»oStnlnn rrfftPan* v enlnvfnl J ^fa T XTT Y Ljubljani, v sredo 14. novembra 19*54 Štev. 259» Cena 1 =50 Din Naročnina mesečno ^^ g^M ^ flMH^ - ^^^^^^^ Ček. rafiun: Ljnb- inuzein- ^^ ^^^m ^^^^^^ W JI ^^^^^^ ^^^^^^ Ijana it MM MM MM M ^m^^ ^m Uredništvo ,e, JL^ JKLm^J ^ JBh# ^^^ U pra v a : Kopitnr- Kopaurjevi nt.6,111 " ,evo 6. telefon 2WJ Telefoni uredništva: dnevna služba MM — nočna 29*. 2994 in JW« - ■ Uhaja vsak dan sjntraj. rasen ponedeljka In dneva po praznika Kako sladko govore, a kako hudo mislijo Kljukasti križ zre čez vrhe gora Nemška revija „Geo-Politik" se je spozabila in zahteva za Nemčijo bitne dele naše Jugoslavije V Canosso? Hitlerjev odposlanec von Ribbentrop, ki jo Sel na Angleško, »samo da obišče svoje osebne znance«, je bil včeraj pri g. Edenu, državnem podtajniku v zunanjem ministrstvu. G. Eden je strokovnjak v razorožitve-n«m vprašanju. Kaj pa briga nekronanega cesarja III. cesarstva, ki je raztrgalo vse verige mednarodnih obvez in se je v imenu izsiljene enakopravnosti oborožilo do zob, vprav razorožitveno vprašanje? In vendar! Hitlerjevi delegati so zapustili Ženevo, Nemčija v rjavi srajci je zaloputnila vrata za demokratsko, zanemarjeno in od vseh zapuščeno Zvez« narodov, da bi tako pred vsem svetom manifestirala za enakopravnost glede oboroževanja, katere ji druge države niso hotele priznati na oborožitveni konferenci. Danes išče prav ta ponosna Hitlerjeva Nemčija pot nazaj v demokratsko Ženevo. Ta pot naj bi peljala skozi London. Angleži naj bi na razorožit-veni konferenci predlagali, da se tudi pravno prizna Nemčiji enakopravnost glede oboroževanja, ko je dejansko že tako oborožena, kakor njeni sosedje. Ne gre vež za oborožitev ali razorožitev, samo za teoretično enakopravnost, za prestiž narodno-socialistične Nemčije gre. Potem bi Nemčija s palmo enakopravnosti prikorakala po Wilsonovem nabrežju pred palačo ponižane Zveze narodov. Junak Ribbentrop je prišel po palmo v London nekoliko prepozno. Angleži so z njo Soveličali prav ponižano Zvezo narodov. G. ribbentrop je bil tedaj že v Londonu in bi bil sam lahko slišal MacDonaldov govor ob nastopu novega župana. »Narodi bodo verjeli nemškim miroljubnim izjavam šele, ko se Nemčija vrne v Zvezo narodov in pridruži posvetovanjem za zeleno mizo... Naša vlada ne bo nikdar jenjala prepričevati nemški narod, da je v zmoti, ker je ostal sam.« Da, nemški narod, prav za prav Hitlerjeva diplomacija je v zmoti. Ko so hitler-jevi odposlanci zapuščali Ženevo, so menda menili, da je Zveze narodov konec. Računali so, da bo tudi Duce odkorakal s svojo gardo iz Ženeve. Zgrešeni računi! Mussoliniju je bila nemška odločitev zelo neprijetna. Toda da bi šel za Nemci v samoto samo zato, da bi bil z njimi v samoti solidaren. Duceju se ni tako mudilo. On je rajši že takrat potipal v Londonu za mnenje in ne šele po izvršenem koraku, kakor to delajo Nemci danes. Zaropotal je spet po svoji stari navadi in zahteval revizijo pravil Zveze narodov, da bi tudi iz te nesreče svojega bližnjega rešil kaj zase. Gotovo je bil na ta račun marsikateri njegov uradnik v Ženevi povišan, marsikatera naloga je bila radi tega poverjena prav italijanski delegaciji. Morda tudi ni slučajno, tla ima njegov delegat Aloisi glavno besedo v odboru, ki vodi ljudsko glasovanje v Posaarju. G. Ribbentrop posluša angleške lekcije v Londonu. »Prav smola je,« brzojavlja dopisnik nekega berlinskega lista iz Londona, »da je bilo poročilo komisarja Knoxa pri-občeno v Ženevi v istem času, kakor so nemški poslaniki v Londonu, Parizu, Rimu in Bruslju protestirali proti zbiranju francoskih čet ob Posaarju. Velikanski naslovi v londonskih listih — »Daily Herald«: »Strahovlada narodno-socialističnih vohunov«, »News Chronicle«: »Mobilizacijski načrt nacijev v Posaarju« itd. — pričajov kakšno stališče je zavzelo v tem vprašanju angleško javno mnenje.« In v Ženevi ni nikogar, ki bi branil Nemčijo. »Veseli me, da lahko trdim,« je dejal še MacDonald, »da smo v zvezi s Francijo in Italijo zastavili ves svoj vpliv za ohranitev miru; niti za hip nismo umaknili svoje podpore Zvezi narodov, žalibog, da je Nemčija se vedno odsotna.« Iz Berlina se hn-dujejo nad takšno delitvijo držav v dve vrsti, v miroljubne in nemiroljubne, in nemški tisk zagovarja Hitlerjevo politiko, češ, da je Nemčija izstopila iz Zveze narodov samo radi tega, ker ji na razorožitveni konferenci ni bila priznana enakopravnost. Ker je malodušnost glede obstoja in dela Zveze narodov že tako splošna, naj navedemo še nekaj stavkov iz MacDonaldovega govora, ki so ga sami Nemci označili z »Zadnjo besedo Anglije«. Ko je angleški premier govoril o težavah razorožitvene konference, je poudaril, »da imamo še vedno Zvezo narodov, šc vedno tudi Svet Zveze narodov in miroljubnim državam bo še vedno dana priložnost, da svoj vpliv uveljavijo po vsem svetu«. V času nemške odsotnosti je stopila v Zvezo narodov sovjetska Rusija. Glede na notranje politične razmere v Rusiji in glede na mednarodno komunistično propagando je po',av sovjetske Rusije v Ženevi zbudil marsikje pomisleke. Nikakor pa ni mogoče a priori zanikati, da utegne ruska prisotnost koristiti Zvezi sami in s tem tudi mednarodnemu miru. Tudi kdor zanika možnost, da se današnja Rusija morda prav s pomočjo Ženeve približa zapadu in vsled tega omili svoje notranje politične metode, bo vsaj priznal, da je včlanjenje sovjetske Rusije zbistrilo Nemcem pamet in da je Litvinov s tem svojim korakom nehote dal pobudo Hitlerju, da skuša najti zopet zvezo z Ženevo. Značilno je. da je MacDonald »pozdravil vstop sovjetske Rusije v Zvezo narodov«, čeprav je znano staro nasprotje med rusko in angleško zunanjo politiko. Položaj Nemčije v sedanji osamljenosti je nevzdržen že iz priprostega razloga. Po starem vodilu nemške zunanje politike ne sme biti Nemčija nikdar sprta z Rusijo in Anglijo ob istem času! Vedno mora imeti na svoji strani enega Izmed teh dveh impe-riiev, da s pomočjo prvega pobija drugega ali narobe. Hitler je raztrgal rapalsko pogodbo s sovjetsko Rusijo, zdi Se tudi, da »o de ira Japonce proti Rusom, na drugi Ljubljana, 13. novembra 1934. Novemberska številka »Geo-Politike«, ki izhaja v Monakovem in je glasilo vsenemških struj v Nemčiji, je priobčila kljub obstoječi časopisni cenzuri tudi članek Hansa Stogerja o avstrijskem vojnoobrambnem položaju na jugu., kjer beremo med drugim razodetja, ki nam bodo pojasnila, če je to sploh še potrebno, kako kljub uradnemu zatrjevanju in uradnim zanikovanjem Nemci, ki so po svojem prepričanju itak vsi vsenemško razpoloženi, gledajo na naše kraje, torej na severno mejo jugoslovanske zedinjene države. Hans Stoger začenja z opisovanjem italijansko-avstrijske meje ter preide nato na jugoslovansko-avstrijsko mejo, ki jo razloži na sledeči način: »Jugoslovanska meja zadene na Peči, trdo ob Podkorenskem sedlu na karavanškem gre- Da se uredi vprašanje Podonavja Pariz. 13. novembra, c. Današnje rimsko časo- i pisje piše danee zelo obširno o namerah francoske ' diplomacije v najbližnji bodočnosti. Z velikim zadovoljstvom povdarja fašistični tisk oni odstavek iz francoske vladne deklaracije, da bo nova vlada nadaljevala politiko, ki jo jo začel Barthou. Rimsko časopisje predvsem hoče vedeti, da je včeraj de Chambrun dobil od Lavala celo ie nalog, da naj uredi vse formalnosti za obisk ministra Lavala v Rimu, ki bi se naj izvršil pričetkom meseca decembra. Samo v sporazumu z MZ Vsekakor je zanimivo dejstvo, da je fašistično javno mnenje tako kmalu po Gomb&sovem obisku v Rimu preskočilo na francosko-italijanske odnose. Iz tega se pač jasno vidi, da Gombos v Rimu ni mogei dobiti tistih zagotovil, ki vise še na kočlji-vosti ureditve vseh vprašanj, na katerih je Francija vsaj toliko interesirana kakor Italija V tem oziru pa je stališče francosko diplomacije jasno: vprašanje mirovnih pogodb ne more priti na dnevni red, in srednjeevropski problem jc rešljiv samo v sporazumu z državami Male zveze. V tem smislu se izraža danes v Journalii« diplomatski urednik tega lista Saint Brice, ki jo po navadi zelo dobro informiran in ki pravi, cla je sicor želeti, da bi Laval čimprej odpotoval v Rim, vendar pa se to ne more zgoditi, predno se popolnoma ne pojasni, kako se bo razvijala politika rimskih protokolov, katere jc nedavno Gombiis tako bučno proslavljal. List ineni, da so bili rimski protokoli zamišljeni predvsem za gospodarsko povzdigo Podonavja. Finančne težave Italije so kmalu pokazale, da je ta plat rimskih strani dokazujejo MacDonaldove odločne izjave, cla Nemčija izven Zveze narodov ne more računati na angleško pomoč. Niti demokratične Nemčije izven Zveze ne bi Angleži podprli pri njenih zunanje-političnih težnjah, kaj šele narodno-socialistično Nemčijo, ki je i>o 13aldwinovi izjavi preložila »mejo angleške varnosti« ob Ren! Po vsem tem ne preostaja Nemcem drugega, kakor pot v Ženevo. Čeprav so je Nemčija med tem časom oborožila, bo to le pot v Canosso; svoj namen — teoretično in dejansko enakopravnost — bi bila lahko dosegla v Zvezi, in to brez nepotrebnega hrupa, ki je razburil mirno Evropo in jo gignai v divje tekmovanje v oboroževanju, nakopravnost bi bili pod okriljem Zveze narodov dosegli s pomočjo razorožitve, a ne z oborožitvijo. be. benu na italijansko in na avstrijsko mejo. Od tam sledi meja grebenu Karavank do Ovševe — pusteč staro koroško občino Jezersko na jugoslovanskem ozemlja — in sledi od tam proti vzhodu do Murskega kota lelo samovoljnim črtam. Mežiška dolina in oiemlje okrog Dravograda tja do Labuda je odreiano od Koroške, med tem ko izgubi Štajerska sploh vso oiemlje, vso obrečje Save in vso neposredno štajersko obrečje Drave, tako da padejo nemška mesta Maribor, Celje in Ptnj v Jugoslavijo. Ravno tako se je zgodilo tndi s Kranjsko, ki je v srednjem veka pripadala nemški državi in je sedaj prišla, izvzemši to, kar je dobila Italija, ped Jugoslavijo.« Nato razmotriva pisec o bojnoobrambnih posledicah te »čudne meje« in pravi, da je Italija s protokolov neizvedljiva. Člankar zato izrečno povdarja, da je nujno, da se pojasni tisto bistvo rimskih protokolov, na katerega je Gombos tako ponosen. Zakaj obišče Schuschnigg Rim? Ta zahteva pada še tembolj v oči zaradi tega, ker se danes vsi francoski listi zelo obširno pečajo z obiskom avstrijskega zveznega kanclerja Schuschnigga v Rimu konecm tega tedna. Listi hočejo namreč vedeti, da ima obisk izreden pomen tudi zaradi tega, ker spremlja na tem potu kanclerja tudi zunanji minister Berger-VValdenegg in bodo zato vsi sklepi teh razgovorov imeli širok uraden in obvezen inačaj. Misli se eelo, da v tem I okvirju italijanska diplomacija nima prostih rok, ker sta v avstrijskem vprašanju tako Francija in I Francoska vlada izjavlja: Hans Stoger smelo trdi: »Nemški Maribor, Ptui, Celje, nemška Kranjska" polastitvijo kanalske doline dobila postojanko neizmerno večje važnosti kot s polastitvijo južnega Tirola in Brennerja. Italija je s tem namreč dobila »možnost poševnega vpada r 1'odonavjc«, saj lahko vrže v 4 urah vso svojo videmsko ]>osadko nn koroško mejo in je v nadaljnih par urah dosegla madjarsko mejo! Nato prido do zaključka, da je tndi Jngoslavija dobila z mežiško dolino in s »samovoljno odprto mejo na Štajerskem« naravnost krasne postojanke za obračunavanje z Avstrijo«, ali ia »hitre sunke proti Celovcu ali Gradcu«. Pisec v nadaljnem obžaluje, da v Avstriji ne najde niti sence kakšnega »brambnega duha« (Wehrwille), med tem ko ugotavlja, da obstoja r Jugoslaviji navzlic vsemu, kar so po svetu govorili, strnjena volja za ohranitev državne skupnosti poleg tega pa še prvovrstno vojaštvo. In tako je »vsled diktata r St. Germainu« prišlo tako daleč, dn je Avstrija nezavarovano, odprto ozemlje, na razpolago vsakemu, kdor se zanj zanima. Na koncu se spušča pisec v opisovanje »bodo. če vojne slike«, ko bo Italija zletela v Podonavjo in ko jo bodo iz severa dol prestrigli Čehoslovaki, med tem ko bo Francija udarila čez južno Nemčijo proti Podonavju, ter se bo na ta način teptala nemška zemlja, ki bo postala torišče za bodočo vojno, in pride do zaključka, da mora Avstrija postati zopet del nemške države (Reichsland), da mora zopet »nemška velesila prevzeti varstvo nad njo, zato, ker je v to poklicana in razpolaga tudi s potrebno močjo, da varstvo tudi dejansko iirršuje«. Gornje smo ponatisnili zato, da s tem i>oveiiio, kar smo že večkrat povdarjali, da ima sedanji« Nemčija trdno voljo seči po Avstriji, da ima pa nadalje tndi trden namen seči dalje, po »ne m -S k e m eiemlju mežiške doline in štajerske dol de Save«, a seči še dalje do Jadrana, čez telo naše zemlje, »vesta starim načrtom, ki jim jo narodni socializem dal le se večjo pobudo. Bog nas varuj pred tem. da se na Karavankah pojavijo kljukasti krili! To nam pove članek Hansa Stogerja. Italija mnogo bližji, nego v vprašanju glede ma djarskih zahtev revezionizma. Spalajhovič pri Lavalu Norvoznost v Parizu se je še povečala, ko se je izvedelo, da je danes popoldne zunanji minister Laval sprejel tudi jugoslovanskega poslanika v Parizu g. Špalajkoviča. 0 vsebini teli razgovorov ni bil« mogoče ničesar izvedeti. Takoj nato pa je Laval sprejel še sovjetskega odpravnika poslov v Parizu Rosenbcrga. Oba državnika pa sta se tokrat predvsem razgovarjala o potrebi, da se takoj preide na nadaljevanje razgovorov za sklenitev vzhodnega pakta. Oba državnika sta se sporazumela, da je nujno, da se izvrši zadnji pritisk na Poljsko, da se točno izjavi o pristopu k paktu. V tem smislu bosta obe vlaidi izvršili prijateljske korake pri poljski vladi. Kakor ee torej iz vsega tega vidi, se je 6edaj silno pospešila mednarodna delavnost. Vsa ta aktivnost sicer še nikakor ne nakazuje smeri, po katerih se bo iztirala zapletenost, v kateri se nahajamo. Vendar pa ravno ta velika in pospešena aktivnost dokazuje, dn imajo odgovorne vlade že toliko realnih postavk v rokah, da je upati, da inora priti do onih rešitev, ki ne morejo končati v neizvest-nosti in zagati. Rešimo državo pred revolucijo in diktaturo Pariz. 