten volek vstane iz kota, zamrši in jih pozdravi po svoje. Mož pospravlja po hlevcu, zbira zjedi sena in slame, pogrinja borno
da. Niti ogenj se ne upa prasketati. Pusti okteščk i gore kakor olje v svetiljki: tiho in svetlo. Mož v snu ponavlja besede Devici: "Naša jed je, da spolnimo besede Očetove . . ."
Tedaj se odpre nebo. Zvezde .vztrepetajo in od groze preblede. Rimska cesta se razkolje in iz *> nje se usujejo trume duhov, ki zarajajo nad gričkom. Luč ognja vtone v svetlobi nebes.
potno torbico: "Kaj bo za večerjo?" ga skrbi.
"Saj večerje treba ni," ga tolaži Devica. "Naša jed je, da spolnimo voljo Očetovo."
Mož zadrgne popotno torbo in se sključi k ogenjčku; nad suhljadjo mirno gori plamen-ček, izpod nje žare oči oglja. Volek in osliček se ne ganeta, pajek pod stropom se je razko-račil v mreži in le gleda, gle-
Kaj bo za večerjo, Jožefa skrbi. A Marija ga potrošta: Saj večerje treba ni.
Bethlehem šumi. Od vseh vetrov ga polnijo množice popotnikov: jež in peš. Avgusto-vi pisarji praskajo, pišejo, popisujejo. Gneča pred oblastnim dvorcem gradi cesto. Z visokih kamel kličejo trgovci iz daljnih dalj : "Pozdravljeno rodno mesto!"
In srečujejo se oni iz Aleksandri je z onimi iz Mezopotamije. Po zdravju in družini, po kupčiji in blagu se sprašujejo. Prenočišča in gostišča se polnijo. Vse vre, vse kliče, vse plačuje in trosi. Imajo, ki na svetovnem trgu pletejo, vozla-jo, vežejo in režejo niti trgovine. In da bi prišli samo zaradi Avgustovega povelja? Kaj še' Za blago in profit barantajo, zaroke sklepajo: Rahelo Jakobu in Abrahamu Saro. Tako » kaže gospodarna misel.
Betlehem šumi. Mrak lega; trudni pisarji zvijejo perga-mente in papirose. Trume legajo za mize in segajo po ča-šah. Krog mesta plapolajo ogenjčki, krog katerih leže gonjači kamel in si pripovedujejo prerokbe: "O mladiki iz Jese-tove korenine, o Njem, ki ne bo sodil po videzu, ampak bo sodil po pravici revne in se bo poganjal za krotke.
"Tedaj bo prebival volk pri jagnjetu, leopard bo ležal pri kozličku; tele in lev in ovca bodo skupaj hodili in majhen de ček jih bo gonil . . ."
V ta večer sta prišla Onadva: tesar z osličkom na povodcu in Devica-Žena iz Nazareta.
Betlehem šumi. Onadva trkata, prosita. Od vrat do vrat, Gneča ju ne vidi. Vsak ima zase in s sabo toliko koristnih skrbi. Odplove ju ljudska reka v predmestje. Tam so bajtarji, pastirji. Lovijo rimske denarje, sami leže pred kočami, da prenočujejo tujce. Vsak zase, vsak sebi.
Mimo zadnje kočice gresta Onadva in še mimo ognjev, mimo tistih, kjer si hlapci in sužnji pripovedujejo prerokbe o Cvetlici iz Joestove korenine. In sedaj sta na betlehemskih gmajnah. Z neba hrepene zvezde s tihim sojem za njima. Razjokala bi se. Nad možem, ki se mu trese roka od skrbi in se mu glava sklanja na prsi. Nad Devico-Zeno, ki se, vtopljena vase, smehlja in prisluška drobnemu kladivcu; pod srcem utriplje, rahlo, a se vendar ču-j.e do zvezd, da trepetajo in se
'Pismo očetu
Ivan Zorman
Veš, marsikaj drugače je sedaj, čeprav ni dolgo, kar si šel od nas; drugačni so ljudje, drugačen kraj, drugačen je današnjih dni ukaz.
Kitajski zid deželo obkoljuje, ne morejo več bratje, sestre k nam. Rod pionirjev truden omaguje, ko k delu kliče narodni naš hram.
Čez noč je vstal med nami mladi rod— vse bolj ponosno predse zre kot mi; podjeten, drzen zre v prihodnje dni, kot plaz s planine sam si dela pot.
Da bi Ti videl zdaj slovenskega dekleta! Kot vrtnica ameriška žareča, in kot slovenski rožmarin dehteča: v obeh svetov lepoto je odeta.
To, oče, je vprašanje vseh vprašanj: Li znali bomo mladce pridobiti, tako jih znali nase prikleniti, da bodo rod ljubili, verovali vanj?
Še mnogo zveštih src živi med nami. Le z omahljivci je tak velik križ. Brezbrižnost topa jih slepi in mami, da le za praznik jim zavest vzbudiš.
A škoda, da Te ni pri nas takrat, ko rodoljubi v Narodnem smo domu zbrani ko s pesmijo je v duši vsak bogat in v duhu spet na rodni je poljani.
Tedaj izplahne v nič vsa skrb in dvom, tedaj več nismo novih časov plen, tedaj je veličasten tempelj Dom, od zvokov radostnih ves razsvetljen. —
Nedavno spet sem zrl v obličje domovini in kot nekoč ob Tebi, zrl na griče zlate, strmel s planin na polja pisana v dolini in vedi, oče, marsikdaj se spomnil nate .
Kako bo z nami? Živeli bomo še do poznih dni če dom slovenski bomo vsi slavili, če bomo pesem, jezik svoj častili, vrline stare v nove vlivali moči.
Čemu mož ženi? Čemu žena možu ? Zgolj zaradi sebične, sladkobridke sle? Zaradi nje, ki danes vriska, jutri joče? Danes omamlja, jutri grenko trezni? Ki danes druži, jutri trga na dvoje? Ki danes občestvo snuje, da ga jutri truje?
Kakšna je volja Očetova?
Prilika z betlehemske gmajne odgovarja: Družina je skrivnost svetega občestva. Je ognjišče, na katerem zgoreva sebični jaz, in s katerega greje ljubezen, vsa polna žrtev. Jožef za Marijo, Marija za Jožefa, oba za Dete. Za Dete bor-nost v hlevcu, za Dete darovi kraljev, za Dete beg skozi puščavo, za Dete delo in borba za kruh: Dete pa vsemu vesoljnemu človeštvu, svetemu občestvu.
Ne vem, če bral boš, oče, kar Ti piše sin. A hotel spet sem s Tabo pokramljati, sem hotel čuvstvom svojim duška dati v uteho sebi, Tebi v blag spomin.
posteljico. Nabere še suhljadi, poklekne h kupčku, kreše, da lete iskre in mrmra:
Volek in osliček skloneta glavi do tal, mož se zbudi iz sanj in omahne pred jasli, kjer se mu smehlja nebogljeno Dete: "Da spolnimo voljo Očetovo . . ."
In že se gnete pred votlino vse polno lačnih in žejnih pravice: pastirji in hlapci in dekle, tovorniki in p o g a n j a č i, možje in žene, deklice in dečki. Nebo žari, hribček gori, zvezde pojo glorijo. In glorija predrami v Jutrovi deželi kralje. Kamele sedljajo, na pot se napravi jajo: da s p o 1 n i j o voljo Očetovo—po Baalamu razodeto Nebo in zemlja se zlijeta v eno,
k' nis' nas hotlo jerpergvat . . . Oj ti mesto betlehemsko.
Ozre se na Devico, ki se smehlja in gleda v daljine brez meje. On utihne in se zazre v te oči. Mimo njega gredo, ven, daleč, iz večnosti v večnost, po vsej zemlji; vsa srca vidijo, vsa revna in obremejena srca. In iščejo lačnih in žejnih pravice, in hromih in gluhih in slepih in gobavih. Mož jo gleda in gleda. Ne ume. Odvezuje po-
Počeščena skrivnost družine, razodeta na betlehemski gmajni.
ft MERIŠK AWOOMOVINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^	NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	NAROD V AMERIKI
NO. 211.	Part III.	CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 23rd, 1929.	LETO XXXI.—VOL. XXXI

SKRIVNOST DRUŽINE

Korajža pa taka
(Jaka)
Joseph Stampfel
6129 St. Clair Ave.
MODNA TRGOVINA za
Slovence in Hrvate
Se priporočam!
Želim vsem svojim odjemalcem vesele j božične praznike in srečno novo leto
SLOVENSKA KNJIGARNA
JOSIP GRDINA
6121 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio.
Priporočam svojo bogato zalogo vseh vrst knjig kot povestnih, zgodovinskih, nabožnih in drugih iz vseh knjigarn stare domovine.
Velika zaloga vseh vrst molitvenikov z bolj velikim tiskom, na izbiro. V zalogi imam Zgodbe sv. pisma, krasno in trpežno vezano, kakoršno se ne dobi v nobeni knjigarni v Ameriki.
Velika zaloga raznovrstnih slik, kipov, križev, rožnih vencev ter vse vrste devocijonalij. Za vse prilike kakor za sv. misijon, sv. birmo, prvo sv. obhajilo, itd.
EDINA SLOVENSKA TRGOVINA TE VRSTE V AMERIKI
Sem pooblaščeni zastopnik Družbe sv. Mohorja v Celju in obenem zastopnik Ave Maria in St. Francis Magazine.
V Slovenskem Narodnem Domu 6405 St. Clair Ave. Tel. HEnd. 5013
-SMS8S
Voščim vesele in srečno
božične praznike Novo leto!
Pintar Bratje
Kadar hočete najboljše sveže ali suho meso, tedaj se boste gotovo spomnili, da pri Pintar bratih dobite ravno to, kar si želite. Se priporočamo za praznike v obilen poset. Sveže in suho svinjsko meso, fina teletina, perutnina in vse druge dobrote.
Imamo v zalogi tudi najfinejše, domače kislo zelje in repo!
Se priporočamo rojakom za obilen obisk in želimo vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
6706 St. Clair Ave. 6305 Glass Ave. Tel. ENdicott 087 I Tel. FLorida 7504-J
ZA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE DOBITE KRAVATE, ROKAVICE, ŽEPNE ROBCE, NOGAVICE, itd.,
TODA NOVA OBLEKA
ali
SUKNJA pokaže pravo sliko vaše zunanje obleke
FRANK BEAJ,
6205 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBENO OKNO V MESECU DECEMBRU

m&mmm

Bilo je leta 1909. Naš polk, ki je ležal vse poletje, tje do pozne jeseni ob laški meji, je prišel pozno v jeseni v Ljubljano, v prezimovališče. Že dlje časa nisem bil doma in tudi za tiste božične p r a z n i ke nisem mislil iti, ker sem imel v Ljubljani vsepolno prijateljev. Pa me je dan pred svetim večerom nekaj prijelo, pa sem kar v naglici povedal stotniku, da bi šel rad domov na koline.
Dobil sem dopust, kompanij-ski krojač mi je zlikal obleko na državne stroške, stopil sem k bratu Jožetif po par "kovačev," da se bom lahko med domačimi fanti postavil, in ob osmih zvečer sem bil že na vlaku proti Rakeku.
Vlak pride na Rakek nekaj i
po enajsti uri in na postaji ne bo nobenega, da bi me peljal v dobro uro oddaljeno domačo vasičo Begunje. Treba jo bo udariti peš. Tako sem premišljal in gledal, če bi uzrl na vlaku kak poznan obraz, da bi jo skupaj praskala v temni noči domov. Toda nobenega znanca nisem videl.
Pa sveti večer je. Ravno nekako o polnoči jo bom mahal po zmrzlem snegu ... Da bi bil vsaj domov pisal, da pridem. Prišel bi bil brat Matija s kakšnim arabcem pome, ali bi bil pa vsaj poslal slavno Krži-čevo kočijo s šimelni naproti. Ampak kar je, je. Nazaj ne grem, če se tudi borovniški most podere.
i Četrt čez enajst jo prisopi-
ha "gemišter" na Rakek. Nihče drugi ni izstopil z vlaka, samo moja čestita oseba je počastila slavno rakovsko postajo. Pozdravil zaspanega postajena-čelnika in ko sem korakal skozi postajo, sem dregnil parkrat s tistim "rožičem," ki bi imel služiti za sabljo, ob steno, da je par delavcev, ki sta se grela ob gorki peči, zvedavo dvignilo glavo in radovedno sta zijala v čvrstega, mladega vojaka, ki je imel čepico po strani, pa modro se je držal: kaj boste vi . . .
Stopil sem k Domicelu v gostilno, držeč se dobrega nauka mojega dragega očeta, ki ni šel nikdar iz Rakeka domov, da še ne bi spotoma oglasil pri Domicelu.
V gostilni sem bil edini gost. Sedel sem k peči, pa sem ga stisnil dva firkelčka dalmatin-ca, ki te pogreje, da greš lahko v najhujši zimi golorok vrh
Triglava.
V rakovskem zvoniku je bila ura polnoči, ko sem stopil iz gostilne in jo mahnil proti Begunjam. Kmalu sem bil iz vasi in sem prišel do mitnice. Od tam pelje steza čez "čisto stran" naravnost v Begunje, deželna cesta pa napravi velik ovinek čez Cerknico. Postal sem za trenutek in premišljal, ali jo bi udaril po bližnjici, ali bi šel po cesti. Skoro tri četrt ure si prihranim, če grem po stezi! Ampak noč je, ne sicer preveč temna, a noč je pa le. In pa noč ima svojo moč—pa še sveti večer je povrhu! Ura pa že čez polnoč. Pa strahovi. . .
Eh, .kaj, saj sem vojak, pa bi se bal? Kar po bližnjici jo bom mahnil. Se bom vsaj lahko bahal doma, da sem šel o polnoči in čisto sam čez "čisto stran," pa da me še malo ni bilo strah.
Pa zavijem gori nad cesto proti rakovski kapelici.
"Cista stran" je položna reber nizkega griča, ki se vleče vse doli do cerkniškega polja. "Čista stran" se imenuje zato, ker je popolnoma gola gmajna. Sem in tam raste kak brinjev grm, sicer je pa sama pusta trava, katero poleti obirajo rakovske krave.
Prav tukaj se je vršila ljuta in krvava bitka med Francozi in Avstrijci. Stari očanci so pripovedovali, da je takrat tekla kri v potokih, da bi gnala mlinske kamne tri . . . Na tisoče hrabrih vojakov je dalo I tukaj življenje za domovino, i oziroma za svojega cesarja. V spomin na tisto bitko so postavili tam kapelico, ki stoji tam menda še danes. Na vsaki strani kapelice stoji po ena lipa, dva ogromna drevesa, čestitlji-va in nagubana od starosti.
In pri tej kapelici da straši, pravijo ljudje. Duše vojakov, ki so tukaj padli, hodijo nazaj in zdihujejo tam okrog kapelice . . .
Bolj ko sem poskusil misliti na vsakojake stvari, bolj so mi hodili na misel strahovi. Čeprav vojak, pa sem vseeno stisnil čepico trdno na čelo, da mi je lasje ne vzdignejo in sem se ognil kapelice v precej velikem ovinku. Ko sem prišel vštric kapelice, sem samo malo poškilil na stran, če bom morda ugledal kakega ranjkega Francoza brez glave, ki prevrača kozolce po strehi kapelice.
Videl nisem nič, ampak vseeno se mi je zdelo, da leze po mojem h r b t u pet milijonov mravljincev in da prvi nosi zastavo. Pa vroče mi je postalo, da sem moral odpeti vojaški plašč. Ampak dobro vem, da tista vročina ni bila od dalma-linca, ki sem ga spil pri Domicelu na Rakeku!
Še nikdar v življenju nisem delal tako dolgih korakov. Če bi me bil takrat videl moj stotnik, bi' me bil gotovo pohvalil, ker znam tako dobro marširati. . Kmalu sem pustil kapelico in cisto stran za seboj. Malo sem se oddahnil, malo pa ne, kajti pred menoj je bil še kos poti, katero še danes ne hodi rad vsakdo ponoči in marsikdo vem, da bi ne šel po tisti poti sam o polnoči za vso Menišijo.
Toda meni ni kazalo druge- : ga, kot naprej. Prišel sem do takozvane Kamne gorice in bil 1 kmalu na ozki poti med ogra- ; dami. Bahato grmičje raste
ob obeh straneh poti tako, da se te skoro dotika z obeh strani, ko korakaš po poti.
Tukaj mi je zopet živo stopilo pred oči vse tisto pripovedovanje, ki sem ga slišal od ljudi o teh krajih. Nekaj je bilo resničnega, precej pa izmišljenega. Tod je vodila namreč pred mnogimi leti edina pot iz Menišije na Rakek. To je bilo še poprej, predno so napravili lepo cesto, ki pelje čez Cerknico, kakor sem gori omenil. Tukaj je prava samota, skoro uro hoda ni nobene hiše naoko* li. Najbližji je še konjederec, ki ima svojo "vilo" na bližnjem griču.
Tod so torej frohtarili naši očetje in dedi deske in tramove na postajo Rakek, ali pa naravnost v Trst. Vračali so se tod sej mar j i s polnimi žepi denarja, glasni in korajžni, s praznimi verigami čez ramo. In tukaj so dobili potepuhi lepo priliko, da so čakali na voznike in sej-marje in jim vzeli denar. Nekaj takih žrtev je izgubilo tukaj svoje življenje, in še danes stoji tam božjamartra, ki priča, da so roparji tukaj nekoga pobili do smrti.
Pripovedovali so mi moj oče, da je imel begunjski Hren navado, kadar se je zakasnil s konji na Rakeku, da je pognal konje proti domu, sam je zavil pa v velikem ovinku čez gmajno. Hren je bil namreč premožen možak in je imel vedno denar pri • sebi. Vedel je tudi, da so j ga že večkrat tam v tistih ogra-1 dah čakali, da bi ga oropali. In velikokrat, je pripovedoval sam Hren, je slišal, ko se je nahajal gori nad gmajno, da so se konji med tistimi ogradami ustavili, potem pa šli zopet naprej. Ustavili so jih roparji, ki so pa pustili konje pri miru, ko so videli, da jim je Hren zopet odnesel zdravo kožo.
Tudi tukaj da straši. Nazaj se hodijo martrat duše tistih roparjev, ki so tukaj morili nedolžne ljudi in ki ne morejo dobiti pokoja na onem svfetu. Pa tudi duše tistih, ki so storili naglo in neprevideno smrt tukaj, hodijo nazaj . . .
Kakor rečeno, raste ob obeh straneh tako gosto grmičje, da moreš samo naprej ali pa nazaj. Naj bi se kdo skril in čakal nate, pa stopi za teboj, ko ga preideš, eden ti pa stopi nasproti, pa si pomagaj, če moreš. Prav, kakor poje tista pesem: "Naprej ne vem, nazaj ne smem . . ."
