TRST, nedelja 9. januarja 1955 PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Leto XI. - Št 8 (2937) UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. *, III. nad. — TELEFON 93-10* IN 94-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. st. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 i-n od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-Wavni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtetna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Mr. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Uvod 10, mesečno 210 dkk Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozba Siovenljg, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Prst, Po treh mesecih •5. t. in. so minili trije meseci — četrt leta že! — odkar So v Londonu podpisali Spomenico o soglasju, čez dobra dva tedna bo minilo četrt le-e, odkar je prevzela Italija etvilno upravo p Trstu. Zato le prav, da -na kratko odgovorimo na vprašanje: kako sc Ovajajo določbe londonskega *Porazuma, o katerem je bilo xn je še vedno splošno mite-!Ue, da bo imel vsestranske °! sporazum o ribolovu, ob-ovitev krajevnega Ijubljan-s,9~0oriškega sporazuma in vklenitev podobnega Ijubljan-sko-t. ržaškega sporazuma. Vse naštete dosedanje rezultate in dobre perspektive za bodočnost moramo označiti kot doslej najpozitivnejše posledice londonskega sporazuma. Oglejmo si sedaj posamezne točke spomenice. Ce gremo po vrsti — člen za členom — vidimo, da je bil n celoti izveden samo člen i (člen 1 ne vsebuje določil), t.j. člen o prenehanju zavezniške vojaške, uprave in vzpostavitvi. jugoslovanske ozi.ro-m-a italijanske civilne, uprave. Clen 3 je v glavnem irpe-vendar pa meje v Milj-* 1,1 hribih po tem členu mrtfnideno in ustanovljeno demejitvena komisija še ni s?Cno določila; z jugoslovan-lip strani pa je bilo zagotov-zn.nl’ d® poteka njeno delo v ?n,,nju obojestranskega pri-s evar>]a in dobre volje, da , Psa vprašanja rešijo na za-Poljiv način. plen 4 Spomenice katego-!cn° določa, da sta ((italijan-,a in jugoslovanska vlada Po razumni, da bosta uvelja-:'“t Posebni statut». O izva-Ptnju te določbe smo v zadnjih treh mesecih napisali že hihogo člankov, iz katerih je. razvidno, ^ da Posebni statut izvaja le jugoslovanska vlada, a da se v Trstu in na njegovem področju izvaja le to-o, kolikor so se posamezna določila izvajala že pod bivšo ZVU. Ne bomo ponavljali, kateri clem Statuta se fe izvajajo, ker sni o to sto-Tili v dolgem članku v naši novoletni številki komaj pred tednom dni. Omenimo naj le "a kratko ono, kar je najbolj bistueno; osnovne prauice In svoboščine iz Splošne dekla-Taeije se v pretežni meri ne jzuajajo, enakopravnost z italijanskim delom prebivalstva Se vedno ni uresničena, zlasti ”e glede izvrševanja javnih služb, funkcij, poklicev in ča-s,i. dostopa v javne in uprav-službe, med novimi rav-"Helji in šefi uradov Gene-r°lneg„ komisariata ni nobe-rp0a Slovenca, med sodniki, ■ l so bili na novo razpore-Jf.H. prav tako ne. med notnimi funkcionarji solstva tako ne. Dalje vprašati Pokojnin vojnilt invalidov ’ članov družin padlih še ni bir o. fašistični zakoni niso r ’ ukinjeni, načrti za razna-j "ovonje se kujejo dalje; kultu— - J VANONI OBRAZLOŽIL SVOJ 10-LETNi GOSPODARSKI NAČRT Delovno liudstvo bo nosilo breme načrta hi zagotavlja večje dobičke kapitalistom Načrt predvideva zamrznjenje plač delavcev, ne pa tudi spremembo davčnega sistema, in desetletno stagnacijo življenjske ravni - Predvideni izdatki v desetih letih znašajo 24.000 milijard lir - Problematično ustvarjanje 4 milijonov novih delovnih mest - Precej obsežna javna dela in posebna pomoč zaostalemu Jugu RIM, 8. — Minister za proračun Vanoni je danes na tiskovni konferenci, ki je privabila več kot sto domačih in tujih dopisnikov obrazložil svoj desetletni načrt razvoja italijanskega gospodarstva. Po tem načrtu bi po ministrovih besedah zagotovili v desetih letih okrog 4 milijone novih delovnih mest in tako dosegli relativno polno zaposlitev. Zato bi bil seveda potreben obsežen načrt novih investicij, ki bi bile usmerjene v produktivne sektorje, tako da bi se dvignil narodni dohodek letno za okrog 9 odstotkov. Takšen dvig narodnega dohodka je mogoč izključno, če bo šel njegov izredno velik delež v investicije. Po računih bi morali porabiti več kot tretjino narodnega dohodka za investicije in bi se obseg narodnega dohodka do konca 1964. leta podvojil. Obseg potrošnje pa bi se dvignil le za 90 odstotkov, kar bi porabili večinoma novi zaposleni, medtem ko bi bile za vse ostale prebivalce možnosti povečanja potrošnje zelo majhne. Povečanje investicij pri relativno manjšem povečanju obsega potrošnih predmetov predstavlja seveda možnost inflacijskih teženj in bodo zato potrebni posebni fiskalni ukrepi, določena politika plač in primerna splošna gospodarska politika, da se zadrži porast cen. Izpolnitev načrta bo težavna in bo zahtevala občutne napore, katere bo znatno lažje premostiti ob pomoči iz tujine. To velia zlasti za prva leta. ki bodo posebno težavna za plačilno bilanco, ki bo uravnovešena šele ob koncu načrta in ki bo posebno napeta v začetku, ko se bo nujno dvignil uvoz medtem ko ?e pri izvozu še ne bodo poznali doseženi rezutati. Minister je zato posebej podčrtal pomen tako tuje pomoči kot zlasti investicij tujega kapitala. Načrt predvideva tri različne vrste ukrepov s strani vlade; 1. Neposredne investicije v onih panogah, kjer država tradicionalno vrši važno vlogo: v kmetijstvu, podjetjih splošne koristi in v javnih delih. 2. Pospeševati neposredne investicije za podporo industrijski in ostali dejavnosti, da se zagotovi ugodnost privatnih investicij. 3. Olajšati privatne investicije. Načrt predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za 20 odstotkov ob istočasnem znižanju v kmetijstvu zaposlenih oseb, tako da bi se proizvodnja v kmetijstvu zaposlenih oseb dvignila za 35 odstotkov. Za dosego teh ciljev predvideva načrt inve- sticije v vrednosti 3.500 mi- in okrepitev z industrijo zve- rezerve, pri čemer je pouda- j stra so prisotni novinarji po- lij ard lir. Za javno koristna podjetja predvideva načrt sledeče investicije; električna energija 3.210 milijard, naravni plin 300 milijard, železnice 700 milijard, telefon 300 milijard in vodovodi 450 milijard. Za javna dela predvideva načrt sledeče vsote; regulacija rek in hudournikv 790 milijard. ceste 1.150 milijard, šolske zgradbe 220 milijard in 650 milijard za ostala javna dela. zanih dejavnosti, za kar bodo porabili 8.600 milijard lir. Skupno torej znašajo predvideni izdatki v desetih letih okrog 24 tisoč milijard lir. metem ko znesejo kosmate investicije 35 tisoč milijard lir. V kosmate investicije se namreč vključujejo tudi sredstva, potrebna za normalno obnovo proizvodnih naprav. Izpolnitev načrta zavisi v veliki meri od dviga obsega varčevanja, saj predvidevajo, da bi se moral dvigniti se- , danji delež narodnega dohod-Gradnja stanovanj bo ure- | ka, namenjen za varčevanje, jena tako. da bo regulirala 0d 21 odst. na 25 odst. položaj na trgu. Skupno pa se predvideva zgraditev 10 milijonov 200 tisoč novih stanovanjskih prostorov, za kar bodo porabili 5.100 milijard lir. Najobsežnejša vsota pa , je predvidena za obnovitev industrije, dvig proizvodnosti Posebno važno vprašanje pa predstavlja plačilna bilanca, ki bi bila ob koncu načrta krita s 60-odstotnim povečanjem izvoza ob istočasnem le 43-odstotnem povečanju uvoza. Vendar pa minister ni izrazil velike bojazni glede plačilne bilance, ker upa na nove ril najdbe potreleja, kot tudi stavili več vprašanj in med na povečanje železarske pro- njimi ali bo uvedla nove izvodnje, porast turistične de- j davke za finansiranje načrta, javnosti m dvig kmetijske Vanoni je odgovoril, da bodo proizvodnje nad predivdenim novi davk; nepotrebni, ker se obsegom. | povečal državni dohodek Seveda so to bolj ali manj ' - optimistična predvidevanja propagandističnega značaja in je glavno upanje usmerjeno na pomoč iz tujine — na ameriške dolarje. Poseben poudarek desetletnega načrta ; je usmerjen na s splošnim povečanjem gospodarske aktivnosti, prav v tej zvezi je tudi zanimiv odgovor na vprašanje, ali načrt predvideva sodelovanje _ sindikatov, nakar je Vanoni odgovoril. da želi tako sodelovanje sindikalnih organizacij krepitev zaostalega Juga, ki j delavcev kot tudi organizacij bi dobil 54 odst. investicij za kmetijstvo, 36 odst. investicij za javno koristne naprave. 5Q odst. sredstev porabljenih za javna dela in 53 odst. denarja za gradnjo stanovanj. Delež narodnega dohodka Ju industrijcev. Minister je tu di zanikal namene, da se uvede nova davčna politika, ki bi vplivala na investicije in jih usmerjala v panoge, za katere predvideva načrt pospešen razvoj ga bi se tako § sedanjih 21 j Desetletni načrt razvoja lta-odstotkov celotnega Italijan- j lijanskega gospodarstva je si* skega narodnega dohodka precej obsežen, vendar ne — — 1 -. 111-1 —n„1 -4 e. ls i mt' a1 11. dvignil na 28 odstotkov. Po obsežnem poročilu mini in gospodarske t)i„an°Ve še vedno ne preje-5( l° pomoči iz javnih sredic ■ o zakonskih predpisih cji ^reditev stalne organiza-nit: fjovenske šole ni slišati reč. esede, čeprav je izrecno prrrtN' ^bodo oblasti te ra h ^>,*e etakojn izdale: upo-j. a slovenščine pri upravnih Spps°^tiili oblasteh — kljub na• otm izjavi samega general n aa komisarja — ni uresniče-dokler župan Trtsa ne do-č, ’,uPorabe slovenščine v ob-W' m svetn- dokler v dr-ljo,.nPm toi'lstyu citirajo nebi .n°®* fašističnega paragra- na včerajšnjem sestanku pri Scelbi «ni-so sklenili nobene odložitve za nedoločen čas«, temveč da bo vprašanje prišlo pred ministrski svet obenem z načrtom o agrarni reformi, za katerega je kmetijski minister Medici sporočil, da je že pripravljen. «Seveda. je nadaljeval Matteotti. se bo to moralo zgoditi še v januarju«. Vendar ta sklep ne pomeni za PSDI medsebojne odvisnosti med enim in drugim zakonom. je dejal socialdemokratski glavni tajnik in nadaljeval da po mnenju PSDI glede načela «stalnega pravičnega razloga« ne more biti kompromisa. Temu stališču, je dodal Matteotti, pa nasprotujejo liberalni in demokristjanski voditelji. Vendar se PSDI temu načelu ne bo mogel nikoli odpovedati in se bo «zavedal svoje odgovornosti«. O istem vprašanju zemljiških pogodb je imel danes ministrski predsednik Scelba dolg razgovor z glavnim tajnikom PRI Macrellijem in republikanskim prvakom La Malfo. Oba sta po razgovoru izjavila, da jima je Scelba sporočil, da bo ministrski svet v kratkem skupno razpravljal o vprašanjih zemljiških pogodb in splošne agrarne reforme. Republikanci, sta dodala. bodo izrazili svoje stališče v parlamentu, ko mu bo vlada predložila dokončni načrt. S to izjavo se republikanci očitno odtegujejo vsaki nadaljnji odgovornosti za razvoj vprašanja zemljiških pogodb. v katerem so zavzemali podobno stališče kot PSDI. Scelba je imel danes tudi dolg razgovor s podpredsednikom vlade Saragatom in z zunanjim ministrom Martinom. Govorili so o zunanjepolitičnih vprašanjih v zve zi z bližnjimi rimskimi razgovori francoskega ministrskega predsednika Mendes-Frncea. Medtem so danes že prispeli v Rim Mendes-Franceovi sodelavci pod vodstvom glavnega ravnatelja za politične zadeve v francoskem zunanjem ministrstvu De Marge-ria. popoldne je bila v palači Chigi že prva pripravljalna seja med člani francoske delegacije in funkcionarji italijanskega zunanjega ministrstva. Razgovori se bodo nadaljevali jutri, v ponedeljek pa pride v Rim Mendes-France. ki je trenutno na oddihu v Positanu pri Amalfiju. A. P. godbo o SEATO in varnostno pogodbo med ZDA in Cang- ^ _ ^ kajškovim režimom na Foi- znafno Zniža njih kupna moč. lovne sloje vedno zelo nevarna zadeva, ker se ob najmanjšem inflacijskem sunku takoj mozi. Delo kongresa se je začelo v spravljivem ozračju. Demokratični voditelji so sprejeli poziv na sodelovanje, ki jim ga je naslovil predsednik Ei- Načrt je torej lahko tehnično zelo dober in pravilno upošteva razmestitev novih investicij v razne panoge. Široke delovne sloje pa ne zanima toliko to vprašanje, tem- senhovver v svoii poslanici o | več od kod. iz čigavih žepov ((položaju Zve.;-'. | bedo šla sredstva /a poveča- Vsekakor pa bodo politična ] uje investicij? Kljub temu. nasprotja občutna tudi v prihodnje. Mnogi demokratični parlamentarci so na primer poudarili, da jc Eisenhoiver-jev načrt navadna nova izdaja Rooseveltovega «New Dea-,la» in Trumanovega «Fair Deala«; nekateri so celo rabili besedo «pjagiat». Iz istih razlogov je precej republikanskih parlamentarcev, ki jim Eisen-horverjev novi program ni všeč. Nacionalni odbor demokratične stranke je danes izdal poročilo, v katerem analizira in kritizira Eisenhovverjevo poslanico kongresu. Demokratični odbor postavlja med drugim vprašanje, kako se sklada Eisenhocverjev predlog o ((častnih pogajanjih« z ZSSR z njegovimi trditvami o rastoči vojaški moči ZSSR. «ki ogroža ZDA«. Nadalje pravi odbor, da govori Eisenhower zelo na splošno o .pomoči prijateljskim deželam, ne omenja pa posebej programa pomoči azijskim državam. Glede napovedanega zmanjšanja carin pravi demokratični nacionalni odbor (večina demokratov podpira ta predlog), da je treba videti, ali se bo Ei-senhower boril proti republikancem za izvedbo tega načrta. da je minister prav ta vprašanja zelo oprezno obšel, pa kaže. da bo skušala vlada vplivati na investicije tako, da bo omogočila v določenih panogah povečanje dohodkov na vloženi kapital ob istočasnem blokiranju plač. Povečanje dobičkov bo sicer pritegnilo kapital v te panoge in povečala proizvodno sposobnost. bo pa tudi pomenilo poslabšanje življenjske ravni delavcev. Vanoni zelo oprezno govori o narodnem dohodku, a prav zgornji zaključki pričajo o tem. da bi se po načrtu povečani narodni dohodek usmeril predvsem v žepe kapitalistov in ne delavcev. V tem pa je tudi globlji socialni pomen tega načrta. NADALJEVANJE POGUMU za vrnile« kini PEKING, 8. — Glavni laj-lbo to posrečilo za 20 milijo-nik OZN Hammarskjoeld je I nov, toda ostalo jih bo še 10, ob 20.1o Po krajevnem času končal današnje razgovore s Cuenlajem, ki so se začeli ob 15. uri. (Od 8. do 13.10 po srednjeevropskem času). Nov sestanek bo v poneder ljek. V Netv Yorku je predstavnik tajništva OZN izjavil, da bo ta razgovor nedvomno zadnji. V tem primeru bo Hammarskjoeld odpotoval iz Pekinga v torek. Pri današnjem razgovoru so bili navzoči tudi sodelavci Hammarskjoelda in Cuenlaja, toda tudi o tem razgovoru vlada stroga tajnost glede vsebine in glede rezultatov. V krogih Združenih narodov v New Yorku omenjajo, da je imel Hammarskjoeld prvotno odpotovati iz Pekinga v nedeljo ali pa v ponedeljek zjutraj. Ker je bil sedaj določen nov razgovor za ponedeljek, so opazovalci mnenja, da so nastale nove okoliščine. ki so narekovale glavnemu tajniku podaljšati bivanje na Kitajskem. V OZN so mnenja, da so razgovori sedaj prišli v kočljivo fazo in da bo ponedeljski razgovor prinesel razčiščenje v enem ali drugem smislu. BEOGRAD, 8. — pogajanja o vrnitvi jugoslovanskih kulturnih dobrin, ki so bila prekinjena zaradi božičnih praznikov, se bodo nadaljevala 14. t. m. v Rimu. Vodja jugoslovanske delegacije, dr. Zvonko Perišič, je nocoj potoval iz Beograda v Rim. Kampanja za obdelovanje novih površin v ZSSR MOSKVA. 