PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Slovenske šole bodo uiivale enakost v ravnanju z ostali, mi šolami iste vrste na področju glede preskrbe učbenikov, poslopij in ostalib materialnih sredstev, števila in položaja učnega osebja kakor tudi priznavanja diplom. (Iz čl. 4 c) Posebnega statuta) Leto X. - Štev. 303 (2922) Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 22. decembra 1954 Cena 20 Ur Prezrte potrebe jTitov govor v indifskem parlamentu slovenske šole o^zrohlh strahu in napetosti v svetu Sinočnji govor tov. dr. Dekleve v občinskem svetu Na včerajšnji seji tria- in črki Posebnega statuta, ki škega občinskega sveta je govori v čl. 4 točka c) med imet svetovalec tov• dr. drugim tudi o tem, da bosta Dekleva govor, v katerem obe narodnostni skupini imeli se je predvsem dotaknil svoje otroške vrtce ter osnov-potreb slovenske šole v I ne, srednje in strokovne šole, zvezi 2 načrtom za javna j ki bodo uživale enakost v ob- ravnavanju v primerjavi z o-stalimi šolami iste vrste in to tudi, kar se tiče dodeljevanja šolskih poslopij. Zaradi vsega tega predlagam, naj se v načrt, o katerem razpravljamo, vnesejo vsa.i najnujnejše omenjene zahteve«. * Iis V ostalem delu svojega govora se je dr. Dekleva ukvarjal z nekaterimi drugimi postavkami v načrtu javna dela. Tako je med drugim dejal, da se mu ne zdi nujen izdatek 550 milijonov lir za gradnjo novega krila občinske palače, zlasti še. ker je ta vsota kar za 250 milijonov večja od one. ki jo je predvideval zadnji proračun. Govoril je tudi o 200 milijonih, ki jih načrt predvideva za gradnjo delavnic za izkoriščanje odpadkov in sme- li vzrohi so: neenakost med narodi, vmešavanje v notranje zadeve, interesna področja in kolonializem - Danes začne maršal Tito 12-dnevno potovanje po Indiji NOVI DELHI. 21. — Pred- i napačne predpostavke tistih, ki sednik Tito je danes v indij- j v krepitvi stikov Jugoslavije z skem parlamentu govoril za- j Indijo in Burmo vidijo poskus stopmkora indijskega ljudstva o zunanji politiki Jugoslavije in o naporih'za ohranitev miru. Več kot 800 poslancev je navdušeno pozdravilo predsednika republike, ko je v spremstvu predsednikov obeh domov indijskega parlamenta stopil v svečano okrašeno dvorano. Vsi prostori na galeriji so bili ustvarjanja tretjega bloka «Mi želimo, da se poveča število držav, ki jim je mir nad vse, odločena ohraniti svojo neod- ] mir pa so vojaški bloki z visnost. Jugoslavija se zavze-■ ideološkim obeležjem, kajti ti ma za integracijo ne samo v krajevnem okviru, temveč v svetovnem merilu, in meni, da je treba nerazvitim državam in ki se borijo za miroljubno j pomagati. Jugoslavija se je sodelovanje, aktivno koeksi- | vedno ravnala in se bo ravna-stenco držav z različno družbe- i la tudi v bodoče po načelih no ureditvijo. Tega ne želimo doseči z upostavitvijo tnetjega bloka, temveč z aktivnim sodelovanjem, ki je usmerjeno zasedeni z zastopniki politične-I proti tistim negativnim poja- listiae OZN. ker sodi. da so Združeni narodi edina organi- bloki skušajo ustvariti nadmoč na vojaškem področju in s silo reševati mednarodna vprašanja. Jugoslavija vidi v koeksistenci držav edino možnost, da se svet izogne novim nesrečam. To ni pasivna koeksistenca, temveč aktivno sodelovanje med državami z različnim si zacija, ki daje možnost, da se jstemom in odstranjevanje vseh 11 1 ________ .___ t ^ 1 . 1 1 . 1.1 rešijo sporna vprašanja. Predsednik republike je na- ki ovirajo sodelo- ga. kulturnega in , javnega živ- vom v svetu, ki mu groze z j dalje poudaril, da je Jugosla ljenja, članov diplomatskegi zbora ter s številnimi in domačimi novinarji. «Srečni smo, da lahko v predsedniku Titu pozdravimo voditelja hrabrih narodov Jugoslavije, ki se borijo za največje ideale sveta in za politično svobodo za vse, za gospo, darski razvoj za vse. za mir in sodelovanje v svetu«, je poudaril podpredsednik republike dr. Rada Krišnan, ko je predstavil predsednika republike Tita članom indijskega parlamenta. Z največjo pozornostjo uničenjem«. | vija odločno proti vsakemu Maršal Tito je poudaril, da i vmešavanju v notranje zadeve ti. Ob koncu je izjavil, da bo z j so poslanci poslušali predsed-izrečenimi pridržki glasoval za nika Tita, ki je v angleščini predlagani načrt. imata Indija in Jugoslavija enake poglede v številnih važnih vprašanjih, zato ni nič čudnega. če želita združiti svoje sile v borbi za mir in miroljubno sodelovanje med narodi. Maršal Tito je največji del svojega govora posvetil zgodovini osvobodilne borbe narodov Jugoslavije in njenim povojnim naporom za izgradnjo države. pojasnil je jugoslovansko zunanjo politiko in prikazal razloge, zaradi katerih Jugoslavija ne želi pristopiti k no- 1 med drugim poudaril, da so benemu bloku, temveč je trdno drugih držav, ker vmešavanje ogroža neodvisnost, nosi v sebi klice konfliktov in onemogoča uresničenje svetovne integracije. Iz istih razlogov je Jugoslavija proti kolonializmu. Po mnenju predsednika republike so štirje elementi vzrok strahu in napetosti v svetu: neenakost, med državami in narodi. vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. razdelitev sveta na interesna področja in kolonializem. Najresnejša nevarnost za NOVE SOVJETSKE POTEZE V BORBI PROTI RATIFIKACIJI PARIŠKIH SPORAZUMOV Avstrija postaja novo torišče sovjetske diplomatske ofenzive elementov vanje. Marša) Tito je v zvezi s tendencioznimi vestmi o normalizaciji odnosov z ZSSR in vzhodnoevropskimi državami ugotovil, da je Jugoslavija pristala na normalizacijo, kjer so sovjetski voditelji izjavili, da spoštujejo načelo enakosti v odnosih, nevmešavanja v dela v tržaški občini. Tov, Dekleva je med drugim dejal: • »Skoraj polovico prispevka Italijanske vlade za javna dela v. naši občini, 950 milijonov,. je občinski odbor določil. za šolske gradnje. Da je to pravilno, dokazujejo številne priložnosti, ko smo . morali poudariti težavni položaj; v katerem sp slovenske in italijanske osnovne in srednje šole v našem me6tu zaradi pomanjkanja učilnic, saj j« res, da je v osnovnih šolah na razpolago samo 60 odstotkov potrebnih šolskih sob in samo nekaj več v srednjih »olah. Otroški vrtci in zabavišča Nobenega ugovora nimam torej proti temu, če se tako Velika vsota nameni za gradnjo šolskih poslopij. Dolžan Pa sem nekaj pripomb k sestavi načrta, iz katerega je razvidno, da so bile prezrte potrebe slovenske šole-Potrebno bi bilo, da bi v novih poslopjih, ki jih gradijo za otroški vrtec v Ro-Colu in za otroško zabavišče Pri Sv. Ani, odprli tudi od- delke za slovenske otroke in mladino. Prav tako sodim, da Vo z gradnjo nove šole v Sv. Križu rešeno tudi vprašanje otroškega vrtca v tem kraju, ki je danes v neroo- SOčih’pogojih, saj ima na raz-| polago eno samo sobo v sta- i rem šolskem poslopju. Hotel [ bi dobiti zagotovilo, da boj občinski odbor v dokončnih načrtih upošteval omenjene potrebe. . Občinski odbor bi moral u-1 pošteVati tudi ostale zahteve j' slovenskih šol. Tako ,ie na | primer tz načrta razvidno, daj DUNAJ, 21. — Po nedavni s francoskega področja. j da je tudi ZSSR tu in taro i niso neskladni z angleško - so- Pdbof ne namerava upošteva-1 notj avstrijski vladi, v kateri i Trije zahodni predstavniki! imela čete in vojaške napra- j vjetsko pogodbo iz maja 1942. ti -ie večkrat izražene zahte- ■ grozj ^0ij drugim zahod-j v zavezniškem svetu so naj-j ve v Avstriji izven sovjetske-j Predstavnik je dodal, da bi Ve, naj se ustanovi slovenski I evr0,3Skim državam kot prej osporavali nuinosL-s ka- ga področja, na primer vo- britanska vlada azelo obžaio- - . . ... , . VVroški vrtec v Ul. SV. 1’ ran- j Avstrjjt s tem, da avstrijske- tero je Iljišev utemeljil iz-, jasoico na britanskem pod- vala«, če bi sovjetska vlada! mous kegaieiai. ciiu. _i; „ iti nonarfnm Za - vprašanja ne bo mogoče ! redno sklicanje seje, čeprav j ročju ali sidrišče za brodov- rešiti če bodo ratificirani pa- bi morala biti že jutri redna j je donavskih topničark v ameriški sporazumi, je ZSSR da- polmesečna seja sveta. Fran- j riškem sektorju Dunaja. nes sorožila nov manever v coski visoki 'komisar Jean,’ Iljišev je vztrajal pri svoji j uporablja sovjetska vlada za - • , • zvezi z Avstrijo ješ .očitno Chauvel je. zahteval, naj o zahtevi in ponovil, da pome-i grožnjo s tem preklicem.« i ""i spad v vrsto potez za zaostrjr vprašanju razpravljajo na ju-. ni navzočnost ameriških od-! Angleška vlada, je zaklju- tev odnosov v okviru akcije trišnji redni seji sveta, in do-! delkov na Tirolskem kršitev | čil predstavnik. «bo še za preprečenje ratifikacije i dal, da se ne more udeležiti! sporazuma o nadzorstvu nad j nadalje sledila politiki, ki jo Italijansko delegacija končno pristola na ureditev prometa vzdolž vse meje TO z Jugoslavijo - Upati je, da bo pristala tudi na ureditev vzdolž ostalega dela meje s FLRJ (Od našega poseb. dopisnika! [ tako VIDEM. 21. — Jutri se bo sestala zadnjič pred prazniki mešana jugoslovansko-italijan-ska komisija, ki proučuje vprašanje obmejnega prometa in katero vodita z jugoslovanske strani ing. Bučar, z italijanske pa podprefekt Čapom Komisija se je do sedaj že večkrat sestala, da prouči vsa vprašanja v zvezi s podpisom sporazuma o obmejnemu prometu oseb in blaga, katerega bo podpisala na osnovi točke 7. londonskega Memoranduma. Stališče italijanske delegacije je bilo v začetku izredno ozko in v ostrem nasprotju s nov- črko in zlasti z duhom spora- UUI1UMU. Ur-V ujerav rui Id v tiv t - ... , tranje zadeve in so sprejeli I ruma. Italijanska dele6 : ,:JA. j. 1» e namreč, nredlaeala. da se Po moskovski grožnji, da avstrijsko vprašanje ne bo rešeno, če bodo ratificirani pariški sporazumi, je sovjetski visoki komisar v Avstriji danes načel vprašanje prisotnosti ameriških vojakov na francoskem področju Foreign Office zavrača argumente sovjetske note Angliji Stališče Jugoslavije, da se ta normalizacija ne bo ustvarila na škodo odnosov Jugoslavije z zahodnimi državami. Sprememba stališča ZSSR do Jugoslavije ne pomeni samo priznanja dejstva, da so bile lažne vse prejšnje obtožbe, temveč tudi spremembo notranje in zunanje politike Sovjetske zveze, čeprav tega sovjetski voditelji doslej niso priznali. Maršal Tito je ob koncu izrazil željo, da se bo prijateljstvo med Indijo in Jugoslavijo še bolj poglobilo in da bo indijsko ljudstvo uspešno premagalo vse težave v izgradnji države. Po govoru maršala Tita, ki so ga poslanci navdušeno pozdravili, se je predsedniku republike zahvalil podpredsednik Rada Krišnan. Očitno ganjen spričo toplega sprejema je predsednik republike ponovno povzel besedo, in se v srbo-| hrvaščini zahvalil poslancem j in indijskemu ljudstvu za pri-I srčen sprejem. j Po svečani seji je predsed-i nik Tito ponovno obiskal in-I dijski parlament in nad eno uro prisostvoval razpravi o gospodarski politiki-Indije. Danes zjutraj se je predsed nik s svojim spremstvom in z vladnim predsednikom Nehrujem udeležil velikega'letalskega mitinga, zatem pa je obiskal je namreč predlagala, da se uredi obmejni promet izključno med bivšima conama «A» «B» Tržaškega ozemlja. najbolic rešeni interesi celotnega prfebivalstva. Ne bi bilo prav, da bi uživali ugodnosti osebnega obmejnega prehoda in posebnih olajšav obmejne trgovine izključno prebivalci Tržaškega ozemlja in bi bili prikrajšani prebivalci videmske in goriške pokrajine. To je glavno vprašanje, na katerem sta se do sedaj na razgovorih zadrževali obe delegaciji. Upati je. da bodo na prihodnjem sestanku razčistili tudi to pereče vprašanje, saj bi bila s tem dana možnost za čim ugodnejše in čim hitrejše reševanje 'vseh ostalih konkretnih vprašanj za ureditev obmejnega prometa vzdolž celotne meje v korist tam živečega prebivalstva. in ostalih večjih mestih Jugoslavije se je danes začela proslava 13. obletnice ustanovitve JLA. Predsednik republike Tito je poslal pripadnikom JLA brzojavko s pozdravi in čestitkami. Po svečani akademiji v Beogradu je govoril generalni podpolkovnik Voja Todorovič o vlogi Ljudske armade v osvoboditvi države in njeni povojni borbi za ohranitev neodvisnosti. Bela Szilagy prispel v BEOGRAD, 21. — Nocoj je prispela , v Beograd madžarska trgovinska delegacija pod vodstvom Bela Szllagyja. načelnika oddelka madžarskega ministrstva, za zunanjo trgovino na razgovorih ltanjansKi preu-i - ------------- - - -------- j pogajanja z jugoslovanskimi stavniki izpremenili svoje sta-1 BEOGRAD, 21. — S svečani-1 zastopniki za sklenitev nove hšče in privolili, da se uredi j mj akademijami v Beogradu trgovinske pogodbe, obmejni promet na celotni meji med biviim Tržaškim o-; z— . '■= zemljem in Jugoslavijo. Italijanska delegacija pa še ni zavzela dokončnega stališča o ueditvi obmejnega prometa vzdolž celotno jugoslovansko italijanske meje. ker še ni prejela zadevnih navodil iz Rima. Jugoslovanska delegacija je do sedaj vedno zastopala mišljenje, da je zaradi izboljšanja odnosov med obema državama nujno potrebno urediti in izboljšati promet vzdolž celotne državne meje od tromeje na Peči pa do Miljskih hribov, ker smatra, da bi bili in «B» IrzasKega ozemna. _ II i , ; Kasneje pa so v nadaljnjih 1 Pr|)C »M 13’ 6111 C8 JLA strst razgovorih italijanski pred- j * ' UCIOVO I d lOIIIIUO JLM pog. 'iška ali v Ul. Donadoni. Z-a | Ustanovitev tega vrtca, do katere bi moralo priti že jeseni 1952. so bili že takrat določeni 'v področnem proračunu že potrebni krediti, toda frav občinski odbor ie preprečil uresničenje načrta, ker je uprl dodelityi prostora ^ slovenski šoli v Ul. sv. Frančiška. Prav tako se mi zdi potrebno ustanoviti otroško zabavišče (rekreatorij) za sloven-‘teo ■ mladino v okraju, ki je najbolj naseljen s Slovenci, «jti starši so tam v veliki večini delavci in torej ves dan tčoma, tako da morajo prepustiti svoje otroke v najbolj kritični starosti nevarnostim yhce, ki so v povojnih razme-in spričo ie vedno obsto-tečega nenormalnega položaja ,em hujše. Ta zahteva, ki jo Postavljamo že leta, je upra-I?v*na tudi zato, ker naša občina —- kar sicer odobravam 7' upravlja devet otroških za-Urižč za Italijansko mladino. je šole Nadaije v načrtu, ki nam je tel predložen, ni predvideno j'č za olajšanje resnega poletela, v katerem so še vedno pčkatere slovenske srednje šote, zlasti pa realna in klasična gimnazija. Nižja gimnazija v L'l. Scuole Nuove ima na tezpolago za 17 razredov 10 učilnic. V še slabšem položaju te klasična gimnazija, ki raz-^teHRa za U razredov samo s učilnicami in z nobenimi za PQUk potrebnimi pomožnimi Prostori. Tudi ob tej priložno-s'! moram obžalovati, da prisojne oblasti ne kažejo posebnega zanimanja, da bi se usaj začasno uredile potrebe te OajvLije slovenske šolske u-“tenove v Trstu. Bo preselitvi "'h slovenskih srednjih šol v ,°Vo poslopje pri Sv. Ivanu t* bilo 6 tako izpraznjeni!) "teskiji sob dodeljenih brez-“Otticero in zahteva, naj se do-v„!