rv za čnina za celo leto 2 K. , mezna številka velja 6 vin. jRaroCnlna se tudi na pol leta plačuje in se iora poslati vnaprej. *na omanil je za eno Stran 64 K. '/» strani 32 K, ", strani 16 K, '/i strani 8 K, >/i« strani 4 K, Vn strani 2 K, '/„ strani 1 K. Pri večkratnem oznanilu je cenaposebno znižana. .Kmečki stan,srečen stan!" Za oznanila, (inserate) uredništvo in upravni- Stvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Štajerc izliaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdajje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati. Cenjenim naročnikom, ki so poklali naročnino, lepo hvalo! Tistim pa, ki go še na dolgu, aj bode naznanjeno, da prične list z novim etom tedensko izhajati. Kdor pa plača do 31. ecembra naročnino naprej, dobi tudi tednik za 2 K. „štajerc" napreduje vkljnb nma-ani konkurenci prvaških listov. Vsak prija-elj napredka in ljudskega blagostanja bodi naročnik! Ključ v nebesa. Poslušaj, trpin: Ko je bogat mladenič Jezusa vprašal, kako naj doseže nebeško kraljestvo, izpregovoril je nesmrtni trpin, ki ni imel kam glave položiti: Prodaj in razdeli med reveže, vse kar imaš ... Mi vprašaj danes farizeje, kje dobiš ključ v nebesa in slišal bodeš pesnico, ki se razlikuje svetopisemskih besed kakor noč od dneva. Jjuč t nebesa? Bodi naročnik prvaško-kleri-alnih listov! Ključ v nebesa? Ne zamudi bernje in ofrov, ne pozabi v svoji oporoki župnika, voli erikalne kandidate, obrekuj, zasramuj strnpi in nbij makari naprednjake, samo da jih ne bode več. • • Ključ v nebeško kialjestvo? 3odi pokorna ovčea prvaških pridigarjev, ne rani ee, kadar te ostrižejo prvaški pridigarji, plačaj in plačaj in kadar ne moreš plačati, — takrat ti vzamejo zopet ključ v nebesa... Poslušaj, trpin, besede farizejev! Tisočkrat ao jih culi in tisočkrat se nam je skrčilo sice in rekli smo, da je to laž in hinavščina! O novodobni farizeji, — vi lažete, ko zahtevate zadnji vinar od rr ene, da umira moja deca gladu ... Da, ravno v tem tiči največja hinavščina farizejev, ki se skrivajo pod masko narodnjaštva in pobožnoati! Najprvo so delali leto za letom, uro za uro, trenutek za trenutkom, da slečejo i n oderejo i n iz-sesajo ljudstvo, — zdaj pa pravijo, da bodo to izslečeno in odrto in izeesano ljudstvo .rešili"... To so roparji, ki ti vzamejo uro in mošnjiček, potem pa ti obljubujejo — gradove v zraku. Ljudstvo pričenja pregledavati svoje račune! Ljudstvo neha biti redodarno! Ljudstvo ne veruje priliznenemu šepetanju! In zato ste se postavili farizeji v pozo »narodovih rešiteljev" ... UstanoTijali ste liste in deviška ter fantovska „Marijina" društva. Zapeljavali ste mladino v pijanost, krokanje in razuzdanost! Velik del mladine ste vjeli v svoje zanjke in zdaj se pričnete lotiti i odrašenih. Klerikalni prvaki nočejo zaostati za Spindler-jevo „novo" stranko. Zato hočejo ustanoviti „kmetsko zvezo." Nismo novinci v politiki, ali razumeti ne moremo, kakšna naj bode ta klerikalna kmetska zveza. Ali bode podobna „Banernbondu" nemških kmetov? Ali bode zastopala interese kmetijstva i proti uradništvu, vojaštva, dnhovništvu? Tega pač ne, kajti to „kmetsko" zvezo bodo vodili Rabuzi, Gomilški, Korošci, torej isti ljudje, ki so zahtevali šele zdaj na troŠke kmeta 10 miljonov denarja. Klerikalna „kmet3ka zveza" bode pokorna kaplanom in hofratom in zato ne bode imela več veljave kakor »Marijina" društva. Ustanovljajo tudi ,,kršČ4nsko-sociaIno" zvezo za Koroško in Štajersko. Sličoa bode kranjski „zvezi", ki pade dalavom pri vsaki priliki v hrbet, ki „rešuje' obrtnike in je podkupljena od tovarnarjev, ki se prilizuje trgovcem in ustanovlja konzume. To ni društvo, ni organizacija, to je zithm, to je skupnost nasprotnih interesov. Kakor „kmetska" tudi „krščansko-socialna" zveza ne bode imela bodočnosti. Temu nasprotno nastopilo bode kakor železna falanga združenje naprednjakov, organizacija .,Štajerca'1, ki ne bode izdelana na papirju, temveč v življenju, ki ne bode delala za svoj žep temveč za ljudsko blagostanje. Naše vrste so trdne in krepke! Pomaga nam pa z vsakim dnevom naraščajoče spoznanje, da je napredek potreben, da smo mi nositelji ljudske ideje, da noče upoštevati ljudstvo več trotov . . . In tako si pridobimo s poštenjem in ljubeznijo ključ do nebes na onem svetu, — z delom in trdno voljo pa tudi ključ do nebes na tem svetu. Politični pregled. Volilna pravica — Sklenjena! Državna zbornica je sprejela vladin načrt splošne in ednake volilne pravice. S tem je storjen korak, ki bode spremenil vso lice avstrijski politiki. Tisti sloji, ki so bili doslej izročeni velekapitalistu, visoki financi, plemenitaža, pridejo zdaj do lastnega vi Lzastopstva. Ea mož — en glas! Za slov. kraje ni pričakovati — vsaj za prvi hip — večjega dobička. Klerikalizem ima še vedno toliko za-slombe v nevedni masi, da bode prodrl s svojimi kandidati. Ko bi politikujoči duhovni postavili kozla za kandidata, klerikalci bi zvolili kozla . .. Dalo naprednjakov je zdaj, odpirati ljudstvu očij in mu dajati razuma, da rabi novo pravico v svoj in ne v tuji dobiček! Pretep V zbornici. Kakor da dokažejo še enkrat vso gnilobo sedanje zbornica, so se poslanci v petkovi seji zopet enkrat zlasali. Letale so psovke po zraku, frčale so klofute, — človek je videl slavne „ zastopnike naroda" v vsej nagoti. Posl. Albrecht je branil predsednika, katerega so naskočili češki rogovileži Fresl, Kloufač i. dr. Pretep je bil splošen. To jo zadnja' komedija v tej zbornici. Skupni proračun. Delegacije so stopile skupaj. Predložil se je proračun za 1. 1907. Vlada zahteva za skupne zadeve čez 367 miljonov G17.000 K, to je za okoli 21 miljonov več kot lansko leto. Na zunanjo ministrstvo odpade 12'A milj., za mornarico blizo 45Va milj., za vojaštvo v Bozui in Hercegovini čez 7'/a milj. kron. Iz teh številk se vidi, kako nezmerni so troški za vojaštvo, katerega plačuje ljudstvo s svojo krvjo! Dopisi. Od Kapele pri Radgoni. Gosp. urednik, kaj veselega Vam iz našega kraja pač ne morem poročati. Kakor drugod, so se i prvi nas vse reči podražile. Plačevati moramo mi, pridelamo pa vsako leto manj. Od kje naj jemljemo denar, da vzdržujemo posestvo, ki so ga nam zapustili stariši ?. . . Govori se, da 60 te revščine krivi naši poslanci, ki so sami farovški podrepniki in ne poznajo naših težav in gledajo edino na svoj žep. .. Dne 11. p. m. bil je pri sv. Jurju ob Sčavnici političen shod, katerega smo se udeležili tudi mi Kapelčanje. Govorilo se je namreč, da pride tudi poslanec dr. Korošec in hoteli smo vedete, kaj je mož za na3 Btoril. Ko pa je Korošec sam omenil, da doslej v državnem zboru druzega mi mogsl napraviti, kakor da je vložil več predlogov zaradi poštnih pečatov (!), — se je večina poslušalcev pričela smejati, vedoč da se s tem kmetu presneto malo pomaga... Da bi Korošec svoje a vroče srce" za kmete razodel, pravil je, kako se tlači slov. kmetje že od nekdaj, kako so naši predniki trpeli od turških napadov, kako so jih graščaki izkoriščali, kako so se kmetje v 15, stoletju z orožjem v roki zoperstavili in izvolili za svojega voditelja kmeta Matijo Gubca, kako so poslednega graščaki prijeli in živega sežgali na trgu sv. Marka v Zagrebu. ■ • (0 p om-ia uredništva: Ka iiL-hotel biti Korošec pošten, povedal bi odkrito, da so bili najhujši izkoriščevalci te dobe bogati kloštri in z posvetnimi graščaki združeni politikujoči duhovni. Prvi kmetski upori od Ljubljane pa do Vrhnike so bili naperjeni proti samostanom. In da so posadili „seljačkog kralja" Gubca v Zagrebu na razbeljen tron, to imajo v prvi vrsti bogati politiki v duhovski suknji na vesti! Vsakdo ve, da se je uporne kmete paovalo z „brezverci", kakor se psuje danes naprednjake. Tega Korošec ni povedal in zato trdimo, da je s svojim govorom kmete le farbal. Sicer pa tudi ni povedal ničesar o kmetskih pnntih na Nemškem, katere so tudi duhovni v potokih kmetske krvi zadušili. In ničesar ni povedal o inkviziciji, duhovski Bsodniji", ki je sežgala tisoče oseb na grmadah. Ker nas je Korošec na to zadevo spomnil, popisali bodemo v kratkem te boje!) Za Korošcem govoril je kaplan Go-milšek od sv. Benedikta. Ta je kmete s tem „reševal", da je psoval naše glavarstvo, vse to pa zaradi občinskih volitev. Opomnil je tudi, da naj bi se kmetje seznanili z volilnim redom itd. To bi šlo, ko bi ne imeli kaj druzega opraviti. Sicer pa naj bi farški listi pričeli prinašati izobraževalne in ne poneumnevalne članke in vse bi bilo dobro!.. . Govoril je tudi mali Žemljic iz Radinec, ki je trdil, da sela G. Radgone