8. — Agencija Tass je objavila danes besedilo govora, ki ga je imel na zborovanju moskovskega Kom-somola prvi sekretar CK KP ZSSR Nikita Hruščev, ki je predvsem prikazal načrte za povečanje površine obdelovalne zemlje v ZSSR. Hruščev je govoril mladim prostovoljcem, ki odhajajo obdelovat zemljo v oddaljene predele ZSSR. Do konca leta 1956, je dejal Hruščev. je treba narediti plodnih 28-30 milijonov hektarov zemlje. Ni dvoma, da se k: «jih bo lahko obdelati, ko bo posejanih prvih 20». Nato je dejal, da bodo malo produktivne pašnike v više ležečih predelih ZSSR spremenili v njive, na kateri bodo pridelovali žitarice ali industrijske rastline. Hruščev je zatrdil, da je med svojimi potovanji v Kazahstan in Alta; ugotovil, da sta ti dve deželi bolj kot U-krajina bogati na zemlji, ki jo je mogoče obdelati, in nato o-pozoril one. ki bodo prosto* spremljajo z vsemi častmi«, toda kdor bi ob prvih težavah izgubil pogum in se vrnil, (diaj ne pričakuje ploskanja«. Moskovski radio pa je zvečer poročal, da je poziv Hru-ščeva mladini, naj množično odide na obdelovanje zapuščenih zemljišč, v oddaljenih krajih ZSSR, (ivzbudil val na-dušenja v vsej deželi«. Radio pravi še, da so v številnih mestih mladinci sklicali zborovanja, na katerih so »slovesno proglašali svojo voljo, da čimprej odidejo v Sibirijo«. »Pravda« pa poroča, da je nja doslej neobdelanih zemljišč potrebnih vsaj še 100.000 prostovoljcev Medtem je predsednik sovjetske vlade Malenkov danes slavil svoj 53. rojstni dan. Sovjetski listi tega dogodka ne omenjajo, pač pa je albanska telegrafska agencija objavila brzojavko s čestitkami, ki mu jo je poslala albanska vlada. voljno odšli na obdelovalno i 1?jVOflpo _n‘j1, akcijo, da tam ne bodo našli ne stanovanj, pe ostalih ugodnosti za življenje. Dejal ,ie. ds ja Za velike naloge potrebno junaštvo, kar je laže za mladino kot za poročene. «Ko pa si boste uredili življenje v onih krajih, se oženite«, je dejal Hruščev, kajti ((poročen mož dela za svojo družino in se spreminja v boljšega državljana«. K temu je Hruščev dodal, da je treba pomnožiti sovjetsko prebivalstvo, in izjavil, di ko bi se današnjim 200 milijonom prebivalcev pridružilo se sto milijonov, še ved-j no ne bi bilo dovolj. Omeni) je kritike, ki jih je izzvala uvedba davka na samce in zakonsk? pare brez otrok, in izjavil, da je ta zakon sestavil On sam in da ga je odobril tudi predsednik vlade. Dejal je, da ta zakon opravičujejo zahteve socialistične družbe. Nato je Hruščev obžaloval, da še vedno prevladujejo ((napačne predstave o Sibiriji, kamor ,so carji pošiljali ljudi v pregnanstvo« in dejal, da nudi zlasti Daljni vzhod mnogo možnosti za razvoj kmetijstva, predvsem pa pokrajina okoli Habarovska. Prav tako bi bilo treba obdelati zemljo na Sa-halinu, «da bi se lahko tam za stalno utrdili«. Ob zaključku je dejal mladim prostovoljcem. da jih: «ob • odhodu ŠE NOBENE URADNE REAKCIJE na načrt o oborožitvenem «poolu Maršal Tito na severu Burme RANGUN, 8. — predsednik republike maršal Tito je danes s svojim spremstvom odpotoval z letalom v Tangi v državi San na severu Burme, kjer bo v spremstvu predsednika burmanske unije dr. Ba Uja obiskal industrijska, kulturna in zgodovinska središča. Med potovanjem po državi San se bosta državnika razgovarjala tudi o političnih vprašanjih. V prizadetih prestolnicah odklanjajo izjave in poudarjajo, da načrt proučujejo - Izjave zahod-nonemšhega ministra Erharda - Adenauer se pripravlja na razgovore z Mendes-Franceom Sestanek zun. ministrov balkanske zveze bo zadetek marca BEOGRAD, 8. — Iz dobro obveščenih krogov javljajo, da še bodo zunanji ministri Jugoslavije, Grčije in Turči-’ je sestali konec februarja oziroma v začetku marca. Iz istih krogov izražajo upanje, da bosta grški in turški par-\\ lenjent do. sestanka zunanjih ministrov ratificirala blejski sporazum. Jugoslovanska skupščina je, kot znano, blejski sporazum ratificirala med jesenskim zasedanjem. PARIZ. 8. — Po zatrjevanju agencij so francoski načrt za skupnost v oboroževanju v okviru zahodnoevropske zveze z naklonjenostjo sprejeli do sedaj samo v Italiji, dočim je bila reakcija s tem v zvezi v Angliji in državah Beneluxa neugodna. Nekateri celo zatrjujejo. da bi načrt utegnil znova načeti celotno vprašanje nemške oborožitve in onemogočil ustvaritev zahodnoevropske zveze. Vse te vesti po niso potrjene in v prizadetih prestolnicah poudarjajo, da francoske predloge sedaj skrbno proučujejo. Predstavnik belgijske vlade je na primer danes izjavil, da so belgijski gospodarski, vojaški in diplomatski strokovnjaki začeli temeljito proučevanje francoske spomenice. Zanikal je tudi trditve tujega tiska o zatrjevanem ((belgijskem odporu« proti francoskim predlogom. «Ceprav se je proučevanje francoske note komaj začelo — je pripomnil predstav-nik — je prva reakcija vladnih strokovnjakov pokazala stvaren interes za francosko stališče«. V Rimu, kjer so francoski načrt tudi že dobili, javljajo, da ga sedaj proučujejo pristojni organi vlade. Drugih pojasnil s tem v zvezi ne dajejo. Prav tako ni nobenih u-radnih izjav iz britanske in ameriške prestolnice. London-vanja carin. Senat pa bo naj- skl «Daity Telegraph« pa je prej ratificiral manilsko po-'mnenja, da bodo francoski Delo kongresa ZDA WASHINGTON. 8. — Novi ameriški kongres, ki se je prvič sestal 5. januarja in ki je naslednji dan poslušal Eisen-hovverjevo poročilo o »položaju Zveze«, bo začel z rednim delom v ponedeljek. V vmesnem času sestavlja razne komisije, ki jim bodo vsem predsedovali člani večinske demokratične stranke. Na dnevnem redu prihodnjih sej kongresa imajo pred nost nekatera zunanjepolitič na vprašanja, Prestavniška zbornica bo najprej proučevala načrt liberalizacije zunanje trgovine in postopnega zniže- predlogi še bolj komplicirali razgovore v delovni skupini sedmih držav, da pa gotovo ne bodo preprečili uspešnega zaključka razgovorov. «Times» pa poudarja, da je obisk Men-des-Francea v Rimu in Baden-Badenu v zvezi s tem načrtom že posebno pomemben. V krogih blizu ameriškega državnega departmaja izjavljajo, da so pripravljalni fran-cosko-ameriški razgovori v Parizu v okviru NATO nudili možnost ameriškim predstavnikom, da se v glavnih obrisih seznanijo s francoskimi predlogi. V ivashingtonskih krogih so mnenja, da je ameriško stališče na konferenci, ki se bo začela 17. t.m. v Parizu, odvisno od sledečih elementov: 1 podrobna proučitev francoske spomenice; 2. reakcija držav. katerim je Francija predložila svoj načrt; 3. notranjepolitični momenti ZDA. Podrobno proučevanje načrta se bo lahko začelo šele prihodnji teden, ko bo ameriški predstavnik pri NATO v Parizu poslal celotno besedilo s svojimi pripombami. Ugotavlja pa se na podlagi izvlečkov, ki so bili objavljeni v tisku, da je Francija spremenila svoj prvotni načrt in da bo predvidena prehodna doba lahko pripomogla k dokončni pripravi načrta. Agencija ((United Presse« objavlja intervju zahodnonem okega ministra za gospodar stvo Erhardta, v katerem ta bežno omenja stališče, ki ga bo nemška delegacija verjetno zavzela na konferenci v zvezi s francoskim predlogom Erhardt je izjavil, da bodo Nemci vztrajali za svobodno trgovanje z orožjem med državami zahodnoevropske zveze. ((Nemčija gleda tudi na proizvodnjo orožja z gospodarskega stališča«, je izjavil Erhardt: «če ne bomo uspeh izdelovati te ali one vrste orožja z istimi stroški kakor drugi, ga bomo uvažali. Svobodna konkurenca torej tudi na področju izdelovanja orožja. Nočemo nobene vrste mednarodnih kartelov.« Kakor navaja ista agencija, je Erhardt 1udi izjavil, da si bonnska vlada kot članica zahodnega zavezništva pridržuje pravico izdelovati tanke in težko orožje. To izjavo je Erhardt podal v zvezi s pisanjem nekega lista, da se nemška vlada namerava na pariški konferenci odpovedati izdelovanju tankov in težkega topništva. V svojem intervjuju je Erhardt tudi izjavil, da se strinja z mnenjem finančnega ministra Schaefferja, da nemški finančni prispevek k zahodni obrambi ne bo mogel presegati 9 milijonov mark, ker Nemčija noče znižati življenjske ravni prebivalstva in omajati stalnosti valute. Leta 1955 ne namerava Zahodna Nemčija porabiti za oborožene sile več kakor 6 odstotkov narodnega dohodka, to je mnogo manj kakor ostale države atlantske skupnosti. Nemška industrija, ki je v zadnjih petih letih podvojila svojo proizvodnjo, računa, da bo v tem letu znašala vrednost njene proizvodnje dobrin skupno 150 milijonov mark. Zatem je Erhardt govoril o raznih finančnih obveznostih Nemčije, katerim se ta ne misli odtegniti, in je dodal, da bi v primeru potrebe Nemčija bila pripravljena povečati svoj prispevek do 12 milijonov mark; zanikal pa je govorice. da bo vlada že letos določila za obrambo 15 milijard mark. Na koncu je še poudaril, da bo Nemčija izvedla svojo oborožitev «v režimu normalnega tržišča m brez pretresljajev za njeno gospodarstvo«. Medtem je kancler Adenauer danes zjutraj odpotoval iz Bonna v Buehler Hoehe v Schwarzwaldu, kjer bo na oddihu do konca meseca. V petek pa se bo v Badenu sestal z Mendes-Franceom, s katerim se bo razgovarjal med drugim o francoskem predlogu in o Posarju. Izvedelo se je, da je Adenauer pripravil dva načrta v zvezi z izvedbo francosko-nemškega sporazuma o Posarju. Prvi, ki bo predložen Mendes-Franceu. označuje oblast, ki naj jo ima predlagani nevtralni komisar za Posarje, drugi načrt pa določa način izvedbe plebiscita o bodočnosti Posarja. Mijalko Todorovič se je vrnil iz ZSSR BEOGRAD. 8. — Danes se je vrnila iz Budimpešte jugoslovanska delegacija pod vodstvom člana zveznega izvršnega sevta Mijalka Todoroviča, ki je v Moskvi popdisala trgovinski in plačilni sporazum z ZSSR. Gen. Borwall Cook odpotoval iz Beograda BEOGRAD. 8. — Namestnik poveljnika ameriških oboroženih sil v Evropi general Borwall Cook je odpotoval danes po tridnevnem bivanju v Beogradu iz Jugoslavije. Pred odhodom je general Cook na zemunskem letališču izjavil novinarjem, da je zadovoljen z obiskom v Jugoslaviji in se je pohvalno izrazil o jugoslovanski armadi. OAK RIDGE, 8. — V okrilju zavoda za jedrna raziskovanja v Oak Ridgeu se bo 2. maja začel tečaj za tuje znanstvenike in strokovnjake o metodah za uporabljanje radioaktivnih izotopov. To bo prvi tečaj od številnih drugih, ki jih nameravajo v ZDA prirediti za znanstvenike in strokovnjake 53 držav, ki so pooblaščene, da dobivajo od ZDA radioaktivne izotope. NPOniKNkl DHEfl NB današnji dan »e je leta 1905 začela prva ruska revolucija. el Danes, NEDELJA 9. januarja Julijan, Nikoslava Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38. Dolžina dneva 8.53. Luna vzide ob 18.05 in zatone ob 8.12. Jutri, PONEDELJEK 10. januarja ~ Pavel, Dob r or! a v Iz S SINOČNJE SKUPŠČINE ČLANOV RAZREDNIH SINDIKATOV ODOBRAVANJE POBUDE ZA ENOTNO SINDIKALNO SKUPŠČINO IN OBSODBA POSKUSOV, DA BI SE ČIMBOLJ OMEJILA Udeleženci skupščine so soglasno odobrili vsebino pisma, ki ga bodo poslali tajništvu CGIL v Rim Snoči je bila v Ul. sv. Frančiška skupščina Razrednih sindikatov, ki so se je udeležili številni delavci iz raznih tovarn in podjetij. Na dnevnem redu je bilo vprašanje obnove sindikalnega gibanja ter enotne ustanovne skupščine, za katero je dala pobudo CGIL. Navzočim delavcem je najprej spregovoril tov. Petronio, ki je dejal, da je CGIL 5. decembra 1954. napovedala da bo sklicala v Trstu enotno ustanovno sindikalno skupščino, katere namen bo ozdraviti resno krizo, v katero je zabredlo sindikalno gibanje v Trstu. Doslej so delavce ločili razni problemi, kakor na primer vprašanje državne pripadnosti, nacionalni boji, razkol zaradi resolucije Kominforma itd. Večina teh problemov je odpadla in tako se je utrla pot sindikalni enotnosti, ki postaja vedno bolj nujna. Zaradi dosedanjih ideoloških in drugih sporov je bilo, delavstvo v zmedi in veliko število delavcev je zapustilo sindikate ter je stalo ob strani. Računa se, da je nad polovico delavcev, ki sploh niso sindikalno organizirani in večina od teh je zapustila bivše Enotne sindikate. Mnogi izmed teh delavce* se radi vrnili v sindikat. a »e ne strinjajo z dosedanjo sindikalno prakso izključiti Razredne sindikate od udeležbe na skupščini, čeprav je CGIL v svoji prvi objavi pozvala vse skupine, naj se je udeležijo. To pa bi bila huda napaka, kajti glavna naloga skupščine bi morala biti, da privede v CGIL vse delavce, ki si želijo močne in enotne sindikalne organizacije. Besedam tov. Petronia je sledila izčrpna diskusija, v katero so posegli delavci iz ILVE, Tovarne strojev, ladjedelnice Sv. Marka in drugi,. Tovariš iz ladjedelnice Sv. Marka je o- pomnil, da so tam nalepili lepake s pozivom, naj se delavci vpisujejo v CGIL, da pa o skupščini molčijo. Tov. Maglica da je dejal, da v Tovarni strojev delavci zlasti v menzi mnogo razpravljajo o skupščini in Dravijo, da bi se je moralo udeležiti čimveč delavcev ne glede na sindikalno pripadnost. Tov. Filippi je govorila o resnem položaju v Tržaški konop-ljarni in ugotovila pogubne posledice sindikalne neaktivnosti. Po končani diskusiji so vsi udeleženci soglasno sprejeli in odobrili pismo, ki ba bodo v imenu skupščine poslali tajništvu CGIL v Rimu in v katerem ga seznanjajo s tukajšnjem položajem ter s pozitivnim stališčem Razrednih sindikatov do sklicanja enotne ustanovne sindikalne skupščine. Zabeležen potresni sunek Tržaški geofizični zavod je včeraj ob 8,55 zabeležil močan potresni sunek in ugotovil, da je bilo središče sunka 970 km oddaljeno od Trsta v južno- vzhodni smeri, verjetno v Vzhodni Grčiji. Opazovanja so motili istočasni potresni pojavi, doka, oddaljeni, s središčem severno od Anglije. Zborovanje brezposelnih v Miljah Jutri ob 16. uri bo na Trgu Marconi v Miljah zborovanje, ki ga sklicuje odbor brezposelnih in delavcev SELAD. Na zborovanju bodo razpravljali o posledicah zakona «pol-ne zaposlitve«, to je o škodi, ki jo bodo utrpeli delavci zaradi znižanja prejemkov v novih delovnih centrih. Obljube ministra Pontija Minister Ponti je včeraj zjutraj predsedoval zasedanju, ki je bilo posvečeno turizmu, javnim predstavam in športu na Tržaškem ozemlju. Tržaški predstavniki so zahtevali od vlade omogočitev izkoriščanja miramarske riviere do Seslja-na z izgradnjo nove obalne ceste in žičnice, ki bi vezala kopališča na obali z zgornjo tržaško okolico. Predstavnik CONI je opozoril ministra, da je treba še nadalje vzdrževati športne naprave, ki so jih zapustili angloamerišlki upravitelji in zgraditi na univerzi igrišče za odbojko. Prav tako so tudi obrazložili potrebe avtonomne ustapove gledališča Verdi in novega italijanskega gledališča. Minister je zagotovil svojo pomoč in pomoč ministrstva za okrepitev tržaške turistične dejavnosti. „Lussino' izročen lastnikom Včeraj so predstavniki CRDA izročili lastnikom motorno cisterno «Lussino». Ladja je bila splovljena 9. septembra 1954 v ladjedelnici Sv. Roka in ima 2.250 ton. GIORGIU JAKSETICHU odvzeto odlikovanje Kot poroča ANSA, je minister za obrambo Taviani po zaključku preiskave odredil, da se odvzame že podeljeno vojaško odlikovanje Giorgiu Jaksetichu. Kot je znano, je bil Jaksetich odlikovan z redom križca za zasluge v voj- . ni. Preiskava naj bi namreč Vodstvo CGIL se je zavedlo dognala nekatere stvari, ka- tega razkola in je sklenilo, da je treba ukreniti kaj novega, da se sindikalna kriza odpravi. Na to pobudo so Razredni sindikati takoj pozitivno reagirali, medtem ko je Delavska zveza v glavnem molčala. Zadnje dni pa se je Delavska zveza zganila in tudi njen tisk je objavil številne članke o tem vprašanju. V teh člankih so razni sindikalni voditelji tudi priznali, da ni dovolj, da se bivši Enotni sindikati avtomatično priključijo k CGIL. marveč da je treba sindikalne vrste razširiti. To je res. Toda če ti voditelji hočejo, da bo imela skupščina uspeh, tedaj je treba najprej delavske množice nanjo pripraviti in jih zbuditi iz otopelosti. Ce ne bo zkupščina le jalova ponovitev izrednega kongresa. Zato je treba delavcem dobro pojasniti, zakaj se sploh sklicuje skupščina in kaj je treba storiti, da uspe. Toda zadnji članki zbujajo tudi zaskrbljenost. V njih ne opažamo konstruktivnih gesel za tiste delavce, ki so danes izven sindikata. Opaža pa se tudi. da nameravajo določeni ljudje omejiti pomen skupščine ter le nekako sešteti razne sindikate, ki so že v okrilju CGIL. Delavci morajo seveda preprečiti, da bi se neka^ konstruktivna pobuda izrodila v navadno spetkarjenje. Na to kažeio