13. novembra, c. Francoska vlada ee je danes popoldne ob treh predstavila svojemu parlamentu. V zbornici je prečital vladno deklaracijo Flandin, v senatu pa jo je prečital pravosodni minister Pernot. Zanimanje za sejo parlamenta ni bilo ravno veliko in v tribunah je manjkalo mnogo radovednežev, ki sicer morajo prisostvovati vsaki predstavitvi novega predsednika vlade. Vladna deklaracija je precej dolga in stilistično zelo svečana. Posebno slovesne so one besede, ki govore o tem, da je treba republiko braniti pred diktaturo in revolucijo. Vlada obljublja, da bo mogoče vse težave premagati pod geslom, ki si ga vlada lasti za evojo idejo vodnico in ki je: enotnost vseh za dejavnost in dejavnost vseh za enotnost. Pod to svetlo misijo-vodnico bo vlada skušala odpraviti vso bridkosti časa in težave položaja. Vlada obljublja, da bo znala vzdržati mir na zunaj in na znotraj. Nadaljevala bo v leni smislu delo pokojnega Barthouja in l>o z ustvarjanjem norih »vez hkrati utrjevala stara prijateljstva in zavezništva. Pri tem bo pa vlada delala zato, dn so dvigne ugled Društva narodov, za katerega je toliko ljudi pre-lilo svojo kri na bojnih poljanah. To ho politika, ki bo rešila republiko pred revolucijo in diktature. V ostnlem delu razvija deklaracija vlade njen gospodarski načrt. Dnnajska vremenska napoved: Južne Alpe: Oblačno in naeraienje k padavinam, eieer milo. Dih diktature? Prepoved zborovanj v Franciji Pariz, 13. novembra, c. Danes dopoldne se je vršila seja vlade na Elizeju. Ministrski svet je predvsem sprejel senzacionalni sklep, da so odslej ne smejo vršiti r Parizu in ostali Franciji nobene politične manifestacije na prostem. Finančni minister je nato poročal o pripravah za proračun in je izjavil, da I mi zahteval od parlamenta, da ▼ najkrajšem času predela ves proračun. Vlada je pri-stala na to zahtevo finančnega ministra in bo \ tem smislu izvršila vse potrebno v parlamentu. Skupna rdeča Ironta Pariz, 13. novembra, c. Danes se je tukaj sestal izvršilni odbor druge internacionale, ki je sklepal o združitvi s tretjo inetrnacionalo. Odbor ir misel sprejel in v Moskvo je bil poslan poziv, da tretja internacionala pošlje svoje delegate na podajanja. Pariz, 13. nov. c. Po seji socialistične internacionale s« je zvedelo, da »ta francoska socialistična in komunistična stranka prevzeli nalogo, da vodita posredovalna pogajanja z Moskvo. Kmalu nato pa so prispele vesti, da se (vedska, angleška in čeiko-slovaika socialnodemokratična stranka ne strinjajo t pariškimi sklepi in bodo izvajale posledice, če pride do združitve ■ tretjo internacionalo. Laval je že začet . •. Politika umorjenega Barthouja se bo zvesto nadaljevala Slovanska Rusija - raj židovskih marksistov Zg židovsko, slovanska revolucija Strin (žid) !v Helsingforsu no Finskem. Karski (žid) v Litvi, Dartjnn (Armenec) v Grčiji, Nur V 6 člankih, objavljenih v »Slovencu« pretekli teden, smo povzeli )K> knjigi Hermana Fehsta glavne podatke <> vplivu marksističnega židovistva na boljševiško revolucijo od 1. I'>17 do danes, ko vlada v Rusiji •Stalinova strujac. Videli smo, da je bil židovski marksist neprestano nn vladi in dn se pravi slovanski Rus dozdaj Se ni mogel uveljaviti. Danes želimo podati sliko o položaju. ki vlada v R tuši ji danes, da svojim znanja željnim b.ravcem postrežemo tudi z informacijami o sedanjosti. Herman Fehst trdi na str. 144 svoje knjige, •da obvladajo židje-marksisti danes vso politično in kulturno moč v sovjetski Rusiji. V 11 oka'z tega navaja med drugim knjigo zida I Vmiiri jevskega. ki je izšla v založbi ; Mlado-roskaja Iskra t v oktobru 193"*, v kateri ta resnicoljubni žid pripoveduje, kako jc sovjetski komisarijat /a. prosveto v niujniku 1933 organiziral vserusko tekmo med učenci glasbenih šol, in da so pri tej priliki bili odlikovani od sov-jeta narodnih komisarjev sledeči -mladi glasbeniki: Bnsja Goldstein (žid), A. Kaplan (žid), He.bu Pritikina (Židinja), l.isa Hillcls (Židinja), Vliša Fichtenholz (žid), Samuel Hillcls (žid), ter sledeči ravnatelji glasbenih šol: 'Prof. Jampolski (žid), prof. Goldenvveiser (žid), prof.MagfasIner (žid), prof. Stoljarski (žid) in prof. Reinbald (žid). Z drugimi besedami povedano: Med 165 milijoni prebivalcev sovjetske Rusije živi samo okrog 3 milijone židov. In pri tekmi, ki zajema vse rusko ozemlje, dobijo nagrade izključno židovski dijaki in židovski ravnatelji šol. To je torej tista »slovanska sovjetska kultura«, ki jo je Dem jan Bcdny (žid) 29. majnika 1933 opeval v moskovski »Pravdi«. Žid - marksist ogledalo „slovanske" kulture To, 'kar smo videli na polju glasbo, najdemo povsod na vseh kulturnih področjih. Velikansko palačo sovjetov, ki naj bo odraz in simbol sovjetske gradbene umetnosti, gradi žid Jonatan. Vrhovni državni nadzornik zn vsa sovjetska javna dela jc žid' Frankfurt. Velikansko tovarno za traktorje, ki so jo t. junija 1933 začeli graditi v čeljubinsku in ki naj zgrudi vsako leto 40.000 motornih vlačilcev, gradi žid Kogan. Februarja 1934 je bila kot najbolj zaslužna gledališka umetnica sovjetske Rusije« odlikovana Židinja Mansurova. Ko so sovjeti sklenili pokazati zapadneinu svetu svoj svetov-noznani balet, niso poslali v inozemstvo slovanskega para Kudrjačeva in Podgoreckajo, marveč: žida Asa ta in Židinjo Sulnmito Messerer. Ko »o se prvič pojavili v Evropi ruski gledališki ravnatelji, da »navežejo stike z evropskim gledališčem«, nismo videli nobenega slovanskega Rusa, marveč izključno /ido Meyerlioldn, Turova, Krašina, Aleksandrova. Komisarijat za prosveto je letos izdal listo najbolj zaslužnih časnikarjev in Mankopisccv, na kateri najdemo med prvimi: žida Radeka. žida Kosila, žida IIjo, žida ftjo Ehrenliurga, žida Lifšit/.a, žida Žicho- žida Zinovjeva, žida Abrnmova, žida Krajina, žida Lurijo. žida Bcrgsfcina ... Akademijo sovjetskih lepih ved in lunotoristi voditp. žida •. Solncev-Bleichmann in Rothstelli. Iti fakd gre ta pesem naprej. V literaturi, v revijah, v časopisju, v vseh književnih državnih objavah in statistikah, povsod ti kot prvo pride nasprciti Židovsko ime : kol odsev čisto slovanske boljševiške Rusije«. Poglejmo na sledeče številke, ki se nanašajo na sorokovne šole v sovjet. Rusiji. V vseli ruskih strokovnih šolah jr. Lilo židov, in sicer na nižjih šolali 1172, na sredn jih 3434, na višjih pa že kar I1.3S2, torej zasedajo židje predvsem najvišje strokovno šole. Na vseh ruskih visokih šolali je bilo januarja 1934 75% Rusov, 12% židov. 3% Ukrajincev. 2% Belorusov. Židov je bilo 20krat več, kot bi sorazmerno odgovarjalo količniku njihovegu prebivalstva. Iztrebljenje „slovanshega" duha židje se predvsem trudijo čisto dosledno iztrebiti vsak slovansko-ruski duh i/, vseh šol. Iz učbenikov so kratko malo pometali vse, kar spominja na slovansko zgodovino. Sicer se jc po smrti prosvetnega komisarja Lnnnčarskcga sedanji narodni komisar zn prosveto Rus Bubnov z vso silo Vrgel na delo, da reši slovansko kulturo židovsko-marikšislične poplave in da očisti prosvetno osebje vseh židovskih prirastkov, toda kakor hitro sc jc hotel dotakniti kakšnega višjega uradnika, je takoj dobil migljaj, naj ga pusti na miru, ali gre. Kajti židje Vedo, da bo vsaka oslabitev židovskega vpliva nu prosvetno vzgojno politiko imela za posledico hidi duhovno ozdravljenje ruskih inns, kar bi pa zopet postalo nevarno za židovsko-morksi-stično nadvlado v boljševiški Rusiji. Že zgoraj imenovani Dmitrijevtsk*. trdi, da imajo židje-marksisti namen, po natančno določenem načrtu iztrebili vse, kar je ruskega. Kot so svoje dni Asirci, če so hoteli podjarmiti kakšno novo pokrajino, kratkomalo pobili ali pa poslali v dosmrtno ujetništvo vodilne plasti dotienega prebivalstva, dobro vedoč, da jc narod, ki jc izgubil voditelje, izgubil vsnk odpor, tako delajo tudi židovski marksisti danes v Rusiji, samo, dn vršijo svoj posel danes šc liolj dovršeno, šc bolj sirovo in v večjem obsegu. Aslrei so odpeljali k večjemu [Mir tisof, marksistični židje pa pošiljajo danes knr v milijonih slovansko prebivalstvo Rusije, slovansko kri in slovansko kultnro. v gnjnsna Inborišča na severnem morja in v Sibirijo, kjer zgnjijejo v okoliščinah, o katerih sc ljudem niti satijfllo rti. Vodje in pnfllavnrjl teh taborišč, kjer r slotiso "ih pogin ja jo slovanski razumniki, pa so zopet židje-marksisti. Kdo torej vlada Rusijo? V »Politblroju«, M smo ga označili zn nliovno strankino vodstvo, sedi kot vodja žid Kaganovič. Zunanje ministrstvo in zunanja politika ji brc/, izjeme v rokah židov. Komisar /n zunanje zadeve je žid Litvinov (Vala.li). njegovi namestniki pn so žid Krcstlnski, žid Sokolnikov (Bril-liant) in Karahan (Armenec). Glnvtiu tiorttajni k« za /zunanje zadeve in prva svetovalca z,min n jega ministra sla žid Irn ndlnrnn iznrwe.dat demokratično stališče v Washingtoiiu v Ameriki je po rodu Rus, a je poročen z /idinjo. Ko so sc sovjeti udeležili svetovne gospodarske konference majnika 1933 v Londonu, so poslali sledečo čistokrvno »slovansko« delegacijo: predsednik žid Litvinov. zastopnik1 žid Mešlavh, člana:'žid Majski jn Poljak Oserski. Na čelu Gosplana, ki izdeluje načrte za »petletke« in jih izvršuje. Sedi žid Kujbišev, ki Komisarijat za zunanjo trgovino jo popolnoma v rokah židov. Komisar jc žid Rosenholt/., njegov namestnik žid Elijava, drugi zastopnik pa žid Dvolajski. V področju tega koniisarijata najdemo po iisti odlikovaticcv ob priliki 15 lct-niee državnega izvoznega monopola sledeče ruske« veličine: žid VVei/.er, lr.gov sik i zastopnik v Berlinu; žid Bojev, namestnik komisarja; Poljak Oserski, trg. zastopnik v Londonu; žid Dvolajski, zastopnik komisarja; žid KrnjeVski, načelnik oddelka za lesno trgovino; žid Skripko, pooblaščeni zastopnik koniisarijata za zapadno Sibirijo; žid Kišin, načelnik oddelka za žitni izvoz; žid Kiseljev (Sauerwein), načelnik oddelka za industrijski izvoz; žid Lcwin, načelnik oddelka Jušamtorg: žid Kalmanevski. načelnik oddelka za industrijski irvoa: žid Aleksandrov, načelnik oddelku za rudarski strojni uvoz; žid Rabinov ič, zastopnik koniisarijata v Gosplanu: žid Saltanov, načelnik oddelka za tovorni promet; žid Belcnjki, načelnik oddelka za trgovino s krznom; žid Bron, načelnih splošnega oddelka; žid Lowensohn, trgovinski zastopnik v Rimu; žid Ostrovski, zastopnik ruske petrolej-ske industrije v Parizu. Trgovinski zastopniki sovjetske Rusije inozemstvu so sledeči: žid \Veizer v Berlin žid Herstein v Tokiju, žid Lovrcnsohn v Rimu. žid Goldcnberg v Parizu, žid Friedstein v Ilipi. Narodni komisar za težko industrijo je ge-orgijski žid Ordr.honikidtze, a njegov namestnik jc K aga novice v. brat žid Kaganovič. Narodni komisar za lahko industrijo je žid Deutsoh. Narodni komisar /,a lesno industrijo je žid Fušchmann. Vrhovni vodja tajite policije »čeke« ali OGPU je žid Jagoda (Erdbeere), njegov pomočnik pa žid Agranov. Vrhovni ravnatelj delavskih in kazenskih taborišč, ki so pod okriljem reke: jc žid Bchrmann, njegova pomočnika pn žida Fjorin in Rappaport. Na čelu političnega oddelka sovjetske voj-ske sedi žid šifris s samožidovskim štabom. Poljedelstvo jc sedaj padlo popolnoma pod židovsko nadzorstvo. Narodni komisar za kmetijstvo je žid Jakovljev. Najvažnejša oddelka togu koniisarijata sta politični oddelek in oddelek za strojne postaje, ki imata oba po vsej Rusiji svoje1 politične in strojne pod odseke. Politične ali boljše rečeno špi jonske odseke ?jo izumil žid Kaganovič, ker jih je neobhodno potreboval za izvedbo razlastitve kmetov, ki se je začela 1. 1933 na ljubo kolektivnemu gospo-darstvu. Vodje »političnih odsekov« so posebni zaupniki komunistične, stranke in zunaj na deželi dejanski vodje vse kmetijske politike, ker ,,rc vsaka odločitev skozi njihove urade. Ti so po večini Židi. Na podoben način je organiziran v Rusiji promet, ki ima tudi v vsakem kraju svoj politični odsek, ki je glavni nadzornik vsega delovanja. Tudi tukaj sedijo po veliki večini židje. Potemtakem smemo reči, da imajo danes židje-marksisti v rokah sledeče sovjetske ustanove: Politbiro. zunanjo in notranjo politiko, zunanjo trgovino, prehrano, kmetijstvo, industrijo, finance in vso politično upravo vojske in prometa, človeku se naravnost vsiljuje vprašanje: Kje pa so sploh še Rusi? Rusi so ostali v nekaterih ustanovah kot izoheski, kot orodje za reprezentanco, kot zunanji firnež hiše, ki so jo zasedli od kleti do strehe sami židje-marksisti. Židomarksistu se ne smili ljudstvo, niti mu ni sveta ruska zemlja Zato se nc smerno čuditi, ko slišimo o strahotah. ki se v Rusiji dogajajo. Ti ljudje lahko pripravljajo in izvajajo tako ogromne gospodarske načrte. Kot svoje dni faraoni v Egiptu. Ti židovski marksisti so tujci, zemlja jim jc tuja in tuj jim je narod, nad katerim so zavladali. Zemlje se jim škoda nc .zeli, zemlja jih tic 1k>Hs ker je ne ljubijo, prebivalstvo jim jc tuje, ga ne marajo, za nje ne šteje. Zato s takšno lahkoto igračkajo z zemljo in jo uničujejo, zato s takšno zločinsko lahkoto delajo znanstvene eksperimente s prebivalstvom, zato jili nc gane nobeno trpljenje Rusov, nobena lakota, nobeno izumiranje. Ruska zemlja in ruski ljudje so za nje mrtve številke, s katerimi se brezbrižno igrajo, kot z živalmi, ki .smo jili nakupili in jih imamo c i/obilici. Kako strahotno so ti židje-marksisti recimo posloptih. ko so gradili tolikanj opevane velike vodne kanale, po katcrili jc najpreje tekla kri delavcev, predno jih jc napolnila voda. Te kanale sn delali kaznjenci Deln so vodili židje. od vrhovnega poVei jnlka žida jagode pa dol do žida Kogann v BelotiKirfdroju, do žida Bchrmann. vnlprtn vseh rti sikih kiiziijenskih taborov, do žida sukn jn do žida Rapprtporta, njegovih namestnikov, do žida Friinkcla, glavnega inženjerjn, do žida Veršhickcga, njegovega namestniku. Jngodn, kot okrutni faraon davnih dni. je odklonil nakup strojev /a izkopavanje kanala, češ, »to jc astronomija, ki jc lic poznamo. Ml računamo samo ua lopate, nn knrijole, na roke in na nnšict",. To se pravi, mi računamo samo nu človeško rdečo kri, kot pri sužnjili. ki s0 faraonom v Egiptu kopali kanale, gradili ceste, in postavljali piramide... Zarja narodne samozavesti Seveda sc jc v očigled razdejanja, ki so gn t petnajstih letih vprizorili židovski marksisti v slovanski Rusiji, '/.nfelo jiolagCmm pojavljati posebno med mladino sovraštvo proti Židom, ki -e oslanja na polagoma v/.bujajofo se narodno /avest in čuvslvovnnjc. Tn mladina, ki je ruska. sili v ospredje in jo zn*cdln že važna nic- trgovski minister inž. Dostalek, ki je povdaril, da je orodje češke zunanje politike Mala zveza in zveza s Francijo. Nadaljni razvoj zunanjih gospodarskih in političnih razmer bo seveda vplival tudi na stališče Češkoslovaške. Dostalek je posebno povdarjal, da je kot trgovski minister trdno odločen, da bo z vsemi silami varoval srednji stan, to je govoru odločno izpovedal demokratično stališče ljudske stranke in izrekel prepričanje, da bo še tudi S v bodoče mogoče obdržati koalicijska vlado, ki jo narekuje ne samo notranji politični položaj, ampak 1 ie mnogo bolj zunanje politične razmere. Končno ! jc minister 5e povdaril, da so temelji češke ljudske j stranke: krščanstvo, patriotizem, demokracija in socialna pravičnost. Po govoru ministra inž. Dostaleka je od vseh burno pozdravlen nastopil predsednik stranke minister dr. Šramek. Sramek jc povdarjal, da je ljudska stranka ob drugih državotvornih strankah ena najmočnejših temeljev nacionalnega in državnega življenja. To veliko pomenja tako za državo kakor tudi za stranko, ki se tudi dobro zaveda svoje odgovornosti pred narodom. Stranka zavzema jako važno mesto v češkem javnem življenju, Priila pa je do tega mesta radi svoje odkčne In neomajne udanosti demokratičnim načelom in zveste službe češkoslovaškemu narodu. Krščanski salidarizem, ki ga stranka izpoveduje, je pomagal državi v mnogih težkih socialnih in gospodarskih situacijah. Teh svojih načel se bo stranka dTŽala tudi v bodoče, saj vidimo, da se tudi druge stranke hodijo učit k njenemu programu. Končmo je Šramek zavrnil glasove tistih oseb in skupin, ki mislijo, da pomen in politično delo katoličanov danes republiki ni več potrebno, Med burnim odobravanjem vsega kongresa je vprašal, kje bi bila danes država, ako ne bi mogla računati na mečno politično akcijo politično organiziranih katoličanov? Zato se bo ljudska stranka mirao držala svojih narodnih in demokratičnih načei v službi naroda in države. Boljševizem v Ameriki Trpeča Cerkev v Mehiki Lažnjive obdolžitve apostolskega delegata in kat. duhovščine Mejciko Citv, 13. nov. TG. Osrednja vlada objavlja, da je bil papeSki delegat nadškof Ruiz in Flores obenem s ikolom Jose Jesus Manrinque Yarate aretiran na predlog državnegt pravdniglva, ker se jima očita, da sta v zvezi z drugimi katoliškimi duhovniki hujskala ljudstvo k uporu proti državni oblasti. Toda ta izjava je ležnjiva, ker sta bila oba cerkvena kneza aretirana na povelje policije in je bilo še davi javljeno državnemu pravdni-štvu, da sta zaprta. Ravnt>iako lažnjivi so tudi očitki državnega pravdnika, ker sta bila oba Škofa že več tednov pod dnevnim policijskim nadzorstvom in se sploh nista mogla nikamor ganiti, ker sta bila noč in dan obdana od detektivov. Danes se je tudi zvezna država Chihuahua od- ločila, da sledi drugim državam in izžene vse katoliške duhovnike ter prepove vsako službo božjo. Duhovščina iz države Colima jc že pribežala na ameriško mejo, a manjka jih veliko število in obstoja strah, da so bili pobiti. Vrhovno vodstvo pri preganjanju katoliške cerkve je prevzel zopot bivši predsednik Plutark Calles, ki je obdolžil vso katoliško cerkveno uipravo, da »ruje proti državi s tem, da noče priznati, da bi se mehikanska mladina odslej izobraževala (sic!) v duhu socialističnih naukov. Mexico, 13. nov. AA. Zvezne čete so v soboto napadle upornike v državi Laxalla. Pet upornikov, med njimi generala Garijo so ubili, sedem pa so jih vjele. Kard. Innitzer ne sprejme Papena Dunaj, 13. novembra. V političnih krogih mnogo komentirajo smolo poslanika Papena, ki se jc v katoliških krogih hotel vpeljati predvsem z obiski pri raznih škofih. Predvsem je hotel doseči razgovor z nadškofom dr. In-nitzerjem, ki ga pa ni sprejel. Isto se mu je zgodilo Dri kardinalu Serediju, ko se je mudil na Dunaju. SploSno mislijo, da cerkveni dostojanstveniki odklanjalo Papena radi misterijozne vloge, ki jo je igral ob priliki, ko je Hitler prevzel oblast v Nemčiji. Blomberg odstopi ? Pariz, 13. novembra, b. »Intransigeant« poroča, da bo v najkrajšem času odstopil nemški vojni minister Blomberg zaradi bolezni. Za njegovega naslednika se oanenja, generala von Reichenaua, ki je imel že več sestankov z državnim predsednikom Hitlerjem. Naloga Reichanaua bo predvsem, da izvrši vse potrebno za obrambo proti vojnim napadom sedaj demilitariziranega Porenja. Reiehe-nau pa bo moral izvršiti tudi vse priprave zaradi eventuelnili dogodkov v saarskem področju. Atentat na Hitlerja Dunaj. 