Temperature letošnjega poletja so peklenske. Za dodatne užitke v debeli senci priporočamo julijski Pen, za 31. avgust, ko bo izšla naslednja številka, pa obljubljamo svežino v PENU in okoli njega.
... z Goričkoga farbe razlijen.
Nikolaj Beer,
VESTNIKOV MESEČNIK, četrtek, 27. julija 2006, 137. številka
VESTNIK
Pen
Ondan je imel svoje trnke namočene nekje v dalmatinskem morju. In je rekel, da ne bo odnehal, dokler ne nalovi vsaj za ene gradele (žar na mediteranski način} belih rib In glej ga, panonskega zlomka, uspelo mu je -voditelj BOŠTJAN ROUS je potegnil iz Adrie 1,25 kg belih rib. Seveda je takoj sklenil, da ujete ribe lastnoročno očisti (v veliko veselje tamkajšnjih galebov) in jih takoj speče. Pentutarski viri vedo povedati, da se je izkazal tudi pri peki, da so bile ribe hrustljave in sočne ter da ga je pohvalila (toga nega') celo njegova boljša polovica. Viš, viš!
Otvoritev tiinke
Ka Pa'
V I'
Rokovanje šampionov
Frbo
Dokležovske dame ubrano
DOKLEŽOVJE
Javer

Profesor EVGEN TITAN (kolo v levi roki) se je v življenju lotil malone vsakega šport«, pa vimdiir bi lahko rekli, dn mu je še najbolj pri srcu biclkel - v vzvratni vožnji je celo NAJ na svetu. Za Ptujčana IVA KLARIČA (klobuk) pa velja, da je bil nekoč vratar sedanje prvoligaške NAFTE. A tudi on je ljubezen do nogometa združil s kolesarjenjem, saj je med drugim prevozil vso Evropo. Nazadnje pa se je s kolesom podal na prizorišče svetovnega prvenstva v nogometu, torej v Nemčijo. Prijateljsko srečanje obeh mož dokazuje, da kljub zrelim letom snujeta še kakšen podvig.
Naši pentutarski sodelavci se v teh poletnih dneh potepajo po vseh možnih koncih ožje domovine pa tudi širše. Tako so se nam oglasile pevke iz DOKLEŽOVJA, ki so se udeležile 37. pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. Skupaj je bilo tamkaj okrog štiri tisoč ubranih glasov, ki tvorijo veliko družino ljubiteljev zborovskega petja. Tablo z napisom prekmurskega kraja je tokrat nosila PAVLA, med sprevodom pa je bil tudi harmonikar JOŽEK, ki je razveseljeval, ko je raztegnil meh, staro in mlado.
Zakaj bi slavnostno odpirali samo avtoceste, mostove in bolnišnice9 Zakaj si ne bi za spremembo privoščili otvoritev pristne domače tunke? Prav na to je pomislil vrli K ART.EK SLAVIČ iz ŠPRINCA, ko je dobil od mame dragoceno mesno darilo. Prijatelji m znanci so skušali zadevo kar trikrat odpreti, pa se je Karlek znašel, jo »opremil« s ključavnico in priklenil na vodovodno cev Končno pa se je le omehčal m pripravil slovesno (in dobesedno) odprtje -na otvoritvi se je zbralo okrog 50 ljudi, zaigrali pa so celo tamburaši. Ali je »tunke« še kaj ostalo, Pentute ne poročajo.

julij
2006
VESTNIK 27____________
Mir nebeški vsem!
SAŠA ŽUPANEK (metuljček) in
DEMETER BITENC (cigara)...
... sta, ugotovila, da je:
- eden dvakrat starejši od drugega,
- prvi vodil več kot 100 maturantskih plesov, drugi pa igral v več kot 180 filmih, - na tem svetu vedno manj pristnih džentehnenov.
JOŽEF GRABAR iz KUPETINEC, ki smo ga nekoč odkrili in predstavili v podobi zloglasnega BIN LADNA, se je spreobrnil in zdaj sporoča, da želi vsem ljudem na tej obli mir in vse dobro - naj vam bo tako kot v nebesih, kjer vsakemu cvetijo rožice! Ko se je nedavno oglasil pn znancu SLAVKU v ILJAŠEVCIH, je takoj vzkliknil: »Takšen naj bo moj kotiček v nebesih!«
Jog
Kralj okronan, ^ živel kralj!
Če mislite, da so javne osebnosti zazrte zgolj v prihodnost, se motite - tako je humorist GEZA nedavno dokazal, koliko mu pomeni zgodovinsko izročilo. Preden je Vestnikov vlak odpeljal na avstrijsko Koroško, je namreč prebral vse knjige o kralju Matjažu. Ta ga je s svojim pogumom tako navdušil, da se je Geza sklenil poistovetiti z njim. Tako so ga v režiji turistične vodnice MARIJE TRDINA kronah (dobesedno), kar so z navdušenjem sprejeli Vestnikov! popotniki. Zdaj Pentute pa tudi javnost nestrpno čakajo na prvo uradno potezo Geze - kralja.
Bruselj navdušen nad Bogojino
To pa ni niti približno tuta - FRANC PUHAN iz BOGOJINE je osvojil BRUSELJ. In to ne kar tako, pač pa z vrhunskimi vini, ki jih je predstavil v evropski prestolnici ob sprejetju podalpske Slovenije v tako imenovano evrsko območje.
Ob tem je predaval evropskim parlamentarcem in jim dopovedal, da najbolj pristni modri pinot oziroma traminec uspevata zgolj na Trnavskem bregu (in seveda v njegovi vinski kleti oziroma Vinariumu)
Zdaj v Bogojini z veseljem pričakuje prve goste - če jih pride iz vsake države EU le deset, je uspeh zagotovljen!
julij 2006
p^n
28 VESTNIK
Moč Jezusovih ran
1
m
V romarsko cerkev v Turnišču romarji zahajajo že skoraj tisoč let. Vojne, napadi ljudstev, lakote, kuga - vse to je prispevalo, da so se ljudje zate kak k Manji Vnebovzeti z Detetom pod logom Tudi danes prihajajo iskat duhovnost in pomoč.
V soboto, 8 julija, in v nedeljo, 9 julija, je tja priromal in prišel oznanjat Jezusov nauk katoliški duhovnik jz Indije, pater James Manjackal, ki pripada misijonskFdružbi sv Frančiška Šaleškega Duhovni seminar je potekal na temo Jezusove rane so nas ozdravile Oče James Manjackal se je rodil v južni Indiji in bil leta 1973 posvečen za duhovnika Leto dni je deloval kot misijonar, nato se je specializiral iz psihologije in obenem služboval kot profesor. Od tedaj je skoraj po vsem svetu vodil že več kot tisoč duhovnih obnov in seminarjev, na katerih je GOSPOD podaril mnogo telesnih in duhovnih ozdravljenj Je avtor nekaj knjig m mnogo člankov V Turnišču je bila ob tem dogodku množica ljudi Registrske tablice so bile prav z vseh koncev Slovenije in iz tujine.
Na dvodnevnem seminarju je bilo zelo pestro in za nekatere ljudi presenetljivo, da lahko neka oseba govori tako zelo intenzivno, da se v cerkvi poje zelo glasno, smeji, se ploska, drug drugega prijema za roke ...
Iz župnišča se je odpravil naravnost v cerkev Patra Jamesa je ves čas spremljal Dani Sitar, ki je bil njegov prevajalec iz angleščine v slovenščino. Spremljali so ga še tjlani Morije Kraljice miru na Kureščku.
. *
Ljudje so pisali različna sporočila, želje, pričakovanja, prošnje za ozdravljenje in jih dajali v košaro pred glavnim oltarjem. Prošnje je karizmatik prebiral na samem in pri tem molil k Svetemu duhu.
Nabito polna cerkev je pozorno sledila Jamesovim govorom. Vsak govor je bil pozdravljen z dvigi rok, z dolgimi aplavzi, z vzkliki, s pesmimi in molitvami. Pater James je molil tudi nad posamezniki, tako da je na čelo položil roke Večina je močno začutila Božjo prisotnost in nekateri so tudi počivali v Duhu.
Pater James govori ure in ure, ne da bi se utrudil. Med karizmatičnimi govori je imel kratke premore. Vsa čast prevajalcu Daniju, ki je vzdržal takšen tempo. Besede, ki jih je namenil Slovencem, so bile: »Navdih Svetega duha spoznamo po tem, da je v skladu s Svetim pismom in naukom Cerkve. - Ljubite Cerkev, ker je Cerkev Kristusovo lelol Jezus Kristus je glava Cerkve. Kdor ljubi Jezusa, ljubi Cerkev! Slovenija naj se odlikuje po tem! - Za duhovništvo se odloča čedalje manj fantov O tem morajo razmišljati Marijini molivci. Izprosite, izmolite si la poklici Ne obirajte duhovnikov! Ne govorite slabo o njih, nasprotno: molite zanje. Vse so zapustili. Pogosto so osamljeni. - Naš Bog je mogočni Bog in je živ v sv. Evharistiji! Moje največje veselje je daritev sv maše. Če se le da, pojdite vsak dan k sv. maši«
Prav za vse je bilo dobro poskrbljeno, seveda tudi za glasbo. Za to so bili odgovorni Marija Brest in Sandra Legen ter kitarist Janez. Ti so bili glovni pevci pri mikrofonih. Poleg teh sto sodelovala organist Mitja Medved in domači organist Matej Pucko. V nedeljo pa je sodeloval tudi Leon Kuzma s klaviaturo. Preostali so peli z njimi, kajti peli so takšne pesmi, ki so večini znane, in vsak je v cerkvi dobil pesmarico. Tudi sestra Marta iz Murske Sobote zelo lepo poje
Duhovnik je posebej molil nad določeno osebo ... dotaknil se je roke in ramena ...
Bojan Zadravec
Na stojnicah so se dobro prodajale knjige, ki jih ie napisal ta svetovni pridigar Štiri njegove knjige so prevedene v slovenščino.
Oče James Manjackal vsekakor spoštuje vsakega človeka in rad spregovori, če ga kdo sreča in vpraša za nasvet. Na župnišču so k njemu v kratkih odmorih prihajali ljudje z različnimi prošnjami in življenjskimi vprašanji. Pred cerkvijo se je srečal s svojim znancem in po rodu Prekmurcem, Stankom Maršičem.

V nedeljo zvečer po seminarju so ljudje zapuščali cerkev in okolico. Mnogo ljudi je po pripovedi Jamesa ozdravelo, še več pa jih je začutilo, da so liublieni od Boga Manjackal je še povedal: »Moč ljubezni in zaslug Jezusovega trpljenja, njegove smrti in vstajenja je zadostna, da nas ozdravi W atveJsocfi vseh piMIntitBv in veZh MKuh prwilkriv tei rvrli &;d-:i irvljore*. Ko |« dcnvk loko Curdrqvljeri od r<o|* pratoklaili. lahka KvtA Boga za vse, kar se je zgodilo v njegovem življenju«