tudi razna podtikanja, češ da bi hoteli Razredni sindikati doseči, da bi skupščina odstranila vodstvo Delavske zveze, da bi ga prevzeli sedanji voditelji Razrednih sindikatov. S tem hočejo seveda le begati delavstvo. Delavci so zaskrbljeni tudi zaradi tega, ker je dalo pobudo za sklicanje skupščine vodstvo CGIL, sedaj pa so voditelji Delavske zveze mimogrede omenili, da se je ustanovil neki priprav- ljalni odbor, niso pa povedali, ali je to odbor CGIL, ki bi morala organizirati skupščino Vse kaže. da namerajajo neka tere niso bile znane vojaškemu poveljstvu v Padovi, ki je Jakseticha predlagalo za odlikovanje. Na krik in vik, ki so ga zagnali združeni fašisti in demokristjani ob Jaksetichevem odlikovanju je minister za obrambo torej takoj podvzel ustrezne ukrepe in mu odlikovanje odvzel. Kaj je temu vzrok, je jasna stvar. Jaksetich je bil polkovnik jugoslovanske armade, kar je za fašiste zadosten razlog, da se proglasi za izdajalca in nevrednega, da bi nosil italijansko odlikovanje. Colotti, zverina iz Ul. Belo-sguardo. ki je mučil in ubijal ljudi zato, ker so bili antifašisti, je še vedno odlikova-najbrž zato... ker pre- iskava ni našla dovolj ele' mentov, ki bi služili za osnovo pri odvzemu odlikovanja. Ukrep obrambnega ministra je zato vsega obsojanja vreden in prav gotovo ne dela časti onim, ki se sicer tako radi ponašajo s svojo demokracijo. Pribitek na vozne listke Tiskovni urad vladnega generalnega komisarja sporoča: Z ministrskim odlokom z dne 7. decembra 1954, objavljenim v Italijanskem uradnem listu št. 299, so bile določene nedelje, ko morajo državne železnice in javna prevozna podjetja pobirati na vozne listke pribitek v smislu zakona št. 1042 z dne 3. novembra 1954. Te nedelje so: 9. in 30. januar, 13. in 27. februar, 13. marec, 24. april, 8. in 22. maj, 26. junij, 31. julij, 21. avgust, 25 september in 8. december 1955. Istočasno je sporočeno, da je bila zaupana blagajniška služba za zimsko pomoč akcije 1954-55 zavodu «Banca Com- teri voditelji Delavske zveze merciale Italiana«. HUDE POSLEDICE NARAŠČAJOČE GOSPODARSKE KRIZE V Tržaški konopljarni ] tovarno Kozmann pa Lil odpus bodo zaj stov f)rli Zaradi tega ostane u tej tovarni 100 delavcev in nameščencev brez dela Včeraj so se na uradu za delo sestali predstavniki delavcev in ravnateljstva Tržaške konopljarne ter ponovno razpravljali o nameravanih 130 odpustih. Podjetje je hotelo odpustiti delavke in delavce že pred božičnimi prazniki. nato pa je pristalo na predlog urada za delo, da bodo prej počakali na odgovor ministra za delo Vigorellija, na katerega so se obrnili, da bi posredoval. Kot je namreč znano, je podjetje trdilo, da je v hudi krizi, ki je ne bi moglo prebroditi brez državne pomoči. Minister za delo pa je proti vsem pričakovanjem odgovoril. naj rešijo spor tu na kraju samem, s čimer je bila zapečatena usoda delavk in delavcev. Zaradi tega negativnega odgovora je podjetje sklenilo. da odpove danes delo 111 delavkam in delavcem, ki bodo po odpovednem roku šestih dni postavljeni na cesto. Ravnateljstvo podjetja je pri tem tudi izjavilo* "da. mu nrimanjkuje surovin, to je jute, ki si je do prihodnje letine, to je do avgusta, ne bo moglo nabaviti. Po trditvah ravnateljstva ostane samo še ena možnost, da se preprečijo odpusti: juto bi morali dobaviti podjetju iz državnih zalog ustanove ARAR in sicer po nabavni ceni, ki jo je plačala zanjo država. Vse pa kaže, da to ne bo mogoče in da bo zato 111 novih de_lavk in delavcev pomnožilo že tako veliko brezposelnih. Na skupščini delničarjev podjetja Kozmann pa so skle- Lahko rečejo, kar hočejo- .. . lahko delajo, kar hočejo: nalivnega peresa BERNUM ne zna nihče posnemati. BERNLM je izredno nalivno pero za vse sloje. 25o/ popusta delavcem in uradnikom Cena 1.000 lir z jamstvom pri PAPIRNICI IN TISKARNI U. Bernardi. Trst, Ul. Mazzini 44 nili, da bodo v ponedeljek zaprli tovarno. S tem ukrepom bo ostalo brez zaposlitve okrog 10Q delavcev in nameščencev tega podjetja. Gre za zelo resen ukrep, zaradi česar bi morale oblasti posredovati, da se ne izvede, saj pomeni tudi veliko škodo za tržaško gospodarstvo sploh. Motor jo je podrl Okoli 7. ure je 29-letni Josip Sosič od Sv. M.M. Sp. med vožnjo s svojim motornim tro-kolesom v višini Ulice Rafine-rie D’Annunziovega drevoreda trčil v 40-letno delavko Marijo Dalleaste vd. Rusich isto tako od Sv. M.M. Sp., ki je hotela tedaj prekoračiti cesto. 2enska je zaradi sunka padla na tla in ker se je poško- dovala, se je morala z rešilnim avtom zateči v bolnišnico, kjer so jo zaradi rane na Čelu levi piščali, ter verjetnih notranjih poškodb pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali dneh na I. kirurškem oddelku. Brezvesten šofer Komaj je 24-letna Olga Božič por. Miloš iz Nabrežine-kamnolom v yišini «Upima» na Korzu stopila s pločnika, jo je z avtom zadel neznan šofer, ki je vožnjo nadaljeval, ne da bi ji priskočil na pomoč. Miloševa se je sama zatekla v bolnišnico, kjer so ji zdravniki izprali majhno prasko s podplutbo na desni roki in jo nato odslovili s proghozo o-krevanja v 3 dneh. ^ KRITIKE IN POROČILA ^ l/cčer navdušenega veselja Avditorij poln kot že zlepa ne na večeru jugoslovanske narodne pesmi Na koncu včerajšnjega večera jugoslovanskih narodnih pesmi je še mladina na galeriji začela vriskati. V tako dobro voljo je spravil vse občinstvo Gorenjski kvartet s svojim igranjem. Glasbeni Matici je njen namen, da priredi večer ne preveč zahtevne glasbe, ki bi pa občinstvo spravil v dobro voljo, povsem uspel. Zagrebški kvintet Lisinski je zapel celo vrsto narodnih pesmi, od slovenskih do makedonskih. na način, s katerim se lahko ponaša samo izdelan, umetniško visoko dospel korpus. Vse pesmi so bile podane s strogo preciznostjo in izvajalci so se brezhibno uživeli v duševnost ljudi, od katerih je bila vzeta pesem. Za nas je bilo med drugim skoraj presenečenje, da so tudi makedonske pesmi lahko vesele, živahne (Ne zadevaj me), medtem ko smo navajeni misliti, da so Makedoncem predvsem lastne pesmi tipa Bolen mi leži ali pa Kaleš bre Andjo, ki jo je včeraj tako lepo pela Andjelka Nežic. Ta pevka, ki je nastopila kot solistka s kvintetov-ci in tudi sama, nam je zlasti v drugem delu sporeda pričarala nekaj privlačnih melodij zlasti v slavonskih pesmih. Ko sta skupaj s Sergijem Rainisom, tenoristom iz kvinteta, zapela še nekaj dalmatinskih, se navdušenje ni hotelo poleči. Videlo se je, kako so ljudem všeč te pesmi, ki so jim večinoma tudi znane, pa mogoče zaradi tega še bolj drage. Andjelka Nežič je zapela tudi dve bosanski ^narodni (Moj Dilbere in Blago suncu i mjesecu) namesto odsotnega Božidara Ivaniševiča. Skoda, da tudi ta pevec ni pri- > spel. I Ko so prišli na oder štirje muzikantje Gorenjskega kvarteta in so po dvorani zadoneli prvi zvoki njihovih instrumentov, tedaj smo takoj vedeli, da imamo pred seboj štiri fante, ki so prav posrečeno našli drug drugega. Tu je težko reči kaj je ljudem bolj ugajalo. Bilo je namreč toliko vedrosti, toliko domačega veselja v teh polkah, valčkih in ostalih pesmih, da je ljudem šlo kar na smeh. K temu so še pripomogli sami godci, ki niso štedili tudi z nekaterimi smešnimi gestami med samim igranjem, pri čemer je zlasti prednjačil trobentar, ki je glasbo od časa do časa «zabelil» s pravim gorenjskim vriskom. S kvartetom sta nastopila kot pevca Dana Filiplič in France Koren ki je še sam zapel pesmi Iz stolpa sem ter Zakrivljeno palico v roki. Avditorij je bil napolnjen kot že zlepa ne. Med občinstvom smo opazili tudi jugoslovanskega gen. konzula, tov. Mitjo Vošnjaka in še več drugih predstavnikov FLRJ v Trstu. Zaradi nepazljivosti staršev otroka podrlo kolo tovornika V resnem stanju, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo, so včeraj kmalu po 14. uri sprejeli na II. kirurškem oddelku 21-mesečno Lo-redano Galatti iz Ul. Orlandi-ni 22, kateri so ugotovili razne rane in praske ter hud u-darec v trebuh z verjetnimi notranjimi poškodbami. Preiskava je ugotovila, da je otrok ušel staršema, ki sta bila na obisku v Ul. del Rivo in je v višini stavbe št. 17 stopil s pločnika na cesto prav v .trenutku, ko je privozil mizno s svojim tovornikom 37-letni Giovanni Kulla iz Ul. Settefontane. Zadnje kolo težkega vozila je dekletce silovito vrglo na tla. Mimoidoči so ji hitro priskočili pomoč in jo z taksijem poslali v bolnišnico. SPREMENJENA DOSEDANJA UPRAVA DELAVSKIH ZADRUG Namesto imenovanja upraviteljev naj se skličejo skupščine članov DZ Imenovanje začasnega upravnega odbora Delavskih zadrug je v nasprotju z zahtevami članstva, da si sami izvolijo svoje upravitelje NOVI ODLOKI VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARJA DR. PALAMARE Po cesti Trst-Devin dovoljena zopet vožnja z neomejeno brzino Tiskovni urad vladnega generalnega komisarja sporoča: Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal sledeče odloke. ki bodo objavljeni v celotnem besedilu v Uradnem vestniku, kateri bo izšel 11. t. m. in ki bodo stopili v veljavo na dan svoje objave _ z izjemo izrecno navedenih prime- rov: odlok št. 120, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje, z učinkom od 16.12.1954, zakon št. 1150 z dne 10.11.1954 (uvedba takse na upravno koncesijo od radijskih abonmajev); odlok št. 121, s katerim se razveljavi ukaz ZVU št. 56 z dne 11.6.1954, ki je omejeval brzino pri vožnji motornih vozil na cesti od Trsta do Devina ir. s katerim se znova uveljavljajo na Tržaškem ozemlju predpisi o dopustni brzini, ki jih vsebuje k. o. st. 1740 z dne 8.12.1933; odlok št. 122, s katerim se Tategnejo na Tržaško ozemlje čl. 27. 1. odst. n. z. o. št. 82 z dne 1.3.1945 in členi 1 do 7 zakona št 625 z dne 31.7.1954, ki se tičejo talasografičnih institutov v Messini, Tarantu in Trstu ter njihovega novega u-stroja: odlok st. 123, s katerim se izrečejo dela za povečanje čuvajske hiše in priključene zgradbe na točki km 126- 330 železniške proge Mestre Bivio Galleria za nujna in neodložljiva; odlok st. 124, s katerim se Tržaško ozemlje ložljiva; odlok št. 1-1955, po katerem veljajo z dnem njihove objave na Tržaškem ozemlju vsi predpisi, ki se objavijo v biltenih italijanskih državnih železnic; odlok st. 2, s katerim se raztegnejo na Tržaško ozemlje v odloku samem navedeni predpisi zakona glede dajanja predujmov v denarju splošno vaznim industrijskim podjetjem, ki so upniki države, glede re-kvizicij in zaplemb valute, glede zapadlih dolgov državnih uprav in glede ureditve pogodb iz časa vojne in povrnitve prispevkov; odlok št. 3, s katerim se razveljavi ukaz ZVU št. 119 z dne 2.10.1953, ki je vseboval spremembe zakonika o cestah v pogledu telesnih in nravnih pogojev šoferjev motornih vozil; in s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 243 z dne 18.2.1953; odlok št. 4, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje m. o. z dne 22.7.1954. objavljen v Uradnem listu št. 221 z dne 25.9.1954 (dovoljenja začasnega uvoza); odlok št. 5, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje, z učinkom od 18.8.1954. m. o. z dne 7.6.1954, objavljen v Uradnem listu št. 175 z dne 3.8.1954 (predpisi za carine prost uvoz dateljnov, namenjenih za destilacijo): z dne 16.9.1954, objavljen v Uradnem listu št. 290 z dne 18.12.1954 (način plačevanja pristojbin za nižje in Višje srednje sole, učiteljišča in tehnične srednje šole); odlok št. 9, ki proglaša dela za obnovo hotela »Albergo Posta« na Trgu Oberdan št. 1 v Trstu za občekoristna v smislu zakona: odlok št. 10, s katerim se raztegneta na Tržaško ozemlje, z učinkom od 29.8.1954, m. o. z dne 73.3.1954 in m. o. z dne 9.4.1954, objavljena v Uradnem listu št. 185 z dne 14.8.1954 (carinska prostost za nekatere proizvode, določene za flotacijo piritovih rudnin); odlok št. 11, s katerim se spremenijo nekateri predpisi, navedeni v čl. III splošnega ukaza ZVU št 3 z dne 3.7.1945, ki zadevajo izdajanje potrdil in zaznambe rasnega značaja, ki so vpisane v registrih za civilni stalež in v seznamih prebivalstva; odlok št. 12, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 79 z dne 20.3.1954 (razširitev ugodnosti po enotnem zak besedilu št. 1165 z dne 28.4.1938 na ustanovo «Istituto Nazionale Case ai Maestri«); odlok št. 13, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje, z učinkom od 1. t. m., m. o. z dne 9.12.1954, objavljen v Uradnem listu št. 293 z dne 22.12.1954 vsi' mumdrsk! odloki, priobči- I čenje rezidenčne pristojbine zn ni v rednih dopolnilih Uradne- podeželske lekarne)/ SL ista št 97 z dne 28.4.1953 odlok št. 7, s katerim se raz- in št 227 z dne 3.10.1953. ka- tegne na Tržaško ozemlje, z teri vsebujejo predpise za iz- učinkom od 4. t. m., m o. z ten vsebujejo p f carjnfik dne ,5 10.1954, objavljen v odlok št. 6, s katerim se raz- (Posebna določila za enkratni tegne na Tržaško ozemlje, z predpis dohodarine za leto 1955 učinkom od 19.11.1954. zakon za nekatere vrste dohodkov); t. 1107 z dne 22.11.1954 (izena Generalni vladni komisar dr. Palamara je z odlokom, ki ga je podpisal pretekli petek spremenil dosedanjo upravo Delavskih zadrug. Odlok dr. Palamare se sklicuje na ukaz ZVU št. 146 od 18. decembra 1953, ki je stopil v veljavo 31. decembra 1953. Ta ukaz je določal ustanovitev začasnega upravnega odbora za Delavske zadruge in hkrati ukinil conski upravni ukaz od 1947. leta, ki je ustanovil nadzorni odbor Delavskih zadrug. II. člen ukaza ZVU je predvideval, da predsednika začasnega upravnega odbora imenuje ravnatelj za civilne zadeve. Ostale štiri člena odbora pa imenujejo vsak po enega; pokrajinska uprava, občinska uprava, Banca Nazionale del Lavoro in konzorcij zadrug in vzajemnih posojilnic. Na osnovi gornjega ukaza ZVU so bili včeraj z odlokom dr. Palamara imenovani: za predsednika dr. Dante Petrini, ki zastopa državno oblast, za člane odbora Duilio Magris, kot predstavnik pokrajine, Nereo Stopper, predstavnik občinske uprave, Bruno Ulessi, predstavnik Banca Nazionale del Lavoro in Oberdan Pierandrei, predstavnik konzorcija zadrug in vzajemnih posojilnic. Imenovanje začasnega u-pravnega odbora na mesto dosedanjega nadzornega odbora pri Delavskih zadrugah predstavlja še en korak nazaj proti vrnitvi Delavskih zadrug svojim članom, ker daje oblast nad Delavskimi zadrugami državni oblasti, krajevnim ustanovam in banki, ki so za časa fašističnega režima vložili nekaj kapitala v Delavske zadruge. Generalni vladni komisar dr. Palamara je bil po svojem prihodu v Trst večkrat obveščen o stanju v Delavskih zadrugah in o željah članov, ki že vsa povojna leta zahtevajo sklicanje skupščin za volitev upravnega odbora. Kljub temu se je odločil Vladnemu komisarju je gotovo znano, da statut Delavskih zadrug, ki je bil 1946. leta ponovno uveljavljen, določa, da je treba Delavskim zadrugam vrniti naravno u-pravo članov in ne komisarje in podobne čuvarje, ki so jih začeli postavljati fašisti 1926. leta. Člani Delavskih zadrug so edini resnični gospodarji te ustanove in imajo zato pravico, da jo sami upravljajo. Zato bi bila naloga dr. Palamare, da vzpostavi red pri Delavskih zadrugah in da izda odlok za sklicanje članskih skupščin in za izvolitev upravnega sveta. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Oproščen obtožbe goljufije ker jo je storil v stiski Zaradi prevare v škodo starinarja Carla Morsellija, katerega je 36-letni Francesco Palumbo iz Taranta, a stanu- joč v Trstu, opeharil za 40.000 lir, ker mu je obljubil dobro kupčijo s starim železom, je sodišče oktobra Ioni obsodilo moža na 4 mesece in 15 dni zapora ter na 4.500 lir globe. Palumbo pa je proti obsodbi vložil priziv in se izgovarjal, da je bil prisiljen kršiti zakon, ker je tedaj živel v veliki revščini skupno z nosečo ženo in 10-mesečno hčerko. Sodišče je med razpravo ugotovilo, da Palumbove izjave odgovarjajo resnici in da je njegova hči tedaj stanovala pri sorodnikih, medtem ko sta morala obtoženec in njegova žena zaradi pomanjkanja denarja prenočevati na travnikih okoli Sv. Ivana. Prav zaradi tega je sodišče Palumba popolnoma oprostilo obtožbe Slikarska razstava v občinski galeriji ki je bil v Trstu kot vojak in katerega so nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče, prejela skupno 43.974 lir podpore za dobo od 1.8.1946 do 30.11.1949, čeprav se je mož vrnil v Italijo že 1945, leta. Nadalje so žensko obtožili, da je s tremi pričami napravila notarski akt, s katerim je hotela potrditi, da nima nobenih vesti od moža, dasiravno ni to odgovarjalo resnici. Končno so njo in njenega očeta obtožili pohujšanja mladoletnice, ker sta se nemoralno obnašala in tudi občevala v prisotnosti Albinine 5-letne hčere Rite. Sodišče je Brajkoviča obsodilo na leto dni zapora ter mu kazen pogojno pomilostilo, medtem ko je Albino obsodilo na 3 leta zapora in na 48.000 lir globe. Obtožba zaradi lažnega notarskega akta pa je zaradi aplikacije amnestije odpadla. Danes važna seja glavnega odbora SHPZ Danes 9. t. m. dopoldne ob 8.30 bo na sedežu v Ul. Roma 15 seja glavnega odbora Slovensko-hrvatske prosvetne zveze. Na seji bo govora predvsem o poživitvi ljudsko-pro-svetne delavnosti v mestu in okolici. Vabilo SGZ Slovensko gospodarsko združenje vabi svoje člane jestvin-čarje, gostilničarje, obrtnike in male prodajalce na sestanek, ki bo v torek U. t. m. ob 20. uri v prostorih tajništva. Na dnevnem redu bo vprašanje malega obmejnega prometa in koristi, ki bi iz tega izhajale za razne stroke. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. — Danes 9. t. m. sestanek za zamenjavo znamk v prostorih kluba. Ul. Roma 15, II., od 9. do 12. ure. Odbor nudu članstvu nove znamke AMG-FTT po najnižjih tržnih cenah in razpolaga tudi z večjo količino krožnih zvezkov ter dopisnic prvega dne AMG-FTT. Obveščamo člane, da do preklica odpadejo sestanki v sredah. Prispevki za novoletno jelko Viktor Sirca 1000, Amalija Šušteršič 100. Francka Sedmak 200, M. Germania 100, K. Pavletič 100, Francka Filippi 100, Tončka Legiša 100, Anton Pavletič 100, Ivan Može 100, Marija Sedmak 100, Alda Križmani 100, Fulvia Apollontio 100, Anton Švara 300, Nerea Siveni 100, Josip Rutar 100, Sergij Suman 200, Gigliola Fontanot 100, Licia Costa 200, Alesia Marisi 100, N.N. 5.000, M. Ostrouška 100, N.N. 10.000, M. Morel 1000, S. Jazbar 6.000, Zofija Gustinčič 200, Andrej Godina 500, Marija Tomažič 100, Jeruzalema 50, A. Sancin 500, J. Škrinjar 1000, Berta Jenko 300 E. L lipovec 200, Elizabeta Furlan 100, Angel Zerial 300, Solza Go-.................. B. 1000, Zora Zl- dina 201 vec 300, M. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. januarja 1955 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 12 oseb, poroke pa so bite 3. POROČILI SO SE: modelist Giovanni Lulli in uradnica Celestina M otta. uradnik Davide Balbi fcn gospodinja Anton.a Az-zara, študent Luciano Renzulli in študentka Paola Presti. UMRLI SO: 64-!etui Guido Fan. 64-letna Ljudmila Pertot por. Cok, 80-1 etni Ludvik Jančič, *2-letni Alfredo Bianciiedi, 76-letna Xenia Kosbur por. Svlnicichkj. 76-letna Anna Cucaz vd. Bartoli, 53-letni Paolo Andervvald, 72-let-ni Alberto Altomonte, 53-1 etri Rocco Colopietro, 78-letni Pietro Malossi, 76-letna Anna de levinj por. Pasini, Maria Rodella, stara 11 ur. Giacomo Fassio, Exporter, VVil-liam Lykes Irma, Sear.an, O-trante, Christina, Britiish VVar-rior, Pomezia, Maria Pompei, ca-lix, Teresa Capano, Petsia In G. Borsi. Občina obvešča, da je v ob- sedanji komisar odločil za, , «začasno» upravo, ki pa ima črnski umetniški galeriji odpr- odlok št. 14, s katerim se raz tegne na Tržaško -izemlje. učinkom od 1.10.1954, m o. z po sestavu odbora bolj trajen značaj, ker so v njem zastopane osebe zainteresiranih u-stanov, ki so bile vedno pro-** ti volitvam upravnega odbora. Te ustanove, razen konzorcija zadrug in vzajemnih posojilnic, so izkoristile fašistično sovražno politiko proti Delavskim zadrugam in v določenem trenutku vložile v to zadružno ustanovo nekaj kapitala. «da so jo rešile kon-kurza«. Dejansko pa je bil fašistični režim, ki je na vse načine obremenjeval Delav- dne 8 7 1954, objavljen v Urad- ske zadruge samo zato, da bi nem listu št. 220 z dne 24.9.1954 | jih finančno uničil in tako (Podaljšanje veljavnosti dovo vajanje nekaterih olajšav; Uradnem, listu št. 291 z dne odlok' št 125, ki proglaša de- j 20.12.1954 (letna količina preje la potrebna za zgraditev nove | iz mohairjeve dlake in alpake. ^Kčinikn nodnomo I katere uvoz bo prost carine); odlok št 8, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje m. o. ustanovo v zavodu v Ti-tu, za občekoi islna, nujna in neod- ljenj začasnega uvoza); odlok št. 15, s katerim se rag tegne na Tržaško ozemlje, 7 učinkom od 5. t. m., zakon št. 1168 z dne 77.11.1954 (nova dovoljenja za začasen uvoz in izvoz . vsilil v to delavsko organiza cijo ustanove, ki so bile pod njegovem popolnim nadzorstvom. In prav te ustanove, ki so danes v rokah demokristjanov, so prišle ponovno trdno na oblast Delavskih zadrug. ta osebna razstava dveh tržaških slikarjev, in sicer Carla Titza ter Sabina Color\i)a. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Zaradi nemoralnosti obsojena oče in hči Za zaprtimi vrati je bila te dni razprava proti 51-letnemu Antonu Brajkoviču, ki je pred leti stanoval v Ul. Panebian-co 14, in njegovi 33-letm hčeri Albini, stanujoči v begunskem prenočišču v Ul. Castaldi. Oba sta bila odsotna, kajti prvi se je baje preselil na Reko. Albino Brajkovičevo por. Daghini so obtožili prevare v škodo tukajšnjega vojaškega distrikta, ker je z izgovorom, da nima nobenih vesti od moža Giuseppa, doma iz Genove, GIBANJE LADIJ V PRISTANIŠČU Včeraj so bile v tržaškem pristanišču sledeče ladje: E. Rozzo (it.), Casale (it.), Mura (jug.), Loredan (it.), Cosami (gr ), Cam-pidoglio (it.), Chioggta (it.), Ari-stodimos (gr.), Starecres (br.), S. River (U.), Gorenjska (jug.), Rio Belen (ar), Apsirlo (it.) VREME VČERAJ Najvišja temperatura 11,5, najnižja 8,4, ob 17. url 10. Zračni tlak 1003,4 v porastu. Veter vzhodnik 9 km na uro, vlaga 83 odst., padavine 15,9 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,3. BARI CAGLIAR1 F1RENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIa LOTERIJA 60 57 7 30 28 20 87 66 67 84 75 6 77 76 71 11 74 17 20 60 31 85 to 8 12 45 86 8 15 51 71 43 55 31 83 22 8 30 15 86 8 83 44 89 40 60 71 81 12 54 tfl/1Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 9. januarja 1935 ob 15. uri v KRIŽU Ferdinand Roger: -|- ena» komedija v treh dejanjih V torek U. januarja 1955 ob 20.30 uri v kino d v orani v SKEDNJU «5 + I . - 8.(10 Jutranja glasba; 8.30 Lab" j ke melodije; 8.45 Kmetijska od-daja; 9.15 Slovenski motivi; 11.3» Max Bruch: Koncert za viol®0 hia in orkester; 12.00 Pestra o-pen» te glasba: 13.00 Glasba po željan: 14.30 Parada lahkih orkestrov. fia 15.00 Stavki znanih koncertov. Ja 15.30 Poje moški zbor s Peci: ne] 15.50 Glasbena medigra; 16.W Slavni pevci; 17.00 Franz Leban Vesela vdova, opereta v 3 dej-, z 18.00 Čajkovski: Simfonija št. 4 je ( GLEDALIŠČA ) VERDI Danes, ob 16. uri: »Joriova hči«; dnevni abonma. TEATRO NUOVO Danes, ob 16. uri: 12. ponovitev A. Houstonove «Kuhinje angelov«. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR )i vabi svoje člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER, ki bo danes 9. t. m. z začetkom ob 19.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi št. 6/IV. C I T A T E L J I in NAROČNIKI! Kdor poravna celoletno naročnino za 1. 1955 v znesku 3.200.— LIR pred 31. t. m., prejme v dar lepo slovensko knjigo. Ne zamudite ugodne prilike. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Občni zbor zavarovalnice goveje živine v Bazovici Zavarovalnica goveje živine v Bazovici sklicuje svoj redni občni zbor za danes 9. 1. 1955 ob 16. uri v Preslovi dvorani. • J NOČNA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul. Cavana 11; Rdeči križ, Ul. Settefontane 39; Pic- ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul Ci- Arietla (rt.,. Santa Rita (*->. I r^a'W!: ČzTlS (ifrk Ko« Tr« Valmau- fi C* S ' W , . . . 1 Šport; 20.05 Nesmrtne melodtjC' prt 21.00 Športni komentar; 21.15 PUC' gib cini: Deklica zlatega zapada • , opera v 3 dej. L, T H S T I. f 9.35 V veselem tempu; 11.15 Glasba po željah; 17.30 SimfoJc. nični koncert, dirigira EugefZn; Jochum; 19.15 Za ples; Šport; 21.05 «AHegretto», skoraj e <1 revija. koper 254.6 m ali 1178 kc T Slovenska jioročila: 6.30, 7.4S *° 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30. flai Hrvaška poročila: vsak dan 0» obi 20.00. Italijanska poročila: 6.15, 12.30 17.00, 19.00 in 23.00. „ vet Slovenski pregled tiska: vsa* ce dan (razen nedelje in ponedeb ... ka) ob 6.50. , Italijanski pregled tiska: vsa* Slu dan (razen nedelje in ponede!) cb; ka) ob 6.15 7.45 Jutranji koledar: 8.15 » * domačiih logov za nedeljsko Jd- Ifa tro; 8.40 Za naše kmetovalce, vc/ 9.00 30 minut zidane volje; 9.30 sloni:, « Mladinski oder: Carjev Sdon«, 10.00 Glasbena matineja; 10.3» KJe Zena in dom; 11.00 NedeljskAr simfonični koncert; 12.00 Glasb* (( po željaih; 13.45 Glasba po Tt> .,,, ljah; 15,00 Primorski zbori, ate ‘ sambli in solisti - amaterji poj* mt in igrajo; 15.30 Naši kraji i® Ve Ljudje: Vogersko; 16.00 Nedelj* , ski promenadni koncert- 16.30 It* - : brano cvetje z domače grede: 17.03 Lahka glasba; 17.15 Slušrt* 1 igra v ital.; 18.50 Snort; 19.19 5 Kontrasti v ritmu: 20.15 J urin* . in Franina: 20.30 Glasba po žel ljah v hrvaščini; 21.00 Glasbe« kat mozaik; 23.10 Glasba za lahW , rek » 1,0 V H * 1 J A j 254,6 m ali 1178 kc m Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 12.30 15.00. 17.C0. 19.00 in 22.00. 9.40 Operetne melodije; 10.1® Eci Dopoldanski simfonični koncerti gje 13.00 Po! ure za našo vas; 13.30 Želeli ste - poslušajte!; 15.1» Lahka glasba; 16.00 Promenado*! F koncert: 17.30 Radijska slušn*vni die ’nomivi.fev); igra: Dobri ljudje 'ponovitev); 18.30 Pisan glasbeni spored 20.00 60 minut vedre glasbe iz rad® Iv, Sarajevo: 21.15 V svetu ritmo* in melodij. ' (< I KI EVIglJA 1(11 15.00 Popoldne v športu; 17.00 « Izven sporeda: 17.40 Martin3! 21.05 Najsrečnejši; 22.30 Novi italijanski filmi; 22.40 Dogodiv- v ščine. Jeffreya Jonesa; 23.05 Nb* deljski šport. ^ “ Odgovorni urednik „ STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Mali oglasi Trsi ®°: to hu MNOGO KANADČANOV evropskih narodnosti se želj poročit* n, z Jugoslovankami do 40 let* 0l Interesentke naj javijo svoje n» slove generalnemu zastopniku znanega nemškega instituta FLi®* ner za Kanado: Mr. Ludvik R»u’ „ ter, 117 Hunter St. VVest, Ha* n' milton-Ontario, Canada. ISCE SE DEKLE za gostilno; * ij, hrano in sobo. Ponudbe na upi"3' „ vo lista. n> LAMBRETO - C v dobrem st3* nju prodam. Naslov U. Ferrovi3 Se 37, Opčine. ODDAM opremljeno sobo ene®u 2a ali dvema gospodoma. Telefon1' rati 41-545. *J POMOČNICO za 4-5 ur dnevC® za 3-člansko slov. družino, išč«®' tr-Naslov na upravi lista. KOLESA, moška in ženska, P° L ' 8.000 lir, kolesa za prevoz blag3* tu, motorna kolesa po 52.000 lir, 03 obroke. Marcon, Ul. Pietš 3. »6: BMW Veritas Corsa, 3 karbur-, » ugodno naprodaj v garaži pn semaforju na Opčinah. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK Potovalni in turistični urad »ADRIA -EXPRESn Ul. Cicerone št. 4 priti. Telelon 29243 prireja večdnevna ali tedenska zimovan.ia v gorskih krajih na primer na Pokljuki, v Kranjski gori, na Bledu, v Bohinju. Planici itd. po najugodnejših cenah. Razen tega preskrbi v najkrajšem času individualne turistične vizume in tranzitne vizume ter prireja kolektivne izlete za tu in inozemstvo. V « j, Za vedno nas je zapusti* naš dragi Josip Hi/ili/al v starosti 71 ,et. Žalujoča soproga A’l!onij,, sin, snaha, nečakinja in ost*' lo sorodstvo. Pogreb dragega pokojnik3 bo v ponedeljek popoldne ** mrtvašnice v Ul. Pieta. Trst, 8. januarja 1955. GOSTILNA IN ZALOGA VINA MAKS HKOBAT FERNETIČI se priporoča z najboljšimi nini, tiipau-skim teranom ter domačim pršutom ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem dem. organizacijam in vsem onim, ki so na kakršen koli način pomagali in sočustvovali z nami ter spremili naso drago mamo ANTONIJI) TONI ASI CII k zadnjemu počitku. Hčerka Nives družini Tomasich in Vidall. E110 V1TTOR1N1 (°£>LO M E K ) od- Pa|Ial je dež, na pomolu !'no P°morske postaje je čakal rita £pa)!len v*ak, s katerim sem sii: lme3 odpeljati; ko se je ov sa množica Sicilijancev usu-eči; JL*. Pr®vozne ladje, jih je 5.00 al odšlo v dežju čez trg 'T z 2aJ’kan>m ovratnikom in 4 «, rokanu V žepu; nekaj jih >ni- ostalo, z ženami, vrečami 3v kr 3erbas' kakor prej na ’uc- r:t?VU lldie; obstali so ne-P«d streho. , *k je čakal, da mu pri- L Pl)° vagone, ki so jih M5te Pe la3’ na ladji čez mor- gedinaše? ‘° 36 trajal° dolgo; 9.45 . sem se zraven male- ^.kdbjanca z drobno že- . ' kl je spet sedela n; -Pf| njegovih nogah. T u J ®uvlli nogan. »krat se mi je nasmehnil, dar ^dar”16 36 zaSledal, in ven-^upan ^ Še Zmeraj V'S ia rokam?’ k? 3e tako stal z Vet V zepu na mrazu in sak Ce fU’ amP3k njegove ustni-eli jjj., ,So se smehljale pod sa*muZ TOh,0m ČepiCC’ ki ei> obraza 2a*rival polovico „?tr=y ^mer'ki imam več bra- Icelvoz CvV’“ 36 rekel- «Strice in )30 bratrancev...» J-jiVi« ’ tako?» sem rekel. «Pa iiAr Jn,7 V New Yorku ali v . «14 ^ «Mob1- Vem’» ie odgovoril. S?*»Ogoj* 50 v New Yorku, »n V6ak .y Argentiniji. Na e'h m , bačin so v Ameriki.)) d* dal: «Iz3k P0Vedal in še d0‘ š*5 «ja , katerega kraja ste?» sem rekel- «Rojen m n V Siraknzi...» enikcte"?* 3? rekel: «Ne- ne, iz #> „t7 ga kraja v Ameriki?* rekel" ™ ^ew Yorka’» sem molkr,wrenutek sva oba u" 30-~nislil na fJ*dal- 6em ga in ».1‘Bcvorii kl sem 30 iz’ ;rt: Eledal ’ , tudl on me 3e ■32svr s3°boko izpod roba ,.lS v°je cepice di* p0i„ ’n* Vpraš l*1 me 36 skora3 nezno jra r, *^ako gre v New Yorku? iov °bro?» . (> 3e rekeI- «Ni u . brezposelnost naj- ^rezPosel ° nE" JaZ n*Sem :id ne gtS}. ie na druge majh-]f£ °koli, 3ance, ki so stali % ')rezPos2tn izmed nas ni iv dasadiv, . Ysi delamo... V 0 deIamo. Pr*« 5 . reHehal • ra- m še rek,36’ sPremenl1 Slas hili, jj el: «Kaj ste se vr-r ste brezposelni?« "Ne,,, sem rekel. «Vrnil „„0 ,iamo za nekaj dni.» i- Zajtrkui»,e rekel’ <(In zjutraj uJ“ie. Pravi . t* * sem se «N, „i- ZajtrkUjetp zjutrai ■ Pravi« Sicilijanec ifi j 3 ntkoli ne je». 0' traj l* \P_raSal: «Ali zju-3 v Amenk, vsi jedo?))J ^ iud?hk° bi(T rekel' da ne, nJ dis« 33Z z^utra) P° navadi iede>- ‘n marsikoga irJ dei Poznal, ki sploh ni je. Pr Bn,Ved kak°r enkrat na dan Se'edal bi mu bil lahko, da v iake stvari dogajajo po- vena P° svetu i*1 *e drugo, . dar mu nisem mogel o ms erikl slabo govoriti, ker nj ®m bil tam, in navsezad-4li sploh ni šlo za Ameriko prj:?a kaJ resničnega ali o-^^mljivega, šlo je za to, bos« S' 3e Predstavljal ne-tot,E»,na zomlji. Zato nisem ae*61, reči, da v Ameriki lo zaitrkujejo; to ne bi bi-Prav. da jedo,* sem od- «jn • “Tako ali tako...*-takrat °Poldne?» je vprašal >iu: • «Ali nnnIHnP v AlTie- riki "v ,“Aii opoldne v Ame »Mi/i ko*l3o7» rek*) m- da kosijo,* sem “In "^ako ali tako...* •Alj zvečer?» je vprašal. večttja''eeer v Ameriki vsi "Miši, ” rekel, da večerjajo,* sem «J*do* 0 ali slabo...* "Kruh i kruk?» je rekel. ^njaVo,n sir? Kruh in ze-V g]a Kruh in meso?* Vorii, jeU’ ko mi Je to go-‘n nisem bil° čutiti upanje “Sevej mogel zanikati. “Jedo t ’* sem mu rekel, rtvjr, kruh in tudi druge I ^oikf,?8'* Sicilijanec je u-18 Po*l«aP?ln uPanja. potem bo, jjT dal svojo drobno že-®red nepremično sedela taprtan, m na vr«či, vase Bost,! ■ lentna v obraz, in k°r Ves °bup»n in, ka-3' obu na krovu ladje, se ja- ,a Vrv Pan° sklon‘l. potegnil ta- beSej lco pri jerbasu, in pri- V?s oh3 dan Pomarančo, in ka »Udn “uPan jo je čepe po- )t je k svoji ženi, in ko ga le ot)ez besed zavrnila, se ,anč0 0 zdrznil s poma- «r< '' Za« V roki- 30 zadel IhPt- , ®, in j0 goltaj, kakor til «Pr' Poz'ral kletvine. ti,» ,* nas jih jemo v sola- bi 'ri «vSem rekel- Sici, Ameriki?