Poskusil sem misliti, kako bo lušno jutri pri Cencovih, ko bomo sedeli za pečjo in se pogovarjali z domačimi dekleti. Pa" na vas bom šel s fanti, pa bomo eno rekli pred Čopčo hišo, da se bo razlegalo gori do Dobca in da bo jeknilo od Špičastega stražišča . . . Poskusil sem zapeti: "Ni lepšega soldata, kot jeger-kanonir . . ." pa čez ustnice ni dihnila nobena beseda.
"Pa te menda ni strah, Jaka?" sem si delal korajžo. "Oh, kakšen vojak pa si! Ti boš pa stal na vahti, ti, kje na samotnem kraju! Šleva si, Jaka, pa ne vojak!"
Ampak vse tako prijateljsko prigovarjanje ni nič pomagalo. Lasje so kar sami od -sebe stopili v "doplerajen," da sem moral kar naprej kapo tlačiti doli na ušesa. .Če se je zapoznel listič z grma zdrznil, pa sem že
fHalie na S. stranO
Dobro poznana slovenska trgovina s fino in trpežno OBUTVIJO za vso družino
Priporoča se rojakom za nakup vedno najboljših čevljev, sliperjev in roberjev
Vsem Slovencem želim prav vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Krasna božična darila za može, fante, dečke!
Rogel & Laušin,
MODNA TRGOVINA
SRAJCE KRAVATE ZAPESTNI GUMBI KRAVATNE IGLE ROBCI, ROKAVICE
LEPI MUFFLERS
OVRATNIKI
PASOVI
KOPALNI PLAŠČI (BATH ROBES)
LUMBERJACKS ŠPORTNE SUKNJE JOPIČI PAJAMAS NOGAVICE
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6407 St. Clair Ave.
Vesel Božič in srečno Novo leto 1930
Fo 25 letih v staro domovino
(Mrs. Louis Strnad)
Napočil je tisti trenotek, ko i sem, ki se glasi:

smo se napotili na obisk v rojstno domovino, v mojo rojstne ivas Rakitno, ki leži med lepimi, košatimi smrekami, tam za Kri-from.
Delala sem, hranila sem de-in hotela sem, da vzamem seboj tudi otroke, da tudi oni Vldijo, kje sem se jaz rodila in kje sem preživela svoja detin-f*ka leta.
Snidenja z mojim očetom ne frorem popisati, nimam besed, bi popisala tisti pretresljivi Prizor. Moj oče, France Ker-Z)č, so zaslišali glas svoje hčerke Pepce, objeli so me in poljubil in stisnili na svoje ljubeče srce, a videli me niso . . .
Oh, oče, prišla sem k vam in Pripeljala sem seboj tudi dve "čerki, Josephino in Reziko, in sma Rudolfa in svojega moža Lojzeta, ki je doma iz Zdenske ^asi. Hotela sem, da bomo imeli Vsi veselo svidenje. Oh, oče, solze veselja so igrale v naših 0ceh. Mi smo jih videli, a vi, ^ragi, ljubljeni oče, niste vi-naših solza. Dostikrat ste mi rekli, da bi poznali mojega moža, moje otroke. Dostikrat ste rekli: *e enkrat bi rad videl svojo "cerko, njene otroke, njenega ^oža, al' tema poskuša nad toano si moč, ne vem nič od dne Va> obdaja me noč . . .
Oče, uverjeni bodite, da tam v tujini živijo vaši ljubeči otroci; Pepca, Marjanca in rancelj, ki vas vroče ljubijo
J11 vas nikdar ne bodo poza bili . . .
Vse moje prijateljice so me yeselo sprejele, posebno Logarja mama iz Rakitne in njena . čerka Micika, ki nam je bila krstna kuharica in nam je I s^'egla, da se ji ne moremo do-v°lj zahvaliti. In ta mladi Lo-^ar> Ivan Keržič, in njegova so-ki sta nam stregla, da sftio ge počutili, kakor bi bili j*1"' rojstni materi. Nikdar ne 0lT* pozabila tistih veselih TUric, ki smo jih preživeli pri £°8arju v Rakitni. Nikoli ne 0rtl pozabila na lepe čase, ki Jih užili pri "Spolovniku," .bistrem studenčku, kjer nam v6 vžejo gasil mrzel studenček, °sate jablane in hruške so
pa delale hladno senco, ^a ražnju smo pekli kokoši, J-Užbo so nam »pa delali : dijak 'ko Keržič, ki'je bil na počit-^cah doma, njegov tovariš, ki 5. j6 iskal zdravja v zračni Ra-Itni> in še mnogo drugih. Tudi 0lli> vem, da se nas dobro spo-nJajo.
v. ^e smemo pozabiti Rakitni-v^a župnika, ki nas je peljal Novaško goro, kjer smo imeli ^ .ko zabave in pravo razvedo. 2 vrha te gore smo vi-e« na vse strani. Pod nami nas v j*. Pozdravljal slavni borovni-, 1 most, malo na'prej smo videli Vrhniko
s cerkvico sv. Tro-Jlce- Takoj ob Ljubljanici leži as Bevke, kjer je doma Marica Kuharjeva. Nekoliko na-]rej nas pozdravlja mogočni Jubljanski grad z belo Ljubrano. Naravnost pod nami pa ezi prelepa fara Preserka, *]er je doma naš Mr. Anton ^rdina. Skozi to vas smo se :°stikrat peljali in se nam je Juko dopadlo tam. ^Tukaj sem prvič slišala pe-
Le sem, le sem, ti moj kristjan, sem si povabljen vsaki dan, noter v to faro Presersko, na ljubo goro Žalostno.
Kjer smo se dost'krat skupaj zbral',
na božjo pot smo se podal', gor' na goro Marijo častit', je Bog nam dal srečno tja prit'.
V tej cerkvi je grozno lepo, se sveti zlato in srebro; v tabernaklju je spravljen' sv.
Rešnje Telo, bodi nam gnadljivo in milostno
Marija, zato smo k Tebi prišli, za milost Te prosimo vsi.
Mi smo pa vzeli slovo od Tebe in Tvojega Sinu, ko bomo držali v rokah luč, pridi Marija nam na pomoč!
Srce mi pravi: Preljuba Ra-kitniška planina! Mislim, da se nisem še za vedno poslovila od tebe in tvojih košatih smrek, med katerimi mi srce najsrečnejše bije. Najbolj srečna sem bila, ko sem mogla okinčati in popraviti grob moji dragi, ljubi mamici. Kupila sem spomenik, za katerega so zložili njeni dragi otroci: Pepca, Marjanca in Francelj. Pozabili nismo še na nje, čeravno počivajo v grobu
že 36 let. Ta spominek bo živo spominjal, da tam daleč v tujini še živijo njeni ljubljeni otroci in mnogo sv. maš se je bralo za drago mamico.
Ne smemo pozabiti tudi na škulovo družino v Zdenski vasi, kamor je prišel sin Lojze in porahljal gomilo svoji dragi mamici in ljubljenemu očetu, ki že počivata 18 let v hladni zemlji.
Tako so nam potekali dnevi in kmalu smo morali misliti na povratek nazaj v Ameriko. Težka je bila ločitev od lepih slovenskih krajev, od ljubljenih domačih, od številnih prijateljev, posebno pa od mojega ljubega očeta, ki so že 83 let stari. Težka je bila ločitev: Z Bogom, oče! Z Bogom, ljuba hči, otrok moj. Solze so zalile naše oči. Ločili smo se, mogoče za vedno?
In zdaj, o Božiču, bi bila zopet rada doma v Rakitni pri svojemu očetu, da bi jih pod-pazduho peljala k polnočnici, da bi slišali še enkrat lepo božično petje: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje . . .
Vesel in srečen Božič vsem prijateljem in znancem. Tebi pa, Ameriška Domovina, pa želim mnogo uspeha v letu 1930. Ta listi je najbolj priljubljen med Slovenci v Ameriki in v stari domovini.
Ciganka okradla trgovca
(John Intihar)
Bilo je meseca julija, leta 1895. Bil sem v službi pri trgovcu z mešanim blagom. Imel je, kakor taki trgovci v starem kraju, kramo in špecerijo. Ta dan je bil trgovec silno zapo-sljen pri delavcih na travniku, zato je mene samega pustil v trgovini, ker sem se že dovolj razumel na vso stvar.
Ta dan je bilo slučajno veliko odjemalcev. Okrog 11. ure, ko ravno ni bilo nikogar v trgovini, stopita notri dve ciganki. Bile sta oblečeni prav kakor kakšni cesarjevi hčeri—vse v svili in okraskih. Vprašam ju, česa želiti, pa mi povesta, da bi radi nekaj ogerskih krajcarjev.
Povem jima, da jaz ne poznam ogerskih krajcarjev, nakar mi hitro rečeti, naj jima samo pokažem denar, pa da bosta sami izbrale iz njega vse take krajcarje. Jaz sem bil takrat star 15 let, zato sem jima takoj odprl predal, ciganki sta pa takoj posegli z rokami med denar in mi kazale: "Vidiš, to in to je ogerski krajcar."
V predalu je bilo tisti čas-med drugim drobižem, tudi kakih 15 srebrnih goldinarjev. Ciganki sta odbrali krajcarje, ž njimi so pa izginili tudi srebrni goldinarji. To sem pa šele opazil, ko sta ciganki odšli.
Kaj sem hotel? Za njima ni kazalo iti, ker sta bili že čez deveto goro. Kaj bo rekel gospodar, ko pride domov? In v predalu je bilo ostalo samo nekaj drobiža. Če bo zdajle stopil gospodar v trgovino, pa mi bo slaba pela. Toda k sreči je prišel trgovec domov šele zvečer, jaz sem bil pa tisto popoldne še toliko stržil, da je bilo zvečer vseeno nekaj za pokazati. Trgovec ni rekel nič, še pohvalil me je, da sem toliko stržil. Jaz mu pa tudi nisem nič omenil o tistih 15 goldinarjih, ker sem se bal.
Od tistega časa je minilo že 34 let, pa dotični trgovec še danes ne ve, da so ga bile ciganke okradle pod mojim nadzorstvom. To se je bilo zgodilo v Pudobu pri Ložu pri Fra-njo Vilhar-ju.
Ce dotični trgovec to bere in če zahteva škodo povrnjeno, mu rad pošljem en ameriški kvoder (toliko bi danes zneslo), če mi on povrne poštnino, in če bi hotel Mr. Jakšič na North American Trust banki ta kvoder poslati.
Pozdrav vsem bralcem Ameriške Domovine in jim želim vesel Božič!
-o-
Božične misli
Prišel je lep božični praznik, katerega smo tako težko pričakovali in katerega vsak obhaja z nekim tajinstvenim veseljem. Vsakemu ameriškemu Slovencu se je gotovo vtisnil ta praznik v srce še iz stare domovine, še izza .otroških let.
Še vedno nam brni po ušesih pesem božičnih zvonov in lepe pesmi, ki smo jih slišali v domači cerkvici: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.
Veselili smo se lepih jaselc v kotu, pastirčkov in živinice, ki bila razstavljena po zelenem mahu. Matere so pospravljale po hišah, pekle potice—vse je bilo v prazničnem pričakovanju, da pohiti k polnočnici . . .
Pozdravljena nam bodi, naša mila rojstna domovi n a, pozdravljeni spomini blaženih, otroških let!
Tudi našemu narodu v domovini je zavladal mir, edinst.vo in bratstvo. In mi, ameriški Slovenci pozdravljamo te naše brate v domovini, ki so dospeli do končnega sporazuma, v katerem je spas in bodočnost. Saj je blagor naših bratov v domovini tudi nam, tostran morja, pri. srcu, saj čutimo ž njimi, kot bi bili mi sami tam pri njih.
Pozdravljen troimeni narod ene krvi, enega duha, enega cilja: za svečjo, za mogočno Jugoslavijo!
Tudi mi Slovenci v Ameriki srno letošnje leto napredovali, namreč Ameriška Domovina, naš priljubljeni list, je postal dnevnik. Vsak je ta korak pozdravil z veseljem.
Pojdimo vsi skupaj na delo, da pomagamo listu z novimi naročniki. Meni jih je že par obljubilo, da se naroče z novim letom. Na ta način bomo pomagali sebi in listu. Cim več naročnikov bo list imel, lažje bo izhajal, več dobre tvarine nam bo donašal.
Želim vsem rojakov vesele praznike. Anton Osovnik.
Jack Boncha
6105 St. Clair Ave. BARVANJE IN PAPIRANJE SOB
Točno delo in zmerne cene
ŽELIMO VSEM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Frank Butala
6410 St. Clair Ave.
I SCIENTIFIC I
FOOT BUILDER
| ŽUPEB-ARCH | . s. - j&Zk
ANTON MARTINCIC
SLOVENSKA GROCERIJA
Se priporoča slovenskim gospodinjam za nakup božičnih potrebščin, ter želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto
5919 Prosser Ave
ANTON TOMSICK
GROCERIJA — MESNICA CONFECTIONERY
731 E. 185th St
Se priporočam za praznike in želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
FRANK ZUPANČIČ
RESTAVRANT
3859 Superior Ave
Fina domača kuhinja in izvrstna postrežba
Vsem prijateljem in znancem želim vesele božične praznike in srečno novo leto
MRS. MARY TRAMPUSH
GROCERY & MEAT MARKET
4110 St. Clair Ave
HEnderson 6806
Try our meats and groceries for holydays!
To all our customers a very merry Christmas and a happy New year
RAPHAEL CEBRON
PRVOVRSTNA MESNICA 4030 St. Clair Ave.
Vsake vrste prekajeno, suho meso, klobase in šunke, kot tudi najboljše sveže meso
Vesele božične praznike in srečno novo leto
RUDOLPH CERKVENIK
TRGOVINA Z OBLEKO IN TRPEŽNIM OBUVALOM
3600 E. 81 st St.
Želim vsem cenjenim rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
LOUIS SAFRAN
* RESTAVRANT
CANDY — CIGARE — MEHKE PIJAČE
1001 E. 62d St. HEnderson 1894-J
Voščim vsem vesel Božič in srečno novo leto
JOHN KLAUS
|| SLOVENSKA GROCERIJA in CANDY
lip	Sprejemamo tudi naročila za barvanje
gs|§	hiš in papiranje sob. Ob vsakem času
jl||	vam damo točno, domačo postrežbo, s lil katero boste zadovoljni
Hll	Vsem prijateljem in znancem voščimo || || vesele božične praznike in Esg srečno novo leto
641 E. 185th St.
Tel. KEnmore 3125
FRANK AŽMAN
SLOVENSKA MESNICA
Se uljudno priporočam za praznike in želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
6501 St. Clair Ave.
Tel. ENdicott 4365
KAROL MRAMOR
SLOVENSKA GROCERIJA
Se uljudno priporoča slovenskim gospodi-dinjam ter želi vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto
1140 E. 67th St.
LUDWIG METLIKA
SLOVENSKA GROCERIJA
Se uljudno priporoča slovenskim gospodi njam za obilek nakup ob praznikih kot tudi vsak drugi čas
Želim vesele božične praznike in srečno novo leto
1151 Addison Rd.
Tel. HEnderson 9289
JOHN BRADAČ
SLOVENSKA PEKARIJA
Želi vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
6413 St. Clair Ave., v Slov. Nar. Domu
JOS. GLAVAN I
SLOVENSKA MLEKARNA | 1166 E. 60th St. Tel. FLorida 5472-M §
John Gornik
TRGOVINA Z OBLEKO ZA MOŠKE IN DEČKE
Se zahvaljujem odjemalcem za naklonje nost in se priporočam še za naprej
Želim vesele božične praznike in srečno novo leto
6217 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Če boste k praznikom potrebovali kaj obleke, zglasite se pri meni. Za dobro postrežbo, dobro blago in nizko ceno vam jamčim.
Svoji k svojim! — Držite se tega gesla!
Prav veselp, in zadovoljne božične praznike želim vsem mojim odjemalcem, tako tudi srečno in uspešno Novo leto.
STEVE'S BARBER SHOP
Corner Glass Ave. in Norwood Rd
Fino striženje las. Moški in ženske ter otroci dobijo pri nas fino postrežbo.
Vesele praznike in srečno novo leto
Ateste;.
Božič pod snegom v gorah
(Frank Kovačič)
ral svet in čez našo kočo drvi zopet silen plaz v dolino. Sreča naša je bila, da je bila naša baraka tesno ob skalnati steni, da je zdrčal plaz čez nas.
Kaj se bo z nami zgodilo? smo se vpraševali.
"Na potu v večnost smo," se oglasi Sušnik, ki je bil pred vojno za mlinarja pri Majdiču v Kranju.	*
"Pamet, pamet," se oglasi dobrovoljček klepar. "Kaj se boste menili o smrti. Rajše pre-računajmo, koliko bo vode i7 tega snega, kadar se stopi."
"Nikar si ne belimo glave, koliko bo vode iz tega snega, ker je ne boš nikdar videl," rečem jaz.
"Oh, ko bi se le vsa ta voda izpremenila v žganje, to bi bile prijetno. Nič bi me ne brigalo, če bi trajala vojna do konca sveta.''
"Rajši svojo kosmato vest iz-prašuj," ga pokaram. "Ali nič ne premisliš, da se lahko vsak čas preseliš pred večnega Sodnika?"
"Nak, umreti pa še nočem," mi odvrne. "Rad bi ga še poprej nekaj predfhal."
Sedeli smo na tleh in premišljevali svojo žalostno usodo. V baraki so se nahajale nosilnice za ranjence, pa sem legel na nje, rekoč:
"Ko nas bodo odkopali, bodo mene prvega nesli na pokopališče, ker sem se že sam pripravil na to."
Streha se je vedno bolj poniževala in grozila, da nas vsak čas stisne k tlom. Radi bi bili zadremali, pa smo se bali, da ; bi zaspali za večno. Nobene re- \ šitve od nikoder. Storiti bo tre- j ba žalostno smrt—za domovi- j no! '
Kar se oglasi tovariš Kveder j in pravi; "Fantje, zamanj pričakujemo rešitve. Moramo se rešiti sami. Poskusimo odpreti vrata, morda se bo dalo priti ven."
Odprli smo vrata, toda pred seboj nismo videli drugega kot sneg, ki ga je vihar nanesel visoko nad kočo. Toda mi smo trdno sklenili, da pridemo na prosto, zato smo, pospravili naše stvari po kotih in začeli kidati sneg izpred vrat v kočo, ker ven ga nismo mogli. Ko smo ga že precej odkidali, sta me dvignila dva tovariša na rame in pričel sem riniti z dva metra dolgo palico kvišku skozi sneg, v nadi, da prodrem skozi. In res se je, v naše veliko veselje, po kratkem bezanju pokazala dnevna svetloba.