13. novembra, b. Letos se že tretjič trdovratno širijo govorice o poskuSenih atentatih na državnega predsednika Hitlerja. Prvi atentat je bil naknadno tudi priznan. Poskušen je bil letos v bližini Berlina. Drugi atentat je bil poskušen v juniju v Porenju. DrugI atentat je v zvezi z dogoditi z dne 30. junija, ko je Hitler obračunal s svojimi nasprotniki. Tretji atentat pa je bil poskusen na Hitlerja pretekli petek v Monakovem ob priliki spominskih svečanosti, ki so bile prirejene na čast padlim narodnim sor.ialislom. Atentat pa s eni posrečil, ker je Hitlerja varovala osebna garda SS članov, sestoječa se iz 2000 mož. Prvi in drugi atentat so poskušali izvršiti Reinnerjevi ljudje, za tretjega pa vse kaže, da izvira iz krogov južno-nemških monarhislov. Zaradi tega je med bavarskimi konservativci nastala velika konster-nacija. ker se bojijo maščevanja narodnih socialistov. Ti krogi prepričujejo, da niso imeli z atentatom ničesar skupnega. Trdi se, da se je atentator odločil na lastno pest. da ubije Hitlerja, ni pa izključeno, da gre tudi za provokacijo. Vo|iia v Južni Ameriki La Paz, 13. nov. b. Po poročilih, ki prihajajo z bojišča, jc glavni stan bolivijske vojske zavzel v Gran Chacti najvažnejšo strategično točko Vilazon, pri kaleri priliki so Paragvajci doživeli hud poraz. Bclivijske čete so ujele 500 paragvajskih vojakov in zaplenile ogromno vojnega materijala. število smrtnih žrtev jc ogromno. Odstop belgijske vlade Bruselj, 13. nov. c. Ministrski predsednik Bro-cqueville je otvoril sejo parlamenta z žalnim govorom za blagopokojnim kraljem Aleksandrom in za državnikoma Barthoujem in Poincarčjem. Takoj nato je prečital izjavo vlade, v kateri pravi, da v vprašanju javnih ael za odpravo brezposelnosti ni prišlo do soglasnosti v vladi in da zato podaja demisijo. Takoj nato je odšel h kralju in mu prijavil odstop vlade. Za novega ministrskega predsednika bo izvoljen minister Jaspar. Železničarji pri ministru IIH'" Nov upravnik dvora Belgrad. 13. nov. ni. Na predlog vojnega ministra je postavljen z ukazom kraljevih uanieslnikov za vršilca dolžnosti upravnika dvora Nj. Vel. kralja pehotni polkovnik .lovan Loko. Belgrad, 13. nov. m. Prometni minister Ognjen Kuzntanovie je danes dopoldne sprejel posebno deputacijo delavcev vseh železniških delavnic v državi. Deputacija je ministru izročila posebno spomenico radi ureditve delavskega vprašanja v železniških delavnicah, vpoštevanja pravilnika in zagotovitve eksistenčnega minima. V imenu železniških delavcev je prometnemu ministru obrazložil izročeno vlogo g. Koprivec iz Ljubljane. Prometni minister je izjavil deputaciji železničarjev, da bo izročeno vlogo preštudiral in se zavzel za težnje železniškega delavstva v mejah možnosti. Delavce mariborske železniške delavnice je zastopal v deputaciji g. Rupret. Sovjeti in španska revolucija Madrid, 13. nov. TG. Španska vlada jc dobila v roke nedvoumne dokaze, da jc komunistična in-ternacionala v Moskvi pomagala financirati vstajo v Kataloniji. Ko je namreč policija vilrla v stanovanja nekaterih uporniških vodij v Barceloni, jc med zaplenjenimi papirji našla tudi nekaj čekovnih odrezkov, ki dokazujejo, da so uporniški vodjjt' sprejemali ogromne vsote denarja iz sovjetski! virov. Kmetski punti na Kctvhaškem Moskva, 13. nov. TG. Iz Kutajska v Kavkazu poročajo, da so kmetje, ki se upirajo razlastitvi njihovih posestev, v velikih množicah napadli »vo-livne« prostore, v katerih bi se imele vršiti »volitve« za VIL vseruski sovjetski kongres, Kmetje so prostore razbili in so se vrnili nazaj na svoje domove. Sovjetska vlada je. poslala v Kavkaz posebne oddelke varnostne straže (fleke), da napravijo red. Drobne vesti Belgrad, 13. novembra, m. Z odlokom pravosodnega ministra je postavljen za kontrolorja IX. skupine v jetniSnici okrožnega sodišča v Celju .!o-sip Leskovšek, tamkajšnji dosedanji uradniški pripravnik. Pariz, 13. novembra, c. Francoska vlada je dala dovoljenje za novega sovjetskega veleposlanika v Parizu. Novi veleposlanik jc Vladimir Po-temkin, dosedaj sovjetski veleposlanik v Rinni. Dunaj, 13. nov. b. Preiskava proti bivšemu poslaniku v Rimu dr. Rintelenu je končana. Zdravstveno stanje dr. Rintclena se je popolnoma zbolj-šalo. Vsi znaki pa kažejo, da bo dr. Rintelenu ostala desna roka trda. sta. Ta mladina, ki jc sldvansko. trdi. dr rov« lueijn v Rusiji šc ni končana, da sc ie komaj začela, da mora sedaj slediti ruska revolucija proti žldovstvu. Nova mladina govori s spoštovanjem o vojski in pričakuje iz njene srede narodnega rešitelja ter si želi /opet svobode, neke vrste ruskega socializma, a očejonega od židovske primesi. Rešitev: Izgon židomarksistov Vsa opozicija v komunistični stranki je vedno izhajala lo od Rusov. Tuko jc bilo i. 1923, lako 1. 1927, tako 1930. tako 1933. Rusi Sirčov. Kjutin, Sinirnov... jo vodijo. Celo Stalin je moral na svojem zadnjem strti nk i no m kongre-mi priznati obstoj te ruske narodne opozicije, ko je rekel: »Dn, »listnjnjo ti ljudje, in kar jc glavno, njihova moč rasle. Poostrile* razrednega boja so spreminja v poostritev nacionalnih sporov v okviru stranke sanic.t Židovstvo sc Ic-nut /.ojii rstr.vlja z vsemi silami in sc za enkrat šc lahko, ker sedi sedaj na prestolu boljševiške tiranije, s katerega za enkrat šc lahko brez brižno zre nn vzhajan je narodne samozavesti »slovanskega proletarijata«. Skušalo bo držati nogo ua njegovih prsih. Z vsemi silami, z vsemi sredstvi. Brc/, usmiljenja bodo branili marksistične nauke, s pomočjo katerih so splezali ne hrbet ruskega slovanskega naroda, s fanatično sirovestjo bodo branili čistost boljševiških naukov, kj so zn nje edino jamstvo nadaljnje moči. Njihov gon po inoči in vladi, ogromne možnosti, dn temu gonu zadostijo v najobilncj-ši meri. vsestranska podpora svetovnega židov. siva, opičji goni slepega evropskega marksizma, ki preti vsem, kar nosi rdečo barvo, na kolena pada, njihova brc/.vcstnost in slrovost v izbiranju sredstev, lenoba ruskega Slovana, vse to jim pomaga. Toda vse kn/e, da Iki enkrat ruski Slovan našel moč, da sc otrese tega tujega jarma, ki so mu gn nnlo/.ilj marksistični židje in Talari. Toda gorje takrat on«n. ki so sa ?.S do krvi zlorabljalu Občina Studenci proti priključitvi JL Le, če Maribor pristane na davčno avtonomijo oziroma na K i Vl liri UUl U davčne olajšave, je pripravljena sprejeti predlog mestne občine Banska uprava v Ljubljani je pozvala okoliške občine, da stavijo napram predlogom mestnih občin svoje protipredloge. Odločevati je smela samo občinska uprava vsake občine, ne pa celotni občinski odbor. Občinska uprava v Studencih se je sestala k svoji velevažni seji z glavno in edino točko: Priklopitev k Mariboru. Po večurni debati, ki je vpoštevala vse argumente za in proti priključitvi, je zavzela v glavnem sledeče stališče: Občinska uprava odobrava stališče banske uprave, ki hoče problemu inkorporacije vtisniti pečat ojačenih interesov okolice, ne pa m o ž n o s t, da se bodo nekatere panoge občinskega delokroga z inkorporacijo izboljšale, zlasti, če bo okolica participirala na davčni sili mesta, h kateri že sedaj mnogo prispeva, ne da bi imela od tega znatnih koristi. Ta ugotovitev banske uprave je zelo simpatična, vendar podana brez vsake garancije, da bi se to dalo izvesti brez vsake večje obremenitve prebivalstva. To je jedro vseh pomislekov in ugovorov. Občinska uprava ie s posebno vestnostjo premotrila položaj prebivalstva, podatke davčne oblasti o obdavčbi. Na žalost je morala ugoto- Ob 15 letnici gimnazije v Soboti Dne 12. avgusta 1919 so zasedle jugoslovanske čete Slovensko krajino. Tega dogodka so bila veseli vsi zavedni Slovenci v naši Krajini — posebno oni ob Muri. Uprava je polagoma prehajala v slovenske roke. Učiteljstvo na naših šolah je bilo v nejasnem položaju. Bili so to večinoma učitelji ozir, učiteljice iz Madjarske. Pa ker jim nihče ni prepovedal potika, so v septembru začeli med drugim tudi v meščanski šoli z rednim poukom v madjarskem učnem jeziku. Hodil sem takrat v tretji razred meščanske šole v Soboti. Nam Slovencem — dijakom ob Muri se je čudno zdelo, kako je to mogoče, da so predavanja v madjarskem jeziku, ko smo pa vendar pripadli k jugoslovanski državi. Slutili smo pa, da dolgo ne bo pri tem ostalo, kajti nismo imeli vseh tistih proiesorjev, ki so nas fioučevald v prejšnjem šolskem letu, temveč so bile e pomožne moči. Nekega jutra, bilo je menda koncem septembra ali v začetku oktobra, smo morali priti vsi v risalnico. Ko 6mo bili zbrani, \e prišel tudi učiteljski zbor in eden teh je stopil na kateder in začel približno taikole: »Prenehati moramo s poukom v madjarskem jeziku. Pa ne ustrašite se tega. Danes se sicer razhajamo z žalostnimi srci, pa tolaži nas, da to stanje ne bo dolgo trajalo. Kmalu pride dan, ko se bomo zopet vsi zbrali tukaj veselih src in bomo zopet začeli pouk v našem madjarskem jeziku.« — Teh besed •e še dobro spominjam, ostalo sem pozabil. Mi, ki nam je delala madjarščina še težave, smo se temu smejali in se veselili, če bo v bodoče učni jezik slovenski. To so opazili naši tovariši in nas takoj zatožili: »Glejte jih, ti se smejejo in veselijo, da je konec madjarske šole.« Kaj so rekli nato profesorji, tako smo jih nazivali, se več ne spominjam. Razšli smo »e in se nikoli več nismo vi-leli. Bežali smo domov ia veseli pripovedovali, vitd, da prebivalstvo ne prenese višjih dajatev! To dokazujejo dnevne prodaje in eksekucije v občinskem okolišu. V letošnjem letu je bilo že približno 1000 rubežen, ker prebivalstvo po ogromni večini ne zmaguje davkov. Nadalje je občinska uprava ugotavljala, v koliko je inkorporacija brez povišanja dajatev mogoča. Na podlagi podatkov sedanjega davčnega sistema mestne občine se je moralo ugotoviti, da jc sedanja obremenitev mesta za Stu-denčane absolutno in relativno previsoka. Dajatve ne bi bile v nikakem razmerju z dobrinami, ki bi jih moglo mesto nuditi skozi najmanj 10 let. Strahote gospodarske krize in položaj ogromne večine studenškega in radvanjskega prebivalstva sili, da občinska uprava ne more vzeti v današnjih časih na6e odgovornosti za tako dalekosežno odločitev. Občinska uprava je morala zavzeti načelno stališče, da ne more glasovati brezpogojno za priključitev k Mariboru. Sestavili so poročilo, ki v vseli podrobnostih tolmači težko stališče, kakršno je v današnji atmo. sferi. Ako pa mestna občina ozir. banska uprava pristane na gotove pogoje glede davčne avtono- da ne gremo več v šolo. — Eden od takratnih »profesorjev« je še danes v Soboti. Sicer so nam pa ostali naši madjarski učitelji v dobrem spominu, posebno naš razrednik Toth Kalman, ki jc rad imel tudi nas Slovence in je vedno upošteval, da jezika ne obvladamo popolnoma. Opravljali smo jesenska dela m čakali na otvoritev šole. Bilo je proti koncu oktobra. Oral sem ob cesti, ki pelje v Soboto. Nagovoril me je T., ki je šel vpisovat svoji hčerki. Rekel mi je: »Kaj ti ne boš več hodil v šolo? Danes se je začelo vpisovanje v slovensko gimnazijo.« Nisem imel še dosti pojma o gimnaziji, zato me je bolj mikalo v meščansko šolo. Pa ker v meščansko šolo še niso vpisovali, sem sc odločil tudi jaz za gimnazijo. Šla sva s K-tom, s sedanjim tajnikom v spremstvu staršev v Soboto, da bi se vpisala. Potrkamo in pred nami je stal dobrodušni gospod Ivan Bračko. S strahom sva šla k njemu, pa z veseljem in zadovoljstvom od njega. Sprejemnega izpita nisva delala, ker sva oba dovršila že dva razreda mešč. šole. Iz naše vasi — Krog — se nas je vpisalo 14, vseh nas pa je bilo 33 (trije iz »Preka«), Dne 28. oktobra smo začeli z rednim poukom. To je bila prva slovenska šola, ki je bila po prevratu ustanovljena v Slovenski krajini. Pouk »e je vršil v prostorih meščanske šole. Zanimivo je, da smo bili vsi katoličani, čeprav je v naši Krajini le okrog 75% katoličanov. Bili smo brez knjig, brez vseh učnih pripomočkov. Oni, ki so prišli iz ljudskih šol, niso imeli podlage in v resnici niso bili sposobni za gimnazijo. Nekateri niso znali nc seštevanja, ne deljenja. 0 slovnici pa nismo imeli niti pojma. Takoj po otvoritvi gimnazije se je začela grda gonja proti slovenski šoli. Iz gornjega Prekmurja se sploh nihče ni vpisal, kajti tam je bila le prej silna agitacija proti gimnaziji. Sedaj so se spravili na nas. Grozili so nam, dejansko so nas nameravali napasti. Predvsem nas iz Kroga — 14 — so hoteli prestrašiti in so mislili, če mi izstopimo, sc ho šola zaprla. Posebno neki protestant je bil mije (Brnski sistem) za dobo 10 let, potom jc situacija povsem drugačna! Ker bi sc s tem pri-lagodilu današnjim razmeram, je obč. uprava sestavila tudi drugi pozitivni predlog, ki predpostavlja odločitev glede na dajatve, ki se ne smejo zvišati, dokler priključeni okoliš nima istih ugodnosti kakor sedanje mesto. Vprašanje obremenitve je torej oni moment, ki lahko Maribor in okolico sporazumno združi ali pa neprijateljsko zveže v večni objem. Kako torej? Ali so diference res velike? £>tudeiiška občinska uprava v svojem poročilu banski upravi prosi, da se ne ukrepa prenagljeno. Današnji težki časi so dovolj močen argument, ki zahteva, da se interesi šibkih slojev ščitijo, kadar gre za — večje dajatve. Poudarjajo, da gredo vsa prizadevanja danes za tem, da se s skromnostjo in varčevanjean prebrodijo svetovne krize. Od tega stališča nc moremo odstopiti niti za ceno obetajočih ugodnosti. Okolica je pripravljena doprinesti žrtve za napredek naše domovine. Preko mere pa iti ne moremo! Tako končuje poročilo, ki naj uravna zgodovinsko vlogo okoliške občine zn dolgo dobo bodočnosti. hud na nas in je obetal maščevanje, kakor hitro pridejo nazaj Madjari. Tega nasilneža smo javili ravnatelju, orožniki so ga parkrat iskali, pa se je vedno skril. Nimam pri rokah knjige »Slovenci«, pa zdi se mi, kolikor se spominjam, da je o teh stvareh tam malo pretirano pisano. Naši straho-valci eo zatrjevali, da pridejo Madjari prvega v mesecu, ko jih ni bilo, da 15. To se je ponavljalo več mesecev. Bali smo se sicer napada, pa čimbolj so drugi napadali Jugoslavijo in gimnazijo, tembolj je rastlo v nas nacionalno čutenje in nam je rastel pogum, ko smo videli, da Madjarov le od nikoder ni. Tudi našim staršem so grozili. Uspeh vse gonje je bil ta, da so trije izstopili. Brez pretiravanja lahko trdimo, če ne bi bilo dijakov iz Kroga, bi bilo najbrž gimnazije kmalu po otvoritvi konec. Mi smo še druge navduševali in jim dajali poguma. Dobro se spominjam, da je g. Bračko — ko je vstal kak dijak in izjavil, da izstopi — vprašal katerega izmed Krožanov: »No, kaj pa ti, boš tudi izstopil?« Vedno je bil odločen odgovor: »Ne!