* je vprašal “Meanec- IZŠLI SO O DELU NEKATERIH NAŠIH PROSVETNIH DRUŠTEV Po presledku dveh let smo zopet prejeli novo številko Rezgle-dov. V teh dneh bo že tudi v prodaji v vseh večjih kioskih in knjigarnah. Priporočamo, da si jo nabavite. V Nabrežini in Lonjerju delujeta predvsem pevska zbora Pred. tednom sta nam v kratkih besedah povedala nekaj o delu v prosvetnih društvih na Opčinah in v Bar-kovljah tovariša dr. Daneu in Riko Pertot. Za danes smo se obrnili na tov. Slavka Pertota in Tončko Čokovo, da bi nas seznanila z življenjem v društvih v Nabrežini in Lonjerju. To sta dva kraja, ki jih lahko imenujemo podeželje, čeprav je Lonjer ne le upravno v tržaški občini, temveč je tudi res, da je Lonjer pred samimi vrati pravega mesta. Prav tako pa je tudi res Lonjer celo bolj kot kateri oddaljenejši kraj ohranil značaj naše prave primorske vasi Tov. Slavko Pertot je o društvu «Igo Gruden» v Na- brežini povedal tole; Ce se ozremo na delo našega društva v zadnjem letu, tedaj ne bi smeli biti v primeri z delom v prejšnjih letih malodušni. Ni bilo kakega posebnega napredka, vendar pa tudi o nazadovanju ne smemo govoriti. Splošen vtis je, da vendar napredujemo, čeprav nekoliko prepočasi. Predvsem je škoda, da pri nas deluje le pevski zbor. Toda z zborom smo pa vendar lahko zadovoljni. Prol. Boštjančiču je uspelo z našimi pevci ustvariti tako glasbeno telo', ki sme nastopiti tudi pred zahtevnejšim občinstvom. V preteklem letu smo večkrat nastopili na raznih javnih prireditvah, bodisi da smo samo sodelovali bodisi da smo imeli lastno prireditev. Pri tem bi zlasti omenil, da smo na predvečer tabora na Ostrožnem nastopili s samostojnim koncertom v Žalcu v Savinjski dolini. Nastopili pa smo tudi na Prešernovi proslavi v Avditoriju, na Opčinah za mladinski teden, v Križu pri o-tvoritvi novega kulturnega doma, pa tudi v Sežani na Kosovelovi proslavi, v Orleku itd. Seveda pa smo imeli tudi doma koncert. Naš zbor šteje okrog 40 članov. Kar pa nas navdaja s posebnim zadovoljstvom, je to, da je v našem zboru mnogo mladine, pravzaprav je mladina v večini. V tem mesecu bomo priredili v Nabrežini koncert, na katerem bo DROBEC IZ NAŠE DOMAČE NOVEJŠE ZGODOVINE Pozabljena stoletnica Pred nekaj meseci je minilo sto let od ustanovitve šole v Borštu Pred nekaj meseci je čas dopolnil zadnjo ničlo in poteklo je tako sto let od u-stanovitve prve slovenske šole v Borštu. «Blizu poldrugo uro vzhodna vas od Trsta, poglavitnega mesta raznolikemu Primorju. razprostira se Breg, kojega je prištevati najlepšim krajem kraške Istre*. Tako je leta 1883 napisal v šolsko kroniko učitelj Valentin Preložnik. V svoji kroniki nadaljuje: uBrcg pripada političnemu in sodnijskemu okraju Koprskemu ter občini Dolin-skej in obsega po velikosti znatne vasi, oziroma pod-občine; 1. Dolina (občina 970 preb) 2. Boljunec (770 preb) 3. Boršt (690 preb) i. Ricmanje (750 preb) Število stanovalcev, skoro iz-ključljivo Slovencev, v tem kraju je blizu 3200. Ze od nekdaj bil je, Breg, in to radi njegove lege in zemeljskih pridelkov. Lega njegova se imenuje zares lahko srečna, kajti v obližju pomgrsko . — , kvp^iifk^!la mesta zamore prebivalstvo n eprenehom z njim občevati ter vsakoršne pridelke po ugodnem načinu iztržiti. V to pripomorejo pripravna občina t. j. ceste in v bodoče celo železnica (ki je stekla leta 1837, op. SE) najvažnejši pridelek v bregu je sicer izborno in sloveče vino 'brežanka’, ali tudi nekateri drugi pridelki bili bi lahko znameniti ... sploh veljajo tukaj besede slavnega našega Vodnika, ki pruvi: Glej stvarnica vse ti ponudi, le jemat’ od nje ne zamudi.» V takih okolnostih je razumljivo, «da narod napreduje:» Tako so v Bregu med prvimi v Istri začeli misliti na šolo. Začetek je bil v Dolini. «najznatnejši vasi in sedežu župnijsko — dejanskem. Tam se je pričeta javna trivijalna šola.» Od tu se je širilo navdušenje po vsem Brčgu. Tako so o-snovali 'samostalno šolo’ v Boljuncu leta 1847; čez štiri leta so se opogumili tudi Ricmanjci in 1851 tudi usta-novili podobno šolo. Tudi v Borštu šo se zavedali važnosti take šole in so ta- PKEJELI SMO: Pr sem rekel. «Tuk«j i ■ »v prl nas?” i* vpra-solati, z oljem?* sem mu rekel, •jo..., Urokom česna, in »o* XJV 4dalJeuaiije na i. somu; (tProteus*, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo. Izdaja Prirodoslovno društvo v Ljubljani. Urednik dr. Lavo Čermelj. Celoletna naročnina za inozemstvo 300 din. Naroča se pri upravi: Ljubljana Novi trg. št. 4-III. Prejeli smo prvih pet številk letniku 1954-55. Iz vsebine: L: Čermelj: O podzemskem toku Timava. Isti: Kako je zgrajena vodikova bomba. Franc Kos; Carl Cori in raziskovanje Jadrana. — SteV. 4-5 vsebuje tudi astronomsko prilogo, ki jo je sesta-vil univ. prof. dr. 1? ran Dominko za leto 1955. * *!« Narodna ln studijska knjižnica v Trstu je v zadnjem ča-Tu oreiela sledeče knjige: " Metod Turnšek: OD MORJA DO TRIGLAVA - II. 2. Hnji*Spekonja: ROD ZA MEJO. (1354). 3. Slovenska marijanska lirika. Trst 1954. 5. Rino Alessi: TRIESIL VI-VA. Fatti - Uomim - Pen-sieri, Roma (1954). . 6. II confine orlentale d ltana. Trieste 1954. _ . .. 7. Giuseppe Martinello: LAN-T1 K PAESAGGI DELLA MIA TERRA. Trieste 19o4. 8. Gianni Plnguentini: DI-^IO-NARIO, STORICO, ETI MO-LOGICO, FRASEOLOGICO DEL DIALETTO TRIESTI. NO. Trieste 1954. 9. Livio Ragusin Righi : 1.0 AVVENIRE DEL PORTO Dl TRIESTE. Triaste 1954. 10. Ruggtro Serra: LUCI ED OMBFE NELI7ECONOMIA TRIESTINA. Trieste 1954. 11. Franjo Trogrančič: STORIA DELLA LETTERATURA RAGUSEO-CROATA (XV. secolo). Firenr.e. 12. Cankar: ZBRANI SPISI, 21. iivesek, Maribor 1954. ko leta 1854 ustanovili svojo šolo. Iz podatkov, ki so se ohranili dobimo podrobnejši vpogled, «kako se je razvijala šolska naobrazba na domačih tleh.» Za boljši pregled bom upošteval že obstoječo razdelitev: I. Doba pred ustanovitvijo šole do leta 1854. II. Doba pomožne šole od leta 1854 do 17. novembra 1883. III. Doba redne šole od 17. nov. 1883 dalje; I. Doba pred ustanavljanjem šole od leta 1854. Pričetek šolskega dela v Borštu sega tja do leta 1827, Po pripovedovanju Antona Žerjala je učitelj V. Preležnik zapisal : «C. g. Simon Marec, po rodu iz Boršta, je poučeval otroke in deloma tudi odrasle, mladino, v branji in pisavi-, predno se je podal na dv' hovniško službo. To je bilo' okolo leta 1827, kar spriču-je letnica neke mašne buk-vice na kojo so se naročili po Merčevem nagovo- ,ru oni, ki so znali čitati...i> Nekateri so obiskovafi tudi bazoviško in dolinsko šolo. Nekaj se jih je šolalo celo v Postojni. Od leta 1839 je za celih dvajset let plodovito deloval kaplan Luka Čadež, ki «do poučevanja in sploh do ljudskega napredka moral imeti mnogo vesel ja.n Marljivi kaplan je zbral okrog sebe večje število mladeničev in mož, katere nje poučeval brezplačno čitanja in pisave v svoje stanovanji in si- Cadež Luka duhovnik Vodir Martin „ Volčič Jakob ,, Kočevar Bernard „ Okoren Ivan „ Leben Jakob Pavli Alojzij Sijanec Franc — učitelj Pavli Alojzij duhovnik Delavni Čadež je imel marljivega naslednika, nato pa je zašlo šolstvo na mrtev tir, vsaj v primeri s prejšnjim delovanjem. Sele leta 1869, ko je nastopil službo prvi svetni učitelj F. Sijanec, ekojega je sprejela občina kot učitelja in organista z letno plačo 200 gl. in prostim stanovanjem)), je šolsko življenje oživelo, «alt plača ni bila gotovo razmeram in trudu nikakor primerna. Godilo se je gospodu Sijancu, kakor nekdanjih učiteljev, kateri so imeli dvomljivo srečo, da so jih plačevale občine; zlasti občutljiva je bila v takih slučajih nerednost v izplačevanju že tako pičlih dohod-kov.n Od takrat je preteklo lepo število let in vendar imajo šolniki še vedno nizke plače. Ni čuda, če je bil tudi tedanji učitelj Sijanec na prošnjo premeščen nekam na Štajersko, Sledil mu je izkušen šolnik A. Pavli, ki si je pridobil mnogo «priznanja in pohvalnih dekretov. Podpisani (V. Preložnik) pa opomni samo toliko, da je našel kot naslednik Ob svojem nastopu šolo v lepem redu.» III. Doba redne šole (od 17. nov. 1883 dalje) nVsled dekreta bil bi moral nastopiti (podpisani V. Pjelginikj službo je prvega novembra, a zaradi istočasnega izpita učiteljske sposobnost i bil je zadržan ter došel na svoje mesto šele 17. novembra 1883. Tim dnevom mu je bila izročena šola po gg. Edvardu Lampe (nadžupanu m predsedniku kraj. šolsk. sveta) in Alojziju Bunc (nadučlt. dolinskem). Pričela se je tako doba redne šole.* Od tega leta dalje imamo pisano šol-1 sko kroniko po šolskih letih do šolskega leta 1908 1909. Navedel bom nekaj imen takratnih šolnikov: Valen- tin Preložnik, Cerka)- Ivan, Breitschopf, Vinko Trobec, A. Bezeg, H. Gtos8, Anton cer dobrim uspehom. Ker je število njegovih gojencev kmali naraslo je dobil na razpolago občinsko sobo :.v Zabrežcu, v bliinjej vasici (h. šT. 42)» Ker pa je bila ta učilnica malo od rok, je občina kupila drugo stavbo, «ki je v dotiku z duhovniškem stanovanjem.» Solnik Čadež ni prejemal za svoj trud nikake plače; šele leta 1854 mu je bila «od tamkajšnje du-hovnije določena svota 50 gl.» S tem je bila uradno priznana iisamostalna šola v Borštu in prvi-učitelj ta-kove šole je bil Luka Čadež. (4-1859 — pokopan je na tamkajšnjem pokopali-šču)» lz njegove učilnice so prišli poznejši učeni možje «tako n. pr. Dr. Ivan Ne p. Glavina, potem gg. Luka Žerjal, profesor c. k. terezijanske akademije na Duna-ji in Josip Kosmač, višji, c. k. finančni uradnik v Trstu.* Tako je med drugim zapisano v šolski kroniki. II. Doba pomožne šole (od leta 1854 do 17. nov. 1883) ulmenovanim škofijskim dekretom bila je tedaj u-stanovljena samostalna šola v Borštu ter postala tako vrstnica svojim sosedinjam v Ricmanjih in Boljuncu. Izvrševala je naobraievalno delo z mladimi prestanki do 17. nov. 1883. Šolske oblast-nije so jo imenovale tedaj 'pomožno šolo', ker do onega časa ni bilo še redno nameščenega učitelja.» V tej dobi so bili uslužbeni sledeči šolniki: od od 1839 1859 do do 1859 1861 do ioo* 1862 do 1865 do 1866 do 1867 do 1867 do 1868 od 1869 1869 do 1872 od 1873 do 1884 so obiskovali nadaljevalni tečaj. Naj dodam nekaj podatkov v številkah: starost sku-5-12 1. - 12-14 1. paj 81 24 105 83 28 1U 90 27 117 Leto 1883-84 1884-85 1885-86 1893-91 1885-96 1900-01 19G5-C6 90 89 111 20 12 25 110 112 101 136 Urbančič, Ludvik P. Bogateč, Stelanija Ceh-Kljun. (kot nadučitelj je tu služboval tudi pokojni Franc Venturini). Soloobveznost je trajala od šestega do štirinajstega leta. Od dvanajstega do štirinajstega leta Za boljšo predstavo br-žanske' šolske kronike bom citiral nekaj važnejših dogodkov: «Med važnimi do- godki v tem kraju tekom šolskega leta... ...85-86 je opomniti, da se je pričelo graditi železniško progo Trst — Herpelje dne 19. okt. 1885 ter da se je pojavila kolera v bližnej vasi Ricmanje s precejšnjo močjo v dan 23. julija 1886. ... 86-87 sme se prištevati otvorjenje prometa na novi železniški progi. ...88-89 je omeniti, da so županovali v tej najnovej-šej dobi Luka Glavina št. 27, Anton Petaros št. 89 (oba iz Boršta) in Jože Kosmač št. 3 (v Zabrežcu). ... 89-90 sme se šteti usta-novljenje c. k. pošte in hranilnice obenem dne 15. okt. 1889. ...92-93 Omeniti mi je, da sem našel otroke zelo razposajene in neposlušne, a to morda ni iz vzroka, da bi jih bili učitelji zanemarjali, ne, ampak kriva je temu nemarnost starišev in vsakovrstni Tržačani, ki le sem dohajajo. ...98-99 dne 11. sept. prešinila je vso širni Avstrijo žalostna novica, da je naša blaga vladarica Elizabeta umorjena v mestu 'Genf' v Švici. Umoril jo je neki a-narhist, italijanski podanik (Lucheni). ...1905-06 Po prejšnjem delovanju g. Urbančiča je bila dosedanja enorazrednica z odlokom c. k. šolskega sveta 14. 10. 1965 razširjena u dvorazrednico. Iz šolske kronike je tudi razvidno, da je bila tedanja umrljivost otrok mnogo višja od današnje. SE Pevski zbor društva «Ieo Gruden* iz Nabrežine. poleg našega pevskega zbora nastopil še zbor iz Bazovice. Ce sem dejal, da je razveseljivo, da je v našem zboru mnogo mladine, pa s tem nikakor nočem reči, da je možnost delovanja in prosvetnega izživljanja pri nas s tem že izčrpana. Zlasti mladina bi lahko še na kakem drugem področju pokazala svojo delavnost. Sicer se sedaj spet nekaj govori o poživitvi dramskega odseka. Mogoče je celo že izbrano kako delo. vendar bi o tem ne hotel še ničesar reči, dokler ne bo pred nami kaj bolj ((otipljivega*. Lahko pa rečem, da se pri nas vendar premalo pozna, da imamo že lepo število dijakov, ki bi lahko pri pro- svetnem delu mnogo pomagali. Seveda tudi z zelo skromno pomočjo učiteljstva ne moremo biti zadovoljni. Tudi je še vedno premalo po- vezave med ljudmi in ni prave ljubezni za društvo, čeprav bi človek to' pričakoval glede na to, da imamo pri nas kar lepe in dobre društvene prostore. Vendar upamo v izboljšanje prav zaradi mladine, ki jo imamo v naših vrstah precej. Povedati je pa tudi treba, da je pri nas podružnica Petrovičevo komedijo ((Ploha*. Toda kot se rado sgodi pri takih majhnih dramskih družinah, da lahko kaka majhna stvar vse prekine, se je zgodilo tudi pri nas. Dovolj, da en sam igralec iz kateregakoli vzroka odpade, in že načeto delo se mora prekiniti. Pri nas v Lonjerju ni primernega prostora za nastopanje, pač pa je možno prirediti predstave na prostem. In zelo bi želeli, da bi tudi pri nas kdaj poleti nastopilo gledališče na prostem, čeprav vemo, da nam tudi v mesto ni daleč. Imamo tudi knjižnico, s katero pa se ne moremo posebno pohvaliti. V njej namreč manjka novejših knjig in tako se je ljudje manj poslužujejo, ker so večinoma že vse prebrali. Pred kratkim je naša mladina priredila šahovski turnir. Pričakujemo pri njej še kake pobude. Za naprej še ne vem kaj reči. Sedaj se zbor že pripravlja za nastop na Prešernovi proslavi. Za drugo pa ne maram preveč govoriti, kajti vse prerado se dogaja, da se marsikaj sklene, pa se potem ne izvede. Pevski zbor društva Lonjer - Katinara Glasbene šole tržaške Glas-•bene Matic^. P§pla ima 12 u-čencev, ki jih prihaja pod-učevat tov. Oskar Kjuder. V tem trenutku še nimamo posebnih načrtov in tudi kakih neizpolnjivih obljub ne bi hoteli delati. Gotovo pa je, da se bomo potrudili, da bomo lahko ob letu mnogo-kaj povedali o našem plodnem društvenem delu. O prosvetnem društvu Lo-njer-Katinara pa je tov. Tončka Čokova navedla sledeče: Pri nas delo ni prav lahko. Kakih posebnih društvenih prostorov nimamo. Imamo sicer prostor, kjer se lahko pevski zbor vadi, nimamo pa prostora, kjer bi lahko nastopala naša dramska družina. Zato je tudi delovanje našega društva osredotočeno na pevski zbor. Naš zbor je imel v prejšnjem letu nekaj nastopov. n. pr. na Prešernovi proslavi in v radiu. Želeti bi pa bilo, la bi se nekoliko razširil. Naša dramska sekcija naštudira kako stvar in potem gostuje v drugih krajih, kjer imajo dvorane. Tudi letos so se naši igralci pripravljali s ladnst pred sodiščem' 11 Ti Delo holandskega dramatika Tiemayerja je napravilo že doslej kar zmagoslavno pot po vsej Sloveniji. Najprej so ga uprizarili Celjani, (ki so z njim nastopili tudi na gostovanju v Beogradu in v Ljubljani), nato smo ga videli v Trstu in skoraj istočasno so ga igrali že tudi v Ptuju. Potem so ga naštudirali v Kopru in sedaj smo zvedeli, da ga je uprizorilo tudi tolminsko gledališče. Dramo je režiral Emil Frelih iz Ljubljane. Predstave so bile v Tolminu, gledališče pa je gostovalo tudi v Mostu na Soči in Kobaridu. Kako veliko zanimanje je vladalo za to dramo in kolikšen ie bil njen uspeh, dokazuje okol-r.ost, da je bila 400-sedežna dvorana v Tolminu ob vseh treh predstavah nabito polna in niso bili redki, ki so si dramo ogledali celo trikrat. Maš tedenski pregled Po praznikih prihaja politično življenje spet polagoma v stari