S palico sem razrinil sneg na vse strani, potem sem pa zlezel skozi napravljeno luknjo na prosto. Kako prijetno mi je bilo pri srcu, ko sem po 36 urah zopet ugledal beli dan in dihal sveži zrak! Nevihta je bila ponehala, solnce se je prijazno smehljalo in solnčni žarki so se odbijali od kristalnega snega. Na drugem hribu sem videl na še vojake, da so tudi že prilezli
(Dalje na 6. strani).
Kdor se je že nahajal ob ne- £ vihti v visokih gorah, ta ve, kaj | vse mora človek prestati v takem položaju. Ako je pa moral kdo ostati vsled nevihte po več dni v gorah, ne bo tisti tega gotovo nikdar pozabil. Brez dvoma pa so vojaki v svetovni vojni prestali hude preizkušnje, o kakoršnih bi človek mislil, da jih ne more nihče preživeti in ostati živ. Mnogi taki dogodki so skoro nevrjetni, pa so vendarle resnični.
Kot bivši vojak pokojne Av-i strije, imam tudi jaz nekaj ta-; kih bridkih doživljajev za se-! boj, katere sem se namenil, da | jih napišem v božični izdaji Ameriške Domovine.
Bilo je meseca junija, leta 1916. Avstrijska ofenziva proti i Italiji se je bila izjalovila radi j živahnosti Rusov v Galiciji, ali bolje rečeno, na Ogrskem, ka-j mor so bili Rusi prodrli.
Naš pešpolk, št. 17, je dobil ukaz, da se umakne nazaj izpred Asiago v visoke gore in da zasede važne gorske prelaze. Večer pred limikom bi bili morali zajurišati, po izjavah višjih častnikov, od treh strani, nedostopno goro Monte Mellto. Toda napad je bil preklican, za kar se nam je precej "ustreglo." štirje polki Bosancev so bili po-tolčeni na vznožju te gore, pa je niso mogli zavzeti. Potem so častniki mislili, da jo bodo zavzeli Kranjski Janezi. Pa je niso, ker smo dobili ukaz za umik, kakor rečeno.
Umik je bil povsem miren, le nekaj mož straže je ostalo v postojankah, ostali smo se pa neopaženo umaknili nazaj v visoke gore.
Po dvadnevni naporni poti smo priplezali na vrh gore Monte Chiesa, kjer smo potem ostali celih 15 mesecev. Ko smo dospeli tje nismo našli tam drugega kot kamenje, brinje in večni sneg. Izmučeni od naporne poti, premočeni od dežja do kože, lačni in žejni, smo posedli po snegu v namenu, da se odpočijemo.
Prišla je noč. Kje bomo nocoj prenočili—v boju ali na straži? Ali bomo morda kar tukaj v snegu zmrznili—smo se vpraševali. Nikdar v življenju, ne prej, ne poslej, me ni tako strahovito tresel mraz, kot do-tično noč. In to je bilo na 25. junija! Nabrali smo nekaj bri-njevih korenin in zakurili ogenj. Pa ni izdalo nič. Po eni strani te je peklo, in se je pa-ila obleka, po drugi strani so aili pa udje popolnoma otrp-njeni od mraza. Taka je bila moja prva noč v visokih gorah,
Po preteku nekaj dni pa smo se privadili rezkemu gorskemu zraku in smo se začeli pripravljati, da odbijemo slučajne in morebitne sovražnikove napade .. .
Pridne roke Kranjskih Janezov, in stroga povelja častnikov, je pripomoglo, da je bil Monte Chiesa v par mesecih ves \ preluknjan. Postavili smo si za- | silna stanovanja, čeprav so bila | bolj podobna levjim brlogom | kot pa človeškim bivališčem. | Poleg skalnate stene smo nano- g sili kamenja, pa je bila hiša go- | tova. Ker nismo imeli malte, | smo polagali med kamenje g mah, da je bolj držalo skupaj. |
Meseca oktobra smo dobili | nov sneg, dasi je bilo še starega | dovolj in si novega nihče žele) | ni. Melo je skoro vsak dan vse $ tje do decembra meseca. V de- i cembru pa je nastal takozvani K snežni metež, ki je trajal po | več dni. Burja je tulila, kot bi g se tisoč razj&rjenih psov trgalo | po zraku. Gorje mu, kogar je g taka snežna nevihta zalotila na | prostem! Dohod iz zaledja je fj bil ustavljen za več dni. Manj- | kalo nam -je kurjave, pitne vo* | de, živeža. Le streliva smo imeli i še dovolj—pa kdo bi mislil na § boj v takem vremenu,!
Obupavali smo in se spraše- J vali, kakšen bo konec. Bližali |
so se božični prazniki, a brez veselja za nas. Par dni pred Božičem pa se je snežna vihra še povečala tako, da smo bili prisiljeni ostati v svojih bivališčih. Odmetavali smo sneg samo še izpred naših stanovanj. Spežni vihar pa je divjal brez usmiljenja in burja je pela svojo strašno pesem.
Trudili smo se, da bi sproti odmetali toliko snega, da bi vsaj naša stanovanja ne zame-lo, pa bilo je vse zaman. Vihar nas je premagal, opustili smo vse nadaljno odmetavanje snega, zlezli v svoje barake in čakali, kdaj bo vihar ponehal. Sneg je kmalu zadelal vhod v barako in kmalu so nas začeli opominjati naši želodci, da naj se tudi nanje spomnimo s kakim grižljajem. Toda kje ga vzeti? Jaz sem se spomnil, da imam še nekje par čebul in pa par koščkov česna, pa sem planil po njih.
' Kljub vsem težavam, napornem delu in boju, pa je vojak vedno poln humorja. Celo kadar smo gledali smrti v oči, se ni manjkalo šaljivcev med nami. Tako mi svetuje prijatelj Lampret iz Zatične:
"France, kar misli, da je čebula meso, česen pa kruh, pa boš imel imenitno večerjo."
Sneg je že segal visoko nad : barako—bili smo živi pokopani. Ogenj v baraki je napolnjeval naša pljuča s smradljivim dimom, zato me vpraša prija- ' telj Kveder, doma iz Šenčurja j na Gorenjskem, če imam kako svečo. Pa se oglasi vojak Zrin j šek:
"France, če imaš svečo, jo hrani za zadnjo uro. Vsakemu kristjanu se spodobi, da izdihne svoje življenje ob goreči sveči." ^
"Mogoče bo pa ta sveča, ki jo bom zdaj prižgal, svetila zadnjo uro mojega življenja," odgovorim jaz.
"Strahopetec!" se oglasi to-
■	C
variš ključavničar, doma iz Go- ^ renjskega. "Kaj zdihuješ! Še ^ tako ga bomo žehtali, da se bo
i
kar kresalo, saj ni še vseh dni * konec."
"Ni jih še ni, pa kmalu jih ^ bo," se oglasi Lampret. Ni pa še izrekel teh besed, ko zunaj *
,	v	. .	,	c
strasno zagrmi in preko nas se . vsuje snežni plaz v dolino. Prvi hip nismo vedeli, ali se tudi mi peljemo s plazom, ali še stoji- j mo na mestu. V tem je pa že , začela streha nad nami pokati, ker ni mogla zdržati ogromne teže. Krive brinjeve podpore so se začele podajati in končno 1 so vse popustile. In da nismo 1 imeli za počesne opore nekih ' vodovodnih cevi, pa bi nas bila takrat streha vse podsula pod : seboj.	f
Seveda smo bili vsi prepla- 1 šeni, in šele ko smo videli, da 8 imamo še vsi cele ude, smo se ( nekoliko pomirili. Pa ni bilo ^ dolgo tako. Naenkrat se zasliši f votlo bobnenje, kot bi se podi-
ANTON BAŠCA
1016 E. 61st St.
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim prijateljem in znancem
LOUIS J. PRINCE
1209 Norwood Rd.
Tel. ENdicott 1315
SLOVENSKA GROCERIJA
Se priporočam rojakom in jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto
ANTON NOVAK
SLOVENSKA PEKARIJA 6218 St. Clair Ave.
Se priporočam rojakom za nakup najboljšega peciva, ter jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto
Lausin Motor Sales
6225 ST. CLAIR AVE. (v Gornikovem poslopju)
Vsem cenjenim znancem in prijateljem (in vsem Ljubljančanom) voščim vesele božične praznike in srečno novo leto I 930
ST. CLAIR BRAND MALT SIRUP
Ah, kako je dobro! Tako govorijo vsi!
Sodi, lončena posoda, steklenice in tudi sladkor, češplje, rozine, fige in različna žita dobite po zmerni ceni. Ravnokar smo dobili brinjeve jagode iz starega kraja. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih sodov. Predno greste drugam, pridite k nam in mi vam bomo gotovo najbolje postregli! Voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem Slovencem in Hrvatom!
ST. CLAIR HOME SUPPLY
Mi govorimo slovensko 6116 St. Clair Ave.
Telefon: ENdicott 2432 Tudi razvažamo naročila
Mi prodajamo poznane, fine
DURANT avtomobile
Primeroma nizka cena za tako izvrsten ' avtomobil
Pri nas imamo tudi vedno rabljene avtomobile, katere garantiramo
MIKE ZEVNIK
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARIJA 4504 St. Clair Aye.
Vsem Slovencem in Hrvatom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto
Želi vsem svojim odjemalcem vejsele božične praznike in srečno novo leto
o
; Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim delničarjem, vlagateljem in prijateljem
SLOVENSKA HRANILNICA
THE INTERNATIONAL SAVINGS & LOAN CO.
6235 St. Clair Ave. Podružnica: 819 E. 185th St
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem mojim odjemalcem, prijateljem in znancem
E. GOLOB
6314 St. Clair Ave
Izvrstna domača postrežba Lastnik čiste restavracije, kjer je vedno
SVEŽA HRANA
JOHN SPEH
SLOVENSKA GROCERIJA 1102 E. 63d St.
HEnderson 7341
oe priporočam za nakup grocerijskega blaga za praznike
Želim vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
JOHN PAULICH
SLOVENSKI STAVBENIK
HEnderson 7882-J
Kadar nameravate zidati ali popravljati hišo, se obrnite do mene
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem rojakom
MARTIN ANTONČIC
DOMAČA KUHINJA
Vse mehke pijače na razpolago!
Se priporočam in voščim vesele praznike ter srečno novo leto
3332 St. Clair Ave.
IIIL^BS^"	Slovenska
~ "GROCERIJA IN MESNICA
Se uljudno priporoča za praznike sloven skim gospodinjam za obila naročila vsega
KAR JE NAJBOLJŠE ZA JESTI!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem prijateljem in odjemalcem
1561 E. 49th St.
ANTON HLABSE
SLAŠČIČARNA 6810 St. Clair Ave.
Tobak, cigarete, candy, in kar ne vidite, pa vprašajte, Vesel Božič, srečno novo leto
a je strahoma odskočil, videč njeno grdo obličje s krvavimi potezami. Na rami je nosila nabrušeno sekiro, čije držalo je oklepala z dolgimi koščenimi prsti.
"Kamor pridem, sem doma," ji je zagrgralo v odgovor.
"Pa čemu ti je sekira?" je sitnaril radoveden starec.
"Nocoj jo bom potrebovala.."
Brodnik se je prestrašil, meneč, da ima pred sabo preoblečenega razbojnika, ki ga bo zdaj udaril po glavi. Z vso silo se je uprl ob veslG in rinil čoln k bregu.
"Povej mi, kako se imenuješ?" je zahteval, preden je izstopila.
"Pravijo mi Nesreča," je odgovorila, stopivša na suho. "Vedno sem zaposlena, niti svetega večera ne praznujem . . ." To izrekši je izginila v gosti temi.
Kakor pošast se je plazila, pretvorjena v črno senco, proti vasi s farno cerkvijo, kjer se, je ustavila za zidom vaške go-1 stilne. Takrat je minilo cer-, kveno opravilo, ljudje so odhajali: nekaj jih je odšlo domov, drugi pa so se zatekli v gostilno, čakat jutranjo mašo. Ti, so bili večinoma mladi ljudje iz oddaljenih vasi, fantje in dekleta, ki so se pričeli kratkočasiti. Tukaj so našli nekateri svoje prijatelje, drugi pa so naleteli na sovražnike, nad katerimi se je bilo treba znositi in ohladiti jezo.
Postaven fant je sedel za mizo k brhkemu dekletu ter ji je začel govoriti na srce.
"Kdo ti je dovolil?" ga je pičil mladenič z osornim pogledom.
"Mar bom tebe vprašal?" se mu je postavil po robu.
"Tine, midva bova poravnala star račun," je fant iskal prepira.
"Z mezincem se te ne bojim, še obresti boš dobil povrhu." Tine je razjarjen pograbil liter ter mu je nameril.
"Tine, nikar!" so dekleta trepetala.
Fant, ki je zanetil prepir, je namignil tovarišem, ki so mu dali z očesom znamenje, da so pripravljeni za boj. Nekdo je zamahnil po luči, na kar se je razvnel pretep. Dekleta so cvi-lila in krčmar se je skliceval na svetost božičnega večera; vse to pa ni pomirilo razdraženih petelinov, ki so se obdelovali s pestmi in z vsem, kar jim je prišlo pod roko.
Tineta je doseglo mnogo udarcev, končno pa si je priboril zmago. Razgnal je številne nasprotnike, ki so se zunaj pred gostilno pripravljali na nov napad. Tedaj je stopila izza vogla črna senca in pošepnila razjarjenemu pritlikavcu nekaj na j uho.
"V veži je sekira . . ." se je ! spomnil v istem hipu. "Živ ne j poj de nocoj iz gostilne."
Pritlikavec je planil v vežo j za vrata, kjer je ležala sekira, j ki jo je zavihtel nad Tinetom, i stopivšim iz sobe. Zadel ga je i na senci—Tine je bolestno krik- j nil, padel na tla in kmalu nato j izdihnil.
Drugi dan so peljali čez reko \ mrliča, mlado žrtev fantovske ; podivjanosti. Brodnik je z gro- j zo pripovedoval spremljevalcem, j kako je vozil odurno starko, ki I se je imenovala Nesreča.
SVETI VEČER
Tema kot v grobu,' v oknih zima,
v sobi pri peči toplo. Z ognjišča se sveti, starki se kima,
dekleta mehki lan predejo.
Vrti se, vrti kolovrat moj! Glej, saj advent minul bo takoj, blizu, prav blizu je sveti večer!
Lepo je dekletu presti, lepo, i za žalostnih zimskih noči, ; v srcu prepričana trdno, | da delo zastonj njeno ni.
i Fant prišel po pridno bo ženo, ' porekel: Dekle, poj d z menoj!
Za ženo mi boš poročeno, i jaz pa bom zvesti mož tvoj.
j Jaz mož tvoj, ti moja žena, | podaj mi roko, dekle zalo!— j Dekle je prej predla predena,
j zdaj šije srajce za balo. |
Vrti se, vrti kolovrat moj! jj Oj, saj advent preide takoj, i in pred vratmi je sveti večer!
Prevoz nesreče
%
(Nadaljevanje z 8. strani Part II.)
"Odkod si in kam si namenjena?" je stopil bliže prednjo,
1075 E. 67th St.
FRED JAZBEC,
| KORAJžA PA TAKA . . .
'f
(Nadaljevanje iz 2. strani)
| mislil, da me je kdo udaril po I glavi.
| Da bi le tisto božjomartro | prešel, potem bo pa že boljše, jj sem si mislil. Saj pravzaprav | mrtvih se ne bojim, ampak če | pride kak živ hudič s kakim I pripravnim kolom nasproti in | mi reče: "Kam pa, prijatelj?"
I Ampak, naj se zgodi, kar se j hoče, jaz grem naprej, rečem I korajžno in stisnem zobe sku-I pa j. Iz nožnice pa potegnem 1 tisto ognjilo, katerega mi je za-I povedal cesar nositi, pa ga I krepko stisnem v pesti. Dveh 1 se ne bojim, si mislim, če pri-j dejo pa trije, pa tudi ne bodo j jutri klobas jedli doma. Ce se i mi pa prikaže kaka pošast z j odprtim žrelom, iz katerega bo i bruhal ogenj, mu bom pa vrgel i to-le kresilo v gobec in jo bom | ocvrl proti Begunjam, da bo še ; sv. Elija izgubil vso veljavo s \ svojim ognjenim vozom in s j svojimi iskrimi vranci.
Trdo stopam, kot bi defiliral ! i pred samim nadvojvodo in kmalu sem bil vštric božjemar-tre. Ne pogledam na desno, ne ' na levo, samo naprej sem gledal, pa trdno držal tiste pol sablje v roki. Z levo roko sem dr- ( žal figo, kar je baje velik pripomoček v takih slučajih. Bil sem že par korakov od križa, . ko zaslišim: oh-oh! Več nisem , utegnil slišati, ker sem že imel ta čas kapo v roki in sem jo že kresal po kamenju, da me je bilo res veselje videti. Pot, ki bi , jo navaden človek napravil v ', dobri pol uri, sem napravil jaz v osmih minutah. Ustavil sem ( se šele pred domačo hišo. Am- ( pak takrat sem pa dobil koraj-žo: zavriskal sem, da so se ko j , oglasili vsi psi po vasi, potem pa moško potrkal na okno.
Oče so prišli odpret vrata in ^ so vsi začudeni pozdravili:
"Pa kaj si sam prišel?" so ; me vprašali.	'
"Čisto sam, oče."	i
"Pa si šel skozi Cerknico?" j "A kaj še. Cez 'Cisto stran' ; sem šel."	I
"Joj, čez 'čisto stran?' Pa te \ ni bilo strah?"
i
"Ej, bežite no, kaj bo vojaka j strah. Ali vidite to-le sabljico? • Tje v vamp mu jo zarinem, če j bi me kdo ustavil. V strahove i pa tako ali tako ne verjamem. ] Oh, mene—pa strah!"
"Pa si ga vseeno tič," so re- | kli oče.
Razume se, da nisem nikomur povedal, kako zelo se mi je mudilo zadnji kos poti. Pa tudi nikoli več nisem šel po tisti poti ponoči in sam . . .
-o-
BOŽIČNA DARILA ZA PRAZNIKE
se dobe tudi v slaščičarni
MARY KUSHLAN
V SLOV. NAR. DOMU
6415 St. Clair Ave.
Telefon: ENdicott 9566 POSEBNOSTI ZA PRAZNIKE:
Božični zavitek čokoladnih bon-bončkov, 5 funtov samo za $1.89. Tudi ciirare, cisrarete v božičnih zavitkih po posebnih cenah. Velika izbera božičnih razglednic in kart, tudi okraske, srebrne vrvice (icicles) ter lučke za božična drevesca.
Se prav vljudno priporočam za obilen obisk.
