dolenjka.dd NOVO MESTO DECEMBRSKA PONUDBA 197.00 SIT 109.00 SIT 169.90 SIT 1.699.00 SIT 1.399.00 SIT 109.90 SIT V DOLENJKINIH PRODAJALNAH LAHKO KUPUJETE CENEJE! napolitanke ABC 420 g ŽITO čokolada Milka mlečna 100 g kava BAR 100 g DROGA salama goveja VP E-MI/ sir edamec VP KZ VRHNIKA alpsko mleko 1/1 L.M _ 'no nn ‘irr _ rvi 6ii ‘iii~ —^trrHrSTT j..ii?.oo ' daje ta Janez strašno prijazen * c**' •"*'' * •' ■ ir- h dober šofer. Prijaznost do pot-|kov in strank na avtobusu je /Ngova odlika, zato se je pravo ^selje peljati z njim po Sloveniji, zadovoljni z njegovo vožnjo so l‘h tudi udeleženci ekskurzije na .k> ki jo je v petek organiziral Jbrnisclni Vlado Kostcvc (bodoči Jhnister za turizem?). Na sliki: anez Krese k TELEFON - Te dni delavci po /Noru pridno kopljejo jarke za Tjve telefonske kable. Na vrsti I do pločniki, javna razsvetljava b Judi kanalizacija. S. M. MHU IZ M A S I H OBČIM Nagrade za raziskave in inovacije Novomeška občina je ena redkih, ki spodbuja raziskovalno in inovacijsko dejavnost -Letos že 21. podelitev, do sedaj pa so podelili že 414 nagrad NOVO MESTO - Minuli petek je bila v Kulturnem centru Janeza Trdine že 21. svečana podelitev nagrad za dosežke v raziskovalni in inovacijski dejavnosti v novomeški občini. Letos so podelili 12 nagrad, in sicer 3 nagrade za inovacijsko dejavnost, 5 nagrad za raziskovalno dejavnost, 2 nagradi za mentorsko delo z mladimi in 2 nagradi za mladinsko raziskovalno delo, medtem ko nagrade za življensko delo tokrat niso podelili. Pokrovitelj letošnje svečane podelitve je bila Dolenjska banka, za kar se ji organizatorji zahva- POTOPISNA PREDAVANJA NOVO MESTO - Jutri, 4. decembra. bo ob šestih zvečer v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca potopisno predavanje z diapozitivi. Na pot_po Maroku vabi popotnik Marjan Žiberna. Ob osmih zvečer pa bo v mali dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine Igor Goričan imel predavanje z naslovom Drugačni obrazi Indonezije. Obisk predavanj je brezplačen. POHOD NA KRIM NOVO MESTO - Mladinski odsek novomeškega planinskega društva vabi vse mlade planince na pohod na Krim, 1107 m visok vrh v Krimskem pogorju, ki bo v soboto 12. decembra. Odhod bo ob 8. uri z novomeške avtobusne postaje, povratek pa okrog 17. ure. Cena izleta za otroke po 500 tolarjev in odrasle po 1.000. Prijave zbirajo mentorji na šolah do srede, 9. decembra, prijavite pa se lahko tudi pri Igorju Sladiču na tel.: 324 530, 041 734 239, pri Mateji Grahek: 341 720 in pri Izidorju Mervarju: 323 784. MIKLAVŽEV VEČER V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE - Zdravilišče Šmarješke Toplice vabi na Miklavžev večer s plesom ob glasbi ansambla Vasovalci. Nastopil bo znani slovenski pevec Stane Mancini, goste pa bo obiskal tudi Miklavž s spremstvom. Prireditev bo v soboto, 5. decembra, ob 20. uri v zdraviliški restavraciji. ljujejo. V njihovem imenu je nagrajence in ostale goste pozdravil Josip Škoberne, namestnik direktorja, ki je poudaril, da je še posebej vesel, da je večina letošnjih nagrad za raziskovanje in inovacije S področja naravoslovja in tehnike, saj je teh pri nas premalo. Župan Franci Koncilija je opozoril, daje novomeška občina ena redkih občin, ki ima v programu tudi sofinanciranje in spodbujanje raziskovalne in inovativne dejavnosti. Podelitev nagrad poteka v Novem mestu od leta 1983, začetki organizirane raziskovalne dejavnosti pa segajo celo v leto 1974. Letos so podelili že 414 občinsko raziskovalno nagrado. Letošnji nagradi za mladinsko raziskovalno delo so prejeli Matej Kolenc, dijak 4. letnika novomeške gimnazije ter Lidija Kovačič in Andrej Klobčar, dijaka novomeškega šolskega centra. Nagradi za mentorsko delo sta prejeli: Dragica Kranjec, dipl. biologinja in učiteljica biologije na novomeški srednji kmetijski šoli Grm in Marinka Kastelic, učiteljica biologije in gospodinjstva na osnov- S PODELITVE - Minuli petek je bila že 21. podelitev nagrad za inovacijsko in raziskovalno dejavnost v novomeški občini. Zupan novomeške občine Franci Koncilija in predsednik komisije Milan Banovec sta izročila 12nagrad. (Foto: J. D.) Zdravilišča na samem vrhu Do konca leta 37 milijonov mark prihodka - Strunjan po novem samostojno podjetje NOVO MESTO - Krkina Zdravilišča so že več let ena najuspešnejših slovenskih zdraviliških firm. Do letošnjega oktobra je ta družba združevala štiri poslovne enote: Zdravilišča Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice in Strunjan ter Hotele Otočec, po novem pa je strunjansko zdravilišče samostojno podjetje, katerega 51-odst. lastnik so Krka Zdravilišča, 49-odst. pa Zveza društev vojnih invalidov Slovenije. Krkina zdravilišča so med najbolj zasedenimi v Sloveniji, tako so letos Šmarješke Toplice povprečno zasedene kar 95-odstot-no, Dolenjske Toplice 87-odst. in Strunjan 78-odst. Do konca leta bo v treh zdraviliščih in na Otočcu blizu 285.000 nočitev. Do konca leta bodo dosegli 37 milijonov nemških mark celotnega prihodka in načrtovani dobiček. Letošnje leto je bilo za Krkina Zdravilišča tudi investicijsko bogato in uspešno. V začetku leta so začeli prenavljati hotela Zdraviliški dom v Dolenjskih Tbplicah in Toplice v Šmarjeških Toplicah in dela končali do marca, veljala pa so 280 milijonov tolarjev. Največja letošnja naložba pa je prenova zdravilišča Strunjan, ki se je začela v začetku novembra. Dela bodo trajala do marca prihodnje leto in bodo veljala okoli 12 milijonov mark. Krka Zdravilišča so lani kot prvo zdraviliško podjetje v Slove-niji dobila certifikat kakovosti .ISO 9001 za celotno dejavnost, tudi zdraviliško. Letos ocena zadovoljstva gostov s hotelskimi storitvami presega 90 odst. najvišje možne, prav tako se je še povečala ocena zadovoljstva pacientov z zdravstvenimi storitvami in presega 92 odst. najvišje možne ocene iz njihovih anketnih vprašalnikov. Velik uspeh so tudi letos dosegli na turistično-gostinskem zboru, riajvečjem tekmovanju turističnih in gostinskih delavcev pri nas, vsa tri njihova zdravilišča pa so se tudi letos uvrstila med 10 najboljših turističnih krajev v Sloveniji, štirje njihovi zaposleni pa med 10 najbolj priljubljenih turističnih osebnosti. A. B. V GALERIJI - Z letošnjim poslovanjem je vodstvo družbe Krke Zdravilišč novinarje, ki pišejo o tej dejavnosti, seznanilo v Kostanjevici, kjer so si potem ogledali tudi stalno zbirko del slovenskega kiparja Janeza Boljke. (Foto: A. B.) ni šoli Center. Nagrade za inovacijsko dejavnost so podelili Marku Krušiču in mag. Marjanu Plavcu iz Revoza in samostojnemu raziskovalcu Bojanu Vitku, ki • je nosilec že več priznanj in nagrad na področju inovacijskega dela, ter Niku Periču, organizatorju - programerju iz tovarne Labod Konfekcija Novo mesto. Nagrade za raziskovalno dejavnost pa so prejeli: prim. dr. Jurij Cepuder, specialist kirurg - ortoped iz novomeške bolnišnice, Vesna Flego in mag. Vilijem Pavli, oba iz Krke, dr. Janez Dolenšek, specialist pediater na otroškem oddelku novomeške bolnišnice in Daniel Brkič, magister teoloških znanosti, ki deluje kot pastor pri Evangelijski cerkvi v Novem mestu. J. D. DRUGAČNI OBRAZI INDONEZIJE NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov vabi v petek, 4. decembra, ob 20. uri v malo dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine na predavanje z diapozitivi Igorja Goričana z naslovom “Drugačni obrazi Indonezije”. Vljudno vabljeni! Vstopnine ni! Županski drugi krog Na območju nekdanje občine Novo mesto sc bosta v novi občini Novo mesto pomerila dr. Tone Starc, ki je v prvem krogu dobil 48 odst. glasov, in Franc Koncilija, ki je dobil dobrih 26 odst. glasov. Medtem ko je dr. Starc skupni kandidat LDS, SLS, DeSUS in s podporo ZLSD, ga v drugem krogu podpirata še SNS in Lista obrtnikov in podjetnikov. Neodvisni županski kandidat Koncilija pa gre v drugi krog s podporo SDS, SKD in neodvisnega kandidata Janeza Murna. V občini Žužemberk se bosta v drugem krogu pomerila Franc Škufca, kandidat LDS, ki ga podpirajo še SLS, ZLSD, DeSUS in lista Civilna družba (v prvem krogu je Škufca dobil 48,5 odst. glasov), ter Jože Papež, kandidat SKD in SDS, ki je v prvem krogu dobil 41,4 odst. glasov. V občini Dolenjske Toplice sta se v drugi krog županskih volitev uvrstila Alojz Puhan, kije kot kandidat LDS in ZLSD dobil 38,5 odst. glasov, in kandidat SLS Franc Vovk (34,5 odst.), ki ga v drugem krogu podpira še SKD. PODJETJE ELFIS V NOVIH PROSTORIH - Podjetje Elfls, d.o.o., se je novembra preselilo v nove preko 600 m2 velike prostore na Ragovski 7 a v Novem mestu, kjer so kupili in obnovili bivše prostore tiskarne Novo mesto. Investicija je stala okrog 50 milijonov tolarjev. Elfis je družinsko podjetje zakoncev Marjete in Staneta Finka, ki deluje od leta 1991. Glavni dejavnosti pa sta elektroinstalacije in vodenje poslovnih knjig. Trenutno imajo zaposlenih 26 delavcev. Pri delu v podjetju jima že sedaj pomaga njuna hči Greta, študentka visoke podjetniške šole v Portorožu. Na petkovi slovesni otvoritvi novih prostorov so jim številni prijatelji, znanci in poslovni partnerji zaželeli še veliko uspeha, med drugimi tudi dr. Tone Starc. (Foto:./. Domiž) Z,1 H V A LA DONATORJEM - Ob 10-letnici ambulante za bolezni dojk se je direktorica novomeškega zdravstvenega doma dr. Tatjana Gaz\’odaprejšnji četrtek zahvalila manjšim donatorjem, ki jim pomagajo izboljševati njihovo delo. Zahvalila se je podjetju Velencia stoma medica/, ki je podelilo silikonsko prsno protezo kot učni pripomoček, Foto Asji za diaprojektor, Gradbeništvu Koračin za grafoskop, Cvetličarni in parfumeriji Cvetnik in Salonu Creatina za pomoč pri opremi konzilijske sobe, Krki Kozmetika in Krki Zelena zdravila za darilca, ki sojih prispevali za obdaritev pacientke ob 10-letnici ambulante, ter Dolenjskim pekarnam. (Foto: J. Dorniž) PREVZEM PRENOVLJENEGA KOMBIJA - Minulo sredo so predstavniki društva prijateljev mladine Mojca pred gostiščem Kos, ki je ob tej priložnosti poskrbelo za pogostitev, svečano prevzeli obnovljen kombi, ki so ga temeljito prenovili v Avtohiši Novo mesto, sedeže je obnovil Martin Kos iz Škofje Loke, popisali pa so ga v črkoslikarstvu Gvido Hren. Rabljen kombi so v društvu kupili pred časom za potrebe Tabora mladih v Dolenjskih Toplicah, sedaj pa so ga s pomočjo donatorjev obnovili. Z njim bodo lažje speljali obdaritev otrok po krajevnih skupnostih. (Foto: J. Domiž) Za vse predšolske otroke enako Društvo prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta se trudi speljati še en Veseli december in obdariti vse otroke - Težave pri zbiranju denarja - Letos brez Miklavža NOVO MESTO - Prva prireditev v sklopu Veselega decembra, ki ga z vso požrtvovalnostjo tudi letos pripravljajo prostovoljci novomeškega društva prijateljev mladine Mojca na čelu z Janezom Pavlinom, je Miklavžev sejem, ki seje začel v ponedeljek. Na žalost Miklavž letos na Glavnem trgu ne bo obiskal otrok, kot je bilo to v navadi zadnjih deset let, saj bo letos miklavževanje le na Kapitlju. Veseli december se je sicer začel z Miklavževim sejmom, prva prireditev pa bo 13. decembra, ko bo dedek Mraz obiskal Glavni trg in bo tudi ognjemet, potem pa bo z darili in kulturnim programom obiskal vse krajevne skupnosti. Na koncu bo dedek Mraz obdarili še otroke v Novem mestu pa v šent-jernejski občini, medtem ko bodo v Škocjanu 300 otrok obdarili že za Miklavža. Časa za zbiranje potrebnega denarja je vse manj, samo za darila bodo potrebovali več kot 10 milijonov tolarjev, za celotni Veseli december pa bi morali zbrati vsaj 13 milijonov. Čeprav je celotni projekt vreden veliko več, saj bodo nešteto ur opravili s prostovoljci in delavci javnih del, denar pa bodo prihranili tudi pri nakupu daril, kjer so se s proizvajalci pogajali za čim nižjo ceno, samo pri darilih naj bi prihranili 20 milijonov tolarjev. Darilo, ki bo izključno od slovenskih proizvajalcev, bi v trgovini stalo skoraj 8 tisočakov, v društvu pa bodo zanj odšteli le 2.500 tolarjev. Okrog 4.500 predšolskih otrok bo dobilo enako darilo, z njihovimi darili pa vsako leto novomeška Krka obdari tudi otroke svojih delavcev v Ljutomeru, Strunjanu in Ljubljani. Do konca novembra se je na računu društva zbralo komaj 2 milijona tolarjev, za eh milijon pa so donatorji prispevali s svojimi uslugami in v materialu. “Žal je tistih, ki cenijo našo humanitarnost in pripravljenost brezplačno delati za najmlajše, vsako leto manj, kljub temu so se že odzvale nekatere šole, krajevne skupnosti in podjetja, pomoč pa so obljubili tudi stalni decemberski pokrovitelji, kot so Krka, ki vsako leto prispeva največ, Revoz in novomeška občina,” je povedal Janez Pavlin in dodal, da je novomeški župan Franci Koncilija pridobil tudi pokrovitelja za okrasitev mesta, to je Gradbeno podjetje Grosuplje, ki bo za to prispevalo milijon tolarjev. Okrašeno mesto bo zagorelo v tisočerih lučkah 13. decembra. Letos zaradi prireditev na Glavnem trgu ne bodo zapirali prometa, saj bi jih dovoljenje za zaporo stalo preveč denarja, ta denar bodo raje namenili otrokom. Vse prireditve, na katerih bodo nastopali domači ansambli in pevci, mladi plesalci, čarovnik in drugi, se bodo odvijale pred Gostiščem na trgu. Za gostinsko ponudbo na trgu pa bo skrbel Ljubljančan. Tudi zanimanje za postavitev stojnic upada, zato so letos cene znižali, kljub temu se je prijavilo le 20 prodajalcev. Tako računajo, da bodo s pomočjo sejma zbrali le dober milijon tolarjev, še pred leti pa so zbrali več kot tri. j p IZ NAŠIH OBČIM MM j [sPrehod p° Met!*i IZDELOVANJE ADVENTNIH VENCEV - Še preden smo se dobro zavedeli, je že pred nami konec leta z vsem svojim prazničnim vzdušjem, ki se mu je kar težko izogniti. Zadnja leta tudi pri nas k temu vzdušju sodijo adventni venci; da bi se jih naučilo izdelovati čimveč ljudi, marsikje pripravijo delavnice, v katerih jih je moč narediti v uri ali dveh. Eno takšnih delavnic je konec preteklega tedna pripravilo kulturno društvo Orel iz Semiča. Nasvete pri izdelovanju adventnih vencev je Semičanom z veseljem delila vrtnarka Tanja Simonič, za začetek pa so naredili venec z dobrim metrom premera, ki bo krasil se miš ko cerkev. (Foto: M. B.-J.) Preveč besed in premalo denarja za podeželje V KS Sinji Vrh najbolj pogrešajo vodovod SINJI VRH-V dobrih treh letih, odkar se je deset najjužnejših slovenskih vasi odcepilo od KS Vinica in ustanovilo svojo KS Sinji Vrh, se je v teh vaseh marsikaj spremenilo. Na boljše, seveda. Vendar predsednik KS Sinji Vrh Ivan Čer-njak v sedem strani dolgem poročilu ugotavlja, da jih kljub uspehom čaka še vrsta nalog. Prt tem opozarja, da njihova krajevna skupnost predloži vsako leto črnomaljski občinski upravi programe, ki jih želi izpeljati. Vendar v treh letih niso nikoli dobili odgovora, zakaj predlagani programi niso bili vključeni v občinski proračun. Eden največjih problemov in tudi stroškov v sinjevrški krajevni skupnosti je napeljava vodovoda. Decembra 1993 je turistično društvo Sinji Vrh prejelo od Vodnogospodarskega inštituta Ljubljana informativni predračun za napeljavo vodovoda v deset vasi ter vrtanje vrtine. Naložba naj bi takrat veljala 91 milijonov tolarjev, dve leti pozneje, ko je bil izdelan idejni projekt in zvrtana 225 metrov globoka vrtina pri Damlju, pa je znašal predračun za vodovod že 163 milijonov tolarjev. Prihodnje leto, ko bo izdelan izvedbeni projekt, bo po predvidevanjih cena vodovoda narasla že na 200 milijonov tolarjev. V krajevni skupnosti obljubljajo, da bodo za to naložbo zbrali najmanj 30 milijonov tolarjev, prispevki pa se bodo stekali na žiro račun občine Črnomelj z oznako “sinjevrški^ vodovod*. Sicer pa bo tudi v" programu dela v KS Sinji Vrh za prihodnje leto na prvem mestu vodovod, saj se dobro zavedajo, da brez vode ni razvoja. Hkrati predlagajo, da tudi v črnomaljskem občinskem proračunu predvidijo denar za sinjevrški vodovod. Ne nazadnje tudi zato, ker je prav ta krajevna skupnost med demografsko najbolj ogroženimi v občini. M. B.-J. Na občini brez rdečih številk Metliški svetniki so tik pred iztekom mandata sprejeli še rebalans občinskega proračuna -Manj za zdravstvo, komunalna javna dela, cestno in drobno gospodarstvo METLIKA - Metliški svetniki so na zadnji seji v svojem mandatu sprejeli rebalans občinskega proračuna za letošnje leto. Slišati je bilo sicer nekaj predlogov za drugačno porabo denarja, vendar je konec leta težko razdeliti denar, kije bil med letom že razdeljen drugim porabnikom. Zato so se na koncu svetniki strinjali, da so osnutek preoblikovali v predlog in ga sprejeli. ZAČEL SE JE “VESELI DECEMBER” METLIKA - L decembra se je v metliški občini pričel bogat program Veselega decembra, ki ga s pomočjo številnih soorganizatorjev pripravlja občinska zveza prijateljev mladine Metlika. Jutri, 4. decembra, bodo ob 16. uri v Metliki ustvarjalne delavnice za praznične dni, kaj so mladi ustvarili, pa si bo moč ogledati dve uri pozneje v metliški osnovni šoli. V nedeljo, 6. decembra, bo ob 11. uri v gradaškem ter ob 16. uri v metliškem kulturnem domu lutkovna igrica Začarane rožice čarovnice Zelene, v torek, 8. decembra, pa ob 16. uri v otroškem vrtcu za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, ura pravljic Severni jelenček. Istega dne ob 17. uri bo v knjižnici na Radoviči izdelovanje okraskov in voščilnic. V sredo, 9. decembra, bo ob 10.30 v metliški športni dvorani cicidan z Romano Kranjčan, ob 17. uri pa v gradaški knjižnici izdelovanje okraskov in voščilnic. HVALA ZA ZAUPANJE METLIKA - Lista za Metliko se zahvaljuje vsem volilcem, ki so oddali glas zanjo na volitvah za člane občinskega sveta. Potrudili se bomo, da bomo kot najmočnejša skupina v svetu upravičili izkazano zaupanje. Skupaj z drugimi strankami, ki imajo podobne programe, si bomo prizadevali za uresničitev zastavljenih ciljev. Zavedamo se, da moramo prisluhniti željam po hitrejšem razvoju Metlike, izkoristiti prednosti, ki jih prinaša obmejni položaj, strniti vse ustvarjalne sile v občini za prijaznejše in lepše življenje vseh generacij. Pričakujemo, da bodo to hotenja občinskega sveta in župana, ki bo izvoljen na nedeljskih volitvah. KONCERT ROKENROLA ČRNOMELJ - Po uspešni ameriški turneji se ljubljanska rokenrol skupina Dicky B. Hardy vrača na slovenske odre. Skupaj z rojaki Rhythm Thives se bodo predstavili publiki Mladinskega kulturnega kluba v Črnomlju v soboto, 5. decembra, ob 22. uri. MIKLAVŽEVANJE V SEMIČU SEMIČ - Tukajšnje kulturno društvo Orel pripravlja v sodelovanju z mladinsko veroučno skupino za soboto, 5. decembra, ob 17. uri pred farno cerkvijo veselo miklav-ževanje. Miklavž s spremstvom bo ob pomoči staršev in sponzorjev obdaroval najmlajše, starši pa lahko prijavijo otroke za obdarovanje v petek, 4. decembra, od 16. do 18. ure in naslednji dan od 8. do 1L ure v semiškem župnišču. V letošnjem letu so v metliški občini načrtovali za 497 milijonov tolarjev prihodkov, z rebalansom pa so se povačali za 5,5 odst. Proračun je bil uravnotežen že ob sprejetju, v občini pa načrtujejo, da leta ne bodo zaključili z minusom, saj do konca leta ne predvidevajo zadolževanja. Sicer pa so se v občini prihodki za zagotovljeno porabo povečali zaradi povečanja finančne izravnave, večje dohodnine in davka na promet nepremičnin. Prihodki za druge naloge pa so se nekoliko zmanjšali, predvsem zato, ker ni bila zgrajena garažna hiša, s tem pa tudi ni bilo izkupička od prodanih garaž. So pa imeli v občinskem proračunu nov prihodek, in sicer najemnino za policijsko postajo. Zaradi povečanja prihodkov so se povečali tudi nekateri odhodki. Opaznejši so stroški za obnovo letala na Otoku, ki niso bili načrtovani, ter za proslavo v Prilozju. Občinska uprava ni mogla vplivati na povečanje stroškov za oskrbovance v posebnih zavodih, več pa so morali dati iz občinskega proračuna tudi za otroško Varstvo zaradi spremembe načina plačevanja prispevkov staršev in poravnave računov za naložbo. Več denarja od prvotno načrtovanega so namenili tudi za dograditev klubskega doma v Podzemlju, vzdrževanje stanovanj, za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, za vodovodno omrežje ter za prostorsko izvedbeno dokumentacijo. Po sprejetem rebalansu pa bo šlo manj denarja, kot je bilo sprva načrtovano, za zdravstvo, ker ima zdravstveni dom sam denar za plačilo dežurstev. Pa za cestno gospodarstvo, ker niso uredili načrtovanega pločnika na Cankarjevi cesti, za komunalna javna dela, ker jih ni bilo, ter za razvoj drobnega gospodarstva. Pri slednjem namreč ni prišlo do oblikovanja garancijskega sklada za Belo krajino. Sicer pa je bilo na seji slišati, da bo moral dati v prihodnjem letu vsak proračunski porabnik program in predlog za porabo denarja. M. B.-J. DRAGOVANOV VOLILNI GOLAŽ METLIKA - Kandidat za metliškega župana Slavko Dra-govan se je odločil, da bo šel pred drugim krogom volitev med volilce z golažem iz jelenov, ki jih Dragovanovi redijo v domači ogradi. Tako so se volilnega golaža včeraj že lahko najedli v Kapušinovi gostilni na Krasincu, danes, 3. decembra, pa ga bo od 17. do 19. ure delil v gostilni Badovinac na Jugor-ju ter jutri, 4. decembra, ob isti uri v gostišču na Veselici. Hkrati bo Dragovan predstavil svoj volilni program. V osnovni šoli dva tuja jezika V dragatuški osnovni šoli se že tretješolci začnejo pri rednem pouku učiti angleščino, medtem ko jim je nemščina fakultativno na voljo že v 1. ali 2. razredu - Dobro znanje DRAGATUŠ - Učenci osnovne šole v Dragatušu gotovo sodijo med tiste belokranjske osnovnošolce, ki najbolje obvladajo ne le enega, temveč kar dva tuja jezika. Mnogi se namreč že v 1. ali 2. razredu začno fakultativno učiti nemščino, vsi pa v 3. razredu redno angleščino. A ne le da se učijo, ampak se tudi veliko naučijo, kajti njihova profesorica tujih jezikov Janja 1\irnšek-Heij velja za strogo, natančno in zahtevno. Ko je pred petnajstimi leti prišla poučevat na dragatuško šolo nemščino, je Janja Turnšek-Heij že prvo letq pričela s fakultativnim poukom angleščine, in sicer vsako leto z mlajšimi otroki, 2. razredu začnejo učiti nemščino in danes obiskuje fakultativni pouk tretjina vseh učencev na šoli, v nekaterih razredih pa celo kar polovica. Od pomladi 1991 je bila šola vključena tudi v projekt “Tuji jeziki na razredni stopnji”, v okviru katerega so se začeli otroci že v 3. razredu učiti tuj jezik. Projekt se je izkazal za dobrega in tako se na dragatuški šoli kot v edini v Beli krajini še vedno vsi učenci učijo po dve uri na teden angleščino že v 3. in 4. razredu. Ta pouk še ved- no plačuje država. “Zgodnje učenje tujega jezika je zelo pomembno. Psihologi pravijo, daje učenje tujih jezikov eden najzahtevnejših miselnih procesov. Vendar naši otroci sprva tega sploh ne opazijo, ker gre v začetku za igriv, njihovi starosti primeren način učenja, ki postane resen in zahteven šele v 5. razredu, ko se tudi njihovi vrstniki na drugih šolah začno učiti tujega jezika,” pove Janja. Seveda je zelo pomembno, da imajo dragatuški učenci v 5. razredu že predznanje, saj se učijo po programu “Open Doors”, ki je eden najsodobnejših, a tudi najbolj zahtevnih programov v Sloveniji, pri katerem brez predznanja zagotovo ne bi šlo. M. BEZEK-JAKŠE Janja Turnšek-Heij nazadnje pa že kar s prvošolčki. Najprej so starši sami plačevali ta pouk, potem je nekaj let zanj odrinila denar črnomaljska občina, od lani pa za to “razkošje” zopet posegajo v žep stara. Vendar se zaradi tega število otrok pri fakultativnem pouku ni zmanjšalo. Razlika je le v tem, da je zadnja leta, ko je obvezni tuji jezik na šoli angleščina, postala fakultativna nemščina. Tako se otroci že v 1. ali Pojasnilo Zadnje čase se v občini širijo govorice, da je Občina Metlika vrnila državi večjo vsoto denarja, ker ga ni znala porabiti oz. ni imela ustreznih projektov. Takšne govorice občino kot institucijo in vse njene organe prikazujejo v zelo negativni luči in so tudi že povzročile škodljive posledice. Zato kot zakoniti zastopnik Občine Metlika s polno odgovornostjo izjavljam, da so takšne govorice groba laž in podtikanje, verjetno z namenom osebne diskreditacije. Branko Matkovič župan Občine Metlika Parcele na Vrtači so razdeljene Zanimanje za parcele v novi semiški proizvodno-servisni coni na Vrtači je bilo tako veliko, da sojih razdelili že ob prvem razpisu - Predvidenih 200 novih delovnih mest SEMIČ - Čeprav so v semiški občinski upravi menili, da bo za parcele v proizvodno-servisni coni na Vrtači pri Semiču veliko zanimanje, niso pričakovali, da bodo že ob prvem razpisu za odkup razdelili (ako rekoč vse parcele. Na zadnji seji občinskega sveta je bilo še nekaj nejasnosti glede razdelitve parcel, zato so tik pred volitvami sklicali še izredno sejo. V začetku so sicer načrtovali 22 parcel, od katerih vsaka meri okrog 1.600 kvadratnih metrov, za kvadratni meter pa bo potrebno odšteti 15 DEM. Vendar so pozneje iz razpisa izločili tri parcele, ker še ni urejeno lastništvo, dveh parcel niso razpisali za prodajo, ena od parcel pa zaradi neugodne konfiguracije terena še vedno ni oddana. ' Sicer pa bo, kot je moč razbrati iz obrazložitev ponudnikov, v novi semiški proizvodno-servisni coni zelo pisana paleta dejavnosti, vendar je bilo na seji slišati pomisleke, ali gredo vse te dejavnosti zares skupaj. Nekatere je motilo zlasti žagarstvo. Župan Janko Bukovec je pomnil, da parcele do novega leta ne bi bile razdeljene, če bi šli ponovni v razpis, dva investitorja pa sta že opozorila, da se bosta odločila za naložbo v črnomaljski občini, če na Vrtači letos ne bosta mogla investirati. Bukovec je poudaril, da je ta cona osnova, da bodo v občini odprli nova delovna mesta. Po njegovem je predvidenih v coni 200 novih delovnih mest, oglašajo • Kot je povedal Jože Butala iz semiške občinske uprave, bo konec letošnjega leta objavljen javni razpis za komunalno ureditev proizvodno-servisne cone. Z urejanjem naj bi začeli marca 1999, v sredini prihodnjega leta, ko bodo imeli investitorji že urejeno dokumentacijo, pa bodo lahko pričeli graditi. pa se že ljudje, ki želijo investirati v razširjeni proizvodno-servisni coni, ki je v občinskih planih že predvidena. M. B.-J. Branko Matkovič kandidat za župana občine Metlika ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Spoštovane volivke in volivci občine Metlika! Zahvaljujem se vam za veliko zaupanje, ki ste mi ga izkazali v prvem krogu volitev za župana. Vabim vas, da se mi pridružite tudi v drugem krogu 6. decembra 1998. Le tako bomo dokončali začeto delo in uresničili vsa naša pričakovanja. Vag Branko Matkovič Podpora kandidaturi; PLAKATI - Kmalu potem, ko so se 22. decembra zaključilo lokalne volitve, bi po odloku morali odstraniti s panojev, dreves, ograj, stebrov, uličnih svetilk, skednjev, hlevov plakate s podobami kandidatov za župane, ki so pogoreli. A se nekateri še danes zapeljivo smehljajo volilcem. čeprav je njihov smehljaj - če je od njega sploh še kaj ostalo -V * * * * v resnici bolj grenak. Morda pa nameravajo kandidirati zopet čez štiri leta, pa bi najraje, da bi vse do takrat volilci povsod, kamor koli bi šli, občudovali njihova zapeljiva obličja. Očitno upajo, da se bodo potem volilci raje odločili zanje. KANDIDAT - Slavko Dragovan, ki se bo v nedeljo v druge® krogu pomeril za metliškega župana z Brankom Matkovičem, se je odločil za svojevrstno propagando: Informacijsko tablo ob kandidat za župana, *KOŽE’-4 cesti, ki mimoidoče opozarja, d3 vbližini Slavko izdeluje parket, je prelepil z napisom “Kandidat za župana” (na fotografiji). Kakšen učinek je imela reklama, pa bo®0 videli čez tri dni. Črnomaljski drobir TV MRK - V desetih najjuž; nejših vaseh v krajevni skupnost' Sinji Vrh dolga desetletja nis° mOgli spremljati programa slovenske televizije - čeprav so m°' rali njej plačevati TV naročnin0 - ampak le hrvaški in srbski pr® gram. Končno jim je le uspel0 postaviti dva pretvornika, toda v treh vaseh, v Kotu, Selcah in D®" njih Njivah, še vedno ne more)0 gledati slovenskega program3 TV naročnina pa še vedno potuj3 v Ljubljano, kar povzroča me° ljudmi precejšnje razburjenje. N° ja, ko bodo tudi v teh vaseh la® ko spremljali slovenski TV pr® gram, bodo gotovo hitro ug® tovili, da je huda kri sedaj, ko vi® da slovenski televizijski mrk, p® vsem odveč. TURK - Gotovo je med tis11' mi, ki so srečni, da se volitv? približujejo koncu, komunal® nadzornik na črnomaljski obči® ski upravi Alojz Turk, sicer do®3 s_ Tanče Gore. Ko so namr® Črnomaljci slišali, da za novo®® škega župana kandidira Aloj' Turk, so imeli črnomaljskega kJT munalnega nadzornika za a m®' ciozneža, predrzneža in celo Z3 izdajalca. Nekateri pa so mu vrg' li kar pod nos: “Poglej ga, Tanč® gorčana, sedaj bi bil rad že nov® meški župan!” Tančegorski Tu® lahko sedaj zopet hodi miru naokrog, saj mu ni potrebno raZ' lagati, da si je županskega fotelj3 zaželel le njegov soimenjak. . SVETNICA - V črnomlj83' svet je izvoljena svetnica, kije ®j3 nekdaj že delegatka v občin83 skupščini, a so jo le redko vid® na sejah. Sedaj se bo gotov morala redneje udeleževati s°J sveta, ne nazadnje tudi zato, I® je od 23 članov sveta edina žc° ska in bo njena odsotnost s 8°l opaznejša kot nekdaj. Semiške tropinTj SREČNEŽ - Tudi v semiš11] občini se je znašel na eni od k®1 didatnili list občan, ki je bil z doslej svetnik v občinskem sve®; a proti koncu sploh ni hodil ve na seje in je bil tudi edini od sve . nikov, ki je manjkal na zadnji s0) v mandatu. Očitno ga ni privab la niti obljubljena slastna pečej ka. Ima pa človek vsaj to srečo,0 njegova stranka ni dobila vs° sedežev v občinskem svetu in 1,1 tako ne bo potrebno več hoditi n VOLITVE - So sc pa ob lok?1/ nih volitvah Semičani pohval'. ’ da so bili pred Črnomaljci ' Metličani. Medtem ko je ČrU.| maljccm in Metličanom gr°z drugi krog volitev za župana in'j; ga slednji tudi dočakali, so i®° Semičani drugi krog že 22. 0 , vembra, saj so se volilci že takL odločalfle med dvema župan83 ma kandidatoma. Drobne iz Kočevja NIČ BREZ KUČANA - Razstave “Narod si bo pisal sodbo sam”, ki bo imela podnaslov Slovenski narodni programi” in bo posvečena 55. obletnici zasedanja Zbora odposlancev sloven-skega naroda, kljub napovedi v fašem časopisu, da bo, še ni bilo. Razstava bi morala biti kot zad-• nja iz niza prireditev v počastitev Praznika kočevske občine že 30. oktobra, vendar je bila odpovedana. Žal je Pokrajinski muzej Kočevje javnost o tem obvestil samo preko lokalnega radia Uni-čeprav je za to, da razstave ni Mo, "kriv” sam predsednik drža-ye Milan Kučan. Predsednik Kučan je tudi “odgovoren”, da se še vedno ne ve, kdaj razstava bo, *aj še ni sporočil datuma, kdaj se lahko kot povabljeni slavnostni govornik, ki naj bi razstavo odprl, otvoritve udeleži. Z vztrajnim čakanjem na termin pa dajejo v jtuzeju slutiti, da brez Kučana ne to nič! Predsednikov kabinet naj “■ zato vendarle končno že sporočil v muzeju težko pričakovani datum! Ni zlomka, da predsednik države vse tja do izteka svojega tandata nima več prostih niti •reh uric: urico za pot iz Ljubljane do Kočevja in toliko za nazaj, ti-jd°, kar ostane, pa je ravno toliko, da od “tistih zgoraj” kot jim Pravijo “spodaj” v Kočevju, več tako ne ostane skoraj nihče! HVALITI NI DOBRO! - Medtem ko smo samo nekaj številk •tazaj v tej rubriki pohvalili vse odgovorne za to, da so s prestavijo tabel v Mrtvicah skrajšali Ppt, za katero velja omejitev hitrosti vožnje skozi naselje, na razumno dolžino, pa danes table Ponovno stojilo ma svojih starih *estih. Da so se prav na tem odseku magistralne ceste med J-jubljano in Kočevjem zgodile hude prometne nesreče, je sicer lahko razumna obrazložitev in htemeljitev ponovne postavitve tabel na za voznike osovražen, za Policijo pa donosen kraj. Vendar 1° je zelo težko sprejeti. Ob pogledu na tablo z napisom Mrtvice na po dveh tretjinah nekajsto-jUetrskega docela ravnega odseka magistralke, pa je razumen in obenem vsakomur lahko razumljiv poduk, da hvaliti ni dobro! Ribniški zobotrebci ŽE ZAPRTJE BAZENA? -t?a bo pouk v obeh stavbah ribniške osnovne šole lahko Potekal nemoteno, bodo pokvarjeno peč zamenjali z novo včasu vikenda. Vendar pa bodo ka to potrebovali dva vikenda: Prvega, da bodo staro peč odbranih, in drugega, da bodo v Prostor šolske kurilnice namenili novo peč. Za šolo je to najboljša možna rešitev, je pa *?to za še ne mesec dni odprt ribniški bazen, lahko kaj slaba reklama. Zaradi te “višje sile” Se namreč lahko zgodi, da bo htoral biti bazen v decembru kar dva vikenda zapored zaprt, k-e seveda bazena ne bodo °grevali in če seveda danes ni Več tako, kot je bilo včasih, ko S() se rekreativne in druge skupine v popoldanskem času mo-'nle zadovoljiti le s preostankom toplote od v samo dopoldne za potrebe šolske mladine Ogrevanega bazena. Kostelski rižni Dragi kolesarji - Pri Cistično športnem društvu Ko-?tel še razmišljajo, če bodo svoje kolesarsko tekmovanje, ki bo etos že sedmo leto zapovrstjo, vhesli v koledar prireditev kolenske zveze Slovenije, ki bodo Prihodnje leto. Za vpis v koledar j6 namreč treba plačati 20.000 to-arjev, kar pa je za društvo iz ene Nmanjših slovenskih občin veliko. , Kategorizirali bodo “OBE - Turistične sobe na območju Kostela bodo začeli v kratim kategorizirati. Kategorizirali ?°do tudi šotorišča in prostore za kampiranje. . priprava kostelskih EDI - Na Kostelskem bo v zim-ki sezoni več predavanj, po-/tembnih za turizem na tem ob-jjpčju. Gotovo bo posebno zani-h"vo predavanje o pripravi ko-‘telskih jedi. , DVA V MARIBOR - V so-°to, 5. decembra, bo v Maribo-/j skupščina turistične zveze Slo-^nijc. Iz območja bivše kočevske "fine se je bosta kot delegata beležila Peter Svetik iz TŠD JS°stel in Mladen Žagar iz TD Milnica. Mtšti IZ MAŠ I H OBČI M MM Interesi občine davkarije ne zanimajo Ob obravnavi občinskega odloka o turistični taksi so svetniki podvomili o ustreznosti davčnega organa, da opravlja nadzor - Iz turističnih taks dober milijon tolarjev KOČEVJE - Kočevski občinski svet seje prejšnji četrtek še zadnjič sestal v stari sestavi. Vseh štirinajst točk dnevnega reda, na katerem so bila tudi poročila o delu nadzornega odbora, občinske uprave in občinskega sveta v štiriletnem mandatu, so obdelali v presenetljivo kratkem času. Nekaj več pozornosti so posvetili le odloku o turistični taksi v občini Kočevje. Po sprejemu nekaj sklepov, med katerimi je bil tudi ta, da se za novega predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu imenuje Vinko Zajc, je Alojz Ivančič ob obravnavi odloka o turistični taksi opozoril, da davčni upravi ni v interesu, da bi ODPRLI PRENOVLJENO KNJIGARNO KOČEVJE - V torek dopoldan so v Kočevju slovesno odprli prenovljeno Jurčičevo knjigarno. Naslednica Državne založbe Slovenije, DZS, d.d., založništvo in trgovina, je s svojo knjigarno in papirnico v Kočevju prisotna že skoraj 50 let. V tem času seje v Kočevju marsikaj spremenilo, njihova poslovalnica na Ljubljanski cesti 14 pa je ostajala nespremenjena. Takšno - staro v smislu ohranjanja tradicije, in prijazno, kot so je kupci vajeni -pa sojo želeli ohraniti tudi po prenovi. Zato razen polepša-nja videza in izboljšanja preglednosti niso ničesar spremenili. NAROČILI SO NOV ZVON GORA - Odkar župnijo na Gori soupravlja potoški župnik Franc Vidmar, sta bili cerkev in okolica deležni kar znatnih obnovitvenih del. Na zadnji seji župnijskega sveta so podprli pobudo za nakup novega zvona. Cerkev na Gori ima samo dva zvonova. Manjši nosi častitljivo letnico izdelave 1798, veliki zvon pa je bil ulit 1922. leta. Novi zvon bo bronast in je že naročen v livarni v Žalcu. Cena vseh del vključno z novim zvonom bo znesla 1.750.000 tolarjev in bo za 150 prebivalcev Gore kar velik izdatek. A. K. KMALU BOLJŠI SIGNAL LOŠKI POTOK - Skoraj vsa občina Loški Potok je siva lisa v prenosni telefoniji. Boljše telefonske zveze pogrešajo predvsem poslovneži, šoferji, novinarji, gozdarji, obiskovalci in nekateri občani, ki jim je tovrstno telefoniranje, onemogočeno. Prav te dni pa se Telekom s sodelovanjem občine in še posebej krajevne skupnosti pripravlja, da vgradi na TV pretvorniku potrebne sprejemno oddajne naprave. Po besedah tajnika KS Janeza Bambiča, bo ta problem v kratkem odpravljen. Kje bodo plezali? Na Kuželjsko steno ne KOSTEL - Poročali smo že, da je Turistično športno društvo Kostel predlagalo, naj bi obnovili nekdanjo plezalno pot na Kuželjsko steno, znano še iz prve Jugoslavije, in daje bil ta predlog z odgovornega mesta zavrnjen, češ da je tu poseben življenjski prostor, ki ga je potrebno varovati. Na nedavnem sestanku predstavnikov TŠD Kostel in Zavoda za gozdove, enota Kočevje, so se dokončno dogovorili, da plezalne poti na Kuželjsko sternt ne bo. Bodo pa tu postavili turistični kozolček, na katerem bodo gozdarji opisali, kakšne posebne živalske in rastlinske vrste žive na tem območju, in tako obvestiti izletnike, zakaj je to območje varovano. Dogovorili so se tudi, da si bodo gozdarji ogledali vse vrhove na območju Kostela in nato predlagali, kateri hi bil najprimernejši za ureditev plezalne poti. Na območju Kostela sta najvišja vrhova Kapič in Stružnica (oba 901 m), nato pa Vršič 820 m, Vitez 809 m, Oriik 802 m itd. J. P. pridobivala denar za občino. Primož Pantar z občinske uprave je pojasnil, da po novem Zakonu o pospeševanju turizma nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse opravlja pristojni davčni organ. Vendar so zaradi slabega dosedanjega nadzora KOČEVSKI OBRTNIKI DOBILI 2 SVETNIKA KOČEVJE - Kočevski obrtniki so za volitve v občinski svet oblikovali neodvisno listo malega gospodarstva in dobil dva sedeža v svetu. Menijo, da dosedanji svetniki niso dovolj podpirali malega gospodarstva, saj so premalo storili za boljšo ponudbo stavbnih zemljišč, hkrati pa so jim nalagali nove takse in obveznosti. Obrtniki in podjetniki upajo, da bodo zdaj lažje delovali v prid ustanavljanja malih podjetij. Posebno skrb nameravajo posvetiti odpiranju obratov v demografsko ogroženih predelih občine. V. D. “MIKLAVŽEVO V KOSTELU” KOSTEL - Jutri o"b 19. uri bo v gostilni “Pri Grofu” v Kaptolu občni zbor Kostelskega društva. Obravnavali bodo poročilo o delo društva v letošnjem letu, sprejeli program dela za prihodnje leto in določili novo članarino. Po uradnem delu bodo nadaljevali s programom “Miklavževo v Kostelu”, za katerega so se lani odločili, da bo postal stalna oblika srečanja Kostelcev in prijateljev Kostela v zimskem času. T\idi LIK Kočevje ne izpolnjuje obveznosti Ne vedo, ali stavkajo ali so odpuščeni PODPRESKA - Pisali smo že, da je LIK Kočevje poskrbel, da so prišli (odpuščeni?) delavci, ki stavkajo že od 3. aprila na Zavod za zaposlovanje v Ribnici. Žal pa do danes niso prejeli ne odločb o nadomestilu, ne delavskih knjižic in seveda tudi nobenega denarja. Dejansko jim sploh ni jasno ali še stavkajo ali so odpuščeni, in so tokrat še najbolj jezni na matično podjetje LIK, ker ne izpolnjuje najmanjših obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, podpisane od LIK-a in Darka Ukmarja še leta 1995, v kateri je jasno napisano, kakšne obveznosti ima LIK do delavcev tega obrata, če pride v stanje, v kakršnem je sedaj. Kaže, da bo stekla tožba tudi zoper LIK, sicer pa je LIK že demontiral vse stroje v obratu in jih odpeljal, kot pravijo delavci, do zadnjega vijaka. Včeraj, 2. decembra, se je sestal upniški odbor na Okrožnem sodišču v Ljubljani. O tem, kaj so sklepali ali sklenili, ta trenutek ni moč napisati nič. 1. decembra naj bi se začel postopek, kjer se bo odločalo o stečaju ali prisilni poravnavi. Oba postopka sta bila na sodišču vložena že pred meseci, a kaže, da je predlog o prisilni poravnavi zadržal stečaj, poravnavo, ki je seveda izredno kočljiva, pa zahtevek po stečaju. Da ere tu za igro mačke z mišjo, je že dolgo znano. Žal pa delavci, ki so v obratu pustili desetletja svojega dela, od obljub in igric ne morejo živeti. A. KOŠMERL davčnega organa nad pobiranjem •takse in tudi sicer slabih izkušenj, ki so jim potrdile, da se v zakonu zapisano ne izvaja vedno tako, kot so razumeli, pričakovali in bi si želeli v odlok o turistični taksi vnesti, da nadzor opravlja tudi pristojni občinski komunalni inšpektor oziroma pooblaščeni delavec v okviru občinskega upravnega organa. V možnem razponu med tremi in enajstimi točkami so se v Kočevju odločili za turistično takso v višini 10 točk. Trenutna vrednost točke znaša 14 tolaijev. Ob predpostavki, da bo število nočitev enako, kot je bilo letos, se bodo po novem občinskem odloku prihodki iz turističnih taks povečali od dosedanjih 500 tisoč na milijon tolarjev. Po novem je namreč celotna taksa prihodek občine, nameniti pa ga morajo za razvoj turizma. Ker se je trimesečni rok veljavnosti odlokov, sprejetih na podlagi Zakona o turistični taksi, ki je prenehal veljati z avgusta sprejetim Zakonom o pospeševanju turizma, iztekal (konec novembra), so svetniki po razpravi v prvi, opravili še drugo obravnavo in odlok o turistični taksi sprejeli. M. LESKOVŠEK-SVETE KLIC DOBROTE V KOČEVJU KOČEVJE - Uredništvo regionalne radijske postaje Radio Univox iz Kočevja, čigar oddaje posluša več kot 80 tisoč ljudi, ter občinska Karitas v Ribnici in Kočevju so tudi letos pripravili tradicionalni radijski Klic dobrote. V edodnevni akciji je 273 občanov ali podjetij darovalo 1.107.000 tolarjev, od tega v Kočevju 824 tisoč tolarjev in v Ribnici 283 tisoč tolarjev. To je pet odstotkov od denarja, ki sta ga v istih akcijah zbral RTV Slovenija in Radio Ognjišče. Denar bosta obe Kartitas namenili za svoje dejavnosti, največ za pomoč socialno ogroženim družinam. Pavle Hočevar Na sejmu v Hamburgu Tudi osem let po osamosvojitvi je za veliko Nemcev Slovenija Slovaška RIBNICA - Območni obrt-. ni zbornici v Ribnici je bila zaupana organizacija nastopa izdelovalcev domače in umetne obrti iz vse Slovenije na razstavno-prodajnem sejmu v muzeju ljudske umetnosti v Hamburgu. Številnim obiskovalcem in kupcem se je predstavilo deset slovenskih domačih izdelovalcev, njihove stojnice pa so bile med najbolj obiskanimi, saj so obenem izdelovali in prodajali. Hkrati je slovenski Center za promocijo turizma predstavil svojo ponudbo. kije bila zelo lepo sprejeta. “Skupaj smo izvedii nekakšno anketo o tem, koliko Nemci in drugi udeleženci poznajo našo državo. Med petsto anketiranci jih je veliko našo državo zamenjalo s Slovaško, kar malce preseneča, hkrati pa opozarja, da kljub prepričanju nekaterih premalo naredimo za predstavitev naših gospodarskih, turističnih in kulturnih danosti,” je povedal Pavle Hočevar, tajnik Območne obrtne zbornice Ribnica. V hramu ljudske umetnosti so bili Ribničani prisrčno sprejeti. Franc Košir iz Kota je s krošnjo privabil posebno pozornost, mimoidočim pa je delil suhorobarske izdelke. M. GLAVONJIČ LDS podprla Vebra Drugi krog v treh občinah SODRAŽICA, KOČEVJE, VELIKE LAŠČE - V treh od osmih občin zahodne Dolenjske bodo v nedeljo v drugem krogu volili novega (starega) župana. V Sodražici se bosta za glasove volilcev potegovala Andrej Pogorelc (SDS) in Jože Drobnič (SKD), ki je dobil skoraj polovico manj glasov. V Velikih Laščah je zmagal Alojz Zakrajšek (SDS, SKD) pred zdajšnjim županom Milanom Tekavcem (SLS). Seveda je največ pozornosti namenjeno drugemu krogu volitev v Kočevju, v drugi največji (nemestni) slovenski občini. Janka Vebra (ZLSD), ki je bil v prvem krogu za pol odstotka boljši od Alenke Gabrič (SDS, SKD), bo podprla LDS, saj imata stranki skoraj enak program za razvoj Kočevske. Koalicijska pogodba med strankama bi Černaču prinesla podžupansko mesto, saj bi Veber kot poslanec državnega zbora tudi v prihodnje županova! nepoklicno. Gabričevo naj bi podprli tudi Zeleni Kočevja, vendar za zdaj še ni bila podpisana koaicijska pogodba. M. G. LEP ULOV- Član RD Kočevje Andrej Hrovatin iz Kočevja je prejšnjo sredo v Kolpi pri Sapniku ujel 105 centimetrov dolgega in 11 kilogramov težkega sulca. To je bil v letošnji sezoni v predelu Kolpe, s katerim gospodari kočevska ribiška družina, že četrti uplenjeni sulec. Tri so ujeli ribiči turisti. (M. L.