600 ■,9020'' i s^rfvo^: Y * ‘ S ,ti.iu zadnja številka. ( nO^ s* -..iskani partizanski DNEVNIK v za- <-* *■" - — sužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ _ , iri POSINMA PLAČANA V GOTOVN | 500 LIK Sp^izlone in abbonamento poslale 45% SOBOTA, 4. OKTOBRA 1997 Znak nove vzajemne pomoči Bojan Brezigar Danes se bos koncertom ruskega pevskega zbora Ca-pella Glinka začela letošnja sezona Glasbene matice. Prihodnji teden se bo začela sezona Slovenskega stalnega gledališča. Dve najuglednejši naši kulturni ustanovi začenjata tako novo leto delovanja. Ta začetek spremlja skrb za njun obstanek, saj so časi taki, da nam ne dopuščajo, da bi govorili o velikih razvojnih perspektivah; če ju bomo ohranili, bomo že lahko zadovoljni, o kakršnemkoli razvoju pa lahko razmišljamo samo dolgoročno. Skrb za njuno ohranitev je res velika, kot je velika tudi skrb za ohranitev drugih naših inštitucij in kot je že leto dni velika skrb za Primorski dnevnik. Vsi, ki delujemo v teh ustanovah se tako zavedamo izrednega pomena širokega kroga solidarnosti, ki smo je deležni. Slednja kaže na obstoj manjšine kot skupnosti, ki jo druži volja za obstanek. Na to kaže tudi dejstvo, da Slovenci v Italiji že desetletja nismo bili tako strnjeni okrog svojih inštitucij in se tako Zloglasno zavzemali zanje. Seveda pa množično zavzemanje še ne zadostuje. Znane so finančne težave, ki jih zaostrujejo zamude in zamiki pri izplačevanju državnih in deželnih prispevkov ter težave, ki izhajajo iz dejstva, da Slovenija še ni odobrila proračuna za letošnje leto. Zato tu ne bomo po-^vljali vprašanj, ki jih vsi poznamo. Zaustavili se bomo pri drugem aspektu, pri ljudeh. Sedaj je namreč čas, da se ta široka solidarnost brdi prevede v dejanja, je ^as. ko mora vsakdo pomi-sbti, kaj lahko naredi, da Priskoči na pomoč inštitu-cijam, s tem pa dejansko /sej manjšini. Veliko število vstopnic, ki so bile že Prodane za nocojšnji kon-cert, kaže, da dvorana Trip-P°vich drevi ne bo prazna, k® se je v preteklosti mar-sjkdaj dogajalo v našem Kulturnem domu. Verjemimo torej, da je odziv naših ljudi, tistih, ki so se odločili za obisk današnjega kon-Certa in onih, Id se bodo Zanj odločili še danes, znak Uove vzajemne pomoči, Znauilec, da bomo vsi po-8°steje in raje žrtvovali Večer za obisk koncerta ah gledališke predstave, ali tzakai ne bi pristavili se odločili za naročnino na Primorski uuevnik in za članstvo v pUrugi, ki je prevzela nje-j>°Vo lastništvo. Konec f^Ucev je to v interesu nas :®ub, kajti močnejši bomo, 06 bomo številnejši VLADNI PREDLOG / FINANČNI PRISPEVKI SPET NA LANSKI RAVNI Finančni zakon za leto 1998: Trstu 60, Gorici pa 20 milijard lir Skladu za Trst 15 milijard lir več, goriškemu pa 10- Oceni sen. Camerinija in Budina TRST - Skladu za Trst 60 milijard lir, Gorici pa 20 milijard lir: vladni finančni zakon za prihodnje leto določa znatni povišek 15 milijard lir tržaškemu skladu, ki se tako vrne pa nivo prejšnjih let po znižanju za letošnje leto na 45 milijard lir, prispevek za Goriško pa se podvoji od 10 na 20 milijard lir, in tudi v tem primeru se vrne na lansko raven. Vest je posredoval senator Fulvio Ca-merini (na sliki) z ugotovitvijo, da gre za pomemben uspeh, ki so ga dosegli s skupnimi močmi in nastopi krajevnih uprav in parlamentarcev, med katerimi izrecno omenja pokojnega senatorja Darka Bratino. Sen. Camerini poudarja tudi, da sta zakona št. 26 in 373, ki sta dodeljevala izredna sredstva za obmejni območji, že zapadla, vseeno pa se je vlada odločila za ponovno finansiranje skladov v povezavi s prispevki iz evropskih skladov. Tržaški senator Oljke se je obvezal, da bo predstavil zakonski predlog za razvoj obmejnega območja Trsta in Gorice, ki naj upošteva perspektive uveljavljanja evropskih združevalnih procesov. Ob vesti o finansiranju skladov za Trst in za Gorico je predsednik Sklada za Trst Miloš Budin naglasil, da so se za to rešitev zavzele vse odgovorne sile, in da ni šlo za običajno prosjačenje za podporo, pač pa za perspektivne predloge vezane na evropsko dimenzijo, ki jih je vlada razumela in sprejela. Na 5. strani Sodelovanje med šolo in svetom dela TRST - Šolsko skrbništvo in nekatera združenja obrtnikov, med katerimi je tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, so včeraj podpisali protokol o sodelovanju med šolo in svetom dela, da bi omogočili skladnejše vključevanje mladih v delovno okolje, kot to določa nedavna odredba ministrstva za šolstvo. Na slovenskih tehničnih in poklicnih zavodih poteka tako sodelovanje že četrt stoletja, saj je na desetine slovenskih dijakov med šolanjem opravljalo delovno prakso v slovenskih podjetjih. Na 5. strani RIM / KLJUB VRSTI SREČANJ IN PRIPRAVLJENOSTI OLJKE NA POGAJANJA O ZAPOSLOVANJU Krizna situacija še ni bila deblokirana Odločen Scalfarov opomin komunistom Bertinotti meni, da je zaenkrat ostalo še vse pri starem - Prodi še verjame v zmago razuma RIM - Dogovor med Italijo in Francijo o skupnih naporih za znižanje delovnega umika je včeraj pospešil dialog med vlado, Oljko in SKP. Toda Fausto Bertinotti, ki ni zanikal pomembnosti dogodka, je ocenil, da je treba pogajanja voditi v Franciji. In zvečer je dodal, da je bilo stikov veliko, vendar niso obrodili konkretnih sadov in stanje še ni bilo deblokirano. Do torkove razprave v poslanski zbornici manjka manj kot 90 ur in za ta konec tedna je pričakovati vrsto novih srečanj. Vprašanje pa je, ali bodo obrodila sadove. Tajnik DSL Massimo D’Alema je poudaril, da je napetost na nevarni točki in tudi tajnik LS Franco Marini se je vprašal, ali SKP želi dogovor. Kljub temu pa je premier Romano Prodi še prepričan, da bo »razum prevladal«. Odločen opomin je SKP naslovil predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je označil kot »zločin« vsakršno »metanje polen pog noge«. Medtem ko se opozicija omejuje na komentiranje, je Rocco Buttiglione (CDU) predlagal oblikovanje vlade Oljke in Kartela za Evropo. Na 2. strani Nov močan potresni sunek spravil v še večji obup prizadeto prebivalstvo RIM - Itak hudo prizadeto prebivalstvo v Umbriji in Markah je včeraj zjutraj spravil na ulice nov močan potresni sunek, ki je dosegel 7.-8. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Neko 75-letno žensko je verjetno zaradi strahu in vsega hudega, kar je preživela v prejšnjih dneh, zadel infarkt, nekaj drugih oseb, med katerimi so bili štirje gasilci, pa je bilo lažje ranjenih, a vse več je primerov, ko ljudem popuščajo živci. Sunek je povzročil novo škodo na itak prizadetih poslopjih, posebej v baziliki sv. Frančiška v Assisiju. Izvedenci menijo, da gre pri tem potresu za redek pojav: nekaj podobnega se je dogodilo leta 1703, ko se je zemlja tresla kar tri mesece. Na 2. strani TRST / PREDSTAVILI POBUDO Sedmo Vabilo na kosilo Oktobra in novembra v Nadiških dolinah TRST - Od 10. oktobra do 30. novembra bo v Nadiških dolinah letos že sedmič potekala pobuda Vabilo na kosilo, ki jo prireja združenje gostincev Invito-Vabi-lo. Včerajšnja predstavitev v Gran Mala Baru, ki so se je udeležili tudi predstavniki SDGZ (združenje je med pokrovitelji pobude), je bila, prepričljivo, zastavljena tudi že kot prva pokušnja tega, kar bodo nudili v sodelujočih gostinskih obratih (f. KROMA). Kot so poudarili, je glavni namen pobude ovrednotenje tipičnih jedi in vina, v prepričanju, da je kakovostna turistična ponudba eden glavnih adutov za razvoj Nadiških dolin. Na 3. strani AVSTRIJA V zaporu domnevni avtor pisemskih bomb DUNAJ - Avstrijska policija je po naključju prišla na sled domnevnemu teroristu, ki je pripravljal pisemske in druge bombe, ki že štiri leta vznemirjajo avstrijsko javnost. Domnevnega terorista, na domu katerega so odkrili strelivo, eksplozivno past in elektronski material za bombe, so ustavili pri prometni zapori. Moškemu je bomba, ki jo je imel pri sebi, eksplodirala v rokah. Na 3. strani predstavilo naše športnike medijem LJUBLJANA -Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je na tiskovni konferenci na sedežu Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani predstavilo medijem v Sloveniji naše najbolj reprezentan-tivne športne ekipe in posameznike. Novinarje so seznanili z uspehi in pričakovanji Valovih odbojkarjev, namiznoteniških igralk Krasa Generah, rolkarja Davida Bogat-ca in kotalkarice Tanje Romano. Na 12. strani Danes v Primorskem dnevniku Zanetti na devinskem Zavodu Deželni odbor je predlagal imenovanje Micheleja Za-nettija za predsednika Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu. Stran 3 Cvetličarska razstava V Trstu so včeraj slovesno odprli 1. cvetličarski salon Florest, na katerem se predstavlja 65 razstavljalcev iz severne in srednje Italije. Odprt bo še danes in jutri. Stran 5 Začetek v narečju Kot je že ustaljena navada, je tržaško gledališče La Contrada tudi letos začelo sezono z narečnim delom; tokrat je izbralo resnično zgodbo iz začetka stoletja. Stran 8 Reorganizacija prevozov Predsednik Goriške pokrajine je na srečanju z župani predstavil smernice za reorganizacijo javnih avtobusnih prevozov na Goriškem. StranIO Cremcoffe v Sloveniji Tržaški Cremcaffe, prestižna kavna znamka v rokah slovenske podjetniške družine Lokar-Polojaz, se seli tudi v Slovenijo, pri odprtju proizvodnega obrata pa je to podjetje dobilo tudi podporo Bruslja. Stran 11 RIM / DIALOG MED VLADO, OLJKO IN STRANKO KOMUNISTIČNE PRENOVE ŠE BREZ REZULTATOV Vrtinec srečanj in pogovorov še ni prispeval k sprostitvi situacije Prodi prepričan, da bo prevladal razum - D 'Alema pa opozarja, da je nevarnost zelo realna RIM - Predsednik vlade Romano Prodi je bil po včerajšnjem srečanju s francoskimi voditelji zmeren optimist. »Ko je govor o skupni državni koristi, verjamem, da bo razum prevladal,« je povedal novinarjem. Iz Chamberyja, kjer je s predstavniki francoske vlade podpisal dokument o delovnem umiku, je Prodi naslovil Stranki komunistične prenove tri jasna sporočila. Prvo je bilo pripravljenost na pogajanja o delovnem umiku in zaposlovanju, drugo, v sozvočju s predsednikom republike Scalfa-rpm, je poudarilo nujnost upoštevanja državne koristi, ki mora prevladati nad zasebno, tretje pa je nakazalo tudi meje pogajanja: finančni zakon mora popeljati Italijo v Evropo in zato ga v njegovi zasnovi ni mogoCe spremeniti. Sicer pa je Prodi zaCel delovni dan s spravljivim dejanjem v odnosu do Fausta Bertinottija, kateremu je voščil ob rojstvu vnučke. Ta pogovor je bil samo odraz pozornosti, sledila pa mu je vrsta srečanj in vsebinsko poglobljenih pogovorov, toda stališča so ostala še krepko narazen. Berti-notti je novinarjem priznal, da je bilo pogo- vorov veliko, vendar niso obrodili nobenih konkretnih sadov, saj naj ne bi bilo nobene konkretne obveze vlade in Oljke, da bosta upoštevali zahteve SKP (zlasti delovni urnik in odpoved vsakršnemu posegu v pokojninski sistem). »Doslej ni nobenega znaka, da bi se stanje deblokiralo,« je povedal tajnik Ljudske stranke Franco Marini, ki si je prevzel vlogo neke vrste tihega posrednika med vlado in komunisti. In tudi tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema je opozoril, da bi bil vsak optimizem preuranjen. Po njegovem mnenju je napetost velika in nevarnost krize zelo realna. Dodal je, da je težave mogoče prebroditi samo, če bo Oljka enotna in bo lahko računala na podporo ljudi. Zvečer so se razširile govorice o srečanju med D’Alemo in Bertinottijem. Novice ni nihče potrdil, a tudi demantiral ne. Directa pa je včeraj objavila rezultate javnomnenjske raziskave o krizi. Po tej raziskavi (intervjuvah so tisoč ljudi med 29. septembrom in 1. oktobrom) 73 odstotkov anketiranih nasprotuje krizi. Med volilci SKP pa ta odstotek narase na 83%. Opomin Scatfara voditeljem SKP AMELIA - »Nesprejemljivo je dajati prednost osebnim ali parcialnim interesom pred interesi celotne skupnosti. Nesprejemljivo je, da nekdo meče polena pod noge ljudstvu, ki se premika, ali da zapusti pot. To je pravi zločin!« Tako je povedal predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ko je včeraj nagovoril člane skupnosti Incontro in druge potresence, ki jih je obiskal Ame-lii v Umbriji. Čeprav jih ni nikdar izrecno imenoval, se je predsednik republike očitno nanašal na voditelje SKP. Pozval jih je k »čutu za odgovornost«, da ne bi zapustili »poti, ki vodi v novo Evropo, k reformam, k višji stopnji zaposlenosti« - in to potem, ko so italijanski državljani napravili že toliko naporov in žrtev v to smer. Scalfaro je bil v svojem pozivu Berti- nottiju in sodelavcem nenevadno oster. »Radi pravimo, da nam bo zgodovina sodila. A ni treba Čakati toliko. Ze zdaj nas sodi vest in Človeška morala,« je med drugim dejal. Njegove nenavadno dramatične besede je najbrž navdihnila tudi dramatična scena potresnega ob- • moCja.Sicer pa se je sam predsednik republike zavedel ostrine svojih besed. Zato je pristavil, da ga ne vodijo polemični vzgibi. »Moj poziv noče biti polemika, ampak poziv k dialogu, k skupni domovini.« Med svojim obiskom v Amelii se je Scalfaro spomnil tudi lika sindikalista in politika Luciana Lame, ki je bil ob koncu svojega življenja tudi župan v tem kraju. Dejal je, da je Lama znal tudi revidirati svoja stališča, ko je spoznal, da je to potrebno. Italija in Francija z roko v roki za krajši delovnik CHAMBERV - Da je v temo, v katero je zavita italijanska politična situacija, posijal vsaj majhen žarek upanja, je morala tokrat pomagati Francija. V skupnem dokumentu o delu, ki sta ga premiera Prodi in Jospin podpisala v zaključku 17. ita-lijansko-francoskega vrha v Savoji, je namreC prvič črno na belem zapisana volja Rima in Pariza za skrajšanje delovnega Časa, kar je sicer zgodovinska zahteva Komunistične prenove. Dokument res ne govori - in tudi ne bi mogel, glede na to, da ga je sprejela tudi francoska vlada - o skrajšanju delovnega tedna na 35 ur, kot tudi ne obvezuje vlad, da namero spremenita v zakon. Toda v Rimu bi lahko marsikaj premaknil z mrtve točke. Predsednik vlade Prodi je pri vračanju v Rim novinarjem potrdil, da so pogajanja o zaposlovanju možna in da je v vsakem trenutku pripravljen na srečanje z Bertinottijem. Tudi običajni optimizem ga ni zapustil, ko je dejal: »Kadar se govori o vsebinskih stvareh, na koncu prevlada splošni interes. Jaz še verjamem v razum.« Prodi se je vsekakor vrnil v Rim - potem ko sta tako Jospin kot Chirac izrazila več kot zgolj začudenje nad italijanskimi političnimi negotovostmi - s sporazumom, ki uveljavlja na mednarodni ravni metodo usklajevanja s socialnimi partnerji, obvezuje Rim in Pariz za oster boj proti brezposelnosti in razglaša načelo o skrajšanju delovnega tednika. »Železni« sporazum, je podčrtal Prodi, ravno s »socialistično« Francijo, ki jo Bertinotti že mesece postavlja za zgled. Se veC: besedilo dokumenta je sestavil prav Jean Claude Gayssot, neokomunisti-čni minister za delo v socialistični vladi Jospina. Rimska vlada se torej giblje s pozivi na čut odgovornosti in z odpiranjem do zahteve po skrajšanju delovnika. Ostaja pa problem sprejetja zahteve o 35-urnem delovnem tednu in še posebno o načinu, kako bi do tega skrajšanja prišli. Prodi o tem ni hotel govoriti, zavrnil je tudi namige o francoski »pomoči«, češ da je treba pogajanja izvesti v Italiji in ne v Franciji, Ce naj se dvostranski dokument konkretizira. Prav to je problem, zaradi katerega Bertinotti nad dokumentom ni pokazal posebnega navdušenja, saj je dejal, da se pravzaprav ni prav nič spremenilo in da je položaj še naprej zamrznjen. Ne glede na to, kaj ima pravzaprav Bertinotti za bregom, je francosko-italijanska izjava o programskem cilju skrašanja delovnega Časa pomemben signal za vso Evropo. Predsednik francoskega observatorija za ekonomsko konjunkturo in Jospinov svetovalec Jean Paul Fitoussi je izjavil, da sta si Rim in Pariz tako vzajemno pomagala, dejstvo, da bosta tako pomembni Članici Evropske unije novembra v Lmcemburgu postavili skupni predlog za boj proti brezposelnosti, pa krepi tudi položaj francoske vlade pred bližnjim začetkom notranjih pogajanj o skrajšanju delovnega Časa. Kar zadeva Italijo je sporazum po Fitoussije-vem mnenju pomemben tudi zato, ker postavlja problem delovnika na evropsko raven, s Čimer odpravlja nevarnost, da bi bilo to odprtje instmmentalizirano kot »darilo« za neokomunistiCno zeleno luC za finančni zakon. Sicer pa Fitoussi, ki je ekonomist Keynesove šole, ocenjuje, da sta italijanska in fran- coska skrajna levica v zmoti, ko tako trmasto vztrajata pri 35-irnem delovniku: »Razdeliti brezposelnost na manjšo razpoložljivost delovnih mest je napaka, ker se s tem odpovedujemo težnjam po napredku. Treba je namreč težiti po gospodarskem zagonu in razvoju.« Med reakcijami v Italiji so seveda v ospredju sindikati in delodajalci, za katere lahko z eno besedo reCemo, da jih dogajanja okrog delovnika iz takih ali drugačnih razlogov ne navdušujejo. Sindikate moti predvsem metoda, kajti delovni C as je sindikalno vprašanje in ne more biti v nobenem primeru predpisan z zakonom, opozarajajo pri CGIL in CISL, pri Čemer D'Antoni še dodaja, da skrčenja delovnega tednika ni mogoče zabaran-tati z vladno krizo. Zelo pohodno je tudi stališče Confindustrie, ki pa se ne huduje le nad metodo, ampak tudi nad vsebino: skrajšanje delovnega časa je v nasprotju z interesi skupnosti. V državah, kjer so delovnik skrajšali, niso pridobili niti enega novega delovnega mesta, so ugotovili včeraj na simpoziju mladih industrij cev na Capriju,. kjer so Bertinottija gladko preimenovali v »Infausta«. Med gosti sta bila tudi evropski komisar Karel van Miert in finančni minister Vi-sco, ki je dejal, da je treba krizo rešiti Cimprej, če se hočemo izogniti hujših posledic. Toda ne za vsako ceno, so v en glas pribili tako industrij ci kot sindikati. Med kopico vesti, ki so včeraj krožile okrog skrajšanja delovnika, smo malo za šalo, malo zares izbrali tole: v podjetju, kjer je podpredsednik Nerio Nesi, sicer odgovoren za gospodarstvo v SKP, je v veljavi 39-urni delovni teden... EKSPERTIZA / MNENJE IZVEDENCEV p RIM / KO SO ŽE UPALI, DA SE ZEMLJA UMIRJA Zadeva Cirio: IRI prodal podjetje »po primerni ceni« Osumljenega Romana Prodija in ostalo vodstvo IRI naj bi oprostili Močan sunek je ponovno spravil v paniko in obup prebivalstvo Neko žensko umrlo zorodi inforkto, nekoj drugih oseb je bilo ložje ronjenih RIM - V teh težkih kriznih dneh je prišla iz rimske sodne palače za predsednika vlade Romana Prodija vendarle lepa novica. Vse kaže, da ga bo sodišče oprostilo obtožbe izrabljanja javne funkcije v zvezi s prodajo neapeljske prehrambene industrije Cirio družbi Fisvi, ki jo je nato prodala nizozemskemu koncernu Unilever. Do prodaje je prišlo oktobra 1993, ko je bil Prodi predsednik družbe IRI, v sklop katerega je spadalo tudi podjetje Cirio (družbi Fisvi je IRI prodal še drugi dve prehrambeni podjetji, De Rica in Bertolli). Javno tožilstvo je sprožilo proti takratnemu vodstvu IRI sodni postopek, ker naj bi bila podjetja Cirio-De Rica- Bertolli pri prodaji podcenjena, s Čemer naj bi se družba Fisvi okoristila za kakih 14 milijard lir. Prodija so lani že zaslišali, na prvi preliminarni obravnavi pa je eden od odvetnikov zahteval ekspertizo, ki naj bi ugotovila, ali so bila prodana podjetja res podcenjena. Izvedenci so včeraj predali sodišču 700 strani obsežno ekspertizo, iz katere naj bi izhajalo, da je bila prodajna cena povsem v skladu s takrat veljavnimi cenami na tržišču. S tem naj bi dejansko ovrgli tožilčeve domneve. Zadeva se bo vsekakor še nadaljevala na sodišču. 27. oktobra bo na preliminarni obravnavi govor o ekspertizi, prva sodna razprava pa bo 25. novembra. RIM - Nov močan potresni sunek (7.