; > » a t %
JOHN GREBENC
1126 E. 61st St.
Mehke pijače — šolske potrebščine — cigare — cigarete — candy — sladoled
Se priporočam Vesele božične praznike in srečno novo leto
JOHN ZULICH
18115 Neff Rd.
KEnmore 4221
Božič vrhu Triglava
Anton Anžlovar

SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
za žene in dekleta, za može in fante
Želim vsem prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto
6202 St. Clair Ave.
Charles Levee
mm
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
6614 St. Clair Ave.
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim odjemalcem in se jim priporočam za fino grocerijo, vsake vrste suhega in svežega mesa in najboljše perutnine
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
"Bil je čudovito čist dan, pre- 1 ko in preko oledenela gora se s je dvigala pred nami kot iskreč ^ se kristal. Na grebenu je bil 1 sneg tako debel in strm, da je < bil zakril vse varnostne napra- 1 ve. Imel ni nikakih snežnih ; streh, bil je v resnici podoba ] noževe ostrine, zbite iz kot led trdega snega. Po njem smo se < počasi in previdno pomikali proti Velikemu Triglavu. Ravnotežje smo držali z zapičenimi cepini. Okoli tretje uri popoldne smo stali na vrhu.
"Zimska krasota razgleda ta dan se ne da orisati, še danes se moram vprašati, ali sem takrat bedel in doživljal ali pa sem sanjal. Solnce se je pravkar počasi nagibalo proti zatonu. Od tja daleč vidnega morja pa do Dolomitov je žarel ves jug in ves zapad v žareče rdečih in zlatih barvah. Čim bolj se je nižalo, tem mogočneje so se prelivale vedno nove, vedno bolj žareče barve. Nebo je pelo posla vi jajočemu se solncu slavospev nikdar slutene krasote. Na vzhodu in na severu so se dvigale vse gore v žareče rumenih barvah, na doline so legale temnomodre sence. Nikoli ne bom videl več kaj enakega. Kajti ko so barve omedlele in smo odšli od koče točno ob petih, je nastopila za bajnim dnevom bajno lepa mesečna noč. Zopet so zaškripale dereze; strma, v mesečini se bleščeča pobočja so se spuščala kot zrcalo gladka v globine.
"Na Gornji Krmi smo našli na vzhodnem pobočju, planini nasproti, majhno odprto kočo, v kateri smo si privoščili eno uro nočnega počitka. Nato smo
prišli do drevesne meje in smo se počasi bližali dolini Spodnje Krme. Mesec je stal visoko in nam je svetil na poti. Na ole-denelih pobočjih obeh strani je užigal tisoč luči, ki so skakale sem in tja kot vešče in se zopet pomikale v svečanih vrstah. Utrujeni, z a s p a ni, razburjeni od tega, kar smo bili videli in doživeli, smo se večkrat ustavili in prisluhnili z zadržanim dihom. Bilo je, kot da prihajajo skozi stene gorski duhovi z gorečimi baklami v pošastnih vrstah in bi pravkar slišali njih glas. Kmalu po polnoči smo prišli v Mojstrano."
JOS ŽELE
& SONS
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
6502 St. Clair Ave.
ENdicott 0583
CLEVELAND :
452 E. 152d St.
KEnmore 3118
COLLINWOOD
Matt Arko
3852 St. Clair Ave.
Tel. GRanger 4680-J
SLOVENSKA MESNICA
Domače prekajene šunke, plečeta in
klobase, želodce ter drugo meso Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto
Jennette Lunch
OKUSNA, domače prirejena jedila ob vsakem času. Vabljeni so tudi oni, ki prihajajo v Cleveland iz drugih krajev.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem prijateljem
6009 St. Clair Ave.
■
m
m
MODEL S-14
latest-type receiver operat-ingdirectly and entirely from electric light socket. Employs (our Screen-Grid Tubes to assufe tremendous amplification and marvelous tone. Extreme Sensitivity . . . Unusual Selectivity . . Single • Dial Tuning Control . . Super-Dynamic Speaker . . jll ore Included m this marvelous instrument. And the beautiful console is worthy of an honored olace in any home.
Prle«, len tubes
$12900
Convenient term*
WHAT MORE appropriate gift to the family this Christmas than a Brunswick Radio ? It's not only a seasonal gift, but a year round remembrance that entertains every day in the year.
Come in and let us play this great receiver for you Then you'll know why the folks at home will prefer this gift above all others
SCREEN-GRID TUBES
Frank Černe
CREDIT JEWELRY, RADIO AND MUSIC HOUSE
6033 St. Clair Ave.
HEnderson 0465
Božič pod snegom v gorah
t
(Nadalievanie iz 4. strani)
iz snega in v par urah je za via- | dalo splošno veselje na naši po \ stojanki.	j
Pomagal sem ostalim tovari \ šem, da so zlezli na prosto, in ■ potem šele smo videli v kakšni ] nevarnosti smo se poprej naha- j jali. Streha se je bila skoro do tal podala, podpore so bile zlomljene, in vodne cevi, ki so bile položene počez in držale streho, so bile vse skrivljene. Snega je bilo za več metrov nad
streho.
V tem pridrčita k nam dva vojaka-smučarja na drsalkah. V takem snegu je vsak prehod drugače nemogoč, kot na takih drsalkah. Vprašala sta nas, čc imamo kaj mrtvih ali ranjenih. Ko smo jima povedali, da je vse živo in zdravo, sta nam ukaza la, da moramo iti k nadporoč-niku. Ta je bil silno vesel, kc smo prišli k njemu živi in zdravi. Mislil je že, da je samo on ostal pri življenju, vsi ostali pa da smo storili žalostno smrt pod snegom.
i ■.
Prva naša skrb je bila sedaj, da bi dobili kaj pod zobe. Na potili smo se h kuhinji, katero smo dovili vso zameteno, le dimnik je štrlel kvišku iz snega Spustili smo vrv v kuhinjo skozi dimnik in kuharja sta navezala kotel z jedjo na vrv in potegnili smo kvišku. Kako nam je šla jed v slast takrat!
Ko smo se malo pokrepčali nam je ukazal nadporočnik, da smo napravili predore v sneg do naših barak in v strelskih jarkih. Kmalu je bila vsa naša postojanka v predorih, in čim več snega je padlo, tem trdnejši so bili predori in tem varnejši naši strelski jarki.
Praznovali smo božične praznike pod snegom. Počutili smo se varne in vse je bilo veselo, ker smo si bili rešili svoje življenje v tistem viharju. Lahko rečem, da marsikateri bogata? nima tako veselih praznikov, kot smo jih imeli mi takrat, v sneženih zametih na Monte Chiesa.
Morda bo kdo rekel: vse opi suješ, sneg, žamete in viharje, o puški in o krogljah pa ne rečeš ničesar. Tem rečem samo to-le: če me ne povozi avtomobil, če me ne ubije ulična železnica, če me ne popoka kaka za-vratna bolezen, bom živel še natančno 67 let, 4 mesece in 12 dni. K temu prištejem še mojo sedanjo starost, pa bom ravno sto let star. (Pa uganite, koliko sem danes star ?) V tem času bo izdala Ameriška Domovina še marsikatero božično številko in jaz vam obljubljam, da bom za vsako izdajo nekaj napisal, tudi tisto, kako je priletela 28 cm granata in pokosila vse okrog mene, mene je pa pustila živeti.
Vsem čitateljem Ameriške Domovine, urednikom in vsemu osobju pri listu želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Malokdo vošči v listu tiskarskemu osobju vesele praznike,'zato jih pa jaz prav iz srca voščim.
MIKE PIKŠ
SLOVENSKA GROCERIJA
Vesele božične praznike in prav srečno novo leto želim vsem našim rojakom
1383 E. 53d St.
VINCENC GNIDICA
SLOVENSKI KROJAČ V NEWBURGU
Vam bo ob vsakem času pomeril obleko in jo izgotovil tako, da se lahko povsod postavite Želi vam vsem prav vesele božične praznike in srečno novo leto
3598 E. 80th St.
FRANK KAPLA
Candy, cigare, cigarete, mehke pijače, šolske potrebščine, grocerija, sladoled
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto in se priporočam vsem
1135 Addison Rd.
JOS. SORŠEK
MEHKE PIJAČE NA IZBERO
Se priporočam in želim vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto
6032 Glass Ave.
ANTON ŽNIDARŠIČ >
SLOVENSKA MLEKARIJA
Se priporoča rojakom in želi Vsem srečen Božič in veselo novo leto
6302 Edna Ave.
HEnderson 7963
IGNAC OKORN
SLOVENSKI KROJAČ 980 E. 70th St.
Vesel Božič! Srečno novo leto! SE PRIPOROČAM!
FRANK GREBENC
MEHKE PIJAČE
DOBRA POSTREŽBA Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto
1297 E. 55th St.
FRANK BLAZNIK
RESTAVRANT
Domača jedila, izvrstna postrežba, zmerne cene. Vesel4 Božič, in srečno novo leto!
1336 E. 55th St.
LOUIS STERNAD
MEHKE PIJAČE 1315 E. 53d St.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem znancem in prijateljem
FRANK PERME
1133 Norwood Rd. Tel. FLorida 6149-R
priporočam rojakom za vsa stavbinska mizarska dela in želim vesele božične praznike in srečno novo leto
Mm
in

Zima v visokih gorah je bila ljudem dolgo časa nekaj so vražnega, nekaj, česar se je človek bal. Kako pa naj bi bilo tudi drugače, saj je na primer naš Triglav veljal pred dobrimi stoletji za goro, na katero se tudi poleti ne da priti. Zato ni čudno, da na hojo na Triglav pozimi niso niti mislili.
Nastopili pa so pogumni in za lepoto zimske narave navdušeni možje in nam odkrili ves čar visokogorske zimske pokrajine. Tako je dobil tudi naš ponosni Triglav moža, ki se je I povzpel na njegovo teme v de-j beli zimi, za božič. Bil je to j tržaški turist dr. Julij Kugy, j sin slovenske matere in nem i škega očeta.
\ Kugy je to hojo na Triglav jj krasno popisal. Zato bomo f prisluhnili njegovi besedi in po-% romali z njim za božič na Tri-I glav.
I "Vozili smo se vso noč," tako 1 pripoveduje Kugy, "v Mojstra-I ni sta čakala Andrej in Jožef I Komac, in ob štirih zjutraj pr-1 vega božičnega dne smo odšli s I kolodvora. Sneg je bil zelo de-I bel, a od vznožja do vrha Tri-| glava zmrzel. Konec Krme smo ij si navezali dereze, se hitro I vzpenjali po škripajočem snegu £ in smo stali že ob 11. uri pri I Koči Marije Terezije. Bila je g popolnoma s snegom pokrita, I streha se je videla le na malo 1 mestih. Zato niti misliti nismo i mogli, da bi prišli v kočo. Pri-I morani smo bili, iti na vrh in i zopet doli v enem pohodu. Moj i načrt je bil: Najkasneje do i treh popoldne na vrhu, najkas-S ne je ob petih zvečer zopet pri |f koči!
HOMES
—this
QRISTMAS

VICTOR DROBNIC
SLOVENSKA GROCERIJA 1192 E. 61st St.
ENdicott 3075 Vesele božične praznike in srečno novo leto
1153 Norwood Rd.
Willard Battery Service
Vedno točna postrežba, zmerne cene... Voščim vesel Božič in srečno novo leto vsem! Se priporočam še zanaprej.
Tel. HEnderson 0796
SLOVENSKA MLEKARIJA L. Urbančič, lastnik
MLEKO — SIR — SMETANA
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, in se priporočam Slovencem in Hrvatom še zanaprej
1172 Norwood Rd. Tel FLorida 4312J
LOUIS CIMPERMAN
SLOVENSKA GROCERIJA 6128 Glass Ave.
Se priporočam za praznike Vesel Božič, srečno novo leto
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
MEHKE PIJAČE - TOBAK - CIGARE - SLADOLED
Vesel Božič in srečno ncvo leto
DR, W. F. URANKAR
ZOBOZDRAVNIK
Tel. KEnmore 2328
829 E. 185th St
Uradne ure: Od 9 dc 12, 1 do 5, 6 do 8 Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi vsem Slovanom vesele božične praznike in srečno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto belimo vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem
SLADŠCIČARNA V SLOV. NAR. DOMU
6415 St. Clair Ave
Tel. ENdicott 9566
ANTON FILIPE
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
15929 Saranac Rd.
EDdy 3658-J
Vesel Božič in srečno novo leto
LOUIS PRHNE
SLOVENSKI KROJAČ
Cittim, barvam, likam in popravljam
OBLEKE
Vesel Božič in srečno novo leto
7801 Broadway. Tel. ACademy 1096
i
A. F. Svetek Co.
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
478 E. 152D ST. Tel. KEnmore 2016
m m .............. 15222 SARANAC RD.
August F. Svetek	Tel. GLenville 5751
Se zahvaljujemo za preteklo naklonjenost in se priporočamo še za bodoče
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem ter splošno vsem Slovencem
i
Joe Schneider
SOFT DRINK PARLOR
Dovažamo mehke pijače v vse dele mesta
RAndolph 1405
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od Joe Šetina prvovrstno, moderno
MESNICO
ter bom postregel vsem z najboljšim svežim in suhim mesom
Želim vsem Slovencem j^Jrlrvatom vesele božične praznike in srečno novo leto.
Se priporočam
John Bauer
3836 St. Clair Ave.
Želimo vam vesel Božič ter srečno uspešno novo leto
Zahvaljujemo se vsem, ki ste kupovali pri nas v letošnjem letu in upamo, da ste bili zadovoljni z našo postrežbo. Nadejamo se, da bomo preživeli skupaj še mnogo zadovoljnih let.
National Drug Store
vogal E. 61st St. in St. Clair Ave.
Jos. Metlika
SLOVENSKA GROCERIJA 1287 E. 55th St.
HEnderson 0923
Se priporočam slovenskim gospodinjam za praznike Vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
Spomini na mlada leta v domovini
(Helen Tomažič)
treba biti za varuha doma na sv. večer. Ali jo boš tudi letos ti varoval? Glej, kako si krepak in zdrav, pa si rekel, da je bil tisto spomin k tvoji smrti."
Oče pa so zatrjevali, da je bila resnica, kar so slišali, da pa na sveti večer ne bodo več sami doma. Bodo šli raje k polnočnici. Pa niso šli!
Par tednov pred Božičem jih je huda bolezen položila na posteljo in umrli so. Bila je ravno nedelja, 14. decembra, ko so se ljudje vračali od maše iz farne cerkve, ko se je oglasil mali zvon (navček) in naznanil, da se je nekdo preselil v večnost. Ljudje so se radovedno spraševali, kdo da je umrl, ko vendar niso slišali, da bi bil kdo bolan. In globoko- je vsakega pretresla vest, da so umrli naš oče, kakor so napovedovali.
Predno so še preminuli, so nas poklicali k sebi in se od vsakega posebej poslovili.
"Sedaj vas bom zapustil, otroci," so rekli. "Bodite vedno prijatelji med seboj in pomagajte drug drugemu."
Tako smo izgubili starše, enega za drugim, ki bi bila, kar se tiče starosti, še danes lahko med nami in se veselila božičnih praznikov. In ni ga hujšega, kot če izgubiš starše v otročjih letfh. Ž njimi izgubiš vse, ker nihče na svetu ne more nadomestiti staršev.
Ker prej od mene sta zaspala, zaspala, kakor mrtvi spi, zato te vrste sem spisala: da spomnim se otročjih dni.
Sedaj vas črna zemlja krije, spomin na vas pa še živi; srce mi tužno v prsih bije za vami, ljubi starši vi.
Po težki izgubi staršev, smo ostali otroci še par let skupaj. Kmalu pa se je začelo zmanjševati naše število. Prvi je šel od hiše brat Francelj, ki se je šel učit v Kranj obrti. Zatem se je kmalu omožila starejša sestra. S tem sem izgubila veliko oporo, ker mi je bila sestra kot druga mati. Kmalu zatem se je ol^il. brat 4n pripeljal na dom mlado gospodinjo. In potem so šli od hiše eden za drugim.
Največjo skrb so imeli z menoj, ki sem bila še skoro otrok. Vzela me je k sebi očetova sestra v Kranj. Teta me je dala učiti v trgovino in me pošiljala v večerno šolo. "Da ti ne bo treba na polju delat in se ubijat na kmetih," kot je rekla. Zato ji bom ostala vedno hvaležna, kakor tudi mojemu bratu Franku, ki mi je vedno kaj pomagal. Moja teta še živi, dasi je že v letih. Želim ji, da bi učakala še mnogo božičnih praznikov!
Od nas, bratov in sester, se nahajajo štirje še doma, trije smo pa v Clevelandu: Rezika, Frank in jaz. Je že tako na svetu: na očetovem domu ostane le eden, drugi pa morajo iti s trebuhom za kruhom.
Vesel Božič in srečno Novo leto vsem čitateljem Ameriške Domovine po širni Ameriki!
4018 St. Clair Ave.
i k
Vesele božične praznike in srečno novo leto j
i
i ' ' j
j
THE BEST COAL SUPPLY CO. j
8013 Aetna Rd.
Tel. BRoadway 2490
i	1
; JOSEPH SMREKAR	JOSEPH OZIMEK j
l 3565 East Blvd.	3520 E. 110th St.
ACademy 1190-J	ACademy 1568-M
' ., i
| Dovažamo po vsem Clevelandu in okolici
Božič, že sama ta beseda je tako lepa in pomenljiva, posebno ako pomislimo, od kod izvira ta beseda, in kaj se je zgodilo na božični večer pred nekako dva tisoč leti. Na ta večer se je rodil naš Odrešenik v borni štalici.
In ravno me, matere, lahko razumemo, kako je moralo pokati takrat Marijino srce, ki ni imela drugega prostora, kakor revne jaslice, kamor je položila svojega novorojenca. Ni imela lepe sobe, ne mehke blazine, kamor bi ga bila položila. Na slamo ga je morala položiti, med volička in kravco.
Tudi naši otroci imajo svoje veselje pred božičnimi prazniki. Vedno in vedno nas sprašujejo: "Mama, kedaj pa bo Božič? Kolikokrat bomo šli še spančkat, predno nam bo sv. Miklavž prinesel daril pod drevešček?"
Vsakdo se veseli teh lepih praznikov. Otroci pa imajo največje veselje z božičnim drevescem, ki se ga postavi v skoro sleherni hiši. Ob teh praznikih se skoro sleherni naseljenec spominja na domovino, na svoja mlada leta, kako je preživel božične praznike kot otrok.
Tudi jaz se prav živo spominjam teh praznikov izza mladih let. Sv. Miklavž nas je sicer že obdaril na 6. decembra s kakim jabolkom in orehi, pa tudi palice ni nikdar pozabil. Punčke (dolike) je pa redkokdaj prinesel. Kolikor se spominjam, sem bila samo enkrat tako srečna, da sem dobila malo punčko za Miklavža.