« »No vidite, če se ti ne bojijo nikogar, se še ti ne boj,« in navadno je tak dijak potem ostal. Da smo vztrajali, je velika zasluga takratnega vodje g. Ivana Bračka. Takoj smo ga vzljubili, bil nam jc kot oče. Poučeval je slovenščino in latinščino, ostale predmete pa g. Vekoslav Špangcr. Srečno roko je imel višji šolski svet, ko je v odloku št. 14.000 z dne 24. septembra 1919 predlagal za vodjo zavoda g. Bračka, ki se je sam oglasil za to mesto. On ima največ zaslug, da je zavod počasi dobivat zaupanje. Naše ljudstvo je opazovalo njegovo življenje in ko ga je videlo vsako nedeljo pri sv. maši in večkrat pri obhajilni mizi, ga je vzljubilo in uvidelo, da tak vzgojitelj ne more biti slab. Z vsakim človekom — posebno s starši učencev — se je prijazno pogovarjal. S tem so bili naši ljudje počaščeni, kajti prej niso bili kaj takega vajeni. Bilo je malo dni, da g. Bračko ne bi prišel v našo vas. Velike težave je imel z nami pri pouku slovenščine. Prva šolska nalotia je bila diktat. iz znanstvena raziskovanja so brez prestanka na delu. Z velepomembnim izumom nitke, ki je zvita v dvojni vijačnici, je svetlobna množina pri modernih TUNGSRAM D žarnicah občutno povečana. Svetlobna množina je na žarnicah podana v dekalumenih, a poraba toka v wattih. \ ŽARNICE TUNGSRAM H nitka v dvojni vijačnici - sve-tlobna množina v dekalumenih Br Občni zbor Narodne protituberhutozne lige Občni zbor Narodne protituberkulozne lige bo v nedeljo, 18. novembra ob 10 v dvorani OUZD v Ljubljani. Opozarjamo na važnost letošnjega občnega zbora še posebej in vabimo na občni zbor ne 6amo one, ki so prejeli pismena vabila, temveč tudi vse druge, ki se morajo za ta problem zanimati: gg. zdravnike, učitelje, kakor tudi zastopnike večjih občin, katerih socialno-zdravstvene naloge so vedno večje. Na dnevnem redu je izprememba pravil in reorganizacija protituberkuloznih lig. ugotovitev delokroga dispanzerjev in krajevnih lig. Predavanje »Jetika na kmetih«, ki ga bo imel g. primarij dr. Neubauer, bo pokazalo na nove naloge za borbo proti tuberkulozi med kmečkim prebivalstvom. Vabimo na občni zbor vse, ki se zanimajo za borbo proti jetiki in upamo, da se bodo na nedeljskem občnem zboru zbrali vsi, kateri vidijo v borbi proti tuberkulozi važno narodno in državno vpra šanje. Predsednik Dr. J. Bohinjec. Tajnik Dr. F. Debcvcc. Smrtna nesreča pri napravljanju drv Smrtno se je ponesrečil pri napravljanju drv v gozdu družinski oče Judež, stanujoč v Podgradu pri Novem mestu. Judež, ki je šele pred kratkim prišel iz Holandijc, je sekal bukve v gozdu. Debela bukev, katero je nasekal, je pričela padati. Judež se je sicer umaknil, toda deblo ga je podrlo ter mu stisnilo prsni koš. Judež je vsled hudih poškodb 2 uri nato izdihnil. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Na-pak smo naredili, da je kar mrgolelo. Njemu se imamo zahvaliti, če smo sc pozneje sprijaznili s slovnico in smo v slovenščini lahko konkurirali s tovariši, ko smo prišli v Ljubljano. G. Bračka ne bomo nikoli pozabili. Dobro se ga spominjam, kako je hodil po razredu z odprtim suknjičem, palico je navadno dal pod telovnik pri pazduhi, z ostalimi prsti se je pa igral, kot bi igral na harmoniko. Ko je izpraševal, pa je sedel pri mizi s svinčnikom v roki. »Fajle« eo pogosto padale. Posameznik je v eni uri dobil celo več »pik«. Pri g. Špangerju je šlo bolj »komod«. Težave je imel tudi veroučltelj . Kratitz. Vprašal je ob neki priliki Z-a, kdo je ezusova mati in mu je ta pogumno odgovoril: Sv. Magdalena. Gospod je postal hud. »Ti samar« (osel) m klofuta sta ga prepričala, da se je zelo zmotiL Dne 28. februarja smo dobili »Polletne izkaze«. Nekateri so šli domov z dolgimi nosovi, drugi pa pohvaleni od g. vodje. Vprašanje zase so bile knjige in ostale šolske potrebščine. Večima učencev bi si lahko nabavila knjige in ostale potrebščin«, zelo siromašnih je bilo malo. Netočno je poročilo v »Izvcstju« 1929-1930, str. 6. Res, zakrpani smo hodili v šolo in bosi. To se nam pa ni zdelo nič posebnega. Le polagoma smo s starši razumevali, da gimnazija več zahteva tudi glede oprave in smo postajali počasi »študentje«. Vse knjige in vse šolske potrebščine do zadnjega svinčnika in zvezika smo dobivali » šoli brezplačno. Le oglasiti se je bilo treba in tak«>i smo dobili vse, kar smo prosili. Po mojem mnenju to ni bilo prav. Starši so nas dali v šolo Ln računali so tudi s stroški. Pozneje, ko so zlat; časi minili, smo vedno le s težavo dobili denar, čeprav so ga imeli, češ, prej ste vse dobili, pa vam naj še zdaj dajo. Priznam, da smo izrabljali »Dijaško kuhinjo«, ki nam je oskrbovala vse šolske potrebščine. Nekateri so dobivali celo obleko. Verjetno je pa ludi, da bi eden ali drugi izstopil, če bi takoi morali vai kupovati v»e šolske potrebščine. (Dalje.) Kam drvi naša mladina? Krvav pretep pred cerkvijo med božjo Lepa in topla je bila letošnja Martinova nedelja, da sem se prav rad odzval prijatelju na vabilo: ...»naj pridem in pregledam nekatere stare podobe in knjige, če so še kaj več vredne kakor ognja.« Prišel sem in našel reči, ki niso brez zgodovinske vrednosti in pomembnosti. Vendar zdaj nisem prejel peresa v roko, da bi poročal o teh starih podobah in knjigah; marveč bom zapisal nekaj o živih podobah, ki sem jih videl na to Martinovo nedeljo pri podružnični cerkvi večje župnije ob Sotli, vendar še na slovenski zemlji. Proti enajsti predpoldanski uri so se množice v skupinah zbirale v cerkvi in ob njej. Ob enajstih je bila že vsa cerkev polna in vedno so še prihajali novi obiskovalci, »zakasneli ptiči«, ki se jim v cerkev nikoli posebno ne mudL Iznenaden sem bil, ko sem zagledal med temi poslednjimi tudi take. ki so nosili v rokah kole, krampe, vile, lopate. »To bo kakšen kuluk za cerkev1!« sem prvi trenutek dobrohotno pomislil. Toda svojo prvo misel sem moral spremeniti v drugo: »To bo poboj!« Zvonček pri zakristiji je pozvonil. Duhovnik je stopil na leeo. Med skupino fantov pred cerkvijo se je začelo sumljivo spogledovanje in prerekanje, ki se je stopnjevalo vsako minuto. Kmalu je bil prepir pred cerkvijo glasnejši ko govor v cerkvi. Kakšen je bil učinek cerkvenega govora pri vernih poslušalcih, ne vem; le to vem, da je bil učinek prepira »pri zakasnelih ptičih«: pretep, poboj, kri. Pričakoval sem. da bo duhovnik ob sklepu govora v znamenju svete gorečnosti odklonil in odpovedal svojo daritev sv. maše na tem okr-vavelem kraju. Res, da kri ni tekla v cerkvi, vendaT brez kazni ali vsaj trenutne frožnje za bodočnost, bi se ob takih pnli: ah in na takih krajih ne smela več vršiti služba božja. Vendar tudi zaradi tega nisem zdaj prejel peresa v roko. Tri javna vprašanja bi rad zastavil: Vsi. ki bolirete na reumatizmu in protinu pijte redno Rogaško slatino i Vprašajte Vašega zdravnika! prvo cerkvi, drugo državi, tretje ljudstvu. Ald je to v interesu Cerkve in verskega življenja, da se ob najlepših Gospodovih dnevih vrši obvezna služba božja v tesnih in pogostokrat težko dostopnih podružnih cerkvah? Kako se s skrbjo župnijske cerkve kot duhovne matice strinja, da je boljši del vernikov včasih ob nedeljah in praznikih zavoljo starostnih in drugih resnejših razlogov postavljen v nevarnost opustitve sv. maše; slabši del vernikov pa je izpostavljen nevarnosti oskrunitve Gospodovega dne?! Ali je to v interesu miru in varnosti v državi, da se mladina, zlasti fantje do pri- merne^ starostne dobe, ne vzgajajo v obveznih »življenjskih šolah«, kakor smo hoteli mimogrede nazvati poučne vzgojne tečaje za fante na deželi? Poglejte v sodnijske akte in videli boste, da največ pretepov in pobojev zagreši mladina v dobi med izstopom iz šole in vstopom v vojaško službo! Ako pojde tako naprej, bo morala država kakor na tobak vzeti monopol tudi na strelivo, samokrese in nože; zlasti na »neupogljive« nože. Ali je to v interesu našega maloštevilnega ljudstva, da nam na vsako nedeljo in praznik kje koga ali celo njih več obkoljejo in zakoljejo? Kaj se res fantovski ponos no da drugače pokazati kakor v smrtonosnih sunkih in ranah? Fant, ki je kdaj dvignil zlohotno morilno orodje zoper svojega so-brata, ni več vreden, da bi zavzemal mesto med fanti. Vsa družba poštenih fantov bi se ga morala sramovati ter ga izključiti iz svoje srede. Tudi med fanti bi se moral vsepovsod sklepati važen »pakt o nenapadanju« ... Viator Plazovi rušijo hiše in gospodarska poslopja vrelca .DONAT" Sv. Jurij ob j. ž., 13. nov. Radi neprestanega in silnega deževja se je zadnje dni zelo razmočila zemlja v Šibeniku pod Rifnikom ob novi banovinski cesti, ki vodi iz Sent Jurija ob j. ž. k Sv. Jakobu. Ze v ponedeljek podnevi se je v Šibeniku utrgal velik plaz zemlje, ki je odnesel in porušil hišo posestnika Lovrenca Kovača, p. d. Špičeka. Ljudje so se pravočasno umaknili iz hiše in odnesli s seboj najpotrebnejše stvari. Danes pa se je utrgal nov plaz in porušil pred dvemi leti postavljeno gospodarsko poslopje. Ži- vino so že prej odgnali iz hleva na varno. V nevarnosti so tudi vsa poslopja soseda, posestnika Klanjška. Danes je bila na kraju katastrofe tudi uradna komisija, ki je odredila, da morajo še ostali posestniki ob potoku Fozarici, kjer grozi nevarnost, da jo bodo novi plazovi popolnoma zajezili, izprazniti svoje hiše in gospodarska poslopja. Plaz je odtrgal tudi 30 m novozgrajene banovin-ske ceste, medtem ko je staro tudi zasulo in odneslo vse v potok. Ljudje so v velikem strahu in 6krbeh. Kakor vse kaže, bo plaz potegnil za seboj velik del Rifnika. Ogromno jezero ob sotočju Krke in Save Brežice, 12. nov. Po dokaj lepi Martinovi nedelji se je zvečer v kratkem času nebo pooblačilo in temni oblaki so obetali zopet nov dež. In res je pričelo okrog 9 močno deževati. Lilo je brez prestanka vso noč do ponedeljka. Pričakovati je bilo, da bodo vode, ki so do sobote komaj malo upadle, zopet narasle. Kljub temu ni nihče pričakoval, da bo Sava v tako kratkem času zopet tako katastrofalno narasla in se razlila čez bregove. Do danes popoldne je Sava v teku 10 ur narasla za 3.80 m nad normalo, in še vedno narašča in nosi s seboj razno navlako in mnogo lesa. Iz tega se sklepa, da je moralo po^ sebno močno deževati v Savinjski dolini, ali pa tudi na Gorenjskem, in to že v nedeljo čez dan, dočim smo tu imeli še lepo vreme. Nič manjša ni tudi Krka, ki sc vali temno rjava naprej in je ravnotako prestopila svoje bregove. Sploh sta se Sava in Krka pri Brežicah tako razlili, da tvorita od Krške vasi pa do Mosteca, t. j. v dolžini 5 km veliko jezero, ki se vali naprej. Kakor vedno ob večji povodnji, je zopet najbolj prizadeta vas Mostec ob c. Brežice—Dobova, ki je še danes vsa pod vodo, in pa deloma tudi vas Trnje ob cesti, in to že letos ponovno, da ne omenjamo lanske september-ske povodnji, ko je bila Sava še 1 m višja, kakor je danes. Tudi poštni avtobus, ki vozi skozi Mostec in Dobovo na Bizeljsko, je moral danes po drugi poti. Ljubljanske vesti: Lep napredek ljubljanskih gasilcev Ljubljana. 13. nov. Pred meseci smo poročali, da je I. ljubljansko prostovoljno gasilno in reševal no društvo sklenilo kupiti nov orodni voz z motorno brizgalno, tako du bo njegovim gasilcem možno posredovati in reševati pri še tako velikem požaru. Karoserija za avtomobil jc bila kmalu kupljena, potrebna pa so bila še druga deia in nabavke. Sprva so gasilci upali, da bodo mogli na slovesen način blagosloviti svojo pridobitev že v začetku septembra, toda dela so se znatno zavlekla. Danes pa je končano pri novem avtomobilu in brizgnlni zadnje delo. Z novim avtomobilom in brizgalno se je »Prostovoljna gasilska četa Ljnbljana-mesto«, kakor so imenuje po novem gasilskem zakonu ljubljansko gasilsko društvo, postavila na prvo mesto vseh gasilskih čet v državi ter je sedaj najbolj modernizirana in najboljše opremljena. Danes ob i! popoldne je bila komisijska preizkušnja te velevažne pridobitve ljubljanskih gasilcev. Pri komisiji so bili navzočni v imenu mestne občine mestni fizik dr. Rus, gasilski starešina g. .losip Turk, poveljnik gasilcev g. Pristovšek, blagajnik g. Polde Zupančič, poveljnik poklicnih gasilcev g. Gostlša ter skoraj celotno prostovoljno gasilsko društvo. Voz in motorna bri-/.galna sta bila najprej pregledana na Krekovem trgu, nato pa preizkušena na »Špioi«. Komisijski ogled je izpadel nadvse povoljno ter so se vsi navzočni strokovnjaki izredno pohvalno izrazili o delovanju avtomobila in nove učinkovite motorne brizgalno. Novi gasilski avtomobil .ie tipa »Griif-Stiftv: in velja samo karoserija 30.000 Din. Vse dodatne dele avtomobila je izdelala tvrdka Pfeifer v Ljubljani, ličala pa jo. avtomobil tvrdka Stupica. Novi avtomobil jc dolg 7 metrov ter je tritonski. Na avtomobilu, ki je zelo praktično prirejen, jo 16 sedežev za gasilce, avto pa more polog šoferja prepeljati 22 mož, ki imajo vsi dovolj udobnega prostora na avtomobilu. V sili avto laliko prepelje še več mož. Na avtomobilu je prostora za vse orodje, kolikor ga Lovske zgodbe izpred sodišča Za prodaja njo ukradene >1 - potrebujejo gasilci pri šc tako velikem požaru. Avto ima dva bencinska rezervoarja, v katera gre 150 litrov bencina, kar omogoča, da morejo ljubljanski gasilci iti na pomoč na še tako veliko razdaljo. Avto je opremljen tudi z velikim Zoissovim reflektorjem s 30 m kabla. Ta reflektor more razsvetliti v megli in metati svetlobo na vse strani. Avto je opremljen s približno 500 m cevi, brizgalnih in sesalnih. Gasilski avto ima pritrjeno tudi lepo bronasto plaketo z grbom in napisom ljubljanske gasilske četo ter zaporedno številko. Plaketo je izdelal medaljer prof. Sover. Gumijasti obroči na kolesju so speci,ialni izdelek ter omogočajo avtomobilu gibanje tudi po snegu, tako da ni treba koles opremljati z verigami. Nekaj posebnega jc nova motorna brizgalno. To je najbolj moderen tip brizgalne. Brizgalna jo prirejena tako, da jo morejo gasilci nositi, jo more en sam gaailec peljati na dveh kolesih, v snegu in po ledu pa more brizgalna drseti po svojih slonilih, enako kakor na saneh. Brizgalna je zelo učinkovita V gasilski četi Ljnbljana-mesto vlada zaradi nove pridobitve seveda velika radost, pa tudi velika skrb, ki muči posebno starosto g. Turka in blagajnika g. Zupančiča. Ves avto z motorno brizgalno vred so si gasilci nabavili sicer po dostojni čemi, saj ne velja vse skupaj več kot 300.000 Din, toda to jc za gasilce velik denar. Gasilci so se obrnili na ljubljansko meščane ter podjetja ter jim razposlali položnice. Odziv je bil dosedaj prav majhen. Gasilci zato upajo, da se bo občinstvo v večjem obsegu odzvalo njihovim prošnjam, saj ta velevažna naprava mora biti tudi plačana. Da pa Ljubljana potrebuje tako moderno brizgalno. nam ni treba še posebej naglašati. V splošnem in v interesu vsakega posameznika je, da bo nova ljubljanska brizgalna končno res tudi resnična last gasilcev. Gasilci nameravajo svojo novo brizgalno in voz na slovesen način blagosloviti, ko mine narodna žalost, torej spomladi. Ze sedaj pa jim more javnost lo čestitati! Mariborske vesti: Miliion lesenih kock za most Mariborski radovednosti nudi tlakovanje dravskega mostu dobrodošlo gradivo. Prilike dovolj, da lahko pokritizirajo radi zastoja v prometu, radi slabega vremena, ki zavlačuje delo, zakaj se ni bilo izvršilo delo v poletju itd. Najdejo ee pa tudi drugi, ki jih navaja tlakovanje k reševanju zanimivejših problemov. Tako je te dni izračunal nekdo, da bo treba za mariborski most skoro milijon lesenih kock. Cisto ni zadel, res pa je, da bo šlo okoli 850.000 komadov kock. Stalo bo pa to tlakovanje 220.000 Din.' Polovico mora prispevati mestna občina, ki je imela v to svrho pripravljeno potrebno vsoto v lanskem proračunu. In ima tudi že pripravljen svoj delež za novo tlakovanje dovoznih ramp na obeh konceh mostu, le država nima še tozadevnega kredita. Upajo pa, da bo drugo leto tlakovana nanovo vsaj ena stran dovoza. Most morajo pretlakovati radi tega, ker se je bitumanska podlaga, ki je pod kockami na betonu, izrabila ter je začela prepuščati vlago. Ker je pa tudi beton za vlago propusten, je začela spodaj železna mostna konstrukcija rjaveti in propadati. □ Zlata poroka v oskrbnišnici. Preteklo nedeljo se je vršila v magdalenski cerkvi zlata poroka Antona in Jožefe Lešnik, ki živita večer svojega življenja v mestni oskrbnišnici. Po slovesni maši je izvršil obrede kaplan Cafuta, ki jc izpregovoril obema starčkoma prisrčne besede. V oskrbnišnici so jima pa pripravili tovariši in tovarišice ter vodstvo skromno domačo proslavo. Oba starčka, ki sta še izredno čila in trdna, živita v oskrbnišnici šele od letošnjega maja. Anton Lešnik je bil zidar v občinski službi ter je star 77 let, njegova soproga Jožefa pa je stara 60 let. Oba sta prejela k temu redkemu dogodku veliko častitk in tudi darov, s katerimi so se ju spomnili nekateri dobri ljudje. srne 1 mesec strogega zapora! Za tatvino postrvi pn 8 mesecev zapora! Tako je danes izrekel mali kazenski senat. Najprej je stopila pred sodnike stava kmetica Franca iz ljubljansko okolice, doma v vasi, kjer so, kakor pravijo, »pravi hudi zanj kar j i« in sovražniki zajčkom in srnicam. Franca je žo lani za božične praznike po Ljubljani ponujala meso sme, ustreljene od nekega divjega lovca, in tndi zajčje meso. Pa so jo zasačili. »Vstanite, Franca! Ali priznate svojo krivdo1?