Mnogi med zbranimi so doživljali različne milosti in spoznanja Božje ljubezni. Oče James |e povedal: »Pri nekaterih ljudeh so občutki krivde povezani z velikimi grehi iz njihove preteklosti. Čeprav so se skesali svojih grehov in aprpvili skllwa ipcr»«l l‘h Narava krivda inu6 1* naprej, igla naj p«*!® GOSPODA za globoko notranje ozdravljenje. Kudcv kali v iMjenjj/>e lahka pajffvijo htdl tAčuii javrieniull. hr/flJnlerrtn* Ir, fflrf^blfeiwsiili 1ei gri napolnijo z ljubeznijo.«
Murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, ki je listo soboto v Turnišču prvič maševal, o patru Jamesu meni. »Pater James je gotovo eden svetovno znanih pridigarjev in karizmatikov. Zelo dobro je, da je prišel tudi med nos, da s svojo karizmo, ki jo ima - poseben dar, prebuja in poglablja vero med našimi ljudmi. Čutim, da |e njegovo glavno poslanstvo: Prebuditi vero v tistih, ki so se od vere, od Kristusa oddaljili. Bog mu je dal ta dar, da nagovarja ljudi; Bog mu je dal tudi dar prepoznavanja ozdravljanj in mislim, da danes ljudje potrebujejo
takih znamenj.
Bog daje tudi taka znamenja, ozdravljanja, to pa tudi zofo, da bi se vera poglobila. Vesel sem, da je med nami.«
julij 2006 —J
VESINIK29__________________________________
Prijatelj Jirži se je vrnil iz Francije in Ažurne obale, Karliček iz Prage, sam sem bil malo na Hrvaškem in v Sloveniji, celo na Rožniku, Mariboru in Soboti. Vtisi so bili različni, Jirži je imel sonce, Karliček je bil ostrižen na balin, v Zagrebu je dvanajst dni deževalo. Tako smo se odločili za kratek skupinski izlet v Santa Barbaro, oddaljeno okrog 160 kilometrov iz Los
Festival kulinarike
-	Stalno sem jim govoril, da sem pač Čeh, in bil sem ponosen na to. Saj vesta, Švejk, Kafka, Havel... Ko smo izpadli iz tekmovanja, sem se Američanom začel predstavljati kot Madžar.
-	Jaz sem ostal še dalje Slovenec. Tako kot Madžari tudi mi nismo bili navzoči na zelenih nemških travnikih.
Ti si navijal za rezervno moštvo, za Hrvate
Zelo malo časa. Tudi oni, prav tako kot Čehi in Američani, so hitro pospravili športne torbe in žene ter odšli domov.
- Mislil sem, da bom v finalu gledal Nemce in Brazilce. Stavil semzženoJit-ko in seveda zgubil. Rezultat nesrečne stave je obrita glava.
Snel je kapo s ščitnikom in res je imel okroglo glavo - kot v napačno smer brc-njena nogometna žoga.
-Kdove, kaj je italijanski nogometaš resnično rekel Židanu, da ga je ta z glavo sunil v prsni koš in položil na zemljo kot vrečo slame?! je rekel Karliček, samo da ne bi več buljila v njegovo lobanjo.
-	Gotovo mu ni opsoval srbskega porekla, marveč muslimansko! je rekel Jirži.
-	Takšna kariera in takšen klavrn konec!
-	Da, za navijače je bil kot Bog. Tudi Bog je imel sijajno zamisel, pa poglej, kaj je nastalo po sedmih dnevih!	.
Zagledali smo se v veselični prostor v majhnem mestnem parku, skozi katerega je nekoč tekel potok. Zdaj je nastalo okrog posušenega korita, iz kamenja kot na mesecu, šotorsko naselje, podobno turškemu obleganju Dunaja. Vse v neredu, brez koncepta In okusa. Jiržija je spominjalo na indijanski tabor, Karlička na romsko naselje.
Najprej nas je sprejela skupina harmonikarjev v francoskih rdečih baretkah. Igrali so šansone in vabili gledalce iz publike, rtu se jim pridružijo. Ob strani je stalo Še nekaj zlizanih harmonik.
-	Opravičujem se, jaz igram samo na klavir, in ker sem v glavnem žalosten, samo po črnih tipkah, je modroval Jirži in se Prebijal skozi pisano množico večno radovednih Američanov. Zagledali smo tri metre visok Eifflov stolp iz lepenke, v bližini turistično stojnico, kjer si lahko na razglednico napisal ime in elektronski naslov, da te izžrebajo in povabijo na izlet v Pariz.
— pen--------------------------
Angelesa. Promet je bil pretočen, v obmorskem kalifornijskem letovišču nas je pričakoval tradicionalni Festival francoske kulinarike, začinjen s kulturnim programom in skromno turistično ponudbo. Med vožnjo smo komentirali svetovno nogometno prvenstvo. Jirži je priznal, da ga zaradi akcenta ljudje prepoznajo kot Neameričana.
Vuradin Popovič
- Hahaha, se je zasmejal Jirži, pravkar sem se vrnil iz Francije. Zavili smo med nove stojnice. Na eni smo kupili carski praženec za pet dolarjev, posladkan s francoskim sladkorjem. V bližini je treskala črnska glasba iz neke nekdanje francoske kolonije. Pri stojnici s pivom, vinom in šampanjcem so nam na levico zavezali rdeči trak kot znak polnoletnosti, da lahko pijemo alkoholne pijače. Plastična časa piva je stala polnih pet dolarjev. Več kot v kakšnem nočnem klubu na Sun setu.
Najprej bi nekaj pojedel, potem pa spil, je rekel Jirži iz praznega želodca. Na voljo so bili samo ameriški hamburgerji, sendviči in ameriški sladoled.
- Ah vesta, da je Napoleon slabo go voril francosko, da se nikoli ni naučil vljudno vesti za mizo? Mlaskal je, rigal, jedel je zelo glasno, z roko je jemal meso, pri vsakem obroku se je tako popackal, da se je moral preobleči. Jedel je brez vsakega reda včasih je najprej pojedel sladico, nato zelo slano juho. Jedel je v naglici; kosilo, sestavljeno iz osmih jedi, je pojedel v desetih minu tah.
- Mislim, da se tukaj ne bomo mogli niti omastiti niti zamastiti, je rekel Kaliček, in ko smo stopili mimo stojnice s knjigami francoskih enciklopedistov ter ugotovili, da so med lepo izdelanimi platnicami namesto listov leseni vložki, smo se obrnili, se usedli v avtomobil in odpeljali na drugi konec mesta, k morju. Tam smo na promenadi, ki je spominjala na Cannes ali splitsko rivo, parkirali pred ribjo restavracijo, ki pa je bila zaprta, ter odšli v mehiško restavracijo El Toro, precej na robu živčnega zloma in neprikrite lakote. Naročili smo enchilade in margarite in Jirži je vprašal: Kdo že je predlagal, da gremo na ta Festival francoske kulinarike?
Priznal sem, kajti vedel sem, kako je Jirži cenil francosko kuhinjo, in sem ga hotel razveseliti.
-	Na tak način bi tudi mi lahko pripravili češko-hr vaški-slovenski festival. Samo pomislita: češko pivo, hrvaški pršut in slovenski šampanjec.
-	Dobra ideja, samo kako bomo vse to spravili iz Evrope v Los Angeles. Posebno mesne izdelke?
Karliček je postavil pravo vprašanje, Jirži ga je dopolnil
-	Bomo pa festival naredili pri meni doma. Jaz bom dal vrt, bazen in pivo, Karliček bo prinesel pršut ali kulen, Branko šampanjec.
In tako smo še isti večer sedeli ob Jiržijevem bazenu, pili češko pivo, rezali poljsko klobaso (namesto pršuta) in pili radgonsko penino, ki sem jo prinesel pred dnevi iz Slovenije. Bil je to izjemno uspešen festivalski večer in odločili smo se, da bo postal tradicionalni. V soboto bomo imeli že Drugi festival češko-hrvaško-slovenske kulinarike
Beseda moda, ki jo tako pogosto uporabljamo, izhaja iz besede latinskega izvora modus in pomeni mera, način Pojem moda razumemo v glavnem kot prevladujoč način oblačenja ali pa tudi prevladujoč način vedenja in navad. Prevladujoč način komuniciranja je prenosni telefon, večinoma kupujemo v velikih trgovskih centrih, oblačimo se v cvetlične vzorce in se okrašujemo z velikimi lesenimi verižicami. Prevladujoče je obenem modno ali pa se nam določeni vzorci vedenja ponujajo z namenom, da bi bili prevladujoči.
In kaj moda?
Kdo nam torej »jemlje mero« in narekuje, kaj bo modno in prevladujoče?
Zagotovo tisti, ki ima denar m s tem moč, da se približa množicam, da za svoje ideje uporabi ljudi, s katerimi se lahko množica poistoveti.
In zakaj sledimo modi? Najpreprostejši odgovor je prav v besedi prevladujoč - človek ima zelo močno potrebo, da se prilagaja svoji okolici, da s tem izraža svojo skladnost z družbo in uveljavlja potrebo po sprejemanju, torej da sprejema prevladujoče vzorce vedenja. Seveda ima moda tudi dovolj prostora za razkazovanje individualnosti
Psihološke teorije, ki globlje razlagajo vzroke sledenja modi, so različne.
Psihoanalitična teorija razlaga, da so vzroki za vnemo, da spremljamo modo, podzavestni, so pa v občutku manjvrednosti. S kupovanjem in nošenjem modnih predmetov blažimo svoj občutek, da nismo dovolj ljubljeni in pomembni. (Freud nas ni nič »šparal« m nam je vse povedal naravnost v obraz!) »Lepša« teorija socialnega posnemanja nam je v tolažbo, da posnemamo druge ter brez posebnih konfliktov m globljih vzrokov vzamemo enako kot drugi. Tisti, ki jim zveni ta teorija kot čredni nagon, naj se potolažijo z vzvišeno teorijo, ki pravi, da z modo zadovoljujemo svojo potrebo po estetiki, raziskovanju in samouresničevanju.
Odrasle zrele osebe najbrž nimajo težav z modo. Ob njej uživajo, vzamejo iz nje, kar se jim zdi najprimernejše, se z njo ne obremenjujejo Dozorevajoči člani družbe imajo pogosto težave z modo - z okraševanjem, izkazovanjem in na splošno z obnašanjem Za njih se bo treba podrobno in strokovno poglobiti v navedene teorije in jim pomagati, da bi lahko modo jemali lahkotneje, svoje življenje pa odgovorneje.
In kaj moda'’ Moda je lepa, kdor zna ob njej uživati!
julij 2006
_________________________________30 VOINIR
Franc Kučan -Sini
-------------------Pe"
Življenje, včasih na robu.
Polno nemira in iskanja. Kot barka brez krmila, ki pluje po
razburkanem morju, na koncu pa vseeno najde miren pristan. Že odločitev pri dobrih trinajstih letih, da bo nadaljeval šolanje v Kopru, je nakazovala, da bo Sini, kot mu pravijo prijatelji, svojo življenjsko pot prehodil nekoliko drugače, kot je v navadi
pri njegovih vrstnikih.
Ladijski tehnik goji zelenjavo
Odločitev, da postaneš ladijski tehnik, v naših krajih ni ravno pogosta.
Vedno sem iskal nekaj novega, nekaj, kar ni bilo vsakdanje. Ko je prišla v naš razred na Osnovni šoli n v Murski Soboti predstavnica ladjedelnice iz Izole in pokazala fotografije o delu v ladjedelnici ter govorila o šoli, internatu in življenju v prostem času, sem se v trenutku odločil. Star sem bil štirinajst let, ko sva se jeseni z očetom podala v Koper. Drugačen jezik, ki so ga govorili ljudje, ki so hodili mimo naju, drugačne hiše, drugačno okolje in še občutek, kako daleč od doma sem, so mi že na posta]i vzeli voljo, da bi hodil na to Srednjo poklicno kovinarsko šolo v Kopru. Zaželel sem si nazaj domov, vendar je oče vztrajal, češ sam si se odločil in zdaj boš tako naredil. Nazaj ne boš šel. V šoli sem bil divji. Bil sem edini Prekmurec, sošolci so bili v glavnem Primorci, ki so ob koncu tedna odhajali domov, tako sem si našel prijatelje v Kopru, ki so me uvajali v tamkajšnje življenje. Velikokrat sem zvečer, s skokom z balkona, pobegnil iz internata v mesto, spoznaval nočno življenje in različne ljudi, na koncu pa sem šolo leta 1981 vseeno uspešno končal...
... in se zaposlil v ladjedelnici.
Pravzaprav sem tam delal eno leto, da mi ni bilo treba vrniti štipendije. Iz ladjedelnice sem gledal na obalo, kjer so se sprehajali in kopali turisti, jaz pa sem bil v tisti vročini med rjavim železjem na ladji. Potegnilo me je. Ne da bi v službi komu kaj povedal, sem se podal na pot. Z avtoštopom po jadranski magistrali. Po treh mesecih sem se vseeno spet oglasil v ladjedelnici Vprašali so me, ali mislim zdaj resno delati. Rekel sem, da bom. dali so mi »p lave ga- in spet sem se znašel v doku na ladji. Pa ne za dolgo. Prišla je zima in zaželel sem si smučanja. Tri mesece sem užival na smučiščih po Gorenjskem
Odkod denar?
Denar takrat ni bil problem. Tudi od štipendije sem nekaj privarčeval, saj je bila večja od slabe delavske plače, delal sem prek »študenta«, nekaj sem dobil od doma ... Ko sem se spet oglasil v ladjedelnici, so mi dali knjižico Iz Izole sem se podal v Ljubljano, študirat.
Začelo še je torej ^študentsko obdobje*.
Vpisal sem računalništvo v Kranju in se kmalu spoznal s Palestinko Aljo Budair, ki je študirala živilsko agronomijo. V študentskem domu sva preživela čudovita pravljična leta Kmalu po vpisu sem študij v Kranju opustil in hodil na predavanja na rudarsko fakulteto. Potem sem se vpisal še na filozofsko fakulteto, na Visoki šoli za socialne delavce sem vzdržal skoraj dve leti Bilo je zanimivo, pomagali smo starejšim ljudem, jim čistili stanovanja, hodili smo okrog po terenu ... Potem sva se po sedmih letih z Aljo razšla. In to je bil tudi konec mojega študentskega obdobja
Zaposlil si se.
Spoznal sem Mojco iz Rake pri Krškem. Tam, pri njej, sem živel dve leti in bil zaposlen v Novem mestu pri IMV-ju. Katrce smo delali na. tekočem traku Z njo imam hčerkico Manjo Ko sva se razšla, sem se vrnil v Soboto. Pozneje je Mojca odšla v Ameriko. 1 a ni me je poklicala hčerkica. Predenje odšla za mamo v Ameriko, me je hotela videti.
Spet doma!
Da, po desetih letih Hotel sem novo življenje, vendar so se stvari obrnile drugače. V Murski Soboti se nisem dobro počutil, okolje mi m ustrezalo, počutil sem se drugačnega, zdelo se mi je, da sem v rojstnem mestu tujec Zašel sem v skupino mladih, ki so bili sami zase. Nihče se ni vmešaval v
njihovo življenje in tudi oni se niso zanimali za druge. Med njimi sem se dobro počutil
Tu si se srečal z drogo?
Začel sem tako, da sem začel smrkati (vdihavati) heroin. Potem mi je eden svetoval, da je bolje, če si heroin vbrizgaš z iglo. Manj ga potrebuješ, ceneje je. Prvič sem se »piknil« na WC-ju v hotelu Diana m takrat, prvič m tudi zadnjič, sem doživel »flash-, neke vrste vrhunec, ki ti ga da mamilo. Ko sem si heroin vbrizgal, sem kmalu začutil mravljince po vsem telesu. Začeli so iti od nog proti glavi. Ko so prišli do glave, se mi je zdelo, da lebdim, da se začenjam dvigovati. Moral sem se prijeti za kljuko, da ne bi poletel Potem je počilo. Kot ognjemet ob novem letu, kot da bi naenkrat poletelo tisoč raket in se razpočilo v naj lepših mavričnih barvah To je trajalo kakšne tri minute, nato se je vse končalo Postal sem zaspan, šlo mi je na bruhanje, srbelo me je po vsem telesu »Pikali« smo se predvsem zato, da bi še enkrat doživeli ta »flash«. Temu se pravi lovljenje zmaja, ker ga nikoli več ne ujameš Nikoli, tudi ce si daš še tako veliko dozo. Prej umreš kot bi ga ulovil To je trajalo kakšnih šest let
Kako si prišel do heroina?
Dve leti je še šlo, dokler starši niso zvedeli, da se drogiram. Potem se je začela denarna kriza. Prodajati sem začel svoje stvari, nato domačo zlatnino, jemati denar. Ko drugače ni več šlo, potreba po mamilu je bila namreč vedno večja, sem postal diler. Po heroin smo večinoma hodili v Maribor. Tam sem se spoznal z večjimi dilerji in kriminalci. Vse je začelo iti narobe. Policija ti najde drogo, ki si
jo vzel na up in je ne moreš plačati. Kljub vsemu se vrneš k diierjem, ker moraš, ker si drogo prisiljen dobiti Ker ne prineseš denarja, te dilerji pretepejo, za kazen te hudo pretepejo, vendar ti drogo vseeno dajo, da. jo prodaš m poplačaš prejšnji dolg in še novega m da ti nekaj ostane za svoje potrebe. To se potem ponavlja, je neke vrste začarani krog.
Se da izvleči iz tega brezna?
V bistvu s tem delaš počasen samomor Prišel sem tako daleč, da sem si dal revolver v usta in napel petelina, sprožil pa ga nisem. Začel sem jokati. Čeprav sem bil otopel od droge, je v meni nekaj govorilo, da od nje ne smem umreti. Rešitev sem našel v metadonskem zdravljenju, ki je trajalo eno leto.
Je metadon rešitev?
Ne! Morda je rešitev, vendar le, če ga jemlješ le en mesec. Če ga jemlješ, ne da bi ob tem zmanjševal dozo, si ravno tako še naprej odvisen.
Vseeno si se rešil odvisnosti.
Metadon sem opustil m se ponovno vrnil k heroinu Na srečo sem v tem času slišal za rastlino bogain, ki uspeva edmo v Afriki. To je čudežno zdravilo, vendar moraš verjeti vanj Ko sem jo dobil, sem jo dolgo držal v roki in jo gledal Gledal sem jo in si dopovedoval, da me lahko edino ona ozdravi, da je le ona moja odrešitev O tej rastlini in o tem, kaj pomeni domorodcem v Afriki, bi lahko veliko govoril. Tudi po internetu se da veliko izvedeti o njej. Končal sem tako, da sem imel še 100 gramov heroina. Lepa količina. Vrgel sem ga v straniščno školjko in ga odplaknil. Zavedal sem se, da to ne bo dovolj, treba bo spremeniti okolje. Napotil sem se v Avstralijo. Tam nikogar nisem poznal in tudi angleško nisem znal. Z avtobusom sem potoval iz enega velikega mesta v drugo. V Alice-springsu sem spoznal dve aboriginki Odpeljali sta me k svojemu plemenu, ki je živelo v puščavi v notranjosti. Deset dni sem preživet tam Dobro mi je delo in nato sem se kmalu spet vrnil v Mursko Soboto. Na srečo sem takrat spoznal Natašo. Po treh mesecih sva se skupaj podala v Avstralijo. V Madrasu v Indiji sva motor vkrcala na ladjo, sama pa potovala naprej z letalom Pol leta je trajalo najino dogodivščin polno potovanje, nato sva se vrnila. Z načrti.
Kakšnimi?
Veliko sem doživel in zdi se mi, da je bilo na moji poti veliko več puščav kot zelenega. Rekel sem si, da se bom ukvarjal z gojenjem zelenjave. Na poldrugem hektarju imam zdaj dva plastenjaka Gojim lubenice, papriko, kumarice Delo je težko, vendar lahko povem, da z Natašino plačo in mojim zaslužkom dostojno živimo. Upava, da se bova lahko prihodnje leto z dveletno hčerkico Zarjo vselila v novi dom v Križevcih na Goričkem, kjer obnavljava staro domačijo. Načrti bodo izpolnjeni, ko se bodo po njej podili najnu trije otroci.
Joseph Maria R
VESTNIK si______________________________________
p^n
julij 2006
Visoke poletne temperature v teh dneh marsikoga prisilijo, da sc umakne v hladno senco. Za vinogradniki in kletarje pa pravijo, da imajo pri tem prednost, saj poleti svoje delo lahko opravljajo v prijetno hladnih vinskih kleteh. Toda le malo ljudi ve, kako občutljivo je vino za temperaturne spremembe in kako veliko je treba delati z njim, če hočeš doseči pravo kakovost. Hladno zavetje kleti v vročih dneh je seveda dodatna nagrada, a brata Vlado in Franc Kupljen dobro vesta, kako trda so lahko opravila v vinogradu in kako natančno mora biti delo v kleti. Oba se namreč ukvarjata z omenjenimi dejavnostmi. Odrasla sta na kmetiji, kjer so že od nekdaj skrbeli za vinograde. Čeprav danes ne živita skupaj v isti hiši, se pri delu dopolnjujeta. Poleg tega njuni domačiji stojita v Okoslavcih druga poleg druge.
Prijeten hlad vinske kleti
Naj... kmetija
Starejši Franc in mlajši Vlado sta zrasla na kmetiji, kjer jim še danes nekateri pravijo Ajlecovi, čeprav je priimek Kupljen na domačiji že več kot pol stoletja. Vse od takrat, ko se je njun oče Franc poročil z
mamo Kristino. V začetku je bila pri hiši živina, zgradili so hleve, za katere so opeko naredili kar doma, dogradili hišo, obdelovali so polja in skrbeli za sadovnjak. »Po letu 1950 je oče obnovil za dober hektar vinograda. Nato sta oče in mama vsako leto prihranila nekaj denarja in počasi začela dokupovati zemljišča z vinsko trto, čeprav v tistih le till prejšnjega stoletja razmere za posameznega kmetovalca niso bile tako rožnate kakor na primer za tako imenovani družbeni sektor,« je povedal Franc. Sadjarstvo so pri hiši počasi opustili, nato so v vinograde spremenili še polja. Vinogradništvo in kletarstvo sta postali osrednja dejavnost Kupljenovih. Leta 1994 je njihovo obnovljeno kmetijo uredništvo časopisa Vestnik razglasilo za naj... kmetijo.
Krava ne stopa naravnost
Ker sta bila pri Kupljenovih dva otroka, oba nista mogla ostati na kmetiji. Starši so sklenili, da jo bodo namenili Vladu, ki je tri leta mlajši od Franca. Slednjega, ki je rojen 1950., so poslali v trgovsko šolo v Maribor,
Vlado pa je končal kmetijsko šolo za vinogradnike. A dela doma je bilo dovolj za oba. Kljub redni službi trgovskega poslovodje v Radencih in na Kapeli je Franc pogosto priskočil na pomoč. »Saj smo bili že kot otroci navajeni, da smo popoldne po šoli pomagali na kmetiji.
Vlado Kupljen z najmlajšim prirastkom Kupljenove družine.
Velikokrat se je sicer pot iz šole domov zavlekla. Čeprav je bila razdalja le dvakrat po kilometer, je pešačenje trajalo ure in ure, saj smo s sošolci pogosto zavili s poti in počeli vragolije. Ko pa sva z bratom prišla pravočasno domov in nisva bila zaradi tega okregana, nama je mama najprej ponudila dobro kosilo, potem pa je oče že imel za naju pripravljen urnik dela,« smo izvedeli v pogovoru v Okoslavcih. »Najtežje je bilo oranje. Traktorjev ni bilo, plug so vlekle krave. Te pa niso prav pogosto znale hoditi naravnost. Oče je bil za plugom, midva z bratom pa sva stopala ob kravi, da ni zašla levo ali desno. Rezultat
Franc Kupljen
je bil, da nama je krava večkrat stopila na boso nogo, midva pa sva na ves glas zavpila. Oče seveda ni bil zadovoljen, toda vseeno nam je uspelo končati delo,« se spominja Franc. Pri tem izvemo, da so imeli Kupljenovi med prvimi v vasi traktor in druge stroje, ki so jih potrebovali za napredek kmetije.
Srečelov za sošolce
Frančeva trgovska žilica se je pokazala že v ranih letih. Že z dvanajstimi je za sošolce in prijatelje organiziral srečelov, iz katerega je nastala prava veselica s harmonikarjem. Danes je odgovoren za
trženje in uveljavljanje vina iz Kupljenovih kleti. Čeprav imata z bratom ločeni gospodarstvi, svoje vinograde in kleti, nastopata na trgu skupaj. Vlado prodaja vina, ki jih Franc nima, in obratno. Franc tudi skrbi za promocijo vin, odkupuje od Vlada grozdje, brat pa poskrbi še za delo s strojno mehanizacijo v Frančevem vinogradu. Pred nedavnim je Franc dogradil vinsko klet, v kateri je prostora za 50.000 litrov vina. Okoli 40 odstotkov ga prodajo kot odprto vino, s preostalim napolnijo buteljke Le onadva vesta, koliko neprespanih noči in truda je treba vložiti, preden iz mošta nastane zelo dobro vino. Franc je celo pustil delo poslovodje in zdaj se ukvarja izključno z vinogradi in vinarstvom. »Najprej moraš imeti veselje in ljubezen do dela in do vinograda, šele nato pride na vrsto zaslužek. Če bi z bratom mislila samo na to, koliko bi se dalo zaslužiti s prodajo vina, bi že zdavnaj morala prenehati Cene žlahtne kapljice so na trgu enake že več kot deset let, stroški pridelave pa naraščajo,« smo izvedeli pri Kupljenovih. Kljub vsemu je njun trud poplačan z visokimi nagradami za kakovost vina. Oba imata v kleteh slovenske vinske prvake. Franc je v Ljubljani prejel zlato medaljo za traminec, Vlado pa za laški rizling.
V vročini in mrazu
Ko so v vinogradu večja dela, kakor je na primer trgatev, pri Kupljenovih nikoli ne zmanjka pridnih rok. Pomagajo sorodniki, pomagata Vladova hčerka Irena m sin Iztok, pomagajo prijatelji, zaradi velikih vinogradov' je treba tudi najeti delavce, ki pridejo obirat grozdje. Vladova žena Marija je takrat glavna gospodinja. »Trgatev ni prava, če ni njenih dobrih jedi ter dobrih gibanic in kvasemc,« je povedal Franc Dobrote se znajdejo na mizi tudi v njegovem vinotoču, kjer gostom pogosto pripovedujejo o pridelavi vina in prisluhnejo njihovim vprašanjem. In ko se bo poletje poslavljalo iz dežele ob Muri, bo to znak, da se morajo Kupljenovi pripravljati na novo vinogradniško in kletarsko sezono. Vročina in mraz se pač izmenjujeta. Sončni dnevi bodo poskrbeli za kakovost grozdja, mrzle zimske temperature pa za kakovost ledene trgatve. Pn Kupljenovih jo ponavadi imajo na lucijino
Dejan Fujs
2006
Pen
32 VESTNIK
Zadnji rabin v Murski Soboti
Pismouki oziroma rabim so v starem Izraelu razlagali Postavo, jo vnašali v vsakdanje življenje - bili , judovski učenjaki v Judeji. Od l. stoletja našega štetja so bili rabini izobraženci, učitelji zakonov Ko so bili Židje razseljeni po svetu, so rabini dobili od verske skupnosti plačilo, s katerim so lahko vzdrževali družino, ki pa po večini ni bila majhna. V srednjem veku za svoje delo niso dobivali plačila, ker so poleg svojega verskega poslanstva opravljali še kakšno drugo delo, ki je bilo finančno donosno Danes morajo končati rabini šolo ješivo, diplomirati, priporočljivo je. da si pridobijo akademsko diplomo na judovski teološki fakulteti in tudi doktorirajo iz humanističnih ved.
V judovski skupnosti ali na določenem ozemlju, kjer je bilo več rabinov, so izbrali vrhovnega nadra-bina.
Po letu 1919 je bil soboški rabinat, ki je prvotno spadal k osmim okrajem izra-elitske občine v Sombatelu, ki je bila pod patronatom državne izraelitske pisarne v Budimpešti, upravno in teritorialno odrezan od Madžarske Tako so v odboru izraelitskih občin vrhovni člani izbirali za svoje sinagoge in člane rabine, ki so se prijavili na razpis V Prekmurju so delovali rabini že od 19 stoletja naprej, morda že prej. Zadnji murskosoboški rabin, ki je še danes v spominu nekaterih, je bil dr. Lazar Roth.
Njegove ovčice, kakor bi lahko rekli njegovim vernikom, članom Izraelitske občine Murska Sobota, pa živijo širom po svetu, le nekateri so ostali v Murski Soboti.
Poznal ga nisem, a ne bi mi bilo žal, če bi ga srečal in bi razpravljala o Mojzesovih knjigah, eksodusu izvoljenega ljudstva v obljubljeno deželo in še naprej o začetkih Freudovih psihoanaliz ter razglabljala o njegovem tradicionalnem okolju, morda bi povedala kaj o Jungovih arhetipih in sanjah, kar je bilo dano že Jožefu v Egiptu, še prej pa Jakobu.
Svetovljansko rad prisluhnem pogovorom red kih ljudi, ko se ti s sentimentalnostjo spominjajo zad njega rabina v prekmurski prestolnici.
Krog Rothove črede pa ni bil od leta 1929 vezan samo na Mursko Soboto z okolico, ampak na vso Slovenijo, kjer je Judom podajal Božjo besedo, razen Lendave, ki je ostala samostojna židovska občina s svojim rabinom
Dr. Lazar Roth je imel doktorat iz filozofije in bil vsesplošno razgledan človek. V svojem rabinariatu v Murski Soboti je imel bogato knjižnico, na policah katere so se vrstile verske knjige' Tanah, Talmud, ka balističa literatura, starozavezna Biblija, židovski molitveniki v hebrejskem ali kakem drugem jeziku in druge, pogosto pa v hebrejščini na eni strani in v kakem evropskem jeziku na drugi strani knjige. Ne samo nabožne knjige, vrstili so se tudi Parmenidovi, Platonovi, Aristotelovi, Avguštinovi, Tomaževi, Descartesovi, Avicienovi, Leib-nitzevi, Kantovi, Marxovi, Leninovi, Solovjojevi, Mar-tainovi, Jaspersovi, Sartrovi, Bergsonovi, Blonde-lovi, Heideggerjev!, Una-munovi, Rousselotovi in spisi drugih filozofov. Na posebni polici so bila zbra-
Dr. Lazar Roth
Bojan Zadravec
na dela o metafiziki Po besedah enega od pričevalcev, ki se je mudil v tisti prekrasni knjižnici, izvemo: »Ko človek z očmi boža vse te dragocene (po vsebini) spise in filozofska dela s socialno, politično, zgodovinsko in etično tematiko, se nehote vpraša, kakšen je ta mož.«
Bila bi velika škoda, da bi zadnji soboški rabin odšel v pozabo, ne da bi o njem napisali nekaj besed, ki naj bodo v spomin njemu, hkrati pa v vednost mladi generaciji, tudi Sobočanom. Dobro je vedeti, da je v tem podeželskem mes tecu nekoč živela tudi elita poštenih ljudi. Ne mislim na izkoriščevalce in tiste, ki so bili izkoriščani, ampak bi se reklo, da so bili kulturni ljudje, med njimi tudi filozofski tipi, kot je bil gospod Roth.
Življenje dr. Lazarja Rotha
Opisujejo ga kot široko razgledanega moža živahnih oči, ki je govoril deset jezikov in bil v petih spo soben pridigati, in to tako dobro, da so ga zaradi glo bokoumnih govorov v sinagogo hodili poslušat tudi verniki drugih veroizpo vedi in ateisti Rodil se je 25
I M U R Z O M BAT BO L
hraelita jmahaz
Soboška židovska sinagoga, ki je stala v Lendavski ulici. Zadaj je vidno rabinovo stanovanje. Le komu je bila v napoto, da so jo leta 1954 porušili? - Ljudje, ki so opazovali dogajanje v Soboti, so mnenja, da je sinagoga nekatere motila zato, ker je bila verski objekt, in ne zato, ker so potrebovali prostor za prvi soboški blok.
januarja leta 1877 v tradicionalni verski judovski družini v Jalšavi na Slovaškem. Diplomiral in doktoriral je v Nemčiji m nato odšel v Beograd, kjer je postal tajnik vrhovnega rabina dr. Isaka Alkalava, ki je bil najvišji duhovni organ Židov v Kraljevini
Mag. Franc Kuzmič
Po osemletnem delovanju v Murski Soboti je dr. Henrik Kiss leta 1921 odšel za višjega, rabina v Novi Sad in v Murski Soboti ni bilo rabina vse do jeseni leta 1926. Verske zadeve sta urejala v tem obdobju predsednik izr. občine in kantor, obredne pa rabin iz Lendave. Ob prihodu rabina dr. Lazarja Rotha, ki je poprej služboval v Beogradu in bil Alkalayev tajnik, v Novem Sadu poučeval na gimnaziji latinščino, v Mursko Soboto pa je prišel iz Djakova, kjer je bil prav tako zelo agilen, je v Murski Soboti in Prekmurju sploh organizacijsko in versko življenje s težavo uspevalo in večjega napredka na tem področju ni bilo več zaznati Soboški Židje so bili aškenazi, neologi, dejansko vsi trgovci in podjetniki ter sorodnih dejavnosti.
Rabin kot zelo razgledan (obvladal je menda deset jezikov) se je rad družil z redkimi intelektualci v mestu (duhovnikoma obeh veroizpovedi, gimnazijskimi profesorji ter agilnimi dijaki in študenti). V letih 1926-1941 je na
Ker pa se je v tridesetih letih antisemitizem stopnjeval, so učenci prihajali na rabinariat, kjer so dobili znanje o izraehtski veri, kulturi in uradnem judovskem jeziku, hebrejščini. Na gimnaziji je bil zelo spoštovan profesor in pravijo, da je od njega kar
srednjih šolah v mestu poučeval izr. verouk. Naposled je duhovno pokrival celotno Slovenijo. Nikakor pa se ni mogel vživeti v novo okolje. Zatrjeval je, da je bil v Prekmurje premeščen kazensko. Zakaj?
Vse to ga je mučilo in potiskalo v vedno večjo samoto Zaznal je tudi prihajajočo katastrofo fašizma, o kateri je celo javno govori! m nanjo opozarjal. S prihodom okupatorja so ga kot me-sianista in jugoslovansko usmerjenega odstranili, 26. 3. 1942 je odšel v Bekeš na Madžarsko m naposled končal v krematoriju v Auschwitzu 17.10. 1944, kakor skoraj vsi prekmurski Židje, med katerimi je poldrugo desetletje deloval kot dušni pastir
Sodobniki intelektualci se ga spo minjajo kot samskega in drobnega možička živahnih oči, duhovitega debaterja, ki je imel sposobnost zelo ostre analize. Njegovi govori in pridige so bile globokoumne in preciznih definicij. Po besedah gimnazijskega profesorja B. Teplyja bi »v večjem mestu in kultur-nejšem okolju gotovo zaslovel daleč naokrog«
Pri verskem opravilu je bil oblečen v dolgo črno pokrivalo, plašč, na glavi pa je imel črno kapo, kipo. Ogrnjen je bil z molitvenim pregrinjalom, ob prazniku sprave (jam kipur} pa si je nadel dolgo belo pregrinjalo, imenovano kiti, ah srajco z belo kapo.
Židovska ulica v Novem Sadu pred 2. svetovno vojno. Tam je dr. Roth poučeval, preden je prišel v Mursko Soboto.
SHS, ustanovljen leta 1923, Vrhovni rabin Alkalay je bil istočasno predsednik Zve ze rabinov Kraljevine SHS. Ni fcilo naključje, da so za tajnika vzeli Rotha, ampak so to storili po premisleku in najprimernejši za to mesto je bil s svojim znanjem in marljivostjo prav on. Med tem je poučeval, kolikor je znano, še jezike
Leta 1926 je prišel za rabina, v Mursko Soboto, kjer je bilo to mesto prazno že pet let. Stanoval je v veliki hiši, imenovani rabinariat, ki je stala poleg sinagoge v Lendavski ulici. Tam je imel trisobno stanovanje, zaposleno pomočnico in kuharico
Poleg svojega dela v zvezi z verskimi zadevami je na soboški šoli in gimnaziji poučeval židovski verouk
žarelo znanje. V posvetnem življenju je deloval kot navaden meščan. Nekoč so se soboški intelektualci srečevali po kavarnah in med njimi ni manjkalo spoštovanega rabina, s katerim so se zelo radi spuščali v debate Vedno je bil poln svetovnih novic in dobro je vedel za vse dogodke, ki so grozili judaizmu v takratni Evropi
Ljudje so bili presenečeni, ko so srečevali katoliškega kanonika Janoša Slepca, evangeličanskega pastorja Štefana Kovača ter judovskega rabina dr. Lazarja Rotha Ti so se po soboških ulicah skupaj sprehajali in bili tako zatopljeni v razprave, da niso videli nikogar okoli sebe To so bili trije vrhovi verskih skupnostih v mestu
Kot verski vodja, ljubitelj, učitelj m proučevalec modrosti tudi takrat, ko je čutil vpliv nacizma, ko je čutil prihodnjo kalvarijo židovskega naroda, ko je doživljal ‘ razbijaško m uničevalno moč hudobije in zla, ni pozabil na osnovno resnico in zakonitosti Bitja in bitij ter življenja, da nam je slednje vsem podarjeno in se razvije in krepi, ko se daje,
Naj bo blagoslovljeno Njegovo veliko Ime - za vedno in na veke vekov! To je v hebrejščini takole zapisano:
Jehe šeme raba meverah lealam ulalme almaja!