-S.) TELEFONI V VELIKIH LAŠČAH VELIKE LAŠČE - Vsaj za štirideset telefonskih naročnikov iz Velikih Lašč bo poslej veliko boljša povezava z drugimi kraji, saj so njihove številke priključene na digitalno centralo v Ribnici. Seveda si tudi v Velikih Laščah kot tudi v Osilnici in Kostelu prizadevajo, da bi dobili digitalno telefonsko centralo, kakršno imajo v Ribnici, Kočevju, Sodražici, Loškem Potoku in Dobrepolju. KONCERT BREZ KONKURENCE RIBNICA - Jutri ob 20. uri bo v dvorani Športnega centra v Ribnici Koncert brez konkurence. Lani je obisk presenetil organizatorje, zato pričakujejo, da bo tudi jutri veliko ljudi prišlo poslušat uveljavljene izvajalce narodno zabavne glasbe. Nastopiji bodo Natalija Verboten, Vesele Štajerke, Alfi Nipič, oktet Gallus, dvojčici Vesna in Vlasta, ansambla Braneta Klavžarja ter Igor in Zlati zvoki, program bo povezoval Marko Modrej. ŠE O VOLITVAH LOŠKI POTOK - V celotni občini je bilo na dan volitev 1664 upravičencev. Glasovalo je 1099 občanov. kar znese 66,05 odst. kar bi glede na slovensko povprečje ocenili za srednje dobro udeležbo. Predčasno je glasovalo 5 občanov, na domu pa dve občanki. Zanimivo je, daje bilo od glasovnic za župana kar 210 neveljavnih. Najslabša udeležba je bila na volišču na Travi, kjer je volilo le 43,84 odst. vpisanih volilcev, najboljša pa v Malem Logu, kjer je bila udeležba 83,43-odstotna. A. K. ZASTARELE PECI IN OGREVALNI SISTEMI Peč pač ne ve za načrte občine Iz kurilnice ribniške osnovne šole ogrevajo sedem objektov trenutno le z eno pečjo - Druga odpovedala zaradi dotrajanosti - Najbolj smotrna rešitev je sestavljiva peč RIBNICA - Na kurilnico ribniške osnovne šole dr. Franceta Prešerna so poleg obeh šolskih stavb priključeni tudi vrtec, zdravstveni dom, športni center s I VI) Partizan ter od nedavnega in začasno tudi nova stavba ribniške glasbene šole. Ena izmed obeh peči, s katerima so izmenično ogrevali vseh sedem objektov, je prejšnji teden odpovedala zaradi dotrajanosti, drugi, ki ni dosti mlajšega datuma od prve, pa sedaj grozi, da se ji bo to zgodilo zaradi preobremenjenosti. “Peči, ki se je pokvarila, je amortizacija že dvakrat potekla,” pravi ravnateljica ribniške šole Andreja Šulentič. Zamenjati bi jo morali že pred leti, vendar se jim ob načrtih občine, da bodo šolo skupaj z ostali, ki se sedaj ogrevajo iz šolske kurilnice, priključili na daljinski toplovod, zamenjava peči ni zdela smotrna. Še posebno ne zato, ker niso imeli denarja. Upali so, da jim bo peč dovolj dolgo zdržala, a jim je odpovedala tik pred uresničitvijo občinskih načrtov. Na toplovod naj bi jih namreč, kot je Šulentičeva izvedela ob seznanitvi župana z okvaro peči, priključili prihodnje leto. Kljub temu pa v šoli ne morejo ostati pri samo eni peči. Tudi ta je namreč že precej stara, in ker je z nedavno priključitvijo glasbene šole še dodatno obremenjena, je bojazen šolnikov, da bi utegnili sredi zime ostati brez ogrevanja, zelo velika. Novo stavbo glasbene šole, v katero se glasbena šola Ribnica še ni preselila, bi sicer lahko nehali ogrevati, vendar s tem ne bi dosti pridobili. “Prej sta ob hudem mrazu delali obe peči, zato ne vemo, ali ne bo v podobnih vremenskih razmerah za samo eno peč ogrevanje prehuda obremenitev," pravi Šulentičeva. Zato so prisiljeni kupiti novo peč, čeprav se jim že prihodnje leto obeta priključitev na toplovod. Da pa nakup peči ne bo stran vržen denar, bodo kupili sestavljivo peč, ki jo je mogoče prestaviti drugam. M. LESKOVŠEK-SVETE mm i z M ASIH OBČI M Risbe, slike, ilustracije Na Čandkovi domačiji razstavlja Nizozemec Kees van Eyek - Mariji Pilko republiško priznanje VIŠNJA GORA - Letošnje leto je v Višnji Gori še posebej pestro, saj praznuje 520-Ietnico pridobitve mestnih pravic. Turistično in kulturno društvo skrbita za različne kulturne dogodke in v petek, 27. novembra, so tako s pomočjo družine Pilko na Čandkovi domačiji pripravili razstavo risb, slik in ilustracij nizozemskega akademskega slikarja Kee-sa van Eyeka, ki že vrsto let živi v Ljubljani, v Višnji Gori pa ima vikend. Predstavil se je s petimi slikami, v glavnem krajin, v akrilu in olju, ter z devetimi risbami in ilustracijami. O umetniku je spregovoril predsednik TD Pavel Groznik, na otvoritvi razstave, ki se je je udeležilo veliko tujcev, predvsem pri nas živečih Nizozemcev, pa sta svoje pesmi prebrali višnje-gorski pesnici Mihaela Zajc - Jarc in Marija Pilko. Za prijetno razpoloženje sta z igranjem na violino in kitaro poskrbeli Rea in Sa-raja iz Pirana. Razstava bo na ogled dva tedna. Gostiteljica Marija Pilko, ki v Višnji Gori živi šele nekaj let, je v kratkem času pripomogla k pestremu kulturnemu dogajanju v mestu. Njihova Čandkova doma- Marija Pilko čija je vse pogostejši prgstor za različne razstave in koncerte, Pilkova pa ni dejavna le kot kulturnica, temveč tudi na področju turizma. Njeno prizadevnost so opazili tudi drugi, saj je pred kratkim kot ena izmed 15 v Sloveniji v t.i. letu kulture v turizmu prejela republiško priznanje Turistične zveze Slovenije. “Te pozornosti sem vesela, me pa zavezuje za naprej,” je povedala. L. M. Rešitev sodobna čistilna naprava Na zahtevo ivanških okoljevarstvenikov zaradi onesnaževanja stiške farme prašičev razprava Komisije DZ RS za peticije - “Širijo laži in strokovno neutemljene trditve” IVANČNA GORICA - Člani Regijskega društva ekološkega gibanja (RDEG) Ivančna Gorica se že kar nekaj časa ukvarjajo s Farmo prašičev v Stični, saj ta po njihovem mnenju prekomerno onesnažuje okolje. Veseli so, da so njihove pripombe in zahteve pristojni vendarle vzeli zares, saj so nedolgo tega v državnem zboru (DZ) RS sodelovali v razpravi o peticiji glede farme. Ministrstvo za okolje in prostor mora v 60 dneh komisiji za peticije dostaviti poročilo o problematiki onesnaževanja vode in zraka s farme prašičev, republiškemu inšpektoratu za okolje in prostor so predlagali, naj nadaljuje z rednim nadzorom čiščenja odpadnih voda s farme, republiškemu kmetijskemu inšpektoratu pa, naj redno izvaja nadzor nad odlaganjem gnojnice, nad čimer se mnogi kmetje pritožujejo. Nepredelana gnojnica onesnažuje Stiški potok in Krko. Komisija za peticije ni mogla upoštevati zahteve ivanških okoljevarstvenikov za zmanjšanje števila prašičev (od sedanjih 17 do 20 tisoč na 2 tisoč), ker to ni v njihovi prostojnosti, so pa zato zaprosili ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, da o tej zahtevi poda pisno mnenje. Tudi ivanška občina, ki jo je na seji RDEG zastopala Renata Resnik, mora še naprej spremljati ekološke prob-, leme in skrbeti za njihovo sporazumno reševanje. Sicer pa so člani RDEG ogorčeni nad izjavami direktorja Far- me Stična Alojza Plantariča, da njihovo društvo podžiga ljudi in jih v javnosti zavaja z neresničnimi in strokovno neutemeljenimi trditvami o zastrupljanju in ogrožanju zdravja ljudi, ter s tem škodi CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA - Sedanja centralna čistilna naprava bo težko celotno reševala problem stiške prašičje farme. (Foto: L. M.) REVIJA MANJŠIH VOKALNIH SKUPIN DOBREPOLJE - Zveza kulturnih društev občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica je v soboto, 28. novembra, v Jakličevem domu v Dobrepolju pripravila 3. medobčinsko revijo manjših vokalnih skupin. Nastopili so: vokalna skupina Mavrica KD Dobrepolje (vodja Vesna Fabjan), mešani oktet KD Polica (vodja Emil Kovačec), Šentjurski oktet KD Šentjurij (vodja Ivan Jakob), KD vokalni kvartet Stična (vodja Lorena Mihelač), Zarja - ljudski pevci iz Račne (vodja Jožica Podržaj) in Zagoriški fantje iz KD Dobrepolje (vodja Ivan Kralj). Njihovo petje je strokovno spremljal Igor Teršar iz Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Za izboljšanje medčloveških odnosov Petletnica projekta Trebnje - zdrava občina in občina zdravih medčloveških odnosov -Dobro sodelovanje v različnih programih - Analiza o zdravstvenem stanju Trebanjcev TREBNJE - Trebanjce je zaskrbelo, ko so v začetku devetdesetih let opazili vse višji koeficient samomorilnosti v občini. Bili so med prvimi v Sloveniji. Ko je še poročilo Centra za socialno delo (CSD) pokazalo, daje zelo naraslo število družin z neurejenimi odnosi, so se problemov lotili resno. Pristopili so k ideji Svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta in poprosili dr. Jožeta Ramovša za supervizorja projekta, ki so ga naslovili Trebnje - zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov. HRVOJE ORSANIC Z BESEDO IN SLIKO SEVNICA - Planinsko društvo Lisca Sevnica vabi v sredo, 9. decembra, ob 18. uri na Planinske urice v planinsko zavetišče pod sv. Rokom. Priznani naravoslovni fotograf, sicer gozdar, Hrvoje Oršanič iz Brežic bo s predavanjem in diapozitivi pričaral naravne lepote Jovsov, pragozdov na Slovenskem in živalskega sveta. “Preventiva za boljše medčloveške odnose in manj samomorilnosti so urejene družine, ki vzgajajo osebnostno zdrave in klene mlade ljudi. S to predpostavko smo Trebanjci pristopili k projektu in v petih letih razvili kar nekaj avtohtonih programov, ki so se vrasli. Kot kaže odzivnost udeležencev, so odgovor na njihove potrebe,” je povedal koordinator projekta in načelnik UE Trebnje Milan Rman. Po osnovni ideji t.i. zdravih mest so se v socialno mrežo povezale vse pristojne strokovne službe in ustanove. Lotili so se priprave na zakon in družino, torej na partnerstvo in starševstvo. Sem spada organiziranje družinskega dne za vse osmošolce, neposredna priprava na zakon in družino, šola za starše, vikend seminarji za družine v Stični z naslovom Sto domačih zdravil za lepše družinsko življenje, družinski pohodi na Vrhtrebnje, terapevtski skupini za boljše sožitje v družinah. Mladina rada sodeluje na raziskovalnih taborih za nadar- jene učence, na planinskem taboru na Uskovnici, v programu Preventiva zasvojenosti itd. Omenjeni projekt je tudi v posameznih zavodih in službah spodbudil preventivno naravnane dejavnosti. “S programom, ki je zasnovan dolgoročno, dokazujemo, da se zavedamo problemov, jih prepoznavamo ter kažemo voljo reševanja in izboljševanja stanja. Seveda pa to ne bi bilo mogoče brez podpore politike ozr. prejšnjega in zdajšnjega župana,” je povedal Rman. Občina Trebnje je leta 1995 vstopila v slovensko zvezo zdravih mest in se tako povezala tudi v evropsko zvezo. Nadaljnji korak v prihodnjih letih pa je pristop k izdelavi analize o zdravstvenem stanju prebivalstva v občini Trebnje, saj se zavedajo, da zdravje pomeni kakovost življenja in je vir zadovoljstva ljudi. L. MURN Milan Rman Držijo se navadne kmečke logike Armat iz Šentjanža pridobiva vse več inženirinških poslov, načrtuje pa tudi proizvodnjo - Osnovno vodilo sta jim kakovost storitev in poslovna poštenost ŠENTJANŽ, NOVO MESTO - Podjetje Armat iz Šentjanža seje po treh letih delovanja že močno uveljavilo na področju inženiringa v montažnem gradbeništvu. “Prodajamo znanje, obvladujemo evropski trg dobaviteljev, kupujemo pri najboljših proizvajalcih in s pomočjo številnih podizvajalcev, s katerimi sklepamo letne pogodbe, delamo po vsej Sloveniji,” predstavlja svoje podjetje direktor Andrej Repše. Usmerjajo se v montažno gradnjo, ki je v Evropi zelo uveljavljena. Šest zaposlenih, ki se jim bosta v kratkem pridružila še dva, je letos podpisalo že čez 150 pogodb; več kot polovico poslov vsebuje tudi izvedbo del. Prevladujejo manjši posli, kar nekaj pa je tudi večjih. Nedavno so končali objekt vreden 145 milijonov tolarjev. Vsak od 4 prodajnih inženirjev na mesec povprečno ustvari za 10 milijonov tolarjev prihodka, tako da letos načrtujejo skupno 380 milijonov tolarjev prihodkov, medtem ko naj bi v naslednjem letu prihodek povečali za četrtino. Armat razširja prodajno mrežo, vanjo vpleta nove proizvode in snuje tudi lastno proizvodnjo posebnih gradbenih oblog. Odločitev o tem, kakšen bo novi izdelek (pravijo, da vsekakor nekaj, česar v Sloveniji še ni) in s kom bodo šli skupaj v posel, bo sprejeta prihod- nje leto. V tem trenutku, tako pravi direktor Repše, imajo toliko dela, da bi lahko zaposlili še enkrat toliko delavcev, vendar se držijo počasnih in previdnih korakov. Ekipa inženiringa bo tako ostala v mejah do 10 ljudi. Kot pravijo v Armalu, je majhnost lahko tudi prednost, saj zagotavlja dober pregled nad opravljenim delom, hkrati pa omogoča veliko prilagodljivost. Na začetku so težko dobili pi Andrej Repše bili posle in so morali vnaprej plačevati materiale. Dobro delo ter stalna skrb za strokovnost in poštenost pa sta jim prinesla dobre stranke. “Lahko rečem, da doslej nismo izgubili še niti tolarja prihodkov zaradi reklamacij. Naše osnovno vodilo je poslovno poštenje ali preprosta kmečka logika - če si obljubil, moraš to tudi izpolniti. V gradbeništvu je konkurenca močna in slabi propadejo, zato moraš biti najboljši in tudi zaposlovati le najboljše ljudi,” pravi direktor Andrej Repše. B. DUŠIČ GORNIK Kdo bodo novi svetniki? SEVNICA - Volilni upravičenci - udeležba je bila 56-od-stotna - so na volitvah 22. novembra izvolili 25 novih svetnikov. Svetniki SLS: Jože Kunšek, Srečko Ocvirk, Tine Zupančič, Kristjan Janc, Lojze Zalašček in Andrej Jamšek. Svetniki SDS: Branko Kelemina, Zvone Tuhtar, Bojan Rugelj, Štefan Teraž, Alojz Guček in Rudi Dobnik. Svetniki LDS: Marjan Zidarič, Andrej Šricelj, Albin Ješelnik, Jože Železnik, Rudi Bec in Boštjan Repovž. Svetniki ZLSD: Jožef Ro-štohar, Franc Pipan, Franc Povše starejši in Marjan Jamšek. Svetniki SKD: Jože Imperl, Blaž Jene in Srečko Vodenik. B. D. G. * Sevničani s« na volitvah za župana občine največ glasov dali kandidatu SLS Kristijanu Jancu (33 odst.), po uspehu pa nm je s 27 odst. glasov sledil Branko Kelemina (SDS). Ta dva kandidata se bosta to nedeljo tudi pomerila v drugem krogli volitev. Zvone Koš-merlj (SKD) je prejel slabih 21 odst. glasov in kandidat LDS Andrej Štricelj slabih 19. odst. ugledu podjetja. To jim je pred nekaj meseci pisno prepovedal početi s pomočjo štirih odvetnikov. “To je kratenje človekovih pravic in svoboščin in zahtevo bomo dali v presojo ustavnemu sodišču,” so menili predsednik RDEG Franc Hegler ter ostali. Hegler je tudi razočaran nad izjavami direktorja v razpravi v DZ, ker je ta dejal, da reje prašičev ne bodo zmanjšali, ker dosedanji obseg ravno vzdrži stroške reje in ekologije. Sicer bi bilo farmo bolje zapreti. Jasno je, da s sedanjo centralno čistilno napravo v ivanški občini problema farme ne bo mogoče rešiti. Kot je dejal glavni tajnik Slovenskega ekološkega gibanja Ivanški RDEG je v občinsko komisijo za ekološko čisto občino imenoval Stefana Kota in Jožeta Klemenčiča. V komisiji bo še vsaj en član iz vsake ivanške krajevne skupnosti. Karel Lipič, mora tudi občina razmišljati o tem, kajti farma sama tako velike investicije verjetno ne bo zmogla. L. MURN NAJVEČ SVETNIKOV IZ SDS IVANČNA GORICA -Nov občinski svet bo sestavljalo 21 svetnikov, in sicer 8 iz SDS: Dušan Strnad, Stanislav Okorn, Frančišek Grab-ljevec, Milan Pušlar, Branko Novak, Lovrencij Lampret, Andrej Mirtič in Jože Adler; 4 iz LDS: Franc Godeša, Marija Koščak, Sonja Marovič, Janko Rošelj; 3 iz SKD: Pavel Groznik, Marta Strmole in Francka Vidmar; 3 iz SLS: Milena Vrhovec, Anton Čebular in Ciril Šinkovec; 2 iz ZLSD: Alojz Plantarič in Viktor Plantar; iz DS pa Nikolaj Erjavec. IZPOSTAVA SKLADA V NOVIH PROSTORIH IVANČNA GORICA - Že nekaj časa je znano, da bo območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti za občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica svoj sedež imela v Ivančni Gorici, do sedaj v Grosupljem. Dober teden je že minil, odkar sta se strokovna tajnica Tatjana Lampret s sodelavko preselili v nove zgornje prostore nekdanje stavbe TRAIG-a, kjer se bosta trudili za čim boljše delovanje ljubiteljskih kulturnih društev iz vseh treh omenjenih občin. KONCERT “RAGELJ” IN RAZSTAVA JASLIC TREBNJE - Društvo Raglje vabi v nedeljo, 6. decembra, ob 15. uri na koncert dekliške skupine Raglje. Prireditev, ki jo bo povezoval Slavko Podboj, bo potekala v kulturnem domu. Člani društva vabijo tudi na razstavo jaslic v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje, ki bo odprta od 6. do 13. decembra, med tednom od 12.30 do 15.30, v soboto in nedeljo pa od 8. ure do 11.30. Vstopnine ni. KOMEDIJA “RAZBITI VRČ” TREBNJE - V soboto, 12. decembra, bo ob 19. uri v kulturnem domu gostovalo Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic z zanimivo Klei-stovo komedijo Razbiti vrč. MARIJANU BARTOLJU CERTIFIKAT ISO 9001 MIRNA - Obrtna zbornica Trebnje bo v petek, 4. decembra, ob 13. uri v gostišču Pri Francki pripravila podelitev certifikata ISO 9001 obrtniku Marijanu Bartolju z Vrha nad Šentrupertom. Krjavljeve iskrice] ŠČAVJE NAMESTO TRAVE - Ivanški okoljevarstveniki pravijo, da se eden od dokazov nepredelane in škodljive gnojnice s farme kaže tudi na travnikih, kamor so jo odvažali v velikih količi; nah. Kmetje, predvsem v okolici Muljave, so strašno nezadovoljni, ker namesto trave bujno raste ščavje, ki se ga potem sploh ne morejo znebiti. “Raje bomo gnojili manj, pa čeprav bo slabše zraslo, kot pa da se bomo pote® ubadali s temi palicami, ki j ih živina sploh noče jesti!” so sklenili-BREZ SLOVESA - Čeprav si je vsaj opozicijska stran ivanškega občinskega sveta (LDS) strašno prizadevala, da bi bila pred volitvami sklicana še ena redna seja, s tem ni bilo nič. Izvoljena sta bila novi - stari župan (SDS) in nov svet, tako daje akcija gotovo propadla. Vseeno pa bi bilo prav, da bi se na zadnji seji župan vsaj zahvalil vsem svetnikom za sodelovanje v štirih letih, saj so dobro orali ledino na podroČjo lokalne samouprave na njihovem pod; ročju. Toda ker takrat sploh ® bilo jasno, ali so tam zadnjič letos ali ne, pravega slovesa ni bilo-Dobro, da je vsaj Milan Jevnikar iz SDS (ki za nov mandat žal sploh ni več kandidiral) povedal nekaj primernih besed in spodbudno dejal, da si je v štirih letih pridobil marsikakšno pomembno izkušnjo in upa, da bo glavno vodilo novega občinskega sveta ostalo skrb za ljudi. Lepo, da st strankarski kolegi pomagajo med seboj. Trebanjske iveri ZADNJA SEJA z ZADNJO VEČERJO - Prejšnji teden seje v Trebnjem na redni seji zbral stari občinski svet, in čeprav je bilo njegovo srečanje skorajda gotovo zadnje v dosedanje® sestavu, svetniki niso bili prav ni) umirjeni. Skušali so narediti naj' več, kar se je dalo, čeprav z jezo. razburjenjem in včasih tudi nesramnim obnašanjem. Župa) Metelko je moral kar napre) poslušati (utemeljene?) kritike, da sta menda on in njegova strokovna služba na občini za to, d8 sprejemajo zakonite sklepe; daje dolžan odgovarjati na vprašanj8 in podobno. V tako prijetne® razpoloženju je svetnike nato čakala večerja v Vili Rakar na Ponikvah. ZAKAJ NE BOM TIHO ' Med glasnejšimi svetniki je b» gotovo Ivan Vovk iz Šentruperta, ki je župana najprej pobaral, zakaj ni dobil pisnega odgovora na vprašanje, kdo nadzira izvajalce pri obnovi lokalnih cest ® koliko dela stanejo. “Če bi ®! odgovoril vsaj v enem stavku, h1 bil tiho, tako pa ne bom.” Kose je Metelko trudil z odgovarjanjem, Vovk ni bil zadovoljen: “N? moreva se razumeti, ker noče? biti konkreten!” Glasen je bil tu® dr. Franc Žnidaršič. In ko je b“° vsega dovolj tudi predsednik8 sveta dr. Marjanu Pavlinu in je)? ostro dejal: “Dajte se že umirit1, sicer se bomo drugače pogovarjali!” - le kakšne pogovore je in®1 v mislih? - je dr. Žnidaršič neustrašno odgovoril: “Mojej!8 predloga niste dali na glasovanj); zato lahko rečem, karkoli hoče®- Sevniški paberkfj POSLEDNJA - Občinski sv?1 se bo danes sestal na zadnji sej8 Ko bo predelal vseh 16 to' dnevnega reda, se svetniki lahk° nadejajo malce drugačnega z8' ključka kot običajno. Na druga8' nost namiguje že prizorišče dog8' janja - seja bo v gostišču Dolinšek na Vrhu pri Boštanju. Oddelk občinske uprave so za kon? mandata pripravili temeljita ® lepo urejena poročila o delu štirih letih. Z mislijo na post® jcno bo zadnja večerja teknila P tudi kaka kaplja bo lažje stekla P° grlu. PREPOČASNI - Kot smo W ko prebrali v Posavskih mušic**’’ seje kandidat za župana Kristij')8 Janc prišel zahvalit svojim vo» cem za glasove ravno v času, so Radio Sevnica zasegli Nato ci. Menda radijskih valov tedaj" mogel doseči, zato pa so jih po* neje dosegle osebe druge strank in v eter nemudoma poslale o? vestilo, da Dolenjski list zaval bralce z napačnimi podatki o <>lJ. stotkih, ki sta jih prejela na) uspešnejša kandidata za župan': Prvi in nedokončni podatki. , nam jih je uspelo dobiti PrC,^ euakcije, n.-inif8. zaključkom reuaKcije, so nan-i kazali malo drugačno sliko ^ končne. Branko Kelemina Je resnici dobil za 4 odst. več glas® ’ In je to tudi glasno povedal. NJ gov tekmec je na koncu prejel & Tl odst. manj glasov. Objave tem še nismo slišali. k Krške novice SKUPNA POT - Franci Bogo-'ič in Danilo Siter se v zadnjih ™eh na otvoritvah pojavljata "jupaj. Da prideta oba, je razumno, saj jc drugi krški župan in P^i predsednik občinskega sveta, ^nipak oba sta tudi županska kandidata in gre pri vseh skupnih obiskih tudi za to, kdo bo v na-sfednjih štirih letih drugi in kdo Prvi v občini. Bogovič sicer verjeten ni v skrbeh. Ker ga pogosto kažejo v družbi strankinega vrha, najbrž ni čisto iz trte zvito, da ga ntislijo narediti za ministra. Razkošje in revščina - Krčani in okoličani so bili zadnje “n> na trnih, ker niso vedeli, kje s° videli precej zdelana vozila, ^•o podobna ali celo enaka ti-st>ni, s katerimi se je prevažala naokoli Natova vojska. Pa so se le sPomnili. Taki primerki mehani-racije leže zapuščeni ponekod v ‘Osavju, verjetno tudi kje v nekdanjem vojaškem servisnem Središču v Slovenski vasi. Nato ?čitno še koristno uporablja, kar !e Slovenska vojska dala v staro ^lezje. Naj se vidi razkošje! . REVŠČINA - Nekje pri Senu-živi ženska v hiši, ki je oprem-j|ena tako skromno, da vanjo ne šel stanovat vsakdo, najbrž tudi ne noben od županskih kandida-‘°y, ki bi za zmago v teh dneh “fžda naredili neverjetne reči. govori se, da omenjenega bivaka noben županskih kandida-t0v niti obiskal ni in da takih točk na zemljevidu predvolilnih popotovanj glavnine krških županskih kandidatov. ovo v Brežicah ZETI IN TASTI - Pred letom je neki brežiški podjetnik ob "tvoritvi novih prostorov ponujal Ppgrado tistemu, ki bi imel pri s^Si sliko svoje tašče. Kot je bilo Pričakovati, je nagrada ostala Popodcljena. Povsem drugače pa 1 bilo, če bi podjetnik povprašal Po fotografiji tasta. Pravzaprav bi pto čisto drugače, če bi to vpra-jPnje postavil letos v času predvojnega dogajanja. Oni dan smo Pptnreč opazili nekega znanega Mežiškega zeta, ki je imel s seboj P" eno, ampak cel kup slik svoje-J* ke bolj znanega tasta. Sprva Pj11? pomislili, da ima mladi mož Sv°jega tasta pač neizmerno rad, tptem pa smo opazili, da je pričel "Sromne, polmetrske tastove Jjke lepiti na avtobusna postajala in druge ravne ploskve po “čini. To nas je sprva skorajda Pjnlce zbegalo, a se nam je kmalu Pnsvetilo. Možakar si je pač na 50 moč prizadeval, da bi bil nje-?°v tast čim manj doma, zato ga •"pričel na veliko ponujati volil-ki naj bi ga še enkrat izvolili ** brežiškega župana. k OD SEKSTETA OSTAL LE UET - Zadnjič smo na tem ;|estu pisali o sekstetu, ki naj bi ■"smejal s plakatov, sedaj nam je ;®tal le še duet (na fotografiji v ^Predju). In to zelo ubran duet Pndidatov za brežiškega župana, 2Se ta dva praviloma pojavljata 'tipaj povsod, kjer se zbere kaj ^ kot deset ljudi. Kakšna je v JlUnem rivalstvu vloga prvaka v bigi vrsti (prvi z desne) letošnje zmagovalne stranke, še ne vemo ^•ančno, videti pa je, da povsem Obzira položaj. KARITASOVA ZAHVALA ZA SOLIDARNOST RREŽICE - Župnijska Karitas ežice se v posebnem sporočilu mhvaljuje vsem obiskovalcem in .štopajočim na tradicionalnem VI. ( tcertu Klic dobrote, ki je bil 29. k°vembra v prosvetnem domu v j.tažicah. Karitas se zahvaljuje tudi s*im, ki so omogočili izpeljati JPenjeni koncert, in sicer občini j^žice, Radiu Brežice, tiskarni C*>ex Marjana Lapuha, brežiškim ganskim demokratom, cvctličar-i Zičkar, Franciju Derendi, zvezi jmetic iz okolice Brežic, sadjarski l^etiji Gregorevčič z Malega Vrha j? kandidatu za župana Vladu Der-t\u- Karitas se v sporočilu zahva-!.le tudi za prostovoljne prispevke jZttiesto vstopnic ob koncertu in Rtove v tednu Karitas. .poznani nemalo ljudi, ki bi A prenaredili svet, pa ne znajo ^iti niti žeblja. (Ibsen) J-jubosumje, naslada in časti-i Pje ljudi uničujejo. (Talmud) J‘esnik je socialno in zasebno j^Poraben. (Svetina) rednik je človek, ki ločuje od zrnju in tiska potem -""fe. (Stevenson) MŠi iz N A ŠI H O BČI M “Težko je, če si peš, težko je, če si z avtom” Na robu Krškega KRŠKO - “Zelo je nevarno, če gremo peš po tej cesti. Ne moremo drugod, kot po robu ceste ali po njej, saj ni pločnika. Tudi javna razsvetljava je tu prepotrebna. Kako nevarno je pešačenje tukaj, vem iz lastnih izkušenj, saj veliko hodim peš.” Tako je pred dnevi povedal Peter Jesenšek iz Krškega. Ilirska ulica, kjer stanuje, je na robu mesta, in sicer ob zelo prometni regionalni cesti od Krškega proti Brežicam. Omenjeni problem z dostopom brez avtomobila občutijo tudi drugi stanovalci ulice, ne le Jesenšek. Kot so na hitro našteli stanovalci, biva v ulici, ali bolje na območju, ki pogreša omenjeni pločnik in razsvetljavo, več kot 30 ljudi. Pričakujejo, da bo kdo v lokalni oblastni sestavi, v katerega domeno sodi urejanje pločnikov in postavljanje javnih luči, nemudoma rešil obravnavani pereči problem. “Težava in nevarno je ne samo, če greš peš ob cesti. Zaradi gostega prometa na cesti tudi težko zapeljemo z avtom iz ulice na cesto,” pravi Jesenček. Domačini na omenjenem območju so toliko bolj v skrbeh zaradi opisane vsakdanje težave, ker je nedavno nekdo za približno 300 metrov prestavil obcestno tablo “Krško” bolj proti Krškemu, gledano iz sme- Peter Jesenšek ri Brežic. “Ali to pomeni, da so za tistih 300 metrov zožili mesto Krško in da imamo torej toliko manj možnosti, da nam mestna krajevna skupnost Krško zgradi pločnik in javno razsvetljavo?” so v skrbeh v Ilirski ulici. Zaradi prestavljene table so zaskrbljeni še dodatno, ker ugotavljajo, da so z umikom table proti Krškemu dali voznikom možnost, da ob Ilirski ulici vozijo 90 km na uro, medtem ko je bila pre(dovoljena hitrost 50 na uro. “Ce bi vozili 90, bi bilo še dobro, ampak vozijo 100 in več km na uro,” naštevajo neprijetne podrobnosti Krčani na robu mesta Krško ob medkrajevni prometni cesti. “Mogoče je smešno, mogoče je žalostno,” dodajajo. “Potegujemo se javno razsvetljavo, ker smo v temi, čeprav je nekaj sto metrov od nas jedrska elektrarna.” M. LUZAR (Ne)pripravljeni na težave s klorom V štabu civilne zaščite Krško opozarjajo na pomanjkljivosti pri delu s klorom in pri možni nesreči z njim - Pomanjkljiva zaščitna oprema in varovanje naprav s klorom KRŠKO - Od republiške vaje “Klor 98" sta minila dva meseca, torej je bilo dovolj časa za izdelavo ocene pripravljenosti za zaščito in reševanje v primeru nesreče s klorom. Vaja je dobro potekala, preverila je usposobljenost reševalnih enot in javnost seznanila z možno nevarnostjo, hkrati pa je opozorila na več pomanjkljivosti, ki bi lahko v primeru dejanske nesreče privedle do nezaželjenih posledic. V krškem podjetju ICEC je namreč ob normalni proizvodnji v skladišču tudi do 150 ton klora, v občinskem štabu civilne zašite pa ugotavljajo, da to podjetje ne izpolnjuje vseh pogojev za skladiščenje in uporabo klora v proizvodnji, čeprav v podjetju trdijo drugače. Že med pripravami na vajo se je izkazalo, da podjetje ICEC nima zadostne opreme za primer nesreče s klorom in da se varovanje objektov in naprav, v katerih se nahaja klor, po oceni štaba ne izvaja na zadovoljivi ravni, saj je dostop do teh možen nekontrolirano. Tudi interventne službe razen poklicne gasilske enote Krško ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi za intervencijo na kraju nesreče s klorom, hkrati pa v občini ni dovolj specialne skupne opreme za postavljanje vodnih zaves, lovljenje kontaminiranih vod, za obveščanje, za označevanje kontaminiranih območij... Sicer je dobro, da so interventne sile čim bližje potencialni nevarnosti, a v primeru nesreče s klorom v ICEC-u je velika nevarnost, da bo prav Poklicna gasilska enota Krško prva ogrožena, s tem pa onemogočen dostop do interventne opreme, ki je v večini na sedežu enote. Skrb vzbuja je tudi * V občini Krško se ne strinjajo z državnimi organi, ki prepuščajo urejanje zakonskih zahtev po varnosti med lokalno skupnostjo in podjetji njim samim, saj lokalna skupnost nima nobenih pooblastil za ureditev v primeru, da podjetje obvez noče upoštevati, zato od države pričakujejo, da uporabi zakonska pooblastila. V občini tudi opozarjajo, da težišče priprav za primer tovrstnih nesreč ne sme ostati le na ravni lokalne skupnosti, ampak na organizacijah in inštitucijah države, saj po-tenicalna nevarnost presega lokalne okvire tako po obsegu kot zahtevnosti problematike. dejstvo, da alarmni sistem ne zagotavlja zanesljive slišnosti na celem območju občine. V štabu civilne zaščite Krško ugotavljajo, da bo potrebno vložiti več sredstev v nabavo opreme in še izboljšati organizacijo za primer nesreče, hkrati pa pričakujejo tudi večjo zainteresiranost javnosti. T. GAZVODA SLS, podružnica Krško, se zahvaljuje za veliko zaupanje na volitvah in čestita vsem, ki so bili izvoljeni v občinski svet in svete krajevnih skupnosti. V nedeljo Vas vabimo na volitve in Vas prosimo, da zaupate našemu županskemu kandidatu FRANCIJU BOGOVIČU, ki nam hoče in zmore z izkušnjami, delom in s sodelovanjem prav vseh zagotoviti lepši jutri. Upravni odbor SLS Krško fSLS Slovenska ljudska stranka Sedeži svetov popolnjeni V Krškem največ svetnikov liberalni demokraciji, v Brežicah pa socialdemokratom MLADI KRITIČNI DO VSILJIVIH MEDIJEV- Zadnji novembrski torek so sejno sobo občine Krško napolnili mladi, ki so v 9. otroškem parlamentu govorili o mladih in medijih. Parlament je organizirala Zveza prijateljev mladine Krško, vodil pa ga je njen predsednik Damjan Lah. Mladi parlamentarci so bili kritični do medijev, ki imajo preveliko moč in vpliv na njihovo razmišljanje. Posebno močan je vpliv televizije, ki je v marsikateri družini postala že nepogrešljiv družinski član. Predvsem tam, kjer ni pravih prijateljskih odnosov, so otroci še bolj dojemljivi za medije, na kar pa bi lahko vplivali tudi s koristno izrabo prostega časa. Mladi so se še odločili, da bo njihova stališča v Ljubljani zastopal petošolep Tomaž Breznikar iz OŠ Brestanica, koordinatorica regijskih uskladitev stališč pa bo ZPM Krško. (Foto: T. G.) KRŠKO, BREŽICE - V krški občini se bosta to nedeljo v drugem krogu volitev za župane pomerila Danilo Siter, ki je dobil 32 odst. glasov in Franc Bogovič 29 odst. Tudi v brežiški občini bo drugi krog volitev - volilci bodo izbirali med Jožetom Avšičem (prejel je 31,3 odst. glasov) in Vladislavom Deržičem (26 odst.). V krški občinski svet je bilo izvoljenih naslednjih 31 svetnikov: 40 LET SREDNJE ŠOLE KRŠKO KRŠKO - V petek, 4. decembra, bo ob 40-letnici Srednje šole Krško nadvse slovesno. Ob II. uri bodo namreč postaviti temeljni kamen Srednje šole Krško ob Cesti krških žrtev pri štadionu, ob 12. uri pa bo v športni dvorani Leskovec proslava ob 40;letnici Srednje šole Krško. Častni gost bo minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Štiri mesece za uresničenje želje V Artičah predali namenu telovadnico - Zupan Avšič: “Načrte uresničujemo!” - Dr. Janko Mlakar, Bojan Cizel, Peter Žigante, Damjan Lah, Ivan Petri-šič, Branko Janc, Vojko Sotošek in Andrej Božič (LDS); Franc Što-kar, Martin Kodrič, Jože Tomažin, Danilo Siter, Damjan Obra-dovič, Miroslav Mikeln in Darja Boh (SKD); Franc Bogovič, Vlado Grahovac, Branimir Vodopivc, Miran Stanko, Branko Pečarič in Franc Glinšek (SLS); Franc Pibernik, Jožef Zupančič, Danilo Koritnik in Primož Koritnik (SDS); Ana Breznikar, Štefan Marjetič in Jože Habinc (ZLSD) ter Dženi Rostohar (Neodvisna lista mladih), Anton Bučar (Lista za razvoj KS) in Ana Somrak (Neodvisna lista). 