Katolišk cerkven list.
V Ljubljani 16. prosenca 1867.	MAsl «1.
Tečaj X*
Ve rtiča iz £ir(Jenfa katoliških misijonarjev v Ar sir ali i.
Kakor v Afriki, tako skušajo tudi v petini delu sveta, v Avstralii, serčni keršanski misijonarji pregnati temo nevere z lučjo keršanstva. V posameznih naselbinah so ondi že katoliške občine; in v glavnim mestu Pertu na reki l.abuti proti zapadu dežele biva celo katolišk škof. Sprostirajo se pa po nezmernih lesovih in gojzdih še nešteti nialikovavski divjaki, kterim se je začela beseda Božja pred nedavnim časam oznanovati. Podali so se namreč 16. svečana 1846 iz Perta serčni štirje misijonarji v te dozdaj popolno neznane lesove in hoste. Že so popotvali štirnajst dni, kar sc jim odpovesta moža vodnika po hosti, de nikakor nc gresta dalje v gošavo, vzameta z voza svoje kernirje in se oberneta nazaj po cesti proti Bulgartu. Zapušeni misijonarji, nepoznavši še kraja, postanejo, napravijo za silo altar in obhajajo sveto mašo. Tretji dan prebivanja našiga v lesu, piše njih vodja, ko smo ravno vživali svoj navadni obed, 16 lotov podpepelniga hleba — kruha v pepelu pe-čeniga — troho v vodi obarjeniga rajža in šalo čaja, ugle-damo tropo divjakov se nam bližati, ki so deržali v rokah po šestero kopij (sulic), gici imenovanih. Vzdignivši se jiin gremo nasprot; oči smo iiueli vedno vanje vperte, in seree nam je jako tolklo. Podajali smo jim že od deleč čaj in hlebe, ali oni, ne zinenivši se za nas, obsedejo neko vodo, ter se jamejo prav živo med seboj pomenkovati. Mi zdaj kleče prosimo Boga sreče in blagoslova, ter se zaupno podamo s polnimi rokami hlebov, čaja in cukra naravnost med divjake. Ugledavši nas možje se urno postavijo v bran in upor, žene in deteta pa cvilijo in tarnajo ter begajo na vse kraje. Mi jim dajemo znamnja in jih skušamo preveriti, de nečemo nikomur nič žaliga storiti. Res so nekteri po tem odložili orožje; mi pristopimo k njim, začnemo jesti kosce hleba in cukra ter jih podajamo tudi divjakam, posebno otrokam, kar jih je bilo še pri očetih. Perve grižljeje so izpljevali, sumili so namreč, mi bi jim bili utegnili dati kakiga strupa. Ko pa smo mi brez skerbi to zavživali, kar smo njim podali, sojeli kmalo prav čversto hrustljati. Zlasti eukrova sladčica jim je prav močno dopadla . de so zadovoljno kimali z glavami in želeli šc kaj dobiti. Kar v hipu je bilo po naših darovih in slednjič so iskali drobeov in trohic po tleh, kakor dragih biserov. Tako se je shod srečno končal z Božjo pomočjo brez vsih zopernost in nadlog.
Namen misijonarjev je, de se vstanove med divjaki, jih uče delavnosti, stanovitniga prebivanja, likajo in gladijo divje razvade, jim vcepljajo keršansko ljubezen z besedo in djanj cm.
Kdor nt popolen Avstralec, piše dalje omenjeni vodja, in neče vživati ob času p^cbe žab iu červnv < s temi se žive ob takih dobah divjaki). naj se ozčra nekoliko ua pripravo iu zgolovljenje jedil, ako ima divjaka kuharja, kjer se zamore marsikaj potrebniga naučiti. Tako znajo napra-
viti kruh brez vode. Nekdaj nas prehiti noč deleč od človeških staniš, kjer ni bilo kapljice vode dobiti. Ilivjak spremljavcc mi govori: N-agna čulap cuiitbar, to je, jez imam velik glad. — Dajte mi moke, obljubim vam hleb napraviti, in najemo :->e vsi trije. Pa kako zamoreš brez vode? vprašam dalje. Znaš li tudi čaj napraviti? Nikakor ne, samo hleb, odgovori divjak. Dal sim mu moke; preden pa se loti dela, sim mu mogel obljubiti, da bom tudi jez jedel njegov hleb. Obljubil sini mu rad. saj sim bil tudi lačen kakor on. Zdaj si napolni usta z moko. jo svaljka in pre-žvekano izpljune na klokanov meh. *) To delo je ponavljal tako dolgo, dokler ni ugnctcl testa za tri hlebčikc. ,.0 reva! o reva" sim si sam pri sebi mislil ..kaka kraljeva gostija me vender čuka!" Kmalo hlebe pri oguju speče, in brez pomude sim mogel tri usta tega kruha suesti, dc sim ostal mož beseda. Divjaki namreč kaj natanko spolnujejo dano besedo, in so mu večni ncprijatli. kdor jim ne spolni obljube. Tako se dela hleb brez vode.