VESTNIK 33
julij
2006
»Izraelska verska občina v Murski Soboti je v zadnji dnevaj dobila svojega rabinara v osebi g, dr. L. Rotta. Imeniivani gospod devčio tildi na sobočkoj gimnaziji izraelski veronavuk.«
(Tako je bilo zapisano v časopisu Murska Krajina dne 3. oktobra leta 1926. Ta novica je bila zapisana tudi v vseh takratnih slovenskih časopisih.)
Ga. Greta Furst - Gutman Ga. Lilly Heimer - Kožic
(rojena, v M. Soboti, sedaj živi v Izraelu)	(rojena vM. Soboti, danes živi na Hrvaškem)
Moj oče Edmund Furst je bil predsednik Židovske občine Murska Sobota m bil seveda prisoten pri izbiri rabina v Murski Soboti Leta 1926 so pohajale številne prošnje rabinov, ki so želeli priti služit v Mursko Soboto. Moj oče in tudi drugi so bili vsi za dr. Rotha. Res je bil dober človek in zelo inteligenten. Dr. Roth je bil v mestu zelo znan. V Mursko Soboto je prišel sam. Pred njim je bil rabin Kiss.
Učil me je verouk in hebrejščino. Rabin dr. Roth me je zelo spoštovat, in ker sem bila hčerka židovskega predsednika, me je veli kokrat povabil k sebi v stanovanje, ki je bilo poleg sinagoge. Dejal mi je. »Če hočeš priti k meni v stanovanje, ti bom kaj povedal in te naučil - Nisem vedela, o čem naj bi se z njim pogovarjala, ker je bil zelo razgledan, jaz pa še skoraj otrok. Večkrat sem mami dejala: Le kaj naj mu povem?
V trisobnem stanovanju je bilo na tisoče knjig. Vedno mi je razkazoval veliko knjižnico, ki jo je imel. Razlagal mi je filozofske stvari, ki sem jih težko razumela. Govoril je zelo pametno in bil široko razgledan. Nisem šla vedno k njemu, ko me je povabil, in včasih mi je kar žal, da sem zamudila duhovno bogate pogovore
On je prihajal k nam zelo pogosto, že zaradi očetove funkcije v izraehtski skupnosti Tudi po smrti mojega očeta Edmunda Fursta leta 1929 se je pri nas zelo rad ustavljal.
Kako da se ne bi spominjala našega rabina? V sinagogo smo hodili k obredom, učil me je verouk in bil nam je sosed. Naša hiša je stala poleg sinagoge in velike hiše, v kateri je imel dr. Roth trisobno stanovanje.
Moj oče Evgen in stric Arnold sta imela trgovino.
Še danes se dr. Rotha zelo dobro spominjam, kako se je v svoji črni obleki s srebrno palico sprehajal po mestu in vsakega, ki ga je srečal, lepo nagovoril.
Zelo rad je zahajal v kavarne in se tam pogovarjal z imenitnimi meščani, ki so ga bili zelo veseli.
Kadarkoli si prišel k njemu v stanovanje kaj povprašat, je bil zelo vesel. Imel je tudi že telefon, tako da je komuniciral na daljše razdalje.
Dobro se spominjam, kako je bilo, ko je odhajal iz Sobote, ker je moral oditi, in to zaradi Nemcev. Takrat ni govoril nič, le pomahal mi je v slovo
To je bilo zadnjič, da sva se srečala.
Dr. Jožef Smej,
pomožni škof
Kot dijaki smo pešačili iz Bogojme prek travnikov v Tešanovcih, Noršincih v Mursko Soboto. Hodili smo peš in na drogu smo nosili nekaj hrane, ker je študent zmeraj lačen. Šli smo bosi in šele v Murski Soboti smo se obuli, in sicer malo pred sinagogo. Tam je zunaj že stal dr. Lazar Roth, rabin. Spominjam se ga, da je imel črno brado, tako da je bil sorazmerno v najboljših moških letih. Vedno nas je lepo sprejel, kar je bilo zanimivo. Dijake je imel zelo rad, govoril je z nami, mi pa smo se ga nekoliko bali, ker smo bili stari 12, 13 let
Bali pa smo se ga zato, ker smo bili takrat tako nekako katehizirani, poučeni, da so pač Judje nekako zakrivili Jezusovo smrt. Pa tudi takrat še nismo imeli toliko pameti, da bi vedeli, da Judje takrat niso vedeli kaj delajo, saj apostol Pavel m Peter pravita, da so to storili iz nevednosti. Pavel pravi, če bi bili vedeli, da je to pravi Bog, in bi se tega zavedali, ne bi storili tega in bi zahtevali smrt od Poncija Pilata s križanjem.
Tako smo se Judov bali, zato nismo tako sproščeno govorih z njun Toda on nas je razorožil s svojo ljubeznijo, saj je tudi v Stari zavezi največja zapoved »Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem svojim srcem«, druga pa je podobna: »Ljubi bližnjega kakor samega sebe.« Rabin nas je zmeraj lepo sprejel.
Božja milost je morebiti toliko delovala v njem, da je bil prepričan, tako kakor pač Judje, da Jezus še ni Odrešenik, da je samo prerok. Zato Judje še zmeraj pričakujejo Odrešenika.
Potem smo se srečali z judovskim velikim rabinom Rothom, ko je doktor Tomaž Kelenc, naš veroučitelj, nas dijake peljal najprej v evangeličansko cerkev, nato pa še v judovsko sinagogo, kjer je ta judovski pismouk vzel zvitek Svetega pisma, ga lepo odvil in iz njega bral hebrejsko besedilo. Od tega hebrejskega blagoglasnega besedila sem si zapomnil samo besedo Juda, ki jo je rabin zelo lepo poudarjal. Vemo, da je bil Jezus Judovega rodu. Jakob je imel dvanajst sinov, to so dvanajsteri judovski rodovi m Juda kot najstarejši.
Nadrabin dr. Lazar Roth.
To je edina njegova ohranjena fotografija.
G. Ivan Camplin, železomašnik
Soboški rabin je v Maribor hodil učit židovske otroke verouk. Tja se je vedno vozil v vlakom. Nekoč je naneslo, da sva na vlaku sedela skupaj, ko sem se tudi jaz kot študent peljal iz Maribora. Bil je zgovoren mož, tako da sva začela debatirati o filozofiji, teologiji, smislu našega bivanja, o Stari zavezi m tudi Novi zavezi. Začela sva se pogovarjati o Svetem Pavlu, ko pravi: »Jaz tudi berem Novo zavezo. Jaz tudi čitan Svetega Pavla hja veš to je bil zelo inteligenten mož!« Pogovarjala sva se o živ-
Ga. Theresa Pollak - Schontag'
(rojena v M. Soboti, danes živi v Izraelu)
Mladi generaciji rada pripoveduje o časih, ko je živela v Murski Soboti. Na fotografiji stoji skrajno desno, zraven hčerke Dalie in avtorja Članka.
Spodaj v veliki hiši (ra-binariatu) poleg sinagoge je stanoval židovski šahter 2 ženo, zgoraj pa na eni strani rabin, na drugi pa kantor, ki je imel ženo in dva sina. Rabin je bil brez družine.
Spominjam se ga zelo dobro. Moji starši so bili Zelo pobožni ter hodili red-no v sinagogo in z rabinom smo se zato pogosto srečali Moja družina je bila z njim
zelo dobra.
Jaz in moja brata smo vojno preživeli in tudi zelo veliko pretrpeli. Moji starši, bratova družina ter drugi sorodniki in večina drugih Židov hudega trpljenja ni preživela, tudi rabin se ni izognil strašne smrti v Aus-chwitzu. Dal mi je pomembne nauke za življenje, tudi te, da sem po vojni premagala vse stiske in izgube svojih dragih ter začela novo življenje.
Iz soboške sinagoge je ohranjen del zvitkov Tore.

Zelo sem ga spoštovala
Ijenju sv. Pavla, da je bil Jud iz Benjaminovega rodu, doma iz Tarza, o tem, kako je bil vzgojen pri Gamalielu, višjem judovskem rabinu. Saj Pavel se je najprej imenoval Savel in je najbolj divje preganjal kristjane in bi jih v tistem času vse pobil, vendar ni imel božjega dovoljenja. Prišla sva do sklepa, da nam je kristjanom in Judom skupno Sveto pismo. Stara zaveza za njih, za nas pa še zraven Nova zveza.
Takrat sem tudi zvedel, da je rabin bral Pavlova pisma v grščini in mi jih tudi citiral.
Rabin Roth je bil zelo pameten človek in mi je celo povedal, da imam pravo filozofsko čelo in da iz mene še nekaj bo Takšni so moji spomini na tega človeka.
34 fwinm
-----------------------pen —
Zaspano otoško mestece, mirno, jutranji espresso ali dolgo spanje, ležanje na mokrih kamenčkih, vaška cerkvica z belim zvonikom, sladoled, majhne trgovinice, tržnica na dvorišču hiše: olivno olje (ekstra deviško), orehovec, prošek, jabolka, bučke, hruške, rožmarin, sivka... Izberi jih raje kot skakanje po trampolinu. Ko ustaviš čas, ni minute, ure, dneva - je le svetloba in je tema, sta luna in sonce in so zvezde, izmenjaje.
JULIJ
ODBOJKA NA MIVKI
senco, fantje!
PIKNIK
Sredi vsega stojimo majhni in prosti (časovnih) okov... dokler se po koncu dopusta zopet ne vrnemo vanje. Žal (ali ne?).
Med 12. in 16. uro popoldan se izogibajte soncu, namažite se s sončno kremo in pijte veliko vode. A kaj, ko ne moremo vsega dneva preležati v senci - odbojkarska igrišča, posuta z mivko, kar čakajo na žogo in skakajoče podplate, ki bodo dvigovali pesek, ta pa se bo lepil na telesa.
Rekreacija je vsekakor dobrodošla. Fantje so se razvedrili z igro odbojke. Kdo je zmagal? Kaže, da jim niti vročina ne more do živega. Medtem ko sem postajala na soncu vsa vrtoglava in obenem Še žrtev podivjane čebele, so oni polni energije spravljali žogo (večinokrat) čez mrežo. Potem pa malo v
V

JULIJ
Če se-----	, ..
po uličicah med hišami, ka| hitro postaneš lačen. Popoldansko lenobno družinsko ali prijateljsko druženje ob dišečem mesu z žara, hladni pijači ter zabavnih igrah in pogovorih. Ampak ne dovolite, da bi bilo obračanje mesa le v domeni moških, saj ga ženske znajo ravno prav začiniti in še bolje speči. Če pa piknik organizirate celo kje ob vodi, kamor lahko pomočite noge ali se okopate, še toliko bolje!
SPUST PO REKI MURI
V juliju je občina Beltinci izvajala projekt »Dol po Muri«. Na poti so se udeleženci srečali z
naravnimi, kulturnimi in etno škimi značilnostmi ter kulinaričnimi užitki. Začetek spusta je bil na Petanjcih,
OGENJ
Ana Celec iz Murske Sobote nam je poslala fotografijo s pripisom: »Krušna peč poljublja slastno pico ... Odlična svetloba v peči kaže podrobnosti, ki se v njej razvijajo. Za gurmanel«
MMM
MORJE’*
.-V
*’ kome	M,«.?	“’"'°'"" "■•“•■“•v.
nato pa so pot nadaljevali skozi Krog, Veržej, Ižakovce, Bistrico, končna točka pa je bila Gibina.
Čudoviti spomini o morju v mojih, ranih otroških letih Ni bilo lepšega kot to, ko so mi starši dejali, da se gremo »čofkat«. Sledilo je enotedensko pakiranje in evforija pred odhodom m že smo se odpeljali, nabasani do vrha Ponavadi niti streha avtomobila ni izostala, da ne bi bilo tudi na njej kaj privezano. »Kako dolgo še,« je bila vodilna nit vsakih počitnikovanj.
In ko smo v daljavi zagledali lesketajočo modrino, je sledil vzklik: »Morjeeeeee!« Odpočijte si oči s kratkim dremežem, in če trenutno nimate možnosti, da bi skočili v morje, vsaj v mislih odpotujte, kamorkoli želite.
Zanimive, posebne, nenavadne, norčave, čisto običajne, kakršnekoli fotografije nam pošiljajte na naslov: Podjetje za informiranje (s pripisom Penovi Utrinki), Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali na naslov utrinki@gma tl. com.
Avtorja objavljene fotografije tudi nagradimo’
Maja Prettner, Staša Pavlovič
i w i ni n 3D	-
Pen
julij 2006
Ko svoj dopust načrtuješ tam, kjer je na pripravah tvoj najljubši nogometni klub
Stehe auf, wenn sie die Schalker sind
S Kolo pripovedujeva šalo: praviva, da midva ne iščeva nogometa, temveč nogomet najde naju. Prevedimo: nežnejši spol dostikrat žvrgoli: zmeraj le ta nogomet, o drugem se sploh ne znate pogovarjati, na televiziji se vrtijo le tekme ... Drage moje, to ni res: v roke vzemite daljinca in preglejte ponudbo programov. Stavim, da na vsakem tretjem predvajajo nogometno tekmo ali vrtijo posnetek nogometa.
Zapeljite se skozi Pomurje: skoraj vsaka vas ima svoje nogometno igrišče. Igrišče, na katerem se domačini vsa; enkrat tedensko podijo za okroglim usnjem. Pozimi se dogajanje seveda preseli v telovadnice. Sklep: ni nam treba iskati nogometa, ker on najde nas. Praktičen primer: petnajstletni Benjamin Žilavec iz Černelavec je našel nogomet ali bolje, nogomet je našel njega. Pojdimo od začetka! Benjamin je preprost najstnik, sin zdomcev, ki delajo v nemškem Solingenu in ki ima zelo veliko ljubezen je navijač nogometnega kluba Schalke 04. »Navdušil me je stric Franc. Sedem let sem imel, ko me je prvič peljal na tekmo,« pravi. Benjamin ima polno sobo navijaških artiklov Schalkea, na dresu zbrane avtograme večine igralcev in kopico fotografij z zvezdniki, njegov stric pa je šel še dalje: v avtu se kar tare zastavic najljubšega kluba, ko je igrala nemška reprezentanca svetovno prvenstvo, je na njegovi hiši v Doljmh Slavečih visela nemška zastava.
Nogometni klub Schalke iz Gelsenkirchna je ena od ikon nemškega in tudi evropskega nogometa. Klub izhaja iz tako imenovanega Ruhrgebieta - rudarskega območja v Nemčiji. V svoji zgodovini je osvojil skorajda vse, razen naslova evropskega nogometnega prvaka. Poglejmo novejšo zgodovino: 1997. leta je »padel« pokal Uefe in 2002. nemški pokal. V klubu je igralo mnogo znanih igralcev: med drugim Jens Lehmann in Olaf Thon Majico Schalkea je nosil tudi zdajšnji slovenski selektor Brane Oblak. Mesto se ponaša z enim najsodobnejših stadionov na svetu: Veltins Areno. Stadion sprejme 64.125 ljudi (podatek Benjamin izstreli kot iz topa). Ima kapelico za molitve in prostor za pridržanje preveč razgretih navijačev. S posebnim pokrovom se lahko zapre streha stadiona: na njem so že igrali rokometno tekmo, kjer je padel rekord
Bordon, Krstajič ... In z njimi - ko so opazovali treninge -njihovi najzvestejši navijači. Nekateri so si celo uredili dopust tako, da so lahko bili zraven (beri: žena, gremo na dopust tja, kjer bo treniral Schalke). Benjamin med smehom pravi: »Mami sem rekel, da moramo biti v Sloveniji štiri tedne, ker sem vedel, kdaj pridejo na priprave« Schalke je torej kar nekakšna institucija za navijače. In mnogi med njimi imajo nogometne čevlje zmeraj v avtu. Da po treningu odigrajo malce nogometa s svojimi ljubljenci.
Zato: Stehe auf, wenn sie die Schalker smd...
_ Andrej

