Leto LXVIII Poštnina plačana t gotovini V LJubljani, v forelc, "dne 15. oktobra 1940 Stev. 237 i Cena 2 din Naročnina mesečno j5 Din, za inozem-5tro '40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, ca nozemstvo 120 Dia Uredniitvo je ▼ Kopitarjevi ni. 6/111 SCOVEJSfEC Telefoni nredniitva hi apravet 40-01, 40-08, 40-03, 40-04, 40413 — Uhaja vsak dan ijntraj razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račan Ljubljana številk* 10.650 in 10.549 sa inserate. U prava: Kopitarjeva nliea itevllka & Madžarska in Romunija Nekaj tednov po tem, ko si je Sovjetija vzela 52.000 km2 romunskega državnega ozemlja, se je po nasvetu držav osišča v Turnu Severinu ob Donavi sestala komisija zastopnikov Romunije in Madžarske, da se sporazume o madžarskih zahtevah do močno okrnjene Romunije. Posvetovanja so se dolgo vlekla, ni pa prišlo do nobenega sporazuma. Nato je Romunija v polnem zaupanju na prijateljska čustva, ki jih je upala najti v Berlinu in Rimu, in zlasti, ker je Angležem demonstrativno obrnila hrbet, predložila obema velesilama svoj spor z Madžarsko v razsodišče. Nemčija in Italija sta razsodišče res tudi takoj sprejeli in v dunajskem pravdo-reku naklonili Madžarski 50.000 km8 romunske Transilvanije. Romunija, ki je že prej polna zaupanja izjavila, da sprejme razsodišče obeh velesil, kakršno že bo, je morala molče pristati na dunajsko odločitev. Toda doma v Romuniji je val silovitega ljudskega ogorčenja že v nekaj dneh odnesel ne le vlado, ampak tudi kralj Karol se je moral umakniti in prepustiti prestol svojemu sinu Mihaelu. Močno okrnjena Romunija, ki je tudi Bolgariji morala odstopiti 7000 kms Dobrudže po sporazumu, ki je bil sklenjen v Crajovi, je po teh operacijah bila podobna bolniku, ki so mu posekali ude in je izgubil veliko krvi. Po volji osišča je prišla na oblast »Železna garda«, Romunija je dobila naslov legionar-ske države in se je zunanjepolitično kar moč tesno naslonila na Nemčijo in Italijo, Toda vsi problemi za Romunijo s tem še niso bili končani. Madžari so se samo trenutno zadovoljili s polovico , Transilvanije, ki jim je pripadla po naklonjenosti Nemčije in Italije. Toda apetit raste z jedjo in skoraj so pričeli madžarski listi pisati še o drugem delu Transilvanije, »ki še ni združena z domovino«. Madžarsko časopisje je pričelo strahovito kampanjo proti Romunom, češ da Železna garda in pravoslavna duhovščina izvajata nezaslišano nasilje nad madžarskim prebivalstvom, ki je ostalo še pod Romunijo. Dan za dnem je bilo mogoče čitati v budim-peštanskih listih, da vlada v Romuniji, in posebno v zapadnih predelih, prava anarhija, nečloveški teror, kjer je madžarska manjšina postala brezpravna raja. Romunskim oblastem se je očitalo, da iztrebljajo preostali madžarski živelj in da ga sistematično tudi gospodarsko uničujejo. Časnikarsko razburjenje, ki ga je dirigirala spretna propaganda, je doseglo svoj višek pretekli teden v grožnji, da Madžarska nikakor ni razpoložena, da bi čakala še druge razsodbe osišča, ampak bo sama v najkrajšem času v vsej Transilvaniji napravila red. Pri tem je madžarsko časopisje namigavalo, da državi osišča prav dobro vesta, da se na Madžarsko vsak čas lahko popolnoma zaneseta in da se prav gotovo ne bosta pomišljali in ne bosta ovirali Madžarske, da do konca izpelje vlogo, katero ji je osišče v Podonavju zaupalo. Na očitke in grožnje iz Budimpešte seveda tudi Bukarešta ni molčala. »Universul« je pričel priobčevati seznam romunskih izobražencev iz zasedene Transilvanije, ki so bili od maržarskih oblasti mučeni in pobiti ter je prišel do številke tri sto. Romunsko časopisje je očitalo Madžarom imperializem in teženje zavzeti spet vodilno vlogo v Podonavju ter na Balkanu na škodo nasledstvenih držav nekdanje podonavske monarhije. Romunija, tako so pisali bukareški listi, ni nikdar preganjala drugih narodnosti, kar je poseben dokaz dejstvo, da Madžari iz Buko-vine, ki so jo zasedli Sovjeti, niso želeli priti pod Madžarsko, ampak pod Romunijo. Ta medsebojna borba je za Romune postajala od dne do dne bolj dramatična tudi zaradi tega, ker so med tem nemške in ita-lijansk čete prišle v Romunijo in je tudi zaradi tega romunsko ljudstvo od Železne garde zahtevalo odgovor. Železna garda na to ni mogla drugače odgovoriti, kakor s tem, da je uradno objavila, da ni bila Železna garda tista, ki je poklicala nemške in italijanske čete v Romunijo, ampak da je to storila že prejšnja vlada, ki pa je seveda že pred tedni zginila s političnega površja. Da vsaj nekoliko olajšajo položaj Železne garde, ki v romunskem narodu nima velike zaslombe, so v zadnjem hipu Nemci očividno pritisnili na Madžare, naj bodo nekoliko potrpežljivejši in naj prav v tem trenutku nikar ne izsiljujejo s svojimi zahtevami, ko je notranji položaj v Romuniji že itak dovolj napet. Madžari so ubogali in so včerajšnji glasovi budim-peštanskega tiska že nekoliko pomirljivejši. Toda ne more biti dvoma, da bodo Madžari svoje zahteve ob prvi priliki spet ponovili in zahtevali vso Transilvanijo, čeprav je med tremi milijoni prebivalcev komaj nekaj tisoč Madžarov. Madžarska se po dunajski razsodbi čuti vojaško močnejša kot Romunija, ki ima sedaj komaj 13 milijonov prebivalcev, a v vojaškem pogledu povsem nemogoče meje. Po dunajskem pravdoreku smo zapisali, da razvoj v pogledu Romunije nikakor še ni končan. Sedanji dogodki, pa tudi še drugi, ki se pripravljajo, pričajo, da smo v tem delu Evrope v resnici še pred zelo važnimi dogodki Na jugovzhodu pričakujejo v kratkem pomembnejše dogodke Diplomaticna posvetovanja med vsemi državami od Turčije in Grčije tja do Afganistana - V Romuniji je že 21000 nemških vojakov Curih, 14. okt. b. >Basler Nachrichten« poročajo iz Budimpešte, da tako madžarski radio kakor tudi večina madžarskega tiska napovedujejo, da se bodo v prihodnjih 14 dneh odigrali na Balkanu dogodki daljnosežnega pomena. Po informacijah madžarskih listov je priče! turški generalni štab z obširnimi obrambnimi ukrepi. Grški ministrski predsednik M e t a * a s je imel zadnje dni številne razgovore s turškim poslanikom zaradi napetega položaja. Dalje poudarjajo da je italijanski poslanik v Atenah poslal vsem Italijanom, ki živijo v Grčiji opomin, naj se takoj vrnejo v Italijo. Presoia v Rimu Rim, 14. okt. b. »La Stampa« pravi, da je položaj na Balkanu zelo napet in da hoče Anglija z letaki izzvati nemire. List pravi, da je položaj na Balkanu nejasen zaradi sovražnega stališča Grčije in sumljivega zadržanja Turčije. Turčija hoče skleniti sporazum s Sovjeti, vendar pa v tem ne bo uspela. Bolgarski dopisniki italijanskih listov poudarjajo v svojih poročilih, da v balkanskih državah z velikim zanimanjem spremljajo stališče Grčije in Turčije do osiščnih velesil. Ti krogi poudarjajo, da sta Grčija in Turčija izgubljali dragoceni čas za prilagoditev politike novemu nestalnemu evropskemu položaju, pri čemer se nista mogli otresti vpliva angleške propagande in nista spremenili svoje politike v smislu novih potreb ne le na jugovzhodu, temveč v vsej Evropi. Razgibanost v Moskvi Curih, 14. okt. b. Associated Press: Kakor poročajo iz Ankare, je imel tudi sovjetski poslanik v Ankari dolge razgovore s turškim ministrskim predsednikom. V začetku tega tedna so se . pričeli v Moskvi tudi razgovori s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve M o 1 o f o v i m ter turškim poslanikom v Moskvi. Vojni ukrepi se v Turčiji izvajajo z največjo naglico. Sovjetski list poroča iz Moskve, da bo v teku tega tedna prišlo do izredno močnega diplomatskega delovanja. Gre predvsem za razgovore med turškim poslanikom v Moskvi in sovjetskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Molotovom. Prihajajo pa poročila-, da sta obisk Kremlju napovedala tudi ameriški in nemški poslanik. Iz Berlina je prispela v Moskvo trgovinska delegacija, ki bo izročila predloge za izpremembo cele vrste obstoječih pogodb. Poučeni sovjetski krogi zatrjujejo, da se te pogodbe ne nanašajo le na nemško-ruski promet, temveč tudi na številna balkanska vprašanja. Kako g!eda[o položaj v Turčji Obsežni posveti z Iranom, Irakom, Afganistanom in Sovjeti Curih, 14. oktobra, b. Associated Press. Tukajšnji listi poročajo iz Ankare, da se v Iranu, Iraku in Afganistanu pojavlja veliko vznemirjenje. Te tri države, ki so podpisale nenapadalni pakt v Saadabadu so sedaj vznemirjene zaradi dogodkov na jugovzhodu Evrope in 60 se ču- tile prisiljene, da izvršijo nagle vojaške ukrepe za zavarovanje svojih meja. V Iranu in Afganistanu so bili storjeni tudi ukrepi v slučaju nastopa notranjih težav, ker se bojijo, da bo tuja propaganda dosegla z hujskanjem gotove uspehe. V Iraku z največjim zanimanjem in napetostjo pričakujejo dogodke v Siriji, zlasti vslcd tega, ker bi pri napadu Turčije, ki ga smatrajo za zelo verjetnega, pripadel Siriji važen vojni položaj. Po razumevanju diplomatskih opazovalcev imajo petrolejski izvori v M o s u 1 u velik pomen tudi za Sovjetsko Rusijo, ki bo brez dvoma imela daljnosežno vlogo pri sedanjem razvoju dogodkov Zaradi tega tukajšnji krogi z velikim zanimanjem in nestrpnim pričakovanjem gledajo na Moskvo, ker pričakujejo, da bo Kremelj morai spregovoriti odločno besedo. Pomoč Turčije Iraku bo pa vsekakoT odvisna od so-vjetsko-turških odnošajev, ki so se po obisku Sa-radzogla v Moskvi sicer znatno zboljšali, vendar pa še vedno ni nastopila popolna jasnost. Turški parlament sklican »Basler Nachrichten« poroča iz Ankare, da je predsednik republike In en i sklical za 1. novembra turško narodno skupščino. Na tej seji bo obrazložila turška vlada svoja temeljna načela glede zunanje politike v posebni spomenici. V medčasu pa proučuje turški generalni štab nastali položaj ter je izvedel celo vrsto varnostnih ukrepov za vsak primer, ie bi prišlo do nenadnega razvoja mednarodnih dogodkov. Za izredno važno smatrajo izjavo, ki jo je v soboto zvečer po turškem radiu dal napovedovalec in za katero poučeni krogi trdijo, da poteka iz vrst glavnega generalnega štaba turške vojske. Grško-turška posvetovanja Atene, 14. okt. b. V ponedeljek ie prispelo semkaj turško vojaško odposlanstvo, ki bo obiskalo tudi predsednika vlade Metaxasa. O namenu tega obiska ni bilo ničesar sporočenega. Turško-sovjetski razgovori Ankara, 14. oktobra, b. Sovjetski poslanik Vinogradov se je dolgo razgovarjal s turškim predsed- nikom vlade o novih dogodkih. Turški poslanik v Moskvi je obiskal v soboto sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova, s katerim se je dolgo ča6a razgovarjal. Nemški general Hansen obiskuje volne grobove Nemško vojsko bo vzdrževala Romunija sama Bukarešta, 14. oktobra. AA. DNB: Voditelj nemškega vojaškega odposlanstva v Romuniji general Hansen je v spremstvu častnikov svojega odposlanstva položil venec na grob Neznanega vojaka. Romunska Častna četa je pri tej priliki izkazala čast. General Hansen je zatem odšel na nemško vojaško pokopališče, kjer je počastil spomin na nemške vojake, ki so padli v pretekli vojni. Curih, 14. okt. b. Iz Bukarešte poročajo, da so tudi v teku včerajšnjega dne prispele v Bukarešto močne okrepitve nemških vojakov, večinoma motoriziranih. Med letali, ki je bilo prav tako poslano v Bukarešto, se nahaja več eskader težkih bombnikov. Uradni krogi pravijo, da je sedaj v Romuniji že 20.000 nemških vojakov. Potrjujejo, da bo Romunija sama nosila stroške nemških čet v Romuniji ter je v ta namen vlada že določila znesek 14 milijonov lejev kot prvi obrok. Angleži odhajajo Bukarešta, 14. oktobra. AA. Reuter. Danes je vojaški odposlanec angleškega poslaništva s pomorskim odposlancem ter z osebjem zapustil Bukarešto. Angleško poslaništvo bo za zdaj vodil veleposlanik sir Reginald Hoare. Mislijo, da bo 20 oseb, članov britanskega poslaništva edinih, ki bodo v Romuniji ostali po enem tednu. Skupina britanskih državljanov, ki je danes dopotovala iz Bukarešte, sc bo nocoj vkrcala v Konstanci na ladjo in se odpeljala v Carigrad. Bukarešta, 14. oktobra. A A. DNB: Večja skupina Angležev kakor nekaj članov angleškega poslaništva je zapustilo danes Bukarešto. Madžarsko-romunski spor v italijanski luči Italija bo imela odslej bolj tesne stike z Romunijo Rim, 14. oktobra. AA. DNB: Bivši romunski zunanji minister Manoilescu je obiskal danes dopoldne italijanskega zunanj. ministra grofa Ciana. V zvezi s temi njunimi prvimi razgovori poudarjajo v italijanskih krogih, da so Manoilesca v Rimu najprisrčneje sprejeli, čeprav njegov obisk nima uradnega značaja. V Rimu prevladuje prepričanje, da bo današnja izmenjava misli, ki se je nanašala vsekakor na italijansko-romunske odnošaje, koristna za obe strani. Isti krogi poudarjajo, da Italija, odkar je general Antonescu prevzel oblast, ne srna- Naloga nemških čet v Romuniji Nemška, italijanska in angleška službena pojasnila Nemško službeno pojasnilo Berlin, 12. okt. AA. DNB. Ob priliki prihoda nemških čet v Romunijo piše »Diplomatische Po-litische Korrenspondenz«, da se je Nemčija zavedala, da je istočasno prevzela posebno nalogo, ko se je odločila v sporazumu s fašistično Italijo, da bo jamčila za Romunijo. Želja Nemčije je bila, da se Romunom da občutek varnosti po velikih razočaranjih, ki jih je Romunija doživela, kakor tudi občutek, da bodo od sedaj naprej mogli Romuni živeti in delati v miru na gospodarski in socialni obnovi države. To je v interesu Nemčije in Romunije. Nemčija je hotela konsolidirati tudi romunsko vojsko. Zato so odšli v Romunijo nemški vojaki, da v duhu garancij in kot simbol pripravljenosti nemškega sodelovanja z Romunijo stavijo romunski vojski na razpolago svoje tehnične in vojaške izkušnje. Samo tako se bo mogla ustvariti močna romunska vojska. Stališče angleške vlade glede tega spominja na lepe čase dobe Tilulesca, ko je hotel London Romunijo pognati v vojno proti Nemčiji. Romunija se je prikopala do pojma evropske solidarnosti in onemogočila sabotažo angleških agentov. Morda so v Londonu sedaj prišli do tega, da je Nemčija vedno pripravljena odbiti angleško rušilno delavnost. Italijanska razlaga Rim, 13. oktobra. A A. Štefani: Ob priliki prihoda nemških vojaških inštruktorjev v Romunijo rimska agencija Aroi pravi, da je ta korak naletel na »solidarno« razumevanje v Rimu. Članek pravi, da bodo ti inštruktorji varovali romunsko industrijo pred angleško sabotažo. Agencija opominja na po žare v romunskih rafinerijah in petrolejskih napravah, ki so velikega pomena za vojno sil osi, kakor tudi za Romunijo samo. Agencija dalje poudarja, da morajo nemške vojaške sile v popolnem soglasju v Romunijo obnoviti romunsko vojsko. Tako bo vzpostavljeno aktivno vse vojaško sodelovanje med Nemčijo in Romunijo. Na koncu članek pravi: Čisto brezpredmetno je, če hoče sovražna propaganda prepričati svet, da je po sredi okupacija ali napad. S takimi besedami se ne more oceniti dejstva, ki je bilo sporazumno dogovorjeno v vseh podrobnostih in ki je koristilo za interes obeh na polju lojalnega sodelovanja. Angleška ugibanja London, 14. okt. t. Associated Press: V angleških službenih krogih menijo, da pomeni prihod nemških čet v Romunijo istočasno tudi preložitev napada na angleške otoke do prihodnje spomladi, ko bodo nekatera nadaljnja vojna sredstva pripravljena. V istih krogih so mišljenja, da bosta velesili osišča napadli angleške postojanke na sredozemskem področju, v prvi vrsti v Egiptu. Mnoga so ugibanja, kako mislita velesili osišča izvesti svoj načrt. Nekateri so mišljenja, da bosta hoteli dobiti nadoblast nad Dardanelami, kar bi bilo potrebno, če bi njun napad veljal uničenju angleškega brodovja, ki bi se mu zaprla pot v zatočišče Črnega morja. Toda tudi za prehod suhozemskih čet iz Evrope na sirijska bojišča je nadzorstvo nad Dardanelami potrebno. V Londonu jemljejo v poštev dve možnosti. Ali bosta velesili osišča izvajali pritisk na Turčijo kar naravnost z romunskega področja. ali pa si bosta najprej oskrbeli nekatera letalska oporišča v Grčiji, nakar bi sledil obsežno zasnovan napad na angleško sredozemsko brodovje. tra Romunije samo za prijateljsko državo, pač pa tudi za državo, ki je svojo politiko prilagodila politiki držav osi. Glede na to ne bo moglo nikogar iznenaditi, če ho zdaj prišlo do tesnejšega stika med Italijo in Romunijo, kot pa doslej. V ostalem pripominjajo rimski krogi, da je obisk bivšega romunskega ministra Manoilesca v duhu dunajske razsodbe, s katero sta državi osi na eni strani rešili hudo zemeljsko vprašanje, na drugi strani pa sta si prizadevali, da istočasno ustvarita tudi podlago za mirno sodelovanje med Romunijo in Madžarsko. To mirno sodelovanje med obema državama je glavni cilj držav osi vprav nasprotno manevrom in nameram Velike Britanije. Samo po sebi se razume — poudarjajo v rimskih krogih, da Nemčija in Italija pričakujeta, da se bo dunajska razsodba popolnoma izvedla ne samo po besedah, pač pa tudi po svojem duhu, ki gre za tem, da se zavaruje in ohrani mir v Podonavju. Vojna na Kitajskem Čungking, 14. okt. AA. Reuter: Po brzojavkah, ki so prispele z bojišča, sn kitajski mobilni topovi uničili japonska letala, ki so bila na Iletališču Ičang ob reki Jangce, in sicer [»»rditem topniškem ognju Potem, ko je zavzela na skrivaj nove postojanke v bližini letališča Ičang, je kitajska artilerija iz-nenadila Japonce ter začela nenadno streljati na letališče samo. V tem trenutku je bilo na letališču 29 japonskih letal. \jc 15 od njih se je posrečilo odleteti, Ostala so bila uničena. Kitajske čete so zavzele vojaško važne točke, med njimi Matang. Zdaj zasedajo griče naokrog, da bi se na njih utrdili pred zavzetjem tega mesta. Kitajska vojska je na taksnih postojankah, da lahko preseka japonske zveze ob reki Jangce Zdi se. da je japonsko prodiranje v zapadnem Pegjangu odbito. Poudarjajo, da je 6000 Japoncev pod varstvom 36 japonskih letal 8. oktobra naskočilo Linganu. ki so ga Jaoonci naslednji dan tudi zavzeli Kitajci pa so takoj izvedli protinapad ter 10. oktobra zavzeli lingan. Čungking, 14. okt AA. Reuter: Po bojih ob južni obali reke Jangce, bojih ki so trajali šest dni, so Kitajci snet zavzeli v vojaškem oziru važno mesto ob Jangreju Matang ki leži na pol potj med Šanghajem in Ilankuom! Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in hladneje. Zemunska vremenska napoved: Povečini bo oblačno vreme, ponekod dež. Košava v Podonavju bo postopno odnehala. Temperatura bo še pauiu. Vedno hujša vojna z bombami Nemški letalski napadi trajajo noč In dan in postajajo vedno bolj srditi in obsežni — Hudi boji na Sredozemskem morju Napadi na Anglijo Letalski napadi na Anglijo so trajali neprenehoma od sobote zvečer pa do sinoči. O nočnih napadih od sobote na nedeljo poročata oba tabora, da so veljali Londonu, okolici, južni in sred-njezahodni Angliji. Trpel je posebno Liverpool. V nedeljo je bilo čez dan več napadov, toda manjšega obsega, in so se razvile bitke v zraku. V noči od nedelje na ponedeljek pa je bil napad izredno hud. V Londonu je bilo porušenih samo nekaj hiš. Neko nemško letalo je letalo tako nizko, da je s strojnicami streljalo po ulicah. Večja škoda pa je bila napravljena spet v Liverpoolu, kjer sta bila ponoči dva silna napada. Ena tovarna pohištva je uničena, veliko hiš pa porušenih. Je tudi več smrtnih žrtev. Nad vzhodno Anglijo se je ponoči razvila huda bitka v zraku med nemškimi bombniki in angleškimi letali. Značilno pri teh bojih je, da je bilo le malo letal sestreljenih na obeh straneh in da so številke za ene in za druge skoraj enake. Nemška poročila Berlin, 13. oktobra. AA. (DNB.)) Vrhovno poveljstvo poroča: Napadi nemških letalskih edinic na London, kakor ludi na mnoga druga mesta angleškega otočja, so se včeraj j>odnevi in ponoči nadaljevali. Učinek teh napadov je bil velik. V Londonu je oil glavni cilj napada nemških letalskih sil okraj severno od pristanišča Temze in doki Indija. V okraju vzhodno od Viktoriji-nega parka je bilo opaziti točno zadetke. Bombe so zadele železniško postajo Waterloo tako, da bo prišlo v prometu do velikih motenj. Nemške letalske eskadrile, ki so ponoči napadale London, so opazile od daleč velike požare, ki so nastali pri dnevnem bombardiranju središča angleške prestolnice. V Južni Angliji so posamezna letala napadla dve taborišči čet in povzročila veliko škodo. Letala so letela zelo nizko. Cilji nemških napadov sta bili dve pristanišči v Južni Angliji. V Hastingu so bombe uničile železniške naprave in povzročile požar v tovarni za plin ter |)orušile več poslopij. Močni letalski oddelki |K> |wnoči napadli razne tovarne za orožje v Severni Angliji. Močne eksplozije in veliki požari so pokazali učinek bombardiranja. Neka nemška podmornica jo potopila 5 oboroženih sovražnih trgovskih ladij v skupni to-naži 25.741 ton. Druga podmornica javlja, da je potopila 16.300 ton sovražnega trgovskega brodovja. Podnevi sovražnik ni napadal Nemčije. Šele ponoči se mu je fm>srečilo na več krajih prodreli nad Nemčijo in je med drugim priletelo nekaj angleških letal nad Berlin. Bombe, ki so jih angleški letalci metali, so (povzročile majhno gmotno škodo. Nekaj oseb, ki se niso zatekle v zaklonišče, je bilo ranjenih. Napadi angleških letalskih edinic na razne industrijske naprave v zapadni in severni Nemčiji so stali brezuspešni. Bombe so prizadejale škodo 6amo nekaterim hišam in enemu skladišču. Pri tej priliki ie bilo na žalost nekaj mrtvih in ranjenih. Veliko angleških bomb je padlo na razna holandska mesta, ki pa niso povzročile škode vojaškim napravam, ampak stanovanjskim hišam, ki so jih precej poškodovale. Danes je sovražnik izgubil v letalskih bitkah 21 lovskih letal. 