II. tečaj 1849.
Včetertik IS. grudna,
24. list II. ¦polovice.
Slab svet se raci kaznuje.
(Povest.)
fHilna toča vzame ljudem neke vasi vse jesensko žito na polju. Vstane*velika revšina, hud strad, strašna dragina. Posebno pa tare revšina ubogega An-žeta. Ze preteče tretji dan, da se ni v peči kurilo. Iz zadnje močice, ki jo je doma imel, skuha sok, in ga da otrocičem na mizo rekoč: Dragi, jejte vi, jaz ni-< sini lačen. Očetovska ljubezen do svojih mu ne pripusti jesti, in milo jokajeviz hiše gre, poln žalostnih misel, kaj da ho početi. Že je tretji dan, ko otročiči svojega očeta milo za kruha prosijo. Mili glaS nedolžnih sinkov.mu hudo V serce sega. Prosil bi bil pomoči kaj rad pri sosedih; ali vidil je, da se jim ravno taka godi. Bil je sicer v vasi premožin mož, pa tudi stisnjenec in ožurnik, da nikoli takega. Ne upa se iti prosit. Le omedlevajoča lica revnih otrok, njih jok, in mile prošnje ga pogumnega store. Gre prosit.
Dajte mi, ako vterpite, mernik pšenice, reče An-že. Prav rad, pravi skopuh, imam še lanske kakih sto vaganov^), kje so pa denarji? Ne zamerite, jih nimam, pa za božjo" voljo Vas prosim, dajte mi pše-
*) Vagan (Melzen) derži dva mernika.
186
nico, imam doma šestero otrok, ki hočejo lakote poginiti. Beržr ko bo mogoče si kaj prislužili, bodem plačal dolg. Brez denarjev nič ne dam, reče ošabno sko-puh^danes za denar5 jutro brez denarja. Kaj mi je storiti? reče žalosten Anže, ne upam se brez živeža domu verniti. Kako bom preslišal glas revnih ubož-čekov. Pokaj boš neki plakal ? reče skopin, če živeti ne moreš, se pa obejsi. Življenja tako-siromaškega že sit, naglo poreče: Kako s.e bom obesil, saj še vervi nimam! No verv, to ti pa že posodim, ali pazi, da mi je ne vtergaš. Anže vzame verv in gre.
Obupno tava nesrečni Anže po zelenem logu Mizo  vasi. Košate  veje  visokih  dreves branijo solncu b|iže.   Hladen je kraj in tih.  Ravno  ogleduje Anže neko staro lipo,, da bi se na njej obesiL Ze verze na lipo verv, kar zagleda nekega mladenča proti sebi se šetati. M(jž, kaj pa počneta? ga, vpraša mladeneč. Obesil se bodem, odgovori Anže. Prosil sim danas bogatega ali skopega kmeta, da mi bi bil za i^ekaj dni malo žita dal, tožil sim mu revšino. Mi svetuje, se obesiti. Rad bi sebi in svojim majhnim pomagal, pa ker tega storiti ne morem,  si bodem raj  to storil,  da jih ne bodem vidil stradati. Zlo se mladeneč zavzame slišati možaka tako govoriti. Skuša Anžeta pregovoriti,  ali ni mogoče.  Stavi  mu pred oči sramoto,   ki jo  bode sebi jn svojim otrokam napravil. Reče .mu, da ne bode samo sebe, ampak tudi otroke'vnesrečil. Odtegovali bodo, govori dalej mladeneč, ljudje pomoč otrokom samomorivca. Ako se pa le hočete- vkončati, posekajte to staro lipOj, reče mladeneč, in ko bode imela pasti, se pod njo vstopite, da Vas vbije.  Se vsaj ne bodo ljudje-nad Vam izgledovali in*Vas'nesrečnega mislili.
Kmalo začne lipo sekati. Ali komaj dvajset mah-lejev stori, zapoje sekira, kakor da bi na železo zadela, in glej, pri tej priči se vsuje iz dupla votle-lipe cela reč blisketajočih tolarjev in dvajsetih Oster-mi in debelo gleda Anže denar na tleh. Pred bi si bil mislil, da bode iz jasnega v njega trešilo, kakor kaj takega. Mine ga želje se vmoriti. Misli: Gotovo sije
187
kdo v turških vojskah svoje krajcarje tukaj prikril, zdaj sim jih pa jaz najdel, in moji so. Razseka še bolj duplo, pobere vse, in se veseL proti domu verne.
