EbmelvwAuApreb ЖЖ 0>X8 Hdrdtpankn^ote Torlag tmd Sohrtftleltung: Kl&genfurt. Blsmarckring: 18, Postfach 115 / Bezugtprele (Im voraua wthlbar) monatUch RM 1.— frel Haua (elnechllefiUch RM 0.20 ZuatellgetoUhr AM>eeteUuD^en dec Zeltusg fUr den aacbfolgenden Monat werden nur achrUtllcli und aur bis 26. dea laufenden Honata angenommen №.96. Krainburg, den 8. Mai 1943. ReiMShrer n Himmler na Gorenishem Udeležba pri slavfn osvoboditve т УШкегшаШи - Vožnja skozi vasi in mesta na Gorenjskem v nedeljo zgodaj popoldne je prispel Reichsfiihrer in Chef der Deatschen Po-Ozel Heinrich Himmler v K&rnten. Gauleiter, ki je s Kreisleiterjem Spittala Ober-bereichsleiterjem ZmSlnigomin sedaj v Klagenfur^ na dopustu nahajajočim se Kichenlaubtragerjem ii-StandartenfUhrerjem K a m m o m, pričakal na višini Katsch-berga Reichsleiterja ki je prišel z višjim und Polizeifiihrerjem des f^-Ober-abscbnittes Alpenland f^-Gruppenfiihrerjem in Generalleutnantom der Polizei R o s e-ner jem ter ožjim spremstvom, je izrekel gostu v Reichsgauu Karnten prisrčno dobrodošlico. Od Katsehberga stran se je podal Reichsfiihrer z Gauleiterjem v germansko taborišče za brambno usposobljenje Seeblick ob Millstatter Seeu, kjer ga je pozdravil Filhrer des HJ-Gebietes Karnten Haupt-bannfiihrer R e g g e r in mu je za dobrodošlico HJ-Kamtna v pozdrav pela Bann-eingschar iz Spittala nekaj lepih pesmi. Reichsfiihrer si je nato temeljito ogledal taborišče in njegove naprave in je z velikim zanimanjem sledil izvajanju službe. Predno je zapustil Reichsfiihrer taborišče, je kratko govoril taboriščnikom o veliki obveznosti, ki jo imajo kot pripadniki germanske mladine. Po poslovitvi iz taborišča se je vožnja nadaljevala dalje v glavno mesto Gaua, od koder eo se odpeljali po kratkem oddihu v Veikermarkt. Slovesnost v Veikermarktu Volkermarkt, nositel j tradicije obrambnih bojev, se je spomnil na vtisov polni slovesnosti 2. maja 1919, onega dneva, ko je bilo težko preizkušeno mesto osvobojeno izpod srbske zasedbe. Mesto je pozdravilo na tej slovesnosti Reichsfiihrerja Himmlerja in Gauleiterja dr. Rainerja kot častna gosta. Svečano okrašena telovadnica, kamor je prišlo skoro tisoč ljudi, je nudila veličastno sliko. Poročila o doživetjih posameznih prebivalcev Volkermarkta, ki so jami nosili orožje v času pred 2. majem 1919. ali so pa kot žive priče sami doživeli dogodke obrambnih bojev, so poklicala v spomin to junaško dobo. Petje, pesmi in godba so dali dojmljiv okvir. Reichsfiihrer ff Himmler govori Po odpetju Karntner Hleimatlieda je zaprosil Gauleiter Reichsfiihrerja, da povzame besedo. Z bučnim veseljem prebivalstva Volkermarkta pozdravljen je povzel Reichsfiihrer besedo in je uvodoma opozoril na to, da bi si pred osmimi dnevi, ko se je mudil pri svojih ^^-Mannern v Harkovu, skoro ne bil mogel misliti, da bi se lahko danes udeležil praznika in spominske slovesnosti na osvobojenje prebivalcev Volkermarkta. Poudaril je, da je globoko presunjen in globoko prevzet od kronike tega pridnega mesta v mejni krajini Reicha, katero je slišal na tej slovesnosti. Podala je sliko Reicha v svoji stiski in hrabrosti, v svoji nemoči in trpljenju, v svoji odporni moči, ki je vedno ponovno ustvarila svobodo. Reichfuhrer je v markantnih potezah priklazal čas, ko je bil Reich brez moči in raztrgan in so se njegovi sovražniki grozeče zbirali in med katerimi se je tukaj na Jugovzhodu nahajal Slovan, proti kateremu so morali Karntner ji, Štajerci, končno vsa Ostmarka, stvoriti mejno krajino in se boriti. Sčasoma se je ojačil Reich zopet pod Bismarckom, pri čemer je prišlo do malo-nemške raztopine. Potem je prišel kot prihodnji mogočni zgodovinski odstavek, svetovna vojna 1914 — 1918, v kateri je od dveh milijonov mrtvih tudi dežela Karnten dala veliko število. In ko se je ta vojna za nas nesrečno končala, so bili Karntnerji prvi, ki so segli po oročju. Ce%irav takratna nenemška vlada ni vedela, kaj mora storiti, so se Kiirntnerji sami branili in bojevali ta boj naroda proti narodu. Gan KSrnIen se je odlitno Izkazal Reichsfiihrer je v nadaljnjem prešel v svojem opisovanju na čas, ko so se po Kamtnu borili za svojo svobodo tudi Ober-schlesien, Ruhrgebiet, Sachsen in Thiirin-gen in je poudaril, da bi bilo vse to za-fctonj, če ne bi bil prišel iz Ostmarke Flih-rer, kateri je pokazal iz dozdevno brezup^, nega položaja Reichu pot in ga vodil. Reichsfiihrer je orisal v ostrih, jasnih potezah pot, katero je moral ubrati Filhrer od leta 1919., onega leta, v katerem se je Karnten takrat boril za svoje nem-štvo. Leta 1923. se je zdelo, da je vse zgubljeno, toda vera je pomagala dalje; čeprav so prišli Se hudi časi preskušnje, je končno vendarle prišla zmaga. Tu je podčrtal Reichsfiihrer še posebno boj v ilegal-. nem času v Ostmarki, v katerem se je Karnten izredno in izvrstno izkazalo. Leta 1938. je iz male Nemčije leta 1870-71 postala Velika Nemčija. Ta Velika Nemčija je preživela nekaj mirnih let, dokler ni prišlo do vojne sedanjosti. Tu je posebno poudaril Reichsfiihrer pri posameznih postajah poti te vojne boj proti Srbiji, ker je bil tu poražen star sovražnik Karntna In po katerem je Karnten dobil del one dežele, iz katere je bil Karnten napaden, namreč Go- renjsko. Po izločitvi slabih elementov iz tega novega ozemlja naj se ostali pridobe nazaj za Reich, iz katerega so nekoč prišli njihovi predniki. Nikdar več se ne smejo izvršiti napadi samopoveličevane Srbije ali Slovenije na to bastijo Reicha. ' Neusmiljena vojna ras Iz teh misli je prešel Reichsfiihrer na vojno, ki je za nas najtežja, boj zoper boljševizem, katerega bojujemo na Vzhodu. 2e pogosto so prihrumeli iz tega prostora Vzhoda viharji narodov proti Germani ji, in eno izmed zgodovinsko največjih dejanj našega Fiihrerja je, da je zgrabil tega velikana iz Vzhoda, predno je mogel nas zagrabiti. Za nas je najostrejši nasprotnik, toda z njim bomo opravili," ker ga prekašamo, vsak posameznih izmed nas vsakega boljše vika. Z zanimivimi besedami je opisoval Reichsfiihrer boj, ki ga moramo biti na Vzhodu in ostrost, ki jo moramo pri tem obdržati, kajti to je neusmiljena rasna vojna Slovana proti Germanu, boljSevika zoper Evropejca, katera nam je bila vsiljena. Po teh izvajanjih je govoril Reichsfiihrer 8. Jahrgang. o smislu te sedanje vojne in kaj ve« moramo mi vsi iz tega sklepati. Opozoril je na to, da hočemo mi vsi končno dobiti Nemčijo svobodno na njenih mejah, tako da se ni treba bati vsakemu rodu, da bo napaden. Da moramo končno enkrat imeti zadosti življenjskega prostora za naš narod in da se mora ta Evropa končno zopet združiti, tako da po stoletjih nastane država, katero smo nekoč kratkomalo nazi-vali >Reich« in o katerem smo vedeli, da se more pod tem razumeti samo nemški Reich. Tak bd ta tudi zopet po tej vojni. Marsikatera huda ura in zahteva bo . še prišla za nas pred končanjem tega boja. Drugače ne gre, toda eno je gotovo: če je bilo za Volkermarkt pred 24 leti iz lastnih moči mogoče osvoboditi nemško deželo iz rok sovražnika in če je bilo predvsem mogoče, da je nastopil neznani nemški frontni vojak in začel klicati in je lahko postal po petnajstih letih najhujšega nasprotovanja Kanzler des Reiches, potem smo lahko prepričani, da se ne more vzdigniti noben sovražnik zoper ta nemški Reich od danes z najboljšimi in bojevanja najbolj vajenimi vojaki, kar jih sploh je, in zoper našega velikega Fiihrerja. Bog nam je podaril Fiihrerja in mi smemo živeti v tem času. Zato imamo samo eno dolžnost: ubogati Fiihrerja in mu ostati zvesti, verovati, bojevati se in delati. Vemo, da bo Nemčija zmagala in da bo stal ob koncu te vojne Reich, velik in veličasten kot še nikdar poprej. Naša molitev je zato: Bog, čuvaj Fiihrerja! K&rnten izpolni povelje Fiihrerja Potem ko se je poleglo bučno pritrjevanje, ki je sledilo besedam Reichsfiihrerja, se je zahvalil Gauleiter Reichsfiihrerju, da je prišel na to priprosto o'svobodilno slovesnost mesta karntnerskih brambnih borcev, in je opozoril na to, da je postala radi nazvoČnosti Reichsfiihrerja ta svečanost nepozabno doživetje. Gauleiter je poudaril, da je bil ta boj Karntna pred 24 leti, ki ga je moral takrat sam voditi, prva zmagovita bitka velikonemške osvobodilne vojne. Takratni borci so bili predstraže sedanje nemške osvobodilne armade. Danes se Karnten zopet bori. Gau izpolnjuje povelje Fiihrerja, da napravi staro deželo Reicha, Gorenjsko zopet nemško in da utrdi najjužnejšo mejo Reicha in jo čuva. Kar je bilo takrat še obramba, bo sedaj v napadu dokončno rešeno. Postali smo Nemčija, imamo Fiihrerja. Besede Gauleiterja so izzvenele v pozdra- Re i chsfiihTer^ijpi i svojem obisku na Gorenjskem Na levi: Otroci iz Domschal izročijo v pozdrav šopek cvetk; od leve na desno; Gauleiter dr. Rainer, Reichstiihrer Himmler, Kreisleiter Pilz (Stein). — Na desni - Žene v starih gorenjskih noSah izrekajo Reichstiihrer ju prisrčno dobrodošlico. (bim: »vrHlilirttii* Mniten pukx Btmm 2. Stev. .se. K?. RAWAVKHN BOTE Sobota, 8. maja yu Ftthrerju, nakar 90 z^donele kot вгбпо priznanje zvestobe pesmi nacije. Po tej veličastni in svojevrstni manife-etaciji v Volkermarkta se je podal Reichs-fiihrer % Gauleiterjem in spremstvom nazaj v Klagenfurt Na vožnji po Oormjakem Drugi, dan svojega obleka v KSmtnu ee je podal Reichsfiihrer z Gauleiterjem, -Gruppenf Uhrer jem llSse-n 0 r j e m in spremstvom čez ljubeljski prelaz na Gorenjsko. Na vožnji na Ljubelj eo obiskali Se HoUenburg, od koder je Reichsfilhrer lahko videl ozemlje, na katerem so se bili več mesecev po svetovni vojni obrambni boji Kamtnerjev. jj-8tan-dartenfiihrer Maier-Kaibitsch je opisal Reicbsfiihrerju v kratkih potezah ta heroični čas boja za obstoj nemStva v Kamtnu. Predno je Reichsfilhrer z^apustil HoUenburg, mu je izročil župan Ferlacha Pg. Hambrusch kot dar Reichsgaua KSmten iz šole znanih puškarjev Ferlacha čudovito lepo izdelano lovsko puško. Na Gorenjskem je obiskal Reichsfilhrer najprej ranjene zaposlene moČi v Gallen-felsu, kjer ga je sprejel in pozdravil vodja bolnišnice Pg. dr. Samonig. Reichsfilhrer ee je pogovarjal dalje časa z vsakim posameznim ranjencem. Iz Gallenfelsa so nadaljevali vožnjo v Krainburg, ki je bil radi obiska ves okrašen z zastavami. Na pokopališču v Krainburgu je položil Reichsfilhrer Iflf in Chef der Deutschen Po-lizei venec v boju proti boljševiškim ban-ditom padlim zaposlenim močem. Svečan sprejem v Krainburgu Na Adolf-Hitler-Platzu v Krainburgu je bil Reichsfilhrer slavnostno sprejet. Po jav-Ijenju častne stotnije orožništva po stotni-škem vodji je obšel Reichsfilhrer, sprem* Ijan po Gauleiter ju, ob zvokih godbe Waf-fen-ff fronto častne stotnije in nastopiv-Sih formacij SA in HJ, nakar mu je predstavil Gauleiter Kreisleiterje in Landr&te Gorenjske kot tudi krajevnega poveljnika oborožene sile in pristojne voditelje formacij in oddelkov. V slavnostni dvorani mestne hiše v Krainburgu je pozdravil občinski komisar župan M d r t h Reichsf Uh-ret^ in ga 'je'prbsU, da'Se VpiSe^V ČMtno" knjigo mesta Krainburga. TRefchisfUhrer Je opožoril v svoji zahvali, ,s katero je Krainburgu želel vse dobro, na veliko nalogo, ki jo ima ta stara trdnjava Reicha. Po zapustitvi mestne hiše se je vršil v Landrats-amtu Krainburga kratek razgovor, pri katerem so poročali Reicbsfiihrerju o važnih problemih iz obnovnega dela na Gorenjskem. Po odhodu iz Krainburga je obiskal Reichsfilhrer Nationalpolitische Erzie-hungsanštalt St. Veit an der Sawe, kjer si je pod vodstvom vodje zavoda ogledi obširno poslopje. Dobrodošlica