Kar se pa tiče božičnega drevesca, ga v naši vasi niso postavljali po hišah. Samo v gradu so ga imeli in pa pri Šlo-sarju, kjer je bila gostilna. Tje ga je hodila ogledovat vsa fara, ker je bil tako lepo okin-čan. Nam otrokom so naj-; bolj dopadli sladkorčki, ki so i bili navezani na drevescu. Za ; smrekico nam ni bilo toliko, ker i smo jih lahko vsak dan videli i na prostem. Komaj sem za-! drževala roko, ki je hotela kar i nehote seči po sladkorčkih. Pa | mi je rekla ranjka Johanca: I "Lenčka, na novega leta ve-I čer bomo drevesce dobro po-i tresli, le pridi k nam, boš lahko j kaj pobrala."
; To je bilo dolgo čakanja ves i teden. Toda tisti večer pa še | ven ljisem smela, pa najsi so j tekle še tako grenke solze in i so se še take sline cedile. "V = posteljo, taki otroci!" "se je gla-j silo povelje. Zato sem pa ste-i kla drugo jutro na vse zgodaj j za mejo k Johanci in jo vpra-| šala, če je kaj pobrala zame. I "I seveda sem pobrala. Na, \ vzemi te sladkorčke, pa hitro r, domov teci."
I In kakšna sreča in veselje je j bilo potem doma za pečjo s till stimi cukerčki.
j Dva dni pred Božičem smo \ imeli otroci pri nas veliko dela. š Bila je nekaj večja kmetija, pa ! smo morali že prej vse pripra-| viti za dom in za živino, ker ob j jj prazniku se ni smel nihče do- ] i takniti drugega dela, kot živi- j j no krmiti in skuhati za družino. j \ Pred sv. večerom so nam mati i spekli par potic, katere so bile | zelo v časti, ker so bile samo \ dvakrat v letu: o Božiču in Ve-t likinoči.' Ni bilo tako, kot tuji kaj, ko jih imamo lahko vsak | dan. Otroci smo pa znašali \ skupaj zeleni mah, lepili pastir-£ čke, kravce in osličke na trd | papir in na palčice. To je bila t priprava za jaselce. | Ko je zazvonilo Zdravo Maji rijo, so natresli mati v kak loll nec žerjavice s kadilom, vzeli § posodo 3 blagoslovljeno vodo, | pa smo šli po vseh shrambah it ter poškropili za večjo srečo. I To se je godilo trikrat na leto: 3 Na sveti vpčer, k novemu letu I in k sv. Trem Kraljem. Takrat 1 smo napravili na vsaka vrata ^ tudi znamenje s kredo .G+M+B. g Potem smo se spravili na delo i* za postavljanje jaslic, mama so
pa pogrnili mizo z belim prti-čem, kamor so postavili potico in bel kruh s pripombo, da pride med polnočnico Jezušček, ki bo vse to blagoslovil.
Polnočnica se je brala' v farni cerkvi sv. Urha, ter smo jo mi, Valburžanje prav veselo mahali k polnočnici po grajskih travnikih. Nekateri so med potjo metali v zrak umetni ogenj, fantje so metali po tleh pa pokalice, ali žabice, ki so se razletele z velikim vriščem. Radi so jih .metali pred ženske, da so te kar poskakovale. Pot so nam pa razsvetljevale smolnate baklje, ki so jih možaki nalašč za ta večer pripravili.
Na sveti dan nas niso starši pustili nikamor iz hiše. Celo k sosedovim nismo' smeli iti v vas, ker je .bil velik praznik. Bolj popustljivi so bili na dan sv. Štefana. Ta dan so smeli iti starejši v Soro, kjer so se lahko že tudi v gostilni nekoliko pomudili. Otroci smo se šli pa drsat koncu vasi, kjer smo dobili kmalu vsi rdeča li-čeca. Če nas je pa preveč zeblo, smo se šli pogret v naš hlev.
Vidite, da smo imeli mi otroci vse več veselja o božičnih praznikih, kot otroci tukaj.
Toda nisem učakala mnogo srečnih božičnih praznikov. Komaj sem bila stara sedem let, bila sem najmlajša v družini, je že potrkala na vrata bela smrt in mi ugrabila ljubljeno mamico. Potem mi je bila za drugo mater moja stara mati. Toda tudi to je pobrala smrt v štirih mesecih po materni smrti. Kmalu za tem mi je umrla sestra, stara komaj 18 let. Tako sem že v rani mladosti doživela mnogo grenkih ur. Pa to še ni bilo vse.
Pri nas je bila navada, da je na sveti večer, ko so šli ljudje k polnočnici, ostal eden vedno doma za varuha. Ponavadi je bil za varuha pri nas stari hlapet Peter. Prvi sveti večer po smrti moje matere, so bili ostali pa oče doma za varuha. Ko smo se vrnili otroci od polnoč-nice, so nam prišli odpret vrata oče prestrašeni.
"Kako težko sem vas čakal,'" so rekli. "Poslušajte, kaj se mi je pripetilo. V cerkvi je moralo biti ravno povzdigovanje, ko zaslišim v veži silen pok, tako kot bi nekdo ustrelil iz možnarja. Lotila se me je neka groza in niti pogledat nisem upal iti, kaj se je zgodilo. Klečal sem pri peči in molil. Trdno sem prepričan, da je bil to spomin in morda sem jaz sedaj zadnji Božič med vami, ljubi moji otroci."
Kmalu se je zvedelo o tem spominu po vsej vasi. In ko je manjkalo še par tednov do druga Božiča, se je marsikateri sosed ponorčeval iz mojega očeta:
"No; Jakelnovc, kmalu bo

Vesele božične praznike in srečno novo leto našim slovenskim prijateljem in odjemalcem
John E. Cass
LEKARNAR Vogal Cherokee Ave. in E. 185th St.
Frank Skuly
6313 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 4968
Vedno polna zaloga grocerijskega blaga, zelenjava, razno sadje. Sveže in doma prekaje-no meso, šunke, plečeta, razne domače klobase. Cene zmerne, postrežba točna. Se priporočam za obilen obisk. Voščim vesel Božič in srečno Novo leto vsem znancem in odjemalcem.
FRANK ŽELEZNIK
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
4002 Jennings Rd.
Želi vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto Se priporočam
FRANK MRAMOR
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
4126 St. Clair Ave.
Se priporočam za nakup izvrstne grocerije in mesa za praznike
Vesel Božič in srečno novo leto
JOHN ŽNIDARŠK
SLOVENSKI KROJAČ 1134 E. 60th St.
Pri meni narejena obleka vam pristoji kot vlita
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem
J. VIDMAR
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
4702 St. Clair Ave.
Se priporočam cenjenim gospodinjam za nakup za praznike
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim odjemalcem
WMW^^W&M&M^SIMSMfm
i^^mmsmwmmsmmmmmmM^msmm^mm
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO1 ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM
Kremžar Furniture
Trgovina s pohištvom in viktrolami
Atwater Kent Radio
in
RADIOLE
6108 St, Clair Ave.
Tel. ENdicott 2252
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK 401 Engineers Bldg.
Main 1126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd. Kenmore 1691
Leopold K u*h I «tn
SLOVENSKI ODVETNIK
Čez dan: 513 ULMEK BLDG.
Zvečer od 0—8 «411 ST. CLAIR AVE.
Za božični dar: Domovini na oltar
(Piše A. Grdina, predsednik Ameriško-jugoslov, kluba)
Zamišljen v dogodke preteče-, nih dni in let ter položaja, v katerem se nahaja še toliko ti-sočev jugoslovanskega naroda, sem se odločil napisati članek pod zgornjim naslovom, in to iz najboljšega namena pomagati rojstni domovini.
Do tega članka se smatram opravičenega, ker sem se vedno zavzemal za rojstno domovino svojo, katero še danes ljubim, ker me je ona vzgojila in dala življenje. Radi tega sem jo obiskal že trikrat. Velikokrat pa sem tudi storil zanjo in njene sirote, kar sem sploh mogel od svojega odtrgati. Strašni spomini izza svetovne vojne mi ne bodo nikdar izginili izpred oči, dasi nisem bil na bojnem polju, niti v domovini, marveč smo tukaj strmeli in vrveli, ter zbirali darove. Mnogo smo žrtvovali za odpomoč bednemu, od lakote umirajočemu ljudstvu, ki je bilo brez obleke in brez hrane, pregnano, brez toplote in brez domovja, kakor divjad v gozdu.
Željno smo pričakovali konca in rezultata. Ničesar se ni moglo vedeti izza črnih oblakov stroge cenzure, kaj se godi z domovino in našimi domačimi, dokler ni padla kocka zmage, ki je naznanila, da je ustvor-jena Jugoslavija. Z veseljem smo pozdravili sliko, došlo od našega velikega Dr. Anton Korošca v znak, da je on na čelu in vodstvu slovenskega naroda . v osvobojeni in ujedinjeni Jugoslaviji. Z velikanskim naporom smo potem zagrabili za de- , lo, da takoj odpomoremo trpečemu in sestradanemu narodu. Nad štiri tisoč zabojev obleke j in hrane so ljudje poslali za hitro pomoč.
Z rezultatom svetovne vojne , se je zgodovina jugoslovanske- , ga naroda odločila in začela na , novo-. Tu ni bilo vprašanje nas v Ameriki, kaj da mi tukaj mi- J slimo ali želimo. Niti ni bilo j Vprašanje naroda doma v Jugo- , slaviji. Vojska je to hotela , imeti. Armade, obstoječe iz , Slovencev in Hrvatov pod ,av- , strijsko vlado in komando so j se izneverile, prestopile linijo ( in udarile na Avstrijo v nadi, da se enkrat za vselej iznebijo , tujega gospodarstva. To je bil , duh vojske ter želje onih, ki so poznali, kakšno stališče in bodočnost so imeli Slovenci in Hr- ^ vati pod avstrijsko vlado v bodočnosti.
Da ne bo kateri čitatelj užaljen, ki mogoče misli drugače, kot bi moral misliti vsak Jugoslovan, naj velja to, da jaz pišem le-to, kar se je godilo; pišem resnico dogodljajev.
Jugoslavija je postala, in moja ter drugih Slovencev domovina je bila s tem prideljena v Jugoslavijo, v 13-milijonski narod enega jezika z razliko, narečja, smo ali nismo mi hoteli, in brez tega, kar mi hočemo ali nočemo danes.
Jaz, za svojo osebo, podučen od velikih mož, da je bila edina rešitev naše domovine, da ni padla še pod mnogo hujše tuje j gospodarje po svetovni vojni. Pozdravljam ta rešilni dan no-vo-ustvarjene Jugoslavije, pod katero spadajo oni kraji, na katerih sem preživel prvih 25 let.
Zavedam se, da je to rešitev v toliko, da ni padla domovina komu drugemu v tiranstvo, iz kakoršnega slišimo do neba vpijoče glasove na pomoč.
Zavedam se tudi tega, da je nova ujedinjena domovina Jugoslavija ena najbolj bogatih držav v primeri s poljem in zemeljskim bogastvom in ljudmi, ki jih ima za preživljati.
Zavedam se tudi, da je ni bolje vojskujoče države z moštvom, kakor je Jugoslavija. To je zdrav narod in narod, ki je naučen trpeti in delati. Narod, ki ljubi svojo domovino in rad umira za isto. Narod, ki se množi in narašča. Narod, ki ima dovolj inteligence ter gospodarske možnosti. Narod, ki
je iskren in veren. Tak narod bo živel in napredoval!
Kar zamorem jaz storiti za njega boljši obstanek, bom storil iz čistega namena in prepričanja, kot hvaležen otrok svoje domovine, rodne matere.
Sedaj pa še samo en dodatek. Nisem tako ozkosrčen, da ne bi videl v tem tudi še mnoge po-mankljivosti, osobito od začetka, ko je pričela nova država šele funkcijonirati, kajti moramo vedeti in se zavedati, v kakšnem času in položaju se je vse to pričelo in koliko let je bilo poprej vse napram eden drugemu nahujskano in naperjeno.
Ko pa gledam nazaj teh par let novo obstoječo državo, pa moram reči, da se je v tem času že doseglo toliko za zboljšanje Jugoslavije, da se čudi temu ves ostali svet. Kralj Aleksander je tako moder, pravičen in previden gospodar, da je rešil Jugoslavijo skoro pred njenim drugim padcem, ki je grozil domovini pred nedavnim časom, ko so se pričele mešati notranje uprave.
Po moji misli je kralj Aleksander na čelu Jugoslavije isto, kar je bil veliki Washington za Ameriko.
Moje iskrene želje so, da bi v domovini postali prej ko mogoče vsi enega duha v smislu države. Da bi pričeli ljubiti in skupno braniti svojo novo, bogato domovino. Da bi na ta način postali sila, s katero bodo z lahka osvobodili še one brate, kateri jih kličejo na pomoč v zasedenem ozemlju. Razume se, da bo njih sloga njih blagoslov. Njih nesporazum pa njih šiba, ki jih bo tepla. Izmed teh dveh naj si zberejo blagoslov. Mi pa, tukaj v Ameriki, v deželi blagostanja, nikar ne pozabimo rodne grude svoje, kajti s tem, da jo pozabimo in zatajimo, se sami sebe naredimo nevredne sinove in hčere in tako ne bomo resnično nikdar in nikoli ljubili niti sedanje domovine Amerike. Tako je rekel veliki predsednik Woodrow Wilson.
Ta moj članek sem napisal za o priliki rojstnega dne kralja Aleksandra, ki ga smatram za rešitelja in spasitelja Jugoslavije. Bog ga živi!	,
D. Gorinšek:
Zunaj pada bali 3neg
Zunaj pada beli sneg, mraz zaklepa duri, zunaj vlada zima—smrt, snežni metež buri.
Tukaj smrečica dehti, lučke že brlijo, tu kraljuje Jezušček, lička mu žarijo.
Atek, zlata mamica, dobro poslušajta: moja želja je le-ta —dobro poslušajta—
Ko bom velik, že junak, pa poklic izbral bom, ej, to boste.srečni vsi —Jezušček postal bom.
soba it. 7. Tel. Rand. 5105 Tel. Cherry 3982
Globoko žalostnim srcem naznanjamo prežalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je Bogu Vsemogočnemu dopadlo m ,ie poklical k sebi v nebeške višave mojega soproga, našega očeta in brata	6
JOSIP JERIČ-A
NAZNANILO IN ZAHVALA
t'ooo z»tl!?m! svoje trudne, nam nikdar pozabjne oči, dne 24. oktobra v - ^okojni S0Pr°J> m oče se je rodil dne 11. novembra 1875 v vasi Zagnc, fara Primčkovo pri Litiji. V Ameriki zanušča mene, žalujočo soprogo, tri sinove, štiri hčere in štiri brate. Bolehal je dlje časa na bolezni vodenici.
Najiskrenejša hvala Rev. J. J. Omanu za tolažilne besede na domu kakor v cerkvi. Prisrčna hvala Rev. A. Gnidovcu in Rev. Weber za cerkvene obrede. Najlepša hvala društvu Slovenija in Zvon za petje zalostink. Hvala Mr. Ivan Zormanu za petje žalostink v cerkvi. Hvala nosilcem krste, društvom za udeležbo pogreba, ter sploh vsem, kateri ste prišli ranjkega kropit in za njegovo dušo molit. * Vsem pa hvala ki ste nas tolažili v tej težki" izgubi nam dragega ranjkega. Hvala Grdina in Sinovi za lepo urejeno vodstvo pogreba.
Najlepša hva'a ;:a darovane svete maše. Darovali so: Družina Anton Gliha, družina Andrej Slak, družina John Rogel, družina John Vitigoj, Mr. Jos. Košak, družina Louis Gliha, družina Frank Hrovat, družina Anton Globokar, A. Grdina & Sons, Dr. Anthony Perko, družina Frank Kužnik, družina Frank Hočevar (Potočar), družina John Cergol, družina John Zotlai. družina Anton šraj, družina Jos. Sadar, družina Hradek, družina John štrekal, družina John Debeljak, Mr. Frank Sirk, Mr. Anton Petkovšek, družina Josip Ozimek, družina John Vidmar, družina Mike Vrček, družina John Miklaučič, družina Frank šraj, družina Agnes Perko, družina Anton Stepic. družina Jos. Papež (Burke Ave.), družina Fred Rus, družina Louis Lipoglavšek, družina Frank Stražar, Mr. Philip Vitigoj, družina John Perko, družina John Fortuna, družina Anton Peskar, Mrs. Jera Urbančič, Mrs. Frances Potisek, Mrs. Frances Kocjan, Mr. Jernej Knaus, Mrs. Theresa Lekan, Mrs. Antonia česnik, Mr. Ed McEwen, Mrs. Frances Trpine, Mr. John Breznikar, Mrs. Mary Hrovat, Mrs. Anna Blatnik, Mr. Jernej Papež, Mr. Frank Legan, Mr. Nick Herak, Mr. Joseph Androzi, Mr. Lovro Felitar in Second Commercial Class of St. John Nepomucene School. Hvala za Spiritual Bouquets, ki so ga darovali: Sister Marie Antoinette in Second Commercial Class.
Najlepša hvala za darovane vence. Darovali so: Družina Martin Jerič, Ignac, John. Frank Jerič, Anna Vitigoj, bratje in sestra, družina Anton Gliha st., Mr. in Mrs. Anton Gliha ml., družina Martin Hren, družina J. Rogol, družine Košak in Žele, Mr. Josip Miller in Mr. John Marinčič, Mr. in Mrs. Peter Vidovic, družina Teddy Kekič, družina Anton Grdina, družina Kainec, Harry Henderson, Richman Girls, Shop 8, William Wilkens, Arko's Florist, društvo sv. Lovrenca, društvo sv. Alojzija, društvo Bled, društvo Zvon, the W. Bingham Co., the George Worthington Co., the Empire Queensware Co., Brickman Stove Co.
Prav lepa hvala vsem, kateri so dali avtomobile brezplačno pri pogrebu.
Tebi pa, nam nepozabni soprog, oče in brat, kličemo: Prerano si zapustil nas, dasi te ni več med nami, Tvoj duh še vedno med nami živi. Počivaj mirno po prestanem trpljenju. Ko pa zaslišimo trobente glas, se zopet iz spanja dvignemo. Saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Maria Jerič, žalujoča vdova. Josip, Frank, Martin, sinovi. Mary, omož. Hrovat, Anna, Julia, Theresa, hčere.
Martin. Ignac, John, Frank Jerič, bratje. Frances Gliha, Mary Miklič, Anna Vitigoj, sestre.
Cleveland (Newburg), O.

NO. 211.
Part IV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 23rd, 1929.
LETO XXXI,—VOL. XXXI
^ ^ ^ Božični pozdravi ameriških Slovencev domovini ^ ^ ^
Petindvajset let je minulo, odkar se nahajam v Ameriki. Torej želim staršem, bratom in sestram v smledniški fari prav iskreno vesele božične praznike in srečno, veselo Novo leto 1930, obenem pa tudi vsem prijateljem in prijateljicam, znancem, postebno še onim, ki se nahajajo tukaj iz smledniške fare, zlasti pa prijateljem v Milwaukee,, Wis., in Valley, Wash., vsem slovenskim farmarjem. Udani prijatelj,
Andrej Werlich, 23100 Ivan Ave., Noble, O.