Že je bil skopin s budičevim veseljem vsakemu povedal, da se iode Anže obesil. Vse ga je milo-valo. Popoldne, si ves v nadi, Anžeta v logu visečega dobiti, gre iz doma. Kmalo pride na kraj. Zija okoli sebe, ali — nič ne vidi. Kar zagleda razseka-no deblo stare lipe. Lasje mu stopijo po koncu.' Brezumen se verze pred lipo na tla. Razgreba in koplje po duplu. „Pa vsaj ne —", reče, — „da bi mi bil"'—¦ „kdo" — pa zopet grebe — ,5moje s tolikim trudom spravljene denarje zasledil in — vzel! Res — ni jih' —¦ kaj je storiti? jaz sim zdaj revniši od Anžeta!" Tako divja kakor- zver, po logu, in tuli, da je groza. Kar zagleda verv na tleh ležati. Divji jo zgrabi, — jo verze na staro lipo, se obesi in tako sramotno sklene*
Skopin je deri uboge, kolikor je le mttgel. Denarja, ki ga je večji del po krivično nagrabil, si ni zadosti skerbno upal doma spraviti, ga v log v duplo stare lipe hranit nosi, in Bog je hotel, da jih Anže dobi.    .            .
Zgodba uči, da ni varno svojemu bližnjemu na-laš slabo svetovati, zakaj kdor drugimjamo koplje, sam V njo pade.                            NaceDolinar.
-----------------1_______i
Kratek popis sveta.
(Dalje.)
Dežele avstrianskega^ cesarstva so gorate, posebno po Tirolskem, Koroškenv, gornjem Stajarskem, Erajnskem i. t. d.; po Laškem in Ogerskem pa tudi velike planine.— Zlato in srebro kopljejb na Ogerskem in TSrdelskem, svi-! ncc na Koroškem, dobro železo na Štajerskem in Koroškem, živo srebro v Idrii na Krajnskem. Sol napravljajo na Šolnograškem, v gornji Avstrii, sosebno v Velički na Poljskim. — Žita bdgat je posebno Banat, ki zdaj ne spada več pod Ogerskb, ampak pod Vojvodino serbsko. Dobra vina se dobijo na Horvaškem, Dolenskem, Krajnskem in
188
v
Stajarjjke.m^ okoli Gorjce^ Tersta, \. t. d. — Lepo platno in sukno tkejo v Slezii^Moravii in jia Češkem. Kar je rejne živine na Laškem premalo, toliko več na Ogerskem,
Ljudi je v j pasem cesarstvu blizo 40 milionov, 900 mest, 2120 tergov in 75000 vasi. —
Včre je večji del prebivavcov našega cesarstva katoliške} pa tudi starovercev, luteranov in judov se najde po nekih krajih veliko.
Poglavitn\ jeziki avstrianskega cesarstva so 4: slovanski,| nemški, italianski ali laški in madžarski. Okoli 18 milionov nas je v avstrianskem cesar-stvu^ ki govorimo slovanski, 6 milionov nemški, 5 milionov jih govori italianski, 4 milioni madžarski ma-1 temi jezik. Drugi govore" po vlaško, gerško i. t. d.
15. sušca 184$ je dodelil svitli cesar Ferdinand I s pridevkom „MiIi" z ustavo pervi izmed cesarjev tudi enakopravnost vsih. jezikov avstrianskega cesarstva, to je, da se ima, berž ko je moč, povsod v šole, pisarnice iu vse očitne službe domači — materni jezik vpeljati, da bodo otroci v šolah razumeli, kar se bodo učili, — ravno tako da bode slehern podložnik spise iz pisarnice dobivane razumel, ako le brati zna.
Z veseljem se tedaj uči, preserčna slovenska mladost! sladkega jezika maternega tako, kakor se v bukvah piše.                                CDalje sledi.)
Drobtinice iz slovenske slovnice.
(Konec.)
Edinobrojni 5. sklon možkih in sredospolnih, slanjajmo le z m, nikdar z i, p: v raku, v konju. Ni čisto nobenega vzroka ne v staroslovanšini, ne v govoru slovenskem, samo za j pisati i namesto u. Tedaj ne v konji, ^na kraji3 ampak v konju, na kraj«. Staroslpvani jso sklanjali ta sklon na e (ie) *). Veliko Slovencev ga sklanja govore" le na i; mnogo Slovencev pa izgovarja z Iilirci v tem. sklonu od
*) Le za mehkimi soglasniki, pa za vsimi, ne samo za j, se bere '»
189
kraja do kouca — tudi za j — končnico u. Imenovano izjemo (Ausnabme) so skovali brez Vse potrebe nekteri slovničarji. Toraj smo ji slovo dali.