tek. Vprašanja, ki so bila za čas pozabljena ali potisnjena v ozadje, se spet pojavljajo na pouršju in zahtevajo rešitev. Lep primer za to je Italija, morda zato, ker tam že dober čas — pravzaprav vsa povojna leta — «rešujejo» vprašanja na ta način, da jih odlagajo na kasneje ali da se jih lotevajo polovično. Vsaka vlada, ki prihaja na krmilo, prevzema težjb dediščino, kajti poleg 'starih, rekli bi skoraj, kostantnih vprašanj se polagoma nabirajo vedno nova. In vsaka vlada izroča naslednji vedno bogatejšo dediščino zadev, ki jih je treba urediti. Prihodnji mesec bo poteklo leto dni, kar je na krmilu Scelbova tristranska vlada s štiristransko podporo. Kaj je storila v tem času? Ce odštejemo redni letni sprejem proračuna, zakon o povišanju najemnin, zakon o pooblastilu, da lahko vlada na novo uredi položaj državnih nameščencev, in ratifikacijo Zahodnoevropske zveze, bomo našli bore malo. Pač rešitev tržaškega vprašanja, ki je morda za nadaljnji razvoj v Italiji najpozitivnejše dejanje Scelbove vlade, ki ji pa je obenem izbila iz rok udobno sredstvo za zavlačevanje nujnih vprašanj, ki so se ga prejšnje vlade s pridom posluževale. Skratka, pokazalo se je, da je štiristranska formula tisto, kar so trdili socialni demokrati, ko so se še branili ponovnega sodelovanja v takšni kombinaciji: politična in socialna nepremičnost, «im-mobilismos, bi rekli v italijanskem političnem žargonu. Za ceno vsaj zasilne kohezije te čudne združitve zelo desnih tendenc (med liberalci in delom demokristjanov), katoliškega integralizma, republikanskega vsaj v programu obstoječega meščanskega radikalizma in ljudskih, delavskih teženj večine članstva PSDI, pa tudi DC. za ceno te kohezije se sklepajo kompromisi, ki dejansko pomenijo nazadovanje, če pomislimo, da gre razvoj neustavljivo dalje. In ker se desnica v današnjih razmerah — čeprav postavlja tudi maksimalne zahteve — nujno mora zadovoljiti z obrambo starih pozicij, gredo ti kompromisi nujno na škodo ljudskih teženj in strank, ki jih vsaj v neki meri predstavljajo. Odtod tudi kolebanje v demo-kristjanski stranki, ki že sama na sebi predstavlja isti kaleidoskop, kot vsa štiristranska koalicija, le da je krščansko pobarvan. Zadnji primer takšnega kompromisa je «rešitev» vprašanja zemljiških pogodb ne le s ponovno odložitvijo, temveč celo s povezavo z vprašanjem splošne agrarne reforme. Ce pomislimo, da Italija zares nujno potrebuje resnično agrarno reformo, in če hkrati pomislimo, kaj to pomeni za mogočno skupino veleposestnikov, pa tudi za Vatikan in ostale cerkvene organizacije, potem ne bo težko uvideti, da je ta sklep obe vprašanji res vpribližah rešitvi. K temu prištejmo še hoteno brezbrižnost uradne de-mokristjanske stranke do konkretnega reševanja obeh vprašanj. Fanfanijev dokaj elastični program utegne obsegati tudi zelo radikalno rešitev — toda vmes je vprašanje politične računice. Ra- LETOŠNJE KNJIGE PRE Skupaj z Jadranskim koledarjem smo nedavno imeli na našem knjižnem trgu še štiri knjige Prešernove družbe. (Skoda, da so knjige s koledarjem prekmalu pošle in je vrsta ljudi o-stala brez njih.) Medtem ko bomo o koledarju še pisali, bomo danes posvetili nekaj besed ostalim štirim knjigam. Preden bi označili Bevkovo povest «Tuja kri* kot najbomembnejši pripovedni tekst letošnje zbirke, bi rekli samo nekaj besed. V literarni teoriji označujejo kot ljudsko povest pripovedni spis, napisan preprosto, razumljivo, s tako snovjo, ki pritegne tudi manj zahtevne bralce, pa vendar tako, da ustreza vsem načelom umetniškega oblikovanja pisane besede. In v*em tem zahtevam ustreza najnovejše delo Franceta Bevka, povest «Tuja kri*. Bevkova povest je pržva ljudska povest, ki ima vse, kar od nje zahtevamo; napisana je tako, da je vsakomur razumljiva, preprosto in jasno, Snov je taka, da je blizu našemu človeku: italijanska okupacija Primorske v zadnjih letih pred vojno in med njo, to je okvir, v katerem je pisatelj razpletel svojo zgodbo, ljubezensko rgodbo slovenskega dekleta z italijanskim priseljencem in borbo naših ljudi proti okupatorjem. Bevkovo pripovedovanje je vseskozi razgibano, sem in tja tudi napeto, brez nepotrebnega filozofiranja, brez nepotrebnih opisovanj, včasih celo preskopo. Tudi zgradba povesti je enostavna. Pisatelj se vseskozi drži o-srednje zamisli in plete zgodbo v zaporedju, poglavje za poglavjem. Jezik je lep, malce pobarvan z lo-kalizmi. Torej kot zahteva ljudska povest, Seveda bi morda nevedli tudi nekatere slabosti. Pisatelj ne rešuje toliko problema odnosa kmečkega dekleta do tuje krvi, do priseljenega tujca. Tudi značaj dekleta včasih ni povsem izdelan. Zato se tudi osrednji konflikt ne razvije toliko iz dekletove zavesti, temveč raste bolj iz njenega naravnega občutka pravilnosti ravnanja. Toda idejno je povest čista in jasna, kot so bili čisti in jasni primorski ljudje v cerkljanskih ali tolminskih hribih v času vladanja tujcev in v času osvobodilnega boja. Zato je prav gotovo Prešernova družba imela srečno roko, ko Je izbrala prav to Bevkovo delo, saj ga bodo med vsemi knjigami letošnje zbirke vsi naši ljudje gotovo najrajši brali. Drugo pripovedno delo je roman norveškega pisatelja Olava Duuna, aHoja skozi temo*. Ta roman obravnava življenje dveh zakoncev Torberga Bjornholta in njegove žene Arne. Toda pisatelj se Je poslužil svojevrstnega načina pripovedo- vanja. Zgodbo začenja s smrtjo Arne, ki jo najdejo mrtvo v gozdu. Osumijo moža, toda zaradi pomanjkanja dokazov je oproščen. Vendar ostane nad njim še vedno sum, ki ga spremeni v vase zaprtega samotarja. Tedaj se vrno domov sin mornar. Nikakor se ne more zadovoljiti s to rešitvijo. Vztrajno začne raziskovati in ugotavljati, kdo bi bil morilec njegove matere. In ko poizveduje pri znancih in prijateljih in tistih, ki so bili materi blizu, ugotovi, da je do materine smrti prišlo zaradi nesreče. Toda ta je vendar imela globlje o-zadje. In pri raziskovanju tega se sinu razkrije preteklo življenje matere in o-četa, njuni medsebojni odnosi in njuna usoda, ki jo zaključi najprej nenadna smrt matere. Ko pa je ugotovljena očetova nedolžnost, pa še njegova nenadna in prav tako skrivnostna smrt. Pisatelj Olav Duun velja med norveškimi književni- ki kot eden najbolj ljudskih pisateljev. In tudi roman «Hoja skozi temo* je neke vrste ljudska* povest. Toda kolikšna razlika med Bevkovo Tujo krvjo in to knjigo! Pri Bevku naši narodnostni in družbeni problemi; vseskozi toplo pi- sanje, polno čustvenosti. Pri Olavu Duunu pa hladno, skoraj racionalistično pisanje, brez epske širine, polno mračnosti, ki nam je ne razvedri niti konec knjige, pisanje, zelo podobno starim nordijskim sagam. Skoraj bi rekli, da je to preveč hladna, preveč razumska povest, da bi knjiga mogla ogreti naše ljudi. Zato je res vprašanje, ali je bila izbira tega dela za širok krog bralcev Prešernove družbe res najboljša. Kljub temu je povest vendarle umetnina. Literarni kritiki uvrščajo to Duuno-vo delo, predvsem zaradi reševanja psiholoških problemov, med bisere skandinavske književnosti, Asistent ljubljanske univerze Vladimir Kokole je za* Prešernovo družbo napisal knjigo «Dezete sneta*. Ce bi hoteli najbolj na kratko, a najbolj točno označiti to kaj igo, bi jo nazvali: zemljepis vsega sveta. Ta zemljepis vsebuje podatke o velikosti posameznih kontinentov, dežel in držav, podatke o ljudeh, o polje-deljstvu in industriji, skratka o vsem, kar je treba vedeti o kaki deželi ali državi. Zato bo ta knjiga mladega slovenskega geografa služila kot geografski priročnik. Knjiga zajema ve« svet, zato se je avtor nujno moral omejiti in navajati le najnujnejše podatke. Vendar bi rekli, da bi si pri prikazu neke dežele želeli le kaj več kot pa samo podatke o velikosti, o številu ljudi, o rekah, gorovjih, o poglavitnih gospodarskih panogah. Želeli bi si, — vsaj v tej zbirki — bolj zaokrožene podere, pa čeprav brez nekaterih podatkov. Avtor prav gotovo preveč stvarno, preveč suho in preveč s podatki prikazuje posamezne dežele, namesto da bi o njih pripovedoval. Iz knjige v taki obliki si bralec ne bo mogel dosti zapomniti. To 'a vsak, ki bo potreboval kakršnekoli podatke o tujih deželah, vsak, ki bi se rad na hitro poučil, pa bo v tej knjigi to našel. S tem pa je knjiga prav gotovo izpolnila vrzel, saj razen šolskih učbenikov nimamo tovrstne knjige v slovenščini. — Krivično pa bi bilo pozabiti na dobre in pregledne karte in slike. Na koncu našega pregleda letošnjih knjig Prešernove družbe omenimo še Iva Zormana mladinsko povest »Svobodni gozdovi». Povest je zajeta iz osvobodilnega boja in pripoveduje o dogodivščinah in junaštvih mladega fanta, ki je skupaj z očetom v partizanih in po svojih močeh pomaga partizanom. Knjiga ima tiste lastnosti, ki jih zahteva mladinsko delo. Zanimivo dogajanje, ki privlači mlade bralce in etično vrednost, ki jo pri marsikateri mladinski knjigi pogrešamo. Pisateljevo pripovedovanje je živahno, neposredno in predvsem življenjsko. Zato bo to za mladino dobra knjiga- H. K. dikalno reševanje agrarnega vprašanje v Italiji pomeni oster prelom z vso desnico in kot nujno posledico prt-grupacijo političnih sil z orientacijo na levo. In tako zadevamo spet ob večno rpra-šanje; reševanje kričečih socialnih in gospodarskih vprašanj v Italiji je nemogoče brez temeljite preusmeritve v levo, brez zelo korenitega kirurškega posega v sedanjo razvrstitev političnih sil. Nekoč bo do tega moralo priti, kajti sedanje mencanje in zavlačevanje je lahko alternativa le za nekaj časa, prava alternativa pa se imenuje obrat na desno, fašizem v tej ali oni zunanji obliki. Toda zaenkrat smo v konkretni, postani sedanjosti in v tej se postavlja vprašanje, koliko časa bo Scelbova vlada lahko nadaljevala po tej poti, koliko časa bo vodstvo PSDI smelo podpirati takšno politiko, koliko časa bo de-mokristjanska levica trpela dvolično politiko strankinega vodstva in tudi, koliko časa bo treba, da se bo desnici zdelo, da je prišel čas za splošni napad. Vsaj en termiti pa verjetno lahko postavimo: do izvolitve novega predsednika republike letos v juniju ni pričakovati večjih sprememb, kajti tudi če bi sedanja vlada šla, bi se sestavljanje nove usmerilo po stari poti. * * # Tik pred božičnimi prazniki so bili pariški sporazumi ratificirani v Rimu in Parizu. Ratifikacija v Rimu ni bila dvomljiva, odkar se je zanjo izrekla tudi desnica (značilno dejstvo pa je bil «upor* skoraj 30 anonimnih demokrist-janskih poslancev, ki so pri tajnem glasovanju podprli svojega zdaj že izključenega kolega Mellonija in njegovega sobojevnika Bartesaghija). V Parizu je Mendis Franceu z znano spretnostjo, predvsem pa z grožnjo, da utegne padec njeaove vlade povzročiti težko rešljivo zmedo, uspelo izsiliti iz nič kaj voljne narodne skupščine zaupnico in z njo sprva že na pol odklonjeno ratifikacijo. V obeh državah, v Franciji in Italiji, mora biti ratifikacija odobrena še v drugem domu parlamenta, da bo ®e-Ijavna. V francoskem republiškem svetu ne pričakujejo hujše borbe, kot je bila v narodni skupščini; verjetno bo šlo bolj gladko. V rimskem senatu prav tako ni pričakovati presenečenj — toda če bi se medtem kakor koli pokvarili odnosi med vlado in desnico, utegne iti mnogo bolj trdo. Za uresničenje Zahodnoevropske zveze in z njo nemške oborožitve je zdaj potrebna samo še ratifikacija v Zahodni Nemčiji (v Belgiji in na Holandskem sicer čakajo na dokončno ratifikacijo v Parizu in Bonnu, da se ne bi prehiteli, kot nekoč z EOS, toda potem tam ne bo težav). V bonnskem parlamentu utegne biti edina ovira pasarsko vprašanje, glede katerega vladna koalicija ni enotna. Ce ne bo znatnih sprememb ali zelo važnih dogodkov v splošnem mednarodnem merilu, lahko torej Zahodnoevropsko zvezo in oboroženo Zahodno Nemčijo že vštejemo v prihodnje politične račune. »Važno dejanje v mednarodnem merilu* utegne biti le kak izredno popustljiv sovjetski korak. Sovjetska politika pa se zdi zadnje čase nekam nestalna, kot da išče najboljši izhod iz položaja. Med znake, ki bi govorili za to, lahko prištejemo tudi novoletne Malenkove izjave ameriški agenciji «Telenews», ki so jih marsikje razlagali kot izraz želje, da se doseže sporazum naravnost z ZDA — ali, kot je duhovito napisal neki francoski list: v Moskvi so prepričani da se je bolje pogajati s samim gospodom bogom kot z dso druščino svetnikov. Ameriški razgovor, kot ga lahko razberemo iz Eisenho-werjeve poslanice kongresu o »položaju Zveze», ni docela negativen (poslanica ne omenja mirne koeksistence, ki je po prizadevanju raznih reakcionarnih krogov dobila v ZDA nekam čuden prizvok, pač pa »častna pogajanja»), toda le ob upoštevanju določenih pogojev. Med njimi pa je za ZDA glaven »mir v orožju*. Končno gleda tudi Moskva na stvar z istega stališča. Oba glavna nasprotnika zahtevata hkrati drug od drugega, naj se razoroži. »Mirna koeksistenca* p tej obliki seveda ni mnogo več kot ples dveh enako močnih petelinov, ki bi napadla, pa se bojita posledic. In vendar utegne tudi to biti ut>od v kasnejšo bolj splošno pomiritev, saj bi vendarle omogočilo začetek pogajanj in nekega sodelovanja. Medtem je maršal Tito zaključil prvi, glavni del svojega obiska v Indiji; ponovno se bo ustavil tam, ko se bo vračal iz Burme in verjetno bo imel takrat še en razgovor z Nehrujem. Rezultati dosedanjih razgovorov obeh državnikov so znani: njuno skupno izjavo so že imenovali »magno charto mirne koeksistence.« Na načela, (Nadaljevanje na 6, strani). ZA NAS MLADINSKI LITERARNI NA1EČAJ Šolska naloga Na skrajnem koncu naše vasi je živel človek, prava posebnost. Pravili so mu ,vaški čudak'. Dvomim, da bi mu pristajal ta vzdevek, vsekakor pa hočem opisati nekaj njegovih dogodivščin. Ime mu je bilo Peter, možak pri petdesetih letih, srednje rasti in malo okrogel čez pas, za katerim je vedno tičal kosir. Male. zalite oči so mu dajale podobo nenavadnega človeka. Petrova hiša je bila tretja, oziroma druga. V prvi je stanoval vaški brivec ,Strižec’. pri katerem je bilo vsak večer gnezdo smeha in navihanih šal vaških fantov. Tu si lahko izvedel vedno kaj novega, kajti naš »Strižec je imel edini v vasi ,radio na ušesa’ Za brivčevo hišo je bilo zapuščeno pogorišče. Zidovi so se že na j ol posuli, notri so spravljali drva in suhljad. Tretja hiša je bila Petrova. Precejšnjo stavbo je za kaka dva metro povišal ogromni dimnik, ki je stal mogočno na robu in mrko zrl v pogorišče. Na ta dimnik je potegnil Strižec tanko žico, ki ‘je sprejemala radijske valove’, tako so raztolmačili tudi Petru. Pa mislite, da ni razumel kaj so radijski ralo vi; nasprotno, od tega dne je bil ponosen na svoj črni dimnik starinsko znamenitost naše vasi. Se celo o sebi je sodil, da je po njem neposredno v zvezi z znanostjo. In potem naj kdo reče. da je Peter — človek s tako naprednimi idejami — čudak! Saj pravijo, da se človek tudi samo z dobrim namenom zveliča. . „ . Peter je imel ženo Pavlo in hčerko Milico, ki se Je kljub temu, da so bili v tisti hiši vsi v zvezi z znanostjo — poročila s kmetom. Povedal sem vam to, da vam prihranim truda polno poizvedovanje, saj navsezadnje je lila Milica zares mikavno ds-fCl 6. Bilo je 2S- junija _ po našem koledarju, na večer pred sv Petrom in Pavlom. Peter še je v fokstrotnem tempu razgovarjal s svojo ženo, ko je zahtevala prost dan za svoj god. Njegova tnogelna polovica je zmagala pogojno, dopoldne bo godorala ona, popoldne po on. Vse to tradicionalno dru-finsko ščegetanje je s svojimi dolgimi uhlji registriral fant. Komaj so se v. Petrovi hiši duhovi pomirili je ponesel še toplo novico zbrani družbi pri Strtzcu. kjer so sklenili nekaj, kar je bilo usodno za ubogo »znanost*. Naslednjega dne, ko je sla lena k maši in je moral Peter doma kuhati kosilo, so mu prišli voščit fantje. Dejali so mu, naj jim oprosti, Uer ni še prava ura, poldne namreč. Kljub temu, da je bil često v njihovi družbi, šli Petru mravljinci po osem telesu. Odlepil se je od prat, ki jih je leno podpiral, m vprašal, kje neki so prisluškovali. «Kje pa, če ne pri Stnz-cu, saj ima radio!» ,„„„ «Paci-ii-OO0.'