7 nemških letal še ni vrnilo. Berlin, 14. oktobra. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo poroča: Lahki in težki oddelki bojnih letal so nadaljevali včeraj in preteklo noč z povračilnimi napadi na London, kakor tudi na druge važne cilje v Južni in Severni Angliji, in sicer z velikim učinkom. Nemšltp eksadrile so letele val za valom čez dan zavarovane z lovskimi letali, tako naglo druga za drugo, da so bili med posameznimi napadi samo kratki premori. V Londonu so izbruhnili zlasti severno od palače Timesa, v prostoru dokov Victorija in India veliki požari, ker so te cilje zadele bombe srednjega in težkega kalibra. Ti požari so se videli ponoči z angleške obale. Po napadu na neko električno centralo so se pokazali veliki ognjeni zublji in gosti oblaki dima. Drugi močnejši napad je bil izveden na pristaniške naprave in vojaške tovarne v Liverpoolu. Tudi tu so bombe povzročile hude eksplozije in velike požare. O priliki napada na razne vojne cilje v Srednji in Južni Angliji sta bili med drugim uničeni dve taborišči čet. Ob izlivu reke Temze je moštvo nekega bojnega letala izvedlo posebno drzen napad, ko je letelo zela nizko nad nekim močno zavarovanim konvojem 18 oboroženih trgovskih ladij. Ker letalo ni imelo več bomb, je konvoj napadlo s strojniškim ognjem ter zanetilo požar na krovu ladje. Čeprav se je sovražnik v glavnem izmikal boju 7 našimi lovskimi letali, je vendar na več krajih prišlo do letalskih sjiopadov, ki so se končali uspešno za nemške letalske oddelke. V vodah zahodno od Cadixa je nek nemški bombnik, ki lahko leti na velike razdalje, uničil oboroženo trgovsko ladjo (3 —4000 ton). Zadeli sta jo dve bombi. Podnevu sovražnik ni izvedel napadov na nemško ozemlje in na kraje, ki so jih Nemci zasedli. Dve britanski ogledniški letali, ki sta letele posamič, sla naleteli že na francoski obali na ogenj protiletalske artilorije. Ponoči je sovražnik letel nad Severno in Zahodno Nemčijo. Bombe, ki jih ie metal brez načrta, so povzročile sanio manjšo škodo na zasebnih hišah, niso pa zadele niti enega vojaškega cilja ali naprave, ki bi bila važna za izvajanje gosfiodarske vojne. Včeraj je sovražnik izgubil skupno 13 letal, od teh 12 pri spopadih v zraku, eno pa je zbila na tla protiletalska artilerija. Eno nemško letalo še ni vrnilo. 350.000 kg v 24 urah Berlin, 14. oktobra. AA. DNB: V zadnjih 24 urah so nemški letalci vrgli na London Liverpool in druga angleška mesta skupno 350.000 kg bomb. V istem času so angleški letalci vrgli okoli 6 do 8 tisoč kilogramov bomb na Nemčijo ali na ozemlje, ki ga je Nemčija zasedla. Angleška poročila London, 13. oktobra. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za javno varnost sta objavila poročilo, ki pravi, da je bilo včeraj na Anglijo izvršenih največ letalskih napadov ponoči. Po polnoči so začeli napadi nemškega letalstva popuščati in so prenehali v zgodn'ih jutranjih urah. Napadi so veljali zlasti Londonu in nekaterim krajem v srednji Angliji. Poleg tega so nemška letala vrgla bombe na dve mesti v jugozahodni Angliji in na nekatere točke v vzhodnih in južnih grofijah. Porušenih in poškodovanih je bilo nekaj poslopij. Neka bomba je padla ca neko podzemno železniško postajo. Število žrtev je bilo pri tem mnogo manjše, kakor pa sc je sprva mislilo. V drugih londonskih krajih ni bilo mnogo žrtev. V nekem mestu v srednji Angliji so bombe povzročile manjšo škodo. Trpela so poslopja in druge naprave. Bilo je tudi nekaj požaiov. Gasilci so pokazali mnogo požrtvovalnosti in spretnosti. Do prvih jutranjih ur so bi'i požari pogašeni Ranjenih in mrtvih je bilo precej. V drugih napadenih krajih je bilo mnogo škode, žrtev pa malo. Naknadno je ugotovljeno, da se ni vrnilo s 3obotnega poleta še eno angleško letalo. Angleški film o letalski vojni 14. oktobra, t. Reuter. Danes ie bil v USA iz Anglije po zraku pripeljan prvi angleški film, ki prikazuje prav verno napade nemških bombnikov na London. Film ie prispel z Cllipe.jem, V filmu so posneti napadi ponoči in podnevi, bitke v zraku, kakor tudi padanje in zadetki bomb, požari, padanje letal, ruševine in vse ostalo, kar je v zvezi t zračnimi napadi. Film prikazuje tudi odhod angleških bombnikov nad Nemčije in bitke s sovražnimi letali nad Nemčijo, bombardiranje in uspehe bombardiranja nemške prestolnice itd. — Najprej bo fim prikazovan v Zedinjenih državah Severne Amerike, tam bo razmnožen in poslan v latinsko Ameriko, Kanado, potem pa po angleškem cesarstvu in ostalem svetu. »o na Angleška poročila Angleški bombniki so v noč? o*d šobote na nedeljo ponovili svoj napad na razne cilje v Nemčiji. Glavni napad je veljal Kruppovim tovarnam v Essenu, kjer je bombardiranje trajalo dve uri. Angleški bombniki so metali doslej še neuporabljene bombe najtežje težine in so napadali v več skupinah, od katerih je imela vsaka nalogo, da bombardira svoj določeni del tovarne. Razen tega je bilo v tej noči napadenih še 40 drugih krajev, med njimi tudi Berlin in Leipzig. V noči od nedelje na ponedeljek je bil napad spet ponovljen in je veljal tovarnam tekočega goriva, elektrarnam, petrolejskim skladiščem in rafinerijam. Napaden je bil tudi kanal Dortmund-Ems, ki je neraben. Obe noči so angleški bombniki napadli tudi pristanišča na francoski in belgijski obali Rokavskega zaliva. Z obeh poletov so se vrnila vsa letala. Nemci zanikajo angleške trditve o uspshih bombardiranja nemških krajev Berlin 14. okt. DNB: Poročila nemškega vrhovnega poveljstva poudarjajo zadnje dni stalno, da angleška letala čez dan ničesar ne store proti Nemčiji in da samo ponoči napadajo nemško ozemlje. V zvezi s tem naglašajo v nemških krogih, da je očitno, da morajo ti nočni napadi f>ovzročiti le sorazmerno majhno škodo. V nasprotju s tem poroča Reuter, da je bil cilj angleških letal pri njihovih napadih v Nemčiji uničenje petrolejskih rezervoarjev. Po istih poročilih so se pripetile hude eksplozije v rezervoarjih tekočega goriva v Hamburgu, j^ožari pa so nastali v Hanovru, Kolnu, Magdcburgu, Gelsenkirchnu in Letini. Londonska jx>ročevalska agencija trdi, z njo pa tudi organi Duffa Coopra, da je stanje nemških bencinskih zalog zelo neugodno in da bo nemškim letalom v kratkem začelo manjkati bencina, v nasprotju s tem ugotavljajo v pristojnih nemških krogih. 1. Uradna angleška poročila v uspešnem razdejanju nemških rezervoarjev tekočega goriva so izmišljena. 2. Bencinske zaloge v Nemčiji popolnoma zadoščajo za vojskovanje in so danes za milijon ton večje kakor v začetku vojne. Pogoste britanske bombne napade na nizozemska mesta, ki nimajo vojaškega značaja, slikajo v Londonu kot neobhodno potrebno akcijo proti »nemški invaziji«. Toda vsakemu Nizozemcu je znano, pravijo dalje v pristojnih nemških krogih, da je mnogo hiš utiiče-nih in ubitih na stotine Nizozemcev. Pomorska bitka pri Malti Prvi del italijanskega službenega vojnega poročila štev. 123, Ici tiče pomorske bitke pri Malti (ostali del objavljamo na drugem mestu) se glasi: »Naše torpedovke so v noči med ti, ln 12. oktobrom izvedle napad na večje angleške pomorske sile pri Malti. Potopljena (e bila ena angleška kri-žarka vrste »Neptun« (7270 ton). Druge angleške ledje pa so bile poškodovane. Sovražne pomorske sile so se umaknile. Pri tej borbi so naše pomorske sile izgubile dve torpedovki po 600 ton in enega rušilca po 1400 ton.« Nekje v Italiji, 14. oktohra. AA. Štefani. Posebni dopisnik Štefanija poroča tele podrobnosti o pomorskem spopadu na Sredozemskem morju: 11. septembra smo opazili večjo skupino britanskih vojnih ladij v Sredozemskem morju. Skupina je plula proti zahodu Ponoči 11. na 12. oktober je neka flotilja treh italijanskih rušilccv opazila to 6kupioo vzhodno od Malte. Poveljnik flotilje je 6kle- nil takoj napad. Neka 600 tonska torpedovka se je približala na 700 metrov neki križarki in oddala tri torpede, ki so zadeli sovražnikovo ladjo. Angleška ladja se je začela potapljati. Malo floliljo italijanskih rušilcev, ki je bila napadla mnogo večje sovražnikove sile, so med tem opazile angleške ladje, ki «o jo začele obstreljevati s topovi težkega kalibra. Poveljn;k flotilje je, čeprav nevarno ranjen vodil napad do poslednjega trenutka. Preden 6e jc njegova ladja potopila, fe odredil, da se posadka reši v čolne in vkrca na drugi italijanski rušilec Nato se je skupaj s svojo ladjo potopil. Toda bilka se je nadaljevala. Sovražnik je dobil nova ojačenja. Po izjavah prič so poleg potopljene sovražnikove ladje znatno poškodovane tudi druge enote britanske vojne mornarice Potopljena križarka je angleške vrste »Neptuna« (7270 ton) z 800 možmi posadke. Neki drugi italijanski rušilec (1403 ton) je bil tudi težko zadet. Posadka ga jc potopila Angleške pomoreke sile so se 12. oktobra zjutraj umaknile. Vojna v Sredozemlju Na italijansko-angleških bojiščih je bil čez nedeljo najbolj važen dogodek pomorska bitka pri Malti. O njej objavljamo spodaj posebna poročila. Uradna poročila ne jioročajo o nobenih suhozem-skih dogodkih v Afriki, pač pa navajajo obojestransko delovanje letalstva. Italijanska poročila Nekje v Italiji, 13. oktobra. A A. Štefani: Poročilo št. 128 glavnega generalštaba Italijanske oborožene sile se glasi: Naše torpiljerke so v noči med 11. in 12. oktobrom izvršile napad na večje angleške pomorske sile blizu Malte. Potopljena je bila sovražna kri-žarka, ki je bila verjetno tipa »Neptun«. Druge ladje so bile poškodovane. Sovražne pomorske sile so se umaknile. Pri tej akciji so naše pomorske sile izgubile dve torpedovki po 700 ton in rušilec 1400 ton. Večji del posadke se je rešil. Davi so naše letalske skupine zasledovale nasprotne pomorske edinice. Ko so jih dohitele, so jih začele bombardirati. Kljub močnemu streljanju teh ladij in kljub angleškim letalom, ki so odletela z letalonosk, šo naše letalske sile zabeležile pomembne uspehe. Sovražno nosilko lelal je zadela bomba težkega kalibra. Prav tako je bila zadeta neka križarka. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Eno naše letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. V Severni Afriki so naše motorizirane kolone napadle sovražne oddelke blindiranih avtomobilov !!0 km od Sidi el Barania. Sovražne oddelke smo odbili. Naše letalstvo je bombardiralo letališče v Maten Bagumu in vojaške naprave pri Babi z dobrim uspehom. Vsa naša letala so se vrnila. Sovražna letala so bombardirala Bardiju, Dernekai in Tobruk. škoda je majhna. V Vzhodni Afriki so naše patrole odbile napad sovražnih oddelkov na eritrejski meji. Naše letalstvo je bombardiralo Lodvar in neki konvoj v Kdečem morju. Sovražno letalstvo je bombardiralo Gurum Negeli, Asmaro in Eluak. Nekje v Italiji, 14. oktobra. AA. 129. poročilo italijanske vojske se glasi: V Severni Afriki so oddelki sovražnih oklepnih avtomobilov prešli v napad jugovzhodno od Sidi el Barania. Naša artilerija je te oddelke odbila. Naši letalski oddelki so napadli angleško letališče pri Fuki in pri Eldnbe z dobrim uspehom. Tri sovražne vojne ladje so obstreljevale naše po- stojanke v vojaškem področju pri Sidi el Barani. Škode ni bilo. Sovražni letalski oddelki, ki so iz-vedli napad na Tobruk, so naleteli na močan odpor naših protiletalskih baterij. Zaradi tega soVražni zadetki niso bili točni. Zadeta je bila ena baraka ter pretrgane telefonske žice. Življenje je izgubil en vojak. V Vzhodni Afriki so naše letalske sile bombardirale Lodval, kjer so izbruhnili požari. Izveden je bil tudi letalski napad na pristaniške naprave v Perimu ob Rdečem morju, kjer so izbruhnili precejšni požari. Sovražna letala so bombardirala Djavelo, Ma-dži, Guro in Tozeli. Škode je malo. Tudi žrtev ni bilo. Sovražna letala so napadla tudi pristanišče Portolago na otoku Lerosu v Dodekanezu, kjer so zadela katoliško cerkev in nekaj zasebnih hiš. Ubitih je bilo 25 oseb, ranjenih pa 20. Vojaških ciljev sploh niso zadeli. Sestreljeni sta bili dve sovražni letali. Prehranjevalni ukrepi v Italiji Atene, 14. oktobra. AA. Štefani: Kmetijsko ministrstvo je dalo podrejenim organom potrebna navodila za izboljšanje kulture krompirja, češ da je ta ukrep nujno potreben za neovirano prehrano prebivalstva. Po drugi strani se je pa izvedelo, da so tovarne in trgovci, ki prodajajo glicerin ali ga pa imajo na zalogi, dobili poziv, da v osmih dneh prijavijo državnemu podtajniku za oskrbo države vse količine blaga, g katerim razpolaga;o. Prodaja in uporaba glicerina je ukinjena. Podtaj-ništvo za oskrbo prebivalstva tudi razglaša, da so kavne zaloge zelo majhne in da je šele v januarju pričakovati uvoza novih količin kave. Zato se narod poziva, da varčuje s kavo, pri tem pa poudarjajo, da je konzuin kave omejen tudi v več drugih državah iz vzrokov, ki so neodvisni od državne uprave. Angleška poročila Kairo, 14. okt. t. Reuter: Vrhovno vojno poveljstvo uradno poroča, da so angleški bombniki napadli Bardijo v italijanski Libiji. Bombe so bile vržene tudi na El Aden, na Derni in na Tobruk, kjer so izbruhnili požari. Na ladjah so nastale eksplozije, povzročene od bomb. Angleški bombniki so bombardirali tudi Asmaro v italijanski Vzhodni Afriki, Guro v bivši Abesiniji ter razne druge cilje. Vsa letala so se vrnila v oporišče. loosevett o ameriški politiki V prvem svojem volivnem govoru je Rocseveit označil obseg ameriške obrambe in razloge, zakaj Amerika podpira Anglijo V nedeljo je imel predsednik Združenih držav Severno Amerike Ito ose vel t svoj prvi veliki govor v I>aytonu, v katerem je opredelil jx)litiko Združenih držav Severne Amerike v zvezi z vojnimi dogodki. Iz tega govora, ki so ga objavili delno že ponedeljske izdaje listov, posnemamo za tiste bravce, ki na ponedeljske liste niso naročeni, naslednje glavne misli: »Ni samo slučajno, da moj današnji govor prenašajo ne samo severnoameriške, ampak tudi vso srednje in južnoameriške države. Obletnica odkritja Amerike po Krištofu Kolumbu je najbolj primeren dan, da se vsa Amerika združi v proslavi tega velikega dne. Vsi Amerikanci se pridružujejo Italijanom pri proslavljanju tega dneva. Italijani so prišli semkaj, da položijo temelje za novo življenje, ker so s seboj prinesli vse znastvene in umetnostne tekovine svoje velike domovine. Po odkritju tega kontinenta so za Italijani prišli drugi naseljenci ter si tukaj ustanovili nove domove in živijo tukaj v polni svobodi, ki je doma niso vživali. Naseljenci niso prihajali semkaj, da osvajajo. V svojih domovinah so zapustili vse zle strasti kot maščevalnost, sovraštvo in drugo. Tudi Španci in Portugalci so prinesli s seboj svojo kulturo in se pri vsaki priliki spominjajo vrednot svojih domovin. Prišli so tudi številni drugi, Germani, Slovani, da živijo kot svobodni državljani na novem svetu. Ne čutijo se kot anglosaksonske ali italijanske ali germanske ali slovanske Amerikance, marveč kot državljani svobodne države. Poskušalo se je in se še poskuša, da bi se ti mirni državljani med seboj razprli.« »V starem svetu obstojajo ljudje, katerih želja je, da s sovraštvom uničijo svobodo in prijateljstvo na tem svetu. So, ki dnevno dajejo obljube, toda njihove obljube imajo pred očmi samo ta cilj, kako bi mogle s sovraštvom zrušiti edinstvo med raznimi narodi. Ta bojnfc«poskus je v Evropi uspel. Toda v Ameriki ne bo uspešen. Znali se bomo boriti proti tej podtalni taktiki, ki je predvsem naperjena proti Ameriki. Ta propaganda pravi, da je demokracija spačena oblika vladavine, ki spada med staro šaro. Toda na to mi odgovarjamo, da mi zastopamo bodočnost, kajti vse drugo, izven demokracije, ni noben napredek. Plamen svolx>de, ki jo mi zastopamo, je gorel že v dobi San Martina, Juareza in Wa-shingtona in gori še danes v naših srcih. Ta poskus, da bi nas od zahoda in vzhoda obkolili, bomo mi razbili, kajti mi ne dovoljujemo, da se porušita naša svoboda in naša demokracija.« »Ko sem že načel vprašanje obrambe Amerike, potem ne mislim samo na Severno Ameriko in na otočja, ki ji pripadajo, marveč na ves ameriški kontinent, ki ga objemata z obeh strani Atlantski in Tihi ocean. Ta naša tradicionalna politika je dosegla svoj višek 1. 1898, ko smo morali ugotoviti, da je naša trgovina ogrožena po morskih roparjih, ki so se skrivali v zahodnoindijskih olokih ter so ogrožali Ameriko. Zato smo morali zgraditi svoje vojno brodovje, s katerim smo morske roparje uničili. Obramba Amerike je prvi porok za nedotakljivost našega kontinenta. Zaradi tega mora tudi še danes ostati v veljavi geslo: Eden za vse, vsi za enega.« »Naš del zemeljske oble ne želi vojne proti nikomur. Mi imamo samo en cilj in eno željo, da namreč v miru opravljamo svoj posel. Uporabiti hočem vse svoje sile, da se ohrani mir v Ameriki in da se obnovi v ostalem svetu, kakor je bil moj trud ludi že dosedaj. Za ohranitev miru delam, za ohranitev miru tudi molim. Toda potrebno je, da se za ohranitev miru tudi nadalje oborožujemo, da izpopolnimo naše vojno brodovje in naše letalske sile. Tako bomo mogli braniti naše obale proti vsakemu neprijatelju. Naše oboroževanje bomo pospešili in zaradi tega smo zbrali vojaške zastopnike 21 ameriških držav, med tem ko poveljniki njihovih suhozem-skih in pomorskih sil stojijo neprestano v neposrednih stikih s šefi našega suhozemskeea, letalskega in pomorskega orožja. Tudi izmenjavanje misli na tem polju bo šn pospešeno tako, da se bo tudi tukaj uresničilo geslo: Vsi za enega, eden za vse.< >Od Angl i je smo prevzeli nekatera oporišča od Nove Fundlandije do Gvajnne. Ta oporišča ne bodo ilužila samo obrambi Severne Amerike, ampak skupni obrambi vseh držav, ki žive na ameriški polovici sveta. Anglija, ki predstavlja danes edino državo v Evropi, ki se bori za tisto svobodo, ki je tudi naše delo, bo še v bodoče dobivala vso pomoč iz Amerike, kar pa seveda še no pomeni, da mi stopamo v vojno. Če pomagamo Angliji, branimo tudi svoje ideale.« »Kadar govorimo o obrambi te naše polovice zemlje, ne mislimo samo a Severno, Srednjo in Južno Ameriko in otoke, marveč tudi na obrambo Atlantskega in Tihega morja, ki ju prav tako vključujemo v sistem naše obrambe. Mi v Ameriki smatramo, da ta dva oceana spadata k našemu delu sveta, da sta v bitnem sestavu naše obrambe in jih potemtakem smatramo kot prv? postojanke, napad na katere bi smatrali že za napad na naše celine in naše države. Pri tej priliki še enkrat slovesno podčrtavam, da naj nihče ne dvomi v to našo odločitev, da bomo takšno politiko nemoteno vodili tudi naprej v bodočnosti.« »Da, Amerika se pripravlja na vojno, ker je to najboljša pot, ki vodi k miru. Na nas Amerikance ne bo vplivala nobena sila, nobeno zastraševanje, nobene grožnje. Diktature nas ne bodo nikdar prisilile, da jim sledimo. Nobena kombinacija diktatorskih držav v Evropi in v Aziji nas ne bo ustavila na našem polju, kajti to je pot, ki smo si jo sami izbrali, ker je to pot demokracije. Nobene kombinacije nas torej ne bodo prisilile, da bi odjiovedali pomoč narodu, svobodnemu narodu v borbi, ki jo on sam voidi za ideale, ki so tudi naši.