Druga pa je s 6. sklonom edino - in z 2. in 3. sklonom višebroja, v kterih se končnici om in ov (ali -am in ov) za tako imenovanimi mehkimi soglasniki č} s, x, j} Cnh fti v em> ~ ev spremenite *). Tako so govorili stari Slovani, tako govore Ilirci, tako govore še dan današnji Slovenci ob Kopi in na Notrajnskim, p: mečem, košem, nožem, krajem, konjem, mečev, košev,, nožev, krajev, konjev, namesto: mečom (-ara), kosom, nožom, krajom, kon-jom, '— mečov, kosov, nožov, krajov, konjov. Staroslo-vani so šteli še več soglasnikov med mehke. Ilirci prištevajo zgoraj imenovanim tudi c in č, p: Slovencem, Slo-vemcev,, kraljičem, kraljice«. Tako ti govori tudi primorski Slovenec,
Vse oblike tedaj, od kterih smo v tem spisoj govorili, in po kterih se ilirskemu narečju nekoliko bolj približamo, so, čeravno ilirske, tudi slovenske tega ali unega kraja. Vedeža pa pišemo ne samo za krajnsko-sloven-sko, ampak za vso slovensko mladost. Kjer je tedaj med Slovenci ktera boljša oblika, tisto bodemo rabili. Ne moja, ne tvoja, ampak prava naj velja.
V posebnih spiskih pa se bode nekoliko več ilirskih oblik z razjasnenjem vred vidilo, kakor doslej. — Nismo hoteli pervi, pa nečemo tudi zadnji biti. Komur bi pa vte-gnilo še premalo biti, mu odgovorimo še enkrat: Počasi se daleč pride.
Dete lazi po stopnjicah najpred po vsih štirih, potlej samo po dveh, pa mora na vsako stopnjico po dvakrat stopiti, kasneje samo po enkrat, še kasneje pa ti preskoči po dve tri,ako je treba.                                Vredništvo.
Kako se zvezda vtrene.
Berite 24. list perve polovice letašnjega Videza, stran
*) To velja le ta Imena možkega in srednjega Spola.
m
192: „Kaj je edperto nebd.^ Ravno taka je tudi, kadar pravijo ljudje, da sef je zvezda vtrenila.
Mnogo učeni gospod Cimerman je deževrio vodo, kakor1 Učeni znajo, po kemijsko razkrojil in hajdel, da v deževnih kapljicah ni sama voda, ampak tudi druge pervi-1 ne. Najdel je v njih, se ve, da v majhni majhni' primeri železo in druge pervine. *) Tudi v toči se to najde, po-v s~ebno pa se v toči dostikrat pesek najde. To je znamnje, da se *pod nebom1 take reči Znajdejo. Kako še to zgodi? V vodi se1 take reči- razdeneje in se ž njo zedinijo. Kadar se gorkota z vodo zveze, se narede majhni hevidijivi kančki, kterr se, kei* so laglji od zraka, vzdignejo in oblake rlarede; tedaj tudi pervine, ki so v taki vodi razdjaue, V podnebje pridejo. Tudi veter veliko reči v Zrak znese. Iz7 ognjenih goi', ki ogenj iz sebe mečejo, tudi veliko pervin v podnebje pride. Kadar tacih reči veliko vkup pride, se zavoljo njih nasevlečivne moči zedinijo. Ker je pa -v takih kepah, kiere se iz tega zedinenja narede, in ktei*e so včasi zlo velike, tudi veliko vnetljivih reči, se te od ne-" beskega ognja (elektrisclies Feuer) vuemajo, kakor zvezde svetijo, in na zemljo padajo.
Ljudje pravijo, da se zvezda vtrinjaja, kar pa ni res. Včasi tak vtrinek hipoma zgine", Včaši pride do tal.
Gvilielm Ut . . .
Zdrava sapa Človeku potrebna.
Brez'sape ali zraka bi človek ne mogel živeti, t"ka-kor riba brez. vode ne. Vender zrak ni povsod enako zdrav^ Naj zdraveji je po vertih in poljanah, naj čisteji po planinah. Naj slabeja sapa pa je po velikih mestih, po zapertih stanicah, v zidovju, kamor veter ne more, in kjer jih dosti skupaj stanuje. Huda, kisla, življenju nevarna sapa se naredi po vodnjakihjr ppdzeme^jshjh gamah, kletih, kjer vino vre, in iz tlečega oglja, ki človeka v zapertem kraju zaduši.,Nikar tedaj žerjavice po zimi f zaperte sta-
•) „Banmgartners  Natnnlehre" *lr. 8i2 und 813.
m
niče nositi^ kakor je po kmetih slaba navada, da vas ogle-na kislina ponoči ne zaduši. Jlajši mraz terpite. Slabo sapo popraviš, aka prebivališe presapiš, to je okna in vrata odpreš^ da ga nova sapa prešviga in nezdravo prežene. Tudi po zimi to stori.