}o klasični gimnaziji, je “•te zaman. P.o odhodu Anglo-jttnerikaucev in izpraznitvi nc-aterih begunskih taborišč bi Ho mogoče onih 32 ali 35 -s*b, ki so zdaj nastanjene v 6 šolskih sobah, zlahka .Praviti pod streho kje drug-te in tako, pa čeprav začasno, 'siti to tako nujno vprašanje. d T" zahtevo opravičuje tudi jtejstvo, da prihaja približno n ?.ctet. dijakov klasične gim-b"tejf iz zgornje okolice, kar E,,? st®vlja zanje ogromno iz-ra-i časa. Ba tudi iz drugih »zlogov bi moral biti pouk v jUtm samem turnusu, kot ga '•car0 l>ofl°bni italijanski za-tiei imai° na razpolago čil,-■ 2a vsak razred lastno u-. pico, temveč tudi vse osta-u- Pčoriore, ki so potrebni za uspešen pouk. ten-4 dokončno ureditev vpra-s-Ute nastanitve slovenskih trpg je absolutno po- te u ° 2Svaditi Šolsko poslejp-čg središču mesta, tudi zato, te v6 ,odPravi.i° veliki stroški fke ®a'{cianje dvojne tramvaj-hlui-.j *n'e' 't' hudo obremeni,!jo družinske preklicala pogodbo iz leta 1942, da pa mora «obžalovati način in argumente, ki jih stva. kjer se je nad eno uro razgovarjal z voditelji indijskega letalstva. Nocoj se je predsednik Tito pariških sporazumov Sovjetski visoki komisar diskusije, ki je bila sprožena i Avstrijo. Nato je po skoraj tako. nenadno brez poprejš-1 poldrugourni diskusiji kot Avstriji' Iljišev. ki ie po -tur-1 njega obvestila- Dodal je, da predsednik končal sejo in u-ednik štiristranske-; obstajajo ameriške naprave z, gotovi], da glede nejegovega nusu predsednik ga zavezniškega sveta je je izbrala; politiki utrjevanja enotnosti Zahodne Evrope«. Današnji londonski «Times» pravi, da je «obžalovanja vredno dejstvo, da je treba pomisliti na možnost razbit- ja te vezi (pogodbe iz leta Britanski visoki komisar sir j di katerega je sovjetski viso- i 79ccR,,m^d: i®f;iansnf In da so prekršile sporazum o , Geoffrey Wallinger je obžaio-; ki komisar nenadoma sklical j /u “ fi.” nadzorstvu nad Avstrijo in ! val, da sovjetski predstavnik njegova določila o razmejitvi ni vnapiej obvestil zahodnih okupacijskih področij.. Resolu- kontrolnega ameriškim osebjem že osem ‘ načrta resolucije ni bil dose- danes ‘nenadoma let in da do zdaj sovjetski j žen sporazum, sklical izredno sejo sveta. Med 1 predstavnik še nikoli ni pro- j Tudi avstrijska vlada ni bi- -- — i »s *— 'Ja obveščena o razlogu, zara- seio je Iljišev predložil načrt j testiral zaradi tega. resolucije,' ki obdolžuie ZDA, j Britanski visoki kor cija zahteva, naj se s Tirolskega (francosko okupacijsko področje) umaknejo ameriške komisarjev o vprašanju, ki ga namerava obravnavati na seji, medtem ko je ameriški visoki komisar Thompson iz-čete in naprave, ki vzdržuje-j javil, da gre pri sklicanju te io tam zvezo med ameriškim j izredne seje za zlorabo po-okupacijskim področjem in i slovmka in dodal, da gre so-ureskrbovalmmi oporišči v vjetskemu predstavniku ocit-itVliii Iliišev je zatrdil, da no za propagandistični uci-ameriške sile na Tirolskem nek. Nato je dejal da ame--• ' del «napadalne riško osebje na Tirolskem ne predstavljajo delrvnosti severnoatlantskega bloka« in škodujejo ((integriteti avstrijske države«. Resolucija zahteva ob koncu, naj ameriške čete umaknejo presega 300 mož in da gre za ccmajhne enote upravnega izredno sejo kontrolnega sve-! f.e enk)i?oo^0t ta. Onozariaio na da ie hila i ko ie_ZSSR. poslala podobno ta. Opozarjajo pa, da je bila | seja sklicana skoraj obenem z redno tedensko sejo avstrijske vlade. V Londonu je medtem predstavnik Foreign Officea prikazal stališče britanske vlade do včerajšnje sovjetske note, ki grozi z razveljavljenjem angleško-sovjetske zavezniške pogodbe v primeru ratifikacije pariških sporazumov. Bredstavnik je dejal, da britanska vlada zavrača ar- in preskrbovalnega značaja«, gumente, ki jih vsebuje so. Glede tega je ponudil tudi; vjetska nota, in izjavlja, da fotografske dokaze. Dodal je, pariški sporazumi po njenem Golista Aumeran in Soustelle ostro napadla pariške sporazume Soustelle je poudaril, da je treba pred nemško oborožitvijo poizkusiti vse poti za sporazum z Vzhodom - Razprava v skupščini se bo danes nadaljevala proračune. 8^i ______ _____________ te no° a*°venski dijaki skoraj kihe*/, °dst. sinovi delavcev in lhojnjV' tei torej manj pre- VenV£rteanJe teh potreb slo-t)fedf, kakor ga kaže ?tenot^IVj. "atrl' J* nasprotno Uni JfT1»ličnim načelom, zaze-Pomiritvi, {lasti pa duhu BARJZ, 21. — V francoski poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o londonskih in pariških sporazumih. Govorili so poročevalci posameznih parlamentarnih odborov, ki so podprli zadevne zaključke za ali proti ratifikaciji. Bopoldne je prvi govoril neodvisni republikanec general Adolphe Aumeran, ki je odločno nastopil proti sporazumom. Poslanec Lebon pa ie izrazil željo, naj bi francoski vladni predsednik posredoval za sporazum med Vzhodom in Zahodom. Bivši golist Soustelle je izjavil da s" pariški sporazumi «,«ari j slabi« od EOS ter je tudi izrazil bojazen, da se bo skušala v izogib nevarnosti nemške oborožitve vnesti v novi mehanizem določena doza (inaddržavnosti«, kar bi iz tega mehanizma napravilo ((prikrito EOS«. Dalje je Soustelle izjavil, da vse kaže, da se niso ozirali na pogoj narodne skupščine glede poprejšnje rešitve posarskega vprašanja, in da bo do ratifikacije pariških sporazumov prišlo še pred uveljavitvijo statuta za Pcsarje Poudaril je tudi nasprotujoči si tezi Francozov in Nemcev glede Posarja in je dodal, da l.i načelno nasproten nemški oborožitvi, da jja vidi preveč nevarnosti v oborožitvi, ki se Rredlaga v okviru pariških sporazumov, ker bo ta oborožitev neomeiena io postavijo na pod nadzorstvo samo ilu zornih jamstev. Knpomaii je še, da bo z vstopom Nemčije v NATO postala nevarnost, da ta organizacija zadobi napadalni značaj zaradi nemškega iredentizma. JCatem je Soustelle dejal, da ni mogoče trditi, da bo ratifikacija sporazumov olajšala pogajanja s Sovjetsko zvezo, ;n je zatem govoril o žrtvah sovjetske vojske med drugo svetovno. vojno ter označil francosko - sovjetsko zavezništvo kov «zcmljepisno in geo-politično nujnost«, ki je neodvisna od oblike vlade obeh držav. , . . Na koncu je general izjavil da je treba preizkusiti vse poti za sporazum z Vzhodom Nemška oborožitev pa mora biti samo rešitev, ki uaj se sprejme, samo če bodo razgovori z Moskvo nemogoči Za sedaj bo ratifikacija pariških sporazumov onemogočila' sleherni napor za vzporedna po?aianJa. Ce pa bo Prišlo do ratifikacije, morajo pred začetkom praktičnega zvaja-nja sporazumov biti izpolnjeni sledeči trije glavni pogoji: ustanovitev agencije za oboroževanje, sklenitev nedvoumnega sporazuma o Bosar-ju m pogajanja z Vzhodom Bivši golist Kauffman je vztrajal, naj se sprejmejo resna jamstva proti nevarnosti nemške oborožitve in za resnično ustanovitev agencije za oboroževanje, ki jo določajo sporazumi. Bivši poslanik v Varšavi Leon Noel (golistična skupi- se izglasuje dodatek k sporazumom, ki naj obvezuje francosko vlado, da se posvetuje z narodno skupščino vsaki-krat, ko bi se dosegla najvišja meja oboroženih sil, ki jih določajo sporazumi. Zahteval je tudi pojasnila o agenciji za oboroževanje in šele potem se bo dokončno izrekel o sporazumih. Na večerni seji je govoril kominformistični voditelj I}u-clos, ki ni že dve leti govoril v skupščini, Duclos je poudarjal napadalni značaj sporazumov ter je obtožil vlado in poslance, k: so za ratifikacijo, da so pristaši preventivne vojne. Dodal je, da je ratifikacija pariških sporazumov v nasprotju s francosko-sovjetsko pogodbo iz leta 1944, zaradi česar ima Sovjetska zveza pravico imeti to pogodbo za neobstoječo. Ljudski republikanec Mau-rice Schuman je izjavil, da bi njegova skupina pariške sporazume zavrnila, če bi bili predloženi skupščini prvi ter je skušal prikazati prednosti, ki jih je pred njimi imela EOS. Radikal Faure je med drugim izjavil, da bi zavrnitev tudi sedanjih sporazumov kompromitirala atlantsko zavezništvo. Boudaril je nato da je mirno sožitje med obema blokoma sedaj bolj ko kdaj koli potrebno in da se razgovori med Vzhodom in Zahodom lahko začnejo šele po ratifikaciji pariških spo- noto Franciji) aoni. ki so od blizu sledili sovjetski politiki in ki nekaj razumejo o ruskem duhu, presenečeni, ker se sovjetska vlada poslužuje tako neprikrite in dokončne grožnje«. Nato pravi «Times», da bi Stalin verjetno obtožil Anglijo, da krši pogodbo, zastavlja pa si vprašanje, ali bi tudi zagrozil z njenim takojšnjim preklicem. «Daily Telegraph« pa zagotavlja, da Moiotovova grožnja z razveljavljenjem angleško-sovjetske in francosko-sovjet-ske pogodbe «ne bo nikogar zastrašUa«. Obe pogodbi, nadaljuje list, nista preprečili hladne vojne in njuno razveljavljenje ne bo povzročilo vroče vojne. »Dejansko, pravi list, bi bila bolj učinkovita grožnja Nemcem, da bo po ratifikaciji prenehalo vsako upanje za združitev Nemčije; toda ker so pariški sporazumi nastali zato, ker je ZSSR onemogočila to združitev s sprejemljivimi pogoji, bi bil Nemec, ki bi verjel, da bi zavrnitev pariških spora. je v njegovo čast priredil pred sednik vlade Nehru. Po večerji je predsednik Tito prisostvoval svečanemu sprejemu, ki ga je v njegovo čast priredil jugoslovanski veleposlanik Crno-brnja. Jutri začne predsednik Tito dvanajstdnevno potovanje po Indiji. Na željo predsednika republike, da obišče čim več krajev Indije, je bil spremenjen program bivanja. Tako bo odpadel predvideni lov na tigre; čas, ki je bil določen za lov, pa bo izkoriščen za medsebojna spoznavanja in stike. Podpis popolp med Veliko BrilaniiP ; ipskupepslpusprepiDoeiiPklp LONDON. 21. — Y Londonu so dane? podpisali pogodbo o pridružitvi Velike Britanije k evropski premogovni irj jeklarski skupnosti. Besedilo pogodbe šo v Londonu objavili nocoj v obliki bele knjige. Pogodba ima 15 členov, veljala bo ves (jas trajanja premogovne in jeklarske skupnosti. Pogodba določa imenovanje stalnega pridru-žitvenega sveta, ki bo sestavljen iz 4 predstavnikov britanske vlade in 4 predstavnikov visoke oblasti. Svet bo imel dva tajnika: enega bo imenovala Velika Britanija drugega pa visoka oblast. Visoka oblast bo morala obveščati svet ministrov o delu pridružitvenega sveta in odborov, ki se bodo eventualno ustanovili. Svet bo zasedal izmenoma na sedežu visoke oblasti in v Londonu. Preteklo nedeljo je Videli — kot smo ie poročali — govoril v dvorani Doma pristaniških de lovcev. Gre za dejansko zgodovinski govor tega zakrknjenega demagoga. Zgodovinski pomen tega govora ja v naslednjem: v popolnem soglasju s Stališčem, ki ga do londonskega sporazuma imajo neofašistični pristaši MSI in razna (dušila dalmatinskih in istrskih beguncev. se je Vidali izjavil za provokatorsko politiko do Jugoslavije. V ta nnminši je izmislil točen nair'. po katerem naj bi Jugoslavija v bližnji bodočnosti ta sedla Trst s pomočjo tr~as‘:’'i «ti-tovcevn, ki naj v Tr. lu igrajo vlogo, ki jim jo je i r!kazala misinska sLotta gohti-cai>. Hkrati ga normalizaeija odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo prav nič ne briga, ker to dejstvo nima po njegovem nobene zveze s socializmom tu pri nos. Tudi če bi Sovjetska zveza odkrito priznala, da je bil napad na Jugoslavijo, recimo, le delo danes Že pokojnega šefa sovjetske policije Berje (da bi se vsaj tako rešila iz zagate), se to Vidali ja ne bi tikalo: on pravi, da njegovo stališče ni vezano na zloglasno resolucijo. In prav to smo mi vedno trdili. Ce torej Vidali danes tudi sam javno priznava, da Na Monteeitorin se nadaljuje razprava o pariških sporazumih z ura o v lahko pripeljala do združitve Nemčije, vse slave vreden norec.« Laburistično^ glasilo «Daily Herald« pa piše, da sovjetska grožnja «seveda ne bo imela nobenega učinka«, ker britanska vlada zaradi tega pritiska ne bo spremenila svoje politike in ker tudi razveljavljenje angleško-sovjetske pogodbe ne bi imelo nobene praktične posledice. List opozarja nato. da je pred nekako osmimi leti Ernest Bevin predlagal, naj se veljavnost pogodbe podaljša od 20 na 50 let Včeraj je poslanska zbornica zaključila splošno diskusijo in prešla k obravnavanju resolucij • Senat odobril zakon o podpori žrtvam fašizma - Scelbovi razgovori (Od našega dopisnika) RIM, 31. — Medtem ko je senat danes odobril zakon o podpori žrtvam fašističnega preganjanja (podporo bodo dobili vsi oni, ki so zaradi tega preganjanja izgubili delovno sposobnost vsaj do 30 odst., višina podpore pa se bo ravnala po lestvici, ki velja za nižje častnike), je poslanska zbornica nadaljevala z razpravljanjem o ratifikaciji pariških sporazumov. Na današnji predpoldanski seji je zbornica izčrpala splošno diskusijo in prešla popoldne k prikazovanju raznih resolucij, ki so jih predložili, številni poslanci, zlasti opozicijski. Jutri bo zbornica razpravljala o ratifikaciji na dveh sejah (to noč se je sestala na tajni seji in razpravljala o svojem internem proračunu) in po mnenju nekaterih se utegne procedura glasovanja začeti že na jutrišnji drugi seji. V tem primeru se bo seja verjetno zavlekla dolgo v noč, in da^jeJ"sovjetska vlada E »«Jti p0 P^>n,ku se seja ne / a vinu«. sme preku^ri, ko se začne procedura glasovanja. Mno- ra) je kritiziral, da spora/.')- j razumov. Seja ju bila zaklju-mi ne določajo jasno višine čena ob 23.55 in se bo nadu-neniških sil. Predlagal je, aajlljevala jutri zjutraj, krat odgovorila, da je pogodba že zastarela in da ne odgovarja več realnosti. Francoski Usti izražajo v glavnem mnenje, da je sovjetska nota Angliji posledica spoznanja, da je bilo napačno zagroziti z razveljavljenjem pogodbe samo Franciji. Neodvisni socialistični «Franc Tireura pravi, da je Molotov «v poskusu. ’ da popravi eno napako, storil še drugo, ki utegne koristiti Mendes-Franceu in ki jo bodo v Londonu sprejeli samo s skomigom z rameni«. Drugi neodvisni socialistični list «Combat» pa pravi, da pomeni sovjetska nota »psihološko napako« ^ in da bo sovjetska vlada kljub 6vojemu sedanie-mu nespravljivemu stališču po ratifikaciji pariških sporazumov v francoskem parlamentu najbrž morala upošte- gim pa se zdijo ta predvidevanja preveč optimistična, kajti očiten je namen komin-formovske opozicije, da zavleče diskusijo vsaj toliko časa da bo prej končano glasovanje v francoskem parlamentu. Na eni strani bi bila v primeru neuspeha pariških sporazumov v francoski narodni skupščini ratifikacija v Italiji odveč, na drugi strani pa bi italijanska ratifikacija tik pred glasovanjem v Franciji utegnila ugodno vplivati na razpoloženje pariškega parlamenta. Na današnji seji je bil glavni govornik Nenni, ki je v uvodu prikazoval dogodke in pojave, ki so kaz.ali na zmanjšanje mednarodne paetosti, medtem ko, kot je dejal, pariški sporazumi napetost spet povečujejo. Zahodnoevropska vati nač.rt, ki ga je prikazal j zveza predstavlja sicer korak Mcndes-France pred glavno ; naprej v primerjavi z EOS, je skupščino 02N, i dejal Nenni, vendar se ji BSI kljub temu upira. Načelni odpor PSI izvira po Nennijevih besedah «iz nevtralistične li-linije, ki jo PSI podpira od leta 1946», po kateri naj bi Italija ostala izven vojaških blokov. Ce pa bodo pariški sporazumi ratificirani, je delaj Nenni, bodo socialisti budno pazili, da se bodo spoštovali oni pozitivni elementi, ki jih sporazumi vsebujejo, kot soglasnost odločanja, načelo, da se narodne vojske ne integrirajo, in .odsotnost avtomatičnosti vojne napovedi v primeru napada. Nato je Nenni napadal oborožitev Nemčije in dejal, da se s tem razmerje sil med obema blokoma ne bo bistveno spremenilo, da pa se bodo poostrili odnosi med njima. Obžaloval je, da se italijanski socialni demokrati niso ravnali po zgledu nemških socialistov. Nato je dejal, da zadnji sovjetski noti Franciji in Angliji dokazujeta, «kako resno gledajo v Moskvi na položaj«. Potem ko je predsednik Gronchi že zaključil splošno razpravo, so poslanci Gullo, Togliatti, Riccardo Lombardi in drugi predložili resolucijo s predlogom, naj se diskusija o ratifikaciji preloži za šest mesecev. O tem predlogu se je razvnela daljša diskusija na popoldanski seji, dokler predsednik Gronchi ni odločil, da bodo zahtevo, ker je bila predložena po zaključku splošne diskusije, obravnavali skupno z vsemi ostalimi resolucijami. Resolucije so med drugim predložili poslanci Audisio (KPI» — italijanska vlada naj ob deponiranju ratifikacijskih listin predloži tudi izjavo z zahtevo ,naj se iz vojaških formacij v Nemčiji izključijo vsi, ki so bili na seznamih vojnih zločincev, ali ki so imeli funkcije v SS —, Nadia Gallico Spano (KPI) — iz teh oddelkov naj bodo izločeni tudi častnik, ki so sodelovali pri iztrebljanju Zidov ali po- veljevali koncentracijskim taboriščem —, Giolitti (KPI) --ratifikacija naj se odloži, dokler ne priue do konference velesil —, Barontini (KPI) — francosko-nemški gospodarski sporazumi so škodljivi za italijansko industrijo itd. Pred tem je prišlo do daljšega besednega dvoboja med socialdemokratskim ministrom za delo Vigorellijem in poslancem Lopardijem (PSI), ki je obtožil Vigorellija, da ce je dal premestiti iz tretje v prvo kategorijo invalidov. Prepir je bil zaradi vmešavanja številnih drugih poslancev zelo hrupeu. O poteku debate o pariških sporazumih je danes razpravljal Scelba s predsednikom de-mokristjanske poslanske sku-piue Morom. Predsednik vlade se je sestal tudi z zunanjim ministrom Martinom, ki mu je poročal o pariškem atlantskem zasedanju, s podpredsednikom vlade Baraga-tom in ministrom za proračun Vanonijem. B. B. Britansko stališče do formoških oblasti LONDON. 21. — Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil na vprašanje nekega novinarja, ki se je skliceval na včerajšnje izjave lorda Rea-dinga v zvezi s Formozo: ((Britanska vlada nima namena priznati formoških oblasti. Ona priznava pekinško vlado kot edino zakonito kitajsko vlado. RANGUN, 21. — Predstavnik burmanskega zunanjega ministrstva je na vprašanje v zvezi z informacijami iz tujine, češ da se burmanski vladni predsednik pripravlja na obisk v Moskvo, izjavil, da mu ni znaa noben tak. načrt. je bila za n i resolucija Kom-informa samo dobrodošlo o-rodje za. razbitje enotnega tržaškega delavskega gibanja, se. sedaj ie z večjo silo postavlja. vprašanje, za čigav račun nastopa Vidali, če danes javno izjavlja, da ga ne veže več niti tista zatrjevana zvestoba Sovjetski zvezi, s katero je leta 1948 zavedel tržaško delavstvo na socialističnemu gibanju tujo pot? Danes je jasno, da je Vidali odkrito zajadral u vode fašistične provokacije. Samo odkriti ah prikriti fašisti so danes proti spa/gzumu med. Jugoslavija "iti Italijo; samo fašist! so danes za zastrupljevanje odnosov med ofč)" i državama; samo fašist’ danes govore, o zavojevalnih načrtih socialistične Jugoslavije, o jugoslovanskem (limperin-li:mu» itd., kakor govori Vidah. In to naj bi bil voditelj tržaškega delabštva. voditelj, ki se ima colo za komunista, ki se smatra za socialističnega borca? Dejanskim socialistom jc taka izrazito provokatorska politika tuja: socialisti so za mirno sožitje med narodi, za sporazumno reševanje vseh mednarodnih problemov, za zbliževanje med narodi, za postopno, a vztrajno odstranjevanje vseh tistih ovir, ki so takemu miroljubnemu sodelovanju na poti. Za tako politiko med narodi, za tako politiko tudi med Jugoslavijo in Italijo smo tudi mi, ki nam socializem ni la fraza in krinka, ampak globoko zakoreninjeno prepričanje, da je le miroljubna politika v interesu delovnega ljudstva, v interesu socializma. Na koga se Vidali obrača s to svojo provokatorsko politiko? Na katere sile se hoče opreti v tej politiki? Na čigavo podporo računa? Kakšne cilje zasleduje? Povsem jasno jc, da s tako politiko ne more računati na podporo tržaškega delavstva. Delavstvo ima nezmotljiv socialistična instinkt in se na Vidalijev led šovinistične provokacije ne bo dalo speljati (kljub socialistični frazi in programu, ki z njilii Vidali vihra, da bi prikril očitne provbkatorske namene). Pri tem ne more računati na podporo tistih italijanskih demokratov, ki so siti šovinistične gonje proti Jugoslaviji in želijo, da sc zač rte lojalno in konkretno s poglobi jahjem odnosov med obema državama. A za to podporo mu niti ne gre. ker niu ne gre za socialističen razvoj italijanske demokracije; važno mu je pri tem le, da te italijanske demokratične sile poskusi ohromiti v njihovem prizadevanju za normalizacijo odr-osov med Jugoslavijo in Italijo. Tako ostane le podpora, ki mu jo morajo nuditi izrazito fašistične in reakcionarne sile. ki so proti vsakršnemu sodelovanju med Jugoslavijo in /talijo. In tu imamo popolno sorodnost, celo istovetnost med fašisti in to Vidalijevo provokatorsko potezo. Tisti tržaški delavci, ki so do včeraj mislili, da stoji za Vidalijem vsaj Sovjetska zveza, so st tako danes na jasme.n, da za Vidalijc.va ne stoji Sovjetska zveza (ki je za normalizacijo in prijateljske odnose s socialistično Jugoslavijo), ampak da za njim stojita italijanska reakcija in fašizem, ki sta proti normalizaciji, proti vsakršnemu sporazumevanju in sodelovanju z Jugoslavijo, proti politiki miru in miroljubnega sožitja med obema državama. Fašizem in reakcija: to {je fronta, ki stoji za to Vidalijevo provokacijo. Kakšno vlogo pa igra o tej fašistični provokatorski politiki Vidali jeva socialistična fraza, pa bomo pokazali prihodnjič. PRIMORSKI DNEVNIK te * te 22. decembra 1954 SIMUllNNKf DSEV1 Na današnji dan je bila leta 1947 sprejeta italijanska ustava, ki jamči v svojem 3 in 6. členu zaščito narodnih manjšin Danes, SREDA 22. decembra Cenen, Zvezdana Sonce vzide ob 7.43 “ 16.23. Dolž na ciraeva 8.40: Luna vzide ob 5.13 i.n zatone ob 14.06. Jutri, ČETRTEK 23. decembra Viktorija, Ugrislav ZBOROVANJE BREZPOSELNIH MLADINCEV V ROSSETTIJU* Mladinci zahtevajo tahojšnie ukrepe za ublažitev hude mladinske brezpnseliiusti Nujna je predvsem razširitev rekvalifikacijskih tečajev in ustanovitev posebnih tečajev za mladince od 14. do 18. leta Včeraj dopoldne je bilo v mali dvorani gledališča «Ros-setti» zborovanje brezposelnih mladincev, ki ga je sklical odbor teh mladincev, pripadajočih Delavski zvezi. Na zborovanje so povabili tudi predstavnike sindikatov in strank, posebno pa mladinskih gibanj. Tako so se zborovanja udeležili razen predstav deva 2, čl. zak. odloka št. 2C2 z dne 7. aprila 1948, lahko vložijo prošnjo za vključitev v posebne prehodne ,ezname druge uprave in nele tiste, ki so ji podrejeni uradi, v katerih so sedaj uslužbeni. Kar se tiče dokumentov, ki jih je treba priložiti prošnji, jih bodo lahko prizadeti, glede na kratek rok, ki jim je zdaj na razpolago, predložili naknadno. nikov Delavske zveze in dru- objavili v nedeljo. Razen te gih tudi predstavnik mladine I 8a ,Pa zahtevajo mladinci v PSVG in predstavnik tržaških SV°B resoluciji razširitev že 1 T , , nhctmamh rollnmhtilrnmiebin visokosolcev tribun Lo Mar- Nameravana okrepitev proge Trst-Rdeče morje Pomorska družba «Ernesto Audoly» namerava okrepiti pomorsko zvezo Trst - Rdeče morje, tako da bosta na tej progi po en ali dva mesečna odhoda. Na progi bodo vozile sledeče ladje: «Verax» , . , 2.000 ton, «Monte Conero« to je manj kot 10 odstotkov. 1.700 ton in «Gavilan» 2.900 V ILVl pa je na 1.200 delav- ton. Prvi dve ladji sta vpisa- cev samo 7 vajencev. Se slab- j ni v italijanski, tretja pa v se je razmerje za dekleta. V panamski pomorski register, diskusiji so se oglasili še razni mladinci, nato pa so predlagali resolucijo, ki v glavnem postavlja enake zahteve kot resolucija tržaškega občinskega sveta iz februarja letos, katero smo že ponovno Urnik trgovin z darilnimi predmeti Prefektura — upravna služba — sporoča, da je dovoljeno ob razveljavljenju tozadevno veljavnih ukrepov prodajalcem drobnega in draguljar-skega blaga, sladkarij ter suhega sadja na stojnicah v Drevoredu XX. septembra in na drugih malih tržaščili ter stalnih stojnicah prodajati svoje blago od 23. decembra 1954 do 2. januarja 1955 vse delavnike in praznike z izjemo božičnega dne do 23. ure. Nadalje je dovoljena priložnostnim krošnjarjem z voščil-nimi razglednicami na stojnicah v raznih delih mesta prodaja ob delavnikih in praznikih do prihodnjega 2. januarja, z izjemo božičnega dne, do 23. ure. Končno lahko tudi vse trgovine, ki prodajajo zgoraj omenjeno blago ali igrače in darilne predmete, podaljšajo svoj prodajni čas do 22. ure vse delavnike in praznike z izjemo božičnega dne od 23. decembra do 2. jan 'arja. Seveda se mora eventualno nadurno delo nameščencev nazadnje omenjenih trgovin pia-plačati po veljavnih delovnih pogodbah. NOVI ODLOKI VLADNEGA KOMISARJA j (kritike in poroda) Conski upravni odbor ukinjen ;NpaDvandaen0^°^ obstoječih rekvalifikacijskih tečajev ter ustanovitev posebnih tečajev za mladince od 14 do 18 let starosti. Re- i solucijo so vsi navdušeno tire. Tudi ob tem mirnem zborovanju brezposelnih mladincev je bilo mobilizirane veliko število policije, ki sta !_________ jo pripeljala kar dva kamio- j ^ ?,J > nakar so se mirno na. Po Ul. Crispi in po Akve- j azsn- dotu so bili razvrščeni kara- j -------- vilne policije poleg policistov j Danes stavka v GRDA tudi v dvorani. No, ves »(n v Tržaškem arzenalu Kupite slovenski namizni beležni koledar, ki ga je izdala Dijaška Matica. S tem boste podprli šolanje naših revnih dijakov. Tiskovni urad vladnega ge-|zemlju vzpostavi Fitopatološki neralnega komisarja sporoča: Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal sledeče odloke, ki bodo objavljeni v celotnem besedilu v prihodnji številki Uradnega vestnika in ki bodo stopili v veljavo na dan objave, z izjemo izrecno navedenih primerov: odlok st, 87, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 375 z dne 3.6.1950 (Obvezna zaposlitev vojnih invalidov); odlok it. 88. s katerim se razveljavijo vsi ukazi ZVU, ki vsebujejo predpise glede praznovanja praznikov, in s katerim se raztegneta na Tržaško ozemlje zakona št. 260 z dne 27.5.1949 in št. 90 z dne 31.3.1954, ki vsebujeta predpise o praznikih; odlok št. 89, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 285 z dne 4.4.1953 (Davčna oprostitev za predvajanje poučnih filmov v šolah in za uvoz teh filmov); odlok št. 90, s katerim se razveljavi ukaz ZVU št. 119 z dne 18.2.1948, ki je ustanovil Osrednjo poljedelsko in gozdarsko poskusno postajo, in s katerim se na Tržaškem o- licijski aparat ni imel kaj opraviti, ker je zborovanje potekalo popolnoma mirno. Zborovanje je otvoril mladinec dal Kot smo že včeraj javili, bo danes od 12.30 do 13.30 stavka kovinarskih delavcev v ladje-i • i i delnicah Sv. Marka v Trstu in ec, ki je na kratko Pove': Sv. Roka v Miljah ter v Trža- zakaj se je ustanov.l nov ; škem alzenalu s stayko bodo odbor in kakšne naloge si je | de, j d (j zahteyo Delay_ zadal. Položaj je zlasti seda | ske zye?e > F,OM po obnoyj. zelo resen, saj smo ze v zi j (Vj delovne pogodbe in zviša-m je do pomladi, za katero , mezd obljubljajo mnoga javna dela, še daleč. Res je, da ni mogoče delati čudežev, toda z dobro voljo bi se lahko marsikaj storilo v korist brezposelnim mladincem- Komisar Palamara razpolaga z dvema milijardama posebnega sklada in bi zato lahko ta- i koj pomagal brezposelnim. Člani odbora bodo «trkali na vsa vrata« in upajo, da jih bo pri tem podprlo vse prebivalstvo. V diskusiji so najprej spregovorili razni zastopniki, kakor zastopnik PSVG, tribun itd. Zastopnik PSVG je po- udaril, da je treba takoj u-krepati za zajezitev mladinske brezposelnosti ter da SE-LAD in preučitveni tečaji ne zadoščajo, marveč je treba mladini zagotoviti, da se lahko nauči dobrega poklica. Nadalje bodo mladinci PSVG zahtevali, da posebna komisija, ki jo je imenovala še ZVU, objavi rezultate svoje preiskave o brezposelnosti, da se bo lahko na podlagi teh Predla Neuspeh pogajanj o odpustih v konopljarni Včeraj so se na sedežu Zveze industrijcev ponovno sestali predstavniki delavcev in ravnateljstva Tržaške konop-ljarne ter razpravljali o odpustih v tem podjetju. Ker so predstavniki podjetja vztrajali na odpustih, ni prišlo do nobenega sporazuma. Podjetje namerava s prvim januarjem začeti odpuščati delavce. Sindikati so se temu uprli in pričakovati je, da pride spor pred urad za delo. Razdelitev hranilnih knjižic družinam bre/poseln h de avcev Včeraj ob 11. uri so v občinski palači razdelili 20 hranilnih knjižic po 5.000 lir, ki jih je dala na razpolago Tržaška posojilnica za družine brezposelnih, ki so se posebno odlikovale za časa anket rezultatov ukrepalo gal je, naj bi se zato odbor ... brezposelnih mladincev razši- j ° družinskih gospodinjstvih, ril, tako da bi se pritegnili I ki Jih Je napravila tržaška ob-vanj predstavniki mladincev | čina od 1. aprila 1953 do 31. vseli teženj, saj so interesi J marca 1954. vsem skupni. blemu brezposelne mladine Opozorilo nameščencem tudi predstavnik Delavske zveze, ki je tudi poudaril, da S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA ODBORNIK SCIOLIS PONOVNO IGNORIRA potrebe po slovenskih šolskih ustanovah V odgovora se je odbornik za šolstvo posluževal argumentov, ki niso imeli nič skupnega z zahtevami dr. Dekleve - Sprejet je bil načrt za uporabo zneska dveh milijard lir izrednega nakazila Razveljavljeni vsi ukazi ZVU dede praznovanja praznikov! u nedeljo popoldne je bila . , ! v Prosvetnem domu na Op- ter ukazi O obveznem izročanju tiskovin in publikacij j činah premiera Nušičeve komedije «Navaden človek.)), ki so jo uprizorili člani dramskega odseka. Društva slovenskih srednješolcev. Ker bomo oceno igre objavili v naši sobotni, božični številki, naj za danes omenimo le to, da je občinstvo, ki je do zadnjega prostora zasedlo dvorano, nagradilo mlade igralce z zasluženim priznanjem. Danes izide druga štev. revije i;Galeb" Danes izide druga številka mladinske revije ((Galeba, katero učenci slovenskih šol že zelo nestrpno pričakujejo. In res, ((Galebv se je zaradi u-pravnih težav sicer precej zakasnil, zato pa bo naslednja in pestra: Hinko Medič — «Božič-na» (pesem), Charles Vildrac — «Levovi naočniki« (povest v nadaljevanju), Jože Pahor — ((Okameneli Ajd» (Povest o okamenelem Ajdu je ilustriral prof. Cvetko Ščuka, Bar-kovljan, ki živi sedaj v Celju), Angelo Silvio Novaro -Alojz Gradnik — «Tajnosti», Bršljanski — «Simonu Gregorčiču», prof. Rado Bednarik — «Po lepi naši domovini)) (nadaljevanje). V bogatem kotičku za najmlajše pa je priobčeno: Franc Kalar (pesem) «2aba» (ilustriral Milko Bambič), Anica Požar ■— »Kot očka moja (ilustriral Bambič), prof. Teuerschuh — šaljiva zgodba — (/.Jakec, tako ne gre», Slava Pahor — eCesa Boris ne ves. V nogometnem kotičku pripoveduje Mitja Volčič o treh golih slavnih nogometašev, tem sledi filmski obzornik, Kalanove Anice «Za pridne rokes in uganke ter križanke, katere je sestavil Gojko. Za pravilne reševalce teh ugank razpisuje ((Galebs lepe nagrade. Seveda ne manjka tudi dopisov učencev in dijakov. observatorij; odlok št. 91. s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 766 z dne 25.6.1952 (Ratifikacija in izvršitev mednarodnih dogovorov, podpisanih v Parizu dne 18.4.1951, ki zadevajo Evropsko skupnost za premog in jeklo); odlok št. 92, s katerim se razveljavi ukaz ZVU št. 133 z dne 16.5.1946, ki je vseboval predpise o izročanju obveznih izvodov od tiskovin in publikacij, in s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje — z nekaterimi spremembami — nam. zak. odloki št. 660 z dne 31.8.1945, ki vsebuje predpise o isti tvarini; odlok št. 93, s katerim se z veljavnostjo od 24.11.1954 šteVilka~zelo zanimiva razveljavita ukaza st. 24 z dne 7.2.1949 in št. 55 z dne 24.3.1949, s katerima je bil u-stanovljen conski upravni odbor in njegov posebni odsek za lokalne davke; ter se raztegnejo na Tržaško ozemlje, z nekaterimi spremembami, predpisi o pokrajinskem zastopstvu in o pokrajinskem u-pravnem odboru, vsebovani v členih 4 do 13 kr. zak. odloka z dne 4.4.1944 št. Ul, ter dopolnilne predpisi k njemu, vsebovani v členu 1 nam. zak. odloka z dne 12.4.1945 št. 203 in člena 14. in 15. zak. odloka z dne 26.3.1948 št. 261; nadalje potrjuje člane pokrajinske u-urave v Trstu ter pokrajinskega upravnega odbora v njihovih sedanjih funkcijah. Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta so z večino glasov sprejeli sklep in načrt občinskega odbora za uporabo dveh milijard lir, ki jih je italijanska vlada nakazala tižaški občini za občinska javna dela. Pred glasovanjem je bila daljša razprava, v kateri so, govorili predstavniki vseh političnih skupin v občinskem svetu, ki so izrazili svoje stališče do predloženega načrta. (Govor dr. Dekle- ve objavljamo na prvi strani I četka del. Vse ostale razprave in odgovori odbornikov so se nanašali predvsem na vprašanje gradnje naprav za sežiganje smeti. Nekateri svetovalci so predlagali, naj bi začasno črtali postavko 200 milijonov lir za gradnjo omenjenih naprav, da bi omogočili daljšo razpravo o tem vprašanju. Končno so se skoraj vsi sporazumeli, da glasujejo za predložen načrt, da ne ovirajo čimprejšnjega za- vrniti Strajnovi 200.000 lir ter ji plačati za moralno škodo 100 lir. Končno bo moral plačati sodne stroške in tudi odvetnika zasebne stranke, kateremu je sodišče določilo 30.000 lir honorarja. Preds.; Eabrio, tož.: Arno- deo zapisn.: Petrocelli, obramba: odv, Antonini, odv. zas. stranke; Scocchi. Preds.: Gnezda, tož.: De Franco, zapisn.: Magliacca, o-bramba;. odv- De Marchi. morajo biti v odboru zastopani mladinci vseh struj in da naj se zato odbor razširi, ker bodo tako nastale mnogo večje možnosti za uspeh mladinske akcije. Omenil je, da je med mladinci od 14. do 17. let 35 odstotkov brezposelnih, med mladinci od 18 do 19 let pa 25 odstotkov. To povzroča deklasacijo mladine. Ce se sedaj mladinci ne nauče nobenega poklica, ostanejo vse življenje težaki. Nato je omenil majhno število vajencev, saj pride na vsaka tri mala podjetja komaj po en vajenec. kar so porazne številke. Od 5.100 delavcev v ladjedelnicah je samo 450 vajencev, ki niso v stolni državni službi Vsemu civilnemu državnemu osebju, ki ni v stalni državni službi («non di ruolo«) in ki izpolnjuje pogoje, kot jih predvideva zakon št. 961 z dne 28. avgusta 1954, se naznanja, da zapade rok za vložitev prošenj v smislu odstavka II 1. člena omenjenega zakona, dne 5. januarja 1955. Prizadeto osebje je zato vabljeno, če hoče doseči vključitev v posebne prehodne se-znane državnega osebja («ruo-li»), da predloži — po tem komisariatu — prošnjo na u-radnem obrazcu upravi, ki so ji podrejeni uradi, v katerih je uslužbeno. Tisti, ki izpolnjujejo pogoje, kot jih predvi- lista) Na zahteve dr. Dekleve o nujnosti upoštevanja potreb slovenskega šolstva in slovenskih vzgojnih ustanov sploh (otroških vrtcev in vzgaja-Iišč), je odbornik Sciolis v svojem odgovoru popolnoma ignoriral zahteve našega svetovalca in se poslužil znanih šolskih podatkov o stanju slovenske in italijanske osnovne šole in nižje srednje šole v tržaški občini. Odbornik Sciolis ni niti z besedico omeni! potrebe slovenskega otroškega vrtca v središču mesta, otroških vrtcev v okoliških vaseh in potrebo po slovenskem vzgajališču (ri-creatoriju) v Trstu. O obupnem stanju liceja v Ulici Laz-zaretto Vecchio pa je samo priznal, da ti šolski prostori ne ustrezajo temu šolskemu zavodu. Popolnoma je prezrl zahtevo, da se omenjenemu liceju da na razpolago še 6 učilnic v isti stavbi, kjer je sedaj, ki jih je občinska uprava lansko zimo dodelila brezdomcem, za katere bi sedaj lahko našla druge ustrezne prostore. Upal si je celo izjaviti, da se ne izvaja nobena diskriminacija proti slovenski šoli, da Dekle-vove zahteve niso utemeljene in da so oni vedno nepristransko ravnali s Slovenci. Ponovno poudarjamo, Ob začetku seje so nekateri svetovalci postaviji razna vprašanja. Svetovalka Berne-tič (KP) je zahtevala od župana, da bi moral posredovati proti izzivalnemu pisanju fašističnega lista «La Lotta Politica« proti Slovencem. Svetovalec Morelli (MSI) je povedal, da je baje prišel v Trst bivši angleški major civilne policije Williams, ki naj bi bil po njegovih besedah kriv za streljanje na ljudi lani novembra. Zahteval je, da se aretira in postavi pred sodišče pod obtožbo pokola. Svetovalec Radich pa je dejal, da se oblast ne sme omejiti samo na dela iz dveh milijard lir, temveč mora iskati še druge vire zaposlitve brezposelnih delavcev. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Po 11 letih obsojen v odsotnosti Ferdinanda Crescianija, ki bi moral sedaj imeti 42 let, so že decembra 1943- leta osumili tatvine v škodo njegove tete Marije Hreščak iz Roco-la kateri je nekega dne zmanjkalo iz stanovanja več ds ] kosov zlatnine, oblačila in tu prol. Sciolis sploh ni odgovo- j (jj strašilni samokres s tremi ril na zahteve dr. Dekleve, ki j naboji. Zenska, ki je utrpela jih objavljamo na prvi strani ve£ ko joo.ooo lir škode, kar našega lista, kar je najboljši dokaz njihovega pristranskega ravnanja s Slovenci in s slovensko solo. S tem molkom je prof. Sciolis potrdil, da sedanja občinska uprava noče dati slovenskim občanom to kar jim pritiče kot enakopravnim prebivalcem z Italijani in s tem grobo krši najosnovnejše . ... človečanske pravice in posebni t ste8? dne ko je bila “^rse statut, ki določa, da morajo | £a vlna ^ S imeti Slovenci v Trstu soraz- kateri )e podaril tudi 100_ lir je predstavljalo v tistih časih pravo bogastvo, je tatvino prijavila komisariatu IV. odseka javne varnosti, čigar agenti so uvedli preiskavo in prišli do zaključka, da je bil sum Hreščakove utemeljen. Med preiskavo so agenti izvedeli da ie bil Cresciani ti- merno ustrezno število šol, šolskih poslopij in drugih šolskih naprav, kot jih imajo Italijani. Zakaj so zacvilili... «Demokracija« se pere. Mi se za članek v «Piccolo», in sicer za onega «Non tutti gli slavi sono t i t i n i», nismo po-sebno zanimali, pravi «Demo-kracija«, toda kljub raznim točnostim in netočnostim, je bil le koristen: že iz naslova članka je razvidno, da je nekdanja modrost o tem, da so vsi Slovenci komunisti, končno padla v vodo tudi pri tistih Italijanih, ki so tako zelo vneti za enostavnosti (s tem misli ((Demokracija« na one Italijane okoli »Piccola« — op, ur.). Gospodje pri ((Demokraciji« se torej za članek niso kdo ve kaj zmenili, a ko smo v našem listu objavili dopis e-nega izmed naših čitateljev, jih je to tako zbodlo, da so mu posvetili kar pol stolpca svojega lista. Priznati moramo, da smo nekoliko presenečeni: še na kraj pameti nam ni padlo, da bi naš «zvest čitatelj« kakor koli namigovat na ((Demokracijo« ali ljudi okoli SD7,. Sedaj pa naenkrat taka reakcija, kot da bi strela udarila prav v živo., ((Demokracija« je svoj eksplozivni člančič opremila z naslovom «Kar se je Janezek naučil, Janez zna«. To je lep slovenski pregovor, ki pa se po vsebini člančiča prav nič ne podaja. In ker smo že pri pregovorih, bomo skušali tudi mi najti enega ali pa dva, ki bi odgovarjala naslovu našega odgovora: «Ce psu stopiš na rep, zacvili«; ali pa. kot pravijo na Krasu, «Kjer zob boli, tja jezik sili«. Slabše kot nekorektnost Uprava tržaškega velesej- ter jo prosil, da bi molčala o njegovem obisku, Crescianija pa agenti niso mogli najti nikjer in šele po vojni se je izvedelo, da je bil možakar v Jugoslaviji in da nihče, niti domači, ne vedo kje je sedaj. Po 11 letih ga je sodišče v njegovi odsotnosti obsodilo . . . . na 4 leta in 6 mesecev za- tohtonega tržaškega prebi- t na 24 0()o lir globe valstva in da je Jugoslavija r skupno z Apstrijo najstal- i * * * nejši in najpomembnejši ude- 25-letnega Josipa Stipančiča leženec vsakokratnega trža- iz Doline pa so obtožili, da škega velesejma. je ukradel lastnici stanova- Podobno nekorektnost je nja v katerem je živel kot uprava velesejma zagrešila I podnajemnik, Josipini Strajn sicer že poleti, ko je vele- j vd. Strajni, 200.000 lir v go-sejemski katalog natisnila i tovini, ki jih je ženska ime- tudi v vseh omenjenih jezi- j la spravljene v pisemskem kih, le v slovenščini ne. Mi- i ovoju, med posteljo in zidom. slili pa smo, da se bo upra- j Stipančič je spočetka tajil, va velesejma vsaj po dogod- kasneje pa je moral pod težo kih v zadnjih dveh mesecih odločila zavreči škodljive nazore, ki nimajo z gospodarsko vlogo velesejma in Trsta sploh, da seveda o korektnosti niti ne govorimo, nobene zveze. dokazov vendarle priznati tat- Obvestilo živinorejcem Poskusni zavod za preprečevanje bolezni živine Treh Be-nečij (Istituto Zooprofilattico Sperimentale delle Tre Veue-zie) v Padovi je nedavno u-stanovil oddelek v Vidmu — via della Faula — (tel. 2590), da bo lažje ustregel večjemu zanimanju živinozdravnikov in živinorejcev glede zahtev po diagnostičnih ugotovitvah kužnih in hudih bolezni živine, nasvetih, pregledih in boju proti jalovosti govedi. Seveda se lahko tudi živinorejci Tržaškega ozemlja obračajo na bližnji oddelek v Vidmu neposredno ali po živino-zdravnikih za nasvete in pobude glede vsega, kar zadeva napredek in obrambo živinoreje sploh ter uporabljanje bolj sodobnih higienskih in profilaktičnih kriterijev. Vsa dejavnost Zavoda je prav tako kot v preteklosti tudi zdaj brezplačna. Pokvarjeno meso Po zaužitju mesa so 42-let-r.ega Maria Goruppija iz Vi-colo delle Rose napadli hudi želodčni krči, zaradi česar se je zatekel v bolnišnico, Na tla jo je oodrl Proti večeru so pridržali s prognozo okrevanja v 7 ali 25 dneh na ortopedskem oddelku 68-letno natakarico Heleno Juriševič iz Ul. Risorta, kateri so ugotovili verjetni zlom zapestja leve roke in praske na čelu. Zenska je pojasnila, da jo je v stanovanju neke družine, kjer je zaposlena, podrl na tla neki služabnik. Več Juriševičeva ni hotela povedati. Razdeljevanje paketov CARF v okolici in na podeželju Medtem ko se na tržaškem magistratu nadaljuje razdeljevanje paketov CARE-FOA, bodo razdeljevali omenjene pakete v občinah Milje, Dolina in Zgonik danes in jutri; v repentaborski občini bodo raz-deijavali pakete samo jutri; v nabrežinski občini pa bodo razdeljevanje zaključili danes dopoldne. Za okoliške vasi tržaške občine so določena sledeča mesta za razdeljevanje paketov: begunsko taborišče na Opčinah —. za Opčine, Bazovica Bane in Konkonel; begunsko taborišče v Pa-dričah — za Gropado, Padri-če in Trebče; osnovna šola na Proseku — za Kontovel, Grljan in Prosek; vojašnica karabinjerjev v Sv. Križu — za Sv. Križ. Interesenti naj prinesejo s seboj osebno izkaznico in druge dokumente ali »otrdila o svojem gmotnem stanju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PHIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2-23 Razstava v «Rossoni» V bližnji bodočnosti bo v galeriji Rossoni razstavljal svoja dela mladi tržaški umetnik Ernesto Zennari. Otvoritev razstave bo 28. t. m. S prsti pod žago Med delom v mizarski delavnici Pertot v Ul. Bovedo je' 16-letni mizarski pomočnik Josip Gruden iz Sempolaja zašel s prsti pod krožno žago, zaradi česar ga je moral delodajalec poslati v bolnišnico. Ker so mu tu ugotovili rani na sredincu in prstancu leve roke z verjetno kostno poškodbo, so Grudna pridržali na ortopedskem oddelku, kjer bo po mnenju zdravnikov ostal 10 ali največ 15 dni. USPEŠNO ZAKLJUČENA POLICIJSKA AKCIJA Tri nevarne vlomilce spravila policija za zapahe Dva sta obtožena roparskega napada, eden pa tatvine denarja in drugih predmetov v vrednosti 700.000 lir Policija je nekega dne izvedela, da imajo nekateri zlikovci pripravljen načrt za tatvino v neki barko vij anski vili. Vrhu tega so agenti opazili v nekem grmovju vlomilsko orodje, kar je njihov sum še povečalo. Zaradi tega je poveljnik letečega oddelka sklenil preprečiti namen zlikovcev in je dal zastražiti okolico hiše in tudi bližnje ceste. V nedeljo, ko bi morali tatovi stopiti v akcijo, pa m bilo nobenega na spregled. In to zato, ker je nekdo opazil policaje in je dan prej odnesel tudi orodje. V Barkovljah je torej tatinski podvig propadel. Uspel pa je na Šaliti Trenovia. kjer so Piji Budinik vd. Rebelli in njeni hčeri odnesli nad 500.000 lir v nominalnih čekih ter za približno 200.000 lir zlatnine, rjuh in prevlek ter denarja v gotovini. ZARADI OGORKA, KI JE PADEL NA ODEJO Grozna smrt moža ki je zgorel v postelji Ko so gasilci vdrli v spalnico, so na ostankih postelje našli na pol zogljenelo truplo Sinoči okoli 20. ure so sta-. vašnico splošne bolnice. Poli-novalci hiše štev. 18 v Ul- cisti so ugotovili, da se je Marconi opazili, da iz nekega | Varnerin nekaj pred 20. uro stanovanja v prvem nadstrop- vrnil domov. Ker je bil ne-ju uhaja zadušljiv dim. Ta- j koliko vinjen, se je spravil koj so poklicali gasilce, ki so v posteljo, pred tem pa je še vdrli v stanovanje in čez ne- \ prižgal cigareto. Verjetno je kaj minut so že uprli cevi zaspal, ogorek pa mu je iz v spalnico, iz katere so švi- prstov padel na odejo, ki se gali veliki ognjeni zublji, je vnela in začela goreti. Ne-vmo”po jasni I *je,*”da je bil j Ogenj je namreč zajel vse i? bil P°4 vplivom •i mococB znradi oohištvo in ie bilo treba pre- alkohola m se najbrž sploh Odločno smo mnenja, da ma tudi letos razpošilja bo- j tako preziranje jezika dela žična in novoletna voščila, ■ stalnega tržaškega prebival- tiskanu poleg italijanščine še j stva in istočasno jezika pre- v štirih drugih jezikih in s i- ; bivalstva države, ki je stalen cer v nemščini, španščini, ! jn najpomembnejši gospodar- franenščini m angleščini. Ta- i ski činitelj na velesejmu, ne ka voščila je razposlala tudi more biti znak za ustvarja- . , _ .... nekaterim slovenskim usta- \ nje odnosov, ki so jih napo- ] skesane izjave niso rešile kaz- novam v Trstu. O slovenšči- j vedali vsi italijanski vodilni | ni: sodišče ga je namreč sponi ali pa vsaj srbohrvaščini | politiki in gospodarstveniki . znalo za krivega In ga obso- pa na nj’h ni ne duha ne ! pričenši od Scelbe in Marti- i dilo na 4 mesece zapora ln sluha in to kljub temu, da nellija, do Štorom ju in Hic- j na 4.000 lir globe. Vrhutega j voljenje za prenos ostankov 3 mesece brezposeln, zaradi pohištvo in je bilo treba precej dela, da so ga pogasili. Ko so si gasilci končno utrli pot v sobo, se jim je nudil grozen prizor: na ostankih postelje je ležalo napol zogljenelo truplo nekega moškega, katerega so kasneje identificirali za 69-letnega Florin-da Varnerina. Gasilci so o grozni najdbi seveda takoj obvestili policijo. Na mesto je poleg policijskih agentov prišel tudi namestnik državnega pravdnika dr. Višali, ki je kasneje, in sicer okoli 22. ure, izdal do- česar je denar vzel in si z njim kupil delovno orodje, nekaj perutnine in rezervne dele za motorno kolo, ostalo pa je porabil za vzdrževanje družine. Obtoženec je tudi dodal, da je hotel denar vrniti na isto mesto misleč, da se Strajnova ne bo zavedla tatvine. Na sodišču je Stipančič isto ponovil, vendar ga njegove je slovenščina jezik dela av- | cija. bo moral obsojeni Stipančič I nesrečnega Varnerina v nirt- ni zavedel, kaj se dogaja ter je v postelji zgorel. Neroden padec Medtern ko je 33-letni Antonio Hadovigi iz Nabrežine včeraj zvečer hodil po stopnicah nabrežinskega zdravilišča, je nepričakovano nerodno padel, pri čemer se je udaril po ramenu. Zaradi ostrih bolečin se je mož zatekel v bolnišnico, kjer so ga pridržali, ker so mu ugotovili izpah ramena. Predvidevajo, da bo Radovigi okreval v 3 ali najkasneje v 21) dneh. Policija je takoj zasumila, da je ta tatvina delo skupine zlikovcev, katerim se je ponesrečil vlom v Barkovljah. Zaradi tega so agenti odšli v ljudsko ogrevališče v Ul. Vi-dali in aretirali 20-letnega Stellia Ferfoglio, 23-!etnega Guida Castionija in 35-letnega Giuseppa Scopazzija, znanega pod imenom «Gallina». Preiskovalni organi so bili prepričani, da je eden od aretiranih izvršil tatvino na Šaliti Trenovia. Sum je padel na Scopazzija. Vrhu tega sta bila prva dva osumljena roparskega napada ponoči med 11. in 12. decembrom, ko sta 42-letnega Sergija Gravazzija iz Ul. del Rivo dva neznanca surovo napadla in mu ukradla listnico s 3.COO lirami. Gra-vazzi je svoja dva napadalca spoznal v Ferfoglii in Castio-niju in slednja sta končno dejanje tudi priznala ter dodala, da sta si denar razdelila, denarnico pa sta vrgla v greznico, kjer jo je policija tudi našla. Med zasliševanjem pa je prišlo tudi na dan, da sta prav Ferfoglia in Scopazzi pripravljala tatvino v Barkovljah. Toda Scopazzi je svojega pajdaša pustil na cedilu ter je dan prej odnesel vlomilsko orodje. V nedeljo pa, namesto da bi odšel na sestanek s Ferfoglio, je ubral drugo pot In sam izvršil tatvino v škodo Budinikove, Ferfoglio in Guidonija uo-do prijavili sodišču pod obtožbo roparskega napada, medtem ko za Scopazzija preiskava še traja. Baje je možakar zelo trdovraten in kljub nekaterim dokazom zanikuje obtožbo. Zaenkrat policija še išče ukradeno biago, o katerem ni znano, kam ga je tat skril. PROSVETNO DRUŠTVO IZ BORŠTA Folklorna skupina vabi na kulturno prireditev, ki bo 25. t. m. v Borštu. Na sporedu so plesi, igra in pevske točke. Sodeluje domača godba. tfli Q LA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 26. dec. 1954 ob 16. in ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera «3 + ena» (« T r i j e fantje in eno dekle«) Komedija v treh dejanjih Spisal: Ferdinand Roger Režiser: Nada Gabrijelčičeva Poslovenila: Nada Gabrijelčičeva Scenograf: Jože Cesar Oče - Rado Nakrst; Mati • Ema Starčeva; Gil-bert - Miha Baloh; Mi-chel - Stane Starešinič; Bernard - Silvij Kobal; Kristina - Tea Starčeva. V ponedeljek 27. dec. 1954 ob 20.30 uri V AVDITORIJU v TRSTU «Voipon@» Neblaga komedija v treh dejanjih Spisal: Ben Jonson Režiser: Slavko Jan k. g. Prevedel: Fran Albreht Scenograf: Marijan Pliberšek k. g. Mladini neprimerno. Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11 - tel. 31-119: petek 24. t. m. od 11. do 13. in od 17. do 19. sobota 25. od 11. do 13. nedelja 26. od 11. do 13. in od 14. do 20.30. ponedeljek 27. od 11. do 13. in od 17. do 20.30. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju. Jutri, 22. t, m., bo poslovala društvena knjižnica, kakor vsak četrtek, od 18. do 20. ure. Clami si bodo lahko nabavili v omenjenih urah tudi Jadranski koledar za leto 1955 z ostalimi štirimi knjigami. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir«, Danes 22. t. m. bo v prostorih kluba sestajiek za zamenjavo znamk od 18. do 21, ure. Članom bo na sestanku na razpolago po zmernih cenah velika količina znamk ((verigarjev« z raznovrstnimi odtenki tiska in papirja. Odbor razpolaga z veliko količino krožnih zvezkov in znamk ter dopisnic FDC cone A-AMG, FTT. Za objavo božičnih m novoletnih oglasov kličite telefonsko štev. 37338. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« Excelsior. 16.00: ((Igralka«, S. Tracy, J. Simmons. Fenic«. 16.00: »Dve sirotici«, M. Bru, M. Vitale. Nazionale. 16.30: ((Ljubimci pri reki«, F. Villard, N. Courcel. Filodrammatico. 16.00: «Dolga noč« A. Quinn, C Coburn. Mladini izpod 16 let majstrože prepovedano. Supercinema. 16.00: «Tot6 išče mir«, Toto, I. Barzizza. Arcobaleno. 16.00: ((Gladiatorji«, V. Mature, S Hayward. Astra Rojan. 16.00: «Zelezna krinka«, L Hayward. Capitol. 16.00: ((Rimljanka«, G. Lollobrigida«. Mladoletnim prepovedano. Crisullo. 16.00: «Mogambo», C. Gable. Grattac>elo, 16.00: «Sčepec no- rosti«, M. Zetterling. Alabarda. 16.00: »Tolpa Temze«, L Hayward. Arištou. 16.00: »Asfaltna džungla«, M, Monroe. Armonia. 14.30: »Nevarna roka«, H. vvidmark. Aurora. 16.00: ((Francoska linija«, J Russell, Mladoletnim prepovedano. Garibaldi. 16.00: «49. moški«, J. R*©! 2 n*cl Ideale. 16.00: ((Androcles in lev«, j. Simmons. Impero. 16.00: ((Deviška kralji- ca«, S. Granger. Italia, 15.30: ((Dvoboj pod soncem«, G. Peck. Mladoletnim prepovedano. S. Marco. 16.00: «Operacija ,2«, R. Mitchum. Kino ob morju. 16.00: «Kuma Tzai Kuma«, A, Hauff. Moderno. 16.00: «Noč brez konca«, R, Mitchun. Savona. 15.30, 17.40, 19.50, 22.00: ((Tramvaj — poželenje«, M. Brando. Mladoletnim prepov.* Viale. 16.00: «Doktor Anton«, E. Cerlesi. Od vcerai do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. decembra t- k stt ,ie v Trstu rodilo 7 otrok, poroke so bile 3, umrlo pa je 8 oseb. POROČILI SO SE: uradimk Ivan Nolič in delavka Norma Bognar, zobotehrmik En.n,lo For-nasaro in gospodinja Nella Gio-sento, barist Arduino Divora in gospodinja Luciana Claister. UMRLI SO: 76-letna Ana Ver-tovec vd Furlan, 79-letna Tecla Cantoni. ' 58-letni Matej Zmak, 73-1 etmi Glovanmi Battista Romano, 81-1 etn i Giuseppe Spada, 21-letni Fulvio Vouch, 82-letna Lui-gia Elisabetta Roccati vd. Isep-pt, 72-letni Ezio Muzzi. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 10,9, maj-mizja 5,3, ob 17. uri 8,7. Zračni tlak 1013,8 v porastu, burja 20 km na uro, vlaga 56 odst., nebo 8 desetini pooblačeno, morje nekoliko razgibano, temperatura morja 10,7. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda. istrska ulica 7-De Leiteuburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg UnitA 4; Pren-dlnl, Ul. T Vecellio 24; Hara-baglla v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Vittorio Veneto. 16.00: »O^oci ljubezni«, J. C. Pascal. Mlad.m izpod (6 let Prepovedano Azzurro. 16.00. ((Rivalka moje žene«. D. Sheridan. Belvedere. 16.00: ((Casablanca«, H. Bcgart. Marconi. 16.0C' «Plima i.n ose« smrti«, B. Stanw.yck. Mastimo, i6.00: ((Pionirji KaW It b I ‘ •- 7.00 Jutranja glasba; 7.20 Lj>tR ka glasba; 11.30 Lahki, orkestri- 12.00 Predavanje: Iz kralje® prirode; 12.10 Za vsakogar nekaj, 13.00 Lepe operne arije: « Priljubljene lahke melodije; l*-Poje baritonist Carlo Tagliab«w 14.15 Kulturni obzornik; Domači motivi; 17.30 Plesna ia- Opozarjamo ljubitelje Slovenske pesmi, da bo danes 22. t. m. ob 21.15 nastopk v radiu Trst II pevski zbor društva «Lipa» iz Bazovice. janka; 17.55 Brahms: Koncert violino in orkester v D-dj“ - 18.40 Ameriški zbori: 19.00Zore-nliški vedež; 19.15 Pestra glas®'• 20.00 Šport; 20.05 Iz operetne,* sveta; 20.30 Glasba iz baleto , 21.00 Aktualnosti: Vzroki " praksa nadzorstva trgovine Vzhodom; 21.15 Koncert »A. «Li.pa» iz Bazovice; 21.35 r ljubljene melodije; 22.00 Knj ževnost in umetnost: Predaval J. prof. J. Peterlina; 22.15 Fta,nj Dafniis in Kloe - balet; 24“ Uspavanke. T K S T l. 12.00 Godba na pihala; Glasba po željah: 18.50 pretekle dobe; 19.15 Pesmi rn besed; 21.05 P. Mascagni: , ft mačka, poje N. Cvejii; 20.’ 0p-Chopin; Noeturno v c-molu pa-48 št. 1; izvaja piamistka^tei miijana Bratuževa: 21.05 1 jjeb operni koncert: Prerez skoz' zejevo opero «Povrat»; °a0nere •iz 3 dejanja Massenetove OjU' <(Wert.her»; 23.10 Glasba za ko. noč. .- I, O V K .\ 1 .1 A 254,6 m ali 1178 KC _a Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, » 15.00. 17.00. 19.00 in 22.00._ ll05 11.00 Radii,jski koledar! pjsait Glasbena medigra; 11-45 ih spored slovenskih vokamL, je- instrumentalnih skladb; iTSev)! zikovni pogovori (P°n?L-odn® 13.15 Vesele slovenske a fjiitiif pesmi; 14.00 Gledališče . jg.lS 14.10 Melodlije za razvedri,'1,’Jnel& Lahka glasba; 16.00 y litera- mediigra; 16.10 Utrinki >*,«. %v ture - Rodoljub Colakovi • voj. piski iz narodnoosvobod'11'1 mA! ne; 16.30 Čestitke edinkam 01I,j 17.10 Solisti pred rrv-kroi Jg l5 18.00 Ljudje med sebob Re,pro-Glasbeni mozaik; 20,00 r0dne' dukcija IV. oddaje mfdnai ver0-ga glasbenega festivala r^tn* zahodnega radia; 21.30 in lahka glasba. Tl.l KVISBIJA ^ 17.30 Spored za otroke. 3 0ij.l hiška družina; b) jT.Loip uč£ Hickok; c) Makarček,(P^uiazelb nec; 18.15 Italijanski _ 20.45 Dnevne vesti; 21-° di; «La Traviata«. Ver- trgoV' ABSOLVENTKA slovenske ^ ADDULVr,iMi\,A 5 nnipm ti ske akademije a«i^! line, italijanščine, ..gjepiisj3 ne, stenografije in,itev Pon<* lic, ČJlCUUlil Ul !JC . . v rv išče primerno zaposli^ j-.sta be na upravo ma«ega , M staro 00 ISCEM DEKLICO vin* do “'V s” I eT.“ z ? ' po"1 oč v t1' pl sadja in zelenjave. Na Clliric 111. ADEX iZLEjJ Izleti, ki bi morali biti 31. decembra 1954, ’ 10 2. januarja 1955 za ni in Rovinj, so pre 55 na 8. in 9. januarja Izleti za Tomaj, um ije, Komen in vico, ki s0. bll‘ bra 1954 dani za 31. dece^g55 so m 1. januar preloženi na 1955. .. „0dO VSi ostali izleti « ob novem letu. Vsa pojasnila P” I ADH1 A-EXPB tl. Ul. Cicerone st.*. Telefon — 3 — 22. decembra 1954 ttirin sožitje Pred grozotami, Tei nam jih obeta atomska civilizacija, se človeštvo z vedno večjo zaskrbljenostjo sprašuje kako naj mir utrdimo, kako ‘naj preprečimo, da se nekega dne ne znajdemo na začetku nove katastrofe, ki grozi imeti še vse hujše posledice od tistih, ki jih je zapustila druga svetovna Vojna. Vprašanje miru je danes nedvomno osrednje vprašanje svetovne demokratične javnosti, in tudi odgovorni državniki posvečajo temu vprašanju dobršen del prostora v svojih javnih nastonih. Ce pogledamo stvari do dna, bomo ugotovili, da je vprašanje miru osnovni leit motiv Vsega mednarodnega dogajanju. Se več: vsi javni nastopi, vsi vidnejši mednarodni ukrepi se danes opravičujejo z geslom o obrambi in utrditvi miru in miroljubnega sožitja med narodi. In vendar življenje te nežne cvetke visi na zelo tenki niti. Svetovno javno mnenje, ki trna za vprašanje miru tako tenek posluh, pa ne more mimo dejstva, da se, vzporedno s slovesnim zagotavljanjem odgovornih državnikov, med velesilami razvija mrzlična tekma v oboroževanju, Ta tekma se sicer vrči v zatrjevanem znamenju obrambe miru, obrambe pred morebitnim napadom, a ta morebitni napad naj bi pričel vedno z nasprotne stra-1,1 ■' ZDA se oborožujejo in oborožujejo Evropo pred morebitnim napadom SZ, SZ se O borožuje in oborožit je sebi podrejene države pred morebitnim napadom ZDA. Iz tega sledi, da sta ZDA in SZ hkrati miroljubni državi. ki se oborožujeta, da se ubranita pred morebitnim napadom, hkrati pa prav tista morebitna napadalca, Pred katerim se za svojo o-orambo oborožujeta. Tako smo v začaranem krofu, iz katerega ne vidimo Izhoda. V takem položaju se utegne zgoditi, da se človeštvo nekega dne znajde v tretji svetovni vojni samo *zto, ker se SZ in ZDA s preveliko vnemo pripravljata za obrambo miru pred napadom. Pri tem je povsem Suiešno misliti, da je mogoče že vnajprej določiti kdo je napadalec in kdo se le brani pred napadom. Tako prepričanje uodi neposredno do katastrofe. Nevzdržno je »tališče, na osnovi katerega »o miroljubne sile le na strani SZ .medtem ko naj 'bi Vsa napadalnost bila osredotočena v glavnem v ZDA, kakor je nevzdržno mišljenje, da je v sedanjem položaju vso napadalnost pripi-»ati SZ, tako imenovanim dsvobodnim» deželam pod Vodstvom ZDA pa vso miroljubnost. Pri takem postavljanju je V mednarodnih odnosih mož-no le obojestransko obtoževanje, ne pa politika miroljubnega sožitja in sodelovanja, kakor nam do danes dokazuje mednarodna praksa t*1 odnosi med SZ in ZDA, in obratno. Če pa je možnost miroljubnega sožitja in eodelovanja med SZ in ZDA tn obratno — možnost, ki jo državniki obeh dežel vztrajno poudarjajo — hkrati tudi iskreno prepričanje teh °dgovornih državnikov sa-ntih, potem bi ne smelo bi-** težko vzpostaviti med te-nta dvema državama tudi dejansko takih odnošajev, ki bi v vsakodnevni praksi potrjevali iskrenost tega prepričanja. Ce pa so ta zagotavljanja o možnosti miro-ZDA i SZ. In obsta-Ijubnega sožitja in sodelovanja le taktične poteze v neizbežni hladni vojni med SZ in ZDA, v prepričanju nujnega vojnega spopada med obem, potem je vsa politika ki teži za ohranitev miru, le varanje svetovnega javnega mnenja in poskus opravičila za novo vojno katastrofo, ki naj nekega dne zajame vse človeštvo in ga u-propas ti. Mi v nujnost spopada med SZ in ZDA ne verujemo kljub temu, da ne podcenjujemo nevarnosti, ki bi utegnile do takega spopada pri vesti. Te nevarnosti obstajajo v določenih potezah i jale bodo vse dotlej, dokler bo i v ZDA i v SZ prevladovalo prepričanje, da jim grozi nevarnost samo od nasprotne strani, in da ohranitvi miru ne grozi nobena nevarnost zaradi njihove lastne politike. Vzemimo za primer nasprotujoči si stališči ZDA in njenih zaveznikov ter SZ v vseh tistih evropskih vprašanjih, ki so vir napetosti v tem delu sveta. O.snovno vpraašnje je kako zagotoviti evropsko varnost in vzpostaviti temelje miroljubnega sožitja med evropskimi narodi. Glavna točka v tem vprašanju je problem Nemčije, Zakaj je v tem vprašanju tako težko doseči sporazum med SZ in ZDA? Težava je v tem, da hočeta tako ZDA kot SZ doseči tako rešitev tega vprašanja, ki naj vojaško okrepi ZDA, odnosno SZ. Jasno je, da bo nemško vprašanje ostalo nerešeno i'se dotlej, dokler bo obstajala le možnost protisovjetske ali p rotiameriške rešitve tega vprašanja. Nemčija v protisovjetski vlogi ali Nemčija v protiameriški vlogi: to je tisti gordijski vozel, ki ga diplomacija blokov ne bo mogla nikoli razvozlati. Kje je torej izhod? Kako prispevati k ohranitvi miru, k miroljubnemu sožitju in mednarodnemu sodelovanju, če se politika velesil vodi po načelu čimvečjega mednarodnega vpliva in moči, ne pa po načelu spoštovanja enakopravnosti, po načelih Organizacije združenih narodov, katere članice so tudi velesile? To je po našem mnenju jedro vprašanja. Dokler bodo veleselile le formalno pri-, znavdle osnovna načela mednarodnega sožitja, dejansko pa stremele po nadoblasti v svetu, do takrat bo človeštvo v stalni nevarnosti, da se dosedanja hladna vojna med ZDA in Sovjetsko zvezo spremeni v oborožen spopad, z uporabo tudi atomskega o-rož ja ali brez njega. V tej stalni nevarnosti pa so naše oči predvsem uprte v politiko Sovjetske zveze, ker od nje pričakujemo, da sc bo dokončno odrekla stari stalinski koncepciji delitve sveta na vplivna področja med velesilami in tako prispevala k popuščanju mednarodne napetosti. Naše pričakovanje je tembolj u-pravičeno, ker bi taka odpoved bila v skladu z zatrjevanim socialističnim značajem njene družbene ureditve in s tem tudi njene mednarodne politike. Dejansko socialistična zunanja politika: to je najmočnejše orožje proti vsakršni napadalnosti. i" ' pilila Na zadnjem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov je grški predstavnik dal predlog, naj bi se načelo vprašanje priključitve Cipra h Grčiji, kot to zahteva večina prebivalstva tega otoka. Ta pa je bil odložen na poznejši čas. Pri tem pa so, poleg Velike Britanije imele glavno besedo ZDA. Grško ljudstvo je proti poslaništvom teh držav prire-redilo ostre demonstracije. Na sliki množica solunskih demonstrantov. Uova pojmovanja na Madžarskem Predsednik vlade Nagy uvaja s svojimi poskusi v mnogih domenah jugoslovansko zakonodajo iz let 1950 in 1951 - Številne rehabilitacije in njihov namen ■ Rakoscyjev položaj - Nagyjevi nasprotniki Za sedanje razmere na Madžarskem je .posebno značilno to, da so se vrnili na politično torišče ljudje, ki so bili leta 1950 izločeni iz političnega življenja. Med temi je bivši minister notranjih zadev Johan Kadar, ki so ga takoj po izpustitvi iz zapora postavili za sekretarja partijskega komiteja 13. okraja v Budimpešti. Isti Kadar je 14. novembra imel govor, v katerem je posebno poudaril pomirjevalno politiko, ki jo vodi Nagyjeva vprav tako ministra za ljudsko’ prosveto litiko «velikega zbiranja« vseh Jeza Loconsky je sedaj predstavnik partije v uredniškem odboru lista »Madžar Nem-zet«, ki je postalo glasilo »Ljudske fronte«. Zdi se, da je namen vseh teh rehabilitacij v tem, da patriotskih elementov okoli partije. 