-8. stopnje po Mercalli-ju) je včeraj zjubaj spravil v še večji obup prizadeto prebivalstvo v Umbriji in Markah, ki ne vidi konča svoji tragediji. Ves dan so si sledila poročila o novi škodi na že itak načetih poslopjih, spet bodo morah pregledati in oceniti, kaj se je zgodilo na posameznih zgradbah. Se bolj dramatične pa so vesti, ki se nanašajo na same prebivalce. Neko žensko je zadel infarkt, odpeljali so jo v bolnišnico, vendar ni preživela. Nekaj ljudi je bilo ranjenih (dekle, ki je bežalo po stopnicah in moški, ki je skoCil skozi okno prvega nadstropja ter štirje gasilci, vendar ni bilo nic hujšega), a vse veC je primerov histerije in živčnega zloma. Sunek so zabeležili ob 10.55, epicenter je bil na področju Col-fiorita, na meji med obema deže-loma, obcutih pa so ga tudi v Ri- mu, posebno na jugovzhodni shani mesta. Jubo je bilo razmeroma mirno (občutili so sicer dva sunka 4. stopnje po Mercal-liju), in nič ni dajalo slutiti, da se bo pripetilo kaj hujšega, saj so izvedenci še včeraj pravili, da se zemlja le umirja. Presbašeni ljudje so spet zbežali na cesto, prišlo je tudi do prekinitev telefonskih zvez. Kot so povedali pri Telecomu, pa prekinitve ni povzročil sunek, temveč preobremenjenost linij, saj je veliko ljudi vzelo telefon v roke, da bi klicalo bodisi na pomoC kot tudi, da bi se zanimalo, kako je s sorodniki, znanci, prijatelji. Do zastojev je prišlo tudi v železniškem prometu, ker so morali preveriti, če na progah ni ovir ali okvar. Novo škodo je znova ubpelaozlasti umetniško bogastvo. Iz zgornje bazilike sv. Frančiška v Assisiju se je skozi glavna vrata po sunku začel valiti prah, kar pomeni, da se je v notranjosti spet nekaj rušilo. Prav tedaj je bila pred cerkvijo skupina novinarjev, ki je čakala na prihod minisba za kulturne dobrine Valterja Veltronija, ki je vCeraj obiskal tamkajšnje področje. Velboni je dejal, da politična kriza nikakor ne sme vplivati na prizadevanja pri odpravi posledic pobesa. Dejal je še, da je udarec, ki ga je utrpelo zgodo-vinsko-umetniško bogastvo, zelo hud, pobebnih bo na stotine milijard. Poleg tega je vse več ljudi, ki se zaradi strahu ponoči ne vrača v hiše, kar pomeni, da po-bebujejo dodatne šotore, počitniške hišice, kontejnerje. In kaj pravijo izvedenci? Kot bdi Calvino Gasparini z državnega geofizikalnega inštituta, gre tokrat za anomalen, ali bolje, redek pojav. Nekaj podobnega se je dogodilo leta 1703, ko so si sunki sledili kar tri me- sece in so povsem porušili L -Aquilo in stavbe v Dolini Neri-na. Gasparini pa obenem opozarja, da je vsak pobes primer zase. Včerajšnji sunek naj bi bil po njegovem mnenju ponovitev sunka s preteklega 26. septembra, lahko bi ga uokvbili v proces sesedanja, čeprav je bil zelo močan. Morda bo minilo nekaj tednov ah celo mesec dni, prodno ljudje ne bodo občutili, da se jim zemlja maja pod nogami-Govoril je tudi o tem, kako preprečiti škodo: edina pot je preventiva, vendar beton ni vedn° prava rešitev, saj so se na pri' mer pred dvema letoma številna poslopja v Kobeju na Japonskem sesula v prah, čeprav so bila zgrajena po protipobesnih kriterijih Poleg tega mora ubdi' tev zajeti celotno zgradbo, ker so že videti, kako so bile sbehe povsem cele, a od vsega drugega ni ostalo prav nič. AVSTRIJA / ŠTIRI LETA PO EKSPLOZIJI PRVE PISEMSKE BOMBE TRST / VČERAJ PREDSTAVILI POBUDO Ali je policija ujela avtorja atentatov? Domnevnega terorista odkrili po golem naključju Letos že sedmo Vabilo na kosilo Pobuda, pri kateri sodeluje SDGZ, bo od 10. oktobra do 30. novembra v Nadiških dolinah DUNAJ/GRAEEC -Avstrijski varnostni organi so morda - čeprav naključno - odkrili terorista, ki je od decembra leta 1993 dalje s številnimi atentati s pisemskimi in drugimi bombami vznemirjal avstrijsko javnost. Kot znano, so atentati terjali življenje štirih pripadnikov narodne skupnosti Romov na Gradiščanskem, več oseb pa je bilo ranjenih. Ciljna skupina atentatorja so bili pripa-diki etničnih manjšin v Avstriji ter osebe, ki so se borile za človekove in manjšinske pravice. Na domnevnega terorista so avstrijski varnostni organi naleteli po naključju med prometno kontrolo. V sredo zvečer so v kraju Gralla pri Leibnitzu na avstrijskem Štajerskem ustavili 48-letnega tehnika, v čigar rokah je naenkrat eksplodirala cevna bomba in možu pdtrgala obe roki. Hotel je še pobegniti, toda varnsotniki so ga ulovili, poklicali zdravniško pomoč in ga odpeljali v bližjo bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Po zasilni operaciji je izven živi jenske nevarnosti in že pri zavesti. Kar so kriminal! najprej samo domnet ■namreč, da obstaja kakšna povezava z at J-ati s pisemskimi bc nami - je potrdila v rajšnja hišna preiski aa ranjenčevem dor v stanovanju tehnika Uašli kar pet cevi n°mb, razstreljiv Past, elektronske d Za pripravo bomb, iudi letak Bajuvvar: ^ttnije, torej organi z; le> ki je prevzela od v°rnost za atentate s semskimi bombami tudi za krvavi aten Pa pripadnike Rom ln Za atent na dvoje ^no ljudsko šolo v l mvcu avgusta leta 19' Osumljenec, ki je Poslen v privatnem ®podarstvu, se - vsaj lzjavah svojih sosede nikdar ni politič Udejstvoval, živel pa Zelo izolirano in ni ir skoraj nobenih stiko Prebivalci majhne ve c® nedaleč od avsti sko-slovenske me jegovi starši niso o 2ui nič nenavadnega, Ppudarili pri zasliše ^ju policije, poved Pa so, da je šele pi atkem hotel napra' samomor. Rešili so g Zadnjem trenutku. aCrnesečnem bivanji eki psihiatrični klin a Štajerskem se je s ZaposliL Pri dosedanjih za; evanjih osumljenec Pregovoril niti bese' . reiskovalni sodnik p6riporiZStaVil naI°8 Ivan Lukan Ali so avstrijski policisti res odkrili avtorja atentatov s pisemskimi bombami? TRST - Gostinci iz Nadiških dolin letos že sedmič vabijo na pokušnjo tipičnih jedi in vina, ob sedemnajstih restavracijah in gostilnah pa tokrat sodeluje tudi vrsta vinogradnikov in čebelarjev. Kot je na včerajšnji predstavitvi sedmega Vabila na kosilo naglasila predsednica združenja »Invito« (Vabilo) Michela Domeniš, so k tokratni pobudi, organizacija katere je sicer terjala precej truda, povabili vse, ki proizvajajo nekaj tipičnega. Za razvoj Nadiških dolin je po njeni oceni v sedanjih razmerah turizem lahko ena glavnih gonilnih sil, pod pogojem seveda, da je ponudba primerna. Glede na to, kar doline ponujajo oz. glede na njihove »pomanjkljivosti«, pa mora biti gostinska ponudba kvalitetna: marsikje se lahko dobro je, zato je za gostince Nadiških dolin zmagovita karta odkrivanje nekdanjih jedi in okusov. Vabilo v gostilne in restavracije, ki so v glavnem posejane po območju Čedada, Grmka, Podbonesca, SentLenarta, Spetra, Sovodenj in Srednjega, velja od 10. oktobra do (predvidoma) 30. novembra. Seveda ni omejeno na kosilo, vsekakor pa so se posamezni lokali glede ponujanja tipičnih jedi odločali različno. Izvedbo letošnjega Vabila so omogočih videmska pokrajinska uprava, videmska Trgovinska zbornica, Gorska skupnost Nediskih dolin in Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki je tudi sodelovalo na včerajšnji, pobudi primerni predstavitvi v tržaškem lokalu Gran Mala Bar. Slednji je namreč z VValterjem Cusmichem zavezan odkrivanju posebnih, že pozabljenih sort vina, v baru na Trgu San Giovanni pa redno ob petkih tudi ponujajo izbrana vina v abinaciji s hrano. Se predno se je letošnja izvedba tradicionalne pobude začela (konec prihodnjega tedna bodo v dnevniku objavljeni kuponi, ki bodo zagotavljali 10 ods. popust), pa so na včerajšnji predstavitvi že napovedali novo: gostinci Nadiških dolin so se s kolegi iz Kobarida in Bovca dogovorili za skupen »paket«. Pravzaprav gre za kupon, s katerim bo v kratkem mogoče plačati kosilo-večerjo v kateremkoli gostinskem obratu tostran ali onstran meje, saj je pobudi ime Turizem brez meja. (bip) KOROŠKA / V NEDELJO REFERENDUM ZA ZOI 2006 Ali bo podpora volilcev zadostna? Organizatorji referenduma so optimisti - Podoben referendum tudi v Salzburgu CELOVEG/SALZBURG - »Naj Koroška skupno s Furlanijo-Julij-sko krajino in Slovenijo kandidira za izvedbo ZOI 2006?«. Tako se glasi referundumsko vprašanje, na katero naj bil v nedeljo, 5. oktobra, odgovorilo čim več prebivalcev Koroške z jasnim »da«. Odločitev bo po rezultatih zadnjih javnomnenjskih anket zagotovo pozitivna, vprašanje pa je, koliko od skupno 411.000 volilnih upravičencev se bo udeležilo glasovanja. V samem mestu Celovec, ki je glavni kandidat za izvedbo iger, naj bi volilna udeležba presegla 60 odstotkov, visoka pa naj bi bila tudi v občinah, v katerih so predvidena olimpijskega tekmovanja: v Zgornjem Rožu, ob tromeji, v Ziljski dolini, v Bad Kleinkirehhei-mu in v občini Vrba nad Vrbskim jezerom, kjer naj bi zgradili olimpijsko vas. Po ostali Koroški je zanimanje znantno manjše, tako da pričakujejo volilno udeležbo med 20 in 40 odstotki. Glavni zagovornik kandidature, ki jo podpirajo vse politične stranke na Koroškem, je olimpijski zmagovalec leta 1976 v smuku Franz Klammer. Zamisel pa podpirajo tudi socialni partnerji, vse glavne športne organizacije (med njimi tudi Slovenska športna zveza) in celo katoliška Cerkev. Proti »Igram brez meja« se je izrekel samo nemško-nacionalni »Heimtadienst«, Zeleni pa niso dali nobenega priporočila. Kot smo že poročali, se v Avstri- ji potejejo za izvedbo ZOI 2006 trije kandidati - poleg Koroške še Kitzbuhel in Salzburg. Na odločitev Avstrijskega olimpijskega komiteja (OOC), ki bo o uradnem avstrijskem kandidatu glasoval na svoji seji začetek novembra, pa bo seveda bistveno vplival tudi izid referenduma v Salzburgu. Le-ta bo prav tako v nedeljo, 5. oktobra, tako da bo v nedeljo zvečer že jasno, kdo od teh dveh kandidatov bo imel večje možnosti. Tretji kandidat, Kitzbuhel, pa ne bo izvedel referenduma; v rojstni deželi trikratnega olimpijskega zmagovalca Tonija Sailerja vsi zaupajo svetovnemu slovesu kraja, v katerem leto za letom gostuje smučarski cirkus svetovnega pokala. (IL) MAMILA / TRIJE ARETIRANI Zaplenjeni hašiš je bil namenjen v Slovenijo TRST - Običajno mamilo prihaja iz Slovenije, tokrat preiskovalci pravijo, da je šlo v obratno smer, namenjeno naj bi bilo preko meje v sosednjo republiko. Za trojico, ki so jo aretirali, pa tokrat ne bo nobenega zaslužka, znašla se je z lisicami na rokah: na tržišče je skušala spraviti več kot sedem kilogramov hašiša, ki je na drobno vreden okrog 50 milijonov lir. Preiskava, ki so jo uspešno izpeljali karabinjerji operativnega oddelka pri tržaškem pokrajinskem poveljstvu, se je začela po izmenjavi informacij s slovensko policijo. Slednja je karabinjerje opozorila, da bodo v kratkem skušali preko meje pretihotapiti tovor mamila. Na podlagi zbranih podatkov so pri mednarodnem mej- nem prehodu pri Lazaretu pričakali in zalotili Tržačana, ki je mamilo skušal prenesti na slovensko stran, z njim naj bi oskrbovali predvsem področje okrog Kopra. Moški se je peljal z motornim kolesom, na zadnjem sedežu je imel privezan paket. Ko so paket odprli, ni bilo kaj tajiti ali skrivati. Odpeljali so ga na zaslišanje, med katerim je naposled klonil: poklical je osebo, ki ga je z mamilom oskrbela, in dejal, da hašiša ni mogel dostaviti, ker na dogovorjenem kraju ni bilo nikogar. To pa je bilo agentom dovolj, odšli so v Ul. Puccini, kjer so aretirali dva zakonca. Preiskava se nadaljuje, ker morajo še izslediti grosista. Tržačana, ki je mamilo prevažal, pa so izpustili na svobodo. Otroci iz Černobila na obisku v Trstu Včeraj so bili na obisku v Trstu otro- se na povratku v domovino pomudili ci iz Ukrajine, ki jih je prizadelo žarče- tudi v Trstu. Povabila jih je občinska nje ob eksploziji jedrske centrale v uprava, pred občinsko palačo jih je Černobilu. Gre za skupino 27 otrok od sprejel odbornik za socialne storitve 10. do 14. leta starosti, ki so bili na po- Gianni Pecol Cominotto (na sliki), nato čitnicah v hribih pri Livignu in ki so so si ogledali akvarij. Zonetfi na čelu Zavoda vDeviui TRST - Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je včeraj predlagal organizaciji, ki združuje vse Zavode združenega sveta, naj imenuje Micheleja Za-nettija za predsednika Jadranskega zavoda v Devinu. Michele Zanetti je star 57 let, bil je predsednik tržaške pokrajinske uprave in nato vodil Pristaniške ustanove; po dolgoletnem poučevanju delovnega prava na pravni fakulteti tržaške univerze je pred časom prevzel visoko funkcijo v tržaški Ustanovi za zdravstvene službe. Zanetti, o imenovanju katerega ne bi smelo biti dvomov, bo nasledil dolgoletnemu predsedniku Corra-du Belciju, ki je bil na čelu devinskega Zavoda združenega sveta od njegove ustanovitve in je letos odstopil. NA PODROČJU OD LOKVE DO BAZOVICE Velika skupna vaja proti gozdnim požarom Sodelovalo bo italijansko in slovensko osebje TRST - Nevarnosti, da bi požar danes popoldne ogrozil področje hriba Kokoši nad Bazovico ali bližnje okolice, res ne bi smelo biti: tamkaj se bo namreč usmerila prava »protipožarna sila«: gasilci, gozdni Čuvaji, prostovoljci protipožarnih ekip s Krasa, opremljeni z najsodobnejšimi sredstvi in celo helikopterji. Čaka jih operacija »Kras ’97«, kot so poimenovali doslej najveCjo skupno protipožarno vajo na tem področju med italijanskimi in slovenskimi gasilci in drugim osebjem, ki skrbi za varnost pred požari. Vaja se bo zaCela okrog 13. ure in bo trajala nekje do 16. ure. Na naši strani se je bo udeležilo okrog 80 proti požarom usposobljenih oseb, ki jih bo koordiniral direktor tržaškega okrajnega inšpektorata za gozdove Cavani. Skupaj s kolegi iz Slovenije se bodo zbrali na Kokoši, kjer bodo sodelovali pri gašenju na-išljenega požara. »Ogenj« se bo »razplamtel« na slovenski strani, zaradi burje, ki piha iz smeri Lokve proti meji, pa se bo razširil na našo stran. Kot smo dejali, se bo na plamene spravilo na desetine oseb, na voljo pa bodo imeli najmodernejše in izpopolnjene naprave za gašenje gozdnih požarov. Med drugim bodo s sabo pripeljali pet cistern gozdne službe, gasilci bodo imeli dve, na nebu bosta krožila dva helikopterja (eden pripada civilni zaščiti, drugi gasilcem): z vodo se bosta zalagala v dveh velikih posodah, ki ju bodo sproti polnili, kot se običajno dogaja, Ce so vodni viri (jezera, bazeni, kanali in podobno) precej oddaljeni. Tudi na slovenski strani bo prav tako veliko usposobljenega kadra, hekilopterji bodo trije, tako da bodo izletniki in nasploh vsi, ki se bodo ob tisti uri znašli med Bazovico in Lokvijo, lahko uživali ob pogledu na vrvež. Gledalci in oblasti ter vodji operacije bodo na slovenski strani, pri Lokvi, od koder bodo sledili in koordinirali vse predvidene posege. Vaja bo zajela celotno območje ob vasi, vse do državne meje, a medtem ko bodo nekateri zaposleni pri »gašenju požara«, bodo drugi skrbeli za prebivalstvo, »ranjence« bo oskrboval slovenski RdeCi križ. Vaja bo torej služila za ugotavljanje sedanjih operativnih možnosti na Krasu in bo korak naprej pri koordinaciji osebja na obeh straneh meje s ciljem, da bi dosegli vse fun-kcionalnejšo in učinkovitejše delovanje pri varstvu dragocenega gozdnega bogstva, ki med drugim predstavlja prava pljuča za naše mesto. Obenem gre tudi za manifestacijo prijateljstva in sosedstva med vsemi, ki ob meji sodelujejo pri težki in nevarni nalogi gašenja požarov, tako da bo tudi v trenutku, ko gre zares, lažje izpeljati vsak koordiniran poseg; po vaji pa se bodo vsi zbrali blizu koordinacijskega centra, kjer bodo skupaj slavili pomembno preizkušnjo. Plavalna reprezentanca ZDTV-UCEF Plavalna reprezentanca ZDTV-UCEF se je avgusta 1947 udeležila mladinskih balkanskih iger v Budimpešti. Sestavljali so jo: Stanko Pertot, Calienco,Pescatori,Doles, Blaževič, Bonetti in Škerl Ivica. Foto iz arhiva ZDTV-UCEF. V ..... J LJUBLJANA / PROMET Strukturni dialog z ministri EU Slovenski minister za promet Bergauer v četrtek v Bruslju BRUSELJ - Slovenski minister za promet in zveze Anton Bergauer se bo prihodnji Četrtek, 9. oktobra, udeležil strukturnega dialoga ministrov za transport Evropske unije z ministri za to področje iz pridruženih držav. Tretji strukturni dialog, ki poteka v okviru predpristopne strategije, bo posvečen pogajanjem o vstopanju na skupni trg transporta in pa sprejemanju določil evropske zakonodaje za to področje. Ministri EU in pridruženih držav bodo govorili tudi o sorodnih temah, kot je tranzit in prehajanje meja. Evropski komisar za transport Neil Kinnock bo svet ministrov za transport EU obvestil o stanju pogajanj EU s pridruženimi državami glede liberalizacije zračnega prometa. Svet EU je oktobra lani komisijo pooblastil za začetek po- gajanj o vstopanju na skupni trg letalskih prevozov, v prvi polovici leta 1997 pa je komisija že izvedla krog dvostranskih srečanj s pridruženimi državami. Predstavniki komisije za letalski promet so se s predstavniki pridruženih držav, med njimi Slovenije, na skupnem srečanju v Bruslju prvič sešli septembra letos. Pri vstopanju na skupni trg zračnega prometa komisija kot bistvene izpostavlja predvsem štiri točke - dostopnost do trga, usklajevanje zakonodaje, konkurenčnost in varnostne kriterije. Zaenkrat na komisiji teCejo priprave na sprejem osnovnega oziroma "tipskega" sporazuma, ki bo služil kot izhodišče za pogajanje in sklepanje individualnih dvostranskih sporazumov posameznih pridruženih držav z Evropsko unijo. (STA) LJUBLJANA / ODNOSI MED KATOLIŽKO CERKVIJO IN DR2AVO Pot do konkordata je še dolga Tako ocenjuje v dolgem zapisu nemški časopis Frankfurter Algemaine LJUBLJANA - Nemški dnevnik Frankfurter All-gemeine na podlagi pogovora z novim ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom Francem Rodetom (na fgotografiji) je pred nekaj dnevi pod naslovom ‘Vztrajanje in iskanje kompromisa' objavil Članek o položaju katoliške Cerkve v Sloveniji. • S prihodom novega ljubljanskega nadškofa se je slovenska javnost najprej soočila s povsem novim slogom, ki ga pooseblja nadškof Rode. V nasprotju z občutjem ‘notranje emigracije', v katero je bila katoliška Cerkev v Sloveniji potisnjena vse do demokratičnih sprememb, novi nadškof Rode tako s svojim slogom kot z besedo in dejanjem oznanja, da je slovenska Cerkev po letu 1991 in še posebej po lanskoletnem papeževem obisku zadobila veliko mero samozavesti, ki pri nasprotnikih vzbuja strah. Zato ne preseneča dejstvo, da so politične sile in njihove publicistične pomožne enote novega nadškofa, ki se je sklenil posvetiti novi evangelizaciji ter notranji krepitvi Cerkve in je NOVICE Voznik mrtev pri trčenju avtomobila in vlaka VIDEM - Podjetnik Luigi Tuzzolino iz Campofor-mida je včeraj izgubil življenje v prometni nesreči pri Cargnaccu. Iz nepojasnjenih razlogov je njegovo dostavno vozilo prebilo zapornico železniškega prehoda in se ustavilo na tračnicah ravno v trenutku, ko je privozil mimo vlak. Slo je za kompozicijo v manevru, na kateri sta bila samo strojevodji. Kljub ostremu zaviranju se vlak ni ustavil pravočasno in dobesedno zmečkal dostavno vozilo. Nesrečni Tuzzolino je bil na mestu mrtev. Tudi v Rimu promocija Furlanije-Julijske krajine RIM - Po prezentacijah v Firencah in Bologni so predstavnOd šestih turističnih podjetij FJK skupaj s predstavniki turističnih agencij predstavih včeraj v Rimu turistično ponudbo dežele. »Na ta način turistični delavci spoznavajo našo deželo, ki lahko nudi obiskovalcu morje in gore, zaščiteno okolje in kulturni turizem,« je povedal predsednik tržaškega turističnega podjetja Elio Tafaro. Po Rimu bodo podobne prezentacije v Neaplju in v Cagliariju. Topolovo na oddaji koprske TV Brez Meje KOPER - V nedeljo, ob 18. uri bo na Televiziji Koper na sporedu zamejska oddaja Brez meje, ki nadomešča oddajo Kam vodijo naše stezice. V studiu se bodo še vedno pogovarjati zamejci, včasih bodo prisotni tudi gostje iz Slovenije, teme pa bodo širše. Nadaljeval pa se bo tudi mesečni prikaz vasi, kjer živijo Slovenci v Italiji. Ta mesec je na vrsti beneška vasica Topolovo. ________ŠTORJE / OB DE2EVNEM POLETJU_______________ Poldrugi meter dolga kumara Kumara je zrasla na vrtu Milke Zibernove, ki je nanjo zelo ponosna ŠTORJE - V Storjah na hišni številki 61 živi drobna in majčkena ženicka, gospa MiJka Žibernova. Milka je kljub svojim 85. letom prava mladenka. Po njenih umih rokah in bistrem umu bi ji Človek ne prisodil takšno starost. Sicer pa je že 20 let v pokoju. Številni jo poznamo predvsem kot dobro »kel-narco« iz gostilne Mohorčič v Sežani. V prostem Času se rada posveča svojemu vrtu. In prav na tem vrtu je letos, ko je bilo obilno dežja zrasla velika kumara, ki jo je Milka vsadila že zgodaj spomladi. Z njo se lahko ponaša kot dobra gospodinja. Kaj se tudi ne bi, saj meri veC kot meter in pol. Milka jo je skrbno vzgajala, rila plevel in jo vneto zalivala. Se posebni užitki so v zgodnjih jutrnajih urah, ko ta rastlina pokaže svoje prečudovite bele cvetove, ki so v velik okras domačiji. Tekst in foto Olga Knez napovedal, da želi ljudem prinesti dinamizem in optimizem, nemudoma obdolžile klerikalizma. Četudi odnosi med državnim in Cerkvenim vodstvom potekajo v vzdušju medsebojnega spoštovanja, so še daleč od tiste vrste ‘sobivanja1, ki je povsem običajno v civiliziranih evropskih državah. Pod do konkordata je še dolga. Za urejanje odnosov med Cerkvijo in državo sta bili imenovani dve komisiji: državno vodi pravosodni minister Tomaž Marušič, Cerkveno pa ugledni verski filozof in bližnji nadškofov sodelavec, lazarist Anton Stres. Trenutno si komisiji prizadevata izdelati ‘splošno pogodbo' med Slovenijo in tremi slovenskimi škofijami (ljubljansko, mariborsko in koprsko). Oviro predstavljajo predvsem štiri glavna sporna vprašanja: pravni status katoliške Cerkve, vrnitev po letu 1945 nacionaliziranega Cerkvenega premoženja, ‘duhovno spremljanje' v bolnišnicah, zaporih in vojski ter mesto Cerkve v javnih šolskih ustanovah. Sele ko bodo od-■stranjene te ovire, bo v Sloveniji mogoče razmišljati o konkordatu s Svetim sedežem. Nadškof zavrača podobo Cerkve kot ‘fevdalnega veleposestnika1, ki jo vztrajno izrisujejo slovenska javna občila, saj je Cerkev glede vračanja zaseženega premoženja pripravljena skleniti kompromis. Pripravljenost s strani države pa Rode pričakuje predvsem glede verskega pouka. V šolskih in drugih izobraževalnih ustanovah naj bi Cerkvi zagotovili možnost, da mlademu človeku ponu- di vzgojo v smislu krščanskih vrednot. Nadškof se kljub temu, da Cerkev ne zahteva obvezujočega predmeta verskega pouka ampak žeti imeti zagotovljeno le možnost posredovanja predmetov kot sta ‘kr-šCansvo in etika' ali 'krščanstvo in kultura v okviru izbirnih vsebin-zaveda, da to vprašan]® predstavlja eno glavnin preprek v sobivanju Cer kve in države. Glede zastrašujoče ti lipike proti sporneinu 55. Členu ustave je Rod® ponovno poudaril, da ] v pridigi 15. avgusta n® Brezjah nagovoril sj0 venske vernike. Venda pa je v pogovoru za ne*T ški dnevnik povedal, bo "spričo 21 primorski občin in še 17 dmg1^ slovenskih občin z n®g tivnim naravnim Prira tkom" še naprej opo?