Neki večer, pravi dalje pisatelj, sim slišal po svojih molitvah odzunaj nenavaden klik iu hrup. Mislil sim s po-četka. de sc je prigodila kaka nesreča: torej urno švignem iz svoje kolibe, pa ugledal sini pri goreči germadi osem divjakiuj, ki so sc brez usmiljenja bile iu ; alilc z dolgimi palicami, na ne s imenovanimi. Brez pomude sc zakadim med nje, skušam jih potolažiti in razločili, pa moja beseda je bila zastonj, saj niso bile več ženske, ampak divje, hude zveri. Opomin nc pomaga nič, torej zgrabim tudi jest gor-jačo, jih udriham po herbtih, dokler niso odjcnjalc od svoje prečudne mlačve. To je bilo pač strašno rovanje. Glave in rame so imele vse stolčcne; ni je bilo ene zdrave, vse so imele černo poli, od glave do nog opisano iu s kervjo oblito. Zavzamem sc pa posebno, ko ugledam rnožč lih mlatišk sedeti pri ognji. Kaj iz serca so se krohotali, ko so se njih žene pobijale. „Vaše žene se pobivajo, in vi še persta ne ganete, de bi jih raztergali?" jim očitam. ,.K, kdo bi sc zapletal v ženske homatije!" mi odgovore. ..Vi ste vender njih možje!" „R kuj možje, to nam nič mar". „To vam tli nič mar? Ko bi pa ktera umerla, bi vam tudi nc bilo nič mar?" ,,1'rav nič ne; umre ena, jih imamo še tisuč drugih. Ob hudim gladu jedo Avstralci tudi človeško meso, kadar nimajo dosti zeleujadi in tudi ua lovu nič ne dobe. Izkopujcjo (udi merliče. in obhajajo, po njih misli, prav slasten obed. Pravijo de je telo, tri dni in dve noči pokopano, še dobra kerma, in lic škodva druziga, kakor de jim napravi hitrico. Peko ga kakor klakanovo meso. (Illas.)
s) Klokan (Kancuro) je navadna žival v Avstralii. velika kakor nase ovce. Prednje noge so kratke, zadnje pa neznano dolge; teči ne more. »kače pa po deset stopinj deleč; pod trebuliam ima nekak žep. v kterim prenaša svoje mladiče: nieso ima »lastno, kožo rabijo ljudje /a razne potrebe.
2 Bogam se ni norčevati.
Živi, dokler si mlad. pravi pregovor: Mladost je norost : sej /a pokoro je še časa dosti, in pa sej je Bog usmiljen. treba je le reči z desnim razbojuikam: „Gospod, spomni se me v svojim kraljestvu" —pa smo dobri in brez skerbi. — Tako nekteri zoper sv. Duha na Božjo milost grešijo: tako mislijo, ali če ne mislijo, saj govore, ali če ne govore, pa saj delajo nekteri posvetnjaki dandanašnji: tako je mislil, govoril in delal poredin lahkoživec ob času iniciiitniga Tomaža Mora. kteri je večkrat pripovedoval od njega. On in prijatli njegovi so ga svarili iu opominjali, pa vse ni nič zdalo. Se le posmehoval se jim je. l'o svoji navadi seje le vedno hahal: ..kadar pride s m e r t p «• m e. por e e e m I e t r i besede, i n nebesa so moje. Gerda je bila ta baharija njegova, ktero je pa Icpotil s popisovanjem Božje milosti in dobrote, ktera nikomur ni«* liudiga ne želi iu je brez konca — in kraja; gerila je bila pa tudi prederznost. s ktero jena Božjo milost grešil ter se res zanašal na tiste svoje tri besede. I'a koliko so mu pomagale, je kmali skusil. Jezdil jc nekdaj prav dobre volje čez dereco reko. Bil je ravno na mostu, konj se splasi. poskoei. iu gu verze s tako močjo raz sebe. de pade v vodo in - vi one. Preden se pogrezue.je spregovoril res tri besede, pa ne tistih treh. na ktere je stavil svoje nebesa, ampak, de je strah iu groza! ..Iludič vse vzemi!" je zakričal in vlouil: — kakoršno življenje, laka smeri. Pregovor pravi: Mladost je norost; pa tudi pravi: Starost je nemarnost; kdor je v mladosti nor. je rad v starosti uemariu. len. lerd. lesen za vse dobro — in pokore potlej le ui. Iic> je Bog neskončno usmiljen, pa je tudi neskončno pravičen: res je neskončno usmiljen, pu le spo-kortiim iu skesanim grešnikam. kakor uni prešerne/., vedo tudi nekteri /.lasti med gosposkim svetam le za Božjo milost in dobroto: desiravno žive v nečisti ljubezni, govore vender vseskozi le od Božje prečiste ljubezni, nikoli palic od Božje neskončne svetosti, iu za njegovo pravico se že celo nc zmenijo.