v Domschalah Na nadaljnji poti iz St. Veita se je mudil Reichsfilhrer nekaj časa v Domschalah, kjer ga je pozdravila z dobrodošlico pred meščansko šolo mladina s cvetlicami in pesmimi. Razven številnih mladeniČev in deklet 80 se zbrali tudi odrasli prebivalci Dom-schal, da pozdravijo Reichsflihrerja. Žene iz Domschal so se oblekle v krasne gorenjske noše, da izrazijo tudi s tem pomen tega dneva za Domschale. Potem ko je mladinski pevski zbor zapel Se nekaj lepih nemških narodnih pesmi, so zapustili Reichs-fUhrer in Gauleiter s svojim spremstvom Domschale, da kratko obiščejo še posestvo n^Skega naseljenca Kometerja v Ober-Femigu, kjer se Je Reichsfilhrer obširno razgovarjal e Kometrom o gospodarstvu posestva. Nazadnje se je ustavil pri svojem obisku Gorenjske Reichsfilhrer na Vel-desu, kjer se je vršil še enkrat kratek razgovor. Iz Vddesa so se odpeljali preko podkorecskega sedla nazaj v glavno mesto Gaua, kamor je prišel zvečer Reichs-fiihrer z Gauleiterjem. Obisk v deželnem arhiva K&mtna V torek dopoldne je obiskal Reichsfilhrer k« z dne 15. marca in »Life« z dne 22. marca opisujeta to protimednaro-dno, človeškemu dostojanstvu v obraz bijoče vojskovanje v uradnem poročilu o bitki, kot sledi: »Bitka je končala i pravim pokoljem. Dn# i. marea жјц^гај #o plavali na morju severno od Nove Gvineje številni japonski preživeči v rešilnih čolnih in na splavih. Zavezniški letalski odredi so jih obstreljeva- li brezobzirno, ko jih je zanašalo morje. Ko je nek ameriški general slišal, da so opazili še nekaj sto Japoncev v rešilnih čolnih, je kratko izjavil: »Dvigne naj se še odred »Beaufightersov« (lovcev), da še nekaj Japoncev več pobijemo«. Armadno poročilo McArthurja se je zaključilo z besedami: »V kolikor se je moglo ugotoviti, je komaj kateri ostal pri življenju«. (News Week«.) Hodi obrambni boji ob kubanskem mosliSta še iraisjo Oberkommando der Wehrmacht je dne 4. maja objavilo: Sovražnik je nadaljeval svoje težke napade proti kubanskemu mostišču, a tudi včeraj ni mogel doseči nobenih uspehov. Hudi obrambni boji še trajajo. Na tunezijski fronti ni bilo nobenih bistvenih bojnih dejanj. V teku načrtnih premikanj so naše čete zavzele na severnem odseku nove ugodnejše položaje; sovražnik tega najpre? niti opazil ni. Pri tem je bilo mesto Mateur po uničenju vojnovažnih naprav brez boj% prepuščeno nasprotniku. Pri podnevnih napadih britanskih letalskih skupin na obrešje zasedenih sapadolh ozemelj smo zbili na tla 14 sovražnih letal, med njimi 12 bombnikov. Dve lastni letali smo v zračnem boju zgubili. (шјмешлу Relohnninlster pL Ribbentropp je poalat iraškemu mlnlstralkemu predsedniku Kaildu Ali Oallaniju k obletnici IraAkega upora proti . angleški samovoljt brzojavko z željami za sku« pen boj. Redek jubilej 65 letnega neprddnjeaega službovanja je praznoval v Mdne pri Brauo-■ohweigu uslužbenec Helnrlch Geffers na viteškem posestvu Мбпе, ki je dane* laat Deutsche Arbeltsfront za preskrbo mesta ■ avtomobili KdF. V dolgih desetletjih svojega dela na tem posestvu je jubilant zapoelen m« ' daj pri petem lastniku. Tri je pre&vel. Neka stara žena v Kreten FaMa, M nI ho« ' tela stati ob strani, medtem ko vse žene delajo za končno zmago, si je prinesla delo za oboroženo silo domov in je zakrpala V štirih tednih 452 parov nogavic. Poleg tega je popravila tudi 80 puloverjev. Ponosna, da tudi lahko nekaj stori za nafle vojake, je oddala svoje iz-gotovljene predmete. V evojetvu kot novi šef nmanjega urada je sprejel zunanji minister 61gemitsu v torek najprej starosto diplomatskega zbora, francoskega veleposlanika Arsene-Henryja in Italijanskega veleposlanika Indellija, ■ katerima se je daljć časa razgovarjal. Tekom prihodnjih dni bo sprejel fiigemltsu ostale veleposlanike oz. poslanike. Z združenjem raznih »kupin valonake mladine je bila ustanovljena v Belgiji »Jeunesee Leglonaaire« pod adjutantom Mayerto, ki je tovarlško povezana s Hitler-Jugend. Vodja narodnokltajeke vojaške mleije, ki se sedaj mudi v Tokiu, ee je izjavil, da je imel priliko obiskovati številne japonske tovarne za orožje In občudovati japonsko tehniko in ugotoviti nadmoč japonskega orožnega potenci« ala. Japonci koncentrirajo po mnenju avttralske« ga mornariškega ministra Maklna svoje podmornice v avstralskih vodah, da ustvarijo tam enak položaj, kot je radi nemških podmornic na Atlantiku. Domnevajo, da lahko ostanejo japonske podmornice 60 dni zunaj na morju. Ameriški zunanji minister Hull, angleški veleposlanik L/"4l Halifax In avstralski zunanji minister Evatt so se sešll na konferenco, ki se je pečala s pretečim položajem na jugozapad-nem Pacifiku. Tudi angleške oblasti т LoMonn ee sedaj trudijo tako poroča čaaopls »Daily Sketidj«, da nadzirajo v Angliji Izhajajoče poljske časopis* in revije, v danem primeru pa da njihovo aktivnost omeje. Pri Marakešu (Maroko), kjer so sedaj zaposleni Severnoamerlkancl z napravam) utrdbe, je prišlo med maroAklnii delavci in pionirskimi četami USA do pravcate bitke, v kate-, ri je bilo na obeh straneh večje število ubitih 1п . та^*пШ. > Kd6r klipl«! dobrolmetje V dolarjih #lA"je v nevarnosti, da utrpi hudo zgubo z ozlrom na obsežno inflacijo, W je že v USA. To je ugotovila angleška trgovska zbornica v Sao' Paolo, kar je sporočila dalje portugalskemu časopisju angleška poročevalska služba Exchange-Telegraph. V Indijskem okraju Luoknovu je umrlo po nekem poročilu oddajne postaje Saigon v zadnjih dneh 5000 Indijcev od lakote. Stradajoče prebivalstvo BengaUje je ponovnOkrat napadlo angleški oskrbovalni promet z živili, da bi na ta način prišlo do živeža. Poročilo angleške admlralltete je po Reu-terju v ponedeljek javilo: Admiraliteta obžaluje, da mora sporočiti, da se pogreša podmornica »Turbulent« in da se je mora dati v seznam zgub.« Norveške begimoe, ki se zadržujejo na švedskem, prevažajo z angleškimi kurirskimi letali v Anglijo. Na Švedskem se nahaja tako-zvana centrala za mobilizacijo, ki daje po navodilu norveškega eksilnega poslanika In-strukcije. Pri zbranih gre v prvi vrsti za bivša častnike, vicekapitane in Izvežbane mornarje. Komisar tJSA za delavsko zaposlen je uvede z veljavo 1. julija 48 umi delovni teden v jekleni industriji, medtem ko ee je doslej delalo 41.5 ur na teden. trSA so prekinile diplomatske zveze ■ fan-coskim antilsklm otokom Martinique, potem ko je bila odrejena blokada Izstradanja že od marca radi zvestobe tamošnjega višjega komisarja admirala Roberta francoski vladi r Vichy ju. JlZafe iioepodanreft« novice Po obsežnih pripravljalnih detlh je komisija, ki jo je postavilo albansko ministrstvo, da raziskuje albanska najdišča olja, ugotovila v Severni Albaniji, in elcer v prostoru pri Kruji kakor tudi v dolini reke Natl oljevlta ozemlja. Po navedbah komisije gre za petrolejska ^ Ija, ki merijo okrog SOOO ha In za mnogokratnik prekašajo petrolejska polja pri Devollju. Preiskave z oljem pomešanega peska na odkritem petrolejskem polu so dognale najdišča te*, kega olja s spedflčpo težo 0,вв. Komisija je izjavila, da bodo mogla šele vrtenja večjega obsega v podrobnoetlh ugotovili Industrijski In gospodarski pomen petrolejsklh polj. Albanska proizvodnja kamenega olja, je bila doslej bistveno oprta na juinoalbsnska polja pri Devollju. Znašala je 1938. leta 190.000 torn, a je bila v naslednjem letu povečana na 800.000 ton, v teku vojne so jo pa le bolj povišali. Generalni guverner Hoog^congau generalni poročnik bogal, je kjavil pred kltajaktml ča#. nikar«, da bo h^ongiitj dolar, denarna sredstvo v prejšnji angleekl kronski koloniji Hongkongu, v kratkem vzet te prometa. Japonski vojaški jen je kot plačilno sredstvo dorasel vsem aahtevam gospodarstva, Samstag, 8. Mai 1943. KARAWANKEN BOTE Selte 8. — Nr. 86. GlUAwflnsdie des Fllhrers Aui dem Fuhrerhiuptquartier, 4. Mai. Dtr Fiihrer hit dem Prasidenten der chinesischen Nadonalregierung, Wangtsdiingwei, ' anlaWidi seines Geburtstages ein in herzlidien Worten ge-haltenei Gluckwunsditelegramm iibermittelt. Im Zeldien des Neutralltatswillens Madrid, 7. Mai. Der 1. Mai stand in Buenoi Aires im Zeidien des Neutraiitatswillens Argen-tiniens. Neben Demonstrationen in alien Stadt-vierteln fand der tradittonelle „Marsdl der Sou-veriinitat" unter der Fuhrung des nationalisti-sdien Jugendbundes statr, an weldiem etwa 85.000 Personen teilnahmen. Der Prasident der nationalen Union _ Argentiniens, Dr. Manuel Fransco, erklarte in einem Manifest, dafi fur das Land gegenwartig nur die nationale Einigkeit als Leitspruoi gelte. ohne die Argentinien iiber die jetzigen Umstiinde nidit Herr werde und die Beherrscnung der das Regime ablehnendea Krafte nidit durdifiihren konne. Bei einem Vorbeimarsch vor dem Offiziers-kasino spradi Admiral Scasso zu den Demon-»tranten. Er untcrstridi das NationalgefUhl del argentinisdien Volkes und hob die Notwendigkeit der Neutralitiit hervor.' Zum Sdilufi des Marsdies hi el t der NatioTialistenfuhrer Hector Benardo eine Rede, in welcher er die nationale Unabhan-gigkeit und Souveranitat Argentiniens forderte. Neue lapanisdie U-Boot-Erfolge Nadi einer Bekanntgabe des kaiserlidien Hauptquartiers gelang es der japanisdien U-Boot-Waffe von Ende April bis Anfang Mai. im SUd-■westpazifik folgende Erfolge zu erzielen: Drei feindlidie Transportsdiiffe von 12.000 Brt, ein weiteres von 8000 Brt und ein weiteres von 0000 Brt wurden versenkt. Damit hat die japanisdie Kriegsmarine seit ihrem ersten Luftangriff auf Jie Oro-Budit vom 28. Marz 36 feindlidie Trans^rter von insgesamt 220,000 Brt auf drn Meeresgrund gesdiidtt. Be-sonders bedeutsam ist die Tatsadie, dafi diese Transporte zur dringenden Versorgung der feind-lidien StreitkrSfte in ihren Stiitzpunkten im siid-lidien Pazifik verwendet wurden. Sie waren mit Waff en, Brennstoff und Lebensmitteln voll be-laden. Gemeinhelten am laufenden Band Rom, 7. Mai, Die rSmisdien Blitter besdiiftijen tldi in groBer Aufmadiung mlt den Terrorangriffeu der Anglo-Amerikaner auf dU 2Uvilbev6lkeran{. Alle Blitter bringen Abbllduogen von Klndera, die dem MG-Fener oder Bombensplittem der nordwnerl-kanUdien Gangsterflieger zum Opfer gefellen elnd. „Tribune" teilt mlt, daS wlederum zwel Kinder «uj dem Dorf Afragok dnrch abgeworfene Eiplosir-FUUfedcrhalter adiwer verletit wordep elnd. „Tribuna" ond „Uvbro Fasclet«" geben In Lelt-•rtikeln nodtmal« der EmpSrung dee ItallenUdien Volket fiber die Gangeterangrlffe Atudrudc. Der Mord von Groseto eel In der Gesdiidite dlese/Krle-jes. so sdirelbt ,L«voro Fasdeta". nur ein Glled In der Kette britlsdier und Dordtmedkflnlsdier B«r-bareleo, die G«-treidecfabrlken«, an untlbereehbare Vlehherden, deren tJberschllsse fUr den Export beetimmt elnd. Kroatien 1st ein anderee Land, obwohl ee In seinen nttrdllohen und iistHchen Gebieten, In Slawonlen und Syrmlen, auch die Kenn-zeichen der ausgesprochenen Agrarwlrtschaft aufweist. Kroatien 1st ein Land der Bauem. In Bosnien und Dalmatien leben Bergbauern, die In mllhsellger Arbeit dem felslgen Boden dae t%llche Brot abrlngen, und Im Laufe der Jahr-hunderte hat Immer wleder der Bauer das Geslcht Kroatiens bestimmt. Auch die fUh-rende Schlcht Kroatiens, ja selbst der Adel, hat in ггШегеп Zeiten die Verblndung zu den brelten bauerlichen Massen nie verloren. So war es denn auch natUrllch, daB unter der jugoslawischen Ara dae Kroatentum sich unter dem Bauernfuhrer Radltsch sammelte und den Kampf gegen Belgrad fUr die Prelhelt begann. Auch der neue unabhftngige kroatleche Staat grelft auf das Bauemtmn al« UrqueUe aller