30 mest v brežiškem občinskem svetu bodo zasedali: Andrej Vizjak, Adolf Korber, Jerpej Zorko, Andrej Oštrbenk, Ivan Molan in Milko Veršec (SDS); Bojan Petan, Alojzij Slavko Sušin, BOjan Tičar, Borut Mokrovič in Alja Kobali (LDS); Anton Zorko, Jože Avšič, Franc Polovič, Ferdo Pinterič in Vlado Derenda (Lista_ občine za razvoj KS); Zvonimir Škofljanec, Lado Križman in Janez Vogrinc (SKD); Milena Jesenko, Mihael Škrlec in Živko Lupšina (ZLSD); Jože Blažinč, Miroslav Levak in Anton Koršič (SLS); Vladislav Deržič in Branko Bogovič (DS); Stanko Radanovič in Slavka Čer-noš (SNS) ter Edvard Štraus (Lista mladih plus generacija). ZA RAZVELJAVITEV VOLITEV KOSTANJEVICA - Prebivalci 4. volilne enote naselij Dobe in Zaboršt v občini Krško (krajevna skupnosta Kostanjevica) so na občinsko volilno komisijo občine Krško vložili pritožbo in zahtevo za razveljavitev volitev za člane sveta krajevne skupnosti, ki so bile 22. novembra letos. Svojo pritožbo utemeljujejo z dejstvom, da je bilo iz obvestila, ki gaje izdala in poslala občinska volilna komisija, jasno razvidno, da bodo volitve pri Ani Tomšič na Dobah 16, dejansko pa so bile volitve v hiši Karla Kuntariča na Dobah 11. Zaradi neresničnih podatkov o volišču ni bilo pričakovane volilne udeležbe. Zato krajani smatrajo volitve za neveljavne. • Če kupite knjigo pri nas, vam jo tudi preberemo. (Schmidt) • Vsakdo ima toliko pravice, kolikor ima moči. (Spinoza) • Najlepši je nič. (Brecht) • Vsak ateist je bogoiskatelj. (Koenig) • Kakor psi tako tudi ljudje lajajo na vse, kar jim je novo in nepoznano. (Machiavelli) Gaber: telovadnica za vse - Ravnatelj Haler: dolgo pričakovana in velika pridobitev ARTIČE - Tli so v soboto v navzočnosti ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra slovesno predali namenu novo telovadnico pri osnovni šoli. Domačini in drugi so domala napolnili prostor, kar nedvomno govori, da gre za težko pričakovan objekt. _ Župan občine Brežice Jože Avšič vidi v otvoritvi 100 milijonov vredne artiške telovadnice dokaz, da v občini zmorejo in znajo izpeljati zastavljene načrte. Dokaz take vneme in uspešnosti v skrbi za šolstvo so tudi nekatere druge naložbe na tem področju, ki sojih že izpeljali in jih še bodo. “Vesel sem tudi, da v šoli v občini Brežice preizkušajo 9-letni program osnovne šole,” je dejal Avšič. Minister dr. Slavko Gaber je rekel, da je v soboto odprti artiški objekt ne le za šolarje. “Telovadnico smo gradili za ljudi vseh starosti. Uporabljajte jo. Veliko znoja vam želim,” je dr. Gaber šaljivo povabil domačine skozi vrata novega športnorekreativnega objekta. Kot je ob otvoritvi dejal ravnatelj OS Artiče Miha Haler, “z današnjo otvoritvijo odpiramo nov list v zgodovini šole”. Poudaril je, da da so pred 4 meseci podpisali pogodbo za gradnjo te- lovadnice, ki jo je on zaradi velikega pomena za kraj in ljudi poimenoval “dvorana”. dr. Slavko Gaber Po Halerjevih navedbah so ob gradnji prizidka k stari šoli v Artičah že izdali gradbeno dovoljenje tudi za telovadnico. “Vendar niso pomagali projekti in krajevna prizadevanja, ker se pač takrat telovadnice iz sredstev občinskega samoprispevka niso gradile. Šele leta 1994 so nastale možnosti, da je lahko občina Brežice pri državnem šolskem tolarju prijavila novo naložbo v Artičah. Potem smo hiteli z izdelavo načrtov, šteli mesece in leta, da smo dočakali državni in občinski proračun za leto 1998, ko so potrdili črno na belem, da smo na vrsti. Vedeli smo, da bo iz šolskega tolarja zagotovljenih 50 odst. potrebnih sredstev, da bo občina dodala 35 %, 15 % pa bodo morale zagotoviti krajevne skupnosti šolskega okoliša. Osemindvajsetega julija letos smo slovesno podpisali pogodbo z izvajalcem, 28. novembra istega leta pa že odpiramo dokončan objekt.” Otvoritev je potekala ob pestrem kulturnem programu. * L. M. Jože Avšič ovadil storilce Z Volitvenikom nad županskega kandidata • “Kršitev zakona” “V dneh pred prvim krogom lokalnih volitev so se praktično v vseh gospodinjstvih občine Brežice pojavili letaki - pisma pod naslovom “Volitvcnik", v katerem je bila grobo napadena osebna integriteta ter čast in dobro ime Jožeta Avšiča kot posameznika, poslanca državnega zbora in kandidata za župana. Vsebina letaka je takšna, da ima namen z neresnicami in podtikanji zmanjšati ugled Jožeta Avšiča in njegovo dosedanje delo ter mu tako predvsem preprečiti ponovno izvolitev za župana občine Brežice.” Tako je zapisal v izjavo za javnost Jože Avšič. Po dosedaj zbranih informacijah je bila večina pošiljk oddanih na pošti v Krškem, nekaj teh pošiljk je bilo prejemnikom vročenih neposredno. Podatki o tem, kdo je tiskal sporni “volitvenik" in kdo je plačal sporne letake, oziroma, kdo je bil naročnik, so po Avsičevem mnenju ugotovljivi, in Avšič predlaga, da Urad kriminalistične službe nemudoma pridobi omenjene podatke. Jože Avšič meni, da so podani vsi znaki kaznivih dejanj razžalitve in obrekovanja. Po mnenju Jožeta Avšiča je bil tudi grobo kršen Zakon o volilni kampanji. Zoper storilce ni mogel ukrepati skladno z določbo 3. člena tega zakona, saj mu storilci niso znani. Tudi iz tega razloga, trdi Avšič, bi bilo nujno potrebno ugotoviti, kdo so storilci. • Avšič je neznane storilce zaradi kršepja Zakona o volilni kampanji ovadil pri okrožnem javnem tožilstvu v Krškem. KONGRES DAVČNIH SVETOVALCEV ČATEŽ OB SAVI NA OTOCCU O ODLIČNOSTI Slovenski davčni svetovalci se bodo danes srečali na 2. kongresu. Srečanje bo potekalo do sobote, na njem pa se bodo temeljito pogovorili o aktualnih davčnih problemih, se seznanili z reformo plačilnega prometa, uvedbo evra ter razreševali odprta vprašanja avtorskih honorarjev, nagrad zaposlenim, upravi in nadzornim svetom. Kakovost nujna za obstanek v Evropi Direktorji podjetij v regiji so na Otočcu ugotavljali, da ima Slovenija že razvite standarde in mora težiti k nadpovprečnosti- Kako lahko k uspešnosti pripomore šolstvo? Zaposleni so moč podjetja “Tovarna v Novem mestu želi postati industrijska baza, ki jo bo Renault potreboval pri razvoju na srednjeevroposkih tržiščih,” je na konferenci o izboljšanju industrijske uspešnosti dejal Anton Repovž iz Revoza. Revoz ima po kakovsti in učinkovitosti zelo visoko mesto v Renaultovi mreži. J. M. Calloud Tatjana Fink Tatjana Fink. “Vsak delavec, kije ambiciozen, ki ima predloge ali ideje, se lahko vključi. Danes velja samo najboljša ideja ne glede na to, s katerega delovnega nte-staprihaja!” pravi Finkova. Črnomaljski Danfoss Com-pressors želi v nekaj letih postati partner najboljšim evropskim proizvajalcem hladilnikov. “Kako to doseži? Prisegamo na zaposlene, kijih moramo prepričati, da so pomembni za podjetje. Vzpodbujamo pripadnost podjetju, izobražujemo na vseh ravneh, poskušamo vzpostaviti dobre ekipe, razložiti pravila in razloge zanje,” med drugim našteva direktor Leopold Panjan. Vladimir Bahč, direktor TPV Novo mesto, ki tudi uspešno izgrajuje sistem kakovosti v svojih petih hčerinskih družbah, pa Kot je dejal Jean Marc-Calloud (na sliki), direktor tovarne v Novem mestu, je Revoz tak uspeh dosegel predvsem zato, ker ima daleč najboljše delavce med vsemi Renaultovimi tovarnami: so mladi, dobro izobraženi, ne zavračajo fizičnega dela, so motivirani in imajo dobro delovno moralo. Trimo Trebnje želi v 1. desetletju naslednjega tisočletja postati vodilni evropski proizvajalec montažnih objektov. Za dosego tako visoko postavljenega cilja so v podjetju prisiljeni angažirati prav vse razpoložljive kadre. “Že v začetku 90-ih let smo si postavili etične standarde, ki govorijo o tem, kakšen mora biti vsak Tri-movec, saj so zaposleni moč podjetja,” je povedala direktorica Leopold Panjan Vladimir Bahč napoveduje: “Kot prvi med Renaultovimi servisi v Sloveniji bomo poskušali pridobiti certifikat ISO 9002 za prodajo in servis, kmalu pa bomo konkurirali tudi za priznanje RS za poslovno odličnost.” B. D.-G. OTOCEČ - “Pred dvajsetimi leti nisi mogel najti direktorja, ki bi se bil pripravljen pogovarjati o kakovosti ali celo kaj narediti v tej smeri,” je prejšnjo sredo na Otočcu, kjer je potekal Dan kakovosti, dejal predsednik GZS Jožko Čuk. Časi so se od takrat tako temeljito spremenili, da danes kakovost postaja nuja. Vse bolj namreč postaja jasno, da bodo v Jjudi konkurenci na trgu preživeli le najboljši. Tbdi na Dolenjskem in v Beli krajini je že kar nekaj podjetij, ki dosegajo visoko kakovost na vseh področjih poslovanja in se že približujejo vrhunski kakovosti - odličnosti. Mnogi pa se bodo morali do spoznanja o pomenu kakovosti šele prebiti. ’ Eden glavnih borcev za kakovost dr. Janez Gabrijelčič si že več let prizadeva vsaditi razmišljanje o kakovosti med Dolenjce in Belokranjce, pri tem pa mu od letošnjega leta pomaga tudi odbor za kakovost pri Območni GZS Novo mesto. “V Evropi bomo cenjeni le, če bomo kaj prispevali k napredku, ne pa se samo prilagajali,” je opozoril dr. Gabrijelčič. H kakovosti nedvomno vzpodbuja vpetost v mednarodne gospodarske tokove. Podjetja, ki so členi velikih mednarodnih družb, se hitreje vključujejo v dokazovanje in izboljševanje kakovosti, prav tako tudi tista, ki v veliki meri izvažajo na zahtevne zahodnoevropske trge. V Revozu, kot je povedal direktor novomeške tovarne Jean Marc Calloud, zaposlenim poskušajo dopovedati, daje prihodnost negotova in da se je zanjo treba potruditi. Od leta 1990 stalno povečujejo kakovost, čeprav so število zaposlenih v službi kakovosti v sedmih letih zmanjšali od 150 na 30. Od leta 1994, ko so za izdelavo enega avtomobila potrebovali 25,5 ure, so do danes potrebni čas zmanjšali na 16,7 ure, do leta 2000 pa naj bi prišli na 13,5 ure. V vseh delovnih enotah proizvodnje so zmanjšali čas izdelave. Za tretjino so zmanjšali lastno ceno in v petih letih za 100-odst. povečali število izdelanih avtomobilov v enem letu. Leta 1993 so izdelali 264 vozil na dan, oktobra letos sojih izdelali že 650 LIK praznuje letos 50-letnico V jubiljnem letu so se tudi dokončno organizirali po novem - Njihov glavni izvozni produkt je stol Tripp-Trapp, ki ga izdelujejo že četrt stoletja KOČEVJE - LIK Lesna industrija Kočevje, d.d., kot je novi naziv zaradi opravljenih skoraj vseh možnih revizij šele v letošnjem letu olastninjenega podjetja, praznuje letos 50-letnico obstoja. Obenem pa letos teče tudi 25. leto njegovega poslovnega sodelovanja z norveškim partnerjem Stokke industrie, s katerim so razvili še danes zelo iskan otroški stol Tbipp-Tbapp. V svoji polstoletni zgodovini od začetkov, ko je bila na sedanji lokaciji podjetja zgrajena nova žaga, poimenovana Novogradnja, do danes, ko je družba Lik, d.d., edini lastnik družb z omejeno odgovornostjo: Lik Pohištvo, Lik Stolik, Lik Lamelirnica, Lik Žaga in Lik Vio, je podjetje doživljalo vzpone in padce. V 70-ih letih so vozni produkt pa je stol Tripp-Trapp, ki ga izdelujejo že četrt stoletja. “V preteklih letih smo iz naslova prekvalifikacij in ohranjanja delovnih mest dobili nekaj denar- ja od države. Letos tega ni bilo,” pravi Zalar. Kljub temu pa družba Lik, d.d., katere večinski lastniki so zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, kot celota posluje pozitivno. Zadnjih 6 mesecev delajo pohištvo za nemškega kupca Velle-ja, vzbuja upanje na še boljše poslovanje. Računajo namreč, da bo Velle postal njihov glavni kupec. M. LESKOVŠEK-SVETE Janez Zalar se uveljavili kot največji proizvajalec šolskega pohištva v tedanji Jugoslaviji. “V najboljših časih smo imeli zaposlenih tudi 900 delavcev, sedaj pa jih imamo že daljše obdobje okoli 570,” pravi direktor Janez Zalar. Proizvodnja šolskega pohištva, ki je bila njihov glavni produkt, znaša zdaj vsega 15 odstotkov nekdanje. Čeprav jim prinaša izgubo, je ne ukinjajo, ker imajo trge. Izpad so nadomestili z novimi produkti v izvozu. Danes izvozijo 72 odst. celotne proizvodnje, ki presega 3 milijarde tolarjev. Največ prodajo na Norveško, v Nemčijo, Francijo, Avstrijo in na Nizozemsko, njihov največji iz- KAKO KAZE NA BORZI? Pidi pod vplivom Merkurja Kljub manjšem domačemu povpraševanju (tujega pa ni) je borza v teh dneh zabeležila rekorden promet, zaslugo pa si lasti država, ki je prodala delnice obeh naftnih družb: Petrola po ceni 27.000 in Istrabenza po 3.000 tolaijev. Državna blagajna je na ta račun pridobila 6,4 milijarde tolarjev, odziva med vlagatelji pa praktično ni bilo, če seveda odštejemo razočaranje tistih, ki so pričakovali, da se bo prodaja izvršila po precej višjih tečajih. Farmacevtske delnice so še vedno odmaknjene na stranski tir. Ob majhnem prometu delnice Leka komaj dosegajo tečaje okoli 37.000 tolarjev, Krkine pa 25.000 tolarjev. Borzna A-kotacija se je v ponedeljek okrepila, saj je bilo vanjo uvrščenih 912.585 delnic kranjskega Merkurja. Posli prvega dne so se sklepali po okoli 18.000 tolarjev za delnico, kar je nekoliko pod knjigovodsko vrednostjo delnic, ki je na polovici leta znašala 21.852 tolarjev. Ko-tacija Merkurjevih delnic bo vplivala tudi na portfelje nekaterih privatizacijskih skladov, saj se bo npr. skladu NFD1 zaradi 6,2- odst. deleža teh delnic v strukturi premoženja precej povečal tržni delež. Povečanje tega cenijo predvsem tisti investitorji, ki stavijo na polne sklade, saj lahko strukturo bolje ocenijo. Druga skupina investitorjev pa ceni na po! prazne sklade, ki se bodo polnili na naslednjih dražbah. Tukaj je ocenjevanje nekoliko težje, saj je vprašanje, kaj in za koliko bodo skladi kupili na dražbah, so pa zato lahko dobički večji. Kakorkoli že, delnice pidov poleg investitotrjev zaposlujejo tudi večino borznih družb, saj imajo s številnimi certifikatnimi delničarji polne roke dela. Poleg popisovanja podatkov namreč precej časa vzame tudi pojasnjevanje številnih dopisov, ki jih nekatere borzne hiše v teh dneh pošiljajo na domove delničarjev. Mnogi se ne zavedajo, da si lahko prosto izberejo borzno hišo, preko katere bodo prodali delnice, saj.so v enem trgovalnem dnevu cene pidovskih delnic pri vseh borznih hišah enake. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. <068) 371-8221, 371-8228 in zdaj že čez 700 na dan. Delavci so lahko naredili več zaradi robotizacije in sodobnejše opreme, v veliki meri pa se je povečala storilnost in tudi kakovost opravljenega dela, kar dokazuje tudi zmanjšanje števila reklamacij (leta 1994 še 1150, letos 850). Ob tem so v tovarni še močno zmanjšali število nesreč pri delu in število odsotnosti z dela zaradi bolezni. Podjetje že nekaj čas dela po posebnem načrtu za pospeševanje napredka. Ta je postavil jasne cilje za celoto in tudi za najmanjše delovne enote, opredelil potrebne aktivnosti in oblike vzpodbujanja prav vseh zaposlenih, da pomagajo pri doseganju rezultatov. Poleg organiziranja v manjše (delovne enote do 20 delavcev) v Revozu velik prispevek za napredek v kakovosti in uspešnosti pripisujejo tudi vsestranskemu izobraževanju zaposlenih. Kot je poudaril Calloud, je vsak zaposleni v tem podjetju letno deležen povprečno 50 ur izobraževanja, pri čemer nekateri več, drugi manj, vendar obstaja nekaj oblik izobraževanja prav za vse, tudi za neposredne delavce. Za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti na vseh področjih imajo tudi v THmu Tbebnje stalne projektne ekipe, poleg njih pa še nekaj občasnih, ki se ukvarjajo s projekti kakovosti (standardi ISO itd.) in odličnosti. V podjetju imajo od leta 1993 proces kontinuiranih izboljšav, v katerem so doslej zaključili že 100 projektov, še lepo število pa jih je v teku. V proces izboljšav so vključeni prav vsi delavci, kr lahko s svojimi predlogi pomagajo do boljših izdelkov in tehnologije, boljšega odnosa do kupcev ali pomagajo zmanjšati stroške. Vsako leto podjetje podeli nagrade in priznanja najboljšim delavcem, motivirati pa jih poskušajo tudi z letnimi razgovori, na katerih povedo, ali so in s čim so zadovoljni. V Trimu imajo vsako leto 2 do 3 dni izobraževanja tudi za neposredne delavce. Odkar intenzivno delajo na izobraževanju, opažajo zaznaven napredek, saj delavcem lažje povedo, kaj je treba narediti in zakaj. Sicer ima v podjetju 22 odst. zaposlenih višjo, visoko ali podiplomsko izobrazbo. Od leta 1993, ko so v tovarni letno izdelali 100.000 kompresorjev, so v družbi Danfoss Compres-sors Črnomelj proizvodnjo stalno povečevali in bodo letos izdelali že 3,2 milijona kompresorjev. Samo v dveh letih so število zaposlenih povečali os 300 na 1060. Leta 1995 so imeli 500 kosov izmeta na 1 milijon prodanih izdelkov, zdaj imajo le še 200 kosov izmeta, medtem ko naj bi ga bilo leta 2001 le še 50 kosov. Kot je povedal direktor Leopold Panjan, na vseh ravneh v tovarn' uvajajo sistem “Planiraj, naredi, preveri, ukrepaj!”, vzpostavljajo neposredne stike z delavci, ji® poskušajo motivirati in izbrskat1 njihovo iniciativnost. V ta name® vsake tri mesece podelijo denarne nagrade tistim, ki so dali koristne predloge. Na vse ravni so uvedli tudi sistem planiranja ter sestanke z delavci, kjer se seznanijo s cilji in s svojo vlogo pri tem. O problemi® se odprto pogovarjajo in predvsem redno spremljajo doseganje cilje' in skrbijo za hitro ukrepanje. V novomeškem TPV, ki se uk' varja s trženjem in proizvodnje opreme vozil, so zavezani k standardom kakovosti že zaradi visokih zahtev avtomobilske industrt; je, za katero delajo. “Da bi vpeljal' kakovost v vse svoje hčerinske družbe in na vsa področja poslovanja, smo se lotili izobraževanj* (akademija TPV), organizirali lojne osebne razgovore, na ravni vodstva time kakovosti in nižje proizvodne krožke. Podvrženi s®° stalnim presojam kakovosti, znm traj skupine TPV pa imamo tudj samoocenjevanje,” je poved*1 direktor Vladimir Bahč. V zadnji® letih so tako postali A dobavite!) avtomobilske industrije, delež* neustreznosti izdelkov pa že nek®) časa ne merijo več v odstotkih, temveč v promilih. Se pred 10 le® so našteli na milijon izdelkov pf 13.000 neuporabnih, lani samo s* 150, vendar morajo priti na 50 m' manj. Močno so zmanjšali tudi reklamacije kupcev, povečali P® število ur izobraževanja na zaposlenega. Leta 1994 se je vsak del®" vec povprečno izobraževal 18 ur n® leto, lani že čez 50 ur. Krko kot farmacevtsko podjetju sili že oster sistem nadzora n®d izdelavo in prometom z zdravil'-Predpisi se dopolnjujejo s standardi IDO 9000, na njih pa, kot je poudaril Janez Bernik iz Krk*, gledajo kot na minimalno raven kakovosti. Na tej osnovi gradij® celovito upravljanje kakovost' (TQM), ki jo potrjujejo tudi s pif verjanjem rezultatov, kot ga zahteva vloga za priznanje RS Z® poslovno odličnost. BREDA DUŠIČ GORNO1 O NAPREDKU INDUSTRIJSKE USPEŠNOSTI - Le dan po dnevu kakovosti je bila na Otočcu še konferenca o stalnem napredku industrijske uspešnosti, ki jo je pripravila Višja strokovna šola za strojništvo Novo mesto skupaj z Univerzitetnim tehnološkim inštitutom iz Pariza, programom Phare in francosko ambasado. Govorili so o konkretnih načinih izboljšanja učinkovitosti v nekaterih domačih podjetjih (TPV Trimo, Revoz) ter o tem, kako lahko strokovne šole s tesnim sodelovanjem s podjetji pripravijo kadre za učinkovito delo in prispevajo k večji učinkovitosti. Na tako pot se je, kot je na konferenci povedal Drago Simončič, podata tudi novomšeška višja strokovna šola. (Foto: B. D. G.) PEKARNA GROSUPLJE ZA MCDONALDA GROSUPLJE - McDonald’*, k' svojo hitro hrano že 5 let prodal® tudi Slovencem, si je zdaj za ura®' ) dobaviteljico kruha izbral Pek*rfj no Grosuplje. Doslej je kruh zar: posebnih standardov uvažal iz N' strije. McDonald’s ima po Sloveni) že 11 restavracij, vsako leto pa n®) pridružili še dve novi; en bi se jim pridružili Se dve novi; bo v kratkem odprta tudi v Novel" mestu. 50 LET RIBNIŠKEGA INLESA Kljub sanaciji že nove naložbe Zlati jubilej so v Inlesu pristavili z odprtjem novega obrata za proizvodnjo plastičnih oken in vrat in podpisom do sedaj največje pogodbe v slovenski lesni industriji RIBNICA - Z uradno otvoritvijo nove PVC proizvodnje, slovesnostjo s kulturnim programom, podelitvijo priznanj in podpisom pogodbe med Inlesom in nemškim Lescom je ribniški Inles v petek svečano proslavil 50 let svojega delovanja. Obrat za proizvodnjo plastičnih oken je odprl državni sekretar za industrijo dr. Boris Šuštar. Inles je nastal z združitvijo podjetja LIP Ribnica s še petimi lesnopredelovalnimi podjetji iz Ribnice in Kočevja. Skozi vsa pretekla obdobja je imel lastno primarno predelavo lesa, izdeloval pa je in izdeluje še danes, okna, sobna vrata, polkna, vhodna in garažna vrata. Po osamosvojitvi Slovenije je bilo podjetje prisiljeno stopiti na pot internacionalizacije poslovanja. Kot je povedal dr. Šuštar, mu je uspelo doseči velik napredek predvsem pri razvoju novih izdelkov, uveljavitvi lastne blagovne znamke ter pridobitvi standarda kakovosti RAL. Danes je Inles, čeprav zaradi tega finančno šibak in zato še vedno v veliki meri odvisen od drugih, največji proizvajalec stavbnega pohištva v Sloveniji in s kar 90-odstotnim izvozom svoje proizvodnje največji izvoznik slovenske lesne industrije. “Letošnje leto je bilo v marsičem pomembna prelomnica v raz- voju podjetja,” je povedal predsednik uprave Inles, d.d., mag. Andrej Mate. Poleg tega namreč, da so podjetje olastninili (nastale so tri družbe: Inles, d.d., Inles, SDR d.d., in Inles Trgovina, d.d.) in ga bodo v veliki meri tudi finančno sanirali, so hkrati tudi že pričeli z razvojem. Novi proizvodnji plastičnih oken, ki jih je stala 1,6 milijona mark, bodo že spomladi sledila aluminij-les okna, v drugi polovici prihodnjega leta pa tudi izdelki stavbnega pohištva iz aluminija. K uspešni prodaji njihovih izdelkov bo v veliki meri prispevala tudi v petek podpisana pogodba med Inlesom in Lescom o 5-letnem ekskluzivnem zastopanju za področje Nemčije in Avstrije. Gre za do sedaj največjo pogodbo v slovenski lesni industriji, saj bo po njej prodaja v prihodnjem letu znašala 73 milijonov mark, v vseh letih skupaj pa kar 404 milijone. M. LESKOVŠEK-SVETE ZLATI JUBILEJ INLESA ■ [ novem obratu za proizvodnjo p‘l , stičnih oken in vrat, ki ga je odp' državni sekretar dr. Boris Šuštar ("' posnetku), je zaposleno 80 ljudi. zmogljivosti 2 milijona mark 4 mesec znaša realizacija na zap<>s‘. nega preko 20 tisoč mark, kar p*1' sodi, kot je ob otvoritvi povedal cD uprave za proizvodnjo Inles, « Dušan Urh, v evropski vrh za td1* in podobne tehnološke rešitve. i DOPOLNILNA DEJAVNOST Katalog z dušo pobira nagrade Ob desetletnici blagovne znamke Filak in kolekcije Filak-Oskar Kogoj so Filakovi s Talčjega Vrha založili katalog, ki je na oglaševalskih festivalih dobil pel visokih priznanj TALČJI VRH PRI ČRNOMLJU - Pred približno desetimi leti so Filakovi s Talčjega Vrha pri Črnomlju pričeli razvijati blagovno znamko Filak. Po njihovi zamisli so steklarji izdelali okrogle stekleničke, v katerih so dozorevale hruške, ki sojih zalili z žganjem. Kmalu pa so se seznanili z znanim Republike Slovenije, tako v Parizu, UVOŽENA BIKA • BELGIJSKEGA GOVEDA V zadnjih letih se je v svetu začelo močno širiti gospodarsko Lizanje goveda z doslej malo znano belgijsko belo plavo pas-®o, ki resda v nadaljnji reji običajno oteži telitve, močno pa 'zboljša količino in kakovost "resa, količino celo za petino, ha bi omogočili tudi našim rej-com to možnost, je Oseme-ajevalski center Preska v Avstri-1' kupil dva bika te pasme, Markiza in Rama, ki imata odlične lastnosti in ne otežita telitev, ajuno seme pa je na voljo proti doplačilu 400 tolarjev za dozo. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek so branjevke na ,rgu ponujale: kislo repo po 200 tolarjev za kilogram, glave kislega zelja po 250, fižol po 500, kolerabo in korenje po 200 do 250, *asen po 400 do 600, redkev in rdečo peso po 200, krompir po 70, [epo po 150, šalotko po 400, čebula po 300, brstični ohrovt po 400, jadič po 300 do 350, endivijo po ■50, špinačo po 600, kostanj po ‘50, merico motovilca po 200, korenino hrena po 100, kilogram Celih orehov ali lešnikov po 500, orehova jedrca po 900 do 1.100, suhe slive po 540 do 700, krhlje po “00, jabolka po 60 do 90, hruške Po 90 do 130, sadjevec po 700 liter, slivovko po 950, viljamovko Pp 1.500, liter in pol jabolčnega kisa po 200, stekleničko propolisa P° 300 in kozarec medu po 800 do % tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sej-teu so imeli naprodaj 55 do 3 gaseče starih prašičev, 26, starih 5 mesecev, in 38 starejših. Jrvih so prodali 34 po 320 do 330, drugih 18 po 290 do 300, tretjih Pu 12 po 220 do 230 tolarjev kilogram. slovenskim oblikovalcem Oskarjem Kogojem in takrat je začela nastajati kolekcija, imenovana Filak-Os-kar Kogoj. Danes lahko Filakovi rečejo, daje kolekcija, ki je sicer del Kogojeve serije Nature Design, zaključena. V njej je bogata zbirka steklenih posod različnih oblik, ki jih je oblikoval Kogoj, vsebino pa so jim dali Filakovi. Gre za ledeno steklenico ter zanimivo oblikovane steklenice, v katerih je shranjeno v žganju rdeče in belo grozdje, slive, češnje, hruške, suho sadje, različna semena. Vse plodove, s katerimi napolnijo steklenice, pridelajo Filakovi sami. Ker pa je potrebno obesiti na drevesa in trte veliko steklenic, da vsaj nekaj sadežev primerno dozori, je razumljivo, da gre za majhno število primerkov. Vendar Filakovi - pri delu namreč pomagajo vsi štirje družinski člani - pravijo, da bodo polnili steklenice, dokler bodo ljudem všeč in jih bodo kupovali. Kolekcija Filak-Oskar Kogoj, ki je vključena med protokolarna darila slovenske države, je zadnja leta sodelovala na večini podstavitev Albervillu, Miinchnu, Madridu, Montrealu, na razstavah v Milanu, Londonu, Sidneyju. Na bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani je leta 1994 prejela zlato medaljo. Kolekcijo sije moč ogledati tudi na stalnih razstavah v nacionalnem muzeju Izraela in na mednarodni univerzi v Benetkah. Ko pa so Filakovi ob desetletju blagovne znamke Filak in kolekcije Filak-Oskar Kogoj založili predstavitveni katalog o kolekciji, so presenečeni spoznali, da ni omenjena publikacija za strokovnjake prav nič manj zanimiva in kakovostna kot sama kolekcija. Katalog je nastal v agenciji Kompas Design, v okviru katere delata tudi Žare Kerin, ki je publikacijo oblikoval in Janez Puk-šič, kije prispeval fotografije. Samo v zadnjem letu je katalog na petih največjih oglaševalskih festivalih prejel pet diplom finalistov. Velja pravilo, da izmed sodelujočih izberejo devet finalistov; prvi je zmagovalec, drugi in tretji dobita diplomi. Za kako pomembno priznanje gre, pove že podatek, da je bilo na lanskem Zlatem bobnu v Portorožu SVINJA, TEŽKA 350 KILOGRAMOV - Z zimo je prišel tudi čas kolin, ki na kmetih še vedno velja za kmečki praznik. Tako je bilo tudi v nedeljo pri Sutarjevih v Orešju pri Šmarjeti, kjer je za obilico dela poskrbela več kot 350 kilogramov težka svinja, ki so jo pred dvema letoma in pol kupili pri znanem svinjerejcu Alojzu Vrtačiču iz Pristavice pri Šentjerneju, mladiče pa je imela štirikrat, nazadnje kar 17. Seveda so meso predelali v salame. (Foto: T. Gazvoda) kmetijski nasveti Hemoragična bolezen kuncev Virusna hemoragična bolezen kuncev in zajcev je zelo nalezeva bolezen, ki povzroča gojiteljem kuncev velike izgube, saj je P°gin v okuženih rejah ponavadi kar stoodstoten. Bolezen se |°javlja predvsem v poznojesenskih in spomladanskih mesecih. Z-'vali se okužijo neposredno z izcedkom iz nosu in drugimi telesnimi izločki. Bolezen se posredno prenaša tudi z vodo, hra-priborom, ob prodaji in drugimi aktivnostmi v kunčereji. Pri Prenosu okužbe imajo pomembno vlogo insekti, glodalci, Viteške mačke, ptice in druge živali. Zelo pomemben rezervoar virusa je zamrznjeno kunčje meso "t videz zdravih, a že okuženih živali. V takem mesu ostane vi-teis živ tudi več let in tako je pogosto vir okužbe pri kuncih. Čas okužbe do pojava bolezni traja 24 do 72 ur. Do poginov Pjtuženih živali pa Običajno pride v 3 do 36 urah po začetku Ciničnih znakov bolezni. Obolele živali so otožne, zavračajo hra-5° in težko dihajo. Telesna temperatura naraste do 410 Čelzija. tiradi oteženega gibanja kunci večinoma ždijo v kotu kletke. Pri teztelesbi poginjenih kuncev vidimo pataloške spremembe, ki so “astopile kot posledica okvar na krvožilnem sistemu. Bolezen-spremembe pa sc kažejo v značilnih krvavitvah v pljučih, sap-Hu, jetrih, ledvicah in drugih notranjih organih. Ob poginu v Ptčih je glava živali pogosto zvita na hrbet, na smrčku pa vidimo 'Zvav izcedek iz nosnic. . Za ugotavljanje bolezni je potrebno dostaviti v veterinarsko Nanovo čim bolj svež kadaver kunca ali divjega zajca, najpozneje ur po poginu. Na virusno hemoragično bolezen lahko opravičeno posumimo, če v kaki reji nenadoma zboli ali pogine tečje število odraslih živali. Bolezen je neozdravljiva, zato je jNrebno živali preventivno zaščititi s cepljenjem. Za cepljenje ^primerne živali, težje od 0,5 kg; imunost cepljenih živali se ražnje po štirih do štirinajstih dneh in traja 6 - 8 mesecev. , Med ukrepe, ki so poglavitni pri zatiranju te nevarne kužne ?°lezni sodijo: opustitev reje za več mesecev, likvidacija vseh ■linčev na okuženem dvorišču, nadalje neškodljivo odstranjevale poginjenih živali, sledi deratizacija in razkuževanje objekta, Treme in dvorišča. Za neokužene reje pa veljajo strogi karantenski in drugi izolacijski ukrepi. IGOR OSTERMAN, dr. vet. med. KAJ PIŠEJO DRUGI Njiva zapostavljena Graja agrarne politike DOBRNA - Danes in jutri bo v tem letoviškem kraju 3. poljedelski simpozij z naslovom Novi izzivi v poljedelstvu, ki naj bi pripomogel, da bi se zaustavilo nazadovanje in zapostavljanje te kmetijske panoge. Dr. Anton Tanjšek, ki predava poljedelstvo na biotehniški fakulteti v Ljubljani, je prepričan, da je zadnji čas za uskladitev cenovnih neskladij, ki so veliko pripomogli k temu, da je Slovenija v zadnjih desetih letih izgubila od 50.000 do 100.000 ha kmetijskih zemljišč. “Pri nas država z veliko večjo naklonjenostjo obravnava živinorejo, saj trikrat intervenira pri prireji mleka, nič pa ne naredi za izboljšanje stanja v poljedelstvu. Država najprej pomaga tovarnam močnih krmil pri uvozu krmnih žit in beljakovinskih sestavin, potem pridelovalcem zagotavlja celoten odkup mleka, presežek pa mora spet subvencionirati pri izvozu. V takih razmerah naši kmetje voluminozno krmo pridelujejo na njivah, travniki in pašniki pa se zaraščajo. Potrebno bi bilo uravnoteženo spodbujanje pridelave posameznih poljščin na eni in živinoreje na drugi strani. V tem pogledu tudi program kmetijske reforme do leta 2002 ni usklajen, zato ne more dati dobrih rezultatov, ” meni dr. Tanjšek. (Kmečki glas) 1.300 sodelujočih, na festivalu svetovnega združenja oglaševalcev v New Yorku, imenovanem Cresta, pa kar 5.000. Katalog je prejel diplome finalista še na lanskem festivalu Epica v Parizu in na letošnjih razstavah Creativity 1998 v ameriški državi Ohio ter na “European Design Annual 1998” v Londonu. M. BEZEK-JAKŠE O BOLEZNIH VIN METLIKA - Društvo podeželske mladine Metlika in metliška Kmetijska svetovalna služba vabita v petek, 4. decembra, ob 18.30 v hotel Bela krajina na predavanje enologinje Katarine Merlin o boleznih in napakah vin. Udeleženci predavanja bodo ob degustaciji tudi spoznavali bolezni in napake vin. V DOBREPOLJU VSESLOVENSKI POSVET O ZADRUŽNIŠTVU DOBREPOLJE - Vseslovensko strokovno posvetovanje o temi “Zadružništvo včeraj, danes, jutri” organizirajo v petek, 11. decembra, v Dobrepolju pristojni ministrstvi, Zadružna zveza Slovenije in občina Dobrepolje. Posvečena bo 130-letnici rojstva Frana Jakliča, ki je ustanovil prvo rajfaznovko (posebno kreditno zadrugo) na takratnem Kranjskem. Na posvetu bodo z referati sodelovali: dr. Stane Granda, dr. France Adamič, dr. Matija Kovačič, dr. Franci Avsec, ministra Ciril Smrkolj in dr. Lojze Marinček, inž. Peter Vrisk in drugi. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo “Pisatelj Fran Jaklič-Podgo-ričan in Dobrepolje. Za zaključek posvetovanja bo govoril podpredsednik vlade Marjan Podobnik, kulturni program pa bo izvedlo domače kulturno društvo. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Kemični razkis Nekatera vina letošnjega letnika so prekisla, ohladitev, ki je normalna za ta čas, pa preprečuje naraven biološki razkis vina, saj le-ta poteka pri temperaturi od 16 do 20° C. * Na splošno velja, da je vino primerno kislo, če ima od 6 do 7 g/l skupnih kislin. To pa ne drži. Kisline so v vinu v različnih stanjih glede na letnik, sušo ali močo med vegetacijo, gnojenje vinogradov itd. Zato je lahko vino pri 7 g/l skupnih kislin bolj kislo kot drugo vino, ki ima recimo 8 g/l skupnih kislin. Vino t je iz zelo pestrih sestavin, ki ! med seboj učinkujejo in potencirajo ali pa zakrivajo, katerega od osnovnih okusov, to je: sladko, slano, kislo, grenko. Vsakomur je razumljivo, da ostri kisli okus delno omilimo s sladkorjem. Zato se je tudi razvila pridelava polsuhih vin, to je takih z ostankom sladkorja nad 4 g/l pa do 12 g/l. Zelo zgrešeno je, če ne dovolj naravno sladek mošt popravimo s sladkorjem in tako tik pred iztekom alkoholno vrenje na silo prekinemo, da bi ostalo vino polsuho in da se ne bi pretirano občutila kislina. V takšnem vinu, ki je gotovo ekstraktno šibko, je sladkor preveč opazen in vino deluje v ustih kot “osladkana voda”. Kemično se lahko razkisa suho ali polsuho vino. V prekislih vinih je praviloma največ jabolčne kisline, vinske kisline je količinsko manj. Vino s samo jabolčno kislino nam ne bi bilo všeč. Pri kemičnem razkisanju vina dodamo v vino kalijevo ali kalcijevo sol, nikakor pa ne kuhinjsko sol! V praksi govorimo samo o soleh, ki z njimi znižujemo kislost vina. Delovanje dodane soli v vinu ne poteka tako, kot bi mi želeli. Naša želja pa je, zmanjšati jabolčno kislino. Dodana sol pa najprej veže vinsko kislino, in šele ko te zmanjka, se loti jabolčne kisline. Da bi v vinu ohranili čimveč vinske kisline se je v praksi uveljavil postopek popolnega razkisa delne količine vina. Iz soda odtočimo recimo 10 odst. vina v posodo za kemični razkis. V to posodo počasi dodajamo količino soli, ki smo jo določili za razkis vsega vina, in mešamo. S tem nevtraliziramo vso vinsko kislino in večino jabolčne in na ta način zmanjšamo jabolčno kislino vina. Da bi znižali kislino vina za 1 g/l, je potrebno dodati za 100 1 vina 70 gramov soli: kalijevega karbonata (K2C03) ali kalcijevega karbonata (CAC03). V primeru, da smo s predpo-skusom ugotovili, da je potreben še močnejši razkis, je potrebno zvečati “delno količino” vina. Ob dodatku 1 g/soli na liter, znaša delna količina vina približno 10 odst. vsega vina. Dodatek 2 g soli na liter zahteva približno 20 odst. delne količine vina. Kako izračunamo pravo dozo soli? Svetujem, da izvedemo predposkus v treh ali štirih prozornih litrskih steklenicah z naslednjimi dozami: 0,5 g/l, 1 g/ 1 in 1,5 g/l. Odmeijeno sol raztopimo v dveh decilitrih vina, zlijemo v litrsko steklenico in pomešano. Reakcija je hitra: že naslednji dan lahko preverimo spremembo okusa v vinu. Priporočljivo je, da ne poskušamo sami in da nam nataka oseba, ki je vrstni red steklenic pomešala, da ne vemo, kolikšen razkis je bil v posameznem vzorcu. Pred razkisom mora biti v vinu prostega S02 najmanj 15 mg/l. Po razkisu na veliko pre-verjemo padec žvepla in po potrebi dožveplamo. Razkisano vino lahko pretočimo po šestih tednih, ker takrat je kemični proces stekel do konca. dr. JULIJ NEMANIČ Soobliku jn 10 I irogram izobraževar »ja > Boljši od predavanj bi bili nekajdnevni seminarji, kombinirani s prakso Spoznavanje, da bo uspešno gospodaril le tisti kmetovalec, ki mu bo z nadpovprečnim znanjem uspelo držati korak z vedno zahtevnejšo tehnologijo, predvsem pa z vedno večjimi zahtevami trga, nenehno sili k stalnemu izobraževanju. Zavedajoč se tega, smo si v kmetijski svetovalni službi za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino zastavili ambiciozen cilj. da bi v nekaj letih zajeli v proces izobraževanja vse perspektivne proizvodno usmerjene kmetovalce. Dosedanja tematska večerna usposabljanja in nekatere druge oblike so bile večkrat premalo resno vzete in niso dala ustreznega rezultata. Ne trdimo, da znanje ni napredovalo, vendar v kmetijski svetovalni službi iščemo učinkovitejše metode uspodabljanja. Veliko kmetov, žal tudi večjih, vedno ne pozna najosnovnejših zahtev umnega gospodarjenju. Menimo, da bi cilj najlažje dosegli preko posebnih seminarjev, to je na nekajdnevnih strnjenih predavanjih, kombiniranih s praktičnimi prikazi in drugimi preizkušenimi metodami za usposabljanje. V tem smislu bodo po posameznih občinah ali v okviru celega oddelka Novo mesto razpisani seminarji, krožki ali druge strnjene oblike izobraževanja. Spoštovani kmetovalci, prav • V kmetijstvu se pri nas splača vlagati le v gnoj in izobraževanje. (Stabuc) • Veterinarji so najboljše babice na svetu, saj so na svet spravili nič koliko telet. (Polič) sedaj imate priložnost, da skupaj s svetovalno službo v vaši občini sooblikujete program izobraževanja za ta december in za celo naslednje leto. Izberite najpotreb- nejše teme in ustrezne oblike in vaši svetovalci jih bodo z veseljem uvrstili v program. NIKO POŽEK, dipl. inž. agr. vodja oddelka KSS Novo mesto helena mrzli kar gospodinjski kotiček Namazi iz domače masti S pravilnim postopkom cvrtja slanine lahko dobimo zelo okusno mast. Za dobro mast potrebujemo 2 kg slanine, 1/2 jušne žlice soli (6 g) in 1/8 litra vode. V posodo nalijemo toliko vode, da je dno pokrito. Slanino zmeljemo ali narežemo na kocke in pokapljamo s slano vodo. Vse dobro premešamo, pokrijemo in pustimo nekaj ur na hladnem. Nato slanino cvremo v posodi s širokim dnom in brez dodatkov, kot so čebula, lovor, jabolko ipd. Z mešanjem in uravnavanjem j temperature dobimo zlato rume- I ne in hrustljave ocvirke ter čisto j mast. Ko se masa nekoliko ohla-' di, mast odlijemo v čiste kozarce ! in pokrijemo s kovinskimi po-! krovčki. Večjo količino masti pa j shranimo v emajliranih posodah i in lesenih dežah, kjer se v hlad-j nem in suhem prostoru ohrani 1 več mesecev. Iz čiste domače masti lahko I sproti pripravljamo različne namaze. Za ZELIŠČNO MAST j, potrebujemo 1/4 kg svinjske i! masti, 1 rdečo čebulo, ščep posu- II šenega rožmarina, šopek zelene-j ga peteršilja, šopek drobnjaka, | sol in poper. Čebulo olupimo, j drobno sesekljamo ali zmeljemo I in dodamo še zelišča in začimbe, j Vse skupaj dobro segrejemo z L enim delom masti in vmešamo v preostali del. Za ČEBULNO MAST vzamemo 1/4 kg masti, 2 rdeči čebuli, 1 belo čebulo, 3 stroke česna, ščep timijana, sol in poper. Vse sestavine zmešamo ročno ali v električnem mešalniku, da dobimo penasto maso. Namaz je odlična podlaga za obložene kruhke ali sendviče. Potica, značilna za hladne dni, je ŠPEHOVKA. Za testo uporabimo 1/2 kg bele ali polnovredne moke, 1 jajce, sol, 3 dag sladkorja, 3 dag kvasa, 1 dl mleka in 5 dag m^isti. Iz navedenih sestavin zamesimo testo in ga pustimo na toplem, da vzhaja. Medtem pripravimo nadev: 1/2 kg ocvirkov, 3 jajca, 5 do 10 dag sladkorja in cimet. Ocvirke sesekljamo, rumenjake umešamo s sladkorjem in dodamo sneg iz beljakov. Vzhajano testo razvaljamo, namažemo z nadevom, potresemo z ocvirki in poprašimo s cimetom. Testo tesno zvijemo, ga položimo v model za potice, pokrijemo in pustimo, da vzhaja. Nato površino navlažimo z mlekom, postavimo v segreto peč in pečemo 1 uro pri 180° C. Namesto sladkorja lahko nadevu dodamo sesekljan peteršilj ali rahlo praženo čebulo. Testo tudi lahko oblikujemo v rogljičke in štruke-Ijce in jih še tople ponudimo h kuhanemu vinu. Ponosni so na slavnega rojaka Letošnji šolski raziskovalni projekt so na osnovni šoli Mirna Peč posvetili rojaku Tonetu Pavčku za njegovo sedemdesetletnico - Predstavitev ob dnevu odprtih vrat KONCERT KVARTETA TARTINI GLOBODOL - Na Miklavžev večer, v soboto, 5. decembra, bo ob šestih zvečer v Domu glasbene dediščine osmi koncejt Novomeškega glasbenega festivala, na katerem bo nastopil godalni kvartet Tartini, ki se uvršča v sam vrh med slovenskimi komornimi ansambli. Podobno kot lani tudi letošnji Miklavžev koncert poteka v sodelovanju z organizacijo Rdečega križa Mirna Peč, ki pripravlja dobrodelno akcijo, katere izkupiček je namenjen novoletni obdaritvi ostarelih in invalidnih. MIRNA PEČ - Pesnik, prevajalec in urednik Tone Pavček, kijč pred dvema mesecema dočakal okroglih sedemdeset let, je ob tem življenjskem jubileju imel že več proslavitev, prav na rojstni dan, 29. septembra, v Novem mestu. Gotovo pa mu bo v lepem spominu ostala proslava, ki so mu jo pripravili v osnovni šoli Mirna Peč. V tem kraju je Pavček, sicer rojen v bližnjem Šentjuriju, prvič prestopil šolski prag. Slavnega rojaka so Mirnopečani povabili k sebi na dan odprtih vrat v petek, 27. novembra, popoldne. Dnevi odprtih vrat so na mirno-peški osnovni šoli tradicionalni, saj je bilo tokrat na vrsti že sedmo. Kot prejšnja leta so tudi tokrat poleg običajnih srečanj s starši na šolskih urah predstavili tudi šolski raziskovalni projekt. Letos so ga namenili spoznavanju življenja in dela Toneta Pavčka in krajev v Šentjurski dolini, od koder je pesnik doma. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal ravnatelj Aleksander Rupena, so v projektu sodelovali šolarji vseh oddel- RAZSTAVA O NEW YORKU NOVO MESTO - Jutri, 4. decembra, bodo ob šestih zvečer v avli Kulturnega centra Janeza Trdine odprli razstavo Mihe Hadla z naslovom New York - videz in resničnost. SPEKTROVCI V KRŠKEM KRŠKO - Društvo likovnikov Oko iz Krškega ta mesec gosti prijateljsko likovno društvo Spektar iz Zagreba, ki je letos spomladi pripravilo turnejo krških likovnikov po Hrvaškem. Hrvaški likovniki, spek-trovci, se predstavljajo z razstavo izbranih likovnih del v Galeriji Krško. Izbor je pripravil prof. Zlatko Špoljarič. BAROČNI KVARTET NOVO MESTO - Zveza kulturnih društev in Društvo novomeških študentov sta v torek, 1. decembra, zvečer v frančiškanski cerkvi pripravila koncert baročnega kvarteta iz Ljubljane, v katerem igrajo sopranistka Marta Močnik, čemba-iistka Irena Kolar, violinist Jernej Brence in violončelist Gregor Marinko. Zaigrali so skladbe Haendla, Vivaldija in Sammartinija. PAVČKOVA PESEM - Ansambel Lojzeta Slaka je v zadovoljstvo vseh zapel uspešnico Mama, za katero je Pavček napisal besedilo. Verjeti v svet pravljic Predstavitev nove knjige Sonje Rostan Boemske pravljice - Prijetne ilustracije Kristine Lažetič NOVO MESTO - Pri ljubljanski založbi Amalietti je pred dnevi kot deveti zvezek v zbirki za otroke in mladino “Pri pet se začenja svet” izšla nova knjižica domače plesne pedagoginje Šonje Rostan z naslovom Boemske pravljice ali pravljice, ki so se res zgodile. Predstavitev knjige, katere izid je finančno podprla tudi Mestna občina Novo mesto, so v petek, 27. novembra, zvečer pripravili v glasbeni šoli Marjana Kozine, kjer je avtorica tudi zaposlena. V kratkem kulturnem programu je na klavir zaigral Berislav Budak, zaplesala pa so učenke Rostanove iz skupine Roza piruete. Avtorica Boemskih pravljic je povedala, da seji zdi že od nekdaj vredno živeti le z vero v pravljice. “Moje pravljice so vrata, ki vodijo iz sveta vsakdanjosti v mitološki svet. Z njimi se čutim bliže resnici, ki bi jo s svojo knjigo rada delila z bralci.” Urednik založbe Prvič pred oči javnosti V novomeški galeriji Kralj so odprli skupno likovno razstavo del Tomaža Zorka in Janeza Pungartnika I NOVO MESTO - Galerija Kralj očitno ni samo prostor, kjer se vrstijo in se bodo še vrstile razstave bolj ali manj uveljavljenih likovnikov, ampak se zapisuje tudi kot razstavišče, kjer se začenja pisati kronika razstav domačih avtorjev, ki šele prihajajo s svojimi deli v javnost. Taka je razstava, ki so jo odprli v petek, 27. junija, zvečer, na nji pa se z izborom svojih slik predstavljata ustvarja-laca, ki ju doslej kot likovnika še nismo imeli priložnost videti: Tomaž Zorko in Janez Pungartnik iz Novega mesta. Janez Pungartnik in Tomaž Zorko na svoji prvi razstavi. Oba sta, kot pravita, umetnika na svobodi. Ne druži ju le sedanji skupni vstop v javnost, ampak imata skupno tudi dosedanjo likovno ustvarjalno pot. Slikati sta začela pred nekaj leti, delo pa ju je zbližalo in v mnogih razgovorih sta drug drugemu dajala spodbudo, da sta vztrajala na obema novi ustvarjalni poti. Tomaž Zorko, ki ga sicer poznamo kot glasbenika v skupini Ž’Kovači, je za slikarski čopič prijel po naključju. Njego- va Teta Vilma Kac, ki je znana amaterska slikarka, je na enem od obiskov pozabila oljne barve, Tomaž paje poskusil, kako se dela z njimi. Že prva njegova slika (postavljena je tudi na razstavi) je tako navdušila teto, da mu je darovala barve, znanci in prijatelji, ki so videli njegove kasnejše slike, pa so mu svetovali, naj se oprime slikanja. In ker so bili med njimi likovni ustvarjalci, kot sta Jože Marinč in Igor Obradinovič, nasvetov ni kazalo kar tako zavreči. Janez Pungartnik je začel slikati iz veselja, njegovim začetkom pa je botroval obisk Pariza. Za odločitev, da se Zorko in Pungartnik predstavita javnosti, je bila odločilna spodbuda Sama Kralja, slikarja in galerista, ki je dal na voljo galerijske prostore, medtem ko je izbor slik za razstavo in spremno besedo ob otvoritvi pripravil višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič. Zorko slika predvsem tihožitja, krajino in portrete, Pungartnik pa prav tako tihožitja, portrete in novomeške vedute, pri čemer je njegov priljubljeni motiv kapiteljska cerkev, v bližini katere stanuje. Realno podobo oba nadgrajujeta z abstraktnimi dodatki in simboli. Otvoritveni večer sta obogatila Tokac z avtorsko glasbo in Rosana Hribar s plesnim nastopom. M. MARKELJ FOTO RAZSTAVA V LENI NOVO MESTO - V Galeriji Luna je od torka, L decembra, zvečer odprta fotografska razstava Igorja Banfija. Kristina Lažetič in Sonja Rostan Peter Amalietti je vesel nove knjige, ki jo je zaradi posrečenih ilustracij novomeške akademske slikarke Kristine Lažetič imenoval kar slikanica. “Pravljice so se mi takoj zdele zanimive, nekaj posebnega, svežega, novega, nekonvencionalnega,” pravi. 24 strani obsežno knjižico sestavlja sedem pravljic: Skrita kraljična, Zeliščna pravljica, Žalostna pravljica o Vilinčku, O šipkovi vrtnici, Rožna zajčka, V kraljestvu smeti in Beli in črni svet. Čuti se, da imajo resnično ozadje. Odlikuje jih navezava na sedanji svet ter iskanje vrednot ljubezni, prijateljstva, spoštovanja drugačnosti. L. MURN TOMANOVA RAZSTAVA V ZDRAVILIŠČU ŠMARJEŠKE TOPLICE - V sredo, 9. decembra, bodo ob osmih zvečer v avli zdravilišča odprli novo likovno razstavo, in sicer bodo postavili na ogled dela akademskega slikarja Veljka Tomana iz Ljubljane. V spremljajočem kulturnem programu bo nastopil glasbenik Bojan Drobež. Razstava bo odprta do konca januarja. NI VSE TAKO SLABO... NOVO MESTO - V ponedeljek in torek, 7. in 8. decembra, bo ob 19.30 v Domu kulture gostovalo novogoriško gledališče z igro Petra Barnesa Ni vse tako slabo, kot zgleda. Predstavi sta za abonmaja A in B ter za izven. kov in tudi najmlajši iz vrtca so se mu pridružili svojim sposobnostim primerno. Zanimivemu gradivu o krajih, naravnih in zgodovinskih znamenitostih ter zapisom o pesniku Pavčku in pogovorom z ljudmi, ki so ga poznali, so dodali pesniške poskuse šolarjev ter vse skupaj s pestrim slikovnim gradivom objavili v časopisu Šentjurci. Izdali so tudi zgibanko Šentjurska dolina. Na popoldanski predstavitvi so torej šolarji imeli kaj povedati in pokazati. Nastop šolskega zborčka, recitatorjev, pripovedovalcev in plesalk na odru, okrašehem s trto in papirnatimi zaplatami z nanosi zemlje z vseh koncev mirno-peške okolice, je s pozornostjo spremljalo veliko ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnili sicer veliko šolsko jedilnico. Posebej zanimivo je bilo, ko je spregovoril slavljenec. Novinarka Dolenjskega lista Lidija Murn, ki je vodila pogovor z njim, je iz zgovornega in iskrivega sogovornika zvabila vrsto razmišljanj o zemlji in trti, o kmečkem človeku in Dolenjski, o slovenstvu in slovenski državi pa o pesnjenju, minevanju in veselju do življenja, ki ga je pesnik večkrat poudaril in položil vsem na srce z besedami: “Živite radi, imejte življenje radi!” Na koncu sta pesnika pozdravila novoizvoljeni mirnopeški župan Zvone Lah in novomeški župan Franci Koncilija, šolarji so mu izročili domiselno darilo, kmečki koš z grabljami, koso in palico, Lojze Slak pa je Pavčku voščil s kolekcijo svojih kaset in z glasbo. M. MARKELJ BOGASTVO DVEH KULTUR - Minuli četrtek, 26. novembra, zvečer je bil v spodnji restavraciji zdravilišča Šmarješke Toplice že tretji koncert V sklopu šmarjeških glasbenih večerov. Nastopil je basbaritonist Juan Vasle? ki je ob klavirski spremljavi Leona Engelmana zapel izbor slovenskih iti južnoameriških samospevov in prirejenih narodnih pesmi. Vasle se je namreč rodil slovenskim staršem v Argentini in tam živel vse do leta 1990, ko se je za stalno preselil v Slovenijo. Vase je vsrkal dve kulturi, argentinsko in slovensko, in tako je tudi sestavil program svojega koncerta. Z njim . je ogrel srca in tudi dlani poslušalcev. (Foto: M. Markelj) VEČER SLOVENSKE LJUDSKE PESMI - Ljubitelji slovenske ljudske pesmi so imeli minulo nedeljo, 29. novembra, zvečer v prostorih Galerije Krka v Novem mestu lepo priložnost slišati nekatere skoraj že pozabljene melodije in besedila iz našega ljudskega izročila. Slovensko ljudsko pesem je obudila Bogdana Herman, ki prepeva stare ljudske pesmi že dobrih dvajset let, predstavila pa jih je že na več kot dvesto koncertih doma in v svetu-V Novo mesto je prišla na povabilo Kultumo-umetniškega društva Krku. ki je tako darovalo prav lep kulturni večer presenetjivo velikemu številu Novomeščanov. (Foto: M. Markelj) Kako postati uspešen? V Knjižnici Mirana Jarca so predstavili knjižno novost Franja TVojnarja Vizija uspeha NOVO MESTO - Uspeti v življenju, to je že skoraj ukaz časa, ki se v tržnem gospodarstvu, v kate-rege je zaplula tudi Slovenija, kaže kot neizbežen za osebnostno rast in samouresničitev. Ne čudi, da se pojavlja vse več najrazličnejših metod in tečajev za doseganje uspešnosti ter da izhaja vse več priročnikov, ki naj bi ljudem pomagali na poti do uspeha. Med zanimivejšimi tovrstnimi deli je knjižna novost Vizija uspeha brih trideset let ukvarjal tudi s spoznavanjem modernih metod duhovnega razvoja, je različna vedenja in izkušnje splel v svojski sistem razumevanja človeka in njegovega delovanja ter odkril, kako se posameznik lahko uresničuje, se pravi postane uspešen. Posebej se je osredotočil na poslovneže in podjetnike, kar pa ne pomeni, da je njegova knjiga zanimiva le zanje, saj je pisanje zasnovano na splošnem razumevanju človekove narave in njegovega samouresničevanja. Bralec lahko v knjigi najde vsebine, s katerimi se bo strinjal in jih morda tudi začel uporabljati v svojem življenju, našel pa bo, še posebej, če je pri sprejemanju silno razgibanega duhovnega priročništva bolj kritično naravnan, tudi kaj takega, kar bo zavrnil. M. MARKELJ SEJEM BUKVARNE NOVO MESTO - Skoraj ves ta mesec, od 1. decembra do začetka božičnih in novoletnih praznikov, je mogoče poceni kupiti knjige na sejmu bukvarne, ki poteka na ploščadi pred Študijsko knjižnico oziroma v primeru slabega vremena v avli od enajstih dopoldne do šestih zvečer. Cene knjig se vrte med 300 in 500 tolarji. KNJIGA NEKDANJEGA ŽANDARJA KOSTANJEVICA - O knjig1 Vida Ambrožiča Žandar me1! cvetjem in knjigami, v kated nekdanji žandar opisuje razlicj16 zgodbe iz svojega poklica in iz živ' Ijenja drugih ljudi, bo tekel pogc’' vor v petek, 4. decembra, ob šestil1 zvečer v Lamutovem likovne? salonu. Knjigo bo predstavil P1' sateljev posinovljenec Gorda11 Ambrožič, prireditev pa bo pop6' stril nastop učencev osnovne šol6' Franjo Trojnar pri podpisovanju svojih knjig Franja Trojnarja, ki so jo predstavili minuli četrtek, 26. novembra, v Knjižnici Mirana Jarca. Z avtorjem se je pred maloštevilnimi obiskovalci pogovarjala Jadranka Matič Zupančič. Trojnar je knjigo izdal v samozaložbi, napisal pa jo je iz lastnih izkušenj, pri čemer za razliko od številnih podobnih priročnikov gradi iz domačih slovenskih razmer. Po poklicu je diplomirani inženir strojništva, v tridesetih letih pa je delal na več različnih delovnih mestih, tako da pozna slovensko delovno prakso, njene dobre plati, a tudi številne pomanjkljivosti. Ker se je ob tem do- PREDINOV KONCERT NOVO MESTO - V petek, 4. decembra, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine nastopil priljubljeni slovenski avtorski pevec Zoran Predin. Z njim bo nastopila skupina Šukar. Pesmi lepšajo življenje Pepca Pate iz Rodin že vrsto let piše pesmi in zgodbice iz svojega življenja, ki ostajajo v predalih RODINE PRI TREBNJEM - Imam prijateljico Pepco Pate iz vasi Rodine, ki ima ogromno pesmic in je škoda, da ostajajo neobjavljene. Če bi jo novinar obiskal, bi izvedel marsikaj zanimivega. Takšna je bila vsebina pisma Pepcine prijateljice Mimi uredništvu Dolenjskega lista. 74-letna Pepca, ki svojih let še zdaleč ne kaže (tudi zaradi dobrovoljnosti), je bila ob obisku presenečena, toda z veseljem je segla v predal ter z branjem pesmi razkrivala svoja doživetja, želje, upanja, radosti pa tudi bolečine. “Pisanja sem se lotila po upokojitvi, kar je bilo nekako v času, ko sta se poročila moja sinova in se je življenje spremenilo. Tako se izpovedujem, tu sem resnično iskrena in i samo i »jaz,” je pripo vedovala gospa, ki ji v življenju ni bilo lahko, saj je zrasla v revni, številni družini, in je mati samohranilka. Loteva se različnih tem, od ljubezni do človeka, domovine, narave in njej Pepca Pate tako ljube Dolenjske. Pepca pa ne le pesni, ampak tudi napiš6 kakšno zgodbico. Rada pove. kako je bila vesela, ko je prev leti v Prilogi našega časopisa v rubriki Vaše zgodbe zagledal* svoji zgodbi: Prijateljica in Svet1 večer. Sicer pa ji ni do objavljanja, “ker vem, da ni nič posebnega, meni pa le pomaga lepš6 Živeti ” L. MURN dežurni poročajo * * BUTNIL GA JE PO GLAVI -19-letni M. B. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ker je 23. novembra zvečer v gostinskem lokalu R-bar v Veliki Bučni vasi s Pestjo udaril po glavi R. M. z Dolenjih Kamene in ga hudo poškodo-val. Zoper osumljenca so policisti napisali kazensko ovadbo. OBUL(A) SE JE - V sredo, 25. novembra, dopoldne je nekdo v garderobi srednje poslovne šole v Novi Loki v Črnomlju ukradel ženske čevlje in s tem dijakinjo P. K. iz okolice Vinice oškodoval za okoli 20 •isoč tolarjev. PA TUDI OBLEKEL... - Prejšnji Ponedeljek dopoldne je prišel nekdo v predprostor sejne sobe podjetja Krka Novo mesto in z obešalnika odnesel ženski plašč. S tem je D. C. iz Novega mesta oškodovana *a okoli 40 tisoč tolarjev. VZEL VRTALNIK - 24. ali 25. novembra je nekdo v Novotehni TC Merkur v Novem mestu iz prodajne Police ukradel baterijski vrtalnik *namke Devvald. Trgovino je s tem oškodoval za 54 tisočakov. VLOMLJENO V DVA AVTA - * četrtek, 26. novembra, zvečer je nekdo na parkirišču na Loki v Novem mestu vlomil v osebni avto last L P. iz Novega mesta, in ukradel črno usnjeno lakasto torbico, v kate-9 je imela več ključev, dokumente ‘n denar. Tat jo je oškodoval za 30 tisočakov. Neznanec je na istem Parkirišču vlomil še v avto, last M. L iz Novega mesta, vendar ni odnesel ničesar, s samim vlomom pa mu je povzročil za 40 tisoč tolarjev škode. RAZGRETEŽA pridržali -M soboto, 28. novembra, so policiji do iztreznitve pridržali vinjenega J. T. iz Metlike, ker je doma razgrajal. Ker je s kršitvijo nadaljeval tudi ob prihodu policistov, so 8a pridržali, zagovarjati pa se bo ntoral tudi pred sodnikom za prekrške. NEZNAN PRETEPAČ DOBRUŠKA VAS - V nedeljo, 29. novembra, nekaj po 18. uri je nekdo na lokalni cesti Dobruška vas - Hudenjc med prepirom pretepel 35-let-nega B. M. iz okolice Novega mesta in ga hudo poškodoval. Heroin skrili v koruzo in picerijo Začelo seje sojenje Lokovšku, Arhu in Martonu, ki jih obtožba bremeni neupravičene prodaje pol kilograma heroina - Še v priporu, varščina pa ne pride v poštev KRŠKO - 3. septembra letos okoli 12. ure so policisti v Dobovi pri Brežicah pri primopredaji mamil prijeli 26-letnega Bojana Lokovška s Senovega, 25-letnega Franca Arha iz Leskovca pri Krškem in 44-let-nega Hrvata Matijo Martona. V akciji so policisti zasegli pol kilograma heroina in kupnino 36 tisoč nemških mark. Obtoženi so 25. novembra sedli na zatožno klop okrožnega sodišča v Krškem, obravnava, ki je trajala skoraj 5 ur, pa je prekinjena za 'nedoločen čas. Prva policistom znana prodaja se je izvršila 22. avgusta letos. Lokovšek je takrat na Otočcu od neugotovljenega kupca prejel 3.750 mark kupnine, nato pa po mobitelu poklical Arha in mu naročil, naj drugemu kupcu izroči 48,54 grama heroina. Da bi predaja ostala čim manj opazna, je Arh heroin dal na okensko polico v lokalu Valentino v Dobovi. Druga, usodna prodaja je bila 3. septembra, ko naj bi Marton s svojim mercedesom pripeljal vrečko s 485,82 grama heroina in ga skril v koruzo pri Trnju, nato pa se odpeljal v Dobovo, kjer naj bi se sestal z Arhom in mu povedal, kje je mamilo. Ta ga je šel s kupcem iskat, nato pa je Lokovšek od drugega kupca pred lokalom Valentino v Dobovi prejel 36 tisoč mark. Policisti so prodajo spremljali v okviru posebnih metod in sredstev, tudi s pomočjo dveh tajnih policijskih sodelavcev. Odkrili doslej največjo skupino ilegalcev pri nas Za cevmi 67 Turkov OBREŽJE - V sredo, 25. novembra, nekaj po pol desetih zvečer je na mednarodni mejni prehod Obrežje s tovornim vozilom DAF in priklopnikom last podjetja M-trans iz hrvaških Sesvet, pripeljal Hrvat Ivan M., ki naj bi, kot je bilo zapisano v njegovih dokumentih, prevažal jeklene cevi. Ko je dvignil ponjavo, so policisti s pomočjo posebne naprave, ki meri koncentracijo izdihnjenega ogljikovega dioksida v prostoru, odkrili, da vrednost močno presega običajne. Njihov sum, da prevaža ilegalce, je bil potrjen, presenečenje pa veliko, saj se je v majhnem prostoru med spolzkimi cevmi in zgornjim delom ponjave stiskalo kar 67 Turkov, starih od 19 do 36 let, med katerimi je bila tudi ena ženska. Ilegalci skoraj tri dni niso nič jedli, zato so naši mejni organi poskrbeli, da so se nekoliko okrepčali. Voznik se je že moral zagovarjati pri sod'-niku, ilegalce pa so vrnili na Hrvaško. Med njimi naj bi bilo tudi 30 Turkov, ki so jih policisti pred časom že ujeli v Vrtojbi. Ker sojih takrat vrnili na Hrvaško, so tokrat ponovno (neuspešno) poskušali srečo. Obtoženi Bojan Lokovšek je v zagovoru povedal, da je šel na Otočec in v Dobovo le iskat denar za Arha. Vedel je sicer, da gre za denar od mamil, a s tem se sam ni nikoli ukvarjal. Začelo se je sredi junija, ko ga je poklical neznan moški, ki seje predstavil kot Ivan Brulc. Zanimali so ga ukradeni avtomobili, orožje in kasneje tudi mamila. Ta moški mu je tudi predstavil Andreja, ki je bil eden od dveh kupcev. Ker ni dobavil ne orožja ne mamil, sta oba kričala nanj, zato je to povedal Arhu, za katerega je slišal, da se ukvarja s takšno dejavnostjo. Po Lokovškovih besedah ga je Arh prosil, naj mu pri poslu pomaga. Tako je Lokovšek kontak-tiral z Andrejem po telefonu, ker Arh po telefonu ni bil dosegljiv. Lokovšek je upal, da bo Arh na ta način prišel do denarja in mu vrnil, kolikor mu je bil dolžan. “Ker je šlo pri drugem poslu za večjo vsoto denarja, je Arh vztrajal, da sem zraven, ker lahko le jaz komuniciram z Andrejem,” j^ pripovedoval Lokovšek in spomnil na dogodek, da ga je Arh prosil, če ga lahko še enkrat pelje v Zagreb, kjer se bo dogovoril za mamila. Arh mu je rekel, da bo šel sam čez mejo ilegalno, Lokovšek pa naj bi ga počakal na cesti. Po tem ilegalnem prehodu meje je Lokovšek opazil, da so Arha prijeli policisti. Franc Arh je v zagovoru povedal, da gaje Lokovšek povabil na prvo srečanje s Hrvatom. Ta Hrvat je tudi prinesel mamilo pri prvi prodaji v Dobovi, Arh pa je le povedal kupcu, kje se mamilo nahaja. Pri drugi predaji je on kontaktiral z Martonom, ki ga je vprašal, ali ga je poslal Bojan. Marton je zahteval pred predajo mamila denar, kupec pa je hotel mamilo najprej videti. Na koncu je Marton mamilo skril v koruzi in Arhu povedal, kam gaje dal, zato je Arh tja sam zapeljal kupca, ki je bil z mamilom zadovoljen. Arh je v svoj zagovor povedal, da ne pri prvi ne pri drugi predaji ni imel nobenih stikov z mamilom, sam je le kontaktiral s kupcem. Ustnik SLOVENSKE VOJSKE GLADOVNO STA VKA - Razočaran nad slovenskim sodnim sistemom, se je Jože Gorenc iz Novega mesta °dločil, da bo pred novomeškim sodiščem gladovno stavkal Prepričanje n0mreč, da je zaradi napake sodišča izgubil zemljo, ki jo je njegova družina bivala od leta 1932. “Okraden sem bil za 8 arov zemlje in 20 kubikov lesa, Povrhu vsega pa imam zato, ker sem ujel gozdnega tatu, še 400 tisoč tolar-Jef sodnih stroškov. Te mi jih sedaj trgajo od pokojnine, zaradi česar je °groženo tudi moje preživetje. Postopek se je na sodišču vlekel 10 let, upam, bo šla sedaj moja pritožba hitreje v obravnavo, "pravi Jože Gorenc in podaja, da bo gladovno stavkal, dokler ne bo postopek pošteno rešen, "tavko je začel v petek, 27. novembra. (Foto: T. G.) PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. iur. Marta Jelačin Zakon o izvršbi (2) Doslej je zakon o izvršbi predvideval vložitev izvršilnega predloga zgolj na podlagi računa ali čeka le za pravne osebe, fizične osebe ali obrtniki pa te sodne poti niso mogli uporabljati. Ti so morali proti svojemu dolžniku najprej vložiti predlog za izdajo mandatnega plačilnega naloga. Sodišče je nato lahko s sklepom samo ugotovilo obveznost plačila, ni pa moglo odločiti, da se opravi tudi izvršba. Šele na podlagi pravnomočne sodne odločbe v tem postopku je bilo potem možno nadaljevati z izvršbo. Sedaj tega razlikovanja ni več in lahko tudi fizične osebe in in samostojni podjetniki vlagajo izvršbe na podlagi verodostojne listine. Druga pomembna novost je tudi ta, da mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi utemeljen. Dejstvo je namreč, da so se tudi izvršbe na podlagi verodostojne listine zavlačevale, ker je bilo doslej možno, daje dolžnik ugovarjal, pri čemer ugovora ni bilo treba utemeljiti. Novi zakon pa določa, da lahko stranka zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vloži le utemljen ugovor s priloženimi dokazili, na katere se sklicuje, sicer se šteje kot neutemeljen. Sodišče ga zato takoj (še pred vročitvijo upniku) pošlje v odločanje višjemu sodišču, ki ga bo (ker je neob-razložen in brez predloženih dokazov) zavrnilo, s tem pa upnik pridobi pravnomočni sklep o izvršbi. Sicer pa je poročilo tajnega sodelavca, v katerem je podrobno opisano srečanje na Otočcu, označil za neresnično. Matija Marton je dejal, da o mamilih ne ve nič. V Dobovo ga je poslal njegov sošolec Ivan Star-čevič, kjer naj bi mu nekdo dal zanj 23 tisoč mark. Ko je v Dobovi čakal na človeka, ki naj bi mu prinesel dolžni znesek, so ga aretirali policisti. Analiza zaseženega heroina je pokazala, da sta mu bila primešana aktivna dodatka acetaminofen, ki deluje analgetično in antipire-tično, in kofein, kije poživilo, oba dodatka pa zaradi svojega lastnega učinka delno spremenita delovanje heroina. Avtorica izvedenskega mnenja Alenka Garbajs iz Centra za kriminalistično tehnične preiskave na vprašanje, kolikšna je bila vsebnost dodatkov, ni mogla odgovoriti, saj kvantitativna analiza ni bila opravljena. Zato so zagovorniki obtoženih predlagali, da se mnenje dopolni, saj dejstvo, koliko je bilo v heroinu primesi, bistveno vpliva na odmero kazni. Zagovorniki so bili mnenja, da bi morali takšno analizo zaupati drugi ustanovi (Kemijski fakulteti ali Sodnomedicinskemu inšitutu). Tričlanski senat je predlogu za izdelavo kvantitativne analize vsebnosti zaseženih vzorcev delno ugodil, in sicer tako, da se izdelava naloži spet centru za kri-minalistično-tehnične preiskave. Predloge za odpravo pripora in sprejem varščine 20.000 mark za Lokovška je sodišče zavrnilo. Obravnava je preložena za nedoločen čas. T. GAZVODA Mamilašem znižali kazni S pravnomočno sodbo višjega sodišča končano letos najbolj odmevno sojenje - Prekupčevalcem milejše kazni KRŠKO - Konec oktobra se je z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani pravnomočno končalo letos eno najodmevnejših sojenj na krškem okrožnem sodišču, ko so bili na zaporno kazen obsojeni trije mladeniči iz Posavja zaradi prekupčevanja z mamili (zakon za takšno početje predvideva od 3 do 10 let zapora) in fant, ki je kot policist zlorabil uradne pravice. Višje sodišče je na veliko presenečenje javnosti znižalo kazni, izrečene na sodišču prve stopnje. 31-letnega Albina Božičnika iz Brežic, 27-letnega Mihaela Glogovška iz Artič in 28-letne-ga Roberta Bogoviča iz Arnovega sela je sodišče spoznalo za krive kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prodaje mamil, saj sojih s pomočjo posebnih metod in sredstev (tudi ob pomoči tajnega policijskega sodelavca, ki je odkupil mamilo) zasačili pri prodaji 150 gramov heroina. Okrožno sodišče v Krškem je Albinu Božičniku prisodilo 5, Robertu Bogoviču in Mihaelu Glogovšku pa vsakemu po leto in pol zapora. Na 8 mesecev zapora je bil obsojen tudi njihov prijatelj Aleš Frece iz Brežic, ki je kot policist zlorabil uradne pravice, ker je v nasprotju z zakonom uporabil osebne podatke. To zadevo je prvič v Posavju vzela v roke skupina državnih tožilcev za posebne zadeve iz Ljubljane, saj je očitno, da je v Posavju trgovina z mamili vse bolj organizirana. Naj ob tem omenimo le specialno povratni-štvo glavnega organizatorja v tej zadevi Albina Božičnika, ki je že bil obsojen zaradi kilograma heroina, mamilarske posle naj bi organiziral tudi iz zapora, z drogo pa se je očitno začel pečati tudi takoj po prestajanju kazni. Sicer pa so vsi obtoženi ves čas glavne obravnave govorili, da so nedolžni in da jim je vse dokaze podtaknila policija, njihovi zagovorniki pa so preiskavi očitali kup pomanjkljivosti. Na sodbo okrožnega sodišča so se pritožili vsi: zagovorniki obtoženih in državno tožilstvo, Višje sodišče pa je razsodilo tako, da je Božičniku izrečeno kazen 5 let zapora spremenilo v kazen 3 leta zapora, Bogoviču pa izrečeno kazen leto in pol zapora spremenilo na eno leto zapora. Obtoženemu Frecetu je izrečeno kazen 8 mesecev zapora spremenilo tako, da mu je določilo kazen 8 mesecev zapora, ki pa ne bo izvršena, če Frece v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Z isto sodbo je bilo tudi določeno, da se Glogovšku ne odvzame premoženjska korist v znesku 2,750 mark, medtem ko mu že izrečena zaporna kazen ni bila znižana. T. G. DANES IZREK SODBE KRŠKO - V ponedeljek seje na okrožnem sodišču v Krškem nadaljevalo sojenje petim Romom iz Šentjerneja, obtoženim umora in pomoči pri tem. Na zadnji obravnavi so bili zaslišani trije policisti, občanka iz Gazic in trije izvedenci, zagovorniki obtožencev in tožilec pa so tudi že imeli zaključno besedo. Ker bo razglasitev sodbe danes, torej v četrtek, bomo več poročali prihodnjič. Z VILAMI NAD ŽENO BUŠINJA VAS - V nedeljo so policisti odpeljali na treznjenje 55-letnega I. K. iz Bušinje vasi, ki je doma razgrajal in ženi grozil z vilami. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške. NEZNANCI SO JU NAPADLI TREBNJE - 21-letni V. B. in njegov brat sta se v nedeljo okoli 4. zjutraj pripeljala do doma. Ko sta stopila iz avta, soju napadli neznanci, ju zbili na tla in obrcali. V. B.-ja so pri tem hudo poškodovali in se zdravi v novomeški bolnišnici. PIVSKI REKORDERJI SEVNICA - Na spisek pivskih rekorderjev se je prejšnji torek zapisal voznik zastave 128 M. M., ki so ga policisti ustavili na cesti Tržišče - Malkovec. Alkotest je pokazal kar 4,08 promila alkohola v izdihnjenem zraku. SO GA POLICISTI RAZJEZILI? ČRNOMELJ - V nedeljo nekaj po polnoči je nekdo na parkirišču pred športno dvorano Centra sred-njih šol v Kidričevi ulici v Črnomlju z ostrim predmetom prerezal vse štiri pnevmatike na policijskem vozilu policijske postaje Črnomelj. Kaj ga je vodilo k temu dejanju, policisti ne poročajo. VLOMILI V HIŠO ŠENTJERNEJ - B. G. iz Šentjerneja je prejšnji torek ugotovil, da so mu vlomili v hišo. Odnesli so denar, s čimer je bil oškodovan za 160 tisoč tolarjev. BRISAČA IN PEC ZANETILI POŽAR ČATEŽ OB SAVI - V soboto, 28. novembra, nekaj po drugi uri ponoči je zagorela počitniška hišica v Termah Čatež. Policisti so ugotovili, da sta šli stanovalki okoli 22. ure v diskoteko, ko pa sta se okoli 2. ure vrnili, sta videli, da v hiši gori. Pri gašenju so sodelovali delavci Čateških toplic in policisti ter gasilci z Obrežja, Velike Doline in Čerine. Ogenj je uničil vso opremo in del ostrešja, škode pa je za 10 milijonov tolarjev. Zagorelo je zaradi prenapetosti električne termoakumulacijske peči in zaradi brisače na njej, ki se je vnela, ogenj pa je zatem zajel lesene stopnice in ostalo opremo. Odvetnica kršila odvetniški kodeks? Nataša Koširje prepričana, daje odvetnica Ahlinova kršila odvetniški kodeks - Taje prepričana, da ni nič narobe, sicer pa odločitev prepušča disciplinskim organom zbornice STRAŽA PRI NOVEM MESTU - Tokrat ne bomo pisali o sporu med sorodniki, kije nastal zaradi zapuščine pokojnega, čeprav je bila prav ta povod za omenjeni zapis, ampak o trditvah, ki jih je izrekla prizadeta Nataša Košir iz Straže, ki je prepričana, da je odvetnica izrabila njeno zaupanje, saj naj bi po njenih trditvah informacije kasneje uporabila pri zastopanju nasprotne strani. čarana, pravico iskala tudi pri varuhu človekovih pravic. “V pravdni zadevi, ki se nanaša na zapuščino pokojnega Rudolfa Koširja, sem zastopnica svojih otrok Jožice in Andreja. Za zastopanje sinovih interesov smo najeli odvetnico Tatjano Ahlin, za zastopanje hčerinih interesov pa Darjo Jarnovič. Tik pred glavno obravnavo na sodišču v Npvem mestu je k nam pristopil mlajši moški, ki naj bi bil pripravnik pri Ahlinovi, in povedal, da nas bo v imenu Ahlinove zastopal on, na kar je moj sin pristal. Nato je na hodnik prišla Ahlinova in k sebi povabila omenjenega pripravnika ter se z njim pogovarjala. Na začetku omenjene obravnave je pripravnik povedal, da je pogodba o zastopanju med Andrejem in Ahlinovo potekla in da sedaj po njenem pooblastilu zastopa nasprotni stranki, kar je bilo presenečenje za odvetnico Jarnovičevo, kakor tudi za sodnico, ki je vodila obravnavo,” je med drugim v pismu, naslovljenem na Odvetniško zborico Slovenije, napisala Nataša Košir iz Straže, ki je,’ razo- Pismoje na Odvetniško zbornico RS naslovila že v začetku marca letos, 10. novembra pa je bila od zbornice obveščena, da so prijavo odstopili disciplinskim organom zbornice, ki bodo zadevo obravnavali v okviru svojih pristojnosti. Sama je vmes nekajkrat telefonirala, a nikoli ni bila deležna prijazne besede, le izmikanj. Ali gre res za kršitev odvetniškega kodeksa, bo torej, ko bo, odločal disciplinski organ. A Nataša Košir opozarja še na nekaj pomanjkljivosti in nepravilnosti pri zapuščinski obravnavi, ki se je sicer končala v njeno škodo, a očitno se bo njen odvetnik pritožil. Prepričana je namreč, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju nična, saj naj je ne bi podpisal pokojni, kot tudi ne na roke napisane oporoke. “Imamo dokaz, da Rudolf tistega dne, ko naj bi podpisal zapuščino, ni šel iz doma starejših občanov, hkrati pa imam izvedensko mnenje sodne- ga izvedenca za preiskave, rokopisov, podpisov in dokumentov, ki ugotavlja, da spornih oporok in • Odvetnica Tatjana Ahlin je na pismo odvetnice Darje Jarnovič, v katerem jo ta opozarja na opisano “nepravilnost”, odgovorila, da je pooblastilno razmerje med Andrejem in njo sporazumno prenehalo pred razpisom prve zapuščinske obravnave po pokojnem Rudolfu Koširju, ko je Andrej Košir, ne da bi jo o tem obvestil, za zastopanje angažiral drugo odvetniško pisarno. “Po prenehanju pooblastilnega razmerja sem prevzela zastopanje nasprotne strani, ker na sami zapuščinski razpravi med dediči ni prišlo do nikakršnega spora, zato menim, da moje ravnanje ni v nasprotju z odvetniškim kodeksom,” je zapisala. Prepričanje o pravilnosti svojega postopanja je izrazila tudi na naše vprašanje, sicer pa je poudarila, da so trditve Koširjeve neutemeljene in da je odločanje o pravilnosti prepuščeno disciplinskemu organu odvetniške zbornice. pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni podpisal Rudolf Košir, ampak nekdo drug. TGAZVODA Španke so zaplesale pod Marofom Španska ekipa Albaeente seje z zmagama po petih nizih igre z domačim TPV-jem in ruskim Čeljabinskom priigrala prvo mesto na turnirju pokala CEV v Novem mestu Jure Rovan trenira v Moskvi Sodeluje z nekdanjim svetovnim prvakom BREŽICE - Najboljši atlet atletskega kluba Fit Brežice Jure Rovan, kije letos zaključil študij v ZDA, večkratni državni prvak v skoku ob palici, je pred dnevi odpotoval v Moskvo, kjer bo v tamkajšnjem športnem kompleksu pod okriljem nekdanjega ruskega reprezentanta in svetovnega prvaka v skoku ob palici Vladimirja Poljakova opravil tritedenske zimske priprave oziroma bo s slovitim skakalcem skupaj preživel zimsko pripravljalno obdobje treninga. Jure od Poljakova pičakuje nasvete kako nadaljevati uspešno kariero, če bo skupni trening uspešen, pa si želi z njim tesneje sodelovati tudi vnaprej. Da je nekdaj uspešni tekmovalec tudi dober trener dokazuje Poljakovov 15-letni sin, ki je že premagal za marsikaterega skakalca ob palici nepremagljivo mejo petih metrov. Jure se bo vrnil v domovino 15. decembra. NOVO MESTO - Napovedi trenerja domačih odbojkaric Bojana Verni-ga pred turnirjem pokala evropske odbojkarske zveze CEV so se v celoti uresničile, čeprav ni veliko manjkalo, da bi se turnir končal precej drugače. Po njegovem mnenju favorizirana španska ekipa Albacete je bila na robu poraza tako v petek na srečanju z Rusinjami iz Čeljabinska, še bliže porazu pa so bile pri vodstvu Novonteščankz 10:4 v skrajšanem petem nizu sobotne tekme z domačinkami. Po lahki petkovi zmagi nad Sara-jevčankami, ki so imele v svoji vrsti kar nekaj začetnic, ki so v treh nizih osvojile le pet točk, so v soboto Novomeščanke že v prvem nizu presenetile špansko mednarodno ekipo Albaeente, kije imela v prvi postavi tri Nizozemke, Kitajko, Ukrajinko in eno samo Španko. Igra je bila izenačena vse do izida 8:8, potem pa so domače odbojkarice s sedmimi zaporednimi točkami povsem nadigrale gostje in povedle z 1:0. V drugem nizu je bila slika obrnjena, saj MEDNARODNA ODBOJKA - Med tekmo med špansko ekipo Albacete in slovensko vrsto TPV-Novo mesto so se na mreži takole spopadle predstavnice treh vzhodnoevropskih odbojkarskih šol: udarec ene od petih tujk v španski vrsti, Ukrajinke Valentine Burcheve (2), sta z blokom poskusili zaustaviti tujki v novomeški ekipi: Čehinja Jitka Stumperova in Jugoslovanka Valentina Vasiljevič. Kljub dvema tujima igralkama ima TPVv svoji ekipi največ doma vzgojenih igralk med slovenskimi prvoligašicami, saj so vse ostale igralke TPV-ja prave Novomeščanke. (Foto: I. V) Porazi pred dolenjskim derbijem Dolenjska odbojkarska prvoligaša sta pred sinočnjim derbijem nizala poraze z ekipami zgornjega dela lestvice • Zmaga v Novem mestu bi Žužemberčanom dala upanje na obstanek ŽUŽEMBERK, NOVO MESTO - Ob dolenjska odbojkarska prvoligaša, ki sta se sinoči srečala v medsebojnem obračunu v novomeš- ki športni dvorani, sta pred prvim dolenjskim prvoligaškim derbijem doživela nekaj zaporednih porazov proti moštvom z zgornjega dela Šport iz Kočevja in Ribnice • KOČEVJE - Na zadnji tekmi pred svojimi gledalci so rokometašice Gramiza brez večjih težav z 27:20 premagale ekipo Izole. V prvem polčasu so imele Kočevke rahlo pobudo, v nadaljevanju pa so povsem strle odpor mlade ekipe Izole, ki je največje jesensko presenečenje. Kočevke so upoštevale navodila trenerja Mikulina, saj so s hitro igro v napadu prisilile Izolčanke, da so nad njimi storile številne prekrške. Sodnika sta jim upravičeno dosodila kar 12 sedem-metrovk. Pri ekipi Gramiza je tokrat blestela Mira Dragičevič, ki je dosegla 10 zadetkov, boljši od drugih sta bili tudi Špela Cerar in Lili Dragičevič. • RIBNICA-V derbiju 8. kroga v 1. B ligi so rokometaši Ribnice s 30:26 premagali Rudarja iz Trbovelj. Gostje so povedli s 6:3, a so jih Ribničani z obrambo 4-2 ujeli, do konca prvega polčasa pa vseskozi vodili. Tudi v drugem polčasu sta bila še vedno tesno pokrita najboljša strelca gostov Čop in Čater, Ribničani pa so pridno polnili mrežo sicer odličnega vratarja Deniča. Pri izidu 20:16 so gostje poskusili z obrambo 3-3, a jim ni uspelo zmanjšati izida, saj so Ribničani povedli s šestimi zadetki razlike in tekme je bilo konec. • KOČEVJE-Rokometaši Grče iz Kočevja so pokazali manj kot zmorejo, a so zasluženo vknjižili dve točki proti Radovljici, eni od slabših ekip v drugi ligi. Gostitelji so povedli s 4:0, Kočevci sojih lovili in sredi prvega polčasa izenačili. Do konca tekme sta se ekipi menjavali v vodstvu, bolj zbrani pa so bili Kočevci, ki so na koncu zasluženo zmagali. Dva kroga pred koncem jesenske sezone s 14 točkami vodijo na lestvici. • KOČEVJE - Kegljačice Kočevja so kot domačinke v Cerknici izgubile prvenstveno tekmo 8. kroga proti Mirotekstu iz Celja, že dalj časa najboljši slovenski ekipi. Izid 8:0 ustreza dogodkom na igrišču. Kljub visokemu pora- zu Kočevke niso igrale slabo, a proti eni najboljših evropskih ekip, v kateri igra tudi Marinka Kardinar, več niso mogle iztržiti. • KOČEVJE - Po slabem začetku in več zaporednih porazih so se odbojkarji Kovinarja pobrali in v osmem kolu zasluženo premagali Termo Lubnik. Razen nekoliko slabše igre v prvem nizu so Kočevci zlasti v drugem in tretjem nizu pokazali borbeno igro, ki jim je prinesla pomembno zmago. • KOČEVJE - Na mednarodnem košarkarskem veteranskem turnirju v Ljubljani so bili najboljši igralci Kočevja. V konkurenci osmih ekip iz Italije, Češke in Slovenije so Kočevci v finalu premagali Prule in zasluženo osvojili prvo mesto. Košarkarji Prul bodo zastopali Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Urugvaju. Za ekipo Kočevja so nastopili: Franc Šmole, Branko Dekleva, Robert Kozina, Miro Selan, Tone Malnar, Bogdan Ambrožič, Tomaž Pogorelec, Sašo Štefanišin, Andrej Bončina, Sašo Polovič in Roman Papež. • RIBNICA - Člani mladinskega planinskega društva Ribnica so v okviru zasavske lige v planinski orientaciji na tekmi v Jančah in Litiji osvojili drugo mesto. V štirih urah so Dejan Žagar, Marjeta Porenta, Mitja Zbačnik in Dominik Osvald uspešno opravili test, prehodili določeno smer in se izkazali v poznavanju vozlov. • KOČEVJE - V Ljubljani je potekal zadnji rating turnir v standardnih in latinskoameriških plesih. Udeležilo se gaje 160parov, za katere je bila to zadnja preizkušnja pred državnim prvenstvom, ki bo prihodnjo nedeljo v Celju. Blaž Bižal in Jasmina Arko sta bila v obeh skupinah četrta, mladinca Miro Švigelj in Maja Mihelič sta svoj nastop končala v polfinalu. V članski konkurenci pa sta Aleksij Arko in Jasna Golob osvojila 7. mesto. M. GLAVONJIČ prvenstvene lestvice. Tako so Žu-žemberčani brez prisotnosti gledalcev doma izgubili z mariborskim Stravbarjem, prisotnost navijačev pa jim minulo soboto ni pomagala niti proti Blejcem, medtem ko so Novomeščani v zadnjih dveh kolih izgubili doma s takrat vodilnim Titanom Kamnikom in v gosteh z Olimpijo. Žužemberčani so se po imenih bistveno močnejšim Mariborčanom, ki edini izmed prvoligašev niso pristali, da v mali žužemberški telovadnici igrajo pred domačimi gledalci, dobro upirali in v prvem nizu vodili s 6:2 in 11:9, a soga vseeno izgubili. Igra je bila spet nekoliko bolj enakovredna v tretjem nizu, ko je gostujoči trener pri izidu 2:12 poslal na igrišče igralce s klopi, proti katerim so Žužemberčani osvojili osem zaporednih točk, potem pa se je na igrišče vrnila mariborska prva postava. Drugo zaporedno tekmo na domačem igrišču so Žužemberčani igrali proti Blejcem, ki so morali lani zapustiti Žužemberk sklonjenih glav, letos pa je kakovostna razlika med moštvoma prevelika, da bi se mladi Suhokranjci brez Petkoviča lahko resneje uprli okrepljenim Gorenjcem, ki so prva dva niza igrali s prvo postavo, medtem ko je domači trener Bojan Brulec izkoristil priložnost in na igrišču zamenjal prav vse igralce. V tretjem nizu so Žužemberčani presenetili z vodstvom z 8:4 in 10:7, a se Blejci niso pustili do konca presenetiti in so z osmimi zaporednimi točkami hitro zapečatili usodo domačinov. Nič drugače ne gre Novomešča-nom, ki so po neizkoriščeni priložnosti za edino zmago v Šoštanju še vedno brez točke. Na tekmah z ekipami, ki so na prvih sedmih mestih desetčlanske prve lige pa lahko le sem ter tja presenetijo z borbeno igro, ki pa jim zmage ne more prinesti. Drugo priložnost za zmago so imeli sinoči, ko so se na domačem igrišču pomerili z Žužemberčani, ki bi jim morebitna zmaga že odškrnila vrata obstanka v družbi najboljših. DVOBOJ NOVOMEŠČANOM NOVO MESTO - Šahovski dvoboj osemčlanskih ekip mlajših dečkov in deklic iz Novega mesta in Krškega so z 21:11 dobili Novomeščani. Med posamezniki sta bila najboljša učenca OŠ Center Novo mesto Marjan Žitnik in Miha Hočevar. so po izidu 6:7 Španke z delnim izidom 8:1 izid v nizih izenačile. V izenačenem tretjem nizu so bile znova uspešnejše Novomeščanke, ki so v četrtem nizu prvič izenačile na 14:14, ko je prvatiama domače ekipe Jana Vernig dvakrat poslala žogo izven igrišča in o zma-gavalkah je odločal peti niz, ki se je sprevrgel v pravo dramo. Po izidu 1:1 sta na sceno stopili Rebeka Koncilija in Jana Vernig, prva z odličnimi servisi, po katerih Španke niso mogle organizirati učinkovitega napada, druga pa s silovitimi udarci v polje nasprotnic. Njuna učinkovita igra je pripeljala TPV do vodstva s 7:1, kar je že dalo veliko upanja na zmago, pri izidu 10:4 pa Novome-ščankam zmaga ne bi smela uiti iz rok. A zgodilo se je, česar ni nihče več pričakoval, Nizozemki v španski ekipi Pauline Maurice in Jaqueline T Hart ter Kitajka Liu Tian Li so se prebudile in kljub skrajšani igri, ko ekipa doseže točko tudi ob menjavi, svoji ekipi z delnim izidom 11:2 priborile zmago s 15:12, kar je pomenilo tudi zmago na turnirju in napredovanje španske ekipe v naslednji krog pokala CEV. Na zadnjj tekmi turnirja med TPV-jem in Čeljabinskom so po sobotnem porazu s Špankami Novomeščanke zaigrale povsem brez volje, kar so dobro izkoristile Rusinje, ki so si, s hitro zmago zagotovile drugo mesto. Novomeščanke so bile na koncu tretje, igralke sarajevskega Željezničarja pa brez zmage zadnje. I. V. Urška Silvester drugič zapored Ekipni uspeh badmintonistk mirnskega Toma MIRNA - Na drugem državnem turnirju za igralce do 13. leta so badmintonisti mirnskega Toma v nedeljo, 29. novembra, v športnem centru Konex v Ljubljani blesteli predvsem v ženski konkurenci, kjer se je med osem najboljših uvrstilo kar pet varovank mirnskega trenerja Mileta Čuka. Drugič zapored je zmagala Ureka Silvester, tretja je bila njena sestra Špela, ki je, utrujena od sobotnega B-turnirja, v polfinalu izgubila s Hrvatico Majo Šaver, četra je bila Taja Borštnar, šesta Katja Strmole in osma Katarina Germovšek. Med fanti se je najviše uvrstil Blaž Holc, ki je osvojil osmo mesto. Udeležba mladih igralcev badmintona je bila tokrat rekordna, saj je nastopilo 47 fantov in 23 deklet. V soboto so v isti dvorani pripravili članski B-turnir, nas katerem sta se z uspešnimi nastopi in četrtim oziroma petim mestom na naslednji A-turnir uvrstila Špela Silvester in Žiga Strmole. KEGLJAŠKI IZIDI 1. liga, ženske - Kočevje: Miroteks 0:8; 2. liga, zahod - Trebnje Prosol Stiking II 2:6; vzhod - Sremič Krško: Miklavž 7:1; moški, zahod - Kočevje : Mehano Izola 8:0, Adria Convent: Ribnica 7:1; vzhod - Litija : Rudar Črnomelj 4.4; 3. liga, vzhod - Sremič Krško : Brežice 5:3. (N. G.) KOŠARKA Liga Kolinska - Košarkarski prvoligaši so zaradi tekem reprezentance z Grčijo in Nemčijo minuli teden počivali, znova pa se bodo podali na parket v soboto, 5. decembra, ko bo Krka igrala v gosteh s Postojno, v sredo, 9. decembra, pa v šestnajstini finala pokala Radivoja Korača doma z Barcelono. 