kaj hi laki slepivcc in zaslcpljencc rekel, ko bi mu hudodclnik hišo za/gal. in lo mu pri sodbi rekli: Pri nas je le ljubezen, le pojdi: nič zaliga se lic sme požigav-cu zgodili! kaj hi rekel laki uupeni usmiljeiiež, ko hi njemu kdo očrta umoril, otroke oskrunil in v sužnost odpeljal, vse premoženje pograbil in njega neusmiljeno z ranami obdal. - iu on hi ga pri sodbi tožil; ilohil bi pa odgovor: Pri nas je h- usmiljenje. Ic ljubezen, ne moremo Im— dodelnika nič kaznovati! kako grenko hi se pritoževal in po celi deželi kričal, de lokaj ni pravice! Zakaj pa pri Bogu neskoncue pravice spoznali nočeš!?	J. M.
Ali se zamore tndi spanje r dobro delo spreobemiti?
Tudi. z dobrim namcuani. To se zamore zgoditi, ako zvečer vsj domači pokleknejo, iu jim gospodar, ali pa kdo drug naslednjo molitev naprej moli, drugi pa za njim molijo ali mislijo:
Bodi zalivaljeii. o presveti trojimcdini Bog, za vse dobrote, ki sum 11 It danes iu v se dni svojiga življenja prejeli i z tvoje neizmerne in večne dobrote. Prosimo te. odpusti nam milosilji\o \>r nase grehe in razzaljcnja; ker iz celiga serca jih obžalujemo, iu terdno sklenemo, se poboljšali iu te ne vre /.idili. Dodeli nam uiorno gnado, de sr obvarujemo kletvinjr. sovrastva. liudiga po/.clcnja iu djanja. iu sleherne pregrehe. Vse >\ojr djanje ili iirhalijr darujrioo v povik-anji; tvoje »;:>li .11 hvale, o verni. niogorni B«g! kri ii pa v spanji nr moremo z zavednostjo slo/ili. sklenemo s i« l«ij terdno zav r/.n. de oti lega trenutka Moli v spanji in polivanji naj v si »ddjeji in tripljeji našiga srna poinrnijo toliko. kakor ilr hi rekli: ..t'asi
bodi Bogu Očetu, in Sinu, in sv. Duhu; kakor je bila v začetku, zdaj in na vekomaj. Amen".
Nasledva 5 očenašev in češenamarij v čast peterih Jezusovih kervavih ran, Lavretanske litanije za srečno zadnjo uro, poslednjič očenaš, cešena Marija za duše v vicah, iu k sklepu:
Bog jim daj večni mir in pokoj; iu večna luč naj jim sveti. Naj v miru počivajo. Amen.
To se zamore po roženkrai cu opraviti. Ne pozabi pa, de je treba tudi za podnevi dober namen storiti, ker dobre dela toliko veljajo, kolikor je pri njih dobriga namena.
Pogled nazaj na Laško
in popotvanje v sveti Rim.
(Dalje.)