2e iz same sestave frontnih odborov, ki so bili sestavljeni po večjih in manjših naseljih je razviden napor voditeljev, da se temu gibanju da predstavniški zna- se prikaže sklep, ki so ga ne- . čaj. Tako imamo v budipe-davno sprejeli sedanji vo- štanskem odboru Ljudske ditelji in sicer, da se likvi- I fronte, ki naj bi bil kot ne- dira «sektaški duh« prejšnjih let, to se pravi, da se likvidira ona doktrinarna togost ki je prišla do izraza tudi v vlada. Drugi 1 protijugoslovanski gonji in ki rehabilitirani j je v toliki meri pripomogla funkcionar je bivši naslednik i k zmanjšanju prestiža same Rajka v zunanjem ministr- . partije. Vse to teži k temu stvu, Julij Kalaj, ki so ga I da se ponovno vzpostavi «zve-zaprli 1950 in ga sedaj po- za« z množicami. Da bi se dostavili za direktorja «partij-1 segel ta namen, se ponovno skih izdaj«. Bivši pomočnik | formira Ljudska fronta s po POSEBEf d SKLAD ALI MEDNARODNA KORPORACIJA Ra o izlil 301 ka med dvema noci nerazvitim Gospodarsko zaostale dežele nujno potrebujejo pomoči za svoj gospodarski razvoj, industrijske države pa stoje pred vprašanjem, kje dobiti novih surovin in kam s svojimi izdelki: zato se bosta poseben sklad in mednarodna korporacija morali povezati Človeštvo šteje nekaj več kot 2 milijardi in pol ljudi. Po nekih računih Organizacije združenih narodov pa je danes na svetu več kot poldruga milijarda ljudi, ki trpe lakoto. Odstotek tistih, ki imajo slabšo hrano, kot bi jo potrebovali, se je od predvojnih 38,6 odst. po vojni povečal na 58,5. Več kot 300 milijonov ljudi boleha od malarije. V zaostalih državah umira vsak drugi otrok. Dve tretjini svetovnega prebivalstva ima komaj eno šestino celotnega svetovnega dohodka. To je le nekaj podatkov. Hkrati pa so vprav nerazvite države tisti velikanski predeli, ki krijejo največ neizkoriščenih priročnih bogastev in drugih primernih pogojev za razvej proizvodnje. Po računih OZN je na svetu obdelana le ena osmina vseh tistih zemljišč, ki bi jih lahko s sodobnimi tehničnimi sredstvi lahko obdelovali. Znostale države ležijo k napredku Teh nekaj podatkov pa samo deloma prikazujejo ves sedanji zelo težek problem razvoja zaostalih držav. Vse nerazvite države se zavedajo, da je razvoj neobhoden in skoraj vsi napori teh držav težijo za tem, da se izvlečejo te zaostalosti. Toda brez potrebnih sredstev je razvoj skoroda nemogoč. Četudi se nerazvite države v splošnem trudijo, da svoja sredstva izkoristijo do najvišje mere, so ta njihova sredstva vendarle brez večjega učinka. V zaostalih državah je akumulacija po svojem obsegu majhna in hkrati zelo počasna. Poleg tega pa te države izkorišča še mehanizem svetovne trgovine in seveda razne razvite države. In vse to še bolj zmanjšuje že itak skromna sredstva teh držav. Kaj pa se je v mednarodnem merilu storilo doslej v tem pogledu? Povojne mednarodne pomoti Po vojni so obstajali v glavnem sledeči kanali za mednarodno finansiranje; mednarodno javno finansiranje, mednarodne pomoči in pa premik zasebnega kapitala. Premiki zasebnega kapitala so bili po svojem obsegu zelo skromni, posebno če jih vzamemo v odnosu do nerazvitih držav in so se vršili i glavnem pod posebnimi pogoji velikega dobička. Mednarodne pomoči, pri katerih so glavno težo nosile ZDA, so v precejšnji meri predstavljale samo pomoč za neposredne, tekoče potrebe potrošnje. V pretežnem delu je bila to pomoč že razvitim državam in le neznaten del je šel za nadaljnji razvoj. Končno, mednarodno finansiranje, ki se je izvajalo po mednarod ni banki, je nudilo v zadnjih osmih letih komaj 2 milijardi dolarjev. In sem moramo všteti tudi posojila že razvitim državam. Povsem razumljivo je torej, da so v takih razmerah morale nerazvite države postaviti pred mednarodne forume tudi vprašanje sredstev za svoj razvoj. In to tembolj zato, ker si je mednarodna banka postavila kot načelo, da finansira samo ti- Scelbove izjave in Beneška četa V zvezi s procesom, ki ga italijanske oblasti pripravljajo proti članom bivše beneške čete, objavljamo članek, ki ga je napisal bivši beneški partizan Jožko Uznjak, in ki je bil objavljen v ljubljanskem «Slovenskem poro-čevalcu«. Beneško četo sta pred kratkim italijanska časopisa «Mes-®aggero Veneto« in «11 Picco-1°» prikazala kot roparsko in ubijalsko in kot četo, ki bo Jborala pred italijanskim sodiščem odgovarjati poleg dru-®e6a tudi za svoja raznarodovalna dejanja, ki jih je, kakor navaja «Messaggero», izdajala na ozemlju Beneške Novenije. Najprej nekaj zgodovine beneških Slovencev. Bo leta 1866 je bila Bene-®ka Slovenija skupno z ostalo Slovenijo pod avstroogrsko Monarhijo. Za beneške Slo-Vehce je najbolj pomembna ojna med Avstrijo in Prusijo 1866. leta, V tej vojni se ?e Italija priključila Prusiji k°t zaveznica, ker je težila *a tem, da odtrga od Avstrija Benetke in Furlansko niži-b°. Italiji se je posrečil ures-■citi vnaprej določeni cilj, vaJti_ Avstrija je bila v tej °ini poražena in je poleg zemlja, ki ga je morala od-, “biti Prusiji, izgubila Be-tke, Furlanijo in Beneško Jnijo. Tega leta je meja Zal i^vsB'ij° in Italijo odreja a del slovenskega ozemlja le še danes ločeno od svo-V resnično matične države, ha ♦ Po tem dogodku je bi' se ;em ozemlju plebiscit, k' j^^lo zaključil v korist Ita-• Vzrok, temu je bil v tem. ker so bili beneški Slovenci pod tedanjo Avstrijo močno socialno zatirani. Mislili so, da jim bo v novi državi (Italiji) bolje in da bo državna oblast uredila vse potrebno za izboljšanje življenjske ravni povsem revnemu beneškemu ljudstvu. Obupne socialne razmere v katerih je živelo beneško ljudstvo, so nudile tedanjim italijanskim politikom, propagatorjem in agitatorjem ugodno priložnost, da so izrabljajoč ta položaj brez posebnih težav pridobili glasove beneškega ljudstva, in nato priključili vso Beneško Slovenijo svoji državi. In ne samo to; italijanski politiki so poleg izrabljanja teh socialnih in drugih momentov obljubili beneškemu ljudstvu vse, kar se je pač dalo in mu jamčili tudi vse pravice, ki jih pod tedanjo Avstrijo ni imelo. Po priključitvi so beneški Slovenci kmalu spoznali, da so bili prevarani, kajti strašne gmotne razmere v katerih je to ljudstvo živelo se niso prav nič izboljšale. V nekaterih pogledih so se celo poslabšale, kar je imelo za posledico, množično emigracijo, iti so morali s trebuhom za kruhom, če so hoteli živeti. Ljudstvo je poleg ostalega spoznalo, da so bile italijanske obljube zgolj demagogija. Začelo se je ne samo socialno zatiranje, ampak tudi mnogo pomembnejše nacionalno zatiranje, ki so ga izvajali postopoma m ga je nameraval v celoti uresničiti Mussolinijev fašistični režim. Težnja tega režima je bila čimprej poitalijančiti beneško ljudstvu. Ta raznarodovalna politika, ki jo je spremljal najhujši pritisk, je odpirala oči Beneškim Slovencem, ki so to v času NOB očitno dokazali. Prostovoljno so pristopili k NOB in s tem dokazali vsemu svetu kam pripadajo. Tako sta bila leta 1943 ustanovljena beneški in rezijanski bataljon. Veliko število beneških in rezijanskih Slovencev je spontano stopilo v borbo proti okupatorju. V tem odločilnem in zelo kritičnem položaju, ko so zavezniške sile pozivale na ves glas vse svobodoljubne narode v borbo proti napadalcu, so kakor drugi narodi tudi beneški Slovenci prispevali svoj delež v borbi za zlom nemškega imperializma, za stvar svobode in miru. Beneški in rezijanski bataljon, sta vodila hude borbe. Spopad z Nemci na Ravnah pri Livku, kjer je bilo ubitih 44 Nemcev in 22 ujetih, spopad v Dolenji Mersi, v Savodnju, v Podrsk-jem, na Kolovratu itd., nam jasno pričajo, da je bila to borba v kateri so beneški fantje tvegali svoja življenja, za skupno zavezniško stvar in za stvar svobode. Spomin na to borbo, ki so jo vodili zavedni beneški ljudje, nam narekuje dolžnost, da razkrinkamo neodgovorneže, ki hočejo ignorirati vsemu svetu poznana dejstva ter prikazovati osvobodilni boj kot kriminalno dejanje. Mar ni smešna trditev, da je hotela beneška četa post> veniti beneške Slovence? Mar ni dejstvo, da več kot 8<) odst. prebivalstva Beneške Slovenije govori in zna izključno slovenski jezik? Ignorirati ta dejstva pomeni ignorirati dejanski položaj. Beneški Slovenci so danes italijanski d žavljani, zato, ker živijo v sklopu italijanske države. Po narodnosti so pa Slovenci. Fe-letič, Tomažetič, Križetič, Trušnjak, Oviscak itd. to niso italijanski priimki; slovanski so vsi priimki in ljudje v Beneški Sloveniji. «Messaggero Veneto« in «11 Piccolo« naj proučujeta pametneje in temeljiteje vprašanja državljanstva in narodnostni, potem ne bosta mogla govoriti o raznarodovalni politiki, ki naj bi jo vodila beneška četa. Proces proti beneški četi, ki ga po napovedi omenjenih listov že dolgo časa pripravljajo italijanski odgovorni funkcionarji, pa tudi ne bi bil v skladu z izjavami predsednika italijanske vl&de g. Scelbe in italijanskega zunanjega ministra Martina, ki sta v svojih govorih poudarila možnosti uspešnega vsestranskega sodelovanja med obema državama. Poleg tega sta v svojih govorih nakazala željo, da se pozabi na preteklost in izrazila željo, da se prične novo obdobje plodnega in za obe državi koristnega sožitja. Neodgovorno pisanje italijanskega tiska ima za cilj zastrupljati italijansko-jugoslovanske odnose in prijateljsko medsebojno sodelovanje. Zato bi morale odgovorne italijanske oblasti ukreniti vse potrebno, da se taki šovinistični izpadi in nedopustno pretvarjanje resnice in dejstev enkrat za vselej v kali zafre. JožKo OžnjaK ste načrte, ki so rentabilni in ki se morejo sami odplačati. In vprav razvoj — posebno v svojih začetnih fazah — terja investicije tudi v taka dela, ki se, izražena v denarju, neposredno sploh ne rentirajo, kot na pr. prosveta in zdravje, ali pa je njihova rentabilnost zelo omejena in počasna, kot na pr. promet, melioracije in podobno. Indijski delegat Rao je že leta 1949 predložil, naj bi se osnovala uprava Združenih narodov za gospodarski razvoj, tako imenovana «UNE-DA». Leta 1951 je ta predlog prerastel v zamisel o osnovanju Uprave za mednarodni razvoj, oziroma «IDA». Ta pa se je končno izoblikoval v načrt o Posebnem skladu Združenih narodov za gospodarski razvoj, oziroma «SUN-FED«. Razvite države postavljajo pogoje Zamisel o posebnem skladu je pri industrijsko razvitih državah naletela na velik odpor. Te in še predvsem ZDA so se postavile na stališče, da je potrebno ustvariti pogoje za kreditiranje zasebnega kapitala in za finansiranje razvoja nerazvitih držav s pomočjo zasebnih investicij. Poleg tega so bili za vso to akcijo in predvsem za posebne sklade postavljeni pogoji, in sicer naj se predhodno izvede razorožitev v mednarodnem obsegu. Zato je namesto posebnega sklada bil poudarjen predlog, naj se osnuje neka mednarodna finančna korporacija, ki bi imela prvenstven namen, da zajamči zasebne investicije, da v njih sodeluje in da postane morebitni organizator neke širše akcije mednarodnih zasebnih investicij. In zaradi vsega tega se je v zadnjih dveh letih postavljalo vprašanje, ali naj se o-snuje poseben sklad, ali pa mednarodna korporacija. Do-čim bi bilo težišče posebnega sklada v tem, da bi se formiral mednarodni sklad sredstev in da bi se ta sredstva dajala tja, kjer so najbolj potrebna in to ne glede na njihovo rentabilnost, na o-brestno mero in pa na roke odplačila, to se pravi, naj bi se dajala neposredna pomoč, je pri, korporacijah šlo samo za tem, da bi se še nadalje raz-zijal sistem investiranja samo tistih del, ki so neposredno rentabilna in ki dajejo večji dobiček. Povsem razumljivo, da so nerazvite države vztrajale pri prvi rešitvi in sicer pri posebnem skladu in bile nasproti mednarodni korporaciji precej rezervirane. In tudi Jugoslavija je v raznih mednarodnih forumih zavzela tako stališče. Jugoslavija se je trudila za poseben sklad, nasproti korporaciji pa je bila rezervirana in se ji je celo upirala. Tefje razumevanje za posebni sklad Pred dnevi se je na zasedanju OZN v New Yorku govorilo tudi o teh načrtih. Skupščina Združenih narodov je dala konkretna in jasna priporočila, naj se z večjo vnemo lotijo nadaljnjega dela za izvedbo posebnega sklada in mednarodne korporacije. Ob tej priložnosti so nerazvite države naletele na večje razumevanje pri industrijsko razvitih državah tudi glede posebnega sklada. Nerazvite države pa so hkrati s svoje Stranj podprle tudi zamisel o snovanju korporacije. V tem stališču je tudi Jugoslavija zavzela stališče v smislu dosedanjega gledanja nerazvitih držav, hkrati pa pristala tudi na osnovanje korporacije. Zakaj je do tega prišlo? Določeno in že povsem oči-to popuščanje mednarodne napetosti je samo ob sebi pripomoglo, da se vprašanje nadaljnjega razvoja nerazvitih držav razčisti v vsej svoji aktualnosti. Nadalje, nihče ni mogel resno zanikati dejstva, da se akcija, Iti teži k raz-voju, ne more 'vedno gledati samo s stališča rentabilnosti kot bi šlo za kako bančno operacijo. Poleg tega so zelo povoljne perspektive za svetovni mir prikazale tudi zelo neprijetne perspektive morebitnih kriz v svetu. In prav razvoj nerazvitih držav bi mogel v velikem obsegu pripomoči k razširjanju mednarodne trgovine in s tem k večji zaposlitvi v svptu. Tudi qe ne omenimo vseh ugodnosti, ki bi iz tega izhajale za nerazvite države, bi to zagotovilo veliko izmenjavo izdelkov industrijsko razvitih držav z blagom nerazvitih dežel, In končno moramo omeniti tudi dejstvo, da se svetovna industrija kot celota čedalje pogosteje nahaja pred vprašanjem novih izvorov surovin. l»ve struji v ZI>A Kar se tiče mednarodne korporacije se je problem razvijal precej drugače. To se je pokazalo predvsem v ZDA. V vodilnih gospodarsko-politič-nih krogih ZDA je prikrit spor med dvema strujama. Prva struja skoraj odkrito te- ži k radikalni ukinitvi pomoči kot instrumentu zunanje gospodarske politike. Na čelu te struje je ameriški finančni minister Humphrey. Druga struja pa stoji na stališču, da se pomoč mora še nadalje izkoriščati kot bistven instrument in da je vsa zadeva posebno važna in pereča v odnosu do sedanjih azij skih dogodkov. Na čelu te struje je Harold Stassen. Pred dobrim tednom je bilo v W»' shingtonu objavljeno, da je bil osnovan «svet za zunanjo gospodarsko politiko«, v katerem bodo poleg Humphre-ya in Stassena tudi minister za poljedelstvo, minister za trgovino in minister zunanjih zadev. Ta ustanova mora združiti ameriško zunanjo gospodarsko politiko in pomiriti spor glede zamisli zasebnega finansiranja in pomoči. V kolikor korporacija ne pomeni težnje, da se mednarodno javno finansiranje omeji, v kolikor ona pomeni samo uporabo dopolnilnih sredstev za mednarodno finansiranje, je korporacija pozitivna. Njena afirmacija pa je danes povezana tudi z ustanovitvijo posebnega Sklada. In če gledamo stvari s tega gledišča, je sklep skupščine Združenih narodov, ki je bil pred dnevi sprejet, brez dvoma precejšen napredek 'n uspeh. Hkrati pa to še ne pomeni da ti dve različni koncepciji v svojem nadaljnjem razvoju ne bosta naleteli na medsebojna trenja in zato bo potrebno še mnogo naporov, da se posebni sklad in korporacija med seboj izpopolnjujeta in ne pobijata. iv Brnita v Avgust Černigoj Pretekle dni je bila v Beogradu otvorjena razstava del našega tržaškega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Na povabilo beograjskih grafikov je tržaški u-metnilc razstavil svoje grafike (suhe igle, akvatinte in barvane gravure). Kot smo že poročali, je pred Černigojem razstavljal prav tako v Beogradu tudi nas SIRENA (linorez) tržaški akvarelist Robert Hlavatij. Istočasno prireja v Beogradu samostojno razstavo v galeriji Društva likovnih umetnikov Srbije na Tera-zijah slikarka Danica Antič. Njena razstava je obenem retrospektiva njenega dvajsetletnega slikarskega dela. Razstavlja, olja, tempere, akvarele in ilustracije za otroške knjige. kak primer te širine, bivšega predsednika občine, ki je u-gledna osebnost starega režima in ki je bil sedaj reakti-viran. Dalje dva šefa državnih podjetij, en profesor univerze, en višji katoliški cerkveni dostojanstvenik, en pro-testanski škof, en general, en delavec-stahanovec, en novinar, en kipar ter še drugi predstavniki partije, sindikatov, mladine. Odbora za mir in Zenske zveze. Ljudska fronta v svoji propagandi podčrtuje nacionalni in narodnjaški značaj nove politike. Neki duhovnik, ki se je povsem vključil v sedanji režim in sicer monsignor Be-resztoczy je v nekem gororu, s katerim je pozival katoličane naj pristopijo k Ljudski fronti, rekel; «V.se ono, kar Fronta zahteva od svojih članov je učinkovita ljubezen nasproti partiji in ljudstvu«. Vzeto v celoti, teži vsaka propaganda za tem, da bi postala bolj elastična. Voditelji agit-propa so začeli napadati one agitatorje, ki se trudijo, da bi dali čimveč od sebe, ki pa hkrati ničesar ne dokazujejo. Glasilo partije zatrjuje; «Množicam je treba povedati resnico«, Glasilo «Knjižni list« pa nadaljuje isto misel takole: «Ne izgubljajte časa z dokazovanjem ljudstvu, da je bolj srečno danes kot prej. Ljudstvo ne želi biti srečnejše, ampak... ljudstvo enostavno želi biti srečno.« Kar se tiče kmetov je v teku kampanja, da bi jih ohrabrili in da bi ponovno pod Predsednik vlade NAGY vodstvom Ljudske fronte odprli svoje kulturne krožke, kot je to bilo takoj po osvoboditvi. In tako partija stopa iz o-samljenosti, v katero je zašla zaradi svoje protiljudske politike in prevzema dobesedno pravo ofenzivo ljubeznivosti nasproti javnosti. Cilj tega je, da se ljudstvo prepriča, da se je politika partije dejansko in korenito spremenila in da bo partija v bodoče, ko bo izoblikovala svojo politiko, upoštevala ljudske težnje. Ta nova politika, ki jo lahko imenujemo politiko Imbre Nagyja pa je v stalnem sporu z nezaupanjem ljudstva, ki zaradi izkušenj iz bližnje preteklosti vidi v njej predvsem taktiko. Toda Nagy se mora zato, da bi s svojim novim tokom zmagal, upreti tudi opoziciji, ki raste v sami partiji. Na sestanku centralnega komiteja, ki je bil od 1. do 3. oktobra letos je prišlo do burnih razprav bivši diktator madžarskega gospodarstva Ernest Gere. Ta struja se je pokazala za mno-bo bolj odporno. Gere očita vladi, da dela z naglico: povečujejo se plače, pokojnine, nagrade za proizvodnjo in podobno. Veča se torej kupna moč in to vprav v času, ko proizvodnja pada. «Mi živimo na kredit« — je ponavljal Gere. «Mi se zadolžujemo in kaj bo, ko bo treba plačati te dolgove.