veudschen Kraft zurUck. Besonders die Organisation der Ustascha-Jugend findet In der bfiuerllchen BevjBlkerung Ihre begeisterten Anhfingcr. Nun hat auch der kroatleche Staata-chef Dr. Ante Pawelltsch einen AnlaB wahr-g?nommen, seine Auffassung Uber die b&uer-liche Grundlage des kroatlschen Staates dar-zutun und zu zelgen, daB er seln Volk und dessen Lebeneform kennt und auf der orga-nisch gewachsenen Regierung das Statut dee Kroatlschen Bauernverbandes als st&ndiger Organisation des Bauemtums im Rahmen der Ustascha-Bewegung In einem ErlaB bekannt-gegeben', nachdem sich der weitaua Uberwle-g^nde Tell der ehemaligen kroatlschen Bau-erlipartel der Ustaacha-Bewegung angeachlos-een bat. Dieses Statut stellt das Bauemtum mlt alien Famlllenmitgliedern, dem Geslnde, den HandWerkem und anderen Personen, die Butn'IlM gehSren, ale die enite Gemedrechaft«- zelle dee Staates in den Mlttelpunkt du Btaat-lichen Aufbaue«. Die Verantwortimer fUr diese Urselle dea kroatlschen Volkes trtLgt in wlrtechaftlicher und polltlecher Hlnsicht der Bauer, der Hof-beeltzer. Mltglled des Bauernverbandes werden daher auch nlcht Einzelpersonen, eondem die H6fe, prKsentiert durch den Bauem. Nach demselben Prlnzip sollen In Zukunft auch die Gemeindewahlen durchgefUhrt werden. Nach der neuen Wahlordnung, die noch nlcht zum Gesetz erhoben worden ist — aber in einem Falle, auf den sp&ter noch elnge-gangen werden soil, schon angewendet wurde —, w&hlen je 100 Hofvorsteher Immer drei Kandidaten, einen zum Gemeinderatsmttglled und die belden anderen zu seinen Nachfol-gern. Die auf diese Weise gewtthlten Oe-melnder&te machen wlederum einen Dreier-vorschlag, aus dem dann die zustttndlge staat-llche BehOrde den Gemelndevorsteher und eeine belden Vertreter emennt. In der neu gegrUndeten kroatlschen Dorf-gemelnde Gracani, der der Poglavnik Ante Pawelltsch als Gemeindemltglled infolge seines dort befindlichen Sommersitzes angehttrt, 1st nun vor kurzem zum ersten Male - eine Ge-melndewahl nach' dem neuen Statut durchge-fUhrt worden. Die Wahl, an der der kroatleche Staatschef tellnahm, wird von der kroatlschen Korrespondenz >Za Dom< ale das be-deutungsvollste innerpolltlsche Erelgnls der kroatlschen Gegenwart« bezelchnet, und wenn man sich noch elnmal vor Augen htllt, daB Kroatien ein Bauernstaat 1st, dann versteht man auch diese Elnsch&tzung. Der Poglavnik Welt nach AbschluB der Gemelnderatswahlen eine Ansprache an die versammelten Bauem, In der er darauf hlnwels, daB im neuen kroatlschen Staate das Dorf, die Grundlage der Volkskraft, nun eine eigene selbetfindlge Ver-waltung erhalten habe. Der kroatische Bauer eolle nlcht nur der TrKger aller wirtschaft-tnor&Uechen шД mat«tl«Um Kiim Ote Volkes, sondem auch der Tr&ger der Staate-macht seln. Der Anfang fUr die DurchfUhrung dieses Prlnzlpe eei in Gracani gemacht worden. In frilheren Zeiten hat in Kroatien, vof allem wKhrend der Jugoelawlschen' Ara, .da# Wort von der bttuerllchen Demokratle eine groBe Rolle geepielt, und man versuchte, sie In einen Gegensatz zum autorit&ren Staate- gedanken zu stellen. Die jetzt elngeleiteten MaSnahmen der kroatlschen Regierung zur Neuorganislerung dee Bauemtums auf alten, dem Volkebrauch entstammenden Grundlagen, bewelsen, daB sich die autoritftre Staatefomi in Kroatien eehr wohl mlt einer richtig ver* etandenen b&uerllchen Selbstverwaltung ver« einbaren l&Bt. Aulbauorbeit in Serbien / Erschlieeung wertvoUer Rolutolb Oigantsatlon Todt am Weik Im SUdeeten, im Mai. Als In den April-tagen des Jahres 1941 deutsche Truppen Ju-goslawlen und Griechenland im Siegesmarech bezwangen, folgten Ihnen die M&nner der Organisation Todt, um auch In dieaen LKndem die ZerstOrungen slnnlosen Vernlchtungswlllens zu beseitigen, den Wlederaufbau in kUrzester Frist durchzufUhren und die Wlrtschaftskraft dee SUdoetens in die gesamteurop&lschen Wlrt-schafts- und WehrbedUrfnlsse elnzubauen. Lan-deselgene KrSite dazu Im groQen Mafie heran-zuzlehen, sie zu verpflichten fUr eine Arbeit, die auch ihrem elgenen Lande Segen und damit Arbeit und Brot brachte, war mit eine der Hauptaufgaben der OT. Waren es erst Hunderte, sp&ter Tausende, so sind es heute nach zwelj&hrlgem Einsatz der OT. im SUd-osten Zehntausende, die in den gewaltigen Arbeltsprozefi unserer Zeit elngegUedert wurden, mlt dem auch Serbien einen Antell am neuen Europa zu brlngen gewillt 1st. Die durch den Erzreichtum des SUdostrau-mes bedlngte MoblUslerung und Ansetzung elnes gewaltigen Heeres der Arbeit, hat das serblsche Volk gezwungen, eine klare Stellung zum Begriff der Arbeit zu beziehen. Wie auf der einer Selte die Erkenntnis wftchst, daB vom Sleg der deutschen Waffen das europftiache Schlcksal atoh&ngt, so gewlnnt auf der anderen Selte, im Gegensatz zu vergangenen Zeiten, die tJberzeugung immer brelteren Raum, daB Arbeit keine Strafe, keln Fluch ist, sondern hdctute BrfUllaog me^scbUchen Dasein#, Um diese Bataillone der Arbeit anirusetMn, bedurfte ee vori UBschauender Planung imd vielfiUtlgsterVorbereltungen In derAufstellimf von Verwaltungfegeb&uden, Unterkunftsbarak« ken, Ger&teecbuppen, Magazlneo, Lokomotiv« Bchuppen und Garagen. Alle dlese Grundlagea imd Vorauseetzimgen aind seitena der OT g*. achaffen, um auch Serbien in das GefUg* wertachaffender Arbeit elnzuapannen. In der Metropole der Arbeit im Oaten Ser« blena wird der Arbeltarhythmus zur Symphonic der Arbeit. Tauaende und aber Tauaenda aind an der StKtte dea Brzvorkommena eifaSt von dem mltrelSenden Schwung einea elnmm« Ugen Arbeitavorhabena. OroSbagger wtihlen alch tief In daa Erdrelch, ununterbrochen, Tag und Nacht. Gewaltlge Krttfte aind auch Im HUttenwerk, In dessen Berelch alch nach dem Ausbrucb der Kampfhandlungea mlt Jugoalawlen keine mW llt&rlachen .Handlungen abspielten, am Werk, um die Erweiterung der Anlagen, nachdem die durch Sprengung entatandenen Soh&den beeeitigt waren, durchzufUhren. VergrBBert# und verbeaaerte HUttenanlagen sind an die Stelle der zuaammengestUrzten Geb&ude tmd zerschlagenen Maschlnen getreten und geben aichtbaren Auadruck der geleisteten Arbeit. So erkennt auch das Serbien von 1943 imm*, tiefer den beglUckenden Wert und den tiefen Stem der Arbeit, die in jenen Apriltagen dee Jahrea 1941 mlt den grauen Kolonnen dee kflmi^eriechen. Deutachlagd in diesem Raum 8Mottauroi»a UucB SUuug hlelt. Selte 4. — Nr. se. KABAWANREN BOTE Saimta^, 8. Mai IJ^W. Deutsche Spuren in Gibraltar /: Gibraltar, die felsige Holbinsel an đer SUd-•pltze der Pyrenaenialbineel, hat schon oft In der Geachichte der VOlker und Natlonen eine Rolle gesplelt. Im Altertuzn eine der »Sttulen dee Herkulee«, stammt ilir Name von dem erabtachen Feldherrn TarHc, der hier Im Jahre 711 die Eroberung Spaniene begann. Oft wurde der Pelsen, der eine der wichtlgsten Schlffahrt-etraflen der Welt beherrscht, den Zugang zum MIttelmeer, die Brtlcke zwlschen Ehiropa und Afrika, helQ mnstrltten. Mauren, Englftnder, Spanier uad Franzosen kSmpften um ^seinen Besitss. Heute Ist die Halblneel engllsche Kron-kolonie und unterateht elnem militarlachen Gouvemeur. Der Felj wurde zur Feetung. Babsburger Doppeladler am Tor der Norđ»tađt North-Town, die Nordetadt, der stfidtlsche Mlttelpunkt der Ansledlungen auf Gibraltar, war und ist wohl auch heute noch von Mauem umgeben. Southport Gate, das Tor tm SUden der Stadt, t rug bis zum Ausbruch dieses Krle-ges einen rlesigen habsburgischen Doppeladler mlt Waff en und goldenem VlieB. An dieeen Adler knUpft ein StUck deutscher Vergangenhelt an. Dae SUdtor 1st durch den deutechen Kaiser Karl V. errichtet worden, der ale Karl I. bereits Kttnlg von Spanien war, noch ehe er in Aachen zum deutschen Kaiser gekrSnt wurde. Br war Habsburger, Enkel Maximilians I., des letzten Ritters, und hatte als erster eeit den Tagen der Maurenherr-schaft die Bedeutung Gibraltar: als SchlUsael zum epanisichen Festland und zum MIttelmeer erkannt. Gibraltar besaQ damals im Grunde nur Jene Befestigungen, die berelta vor Jahr-hunderten durch die Mauren angelegt worden waren. Karl berief dem deutechen Festunge-baumeister Speckel aus Strafiburg nach Gibraltar, und dleeer schuf imter Benutzung der altmaurischen Wttlle jene Verteldlgunga-werke, die mlt geringen Anderungen vlele Ge-neratlonen hlndurch die elgentllche Festung blldeten und wahrscheinllch heute noch zum Tell vorhanden Bind. Mit Speckel zog dem Gelste nach noch ein anderer giOflerer Deut-acher in Gibraltar ein: Albrecht Dilrer. Denn DUrer war nicht nur KUnstler, sondem auch Theoretiker der Krlegswiesenschaft. Und der erste, der dessen Lehren von permanenten Befestigungen in die WirklLchkelt Uberaetzte, war der StraEburger Speckel. Die kase-mattlerten Flankenbatterlen, die Speckel er-baute, waren DUrers gelstigee Werk. Die »Hanover patteryc Anderthalb Jahrhundert »pater, Im Jahre 3704, errelchte die epanische Herrschaft auf Gtbraltar ihr Ende. England ergriff von der Festung Besltz. In sechsmonatiger furchtb*rer Belagenmg konnte es selnen Neuerwerb gegen Spanien behaupten. Die Chronik von Gibraltar welB zu berlchten, daS wfihrend der Belage-rung, die die Englftnder zu bestehen hatteA, alebeatausend Kanonenkugeln und achttau-aend Granaten in die Festung eingeschlagen haben. Als die - KurfUrsten von Hannover KOnlge . von Gro&britannlen geworden waren, kamen hannoveranische Truppen auch nach Gibraltar. An Ihre Anwesenheit erlnnert die »Hanover Battery«, eine Stelnplattfonn an der Nord-westwand der Felsenfestung. Mlt Hammer Deutsche Ffiuste gruben Gesohatzstfinde den lelsigen Stein und Melflel haben deutsche Fftuste diesen gro-Ben G«3chUt28tand aus dem Stein gehauen. PreuBlsche Soldatengr^ber . Umter der Nordwand des GibraJtarfelseos slnd auf dem evangellschen Frledhof dle^ Ge-fallenen der Preufilschen Korvette »Danzig« belgesetzt Ea war im Jahre 1856, aJa die >Danilg« unter Prlnz Adalbert von PreuBen in jenem Geblet an der RlfkUste kreuzte, wo elnlge Zeit vorher e'.n preuBlsches Handels-schlff von Plraten ilberfallen und ausgeplUn-dert worden war. Die »Danzig« wurde bel Kap Tree Forcaa plotzllch von der Ktiste aua be- schossen. Prlnz Adalbert schrltt zur Landung uad erstUrmte die KUstenhiihe. In Gibraltar, dem n&chsten Hafen, wilrden die Gefallenen an Land gebracht und dort der Erde Uberge-ben. Selt den Tagen der »Danztg« stand das krlegerlsohe Gibraltar In kelner Bezlehung mehr zum Deutschtum. Erst Im ersten Welt-krleg« trat Deutschland wleder In die Ge-schlchte der Felsenfestung ein. Und damale gescbah ea auch, daB aich zum erstenmal Gibraltar ale »SchlUssel zum MIttelmeer« nicht mehr bo recht bewtlhrte. Die deutschen U-Boote konnten aagesichts der rlesigen Befestigungen unangefochten die Meerenge durchfahren. Schwer havarlerte Dampfer und Schiffbrtichige In Menge flUchteten in den Schutz des Hafens von Gibraltar. Nur ein Begentropfen /» Wer hat sich schon elmnal den Kopf darUber zerbrochen, wle schwer ein Regentropfen 1st? Nun, die Wlssenschaft hat elch damlt befaSt und festgrestellt, daU die GrOfle elner elrzlgen dleser »hlmmllschen Tr&nenc zwischen 0.4 und 10 Millimeter Durchmesser betr>, je nach-derti, ob ез vsich um Staubregen oder Wolken-brUche handelt. Wenn ea »trdpfelt« und es fftUt ^abel eine Waaserperle auf die Naao, so 1st dlese 0.2 Gramm schwer. Man hat aber auch genau errechnet, wie lange sie brauchte, um den Weg aus den Wolken zu unserer Nase zurUokzulegen; durchschnittllch slnd es 4 Meter in der Sekunde, bei groSen Tropfen da-gegen 7.5 Meter. Nun wlssen wlr also endlich, dafl so ein rlchtlger Platzregen Immerhln seine 27 Kilometer In der Stunde zurUcklegt. »Es regnet!