Učen gospod je hodil po Rožni dolini in sreča vozača. „ Ljubi Tone, komupeljaš ta derva? Tone: Oh, gosp. fajmostru jih vozim, da bodo pozimi polena skozi okna metali! — Pa jih pobiraj, in ž njimi svojo peč kuri.— Tone,: Razumeli me niste-Menim, da gosp. fajmoster okna zakurjene izbe odprejo in izpustijo gorkoto. Ali je ni ško-n da? — Prijatel, posnemaj gospoda, nikar ne popravljaj, Boljša je zdrava sapa v merzli izbi, kakor gorkota v gnjili sapi. Z Bogom!"
Vsakdanji pogovori v slovenskem in ilirskem jeziku.
(Konec.) IX. Od ilirskega jezika.
Po slovensko.
Ali razumeš ti po ilirsko?
Popolnoma ravno ne razumem;
> ali se upam krnap popolnoma naučiti. Saj je, sjcoro ,rav-no tako, kot po slovensko.
Jeli? zlo veliko besed se glasi ravno tako, kakor po slovensko.
In veliko besed je, ki so samo malo različne memo slovenskih.   ¦
Kako dopade tebi ilirski jezik?
Meni močno dopade. Da imam le kakšen slovensko-ilir-s k i besednjak aH slovnik, da bi se več ilirskih besed naučil.
Malo«*počakaj, drugo Iettf^a bo donašal Ve dež. Kaj nisi v zadnjem listu bral?
Nisim. — Ali je res? — Ju-Hhuhu!
Po ilirsko.
Razumiš - li ti ilirski?
Podpuno baš ne razumim; ali &e ufam naskovo podpuno izučiti. Je skoro tal^ sve je-dno, kak slovenski.          '
Jeli? jako mnoge reči zovu se upravo tako, kakti slovenski«.
I mnoge reči jesu, koje su samo malo razlučite od slovenskih. •
Kako se dopada tebi ilirski jezikf
Meni se dopada verlo. Da ima-dem samo gdekoji sloven-sko-ilirski rečnik ali slovar, da bi se više ilirskih reči naučio.
Malo počekaj, drugo leto do-našati ga ce Vedež, Zar nisi v zadnjem listu fhroju) čitao?
Nišam. — Jeli istina? Juhuhul
192
Slovniške besede slovenske slovnice.
(Dalje.)
Čas (Zeit), oblika (Form), način ali naklon (Arf), število ali broj (Zahl), oseba (Person), sprega (Form d, i. Eintheilungsform), ki je šestera, in je v nemšini ni, pregib (Abwandlung). —
Zdajni čas (gegenw.J Zeit), pretekli (vergangene), davno pretekli (langstvergangene), prihodnji (kiinftige.). Kar Nemec y „polpreteklem" in popolnoma preteklem času govori, pove Slovenec samo v „prcteklem", kar Nemec v „pri-hodnjem" in pretekloprihodnjem", Slovenec le v „prihodnjem" časa.           i
JDjavna ali činivna oblika (that. Form), terpivna (leidende), bivna ali srednja (Mittelform).
Očitni način (anzeigende Arf), pogojivni (verbinden-de), želivni (wiinschende), velivni (gebiethende), nedolo-čivni (unbestimmende), namenivni (zweite unbestim. Art, Lagewort oder Sapinum), priložaj (JMittebvort), djavni ali činivni (thatiges), terpivni (leidendes), narečaj (Gerundi-«m), glagolno ime (als Hauptwort gebrauchtes Zeitvvort, Verbal-Substantiv).
(Dalje sledi.)
Smešnica.
Nekdo, ki mu je bil v gnječi že večkrat robec iz žepa vkraden, si ga na posled doma k žepu prišije in pusti vogel iž njega mahati. Zmikavt, kterimu robec dopa-de, ga hoče zmakmti. Vleče — vleče, pa se ne da. Se enkrat potegne. Človek se ozre in zasmeje. „Tepec!" zarezi razžaljeni zmikavt, ki mu na misil pride, kaj da je, in mu da eno za uho, rekoč: A|i boš ti poštene ljudi za nos vodil?"
Zastavice domače.
Kmet vidi zmiraj, cesar malokdaj, Bog pa nikoli.
•v6gqvii0 iqdg 'VTfUvSj^
Sim velik kot hiša, majhen kot miš, grenek kot žolč, me povsod radi jed6?
•113UQ  "BT[avS±
Koz ali j a Eger, založnica, J. Navratil, odgovorni vrednik.