« Na te argumente odgovarja Nagy. da se «gospodarsko gledišče mora podvreči političnemu gledišču.« Partija, ki je leta 1953 obljubljala blagostanje, ne more več nazaj. Njena edina rešitev je v »korakanju naprej«. V naporih, da bi obdržala svoje obveze, kamor je treba prištevati tudi več dobronamernih naporov, mora vlada privesti do nekega »psihološkega šoka«, ki naj bi pridobil zaupanje ljudstva. V kolikor di do tega zaupanja prišlo, bo avtomatično privedlo tudi do povečanja proizvodnje. Nagyjevi pristaši so prikazali tudi dve drugi opozicijski skupini: prva izhaja iz krogov težke industrije 'n ta je sovražno razpoložena nasproti tej preorientaciji. Druga pa se odraža v vrstah upravnega uradništva, ki zapira oči pred raznimi aferami in nudi dokaze o določenem »pretiranem liberalizmu«. Vse to pa zato, da bi pridobilo na popularnosti. Centralni komite pa je proti tema dvema opozicijskima strujama reagiral tako, da je napravil več sprememb v industrijskih ministrstvih. V celoti so sklepi, ki so bili sprejeti ob koncu zasedanja centralnega komiteja, potrdili odločnost vlade, da nadaljuje s poizkusi, ki so že v teku in ki v mnogih domenah sledijo jugoslovanski zakonodaji iz let 1950 do 1951. Kar se tiče prvega sekretarja partije Rakošija in kar se tiče Ernesta Gereja, okoli katerega se, kot kaže, ponovno zbira frakcija, ki je sovražno razpoložena nasproti Nagyju, je Nagy v nekem članku, ki je bil objavljen v partijskem listu poslal dovolj jasno opozorilo, da se morajo, pokoravati kolektivni disciplini. V kolikor ju doslej še niso o-značili kot voditelja, na katera pada največja krivda za dosedanje težave, je to smatrati samo kot odlaganje ali pa kot dopolnilno popuščanje v smislu «novega duha«, ki odklanja stalinistične metode dušitve. Toda slaba stran Nagvjeve politike je v tem, da ona, kot kaže, postavlja na eno karto vso bodočnost režima in ta karta je omejena inflacija, ki jo je treba uporabiti kot sredstvo za poživitev gospodarstva. Toda kaj bo, če pride do večje inflacije, medtem ko gre proizvodnja zaradi prevelike dezorganizacije še nadalje navzdol? Od kod bo tedaj partija črpala sile, ki bi jo ponovno reševale? Ali bo tedaj prišlo do strukturnih reform? MoZne so vse predpostavke, pa tudi predpostavka o relativnem uspehu Nagyjevega poizkusa. F. Fejt6 Avstrijski parlament velikovškem spomeniku padlim partizanom «Slovenski vestnik« iz Celovca piše, da je med specialno proračunsko razpravo o zunanjih zadevah, kakor poročajo, socialistični poslanec ki bi bile lahko privedle ce-idr- Koref, omenil, da je kolo do razcepa v samem vod- | roški deželni glavar VVedenig stvu partije. Nagy je še enkrat iz te borbe izšel kot zmagovalec, vendar pa je to še daleč od popolne zmage. Največ, kar se o tem lahko reče je to, da je prišlo do nekakega premika oziroma spremembe v korist novega kurza. Toda Nagyjevi nasprotniki ga čakajo na prihodnjem križišču in sicer na »pomla-danskem sestanku«. Kaj se je zgodilo na prej omenjenem oktobrskem sestanku, o čemer govori vsa Madžarska? Najnovejše vesti, ki so prišle iz Budimpešte omogočajo, da se ugotovijo bistveni elementi. Nagyjev pristaš Bela Salaj, ki je dal poročilo na sestanku centralnega komiteja, je poskušal zvreči odgovornost za »statičnost« na različne onozicional-ne struje, med katerimi so predvsem sledeče: 1. ((Proletarska opozicija«. Ta se posebno očituje v stališču tistih, ki se bojijo, da bo delavski razred tisti, ki bo plačal račun za kmetom naklonjeno politiko vlade. Na-gy je skušal razorožiti to opozicijo s tem, da je poudarjal, da bodo kmetje povečali proizvodnjo edino tedaj, ako jih vlada prepriča, da ima nasproti njim dobronamerne namene. 2. Druga struja opozicije izhaja iz gospodarskih strokov- dobil navodilo, naj da ponovno postaviti velikovški spomenik, ki so ga pred letom neodgovorni elementi uničili. Iz poročil je razvidno, da je navodilo dal »Urad zveznega kanclerja — zunanje zadeve« in da je deželni glavar Wede-nig v nekem pismu zunanjemu ministru Figlu nedavno izjavil, da so pobude njegovega urada upoštevanja vredne ter da je odprto samo še vprašanje finansiranja ponovne postavitve spomenika. Dalje je razvidno iz poročil, da je bilo dano navodilo z izrecno pripombo, da bi Se moralo to zgoditi v interesu dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo. Tako pozitivno kot je dejstvo, da se avstrijske državne oblast! zavedajo, da je treba popraviti škodo — moralno in gmotno —, ki so jo povzročili neonacistični elementi z razstrelitvijo velikovškega spomenika padlim za svobodo v borbi proti fašizmu, tako ne-tazumljivo žalostno in klavrno je sedanje izmikanje obeh strani pred »odgovornostjo« za dano — res pozdravljanja vredno — navodilo, ko v javnosti eni »dolžijo« OVP-jevsko ministrstvo, na drugi strani pa zunanji minister Figi zatrjuje, da on navodila ni dal, marveč samo «Urad zveznega makov, med katerimi j, tudi Junderja - au^ gade^ It KM tv Vremen£ifa napoved za danes: Zmerno, ponekod močno oblačno; veter severnik odn. burja. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 10 9 stopinj: najnižja pa 3.3 stopinj. 'JfJSST, sreda 22. deceuibra 1954 PRIMORSKI DNEVNIK ISA PIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 21.la: Koncert zbora «Lipa» iz Bazovice. — Trst I.: 12.00: Godba na pihala. — Koper: 18.15: Koncert orkestra zagrebškega radia. — Slovenija: 16.10: Utrinki iz literature - Rodoljub Colakovič: Zapiski iz narodnoosvobodilne vojne. ŠPORTNE VESTI KONČANA POlOVlCA ITALIJANSKEGA KOŠARKARSKEGA PRVENSIVA Triestina ohranila prvenstvo Borba za prvo meslo bo še naprej napela in v njej bodo razen Triesline še naprej sodelovali Bor-lelli, Virlus, Benelli pa mogoče ludi Gira in Roma Si ’ D S;*« Klim Buiiii Tum bkueški si.»i/e\ii:i užimi KiMKtiPRamsi ? j Obvestilo kvesture REZULTATI: Milan: Borletti - Virtus Min-ganti 59-51 (21-23). Rim: Stella Azzurra • Reyer 79-57 (35-31). Pesaro: Benelli - Storm Va-rese 69-57 (31-18). Cantii: Cantu Milenka - Trie-sfina 58-55 (27-33). Bologna: Gira Preti - Pavia 51-46 (31-17). Benetke: Junghans - Roma 62-40 (30-16). LESTVICA : Triestina 11 8 0 3 700 643 16 Borletti 11 7 0 4 743 635 14 Virtus M, 11 7 0 4 620 529 14 Benelli 11 7 0 4 666 626 14 Gira Preti 11 6 1 4 546 532 13 Roma 11 6 0 5 632 611 12 Steli Azz. 11 5 1 5 651 690 11 Reyer 11 4 1 6 630 695 9 Pavia 11 4 0 7 681 683 8 Cantu Mii. 11 4 0 7 519 560 3 Storm Var. 11 4 0 7 613 735 8 Junghans 11 2 1 8 530 592 5 Že v soboto je bila tekma, ki bi naj odločila o tem, ali se bo Virtus povzpela na prvo mesto ali ne. Toda tekma se je končala z zmago domačina, to je Borlettija, čeprav je po prvem polčasu vodila Virtus. Mo- stico (Bologna). Sedaj je razvrstitev taka: Autonomi in Omsa 10 točk iz sedem tekem, Bernocchi, Triestina 9, Cornen-se, Udinese 8, Cest. Bologna 2. A.T.M. Milano 0. Neprijetnost Ob koncu prve polovice tekmovanja za košarkarsko prvenstvo se te Triestini dogodila neprijetnost, da je Zveza razveljavila tekmo s Pavio, ki je bila v Trstu 6. t. m. Pavia se je zaradi nekih »tehničnih napak* pritožila in Zveza je njeno pritožbo sprejela ter odredila, da se mora tekma ponoviti 6. januarja. To bi še ne bilo najhuje in upati bi smeli, da bo Triestina tedaj prepričljivo in brez »tehničnih napak* zmagala. Toda domače moštvo je že v dogovoru z atenskim moštvom Panhelenios za mednarodno tekmo na isti dan. Ce naj do te mednarodne tekme pride — in prijatelji košarkarskega športa bi gotovo radi videli kako mednarodno tekmo — pa morata odločiti Zveza in Pavia. Obe morata namreč pristati, da pustita datum 6. januarja Triestini na razpolago. Ce pa to odklonita, tedaj bo pač ta dan še enkrat tekma Triestina - Pavia, tekma s Panhelemosom pa bo odpadla, kar bi pa bilo škoda. l sicer nista pokazali velike e. Zmaga Borlettija je to prišla prav Triestini. ki je anila prvo mesto kljub po-u v Cantu. Triestina in Mika sta igrali lepo in živah-toda bilo je komaj nekoliko ivilegirancev«, ki so smeh mi prisostvovati. Zveza je n reč kaznovala domači klub adi nekih prejšnjih nered-;ti na igrišču tako, da se ]e rala tekma odigrati pri «za-lh vratih«. Tržačani so bili prvem polčasu v prednosti 27. Tudi v drugem polčasu bila tekma napeta, toda ko proti koncu Triestina izgu-r Pierija, se je to preveč pojo, se zlasti, ko je moral zabiti igrišče tudi Bizzaro. nje ie bilo 49:49 in tu so se :ačani nekoliko zmedli in nujentga niso mogli več iomeshti niti v končnem issingu. )stale tekme so se končale i z zmagami domačinov. >rva polovica letošnjega pr-istva je s tem zaključena, estini se je deloma ludi s nočjo konkurentov samih .rečilo ostati na vrhu lestvi-KakO bo v drugi polovici težko reči. Triestino čakajo ahke tekme v Bologni (Vir-in Gira) in še. nekatere rašanje je tudi, kako bo z rlettijem v Trstu Seveda [i za druge pot do cilja ni itlana samo s cvetjem in ■jetno bodo tudi drugi tek-ci za prvo mesto morah se lsiti grenkobo poraza. Vse-sor bi bil velik uspeh, ce bi estini uspelo obdržati prvo sto do konca. >•» si* I ženski prvi ligi je Triesti padla s prvega na četrto sto. Igrala je v Faenzi proti isi in kljub dobri igri je no izgubila. S tem jo je za > točko prehitela sama Omsa, ialje ekipa Autonomi iz To-a, ki je na domačem igrišču •magala Comense, in končno Bernocchi Triestino dohitel z razmerjem košev celo ■hitel) z zmago nad Cesti- Kandidali 20 reprezentanco RIM, 21. — Zaradi mednarodnih nastopov v tekoči sezoni so bili pozvani v Reggio Emilia za nedeljo 26. t. m. sledeči igralci košarke: Calebot-ta, Canna, Gambini. Zia (Virtus Bologna). Chiaria, Costan-zo, Giampieri, Rocchi, Volpmi (Stella Azzurra, Roma), Lucev, Macoratti (Gira Bologna), Da. miani, Pieri (Ginnastica Triestina), Giorgi (Varese). Rimi-nucci, Rivalta (Benelli, Pesaro). Fortunato (Roma), Paveri (I.azio), Rosolen (Pavia), Sar-dagna (Reyer, Benetke). Goriška košarka Goriziana — OARE 54:45 Goriziana je v Bologni zmagala že v drugič v tem prvenstvu ekipo OARE. Goričani so znali v prvem polčasu priti v vodstvo in doseči deset točk razlike, ki so se pokazale koristne v drugem polčasu, ko je bila igra boli izenačena. Za letos so košarkarji končali igrati. Sedaj je Goriziana na drugem mestu Goriziana-CRAL Strašice 43:37 V pokrajinskem prvenstvu juniorjev igrata ekipa Gorizia. ne in ekipa iz Strašic. V nedeljo sta se ti dve goriški ekipi srečali; zmagali so boljši. V prvem polčasu so sicer bili v premoči igralci iz Strašic (23:22), v drugem pa so znali nasprotniki izkoristiti nekaj kazenskih strelov in so tako prišli v vodstvo. MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR V ZAGREBU Zmagovalec Montažno najboljši pa ASK Zagrebški košarkarski klub Montažno je slavil svojo desetletnico in ob tej priložnosti je priredil mednarodni košarkarski turnir. Poleg moštva EKE z Dunaja, ki je avstrijski prvak, in jubilanta samega so na turnirju sodelovali še AŠK iz Ljubljane, Partizan iz Beograda in Lokomotiva ter Mladost iz Zagreba. Turnir je trajal tri dni in so bili na njem postavljeni sledeči rezultati: I. dan: AŠK - Mladost 61:53 (19:20). Montažno - Partizan 72:56 (31:30), Lokomotiva - EKE 58:52 (23:32). II. dan: Lokomotiva - AŠK 71:70 (35:37). Partizan - Mladost 68:66 (27:34), Montažno • EKE 80:56 (40:36). III. dan: Partizan - Lokomotiva 86:76 (40:36), Mladost -EKE 86:74 (44:32). AŠK - Montažno 65:59 (36:23). Po prepozicijah, da se zmagovalec določi po doseženih koših, je prvo mesto zasedlo moštvo jubilanta Montažno, nato pa AŠK, Partizan in Lokomotiva s 4 točkami, nato Mladost 2 in EKE 0. Pač pa je imelo avstrijsko moštvo v svojih vrstah najboljšega strelca Privoznika, ki je dosegel 99 košev in je bil sploh eden izmed najboljših igralcev na turnirju. Vendar se je kot moštvo najbolje izkazal ljubljanski AŠK. Zagrebška Lokomotiva je presenetila, ker je nastopila skoraj s samimi juniorji. v čemer ima jamstvo za nadaljnje dobre uspehe. OSIAltlUl STARIH ZMOT FAŠIZMA kalijo minusu umil prebivalstvom Hujskaška gonja nekaterih (iodborov", ki hočejo na vsak način preprečiti mirno sožitje in pomiritev Goriška kvestura sporoča, da i bodo javni lokali goriške po-| krajine izvzemši vinotočev in < gostiln brez kuhinje, lahko od-1 prti vso noč v dneh 24., 25., 26. in 31. decembra, kakor tudi 1„ 5. in 6. januarja 1955. KONČNO ZMAGA SVETOVNIH PRVAKOV Nemčija Portugalska 3:0 V nedeljo so Nemci nastopili v nogometni tekmi proti Portugalski v Lizboni. Po dolgem času — odkar so si v Švici o-svojih svetovno prvenstvo — so N-mci dosegli prvo mednarodno zmago. Po porazili z Bel-giio, Francijo in Anglijo so končno premagali Portugalsko s 3:0 (1:0). Igrali so tudi to pot «po nemško«; brez fines, v glavnem s fizično silo. Portugalci so se branili, kolikor so se mogli, kajti sodnik ni Nemcem preprečeval, da ne bi uporabljali svoje telesne moči. Igra Nemcev se je izkazala kot koristna, ni pa navdušila gledalcev, ki so na koncu žvižgali. Gledalcev pa je bilo še več kot na nedavni tekmi z Argentino. Nemci so nastopili v sledeči postavi: Herkenrath; Posipal, Juskoviah; Erhardt, Liebrich, Harpers; Klodt, Miltz, Kress. Dertvall, Pfaff. Po drugi svetovni vojni se je človeštvo zavedlo, da je treba ustvariti povsod zanesljive pogoje za mirno sožitje med narodi s sodelovanjem vsph. Iz tega prepričanja je pognala Organizacija združenih narodov in proglas o človeških pravicah. Vendar so povojni krči še dolgo trajali. Na raznih, koncih sveta so se še do nedavna bile krvave vojne. Obenem so se velike in majhne države trudile, da bi se ustvarilo resnično ozračje miru in bi povsod zavladala zdrava načela o uživanju človeških pravic. Do danes so se nasprotja toliko ublažila, da vlada med narodi mir. ki ga skušajo utrditi za daljšo dobo. Med Italijo in Jugoslavijo se ugodno razvija novo, skoraj prijateljsko ozračje. Sporazum o Trstu in statut ali pravilnik o enakopravnosti Italijanov in Slovencev v obeh pasovih Tržaškega ozemlja je rodil veliko olajšanje. Pravilnik daje Slovencem v pasu A in Italijanom v pasu B enake pravice, šole v materinem jeziku, lastne časopise, društva in kulturne ustanove; tudi gospodarsko so izenačeni z drugim narodom. Pravilnik je naravna posledica priznavanja načel o človeških pravicah in je v popolnem skladu z določbami italijanske in jugoslovanske u-stave. Zvesto izvajanje pravilnika mora nujno dovesti do stalnega izboljšanja odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Naravno bi bilo, da bi to u-godno vplivalo tudi na razmere goričkih, kanalskih in beneških Slovencev ter na izboljšanje njihovega današnjega stanja glede uživanja človeških pravic. Jasno je. da bi morale biti te pravice po naravnem pravu, po mirovni pogodbi in po razglasu o človeških pravicah za vse Slovence izven Slovenije enake, kakor so enake za vse Italijane izven Italije. Znano pa je, da obstoje danes precejšnje razlike glede posameznih slovenskih skupin v Italiji, dasi nobena ne uživa človeških pravic v taki meri, kakor ji to tiče po mednarodnih določbah in po italijanski ustavi. Najmanj pravic uživajo kanalski in beneški Slovenci, ki ne morejo pošiljati svojih otrok v slovenske šole, ker takih šol ie zmeraj nikjer ni. To evropsko čudo je posledica dolgoletnega odrekanja jezikovnih pravic, vsiljevanja tujih šol in tujega u-radovanja. izpodrivanja domačega slovenskega jezika iz vsega javnega življenja in celo iz cerkve. Ob raznih prilikah se pojavljajo najbolj žalostni sadovi takega ravnanja. Dolgo potujčevanje je zlasti v fašistični dobi nekatere Slovence tako preslepilo, da se ne zavedajo svojih pravic in postajajo žrtve odpadništva. Tako pride včasih do sodnih