?» Je začudeno pogledal Peter na dan svojega petdesetega godu. «Trt sto zelenih vragov in... in... in se ena ženska za nameček!« Slekel je v hlev, vzel lestvo, jo prislonil na zid, pograbil v pogorišču debel kol m se jezno skobacal na streho. Brez vsake nežnosti in s postopanja do znanosti je najprej mahil po žici, nato pa z veličastno gesto zvišal zračni tlak nedolžnemu dimniku V dokaz, da je bil dimnik kakor prirasel na strefio, je bil velik kamen, ki se nikakor ni mogel posloviti od toplih oblačkov dima. skril se j« raje v črni luknji, kt je zazevala kraj strehe. Iz neposredne bližine se je razlegel smeh fantov, k1 niso pozabili spodmakniti lestve. Zena se je vrnila domov ob pol enajstih. Sedla je v senco pred hišo tn zaklicala ime stanovskega tovariša apostola Pavla. Odgovor je prišel s strehe. Za vse Pe}r°ve. prošnje, naj mu podstau. lestvo je bila gluha. Ko je odzvonilo poldne je primaknila Petru lestvo m ga hkrati vprašala, kaj je s kosilom. Odgovoril ji je, da je verjetno že skuhano. Pan/a je stopila v kuhinjo in našla na ognjišču okajen kamen. namesto moževega kosita. Začela je vpiti na godovnika: «Peter. kuj si mi skuhal! Kaj si skuhal?« «Kaj? Kaj? Poglej! Zgani se, lačen sem!« je mrmral Peter. Kljub temu, da je ,bivša' godovnica izbojevalo prost dopoldan in se s tem rešila kuhe enega kosila, ga je morala sedaj sama skuhati. To pa še ni vse o Petru. Kaj še! Hčerka Milica, dokaz Petrove srečne mladosti, je bilo res mikavno dekle, zlato za bodočega snubca. Imela je zato sorazmerno veliko število dvorjanov. A kaj, bila je domišljava, domači fantje Ji niso šli, spravila se je z nekim Italijanom. Fantje niso obupali, sklenili so pregnati srečnega tujca. Toda kako? ' V nedeljo popoldne, sta st a Milica in njen črni golobček na češnje. Očka Peter je sedel na častnem mestu sredi veselih fantov ki so se zbrali pri Strižen. Čeprav niso bili v pasilskem društvu so si dobro gasili žejo, Med veselim pogovorom sta dva fanta postavljala za vrata Petrovega hleva možica iz cunj in sena. Petra so vprašali, kaj misli o svojem bodočem zetu. «Ta človek se mi zdi poštenjak. Pravil mi je, da so nje govi doma malo manj kot grofje, da je njegova dežela najbogatejša na svetu... Ah, skratka, čudovito lepo zna govoriti. Samo... no ja... samo nekaj mi ne ugaja...« ie zaupljivo poudaril. »Kaj takega?«, so ost Wcrati vprašali in se sklonili k njemu. ((Zadnjič... meni se samo zdi... ko smo nabirali češnje, je pomagal tudi on. Čudil sem se, da... da...« Petru se je zdelo lepo, da ga vsi tako rekoč z odprtimi usti poslušajo, zato je govoril počasi in si tako daljšal sladko prijetnosti občudovanega človeka. ((Kaj!?« je ušlo nestrpnežu. «Pust i ga, on ima besedo!« je takoj pripomnil drugi. «On naj govori! Mir!« Peter je počakal, da so mu znova odprli pot in nadaljeval: «Cudil sem se, da je skoraj vsako deseto češnjo vrgel v koš...« «Bit i mora natančen človek, da je kar na drevesu izbiral samo zdrave češnje». »Ne. ne«, je pojasnil Peter, i(ostale je metal v usta in venomer razlagal, da je več kot polovica črvivih. Jaz mislim...« je hotel nadaljevati Peter. «Tudi jaz nekaj mislim, Peter«, je rekel brivec, ene samo jaz, vsi! Ta tvoj zet bi hotel tudi tvojo Milico samo pokušati. Bolje je, da ti po- Vse mlade literate o-pozarjamo, da bomo zopet pričeli objavljati njih dela pod rubriko: «Naš mladinski literarni natečaj*. Med štirimi objavljenimi deli, ki bodo seveda vsa honorirana, bomo izbrali najboljše in avtorja se posebej nagradili z 2.000 lirami. Pri natečaju lahko sodelujejo tudi mladinci, ki niso prav literati in bomo objavili tudi različne zanimive zgodovinske, zemljepisne, gospodarske in druge razprave. Obenem tudi opozarjamo, da so zaželena krajša dela, ki naj ne presegajo 3-4 tipkanih strani. vem resnico danes kot jutri«. «Hes je!« so pritrdili o- stali. «Verjemi! Nima resnih namenov z njo. Slepar je in tat!« je. mahaje z roko in dvignjenim glasom stresel iz sebe Strižec. .. «Kakooo?... do danes sem ti vse verjel; tega pa ti ne morem, ne, ne...« je odkimal Peter. Počasi se je nočilo, ko sta vstopila prejšnja dva fanta m povedala, da hoče Petrov bodoči zet odgnati vola iz hleva. »Slepar, t-a-t«, se je vrtelo v Petrovih možganih, v trenutku mu je bilo vse jasno, spoznal je, da je govoril Stn-žec resnico. Potegnit-je na-dan svoj kosir in zdirjal iz hiše proti hlevu. Odpahnil je vrata, v somraku je opazil senco bodočega zeta — možica. Z enim samim odločnim zamahom mu je razparal -e-lo dec, stekel ven in P0’1*?1’: Ijal■ «Sem ga, sem ga! Naj reče kar hoče moja zena!« Peter ni vstopil v hlev niti m dovolil nikomur noter do naslednjega dne, ko je poklical oblasti, ki so identificirale truplo za navadno strašilo. ... Petru so fantje pojasniti, da ,e bila to prevara nepoštenega tatu, ki se bo gotovo še vrnil Očka Peter sc je razsrdil in zagrozil Milici, da ga razreže, če ga še enkrat vidi. Učinek je bil tale: Ko je mladi ženin zvedel za nevarnost, je brž stekel na urad za socialno zavarovanje, odkoder ga, na veselje naših fantov ni bilo reč nazaj. # >i> Tudi uročina ima svojo moč, kajti našemu Petru ni dala spali. Ko je svojo težavo potožil zbrani aruzbt, so mu svetovali, naj spi zunaj in sicer v koritu, kamor položijo zaklanega prašiča, da mu odrgnejo ščetine. Rečeno, storjeno, "isto noc je Peter spal na dvorišču vsaj nekaj časa — v koritu, nastlanem s slamo. Legel J in zaspal. Kmalu potem je prilezlo kakih deset senc, ki so odnesle korito v noc. Ko se je Peter zjutraj prebujal, je klečal ob njem Strižec in ga milo klical: «Pet er, Peter, zakaj si u-mrl? Včeraj si bil se med nami, sedaj, pa st zc 20Pl,nn n črni knjigi! Dragi Peter po-Čioaj v miru!« Ob zadnjih be sedah je pogledal na sveči a sta skoro ie dogoreli. «Amen!« je na pol v spanju odgovoril Peter «Kako? Nisi mrtev?« je začudeno vprašal, brivec. ((Mrtev? Jaz? Mrtev? čakaj? Kaj če rečem amen moram biti mrtev? Oh, kje pa sem?» „ ., ir„. nZiv?« ga otipa Strižec. ((Kaj bo sedaj?* , , «Ziv, živ. Ja, kdaj sem pa U"(iVčeraj, včeraj«, je pojasnjeval St rižec. «Zdaj je rse prav, -iv sem in grem lahko domov«. , »Ne Peter! Nel! Ne delaj tega! Zaprli bi te in te ne bi izpustili nikoli reč. če tc ne bi celo žioega pokopali.* je prizadeto rekel brivec m sklonil glavo, da Peter ne b opazit smeha, ki mu je silil na usta. _ «A kaj vaj delam tu sani.» je momljal Peter, »Dmn vsa• še ti!« »Ne, Peter, to ne gre kar tako. Ti veš, da sem tvoj prijatelj. Rešil te bom. Potrpi, da pregovorim gospoda, naj ’ te vpiše spe.t v seznam živih Nekaj časa bos že po trpel... In če kdo pride si zapomni da si mrtev 1» «00111, prijatelj, najzpestej šil Cimprej oprani!« iiPeter še to Pa si ztv, vem samo jaz. Kdorkoli pride “ s, — mrtev!« Fantje so prišli Petra kro pit. Ob njegovi krsti so pa hvalili in se spominjali vseh jedi. ki jih je najraje jedel Petru, ki je še pes dan jed ostanke posčenih sveč, so se nabirale sline v ustih. Toda bil je — mrtev. Zvesto je čakal svojega prijatelja Striž ca. Drugi dan je zvedel od fantov, ki se jim je revež začel smiliti, da je Strižec z bolel. Ponoči si je naložil korito na hrbet in jo odkuril domov. Nekaj časa ga ni bilo na spregled, a po malem se je vdal in se zopet shajal vri briucu, kjer je izkazoval svojo hvaležnost vsem, ki so imeli toplo sočutje ob njegovi smrti. v V Nedelja. Vesela družba vri brivcu. Tudi Peter ni manjkal, čeravno že zdavnaj ni bil več fant. Pa kaj bi to, zabavali so se z njim. Fantje so na vse pretege hvalili Ziljka, pridnega fanta Petrove Milice, in preslišali trkanje na vrata. Naštevali so vse njegove vrline in še pretiravali zraven. Tok, tok, tok. ((Naprej!« je zavpilo več fantov in čakalo z odprtimi usti. Na vratih se je zasmejala razgaljena ciganka; nič novega za polnoletno družbo. Rdeča bluza in rumeno krilo sta dajali temni polti mlade ženske — mlade zato, da ne bo zamere — ciganski pečat. »Za srečo vam lahko povem.« je zakričala s cigansko gotovostjo med vrati. »No, pa daj!« je. rekel mladi Petrov zet, ki se je pripravljal na družinsko življenje. Radoveden je bil, če je Milica morda kaj podedovala po svoji materi. Fantje so se zasmejali. Vstopila je. Ziljko ji je pomolil roko. «Vaše ime je... Ziljko... kmalu se boste poročili. Za vašo zaročenko je lazil neki Italijan, ki je ni bil vreden. Vaš tast je zelo spodoben in pameten ter je tu med vami...« td. itd. Peter je, ne vem kako, u-ganil, da je ciganka prisluškovala; tega prepričanja mu ne bi vzela niti njegova žena. dKaj pa se bo še danes lepega zgodilo?« vpraša Peter ciganko. «Danes? O nič posebnega, najprej se boste tu zabavali in zvečer bodo šli nekateri pod okence, pa ne povem kateri...« Medtem ko je ona prerokovala’ je stopil Pele' k ognjišču, zajel z .žezlom’ malo pepela in ga držal :a hrbtom. Ko je ciganka končala s svojim prerokovanjem, je stopit k njej in vprašal.: ((No kaj se bo še važnega godilo?« «Saj sem rekla, nič posebnega. Zabavali se boste...« kHu, hu, hop! In kako se bomo zabavali!« je mladostno zavpil Peter in v hipu vsul ciganki vroč pepel v nedrje. Zenska je zavreščala in skokoma zbežele iz hiše. Krilila je z obema rokama, Ja je bila podobna helikopterju, sc razpenjala, saj je imela pri ■sebi" prehudo ~-zatogo'~^trove toplote. Z gibi polnimi sovra itviL^ je. .odstranjevala pepel, končno ni zamere, ker darovanemu konju se itak na zobe ne gleda. tfi !jt V Kaj se vam zdi, kako naj rečem takemu človeku? Čudak? Prebrisanec? Ne, dovolite, da vam prišepnem: Raje: vaška poseb- nost. Profesorjeva opomba: Prosim, da v bodoče prizanašate tistim, ki morajo po pravljati naloge štirih razredov. Predolgo!!! STOJAN Dedek Mraz je prinese' darila. FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Kip „S Tnbois” aa mamkah Ze v preteklem letu smo ! klesati posamezne dele za vi-obravnavali v nekem članku i soki kip. Ogrodje za kip je nekatere naslikane stavbe in spomenike preteklosti in sedanjosti na znamkah raznih dežel. Danes bomo opisali znamke, ki nam prikazujejo znameniti kip Svobode v Ne\v Yorku, ki je eden izmed najmogočnejših spomenikov preteklega stoletja. Najprej pa nekaj zgodovine o tem kipu. Kip se nahaja na otočku Bed-loe v sredini Newyorškega zaliva. imenovanem po lastniku otoka, ki ga je leta 1759 prodal newyorški občini, ki je tam postavila lazaret. Leta 1871 je prišel v New York francoski kipar August Bartholdi. ki je prišel na misel, da bi postavili v pristanišču New Yorka kip ogromne velikosti. Po povratku v Francijo je pričel z nabiralno akcijo po celi državi in je tudi uspel. Nabral je namreč okrog 250.000 dolarjev. Leta 1874 je pričel z delom. Mati mu je bila za model kipa; prvi model je bil visok 125 centimetrov, nato pa je napravil še več modelov in končno je napravil dokončnega, ki je bil 11 metrov visok. Na podlagi tega modela je začel nato DVE, NOVI MLADINSKI KNJIGI Johanna Špuri: «HEIDI» «Jure in njegova ušesa» Založba «Miadinska knjiga« je v zadnjem času izdala več zanimivih mladinskih knjig. Prva med njimi je roman za mladino Heidi, ki ga je napisala švicarska pisateljica preteklega stoletja Johanna Spvri. Ta pisateljica se je začela dokaj pozno ukvarjati s književnostjo. Skoraj petdeset let ji je bilo, ko je napisala prvo knjigo, roman o Heidi. Dosegla je z njim zelo velik uspeh, kar jo je spodbudilo k nadaljnjemu pisanju Toda kot je nenadoma zaživela. tako je njena literarna slava kmalu ugasnila. Nadaljevanja romana so danes pozabljena. Ostala je samo knjiga o Heidi, ki jo pozna mladina po vsem svetu. Dokaj pozno bo Heidi spoznala tudi slovenska mladina, ko je Meta Sever prevedla to delo. Heidi je mala deklica, sirota. ki zraste visoko v švicarskih planinah, pru svojem, dedu. kateremu so ljudje storili krivico. Tega otroka narave odpeljejo v FraflRluft, da 'ot tam delala družbo bolni, hromi deklici. Toda življenje tu ni zanjo; in preden skoraj zboli, jo pripeljejo nazaj v njene hribe. Tu si kmalu opomore in pri dedku živi^ svoje staro, preprosto življenje. Se več. K njej pride na planine tudi hroma deklica iz Frankfurta in na svežem zraku, pod planinskim soncem, tudi sama ozdravi. To je v nekaj besedah vsebina knjige. Toda ne vsa. Velik del knjige je posvečen Heidinemu značaju svojega dedka. svoje ovce. deklica, ki ima -ra da svojega tovariša na paši, pastirja Petra, njegove babico, na katero neprestano misli in za katero bi storila vse. samo da bi ji olajšala težko življenje. In ta dobra deklica ima rada tudi hromo deklico m seveda življenje. knterega_ uživa z vso otroško prostodušn„stjo ir. iskrenostjo otroka narave. Kjer je ona. tam je vse dobro in lepo. kajti njena iskrenost in ljubezen se povsod uveljavita ter pomagata ljudem dosezati srečo in zadovoljstvo. Ce hočemo to deio oceniti, je seveda treba upoštevati, da je knjiga nastala pred skoraj sto leti, v času. ko je biio življenje še precej drugačno n ko je tudi v literaturi prevladovala romantiki. Kljub temu je treba priznati, dr. je pisateljica uvedla v mladinsko knjigo resnično življenje. Poskušala .ie prikazati ljudi take. kot' so. čeprav ji to ni povsem uspelo. Njeno prikazovanje življenja je še vedno vse preveč idealizirano. se vedno drugačno od resničnega. Toda če upoštevamo, da je bila do tedaj navada, v mladinskih knjigah prikazovati življenje povsem potvorjeno, predstavlja njena knjiga vendarle velik korak naprej. Seveda so v delu ostale vse značilnosti tedanje dobe, naivnost zgodbic, sami dobri ljudje', dobrosrčnost, nenadna sreča. Vendar vse te stvari niso take. da bi kvarile vrednost knjige za mladino. Mladi voje planine, | gotovo radi brali. Razen tega Heidi je namreč deklica z zla- bralci bodo zato knjigo priv tim srcem, deklica, ki ljubil jim bo v vzgojnem pogledu prav gotovo koristila. In tem je njen polgavitni pomen, saj bo pomagala vzgajati otroke k dobroti, plemenitosti in iskrenosti. Druga mladinska knjiga, ki smo jo sedaj dobili, je prinesla slovenski prevod knjige, ki jo je napisal italijanski pisatelj G. Bertinetti. Naslov knjige je; Jure in njegova ušesa. V tej knjigi popisuje pisatelj čudovite dogodivščine porednega Jureta, ki se mu ni dalo učiti in so mu zaradi laganja zrasla velika, oslovska ušesa Postal je znamenit in zato so ga hoteli v Ameriko Toda Amerikancem je Jure ušel in jo mahnil po svetu, kjer je doživel s svojimi ušesi čudovite stvari, dokler ni sklenil, da se ne bo več lagal in se je kot priden dečko vrnil v domači kraj. Ne bi rekli, da ,ie ta knjiga za otroke najboljša med najboljšimi. £di se, da avtor marsikje ki.jigo podaljšuje s tem, da ji dodaja nove zgodbe. Tudi duhovitosti mu včasih zmanjka in so nekatere šale privlečene za lase Toda priznati je treba, da je njegovo pripovedovanje prikupno, pisano v tonu. ki je otrokom blizu. Razen tega je večina opisanih dogodivščn vendarle smešna ir, bodo mladi bralci ob njej uživali čeprav morda vsega ne bodo razumeli, ker se resnični svet večkrat meša s pravljičnim in pisatelj v tem ni bil dosleden. Toda prav gotovo ie, da bodo knjigo o Juretu in 'njegovih ušesih tudi naš: mladi bralci z veseljem prebirali. zgradil Gustave Eiffel, znani graditelj Eifellovega stolpa v Parizu. Francoski narod je torej poklanjal ameriškemu darilo. ki naj bi predstavljalo Svobodo, za katero so se borili tako Američani kot Francozi, prvi za osvoboditev izpod tujega jarma, drugi pa za osvoboditev izpod tlačanstva gospode. V Ameriki so medtem začeli zbirati denar za podstavek in so tudi nabrali ogromno vsoto 280.000 dolarjev. Konec leta 1885 je bil podstavek gotov, kip pa je prispel iz Francije v 214 zabojih. Skoro celo leto so postavljali ogromni kip na podstavek. In 28. oktobra 1886 je predsednik Združenih držav Grover Cleveland svečano odkril kip. Kip je meri od