Bedek
100-odstotno Kbnigsblau (kraljevsko moder). FotoiT. K.
Trenutno je največji zvezdnik kluba in tudi najbolj priljubljen Benjaminov igralec napadalec Kevin Kuranyi. Pri Shalkeju med drugim igrajo še turška dvojčka Altintop, Brazilca Lincoln in Bordon, Srb Krstajič, Urugvajca Rodriquez in Varela...
k i *
'IH

*
Moštvu iz Gelsenkirchna pravijo Meister der Herzen (prvaki v srcu). Vzdevek so dobili po dramatični končnici prvenstva teta 2001, ko jim je Bayern v zadnjih sekundah zadnjega kola dobesedno speljal naslov državnega prvaka.
obiska pri rokometu, in organizirali tekmovanje v biatlonu. Travna površina se po tirnicah lahko odstrani. V okolici je kar 36 restavracij s pijačo in hrano. Poznate Nemce: pivo in žemlja s klobaso.
In prav ta Schalke si je za mesto priprav in nabiranja moči za novo sezono - nastopili bodo tudi v pokalu Uefe m sodijo v širši krog kandidatov za naslov nemškega prvaka - izbral sosednji Bad Radkersburg. Tako so se le streljaj od naše meje potili igralci kalibra Kuranyi, Lincoln,
Brazilec Lincoln je eden najboljših igralcev Schalkeja in Bundeslige. Tudi na treningu v avstrijski
Radgoni je z raznovrstnimi udarci in potezami dokazoval svoje mojstrstvo.
jicTon(A .
•	•	•	«treninau trener Nemcev Mirko Slomka
Benjamina je na trening	lieBr w 4e w
(levo) povabil/ naj zaigra p 1	strokovno
avtobusov - redno družili z navijači.
JUHJ ZUUO -----------------------
_________________________________36 minili
Sem Igor Kolenko, direk* tor podjetja Turizem Lendava. V začetku julija me je pot zanesla v nekaj evropskih držav, med drugim tudi v Nemčijo. Bil sem eden od spremljevalcev kolesarja Josipa Šardija, ki se je s kolesom odpravil v Nemčijo, na svetovno nogometno prvenstvo, hkrati pa sem čas izkoristil za raziskovanje tistih evropskih mest, skozi katera smo potovali. Nas cilj je bil
Berlin. In prav Berlin me je najbolj očaral. Združil sem prijetno s koristnim in pripravil nekaj utrinkov iz te svetovne prestolnice, ki jo je v dnevih našega obiska zajel val nogometne mrzlice. Na fotografiji sem v objemu dveh navijačič iz Čila.
Berlin, nekoč sedež brandenburških knezov, je od leta 1991 glavno mesto in hkrati gospodarsko, kulturno in upravno središče Nemčije. Leži ob reki Spree, katere kanali prepredajo celotno mesto in omogočajo turistično plovbo manjšim ladjam, ki so posebno atraktivne v poletnih mesecih. Posamezne mestne četrti povezujejo široki bulvarji in avenije, med katerimi je najbolj znana Unter den Linden. Veliko je zelenic in parkov. Pravijo, daje Berlin najbolj zelena evropska prestolnica. Je prava zakladnica kulturnih in turističnih znamenitosti, med najpomembnejše pa spadajo Humboldtova univerza, ustanovljena leta 1810, cerkvi sv. Nikolaja in Matere božje, Stari dvor (Stadtschloss), renesančna stolnica, Orožarna (Zeughaus) predvsem pa Brandenburška vrata iz obdobja klasicizma. Nakupovalno središče Berlina je ulica Kurfurstendamm, kot naključni turisti pa ne smemo izpustiti obiska znamenita trga Alexanderplatz in mestne četrti Nikolaiviertel. Veliko je muzejev, galerij, koncertnih dvoran ter možnosti za rekreativno in zabavno udejstvovanje, kar naredi petmilijonski Berlin privlačen za obiskovalce z vsega sveta. Atrakciji sta tudi živalski in botanični vrt, ki spadata med večje v Evropi. Letala lahko pristajajo kar na dveh letališčih, premore pa tudi velik olimpijski stadion, ki sprejme 76.000 gledalcev.
Brandenburškr- vrata so danes državni simbol enotnosti, zgrajena pa so bila med letoma 1788 in 1791. Sestavljena so iz dvanajstih dorskih stebrov, po šest na vsaki strani. Nad vrati je kvadriga z boginjo miru, ki se vozi v slavnostni kočiji.
Ogled Berlina obiskovalci ponavadi začnejo na ostankih mračne in žalostne polpretekle zgodovine, ko je betonski zid brutalno razmejil dve državi enega naroda, ki ju je ločil ideološki prepad, predvsem pa gospodarska razvitost. Leta 1961 je namreč čez noč zrasel berlinski zid, ki je 30 let onemogočal prebege iz takratne NDR v deželo »blagostanja« ZRN. Edini prehod je bil razvpiti Check point Charlie, kjer so spuščali ljudi iz države skozi Šivankino uho. Segmente originalnega zidu je videti na več krajih, za deset evrov pa lahko kupite v prodajalnah spominkov tri centimetre velik košček zidu za spomin.
Kljub velemestni sodobnosti Berlin deluje lahkotno, brez pretirane prometne gneče, prerivanja, živčnosti, hupanja in drugih neprijetnih podrobnosti, ki se vtisnejo v obiskovalčev spomin. Celo parkirišče je mogoče dobiti brez pretiranega naprezanja. Res tavracije in gostilne, ki jih je v izobilju, imajo predvsem Turki. Hrana je raznolika, cene pa zmerne.
Berlin je znan tudi po tradicionalnih prireditvah. Vsako pomlad poteka v Berlinu vodilni svetovni sejem turizma, ki ga oblikuje več kot 10 000 razstavljavcev iz 180 držav Sejem obišče okoli 160.000 ljudi. Mladi z vsega sveta se zberejo vsako leto v tisoč-glavih množicah na Paradi ljubezni (Love Parade) pred brandenburškimi vrati. Dve leti parade zaradi negodovanja domačinov sicer m bilo, je pa letos ponovno dihala s polnimi pljuči.
Berlinski televizijski stolp so začeli graditi leta 1964 na trgu Alexanderplatz v takratne m vzhodnem Berlinu kot reprezentativno zgradbo socialističnega dela Nemčije. Dokončali in odprli so ga leta 1969. Po združitvi Nemčije so ga posodobili. Na leto ga obišče več kot milijon ljudi.
Spominska cerkev cesarja Wilhelma I.
Humboldtova univerza je
bila ustanovljena leta 1810 v središču Berlina. Danes delujejo pod okriljem univerze pravna, agronomska, teološka fakulteta, fakulteta za matematiko ter naravoslovne vede, fakulteta za gospodarske vede ter več filozofskih fakultet različnih smeri. Veliko študentov s Humboldtove univerze je postalo zelo uspešnih, veliko jih je prejelo celo Nobelovo nagrado. Med najbolj znanimi so Otto von Bismarck, Heinrich Heine, Karl Marx, na univerzi pa sp predavali tudi Albert Einstein, brata Grimm in Max Planck.
Cerkev je bil zgrajena v poznoromanskem stilu med letoma 1891 in 1895 v spomin na cesarja Wilhelma I. Po uničenju v drugi svetovni vojni so jo prvotno hoteli obnoviti oz. na njenem mestu sezidati novo cerkev, a so se odločili drugače, saj je postal »votel zob«, kot so poimenovali cerkev, prava znamenitost mesta. Poleg ruševine so zgradili za potrebe evangeličanske cerkve stavbo v obliki stolpnice.
) lin
VE9IIHA37
Pen
julij 2006 —
Berlin
Sony center

Nikjer drugje na svetu se 2500 ton jekla in stekla ne blešči bolj kot v centru Sony na trgu Potsdamer Platz v Berlinu. Futuristična steklena streha veličastnega nogometnega igrišča lahkotno lebdi nad glavami obiskovalcev. V zgradbo so integrirali tudi zgodovinsko stavbo Kai-sersaal, ki so jo zaradi širitve ceste morali premaknili za 75 metrov in je danes popolnoma funkcionalna dvorana za ljubitelje gurmanskih specialitet ter za zabave.
Pogled iz TV-stolpa
Tudi mene je zmamila predvsem množica. Pa ne tista, iz Parade ljubezni, pač pa množica nogometnih navdušencev, ki so prišli z vsega sveta v Nemčijo bodrit svoje nogometne matadorje. Nemčija je bila, letos gostiteljica 18. svetovnega prvenstva v nogometu, gotovo prvega športnega dogodka na svetu v letošnjem letu. Svetovno prvenstvo je ponovno potrdilo, da nogomet ostaja na. svetu šport št. 1 in njegova priljubljenost še narašča. V dnevih našega bivanja, ko so nogometni navdušenci iz sveta preplavili Berlin, smo se o tem prepričali na vsakem koraku. Otvoritev svetovnega prvenstva, finalna tekma in
zaključek se je dogajal prav v Berlinu. Zastave držav udeleženk so visele na vsakem vogalu, v vsaki prodajalni, gostilni, slaščičarni. Vsaka izložba je bila v znamenju prvenstva Na avtomobilih so plapolale zastave, navijačice in navijači pa so se zbirali na mestih, kjer so organizirali oglede tekem na prostem. Takih mest je bilo veliko saj so vsako dvorano opremili z velikanskimi ekrani, kjer so se ljudje trumoma zbirali in ustvarjali čudoviti navijaški ambient. Največji tovrstni ambient pa so pripravili pred brandenburškimi vrati, ki so ga poimenovali Navijaška milja ali Fan Meile.
Sicer sem zaskrbljena za Naše, vendar nasmeh nič ne s*ane I
Fifa fan fest
Berlin se mi je za vedno vtisnil v spomin kot svetovna prestolnica, milja navijačev pa se mi je vtisnila v vsaj enaki meri. Doživeti vzdušje dvemilijonske množice nogometnih navdušencev, se sprehajati med njimi, jih fotografirati in kramljati z njimi, marsikomu ostaja le pobožna želja Na smolo, da smo ostali brez vstopnic za finalno tekmo svetovnega prvenstva, smo v takem veličastnem ambientu hitro pozabili. Res da igralcev nismo videli v živo, vendar je bilo vzdušje veliko boljše kot na marsikaterem stadionu. Med navijači smo spremljali sobotno tekmo Nemčije in Portugalske za tretje mesto ter nedeljski finale med Italijo in Francijo. V soboto se je zbralo na milji navijačev 1,8 v nedeljo pa 2,1 milijona ljudi In takega utripa gotovo ne more pričarati noben stadion. Imel sem impresiven občutek, da so ljudje z vsega sveta zbrani na tej aveniji, prijatelji. Vsi so bili veseli, nasmejani in z marsikaterim smo se pogovarjali ali počili skupaj dlani. V eni sapi so želeli izvedeti, od kod smo in za koga navijamo. Veliko je bilo Južnoameričanov, Italijanov, Francozov, Portugalcev m seveda domačinov.
Veliki ekrani, ki so viseli nad našimi glavami, so bili vidni tudi z velike razdalje. Tako smo lahko brez ovir spremljali tek mo in videli vse podrobnosti. Hkrati pa smo se navijači lahko veliko bolje zabavali kot na tekmi. Gostinska ponudba je bila bogata in izjemno dobro organizirana, alkohola pa razen piva ni bilo mogoče kupiti. Veliko je bilo policije in varnostnikov, ki pa niso imeli nobenega dela. Bili so del publike in so se zabavali z nami. Cene so bile primerne dogodku. Pivo v soboto je stalo 2,50 evra, v nedeljo, ko je bil finale, pa 3,50 evra. Ampak to opaziš šele, ko želiš popiti tisto zadnje, pred spanjem
Prava zabava pa se začne šele po tekmi. Takrat postane prostor pod vsakim ekranom velik disko na prostem. Kače razposajenih, objetih navijačev zmagoslavno rajajo pozno v noč, dokler jih ne premaga spanec ah preveč kozarčkov popitega piva. Na ulicah je enako. Široke tripasovnice preplavijo navijači in promet v trenutku ohromijo. Vendar to nikogar ne iztirja Policija mirno prenaša rajanje in navijači imajo povsod prednost Pogovarjam se z Brazilko, Avstralcem, Švicarjem, Italijanko, Francozi, Čilenkama. Eni slavijo, drugi žalujejo. Tako je to v nogometu. In ko razmišljam o tem, zakaj se je splačalo priti v Berlin, ugotovim, da predvsem zaradi ljudi. Nekaj je gotovo: nogomet je v dnevih SP združil ljudi z vsega sveta. Vsi so govorili en jezik in vsaj tam, kjer sem bil tudi sam, ni bilo nasilja. In če že nič drugega, se je splačalo izkusiti to čudovito doživetje in postati bogatejši za občutek, da si prebivalec Sveta in ne samo Slovenije.
Argentinci smo za Francoze.
Čeprav slovenskih nogometašev ni bilo na prvenstvu, so navijači bili tam.
Nemčija -svetovni prvak v srcih.
Tako se navija za Italijol
2006---------------------
Pen
k znanih Pomurcev
Pen jih je odprl
Vlado Miloševič, brigadir
Vlado, gimnazijski maturant, ob znanem strelcu Karčiju Turneju. Zastavica v roki je priznanje za zmago na strelskem prvenstvu Pomurja.
Vlado, star pol leta, z mamo Terezijo doma v Mali Kanili v Murski Soboti, danes v Partizanski ulici. Purač je stal za objektivom. Mama je bila takrat šivilja v Cvetičevi tovarni, oče Lazar, narednik Jugoslovanske žandar-merije, je po vojni postal sodnik za prekrške. Znan je bil po izrazu: »Milo ču te kazniti!« Ce je bil pri njem kakšen znan Sobočan in se mu Lazo, kot so ga klicali prijatelji, ni hotel zameriti, ga je postavil pred dejstvo: »Za tvoj prekršek |e predvidena denarna kazen od tega do tega zneska, zdaj si pa som določi kazen!« Nobeden ni »vzel« najnižjega zneska.
J