^ rjal na usodne posled1^. splava za dvomilijo11®^ narod. Z besedami- . "moramo preživeti narod" slovensko Cer opozarja, da je kot kraj vna Cerkev sicer del s ^ tovne Cerkve, da ra hkrati ohranjati tli . narodno zavest in o . slovenska Cerkev. (S ŠOLSTVO / PODPIS PROTOKOLA O SODELOVANJU FINANČNI ZAKON / OD 45 NA 60 MILIJARD LIR Sola in delo: pionirske izkušnje slovenskih šol SDGZ med podpisniki protokola - Pomembna vloga šolnikov Skladu za Trst 15 milijard lir več Sen. Camerini: »Trsk pa tudi Gorica (novih 10 milijard lir) sta tokrat zmagala loterijo« Po tistem, kar je bilo slišati ob včerajšnjem podpisu sporazumnega protokola med tržaškim šolskim skrbništvom in obrtniškimi združenji o sodelovanju med šolo in svetom dela, lahko zapišemo, da so slovenske višje srednje šole odigrale na tem področju pionirsko vlogo. Ob predstavitvi nadvse potrebne pobude je tržaški šolski skrbnik Vito Čampo poudaril, da so pri nas začeli o tem razmišljati še preden je ministrstvo izdalo ustrezno odredbo, ki sedaj sili šole v stik z delovnimi organizacijami in podjetji. Robert Vido-ni, podpredsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je pristopilo k protokolu, je ob koncu pristavil, da so slovenska podjetja že pred četrt stoletja vzpostavila sodelovanje s tehničnimi in strokovnimi zavodi, in da je veliko slovenskih dijakov teh šol opravljalo v njih delovno prakso ter Se nato pri njih tudi zaposlilo. V tem pogledu so bili torej slovenske šole in slovenska podjetja pravcati predhodniki pobude, ki so jo začeli sedaj uresničevati na vsedržavni ravni. Potreba po sodelovanju med šolo in svetom dela postaja imperativ sodobnega časa. Vzgoja mladega človeka ne tnore biti zgolj abstrakt-na, mora tudi težiti k upeljevanju mladih v svet proizvodnje. Zato Otorajo šole nujno sodelovati s podjetji, da bi dijaki spoznali, kaj jih Oaka, ko bodo zapustili Šolske klopi. Pri tem jih je treba primerno usmer- tem odigrati šolniki, ki bi jati, kar predpostavlja morali motivirati mlade, poznavanje tržišča dela Doslej je bilo to breme in njegove potrebe. Kiju- prepuščeno posamez-čno vlogo bi morali pri nikom; ministrova od- fHOBCINA DEVIN NABREŽINAh Usta 2000 se predstavlja volilcem v Nabrežini Na stezi Evrope - pod tem geslom je bila v devin-sko-nabrežinski občini ustanovljena nova politična formacija, mestna Usta 2000, ki bo debutirala 16. novembra na volitvah za župana in obnovitev občinskega sveta. Poleg gesla si je lista izbrala tudi pomenljiv znak, M grafično ponazarja lego devinsko-nabrežinske občine med morjem in Krasom, njen županski kandidat pa je Girogio Ret. lista 2000 je pripravljena, da povsem samostojno prevzame nalogo in odgovornost za upravljanje ozemlja z vsemi njegovimi sedanjimi in zgodovinskimi značilnostmi, beremo v tiskovnem sporočilu pobudnikov liste. Ti se sicer zavedajo številnih težav, a jih nameravajo premoščati z dialogom in sodelovanjem z vsemi tistimi, ki se bodo strinjali z glavnimi usmeritvami nove formacije. Lista 2000 ni v nasprotju s političnimi strankami, nasprotno, glede na vodilne usmeritve nove formacije je mogoče najti sorodnost s silami, ki sestavljajo sedanjo večino in sredinske sile. Osnovne usmeritve liste 2000 bodo njeni predstavniki orisali na današnji javni predstavitvi, ki bo ob 17.30 v kongresnem centru na devinskem gradu. redba ga je institucionalizirala, da bi zajela ves profesorski zbor. Hvalevredni program pa ima veliko šibko točko: profesorji bodo morali vse to dodatno delo opravljati brezplačno, ker ministrstvo nima razpoložljivih finančnih sredstev. Skrbnik Čampo je ocenil, da je taka odločitev kar se da »sporna«. Najavil pa je, da naj bi Trgovinska zbornica prispevala k načrtu kakih 150 milijonov lir. Predsednika obrtniških združenj CGIA Ful-vio Bronzi in CNA Roberto Cosolini sta pobudo ugodno ocenila, Robert Vi doni pa je poudaril, da bo načrt uspel le, če bodo profesorji pokazali dovolj zanimanja za sodelovanje s podjetji. Finančni zakon, ki ga je vlada pripravila za prihodnje leto, predvideva povečanje prispevka Skladu za Trst za 15 milijard lir, od letošnjih 45 na 60 milijard lir. Zakon predvideva tudi podvojitev prispevka za Gorico od 10 na 20 milijard lir. Podatek je posredoval senator Oljke Fulvio Camerini, dosežek pa je pripisal »deželni upravi, županu Illyju in vsem parlamentarcem Oljke s pokojnim sena-torjem Darkom Bratino,« ki jim je uspelo prepričati vlado, da je vrnila prispevke na predlansko raven. Predsednik Sklada za Trst Miloš Budin je izrazil veliko zadovoljstvo tudi nad dejstvom, da se je bilo treba lani boriti do zadnjega za prispevek 45 milijard lir, letos pa jih je vlada sa- SKEDENJ / POSTAL JE REDAR Predsednik rajonskega sveta Sluga (NZ) odstopil Rajonski svet za Skedenj, Sv. Ano, Kolonko-vec in Sv. Sergij je brez predsednika. Dne 30. septembra je namreč s tega mesta formalno odstopil predstavnik Nacionalnega zavezništva Fulvio Sluga, ki je bil za predsednika izvoljen pred dobrimi štirimi meseci z glasovi strank desne sredine, pa tudi nekaterih prostih strelcev iz nasprotnega tabora. Sluga zdaj ni več niti rajonski svetovalec. Tudi to vlogo je moral zapustiti zato, ker je postal uslužbenec tržaške občine (mestni redar), kar je nezdružljivo s funkcijo rajon- skega svetovalca in toliko bolj predsednika. Vest o Slugovem odstopu je rajonskemu svetu uradno sporočil predsi-nočnjim podpredsednik Fulvio Medizza. V skladu z zakonom je od datuma odstopa 45 dni časa za izvolitev novega predsednika, še prej pa bodo morali v rajonski svet sprejeti novega svetovalca na mesto Sluge, se pravi prvega neizvoljenega na listi NZ. To se bo predvidoma zgodilo na prihodnji seji, ki je že sklicana za četrtek, 9. t.m. Medtem pa so že stekla tudi pogajanja za novega predsednika. ma dodelila 60. To je posledica dejstva, da so vsi odgovorni subjekti - dežela, občina, parlamentarci, vladni komisar, sam Sklad za Trst - nastopili koordinirano in z utemeljenimi motivacijami, meni Budin. Ni šlo torej za običajno mole- dovanje, pač pa za stvarni predlog, ki ga vlada ni mogla zavrniti, po katerem morajo prispevke Evropske unije (Objektiv 2 za dein-dustrializirana območja) spremljati tudi primerna finančna sredstva italijanske države. Prihodnji občinski svet o Kolonkovcu? Vprašanje razlaščanj na Kolonkovcu za gradnjo univerzitetnega športnega centra je bilo včeraj spet na dnevnem redu urbanistične komisije tržaške občine, ki je predala vprašanje občinskemu svetu. Ta se bo sestal v ponedeljek, ko bo to vprašanje na tretjem mestu dnevnega reda; prej se bo svet moral uk-varati z novim pravilnikom službe za taksije, kar bo zaradi svoje zapletenosti in nesoglasij tudi v vrstah same večine zelo verjetno terjalo vso sejo, tako da bodo svetovalci težko prišli do obravnave druge in tretje točke dnevnega reda, ki sta posvečeni Kolonkovcu: na drugem mestu je namreč razprava o peticiji Svobodnega Severa, ki je zbral več kot 700 podpisov proti gradnji športnega centra, takoj zatem pa bo razprava o samem predlogu, da spremenijo namembnost zemljišč, ki naj bi jih raz-lastitili za gradnjo športnega objekta, od sedanje namembnosti za rajonske športne dejavnosti na območje splošnega interesa. To namreč omogoča, da sprožijo postopek raz- laščanja in nato gradnje športnega centra. Zadeva pa je nekoliko zapletena z vidika procedure: v ponedeljek bo namreč še veljal dosedanji regulacijski načrt, in na tej osnovi mora občinski svet odobriti spremembo namembnosti; v četrtek, 9. oktobra pa stopi v veljavo novi urbanistični načrt, v okviru katerega ni več treba tovrstne odobritve. Naj tržaški občinski svet torej odobri ali zavrne spremembo namembnosti, bo konec tedna v bistvu vseeno: če ne bo nastopil kak povsem nov dejavnik, bo univerza pričela z razlaščanji in nato z gradnjo športnega objekta. Na včerajšnji seji urbanistične komisije, ki ji je predsedoval Igor Dolenc, so vzeli na znanje dopis rektorja tržaške univerze Giacoma Borrusa: univerzitetni športni krožek CUS bo dal objekte na razpolago občinstvu za 40 odstotkov časa, to pa je najmanj, kar dovoljuje zakon. Univerza pa ni sprejela, da bi lahko tudi tisti, ki niso člani CUS-a, lahko rabili parkirišče novega športnega centra. _______TRŽAŠKI VELESEJEM / SE DANES IN JUTRI_ Cvetličarski salon na ogled V prostorih Tržaškega velesejma so včeraj dopoldne slovesno odprli 1. evetlicarski salon Florest. Razstava bo odprta do Tedelje, na njej pa sodeluje kakih 65 cvetličarjev ln drugih specializiranih Podjetnikov na tem področju iz Furlanije-Julij-ske krajine, Veneta, Toskane in Lacija. Na 3.500 kvadratnih metrih površine so dali na ogled cvetje, sadike, semena ter vrtnarsko in cvetličarsko °premo, kakor tudi razne ehnike za urejanje vrtov, Zelenic in parkov. Raz-jdava bi želela biti nekakšno okno, odprto pro-*. vzhodu, zlasti Slove-111 ji in Hrvaški. Na včerajšnji otvoritvi s° udeležence nagovorili Predsednik Tržaškega ve-esejma Luca Savino, Zaški občinski odbornik lorgio Zanfagnin, predhodnik Pokrajine Trst pnzo Codarin, predstav-Jk Tržaške trgovinske dprnice Giulio Petrucco in tajnica združenja trgovcev Confesercenti Ester Pacor. Vsi so izrazili zadovoljstvo, da je prišlo v Trstu do nove izvedbe cvetličarske razstave po tistih, ki so jih v tem mestu prirejali v šestdesetih letih. Poudarili so tudi željo, da bi se pobuda uokvirjala v izmenjave z vzhodnimi sosedi. Kot nam je povedal predsednik Tržaške kmetijske zadruge Boris Mihalič, ki na razstavi zaseda cel paviljon, pa je odprtost proti vzhodu vsaj na sedanji prvi izvedbi ostala bolj na papirju. Po njegovem mnenju je treba to in druge pomankljivo-sti pripisati predvsem naglici in preskromnim sredstvom, s katerimi je bila razstava uresničena. »Upam, da bo to dobra šola za prihodnost. Mogoče bi to, kar tu ni uspelo, v kaki drugi obliki uresničili na novi izvedbi Kmetijskih dnevov,« je pristavil Mihalič. Razstava bo odprta danes od 9. do 23. ure, jutri pa od 10. do 18. ure. V kratkem se bodo začeli tečaji esperanta Tržaško združenje za esperanto je lani slavilo 90-letnico svojega obstoja, naslednje leto pa nameravajo njegovi člani biti čimbolj aktivni (še najbolj v okviru Alpe-Ja-drana). Program za 1997-1998 je včeraj predstavila predsednica Edvige Ackermann, ki je obrazložila, kako združenje deluje. Ze oktobra bodo na njihovem sedežu (ul. Cri-spi 43, tel. 350093/ 763128) začeli tečaji esperanta, po njihovem zaključku pa bodo povabili udeležence na mednarodne mitinge (naj omenimo srečanji v Li-gnanu od 8. do 14. 4. in v Trstu od 18. do 24. 7.). »Sredstva javnega obveščanja nam ne posvečajo veliko pozornosti,« je še povedala, tako da so ustanovili tiskovno agencijo, ki bo brezplačno seznanjala največje italijanske tiskovne agencije z delovanjem esperantistov. (ag) NOVICE Tržaška DSL za premostitev nevarnosti vladne krize Pokrajinsko vodstvo Demokratične stranke levice je na svojem rednem zasedanju, ki je bilo posvečeno delovanju stranke na krajevni ravni in razpravi o nadaljnjem preobražanju politične formadje, vzelo v pretres tudi nadonalno politično krizo. Člani vodstva so se soglasno zavzeli za njeno čimprejšnjo rešitev in podprli vse inidative, kisov teku za preprečenje krize in za to, da bi Prodijeva vlada lahko nadaljevala delo. V ta okvir sodi seveda tudi ureditev odnosov na levid, rešitev položaja pa mora biti taka, da bo zagotovila gospodarski razvoj in povečanje zaposlenosti, reformo socialne države in ustave, nenazadnje pa mora Italiji omogodti, da postane pomemben in odločujoč del Evrope. Vodstvo tržaške DSL je v tem smislu povabilo vse svoje temeljne enote, naj v prihodnjih dneh skličejo skupščine članov, ki bodo odprte za sodelovanje javnosti in na katerih bo stekla razprava o razvoju dogajanj. Kongres mladinske levice DSL Te dni je imela tržaška mladinska levica DSL zadnji pokrajinski kongres, saj se je z njim začela ustanovna faza novega mladinskega gibanja, Id bo zbralo in ovrednotilo razne kulture in izkušnje reformistične levice. Na kongresu so posegli predstavniki mladih enotnih komunistov, laburistov in krščanskih so-cialcev, ki so se strinjali, da je treba začeti skupno pot za nov protagonizem mlade generacije. Kar zadeva univerzitetno raven, je bilo sklenjeno sodelovanje pri ustanavljanju novega sindikalnega gibanja študentov, in to skupaj z drugimi gibanji, da bi premostili sedanjo razdrobljenost. Kongresa so se kot gostje udeležili predstavniki Mladega foruma iz Slovenije, mladih Slovenske skupnosti in SKGZ, med sklepi kogresne skupščine pa je tudi okrepitev dialoga med Italijani in Slovenci v Trstu ter gojenje stikov z mladimi demokrati v Sloveniji. _________KRIŽ / VČERAJ SLOVESNO ODPRTJE_ Kriški jusarski odbor odslej v novem sedežu Za to priložnost so pripravili brošuro in razstavo SPOMIN NA VOJNE GROZOTE Pred 55 leti sta gorela Mačkolje in Prebeneg Kriški jusarski odbor je včeraj v prostorih doma Albert Sirk odprl svoj upravni sedež, ki bo odslej na razpolago vaščanom, da na tem mestu rešujejo oziroma, da se med seboj dogovarjajo o vaških gospodarskih zadevah. Odprtja so se udeležili številni vašCani, predstavniki vseh jusar-skih odborov iz tržaške pokrajine ter predstavniki oblasti, med katerimi je bil občinski svetovalec Igor Dolenc, predsednik rajonskega sveta Zdravko Bisin, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin pa je kriškim jusarjem ob tej priložnosti odposlal brzojavko s čestitkami in z željo po nadaljnjem uspešnem delu. Prisotne je pozdravil predsednik kriškega ju-sarskega odbora Božo Sedmak, ki je med drugim poudaril, da je bilo doslej opravljenega že veliko dela, pa Čeprav še brez vidnih uspehov. Izredno pomembno pa je to, je dodal, da je odbor postavil na noge strukturo in okrog nje združil ljudi, ki bodo skupno reševali razne probleme za dosego vrste pozitivnih rezultatov za Križ. Predsednik Sedmak je ob tej priložnosti ponovno poudaril, da kriški jusarski odbor zahteva, kot sicer druga sorodna združenja, da se zemljišča in vsa imovina vrne v roke jusarjev, saj so sposobni in imajo tudi pravico, da jo sami upravljajo. Prisotne je tudi spomnil, da je dežela leta 1996 izglasovala zakon, na osnovi katerega imajo kriški jusarji pravico zahtevati priznanje pravne osebnosti. Sele s tem priznanjem, je poudaril, bomo lahko polno zahtevali, zaživeli in se neomejeno premikali. V ta namen je jusarski odbor letos predložil vso potrebno dokumentacijo na deželno upravo, sedaj pa upa, da bo v kratkem to rešeno in da bo tako tudi končno prišlo do priznanja. Zato je predsednik Sedmak na včerajšnji otvoritvi še posebej pozval predstavnike javnih uprav, od občinskih do deželne, da pomagajo kriškim jusarjem pri tej pobudi, da bodo tako Cimprej priznane njihove pravice. Na otvoritvi so udeleženci prejeli tudi prilož- nostno brošuro, ki v glavnih obrisih povzema bistvene trenutke kriške zgodovine in ki naj bi spodbudila še večje sodelovanje med vaščani in ju-sarskim odborom na tem področju. Ob koncu pa so se kriški jusarji in gostje zadržali ob kozarcu vina in si lahko tudi ogledali razstavo raznih starih dokumentov in map kriških zemljišč, ki so bile razstavljene v preddverju Sirkovega doma. (as) V temačni zgodovini, ki jo je fašizem s svojim prihodom v tem stoletju zgrnil na naše kraje, so Mačkolje ena tistih vasi, ki so večkrat utrpele tudi veliko gmotno škodo. Prvič so maCkoljanske hiše zagorele v ognju, ki so ga fašisti podtaknili dan po parlamentarnih volitvah dne 15. maja 1921. Tedaj so nekaj vaščanov tudi odpeljali. Ustrahovalna politika se je sicer nadaljevala s stopnjevanjem dogodkov, ki jih poznamo iz zgodovine druge svetovne vojne in narodnoosvobodilnega gibanja v naših krajih. Mnogi MaCkoljani so se pogumno vključili v boj proti okupatorju, veliko jih je padlo in njih imena so zabeležena na spomeniku, ki so ga po vojni na vidnem mestu postavili v hvaležen spomin na žrtve. Ni pa posebej obeležen dogodek, pri katerem je ta breška vas utrpela veliko škodo kmalu po kapitaluciji Italije, točneje med t.i. poži-galsko ofenzivo, ki se je v noCi med 1. in 2. oktobrom 1943 zaCela na Ža-veljski planoti. Nemška vojska se je na svoji poti umikanja partizanskim enotam zaustavila tudi v Mačkoljah: tistega 2. oktobra se preživeli vaščani še danes bridko spominjajo. Navsezgodaj so nemški vojaki zasedli vaš in jo zažgali. Svojo uničevalno pot so nadaljevali še proti Prebenegu. Požganih je bilo skupno 107 hiš, polovica teh je bilo popolnoma uničenih. Večjo škodo so utrpele Mačkolje, kjer je dejansko ostal pokonci le manjši del vaških hiš. Požig vasi je žalostno povezan še z drugim tragičnim dogodkom; v istih dneh se je namreč skupina domačinov oodloCila, da se pridruži partizanom. Med Zazidom in Rakitovcem so jih obkolili nemški vojaki in jih v bližnji vrtači postrelili, rešil se je le eden, ki so ga rafali samo hudo ranili. O požigu poroča tudi dokumentacija, ki jo je po vojni zbrala zavezniška vojaška uprava: natančno zapisuje število požganih in poškodovanih hiš, ubitih ali v taborišče odpeljanih domačinov. V MaC-koljah je bilo tedaj popolnoma uničenih 42 hiš, ki so jih domačini nato tudi spet zgradili, od 28 poškodovanih pa so jih popravili 20. Prebeneg je utrpel nekoliko manjšo škodo, uničenih je bilo 11 hiš, od teh 9 spet zgrajenih, poškodovanih pa tedaj niso popravili. Prebivalci MaCkolj so se pred leti že pogovarjali, da bi požig vasi posebej zabeležili s kmanito ploščo: morda bi bilo le primemo, da bi o tem dogodku pričalo posebno obeležje, postavljeno na vidnem mestu v tej breški vasi. (dam) Nastop male Jasne Kneipp Danes ob 16.30 bo v dvorani Primo Rovis v Ul. Ginnastica 47 koncert »Annamaria Rizzi Live«. Ob tej priložnosti bo nastopila tudi mala 8-letna Jasna Kneipp. H POSKUSNI TEČAJ / SALE2 Zborovska dejavnost nekoliko drugače Na prvi vaji v sklopu trimesečnega tečaja zborovskega petja v Saležu se je v torek zveCer zbralo raz-veselejivo število že aktivnih in novih pevcev in pevk. Kot smo že poročali, je domače društvo Rdeča zvezda zimsko sezono sklenilo začeti s poskusnim tečajem, ki naj bi našim pevcem poleg že ustaljenih, bolj ali manj domače zvenečih pesmi, približal še nekoliko neobičajnejšo zvrst spirituala ter sodobne skladbe raznih tujih skupin, kot so na primer Beatles! in drugi. Odziv na pobudo je bil sodeč po številu tistih, ki so se udeležili prve vaje, res ugoden, in tudi skladbe, ki jih predlagata pevovodji Rado in Milič in Igor Kante, zanimivo zvenijo; pa tudi z vidika družabnosti stvari dobro kažejo. Zdi se, da ima pobuda lepe možnosti za uspeh. TeCaj bo kot omenjeno, trajal tri mesece, vaje pa bodo potekale vsak torek in petek ob 20.30 na društvenem sedežu v Saležu. Ker pa so se šele začele, se novonastalemu zbora lahko še vedno pridruži vsak, ki ga zanima tovrstno udejstvovanje. -nua- Dan srca v dolinski občini opozorilo k zdravemu življenju VCeraj je bil Dan srca v dolinski di, zbirali pa so tudi prostovoljne pri-obcini. Ob tej priložnosti so bili na žu- spevke za Združenje prijateljev srca. panstvu brezplačni zdravniški pregle- (Foto KROMA) NOVICE PREISKAVA / BENCIN PO ZNIŽANI CENI Kmalu Trieste Futura Predsednik tržaških industrijcev Pacorini je napovedal, da bodo prihodnjega 10. oktobra na tržaški prefekturi formalno ustanovili združenje Trieste Futura za prenovitev Starega pristanišča. Jutri odkritje spomenika cesarici Elizabeti Jutri opoldne bo na trgu pred železniško postajo slovesno odkritje obnovljenega spomenika av-stroogrski cesarici Elizabeti, ki so ga odstranili za časa fašizma. Zbirališče bo ob 11. mi pred cerkvijo sv. Antona, od koder bo sprevod krenil do trga pred železniško postajo. Tu bosta spregovorila župan Illy in podžupan Damiani, nastopila bosta zbor Cappella civica in pihalni kvintet. Nastopila bo tudi slovenska folklorna skupina S tu ledi. V okviru praznovanj ob ponovni postavitvi spomenika cesarici Elizabeti bodo danes ob 17.30 odprli razstavo umetniških pahljač v muzeju Sartorio. Razstava bo na ogled do 9. novembra. V Milanu predstavili tržaško tehnološko razstavo ERA V okviru milanskega sejma Smau so včeraj predstavili rastavo sodobne raziskave ERA, ki jo bodo odprli v Trstu prihodnjega 17. oktobra. Gre za peto tovrstvo razstavo, pri kateri sodelujejo tržaške raziskovalne institucije, kot so Tehnološki park pri Padričah, Mednarodni center za teoretsko liziko pri Miramaru, Sinhrotron, itd. Na razstavi, ki bo odprta do 3. novembra, bodo sodelovale tudi pomembne vsedržavne znanstvene ustanove, pa tudi raziskovalni zavodi iz Avstrije, Švice, Nemčije, Hrvaške ter iz Slovenije. Osamljen protest črpalkarja Osumljenci še ne morejo prodajati goriva po znižani ceni V Ul. d’Alviano je bilo včeraj precej živahno, tamkaj se je podal eden od Črpalkarjev, ki je vpleten v afero z bencinom po znižani ceni. Razobesil je napis »mi smo kriminalci«, vendar se je protest kaj kmalu končal, kar se verjetno ne bo zgodilo s preiskavo, ki se širi po vsej deželi. Zaenkrat pa nekatere Črpalke ne morejo prodajati bencina po ugodnejši ceni in ni jasno, kaj se bo z njimi zgodilo. Kaže, da se bodo zganile tudi nekatere naftne družbe, ki Črpalke oskrbujejo z gorivom: Ce bodo ugotovile, da afera škodi njihovemu ugledu, bodo paC temu primerno ukrepale. Poleg tega je prišlo tudi do velikih problemov pri plačevanju. Ko so pri Deželi FJK ugotovili, da morebiti vse le ni v skladu s predpisi, so zaustavili povračilo (800 lir za liter) Črpalkarjem, ki niso mogli poravnati račiunov pri naftnih družbah. Jasno pa je, da tisti, ki danes v Trstu ne razpolagajo z bencinom po znižani ceni, lahko zaprejo duri. V preiskavo so bili doslej vpleteni Stefano Benet, Sergio in Ermanno Depe-ra ter Bruno Bemabich. Slednji upravlja tri Črpalke, v Ul. D’Alviano, pri pokopališču pri Sv. Ani (obe z oznako Monte-shell) in nasproti bazena Bruno Bianchi (Tamoil). Sergio in Ermanno Depera imata dve postaji, v Ul. Baiamonti (Tamoil) in v Ul. Svevo (IP), sam Ermanno še na Nabrežju Ottaviano Augusto (IP), Benet pa ima črpalko (Agip) pri glavni tržnici. Vpleten je tudi neki avtomobilist, ki je dnevno porabil toliko, kot bi se prevažal z letalom. Doslej pa niso ugotovili, kdo je uslužbenec pri Trgovinski zbornici, ki je nekaj magnetnih kartic izpolnil na ime umrlih oseb. Padel z motornim kolesom V Ul. Crispi, na vogalu z Ul. Gatteri, je včeraj okrog 11. ure prišlo do trčenja med avtomobilom in motornim kolesom, ki ga je upravljal 26-letni Andrea Krizmancic. Odpeljali so ga v katinarsko bolnišnico, kjer so ga s prognozo 40 dni sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Domačinki iz Mavhinj ni odklonil pomoči Ni res, da so danes fantje brezobzirni in samosvoji. Domačinka iz Mavhinj je ostala brez oCal, padla so ji v prepad. Pomislila je na soseda Vasilija, vedela je, da ima doma vso potrebno opremo za spuščanje v jame. Mladenič se je takoj ponudil, da se spusti v brezno. Kljub težavam je po daljšem iskanju očala vendarle našel in jih izročil lastnici. Presrečna Mavhinjka nam je to sporočila in se preko dnevnika mlademu Vasiliju zahvaljuje za nesebično pomoč. AVNA PREDSTAVITEV Raznovrstne pobude za popestritev Barcolane V sinji dovrani tržaške občine so včeraj dopoldne uradno predstavili vrsto spremnih pobud, ki bodo poživile mesto v dneh skorajšnje 29. regate Barcolane.Obcinski muzeji bodo v obdobju od 5. do 12. okrobra odprti do 22. ure, vstop pa bo brezplačen. Poleg rednih bodo na ogled še nekatere priložnostne razstave: jadra in plovni pripomočki (Občinska galerija), igralne karte (palača Costanzi), Ciussi (Revoltella), umetniške pahljače in japonske grafike (muzej Sartorio), metaforično slikarstvo (občinska palača). Na Borznem trgu bo vrsta prodajnih razstav, 8. oktobra bodo na Trgu Unita paradirali vojaški oddelki z zgodovinskimi unifromami, naslednji dan bodo isti trg preplavile športne dejavnosti. Na bar- kovljanskem nabrežju bo 10., 11. in 12. razstava mladih tržaških umetnikov. Na dan pred Barcolano, 11. oktobra bo vrsta pobud: naj omenimo, da bo na Pomorski postaji kongres o pomorščakih, na Trgu Sv. Antona free-cliffl-bing, na pomolu Pe-scheria degustacija vin in ribjih jedi, v hotelu Savoia modna revija. zveCer ob 22.45 pa bo ognjemet. Na dan regate bo spet degustacija vin na p°' molu Pescheria, pa Se razstava antikvariata v Starem mestu, motociklistična manifestacija na Trgu Sv. Antona in 5e marsikaj. 