sploh ni (?!) Hotel je tudi nekaj o šolskih počitnicah predlagati ali pokazal je, da sploh ni vedel, kako so bile in kako so počitnice zdaj vpeljane. — Končno je govoril še neki tuji gospod duhoven, katerega pa nimopoznali; le-ta je govoril o rezolucijah, v katerih se naj zahteva brzojavni urad z direktno zvezo Mariborom, Ptujem, Ljutomerom in Radgono. Veliko, presneto veliko telegrafskih dreves bi rabili, ko bi gospoda na Dunaju to hotela. Ali iz tega je le razvidno, da obljubujejo prvaki kmetu vse, store pa ničesar zanj. Zato, bedni kmet, ostaneš revež, dokler si bodeš volil prvaške dehtarje in politikujoče duhovne za poslance. (Op. uredn. To je bil „kmetski" shod, kakor ga prvaki razumejo. Govorili pa so le i _ 2 — farji. Korošec pove odkrito, da mn je le za straniščne napise, dragi klobasa za telegrafične štange, kajti kmet telegrafira grozno veliko, — in to je vse. Kmet, koliko časa bodeš redil svoje lastne mesarje?!) Iz Slomov, oktobra 1906. *) — V jeseni je slana pozno ajdo nničila. Nekateri posestniki so se vsled tega obrnili do glavarstva, ki je razpisalo za 16. okt. pregledovanje škode. Prišel je uradnik, da se škodo pregleda in davek od prizadetih parcel odpiše. In čujte, kmetje! Novo izvoljen klerikalen župan Jaka Petek, svetovalca Hojnik in Zvetles in blagajnik Tobias so čakali pri županovi hiši, medtem ko je določilo glavarstvo, da se snidejo na lici mesta. Uradnik je moral sam parcele pregledati ter je obžaloval prizadete posestnike. Potem se je podal sam k županu, kjer ga je čakala komisija. In ta človekoljubna, pobožna, prvaška komisija je zdaj dejala, da mraz sploh ni povzročil ajdi škode in izjavila, da ne podpiše po uradniku popisano škodo. To je bilo uradniku preneumno in dejal je: ako se pripeti kedaj nesreča, imenovalo bode glavarstvo samo komisijo, kajti ti nevedeži niso sposobni za ta posel. Kmetje, vi pa' vidite zdaj svoje »prijatelje"... Pisali smo že, da je prejšni župan šolo izplačeval in občini prihranil 548 K ter znižal občinske doklade na 10%, s katerimi se lahko izhaja! Novi klerikalni odbor pa je takoj zvišal doklade za 5%- Tako se maščuje nad občani, da so se pustili za par kupic vina preslepiti. Juho katero ste si skuhali, dragi Slomčanje, morate zdaj snesti... Kmet. Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, 29. nov. — Župnik Zadravec, to je tisti politični gospod, ki je pri vsaki volitvi poleg in se mora vse po njegovi volji izvršiti. Pravemu namestniku Kri-stovemu je sicer volitev deveta briga. Ali brez tega fajmoštra ni bilo pri nas ne državnozborske ne občinske volitve. Kako je pri zadnji volitvi na vratih v kuhinji Mundove hiše listke pisal! Dragi župnik, skrbite raje za cerkev, drngo pa pustite! Vi ljubite le ene, drnge pa zameta vate. Ali ko fehtate 3 krat na leto po fari, ne poznate razlike. Bodite zdaj j tem zadovoljni, — to vam žele farani. Iz Podsrede. Pri nas imamo župnika Vav-potiča, o katerem je znano, da je k nam prinesel dva trebaha... Ta žapnik, ki živi v sovražtvu z polovico župljani, se kaj posebno rad meša v politiko. Tako je prebiral že parkrat na prižn;ci, kjer se ima razlagati božjo besedo, — politične liste. Prebiral je našega junaka a Štajerca" in mariborski „Fihpos". Nadalje znttyj vsak očenaš, ki ga za kakega ranjkega zmoli prav mastno zaračuniti. O njegovih računih in in dragih stvareh prihodnjič kaj več! Kmet iz podsreške fare. Lembah pri Mariboru. V zadnji dopis se je vrinila mala pomota. Pokojni g. Košar ni nikdar stanoval v Lembahu, ampak od začetka svojega pokoja na laatnem posestvu v Selnici. Tisto je prodal in si kupil hram v Studencih pri sv. Jožefa, kjer je 15. febr. 1906 umrl. Prihajal je v Lembah samo 2 krat na leto (ob svojem godu in za praznik vseh Svetnikov.) Toliko resnici na ljubo! Uredništvo. Novice. Obsojeni! Uvodni članek v naši zadnji številki je napravil veliko presenečenja. Že predno je izšla številka, so nas ptujski prvaški voditelji prosačili, naj bodemo usmiljeni. Ali mi smo se spomnili vseh grdih napadov od naših nasprotnikov in napisali smo, karje res in kar se ne d ft več zamolčati. Prvaški voditelji pa so zopet prišli in zopet prosačili, češ, naj prekličemo kar smo pisali. Tega pa ne! Kar napišemo, je pribito kot z železom in sam hudič lahko pride, — mi ne prekličemo niti besedice! Resnica nad vse! In zdaj, ko vidijo, da ne opravijo ničesar s prosačenjem, zdaj prično prvaki v svojih listih vpiti, da smo lagali. Dobro, dobro gospodje! Tožite nas in doka-žite pred porotniki, da smo pisali neresnico . . . Ali tega nočete, ker se bojite sodnije kot vrag križa! Mi smo povedali, kar je očital poslanec Stein deteljici prva** ih poslancev: da je Ploj *) Ta dopis je poroo'-^ma v zadnjih Številkah izostal, tako da ga pr'iuSamo Šele danes. posilil nedoletno deklico, da je Šuklje podkupljen od vlade in da je Šušteršič ponarejal bilance. Zdaj se izgovarjajo, da je Plojeva ločena žena „bolana". Res pa je, da se je hofrat Ploj bogato oženil z peko Nemko, ki pa iz gotovih vzrokov ni hotela več Žnjim živeti; res je, da je moral Ploj po Steinovi trditvi še isti dan dom svoje žene zapustiti in je dobil 1000 gld. za „adijo". Dokažite pred sodnijo, da to ni res, in radovoljni prekličemo vse! Ali dokazati morate tudi, da Susteršič ni sleparil z bilancami, da hofrat Šuklje ni podkupljen od vlade, da so prvaški poslanci pošteni možje, ki ne prodajo svojega naroda za par tisočakov. Dokaze sem in ne psovke! Dokler pa teh dokazov ni, so trditve našega članka neomajeni in jih tudi v polni meri vzdržujemo. Spodnjoštajerski kmetje, obrtniki in delavci imajo pravico, izvedeti natančno resnico. Torej ven, ven z resnico, slavna gospoda, na dan z resnico, — mi čakamo! Ali je res, da je prvaški klerikalec Šušteršič nagovarjal svoje uradnike k goljufiji? Alivjeres, da je prvaški klerikalec Šuklje pod-k a p 1 j e n od vlade? Ali je res, da je hof-rat Ploj napravil sramotni greh nad nedoletnim otrokom? Z resnico n a dan, kajti mi čakamo! Ali peli vam bodemo to pesen, dokler ne pridejo — dokazi! -__ Dr. Jurtela v Ptuju je namestnik štajerskega deželnega glavarja, kot tak bi moral biti vzvišen nad vsako malenkostno strankaratvo, bi moral stati na višjem mestu kakor vsakdanja politika, bi moral biti vzor-mož, na katerega bi gledal slovenski narod z veseljem, sosed pa s spoštovanjem . . . Vse to bi m o r a 1 biti dr. Jurtela; ali vse to — ni! Mož ima predrzno čelo in vedno očitneje kaže, da hoče biti solnce v prvaškem zvezdovju, da je središče nesrečne politike, ki seje razdor in prepir in zanje vihar ter sovraštvo. Na komando dr. Jurtelovo se je pričelo protipostavno in brez-sramno bojkotiranje trgovcev in obrtnikov, ki ne poljubujejo vsaki fargki kuharici mastno roko. Na komando dr. Jurtelovo pričel je izhajati zakoten listič, ki je slabši od farške „Kleine Zeitung", neumnejši od „Domoljuba" in „Fih-posa" in nesramnejši od kepeniškega čevljarja. Na komando dr. Jurtelovo je pričel ta cunja-časopis psovati po rovtarsko, lagati po prvaško, zavijati po jezuvitsko in obrekovati kakor pijane babure, ki se jih pomeče iz krčme v cestni jarek. — Vse to — na komando namestnika štajerskega glavarja, dr. Jurtele. Bojkota tehj bic se sicer ne bojimo, ker dobro vemo, da ima ljudstvo prezdravo pamet, da bi se pustilo zapeljati v prepad. Časnikarske gonje teh laži-vitezov se ne strašimo, kajti psovke in laži nam ne pomažejo niti čevljev. Ali — v srednjem veku so odsekali tatu roko in jo pribili v svarilo na mestne duri. Tako pribijemo tudi mi lažnjivi jezik prvaških klerikalcev, vsej javnosti v svarilo, in na-glašamo, da ima vso moralno odgovornost za hujskarijo, za podla sumni-Čenja, za rovtarski ton, ki se je vdomačil v farškem časopisju, da ima vso odgovornost za posledice tega boja le in edino namestnik glavarja dr. Jurtela!! Ta pečat pritisnemo Jurteli z isto sigurnostjo na čelo, s katero je označil poslanec Stein Ploja in tovariše za navadne zločince . . . Vemo sicer, da ima Jurtela svoje kreature, svoje ovaduhe, pisače, kolporterje, svoje profesionalne lažnike. Ali orožje ni odgovorno za delavčeve čine! Jartelove kreature, ki se zbirajo pri Mahoriči pri časi vina, vsi ti Zeleniki, dr. Brumeni, Wesiaki, vsi ti Revčki Andrejčki političnega odra na Štajerskem, so le soldati, ki so pokorni generalu Jurteli, so le kakor psički, k raportirajo palico svojemu gospodarju. Ko bi Jurtela komandiral, naj poskačejo v Dravo, storili bi i to . . . Ali h koncu: Namestnik glavarja dr. Jurtela je vrgel zadnji ostanek sramu in političnega