razprav, kjer Slovenci tožijo Slovence, kakor nedavno v razpravi zoper Ernesta Zdravliča iz Klodiča, ki je bil obsojen zaradi domačega prerekanja po ovadbi Jožefa Trinka na globo 34.000 lir in na vsoto 20.000 lir za sodne stroške. Domači razdori se obravnavajo pred sodišči in redijo tuje odvetnike, kakor bi Beneška Slovenija ne bila dovolj obubožana. V drugo vrsto takih pojavov sodi pismo iz oktobra 1954. objavljeno v stoti številki «Matajurja», kjer neki «Co-mitato per la difesa della re-ligione e della Patria — Valli Natisone« zaklinja škofa in prefekta v Vidmu ter župana, cerkveno oblast, orožniškega poveljnika in sodnijsko oblast v Čedadu ter župane Nadi-ških dolih, naj odločno nastopijo zoper p diverske in pro-tidržavne tokove, kakršni so se baje pojavili b pogrebu mons. Trinka. Odbor trdi, da slovenskega ljudstva ni bilo na pogrebu, čeprav je resnica prav nasprotna in potrjena s slikami, ki so se marsikod objavile. Zgraža se, da «so prinesli v cerkev vence s trakovi jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo«. Pogrebci so videli vence m trakove in lahko prisežejo, da so ostali venci zunaj cerkve in da jugoslovanskih trakov sploh ni bilo. Trakovi so bili slovenski kakršni se prosto uporabljajo med Slovenci, tudi izven Sloveni- močno potolkel po obrazu in je, v Ameriki, Franciji, Avstriji, Italiji in drugod, kjer žive Slovenci. Odbor ne zna razločevati med jugoslovanskimi jn slovenskimi trakovi. Grdo žali pokojnika in Slovence, ko zaključuje: «Za vero in za domovino bi bilo bolje, če bi se ne bil rodil«. Ljudstvo Beneške Slovenije ve, da je resnica prav nasprotna. Odbor dolži petnajst Trin-kovih učencev raznih «zloči-nov«. Najhujši zločin se mu zdi dejstvo, da ljubijo svoj materin jezik, in so v narodnoosvobodilni vojni podpirali italijanske in slovenske partizane zoper fašiste, kakor jih si pretresel možgane. Vogrič bo moral ostati v bolnici vsaj 30 dni. Smrt podporočnika zaradi padca z lambrete Žrtev prometne nesreče je v soboto ponoči postal 26-let-n: podporočnik Umberto Zap-pala iz Bologne v službi v Gradiški. Oficir se je vračal v vojašnico iz Gorice na lambre-ti. Vse se zdi. da je vozil prehitro in ga je zato ob prehodu s Korza v Ul. Aquileia vrglo v zid. Ponesrečenca so je proti koncu podpiral^ tudi takoj odpeljali v bolnico sv. ...j ... i._ t Justa, toda v nedeljo popol- j videmski škof Nogara. Odbor nič ne ve o združenem odpornem gibanju Slovencev in Italijanov zoper fašiste in naciste in o zmagi tega gibanja, ki so mu pripadali možje današnje vlade in mu je bil na koncu Vatikan naklonjen. Odbor toži slovenskega duhovnika zato. ker ,ie postavil slovenskim staršem slovenski nagrobnik. Drugemu očita, da je ustavil orožnika, ki je prekinil ob Trinkovem grobu govor slovenskega komunista; govornik pa je bil v resnici — znani protikomunist dr. AgnPlet-to! Podobni so «zločini» drugih slovenskih duhovnikov. Odborova obtožnica sloni na lažeh in izmišljotinah. Taki odbori so ostanki starih zmot iz fašističnih časov. Njih ovadbe so v popolnem nasprotju z novim ozračjem, ki smo ga očrtali zgoraj Sporazum med Italijo in Jugoslavijo grozi s kaznijo takim podpihovalcem narodnega sovraštva. Slovensko ljudstvo, tudi beneško. hoče živeti v miru s svojimi sosedi. —d— (Iz "Matajurja») dne je umrl. Truplo Zappa-le so včeraj odpeljali v rojstni kraj. Rešilni voz prišel prepozno Ko so predvčerajšnjim ob 8.45 iz garaže Fiat v Ul. Rossini poklicali po ambulanto Zelenega križa, je bilo upanje za rešitev življenja komaj 21-letnega Renza puzzico iz Vidma, Ul. Roma 8 še zelo majhno. Uslužbenci Zelenega križa so ugotovili na žalost le smrt mladega človeka, ki je, kolikor se da sklepati po dosedanjih poročilih, nastala po njegovi krivdi Puzzico se je v. nedeljo zvečer zadržal v garaži z namenom, da bi v njej prebil tudi noč. Izbral si je neki avtomobil in da bi se segrel odprl motor. Zdi se, da se je pri izgorevanju goriva v avtomobilu razširil plin, ki je zadušil 21-letnega mladeniča. URNIK TRGOVIN ZA PRAZNIKE Zveza trgovcev goriške po-1 v dopoldanskih urah, ostale krajine obvešča, da bodo za trgovine kakor tudi cvetli- fcožične in novoletne praznike | čarne bodo ves dan zaprte: sreda, 5. januarja; večerni urnik vseh trgovin se podaljša za pol ure, mesnice bodo odprte do 20. ure; četrtek, 6. januarja; medtem ko bodo vse trgovine ves dan zaprte, bodo pekarne, mlekarne in cvetličarne obratovale samo v dopoldanskih urah- V dneh 25. in 26. decembra bo zelenjadni trg ves dan zaprt, prav tako !.. 2. in 6- januarja. trgovine goriške pokrajine obratovale po sledečem urniku; danes in jutri bodo lahko vse trgovine podaljšale večerni urnik za pol ure; v petek, 24- t m.: bo neprekinjen urnik in ostanejo trgovine odprte tudi opoldne, zvečer pa bodo vse trgovine odprte do poljubne ure; pekarne in mlekarne bodo razdeljevale kruh in mleko tudi za naslednji dan; sobota, 25. decembra; vse trgovine bodo ves dan zaprte izvzemši cvetličarne, ki bodo odprte do 13. ure; nedelja, 26. decembra; odprte bodo samo pekarne in mlekarne, in sicer do konca razprodaje blaga; vse ostale trgovine kakor tudi cvetličarne bodo ves dan zaprte; petek, 31. decembra; večerni urnik vseh trgovin bo poljuben; sobota. 1. januarja: v dopoldanskih urah bodo odprte samo pekarne, mlekarne in cvetličarne; ostale trgovine bodo ves dan zaprte: nedelja. 2. januarja; pekarne in mlekarne bodo odprte Motors} v tovorni avtomobil V nedeljo po 18. uri je prišlo v Drevoredu XX. septembra do prometne nesreče, pri kateri je bil hudo ranjen 23-letni Flavij Vogrič iz Stever-jana. Mladenič se je vozil na motorju, pa se je nenadoma zaletel v tovorni avtomobil goriške občine. Padel je z motorja na asfalt, se pri tem K L JUB NEŠTETIM PRITOŽBAM IN PROTESTOM Ceste po beneških dolinah so podobne strugam potokov Pokrajinska cesta, ki pelje od Sv. Kvirina proti Ažli in skozi Št. Lenart v Klodič terja nujno popravilo Vsak človek, tujec ali domačin, ki se pelje od Sv. Kvirina proti Ažli skozi St. Lenart v Klodič, pravi; «To ni cesta. to je potok«. Nihče ne pretirava. če leče tako. Cesta je slabša kot struga potoka. Vsi pravijo, da bi se morale občinske in pokrajinske oblasti sramovati zaradi takšnih cest po naših dolinah. Od 1. januarja 1953. leta je prešla cesta od Sv. Kvirina do Pacuha pod Dreko pod pokrajinsko upravo. Vsi so misliii, da bodo to cesto ko postane pokrajinska, asfaltirali. V tem so se vsi motili.: V dolžini 18 kilome*rov te ceste so štirje cestarji, ki delajo, toda v resnici je sedaj, cesta v slabšem stanju kot tedaj, ko .ie bila samo občinska. Jame so takšne kot veliki kotli. Pripetilo se je že nešteto nesreč. Kadar dežuje, še ne ve ali Motorni vlaki tudi na goriški progi Vlaki vozijo med Gorico io Sežano ter Podbrdom in Gorico Ze od 23. maja dalje so na-112.48. prihod v Sežano ob 7.42 ši delavci, dijaki, poslovni j in 13.51. Iz Sežane ob 9.25 in ljudje in potujoče občinstvo težko čakali vpeljave železniških motornih vlakov na goriški progi. Bilo je več razlogov, da se je pričetek vožnje motornih voz tako zavlekel, predvsem je to ovirala nabava rezervnih delov za dvomotorni voz s prikolico (vrsta OM) in specialno popravilo ter velika obnova. Enomotorni voz vrste Fiat je namreč prešibak za gorsko progo proti Štanjelu in Podbrdu s 25 promili vzpona. Končno so 22. novembra 1954 začeli dnevno redno voziti motorni vlaki. Sedanji vozni red motornih vlakov bo skoraj gotovo veljal do 18. maja 1955. Motorni voz s prikolico u-streza kulturnemu prevozu potnikov. Čistoča, stranišče, razsvetljava,'prostornost mehkih sedežev in tudi ogrevanje pozimi je brezhibno. Zunanji in notranji videz je povsem okusen, reprezentativen in moremo trditi, da je to za Goriško nova pridobitev. Pri tem pa obveščamo potnike, da je prevoz prtljage pri motornih vlakih zelo omejen. Predati se morejo za prevoz le nujna potniška prtljaga in ne kolesa. Tudi s seboj sme potnik jemati ročne prtljage ie toliko, kolikor je drži pri sebi. Odhod iz Gorice ob 2.08 in 21.55, prihod v Podbrdo ob 4.10 in 23.22, kjer je prestop za -Jesenice ob 4.20. Iz Podbrda ob 4.31 in 23.32 (zadnji s prestopom z Jesenic) prihod v Gorico ob 6.00 in 0.38. Odhod iz Gorice ob 6.20 in 18.00, prihod v Gorico ob 10.31 in 18.54. Razen tega je še vožnja iz Sežane ob 15.18, ki daje veliko ugodnost delavcem in dijakom. V Prvačino prispe ob 15.54. Iz Prvačine se vrača ob 16. uri in ima tam zvezo iz Gorice z ajdovskim vlakom ob 15.30, ter prispe v Sežano ob 16.49. tako da ima zvezo na ekspresni vlak ob 17.09 proti Ljubljani. Motorni vlak, ki prispe iz Sežane v Prvačino ob 15.54, ima zvezo za Ajdovščino in nato tudi z Gorico. Z uvedDo motornih vlakov na tej progi je mnogim potnikom ustreženo. Želeti pa je, da bi železniška uprava Ljubljana dobavila še en motorni voz za progo Gorica-Podbr-do, oziroma Gorica-AjdovSči-na. (Iz «Primorskih novic«) Nov vozni red vlakov v veljavi od 19. decembra Odhodi proti Trstu: 010. 6.08, 7.21, 8.18, 9.26, 13.58, 15 49, 17.16, 18.31, 19.50, 21.28. Odhodi proti Vidmu; 5.24. 6.26, 8.00, 8.34, 10.44, 13.59, 15.58, 17.17; 19.15, 20.00, 21 09, 23.10. Prihodi iz Trsta; 5.21: 6.24, 7.57, 8.12 b, 8.32, 10.42, 13.55, 14.3400, 17,15, 19.10, 19.58, 21.06, 23 08. Prihodi iz Vidma: 0.09, 6.06, 7.19, 8.16, 9.24, 13.56, 15.47, 17.14, 18.29, 19.57, 21.26. Op- 0 Ne vozi ob nedeljah. )S>> Vozi samo ob nedeljah. stvo glasno protestira in obenem zahteva, da se popravijo ceste po naših dolinah. IZIDOR PREDAN se gre po , cesti ali po reki. Jame so napolnjene z vodo in če na nesrečo pade kdo z motorjem, je nevarno, da se pa utopi če se ne pobije do smrti. Vsak dan se kakšnemu kamionu ali drugemu vozilu zlomi os ali kakšna druga stvar. Za mehanike v Čedadu je to prava «Amerika». Družba Kručil v Klodiču, ki ima avtobusno progo Pacuh -Klodič, Zamir - Čedad, zapia-vi vec denarja za popravljanje avtobusov kot ima dobička s prevažanjem ljudi na tej progi. Skoraj vedno ima po en avtobus v popravilu, nima- , t • * i •[ te slabe ceste«, nam pravijo ibOTOVaiT G DlVSih UjClfllkOV Obvestilo ZSPD^ v Gorici obvešča, da bo za nedeljo 26. t. m. orga. nizirala poseben avtobus v Trst na premiero SNG Fer-dinanda Rogerja «3 + ena«. Vpisovanje na sedežu in v kavarni Bratuž do četrtka. Vpisnina 600 lir. Cedajci. Takšne so, da kdor se ni peljal po njih. mu jih ni mogoče opisati. Cestarji, ki delajo na tej cesti, bi radi storili svojo dolžnost, toda nimajo gramoza, da bi ga posuli po njej. Naši ljudje so že večkrat protestirali pri odgovornih oblasteh. ki zanemarjajo naše ceste, a oblasti so gluhe in slepe. Ce jih ne bodo v kratkem času popravili, ne bo kmalu mogoča zveza med našimi dolinami in Čedadom. Treba je čimprej popraviti to cesto tudi iz gospodarskih interesov naših vasi. Odkar so Ceste v takšnem stanju, se ne vidijo več turisti po naših dolinah. Vsak tujec, ki se pelje enkrat po tej cesti, se ne želi več vrniti. Ce bi bila cesta asfaltirana ali vsaj popravljena, bi prišlo mnogo turistov v naše lepe kraje: s tem bi več prodale gostilne in trgovine in bi imelo od tega korist tudi ostalo prebivalstvo «Ni treba samo zahtevati od nas, treba nam je tudi pomagati, treba nam je pomagati odstraniti ovire in pre-graje, ki nam preprečujejo priti do zaslužka«, pravijo naši kmetje. Toda oblasti se ne zanimajo za naše potrebe, za naše ceste, ki se nič ne razlikujejo od potokov. Njihove ceste so lepe in asfaltirane. Njihove so tiste ceste, ki poleti peljejo k morju, pozimi v hribe, v tiste idilične kraje, kjer se smuča in zabava brezskrbna gospoda. Ce bi se morali voziti gospod prefekt in druge oblasti s svojimi avtomobili po naših cestah, prav gotovo, ne bi bile Naš list je pred kratkim pisal o pristojbinah, ki jih mora italijanska vlada plačati bivšim ujetnikom na Korziki, v Franciji in drugod ter sporočil zainteresiranim, da Je iniciativni odbor sklical na posvetovanje vse slovenske upravičence. Vabilu se je odzvalo lepo število ljudi, ki so v nedeljo zjutraj napolnili majhnen prostor Ljudske čitalnice v Gorici. Prihiteli so iz vseh občin: iz Gorice, Doberdoba, Sovodenj, Steverjana, Krmina. Dolenj, in celo iz Trsta; vseh skupaj je bilo 79. Udeleženci zborovanja so v medsebojnem posvetovanju postavili razne predloge ki naj bi prišli v poštev za rešitev vprašanja izterjatve pripadajočih jim pristojbin. Bivši u-jetniki so namreč prejemali za delo, ki so ga opravljah pri raznih edinicah ameriške vojske od leta 1943 pa do zadnjih mesecev leta 1945. samo 0.80 dolarja od celotne dnevne plače, ki je znašala 2.10 dularja na dan. Kakor je svoj čas objavila revija «Retuzioni internazionali«, je ameriška vlada že pred leti izplačala italijanski vladi še neizplačano razliko in to približno za 125.000 bivših ujetnikov, med katerimi je bilo okoli 3.000 Slovencev. Bivši ujetniki so na zborovanju sklenili, da se najprej ugotovi vsaj približno število vseh slovenskih upravičencev, ki so tostran meje. V ta namen so izbrali po enega poverjenika za vsako občino. Kasneje pa bodo izvolili odbor, ki bo podrobneje proučil celotno vprašanje in na- več takšne kot so. Naše ljud- pravil potrebe korake. POZOR!!! Za nabavo polnega lista se obrnite na AGENCIJO CELEBITAS TRT - Ul. Macchiavelli 13 Tel. 31 404 Ki vam izposluje potne liste, jugoslovanske vizume. prošnje za koprsko področje, različne dokumente: pristojnost, državljanstvo, kazenski list. dokumente anagrafskega urada in dr. CENE ZMERNE Urnik brivcev za praznike Zveza obrtnikov goriške po* kiajine obvešča, da bo za praznike za frizerje n* brivce veljaven sledeč urnifU v soboto 25. t. m. (božič) bo* do frizerski saloni in brivntt ce zaprti ves dan; prav taso v nedeljo 26. t. m. V ponede* ljek 27. t. m. bodo odprti oi 8. do 12.30 in od 14.30 do 19. ure- Na novo leto, v soboto, bodo saloni ves dan zaprtij v nedeljo 2. januarja, pa do odprti od 8. do 13. ure. bo* Šolske počitnice Šolske počitnice zaradi bo* žičnih praznikov in Novega leta bodo letos trajale od p®«i ka 24. t. m. do 7. januarja 1955. K I W O «Bajna Indij**V CORSO. 17; barvni film. C. Girosi. VERDI. 17: «Pet od Adamell**!, N. Gray in F. Tozzi. CENTRALE. 17: ((Lastnik pa«* DEŽURNA LEKARNA : nika!), w. chiari. Danes posluje ves dan in j VITTORIA. 17: «1. april 3000A ponoči lekarna Alesani, Ul. H. Krahl in J. Meinrad. Carducci 12 - tel. 22-68. , MODERNO. 17: «Tajna služba* predvaja DANES 22. t. m. z začetkom ob 18. uri film: Zel o slaven film PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGLEJTE SI NAŠI# 500 RAZLIČNIH VZORCEV W \ TRST | * UL. GINNASTICA 22 • TEL. 95998 Postreženi liosie dobro po najujotineišili cenah fr MotoGuzzi M ZN IH ANE CENE A1RONE TURIZEM 250 ......... AIRONE ŠPORT 250 .... ZIGOLO 98 ccm .................. ZIGOLO 98 ccm luksuzni .... CARDELLINO 65 ccm............... FALCONE 500 ccm................. FALCONE 500 ŠPORT............... GALLETTO 192 štiri prestave . • Franko Trst. ctotOV TOVORNI MOTORJI ZVBNLJIVI la S>UJi nsKjH DELAVNICA ZA BRUŠENJE CILINDROV B&- 'm | IN DIESEL MOTORJEV. LA A CQO Izključni predstavnik: TRST - Ul. F. Severo 18 349.000 hr 364.000 » 149.000 » 163-000 » 99.500 » 399.000 » 419.000 » 289.000 » 38903 StevILK* »J-tkl* H) +463* - rOiSlm 00 12.30 m od 15 • 1« — Tet odauvuru* uredi,)K STANISLAV KENKU - UKEONISTVO; ULICA MONTECCHI »t e Ul. uaa - Telefon nredal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA JI. 20 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. - 1-e.ie os,asov' Za vsak mu, višine v lirmt I »tolpča »rgnv.ki 60 finančno uD"svnl 101), ounrtmce 90 Ur - Za FLRJ za vsak mu. širine I VSr vrste »»'»sov o*> 2.V- din - Tiska Tiska.sk, >«v«i ZT1 - Podružn Goric« Ul S. Relliro l-ll Tei 33-82 - Hnkools, se n* vračaj« NAKUCNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir, ted. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — 'Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozetn. tiska. Drž. ^ tfH Ljubljana Stritarjeva 3-1., lei 21.928 trk. račun pri Narodni bariki v Ljubljani 6(1* T (75 — Izdala Založništvo tržaškega tiska n i ie.