Pozdravljam mojega očeta Jožef Žura, m o j e g a brata Franceta, sestro Ano, in vse moje prijatelje in znance. Želimo vsem skupaj vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Jožef in Agnes Žura,
3975 E. 121st St. * "v, *
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem mojim bratom, sestram, sestrič-nam in prijateljem ter znancem, posebno pa moji ljubi mamici, in želim na veselo snidenje enkrat v Mokronogu.
Alojzija Cebular, iz Martinevasi pri Mokronogu.
Vesele božične praznike voščim vsem v fari Dobrepolje, vsem Podgoričanom, posebej pa na: št. 12, zlasti pa moji sesti-) Neži Kastelic v Zdenski vasi in Vsej družini Šporar.
Anton Kastelic,
Martinov Tone. * * *
Alojzija Flajšman iz Cleve-landa pozdravlja mater in očeta ter materinega brata in jim želi vsem vesele božične praznike, v vasi Dolenje Orle pri Sevnici.
* * *
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem Prijateljem in znancem onkraj oceana, posebno pa iz srca že-limo vse najboljše naši ljubi materi in sestram na Vrtači pri Semiču. Družina Bandi,
1222 E. 61st St. * * #
Srečno Novo leto 1930 želimo vsem v Ponikvah, posebno pa m°3im staršem Gregorju in Amaliji Fink
Družina Fink,
7213 Hecker Ave. * * *
Hatevžu Mehle, vas Lanišče, §L 11, pošta Škofljica pod Ljubljano, voščim vesele božič ne praznike in srečno Novo leto, mojemu očetu in bratu Janezu in botri Mariji Žitnik in družinam ter sosedom. Po-' zdravi j a vse Laniščane.
Mary Lusin,
387 E. 163rd St. * * * ,
Voščim vesele božične praznike Miha Lušinu, vas Žigmar-ce, pošta Sodražica, pa tudi srečno Novo leto želim mojemu birmanskemu botru in družini ter moji sestri Heleni Vavtar, udani,	Frank Lušin,
387 E. 163rd St. * * *
Voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto 1930 mojim staršem, bratom in sestram v vasi Zalog, pošta Prečna pri Novem mestu.
Družina Frank Smaltz,
21481 Nauman Ave. ♦ * *
Srečne in vesele božične praz-
nike ter veselo Novo leto želita spodaj podpisana vsem sledečim družinam v Ambrusu: materi Ani Hočevar, Jožetu Hočevar, Antonu Hrovat, Janezu Muhič, Antonu Vidmarju in vsem ostalim prijateljem in fa-ranom v prijazni ambruški dolini. Najlepše pozdrave iz nove domovine!
Jože in Ivana Mišmaš,
1404 E. 53rd St.
* * *
Prav vesele in zadovoljne božične praznike ter srečno in veselo Novo leto želimo družinam Ivan Hrovat, vas Kal, Jakob Muhič, Ambrus, Ivan Šinkovec, Ambrus, Jos. Hočevar, Ambrus, Janez Gregorič, Primčavas in sploh vsem Kalanom in Ambru-šanom.
Družina Louis in Marija Hrovat
7004 Hecker Ave.
* * *
Vesel in srečen Božič želim vsem sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike in daleč tam v rojstni domovini.
Vaša Marjanca Kuhar jeva.
* * *
Iskrene božične pozdrave pa tudi voščilo za srečno Novo leto pošiljamo Mariji Štimec, vas Kiržmanovo, p. Osilnica. Prijateljski pozdravi!
Družina Može, 1044 E. 70th St.
Prav vesele in srečne božične pozdrave pošiljam iz Cleve-landa materi Neži Bradač in sestri Amaliji ter možu v Stavči-vasi, p. Dvor pri Žužemberku. Želim vsem skupaj tudi prav srečno in zdravo Novo leto 1930
Ivana Bradač, Cleveland.
* * *
Vsem prijateljem, zlasti pa sorodnikotn, pa tudi vsem mojim znancem v Clevelandu in drugod, ki so me obiskovali tekom leta na mojih farmah, želim prav vesele božične praznike in srečno Novo leto. Želim vsem skupaj dobn> zdravje in izražam željo, da bi se tudi v Novem letu 1930 kaj pogosto videli.
Jos. in Mary Grame,
Geneva, O.
* * *
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim svoji mami, bratu in sestri v Žužemberku. Pozdravljeni!
Angela Amigoni,
Cleveland, O. * * #
Podpisana pozdravljam Fran-čiško Peršin in moža v Kamniku, moje brate in hčere. Vsem želim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Ana Markovič. * # *
Pozdravljam vse< moje sestre in tete, mojega brata in strica. Želim vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Angela Drassler. * * *
Pozdravljam svoje sestre Je-ro in Korleta v Razborju, Marijo in Franceta Tiček v Doleh in moje sine ter hčere. Želim vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
J. Markovič. * * *
Iskrene božične pozdrave pošiljam prijateljem in znancem iz Škocijana, posebno pa materi Mariji Čudovan in sestri Neži Marinčič. Želim tudi vsem
Kako sem potoval v Ameriko
(Jože Skerl, Durant City, Pa.)
/
AMERlSKfl^l^DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	tljVv^-VJO	\ NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME.	NAROD V AMERIKI
- "v	WW/r-.....
skupaj zdravo in srečno Novo eto!	Ana Fortuna,
5103 Miller Ave. Maple Heights
Ohio.
$ $ $
Iskrene božične pozdrave po-1 šiljam svojemu očetu kakor tudi vsem Gombiščanom pri Zati-čini.
Alojzija Turk, roj. Medved,
Warrensville, O. * * * •
Spodaj v podpisani prav lepo pozdravljam Francko Tomšič, moje ranjke žene sestro v Deč-jivasi, št. 10. p. Zagradec. Voščim tudi vesele božične praznike in srečno Novo leto.
Frank Hočevar,
7806 Donald Ave. * * *
Srčen pozdrav in božično voščilo mojemu dragemu očetu in bratu Louis, njegovi ženi, mojim sestram Anici in Urški in otrokom, botri Rubanovi in Antonu Kmetu, Jože Meglenu in teti Ambroževi, botri Kovačič in vsem Tisovčanom in Steržan-cem. Voščimo vsem skupaj srečno in zdravo Novo leto 1930 Frances in Louis Hegler,
16017 Saranac Rd. * * #
Iskrene božične pozdrave pošiljam moji sestri Frančiški Svet, Dolenja vas, kot tudi pozdravljam vso njeno družino. Srečno in zdravo Novo leto 1930!	August Avčin,
1056 E. 61st St. * # #
Prav vesel Božič in srečno Novo leto želita svojemu očetu in materi, bratom in sestram, stricu in vsem znancem.
John in Mary Perpar,
1197 E. 173rd St. # * ♦
i Iskreno pozdravljam in želim ■ vesele božične praznike ter sre-• čno Novo leto Janezu Hočevar i' in Mariji Korlel, Staritrg pri
Rakeku. Frank Hočevar,
19108 Shawnee Ave.
* * *
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo družini Terezije Modic, vas Volčje, pošta Nova vas pri Rakeku.
Družina Josip Modic,'
1033 E. 62nd St.
* * *
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem mojim domačinom, posebno pa moji ljubi mamici.
Louis Trbežnik,
5909 Pr'osser Ave.
* * *
Srčno pozdravljam in želim vesele božične praznike ter srečno Novo leto 1930 Hinkotu Ločniškar v Kranju, Mariji Do-linar, vas Britof, pošta Kranj in Ivanu Roblek v Kranju.
Frank Dolinar,
1106 E. 64th St.
$
Srečne in vesele božične praznike in veselo Novo leto želim mojim staršem, bratu in sestri, B. L. Škrabec, vas Grahovo pri Cerknici. Srčne pozdrave od hčere'	Amalija Škrabec,
19006 Mohawk Ave.
••H >!'
Srečne in vesele božične praznike in veselo Novo leto 1930 želim jaz teti in stricu J. V. Vertačnik v Loki pri Zidanem mostu. Srčne, pozdrave od družine	Victor Kranz,
19006 Mohawk Ave.
* * *
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želiva vsem sorodnikom in prijateljem! Anton in Frančiška Antončič,
Cleveland, O.
* * ♦
Grmkov Japček in Nivč France pozdravljata vse svojce in sovaščane, prvi Menišovce, oba pa Žerovniške "miule." Posebno pozdravljata Babčevega Ma-
tija in Jenčo Mico. Japček zlasti naroča bratu Francetu in Pepci, da enega spijeta na njegovo zdravje.
* * *
Najlepše pozdrave pošiljam svojim bratom in sestram in vsem prijateljem v sv. Križu pri Litiji. Vesele božične praznike in srečno, zdravo Novo leto! Jakob Resnik in družina. * * *
Vesele božične praznike in srečno Novo leto voščimo vsem sorodnikom, p r i j a t e 1 jem in znancem širom Amerike in stare domovine.
Družina Jos. Mohar,
Painesville Farm, Turner, Mont * * *
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo našim ljubim staršem, bratom in sestram, teti Micki in družini na Vidmu. Ljubi starši, najlepša zahvala za krasno in dragoceno darilo.
Družina Strniša, Marija Lovšin.
5914 Bonna Ave. * * *
Obilo pozdravov pošiljam in želim srečen začetek Novega leta materi, sestri in bratu.
Ana Hrovat,
4084 E. 144th St.
♦ * *
Pozdravljam mater, brate in sestre ter želim vsem skupaj srečno Novo leto.
Martin Hrovat,
4048 E. 144th St
* * *
Pošiljam obilo pozdravov bratu Valentinu in Jožefu in njih družinam in želim srečen začetek Novega leta.
John Simončič in družina,
3754 E. 77th St. ♦ * *
Vesele hožične praznike in in srečno Novo leto želimo Tereziji Poglajen.
Kristina in Feliks Sajevec in
Tudi jaz bi rad prispeval par vrstic za božično številko in sicer bom popisal, kako sem potoval iz stare domovine v Ameriko.
To je bilo še pred vojno, ko se odpravimo iz naše vasi trije na daljno pot in se odpeljemo na postajo Rakek in z vlakom dalje proti Ljubljani. V Ljubljani hodimo od enega agenta do drugega in končno se ustavimo pri agentu Kristanu. Tam je bilo tudi že več drugih rojakov, ki so čakali, da se odpeljejo proti blaženi deželi, Ameriki. Pogodimo se za vozne listke, plačamo vse v gotovini, nakar nas je postregel s pristnim bri-njevčkem. Oh, če bi ga imel sedajle en kozarček!
"Tale agent je pa dober človek," rečem sotovarišu, "da nas je tako lepo postregel."
"Ej, beži, beži, saj smo karte dobro plačali," odvrne ta.
Agent nas odpelje na kolodvor in kmalu nas potegne lu-kamatija iz ljubljanskega kolodvora in kmalu smo se peljali čez mejo naše lepe Slovenije.
Pripeljemo se v Buchs, tam nas je pa čakal majhen, čokat možic. Pelje nas v neko gol stilno, kjer se dobro podpremo z jedačo in pijačo in potem pa vprašamo tega agenta, kedaj da se odpeljemo naprej, kedaj odpluje naša ladja in drugo. Agent nas potolaži, da bomo šli drugi dan naprej. Pride drugis dan in zopet naganjamo agenta, naj nas že vendar spravi naprej. Toda ta nam pa v naše veliko začudenje pove, da ni prišlo iz Ljubljane nič denarja za nas, in da moramo čakati tako dolgo, da pride denar za naše karte.
"Saprabolt, ta je pa lepa!" se pogovarjamo. "Karte smo pošteno plačali, sedaj naj pa Čakamo tukaj. Parnik, ki nas je imel peljati v obljubljeno deželo, nas ne bo čakal, odplul bo najbrže brez nas."
"Ej, kaj," se oglasi eden naših sopotnikov. "Saj ni samo en parnik. Bomo pa drugega vzeli."
družina Udovc,
7903 Aetna Rd.
# * *
Prisrčne pozdrave pošiljamo naši teti Mariji Kolar na Rakeku in moji sestrični Frances Ri-barič na Rakeku.
Drtižina Ivana Kolar,
1021 E. 61st St
* * *
Vsem našim bratom, sestram, sorodnikom, znancem in prijateljem v starem kraju in tu v Ameriki želimo in voščimo naj-veselejše božične praznike in prav srečni Novo leto!
Anton Miklavčič,
11006 Revere Ave.
$ * *
Prisrčne pozdrave pošiljamo Tony in Lojzka Perko bratu Jožetu, njegovi ženi in sinu. Nadalje moji sestri Ivani, možu Nacetu in njenim otrokom. Pozdravljam tudi vse sosede in moje stare prijatelje in organi-sta Štefana v Ambrusu. Na svidenje spomladi!
Tony Perko, R. R. No. 1, Willard, Wis.
Toda minil je en dan, minil je drugi in tretji, denarja pa od -nikoder. Brzojavimo agentu v Ljubljano, pošljemo priporočeno pismo, a ne dobimo nobenega odgovora.
"Fantje, sedaj pa kar skupaj," je rekel eden. "Nekaj moramo ukreniti, sicer bomo za večno ostali tukaj. Po mojem mnenju nam ne preostaja drugo kot da gresta dva nazaj v Ljubljano in tistega agenta pošteno streseta za ušesa."
Vsi smo se strinjali s tem predlogom. Hitro poberemo od vsakega po eno kronco za vozne listke do Ljubljane, potem pa izberemo dva, ki naj bi se odpeljala v Ljubljano. Izbrali smo enega Ribničana, pa še enega drugega, ki sta imela oba dobro namazane jezike. Spremimo ju na kolodvor in jima naročujemo, kaj in kako naj govorita v Ljubljani. Voščimo jima še dobro srečo in vlak ju potegne nazaj v Ljubljano.
Kot sta nam pozneje pripovedovala, sta se podala v Ljub-jani naravnost na magistrat. Tam povesta, kaj in kako, da nas je cela družba potnikov zadržanih v Buchsu, ker ni denarja za karte, katerega smo pošteno plačali agentu. Magistrate uradnik takoj pokliče agenta, ki je bil kmalu na mestu. Kar prebledel je, ko je ugledal tam tista dva rojaka, in takoj je vedel, zakaj se gre.
Uradnik mu je dobro izprašal vest in naš denar je bil kmalu pripravljen. Rojaka se pripeljeta zopet nazaj v Buchs in potem ni bilo nobenega zadržka več. V Buchsu smo bili ravno en teden in nikdo nas ni vprašal za denar za stanovanje in hrano za ves teden. Kdo je vse to plačal, ne vem.
Medtem je bil pa naš parnik odšel in čakati smo morali par dni na drugega. Omeniti moram še to, da se nam tisti čas v Buchsu ni godila slaba. Malo smo pili, malo kvartali, včasih katero zapeli, pa so minevali dnevi kaj hitro. Včasih smo jo udarili čez mejo v Avstrijo po tobak, ker je bil tam ceneji.
To je bilo takrat, ko sem bil še "ledik pa frej," sedaj imam pa že sive lase, pa se tako včasih spomnim na razne dogodke v mojih mladih letih.
Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine!
—,-o-
DUŠA LJUBEČA -
(Marjanca Kuharjeva)
Radost veselje mi v srcu igra, da nisem še od vseh pozabljena; duša ljubeča zame živi, on je, ki zame drhti.
Čakala, plakala sem močno: da obiskal bi mc on samo; toda on, on, pa ni prišel, smehljaj na licih mi je zvenel.
Luna počasi izza gora prikukala in mi povedala: ne bodi žalostno, bolno dekle, njemu le zate bije srce.
Zdaj je zavriskalo bolno srce, pozabila sem na rane težke: saj je še on, ki zame živi, , in jaz sem njegova, do konca dni.
' Opomba: To sem spisala, ko i sem se nahajala v bolnišnici, ]kjer sem prestala težko operacijo.
Vesele božične praznike
in
srečno novo leto
a
želi
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
družina Jerič
3565 E. 81st St.
mmw.
iMiiiiiiiMmii
Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem svojim odjemalcem in odjemalkam, ter se vam toplo priporočam za nakup grocerije pri meni. Istotako želim najlepše praznike in srečno novo leto vsem svojim prijateljem, sorodnikom in znancem širomsveta
Frank Leskovic
6303 Glass Ave
Tel. HEnderson 5300
WWW
John Močnik
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA 6517 St. Clair Ave.
Fine obleke za može in fante
Naredimo obleke po meri, da vam pristoje kot vlite
Želim vsem cenjenim rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto
Andrew Kavčnik
Velika zaloga cigar, cigaret, tobaka in candy — vse šolske potrebščine
Baker s Hygrade Ice Cream Vesel Božič in srečno novo leto Se priporočam za obilen obisk!
1128 E. 71st St.
Tel. ENdicott 8853
SLOVENSKA MESNICA
Za praznike zlasti priporočam vsakovrstno sveže in domače prekajeno meso. Zadovoljni boste za praznike, ako naročite
PRI MENI
Vsem odjemalcem želim prav vesele božične praznike in srečno novo leto
1217 Norwood Rd.
Tel. ENdicott 1037
Voščim vsem svojim prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto
JOHN MANDEL
15322 Waterloo Rd.
JOS. KOŽELJ
4686 W. 130th St.
PRVOVRSTNA TRGOVINA S ŽELEZNINO
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem
JOSEPH F. DOLIN AR
COMPLETE SHEET METAL WORKS
Izdelujem futneze in vsa dela spadajoča v kleparsko obrt
SE PRIPOROČAM!
Želim vsem prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto
1403 E. 55th St
HEnderson 4736
Se vljudno priporoča rojakom za obisk svojih prostorov in želi vsem svojim prijateljem in znancem vesele božične praznike
Spomini mojih detinskih let
(A. M.)
Časopisi so moja prva stvar, ko pridem po prestanem delu v tovarni domov in ko to preči-tam, vzamem sem in tam tudi kako knjigo iz svoje knjižnice. Nato se podam na kratek sprehod in le malokaterikrat se primeri, ko se tako sprehajam, da bi se ne domislil na svoja blažena detinska leta, ko smo se tri- štiri- in 5-letni korenjaki zabavali v solnčnem spomladanskem času po prijaznih travnikih moje nepozabne rojstne vasica M______V-....