poštenja od sebe, kajti zvezal se je z moralno propalimi časniki, z ljudmi, ki so napravili že davno bankerot s svojo vestjo; — Jurtela je vrgel s tem bojno rokovico naprednjakom pred noge. Mi jo poberemo in — v deželnem zboru govorimo naprej! Tole DDa Straniščna priloga „Fihposa", katero imenujejo na možganih bolni ljudje »Naš Dom", ni odgovorila na očitanje v naši zadnji številki niti besedice. Pač pa laže naprej. Evo dokaze: Prva laž: »Dom" trdi, da ima »Štajerc" nad glavo napis »Natisov 15.000", tiska se ga pa polovico manj. Pravi, da ne moremo rta to govoriti. Odgovor: Straniščna priloga laže in pripravljeni, smo, dokazati s tis računi to laž. Kako bi šele »Dom" lagal, bi imel toliko naročnikov kakor mi in ko mu ne bilo treba živeti od drobtinic in kos! ki padajo od farovških miz ... Druga laž Straniščna priloga laže, da je imel »Štajerc" lani 4500 K primanjklaja in da je moral beračiti pri trgovcih za podporo. Odgovor: »Štajerc" izhaja 7 let, po »Domovem" računa bi moral imeti torej čez 31 tisoč dolga. Zdaj nam pa naj mlečozobi kaplani, ki čečkarijo v to straniščno prilogo, imena tistih povedo, ki so plačali ta dolg ... Tretja laž: »Dom' piše, da je bil bankeroter Kaiser »krušni oče" našega lista, češ »skoraj v vsaki številki je imel inzerat". Odgovor: Skoraj v vsaki številki »Domovine" in drugih prvaških listov je imel Kaiser inzerate; torej je po mnenju »Fihposove" priloge tudi „krušni oče" teh cunj? Kdo laže? . . . In končno, — kaj bi se jezili? „Dom" laže, ker mora lagati! Smrkavec meče bob v steno, — ali stena se zato ne podere! In tudi „Štajerc" se ne podere . . . Zopet 80 Se zlasali. Žalostno je, ali pomagati ne moremo. Nežni prvaški fantje so se zopet zlasali. Urednik ..Narodnega lista" Ve-kovlav Spindler in dr. Kukovec tožita klerikalnega ..Slovenca" ter „Fihposa." Kakor znano, obrekuje „Fihpos" tudi najpoštenejšega človeka, ako ne trobi v njegov rog. čakajmo toiej! Pred porotniki se pokaže korajža listov, ki zagovarjajo zlorabo leče in spovednice v proti-ljudske namene. Culi SO nas . . . Kdor opazuje drobne vesti, ki pripovedujejo o duhovniških izpremem-bah, začudil se bode v zadnjem času. Tudi mi smo se začudili in smo bili veselo presenečeni. Mariborski škof. je vzel metljo v roko in pometa, da lete smeti na vse strani . . . Naj-strastnejši hujskači v duhovski obleki se prestavljajo. Jaka Rabnza je moral čez noč iz Skal v Št. Jakob in sledil mu je ustanovitelj »Marijinih" družb, dasa klerikalizma na Štajerskem, kaplan Gomilšek, bi je prestavljen a sv. Benedikta k sv. Birbari. In sledili so jima še drugi hujskači. To niso slučaji. Slučaj ne more biti, da se prestavlja Rabuzo 3 krat v kratki dobi. To je zistem! Nadškof dr. Napotnik je uvidel, da tako ne gre nadalje, da vsled večne hujskarije vera peša, da je njegova dolžnost kot najvišjega pastirja, očediti božji hram. In to pot, katero je nastopil nadškof, do katerega smo imeli vedno zaupanje, — to novo delo pozdravljamo v interesu ljudstva, ki ječi pod krutim bičem hujskačev v talarju . . . Iz Spodnje-Štajerskega. Okrajni zastop ptujski napreduje in prvaki se pene od jeze. Ljudstvo namreč vidi, da se dela, ljudstvo ocenuje delo svojega zastopa in se vsled tega ne pušča več farbati. Dolgi članki o mostovih in cementnih ceveh ne vlečejo več. Ljudstvo ne vpraša: kaj pravijo ljubljanski hlapci prvakov k novi cesti ?, — marveč vpraša le: ali zamorem bolje peljati po novi cesti ali ne? Taka je stvar! Kako so morali kmetje in vozniki po starih zanemarjenih cestah živino trpinčiti, koliko časa so zamudili, koliko jeze in kletve je bilo! La poglejmo prejšno in novo cesto čez Okičevo goro pri sv. Barbari v Halozah. Naravnost grozna je bila prejšna stara cesta. Takoj se je dvigala na strmi vrh, tako da je človek peš težko gori prilezel, z živino pa je bilo to cesto nemogoče. Nekemu ptujskemu vozniku so zdrsnili konji z vozom vred nazaj v dolino. In potem je šla cesta enkrat v dolino, enkrat navkreber. Z eno besedo: bila je to tako neumestno zgrajena, nemarna cesta, kakor jih je malo. Zdaj pa poglejte novo ceBto, ki se vije v krasnih serpetinah polagoma okoli gore, Vsaka nevarnost je izključena. Delo pa je bilo velikansko. In zahvala? No, zahvaljujejo se — prvaške cunje. Ali poglejte novi most čez Dravo * i pri i sed •.trn P« Ptl in f, ski lju bo« 1 boi goi v« roi ► Br ; - pri gradu .... Prihodnjič govorimo Se par besed o tej utvari. Prvaki pa bodo psovali naprej, ako ravno se jeze čez napreden zastop le oni poštenjaki, ki so vlekli za slab les lepe denarje in ki si žele te čase nazaj... Kaiserjev konkurz izrabljajo prvaški časopisi v svoje nečedne namene. Na prav nesramen način blatijo vse, kar ne -trobi v njih rog. Mi smo hoteli molčati o tej stvari, ker dobro vemo, da so edino prvaški denarni zavodi škodo trpeli. Ali ker bo se pričeli ajedati prvaški lističi, treba je da odgovarjamo. Najprvo bodi pribita nesramna laž, da je kridator Kaiser ,,vzdrževal1' ali ,,podpiral" naš list. Tako laž zamore sprožiti le človek, ki nikdar ni posnal poštenja, ki laže vedoma, ker dobiva od vsake laži toliko in toliko procentov. Res pa je, da s Kaiserjem sploh nismo imeli zvez. Edino inzerate smo sprejemali od njega in na inzera-tih nam je še danes dolžan 12 kron. Sicer t>o pa prvaški listi tudi sprejemali Kaiserjeve inzerate in klepetulja „Domovina" se niti sramovala ni, napadati Kaiserja v tekstu, v inzerat-nem delu pa objavljati njegove inzerate. Tako stoji stvar! Ia vsi tisti politikujoči farji, ki lažejo danes nezavednim svojim čitateljem, da smo dobivali podpore od bankeroterja, so nesramni obrekovalci. Druga laž je, da trpi ptujska š p ar k asa, kateri načeljuje g. Ornig, vsled konkurza kakšno škodo. Stvar je sledeča. Mestna šparkasa v Ptuju ima hipotekarnih zahtev za 392.913 K 42 h (z vsemi obsrestmi). Te zahteve so vknjižene povsod na prvem mestu in to na poiestva cele družine Kaiserjeve. Že površna cenitev posestev in vinogradov kaže, da šparkasa niti vinarja ne izgubi. Na menicah (Wechsel) pa ima šparkasa zahtevati 95.550 K, za katere ima neizgubljive zastave i. s. so zastavljeni: 1) Pincgavška živina za 13.000 K; 2) klet vina za 30.000 K; 3) Police zavarovalnih družb za 10.000 K, 20.000 K v zlatu, 20.000 K, in 4) intabulirano kavcijo za 20 000 K. Zastave znašajo torej 113 000 K, zahteve pa le 95.550 K; torej ne more šparkasa niti vinarja izgubiti. Poleg tega ima šparkasa vrednostnih papirjev za več kot dva milijona kron in rezerv v znesku 360.000 K. Naravnost blazno je torej početje prvaških cunj, ki hočejo tej šparkasi škodovati. Res pa je na drugi strani, da izgube ljubljanske slov. posojilnice precejšne svote in da je ptujska prvaška posojilnica v hudi nevarnosti. Posojilnica je dala namreč Kaiserju okoli 13.000 K denarja. 2.000 K ima na nekem posestvu vknjiženih, vseh drugih 11.000 K pa izgubi, ako se sodišče proti nje izjavi. Zastavljeno ima namreč neko klet, ki je pa obenem tudi zasta- firme Seifritz. Kaiser je namreč ponaredil in je zastavil klet še enkrat, ako ravno je bila že zastavljena. Sodnija bode šele določila. ali ima Seifritz ali Posojilnica prav. Tako stoji stvar! In dokler ta stvar ni rešena, bi imeli pisači Posojilnice dovolj povoda, da drže svoj jezik!! Sicer pa dobro vemo, kdo tiči za časnikarskimi lumparijami p r vaški h cunj! Ta človek bode kmalu izigral. Svaka sila do vremena. O posojilnicah prvaških možiceljnev pa izgovorimo kmalu resnično besedo. Ako danes .lajbžurnal" dr. Jurtele kriči: ,,Kam naj hranimo svoj denar?', potem je edini pošteni odgovor ta: „Povsod drugam, samo v prvaške denarne zavode ne, kajti tem se gre edino za faržko politiko". Razprodaja vozov in raznega pohištva iz Kaiserjeve lastnine se vrši 15. decembra 1906 ob 10. uri dopoldne v Ptuju, Florianigaase 11. Predmeti se lahko isti dan od 9. do 10. ure v Ptuju, Florianigasse 4, ogledajo. Devet viničarjev, dobrih in v vseh strokah urjenih, išče službe. Možje so prišli vsled igerjevega konkurza v Ptuju ob kruh. ~ Pozor" se imenuje politično društvo ptujskih prvakov. To „društvo" bode hodilo med ljudstvo. Kadar pride med kmete, imenovalo se bode ,,kmetsko", kadar pride med graščake, pa bode „gospo3ko". V odboru sede m. dr; dr. Gre-gorec, g. Zelenik, mož, ki ima z obžalovanja vredno ptujsko posojilnico opraviti, kaplan Ži-rovnik, dr. Jurtela, največji pristaš hujskačev, Brenčič, ki je pošiljal svoje otroke v nemško šolo, sam pa psuje to nemško šolo, župnik Oz- — 3 — mec, itd. Torej sami duhovni in dohtarji. Ako to društvo ne