1. B SKL, 9. kolo - KRŠKO : GRADBINEC RADOVLJICA 74:76 (35:48); KRŠKO: Mesič 14, Puntar 11, Ogorevc 2, Božič 7, Zaturoski 11, Rozman 14, Avsenak 13, Hočevar 2. Lestvica - 1. Rogla Atras 17, 2. Kemoplast 16, 3. Zagorje 16,4. Radenska 14... 7. Krško 13 itd. V naslednjem kolu, ki bo 5. decembra, bo Krško igralo v gosteh s Kemoplastom Šentjurjem. ROKOMET 1. A SRL - Zaradi tekem državne reprezentance s Hrvaško so bili prvoligaši prosti, prvenstvene boje pa bodo nadaljevali z 9. kolom, ko bo 5. decembra Krško igralo doma z AFP Dobovo in Trebnje prav tako doma s škofjeloškim Termom. 1. B SRL, 8. kolo - Ribnica : Rudar 30:26 (16:14); Škofljica : Sevnica 23:25 (13:12); Lestvica: 1. Velika Nedelja 12... 3. Ribnica 12, 4. Sevnica 11 itd. ODBOJKA Pokal CEV, turnir v Novem mestu - TPV NOVO MESTO : ŽE-LJEZNIČAR ALPIKO SARAJEVO 3:0 (1, 3, 1); TPV NOVO MESTO : METAR ČELJABINSK 0:3 (-7, -9, -1); TPV NOVO MESTO : ALBACETE 3:2 (-9, 7,-12, 14,12); METAR ČELJABINSK : ALBACETE 2:3 (-12,14, 8, -11, -8) METAR ČELJABINSK: ŽEUE-ZNIČAR ALPIKO 3:0 (2, 2, 7); ALBACETE : ŽELJEZNIČAR ALPIKO 3:0 (2, 3, 14). LESTVICA: 1. Albacete 6,2. Albacete 4, 3. TPV Novo mesto 2, 4. Željezničar Alpiko 0. V nasled-nji krog tekmovanja v pokalu CEV se je uvrstila španska ekipa Albacete. 1. DOL, ženske, 8. kolo - TPV NOVO MESTO : ŠPECERIJA BLED 3:0 (tekma je bila odigrana vnaprej) Lestvica: 1. Infond Meltal 14,2. TPV Novo mesto 12, 3. HIT Gorica 12,4. Marsel Ptuj 8,5. Kemiplas Koper 6,6. Špecerija Bled 4t7. ZM Ljutomer 4,8. Krim 2,9. Šentvid 2. V 9. kolu bo TPV 5. decembra igral v gosteh s HIT Novo Gorico. L DOL, moški, 8. kolo - OLIMPIJA : KRKA NOVO MESTO 3:0 (4, 10, 14); ŽUŽEMBERK : ELVO BLED 0:3 (-6, -4, -11); Lestvica - 1. ELVO Bled 12, 2. Fužinar 12, 3. Titan Kamnik 12, 4. Stavbar 10, 5. Salonit Anhovo 10v6. Pomgrad 10,7. Olimpija 10, 8. Šoštanj Topolšica 2,9. Žužemberk 2,10. Krka Novomesto 0. V 9. kolu sta Krka in Žužemberk sinoči igrala v Novem mestu. 2. DOL, moški, 8. kolo - KOVINAR KOČEVJE: TEjjtMO LUBNIK 3:1 (2, -11,13, 3); LESTVICA: 1. IGM Hoče 16... 7. Kovinar Kočevje 6. V 9. kolu bo Kočevje igralo v gosteh s Šempetrom. 3. DOL, zahod, ženske, 8. kolo -ASICS KAMNIK : TPV NOVO MESTO II 3:0; BRESTANICA: BOHINJ 1:3; KOČEVJE: MLADI JESENICE 2:3. LESTVICA: 1. Asics Kamnik 16... 7. Kočevje 8... 10. TPV Novo mesto 2, 11. Brestanica 2. V 9. kolu bo Kočevje igralo doma s TPV Novo mesto II, Brestanica pa v gosteh s Šenčurjem. 3. DOL, zahod, moški, 8. kolo -PNEUMA CENTER MOKRONOG (prost). LESTVICA: L Elvo Bled II12,2. Prvačina 12,3. Pneuma center Mokronog 10. V 9. kolu bodo Mokronožani igrali v gosteh z moštvom Elvo Bled. Dvojna zmaga tekačev Krke Na odprtem državnem prvenstvu v krosu v Velenju - Tomič in Gorenc v reprezentanci - Odlična tudi Sevničana je tako pristal na petem mestu, saj sta vse Slovence prehitela Madžar Babinyecz in Ukrajinec Gičun-Tomič je zmagal v posebni razvrstitvi mlajših članov. Gorenc in Tomič sta se uvrstila v državno reprezentanco, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu v Ferrari v Italiji. Med člani atletske sekcijo Dolenjske Toplice seje najbolj izkazal Matjaž Bukovec z drugim mestom med mlajšimi mladinci. Že po tradiciji so na prvenstvu uspešno nastopili tudi Sevničank Borut Veber je med starejšimi mladinci osvojil tretje mesto v mednarodni konkurenci in drugo med Slovenci, še boljša pa je bila Petra Radišek med mlajšimi mladinkami, ki jo je prehitela le Ukrajinka Ko-tovskaja, med Slovenkami pa je zmagala. NOVO MESTO - Na odprtem državnem prvenstvu v krosu sta mlada tekača novomeškega atletskega kluba Krka Peter Kužnik in Dejan Ambrožič osvjila dvojno zmago med pionirji, ki so nastopili na dvokilometrski razdalji na progi v Velenju, kjer bo prihodnje leto evropsko prvenstvo v krosu. V klubskem obračunu je naslov državnega prvaka osvojil Kužnik. V starejših kategorijah so se izkazali takači drugega novomeškega atletskega kluba Portoval; Marko Gorenc je bil tretji med starejšimi mlddinci, Aleš Tomič pa se je med člani na osemkilometrski progi povsem enakovredno kosal z najboljšima slovenskima dolgoprogašema Romanom Kejžarjem in Mirkom Vindišem, ki sta bila tokrat še nekoliko močnejša od Šentjernejčana, ki Leskovčani začeli spremenljivo Dejan Zupanc izpolnil normo za nastop na svetovnem pokalu - Društvo, ki je lani najbolj napredovalo, je letos prvoligaško tekmovanje začelo s slabimi izidi LESKOVEC PRI KRŠKEM - Leskovški strelci so novo strelsko sezono začeli imenitno, kar velja prevsem za pionirje, ki so na prv ih treh turnirjih državne lige zmagali, še bolj po za Dejana Zupanca, ki je v odsotnosti najboljšega slovenskega strelca vseh časov Rajmonda Debevca zmagal na prvem kontrolnem tekmovanju in s 587 krogi izpolnil normo za nastope na tekmah svetovnega pokalu. Dobro so streljali tudi mlajši mladinci, ki so po tretjem mestu na drugem trunirju državne lige na tretjem turnirju posegli še mesto više. Potrdilo o izjemnem napredku leskovških strelcev so le-ti dobili na proslavi petdesetletnice slovenske strelske zveze, kjer je bilo strelsko društvo Leskovec proglašeno za V METLIKI USTANOVILI TENIŠKI KLUB METLIKA - Metliški teniški zanesenjaki so se končno organizirali, ko so 19. novembra ustanovili teniški klub. Čeprav je večina članov rekreativcev, imajo v svojih vrstah tudi dve tekmovalki, njihov cilj pa je, da bi se tekmovalni tenis bolj udomačil tudi v Beli krajini. Teniški klub Metlika ima svoja matična igrišča pri tovarni Beti, ki sta jih obnovili mestna skupnost in šola, upravlja pa jih mestna skupnost. Prvi predsednik kluba je Vekoslav Prevalšek. društvo, ki je v sezoni 1997/98 najbolj napredovalo. V tej sezoni so osvojili osem naslovov državnega prvaka in popravili pet državnih rekordov. Med posamezniki je kar dve priznanji dobil Andrej Pavlin, ki je bil proglašen za najboljšega pionirja, priznanje pa je dobil tudi za štiri državne rekorde. Gorazd Zorič je prejel priznanje za državni rekord s samostrelom. Žal članski ekipi letos ne gre tako kot lani, ko je zasedla četrto mesto v ligi. Na tekmovanju tretjega kro- ga, kjer je zmagala ljubljanska Olimpija, so bili Leskovčani šeje predzadnji, enajsti. Nekoliko j* razočaral Zupanc, kije dosegel zanj skromnih 576 krogov, popolnoma je zatajil Peter Fridl (553), le Boštjan Hribar je presenetil z osebnim rekordom 571 krogov, kar pa je bil° ob odsotnosti Gorazda Zoriča premalo za boljšo uvrstitev. Slab začetek ligaških tekmovanj je predvsem posledica nerednega treninga Zupanca in Fridla, ki imata preveč obveznosti na delovnem mestu. Če ne bodo v nadaljevanju ligaških bojerj streljali bolje, so Leskovčani že men najresnejšimi kandidati za izpad. Z 11 ,it^ ca p o c# ikti u iic PLA VANJE PRIJETNO TUDI SEPTEMBRA - Da je plavanje prijetno tudi septembra, smo spoznali učenci 4. razredov OŠ Žužemberk in podružničnih kol Dvor in Šmihel: 59 učencev in 7 spremljevalcev smo skupaj preživeli poučen teden kole v naravi na Debelem Rtiču od 19. do 25. septembru. Vseh 19 neplavalcev je splavalo, plavalci pa so izpopolnili tehniko in se naučili novih. Raziskovali smo primorsko krajino, rastlinstvo, živalstvo ter se trudili za prijazne odnose v času skupnega bivanja. Da smo lahko uresničili dodatni program (se peljali z barko v Piran, si ogledali mesto in akvarij, obiskali Sečoveljske soline in staro oljarno - Tonino hišo...), so nam omogočila podjetja, obrtniki in društva z našega področja, ki se jim lepo zahvaljujemo. (Učiteljice 4. razredov OŠ Žužemberk) ČEBELICE S SVOJIMI MASKOTAMI - Otroci si bivanja v vrtcu ne morejo predstavljati brez svojih maskot: Mikija, Minike in Male miške. Odnesejo jih tudi domov in se igrajo z njimi, nato pa to skupaj s starši domiselno opišejo. (Foto: L. M.) v Čebelice so res delovne Skupina predšolskih otrok Čebelice v vrtcu Rdeča kapica spoznava različne poklice - Navdušeni nad policisti NOVO MESTO - Rdeča kapica ni le privlačna pravljica za otroke, pač pa tudi ime vrtca na Drski, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Vsaj v skupini Čebelice, kjer se vsak delovni dan zabava prijetna druščina 21 predšolskih otrok, ki se skupaj z vzgojiteljico Anico Nemec in pomočnico Marjeto Lukšič lotevajo različnih nalog in znajo združiti prijetno s koristnim. Ne le ob strogo rednem programu, ki od letošnjega septembra poteka po metodologiji Korak za korakom, kar pomeni, da otroci ustvarjajo po kotičkih (vodni, likovni, bančni, itd.), pač pa tudi s povabili zanimivih gostov ali obiski drugje. Zanimajo jih predvsem različni poklici. Čeprav so jih spoznali že kar nekaj, pa so trenutno najbolj navdušeni nad policisti. Ni jih bilo mogoče ustaviti, ko so opisovali njihov obisk v vrtcu, med katerimi je bila tudi mlada poli- cistka Mateja, njihovo spremljanje, ko so se peš odpravili na ogled nove policijske postaje v Bršljin, kjer so videli motorje, marico, telovadnico, najbolj pa jim je bil všeč policist Dušan s psom Johnom. V zahvalo, da so si Stane, Borut, Mateja in Dušan vzeli čas, sojim narisali veliko risbo policista. Prijazno so male čebelice sprejeli že tudi v novomeški bolnišnici, kjer so si ogledale oddelek EKG, ob mojem obisku pa so pobliže spoznale še poklic novinarja, ki se mnogim zdi zelo privlačen. Skozi vse leto varčujejo in se že zdaj veselijo izleta ob koncu šolskega leta, radi prebirajo knjige in sodelujejo v akciji Malček - bralček itd. “Lepo je z njimi, ker so pridna skupina, zelo pomembno pa je tudi dobro sodelovanje s starši, kar delo zelo olajša in izboljša,” je zadovoljna Nemčeva. • L. MURN GLEDALIŠKA PREDSTAVA V sredo, 4. novembra, smo si v ptujskem gledališču ogledali predstavo Fant v avtobusu. Predstava je zelo dobro poudarila, da otrok potrebuje ljubezen in toplino. Govori o Robertu, ki ga je mama zelo zgodaj zapustila in se preselila k drugemu moškemu. Robert je živel v avtobusu, zanj pa je skrbela Karolina. Po predstavi smo se pogovorili z režiserjem in igralko, ki je igrala Karoline. Zvedeli smo veliko zanimivega, kar je povezano z gledališčem. MARJETKA VARLEC, 7. r. OŠ Bizeljsko Odnosi se vse bolj krhajo Letos konec oktobra smo v Brežicah odprli novo ekonomsko šolo. Roko na srce, lepa je in vredno jo je občudovati, a kaj, ko se za lepo zunanjostjo skriva črviva in gnila notranjost. Oblast nekaterih, ki je niti ne bi smeli imeti, nam namreč kaže, da ti ljudje že dolgo niso slišali o pristnih odnosih med profesorji in dijaki ter o njihovem medsebojnem sodelovanju. Delajo se, da so višji in pomembnejši, pa ne samo od nas, tudi od sodelavcev, čeprav nimajo opravljenega niti strokovnega izpi- ČE BI SE POKVARIL TELEVIZOR • Televizijo bi šla gledat k babici, pri starših pa bi tečnarila, naj jo dajo popravit. (Lucija) • Manj časa bi preživela na kavču, več bi igrala igrice na razčunalniku, bila bi zunaj. (Simona) • Bila bi žalostna, dolgočasila bi se. Lotila bi se dela. (Alenka) • Znorela bi, ker sem vsako popoldne pred televizorjem! (Katja) • Verjetno bi več časa posvetila hobijem, vendar ne bi dolgo zdržala brez televizije. (Maja) • Bila bi slabe volje. Začela bi brati knjigo ali pa bi odšla ven. (Tanja) novinarski krožek OŠ Sava Kladnika, Sevnica ta za poučevanje, kaj šele izpita iz slovenskega jezika! V slovenski šoli naj bi se govoril slovenski jezik, ne pa mešanica južnoslovanskih jezikov pa še latinskega zraven. Tako ti ljudje niso pripravljeni prisluhniti niti nam niti ostalim profesorjem in mnogi delajo kar po lastnem učnem načrtu. A vse naše dosedanje pritožbe niso zalegle nič. Zato upamo, da ne bo šolska inšpekcija edina rešitev in izhod pri takšnem delu in odnosu, kot ga ima naša šola. Dijaki PTSEŠ Brežice ZAKLJUČEK EKSTEMPORA 1998 16. oktobra smo se v črnomaljskem gradu zbrali na zaključku Ekstempora 1998. Učenci naše šole smo pripravili kratek kulturni program. Nekaj besed je spregovorila mentorica Natalija Orlič. Prireditve seje udeležil tudi akademski slikar Jože Vrščaj. Podelila sta priznanja vsem učencem, ki so se ekstempora udeležili. Razstavljene so bile vse slike, kar je omogočil sponzor, tovarna Danfoss, ki je dal vse slike tudi uokviriti. Razstava je bila odprta še ves naslednji teden. VALENTINA STRUGAR, 7. c novinarski krožek OŠ Mirana Jarca Črnomelj NA KOSTANJEVEM PIKNIKU - Kaj početi med počitnicami? Včasih je prav dolgočasno. Pa_ ne da bi pogrešali pouk, pač pa aktivnosti in prijatelje, sošolce. Zato je Smihelčanom prišla na misel, da bi se med počitnicami dobili na kostanjevem pikniku. Dobili smo se na jasi v Portovalu. Najprej nas je razjezilo razdejanje ob kurišču: polno pločevink, razbita steklovina... Uredili smo si prostor. Tega smo že vajeni, saj smo na dan Zemlje aprila celoten gozd očistili navlake. Zato je bilo naše ogorčenje še večje, je pa splahnelo, ko je zadišalo po kostanju. Brez divjanja za žogo ni šlo, zato smo se šele v trdi temi razšli, siti kostanja in prijetno utrujeni. Da smo za seboj vse pospravili, menda ni treba posebej poudarjati. (Učenci 8. b z razredničarko Janjo Bukovec, OŠ Šmihel) IZLET PO DOLENJSKI - V torek, 20. oktobra, smo učenci 6., 7., 8. razreda obiskali Dolenjsko. Najprej smo se ustavili v Štični, kjer smo krenili v samostan. Ogledali smo si pomembne rokopise, stare štukature, križni hodnik ter samostansko cerkev. Obiskali smo grob p. Simona Ašiča in si ogledali njegova dela in slike iz mladosti. Z avtobusom smo se odpeljali na Rašico, kjer smo obiskali rojstno hišo prvega slovenskega pisca Primoža Trubarja. Nato smo se odpravili na Muljavo, kjer stoji Jurčičeva domačija, star čebelnjak, kašča, toplar, vodnjak in gledališče na prostem. Nasmejali smo se navihanemu vaškemu posebnežu Krjavlju, ki so, ga zaigrali sedmošolci. Polni novih znanj smo se odpravili domov na Štajersko. Izpolnili smo učne lističe, pripravili razstavo slik in knjig omenjenih avtorjev na šoli in ugotovili, da je tak pouk zanimivejši, prijetnejši in tako pridobljeno znanje trajnejše. (Branka Mirt, 7.r., OŠ Koprivnica) 10. DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE - V soboto, 21. novembra, je v Šempetru pri Novi Gorici v OS Ivana Roba potekalo 10. državno tekmovanje Mladina in gore. Prišlo je rekordno število sodelujočih ekip, kar 95 iz cele Slovenije. Med sodelujočimi je bilo tudi pet novomeških (na sliki): 2 ekipi iz OŠ Grm z mentorjem Igorjem Sladičem, 2 ekipi iz OŠ Center z mentorjema Vido Yebuah in Tonetom Andrejčičem, ter ekipa iz OS Šmihel z mentorico Matejo Grahek. Med finalisti je bila na naše veliko veselje izbrana tudi ekipa OS Šmihel, poimenovana Gorjanski škrat. Sestavljali so jo: Natalija Mavser, Ana Župan, Boštjan Miklič, Nejc Čampa in kot rezerva Suzana Klemenčič. V predtekmovanju so zasedli tretje mesto, v finalu pa še vedno odlično sedmo mesto. Vsi skupaj smo preživeli lep dan. (Mateja Grahek, OŠ Šmihel) MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA Že od nekdaj rada berem. Vsako leto opravim bralno značko že na začetku leta. Knjižničarka mi svetuje primerne knjige. Letos mi je dala s police: Čokoladno dvigalo, Košarkar naj bo in Mornar na kolesu. Najbolj mi je bila všeč knjiga Košarkar naj bo, ki jo je napisal Suhadol-čan. Razveselilo me je, da ima veliko slik. Prva zgodbica mi je marsikaj povedala. Glavni junak je velik fant. Počenjal je tako smešne vragolije, da sem se pri nekaterih močno smejala. Včasih je bila kakšna zgodba tudi žalostna. Knjiga me je tako priklenila, da nisem mogla od nje. Ko sem jo prebrala, sem se zadovoljno pretegnila. V mislih sem si na hitro obnovila vsebino, se nasmehnila in dejala: “To je moja najljubša knjiga, dokler ne preberem boljše.” MANCA HOČEVAR, 5.r. OŠ Mokronog MARTINOVANJE Jaz sem Davorin - Martin, god imam takrat, ko se mošt spreminja v vin'. Takrat se peče goska, takrat se poje, pleše, pa tudi ploska. ERMAN DAVORIN, l.r. OŠ Krmelj V Z Leonom Štukljem Bilo je julija leta 1936. V Berlinu je bila poletna olimpi-ada. Tja sem se odpravil z Leonom Štukljem. Bil sem njegov trener. Stanovala sva v hotelu Loewe v Berlinstrasse. Imela sva majhno sobico, v kateri sta bili samo dve postelji, ena omara in star umivalnik. Omara je grozno škripala. S seboj sva imela samo dva kovčka z oblekami. Z Leonom sva trenirala v dvorani olimpijskega centra. Njegova panoga so bili krogi. Zelo dobro sva se ujemala in Leon je dosegal odlične rezultate. Najela sva majhen avto, ki je ropotal, da sva skoraj oglušela. Ogledala sva si Berlin in njegove znamenitosti. Nato so prišla na vrsto tekmovanja. Leon seje zlahka prebijal naprej, vendar sva se zavedala, da bo finale težak. Nenehno sem govoril: “Težko bo, težko.” Leon pa me je bodril: “Pomir se, stari!” Leonov glavni tekmec je bil Nemec, vendar je Leon zmagal. Dobil je zlato medaljo in bila sva zelo vesela. Danes ima Leon sto, jaz pa sto tri leta in sem rekorder v starosti. ANŽE HOBIČ, 7.r. OŠ Stari trg ob Kolpi POPLAVE Letos so bile že večkrat poplave. Najhujše so bile zadnje. Tlidi potok pri naši šoli je močno narastek Drugje je bilo še huje. Voda je preplavila ceste. Vozniki niso mogli voziti. Nastali so tudi plazovi. Moja mamica dela v Sevnici. Zelo me je skrbelo, kako bo prišla domov, ker je Sava močno narasla in preplavila ceste. Nekatere hiše so bile skoraj do polovice pod vodo. Mami je morala domov po makedamski cesti čez hribe. Pripovedovala mi je, kako grozno ji je bilo, ko se je peljala čez most preko Save. Zvečer smo si poplave ogledali na televiziji. Hudo mi je bilo. Nekateri ljudje so zelo trpeli. Veliko imajo uničenega. Tem ljudem bi morali pomagati. VALERIJA POVŠE, 3.r. OŠ Tržišče Šola v naravi V šoli v naravi imeli smo se lepo, vic super je bilo. To so bili "kul" tovariši, saj zabavni so bili.. Lepo smo se učili in v jamah smo strašili. Zgodbicam smo se smejali, ki so jih učitelji pripovedovali. Kolesa zanič so bila, saj pokvarjena so bila. Na čolnih bilo je lepo, saj z njimi drseli hitro smo. ROK URŠIČ, 6. b OŠ Adama Bohoriča, Brestanica ONESNAŽEVANJE VODE Z NAFTO Okrog 20. oktobra so ugotovili, da se je nafta, ki se je iztekla nekje pri Ribnici, pokazala v zajetju Globočec. Ker dobivamo vodo iz tega zajetja, smo Suhokranjci ostali kar čez noč brez zdrave pitne vode. Informiranost ljudi o tem dogodku je bila zelo slaba, saj je o tem obveščal le Radio Krka. Druga nevšečnost je bila v tem, ker po vseh vaseh ni bilo cistern s pitno vodo. Zavedamo se, da nimamo tako velikega števila cistern. Suhokranjci menimo, da je bila malomarnost ljudi, ki so povzročili to onesnaženje, velika in da bi morali biti za svoja dejanja bolj odgovorni, saj so s tem ogrozili zdravje širokega okoliša in njenih prebivalcev. POLONA LEGAN, ADRI-JANA PIŽEM, TANJA KOVAČ novinarski krožek OŠ Žužemberk VINIŠKI UČENCI NA RABU Učenci OŠ Vinica smo se 12. h* 13. septembra udeležili žalne slovesnosti ob 55. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča na Rabu. Sodelovali smo tudi v programu. Trije učenci v belokranjskih narodnih nošah so na kamnito miz° položili vence in simbolična darila (hlebček kruha, vino in vodo). Slovesnosti so prisostvovali tudi Hrvati Italijani, Židje in Izraelci. Naš nastop je ljudi ganil. MATEJA BENEC, 8.r-OŠ Vinica NA TRGATVI Najlepše delo v vinogradu je trga; tev. Tega se vsak vinogradnik najbolj veseli. To pa zato, ker mu poplača trud za vse leto. Velikokrat pa se zgodi, da toča tik pred trgatvijo uniči grozdje. Tako se je pred dvema letoma zgodilo tudi pri nas. ^ soboto smo se odpeljali v Murnicc trgat. Povabili smo sorodnike d Kamnika. Bilo nas je poln vinograd-Tudi tekmovali smo med seboj, kdo bo nabral več. Brat Benjamin je nosil brente, oči je vrtel mlin, sorodniki, mami in jaz pa smo bili v vinogradu. Potrgali smo prej, kot sm° mislili. Mami je pripravila malico-Vsem je zelo teknila, čeprav smo ves čas “zobali” grozdje kot škorci, preden se odselijo na jug. MEGI SOTLAR, 4. r- OŠ Šentjanž OTROCI V PEKARSKI ŠOLI-To teden smo se otroci iz skupin Muca in Sončki iz vrtca na ČardakU udeležili pekarske šole v črnomalj' ski pekarni. Pridno smo mesili it) oblikovali žemlje, kifeljčke, pleteni' ce in bombetke ter izdelke iz kruhu po lastni domišljiji. Pečene dobrote smo odnesli domov, vsi pa smo pd' dobili diplome iz pekarske šoP-Otroci se lepo zahvaljujemo Dole niškim pekarnam, d.d., enoti *' Črnomlju, g. Šavliju in ge. Smrčku)• da so nam omogočili tako zaniM1' vo izkušnjo. (Slončki in Muce, enO' ta Čardak iz Črnomlja) I H, j h če ki bi Pr ni Pr Si ;,c k k k lu to “f Vi »o hi 11o h sit če tv, ba k k So Sq Ur iti »o ta Po 'a: m in Po io Sp, Pr ka Kr 'Oi -ii Pa čir 9, čir to- Pr, Pii is 'p. dr, b i ti, 'n \ », k h hi 'c 1(! Pr 'o Pil 'h 'Ii 'a Po Ii r HI * H I Pr, la '! k) t 'c ‘k lil 'a 'a k ‘k 1 • g§}[IDD[raQi]W®®'GD • ®O0Os® • Gfl®QDBsB • [?®[P®17G©i® • g®K>Ol]TfDDW®®Bn • ®O0Ds® • Zfia ustvariti sam. Seveda je • ečo lahko zelo raztegljiv po-\ tudi glede na to, kaj koga ločuje. Med tistimi, ki ne taji- da so srečni, svoje sreče.pa č držijo le zase, je tudi Mltrija tepančič iz Črmošnjic pri Senčit. Marijo je motilo, da se v obeljenem vaškem gasilskem Milu ni nič dogajalo. Zato je “red devetimi leti zbrala okli sebe približno trideset J^dih iz Črmošnjic in sosedje Srednje vasi in začela z nji-Vaditi skeče, recitacije, ’ese, s katerimi so nastopali * prireditvah v gasilskem . 'hiu. Kmalu so gostovali tudi ^emiču in Črnomlju. Marija 2nala vključiti v nastope "v vse otroke iz obeh vasi, 'predšolskih do srednješol-seveda pa nikoli niso man-Mi tudi njeni Miha, Mateja Marta. Vaje imajo navadno ^ nedeljah, pred nastopi pa Mi pogosteje. Pozimi, ko je v Rilskem domu mrzlo, se sroci zbirajo kar v Zupanovi hiši, ki je tako nehote 'Mala središče vasi. Danes si 2e kar težko predstavljati Kjo prireditev v semiški Mini, da na njej ne bi nasto-^ tudi “njeni” otroci. Zaupa-i Jo, da bodo poleg vseh že >rtovanih prireditev za mi-lvževo presenetili tudi tiste ' 'novalce Doma starejših občanov v Črnomlju, kjer je Marija zaposlena, ki cele dneve preležijo v sobah in, kot sama pravi, gledajo le v stene. Zagnanost za delo z mladimi je že dolgo ždela v njej. “Nikoli se nisem izobraževala za takšno delo. Delam po občutku, ki pa me, sodeč po odzivu otrok, ne prevara. Ideje o tem, kaj naj bi otroci igrali, govorili, peli, me kar prešinejo. Marsikaj napišem sama ali tekst prilagodim glede na starost in sposobnosti otrok,” pravi Zupančičeva, ki se dobro zaveda, da pri vsem njenem delu niso najpomembnejše vaje in nastopi, temveč druženje otrok. Če pa ob tem naredijo še kaj koristnega tako zase kot za druge, je zadovoljstvo še toliko večje. Pri tem ni nepomembno, da jim nihče ne narekuje, kaj morajo početi, saj niso pod okriljem nobene organizacije ali društva. To sicer pomeni,«da tudi nikakršnega denarja za svoje delo ne dobijo, vendar ima Marija za to svojo razlago, češ da denar ljudi samo pokvari. Kot rečeno, lahko Marija in petindvajset vaških otrok, kolikor jih je danes zbranih okrog nje, počnejo, kar želijo. Ko je konec igralske sezone, se namreč njihovo druženje ne konča. Takrat imajo čistilne akcije v bližnji okolici. Žal se kljub temu, da čistilne akcije trajajo že nekaj let, Mariji in otrokom še vedno niso pridružili odrasli. Marija bdi tudi nad cerkvijo Marijinega vnebovzetja sre- Marija Zupančič di Črmošnjic. Ponosna je na to lepo cerkev iz 14. stoletja, hudo pa ji je, ker propada. Zaveda se, da bi bilo za obnovo potrebno delo strokovnjakov in veliko denarja. Zato z otroki naredi vsaj tisto, za kar so potrebne zgolj pridne roke in potrpežljivost. Tako so se na pokopališču okrog cerkvice lotili čiščenja kočevarskih nagrobnikov ter obnavljanja črk na njih. “To je del vaške zgodovine. Svojci v naši vasi pokopanih Kočevarjev pogosto obiskujejo pokopališče, vendar nimajo dovolj časa, da bi očistili spomenike. Otrokom je bilo to delo v veselje, hkrati pa smo pokazali, kako kulturni smo in ko Kočevarji vidijo, da spoštujemo njihove prednike, tudi oni spoštujejo nas. Marsikomu na ta način olajšamo tudi bolečino,” pripoveduje Zupančičeva. Seveda se Marija zaveda, da mora biti po vsakem dobro opravljenem delu nagrada. Zato skupaj z otroki pripravlja piknike, na katerih kaj spečejo, jedo dobro Marijino pecivo, se zabavajo, norijo, skratka, imajo se lepo. Daje v zadnjih letih dodobra razgibala zaspano črmošnjiško življenje, so opazili tudi v novi semiški občini ter ji ob letošnjem občinskem prazniku podelili diplomo. Kljub skromnosti Marija ni skrivala vese- PESEM - Robi in Darko vesta, da so bile poplave, vendar v razdejanem hodniku brezskrbno zapojeta. Blagor jima! KOLO - Marija Lopatič je morala v dneh poplav pozabiti na tole svoje kolo. lja, a je takoj pripomnila, daje za priznanje hvaležna otrokom, saj je prepričana, da brez UTRINEK Z NASTOPA - Marija se pri nastopih večkrat pridmži “svojim ” otrokom, čeprav najraje ostaja v ozadju. Sedaj, ko je dodobra steklo življenje v črmošnjiškem centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CSOD) Lipa, pa se že dogovarja, da bodo otroci iz Črmošnjic sodelovali s centrom. Tudi pričujoča fotografija je z njihovega nedavnega nastopa v CSOD Lipa. (Foto: M. B.-J.) njih ljudje sploh ne bi vedeli zanjo. ^‘Vesela sem, da me ubogajo, da so pridni in prizadevni. Zares so nekaj posebnega!” jih pohvali. “Zagotovo pa je prednost, ker živimo na vasi,” je prepričana, saj je, preden se je preselila v Crmoš-njice, precej let živela v Ljubljani in dobro pozna mestno odtujenost. Marija je bila, ko je začela delati z otroki, brezposelna. Sele pred kratkim so jo v črnomaljskem Domu starejših občanov po dveh letih javnih del redno zaposlili, zato marsikdo nehote pomisli, kako tudi sedaj poleg službe in družine najde dovolj časa za svojega konjička. A je Marija kratka: “Delam s srcem. To delo je za mojo dušo. In če človek hoče, si že najde čas.” MIRJAM BEZEK-JAKŠE DOLENJSKI LIST 19 B3®^®^®!® • S®DTiniM!DW®©,QD • ©OoGs® • gO®[]D0s8 • ^©[^©[rftglg® • g®OT)0omiQW®®'GD • ©OoOs® • <§O®|]D0Sf! Pred približno 850 leti je Kostanjevica postala pomembno spanhe-imsko vojaško središče in izhodišče za osvajanje ozemlja na desnem bregu Krke in v žumberku. Po osvajanju je ostalo središče obrambne črte na delu jugovzhodne meje frankovskega cesarstva. Poleg tega je naselbini vojvoda Bernard II. Spanheim namenil tudi, da postane gospodarsko, kulturno in upravno središče Dolenjske, ter jo zato pravno povzdignil v trg in končno v 13. stoletju v mesto. Slabih 150 let je mesto opravljalo namenjeno mu vlogo, po 14. stoletju pa se gospodarsko in urbano ni razvijalo in ostalo do danes majhna mestna naselbina. Ob 750-letnici proglasitve za mesto se povsem umestno zastavlja vprašanje, kateri so vzroki in razlogi za zastoj do današnjih dni, ki jih doslej še ni nihče celoviteje razčlenil. Namen tega prispevka je poskus pokazati na nekatere možne in bolj ali manj verjetne dejavnike, ki naj bi v stoletjih obstoja mesta vplivali na njegov gospodarski in urbani zastoj. Ob pogledu v preteklost in na potek dogodkov na tem delu Slovenije je mogoče o predmetu razpravljanja razmišljati v naslednji temeljni smeri. Takratna odločitev Bernarda II., da Kostanjevica postane vsestransko središče Dolenjske, je razumljiva, saj v tem času ni bilo naselbine, ki bi v negotovih razmerah visokega srednjega veka lahko prevzela to vlogo. Sočasno pa se zdi, da odločitev dolgoročno vendarle ni bila ravno smotrna. Tako Melik (1959) meni, da so vojaško-strateški razlogi za ustanovitev mesta sčasoma izgubljali svojo vrednost, toliko bolj pa se je kazalo, da je Kostanjevica za tržišče in gospodarsko središče ni bila najbolje odbrana. Saj je bila postavljena tam, kjer se gozdovi zakraselih Gorjancev in odljudnega močvirnega gozda Krakovo najbolj približajo in je negozdni pas med njima bil pogosto na udaru poplav reke Krke. Umeščena je bila sredi razmeroma malo obljudene pokrajine in je mogla ponujati svoje tržno posredovanje razmeroma majhnemu območju. Ker je mesto bilo pred ustanovitvijo in po njej še celo stoletje najpomembnejša naselbina in edino mesto v Slovenski marki, se je to stoletje sicer gospodarsko ugodno razvijalo. Kmalu pa so druga področja v sosedstvu z ugodnejšim zemljepisnim, prometnim, gospodarskim in tržnim položajem pridobivala pomen in Kostanjevica je postopoma kot mesto drsela ter končno zdrsnila v večstoletno mrtvilo. Vendar v procesu zastoja niso igrali vloge samo omenjeni osnovni dejavniki, temveč tudi drugi, o katerih bo govor v nadaljevanju. Cistercijanski samostan in mesto Pri prebiranju zgodovinskega gradiva, zlasti Mlinaričeve monografije o kostanjeviški cisterci (1987), se poraja vtis, daje samostan v neposrednem sosedstvu bil v nekaterih pogledih veliki tekmec mestu, da ne izrečemo tudi ostrejše besede o njegovi vlogi v odnosu do mesta. Na tak razmislek navaja podvajanje nekaterih dejavnosti samostana in mesta na račun slednjega ter primeri nesporazumov med njima. Tako Gruden piše, da so bili največja podjetja za trgovino in izvoz samostani. To so bile dejavnosti, ki so sicer bile pridržane nasploh meščanom oz. trgovcem ^mestih. Ustanovljeni so bili ob glavnih cestah z živahnim prometom, npr. Bistra proti Italiji, Stična in Kostanjevica proti Hrvaški, Vetrinj iz Koroške na Kranjsko in Arnold-štajn v Kanalski dolini. Kostanjeviški samostan je tržil zlasti s hrvaškimi pokrajinami. V tržni naravnanosti je šel celo tako daleč, da je organiziral tržne dneve na svojem dvorišču, kar mu je vojvoda Leopold I. 1385 izrecno prepovedal, ker je to škodilo mestu (in njemu kot lastniku mesta), ki je imelo izključno pravico do sejmov in tržnih dni. Tudi pozneje, še v 18. stoletju, so se meščani pritoževali nad gospodarsko kon-kuajieo samostana. Gospoščine in mestni gospodje so samostanom podeljevali privilegije kot oprostitev mitnine in carine ipd. ter na ta način škodovali ne le mestom, temveč tudi sebi. Sredi 15. stoletja je prišlo do nesporazuma zaradi naseljevanja samo- 750 LET PROGLASITVE MESTA Zakaj je Kostanjevica ostala le mestece stanskih podložnikov v mestu, ki so se zatekali v mesto po znanem pravilu “stadtluft macht frei” ali “mesto pomeni svobodo”. Mesto se je moralo zavezati, da bo pre-bežnike vračalo, kot je to določal prav izjemni privilegij, ki ga je dobila samostanska gospoščina še od Henrika (1317). To je omejevalo migracijo v mesto in povečevanje mestnega prebivalstva ter tako posredno zaviralo njegov razvoj. Konec istega stoletja je moral cesar Friderik III. z razsod- bami posegati v spore med mestom in samostanom. Samostan nadalje, kot kaže, tudi ni zmerom najbolje skrbel za kostanjeviško župnijo, priključeno ob njegovi ustanovitvi (1234), ki je pred tem bila samostojna, celo pražupnija. Zlasti naj bi meščani zamerili samostanu, ker je za svoje namene tične in gospodarske namene, stremljenje k Jadranu. Mesto je postalo pomembno križišče poti: proti Ljubljani ob zgornji Krki in dolini Temenice (cilj Jadran); proti Hrvaški čez Mehovo in Gorjance (cilj Jadran); ob spodnji Krki čez Kostanjevico in Brežice oz. Čatež proti Hrvaški, Štajerski in Ogrski. Zaradi ugodnega prometnega položaja je Novo mesto prevzelo del trgovine s Hrvaško, kije dotlej potekala vsaj deloma čez Kostanjevico. Novo mesto je bilo bolj središčna točka Dolenjske kakor Kostanjevica, z obsežnejšim kmetijskim zaledjem, to je, obdano z vencem gospoščin in gradov (Bajnof, Cretež, Graben, Gracarjev turn, Hmeljnik, Kle-vevž, Mehovo, Otočec, Prežek, Soteska, Stari grad, Struga, Zalog, Žužemberk in pozneje Grm, Ka- posredno tudi takrat sicer že zelo opešano Kostanjevico. Nastajanje Vojne krajine in posledice za mesto Ko je konec 14. stoletja izumrl rod Sichersteinskih, so njihovo posest prevzeli Celjski, ki sojo na začetku 15. stoletja podarili novoustanovljeni kartuziji Pleterje. Konec 15. stoletja je izumrl tudi rod Sicherberških (žumberških). Na bolj ali manj opuščena (turški vpadi) področja žumberške gospoščine so se naselile prve družine Uskokov, dokler niso okrog 1530 tudi v vaseh žumberške gospoščine in vaseh, ki jih je vlada odvzela kostanjeviški cisterci, kartuziji Pleterje in Mehovemu, že bili naseljeni Uskoki, žumberk je bil vključen kot kapetanija v POPLAVE, POSEBNA NESREČA MESTA - Poplavljena Kostanjevica, okrog leta 1933. (Foto: F. Rabuse) izkoriščal premoženje, ki so ga meščani darovali za versko oskrbo in župnika ter za vzdrževanje cerkve. Prav to je morda prispevalo tudi k omejeni vlogi župnije v delovanju in razvoju mesta. Mogoče je sklepati tudi, da so se menihi in njihovi laični uslužbenci do meščanov obnašali oholo in včasih tudi nasilno. Samostan oz. njegov opat Hallenstein je konec 18. stoletja z raznimi izgovori zavlačeval ustanovitev osnovne šole ali trivialke v mestu in patronatu samostana nad njo, kar je določala šolska naredba Marije Terezije 1. 1774. Teh nekaj primerov je navedenih (mogli bi jih še več) za podkrepitev vtisa, da je cisterca v skrbi za sebe objektivno vsaj do neke mere prispevala k stagnaciji mesta. Težko se je sprijazniti z mislijo, da se začetek razmeroma ugodnega, dobro stoletje dolgega razdobja življenja mesta le po naključju ujema z razpustom samostana 1. 