21». rožn. Ta dan smo bili šli na kuplo šent-Peterske cerkve iu smo se malo po Vatikanu ali papeževim prostornim poslopji ogledali. Namesto stopnic ali šteng je široka pot na cerkev gori na okrog, po kteri bi se lahko jezdarilo, ali tudi peljalo, ako bi nekoliko stopinj naraznih navpreknih robov ne bilo. Ze pogled s silo veliciga prostora znad cerkve doli čez vse mesto je veličansk, še bolj pa s kupic doli. ki je še enkrat tako visoko kakor znad cerkve. Nad cerkvijo je kakor na kakim tergu; celo umetno napravljen vodnjak smo vidili in iz njega pili tam gori. kupla sama pa je višji nad vse homcc na okrog. Napravljene so sem ter tje okna, dc se lahko vidi ven na okrog, pa so tudi vrata noter v kuplo, in na dveh krajih — nižji in višji je mostov/, odznotraj okoli in okoli, de se zamore s silne višave doli v cerkev gledati, od kodar se ljudje čisto majhni vidijo. Zavoljo tolike višave se pa tudi šen - Peterska cerkev ze od deleč vidi. ko sicer še ni nobene sledi od Rima. Vidili smo poleni lirunic za starine, ali muzeje, v kterih so posebne silno prostorne sobe za neverske, in zopet posebej za keršanske starine. Silno umetne pa tudi drage reči sc vidijo iz starih časov, de mora človek stermeti. Iz keršanstva so zlasti tudi napisi iz katakomb, ali podzemeljskih grobov pervih kristjanov imenitni. V silno velikih oddelkih hukviša je več sob za same rokopise, kterih jc veliko tavžent, koliko pa še le natisnjenih del. Tudi so sem ter tje razstavljeni predragi spominki, ki jih sv. Oče dobivajo od raznih vladarjev. Vidili smo sekstinsko kapelo, v kteri se toliko imenitnih sklepov stori. Ob stenah so mojstrovske malarije, zlasti poslednja sodba od Mih. Angela, sicer pa nima posehniga Jišpu. Razdeljena je v dva razdelka, v prednjim je nekaj višej besedišnica ali leča in druge priprave za potrebe zborov. Vse reči pa se zamorejo le komaj memogredč viditi in v množici glednikov človek zamore le kako besedo od sprcmljavca uli razlagavca vjeti. —
Popoldne tega dne smo bili nu kvirinala. poletnim papeževim prebivališu, kteri je proti severo - izhoduji strani in precej deleč od Vatikana. V tem stanovanji so bili sv. Oče, Pij IX. uniga leta. ko jih je bila puntarska derhal ohlegla iu so mogli s pomočjo havarskiga grofa Spaur-a skrivaj iz Rimu na Neupiditansko bežati, kazali so nam tisti konec ili stopnice, kodar so bili sv. Oče preoblečeni pobegnili. Ravno tukuj je bil tudi papež Pij VII. ob Napoleonovim času od Francozov lako rekoč pripeti. Vidi se tukaj po stanovanjih veliko spominkov od Napoleonovih časov, kterih mende nalas nočejo odpraviti, de je vedno živo preti očmi. kuko je ter-prla svrta cerkev. Take reči so p. vojske iu zmage Aleksandru velikiga (skulpture od Tliorvalzen-a), IVzar. nekaj velevajoč, s kakoršnimi možmi seje Napoleon rad primerjal, iu več euaciga. Tudi izbo so kazali, kjer je cesar spaval. Stanovanja papeževe so sicer vcličaiiske. vender ne v posvetnim Idisti in lipšu. lako tukaj kakor v Vatikanu. Stenski muli in podobe iz Jczusoviga življenja so prav vredne namestnika kristusoviga. n. p. Non lavabis milii pedes iu aclciiiuiii i lic Imš mi nog umival...); Kscmplum dedi vobis... t zgled sim vam dal... J: ^uia Dominus est ^Gospodje I. in veliko
enaciga mojstersko izdelaniga. Sicer so stene rudeče, zelene itd. Sobe se dele zlasti v sprejeinnice ali zaslišavnice, in delavnice papeževe (Arbeitszimmer), kakoršnih je več sem ter tje, in so bolj majhne brez kakiga posebniga bliša. Veči del stoji stol zraven majhne mizice in vse je v lepim redu. V eni sim se bil iz nekake ponosnosti na stol vsedel, de bi zamogel reči, de sim na papeževioi stolu sedel. Okrog tega letograda je velik in uinetin vert, kteri nam je marsikaj nedolžniga veselja in smeha napravil. Vidili smo tukaj orgije, kterim služi voda namest mehov in namest človeških perstov. Vertnar pritisne nekje na jeziček ali lopu-tico, kolo se sproži in lepo nam jame na ušesa orglati. Pritisne drugod, in angela, ob robu studenca stoječa, za-trobentata, de je kaj. Se drugej. in voda se vlije na kvi-
