Ptuj, torek, 19. decembra 2006 letnik LIX • št. 97 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT (0,63 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Pola FreeZ. Bodite varni pred nevieînostmi! Ob nakupu PolaFreeZ štiri zimske pnevmatike na aluminijastih platiščih gratis in prihranek do 450.000 SIT pri obveznem in kasko zavarovanju. POIOFimZ O ««aii&iih pag«ih Bkoj« H poam..^ Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj 02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 Šport Nogomet • Pri Dravi na preizkušnji Argentinec s slovenskim potnim listom Stran 7 SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26 www.spar.si RAR ® je tu I OTVORITEV SPAR ORMOŽ jutri, 20.12.2006 Ob 10. uri OTVORITVENA CENA 980.- Sir Šmarska Gavda postrežno, ^ Zelene * doline, 1 kg Mlado goveje podplečje ali mladi goveji vrat brez kosti, postrežno, Celjske mesnine, 1 kg _____ Otvoritvena ponudba velja do 31.12.2006 samo v novem hipermarketu Spar Ormož, Opekarniska c. 2. VABLJENI! Ponudba velja do prodaje zalog. Po naši občinah Haloze • Prva faza vodovoda končana pred rokom Stran 3 Po naših občinah Dornava, Gorišnica • Obe občini za »Piramido« Stran 5 / / J MESTNA OBČINA PTUJ Vljudno vas vabimo na osrednjo slovesnost ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije v torek. 26. decembra 2006. ob 19. uri v kulturni dvorani Gimnaziie Ptui, Volkmerieva cesta 15, Ptui. 9770040197077 Ptuj • Je bila ureditev prehoda »Borovo« tudi predvolilna farsa? Najprej gasilski, zatem pa večji poseg? Prehod Borovo je že dolgo eden večjih ptujski prometnih problemov. Z njim se Zeleni Ptuja tako ali drugače »ukvarjajo« že od izgradnje ptujskega podvoza. Najmanj deset let opozarjajo, da ga je potrebno urediti tako, da bo varen za vse, ki ga uporabljajo. Teh pa je zelo veliko, od osnovnošolcev, športnikov in drugih uporabnikov Mestnega stadiona do tistih, ki jih pot vodi v industrijsko cono. Po odprtju trgovsko-poslovnega centra Qlandia pa se je frekvenca še občutneje povečala. Prometnim strokovnjakom pa tudi že od vsega začetka ni jasno, kako to, da sta na tako kratki razdalji vrisana dva prehoda za pešce. Ker ureditev ne zahteva veliko sredstev, je toliko bolj čudno, da do nje še ni prišlo. Še ne tako dolgo so celo načrtovali izgradnjo podhoda z lokali. Ker je bila investicija prezahtevna, so najprej »črtali« lokale, zatem pa je poniknil celoten projekt. Septembra letos smo v Štajerskem tedniku napovedali začetek urejanja prehoda pri Borovem, direktor Cestnega podjetja Ferdo Veingerl je takrat tudi povedal, da je bila pogodba podpisana 8. septembra 2006 in da bodo dela predvidoma izvedena v 30 koledarskih dneh, predvidoma do 20. oktobra. Ponudbo za izvedbo del naj bi MO Ptuj predali že leta 2005. V tistem času je bilo na Ptuju odprtih več delovišč: v gradnji sta bili krožišči na Ormoški, pri cen- Uvodnik tru Qlandia in pri Superme-stu, izgrajevala se je Puhova, prav tako je bil napovedan začetek del na drugem krožišču na Dornavski, ki se je začel z občutno zamudo, zato je bil sprejet kompromis, da naj se najprej zaključijo dela na obeh krožiščih na Ormoški, ker bi sicer povzročili z urejanjem prehoda pri Borovem še večji prometni infarkt, kot se je takrat že dogajal in na katerega v Mestni hiši na Ptuju tudi niso računali, zato se je ptujski župan dr. Štefan Če-lan v predvolilnem obdobju Ptujčanom večkrat opravičil za nastale razmere. Leto se izteka, na prehodu Borovo pa se dela niso pričela, čeprav bi se lahko po ureditvi obeh krožišč na Ormoški. Je Cestno podjetje delo izgubilo? V Mestni hiši so povedali, da so letošnja sredstva v Mesto zgodovinskosti in enkratnosti v moje zgodovinskem in enkratnem mestu se vedno nekaj dogaja. Zgodovinskih in prelomnih trenutkov je doživelo in še doživlja veliko. Tudi v letošnji obračun jih bo vključilo nekaj, gradnjo hotela, zanj je potrebovalo tri desetletja, od ideje naprej, toliko pa tudi, da je zmoglo prvo novogradnjo za potrebe predšolske vzgoje, dobilo pa je tudi prvi hostl za kolesarje v državi, mladinskega, najboljšega po standardu ima že nekaj let. Da se ponaša s kurentovim imenom pa je zgolj naključje, da ne bi dobil kakšnega od poneumljenih tujih imen in da bi mesto s tradicijo lahko reklo, da vzorno skrbi za naš najprepoznavnejši pustni lik. Spomenika nima še nobenega, razen monografije. Vsako leto ponovno pa mu skušamo postaviti »spomenik« skozi največjo pustno prireditev v Sloveniji. Žal pa se v skoraj petdesetih letih prireditve še nismo naučili obrti, kako se dela prireditev z rezultati. Po toliko letih še vedno nima celostne podobe, vsako leto sicer dobi novi plakat in programski list, ki pa je žepo tradiciji spisan oziroma izdelan zadnji trenutek. Slaba dva meseca pred prireditvijo vemo le toliko, da kurentovanje bo in da bo karnevalska dvorana postavljena znotraj bivše vojašnice. Do »ptujskosti« prireditve, da bo vsak Ptujčan vedel, kakšno vlogo ima v največji pustni prireditvi v Sloveniji pa je še daleč. Kurent je reš prišel v mesto, a s seboj ni prinesel tistega pristnega pustnega duha, ki ga naše okolje tako dobro pozna in ki nas vsako leto rešuje. Nihče v mestu ob Dravi, ki se ponaša s toliko projekti, pa še ni spisal projekta kurentovanja, takšnega, da bo mesto z njim celo leto živelo. Z občasnimi prebliski prireditve ne bomo »rešili«, prav tako z vsakoletnim pisanjem »zgodovine« na novo. Mestno jedro pa umira na obroke, lahko pa bi tudi na račun kurentovanja polno živelo celo leto. Še blagovni znamki ptujskega krofa, ki se je znal uveljaviti kot pustna sladica in sladica, ki jo jemo tudi, ko ni pusta, zabadamo nož, ko na mizo ob prvi pustni konferenci dajemo potico. To je še en dokaz več, da se še vedno iščemo. Majda Goznik proračunu, ker se investicija ni pričela, ker se pogodba ni realizirala, izgubljena. V Cestnem podjetju pa še vedno trdijo, da bodo dela opravili skladno z dogovorjeno dinamiko, o kateri pa se bodo šele pogovarjali, čeprav naj bi pogodba glede na to, da ni bila izvedena, ne veljala več. Za gradnjo v letu 2007, če bo do nje prišlo, pa bo potrebna nova ponudba oziroma nova pogodba. V Mestni hiši na Ptuju opozarjajo, da je bilo letos sklenjenih več takih pogodb, pri katerih do realizacije še ni prišlo, čeprav bi se dela že morala zdavnaj začeti in tudi končati. V delovnem gradivu proračuna za leto 2007 sredstev za ureditev prehoda pri Borovem ni bilo, »vrnila« pa so se v osnutek, v postavko investicijsko vzdrževanje in obnove v višini 83.459 evrov, kar naj bi pomenilo, da v Mestni hiši vendarle jemljejo resno številna opozorila glede nevarnosti tega ptujskega prehoda, ki vodi čez cesto pri Borovem in naprej čez železniške tire. Ureditev prehoda Borovo pa ima v svojem programu tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Ne glede na vse iniciative, ki se v zadnjem času dogajajo na Ptuju, bo prehod vendarle potrebno sanirati v taki obliki, da se bo varnost povečala. Na velike investicije na tem območju pa bo potrebno po- Foto: Črtomir Goznik Prehod pri Borovem je že dolgo eden od večjih ptujskih problemov, za katerega se vedno iščejo denar in tudi izvajalce, kljub podpisani pogodbi. čakati še kar nekaj časa. Iniciativa za nadhod Ena od iniciativ si želi, da bi nad železniško progo uredili nadhod. Kot je povedal ptujski župan dr. Štefan Če-lan pa je takšna rešitev sporna iz arhitekturnega vidika. Med projekti, s katerimi se v Mestni hiši na Ptuju v tem času intenzivno ukvarjajo, je tudi projekt prestavitve avtobusne postaje, ki predvideva tudi ureditev cestne povezave med Potrčevo in Osoj- nikovo, kjer sta predvidena podvoz in podhod. S tem projektom bi tudi nekako rešili lokalni promet v okviru predvidne dvosmerne ceste, ki bo v bistvu podvozna cesta. V tem sklopu naj bi bila urejena tudi pločnik za pešce in kolesarje. Tako bi dobili še drugo varno šolsko pot, za OŠ Mladika je varna pot sedaj le skozi Mestni park. Dolgoročno pa je prelaz, ki se sedaj koristi kot prehod čez železniško progo tako in tako vprašljiv glede na nacionalne razvojne programe, ki jih je sprejela vlada Republike Slovenije, pravi ptujski župan. Gre za drugi železni tir, ki gre skozi mesto in rekonstrukcijo železniške proge. Po rekonstrukciji naj bi na tej relaciji vlaki dosegli tudi do 160 km na uro. Pri taki hitrosti vlaka skozi mesto pa bo potrebno postaviti zvočne bariere in ovire. Od OŠ Mladika in skozi mesto bo narejen zvočni zid, zato se sedanji prelaz ne bo mogel več uporabljati kot prehod. Lahko pa, da bo urejen podhod. MG Ptuj • Obisk delegacije iz Strumice in Vasileva Makedonci se učijo ravnanja z odpadki V Mestni hiši na Ptuju je ptujski župan dr. Štefan Čelan 14. decembra sprejel predstavnike makedonskih mest Strumica in Vasileva; na sprejemu sta sodelovala tudi mag. Stanko Glažar, direktor občinske uprave MO Ptuj, in Majda Murko, komunalna inšpektorica. Spremljal jih je Vilko Pešec, direktor Eko-lesa. Na Ptuj je okrog 35-članska delegacija pripotovala 12. decembra, da bi se v Lenartu, Murski Soboti, Puconcih in na Ptuju oziroma v ptujskih podjetjih Čisto mesto in Eko-les seznanila z ravnanjem z odpadki. Ptujski župan je ob tej priložnosti povedal, da je MO Ptuj vzpostavila z Makedonijo zelo pristne odnose, še posebej pa s partnerskim mestom Ohridom, s Strumico pa sodeluje v okviru karnevalskih mest. MO Ptuj ima področje ravnanja z odpadki vzorno urejeno v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti, prav tako nekaterimi drugimi državami. Primerjava z mesti v EU pa pokaže, da jo na tem področju čaka še kar nekaj dela, kar zadeva standard. V odpadkih vidi to okolje surovino, ki jo je potrebno izkoristiti na vse možne načine. Vsa javna podjetja v MO Ptuj naj bi spremenili v razvojno-inženirska in projektantska podjetja. »Želimo biti tisti, ki bomo nekaj na novo razvili in to znanje tudi prodajali oziroma izvažali,« je še posebej poudaril ptujski župan. Želja MO Ptuj in podjetij, ki se ukvarjajo z odpadki je, da vse to, s čimer že razpolagajo, prenesejo tudi na območje Makedonije. Župan občine Strumica Zoran Zaev (levo ob ptujskem županu) se je najprej zahvalil za lep sprejem v ptujski Mestni hiši, zatem pa na kratko predstavil načrte, ki jih imajo skupaj štiri makedonske občine na področju ravnanja z od- padki. Strumica je poznana po proizvodnji izredno kvalitetne zgodnje zelenjave, od tega živi okrog sto tisoč tamkajšnjih prebivalcev. Sama Strumica jih ima 55 tisoč. Glede na to, da je Slovenija že v EU in mora spo- štovati njene standarde na področju ravnanja z odpadki, so ga zanimale tudi konkretne izkušnje pri zbiranju odpadkov, cene in odziv ljudi na organizirano zbiranje odpadkov. MG Foto: Črtomir Goznik Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis-net, nabiralnik@radio-tednik-si- Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik-si- Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik-si- Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radi^tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Markovci • Ustanovitev LAS Spodnje Podravje postaja realnost Skupaj do evropskega denarja V sejni sobi občine Markovci so v četrtek, 14. decembra, podpisali pismo o nameri o skorajšnji ustanovitvi Lokalne akcijske skupine Spodnje Podravje, ki so ga že podpisali predstavniki občin Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, MO Ptuj in Trnovska vas, v kratkem pričakujejo še odgovore občin Cirkulane in Zavrč ter pristop drugih občin iz Spodnjega Podravja. Kot je ob uvodnem pozdravu v imenu domačinov poudaril župan občine Markovci Franc Kekec, pomeni ustanovitev Lokalne akcijske skupine (LAS) Spodnje Po-dravje pozitivno odločitev občin pri nadaljnjem razvoju podeželja in primeren način, da si že pred drugimi zagotovijo svojo pokrajino. Ob tem je izrazil prepričanje, da se jim bodo pridružile tudi druge občine na območju Spodnjega Podravja, k sodelovanju pa želijo pritegniti tudi mestno občino Maribor. Koordinator in strokovni vodja akcijske skupine za razvoj podeželja v štirih občinah s tega območja dr. Vladimir Korošec pa je poudaril, da je glavni namen LAS Spodnje Podravje predvsem v povezovanju zainteresiranih občin s tega območja, z namenom, da si na organiziran, dostopen in dovolj strokoven način zagotovijo tudi evropska sredstva za razvoj podeželja. Ob tem je pojasnil, da je v obdobju do leta 2013 v Sloveniji za razvoj podeželja predvidenih okoli 1,158 milijarde evrov, od tega največji delež prav v prihodnjem letu 2007. Sredstva za razvoj podeželja se nahajajo pod skupno streho in so namenjena predvsem v povečevanju posodabljanja in prestrukturiranja kmetijstva, čemur naj bi bilo namenjenih okoli 33 % sredstev, vzpodbujanju izboljšanja okolja in razvoja podeželja, čemur naj bi bilo namenjenih skoraj 53 % sredstev, in povečevanju kakovosti življenja na podeželju, temu naj bi bilo namenjenih okoli 11 % sredstev, okoli 3 % sredstev pa naj bi namenili gradnji lokalnih zmogljivosti za zaposlovanje. Uspešnost črpanja evropskih sredstev je po Korošče-vem mnenju odvisna predvsem od sposobnosti, znanja in motiviranosti lokalnega prebivalstva in od sodelovanja na lokalni in državni ravni. Osnovno načelo delovanja je tripartitno vključevanje v možnosti za pridobitev sredstev, saj so lahko to posamezniki ali interesna društva, gospodarski subjekti in zasebniki ali pa javne institucije ter lokalne skupnosti oziroma občine. Sicer je bil petkov podpis pisma o nameri o ustanoviti LAS Spodnje Podravje rezultat julijskega kolegija županov Spodnjega Podravja, kjer je bil med drugim sprejet o tem poseben sklep. Med aktivnostmi, ki so potrebne po podpisu pisma o nameri pa je dr. Korošec izpostavil predvsem skupen dogovor občin podpisnic o organizacijski strukturi LAS in kadrovanje v posamezne organe, medtem ko načrtujejo uradno ustanovitev Lokalne akcijske skupine Spodnje Podravje v drugi polovici januarja 2007. Vsem občinam, ki so ali pa še bodo pristopile v LAS Spodnje Po-dravje priporočajo, da čimprej imenujejo koordinatorje, ki se bodo iz posamezne občine vključevali v organe LAS. Ko bo LAS tudi uradno ustanovljena, pa je njihova prva naloga izdelava strategije razvoja ter prioritetne liste projektov ter izbrati najustreznejšo izvajalsko ustanovo. Pri tem so posebej opozorili, da je pri pridobivanju evropskih sredstev nujna tudi participacija posamezne občine, ki je za ta sredstva zainteresirana in ima za to tudi ustrezne projekte. V razpravi smo med drugim slišali, da so nekatere občine, predvsem iz območja Haloz, na pobudo regionalne razvojne agencije Halo že pristopile v Lokalno akcijsko skupino Haloze, poleg LAS Spodnje Podravje pa se pojavljajo še nekatere druge lokalne akcijske skupine, ki Foto: M. Ozmec Pismo o nameri so v Markovcih podpisali predstavniki sedmih občin z območja Spodnjega Podravja. vabijo posamezne občine k sodelovanju. Odločitev o tem, v katero akcijsko skupino se bo posamezna občina vključila, pa je stvar interesov in želja vsake posamezne občine oziroma njenega vodstva. Pismo o nameri o ustanovitvi LAS Spodnje Podravje so v Markovcih podpisali predstavniki sedmih občin in sicer občin: Markovci, Kidričevo, Hajdina, Dornava, MO Ptuj, Trnovska vas in Destrnik. Odgovore na povabilo k pristopu pa v kratkem pričakujejo še iz občin Cirkulane in Zavrč, ob tem pa poudarjajo, da ostaja LAS Spodnje Podravje odprta do vseh drugih občin, ki so zainteresirane za skupne že omenjene cilje. Ob koncu so še enkrat poudarili, da je glavni namen združevanja v LAS Spodnje Podravje predvsem uprav- ljanje z izdelanimi programi razvoja podeželja za obdobje od leta 2007 do 2013, ki med drugim vključuje tudi izbor in sofinanciranje posameznih projektov v sodelujočih občinah. Cilj združevanja pa je predvsem zagotoviti finančno, strokovno in izvedbeno močno razvojno partnerstvo za uspešno realizacijo vseh izvedbenih projektov. M. Ozmec Haloze • Prva faza vodovoda pred rokom Uspešna gradnja, a višji prispevki Izgradnja prve faze vodovodnega omrežja po znanem projektu Zahodne Haloze, ki se je začela v prvem tednu septembra, odlično napreduje, česar so veseli vsi; tako občine Videm, Žetale in Majšperk kot trije izvajalci: Nizke gradnje, Ptuj VGP in Komunala Ptuj. Dela namreč tečejo celo hitreje kot je bilo prvotno predvideno; gotovo tudi zaradi izjemno lepe in tople jeseni. Tako so doslej, kot je bilo povedano na minuli no- vinarski konferenci, zgradil že 70 odstotkov celotnega omrežja. Konkretno, v številkah to pomeni, da je bilo na območju občine Videm položenih