privede ubogi slov. narod v deželo mleka in m?du. — potem je pač vse zastonj! Prvaški advokatje znajo izvrstno .reševati" dobri slovenski narod in še bolj izvrstno — račune delati. Gosp. Pintarič v Ptuju na primer je napravil neki kmetski vdovi iz Hajdine dvakrat napačne račune; hotel je, da bi žena trikrat troške plačala. Ker je slučajno na pametno kmetico naletel, se je le-ta branila. Dobila je zato prijazen odgovor: .Piš me v . . .,baba!" Najprvo ljudi obrati za težko prisluŽene groše, potem pa — še grobosti. To je slika prvaških odvetnikov in na ta način .rešujejo" narod. Katrin8ki sejem v Ptuju se je prav dobro obnesel, čeprav so prvaški listi proti njim huj-skali. Ljudje se ravno ne puste preslepiti. Mesto je bilo natlačeno polno ljudi. Prišlo je tudi izredno veliko kramarjev. Živinski trg se je dobro obnesel. Prignalo se je okoli 1.500 goveje živine in blizo 300 konjev. Živinske cene so malo padle. Vsi sloji so zadovoljni s sejmom. Policija je prijela tudi nekaj hrvaških tatov, ki so hoteli na svoj način „kšeft" delati. Celjski naročniki našega lista so nam poslali nepodpisano pismo. Pišejo, naj bi dobil list s prihodnjim letom vsled tedenskega izdava n j a novo glavo. Drago nam je, ako sporoče naši somišljeniki svoje mnenje glede lista. Prva stvar pri listu je saveda vsebina in šele v drugi vrsti pridejo zunanje formalnosti. Ako so čitatelji z vsebino lista zadovoljni, potem smo dosegli poglavitni svoj namen. Kar se pa tiče glave .Štajerca", povemo odkrito, da bi bilo po našem mnenju napačno, ako jo spremenimo. Ta glava se je danes tako udomačila med ljudstvom, da bi sprememba bolj škodovala nego koristila. Sicer pa je slika vendar pomembna. Na sliki vidimo Ptuj, trdnjava, ki se bori proti prvaškemu klerikalizmu, razsvetljeno od vzhajajočega aolnca omike in napredka. V levem kotu vidiš cesarja Jožefa, ki se ni sramoval, vzeti plug v roko in ki je bil najstrastnejši nasprotnik klerikalizma. In v desnem kotu vidiš zopet idilo kmetskega življenja, čitaš besede „Kinečki stan, srečen stan", ki d! bile resnične, ko bi ne bilo davkov in prvaških sesalcev. Kaj hočemo več? Glava naj bi ostala i v novem letu — „Šta-jerčeva" glava, ki rodi napredne misli in, svobodne besede. .. Trboveljski sultan Roš nas še zdaj ni tožil; tudi njegov lažniv policijot in pijanec Ur-šič naa ni tožil. Ali — Rosa so že prijeli. Na naše naznanilo, da je prodajal žganje brez dovoljenja, je moral takoj k financi v Maribor. Fmancerji so našli toliko obtežilnega gradiva, da bode Roš od jeze na petah plesal. Za danes omenimo še, da je imel Roš dostikrat do 1. ali 2. ure ponoči svojo krčmo odprto, druge pa je takoj kaznoval, ako so 5 minut po 10. uri zaprl. Prihodnjič poročamo še več. Za danes le naznanjamo, da bode Roš visoko kazen plačali Lep deželen poslanec to, ki os le pari državo za davke! Tudi se nam poroča da so dobili žandarji v Rošovi delavnici delevsko orodje ki je bilo okra-deno v rudniku Kar se pa tiče člankov v prvaških listih, vemo iz čisto zanesljivega vira, da jih piše Rošov Mihce. Ta učitelj, ki je v Hrastniku le zato, ker je Roš v tajni seji svojega lastnega sina »priporočal", piše po prvaških listih proti dunajskim judom. Sam pa je napravil šele te dni prošnjo natedunajske jude.naj mu podajo podporo! OJe Roš je psoval rudnik in poklical s old a te, da je končal štrajk. Sin psnje rudnik in ga fehta za podporo. Fej, fej, fej!! Proti nemški šoli v Hrastniku sta vprizorila sultan Roš in dr. Gosak zopet shod. Vršil se je shod pri Rošu, ker drugače bi ta poštenjak „kšefta" ne napravil. Odkar mu frabrika in rudnik več zaslužka ne dasta, dela „shode", kajti to tudi nese... Gosak iz Celja ki pošilja sam svoje otroke v nemško šolo, je zopet rogo-vilil preti nemški šoli. Ali ni v Hrastniku nobenega človeka, ki bi vprašal tega dohtarčka, čje sam dela to, kar pridiguje? Potem je govoril tudi vbogi ključar Rebek, kateremu je šla modrost v glavo, odkar je dobil celih 2.000 glasov... Koapi so se delali norca in so izjavili, da so vsi člani nove „narodne" stranke. H kateri stranki pa spada Roš? Farji so ga napravili za župana, pri Nemcih je obogatel, njegovi pobje ga hvalijo v ,,Narodu", — kaj je torej očka Roš? V žep je jud, v hinavščini poseka jezuvita, — kaj ste torej, očka Roš? Rabuzek, ki zna tako lepo čez potoke skakati, kadar se kopljejo deklice, se njeda v prvaških lističih. Možicelj, bodi tih, drugače zaropotamo enkrat tako odločno, da te bo zopet noč vzela, pa — za zmeraj! Porotne sodbe V Celju. Poročali smo svoj čas o surovem hlapcu celjske firme P. Majdič, Valentinu Skale, ki je snnil vojaku Klemenčiču dežnik v oko, tako, da je ta umrl. Skale je bil obsojen na 2 leti ječe, njegov tovariš pa na 15 mesecev ječe. Zanimivo je, da so vsi prvaški listi takrat poročali, da je Skale „nemčur". Res pa je, da je ubijalec pravi klerikalec; ali prvaški listi ne poznajo niti toli dostojnosti, da bi bvojo laž popravili. — Posestnik Germ iz Dobrave je bil obsojen na 4 leta ječe, njegov sin Martin pa na 3 leta. Razpečavala sta ponarejen denar. — Porotno sodišče v Mariboru. Bab j i pretep. 22. julija t. 1. so se sprle v Runeču ženske oborožde so se s palicami in končno je udarila viničarka Ivana Munda starejšo Marijo Razman po očesu, tako da se ji je isto izlilo. Ker se je to po naključju zgodilo, so porotniki glavno vprašanje zanikali ter je bila tožena Munda oproščena. — Svojo ženo ubil. 30. okt. se je spri užitkar Florijan Sibotič v Šiko-lah s svojo ženo. Naposled sta se stepla in jo je vrgel ob tla, pokleknil na njo ter jo bil po glavi. Žena je na poškodbah umrla. Porotniki so zanikali vprašanje uboja in je dobil Sabotič le 6 mesecev ojstrega zapora. — Detomorilka. Kočarica Ana Cvetko iz Zabovcev je bila že I. 1902 radi detomora tožena. Takrat ni bilo dokazov in bo jo oprostili. 23. sept. t. 1. pa je zopet porodila otroka, katerega je imela s hlapcem. Hotela je to svojem možu prikriti in je otroka zadušila. Obsojena je bila na 4 leta težke ječe. — Požig in javno nasilstvo. Anton Steinberger iz Pečke je bil obtožen, da je zažgal iz maščevanja šupo posestnika Jurčiča. Pretil je tudi, da zažge razne hiše. Požiga mu niso mogli dokazati. Vsled tega je bil obsojen le radi nasilja na 18 mesecev težke ječe. — Goljufije. Filip Krasek, svoj čas gostilničar pri ,,Selwirtu" v Mariboru je ponaredil podpis svojega brata na neki menici (Wechsel) in ogoljufal na ta način pivovarnarja Gotza za 800 K. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe. — Alojzij Polanec je sleparil v Ptuju in je tudi kradel. Dobil je zato 3 leta ječe. — V RagozniCi so blagoslovili 25. p. m. ponovljeno kapelo sv. Družine na posestvu g. Antona Arnuga. Vrlemu posestniku gre hvala. Tisti klerikalci in klerikalke, ki iz političnega so-vražtva celo v lastno družino prepir zanesejo, naj bi si vzeli sv. Družino v vzgled. Iz Št. Vida. Učitelj, ki je pomagal v Krain-covi gostilni razgrajati in ljudi ščuvati, — kakor smo poročali v zadnji številki, — se ne piše Kleinšek temveč Klenovšek. Uradnik Haladea pa, ki je bil pravi povzročitelj škandala, je obiskoval svoj čas ptujsko gimnazijo. V zahvalo psuje zdaj tiste, ki so mu pomagali, da mu ni treba gnoj kidati.. . V Sv. Lenartu v Slov. Gor. so se pritožili klerikalci proti naprednjakom, ki so zmagali pred 2 leti v občinskih volitvah. Potem je stvar zaspala. Zdaj smo izvedeli, da je oblast klerikalni priziv odklonila. Ves prvaški trud je bil zamanj. — Revčki! V Sv. Petru pri Mariboru so aretirali mlinarja Poredoš, ker je na sumu, da je umoril postnika Korovnik. Baje je že priznal. Samomor. Trgovec Wambar iz Radgone se je zastrupil v mestnem parku v Mariboru in je umrl. Iz Koroškega. Prvaški „Mir" še ni dobil dovolj klofut, marveč zahteva še nove. V zadnji številki blnje ogenj in žveplo na „Štajerca" in meni, da se bodemo tacih pobalinskih napadov vstrašili. Svojih dolgov pa še zdaj ni plačal in le izredni milosti ljubljanskih kaplanov se ima zahvaliti, da ni že davno zarubljen. Mi nimamo prostora, da bi se prepirali z žurnalističnimi pobalini, ki — 4 — imenujejo danes kranjske kaplane lažnike, jntri pa jim poljubnjejo roke. Za danes bodi le pribito: 1. „Mir" laže, da je bankerotni Kaiser ,,gmotno podpiral" naš list. — 2. „Mir" laže, da bode koštal naš list po novem letn 4 K. — ,,Mir" laže sploh, ker je le sobratec „Fih-posov". Na Baše vprašanje pa niii besedice ne zine. Zdaj se ne gre za Eaiserjev konknrz in ne za neštete konkurze štajerskih ter kranjskih farških konznmor. Zdaj se gre za vse drngo. ,,Mir" naj pove, koliko „pnfa" je že poplačal. In ako je Kaiser ,,goljuf-', ker je napravil dolgove, brez da bi jih mogel plačati, — potem je „Mir" istotak goljuf, ker tudi ne more plačati svoj „puf"! Le vpijte torej, monsignore Podgorc, dohtarček Brejc in bivši železniški urednik Ekar, — vaše grožnje so istega pomena, kakor petje petelina na gnojn! „Mir" trdi, da bode stal „Stajerc" z novim letom 4 krone. To je peifidna, brezsramna laž tistega človeka, ki je za svoje hujskanje od farjev plačan. Kdor plača „Štajeica" do novega leta (2 K), dobi tndi 1. 