Na vojaški akademiji v Beogradu leta 1958. Bolj kot želja po vojaškem poklicu so ga tja pripeljale ugodnosti pri študiju, saj so ravno v tistem času gradili, v družini pa je bil zaposlen le oče.
Ob poklicnem delu številne funkcije. Med drugim je bil dolgoletni predsednik Aerokluba Murska Sobota. Na posnetku iz leta 1974 ga vidimo z ruskim generalom (imena se ne spominja). Levo od njega je znani letalski mehanik Lajči Poredoš. Prevajal je Evgen Emri (skrajno desno).
r
Družina Miloševič: soproga Mira, glavna sestra na kirurškem oddelku v Murski Soboti, Goran, danes tudi sodelavec Vestnika o finančni tematiki in vrednostnih papirjih, Zoran, magister medicine, specialist nevrorentgenolog v Kliničnem centru v Ljubljani, in Vlado.
Leto 1991. Vlado postane poveljnik TO vzhodne štajerske pokrajine, kmalu za tem se začnejo znani dogodki v Mariboru in Sloveniji: general Delič, aretacija, sojenje, izpust iz zapora. Vlado uspešno poveljuje TO, doklfer zadnji vojak J LA ne zapusti slovenskega ozemlja. Čas vojne: Vlado z načelnikom generalštaba avstrijske vojske generalpodpolkovnikom Karlom Majcnom, Slovencem po rodu, ki si je želel ogledati dogodke iz neposredne bližine. Ženska zadaj je »naša« prevajalka, oficir spredaj avstrijski.
Po končani akademiji Vlada pošljejo v Skopje. Prvi del kariere konča kot komandir zaščitne čete v komandi 9. armade. Po podiplomskem študiju v Beogradu postane, spet v Skopju, pomočnik komandanta tankovskega bataljona. V Skopju spozna življenjsko družico, kapetanko Miro Vukšič, glavno sestro ušesnega oddelka tamkajšnje vojaške bolnišnice. Takrat je bil poveljnik vojaškega območja v Skopju Slovenec general Rudolf Hribernik - Svarun, narodni heroj. Poznanstvo z njim mu omogoči, da se v kratkem času demobilizira in postane leta 1968 načelnik Oddelka za narodno obrambo občine Murska Sobota. Leta 1980, ko se je formirala Teritorialna obramba Pomurja, postane njen poveljnik. Posnetek je nastal ob obisku generalov JNA (starega in novega, imena se ne spomni), ki sta se zamenjala na položaju poveljnika TO Slovenije.
Leta 1992 je postal namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske Janeza Slaparja in nato še Albina Gutmana (zdaj je ponovno na tej funkciji), nato se leta 1995 upokoji. Vmes dobi od predsednika republike eno najvišjih slovenskih odlikovanj - srebrni častni znak svobode. Zdaj, kot upokojenec, je spet dobil medaljo - za odlično žganje. Tudi s tem se ukvarja, če ne nabira zdravilnih zelišč in po starih receptih meša čaje za želodec, prostato, srce in bogve proti kakšnim boleznim še. V KanČevcih, kjer v prenovljeni domačiji prebije največ svojega česa, oblikuje, ob vsem drugem, še keramične izdelke, katerih se ne bi sramoval še tako dober oblikovalec.
____________________38
Sobočan, ki je doma na gledališkem odru in filmskem platnu
Dario Varga je zanimiv mož. Je igralec in zna st preleviti skorajda v kogarkoli in karkoli. Precej verjetne je, da ga poznate iz humoristične serije Naša mak Klinika. Igra brezzobega bolnika Debevca, ki je skrajne in sramežljivo zaljubljen v sestro Franjo. Morda se g® spomnite tudi iz filmov Halgato, Bela krizantema, Barabe ali Kajmak in marmelada. Predvsem pa je doma v gledališču. Že med Študijem je igral v predstavah SNG Drame Maribor in SNG Drame Ljubljana. Živi in dela v Ljubljani, vsak obisk Murske Sobote pa je zanj poseben, saj je to mesto, kjer je odraščal.
Dario Varg v predstavi Walter Parisfal, ki jo je tudi režiral (1997).
Ko nagajiv otrok ...
Takole se spominja dogodka, ko je bil še zelo majhen: »Doma sem bil v ulici Štefana Kovača 1 To je bilo stanovanje v majhnem štirinadstropnem bloku v četrtem nadstropju. Spodaj so prodajali sladoled. Največji dogodek je bil, ko smo se zbrali otroci in skozi okno metali grudice iz rož. Nekoč je teh grudic zmanjkalo, zato sem vzel kovinsko matico, precej veliko. Mislim, da je bila dvanajstka. Zabrisal sem jo navzdol med ljudmi in se takoj skril. V naslednjem trenutku sem slišal samo glasen auuu. Kasneje je pri nas pozvonil zvonec m ko je mama odprla vrata, sem zaslišal moški glas. Vrata so se kmalu zaprla m v sobo je stopila mama, jaz pa sem se še vedno skrival v omari.«
... postane znani slovenski igralec
Obiskoval je Osnovno šolo Daneta Šumenjaka, kakor se je imenovala sedanja Osnovna šola I, kasneje pa v isti stavbi še gimnazijo. V drugem letniku se je prepisal na drugo gimnazijo v Mariboru. Aktivno je igral tudi namizni tenis Ostal je v Mariboru in se vpisal na Visoko ekonomsko šolo, ki jo je opustil po dveh letih. Nato se je odločil, da bo naredil sprejemne izpite na AGRFT-ju v Ljubljani, kar je tudi uspešno izpeljal Gledališče mu ni
VEflNIK39
p^n
— julij 2006
Dario Varga: »Najboljši slovenski film je Kekec«
S Koleskom
V BERLIN
bilo povsem tuje že od malih nog, saj je bil njegov oče amaterski igralec v Lendavi in Murski Soboti. Njegov prvi nastop je iz časa, ko je bil star osem let. »Televizija je na avdiciji iskala dečka iz Murske Sobote, ki bi se pogovarjal z vrstnikom iz Madžarske. Takrat sem bil povabljen v Ljubljano. Prvikrat sem videl, kaj je to studio, kamera.« Diplomiral je leta 1989, smer dramska igra. Istega leta se je na vabilo umetniškega direktorja Iva Svetine zaposlil v Slovenskem mladinskem gledališču.
Igral je že v mnogih gledališčih in mnogih predstavah. Tako je poleg SNG Drame Ljubljana in Maribor nastopil v SLG Celje, Teater 55 in še kje. Nekaj izstopajočih vlog: Manana - Tartuffe; Oberon - Sen kresne noči; Gilgameš - Ep o Gilgamešu; Angel, Matic - Svinčnik piše s srcem; Roderigo - Othella in druge. O svoji igri pove. »Uživam v svojem delu. Fotnum 'iii'li. kj jim jr ijkiuo že z jm i k । imajo zvečer predstavo Sovražijo vse, gledališče, soigralce, publiko, režiserja. Če bi jaz čutil tako, bi že zdavnaj nehal. Najbolj všeč so mi vaje. Tam raziskujem, testiram, iščem. Iz vloge poskušam iztisniti nove stvari, jo prepoznavam in poglabljam. Med predstavo tega ne moreš.«
O igranju, dobrih straneh gledališča in filma ter brezzobem bolniku
Zanimalo me je, ali gre tudi igralec skozi različne faze ali sloge igranja, kot so značilni npr. za slikarje. »Mislim, da ne. Dolgo časa sem svojo vlogo gradil tako, da
manje poteka tako, da lahko prizor snemaš večkrat, dokler res ne odigraš najbolje. V gledališču pa gre za bolj neposreden stik s publiko. »Včasih se zgodi, da te na odru zagrabi smeh. Če se ga navzame še publika, je to prav poseben občutek. Kasneje smo igralci v predstavi že naštudirali, kdaj se lahko smejemo, da se bo smejala tudi publika. Igral je tudi v kar nekaj filmih, najljubša pa mu je vloga duhovnika Jona Urskega v filmu Mokuš režiserja Andreja Mia karja, ki pa iz neznanih razlogov še ru bil predvajan In najboljši slovenski film vseh časov? Po kratkem razmisleku odgovori: »Kekec. Zato, ker je res dober Je kvaliteten film «	.
V zadnjem času je Dano Varga precej zaposlen. Igra dve glavni vlogi v gledališču in pripravlja se na vlogo v večjem filmu, ki ga bodo snemali avgusta. Igra ludt v Nasi mali kliniki, in sicer vlogo brezzobega bolnika Debevca, ki zaradi zaljubljenosti v sestro Franjo noče zapustiti klinike. Igralci, ki nastopajo v tej humoristični seriji, imajo do tega dela poseben odnos. To so igralci, ki so zelo dobri in igrajo tako v gledališču kot filmu. »Klinika zahteva poseben stil igre. Če pozorno pogledate, vidite, da vsi ne Lgrup na enak način. Kliniko se igra malo »na ven«, malo dodano. Paziti pa moraš, da ne prestopiš te črte, ker če jo, ni več smešno, saj je prek meje verjetnega. Duro je dober režiser in ve veliko o komediji. In mu verjamem. Ko vodi igralca pred kamero, mu zaupam.
Leta 1936 se je Karel Pojbič, vitalni lendavski sokol, podal na olimpijske igre v Berlin. V Nemčiji in na severu Evrope je takrat že bilo slutiti bližajočo se 2. svetovno vojno, vendar Karla to ni odvrnilo od zastavljenega načrta. Uspešno je prikolesaril na cilj, bil na prizorišču olimpijskih iger in srečno prikolesaril nazaj domov. Njegova avantura je trajala kar 44 dni, s kolesom pa je prevozil več kot 3000 km
Na praznovanje svojega 90. rojstnega dne je med drugimi
Etapi sta bili Znojmo Kolin in Kolin Dečin. Na poti smo obšli češko prestolnico Prago, kljub temu pa smo uživali v lepotah manjših čeških mest: Kolin, Jihlava, Dečin Dnevni odseki, ki smo jih premagovali, so bili dolgi okrog 180 km. Pokrajina, skozi katero smo potovalk je bila pretežno ravninska, idealna za kolesarjenje. Šele proti mestu Dečin je postajala hribovita, podobna našemu prekrasnemu Goričkemu Zaradi možnosti kolesarjenja smo izbirali magistralne ceste, ki
posredovanjih, nismo uspeli dobiti vstopnic zanjo. In takih ki niso dobili vstopnic, je bile zelo veliko. Zato so na vseh večjih trgih v Berlinu, lokalih, dvoranah, atrijih in gostilnah organizatorji pripravili velike ekrane, kjer so si ljudje lahko ogledali tekme na prostem. Zagotovo največji organizirani ogled tekem na prostem je bil FIFA FAN FEST pred Branden-burškimi vrati. Na »navijaški milji« ali na »Fan Meile«, kakor so jo imenovali domačini, so se zgrinjale velike množice ljudi
povabil tudi družinskega prijatelja, rekreativnega kolesarja, Josipa Šardija. Med prijetnim klepetom o njegovi kole sarski avanturi so se Josipu začele porajati ideje o obuditvi nekdanje ture Brez obotav Ijanja je Karlu obljubil, da bo
... do zmagoslavja na cilju.
Pot nas je peljala mimo Čudovitih mest...
kolesarski podvig do Berlina ponovil ob ustreznem športnem dogodku v Berlinu.
Splet srečnih okoliščin je
pa so bile velikokrat izjemno prometne in nevarne.
Peti dan smo prispeli v Nemčijo. Zapeljali smo se skozi sre-
z vsega sveta. Tik pred vrati je stal velik oder, nad njim pa je viselo velikansko platno, ki je bilo dobro vidno tudi z velike
Iz predstave Poroka (2004)
pnsjjevai k realizaciji te fan-
dišče Dresdna in etapo končali
razdalje Imeli smo srečo in
sem si zamislil neko formo, na katero sem »lepil« besede, misli, emocije. Zadnje čase, npr. pred dvema letoma, pa se mi dogaja, da imam take podobe Še vedno v mislih, a jih zavestno odrivam in poskušam po obratni poti. Najprej poskusim iz misli, besed, besednih zvez izvleči čim več in si šele nato ustvarim neko podobo. Tak je tudi Franc. To je za mene tip, ki je malo zgrban, nosi čudno francosko čepico. Ima malo večji nos, nosi predolge hlače m srajco čudne barve z modrim ‘rekelcem’. Ko ga igram, ga vidim. Vem, kako Franc hodi. Eno nogo malo vleče za sabo. In za vsako vlogo si ustvarim podobo, ki jo nadgrajujem do podrobnosti Danes se mi zdi, da sem v kar dobri formi. Ni je stvari, ki je ne bi mogel odigrati.«
Razliko med gledališčem m filmom vidi predvsem v tem, da je slednji posnet in tako ovekovečen. Predstava mine in ljudje odidejo domov, čez čas pa pozabijo. Film lahko zavrtiš znova in znova. Tudi sne-
Včasih je ^e nebesedna komunikacija dovolj, da igralec ve, kaj želi od njega režiser in kako kaj odigrati. Vloga bolnika Debevca se je sčasoma razširila. Najprej sem odigral kakšen prizor na začetku in koncu, zdaj pa skačem že po celi kliniki «
tastične zamisli prav letos, saj je v Nemčiji potekalo svetovno prvenstvo v nogometu. Cilji so bili hipoma jasni: prikolesariti v Berlin na konec svetovnega nogometnega prvenstva in hkrati obuditi spomin na Karlovo pot V podjetju Turizem Len dava smo hitro skovali načrt in prejšnjima dvema smo dodali še tretji cilj: na poti promovirati Slovenijo, Pomurje in Lendavo.
Po štirih mesecih temeljitih fizičnih in organizacijskih priprav smo krenili na pot i. julija letos. Ekipo smo sestavljali Josip Šardi na kolesu ter sp remljevalca v vozilu Igor Lebar in avtor reportaže. Pot nas je vodila prvi dan skozi Ma džarsko in Slovaško do Bra tislave. Drugi dan smo odbrzeli mimo Dunaja na Češko do mesta Znojmo. Naslednja dva dni smo kolesarili po Češkem
v mestecu Herzberg. TU smo bili le streljaj od Berlina, saj nas je od njega ločevalo le satelitsko mesto Potsdam. Pokrajina na češko-nemški meji je postajala zelo hribovita, celo gorata, proti Potsdamu pa je ponovno prešla v ravnico. V Potsdamu smo prvič zaslutili prometno gnečo nemškega glavnega mesta
V Berlin sfno prispeli po petih dneh kolesarjenja in po prevoženih 1088 km. Vendar naš cilj še ni bil dosežen Še isti dan nas je čakal obisk na slovenskem veleposlaništvu, kjer smo v prijetni družbi jjokramljali o poteku naše poti Z mislimi pa smo že bili na nogometnem prvenstvu. Eden od naših ciljev je bil ogled finalne tekme svetovnega nogometnega prvenstva v živo, vendar že jjol leta prej, po neštetih
čast, saj nam je organizator Fan Festa omogočil nastop na odru in predstavitev naše kolesarske poti. In to celo na dan, ko je Nemčija igrala za tretje mesto na prvenstvu. Popoldne, ko smo predstavljali projekt na odru, nas je gledala množica 350 000 obiskovalcev Od vznemirjenja so se nam šibile noge, vendar smo v odmerjenih minutah izčrpno predstavili namen projekta, deželo, od koder prihajamo, in kraj, ki je znan po termalnih kopališčih, izvrstnem vinu in kulinariki. Naš cilj je bil dosežen in etapa končana na najboljši možni način. S ponosom lahko povem, da smo bili edini Slovenci, ki so bili na kakršen koli način predstavljeni na svetovnem nogometnem prvenstvu.
Igor Kolenko
Murska Sobota 
»Lepo mi je, ko se vrnem domov. To je neverjetno, kako je, ko po nekaj letih spet prideš nazaj. Ne zato, ker bi bile spremembe v mestu, npr. nove zgradbe. Ne. Nekaj se spremeni v tebi. Ta čas, ko te m bilo ... Pozna se na tebi, ne na mestu. Čudna nostalgija, dihaš drugače, ko prideš po mnogih letih nekam, kjer si bil nekoč. Nekaj me v Murski Soboti vedno prevzame. Tako je tudi zaradi ljudi, ki jih po dolgem času srečam. In atmosfera izdaja, da je preteklo kar nekaj časa «
Iztok Štefanec Žiga Koritnik
Na aleji navijačev je bilo veliko znanih gostov, med drugimi Kofi Annan, generalni sekretar OZN.
_________________40 WNIK
To je on
Zgodba z naslovnice
Rojen sem bil na Goričkem. Tam sem preživel otroštvo. V domači hiši je bila tudi pošta, zato sem lahko dobil zadosti papirja in svinčnikov. Pri petih letih sem se odločil, da bom slikar. Oče je včasih vzel v roke violino in nam kaj zaigral. On me je verjetno po tiho podpiral, medtem ko si je mama mislila, da se bo pozneje le obrnilo drugače. Verjetno si je želela, da bi si izbral »resnejši" poklic. Pa se ni obrnilo na bolje.
Risati sem začel kar doma. Velikokrat sem portretiral
ljudi, ki so nam pomagali pri žetvi ali mlačvi. Spomnim se tudi, da sem narisal starega pismonošo, kako je nekega jutra nalagal drva v peč. Goričko me je dodobra zaznamovalo: ljudje, zvezani z zemljo, prostrani mešani gozdovi, ilovnate njive... Posebno rad sem imel rdeče bore. Nikjer nisem videl tako intenzivne oranžne skorje in barv, ki so se prelivale od rdeče, rjave v modro vijolično.
Z Goričanci smo bili tudi vozači. Do postaje sem se peljal s kolesom, naprej do Sobote pa eno uro z vlakom. Spomnim
se lepega jutra, ko nisem hotel v šolo. V vaškem gozdu sem se ušedel na borov hlod in počakal, da je vlak oddrdral proti Stanjevcem. Počasi sem se odpravil domov in povedal, da sem zamudil »mariško«. Mama pa me /e samo vprašala, ali bi morda hotel še kaj pojesti, medtem ko se je oče ukvarjal z mojim kolesom. Vprašal sem, ali namerava kam iti, mama pa je samo odvrnila, da on že ne ... To je bilo moje prvo potovanje s kolesom v Mursko Soboto. Popoldan sem prišel domov čisto bel od prahu.
Še vedno sem »vozač«. Potujem že vse življenje. Še vedno se vozim z vlakom, včasih tudi z avtobusom. Na Izlakah, kjer zdaj živim, sem včasih edini potnik proti Ljubljani, kajti iz vlaka ali avtobusa se vidi dosti več kot iz avtomobila. V Ljubljani me počaka prijatelj Tone, v Soboti pa Rudi. V enem dnevu lahko pridem kamorkoli.
Tudi slikarstvo je potovanje - najprej potujem v sebi, potem pa naprej do drugih ljudi.
V preteklem letu sem dobil veliko nagrado mesta Kranj. Prijazno so me povabili, naj imam pri njih samostojno razstavo. Tej so sledile še tri in sedaj si želim malo miru. Dobro pa vem, da ga dolgo ne bom imel, ker črviček v slikarjevem telesu nikoli ne miruje za dolgo.
Marija Kegl
Zanjo je vse že tako daleč
Izlet k svetemu Vidu na Bukovnici - Micika si umiva oči.
v srcu pa še čisto blizu
Micikino hišico, zbito iz blata, tam nekje na koncu Murščaka bi bilo brez spremljevalcev težko najti V kapelskem Društvu upokojencev in podružnici Rdečega križa pot dobro poznajo, saj so kar ponosni na svojo najstarejšo članico, ki jo pogosto obiskujejo m ki še vedno rada hodi z njimi na izlete.
Tukaj, pripovedujeta spremljevalki Slavica Pirc in Rezka Jerič, ko se vozimo mimo lepo urejenih hiš proti Micikinemu skromnemu domovanju, je bila nekoč velika revščina. O tem bo pripovedovala tudi Micikina zgodba. Pa tudi o tem, da ni bilo le revščine, v tistem času nekam samoumevne, ampak tudi prijateljstvo in ljubezen, ki še vedno gorita v srcu drobne starke, ki je preživela skoraj celo dvajseto stoletje.
Rodila se je na »pametivo«, 28. decembra 1910, nam ponosno pove za uvod. Bila je nezakonska hči m zaradi tega je »zaužila« vse posledice takšnega »nelegitimnega« rojstva Zgodba pa m bila nova. Mati je bila revna, oče bogat in poroke pač ni bilo. Mati jo je pustila pri babici, svoji materi, in odšla delat v Gradec. Pri babici je Micika preživela lepo otroštvo in se naučila vsega, kar je bilo potrebno za pošteno življenje. Lepo je bilo pri babici in lepo je bilo v šoli. Skupaj z drugimi otroki iz vasi so se vsak dan zbrali pn križu in Šli v Vučjo vas osem kilometrov daleč. V vsakem razredu je bila odlična m še sedaj ji je hudo, da po končani osnovni šoli ni mogla postati medicinska sestra, kar si je tako želela. A za nezakonske
otroke je bilo to menda nedosegljivo. Ko je končevala šolanje, se je vrnila njena mati. V Gradcu je spoznala rojaka in se z njim poročila. Micika je dobila očima, ki da je bil tako tako - ne da bi jo sovražil, a tiste prave očetovske ljubezni ji m mogel dati.
A to m bilo več tako pomembno. Micika je že s šestnajstimi leti začela delati v Radenski. Tudi na delo je hodila peš in s seboj nosila še prazne steklenice ter se domov vračala s polnimi Leta v Radenski, kjer je delala do upokojitve, niso bila slaba. Najprej je delala zunaj - na polju, lastniki so bili takrat, leta 1926, Vilčniki, pozneje pav etiketirnici, kar ni bilo tako težko, razen kadar je morala iti dvigovat težke zaboje, v katerih je bilo 25 ali 30 steklenic mineralne


Piknika kapelskega Društva upokojencev se je udeležila tudi najstarejša članica Micika Kegl.
vode. Delalo se je različno dolgo, včasih osem, včasih deset ur, včasih je šla popoldne domov in se zvečer spet vrnila, ko so delali tudi ponoči. In velikokrat jo je bilo strah hoditi po temi Delovodje so bili dobri, se spominja, lepo so skrbeli za delavce, zlasti Špelič in Seč-ko, Dobra je bila tudi gospa Vilčnikova, ki ji je vehko pomagala in ji velikokrat dala še kosilo Sicer so si hrano nosili v kanglicah in si jo tam pogrevali, a včasih se je zgodilo, da jim je tista, ki je pogrevala, kar pojedla meso iz juhe.
Med vojno je bilo kar hudo, pravi, veliko vojaštva je hodilo okoli m m dobro vedela, kam kdo spada. Stalno so jo ustavljali na poti v službo in jo spraševali, kam gre. Nekoč je šel eden za njo prav do polnilnice, ker je mislil, da hoče pobegniti. Medvojno je bila še vedno samska pa tudi pozneje se ni poročila. Ne-
kako m naletela na pravega Njen največji podvig je bil nakup kolesa, vendar se je ena prvih voženj skozi gozd slabo končala, Zaletela se je v drevo in zvenženo kolo komaj prinesla domov. Malo pred koncem vojne ji je umrla mati. Ostala je z očimom, ki je zapil vse, kar je zaslužil, m se grdo vedel do nje Odselila se je k nekdanji sošolki in prijateljici Frančiki v prav to hišico, v kateri živi še danes. Frančika je imela nezakonskega sina Franceka, za katerega sta poslej obe skrbeli. To so bila gotovo Micikina srečna leta - dobila je svojo družino. Vse so delali skupaj m lepo so se imeli. Oba, prijateljico m njenega sina, je imela zelo rada. Leta 1961 se je Micika upokojila in se še bolj posvetila, delu doma. Deset let za tem je prijateljica Frančika umrla, Micika pa je kot druga mati dalje skrbela za Frančeka. Ta je bil invalid - v mladosti je padel z vlaka, ko je prehitro odprl vrata ali pa ga je celo kdo porinil, pravi Micika, in po operaciji ]e imel eno nogo krajšo Vozil se je na delo v Radgono in se nikoli ni poročil. Zanjo je bil kot sin in na vprašanje, ali je bil tudi on dober do nje, odgovori le: To pa! Vsa preostala zgodba o tej ljubezni pa je v solzi v še vedno jasnih modrih očeh A kakšna je bila Micika v mladosti, ne bomo videli - vse stare fotografije so izginile v požaru, pravi, čeprav je še enkrat preiskala vse predale, če bi se še kaj našlo
Leta 2001 pa je na žalost umrl še Franček - sin dveh mater, ki sta ga imeli enako radi Micika nima več veliko sorodnikov, a še vedno se najde kdo, ki malo poskrbi zanjo: sestrična Micika, sosedje, člani Društva upokojencev in Rdečega križa pa prijazna m skrbna patronažna sestra Marta O »domu« Micika niti slišati noče, čeprav bi bilo tam zanjo gotovo lažje Tu je njen dom, pravi, in tu bo ostala.
vestnik^
Po"
julij 2006
pred učimo zidano
ki je bila grad
Kot galebi se srečujemo in zopet oddaljujemo ... iz daljnih krajev pa pošiljamo pisma, v katerih so pozdravi, spomini na leta v rodnem mestu.
Pred kratkim je pismo iz dežele kengurujev - Avstralije - prejela Irma Benko, ki ima prijatelje in znance po
vsem svetu. Tokrat ji je pisala Pavla Žižek, poročena Vohar, rojena v Ižakovcih Pavla je redna bralka Pena v novi domovini, kamor je odšla že pred mnogimi leti in tam neguje slovenske korenine in ohranja materno besedo. Prava Prekmurka je tudi zato, ker ima naročene prekmurske novine in tako pozna tudi direktorico Podjetja za informiranje. Zvesta bralka Pena je pisala ob 50-letnici končane nižje gimnazije v Beltincih, ko je pri petnajstih letih, daljnega leta 1956, končala šolo, ki jo je obiskovala v beltinskem gradu.
V kuverti pa nista bila priložena dolarja, kot bi to pričakovali od kake tetice iz Avstralije ali Amerike v kuverti sta bili dve fotografiji, črno-bela in barvna.
Na črno-beli je njen razred, kjer je označena ona -Žižkova Pavlica. Barvna fotografija, skupaj z njenimi najdražjimi, pa je nastala sedaj, ko brska po dogodkih, ki so se zgodili pred pol stoletja.
V pismu je bilo med drugim še zapisano: »Velikokrat razmišljam, kam vse smo se razšli po svetu, ko gledam sliko, m me zanima-, koliko nas je še in kje smo.«
Da bi kaj več izvedel o njenem 4. b-razredu, sem se oglasil pri njenem sošolcu Beltinčanu Ivanu Zadravcu, ki H prav Lake nu fotografiji Ivan mi jr dejal h jr svojo sošolko Pavlo pogrešal pred šestimi leti, ko so imeli srečanje ob 60-letnici, in mi nato našteval, kdo vse je na
fotografiji: Nasmejal se je vragolijam, ki so jih počeli še kot učenci, ih pripovedoval o skakalnici, ki je bila v parku, in o tem, kako so se z vlakom ponosno peljali na izlet k Vintgarju ter v Bohinj. Lepo jim je bilo tudi v prvih štirih razredih, ko so imeli pouk v stari beltinski šoli, ko so bili že frajerji m dikline, pa se je z nižjo gimnazijo začelo šolanje v gradu. Ivan, ki je bil nekoč dober športnik, stoji v drugi vrsti, tretji z desne. Pavla, ki se je nekoč pisala Žižek in bila vedno pridna učenka, sedi četrta z leve. Desno od nje sedita učitelj Alojz Šadl in ravnatelj Janez Drnovšek Ta dva sta že pokojna, tako kakor še druga dva učenca na fotografiji.
Ivan mi je ob obisku podaril fotografijo, ko so se fotografirali kot 60-letniki, a na njej je manjkala Pavla, z namenom, da jo bom izročil gospe Irmi Benko. Ta jo bo poslala v Avstralijo, seveda skupaj s pozdravi od Ivana iz Beltinec.
Pavla je na koncu še zapisala »Lep pozdrav vsem sošolcem, ki so na sliki. Upam, da bom tudi njim obudila spomin na leta, ki smo jih preživeli v šolskih klopeh beltinskega gradu! - Lep pozdrav vsem!«
Prav lepe misli prihajajo od dobrih ljudi z vsega sveta. Vsa čast Pavk, da je tako dolgo Čuvala fotografija in da obuja spomine na šolske klopi, ko je bilo še vse drugače.
Bojan Zadravec
Ob 95. rojstnem dnevu so Miciki prišli čestitat predsednik DV Ivan Šafarič ter članici odbora Rezka Jerič in Štefka Pučko.
Se vedno si lahko marsikaj naredi sama, kljub »preslabi roki«, kot pravi Včasih si kaj skuha, včasih ji kaj prinesejo, drv ima dovolj, celo vrtno gredico in brajdo za rdečko, ki jo zanjo pripravi sosed. Če le more, se udeleži dejavnosti Društva upokojencev. Pred kratkim je bila z njimi na izletu v Mozirju, včasih celo še zapleše. Vsi jo imajo radi in tudi ona ima rada ljudi - vesela je vsakega obiska. Hudo ji je, ker ne more več k maši, a mogoče se bo poleti tudi to uredilo. Nekoč je hodila vsako nedeljo - seveda peš - in prinesla »literaturo« še za sosede. Vidi še tudi dobro in rada še kaj prebere. TV-sprejemnika nima, rada pa posluša radio - predvsem domače pesmi. Veliko tudi moli, vseh vrst molitve pozna najraje moli zjutraj in zvečer. A čas je vendarle dolg, in ko je sama, se spominja preteklosti, zlasti lepih dni s Frančiko in Frančekom. Strah je ni, na to ni treba misliti, m na vprašanje, kaj si še želi, odgovarja povsem stvarno: Lahko smrt, pa da me ne bi skurili. A pred tem bo še stoletnica, se je dogovorila s sosedi - taka s pečenim volom in sodom vina
Končamo, kot se v teh krajih spodobi - z vinom, zaseko, mesom iz tiinke. Vse je pripravila Renata, ki tudi sicer skrbi zanjo. »Pa saj še pridete!« nas ustavlja, ko se Začnemo odpravljati. Malo nemira, pa bo spet sama. Pospremi nas m nam pokaže še globoko grapo za hišo, ki jo je včasih sama pokosila, kot ponosno pojasni. Pa brajdico z izabelo, pa vrtiček in lepo zložena drva Nato obstoji pred vrati in maha za nami. Starčica pred lepo staro hišo v čudovitem popoldnevu, ko se svet očiščen blešči po dežju,
Bea Baboš Logar
Julija je rado vroče. Pa tak je tuj letos. Pa po ton kakše zganjajo naši prejgnji se njin malo pozna. Kak če bi je malo šunčarlca
lovila. Pišejo sl med sebof pisma, kak češe nebi sakši den vidli. Kacin pljše Rupli zavolo dvojezičnih tabel. Janša krejga Drnovška, zakoj si je princa Karadordeviča povabo f Slovenijo. Zaj samo čakamo, ka de se pa Joras začo v Dragonjo metati. Volitve so tu. Še parkrat de malo vrouče, te de pa avgusta pa deŠČ šou. No te mo pa že f cirkusi. Ka bi te ali pa of kandidat za župana napravo svoje občine. Ministri jm šefi strank do odili podperat svoje kandidate. Tej ka so za/, pa ka bi še dale radi bitij, do kazali, ka se so do zdaj napravili.
Tuj tisto s šterin so naj-menše veze nej meti. Cejli varaši pa vesnice do vd zakeljeni s portret ami na šteri do si zobe sunčili. Pa ltpou do počesani. Zaj se pa te odlouči. Šteromi vor-vati? Sen. Sakši pa sakša kandidatka sta gvušniva ka čednejšega pa poštenejšega človeka nega f tistoj občini. Če je pa odzaja še poštena stranka, te so pa že skoro v raji. V lepo) pisarni, z ledrnin sto-ucon, fikuson pa kelko telko vovidečof tajnt-
cof. Pa se lejko zača štiriletni mandat. Razvoja pa napredka. Ceste, kanalizacija, vodovod, telovadnice, vrteči, šoule, v mali občinaj. V velki pa se kaj drujgoga. Če de se pa čista malo pred volitvami še kakša vekša pridobitev odperala, te pa tak ali tak nemre zglajzati na volitvaj. Tou se še s socializma nešterni spomnijo, prvoga maja pa dvajstidevetoga novembra so se partijski sekretari pa predsedniki najrajši slikali pred kakšin že prle omenjenim objekton. S škardami v roka). Tak se tou nas čaka v gesen. Aja ka ne pozabin. Nešterni kandidati do že v začetki septembra nainok pokazali velke potrebe po ton ka je v nedelo vgojno vidijo bodoči volilpi. Tuj tisti ka so Še pred 15 lejtami bil) 100%, ka sta najvekšiva frajera Marx pa Engels. Ka pa moremo?Tak pač tou je gnesden. Še neka san pozabo. Cilou inda najboukši sousid Jankovič bi rad bil lublanski
župan. Ka samo ne prevzeme še Marbora pa Celja. Kak te da je bil še velki direktor.
Ded de trbelo kujpiti knige pa zvezke, pa drva pa kurilni oli. Se tou nas čaka septembra.
Hrvati so si moust zazidali pr Hotizi, m inister Rupel pa nič. Nanč na otvoritev so ga nej pouzvali. Gospod Janša odijo po Rusiji, pa ruši odijo pri nas, te pa pa k Bust doj davat ka so si z rušami zgučah. Če se ide samo za nafto ali pa tuj za plin. Što bi tou znal?
Z evropske unije smo doubilt uradni tečaj po kelko do nan 1, januara drujgo leto zamenjali tolare. Sedensto evrojov je povprečna slovenska plača. Naši prejgnji pa državljani so absulutno navdušeni nad tou zamenjavof. Naš atije pa že pa negi vb zvoho ka je 700 evrojofv evropsko)
uniji tista cifra s šterof se mejri meja revščine f to j nan tak dr ago j evropsko) uniji. Od kec te takša radost je meni nej jasno. No ja nekak že bou. Še sigdar je bilou.
Neka san ščel še od cejne pšenice napisati, pa rajši nemo ka eti za mojin rbton ati stogij, pa ga nebi rad preveč raso, ka mi se kakšo prpela. S sousidon pa tak alt tak že en mejsec neka švasata. Pa ga je mama ptjtala ka delata. Pa je samo pravo
ka mo letos s kukorcofpa pšenicof kujrili.
Naši dragi parlamentarci pa majo počitnice. Skoro tak duge kak mij deca. Se do prvoga septembra. Parlament so pa čiglij so ga pred par lejtami cejloga na nouvoga napravili . napadnoli električarge pa malarge. Prejk 100 milijonov de račun. Ati je samo pravo, ka on tuj poštrija, da eno turo bekonof doj odpela. Še sefele drujgo bi van lejko napiso. Os lejpe zaprejte nouve sobočke policije, prej ka je tisti inženiring ka ga je delo, zmejs Šou f stečaj. Pa od lejpe že treče leto zaprejte sobočke porodnišnice. Pa od operacijskih miz. Pa od podvoza. Pa rejaši nemo. Ka mi je prevrouče. Če tou ger fkakšoj senci štete, si zaj še neka
spijte. Na vaše zdravje.
Ltpou vas pozdravla