skoraj devet kilome- trov cevi, in sicer približno 7,7 kilometra primarnega voda ter 1,2 kilometra sekundarnega voda, dodatno pa sta bila narejena še dva hidranta. V Žetalah, kjer se v teh dneh Vljudno vabljeni na predstavitev vesele, zapeljive in hudomušne knjige mojstra Iskrivih aforizmov Milana Frldauerja Fredlja in mojstrice karikaturne umetnosti Aljane Primožič V VINU JE RESNICA, RESNOST PA NE Vinsko -pivski aforizmi in karikature v četrtek, 21. decembra 2006 ob 19. url v vinskem hramu ptujske kleti. Vinarski trg 1, Ptuj. Knjigo bodo predstavili avtorja in urednik ter pisec predgovora doc. dr.AlešGaenik. Ob predstavitvi knjige, ki bo na voljo po promocijski ceni, bomo spoznavali odlična vina iz ptujske kleti ter slavili umetnika, častih ptujske vinarje, prijatelje, dobre misU in dobro voljo ob nevidni historični navzočnosti Dioniza ali Bakhosa ter drugih aktualnih vinskih svetnikov. Knjiga je izšla v novi knjižni zbirki Umetnosti Slovenije. Knjigo po 4.200 SIT /17,50 EUR (+ stroški poštnine) lahko naročite na: tovamatradicijmemaU.si ali po faxu 02 7785023. Več informacij lahko dobite na 051340 259. zaradi suhega vremena ubadajo s pomanjkanjem vode, ki jo spet vozijo s cisternami, pa so izvajalci uspeli položiti dobrih 11,4 kilometra cevovoda, od tega je 6,8 kilometra primarnega voda in 4,6 kilo- metrov sekundarnih vodov. V Majšperški občini je cevno zemeljsko omrežje dokončano; bilo ga je namreč le za 2,2 kilometra, izvajajo pa se montažna dela na prečrpalnici, po zapletih z lastništvom pa Izgradnja vodovoda po Halozah teče kot namazana, saj so izvajalci od začetka septembra do začetka decembra položili že 70 % cevi, toda prispevki za gospodinjstva bodo višji - nova cena je 310.000 tolarjev. so se zdaj začela še zemeljska in gradbena dela za postavitev vodohrana. Prvo fazo izgradnje, ki je ocenjena na vrednost 458 milijonov tolarjev, v večinskem delu financira ministrstvo za okolje; delež države tako znaša 330 milijonov tolarjev, kar je bilo tudi v rednih rokih nakazano. Razlika, gre za 128 milijonov tolarjev, pa je obveznost občin. Kot se je izkazalo po opravljenih delih, pa doslej plačani prispevki občanov za priključke ne bodo zadostovali zaradi potrebnih dodatnih del, zato bodo Ha-ložani v Vidmu morali k že plačanemu prispevku dodati še 80.000 tolarjev po gospodinjstvu, v Žetalah pa bo ta znesek zaradi predhodno plačanih višjih zneskov za prispevek nekoliko nižji; 60.000 tolarjev. Vrednost priključka za posamezno gospodinjstvo zdaj namreč znaša 310.000 tolarjev. Foto: SM Ptuj • Dobrodelna akcija Mladih liberalnih demokratov Igrače za otroke V drugi polovici decembra bodo v Mladi liberalni demokraciji v mestnem odboru Ptuj ponovno izpeljali projekt »Mladi mlajšim«, v okviru katerega bodo izvedli dobrodelno akcijo zbiranja starih in novih igrač. Vse igrače, ki jih bodo zbrali po šolah in nakupovalnih središčih, bodo ta petek, 22. decembra, ob 12. uri predali mag. Miranu Kerinu, direktorju Centra za socialno delo Ptuj, ta pa jih bo podarili otrokom, ki so takšne pomoči najbolj potrebni. »S celotno akcijo želimo zbuditi občutek solidarnost med mladimi, saj smo prepričani, da je to vrlina, na kateri je potrebno graditi že v mladosti in nato skozi celo življenje,« je povedal Gregor Šmigoc, predsednik MO MLD Ptuj. Dobrodelna akcija zbiranja igrač poteka od 15. do 22. decembra, ko bodo Foto: Dženana Bećirović Darilne škatle so postavljene v šolah In nakupovalnih središčih igrače predali CSD. Darilne škatle, v katere lahko odložite igrače, ki jih želite podariti za socialno ogrožene otroke, so postavljene v šolah in nakupovalnih središčih: Qlandiji na Ptuju, hipermarketu Mer-cator na Ormoški, supermarketu Mercator na Dornavski, v Blagovnici Ptuj, Gimnaziji Ptuj, OŠ Grajena, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt ter OŠ Mladika. V tem obdobju lahko vsi, ki želite, darujete stare ali nove igrače in tako postanete del te humanitarne akcije. Na zbirnih prostorih bodo organizatorji namestili darilne škatle, v katere lahko odložite igrače, prostor pa bodo opremili s plakati, da bo jasno vidno, kam lahko oddajate svoje prispevke. Organizatorji prosijo, da prispevate kakšno igračo za to akcijo in tako skupaj z njimi pripomorete k širjenju ideje o medsebojni solidarnosti med mladimi in s humanitarno gesto kakšnemu otroku polepšate novoletne praznike. Dženana Bećirović USPESNE DRUŽBE Nas, podjetnike in obrtnike, motivira uspeh. Nenehno iščemo boljše rezultate, razvijamo svoje podjetniške sposobnosti in znanja. Mojstrsko izkoriščamo zaznane priložnosti, s tem pa prispevamo k rasti gospodarstva in razvoju družbe. Na svetovnih trgih se srečujemo s konkurenčnimi izzivi, kar le še bolj podžiga naš tekmovalni duh. Toda mednarodna uspešnost zahteva urejene in k zdravi konkurenci naravnane pogoje poslovanja doma. Brez tega ni uspeha ne doma in ne v tujini. Obrtniki in podjetniki smo se združili v območnih obrtnih zbornicah in v Obrtni zbornici Slovenije. Z njeno močjo, ugledom in delovanjem vplivamo na zakone in pomagamo, da se Slovenija hitreje pomika po lestvici učinkovitosti med svetovnimi tekmeci, da razvija svojo mednarodno konkurenčno prednost, ki temelji na visoki dodani vrednosti izdelkov in storitev, kakovosti, inovativnosti in ugodnem podjetniškem okolju. Takšno gospodarstvo zagotavlja napredek in uspešnost celotne družbe. Ta pa ekonomsko močno ^ deželo z visoko kakovostjo življenja in želeno stopnjo socialne blaginje. ^ OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE ZDRUZENI, MOČNI IN USPEŠNI Od tod in tam Veliko zanimanje za evrokovance Foto: Črtomir Goznik Konec prejšnjega tedna je bilo v bankah in na poštah več gneče tudi zaradi prvih slovenskih evrokovancev. T. i. spoznavni ali začetni paketi so ponekod v Sloveniji pošli že kmalu po odprtju bank oziroma pošt. V začetnem paketu za občane in paketu za numizmatike je po 44 kovancev v skupni vrednosti 12,52 evra. MG Ptuj • Najnovejša dela Marike Vicari in Jerneje Forbicija 8. decembra so v Galeriji FO. VI v Prešernovi ulici na Ptuju odprli prodajno razstavo najnovejših slik in grafik Marike Vicari in Jerneja Forbicija. Na ogled bo do 1. januarja. Razstavo spremlja božično-novoletna umetniška stojnica z bogatim izborom unikatnih umetniških daril različnih avtorjev. Zaljubljenci na Ptuju bodo zagotovo segli po veduti Ptuja v grafični izvedbi, ki se v taki obliki pojavi redko, vsakih 50 let. Prvi odtisi so že na voljo, kmalu bo izšla tudi mapa. Praznični december v Galeriji FO.VI bo pomagal zapolnjevati tudi akademski slikar iz Benetk Igor Molin, ki bo ponovno portretiral Ptujčane. Vsako decembrsko soboto pa vabijo tudi na kuhano vino in toplo besedo o umetnosti, kije ni nikoli dovolj. MG Praznični koncert Ptuj New Swing Quarteta V Slavnostni dvorani ptujskega gradu je v soboto s prazničnim koncertom ogrel dlani Ptujčanov New Swing Quartet. Tokrat jih je na Ptuj pripeljalo mlado ptujsko društvo za glasbeno umetnost Arsana, ki si je že kmalu po ustanoviti, staro je dva meseca, zadalo zelo ambiciozen program. Želijo, da najstarejše slovensko mesto postane vrelec glasbenega ustvarjanja, stičišče vrhunskih glasbenikov iz Slovenije in tujine. V soboto so Ptujčane tudi že povabili na koncert Terra Folka in vi-olonistke Anje Bukovec, ki bo 3. februarja. V sobotnem koncertu New Swing Quarteta so prevladovale božične pesmi, pesmi miru in ljubezni, ki so veselje do življenja prinesle tudi Ptujčanom. Mlado ptujsko glasbeno društvo pa je ob tej priložnosti sprejelo tudi izziv, da bo v njihovi organizaciji New Swing Quartet zapel Ptujča-nom tudi ob svoji 40-letnici ustvarjanja, ki jo bodopraz-novali čez dve leti. Malo Ptujčanov pa ve, da na Ptuju deluje tudi Društvo prijateljev New Swing Quarteta, ki ga vodi direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Vsako leto imajo na Ptuju najmanj enkrat tudi intenzivne pevske vaje. Ptuj jim nudi idealne pogoje za to, v Termah Ptuj pa jih v tem času radi razvajajo. Gorišnica, Dornava • Obe občini za „Piramido' Prvi pokazatelj bo Jelincic Plemeniti V zadnjih dneh je na dan prišla ideja o tem, kako naj bi se na moškanjskem letališču postavil evropski muzej letalstva v obliki piramide. Za projekt se je „zagrela" ptujska ZRS Bistra, podporo pa sta že izrazili občina Gorišnica in Dornava, ki na svojem območju gostita letališče. V Dornavi so pobudo obravnavali na zadnji občinski seji, kjer je župan RajkoJan-žekovič pri točki razno svetnike seznanil z opisano idejo in še povedal, da so v igri tri lokacije za tovrstni muzej evropskega ranga; in sicer v Slovenj Gradcu, kjer prostorske kapacitete ponuja Prevent, pa v Vipavi (od koder je ideja pravzaprav prišla, vendar naj bi bil razpoložljiv prostor premajhen) ter zdaj še v Mo-škanjcih. Čeprav se je čisto od začetka vse skupaj slišalo precej sanjsko in za lase privlečeno, pa sta župana obeh pristojnih občin zadevo očitno vzela bolj resno. Tako je Rajko Janžekovič po tem, ko so se svetniki seznanili z informacijo in jo tudi pozitivno sprejeli, še povedal, da bo v primeru nadaljnjega razvoja ideje v pravi projekt občina v znak soglasja takoj pristopila tudi k morebitni nujni spremembi prostorskega plana v tistem delu, kamor sega letališko območje. Takšen muzej bi namreč obema vpletenima občinama gotovo lahko samo koristil, zlasti v pogledu turistične promocije, veliko turistov pa seveda s seboj prinaša še marsikaj drugega - predvsem več denarja ... Da bi „piramida" lahko štar-tala kot zaresna zadeva, je bilo seveda za začetek potrebno pridobiti čim več pozitivnih mnenj, med katerimi je bilo že ob samem razmišljanju o tem nujno pridobiti še eno soglasje (poleg dornavskega občinskega svet), in sicer iz gorišniške občine, vodstvo Aerodroma pa je soglašalo že ob prvih pogovorih. Kokot: „Sklep je le načelne narave!" No, v Gorišnici se je malo, Bi na letališču v Moškanjcih v prihodnosti res lahko stala „piramida" - evropski aeronavtični muzej?! temu bi se reklo, proceduralno zapletlo. Seja občinskega sveta je bila namreč v torek zvečer, kot je povedal župan Jožef Kokot, pa naj bi informacijo o nujnosti pridobitve pozitivnega sklepa za podporo projektu prejel naslednji dan, v sredo dopoldne. Izredne seje zaradi tega ni skliceval, pač pa je na Bistro taisti dan v sredo, 6. decembra, sam poslal sklep o zainteresiranosti občine Gorišnica za izgradnjo aeronavtičnega muzeja. V poslanem sklepu je zapisano, da se je svet občine Gorišnica na zadnji seji seznanil s predlogom ZRS Bistra o izgradnji muzeja in sprejel sklep, s katerim izraža zainteresiranost in vso podporo projektu „Evropskega aeronavtičnega muzeja ob letališču v Moškanjcih" na območju občine Gorišnica. Vsa zadeva sicer ni vredna posebnega linča, toda resnica je ta, da gorišniški občinski svet na svoji zadnji seji ni slišal niti besede o tem projektu, čeprav se lahko z gotovostjo trdi, da proti načelni podpori ne bi imel nihče nič proti. Zakaj se je potem župan Jožef Kokot odločil za takšno, vseeno malo samovoljno potezo? Sam pravi, da je imel namen o zadevi obvestiti tudi svoje svetnike, vendar se mu je v fazi zgolj prvih pogovorov z nekaterimi ljudmi, brez vsake realne osnove za postavitev projekta, to ni zdelo smiselno: „Gotovo bi svet obvestil takoj, ko bi dobili najmanjšo zeleno luč za to, da se projekta sploh lahko lotimo. Zaenkrat pa je to le pobuda Bistre, ki pa jo gotovo vsi vpleteni podpiramo. Vendar, kot poudarjam, v teh dneh to ni še nič drugega kot želja in to je še zelo daleč od možnosti. Takoj, ko bi dobili namig ali vsaj majhno zeleno luč določenih kompetentnih oseb, da vendarle obstaja možnost realizacije tega projekta pri nas, pa bi bili svetniki obveščeni. V tej fazi se mi pa to ne zdi smotrno, saj ni možno še o ničemer odločati, zavračati ali sprejeti, ker še praktično ni popolnoma nič znano. Mislim tudi, da je informacija o tem v javnost prišla nekoliko prehitro, saj bi najprej morale obstajati neke osnove, temelji za pripravo teoretičnega projekta; ali bi bil ta potem uspešen ali ne, pa je tako že druga, naslednja zgodba." Kokot je nato v nadaljevanju še pojasnil, da je bil poslan sklep le načelne narave in potreben za to, da se predstavniki občin, Bistre in Aerokluba sploh lahko začnejo pogovarjati o možnosti postavitve muzeja v našem okolju s kompetentnimi ljudmi in institucijami, ob tem pa še dodal, da se je doslej že velikokrat zgodilo, da tudi kakšen zelo dober projekt ni bil nikoli niti začet zaradi nasprotovanj v samem začetku, pa najsi so bila ta nasprotovanja še tako neargumentirana, kar se je izkazalo kasneje: „Preveč imam slabih izkušenj s tem, da je bila ideja uničena, preden so se sploh preučile možnosti za njeno realizacijo. Ta zadeva zdaj je podobna - gre zgolj za idejo, zdaj pa je treba najprej preučiti možnosti, ali jo je sploh možno sprovesti. In če možnost za to obstaja, potem je prva poteza ta, da se o tem obvesti občinski svet, ki se nato odloči, ali naj se projekt pripravi oz. podpre ali pač ne!" Najprej bo svoje povedal Jelinčič Ena ključnih oseb, ki bo najprej dala vedeti, ali imajo v Moškanjcih sploh kakšne možnosti oziroma ali to območje sploh pride v poštev za morebitni evropski muzej, je gotovo predsednik Letalske zveze Slovenije; da je to gospod poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti, je znano, da pa sta z županom Jožetom Kokot stara znanca in prijatelja, pa veliko manj. Kokot je konec minulega tedna Zmaga Jelinčiča že poklical in mu na kratko predstavil idejo o postavitvi piramide na mo-škanjskem letališču, vendar je Zmago Jelinčič do novega leta v bolniškem staležu, saj si je zlomil nogo. Tako sta se dogovorila, da se srečata hitro po novem letu, do takrat pa je Jelinčič Kokotu zagotovil, da bo o tej pobudi temeljito razmislil, nato pa bosta na srečanju razjasnila vse, kar ga bo še zanimalo: „Šele po tem sestanku bo znanega kaj več; če nič drugega, vsaj to, ali imamo možnosti ali jih sploh nimamo," je še povedal Jožef Kokot. To pa je do takrat o „piramidi" tudi vse. Kako se bo zadeva razvijala, bomo gotovo z zanimanjem spremljali; navsezadnje imeti evropski muzej na širšem Ptujskem nikakor ni mala zadeva in škoda bi jo bilo izgubiti, če res obstaja možnost za kaj takega. Ne glede na vse pa se zna - po naši stari štajerski navadi - zgoditi, da se bodo razvnele hude polemike o tem, zakaj ravno oblika piramide in kaj ima to skupnega z našo kulturo in okoljem ... SM Ptuj • Primestna četrt Spuhlja ustanovljena Dom krajanov bodo pričeli graditi v letu 2007 Ustanovitev nove primestne četrti Spuhlja v MO Ptuj je bila dogovorjena s pogodbo za CERO Gajke, ki je bila podpisana 23. oktobra 2002. Spuhljani so o tem glasovali na zboru občanov v začetku leta 2003, ko je bilo tudi sklenjeno, da ustanovitev vstopi v veljavo s prvimi naslednjimi lokalnimi volitvami, ki so se zgodile letošnjo jesen. Zato je tudi konstitutivno sejo sveta nove primestne četrti, ki je bila 21. novembra, sklicala občinska volilna komisija. V tem času se je svet PČ Spuhlja sestal že trikrat, dve seji sta bili korespondenčni. Svet PČ Spuhlja sestavlja pet članov: Edvard Strelec, Aleš Kolarič, Edvard Rižner, Jelka Majcen in Dušan Kralj. Za predsedni- ka so izvolili Edvarda Strelca (LDS), za podpredsednico Jelko Majcen (LDS). Sestajajo se v prostorih GD Spuhlja. Na lastne prostore pa računajo v novem Domu krajanov Spuh-lja, ki ga bodo pričeli graditi v letu 2007 v okviru podeljene stavbne pravice. Športno igrišče, ki so si ga prav tako izgovorili s pogodbo za CERO Gajke, pa naj bi v celoti zgradili v letu 2008, ko naj bi postavili tudi športni objekt s klubskimi in družabnimi prostori. V 2007 je v načrtu postavitev ograje in asfaltiranje trenutno še gramozira- Foto: Črtomir Goznik Edvard Strelec, predsednik sveta novoustanovljene PČ Spuhlja, ki šteje 864 prebivalcev. nega igrišča, je povedal predsednik sveta nove ptujske PČ Edvard Strelec. Izgradnjo športnega igrišča oziroma parka Spuhlja pa bo potrebno urediti še s prostorskim planom. V novi PČ nadaljujejo delo tudi štirje gradbeni odbori, ki so bili imenovani za uresničevanje posameznih določil oziroma postavk iz že omenjene pogodbe. Imenovali so gradbeni odbor za gradnjo športnega igrišča, odbor za infrastrukturo in gradnjo kanalizacije, odbor za Dom krajanov ter odbor za nadzor nad delovanjem CERO Gajke. Po potrebi bodo število odborov dopolnili. V organizaciji nove PČ je 8. decembra potekalo tudi srečanje starejših občanov. Na območju Spuhlje živi 85 občanov, starejših