12. in 14. oktobra bo v Rossettijn večer posvečen baletu- Za jadrnice, ki bodo priplule v Trst, so uredili v Sacchetti dva plavajoča pomola za skupnih 60 začasni privezi. GLASBENA MATICA v sodelovanju z OBČINO TRST - Odbornistvo za kulturo Danes, 4. oktobra ob 20.30 v dvorani Tripcovich na Trgu Liberta 11, _________________koncert pevskega zbora CAPELLA M. L GLINKA iz St. Petersburga Dirigent: VLADISLAV CERNUSENKO NA SPOREDU: P. I. Čajkovski, G. V. Sviridov, P. G. Cesnokov -Pravoslavna liturgija in ruske narodne pesmi. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure in eno uro pred pričetkom v dvorani Tripcovich VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 4. oktobra 1997 FRANC Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 18.36 - Dolžina dneva 11.25 - Luna vzide ob 9.53 in zatone ob 20.35 Jutri, NEDELJA, 5. oktobra 1997 MARCEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,2 stopinje, zračni tlak 1010,9 mb raste, brezveterje, vlaga 74-od-stotna, oblačno, morje mirno, temperatura morja 19,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: France-sco Raiola, Aliče Jez, Mi-chele Prodan, Gabriele Merlach, Noemi Vecchiet, Elia Della Valle, Lorenzo Glavarino, Francesca Citta, Silvia Faiman, Chiara Giraldi, Samuele Sterratino. UMRLI SO: 84-letni Leone Fino, 39-letni Mauro Cian, 93-letni Pie-tro Rosini, 87-letni Um-berto Giurco De Bosa, 87-letna Angela Rebula, 76-letnia Maria Krizmancic, 87-letna Nella Blasco, 88-letni Giorgio Zez, 89-letna Mercedes Desillia, 89-let-ni Riccardo Del Maschio, 35-letni Giuseppe Laric, 75-letna Michela Sciolis, 80-letni Franceso Filtri, 94-letna Elvira Mauro, 85-letna Marcella Barigelli. OKLICI: geometer Ales-sandro Gerdina in uradnica Patrizia Collari, trgovski agent Gianni Balos in vzgojiteljica Francesca Bologna, geometer Fran-cesco Ferruggia in uradnica Daniela Mariotti, upokojenec Renato Nada-un in upokojenka lolanda Geriani, trgovec Mario Regeni in Solnica Luisella Leonzini. LEKARNE Od PONEDELJKA, 29. septembra do SOBOTE, 4- oktobra 1997 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel. 638453), Ul. Belpoggio 4 (306283), Zavije - Ul. Fla-via 89 (tel 232253). Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Soldate Jane«, r. Ridley Scott, i. Demi Moore, Vig-go Mortensen. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Ovosodo«, r. Paolo Virzl. EKCELSIOR - 16.15, 19.00, 21.45 »Contact«, r. Robert Zemeckis. AMBASCIATORI - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, 24.00 »MIB Man in Black«, r. Števen Spielberg, i. Lee Jones, Willy Smith. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.10, 0.15 »Air Force One«, i. H. Ford. NAZIONALE 2 - 15.45, 18.00, 20.20, 22.45, »Loli-ta«, i. Jeremy Irons, Mela-nie Griffith, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.10, 0.15 »II mondo perduto - Ju-rassic Park«. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00, 23.40 »MIB Man in Black«, r. Števen Spielberg, i. Lee Jones, Willy Smith. MIGNON - 16.00, 19.00 »Angelica Bella Hard 2000«, prepovedan mladini pod 18,. letom; 20.30, 22.20 »Scream«, prepovedan mladini pod 14. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Inna-morati cronici«, i. Meg Ryan, Matthevv Broderick. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Anna Kare-iiina«, r. Bernard Rose, i. Sophie Marceau, Sean Bean. J PRIREDITVE SKD T^BOR OPČINE -PROSVETNI DOM - danes, 4. oktobra, ob 20. uri odprtje razstave izdelkov tečajnikov 1. in 2. letnika likovnega ustvarjanja. Predstavitev Ani Tretjak, ki je tečaja tudi vodila. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (ul. Donizetti, 3) vabi danes, 4. oktobra, ob 18.30 na ogled filma SHI-NE (igra Geoffrey Rush, dobitnik Oskarja za najboljšo moško vlogo). Nekaj uvodnih misli bo podala defektologinja Martina Ozbič. Vabljeni vsi mladi! GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi slavnostni koncert ob priliki 50-letnega delovanja članov Dina Trčiča in Draga Ukmarja danes, 4. oktobra, ob 20.30 v kulturnem domu na Proseku. FRIZERSKI SALON »CECILIA« iz Boljunca prireja v nedeljo, 19. t. m., ob 18. uri v kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu II. defile frizur »New look« z vsemi novostmi za jesen in zimo 97/98. Na sporedu bo tudi ples, glasba in še marsikaj... Vljudno vabljeni! Izkupiček večera bo namenjen nakupu hišice za otroški vrtec v Boljuncu. H_____________IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA prireja v soboto, 11. oktobra, izlet v Škofjo loko, Visoko in Crngrob. Kdor se ga želi udeležiti ima čas za vpis še danes, 4. oktobra, v trgovini For-tunato, v ul. Paganini 2, pri Novem Sv. Antonu. KD FRANCE PREŠEREN organizira jutri, 5. oktobra, strokovno voden ogled mestnega središča. Udeleženci se zberejo ob 15. uri pred katedralo Sv. Justa v Trstu. Ogled traja približno dve uri, prijave sprejemamo vsak dan po telefonu, od 14. do 15. ure, na št. 228438. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabita na izlet na KOROŠKO, ki bo od 11. oktobra popoldne do 12. oktobra zvečer. Vpisovanje pri povirje-nikih na višjih šolah ali v uradu Slovenske prosvete - ul. Donizetti št. 3, tel. 370846 (od 9. do 17.). 3 SPISKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da organizira v sklopu Ljudske univerze tečaj slovenskega jezika za odrasle na osnovni šoli Marica Gregorič Stepančič. Tečaj bi se odvijal od 13. oktobra dalje v večernih urah. Prijave in naknadne informacije nudimo v tajništvu vsak dan od 9. do 11. ure, tel. 040/773411. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. VI. s. Cilino 38-TRST-Tel 54390 IZREDNA RAZPRODAJA POHIŠTVA zaradi prenove razstavnih prostorov popusti do 8() % (kuhinje, dnevne sobe, sedežne garniture, spalnice, otroške sobe, omare, in še veliko drugega...) IZREDNE PRILOŽNOSTI V KRATKEM ČASU OD 16/9 DO 18/10 Razprodaja LESTEV vseh vrst Danes se v Dolini poročita Igor in Tinca Obilo pešačenja, kolesarjenja in ljubezni jima želijo vsi domači iz Boršta Roberto in Tamara ... s pesmijo vas vse razveselimo, naj dan današnji v lep spomin vam bo. MePZ Igo Gruden Nasa odbornica Tamara se danes omoži. Da bi z Robijem srečno živela vse dni ji želimo odborniki Vigreda vsi Danes stopata na skupno življenjsko pot Stefano in Marisa Veliko sreče in zadovoljstva jima želijo vsi domači E3 ČESTITKE Lepšega na svet ga ni, kakor je ta ledih stan, oj ti ledih stan, jaz pozabim nanj... TINCA in IGOR ga zapuščata ta dan. Vse naj Anka, Sergij, Jerica, Tamara, Savo. Draga STEFANO IN MARISA v harmoniji barv in odtenkov ter Sočnih plodov lepota narave v jeseni se kaže. Tako naj vajino življenje ljubezni, veselju in radosti v skupno srečo raste. To vama želijo mladi in manj mladi člani društva Grad in zadruge Ban. Danes se veselimo, ker našo TAMARO ROBIJU izročimo. Vse lepo v novem življenju jima želimo, s priporočilom, da se v »Kekčevi« krojačnici ob pustu zopet dobimo -Odbor Sempolajskega pusta. Nasa soseda TAMARA bo danes gospa postala. Za to bo ROBI poskrbel in z njo v Mavhinje odšel. Vse lepo na novi življenjski poti vama želijo vsi sosedje Rebula. ANDREJA VATOVEC iz Hrpelj je z odliko diplomirala na visoki Soli, danes pa praznuje svoj rojstni dan. Iskrene čestitke ob tako lepem doživetju ji iz srca vošči teta Dora z družino. JU OBVESTILA HOCES POSTATI TA-BORNIK, živeti v naravi in se zabavati v družbi? DRUŽINA JADRANSKIH DELFINOV te vabi, da se ji pridružiš na sestankih, ki bodo vsako soboto ob 15. uri na stadionu 1. maja. Prvi sestanek bo danes, 4. oktobra. Vabimo osnovnošolce, srednješolce in višješolce! KD FRANCE PREŠEREN organizira jutri, 5. oktobra, strokovno voden ogled mestnega središča. Udeleženci se zberejo ob 15. uri pred katedralo Sv. Justa v Trstu. Ogled traja približno dve uri, prijave sprejemamo vsak dan po telefonu, od 14. do 15. ure, na št. 228438. BARKOVLJANSA SKUPNOST vabi vse, posebno pa noše, na praznik rožnovenčne Matere božje, ki bo jutri, 5. oktobra t. L, po maši, od 8. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAZENCV bo v ponedeljek, 6. oktobra, začelo novo sezono. Prof. Sonja Gregori bo z diapozitivi predstavila potovanje po »očarljici Burmi«. Začetek ob 20.30. POKRAJINSKA SEKCIJA USTANOVE AU-SER, v sodelovanju s sindikalno zvezo SPI-CGIL iz Rocola, priredi ciklus predavanj o zdravstvu, ki bo začel 6. oktobra 1997, ob 17. uri, v sedežu navedenega sindikata v ul. Pasteur 3/A (rumena stran četverokotnika). Tokratni predmeti bodo: zoboz-dravništvo, paradontolo-gija, stomatologija in plastična kirurgija. Predavala bosta (v italijanščini) dr. Fabrizio de Marco in dr. Paolo Kulterer. Sledi javna debata. Vabljeni vsi! SLOVENSKI KLUB priredi v torek 7. oktobra, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani večer o SSG: REPERTOAR, PROBLEMI IN BODOČNOST. O stanju in možnih rešitvah bosta govorila predsednik US Rafko Dolhar in ravnatelj Miroslav Košuta. Vljudno vabljeni! GLEDALIŠKA DELAVNICA IN POSVETOVALNICA pri Zvezi slovenskih kulturnih društev odpira vrata v novo sezono: delovala bo ob sredah, od 18. do 20. ure, prvo srečanje pa bo v sredo, 8. oktobra, v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco 20). Vabljeni! KD SLOVAN - Padriče obvešča, da se bodo tečaji italijanskega jezika vršili vsak četrtek. Pričetek v četrtek, 9. t. m., ob 20.30 v osnovni šoli K. D. Kajuh v Gropadi. Za podrobnejše informacije tel. št. 811053 (Massimo in Ma-tejka). SD KONTOVEL obvešča da se bo pričela vadba aerobike in sicer ob sredah in petkih od 20.45 do 21.45. Prva lekcija bo 8. oktobra v mali telovadnici na Kontovelu. SKD VIGRED vabi vse interesente amaterskih glasbenih skupin (narodnozabavnih - od dua, kvinteta ali večje skupine), ki bi želeli sodelovati na 2. Kraškem Muzikfeš-tu, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 15. uri, pod šotorom v Praprotu, da se vpišejo na Oktoberfeštu, od četrtka, 9. oktobra, do sobote, 11. oktobra. SKD VIGRED prireja 2. KRAŠKI OKTOBERFEST v Praprotu pod šotorom, od 9. do 13. oktobra. Spored: četrtek, 9.10. - nastop Tamburaškega ansambla KD F. Prešeren in ples z ansamblom Kraški kvintet; petek, 10.10. - ples s country skupino Hilly Billy Show - med plesom tekmovanje v žaganju; sobota, 11.10., ob 15. uri ex-tempore za otroke, mladino in odrasle, ob 19. uri nastop Tria Venturini in ples z ansamblom Zamejski kvintet; nedelja, 12.10.: od 10. do 12. ure zbirališče in vpisovanje za pohod »Spoznajte znamenitosti naših vasi«, od 14. do 16. ure Veseli otroški popoldan, ob 15. uri Muzikfešt, nato ples z ansamblom Zupan; ponedeljek 13.10., ob 20. uri igra Godba Long Žlunk, nato ples z ansamblom Vesele Štajerke. SKD VIGRED vabi vsa kulturna, planinska in športna društva, vse stopnje šol in vse ljubitelje narave, da se udeležijo sprehoda-pohoda »Spoznajte znamenitosti naših vasi«, v nedeljo, 12. oktobra. Zbirališče in vpisovanje v Praprotu, od 10. do 11. ure isti dan. SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča vse zainteresirane, da se bo tečaj aerobike pričel v ponedeljek, 13. t. m., ob 20. uri na Stadionu 1. maj. Za vse dodatne informacije tel. v urad na št. 51377. TUDI LETOS PRIREJA KD RDEČA ZVEZDA tečaj angleškega jezika za mladino in odrasle. Uvodno srečanje bo v društvenih prostorih v Saležu v sredo, 15. oktobra ob 20.30. SK BUDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so 112 Sedežu Kiuoa v ponedeljkih od 20. do 21. ure. SKUPINA SHOW CHANCE vabi vsa dekleta in fante na MODERNI PLES. Poleg tega prireja plespa skupina tudi tečaj modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce ter skupno plesno telovadbo za starše in otroke. Vse se bo odvijalo v telovadnici CEO v Sesljanu. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na št. 362732 od 12. do 14. ure ali na št. 299772 od 10. do 16. ure. SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, in na tel. št. 212859 in 299573. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA - tretji steg, vabi v svoje vrste nove člane iz miljske in dolinske občine. Otroci od sedmega do desetega leta starosti se lahko javijo na tel. št. 231028, otroci od desetega do trinajstega leta pa na tel. št. 228422 (v večernih urah). S PRIČETKOM novega šolskega leta SKLAD MITJA CUK ponovno nudi dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije na sedežu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289). SKLAD MITJA CUK sporoča, da je po poletnem premoru ponovno na razpolago otrokom in odraslim logopedinja. Informacije na sedežu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289). KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v podružnicah odprti s sledečim urnikom: Nabrežina 97, ob torkih, od 8. do 10. ure; Dolina, v prostorih Kmetijske zadruge, v ul. Travnik 10, ob četrtkih, od 8. do 10. ure; Opčine, Bazoviška 3, ob četrtkih, od 11. do 13. ure. OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED obvešča, da bodo pevske vaje ob ponedeljkih, v društvenih prostorih v Sempolaju za otroke od 4. do 8. leta, od 16. ure do 16.45, za večje, do 14. leta, od 16.30 do 17.30. TAMBURASKI ANSAMBEL »France Prešeren« iz Boljunca prireja tečaj mandoline za začetnike z diplomiranim profesorjem. Za informacije telefonirati od 17.00 do 20.00 ure na tel. 228781 (Pavel). MALI OGLASI tel. 040-7796333 DISKOTEKA HIPPO-DROME v Tržiču obvešča, da se pričenjajo novi tečaji latinsko-ame-riških in karaibičnih plesov pod vodstvom Vesne in Branka. Za informacije tel. 040/299989. SUPER OKTOBRSKE ponudbe v zadnjem hipu za Kubo, Dominikansko republiko, Kenijo, Mehiko, Turčijo, Tunizijo, Rdeče morje. Primer: odhod z letalom v Kenijo, dne 6. 10., 9 dni, 7 noči, polni penzion, hotel 4 zvezdice, samo 970.000 lir. Vse dodatne informacije so vam na voljo v agenciji Gec tours, tel. 0038666/549588. ŠTUDENTOM dajemo v najem sobo v stanovanju na Opčinah. Tel. 213837 ali 394611 v večernih urah ali ob nedeljah. UMETNIŠKO POHIŠTVO prodam zaradi izselitve: beneško spalnico, klasično jedilnico in moderno dekliško spalnico. Cena zmerna, tel. 04/211844. SKORAJ NOV Opel Corsa 1400, 16 ventilov, šport, bele barve (december ’96), centraliziran, air bag, klimatizacija, servo-volan, električna okna, 17.000 km prodam zaradi selitve. Cena po dogovoru. Tel. po 20.30 na št. 0338-382242. ČISTILKO, enkrat tedensko, za stanovanje v centru mesta iščemo. Tel. 040/772545 v nedeljo od 10. do 12. ure. ŽAGAM DRVA za kurjavo. Tel. 228547. UČITELJICA V POKOJU išče stanovanje v najem, izključno v Boljuncu. Tel. na št. 394007. KUPIM RABLJENE OTROŠKE knjige, zlasti slikanice. Tel. 0481/480545. NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodamo 27.000 kv. m kmetijskih zemljišč (polovica obdelovalnih - polovica gozda) v Repentabm. Informacije na 0481/535713 od 9. do 13. ure. PRODAM po polovični ceni harmoniko Victoria »120 bassi sciolti«. Tel. št. 040/299577 v večernih urah. NA VRHU SV. MIHAELA iščemo za nakup samostojno hišo z vrtom ali zazidljivo zemljišče. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, drevored XXIV Maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Vrh«. PIVNICA PRI STUDENCU V DOLINI ob- vešča cenjene obiskovalce, da je odprta tudi v jutranjih urah in sicer od 7. ure dalje. V BLIŽINI TRŽAŠKEGA VELESEJMA PRO- DAM licenco in sodobno opremo prostorne mehanične delavnice z zastopstvom znane avtomobilske firme po zelo ugodni ceni. Tel. 040/393148. OSMIČ A v Coljavi pri Kovaču od 3. 10. - 12. 10. 1997. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO je odprl Romano Škabar, Veliki Repen, 91. PRISPEVKI Ob 16. obletnici smrti dragega Josipa Tula darujejo žena Alojzija ter hčeri Nadja in Danica 100.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje. Ob priliki memoriala Borisa Tavčarja daruje njegov nono Stanislav Majcen 100.000 lir za KK Bor. V spomin na Karla Pavliča daruje Marija Žerjal 50.000 lir za društvo Edinost - za zaščito slovenskega jezika. Popravek: V spomin na Angela Grljanca daruje bratranec Mario Regent z družino 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel. 4. 10. 1996 4. 10. 1997 Cristina Vrabec Minilo je že leto odkar si nas zapustila, a v naših srcih še vedno živiš. Vsi tvoji dragi Gabrovec, 4. oktobra 1997 GLEDALIŠČE LA CONTRADA / ZAČETEK SEZONE LJUBLJANA / PREDSTAVILI KNJIGO Krvavi dogodek v nekdanjem Trstu Dodelana predstava s skupinsko sliko Trsta nekoč Zbornik o kulturnem in prosvetnem delu žensk med NOB Ta konec tedna se je zaCela tudi nova sezona gledališča La Contrada, ki z otvoritveno predstavo zvesto ustaljeni tradiciji ponuja Tržačanom skupinsko sliko Trsta in njegovega prebivalstva, kakršno je bilo nekoč. Z dramo Antonio Freno - Quela note in via Crosada (Antonio Freno -Tisto noC v ulici Crosada) sta avtorja Francesco Macedonio in Nini Pemo segla na začetek stoletja z gledališko obdelavo resničnega krvavega dogodka, ki je močno pretresel javnost, da so se takratni mestni časopisi obširno razpisali o njem in je nastala celo popularna pesem. V soparni noči 24. septembra 1904 je bil v mestni Četrti Rena Ve-cia do smrti zaboden policijski stražnik. Krivca so oblasti takoj izsledile, saj je šlo za običajnega prestopnika in nasilneža Antonia Fre-na, ki mu je bil zapor že drugi dom. V mestnem arhivu hranijo zelo zajetno dokumentacijo o procesu, vključno s podrobnim psihiatričnim mnenjem o storilčevi osebnosti, o njegovem težkem otroštvu v sirotišnici, kjer ga je pustil ostareli oCe, potem ko se je spet poročil, o epileptičnih napadih, ki so ga mucih in zlasti o hudem alkohlizmu, pa tudi o razmerju s prostitutko Lucio. Vsi ti elementi so prisotni v liku naslovnega junaka, prisotno pa je zlasti okolje v katerem je živel, kot tudi ulice stare mestne Četrti, ki je bila na precej slabem glasu. Predstava je osredotočena na veCer pred zločinom, ki ga je Antonio Freno preživel v gostilni pri Guelfu z Lucio in njenimi tovarišicami ter nekaterimi prijatelji. Med veselim in razposajenim petjem jih prekine stražnik, dekleta odidejo spat, moški pa nadaljujejo noC s potepanjem od gostilne do gostilne. Proti jutru Freno spet naleti na iste- ga osovraženega stražnika, ki ga osorno nagovori; v navalu jeze ga prestopnik napade in ga v med prerivanjem zabode. Po dogodku zbeži is Trsta, a ne pride daleC; že nal-sednje jutro se pusti aretirati v gostišču v Izoh. Predstavo je režiral Francesco Macedonio, ki je neprisiljeno poudaril Čustvo nostalgije za Časom, ki nezadržno mineva; zlasti v zadnjem prizoru, ko Antonia Frena po 22 letih jeCe najdemo spet v Guelfovi gostilni, a to so povsem drugačni Časi, zato se razodene le staremu prijatelju Pepiju Spinazzi. Sicer je predstava zasnovana s skoraj filmsko rea-listicnostjo: igralci so se s. pozorno natančnostjo vživeli v like ljudi z obrobja takratne družbe, okolje, v katerem so živeli, se izraža v izgovarjavi, v gibih, ki so danes že pozabljeni. Najizrazitejša in lahko bi rekli tudi najžlahtnejša komponenta predstave je prav filološka skrbnost v obujanju ljudskega tržaškega narečja iz tistega obdobja, v izbiri gle-sbe in pesmi, ki spremljajo dogajanje, v kostumih, ki se Čeprav gledališko obdelani natančno navezujejo tako na obdobje kot na okolje. V naslovni vlogi povsem prepričljivo nastopa Orazio Bobbio, ki objektivno, brez kritičnega neodobravanja, a tudi brez pomilovalne potuhe podaja lik tipičnega predstavnika tistega sloja prebivalstva. Ariella Reggio zna kot vedno navdušiti občinstvo z zabavnim, Čeprav v bistvu nesrečnem likom Gigete, ki prodaja cvetje po gosposkih lokalih in gostilnah. Ob njiju dobro uigrano nastopajo vsi občinstvu dobro znani elani La Contradinega ansambla: Marzia Postogna kot Lucia, Maria Grazia Plos in Paola Bonesi kot Lucijini tovarišici, Riccardo Canali in Adriano Giraldi kot Prenova prijatelja; poleg tega v predstavi sodeluje še vrsta mladih obetavnih igralcev, omeniti pa gre tudi Carla Moserja in njegovo harmoniko. Za učinkovitost predstave so pomembni še skrbno izbrana glasbena kulisa Livia Cec-chelina in kostumi FaMa Bergama (na sliki skupinski prizor). Predstava sicer ne bo ostala v spominu zaradi svoje dramske učinkovitosti, vendar bo s skrbno dodelanostjo navdušila La Contradino občinstvo, kot je navdušila gledalce na Četrtkovi predpremieri. (bov) Aktiv žensk, vstsrank ZZB in uredniški odbor publikacije v sodelovanju z Uradom za žensko politiko sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila knjigo z naslovom Kulturno in prosvetno delovanje žensk v NOB. Gre za zbornik prispevkov, ki so bili večinoma predstavljeni že na lanskoletnem srečanju žensk v Dobrniču v spomin na 1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze. Knjižica, ki je izšla pri Dolenjski založbi, je bogato opremljena s fotografijami in grafikami naslovnic ženskega tiska, zbranimi v arhivu Muzeja novejše revolucije ter pri posameznikih in posameznicah. Prozna besedila obravnavajo različne zvrsti kulturnega delovanja v NOB, deloma na osnovi že objavljenih strokovnih del, predvsem pa po spominih avtoric in avtorjev, ki izpričujejo osebna doživetja, je pojasnila predsednica uredniškega odbora Zora Konjajev. Prispevke 19 avtoric in treh avtorjev vsebinsko bogati tudi izbor 53 pesmi, ki so bile že objavljene v knjigah Slovenske pesmi upora. To so večinoma pesmi preprostih ženic, bork in zapornic. Publicistično dejavnost obravnava pet člankov, ki nas v prvem delu knjižice seznanijo z začetki ženskega tiska, s težavami ob tiskanju, razmnoževanju in razdeljevanju. Poudarjena sta pomen tiska in njegova vloga pri osveščanju žensk. Razvoj glasbene dejavnosti obravnavata prispevka, ki navajata ustvarjalce in poustvarjalce od sprva preprostih ljudi do priznanih umetnikov in njihovih dosežkov. Iz dveh člankov likovnic izvemo o delovanju likovnih udeležencev in udeleženk v NOB in njihovih navadah, sedem Člankov pa obravnava delo Slovenskega narodnega gledališča, plesne skupine, delovanje kulturniških skupin v bojnih enotah, razne kulturne prireditve ter pesništvo v partizanih in taboriščih. Drugi del knjižice je namenjen predstavitvi organizacije osnovnega in srednjega šolstva v okupirani Sloveniji, z najveCjim razmahom na osvobojenem ozemlju Bele Krajine. Predstavnice Urada za žensko politiko so med drugim govorile tudi o položaju žensk v kulturi in prosveti danes. Pri tem so posebej izpostavile problem "feminiza-cije" vzgojiteljskega in učiteljskega poklica v vrtcih in osnovnih šolah, izrazite prevlade moških med