1786. Pri vsem tem seveda je treba poudariti, daje mesto od samostana imelo nedvomno tudi koristi, kot nakupovanje obrtnih izdelkov in potrebščin, pospeševanje kmetijstva v okolici in morda vloga samostana v izobraževanju meščanov idr. men, Novi dvor, Ruperčvrh idr. ter središče gospoščine kolegiat-nega kapitlja. Sodi se, da je prav po osnovanju mesta Rudolfovo iz dveh naselbin, Gradišča in Mark-statta, Kostanjevica kot mesto začela gospodarsko in urbano pešati. Napredovanje Krškega iz trga v mesto je narekoval zlasti njegov vojaško-strateški položaj v obrambi pred Turki, kajti naselbina na ozki polici med Savo in za njo strmo dvigajočimi se hribi z gradom je kot naročeno varovala vhod v savsko sotesko od t.i. brežiških vrat po desnem bregu Save (na levem je to vlogo imel Rajhenburg z gradom), Tu se je začenjala tudi važna prometnica proti Boštanju, Radečam in Celju po desnem bregu Save z odcepom v dolino Mirne. Krško je imelo s Krškim poljem in gričevjem tudi močnejše kmetijsko zaledje kot Kostanjevica. Pozneje je rečni promet po Savi in še kasneje železnica Zidani most-Zagreb (1862) pritegnila trgovino in promet z Dolenjske, še zlasti po postavitvi mostu čez Savo (1866). karlovški generalat Vojne krajine. Tako je to veliko področje postopoma začelo gospodarsko težiti h Karlovcu. Izguba tega tržišča in kmetijskega področja je dodatno prispevala k pešanju gospodarskega položaja Kostanjevice (in Novega mesta). Naravne nesreče Ustanovitev treh novih mest v sosedstvu Kostanjevice Na zastoj Kostanjevice je verjetno usodno vplivala ustanovitev treh novih mest v njenem sosedstvu, Brežic (1353), Novega mesta (1365) in Krškega (1477). Brežice so bile oz. postale pomembnejše prometno križišče v smereh proti Štajerski, Hrvaški in Ogrski ter po prekoračenju Save z brodom proti Kranjski. Po Savi se je odvijal plovni promet z zmerom večjimi plovili v obeh smereh in navzdol s splavi. Brežice so bile bile tudi pristanišče (ladjestaja). Vse omenjeno so bile velike prednosti pred Kostanjevico. Mesto v lasti salzburške škofije je imelo tudi bogatejše kmetijsko zaledje, razvita pa sta bili tudi trgovina in obrt. S podelitvijo mestnih pravic Rudolfovemu ali Novemu mestu je ustanovitelj nakazal svoje poli- Prostorske omejitve in turški vpadi Prostorsko je mesto Kostanjevica v srednjem veku zavzemalo samo rečni otok (13 ha). Ustrezna stavbišča so bila le ob njegovi osrednji podolžni osi, kajti obrobni deli otoka so bili ogroženi že od zmernih poplav Krke. Dve stoletji (15. in 16.) (razdobje turških vpadov) se mesto ni moglo širiti zunaj otoka, ker zunaj njega ni bilo v stanju graditi obzidje za obrambo pred Turki. Po podatkih so turška vpadna krdela od t.i. brežiških vrat ali od Novega mesta mimo Kostanjevice pustošila okrog petnajstkrat. Vse kaže, da mesta Turki zaradi dobrega obrambnega položaja na otoku globoke Krke in čvrste obrambe kljub najmanj dvema obleganjema niso nikdar zavzeli. Pač pa je bila večkrat opustošena bližnja in daljna okolica (trg Gutenvverd, vasi na Krškem in Šentjernejskem polju ter žumberku, kartuzija Pleterje), kar je močno prizadelo gospodarski in ljudski potencial področja in Kuga, lakote in požari so prizadevali tudi druge mestne naselbine. V že opešani Kostanjevici pa so bržkone bolj kakor drugod prispevale k zastoju. Kuga in lakote so mestno prebivalstvo v 17. stoletju trikrat razredčile. V istem stoletju je bilo mesto, v katerem so bile razen treh ali štirih vse druge stavbe lesene, trikrat upepeljeno, kar je seveda poglabljalo zastoj. Posebna naravna nesreča Kostanjevice pa so bile poplave Krke, o katerih v daljnejši preteklosti ni podatkov. Po pogostosti višjih poplav proti koncu 19. stoletja in med vojnama je mogoče sklepati, da so ves čas obstoja ogrožale mesto in priobrežne površine v okolici. Zaradi nevarnosti poplav so bile tvegane oz. nemogoče resnejše naložbe na otoku in v okolici. Torej sta tudi poplavnost mesta in močvirnost okolice prispevali, da se mesto ni razvijalo v gospodarskem in urbanem smislu besede. Trgovske razmere Gruden v Zgodovini slovenskega naroda piše, da je škof Hren skupaj z vicedomom po reformaciji naslovil pritožbo na nadvojvodo Ferdinanda, v kateri obsoja t.i. kmečko trgovino, ki je v veliko škodo mestom in trgom. Slednja so na deželnih zborih zahtevala, da se ta kmetska trgovina odpravi, kar jim je tudi uspelo. Vendar je mogočno plemstvo oviralo izvršitev odprave tako, da preko svojih sodišč podložnikom prepovedi ni razglašalo, in je tudi samo težilo k prisvajanju trgovine s presežki pridelkov svojih podložnikov. Zato, meni Hren, nazadujejo vsi trgi in mesta na Kranjskem, med njimi tudi Kostanjevica. Polovica krajev ostaja prazna, hiše razpadajo, ker so mesta in trgi vezani edino na trgovino. O prizadetosti Kostanjevice zaradi tega procesa razen Grudnovega zapisa ni podatkov. Verjetno pa so take splošne okoliščine negativno vplivale tudi na trgovino mesta Kostanjevica in poglabljale njegov zastoj. Napredek mesta po terezijanski dobi do prve vojne Likar piše, daje zaradi obubo-žanja mesta deželna vlada 1.1757 predlagala dvoru, da se mu odvzamejo mestne pravice, naselbina proda in meščani postanejo navadni podložniki. Mogoče je pomisliti na to, daje za pobudo bil cistercijanski samostan, saj je takrat bil v razdobju duhovne in gospodarske učvrstitve ter mogočen lastnik lastne in nakupljenih kostanjeviške, ruperčvrške, kle-vevške, (radeljske) in grundeljske gospoščine ter je mesto bilo osamljen otok sredi obsežnih samostanskih posesti. Vendar so se že čutili učinki in dih terezijanskih in jožefinskih reform ter je bil zato predlog zavrnjen bržkone z izgovorom, da je mesto treba ohraniti deželnemu knezu. Razlogi za zavrnitev pa so verjetno bili naslednji. V zraku je že visela grožnja razpusta samostanov, z reformami pa je bilo za mesto predvideno, da postane upravno središče, in je res postalo najprej sedež kantona in pozneje t.i. velike mestne občine. Po terezijanski dobi je približno od konca 18. stoletja do prve vojne mesto kazalo določen napredek, ki se je navzven kazal zlasti v zamenjavi do tedaj lesenih stavb z zidanimi in s širjenjem mesta zunaj otoka. Pozidava je bila posledica priliva denarja, ki so ga prinesle državne službe, ko je mesto postalo upravno (davčno, naborno) in sodno središče, sedež gozdne uprave, sedež cestne in drugih služb, kar je imelo za posledico večji promet ljudi in razvoj obrti.. Posebej je k prilivu denarja prispeval tudi ulov in “izvoz”j) velikih rakov jelševcev iz spodnje Krke v 19. stoletju. Prometnice Vsestransko nazadovanj« po drugi svetovni vojni Že po prvi vojni se je napredek mesta, bržkone zaradi vojnih p®; ledic in svetovne krize, skoraj ustavil, vendar so v njem ostale vse službe državnih organ®* občina, hranilnica, pošta, orožni; štvo idr. Razgibano je bilo tu® društveno in kulturno življenje' Delovalo je okrog 50 obrtnih i» nekaj polindustrijskih obratovte( nekaj trgovcev. Odgovorno je m® goče trditi, da je po drugi voj® mesto v svoji dolgi zgodovin' razmeroma najbolj nazadoval® Ukinjene in odseljene so bile vse državne službe (sodišče, financ®* gozdna idr.), ukinjena hranilni1® in posojilnica, uničena so skoraj ' vsa možna jedra (okr. 50 obrt®' kov idr.) za gospodarski naprede« in zamenjana z neinventivni®1 in zamenjana___________ družbenimi podjetji. Sčasoma je bila ukinjena tudi občina, kar je> gledano z zgodovinskega in k®; turnega vidika, bil tehnokrats«1 ukrep, uspešni kmetijska in vina® ska zadruga pa sta postopo®* poniknili v krškem agrokomj natu itd. To je imelo za posledic*! odliv še tistih človeških virov, ki® utegnili nazadovanje vsaj zavre-ti, če že ne obrniti v razvoj. Razmislek Ni se mogoče znebiti vtisa, daje zastoj v razvoju za današnje m® sto po-svoje tudi neka srečna o*® liščina. Zaradi zastoja je ohranj® na srednjeveška urbana zasno(8 mesta in razpored gradnje podob' nih hiš ob dveh ulicah, in to še ®> največjem slovenskem otoku spl0*1-Po mnenju Pirkovič-Kocbeko’8 (1985) vse to nima para pri nas® morda tudi ne v Evropi. Kot taks; no je staro mestno jedro urha® Skozi mesto je ves čas potekal del deželne ceste Kranjska - Hrvaška in sta v mestu bila dva mosta stoletja edini zmogljivejši mostovni prehod čez Krko v celem njenem toku. Ta cesta od Samobora čez Kostanjevico in Novo mesto proti Ljubljani je bila v 19. stoletju temeljito razširjena in utrjena. Se do konca petdesetih let po drugi svetovni vojni je ta cesta skozi Kostanjevico bila del državne ceste Beograd-Zagreb-Ljubljana, ki je dajala mestu vsaj nekaj življenja. Po drugi vojni je izgradnja 10 km oddaljene t.i. avtoceste Zagreb-Ljubljana skozi gozd Krakovo kraj prometno popolnoma osamila. Uresničene tudi niso bile ideje o gradnji železnice Novo mesto-Brežice (1893) in o gradnji t.i. asteniške železniške magistrale Gradec-Ptuj-Rogatec-Brežice-Novo mesto, za katero so bile že podeljene koncesije tik pred prvo vojno, kar bi prispevalo k oživljanju krajev ob spodnji Krki. spomenik prve vrste in nara' biser naše države ter prvovrs®8 turistična mikavnost, ki jo je tr® ba ohraniti tudi zanamcem in us1-rezno izkoriščati za napredek kr® ja. Vendar mesto še naprej vege® ra in caplja za splošnim civiliz® cijskim in gmotnim napredke® ter ga vsaj do neke mere lovi P* delu kulturnega in izobražev®-nega področja. Zaradi nemožn® sti zaposlovanja mesto izgubi)8 človeške vire, zlasti intelektualni čeprav bi bila ena osnovnih nal$ zadrževanje vsaj dela teh virov’ povezavi s turističnim (zgodovi® skim, kulturnim) in mehkimi (s°’ naravnimi) oblikami gospodar®' va. Eden osnovnih pogojev pa)6 tudi ozdravitev kemično in kom® nalno onesnažene Krke ne le Z® radi Kostanjevice, temveč tudi Z® to, ker je Krka vizualno še neold njena v celoti najdaljša slovenj reka ip izjemna naravna dediščih ter kot taka tudi simbol naše d® movine. Nedavna proglasitev K® stanjevice na Krki za zgodovin"® in kulturni (in naravni) sporne® ter začetek korenite prenove ®e stne infrastrukture vzbujata, sev® da ob vsestranski podpori skup®’, sti in zavzetosti prebivalcev, nek® upanja (prosto po Prešernu) ‘ _ bodo vremena mestu in meš«8 nom se zjasnila”. FRANC BUČA^ (Seznam literature pri avtorju 0 • Mestni godci - Mesini godci hodijo gost, kedar je čigav god, celo v kmete, v Bršlinu godli trem Jožefom. ^ • Paša je sramotno delo - Deklo je. težko dobiti ali celo nemogoče, ak<>", morala v službi tudi pasti. Mlaji rod zmatra to sploh za sramotno, stom ljudje pa se često za to jeze, češ da dober posel opravlja rad vsako poti®' no delo - paša da ni nič grdega etc. • Smešna slovenska muha - Če kdo kamo gre, ne nosi rad tje marele df ampak pušča to raje nekoliko, včasi celo uro in še več bliže pri kaki žlO" ali znancu. • Samo da ni blizu - Novo orodje ali poprava starega in stare oprave nori* se često raje kje daleč pri kakem mojstru, ki ga Ikrat še le spozna. N-r klobuk F. dal počrniti v Mirni, če ravno je v mestu dosti klobučarf, Mirenčan ga črni že štir mesece in ga še ni prinesel. F. peljal se nalaš N klobuka v Mirno peč na semenj in bo potrošil ondi morda dvakrat tolp. kolikor bo za črnilo dal - mogoče tudi da se je peljal zastonj in da je klobuk še dan današnji v Mimi. i SPOMINSKI POSNETEK - Iz igralskih časov 10 LET MARICE FIFOLT Duša amaterske igre , Leta 1938 so 'z otvoritvijo Prosvetne dvorane v Soteski začeli orati ledino na področju kulturnega življenja. V tej dvorani so uprizorili igro F. S. Finžgarja, prvič je javno nastopil 40-danski mladinski pevski zbor, ki je deloval vse do druge svetovne vojne. Prizadevni učitelji Anton Kopčavar, Alojz Videnič, Anica Blatnik so mlade navdušili za ljudske igre in petje, da so ti vztrajali še dolga desetletja. Z Marico Gorše - Fifolt sem sodeloval od začetka še kot ptrok in vse do pred desetletjem, ko smo bili še šolarji, smo Prepevali domoljubne pesmi. Marsikje smo gostovali, ko smo spremljali naše starejše igralce. Kot otroci smo igrali igrice: V kraljestvu palčkov, Petrčkove Poslednje sanje itd. Z Marico je bilo čudovito sodelovati tudi med vojno, ko je vladal “kulturni molk”. Potem so soteški amaterji spet oživeli. Za kraj smo pomenili svetlobo v tistih zimskih dneh, ko ni bilo ne radia ne televizije. Ljudje so nas vzljubili. Naša Marica je vedno najraje igrala vesele vloge. Pogosto sem igral njenega moža. Se danes pravi, kako težko se je navadila pogledati me v oči. Od leta 1945 do leta 1970 smo igrali nepretrgoma. Marica ni Zamudila nobene igre. Na na- stope smo se vozili z lojtrniki tudi po dve, tri ure daleč. Vozili smo vso opremo: kostume, sceno. Marica se je pri kostumih odrezala. Če je imela igra zgodovinsko ozadje, nam jih je posodil kakšen muzej. Igralka Maricaje vedno poskrbela, da je bilo kaj za pod zob, in vsakega nerazpoloženega igralca je spravila na “pravi tir”. Leta 1975 je kulturno društvo dobilo ime Zarja. Igrali smo tud) po dve igri na leto in tudi na Štajerskem, v Suhi krajini. Marica je bila odlična v številnih igrah: Sumljiva oseba, Zgledna devica. Pričarani ženin, Dve nevesti, Poslednji mož itd. Iz tistega časa je ohranjenih kar precej plakatov in slik. Veliko starejših še vedno želi, da bi še kdaj prišla Marica k njim s svojimi igralci. V tem času, kar je Zarja ugasnila, je veliko prestala, pa je še vedno pokončna žena, ki je viharji niso zlomili. Globoko v srcu goji željo, da bi še enkrat nastopila v novi dvorani, saj je tam vloženega veliko njenega dela. Ob 70. rojstnem dnevu ji v imenu nekdanjih soigralcev in gledalcev, ki se je še vedno spominjajo, čeprav je od njenih prvih nastopov minilo 60 let, ji izrekam iskrene čestitke. TONE VIRANT jCRKA NAVDUŠUJE Zaljubljen v naravo PRAPREČE PRI ŽUŽEMBERKU - Že trideset let je, °dkar je Emila Glaviča iz Pra-Preč navdušila Krka s svojimi tepotami ter bogata in razgibala narava ob njej. Le redkoka-,eri Suhokranjec se lahko pohvali s toliko gradiva ci teh krajih, od knjig in drugih zapiskov ho številnih fotografij. Čeprav se je rodil na Jesenicah, je že kot osemleten deček s staršema, ki sta bila Dolenjca, prišel v ta kraj. Veliko lepega se spominja o očetu, ki je bil, kot pravi Emil, pravi leksikon znanja. Bil je čevljar in ljudje so mu pripovedovali žgodbe o svojem življenju, o lepih in manj lepih dogodkih. Zgodovina ga je začela zanihati, ko je našel rodovnik, ki ga je imel že njegov oče. Njegov rod spremlja vse od leta 1650 naprej. Velikokrat je omenil ^mihelskega duhovnika Alojza ^Upanca in njegovo veliko Poznavanje ljudi in krajev v Suhi krajini. Sicer pa Emil ne žhira le knjig in zapisov o tej deželi, ampak tudi staro gradi-v°. Ponosno je pokazal posestni list starih staršev iz leta 1907, Pa tudi pesem Franca Mrvarja, ki jo je kljub dolgosti brez težav Recitiral na pamet. Najlepše mu je, ko se spusti Pod hišo do Krke. Zaljubljen je v naravo, v čudoviti vodni, obodni in podzemni svet. Spominjam se, kako mi je enkrat ob vodi pokazal mesto, kjer že januarja, ko je običajno še sneg, kleveti prva trobentica. Vse "Ogastvo narave, ki ga navdihuje z novimi močmi in spoznanji, fotografira. Za prvo plačo si Emil Glavič je kupil fotoaparat, ki ga še danes uporablja. Ekologija in varovanje okolja sta temi, o katerih lahko govori ure in ure, posebno o vse bolj poškodovanih mostovih in ježih, katerih propadanje opazuje že desetletja. Sicer pa mu niso tuji niti kinologija, živinoreja in kmetijstvo, zelo pri srcu pa mu je tehnika, zato tudi v njegovem kajak kanu klubu, katerega predsednik je, dajejo zadnje čase velik poudarek znanju. Najbolj ga jezi, da ijudje podcenjujejo naravo in Krko. Do obeh je potrebno imeti spoštljiv odnos. Emila naravo vsekakor spoštuje in si želi, da se Krka ne bi nad nikomer znesla s svojo močjo in da bo tudi na stara leta lahko hodil ob smaragdni dolenjski lepotici ter jo občudoval. ANDREJA JERNEJČIČ PRVI SLOVENSKI POKLICNI SNEMALEC Stoletnica rojstva snemalca Smeha Te dni mineva sto let, odkar se je v Bukovju na Bizeljskem rodil prvi slovenski poklicni filmski snemalec Anton Smeh. Turistično društvo Bizeljsko in vaške skupnosti Bizeljska vas, Orešje, Drenovec in Bukovje so v soboto, 28. novembra, zato pripravili več slovesnosti. Z namestitvijo turistične table so označili cesto proti Dernikovičevi domačijo kot Smehovopot, na Dernikovičevi domačiji pa so mu odkrili tudi spominsko obeležje in pripravili pester kulturni program. Prvi slovenski poklicni filmski snemalec... Te skope podatke sem prebrala na spominski plošči na Zadružnem domu na Bizeljskem. Anton Smeh, Bizeljčan in moj so-krajan, o katerem vem le to! Našla sem ljudi, ki so ga poznali, z njim delali in preživeli takšne in drugačne trenutke. Tudi sodelavci. Ivan Marinček pravi, da je bil Smeh miren, nevsiljiv, izredno discipliniran, dosleden. Dušan Povh pravi, da ga dobro označuje anekdota, ki je nastala med snemanjem filma Na svoji zemlji: “V režiji smo pregledovali posnetke s terena. Na posnetkih, kjer bi morali biti partizani, jih ni bilo. Vprašal sem ga: 'Kje pa so partizani?’ On pa mi je odgovoril: 'Ja, če jih ni na filmu, so se pa skrili!’” Žaro Tušar pravi, da je bil iskren, prijeten, izredno dober praktik, ustrežljiv, tovariški, ponosen, dosleden in discipliniran, do kolegov obziren, ..zaljubljen v svoj poklic. Ivan Belec je pripovedoval, da sta leto dni vsa snemanja preživela v istem prostoru in da je bil zelo dober pripovednik, sicer pa ponosen človek, ki o svojih stiskah ni nikoli govoril, skoraj nič niso vedeli o njegovem privatnem življenju, zanj je bil velik gospod. Umetnostna zgodovinarka v Kinoteki Lilijana Nedič pravi: “O Smehu še nimamo zbranih vseh podatkov, veliko materiala, ki ga je posnel, se je izgubilo v ruskih arhivih, nekaj se ga nahaja v Zagrebu in Beogradu, med njimi tudi odlomek, kjer je posnet.” Nečakinja Pepca Golobič: “V življenju je veliko pretrpel. Ko je postal uspešen snemalec, je prišla druga svetovna vojna, ki mu je uničila zdravje in premoženje. Nekaj časa je bil v zaporu zaradi suma, da je sodeloval z odporniškim gibanjem. Po okupaciji Beograda sije poškodoval nogo in levo oko. L. 1952 je začel hujšati, pešati mu je začel vid. Zadnje mesece njegove- ga življenja sem bila pri njem. Bilo je zelo hudo. Neizmerno je trpel.” Zdajšnji lastnik Smehove domačije Vincenc Dernikovič (Tavčarjev Cenek) pravi: “Z ženo sva to domačijo kupila leta 1964 od Nežke Bolha, Smehove sestrične. Hiše ni bilo več, ker so jo med vojno porušili Nemci.” Anton Smeh se je rodil 28. 11. 1898 kot deveti od desetih otrok materi Francki Dragestin (Hrvatica) in očetu Martinu na Bizelj- BEOGRAJSKO OBDOBJE - Anton Smeh z ženo v beograjskem obdobju SOSEDA MAVČEVA V LJUBLJANI - Gizela Mavec, soseda iz Rotičeve ulice 8 v Ljubljani, kjer je živel po vojni do svoje smrti, pripoveduje: “Silno rad je imel svojo ženo Julijano Margito, lahko bi rekla, da je bil do konca zaljubljen vanjo. Bila je Madžarka, slovenskega jezika skoraj ni znala, govorila je mešanico srbščine in madžarščine, zato sva moj mož in jaz govorila z zdravniki, ko je zbolel. Na koncu je strašno trpel. Zelo je bil navezan na svoje sorodnike in na Bizeljsko; na vrtu imamo še vedno trto, ki jo je prinesel z Bizeljskega in jo tu posadil. Njegova žena je umrla leta 1954. ” skem. Živeli so težko. Še huje je bilo, ko je umrla mati, Tončku je bilo takrat pet let. Zemlja, ki sojo imeli, ni mogla nasititi toliko lačnih ust, zato so odhajali drug za drugim. Med zadnjimi je odšel Tonček, in sicer v Zagreb, kjer so že bile njegove sestre. Začelje kot rudar, izučil se je za peka, ves čas pa gaje mikala fotografija. Ker je bil zelo družaben, je kmalu spoznal ljudi z enakimi hotenji. Leta 1924 se je v Zagrebu začela njegova filmska kariera. Snemal je reportažne prispevke za francoske tednike Pathe in Gaumont. Leta 1926 je postal snemalec za nemško filmsko družbo Stella Film. Najprej je snemal reportaže in reklame, kasneje kratke in dokumentirane filme. Leta 1928 je posnel celovečerni dokumentarni film Življenje in smrt Stjepana Radiča. Leta 1931 se je zaposlil pri produkcijsko-distribucijski službi Jugoslovanski prosvetni film v Beogradu, sodeloval je pri koprodukcijskih filmih: A življenje teče dalje, Otroci narave (z rojakinjo Ito Rino) itd. Pri Jugoslo-vanjskem prosvetnem filmu je delal kftt glavni snemalec in montažer do leta 1936, do druge svetovne vojne pa za Privredni film. Snemanje celovečernega filma Ljubica m Janja v Zagrebu je prekinila druga svetovna vojna. Med njo je delal za različne naročnike. Leta 1946 se je zaposlil pri Triglav filmu in delal tam vse do svoje smrti. Pogosto je omenjal, daje bilo to obdobje najsrečnejše v njegovem življenju. Sodeloval je pri Filmskem obzorniku in posnel mnogo kratkih dokumentarnih filmov: Mladina gradi, Tujega nočemo, svojega ne damo, Bodoči čuvaji neba, Kuren-tovanje, Planica, Oton Župančič, Plazovi na Tolmisnkem, Mojster Plečnik itd. Umrl je 2.7.1953 in je pokopan v Stožicah pri Ljubljani, vendar je grob prekopan. METKA PREMELČ Ljubljana NOVOMEŠKA JADRALNA REGATA Kako je Eol uslišal prošnje Dolenjcev Dolenjec ni zapečkar, rad se odpravi od doma in tudi morje mu ni tuje. Marsikatera jadrnica je že zrasla pod dolenjskim kozolcem in danes ponosno razpenja jadra na morju. Belokranjec Jure Sterk je sam objadral svet, Dolenjski in posavski jadralci pa še vsako jesen skupaj lotijo nekoliko manjšega, a vseeno zanimivega podviga. Zepet let zapored oktobra pripravijo novomeško oziroma, kot ji rečejo nekateri redni udeleženci, podgorsko regato okoli otoka Lošinja. Začetek in konec vsakoletnega tekmovanja dolenjskih jadrnic in jadralcev je zgodovinsko mestece Osor, kjer otok Cres od Lošinja loči le ozek kanal, preko katerega je speljan dvižni most, ki ga jadralcem na ljubo dvignejo dvakrat na dan. Z obale jadralca pozdravijo bronaste skulpture glasbenikov, ki so nastale pred leti ob tradicionalnem festivalu resne glasbe v Osorju. Letos seje skozi osorski kanal zgnetlo enajst dolenjskih lepotic, ki so v naslednjih dneh poskušale v svoja jadra ujeti čimveč vetra. Tradicionalno zbirno mesto dolenjskih jadralcev je gostilna Mornar v Nerezinah, kjer so se na prevečer podgorske regate zbrali krmarji vseh prijavljenih bark na pomembnem posvetu. Treba je bilo določiti pravila tekmovanja glede na dolžino in opremo precej različnih plovil, da bodo dosežki primerljivi med sabo. Ker dolenjskim in posavskim mornarjem nikoli ne uspe odkriti čarobne formule, ki bi izenačile barke ob vsakem vremenu in vsakem vetru, je njihova formula vsako leto drugačna. Težko pričakovano petkovo jutro je prišlo, a veter, brez katere-gajadrnica ni jadrnica in jadralec ne jadralec, ni hotel zapihati. Žalostno sem zrla proti obzorju in potolažile me niso niti besede enega prvih dolenjskih jadralcev, znamenitega baletnika Pina Mlakarja, ki mi je nekoč dejal: “Ne smeš biti nestrpna. Če ni vetra na morju, je v tvojem srcu.” Kljub skoraj popolnemu brezvetrju so se dolenjski jadralci pripravili na štart, ugasnili motorje in preko pomorskih radijskih postaj prisluhnili odštevanju minut do Starta. Bolj žalosten je zgledal štart, saj se veter kar ni hotel ujeti v razprostrta jadra. Naša klubska jadrnica Vitalis s krmarjem Borutom Šulnom je povedla, saj je slab veter dajal prednost manjšim in lažjim jadrnicam, medtem ko se težka jadra velikank niso hotela napeti, kot bi si to želele njihove posadke. Aleš Wachter in Tom Zupančič, krmarja največjih jadrnic Liberty in Seidi, sta izobesila spinaker, veliko izbočeno pomožno jadro, ki pa je kmalu prav tako uplahnilo. Nekatere jadrnice so komaj prišle do štartne črte, posadka Mavrice si je pomagala kar z veslom. Kljub vročim željam enajstih dolenjskih posadk veter ni hotel zapihati in tudi sočna mornarska kletvica ni več pomagala. Veliki štirje: trije pobudniki trdicionalne regate in lanski zmagovalec, so po posvetu po radijskih postajah dokončno in nepreklicno odločili, da lahko posadke pospravijo jadra in prižgejo motorje, sicer ta dan ne bi prispeli do svetilnika na koncu Malih Srakanov, kjer naj bi bil cilj prve etape. Tam pa je, kot da je Eol uslišal mile prošnje dolenjskih pomorščakov, zapihal najprej rahel, potem pa vse močnejši jugo. Jadranje se je začelo. Krmarji so ukazali obesiti na jambore vse, kar je posadka našla pod palubo. Pisani spinakri so okrasili morje, za sabo smo pustili Mali Lošinj, uvalo Krivico in se skozi Iloviška vrata nezadržno bližali Iloviku. V njegovo luko je prva zaplula Vitalis, ki je za 11 navtičnih milj potrebovala 3 ure in 21 minut, tri minute za njo je navidezno ciljno črto prečkala Seidi in za njo še Aquarius, potem pa vse ostale. Dotedanji tekmeci smo se zlili v prijetno jadralsko druščino, ki je še dolgo ob ribicah z žara in polnih kozarcih ob glasbi in petju m 73 ZMAGOVALCI - Zmagovalna posadka čarterske jadrnice Seidi, ki si jo je krmar Tom Zupančič sposodil nalašč za novomeško regato. Ker Seidi ni bila avtohtona dolenjska jadrnica, je zmagovalni pokal - zvonček pripadel drugouvrščeni posadki jadrnice Liberty. (Foto: Katja Kraško) vedno znova podoživljala dogodke minulega dne. V soboto nas je čakala najdaljša etapa, od Ilovika mimo Orude po notranji strani Lošinja nazaj do Nerezin. Veter je, kot da bi vedel, da dolenjske jadralce čaka kar 22 navtičnih milj, zapihal pošteno in jadrnice so se nagnile, da so posadke kar vriskale. Vsak krmar je izbiral svojo taktiko, vsak je želel s svojo potjo in svojo izbiro jader pretentati nasprotnike. Po treh urah in pol je v Nerezine prva zaplula Seidi, dobre štiri minute zatem Liberty, slabo minuto za njo pa še Firova Aquarius. Dirka še ni bila končana, saj se je regatni odbor, ker je zaradi brezvetrja propadla prva etapa, odločil izpeljati še četrto etapo na morju pred Nerezinami med Lošinjem in Cresom. Po dobri uri jadranja je tokrat ciljno črto prva preplula Liberty, druga je bila seidi in tretja najmanjša in najkrajša udeleženka novomeških regat, lanska zmagovalka Barka Barka z Markom Sventom za krmilom. Zdaj je bilo dirke konec, a kaj ko je bul pravi zmagovalec znan šele po preračunu izidov po čarobni formuli, ki sojo razumeli le redki, tako da nikomur ni bilo jasno, kdo je prvi in kdo zadnji in komu bo pripadel zmagovalni zvonček z vgraviranimi imeni bark in krmarjev dosedanjih zmagovalcev. Maku in Alešu NVachterju, Aquariusu in Zoranu Firu, Sombreru in in Stanetu Mokotarju ter Barki Barki in Marku Sventu seje pridružila tokrat drugouvrščena jadrnica Liberty z Alešem Wach-terjem, saj sije zmagovalec regate Novomeščan Tom Župančič jadrnico Seidi izposodil. Ostala mesta so po zapletenem izračunu osvojili - 3. Aquarius (Zoran Fir), 4. Barka Barka (Dejan), 5. Vitalis (Borut Šuln, 6. Breza (Vasilij Tratnik), 7. Mak (Marijan Lapajne), 8. Pidi (Boris Žibert), 9. Alpha (Rudi Muzica), deseta je bila se-miška Mavrica s semiškim župnikom za krmilom, izven konkurence pa seje pred Mavrico uvrstil katamaran Silila II (Uroš Bernardič). KATJA KRAŠKO IF®[E>@[rft8DŽ® • a®[TOD[]TfDDW(o)®'SD ♦ ©OdOš® • gfl©[pB@B • ^©[^©DfGgDŽ® * gSQDDB[TODB^©®SB • gOODs® • gQ©[pB@flJ Čeprav na Dolenjskem prevladuje govedoreja, je v zadnjem času mogoče opaziti vse več gospodarstev tudi z drugimi živalmi, tudi s kozami. Nekateri kmetje jih imajo le nekaj, da namesto njih pridno postrgajo vse meje in bregove, ki jih je s kosilnico težko obdelati, ali da z njimi razveselijo majhne otroke, najde pa se tudi kakšen zanesenjak, ki se odloči prav za kozjerejo. Vincencij Čepon iz Stične se skupaj z ženo že tretje leto ukvarja s kozjerejo in sirarstvom. Edina v Sloveniji izdelujeta kozji pol-mastni mehki sir camembert s specialno camembert plesnijo z okusom po šampinjonih, ki ni le okusen, pač pa tudi zelo zdrav. Čeponova sta Ljubljančana, nikoli nista živela na kmetih, pa vendarle se sedaj na podeželju v Stični počutita srečno med svojimi kozami. Vincencij je po poklicu gradbenik in kar 22 let je delal na tem področju, žena pa je gimnazijska maturantka in je (študirala je farmacijo). Na Dolenjsko sta prišla nenačrtovano. V Stični sta pogosto obiskovala nekega svojega prijatelja, ki jima je povedal, da v bližini nekdo prodaja zastarelo kmetijo. Odločitev je bila hitra: pred tremi leti sta pustila svojo avtošolo, kjer sta od leta 1990 oba inštrurirala, prodala hišo z vrtom in se iz Ljub- ljane preselila na 7 hektarov veliko zapuščeno kmetijo na 405 metrih nadmorske višine. “Mnogi tega ne razumejo povsem in se jim zdiva čudaška, toda nama ni žal. Kaj je lepšega, kot živeti z naravo?” menita Čeponova. Gradnja hiše in hleva Čakalo ju je veliko dela, saj sta morala zgraditi novo hišo in hlev za koze, ki je zdaj nared. Marsikdo bi si mislil, da o kozjereji - odločila sta se za mlečno usmeritev - nista imela pojma, pa ni bilo čisto tako. Vincencij je namreč v začetku devetdesetih mesec dni preživel v pašni skupnosti na kobariškem Stolu. Tam je spoznal, kako se gojijo koze. Učili so se tudi sirarstva in navdušenje je naredilo svoje. Osnovno čredo koz sta Čeponova kupila v Senožečah. Odločila sta se za rjavo nemško srnasto pasmo alpina z rodovniki. Začela sta s 15 kozami, zdaj se jih na njunih pašnikih in v hlevu gnete okrog 40. “Letos spomladi smo imeli prvič mlade. Ponavadi imajo koze po dva mladiča, pri nas smo imeli že tudi trojčke. Nekaj smo jih prodali za pleme, nekaj jih je šlo za zakol. Za tri mesece bomo zdaj zaključili z molžo, kajti januarja ali KOZE IMAJO RADE SVOJEGA GOSPODARJA - Ob obisku so koze pridno obirale grmičevja in trgale travo, ko pa se jim je približal gospodar, so takoj pritekle k njemu, vesele njegovega obiska. (Foto: L. M.) KOMORA, KJER ZORI PLESEN - Čeponov sir je izreden prav zaradi specialne plesni camembert, ki zori v posebni komori (na sliki). POTREBUJEJO VODO - Šampinjone je treba redno zalivati, pomembni pa,sta tudi prava temperatura in vlažnost zraka. (Foto: B. D. G.) PRI OBIRANJU - Pri prvem obiranju je največ gob, potem v tedenskih razmikih šampinjone berejo še dva- ali trikrat. (Foto: B. D. G.) KOZJEREJA IN SIRARSTVO ČEPON ' Kozji sir camembert za zdravje februarja bomo imeli spet mladino,” je zadovoljen Vincencij. V novem hlevu, ki je prirejen za prosto rejo koz in v katerem je večino del opravil kar sam, je prostora za 75 molznic in še za toliko mladičev. Koze so inteligentne živali Delovni dan se pri Čeponovih začne kar zgodaj. Zakonca vstaneta okrog sedmih, v pol ure je končana molžnja in nato koze spustita na pašo na bližnje ograjene travnike ob gozdu. “Čimveč morajo biti zunaj, sicer pa imajo rade lepo vreme. Navajene so na sonce, moti jih megla, ne marajo dežja in sploh mokrote. So zelo čiste in predvsem inteligentne živali, čeprav se sliši smesno. Jaz pravim, da moraš razmišljati eno črtico pred njimi, da shajaš,” se pošali Čeponova. Zvečer se koze vrnejo v hlev, kjer je še enkrat na sporedu molža in seveda dodatni obroki sena in krmil. Polovico krme dobijo iz svoje kmetije, polovicojo dokupijo. “Stremim k temu, da je vse čim bolj naravno. Nobenih gnojil, silaže ali kaj podobnega! To je zame že umetno. Ne maram forsiranja za vsako ceno,” je razlagal Vincencij. Zanimivo je, da govedo na paši uživa okrog 18 vrst bilk, trav, listja, lubja in podobnega, koze pa kar 48 vrst, zato sta tudi kozje mleko in sir veliko bolj zdrava in kvalitetna. Zima in sneg sta zdaj kriva, da so koze po ves dan v hlevu in bodo na pašo morale počakati do pomladi. Zahtevna izdelava kozjega sira Na željo dr. Bogdana Perka z ljubljanske biotehniške fakultete sta se Čeponova odločila za izdelavo specializiranega sira - za sir francoskega porekla iz Normandije, ki se imenuje kozji sir camembert, oplemeniten s specialno camembert plesnijo in vonjem po šampinjonih. Tega tipa sira ne dela še nihče v Sloveniji. Podoben sir je tudi brie. Ravno izdelava sira je zahtevna in vzame največ časa. Vincencij se je vsak dan loti takoj po molži in konča šele okrog 13. ure. Trenutno na dan pridela okrog šest kilogramov sira, spomladi bo količina približno dvakrat večja. Mleko je treba termično obdelati, zasiriti, sir nato oblikovati v 125- do 200-gramske hlebčke, počakati, da fermentira, ga nasoliti in nanj nabrizgati žlahtno belo plesen. Plesen nato pet do osem dni zori v posebnih pogojih v komori, ko je razvita, pa se hlebčke sira pakira v folijo z deklaracijo. Hlebček stane Vincencij Čepon 350 tolarjev, kar je cena, kije skorajda vsakemu dostopna. Da gre to Vincenciju dobro od rok, dokazuje tudi nagrada. Kulturno društvo “Pepca Čehovin Tatjana” iz Senožeč je namreč Vincenciju, ko je prvič sodeloval na prireditvi pastirskih iger, ocenjevanja sirov, izdelkov iz mleka ovc, koz in drobnice, podelilo diplomo za ekst-ra kakovostni razred kozjega sira camembert. Poleg diplome so ga razveselili s 400 kilogrami krmil, ki so, kot pravi sam, prišle še kako prav. Čeponova poleg kozjega sira delata tudi skuto, iz nje pa še razne vrste namazov, ki jim dodajata češen, poper, peteršilj, papriko, po želji pač. Spomladi bosta svojo ponudbo obogatila še z jogurtom iz kozjega mleka. V kozjerejo sta zakonca vložila veliko truda, skrbi, dela, pa tudi denarja. Brez dobre opreme ne gre in samo nova večja komora, ki jo nujno potrebujeta, stane 600 tisoč tolarjev. “Doslej nisva dobila še nobene subvencije, le od stiške Kmetijske zadruge sva zdaj dobila kredit za nov večji kotel,” povesta Čeponova in dodata, da se bo pravilnost njune odločitve šele pokazala z rentabilnostjo. Dobro sodelujeta z Veterinarsko postaja Ivančna Gorica, čeprav preventivo, če je le mogoče, opravljata sama. Žalostno pa je, da je katastrski dohodek njune kmetije premajhen, da bi si Vincencij lahko “privoščil” plačevanje pokojninskega prispevka. Osnova znaša 104 tisoč, njun katastrski dohodek pa le 74 tisoč tolarjev. Okrog dvesto činčil Skoraj dve leti na Čeponovi kmetiji vzgajajo tudi činčile, s čimer se GOBARSTVO - ZAMUJENA PRILOŽNOST? ukvarja predvsem gospa. To so glodalcj iz družine volnenih tnj®: k kožuhovinarji, katerih kožuš® ji služijo za krzno. V naravi jih ni veji H saj so jih iztrebili, zato se je začela ^ farmska reja, ki pa še ne zadostuje ^ vsemu povpraševanju. Še vedno je preveč žensk, ki si lahko privoščtj0 jopo, kučmo ali plašč iz krzna čin- * čile, čeprav takšen plašč, za katere' n ga je potrebno okrog 120 kož* Ij stane kar od 150 do 400 tisoč ne*' n ških mark. "Imamo 200 živali, okrojj n 62 je plemenskih samičk. Začete* ^ reje je zelo drag. Družina s peti®1 do osmimi samičkami in samčko® . stane okrog 3.500 nemških mark' potrebno pa jih je imeti vsaj pet,”J( * pripovedovala Čeponova in pest® t; vala svojo ljubljenko. Činčile im3)0 0 zelo gosto dlako - za lažjo preds®' si vo: iz enega lasnega mešička zraste e približno 20 do 60 dlačic. V osni® ^ mesecih je krzno zrelo in živ®1 j( takrat oddajo. v Zakonca sta kljub številnim o® veznostim in delu na kmetiji zadovoljna v krogu svojih živali in ni ji®8 n. žal, da sta spremenila način živ/' o nja, čeprav si sedaj ne moreta privf n ščiti pravega dopusta, niti daj11 j kakšen dan ne bi bilo doma. Živ®1 S| pač zahtevajo svoje. Pravita, da s® k sreči prej veliko potovala po svet® tako. da ju sedaj to niti ne mika ve® si pa rada privoščita kakšno pop®' dne v bazenu v Dolenjskih Toplic33; “Ni govora, da bi se znova živel n Ljubljani! Še tamkajšnje opravi® h najraje preložim kar na ženo. Pod?, n želje nudi poseben čar življenja,’/ o odkrit Vincencij, žena pa se z nji® g popolnoma strinja. , Prijetno je srečati ljudi, ki im# pogum in voljo živeti tako, kot si res želijo. LIDIJA MUF*? £ n si 0 Bernikovi gredo vsak dan po gobe d sl V; d si Letošnja izredno bogata bera samoniklih gob v naših gozdovih je dodobra razredčila kupce gojenih gob. V Sloveniji radi stikamo za gobami po gozdovih in tudi zato se gojenje gob ni razvilo do take mere, kot bi se lahko. Kljub vsemu pa se poraba gojenih gob močno povečuje tudi pri nas. Po eni strani zato, ker gobe vse bolj vključujemo v jedilnike in ker gojene gobe veljajo za zdravo in neoporečno hrano, in po drugi, ker je zakon zaščitil avtohtone gobe v gozdovih. Slovenija žal priložnosti za razvoj gobarstva in dodatno zaposlovanje na podeželju doslej ni izkoristila. V času čakanja na članstvo v Evrospki uniji je pozabila na razvoj in zaščito domače pridelave vrtnin in poleg njih tudi gob. Kot pravi Marija Orešnik iz Poslovnega združenja prehrane Slovenije je stanje še posebej kritično prav pri pridelavi gob. Slovenija vsako leto uvozi tri četrtine vseh porabljenih gojenih gob pri nas (1.200 ton). Slovenci po ocenah tega združenja pojemo 1.600 ton svežih, kon-zeviranih in zamrznjenih gojenih gob letno. Danes večina gojiteljev gob svoj pridelek proda v sveži obliki, ker jim to prinaša največje zaslužke, vendar bi lahko ob povečani domači pridelavi v večji meri oskrbovali domače predelovalne obrate, ki zdaj gobe večinoma uvažajo. Po približnih ocenah smo v lanskem letu v Sloveniji pridelali 1.200 ton gojenih gob, največ šampinjonov, in manj kot 100 ton ostrigarjev in shiitak. Proizvodnja gob temelji predvsem na uvoženem že zasejanem kompostu. Uvozimo ga 3,4 tone letno, medtem ko ga doma pripravimo le dobro poldrugo tono. Potrošnja gob v naši državi je precej večja od pridelave, zato vsako leto uvozimo vsaj 3.500 ton konzerviranih gob (največ iz Kitajske in Madžarske), gobe pa uvažajo tudi za redclavo. Ta se zanima za večje oličine in redno dobavo gob ali vsaj za načrtovano dobavo občasnih Največ pridelajo v ZDA, kjer so lani pobrali kar 357.000 ton gob, večino šampinjonov. V evropskih državah so lani pridelali več kot 800.000 ton gob, vendar še vedno ne dovolj za lastno porabo, ki sega čez milijon ton. Na stari celini je največja gobarka Nizozemska (v letu 1997 kar 240.000 ton), sledi ji Francija, med vzhodnoevropskimi deželami pa sta večja pridelovalca Poljska (70.000 ton) in Madžarska (25.000 ton). večjih količin (vsaj dve do tri tone naenkrat), vendar vsega tega mali in nepovezani pridelovalci ne zmorejo. Na trgu vlada nered Na nered na trgu gobje nedavno v Gornji Radgoni opozoril Anton Prosnik iz družbe Gosad. Projekt kooperacijske pridelave gob za predelavo v Sloveniji niti ni dobro zaživel, v preteklih letih pa se je ob pridelavi gob razvilo mnogo donosnejše prekupčevanje, in to na sivem trgu. Ob takem stanju na domačem trgu, so k nam začeli prihajati tuji konkurenti, ki uspešno ponujajo sveže gobe po ugodnih cenah, saj so dobro organizirani in imajo doma državno podporo. Prosnik je poudaril, da sta v državah, kjer je pridelava gob razvita, pridelovalec in predelava partnerja. Dr. Franc Pohleven iz Biotehniške fakultete ocenjuje, da je slovenska država v zadnjih letih na področju gobarstva uspešno uredila le eno stvar - organizirala je odkup in izvoz samoniklih gob, kar dela škodo našim gozdovom, zato bi morali izvoz prepovedati in spodbujati gojenje raznovrstnih gob. Država bi morala pospeševati porabo gojenih gob tudi zato, ker so samonikle gobe onesnažene s težkimi kovinami ter radioaktivnima stroncijem in cezijem. Dr. Pohleven še poudarja, da bi za gojenje gob lahko koristno uporabili odpadne surovine kmetijstva in lesne industrije, že porabljen substrat pa je mogoče uporabiti kot gnojilo ali za živinsko krmo. Zavzema se, da bi v študij agronomije uvedli predmet o gojenju gob, ustanovili razvojni center gobarstva ter vzpostaviti nadzor nad kakovostjo surovin in pridelanih gob. Na ta način bi zaščitili gojitelje gob. Društvo gojiteljev gob Slovenije pripravlja strategijo razvoja te dejavnosti pri nas in se zavzema, da bi jo priznali kot kmetijsko panogo in s tem dosegli tudi denarno podporo države. Prizadeva si tudi za razvoj domače proizvodnje substratov za raznovrstne gobe in za osveščanje potrošnikov ter za kontrolo uvoza nekakovostnih cenenih gob. Največji v Posavju S prizadevanji društva, še posebej pa s kontrolo uvoženih gob iz Madžarske ali Kitajske se strinjajo tudi Bernikovi iz Brestanice. Gobe so začeli gojiti leta 1990 in imajo tako najstarejšo in največjo uradno registrirano gobarno v Posavju. Seveda je okoli še kar nekaj pridelovalcev z gobarnami po garažah in kleteh, ki nimajo hladilnikov, zato morajo takrat, ko imajo bero, ves pridelek prodati, najpogosteje pod ceno. "Veliko gojiteljev se je že poskusilo z gojenjem gob, a jih je mnogo dejavnost opustilo, ker zahteva resnost, pedantnost, čistočo in stalno pripravljenost za delo. Pri nas ni dopusta,” pravita Vida in Janez, ki jima pri delu izdatno pomagata sinova Tadej in Marko. Gobarstvo Bernik zdaj letno pridela okrog 15 do 20 ton šampinjonov, pred 8 leti pa so začeli kot mnogi drugi v kleti. Ko je družina spoznala, da se da z gobarstvom zaslužiti, je dejavnost širila, tako da se danes z njo preživlja. V letu 1992 so Bernikovi pridobili 4 gojitvene prostore, lani pa so zgradili še dodatnega, večjega in bolj sodobnega. Gojitvena celica, ki ima zmogljivost 8 do 24 ton na leto, stane od 100 do 220 tisoč nemških mark. Če štejejo vse stroške, tudi tiste z gradnjo, potrebno dokumentacijo in podobnim, so tudi Bernikovi vložili v proizvod-' njo nekaj takega. Dejavnost zahteva vso opremo naenkrat vključno s klimatskimi napravami in napravami za vzdrževanje temperature, kar je za male samostojne podjetnike, kakršna je Vida Bernik, lahko velika težava, saj kakšnih ugodnih kreditov za začetek ni mogoče dobiti. Šampinjone gojijo na substratu, kije pripravljen in tudi že okužen z micelijem v Italiji. Tak briket s kompostom, fermentiran, pasteriziran in okužen s trosi, sc pri Bernikovih pri določeni temperaturi zraka in komposta inkubira 14 dni, nakar nanj nasujejo pokrivno zemljo, jo razkužijo in zalijejo. Potem dva dni nihče ne sme vstopiti v prostor. Prst zalivajo nato vsak drugi dan, nato jo 8. do 9. dan premešajo, že po 7-ih dneh pa začno zmanjševati temperaturo v prostoru, da se zmanjša tudi temperatura komposta. Po 38 dneh se prične obiranje šampinjonov. Največja bera je pri prvem obiranju, kakršnega so imeli tudi ob našem obisku. Obiranje se ponovi til- do štirikrat v približno tedenskih razmakih, potem šampinjoni še vznikajo, a pridelava ni več donosna. Obirajo ročno, medtem ko si pri praznjenju in polnjenju substrata pomagajo s posebnim strojem. Sami do kupcev Pri gojenju v petih različnih celicah skrbijo za ustrezen zamik, tako da imajo vsakih 14 dni polnjenje. Odkar imajo 4 celice, še posebej pa od lani, ko so pridobili se eno, jim to omogoča stalno oskrbo trga s svežimi šampinjoni. Najslabše je s pridelavo poleti, ker je prostore težko primerno ohladiti in v njih vzdrževati primerno zračno vlago. Družina Bernik si je sama organizirala svoj trg in si pridobila števil- ne redne kupce. Pri njih kupuj# gostinci, picerije, trgovci in tržnic® mnogi so jih tudi sami poklicali* k so pri drugih zvedeli, da so resi1, podjetje. V prodaji svežih šainp1' j njonov dosegajo najboljše cene, dar pa pridelajo presežk, so prisilje' ni gobe prodati tudi za predelaj kjer pavdosežejo za tretjino n$r ceno. “Šampinjoni lahko počakar dan ali dva v hladilniku, več p3 ne, saj tudi kupci pričakujejo, °. bodo gobe še lahko hranili nekaj d® v svojih hladilnikih,” pravi Vida. Bernikova opozarjata, da je ^ slovenskem trgu gob velik nei ker na njem gospodari mnogo ne® radnih gojiteljev, ki ponujajo gOR-nn ni 7i ih mn a h knr ko v In ZBfa0 po nižjih cenah, ker so v to žara-hitre prodaje prisiljeni pa tudi zat® n \ ker imajo z gojenjem (ni dajateo manj stroškov. Menita, da bi bn mnogo bolje, če bi gobarstvo prizn3 li za kmetijsko panogo in bi im gojitelji gob primeren status. trgu se srečujemo tudi s konkur63 co iz tujine, še posebej iz Madž3* ske, kjer«tako pridelavo podp13; država in k ceni za vsak kilograj: gob primakne skoraj tretjino,” pr3" ta Bernikova. .- Tri gobarskih začetkih sta si vel'j ko pomagala z literaturo in z ob|Sl1 pri drugih gojiteljih gob, zdaj r sledita predavanjem in seminarje3!' obiskujeta sejme in sledita strok; ker zaostati pač ne smeta. Odkar“ slovenski gojitelji povezujejo društvo, lažje prideta do znanj® vendar največ še vedno štejejo l3s,j ne izkušnje, čeprav so včasih tu drage. BREDA DUŠIČ GORNlK ibe imajo nizko kalorično lost in vsebujejo le malo ab, zato jih vse pogosteje jemo v jedilnikih sodobne •ane. Če pri gojenju ne ibljamo kemičnih zaščit; redstev, so hkrati tudi ško neoporečna hrana-liše dr. Franc Pohleven z niške fakultete v Ljub; >be vsebujejo precej vec jvin kot zelenjava, bog3' o tudi z vitamini in min' Nekatere vrste, kot n3 r tudi pri nas vse bolj e m ceio pospcsuj>-j-o. Za nekatere gobe so )kazali znra' ......, da imajo zdra- činek (shiitake, velik3 nka, svetlikava polo; ), saj vsebujejo snovi, k1 o antivirozno, antitU' in znižujejo raven ho* ff®[p®[r5®š® • ggHraoiMiDW®@'SO • ©OnOs® • ($®[pog[i • n3®^®^®!