1907 list za isto svoto, ako ravno bode izhajal tedensko. Vse drago je laž. „Mir" pa stane že danes 4 krone, pa ne prinaša druzega nego otroške napade iz-gnbljene ovčice od jnžne železnice ... čuden račun V Rudi se je oženil 19. p. neki hlapec. Žsnin je šel pred poroko k župnika Ivana Volančniga in ma je podaril bankovec za 10 kron. Fajmošter je dejal, da je to premalo in dobil od hlapca še en tak bankovec, iz katerega je dal 1 K nazaj. Po poroki pa je moral ženin zopet štolnino plačati. Poroka se je vršila v župniji sv. Peter in hlapec je izvedel, da se mu je preje 16 K preveč zaračunilo. Sel je tedaj k Volančniga in dobil 16 K nazaj. Fajmošter se je namreč ,,zmotil". Mislil je, da veljajo bankovci za 10 K le 2 K. Revež, 1. 1906 se ,,zmoti". Hudobni svet ma pa tega ne veruje. Klerikalni patriotizem se je pokazal 19. p. m. v sv. Jakobu (Rožna dolina). Na ta dan se ima citati mašo za umorjeno cesarico. Ljudstvo, šolski otroci so prišli vkljub groznemu dežju, — ■vsi so prihajali, njega ni b'lo. Namreč župnika Ražaaa ni bilo, — pozabil je na sv. mašo za pokojno cesarico. Pomisliti se mora, da je ta fajmošter eden najhujših prvaških hnjskačev in dopisnikov švindlerskega ,,Mira". In ,,Mir" zopet se dela vedno za velikega patriota, kakor da bi bili edino prvaki poklcani, braniti cesarsko hišo. To so farizeji! Izpred celovške porote. Oproščeni ubijalec. 1. julija t. 1. sta se stepla .hlapec Berhtold v Šelah in neki dninar. Berhtold je bil znan kot trezen in miren človek. Ali v boja je obdeloval dninarja s kamenji in ga poškodoval tako hudo, da je le-ta čez dva dni umrl. Porotniki so zanikali vprašanje nboja in Berhtold je bil ob Bplošni pozornosti oproščen. Umor In samomor. V St. Vida na Glini je ustrelil mizarski pomočnik Roman Sitter svojega mojstra Edvarda Popiča in krčmarjevo hčerko Trezo Paul. Mojster je bil zadet v srce in takoj mrtev, Terezo je zadel v desno lice, sam pa se je ustrelil v glavo. Tereza ni k sreči težko ranjena, pač pa Sitter sam. Sitterja je mojster odpustil, ker je imel ljubavno razmerje z Terezo. Zato se je maščeval. Ko okreva pride pred sodišče. Po svetu. Pesnik Simon Gregorčič umrl. Eden najpomembnejših slov. pesnikov, Simon Gregorčič, je umrl. BI je duhoven po naukih krščanstva. Zato so ga tudi njegovi sobratje sovražili in se mu je celo prepovedalo, mašo darovati. Zavezali so mu jezik, — zdaj pa stoje farizeji ob njegovi gomili in plakajo hinavske solze nad smrtjo pesnika, katerega so v življenju tolikokrat križali. Iz črnega brloga. Menih Barabas jo je popihal iz Budimpešte. Zlorabljal je fantke in se je 13 letni deček, ki je padel temu svinjarju pod kremplje, potem iz sramote ustrelil; dečkova mati pa je zblaznela. Svinjarja v kuti iščejo. Kepeniški ..hauptmarr', katerega nastop je pripravil celi svet v smeh, je bil obsojen na 4 leta ječe. Razne prismojene ženske so mu pošiljale v zapor cele zavoje jedil in pijač. Neki še bolj prismojen časopis pa nabira celo denar za njegovo — penzijo! Trije Otroci zgoreli. V Lipovci na Kranjskem je nastal pri kmetu Kosmaču požar; trije kmetovi otroci so zgoreli. Velikanska eksplozija se je pripetila te dni v roborit-fabriki v mestu Annen na Pruskem. Vsled nastalega ognja je zletela tovarna v zrak. Nad 50 hiš je popolnoma uničenih, 200 pa pol razbitih. OiZ 50 mrličev in 200 težko ranjenih so potegnili iz razvalin. Ali govori se, da so žrtve še veliko večje. Gospodarske. Škropljenje tudi po novem kopitu rabim že 3 leta in tudi ostanem pri tem, ker se mi je dobro obneslo. Škropil sem trikrat. Prvič sem d»l Va kile galice na 100 litrov vode in pepela, kolikor ga je moglo skozi cedil pri nalivanju v brento. Prvokrat škropim, ko so mladike eno ped dolge, drugič pred cvetom (galice in pepela kakor prvikrat); dodam V« kile pralnega laga, ga rastopim v mlačni vodi, vlijem galico in Ing (vsako za-se) v vodo in zmešam pri vsakem nalivanju ... Ti popisani deli niso potrebni le za stare temveč tudi za nove nasade, ker so amerikanske trte še bolj občutljive. Mesto da vadim novo, kadar peša trta, pogrobam staro, da živi in rodi naprej. Tako ni zamude pri pridelku. Ako pa novo nasadim, dobim komaj v 5 letih malo pridelka. Marsikdo misli, da je popisanega dela preveč. Ali kesal se ne bode nikdo, kdor se drži teh navodil. Jaz imam lepo trto in že v 2. letu dobro trgatev, — tisti pa, ki so se mojemu navodilu smejali, imajo slabe. Več dela je treba! Vinska letina 1906. Glasom uradnih poročil iz cele države se je letos veliko manj vina pridelalo kakor prejšna dva leta. Zato je cena tndi za 6 do 12 K viJja od lani. Po „Biuerntiindler". Kurji gnoj, odnosno gnoj od perutnine sploh, je več vreden kakor se po navadi misli. Obsega m. dr. 1-5 do 1 8% fosiorne kisline, 0.9 do 1% kalija, 16 do 2.4% apna. Za 100 kil 8 kron ni preveč. Po ..Bauernbiindler." Sadni vrt v decembru. Glavno delo na sadnem vrtu meseca decembra je okopavanje in gnojitev z gnojnico ter straniščenim gnojilom. Gnoji se v času, ko zemlja šo ne zmrzne. Zlasti okoli starih dreves, ki veliko nosijo, je treba izdatno gnojiti. Po „L9brmeister fiir Gartenban." Proti spomladnemu po zebu treba imeti vse pripravljeno. Škropi se, s frišno vodo po novih pogankih, kadar mraz že odjenjuje in toplota napreduje. Drugače pozebe še hujše. M. Tumšek v Grižah. Op. uredništva. Zahvaljujemo se gospodarju Tarnšekn za te vrstice. Veseli nas, ko bi spregovorili tudi drugi kmetje o gospodarstvu pametno besedo. V pogovoru se izve veliko norega in koristnega. Naš list stoji vsakomur na razpolago ! Listnica uredništva in uprav-ništva. Kdor posije denar, naj obenem sporoči, ali je nov ali star naročnik; ako je zadnjo, naj vpiše svojo Številko! — F. Š. Ani. Pismo sledi; iskren pozdrav! — Strasgoince: Naslova ne moremo pošiljati; pošljite ponudbo in mi jo inzerenlu izročimo, ki Vam potem sam odgovori. J— Polskava: Prihodnjič ker primanjkuje prostora. — Presika: Hvala za pozdrave.. Živeli na-prednjaki! — F. Sch., Gradec: Potrjujemo sprejem denarja! Prihodnjo leto bode tednik in zamogli bodemo objavljati tudi romane. Pozdrav! — Cmnrek: To ne gre, prijatelj; mi ne izdamo nobenega dopisnika! — Jobei A., Wagnitz: Naročite naravnost pri H. Konrad v Bruxu. — Trbovlje: Treba je poiskati priče, ki bodo natanko umor raztolmačile! — Pavel Ceh, Shočevas pri Ljutomeru: Take dopise ne objavljamo, ker se ne pustimo tožnriti zarodi drugih ljudi. VaSc grožnje, da se obrnete na „I<"ihpos", nas pa tudi ne bole^ Ali ste naprednjak le zato, da napadate ljudi? — Skedenj: Dobro za zdaj. Pozdrav! — Žalec: Poročajte nam o shodu. — Dnnaj: Res nimamo prostora za take stvari. — Brežice: Osebnosti take vrste ne prinašamo! — Hrastnik, Raka, Sv. Barbara, Sv. Jakob v Rozu, Stojice, Leskovce, Cresnovce, Dobje, Celje i.t.d.: Prihodnjič! Prostora premalo. S tednikom se vse zboljša. Pozdrav! — ..Lažje ae je pred boleznimi varovati, kot zdraviti" se je izrazil neko« znamenit zdravnik. Komur se zapira, naj seže po „Kran-Jožefovi grenki vedi", ki čisti želodec in črevesa ter daje novih močij. Pozor! Opozarjamo na inzerat v današnji številki o božični premiji, ki jo razpisuje dobro znana in zanesljiva tvrdka Hanns Konrad v Mostu (Briix) št. 876 na Češkem. Naročajte si torej le pri tej trgovini v inzeratih naznanjeno blago in dobite zraven lepo božično darilo zastonj, seveda le takrat, ako si naročile blaga za najmanj K 40 in to samo v mesecu oktobru in novembru, v decembru naročeno blago nima več pravice do premije. Kot premija je lepa Roskopf ura, vredna 4'20, in kakor omenjemo, se dobi zastonj. V decembru se za to ne moremo ozirati na premijo, ker takrat razpošilja tvrdka za božične praznike 12—1500 postnih pošiljatev in tudi poštna uprava je takrat jako 'preobložena z delom. Obenem pa zahtevajte velik cenik nase tvrdko na naš naslov, v katerem je nad 3000 slik in ga dobi vsakdo, ki se zanj zglasi z dopisnico, zastonj in poštnine prosto. Najvišje odlikovan je lil na ra-.stavi v Rcichenbergu za svoje šivalne stroje in za dela izgotovljena na njih, Singer & Co, Ptuj, Minoritenplatz 6 Zaklad za rodovino je v boleznih Thierryjev balsam in Centifolijeva maža, koje zdravilno moč so pripoznate vse zdravniške autoritete. Tisoč zahvalnih pisem priznava dobre uspehe, ki so se dosegli s temi zdravili pri koliki, želodčnem kataru, krčih, kašlju, bolečinah v prsih, inlluenci, ranah i, t. d. Knjigo ki obravnava to snov pošljemo zastonj. Lekarna A. Thierry, Predgrada (Hrvatsko. Loterijske številke. Trst, dne 24. novembra: 82, 50, 87, 31, 89. Gradec, dne 1. decembra: 65, 57, 66, 36, 29 Častna izjava. Podpisani Jakob Vrečko, poslovodja »kmetijske zadruge" v Slovenjgradcn, pripoznavam, da je beseda „Babenverein", ktero sem baje, kakor trdijo priče, rabil za označenje „Turn-vereina", žaljiva za gospoda inženirja Heinrich Hohn in ude. Hvala omenjenemu gospodu da mi je odpustil in predlagal, da se me ne kaznuje. Obenem se zavežem plačati vse troške, tudi, če bi me pri drugi instanci oprostili. Slednjič pooblaščam gospodje, da na moj račun natisne izjavo v „Gracer Tagblatt-u" in »Štajercu". Slovenj Gradec, 20. novembra 190G. Jakob Vrečko m. p. M. Gradischnig m. p. Dr. Otto Knappitsch m. p. priče. 