nad 70 let. Srečanja se jih je udeležilo 45. Za pogostitev je poskrbelo novoustanovljeno društvo gospodinj Spuhlja Marjetica. V kulturnem programu pa so nastopili učenci OŠ Mladika, Ljudske pevke KD Jezero in Moški pevski zbor Jezero DU Budina-Brstje. Foto: SM Ptuj • S tiskovne konference Skupnosti vrtcev Slovenije Saj se vračamo v srednji vek! V današnjem času izpostaviti kot temeljni vzrok nizke rodnosti naraščajoče izobraževanje žensk in njihovo ekonomsko avtonomijo, je kot poziv na srednji vek, je stavek, ki je še posebej odmeval na tiskovni konferenci Skupnosti vrtcev Slovenije in treh slovenskih pedagoških fakultet, ki je bila 29. novembra. strategija za dvig rodnosti, ki je medtem sicer poniknila, bi morala sloneti na drugačnih izhodiščih, takšnih, ki bi staršem zagotavljale najkvalitetnejšo in cenovno ugodno podporo na poti vzgajanja, izobraževanja in dozorevanja njihovega otroka, od vrtca, osnovne in srednje šole do študija. Če je življenje najvišja vrednota, potem je zagotovo vredna najboljšega, vsekakor pa mnogo bolj pretehtanega in času ter trenutnim razmeram primernega dokumenta, je na tiskovni konferenci Skupnosti vrtcev Slovenije in vseh treh slovenskih pedagoških fakultet, Ljubljane, Maribora in Kopra, še posebej poudarila Božena Bratuž, podpredsednica Skupnosti vrtcev Slovenije. Skupnost odločno nasprotuje gradivu Strategije za dvig rodnosti v Republiki Sloveniji, ki jo je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, še posebej pa njegovemu četrtemu poglavju, kjer je govora o spremembah standardov javne predšolske vzgoje, ker je nastalo brez sodelovanja strokovne javnosti, prav tako naj ne bi bilo vključeno ministrstvo za šolstvo in šport. Odločno nasprotujejo znižanju izobrazbe, za strokovne delavce se je celo uporabil termin negovalka, Na knjižni polici Foto: Črtomir Goznik V Skupnosti vrtcev Slovenije na znižanje izobrazbe vzgojiteljic ne bodo pristali, poudarja podpredsednica skupnosti Božena Bratuž, ki je prepričana, da si otroci zaslužijo le najboljše. ki je v slovenskih vrtcih ni že več desetletij, vrtec tudi več ne pozna jaslic, temveč oddelke vrtca za prvo starostno obdobje. To nepoznavanje javne predšolske vzgoje avtorje strategije v celoti diskreditira. V vrtcih ne morejo iti s kvaliteto nazaj, zato odločno zavračajo znižanje kakovosti dela in izobrazbe vzgojiteljic. V svetu že trideset let prevladuje prepričanje, da vrtci niso namenjeni zgolj varstvu otrok in da ne nadomeščajo staršev, predšolska vzgoja v vrtcih je tista, ki dopolnjuje družinsko vzgojo. Čeprav je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve po razrešitvi ministra Janeza Drobniča, strategijo za dvig rodnosti umaknilo iz razprave, je sodu izbil dno predlog za plačilo splava, opozorila vseh, ki so se "uspeli" vključiti v razpravo, ostajajo. Družba 21. stoletja si korakov nazaj ne more dovoliti. Sicer pa gre za dokument, ki zadeva vse državljane, zato je odgovornost "spisateljev" še toliko večja. Upati je, da bo novi dokument sprejemljivejši, predvsem pa ne bo vodil v "srednji" vek. Slovenija namreč takšen dokument potrebuje, da se bo rodnost dvignila glede na zaskrbljujoče podatke na tem področju, ker sicer demografskega razvoja ne bo. Politični ukrepi v povezavi s široko zastavljenimi družbenimi aktivnostmi so za to nujno potrebni. MG Ptuj • Mednarodni dan invalidov v OŠ Olge Meglic Pohabljenost je lahko le v srcih V novi telovadnici OŠ Olge Meglič na Ptuju so 4. decembra pripravili prireditev ob mednarodnem dnevu invalidov. V goste so povabili VDC Sonček Ptuj, ki so učencem od prvega do devetega razreda predstavili razmišljanja znanih Slovencev o drugačnosti. Kot je povedala vodja VDC Sonček Ptuj Zdenka Ketiš, je Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku pred več kot desetimi leti izdal zbornik z razmišljanji znanih ljudi o drugačnosti. S prodajo zbornika so zbirali denar za opremo učilnice z računalniki. V nastopu so združili razmišljanja Janeza Švanjcerja (upokojenega novinarja in pisatelja), Polone Vetrih (dramske igralke), Toneta Kuntnerja (pesnika in igralca) in Dima Zupana (pravnika in pisatelja), ki so jim dodali pesem Mojce Pih-ler, varovanke VDC Sonček. Izbrane tekste so predstavili Petra, Tadej, Jaro, Jožko, Bojan in Peter. Mladih so se globoko dotaknile zapisane in izrečene misli, še posebej misel Dima Zupana, da ni invalidnih ljudi in je pohab-ljenost lahko le v srcih. Za lepe misli in trenutke se je v imenu učencev OŠ Olge Meglič zahvalil ravnatelj Ervin Hojker, ki je ob tej priložno- pa je lahko že jutri drugačen. sti tudi poudaril, da nihče Zato je sporočilo 3. decem- med ni tako drugačen, da ne bi mogel biti naš sosed, pri- bra, mednarodnega dneva invalidov, zelo jasno, da smo jatelj, sodelavec, vsak izmed vsi enaki, hkrati pa vsi dru- gačni. Varovancem VDC Sonček so se zahvalili za izjemen nastop tudi s priložnostnim darilom. MG Foto: Črtomir Goznik VDC Sonček se je učencem OŠ Olga Meglič predstavil z razmišljanji znanih ljudi o drugačnosti. Khaled Hosseini Tek za zmajem Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006 (Zbirka Roman) Zbirka roman nas razveseljuje z romani iz sodobnega življenja, v katerih si romaneskni junaki zastavljajo povsem bivanjska vprašanja o smislu, usodi, krivdi in pravičnosti v tem svetu, in kar je še posebej domišljeno in izbrano, vodi nas po različnih pokrajinah in deželah planeta. Tek za zmajem je prvenec afganistanskega pisatelja Khalida Hos-seinija, ki je otroštvo preživel v Afganistanu, politično zatočišče pa si je družina poiskala v ZDA. V Kaliforniji je študiral medicino in tam je tudi zaposlen. Naj vas pridevnik afganistanski ne zavede, da bi zamahnili z roko, da to že ne more^ biti kakšen tehten in berljiv roman. Prav nasprotno! Če so uvodne pripovedi še nekoliko tipajoče in razlagalne, pa vendar človeško občutene, se zadnji del prevesi v pretresljivo izpoved krutih in skrajno surovih dogodkov, ki se v tej revni, lepi in spoštljivi deželi še kar nadaljujejo. Motijo se tisti, ki pravijo, da je mogoče preteklost pokopati. Amir v San Franciscu razmišlja o Kabulu v letu 1975, o Hasanu, Babu, Aliju. S Hasanom sta skupaj preživljala otroštvo. Amir je z očetom Babo živel v najlepši hiši v premožni četrti Kabula. Njegova mama je umrla na porodu, Hasanova, lahkoživa lepotica, je pobegnila s potujočimi pevci in plesalci. Obema je otroštvo potekalo brez materinske topline in ženske vzgoje, kar je Hasan, ki se je na svet prismejal z razklano ustnico, še posebej občutil. Hasan in oče sta bila Hazara in sta živela v ilovnati bajti. Amirjev oče Baba je bil orjak, pravili so, da se je nekoč z golimi rokami spoprijel s črnim medvedom. Zgradil je sirotišnico in bil je eden najbogatejših trgovcev v Kabulu. Požvižgal se je na nauke bradatih idiotov, ki se ves dan igrajo z molekom in recitirajo iz knjige, ki je sami ne razumejo. Zgrozil se je ob misli, da bi lahko Afganistan kdaj prišel v roke teh ljudi. Baba je pravil, da je edini greh, ki obstaja kraja, vsi ostali pa so samo njegove različice. Amir je v šoli blestel v igri o pesnjenju, poznal je mnoge pesnike na pamet. Pravi moški pa ne berejo poezije, kaj šele, da bi jo pisali, meni Baba, in se boji, da fantu nekaj manjka, ne zanima ga nogomet, vedno je zadnji in nespreten, vsi ga suvajo in odrivajo. Amir in Hasan sta skupaj počela vragolije, se skrivala, potepala, si ogledala prvi film z Johnom Waynom, ki za čuda ni bil Iranec. Hasan ni hodil v šolo, bilje pravzaprav Amirjev služabnik. Amir mu je bral zgodbe. Njegov odnos do Hasana je bil tudi muhast, zloben, nikoli mu ni rekel besede prijatelj. Hkrati pa mu je bil Hasan neomajno zvest in se je zanj večkrat žrtvoval. Njuna najljubša zgodba je bila o Ru-stemu in Sohrabu. Ravno ta zgodba je povezujoči motiv romana, ki sporoča o prijateljstvu, junaštvu, pa tudi o zatajitvi in krivdi. Drugi motiv je nasilnost, rasistična krutost in primitivnost Asefa, sina nemške matere in Paštuna. Amir je napisal svojo prvo zgodbo. Človek, ki zapravi božjo nadarjenost, je osel, mu je zapisal očetov družabnik Rahim Kan, ki je vedno instinktivno zaznal njegove misli in stiske. Decembra 1978 so sovjetski tanki prihrumeli po ulicah. Afganistanci so neodvisni in svobodni ljudje, ki spoštujejo običaje, pravila pa prezirljivo odklanjajo. Ena najljubših zabav je bila spuščanje zmajev. Pred nasiljem sta se Baba in Amir umaknila iz Kabula v Pakistan in v Ameriko, kjer je Baba osupljal prebežnike s svojimi teorijami. Amir je v Ameriki lahko pokopal svoje spomine, njegov oče Baba se v tistem svetu ni znašel in je objokoval spomine na Afganistan, nasade sladkornega trsa in zelene prostranstva. Nasproti si stojita dva svetova, dva razreda v monarhiji, dva naroda v sovraštvu, pravzaprav nasilje enega naroda nad drugim, trpinčenim, in tudi dva prepada med zahodno in vzhodno civilizacijo. Življenje pa tako zaokrožuje posamezne zgodbe, da usode posameznikov vodi nazaj na začetek in ob smrti doseže neke vrste spravo, pomiritev in katarzo, odkrije resnico, ki boli. Odvrtita se dve zgodbi. Zgodba prvoosebnega pripovedovalca Amirja, ki nadaljuje pot v Ameriki in zgodba o Hasanu, ki je ostal in jo pripoveduje Karim. Kabul je postal mesto duhov, Amerika je dajala vtis deroče reke, usmerjene v prihodnost. Čaj, politika in škandali, so bile glavne teme na afganistanskih bolšjih nedeljah v Ameriki. Tam je Amir srečal tudi princeso svojih sanj. Talibi so prepovedali vse; govorjenje, smejanje, spuščanje zmajev. Afganistan njune mladosti je že dolgo mrtev. Nasilje, smrt in strah na vsakem koraku. Ljudje bi radi nazaj svoje staro življenje. V Afganistanu je pomemben edinole konec. Vladimir Kajzovar Rokomet Še sreča zapustila Ormožane Stran 8 Bowling V petek uradna otvoritev novega bowling centra Stran 8 Odbojka Ptujčankam derbi in naslov jesenskega prvaka Stran 9 Strelstvo Točki za člane s puško in pištolo Stran 9 Mali nogomet Tri ekipe MNZ Ptuj še s polnim izkupičkom Stran 10 Mali nogomet Tomažu v 1/4 finalu pokala ni uspel podvig Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Drava Ptuj Na preizkušnji Argentinec s slovenskim potnim listom Aktivnosti v zvezi z zimskim prestopnim rokom nogometašev so že v polnem teku, tudi pri ptujskem prvoligašu je tako. Zaenkrat je jasno le to, da je ekipo zapustil Senad Ti-ganj, ki bo odslej nastopal v avstrijski 2. ligi pri ekipi Kap-fenberg. Iz mladinske nogometne šole so se treningom članskega moštva priključili obetavni mladinci. Damir Zagoršek, Jani Druzovič, Dejan Novak, Rene Vrabl, Boštjan Nežmah in Darjan Ceh bodo poskušali trenerju Draženu Besku pokazati, da si zaslužijo mesto v članskem moštvu. Boris Emeršič, v. d. poslovnega direktorja, nam je o ostalem dogajanju glede igralnega kadra dejal naslednje: »Zadnja vest je, da je na preizkušnjo na Ptuj prišel Argentinec s slovenskim potnim listom Lucas Mario Šuštaršič (slovensko državljanstvo je dobil pred enim tednom). Urejamo tudi vse potrebno za prestop Foto: Črtomir Goznik O nadaljnjem statusu Viktorja TTenevskega (Drava, modri dres) v tem trenutku ni še nič novega. 29-letnega srbskega branilca Daliborja Pešterca. Kar se tiče odhodov, je za- enkrat jasno le, da klub zapušča Armin Krušica, po vsej verjetnosti pa bomo pogodbo prekinili tudi s Herolindom Osajem.« JM Nogomet • Liga prvakov Dvoboji gigantov V petek, točno opoldne, je v švicarskem Nyonu potekal žreb osmine finala najprestiž-nejšega evropskega nogometnega tekmovanja. Kot je že v navadi, se je tudi tokrat žreb poigral z nekaterimi ekipami, saj je na sporedu nekaj resnično zanimivih in privlačnih dvobojev. Zmagovalci dosedanjega skupinskega dela Lige prvakov bodo imeli v osmini finala prednost domačega igrišča na povratni tekmi. Popravnih izpitov ne bo več, tako da bodo vsa moštva nastopal z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Postati prvak Lige prvakov je pač svojevrstno doživetje. Med najzanimivejšimi pari je prav gotovo dvoboj zadnjih dveh šampionov, Barcelone in Liverpoola. Španci igrajo vedno bolje, prebudil se je tudi Islandec Gudjohnsen, medtem ko Angleži stavijo na svoje najmočnejše orožje - razprodani Anfield. Zelo zanimivo bo tudi videti, kakšen sprejem bo Porto pripravil svojemu nekdanjemu strategu Mourinhu, ki bo s Chelseajem gostoval na Portugalskem. Na tej stopnici tekmovanja se bosta pomerila tudi zdaj že tradicionalna rivala Real in Bayern, saj sta se ta nasprotnika v preteklih letih že večkrat pomerila. Katoliški del Glasgowa živi za obračun z Milanom, ki je letos v slabi formi in le izredno lahki skupini se lahko zahvali da je še med »živi- Pari osmine finala Lige prvakov: Roma (Ita) - Lyon (Fra) Celtic (Ško) - Milan (Ita) Real (Špa) - Bayern (Nem) Porto (Por) - Chelsea (Ang) Barcelona (Špa) - Liverpool (Ang) Inter (Ita) - Valencia (Špa) Lille (Fra) - Manchester (Ang) PSV (Niz) - Arsenal (Ang) Kdo bo uspešnejši v osmini finala Lige prvakov: Ruud van Nistelrooy (Real Madrid) ali Claudio Pizza-ro (Bayern Mùnchen) mi«. Drugi milanski klub Inter bo na prvi tekmi gostil špansko Valencio. Italijani si v letošnji sezoni veliko obetajo od Lige prvakov, saj jim je samozavest po dobrih igrah v domačem prvenstvu precej zrasla. PSV iz Eindhovna bo skušal izločiti Londonski Arsenal, toda lanski finalisti Lige prvakov tudi letos merijo visoko. Po mnenju mnogih je trenutno Lyon tista ekipa, ki igra v Evropi najlepši nogomet. Bodo šli letos do konca? Prva ovira na tej poti bodo Totti in druščina. Manchester United, ki igra letos v precej boljši formi kot lani, se bo skušali Lillu maščevati za lanski poraz v skupinskem delu lige prvakov, ki jih je stal uvrstitve v nadaljnje tekmovanje. tp Nogomet Kdo so kandidati za mesto selektorja? Po neuspelih pogajanjih predsednika Nogometne zveze Slovenije Rudija Zavrla in Darka Milaniča o prevzemu reprezentance še ni znano, kdo bo novi selektor izbrane vrste. Kandidatov je veliko. Od domačih trenerjev je najbolj aktualen trener Gorice Pavel Pinni, ki je z Gorico osvojil tri naslove državnega prvaka, trenutno pa je brezposeln. Primorski trener je tudi edini, s katerim je predsednik NZS opravil pogovor. Od domačih trenerjev sta aktualna še nekdanji in zdajšnji trener Maribora Matjaž Kek in Marijan Pušnik, omenja pa se tudi Bojana Prašnikarja, ki je Slovenijo doslej vodil že trikrat, trenutno pa je vodja strokovnega štaba ajdovskega Primorja. Omenja se še enega nekdanjega selektorja, Zdenka Verdenika, predsedniku zanimiv pa naj bi bil tudi Ivo Šajh, katerega adut v očeh prvega moža slovenskega no- gometa je dejstvo, da je samostojni kandidat brez zaledja, ki bi ga rinilo v ospredje. Od tujcev naj bi najvišje kotiral bosanski trener Vahid Ha-lilhodžić, ki je nazadnje treniral arabski Al Ittihad Milenka Ačimoviča, trenutno pa je brezposeln. Ponudbe so poslali še Nemec Berti Vogts, ki je leta 1996 z elfom' osvojil naslov evropskega prvaka, Belgijec Eric Gerets, Italijan Marco Bare-si, Srbi Milan Živadinović, Ljupko Petrović, Dragoslav Stepanović in Slobodan Santrač, za selektorski stolček pa naj bi se ogreli tudi Hrvati Miroslav Blažević, mož, ki je Hrvaško leta 1998 na svetovnem prvenstvu popeljal do brona, Josip Skoblar, nekoč odlični nogometaš, ki je trenutno skavt francoskega Marseilla, in donedavni selektor Hrvaške Zlatko Kranjčar, ki pa naj ne bi imel veliko možnosti za prevzem najboljše slovenske vrste. Sportal Športnik leta 2006 Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. januarja 2007 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic. Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in Športnih novic in poslušalci Radia Ptuj, izbrali naj- popularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Ra-ičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konku-rencah. V Štajerski RADIOPTUJ 89,8«98,S«I04,3 ŠPORTNIK LETA - SPODNJEGA PODRAVJA - 2006 ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_ ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _ Ime in priimek: _ Naslov: _ Poštna številka, kraj:_ IZPOLNJEN KUPON POŠUITE NA NASLOV: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ RADlO-TEDNlK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAML ^ŠPORTNENOVICE Rokomet • 1. MIK SRL (m), 13. krog Še sreča zapustila Ormožane Jeruzalem - Gold Club 31:32 (17:15) Jeruzalem: G. Čudič (12 obramb), Cvetko, Dogša, Ra-dujković, Korez, Bezjak 7, Bo-gadi 5, Klemenčič, Ivanuša 6, B. Čudič 3(2), Turković, Sok, Blažević 7, Golčar 3. Trener: Saša Prapotnik Gold Club: Torlo (10 obramb - 1 x 7m), Sarkič (1 obramba), Stojanovik 4, Kora-žija, Baran, Dimovski 3, Božič 6, Martine, Furlan, Konečnik, Štefanič 1, Ivanović 6, Teržan 5, Jovičić 7(6). Trener: Vojko Lazar Sedemmetrovke: Jeruza- lem 4/2; Gold Club 7/6. Izključitve: Jeruzalem 10; Gold Club 18 minut. Igralec tekme: Peter Božič (Gold Club Hrpelje). V 1. polčasu smo spet gledali stari dobri Ormož, ki je popolnoma nadigral goste iz Hrpelj. Obramba na čelu z vratarjem Čudičem je bila trdna, stekel je protinapad in v treh primerih so »jeruzalemčki« povedli z razliko petih golov (11:6, 12:7, 14:9). Dober zaključek 1. polčasa je Gold Club vrnil v igro in na odmor so Ormožani kljub izjemni predstavi odšli z le dvema zadetkoma prednosti (17:15). Tudi v nadaljevanju so varo-vanei Saše Prapotnika držali prednost treh do širih golov (21:17), nato pa so jim polagoma začele pojenjati moči, saj so zaigrali brez poškodovanega Gizolta ter bolanega Haliloviča. Gostje so izkoristili dolgo ter kvalitetno klop in razpoloženi Teržan je v 47. minuti prvič svoje moštvo povedel v vodstvo (25:24). V dramatičnem zaključku je Ivanović s svojim šestim golom, vse je dosegel v 2. polčasu, povedel Gold Club v vodstvo z 32:31, Blažević pa je 32 sekund pred koneem zgrešil sedemmetrovko za izenačenje (met prvega strelea FTT » iiv. Foto: Črtomir Goznik Alen Blaževič (Jeruzalem Ormož, beli dres) je proti Gold Clubu odigral zadnjo tekmo v dresu Ormo-žanov. Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL - vzhod (m) Gorišnica bo prezimila na začelju 1. B SRL moški REZULTATI 11. KROGA: Gorišnica - Krka 25:34, Klima Petek Maribor - Termo 25:26, Sevnica - MIP Gorica Leasing 24:32, Istrabenz plini Izola - Radeče MIK Celje 25:37, Dobova - Atom Krško 21:20, Dol TKI Hrastnik - Pekarna Grosuplje 24:23. 1. ATOM KRŠKO 11 8 1 2 17 2. MIP GORICA LEASING 11 8 1 2 17 3. KRKA 11 7 2 2 16 4. TERMO 10 7 0 3 14 5. KLIMA PETEK MB 11 5 1 5 11 6. PEKAR. GROSUPLJE 11 5 0 6 10 7. RADEČE MIK CELJE 11 4 1 6 9 8. DOL TKI HRASTNIK 11 4 1 6 9 9. DOBOVA 11 4 1 6 9 10. SEVNICA 11 3 1 7 7 11. ISTRABENZ P. IZOLA 10 3 0 7 6 12. GORIŠNICA 11 1 1 9 3 Gorišnica - Krka 25:34 (12:20) GORIŠNICA: Valenko, Kelenc 2, Zorli 1, Štorman 1, Šoštarič, Žuran 10 (2), Fištravec, Firbas 2, Golob 2, Petek 4, Vincek 2, Sok 1 in Šterbal. Trener 5. Bezjak. Domačinom ni uspelo premagati uigrane ekipe z vrha razpredelnice, saj so v prvem delu dovolili, da so se gostje preveč razigrali. Zaradi slabe obrambe so dovolili Novo-meščanom, da je njihov krožni napadalee z lahkoto polnil domačo mrežo. K temu je preeej pripomogel razpoloženi vratar gostov Grošelj, ki je bil v prvih minutah nepremagljiv in je naj- bolj zaslužen, da so gostje povedli s 5:0. Domačini so se prepočasi vračali v obrambo, kar so gostje, še zlati visoki Pohovski, izkoristili in iz protinapadov utrjevali in višali vodstvo. V nadaljevanju, kljub boljši igri gostiteljev, prednost gostov ni bila več dosegljiva, kljub srčnosti in požrtvovalnosti. V nadaljevanju je priložnost dobil Šterbal, ki je pokazal vso svojo vrednost in 9-krat uspešno ubranil svoja vrata. Prihaja obdobje počitka, analiz in razgovorov o tekmovanju v prihodnjem letu. anc 2. SRL vzhod REZULTATI 12. KROGA: Drava Ptuj - Pomurje 26:31, Črnomelj - Aleš Praznik 28:25, Šmartno 99 - Arcont Radgona 34:31. V tem krogu je bila prosta ekipa Grča Kočevje. 1. POMURJE 11 8 0 3 16 2. GRČA KOČEVJE 10 7 0 3 14 3. ŠMARTNO 99 11 6 1 4 13 4. ALEŠ PRAZNIK 10 5 2 3 12 5. DRAVA PTUJ 10 4 0 6 8 6. ČRNOMELJ 10 4 0 6 8 7. ARCONT RADGONA 10 0 1 9 1 Drava Ptuj - Pomurje 26:31 (12:18) DRAVA PTUJ: Ferk, Veličkovič, Štager 6, Mesarič, Predikaka 4, A. Kotar, Kvar 3, Bezjak, Vajda 7, Bedrač, Štumberger, Pislak, Kotar 1 in Kokol 5. Trener: Marjan Valenko. Petkovo srečanje so rokome-taši ptujske Drave proti vodeči ekipi Pomurja pričeli zelo dobro, saj so povedli s 3:0. Njihova igra je bila stabilna in kazalo je, da bodo gostje imeli veliko težav, da bi prišli do zmage v borbi za sam vrh prvenstvene razpredelniee v 2. SRL - vzhod. Žal pa je preostanek prvega polčasa prinesel velik preobrat; rokometaši Pomurja so izkoristili ponujene priložnosti domačih rokometašev, ki so naredili preveč napak. V napadu so bili Ptujčani neučinkoviti, v obrambi pa nepozorni in razlika ob odmoru je znašala šest zadetkov, v korist gostov. V drugem polčasu se dolgo časa ni nič kaj bistvenega spremenilo, saj so gostje imeli trdno vodstvo v svojih rokah in nič kaj ni izgledalo, da bi jim Ptujčani lahko to ogrozili. V zadnjih desetih minutah pa se je to vendarle zgodilo in v 55. minuti je bilo samo še plus dva zadetka za goste (26:28). Dravaši so še dvakrat ubranili napad Pomureev in s tem prišli do priložnosti za znižanje na -1, vendar Vajda in P. Kotar nista uspela premagati gostujočega vratarja. Pomurei so nato do konea zadeli še trikrat, domačini pa niso več uspeli doseči zadetka. V domačem taboru so imeli več pripomb na sojenje. Danilo Klajnšek lige je končal mimo gola). Tako je Blažević ob slovesu od dresa Jeruzalema (vrača se v Gorenje, iz katerih vrst je bil v Ormož posojen) ostal pri številki 99 doseženih zadetkov. Po minuti odmora trenerja Vojka Lazarja so Hrpeljei krenili v zadnji napad, Ormožani so tvegali in pustili Ivanovića do meta. Gregor Čudič je met slednjega ubranil, sledil je zadnji napad Ormoža-nov. Radujkovića so gostje na črti šestih metrov zaustavili s prekrškom za izključitev, kar pa ni bilo dovolj za klasično šolsko sedemmetrovko (slednje potrdi tudi posnetek lokalne televizije). Gledalei v polni dvorani so bučno protestirali zaradi napake slabega sodniškega para Cvetko - Kavalar iz Celja; slednja sta v spremstvu redarjev šele po dobrih desetih minutah zapustita parket športne dvorane na Hardeku. Mirno lahko rečemo, da je Ormožane tokrat zapustila sreča, saj so si po prikazani igri debelo zaslužili vsaj točko. Trimo - Velika Nedelja 36:24 (16:15) Trimo: Imperl (7 obramb), Makovee (8 obramb); Korelee 3, Krže, M. Radelj 5, B. Radelj 3, Niazura 4, Pribak 7(2), Se. Skube 2(1), Elezović 4, Sušin, 1. A SRL MOŠKI REZULTATI 11. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gold Club 31:32 (17:15), Trimo Trebnje - Velika Nedelja 36:24 (16:15), Rudar EVJ Trbovlje - Celje Pivovarna Laško 28:31 (14:14), Riko hiše - Gorenje 20:25 (12:12), Cimos Koper - Prevent 35:28 (20:13), Sviš ■ - Slovan 26:25 (11:12). 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 13 12 0 1 24 2. CIMOS KOPER 13 11 1 1 23 3. GOLD CLUB 13 11 0 2 22 4. GORENJE 13 10 1 2 21 5. TRIMO TREBNJE 13 6 0 7 12 6. PREVENT 13 5 1 7 11 7. JERUZALEM ORMOŽ 13 4 1 8 9 8. RUDAR EVJ TRBOVLJE 13 4 1 8 9 9. SVIŠ 13 4 1 8 9 10. SLOVAN 13 3 1 9 7 11. RIKO HIŠE 13 2 1 10 5 12. VELIKA NEDELJA 13 1 2 10 4 Cehte 2, Miklavčič 3, Bezjak 3. Trener: Marko Šibila. Velika Nedelja: Kovačee (4 obrambe), Čudič (10 obramb); Kukee, Ristić 2, Hanželič 3, Bračič 5, Špindler 1, Mikanovič 3, Ivančič 5(4), Korpar 1, Venta 2, Pisar 2, Krabonja. Trener: Ivan Hrupič. Sedemmetrovke: Trimo 3(3), V. Nedelja 6(4). Izključitve: Trimo 14; V. Nedelja 20 minut. Rdeč karton: 39 - Ristić 3 x 2, 48 - Ivančič 3 x 2. Igralec tekme: Nemanja Pribak (Trimo Trebnje). Rokometaši Velike Nedelje so se iz Trebnjega vrnili razočarani, ne samo zaradi poraza, ampak tudi iz vidika slabega sojenja para Filipič - Murko, ki sta z izključitvami Nedeljanov na začetku 2. polčasa skrojila izid v prid Trima. V 1. polčasu je četa Ivana Hrupiča popolno- ma zaustavila Trebanjee, ki so bili v napadu brez pravih idej, v golu Velike Nedelje pa je bil soliden Aljoša Čudič. Vseeno je Dolenjeem na odmor uspelo oditi z golom prednosti (16 :15), čeprav bi ob izenačenem sodniškem kriteriju gostje morali voditi z vsaj dvema do tremi zadetki. Na začetku 2. polčasa sta sodnika izključila dva gostujoča igralea (na parketu so ostali le štirje Nedeljani in vratar) kar so domačini s pridom izkoristili in z delnim izidom 7:0 praktično odločili zmagovalea. Zadnji upi na uspeh Velike Nedelje v Trebnjem so bili pokopani ob rdečih kartonih Ristića v 39. in Ivančiča v 48. minuti. Pri koneu tekme je Trimu uspelo eelo povesti s 15 goli prednosti, 36:21. S tem porazom bodo Nedeljani prezimili na zadnjem mestu. Uroš Krstič Ptuj • Bowling center odpira vrata Zabava za 365 dni v letu Prvi bowling center na Ptujskem in širše bo v petek odprlo podjetje Bowling center, d.o.o.. Ustanovitelj in direktor je Robert Šegu-la, soustanovitelj Mitja Še-gula, vodil pa ga bo Gorazd Kodrič. Od ideje do realizacije je preteklo manj kot leto dni. Naložba v rekonstrukcijo objekta bivše Zaščite, gostinski del in v bowling center, ki se ponaša z osmimi najmodernejšimi elektronsko opremljenimi bowling stezami, na katerih se bo lahko naenkrat zabavalo in igralo 40 oseb, ob petkih in sobotah pa bodo steze in igranje še dobile dodatno privlačnost z zvočnimi in svetlobnimi efekti, je veljala 1 milijon EUR. Bowling je zabava, šport in rekreacija za vse generacije. Tudi v ptujskem centru bodo organizirali bowling zvezd, v okviru katerega se bodo svojo sprenost merile domače in tuje medijske zvezde z različnih področij. V ptujskem bowling centru so pripravili tematske programe za vse generacije, v katerih bo vsak našel ob igri še dodatno zabavo. Prostor centra, skupaj ima okrog 1500 m2 površin, je razdeljen na tri dele, ob najmodernejših stezah ima tudi bowling bar, sicer pa se gostinski del, ki ima 600 m2, razprostira v dveh etažah in lahko hkrati sprejme več kot 500 ljudi hkrati. V večernih urah se bo celoten gostinski del spremenil v pravi bowling disco, v katerem bodo potekali tudi tematski party večeri. Za zaključene družbe do 100 ljudi imajo na voljo posebno sobo, kjer je mogoče organizirati tudi zabave s plesom. V ponudbo za najmlajše so vključili tudi organizacijo rojstnodnevnih zabav, šolarjem pa ponujajo organizirane športne dneve z igranjem bowlinga zunaj običajnega obratovalnega časa. Ptujski bowling center, ki odpira vrata v petek, 22. decembra, ob 14. uri, je deseti tovrstni center v Sloveniji. V njem je pet zaposlenih. Za popularizacijo te igre so ustanovili tudi klub, ki se vključuje v Bowling zvezo Slovenije, v okviru katere poteka tudi ligaško tekmovanje. MG Foto: Črtomir Goznik Mitja Šegula, Robert Šegula in Gorazd Kodrič so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili prvi bowling center na Ptujskem in širše, ki ga je zgradilo podjetje Bowling center, d.o.o., Rogozniška cesta 14, Ptuj. Nogomet • Gregor Dončec, NK Aluminij Nič še ni izgubljenega« » Nogometaši Aluminija v jesenskem delu tekmovanja v 2. slovenski nogometni ligi niso razveselili svojih privržencev, saj so končali na zadnjem mestu na prvenstveni razpredelnici. Zaostanek za ekipami pred njimi na srečo ni velik, tako da se lahko v drugem delu prvenstva nadejajo enakovredne borbe za obstanek. Gregor Dončec, ki prihaja iz nogometne družine (oče in strici so igrali pri Aluminiju), spada med najizkušenejše nogometaše ki-dričevskega drugoligaša. Rde-če-beli dres nosi že 14 let, o prvem delu prvenstva pa nam je dejal naslednje: »Da bomo končali na zadnjem mestu, si vsekakor nismo niti slučajno zamišljali. Trenirali smo dobro, tako da težko govorim o razlogih za slabo bero točk. Šele ob koncu prvenstva se nam je nekako odprlo pri nabiranju točk.« Seveda se bo potrebno na spomladanski del prvenstva dobro pripraviti, predvsem pa okrepiti ekipo, saj bo drugače Gregor Dončec (Aluminij, rdeči dres, št. 7) težko obstati v 2. ligi. Tudi druge ekipe bodo v upanju, da se izognejo najhujšemu naredile isto. »Mislim, da še ni nič izgubljenega in da bi se lahko z uspešno mini serijo kaj hitro znašli v sredini prvenstvene razpredelnice. Dobre priprave bodo temelj uspeha,« je še dejal Gregor Dončec. Gregor je sedaj v zrelih igralskih letih in njegova želja je zaigrati tudi v prvoligaški konkurenci. Enkrat je že poizkušal pri CMC Publikumu, vendar je bila poškodba tista, ki mu je preprečila to namero. Bilo je tudi nekaj pogovor z Dravo, ki pa niso bili uspešni. Trenutno mu ne preostane drugega, kot da poskuša nase opozoriti z dobrimi igrami, ki mu edine lahko odprejo vrata v 1. ligo. Danilo Klajnšek Strelstvo • Dvoboj Slovenija - Hrvaška Točki za člane s puško in pištolo V soboto je v Ljubljani potekal že 31. tradicionalni dvoboj med strelskima reprezentancama Slovenije in Hrvaške, kjer so zmago ponovno slavili Hrvati z rezultatom 6:2, točki za slovensko reprezentanco pa so prispevali člani s puško oziroma pištolo. Med člani s pištolo je zmagal hrvaški strelec Cindrić Vlado s 575 krogi, pred Aleksandrom Ciglaričem s 573 krogi in Boštjanom Simoničem s 571 krogi, Ljubič Cvetko je dosegel 563 krogov in zasedel 4. mesto. V ekipnem delu so zmagali Slovenci z rezultatom 1707:1693 krogov in si priborili prvo točko v skupnem seštevku reprezentanc. Med mladinci s pištolo sta slavila hrvaška strelca Josip Kovačevič in Stipe Hrgovič s 565 in 562 krogi, tretji pa je bil naš Klemen Tomaševič s 560 krogi, Simon Simonič je s 558 krogi zasedel 4. mesto. V ekipnem delu so tako zmagali hrvaški mladinci s 1683:1672. Pri članicah s pištolo so prva tri mesta zasedle hrvaške strelke, zmagali pa sta sestri Marija in Mira Marovič s 379 in 378 krogi. Najboljša slovenska strelka je bila Ptujčanka Majda Raušl s 373 krogi na 4. mestu, v ekipnem delu pa so zmagale Hrvatice z rezultatom 1131:1097 krogov. Pri mladinkah s pištolo se je zgodba ponovila, v ospredju pa so bile ponovno same hrvaške strelke. Zmagala je Kristina Vrbek z zavidljivim rezultatom 381 krogov, od slovenskih strelk pa se je najbolje odrezala debitantka v slovenski izbrani vrsti Ptujčanka Katarina Ma-tič, ki je dosegla 356 krogov in zasedla 5. mesto, Mojca Pors je bila s 353 krogi 6., Gabrijela Pešec s 341 krogi 7. in Mojca Lazar s 335 krogi 8. V ekipnem delu so hrvaške strelke slavile suvereno zmago s 1118: 1029, za slovensko ekipo pa so streljale Mojca Porš, Mojca Lazar in Gabrijela Pešec. Pri mladincih s puško je zmagal aktualni evropski prvak Petar Gorša s 593 krogi, pred našim Robijem Blažke s 587 krogi na 2. mestu in Pavle-tičem s 584 krogi na 3. mestu. Od ostalih Slovencev so Tadej Horvat, Luka Avberšek, Matic Barič in Nejc Matjažič dosegli 583, 580, 579 in 575 krogov ter bili uvrščeni od 6. do 9. mesta. V ekipnem seštevku so slavili hrvaški strelci s 1760:1749, za našo izbrano vrsto pa so se borili Robi Blažke, Matic Barič in Tadej Horvat. Od ostalih rezultatov velja omeniti še dvojno zmago slovenskih članov s puško, kjer je slavil prerojeni Izidor Hreš-čak s 594 krogi, pred Robi-jem Markojo s 592 krogi na 2. mestu. Tretji član ekipe Raj-mond Debevec je dosegel 590 krogov in osvojil 5. mesto. V ekipnem seštevku so slavili slovenski strelci z rezultatom 1776: 1769 krogov in tako prispevali še drugo točko v skupnem seštevku reprezentanc. Simeon Gonc Slovenska strelska reprezentanca Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž) Ptujčankam derbi in naslov jesenskega prvaka Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so bile od svojih nasprotnic boljše predvsem v zaključkih nizov. 2. DOL ženske REZULTATI 11. KROGA: MTD ŽOK Ptuj - Magro Grosuplje 3:0, Comet Zreče - Kajuh Šoštanj 3:0, Formis Bell - Nova KBM Branik II. 3:0, Partizan Škofja Loka - Aliansa Šempeter 3:2, Mislinja - Prevalje 1:3, ŽOK Kočevje - Ecom Tabor 3:0. 1. MTD ŽOK PTUJ 11 10 1 30 2. PREVALJE 11 10 1 28 3. MAGRO GROSUPLJE 11 9 2 26 4. COMET ZREČE 11 8 3 21 5. MISLINJA 11 7 4 20 6. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 11 6 5 18 7. FORMIS BELL 11 5 6 17 8. ALIANSA ŠEMPETER 11 3 8 13 9. KAJUH ŠOŠTANJ 11 3 8 10 10. NOVA KBM BRANIK II. 11 3 8 7 11. ŽOK KOČEVJE 11 2 9 7 12. ECOM TABOR 11 0 11 1 MTD ŽOK Ptuj - Ma- mestu. Grosupeljčanke so nazadovale na tretje, za vodilno ekipo pa imajo že štiri točke zaostanka. Gladka zmaga (3:0 v nizih) je bila vse prej kot lahka. Gostje so se izkazale kot čvrsta ekipa, ki je imela močno podporo tudi s tribun. Domača dvorana in dobra priprava na pomembno srečanje pa je prevesila jeziček na tehtnici na stran domačink. Le-te so odlično odigrale nervozne zaključke nizov, ko je bila zbranost najbolj potrebna. V vrhunski predstavi obeh ekip so se domačinke izkazale z veliko borbenostjo, kar v dosedanjem poteku prvenstva ni gro MZG Grosuplje 3:0 (24, 25, 21) MTD ŽOK Ptuj: Cvirn, Ma. Golob, Draškovič, Mo. Golob, Zupanič, Vicman, Bilanovič, Vi-dovič, Kos, Andjelkovič, Kutsay in Mihalač. Ptujske odbojkarice so v derbiju prvega dela prvenstva v soboto v domači dvorani premagale ekipo iz Grosuplja in s tem potrdile naslov jesenskega prvaka. Prevaljčanke, ki so bile uspešnejše od moštva iz Misli-nje, bodo z dvema točkama zaostanka prezimile na drugem Boks Danilo Maučnik, trener MTD ŽOK Ptuj: »Punce moram pohvaliti, saj so odigrale zelo srčno. Tekma je bila zelo izenačena, mislim pa, da je prevladala želja po zmagi. Zelo dobro smo odigrali v fazi servisa. V tem elementu je dobro odigrala tudi gostujoča ekipa, zato smo imeli precej težav s sprejemom. Pozna se velik napredek v naši igri v polju ter v bloku, mislim pa, da lahko slednjega še precej izboljšamo. Veseli smo prvega mesta, vendar je pot do konca še precej dolga. Liga je zelo izenačena, zato je nehvaležno kaj napovedovati, vendar mislim, da s takšnim pristopom igralk in celotnega vodstva kluba lahko uspešno pripeljemo sezono do konca.