® • g®[raO[jaflOw®®G0 • ©OB.Ds® • dl®[pogo VAROVANJE DEDIŠČINE Krajinski park Kolpa je razglašen Lahko rečemo, da imajo Be-| vkranjci velik smisel za ohranjanje *v°je dediščine, ki so jo z podedovati od svojih prednikov, saj so zavestjo nekatere najvrednejše predele ohranjenih območij naravne in kulturne dediščine zavarovali bodisi kot območja krajinskega parka ali pravnega spomenika. Vponede-iek 9.11.1998, se je že zavarovanemu Krajinskemu parku Lahinja in travnemu spomeniku reki Krupi Pridružil še Krajinski park Kolpa. Glavna naravna znamenitost Krajinskega parka Kolpa je reka Kolpa, ki skupaj s poplavljeno ravnico, strmimi pobočji, skrbno obdelanim vrtačastim svetom, steljniki in gozdovi sooblikuje edinstven belokranjski kraški svet, 9 skriva tudi svojevrsten živalski rastlinski svet. Daje prav tu že v Preteklosti živel skromen, a kul-larno bogat narod, pričajo: ohra-njena kulturna krajina in številni °bjekti kulturne dediščine. Posebno varstvo je v parku namenjeno *ar 16-im naravnim znamenito-stitn in okoli 40-im kulturnim sPomenikom. Od ideje do parka Ideja o zavarovanju območja ob jeki Kolpi je bila stara že kar dobrih deset let. Prvotno je bil zasnovan park v sklopu Kočevskega naravnega parka, ki naj bi segal v °elo krajino vse do Damlja in bi Ujemal tudi masiv Roga. Ker se z idejo o Kočevskem naravnem Parku Belokranjci niso strinjali, so Se vodile številne aktivnosti, ki so narekovale izdelavo posebnih ^rokovnih podlag za razglasitev ožjega območja ob reki Kolpi vse no Metlike. Podrobnejše prostorje analize in inventarizacija ter ^alorizacija naravne in kulturne dediščine so pokazale, daje ume-flna in strokovno utemeljena parkovna razglasitev ožjega območja °b reki vse od Starega trga do Fučkovcev. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta je na podlagi predhodnih raziskav rastlinstva in živalstva in že prej omenjenih prostorskih analiz pripravil strokovne podlage za razglasitev parka a skupaj s kartografskim gradivom. Temeljito pripravljene strokovne podlage so vsebovale prirejene varstvene režime za posamezne cone kot tudi za posamezne zvrsti dediščine, kot take so občini služile kot osnova za pisanje odloka. Odlok je bil v javni razgrnitvi več kot eno leto in pol, tako da so imeli lastniki zemljišč dovolj časa za podrobnejšo seznanitev z načrtovanim zavarovanjem. V vseh krajevnih skupnostih so bile organizirane javne razprave s predavanjem o namenu in pomenu zavarovanja. Prav vse javne obravnave so bile zelo dobro obiskane in ponekod tudi razburljive, saj so si premnogi razlagali parkovno zavarovanje kot oviro v razvoju. Utemeljevanje, da gre za zavarovanje “parka za življenje”, je naletelo na gluha ušesa predvsem pri nekaterih posameznikih, ki so proti zavarovanju “iz principa” ali pa vidijo v zavarovanju oviro pri realizaciji svojih lastnih programov, ki so v nasprotju z režimi varstva. Odlok vsebuje kratek opis parka, opise posameznih varstvenih con, varstvene režime za posamezne cone in zvrsti dediščine in splošni varstveni režim. Pomembno je poglavje: Varstvo in razvoj, ki določa, kaj vse je potrebno zagotoviti, da bo razvoj parka stekel usmerjeno. Poudarek je na usmerjenem razvoju dejavnosti, ki s svojimi posegi v prostor nimajo negativnih ekoloških vplivov na ohranjanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot tega območja. Te dejavnosti so predvsem kmetijstvo, turizem, gozdarstvo, lov, ribolov, šport in rekreacija ter malo gospodarstvo. Z odlokom je predpisan in določen znak in logotip parka, ki se sestoji iz stilizirane praproti (rastlinska vrsta -značilnica belokranjskih steljni-kov) v zgodnji fazi svoje rasti in leži centralno v “rombu” s pobranimi robovi. Motiv znaka je povzet z belokranjske pisanice, ki so značilne v okolici Adlešičev, sama silhueta praproti pa ponazarja lahko tudi mlinsko kolo, saj gre za reko, ob kateri je v prteklosti klopotalo kar nekaj mlinov. Kot vsak odlok se tudi ta konča s kazenskimi določbami, ki veljajo za kršenje odloka, v višini od 10.000 do 200.000 SIT. V posebni prilogi odloka je seznam parcelnih številk meje parka in posameznih kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti. Nameni in cilji zavarovanja Dejstvo je, da sta se občina in država s sprejetjem odloka zavezali, da bosta območje parka obravnavali prioritetno v različnih razvojnih progaramih. Lahko rečemo, daje tudi s strani države park dodatna ponudba za razvoj teh krajev, saj je v mesecu juniju minister za okolje in prostor g. Pavle Gantar podpisal pismo o nameri o sodelovanju na območju parka. Osnovni namen zavarovanja s stališča varstva in ohranjanja naravne in kulturne dediščine parka je predvsem: • zagotoviti aktivno varstvo, ohranjanje in vzdrževanje ter obnovo objektov naravne in kulturne dediščine v parku • pospeševati in vzpodbujati tradicionalno obliko kmetovanja, domačih obrti in dejavnosti, ki ne bodo ogrožale vrednot parka • preprečevati razvoj nesprejemljivih dejavnosti in rabe tal, ki bi lahko razvrednotile naravno hranjene predele parka • zaustavitev upadanja števila lokalnega prebivalstva • zagotovitev zaposlovanja • vzpostavitev sistema upravljanja in oddajanja koncesij za opravljanje v parku parku primernih dejavnosti • zagotoviti razvoj mehkega turizma • vzpostavitev sistema davčnih vzpodbud, vzpodbud na področju kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti, turizma in drobnega gospodarstva I • izobraževanje in usposobljanje domačega prebivalstva za izvajanje in opravljanje določenih novih dejavnosti, kijih bo park prinesel. Da se bo varstvo in razvoj parka lahko usmerjeno izvajalo, bo nemudoma potrebno izdelati program varstva in razvoja parka (up-ravljalski načrt), kar tudi občino obvezuje sprejeti odlok. Neob-hodna bo tudi dodelitev koncesije za upravljanje parka. Tudi tu je pričakovana pomoč države, saj gre za obmejno območje s sosednjo Hrvaško. Namen razglasitve je prav v tem, da se na zavarovanem območju ob reki doseže usklajen razvoj, ki bo prinesel lokalnim prebivalcem boljše možnosti za življenje. To pa bo odvisno predvsem od aktivnosti posameznih sektorjev na občinskem kot tudi na državni ravni in seveda od samih prebivalcev paijka in neposredne okolice. Če se bodo domačini sami prizadevali za ohranjanje in varstvo dediščine v parku in se zavedali možnosti razvoja, kijih park lahko prinese, bo tudi ta park “postal park za življenje”. Krajinski park Lahinja lahko, danes po desetih letih zavarovanja, tako že imenujemo. MIRA IVANOVIČ Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Ekološki problemi v beli krajini So Belokranjci res takšni packi? .. Ksi, ki opevajo lepote Bele kra-tttte, radi poudarjajo njeno čisto °koljc. Pa je zares tako ? Glede na to, fj je Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič oktobra c Semiču Pripravilo predavanje o ekološki Problematiki Bele krajine, bi lahko mtro podvomili, da je dežela ob Kol-Pt zares tako ekološko neoporečna. Obiskovalec Bele krajine mar-SlKaterih ekoloških pomanjkljivosti ?®jbrž sploh ne zazna, kaj šele, da bi motile. Zato pa Belokranjcem ni ,Seeno, v kakšnem okolju živijo, in je moč zaključiti po izčrpnih podatkih mag. Svetozarja Poliča, Predstavnikov črnomaljske Komune in Margarete Šavli, profesorice srednji šoli Črnomelj, se bodo ?!prali kar precej potruditi, da bo Mihovo bivanje prijetnejše. , Po besedah mag. Svetozarja Poli-je v Kolpi že moč zaznati onesnaženost, prav tako bi morali biti Be-oKranjci zelo pazljivi pri njihovem Občutljivem krasu. Bolezni, tudi "•krite, ki so posledica onesnaže-so alergije in zmanjšanje imun-Jf® sposobnosti. 'Iiiko kot v Slovenji tudi v Beli krajini po njegovem . bistvenega premika v ekologiji, n^pak se razmere le še-slabšajo. “Še ^večji napredek je bil narejen pri dstranjevanju polikloriranih bife-Hpv (PCB) iz okolja. Prav emisija VB pa je bila največje breme za l^olje. Do leta 1985 je bilo v semiški , namreč vgrajeno v kondenza-°rje 3.443,2 tone PCB, odpadkov rje bilo za 246 ton,” je dejal mag. j“Iič. “Iskra s svojo proizvodnjo je ila večji vir onesnaževanja s PCB Krupa. To se je pokazalo po šasiji tovarne. Če Šemič z okolico Ie bi bil na kraškem območju, ne bi nto ali dve potem, ko so prenehali ^Porabljati PCB v proizvodnji, vjhče več ugotovil PCB v okolju. Ao pa se PCB zadržuje v podzemni od koder ga s spiranjem pride v Ndpo pet do deset kilogramov na l. o, od tega pa iz reke izhlapi za pol pjjo^rama,’' je še pristavil mag. Margareta Šavli je predstavila ylogo o onesnaženosti zraka v •'lomlju s črnim ogljikom in žve-SlPvim dioksidom, ki io ie skuoaj z at- ruarja 1997. 24 ur na dan so prečrpavali zrak ter ugotovili, da jeseni in pozimi koncentracija saj izredno naraste. Dijaki so s pomočjo zarodkov enoceličarjev in z rakci raziskovali tudi učinkovitost nove črnomaljske centralne čistilne naprave. Ugotovili so, da so v vzorcu odplak, NEUSLIŠANA PREPOVED -Opozorilnih tabel, ki prepovedujejo odlaganje odpadkov, je v Beli krajini nič koliko. Vendar kupi smeti rastejo iz dneva v dan. ki so ga vzeli pri vhodu v čistilno napravo, mikroorganizmi in rakci takoj poginili, medtem ko je pri izstopu vode iz čistilne naprave njena čistost zelo dobra. Vendar je vprašanje, če bodo tovrstno raziskavo lahko nadaljevali, saj jim je organizmov zmanjkalo, za nadaljnje delo pa bi jih morali uvoziti iz Belgije. Andrej Koplan s črnomaljske Komunale je Belokranjce seznanil s tem, kakšno vodo pijejo. Po njegovem se je kvaliteta pitne vode iz vodovoda izboljšala. Ko ni večjih padavin, je voda primerna za pitje tudi iz Kolpe v Vinici in Adlešičih. Sicer pa je po bakteriološki plati voda pozimi primerna, spomladi in ob večjih padavinah pa je že obremenjena. Takrat se poveča tudi motnost in je tudi kemijsko neprimerna. Vendar jo dezinficirajo na vseh vodnih zajetjih, četudi je primerna za pitje. Mag. Polič je opozoril Belokranjce, da bi morali biti previdni pri uporabi škropiv na občutljivih kraških tleh, sicer ne bo moč rešiti vodotokov. Koplan pa je dejal, da so analize v zadnjih letih pokazale, da je voda glede vsebnosti pesticidov povsem primerna za pitje. Sicer pa so v črnomaljski občini pri čiščenju odpadnih voda v zadnjih letih naredili velik korak naprej, saj je začela obratovati centralna čistilna naprava v Vojni vasi z zmog- ''Ptavila od februarja 1996 do feb- KUP PLOČEVINE - Pred prihodom v Črnomelj z gribeljske strani prišleka pozdravi kup starih avtomobilov, ki so občinski prestolnici vse prej kot v ponos. ljivostjo pet tisoč enot, ki dobro opravlja svoje delo. Čistilna naprava na Majerju ima tisoč enot, medtem ko nameravajo čistilno napravo na Belokranjski cesti opustiti, v Semiču pa jo posodobiti. Čeprav iz semiške in črnomaljske občine odpeljejo komunalci šest tisoč prost, metrov odpadkov na leto in je odvoz organiziran iz vseh naselij, se nikakor ne morejo znebiti črnih odlagališč. Uredili so celo kataster teh smetišč, pri tem pa so jim izdatno pomagali učenci osnovne šole Loka. Tako imajo evidentiranih v črnomaljski občini 20 večjih črnih odlagališč ter v semiški 4, zavedajo pa se, daje še veliko manjših. Svoje je naredil tudi čas, saj je nekatera smetišča že preraslo. Po velikosti prednjači smetišče pri Starem trgu, ki obsega 1.600 kv. metrov, nanj pa so ljudje navozili okrog dva tisoč prost, metrov odpadkov. Robert Klobučar s črnomaljske Komunale je pohvalil lovce, ki so letos temeljito očistili gozdove. S prostovoljnim delom bi lahko odstranili tudi manjša nedovoljena smetišča, medtem ko bi bilo za velika potrebnega kup denarja. Najbolj žalostno je, da so od leta 1991 do 1994 sanirali veliko črnih smetišč, za kar je bilo porabljenega nemalo denarja. Toda danes je tam ravno tako, kot da ne bi bilo nikakršne čistilne akcije. In to kljub temu, da so poleg rednega odvoza smeti pred deponijo komunalnih odpadkov pri Vranovičih še kontejnerji, v katere lahko ljudje kadarkoli zastonj odložijo odvečno navlako. A očitno se je bolj privlačno znebiti seje v gozdovih in vrtačah. V metliški občini se lahko pohvalijo z veliko čistejšim okoljem, saj so pred leti sanirali več kot 80 črnih smetišč, če pa se pojavijo na novo, jih komunalci očistijo, račun pa pošljejo krajevni skupnosti. Sicer pa se je metliški župan Branko Matkovič zavzel namesto dveh za eno skupno belokranjsko deponijo odpadkov, čeprav je še zanjo v Beli krajini premalo ljudi. Pri tem je imel v mislih zemljišče pri Vražjem kamnu, ki je povrh vsega še državno. Država pa doslej pri ravnanju z odpadki tako in tako m naredila ničesar in občine so prepuščene same sebi, da se znajdejo, kakor vedo in znajo. MIRJAM BEZEK-JAKŠE NASE KORENINE Ni se več vrnil v Ameriko Jože in Franca Peršič iz Bal-kovcev se na stara leta najraje držita na toplem, medtem ko po položnem bregu pod domačijo od Kolpe sem pihajo hladni vetrovi in nosijo prve snežinke. Toda še nekaj tednov nazaj, ko seje namesto ledenih kristalov na travi svetlikala jesenska rosa, je osemdesetletnega Jožeta vleklo ven in pogosto je iz ograde spustil trop ovac in z njimi odšel na poznojesensko pašo. Paša je za starega človeka sprostitev. Takrat se domišljija svobodno dvigne nad vsakdanjost. Rešena spon časa ponovno, pokramlja z ljudmi, ki jih je Jože na svoji življenjski poti srečal, in sami oblikujejo usodo, ki jo je tako kruto skrojila resničnost. Ovce se razkropijo med nizkim grmičevjem, misli pa premlevajo tisti poletni čas izpred petinšestdesetih in več let, ko je bila trava bujna in zelena in je pomlad z obilnim travniškim cvetjem ogrnila ta breg. Kako bi bilo, če bi bila tista pomlad drugačna, če bi ne priplavali po nebu tisti črni oblaki in bi silni grom ne razklal človeških načrtov? 19. junija 1933 je bilo. Nevihta se je pripravljala v Pavlinih. Tako so takrat imenovali ta zaselek z nekaj hišami blizu Zilj, zdaj pa je uradno postal del vasi Balkovci. Trinajstletni Peršičev Jožek se je odpravljal z živino na pašo. Njegov oče Matija, mati Kate in starejša sestra Marija so na njivi okopavali koruzo. Oblaki so postajali vse temnejši in grozljivejši in dolgi bliski so parali nebo. Prej zamolklo in oddaljeno bobnenje se je razdrobilo v posamezne grome in prve deževne kaplje so pričele udarjati v razsušena tla. Potem seje usulo iz temnih oblakov, kot bi obrnil vedro vode. Trojica je v naglici zapustila njivo in si poiskala zavetje pod bližnjim drevesom. Treskalo je vse bliže. Potem je bilo nenadoma, kot bi se od črnega neba stegnila mogočna roka in pometla prestrašeno trojico pod drevesom. Vsa drgetajoča se je čez nekaj časa pobrala le Marija. Hlipaje je poklicala očeta in mater. Odgovora ni dobila. V tisti nevihti so trije Perši-čevi otroci, šestnajstletna Marija, trinajstletni Jožek in najmlajša Angela, izgubili očeta in mater. Že prej jim je umrl stari oče, tudi Matija po imenu, kije bil že dolga leta vdovec. Zdaj so na kmetiji ostali čisto sami. Očeta so tako ali. tako videli bolj malo. Kmalu potem, ko je svojo Kato pripeljal za gospodinjo v Pavline, se je odpravil v Ameriko, od koder je iz Pitts-burga družini pošiljal prihranke. Ko je svetovna gospodarska kriza upočasnila tovarniške stroje, se je Matija vrnil k svojim na sončna belokranjska polja. Triintridesetega leta, ko je kriza že pojenjavala, se je imel namen vrniti nazaj. Samo polja bi domačim še pomagal obdelati, potem pa bi spet odpotoval čez lužo na lov za zelenci. A je nebo poseglo vmes in ga za vedno priklenilo na to revno belokranjsko grudo. Otroci so bili že prej vajeni trdega dela, zdaj so se morali navaditi tudi samostojno misliti. Marija je v kuhinji in na polju nadomestila mater, Jožek se je moral hitro vživeti v vlogo gospodarja in življenje je spet teklo naprej tudi na Peršičevi kmetiji. Ker ni bilo več tiste opore, za katero je svoj čas poskrbel oče iz Amerike, je bilo seveda precej trdo. Jožek, ki je moral hitro odrasti in se spoprijeti z vsakim delom, je čedalje pogosteje odhajal s skupinami domačinov, ki so po gozdovih tesale hrastove železniške pragove ali postavljale ostrešja za gospodarska poslopja ali stanovanjske hiše vzdolž Kolpe vse od Preloke pa do Vinice. Tako je v žep kanilo vsaj nekaj denarja, ki ga je bilo na kmetih vedno premalo. Seveda je tudi domača kmetija zahtevala svoje. Delati je bilo treba zgodaj zjutraj in pozno v noč, opravljati živino in orati polja. Tako je Jožek odrasel v Jožeta. Starejša sestra se je poročila na Golek pri Vinici, Jože pa si je pripeljal domov drugo gospodinjo. To je bila dvajsetletna Gr-dunova Franca iz bližnjih Dejanov. Takrat se je pisalo leto 1941 in spet je treskal grom in po-končeval življenja naših ljudi. Samo da to ni bil grom z neba, ki ga nevihta hitro odnese naprej, ampak druga svetovna vojna, ki je štiri dolga leta zakrivala sonce nad našimi kraji. Marsikatero življenje je upihnila, marsikatero srce je pahnila v žalost. Peršičev Jože je bil nezaupljiv do takih in drugačnih neviht in se je naučil ceniti svojo glavo. Pa saj je vedel zakaj. Domačijo, ki jo je nevihta leta 1933 nenadoma oklestila za dve življenji, je nevihta druge svetovne vojne obogatila: dvainštiridesetega leta je privekala na svet Katarina, štiriinštiridesetega pa Jožek. In za to mlado družino je Jože moral živeti. Vsi so dočakali konec vojne in nekaj let pozneje jih je razveselil še najmlajši Franci. Zdaj je bilo treba pošteno pljuniti v roke. Spet je klicalo polje, spet so v šumečih gozdovih pele tesarske plankače, spet so rasli novi domovi, ki so jim morali spretni tesarji postaviti lesena ogrodja. Rasla je tudi Peršičeva družina. Z leti sta Jože in Franca dobila pet vnukov, sedaj pa imata že sedem pravnukov. Spremembe je čas prinesel tudi na Peršičevino. Najprej so na poljih zahrzali konji in zaorali globoke brazde. Z njimi je upravljal še oče Jože. Sin Jože pa je vpregel električne konje. Opravlja podoben posel, kot ga je nekoč njegov oče s plankačo: obdeluje les. Ima električno žago in ta napravi delo hitreje in bolj natančno kot nekoč stotine tesačev. Tako je življenje na bregovih Kolpe. Morda ni neuničljivo, je pa vztrajno, tako da ga tudi gromka strela ne more čisto zamoriti. Kakšno bi bilo, če tiste strele leta 1933 ne bi bilo, pa prepustimo domišljiji. TONE JAKŠE n3®^®^®!:® • g®Dno[MiSw®®Go • ©DODs® • dl®[pD®o • g3®^®^®!® • g® ud S ran o w@® GB • ®0BCs@ • <3Q®[]d0@ I Zgodaj zjutraj, ko sva, zavita v dopoldansko meglo, pešačila čez kitajsko-laoško mejo, sva se počutila olajšano. Za nama je bil ves napor potovanja po tej deželi, vsa zanikmost, vsi nemogoči pogovori. Kasneje sva se v Laosu spraševala, zakaj sva sploh rinila na Kitajsko, zdaj, ko je minilo že kar nekaj mesecev, pa nama niti malo ni žal. Res je bilo naporno, a tudi toliko drugače kot kjerkoli drugje, in če je bilo potovanje manj udobno in prvi hip prijetno, je bilo pa toliko bolj intenzivno in bogato. V Hongkongu V Hongkong sva priletela popoldan po lokalnem času utrujena od štirinajsturnega letenja. Kljub razburjenju je utrujenost zmagala in najprej sva si poiskala prenočišče. To ni bilo težko, saj so na izhodu z letališča že čakale ženske, ki so na vsak način komurkoli hotele priskrbeti prenočišče. Opravila sva ogrevanje v pogajanju za ceno in se prepustila vodstvu eni od njih. Odpeljala naju je v center proti hotelu. Pod imenom hotel sva pričakovala vse preveč. Vodička naju je pripeljala pred ogromno stavbo v neverjetno glasni ulici, pred katere vhodom so stale razne stojnice z oblekami, menjalnice in razne druge trgovine. Število ljudi, ki so se tja natrpali, ni bilo majhno. Poseben napor je bil potreben, da smo se z dvigalom pripeljali v šesto nadstropje. Dvigalo je bilo namenjeno trem ali štirim ljudem, peljalo pa se nas je okoli deset, in to tako, da se jih je polovica z rokami uprla ob stene in dvignila ndge, da jih merilec teže na tleh ni zaznal. Zunaj sva bila pripravljena na ogled enega najbolj norih človeških mravljišč. Hongkong je zanimiva izkušnja. Tesno zložene neverjetno visoke in ozke stolpnice z miniaturnimi stanovanji, mrgoleče množice zaposlenih ljudi, zavidljiva gostota neonskih napisov, blišč velikih bogatih podjetij, zraven njih pa zanemarjene podrtije z zanikrnimi klima napravami, iz katerih se cedi črna voda in pod katerimi vseeno sušijo perilo. Stavbe kar naprej rušijo in gradijo nove, še višje. Rekord v najkrajšem življenju ima petnajst-nadstropna stolpnica, ki so jo deset dni po otvoritvi zrušili in zgradili novo, višjo. Ljudje pa so vsi po vrsti zelo zaposleni, zaprti vase in vse, kar se zdi, da jim roji po glavi, je, da se jim mudi in da je treba na kakrkšenkoli način iztržili kak dolar. Med njimi se nisva počutila najbolje, zato sva po dveh dneh krenila dalje. Čeprav je bil Hongkong že kitajski, se to ni poznalo. Še vedno je imel skoraj vso samostojnost, svojo valuto in tudi mejno kontrolo. Ko sva zapuščala stroge hongkonške carinike, sva vstopala v povsem drugačno deželo, med čisto drugačne ljudi in šele tu se je potovanje zares začelo. Za mejo... Od trenutka, ko sva z ladjo priplula na kitajska tla, nama ni bilo z ničimer prizaneseno. Najprej sva se bila prisiljena srečati s straniščem, zaradi katerega na Kitajskem marsikak turist raje ne je, kot da bi ga moral uporabljati. Poleg umazanije je ena od posebnosti javnih stranišč ta, da so narejena tako, da med opravljanjem velike potrebe gledaš naravnost v oči kolegu, ki enako počne na drugi strani. Njih to ne moti, zato pač tudi naju ni smelo. Po straniščni izkušnji naju je čakala nova -komuniciranje z domačini. Taksistu, ki naju je peljal do mesta, sva povedala, da sva namenjena v Yang-shou. Najprej sva zvedela, da avtobusne postaje ni, potem, da je, ampak da avtobusi ne vozijo v Yangshou in da je edina možnost priti tja, ladja. Potem naju je pripeljal na avtobusno postajo in zadovoljno kimal. Naslednji podvig je bil še težji. Ugotoviti sva morala, kateri avtobus in ob kateri uri odpelje proti Yangshouju, ter se pogoditi za ceno. Vso pomoč, ki sva jo imela, nama je nudil popotni slovarček, vendar na žalost ni bil uporaben, saj večina ni znala brati, drugi pa so se bolj zabavali s tem, da so prelistavali slovarček, kot da bi poskušali razumeti, kaj hočeva. Na koncu sva se usedla na avtobus, za katerega se nama je naj- STUDENTSKA POPOTOVANJA Po Kitajski, deželi strahovitih nasprotij bolj zdelo, da bo šel v Yangshou, plačala karto in čakala. Po petih urah smo se premaknili za deset metrov, po nadaljnji uri pa smo le krenili. Takrat seveda nisva bila odločena kam, a bila sva dobre volje. Kitajska karaoke glasba je napolnila avtobus in ušesa so bolela, a nisva si mogla kaj, da se ne bi na vso moč režala, vse dokler nisva zaspala. Razdalje na Kitajskem so ogromne, zato so avtobusi za silo udbbni. Sedeži so ponavadi spremenjeni v dvonadstropna ležišča, med katerimi je ozek hodnik. Seveda ni s polnim nahrbtnikom nič kaj lahko priti do svojega sedeža, tudi ležišča so narejena za domačine, ki so vsaj za pol metra nižji od nas. Najhuje pa je na avtobusu to, da nihče od kitajskih potnikov ni pripravljen za eno nočo pustiti grozne navade - pljuvanja. Kitajci pljuvajo. Pljuvajo, ker so prehlajeni in ker so tako navajeni. Pljuvajo povsod. Na cesti, skozi okno, na vlaku in na avtobusu. Na avtobusu pljuvajo na ozek hodnik med posteljama in verjetno ni treba osebej poudarjati, da ne zadenejo vedno. Ležati spodaj je tako nevarno in prvo pravilo je: leži zgoraj, pa čeprav se skoraj zadušiš v cigaretnem dimu! Tako sva na srečo storila, ne da bi vedela zakaj. Yangshou je eden redkih otočkov na Kitajskem, ki so toliko prilagojeni zahodnim turistom, da lahko za zajtrk dobiš muesli in jogurt, v barih na videu vidiš dokaj nove hollywoodske filme, ješ ba-nanove palačinke in se za par dni sprostiš od naporne Kitajske. Čez dan lahko za eno marko najameš kolo in odkrivaš nenavadno in lepo okolico, polno ostrih apnenčastih vzpetin in kraških jam, ter reko Li, ki jo imajo domačini za najlepšo reko na svetu. Seveda je zaradi vseh teh privlačnosti tudi gostota turistov tu zelo povečana, še posebej izstopajo Američani, ki v mestih, kot je to, ostajajo po več tednov. Domačini so turistov navajeni in jih na vsakem vogalu oblegajo s ponudbami za turistično vodstvo po okolici. Vsi so opremljeni z zvezkom, v katerem imajo kak pohvalen stavek v vseh možnih jezikih. Kar nekaj jih je imelo tudi podpis slovenskega popotnika. Če tvojega jezika še ne premorejo, so te pripravljeni voditi skoraj zastonj, toliko se jim tvoje besede v njihovem zvezku zdijo vredne, čeprav jih ne razumejo. Svoje usluge pa žal ponujajo precej vsiljivo, in kakor hitro pokažeš najmanjše zanimanje za njihove nagovore, se jih zlepa ne znebiš. Potrudila sva se in uspela v petih dneh podleči le enkrat, in še to le napol: šla sva k neki ženski v neko vas na večerjo. Najprej sva mislila, da bova v kuhinji gledala, a po nekaj uvodnih potezah sva se odločila, da bova raje jedla. Kuhinja ni bila vzor čistoče, a hrana je bila okusna in - nisva dobila driske. Avtobusni rodeo Pot sva iz Yangshouja nadaljevala po manj obiskanih delih dežele. Prevoz je bil ne samo zamuden, ampak tudi izjemno razburljiv. Ko sva v Sangijangu sedla na avtobus za Fulu, je bilo v avtobusu že nekaj nenavadnih reči. Na sredi med sedeži je bil kup oglja, malo naprej pa kup mandarin. Prebila sva se čeznju in sedla povsem zadaj. Napaka! Cesta je bila kot vse lokalne ceste in še malo bolj jamasta, šoferju pa se očitno to ni zdelo nič posebnega in je pritiskal na plin kot za stavo, zato ' sva s Petro na zadnjih sedežih poskakovala kot žogi. Kmalu nisva več mogla držati nahrbtnikov v naročju, in pustila sva ju, da se sami znajdejo med premogom in mandarinami. Raje sva se močno oklenila sedežev pred nama, ki so nama nudili zaščito pred trčenji z glavo ob strop. Žal pa ta zaščita ni trajala dolgo, saj sta sedeža čez par minut preprosto odpadla in v nadaljevanju vožnje poskakovala po kupu mandarin. Poleg vseh teh nevšečnosti seje močno prašilo in skozi vedno odprta okna je prah povsem napolnil avtobus, tako da na končni postaji nisva imela črnih le oblek, ampak tudi ušesa in slino v ustih. Po kitajski navadi sva pljunila in se odpravila dalje. Po avtobusnem rodeu sva se peljala še z ladjo, na kateri turistov ne vidijo pogosto. Kitajsko podeželje Provinca Guizhou, kjer sva za teden dni obtičala, je najrevnejša provinca na Kitajskem. Nepismenih je preko osemdeset odstotkov ljudi, preživljajo se s pridelovanjem riža zase. Zdi se, da imajo hrane ravno toliko, da niso lačni, česa drugega pa nimajo. Prevoz je za njihove razmere izjemno drag in večina si ga sploh ne more privoščiti, zato lahko svet raziščejo le peš. Tako mnogi med njimi v življenju niso videli več kot svojo in sosednjo vas. Ob teh podatkih naju je močno presenetila njihova prijaznost in gostoljubnost. Čeprav nimajo tako rekoč nič, so naju vedno vabili v hiše ter nama ponudili hrano in pijačo. Se prav posebej sva se morala potruditi, ko sva jim hotela v zameno pustiti kekaj denarja. Ponudili so nama to, kar jedo sami. V kuhinji, kjer so bila tla iz steptane zemlje, smo posedli na lesene štore okoli velikega kotla. Jedli smo kuhan riž, zraven pa nekakšno polivko, začinjeno z mandarininovimi olupki in razniigi drugimi začimbami, v katero so namočili sveže solatne liste. Kljub skromnosti je bila ta hrana izjemno okusna. Na Kitajskem živi preko petdeset etničnih manjšin, ki vsaka na svoj način nekako še ohranjajo svoje običaje, čeprav vlada za- BOGAS1VO - Mnogim so otroci vse, kar imajo ljudmi in smrdljive. Prijetno pa so naju presenetile hribovske manjšinske vasi, ki so kljub revščini čiste, slikovite,‘med prostornimi lepo izdelanimi lesenimi hišami pa vodijo urejene tlakovane poti. Po hribih, med katerimi sva se potikala, je manjšinskih vasic vse polno, v njih se ljudje še oblačijo v tradicionalna pisana oblačila in spoštujejo stare običaje. Tradicionalna ženska oblačila so kričeče pisana, medtem ko se moški oblačijo nevpadljivo, manjšine pa med samo najlažje ločiš po pokrivalih, s katerimi si ženske pokrijejo dolge, v kito spletene lase. Prava poslastica za oči je ustaviti se v vasi na tržnični dan. Po cesti in ob njej mrgoli pisanih žensk in otrok vseh okoliških manjšin, ki- so prepešačili po več ur, da so se lahko udeležili semnja. Potem sva zapustila provinco Guizhou in se po sedemnajst urni vožnji z vlakom pripeljala v čisto drug svet, v Kunming v provinci Yunnnan, v kot goba po dežju rastoče velemesto. Kunming je moderno mesto, kjer bogati Kitajci hodijo okoli z mobiteli in se oblačijo po francoski modi. Nasprotje s tem, kar sva pred dvema dnevoma videla v vasicah, je strahotno. Visoke stolpnice, steklo, reklame, veleblagovnice in fine restavracije. Ostalo je še nekaj starejših ulic, ki pa z veliko hitrostjo izginjajo in na njihovih mestih rastejo poslovni objekti. Ljudi iz teh ulic preseljujejo v stanovanjske bloke na obrobju mesta. Kljub vsej poslovni naravnanosti pa Kunming ni neprijetno mesto. Podnebje je zelo ugodno, kar pove tudi ime mesta, ki v kitajščini pomeni “pomladno mesto”. Ko se zjutraj sprehajaš naokoli, v vsakem parku vidiš ljudi, ki telovadijo, eni tai-chi, drugi aerobiko, tretji igrajo badminton. Okoli mesta je polno kulturnih in naravnih znamenitosti, raznih templjev, jezer, podzemnih jam in “kamnitih gozdov”, kot imenujejo apnenčaste skalne formacije, ki dajejo vtis, da so gozd. Obiskala sva nekaj znamenitosti in po nekaj dneh “civiliziranega turizma” nadaljevala pot proti obronkom Tibeta. Čeprav se Kitajska v zadnjih letih gospodarsko izjemno hitro razvija, se to pozna le v mestih, razlika med podeželjem in urbanim okoljem pa se samo poglablja. Narodne manjšine in ostali revni ljudje so tako izolirani, da sploh ne morejo vedeti, kaj se v deželi dogaja. Tudi to je eden od vzrokov, zakaj tako ogromni kitajski MALČEK Z RDEČO ZVEZDO - Tradiocionalna nošnja otrok nje ne skrbi in so praviloma potisnjeni na obrobje družbenega življenja. Pripadniki manjšin živijo večinoma v vaških skupnostih v hribovitih predelih, dobro ločeni od večinskih prebivalcev, tako imenovanih Han Kitajcev. Han Kitajcev je po številu 90 odstotkov, živijo pa izjemno skoncentrirani na prijaznejših 10 odstotkih površine dežele, na severovzhodu, vzhodu in jugovzhodu. Vasi, v katerih živijo Han Kitajci, niso na pogled nič kaj prijetne: ulice blatne, kockaste sive hiše brez oken in z ravnimi strehami, ki še najbolj spominjajo na garaže. V vsaki živi cela družina. Cez noč spijo, čez dan pa hišo spremenijo v delavnico, trgovino, restavracijo... Vasi (in tudi srednje velika mesta) so zanikrne, neokusne, natrpane z imperij lahko obstaja že toliko časa in zakaj lahko vlada tako močno drži niti v svojih rokah. Drugi vzrok pa je drugačna miselnost ljudi, ki jo po nekaj tednih kljub naporom težko razumeš. Nočni treking Proti Tibetu se svet počasi, a vztrajno vzdiguje in Lijiang, mesto, kjer sva se za nekaj dni utaborila, je že na nadmorski višini 2400 m. Poleg pokrajine se spreminjajo tudi ljudje, vedno več je Tibe-tancev, ki so bolj zagoreli v obraz in imajo od ostalih Kitajcev drugače oblikovane ličnice. Lijiang je center manjšine, imenovane Naxi, kije ena redkih kitajskih manjšin, ki so skozi stoletja zelo dobro ohranile svoje običaje, zato je že mesto samo izjemno lepo, polno kanalov in mostičkov in starih lesenih hiš. Užitek se je bilo sprehajati po njem in počakati dva dni na avtobus, ki naj bi naju pripeljal do mesta, kjer se začne tridnevni treking po soteski reke Yangce. Na trekingu se nama je pridružil Alex iz Nemčije, ki sva ga srečala že na začetku potovanja in smo se v Lijiangu po naključju spet našli. Začetna točka trekinga je mestece Quiautou, ki pa se nam je tako priskutilo, da na noben način ne bi ostali v njem čez noč, kot je mišljeno, ampak smo kar krenili na pot, čeprav je bilo že pozno popoldan, računaje, da se bomo že ustavili v kakšni vasici in tam prespali. Pot so označevale rumene puščice, ki jih je narisal Sean, lastnik ene od treh planinskih'koč ob poti. Začeli smo dobro in ob prekrasnem pogledu na okoliške pettisočake in na Yangce pod nami zlafika premagovali kilometre. A kaj, ko do teme še nismo našli vasice, kjer bi prenočili. Pot se je začela strmo vzdigovati in vedno težje je bilo opaziti Seanove puščice. Kmalu seje popolnoma znočilo. Pomagati smo si morali z baterijo, in vsaka rumena puščica nam je prinesla vedno večje veselje. Sean je tako, ne da bi ga srečali, postal naš prijatelj. Po kakih petih urah hoje smo sredi noči prispeli do neke vasi, kjer ni bilo luči, in če se ne bi oglasil pes, skoraj ne bi opazili hiš na naši levi. Z Alexom sva oklevala, strah naju je bilo hoditi okoli hiš v temi, lahko nas napade pes ali pa nas ustreli preplašen lastnik ali... Tokrat je Petra pokazala svoj pogum in naju prepričala, naj poskusimo. Plaho smo se prebijali do najbližje hiše. Ko smo hodili mimo nekega kamnitega zidu, je le malo od naših ušes zakrulila svinja, z baterijo smo posvetili v oči kravi, ki je neprivezana stala na poti in strmela v nas. Nazadnje pa smo prišli do kamnite lope, v kateri je gorel ogenj. Lopa je bila nekakšna dnevna soba, v njej je bilo ognjišče in studenec, okoli pa steptana zemlja. Ponudili so nam večerjo. Bilje seveda riž, a nam je nezansko teknil. Zraven riža smo pili domače žganje in kmalu nam je bilo prijetno toplo. Okoli nas se je zbrala vsa družina, mož in žena z dvema otrokoma. Sporazumevali smo se z velikimi težavami, vendar smo, predvsem s pomočjo mlajšega sina, ki je bil izredno bister, nekaj misli le izmenjali. Po večerji so nam ponudili postelje, v katerih lahko prespimo. Bile so to njihove postelje; niso bele udobne, zbite so bile iz lesa, pre' ko katerega so pogrnili rjuho, z® vzglavnik pa je bilo z rjuho prekrito poleno. Hiša je bila prav tako zbita iz lesenih desk, a žal z mnogimi luknjami in špranjami, tako da je veter neusmiljeno pihal skozi. Bil je to 31. december, kot nalašč za hojo. Proti večeru smo prispeli v dolinico, kjer sta stali dve planisnki koči, Seanova i® Woodijeva. Nastanili smo se seveda pri Seanu, s pomočjo katerega smo našli pot, a kmalu ugotovili; da so vsi ostali popotniki prl Woodiju. Bilje novoletni večeri® pridružili smo se pisani druščini* sosednji koči, kjer nam je kmalu postalo j asno, da so vsi pri Woodi-ju zaradi dobre kuhinje. V prijetni družbi smo dočakali polnoč i® proslavili novo leto. Sončno slovo V naslednjih dneh sva se vrnil® v Lijiang in si za spremembo privoščila letalski prevoz na jug province Yunnan, v tropsko Xis-huangbanno. Po tri četrt ure trajajočem letenju smo pristali, in ko sva izstopila je v naju butnil val vročega zraka. Tamkajšnje drugačno podnebje vpliva tudi na ljudi, ki se vsi po vrsti smehljajo, ig" rajo na kitaro in razna druga glas" bila, oblečeni so v lahka pisan® oblačila. Stojnice se šibijo pvi kupi ananasov in drugih tropskih sadežev. Tudi naju se je polotil® njihova dobra volja in nasledn]1 teden, ki sva ga preživela na tei® skrajnem jugu Kitajske, je bil sproščen, brezskrben in veseli čisto drugačen od ostalih tedno* do tedaj in lep zaključek najineg® odkrivanja Kitajske. PETRA KLEPEC JURE DOBNIKA^ KITAJSKA RAZGLEDNICA - Lijiang, središče manjšine Na.xi, eno redkih prikupnih mest na Kitajskem. V ozadju 5500 m visok “Jade Dragon Snow Mountain MODNI KOTIČEK Krzno da ali ne? Pračlovek je izrabit vse kvalitete, kar jih je nudila ulovljena žival: meso za prehrano, kosti in zobe za orodje ter kožo oziroma krzno za obleko. Se sanjalo se mu ni, da bo krzno nekoč pomemben estetski element v kulturi oblačenja ljudi. Se več, nekaterim pomeni statusni simbol, s katerim opozorijo na svoje razkošno življenje, ne ozirajo se na proteste zaščitnikov živali. Krzno je postalo modno šele v 19. stoletju, vrhunec priljubljenosti pa je doseglo na začetku 20. stoletja. Zelo priljubljene so bile tjulenje kože, ki so jih uporabljali za ogrinjala in oprijeto krojenje jakne, pozneje pa še za plašče. Poleg težkih vrhnjih oblačil so izdelovali tudi dodatke, kot so kučme, mufi, štole, obrobe na ovratnikih in rokavih, tudi kot okras na dnevnih in večernih oblekah. In tako vse do danes. Najnovejši modni trendi so krzno vrnili v prenovljeni obliki, saj ga oblikovalci ne uporabljajo samo za težka in navidez okorna oblačila, pač pa iz prefinjenih kož manjših živali oblikujejo krila, puloverje, jope, šale in prišitke na dnevnih oblačilih. Kolekcije niso namenjene le večernim in bolj svečanim priložnostim, pač pa jih zaradi praktičnosti lahko nosite ves dan. Tu so oblačila iz naravnega krzna različnih barv, oblik in dolžin ter oblačila iz umetnega krzna z vse boljšimi ponaredki živalskih vzorcev. Za vsakogar ob različnih priložno- JERCA LEGAH [P@[P®[rQS)i@ • g® UD D DUD D W® ©GO • ©OOOS® • (S®[pO©0 • D3®[P®D3GS3g® • gg}OUOI]UDDW®®G0 • ©OdOs® • dD® [p)D® □ INTERVJU z režiserko majo weiss Metliška zmagovalka mesta rož Maja Weiss je mlada, komaj 33-klna režiserka iz Metlike z izjemno ljubeznijo do filma. Diplomirala je filmsko in TV režijo na AGRFT v Ljubljani, nato pa je leta 1993 dobili evropsko filmsko štipendijo Nip-W program v Berlinu. Zavest o težkem ženskem položaju v tem Poklicu jo je skozi vrsto naključij leta 1996pripeljala do Margarethe v°n Trotta, s katero je imela intervju v Parizu. Vloga ženske - režiserke ji stalno daje nove impulze, zato je olja pobudnica, selektorica in organizatorka Prvega maratona slovenskega ženskega filma in videa v Ljubljani leta 1997. Hkrati je uredila spremni katalog. Poleg tega je s svoj mirni filmi sodelovala na vrsti festivalov, kot so: Neum, Portorož, Gorizia-Gorica, Parma, Budimpešta, Salzburg, Karlovy Vari, Tel-oviv, Miinchen, Giessen, Kassel, Leipzig, Edinburgh, Berlin, Utre-cjtt... Nagrade, ki jih je na svoji še kratki filmski poti osvojila, so: Prešernova študentska nagrada, 1991; Zlata ptica, 1992; Srebrni Sploh, Leipzig 1992; nagrada Egon-Prtvin Kisch, Leipzig 1992; Antena iiungana, Budimpešta 1995. Poleg ,ega se je v anale Portoroških filmskih festivalov vpisala kot nesporna Zmagovalka, saj je v sedmih letih kar trikrat dobila glavne nagrade, in sicer Najboljši slovenski film (Balkanski revolveraši), Portorož 1991, Najboljši slovenski film (Fant pobratim smrti), Portorož 1992, ter Najboljši slovenski kratki film (Adrian), Portorož 1998. Si skorajda absolutna zmago-vplka portoroškega festivala, saj s* v njegovi kratki zgodovini letos Omagala že tretjič. Kakšno je tvoje Mnenje o festivalu? Maja Weiss: Zdi se mi, da sta 2adnja dva festivala začela pridobivati vrednost med filmarji in televizijci. Zadnji dve leti je bila dvorana med projekcijami polna, Posebno lansko leto, ko so bili po dolgem času predvajani kar štirje celovečerni filmi. Edino, kar bi si da tem festivalu še želela, je, da bi da projekcijah videla več srednješolcev. Na portoroških festivalih si hhagovala z različnimi filmskimi deli. , V času študija sem posnela t.i. študentski film z naslovom Balonski revolveraši. Film je leta '991 dobil zlato Badjurovo nagrado na prvem slovenskem filmom maratonu, prav v Portorožu, pagrado jo je delil s filmom Koza le preživela režiserja Saša Podgorca. To je bilo fantastično, saj sta i'la oba filma študentska, zmaga-a pa sta v kategoriji profesionalcih filmov oz. celovečercev. Naslednje leto, in sicer 1992. leta, Sem se festivala udeležila z dokumentarnim filmom Fant, pobra-•'m smrti in s fantastično ekipo, z direktorjem fotografije Bojanom ^astelicem, s scenaristom Gorazdom Perkom in montažerko Sodjo Peklenk. Film je zmagal v Portorožu, prav tako pa je dobil !"di v tujini dve nagradi. Kasneje j® sledila manjša pavza vse do letošnjega leta, t.j. leta 1998, ko se le Ustanovil prvi Slovenski filmski FILMOGRAFIJA MAJE WEISS 1985 Vigred Mali Rus Umiranje voda Židje na Slovenskem Volite mene - ja vas mam rad Dež Pepelka 1991 Balkanski revolveraši Razlaščenci Otroci Černobila 1992 Fant pobratim smrti Droge - usoda ali priložnost Prostitucija v Sloveniji 1993 Na poti nazaj 1994 Vaški učitelj, ena slovenska drama 1995 Trst na meji 1996 Foto film 2001 Slovenija od znotraj Slovenija od zunaj 1997 Slovenci od znotraj, 2. del 1998 Adrian festival. Na