junij 2006
p^n
42 vestnik
Svet digitalnih tehnologij
Če snemate svoj domači resničnostni šov ali družinske trenutke iz bolj sentimentalnih razlogov, je to že razlog za nakup digitalne kamere. Vendar
]e kar težko najti pravo, saj je ponudba zelo velika.
Pomemben faktor pri nakupu kamere za domačo rabo je cena. Ta se lahko giblje med 60.000 in več 100.000 SIT. Kamere z novejšimi tehnologijami, kot so trdi disk in kartice flash, so običajno med dražjimi. Že uveljavljene tehnologije, kot so mrniDV’ so cenejše, čeprav mnogokrat ponujajo boljšo kako
vost.
Drugi pomemben faktor je format shranjevanja videoposnetkov. Najpopularnejši je mrniDV, ki uporablja istoimenske kasete majhnih dimenzij. Njihova kakovost je še vedno boljša od večine drugih formatov Obstajajo celo kameče, ki na te kasete snemajo video v visoki ločljivosti HD. Poleg tega je miniDV precej poceni. Vendar bomo v primeru urejanja posnetkov morali kasete prej presneti na računalnik s pomočjo posebnega programa, kar je lahko precej zamudno.
Drug format je miniDVD, ki se zapisuje na majhne mmiDVD-je Po snemanju ga lahko enostavno vzamemo iz kamere in si posnetke ogledamo na predvajalniku dvd ali na računalniku Posnetki so razdeljeni na scene, kar omogoča lažjo navigacijo in ogled Video je shranjen v stisnjeni obliki MPEG-2, kar lahko pri poznejšem urejanju privede do zmanjšanja kakovosti.
Uporaba kartic flash (večinoma SD) je omogočila proizvajalcem izdelavo še manjših kamer Zmogljivosti teh kartic dosegajo že 4 GB m več, kar omogoča zelo kakovostno snemanje videa.
Kamere, ki uporabljajo trdi disk za shranjevanje posnetkov, imajo zmogljivost šest ur videa in več. Kot. kamere MiniDVD uporabljajo stiskanje MPEG-2 Pri teh bomo potrebovali snemalnik DVD ah računalnik.
da arhiviramo svoje posnetke.
domače filme
Poleg tega si je dobro ogledati velikost in obliko digitalne kamere. Če dosti potujete, bo primernejše kaj manjšega in prenosnega. Čepa snemate večinoma doma, velikost ni tako pomembna. Ergonomsko so nekatere oblike kamer lahko težje za držanje v roki, kar oteži tudi nadzor med snemanjem. Za snemanje oddaljenih, scen je koristno imeti čim večji optični zoom (digitalni je neprimerljiv).
Konstna je tudi funkcija stabilizacije slike. Se posebno je koristna, če se nam tresejo roke ah če snemamo oddaljene scene. Tudi tukaj je optični način boljši od digitalnega. Večji ekran LCD bo olajšal spremljanje posnetka Velikosti so med 1.5 do 3.5 palca Nekateri so celo občutljivi za dotik, kar je lahko prednost. Poleg ekrana LCD je dobro imeti tudi optični iskalnik Nekateri ga
opuščajo, da zmanjšajo kamero Pomembne so tudi zvočne lastnosti. Za boljši zvok nekatere kamere omogočajo priklop zunanjega mikrofona. Možnost priklopa raznih dodatkov izboljša uporabnost kamere, saj je na voljo precej dodatkov za različne namene Najlažji priklop kamere na računalnik je preko vmesnika USB
Novejša lastnost je število senzorjev CCD Pri dnevni svetlobi večjih razlik med enim in tremi senzorji m. Prednost treh senzorjev se pokaže pri snemanju ob slabši svetlobi. Poleg tega je pomembna ločljivost videa. Običajno je to 0,8 megapiksla, boljše pa imajo tudi 1,3 megapiksla in več.
Če bomo kamero uporabljali tudi kot fotoaparat, je pomembna kakovost fotografij V tem primeru naj ima vsaj tri realne me gapiksle in možnost ročne nastavitve fotografiranja. Zelo koristna bo tudi vgrajena bliskavica, ki je ne najdemo pri vseh modelih.
Proizvajalcev digitalnih kamer je kar nekaj. Večinoma so to znana imena iz sveta zabavne elektronike in jih imajo v vseh tehničnih trgovinah. Vsi našteti faktorji skupaj vam ne bodo mogli pokazati na točno določeno kamero, ki je najboljša za vas. Lahko pa odločitev o tipu kamere in nato izbiro modela precej olajšajo.
Želim vam le še prijetno snemanje poletnih užitkov1
Z našega štedilnika
Namaz iz kozjega sira in bučnic
250 g svežega kozjega sira, žlica sesekljanega peteršilja, žlica na drobno narezanega drobnjaka, 3 žlice bučnega olja, 30 g praženih bučnic, pol žličke popra, pol žličke mlete kumine, ščepec soli in črni kruh
Sir z vilicami zmečkamo Drobnjakbperemo in narežemo na maj ime kolobarčke Pražene bučnice na grobo nasekljamo, preostale pa pripravimo za okras. V posodo mešalnika damo zmečkan kozji sir, zelišča, nasekljane bučnice, poper in kumino ter dobro zmešamo. Masi dodamo dve žlici bučnega olja ter začinimo s soljo in poprom. Namaz nadevamo v primerne posodice, okrasimo s prihranjenimi bučnicami, rahlo pokapljamo z bučnim oljem in ponudimo z rezinami črnega kruha.
Hladna paradižnikova juha
250g paradižnika, lOOgkumar, 100 g rdeče sveže paprike, 100 g zelene paprike, žlička oljčnega olja. 100 g čebule, pol stroka česna, limonin sok, zeliščni kis, I dl paradižnikovega soka, sol, sladkor. I toast, iz katerega izrežemo krutone
Zelenjavo olupimo in zrežemo na drobne kocke Nekaj je prihranimo za jušni vložek, preostalo pa fino zmešamo z mešalnikom. Dodamo sol, malo sladkorja, olje m zeliščni kis po okusu ter paradižnikov sok Če je juha preredka, jo zgostimo s kruhovimi drobtinami.
Juho nalijemo v ohlajene skodelice, zraven pa ponudimo pripravljen jušni vložek, na vrh juhe pa položimo kruton (opečen kruh) in hladno ponudimo
Piščančje prsi, jajčevci in bučke na žaru
4 kosi manjših piščančjih prsi, J bučka, 1 jajčevec, 1 žlica kečapa, 1 žlička karijevega praška, sol, poper in olje za pečenje
Meso ločimo od kosti ter začinimo s soljo in poprom V ponvi z rebrastim dnom segrejemo olje in fileje na kožni strani zlato rumeno popečemo, obrnemo in pečemo še nekaj minut. Tako na mesu nastane mrežast vzorec Pečene fileje poberemo iz ponve in shranimo na toplem. Bučko in jajčevec operemo, narežemo na 1 cm debele rezine in v ponvi za žar prav tako popečemo, solimo, popopramo ter zložimo na vroče krožnike Piščančje fileje prečno prerežemo in nadevamo na bučke in jajčevce. Zraven ponudimo zmes kečupa m karijevega praška, ki smo ju dobro zmešali
Zelenjavna rižota ________
150 g riža za rižote, 1 čebula. 1 žlica olivnega olja, I dl belega vina, 5 dl zelenjavne osnove, 0.5 dl sladke smetane. 400 g mešane zelenjave: drobno narezan korenček, raznobarvna paprika, koščki
Janez Gjergjek, vodja kuhinje hotela Radin
belušne zelene, drobno narezana mlada čebula, paradižnik, lističi bazilike, malo masla
Za rižoto olupimo čebulo, drobno narežemo in steklasto prepražimo na olivnem olju Dodamo riž, dobro premešamo ter zalijemo z belim vinom in zelenjavno osnovo ter dodamo še sladko smetano Med večkratnim mešanjem s kuhalnico kuhamo približno 15 minut. Riž mora ohraniti čvrst Zelenjavo dodajamo rižu postopoma, glede na njeno čvrstost in potreben čas kuhanja Sveže liste bazilike in nekaj okrasnih paradižnikov hitro pretresemo na maslu, dodamo na tople krožnike k zelenjav nemu rižu in takoj postrežemo.
Zeljna solata s korenčkom
400 g belega zelja. 200 g korenčka, l zelena paprika, strok česna, 0,5 dl jabolčnega kisa, 1,5 dl sončničnega olja, žlička gorčice, pol žličke kumine, sol, poper
Zelje narežemo na tanke rezance. Korenček operemo, ostrgamo in drobno naribamo. Papriko operemo in narežemo na tanke trakove Česnov strok olupimo in drobno narežemo. V primerni posodi zmešamo kis, olje, gorčico, kumino, sol in poper Najprej dodamo korenček, trakove paprike, česen in zelje Vse sestavine dobro premešamo, pustimo nekaj časa in še enkrat premešamo Solato po želji začinimo in zložimo v solatne skodelice.
Sadna zloženka
2 jajci, 100 g moke, 50 g sladkorja, noževa konica naribanega svežega ingverja, sezonsko sadje: jagode, maline, kivi, robide, borovnice, melona, sladka smetana
Iz jajc, moke, sladkorja in naribanega ingverja zmešamo testo. Na namaščen pekač nanesemo 2 žlico kupčke testa in jih s hrbtno stranjo žlice razpotegnemo v kroge premera 6 cm Pri 200 sC jih spečemo v nekaj minutah ter pustimo, da se ohladijo. Sadje očistimo, operemo in po potrebi narežemo na rezine Sladico sestavljamo po plasteh na nabrizgano stepeno sladko smetano položimo piškot, nanj sadje, nato pa na smetano spet položimo piškot in nekajkrat to ponovimo Sladico okrasimo 2 omako iz jagod, kivija ali drugega uporabnega sadja in jo hladno ponudimo
»Posameznik je sposoben tako velikega sočutja kot velike brezbrižnosti. Sposoben je krepiti prvo in prerasti drugo.*
Norman Cousins
»Sočutje je odpiranje svojega srca. Živeti s sočutjem pomeni pristopati k svetu z nižjimi lastnimi čustvenimi ovirami in neokrnjeno lastno sposobnostjo stopati v stik z drugimi. Sočutje je čustveno lepilo, ki vas ohranja ukoreninjene v univerzalnosti človeškega doživljanja, vas povezuje z vašim bistvom in bistvom drugih okoli vas,« pravi Dr Cherie Carter ■ Scott v svoji knjigi Zlata pravila za srečno življenje.
Običajno ne hodimo ves čas s široko odprtimi srci Če bi jih imeli ves čas odprta, bi bila naša čustva ogrožena. Si predstavljate, da bi si z odprtim srcem ogledali osrednji dnevnik. Kot posledico vseh tragičnih zgodb bi začutili brezizhodnost m nemoč Pogosto smo se prisiljeni zavarovati s pomočjo visoko dvignjenih čustvenih pregrad.
Da bi lahko razumeli m udejanjali sočutje, moramo obvladovati postavljanje in uničevanje tistih ovir, ki ustvarjajo razdaljo med vami in drugimi Ko se želimo z nekom povezati, predvsem z njegovim srcem, lahko čustvene pregrade podremo. Kadar pa čutimo, da je to potrebno, lahko omejimo dostop drugih do naših src. To običajno počnemo tako, da oblikujemo sodbe, ki nas ločijo od tistega, kar presojamo.
Moram vas opozoriti, da sodbe niso vedno negativne. So naše sredstvo, ki nas varuje, da informacijam ne bi bili izpostavljeni brez kakršnega koli filtra. Dr Chene Carter -Scott pravi, da nam čustva včasih pomagajo, da se odločimo, katerim prepričanjem in sodbam iz zunanjega sveta bomo dovolili vstopiti, in nam pomagajo spoznati, kaj je resnično za nas. Naš občutek za presojo nam zagotavlja, da lahko razlikujemo med stotinami nasprotujočih si zamisli.
Sodbe pa nas kdaj pa kdaj tudi omejujejo m nam preprečujejo, da bi bili, ko je to potrebno, sočutni. Če sodbe pre-
Dr, Matej Gomboši
vladajo nad našo empatijo, smo ločeni od svojega lastnega človeškega bistva. Lahko se z njihovo pomočjo z občutkom večvrednosti dvigamo nad druge, lahko pa se zaradi njih počutimo osamljeni. Zdravilo zoper ostre sodbe je sočutje.
Dr Chene Carter - Scott pravi, da je skrivnost, kako se naučiti odpreti svoje srce, pnpravljenost, da povežemo svoje bistvo in bistvo osebe, ki jo sodimo, in od tam magičnost sočutja odpira neskončna vrata do človeških vezi.
Da postanemo sočutni, moramo najprej prepoznati, da smo zaradi lastnih omejujočih sodb ujeti v lastno past. To, ali smo ujetnik sodb, prepoznamo z opazovanjem dihanja, če je to plitko ali nesproščeno, smo ujeti v sodbo, ki jo je treba sprostiti. Kdaj je potrebno sočutje, nam pomaga ugotoviti tudi naš nezavedni um Pogosto uma zahteva sočutje, če smo se sredi ustvarjanja sodbe sposobni toliko ustaviti, da sočutju priznamo vednost. Takrat se tudi lahko zamislite m presodite, ah boste povabili sočutje, da prevlada. Takrat premaknete sodbo z njenega položaja v našem umu v kraljestvo vašega srca Lahko se predate čustvom, ki vas za-obsegajo, če se vživite v vlogo, da ste vi oseba, ki jo sodite, m si zamislite sebe v njeni resničnosti. S tem se povežemo z njenim bistvom in izničimo sodbo, ki je uklenila srce.
Dr. Cherie Carter - Scott je tudi prepričana, da je sočutje potrebno tudi takrat, kadar ostro sodimo sebe. Če kdaj storimo dejanje, za katero menimo, da je bilo napačno, ali smo se vedli tako, da nas to ne navdaja s ponosom ali pa nam je spodletelo pri uresničevanju lastnih pričakovanj do sebe, pogosto postavimo pregrado med svoje bistvo in del sebe, ki je domnevni grešnik S tem ustvarimo možnosti za razrast samoobtožujočih misli. Takšna pregrada ni nič manj omejujoča ali uničujoča kot tista, ki nas ločuje od drugih ljudi. Tildi to so priložnosti, ko moramo zavestno odpreti svoje srce samemu sebi in si izkazati sočutje, ki nam nato odpre možnosti za dopuščanje in nam dovoli, da se osvobodimo tistih sodb, zaradi katerih sami sebe preziramo
Simona Šarotar Žižek
mn«____________
Pen
junij 2006
Otroška moda
Je in je ni - otroške mode. V vsej poplavi ponujenega se včasih sprašujemo, kje je zdaj zares moda. Ali si jo moramo zares sami »izluščiti«? Kaj nam pomaga gora modnih člankov, če imamo v trgovini občutek, da je vse pomešano...
Darila
Veliko otroških oblačil se kupi kot darilo za rojstni dan. Škoda je, da modra barva za fante in roza za deklice Še vedno prevladuje v splošni izbiri. Veliko je lepih barv, ki morda celo bolje pristajajo bodoči ob-darovanki ali obdarovancu. Barve izžarevajo življenje in prav je, da pri nakupu pomislimo, kaj zares pri staja otrokovemu tenu kože, lasem, morda očem.
Zdravje ni igra
Velika oblikovalska imena_________________
V modi so sijoča oblikovalska imena in njihove otroške kolekcije oblačil. Kar verjeti ne moremo, da Dolce & Gabbana ustvarjata pomanjšana oblačila, ki jih krasi zares vrhunsko oblikovanje. Tudi tkanine ne zaostajajo za kakovostjo. Zdi se, da trend vrhunskih.
modnih oblačil hočejo prenesti tudi v trgovine z otroškimi oblačili ali kar zraven že obstoječih za odrasle.
Pink oblekica z balerinkami________
Oblekica na sliki bi bila lahko na prvi pogled tudi za starejše, a jo dejansko ponujajo za starost od dve do deset let. Je pralna in lahka za vzdrževanje, kar je pri otroških oblačilih še kako pomembno. Njena dodana vrednost je čipka, ki krojno lepo sovpada. Balerinke, ki so aktualne že nekaj sezon, so tako tudi tukaj v otroški ponudbi obuval. Kakovost usnja izdaja pravi sijaj. Dodani trak deluje mornarsko, saj spominja na vozel
Oblecimo otroke v več barv m opazujmo Morda bomo opazili, katera barva otroku zares pristaja in v kateri se zares dobro počuti. Naloga ni lahka, a je lahko želo zabavna za vse - starše in otroke.
- Tatjana Kalamar
Morales
na srečo
Naključje spremlja življenje, kot neljubo tveganje mu preti, kot vabljiva priložnost pa se mu dobrika vseskozi od rojstva do smrti. Karkoli naredimo, sprejmemo, odklonimo, se trudimo ali le nemočni spremljamo, je povezano z njim. Ne da se odpraviti, mogoče pa je zavreti ali spodbuditi nastanek tako grozljive škode kot prijetne koristi.
Preteče tveganje nas skrbi in poželjiva priložnost vznemiri sorazmerno s svojo uresničljivostjo in velikostjo naključne posledice. Pomembno je tudi, kako smo zanju ranljivi in o njiju prepričani.
Denimo, malo potnikov ne leti z letalom iz razloga, ker se vsak stotisoči do milijonti let ponesreči, a se jih kar nekaj premisli, če se je nesreča zgodila pred kratkim. Pri vožnji z osebnim avtom smo ravnoduš-
Nadaljujmo našo temo o sladkorni bolezni. Če uporabimo diuretike, ki so običajna zdravila za zniževanje tekočine v tkivih, pri srčnem popuščanju, nef-rotskem sindromu, cirozi jeter, pred-menstrualnem sindromu, visokem krvnem tlaku in glavkomu, lahko povzročijo neravnovesje kemijskih elementov v krvi. Naj večjo nevarnost pomeni hipokaliemija - pomanjkanje kalija. Nekateri diuretiki kot stranski učinek zvišajo količino sečne kisline. Najbolj nevarni pa so diuretiki, ki se predpisujejo za znižanje krvnega tlaka. Ti pa močno povišujejo raven krvnega sladkorja.
Naslednja skupina zdravil, ki močno vpliva na dvig sladkorja v krvi, še posebej, če so uživalci bolniki, ki že imajo diabetes skupine II, so sulfonamidi. To je skupina protibakterijskih zdravil Uporablja se za zdravljenje bronhitisa, nekaterih vrst pljučnic, kožnih infekcij in infekcij srednjega ušesa. Če vam zdravnik predpiše zdravljenje z zdravili te skupine, se posvetujte z njim o morebitnih stranskih učinkih, ki so številni. Nas v tem članku zanima predvsem, da povzročajo dvig sladkorja v krvi.
Tretji zelo pogost problem, ki bistveno vpliva na količino glukoze, je hormon glukagorf, ki ga proizvaja, enako kot inzulin, pankreas. Glukagon deluje obratno inzulinu in spodbuja razgradnjo hidratov, ki se shranjujejo v jetrih in mišicah in se tedaj sproščajo v krvni obtok. Tako Uravnava nivo glukoze v krvi. Kadar nivo hormona pade, se le-ta izloči iz trebušne slinavke
Če pride do neravnovesja v njegovem izločanju, pa pride do prenizkega nivoja sladkorja v krvi (premalo izločenega hormona), ali obratno, če se ga izloči preveč.
Ogljikovi hidrati predstavljajo telesu
Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja
Veliko je izrečenih lepih besed in lepih obljub, redko pa se ponudi pravi odgovorna vprašanje, kaj storiti, da pridemo do želenegarezultata.
glavni vir energije. V raznolikosti sladkorjev je treba ločiti enostavne (npr. glukoza, fruktoza) in sestavljene sladkorje (npr saharoza, laktoza, škrob) Enostavni se vsrkajo direktno. Sestavljene pa telo najprej razgradi na enostavne in jih nato pošlje v krvni obtok. Določeni del glukoze se porabi takoj za delovanje organizma (največji porabnik sladkorja so možgani), ostanek pa potuje v jetra, mišice in maščobno tkivo, kjer čaka kot rezervna energija za različne potrebe v obliki glikogena.
Presnovo ogljikovih hidratov nadzira inzulin. Izloča se iz pankreasa, ki pa ima dve nalogi, prebavno in hormonsko. Prebavni encimi razgrajujejo sladkor, maščobe in beljakovine.
Endokrine žleze v langerholzovih otoč kih izločajo inzulin in glukagon, ki uravnavata niVQ krvnega sladkorja Izloča tudi natrijev bikarbonat, ki v želodcu nevtralizira želodčno kislino.
Na nivo sladkorja v krvi močno vpliva tudi rastni hormon. Težava se pojavi med zdravljenjem z rastnim hormonom ki mu je dodan anabolni steroid, ker lahko pride do sladkorne bolezni.
Kako zdraviti
sladkorno bolezen?
Sicer je diabetes neozdravljiva bolezen, ki človeka spremlja skozi ves preostali del življenja S posebnimi ukrepi pa se da diabetes, predvsem tip II, ohranjati v mejah, ki so še znosne. Zato se je treba bolezni lotiti previdno
Če nivo sladkorja v krvi niha, ga uravnavamo z zdravili, ki jih predpiše zdravnik, z rednim rekreativnim športom (naj traja vsaj eno uro, srčni utrip naj bo, vsaj del časa, med 100 m 130 udarcev na minuto), z izogibanjem stresov, nevroz in
psihičnih obremenitev, predvsem pa je potrebna pazljivost pri vsakodnevni prehrani (posvetite veliko pozornost glikemičnemu indeksu zaužite hrane) in jo priredite višini izmerjenega sladkorja v krvi, ki ga morate obvezno redno kontrolirati. Paziti je treba tudi pri dietah, ker preveč stroga dieta lahko hitro pripelje do prav nasprotnega učinka, kot je bil želen
Zelo pomembno je, da se odkrije pravi vzrok bolezni. Vsak povzročitelj povzroča različne simptome. Zaradi različnega nastanka pa je treba k vsaki bolezni pristopiti individualno. Tu odpadejo vsi pavšalni recepti. Nikakor pa ne opuščajte zdravil, ki vam jih je predpisal vaš zdravnik, še posebej ljudje, ki imate že diabetes tipa I Nikakor ne nasedajte »strokovnjakom«, ki obljubljajo, da lahko pozdravijo vse in vsakogar.
Mogoče bi še opozoril ljudi, ki imajo težave z nihajočim krvnim tlakom, da se poskušajo izogniti diuretičnim zdravilom, in to zaradi že prej opisanih stranskih učinkov, in se odločijo za drugačen pristop do zdravljenja nihajočega pritiska. Ker je za te težave v veliki večini primerov krivo posedanje vratnega dela hrbtenice, je treba od praviti to težavo. Sam sem razvil odlično metodo poravnavanja hrbtenice in bi svetoval tretma za hrbtenico. Ko pa je hrbtenica poravnana, se da stanje vzdrževati s telovadbo in plavanjem.
Sladkorna bolezen je zahrbtna zato, ker pride potiho, brez posebnih znakov Zato je, ko jo odkrijemo, že prepozno. V sodobnem svetu pasivnih ljudi, z nezdravo prehrano in še bolj nezdravimi navadami je vse bolj razširjena. Če bi se ji radi ognili, morate že sedaj živeti z mislijo na njo.
nejši, ker posledice prizadenejo manj ljudi. Če ne bi bili, bi se promet zaradi številnih nezgod streznil že včerajšnji dan. A je zaradi prelahkih misli za nameček vedno drznejši. Podobno ljudje stavimo na srečo. Le ukrepamo pritrdilno. Pripravljeni smo se postaviti na rep dolge vrste in potrpežljivo počakati na vplačilo za vstop v mamljivi svet, četudi so možnosti za sicer velik dobitek majhne.
Na splošno velja, da nas ne skrbi, če tveganje uresniči svojo grožnjo življenju in zdravju redkeje kot v sto tisoč primerih. Mnogo večja verjetnost neljubega dogodka mora obstajati, da smo se pred njim pripravljeni tudi obvarovati s spremembo svojega vedenja. Takrat je tudi pomembno, da smo prepričani o svoji sposobnosti, spremeniti življenjski slog. Zelo pomaga, da imamo motiv, ki nas potegne naprej.
Ob zasvojenosti s koristjo, ki je postala sama sebi namen, je uspeh pičel, ker nas .zasuče v začaran krog neusahljivih potreb. Naše razvade nastanejo, se vzdržujejo in krepijo v socialnem okolju, kjer živimo, delamo ali preživljamo prosti čas, zato se navezanost nanje le tu lahko tudi razveže. Drugi so naša usoda, naključje pa je posledica dejstva, da velja tudi obratno. Tudi mi smo usoda drugih.
Odporni nismo niti proti širšim družbenim ukrepom, ki nam lahko olajšajo ali otežijo izbiro za boljše počutje ter bolj zdravo in daljše življenje.
Ne glede na to, ali je tveganje odkrito ali prikrito, ogromno ali neznatno, pride nenadoma ali se prikrade potihoma, ga sprejmemo vede ali nevede, ga omalovažujemo ali precenimo, lahko nanj vplivamo ali ne, se moramo prej ali slej sami spoprijeti z njim. Pri igrah na srečo sicer obstajajo redki zmagovalci, a od igralca, ki mu je bila sreča mila, ni pričakovati, da bi komu odstopil dobitek.
Preprečevalnih ukrepov za zdravo in dolgo življenje je malo, a so najuspešnejši in najcenejši: zdravo se prehranjujmo, bodimo dovolj telesno dejavni, ne kadimo, imejmo mero za alkohol in obvladujmo stres. Pretežko? Naj nam bo izziv: »Odločitev za zdravje ni najlažja izbira!«
Janez Springer, mag. farm., spec.
julij 2006-------44 VESTNIK
Nagradna križanka “si!™!: horoskopov
HAJDINJAK
SPODNJI NASILNA
OPRIJEMALO
CIRKU-
LACIJA
ANGLEŠKI KNJIŽEVNIK (WILLIAM)
MOŠKI PEVSKI GLAS STRUPENA KAČA
REŽISER (ANTONIO DEL)
DEL NOGE
TEČE SKOZI VELBiJE MEJNA ZAPORA
EW2BEHA UREDITEV
KROŽNO
Stefan gibanje
PREHOD PR) ILIRSKI msttocj
ORODJE
PLEZANJE
NAZOR Ki JUŽNO NASPROTUJE AFRIŠKA ČAŠČENJU VALUTA BOŽJIH I
PODOB
PRIPRAVA ZA MERJENJE
GLASBENIK i
DOMIC ED
GRADPW
HRV. NOG UERKO) TcHNKA KRAiENjA TXAMN
PUAČA
STARIH SLOVANOV VERDUNA
OPERA
Pripravlja: Agencija Hogod
Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen
OVEN
(21. III.-20. IV.)
EHTNIC
(23. IX.-22. X.)
HRVAŠKI REr-SER (LUKAS)
V0JV0‘ DlNEC
WAN
PETER amerSek
EMC* ZA ’ RAZGRADNJO BELJAKOV* GEOMETRU.
TELO
S1MJSKA vttbška IGRA
OSEBA JZ MAHAB-HARATE GRŠKA
AVRORA
PEVEC RK« TEKAČICA HA DOLGE
PROGI
KOMARČEK
PESNIK
ATOL V TUAMOTU
ATENINO svmsčE BRESKVI PODOBEN
JAAOKSKA I NABlftALKA BISEROV
ruski REVOLUCIONAR (VLAM« r iuie> STROJ ZA KNJIGO TISK
EVROPSKO GOROVJE
MDARKA. " 3WAVTKCA