« bila njihova odlika. Ptujčanke so prikazale eno najboljših predstav v sezoni. Na polovici sezone se je že pokazalo, kdo utegne krojiti vrh prvenstva. Razlike med vodilno trojko so majhne, ostale ekipe že precej zaostajajo, zato se le z velikim skokom v kvaliteti lahko pomaknejo na stopničke. Kljub temu se je letos že večkrat pokazalo, da je potrebno biti zelo zbran in motiviran na vseh tekmah, saj do spodrsljaja lahko pride zelo hitre. Odločale bodo malenkosti. Ptujčanke so na vodilnem mestu, zato se od njih upravičeno pričakuje, da bodo z dobrimi igrami nadaljevale tudi po novem letu in domov pripeljale drugi zaporedni naslov. UG 1. DOL ženske REZULTATI 13. KROGA: Broline Kamnik - Benedikt 2:3, Sloving Vital - Jesenice Bled 3:0, Šentvid - Luka Koper 0:3. Srečanje HIT Nova Gorica - Galeb grup Hitachi bo jutri. 1. HIT NOVA GORICA 12 12 0 35 2. SLOVING VITAL 13 11 2 33 3. BENEDIKT 13 10 3 27 4. LUKA KOPER 13 8 5 23 5. GALEB GRUP HITACHI 12 3 9 10 6. BROLINE KAMNIK 13 3 10 10 7. ŠENTVID 13 3 10 10 8. JESENICE BLED 13 1 12 5 Rakuš za reprezentanco Avstrije V Celovcu je potekal prijateljski boksarski dvoboj med reprezentancama Avstrije in Hrvaške. Na njem je kot gost v dresu avstrijske reprezentance nastopil tudi Dušan Rakuš, sicer član BK Ring Ptuj. Dušan je v dvoboju s Hrvatom Ivico Horvatom prikazal zelo dober boks, na koncu pa so sodniki razsodili, da se je dvoboj končal brez zmagovalca. »Počaščen sem bil s pozivom naših sosedov, da jim v tem dvoboju priskočim na pomoč, ker v tej kategoriji nimajo kvalitetnega tekmovalca. Skozi ves dvoboj sem dominiral, vendar so sod- Dušan Rakuš niki tolerirali mojemu nasprotniku, da se je preveč lovil v klin, oziroma naslanjal name. Je pa to bila dobra tekmovalna preizkušnja zame,« je takoj po dvoboju dejal letošnji državni prvak Dušan Rakuš. V BK Ring pa se po uspehu na nedavnem državnem prvenstvu s pospešenim tempom pripravljajo na nastop v Italiji, saj bodo v Benetkah tekmovali že 26. decembra. Iz BK Ring Ptuj bodo nastopili Anja Kolarič, Sašo Pučko in Jernej Gajšek, iz BK Slovenska Bistrica pa Borut Slapnik in Grega Lovinšek. Danilo Klajnšek Foto: DK Mali nogomet • Lige MNZ Ptuj Tri ekipe še s polnim izkupičkom Sobota in nedelja sta bila ponovno v znamenju malega nogometa v športni dvorani Center, kjer so imeli zelo zgoščen program tekem predvsem v prvi ligi. Presenečenje so pripravili nogometaši Bar Cheers Cyber caffe, ki so minimalno premagali ekipo Bar Saš. V drugi ligi so v derbiju 4. kroga nogometaši Toyote Furman premagali Vinogradništvo Plajnšek in se tako sedaj sami nahajajo na prvem mestu prvenstvene razpredelnice, z maksimalnim iztržkom točk po štirih odigranih krogih. 1. razred REZULTATI 3. KROGA: KMN Ma- jolka - Bar Cheers Cyber caffe 0:4, Hobit Pub Apače - Jure MTS Hajdina 0:3; 4. KROG: KMN Majolka - KMN Jado 5:3, Bar Cheers Cyber caff -Bar Saš 1:0, Jure MTS Hajdina - ŠD Podgorci 5:1, Poetovio Vitomarci Petlja - ŠD Rim 3:1, Mark 69 Aba Ro-letarstvo - Športno društvo As 9:2, Bramac Juršinci - Hobit Pub Apače 4:2; 5. KROG: KMN Jado - Bar Cheers Cyber caffe 6:0, Hobit Pub Apače - Mark 69 Aba roletarstvo 1:5, ŠD Podgorci - Bramac Juršinci 3:6, ŠD Rim - KMN Majolka 2:2, Bar Saš - Jure MTS Hajdina 4:1. Foto: Črtomir Goznik Prizor s tekme Hobit Pub Apače - Mark 69 Aba roletarstvo, ki so jo prepričljivo dobili slednji. 1. MARK 69 ABA 2. B. JURŠINCI 3. BAR SAŠ 4. POETOVIO V. P. 5. JURE HAJDINA 6. BAR CHEERS 2 0 29:9 19:10 24:5 17:5 12:12 10:18 7. ŠD RIM 5 8. KMN MAJOLKA 5 9. KMN JADO 5 10. HOBIT APAČE 5 11. ŠD PODGORCI 5 12. ŠD AS 4 1 2 2 10:10 1 1 3 11:19 1 0 4 12:16 1 0 4 1 0 4 0 0 4 10:17 15:33 7:22 2. razred REZULTATI 4. KROGA: Club 13 - Klub ptujskih študentov 4:3, Dolina Winettu - Draženci 6:0, ŠD Zimica - ŠD Ptujska gora 5:3, Vinogradništvo Plajnšek - Toyota Furman Ptuj 0:1, ŠD Vitomarci - ŠD Cirklane 6:5, NK Apače - Feluka bar 4:2. 1. TOY. FURMAN 4 4 0 0 21:8 12 2. VIN PLAJNŠEK 4 3 0 1 10:4 9 3. NK APAČE 4 3 0 1 15:10 9 4. ŠD ZIMICA 4 3 0 1 16:14 9 080 13 14 5. DOL. WINETTU 4 2 11 14:6 7 6. CLUB 13 4 2 1 1 14:12 7 7. ŠD VITOMARCI 4 2 0 2 13:14 6 8. ŠD CIRKULANE 4 10 3 12:15 3 9. FELUKA BAR 4 1 0 3 9:14 3 10. KPŠ 4 1 0 3 8:13 3 11. DRAŽENCI 4 1 0 3 8:19 3 12. PTUJ. GORA 4 0 0 4 11:22 0 Danilo Klajnšek V ZELO KRATKEM ČASU DO PRAVIČNE DENARNE ODŠKODNINE Dovolite, da Vam na kratico predstavimo podjetje Poravnava, d.o.o. Ukvarjamo se z uveljavljanjem odškodnin udeležencem prometnih nezgod, delovnih nezgod, nezgod v javnih ustanovah in na javnih površinah, pa tudi z uveljavljanjem odškodnin iz naslova življenjskega, kolektivnega in individualnega nezgodnega zavarovanja. V Sloveniji delujemo že od začetka leta 2002 in smo vodilno in največje odškodninsko podjetje, saj imamo v svojem okrilju kar 18 poslovalnic po vsej Sloveniji (tudi v prihodnje bomo odpirali nove poslovne enote) in zastopamo okrog 5000 novih strank na leto. Naš namen je omogočiti VSEM ENAKE POGO.IE ZA PRIDOBITEV PRIMERNE IN PRAVIČNE ODŠKODNINE - to dosegamo z možnostjo izdelave strokovnega medicinskega mnenja in s tako imenovano pogodbo o opravi storitev, s katero se stranka zaveže za plačilo provizije. Tako se obvezujemo, da bomo svojo storitev opravljali s še večjo delovno vnemo, saj je od uspešnosti podjetja odvisna tudi višina zaslužka. Pri podjetju Poravnava, d.o.o., oškodovanci nimajo nobenih stroškov vse do izplačila odškodnine. Naša vizija je, da tudi v prihodnosti delujemo kot najuspešnejše tovrstno podjetje (zdaj se ponašamo s 95-odstotno uspešnostjo odškodninskih zahtevkov), hkrati pa vizija temelji na dobri seznanjenosti oškodovancev s pravicami, ki jim jih pri uveljavljanju odškodnin dajejo slovenski in evropski pravni predpisi. Da dobro delamo, kaže tudi podatek, da se številne stranke vračajo k nam in nas priporočajo drugim. Družba Poravnava, d.o.o., Vam ponuja BREZPLAČNO SVETOVANJE: na telefonski št. 080 13 14 (24 ur na dan, vse dni v letu), na domu po vsej Sloveniji (od ponedeljka do petka), na spletni strani (www.poravnava.si; info@poravnava.si), v časniku Dobro jutro, v Štajerskem tedniku in Novem tedniku ter v vseh poslovnih enotah. • PREVIDNOST NI ODVEČ - ker se zavedamo, da je na tem pravnem področju nadvse pomembna strokovnost, svojo ponudbo oziroma storitve gradimo in razvijamo na njej. Večkrat na leto organiziramo izobraževalne vikende, na katerih se soočamo z novostmi na tem zapletenem pravnem področju, prav tako smo izdelali strokovno izobraževalno literaturo, ki so jo morali zaposleni podrobno preučiti. Vsa ta previdnost in vlaganje v znanje zaposlenih se odražata v kakovostnem svetovanju in posvečanju strankam ter reševanju najrazličnejših odškodninskih primerov. V tem tržnem segmentu deluje vedno več podjetij, a vsa ne morejo zagotavljati strokovnosti, ki Vam jo ponuja podjetje Poravnava, d.o.o., prav tako pa naše podjetje za ta podjetja ne prevzema nobene odgovornosti. Če oškodovanci še pred leti niso vedeli, kateri naslov je pravi za uveljavljanje odškodnin, danes zagotovo vedo, daje to podjetje Poravnava, d.o.o. Z veseljem se lahko pohvalimo, da so stranke zadovoljne z našim podjetjem. To dokazuje dejstvo, da se vračajo k nam, poleg tega je neodvisno opravljena anketa pokazala kar 96-odstotno zadovoljstvo naših strank. • POMAGAMO in SVETUJEMO Vam lahko v vseh naših POSLOVNIH ENOTAH, ki so: v LJUBLJANI (Zaloška cesta 69 - Dvorec Sela), MARIBORU (Sokolska 46, pri Merkuiju Kranj na Studencih), KOPRU (Vojkovo nabrežje 32, v stavbi Intereurope), CELJU (Ljubljanska cesta 20, nad garažno hišo Glazija, nad Sparom, pri policiji), KRANJU (Maistrov trg 11, Adamičeva hiša), TREBNJEM (Baragov trg 1, pri avtobusni postaji), MURSKI SOBOTI (Ulica Staneta Rozmana 16, nad Probanko), SLOVENJ GRADCU (Ronkova 4, PTC Katica), NOVEM MESTU (Kandijska cesta 9, malo naprej od bolnice, nad barom Boter), na PTUJU (Vodnikova ulica 2, nad glavno pošto, nad Okrajnim sodiščem Ptuj), v NOVI GORICI (Ul. Gradnikove brigade 6, nad Obrtnim domom), POSTOJNI (Novi trg 6, PTC Primorka), VELENJU (Efenkova 61, v Domu učencev, PC Efenkova), KOČEVJU (TZO 64, v hotelu Valentin), TRBOVLJU (Trg revolucije 29A, nasproti glavne banke Zasavje), ILIRSKI BISTRICI (Bazoviška cesta 11, nasproti občine), na JESENICAH (Titova 65, zraven piramide, nasproti Integrala) in v ČRNOMLJU (Na utrdbah 20). Mali nogomet • Pokal NZS Tomažu ni uspel podvig Pokal NZS 1/4 finale: Tomaž - Svea Litija 3:6 (1:2) Strelci: 0:1 Delamea (14), 0:2 Osredkar (15), 1:2 Goričan (17), 1:3 Mihelič (23), 1:4 Osredkar (24), 2:4 Kamenšek (27), 2:5 Smiljanič (35), 3:5 Kovačec (36) in 3:6 Smiljanič (38). Tomaž: Trop, Školiber, Miklašič, Goričan, Bohinec, Gašparič, Kamenšek, Plohl, Kolbl, Kovačec, Žiher, Bedrač. Trener: Marjan Magdič. Igralec tekme: Igor Osredkar (Svea Litija). Tomaž, vodilno moštvo 2. SFL vzhod, je po zmagi nad Novogoričani v osmini finala pokala NZS, tudi proti Litija-nom po tihem upal na novo presenečenje. Zmaga Svee je zaslužena, čeprav se ne moremo znebiti občutka, da je končen izid le nekoliko previsok v korist čete Zorana Teska: V 1. polčasu so več priložnosti imeli gostitelji, toda vratar Svee je bil v formi. Padec koncentracije Tomaža so v 14. in 15. minuti izkoristili Litijani preko Delamee in Os-redkarja; okoli slednjega se je Zvonko Gašparič, predsednik in kapetan Tomaža: "Končni rezultat jasno pokaže razliko med prvo in drugo ligo. Izkušeni Litijani so kaznovali vse naše napake. Po mojem je bil mož odločitve reprezentančni vratar Tokič, ki je uvodoma zaustavil vse naše nevarne poskuse. Vseeno smo zadovoljni z nastopom v pokalnem tekmovanju. Litija-nom pa čestitam in jim držim pesti za čim boljši rezultat na zaključnem turnirju." vrtela vsa igra gostov. Tomaž, ki je skozi celo tekmo igral z dvema četvorkama, se je v igro vrnil mladinski reprezentant Goričan, ki je zadel po uigrani akciji iz prostega strela. Začetne minute 2. polčasa so dale končen odgovor o zmagovalcu. Svea je preko Miheliča in Osredkarja v pičli minuti dvakrat zadela in ušla na prednost treh golov 4:1. V nadaljevanju smo videli še nekaj lepih potez. „Kot zmeraj so tekme na Har-deku proti Tomažu težke. Naš cilj je osvojiti pokal NZS v tej sezoni," je po tekmi dejal kapetan Litijanov Borut Kristan, ki je pordečel v 36. minuti. Uroš Krstič Foto: Uroš Hozyan Franci Kamenšek (KMN Tomaž) in Igor Osredkar (KMN Svea) Mali nogomet Zmaga gostiteljem Na tradicionalnem, že sedmem, malonogometnem turnirju v spomin na tragično preminulega Janka Makoterja, je v ljutomerski športni dvorani sodelovalo 18 ekip. V zaključne boje so se uvrstili Ormož, Vigo iz Vinske Gore, Young boys iz Filovec, Titan Bakovci ter prva in druga ekipa ljutomerskega Meteorplasta. Po izenačenih polfinalnih obračunih so z Zmagovalni pokal je prejel kapetan Meteorplasta II. Sašo Novak. napredovanjem v finalni del uspeli Meteorplast I. in II. ter Vigo, kjer so največ uspeha imeli gostitelji - druga ekipa Meteorplasta. Rezultati - polfinale: KTV Ormož - Meteorplast Ljutomer I 0:2, Young boys Filovci - Vigo Vinska Gora 0:1, Mete-orplast Ljutomer II - Titanium by Titan Bakovci 1:0; finale: Meteorplast Ljutomer I - Vigo Vinska Gora 2:3, Vigo Vinska Gora - Meteorplast Ljutomer II 3:4 (1:1) - po streljanju kazenskih strelov, Meteorplast Ljutomer II - Meteorplast Ljutomer I 5:4. Vrstni red: 1. Meteorplast II, 2. Vigo, 3. Meteorplast I. Prvouvrščeni ekipi je pripadla denarna nagrada v znesku 200.000 tolarjev, pokal in prehodni pokal. Za najboljšega igralca turnirja so izbrali Milana Adrinjeka (Vigo Vinska Gora), za najuspešnejšega vratarja pa Sebastjana Starovasnika (Me-teoprlast II). Najučinkovitejši igralec turnirja je s sedmimi doseženimi zadetki postal Damjan Vozlič (Meteorplast I). Niko Šoštarič AvtoD^TOM Najmanjši volvo nosi oznako C30 Švedski Volvo vse od zaključka proizvodnje modela 480, v svoji ponudbi ni imel majhnega avtomobila, dostopnega širšemu krogu kupcev. Kmalu se bo nenavadno oblikovani kupe v obliki modela C30 vrnil v ponudbo. Gre za najnovejši, najmanjši in hkrati prvi volvo, ki je narejen za mlade, kar seveda ne pomeni, da pri švedski tovarni ne bodo veseli tudi starejših kupcev. Pri razvoju modela C30 so za osnovo vzeli podvozje, na katerem se že vozijo S40, V50 in C70, oblikovalcem pa so ob tem pustili svobodne roke in izdelali avto, za katerega pravijo, da je z izjemo prednjega dela (ki je skoraj identičen kot pri volvu C70) najizrazitejši model v njihovi paleti. Najožjo konkurenco predstavljajo audi A3, BMW serije 1 in mercedes sportscoupe. Pri oblikovanju serijske podobe najmanjšega modela te avtomobilske znamke se oblikovalci niso preveč oddaljili od zgleda, ki ga je ponujal prototip, predstavljen na detroitskem salonu vozil. Prednji del povsem sovpada z oblikovalskimi smernicami večjih volvov, razgiban zadek pa je povsem samosvoj in obuja spomine na volva 480. Ker se mladi največkrat vozijo po mestnih središčih, so C30 namenili temu primerno dolžino (od S40 je za 22 centimetrov krajši) in zadaj namesto klopi namestili dva ločena sedeža. Motorno paleto bodo na začetku prodaje zastopali štirje pogonski agregati. Vstopni model predstavlja 1,6-litrski bencinski motor (100 KM) ali turbo dizelski agregat z enako delovno prostornino in nekaj več konji (109 KM) ter serijskim filtrom trdnih delcev, ki ga ima serijsko vgrajenega tudi 2,4-litrski D5 motor. Njegovih 180 konjev lahko zasenči 220 konjev, ki jih ponuja 5-valjna turbo bencinska izvedba motorja z oznako T5. Avtomobili, ki prihajajo iz evropskega severa so že pregovorno znani po visoki stopnji varnosti za potnike in novi volvo ne želi biti v tem pogledu izjema. Za varnost bo skrbelo več varnostnih sistemov, ki so sedaj nadgrajeni še s sistemom BLIS (blind spot information system), ki je zadolžen za opozarjanje voznika o morebitnih udeležencih v prometu, ki se znajdejo v okolici vozila pod mrtvim kotom. Tudi najmanjši C30 je pravi volvo; varen, prestižen in oblikovan po že tradicionalnih švedskih smernicah, s svojim športnim značajem pa vendarle prinaša svež veter v Volvovo ponudbo. Prihod na slovenski avtomobilski trg Volvo načrtuje februarja prihodnje leto. Novi freelander nadaljuje Land Roverjevo zgodbo o uspehu Z novim freelanderjem bodo pri Land Roverju branili svoj ugled med prestižnimi športnimi terenci. Zraven sodobnega videza prinaša tudi spremembe notranjosti in mehanike. Združeval naj bi terensko robustnost in uporabnost ter limuzinsko uglajenost in udobje. Zasnovan je po vzoru večjih, dražjih in bolj prestižnih land roverjev, kar ni presenečenje, kajti Land Rover spada v skupino Fordovih prestižnih znamk. In ravno s prestižem želi novinec izstopati med tekmeci, kot so toyota RAV 4, honda CR-V in hyundai santa fe. Vsi omenjeni avtomobili so povsem novi in boljši od svojih predhodnikov. Land Rover velja za znamko, ki se ne odreče terenskim zmogljivostim na račun udobja. Ko so leta 1997 predstavili freelanderja, je le-ta kmalu postal prodajna uspešnica in je na novo zaznamoval razred malih športnih terencev, ki se realno gledano redkeje vozijo po grobem terenu in tudi novega freelanderja boste tam videli bolj malo. Je pa prijetno vedeti kaj zmore in kam vas lahko pripelje. Pomanjkljivost freelanderja prejšnje generacije je bila nezanesljivost ter slaba Moje cvetje izbira pogonskih agregatov, v drugo pa naj bi omenjene težave odpravili in tudi tur-bodizel, ki prihaja iz naveze s francoskim PSA, je že na voljo. Freelander sicer nima reduktorja, so pa prestave toliko krajše, da se lahko peljete tudi po pesku in zlezete na kakšen večji hrib. S stalnim inteligentnim štirikolesnim pogonom vas popelje tja, kamor si z drugimi avtomobili ne bi upali in želeli. Za