632 Kuharica in gospodinja ob enem se išče za dva moška (oče in sin). Znati mora vsa hišna opravila. V prvi vrsti se bo gledalo na ono, ki je bila že na kmetih v taki službi in je bolj pri letih. Nastopi se 1. januvarja 1907. Plača 20 K. — V. Stein-brenner, graščinski oskrbnik v Negovi pri Radgoni. 6« Plačilno naročila. Dolžnikom dne 9. novembra 1909 v konknrz prišle tvrdke ,..Franc Kaiser v Ptuji" za-ukazuje se s tem, da vpošljejo vse tirjatev, koje še dolžujejo istej, v roki upravnika maBe nemudoma. dr. Sikstus vitez pl. Fichtenau odvetnik v Ptuji upravnik konkurzne mase, Nedoseženo! Svetovni čudež! Nedoseženo! 600 komadov samo gold. 1.95 1 krasno pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, 3 leta garancijo, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kom. fini robci, 1 krasni prstan za gospode z im. biserom, 1 lepa eleg. garnitura okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim kolijejom iz orient biserov mod. okrasek za dame s pat. zaključkom, 2 eleg. zapestnici za dame, 1 par ošesnik s pat. kavlji, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par manšetnih gumb, 3° Doubl-zlato, patent zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 šaljivi prelmeti, velika veselost pri mladih in starih, 1 praktičen navod za ljubavna pisma gospodov in dam, 20 ko-resp. predmetov, in še 300 predmetov, potrebnih v hiši. Vse sku-psj z uro, ki je sama toliko vredna, samo gold. 1.95. Pošilja se po povzetju ali ako se pošlje denar naprej po dunajski razpo-šiljevalni trgovini P, Lust, Krakova 41. — NB. Denar nazaj za stvari, ki ne dopadejo. 589 tfKKXKKJIKKJt *********** 5 — UMJWII III III! lili —«—«CTM Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik s čez 3000 slikami o niklnastih, srebrnih in zlatih urah, kakor o vsakovrstnih srebrninah in zlatnina)), godbenihinstrumentih, robe izjekla i'^icrriit^ltlS m ust,ia P° prvotno-tovarniških cenah. Niklnasta remonter-ura......K 3*— Sistem R os ko pf- patent......„ 4*— Švicarska originalna sistem Roskopf mm paient-ura..........„ 6 — 1 0 tmW Ro, 950, 1040 1140,1350, 1420; Cenik z 3000 slikami pošljem ===== zastonj. == Hanns Konrad in Briix 536 Nr. 876. Za božič! 650 Priporočam svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, fino, suho moko 10, 12, 14 kr.; domači špeh, maslo, svinjsko mast, vimpere (Weinbere), cibebe, orehe, fino kavo, čaj, limone, oranže, fige, suhe slive i. t. d. po zelo nizki ceni. Postrežba je točna in zanesljivo dobra. Kdor enkrat, pride vedno k bratoma Slawitsch v podružnico ob dravskem mostu v Ptuju. Pisarniški uradnik ""3§K3 (Kanzleibeamte), ki je vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ter vesten in trezen, se sprejme, s i. januarjem 1907 pri upravništvu „Štajerca" V PtUJU. «7 — 6 — --------->• KARL KASPER, Ptuj, gopodska ulica 11 ===== c. kr. zaloga smodnika. == Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega smodnika v svinčenih škatljicah, okroglega in raznesilnega, vse vrste kapsene, patrone za paske (Lancaster i Lefauche št. 20, 16, 14, 12), patrone za samokrese 7, 9, 12 min Sprihe. — Nadalje imam veliko zalogo nmet-nega ognja i raketeljnov. Velika zaloga špecerijskega blaga, sladkorja, kave, Čaja,riža, mila (žajfe), petroleja, južnega sadja itd. Imam vsakovrstno olje, bočno in pravo najfinejše. Glavna zaloga kajnita in tomaževe žlindre za gnojenje travnikov in vinogradov, nadalje zaloga galcije, žvepla, rafije, gumija in lanenih koncev za cepljenje itd. Vse == navedeno dobro in po ceni. === ZIC »00»0<»«*0OOOOO0OO** Za čevljarje priporočava najin imeniten, dober in trpežen lastin in žamet (Schuhlastin und Schuhsammt), nadalje jako močne cuge za Stiflete (Gummiziige), [izvrstno laneno platno in suknjeni file za furo, Strufe, rinčice in knofe, vsake vrste in velikosti. Dalje imava v zalogi posebno vrsto evirna za usnje (leder) Stepati in sicer poleg črne tudi vsake druge barve. Prepričajte se in bote spoznali, da vam vselej dobro, pošteno in z nizko ceno postreževa. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Otvoritev. Usojam se p. n. občipstvu v Ptuju in okolici naznaniti, da sem preložil svojo • kovačnico z bakrom (Kupferschmiede) od Maribora v Ptuj in jo otvoril v postni ulici (Postgasse) poleg gostilne ,.pri slonu- (Elefant) Izvrševal bodem najbolje in po najnižjih cenah vsa t to stroko spadajoča dela, kakor tudi pop-avila kotlov za žganje iz bakra, kotli za perilo, banice za perilo, itd. tudi vzamem vse blago iz bakra v račun. Nakup bakra, mesinga svinjca in čina. Za mnogobrojno udeležbo prosi Demeter Glumac 567 kovač z bakrom. Pozor! 0e želite trgovino, obrt ali realijo kakor hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdra-višče prodati, ali ako iščete na posodo ali sodelovanja pri kakem podjetju, se obrnite zaupno do veleznane firme „Intern. Geechafts-courier"; glavno zastopstvo v Gradcu, Jakomi-nigasse 12. Podjetje je prvega reda v tej stroki. Glavni zastopnik pride teh dni sem. Ce se hočete z njim brezplačno posvetovati, prosimo da nas takoj obvestite. 600 Meščanska parna žaga, Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 58 ■ Brata Slawitsch v Ptuju m priporočata izvrstne šivalne Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium 90 B — , Singer Titauial20 , — , Ringschifchen ........140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . . .180 „ — „ Minerva A..........100 , — » JEjnerva C za krojače in čevljarje 160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , ©pinder Elastik za čevljarje . . 180 „ — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene »o nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. J06 Štev. 11007 Razglas! Naznanja se da se bodo v mestu Celji vršili sledeči živinski sejmi, in sicer v soboto sred posta, to je 21. oktobra in 30. novembra, kakor vsaki prvi ponedeljek v mesecu; ako bi slučajno na 21. oktobra ali 30. novembra nedelja ali praznik padel, ali na prvi ponedeljek v mesecu prišel praznik se bode dotični sejem vršil sledeči delavnik. Sejmi bodo na živinskem trgu zraven mestne klavnice- Dotične predpise ki se tikajo sejmov, bode naznanil mestni urad ali pa upravništvo klavnice. Obiskovalci živinskih sejmov so oproščeni mitnine in tržnine. Mestni urad Celje- dne 28. oktobra 1906. Žnpan: Dr. v Jabornegg m. p. ••••••••••••••••••• V železotvornici (Eisenwerk) Store" se sprejme nemudoma tehtavec (Abwieger) ne čez 33 star. Treba biti trezen in mora znati citati, pisati in izlasti računati. Nemščina in slovenščina v govoru in pisavi pogojena. Ponude na „Berg- u. Huttenwerk Store" ob južni železnici. 597 Nagrobne vence (Grabkranze) jako fino izdelane po 6, 8 ali 10 kron, kakor tudi venčne trakove (Kranzschleifen) z napisom ali brez napisa imata v obil-nej zalogi m Brata Slawitsch v Ptuju. se morajo skrbno varovati preti vsako nesnago, ker *e po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let ie je izkazalo mecilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače ■»-lil« kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine hladi in pospešuje zaceljenje. jfif RazpoMlja se vsak dan. _ Proti predplačilu K 316 se pošljejo * pu-Sice, proti K 460 pa 6 pušic Ena pušica velja 70 vinarjev. Vsi deli embalale imajo zakonito deponovano varstveno znamko.' Glavna zaloga B. FRAGNER, c. In kr. dobavitelj lekarna „pri ornem orlu" Praga, Mali atrana, ogel Nerudove' ulice it. 203. ZaUffa v varli lekarnah Aurtro-Oacrak*. T ltHj» •* -/« Inra v lekarni g. Iff. lt-hrlmtk. { ti ! Q = Tovarna za poljedelske stroje =-■ C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane vitale ((i(Jpel) mlatilnice z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo vozom« prosto. Prodaja se tudi na obroke, ceniki se pošiljajo poštnine = prosto in zastonj. = Lastna zaloga v Mariboru v Viktringhof ulici. 