KOBALT
Kmalu se vam obetata ognjevita ljubezen in strast, tako da bo v teh dopustniških dneh še kar živahno in energično. Pokazalo se bo nasprotje med zasebnostjo in poslom Konec meseca vam bo bolj naklonjen, zato kakšne pomembnejše odločitve prihranite za takrat V začetku meseca možen nesporazum, sredina meseca, kot že rečeno, je rezervirana za romantiko. Načrta ne spreminjajte v zadnjem trenutku.
Lepo se boste imeli - avgustovsko sonce vam bo bolj naklonjeno od julijskega. Vse bo nekako zmerno, prijatelji vam bodo stali ob strani. Energije bo dovolj za pridnost in prizadevnost, kar boste lahko potrdili okrog 12. avgusta, ko boste postavljeni pred velika dejanja Proti koncu meseca obvezno naredite tehten načrt za september, ker se nekaj pripravlja Na poti boste spoznali novo simpatijo, vendar v kaotičnih razmerah
BIK
(21. IV.-21. V.)
ŠKORPIJON
(23. X.-21. XI.)
Na splošno energije bo dovolj, naredili boste lahko veliko, uspehov ne bo manjkalo, poslušajte in upoštevajte želje bližnjih Karkoli boste realno načrtovali, boste v tem obdobju lahko uresničili Umik vase v začetku meseca in dogodki v družini Sredi meseca ugoden čas za čiščenje in popravila (v najširšem smislu). Konec meseca bo telo zahtevalo pozornost, povečale so bodo delovne obveznosti Nova simpatija, nemir v srcu
Malo preveč kljubovalni ste, kar vam ne prinaša pozitivnih točk Ne prevzemite obveznosti, če boste čutili, da jim ne boste kos - škoda bo manjša. Na splošno za avgust: napredujete lahko le z majhnimi koraki Na pomolu so razburljive ljubezenske spremembe. Pokličite osebo, ki vam je všeč. V začetku meseca nesporazumi zunaj domačih logov Po naporih in obremenjenosti pride dobra volja.
DVOJČKA
(22. V.-21. VI.)
STRELEC
(22.XI.-21. XII.)
Spet boste pravi, spet boste za stvar Mars v Devici bo poskrbel za to. Neučakanost in nagla jeza nista primerni za ta letni čas. Počasi in veliko pogovorov! V začetku meseca družabnost, konec meseca poslovna priložnost V drugem tednu izkoristite svojo prilagodljivost in komunikativnost. Oblecite ali kupite nekaj v oranžni barvi. Pri denarnih zadevah bo treba vključiti bližnjo osebo
Prihaja čas za zahteven posel, ko bo treba veliko delati. Pravočasno poskrbite za energijo in intelektualni naboj in ne precenjujte svojih moči. Nova ljubezen! Če ste vezam, boste sedeli na dveh stolih Po 15. bi radi lenarili, zato vas bo imelo, da zavestno ne bi izkoristili priložnosti, ki se vam bo ponujala Možno srečanje s tujim državljanom, kar bi lahko prineslo spremembe Z obrobnimi zadevami se ne ukvarjajte’
RAK
(22. VI.-22. VIL)
KOZOROG
(22. XIL-2O. L)
PMV0ZW
VZDEVEK GENERALA ElSEN-H OWE RJA
EMIL ADAMIČ
DEL HIŠE PREPROSTA GRELNA
DAJANJE
MALAJSKA BLAZNOST
BRAZILSKI NOGOMETAŠ
STAROGRŠKI DIDAKTIČNI
PESNIK
RADKO POUČ NARAVNO RDEČE BAJMLD
NO FRANGEŽ
Nagrade za izžrebane reševalce
PREDAJA
LEVI PRITOK DONAVE V WKUI RADU
1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj, Branko Časar in 3.-7. nagrada je praktična.
Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska
Sobota, do petka, 4. avgusta 2006.
Rešit«*: _________________________________________________________
Ime in priimek:___________
Nasi w:______________________________________________________________________________
P^n
MAŠ SKLAPATEU (RADOVAN)
Ljubezensko življenje potrebuje spremembo in kontrolo, črne misli odbijajte Končno je to za vas odličen mesec z nadpovprečno energijo z umirjenostjo in občutkom varnosti Zasebne zadeve urejajte sredi meseca, ko se bodo pokazali tudi finančni učinki Kako je s hujšanjem? Nekdo vam bo prečkal pot, morda vas bo (ujžalil ali razočaral. Varovala vas bo prirojena intuicija. Pojdite tja, kjer je veliko zelenja in vode
Obveznosti se bodo začele počasi, vendar nezadržno kopičiti, zato na vseh področjih ne boste dovolj pozorni in pripravljeni na ustrezno reagiranje. Na tuje obljube se ne zanašajte, ker bodo samo izguba časa Ne bo škodilo, če boste v prvem tednu nekoliko bolj samokritični Nepričakovan pogovor z vplivno osebo. Priporočamo zadržanost in previdnost in z bilanco na koncu meseca boste še kar zadovoljni.
LEV
(23. VIL-22. Vlil.)
VODNAR
VW GROŠELJ mhjštrlj. SKA RASTLINA
AKTINU
Rešitev iz Vestnika št. 28:
Rešitev: svetovni prvaki, navijači, Berlin 1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Balovič: Martina Kerec, Šalovci 156.
9204 Šalovci
2	. nagrada KNJIGA BDUG ŽEGNJAJ, Branko Časar: Magdalena Grah, Markovci 34, 9204 šalovci
3	.-7. nagrada majica
Marjana Halec. Filovci 47, 9222 Bogojina Štefan Marič, Naselje Ljudske pravice 20. 9000 Murska Sobota
Doroteja Antolin, Strehovci 99. 9223 Dobrovnik
Leopold Farkaš, Dom starejših občanov, 9220 Lendava
Saša Bračič. Apače 154, 9253 Apače
Pen je. kratko rečeno. Vernikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z Imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodiraiec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi.
Naredili boste potezo, ki bo presenetila partnerja in vse naokrog. Pomislili boste tudi, ali ni najbolje, da se za trenutek odmaknete in pustite stvarem prosto pot Izboljšanje odnosov do sredine meseca Psihično boste v dobri formi, ravno tako bo (v glavnem) razpoloženje Morda kakšna nova pristojnost ali odgovornost. Pri odločitvi bodite strpni in najprej počakajte na odgovor Venera prinaša erotiko.
(21.I.-19. II.)
Imeli bi radi tisto, česar ne morete imeti, in lahko bi vzeli tisto, česar nočete. Leteli boste, drveli Ko beste mimo, vam bo žal, ker se niste ustavili. Gledali vam bodo pod prste, zato se držite pravil in reda, ki velja tudi za druge Na splošno bo vaša avgustovska sreča predvsem odvisna od drugih ljudi. Več veselja v drugi polovici meseca Uredite si nohte in še nekaj malenkosti v zvezi s telesom
DEVICA
(23. VIII.-22. IX.)
Nekako se znebite nenadnega manjvred nostnega kompleksa in v trenutku se bo vse obrnilo - saj imate energijo in potrebno živahnost. Mesec bo v glavnem potekal brez težav m po načrtu. Ustvarjalni boste in mimogrede boste opravili s tistim, ki bi vas rad spravil v slabo voljo. Stik z oddaljeno osebo bo morda v zvezi z večjo spremembo, ki se bo zgodila septembra Malo več športa ali rekreacije!
RIBI
(20. II.-20. III.)
Razgibam mesec z veliko zadovoljstva in užitkov in že v začetku obetavno poznanstvo. Pomembna odločitev okrog 13, nato situacija, ko ne boste smeli prehitevati dogodkov Nepremišljena odločitev bo imela finančne posledice, bo pa vseeno pozneje prinesla neko korist Okrog 18. kritično v odnosih s sodelavci ali bližnjimi Sanje in poklicne obveznosti si bodo tokrat zelo blizu Ne bodite objestni'
Izdaja ga Podjetje za InfortnLranje.Odgovarnl urednik matičnega časopisa je Janko Volek, uredniki Pena so Bojan Peček. Jože Rituper in Irma Benko- Oblikuje ga Endre Gonlčr, za fotografije skrbita Natasa Johnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emit Računalniško ga oblikuje Robert J- Kovač. Za Pen ni posebne naročninel
P^n
WS0UK45___________________________