razporejanje moči, ki se v osnovi skoraj vsa prenaša na prednji kolesi, skrbi posebna haldex sklopka, ki optimalno prenaša moč na drugi kolesni par že v 15-sto-pinjskem obratu zdrsavajočih koles. Neodvisno vzmetenje je sicer bolj primerno za urejene ceste, a se lahko povsem udobno vozite tudi po terenu. Z gumbom, ki ukazuje sistemu »terrain response«, voznik enostavno izbira med štirimi programi, ki prilagodijo delovanje motorja, menjalnika, pogona ter vzmetenja zahtevam terena. Obenem je oddaljenost od tal kar 21-centi-metrska, globina vode, v kateri se novi land rover lahko brez posebnih težav pelje, pa znaša do pol metra. V motorni paleti bosta dva nova motorja: Fordov 2,2-litrski turbo-dizel s 160 KM in 3,2-litrski bencinski vrstni šestvaljnik z 233 KM. Freelander je četrti popolnoma novi avtomobil britanske znamke terencev v zadnjih štirih letih in kot kaže so pri Land Roverju znova zadeli v črno. Škoda le, da se podobno ni zgodilo z nekdanjim britanskim ponosom - znamko Rover, ki si jo že lasti kitajski proizvajalec vozil Shanghai Automotive. Vse novosti in nova hišna podoba naj bi Land Roverju pomagali znova zavzeti prestol, ki si ga s svojo inovativnost-jo in predanostjo vsekakor zasluži. Danilo Majcen Zdravstveni nasveti Nordijska hoja - nova kultura hoje (3) Posebni učinki nordijske hoje (izsledki znanstvenih raziskav): - v gibaje je vključeno kar 90 % vseh mišic - skoraj celo telo, - nordijska hoja poveča učinke navadne hoje - porabe energije je za 20 % večja, - srčni utrip med vadbo je višji za 10-20 utrip./min., okrog 13 % večji kot pri običajni hoji, - izboljša in ohranja aerobno zmogljivost, - izboljša in ohranja mi-šično-skeletno funkcijo celotnega, predvsem zg. dela telesa, - primerna za posameznike z degenerativnimi obolenji sklepov in hrbtenic ter prekomerno težke osebe, ker med drugim razbremenjujejo vpliv lastne telesen teže na sklepe kolena, 28 % manjša obremenitev kolen, - poveča se mobilnost hrbtenice in funkcionalna sposobnost starostnikov in ljudi po poškodbah, - učinkovita in priporoč- ljiva je pri srčno-žilnih bolezni in pri rehabilitaciji srčnih bolnikov, - predstavlja idealno obliko telesne vadbe za prekomerno težke ljudi, saj je energetska poraba za 2025 % višja, - pomaga pri lajšanju bolečin v vratu in ramenih, ker pravilna tehnika hoje s palicami sprošča napetost v omenjenih mišicah, - povečuje lateralno gibljivost vratu in hrbtenice, - poraba kisika je večja do 25 %, - pozitivno vpliva na razpoloženje - izboljšuje splošno počutje, - zmanjšuje jezo, raz-dražljivost, utrujenost, - priporočljiva za diabetike in - občuti se manj napora, kot pa je resnična obremenitev. Zaključek Po besedah Kreuzriegler-ja, Gollnerja in Fichtnerja (leta 2002) je NH preprosto genialen in preprost Foto: Črtomir Goznik Lidija Lazar, vodnica nordijske hoje šport. S specifično opremo, tehniko in opremo ima vse atribute športa, s svojo prilagodljivostjo obremenitve (preko različno intenzivnega vbadanja in odrivanja od palic in različne dolžine korakov, kakor tudi ob izbiri različno zahtevnega terena, dolžine vadbene enote itd.) ne izključuje tako rekoč nikogar iz populacije. In z v osnovi blago naravnanostjo ohranja atribute zdravega, do telesa prijaznega gibanja v naravi, dosegljivega prav vsakomur, ki le lahko stoji na nogah. A med močno uveljavljeno tradicionalno planinsko-pohodniško kulturo hoje in tudi ob nemalo »trgovske zmede« (na tržišču je mnogo palic z oznako »nordic walking« a še zdaleč niso vse ustrezne), bo lahko prodrla zgolj s težo svojih argumentov. Nujne so praktične predstavitve NH, osebni stik posrednikov s potencialnimi uporabniki, nujno je krajše ali daljše učenje tehnike. Velik pomen pri širjenju NH pa imajo na koncu vsi tisti, ki NH že izvajajo in ko poslušamo opisovanje občutkov teh zadovoljnih ljudi, ki jih je ta dejavnost prevzela ali jih gledamo, kako strumno in s podaljšanim korakom požirajo kilometre in posredujejo okolici na videz povsem nov utrip življenja, nam daje slutiti, da Nh res ni majhna stvar. Počasi in vztrajno postaja nekakšna nova razsežnost vsakdanje hoje, nova hodalna kultura, ki v mnogih državah prodira v velikem slogu in prepričani smo, da bo svojo ero doživela tudi pri nas. Lidija Lazar, vodnica nordijske hoje Prazniki so pred vrati V tem času verjetno bolj malo razmišljate o rastlinah in rožah, bolj se ukvarjate z darili, dekoracijo, razmišljanjem o praznični večerji in podobno. Pa vendar so rastline živa bitja, ki potrebujejo našo pozornost ves čas. V tem času, ko so vsaj nočne temperature postale vsaj približno zimske, smo pričeli v stanovanjih močneje ogrevati in pričele se bodo težave z odpadanjem listov sobnih rastlin. Vzrokov za to je lahko več. Najprej preverimo, če niso na delu škodljivci, ki jim je suh zrak ogrevanih stanovanj najidealnejše okolje za razmnoževanje. Po spodnji strani listov, predvsem na listnih žilah, pa tudi na mladih vejicah se pojavijo kaparji. Sprva so to svetlo rumene do oranžne lise, ki jih zlahka odstranimo z nohtom. Kasneje postanejo lise temnejše in trše. Še vedno jih z nohtom lahko odstranimo. Običajno se na vseh listih pojavijo tudi bleščeče kapljice, kot da bi jih polili s sladko raztopino. Te nam pogosto najprej pokažejo prisotnost škodljivca. Ka-parja se v stanovanju lotimo s pripravki na osnovi mineralnih olj, pa ne belega jedilnega olja. Isti pripravki bodo dovolj zatrli tudi pršico. To pa opazimo tako, da listi pričnejo rumeneti, pogosto so listne žile še zelene, odpadati ali se sušiti od konice proti notranjosti lista. Na spodnji strani lista opazimo številne drobne pikice, posledice sesanja. Ob listnih žilah se nabira tanki sloj pajčevine. Da preprečimo razvoj teh škodljivcev, poskrbimo za dovolj zračne vlage, ki bo koristila tudi našim dihalom. Na kurilna telesa polagamo mokre krpe, kupimo posebne vlažilce zraka. Rastlinam damo v okrasne posode plast peska, ki naj bo vedno vlažna, ne smejo pa stati v vodi. Rastline z velikimi listi tedensko brišemo z vlažno krpo, manjše pa tuširamo z blagimi curki vode. Tako odstranjujemo tudi prah z listov, ki maši listne reže, da listi težko dihajo. Zaradi tega jih odpada še več. Tako vlaženje rastlin bo ustavilo tudi povsem fiziološke težave, zaradi katerih listi sobnih rastlin radi odpadajo. Božična drevesca V naslednjem tednu bomo skoraj vsi kupovali božična drevesca. Da tega ne bi počeli zadnji dan, jih je bolje kupiti prej, ko lahko upamo na manjšo gnečo. Mnogi menijo, da delajo škodo naravi, če kupujejo posekana drevesca. A označene rastline so bile posajene in negovane ravno zato, da nam polepšajo božične praznike. Seveda pa delajo škodo naravi vsi, ki se ponje odpravijo v gozd in posekajo v naravnem gozdu rastoče drevo. Še bolj nesramni so tisti, ki odsekajo vrhove najlepših, odraslih smrečic v gozdu. Če se odločimo za smrečico brez korenin, jo doma postavimo v lonec z vodo in pustimo zunaj, na hladnem. Pred tem skrajšamo deblo za kakšen centimeter, tako odpremo prevodne cevi rastline, ki so se zasušile, da bo rastlina lahko srkala vodo. Tudi v sobi imejmo okrašen drevešček raje v vodi. Kupijo se že prekrasne posode za ta namen. Lahko pa si jih pripravimo tudi sami. V katerokoli posodo nasujemo pesek ali manjše kamenčke in vanje postavimo smrekico, nato nalijemo vodo. Prve dni boste vodo morali dodajati vsak dan, saj so smrekice običajno žejne in izsušene. Tako se boste lahko okrašene smrekice veselili dalj časa. Vesele praznike Foto: Martin Ozmec Božični prazniki so prazniki miru in veselja. Vanje ne sodijo petarde in druga eksplozivna telesa. Z njimi lahko tako prestrašimo domače in divje živali, da nekatere celo poginejo. Zavedajte se tega, saj smo vsi del narave, na katero moramo paziti prav vsi, tudi otroci, ki jim je hrup petard, žal, najbolj všeč. Namesto njih naj skupaj z nami uživajo v plapolanju svečk, v lučkah, s katerimi smo okrasili naša domovanja in v darilih, ki jih prinašata božiček ali dedek Mraz. Namesto petard pa naj raje skrbno polnijo ptičje hišice, da bodo imele tudi pozimi zunanje ptice dovolj hrane, mi pa veselje ob opazovanju njihovega obiska. Miša Pušenjak Slovenija • Subvencijske odločbe z dveletnim zamikom plačil Kmetje ogorčeni, ministrstvo menca, odločbe padajo Afera okoli dvoletne napovedane zamude pri izplačilu dela subvencij kmetom še lep čas ne bo potihnila, čeprav so zadnje napovedi in malo tudi obljube s strani kmetijske ministrice Marije Lukačič bolj obetajoče. Toda obljube so eno, izdane odločbe pa drugo ... Na kratko: kot je znano, je v začetku decembra vlagatelje subvencij skih zahtevkov razburila odločitev ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bodo nekateri, naključno izbrani vlagatelji sredstva za izplačilo kmetij-sko-okoljskih ukrepov (SKOP) dobili z dvoletnim zamikom. Na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) so zamik izplačil pojasnili z besedami, da bodo sredstva za ukrepe SKOP izplačana takoj, ko bodo ta zagotovljena, za kar pa je pristojno kmetijsko ministrstvo. Razlog za (nenadno?) pomanjkanje denarja naj bi bilo preveliko število vlog s subvencijskimi zahtevki že v letu 2004 in 2005, ko je bilo za pomoč izvajanju ukrepa nitratne direktive namenjenih skupno 59,3 milijona evrov. V obeh letih se je tako za te namene porabilo kar 108 milijonov evrov, zato naj bi bila dodatna sredstva lahko zagotovljena šele v proračunu 2007-2008. Vzrok za časovni zamik plačila SKOP ukrepov je torej nepričakovano velik interes vlagateljev za pridobitev sredstev, s katerimi bi svoje kmetije prilagodili zahtevam nitratne direktive, ki je pomembna za izpolnitev zahtev navzkrižne skladnosti (gre za okoljske in zdravstvene vidike kmetovanja), s tem pa posledično tudi za izplačilo subvencij. Kmetijskemu ministrstvu se zamik plačil za ukrepe SKOP ne zdi sporen, saj naj bi bilo to v skladu s t. i. Evropskim načelom t + 2, ki omogoča izplačilo za letos predvidenih subvencij do vključno leta 2008. No, kmetom pa čakanje na obljubljena sredstva ne gre v račun, na odločitev ministrstva pa so se pritožili tudi sindikat kmetov in KGZS, kjer opozarjajo, da je rednost izplačil nujna za preživetje številnih kmetov, pa tudi za nemoteno poslovanje kmetij vnaprej. KGZS vztraja na zakonitem roku izplačila Po zadnjih informacijah naj bi bilo doslej izdanih okrog 70.000 subvencijskih odločb, v katerih so kmetje dobili zapisano, kateri del izplačil lahko pričakujejo v rednih rokih in na kateri oziroma kolikšen del subvencije bodo morali čakati. Kot je povedal Miran Naglič s KGZS, zbornica vztraja, da se upravičencem izplačajo vsa sredstva v naslednjem letu kot doslej oziroma kot zahtevajo določila zakona. „ V preteklih dneh smo se že sestali z ministrico Lukačičevo prav na to temo izplačila subvencij. V letošnjem letu naj bi bila tako iz- plačana vsa odobrena sredstva za EKO 0; doslej je že bilo dodeljenih 91 odstotkov teh sredstev, razliko, torej preostalih 10 odstotkov, pa naj bi dobili upravičenci do februarja 2007. Skupno je za EKO 0 predvidenih 1,4 milijarde tolarjev. Izplačila za OMD naj bi bila v celoti izplačana v februarju 2007, gre pa za 10, 7 milijarde tolarjev. Subvencije EKO 0 za živali, za katere bo porabljenih 12 milijard tolarjev, bodo izplačane po juniju 2007, torej v drugi polovici naslednjega leta, prav tako naj bi bilo do konca leta 2007 izplačani še vsi standardi 4 in 5. Za SKOP ukrepe pa naj bi upravičenci dobili del sredstev letos, del pa drugo leto, vendar je v našem zadnjem pogovoru ministrica izrazila velike možnosti, da bodo manjkajoča sredstva pridobili prej, kar pomeni, da zamika plačil v leto 2008 ne bi bilo!" Bodo denar vzeli iz Programa razvoja podeželja?! Uradno sicer veja, da bi morali upravičenci vse subvencije prejeti do 30. junija 2007, kmetje pa se, glede na zamike, sprašujejo, kako bo z izplačili subvencij, pravzaprav po novem regionalnih izplačil, v prihodnje in ali bodo morali na upravičena sredstva za leto 2007 potem čakati do leta 2010?! Po mnenju Nagliča napovedan zamik izplačil ne bo vplival na naslednja obdobja, saj naj bi manjko denarja naslednje leto počrpali iz sredstev za Program razvoja podeželja: „Gre za to, da je za ta program v prvem letu namenjenih 150 milijonov evrov, nato pa vsako leto manj, tako da bi bilo leta 2013 za Razvoj podeželja na voljo 112 milijonov evrov. Glede na veliko vsoto, ki je predvidena za drugo leto, je veliko vprašanje, ali bi jo preko projektov znotraj omenjenega programa sploh lahko počrpali. Verjetnost za to je majhna, saj bodo razpisi za prijave zunaj šele po maju, kar pomeni, da bo na voljo zelo kratek čas, da se predviden denar porabi. V tem kontekstu je črpanje denarja iz tega programa za subvencije pametna poteza, ki ne more škodovati nikomur, saj bi v nasprotnem primeru ta sredstva ostala nedotaknjena, neporabljena!" Kmetje so besni, s pritožbo izgubijo vse Rešitev primanjkljaja s porabo sredstev iz Programa za razvoj podeželja je v tej luči res videti pametna zadeva, toda na odločbah, ki so jih kmetje že prejeli, piše drugače. In glede Miran Naglič (KGZS): „Po zadnjem pogovoru s kmetijsko ministrico naj bi bila manjkajoča sredstva za pravočasno izplačilo subvencij upravičencem vseeno pridobljena prej, verjetno iz Programa za razvoj podeželja." na vse dosedanje izkušnje kmetov, je njihovo nezaupanje, da se znajo subvencije na njihovih računih vseeno znajti prej kot je zapisano v odločbi oziroma kot nejasno obljublja ministrstvo, povsem razumljivo. Med kmeti, ki razmišljajo točno tako in ki so prejeli odločbe z datumi izplačil v leto 2008, je tudi Jože Orthaber s Spodnje Polskave: „Ne verjamem nobenim obljubam in nobenim besedam! Na moji določbi jasno piše, da bom del sredstev dobil šele leta 2008! Res se lahko zdaj v zakonitem roku 15 dni pritožim, toda kaj mi to koristi?! S pritožbo ne bom dosegel drugega, kot da izgubim izplačilo še tistega dela subvencij, ki bi mi jih nakazali prej! In odločbe z letnico izplačila 2008 prihajajo kar naprej, ni jih malo, kot se morda poskuša zdaj prikazati v javnosti! To, kar zdaj pravi Na-glič in kar pač nekaj govorijo na ministrstvu, je le pesek v oči, tolažba in pomirjanje kmetov, da ne bi zrohneli, da afera ne bi dobil prevelikih razsežnosti, da bi vse skupaj lepo potihnilo, zgodilo pa se ne bi nič! Velja samo tisto, kar je napisa- no črno na belem in jaz imam v rokah samo to odločbo, ki mi pravi, da bom del sredstev dobil šele čez dve leti. Nobene druge odločbe ali pisnega dokumenta, ki bi mi zagotavljal izplačilo v zakonitem roku, torej v letu 2007, nimam in še nisem dobil. In dokler tega nimam v rokah, mi besede ne morejo nič pomagati, niti jim ne verjamem, kolikor je 'črnega za nohtom'!" Kakšne (večletne) zamike lahko pričakujejo vnaprej?! Orthaberjeva jeza pa se ne končuje pri letošnjih odločbah, ampak razmišlja še naprej:" Če bomo upravičenci, kmetje, to potezo države in ministrstva tiho požrli - kaj nam še sledi?! Neposredna plačila bomo potem lahko vedno dobivali z nekaj letno zamudo, to pa pomeni propad marsikaterega kmeta. Naj se ljudje in vlada že enkrat zavedajo, da subvencije za kmete niso nobena božičnica ali dodatna nagrada, to ni denar, Pa brez zamere Obdobje zamenjav Dve zamenjavi, dve plati slovenske družbe - 1. del Prihaja novo leto, čas, ko nas na vsakem koraku (zraven bolj ali manj kičastega novoletnega okrasja) spremlja tudi govoričenje o spremembah, ki se bodo v ali ob novem letu zgodile. Dve taki spremembi, pravzaprav zamenjavi, bi lahko še posebej izpostavili Prvo, kot za vse nas pomembno zamenjavo, drugo pa kot pomembno zato, ker kaže na vso duhovno uboštvo, ki se je v zadnjih petnajstih letih nakopičilo v narodu, ki je svoje mesto našel po Alpami. Prva zamenjava, ki k nam prihaja na novega leta dan, je, verjetno ste že uganili, uvedba evra. Ta valuta, med laiki najbolj opazen simbol evropskih integracijskih procesov, bo prvega januarja brcnila naš tolar v zadnjo plat. Sicer bomo s tolarji lahko plačevali še par tednov, ampak tolar bo s prvim definitivno zastarelo in niti najmanj kul plačilno sredstvo. Enim je to všeč, drugim ne, tretji so indiferentni. Skratka, mnenja so, kot ponavadi, deljena. A vendar, h katerikoli skupini že se prištevate, morate opaziti, da glede te zamenjave plačilnih sredstev v naši deželi vlada nemalo strahov. Na prvem mestu je seveda strah pred raznimi nategi in podražitvami, ki bi si jih naj trgovci privoščili na ta račun. Ti strahovi so odveč iz dveh razlogov: prvič zato, ker je to, da