vodstvenimi delavci in delavkami v kulturi ter predstavile nekaj podatkov in analiz, ki pričajo o tem, da so ženske v kulturi in izobraževanju sicer zelo dejavne in ustvarjalne, vendar običajno ne na vodilnih mestih. (STA) Favoriti za letošnjo Nobelovo nagrado za književnost Med najresnejšimi kandidati za dobitnika letošnje Nobelove nagrade za književnost, ki ga ponavadi sporočijo v enem od oktobrskih Četrtkov - letos bo to morda 9. oktobra -, so Portugalec Jose Saramago, Belgijec Hugo Klaus in Nizozemec Cees Nooteboom. Med avtorji, ki naj bi imeli veliko možnosti, navajajo tudi drugega Portugalca Antonia Loba Antunesa in Brazilca Jorgeja Amada, v širšem izboru pa so še albanski avtor Ismail Kadare, Američana John Updike in Norman Mailer, Estonec Jaan Kross, Mehičan Carlos Fuentes, Kitajec Bei Dao in J.M. Coetze iz Južnoafriške republike. Kot menijo fiterami strokovnjaki, naj bi letošnja Nobelova nagrada pripadla prozaistu, saj sta zadnji dve nagradi za književnost prejela pesnika, in sicer leta 1995 irski avtor Seamus Heaney, lani pa poljska pesnica VVislavva Szymborska. Letošnja Nobelova nagrada za književnost znaša 7,5 milijona švedskih kron Oz. skoraj milijon dolarjev. Datumi objav dobitnikov drugih Nobelovih nagrad pa so že znani. Tako bo letošnji dobitnik nagrade za medicino znan 6. oktobra, dobitnika nagrade za mir bodo sporočili 10. oktobra, 14. oktobra dobitnika nagrade za ekonomijo ter 15. oktobra dobitnika nagrade za kemijo in fiziko. (STA) Predstavlja se mlada slovenska arhitektura TABOR / GLASBENI POPOLDNEVI Na zadnjem koncertu tudi Dolarjeva Missa villana V tržaški galeriji LipanjePuntin se trenutno predstavlja mlada slovenska arhitektura. V konkretnem so na ogled fotografije in naCrti devetih realiziranih projektov v prejšnjem letu (foto KROMA). Gre za uspešno izvedena dela mladih načrtovalcev, ki so zgradili nove ali pa preuredili že obstoječe objekte. Pod skupnim naslovom Zmerni optimizem so zaobjeti povsem različni posegi in tudi slogi. Tako je tadej Glažar uredil trgovino za produkcijo oblačil Vodeb v Ljubljani, Valentin Go-rencic je opremil kapelo v zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Nande Korpnik si je zamislil poslovno stavbo A Fining v Velenju, Marko Lavrenčič je izdelal naCrt za osnovno šolo v Vipavskem Križu, Jože Peterkoc si je omislil prizidek davCne uprave v Brežicah, Aleš Vrhovec in Ira Zorko sta izdelala načrt za hiši na Mokrški v Ljubljani, Maruša Zorec, Robert Potokar in Ana KuCan so vodili prenovo kompleksa vile Ven-trelli v SeCi pri Portorožu, Sašo Uran je izdelal načrte za knjižnico Izum v Mariboru in še trojica Marjan Zupanc, Spela Kuhar in Aleš Bizjak so medili novomeški Velodrom. Pokrovitelj tržaške razstave Zmerni optimizem je generalni konzulat Slovenije, tukajšnji pobudnik pa je revija II Progetto, drugače ima namreč razstava, ki so jo že ali pa jo še bodo prikazali v številnih večjih mestih, veliko pokroviteljev in sponzorjev. V nedeljo bo na vrsti zadnje srečanje iz niza »Glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe«. Letos je skupina Gallus consort že predstavila dve srečanji: prvo je bilo posvečeno preminulemu škofu Bellomiju, drugo pa manj izvedenim Mozartovim »Sonatam da chiesa«. Pobuda, ki kot običajno tedensko gostuje v repenta-borski cerkvi, se odvija že šestnajsto leto zapored. V vseh teh letih je skupina Gallus consort ponudila koncerte z najrazličnejšimi vokalno-instrumentalnimi zasedbami, nastopali pa so številni priznani umetniki. Obenem je umetniško vodstvo odmerilo dovolj prostora mlajšim, še ne uveljavljenim umetnikom; lahko omenimo lanski nastop dveh trobilnih kvintetov, katerih elani so izhajali iz vrst godb, ali tudi koncert, na katerem je sodeloval zbor Šentjakobskih otrok. V vseh teh letih so organizatorji s posebno pozornostjo oblikovali sporede, ki so največkrat vsebovali zanimive in manj znane skladbe. Lani so celo razpisali nagrado za kompozicijo in memoriam Bellomija; skladbo je Črtomir Šiško vic izvajal na letošnjem prvem koncertu. V nedeljo bo na zadnjem srečanju osredna točka sporeda »Missa Villana« Janeza Krstnika Dolarja, skladatelja, ki ga običajno označujemo kot predstavnika slovenskega glasbenega baroka. Dolar se je zelo verjetno rodil v Kamniku, se izšolal najprej pri jezuitih v Ljubljani in nato na Dunaju. Leta 1642 je sprejel nižje redove, deset let pozneje pa je bil posvečen v duhovnika, umrl je leta 1973 na Dunaju. Pisal je cerkveno in posvetno glasbo, po pričevanjih Valvasorja lahko razberemo, da je bil tudi dober izvajalec. Napisal je številne maše, med katerimi tudi Misso villano, ki je po mnenju Dragotina Cvetka nastala v letih 1661-1669. Za izvedbo te maše je Gallus consort izbral zasedbo, ki zahteva ob vokalnih sofistih še dve violini, štiri viole da gamba in orgle. Missa villana bo tako prvič izvedena na Tržaškem. Spored bodo dopolnile še skladbe italijanskih skladateljev G.P. Cime in M. Uccelfinija za eno in dve violini ter basso continuo. Na sporedu pa bo skladba Meditatio za orgle solo Dine Slame, ki jo bo odigrala na portativu (to so manjše prenosne orgle).. Luisa Antoni TRST / FOTOGRAFIJA Vecchiatova tihožitja in portreti v teatru Miela Včeraj so v tržaškem gledališču Miela odprli fotografsko razstavo Oscarja Vecchia-ta, s katero se je tudi začela letošnja razstavna sezona, za katero skrbita krožek Photo Imago in zadruga Bonavventura. Tokratno razstavo je pripravil Adriano Purini, ki je odbral vrsto Vecchiato-vih portretov (eden je na sliki) in tihožitij. Značilnost vecchiato-vih fotografskih portretov so oci, saj avtor prav očem in pogledom posveča posebno pozornost. Značilnost tihožitij pa je osredotočenost na zelenjavo, poglavitno noto pa predstavlja avtorjevo poigravanje z izbrano temo. Vecchiatovo razstavo v Mieli si bo mogoče ogledati do 16. oktobra. JUGOSLAVIJA / ISTOČASNO Z VOLITVAMI V SRBIJI To nedeljo predsedniške volitve tudi v Črni gori Enotnost ZRJ v rokah »bivših prijateljev« Bulatoviča in Djukanoviča BEOGRAD - To nedeljo bodo predsedniške volitve ne samo v Srbiji, ampak tudi v Črni gori, ki skupaj s prvo tvori Zvezno republiko Jugoslavijo. Na volitvah za črnogorskega predsednika se je predstavilo osem kandidatov, realne možnosti izvolitve pa imata le dva, in sicer dosedanji predsednik republike Mojmir Bulatovid ter dosedanji predsednik vlade Milo Djukanovič.Oba izhajata iz iste stranke, in sicer iz Miloševideve Demokratične stranke socialistov, a sta se v zadnjih mesecih močno sprla, tako da se danes predstavljata kot radikalna nasprotnika in vodita vsak svojo frakcijo nekdanje skupne stranke. Bulatovid je star 44 let, rodil se je v Beogradu, po poklicu pa je gospodarstvenik. Predsednik Črne gore je od leta 1992 in velja za zvestega sodelavca zveznega predsednika Miloševiča. V volilni kampanji in izven nje se rad predstavlja kot »edini varuh« zvezne Jugoslavije, izven katere naj bi Črna gora ne imela nikake bodočnosti. Djukanovič je star 35 let, velja za pravega »play-boya« in rad nastopa v javnosti skupno s svojo »šarmantno« ženo Lidijo. Sicer pa je izredno oster, zlasti s svojimi političnimi nasprotniki, tako da se ga je prijel vzdevek »britva«. Djukano-vič zagovarja potrebo po večji avtonomiji Črne gore v okviru demokratizacije Jugoslavije, kakor tudi nujnost približanja zahodni Evropi. EU / ZUNANJI MINISTRI PRIHODNJI TEDEN O ŠIRITVI Na splošno pozitivna ocena Slovenije S Češko, Poljsko, Estonijo in Madžarsko naj bi bila pripravljena za vstop do leta 2003 BRUSELJ - Zunanji ministri Evropske unije se bodo na formalnem srečanju na začetku prihodnjega tedna v Luxembomgu predvidoma seznanili s prvim poročilom delovne skupine, ki je v okviru odbora stalnih predstavnikov držav članic v Bruslju septembra obravnavala mnenja Evropske komisije o kandidatkah za članstvo. Kot je znano, je komisija za začetek pogajanj priporočila pet srednje- in vzhodnoevropskih kandidatk, med njimi tudi Slovenijo. Odbor stalnih predstavnikov je namreč sredi tedna potrdil osnutek poročila, ki ga je delovna skupina -ta je združevala strokovnjake držav članic - pripravljala za svet zunanjih ministrov. Kot se je izvedelo iz diplomatskih virov, je poročilo bolj tehnične narave in osnova za na- daljnje poglobljene razprave. Poročilo povzema ocene, ki jih je za vsako državo podala komisija in v nekaj stavkih podaja mnenje delovne skupine. Delovna skupina za širitev je na splošno pozitivno ocenila mnenje komisije o Sloveniji in je vprašanja zastavljala za tista področja, ki so v sami oceni izpostavljena kot kritična. Med drugim so to odprtost trga, pretok kapitala, konkurenca in, kot pri vseh dragih kandidatkah, predvsem sprejemanje in izvajanje skupne evropske zakonodaje. Kot v zadnji izdaji piše tednik Eu-ropean Voice, gre na svetu zunanjih ministrov pričakovah zanimivo razpravo na to temo. Države članice naj bi popolnoma podpirale pozitivno oceno komisije o Češki, Madžarski, Poljski, Estoniji in Sloveniji, ki naj bi bile tehnično pripravljene za vstop v unijo v srednjeročnem obdobju, torej do leta 2003, kot tudi negativno mnenje o Slovaški, ki je padla na izpitu demokracije. Nestrinjanje naj bi med članicami petnajsterice prevladovalo o oceni ostalih kandidatk. Kot je že ob več priložnostih povedal komisar za odnose z državami Srednje in Vzhodne Evrope Hans van den Broek, je komisija sicer sprejela nekaj tehničnih popravkov, mnenj pa nima namena spreminjati, saj ni prejela informacij, ki bi lahko podobo o neki državi popolnoma spremenile. Van den Broek obljublja, da bodo komentarje "zavrnjenih" in njihov napredek vsekakor upoštevali med vsakoletno vnovično obravnavo držav kandidatk. Ce bodo te opravile zadovoljiv napredek jih bo komisija takrat predlagala za pogajanja. Vaclav Havel prejel Fulbrightovo nagrado VVASHNGTON - Češki predsednik Vaclav Havel je včeraj v VVashingtonu kot »zagovornik demokracije in borec za človekove pravice« prejel Fulbrightovo priznanje. Ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright je ob tej priložnosti pohvalila njegova prizadevanja za demokracijo in razumevanje med narodi. Priznanje, ki se imenuje po leta 1995 umrlem nekdanjem ameriškem senatorju J. VVilliamu Fulbrightu, so do sedaj že petič podelili osebam, ki »so prispevale k boljšemu razumevanju med ljudmi, kulturami in narodi.« Do sedaj so Fulbrightovo priznanje prejeli južnoafriški predsednik Nelson Mandela, nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter, avstrijski kancler Franz Vranitzky ter nekdanja filipinska predsednica Corazon Aquino. Slovesnost ob 7. obletnici združitve obeh Nemcij STUTTGART - V Stuttgartu je bila včeraj osrednja državna slovenost ob 7. obletnici združitve obeh Nemčij. V tamkajšnjem mestnem gledališču je o pomenu tega zgodovinskega dogodka najprej spregovoril predsednik deželne vlade Baden-VVuerttemberg Envin Teufel. Nato pa je nemški kancler Helmut Kohl govoril o tem, da mora združena Nemčija svojo moč usmeriti v združeno Evropo, saj številni ljudje iz držav srednje, vzhodne in južne Evrope svoje upanje povezujejo z združeno"Evropo. Slovesnosti sta se udeležila tudi nemški predsednik Roman Herzog in nekdanji ameriški predsednik George Bush. Kohl in Teufel sta izrazila priznanje ZDA za podporo, ki so ji jo nudile ob njeni združitvi. Vlada tedanjega ameriškega predsednika Georgea Busha je v odločilnih letih 1989/90 pred vsemi ostalimi državami presegla strah pred združeno Nemčijo, je izjavil Teufel. Ameriška letalonosilka v Perzijskem zalivu VVASHINGTON - Ameriško obrambno ministrstvo je v Perzijski zaliv iz Azije napotilo letalonosilko s konvojem kot odgovor- na najnovejše iransko kršitev prepovedi letenja nad južnim Irakom. Konvoj je v sredo zapustil Hong Kong, so včeraj sporočili iz VVashingtona. Wa-shington je Iran v torek opozoril, naj ne krši prepovedi letenja preko južnega Iraka, saj bodo v nasprotnem primera ameriške zračne sile obstreljevale iranska letala. Poleg letalonosilke sta v konvoju še dve križarki in en rušilec, na krovu letalonosilke pa se nahaja okoli 50 bojnih letal, med dragim letala tipa F-18 in F-14. (STA/dpa) Srbska policija med študentskimi protesti pretepla 350 Albancev PRIŠTINA (STA/AFP) - Organizacija kosovskih Albancev je včeraj objavila, da je srbska policija med protesti albanskih študentov v več kosovskih mestih v sredo pretepla 350 Albancev. 150 protestnikov so policisti hudo ranili, trdi Odbor za zaščito človekovih pravic v Prištini in dodaja, da je bilo med žrtvami 32 učencev. Srbska policija je v sredo z gumijevkami in solzivcem razgnala kakih 20.000 Albancev, večinoma študentov, učencev in učiteljev, ki so v Prištini protestirali proti srbskemu režimu. Hsofi ja / PARTNERSTVO ZAMIRh OBISK / POUDAREK SOCIALNIM VPRAŠANJEM 0 vključevanju v zahodne ustanove in regionalni varnosti O fem sta na srečanju govorila tudi ministra Turnšek in Andreatta SOFIJA - V bolgarski prestolnici Sofiji je bilo včeraj enodnevno srečanje obrambnih ministrov držav članic Partnerstva za mir iz Jugovzhodne Evrope ter njihovih kolegov iz nekaterih držav članic zveze NATO. Srečanja se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Tit Turnšek, ob njem pa so iz Partnerskih držav na srečanju sodelovah še gostitelj, bolgarski obrambni minister Georgi Ananijev, obrambni ministri Albanije (Sabit Brokaj), Makedonije (Lazar Kitanovski) in Romunije (Victor Ba-biuc). Zvezo NATO so zastopali pomočnik generalnega sekretarja zveze NATO za politične zadeve Klaus Peter Klaiber, ameriški obrambni minister VVilliam Cohen kot tudi obrambni ministri Italije (Beniamino Andreatta), Grčije (Apostolos Cohad-zopulos) in Turčije (Ismet Sezgin). Poljska, Češka in Madžarska ter druge članice zveze NATO so v Sofijo poslale opazovalce. Glavna tema včerajšnjih pogovorov so bile evroatlantske integracije in regionalna varnost, v tem okvira pa so se ministri posvetih trem točkam. To so vključevanje v Zahodne ustanove, ukrepi za krepitev zaupanja in varnosti ter regionalno sodelovanje na področju varnosti. O regionalnem sodelovanju je imel uvodni poseg italijanski obrambni minister Andreatta, za njim pa je o isti temi govoril tudi Turnšek. Papež Janez Pavel II spoznal brazilsko revščino Polemika z brazilskimi oblastmi zaradi zakona o splavu - Danes veliki shod na stadionu Maročana RIO DE JANEIRO - Papež Janez Pavel II. se je takoj po prihodu v Brazilijo seznanil s tamkajšnjo revščino. Med potjo, ki ga je vodila do rezidence predsednika republike Fer-nanda Enriqueja Cardosa, je njegov papamobil zapeljal tudi mimo predmestne favele Sumare. Papež je dal ustaviti avtomobil in pozdavil reveže. Otroci so ga pozdravljali oblečeni le v raztrgane majice. Socialna pravičnost, revščina in zapuščeni otroci so boleči argumenti, o katerih je papež govoril med 20-minutnim srečanjem s predsednikom Cardosom. Njegov obisk poteka ob letošnjem teološkem kongresu, ki je posvečen prav družinskim vprašanjem. Družina mora ostati jedro, na katerem gre graditi dražbo, je poudaril papež, kaže pa, da je njegov poziv naletel pri bra-zilsldh oblasteh na dokaj mlačen odziv. Cardosova žena je namreč izzvala polemiko s Cerkvijo, ker je poudarila, da papežev obisk ne bo vplival na zakon o splavu, o katerem teče razprava v parlamentu. Vatikanski predstavniki na polemiko niso hoteh odgovorih. Woyhlov obisk ni doslej izzval mnogo navdušenja med prebivalstvom. Brazilska Cerkev upa, da bo množica vsaj danes preplavila ogromni stadion Mara-cana, jutri pa plažo Fla-mengo, kjer bo daroval mašo ob svetovnem dnevu družin. Med tisoči ljudi bosta prisotna tudi edina še živeča črnska sužnja, 126-letna Maria do Carmo Jeronimo, in 76-letni Joao Woytila, ki izjavlja, da je papežev drugi bratranec. Rodil se je namreč na Poljskem in se je v otroštvu igral z leto starejšim Ka-rolčkom, z desetim letom pa se je preselil v Brazilijo. Sedaj srčno upa, da bo daljnega sorodnika končno spet videl, kar mu med prejšnjima papeževima obiskoma v Braziliji leta 1980 in 1991 ni uspelo. Papež Janez Pavel II. v Braziliji Papežev obisk v Braziliji je že 80. izven Italije; toliko ni tK. Pot°val noben papež v zgodovini Cerkve. To je že njegov 15. obisk v Latinski Ameriki. 1979: Dominikanska rep., Mehika v Enkratni obisk in Bahami TlIŽž-JTS L L, ^ Večkratni obisk 1980: Brazilija 1982: Argentina c 1983: Srednja Amerika (Kostarika, Nikaragva, Panama, El Salvador, Gvatemala, Belize in Honduras) in Haiti 1984: Dominikanska rep. in Puerto Rico 1985: Venezuela, Ekvador, Peru, Trinidad in Tobago 1986: Kolumbija 1987: Urugvaj, Čile in Argentina 1988: Urugvaj, Bolivija, Peru in Paragvaj 1990: Mehika in Curacao 1991: Brazilija 1992: Dominikanska republika 1993: Jamajka in Mehika 1996: Gvatemala, El Salvador, Nicaragva in Venezuela Veroizpovedi v Braziliji Katoličani 70% Podatki za leto 1995 Protestanti 20% Katoličani in protestanti V odstotkih prebivalstva Katoličani Protestanti 83,3% 8,9% Muslimani in dragi 8% 5,1% 1970 6,6% 1980 1990 APAA/m. J. Castellc NOVICE Proces proti Moranu (DSL) se bo nadaljeval novembra Na sodišču se je včeraj začel proces proti deželnemu tajniku DSL Alessandru Maranu, ki je skupaj z nekaterimi soobtoženci osumljen vnovčenja podkupnine. Maran je pred 4 leti v Gradežu bil podžupan in predsednik komisije, ki je ocenjevala ponudbe na natečaju za nove hladilne celice ribje tržnice. Na podlagi ovadbe treh občinskih svetovalcev naj bi si zakup zagotovilo podjetje iz Romansa s plačilom 40-milijonske podkupnine. Z Maranom so obtoženi upravitelji podjetja in še dva člana komisije. Proces se je včeraj formalno začel, ni pa prešel v obravnavo dogodkov. Nadaljeval se bo 4. novembra z zasliševanjem kakih 20 prič tožilstva in obrambe. Koncert orkestra iz mcrlbcra in nemškega pevskega zbora Orkester Filharmonije iz Maribora in nemški zbor “Flensburger Bach Chor St. Marien”, ki šteje 83 pevcev, bosta jutri ob 20.30 nastopila na koncertu v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici kot gosta glasbenega društva Lipizer. Dirigent bo Matthias Janz, kot solisti bodo peli Anja Burmeister in Susan Hagel (sopran), Achim Kleinlein (tenor) in Yorck Felbc Speer (bariton). Izvajali bodo spored Mozartove glasbe: simfonijo Jupiter KV 551 in Veliko mašo KV 427. Društvo Lipizer ponuja jutrišnji koncert z brezplačnim vstopom kot uvod v abonmajsko glasbeno sezono, ki se bo letos začela 31. oktobra s koncertom pianista Lasarja Bermanna. Vodeni obiski za perujsko zlato Pokrajinski muzeji na gradu sporočajo, da bodo tudi ta konec tedna vodeni obiski razstave o perujskem zlatu. Danes bo vodič na razpolago ob 19. in 21. uri, jutri ob 10.30 in 12. m SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Šolsko leto 1997/98 Tečcj, IdgajeodaMDeštekiiOcborrgatoansicio Evropska Komisija Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje SOCIALNI ANIMATOR - razpoložljivih 15 mest - trajanje 600 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo II. stopnje - namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti • obiskovanje tečaja je brezplačno • za vse tečajnike je predvidena štipendija • v sklopu tečaja bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije na sedežu zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826 vsak dan razen sobote od 10.00 do 13.00 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA prireja v šolskem letu 1997/98 z deželnim finansiranjem tečaje: INFORMATIKA: osnovna informatika, urejanje besedil, podatkovne baze, elektronske razpredelnice JEZIK: hrvaščina, angleščina I. in II. stopnja UPRAVLJANJE PODJETIJ: vodenje malih obratov. Informacije in predvpisovanje na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 10. do 13. ure. Stekli bodo tečaji, kjer bo zadostno število vpisanih POKRAJINA / SEJA Z ZUPANI GABRJE / KD SKALA li PRIREDITVE Plan preobrazbe avtobusnega prevoza APT Javno-zasebna delniška družba Razstava slik s pusta Razgovori za 2. pustni sprevod Društveni grb V. Klanjščka Na Pokrajini je bilo v četrtek srečanje z župani občin na Goriškem, ki ga je sklical predsednik Brandolin za razpravo o sistemu javnih avtobusnih prevozov. Srečanja so se poleg predsednika Pokrajine in županov oziroma občinskih odbornikov udeležili tudi upravitelji in ravnatelj Pokrajinskega avtobusnega podjetja APT ter Mestnih podjetij, ki upravljajo avtobusni prevoz v Gorici. Se pred tem je pokrajinski odbornik za prevoze Edi Minin sodeloval na sestanku, ki ga je isti dan dopoldne sklical na Deželi odbornik za prevoze Mattassi. Slednji je predstavil razne hipoteze za opredelitev ti. prevoznih bazenov, znotraj katerih naj bi enotno organizirali lokalni avtobusni prevoz. Hipotez je več, za Goriško pa naj ne bi bilo velikih razlik, saj bi v vsakem primeru obravnavali ozemlje pokrajine kot enotno prevozno območje. Govor je nato bil o preobrazbi APT. Deželni predpisi določajo, da razpišejo pokrajine s prihodnjim letom zakup za dodelitev prog. APT je danes pokrajinsko podjetje in kot tako ne bi moglo sodelovati na natečaju. Namen je torej, je pojasnil Brandolin, spremeniti podjetje v delniško družbo, ki bo sprva v lasti same Pokrajine, v naslednji fazi pa naj bi kvote kapitala odstopili drugim javnim ustanovam, predvsem občinam, in zasebnikom. Pokrajina je sicer zaprosila deželno upravo za postopno izvajanje zakona od 20. maja lani, ki je izvedbo natečajev predvidel že z januarjem prihodnjega leta. Kakorkoli že, bo moral postopek preobrazbe AFT uiti hiter in bodo potrebne takojšnje pogumne izbire upraviteljev, je pristavil odbornik Minin. Predsednik upravnega odbora APT Rupeni je nato predstavil županom niz predlogov, ki so jih upravitelji v nekaj mesecih izoblikovali glede bodočega delovanja avtobusnega podjetja, za zmanjšanje režijskih stroškov, izboljšanje in nudenje alternativnih storitev za šole in združenja, za sodelovanje z avtobusnimi podjetji v Sloveniji. O tem bo govor še na srečanjih s sindikati in združenji potrošnikov, župani pa naj bi preučili predloge in se izrekli o njih. Na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah je še danes in jutri ter naslednjo soboto in nedeljo med 10 in 12. uro na ogled razstava foto- grafij z letošnjega 1. pustnega sprevoda v So-vodnjah. Razstavo, ki so jo prispevali člani fotokluba skupina 75, so odprli prejšnji večer, ko so tudi predvajali diapozitive na isto temo. V imenu društva Skala