« »Ponavljamo še enkrat, da nobenim obljubam ne bomo verovali, ampak da se bomo v nevarnosti, ki se v današnjem obsegu za Ameriko v zgodovini še ni pojavila, nadaljevali z oboroževanjem, dokler ne bomo imeli občutja popolne varnosti.« Roosevelt je svoj govor zaključil z besedami: »Naša pot je jasna. Naša odločitev je padla. Nadaljevali bomo z oboroževanjem in podpirali bomo one, ki se borijo za to. da sovražnika odvrnejo od naših obal. Naj si nihče ne dela utvar glede tega, da nam preti nevarnost z druge strani oceana. Anglija je možato pokazala, da se hoče junaško braniti in bo te junaška obramba bodočim rodovom služila kot zgled ljubezni do demokratične svobode. Živela demokracija!« Razmere v blvlem poiiskem ,thodn;ku" Gdansk, 13. okt. AA. DNB: V narodnev gledališču v Gdansku je danes nemški pokrajinski vodja Forster poročal o obnovitvi oblasti v Gdanskem in v zahodni Prusiji. Pokrajinski vodja je poudaril, da si je v začetku svojega dela zadal sledeče naloge: Osvobojeno mesto Gdansk in okoliške pokrajine morajo dobiti nemški značaj. Vsi Poljaki morajo oddati orožje in radijske aparate. Vse poljsko premoženje, ne glede na poreklo se mora takoj zapleniti in dati Nemcem Poljski nezajx)sleni delavci se morajo zaposliti in ukreniti vse potrebno za obnovo poljskih del Škoda k; je nastala zaradi vojne, se mora odstraniti, Merodnjne osebe nemške narodnosti morajo sodelovati pri obnovitvi tega dela. Pokrajinski vodja je rekel: »K tem načelom smo prešli na vseh poliih javnega in zasebnega življenja. Ne samo, da smo odpravili nezaposlenost, nmpak tudi številni Nemci iz baltiških držav so našli tukaj prostora. Po vojni bodo imeli bojevnik: svoja polja. V nemških rokah je danes 1.2 milijona ha zemlje, ki je bila prej poljska. Te dni se bo tukaj naselilo 5000 nemških rodbin iz Litvanske in KHV000 u Besarnbije. Velik napredek smo dosegli tudi pri gnsjiodarskih zndrmrah. Okrog 1700 ha zeml je smo jiogozdili 'n 200.000 ha jo bomo še. Obnovili smo 20 000 novih stanovanj, novih pa smo zgradili «000. Zgradili smo tudi 38 bolnišnic. Naša Želja je da s tem delom nadaljujemo še z večjim naporom in ljubeznijo. Vsak posameznik mora storiti svojo dolžnost. Velika patriotična slavnost na jugu naše države Predsednik vlade in vojni minister sta imela usmer{a'cče rodoljubne govore, hi so globoko odiehnili po vsej državi Skoplje, 13. okt. AA. Južna Srbija je danes doživela lepo narodno slavnost. Danes je bilo krščenih 12 novih jadralnih letal, ki jih je zgradila skopljanska jadralna šola. Ob tej priliki je bil prirejen prvi jadralski zbor v Jugoslaviji. Slovesnosti so se udeležila razna društva. Nj. Vel. kralja Petra II. je zastopal letalski podpolkovnik Zdenko Gorjup. Iz Belgrada so prispeli z letalom tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, vojni in mornariški minister general Milan Nedič, minister za telesno vzgojo naroda Dušan Paiitič, letalski poveljnik general Bora Mirkovič in predsednik Aerokluba Sondermayer. Prvo jadralno letalo je krstil predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki so ga ob tej priliki srčno pozdravljali. Predsednik vlade je krstil svoje jadralno letalo na ime »Ba-buna«, po planini, kjer so naši četniki vodili hude borbe. Ko se je pokazal minister Nedič, je zbrana fmnožica začela vzklikati naši hrabri vojski. Minister Nedič je svoje jadralno letalo krstil na ime »ObMič«. Minister za telesno vzgojo naroda Pan-tič Dušan je svoje letalo krstil na ime »Kraljevič Marko«. Poveljnik letalstva general Bora Mirkovič na ime »Kozjak«, planina, ki ima isti zgodovinski pomen kakor Babuna, predsednik Aerokluba Son-dermayer na ime »Šar planina«. Govor vojnega ministra Po krstitvi letal je imel minister vojske in mornarice sledeči govor: Prišel sem na klasični jug. kjer je vse, kar imamo, vzvišeno in veliko in kjer je naša najslavnejša zgodovina. Kamor koli greste, je vsaka ped zemlje namočena z najplemenitejšo krvjo srbskega naroda. Njegovi največji junaki so delali tukaj in delajo. Junaki preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, ki so ustvarili visoki kult srbskega naroda. V tej klasični zemlji so vznikle najvzviše-nejše ideje, s katerimi se je srbski narod hranil in očuval skozi stoletja. Spomnite se obljube carja Lazarja na Kosovem, spomnite se svetega nauka, ki ga daje mati kraljeviča Marka: Ne po teti, ne po stricih, ampak po pravičnosti resničnega Boga. Srbski narod je pravičen, neče tujega, toda ne da svojega. V tem se srbski narod razlikuje od drugih: Nikdar in od nikogar ni pričakoval da bi mu kaj podaril. Vse to si je priboril s sabljo in svojo krvjo. Mi nismo bogati z blagom, bogati pa smo z našo slavo, našo svobodo in našo pravico, da živimo. Mi smo pripravljeni, da za vse te dobrine umrjemo. Jaz sem vam to hotel in moral povedati brez oklevanja. (Burno ploskanje.) Tudi to lepo modro nebo, ki ga vsak dan gledamo, tudi to je naše in je dokaz naše pravice in dediščine naših žrtev. Tudi to nebo mOra biti svobodno, ker je to nebo najlepše nebo v Evropi. Da ga res ljubite kakor svoje življenje in da ga hočete narediti za našega, ste zgradili celo jato letat, da ga boste branili s svojimi prsi in s krili letal. Za to veliko narodno delo vam dajem priznanje v imenu vrhovnega zanovednika državne oborožene sile Nj. Vel. kralja Petra II. (Burni in dolgotrajni vzkliki: Živel kralj, živela vojska!) Moja želja je, da eno letalo nosi ime najpriljubljenejšega junaka na jugu, nestorja našega ponosa in hrabrosti ter žrtve za domovino, ime Miloša Obiliča. Naj na modrem nebu vlada Obiličev duh in njegovo ime naj krepi srce in mišice novih Obiličev naše mladine, naše nade, kakor je tudi njegovo ime skozi stoletja navduševalo srbske rodove: Da hrabri Srb živi, da je junak! Naj bo slavljenje srečno! Govor ministra Milana Nediča je množica sprejela z burnimi vzkliki kralju, knezu namestniku, Jugoslaviji in naši hrabri vojski. Govor predsednika vlade Opoldne je v dvorani častniškega doma pokrajinski odbor kr. aerokluba v Skoplju priredil svečano kosilo na čast svojim visokim botrom. Med kosilom je spregovoril predsednik kr. vlade in zastopnik notranjega ministra Dragiša Cvetkovič, ki je med drugim dejal: Današnji dan smo posvetiti našemu nebu in to tu na jugu v prestolnici Dušanovega carstva, tu v teh krajin, kjer se je odigravala naša zgodovina. Mi smo z vzhičenjem danes gledali našo mladino i globoko vero, da imamo pred seboj mladino, ki jc pripravljena v danem trenutku, ko bi domovina zahtevala, žrtvovati se do zadnjega branika in varovati naše narodno nebo. Mi verujemo, da bo naša mladina na tej poti uspela in dala tisto, kar so rodovi prejšnje mladine s skupnimi žrtvami dali domovini v časih njenega ustvarjanja. Na tej poti moramo doprinesti skrajno žrtve ter storiti vso, da bo naša narodna obramba močna, trdna in odločna. (Burno odobravanje in vzkliki: tako je!) Toda še nekaj jo, ker razen osebne hrabrosti, razen tehnične opreme, razen tistega, kar moro po materialnih žrtvah služiti državni obrambi, še nekaj je, kar je neobhodno potrebno, da bi bila ona učinkovita, silna in odločna. Potrebno jc predvsem duhovno zedinjenje naroda. Potrebno je sodelovanje vseh nacionalnih sil. Potrebno jo predvsem na znotraj ustvariti popolno konsolidacijo drža>i, zndovoljnost ves državljanov, zadovoljnost vseh krajev. Na tej poti smo storili zelo odločen in velik korak tedaj, ko smo pred poldrugim letom ustvarjali podlago sporazumu Srbov in Hrvatov za skupno življenje v naši lep: jugoslovanski domovini. Naglasili smo tedaj začetek nove dobe, konsolidacijo vseh naših notranjih razmer v državi. C'c smo se za trenutek ustavili in nismo do konca izvedli one velike politike, ki naj bi prinesla po- polno ureditev naših notranjih razmer, zadovclj-nost vseh državljanov, vseh pokrajin, smo to storili samo za trenutek, ker smo smatrali, da je v današnjih razmerah predvsem treba obvarovati notranji mir, opustiti vsa notranja vprašanja in posvetiti vso skrb temu, da ohranimo to, kar smo si s težko muko pridobili, da ohranimo našo neodvisnost, da ohranimo našo domovino. Danes moramo predvsem računati na to, da bo narod zadovoljen, država pa trdna in močna. Današnje razmere imperativno zahtevajo, da gospodarske in socialne reforme dajo narodu popolno zadovoljnost. Upoštevati moramo, da jc danes največje in najtrdnejše orožje občutek državljanov, da jo na svoji lastni zemlji zadovoljen, občutek, da je to njegovo, da mora to varovati in braniti. Vsem drugim vprašanjem, vsem drugim koristim, vsem drugim željam bonio lahko zadostili,_ če imamo to, kar jc temeljno — svojo domovino. (Navdušeno ploskanja.) Tu na jugu sc jc ustvarjala naša zgodovina. Hrbtenica Jugoslavije so ti kraji. Mi smo po neštetih žrtvah tolikokrat na političnem, diplomatskem in voinem polju reševali in odločali usodo teh krajev. Ti kraji so bili naši. Tu so živeli naši dedje. Od tu smo črpali vse svoje nacionalno navdihe. V teh krajih smo se borili, v teh krajih smo umirali. V teh krajih, kjer je naša zibelka, kjer jo naša zgodovina, kjer stoje mnogoštevilni stari spomeniki in govore o naši kulturi in nacionalni mori. moramo storiti vse, kar jo potrebno, da oni pridejo do popolnega izraza, do popolno zadovoljnosti. Tu na tem našem jugu se borno mi skupno borili, domačini in tisti, ki so prišli po osvobojen,ju, da bo naš jug v bližnji bodočnosti kraj slave in veličine kulturnega in gospodarskega napredka, kakor je bil. Moja mati jo doma tu iz teh krajev. Tu jc Jasna opredelitev Japonske Nove izjave zunanjega ministra iacuoke Tokio, 14. okt. AA. Štefani: Agencija Domei piše o govoru predsednika USA Roosevelta ter poudarja med drugim ,da se japonska politika ne bo spremenila in da jo bodo še dalje navdajala načela trojnega pakta, to pa zaradi dosege potrebnih pogojev z blagostanje velikega daljnega azijskega prostora po izjavah ministrskega predsednika kneza Konoja in zunanjega ministra Matsuoke. Tokio, 14. okt. AA. DNB: Zunanji minister Matsuoka je imel na nekem zborovanju govor, v katerem je razen drugega dejal, da trojna zveza, sklenjena v Berlinu, ni naperjena proti drugim državam. Ta pogodba — je dejal Matsuoka — je bila sklenjena med Japonsko, Nemčijo in Italijo zaradi tega, da se onemogoči razširitev vojnega področja na svetu. Skupna volja držav osi in Japonske je, da se ustvari nov red na svetu in da se mir čimprej zagotovi. Japonska mora biti pripravljena za vsak primer, toda ona tega pakta ni sklenila zato, ker da želi »igrati 11 a karto, ki dobiva«, pač pa zaradi tega, da sodeluje pri vzpostavitvi novega reda. Sovjetsko-japonski pakt? »Sovjetska Rusija bo nadaljevala svojo politiko nevtralnosti« Čarih, 14. okt. b. Dopisnik »Sunday Expres-sa« iz Stockholma poroča, da v Berlinu še niso opustili upanja, da bo prišlo do sklenitve sovjet-sko-japonskega pakta. Isti dopisnik iz zanesljivega vira čuje, da so bili v Moskvo poslani že konkretni predlogi, da se spravijo v sklad tudi sovjelsko-nemški interesi na Balkanu in v severni Evropi. Trdijo tudi, da sla osiščni velesili ujgodili sovjetski želji, da ne pošiljala v Bolgarijo rtemških in italijanskih čet. »Daily Telegrapht pforoča iz Kaira, da so tamkajšnji poučeni krogi ivrepričani. da se vodijo važna pogajanja med iiondonom. Ankaro in Atenami. \ Moskva, 14. okt. t. (Associated Press.) »Nevtralnost bo stal temeljni kamen sovjetske poli-tiike,« tako so spet začeli pisati sovjetski listi v zvezi z najnovejšimi dogodki. »Izvestja« pišejo v članku, kjer zavzemajo stališče do trozveze Bim-Berlin-Tokio, da bo sovjetska vlada nadaljevala svojo nevtralnostno politiko. Tudi »Pravda« piše enako v članku, ki gre čez štiri cele stolpce. »Pravda« je enako objavila skoraj čez celo stran razlago o Bismarkovih spominih, češ da med Sovjetsko Rusijo ne obstojajo nobena načelna nasprotja. Tudi zgodovinskih razlogov ni za obstoj takšnih nasprotij. Glede zadnjih dogodkov v Romuniji je bil sovjetski tisk bolj molčeč in je zadnje dni objavljal samo poročila ameriških agencij, svojega lastnega mnenja pa ni izrazil. Tudi kakšnega migljaja na to, da imajo Sovjeti na Balkanu kakšne interese, ni nikjer. Rooseveltov govor objavljajo listi v celoti, vendar mu ne dodajajo nobenega komentarja. Obrambni pakt USA—Amerika Washington, 14. okt. Štefani: Dozava se, da med Združenimi državami in Mehiko potekajo pogajanja za sklenitev obrambnega pakta, podobnega ameriško-kanadskemu paktu. Oporišča USA v Južni Ameriki Ncwyoffk, 14. okt. b. »Newyork Times« poroča iz Buenos Airesa, da sta Brazilija in Čile pripravljeni odstopiti Združenim državam nekaj pomorskih in drugih oporišč. Položaj Brazilije še ni znan, smatrajo pa, da bodo Združene države dobilo oporišča tudi blizu Valparaisa, ki ga bo odstopila republika Čile, medtem ko bo Brazilija odstopila dve pomorski oporišči v bližini Para. Vsa oporišča bodo utrdile Združene države na svoje stroške. AVashington, 14, okt. b. Ameriško brodovje, ki je bilo zasidrano ob Havajskem otočju, ho jutri pod vodstvom admiralske ladje »Colorado« odplulo na velike manevre v Tiho morje. Eska-dra sestoji iz nosilk letal, več križark lažje in težjo kategorije, številnih eskader torpedovk in podmornic. moja domovina prav v toliko, v kolikor je moj rojstni kraj. Tu no more biti nikakih različnih čustvovanj, nobene razlike v pravicah in dolžnostih. Pričakujem zlasti ono, kar sem večkrat na-glašat. pričakujem, da vprav sinovi teh krajev v interesu njihove sreče, boljše bodočnosti, v interesu naše skupne domovine store vse, in pridejo do popolnega izraza. Naša preteklost, naša zgodovina sta polni žrtev velikih prizadevanj sinov od Vardarja. Bregalniea, Kosova. Moravč in naše dične Šitmadiic. Danes, ko se polagajo temelji novemu redu. je naš narod poln discipliniranosti, poln časti in ponosa, ekonomsko in gospodarsko močan, socialno uravnovešen in zadovoljen in more pričakovati, da v tem novem redu dobi ono mesto, ki mu po njegovi življenjski sili pripada. Mir na znotraj, mir na zunaj, to sta temeljni smernici našo politike. Gospodarska povezanost s sosedi v teh težkih časih gospodarskih prctrcsljn-jev v Evropi mora biti podlaga v vseh področjih našega narodnega gospodarskega življenja. V tej smeri so skrajno prizadevamo ker smo prepričani. da nani to narekujejo naši najvišji interesi. Pri teh prizadevanjih računamo tudi z življenjskimi koristmi našega juga. čigar usoda jo tako tesno zvezana s splošnim stanjem in napredkom vse našo domovine. Sinovi teh krajev so poklicani, da store vse, poklicani so k skrajnim naporom pri teh splošnih in skupnih narodnih prizadevanjih, kajti samo v skupnosti, v skupnem delu in v veliki jugoslovanski domovini jc moči zagotoviti boliše blagostanje, boljše dni in boljše življenje vsem nam. Ko je predsednik vlado končal svoj govor, so ga navzočni še dolgo pozdravljali in vzklikali. Niš, 14. oktobra, m. Po današnjem sestanku banovinskega odbora JRZ v vardarski banovini je min. nredsednik Cvetkovič odpotoval z letalom v Niš. Na letališču ga je spreiel in pozdravil ban moravska banovine Krnsojevič. Z letališča se je Cvetkovič odpeljal v Niško banjo. najmodernejši, tehnično najpopolnejši 4-elektronski super sprejemnik RADIO d.z o.z., UUBUANA, MiKtoSUeva (»ta 7 AADIO V AL. UUBUANA. Da matinova ulica 13 INTON BREMEC. CEHE. Miklošičeva ulica St.2 R. LUjlCKY, MARIBOR. Koroika cesta Jtev. 11 Resolucija vardarskega banovinskega odhra JRZ Skopi je, 14. okt. m. Po sestanku banovinskega odbora JRZ za donavsko banovino, se je danes sestal v Skoplju banovinski odbor JRZ za vardar-sko banovino. Predsednik Cvetkovič je v enournem govoru podal obširno poročilo o notranjem in zunanjepolitičnem položaju kakor tudi o ukrepih, ki jih vlada izdaja za gospodarsko in socialno zboljšanje razmer v državi. Vsi navzoči so njegov govor sprejeli z velikim navdušenjem. Po govoru Cvetkoviča je bila sprejeta tale resolucija: 1. Banovinski odbor JRZ za vardarsko banovino je ugotovil, da je zunanja politika kr. vlade v polnem soglasju z interesi dobre notranje politike. Na gospodarskem polju izreka polno priznanje kr. vladi, in to tem prej, ker se notranja in zunanja politika v splošnem narodnem življenju ne moreta ločiti. 2. Kr. vlada je poskrbela s svojo politiko, da v teh hudih dneh usodnih dogodkov ohrani za-željeni mir, kar je bilo mogoče samo z osebno požrtvovalnostjo in neprestanimi napori. S svojim delom in svojo politiko je kr. vlada obvarovala hudo preizkušeno kraljevino Jugoslavijo ter ji zagotovila v mednarodnem življenju tisti položaj, ki ji pripada. 3. Upoštevajoč velike interese naroda in domovine, se kr. vlada ni bala mnogih državniških ukrepov, ki v našem političnem in narodnem življenju pomenijo važen datum. Da je kr. vlada dosegla tak rezultat, je posledica notranje politike in sporazuma ter sodelovanja vseh nacionalnih in konstruktivnih vrednot Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z letom dni sporazumnega dela je država izšla iz hudih notranjih težkoč. Za vedno so onemogočeni notranji pretresi in bratski nesporazumi. 4. Razen zunanji in notranji politiki je vlada g. Cvetkoviča stalno posvečala svojo pozornost tudi gospodarskim in socialnim vprašanjem. Na tem polju, če gledamo na rezultate lahko ugotovimo popolno zadovoljnost glede hudih razmer, v katerih živimo. Toda rezultati se lahko ocenijo tedaj, če se gleda nanje skozi prizmo splošnega gospodarskega in socialnega položaja, ki vlada danes na svetu, predvsem pa v Evropi. 5. V zvezi s tem kr. vlada narodnega s;jj:ra-zuma posveča posebno skrb prehrani prebivalstva in zavarovanju boljših življenjskih pogojev delavstva. Z ustanovitvijo raznih ustanov in izdanjem uredb socialnega značaja je zagotovljena ustrezajoča nagrada vsem tistim, ki s svojim delom služijo kruh in ustvarjajo naše nacionalno dobro. V tem pravcu naj kr. vlada samo nadaljuje svojo delavnost ter naj z novimi ■ ukrepi preskrbi in zagotovi delo vsem nezaposlenim delavcem. 6. Napori kr. vlado, da z vodilnimi gospodarskimi krogi vzdržuje stale stike in zagotovi njihovo sodelovanje, iskreno pozdravljamo vsi iz teh krajev. Nadejamo so pa. da ho tudi v bodoče prišlo to sodelovanje do popolnega še boljšega izraza. Na ta način bo kr. vlada mogla v teh razrahljanih gospodarskih odnosih v svetu, čuvajoč edinstvo gospodarske zgradbe naše države, skupno s podporo vseh gospodarskih činiteljev našemu narodu zagotoviti nacionalno gospodarstvo, uspešen razvoj, intenzivno proizvodnjo in njeno polno stabilnost. 7. Banovinski odbor JRZ tudi oh tej priliki izpoveduje kot načelo, da normalni razvoj pnlitič-cga življenja v teh krajih imperativno zahteva, rta se mora politično življenje zasnovati na principih absolutnega sodelovanja z življenjem brez zablod in predsodkov ter je iz tega principa treba izvajati vse logične sklepe v okvirju življenjskih. državnih in nacionalnih interesov. Banovinski odbor jc prepričan, da bodo nastale scečne posledice v vsakem pogledu, če se bo politično življenje v teh krajih navdihovalo z osnovnim načelom. ker bodo v svojem jedrn pomenile zaklju-čitev tistega zgodovinskega razvoja, s katerim ic srbski vojak v osvobodilnih vojnah, pričenši od leta 1912, udaril granitni temelj. 