71*1 Ramburg-Jlmerllca-Eifiic. Najhitrejša vožnja po morja 5 dni, 7 nr, 38 minut. Redna direktnazve-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, iz Ham burka do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10, »Oaterr. Hof." m oooooooooooooooooooo Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava pe sledečih cenah: Cela sešita rjuha za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velja. samo 1 gold. 20 kr. — Najfinejše sešita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 60 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno za „štrozoke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 do 35 kr. Vzorci (muštre) se tudi vpošljejo na zahtevo, Brata Slawitsch trgovca v Ptuju, Plorjanski trg, Kinematograf. YelezanlmliO tako za otroke kakor za odrasle, bii ker se da porabiti tudi kot „Laterna magira, 38 cm visok, s tremi barvnimi prožci (film) in 12 steklenimi podobami, s petrolejno Iampo, z reflektorjem in navodilom, vse skupaj v kartonu K 17.—. S tem kinematografom lahko napravi vsakdo, bodisi star ali mladr žive, čarobne sltke na steni, ki se-vsakemur dopadejo. Mehanizem je-jako natanko izdelan in priprost, tako da ga lahko vsak otjok obvlada. Naravnost se-dobiva pri prvi tovarni za ore Harms Konrad v Mostu jllriis) št. 876 na n-škem. Bogato ilustrirani cenik o kinematografih, o laterni nagiki, parnih f-tnijkili mehaničnih igračah itd. se dopošljejo na zafetevaijt vakuumi- brezplačni) in poštnine proste. Me zaklop majhn denarn izberi. Parata Tr P" sprva ti M Bogato — 7 — t?" U (8 Doktorja pl. Trn-k6czy-ja, svetovno znano re-dilno varstveno sredstvo, ki je hi!o na razstavah odlikovano z najboljšimi pohvalami, dobiva se pristno pod marko Hastin pri vsakem trgovcu. Po poŠti se razpošilja najmanj 6 zavitkov za K 2.70. Lekarna Trnkoczy v Ljublani. Ponare-jalci se sodnijsko kaznujejo, Viktorija-dijamantni prstan m° v pristnem zlatem dobi d pun- ciran—zlfcto ■ je na srebru - K 2 40 v pravem zlatem kovanju K 5.— na-dpmeSCa do-zdaj Se najbolje pristne bri-Ijante. Dobiva se pri Hanns Konradu, juvelijerja v Mosta (Briix) št. 876 na Češkem. Bogato ilustriran cenik z nad H000 slikami se dopoSlje na zahtevo zastonj in franko. aa 3 pel). se te-ahko troje rot. oznine )5tnine itici. 71*- ft iVOŽ- lorju ur, -Red-izve->- in par-majo-jake, tado, Moderni kuhinjski recepti — so dnevne potrebščine. = Ceres-jedilna-mast nCeres", tovarna za živila razpisuj© konkurenco za kuhinjski.recept v ykupnem.znesku K 15.000. Natančnejši pogoji se~izvejo brezplačno pri. vsakem boljšem trgovcu. 616 oo no , velja. doma- velja, [V. — Dbleko Moderne, solidne mošnje denarnice iz usnja (Lederr-orlemonnaifs). Štev. 7888 Fina mošnja denarnica za dame in otroke iz enega kosa rumenega gladkega usnja napravljena, fin niklasti okov, tri predalčki in predalček za listke. 7 cm dolga 4V, cm visoka K 1 — Samo solidno blago, nepodloženo s papirjem ! Porte-monnaie iz havana-rjavega, solidnega usnja, denarnica z niklastim okovom, z niklasto zaklopnico, s 6 predalčki, 9 cm dolga, 6 cm Široka K —Slo. Dobra, cenena denarnica za gospode ali dame. s tremi predalčki, vsak ima posebno zaklopnico, 9'/, cm dolga, K 1'10. Športna denarnica „Clubu iz juhte, fcavanske barve, brez napisa, velik predal za papirnat denar. 3 majhni predalčki, z niklnastim kovanjem K 1*10. Bolj fino izdelane denarne mošnje po K 1-80, 190. 2:10, 3-40 in viSje v Jako veliki izberi. Noben riziku! Blago se lahko zamenja za drago ali se denar vrne! Po poštnem povzetju razpošilja Hanns Konrad 545 prodajalnioa v Mostn (BriU) štev. 87G na Češkem. Bogato ilustrirani ceniki z nad 3000 slikami se na zabtevanje vsakomur doposljejo brezplačno^" poštnine prosto.______ V te] kakovosti nima konkurence. Prava sv okaRoskopf patent-anker-remonter ura z masivnim solidnim, antlmagnetldnlm anker-strolem, s pristno emailiruno cifernico (to ni papir!), z varstveno plombo, v pravem niklnestem okrovu, nad strojem je Sarnirano pokrivalo, gre 86 ur (torej nikakor ne samo 12 ur), z okrasnimi pozlačenimi kazalci, natanko regulirana, s triletnim pismenim jamstvom, kvintul K 5, tri komadi K 14, s kazalcem sekund K 6, tri komadi K 17, v pristnem srebrnem okrovu brez kazaVs sekund K 10, tri komsdi K 23. s kazalcem sekund komad K 12-50. tri komadi K 35. Ura se lahko zamenja za drugo aH se ves denar vrne. 528 . par-■vanj» Razpošilja po poštnem povzetju *"££" Hanns Konrad ...^V^ Bogata ilustrirani ceniki z nad 3000 slikami se vsakomur na za-htevanje dope šljejo brezplačno in poštnine prosto. Ura na perpendikelj z bilom (Schlagrwerk)K10.50 v lepo poliranem kostnn .z orehovega lesa, 30 ur idoča, z belo cifernico, 61 cm visoka K 10.50. Ista, 14 dnij idoča, t bilo« (Schlagwerk) na aro ia na pol nre . . . .K UHO Bilo »lično zvonenja v stolpu zviša ceno pri prvi uri za K 1.—, pri drugi za K 1-50. Te ure so vsled svoje vrednosti in kraiote elegantni predmet v pohištvi. 7-u rnako uro S leta pismene garancije. Razpošilja po povzetju HANNS KONRAD Prva tovarna ur v Mosta (Brax) št. 876 (Češka). Bogato ilustrovani ceniki z nad 3000 podobami se pošljejo po zahtevi vsakomer zastonj in franko. 549 533 WePQftePeCv3rtCrtQv3rtQWr%vWrtMrWWftwepww Lep okras za vsako sobo je moja dobro idoča Jockele-nra v lepo izrezljanem okrom, dober stroj, s 3Ietnim pismenim jamstvom, z belokoščenimi kazalci in številkami, 18 cm visoka kompletno z bronastim pozlačenim utezem (gvihlom) izvanredno jio ceni samo K 2-80, ura kukavica K 8-50. Vsako leto prodam več kakor 60000 komadov ur in vsi moji p. n. odjemalci so z menoj popolnomi zadovoljni. To število, ki ga v Avstriji, ue do*e2e noben drug nrar, najbolj dokazuje sol diteto moje trgovine. Vsako, tudi najmanjše narod, lo se kar najskrbneje izvrSi. Razpošilja po poštnem povzetju Hanns Konrad prva tvrdka ur v Mestu (Briii) štev. 876 na Češkem. Cenik z mnogimi podobami črez 3000 se dopošljc vsakomur na zahtevanje zastonj in franko. Že dolgo let dobro znani stroji vsake vrste za joljedelske in obrtne potrebe poljska orodja, sliskalnce za seno, trijerji, čistilnice, za žito, ' mlatilnice, vitli, lnščilnire za koruzo, škropilnice za trsje, mlini za sadje, nil ni za grozdje, stiskalnice za sadje. stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamorezuice, kutli za kuhanje, klaje, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, ■^ železne cevi, svinčene cevi, — gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, priprave ia sladoled, omare za led, mlini za kavo in dišave, stroji za delanje klobas, šivalni streli, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištva, namizne tehtnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah Mh vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki * več kot 500 slikami brezplačno in franko: dopisuje se v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti laitljeni Ivan Scliindler, Dunaj m., Erdbergstrasae 12. 471 cl ob I« ol olc ol o| o ol o| ol ci o| c o.lo |o lu Dobre Urfi po Ceni. Prave srebrne remonler-urs od c. kr. novčnega urada šteirp-ljane, z emajliiano cifernico, s kazalcem sekund, dobro in točno regulirane K 7*60* Ista ura z dvema pravima srebrnima pokrivaloma K 11-50 z anker strojem zistem Moskopf L K 10 — ista ura z dvema pokrivaloma K 18-50. Trava sre Ihrna pnncirana anker-remon-lier-ura, dvojno pokrivalo (tri F srebrna pokrivala )n eno prožno), izvrstno notranje izdelana, s 15 rubinkamni, s fino emajlirano cifernico, kazalcem sekund, fino blago, točno regulirana, triletna pismena garancija K15 — Ure za dame, zlate in srebrne, v bogati zalogi. Vse ure so točno renasirane in jake natanko regulirane, zato >eel«a triletna pismena garancija Noben riziko! Ura se lahke zamenja ali se denar vrne. Razpošilja po poštnem povzetju 530 Hanns Konrad, Prra tTrdka^ur v*Sortu (BrOx) St«v. 878, (&ko. MoJa trgovina j« odlikovan* i c. kr. orloni, s srebrnimi in zlatimi kolajnami na raMtavah in z nad 100.000 priinalmrai dopUi s c«i?ga sveta. Lat« novljeno L 1887. Bogato ilustrirani cenik z nad 8000 slikami -e dcpoSljt vaakoranr na ishtevanj* brezplačno in poštnine prosto. Kupujem vse deželne produkte kakor fižol, šahe jedilne gobe, ovs itd po najviših cenah 580 Franc Petschuch Celje. Za zimski čas! Našim cenjenim odjemalcem priporočava našo bogato zalogo zimskega blaga po priznano nizkih cenah. Najina glavna Stacnna je na Florijanskem trga, podružnica pa pri dravskem mostu (Wagplatz) K obilnemu obisku vabita Brata SlaWitseh 6,6 trgovca v Ptuju. ■ i '- i : i ■ t : i 4 j: i > i 1 1 1 Rjavi premog (BrannkoMe) najboljši in najbolj po ceni na cele vagone pošilja Šaleška premo-gova dražba (Schallthaller Kohlen-bergbau) v Velenju na Štajerskem. t! Lil se vrne Razpošiljava solidnih čeških glasbil po zelo nizkih tovarniških cenah. Pri invirn se kupi najceneje t Glasom mojih pošiljavnih pogojev j« narocevalec brez rizike, ker je zamenjava dovoljena ali denar. Gosle za Šolarje že po K 480, 650, 6—, 6 80, 7-60, 8-60. 