se je Robert Juren zahvali vsem, ki so pripomogli k uspehu tako sprevoda kot razstave. Sledil je ogled fotografij in obujanje zabavnih trenutkov, ki se je prepletalo tudi z načrti za naprej. Navzoči so bili predstavniki vseh društev in skupin, ki so sodelovali na prvem sprevodu in ki nameravajo ob prihodnjem pustu prirediti še večji 2. sprevod. Prijetno srečanje je ponudilo priložnost tudi za javno zahvalo slikarju Vladimirju Klanjščku, avtorju novega društvenega grba, ki krasi sedež društva Skala. Na sliki (foto Bumba-ca) obiskovalci si pozorno ogledujejo in komentirajo fotografije s pustnega sprevoda KINO SPDG vabi jutri na 2. prijateljsko srečanje na Vrhu z bogatim športnim, rekreacijskim in kulturnim programom (vožnja z gorskimi kolesi ob 9. uri, poligon za mlade in “večno mlade”, ogled Kraljice krasa in arheološke jame ob 9.30). Poskrbljeno bo za hrano in pijačo. [3 obvestila KD OTON ZUPANČIČ prireja tsčaj preživetja s prvinami življenja v naravi, preživetja v primeru katastrof ter civilne zaščite. Triurna večerna srečanja bodo vsako drugo sredo od 15. oktobra dalje v Stan-drežu. Informacije in prijave na tel. 537525. SD SOVODNJE organizira rekreacijsko telovadbo vsak torek in petek od 21. ure do 22.30. SGZ Gorica in ZSKD vabita 9. oktobra na udeležbo na dnevu slovenskih gostincev iz obmejnih pokrjain Itahje v okviru sejma Gosttur 97 v Mariboru. Avtobus bo odpeljal ob 5.30 izpred gostilne Pri Tomažu v Gabrjah in ob 6. uri z mejnega prehoda pri Fernetičih. Rezervacije do zasedbe mest na tel. 537386. O ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo Argentina MONTESHELL - UL Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TR23C MONTESHELL - Ul. Boito DP- Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipugha KRMJN AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - UL Trieste : : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICA AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. Giugno 36, tel. 410340. OBMEJNO NAČRTOVANJE Prodi pisal Valentiju Podpora preobrazbi gospodarstva ob meji Predsednik vlade Romano Prodi je te dni pisal Zupanu Valentiju in mu zagotovil pozornost in podporo za načrt preobrazbe obmejnega gospodarstva v vidiku vstopa Slovenije v Evropo. Prodi pojasnjuje, da je seznanjen z načrti obmejne kooperacije v Gorici, ki jim sicer podrobneje sledi medministrski odbor za kooperacijo na severovzhodni meji in Jadranu s sedežem na ministrstvu za zunanje zadeve. Prodi se sklicuje tudi na zakon 212/92, ki dodeljuje zunanjemu ministrstvu sredstva za podporo kooperaciji med italijanskimi in slovenskimi krajevnimi upravami, in je seznanjen o načrtu, da bi iz tega vira financirali načrt za upravljanje posoškega vodnega bazena. Valentiju je pisal tudi zunanji minister Dini, ki prav tako podpira načrte preobrazbe obmejnega gospodarstva. Dini zagotavlja, da bo v ta namen posredoval tudi v evropskih organih, da bi dodelili “globalno financiranje” za projekt obmejne kooperacije, četudi opozarja na tehnične težave, ki jih bo treba premostiti. Zupan Valenti je izrazil zadovoljstvo zaradi teh stališč vlade v podporo obmejnim načtom. KOPRIVNO / NEZGODA NA DELU RUPA / TUJCI Zmečkalo mu je nogo Žrtev je 62-letni domačin Dante Gaiatto Šest Kitajcev v prtljažniku Med delom v vinski kleti podjetja Vidussi v Koprivnem se je včeraj malo pred 11. uro težko posnesrečil 62-letni delavec Dante Gaiatto iz Koprivnega. Delal je pri stiskanju grozdja oz. pretakanju mošta v velik kovinski sod, ko se mu je zdrsnilo in mu je stroj zmečkal nogo. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v zna zdravljenje ortopedskem oddelku. K nesreči je menda prispevalo nespoštvanje varnostnih norm. Na sliki (foto Bumbaca) stroj, ki je Gaiattu zmečkal stopalo Finančni stražniki so v bližini Rupe ustavili Ljubljančana, ki je s stranske ceste zapeljal na državno cesto. Najbrž so sumili, da kaj ni v redu, kljub temu pa so ostali presenečeni, ko so v avtu, pod odejo med zadnjim sedežem in prtljažnikom, našli dobesedno stlačenih šest kitajskih državljanov. V skladu z novim meddržavnim dogovorom so ilegalno priseljene Kitajce brez na-daljnih formalnosti izročili slovenski policiji, Ljubljančana pa so prijavili sodstvu. Finančni stražniki so na krasu pri Bonetih prestregli tudi makedosnkega in srbskega državljana brez vstopnega vizuma in ju predali čez mejo. Nekaj državljanov republik nekdanje Jugolavije so v zadnjih dveh dneh prijeli tudi policisti in jih izgnah čez mejo. GORICA VITTORIA 1 17.30- 20.00- 22.20 »Soldato Jane«. Igra Demi Moore. VITTORIA 3 16.30-19.15-22.00 »Contact«. Rež. Robert Zemeckis, i. Jodie Foster. CORSO 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »Men in black«. I. Tommy Lee Jones in Will Smith. TRZIC COMUNALE 19.45, 22.00 »Air force one«. L Harrison Ford. "POGREBI Danes: 9.45, Antonio Sab vadori iz splošne bolnišnic6 v Krmin; 10.15, Bruno Ci-vran iz doma sv. Justa v Tržič; 10.15, Dolores Sad® por. Bove iz splošne bolniS niče v Gradišče; 11.00, Mjra Soletti iz splošne bolnišnic6 v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; l2-3 ’ Emilia Erzetič vd. Marini splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavn° pokopališče. Slovensko Stalno Gledališče Razpisuje ABONMA 97 - 98 Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma d° petka, 10. oktobra. Vpisovanje abonentov poteka od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 18.00 ure v uradu Kulturnega doma v Gorici, ul. Brass 20-tel. 33288. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka A/bva Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. 13 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 rPODJETJA / S POMOČJO IN POSREDOVANJEM CENTRA INFORMESTh Odprtje obrata Cremcaffe v Sloveniji podpri tudi Bruselj EU odobrila 70 milijonov lir prispeveka za študijo izvedljivosti SLOVENIJA Avgustovski izvoz bistveno manjši od julijskega TRST - Tržaški Cremcaffe, prestižna kavna znamka v rokah slovenske podjetniške družine Lokar-Polojaz, se seli tudi v Slovenijo. Tokrat ne veC le na trgovski osnovi, ampak s pravim proizvodnim obratom, pražarno, za kar je podjetje prejelo tudi »blagoslov« Bruslja. Evropska komisija je namreč ocenila projekt o ekspanziji tržaške družbe v Slovenijo za zelo zanimivega in mu je zato dodelila finančni prispevek v znesku 70 milijonov lir. Finansiranje, pridobljeno s pomočjo in konzulenco goriškega Informesta, bo služilo za izdelavo študije o izvedljivosti ustanovitve proizvodne mešane družbe v Sloveniji. Cremcaffe je v sosednji državi navzoč že od leta 1992 z mešano družbo, ki ima večinski italijanski kapital, ukvarja pa se z distribucijo lastne kave s službo prodaje in neposredne asistence za bare in kavarne. Glede na to, da je slovenski trg ocenjen kot potencialno zanimiv (po tržnih raziskavah naj bi se mesečna poraba kave v naslednjih dveh letih povečala kar za trikrat), se je torej tržaški Cremcaffe odločil, da poskusi pražiti kavo kar naravnost v Sloveniji, in to s predvideno investicijo v vrednosti približno milijardo lir. O kraju, kjer naj bi zgradili obrat, za zdaj ni vesti, proizvodnja pa naj bi se začela že sredi prihodnjega leta. Cremcaffe je prvo podjetje v Furlaniji - Julijski krajini, ki si je zagotovilo prispevek Evropske unije, z njim pa se daljša seznam uspehov, ki jih je na evropski ravni dosegel goriški center Informest. V zadnjih mesecih je Infor-mestu uspelo pridobiti v Bruslju za 500 milijonov Ib prispevkov za investicije in usposabljanje osebja v vzhodnoevropskih državah, v zaključni fazi pa sta že dva nova projekta. LJUBLJANA (STA) -Slovenija je v letošnjem avgustu izvozila za 494, 9 milijona dolarjev blaga, uvozila pa za 559, 2 mi-bjona dolarjev. Izvoz blaga v avgustu je bil po statističnih podatkih za 35, 3 odstotka manjši kot v juliju in za 4, 2 odstotka manjši kot avgusta lani. V letošnjih prvih osmih mesecih je Slovenija izvozila za 5, 37 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 6, 15 milijarde dolarjev. Slovenski izvoz od letošnjega januarja do konca avgusta je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjši za 1, 2 odstotka, uvoz v enakem primerjalnem obdobju pa je bil manjši le za 0, 7 odstotka. GORIŠKA HRANILNICA / UTRDITEV POLOŽAJA V POKRAJINI IN DEŽELI Iskanje večjega partnerja GORICA - Vse večja konkurenčnost vzpodbuja upravitelje bank, da se od Časa do Časa oglasijo in tako v medijih javnosti opozorijo na svoje delo. Pred leti so bančniki podatke o poslovanju objavljali enkrat letno, tik pred občnim zborom, na katerem so obeležili obračun poslovanja v prejšnjem letu. Sedaj bankirji, skoro brez izjem, podatke ponujajo javnosti ob ugotovljenem polletnem poslovanju ali celo ob koncu vsakega tromesečja. V upravnem svetu goriške hranilnice (Cassa di Risparmio di Gorizia) so pred nekaj dnevi upravitelji poslušali poročilo predsednika Antonia Tripanija o polletnem poslovanju te na Goriškem največje banke. Cisti dobiček je v polletju znašal 3, 8 milijarde lir, kar je nekoliko veC kot v enakem lanskem razdobju. V tem Času so zbrali 2.302 milijard lir, kar je 3, 28 odstotka vec kot lani. Veliko zanimanja pri klienteli so imeli za svoje finančne sklade. Rahlo so se povečala posojila. Znižali so rizična posojila, ki so sedaj na ravni 7. 08 odstotka. Goriška hranilnica utrjuje svoje pozicije bodisi na ozemlju pokrajine (pred kratkim so odprli še eno podružnico v Tržiču in sicer v delavskem rajonu Panza-no), utrjujejo se tudi v drugih krajih dežele, kjer imajo že veC podružnic. Tudi v tej banki so se lotili racionalizacije dela. V goriški hranilnici imajo še druge načrte. Ti ne zadevajo bančne ustanove, o kateri je doslej bilo govora. V mislih imamo fundacijo goriške hranilnice, ki ima v rokah 90 odstotkov delniškega paketa. 10 odstotkov je že pred leti kupil milanski Cari-plo, ki ima tudi možnost prevzema drugih delnic, Ce bi se Goričani odločili, da jih prodajo. 2e več Časa sicer nameravajo ponuditi tržišču delnice namenjene predvem varčevalcem na Goriškem. Prepričani so, da bi takšne delnice kupili navadni varčevalci kot tudi večja podjetja. Vendar pa bi to bili le majhni odstotki. V tej goriški banki se že dolgo zavedajo, da morajo v sodelovanje s kakšno večjo banko. Se do nedavnega so nekateri menili ter bili prepričani, da bodo tega partnerja našli v milanskem Cariplu. S tem v zvezi so name- ravali tudi pogledati Cez mejo v Slovenijo. Pogovori in najbrž tudi upanja se vlečejo že veC Časa, najbrž tudi zato, ker ima Cariplo delnice v dunajski Austria bank, ta pa že ima svojo banko v Ljubljani. Vrh vsega se Cariplo sedaj povezuje v banco Ambro-veneto in ta ima pri nas v Gorici svojo podružnico. Baje se v fundaciji zavzemajo za to, da bi v zelo kratkem Času dali na trg dvajset ali trideset odstotkov delnic. Za nakup tolikšnih delnic pri nas na Goriškem ni dovolj denarja, zaradi tega je že kar nujno, da bi te delnice kupila kakšna večja banka. Tudi zaradi tega, ker bi s takšno povezavo goriška hranilnica pridobila veliko. Kdo naj bi bila ta banka, se sprašujejo v Gorici. Cisto razumljivo je, da iz zainteresiranega kroga ne prihajajo vesti. So pa nekateri, ki že namigujejo, da bi to lahko bil holding Unicredito, ki bo, hočeš noCeš najveCji konkurent navezi Cariplo - Ambroveneto. Holding Unicredito je ustanovil vrsto hranilnic na italijanskem severu. Po dolgih pogajanjih, o katerih smo v dnevniku že večkrat procali, je bil sporazum končno dosežen. Na eni strani je hranilnica v Torinu (CRT), na drugi pa hranilnica v Veroni (Carive-rona), ki je že v prejšnjih letih navezala stike s hranilnicami v Vidmu, Trevisu in Trstu. V videmski CRUP je Cariverona lastnik 25 odstotkov delnic, precejšen je tudi njen paket v Cas-samarca v Trevisu, v tržaški CrT je pred kratkim Cariverona kupila 28 odstotkov delnic, tokrat z blagoslovom zavarovalnice Generali. Novi partner goriške hranilnice bi lahko postal Unicredito. Ce bi prišlo do tega (seveda Ce se bi Cariplo umaknila iz goriške banke), bi se ustvarila tista naveza med hranilnicami naše dežele (Trst, Videm in Gorica), o kateri se je, brez uspeha, velikokrat govorilo v prejšnjih letih. Tokrat ne po volji teh bank, marveč s pokroviteljstvom od zunaj. Unicredito je že sedaj tudi pri nas zelo prisoten in moCan, s tem bi postal vodilni v naši deželi ob meji s Slovenjio in Avstrijo. Seveda Ce ne bi kakšna druga banka pokazala zanimanja za goriško hranilnico. Marko VValtritsch NOVICE Od ponedeljka v Ljubljani sejem elektronike LJUBLJANA - V ponedeljek bo v Ljubljani odprl svoja vrata sejem Sodobna elektronika, že 44. mednarodna razstava profesionalne elektronike, telekomunikacij, RTV difuzije, opreme za proizvodnjo, sestavnih delov, funkcijskih enot in materialov, visokih tehnologij in znanja. V štirih dneh se bo na 8000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo 587 podjetij iz 24 držav, s štirih celin, od tega jih bo neposredno navzočih 262. Tako bodo tudi na letošnjem sejmu sodelovala pomembna domaCa in tuja podjetja. Med njimi bodo Siemens, ABB, Schneider Electric, Ericsson in Nokia ter domači Iskra Holding z več kot dvajset podjetji, Fotona, Iskratel, Mobitel, Telekom Slovenija, Tegrad, Pap Telematika in mnogi drugi. Med neposrednimi razstavljale! je 206 domačih, od petinpetdesetih tujih podjetij pa jih je največ iz Avstrije (16) in Švice (15), po devet iz Hrvaške in Nemčije, po dve iz Italije in Velike Britanije ter po eno podjetje iz Finske, Francije in Madžarske. Na ogled bodo številne novosti in zanimivosti (npr. integrirana govorna pošta, mobilni telefon z barvnim displayem, videokonferenčni sistemi, elastično omrežje, domači kino...), predstavljena bo maketa nove kabelsko - satehtske postaje, posebna popestritev pa bo nacionalna švicarska razstava, ki jo v avli hale A pripravljata gospodarski zbornici. ZaCetki sejma Sodobna elektronika segajo v leto 1953, ko je bila zadnje avgustovske in prve septembrske dni na ogled 1. mednarodna razstava radia. Septembra v Sloveniji za 1,4 odstotka dražji industrijski izdelki LJUBLJANA - Industrijski izdelki pri slovenskih proizvajalcih so bili septembra v primerjavi z avgustom dražji za 1, 4 odstotka, v primerjavi s septembrom lani pa za 6, 6 odstotka, so sporočiti iz državnega urada za statistiko. Septembrske cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so bile v primerjavi s predhodnim mesecem v skupini blaga za široko porabo višje za 1, 8 odstotka, v skupini reprodukcijskega materiala za 0, 9 odstotka, v skupini sredstev za delo pa za 0, 4 odstotka. V primerjavi z lanskim septembrom so se prav tako najbolj podražili industrijski izdelki v skupini blaga za široko porabo (za 8, 3 odstotka), medtem ko so bile cene v skupini reprodukcijskega materiala višje za 5, 5 odstotka, v skupini sredstev za delo pa za 0, 4 odstotka. (STA) O devalvaciji dinarja ni govora VRANJSKA BANJA - Podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade Danko Dunič je novinarjem v Vranjski Banji povedal, da nameravajo s stabilno ekonomsko in trdno monetarno politiko doseči vrnitev domače valute dinarja na razmerje izpred leta dni, ko je bilo treba za nemško marko odšteti 3, 4 dinarja. Nedavni porast menjalniškega tečaja na Črnem trgu je po njegovih besedah posledica izključno realnega porasta mase denarja pa tudi pritiskov političnega značaja, predvsem zaradi pričakovanja volilnih izidov. Dunič je ob tem tudi poudaril, da se je masa denarja realno sicer povečala, vendar pa ima devizno kritje iz prodaje Telekoma. O političnih vzrokih za špekulacije na Cmem trgu pa je menil, da niso nic nenavadnega niti v razvitih tržnih gospodarstvih. Volitve predsednika v ZDA npr. vedno povzročijo spremembe teCaja dolarja, je dodal. (STA/Tanjug) 3. OKTOBER 1997 v LIRAH * valuta nakupni prodajni 5 ameriški dolar 1725,00 1760,00 0D N‘ nemška marka 969,00 989,00 2 d funt šterling 2780,00 2835,00 švicarski frank 1178,00 1208,00 2 N h S « w $ belgijski frank 46,46 48,46 francoski frank 286,00 296,00 danska krona 252,00 262,00 norveška krona 239,00 249,00 r 3 p. i. SC TJ švedska krona 222,00 232,00 kanadski dolar 1247,00 1287,00 IN ffl portugalski eskudo 9,10 10,00 nizozemski gulden 854,00 879,00 O; avstrjski šiling 136,70 141,20 9 španska pezeta 11,10 12,20 S grška drahma 5,90 6,70 in irski šterling 2476,00 2556,00 /nr\ japonski jen 13,78 14,68 J avstralski dolar 1217,00 1287,00 madžarski florint 8,75 11,50 F hrvaška kuna 270,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,55 — 1 3. OKTOBER 1997 INDEKS MIB-30: +1,42 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 16.273 +0,66 Mediaset 8.960 +1,52 Bca Comit 4.816 +0,87 Mediobanca 13.053 +0,18 Bca di Roma 1.707 +1,00 Montedison 1.335 +3,24 Bca Fideuram 7.209 +1,87 Olivetti 953 +1,18 Bco Ambros. 12.171 +2,16 Parma lat 2.827 +0,35 Benetton 28.419 +1,03 Pirelli Spa 4.986 +0,91 Credit 4.455 +0,40 Ras 15.132 +0,22 Edison 9.047 +1,06 Rolo 24.695 + 1,36 Eni 10.607 +0,92 Saipem 10.443 + 1,91 Fiat 6.074 +2,04 San Paolo To 13.316 +0,35 Generali 37.957 +0,24 TIM 6.896 +0,75 Imi 17.680 -1,30 Telecom Ita 10.978 -1,20 Ina 2.660 +0,22 Italgas 6.185 +2,23 La Fondiaria 9.483 +2,01 3. OKTOBER 1997 v Ul IAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1723,00 1753,00 nemška marka 971,00 989,00 francoski frank 287,00 297,00 nizozemski gulden 855,00 880,00 belgijski frank 46,62 48,42 funt šterling 2759,00 2839,00 irski šterling 2477,00 2572,00 danska krona 253,00 263,00 grška drahma 6,02 6,62 kanadski dolar 1245,00 1280,00 švicarski frank 1179,00 1204,00 avstrijski šiling 136,81 141,31 slovenski tolar 10,30 10,60 3. OKTOBER 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1739,560 EKU 1918,730 nemška marka 979,100 francoski frank 291,330 funt šterling 2784,170 nizozemski gulden 869,260 belgijski frank 47,441 španska pezeta 11,595 danska krona 257,160 irski šterling 2506,010 grška drahma 6,199 portugalski eskudo 9,610 kanadski dolar 1266,240 japonski jen 14,245 švicarski frank 1191,230 avstrijski šiling 139,120 norveška krona 245,040 švedska krona 228,840 finska marka 326,590 NOGOMET / ŽREB POKALA UEFA LJUBLJANA / NA SEDE2U OKS Udinese bo igral proti slovitemu Ajaxu Lozio in Inter zadovoljna. Primorje proti Rodi Ljubitelji nogometa iz naSe dežele z žrebom dosti bolj zadovoljna od bodo imeli v torek, 4. novembra pri- Udineseja. Inter bo igral s francoskim ložnost, da si v živo ogledajo nastop Lionom, Giacinto Facchetti pa meni, enega najboljših klubov stare celine. da je prednost tudi v tem, da bo prva Udinesejev nasprotnik v šestnajstini tekma v Milanu. »Če doma zmagaš finala pokala UEFA bo namreč sloviti brez prejetega zadetka, veliko lažje nizozemski Ajax, na stadionu Friuli v načrtuješ povratno tekmo«, je poja-Vidmu pa bo na omenjeni dan na snil, na francoskem bregu pa so de-sporedu povratna tekma, saj bo prva v morafizirani in ocenjujejo, da imajo le Amsterdamu že v torek, 21. oktobra. en odstotek možnosti, da presenetijo »Ker nismo bili nosilci skupine, Milančane, sem pričakoval močnega nasprotnika, Bolj previden je Laziov predsednik igrali pa bomo proti najmočnejšemu. Zoff, ki dvomi v trditev, da je ruski V prvenstvu je Ajax v osmih tekmah nogomet slab. Rotor Volgograd je prvi dosegel prav toliko zmag, v pokalu pa na lestvici domačega prvenstva,« je je pokopal Maribor pod točko za- dejal Zoff. detkov, je včerajšnji žreb v Ženevi ko- V pokalu pokalnih zmagovalcev se mentiral Udinesejev trener Alberto bo Vicenza pomeril z ukrajinskim Do-Zaccheroni. »Res nismo imeli sreče, netskom, ki je stari znanec evropskih toda tudi oni se bodo morali paziti pokalov, a predstavlja pravo nez-nas. Če bomo igrali enako odločno, nanko. Ajdovsko primorje, ki jez uvr-kot v torek, slahko presenetimo,« je še stitvijo v osmino finala dsoeglo izre-pristavil Zaccheroni. »Če premagamo den uspeh, se bo pomerilo z nizozem-Ajax, nam je pot do finala odprta,« je sko Rodo, ki je na prvi pogled precej na pol za šalo na pol zares dejal igra- nevarnejši nasprotnik od švedske Sol-lec Amomso, Oliver Bierhoff pa se je ne vprašal: »Ces mo sposobni igrati Evropska nogometna zveza pa je enaovredno proti Milanu in Juventu- tudi sprejela odločitev, da morata mo-su, čemu ne bi moglo to veljati tudi za skovski Spartak in švicarski Sion po-Ajax?