8. Banovinski odbor JRZ vardnr«kc banovine posebno poudarja, da jc vardarska banovina odločno na strani z Bclgradnm kot nacionalnim središčem politične in narionalne ideologije ^sch srbskih krajev in samo v tem sklopu zahteva rešitev vseli svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in političnih problemov. Povezanost vseh teh krogov v preteklosti naše skupno življenje, naša nacionalna zgodovina in najstarejše kulturne zvezo jasno pričajo, da naš klasični jug odločno veže svojo usodo, svojo bodočnost na veliko Jugoslavijo, ki jo edina jamstvo za boljšo bodočnost vseh tistih, ki v njej žive. it. Banovinski odbor JRZ ceni vse dosedanjo delo kr. vlade in izreka polno priznanje svojemu šefu. predsedniku stranke Dragiši Cvctknviču ter ga naproša, naj nadaljuje izvajanja iste politike, katere delo je pokazalo, da jc taka politika danes edino mogoča tako za narod in državno stališče kakor tudi za splošne narodne interese. Resolucija je bila soglasno sprejeta, na kar je bila seja banovinskega odbora JHZ za vardarsko banoviuo zaključena. Tenis v Zagrebu Zagreb, 14. okt. b. Danes se jo nadaljevala teniška tekma med Madžarsko in Hrvatsko. Igra, ki je bila prekinjena v soboto, se je nadaljevala danes pred 200 gledalci in se je končala z 2:0, 3:6, 6:1, 6:2, 6:0, s čemer je bila Hrvatom zagotovljena zmaga. Punčec je dal danes svojo najboljšo letošnjo igro ter je bil deležen viharnega odobravanja. Stanje po tej igri je bilo 3:1 za Hrvatsko. Nato se je pričela igra v dvoje, in sicer Punčec-Palada in Azbotli-Gabori. Po treh zaporednih ge-mih so prešli Hrvati v vodstvo s 4:1. Madžari so nato znižali na 4:2 in 4:3. Naša igralra sta nato povišala zopet na 5:3, nakar so Madžari dosegli 5:4, dokler nista Punčec in Palada dosegla izid 6:4 v prvem setu. V drugem selu se je igra prav tako nadaljevala v korist naših igralcev in se je drugi set končal s 6:1. Tretji set so dobili Madžari s 6:2, četrtega pa naši s 6:4. Končni izid teniškega dvoboja Hrvatska : Madžarska 4:1. Osebne novice Belgrad, 14. okt. m. S kr. ukazom je napredoval v 4-1 Karel Pleiweis, sodnik okraj, sodišča v Ljubljani. Odlikovan je z redom sv. Save IV. stopnje Šahovski klub v Celju. Na glasbeni akademiji v Ljubljani so postavljeni za redne profesorje 4-1 Angela Trost, Anton Ravnik, Jan šla is. Upokojena sta dr. Josip Tombak, sodnik okrožnega sodišča 3-2 v Murski Soboti, in Josip Zgonc, administrativni uradnik 9. skup. v državnem zdravilišču v Vo-polščici. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani je postavljen za kontrolorja Janez Maraž, za višjega prometnika pa Leopold Za-vadlav, Belgrajske novice Cefinje, 14. oktobra. AA. Srbski patrijarh dr. Gavrilo je zapustil predvčerajšnjim samostan Ostrog in se odpeljal v Belgrad. Z njim je odpotoval v Belgrad tudi ban Božidar Krstič, ki bo na pristojnih mestih razpravljal o celi vrsti vprašanj, ki se nanašajo na zetsko banovino, kakor tudi o delovnem načrtu, ki je bil izdelan in ki se mora v prihodnjem letu izvesti. V Belgradu bo ban Krstič ostal nekaj dni. Belgrad, 14. oktobra. AA. Trgovinski minister dr. Andres je sprejel danes dopoldne v svojem kabinetu predsednika nemške gospodarske delegacije dr. Bergemana in imel z njim daljši razgovor. Novi Sad, 14. oktobra m V Novem Sadu so stopili v stavko vsi natakarji in osebje, zaposleno v hotelih, kavarnah in restavracijah. Do stavke ie prišlo zaradi zahteve gostinskega osebja o izboljšanju plač. Belgrad, 14. oktobra, m. Zadnje dva dni je imel plenarno sejo glavni odbor Jugorasa v Belgradu, ki ji jc prisostvoval zastopnik predsednika, tajnik Delavske zbornice Mitič. Na seji je odbor sprejel resolucijo, v kateri so našteta vsa aktualna vprašanja, ki se tičejo delavskih interesov. Resolucijo bodo predložili merodainim činiteliem. Zagreb, 14. okt. b Včeraj popoldne ie v nekem zagrebškem baru v Petrinjski ulici 2 neznanec izvršil drzen vlom v blagajno. Odnesel je 140 tisoč dinariev. GjOApCrtLaK&tvO Organizacija našega izvoza lesa Že 24. fel>r. 1939 smo priobčili članek, v ku-iercin je bilo opozorjeno nu spremembe v svetovni zunanji trgovini ler je opozarja! nu potrebo orgunizucije naše lesne produkcije in izvozne trgovine Sedaj se je to uresničilo in doživljamo seduj organizacijo naše zunanje trgo-vine. Poudarjalo se je v tem, članku, da je naša llesna izvozna trgovina zelo neorganizirana, da daje možnost zaslužka tujim agentom in zastopnikom tujih tvrdk, vse to pa v škodo naše izvozne trgovine in prod učen to v samih. Danes lahko trdimo, da je prav Slovenija zgubila težke denarje zaradi teh posredovalcev mesto, da bi se nastajajoča konjuktura izrabila v sodelovanju produkcije in domače trgovine. Obeta se sedaj organizacija izvozne trgovine po ravnateljstvu za zunanjo trgovino ter je računati z ustanovitvijo zajednic, katere nuj bi obsegale posamezne panoge narodnega gospodarstva. Prihaja sedaj spoznanje, da lic l>o mogoče vzdrževati liberalnega gospodarstva, in da je potrebno povezati vse gospodarstvo v službo državi in skupnosti, četudi na škodo posameznika. Glede organizacije teli zajednic dosedaj še nismo mnogo culi. Prinašamo osnutek, ki je bil v zgoraj navedeni številki obravnavan, in ki se krije z intencijami urada za zunanjo trgovino. Vprašanje nastaja, kakšne naj IkhIo te zajednice in ]>osel)no ona za lesno proizvodn jo. Oziraje se na razčlenjenost slovenske lene proizvodnje, katera je po svojem zgodovinskem razvitku dobila prav svojstveno obeležje, izvirajočo iz dejstva pretežno male posesti gozda in pretežno male industrije. Pri novi organizaciji moramo to lastnost lesnega gospodarstva v Sloveniji posebno upoštevati, storiti potrebno, da se ta svojstvenost ohrani, potrebno pa ukrene, da se odpravijo nedostatki. Prvo, kar je potrebno, bi bilo, da se združi v eno celoto vsa nnšn proizvodnja, in to tako, da se prodaja produkciranega lesa združi v eni roki, in to na način ustanovitve enotne prodajne centrale, da se pritegne do sodelovanja sleherna, še tako mala proizvodnja, in onemogoči delo tujih agentov. Prodajna centrula naj bi razpolagala z celo proizvodnjo ter za njo iskala na ruznih tržiščih kupce, sklepala v ooigled izdatnih količin, s katerim bi razpolagala, obsežne in dolgotrajnejše pogodbe, in tako z izključitvijo vmesne trgovine dose/ala ugodnejše cene. Po razdelitvi zaključenih količin bi se moralo postopati zelo previdno in do skrajnosti korektno. V dosego tega cilja naj bi se lesna produkcija Slovenije razdelila na produkcijska okrožja, in to na podlagi njihovih produkcijskih in izvoznih kapacitet. Vsakemu okrožju bi se dodelil kontingent prodanih količin, ki bi bil stalen. Ta posamezna okro/ja bi pa zopet v svojem delokrogu izvedla razdelitev na posamezne industrije, kar bi bilo vsekakor ugodnejše, kakor pa razdelitev na posamezne produkcije direktno iz centrale. Tako bi producent dobil dodeljeno neko količino lesa, katerega bi izdelal za izvoz. Spo- ročilo bi se vsaki produkciji ime kunca in pogoje sklepa, ter nanj odpadajočo količino l>lu-ga. Ves nudaljni ra/voj kupčije bi bil potem v rokah producenta. on sam bi odpremljal, fakturiral in tudi prejel plučilo. Tako bi se ohranila samostojnost podjetij, odpadlo bi pu zbiranje blaga za.odpremo, kontrola centr, uradu in vprašanje financiranja. Potrebno bi pa bilo tudi doseči prilagoditev producirane kakovosti zahtevam svetovnih trgov, ter enkrat končati z našimi lokaliz-mi, Samo tpko lx> dosežen sloves našega lesu, in Iti h ko bi potem dosegli tudi poznavanje našega lesa na tujih tržiščih kot »slovenskega«. V dosego tega cilja l)i bila potrebna tudi kontrola produkcij po centr. uradu. _ Združenje lokalnih produkcij v eno produkcijsko okrožje bi pa prineslo tudi druge koristi. Nakup surovin l>i se poenotil, dovozne prilike bi se izboljšale, lahko bi bilo tudi mogoče, da l>i večje objekte bili prevzeli v skupno izkoriščanje, ter bi se v tem primeru tudi izvedle transportne naprave, ker bi imelo kot cilj pocenitev dovoza Mnogokrat se slišijo neprijazne besede glede tujih agentov, pri tem pa se ne pomisli, da smo sami krivi, na smo ustvarili take pogoje, da najdejo ti tuji trgovci torišča pri nas. Z organizacijo naše proizvodnje in izvoza bi ti trgovci takoj postali nepotrebni. Pozdraviti je samo intencijo ravnateljstva za zunanjo trgovino, od na^e lesne produkcije pa s pravico pričakujemo živahnega sodelovanja in razumevanja. Marsikaj bo potrebno, da so pri nas spremeni, novi časi zahtevajo nove ureditve iu tudi nove ljudi, Ivog. Prva obvezna organizacija uvoznikov V soboto je trgovinski minister podpisal prvo uredbo o kontroli uvoza, ki se nanaša na parafin. Parafin bodo torej odslej lahko uvažale samo one tvrdke in osebe, ki so registrirane pri ravnatelj-, stvti za zunanjo trgovino ali pri organih, katere ona pooblasti. Uvozna potrdita bo izdajalo ravnateljstvo, na področju banovine Hrvatske pa banska oblast v Belgradu. Vsi dosedanji uvozniki parafina morajo v roku 5 dni predložiti prošnjo ravnateljstvu, odn. banski oblasti v Zagrebu s potrebnimi listinami o tem, da je tvrdka registrirana, da lahko opravlja posle po obrtnem zakonu in da je v teku zadnjih dveh let uvozila najmanj en vagon para-fina letno. Kavcija, ki jo polaga vsaka tvrdka kot garancijo, da se bo držala vseh naredb, znaša 30 tisoč dinarjev. Naredba ima tudi kazenske določbe, ki bodo uporabljene proti onim tvrdkam, ki se ne bodo držale predpisov. Oblasti imajo pravico, da ji v primerih težkih prestopkov vzamejo pravico uvoza parafina posameznim tvrdkam. * »v Kontrola izvoza klavničnih proizvodov. Z- na- redbo trgovinskega ministra od 12. t. m. je uveljavljena kontrola izvoza klavničnih proizvodov. Z njo se uvaja kontrola izvoza masti, mesa in mesnih izdelkov. Omejitev avtomobilskega prometa V ponedeljskem »Jutarnjem listu« čitamo v članku nekega strokovnjaka zanimive podatke o potrošnji bencinske mešanice pri nas. Iz članka posnemamo, kar dokazujejo tudi statistični podatki, niitiiitiiiin itmiit'"Ttm m" "<111 iiHirtiiu. .............u »SloVenčev koledar« bo nn mizah neštetih slovenskih družin vse leto ! * Nc odlašajte, ter čimprej naročite oglase v tem koledarju! »Slovencev koledar«, Ljubljana, Kopitar jeva O Brezcarinski uvoi tovornih avtomobilov na Madžarsko. Dne 80. septembra je potekel že en-krat podaljšani rok za uvoz tovornih avtomobilov in šasij na Madžarsko brez carine. Takega uvoza je bila dovoljena količina 1500 voz. Ker pa je bila doslej uvožena komaj polovica tega, bo ta brezca-rinski uvoz podaljšan še nadalje. Odkupne cene za oljarice v prihodnjem letu, Trgovinski in kmetijski minister sta skupno odredila za oljarice naslednje cene čistega semena za leto 1941: banatska drobna repica 500, debela zelj. nata repica 520, sončnično seme 350, beli mak 640, sezamovo seme 750, bučne koščice 400, bombažno seme 210, laneno seme 650 in ricinusovo seme 715 dinarjev. Te cene mora dobiti producent. Naš pomorski promet v avgustu je znašal 1,100.403 tone, dočim je lani avgusta znašal 2 milijona 140 452 ton. Julija 1940 je znašal promet 1,0-17.999 ton. Največ prometa je bilo v pristaniščih: Split-Vranjije 98.119 ton, Dubrovnik 86.573 ton, Šibenik 47.210 ton, Sušak 41.138 ton in Met-kovič 22.790 ton. Izmed inozemskih mornaric vozj v naša pristanišča le še italijanska: 22.152 ton, nemška 8115 ton in albanska 1907 ton, dočim jo ves drugi inozemski promet popolnoma zastal. Švicarska zunanja trgovina. V septembru letos je znašal uvoz v Švico 91.5 (avgusta 1940 80.1), septembra lani 98.4) milij. frankov, izvoz iz Švice pa 97.0 (112.1, 57.9) milij. frankov. Skupno je v prvih 9 mesecih v primeri z lanskim letom nara-stel uvoz za 178 na 1444.3 milij., izvoz pa se je zmanjšal za 38.2 na 928.4 milij. in je zaradi tega pasivnost švicarske trgovinske bilance narasla za 216.2 na 515.9 milij. frankov. Brezobrestna posojila za izboljšanje zemlje v Bolgariji. Bolgarska kmetijska in zadružna banka bo dajala občinam 5—10 letna brezohrestna posojila, ki naj bi služila pospešitvi komasacije in v zvezi s tem izboljšanju kmetijskih tal. Borze Ljubljana, dne 14. okt. Ameriški dolar 55,— Maroška marka 14.70—14.90 Oenar Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 7,127.080 din, na belgrajski borzi 8,123.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 372.000 dinarjev. Ljubljana — nradni tečaji: London, 1 funt...... . 177.27— 180.47 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva, 100 frankov..... 1028.11—1038.11 Ljubljana — svobodno tržišče: London, 1 funt....... 219.46— 222.60 Newyork, 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva, 100 frankov..... 1270.45—1280.45 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin, 1 marka 1792.00—1792.00 Zagreb — zasebni kliring: Solun, 100 drahem 65 denar Belgrad — zasebni kliring: Solun, 100 drahem...... 67.50— 68.35 Sofija, 100 din....... 91.20— 91.80 Curih. Belgrad 10, Pariz 9.925, London 17.00, Newybrk 431.50, Milan 21.80, Madrid 40.00, Berlin 172.75, StOckhohn 102.85, Budimpešta 85, Atene 3.00, Carigrad 2.80, Bukarešta 2.25, Ilelsing-fors 8.75, Bueuos-Aires 103.50. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 441 —443 v Zagrebu 441 denar v Belgradu 444.50—446 Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. posojilo 1)7—99, agrarji 54—56, vojna škoda promptna 441— 443, begi. obveznice 77—78, dalm. agrarji 70.50— 71.75, 8% Bler. pos. 100-102, 7% Bler. pos. 95-97, 7% pos. Drž. hip. banke 100—103, 7% stab. posojilo 92—93. — Delnice: Nar. bapka 6.500—6.800, Trboveljska 330— 345, Kranjska industijska družba 148 denar. Zagreb. Državni papirji: 1% invest. posojilo 97 denar, agrarji 51.50 denar, vojna škoda promptna 441 denar, za konec oktobra 441 blago, begluške obveznice 77 blago, dalm. agrarji 71 blago, 6% šumske obveznice 70.50. blago, 4% severni agrarji 51.50 denar, 8% Blerovo posolijo 99—100, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banko 100 denar, 7% stab. posojilo 92 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 192 denar, Trboveljska 337—340 (340), Gutmann 55 blago, Sladk. tov. Rečkerek 600 denar, Sladk. tov. Osijek 240—245, Osj. livarna 105 denar,' Isis 60 blago, Ocean i a 700—750, Jadr. plovba 400 denar, Vukovarska konopljarna 635—645 (040). Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100.50 denar, agrarji 54 denar, begluške obveznice 78 blago, dalm. agrarji 70—71 (70.75, 70.50), 6% šumske obveznice 70—71, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 denar (101). — Delnice: Narodna banka (6.500). Žitni trg Novi Sad. Moka št. 0, 660—680, Og Ogg in krušna moka neizpremenjena. — Tendenca neiz-premenjena. — Promet srednji. Živinski sejmi Živinski sejem v Ra.jhenburgu dne 10. oktobra 1940. Dogon: volov 301, krav 235, telic 53, juncev 109 in 1 bik. Skupaj 698 komadov. Od teh je bilo prodanih: volov 24 od '7—8.50 din kg. Krav 9 od 20000-40000 din komad, in 4 junci od 6-« dinarjev kilogram Kupčija je bila prav živahna. Svinjski sejem v Brežicah dne 10. oktobra t. I. Dogon: 552 komadov, prodanih tujim trgovcem 211 komadov. Cena jo bila: špeharji 12-14 din, pršutarji 10-13 din kg in mladi pujski 6-10 tednov stari 75—200 din komad. Promet je bil zadovoljiv. Cene živine in kmetijskim pridelkom 7, "J"?,'!1 Gornii Sfad dne 8- oktobra: Voli I. 10, II. 9, . 8; telice I. 10, II. 9, 11'. 8; krave I. 8, II. 7, 111. 6; teleta 1. 9, 11. 8; preiti špeharji 11, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. - Goveje meso 1. 15—16, II. 12-14, III. 11-12; svinjina 18, slanina 22, svinjska mast 24, čis«i med 24, volna neoprana 25, oprana 30; surove kože gove|e 13, te-lečie 12, svinjske 11 din za 1 kg. — Pšenica 300, ječmen 275 rž 300 oves 250, koruza 280, fižol S krompir 150, seno 125, slama 75 abolka I:, 300, II. 275, 111. 225 hruške I. 350 II 300, 111, 250,, moka pšenična 550-900, koruzna 650, aidova 750 dinar,ev za 100 kg. - Trda drva 125 din za kubični meter, jajca 1.50 din komad, mleko 2 din\ litsr, surovo maslo 25 din za 1 k£ . Atlas Slovenije Ogromna in dragocena slovenska knjiga Po prvih poročilih o pripravah za poseben Atlas Slovenije, ki jih je objavil naš list, je potrebno, da bralca spet obvestimo o načrtih in delu za to pomebno knjigo. Z Atlasom Slovenije se bomo Slovenci tudi v kartografski stroki pridružili naprednim in visoko kulturnim narodom. Z njim bomo šele dodobra spoznali sami sebe, ker nam bo mnogo vprašanj, ki jih obravnavajo knjige, revije in časopisi, šele iz Atlasa pregledno razvidnih in jasnih. Pa tudi tuji narodi bodo z Atlasom dobili najboljšega pripovednika o Slovencih, saj zemljevidi govore v vseh jezikih in so skoro neizčrpen vir sjioznanj. Zato ni čudno, da se je že mnogo narodov poslu-žilo posebnega atlasa, da pred vsem svetom ugo-tove svoj položaj in razmere. Tako so izdani že izborni atlanti raznih evropskih narodov, velikih in malih (češki, finski!), pa celo posebni atlanti za posamezne dele narodnostnega ozemlja. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo gg. dr. V. Bohinec, dr. Sv. Ilešič, dr. R. Savnik in prof. Fr. Planina, se ob tolikem pomenu Atlasa Slovenije zaveda svoje odgovornosti in skrbno presoja raz-ližne možnosti v celoti, kakor tudi o posameznih zemljevidih atlanta. Da bo delo čim temeljiteje, je razdeljeno med celo vrsto strokovnjakov. Vseh sodelavcev, ki zbirajo tvarino ali posamezno ali po več skupaj, je 64. Poleg tega pa so za nekatere karte naprošeni pristojni oddelki kr. banske uprave in nekateri zavodi. Atlas bo obsegal nad 300 kart na približno 100 straneh. Obdelana bo samo Slovenija v narodnostnih ali v političnih mejah. Najvažnejše karte bodo natiskane čez celo stran v velikosti 45X33 cm, od drugih bodo pa na posameznih straneh po štiri ali po devet Vsakemu listu zemljevidov bo dodano besedilo v slovenščini in francoščini s potrebnimi pojasnili, pregledi, diagrami itd. Na sprednjih listih bo prikazan položaj in pokrajina Slovenije. Sledile bodo reprodukcije starih zemljevidov, iz katerih bo razviden razvoj kartografske podobe slovenskega ozemlja od najstarejših poskusov dalje. Nato bodo uvrščene karte o rudninskem sestavu in oblikah površja, o Krasu, podnebnih razmerah, rastlinstvu in živalstvu, pojavljanju letnih časov v prirodi, različne karte o naseljenosti, narodnosti, veri, o razdelitvah našega ozemlja, narečjih, rasah, izseljenstvu, poklicih, vrstah naselij in hiš, razvoju večjih mest itd. Številne karte bodo obravnavale gospodarske razmere Slovenije: posestno razdelitev, razne kulture tal, poljedelstvo, pridelke, sadjarstvo, živinorejo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, rudarstvo, toplice iu vrelce, topilništvo, razna rudna okrožja, zaščito prirode, obrt, industrijo, vodne sile, elektrificira-nost, trgovino, promet vseh vrst, pošte, denarne zavode, zadrugarstvo itd. Nadaljnji zemljevidi bodo kazali naše kulturno stanje: zdravstveno organizacijo, socialno zavarovanje, šolstvo, društvene razmere in vprašanja ljudske prosvete. Potem bodo sledile karte o prazgodovini in zgodovini našega ozemlja, zgodovinskih in umetnostnih spomenikih, narodopisju, razvoju župnij, rojstnih krajih znamenitih rojakov ter upravni razdelitvi Slovenije. Zemljevidi ne bodo nič upognjeni ali zloženi. Tiskani bodo v več barvah. Atlas s tako pestro vsebino in skrbno opremo bo res ena naših najbolj reprezentativnih in dragocenih knjig. V tej zavesti so predstavniki banovine, akademije in univerze prevzeli pokroviteljstvo nad pripravami in izdajo tega velikega dela. Priprave za atlant so tako obsežne in za posamezne karte tako različne, da ni mogoče izdati takoj vsega atlasa in tudi ne posameznih kart po tisti vrsti, kakor si bodo v atlantu sledile. Saj je treba za mnogo kart šele čisto nanovo zbirati podatke, za nekatere pa šele organizirati opazovanje in ugotavljanje. Ker pa javnost gotovo želi, da čimprej dobi vpogled v to ogromno delo, se je uredniški odbor odločil, da bo izdal Atlas Slovc-dije v več zaporednih zvezkih. Naročniki bodo tako prejeli po '20 do 25 kart s pripadajočim besedilom v posebnih mapah. Na koncu bo treba karto razvrstiti po označbi strani in zvezali v kn jigo. Dodajamo pa, da bodo te mape dobili samo naročniki na celotni atlant, ne bo pa mogoče kupiti le posameznih map ali celo posameznih kart. V prvem takem zvezku, za katerega so priprave v polnem teku, bodo izšle po sedanjem načrtu naslednje karte: topografska in hidrografska, historijske, kraška, podnebne in zoogeografske karte, nekaj demografskih in narodnostnih, dalje rasne in nekaj gospodarsko-geografskih kart, zemljevid o elektrifikaciji, o zdravstvenih in higijen-skih ustanovah, nekaj kart o prometu in šolstvu in karta župnij. Nekatere od teh imajo že risarji v delu, za druge se pa zbira tvarina. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil, ki je prevzela založništvo Atlasa Slovenije od prvotnega pripravljalnega odbora, kaže pri začetnih težavah veliko uvidevnost. Na tehničnem oddelku kr. banske uprave je bil organiziran štab risarjev, ki so prevzeli vsa kartografske dela in že izdelujejo prve zemljevine. V javnosti je zamisel o izdaji Atlasa Slovenije naletela na velik" razumevanje in vzbudila mno- go zanimanja. Povsod, tudi v majhnih krajih se oglašajo naročniki. Čeprav se cene tiskarniskiin proizvodom dvigajo in bodo stroški za atlant ogromni, vztraja založnica pri prvotno določeni ceni. Kajti zaveda se, da je izdaja tega atlanta stvar naše kulturnosti in narodnostne afirmacije. Da se široka javnost seznini z vsebino Atlasa Slovenije, je ljubljanska radijska postaja že |k»-vahila nekatere sotrudnike, da v vrsti predavanj, ki so vsak ponedeljek od 6.40 do 7 zvečer, obravnavajo posamezna zemljepisna vprašanja Slovenije in s tem pouče poslušalce o svojih kartah, namenjenih za atlant. Zaenkrat je na programu dvajset takih predavanj, druga bodo pa še sledila. F. P. Belgrad postaja velemesto čfvr?*'* *ripplr'lili®!® j^HiS^ii^iiBifinŽ nftfiiži^ rtflii i ■ : ^dnHMRr — X >iMfms MMQBo3jt__I MifflL ilr Pogled z velesejma na Belgrad. Naša prestolnica leži na križiščih velikih vodnih in suiiozemnih prometnih žil med srednjo in zahodno Evropo ter med Balkanom in Malo Azijo. Rimsko ime za Belgrad je Singidunum in je keltskega izvora. Ime Belgrad se omenja prvikrat v 9. stoletju. Starejša zgodovina mesta Belgrada je raztrgana. Mnogi narodi so si na »poti« med preseljevanjem ustanavljali na razničnih krajih blizu izliva Save v Donavo svoja mesta in trdnjave. Današnji Belgrad je nastal šele v začetku 19. stoletja. Najstarejša ohranjena zgradba, konak kneza Miloša, je iz leta 1831. Okrog 1. 182« je bilo v Belgradu 5000 prebivalcev. Prebivalstvo ni bilo enotno. Največ je bilo Srbov, med njimi pa so bili pomešani Turki, Cincarji in Grki. Mesto je nato naglo naraščalo. Pred začetkom svetovne vojne je imel Belgrad že okoli 100 000 prebivalcev. Pri ljudskem štetju 1. 1931 so našteli 242.000 prebivalcev. Lani je bilo v Belgradu, Zemuuu in Pančevu skupno 406.000 prebivalcev. Belgrad se ponaša s slavno zgodovino. Mesto je hitro naraščalo. Dogodki so ga vedno prehiteli, tako da se nikdar ni mogel razvijati prav po načrtu. Zato je Belgrad mesto kontrastov skoro v vsakem pogledu. Nasprotja se re kažejo samo v stavbah, ampak" tudi v kulturi in miselnosti bel-grajskega prebivalstva. Prvo ostro nasprotje je med starim predvojnim in modernim Belgradom. V središču mesta je kakih 40% novih zgradb, ministrska in vilska četrt pa sta sploh novi. Na stotisoče priseljencev je našlo zatočišče v novem Belgradu od najmodernejših trgovskih in stanovanjskih hiš ter uradov pa doli do nizkih barak tam od daljnih predmestjih. Modemi mestni deli so zgrajeni v zahodnem evropskem stilu. Mesto je raslo preveč hitro, da bi moglo misliti na svojski lastni stil. V predmestjih pa naletimo pogosto na vzhodnjaške, na Carigrad spominjajoče ulice s prodajalci sadja, sladkarij, bureka, z majhnimi kavarnami in s pesmijo lahko vzklikneš, da se ti »noga po kaldrmi vuče«. Kalto žive Francozi Francoski državni tajnik za poljedelstvo Ca-ziot je objasnil časnikarjem korake, ki jih je morala podvzeti francoska vlada, da bi ublažila neznosne razmere, ki vladajo v pogledu prehrane. Šele sedaj so se v vsej strahoti pokazale posledice vojne, pravi Caziot. Vlada hoče storiti vse, da bi premagala velike težave, ki jih mora trpeti prebivalstvo. Morali smo začeti s štednjo in načrtnim oblastvenim razdeljevanjem življenjskih jx>-trebščin. Vojna vihra je uničila posetve po vseh krajih, kjer je divjala. Prav tako je zmanjšala število živine, j>oljedelskega orodja in drugih sredstev. Strahovito je padla mlekarska proizvodnja. Žetev v svobodni Franciji je slaba. Sladkorna proizvodnja je padla za dve tretjini. Ta, že sam po sebi slab položaj, je poslabšala še blokada. Raznih masti in olj so v Franciji sami izdelali 7 kg na osebo, 10 kg pa so morali uvoziti iz kolonij ali iz drugih držay. Sedaj je domača proizvodnja padla na 5 do 6 kg na osebo, dovoz iz tujine pa je popolnoma onemogočila blokada. Blokadi je pripisati tudi pomanjkanje sladkorja, mesa in zelenjava. V Franciji je nastopilo pojiol-no pomanjkanje riža in kave. Upamo, da bomo lahko z uvozom nadoknadili ta velikanski primanjkljaj, je rekel Caziot. V zasedeni Franciji so se Nemci zavezali, da bodo rekvirirali samo toliko žitaric, kolikor je potrebno za kruh in nekaj mesa za vojaštvo. Mast, sladkor, krompir in drugo bodo dobili izključno iz Nemčije, kakor hitro bodo v Franciji racionalizirali živila. Tudi francoski ujetniki v Nemčiji padajo na breme nemškega prehranjevanja, je izjavil Caziot. Iz vsega tega je jasno, da je nujno potrebno oblastno porazdeljevanje živil. Ako bi tega ne bilo, bi nastopile za ljudstvo velikanske težave, lireden bi mogli začeti izkoriščati bodočo žetev. Karte na življenjske potrebščine bodo vsakemu zagotovile to, kar najnujnejše rabi. brez ozira na njegove premoženjske razmere. Karle bodo sicer za vsakega težka preizkušnja, toda druge pomoči ni. Francozi naj jo dostojanstveno prenašajo. Vsakdo se mora pokoriti odredbam, ki bodo stopile v veljavo 23. t. m. za posameznike, 30. t. m. pa za gostilne. Prekrške bo vlada najstrožje kaznovala. Vsi državljan; naj pokažejo sočustvovanje s kmet-skim prebivalstvom, ki se mora na vse načine truditi, kako bi čim več pridelalo in odpravilo jK)inanjkanje katerega morajo prenašati vsi Francozi. Če se proizvodnja ne bo povečala, pravi Caziot, bo pomanjkanje prehrane škodovalo narodnemu zdravju in mladini. Oblastno omejevanje in razdeljevanje hrane ter drugih neobhodno potrebnih življenjskih potrebščin se izvaja v Franciji že od začetka tega meseca za sladkor, testenine, riž in milo. Dne 23. t. m. bodo razširjeni ti ukrepi tudi na kruh, meso in masti (margarin, svinjska mast, olje, rastlinska olja in masti) ter na kavo. Le na karto bo v bodoče dobiti navedene predmete. Na vsaki karti bo točno določena vsakemu pripadajoča vrsta in količina hrane. Karte so razdeljene na kupone. Tako služi n. pr. kupon št. 1 za nabavo kruha (350 gramov dnevno), kupon št. 2 za sladkor (500 gramov mesečno), kupon 3 za kavo (300 gramov mesečno), kupon 4 za testenine (250 gr mesečno), kupon 5 za riž (100 gr mesečno, samo za otroke), kupon 6 za sir (50 gr na teden), kujion 7 za mast (100 gramov na teden), kupon 8 za meso, klobase in mesne konzerve (300 gramov na teden) itd. Urana, ki se ne jx>kvari tako hitro, se dobi na karto vsak mesec, druga vsak teden, tretja pa vsak dan, kakor n. pr. kruh. Vedno je treba pokazati karto, ki velja tudi za neke vrste denar (dokler veljajo kuponi kot drobiž). Trgovci morajo paziti, da dado vsakemu res samo toliko, kot mu po karti pripada. Kupone in karte morajo dobro hraniti. Lepijo jih na posebne državne tiskovine in jih izročajo svojim dobaviteljem, ti pa z njimi dokazujejo hadzornim državnim oblastem, kam in kako si prodali svoje zaloge. Srbski in jugoslovanski Belgrad Veliko je nasprotje med starim, vase zaprtim srbskim in novim jugoslovanskim Belgradom. Starih, rojenih Belgrajčanov je kakih 70.000. Ti so med sabo zelo tesno povezani, kakor na primer prebivalci manjšega podeželskega mesta. Med seboj se dobro poznajo, zahajajo v iste lokale, ohranili so skupne običaje in navade. V mestu pa je mnogo prebivalstva, ki je navrelo v prestolnico v povojnih letih in torej niso tam rojeni, ampak jim daje Belgrad le kruh in zaslužek. Belgrad je pač državna prestolnica, do zadnjega še strogo centralistično urejene države, za to ni čudno, če je vrelo vse ravno tja, kjer se kroji usoda cele države, kamor se vse, kar je malo važnejše, steka in od koder se zopet razteka |>o celi državi. Dvetretinsko večino imajo še vedno Srbi. Med nje pa so pomešani Hrvati, Slovenci, veliko število emigrantov, nekaj Nemcev in Madžarov. Če motrimo Belgrad s te strani, vidimo, da je narodnostno, versko, jezikovno in kulturno najlx>lj pisana evropska prestolnica, ki pa je ob vsej tej pisanosti čudovito složna, mirna in gostoljubna. Vzhod — Zahod V naši prestolnici se stikajo tri kulture: vzhodno pravoslavna, zahodno katoliška in še muslimanska. Staro izključno srbsko mesto z bizantinsko vzhodno pravoslavnim izročilom se je kot politično središče nove države začelo v marsičem naslanjati na zahodno kulturo. Srbski, torej večinski del belgrajskega meščanstva je prišel v zadrego, ali naj še naprej goji starega srbskega duha in svojo, toda res samolastno kulturo, ali naj privzame tudi kulturne ustvaritve zapadn jaškega slovenstva in hrvatstva. Prave jasnosti o tem še danes ni. Nekateri so prepričani, da je treba zavreči vse staro in na vseh poljih sprejeti novega, jugoslovanskega duha. Zadnje čase se vedno močneje uveljavlja druga misel, misel po okrepitvi jugoslovanske državne celote in skupnosti, v ostalem pa naj vsak narod ohrani svojo narodnost in svojo kulturo. V ta razvoj naj nihče ne posega umetno, saj bo v bodočnosti narava sama doprinesla svoje. Belgrajske posebnost! Belgrad je bil v preteklih dveh desetletjih tako zajioslen s političnimi in tehničnimi vprašanji, da ni imel časa za ustvaritev nečesa svojske-ga, res njegovega, za kar bi lahko rekli, to pa vidiš samo v Belgradu. Tujcu se zdi posebno in zanimivo to, da je nekaj narodovega življenja na deželi presajenega v velemestno življenje, le da je na žalost večkrat močno izkvarjeno. To bi veljalo zlasti za »pevačice« v majhnih, tipičnih srbskih kavarnah. Mesto je znano tudi po tem, da boš le redko in za drag denar dobil jedi, na ka- Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XII, 1938 Predsednik prehranjevalnega zavoda za Slovenijo imenovan Ljubljana, 14. oktobra. G. ban dr. M. Natlačen je imenoval (j. Frana Snoja, bivšega ministra, za predsednika novo ustanovljenega banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani. Obenem je g. ban imenoval za podpredsednika prehranjevalnega zavoda banovinskega svetnika in šefa kmetijskega odseka inž. Lamberta Murija. Tako predsednik kakor tudi podpredsednik prehranjevalnega zavoda sta službeni mesti že prevzela. Nov kitajski slovar Izšel je prvi zvezek doslej največjega kitajskega slovarja. Obsega 478 strani in vsebuje 11 tisoč različnih ponienov in pojmov besedico »yk. Ko bo slovar končan, bo imel 40 zvezkov ter 60.000 znakov za 600.000 kitajskih izrazov. Obsegal bo 34 tisoč strani in ca bodo sestavljali 10 let. Pri prvem zvezku jo sodelovalo 29 učenjakov eno celo leto. Vsi pripadajo slovitemu Sunyatse-novenui institutu. Ves slovar s štirimi zvezki registra vred bo založila in tiskala največja kitajska tiskarna »Commercial Press«. Doslej so obstojali le en zvezek obsegajoči kitajski slovarji. Najnovejši je star že 200 let. Priredili so na po naročilu cesarja Kanghsija. Pripravljalo ga je trideset ljudi skozi pet let. Ima 40.1MX) besednih znakov, toda brez označbe, od kod te besede izvirajo. Kitajski jezik je zaradi poglobljenih stikov z Evropo narasel. Ker za nove pojme v kitajščini ni posebnih izrazov, si pomagajo z enostavnim zlaganjem že obstoječih kitajskih besed. Tako se reče |>o kitajsko besedi demokracija >ti-me-ka-l-a-sse«. Če to dobesedno prestavimo, dobimo: ravnost, napredek, načrt, zapad. Železnico imenujejo »ognjeni voz«, avto »parno vozilo«. Besedica »yii pomeni med drugim: ali, ena, nič in nekaj, vse jk> tem, s kakimi drugimi zloei ali besedami jo v zvezi. V 2500 letih se je izoblikovalo okrog 11.000 različnih zvez s to besedico. Doslej najboljši kitajski slovar je star 2000 let iu ima 10.000 besed. Indijski letalci v Londonu Iz Londona poročajo: štiri in dvajset indijskih pilotov je prispelo v London. Vsak je dobil posebno pismo letalskega ministra. Minister pravi v pismu, da je ponosen, da se bodo borili z Angleži ramo ob rami hrabri indijski letalci. tere si vajen v zahodni ali srednji Evropi. Tu prodajajo po večini le okusne srbske narodne jedi s »čevapčiči in ražnjiči«, papriko, sirom, paradižniki in jagnjetino. Močno soljene in paprici-rane jedi boš žalil ne samo z vinom in pivom, ampak še z žganjem vseh vrst — znani sta »vru-ča in ljuta rakija« — pri vsakem obisku ti bodo postregli z zelo okusno turško kavo. V Belgradu so se še ohranile tudi prastare narodne navade iz verskega in družabnega življenja, kakor n. pr. »slava«, »badnjak« o Božiču in sekanje »kolača« pri slavi in ob drugih slovesnih prilikah. Pa še na druge majhne zanimivosti naletiš v Belgradu. Mesto nima policije. Za red skrbe orožniki. Prometno policijo so uvedli šele 1. 1937. Taksiji niso ' uniformirani. Kolesarji uporabljajo avtomobilske hupe. V gostilnah ne dobiš menuja. ampak le posamezne srbske jedi. Juhe skoro ne jx>znajo. Na ulicah je videti mnogo uniform in pisanih narodnih noš iz vseh delov južnih krajev. Berači prosijo za miloščino v posebnih nabiralnikih, ki jih dobe pri mestni upravi. V mestu je neverjetno veliko študentov. Za Parizom je v Belgradu največ emigrantov. Samo ruskih emigrantov je okoli 9000. Belgrad spada med tista mesta na svetu, ki imajo največje promenade. Mesto nima plina, ima pa najbolj pestro razsvetljavo. Najbolj znan mestni del so Terazije, ki se končajo s Kalemeg-danom, zgodovinsko trdnjavo, katera se mogočno ! dviga nad Savo in Donavo tik nad njunim srečanjem in skriva v sebi skrivnosti nekdanjih krvavih bojev srbskega naroda. To je naš Belgrad, najhitreje razvijajoča 6e prestolnica v južno vzhodni Evropi. Bolgari zasedajo Dobrudžo. novice. Koledar Torek, 15. oktobra: Terezija, devica; Avrelija, devica. Sreda, 16. oktobra: Gal, opat: Gerard, m.; Flo-rentin. Ščip ob 9.15. Herschel napoveduje dež, ob vzhodniku sneg. Novi grobovi + G. Matija Žnidnršič, bivši učitelj jahalne .šole v Ljubljani, je izdihnil svojo dušo, Pokopali ga bodo v sredo tb. t. m. ob dveh popol-dne z ljubljanskih Žal — iz kapelice sv. Janeza. Naj m u sveti večna luč! Žalujočim svoj- cem izrekamo svoje sozalje I je! -j- Anton Plcško. V nedeljo zjutraj je umrl v ljubljanski bolnišnici član naše organizacije, tovariš Anton P 1 e š k o. Vabimo članstvo krajevne organizacije LKB, Ljubljana, da pospremi svojega člana in nekdanjega 6oborca na njegovi zadnji poti v torek, dne 15. t. ni. Pogreb bo ob 15 z Zal. Zbirališče za članstvo ob 14.45 pred Žalami. Tovariši, izkažite zadnjo čast 6vojcrnu nekdanjemu soborcu, ki je z Vami sodeloval pri obrambi naše severne meje. — LKB, Ljubljana. •f" V Okoslavcih je umrl na svojem posestvu Andraž J u r k o v i č, brat pekojnega ptujskega proita Davorina Jurkovič-a. Dočakal )e lepo starost 93 let, ter bil do konca čil na duhu in telesu, samo vid ga je zapuščal. Bil je narodno-krščansko zaveden možak. Pokopali so ga v soboto 12. t. m. na pokopališču pri sv, Juriju ob Ščavnici. Svetila mu večna luč! ■f* Nagle smrti ie izdihnil pri Demšarju v Planini pri Raiieku tairkajšnji posestnik Anton Urbas iz Planine št. 15, zadela ga je kap. Bil jc obče spoštovan mož, član občinske uprave in odbornik šolskega odbora. iJapušča ženo in dva 6inova. Naj v miru počiva. Ostalim naše sožaljcl Neznanega vojaka na Avalo itd. Spored potovanja je sledeči: Stroški: iz, Ljubljane brzovlak do ISel-grada in nazaj ter avtobus iz. Belgrada—Avula— Oplenac in nazaj ter prenočišče III. razred 850 din, II. razred 100 dinarjev več. Iz. Ljubljane odhod 25. oktobia 1040 ob 20. Dohod v Belgrad o 7 zjutraj 20, oktobra 1940; na kolodvoru razdelitev prenočišč. Ob 8 zjutraj odhod z. avtobusi na Oplenac na grob blagopokojnega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja, med potjo poklonite na grobu Neznanega vojaka na Avali, v Mladenovcu kratek postanek, ob 11.30 poklonitev na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja, ob 14 odhod iz Oplenca preko Venčaca in Arandjelovca, ogled naprav Gospodarske zadruge v Venčacu in banovinskega zdravilišča v Arandjelovcu (ki je slično naši Rogaški Slatini). Ob 20 prijateljski sestanek v Belgradu. 27. oktobra t. I. ob 9 ogled muzeja »Kneza Pavla« in »Vojnega muzeja« ter ogled znamenitosti Belgrada (Kalimegdan, Top-čider, Dedinje, Zoološki vrt). 28. oktobra povra-tek iz Belgrada ob 23.10, dohod v Ljubljano 29. oktobra t. 1. ob 9.23 zjutraj. — VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ. Učni predmeti: Knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, nemičina, stenografija, strojepisje itd. Prijave se sprejemajo vsak dan. Dovoljčn je tudi obisk posameznih predmetov. Informacije, prospekte daje trgovsko učilišče Christoiov učni zavod, Ljubljana, Domobranska ccsta 15. (Telefon 43-82). — Razpisana cestarska služba. Bonska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Brežicah službeno mesto banovinskega cestarja na banov: ki cesti II. reda št. 189 (Trbovlje — Zidani most — Sevnica — Videm) od km 21.200 do km 27.000. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz, čl. 2 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Kdor Bjutoi glasbo Izbere RADIO Za enkrat še vedno po starih cenah! Okusna oblika — Izredno povolina cena. Pogonska sigurnost. — čistoča zvoka. — Zastopstvo za Ljubljano in okolico: Radiotehnik ŠhTINA Kr., Ljubljana, Domobranska 27, tel. 32-64 MODEL 1940-41 — Žrtvujte dinar za našo severno mejol V nedeljo, 27. t. m., bo po Slovenskem nab.talni dan za zimsko pomoč naši severni meji. Bratie in sestre, vsi vrli Slovenci, darujte za naše brate na severni meji vsaj dinar! Slovenska straža. — Redni občni zbor za »Jugoslovansko tiskarno in knjigarno« d. z o z Ljubliana, bo 16. oktobra 1940, t. j. v sredo, ob treh popoldne v zbornici Jug. tiskarne. — Društvo »JEGLIČ« ima svoj redni občni zbor, dne 23. oktobra t. 1. ob pol 18 v zavodu svetega Stanislava v Št. Vidu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročila revizorjev. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. — Če bi ob napovedani uri občni zbor ne bil sklepčen, bo pol ure pozneje, drugi občni zbor z istim dnevnim redom ob vsaki udeležbi. — »Zveza bojevnikov« v Ljubljani vljudno vabi svoje člane in njih svojce, da se udeleže društvenega potovanja na grob blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Oplenac, na grob * \ 'i'.;* (/.-,-> //..■■(■ v,; r -' M11^ u1 u ^ //<> . ve Vi;," Žensko stališče. »Nič zalega mu ne stori, liiožiček. Za predpo-steljnik bi bil prekratek.« — Grozilna pisma 60 pošiljali nekateri zlobni ljudje župniku Kodriču v Pišecah, Pisma so polagali v živinski hlev, ter v njih grozili župniku, da bodo umorili njega in hlapca, ter da bodo izropali tudi cerkev, če jim ne izroči par konj. Zaradi teh groženj je bila organizirana s kmeti straža, ki je zlobneže odganjala. Neko noč je padlo na nje tudi nekaj strelov iz lovske puške, nakar so zbežali. Pisma so dobili v roke strokovnjaki, ki so pisavo spoznali, nakar so bili slorilc« prijeti. Čeprav so tajili, govore zoper nje dokazi, zato so zdaj v brežiških zaporih, kjer čakajo kazni. — Požar v Blatnem pri Brežicah. Dne 6. oktobra t. 1. okrog 3 je izbruhnil požar v vinskem hramu posestnice Kostrevc iz Blatnega št. 47. in ga popolnoma upepelil. Zgoreli hram je bil zavarovan za 5.000 din, in je škoda krila. — Voznik, ki je pri padcu imel srečo. Že dalfrs' časa je zaposlenih nekaj delavcev, ki regulirajo cesto med savskim mostom v Brežicah in Krko, zato ni cesta še dovolj utrjena za vožnjo, in tudi — Dolžnost vsako žene jp, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Frnnz-Josefnvn« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Joselova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Oifl. reg S. br. 5(M;4/3.V povsod ni še posuta s kamenjem, radi tega ponekod visi. Dne 11. X. t 1. ob pol 18 je peljal s kranjske strani čez most voznik Golič Jože iz Cundrovca, občine Brežice Ko je privoz.il že približno 5 m pred savski most, se je voz nagnil vsled zlomljene osi tako nizko, da je voz.iik padel čez železno ograjo na 2 metra globoki travnik. Srečo je imel, ker je padel do kolena v pesek._ Posebno pazite, ka| bolnik pljel Pitje ni le in zdravega človeka «elo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat rainojše od hrane I Zato pijte VI ln Vaš bolnik čim češče na«o najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srcil Prospekte In vsa potrebna navodila pošlje zastonj ln z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča SLA TINA RADENCI — Nemščina, italijanščina in drugi tuji jeziki. Dnevni in večerni tečaji se pričnejo prihodnji teden na Christofovem učnem zavodu Ljubljana, Domobranska cesta 15. Izbira predmetov poljubna. Posebni strojepisni tečaji. Informacije pri ravnateljstvu. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. dKteoafi * Zagrebška odvetniška zbornica, ki je imela te dni svoj občni zbor, šteje letos 749 članov, kar je za 70 manj kakor lansko leto. Vzrok tega padca je to. ker so letos odpadli iz področja zagrebške zbornice člani, kateri služijo na področju okrožnega sodišča v Sreinski Mitrovici. Teh je bilo t>3. Nekateri pa so umrli ali pa so prenehali izvrševati odvetniški poklic. * Novi skopljanski Škot dr. Smiljan Čekada, ki se je mesec dni mudil v Dalmaciji, je preteklo soboto skozi Zagreb potoval v Sarajevo, odkoder se vrača v Skoplje. * 40 vagonov sardel so vjeli ribiči zgolj v vodah srednje Dalmacije. V soboto večer se je kon-čaval lov te sezije, ki pa ni poglavitna. Vendar je bil lov tudi v tem času sila izdaten, ker so ribiči v sami srednji Dalmaciji letos nalovili nič •nanj kot 40 vagonov sardel. V severni Dalmaciji pa je bil letos lov nadvse slab. V srednji Dalmaciji je bilo letos toliko rib, kakor redkokdaj. Ko bi ribičem ne bil nagajal južni veter, bi bil uspeh Se mnogo večji. Letos so bile sardele tudi precej večje kakor druga leta. Na eno kilo jih je prišlo letos 24 do 30 kosov, ponekod celo lo po 20 kosov, med tem ko je druga leta na eno kilo prišlo najmanj 36 rib. Cene svežim ribam so tokrat bile od (! do 7.50 dinarjev, ponekod tudi po 8.50 dinarjev. Slana riba pa je povprečno bila po 9 do 11 dinarjev. Največ so nalovili ribiči iz Šolle, iz, okolico Trogira, z Visa in Komiže. Precej uspešen lov je bil tudi okoli Makarske, v Veli Luki, na Hvaru in Braču. Zadnji »mrak« (lov na ribe) se začenja okoli 20. t. m Tega se bodo udeležili vsi ribiči, ker kaže, da je plave ribe še dovolj v naših vodah. * Žalnigra na savskem vlačilcu. Pri Belgradu je na savskem bregu vsidran vlačilec, ki je last nekega 15eceljskega. Ta možak je vsak večer prihajal pijan domov, to se pravi na svojo ladjo, kamor je vedno le s težavo splezal. Doma mu je žena vsak večer zato brala levite, pa ni nič zaleglo. Oni večer je bilo spet tako. Pijani mož je postal surov, nakar sta se z ženo stepla. V tem se je prebudila moževa sestra, ki je vstala in šla mirit. Pa je slabo naletela. Brat jo je tako sunil od sebe, da je zletela čez ograjo in padla v Savo. Zdaj je bil možak na mah trezen. Brž se je sle-kel in planii za sestro v vodo. Žeua je med tem sklicala mornarje, ki so naglo spustili čoln v vodo. Sestra Darinka ni znala plavati in je naglo utonila, nesrečnega Beceljskega pa so njegovi mornarji rešili v čolnu. GEede ln na:raxl<{ne:Sih Škodljivcev v hlii, sVIadiSnh. na njluah, na vseh rastlinah Itd. da.e pojasnila in navodila pcobl. agronom, ini. Prezclj, Wo!fova ul. 3, tel. 34-73, Ljubljana. * Smrt neprevidnega lovca. V Jelačičevu pri Bjelovaru je v petek proti večeru šel na lov kmet Ivan Miletič, ki je znan kot navdušen lovec. Nasproti mu je prišel mlad srnjaček, kakršnih prav za prav lovci ne streljajo. Ta pa je v svoji lovski Ljubljana, 15. oktobra Gledališče Drama Začetek ob 20: Torek, 15 oktobra: »Razvalina življenja«, Red Torek. Sreda. 16 okt.: »Kovarstvo in ljubezen«. Red B Četrtek, 17. oktobra: »Pohujšanje v dolini šent- florjanski«. Red A. Petek, 18. oktobra: »Skrivalnice«. Red Premierski. Opera Začetek ob 20: Torek. 15. okt: Zaprto (gostovanje v Celju: »Jenufa«). Sreda, 16. oktobra: »Fidelio«. Red Sreda. Četrtek, 17. oktobra: »Jenufa«. Red Četrtek. Gostovanje Elze Ivarlovčeve in Josipa Gostiča. Radio Ljubljana Torek, 15. oktobra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7 45 — 12 Ples in pesmica vesela bosta tudi vas razvnela (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 .Napovedi, 13.02 Opoldanski nkoncert Rad. ork. — 14 Poročila — 14.15 Šolska ura: Spomini na Italijo (ga. Vida Viher) oddaja prekinjena od 15 do 18 — 18 Plošče — 18.40 Vožna poglavja iz ruske zgodovine (g, Fr. TeT6eglav) — 19 Napovedi, poročila — 19 25 Nac. ura — 19.40 Objave — 19 50 Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik) — 20 V narodnem vr elju. Spored slovenske pesmi in glasbe. Sodelujejo: gg. Andrej Jarc, Tone Petrovčič, Avgust Stanko (harmonika) in Radijski orkester — 21.30 Lahke solistične točke (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kvartet mandolin, — Konec ob 23. Dragi program) Torek, 15. oktobra: Belgrad: 20.25 Kom. koncert. — Zagreb: 20 Lortzingova komična opera »Car in tesar«. — Bratislava: 20.15 Slovaške pesmi. - Praga: 21 Ork. konc. — Sofija: 20.30 Vok. konc. — Beromiinster: 19.40 Mozartov večer. — 'Stockholm-Moerby: Peterson - Bergerjeva opera »Preroki«. -- Rim-Florenca-Turin: 20.50 Ork. konc. — Sottens: 20 Shakespearjev »Beneški trgovec«. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 ml: 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.96 m): 2.30 in 3.50 Poročila v slovenščini,.. Prireditve in zabave Naša operna in koncertna pevke gospa Franja Bernot-Golobova je zadnja tri leta nadaljevala svoje pevske študije pri najznamenitejših pevskih pedagogih v Italiji. Po tem študiju bo pivič nastopila na koncertnem odru v petek dne 18. t. m. zvečer v veliki Filharmonični dvorani, ko sodeluje na Pavčičevem večeru, ki ga bo priredila Glasbena Matica v počastitev skladateljeve 70 letnice. Gospa Bernot-Golobova bo izvajala več Pav-čičevih samospevov in par s'ovenskih narodnih v njegovi koncertni prireditvi. Na nastop odlične naše umetnice opozarjamo. Predavanja Univerzitetni profesor dr. Milan Vidmar nam bo predaval v sredo ob 20 v mali filharmonični dvorani o temu: »Človek in delo«. Predavanje se vrši pod okriljem Prirodoslovnega društva in Ljudske univerze. Člani obeh društev, kakor tudi vsi dijaki imajo vstop prost. Za druge pa veljajo te vstopnine: »edeži po din 2,—, stojišča po din 1,—. Cerkvena glasba Cerkev M. B. v Križankah. Danas ob 10 slovesne obljube, pri katerih se izvaja: Missa in hon. B. M. V. zložil A. Rihovsky z orkestrom. Veni creator in veni st. Spiritus zložil A. Foerster. Gra-duale: Locus iste zložil F. Zangl. Po otert.: Ani-ma Christi sanctifica me. zložil J. Schvveitzer. Po maši: Te Deum zložil p. H, Sattner, Lekarne Nočno službo imajo lekarne; dr Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Poizvedovanja V soboto je bila najdena denarnica z nanjšo vsoto. Dol* se pri A. Perkaus, Tržaška cesta 9. Večja vsota denarja je bila najdena na živilskem trgu v soboto 12. oktobra t. 1. Dobi 6e pri Zabretu, Stari trg 2, Ljubljana. itB&BS&a BBBTCHKBBMSBrom Saino še danes ob 16., 19. in 21. uri film o poslednjem indijanskem uporniku in njegovi krvavi csveti proti belim in njegovi civilizaciji KRKI© SLOGA, tel. 27-30 strasti nameril svojo dvocevko v mlado živalico in ustrelil. Mladič je padel. Ko je Miletič prišel k svoji žrtvi, je videl, da je žival se živa. Zato jo obrnil puško ter hotel srnjačka s kopitom ubili, česar sicer ne bi storil noben lovec. Mož pa je pozabil, da je druga cev puške še nabasana, in res se je druga cev sprožila ter zadela kmeta v prsi. Šele drugo jutro so našli kmetje njegovo truplo zraven mrtvega srnjačka. II Hiti sence uspeha ni dosegel!" * (Odgovor »Jutru« in vsem, ki so ga potrebni.) Niti sence!... Kdo tako pravi? »Jutro«, oziroma njegov »xy«. V dolgem skrpucalu — kjer se bori proti dostojnosti in navdušuje za »nedolžna gola stegenra« mene in moj trud izpostavlja javnemu posmehu, piše z neprikrito škodoželjnostjo takole: »Gospod Janez se že več kot 30 let bnvi in ybada s širjenjem treznosti in abstinence. In glejte I Niti sence uspeha ni dosegel, pač pa je to zdravo misel kompromitiral tako zelo, da bo treba spet najmanj 30 let, da se nekoliko pozabi pečat neodoljlve komike, ki ga je temu koristnemu in plemenitemu pokretu vtisnil gospod Janez... Vsak javni nastop gospoda Janeza v javnosti je bomba, ki izziva krohot. Prav nič drugače ni z njegovim zadnjim izpadom proti kultu nagote.« Tako »Julro«. To pa ni edini glas te muz.ike. So še drugi sličnj junaki v besedi in kritiki. Skoro ti ne začne nihče več pisati ali govoriti o alkoholizmu ali treznosti, da bi izza plota anonimnosti najprej ne vrgel kamna na tiste, ki so se dozdaj s trudom in znojem »vbadali« s tem nehvaležnim poslom, kako dvigniti naše ljudstvo iz * To je bilo napisano, predno je »Jutro« včeraj napravilo nov naskok na ubogega »gospoda Janeza«. »Gospodov Janezov« je v člančiču toliko, kakor cvebov v potici. Nič manj kot 30 krat ga imenuje. Vidi se, da imajo »gospoda Janeza* pri Jutru« zelo radi. Slvar postaja zanimiva. No, se boino pa še kaj pomenili I luže pijančevanja. »Vse to, kar so dozdaj delali, ni zanič! Treba je začeti vse drugače!« Tako se navadno glasi ta muzika, ki sem je že kar navajen. To so vam junaki širokih list, modrijani, ki nekaj vedo! Vedo, kako se ne sme delati!... Kako naj se pa (lcla, da lin holj prav, tega pa še ni nihče povedal. Nikar da bi bil kilo izmed teh ljubeznivih kritiluistrov z mnzincem mignil pri tem »koristnem in plemenitem pokretu« in pokazal, kako se mora delati, da bo kaj uspeha! Hiša gori. Ljudje pa s preknžanimi rokami gledajo, kako plamen šviga, za jeml je in objemi je vodno več poslopja. En sam revež se trudi, tla bi siloviti plamen pogasil in hišo rešil. Toda sovražni element je močnejši kakor je moč enega gasilca. Hiša pogori. Samo nekaj ožganih tramov je ostalo. — Za gledalce tega prizora je pa to velika zabava: Glejte ga, nerodnezal Nič ni dosegel! Hiša je pogorela I Gasiti gorečo hišo — koristno in plemenito delo A on ga je čisto kompromitiral. Ljudje, krohotajte se! ln se seveda krohočejo. To je seveda zelo »plemenito« krohotanje. »Kompromitirali« S čim? Povejte, s čim?! Kaj najdete tako komičnega na mojem delu za treznost, da bo treba to komiko najmanj 30 let popravljati? »Jutro«, povoj, s čim kompromitiral! Bom pa sam povedal. Brez, dvoma z. abstinenco in s »Sveto vojsko«. To je bil in je še predmet posmehovanja pri pivskih mizah, pri polnili in izpraznjenih litrih: Abstinenca! Kalanova neumnosti Sveta vojska! llaha! Le vojskujmo sc ž njim! Že davno nismo pili ga, pili ga, pili ga, zdaj pa zopet dejmo ga, dejmo ga, dejmo ga! Ex! Tu imaš Sveto vojskoi llahfi! Splošen krohot! Kdo je abstinenco in Sveto vojsko, kdo ta »plemeniti pokret« kompromitiral, osmešil? Kdo? O abstinenci bom govoril drugič obširneje. Oglejmo si enkrat ta kamen spotike, ob katerega se je spotikalo in se spotika na tišoče prijateljev »dobre kapljice': in posestnikov rdečih nosov. Videli bomo, kaj je tako groznega ali grozno neumnega na tej »nesrečni« abstinenci. »O »Sveti vojski«, ki je tudi predmet posmeha, pa rečem takoj: »Sveta vojska« je čisto primerno ime za la »potrebni in plemeniti pokret«. Vsaka vojska zoper greli je sveta. Če pravite »svelo služiti sveti domovini«, je vojska zoper ostudno pijančevanje in zločinsko pobijanje, ki na-piavlja sveti domovini« tako škodo in tako sramoto, gotovo vsaj tako sveta, kakor sveta je domovina. To ime sem povzel po svoji knjižici istega imena, ki sem jo najprej spisal iii je je šlo med ljudi 15.000, a se ni nihče nad naslovom spotikal. Komiko tega imena so iznašli šele potem pivci in pijanci. Kdo je torej la »koristni in plemeniti pokret« kompromitiral? Tisti, ki se resno trudijo zanj — ali tisti, ki jim je slvar posmeha in norčevanja? Pri pijači norce brili iz plemenitega dela in' tistih. ki se ž njim »vbadajo«, ni ravno težko. To zna vsak bedaki In »število bedakov je« — kakor pravi sv. Pismo, ki je po »Julru« samo »letopis dvanajstih židovskih plemen, ki ga nekateri imenujejo s*, pismo« — število bedakov je brezkončno«. Če .ie pa človek kdaj bedak, je posebno, ko »ga ima v glavi«. Izmed 20.000 gostiln v Jugoslaviji jih je v Sloveniji 5194 (!!). (Številki sla vzeli iz Gostilniškega veslnika«, ki mora to že vedeti.) Torej dobra četrtina, dasi nas sicer ni uiti desetina! Koliko torej pijančevanja, koliko pri pijači opravljanja. kvantanja, zabavljanja in — norčevanja na račun Svete vojske in treznosti 1 Vsem tem nasprotovanjem in zlobnim nagajanjem alkoholikjv-bedakov se mora delavec za treznost, ki je že samo po sebi dosti težko, boriti. Potem pa pride »Jutro«, ki hoče biti resen list, in to »piemenito« prizadevanje in tistega, ki se ž njim »vbada«, iavno zasmehuje in ouljujel Jaz sem vedno želel, da bi tudi liberalce pridobil za to »plemenito« delo, da bi korakali vštric, udarili pa skupno. In če jaz tako nič ne znam, bi vendar vi Jutrovci vzeli to »plemenito« delo v roke in nam pokazali, kako se mora delati! — Seveda, vi pa! Vi pa znate dobro I A kaj znate? Znale imenitno zdražbe in sovraštvo delati mod rojaki, hujskati zoper Cerkev, ubijati v narodu vero in moralo, Vso vaše delo v teku 70. let (v glavnem) ni bilo drugega kakor to! To sem vam ž« enkrat črno na belem dokazal, dn mi niti besedice na to nisfe mogli odgovoriti. In Če hočete, vam bom javno dokazal še enkrat. To znate, za res koristilo in plemenito delo ste pa — kakor me skušnja uči — zanič' To Jutrovsko norčevanje mi daje zaželen povod, da bom v listu — ki se po »Jutrovem« »bori zoper pamet in napredek«, to je v »Slovencu« — v glavnih potezah slovenski javnosti razložil alkoholno, oz.ir. treznostno vprašanje. Saj smo o njem že toliko pisali in ga pojasnjevali po knjigah in knjižicah ter v strokovnih listih »Zlata doba« in »Prerod«. Pa saj večina ljudi tega ni brala, in zato se vleče nevednost o tem prevažneni vpražanju skoz desetletja dalje, z nevednostjo vred pa zabavljanje na treznost, na abstinenco in na tiste. k| se s te,n trudijo. Jutrovo izzivanje bo sijajno služilo in izbor-no koristilo, da se ideja treznosti popularizira in ljudstvo vzgaja k treznosti, Tudi hudič časih po maga zidati cerkev.., »Gospod Janeze. Danes premiera odličnega izredno duhovitega nemškega filma Brezupni slučaj (Ein hoifnungsloser Fall) V glavnih vlogah Jenny Jugo, ki s svojo duhovito igro v vseh filmih, v katerih je nastopala, povzročala salve smeha. Kari Ludwig Diehl, idealni tip zrelega moža in Hans Stelzer, karakterni igralec, ki si je pri nas pridobit vsled svojih igralskih vrlin mnogo simpatiji Smeh, zabava In razvedrilo I KINO UNION, tel. 22-21 Danes ob 16., 19. in 21. uri P LJUBLJANA Lep praznik 70 letnega dela Slovesnost ljubljanskih prostovoljnih gasilcev Minulo nedeljo so ljubljanski prostovoljni gasilci praznovali 70 letnico obstoja prostovoljnega gasilskega društva v Ljubljani. Odločili so se za prisrčno slovesnost brez zunanje bučnosti. Že v soboto so imeli slovesno sejo, na kateri je predsednik g. Leopold Zupančič na kratko orisal delo društva v njegovih 70 letih. V nedeljo pa so priredili nekoliko vidnejšo slovesnost. Ob 9 dopoldne so se zbrali pri sv. Florijanu vsi člani ljubljanske prostovoljne čete v uniformah, prav tja pa so prihiteli zastopniki in člani čet, včlanjenih v ljubljanski župi. Po maši, ki jo je daroval župnik č. g. Barle za dušni mir in pokoj vseh pokojnih članov društva, so se vsi oddolžili spominu nekdanjih požrtvovalnih delavcev v društvu. Po maši so krenili gasilci, katerih je bilo okrog 200 v uniformah, ob zvokih koračnic, ki jih je igrala železničarska godba »Sloga«, čez šentjakobski most in Breg v Gosposko ulico. Sprevod je krenil naprej čez Kongresni trg po Še-lenburgovi ulici in Dunajski cesti ter je zavil v Dalmatinovo in Komenskega ulico ter prišel po Resljevi cesti na Krekov trg. Škoda, da je dež tako zelo nagajal in da so bile ljubljanske ulice ob tem času skoraj prazne. Spominska plošča odkrita Na Krekovem trgu so se med tem zbrali zastopniki oblasti in organizacij. Tako je bil tam zastopnik bana g. dr. Fran Logar, ljubljanski župan dr. J. Adlešič, zastopnik divizijskega poveljnika in stalni delegat vojske pri gasilski zajednici polkovnik Ljubo Živanovič, starešina Gasilske zajed-nice za dravsko banovino dr. Kodre, podstarešina ljubljanske gasilske župe Štrukelj, zastopnik ba-novinskega odbora Rdečega križa dr. Fettich, inšpektor gasilstva inž. Fr. Dolenc in številni drugi. Po strumnem mimohodu mimo zbranih gostov gostov so krenili vsi pred Mestni dom, kjer je čakala na odkritje spominska plošča v čast ponesrečenim gasilcem. Spominska plošča je bila zakrita z državno zastavo in okrašena z zelenjem. Najprej je spregovoril predsednik prostovoljne gasilske čete g. Leopold Zupančič in v kratkem nagovoru podčrtal, da so v 70 letnem delovanju prostovoljne gasilske čete padli v službi bližnjemu že štirje požrtvovalni člani društva. Čela se žrtvam dela oddolžuje sedaj na ta način, da jim odkriva spominsko ploščo v trajen spomin in zalivalo za njihovo veliko požrtvovalnost, ki so jo plačali s svojim življenjem. Govornik je za tem naprosil župana dr. Adlešiča, naj prevzame spominsko ploščo v varstvo mestne občine. Godba je zaigrala mogočen koral, g. župan pa je za tem z lepim nagovorom prevzel spominsko ploščo v varstvo mestne občine. Slavnostni občni zbor Izpred Mestnega doma so krenili gasilci v veliko dvorano Mestnega doma, kjer je bil slavnostni občni zbor. Dvorana je bila okusno okrašena in za predsedstveno mizo je vodil zborovanje predsednik L. Zupančič, ob njem pa sta bila še poveljnik čete g. Stanko Pristovšek in tajnik g. Fr. Bahar. Po pozdravih navzočih odličnikov je predlagal predsednik pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., pokrovitelju gasilstva kraljeviču To-mislavu in vsemu kraljevskemu domu, kar so vsi zborovalci sprejeli z odobravanjem, godba pa je zaigrala državno himno. Brzojavna pozdravka je bik poslana tudi ministru za telesno vzgojo g. Dušanu Fantiču. Predsednik je izrekel še zahvalo vsem, ki so stali četi zvesto ob strani in jo podpirali, zlasti pa banski upravi, občini in ljubljanskim meščanom. Daljše poročilo o zanimivem zgodovinskem razvoju prostovoljne gasilske čete skozi 70 let je dal nato tajnik g. Fr. Bahar. Za tem je spreg(> voril ljubljanski župan dr. J. Adlešič, ki je v lepem govoru prostovoljni gasilski četi najprej čestital k tako lepemu jubileju 70 letnega uspešnega dela v korist ljubljanskega meščanstva. Poudaril je, da je požrtvovalno delo ljubljanskih gasilcev prihranilo v 70 letih ogromno premoženje. Do leta 1922, ko je bila ustanovljena poklicna gasilska četa, so bili ljubljanski prostovoljni gasilci tisti, ki so vedno reševali pred ognjem hiše in palače Ljubljančanov. Prav tako važno pa je 70-letno delo prostovoljnih gasilcev na narodnostnem polju. Ker je društvo bilo ustanovljeno iz mestnih potreb, so dobili gasilci svoj dom v Mestnem domu. V doglednem času bo Mestni dom lahko zopet postal pravt gasilski dom ter bo tako izročen svojemu prvotnemu namenu. Za tem so čestitali k jubileju društva še predsednik Rdečega križa dr. Fettich, starešina gasilske zajednice dravske banovine dr. Kodre, ki je poudarjal poslanstvo našega gasilstva glede vzgoje in narodnega dela ter zaključil z ugotovitvijo, da bo slovensko gasilstvo, ki je zraslo iz naroda, ostalo tudi narodu vedno zvesto. Čestital je še podstarešina župe V. Štrukelj in izročil društvu častno diplomo. Odlikovani gasilci Za tem so bila izročena številna odlikovanja zaslužnim gasilskim delavcem. Starešina zajednice dr. Kodre je izročil najprej srebrne križce najvidnejšim in najbolj zaslužnim gasilskim delavcem, s katerimi jih je odlikovala gasilska za-jednica.. Križce so prejeli: Ivan Perme, Anton P e r-tekel, Ivan Tomažič, dr. Mavricij Rus, Janko Vidmar, Franc Jug, Albin Kopač, inž. Nace P e r k o in dr. Ivo F r e 1 i c h. Odlikovanja za 50 letno in večletno službovanje pa so prejeli: Franc Medic, Ivan Per- me, Anton Pertekel ln Ivan Tomažič. Odlikovanja za 40letno službovanje so prejeli: Anton Sever, Ivan Breskvar, Auton Zgane. Odlikovanja za 30 letno službovanje so prejeli: Anton K a d u n c , Tomaž Kavčič, Josip Karu, Anton Zaje, Jakob Stergar, Karel Blatnik. Odlikovanja za 20 letno službovanje so dobili: dr. Mavricij Rus, Miroslav Cerar, Ivan Poza r š e k , Maks K 1 a n š e k , Franc Pristovšek. Odlikovanja za 15letno službovanje so dobili: Anton Hacler, Ignac Jon te z, Karel Hribar, Ludvik Fortuna, Stanko 2orž, Valentin J a m n i k , Anton G i z e 1 j, Ivan F u r 1 a n , Anton Kavčič, Ivan Mramor, Josip Baba r o v i č, Janko Vidmar, Franc Jug in Josip M o ž e k. Odlikovanja za 10 letno službovanje pa so dobili: Viljem Dragar, Ivan Knaus, Štefan Planine, Stane Kratochwill, Martin Ka- E1 a n , Lojze Mramor, Anton G o r š e , Alojz i ko ve c in Stanko Pristovšek. Pohvalna priznanja za so od četne uprave prejeli: inž. Franc Dolenc, Anton Gorše, Anton Kavčič, Rudolf Kavčič, Janez M a v r i č, Simon Keržič in Viktor Trček. Za tem je bila prisrčna slovesnost v Mestnem domu končana. Spominu rajnih Gasilci so se odpeljali s tramvajskimi vozovi, ki jih je dula na razpolago uprava Maloželezni-ške družbe, še na pokopališče k Sv. Križu. Ob velikem križu se je postavila častna četa gasilcev v uniformah, starešina čete g. Zupančič pa se je spomnil z lepimi besedami umrlih tovarišev ter položil ob križ lep venec. Četa je zaklicala pokojnim »Slava!