— k sreči nobeden nas ni bil ravno na tistim mestu, sicer bi se mu bilo dogodilo, kakor nekterim faiitičkam. ki so sc jim drugi sladko smejali, pa tudi mi. ko so cepetali v dežji. K temu pa se je prikazala prelepa mavrica v tem umetnim dežji. Takih nedolžnih kratkočasnic je še več po vertu. Komaj pridemo verh nekih stopnic. kar se dež vlije povsod iz stopnic, in ko na verliu nekiinu velikimu gospodu zmed nas, ki ni laško umel, potolmačimo, dc naj bi se na stran uganil, mu ta svet ni bil kaj všeč, ali njegovo protestiranje je k sladkimu smehu pričujočih gosta ploha ustavila, ki ga je oblila. —
Vidili smo ta dan tudi marsiktere reči iz neverskiga Rima, n. pr. Capitolium, nu nekoliki višini, kjer so nam gosi v misel prišle, ki so bile mende nekdaj s svojim ga-ganjeni Rim rešile, in šc marsikaj druziga. Precej spodej so razdertine hrama „C o n c o rd i a", kjer se je bil sloveči C-iceron Katilina-tu tako močno zagrozil. de šc zdaj doni po vsih latinskih šolali ((juousijue tandeni abulere. Catilinu, patientia nostra!). Od tod do nasprotniga Palatina jc dolga dolina skorej samih rimskih starin, spomiiikov in tempeljnov, kteri so sem ter tje v katoliške cerkve spremenjeni. V tem kraji so tudi Titove vrata, imenitne zavolj ohranjeniga sta-riga stavbniga zloga na njih, ki so bile temu vojvodu postavljene, ko se je bil v I. 70 p. Kr. po predobitvi Jeruzalema zmagoviten povernil v Rim. Konštantinov obok pa v spomin kliče zmago poslednjiga neverskiga cesarja Mak-seneja.
Poslcdnjič nam jc bila za ta dau šc prav imenitna reč prihranjena, namreč,cerkev sv. Aleša na aventinskim hom-cu, v jutro od mesta. Ta cerkev je na ravno tistim mestu, kjer je bila hiša očeta sv. Aleša. Vodnjak, ki je bil na dvorišu, je v spomin ohranjen in je zdaj v cerkvi — z marmornimi deržaji, de k«lo vanj ne pade. Njegove svetinje so mende pod tronam v velikim altarji, v prednjim delu cerkve. Zadej na strani od velikih vrat pa so štenge ali stopnice, pod kterimi je svetnik v neki kočici 17 let prebival, vidil in slišal, kako so starši iu nevesta po njem žalovali, tudi njemu je večkrat hotlo od britkosti serce počiti; vender je zvest ostal zuotranjiuiii Božjimi! navdajanju in jc v takim zatajevanji zavoljo lepšiga kraljestva Božjiga do konca stanoviten ostal. Za velikim altarjem jc v stranskim altarji še lepa podobica Muterc Božje (l.ukasbild), ktero je bil sv. Aleš seboj prinesel iz jutroviga. t 1». si.)
Afrikansk o.
Iz lista g. misijonarja .1. Ciostner-ja tlo sviti, viteza A. Napo I it-a, ki je pisan s Koroskiga pred veliko pušavo 2f>. kozop. I. I.. posnamemo naslednje:
Bile so moje velike želje. Vas osebno pozdraviti in se zahvuliti. ko sini bil že tuko blizo. pu ni mi bilo moč. ker v>e moje misli so me z veliko silo proti llurtumu na-zaj uaganjale. vedil sim namreč, dc jc bil ondi gospod M. Kirchner sam pušeu. ves ohležen z vsimi opravili v šoli. pri deržini. gospodarstvu, zidarii. duhovni skerbi itd. Veselilo me je pa. de sim zamogel častitimu g. dr. Milter-rutznerju naložiti, nuj Vam. prcpošiovaui gospod. mojo