podstavka do najvišje plamenice kar 91 metrov. Je torej neko novo čudo sveta, kot je bil v starodavni dobi kip — velikan v pristanišču Rodos. Pol milijona ljudi si ogleda vsako leto ta kip. Dandanes je ta kip postal simbol Amerike in ga vidimo povsod, v filmih, v časopisih, na plakatih in tudi na znamkah poleg nebotičnikov Man-I hattana. Američani so nasli-i kali ta kip že na številnih ’ priložnostnih in letalskih ter tudi na frankovnih znamkah. Lani je namreč izšla nova frankovna serija — oz. so izšle samo nekatere vrednote —. ki bo tudi prikazovala portrete ameriških predsednikov kot prejšnja: le dve vrednoti, ona za 3 cente, ki služi za notranjo pisemsko frankaturo in ona za 8 centov, ki služi za zunanjo pisemsko frankaturo prikazujeta kip Svobode. Kip Svobode je naslikan še na naslednjih znamkah ZDA: leto 1922, znamka za 15 centov iz navadne frankovne serije: 1940. znamka za 1 cent iz serije za obrambno propagando; 1947. znamka za stoletnico rojstva znanega novinarja Pulitzerja: 1947. letalska znamka za 15 centov: 1950. znamka na čast skavtov. Brazilija, znamka iz leta 1947 na čast obiska predsednika Trumana. in dve letalski znamki iz leta 1928. Naciolalistična Kitajska, šest znamk iz leta 1943. Kuba. znamka iz leta 1942. posvečena ameriški demokraciji. Nadalje je kip Svobode naslikan še na znamkah Filipinov (3 znamke iz leta 1952, posvečene listini človečanskih pravic), Francije (2 znamki lv«a 1927, ena leta 1936, ena leta 1939. ena leta 1940). Haitija (4 znamke iz leta 1941). Južne Koreje (22 znamk iz leta 1951), kneževine Monaco (ena iz leta 1947), Nikarague tena iz leta 19401. republike Paname (4 znamke iz leta 1938) in Panama Canal-Zone (znamka ZDA iz leta 1922 s pretiskom «CANAL-ZONE»). Peruja (ena znamka iz leta 1933). Poljske (ena znamka iz leta 1938), San Marina (4 znamke iz leta 1947), Španije (pet znamk, iz leta 1938. v dobi republike). Švice (ena znamka iz leta 1947). Kot vidimo .ie bilo izdanih že precej znamk z naslikanim kipom Svobode v New Yorku Te znamke lahko nudijo snov za tematiko zbirko in zbiralec lahko_ sam oceni kakšne so najlepše izdelane: Pravljice, pesmice is ipske za naše sajmlajše Razprodani časopisi Skozi umazano okno majhne hiše je strmel deček. Obraz mu je bil zaskrbljen, oči pa so z nejevoljo gledale za debelimi dežnimi kapljami, ki so neutrudno udarjale ob zemljo. Kaj naj stori? Drevi mora izpolniti važno nalogo, ki so mu jo zaupali starejši tovariši, toda kako naj jo izpolni v tem neumnem dežju?! Žalostno se odmakne od okno in stopi k majavi mizici v kotu sobe, Previdno odpre predal in potegne iz njega sveženj lepo zloženih lističev. Pazljivo jih pogladi z roko. potem pa se zagleda v črne črke in neveliko peterokrako zvezdo, od katere — se mu zazdi — se kar razsvetli v njegovi sobici. Morda pa je to tudi od toplote, ki prevzema njegovo srce. Te letake mora še ta večer raztresti po mestnih ulicah, da čimprej pridejo v roke ljudem, ki tako željno čakajo besed o partizanih in njihovi borbi za svobodo. Toda kako naj to napravi? Mar naj te čiste lističe, nad katerimi so tovariši bedeli cele noči in zaradi katerih lahko zgube tudi življenje, enostavno razmeče po blatu in mokrih cestah? Ne, nekaj drugega mora storiti! Toda kai? Sum dežja izza okenskih šip ni hotel prenehati. Deček je spet stopil k oknu, ves zatopljen v misel, kaj naj naredi. Toda česar koli se je domislil, nič se mu ni zdelo dovolj pametno in dobro. Po ulici je prihajal starec ves zgrbljen pod nekakšnim zavojem. Po licih so se mu odtekale dežne kaplje, s prosto roko se' je pogosto prijemal za križ in od bolečin zatezal usta. Deček je natančneje pogledal prihajajočega in zavoj v njegovi roki, tedaj pa se mu je obraz razvedril, kakor da bi pravkar našel srečno rešitev, in čilo je stekel ven. Kmalu zatem je s starim Matijo, prodajalcem časopisov, stopil ,v sosednjo hišico. Nosil je starčev zavoj, veselo poskakoval in bil je tako zaverovan v svoje misli, da je komaj slišal Matijeve tožbe. — Prekleto vreme ln prekleta revma. Ne morem hoditi, ne morem vpiti, bolečina me je čisto zvila. Časopise pa je treba prodati. Lažejo, lažejo, pa vendar jih moram prodati. Ce ne, izgubim še to delo, potem pa lahko poginem od lakote. O, nesrečna starost! Deček ga prime za grčavo roko in mu, ne da bi skrival radost, ki ga prevzema, veselo reče: — O, ne bojte se, dedek Matija! Jaz vam to kar hitro opravim. Noge imam urne, kadar pa zavpijem, se sliši po vsem mestu. Kot bi trenil, bo vse razprodano! — potem zgrabi veliki sveženj in izgine izpred oči začudenega starca... — Večerni list, Večerni list! — je klical deček in tekal po mestnih ulicah. Dež je lil kar naprej ljudje so se zlovoljno ustavljali, stiskali dečku denar v roke, spravljali časopis pod plašč in hiteli dalje. Deček pa je ožarjenih lic, sijočih od dežja in zadovoljstva, tekal in neutrudno ponavljal: — Večerni list. Večerni list! — vse dokler ni iz njegovih rok izginil zadnji izvod. Tedaj pa si je pogladil mokre lase, potisnil roke v žepe, veselo zažvigal in krenil k hišici, v kateri ga je nestrpno pričakoval stari Matija. Kupci časopisov pa so se nemalo čudili, ko so našli v njih letak s peterokrako zvezdo, ki je pozival v boj proti vsem sovražnikom. In šele zdaj so razumeli, zakaj se je tako zadovoljno svetil obraz malega prodajalca. AudjcIhH Martič UGANKE Poznam junaka, boji se »u na košarkarskem turnirju Za mednarodni košarkarski turnir, ki bo v dneh 7. do 9. februarja v Viareggiu ob priložnosti karnevalskih prireditev. so se doslej že prijavila moštva »Servette« iz Ženeve, «Derby Lions« iz Livorna (moštvo ameriških vojaških sil v Livornu) in »Borac« iz Jugoslavije. Organizatorji pa se pričakujejo dokončnega odgovora italijanskega moštva «Gi-ra», medtem ko sta »Borletti« in «Triestina» že odgovorila negativno. Prav tako pa vod-1 stvo še čaka na odgovor »Crvene zvezde« iz Beograda, «Ari-sa» iz Soluna, pariškega univerzitetnega kluba in nekega kluba iz Barcellone. Na atletskem prvenstvu SZ v Kijevu so zboljšali dva svetovna rekorda, enega evrop-1 skega in devet ruskih. Evropski prvak v hoji za 50 km Ukhov j« rabil za to pot Robinson že 19. t. m. spet na ringu? CHICAGO, 8. — Po zmago-t slavnem povratku Raya Robinsona med boksarje in k. o., s katerim je odpravil Joea Rin-dona, so se Robinsonove «del-nice« dvignile do nebes. Mnogo organizatorjev je že predlagalo druge važne dvoboje. International Boxing Club je spo« ročil, da so bila že zaključena pogajanja za dvoboj z visoko cenjenim «Tigrom» Jonesom, ki naj bi bil 19. januarja V Chicagu. Tisti, ki pa ni posebno zadovoljen z določitvijo »Tigra« Jonesa za nasprotnika Robinsonu je Joe Glaser, prokurator Robinsona. Ta je namreč mnenja, da je mladi Fighter iz New Yorka za sedaj še pretrda kost. za Robinsona. * * * Londonski organizator boksarskih dvobojev Jack Solo-mons je brzojavno ponudil Rockyju Marcianu 300.000 dolarjev, da bi pristal na dvoboj za svetovno prvenstvo težke kategorije z angleškim prvakom te kategorije Donom Co-ckellom. V telegramu pravi Solomotis, da bi mogel biti dvoboj konec aprila ali v začetku maja. Marcianov prokurator je z zanimanjem sprejel na znanje ponudbo, vendar pa je dejal, da za sedaj še ne more dati nikakega odgovora, ker si mora Marciano najprej še pozdraviti nos, poškodovan v dvoboju z Ezzardom Charlesom. Verjetno bo mogoče odgovoriti v februarju. mmmm Predvaja DANES 9. t. m. i začetkom ob 15. uri in JUTRI 10. t. m. z začetkom ob 18, uri film: (JOHO/ POIKELL GRANGER UM MSrn mm, Film je zelo zabaven za vsakovrstno občinstvo Zelo duhoviti dialogi/ ~~~S~5= r Veliki tolminski kmečki punt GRAFENAUER 4. Ohrabreni s temi uspehi so se kmetje tudi formalno združili v kmečko zvezo; njeni člani so se morali zbrati, če so zvonili plat zvona; z grožnjo, da jim bodo podrli hiše. so se ji r orali pridružiti tudi tisti, ki ji niso bili naklonjeni; vsi so se morali zavezati, da se nikakor ne bodo pokorili zemljiškim go spodom in ji i ne plačevali dolžnih pravic; zvestobo zvezi «na življenje in smrt« so si obljubljali javno pred cerkvijo. Poleg dacov na meso jn vino ter poleg dajatev zemljiškemu gospodu so se uprli tudi plačevanju že o-menjenega «novega 'avka« v korist vzdrževanja goriške grajske posadke. Ta dave^ so namreč v bodoče pobirali kot puntarski davek za svojo zvezo. Ko je rihemberški gospod Lanthicri nastopil proti pun- tarjem in jih pregovarjal, naj ravnajo po pravnih določbah ter vložijo pritožbo na cesarja, mu je voditelj u-pornikov v Komnu, Jakob Švara, odkrito odgovoril: «Mi nočemo pravde, marveč vojno, in vsa dežela in Kranjska bosta združeni z nami«. Strassoldo, ki se je ustrašil tega odziva na svojo popustljivost do kmetov, je poslal ukaze v Komen in Ri-hemberk, s katerimi je prepovedal kmečko organizacijo. V odgovor pa se je prihodnji dan zbralo v Rihem-berku 3000 ljudi, ki so kmečko zvezo na Krasu povezali v celoto in ji izvolili za načelnika Franceta Križmana (vulgo Francona) in Mahela Paliča; prvega so razglasili za svojega cesarja (Impera-tore). drugega za glavarja (Capitanio); »napravili so med seboj neko pisanje, za katero ne vemo natapčno, kaj vsebuje, govori se ,pa, da je to neke vrste postava (Leg-ga) med njimi«. Istega dne so zahtevali od Lanthierija, ki je imel v gradu le 4 hlapce, da jim izroči urbar svojega gospostva. Gospod se je sprva branil in izgovarjal, da ne ve. kje ga ima; ko pa so mu zagrozili, da ga bodo našli sami in odprli vse kar brez ključev, so urbar hitro dobili. Nova de-putacija je nato prosila v Gorici, da naj bi jim ga glavarjeva pisarna prepisala v nemščini, toda Strassoldo je prošnjo odbil in obratno zahteval, naj urbar takoj vrnejo gospodu. Križman je sporočil tu odgovor puntarjem, ki so se na njegov poziv zbrali takoj drugo jutro, «dasi so nekatere vasi oddaljene tudi tri ure poti«; zbor je odločno zavrnil to zahtevo in res je odslej urbar skrbno podnevi in ponoči varovala puntarska straža. Strassoldo je sicer konec maja poslal v Rihemberk 50 vojakov, da bi kmetom urbar odvzeli, toda komaj so puntarji začeli biti plat zvona, so se «vojaki, v strahu, da se bo v nekaj trenutkih zbralo ljudstvo, na vrat na nos umaknili v Rihemberški grad«, kmetje pa so jih pred gradom klicali na korajžo. Obenem z Rihemberškim gospostvom je zajel upor tudi Kobenzlovo gospostvo Štanjel, kjer so se podložniki u-prli Izvrševanju tlake «s posebnim izgovorom, da jim je to zabranjeno od cele dežele (dalTuniversitži del Paese), ki jo po svoje imenujejo Nas-su Desellaii. Trdnost kmečke organizacije izpričuje tudi sporočilo, da so vaški načelniki, ki jim je Kobenzl po prihodu Hrvatov naročil, naj zahtevajo pokorščino od sovaščanov, odgovorili, »da hočejo to najprej sporočiti svojim soseskam in da bodo sporočili odgovor«. V Devinu pa je prišlo v začetku maja do pravega naskoka na grad. Zbralo se je okrog 7000 kmetov, ki so »obkolili grad in zahtevali izročitev originalnega urbarja zemljiškega gospostva«. Grajski poveljnik pa je dal v odsotnosti grofa Thuma streljati s topovi na oblego-valce, jih nekaj pobil, druge pa v resnici pregnal. Več u* speha so imeli uporniki v Svarceneku, ki so ga napadli 11. maja in ga v naskoku o-svojili. Tudi tu so pobrali urbarje in ostali v gradu kot gospodarji, ker je grajska gospoda v strahu za svoje življenje pobegnila v Trst. Odpor proti plačevanju mitnin pa je segel prav do Gradiške, kjer so se kmetje upirali plačevanju daca v mitnici v Za-graju pri Gradiški. Tako je prišlo do stanja, ki ga ugotavlja cesarski svet 20. maja. namreč da se je upor razširil iz Tolminskega na gospostva Kanal, Rihemberk, Stanje!, Devin. Svarcenek, Socerb, Novi grud »in na ves proti morju sc raztezajoči Spodnji Kras (Carso Inferio-re), da je s tem že zajel velik del vojvodine Kranjske, da se je menda združilo 750 županov, ali vaških sodnikov s svojimi soseskami«. Upor se ni začel «le zaradi vinskega daca in mesnega krajcarja, marveč tudi tako proti duhovnim predstojnikom in svetnim gospostvom zaradi njihovih deželnih davkov, tlak in zemljiško-gosposkih bremen, kakor tudi zoper deželno-knežje mitnice, pobiralce carin, tobačne davkarje in druge kameralne uradnike«. Sedaj grozi, da se bo isto razširilo «tudi na Gornji Kras in ostalo vojvodino Kranjsko, kakor tudi na Koroško, da bo ta ogenj zrasel v splošen in pravi upor«. Ze od začetka maja se spričo tega ponavljajo prošnje za pomoč ogroženemu plemstvu. Ze 2. maja je predlagala notranjeavstrijska dvorna komora, predvsem iz strahu pred škodo, ki bi jo utegnili puntarji prizadejati idrijskemu rudniku, da je treba poslati v deželo «dovolj vojske«, da bo pomirila upornike. Dne 5. maja so goriški stanovi prosili že za 300 do 400 mož prehote in do 200 konjenikov, ki naj bi prišli vsi iz Karlovškega generala-ta; še raje kot graničarje bi seveda imeli redno nemško pehoto (ivelche letztere zweiffelsfrey weith besser unsers erechtens sein wiir-de), vendar pa se boje, da bi se prihod redne vojske preveč zavlekel. Dne 17. maja je bil res iz Laxenburga poslan dekret cesarjevega dvornega vojnega sveta, da naj odide na Tolminsko preko Cerknega 600 mož redne nemške pehote in 2Q0 konjenikov, medtem ko je 20. maja napovedal kranjski deželni vojni komisar Liechtenberg grofu Strassoldu za prve dni junija prihod 600 graničarjev iz Karlovca in Senja na Goriško. Brž ko so goriški stanovi izvedeli, da prihaja redna vojska, so se hoteli sicer granjičarjev otresti, toda brez uspeha. Do tega uspeha so jim pozneje pomagali šele graničarji sami. V deželo so prišli preko Ajdovščine in v Rihemberku ukrotili upornike prav drugi dan potem, ko so ti nagnali strah v kosti Strassoldovim vojakom. Teden dni zatem, ko so prišli v deželo, pa so se Tolminci hoteli odpraviti tudi proti Hrvatom. Hrvati so prišli nato v Solkan, Brda pa je za- varoval krminski grof s 400 mož domače vojske. Tolminci so se Hrvatov vendarle prestrašili, zato pa je Strassoldo poslal čez teden dni Hrvate sam na Tolminsko in v Kanalsko gospostvo. Stanovi pa so se Hrvatov hoteli znebiti, brž ko mogoče. Sklicevali so sc na njihove visoke zahteve, pa tudi preostro ravnanje in krajo, in so res dosegli dovoljenje, da jih morejo takoj odpustiti, ko pride redna vojska. Ko je 26. junija prišla nemška vojska v Gorico, so res Karlov-Čani (400 mož) preko Cerknega zapustili deželo, medtem ko so Senjani (200 mož) na Tolminskem počakali do 27. junija, ko jih je zamenjala nemška pehota, s katero je prišla v deželo tudi cesarjeva komisija. Pa tudi nemška vojska je ostala v deželi le do konea septembra, ko je odšla — razen okrog 200 pešcev — preko Kranjske in Štajerske na Orgsko. Goriški stanovi so sicer želeli ohraniti v deželi še več vojakov, čej da puntarski voditelji še niso vsi ujeti, vendar je bila njihova prošnja odbita. Del puntarskih voditeljev se je v resnici izmaknil in jih je cesarjeva komisija iskala z raznimi tiralicami po Goriškem in Kranjskem še do konca decembra 171.3. Tiralice so bile izdane v italijanščini in slovenščini, kar dokazuje naslednja tiralica za Mihaelom Kiudrom: «Od Cesarske, v Ispanaki, Vogerski, inu Pembski dische-li Kraleve Svetlosti od Na-schiga Milostviga Gaspuda Gaspuda mu Povirbnega Fyr-Sta tech dischel ex offo od le te Commissie se da nasnaine. De is lolim opitima Listi alli Patenti se naloschi inu saukasche Michelu Cljiudru. de taisti koker sapnpaden v letim skodoefsehimu discheu-skimu passanim puntu, v tech pervich perhodnig 9. dnevi, katcrich te pervi 3. sa ta pervi, te drugi 3. sa ta drugi, inu te posledni 3. dneve sa ta sadni odlogich, alli termen se nemu postavio, ima pred le te Cesarske Commissarie v Gorizia pridi-ti. Bode tedai vedu na ta rgorei imenvani termen taku gvisnu inu bres ussega ver ostayena naprei pridti, koker zer se bode bres usse gnade ali milost zess ta n liga. koker eniga Napokorniga. inu rebella sodilo, kar Pra-viza bode dala, (Nadaljevanje sledi)