« Man sagt es so lelcht hin, ftrgert slch viellelcht ein blUchen, wenn ein schđner Ausflug buchstftbllfch Ins Wasser flel oder der neue Hut beschildlgt wurde — der Statlstlker aber hat dlesem Ausruf ganz an-dere Selten abzugewlnnen. Die 600 Millimeter Nlederschlag«h6he im Jahr, die man in Deutschland errechnet hat, ergeben 250 Mllll-arden Kubikmeter Wasser, Wenn man bedenkt, daO der gr611te deutsche See, der Bodensee, etwa 48 Mllllarden Kubikmeter Inhalt z&hit, 80 erkennt man, daQ es ein gewaltiges Meer let, das ilber Deutschland Jahr fUr Jahr vom Himmel f&llt. Aber die Natur sorgt wohl-welsllch dafUr, daS diese ungeheure Wasser-menge Im ewigen Krelslauf wieder dorthtn zurUckkehrt, woher sie gakommen let. Nicht ganz die HSlfte alien Regens versickert sofort im Erdboden, der andere Tell verdunstet. Bei der Verarbeltung der Jfthrlichen Regen- Flotzregen strSmt mlt Kilometerstunden mil die Erde oieder menge ist die Vegetation sehr beschelden. Wilder und Felder, Gttrten und Wiesen begnligen elch mlt nur 8 Prozent davon, also mlt etwe, 20 MilUarPutz mich, puts: xplchU Der Kluge IteB sich das nicht zwelmal sagen; denn es waren die Hosen des WHden Jttgers. Er xnacbte sich daran und (and dann jedesm&l Bftch getanet Arbeit, wenn er in die Hosen-tAeche griff, einen ganz alten schweren Sllber-taler, aber nlemals mehr. Den durfte er un-beschrlen behalten und mitnehmen. Die Hose »ber verschwand augenbllcks wieder. Dooh nur w«r «in OUldenaomntarrtclnd war, Me deren, die auf den Ruf auch herbeleilten, mufl-ten," wle mlt den FUSen angewuVzelt, eine Welle vor der Lederhose stehen blelben und konnten erst, wenn sle verschwunden war, Ihren Wegr fortaetzen. (Oberhessen.) Der Schimmelreiter Am Blauenberg In den SchwelghSfen bel St. Mftrgen reitet der Schimmelreiter oft — besonders Im FrUhjahr und Herbet — durch die Gemarkung. Wem er sich zeigt, der er-schrlckt schier zu Tode; denn es let nicht elner-lei, einem Relter zu begegnen, der selnen Kopf unter dem Arm tr>. Manchmal reitet er mit solchem UngestUm daher, dali er den grbUten Futterwagen umwirft. Aber sonst tut er nle-mandem etwae zulelde. Der Bertelshuber nannte vler Schlmmel seln elgen, die Hell er auf der Welde a^ringen. Abends genUgte elh Pfiff, dann waren sie da. An einem stUrmlschen Novemberabend aber kamen nur drel zurllck. Der Bauer suchte und suchte und rlef, er fand den vlerten nicht. Spat In der Nacht und axifgerefet legte sich der Bauer Ins Bett, doch als er morgena In den Stall trat, da stand auch der vlerte an aeinem Platz. Aber mllde und abgetrleben mlt zittern-den und achweiBenden Flanken. Die Leute Im Nachbarhof wollen gesehen haben, daB la je-ner Nacht der Schimmelreiter durch die Ge-nmrkimg gerltten w-ar. (Schwarzwald.) Der Nachtjfiger jagt die Buschweibel Hui, braust der Nachtsturm durch den Tann. Bald ist es ein schauerltches StShnen, dann wieder ein grelles Pfeifen der Peltachen, daB elnem schier dae Blut gefrlert. »Seid brav. Kinder!« mahnt die Mutter, »der Naohtjiger geht um und jagt die Buschweibel!« Schon mauch elner hat den grUnen J&ger gesehen. Er 1st baumlang und halt ein Horn ш der Hand. So sohreitet er gem&chllch bis an die Felewand dahin, wo er In die Wolken ent-rllcikt. Pietzllch aber kchrt er zurllck uad jagt Im Sturm die Buschweibel und re'Bt sie In StUcke. Nur wenn ?le slch hinter einen Baum-etumpf retten kttnnen, in den dlo Holzhauer drel Kreuz« elngeechinpen haben, entwlschea «le Ihm. Man muB sich wohl davor hllten, des Nacht-jagere zu epotten, sonst 'wlrft er elnem ein Stuck seiner grauslgen Jagdbeute zum Fenster Oder zum Rauchfang herein. Als elnmal ein Rockeng&nger aus elner Rockenatube zu Gablonz dem Nachtjttger zurlef: »Gib mir auch etwas ab!«, da flog ein gauzes Men-schenviertel mitten In die Stube. Dae kam immer wieder und lag auf demselben Fleck, 60 oft man es auch begrub. PlOtzlich rlef daa kleine Kind in der Wlege, dae erst drel Wo-chen alt war: »Streut Salz darauf!« Da blleb dae Trumm wlrkllch drauBen; denn der Ver-dammte kann vlel vertragen, nur kein ge-weihtes Salz. In Frledelpeters Haue fan Kanmltztal spot-tete elnmal eine Rookengangerln Uber den Aberglauben der Alten und sagte, ale кбппе erst daran glauben, wenn ale selb^ von ihm ein Geechenk erhalten habe. Da krachte ein Donnerschlag, und von der Dedke flel ein PferdefuS hernieder. Dem M&dchen schlug der Schreck BO sehr nach Innen, daB es krank wurde und nach drel Tagen starb. (Lausitzer Gebirg«.) Der Wilde Bodes Manche Geachlchte wlrd vom Wllden Rodes erz&hlt, der in den Zweiften mlt eeinen Hunden jagte. Da muBten gleich nach Sonnen-untergang alle Fenater und TUren fest zuge-schlossen werden, aonat fuhr er mitten durch das Haus und lieB einen von selnen Hundi n zurUck. So erging ee auch dem Bauers Plate In Kirchdorf. Da war die HaustUr offen gebile-ben. Auf elnmal hob ein gewaltlg^ Brauaen an, und der Rodea zog mlt Holhe und Huaea durch daa Haus. Der Bauer, seine Frau und die Knyhte standen wie gebannt. Und als sie spKter mlt Zlttem und Zagen nachsuchten, da fanden ale unterm Herd In der KUche einen atrupiplgen Hund Uegen, der abdcbeuUch kl&ffte und daa ganze Jahr nicht von der Stelle wlch. Er fraa nlchte ale Flugaeche und wurde dabei doch dlok und fett. Ale Ubere Jahr In den ZwSlften der Rodea wieder durche Dori brauate, hOrt# тад иш vona Baua looktBt »АШои, -vtta mtNt ЛШ dm die Stlnune vemahm, tat er einen Freuden-klaff, aprang аш der TUr uad ward aicht mehr geseto. (Westfalen.) Die Hflndln des Wllden Jfigers Bin Bauer ging nach dem AbendlšUiten du Kleetal hlnab von Espa auf Kleeberg zu. Da rauechte ee auf elnmal in den Wipfeln der B&ume, die et&rksten Aete bogen elch. Giff, gaff, giff, ga;(f! belite ea heran, und ein Sauaen war's, ale solite die Welt untergehen. Der Bauer merkte gleich, daS die Wilde Jagd im Anzug war. Er warf mich auf den Boden und g^rub das Gesicht in das Laub; denn wenn man nach oben schaut, wlrd man von der Wildea Jagd mltgerlssen, oder sie fUgt elnem sonet einen Schaden zu. Ala das Horrido dee Wllden J Agere welter, oberhalb. etwa in der Gegend der dlcken Eiche erechoU, also anzunehmen war, daB die Wilde Jagd voriiber sei, stand der Mann auf und lief eilig dem Dorfe zu. Da raschelte ee auf elnmal unter einem Busch. Er sah nach und fand eine HUndin mit ihren Jungen, die eie gerade gew&lft hatte. Aber alle hatten glUhende Augen. Da wuBte der Mann, daB ee die HUndin des Wllden J&gers war, und er machte, daB er eiligst fort kam. (Taunue.) Der Wilde Jttger jagt die ormen Seelen Wann der Wilde Jttger durch den WaM f&hrt, #0 .lagt er die armen Seelen vor slch her. Sle Onden sichere Zufhicht nur auf dem Holzstock elnes Baumes, in den die Holzhauer belm FaUen mlt dem Bell drel Kreuze eingeschlagen haben. Elnst wurde eine arme Seele vom Nachtjager verfolgt, da rlef eine Stimme: Tjnif auf der Mutter Flachsland, Dort wachet Tauerant; BerUhrt der dein rot Gewand, Dann entkemmst du seiner Hand! Deshalb soil man aucU auf d«m Folds kal* n#n Reoheo mlt den Zinken nach oben Uegea lassen, ebeosowenlg ein« Bgge, well slch MOfit die armen Seelen auf ihrer Flucht -or dem Wilden Jti^er an den apltzen zahnen besohiU dl^ und aufgehalten wwdsa Pobota. 8. таЛК 1^48. KARAWANKKN ЧОТЕ Str^n 5. — štev. Зв. Aui dem Ni^se Radmannsdorf điH ^rcMHpun^i d9h ^ctgcš __V iariSču dneva (flEBBaBsssssssss:^=s^^3s^ssss=^^^s CBbestellte Ware - stralban Kopplong Nenaro£eno blago — kazniv sklep Wl< dir Beidukommieiar-fQr die Pretibildunj fctUtellt, kommt e* immer wledcr vor, dafi F.r-seugcr Oder GrofihSndler bel Liefeningen an den Einxelhandel unbeitellte Waren belpacken. Et handelt lidi metit um minderwertlge Waren, die der Einzelhiindler aber dennocb annimmt, well cr glaabt, sonit bel splteren Bestellungen •chlechter bellefert zu werden. Der Prei«bil-dungtkommisear betont, daG dieses GeschSfM-febaren der Lleferanten sowohl gegen die Preis-■toppverordnungen wie audi gegen die Grund-•itM der kriegiverpfllditeten Volkswirtachaft iventset. Er erinnert an seinen ErlaB vom 8. December 1940, wonadi gegen die PreisTorsdiriften der Kriegswirtsdiaftsverordnung handelt, „wer Waren, insbesondere soldie, bei denen die Nadi« frage das Angebot Qbersteigt, nur znsammen mit anderen Waren rerkauft oder kauft". Ei handelt sidi hiebei, wie der neue ErlaB erginzend crklirt, um eine strafbare Kopplung. Ein Ver-•toS wird nur dann nidit vorilegaa, wenn die nnbesteiiten beigefOgten GegenstSnde Mangel-ware darstellen oder die Belfflgang vor dem Kriege handelsQblidi war. Die Anzeigepflldit des Finders Prijavna dolžnost najditelja Um zo verhlndem, daG Fundsadien, unter 'denen sidi vielfadi verknappte Gegenstiinde des lebensDotwendigen Bedarfes befindep, fUr IMngere Zeit ungeniltzt bel den FundSmtem lagem, und iim die mit der Beliandlung und Venvahrung ven Fundsadien verbnndene VerwaltungstStigkelt zu yerelnfadien, hat der Ninisterrat fUr die Reidis-.Terteidigung eine Verordnung erlassen. Die Wert-jrenze fiir die Pflidit zur Anzeige eines Fundes bei der PoIizeibehSrde wird bis auf wciteres von 3 auf 10 RM erhoht. Ebenso bedarf es Im Geltungsbereidi des biirgerlidien Gesetzbudies bis auf weiteres der Bekanntmachung der Anzeige eines Fundes nur, wenn die Sadie mehr als 10 RM wert 1st. Die Frist, mit deren Ablauf der Finder das Eigentum an der Fundsadie er-wirbt, wird von einem Jahr auf drei Monate ver-kilrzt. Soweit es sldi um Geldbetrage von mehr ■1» 100 RM, um Wertpapiere oder Kostbarkeiten bapdelt, bleibt es bei der bisherlgen Regelung/ Ilnkanfnetze and -tasdien ponkteTrel 31reže in torbe za nakupovanje brez pik Es waren Zwelfel entstanden, ob Einkaufnetze aus Papier und Spinnstoffen und Papier-Einkauf-tasdien punktpfiichtig selen. Die Reidisstelle far Kleidung hat nunmehr mitgeteilt, dafi diese Netze und Tasdien — ebenso wie die ganz aus Spinmtoffen angefertigten Netze and Tasdien, ate aber im Kriege nidit mehr hergesteiit werden Г" nidit bezugsbesdirankt, also punkt- und bezugsdielnfrei sind. Audi Roliossdinur, Filz-uiditungsstreifen und Gardinenfransen sind Punktfrei. Jietmat^au Xdwwiien Deutsche aomeindeverwaltungs — und Spar-kaaaeechuk v Klagenfurtu je začela v Gau-Bchulun^sburgu "Wald a. d. Sawe enotedenski tećaj za uradnike In naetavljence okrožne in občinske uprave gorenjskih Krelsov. Oauamts-ieiter fUr Kommunalpolitik K r a u s je otvorll tečaj. Илги ЈолЛин frohnen j S)?/ede favorike — 'Z'r" mlada srca In ko si potem zares upa, nastopiti v narodnem gledališču v večji vlogi in ko mu najprej vriskajo od veselja, potem ga pa zasmehujejo in izžvižgajo, je zopet ona, ki mu s tolažilnimi besedami pomaga preko tega trpkega razočaranja. ^Petdfi dela še naprej kot pomožni ured-budimpeštanskem modnem listu pivatlap« s plačo 30 goldinarjev, okrog trideset mark, ob prosti hrani in stanovanju proti obveznosti, da urejuje odde-ek »Razno«, bere poprave in da listu na teden najmanj eno pesem. V tej dobi, ki jo obsija ljubezen do Etel-*e, ustvari svoj veliki epos v stihih, najznamenitejšo izmed svojih poetičnih pripovedk, ki mu razen pričakovane nove slave prinese tudi poseben honorar sto goldinarjev. Petfifijeva sreča, in s tem tudi Etelkina ereča, je brezmejna,. . . Bdenje pri mrliču Toda tu švigne kakor strela nad nju ne-doumna usoda, ki je ni nihče pričakoval in se je nikoli bal. Preveč brezmejna je sreča, da ne bi zahtevala svojega davka. Uboga Eteltol Ko se Petefl 7. Januarja 1845. 