« novno odigrati povratno tekmo prve- Pri Ajaxu so zadovoljni in računajo ga kroga pokala UEFA. Švicarji so na lep dobiček, saj italijanska moštva namreč pred tekmo v Moskvi ugoto-vedno privabljajo na stadione veliko vili, da so vrata na spartakovem sta-število gledalcev. Pri Ajaxu so zelo za- dionu prenizka. Delegat UEFA je vra-dovoljni, da so povsem obnovili ta izmeril in ugotovil, da so za 12 cen-moštvo. »Menim, da je dobro, da so timetrov prenizka Tekma je bila nato odšli trener in nekateri igralci. Za odigrana s pritožbo Švicarjev, končala oboje je bilo pametno, da smo se razš- pa se je z izidom 2:2. V prvi tekmi je li. Prenovljeno moštvo daje sadove, slavil Spartak z 1:0 in skupni rezultat Novi igralci niso tako znani, a so se je Ruse pripeljal v drugi krog. UEFA odlično vključili v moštvo in takoj je pritožbo Švicarjev obravnavala in osvojili naše poglede na nogomet,« je določila datum nove tekme v Moskvi izjavil odbornik amsterdamskega -15. oktober. Švicarji se s tem ne društva Daniel Van Der Burg. strinjajo in hočejo registracijo sporne Ostala italijanska moštva so lahko tekme s 3:0 v njihovo korist Pokal UEFA Pari šestnajstine finala: Ajax Amsterdam (Niz) - Udinese (Ita) Braga (Por) - Dinamo Tbilisi (Gru) Metz (Fra) - Karlsruhe (Nem) Strasbourg (Fra) - Liverpool (Ang) Inter Milan (Ita) - Lyon (Fra) Rapid Dunaj (Avt) - Munchen 1860 (Nem) Budimpešta (Mad) - Croatia Zagreb (Hrv) Spartak Moskva ali FC Sion (Svi) -Real Valladolid (Spa) Schalke 04 (Nem) - Anderleeht (Bel) Aarhus (Dan) - Tvvente Enschede (Niz) Athletic Bilbao (Spa) - Aston Villa (Ang) Auxerre (Fra) - OFI Greta (Grč) Steaua Bukarešta (Rou) - Bastia (Fra) Rotor Volgograd (Rus) - Lazio Roma (Ita) Atletico Madrid (Spa) - PAOK Salun (Grč) Bochum (Nem) - FC Bruges (Bel). Prve tekme bodo 21. oktobra, povratne pa 4. novembra Pokal pokalnih zmagovalcev Pari osmine finala Tromso (Nor) - Chelsea (Ang) Ekeren (Bel) - Stuttgart (Nem) Lok. Moskva (Rus) - Kocaelispor (Tur) Donetsk (Ukr) - Vicenza (Ita) Real Betis (Spa) - Copenhagen (Dan) Aek Atene (Grč) - Sturm Grtaz (Avt) Nica (Fra) - Slavja Praga (Češ) Primorje (Slo) - Roda Kerkrade (Niz) Prve tekme bodo 23. oktobra, povrattne pa 6. novembra Promocija našega športa v Sloveniji ZSŠDI predstavilo OK Val, ŠK Kras, Davida Bogatca in Tanjo Romano - Tudi Zbornik V olimpijski sobi na sedežu Olimpjskega komiteja Slovenije v Ljubljani je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, na kateri je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji medijem v matici predstavilo del stvarnosti zamejskega športa. To je že drugič, da se je ZSSDI odločilo za promocijo našega športa širši slovenski javnosti. Lani se je Združenje v Ljubljani predstavilo z zgodovinskim orisom razvoja športa pri nas, letos pa se je opredelilo za predstavitev nekaterih pri nas najboljših ekip in posameznikov. Tako so se v spremstvu delegacije ZSSDI (Združenje sta zastopala predsednik Jurij Kufersin in Mario Šušteršič) predstavili naš vrhunski rolkar David Bogateč, odbojkarski klub Val (Ivo Rojec in Ivan Plesničar) in namiznote-niši odsek SK Kras (Zvonko Simoneta), Kufersin pa je orisal tudi lik in uspehe kotalkarske šampionke Tanje Romano (V Ljubljani je ni bilo), pri čemer je predvsem izpostavil težave, kisov zvezi z njo nastale po sklepu njenega trenerja Petra Brleča, da ji ne sledi več. Ob tej priliki so ob prisotnosti avtorja Branka Lakoviča predstavili tudi najnovejšo izdajo Zbornika slovenskega športa v Italiji. Predsednik Kufersin je opozoril na finančno krizo, ki zajema vsa naša društva in pozval slovensko vlado, naj nameni našemu športu več sredstev. Mediji so se v zelo dobrem števulu udeležili srečanja in želja Združenja je, da bi tudi to prispevalo k temu, da bi slovenska sredstva množičnega obveščanja v večji meri, kot to počenjajo sedaj, poročala o delovanju našega športa, ki v marsikaterem pogledu nima česa zavidati športu v matici. OKS so na predstavitvi zastopali generalni sekretar Tone Jagodic in njegov namestnim Marja Jemec, iz zamejstva pa so se srečanja udeležili še predsednik SKGZ Rudi Pavšič in župan zgoniške Občine Tamara Blazina. Zgodaj dopoldne se je v Ljubljani odvijal še en dogodek, ki se posredno tiče našega športnega sveta Na sedežu RTV Slovenije so predstavili 3. Urekov pohod na Goro, ob tej priliki pa so prvič izdali tudi brošuro, ki jo je uredil naš znani športni delavec in publicist Mario Šušteršič. NOVICE m KOŠARKA / DREVI OB 20.30 V TELOVADNICI ERVATT1 Še en primer dopinga v Argentini BUENOS AIRES - Argentinska nogometna zveza se je očitno odločila narediti red v svojih ligah, predvsem pa preprečiti igralcem, da si pomagajo z nedovoljenimi poživili. Po poostreni kontroli je namreč našla še enega igralca, ki je jemal nedovoljena sredstva. Zadnja žrtev je branilec Inden-pedienteja Claudio Arzeno, ki je na prvenstvenem srečanju proti Unionu 28. septembra igral pod vplivom doslej še neimenovanega nedovoljenega poživila. To je že tretja doping afera v slabem mesecu in pol. Slavni Maradona, ki je bil 28. avgusta obtožen uživanja kokaina, ima očitno dobre posnemovalce, ki prav tako kot on svojega dejanja ne priznavajo. Arzeno namreč trdi, da ni kriv. Pred tekmo naj bi zaradi prehlada spil le skodelico zdravilnega čaja iz koke, kar naj ne bi bilo prepovedano. Ali mu pri zvezi verjamejo, bo znano čez teden dni, ko bo po preiskavah njegov primer obravnavala disciplinska komisija. Jackson nezadovoljen CHICAGO - Nekaj dni pred začetkom ameriške profesionalne košarkarske lige (NBA) je položaj v najboljšem klubu zadnjih let, Chicago Bulls, vse prej kot rožnat. Trener petkratnih prvakov Phil Jackson je novinarjem povedal, da je naredil veliko napako, ko je še za eno leto podaljšal pogodbo s klubom. "Naivno sem verjel klubskim veljakom, ki so trdili, da bo pred sezono vse v najlepšem redu. Letos bomo težko ponovili lanski uspeh, če pa se zgodi, da spet osvojimo prvenstvo, se ne bom premislil. Letošnja sezona je prav gotova moja zadnja pri Chicagu, saj je čas, da začnem nekaj novega, " je razočaran Jackson. Trenerja dvakratnih zaporednih zmagovalcev najbolj skrbijo poškodbi Scottija Pippna in Tonija Kukoča ter dejstvo, da najboljši skakalec lige Dennis Rodman nikakor ne najde skupnega jezika z vodstvom kluba, tako da se niti ne ve, ali bo v Chicagu sploh še igral. Martinello končni zmagovalec MARTINA FRANCA - Italijan Silvio Martinello je zmagovalec kolesarke dirke po Apuliji. Zadnjo etapo je osvojil Sergio Barbero. Jadran NTKB se predstavlja Nevarni Poggio Recanatese predstavlja za združeno ekipo resno preizkušnjo Obramba, krvav pot, požrtvovalnost, kolektivna igra, bližina gledalcev (čimbolj glasnih, če je mogoče) v toplejšem okolju dvorane Ervatti bodo Jadranova orožja na domačih tekmah letošnje C lige. Ce bo temu res tako, bodo ljubitelji naše košarke lahko spoznali že drevi v prvem Jadrano-vem nastopu proti moštvu Verdeta Gallo iz kraja Poggio Recanatese pri Ferrari. Združena ekipa je v zadnjih letih izgubila za celo udarno peterko igralcev, a se ne predaja malodušju, še vedno je na svojem mestu in se v novo prvenstvo podaja z željo, da bi z dobrimi nastopi spet pridobila čim-več navijačev. »Vse je odvisno od nas, od naše sposobnosti in volje, da s svojo igro navdušimo ljudi za našo ekipo. Ce nam bo to uspelo, bomo dosegli svoj cilj,« pravi trener Valter Vatovec. Jadran stopa v prvenstvo, ki je zaenkrat še precejšnja neznanka. To velja tako za nasprotnike, kot za samo Jadranovo moštvo. Drevišnji tekmec naj bi v tem pogledu predstavljal dobro preizkušnjo. Poggio Recanatese, ki je v uvodnem kolu doma z 69:65 izgubil s tržaškim Don Boscom (»Don Bo-sco je solidna ekipa«, pravi Vatovec), je v lanski sezoni zavzemal položaj na sredini prvenstvene lestvice C lige, letos pa je na papirju celo ok- repljen in si za cilj vsekakor postavlja uvrstitev v končnico za napredovanje. V vrste peterke iz Ferrara sta vstopila tudi visoki center Binotto (prej z Modeno v Bi ligi) in play maker Bruzzi, ki je že igral v B2 ligi. Glav- ni mož Jadranovega nasprotnika je vsekakor 195 cm visoki branilec Mala-godi. Njemu bo treba še posebje nameniti veliko pozornost, nalogo, da ga pokriteja, si bosta morala bržkone prevzeti David Pregare ali Marko Hmeljak, ki pa sta vsekakor nižja od njega. Malagodi je že proti Don Boscu pokazal, da mu gre pri metu na koš dobro od rok in dosegel 20 točk. Ja-dranovci so na tekmah za trening in na turnirjih pokazali zadovoljivo obrambo, tokrat bo morala biti obramba še ostrejša, pri čemer pa je problem v tem, da morajo naši igralci istočasno paziti tudi na to, da si ne naberejo prevelikega števila osebnih napak, saj Jadranova klop ni »najdaljša«. Trener še ne ve, kaj lahko pričakuje od Sandija Rauberja in od rezervnega play-makerja Požarja. Sandi je prav pred dnevi staknil gripo (v zadnjem tednu je treniral samo enkrat), Požar pa si je lažje zvil gleženj. Jadranovci v uvodnem kolu, kot znano, niso igrali, seveda pa so z zanimanjem sledili razpletu na ostalih igriščih. Po trenerjevem mnenju so bili rezultati normalni-2e v prvem kolu so se med sabo srečale štir1 ekipe, ki sodijo med najbolj ambiciozne. Fagagna je premagala CittadeU0 (90:87), Bassano pa Cone-gliano (90:87). Ce bo Jadran dorasel tem domnevnim favoritom, ali Pa se bo moral zadovoljiti z bolj obrobno vlogo, pa za sedaj še ni mogoče napovedati. Na sliki: Pavel Rust|a ima letos priložnost, da se izkaže Memorial KK Bor Boris Tavčar: danes finalne tekme Na košarkarskem memorialu Boris Tavčar, ki ga na stadionu u maja v Trstu prireja Bor, bodo danes odigrali se finalni tekmi-Sinočnja polfinalna izida: Kontovel - D°n Marsich 76:68 , Današnji spored: o o 18.30 tekma za 3. m® sto, 'ob 20.30 tekma 1. mesto. Sledilo b nagrajevanje. ŠPORT Sobota, 4. oktobra 1997 NAMIZNI TENIS / JUTRI START KRASA GENERALI V ZENSKI Al LIGI domači šport Naval kitajskih tujk postavlja krasovke pred težko nalogo Lanski naslov podprvakinj bo težko ohraniti - Ob nepremagljivi Castellani še vrsta nevarnih nasprotnikov - Za uvod na Siciliji proti Muraveri »Glede na lansko sezono so nastale velike spremembe v sestavi vseh prvoligaških ekip. Kras je veliko izgubil z odhodom Ane, ki je bila igralka s karakterjem. Njeno mesto bo izpolnila Katja, ki je od lani veliko napredovala. Zaradi odhoda Ane, pa bo morala sedaj večjo odgovornost v igri prevzeti nase Vanja.« To so glavne misli Krasovega trenerja Ge Ke Qanga ob odhodu na Sicilijo pred prvo pre-venstveno tekmo v ženski namiznoteniški A-l ligi. Njegova žena in prva igralka Krasa Generali VVang Xuelan pa je o novem prvenstvu in njenem tretjem letu nastopanja za zgoniško društvo povedala takole: »To bo moje najtežje prvenstvo doslej, predvsem zaradi prihoda nekaterih rojakinj iz Kitajske. Nikoli nisem pričakovala, da premagam vse nasprotnice, vendar bom skušala narediti vse, kar je v moji moči. Veliko sem Premišljevala o tekmi z Muravero in kot pred vsako tekmo sem nekoliko nervozna«. V najvišji italijanski namiznoteniški ligi bo tekmovalo osem ekip. Aktualni prvak Casrtellana je trdno odločen obdržati primat v svojih rokah. Dejansko je nepremagljiv. Poleg naturalizirane prve dame Flioure Bulatove in številke 2 Laure Negrisoli se je okrepil še z močno Kitajko, s katero se je Kresova VVang že srečala za zeleno mizo v njuni do- movini. Castellana je »našo« Ano Bersan postavila kot četrto rezervno igralko. Druga postava, ki se po moči postavlja ob bok Castellani, je mesin-ski Che Lin, ki je prevzel Castellanino Kitajko Chen Yun. Slednja je VVangovo v lanskem prvenstvu obakrat premagala. Za igralke Krasa Generali je tudi neugodna Denise Zancaner s svojo obrambno igro. Mala Bolgarka, Nicoletta Stefanova, pa zelo hitro po rezultatih dohaja svoje tekmice, kar smo videli tudi na mladinskem prvenstvu. Krasovke imajo možnosti proti Novari in prišleku in A-2 Turinu. Namesto Ange-re, ki se že nekaj let otepa najvišje lige, je zveza vključila Temi. Ta pa se je za to priložnost takoj okrepil z neko Rusinjo, katere dejansko moč bo treba še odkriti. K Terniju je pristopila izkušena prvoli-gašica Alina Parietti in gojenka vsedržavnega centra Stefania Bosi. Coc-caglio je obdržal isto postavo (Semenza, Chen Lei Lei, Meredna), spomnimo pa se, da se je Kras Generali s Coccagliom še nekajkrat srečal v play off delu prvenstva. Takšen cilj imajo igralke Krasa Generali tudi letos, namreč da se obdržijo v zgornji polovici konkurentov med prvo četverico, čeprav bo tudi ta cilj letos težje dosegljiv, kakor se v tem trenutku predstavlja prvenstvo A-l lige z osmimi močnimi tujka- Kolikokrat bo Ge-Ke letos lahko čestital ženi VVangovi za zmago? (Foto KROMA) mi in najmočnejšimi igralkami. Jutri dopoldne se bosta sestrični Vanja (št. 9) in Katja (št. 16) ter številka 1 med tujkami VVang Xue-lan že borile za prve pr-venstvne točke. Pri Muraveri, novincu v ligi, nastopata kar dve Kitajki: Wej Jian (št. 4) z italijanskim potnim listom in mladinka VVang Yu (3. do 4. mesto med tujkami), ki je skupaj z Ding Yangovo prinesla Italiji evropski mladinski naslov na Slovaškem ter Sardinka Laura Gambacorta. Drevi ob 18. uri si bomo lahko ogledali v Zgoniku celo vrsto pingpon-gaških tekem v državni A-2, B in ženski C-l ligi. Štiri Krasove ekipe v deželnih ligah bodo igrale jutri dopoldne. (J. J.) HIODBOJKA /3. KOLO ITALIJANSKEGA POKALA Danes derbi v Gorici Slogaši 2:3 proti VBU Koimpexovct dekleta v Repnu proti Sangiorgini Valovi in Slogini odbojkarji se bodo v letošnji sezoni uradno pomerili samo na ravni pokalnih tekem, prva Pa bo na sporedu že drevi v goriški Športni palači, s pričetkom ob 20.30. Končni rezultat ima vedno določeno težo, na derbijih nihče ne izgublja rad, seveda pa sodi celoten pokal, in torej tudi drevišnja tekma, predvsem v sklop pripav za prvenstveno sezono, ki se bo pričela konec tega meseca. Goričani so vsekakor nesporni favoriti. V prvih dveh nastopih proti videmskemu VBU in Cordenonsu, torej proti Sloginima tekmecema v B2 ligi, je razlika v ligi zgovorno prišla na dan, saj so valovci zmagali brez težav, čeprav niso vedno igrali dobro. Pot Koimpexa je bila nekoliko drugačna, vendar pa ravno tako spodbudna. Slogaši so v Pordenonu Prijetno presenetili in zmagali s 3:1, v četrtek zvečer pa so se v Repnu Predali Videmčanom šele po petih Setih in dvema urama in tri četrt boja. Ekipa Maria Gača je že vodila z 2:0, potem pa je prišla na dan utrujenost. »Se vedno zelo intenzivno izboljšujemo kondicijo in vadimo z utežmi, to pa se pozna,« je povedal trener Gač, poleg tega pa je treba po-yedati še to, da je Koimpex vsak set igral z različno postavo, medtem ko s° Videmčani igrali praktično stalno z istimi šestimi igralci. Koimpex - VBU 2:3 (16:14, 15:10, 11:15, 8:15,12:15) KOIMPEX: Colautti 0+1, Volčič 0+0, Strajn, Bertocchi 5+9, Božič 1+0, Riolino 2+7, Stabile 3+6, Kralj 10+11, Radetti 3+1, Princi 1+2. Vrstni red po 2. kolu: Imsa Kmečka banka 4, Koimpex in VBU 2, Cordenons 0. Danes: Imsa Kmečka banka - Koimpex; VBU - Cordenons. Zanimiv spopad čaka tudi Koimpexove igralke. Ob 18. uri se bodo v Repnu pomerile s Sangior-gino, ki je trenutno, skupaj z Lati-sano, najmočnejša ženska ekipa v naši deželi, saj je lani napredovala v Bi ligo. V dosedanjih dveh nastopih je združena ekipa premagala Castenetto sedie iz kraja San Giovanni al Natisone in izgubila v Vidmu proti ekipi Camst. Blahuta ta čas iz raznih razlogov na tekmah še ne more računati na vse igralke (Benevolova, ki eden od stebrov ekipe, na primer, v pokalu še ni igrala), gledano tudi v tej luči pa sta bila oba dosedanja nasstopa zadovoljiva. Ostali izid 2. kola: Sangiorgina -Castenetto Sedie 3:2. Vrstni red: Sangiorgina 4, Camst in Koimpex 2, Castenetto sedie 0. Danes: Koimpex - Sangiorgina, Castenetto Sedie - Camst. ODBOJKA / DEŽELNI POKAL Šesterki 0lympie se lahko uvrstita v finalno fazo Danes bodo na sporedu prve tekme polfinalne faze deželnega odbojkarskega pokala Furlanije Julijske krajine. Šesterki goriške 01ympie - tako moška kot ženska - imata dobre možnosti, da se uvrstita v finalno fazo. ki ho: na sporedu v začetku januarja prihodnjega leta,: v polfinalu pa od ekip naših društev sodelujejo tudi borovke, ki so kot novinke v D ligi že z uvrstitvijo v ta krog v bistvu dosegle več, kot se je od njih lahko objektivno pričakovalo. Moška vrsta 01ympie bo v današnjih dvobojih s tržaškim Prevenirejem in četrtoligašem II Pozzo iz Pradamana lahko računala na prednost domačega igrišča. Srečanja se bodo namreč odvijala v Slovenskem športnem centru, s pričetkom ob 18. uri. Formula druge faze je enaka prvi, se pravi, da gre za troboje na dva zmagana seta, ekipe pa se bodo med sabo spet srečale prihodnjo soboto. Se zlasti zanimiva naj bi bila prva tekma med 01ympio in Prevenirejem, saj bo to srečanje v določeni meri menda že pokazalo, kaj si letos lahko pričakujemo od Goričanov, ki ne skrivajo želje, da bi bili tudi v letošnji sezoni med protagonisti v ligi. Igralke 01ympie in borovke bodo igralo v Villi Vicentini. Prvo srečanje bo derbi, o zmagovalcu troboja pa bo po predvidevanjih odločala druga tekma med Goričankami in Vivilom. Spored: Moški, Slovenski športni center: 18.00 01ympia - Prevenire; sledi Prevenire - II Pozzo; sledi II Pozzo - 01ympia. Ženske, Villa Vicenti-na; 18.00 Bor - 01ympia; sledi Govolley - Car Friu-lana; sledi Car Friulana -Bor. Jutri 4. mednarodni turnir prijateljstva v priredbi UISP Združena ženska odbojkarska ekipa Bora in Sloge bo jutri sodelovala na mednarodnem turnirju prijateljstva, ki ga že četrto leto zapored prireja športna zveza UISP (Unione italiana šport per tutti, italijhansko združenje športa za vsakogar). Turnir, ki je namenjen Sesterkam iz naše dežele, Slovenije in Hrvaške, bo na stadionu 1. maja v Trstu. Organizator je šest ekip razdelil v dve skupini. V prvi igrajo Koimpex, Koper in Istrska banka iz Pulja, v drugi pa ljubljanski Tabor, tržaški Volley 93 in Castenetto sedie. UISP si s svojimi številnimi pobudami že vrsto let hvalevredno in z veliko vnemo prizadeva za vzpostavitev tesnejših odnosov med športniki in ljubitelji športa z obeh strani meje. Spored turnirja (igra se na dveh igriščih): 9.30 - Koimpex - Istrska banka, Volley 93 - Tabor, 10.30 Istrska banka - Koper in Tabor - Castenetto sedie; 11.30 Koimpex - Koper in Castenetto sedie - Volley 93: 15.00 za 5. mesto, 16.00 za 3. mesto, 17.00 za 1. mesto. Danes Sobota, 4. oktobra 1997 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 20.30 v Briščkih, dom Ervatti: Jadran NTKB -Poggio Recanatese Ferrara ODBOJKA ITALIJANSKI POKAL ZA MOŠKE 20.30 v goriški športni palači; Val - Koimpex ITALIJANSKI POKAL ZA ZENSKE 18.00 v Repnu: Koimpex - Sangiorgina NAMIZNI TENIS ZENSKA A2 LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Corium - A4 Verzuolo ZENSKA B LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Activa - La Fenice Spole-to ZENSKA Gl LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Castellana NOGOMET DEŽELNI MLADINCI 15.30 v Standrežu: Juventina - Pro Romans POKRAJINSKI MLADINCI 15.30 na Proskeu: Primorje - Fogliano; 15.30 v Križu: Vesna - Costalunga; 15.30 na Padričah: Zarja Gaja 97 - Edile Adriatica NAJMLAJSI 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Sanrocchese Jutri Nedelja, 5. oktobra 1997 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.30 na Proseku: Primorje - Juventina; 15.30 v Bazovici: Zarja Gaja 97 - Monfalcone 1. AMATERSKA LIGA 15.30 v Gonarsu: Gonars - Vesna; 15.30 v Ligna-nu: Lignano - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Turjaku: Isonzo - Breg; 15.30 v Doberdobu: Mladost - Villanova; 15.30 v Trebčah: Primorec - Zaule Rabuiese 3. AMATERSKA LIGA 15.30 na Opčinah, Ul. Carsia: Servola - Zarja Gaja; 15.30 v Ogleju: San Vito - Kras NARAŠČAJNIKI 10.00 v Repnu: Primorje - Zaule Rabuiese; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Staranzano NAJMLAJŠI 11.45 v Trstu, Ul. Carnaro: Ponziana B - Zarja Gaja 97 ZAČETNIKI 10.30 v Standrežu: Juventina - Piedimonte NAMIZNI TENIS ZENSKA Al LIGA 10.00 v Muraveri, Drevored Rinascita: Muravera - Kras Generali MOŠKA C2 LIGA 10.00 v Trstu: Pellicana - Kras ZENSKA C2 LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras B - Fincantieri MOŠKA D LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Fincantieri Obvestila SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča vse zainteresirane, da se bo tečaj aerobike pričel v ponedeljek, 13. t. m., ob 20. uri na Stadionu 1. maj. Za vse dodatne informacije tel. v urad na št. 51377. SD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da so pričeli redni treningi nimiodbojke (letnik ’86 in mlajše) v ponedeljek in četrtek, od 16.30 do 18. ure. Za informacije: Irina Sancin tel. 228766, od 15. do 16. ure. PLAVALNI KLUB BOR obvešča vse zainteresirane starše, da je še nekaj prostih mest v začetnem plavalnem tečaju in nadaljevalni šoli plavanja. Vpis in dodatne informacije vsak ponedeljek, četrtek in soboto od 15. do 16. ure v bazenu pri Al-turi. ZSSDI obvešča, da bo v četrtek, 9. oktobra, ob 20.30 na sedežu SPDG, ul. Malta 2 v Gorici, seja smučarske komisije. DRUŠTVO SLOVENCEV MELJSKE OBČINE obvešča, da se bo pričela rekreativna telovadba za odrasle 15. oktobra. Vršila se bo vsako sredo, od 17. do 18. ure, v mah telovadnici ita-lijanske srednje šole v ul. D’Annunzio 48 (informacije: Vesna, tel. 271862, ob uri kosila). SZ GAJA - teniška sekcija obvešča, da se bo v torek, 14. trn., začela vadba za osnovnošolske otroke v okviru teniške šole. Prijavite se lahko vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 16. do 18. ure na tel. št. 226115. ŠPORTNA SOLA TRST - obvešča, da se prične danes, 4. oktobra, predšolska telovadba za otroke s sledečim umikom: od 9. do 10. ure vrtci in od 10. do 11. ure mamice in otroci. Vadbo bo vodil Gorazd Pučnik na stadionu 1. maja v Trstu, Vrdel-ska cesta 7. SPDG in KRAŠKI KRTI vabijo jutri, 5. oktobra na E. Prijateljsko srečanje na Krasu. Ob 9. uri kolesarska vožnja z gorskimi kolesi, ob 9.30 voden ogled Kraljice krasa in obisk arheološke jame. Ob 13. uri poligon za mlade in mlajše in nato za »večno mlade«. Ob 12. uri topli obrok in še kaj. Vabljeni člani in prijatelji društva, posebej pa družine. Zbirališče pri jamarskem domu na Vrhu. Parkirišče za avtombile: pred SKC Danica. V slučaju slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo. SPIJE - MLADINSKI ODSEK prireja jutri, 5. oktobra, izlet za osnovnošolsko mladino v Gropado. Zbirališče ob 9. uri na trgu v Gropadi. Povratek ob 16. uri. Informacije nudita Robi Devetak (040/55180) ali Maksi Kralj (040/229463) v večernih urah. TRST / DREVI V DVORANI TRIPCOVICH GLEDALIŠČA Capella Glinka z insko duhovno in narodno glasbo Prestižni zbor gostuje v Trstu na pobudo GM V tržaški dvorani Tripcovich bo drevi nastopil sloviti komorni zbor Mihail Ivanovič Glinka iz Sankt Pe-tersburga, ki ga vodi Vladislav Cer-nušenko (na sliki, pred dnevi smo pomotoma objavili napačno sliko, za kar se opravičujemo). Zbor, ki je med poznavalci bolj znan pod imenom Capella, predstavlja najstarejšo rusko glasbeno ustanovo, saj njeni začetki segajo v leto 1476, ko je moskovski vojvoda Ivan III. ustanovil Zbor vladarjevih diakonov. V 18. stoletju se je zbor s carjem Petrom Velikim preselil v Sankt Petersburg, leta 1802 so ustanovili filharmonično družbo, ob koncu stoletja pa še simfonični orkester. Leta 1974 je vodstvo zbora prevzel Vladislav Cernušenko, ki sodi med najpomembnejše osebnosti sodobne ruske glasbene scene. Pod nejgovim vodstvom je Capella Glinka spet dosegla zavidljivo umetniško raven, kot tudi priča tokratna jesenska sezona, v repertoar pa je vključil tudi rusko duhovno glasbo. Tej izredno svojstveni in privlačni glasbeni zvrsti je namenjen tudi prvi del drevišnjega tržaškega koncerta. V dvorani Tripcovich bo ruski zbor najprej izvedel Liturgijo sv. loanna Zlatousta Čajkovskega, Tri meniške pesmi Sviridova in izbor Duhovnih pesmi Cesnokova. Drugi del sporeda pa bodo zapolnile ruske narodne. POGOVOR Z MLADIMA IGRALCEMA Priprave na »Tri sestre' Slovensko stalno gledališče se pripravlja na svojo prvo premiero v tej sezoni. Svojemu občinstvu ponuja dramo Antona Čehova »Tri sestre«, ki jo je naše gledališče že odigralo v sezoni 1968-69. Vaje potekajo od prvega septembra dvakrat dnevno. Tekst ni lahek in tudi vloge zahtevajo veliko koncentracijo in vživitev v razne vloge. Pred dnevi smo obja- delom, pa naj bo, kar bo. Vse hvale vredna odločitev. Z Vesno PrinCiC in Jankom Petrovcem smo se sreCali v baru »Sidro«, kjer se igralci dobivajo pred začetkom vaj. In kako smo Slovenci majhen narod! Nismo sicer našli sorodstvenih vezi, ugotovili pa smo, da je Vesna Pernarčič po nonotovi plati iz Nabrežine, Janko pa je obiskoval najmlajšo sestro. Tudi ta vloga je daleC od njegovega značaja, zato pa mu je toliko bolj všeč, ker jo lahko, pod vodstvom režiserja Dušana Mlakarja, oblikuje tako, kot jo je Cehov želel in občutil. Oba sta, skupaj z Danijelom Malalanom, kot reCeno, podpisala pogodbo za eno sezono dela v našem gledališču. Niso ju prestrašile vesti o slabem fi- vili razgovor, ki smo ga imeli z Danijelom Malalanom, »naše gore listom«, kot smo takrat zapisali. Tokrat smo nadaljevali naš razgovor e z dvema mladima umetnikoma, ki sta kot Danijel, prvič podpisala delovno pogodbo za eno sezono v naši gledališki hiši, ki se je znašla sicer pred zelo težkimi finančnimi problemi, a se kljub temu ne da premotiti. Nadaljevala bo s svojim Jadranski zavod združenega sveta v Devinu, se tam naučil italijanščine in se preko tega zavoda povezal tudi z našo zamejsko stvarnostjo. Oba igrata v novem delu »Tri sestre« pomembni vlogi; Vesna Natašo, dokaj zapleteno Zensko vlogo, ki zahteva veliko koncentracijo, predvsem pa veliko spremembo značaja, ki sicer ni njen. Janko igra Saljonina, oficirja, zaljubljenega v nanCnem stanju gledališča in še o drugih težavah. Želela sta sodelovati in tako se sedaj pripravljata tudi na premiero, ki bo 10. oktobra v našem Kulturnem domu. »Nimava veliko Časa za stike s slovensko manjšino, ker imava dvakrat dnevno vaje; ostali Cas porabiva za učenje vloge. Pa vendar se zavedava, da je tukajšnje gledališče za Slovence izredno po- membna ustanova ter je prav, da se mi mladi, s svojim delom, pridružimo vsem tistim, ki so to gledališče ustvarjali, mu dajali ugled tudi v italijanskem kulturnem svetu.