9-60, 11—, 12-50. — Koncertne gosle po K H—, 17—, 20-50, 24—. Orkester gosle I močnim glasom po K 28-—, 32-—, 86-—, 40-— — Sol« gosle po K 50—, 60—. 80—, 120 —, 160—. — Lok za gosli po K —80, 1-—, 1-40, 1-80, 2-—, 2-40, 2-80 in dalje. — Pikole in Jiščalke, lepo izdelane po K !•—, 1-60, 2—, S—, i— in dalje. — Klarineti, jako fino izdelani po K 9—. 11—, 12—, 14— in dalje. Po postnem povzetju ali če se denar pošlje naprej razpošilja Erzgebirgisckes Musikwareu-Versandhaus Hanns Konrad v Mosta (Brii) št. 876 na Češkem. Bagate ilustrovani cenik z sad 8000 slikami se na zahtevo do-pošlje vsakomur brezplačno in poštnine prosto. 537 Ustanovljena I. 1903 Ustanovljena I. 1903 023 Mestna Parna pralnica v Ptuju (Dampfwasclierei) Prva parna pralnica za južno ===== Štajersko. ' Sprejme se vsakovrstno perilo možkih, žensk, domače perilo, zastori i. t. d. Pobira ga po hišah in v osmih dneh dostavlja lasten personal. Z blagom se ravna lepo in varno. V Mariboru se prejme perilo, Herrengasse 32, Tegetthoffstrasse 13, Mel-lingersstrasse 18. Na Ptuju pa v pralnici ===== sami ' = Prospekti se dobe zastonj. = Ustanovljena I. 1903 Ustanovljena I. 1903 ©©©©©©o©®©©©©©©©©©©© Zastopnik se išče za trgovino z moko in žitom. On mora biti zveden v zamenjavanju tega blsga. (Tauschgescbaft) Zahteva se dagovori nemški in slovenski in da spretno računi. Zeli se mala kavcija. — Dopisi na upravništvo „Štajerca" 6ie Josef Gspaltl, zlatar in optik v Ptuju, prosi nljndno cenjene znance in prijatelje, da mu začas, ko je prodajalna zaprta, prinesejo delo in popravila v delavnico, v Wegechaiderjevi hiši, I. nadstr. — Delo se izvrši dobro in hitro. «52 S poštovanjem J. Gspaltl. Naravnost iz tovarne K 2-90. ¥7".^»»Ir»i-mswi»na cifreniio. k< po noči sveti K 3.30 JULOIUllil tSIICIlcl budilnica po amerikanskem zistemn. teče, naj so položi kakor hoče, ?a-nesljiva, dobre vrste; s triletnim pismenim jamstvom, da bo dobro in ločno tekla K 2.90, tri komadi K 8.—, s ciferniro. ki pn nnči sveti, za komad K 5.30. tri komadi K 9 — Noben riziku. Ura se lahko zamenja za clrinu ali se vrne denar. Po postnem povzetju ali če se denar pošlje naprej raz-po5it;a prva tovarna za ure Hanns Konrad Mostn (Briix) št. 876 »a Češkem. Bogato ilustrovan cenik, ki obsega nad 3000 slik raznih ur, zlate in srebrne robe, se na zahtevanje vsakomur dopošlje brezplačno in poštnine prosto. 5»2 Razglas. 599 Štajerski deželni odbor je sklenil v svrho temeljite izobrazbe viničarjev za gojitev ameriških trt, oskrbovanje drevesnic, napravo in oskrbovanje sadnih vrtov prirediti tudi v letu 1907 po eden vinicarski tečaj na: 1. deželni sadje- in vinorejaki Soli v Mariboru; 2. deželni vinicarski šoli v Silberbergu pri Lipnici. 3. deželni vinicarski šoli v Ljutomeru; 4. deželni vinicarski šoli v Gornji Radgoni in 5. na deželni osrednji trsnici na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Tečaji se piičnejo s 15. februarjem in se končajo s 1. decembrom 1907. V Mariboru se prejme leta 1907 14, v Spodnjem Bregu pri Ptuju 20, v Ljutomeru 12, v Gornji Radgoni 16, v Lipnici 24 posestniških in viničarskih sinov. Ti imajo prosto stanovanje, popolno hrano in 8 kron mesečne plače na zavodih. Izobrazba na teh tečajih je izlasti praktična in le toliko teoretična, kolikor je preddelavcem in samostojnim viničarjem neobhodno treba. Koncem tečaja se izroči udeležencu spričalo njegovih zmožnosti. Da se prosilec prejme, mora predložiti svojo nekolekovano prošnjo najpozneje do 1. januvarje 1907 dež. odbora štajerskemu. Pripomniti se mora izrečito, v kteii tečaj želi biti sprejet. Priložiti se mora: 1. Potrdilo, da je prosilec završil 16. leto; 2. od farnega urada potrjeno nravstveno izpričalo; 3. zdravniško izpričalo, da nima nalezljivih bolezni in 4. iz-pustnica iz ljudske šole. Vstopivši se morajo zavezati, da bodo ostali od 15. februarja do 1. decembra 1907 noprenehorca v šoli in da bodo slušali na vse odredbe deželnih strokovnih organov, ki prospevajo njihovo izobrazbo. Gradec, 26. dne oktobra 1906. Deželni štajerski odbor. 643 Primerno božično darilo za dečke. Laterna mag'ca Parni strojki kurisesspirtusom, zraven jevar-stveni cilindrasti ventil, parna piščalka, z vijakom k napoljnje- , vanju vode, visoki 24 cm za ko- { mad K 1*50. Če so bolj fino napravljeni. stanejo 20 cm visok K 8'HJ, 22 cm visok K.-1-80.25 cm visok K 4 80,27 cm visok K 6-50, TI cm visok K 7 50. Narofujein . dobiva se naravnost pri tvrciki' črno lak rana, z nikelnastim objektivom in s ■'» optičnimi lečami, s petrolejno lampo. komoloino z 12slikami 20cm visoka K 3-50, isla24cm visoka K 5, ista28cm visoka K 8, ista 34 cm vis. K 12. Hanns Konrad prva tovarna za ore v Maslu (Briix) It. 876 na CeiXom. Itogato ilustrirani ceniki z nad 3000 slika tj i se na zahtevo do- pofiijpjolirc^nhČ. inpoStninepr ********* Za Božič. m Nikdar vex v življenja se ne ponudi taka priložnost. 600 komadov za K 3 — fina krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim Kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta. ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim Žlahtnim kamenom. 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren-Steinom), l eleg. bosa za dame (novost), 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjal mo5-njifiek, 1 žepni nožič s pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse h dublezlata s patentiranim zaklepom, krasen album za slike, v katerem je 36 najlepših podob sve'a. 5 reči, katere povročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jaVo koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco i» še 400 drugih različnih stvar', katere se rabijo pri hiši in za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo K 3.— KazpoSilja se proti povzetju ali fic se, denar posije naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jnngtfirtli, Krakau A/l 4. KB. Za neugajajoče se denar vrne. 637 Učence m z primerno izobrazbo, ki govori oba jezika, se sprejme pri V. Leposcba, Ptuj. Sedlarski učenec, sm ki zna nekaj nemški se sprejme takoj pri Jolianu Kreinz, Satller u. Tapezierer in Berndorf bei Bruck an der Mur. Takoj sprejmem M—16 letnega učenca. Plačam mu K S— in dam tudi hrano. Anton Cisej, pekarski mojster, Ljubljana. Zalokarjeve ulice 11. 638 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-ir.ab), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Nenmann, Prag, Karolinental Štev. 180. Ceniki se pošljejo na zahtevanje brezplačno in franko. 634 Zanesljiv hlapec, ki zna konja oskrbovati in dobro voziti, se sprejme. Plača po dogovoru. Tli. Wnrzer, Vrba ob Jezeru, Koroško. 635 Kuharica, 6i3 vestna, pridna in poštena se sprejme pri Bratih Slauitscb, trgovina, Ptuj. Isabela-viao kupuje gospod Slawitscb, trgovec v Ptuju. ATa [ponudo in pokusit se naj prinese v trgovino. 644 Iščem gospodinjo, slaro krog -40 let, ki bi marala ga kmetsko delo. Mora bili ponižna in poštena. Ima tudi lahko otroka. Jaz imam nad 3000 gld. premoženja. Če ima ona kaj, jej dam zapisati pol lasti. Posredovale!] dobi o K. Na upravništvo »Štajerca." Sprejme se vajenec zmožen obeh jezikov in z dobro izobrazbo, takoj pri Štefana Brodar, trgovec z mešanim blagom v Ormožu. 633 V najem ali proda se sredi lepega trga gostilna, pekarna, žganjarn8,pripravna za Irgovino. Zraven je 5 sob, 2 kleti, kuhinja, čumnate, skladišče za moko. 4 svinjski, 1 živinski hlev, 1 oral gozda, t oral vinograda. Tudi kopališče za tujce. Vse je 20 minut od Zidanega mosta. Zelo ugodni pogoji. J. Langer v Radečah. 641 Sune už:tna gobe (SpeimjscMvttmme) od &;>—300 kg. kupuje Johan Kulhanek, na l)ui