1. vrača k uredništva domov in, izgovarjajoč ndve ljubavne stihe, priropota v hišo, imajo v biil mrliča. B«dmamiedorf. (Sp omlnska sveCa-noet za p I. Tichammer und Oste-nom.) Kot v veeh ostalih telovadnih In Športnih skupnostih Je bila izvedena tudi v okrožnem mestu v spomin umrlega Relcbssport-fUhrerJa von Tschammer — und Oetena svečanost ob navzočnosti Kreislelterja dr. Hoc h-stelnerja In Landrata dr. H1 n t e r e g-g e r j a. po reku In po Ш odpeti pesmi se je spominjal KreissportfUhrer Reglerungsrat dr. Marchart velikih neminljivih zaslug Reichs-sportfUhrerJa. Nato so bill predvajani znani Športni filmi »met v ćportu«, »moč In polet«, »tekf, »samozrasla voda« in zadnje telovadno slavje v Breslauu uprizorjeni, edinstveno lepi film »fronta tovarištva«, ki so izzvali pri Številnih poslušalcih vidno zanimanje in veliko vpoStevanje. S tem se je vršila tudi v okrožnem mestu Hadmannsdorfu ta spominska svečanost v ustrezno dostojni obliki. ABUng. (Mttdelstandort AQllng v tekmi za najboljši uspeh.) Te dni eo Imela dekleta AQlinga priliko da pokažejo svoje znanje, v petju in športu, ki so ga pridobile v Soli. V navzočnosti Sozlalabtcllungsleiterin des Gebietes in Bannmadelftihrerin se je začel dan z jutranjim slavjem pred šolo in ko je plapolala zastava na drogu in so korakale dolge vrste deklet pojoč po ulicah, so vedeli ABlIngerji, da je bil danes za BDM poseben dan. V strankinem domu in na prostem za njim so se vršile tekme. Po skupnem kosilu so nastopile vse k pomladanskemu teku BDM In k Igram na prostem mladih deklet. Tako so pozdravile dekleta AQllnga mesec maj in tako bodo tudi dalje delale, da bodo nekoč med najboljšimi skupinami Gorenjske. ABUng. (Imenovanja In odlikovanja.) Poetajenačelnlk postaje Kronau, Relchs- Krainbnrg:. (Lovsko zborovanje.) Lovci okrožja Krainburg-Nord, pozor! Dne 10. maja 1943. se vrSl v hotelu »Alte Post« v Kralnburgu ob 14. url veliko lovsko zborovanje okrožja Kralnburgr-Nord. Udeležba za vse lovce Je obvezna! — Krelsjtlgermelster. Hoflein. (Pomladanski praznik.) Pod vodstvom Ortsgruppenlelterja NSDAP, Pg. Schrlberja, so prebivalci Httflena In okolice dne 1. maja popoldne postavili 29 metrov visok ml: j, ki so ga okrasila dekleta RAD. nato se Je pod mlajem vnill mal pomladanski pracDlk. Nepričakovano J« priSel Krelslfelter Pg. Kusa it KraJnburga, ki sta ga spremljala Stabslelter Pg. Pardatacher In ArbeltsfUhrer Naiding. Pravi pomladanski praznik se Je vr-Sll v nedeljo dne 2. maja ob 10. url. Ko je bil Ortsgruppenlelter zaključil oflclelnl del, Je sledil zabavni del. Plesna skupina HOfleln in Arbeltsmaiden so zaplesale razne narodne plese. Vmes so zadonele narodne pesmi. Bil je to složen sestanek tn složno Je bilo sodelovanje vseh. Bt. Velt a. d. Sawe, (Zanimiva kinska predstava.) V kinu St. Velt a. d. Sawe bodo v kratkem predvajali v filmu »Tedenski pregled« mnoStveni umor v katinskem gozdu. Doslej so iz treh skupnih grobov Izkopali 1500 trupel poljskih, v vojni ujetih častnikov, ki so Jih boljievieki židje tako zahrbtno umorili s streli v tlhilk. V St. Veltu Je že zdaj veliko zanimanje za ta film. Irali StQin Stetn. (Spominska svečanost,^ Pred nekaj dnevi so korakali ob zvokih godbe oddelki NSDAP Ortsgruppe Steln na Športni Etelko, to še tako mlado, cvetoče dekle, je nenadoma pobrala srčna kap, ugasnivšo v blaženi tajni njene nežne ljubezni. Kot da bi spala, leži tukaj ovenčana z zlatimi kodri, na mrtvaškem odru. Njena zardela lica, njene nabrekle ustnice, njene sklenjene roke vzbujajo vtis, kot da je še življenje v njej. človek bi mislil, da se bo mrtva vsak hip zbudila iz svojega spanja. Pesnik PetSfi omahne, ko mu sporočijo smrt, kot da bi ga kdo udaril s kijem. Pe-pelnast, nezmožen vsake misli, se brez be-s^ opoteka po stopnicah navzgor v sobo ljubljene. Saj to vendar ni mogoče, to ni mogoče, to ne more biti! škripajo stopnice. Noge so mu težke ko svinec. Sapa mu davi grlo. In končno, zdi se mu cela večnost, stoji med plapolajočimi mrliškimi svečami male Etelke. Vesel strah ga prešine: »Saj vendar ni mrtva, ona le spi!« so-piha in jo rahlo prime za roko. Toda tu ga izpreleti leden mraz. Občuti roko smrti. ZakriČi, zarjove kakor trpinčena žival in pod silo neizprosnega spoznanja klecne na kolena. No? ga obda, dobrotijiva nezavest mu pofflaja prenesti prvo, grozno bol. Toda potem traja še dolgo, preden se mu ulije rešilni potok solza. Nihče ga ne more spraviti proč od mrtvaškega odra. Se vedno ne spregovori nobene* besede in ponoči bdi pri mrliču, kot da Ч to samo ob sebi razumljivo. Kdo izmed vseh žalujočih je mogel slutiti, kako globoka ljubezen je navdajala io navdaja Petttfija do nesrečne Etelke! Negibno stoji dolge ure noči v samotni, tihi sobi ob postelji pokojne ljube. Ne more vaenmeti, me more doumeti tega, kar ee je bahnaeslstcnt Robert Koch, je bil Imenovan za Relchsbahnsekretarja, Bahnmelateranwftr-ter Joeef E d e r Bahnmeisterel AQlinf-Sawe pa za ap. Bahnoielstra. Vodja taborišča za io-lanje obratnega urada ABllng ap. Relchsbahn-inspektor Josef Lachmann je prejel za svoje dobro enoletno vodstvo tega taborišča od predsednika ravnateljstva državnih železnic v Villachu pohvalno priznanje In pol^ tega Se nagrado. Uradni predstojnik obratnega urada ASIing-Sawe dipl. Ing. Dultlnger je izročil uslužbencem listine o imenovanju in pri-znalno listino In je čestital uslužbencem v Imenu predsednika, ABllng. (Obratni apel železničarjev.) V strankinem domu NSDAP, Ortsgruppe ABllng, se je vršil obratni apel železničarjev Aflllnga In okolice. Udeležilo se ga je okoli 500 uslužbencev nemških državnih železnic Iz vseh vrst in položajev. Kot govornik se je zglasll Gauredner dr. Emst Klein v spremstvu predstojnika Reichsbahnbetriebsamta ABllng dipl. ing. Dultlngerja in postaje-načelnika postaje ABllng Relchsbahnoberln-spektorja Laufferja. Dr. Klein je govoril o splošnem vojnem položaju In posebej Se o položaju na Gorenjskem. Pojasnjeval je zadržanje železničarjev In njihove velike naloge. Govornik je obravnaval službena razmerja posameznih uslužbensklh skupin in je pojasnil, kako se morajo srečati železničarji v tovarlškem ozlru. Izvajanja so žela veliko pritrjevanja. VVochelner MItterdorf. (Nezgoda.) Minule dal si je pri padcu s kozolca zlomil nogq posestnik Jobann Zesar Iz Althammera 60. Ponesrečenec je bil sobojevnik v prvi svetovni vojni In kot Invalid sedaj predsednik krajevnega združenja Invalidov. Prepeljan je bil v bolnišnico Gallenfela. prostor k spominski svečanosti za von Tschammer und Ostenom, Potem ko so se postavili v štlrlkot okoli droga za zastavo, so razvili zastavo in Izrekli rek prt razvitju zastave. Nato Je povzel besedo Krelspropagandalelter Pg. Demessl In je na kratko orisal življenje In delovanje ReichssportfUhrerJa, S snetjem zastave se Je končala kratka, toda vznesena spominska svečanost. Mannsburg. (Spominska svečanost.) NaSa Ortsgruppe je priredila v nedeljo, 2. maja ob 10. url dop. ob veliki udeležbi prebivalstva ,ln članov KVB lepo svečanost v spomin umrlega ReichssportfUhrerJa Hansa von Tschammer und Osten. Manneburg. (Kinska predstava.) 3. maja nas je zopet obiskal klnskl voz. Predvajal nam je lepi film »Svetohllnskl Flori an*. Dve leti športa v Krelsu Radmannsdorf (Dalje In konec.) Na veselje se bodo raznih večjih turnirjev v bližnjem času udeležili tudi ABlIngerji, tako velikega dunajskega bInkoStnega turnirja In veleprlredltve v Heppenhelmu. Poleti #e v nekaterih športnih skupnostih goji tudi kolesarstvo, plavanje In rokomet. Leta 1942. sta se udeležila dva člana telovadne In športne skupnosti NeumarktI krožne vožnje v Klagenfurtu in 3 kolesarske tekme, katere je priredil ABllng. V plavanju Ima telovadna in športna skupnost Veldes nekaj tovarišev, ki spadajo med najboljše izmed onih na Gorenjskem In so dosegli že lansko leto. deloma na Gorenjskem samem, že velike uspehe. Imenovana zgodilo. Prebil je leta najbridkejSe stiske. Stradajoč, prezebajoč, kot klatež, kot komedijant potujoče glumaSke družine je potoval po Ogrskem. S po mrazu otrplimi prstmi je moral pisati svoje pesmi na papirne cunje ali na stene siromašnih gostiln v pusti. Razcapan, noge ovite s slamo, noseč na prsih pod strajco cunje papirja s svojimi najlepšimi pesmimi, je končno prišel v Budimpešto k Vor6smartyju, nestorju ogrskih pesnikov, da mu čita svoje stihe. Zdaj je smel upati, da je vendar že končan njegov križev pot, kajti veliki V6r6smarty je njega, tega pritepenega komendijanta glumaške družine označil za največjega pesnika Ogrske. »Morda je pa le navidezno mrtve?!« In ko je bil priznan kot pesnik, ko so bile zasigurane njegove zunanje življenjske prilike, je prišla tudi nadenj kot že davno Zasluženo darilo velika, sveta ljubezen. Zdaj pa leži mlada ljuba, še preden sta si dala prvi poljub, Se preden sta sploh kaj govorila o ljubezni, pred njim na parah. Praznina in tema je v njegovih prsih. More li človek preživeti ta nenaden padec iz vrhunca blaženosti v brezno obupa? Ali ne grozi blaznost z gnusno spako v temnih kotih mrtvaške sobe? Ali ne sega smrt tudi po njem, po njegovem smrtno ranjenem srcu? Se včeraj je ves zamaknjen prisluškoval, ko je deklica pela eno izmed njegovih lju« bavnlh pesmi, le danes zjutraj je Etelka zardela pod njegovimi pogledi — In zdaj mu ne preostaje nič drugega ko čuti pr mrliču, ko v nemem joku pokopati vso K-ečo, тва upanja, reo Bvljanjek* weblno. skupnost je bila zastopana tudi po nekaterih tovariših pri pokrajinskih plavalnih tekmah z zelo dobrim uspehom. Зтибшје je in bo ostalo tudi v bodoče tu-< kaj n« txorenjskem vodilna Športna panoga. Temu se nI v zadnji vrsti zahvaliti radi velikega zanimanja, katero se vsepovsod posveča tej Športni panogi. Vkljub slabim snežnim razmeram se je že veliko doseglo v dobi tega poročila predvsem to zimo na tem polju na Gorenjskem. 2e meseca januarja je bil Izveden v Kronauu tečaj za dolgoprogaSe in skakalce ob najobllnejSi udeležbi. Kot zaključek tega tečaja se je vrSllo Športno tekmovanje v teku na dolge proge in skakanju, pri čemer so se pokazali že prav lepi uspehi. Poleg tega so bila gorenjska smučarska prvenstva v nordijskem tekmovanju, kot tudi nekaj manjSih skakalnih in kratkoprogaSklh tekem. Tako se je IzvrSilo 14. marca 1943. na južnem pobočju velike stene KoSute veliko tekmovanje skozi vratca s 15 tekmovalci in Štirinajst dni nato kot zaključek letoSnJe gorenjske zimske sezone na Gorenjskem tekmovanje skozi vr&tca z 28 udeleženci — kateri tekmi je priredila telovadna in Športna skupnost NeumarktI. Nadalje so se udeležili gorenjski smučarji tudi Gauovega prvenstva v nordijskem tekmovanju, iz katerega so IzSll kot premočni zmagovalci. Vrsto izvrstnih dolgoprogaSev, planinskih vozačev In skakalcev najdemo tudi v vrstah Športne in telovadne skupnosti AQllng. Od le-teh so zmagali letos tovariši Franz Smolej v specialnem teku na dolge proge in Gregor Klantschnlg iz Melstem v klasični kombinaciji, Smučarstvo se bo brez dvoma na Gorenjskem Se nadalje Izgradilo In razvijalo. Posebno Se zato, ker je za to obstoječi Clove-Ski material Izvrsten In Je sploh veliko zanimanja zanj, tako da se bodo tukajSnjl tekmovalci kmalu priključili nemSkemu prvorazrednemu moStvu. Kot novo Športno panogo so začeli preteklo zimo v ABlingu gojiti hokej na ledu In obeta postati ta lepa in hitra l&ra kmalu tako ljudska In priljubljena, kot nogomet, Vlfiek je bila tekma z zagrebškim mestnim moStvom, katero so domači zgubili samo z 2:0, Tudi v umetnem drsanju so bill doseženi v ABlingu lepi uspehi. Predvsem ima v ABlingu za Sport navduSe-na mladina na razpolago vrsto vzornih športnih naprav, tako Športni prostor KIG z lepo prirejenimi oblačllnicaml In umivalnicami — ta prostor služI pozimi kot drsališče —, nadalje hišo športa s svojo vzorno telovadnico In končno kopališče na prostem, ki ga Je vzela v zakup telovadna in.