«, s čemer je bila prisrčna jubilejna slovesnost naših vrlih gasilcev končana. Spominska plošča 1 Mohorjeve knjige so prispele. Naročniki, ki so naročili knjige pri Ljudski knjižnici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, jih prejmejo vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6 pop. v knjižnici. Za poštnino prispevajo 3 din. Istočasno se prosijo, da pri prevzemu knjig plačajo še članarino za bodoče leto. Članarina znaša 20 din. 1 Akademska kongregacija »Regina aposto-lorurn« pri oo. jezuitih ima v sredo, 16. oktobra, svoj redni sestanek. Vljudno vabljenil 1 Društvo »Dom in šola« za III. in IV. moško gimnazijo v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 20. t. m. ob 10 dopoldne v risalnici bežigrajske gimnazije. — Starši dijakov teh gimnazij vljudno vabljeni. — Odbor. 1 Angleško društvo v Ljubljani naznanja vsem svojim članom in vsem. ki se želijo učiti angleščine ali se v njej izpopolnjevati, da so se že pričeli razni tečaji. Še vedno se pa sprejemajo novi tečajniki ,začetniki kakor naprednejši, ker se bodo s 15. oktobrom otvori,li zopet novi tečaji za vse stopnje učenja. Prav posebno opozarjamo interesente, ki angleščino že razmeroma obvladajo, da vodi ga. F. S. Copeland, lektorica na univerzi, posebne tečaje za konverzacijo, literaturo in študij Shakespeareja. Tudi za te tečaje se sprejemajo novi tečajniki prav tako kakor za posebne tečaje, ki jih je pričel novi učitelj angleščine g. A. Robinson, in sicer za konverzacijo, literaturo in trgovsko-poslov-no dopisovanje ter za tečaj moderne drame, ki se bo pričel s 15. oktobrom. Vpisovanje se vrši dnevno od 17 do 19 v društvenih prostorih, Tavčarjeva 12. 1 Konferenca slovenskih esperantistov v Ljubljani. Esperantsko članstvo Ljubljana kot matica gibanja v Sloveniji je povabilo v Ljubljano delegate vseh esperantskih klubov iz naše banovine. Prišli so zastopniki iz Kranja, Kamnika, Rogaške Slatine in od drugod ter dali poročila o esperantskem delovanju v svojih krajih. Konferenca je bila v nedeljo v prostorih Jugoslovanske espe-rantske knjižne centrale. Začel jo je in vodil predsednik esperantskega društva v Ljubljani g. Jože Kozlevčar, ki je najprej dal izčrpen pregled o esperantskem pokretu v Ljubljani, Sloveniji in po svetu. Omenil je, da današnji čas ni naklonjen kulturnim gibanjem in da velja to tudi za esperanto. Prišel pa bo gotovo še čas, ko bo esperanto zopet služil kot mednarodni jezik in važen posredovalec. Prav je, če se esperantisti že sedaj pripravljajo na to in da esperantsko gibanje obdrže vsaj na dosedanji višini s tem, da prirejajo osnovne in nadaljevalne tečaje za esperanto. Pri tem je v pomoč lahko »Glasilo jugoslovanskih esperantistov«, ki kljub hudi krizi redne izhaja. Na konferenci so bili nato sprejeti važni sklepi za bodoče delo. Jeseni in pozimi bodo začeli delovati novi tečaji, na društvenih sestankih pa bodo stari člani izpopolnjevali svoje znanje v razgovorih. 1 Kostanje so začeli zopet podirati v Zvezdi. Ko so pred nedavnim razredčili drevorede kostanjev na spodnjem delu Zvezde, se je pokazalo, da razredčitev drevja prav nič ne zmanjša mikavnosti Zvezde. Zato so začeli včeraj tudi v zgornjem delu Zvezde, kjer so še stale dvojne vrste kostanjev in delale hudo senco nad zelenimi tratami, podirati eno vrsto kostanjev. Delo gre hitro izpod rok. Najprej odkopljejo kostanj ob korenini in mu posekajo najmočnejše korenine, nato ga pa z vrvjo, ki je privezanavisoko na vrhu, nagibajo in podrejo. 1 Tudi grobovom ne dajejo miru. Da se tatovi lotijo marsičesa, ni nič čudnega. Znamenje časa pa je vsekakor, če ne puste na miru niti grobov. Te dni je nekdo odnesel z groba družine Lovrin na ljubljanskem pokopališču belo mramornato ploščo, vredno 250 din. Najbrž jo bo skušal sedaj, ko se bližajo Vsi sveti, prodati komu drugemu naprej za okrasitev groba. 1 Pri zaprtju, motnji v prebav) _ vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ JOSEF« grenčice. 1 Razne tatvine. Skoraj nov zimski temnosiv moški plašč in skoraj nov siv površnik je nekdo ukradel Cirilu Bitencu iz stanovanja v Hrenovi ulici. Oba plašča sta vredna 2700 din. — Iz stanovanja Kezele Julke na Jegličevi cesti je tat odnesel ovrat-no verižico z obeskom, tri zlate prstane in srebrno moško verižico v vrednosti 1000 din. — Žepno moško srebrno uro, vredno 450 din, je nekdo ukradel na stavbi Pokojninskega zavoda za šubičevo ulico Okornu Milanu. 1 »Brezupni slučaj« je naslov filma, ki so od danes dalje predvaja v kinu »Unionu«. Jenny Jugo, ki je v filmu >P\gmn]yon« po romanu Bernarda Sha\va stopila v ospredje filmskih prvencev in kasneje kreirala najtežje vloge v filmih duhovite vsebine, si je pridobila s svojo igro tudi v konzervativni Angliji, ki jo je z dovtipi tako težko zabavati, neomejene simpatije. Naslov filma, v katerem se- daj nastopa, pa sam pove, kakšno vlogo je morala prevzeti. Dekle, kateremu ni treba skrbeti za svojo eksistenco, prične iz golega samoljubja, da bi dokazala, kaj samo zmore, študirati medicino. S svojimi diagnozami kot nedovršena medicinka, razburja roditeljsko hišo in svojo okolico. Vendar pa obstoja tudi za dekleta, ki predstavlja v svetu »brezupni slučaj« rešitev, in to je ljubezen. — Film ie odličen in vreden ogleda. Iz Julijske Krajine 2itna letina na Goriškem zadovoljiva. Kakor ftovzainemo po uradnih podatkih, je žitna letina za našo v prvi vrsti poljedelsko deželo vseskozi zadovoljiva, četudi obilica deževja ni bila ugodua za žitne nasade iu vinograde. Koruze bomo pridelali okrog 2<)0 proga v avgustu in septembru vsled deževja tako ali tako neuporabna, potem pa bodo že videli, kaj bo bolje. Mogoče bi Anglija pozabila na burmansko cesto, če hi ne bilo trojne zveze med silama osišča in Japonsko. Sedaj pa so Angleži izjavili, da bo cesta s 17. oktobrom zopet odprta in dolgi vlaki bodo zopet prevažali orožje v Čangkajšekovo središče. Disciplina pri cenah v Nemčiji Tekom prvega bojnega leta so se cene v Nemčiji povišale mnogo manj kot v kateri koli drugi evropski državi in tudi znatno manj kot prvo leto svetovne vojne. Takrat so narasle cene pol.;edelsl:ih proizvodov v trgovini na debelo za 57%, cene industrijskih surovin za 41%, cene življenjskih potrebščin v nadrobni trgovini pa za 52%. Sedaj so v Nemčiji v vsem poskočile ceno le za 3.9%, kar pomeni, da so se v prvem letu svetovne vojne dvignile cene dvanajstkrat več kot v sedanji vojni. Bohinjska Bistrica Tujska sezona v Bohinju je zaključena, letošnja je bila seveda slabša ko druga leta. Okrog sicer živahnega jezera je zavladal skoro popoln mir. Le tu in tam je še videti manjše skupine turistov in liribolazccv, ki se kar ne morejo ločiti od naših prekrasnih hribov in dolin. Sicer pa ie Bohinj v tem času skoro lepši ko poleti. Bohinjci smo sedaj bolj sami med seboj in naše misli so obrnjene na nuše domače gospodarstvo, za čigar napredek delamo v naših gospodarskih organizacijah. Pred leti je bila ustanovljena tudi Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva, katera ves čas svojega obstoja prav živahno deluje. Priredila je več strokovnih predavanj, katera so bila dobro obiskana. Najvažnejša društvena prireditev pa bo vsekakor I. sadjarska razstava v Bohinjski Bistrici, ki bo v nedeljo, dne 13. t. m. Razstava bo v gasilski dvorani in bo odprla od devetih zjutraj do večera. Namen razstave je ugotoviti in določiti sorte, ki so v kraju, da )ii se sčasoma mogel določiti sadni izbor za Bohinj. Pri pospeševanju sadjereje se bo namreč treba zelo ozirati nn posebnost bohinjskega podnebja in določiti sadne vrste, ki so za Bo-ninj najbolj primerne in ki bodo res uspevale. Da pa bo to mogoče je treba predvsem pregledati, kaj vse v Bohinju dobrega raste. Člani sadjarskega društva se z veliko vnemo pripravljajo za to razstavo, ki bo cotovo prinesla veliko pobudo za delo v tej važni gospodarski nnnoiri in s fr»m tudi gospodarski napredek So-hiujske Bistrice iu ostalih vasi v občini. KULTURNI OBZORNIK Leos Janaček: Jenufa V soboto, 12. t. m. jc izvedlo operno gledališče v začetku sedanjega stoletja nastalo močno češko operno umetnino, ki si je med visokoromantičniini stvaritvami pridobila vidno mesto ter spada po svoji umetniški kvaliteti v okvir najpomembnejše svetovne operne literature. Celotno delo nosi poleg mojstrsko muzikalno grajene ter obdelane neprestano z močno učinkovitostjo stopnjevane dra-matske zasnove, ki doseže svoj višek ob koncu zadnjega dejanja, še oznako ra->ii-» svojstvenosti, katere prvinski činitelji so osnovs dranu in glasbi. Dramatska zasnova temelj' nr realistični obdelati dela življenjskega obdobja slovaške vasi, ki pokaže svojo pristnost in tipičnost v plesih, običajih, sploh v mentaliteti itd., ko jo zgane in vznemiri osrednje gibalo: razvoj ljubezenskega razmerja mlade lepotice Jenufe do veseljaškega fanta ter s tem nastale usodne posledice, ki v skrbi za Jenufino bodočnost še bolj pa zaradi lastnega ponosa zavedejo cerkovnico, njeno mačeho, v deto-morilstvo nad Jenufinim otrokom, čigar spočetje je bilo okolici prikrito. Toda odkritje zločina pride ravno v trenutku v zakonsko družitev se pripravljajoče Jenufe z novim izvoljencem. Ta dogodek, s katerim doseže drama višek, ko se pod težo vesti zruši cerkovnica v izpevedanje lastne krivde, kesanja, ki se izlije v prošnjo za odpuščanje, na drugi strani pa dvig Jenufe po dolgi borbi, trpljenju in skušnjah v resnično in dozerelo ljubezen do Lace, kamor jo je nagnilo speznanje njegove plemenitosti in pristnosti. Drama nudi silno močne dramatične vzpone v posameznih prizorih, kakor tudi notranjo stopnjevitost v celotnosti. Avtor glasbe se je v muzikalni obdelavi tesno naslonil ob dramatsko zasnovo ter jo v orkestralni gradnji dosledno spremlja v smislu dramatskega podčrtavanja in ilustriranja zlasti v zadniem dejanju. Janaček je vnesel v delo obdelevt narodne motivike in s tem, da je pevske linije gradil na podlagi študija melodij ljudskih gcvorilnib traz, je delu vtisnil tem večjo pristnost realnosti kmetske-ga dejstvovanja. Poleg tega pa daje operi ritmika ljudskih plesov v prvem dejanju in ples v dekliškem kolu v zadnjem dejanju z vsem že navedenim značaj človeško žive, iz ljudskega slovaškega življenja zajete in polnokrvno organizirane dra-matske in glasbene vsebine v mogočno, zaradi svojih rasnih prvin pristro in tembolj prepričljivo umetniško glasbeno-dramatsko delo, ki bo zaradi svoje ljudske tipike in iz človeka iztrgane glasbene govorice vedno zanimalo, privlačevalo; glasba bo učinkovala bodisi s svojo naivnostjo bodisi s svojo elementarno brutalnstjo, ki je vprav značilna za celo vrsto slovanskih skladateljev — Čehov in Rusov predvsem. Predvsem nalaga to delo največjega napora na soliste, od katerih terja v prvi vrsti znatne glasovne prodornosti, ki je zaradi nujne poustvar-jalne igre orkestra potrebna, sicer zamori orkestrsko dinamično stopnjevanje, zahtevano in dano že v partituri v smislu nujno izpeljanega ilustrativnega in dramatskega izražanja, melodične linije, ki tudi kljub temu ne morejo na nekaterih mestih priti do veljave. Najtežje za solista je v tej operi tehnično zmagovanje petja edinstveno grajenih melodij, ki zahtevajo od kantilensko zna-čajnih črt, ki se gibljejo v višjih in p.av visokih legah, neprestane skoke v nižini parlandirajočega petja. Zaradi dobre zasedbe so solisti v splošnem prav dobro prestali to posebnost Janačkovo, ki se očividno ni dosti oziral na pevsko-tehnične možnosti. Zato pa zahteva izvedba res prvovrstnih pevskih sodelavcev. Staro Buryjevko, užitkarico in gospodinjo v mlinu je pela g. N. Španova, ki je svoje vlogo igralsko izoblikovala preprečljivo. Pevka ima lep polnozvočen glas. Tone pa čimbolj proti višini tem bolj pokriva, zaradi tega izgubi na prodornosti v prostoru kar je pevkini znatni glasovni kvaliteti v kvar. Sicer pa je pevsko izvedla svojo nalogo v smislu glasbene kultiviranovsti dobro. — Laca — g. Gostič je bil pač pevsko naidovršenejši, pa najsibo v pevsko-tehničnem, bodisi v glasbeno kulturnem oziru. V postavljanju višinskih tonov je znatno boljši kot v lanski sezoni, v večini slučajev pa je pokazal v tej predstavi vprav dobro ter tehnično pravilno izdelanost. Seveda mu znanje in uvežbanost nudita večjo zbranost in glasbeno ter dramatsko oblikovanje, ki ga ie v resnici tudi oboje dvignilo v visoko nadpovprečnost in prepričevalno obojestransko: pevsko-dramalsko zlitost. — Števo je pel g. Marčec. ki je v dobri igri zlasti v prvem deianju oblikoval veselega in razsipnega fanta, ljubljenca deklet. Proti koncu pa je igra za spoznanje pešala. Kar se tiče pevske strani, moramo ugotoviti, da z veliko Sogclj: Revizor (Premiera 11. oktobra 1910.) Gogoljevega >Revizorja«, ki smo ca sicer gledali že lani, je vodstvo naše drame uvrstilo tudi v redni letošnji spored ter dalo tako v bistvu nespremenjeni uprizoritvi značaj premiere. Več vzrokov je, ki nas silijo, da temu ne ugovarjamo. Prvič je prišlo delo lani na oder tako pozno, da bi tudi v rednih razmerah no moglo učinkovati tako kakor zasluži. Razen tega so aa spremljale skrajno neugodno okoliščine ler se je mogla komedija odigrati le zato, ker je gostoval v vlogi glavarja g; Markovič. ki je nadomestil odsotnega g. Cesarja. Tako je letošnja uprizoritev po tej strani nova za vse tiste, ki lani niso videli prve predstave. Za vse pa je letošnja uprizoritev nova zato, ker nastopa v vlogi lažnega revizorja tllestakova g. Josip Daneš-Gradiš, ki je spomladi želel z njo praznovati šliridesetletnico svojega gledališkega delovanja, a mu je bolezen to preprečila. Ponovitev pa opravičuje slednjič tudi celotna odrska podoba, saj spada sedanji »Revizor« med najbolj skrbno pripravljene uprizoritve na našem odru. Režiser dr. Bratko Kreft je s pravilnim pojmovanjem dal tej satirični komediji kar naj-iioij sprejemljivo podobo s tem, da je spretno združil vsebinske in teatralične poudarke. Poleg zadetega sloga in živega tempa dejanja ie treba poudariti zlasti posrečeno skupinsko igro, s katero so režiser in igralci ustvarili vrsto nenad-kriljivih prizorov. Pri letošnji prvi predstavi sta kili posebno močni čelrto in peto dejanje, ki ju moramo šteli za največje uspehe naše gledališke umetnosti. Prav zaradi toga bi si želeli, da bi bila igra vseskozi na isti višini. Motijo še zmerom začetni prizori, prav tako pa resnemu delu ni v prid, če se na primer obe ženski (ge. Na-b I očka in Levarjeva) v tretjem dejanju preveč približujeta občinstvu. Kajpada moram zato tembolj pohvaliti njuno igro v četrtem in petem dejanju. Ker je ietos popolnoma izpadel prizor s težavo muskulaturnega napora zmaguje pevske naloge. Nejasna barva njegovega glasu, ki je zgubil nekdanji metalni blesk in morda zaradi pomanjkljive pevsko-telnične izvežbanosti sedaj že preutrujenega pevskega organa nastali močno prisiljeni ton, moti delo samo in poslušalca. — Cerkovnica Burjevka je zaigrala g. E. Karlovčeva z veliko notranjo napetostjo, ki ji je tudi v glasbeni interpretaciji nudila tistega vzgona, ki jo poleg tehnično izvrstno izvedene pevske naloge, poleg v obširnem obsegu barvno izenačenega glasu in kulture uvršča med poustvarjalce izrednih sposobnosti. Njen glas je naravnost fenomenalen, višine so to pot boljše izdelane kot konec lanske sezone ob priliki nastopa v Wertherju in naravnost dovršene, prav tako tudi nižine. Le znatno pokrivanje tonov slabi jasnost vokalov in glasovno prodornost, ki bi se lahko še povečala. — Jenufa — g. Heybalova je dramatsko prav dobro poustvarila svojo junakinjo zlasti v najmočnejših mestih drugega in tretjega dejanja. Pevsko pa ni bila v celoti na višini, kakor bi pričakoval; sklepam, da jc bila prehlajena in utrujena, kajti na n;k>terih mestih so bile višine nekam krhke in negotove, v nizki legi pa še zmerom pripihava sapo. ka* povzroča spričo njene glasovne izenačenosti v srednji in visoki legi občuten prelom v drujobarvni in vibrirani ton, ki zapušča vtis drugefa registra, kar pa estetsko slabi njeno pet)e Upam pa, da bo pevka, ki je nadarjena glasbena in dramatska oblikovalka, znala najti izhod i/ te pomanjkljivosti, kajti s tem se ji kvaliteta znatno dvigni — Vlogo mlinarja je pel g. Janko, ki ie bil v dramatskem, zlasti pa v pevskem delu zelo zadovo'jiv. Velika kultura v petju, ki so io izkizovaie dovršeno izdelane fraze v muzikalnem smislu, je nripomogla k velikemu uspehu celotne izvedbe. Odlikuje g. Janka jasna vokalizacija, ritmična preciznost, predvsem je lepo podal govoreča mesta Dalje so nastopili še v manjših vlogah g Ivančičtva, Po-lajnarjeva, Poličeva. g. Zupan, k> je predvsem igralsko učinkoval, prav tako tudi g. Barbičeva in drugi. Zbor je ob tej priliki igralske nastopil skoraj kot dovršena enota, kar je bilo do seda' vedno pogrešati. Seveda je tu imela svoj vpliv rešiserjeva zamisel gibanja'in premikanja, toda sedaj so bile tudi posamezniki žive figure, da je celota dajala vtis pristnosti in nenarejenosti, kar zlasti to delo, ki je zajeto iz kmečkega življenja, zahteva Pevska stran je bila zelo skrbno in dobro naštudirana, le žal, da je zgolj slučaj zrušil ritmično preciznost in s tem združen pravi učinek zbora v prvem dejanju. S pravilnim pojmovanjem izvedbe ljudske obredne slovesnosti pred poroko, je 4del ženskega zbora lepo zarajal v kolu ob lepo zapeti pesmi. Sploh je celotna izvedba režijsko na izvenredno visokem nivoju. Vse je lepo povezano med seboj, nikjer ni dramatski razvoj prekinjen, dosežena je morda najidealnejža skladnost z muziko katere nobena dramatska gesta ni ušla režiserju in to na zelo profinjen način, da gledalec tega niti ne opazi. Vzporedno z notranjim stopnjevanjem razvoja v dramatskem in glasbenem čini-telju, je dosegel v smiselni režijski gradbi silovito stopnjevitost, ki je drami sami in pretresljivo podčrtavajočemu orkestru še pomnožila notranjo napetost. Krasno režirano je tretje dejanje, kjer zbor in posamezniki dosežejo morda največjo igrakko popolnost, lei se je kdaj nudila v operni hiši. Pretresljivost dogodka v tem dejanju je podana kar najbolj prepričljivo. Estetsko je najdovršenejši del izvedbe. Skoro dvomim, da bi moglo celotno osebje še kdaj priti v tako močno po ustvarjalno ekstazo in nam tako zaigrati. Kajti taki svetli trenutki so samo enkratni. Prizadevnost g. Simonitija v delu z zborem ter velika zmožnost režiserja g. C. Debevca sta rodili daleko nadpovprečen uspeh, ki je morda v največji meri pripomogel k sodbi in oceni celotne izvedbe, po kateri lahko zabeležimo prav znaten dvig kvalitete naše dramatsko-muzikakne poustvarjalne sile. Tudi orkester, ki ga je vodil g. Niko Štritof, je moral opraviti veliko delo, ki mu ga nudi težko pisana parti-tura. zahtevajoča precizne tehnke in močne po-ustvarjalno profinjene kulture dirigenta. Dasi bi si seveda želel malo večje enotnosti posameznih grup, večje ritmične natančnosti predvsem v kovintkib pihalih, ki skoTO vedno za nianso vstopajo prepozno ter večje ritmične preciznosti tolkal, kar 6e opaža pri vsaki izvedbi, vendar moram priznati vseeno muzikalno dokaj dobro interpretacijo, za kar gre pač priznanje dirigentu, — Predstava Jenufe znači napredek — Občinstvo pa naj blagovoli posesti mesta pravoča-sno, da ne moti z ropotom in z vstajanjem v parterju, kar je mučno za poslušalce in izvajalce. sil. trgovci, bi bilo treba odpraviti vrzel, ki se sedaj nekoliko čuti v besedilu. Ker smo o posameznih igralcih že poročali, naj omenimo le splošno, da