dolžno zahvalo sporoči, in Vam mnoge druge reči naznani, ker sam v AIcksatidrii nisim imel časa, Vam pisati. \ Kairi sim bil neprevidama naletel misijonarja iz Parskiga. čast. O. Rafaela S c h ec h 11 - n a. ki je nune v Indijo spremljal. Ta mi jc v moje naj veči dopadajenje pravil, de je v Vaši predobrotni hiši jedel z našimi zamurci. iu de so bili vsi zdravi. Toliko in tolikrat mislim na te sirote, ki so zdaj srečni, in si delam z njimi veliko upunjc zu nu* misijon: Bog jih blagoslovi! — Ko sim bil vse opravila v Aleksandrii oprav il. sim se peljal po železni cesti v Kairo, drugi pa so nasledovali ua barki z našo robo po Nilu. in jest situ do njih prihoda vso potrebno pripravil. (Po železnici se namreč pride v enim dnevu. če ne še pred ; po Nilu pa kakih ."> do T dni popotvanje do Kaire terpi. Vr.) — 23. kiiu. proti večeru smo odrinili od kaire na naj veči duhahii (tovorski barki), ki sini jo mogel dobili. II. kozop. smo dosegli Asvati. Opravnik našiga misijona v leni mestu. Abu-el-ciiiein. je to opravilo na svojiga brala. Said Mu^a Ali-ta preložil, ako bodo naš prečast. gospod Provikar v to privolili. — 18. kozop. proli večeru smo prijadrili v koroško. Iz ubojev (k i št i in desk smo si napravili čedno hišo in zraven nje smo svoj šotor razpeli. V li hi>i vsako jutro zgodej inašujciuo, iniuino šolo zu arabšino. v uji prebiv a-ino. spimo, jemo iu čakamo, de pridejo zaželeni vclhlodi (kamele), de nas z vso našo robo vred skoz veliko pušavo prenesejo. Potreba nam je l."»0—200 taeih živin. Tukajšni šeh nam upanje dela zu 20 dni. jest pu sc bojim, de bomo mogli delj čakati. S pervimi kamelami, ki jih dobimo, bom dulje odpravil osebe iu reči nuj bolj potrebne z enim mi-zarjem. ki je že vajen jezika iu lega popotvanja. jest pa bom mogel do koncu čakali, ni drugač. — Živeža lukaj skorej nič ni dobiti, in prav dobro je. de >o naši gospodje seboj pripeljali pušk. s kterim večkrat naslrcljajo rac. gos in druzih žival. — Po svojim prihodu smo poiskali grob našiga brata, g. Mih. Vurniča. smo gu blagoslovili po katoliški šegi in postavili nanj znamnje s primernim napisani. —
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Pred dobrim tednani so sli skoz Ljubljano prečast. škof g. Atanazi Z u b e r. ki so bili v eč mes-cov v Evropi in so pomoči zu svoj ubožni indijanski misijon iskali, pa mende niso tega dosegli, kur so želeli, ker lu-kim velikim potrebum zamorejo le cele družbe lečim in sia-iiovituo pomoč delili. Zdaj so na poli se k svoji cedi v Putno poverniti.
Yj (iorenskiga imamo naslednji dopis: I Ive leti je. kar je nndašuji minister hogočastja žel veliko sluvo po francoskih časnikih, ker je hil zupovedul. de sc mora po vsih šolah. — zlasti po deželi, podoba križaniga Zveličarja ua pripraven kruj postaviti. To še prav dobro pomtiivši stopim v šolo prav majhne duhovnije, klero šolo jc čuditi duhovnik sam opravljal in oskerboval, iu zagledam, kakor dosihmal še skorej nikjer iic. britko martro kakor edino olepšavo iiu steni. Vprašam g. duhovniga. koliko časa de imu ze to sveto znamnje na steni. iu mi odgovori: ..Zc vee let. odkar sim šolo začel". Povedal sim iiiii. kako ravno zdaj hvulijo časniki fraucoskiga ministra, ker je lo uku/.ul. kui ou lukaj ze več Iel imu. iu sim ga vprašal, če je on t s svojo šolo) pred ali za Francoskim'.' (Kolikor vemo. sicer hrilka murtru ni več redka iu ptuja rec po naših šolah, hvala llogu iu solskim višjim! Vr. |
Tudi mi je znano, de je bilo 10. listop. v majhni hribovski duhov nii svela maša z orglanjem. kar sicer ui navada ob delavnikih, k sklepu je bilo Režnje lelo izpostavljeno. duhovni p::-'!;- je u: di!: ..')	-veli vsigaum-gočlii Oče. usmili se svoje služabnice, nase cesarice Elizabete. klera danes v Ljubljani praznik svoje kersine patrom-, sv. Elizabete obhaja, de bo ona po dokončanim srečnim časnim kraljestvu se s svojo kraljevo sveto puli ono v iic-
besih verne krone veselilo. I*. I>. n. J. K. itd. Po tem se je molil Očcuaš. Češe na m arija iu je bil dan blagoslov s sv. Kešnjim telesam. S. p.
/o (ioncf 12. i. ui. Zvun podložnih 4 školij je prečast. nadškofijstvo goriško s papeževim poveljem ibreve) od 28. listop. pr. I. tudi za Zadersko nadškofijo v drugo sodu i j sko stopinjo (inštancijo) v zakonskih in druzih cerkvenih pravdah odločeno in za 10 let pooblasteno; ravno tako se bo treba Goričarjeiu ua Dunajsko nadškofij-stvo obračati.