Športna skupnost ABllng In v katerem Je poleti vedno živahno življenje. Sposobni plezalci in hribolazcl so včlanjeni v gorenjski podružnici nemSkega alpskega društva, katera je bila ustanovljena koncem januarja 1942. s sedežem v ABlingu. Tako so pravzaprav v Krelsu Radmannsdorf podani vsi pogoji, da se usposobi pod vzornim vodstvom In pospeševanjem N8RL mladina v vseh športnih disciplinah in se ji nudi a tem priložnost, da se v prostih urah meri s svojimi športnimi tovariši Iz naše vellkonemSke domono vine v plemenitem tekmovanju. To vse upravičuje, da se ponosno nadejamo, da bo tu še marslkak lep uspeh dosežen In najbolje potrjuje, da bodo telovadne In športne skupnosti Krelsa Radmannsdorf njim zadane naloge popolnoma in zvesto Izpolnile in korakale po stopinjah, katere jim je nakazal naš umrli prvi ReichssportfUhrer. Krelsaportftthror Dr. Wolfgang Marchart oipi.m..Op«ii.«r C. KROMFUSS Klagenfurf, fohnhofsfral|« IS W# eirf #d#m Vormifiag «#*dil#s*em Dve noči ćuje Petbfi pri mrliču, potem ga popade smrti podoben spanec. Toda ko se zberejo pogrebci, da poneso mlado pokojno na pokopališče, se vzpne Petofi v divji trmi. Morda pa je Etelka le navidezno mrtva, morda se bo pa le Se zbudila k življenju, kliče in roti vse, naj počakajo s pogrebom še en dan. Njegovi želji uatrežejo. Vse pretrese neizrečena bol pesnika. Toda potem pa vendarle pride ura, ko ja treba jemati slovo od tega sveta. Žalostno doni mrtvaški zvon. Ko že hočejo zapreti rakev pokojne, poklekne Petofi počasi in pritisne svoja usta na ledenomrzlo, čisto čelo umrle in vendar nesmrtne ljube. S silo ga morajo potegniti proč od krste. Ko sprevod doepe na pokopališče, se prikaže svetlo januarsko sonce izza oblakov. PetBfi vidi, kako njeni žarki obsevajo hribe in doline krog in krog kako se zrcalijo v valovih Donave, v oknih zvonikov in hiš, sliši nagrobnico duhovnika, sliši tolažilne besede korala, ki ga pojejo otroci, sliši padati grudo na krsto. Nepremično stoji tukaj, njegove oči so kakor izsušene po mnogih solzah, zdi'se mu, kot da doživlja težke, hude sanje. (Dalje prihodnjič.) Popravek Pri 4. nadaljevanju našega, po resničnih dogodkih posnetega poročila »Mlade lavo-rlke — mlada srca« v zadnji Številki, je nagajivi tiskarski škrat prličlnaU pnre tri beeede, ksr bi se uvod pravilno Imel glasiti: »Ves je prevzet po načrtu velike poetične pesnitve, . . kar naj čitatelji MaffohotDO oproete. Aui dem Hreise Hrainliurg Rbmn 6. — štev. se. KABAWANKEN BOTE Sobota, 8. maja 194&, Obisk pp| gorenjskih Arbeitsmiinner т Gaau Oberdonan Gorenfci w sinžbi z lopato t« w>pet eo (Hlrinlli mladi možje Ir Gorenjske v taborltče RelrbmarbelWIenrnta (dr-та\-пв ilclovne nluibo), da izpolnijo, kakor vsak nemAkl mladenič ie veliko let, svojo dol-tnost pri delu * lopato. Aajilfino jih >e v ra/.nlh Qaulh, in že marsikateri oće se Je kihko prepricnl o tem, da se njegovemu sinu dobro godi in da »o brez sleherne podlage vse čenče, Ki ro jih Titičetkoma tako raili raznaAa.'!. Da damo vsem staršem vpogled v življenje njihovih rinov pri RAD, smo seiiaj obinkall dva oddellia v Oauii Oberdonau, kjer emo ee tudi natančno pogovarjali z gorenjskimi Arbeitemilnnem (delovnimi možmi). v pokrajinsko najlepši okolici Ima Reichs-ertjeltpdien^t oba svoja taborišča, ki smo se jih odloČili pregledati; eno v najbolj draie-etnem delu Aimtaia, drugo pa ne daleč od Traunsee. V obeh oddelkih so po polovici Gorenjci, druga polovica pa so možje iz Gaua Oberdonau. Začetkoma morda sporazumevanje ni bilo lahko. Kajti le dva ali trije Gorenj- Gorenjski Arbeitsmann po povelju: »Spaten laBt ап!<и (Primite lopato!) cl »o v vsakem taboru za silo lomili nemško, LagcrfUhrer (vodja tabora) je imel za tolmača na razpolago le enega moža, ki je pa tudi mogel zložiti le najpotrebnejše besede. Kdor pa je dane* -r- po treh mesecih — zopet prišel v ta oddelka, bi moral skoraj dvomiti, da je to resnično, če mu ne bi verodostojno potrdili pomanjkljivo znanje jezika; ml emo se lahko pogovarjali v nemščini s pretežno večino mladenlčev, vsekakor o stvareh, ki se tičejo službe pri RAD, nekateri so se pa cel6 lahko gladko razgovarjall z nami. Ustanovljene so bile delovne »kiipnosti V kratki dobi, s katero danes razpolaga Relchsarbeltsdlenst za Izobraževanje, ni mogoče, mimo predpisanih dolžnosti določiti še ure za poseben jezikovni tečaj. In v sili so našli boljši izhod: Vsakemu Oberdonauerju je bil dodeljen en Gorenjec, da ga seznani *z jezikom. Oba spita sedaj v Isti sobi, spadata v Isti vod in isto krdelo in v glavnem preživita ekupaj tudi prosti čas. Najpotrebnejše besede in reki ee podajo Iz vprašanj, ki nastanejo glede predmetov sobe, taborišča, slik poslanih po starših, bratih in sestrah. Tako se nanizajo druga za drugo besede, ki postanejo, kakršna je pač nadarjenost In volja, naučiti se nemškega jezika, trden besedni zaklad, na katerem ee da dalje graditi. K temu pridejo Se povelja In drugI predmeti službe. V občevanju s predstojniki govore seveda nemški, le tam, kjer kaj ni mogoče dopovedati, pritegnejo prevajalca. Danes n, pr. že vsak gorenjski Arbeitsmann lahko našteva sestavne dele puške v nem&kem jeziku, naučil se je, da jo opisuje in uporablja. Res je, pridobljenega znanja jezika se ne sme precenjevati: čas je prekratek, da bi se temeljito naučili ncmSkega jezika. To česar so se naučili, bi zopet pozabili, če v bodočnosti ne bi več' mogli govoriti nemško. Toda za to je še prilike pri oboroženi sili. In koliko jih je še danes med starejšimi Gorenjci, ki so si pridobili znanje nemškega jezika za svoje službene dobe pri stari avstro-ogrski armadi in ga še do danes niso pozabili. Takale bo stvar tudi s temi mladimi fanti. Mnogi izmed njih bodo pozneje enkrat ostali v Reichu, da bodo nadaljevali poklicno izobrazbo in napredovali, kar tistemu, ki nikdar ne pride Iz svoje ožje domovine nikoli ni mogoče. Cesar se danes nauče, jim vse pride prav. Prcekrba v taborišču RAX> • >Arb€ltsdienst« (delovna služba) ? — To je bilo za Gorenjce nekaj novega. Tega tudi stari vojaki niso poznali. Počakali so, toda tudi poskrbeli za to, da ne bi bilo treba pogrešati dobre preskrbe, ki se je bili navajeni doma: kar je Slo v kovčege, so vzeli s seboj, drugo jim je dovažala državna pošta, ki Ima razumevanja tudi za skrbna srca staršev. $amo fantom kmalu ni bilo več za to. Vsega tega, kar so pošiljali za njimi, niso potrebovali, In marsikaj se je pokvarilo v omari, ker ga poleg dobre, hrane v oddelku niso več mogli jesti. Zato je število zavojev vedno bolj nazadovalo in so ti nazadnje izostali razen nekaj malih Izjem, kjer odpošiljatelji pač niso hoteli verjeti resnice. V taborišču doseženi prirastki teže pa dokazujejo, da dobijo mlada telesa vse, česar jim je treba in še povrh dovolj, da napravijo Iz dečka moža — vsaj v telesnem ozlru. Enajst kilogramov je pridobil teže eden — in to je bil nek Oberdonauer, ki nI dobil nobenega dodatka od doma. Povprečni prirastek teže znaša 4 — 5 kg. Nekateri so dosegli še več, drugi nekoliko manj, zboljšall so si jo pa vsi. Vsako taborišče je pod zdravniškim nadzorstvom. Razen preiskav jim cepijo koze in jih preiskujejo na rentgen. Število bolnikov je neznatno. Vsak, ki oboli pa je pod strokovnim vodstvom najskrbneje oskrbovan. Tudi jedi se C e t a gorenjskih Arbeitsm inner v poloia ju »Pozor* pripravljajo s posetmim ozlrom na žlvljenske snovi, ki 8o v tej starosti potrebne. Predvojaška \-z(foja v Arbeltedienstu Naloge Arbeitsdiensta so se v vojni spremenile. Delo z lopato sprlfio kratke dobe izobrazbe ne more več biti v ospredju. Vojna zahteva usmeritev na svoje potrebščine. Pred-vojaška vzgoja je bila privzeta v ureditev službe. Toda tudi tukaj gre lahko samo za osnovne pojme. Da se pa ArbeltsmSnner, če je potreba skažejo pravega moža, je dokazala služba RAD na Vzhodu, kjer so ee včasih mo-raii z orožjem v roki ubraniti sovražnika, ki jih je v razkropljenih krdelih napadel za hrbtom fronte. Če danes RAD oddaja mlade može oboroženi sili, j» tej že odvzet en del poslov, ki bi jih sicer imela ž njimi. Poleg tega uva-žujejo v obsežni meri tudi šport. Telo naj ee okrepi, da lahko Izpolni zahteve, ki ga stavi do njega vojna. Izdatno spanje In izboma hrana izenačita smiselno telesne napore. NajpomembnejŠe mesto pa zavzema pri oblikovanju službe svetovnonazorsko Šolanje. Mož, ki odhaja danes na fronto, mora vedeti, zakaj in čemu stoji tam zunaj. Tudi tukaj smo ee lahko uverill, da so gorenjski Arbeltsmanner W#iiiliiii" lil lil шшшшт Ves oddelek je nastopil in daje z lopato Шћтегјач (vodjo dela). iast, da pozdravi pregledujočega »Arbeits-(Bilder: Horstmann.) mogli slediti Izvajanjem. Nadalje pretresajo tudi organizacijo Arbeitsdiensta, ki jo mora prebiti vsak mlad Nemec, preden se obleče v vojaško uniformo, Gorenjftkl Arbeitsmanner me počutijo dobro Imeli smo priliko pogovarjati se z možmi iz Gorenjske. Mnoge Izmed njih so že obiskali svojci, ki so še potem polni hvale in zadovolji ni vračali domov. Sami bi Se vsi radi oetall v taborišču, kajti že v tej kratki dobi je nastala trdno medsebojno tovarištvo iz katerega sa nihče ne bi rad ločil. Nekateri bi tudi pri obo« roženi sili radi služili skupaj. Eden izmed Gorenjcev se je odločil za vodlteljško kariero-pri Arbeltsdienstu, ki je eeveda vsakemu Izmed njih prosta. Bili so to prvi Gorenjci, ki eo nosili zemelj-skorjavo suknjo Reichsarbeltsdienšta, veliko jih jim bo Se sledilo, dokler ne bo nekoč služ> ba pri RAD nekaj tako samo ob sebi umljl« vega ko starim vojakom leta pri vojakih Vsem se je poznalo, da eo radi zraven in vial^ posameznik nam je to Iskreno potrdil. Fr. Horetman« Rod&insha kronika Iz Goremska Kreis Krainburg Httfleln. V mesecu aprilu je stanoviM urad v HOflelnu zabeležil 3 porode, 1 mrtvorojene* In dva smrtna primera. St. Oeorgen. Rojstva v aprilu: Ludmila I Achatschltsch, Micheletetten, Philip Roamann, Prepratscheil, BSmille Skeriaaz, St. Овогкш. — Umrli so: Johanna Mubl, St. Georgen, Bernharde Deschelak, Adergas, Johann Sne« detz, Mlchelstetten, Satrach. V mesecu aprilu eo bili rojeni* Franz Ferlitz, Salr&chberg, Albert-Josef Ko* smatsch, Jaworjewdol In Florjan Wecher, Sai» rach. — Umrli so: Franzlska Kokel, Arlopeli« Valentine Ersnoschnik, Sairach, Johann Ko, patsch, Salrachberg, Valentin Bogatel, RatM schewa in Eduard Gredler, Sairach. ZIrklach. V aprilu so bill rojeni; Rudolf Motschnlk, Dworie, Johann Muschitz, Dworle, Franz Kotnik, Oberfemlg, Franz Motschnlk, Poschenik, Helene, Anna Gerkmann, Poeche« nik, Johann Kosetz, Unterfernig, Anna Fran« ter, Oberfernig, Johann Srimschek, ZIrklach, — Umrli so; Angela Luschowetz, Poschenik, Paula Jerltach, Stefanstoerg, Marla Stare, Unterfernig. — Poročili so se Josef Srimschek, ZIrklach in Cyrllla Kotnik, Topole; Josef GrU letz. Trata In Angela Tschimacher,' Štefana« berg; Franz Samlen, Wlsterschitz in Franzl« ska Supin, Sldraiich. Zwlschenwilseem. Rojstva v aprilu: Josefa Kral, Zwischenwfissern, Anton Schlnk, Swetle, Gottlieb Kandue, Preska, Georg Marko Sctunelzer, Preska, Johann Zwelner, Preska, Johann Burger, Svil je. — Umrla sta; Anton Okerschler, Schlebe, Anton Schlnk, Swetle. :fk»og#ni poroćcpfllcc Uspela boks-prlredltev v Krainburgu V nabito