bodo (so) nekateri zvišali cene, dejstvo, ki ga poznamo, in stvari, ki jih poznamo, se ni treba bati. Lahko nam niso všeč, lahko celo skušamo kaj storiti, da ne bi bile take, kot so, bati pa se jih ni treba. Drugi razlog, da se ne bojimo domnevnih sprememb, kijih prinaša evro, pa je ta, da so vse te govorice preveč napihnjene in se bo na koncu izkazalo, da vse skupaj ni niti približno tako katastrofično usodno, kot marsikdo napoveduje. Osebno me ves pomp glede uvedbe evra močno spominja na vik in krik, kije nastal ob prihodu leta 2000, ko seje velik del populacije bal, da bo sprememba letnice katastrofalno vplivala na naš svet, ki ga v veliki meri poganjajo računalniki. Tem naj bi se ob prehodu iz 1999 na 2000 totalno zmešalo. Potem se seveda ni zgodilo prav nič omembe vrednega in zdaj je to že kar nekaj časa stvar preteklosti in kolektivne pozabe. Druga stvar, na katero me spominja ta mini panika, pa je ponovna uvedba mature leta 1995. Takrat s(m)o prav tako že mesece pred tem preizkusom poslušali o neverjetnih spremembah in pasteh, ki jih to prinaša. Poslušali smo profesorje, gledali televizijske debate in omizja, dobivali okrožnice in tako dalje. Vse to, da bi nas pripravili na "veliko spremembo", ki nas čaka. Na koncu pa se ni zgodilo prav nič posebnega. Prej ali slej smo vsi naredili to maturo in se podali v nadaljnje življenje. No, podobno se nam tudi ob prihodu evra ni kaj preveč za bati in nadejati popolnega kaosa. Pa še država nas je oborožila z evrokalkulatorji, tako da se nam res ni ničesar za bati (verjetno v tem stavku zaznate ironijo. Prav imate.). Tako da lahko na Silvestrovo brez strahu stresete in slavnostno razpočite peneče vino. Druga zamenjava, ki nas čaka v novem letu, in ki je po svojem bistvu mnogo bolj katastrofična in rušilna kot uvedba evra, saj kaže žalostno stanje, ki vlada v glavah in prevladujočem mišljenju tu naokoli, pa je tragikomedija, ki jo uvaja naša komercialna televizija in ki bi naj nadaljevala uspeh in gledanost (= kopičenje denarja), ki so ga poželi s sanjskimi osebki, Barom in podobnimi zadevami. Vendar ta nova pogruntavščina vse omenjene z enim srednje velikim zamahom gladko zmeče v koš in bo nesporno zmagovalka v kategoriji patetično-žalostno-zaskrbljujočih oddaj. A raz-delava koncepta in (na žalost) realnega stanja duha, ki ga bo nova pogruntavščina nedvomno ponazarjala s kirurško natančnostjo, zahteva celoten tekst in se je bomo lotili v naslednjem tednu, ko boste lahko časopis, ki je pred vami, še zadnjič uradno kupili s tolarji. Gregor Alič Kmet Jože Orthaber: „Ne verjamem nobenim obljubam in nobenim besedam! Na moji določbi jasno piše, da bom del sredstev dobil šele leta 2008! Res se lahko zdaj v zakonitem roku 15 dni pritožim, toda kaj mi to koristi?! S pritožbo ne bom dosegel drugega, kot da izgubim izplačilo še tistega dela subvencij, ki bi mi jih nakazali prej! in odločbe z letnico izplačila 2008 prihajajo kar naprej, ni jih malo, kot se morda poskuša zdaj prikazati v javnosti!" ki bi ga nosili na banke, ampak gre zgolj za izplačilo razlike, ki nastaja v naši vrsti proizvodnje, za pokrivanje izpada dohodka, torej za sredstva, ki so nujna za delo! Če ob tem sploh ne pomislimo na tiste kmete, ki so se v zadnjih letih zaradi zahtev številnih kmetijskih ukrepov in nujnih posodobitev ali širitev kmetij zelo zakreditirali!" Z mnenjem Orthaberja se strinja tudi predsednik sveta OE KGZ Ptuj Milan Unuk, ki pravi, da sicer sam še ni dobil odločbe, da pa se bo nanjo, če bo v njej zapisano, da mu izplačila zapadejo v leto 2008, pritožil, pa četudi bo zato ob preostanek upravičene subvencije oziroma bo moral na izplačilo počakati do rešitve, za normalno delo na kmetiji pa bo, če bo treba, najel tudi kredit. Kot je še slišati med kmeti, naj bi pri izplačilih subvencij bili vedno zadnji v vrsti tisti, ki so največji, ki so pravzaprav od subvencij najbolj odvisni in da razlog za takšen vrstni red, ki so mu priča že nekaj let, gotovo ni naključen oz. stvar računalniškega programa, kot jim to pojasnjujejo na Agenciji. Upoštevajoč vsesplošno nezadovoljstvo kmetov s predvidenim zamikom izplačil subvencij je tako vodstvo ptujske območne enote KGZS v minulih dneh že sprejelo sklep, ki ga bo posredovalo vrhu kmetijske zbornice ter pristojnemu ministrstvu, da naj se država ne glede na vse natančno drži zakonskih rokov glede izplačila subvencij. Kot že rečeno, je ta rok 30. junij 2006. Foto: SM Foto: SM Ptuj • V delavnici o praznični mizi Vodilo pri pripravi naj bo domačnost V drugi delavnici, ki je spremljala letošnji največji projekt Knjižnice Ivana Potrča Ptuj - Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja, so pripravljali praznično mizo. Vodili sta jo Lidija Petek in Vida Babšek, učiteljici praktičnega pouka v Poklicni in tehniško-kmetijski šoli Ptuj. Zanimanje zanjo je bilo veliko, podobno kot v delavnici krašenja medenjakov. Poudarek je bil na tem, kako pripraviti praznično mizo, kako jo pogrniti, kakš- ne prte uporabiti, jedilni pribor in posodo, kako izdelati aranžmaje iz stvari, ki jih imamo doma. Udeleženke so se naučile tudi zlaganja serviet, prav tako izdelovanja majhnih škatlic v tehniki origami v obliki zvezdic, ki jih lahko napolnimo z med-enjaki, pecivom, lahko pa so tudi embalaža za nakit, denar oziroma kakšno drugo drobno darilo, ki prav tako sodi na praznično mizo. Na praznično mizo sodijo tudi okraski, ki jih lahko na mizo položimo tudi kot dekoracijo. Izdelale so jih slanega testa v kombinaciji s posušenimi pomarančami. V eni S SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC) PREKRŠEK RAZLOMITEV, PRELOM NAGAJIV OTROK ANSAMBLI S TREMI GLASBENIKI TUJE ŽENSKO IME OBLIKA PECIVA VEČ PROTOV, PROTI VOZILO ZA TEPTANJE SNEGA OSEBA IZ BIBLIJE AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (EBERETT) BRIŠKI GOLAŽ 100 m2 ŠKODLJIVA PADAVINA ŽALOST j ms cr«'" ► MORSKA RIBA PREŠERNOVA SESTRA MESTO V ALBANIJI OB SKADARSKEM JEZERU ZEMLJEPISNO IME KANON PISATELJ LONDON KABELSKA TV Štajerski TEDNIK RASTLINA RMAN (LJUDSKO) MANJŠI STROK, STROČIČ SMUČARKA DABIČ RASTLINA NEVEN (LJ.) TRDNOST, JEDRNATOST JAVEN POZIV, KLIC MOŽEV OČE NAŠ PREVAJALEC (ŠTEFAN) VRELEC V ROGAŠKI SLATINI M IZ BESEDE TONDA ŠP. DOLŽINSKA MERA EGIPČANSKA DOLŽ. MERA NAŠA IGRALKA LEVAR JANEZ BONČINA VESNA ROJKO KAREL TOMAN AMERIŠKA LONČARKA (LUCIE) KROMPIRJEVA JED Štajerski TEDNIK MIŠKO KRANJEC LADJA ZA PREVOZ VOZIL IN POTNIKOV Foto: Črtomir Goznik Praznična miza naj ima dušo. Foto: Črtomir Goznik Druga delavnica, ki je spremljala letošnji največji projekt Knjižnice Ivana Potrča Ptuj - Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja, je bila posvečena praznični mizi. Vodili sta jo Lidija Petek in Vida Babšek iz Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj. skupini, udeleženke so se razdelile v tri skupine, pa so izdelovale tudi okraske za pr-tičke. Praznična miza naj ima dušo, poudarja Lidija Petek, uporabiti je potrebno čim več svojih idej, ne pa slepo slediti modnim zapovedim. Tudi barvno skladnost je potrebno upoštevati, dve ali tri barve bodo dovolj, da se bo praznična miza ognila kiču. Predvsem pa naj bo vodilo priprave praznične mize domačnost oziroma vse tisto, kar je nekomu všeč, prav tako pa se je potrebno prilagoditi ljudem, ki smo jih povabili za praznično mizo. Udeleženke delavnice o praznični mizi so svoje druženje končale sladko, z de-gustacijo božičnega peciva. Lidija Petek in Vida Babšek sta jih založili še z recepti za njihovo pripravo. Prepričani sta, da bo v marsikaterem domu v teh prazničnih dneh še posebej dišalo. MG QLANDIA Dežela nakupov in pel»wl%vto podarjata Renault Megane Rešitev prejšnje križanke: vodoravno; SLAMKA, TAUERN, RILČEK, ESO, MA, LESCE, ROK, ENN, KOVAČIJA, STORNO, ELAN, LEMOND, BOKA, AM, NY, BEM, VEGA, VAREJA, IRAVADI, TUR, SIDEROSFERA, TN, TER, TREK. Nagradno žrebanje: sobota, 3. februar 2007 ob 17. uri Zavrč • Zadnja letošnja seja v Drenovcu Zakaj morajo sanirati novo šolo? Svetniki občine Zavrč so na zadnji letošnji seji v četrtek, 14. decembra, razpravljali o 11 točkah dnevnega reda; med drugim tudi o podaljšanju proge šolskih prevozov, o predlogu za dodatna sredstva za odpravo majnših napak na šolski zgradbi, soglašali so tudi s spremembami in dopolnitvami letošnjega proračuna in se seznanili z izhodišči za pripravo proračuna v prihodnjem letu. Na povabilo župana Mirana Vuka so se člani občinskega sveta tokrat sestali v prostorih turistične kmetije Pungračič v Drenovcu in uvodoma razpravljali o podaljšanju šolskih prevozov, ki jih je občina predlagala prevozniškemu podjetju Veolia transport Štajerska iz Ptuja, da bi tako zagotovili prevoze tudi tistim nekaj učencem, ki so doma iz Drenovca in okolice. Predstavnik prevozniškega podjetja Janez Habijanič je pojasnil, da zahtevku za podaljšanje šolskih prevozov do Drenovca lahko ugodijo, vendar to pomeni dodatne stroške, zato predlagajo, da to opredelijo v aneksu k obstoječi pogodbi o opravljanju šolskih avtobusnih prevozov. Izračuni so pokazali, da bi podaljšanje prevozov za 5 km pomenilo okoli 1.300 tolarjev dnevno, letno pa to pomeni okoli 180.000 tolarjev dodatnih sredstev; ker je sedanja šolska linija uradno registrirana le do Turškega Vrha, pa bo potrebno zagotoviti tudi uradno spremembo registracije linije do Drenovca. Na predlog župana Mirana Vuka, ki je menil, da kljub skromnim proračunskim sredstvom povečanje stroškov za šolske prevoze ne bi smelo biti ovira, so se dogovorili, da naj bi se o novi ceni in pogojih prevozov dogovorili v aneksu k pogodbi, pri čemer naj bi čas prevozov prilagodili tudi šolskemu urniku, s prevozi šolarjev po novem, torej do Drenovca pa naj bi pričeli že s 1. januarjem 2007. V nadaljevanju so prisluhnili ravnateljici javnega zavoda OŠ Cirkulane-Zavrč Diani Bohak Sabath, ki je svetnikom pojasnila pisni zahtevek zavoda za okoli 20 milijonov dodatnih sredstev za nujno investicijsko vzdrževanje oziroma za odpravo ugotovljenih napak na zgradbi OŠ Zavrč v letu 2007. Bohakova je sicer menila, da je šola v Zavrču generalno gledano sicer v dobrem stanju, da je celotno poslopje šole redno in kvalitetno vzdrževano, vendar je nujno potrebno odpraviti nekatere napake, ki so se izraziteje pojavile v letošnjem letu, o čemer smo že podrobneje pisali. Največji problem predstavlja streha, saj ob večjih nalivih pušča v delu nad telovadnico, kar moti pouk v njej. Na stenah šole se je pojavilo tudi nekaj razpok, v kletnih pros- torih odstopa del ometa in keramike, skratka, občini predlagajo, da ugotovljene napake čimprej sanirajo, da se stanje ne bi še poslabšalo. Sicer pa si je stanje šolske zgradbe podrobneje ogledal tudi predstavnik občine Zavrč gospod Bratuša, ki je ugotovljene napake potrdil in predlagal, da bi stanje čimprej sanirali. V razpravi smo med drugim slišali, da gre za dodaten strošek k že obstoječim sredstvom, namenjenim za izobraževanje, saj so v letošnjem letu v občini Zavrč za področje izobraževanja namenili okoli 55 milijonov tolarjev, od tega 16 milijonov za redno dejavnost OŠ Zavrč, okoli 9,6 milijonov pa za šolske prevoze. Župan Miran Vuk se je sicer strinjal, da je treba napake v šoli čimprej odpraviti, vendar je menil, da bo v skladu z dogovorom to vsekakor skupen strošek občine in šole. Po tem, ko so potrdili zapisnik 1. redne seje v novembru, so po krajši razpravi soglašali s predlogom sprememb in dopolnitev letošnjega proračuna občine Zavrč. Kot je pojasnila računovodkinja Darinka Ivančič, naj bi po novem proračun za leto 2006 Nagradni vprašanji Kdo podarja avtomobil? Koliko trgovin in lokalov je v deželi nakupov ©. QLANDIA? Odgovorite na nagradni vprašanji, izpolnite kupon s svojimi podatki in ga odložite v razstavni avtomobil v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju. Ime in priimek: Naslov, pošta: Telefon: Podpis: iî O ÍL V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov: Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie mar^kt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon Organizator nagradne igre ''Qlandia Ptuj'' je družba Hypo Investicije d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Nagradna igra traja od 8.12.2006 do 3.2.2007. Nagradna igra se zaključi dne 3.2.2007 ob 17.00 uri z javnim nagradnim žrebanjem v nakupovanlem centru Qlandia na Ptuju, Ormoška cesta 15. Sodelovanje v nagradni igri ni pogojeno z nakupom. Dobitnik nagrade bo objavljen na info točkah nakupovalnega centra Qlandia Ptuj in v časniku Štajerski tednik ter bo najkasneje v 14 dneh po končani nagradni igri o nagradi pisno obveščen po pošti. Pravila nagradne igre so objavljena na vpogled v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj. Foto: M. Ozmec Janez Habjanič iz podjetja Veolia transporti Štajerska (drugi z desne) je župana in svetnike občine Zavrč prepričal, da je potrebno skleniti aneks k pogodbi o šolskih prevozih. Foto: M. Ozmec Ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Diana Bohak Sabath je pojasnjevala zahteve za dodatna sredstva za sanacijo napak na šoli v Zavrču. vseboval okoli 237 milijonov prihodkov in okoli 265 milijonov odhodkov, načrtujejo pa tudi okoli 10 milijonov odplačila kredita. Seznanili so se tudi z osnutkom izhodišč proračuna občine Zavrč za leto 2007, v katerem naj bi po novi klasifikaciji in predpisih na prihodkovni strani zbrali okoli 246 milijonov tolarjev, med odhodki pa naj bi največ sredstev namenili za izgradnjo kanalizacije, dokončanje poslovno-ekonomske cone v Zavrču, modernizacijo makadamskih cest, razširitev športnega igrišča in pokopališča ter za obnovo mrliške vežice. Med zahtevnejšimi nalogami v letu 2007 pa je tudi pridobitev cestne povezave od mejnega prehoda Zavrč do bodoče hitre ceste Hajdina-Ormož. Ko so razpravljali o predlogu za povišanje vrednosti točke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je župan MiranVuk menil, da je sedanja vrednost točke 0,70 tolarja glede na okoliščine dovolj primerna, predvsem pa ob koncu leta ni primeren čas za kakršnokoli povečevanje njene vrednosti, tudi zaradi pozitivnega občutka ob uvedbi evra. V zvezi s tem so zavrnili pritožbo ene od občank zoper sklep o plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za njeno ostarelo mater, ki je v domu upokojencev, zavrnili pa so tudi predlog za odpis že zapadlega plačila omenjenega nadomestila. Po krajši razpravi so zavrnili tudi zahtevo enega od občanov o izvzemu zavezanca iz obveznega odvoza komunalnih odpadkov, čeprav je ta pojasnil, da ne povzroča nobenih odpadkov, ter, da na drugi strani nima nobenih prihodkov, s katerimi bi odvoz plačeval. Svetnikov očitno ni prepričal, saj so v razpravi ugotovili, da je prav on eden večjih lastnikov posesti v celotni občini, zato njegovemu predlogu niso ugodili. Ko so razpravljali o nakupu nepremičnine v Goričaku 6, so prisluhnili svetniku Janku Lorbeku, ki je predlagal, da si omenjeni objekt ogleda gradbeni strokovnjak in ugotovi, ali je zgradba za katero vsi vedo, da je v zelo slabem stanju, sposobna kakršnekoli sanacije in ali ne bi bilo primernejše če bi jo raje porušili. Brez bistvenih pripomb so sprejeli informacijo o letnem poročilu o izvedenih aktivnostih v Znanstveno raziskovalnem središču Bistra na Ptuju, ob koncu pa so se seznanili še z nekaterimi drugimi aktualnimi dogodki in predlogi. Med drugim so podprli prizadevanja MO Ptuj v njihovi kandidaturi za evropsko kulturno prestolnico leta 2012, soglašali z vlogo Javnega sklada za Ljubiteljsko kulturno dejavnost, ki bo 12 januarja v dvorani v Zavrču pripravil Območno revijo ljudskih pevcev in godcev, o morebitnem pristopu k Lokalni akcijski skupini Spodnje Podravje naj bi se odločili po preučitvi vseh možnosti in obveznosti občine do tega, ob koncu pa je župan Miran Vuk vse skupaj povabil na javno razpravo o lokacijskem načrtu za Mejni prehod v Zavrču, ki bo v torek ob 16. uri v Zavrču, seznanil jih je tudi z vse večjimi potrebami in možnostmi za izgradnjo sistema kabelske TV v občini Zavrč, svetnikom in občinski upravi pa se je zahvalil za tvorno sodelovanje v letošnjem letu in jim zaželel vse najlepše ob praznikih in v novem letu 2007! M. Ozmec HESnU OBČINA PTUJ Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, petek, 22. decembra, ob K Studio za ples Celje in Plesni teater Igen ZGODBICEODADOŽ sobota, 23. decembra, ob 16.30 in 18.30 Hiša otrok in umetnosti Ljubljana, Skupina Artizan ZLATA PTICA redprodaja vstopnic: pisarna Mestnega gledališča Ptuj Veseli decemberje za otroke brezplačen, pri čemer potrebujejo tudi otroci vstopnico, ki jim zagotavlja sedež v dvorani. Vstopnina na predstave za odrasleje 700 SIT. Prireditvenih Torek, 19. december 11.00 16.00 17.00 17.00 19.00 19.30 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, Govor kot signal, dr. Zdravko Kačič, ob projektnem tednu Živa slovenščina Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, O človeškem govoru, dr. Vesna Vuk Godina, ob projektnem tednu Živa slovenščina Ormož, jedilnica gimnazije, likovna delavnica »Oblike izpod naših rok« Ptuj, Amfiteater Gimnazije Ptuj, predstavitev dokumentarnega filma »Delovni tabor Vrtiče 2006« Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, Predstava uporabnikov VDC Sonček Ptuj, ob projektnem tednu Živa slovenščina Tomaž pri Ormožu, dom krajanov, gledališka predstava »Veselje ni greh«, predstavo so pripravile učiteljice razredne stopnje OŠ Miklavž pri Ormožu Ptuj, Hotel Mitra, predstavitev avtobiografije Alenke Pintarič Ptuj, cafe Cantante Ptuj (nasproti kina), Sirup srepe, za izven Ptuj, Qulandija, hipermarket Mercator, supermarket Mercator, Blagovnica, ... , dobrodelna akcija zbiranja igrač Sreda, 20. december 8.