Kazfjlett pa lie r*an*kha mre tu.
Zagrebški vikši škof in kardinal so poslali 1000 golil, grofu D' Donel I-u ua Dunaj, de naj jih oberne v jistino ali kapital za časnika ..Oesterr. Volksfr.", ki je od noviga lela začel v veči obliki izhajali in je pod var-stvam severinske družbe, ktere predsednik je imenovani grof. — V Bern u seje pri duhovnih vajah nedavno tole dogodilo. Misijonarji so bili prošeni, šolo in rejilnico ondotnih usmiljenih sester v bližnjim predmestu Obroviei obiskati. Najdejo pa ondi med otroci tudi dekclce. ktero je imelo že dolgo neko prirojeno bolezen v očeh, od nekterih meseov sem pa je bilo popolnama oslepelo. Zdravnik je samo s tem še imel upanje, ako bi sc strupenina (GiftstofT) odpravila. ki je otroku tudi obraz kazila. in je bila napravila otok. de ni moglo dekle ust prav zapirati. Svetuje pa eden misijonarjev, de naj bi se poskusilo olje, ki kaplje iz kosti sv. Valburge v Kichstadt-u. V petik, 5. listop. prejmejo sestre olje , od misijonarja poslano. Opominjajo tedaj otroka. de naj se k Odnevni pobožnosti in k rabi iitieiiovuniga olja pripravlja. Bilo je popoldne po 3. uri, ko otroku steklenico (flašico) pomole. Dekle vzame flaško, jo nese k ■Mini, jo kušue in — pri ti priči v tistim trenutku popolnama spregleda, iu vidi svitlobo dneva, ktere žc od Božiča poprejšnjiga leta ni vidila. Spisovavec tega dogodka v Ti-rol. Ii>iih dve reči pristavi: 1. de Matilda M. od Božiča poprejšnjiga leta skorej nič, nekaj meseov seiu pa celo nič ni vidila; 2. de je .">. listop. popoldne kar precej pri kušljeji steklenice z oljem sv. Valburge zopet spregledala, de je ravno tisti trenutek zamogla zopet tudi usta skleniti, de se je skaza na obrazu jela zgubovali, de so oči zdaj zmiraj dobre, in de se je tudi sploh obličje otroka že čisto spremenilo. — V Freiburgu na Svajcarskim jc bil pred H leti od rogo-vilcžev pregnani. zdaj pa v svojo škofijo vernivši so škof Marille\ z veliko slovesnostjo sprejel. Mesto samo je svojimu preljubimi! pastirju ministra Vonderveid-a v Divonne na Francosko naproti poslalo. Is. grud. je bil odhod iz tega mesta. Neizrečeno je bilo veselje ljudstva, ko visoki pastir v svojo domačo škofijo prestopi. Ljudstvo je vrelo naproti, z baklami in svelilnicami so voz spremljali, pn vsih višavah so veseli kresovi goreli iu možnarji pokali od vsih strani, povsod je ljudstvo na kolenih blagoslova pričako\alo. desiravno je bilo po noči. Skof pa so povsodi iz voza šli. med Ijud-slvo iu prijazno govorili. V Freiburgu so perve ulice, skoz ktere so se skof noter peljali, dobile ime ..Bischofsgasse" |škofo\c ulice J. Ljudstvo je o prihodu skupaj vrelo in svojiga pastirja z mnogimi slavoklici pozdravljalo ild. Tako poslednjič Vselej le sv. cerkev zmago obhaja v osramotenje sovražnih nasprotnikov. — V Parizu, kakor že ves svet ve. se je neslisaiia grozovitnost dogodila. Neki nesrečin Kajn. Vcrge po imenu, se je v svetiše Gospodovo splazil, kakor volk med ovce, si je bil s svojim pregrešnim ugunju-njem že večkrat prepoved od svetih opravil nakopal, in tudi nar poslednjič zato. ker je zoper versko resnico čistiga spočetja učil. — je bil tedaj k r i v o v e r e c. Ta zgubljeni človek je svoje pregrehe s leni zapečatil, de je M. t. m. v cerkvi sv. Štefanu \ik>iga škofa z nožem v serce zahodi!