polni dvorani strankinega aoma v Krainburgu se je vršila v soboto zvečer lepo uspela boksarska prireditev z nastopom bok-, earjev iz Kralnburga, ABlinga in Klagenfurta. Poleg ostalih'borb je bil izveden turnir v peresni teži, kjer je zmagal mladi talentirani Woltschltsch II iz Kfalnburga. V predkolu je Woltschltsch premagal po točkah ABlinger-ja Wergia, dočlm je ABUnger Kobal zmagal nad klubskim tovarišem Kaplanom. V finalni borbi je zmagal Woltschltsch 11 nad Kobalom po točkah. V isti teži je zmagal Smolej II nad Kosom, Wl'ster nad Koprivnikom in Smolej I nad Iskrom, vsi iz ABlinga. V lahki teži je fitessk (KAC) zmagal nad Privisom Iz ABlinga. dočlm je Berelchsmelster Supan (ABllng) pokazal v borbi proti Wlditzu iz Kralnburga _ svoje visoko znanje. Proti Ameisblchlu (KAC) ' je Woltschltsch I po trdi borbi ostal zmagovalec. Zaključelt večera je tvorila zanimiva borba brez ocene, ki sta jo predvajala visoki Jan Oley iz Klagenfurta in odlični ABUnger Ba-loch in ža katero sta bila deležna velikega aplavza. Pokalne tekmovanje Pokalno tekmovanje drugorazrednih moštev ae je tudi to nedeljo nadaljevalo, vendar sta bili odigrani samo dve tekmi. Feldkirchen je Imel v g osteh na čelu tabele stoječe moštvo Aftllng II, kateremu Je podlegel s 4:0. V LaaJcu eta-se srečala Hackenfelde iz Kralnbur-|a In domače moštvo. Pri etanju 2:1 za Laak so gostje zapustili Igrišče In se tekma ni odigrala do konca. Zwischenw&ssern bi moral gostovati v Veldesu, vendar radi tehničnih ovir nI nastopil in je prepustil obe točki Vel-"" desu. Ferlach pa je radi izgube Igračev bil prisiljen odstopiti od nadaljnjega pokalnega tekmovanja. Tabela se bistveno nI izpremenlla in je ABllng s 16 točkami obdržal vodstvo, sledi Krainburg s 15, Laak e 13 točkami 1. t. d. V prihodnjem kolu nastopi Veldes ; Krainburg, Hackenfelde ; Feldkirchen In Zwlschenw&ssern : Laak. Športni drobiž v tekmovanju za Tschammrov pokal je preteklo nedeljo nastopil prvak Kfimtna KAC-Rapid , proti prvaku Stelermarka Kapfenber-gu. Kapfenberžani so se pokazali v sijajni luči in gladko nadvladovall KACovce. Z visokim rezultatom 8 ; 1 je bil KAC-Rapid kot edini za-_stopnik K&rntna izločen od nadaljnjega tekmovanja, V ABllngu je bila 2. maja Izvedena spominska svečanost za pokojnim športnim vodjem V. Tschammrom In Ostnom. Poleg nekaterih lahkoatietskih disciplin in boksa mladine sta bili odigrani tudi dve nogometni tekmi. Domače mladinsko moštvo, ki je tokrat nastopilo prvikrat, je proti mladinskemu moštvu Iz Kralnburga zgubilo s 3 ; 1. ABllng I. pa je nastopil v prijateljski tekmi proti ff-moStvu Iz Klagenfurta, katerega je gladko odpravil z visokim rezultatom 6 ; O. V Veldesu je bila odigrana prijateljska tekma. med domačim ■ moštvom in vojaškim moštvom Iz Woch. Vellacha, katero so domačini dobili #7:3. Dr. F. J. Liricas Auaechneiden! Anfbewaliren! n)mlSeh meih&diseh mtd ptakfisek 172. STUNDE Frlihmorgens, wenn die Шћпе krtihn 1. Friihmorgens, wenn die Hahne krahn, ziehn wir zum Tor hinaus, und mit ver-liebten Augelein spahn die Magdelein nach una aus. Am Busch vorbei wir Ziehen, wo die Heckenrosen blilhen. Und mit den Vogelein im Wald ein fro-hes Lied erschallt. Von der Lore,. von der Dore, von der Trude und Sophie, von der Lene und Irene, von der Annemarie. Ja schon sind die Heckenrosen. Schon ist das Kiissen und Kosen. Rosen — und Schonheit vergehn: drum niitzt die Zeit, denn die Welt ist so schon. 2. Und mittags, wenn 'wir riicken ein mit frohem Spiel und Sang, begleiten uns die Magdelein die StraBe dann entlang. Und jede sucht den ihren, und will mit ihm marschieren, vergniigt im gleichen Schritt und Tritt, dann singen wir das Lied: Von der Lore, von der Dore usw. 3. Und abends, wenn kein Dienst mehr driickt, wird lustig ausgeschw&rmt, an: neuer Liebe sich erquickt, die alte auf-gewarmt. Ein jeder weill ein Schatzchen an einem trauten Platzchen. Der Mensch braucht, was er haben muS, und ab und zu 'nen KuB: Von der Lore, von der Dore usw. 1. krahen — peti, kikirikati 2. zum Tor hinausziehen —, iti (odhajati, odkorakati) od doma 3. spahen — gledati za kom, opazovati 4. vorbeiziehen — mimo iti 5. Heckenrosen, die — šipki 6. vergehen — preiti, miniti 7. die Zeit niitzen — izkoristiti Jas 8. einriicken — prihajati, vrniti se 9. die StraBe entlang — po cesti - (vzdpli ceste) 10. vergniigt — radostno, veselo 11. der Dienst drUckt — služba teži 12. ausschwarmen — rojiti, iti v vas, V&* sovati 13. sich an etwas erquicken — poživiti okrepčati se s čim 14. etwas aufwarmen — pogreti nekaj 15. traut — preljub, griflrčen | gohpta, 8. roaja 1943. KARAVV'ANKKN BOTE stran 7. — Stcv. Зв. LX##DERBANK WIEN aktienqisillschafti 5f. GesdiSfftberIdif fOr das OeschSffsJahr 1942 (Auizug| *1. K iT 'S. ■'eut^chen Banketi etenđ đas J«hr 1042 Im Zelchen ■nnlicher Tendeneen wie dae уогћлгкевапсвпв. Auf der Peeeiv-•eita der Bilanz eind die Kreditoren und 8pareinl«tten erneut «n-Kewaciuen. wShrend auf der Aktlvseite die Лл1а«гв der Qelder in ^elchswerten dns Hauptraerkraal der Entwicklung geblieben ist. »"Klinstistt durcb die BeschrHnkune der zivilen Beaarfgdeckunt; Jnd die Umsteliunff nnf das nnbediwft Kriesrsnotwendiee hielt die tieldfltlRsiKkeit wNhrend dee jranzen Jjhres an. Wir Itonnten in ................ ' """ n fltlNsieon stcUcn und ___________„_________ - ... _______.r-e-^edtirfnisien niittelbar Oder nnmittelbnr dienende Kredite einrKhmen. Da die Anziihluneen des Reiclies fllr RUatunnelieferunKen noch wKhrend J bbrsenganglge Dividendenwerte. d) sonstiRe Wertpapiere - -In der Gesamtsumine enthalten RM 20.210.812,16 Wertpapiere, „ . die die Reichabank belelhen darf Aonaortialbetellleuneen ..... Kurxfeiliee Forderuniten nnzwelfei- hafter Bonitet umi LIquldltKt gegen Kredltlnatltute . • • • • • • Da von sind RM 6,897.179,59 tdg-llch fMlUit (NostrOKUthaben) 'VOrachllsse auf vcrfrachtete oder ein-gelagerte Waren „ Kurzfristige Kredite gegen Ver-pfSndnng beatimmt beceichneter _ marktg&ngiger Waren......* Bcboldner a) Kreditinstltute........... b) aonstlM Schuldner ........ In der Gesamtsumme enthalten: aa) RM 7 949.291,44 gedeckt durch , . bSrgengHngige Wertpapiere bb) RM 66 571.141,27 gedeckt dqrcb sonstlge Sicherhelten ■Wypotheken. Grand- nnd Renten- Mchuldea............... BetelliKuoeen ({ 131. Abs. 1, AII. Nr. 6 des Aktiengesetzes)........ Davon sind RM 884.58,?.22 Betel-ligungen bel anderen Kredltinatl-tuten ZugHnge RM 6.617.850,88 AbgHnge RM 110.501.— GrnndtttUcke nnd GebSnde a) dem elgenen Gesch&ftsbetrleb . dienende .............. ....... ^ b) gpnstige .............. 117.808.— getrleha- nnd GeaehMftaauaatattnng. . •roaten. die der Rechnunesaberen- „ *ппв dlenen ............ SonatlBe Aktiva............. RM 12.508 838,44 820.346,80 1.444.690,28 107,050.855.01 820:m268,e2 2T.442.128,S9 «.775268.79 6.887.179,50 1.082.J24.80 2,144.701.40 182.504.987,54 184.549.688.94 ie.0S8.8S 7,769.250,42 2.541.871,— 1.(«8.97в.— 1,- 290.150,4в 170.258.29 Summe der Aktiva 626,844.324.50 KM 1,028.0Т4»вв 141.071.08 RM '"a^Veltens đer Kundechaft bei Drlt- ten benutzte Kredite - - • • • b) Konstiee im In- nnd Anjland auf- fenommene Qelder und Kredite lini wen deutscher Kremunttj- tuf« ......RM 63.788 810,08 d) #on#tig# СШи* biRer ...... RM 404.П08.П01Л51 47П.ВПВ..Ч30.81 471.880.526.65 Vua der Summe c> + d) entfallen auf 1. Jed«r«elt fit- liye" Gelder . RM 310,187.513,85 2. feete Gelder u. G wider auf Kttndignn? • . RM 160,528.866,06 Von 2) werden durch KUndi-^ипј« od. oind «7 innerhalb T Tagen .RM 5,877.151,58 b) darilb. hin-aus bis zu 8 Monaten RM 112.058.104.43 c) darilb. bin-aus bis zu 12 Monaten RM 42,505.284.05 d) Ub. 12 Mo-natebinansRM 201.846.00 verpfllelitimeen апн der Annabme ge-zoeener und der Ansstellnoit el- Šener Wechsel (Akiepte nnd otawechael), sowelt ale aleh Im Umlauf beflnden ......... Spareinlagen and KaRsenarbelne • • • ») mit gesetzlicher KUndixunss- frist ■ ............... b) mit besonders verelnbarter KUndijTungsfrlst ........ Qmndkapltal............... OeieUllche RUcklaecn nacb 9 11 des Relchsffeselzes Uber das Kreditwesen ................ NlchtanfrechnnnesfaUee RUckstellungen .................. Wertberlcbtlgangsfonds fUr Bank-eebfinde ............... Posten, die der Rechnnngsabgrenzung dlenen • .............. Relngewlnn 1942 ............. Verblndllchkelten ans BUrgsehaften, Wechsel- nnd ScherkbUrgsrhaf-ten sow!« mum OewitbrleUtungs-Tertrflgen (I 131. Abs. 7 dee Aktlengesetfes) BIgene Indoexamentsverhlndllchkelten a) aus weiterbegebe- nenBankakzepten RM — b) aus eipenen Weoh-sein der Kunden an d I# Order der Bank........RM —— c) aus konstigen Re-diekontierungen . RM 565 446,17 585.446.17 97,319.504.81 .22.4»5.495,40 4.500.000.— 119.815.000.01 20,000.000,— 4.000.000,— 3.77T.832.47 1.800.000,— B91.465.58 1.200.000,— 41,807.244,71 ''''"""""""""'""mitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH................................................................. Sumrae der Passiva 626,844.824,58 unkoxten nm ПМ 0,1 Mill. »Ine Hrhnhnnsr <1»r PfrfnnnlaufwMdnn-gen aowie der AusKSben fUr sozialc Zwecke, WohlfahrUeinricbtuu" gen unj Pensionen um RM 0.4 Mill. KPgenOher. Die Steuern erforderten mit RM 4,7 Mill, einen Mehraufw»no Ton RM l.ll Mill. Kettenllber dem Vorjalir. _ . Die GeaamtbeiUife des Voretande* fllr d** GeechKftelthr 1942 h^liefen Rich ohne BerUcksiebtiRnnsr von Pensioneen-sprOchcn aul RM 232.171,96. diejenidtcn des Aufsiclitsrntee auf RM 1 «0^000,—. Nach der berelts erwaimten ZnweiminB von RM 500.000,— in die gesetzliehe RUcklage eowle den wie Ublich vorweg vorcenom-menen ROcksteliunKen wircl der Relngewlnn mit 1.2М.в(К1 Relchsmark ausRewiesen und wir beantragen. Uieraue eine Dlvl-dende von wiederum 6 ProMnt aueznschtltten. Unsere Gcfoleschaft hat auch im abKcinufenen Jahr die fnr obllegenden Pfliohten verantwortunKshewuBt erfUlIt una durch Ihren von gutem Willen getragenen Einsatz troti Verrinnerung der Zalil der FachkrHfte infolpe weiterer Kinberufungen nnd DienstverpfiichtifnintTPn die Bewaifigung des verstKrkton Arheits-anfalles ermOglioht. FUr diese verstiindnisvolle Mltnrbeit ipreehen wir alien BetriebsangehOrlgen d«n gebUhrenden Dank and unier* Anerkennune aus. _ , , Die VerbmdunK mit nnseren feldgranen Heniiskamertaen nnd deren Famitien wurde Im Berichtsjahr sorgfKltig gepflegt. Auch haben sie an alien Sonderzu%endungen, die wir unseren Mittrbei-tem zukommen lieQen, in vollem Umfang teilgenommen. Unser aufrichtiger Dank itilt den einberufenen Arbeltskame-raden fUr ihre dem ganzen Volk gewidmete ittte Opfarbereitschaft im Kampf um Deutscblands Zukunft.. ,Anfs1chtRrat Dipl.-Ing.. Dr. mont. Anton Apold, Velden. Vorsltzer. Carl Goetz. Vornitzer des Aufsichtsrates der Dresdner Вапк. Berlin. etellv. Vnrsitzer. Dr.-hiR. Otto RUhlcr, Bergrat. Mitglied des AufiichtaratM der Gohr. BOhler & Co. AkflengesHlschaft. W!en. Dr. Fritz von Bngellierg. Mitglied des Vorstande* der Dyckerhoff Portlanil-Zementwerke Aktiengesellschaft, Mainz-AmBneburg. Arthur Iliimmerle, ftffentlicher Gesellschafter der Plrma F. M. Hllminerle. Uornbirn. _ , , Robert Hammer, Generaldirektor a. D., Knrator der Hypothtken- anstall des Keichsxaues Niederdonau. WIen. _ Walter HIedier. jietriebsfUhrer und Mitglied del Voritandas der Perlmooser Zemetitwerke Aktiengeaellschaft, Wien. _ Alfred Prinz XII IIoiieAlohe-Schiliingsfilrst. Sffcntlicher Oaacll- schafter der Firma Schoeller Л Co.. WIen. Dr.