« je dejal predsednik malega senata. Franca v dolgi ruti tjho: : Priznam. Sem mislila, da jc meso pošteno.« »Morda so vaši sinovi streljali?« »To pa, gospod, nikoli!« »Govorijo, da so sinovi hudi zanjkarji in du so pri vas našli meso divjačine.« »Jaz nič ne vem.« Franca je bila zaradi prodajanja ukradene divjačine obsojena na 1 mesec strogega zapora. Poleg tega mora plačati še vse sodne stroške in nekemu ljubljanskemu lovskemu društvu odškodnino 500 Din az srno. Franca sodbe ni priznala in je rekla: »Raje gremo naprej!« Zastaven gorenjski fant Jože je strasten ljubitelj postrvi. Kot ribji lovec je neugnan, loda ne pozna razlike med lovišči. Brez ribje karte lovi. Ril je Jože žc kajkrat kaznovan zaradi tatvine rib. Letos julija jo v Završnici vjel 20 Din vrednega lipana, pozneje tudi julija v Radovni več postrvi, cen jenih na 150 Din, in tretjič v Radovni male postrvi za 311 Din. Državni tožilec je Jožeta obtožil zaradi zločinstva tatvine, ker je bil žc večkrat kaznovan. Jože jo deloma priznal tatvine. Zagovarjal sc jc, da je bil nekoliko v stiski. Mali kazenski senat ga jc obsodil lc zaradi prestopka tatvine rib na S mesecev zapora, ker je bil Jože drugače 'e na (i mesecev obsojen. Državni tožilcc se jc pritožil zaradi prenizke kazni. Za čiščenje krvi in ledvic je nenadkriljivo pri-rodno sredstvo Radenska! Vsebuje 23 — dvajsettrilll — raznih prirodnih sestavin, tako da deluje gotovo na vse notranje organe. Dobro in zdravo se počutijo oni, ki redno pijejo Radensko. Zjutraj na tešče ona ali dve Časi Radenske Vas vzdržuje celi dan svežega in čiloga 0 Doseženih jc 50.(100 Din. Nabiralna akcija mestnega usUižbcnstva jc letos uspela boljše. Kakor je bilo sklepati po prvih poročilih. Poročali smo, da so nabiralci zbrali skupaj 40.000 Din. Prišle pa so šc nekatere pošiljke denarja oo pošti, nekateri vneti nabiralci pa so tudi še pozneje zbrali nekaj denarja, tako, da je sedanji uspeli nabiralne akcije že dosegel 50.000 Din. Mestni socialni urad, ki denar nujno potrebuje za prireditev božičnice revnim otrokom, oa upu, da se bodo nadaljnji dobrotniki šo ogla. dli in dn bo tu znesek šc presežen. 0Megleno vreme. V ponedeljek zvečer sc je videl na nebu prav zanimiv pojav. Okoli luninega krajca se je raztezal velikanski, meglenosiv kolobar. Včeraj zjutraj jc bila po mnogih krajih slana. Jutranja temperatura jc znašala +3" do -15" C, čez dan jc narasla na +10" C. Barometer se je nekoliko dvignil. Bilo je sprva zelo megleno vreme, popoldne jc začelo nositi. © Raznoterosti izpred okrajnega sodišča. Razne stranke so oktobra pri ljubljanskem okrajnem sodišču plačale na raznih sodnih taksah v kolckih 130.176 Dtn. Zemljiška knjiga je oktobra zaznamovala 31.179 Dtn taks, za razne civilne pravde To je dalo prav za prav povod za novo tlakovanje', drugače bi menda Maribor še dolgo čakal na pre-potrebni nov tlak na mostu. Sicer pa dosedanji leseni tlak, ki je trajal celih 22 let, ni bil niti tako izrabljen. Le nekaj centimetrov se ga je od-brusilo na vrhu. Nov tlak bi moral biti prav za prav iz tisovine, ki je pa pri nas ni. Radi tega bodo vzeli gorsko smreko. Kocke so impregnirane s posebno tekočino, da ne prepuščajo vlage in ne gnije jo. Polagajo se tako, da so vlakna navpično na podlagi. Polaga pa se tlak na podlago iz bitumena. Ta podlaga ee sme delati eamo v suhem vremenu. Bati se je radi tega, da bo jesensko deževje letos tlakovalna dela znatno zavleklo. Stare kocke so last države ter so jih spravili v skladišče. Dela izvršuje tvrdka Nassimbeni, ki je izlicitirala tlakovanje že meseca avgusta. V Belgradu pa se je oddaja dela tako zavlekla, da se je lahko pričelo s tlakovanjem šele sedaj. Za polaganje podlage je dobila tvrdka posebnega specialista iz Dunaja, ker I takih pri nas nimamo. Za izvršeno delo bo pa mo-I rala garantirati celo vrsto let. i Za razpravljanje o tem računu se odredi na-] rok na 3. december 1934 ob 10 pri mariborskem ! okrožnem sodišču, soba št. 84. Konkurzni upniki • sinejo od upravitelju predloženi račun vpogle-dati in očitati morebitne pogreške pri naroku, j ali pa pismeno pred narokom. | □ Nn sodnih taksah je bilo vplačanih v mesecu oktobru pri okrajnem sodišču v Mariboru Din "5.48", pri okrožnem pa Din 32.951.90. □ Odpravljena konkurza. Z razglasom ; okrožnega sodišča v Mariboru se odpravita ■ konkurza Franca Pcrneka iz Sv. Vida pri Ptu-' ju in njegove žene Antonije Pernek, trgovke s i kolesi v Sv. Vidu pri Ptuju. □ Kolesarstvo v mestni okolici. Kolesarski klub Poštela 1927 v Radvanju je imel preteklo jfj Iz sodne službe. Dr. Miroslav Dev, ki je ■ nedeljo pri Mautnerju svoj letni občni zbor. .-...rt.l „w.,c/-,r.i rts^c f i, ,71 li*.,, 7 :t n m m mit n ik a drž. i K' Inrl ■ ie v rw-p t, L ] f 111 letu živahno deloval na jc bilo plačano 24.732 Din taks. Eksekucije pa so oktobra zahtevala na taksah najvišji znesek 43.087 Din. Pri zemljiščih mesta in okolice je bilo na 54 zemlj. vložkih intabuliranih 3,014.323 D»in, dočim septembra 4,029.422 Din. Najvišji zneski so bili vknjiženi od 100.000 do 700,000 Din. Kupčije z zemljišči in parcelami so bile oktobra v okolici prav živahne. Prijavljenih je bilo 56 kupnih pogodb i za celotno vrednost 1,235.524 Din. 0 Društvo »Delo in eksistenca«, poverjeništvo i za Šiško i,n Bežigrad, jc v Medvedovi ulici 8 otvo- . rilo svoj lokal, ki je vsak dan od 8—18 brezposel- j nim članom društva na razpolago kot ogrej«val-nica. Da smo mogli vsaj za mrzlo zimsko dobo preskrbeti toplo zatočišče za naše brezposelne člane, je zasluga naših cenjenih dobrotnikov v Šiški in za Bežigradom, ki so nam pomogli z darovi v gotovini in v blagu (s kurjavo) ter se jim tem potom v imenu naših najbednejših toplo zahvaljujemo. O Delavnica ukradenih koles. Poročali smo o odkritju ljublj. policije in okoliških orožnikov, ki so nekje v šentpeterski župniji izven mestu izsledili več nevarnih kolesarskih tatov. Pri enem je policija razkrila pravo delavnico ukradenih koles. Tat, ki je deloma sum, deloma pu po svojih pomočnikih kradel v Ljubljani in drugod kolesu, jih je prav spretno predeloval, tako, da jih nihče več ne bi mogel spoznati, čigava so. V tej delavnici so pleskali im demontirali ter zopet montirali kolesa kar na debelo, lako so zamenjavali sedla, kolesa, ogrodje, paličice ter druge sestavne dele kolesa. Kolesarski tatovi so imeli s seboj kar nekakšno majhno borzo s točno določenimi cenami. Celo ukradeno kolo je veljalo navadno 300 Din, paličica kolesa 25 par itd. Nekateri lastniki ukradenih koles so na nekaterih na jdenih kolesih našli sestavne dele, skoraj v nobenem primeru pa niso mogli najti celega kolesa. Najbolj srečen je bil še neki mesar, ki mu je bilo kolo pred mcscci ukrudeino. Kolo je bilo zelo lepo in sc ga je tatovom zdelo skoraj Skoda demontirati. Zato so odvili s kolesa samo sedlo. Vendar pa je nfe-sar zadovoljen, da je našel vsaj kolo brez sedla. 0 Prodaja zarubljenih predmetov. V četrtek, 15. novembra od pol 9 dalje vrši podpisana davčna uprava prodajo različnih zarubljenih predmetov (vozovi, kočije, štelaže, knjige, sodi, pipe, kozarci, rokavice, gramofoni, lesostrugarski izdelki itd.) iz proste roke v prostorih mestnega poglavarstva na Jegličevi cesti 10 (baraka). Noše dijasivo Konorcaacija akademikov pri oo. jezuitih ima danes ob tričetrt na 8 svoj redni sestanek v navadnih prostorih, Zrliljskegn cesta a. Novinci in gostje vabljeni! Člani točuo! Cerkveni sestanek akademske, koni/rcflacije Mari-jineria Oznanjenju bo nocoj oh 20.15 v hISili kapeli oo. frančiškanov. Novinci vabljeni! Odbor tSavicet, izvoljen na (i. rednem občnem zbo- i rn 7. novembra: predsednica Slapar Ina, cand. pilil., . Kmonska in, 1; podpredsednica Lipofrlavšok Siliva, cand. phi!., Sv. Petra nasip 71: tajnica Lom bar Alojzija, strni. phil., ktemnenu srednjem veku. Pri nas na kmetih je tudi. še danes tako; ne morebiti povsod, pa vendar. Hlapci in dekle jedo z gospodarjevo družino vred pri skupni mizi, iz ene sklede; eden vei drugi manj, kakor je pat kdo potreben. Tudi za obleko in za čevlje skrbe še gospodarji in ob (asu prejmejo posli ludi svoje izgovorjeno plaiilo. Posledica takega ravnanja je, da vsak ve, kam bo zvečer legel; ludi ne strada nihče — ali pa vsi. Kaj pravite, g. urednik, kako bi bilo, če bi delodajalci tudi danes, v »prosvitljenem* veku, dajali svojim uslužbencem stanovanje, lira.no, obleko, obutev in nekaj v denarju? Ali pa toliko v denarju, kolikor vse to v resnici velja? Ali bi imeli potem ludi »gospodarsko krizo«, če bi gospodarji pokupili od kmetov toliko hrane, kolikor je potrebujejo delavci? . ... , , I' »temnem« srednjem veku je bilo, kakor pripovedujejo zgodovinarji, vsakega mojstra sram, da bi njegovi uslužbenci pohajali po ulicah raztrgani ali pa celo lačni. A danes? In kaj pravile, g. urednik: ali ni bila »svoboda krokanja«, kakor bi lahko imenovali listo »svobo-o novi oznaki v mednarodnih dekalumenih na podstavku žarnice žo v naprej poučen. Ker hoče vsakdo prejeti za svoj denar popolno protivrednost, ravnate v svojo lastno korist, če kupujete le take žarnice, ki Vam s podatkom v dekalumenih in z dodatnim podatkom v wattih nudijo možnost, cla se žc pri nakupu prepričate o njih stopnji svetlobnega učinka. — Cenj. čitatelje opozarjamo, cla redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebna, pa istočasno izborna pijača. — Izolacija pri avto-svečicah. Najboljši do sedaj poznani izolacijski materijal je »Silimanit«, ki ga je že narava sama storila takega, kot je. Champion Spark Plug Company, ki izdeluje po vsoin svetu najbolj razširjene CHAMPION svečicc, poseduje in razpolaga z edinim in povsod poznanim silimanitom. Silimanit ima veliko električno odporno moč, jo manj občutljiv za trenutne spremembe toplino ter ima večjo odporno moč, kakor katerikoli drug izolacijski materijal. — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Joseiova« grenčica do ureienega želodca in črevesja DEBELI LJUDJE pridelam razvedri lu hiuo opeša,o»prekomerna c/ebe ost pa seda odsrranm z zavživan/em neškodljivih In znanih IBHH TA&LETZAHUlSANjt: Dobijo se vvsokilekarnl^g/Tee-pnMSP-in N-ipod UflmnmonattMaan S h-rso-odS lvlija rtu * Ptui Požar v ptujski okolici. Pred dnevi jo v pozut noči zažarelo nebo nad Mestnim vrhom.' Požar je izbruhnil v viničnriji posestnika Franca Petka. Ogenj se je razširil s tako naglico, da je bilo stanovanjsko in gospodarsko poslopje v liipu v plamenu. Zgorelo je vse do tal — s poljskim in gospodarskim orodjem. Skupnu škoda presega HtKKMi dinarjev in je krila le deloma z zavarovalnino Nočna vaška bitka. V nedeljo, 11. t. m. je v pozni noči prišlo v Prvencih med fanti iz raznih vasi do prepira in do pretepa, ki je končal srdito bitko, pri kateri so obležali trije fantje s težkimi poškodbami. Težko ranjeni so 28 letni Alojz Polanec, sin posestnika; Ignac Hepič, 23 let star. sin posestnika, oba iz Derstelje pri Sv. Urbanu, ter Franc Šabeder, star 21 let, sin posestnika iz Kicarja. Navedene tri ranjence so spravili v ptujsko bolnišnico. Uvedena je preiskava. Pri bitki so mladi razgrajači rabili kot orožje nož in sekiro. Poroki. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju sta so poročila v nedeljo, 11. t. m. Ivan Pirich, tovarnar iz Sv. Lenarta v Slov. gor., in EHzabetu Celoti, zasebnim iz Vičavo pri Ptuju. Poročil ju je župnik Don Alfons Svet. Istotam je bila poroka čevljarja Franca VOlknerja iz Budine, in Lucije Belšak iz Spuhlja. Bilo srečno! DRAMA (Začetek ob 20) Sreila, lt. novembra: Velika noč. Hod A. Cotrtek, l.">. novembra: Orlič. Red Četrtek. OPERA (Začetek ob 20) Sroda. 14. novembra: Rigolclto. Red Sredn. Četrtek, 15. novembra: Zaprto. Slami francoski tenor slndrcj Burdino bo gostoval v petek, 23. novembra, in ne v četrtek, 15. novembra. Nil to opozarjamo vso prijatelje stavnega tenorista. V četrtek ostane opera zaprta, rodna operna predstava ho v petek, 16. novembra, MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda. II. novembra ob 20: Hamlet. Red. A. Četrtek, 15. novembra oli 211: Idealen soprog. Bed IJ. Potok, Hi. novembra: Zaprto. Sobota, 17. novembra ob 2(1: Gngalnlca. Premiera. Naznanila. fjubljana 1 Zbori, včlanjeni v flubnrlovi pevski inpi .It'"/,, lirirodo v petek, 23. novembra ob U0 v frančiškanski cerkvi žalni Koncert v poCastltov siKiminu lihigopokojnepi viteškega kralju Aleksandra I. Zedlnitulja. Koneort bo obsegal Stalne speve, dalje samospeve zu sopran in bariton ter skladbo /.a orgle. Sedeži v cerkvi so po li. S in lil Din, sto.tift^a po 3 Din. Prodprodnja ml ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matico. 1 Xočno služIm imata lekarni: mr. Baknreie, Sv. Jakoba Irg !), in mr. Humor, Miklošičeva eestn 2(1. 1 Kino Kodeljcvo. Drovi oli 8: /ti las krvi . tieorg 0'13rien. Ceno znižaue. Maribor m Akademska kongrcgacija ima drevi ob 2(1 običajni sestanek. Filateli$a Nove znamke v Avstriji. Nedavno so \ Avstriji prišle v promet nove znamke /. vrednotami: 1. 3, 4, 5, 6, 8, 12, 20, 24, 25, 30, 35, 40, 45, 60, 64 grošev — vse's slikami raz nih, v posameznih pokrajinah običajnih ljudskih noš — ter po 1 in 2 šilinga. Znamka po 2 šilinga je bila pred kratkim žo vzeta iz prometa in se izda nova znamka z novim klišejem. Slovensko filatilistično društvo v Ljubljani ima svoje redne društvene sestanke vsako sredo oli 20.30 v posebni dvorani restavracije »Zvezda«. Člani, filatelisti in gostje vabljeni. — Dopisi za Slovensko fila telistično društvo naj se naslavljajo na rajnika g. Slavka Veseliča, Ljubljana, Beethovnova ulica 14. Kulturm* obzornik Umetnost v Švici Švicarska umetnost nc spada v v rsto onih evropskih umetnostnih kultur, ki jim navadno vzdevljemo priimek »svetovne«, kar naj izraža njihov usmerjajoči vpliv. V tem pogledu predstavlja ona provinco, nekako odmaknjeno od središč in v njej srečujemo lo daljne odmeve svetovnih umetnostnih okrožij. Za nas Slovence jc. švicarski primer zelo poučen zategadelj, ker vidimo, kako celotno umetniško delo tega naroda razpada nekako v dvoje polovic; prva izmed njiju obsega napore in težnje upodabljajočega duha, ki so usmerjene sredabežno, izraz so na stežuj na ven odprtih čutov malega naroda; druga pa obsega one stvaritve, ki v sredo-bežn< usmerjenosti gredo za izrazom najnotra-njejšega bistva narodnega duha. Dočim lahko smatramo prvo polovico kot provinco svetovnih umetn. dopajanj ali kot njihov odsev v majhno.!« aiubijentu, je druga prav gotovo utelešeni obraz province same, kj mora, če je pristen, izražati tudi njeno tragično razdvojenost kot njeno mijjirvotncjše bistvo. Človeku, ki se vrača z jasnih ;n srečnih poljan francoske umetnosti, nc more bitj nobena misel bolj iežka od tc, kako !>o doživel tako skoro v narodno, ljudsko umet-nos: nagnjeno upodabljanju tik zu v sami sebi iusidrnno in v sebi kro/ečo umetnostjo Francije. V »-.overili ali nemškj Švici skrbita za umetnostno kulturo dva zavoda, ki sta zelo sorodna aiuJ seboi. iu siccr sta to »Kunsthalle« v Buelu ter ■»Kiinsthaus« v Ziirichu. Izmed njiju pripada važnejša vloga Ziirichu, kar sledi že U značaja in pomena tega kantonalnega mesta. Vendar je v bistvu baselska Kunsthalfe« identično organizirana in skoro majhna dnbleta »Kunsthausa«. Jedro zbirke tvorijo stari zirornjerenski mojstri, med katerimi so kot posebna privlačnost razstavljena dela Konrada Witza, med drugim znu-ne table baselskega oltarja. Kontinuitete med njimi in modernimi Švicarji v razstavnem ma-tcrijalu ni, a drugo težišče zibirke tvorijo vendarle novi domači mojstri, kar sicer ne prihaja toliko do izraza po številu švicarskih umetnikov, kolikor po izdatnosti, s katero je zastopan v »Kunsthalle« A. Bocklin. Tu vise med drugim znamenite slike »Kuga«, »Autoportret« iz leta 1893, »Vita somnium breve«, »Klio«, »Glava Rim, ljanke«, »Otok blaženih« (varijanta) itd. Poleg Biicklina visita tam šc Frank Biic.liscr, Cuno Amict in A. Giarometti. V ostalih oddelkih nahajamo tujce, kot so A. Fcuerbach, H. v. Marčes, G. Courbet, Gauguin in drugi. V zvezi z galerijo so razstave, ki jih prireja >Kunsthalle in ki se nanašajo na dela živečih švicarskih umetnikov, v posebnih prostorih. V ločenem oddelku galerijske zgradbe .same je bila v septembru razstavljena nenavadno bogata privatna zbirka modernih Francozov, namenjena na prodajo in vsebujoča dela velike umeniške vrednosti. Popolnejša je uredba »Kunsthausn« v Ziirichu. Njegova zgodovina je preobširna, cla bi jo tu navajali, nastanek sega v 1. 