in naglo umoril! Pravijo, de je morivec že večkrat poprej razodeval nad seboj sledi, kakor de bi ne bil čiste pameti. Dc ni bilo z njim prav jasno, se zamore soditi tudi iz njegove deržinc, ker njegovi starši so se pred nekimi leti sami sebe končali, eden njegovih bratov pa pred malo mesci ravno tako. Verge je bil že ko učenec iz nekiga kon-vikta izgnan zavolj tatvine, le po dobroti nekiga duhovna se je dalje učil. Cerkev je bila z umoram oskrunjena iu se ne smt; v nji nobeno sveto opravilo opravljati, dokler ni vnovič posvečena. Naslednjo nedeljo je bila vsa cerkev sv. Štefana odzunaj v černe ogrinjala zagernjeua. V nobeni cerkvi cele škofije ni bilo slovesne, ampak povsod je bila le tiha maša in potem petje spokornih psalmov. Morivec je Pari-žan iu 32 let star. Vikši škof Si bo ur pa so bili rojeni 1. 1702, in 1848 v vikšiga škofa zvoljeni. Pred zadnjim iz-dihljejem jim je zamogel nek pričujoč duhoven šc odvezo dati. Bog daj timorjenimu večni mir in pokoj, morivcu pa milost pokore po svojim neizmernim usmiljenji! — VI.ionu na Francoskim je od I. 1822 družba sv. Frančiška Ksaverja za razširjanje sv. vere. Ta družba je lansko leto prejela nad 3 milijone in 7 sto tavžent frankov milovšine za uiisijone. in je velike zneske obernila za inisijonc v Kvropi, Azii, Afriki, Ameriki in Avstralii.— Iz Rima vedo ,,tirol. listi" dvomljivo novico, de se Rim in Turin vender nekaj bližata. — Sc bolj vesele pa so naznanila iz Spanjolskiga, ker ondotno ministerstvo si prizadeva katoliški cerkvi pravično biti. Prazne so misli nekterih časnikov od menjave ministerstva. — Egiptovsko, (i. misijonar Kaufniauii med svojimi naznanili od popotvanja skoz Kgipt tudi tole pripoveduje: Sole francoskih učenikov in učenic veliko dobriga delajo, in kako moč tle ima lepota katoliške Božje službe do jutrodeželca, smo sami doživeli zgled 21. kini. v Kairi. 11 letin sinček bogatiga beja, ki ima v Carjigradu službo, tukaj v šolo hodi. Ker se vsiga vdeležuje, kakor drugi učenci, se tudi keršan-skiga nauka uči in k šolski maši hodi, ima to veliko moč do nedolžniga mladiga serca. Tudi doma vedno pripoveduje, koliko lepiga de je vidil in slišal; iu kakor katoliški otroci, si tudi on napravi svoj altarček, si naredi masno obleko, vzame kozarec in inašuje, in vse sestre iu sužnji morajo biti pri njegovi maši. Tudi ni jenjal pri svoji materi s prošnjo iu jokanjem, dokler ni zapovedala, de mu morajo vsi pokorni biti, de se ne sme nobeden smejati ali zabavljati. In tako morajo klečati, se na persi terkati, s sklenjenimi rokami moliti, z zvončkam žvenkljati i'd., ko on inašuje. Ta teden ni jenjul pri svoji materi, dokler mu ni obljubila, da hoče s sestrami iu služuhiiištvam vender enkrat iti gledat, kako Latinei molijo; in res fant vse v cerkev pelje, jim stole odkaže, on pa gre s svojimi strežniki k ueeiiikam in je tam gori spredej pri veliki maši. Ko zakristan pride milovšino pobirati, hoče tudi on kar naravnost denar od služabniku, in na vprašanje: čiinu to? mu reče: „Ali ne vidiš? milovšiiia za katoliško cerkev." Po maši pelje mater in vso množico v š.do, kjer je mati sama vse to pripovedovala. ter rekla, de je z vso napravo šole in s sinovim napredovanjem zadovoljna in le voši, de bi tako nadaljeval. —
MMuhorfšHe zadere.
V	ljubljanski škofii. Po odpovedi gosp. Ant. K raso v i ea je fara kri/.aiiskiga reda, Podzemelj, g. Jan. Skubieu, kapi. v Siiiartuu pri Litii, podeljena. G. Mat. Tavčar pride iz Metlike v Šmartno pri Litii.
V	t e r ž a š k i škofii. Gosp. Fr. Z u p a u pride za ekspozita k podružnici Vepiinuške fare; gosp. Jan. <-'ure" lič iz Moščcuic v Lav ran o za duh. pomočnika; gosp. Vinc. D u b r o v i c h. novopusvečeiicc, v Moščenice za duh. pomočnika.