-Ing. e. h. Dr. jlir. Otto KUmper, Vorsitzer del Aufsichtsrates der Deutschcn Ban- und Boiienliank Aktientieselltchaft. Berlin. Dr. Georg Meindl. Generaldirektor. Vorsilzer dea Vorstande* der Steyr-Daimler-Puch Aktiengeselischaft. Steyr. Karl Pfeiffer. Mitglied des Vorstande# der Deatachen LSndeAank AktiengesellMohaft. Berlin. _ ^ . Dr. Karl Rasche, Mitglied dee Vorstandea der DrMdnar Bank, Berlin. Dipl.-Ing. AngHsl Sehmid von Schmidsfelden. Gewerka dar Rotten- manner Eisenwerke K. G. Schpiid & Co.. Wien, Dr. Bdmiind Veesenmayer, Berlin. Tilo Frciherr von Wllmoviky. Landrat a. D., Berlin. In den Aktiven nnd In den Рпжд1теп (Verblndllchkelten aua BUreschaften, Werhsel- und Kcheck-bUritteharten Howie аин OewUlirlehtuneivertrB-jten, Indoananientarerblndllcbkeiten) iind. ant- balten: Forflerunsren an KonzernanterneUmen • • •-«« Forderuneen an MitRlieder des vorstandea. . . Forderungen an andere im { 14, Aba. 1 und S. KWG.. Kcnanntc T'ersonen aowie an Unter-nehmon. bei denen ein Inliaber odor person-licli iiaftinJer Geaeilschafter dem Kredit-Inatitut all Qesoliilftaleiter oder Hltfiltd atnea Verwaltung*trll«era angebiirt ........... Aniagen nach KWG., I 17. Aba, 1 (Aktien. Kuxe und Bergwerlcaantelie — mit Auanahme der BeteiiiKungfn — aowie nicht lum Handel an deutsclien BOracn sugeiaasene Schuldver- achretbungen) .................... Aniagen nach KWG.. i 17. Aba. 2. GrundstUci:«, (lebiiude und BeteiliKungen........... *.671.874,41 194.070,*7 1,491.095,8; 9,128.ma In don Paaaiven tind enthalten; Verblndiichkeiten gearentiber Koneemunterneh- гокп (einschlieQIIch der Verbiiidlicbkeiten aut BUrifechafteii und der elgenen IndoeeamenU- Terbmdlichkeiten) ............... . .1 Gesaratverpfllchtungen nsch KWG., i 11. Am. 1 (Gliuhijrer. Akzppte und SpareinUienV I 1 Т.48в-ТТ2,в1 eoe.iT64ae.se Geeamtverpnichtungen nach KWG., { 18 (QUa blBer. Akzeptel .................. 478,880.518,56 G«sarates, haftendes Eiireiikapital nach KWQ., I 11, Aba. 2 (Grundkapital und RUcklanen) • 2iOOQ«000.- Zuwehnng zor Ceietillchen RUcklan Relngewlnn ................ 1.200.000,- . Ertraite Zinten and Diskont.......... Provhlonen anrt OebUhren............ Hiickten-, Devistn- und Sorteniwwinna..... "SH" ESSIG ^lbrik C.Wenger KlaoMfurt KAFFEEeiun Fabrik C.W«iig«r Klaaanlwt SENF ? ■ b ri k C.Wangar Klagmiurt MEITZ OM#n# Hanj#l*gw#lIxkaA — L#k#n*m!f*#|gro%kancl#l KI a g e n f u r t, Haidrichsfra^e 17 Cagrflndai 1882 • Farnnii 2464 Cro^lagar In Klaganfurf, Vlllaeh, KUhnsdorf-Tralback-Alfhofan KrfrfHehrer — h#№ mltl HMtf* gin M, Rohtloffa wod АНмН*-kraft* zv tparM. j«dw KroflMirw wfrd dvrch Somnraln oUm Z6nd< квгхан dozu b#ltra@#n. Alt* KarZMi werdwi b*l lofdi In HHMtargOlffgM Anlag## (obrlkmaiKg liwfondg*. xtzt «Ml Stddi Mr StM avf Z«. у«г1Лм)дк*|| (tfMig g«prM. #**di ist audi airf dMi 0*bl*t d#r WIc-dtrarnmening alter ZOndkcnon vorblldlidi. — Oanini alt# ZOnd-karztn Mmmdn «nd abliafara Bo(d»-DI«iMti Thomas Bohrer Klagenfurt VilUdiar Sirab* Nr. 29 31 tse Hib Gewtnii' und Verlustrechnunit znm tl. Dezember IMI BSC ^ , Aiifwenduniten Peraonalaafwenclnnsen .................. t,2M.76indUehe n&d Mllit&r 30, Zrwachaena бФ Rpf 12. v. 20 Uhr 13 V. um 20 Uhr Bal piird Fiir J'igendllche nlcht sugelaaeenS St. Veit 8. V, ша 17 Uhr M-^;henflImTorsteUang Tischlein deck' dich! Jugesdllche und MllttKr 30, Brwachaene 50 Rpi S, V. um 20 Uhr P. v. um 17 un4 20 Uhr Der ewige Quell FUf gendiiche mngelaMen! УеШ$ I «. v um 14.30 Uhr tJuKAtttLnUnvonteUung Seid *hr alle da den Kr'4eigungiipreieen fttr Jugendllche 7. v. imi 20 Uhr 8. v. гдш 17 Vind 20 Uhr 9. V. Tim 14.30, 17 und 20 Uhr. 10. v. да 20 Uhr Ein Ztig fahrt ab FUr Jugendllche nlcht EUgelassen! M. v. um 20 Uhr 12. v. um ?0 Ifhr 13. V. um 20 Шг Ich bin gleich wieder da FUr Jugendllche nlcht nmelaeeen! Wart ■ 9. v. um 16 Uhr Mšlrchenvoretellung Frieder und dag Katherlie«chen Jugendllche und MiHt&r 30, Erwachsene 50 Rpf. 9. V. um 19 Uhr 10, V. um 14, 16.90 und 19 Uhr Etn Tobto FIlm mit Viktor de Kowa, Marglt 8ymo, Laura Solari In Die Sache mit Styx Nach dem Roman »Riffmelster von Styx« von Georg MUhlen-Schulte. Woeheiner Tal 8. V. um 19.30 Uhr ; 9. V. um 15.30 und 19.30 Uhr Ins Uaue Leben FUr Jugendllche zugelaaaen! 9. V. um 13.90 Uhr Jagendfltmvomtellnng Seid Ihr alle da Zu den BrmRBlgnngeprelsen fUr Jugendllche Zu Jedem FIlm die Deutsche Wochenschau SozlalveriidieruagtkftH« Hir di« b*««tzten G*bi«t« Kiratms uad Kralns in Krainburg i ttffentliche Zahlunjfsaufforderung Bis гшп 8. Mai 1943 sind die bis einechlieBlich Ende April 1943 fallig ge-wordenen Beitrage zu zahleo. Wenn die Zahlung durch mehr ale 7 Tage ver-zdgert wird, wird ein Saumniszuschlag von 2 v: H. der rUckstandigen Beitrage erhoben. Arbeitgebem, deren versicherungspflichtige Beechafti^e in ^hnstufen oder Mitgliederklassen eingereiht sind und denen die Kasse eine Beitragsrech-nung Ubersendet, wird bis zum Erhalt der Beitragsrechnung Zahlungeaufschub gewahrt. . ; . Arbeitgeber, (mit Ausnahme der landwirtschaftlichen), die bieher noch keine Beitragsrechnung fUr Januar-Februar 1943 erhalten haben, miissen bei der Kasee Auskunft liber ihre 2Jehlungsverpflichtung einholen. Nicht fristgerecht edngc zahlte Beitrage unterliegen der zwangsweisen Einbringung. Krainburg, am 8. liai 1943. Der Leiter: gez.: Antoe Tropper, V^rwall altungedirektor. Arztiidier Sonntassdienst' Krainburg; » Am 9. Mai 1943: Dr. Stajiielaus Skul, Krainburg, Frobelgasse. Ишпоаепб! |AIISPAItiO\$tE CjF.lvasiTNROir l«ralungisU)l* Marburg SAiMttCitroft« 6/1 SEIT j 5 JSHREN (НЕМ.М1АШЖШ DiJULSCHMIDCAU W I E N • 8 2 /XII Miedctgcsdialt BertaSkudnigg Klagenfurt Outanbargiuttft - Parnhartgaitt 8 Mnvliintj« jalci, arniko in »8» zdravilna zelišča kupuje, y vsaki količini Walter tiremec UrautergroHhandlunp Graz. Garten gesse 22 Dei wichtigH* b«im MGarQAtQltn" Ut M#ng# konm iv i#d#f datwo«l«flt od«r •nmomm«n ##fd#n I Derwmt W*nm •rh6ht« Zwt*nwngtn erfolgem, imm«r ainlg* CUr in >tg«n, ip6l«r k#w#m Si* sich ub«f Oofcmtol k on* lervltrt Ci»r vb»f I Jehrl шпМ^' MAH o ©IAS I Službo dobi Kupim liSčem pridno in pošteno dekle od 14 let niprej za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod „Vsa oskrba v hiši". 446-1 Kupim parcelo v Domschalah. — Kupim tudi dobro ohranjen šivalni stroj, tudi nov. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod št. 448-6. Prodam Kupim žensko kolo, tudi če je v slabem stanju, ali sam podstavek. Naslovite ponudbe na K. Bote Krainbu^ pod štev. 446-7. Večje Število „morskih prašičkov" proaam. Vlartin Zavrtnik, St. Veit-Save 15. 419-6 Prodam 1500 k^ slame. Naslov pn K. B. Krainburg pod 434-6. Išče le za nakup: nekaj vagonov smrekovega, tel-kovega, borovega lesa, lU, 24 in ŽH mm, B do П cm, pararelno ali konično, IZ žage ali trgovine v »seh kakovostnih razredih.. Visoka Mopnia nuinosti. Ponudbe na Hans fTraninger, Holz grnKhandel, Kla genlurt, Vfilker-markter StraKe, Bahniibersetzung. 10»8./ Divan — otoma-no, popolnoma novo, prodam ali zamenjam za moško ali žensko kolo, gramofon ali fotoaparat. — Pismene ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Otomana" 487-6 Prodam rabljen gramofon z lijakom (Trichter) s 4.1 ploščami ter skoro nov ročni pletilni stroj za n.ogavice za RM 2(50.—. Naslov pri K. B. Krainburg pod 447-6. 447-6 Kupim dobro o-hranjen globok otroški voziček ali dam zanj kako drugo protivrednost. Naslov pri P. B. Krainburg pod številko 455-6. Prodam dobro o-hranjeno moško kolo za RM300. Godesdiitz 51 bei Laak. 454-6 Vzamem v zakup V okolici Krain-burga, Steina ali Domschale vza- mem enodružinsko stanovanje in nekaj zemljišča takoj v najem. — Ponudbe naj se pošlje z naslovom na Ka-rawanken Bote" 1503-14 Klagenfurt. Zamenjam ženski iiivaini stroj za kakšno drugo protivrednost. — Naslov pri K. B. Krainburg pod 451-15. mem enodružinsko stanovanje in nekaj zemljišča takoj v najem. — Ponudbe naj se pošlje z naslovom na Ka-rawanken Bote" 1503-14 Klagenfurt. staro 30 do 40 let. Samo resne ponudbe pod It. 240 Ла K. Bote, Krainburg. 2274-21 Menjam Menjam plemenskega vola po izbiri v teži 400 do 500 kg za kravo ali brejo telico. Menjam tudi 2000 komadov nove strešne opeke za kravo, telico ali konja. Naslov se izve pri K. B. Krainburg pod številko 458-15. Radi ienitve iščem dekle, ki je čedno in simpatično, staro 17 do 20 let. Pogoj prejšnje dobro spoznanje inr zi> upanje. Cenjene dopise naj pošljejo samo resno misleče na K. B. Krainburg pod značko „Srečna boš" št. 428-21. l7auhl|pno * Hand«! lu.bobenl; Zamenjam ženski iiivaini stroj za kakšno drugo protivrednost. — Naslov pri K. B. Krainburg pod 451-15. Dopisi Plavolaso, lioko Karntnerico, ki je prestopila na Veliko soboto popoldne na progi Steinbriick — Cilli v savinjski vlak, prosi gospod Iz oddelka za kadilce za svidenje. Dopis na K. B. Klagenfurt pod - št. 2267-20. 2enltve 45-letni moški, mali posestdik z nekaj kapitalom, ki pridno dela in si je prihranil nekaj gotovine, želi radi pomanjkanji znanj* v svrho iiemtve spoznati pridno žensko, delavko, Dne 26. aprili, v ponedeljek, sem pozabil na stop-njicah jezera v Velcles v času od 14 do 16 ure črno aktovko z malo jestvinami, listnico z važnimi dokumenti in slikami. Najditelja prosim, da najdene stvari vrne proti nagradi na Raneuj Blasius, Gold-schmid, Krainburg. Jahngasse 15. 443-22 V petek, dne 80. aprila sem na cesti Wart mimo postaje — do Save Vdrstadt zgubila Kenn-karto. Najditelja prosim, da mi je vrne ali odda na K. B., Krainburg pod št. 449-22. Oseba, ki ri je dne 21. aprila pridržala na postaji Neumarktl najdenih RM 400, te poziva, da iste takoj odda pri ^.cler.nSSkl blft' gajni Neumarktl. 450-22 Theodor Rabiiscii St Veit an der Sawe A C H X U N G ! Anderung der Besuchs- , zeit im Gaukrankenhaus Gallenfels! Aus dringenden Grtin-den wird im Graukran-kenhaiu Gallenfels die Besuchszeit wle folgt fe.4tgelegt; Mittwochs, Samstags, Sonn- und Feiertags fUr die Zeit vom 12.30 bis 15.30 Uhr. LeJtor rt. Kmnkcnhinses POZOR! Sprememba бава obleka v deželni bolnici v Gallenfeleu! Iz tehtnih razlogov se določi čas obiska v deželni bolnici v Gallenfelsu sledeče: Ob sredah, sobotah, nedeljah in praznikih v času od 12.30 do 15.30. Vodja bolnišnice. Lehrabsdilufiprilfung«n bei d«r Gauwirtsdiaftskammar KSrnten Die Gauwirtschaftskammer Karnten halt im Laufe des Monats Jutii 1943 die nachsten Industriefacharbeiterprlifungen, Kaufmannsgehilfenpriifungen fiir Lehrlinge aus dem Einzelhandel, dem Grofihandel, dem Verkehrsgewerbe, der Industrie ubw., Gehilfenpriifungen fiir Kellner und Koche sowie fur Lehrlinge aus dem graphischen Gewerbe und Kurzschrift- und Maschinschreibpriifungen ab. Zu diesen LehrabschluBpriifungen werden zugelassen: I. Gewerbliche (industrielle) und kaufmannische Lehrlinge und Anlernlinge, deren vertragliche Lehrzeit bis spatestens 31. Dezember 1943 ablauft. ' Mannliche gewerbliche (industrielle) und kaufmannische Lehrlinge, die dem Geburtsjahrgang 1926 oder cinem alteren Jahrgang angehoren und deren vertragliche Lehrzeit langstens bis 30. April 1944 zu Ende geht. ■ Mannliche gewerbliche (industrielle) Lehrlinge, те dem Geburtsjahrgang • 1926 oder einem alteren Jahrgang angehoren und deren vertragliche 3%jahrige Lehrzeit bis spatestens 31. Oktober 1944 endet. Die Priifungsanmeldungen sind sobald als moglich, langstens je-ioch bis 25. Mai 1943 mittels der vorgeschriebenen Anmeldedrucksachen bei der Gauwirtschaftskammer Karnten in Klagenfurt, BahnhofstraBe 42, einzureichen. Lehrbetriebe, denen Piiifun'gsanmieldefdrmulare nicht zur Verfiigung stehen, wollen diese bei der Kammer anfordern. Gauwirtschaftskammer Kiimten.