1787, a predhodnikih so starejši. Zbirkn obsega danes: I. tie. švicarske stare mojstre, 2. švieursek iu ziiriške stare mojstre, 3. ziiriške mojstre od 16. do srede 19. stol.; 4. ziiriške in švicarske mojstre odtlej do danes; 5. novo inozemsko slikarstvo; 6. plastiko; 7. grafiko ln tiske. Zbirka se spopolnjuje z nakupi, darili in depoziti, ima namen gojiti švicarsko umetnost ter posredovanje tujih umetnostnih tvorb in pojavov donuičemu občinstvu. Tej svrhi nc služi le bogata zbirka starih in novih tujcev, med katerim; se nahaja množica visokokvalitet-nili del (zlasti med Francozi), nego še bolj pe-rijodične razstave. Septembra se je tu vršila razstava del C. Corota, danes traja tam razstava surrealističnega slikarstva. Izmed starejših razstav je omeniti znamenito razstavo današnje svetovne plastike, arhitekture ter mnogo diskutirnno razstavo Picnssa. Po teli prireditvah se Švicar z njciuu lastno sistemntiko in distan-ciranostjo seznanja z vsemi pojavi moderne kulture, tudi s takimi, ki jih, kot n. pr. Picassa, a priori odklanja. Tujca zanima v »Kunsthausu« najprej švicarska umetnost. Pri tem jc pa navadno tako, da ga bol j ogrejejo tuji mojstri. Na dolge proge razvoja švicarska umetnost ne pride do prave besede, ker iz gori omenjenega razloga lc životari ob problemih in rešitvah svetovne, na severu zlasti nemško umetnosti. Svojo noto dosega v starejših časih pri Joh. H. Fiissliju in Ludvvigti Ilessu (1760--I8O0); od njiju je zlasti poslednji zastopnik tu zelo razširjenega in spontanega domovinskega žanra. Med modernimi švicarskimi slikarji predstavljajo to umetniško provinco, ki jc danes v glavnem odvisna od Pariza, slikarji kot so R. Aiibcrjonois, A. Blanchet (francoska Švicarja, oba pod vplivi Cezanncn). II. llubcr, K. lliigin (pod vplivi južnoncinske šole) in številni drugi. Dela teh ljudi niso brez vrednot, a vendar človeka le redkokdaj zadovoljijo. V njih ni večidel niti barvnega, zares slikarskega entuzija/.mn Francoza, nitj risar,sko-izrnzne sile Nemca, niti formalne kultiviranosti Italijana, sosedov tedaj, ki obdajajo Švico. Skoro, da pocreša gledalec i njih obstoj umetniškega problema v splošnem in ravnino, na katerj se boj ž njim vrši. posebej. V delih je mnogo truda, mnogo dobrih posameznosti. mnogo »značajnosti«, da porabim tn izraz G. Jedličkc, a ni v njih osnovne umetnostne substance, ki bj dokazovala, da nastajajo slike iz življenjske nuje in talenta, nc pa i/ kulturne navade ili vzgoje. R. I.ožar. Claudcl v Comčdie -Francaise. — Največji dramatik našega veka, Paul Claudcl, je moral čakati, da jc postal šest in šestdesetletnik, njegovo delo ->L'Otage« pa dvajset pot let od svojega postanka, da sta doživela prvo vprizoritov v znameniti Comodic-Francaise. V preteklem tednu jc bil ta veliki dogodek, o katerem pišejo francoski listi s primesjo grenkobe in občudovanja, ker nimajo drugega, ruzen tega opravičila, da jc klasika, zlasti ako se jc nisi /> v šoli naučil ceniti, nedostopna iu dolgočasna. * Prejeli smo: V 233. št. »Slovenca«, z dne 9. nov. str. 6, stoji v I. koloni fcljtona ».Srbski glas o krizi naše srednje šole« tale stavek: d) treba ji jc iskonske (radikalne?) ffenetične (kakšna je ta?) snage (moči).« — Izvolite v/eti na znanje: I. dn je iskonski — prvoten. Izviren, vrojen, prirojen (Kungrgu-Ristič, Srpsko-ncmu čki rečnik); pridevnik je izveden iz prislova is-koni, t. j. iz koni (staroslovenski) = sprva, s početka, s kraja, lat ab initio. Tudi v frcisinškeni rokopisu sc bere: »is koni do koni« ~ od zii-| čelka do konca; 2. dn je genclična snaga | ustvarjalna (stvarniška) moč. moč uatvariuniii. ' — Ivan Koštiul v Novem mestu. Pet let sam v deželi ledu Nepopisno junaštvo mladega misijonarja v deželi večnega ledu Meseca avgusta letošnjega leta je iz polarnih krajev severne Amerike v Churchill v Kanadi prišlo pismo, katero je oddal v Igluliku med Eskimi ta mošnji misijonar Štefan Bazin iz reda oblatov. Ta misijonar že skoraj štiri leta deluje v tistih polarnih krajih na 70. stopinji severne širine. Misijonar je pismo oddal že meseca aprila. Škof Tur-quetil, ki je bilo pismo nanj naslovljeno, ga je oddal korespondenci Fides, da se priobči. Vsebina pisma je tale: P. Bazin je do 24. julija 1933 stanoval v siromašni koči, ki je bila zbita iz desk ter je misijonskemu patru 6lužila za kapelico, 6obo in shrambo. Tega dne pa ga je zadela huda nesreča. Ravno, ko je bral sveto mašo v svoji sobici, je v njej izbruhnil požar. V tem je začel divjati velik vihar. Gasiti je bilo nemogoče. Duhovnik je mogel komaj še srečno rešiti tri posvečene hostije, katere je imel shranjene v malem tabernaklju, pograbil je še eskimski molitvenik in zbežal v zadnjem hipu na prosto. V enem hipu tako rekoč je bil uničen sad triletnega napornega dela v ledeni samoti. Ostal je brez brevirja, brez masnih posod, brez živeža na samotnem otoku. Hvala Bogu pa so čez dva dneva prišli na otok Eiskimi, ki so povedali, da so zato prišli sem, ker so na 15 km daleč zaduhali in zaslutili, da se je njihovemu misijonarju zgodila nesreča. Dobri ljudje so misijonarja vzeli s seboj. Toda že čez malo časa se je misijonar zopet vrnil na 6voj otok. Na pogorišču svoje koče je iskal ter brskal za zogljenelimi ostanki lesa. Iz njih je zgradil za6il.no kočico, da je imel vsaj streho nad glavo. Namesto strehe je nad lesenimi koli razpel mroževo kožo. Mroževa čreva pa je porabil za okna, da je imel nekaj svetlobe. Ko bi le psi ne bili tako lakomni njegovih oken! »Res, skromno je moje bivališče,« je dejal stavbenik, ko si je ogledal evojo kočo, »toda drugo leto jo spopolnim.t Pater je začel ribariti in hranil plen za še slabše čase. Prve dni septembra je misijonar za nekaj dni zapustil svoj otok in šel obiskovat svoje Eskime. Prav v tistem času pa je privozila mimo ladja z angleško posadko. Ob otoku se je mudila le nekaj ur. Eskimi, ki so prišli gledat tujo ladjo, bi bili pač radi povedali o usodi svojega misijonarja, toda domačini niso znali angleško, Angleži pa ne eskimsko. Tako je misijonar zopet ostal sam v strašni samoti. Poguma pa ne zgubi! Niti humor ga ni zapustil. Iz ognja je rešil izmed oblačil le svoj talar. To je pač premalo za tak mraz. Dokler zopet ne ustreli kakega severnega jelena, 6i mora od Eskimov izposoditi obleko in odeje. Z njimi pa dobi tudi eskimske uši. Zdravje ga, hvala Bogu, ne zapusti. Hrana je seveda slaba. Včasih ga prime želja po tako okusnem zajtrku, kakršnega je bil vajen doma na Burgundskem. Ko mu je pogorela koča, je iz pepela na pogorišču izkopal tudi nekaj fižola, ki pa je bil precej osmojen. Ta fižol sedaj devlje na žerjavico in ga uživa. Malo zamiži in požre, pa pravi, da je dobro. Tudi čaj 6i privošči, ki ga skuha iz nekih zelišč in raztopljenega snega. Kadar pije čaj, .»mu ni treba zamižati, ker to ni še tako slabo. V snegu in ledu zakopan je duhovnik sam s svojimi Eskimi, ki zelo skrbe zanj in mu žele pomagali. On pa neutrudno poučuje njihove otroke katekizma, katerega pa sproti pozabljajo. Posebno 6e mora truditi, da ureja glave starih Eskimov, ki bi %i krščanstvo radi kar po svoje tolmačili. In med vsem tem delom in trpljenjem nima ne maše, ne brevirja, nobene knjige, da bi jo bral, in nobenega obhajila. Tri hostije, ki jih je rešil iz ognja, skrbno hrani. Obhajilo je le ob velikih praznikih: 8. decembra, na praznik Brezmadežnega spočetja, o božiču ... Ali je sploh mogoče popisati neizmerno osamelost, v kateri živi mladi misijonar? Že štiri leta jo nastavljen na otoku Igluliku. Med tem časom je komaj dvakrat ali trikrat videl bele ljudi. Ne pomni več, kdaj je od sveta dobil zadnje poročilo. Spominja se zadnjega pisma, katerega je prejel z zamudo enega leta. Tedaj je dobil poročilo, da mu je umrla njegova mati. Kdo je dat te židovsko-marksistične može za voditelje slovanske Rusije? (Na gorenje vprašanje odgovarja članek na drugi strani) Leto 1933 6e bliža koncu. Spomladi leta 1934 se je odločil obiskati misijonarje v zalivu Repulse. Ti so mu sporočili tolažilno vest, da je njegov škof njegov misijon uradno priznal. Škof pa seveda še ne ve, da je požar medtem uničil njegovo misijonsko postajo. Misijonarji so mu sporočili, da je škof odredil, da bo mali misijonski parnik »Pij XI.< misijonsko postajo Iglulik in njenega misijonarja obiskoval vsake dve do tri leta ter mu dovažal živil. Tukaj pri misijonarjih v zalivu Repulse je p. Bazin končal svoje pismo, katero je nosil s seboj devet mesecev. Tukaj je pismo oddal na pošto. Nato se je zopet vrnil na svojo postajo, 960 km e sanmi po snegu. Komaj je škof sprejel pismo ubogega misijonarja, je sklenil, da ga obišče v njegovi samoti. Vkljub poznemu času je misijoneka ladja »Pij XI.« morala na pot. Luko Churchill je parnik zapustil 27. avgusta. Kmalu pa je mali parnik zašel v velik vihar. Led je zajel ladjo. Dne 3. oktobra se je kapitan moral vrniti v luko, ker je bila ladja od ledu poškodovana. Potovanje bo mogoče šele prihodnjo pomlad. Dotlej pa bo p. Bazin moral pelo zimo sam prezimiti na samotnem otoku Igluliku. Se ena žrtev španske revolucije V Madridu je 7. novembra umrl oviedski škof dr. Johannes Luiz Perez. Žalostni dogodki v Astu-riji 60 ga presenetili na birmovanju v mali astur-eki vasici. Ker je bil škof že dalj časa bolehen, ga je krvava revolucija tako pretresla, da je izgubil svoj glas. Vendar je škof vkljub svoji bolezni izdal škofljanom svoje mučeniške škofije pastireko pismo, polno krščanske udanosti in zaupanja v božjo previdnost. Njegovo zdravje pa je pojemalo. Zdravniki so ga takorekoč prisilili, da se je preselil v Madrid, da bi vsaj malo mogel pozabiti grozno nesrečo, ki je zadela njegovo škofijo. Toda poročila o mučeniški smrti toliko njegovih duhovnikov ter vernikov so mu zadala smrtni udarec. Pokojni škof je bil med najuglednejšimi španskimi škofi. On je bil vrhovni voditelj španske katoliške akcije. Bankirska dinastija Pred nekaj dnevi je v svojem gradu Boulogne sur Seine blizu Pariza umrl baron Edmund Rot-schild, star skoraj 90 let. Bil je starosta Rotschil-dove rodovine in vnuk ustanovitelja Rotschildov, Mayerja Amschla Rotschilda v Frankfurtu. O Ed-mundu Rolschildu je znano, da je dal več ko deset milijonov funtov za ustanovitev in razvoj židovske kolonije v Palestini. Bogastvo tega moža je bilo veliko. Za človekoljubne in umetniške namene je dajal težke denarje. Sam je bil velik poznavalec umetnin. Iz obširnih posmrtnih člankov v francoskih in angleških listih posnemamo, da je bil baron Edmund Rotschild sam petkrat v Palestini ter da 6e je zelo brigal za ondotne judovske naselbine ter za to, da bi zopet poživil hebrejski jezik Leta 1877 se je poročil z Adelajdo, hčerjo Viljema Karla Rot- | schilda. Z njo je imel dva sina in eno hčer. Eden njegovih sinov, James Rotschild, je postal liberalni poslanec angleške poslanske zbornice. Mlajši 6in pa je francoski senator. Iz dohodkov njegovih velikih bančnih kupčij je podpiral ljudi vseh veroizpovedi. Tako je leta 1904 daroval deset milijonov frankov za zgradbo malih delavskih stanovanj. Njegova umetnostna zbirka je neprecenljive vrednosti. Zbiral je stare porcelane, slikarije in drage kamene iz časov renesanse. Leon Trocki (BronsteinJ Radek (Sobelsohn) Zinovjev (Radomilski) Joffe Uricki Sverdlov Mannilski Lenin sredi revolucionarnega židovskega sovjeta v Petrogradu Volodarski (Goldstein) Bela Kuhn (Aaron Kohen) Koiontaj Kaganovič Roscnholtz Bjiirn Bjornson, norveški dramatik in gledališki ravnatelj, sin slo-večega pesnika Bjornstjerna Bjorntsona, bo 15. novembra obhajal svojo 75 letnico. Tako, da ne bom vedel O znamenitem predsedniku Združenih držav Severne Amerike, Abrahamu Lincolnu, pripoveduje anekdota, da je imel navado, kadar ga je kdo prosil za važno odločitev, odgovoriti e kako anekdoto. Ko je ob koncu državljanske vojne z južnimi državami armada severnih držav prodirala v južne države, je zmagoviti general Grant vprašal predsednika Lincolna, ali naj poskusi predsednika južnih držav Jeffersona Davvisa ujeti, ali pa ga pustiti, da uide. Namesto jasnega odgovora pa je Lincoln generalu začel pripovedovati zgodbo o Ircu, ki je obljubil, da bo vse življenje abstinent. Nekega vročega dneva je potoval po deželi in od hude žeje je bil že ves izčrpan. Nikjer ni mogel dobiti požirka vode. Končno je prišel do samotne krčme in je skromno prosil za kozarček limonade. Krčmar ga je vprašal, ali sme brizgniti v limonado tudi nekoliko žganja. Nalo je Irec zašepetal: »Pa prosim tako, da ne bom nič videl.« Ameriško brodovje pluje skozi Panamski prekop To je prva slika z velikih vaj ameriškega brodovja. Namen teh vaj je bil, v prvi vnsti poskusiti, kako bi veliko brodovje moglo v najkrajšem času priti skozi. Na levi vidimo križarko »Chester«, na desni pa štiri rušilce pri zatvornici Miraflores. Z ozirom na napetost v Tihem oceanu je ta slika nrav zanimiva. Kajbišev Litvinov (Valah) Kamenev (Rosenfeld) Rušimovič Te slike prinašamo v zvezi s članki, ki jih je zadnje dni »Slovenec« že prinesel in ki se z današnjim člankom na drugi strani končajo. Beethoven in Chopin predavata v radiu Pri sovjetski radiopostaji Dnjeprotrovsk so revidirali računske knjige. Pri tem so dognali, da so Beethoven, Chopin in Mozart prejemali visoke honorarje za svoje nastope v tej postaji. Revizor je najbrž vedel, da so ti trije slavni mojstri glasbe že davno mrtvi. Zato se mu je čudno zdelo, kako morejo predavati in prejemati mastne honorarje, kakor je zapisano v računskih knjigah. Dognali so, da so si sovjetski uradniki na tak način sami pomagali do denarja. Več 60 jih zaprli. — Torej tudi v eovjetih korupcija. Ob i6. obletnici premirja Obletnico premirja 11. novembra so povsod 6lo-vesno praznovali. Tudi Anglija je slavila ta dan. Slavile so ga tudi slovite angleške tovarne orožja Vickers v Crayfordu. Dan slovesnosti je bila baš nedelja. Tovarne orožja Vickers so v nedeljo, dne 11. novembra, nn dan, ko je ves svet slavil dan premirja, praznovale na ta način, da so njeni delavci morali delati vso nedeljo in celo nad določeni čas. Tovarnam se je namreč zelo mudilo, ker so morale pravočasno dovršiti neko inozemsko naročilo: mnogo strojnic in topov za plinske granate. Delo so prekinili le za dve minuti, da so ee eponi-nili padlih žrlev svetovne vojne. Potem pa so vneto nadaljevali z delom za novo moriino orožje. Salomonska sodba Aprila meseca je sovjetska »Pravda« v Moskvi priobčila pritožbo nekega popotnika, češ, da jo postajni bufet na postaji Piljna na železnici Moskva—Kazan nepopisno umazan in da tudi računi niso v redu. Pismo je uredništvo »Pravde« poslalo železniškemu odboru železnice Moskva—Kazan, da to zadevo preišče. Čez pol leta, to je 16. oktobra 1934, je uredništvo moskovske »Pravde« dobilo odgovor železniškega odbora, v katerem je ta-le modri odgovor: »Preiskava je dognala, da je pritožba popolnoma utemeljena. Zato smo postajni bufet zaprli.« Svojevrsten rekord Angleško mesto Monkwearmouth v Sunderlan-du ima organieta, kateri že 40 let igra na orgle v mestni cerkvi. To bi ne bilo še nič posebnega. Toda ta organist je slep! Čeprav je 6lep, je vseeno priznan za najboljšega organista in pevovodjo. Ima čudovit spomin ter zna na pamet 27 Haydnov:h. Mozartovih in Gounodovih maš. Uči se kar po posluhu. Sedaj je star že 70 let. Med prijatelji. »Veš, dragi moj prijatelj, svojo novo oljnato sliko bi rad podaril kakemu društvu ali zavodu. Ah mi moreš kakega svetovati?« »Podari jo zavodu za slepce!« Gospodarstvo Obrtniški teden v Ljubljani Živahne priprave !