Solze ginjenja mi pridejo v oči pri spominu na minule čase in blažen nasmeh se poraja na mojem obrazu, ko se spomnim časov, ki se več ne povrnejo. Jako dobro se še spominjam nedolžnih iger, ki so prišle iz naših otroških možganov, ki so še tako modrega moža pripravile na smeh. Spominjam se jih pa tudi nekaj, ki sem jih slišal od starejših, zaradi katerih sem pa vedno pokoro delal. Eno omenim tukaj, ki se jo najbolj spominjam in zavoljo katere so srebrni biseri kar v potokih tekli; gotov del telesa mi je bil pa za več dni sVojo službo odpovedal. Igra je bila sledeča:
Najpoprej moram omeniti, da za časa mojih detinskih let so hodili v zimskem času čevljarji in krojači delati in pripravljati obuvalo in obleko vsej družini za prihodnje leto. Kako je temu dandanes, mi ni znano, vendar mislim, da se je v tem oziru vse predrugačilo. Nekoč so tudi pri naši hiši delali kar trije čevljarji—oče in njegova dva sinova, ko jih eden se nahaja v Pittsburghu, Pa. Zaposleni so bili ves teden in ob tej priliki so vasovali sosedje ter fantje iz bližnjih vasi do polnoči in tudi dlje. Fantje so pri-
povedovali vsakovrstne zgodbe, doživljaje in pripovedke, a starejši možakarji so govorili večinoma o živinoreji in poljskih pridelkih, kar me pa ni zanimalo.
Neki večer je pripovedoval eden izmed mladeničev, kako je mačko podkoval; tu je bilo smeha, da je celo možakarjem štreno zmešalo v njih pogovorih. Podkoval jo je pa samo na eni nogi, ker ga je močno opraskala po rokah; sprijaznila bi se bila rada pa še z njegovim nosom, pa jo je še pravočasno izpustil, nakar jo je po-cedila na skedenj, kjer se je znebila neljube ji podkve. Jaz sem kar svetil z vrha peči ter odprtih ust pazno poslušal vso zgodbico, si jo dobro zapomnil in tudi—sklep storil.
Minila je Velika noč ter prišel toliko zaželjeni čas za mladino, ko smo se veselo zabavali ter skakali po solčnatih travnikih. Bili smo štirje "gav-narji," da nam ga ni bilo para. V vasi smo bili na jako "dobrem" glasu in celo v bolj oddaljenih vaseh so poznali nas in naš karakter. Kjerkoli se je naredila kaka škoda, pa če smo jo mi povzročili ali ne—brez vsakega zaslišavanja so nam naši očetje kar najtemeljitejše preustrojali našo kožo—toda malo je pomagalo ali pa nič.
Nekoč pokličem moje tri ko-marade h kratki konferenci, da se dogovorimo o zbirališču, prostoru in igranju prihodnjega dne. (Načrt smo imeli pripravljen vedno za en dan naprej.) Vse se je zgodilo na kratko in v splošno zadovoljnost.
Prihodnji dan se nas je zbrala četvorica na dogovorjenem prostoru in natančno ob določenem času. Prvi je prinesel do-I mačega mačka—našo žrtev—
VOŠČILO
Ne samo v duhu in iz navade, pač pa s pristnim priznanjem naših zadovoljnih stikov, podajamo vam naše najboljše voščilo, da bi živeli v največjem veselju in sreči skozi celo leto 1930.
Louis L. Ferfolia
POGREBNIK
3515 E. 81st St.
Tel. BRoadway 2520
drugi polne žepe orehov—tretji za dva krajcarja pipec in moja malenkost velik žep, ki sem ga staknil in odrezal pri očetovi novi zimski suknji, ki jo itak niso potrebovali do prihodnje zime. Ker sem bil pri označeni četvorici vedno kot poglavar, sem hitro pograbil pipec ter pridno r a z p o 1 a vlal orehe, še pridne je pa udrihal po slastnih jedercih. Ostali trije moji kolegi so bili pa bolj malo deležni teh dobrot, dasi sem jim radi lepšega seveda — prigovarjal, naj se potrudijo. Lupine smo pa lepo skladali eno poleg druge. Ko je bilo vse pripravljeno, pride pa naš muc na vrsto, ki je do sedaj brez vsakega opravila na nas pazil. Najprvo mu nataknemo na glavo masko, zame usodepolni očetov žep, ter mu ga potegnemo čez glavo in skrbno pritrdimo za vrat. Nato ga z največjo pazljivostjo primemo za njegove tace, jaz pa kot "mojster kovač" se po-služim pripravljenih orehovih lupin in—kovanje se je pričelo. Prva lupina je bila prevelika, torej sem zbral manjšo, ki je bila prava, nato še drugo in dva j kopita sta bila podkovana. Na | strašansko mrmranje, puhanje i in ostre mačkove proteste se ni- j smo zmenili, niti se ozirali, i Pričeli smo tretjo taco; izbiram i in izbiram lupine, pa nobena j mi ni bila po volji. Naposled i vendar staknem eno, jo primerim in—kot umerjena, pritrdim jo in naprej na četrto taco, ki j je bila pa kar mimogrede do- j končana.
Nato smo mačka izpustili, da smo imeli zasluženi užitek od našega trudapolnega dela, potegni vši mu še poprej pritrjeno masko z glave, nakar je bil prost. Ozira se na vse strani, skače sem in tja, mijavka, se ustavi, gleda, toda nova moda "šuhov" mu ne ugaja. Poskuša hoditi, toda noge mu gredo na vse strani, kakor po ledu. Mi smo se ubogemu mucu smejali, a on je tako milo mijav-kal, da smo sklenili oprostiti ga nadležnih orehovih podkev. V tem nas zavoha sosedov suTtan; da bi mu pa podkovanega mačka ne izdali, ker bi mu bila slaba predla, jo odkurimo urnih krač k skupini otrok, ki so se nedaleč od nas igrali in sultan z nami.
Po končanih igrah smo se vsi podali proti svojim domovom, navidezno tudi kovaška četvorica, toda za prvim ovinkom smo jo ubrali proti naši kovač-nici, kjer smo mislili našemu mucu odvzeti podkvice. Toda mačka ni nikjer; vse pregledamo, toda zaman. Nato se podamo tudi mi vsak na svoj dom:
Drugi dan jo primaha sosedov muc s potepenim repom lepo po tihem domov in jo ne-opažen ubere na svoj prostor vrh peči, kjer si je privoščil za-željenega in tudi zasluženega spanca. Ko pa družina po končani južini pokliče tudi mačka na njegov delež in ker se povabilu ne odzove, gre gospodar k njemu, da bi videl kaj mu je, ker se tako kislo drži. Prime ga ter potegne k sebi, toda v tem trenotku zaropoče podkev na njegovem "kopitu," ki je bilo že močno oteklo. Z velikim prizadevanjem jo srečno odstrani, nakar je bil maček zopet rešen,. a hoditi je mogel samo po treh.
Gospodar ni vpraševal, kdo je j bil kovač, ampak leskovko vza- j me in osumljenemu kovaču ob- j leko dodobrega "sklofa." Kar j je bilo pa še najhujše je to, ko j je moral (dasi ni bilo treba) j izdati svoje "sokovače," ki so j bili vsi deležni taistih dobrot j in v isti meri. Jaz pa kot j "mojster kovač" še celo dva- s krat.
Ko so moj oče neko pozno, j hladno jesensko nedeljo hoteli i iti k sv. maši, gredo po svoj j molek ter ga spuste v suknjo i v žep. Toda molek smukne na i tla in ker so bile jagode na ; molku približno tako debele ka- i (Dalje na 4. strani.)
Anton Malenšek
JOS. LIKOZAR
789 E. 225th St.
"Hey, Johnny, kam jo pa režeš tako hitrih korakov, kam?"
"I kaj ne veš, da ima društvo Euclid, št. 29 SDZ,
maškeradno veselico
na Silvestrov večer DNE 31. DECEMBRA, PRI ŠPELKOTU
"Veš, pa kar cekine bodo darovali maskam v nagrado. Prva nagrada bo cekin za $5.00, druga $2.00 in potem sledijo še druge."
Društvo Euclid se priporoča za, obilen obisk od strani članov in naselbine sploh. Vstopnina je 25c.
Vabi
ODBOR.
Clover Dairy
SLOVENSKA MLEKARIJA
Vedno sveže mleko in vsi drugi mlekarski izdelki po nizkih cenah
Se zahvaljujemo rojakom za naklonjenost v tem letu in se priporočamo nadalje
Vesele božične praznike in srečno novo leto
1003 E. 64th St.
Tel. RAndolph 2737
Llia UBM VOSU) MMM MSNtif 1MKIH MMItt MM If/SWU (WWII MMI !'®'<IH K/ffttB M»U» K/2MU m '<!»
i
WINCHESTER 1
Se zahvaljujemo za vašo naklonjenost v preteklem letu in se priporočamo še za leto 1930
Prodajalna, kjer se vedno lahko kupi ceneje, kot drugje

SLOVENSKA MESNICA 1423 E. 55th St. Tel. HEnderson 1559
Voščimo vesele božične praznike vsem našim odjemalcem in se tudi proporočamo še zanaprej
Rudolph Perdan
SLOVENSKA MESNICA IN GROCERIJA
Posebno priporočam za praznike pravo domače posušeno meso, kot šunke plečeta, želodce, klobase in drugo. Čisto, okusno blago, po zmernih cenah
Polna zaloga dobrih jestvin za praznike
Vsem prijateljem in odjemalcem želimo vesele praznike in srečno novo leto
933 E. 185th St.
Tel. KEnmore 0622

IGNAC SEPICl
Hardware 16009 WATERLOO RD.
Zaloga raznega orodja in vseh hišnih potrebščin. Najboljša barva, firneži in olja. Se priporočam Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem


Frank Vesel
NAJVEČJA SLOVENSKA MESNICA
Priporočamo se slovenskim gospodinjam za praznike, ker pri nas dobite najbolj izbrano zalogo svežega in suhega mesa. Najfinejše šunke, klobase vsake vrste, perutnino in druge dobrote. Naše blago je garantirano čisto in se prodaja po najbolj zmernih cenah Tudi vse grocerijske potrebščine Vsem našim prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto
791 E. 185th St.
0, ko bi duš ne imeli
(Slika božičnega večera onkraj meje.)
Po deževnih dneh, po viharni noči je zapadel v gorah sneg. Zrak je postal mrzel, nebo jasno ko ribje oko. Solnce je sijalo skozi rahle tančice dviga-jočih se megel in zlatilo pobočja in polja. Vsa pobočja in polja tolminskih gora, vipavske doline, Krasa, goriške okolice in Brd. Meglice so izginile, is-jalo je čisto solnce, najčistejši ljubezni podobno, in okrevalo zemljo, hiše, ljudi . . . Ali je ogreval tudi njihova srca?
V eni izmed kmetskih hiš— morda je bilo to na Krasu ali tolminskih hribih, morda je bilo po vseh hišah od Triglava do morja tako—so stavili otroci jaselce. Hlevček, Marijo in Je-ziščka, svetega Jožefa, svete Tri kralje iz Jutrovega, pastir-ce in ovčice. Tudi na kravico in na volička niso pozabili. Nad hlevček so pritrdili angelčke, ki so držali napis:
"Mir ljudem na zemlji . . ." Otroci tega niso razumeli, svoje veselje so kljub temu imeli. Le eden izmed njih, ki se je v "šoli laško slabo učil, je klečal za mizo, se opiral s komolci in gledal v čitanko. Med potegovanjem v nos je z muko zlogoval: "LTtalia e il giardino del mondo . . ." (Italija je vrt sveta). Zdaj, zdaj se je ozrl na jaselce in se nasmehnil, kot so se v sreči nasmihali drugi. Zresnil se je znova, se spomnil na učitelja, pogledal očeta in zlogoval dalje . . .
Oče je kadil pipo in gledal v zlogujočega dečka. Nekaj mu je oralo čelo, nevolja je bila v njem. Zakričal bi bil nad paglavcem, a se je z muko zadrževal. On je hodil tri leta v šolo, da je nato desetkrat pisal svojemu dekletu, sedanji ženi, to je bilo vse. No, brati je znal, to je res. Danes mu še to nič več ne služi. Ta paglavec pa še dekletu pisati ne bo znal. bral bo pa prav tako malo . . .
Starejša hči je sedela v mraku in čitala iz knjige. Gospodinja je ropotala v kuhinji, babica je čepela v zapečku in se grela. Od zunaj, iz večera, ki je ležal nad zemljo, je prišla pesem. Ni bila glasna: pritajena, vroča je šla mimo oken. "Odpri mi okence . . ." Mahoma se je družina zganila in posluhnila. Nekaj strahu pred nesrečo podobnega ji je šlo preko obraza. Pesem je nenadoma utihnila in se v kratkem jeku izgubila v tihoto.
'Da se upa," je spregovoril gospodar in pogledal po ostalih. "Pa pred našo hišo. Kaj lahko bi se zgodilo . . . ."
Bilo ga je sram besed, ki mu jih je strah narekoval. Hči, katero je pesem prijetno vznemirila, se je oglasila: "Saj ga nihče ni slišal . . ."
"Koncesije nimam, da bi jo lahko radi tega izgubil. Pa kljub temu . . . brez petja bomo že živeli."	{
Deček je zlogoval: "LTtalia < e bella e gloriosa . . ." (Italija 1 je lepa in slavna).	s s
Babica v zapečku se je ogla- < sila: "Tone, kaj je pisal Jože'i i Povej, kaj je pisal Jože iz Brazilije! Zakaj ne poveš, a? Moj , sin je, a ničesar ne izvem . . ." 1 Gospodar je dvignil glavo: : "Mati, ne bodite sitna! Saj nič ni pisal!"
. "Kaj bi bila sitna! Danes j? prišlo pismo . . . Julka ga je sprejela. Zakaj mi skrivate?" • Gospodar se je ozrl po hčerki; ta je zaprla knjigo in je vzkliknila: "O, čisto sem pozabila!" Vzela je pismo s police in ga dala očetu.
Ta je meril dolgo časa naslov, tujo, modrikasto poštno znamko, poštni pečat . . . Slednjič je pismo pretrgal. Mladi abecedar je za trenutek nehal zlogovati in strmel v očeta, ki je bral pismo polglasno godr-njaje, ustnice so se mu premikale. Prebral je nismo, med tem je prišla večerja na mizo. Bral je še enkrat, žena ga je
/prašala: "Kaj piše?"
"Tako," je spregovoril mož, "da ne dela več v tovarni, kjer je Tomaževega Filipa jermen zgrabil in ga ubil . . ." "Jezus, Marija!" ". . . ampak je šel na polje delat. To delo je zdravo in ga je tudi bolj navajen. Prišel pa je tak vihar, ki je mnogo ljudi ubil, hiše posul, skoraj bi bilo tudi njega pokopalo . . ."
"Moj," je zajavkala babica. "Zakaj pa je šel v Brazilijo; Saj bi bil tu dobil dela."
"Kje?" je vprašal gospodar trdo. "Saj drug drugega izrivamo. Med lačnimi psi ne dobiš kosti!—In pravi, da nas pozdravlja, nam vošči vesele praznike . . . Saj o viharjih smo lahko v časopisih brali, pravi . . ."
"Pa nisi nič bral," je dejala žena.
"Kje pa imaš časopis, da boš brala?" Saj so vse ustavili . . . Iz starih časopisov se novice ne izvedo. Sicer pa—bomo tudi brez časopisov živeli . . ."
Jaslice so bile narejene, deček je zlogoval: "Da noi si trova di tutto, pane, vino . . . Qui si vive bene . . ." (Pri na? je vsega dosti, kruha, vina . . -Tu se živi dobro).
Polglasne besede so spremi je-vale večerjo. Nato je prišel trenutek večerne molitve, družina je molila s sklenjenimi rokami, da bi jih obvaroval Bog kuge, vojske in lakote, molili so £ za duše, ki so vzele konec po h vodah in prepadih in nihče za- » nje ne ve, in za vse tiste žive m ljudi, ki preganjanje trpijo.
Po molitvi so se otroci znova n zagledali v jaselce. Abecedar m je vzel čitanko, potegnil dva- * krat v nos in položil prstek na m črto . . . Hči je brala iz knjige, n Prišel je trenutek, katerega je h vsako leto družina sedla, brala j in poslušala. Tisti svečan tre- j nutek, ko toplota objame tele j in dušo in uho pričakuje zvo- m nenja božičnih zvonov, bakelj * in polnočnice. Gospodinja je J prekrižala roke in skoraj za- J dremala. Ko je pogledala, je J dejala možu:	J
"Ali nič ne boš bral?"	J
"Saj nimam kaj . . ." In se J je ozrl po hčeri, "kje imaš knji- ; go, ki si jo zadnjič brala in si J dejala, da je lepa?"	S
"Tisto?" je vprašala hči. "Ti- J sto so—vzeli."	I
"Tisto so vzeli? In naš abe- I cednik tudi?"
"Tudi. Le Koledar so vrnili.'" ! Gospodar je stisnil pest in jo položil na mizo: "Tudi brez knjig bomo živeli. Pre. . ." In se je ozrl, da bi ugledal v šipi obraz in ušesa nesreče, ki so prisluškovala krog vseh oglov. "Brez vsega bomo živeli?" se , je oglasila babica iz zmedenega , sanjam podobnega razmišljanja. , "Brez vsega bomo živeli? Tudi brez besede bomo živeli? Tudi briez molitve bomo živeli? Kaj govoriš, Tone! Brez vsega se ne da živeti! Ce bašeš telo. daj tudi duši! Daj tudi duši! . . ."
"Brez vsega bomo živeli," se je gospodar pomračil. "Tudi brez . . ." Božični zvonovi so zapeli in ubili njegovo besedo. Mogočni, brneči glasovi so prodirali skozi noč in temo, mraz in tihota, ovijali srca, ovijali duše, plakali, se smejali, trkali na človeška čuvstva, obujali spomine, upanja, vse, vse . . . Človeku bi se zdelo, da pojo zvonovi v mednarodnem jeziku, vendar to ni res. Vsi zvonovi od Triglava do morja so peli v materinskem jeziku tiste zem-i lje, razodevali vse, kar je bilo ■ skritega, jokali so z žalostnimi, i tolažili obupane, dajali vere in 1 poguma in se smejali z novoro-i jenim smehom vseh ljudi. Teh
-	glasov ni bilo mogoče zapleniti,
-	ne zabraniti njihovega blago-1 dejnega vpliva na srca prepla-. šenih ....
i "In mir ljudem na zemlji. . ."
Iz silnega čuvstva, ki je dvigalo prsi, iz strahotne stiske, ki je v spoznanju objela dušo, je gospodar stisnil zobe, nato jevzkliknil: "O, ko bi duš ne imeli!"
Deček se je znova zdramil v branje: "Noi siamo felici di vivere in Italia . . ." (Srečni smo, da živimo v Italiji).
Zvonovi so peli, peli, peli . . . Duše so trepetale, se polnile in prekipevale . . . Duš, radi katerih so največ trpeli, jim nihče ni mogel vzeti . . .