Naj smrkavec - Alen Cigan
---julij 2006
Odličnjaki
- Občina Cankova
Najstniki veliko časa preživijo za računalniki. Alen pa ni čisto tipični najstnik: pred dvema letoma si je prislužil naslov naj smrkavca. Bogata izkušnja ga bo spremljala vse življenje.
Alen obiskuje elektrotehniško šolo, smer računalništvo. Že od malih nog ima rad računalnike, saj so ga doma zelo hitro kupili. To ga je že takrat zanimalo, zato se je tudi odločil za to šolo, že sedaj pa kuje načrte za nadaljevane šolanja na fakulteti za računalništvo v Ljubljani
Ni pa čisto navaden smrkavec, ki veliko svojega časa preživi za računalnikom: pred dvema letoma je bil naj smrkavec. Naslov podeljuje najstniška revija Smrklja. To je bilo pa tako: »Prijavila me je sestra s svojimi prijateljicami, ker sem se jim zdel simpatičen. Tako sem prišel v revijo, kjer je bilo na stotine fotografij. Žirija je čez nekaj časa izbrala 40 finalistov, potem pa še osem finalistov, ki smo imeli organizirano fotografiranje v Ljubljani
Za teh osem finalistov so glasovali bralci revije z sms-i in žirija. No, mene so izbrali bralci,« ponosno razmišlja o poteku tekmovanja Staršem se je zdel ta Alenov podvig bolj strošek kot privilegij, na koncu pa so bili vsi zadovoljni. Bila je velika izkušnja, saj je Alen spoznal kar precej slovenskih znanih pevcev in se preizkusil v poziranju. Pravi, da bi rad kdaj delal kot fotomodel, zato bi tudi raje nadaljeval študij v Ljubljani, ki ponuja več možnosti za take stvari Od sošolcev je dobil veliko pohval, prizna pa, da ga je ogovorilo že precej deklet, ki so ga opazile v reviji.
Kot čisto navaden smrkavec pa Alen rad igra nogomet, skejta, ima piercing nad očesom in se zanima za hitre športe, kot je motociklizem. »Imel sem skuterja, pa se je veliko kvaril. Sedaj razmišljam o nakupu česa močnejšega. Škoda pa je, da pri nas ni toliko možnosti, da bi se lahko ukvarjal z motokrosom.« Doma velikokrat pomaga na kmetiji, bolj kot prave živali pa so mu všeč tiste, ki »trošijo« bencin.
Katja Kodba
Župan občine Cankova Progo Vogrinčič je ob koncu šolskega leta sprejel učenki in učenca Osnovne šole Cankova, ki so bili vsa leta odlični. Na sprejemu so bile tudi ravnateljica in razredničarki. Aniti Kodila, Meliti Maček, Marku Severju in Leonu Vratuši je Vogrinčič zaželel uspešno nadaljevanje šolanja in vse dobro v življenju.
Vaše pesmi
 Ozri se v nebo
V zaton se sonce podaja. Biserna preproga se blešči, lesketa.
v zlatih odtenkih morje krasi.
Nežno stopam
Liga mladih 2006
Goričko po geografsko
Prepričljiva
Društvo mladih geografov Slovenije je že desetič organiziralo tabor, tokrat na
zmaga
Denisa Belna
V treh urah 18.050 gramov rib
Gonckem, kjer je 29 udeležencev fotografiralo in raziskovalo pokrajino. Po besedah vodje tabora Anite Žalik tabore organizirajo povsod po Sloveniji, še- najraje v odročnih in zelo zanimivih krajih, sicer pa so bili v društvu mladih geografov Slovenije zelo zadovoljni, da jim je pri organizaciji tabora pomagal tudi Krajinski park Goričko.
Ob svojem ribniku v slikoviti Lisjakovi strugi pri Gornji Radgoni je pripravilo vodstvo radgonske temeljne enote ribiške družine nadvse zanimivo tekmovanje mladih članic in članov v športnem ribolovu, ki je namenjeno predvsem kadetom in kadetinjam, ki so prihodnost športnega ribolova tudi na tamkajšnjem območju.
Dvanajst mladih ribičev, starih do 15 let, je ujelo v treh urah 18.050 gramov rib Na koncu je prepričljivo zmagal Denis Belna. Sicer pa je bilo tekmovanje lepa priložnost za druženje tako otrok kot mnogih odraslih ljubiteljev narave in ribolova, kise vedno z veseljem zbirajo ob ribnikih na radgonskem območju. Radgonska ribiška družina še posebno skrbi za naraščaj, saj se zavedajo, da brez mladih prihodnost športnega ribištva ne bi bila obetavna. V zadnjih letih imajo tudi srečno roko z mentorjem mladih ribičev, saj so v Dušanu Hamlerju dobili pravšnjo osebnost za to mesto.
Končni vrstni red tekmovanja v Lisjakovi strugi: 1. Denis Belna (Aženski Vrh) 6.800,2. David Vesel (Lutverci) 4.400; 3 Grega Jaušovec (Gornja Radgona) 2.400; 4. Jan Juršnik (Police) 1.400; 5. Niko Žižek (Očeslavci) 1.100; 6. Aleksej Jaušovec fGornja Radgona) 1.000; 7. Aljaž Hanžel IRadenci) 700, 8. Jernej Belna (Aženski rh) m Andrej Perko (Lastomerci) po 500;
to Matjaž First (Kobilščak) 400; 11. Aleš ovec (Gornja Radgona) 250; 12. Aleš ^mtarič (Mele).
O. B.
V. P.
Anita Žalik, vodja tabora: »Udeleženci tabora smo delali panoramske fotografije Goričkega in skušamo prikazati,
Rok Godec, udeleženec tabora; »Jaz »icer nisem več študent, sem pa končal študij geografije in zgodovine in trenutno poučujem na osnovni šoli v Ljub Ijani. Na tabor sem prišel, ker je to del Slovenije, ki ga kljub študiju geografije slabo poznamo in nam učiteljem zelo prav pride, da spoznamo vse dele Slovenije. Mislim, da so takšni tabori najboljši način za to. Sicer pa je tabor dobro organiziran. Poskrbljeno pa je tudi za druženje, saj smo tukaj vendarle vsi, tisti, ki so v prvem letniku Študija, a vse do absolventov, pa tudi takšni, kot sem jaz, ki smo študij že končali, a vseeno radi spoznavamo Slovenijo. V
po progi tej. da odpelje me tja, kjer sonce svoj dom ima.
Tam gori, lepota barv žarečih žari, objeta v oblake lepoto vsem deli.
Neslišno lepota izginja iz vodne gladine.
Sliši le nebo. Dotik večne ljubezni je to.
Krogla žareča prepušča tiho luni nebo, kt z zvezdami razsvetljuje temo.
Skrivnost sreče je to, pot svetlobe.
Opazi, začuti lepoto tega sveta. Ozri se v nebo!
Suzana
Počitniška ljubezen
Po ulici dvigal si prah, ko bil si na počitnicah, delal si se. da si korenjak, v resnici pa bil si plah, . Bal si se me srečati, od zadrege do ušes zardevati, saj všeč sem ti bila, tvoja bila sem divja vrtnica. S počitnicami poslovil si se in ulice postale so tihe, najina ljubezen je ovenela, hladna zima jo je vzela.
Sonja
Vaša čustva
njih. Razdelili smo se v pet skupin, hodili predvsem po terenu, fotografirali in	___r_____
potem raziskave računalniško obdelali, intenzivno. Predvsem ljudje se mi zdijo Spoznavali smo celotno Goričko, pa- suP*r. Pokrajina pa - odvisno, Goričko noramske fotografije pa so nastale le na mi je všeč, drugače pa nisem preveč za
♦ । 1.*	‘—
J.!______________________________________
Objem tvoj topel je kot sonce, poljub tvoj popelje me v sanje, dotik tvoj da mi več moči, beseda ljubim te je najlepša in zažari v mojem srcu kot plamen in nikoli ne ugasne
2006
p^n
46 VESTNIK
Johnny Depp, zvezdnik filma Pirati s Karibov, se je zgrozil, ko je na londonski premieri filma opazil, kako možica pritiska k ograji neko deklico
Odkrito o bolezni
V prvem televizijskem intervjuju, odkar so zdravniki lani ugotovili, da ima raka na dojki, je osemintridesetletna avstralska pevka Kylie Minogue najavila, da bo novembra nadaljevala lani v začetku leta prekinjeno koncertno turnejo Showgirl, čeprav se počuti utrujeno in izčrpano, in bo morala veliko vaditi, da zbere dovolj moči in kondicije, da izpelje koncertne napore. »Počutim se, kot da so pred menoj visoke planine, na katere se moram povzpeti, a mi ni do tega, da bi čakala pri vznožju,« je rekla novinarki TV postaje Sky One. Po operaciji in kemoterapiji avstralska pop zvezda okreva v rojstnem Melbournu, vendar je kljub vsemu prišla za nekaj dni v Francijo na Pariški teden mode.
Če ne bi bilo njegovega bistrega očesa in hitre reakcije, bi se premiera verjetno
končala tragično. Vsemu je botrovala velika gneča na londonskem trgu Leicester, kjer so slavni igralec in njegova kolega mahali navdušenim oboževalcem in tu in tam komu dali avtogram. Po kakšnih dvajsetih minutah je Depp naenkrat pobledel in začel vpiti varnostnikom ter z roko kazati proti ograji Varnostniki se niso takoj zavedli, zato se je Depp sam pognal k ograji m nekako uspel, da se je množica odmaknila, da so lahko dekle, ki se je že dušilo, potegniti na
oboževalko
Na modni reviji, ki so jo pripravili kreatorji znamke Chanel, jo vidimo v družbi modne kritičarke Hillary Alexander.
Veliko
posprav
^neseca*
lepotica pravi, da rada
notranjo stran ograje. Ko si je dekle nekoliko opomoglo od šoka, je bilo prvo, kar je storila, da je igralca, ki igra v filmu kapetana Jacka Sparowa, zaprosila za avtogram. »Zaradi koščka papirja, na katerem bi bil brezzvezen podpis, bi lahko umrla,« je Depp komentiral dogodek, medtem ko ji je na papir napisal nekoliko daljše posvetilo.
i . ■
Jennifer	Z“ preg°V°r
pleše, im. rad. romanevečen	toliko znBn)a lz agronom,,.. ne
P* - “°— pra"C°
Princ Alois Liechtensteinski se je odločil, da bo začel obnovo dvorca, ki stoji na pečini nad glavnim mestom Vaduz m od koder se vidi po vsej kneževini. To je prvi korak k bližnjemu proslavljanju obletnice samostojnosti kneževine.
Liechtenstein, kneževina v Alpah med Avstrijo in Švico, od katere jo loči reka Ren, bo kmalu slavila 200-letnico neodvisnosti. Ta državica, velika 157 kvadratnih kilometrov, se lahko pohvali, da, je ena najbogatejših v Evropi, zahvaljujoč predvsem nizkim davkom in dokaj liberalnemu bančnemu sistemu. Čeprav
Princ Alois liechtensteinski je začel obnovo družinskega dvorca nad glavnim mestom Vaduz.
ta sistem zaradi pritiska drugih evropskih držav postopoma spreminja, ima kneževina še vedno velike prihodke od finančnih storitev. Velik gradbeni poseg vladarski družini očitno ne bo povzročil kakšnega večjega finančnega problema V gradu hranijo eno najbogatejših zbirk umetnin v Evropi.
VESTNIK 47
p^n
julij 2006
Tragedija jima je zlomila
Lindsay
in letos.
Britanska igralka Kate Winslet (30), mati dveh otrok, ki je zaslovela z vlogo v filmskem hitu Titanic, je bila po izboru britanskega magazina Closer razglašena za žensko iz javnega življenja, ki ima najbolj poželjivo telo.
Lory del Santo, Eric Clapton in sin Conor na londonskem letališču, ko je še vse kazalo, da bodo ob uspešni poklicni poti tudi srečna družina.
Pesem Lady From Verona je vse, kar je ostalo italijanski igralki Lory del Santo (48) od velike ljubezni, britanskega kitarista in pevca Erica Claptona, Posvetil ji jo je, ko je bila noseča z njunim sinom Conor) em. Ko je že vse kazalo, da jima je usoda naklonjena in je pred njima srečno obdobje, se je njuna življenjska pot nenadoma strmo nagnila navzdol, Clapton je začel jemati mamila, občasno je pil in spoznal novo prijateljico, vendar kljub vsemu stikov z
sinovem pogrebu, nato sta se razšla. Clapton je čez čas pokojnemu sinu posvetil pesem Tears In Heaven, za njo prejel grammyja in se povzpel na vrh popularnosti, na Lory del Santo pa so vsi pozabili. Štiri leta je preživela v samoti, brez prijateljev, z nikomer, ki je poznal njo in sina, ni hotela imeti stikov ali se pogovarjati, m prenesla, da bi slišala otroške glasove.
Lory del Santo je potrebovala dolgo časa,
Tragična usoda italijanske TV-zvezde, nekdanje soproge britanskega rokerja Erica Claptona
družino ni prekinil Tragični dogodek je nato v trenutku do kraja uničil zakon: marca leta 1991 je njun štiriinpohetm sin Conor padel z okna njunega stanovanja v 53. nadstropju newyorskega nebotičnika. Nesreča se je zgodila, ko sta z mamo
čakala, da pride Clapton in ga odpelje v živalski vrt. Ta nesrečni dogodek ju je povsem ločil. Skupaj sta bila le še na
da se je ponovno postavila na noge, česar pravzaprav nihče od njenih bližnjih ni verjel Zdaj igra tenis, redno hodi v fitnes m skrbi za prijeten videz. Uspešna je tudi kot modna fotografinja, nedavno je zmagala v popularni TV-oddaji in v Italiji je ponovno postala popularna. Kljub vsemu živi odmaknjeno in ne sliši se, da bi imela tesnejšo vezo s kakšnim moškim.
Italijanska igralka Sophia Loren (71) se je gola fotografirala za Pirellijev koledar, »zakrita« samo z dvema diamantnima uhanoma. Znano je, da igralka v filmih ni marala v nastopati-razgaljena. Tokratno odločitev je takole komentirala: »Še vedno sem všeč sama sebi, tako odznotraj kot od zunaj « Pirellijev koledar je najznamenitejši med stenskimi koledarji. Delijo ga v glavnem po naprej napisanem seznamu, na tržišču - v redni prodaji ga m - pa dosega visoke cene
Ameriško sopranistko Deborah Voight (45), ki je dobila leta 2004 odpoved v londonski Kraljevski operi, m to zaradi
prevelike teže, so ponovno vzeli v službo. Potem ko se je odločila za operacijo želodca, je shujšala za 63 kilogramov.

Čeprav je v najnovejši številki britanske revije GQ izjavila, da na njenih prsih niso opravili nobene lepotne operacije in da so Ji takšne prsi, kot ji jih je podarila mati narava, všeč, nove fotografije ameriške igralke m pevke Lindsay Lohan, posnete na plaži v Malibuju, govorijo drugače Najs-
tniška zvezda, ki je 4. julija praznovala dvajseti rojstni dan, se je naslednji dan nehote pojavila na plaži v istem bikiniju, v kakršnem so jo novinarji posneli pred kakšnim letom
Naj pravi Lindsay, kar hoče, razlika je očitna.
Ameriška pop zvezda Madona (47) je po desetih letih izstopila iz sekte, ki je častila kabalo Na odločitev je precej vplivalo, ker je sekta od nje neprenehoma terjala denar, milijone funtov za centre v New Yorku in Londonu. Tudi zakon je trpel zaradi njene gorečnosti, vse bolj pa se je govorilo, da se bo zaradi pripadnosti sekti ločila od soproga, britanskega poslovneža in producentom Guya Rietchija
julij 2006
p^n
48 VESTNIK
Anica Kotnik s Plitvičkega Vrha
Pena se predstav^
Končala že dva študija in spet študira
Bilo je lani, ko sva se prvič srečala iz oči v oči. Na Plitvičkem Vrhu so izvedli zanimivo zabavno prireditev, ona pa je bila glavna -igralka« pri izvedbi, mi o tem tudi pripovedovala ter bežno nakazala še druge stvari, ki jo zanimajo, oziroma se ukvarja z njimi. Zato sem jo želel spoznati pobliže in jo predstaviti tudi bralcem Pena. Ni bila ravno navdušena, zaradi svojega dobrohotnega značaja pa se je le -predala*.
Lastovke za sporočilo otrokom, knjiga za vse ljudi__________________
Če ne bile počitnice, bi bilo lahko najino snidenje kar v Murski Soboti, recimo na Srednji tehniški in poklicni šoli, kamor je prišla leta 1989 za učiteljico praktičnega pouka No, še dobro, da sem moral k njej na dom, na Plitvički Vrh, saj omogočajo srečanja v neposrednem okolju nekaj več. Tako sem postal najprej pozoren na tri lastovke, ki so naslikane na steni hiše.
»Sama sem jih naslikala pred štirimi leti, da stena ne bi bila prazna, posvetila pa sem jih otrokom, m sicer jim sporočajo, da se tako kot lastovke lahko vedno vrnejo v svoje gnezdo*
Lastovke na steni so sporočilo otrokom, da se lahko vedno vrnejo v svoje gnezdo.
Druga stvar, ki mi je padla v oči, je bila odprta knjiga na mizi z naslovom Kako odpustiti in odpuščati.
»Rada berem knjige, če imam čas. Ta mi je še posebno zanimiva. Avtor Jean Mon-bourguette v njej med drugim sporoča, da je odpuščanje sad procesa, ki vključuje vse človeške zmožnosti, ter da znati odpuščati pomeni osvoboditi se tesnobnega nemira, ki ga prinašajo zamere, in narediti odpuščanje za izvor ter sredstvo psihološke in duhovne rasti. Če bi se tega držali, med ljudmi ne bi bilo sovraštva, nemirov, prepirov
Zrasla je na Krambergerjevem drevesu
Med pogovorom sva sedela zunaj pred hišo, od koder je lep razgled daleč naokoli, shj stoji njihova domačija na nadmorski višini okrog 300 metrov.
»Pogled seže tudi do Negove in lahko vidim celo moj dom, v katerem sem odraščala in živela, dokler me leta 1978 ni zasnubil Mirko, ki je postal tudi moj mož in s katerim sva si skupaj ustvarila srečno družino. Če vzamem v roke daljnogled, lahko vidim tudi očeta in druge domače. To mi je v posebno zadovoljstvo.«
Anica Kotnik je torej po rodu Negovčan-ka, njeno življenjsko drevo po očetovi strani pa ima Krambergerjeve korenine, steblo in veje. Znani dobrotnik Ivan Kramberger, ki so ga ubili leta 1992 v Jurovskem Dolu, je bil njen stric. Prav tako je njen stric naš dopisnik Ludvik Kramberger.
Študijska žilica, ji ne da miru 
V osnovni šoli, ki jo je obiskovala in končala v Negovi, je bila Anica vsa leta
odličnjakinja. Po gimnaziji v Mariboru se je odločila za študij tekstilstva na Tehniški fakulteti v Mariboru, in ker jo je privlačilo delo z mladimi pri poklicnem usposabljanju, je opravila še pedagoško-andragoš-ko kvalifikacijo ter tako dobila službo kot učiteljica praktičnega pouka na Centru poklicnih šol Murska Sobota.
»Zaradi želje po novih znanjih in napredku sem se vpisala na Fakulteto za organizacijo dela v Mariboru in leta 1994 diplomirala iz menedžmenta kadrovsko izobraževalnega procesa. V svoji raziskovalni nalogi sem med drugim ugotovila, da se dijaki v večjem številu niso pravilno poklicno usmerili, zato se v šoli ne počutijo
.Strt'
Bilo je pred sedmimi leti, ko je šel najmlajši sin v 1. razred osnovne šole.
Tem dijakom, ki so se usposabljali za mizarja, sem bila tri leta razredničarka. Vsi so uspešno končali šolanje. Na to sem bila tudi jaz (stojim skrajno levo) ponosna.
dobro, ne pridobivajo na moči, niso samoiniciativni in ne sprejemajo odgovornosti. V prispevku raziskave k uporabnosti pa sem posebej poudarila, da ni več dober učitelj le tisti, ki zna ustrezno in mojstrsko podati snov, temveč oni, ki zna ustvariti ustrezne razmere za to, da se učenci usposobijo za samostojno učenje in postopoma prevzamejo odgovornost zanj.*
Ker ji*študijska žilica ne da miru, je Anica začela študirati še v tretje, in sicer na Teološki fakulteti v Mariboru oz. na katehetski pastoralni šoli, da bo lahko poučevala tudi verouk, če bo tako naneslo.
Občuduje strele, kadar grmi, boji pa se podgane____________________________
Z nekoliko močnejšim »vrtanjem« sem uspel izvleči iz Anice še to, da se skoraj ničesar ne boji. Tako celo z zanimanjem opazuje, kako švigajo strele, kadar grmi. Hitro pa bi stekla na varno, če bi zagledala pred sabo podgano ali kačo. Miško pa bi upala pobožati. Včasih tudi kaj sešije (na zadnji podelitvi diplome je imela lastnoročno sešito obleko) in izdeluje mak-rameje, dela na vrtu in opravlja tudi vsa kmečka dela, če je potrebno (krave je že večkrat molzla), pripravlja sokove in marmelado in peče torte Kuhati pa ji ni treba veliko, ker to veseli njenega moža Mirka. No, če se dogovorijo, da bo na mizi bograč, potem je vendarle ona glavna, ker ima dober recept sodelavke iz Prekmurja. Rada plava, vendar je za to premalo časa in priložnosti, pozimi pa se z veseljem spusti s smučmi po hribu navzdol. Rada ima ljudi dobre volje. Prepričana je, da obupavanje v stiski ni prava smer, ampak je treba vedno imeti upanje, da se lahko vse skupaj spremeni na bolje. Nima tudi kakšne neuresničene želje.
»Doslej so me v glavnem spremljali dogodki, ki so prinašali srečo in zadovoljstvo Zelo pa si želim, da bi moji otroci uspeli v življenju.*
Prav tako ponosna sem bila, ko sem prejela drugo diplomo za študij na Fakulteti za organizacijo dela Univerze v Mariboru. Obleko za to priložnost sem si sešila sama.
Rada nastopam v javnosti na različnih prireditvah in dogodkih. Tako sem v Spodnji Ščavnici brala tudi berilo iz svetega pisma, ko je imel naš krajan novo mašo.
Jožef G. Bistriški