\> vseh obrtniSkih centrih naše banovin« so />rič'eli okrožni In krajevni odbori za prireditev Obrtniškega tedna z živahnim deloln in pripravami. Posamezna obrtniška združenja in društva so ustanovila delovne odbore, ki bodo na nedeljo 2 decembra t. 1. dopoldne priredili mnaifeBtaeij-ske odbore, katerih se udeležijo razen obrtnikov ludi pripadniki drugih stanov n. pr. kmetje, uradniki, delavci, gospodinje i. t. d., povabljeni pa bojo poleg oblaštev ludi predstavniki raznih gospodarskih, kulturnih, narodnih in stanovskih društev, (ilavni odbor je naprosil kr. bunsko upravo, da dovoli propagandna predavanja o pomenu obrtnega stanu in geslu Ceni in kupuj domače obrtniške izdelke:; ludi pq šolali. 'Izdelani so propagandni lepaki z napisom »Temelj narodnega blagostanja je krepak obrtniški, stan«. Ti lepaki bodo na vseh javnih prostorih in po vseh obrtniških delavnicah in trgovinah. Obrtništvo bo imelo tudi posebne značke, ki predstavljajo nakovalo in kladivo, kar znači, da si je obrtnik sam svoje sreče kovač. V kinematografih bodo opozarjale na obrtniški teden posebne propagandne slike, v radiu pa bodo v teku obrtniškega tedna vsak dan ob 13 posebna deset-minutna predavanja. Tudi po drugih pokrajinah f, države so priprave že v teku, tako da je pričakovati, da bo obrtniški leden prireditev, ki bo v vsakem pogledu utrdila pozicijo obrtništva v javnosti, obrtništvu pu vrnila samozavest, ki so jo težki časi katere preživlja, že tako zelo omajali. Obrtniški sejem Krajevni odbor zn obrtniški, teden v LJubljani je dokončal vse priprave za obrtniški sejem. Na tetn sejmu, ki bo v treh velikih dvoranah trgovske hiše g. Drofenika na Mestnem trgu (preje Sut-tner), bodo razstavljeni tipični rokodelski izdelki, ki naj pokažejo pristnost, kvaliteto, okus in umetnost rokodelskega dela. Med obrtništvom iz Ljubljane in vseh krajev dravske banovine vlada za ta sejem veliko zanimanje. Nekateri ne bodo razstavili samo svojih izdelkov, temveč bodo tudi kazali, kako se vrši delo: čevljar bo šival in koval gorske čevlje, steklo graver bo graviral i. t. d. Ker je prostor jako obsežen in lep, aranžman pa v dobrih rokah arhitektov, bo cela prireditev izvedena v taki obliki, da bo prišlo obrtnikovo delo res do veljave. Nekaj prostora je še na razpolago. Interesenti iz Ljubljane in najbližje okolice dobe za to lahko I še priliko za razstavo, ako se prijavijo nemudoma • na Krajevni odbor za Obrtniški teden v Ljubljani, ' Beethovnova ulica 10.' 40 umi delovnih v Italiji 40 umi delavnik v Italiji, Pred nedavnim smo poročali, da namerava Italija uvesti v svoji industriji 40 urni delavnik. Ta načrt se vedno bolj približuje uresničenju. Obrati, ki bi mogli to uvesti, se že pripravljajo na to. S tem vprašanjem se že pečajo nacionalne federacije, ki smejo že določiti, do katerega roka se lahko uvede normalni delavni čas. Nova določila naj bi stopila v veljavo dne 16. aprila 1935. Uvedba družinskih plač. V smislu novih delovnih določil se ustanovi posebna blagajna za doklade plačam delavcem s številnimi rodbinami. Ta blagajna se imenuje Cassa nazionale di integrazione per assegni famigliari. Namen nove blagajne je pomagati delavcem s številnimi družinami, ki bodo prizadeti s »krajšanjem delovnega časa. Dohodki te blagajne bi se stekali iz dajatev delodajalcev in delojemalcev in sicer takole: Vsi delavci, ki delajo 40 ur na teden, morajo plačati omenjeni blagajni 1% svoje plače. Isti prispevek plačujejo tudi delodajalci. Vsi dclavci, ki delaio več kot 40 ur na teden, plačajo 5% delavske mezde za vse nadure, ki gredo nad normalen delovni čas. Isti prispevek plačujejo tudi delodajalci. Ti zneski se delavcem odtegnejo od plač in se obenem z zneski delodajalcev pošljejo omenjeni blagajni. To blagajno vodijo delodajalci in delojemalci v enakem številu, konfederacije dela pa so žc tudi ugotovile smernice, po katerih se dele podpore delavcem s številnimi družinami. Nadure sc odpravijo. Možne so sicer še, toda s posebnim dovoljenjem z ozirom na poseben značaj dotične industrije. Vsak delodajalec mora nadure sporočiti 24 ur pred začetkom dela lokalni organizaciji, ki je za to pristojna. Ta organizacija po-t-oča o tem višji delodaja.ls.ki organizaciji in razloži razloge, zakaj ni mogoče vstaviti novih delavcev. Če organizacija uvidi, da nadure ne odgovarjajo sedaj postavljenim smernicam, lahko nadure takoj odpove. V nesporazumih odločuje inšpekcija korporacij. Nadalje so vpeljane omejitve dela žen in otrok. Delokrog žen se omeji na one panoge, kjer je upravičeno žensko delo. Seveda pa so še mnoge panoge, v katerih se da tudi specifično žensko delo nadomestiti z moškim delom. Vendar se to lahko dovoli samo v izjemnih slučajih, če je prevelika ponudba moške delovne sile. To so interesantne novosti, o katerih uspšnosti pa bo treba počakati sodbe bodočnosti, ki bo pokazala umestnost teh ukrepov in v koliko so ti ukrepi uspeli zmanjšali sedanje dezolatne razmere na delovnem trgu s skoro 1 milijon nezaposlenih delavcev v Hal ji. Novi kontinenti za Francko Belgrad, 13. nov. AA. Francoska vlada je dovolila naši državi posebne uvozne kontingente za četrto tromesečje za tele poljske pridelke in proizvode: Klavnih konj 25 glčA', ovnov 750 glav, svinj za uvoz v Posaarje 130 kvlntalov, eoljenega masa 225, predelanega mesa 25, salame 18, zaklane perutnine 100, jajc v lupinah 800, sira 255, jabolk in hrušk 2400, drugega sadja 297, čebule 180, sveže povrtni-ne 80, fižola 4200 in turščice po preferencialu 50 tisoč kvintalov. Za poljske pridelke so naši državi prisojen! kontingenti za četrto tromesečje na podlagi sporazuma meseca junija t. 1. Kar se tiče zamenjave našega kontingenta živih ovc za sveže ovčje meso (ta pravica jc naši državi priznana s sporazumom dne 13. junija) je francosko kmetijsko ministrstvo dovolilo razmerje enega kilograma svežega mesa za 4 kg žive leže ovnov. Francoska vlada je dalje odobrila posebne kontingente za četrto tromesečje t 1. za tele industrijske izdelke: za telečje, kravje, svinjsko predelano kožo 1000 kg, za jarčje in jagnječje kože 1500 kg, ekstrakti za kože 500 kvintalov, za emajlirano posodo 150 kvinlalov. ObCni zbor Prizada. Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov (kratko Prizad skrajšano po srbskem tekstu) v Belgradu ima občni zbor 15. decembra v Belgradu. Na dnevnem redu je razprava o računskem zaključku za 1933/34, nadalje pa zopet izprememba društvenih pravil v nekaterih točkah. Poraba plina v naši državi. Iz hrvaških listov posnemamo, da je v naSi državi bilo lani v 12 plinarnah producirano 13.4 milij. kub. metrov plina, Dolžina glavnih plinovodov je znašala 513 km, število plinomerov pa 21.247, kar pomeni, da jc na din priključeno izredno malo število gospodinjstev, z detajlne statistike je razvidno, da odpada skoro polovica produkcije na Zagreb s 6.34 milij. kub, metri in 10.614 plinomcri, Nadalje j« znašala lani produkcija v Ljubljani 1.98 milij. kub. metrov, plinomerov pa jc bilo 2.184, v Mariboru pa je znašala produkcija 0.745 milij. kub. metrov, število plinomerov pa 1.507. Nadalje imajo plinarne še tale mesta v državi: Bjelovar, Slav. Brod, Celje (produkcija 0.175 milij, kub. metrov, število plinomerov 461), Novi Sad, Osjeik, Pančcvo, Sarajevo, Split, Subotica i.n Vinkovci. Dcnaturiranje špirita. Belgrad, 13. nov. AA. Finančni minister jc izdal odredbo finančnim direkcijam, po kateri se poostri nadzorstvo nad uporabo posebnih sredstev za denaturiranje Špirita, ki se izdaja v industrijske svrhe brez plačila državne trošarine. Po tej odredbi bo poslej izdajal dovoljenja za nabavo špirita brez plačila državne troftarine davčni oddelek finančnega ministnstva. Denaturiranje špirita s splošnim sredstvom bodo od 1. decembra dalje opravljali tehnični nadzorniki davčnega oddelka finančnega ministrstva. Prodaja lubja. Ravn. šum kralj. Jugoslavii. v Ljubljani sprejema do 3. dec. ponudbe glede prodaje smrekovega lubja. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Uvoz prašičev v ČSR. V oktobru letos je znašal uvoz praš;čev v ČSR 12.866 komadov (oktobra lani 9.094), od tega iz Jugoslavije 1.788 (3.698), Romunije 6.048 (2.680), Madjarske 3.586 (2.302) in iz Poljske 1.341 komadov. Nova češka tekstilna industrija v Jugoslaviji. Pod firmo Drag. M. Ristič, komand, dr. v Novem Sadu se poveča obstoječa tvornica s-vile s sodelovanjem češke tvrdke Alois Lemberger iz Mistka. Tvornica bo v novogradnji obegala predvsem veliko tka'nico, ki bo začela obratovati v januarju 1935. Češka firma hoče s tem obdržati krog svojih odjemalcev v naši državi. Ruski les v Italiji. Iz Trsta poročajo, da se namerava sodelovanje med Rusijo in tvrdko Feltri-neilli urediti na drugačni podlagi. Odslej ta tvrdka ne bo več zastopnica za ruski les, ampak bo samostojno nakupovala ruski les in ga prodajala v Italiji. Tečajna garancija za angleški funt. Da bi privabili več tujcev-Angiežev, so hotelirji v švicarskem mestu Adelboden sklenili, da bedo jemali v plačilo za penzijon angleške funte po tečaju 16 šv. frankov za 1 angleški funt šterling (današnja notacija za 1 funt je približno 15.25 šv. ir.). »Times« poroča, da nameravajo podobno skleniti tudi drugi švicarski hoteli, posebno oni, ki se nahajajo v središčih zimskega športa. Borta Dne 13. novembra 1934. Denar Danes so ostali neizpremenjeni le tečaji Curiha in Prage, dočim so vsi ostali tečaji narasli. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizpremenjen: 8.10—8.20, ravnotako na zagrebški borzi 8.09—8.19, na belgrajski pa je notiral 8.10—8.20. Grški boni v Zagrebu 28.65—29.35, v Belgradu 28.90—29.60 Angleški funt je na zagrebški borzi nadalje narastel na 231.20—232.S0 (isto v Belgradu). Španska pezeta v Zagrebu in Belgradu 5.75 bi. Ljubljana. Amsterdam 2304.29—2315.65, Berlin 1366.25—1377.05, Bruselj 796.35—800,29, Curih 1108.35—1113.85, London 170.30—171.90, Newyork 3383.28—3411.54, Pariz 224.65^-225.77, Praga 142.12 —142.98, Trst 291.24—203.64. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Cuiih, Pariz 20.275, London 15.405, Newyork 1 307.75, Milan 26.33, Madrid 42, Amsterdam 207.90, Berlin 123.50, Dunaj 72.00 (57.05), Bruselj 71.75, Stockholm 79.40, Oslo 77.40, Kopenhagen 68.80, Praga 12.85, Varšava 58, Atene 2.93, Carigrad 2.49, ; Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.78. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je poslala prijaznejša. Posebno je prišla do izraza v vojni škodi, ki se je skokoma popravila. Tudi promet ie oživel in je izredno znaten na zagrebški borzi: vojna škoda 600 kom., 7% inv. pos 100.000, begi obveznice 100,000, 8% Bler, pos. 3000 dol., 7% Bler. posojilo 3000 dol. ki 7% pos. Drž hrp. banke 1000 dol. Ljubljana. T/c inv. pos. 70—71, agrarji 40—41, vojna škoda 322—324, begi. obv, 53—54, 8% Bler. pos. 59—62, 7% Bl«r pos. 51—52, 7% pos. DHB 60—63. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos 70—71 (70), agrarji 40—41, vojna škoda 330—334 ( 327), 12. 331 —335 (331), 6% begi. obv. 55—56.50 (55), 12. 55 d„ 8% Bler. pos. 61—62 (61), 7% Bler. pos. 52.75—54 (51.50, 52.50), 7% pos. DHB 63—64 (63). — Delnice, Narodna banka 4135 den., Priv. agrar. banka 210 | —215, Osj. sladk. tov. 120—140, Bečkerek sladk i tov. 700, Osj. livarna 135 bi., Intpc* 50 den., Trbo-' veljaka 100—110 (50 po 105). Belgrad. Drž, papirji: 7% invest. pos. 70—71, agrarji 39.50—40.50 (40), vojna škoda 332.50—334 (330, 324), 11. (335), 12. 335—337 (335, »27), b% begi. obv. 56.75—57 (56.75), 7% Bler. pos. 53,50— 54.50 (54). — Delnice: Narodna banka 4200 den., j Priv. agr. banka 211—212 (212, 210.50). KUBANV-JEV MATE ČAJ uram ler KrapCa 2ivcc m mutcc rua^-štije prenovo, de n apeft. requllra delovanje Hi co ln ledvic Kd .r qn redno pl|e, tt mu nI bnti ne gihta ne revme. liobl se v vseh lekernah v oriqlnalm zavojih po .iln S—, oll pri zastopstvu: UKarn« Mr MllivoJ l.euaiek. Ljub-lian«, Reslje.il c. I. oko pošl|ele v naprsi Din I6 -. Športniki turisti, lovci nonometall: nlite qo redno i Žitni trg Na žitnem trgu je položaj miren in vlada mrtvilo. Priv. izvozna družba nič ne kupuje, ostalega povpraševanja pa skoro mi. Položaj je nejasen in sc vse boji novih angažtnanov. V koruzi se še nekaj izvaža v Nemčijo, vendar je ta izvoz predvsem odvisen od dobrih rvez » to državo. Povpraševanje je znatno, vendar ponudbe ni dosti. Ceno ®o ostale popolnoma neizprememjene, Spod Mi hočemo smučati Predv 'sem bi opozoril čitateljice in čitatelje, da morajo vse vaje, ki smo jih doslej vzeli, po možnosti vsak dan ponoviti. Zlasti je važno, da se ponove one vajo, ki bo za smučanje posebno važne lcakor razni počepi ter nekatere vaje za roke. Danes bomo vzeli zopet nekaj novih in malo težjih vaj. Zatorej le pridno vadite, kajti sneg se nam vedno bolj ponuja. 15. vaja. Napravi razkoručno stojo, desno roko vzrofi — izvedi predklon, da prideš s prsti desnice do prstov levo noge. upogneš se predvsem v kolku, da ostane desnica s trupom kar najbolj v eni črti. Nato se zopet vzravnaš in nadaljuješ gib v zaklon, du se dotakneš s prsti desnice tal za desno peto. Pri zaklonu pomakneš kolk in stegno naprej, kolena pa upogneš. Pri izvedbi moramo paziti, da enakomerno nihamo nazaj in naproj. Isto ponovi z levico. Vsako vajo izvedemo po osemkrat. (Gloj sliko 9., 10. in 11.!) Ta vaja je ena najboljših giinnnstičnih vaj ne samo zu športnike, temveč za vsakogar, ki sc bavi s telesnimi vajami. Seveda je vajo treba delati pravilno. Vaja je precej težka, a vendar ne tako, Slika 10. Slika 11. da Je ne bi mogli v par večerih obvladati. Ako jo pravilno izvajamo, predelamo takorekoč celo telo s to vajo. Paziti moramo, da se kolikor mogočo malo ali najbolje nič ne zvijamo postrani, temveč gledamo predvsem na to, da nogi v kolenih močno upognemo, potisnemo kolke močno naprej, ulnk-nemo kar najbolj križ, z glavo zlasti s trupom, pa gremo v močan zaklon. 16. vaja. Dvigni desno nogo v pred-noženje ter pojdi v nizek počep (samo na levi nogi) — v počepu preskoči na desno nogo. levo pa stegni v prednoženje hi se tako povrni v prvotni položaj (se vzravnaš). Nato dvigni levo nogo v prednoženje ter pojdi nn desni nogi v počep, kjer v najnižji točki preskočiš na levo nogo in se zopcl povrnoš v prvotni položaj. Tako ponovi vajo šestkrat. (Glej sliko 12.!) Pri tej vaji se vadimo obenem v ravnovesju; a še v večji meri si seveda krepimo mišice na nogah za napor v snegu. Četudi v snegu ne bomo vozil! na eni nogi, je vendar potrebno, da si čimbolj okrepimo mišice na nogah, kajti le te nam v globokem snegu in hudih turah kaj rade odpovedo. V začetku vadile to vajo tako, da se pihnete za konec mize ali postelje, odnosno v telovadnici Slika 12. Večer boksa SK Sfovana V ponedeljek zvečer se je vršila v telovadnici osnovne šole na Ledini interna produkcija boks-sekcije SK Slovana. Odbor kluba in mnogoštevilni prijatelji nastopajočih članov eo imeli priliko prisostvovati nekakemu začasnemu obračunu tihega in požrtvovalnega delovanja agilne in mlade boks-sekolje, ki kljub temu, da ne uživa nikake podpore, lepo uspeva in napreduje. Sekcija ima trenotno okrog 50 članov, izmed katerih je 30 aktivnih športnikov, ki redno obiskujejo treninge. Celoten program večera je obsegal par propagandnih nastopov v ringu in pa celoten potek treninga. Kot prvi par sta nastopila Zevnik:Šinkovcu. Tehnično nista pokazala mnogo, borila pa sta se pogumno m srčno. Naslednji par Soklič:Pavli6 je bil mnogo boljši. Prav dobro borbo sta pokazala Heller:Zupan. Heller mnogo obeta, potrebno mu je pa še mnogo tehnične izvežbanosti in brzine. Po borbah se je prešlo k demonstraciji treninga, ki se je izvajal v živahnem tempu po skupinah! Vsaka skupina je izvajala svoje vaje in nato avtomatično prihajala na druge. Vaje so bile najrazličnejše, od osnovnega spoznavanja najenostavnejših bokserskih udarcev do najpopolnejših tehničnih fines. Z polurno gimnastiko vseh mogočih telesnih vaj, ki telo utrjujejo in ga obenem ohranjujejo prožnega! se je trening zaključil. V kratkem se bo vršil javni nastop, nu katerega žc danes opozarjamo športno občinetvo in prosimo, da s številnim obiskom pokaže razumevanje in obenem podpre delovanje naše najmlajše sekcije. SiihMiu *kl klub Ljubljana. Važen si.f4a.nok vseh klubov i b tekmovalcev ilrovi ub IS v klubski sobi. Vsi In lomilo! „ , , Trto.i ca HMUkko glrnnastm in plavanje. re.