« Kljub zaposlenosti v naši gledališki hiši imata obveznosti tudi doma, torej v Ljubljani. Vesna ima še nekatere obveznosti v ljubljanski Drami in še drugje, Janko pa je še popularni voditelj televizijskih oddaj na ljubljanski televiziji, kot na primer v oddaji »Presodite« in »Kamra«. Vesna in Janko, ki sta sodelovala že v predstavah na Ptuju, v Celju, v ljubljanski Drami in še kje, sta se lepo vključila v naš ansambel in si samo želita, da bi tudi njuna igra prispevala k uspehu prve premiere v tej sezoni. Sta ' kaj nervozna, imata kaj treme, smo ju vprašali? »No brez teh igralec sploh ne more biti. Vse to spada v njegov poklic. Sedaj razmišljava oba samo o najinih vlogah in si želiva, da bi ju Cimbolje podala. Kaj misliva pa o sedanji krizi v tukajšnjem gladališCu? Slabše že ne more biti. Zato lahko upamo samo na boljše. In ker vemo, da je domače občinstvo zelo navezano na svoje gledališče, lahko upava, skupaj z vsemi ostalimi, da bo vse potekalo kar najboljše - s premiero vred.« Neva Lukeš FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Abonma 97-98 - vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. (040) 632664. Gledališče Rossetti Stalno gledališče F J K - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19 ob delavnikih), lahko podpišete nov abonma. Za informacije lahko pokličete zeleno številko 167-222088 (v sodelovanju s Telecom Italia). V teku je predprodaja vstopnic za abonma prostega reda. Danes, 4. t. m.„ ob 20.30 (red F) »Dante« po Božanski komediji. Nastopajo Vittorio Gas-sman, Roberto Herlitzka, Ugo Pagliai in Paola Gassman. Pri predstavi sodeluje Komorni orkester Furlanije-Julijske krajine, ki ga vodi Romolo Gessi. Predstava v abonmaju: odrezek št. 1 (rdeč). Ponovitev jutri, 5. t. m., ob 17. uri (reda D in G). Abonenti lahko pri blagajni gledališča rezer- virajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Show«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11 - moder). V nedeljo, 12. in v torek, 14. oktobra, ob 21. uri bo na sporedu balet Michaila Barišniko-vega »An evening of mušic and dance«. Predstava izven abonmaja, za abonente je predviden popust. Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1997 Jutri, 5. trn., ob 18. uri (red B) koncert Orkestra gledališča Verdi. Violinist Giuliano Car-mignola, dirigent John Neschling. Na programu Mozart in Mahler. Prodaja vstopnic za neabonente pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Cristallo - La Contrada Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. Danes, 4. t. m., ob 20.30 je na sporedu predstava La Contrade »Antonio Freno«. Nastopata Ariella Reggio in Orazio Bobbio. Režija Francesco Macedonio. RAZNE PRIREDITVE ___________KOROŠKA BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: danes, 4.t. m., ob 19.30 gledališka predstava »Odstrel« (VVildvvechsel). BILČOVŠ V Avli ljudske šole: danes, 4. t. m., ob 19.30 premiera igre »Figole, fagole«. Nastopa mladinska gledališka skupina SPD Bilka. Ponovitev v jutri, 5. t.m., ob 14.30. ŽENTPRIMOŽ V Kulturnem domu: jutri, 5. t.m., ob 14.30 ponovitev komedije »Sem pa tja«. GLASBA IS s FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Dvorana Tripcovich Danes, 4. t. m, ob 20.30 koncert Akademskega zbora M. Glinka iz S. Petersburga pod vodstvom Vladislava Cernušenka. Informacije na Glasbeni matici - tel. (040) 418605. Provinciassieme 1997 Cerkev sv. Katarine Sienske (Ul. dei Mille 18): jutri, 5. t. m., ob 20.30 koncert spiritua-lov in gospelov z Jubilee gospel ensamble. Bar »II Pošto delle Fragole« Danes, 4. t. m., ob 21. uri koncert skupine Lemonade, ki bo izvajala blues in funk glasbo. Auditorium Muzeja Revoltella Danes, 4. t. m., ob 21. uri koncert pianista Sebastiana Di Bina. Na programu Beethoven in Liszt. Vstop prost. Gledališče Miela Danes, 4. t. m., ob 21. uri koncert skupine Alter Chorus Crodaioli. V ponedeljek, 6. t .m., ob 20.30 koncert klavirskega dua Massimiliano Urbinati - Roberta Contrastini. Na programu Gershvvin, De-bussy in Poulenc. Klub Hip Hop V petek, 10. t. m., nastop skupine Fightin’ Sisters. REPENTABOR Repentabrska cerkev - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe Jutri, 5. t. m., ob 18. uri izvedba dela Janeza Krstnika Dolarja »Messa villana«. ŠTIVAN Stivanska cerkev V ponedeljek, 6. t. m., ob 21. uri zadnji koncert ciklusa »Timavske note«. Nastopil bo duo Andrea Di Gorato (violončelo) in Carla Agostinello (klavir). PASSARIANO Villa Manin Glasbena srečanja v Vili Manin - v nedeljo, 5. t. m., ob 17. uri nastop Kvinteta za klavir in trobila. SLOVENIJA UUBUANA Cankarjev dom V ponedeljek, 6. t, m., ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani (zlati abonma) nastopil Komorni orkester Sv. Pavla. Dirigent Hugh Wolff> solist Richard Goode (klavir). FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Muzej Sariorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): do 12. oktobra je na ogled starodavna japonska grafična umetnost. Urnik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure. Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz St. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«. Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner. Občinska dvorana (Trg Unita st. 4): do 16. novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Urnik razstave: ob delavnikih in praznikih - 10-13/17-20; do 12. oktobra, ob priliki Barcolane, bo razstava zvečer odprta do 22. ure. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): do 7.10. razstavlja Graziella Felician. Gledališče Miela: do 16. t. m. je na ogled fotografska razstava Oscarja Vecchiata. Muzej Sartorio: danes, 4. t. m., ob 17.30 otvoritev razstave »Omaggio a Sissi - venta-gli della collezione Aldo Dente«. NABREŽINA Župnijska dvorana: na ogled je fotografska razstava o delujočih opuščenih kamnolomih- MIUE Sedež turistične ustanove: na ogled je fotografska razstava Silvia Stagnija »Muja men preteklostjo in sedanjostjo«. SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja Luig Perelll. GORICA Pokrajinski muzej na gradu: razstavo »Perujski zakladi« so podaljšali do 5. oktobra-Urnik ogleda: torek, sreda, Četrtek in pet® 10-18; sobota in nedelja 10-22. Kulturni dom: na ogled je fotografska razsta va Valterja Nanuta o Doberdobskem jezeru. Ars Galerija v Katoliški knjigami: do 18- 1 razstavlja Claudia Raza. . Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled J razstava del Lojzeta Goršeta ob 100-letnfo1 rojstva. TRŽIČ Galerija »Alle antiche mura«: do 9- t rn so ogled olja in akvareli Majde Srebotnjak -Ostan. SLOVENUA PIRAN Galerija Meduza 2: do 7. novembra bo na ogled prodajna razstava slik in keramike r vie Zudic. KROMBERK (Nova Gorical a Grad Kromberk: na ogled je retrospekh razstava Negovana Nemca »Poezija v kam - deset let pozneje«. RAI 3 slovenski program RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 £> RAI 1 Dokumenti Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše, vmes nan. Otok Rimba in risanke Maša (iz Assisija) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Ubežnik (i. Angela Lan-sbury) Dnevnik Aktualna oddaja o morju: Linea blu (vodi Puccio Gorana) Sedem dni v parlamentu Lirika: Tosca (G. Puccini, r. Semjon Byčkov) Dnevnik Nabožna oddaja: Sedmi dan Nan.: Ali se bojiš teme?, 18.55 Gospa iz VVesta - Matere in hčere (i. Jane Sey-mour, Joe Lando) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: Fantastico Enri-co (vodita Enrico Monte-sano in Milly Carlucci, sodelujejo Raoul Bova, Demi Moore, Renzo Ar-bore, M. Bongiorno, itd.) Dnevnik, 23.20 Izžre- Variete: Videocomic MjJ Film: Akiko (kom., It. ’61, i. A. Vakabayashi) Film: L’ arma della gloria (vestem, ZDA ’57) 10.00 Dnevnik Evropski dnevi Dnevnik Nan.: Komisar Kress Aktualno: Potrebujem te Dnevnik Variete: Cercando cer-cando Dnevnik, 13.30 Športna odd. Dribbling, vreme Komični filmi Film: 11 provinciale (kom., It. 71) Arriva un cavaliere libe- ro e selvaggio (vestern, ZDA 79, i. J. Caan) Oddaja o izletih in poto- vanjih Sereno variabile Nan.: Marshall, 20.00 Ex-tralarge Dnevnik TV film: Precedenza as-soluta - Indagine X (thril-ler, ZDA ’96, i. Adam West, M. Shaffer) i Proza: La fortuna con la F maiuscola (E. De Filip- po, i. C. in A. Giuffre) RAI 3 Film: La rimpatriata (dram., It. ’63) Kanu Aktualno: Fiorella La Guardia - Življenje naj-vecjega newyorškega župana) Dnevnik Film: Nata ieri (kom., ZDA '51, i. J. Holliday) Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: Rally Rai, atletika, gimnastika, tenis Vremenska napoved Nad.: Lasciati amare TV film: Cronaca nera (dram., It. ’91) Pregled tiska Eurovillage Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik' Aktualna odd.: Forum Kviz: Kolo sreCe, vmes (13.30) dnevnik Aktualno: Chi c’e c’e, 15.30 Le mode di moda, 16.30 Naturalmente su Rete 4,17.00 Perdonami Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: La battaglia di Midway (vojni, ZDA ’76, i. H. Fonda, C. Heston) Film: Milano trema la polizia vuole giustizia (krim., It. ’73), 1.30 Pregled tiska S CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Film: Gli anni ruggenti (kom., It. ’62, i. Nino Manfredi, Gino Cervi) Variete: Affare fatto Nan.: Robinsonovi -Daljinsko upravljanje Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: lo so che tu sai che io so (kom., It. ’82, r.-i: Alberto Sordi, Monica Vitti) Nan.: Sisters (i. Svvoozie Kurtz, Sela Ward) Nan.: La tata (i. Fran Dre-scher) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... ■tn^l Aktualna odd. o otrocih: H Pianeta bambino 9 Šport: Rally M Nan.: Chips IhCT Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Variete za najmlajše: Risanke, nan. Beetle-norgs, 13.55 Ciao Ciao Parade Aktualna odd.: Arniči -Prijatelji (vodi Maria De Filippi Variete za najmlajše: risanke, Bim Bum Bam Glasba: Super Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Aktualna odd.: Inviato speciale Glasba: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Nan.: Nash Bridges - Očividec (i. Don Johnson, A. O’ Toole, C. Martin) Film: Gli scorpioni (thril-ler, ZDA ’95, i. Chri-stopher Lambert) Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Star Trek, 2.30 Ba-retta # TELE 4 23.00 Dogodki in odmevi Figli miei, vita mia Film: Lo sparviero del ma-re Športna oddaja Enos Film: Arrivederci Ann Športna oddaja Film: Mondo virtuale MONTECARLO banje lota Dnevnik, deželne vesti Dnevnik TG 5 Aktualno: Posebnosti Variete: Blob Variete: Striscia la noti- M Tgl (vodi B. Mobrici) Film: 1 predatori della zia (vodita Ezio Greggio 19.30, 22.30, 1.00 Dnev- gjTjj NoCni dnevnik vena d’ oro (pust., ZDA in Enzo lachetti) nik, 19.50 TMC Šport Sobotni klub - Film: 11 74, i. C. Heston) Variete: La corrida (vodi Nan.: Parker Lewis teppista (dram., It. ’94, r. Dnevnik in deželne vesti Corrado) Km Film: In viaggio con la Veronica Perugini, i. Gia- Aktualna oddaja: NUme- Dnevnik zia (kom., ZDA 72) como Žito, Michela Ce- ro Zero Nan.: N.V.P.D. - New Film: Voglio essere ama- scon) Dnevnik in vreme York Police Department ta in un letto d’ ottone Aktualna oddaja: Dalle NoCni šport: tenis ATP (i. Jimmy Smits, Dennis Variete: Zap zap parole ai fatti - Od besed Tour, 0.50 boks, Usini- Franz), vmes (1.00) nočni Montanellijev teden k dejanju Perugino (IP v superpe- dnevnik Film: 11 pirata deli’ ari a Variete: Arrivederci Ro- resji kat.) Variete: Striscia la noti- (dram., 72, i. C. Heston) ma Fuori orario, vmes film: zia Film: La citth spletata Glasba: Patty Pravo Le due inglesi (kom.) NoCni dnevnik (pon.) (dram., ZDA ’61) fr Slovenija 1 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Otroški program: Radovedni TaCek: Lok, 8.00 Male sive celice, 8.45 Zgodbe iz školjke 17. Srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije (6. oddaja) Tedenski izbor. Nad.. Vžigalice (Fr., r. J. Er-taud, i. Nael Marandin, Adriana Asti, 1. del) TV igrica: Hugo (pon.) Tednik Parada plesa Poročila Razvedrilna oddaja TV Koper: Karaoke Nanizanka: Strela z jasnega (Nemčija, 21, ep.) Otroški program: Taborniki in skavti, 15.15 Sprehodi v naravo Film: Pastirci (Slov., ’73, r. France Štiglic, i. Andrej Cevka, Miha Levstek, B. Ropotar) Videostrani Obzornik Poljudnoznanstvena serija: Svet odkritij (ZDA) Na vrtu Ozare Prodaja TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka Dnevnik 2, vreme, šport Utrip Pravi biznis 10 let 3 X 3 Poročila, vreme Šport Včeraj, danes, jutri Nanizanka: VVvcliffe (VB, krim., i. Jack Shepherd, 1.) Videostrani TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Trgatev na Vipavskem (pogovor) Hi-Fi videostudio Murska Sobota Sprememba z Rudijem -Alternativno zdravljenje Videoboom 40 Napovednik, videospot Duhovna misel Otroška glasbena lestvica: Mini pet Reševalna vaja Idrijca ’97 Celovečerni film St Slovenija 2 7.15 8.00 12.00 14.05 15.05 15.30 16.30 16.55 17.55 19.30 19.55 20.00 21.35 22.25C 23.25 23.55 1.55 Teletekst Euronews Tedenski izbor. Film: Re-volution (VB-Norveška 1986, r. John Hudson, i. Al Pacino, Donald Sutherland, Nastassja Kinski, Joan Plovvright)) Pomp Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 61. del) Evrogol Teniški magazin SP v malem maratonu (posnetek) Rokomet: celje Pivovarna Laško - Redbergslids (pokal evropskih prvakov, prenos iz Celja) Nadaljevanka: Pacific Drive (62. del) Včeraj, danes, jutri Film: Une epoque formi-dable (Francija) Dokumentarna serija: National Geographic (13. del) Zlata sestedeseta leta slovenske popevke: Nostalgija z beatniki: Prolog: Iskanje korenin beata V vrtincu Sobotna noč @ Koper Euronews, 15.30 Folkest Teche, 16.30 Vsedanes Dok.: Divje živali Risanke: Superbook Kabaretno-satiriCna oddaja: TV Poper Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja, 19.40 Risanke: Julie Dok. oddaja: Kokom Film: Mr. Deed goes to Tovvn (kom., ZDA ’36, r. F. Capra, i. G. Cooper) TV dnevnik: Vsedanes, vreme Rokomet: Celje Pivovarna Laško - Redbergshds (pokal prvakov) Vsedanes - TV dnevnik, vreme r A Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Čez morja proti obzorju; 9.40 Potpuri; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu; 11.35 Filmi na ekranih; 11.45 Glasbeni predah; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: 15. Srečanje mladih slov. glasbenikov; 16.45 Poused je lepu, nrlepše je do-nia (T. Jurco); 18.00 Mala scena: Medeja (Evripid, prev. F. Bradač, prir. L. Rehar, r. M. Prepeluh); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Eoyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) 5.30, 8.00,8.30,9.30,10.30,13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila - OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle; 9.10 Cestne razmere; 9,45 Du jes?i; 10.50 Terenska akcija; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Novice iz pomorstva; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.05 Svežih 20 modrih: Glasb, lestvica; 18.00 Glasba in informacije; 20.00 Kozmični studio; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30/ 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Siglasin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.23 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.45 Obvestila; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Ptujski festival; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 17.35 Spot-500; 18.45 Cma kronika; 19.30 šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jam-balaya (country, bluegrass, folk in cajun). X Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetnikii; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Bili smo Trojanci ; 18.30 Mojstri pevci numberški; 23.30 Do polnoči; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA f SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Danes: ob 5.04 najnižje -33 cm, ob 11.13 najvisje 49 cm, ob 17.45 najnižje -47 cm, ob 23.53 najvisje 29 cm. Jutri: ob 5.29 najnižje -28 cm, ob 11.39 najvisje 45 cm, ob 18.18 najnižje -45 cm, ob 0.31 najvisje 23 cm. [Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenijo TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............15 1000 m.............10 1500 m..............7 °C 2000 m..............4 2500 m ............2 2864 m.............1 v v V J > f i Na milanskih defilejih »bojevnice« in »Arabke MILAN - Ce je nekakšna skupna nota italijanskih modnih mojstrov, da za prihodnjo spomladan-sko-poletno sezono ponujajo zopet dokaj očarljivo in zapeljivo žensko, pa je predstavnikom drugih kultur pripadla naloga, da nekoliko zmedejo strokovnjake in zbrano publiko. Čeprav so zvesti obiskovalci defi-lejev navajeni na marsikaj, pa so jih zelo neposredni namigi na vojne grozote vseeno nekoliko pretresli. Japonski modni ustvarjalec Junichi Haka-maki je namreč svoje manekenke povil v nekakšne povoje, če pa niso spominjale na ranjenke ali deportiranke; pa so bile odločne bojevnice. Na sliki levo (f. AP) je nekoliko milejši model japonskega modnega ustvarjalca, kateremu je uspelo, da v množici razgaljenih prsi, ki nagajivo silijo izpod lahkih oblek, in popkov, ki se igrivo kažejo, opozori nase. Sicer pa je o svoji nameri mladi japonski kreator prisotne tudi pisno obvestil, saj je razdelil tekst s tragično zgodbo o Rose-marie, poljskem dekletu, ki so ga deportirali v uničevalno taborišče. Na lastno tradicijo pa se sklicuje arabski modni ustvarjalec Malhas, ki sicer že vrsto let živi v Milanu. Njegove manekenke so prekrite s tenčicami, oblečene pa so v lahkotna dolga in prozorna oblačila, nearabska so samo obuvala, saj jim je nataknil sandale z izredno visokimi petami (na sliki desno, f. AP). Na Japonsko se je tokrat zatekla hiša Roberta di Camerino, ki je pripravila vrsto kimonov, v Milanu so samo na ogled, ker jih bodo prodajali na Japonskem, in sicer po cenah, ki veljajo za tradicionalne, dragocene kimone: za en primerek bo namreč treba odšteti od 40 do 90 milijonov lir. Pogovori s princeso Diano prodani za 160.000 dolarjev LONDON - Avtor biografije o tragično preminuli princesi Diani z naslovom Diana - njena resnična zgodba Andrevv Morton naj bi newyorški reviji People Magazin za 160.000 dolarjev prodal fotokopije pogovorov s princeso, pišejo nekateri včerajšnji britanski časniki. Kot pojasnjujejo časniki, pogovori z Diano vključujejo dogodke, ki so se zgodili med ter po poroki Diane in princa Charlesa. Ne Morton ne uredništvo newyorške revije še nista potrdila informacij. Po trditvah avtorja Dianine biografije mu je princesa pisno izročila šest intervjujev, v prebrani rokopis biografije pa je vključila popravke ter izbrala fotografije, s katerimi je opremljena knjiga. (STA/AFP) Pivefti spet pred oltar Ženin je 10 let mlajši RIM - »Poročna prstana sem si že nabavila.« S tem priznanjem je nekdanja predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti potrdila novico o novi poroki. »Ce bodo dokumenti pravočasno pripravljeni, se bom poročila morda že prihodnji teden,« je dodala. Izvoljenec nekdanje »ligaške device« je 24-letni Alberto Brambilla, pripadnik združenja Federalna Italija, ki ga je ustanovila 34-letna Irene potem, ko se je (politično) ločila od Umberta Bossija. O poroki se je razvedelo potem, ko so zaročenca »zalotili« fotografi med romantičnim sprehodom po Rimu. Irene Pivetti je bila svojčas že poročena s Paolom Taranto, s katerim je sodelovala v okviru Katoliške akcije. Kmalu po poroki pa sta se ločila in vložila na cerkveno sodišče prošnjo za razvezo. Letos je sodišče želji ugodilo, kar je Pi-vettijevi omogočilo, da se ponovno poroči. Po novicah, ki so jih razširili nekateri Irenini prijatelji, naj bi se ljubezen med Irene in Albertom vnela med romanjem v Fatimo. V slogu ameriških zvezdnikov je tudi Pivetti jeva prodala fotografsko ekskluzivo enemu od italijanskih tednikov, s čemer pa ne bo ničesar zaslužila, saj bo vsoto namenila v dobrodelne namene. Skorajšnja poroka nekdanjepredsednice poslanske zbornice je spodbodla televizijskega komika Piera Chiambret-tija. Hudomušno je ugotovil, da se bo s tem odrešila strahu svoje predhodnice Nilde Jot-tijeve. V šaljivem tonu je dodal, da bi morala vsedržavna televizija nepo- sredno oddajati njeno poroko, sam pa se je že prijavil za komentatorja. Pivetti j evi je tudi svetoval, kam naj gre na poročno potovanje: povsod, samo na bregove Pada ne, ker bi tam lahko srečala Umberta Bossija. Ko je senatur izvedel, da se bo njegova nekdanja ljubljenka poročila, je svetopisemsko vzkliknil: »Blagor njima!«