si vsi sodelujoči slej ko prej prizadevajo, da bi dali igri čim več odrsko verjetnosti. Posebej naj imenujemo gg. Li-paha (oskrbnik dobrodelnih zavodov), Kralja (sluga), Severja (Bobčinski) in Drenovca (šolski nadzornik), ki se zde letos še dovršene,jši v svojih vlogah. Isto velja tudi za g. Cesarja; njegov glavar je v resnici ustvaritev, ki je v čast igralcu in naši drami. Višek je dosegel nedvomno v petem dejanju, tako v razposajenem prividu zaže-ljenega povišanja, kakor tudi v nepričakovanem padcu in streznjenju, ko se ta nadvse komična figura sprevrže v podobo usmiljenje budeče človeške revščine. Posebej pa nas je zanimala letošnja uprizoritev zaradi vloge Hlestakova, v kateri je nastopil g. Daneš, tembolj, ker se je ta igralec z uspehom uveljavil v nji že v prvih povojnih letih. Čeprav nam je ta časovna razlika nehote prišla na um, je bilo vendarle videti, da g. Daneš še zmerom z veliko ljubeznijo oblikuje ta prav tako zanimivi kakor nelahek odrski lik. Njegov Hle-stakov je bil podan brez vsake pretiranosti, bodisi v besedi bodisi v kretnji, ki sta bili zadržani prav tako kakor vse njegovo vedenje. Morda je dal v splošnem tej nemirni in težko ulovljivi podobi preveč teež. vendarle je zunanji zanos nadomestil s čustvom, ki si ga čutil za zvito se smehljajočimi očmi. Tako njegov Hlestakov kljub navidezni pasivnosti ni bil hladen. Posebej pa mu moramo šleti v dobro, da ni prav nič iskal zunanje teatralike, v katero prav lahko zaide igralec te vloge. S tem, da ni silil sebe v ospredje, je prav dobro zadel bistvo te podobe: to je hlesiakovščina, ki tako iz individualnih potez lačnega in oblastnega gizdalina prehaja v prispodobo laži in pokvarjenosti, ki je v taki konfrontaciji lažnega revizorja in pokvarjenih uradnikov v resnici prišla do izraza kakor spaka v ogledalu. France Vodnik. Angleški kraljevski par si ogleduje velika razdejanja v neki mestni četrti v vzhodnem Londona. ŠPORT šport zadnje nedelje Slovenska liga SK Mars : SK Amater (Trbovlje) 2:0 (1:0) SK Kranj : SK Ljubljana 3:1 (2:0) SK Železničar : SK Bratstvo 4:0 (1:0) SK Maribor : SK Olimp 4:1 (3:0) Tabela slovenske lige pa je sedaj tale: 1. Amater 2. Ljubljana 3. Železničar 4. Kranj 5. Mars 6. Maribor 7. Bratstvo 8. Olimp 7 10 6 20:10 29:13 16: 9 14:12 15:14 13:18 13:25 6:25 11 10 9 9 6 5 4 Juniorske prvenstvene tekme SK Ljubljana : SK Hermes 4:0 SK Grafika : SK Korotan 3:1 SK Mars : SK Moste 3:0 Prvenstvo I. razreda SK Korotan : SK Moste 3:3 (3:0) SK Hermes : SK Svoboda 7:0 (0:0) Drug nogomet v državi Belgrad : Zagreb 2:1 (0:1) Zagreb : Belgrad (jun.) 2:1 Bask : Slavija (S.) 2:2 (1:1) liga tekma Gradjanski (Bj.) : Slavija 11:2 (9:0) Vojvodina : Jugoslavija 5:2 (3:1) prij. tekma Hajduk : Železničar (Subotica) 7:5 (4:3) Lahkoatletski miting Primorja Tek na 400 m seniorji: 1. Poljšak (Primorje) 54.0, 2. Nabornik (P.) 55.0, 3. Boltavzer (P ) 56.3 Tek na 400 m juniorji: 1. Zupančič (P.) 56.6. Tek na 1500 m: 1. Kien (P.) 4:12.2, 2. Gojkovič (P.) 4:29.1, 3. Hlepoe (P.) 4:33.0, 4. Tavčar (P.) 4:48,1, 5. Aleksa (Litija) 5«2.6. Tek na 1000 m juniorji: 1. Mikuš (P.) 2:54.7, 2. Boris (P.) 2:56.2. Tek na 100 m seniorji; 1. Boltavzer (P.) 12.0, 2 Ivan (Marathon Zagreb) 12.4 3. Šušteršič (P.) 12.6, 4, Polak (P.) 12.8, 5. Skaza (P.) 13.1. Tek na 100 metrov juniorji; si. Boris (P.) 13.1, 2 Zupančič C. 13.3, 3. Gol-dan 13.4 4 Ivan (Zagreb, Marathon) 13.4. Met krogle; 1. Skaza (P.) 11.21 m, 2. Kajfež (P.) 10.88 m. Skok v višino: 1. Poljak (P.) 155, 2. Boris (P.) 145, isti atlet je izven konkurence preskočil 165 cm. Tek na 10.000 m: 1. Pere (P.) 37,30.8. Met diska; 1. Kajfež (P.) 36.88 m, 2. cttaza (P.) 34.25 m. Rokoborba: Pekovski (Maribor : Hrv. policijski SK (Zagreb) 4:2 Potek posameznih borb pa takole izgleda: Kot prvi par 6ta nostopila peresno lahke kategorije Strucelj (RedaTstveni SK) in Jezemik (Pekovski SK). Jezemik je uspel z naglim prijemom, da tušira sicer mnogo boljšega Štruclia v 5. minuti s tako ime-novan ...... v:.: s........vtstemod Angleški lctalec s fotografskim aparatom. Litija Moliorske knjige, ki so prišle letos zelo zgodaj, so hitro jioromale med naročnike, katerih imamo za letošnje razmere še knr precej, od lani celo 18 več Ako primerjamo druge župnije z dvakrat in trikrat toliko prebivalci, pa s še enkrat in dvakrat in trikrat manj naročniki, moramo reči, dn naši ljudje pruv radi bero. In resnična je misel, ki jo je nekoč povedal nek knjigarnar, da se v času denarne krize največ knjig produ. Torej je le kriza tudi za nekaj dobra. V interesu javnosti je, da bi javna luč svetila tudi zgodaj zjutraj, posebno od nedeljah. Veliko črnila se je /e prelilo, da bi se napravil |>odvoz pri progi za glavarstvom. Tam jiasira kakor je uradno ugotovljeno, dnevno čez 2.000 ljudi, ki morajo vsi čez rampe, ali čakati, da se izvrše vsa premikanja Je sicer nek podvoz precej nižje doli, pu Bog ve za koga Da povemo javnosti v primeri, je to tako, kakor bi bil podvoz, ki bi bil potreben takoj za glavnim kolodvorom v Ljubljani, narejen za Zeleno jamo, kjer ni nobene hiše več. V javni blagor bi bil tu podvoz. Ako bi privatnik kaj tako pomanjkljivega naredil, kakor je železniška proga n* tem mestu čez litijsko progo, bi era gotovo kaznovali, oziroma mu prehod zaprli. Gomilsko Na dopis dne 9. okt. vas prosimo, da nam daste prostora tudi za drugo plat zvona. Piscu omenjenega članka, ki se zavzema za čim hitrejšo gradnjo ceste Gomilsko-Parižlje, bi dali naslednje stvari v premislek. Kakor mu je dobro znano, jc potok Bolska s pritoki samo v dobrem mesecu petkrat prestopil bregove in napravil milijonsko škodo našim kmetovalcem. Ali ve dopisnik, da bo, oko se njegov načrt uresniči, ta cesta pravi jez za razdivjane vode in bo katastrofo še povečala? Tudi mi smo za javna dela, toda ne takšna, ki so na škodo naših ljudi, ampak v korist. Zato je tukaj najlepša priložnost, da se najprej Bolska regulira in potem šele cesta dela. Ta nesrečna regulacija, ki je pri nas na programu že cela desetletja še vedno spi. Izgovor, da se bo cesta poglobila, da ne bo ovirala vode, jc prazen, ajti s tem bi se stroški tako povečali, da bi s tistim denarjem z lahkoto najhujše ovinke presekali. — Občan. t Prva zračna borba Prvi zračni dvoboj je mnogo starejši, kakor bi si uteguili misliti. Do prvega dvoboja v zraku namreč ni prišlo v Špansko-ainerikanski vojni v začetku našega stoletja, kakor smo do sedaj mislili, ampak se je odigral že sto let prej. Leta 1808. sta se borila dva plemenita gospoda, gospod Le Pique in gospod Grandprč za naklonjenost lepe priinadone pariške opere. Pri tem je prišlo na obeh straneh do ostrih besed. Gosfioda sta se nazadnje odločila za dvoboj. Izbrala sta zelo izviren in pozornost zbujajoč način dvobojevanja. V dveh halonih sta se dvignila v zrak nad pariškim dirkališčem Longchamps in sla začela na dogovorjeni sodnikov znak. ki ga je dal doli na zemlji, s samokresi streljati drug iia drugega. Gospod Grandprč je kmalu prestre-lil balon svojega nasprotnika, ki je strmoglavil na zemljo in si zlomil tilnik. Sodnik (in verjetno tudi prinmdona) je proglasil za zmacovalra gospoda Grandpreja, ki se je mirno spustil na dirkališče. Dobra žetev v Nemčiji Po podatkih nemškega statističnega urada lahko letos računajo v Veliki Nemčiji (brez Pro-tektorala) s skupno žetvijo 24.0 milijonov ton, kar le malo zaostaja za žetvijo v mirnih časih, ko je znašala povprečno med leti 1934 do 1938 25.1 milijonov ton. Nemčija torej lahko govori o dobri letini. Tudi v Ameriki zbirajo staro železo Ob prisotnosti newyorškega župana La Guar dija so začeli v začetku oktobra v Ne\vyorku podirati znano ne\vyorško železnico, ki leče nad hišami. Na ta način hočejo dobiti 62.000 ton železa, ki aa bodo porabili za izdelovanje vojnega materiala. Za dobro voffo V gostilni. Polde: »S' ž" plačal?« »Nisem. Ti si že?« »Tudi ne«. Oba: j Kaj pa potem še čakava?« MAEI OGLASI V malih oglasih vetja vsaka beseda 1 din; »enltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vtstlca po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamka Staro železo ln druge kovine kupuje po najvišjih cenah želez-nlna Fr. Stuplca, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. I Automofor DKW 200 ccm I UHUIJU Pekovskega pomočnika sprejme takoj Šuštar, Tržič. pekarna Poslovodjo za dobro Itločo gostilno na periferiji, iščem. Ponudbe na Dr. Vrtačnik, Trdinova 7. Dva mizarska pomočnika dobra, sprejmem takoj. Alojzij Golob, strojno mizarstvo, Praprotno n. škotjo Loko. Denar Kupuje: Prodaja: Hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR C t " • v *'• • Službe ucejo Postrežnica mlajša, vajena šivanja ln krpanja, lšfie zaposlitev za popoldanske uro. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 16779. Dijak nižješolec, Išče skromno stanovanje na Poljanah. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Do 140 din« 15780. Naznanjamo žalostno vest, da je umrla po kratki, težki bolezni, v 94. letu starosti, v Moedliugu bei Wien, naša ljuba teta Ana Sernec učiteljica v pokoju Pogreb nepozabne pokojnice je odrejen za 14. oktober 1940 ob 15 iz hiše žalosti. Maribor, dne 13. oktobra 1940. Žalujoče rodbine: .Sernec, Koprivnik, Rudolf, Murko, Koderman. PBBOHBVHl i vzrsT^Tg^l »REALITETA« zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Jo samo v LJubljani, Prešernova ulica 54, I. nadstr. Telefon <4-20. Hišo odnosno vilo, donosno, ln parcelo, prodam. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Stadion« 15773. Enonadstropno hišo blizu klavnice, štiri stanovanja, kopalnica, dve avtogaražl, velika mesarska delavnica ln nekaj vrta, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15759. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE, Juvelir, Ljubljana WoIfova ulica št 9 Smrekove - hojeve hlode od 12 cm premera dalje ln od 2 m dolžine dalje ter večje količine bukovega lesa kupuje stalno Jos. GumzeJ, Celje, Med-log. (k ODDAJO: Gospodično sostanovalko išče sama gospa. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15740. IŠČEJO: Gospodična mirna, solidna, išče sobo z vso oskrbo ali brez. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15757. Kupim ali si izposodim knjigo »Unheilbar schel-nende lv^ankheiten«. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Proti odškodnini« št. 15777. Razno Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega bisera na poskušrijo. — Uspeb po prvi uporabi. Koža obraza tn telesa ostane čista, edrava In mlada. Mozoljcl, ogrel, nečistosti obraza Izginejo. Pošljite sa stroške « dinarje v enamkah. — Kemikalija, Novi Sad 144. V apotekah, drogerljah originalni karton 40 din. Objave V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti sledeče ponudbe: Gradba ceste 15269, Harmonij 15178, Kavcija 15428, Nizka cena 15289, Plačam takoj 15286, Ravnika 14107, Resni ponudnik 15442, Sigurna bodočnost 15015, Stalno mesto, Zanesljiva 15098, Zanesljiva 15315. v odličnem stanju - naprodaj za 4200 din. Vprašati Posredovalnica služkinj, Gosposvetska 1. Tovorni avto pettonski in dvotonski, na oglje, kot v novem stanju, po zelo nizki ceni naprodaj. Vprašati: Posredovalnica za služkinje Gosposvetska 1. »SLOVENEC«, podružnica t Miklošičeva cesta št. 5 J..I----JU1BHI Proda mo Salonska črna suknja naprodaj po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15471. »National« blagajno prodam. »Pri Miklavžu«, pod lemenatom, Ljublja- jši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. Fotelj (Ohrenstuhl) lep, velik, prav dobro ohranjen, prodam po zelo nizki ceni. Ogled pri tapetnlku Pavletu, Vegova 10. (1 Stružence za embalažo, Izolacijo, kurjavo, visoke kalorične vrednosti, bukove, v zelo dolgih, mehkih trakovih, suhe in čiste, ca. 3000 kg, nudi po 25 din za 100 kg Remec & Co., Kamnik, dokler traja zaloga. ITKfc.l 2 951 Zahvala ! Trgovshi samopomoči v Mariboru izrekam odano zahvalo za iočno in izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem soprogu dr. W ankmiillerju Alfonzu. Pri tej priliki si usojam predvsem gg. trgovcem in obrtnikom priporočati pristop k tej kulantni humanitarni instituciji. Maribor, 14. oktobra 1940. Frida Wankmuller, vdova. ODDAJO: Majhno hišico oddam takoj v najem. — Podobnik Janez, Pšata št. 39, p. Dol p. Ljubljani. Žetiiibe i Vdova z gostilniško koncesijo ln udobnim stanovanjem, resna in skrbna - poroči značajnega, starejšega upokojenca. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mirno življenje« št. 15756. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod Žnidaršič Matija bivši učitelj jahalne šole Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 16. oktobra ob 2 popoldne z Žal, kapelica sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, Št. Jernej, 14. oktobra 1940. Žalnjoči ostali. + Občina Planina pri Rakeku naznanja, da je njen dolgoletni član občinske uprave in krajevnega šolskega odbora, gospod ANTON URBAS s Planine pri Rakeku št. 15 v nedeljo, dne 13. oktobra 1940, nenadoma preminul. Pogreb pokojnika bo v torek, dne 15. oktobra 1940 ob 9 dopoldne na tukajšnjem pokopališču. Uprava občine Planina pri Rakeku Alphonse Daudet: 65 jakec Prevedel Fišer Frane Zdaj leži na lad ji. Kri, ki ga je bila oškro-pila, so v naglica obrisali, spet je svetel kot prej. Pokonci in ponosen stoji na ladjinem krovu in videti je, Kot bi se mu mudilo, kot bi on vlekel ladjo in ne ladja njega; mudi se mu na morje, komaj čaka na premog, ki ga bo požiral, na razdalje, ki jih bo premagoval in se obdajal z dimom tam, kjer sedaj še niha njegov venec. Tako lep je videti od daleč, da so delavci pozabili na njegov zločin in pozdravljajo njegov odhod z navdušenim vpitjem. Sledijo mu s pogledi ljubezni. Pojdi v svet po svoji poti. Pluj proti vetru, proti morju, >roti viharjem. Ljudje so ti dali toliko sile. to-iku moči, da se ti ni treba nikogar bati. Toda ne bodi hudoben, če si že tako močan. Ohrani zase to strašno moč, ki si jo pokazal in zlorabil ob svojem odhodu. Vodi svojo ladjo z ljubeznijo, zlasti pa spoštuj človeško življenje, če hočeš, da boš v čast tovarni v Indret-ju Zvečer se je od enega konca otoka do drugega vse zabavalo in veseljačilo. Č-eprav je nesreča nekoliko ohladila navdušenje, so vendar v vsaki hiši hoteli veselo praznovati. To ni bilo več ono delovno, mrzlično in sopihajoče mesto, ki zvečer tako hitro zaspi. Povsod, celo v pustem gradu se je razlegalo petje in žvenke-tanje kozarcev Iz osvetljenih oken je lila svetloba in se v Loiri mešala z zvezdnimi odsevi. Pri Roudicovih so se okrog dolge mize zbrali številni prijatelji, vsa delavniška gospoda. Najprej so se pogovarjali o nesreči... Otroci so bili še nedorasli, direktor je vdovi obljubil pokojnino,.. Nato so nekaj časa go vorili samo o stroju. Več mesecev so delali na njem, a zdaj je od vsega ostal le spomin. Spo- Ii minjali so se raznih dogodkov in težav, ki so jih imeli z njimi. Ko bi slišali, kako je rusasti velikan Lebescam pripovedoval, kakšne muke je imel z železom in kako se mu je upiralo, ko ga je koval: »Zapazil sem, da varjenje ni prijelo... Pozorl, sem vzkliknil tovarišem.., dajmo dajmo, udarite. No, lel Hitreje!« Kar vživel se je. S stisnjenimi pestmi je tolkel po mizi, da se je tresla. Oči so mu žarele, kot bi se kovaški ogenj v njih odseval. Ostali so prikimavali in pritrjevali. Jakec je tokrat prvič poslušal z zanimanjem. Bil je novinec med veterani: in lahko si mislite, da so spomini na prestani trud strašno osušili njihove goltance in da vsa zadeva ni minila brez duš-kov in polnih kozarcev. Nazadnje so pričeli peti: »K domačim bregovom«, Jakec je pomešal svoj glas v njihovo neubrano petje in ponavljal z ostalimi: »Da, da... le zapojmo, le dajmo Je veterček mil... Če bi ga ljudje iz Jelšovja videli, bi bili z njim zadovoljni. Oster zrak in kovaška vročina sta mu porjavili obraz; hrapave roke je imel trde od starih žuljev, z zategnjenim glasom je prepeval / njimi to ljudsko popevko in se prav dobro prilegal svoji okolici. Postal je Rravi delavec. In Lebescam je omenil očetu oudicu: »Poglej ga!... Tvoj vajenec se je popolnoma spremenil. Mislim, da bo še nekaj iz njega. gromska strela!« IV. Zenaidina dota. V tovarni je Jakec večkrat slišal, ko so se tovariši norčevali iz Roudicovega družinskega življenja. Razmerje med Klariso in Nantais-jem n: bilo nikomur več skrivnost. Ko ju je direktor ločil, je nehote povzročil, da se je zadeva razkrila in da ženinega padca ni bilo mo- goče več preprečiti. Dokler je bil njen nečak v Indret-ju, se je Klarisa lahko ubranila ljubezni lepega risarja. Zadrževalo jo je spoštovanje do svojega zakonskega doma iri čast njenega okolja: saj bi z ozirom na njuno sorodstvo postal njen greh še večji in še grši. Odkar pa je on stanoval v Saint-Nazaire, kjer ga je direktor namenoma zadrževal mesec za mesecem, se je vse razmerje precej spremenilo. Najprej sta si dopisovala, nato sta se pričela sestajati. Iz Saint-Nazaira do Labasseindre ni bilo vec ko dve uri in od Labasseindre do Indret-ja ie bilo treba prekoračiti samo Loirin rokav. V Labasseindre sta se sestajala. Predpisi v »Prekooceanski« nLo bili tako strogi kot v tovarni v Indretju in zato ie Nantais imel prosto, kadar je hotel. Tudi Klarisa se jc lahko odpeljala čez reko ob vsaki priliki'; izgovorila se je, da gre nakupovat stvari, ki jih na otoku m dobiti Najela ste si sobo v neki gostilni, ki je bila bolj na samem ob cesti. V Indret-ju je vsak vedel za njuno razmerje; javno so o tem govorili. In kadar je Klarisa stopalo po glavni cesti proti pomolu, ko je vse delalo se razlegal hrup in ko je tovarniška zastava bila spuščena in jo varovala pred njenim možem, je zapazila, da jo spremljajo pomenljivi na-smeski dplavcev in čuvajev in da jo mimoidoči pozdravljajo s predrzno domačnost jo. Skozi odprta hišna vrata ali za dvignjenimi zavesami, kjer se je šivalo ali likalo, je opazila sovražne obraze in prežeče poglede. Med potjo je sli-sala, ko so pred vrati šepetali: »K njemu gre... k njemu gre...« Jasno! Privlačnost je bila močnejša od nje. Da, sla je! Spremljalo jo je splošno zaničevanje, umirala je od sramote in strahu, oči je imela pobešene in senca znojna. Lica ji je zahvala rdečica, ki je sveži Loirin veter ni mogel vedno pregnati. $la je kljub vsemu Te vrste brezbrižni in zaprti značaji so včasih grozni. Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarig .Izdajatelj: inž. Jože Sodja Jakec je vse to vedel. Minil je čas, ko sta si z Madou-jem belila glavo nad besedo »čipka«. Del avnica otrokom hitro odpre oči, celo pokvari jih; in delavci se niso pred njim prav nič sramovali imenovati stvari z njihovim pravim imenom. Brata Roudica so n. pr. razločevali takole: »Roudic — pevec in Roudic bebec«. In smejali so se. Navadni ljudje se ob takih žalostnih primerih smejejo. Stara galska kri tiči za tem. Jakec pa se ni smejal. Pomiloval je ubogega, prostodušnega, zaljubljenega in slepega moz.a. Pomiloval je tudi lo žensko, ki je bila tuko stbka in ravnodušna, da se je to videlo celo v načinu, kako si je privezala lase. Bila je zamišljena in tiha, roke so ji brezbrižno visele in na licu je imela vedno izraz kot bi prosila usmiljenje Hotel je govoriti z njo, ji delati: »Pazite, opazujejo Vas... zasledujejo Vas...« In ko bi mogel tistega visokega lepotca Nuutais-ja potegniti kam v kot, <=e po-vzpeti do njegove višine in ga zganiti, mu vzbuditi cut sramote: »Pojdite vendar proč... pustite v miru to žensko!« Predvsem ga je pa silno zadelo, ko je videl. da njegov prijatelj Belizar v tej nečedni zadevi igra neko vlogo. Krošnjar, kateremu je njegov poklic nalagal, da je moral letati po cestah je služil kot nečeden sel med obema grešnikoma Vajenec ga je večkrat presenetil, ko je spustil pismo v Klarisin predpasnik in dobil v zameno nekaj drobiža. Tako ga je bolelo, ko je videl, da njegov prijatelj pomaga pn tem sramotnem varanju. da se ga je od-?. J, lz«F'»al in se ni hotel več ustavljati, da M z njim kramljal. Zaman je krošnjar pačil svoje lite v najprijaznejši nasmeh, zaman mu je govoril o tisti lepi gospe in o neki gnjat. Car teh spominov ni več deloval. »Dober dan!« je dejal Jakec »Drugič... danes nimam časa.« Uc sel in pustil začudenega krošnjarja z odprtimi usti Urednik: Viktor Cenčič