čaj Jo pričel. V ponedeljek zvečer so zim«ko kopališče SK Ilirije napolnili točajniki in navduSeuo voditi gliiiiiustlko ln plavanje. Točnj |e dvakrat tedensko: v ponedeljek in petek. Vabimo cenjeno dame, ilu tudi one pridejo. Sedaj ie njihovo število vsled novih prijav že precej naraslo. Na svidenje nn prihodnji ta.il v' petek ob 20 v /.ininkem kopališču SK Ilirijo. Evropski plavalni rekordi Pred nokaj tedni smo poditi! Za nn*e čltiUelJfi ti*to cvrnjiskih in svetovnih rokordov v lahki allollki, danes pa navajamo Se avropske rekorde v plavanju, ki tak«-le Izgledajo: Motkii 1110 m prosto:Ur. Barany in Bsik (Mudjureka) »ek.j -Ud m prosto: Tališ (Francija) 2:12.4: »KI m prosto: Tnrlu (FfmiOiJa) 3:27.*; ln(i m proslo: Taris (Francija) 4:47; ■Vin m proslo: Taris Francija) 6:1)1.2; 800 m prosto: Tarifi (Francija) 10:16.6; 10011 ni prosto: Taris (Frtlrtcljn) 12:57«; I.VMi in proslo:Arne Boru (S vedska) 1(1:07.2; KM ni pi*nn: raflounot (Francija) 1:T2.4: 200 m prmio: Cnrtnniiot (Frane!ia) 2:42.0: 100 m prsno: Itudoinoehor (NemMJii) 5:50.2: *oo m prsim: Kehwnrtz (HamMJfi) 7:M.l; 100 ni hrbtno: Kttppnr* (Neinelini 1:08.8; :!i>0 ni hrbtno: Kiippers (Nemčija) 2::fil.7; 400 ni hrbtno: nesfofcl (A mrli.i a) 1:418: 4 krut, po 200 metrov prontn: M.-idJnr*kn H:Xi.l 7.m utrr: 100 m prosto: Den Ouden (Holnndljn) 1:04.8; '00 m prosto: Den Oudcn (Holaudija) 2:"«."; jo izvajajto v dvojicah; toda čimprej boste samostojno izvajali to vajo, tem bolje bo. Zatorej ne obujiajte pri tej vaji, četudi je malo težja. V snegr boste šele uvideli, kako potrebna je bila. 17. vaja. Plezaj po vrvi samo s pomočjo rok, nogi pu visita prosto dol — ali pa po leseni iordi s pomočjo rok in nog. 18. vaja. lz temeljno stoje skoči ilo 2 m naprej ter izvedi obenem i zraku polohral (za 1)0 stopinj) v desno Idr prožno doskoči nu tla, tako, du sta nogi vzporedni. Isto vajo ponovi, samo du napraviš obrat v lovo. Vsako vajo ponovi po štirikrat. (Glej si. 13!) To je predvaja za prečni skok; zalo je paziti, da doskočimo prožno in seveda tako, du že v zraku uredimo nogi tako, da sta [iri doskoku popolnoma paralelni. r Slika 13. 19. vaja. Na koncil nizko bradlje, s čelom ua ven: t oprijeinom in odrlvom rok nn koncu lestvin, ter z odrivom nog od tal se poženemo v zrak, obenem nogi močno skrčimo (dn pridemo s koleni do prs) ter seskočimo daleč naprej na tla ((renski skok). Isto vajo ponovimo s to razliko, da napravimo v zraku polobrat (za 90 stopinj) v desno (potem tndi v levo) ter seskočimo (prečni skok). 20. vaja. Poskoči v zrak ter v najvišji točki izvedi prednos na ta načui, da se v kolkih močno upogneš, z nogama pa suneš v visok prednos (visoko predse). To vajo je izvesti Čim hitreje. Nogi moramo vreči kar najvišjo, obenem pa moramo tudi z gornjim delom telesa tiščati naprej, t. j. da se čim bolj upognemo v kolkih. Pri tej vaji je troba paziti, da ne padeš nazaj. 21. vaja. Izvedi poklek ua desno koleno, levo nogo pomaknil stegnjeno naprcj; stopalo leve noge pa pripogni nazaj — izvajaj predklone ter suvaj z rokama obenem naprej. Isto vajo ponovi s to razliko, da klečiš na levem kolenu, desno nogo pa imaš pomaknjeno naprej. Vsako vajo ponovi po osemkrat. Ta vnja jc izredno naporna in vsi, ki jo prviO poskusijo, zelo stokajo, ker se izredno prelegnejo vse one mišice na nogah, ki navadno počivajo, Zato je dobro da jo v začetku izvajate bolj previdno, to se pravi, da se preveč ne >razkoračilc . Ro ste že malo privadili, pa se le pošteno pretegnltfe; prednjo nogo morate močno potiskati naprej, sto-palo pa ne smete pozabiti pripogniti nazaj: kofrts vso lo napravili pa i^vajnjte močne predklone, ka tere še pospešile nn ta način, da še z rokama su-jete močno naprej. Sedaj pa le na delo. Prihodnjič si bomo oglodali še končne vaje in tečaj v telovadnici, oziroma v sobi bo zaključen. i. K-er. 300 ni prosto: Den Ouden (Holnndija) 3:58; 100 m proslo: Deri Ouden (llolandija) ,1:10; 300 ni proslo: Hrumi llolnndija) 7:Iti; SIK) ni prosto: Anderson (l)annkn) 12:07.8; JOIKI ni proslo: (ioddnrd (Francija) J5:18.G; 1300 m prosto: Goddnrd (Francija) 23:32.4; tou m prsno: .ln.kobse.ii (Danska) 1 ::>.■> S; 200 III preno: .lakobsen (Danska) 3:03.4; 100 m prsno: Kaalcln (llolandija) 0:20; 500 in prmo: Knsteln (ITolinidlJa) 8:12; 100 m hrbtno: ilardliiff (Anglija) 1:18.(1; 200 ni hrbtno: llnrdinK (Anglija) 2:50.4; 4011 in hrbtno: Uiudinir (Anglija) 0:12:4; I krni. po im) ni »tafeta proslo: Tto te nI umski DZK 4:41.!. tlncdl katerih sodelovanje na FIS-iniU tekmovanjih je bilo vso do zadnje«« negotovo, ker se namreč vršijo ob Istem času njihove domače prvenstvene tekme, so se končno le odločili, dn ke največjih ineduaroil nih smučarskih tekem v prndatoječl sezoni udeležijo. Na tekmo pa aoveda ne bodo poslati svojo kompletne prve ekipe. Sonja J t'. ,{<: zopet ua dnevnem redu. Kdo je no po-z,nn znane svetovne prvakinje v umetnem drsanju. Nor-vežanko Sonjo Hnnie, ki je že oprtovnno zndlvlla vef športni svet s svojimi izrednimi izvajanji na ledu? Sedaj so v Ameriki dvignili precej prahu proti njej. M, da ni čisla amaterka. Seveda so ■ temu primerno oilgo vorili tudi norveški časopisi. Časnikarji so kar oblegali Sonji noga očeta, du hi jim dal o z.adovi potrebne inforniuoije. Jamo, da Je njen o0n, ki z.ndovc glede amn terstvn svoje hčerke najbolj pozna, radovednim časnikarjem vse obrazložil, llekel je med drugim: ".laz sem popolnomn miren in se rinil takih manevrov ne razburjam. Dne 11 novembra se poljem s svojo hčerko v Ame riko, odkoder sb vrneva 29. decembra Tudi norveška zveza ne ve zn ozadje najnovejših napadov.« H a d io Programi Radio Ljubljana: Urr.da, II. novembra: 12.13 1'lolčo i:\5u Porodila 13.0(1 Cas. ploSčo 18.00 Plošče 18.211 Nasveti za nasr lind sko odr« (.ložu Vomberuar) ts.lii Pogovor s poslnšnlei (prof. Prežel j) 10,10 Nacionalna nra: Peter U. P.lrovir Njegoš 10.30 Plošče 19.50 Jedilni list. program za čeli tek 20 00 Orgelski koncert Stanka Premrla, vnirs poje Tono Potrovčie. 21.00 Vojaška godba 40. pe.špoIBa Tri-glavskog.l 22.00 č'as, poročila, plošče. Drugi programi t SltEDA, 14. nm-ombra. Helnrnd: 10.10 Raoli, Tne-eath in lugn v d-moln 2n.Dll Prenos iz. Ljubljane Dunaj: 17.05 Komorna glasba 19.30 Vojaška godba 21.1»' l/Jnbl Avpnitih, dunajska pesoin o Vnčneni vngabundu 20.10 Iladij.ski orkester 23.43 Ptonnu glasba -- lliiiliiii-peSta: 19.30 Opera iMadamo Buttorlly . Puceini 22.i: Ciganska gla.sba 23.13 Jat,i. - Mllnn-Trtl: tO. 10 Komor na glasba 20.43 Veseloigra, nato plošče Him.lhirh 18.10 Komorna glasba 20.43 Prenos |7. opere — l'rnqnla*l>er n.u brezplačen! pokromana kolesa ..GRITZNER" pletilni stroji ..DIAMANT" po izredno nizkih cenah josii» PETELINE ljubljana blizu Prešernovega spomenika, za voao Telefon št. 2913. H/indf!x za okna in vrata Zagreb - Gaieva 20, tel 55-66 Ljubljana - Zrnec Franjo, Cankarjevo nabrežja B CfiCek originalni dobite v Centralni vinarni v Liubiiani Radi velike zaloge damskih plaščev Vam nudimo vseh vrst plašče po zelo znižanih cenah. Oglejte si cene. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Liubiiani ie priporoča bledim in slabotnim osebam. 9lise za volane v različnih gubah Specielni entel obiek, voian, šaiov itd. utiranje - potiskanje. Velenje monogramov, zaves, perila. Navaden Iia entel vloikov in čipk. - Hitro, line in pocenil Matek <$ Mikeš, Ljubljana (Poiet toteia štrukelj) Redni občni zbor Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani bo v četrtek, dne 22. novembra 1934 ob pol štirih popoldne v posvetovalnici »Jugoslovanske tiskarne« Spored: 1. Branje zapisnika zad. o. z. 2. Poročilo načelstva. 3. Blagajniško poročilo. 4. Volitev tretjine odbornikov. 5. Slučajnosti. Odbor PROTI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA STAREJŠIH OSEB Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si masirate telo s preparatom »Alga« zvečer, predno greste spat, in zjutraj, predno vstanete. Telo Vam bo zvečer po masaži lahko, imeli boste globoko spanje, v katerem se boste odpočili in okrepili. Zjutrai po masaži ostanite še nekaj časa v postelji Ko boste vstali, bodo Vaši udje gibki, hoja lahka kakor v prerojenem telesu, počutili se boste sveže, zdrave in močne. »Alga« se dobi povsod. Steklenica 14.— Din. (Reg S B. 18117-32 Pridobivajte novih naročnikovi Naša ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra in teta, gospa Ana Kompare roj. Prevc soproga viš. davč. upravitelja v p. je dne 13. t. m., previdena s tolažili svete vere, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 15. novembra 1934 ob 15. Vrhnika, dne 13. novembra 1934. Valentin, soprog, Nada, hči — in ostalo sorodstvo. Umrla nam je včeraj naša dobra, nepozabna sestra, teta, svakinja, gospodična Minka Eržen po dolgi, težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage rajnice bo v četrtek, 15. t. m. ob pol treh popoldne iz mrtvaške veže, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo pokojnico v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 14. novembra 1934. Žalujoči. W »Jugoslovanska tiskarna«, r. z. z o. z. v Ljubljani, javlja, da je danes umrla nje dolgoletna vlagalka, gospodična Minka Eržen Pogreb pokojnice bo v četrtek, dne 15. t. m. ob pol treh popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča svetega Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. novembra 1934. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nepozabna soproga, mama, stara mama, tašča, gospa Amalija Jeras soproga zvaničnika drž. žel. v p. danes po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 15. novembra 1934 ob 15 iz hiše žalosti, Tovarniška ulica št. 2, k Sv. Kriiu. Ljubljana-Moste, dne 13. novembra 1934. Žalujoči: Jernej Jeras, soprog; Valentin in Jožef, sinova; Zora roj. Cerar, Anica roj. Šalamon, sinahi; Vida, Ciril, Metod, vnuki in ostalo sorodstvo. Pogrebni zavod G a j š e k Ivan, Moste Alja Rahmanova: Zakoni v rdečem viharlu Dnevnik ruske žene Oče 6e je sam vnel ob svojih besedah, postal je *.isto vesel in si je naložil na krožnik najprej pil-menov, potem gorčice in nazadnje smetane. Mati pa je tiho ihtela. Oče je pogledal njo, potem mene in roka, ki je bil z njo segel po štupnici, mu je hipoma obstala. »Lidočka, čemu pa jočeš?« je rekel žalostno. Tedaj je mati vstala in stekla v spalnico. Vse dojx>ldne se je zatajevala in Dunjaša ter naša soseda še vedno nista vedeli, kaj je prav za prav. Sedaj se pa ni mogla več zdržati, očetove besede so jo premagale. Ni jim verjela. Moj oče se je v teh urah postaral za leta in videla sem, da mu ni bilo lahko tako govoriti, to eem videla. Pred-očila sem ei, kako se starata, kako bosta sama, zapuščena, ko ne bo več naju. In oče je mislil i6to, zakaj nenadno je dejal z zmedenim glasom: O, otroka, ljuba otroka, kaj bo z nama, Če gresta od naju? In kaj boni jaz počel brez otroka?« In nihče se ni dotaknil lepih pilinenov. Večer. Zunaj divja buran, okna so zamrzla čez ui čez. Dun jaša hodi od peči do peči in nalaga drva. Kaj naj storiva? II komu naj greva? Koga vpra-4ava? Uradi so vsi zaprti. Ali naj greva k prijateljem in znancem? To ne gre, ne smeva jih pripraviti v nesrečo, saj veva, da sva sedaj »izobčenca« in da vsak najin korak natančno zasledujejo, in kaj nama morejo pomagati prijatelji, ki sami vsak dan čakajo, da jih za-pro. Bolje bi bilo, da se •Drneva do »mogočnih«. Toda sedaj? Kaj naj sedaj storiva, ob petih zvečer? Ali naj bereva, ali de- lava za najino knjigo, ali igrava klavir? Nima smisla. Vzamem knjigo, spet drugo; črke mi plešejo pred očmi, berem s težavo, pa ne razumem ničesar. Odložim knjigo in grem v obednioo h klavirju. Tu so še odprte note, ki sva jih dopoldne skupaj igrala. Kako sva bila takrat vesela! In sedaj? Udarim nekaj akordov in zaprem klavir. Tedaj pristopi Otmar in me poboža po glavi, me pritisne k sebi in poljubi. Potem začne tudi on pohajkovati h klavirju, h knjigam, ki jih odpira eno za drugo in zopet odlaga. Vendar kmalu zbere vse moči in se začne pripravljali za jutrišnje predavanje; nato sede h klavirju in igra ko navadno povsem sistematično; najprej vaje, potem sonato in nato improvizacije. Vidi se mu, da ga ne muči strah kakor mene, ampak 6aino motenje dnevnega reda in negotovost položaja. Domislim se otroka. Treba mu je izmerit: vro^ čino. Mati ga pestuje in oče se plazi po vseh štirih po 6obi in igra divjega medveda. Otrok 6e skuša smehljati, toda le s težavo sedi pokoncu in takoj ee mu vidi, da ima hudo vročino. Mato joče in neskočno nežno pogleduje na 6vojega vnučka. Lahko mi je uganiti njene misli — kako strašno, da bo za njo kmalu utihnilo sladko Čebljanje ljubljenega vnučka za vedno, da ji bo vzet za vedno v daljno tujino, ki iz nje ni mostu v sovjetsko Rusijo. Vročinski termometer je kazal 38.7 6topinj. Kaj je otroku? Prehlad? Ali je nalezel ošpice od sinčka našega soseda? Da bi odpotovala z bolnim otrokom, na to ni misliti. Vee «ile morava napeti, da nama vsaj podaljšajo rok. Nekaj se mora zgoditi. Tedaj bije ura v obednici s hreščečim glasom šest. Vsak udarec me zadene v srce. Kako dolgo bom še poslušala lo prisrčno bitje? »Otmar,« sem rekla, »pojdiva k dekanu; morda rektor ničesar ne ve, ker ima mnogo posla; nemogoče je, da bi tudi dekan ne vedel ničesar, saj so rekli v GPU-ju, da je z univerzo zadeva urejena!« »Dobro, pojdiva k dekanu!« je rekel Otmar; »toda ne razburjaj ee preveč in, kar je glavno, ne ponižuj se pred njim!« Odideva v mrzlo noč na dekanovo stanovanje, ki ni daleč od nas. Plašno 6e oziram na vse strani, ker vem, da naju opazujejo. To prepričanje me grozno muči Precej daleč za seboj vidim temno poslavo, nasproti nama pride vojak v raztrganem plašču, močno natrkan. Prezirljivo naju pogleda, nekaj zamrmra in gre dalje. Temna poslava zadaj, zavita v dolg kožuh, je gotovo oseba, ki ima nalogo naju opazovati. Greva bolj počasi, ona tudi. Zakaj naju noče prehiteti? Ali se mi vse to le dozdeva? Je-li morda samo uradnik, ki se je zakasnil in se z aktovko pod pazduho vrača domov? Toda, morda naju zato niso aretirali, ker hočejo vedeti, kam bova krenila; morda naju primejo, ko bova prišla od dekana. Vedno bolj me je strah. Tesno se pritisnem k Otmarju in greva naprej. Ze sva na trgu Vnebohoda, tam zadaj so obrisi Vnebohodne cerkve — in poleg nje obrisi jetnišnice. Pogledam v stran, ne maram misliti na to, da je tam ječa. Na trgu medlo sveti samotna svetilka; pred dekanovim stanovanjem sva. Prednje stopnice so zasnežene. Otmar pritisne na gumb električnega zvonca, toda zvonec ne zapoje. Potegne za potezni zvonec; tudi ta se ne oglasi. Potrkava enkrat, dvakrat, tretjič. Strašno je mraz, leden veter brije po ulici. Nikjer ni videti človeka. Ne, na oglu stoji mož. v dolgem kožuhu in /. debelo aklovko in gleda za nama. Torej vendar? Z rokami v žepu in aktovko pod pazduho stoji in gleda. »Otmar, potrkaj na okno, ne morem več strpe-ti tukaj!« Ko potrka, slišiva mehki, osladni dekanov glas; obraz je pritisnil na okno, da bi videl, kdo trka. Veliki, bledi, ko luna okrogli obraz je kakor strah. Spoznal naju je, pomiguje nama in se smehlja v zadregi. On je »oportunist«, bivši učitelj na gimnaziji, popov sin. Član stranke je, aktivni delavec, govori mnogo, pa mu nihče ne verjame, ne tisti, ki jih je izdal, ne oni, ki se jim je pridružil. Dekan naju pelje v majhno, skoro prazno sobo. Samo na sredi je miza, pogrnjena z umazanim kmečkim prtom iz hodničnega platna, in okrog mize tri sirovo izdelane lesene stobce. Kaj je nameraval dekan s to sobo. Ali naj je dokaz irpri-čevala »prolelarski okus«? Mar je bila ta soba določena za obiske? Pazljivo sem motrila dekano-c bledi, povsem brezizrazni obraz; oblečen je bil v ponošeno tolstovko (bluzo), zelene vojaške hlače in visoke, nerodne čevlje iz klobučevine. La brezizrazni obraz in 6obna oprava sta mi jiim-dala, da sva prišla zastonj. Otmar je dekanu podrobno opisal zadevo in jaz sem mu v napetem pričakovanju gledala v oči, hotela ujeti vsako najmanjšo kretnjo njegovega obraza, da bi videla, če ve o najinem izgonu ali ne. vse ve, sem si rekla, ko sem opazila, da ei grde tolste roke drgne z umazanimi nohti; noh'ov i si bržkone ni čistil, da bi bil bliže »proletarskim masam«. »Ne vem ničesar, prav ničesar!« je dejal in počasi majal z glavo. Najbolj me je jezilo, da se ni niti začudil; da je sprejel novico tako, kakor da je najumevnejša stvar na svetu.