-o-
JUGOSLOVANI DELALI SUEŠKI PREKOP
Te dni je svet obhajal 60-letnico, odkar se je izročil prometu Sueški prekop, ki je ena najvažnejših gospodarskih in političnih točk med Evropo in Azijo. Zanimivo je, da sta ob otvoritvi imela zelo važni vlogi dva Hrvata: fra Paško Vučetič, bosenski frančiškan, je prekop blagoslovil, Lončarič iz Selc v Hrv. Primorju pa je razstrelil zadnji kamen, ki je ločil Sredozemsko in Rdeče morje. Delo se mu je povsem posrečilo ter je dobil zato 60 zlatnikov. Ta denar je dal gospodarski temelj še danes znani rodovini Lončaričev v Hrv. Primorju.
Razen teh dveh Hrvatov je bilo pri gradbi Sueškega prekopa zaposlenih še .znatno število jugoslovanskih delavcev, posebno primorskih Hrvatov.
?TYTTTTTTHmmlIIIIIir
božične praznike
mrzle zimske dni
Skupna potreba Znižane cene Zaželjena prilika
SUKNJE
OBLEKE
POSEBNOST
MOŠKE SUKNJE '
SAMO $25.00
MOŠKE OBLEKE
Preje Sedaj:
$30.00 $24.00
FANTOVSKE OBLEKE
$25.00 $19.95
DEŠKE OBLEKE:
$10.00 $ 8.00 $12.00 $8.60 $15.00 $12.00 $18.00 $14.40 $20.00 $16.00 DEŠKE SUKNJE:
$ 8.50	$ 6.80
$10.00	$ 8.00
$12.00	$ 8.60
$15.00	$12.00
$18.00	$14.40
$20.00	$16.00
Velika je naša izbera božičnih daril—velika je vaša prilika, da kupite darilo z dvakratnim, zadovoljstvom..
FRANK BELAJ
6205 St. Clair Ave.
CLEVELAND, OHIO.

Vesele božične praznike in srečno novo 8 leto želimo vsem prijateljem	p
in našim odjemalcem	j|
8
Grdina Bros. & Co. j
gazolinska postaja — najbolja olja avtomobilska kolesa
m.
i	fflS
in	i
BATTERY SERVICE	1
$	»n
t	5s*';
| Kadar se vozite mimo, se ustavite pri nas y
I	S
i	W,
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VAM VOŠČI
Grdina Hardware
6127 ST. GLAIR AVE.
Cut Rate Meat Market
1 Zaloga našega mesa za praznike je izvrst-1 na. Suhe šunke, plečeta, klobase, sploh I vse, kar si poželite v svežem ali suhem = mesu prodajamo vedno po najnižjih cenah. Blago vam pripeljemo na dom
K
PRAV VESEL BOČIŽ IN SREČNO NOVO LETO | ŽELI SVOJIM ŠTEVILNIM PRIJATELJEM, ZNANCEM IN ROJAKOM
S
John L. Mihelich Co. j
6419 St. Clair Ave.	v Slov. Nar. Domu
Cleveland, O.
Priporoča se v obisk:
ONIM, ki nameravajo potovati v stari kraj;
ONIM, ki želijo dobiti sorodnike iz starega kraja; j
ONIM, ki pošiljajo denar v staro domovino, in ;
ONIM, ki rabijo notarske listine kakor: afidavite, kupne pogodbe, pooblastila, polnomoči, izjave, testamente in druge listine, za tukajšno in evropsko uporabo.
VSA POJASNILA BREZPLAČNO!
Božični spomini
(Marjanca Kuhar jeva)
Prav pusta zimska nedelja je. Zimski kralj sneg je že pogrnil golo naravo, njivo in dol, s svojim lepim, belim plaščem. Tudi teta burja je že prišla in va-suje med nami tako, da je človek najbolj srečen pri gorki peči.
Tako je danes z menoj. Sama sedim pri gorki peči, a duša mi je polna trpke žalosti in bolečin. Misli mi uhajajo nazaj v rojstno domovino, tja, kjer sem preživela toliko lepih svetih večerov, kakoršne more slovenska duša praznovati le na Slovenskem. Le tam so se našim dušam vtisnili tisti gorki spomini, katere ne bomo nikdar pozabili.
Marsikdo bi bil rad doma za Božič—tudi jaz bi bila rada— da bi čula polnočni zvon, kako bo vabil vernike k polnočnici. Rada bi videla krdelo ljudi, ki se bodo zgrinjali iz bližnjih vasi z gorečimi bakljami v rokah. Rada bi videla nedolžne vaške otroke, kako bodo hodili od hiše do hiše in občudovali, kje imajo lepše jaslice narejene.
Toda zame so minili ti brezskrbni dnevi. Usoda je hotela in morala sem v tujino. Vse je minilo, ostali so le spomini— ah, tako lepi spomini, tako gorki .. . Srečna sem, kadar živim ob teh spominih.
Živo se spominjam, kako so Bevška dekleta obhajala devet-dnevnico pred Božičem. Med temi dekleti sem bila tudi jaz, dasiravno sem bila stara komaj 15 let. Zbrale smo devet hiš in vsaka hiša naj bi prenočevala Marijo za en večer—taka je bila navada.
Sredi vasi je lepa kapelica in v nji se nahaja kip Matere Božje. Devet dni pred Božičem smo šle in dvignile ta kip in šle iskat prenočišča zanj. Seveda je vsaka dekle že prej vedela, kedaj bo prenočevala Marijo za eno noč. Vsaka naredila lep oltarček za Marijin kip.
Tako sem tudi jaz lepo počistila hišo tisti dan, ko sem pričakovala Marijo. Ko je odzvo-nilo Zdravo Marijo, sem že pri vratih pričakovala, kedaj da pride procesija k nam. Zdaleč začujem lepo petje in sto lučic se počasi pomika proti naši hiši. Vsak, ki je bil v procesiji, je imel prižgano svečo.
Ko pridejo do hišnih vrat, katere sem jaz prej zaprla, se zasliši glasno trkanje ob vratih. Jaz vprašam,: "Kdo je?" in obenem odprem vežna vrata. Zunaj, pred vrati pa kleči deklica in drži Marijin kip v roki in reče:
"Marija išče prenočišče . . . Sprejmi Marijo v njenem dolgem potovanju, v tem hudem zimskem mrazu, najčistejšo devico in mater Jezusa. Ne proslavljaj jo| samo danes in jutri, ampak imej vedno skrb za njeno češčenje."
Potem deklica poljubi kip in ga meni izroči. Tudi jaz ga poljubim kleče in jo pozdravim: "Pozdravljena, prečista Devica! Željno Te sprejmem pod svojo streho. Bodi mi zvesta pomočnica, varuj ob smrtni uri dušo mojo."
Nato vstanem in nesem Marijin kip v hišo in ga postavim v oltarček, katerega sem bila pripravila. Za menoj gredo vsi ljudje, ki so bili v procesiji in potem smo odmolili rožni venec in pete litanije. Po opravljenih molitvah so se ljudje razšli, jaz sem pa ostala sama pri ol-tarčku.
Samega veselja tisti večer še spati nisem mogla. Vedno sem hodila gledat, če lučke še gorijo.
Drugi večer so se pa ljudje zopet zbrali in jaz sem nesla Marijin kip v drugo hišo in zopet se je ponovil isti prizor. Tako se je ponavljalo večer za večerom, vseh devet dni. Na sveti večer pa smo nesle Marijin kip zopet nazaj v kapelico,
kjer smo bile dekleta postavile lepe jaslice.
Kmalu pa se je oglasil polnočni zvon, ki je vabil ljudi k polnočnici. V cerkvi se je opazilo ljudi, ki so prišli celo po ure daleč, v snegu in mrazu. Pri vsaki hiši je ostal le eden, ki je bil za varuha. Ta je imel nalogo, da je pekel krvave klobase, da so jih imeli domači na mizi, ko so se vrnili od polnoč-nice. Pri nas so bili za varuha stari oče, ali ta stari Janez, kakor so ga vaščani klicali.
Ko je minila polnočnica, smo hiteli domov h gorki peči, pa nad klobase. Tudi sorodniki iz bližnjih vasi so se ustavili, da so se malo pogreli. Ko smo se najedli klobas, so se pa pričele razne božične povesti, in marsikatera je bila vmes tudi od strahov.
To so moji božični spomini, katerih ne bom nikdar pozabila.
Vesel in srečen Božič vsem naročnikom in p r i j a t e 1 j em Ameriške Domovine, tukaj v Ameriki in tudi tam, v daljni rojstni domovini!
Dom
Dom lahko urediš še tako v čistem slogu, ga opremi še do zadnje potankosti po pravilih naj izbrane j šega okusa, pa je vkljub vsemu lahko hladen in neprijazen, grob vsake domačnosti, vsakega vedrega razpoloženja, če mu manjka duše, če ljudje sami svojemu domovanju ne dado onega vedrega, veselega izraza, ki rodi svetlo toploto in posvečuje najbolj preprosto in skromno sobo. In baš k temu bi bilo treba ljudi vzgajati še posebej in mnogo bolj kot doslej.
Visoko in hvaležno nalogo ima pri tem žena, katere bistvo se'zrcali v prvi vrsti v njenem domačem krogu. V tem je neomejena gospodarica, zakaj v največ slučajih prihaja mož v nekem oziru le kot gost za malo časa domov. Pride domov, da si odpočije, da zadiha zrak, ki je drugačen od prašnega zraka zunaj s svojim drvenjem in brezobzirnim tekanjem. In doma naj bi ga vsak predmet, vsaka slika, vsaka cvetlica razvedrila, mu povedala, da so še druge stvari na svetu poleg gr-dobij, ki jih življenje vsakomur dan za dnem meče kot bolestne ovire na pot.
Razpoloženje, ki vlada doma, ki se očituje predvsem v zunanjosti in v bistvu žene, vpliva na moževo življenje v domačem krogu, na njegovo ustvarjalno silo in veselje do dela, na njegov celotni značaj mnogo bolj nego si kdo misli. Jed naj bo še tako preprosta—gostija je, če je miza čedno napravljena. Nikdar pa ne bo tako, če žena svoje naloge ne izpolni—in ne ustvarja razpoloženja, kadar mož ni mogel pred pragom otresti vse, prav vse grenkobe svojega poklicnega življenja . . .
Najlepši dom postane možu ječa, če je v njem večen prepir in vpitje, 66 žena ni doumela, da naj bi bila ona sama s svojim bistvom v prvi vrsti domu najlepši okras. Zal pa je še mnogo žen, ki mislijo, da mora dobra gospodinja od zgodnjega jutra do poznega večera komandirati služkinjo, se prerekati z otroki in divjaki s cunjo za prah kakor pol blazna iz sobe v sobo. Potem se čudijo, če je mož rajši zdoma kot doma, kjer tako nobene domačnosti ne najde.
Pa je vendar tako lahko za ženo, da je sama domu v najvišji in najlepši okras. Bogastvo in revščina prav nič ne prihajata v poštev. Kakor je žena gospodinja v svojem domačem kraljestvu, naj tudi sip-lje vanj dobroto in veselje! Kako svetel in poln sreče bo tedaj vsak dom!
Skrivnosti svetega večera in božičnih praznikov
Menda ni praznika in ne prilike, ki bi jo ljudstvo tako bujno prepletlo s svojo cvetočo fantazijo (domišljijo), kakor baš Božič. Še dandanes je po raznih krajih Slovenije ohranjenih vse polno šeg in navad zlasti pa mnogo pravljičnih čarov. Nekaj teh hočemo navesti z Notranjskega:
Čarovnice lahko človek spozna pri polnočnici. Prinesti mora s seboj v cerkev stolček iz več vrst lesa in pred povzdigovanjem stopiti nanj. (Les je v vraži natanko predpisan.) Takoj se ozro vse čarovnice proti vratom, a predrzneš jo mora hitro odkuriti iz cerkve in vreči čudodelni stolec v vodo. Ce tega ne stori, ga čarovnice zagrabijo in raztrgajo na drobne kose, ako pa pravočasno vrže stolček v vodo, nimajo več moči do njega.
V ris hodijo med polnočnico. Treba je iti na križpoti, tako daleč, da ne sega do tja glas farnega zvona. Tamkaj zariše človek krog in stopi vanj. Seveda je treba moliti, da rogatec človeka v tem krogu—risu—ne upropasti. Tudi iz risa ne sme človek stopiti; kajti zunaj ima to noč zlodej svojo moč, dokler polnočnica ne mine. Ali kdor se prav ravna, izve v risu vse skrivnosti prihodnjega leta; smrti, požare, ujme in nadloge, pa tudi vse važne vesele dogodke.
Tudi pod mizo pred jaslicami je na vse tri svete večere, namreč pred svetim dnem, novim letom in tremi kralji odkrita bodočnost. Treba pa je iti pod mizo ta čas, ko gre družina! "okrog ogla."
Najbolj je marsikdo radoveden, koliko dni mu je še odmerjenih v tej dolini solz.
Na sveti večer lahko izve, ali
bo prihodnje leto preživel ali ne. Treba mu je v času, ko gredo "okrog ogla,, trikrat leteti okrog hiše in tretjič hitro čez ramo pogledati skozi srednje okno. Ce mu je prihodnje leto namenjena smrt, bo v tem videl sam sebe na mrtvaškem odru, drugače pa je lahko spet za vse leto potolažen in brez skrbi.
Miza pred jaslicami, ki stoji ves božični čas na njej poprt-njak, je sveta. Kdor bi te dni sedel nanjo, se mu naredijo tvori za kazen.
Poprtnjak je kruh, ki ga vse tri svete večere blagoslavljajo. Ogromni hlebi so to, ki jih z belim prtom pregrnjene hranijo na mizi do praznika sv. Treh kraljev. Ta dan jih načno in razdele. Vsaka oseba pri hiši dobi svoj kos poprtnjaka, pa tudi vsaka žival, zlasti goveja živina. Otrokom postavljajo kose poprtnjaka, po enega belega in enega črnega, na glavo, drugega vrhu drugega z željo, da bi v novem letu toliko zrasli, kolikor sta oba kosa dolga. Pri premožnih hišah znaša to često čez pol metra!
Pri živini odvrača poprtnjak bolezen. Zato ga nekaj posuše in dajejo po koscih govedu vse leto, kadar katero oboli, kravam pa tudi pred oteletenjem.
Na noveka leta dan je treba vstati zgodaj. Kdor ta dan za-leži, mu gre leto narobe.
Gospodar, ki hoče pridelati dosti sadja, potresa na vse tri svete večere drevje po vrtu. Ako tega ne stori, mu ne bo nič prida obrodilo.
Luč sme nažgati na sveti večer prvi samo gospodar. Prižgati pa je ne sme z žveplenko, ampak s trsko, ki jo je nažgal v peči. Ako mu luč medtem, ko jo nese iz kuhinje skozi vežo
v hišo, ugasne, je znamenje, da se bliža njegovo življenje h kraju. Zato skrbno zapro vsa vrata, da ne bi bilo prepiha nikjer. Šele potem prenese gospodar luč in z resnim, kolikor mogoče svečanim glasom, vošči družini dober večer.
Kdor se v čast sv. Trem kraljem od svojega šestega leta dalje posti, in sicer tako strogo, da na dan pred praznikom od solnčnega vzhoda do zahoda ne zaužije prav nič, razen ob enajstih grižljaj kruha in poži-rek vode, mu pridejo svetci toliko zgodaj napovedat njegov konec, da mu ni treba umreti nagle in neprevidene smrti.
Uspeh in sreča posameznika, izvirata večkrat iz neuspeha drugih.
❖ * *
če hočeš živeti v prijateljstvu z drugimi, ne očitaj jim njih napak.
* * *
Neumnež odpre v jezi svoja usta in zapre svoje oči.
* * "i*
Dobro premišljena tolažilna beseda, je več vredna kot zlato.
SPOMINI MOJIH DETINSKIH LET
(Nadaljevanje iz 2. strsniJ
kor orehi ali še bolj, se je tistih nekaj potolklo.
Mene je baš tedaj usoda trajno zasledovala, in oče me zače-j nja od strani pogledovati—jaz j pa, kakor da bi o tem ničesar i ne vedel, jo hočem ubrisati skozi vrata na svobodo. Toda predno se mi je posrečilo prijeti za kljuko, sem se že nahajal kakor v kleščah in ko sem se znaj del v kotu vrh j>eči, sem imel gluho sedalo, z ušes je pa kar žarelo. Po tem dogodku in igri sem kovaško obrt zapustil za vedno—pa če Jaka vrjame al' pa ne.
i! i m
»Hi taiN
Kadar vam je dolgčas, pa obiščite svojega starega prijatelja
Frank Čoš-a
na 3877 Lakeside Ave.
RESTAVRACIJA IN MEHKE PIJAČE
Se priporočam
Vsem prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto
Frank Kramer
THE BEST CHOICE ON CHRISTMAS
SLOVENSKA MESNICA
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim odjemalcem, znancem in prijateljem, in se priporočam za nakup svežega in suhega mesa še zanaprej
1147 Addison Rd.
Tel. HEnderson 3728
JOHN GODNJAVEC
SLOVENSKA GROCERIJA 1011 E. 64th St.
Vsem prijateljem in odjemalcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto
MARTIN ZUGEL
SLOVENSKA GROCERIJA 1115 Norwood Rd.
Vesele božične praznike in srečno novo leto SE PRIPOROČAM
JOE IVANČIC
SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA
618 E. 200th St.
CANDY STORE IN MEHKE PIJAČE Vesel Božič in srečno novo leto
The Bosch Radio Combina-
fion Receiver and Speaker Console embodies Screen-Grid quality In an inexpensive combination. Perfectly chtwen woods and veneera combined with rich carving. It )>•>» elcctrodynamle speaker.
Viice lew tabes. $168.50
Give a Bosch Radio for Christmas and you give "The Best in Radio." It is the radio that is correctly engineered to the new screen-grid tubes—its tonal quality is unapproached, its selectivity and sensitivity are revolutionary. Your family will always be proud of their Bosch Radio —the far-away stations, the small stations as w U as the big ones are always at your fingertip command. Hear the new Bosch—see the new cabinets with concealed electrodynamic speaker. It makes an ideal Christmas gift.
New Bosch Radio Dc I.u>c Console is truly the l»i*t woH in radio—utl seven tube«, three of which ate tl e new Screen-Grid type, two are the large new audio amplifiers arranged in push-pull. Cabinet has tall sliding doora concealing dial panel anj clectrodynamic speaker. Antique in Old EnplUh line, Ptice less tubes. $240.00
Frank Cerne
CREDIT JEWELRY, RADIO & MUSIC HOUSE
6033 ST. CLAIR AVE. HEnderson 0465
31
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave.
(vhod na 62. cesti)
Želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem Slovencem in Hrvatom
Vesele božične praznike in srečno novo leto voščim vsem mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
ANTON OGRINC
SLOVENSKI MESAR 6414 St. Clair Ave.
ENdicott 3716
FRANK FABIAN
1385 E. 53d St.
PRVOVRSTNA MESNICA
Sveže meso ter vseh vrst prekajenega Vesel Božič, srečno novo leto!
SI
BOSCH RADIO
, SCREEN ^^Jml