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, Ljudska glasbila, dr. Darja Koter, ob projektnem tednu Živa slovenščina 9.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, Naša dediščina - naše bogastvo, Dušica Kunaver, ob projektnem tednu Živa slovenščina 13.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, Pevsko tekmovanje, ob projektnem tednu Živa slovenščina 16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, ustvarjlana delavnica 17.00 Ptuj, telovadnica OŠ Mladika, koncert v počastitev praznika Dneva samostojnosti in enotnosti 17.00 Razkrižje, Knjižnica in čitalnica, pravljična urica 17.00 Hajdina, prostori OŠ, prihod Božička za otroke iz občine Hajdina stare od 1-6 leta 17.00 Dornava, v vaško-kulturni dvorani, obisk Božička 17.00 Kidričevo, v Društvenih prostorih upokojencev, informativno predavanje na temo Izcelitve in pomoč pri duhovni poti z učenjem Bruna Groninga 17.30 Ormož, cerkev sv. Jakoba, Božični koncert 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, badminton 19.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, Božični koncert Četrtek, 21. december 9.30 Ptuj, v Stari steklarski delavnici, Kokolorek, za šole in izven 9.30 Ormož, jedilnica Centra za starejše občane, mesečno praznovanje rojstnih dni 10.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, Ivan Potrč, Viktorija Dabič, ob projektnem tednu Živa slovenščina 12.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, Pokaži mi jezik, pa ti povem, koga ljubiš!, Samo M. Strelec, ob projektnem tednu Živa slovenščina 16.00 Ptuj, prostori Gastroja, zaključno srečanje Društva diabetikov 16.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, Literarni večer, ob projektnem tednu Živa slovenščina 16.30 Podgorci, v vrtcu, Škratova lučka, prireditev za otroke 17.00 Tomaž pri Ormožu, dom krajanov, veselo druženje z Božičkom 18.00 Podgorci, v vrtcu, Škratova lučka, prireditev za otroke 18.00 Razkrižje, Knjižnica in čitalnica, srečanje in pogovor s sr. Marjeto Zanjkovič misijonarko na Madagaskarju 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, odbojka 19.00 Ptuj, v vinskem hramu ptujske kleti, predstavitev vesele, zapeljive in hudomušne knjige mojstra iskrivih aforizmov Milana Fridauerja Fredija , »V vinu je resnica, resnost pa ne 19.00 Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu, Božično novoletni koncert Glasbene šole 19.30 Ptuj, v Cantante cafe (nasproti kina), Sirup sreče GA Ptuj Trgovina z gospodinjskimi aparati \)J/ 5 let garancije za gospodinjske aparate Cankarjeva ulica 5, Ptuj Tel.. 02/77 94 061 □§ □ MESARSTVOlVVALENKO DORNAVA 32/A, DORNAVA, (02) 755-03-01 Prodaja svežega mesa, izključno slovenskega porekla 15 LET VAŠEGA ZAUPANJA, 15 LET NAŠIH USPEHOV! Iz lastne predelave ponujamo kmečko tûnko, suhe salame, domače krvavice, domače narezke, tatarski biftek, domače klobase, hrenovke in ostale kvalitetne izdelke. BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO! Mali oglasi STORITVE DO 45 % znižanje avtoplaščev do odprodaje zalog. Vulkani-zerstvo, Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62 77. NEPREMIČNINE BLIZU Ptujske Gore zelo ugodno prodamo 9 ha veliko kmetijo, primerno za rejo drobnice ali divjadi. Tel. 040 831 630 KMETIJSTVO PRODAM cisterno 4000-l pocinkano , znamke Bauer ter traktor IMT 539. Tel. 040 676 557. MOTORNA VOZILA DARVIN, d. o. o., Belokranjska 13 a, tel. 031 534 223, 02 320 31 14, vam nudi odkup, prodajo in financiranje vozil. Nudijo vam: audi A4. 2.5 TDI, možna menjava, l. 02, klima, 3.590.000 sit; citroen xsara picasso 2,0 HDI kupljen v Slo., l. 00, klima, 1.797.000 sit; hyundai accent 1,5 GT, l. 97, klima, 490.000 sit; opel frontera 2,9 sport, l. 95, 870.000 sit; renault laguna 1,9 DCI grandtour, l. 02, klima, 2.090.000 sit; renault modus 1,5 DCI 82 KM, l. 04, klima, 2.590.000 sit; VW golf 1,4 16 V, l. 99, 1.090.000; VW golf IV SDI, l. 01, 1.590.000 sit; VW golf V 1,9 TDI 105 KM, l. 04, klima, 3.590.000 sit. TAKOJ zaposlimo mesarja prodajalca, lahko je tudi priučen. Delo je za nedoločen čas v poslovalnici v Slov. Bistrici. Nedelje in prazniki prosto. Inf. na tel. 041 333 356, Domače mesnine, d. o. o, Gradišče 2, Slovenska Bistrica. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov justina.lali@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. NOVO! KREDITI - mobilno bančništvo - > POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI (do 8 let) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz. 100.000 SIT ) > STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI Opravičilo! V prejšnji, 96. številki, Štajerskega tednika je pri zahvali za Stanka Juriča prišlo do neljube napake. Naslov pokojnega se glasi IZ BOROVCEV 56B. Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 3. in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS; št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Mestne občine Ptuj, vabi na DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za poselitveno območje P11-S6/II Rabelčja vas - zahod (severno od Ulice 5. Prekomorske), ki bo v četrtek, 28. 12. 2006, ob 13. uri, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevane v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur. v.d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo. SPOMIN 18. decembra sta minili dve leti, odkar si odšel tiho, kot si živel, od nas, dragi mož, oče, dedek in tast Ivan Gerečnik Z ZG. HAJDINE 132 Tvoji najdražji Leto dni že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v naših srcih ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 19. december, ko nas je zapustil in odšel v večnost dragi življenjski sopotnik, ati, zet, svak Miran Gabrovec IZ ZAKLA 39 Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite misel, svečko ali cvet. Žalujoči: hči Mirjana z mamico in ostalo sorodstvo Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. Zdaj spočij svoje izmučeno srce, zdaj spočij si svoje delovne roke. ZAHVALA ob boleči izgubi drage Ivanke Lovrec IZ PODVINCEV 6 10. 7. 1963 - 2. 12. 2006 Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem, bližnjim in daljnim sorodnikom za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala gasilskemu društvu Podvinci ter ostalim gasilskim društvom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju, osebju dializnega oddelka Ptuj in Ljubljana za dolgoletno zdravljenje. Hvala Elektru Ptuj, g. p. Pavlu, pevcem, ge. Veri za molitev in govor in g. Dušanu za govor. Še enkrat hvala vsem za vso pomoč v težkih trenutkih. Vsi njeni Mandolinska skupina AMOS s prijatelji (Accapella Benjamin, Fortuna) vas vabi na dobrodelni koncert, ki bo v soboto, 23.12.2006 ob 19.00 v Slavnostni dvorani na ptujskem gradu. Organizator: Humanitarno društvo ADRA Slovenija NaroČite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja. Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v nagradnem žrebanju AEROBIKE Centra aerobike. www.aerobika.net z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAKOCILNICAZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE ijap^ mm Kap©! ^'"mmm'smm ^riaismoias Ta teden prejme osem brezplačnih obisicov Centra aerobilce: ime in priimek: Marija Ekart Orešje 29, 2250 Ptuj Nagrajenka prejme nagrado pa pœti. PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE. TAl JI dUAN. KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA Pilâtes: O.S. Olge Meglic. Prešernova 31. Ptuj Step aerobika: Nad tribuno IMestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj Aerobika: Peišonova 50, Ptuj 3.00 Ptuj • Prednovoletno srečanje sodelavcev Radio-Tednika Prihodnje leto v novih prostorih? V predprazničnih dneh, ko se povsod vrstijo prednovoletna srečanja in ocenjujejo aktivnosti v iztekajočem letu 2006, smo se v petek, 15. decembra, v prostorih gostilne PP na Novem trgu zbrali tudi soustvarjalci vsebine Štajerskega tednika in programa Radia Ptuj. Okoli 70 nekdanjim in sedanjim sodelavcem oziroma soustvarjalcem obeh regijskih medijev se je za uspešno sodelovanje in poročanje o dnevnih in drugih aktualnih dogodkih v govorni besedi in fotografiji zahvalil direktor družbe Radio-Ted-nik Jože Bračič. Veseli smo, da je med pomembnejšimi načrti za prihodnje obdobje izpostavil predvsem skrb za boljše delovne pogoje sodelavcev obeh redakcij, toliko bolj, ker nam je ob tem javno obljubil tudi težko pričakovano gradnjo novih in sodobnejših prostorov v novem poslovnem delu Ptuja. Če bo šlo vse po načrtih, potem naj bi bili v drugi polovici prihodnjega leta že nared. Realizacijo programa in vsebine poročanja Radia Ptuj je ugodno ocenil odgovorni urednik Radia Ptuj Ludvik Kotar, vsebino in poročanje Štajerskega tednika, ki od marca lani izhaja dvakrat Foto: M.Ozmec Okoli 70 sodelavcem obeh medijev je direktor družbe Jože Bračič obljubil nove, sodobnejše prostore. tedensko in bo letos svojim zvestim bralcem ponudil kar 99 številk zanimivega branja, pa je ugodno ocenil Jože Šmigoc, odgovorni urednik Štajerskega tednika. In potem smo, kot toliko let doslej, v sproščenem klepetu in prijetnem razpoloženju obujali spomine na male in velike dogodke v bližnji in daljni preteklosti, se pri tem Gorišnica • Dobrodelni koncert za Branka Fant, ki bi rad bral V petek, 22. decembra, ob 19. uri zvečer bo v kulturni dvorani nove gorišniške občinske stavbe dobrodelni koncert za Branka Emeršiča, fanta, ki zelo slabo vidi in bi mu poseben aparat za branje omogočil izpolniti veliko željo - da bi lahko prebral vse tiste kniige, ki mu zdai ostaiaio velika skrivnost. razvajali z gurmanskimi moj strovinami kuharske elite go stilne PP, si voščili vse naj na pred prihajajočimi praznik: in nazdravili obetajočemu novemu letu 2007; v trdnem prepričanju, da bomo še bol kot doslej zadovoljevali za htevne in tako različne oku se vas, zvesti bralci Štajei skega tednika ter poslušalci Radia Ptuj! OM Osebna kronika Rodile so: Gabrijela Potrč, Mestni Vrh 79, Ptuj - Filipa; Tanja Šalamun, Gorišnica 101 - Mašo; Viktorija Venta, Mihovci 69/b, Velika Nedelja - Pio; Polona Ja-nežič, Pušenci 11/a, Ormož - Jaka; Klaudija Turščak, Goričak 56, Zavrč - Tima; Janja Gajšt Kotnik, Šikole 30, Pragersko - Simona; Petra Štrucl, Mladinska 13, Gornja Radgona - Anžeta; Simona Adanič, Rihtarov-ci 19, Radenci - Zaro; Suzana Pajek, Kovača vas 39, Slovenska Bistrica - Matevža; Tanja Meznarič, Bres-nica 48, Podgorci - Klemna; Andreja Vratič, Slovenja vas 34/b, Hajdina - Tjašo; Darja Plajnšek, Apače 289, Lovrenc - Domna; Maja Pongračič, Jiršovci 38, Destrnik - Aneja; Nataša Rajh, Zelena ul. 8, Maribor - Špelo; Marija Korošec, Tomšičeva ul. 48, Slovenska Bistrica - dečka; Mihaela Žnidar, Novake 50, Poljčane - Vesno; Zvezdana Zelenik, Vintarovci 50/a, Destrnik - Gašperja; Andreja Zlatnik, Frankovci 40, Ormož -Domna; Janja Bratuša, Ul. 25. maja 19, Ptuj - Jureta. Umrli so: Egidij Čatorič, Žabjak 17, Ptuj, rojen 1951 - umrl 5. decembra 2006; Jožef Ferjuc, Ob Ribniku 6, Ormož, rojen 1938 - umrl 8. decembra 2006; Marija Pišek, rojena Belšak, Strnišče 8, rojena 1945 - umrla 4. decembra 2006; Ivanka Lovrec, Podvinci 6, rojena 1963 - umrla 2. decembra 2006; Elizabeta Hvalec, rojena Nemec, Dravinjski Vrh 4, rojena 1931 - umrla 4. decembra 2006; Ljubica Kodela, rojena Turin, Rimska ploščad 21, Ptuj, rojena 1952 - umrla 8. decembra 2006; Neža Pepelnik, rojena Bedenik, Župečja vas 10, rojena 1929 - umrla 6. decembra 2006; Jakob Potočnik, Belski Vrh 55, rojen 1933 - umrl 7. decembra 2006; Terezija Ranfl, rojena Galun, Sobetinci 42, rojena 1927 - umrla 8. decembra 2006; Stanislav Jurič, Borovci 56/b, rojen 1947 - umrl 8. decembra 2006; Franc Jerič, Šikole 50, rojen 1925 - umrl 8. decembra 2006; Marija Trop, rojena Jambrovič, Partizanska ul. 3, Središče ob Dravi, rojena 1926 - umrla 9. decembra 2006; Janez Čeh, Podvinci 75, rojen 1936 - umrl 12. decembra 2006; Rozalija Zadravec, Mali Brebrovnik 32, rojena 1916 - umrla 14. decembra 2006. Poroki - Ptuj: Stanislav Mislovič, Dornava 35, in Nataša Majcen, Savci 27; James Edward Donaldson, Kanada, in Saša Gerželj, Kamniška ulica 35, Maribor. Poroka - Ormož: Zdravko Žnidarič, Vinski Vrh 1/ a in Mojca Janežič, Vinski Vrh 1/a. Pobudnik in iniciator ideje o dobrodelnem koncertu je Primož Kirič, voznik reševalnega vozila s Tomaža pri Ormožu, ki Branka že dolgo pozna: „Z Brankom sva že videla to napravo za branje za slabovidne. Gre za manjši aparat, ki v bistvu povečuje zapisan tekst in sproži posebne barvne efekte, zaradi česar slabovidni potem lahko vidijo črke in besede. Naprava stane približno 200.000 tolarjev, kar je za nekoga morda malo, za Branka pa nedosegljivo veliko. Zato sem se sam pri sebi nekako odločil, da bi s pomočjo prijateljev organizirali dobrodelni koncert, na katerem bi zbrali potreben nakup za napravo. Akcija je stekla zelo hitro; saj sem izvedel, da pripravlja ansambel Srce promocijo svojega spota in pesmi, ki sem jo napisal jaz, pa smo prišli na idejo, da bi iz tega dogodka lahko naredili koncert z dobim namenom. Zelo hitro sva z Boštjanom Rihterjem začela organizirati vse potrebno, odzvalo se je prej glasbenikov, občina je ponudila dvorano v brezplačni najem, prav tako se je honorarju odrekel Janko Šmi-goc, ki bo poskrbel za ozvočenje. Tako bomo združili na tem koncertu prijetno s koristnim," je namen koncerta povzel Primož Kirič. Na koncertu, kjer ne bo vstopnine, pač pa bo vsak lahko po svoji moči in želji prispeval za nakup bralne aparature, bodo nastopili: Mando-linski orkester Amos iz Ormoža, pevski zbor OŠ Gorišnica, Zlati dečki, Prleški kvintet, plesna skupina Metuljčice, glasbena skupina Srce in sam Branko Emeršič. Fant je sicer varovanec dornavskega zavoda, saj ga je že v mladosti prizadela multipla skleroza, zato je njegovo gibanje hudo omejeno, močno pa mu nagaja tudi vid. V zavodu aparata za branje za slabovidne nimajo, saj je premalo potreb po njem, Branko pa bi ga lahko in rad uporabljal. Zato, da bi ga lahko dobil čimprej in bi mu bila izpolnjena največja želja, se je Primož skupaj s prijatelji tudi odločil izvesti koncert še pred novim letom, vsem, ki se ga bodo udeležili in prispevali nekaj denarja, pa se oba z Brankom že vnaprej zahvaljujeta. CM NaDoved vremena za Slovenijo Dež in veter pred božičem knnlip iiimn rsiH mrlirpm. Danes bo pretežno oblačno, rahlo sneženje bo dopoldne ponehalo tudi v južni Sloveniji. Popoldne se bo od severa počasi zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, v alpskih dolinah do -5, v krajih z burjo okoli 6, najvišje dnevne od 0 do 3 °C. V sredo bo precej jasno in hladno. Burja na Primorskem bo nekoliko oslabela. V četrtek bo na zahodu še precej jasno, drugod pa povečini oblačno. V vzhodni Sloveniji bo popoldne možno naletavanje sneon PARADA 2006 Mesečni zmaaovalci MODRIJANI Ans. ŠTIRJE KOVAČI ŠTRK NAVIHANKE Ans. DINAMIKA POGUM ZREŠKA POMLAD VESELE ŠTAJERKE MARJAN ZGONC BRIGITA ŠULER MIRNA REYNOLDS BOŠTJAN KONEČNIK TANJA ŽAGAR DOMEN KUMER TURBO ANGELS Gostje: MANCA ŠPIK VAGABUNDI BRENDI KORADO PTUJSKIH 5 Ans. EKART Ans. RUBIN Ans. BRATOV GAŠPERIČ TAMBURAŠI IZ CIRKULAN LUKA IN PEPI In še kakšno DDEOEKIE^EKI IE ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ torek, 26. 12. 2006, ob 16. uri PARADO VODITA: Danica Godec in Luka Huzjan ^PP RESTAVRACIJA qosmo AAARJAN SKOK s.p. Mestna občina Ptuj "'VDIOPTUJ 89,8*98,e»l04T3