ta festival sem poslala kratki igrani film z naslovom Adrian. Tudi tokrat je bil direktor fotografije Bojan Kastelic, pri pisanju scenarija pa sem sodelovala z Barbaro Pušič in Marinko Simec. Adrian je bil na tem festivalu proglašen za najboljši slovenski kratki igrani film. Bojan Kastelic pa je dobil slovensko nagrado za fotografijo in še Kodakovo nagrado kot najboljši direktor fotografije za dva filma, in sicer kratki igrani film Adrian in dokumentarni film Med nebom in zemljo Idrija A.D. 2000. Zelo sem vesela njegove nagrade, ker je čudovit snemalec. Adrian je zamišljen kot estetski in poetičen tlim o odnosu mama -sin in mama - mladenič. Adrian je zgodba o 12-letnem dečku, ki gre na počitnice s svojo materjo. Privrženost in ljubezen med mamo in sinom skali nenadno srečanje in kratka avantura med mamo in postavnim istrskim mladeničem. V tem trikotniku se začneta ti dve različni erotiki prepletati. Ta dvoplastnost ženskega čustvovanja, ta dvojnost ženskega bivanja - ženska kot mati in mati kot ženska - je v bistvu spojena v eno pravo celoto. Saj ženska ni vedno samo mati, pač pa je tudi ženska z vsemi svojimi željami in potrebami. In to se v tem filmu zgodi. Strašno privržen odnos med materjo in sinom se zatrese in se nato na svoj način tudi normalizira. Po eni strani doživi neko bolečino, po drugi strani pa se zdi ta bolečina normalna, tudi zdravilna tako za sina kot za mamo. Kako to, da si izbrala prav morje kot okolje, v katerem se odvija zgodba? Adrian je Adrijansko, Jadransko morje. Zgodba je bila vedno mišljena kot zgodba, ki se dogaja na morju, tudi že pred snemanjem, v fazi pisanja scenarija. Nekateri so predlagali, da bi zaradi lažjega snemanja šli snemat na jezero ali pa celo na Kolpo. Jaz sem definitivno rekla: ne, to je morska zgodba. Širina vode, nepreglednost in tudi vročina so samo na morju takšne in nikjer drugje. Film je bil sneman v Ankaranu, na eni izmed plaž, kjer je postavljen počitniški kompleks iz 50. let. Tudi naš film se dogaja v široki ekran (1:1,66). Takoj pa moram povedati, da sem v začetku imela velike probleme. Navajena sem bila snemati na 16-mili-metrski trak in uporabljati klasičen TV format, zato sem imela v začetku na snemanju probleme s širino slike. Tu je pogled čisto drugačen. Tudi prostor moraš pri igranem filmu drugače zapolnjevati pa drugače komponirati. Pri bolj kvadratastem okvirju (1:1,37) prostor hitreje zapolniš kot pri tem širšem formatu, kjer moraš zelo paziti, da prazni prostori preveč ne “izvisijo” in zrušijo celotne atmosfere. Toda vse se je lepo rešilo in gladko steklo naprej. Očitno se človek lahko hitro prilagodi drugi vizuri. Drugo je zgodba o svetlobi. Fascinantno se mi je zdelo dejstvo, da smo kljub močni primorski svetlobi dodaiali še veliko umetne svetlobe z 12 KW in 6 KW reflektorji. Bolj kot navdušenje nad izrezom slike me je očarala ta čudovita svetloba. Poleg tega je Bojan Kastelic izjemen snemalec in ni brez razloga dobil Kodakove nagrade za dva tako ekstremna projekta, kot sta prefinjena svetloba obmorskega mesta na eni strani, na drugi pa temne slike in podobe idrijskega rudnika. Njegova fotografija je res izjemna. Že bežen pogled na tvojo filmografijo nam pove, da si v dokumentarnem filmu izredno družbenokritična in angažirana avtorica, režiserka. Že naslovi nam povedo, da se lotevaš perečih družbenih tem. Res je. V preteklih letih sem skupaj z različnimi novinarji pripravila precej prispevkov za oddaje z naslovom Tednik. Mislim, da sem bila vedno dovolj kritična in so me provokativne teme privlačile. Vedno me je vznemirjalo in jezilo ali krivično ali marginalno ali tabuji ali neznano. Še danes. V tem trenutku pa me začenja v žanru dokumentarnega filma zanimati to, kar je socialno in angažirano, na drugačen način. V bistvu sem v nekem obdobju iskanja novega izraza. Tudi v smislu novih tem. Ta miks med novinarskim in avtorskim sem že nekako izčrpala. Zdaj me podobne teme zanimajo na čisto drugačen način. Mislim, da so vsi ti dokumentarci, ki sem tem času, ravno zaradi tega nostalgičnega pogleda in te nedolžnosti 50. let, ki jih 90. leta v smislu neke erotike nimajo več. Ali sta mogoče prav mediteransko ozračje in njegova izjemna svetloba vplivala na to, da si uporabila pri Adrianu široki ekran in 35-milimetrski trak? Odločitev je prišla zelo spontano. Z Bojanom Kastelicem sva razmišljala, da bi Adriana snemala na 35 mm, in hkrati sanjala, da bi ga bilo fascinantno posneti na cinemascope... Ja, cinemascope je moja velika ljubezen, strast že skorajda. Upam, da me bo v življenju doletela še ta sreča, da bom lahko kaj posnela tudi v tem formatu. No, cinemascope ni bil uresničljiv, zato sva se odločila za jih delala ali kot scenaristka in režiserka ali pa samo kot režiserka, zelo jasni. Vedno me je na eni strani zanimala jasnost povedanega, na drugi strani pa sem želela na nivoju estetike obravnavano temo nadgraditi, jo preseči, nekaj umetniškega dodati in prinesti. _ Mislim, da mi je v večini dokumentarnih filmov ta miks tudi uspel. Kot vem, trenutno pripravljaš nov dokumentarni film z delovnim naslovom Cesta bratstva in enotnosti. Ja, Jo je dokumentarni film o potovanju po hiši Jugoslaviji. Ironično ga naslavljam s pesmijo Sex pistolsov Hollidays in the sun, torej Počitnice na soncu. Ta svoj dokumenarni film si predstavljam kot neke vrste osebni dnevnik. l*j KNJIŽNA ?0UCA Levica v senci desnice Založba Forma 7 iz Ljubljane je pred kratkim izdala zanimivo knjigo Jožeta Boroše Levica v senci desnice - Je leva roka grda roka? To je prva in edina knjiga na Slovenskem, ki je namenjena tej populaciji, hkrati pa je zanimivo branje tudi za desničarje, saj smo naposled ljudje edina vrsta živih bitij na svetu s to posebnostjo. Recenzentka in svetovalka dipl. psihologinja Alenka Perko pravi, da bodo s to knjigo največ pridobili starši levoročnih otrok, saj jim bo pomagala to otrokovo značilnost sprejeti takšno, kakršna pač je. Pomagala jim bo otresti se predsodkov do leve strani. V knjigi bodo namreč lahko zvedeli ne le od kod Izvira ta nagnjenost, ampak bodo v njej našli tudi več praktičnih nasvetov, kako pomagati levičarju v svetu desničarjev v šoli in doma. Večina virov pravi, da je med ljudmi na svetu kar 10 do 15 odst. levičarjev, kar pomeni da je takih tudi nad 200 tisoč Slovencev. Kljub temu je skoraj vse v svetu prilagojeno desničarjem. Čeprav so raziskave pokazale, da leva stran pod enakimi pogoji ni nič slabša od desne strani, pa je bilo in je še kljub temu glede uporabe levice veliko predsodkov in praznoverja, celo v znanosti so šli nekateri tako daleč, da razlagajo, kako so levičarji sicer običajni ljudje (desničarji), ki pa so se v svojem razvoju na neki točki ustavili, so torej nerazviti desničarji. Pri tem pozabljajo, da so v preteklosti kljub preganjanju levičarji dosegli najvišje rezultate: v znanosti Enstein, v umetnosti Chaplin in Picasso, v športu Se-leševa in Muster v tenisu. Veliko navedb v korist desne in desničarjev je tudi v Svetem pismu. 'V politiki poznamo izraza 'leve in desne stranke’ ali 'levo in desno krilo’. Izhajata iz Francije pred revolucijo leta 1789, ko so v parlamentu na desnem krilu sedeli plemiči, na levem pa predstavniki porajajočega se razreda kapitalistov, po takratnih merilih predstavnikov nižjega stanu,” navaja Boroša. Levičarji živijo in delajo v svetu, ki ni prilagojen njim, zato so bolj kot desničarji izpostavljeni nesrečam in drugim tegobam, ki jih v življenju spremljajo. Ogroženi so na delovnem mestu (orodje je narejeno za desničarje), doma, v športu in v prometu. Prav tako imajo levičarji cel kup težav pri pisanju. Tisti, ki so jih v mladosti kljub temu strenirali pisati z desno, pišejo z desno, vse ostalo pa delajo z levo, kajti po svoji duševnosti so še naprej levičarji, kar pa jih še dodatno zmede. Boroša meni, daje tudi način dela in življenja levičarjev treba sprejeti v družbo, in to z vsemi njihovimi posebnostmi. To pa se ne bo zgodilo samo od sebe; če hočejo, da jih bodo desničarji sprejeli takšne, kot so, se jim morajo najprej predstaviti. Za prvo tovrstno predstavitev je že poskrbel prav Boroša, ki se je lotil pisanja te knjige, ko je pri svojem otroku opazil levo usmerjenost. JOŽICA DORNIŽ Miti in legende Na vprašanje, kaj nam prinaša poznavanje mitologij, avtor knjige MITI IN LEGENDE Arthur Cotterell odgovarja, da nam daje “dragoceno priložnost, da prisluhnemo pradavnemu šepetu najgloblje človeške misli”. Miti in legende so namreč univerzalni človeški izmislek, nastali pa so na vseh kon- cih sveta kot odgovori na temeljna vprašanja o smislu življenja, o smrti, posmrtnem življenju, o naravi sveta in vesolja, o ljubezni in rodovitnosti, o sreči in nesreči, usodi, o odnosih med ljudmi in božjim itn. Filozofija in znanost sta mitološkemu pojmovanju resničnosti sicer vzela nekdanjo vlogo in veljavo, kar pa ne pomeni, da so miti za človeka sodobne industrijske družbe nepomembni, če drugega ne, mu govorijo o duhovni dediščini vsega človeštva in ga s tem bogatijo. Pri nas je bila mitologija precejšnje obdobje odrinjena vstran kot nepomembna navlaka iz preteklosti, dišeča po nazadnjaškem in religioznem. Da pa je kljub temu bilo zanjo zanimanje, je pokazal odziv bralcev, ki so zelo lepo sprejeli prve knjige o mitih. Pravzaprav so tovrstne knjige še vedno priljubljene, zato najbrž ilustrirana enciklopedija Miti in legende, ki jo je pred kratkim izdala Mladinska knjiga, ne bo obležala na policah. Ža prevod in dodelavo tega dela so se na založbi odločili, ker knjiga na poljuden in pregleden način ter nazorno z obiljem slikovnega gradiva povede bralca skozi bogastvo mitov vsega sveta po kronološkem redu, od Egipta, Mezopotamije, Irana, Grčije in Rima do keltske in krščanske Evrope pa od Indije, Kitajske in Japonske do Amerike, Afrike, Avstralije in Oceanije. Sprehod skozi mite in legende zaključuje leksikalni pregled kakih 300 mitoloških likov in pojmov ter mala enciklopedija z dodatnimi tisoč kratkimi gesli. Ker avtor Arthur Cotterell ni obdelal slovanske mitologije in mitov, so v Mladinski knjigi prevod oplemenitili z dodatki, kijih je za vse tri razdelke knjige pripravil naš strokovnjak Damijan Ovsec. Napisal je poglavja o slovanski mitologiji in slovenskem bajeslovju ter preglede dopolnil s slovanskimi in slovenskimi bogovi, bajnimi bitji in junaki, kot so denimo kresnik, ajdi, divji možje in žene, vedomci, zlatorog, kralj Matjaž, Peter Klepec in drugi. Slovenska izdaja je tako bogatejša od izvirnika. MILAN MARKELJ Umetnost na Slovenskem V strokovni literaturi smo doslej imeli dva pomembna pregleda umetnosti na naših tleh, a od izida obeh je minilo že precej časa. Znameniti Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih dr. Franceta Steleta je izšel leta 1924 in je odločujoče prispeval k zanimanju za umetnost na slovenskih tleh, za odkrivanje spomenikov, za predstavljanje prezrtih stvaritev, za njihovo varovanje in obnavljanje. Po Steletovi knjigi je bila Slovenska umetnost dr. Emilijana Cevca, kije izšla leta 1966, zadnja tehtna študija, ki je nastala kot delo enega samega avtorja. V desetletjih po izidu te knjige se je z razvojem umetnostnozgodovinske stroke povečalo število znanih in upoštevanja vrednih umetnostnih spomenikov in razmere so postale zrele za novo monografsko predstavitev umetnosti na ozemlju Slovenije. Zahtevnega založniškega projekta se je lotila Mladinska knjiga, kjer, so se odločili, da najnovejši monografski pregled pripravijo kot delo več avtorjev. Strokovni vodja projekta prof. dr. Nataša Golob je k sodelovanju pritegnila devet umetnostnih zgodovinarjev in dva arheologa, ki so na interpretativen, esejističen način v štirinajstih prispevkih predstavili posamezna obdobja od prazgodovine do danes, pri čemer so upoštevali umetnostne spomenike, ne oziraje se na to, ali so nastali pri nas ali pa so prišli k nam od drugod in postali del naše umetnostne dediščine. Predrag Novakovič piše o likovnih podobah iz prazgodovine, Božidar Slapšak o umetnosti rimske antike, Nataša Golob zarisuje umetnost od začetkov krščanstva do konca romanike ter umetnost v slogu gotike, Lev Menaše raziskuje sledove renesanse na naših tleh, Damjan Prelovšek piše o baročni umetnosti, Ivan Stopar raziskuje likovno snovanje v 19. stoletju, Tomaž Brejc začetke modernizma z impresionizmom, secesijo in simbolizmom, Damjan Prelovšek piše o stavbarstvu 19. stoletja in iskanju narodne identitete, Milček Komelj o umetnosti med obema vojnama, Stane Bernik o slovenskih arhitekturnih in oblikovalskih modernizmih, Igor Zabel je obdelal obdobje od socrealizma do analitične abstrakcije, pregled pa zaključuje Andrej Medved z zapisom o umetnosti osemdesetih in devetdesetih let. Osrednjim besedilom so dodane še časovne preglednice, pojasnila nekaterih manj znanih izrazov, seznam literature in abecedno kazalo. Seveda pa so pomembna in nepogrešljiva sestavina monografije številne reprodukcije in slikovne upodobitve umetnostnih spomenikov, ki skupaj z besedili bralcu odpirajo pogled v presenetljivo bogastvo umetnostne zakladnice na naših tleh, vredno spoznavanja in spoštovanja. MILAN MARKELJ Ugrabljeni slikar Ugrabljeni slikar je naslov dela ljubljanskega umetnostnega zgodovinarja in sociologa, pesnika Sergeja Kapusa, ki gaje pred dnevi kot četrti zvezek v zbirki M’ars izdala Moderna galerija v Ljubljani. V knjigi avtor analizira enega najbolj zanimivih pojavov v slovenski likovni umetnosti, slikarja Jožefa Petkovška, ki je imel svojevrstno, ne le življenjsko usodo. Bil je odrinjen in pozabljen, nato pa ga je val odkrivanja z letom 1910 spremenil v nekakšno mitološko figuro. Sergej Kapus govori o Petkovšku kot o “ugrabljenem slikarju”, s čimer misli na položaj, ki ga zavzema znotraj zgodovine slovenske umetnosti, in na specifične kvalitete, ki so mu j ih pripisovali. Kapusova teza je, da je tradicija interpretacije Petkovškovega slikarstva, ki se začenja z Jakopičem in je bistveno podano v Cankarjevi črtici Petkovškov obraz, vzpostavila svojevrsten mit o njem. Slikar je bil na podlagi znane slike “Doma” označen kot predhodnik slovenskega ekspresionizma in tudi kot pionir slikarskih postopkov. Pogoste so primerjave z van Goghom in Cezannom. Kapus se je lotil Petkovška brez predsodkov in njegovo prakso umestil v takratni umetnostni svet. Prepričan je, da je treba njegovo slikarstvo brati skozi čas, v katerem je nastajalo. “Šele potem lahko presojamo, ali gre pri Petkovšku za zavestno iskanje novih formula-tivnih načel, pri katerih so slikarski postopki usklajeni s slikarjevimi intencijami, ali le za spodrsljaj, do katerega je prišlo, ker umetnik ni bil zmožen tehnično izpeljati lastnih intencij,” meni urednik zbirke Igor Zabel ter poudarja, da je kvaliteta dela predvsem v tem, ker Kapus plodovito kombinira tri pristope: tako umetnostno zgodovino kot izkušnje slikarja in teoretiko filozofa. Znana dela Petkovška, o katerem je pred leti Andrej Hieng napisal tudi dramo, so poleg slike “Doma” še študija za Beneško kuhinjo, Počitek pri košnji, Perice ob Ljubljanici, Pismo. LIDIJA MURN Hkrati naj bi bil to dialog med preteklostjo in sedanjostjo, skozi katero sedaj potujem z dvojnim pogledom. In sicer s pogledom kamere, ki beleži določne slike, in z notranjim pogledom - osebnim pogledom na določene situacije znotraj bivših jugoslovnskih republik, kjer povsod koga poznam ali vsaj prepoznam. Film naj bi snemali poleti na potovanju skozi bivšo Jugoslavijo. Kaj se bo na tem potovanju zares zgodilo, ne vem. Gre za čisto drugačen, popolnoma spontan odziv in poseg v dogajanje v tem prostoru. Takšen način dela je zame nov, brez raziskovanja vnaprej, brez poseb- ne predpriprave - seveda s poznavanjem določenih problemov z vsem, kar se je v glavi nekje davno usedlo. Kot je navada pri vseh filma r j i h, ki še jrred snemanjem svojega novega filma mislijo, daje na poti remek delo, tudi jaz mislim, da bo ta dokumentarec moj najboljši film... DARJA SKRT [?@[p®[pGsii(S • g®Dn0omi[]w®©GO • ©DSfe® • c^]®[po©o • t?©[p®[pS®i® • g®ofD0[refD0w®©ttD • ©OoOs® • csD®[pB®B NEGA ŽIVALI Mački starijo elegantno V povprečju živijo mački 14 let, a tudi 21- ali celo 30-letniki niso izjema. Dober začetek življenja s pravilno nego in prehrano je osnova za dolgo, aktivno in zdravo življenje. Znaki staranja se kažejo postopno. Mački se starajo elegantno: pojavi se nagnjenost k daljšem spanju, poleg tega potrebujejo dodatno pozornost, toda redko povzročajo težave. Staranje mačka spremlja slabitev vitalnih telesnih organov. Presnova se upočasni, maček ni več tako aktiven in njegovi organi delujejo manj učinkovito, zato je potrebna pri ravnanju z ostarelim mačkom potrpežljivost. Nega dlake je v tem obdobju še pomembnejša kot v mladosti, redno česanje pa omogoči tudi preverjanje stanja mačkovega kožuha in kože. Pozorni moramo biti na kremplje. Manj aktiven maček jih ne bo obrabil s praskanjem in plezanjem, zato lahko postanejo predolgi in se začno zvijati ter se vrastejo nazaj v blazinico. Kremplje lahko postrižemo sami, ne smemo pa striči rožnatega, občutljivega dela. Ker je starejši maček manj gibljiv, več časa leži na enem mestu, zato poskrbimo, da ne bo ležal na mrzlem in vlažnem prostoru ali zunaj na vročem soncu. Ne smemo pozabiti, da mačkovi čuti pešajo in da njegov vid, sluh in občutek za smer niso več takšni kot nekoč. Hitro lahko izgubijo orientacijo. Starejši mački potrebujejo mir in zasebnost, zato ne pustimo otrokom, da dražijo ali vznemirjajo mačka, čeprav nočejo nič slabega. Ko je maček manj aktiven, potrebuje manj hrane, sicer se lahko zredi in je dovzetnejši za resnejše zdravstvene težave. Pri zaprtju pomaga velika žlica medicinskega parafinskega olja, vendar mu ga lahko dajemo le nekaj dni. Pri osterelem mačku je pomembno vsakoletno cepljenje, saj je tak maček manj odporen proti boleznim in infekcijam, s tem pa veterinarju omogočimo tudi reden pregled živali. Čeprav je treba odločitev za še enega mačka skrbno pretehtati, veliko lastnikov meni, da nov mucek včasih ostarelemu mačku podaljša življenje. Lahko čutimo, da je naš ostareli maček nenadomestljiv, vendar pa mlajši maček poskrbi, da lažje prenesemo slovo od starega prijatelja. Če k hiši pride nov mucek, ne smemo zanemariti starega mačka - to bo povzročilo le ljubosumje. “Zrak ljudi ne bo še držal” Dolenjske novice, časopis, ki je v drugi polovici prejšnjega in v začetku tega stoletja izhajal v Novem mestu, so sredi decembra 1906 prinesle zanimiv zapis, ki govori o tem, kako so si takrat ljudje predstavljali naše kraje in življenje v njih ob koncu stoletja. No, Novo mesto ni ravno “sedež gorjanske republike” in tudi Šmarjeta nima “na vse strani zvezo z električno železnico”, Šmarješke Toplice pa so “svetovno znano kopališče in letovišče”. In tudi Zor-kovi nasledniki so “sezidali moderen hotel z vsemi udobnostmi” (penzion Domen v Družinski vasi pri Šmarjeških Toplicah). Nima pa vsak nima svojega balona, kot je napovedoval pisec v začetku stoletja. Hvala bogu, zasmislite si, da bi bi bilo v zraku toliko balonov, kot je avtov na cestah. Saj ne bi več videli sonca! No, zapis se glasi tako: (Šmarjeta leta 2000) Ni treba biti ravno prerok, če pritrdimo, da bo koncem 20. stoletja na Dolenjskem drugače, kakor je danes. Kaj bo z Novim mestom takrat', je težko uganiti. Metropola Dolenjske bo ali tudi ne. Mogoče bo velika vojaška trdnjava na križišču vele- važnih cest, ali glavno in prestolno mesto belokranjskega kraljestva ali pa tudi sedež gorjanske republike. Eno je gotovo: Šmarjeta bo svetovno znano kopališče in letovišče.v Gotovo je, da takrat današnje Šmarjete ne bo izpoznati. Verjeti mora vsak, ki pozna razvoj dolenjskih železnic in vsestranski napredek na Slovenskem, da bo imela Šmarjeta na vse strani zvezo z električno železnico. Uverje-ni smo sicer, da bo imel leta 2000 vsak svoj balon, kakor danes bicikel, vendar se bodo ljudje vozili k velikim slavnostim z železnico. Pri velikanskem zračnem prometu je namreč nevarnost velika, da se komu balon predre in ga posameznik ne more zamazati od zunaj, ker ne more nikamor stopiti. Zrak ljudi ne bo še držal. Gotovo je, da bo imela Šmarjeta krasen park za velike slavnosti, da bodo Zorkovi nasledniki sezidali moderen hotel z vsemi udobnostmi, ki jih bo nudilo to stoletje, itd., itd. Kdor hoče že letos videti to Šmarjeto in ni član narodne čitalnice v Novem mestu, naj se oglasi pri veseličnem odseku, da dobi izkaznico za vstopnico na maškarado na pustni torek. Razglednica Šmarjete iz začetka stoletja iz zbirke gospe Nike Klemenčič iz Novega mesta ne potrjuje napovedi, da v naših časih takratne "Šmarjete ne bo izpoznati Podoba kraja se v skoraj 100 letih ni bistveno spremenila. KONOPLJA PO SLOVENSKO Gojili mamilo ali industrijsko rastlino? Prvi poskus legalne pridelave konoplje v Sloveniji je klavrno propadel. Le dva dni po lokalnih volitvah, ko je našo zemljo pokrivala še 10 in več centimetrov debela snežna odeja in ko je bila na njivah konoplja, ta najbolj sporna rastlina današnjega časa, že dolgo neuporabna, so se slovenski policisti in kriminalisti lotili žetve, čeprav so konopljo posejali sicer za to dejavnosturadno registrirani pridelovalci. Zeli so tudi na Ratežu, v Hrušici in v Šentjanžu. Lastniki konoplje so ostali brez pridelka, brez prihodka in označeni za “mamilaše” le zato, ker so sledili uredbi vlade. Bomo takšno početje države plačevali da vkoplačevalci ? Gojenje konoplje je v Sloveniji dovoljeno od 23. aprila letos, ko je vlada sprejela uredbo o gojenju navadne konoplje, podpisal pa jo je podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Uredba naj bi končala razprave o tem, kakšno konopljo je dovoljeno gojiti in pod katerimi pogoji, saj je ta rastlina zaradi svojih lastnosti vse bolj cenjena surovina. Ne gre niti prezreti dejstva, da v Sloveniji letno porabimo okoli 30 ton semen konoplje in okoli 10 ton surove konoplje, vse pa v celoti uvažamo. Z uredbo le še več težav A vladna uredba je navrgla še več težav, saj je konoplja po mnenju ministrstva za notranje zadeve kljub temu še vedno mamilo. Zaradi neusklajene zakonodaje (pri nas še vedno velja zakon o proizvodnji in prometu mamil iz Jugoslavije, ki vse vrste kanabisa uvršča med mamila) so se proizvajalci, ki so sledili vladni uredbi, znašli v pravno nevzdržnem in ljudski logiki nerazumnem položaju. Pridelovalci so si, kot je zahtevala uredba, uredili vse papirje in posejali konopljo, ki sojo prijavili ministrstvu za kmetijstvo. A zataknilo seje pri varovanju, katerega uredba točno ne definira. Če je bilo varovanje zadostno za ministrstvo za kmetijstvo in fitosanitarne inšpektorje, pa je bilo nezadostno za ministrstvo za notranje PISMA MIKLAVŽU • Moje želje so: šal, kapa, rokavice in dva črtana zvezka. Obljubljam ti, da bom pridna v šoli in doma. Na pisalno mizico ti bom postavila košarico. Hvala za pozornost. (Lea Udovč) • Želim si: otok pošasti, grad, ninjo, VVarhammer 40000 in veliko sreče. Obljubim, da se bom pridno učil in ne bom nagajal. (Filip Gačnik) • Prosim, prinesi mi trenirko in zvezek. Molila bom in bom pridna. Mojemu bratcu Tilnu pa prinesi čolniček za v vodo. Če ga ne boš dobil, pa lego kocke za otroka od L - 4. leta. Hvala. (Sabina Kregar) • Želim si, da bi me obiskal. Moja želja pa je, da bi dobila puščico in dojenčka. (Ana Je-nič) • Dragi Miklavž, leto je minilo in prosim, da mi prineseš ročno digitalno uro. Obljubim, da bom v šoli priden. (Nejc Blatnik) NARAVOSLOVNI DAN V petek, 13. novembra, je imel 4. razred naravoslovni dan, ogled sadovnjaka. Ob 9.30 smo se odpravili v bližnji sadovnjak sadjarja Mitja Mlakarja. Razdelili smo se v štiri skupine. Po skupinah smo sadjarju zastavljali vprašanja. Bilje zelo prijazen in nam je odgovoril na vsa vprašanja. Tako smo izvedeli, da je v njegovem sadovnjaku kar 3600 jablan, kijih skozi vse leto skrbno obdeluje. Jablane obrezuje, jih škropi, preganja voluharje in v jeseni skrbno opere jabolka, ki jih hrani v skladišču do prodaje. Zaupal nam je, da so njemu najbolj všeč jabolka sorte el star. Po ogledu smo se odpravili proti šoli. Bilo je zelo zanimivo. ALENKA KOCJAN, 4,r. OŠ Studenec zadeve. In težave so se začele. Poleti so policisti zasegli nasade in • MNENJE BOTANIKA - “Pri navadni in indijski konoplji gre za dve dokaj različni kmetijski rastlini, ki se razlikujeta morfološko, kemotaksonomsko in agronomsko, a botanično pripadata isti vrsti, to je navadni konoplji Cannabis sativa L., in sta botanično po mnenju večine botanikov na ravni podvrst: navadna konoplja in indijska konoplja. Za primerjavo: oljna repica, navadna repa in kitajsko zelje so le podvrste divje repe. Primerjavo navajam le zato, da uvidite, kako nesmiselno in nestrokovno je z botanično vrsto istovetiti dve različni kmetijski rastlini, kot sta navadna (industrijska) in indijska konoplja. V tem primeru je ravnanje strokovnjakov na ministrstvih za zdravstvo in notranje zadeve, ki v zakonih samo z besedo “Canabis” enačijo obe vrsti konoplje, popolnoma nestrokovno, in popolna neumnost je prepovedati gojenje navadne (industrijske) konoplje. Vsekakor se pisci zakonov niso posvetovali z botaniki in je skrajni čas, da se ta malomarnost odpravi...” (Prof. dr. Franc Batič, redni profesor za botaniko in ekologijo rastlin na Biotehniški fakulteti) uvedli 24-urno varovanje,-sodnik za prekrške pa je pridelovalce kaznoval z denarno kaznijo. “Na odločbo sodnika za prekrške sem se pritožil. Senat za prekrške je ugodil mojemu ugovoru in zadevo vrnil v ponovno presojo sodniku za prekrške v Ljubljani, ki je spet odločil, da sem storil prekršek, ker sem pomanjkljivo varoval posevek pred možno zlorabo. Proti tej odločbi sem ponovno po pravnem zastopniku poslal ugovor, saj sem oba nasada varoval osebno in tudi s psom, pa tudi kmetijska inšpektorica je ugotovila, da se moja konoplja ne more zlorabiti kot mamilo, ter mi ni odredila drugih varovalnih elementov. Dodatnega varovanja mi ni določil niti drug organ. To me zelo spominja na dachauske pro- SEMIČANI NAJBOLJŠI V LOGIKI V soboto, 19. oktobra, je na naši šoli potekalo regijsko tekmovanje iz logike. Tekmovali smo učenci domače šole in iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj. Čas reševanja je bil omejen na 90 minut. Naloge so nam kar močno kodrale možgančke, saj smo morali dobro logično misliti, če smo jih hoteli pravilno rešiti. Razglasitev rezultatov je bila v sredo, najboljši pa so bili učenci naše šole, saj so zmagali v treh starostnih skupinah: Katarina Stambolič iz 5,r., Anja Konda iz 6.r. in Primož Vogrinec iz 7.r. Iz 8. r. je bila najboljša učenka Melita Rožman iz črnomaljske osnovne šole. Vsi štirje se bodo udeležili državnega tekmovanja. LANA KAMBIČ, 7. a OŠ Semič NARAVOSLOVNI DAN “GOZD” Konec oktobra so imeli učenci petih razredov OŠ Šmihel iz Novega mesta naravoslovni dan. Spoznavali so gozd. Razdelili so se v pet skupin. Ena je raziskovala pomen gozda, druga drevesne liste, tretja plodove, učenci četrte skupine so nabirali gobe in pete izdelovali ikebane iz gozdnih rastlin. Pripravili so tudi zanimivo in poučno razstavo na šolskem hodniku, ki so si jo z zanimanjem ogledovali mlajši in starejši šolarji ter številni obiskovalci šole. Posamezno vrsto gobe so opremili tudi z imeni. S pomočjo maha in podrasti so učenci pod vodstvom učiteljev ustvarili naravni življenjski prostor gob. H. M. cese. Samo upam, da me med postopkom ne bo kdo likvidiral, čez 50 let pa obnovil postopek glede gojitve navadne konoplje,” pravi verjetno najbolj znani pridelovalec konoplje pri nas Anton Gazvoda, prej doma z Rateža, sedaj pa iz Hrušice, kateremu je policija konopljo žela že lani. In to konopljo, ki jo je hotel uporabljati za eterična olja in druge parfume-rijske izdelke! Gazvoda pravi, da policija s svojimi izjavami vseskozi zavaja državljane in se spreneveda, češ “mi smo delali zakonito”. “To v primeru pridelovalcev konoplje ni res. Tudi sodnik za prekrške in senat za prekrške se sprenevedata, saj kršitve glede varovanja pred morebitnimi zlorabami ni bilo. Še huje: ko je konopljo varovala policija, je bilo veliko kraj, prej pa ne. Ukrep zasega navadne konoplje s strani UNZ Novo mesto, odvzem moje prostosti in predlog za uvedbo postopka za prekrške so brez zakonske osnove. UNZ Novo mesto je prekoračila pooblastila, saj nima nobene stvarne pristojnosti pri gojitvi navadne konoplje,” meni Gazvoda in dodaja, da mu niso več vprašljivi očitki.Evropske unije glede izvajanja oziroma nespoštovanja ustavnega reda in predpisov in da je tudi ta nesrečna zadeva dokaz o njihovih trditvah. Ogromna škoda Zaradi zasega konoplje je bil letos oškodovan, kot ocenjuje, za okoli 280 tisoč nemških mark, zaradi številnih nepravilnosti (odločbe o poseku ni dobil, uredba o gojenju navadne konoplje Anton Gazvoda kot sankcijo pozna le denarno kazen, policisti niso-imeli odredb« sodišča za motenje posesti...) nje' gov zastopnik že pripravlja tožbo, ki bo vložena v teh dneh, hkrati p11 bo društvo Izvir, ki združuj« pridelovalce vodilnih industrijski!1 rastlin, za posredovanje prosilo Evropsko skupnost. “Čudno s« sliši, da policija ne loči koruze, sončnic, fižola, cvetače, laškega krompirja in kutine od konoplje, kajti vse to so mi zasegli, ne je konopljo,” se čudi Anton, ki je zaradi številnih težav, na katere je naletel zadnje leto, zbolel na živcih. Sam pravi, da nima več zaupan' ja v naš pravni sistem. Zato bo konec meseca oddal obrt in se prijavil na zavod za zaposlovanje-Če je državi tako ljubše... TANJA GAZVODA TIK PRED ŽETVIJO - Posnetek je nastal na Ratežu le dan pred žetvijo■ Anton Gazvoda opozarja, da z nespametnim početjem države in neso■ glasjem med dvema ministrstvoma ni bila škoda povzročena le njetnO-Velika materialna škoda je bila storjena tudi državi, ki bo imela zaradi nje' govega primera namesto prihodkov ogromno škode, od tega kakšnih milijonov zaradi po mnenju prizadetega nepotrebnega in nezakonitega varO■ vanja obeh Gazvodovih posevkov navadne konpolje. GLASBENA SKRINJA Od narodnih do zabavnih Glasbena založba Zlati zvoki je poslala na trg dve zgoščenki, ki bosta všeč ljubiteljem narodnozabavne glasbe. Na zgoščenki z naslovom DRUŽINA GALIČ je 14 posnetkov narodnih in ponarodelih pesmi v priredbi Cite in Jožeta Galiča, ki ob spremljavi citer in orglic skupaj s Katarino in Markom Galičem prepevajo znane in manj znane melodije. Na drugi zgoščenki pa, kot pove že sam naslov SESTRE BUDJA, prepeva trio sester Budja. Zanimivo je, da sestre že tri desetletja živijo na Švedskem, kjer ohranjajo slovensko pesem, kakšno pa zložijo tudi same. Na zgoščenki je 13 pesmi in venček narodnih, kijih sestre pojejo same ali ob glasbeni spremljavi znanih slovenskih glasbenikov. Na pisan in prijeten potep po zemljevidu slovenske ljudske pesmi nas na kaseti SE DELA GREH ... SE SLIŠI SMEH, ki je izšla pri glasbenem založništvu Helidon, vabijo pevke zbora Katice. Na kaseti je 19 ljudskih pesmi na motiv ljubezni, prihajajo pa z obrobja slovenskega etničnega ozemlja, iz Rezije, Benečije, Čičarije, Goričkega, Porabja, nekaj pa jih je tudi z Notranjskega, Gorenjskega, Štajerskega, iz Prekmurja, po ena z Dolenjske in Bele krajine. Za ljubitelje popularne glasbe tudi zunaj glasbenih založb ugleda beli dan kakšna zanimiva novost. Tako je v samozaložbi oziroma v založbi Dadi & Co pred kratkim izšla zgoščenka KISTA-FON, na kateri so posnetki devetih skladbic skupine Lutke, kot se zdaj imenuje nekdanja skupina Dadi & Company. Gre pravzaprav za avtorski album Dadija Dačiča, pisca glasbe in besedil, pevca in kitarista. Jutri bo naš znani pevec zabavne glasbe Vili Resnik praznoval rojstni dan in pri Paniki Rčcords so žc prej poskrbeli, daje ljubiteljem njegovega petja na voljo nov album ZADNJI ŽIGOLO, na katerem je poleg evrovizijske “Naj bogovi slišijo” v slovenski in angleški različici še osem drugih skladb, med njimi tudi uspešnica Briga me z letošnjih Melodij morja in sonca. Skupina Špice Boys, naša moška inačica slovitih spajsic, pa se na glasben način loteva ozave-ščanja Slovencev glede nevarnosti aidsa in koristni uporabi kondoma. Pri Paniki Records so izdali njihovo zgoščenko z naslovom KONDOMCEK MOJ, na nji pa je ob naslovni “poučni” skladbi še enajst drugih. Televizija si pridržuje pravico do Morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 5. XII. SLOVENIJA 1 ^5 -1.00 Teletekst W Vremenska panorama Tedenski izbor Male sive celice 10.15 Tretje oko, dok. serija, 1/10 11.10 V črnih in modrih jamah, dok. oddaja 11.40 Homo turisticus 1105 Nash Bridges, naniz., 5/18 J-O0 Poročila , ■20 Zgodbe iz školjke "■50 Tedenski izbor Iz muzeja 15.30 Spoznavanje narave in družbe 15.50 Osmi dan J-20 Slovenski utrinki '00 Obzornik '•10 Po Sloveniji 00 Jasno in glasno °-20 Parada plesa °-55 Humanistika ■05 Risanka "00 Dnevnik, vreme, šport f 00 Tednik P5 Oddaja tv Koper ~00 Odmevi, kultura, šport rpO Ljudje v Prekmurju “■20 Koncert simgonikov Slovenija 2 ^ Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi ““žje, ponov. -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, }’"iz., 56/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 112/ 10.50 Angel, varuh moj, naniz., 6/22; 11.35 ‘end; 12.25 Naša krajevna skupnost; 13.30 Svet •“toča -14.00 Euronevvs -15.10 Don Kihot, ^iz. -15.00 Tri barve: modra, franc, film -’-15 Lukas, nem. naniz., 2/13 -17.45 Lahko Jjč ljubica, naniz. -18.20 Kolo sreče -18.55 ^slalom (ž) - 20.00 Angleška glasbena dok. ^aja - 21.00 Sergej Mihajlovič Eisenstein, ^•ti film (čb) - 22.30 Pot k mojim ljudem, kon-15,1 • 22.55 Bela soba, angl. serija - 23.40 Nočni rjffih: Vsi županovi možje, naniz., 6/24; 0.05 Naloney, naniz., 8/21 Sanala /•“Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. ■ 9.30 ^nis. nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -‘MO Maria Mercedez, ponov. -12.00 Odklop l]3.30 Oprah show -14.30 Princ z Bel Aira -9® Ne mi težit, naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 “°8ato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, ,,lfa!j. -18.00 Oprah show-19.00 Tretji kamen J^sonca -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po ®&i gledalcev - 23.45 Nemogoče, naniz. ^KANAL P-05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani • 17.00 '“anka -18.00 Iz združenja LTV -18.25 So-nadalj. -19.00 Novice -19.15 Tčdenski '“•turni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontakt-**°ddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice .,••15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litij-Mozaik frivi Tv spored ■ 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -•00 Poročila -10.05 Izobraževalni program ■ }‘25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.35 j** York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -[MO Poslovni klub -14.30 Živa resnica -15.00 “»braževalni program - 15.30 Program za ?'ade -18.30 Kolosrcče-19.10 Risanka-19.30 iJBVnik, vreme, šport - 20.05 Odprto - 20.50 1 ure kulture - 21.25 Izziv, kviz - 22.05 Opa-P*4lnica - 22.30 Arktika-Antarktika (potop, jtija) • 23.05 Bil sem na maršu (nem. film) IITV2 jMo TV koledar • 15.00 Dober dan • 17.15 Jala sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, ’'grica -18.30 Kraljestvo divjine (dok. serija) 500 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, "Me, šport - 20.05 Kviz • 20.25 Dosjeji X (seri-"••21.25 Danijela - koncert - 22.15 Kdo je videl NkatOilm) •‘ETER, 4. XD. 'Lovenija 1 $ • 1.50 Teletekst 3 Vremenska panorama •0 Tedenski izbor Jasno in glasno 10.25 Parada plesa 10.45 Humanistika 11.10 Pomagajmo si 11.35 Na vrtu 1, 12.00 Radost pujskov, angl. oddaja S Poročila J25 Ljudje v Prekmurju ?-55 Srebrne nitke Mostovi •00 Obzornik I '0 Po Sloveniji , “0 Sprehodi v naravo |,T5 Cofkocof J40 Izziv prihodnosti, dok. serija irU Risanka , 40 Dnevnik, vreme, šport JO Zrcalo tedna £•5 Športni kviz v'0O Odmevi, kultura, šport j"0 Polnočni klub Avenija 2 51 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi Me, 6/24 -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, 57/ ?! 10.25 Pacific Drive, naniz., 113/130 - Tfcden-'lRbor: Lukas, nem. naniz., 2/13; 11.15 Lah- ko noč, ljubica, naniz., 10/11 -11.45 Hanussen, madž. film -16.00 Sergej Mihajlovič Eisenstein, ruski film -17.35 Indaba, franc, naniz., 21/25 - 18.00 Davis, ravnatelj, amer. naniz., 2/13 -18.25 Kolo sreče -18.55 Slalom, 1. tek (ž) - 20.00 Murphyjeva romanca, amer. film - 21.55 Slalom, 2. tek (ž) - 22.45 Vfelike romance 20. stoletja, angl. dok. serija, 7/26 - 23.15 Drugič, ita-lij. film - 0.30 Sodišče, amer. naniz., 3/11-1.20 Nočni pridih: Vsi županovi možje, 7/24; 1.50 Maloney, naniz., 9/21 KANALA 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Zmenkarije -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah show -18.50 Bravo, maestro -19.00 Tretji kamen od sonca - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Trikotnik prevar, film - 22.30 Onkraj nenavadnega, film - 23.30 Nemogoče - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -16.45 Videotop -17.40 Zgodovina avtomobilizma - 18.00 Kmetijski nasveti -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas HTV 1 6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -1L25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.35 Nevv York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) - 14.00 Pol ure kulture -14.30 Arktika-Antarktika -15.00 Izobraževalni program -15.30 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -17.55 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Dok. oddaja - 20.55 Lepa naša - 22.15 Opazovalnica - 22.45 Ljudje smo - 23.35 Nočna straža: Oddelek za umore V (serija); Psi faktor II (serija); Predpremiera; Sedmi element + filmska klapa HTV 2 14.50 Tv koledar -15.00 Informativni mozaik -17.15 Obala sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Zakon L.A. (serija) - 21.30 Filmski večer - 23.15 Fatamorgana - 23.45 Lara (dok. film) SOBOTA, 5. XII. SLOVENIJA 1 7.40 - 2.15 Teletekst 8.00 Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke 8.30 Nesrečniki, ris. naniz., 10/26 9.00 Komarji in zaspanci 9.30 Glasbena šola 9.45 Športni kviz 11.10 Tekmovanje pihalnih orkestrov 11.35 Razpoke v času 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.35 Duhovni utrip 13.55 Polnočni klub 15.10 Dogodivščine Robina Hooda, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Euromusica v Solunu 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, amer. dok. serija,9/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.10 Miklavžev večer 22.15 Turistična oddaja 22.35 Vino moje dežele, 1/3 23.05 Poročila, šport 23.30 Bes, amer. film 1.00 Iz muzeja SLOVENIJA 2 9.20 Zlata šestdeseta -10.20 Prigode Huckle-berryja Finna, nadalj., 3/4-11.15 Murphyjeva romanca, film -12.55 Šport: Smučarski skoki; 14.45 Euronevvs; 17.20 Teniški magazin; 17.45 Rokomet; 19.55 Smuk (m) - 21.00 Tv genij - 22.00 V vrtincu - 22.40 Don Kihot, ris. naniz. - 23.05 Sobotna noč KANALA 8.00 Risanke - 9.30 Nora hiša -10.00 Charles je glavni -10.30 Nimaš pojma -11.00 Cooperjeva druščična -11.30 Korak za korakom 12.00 Stilski zaliv -12.30 Bravo maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Prekliči mojo rezervacijo, film -16.00 Peggy Sue se je poročila, film -18.00 Dušni pastir -18.30 Sam svoj mojster -19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Kolesa groze, film - 22.30 Babilon 5, naniz. - 23.30 Klub Avenija VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov,-14.00 Videostrani-17.00 Videoboom 40 - 17.50 Kako biti zdrav in zmagovati -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur- 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 8.00 Tv spored - 8.15 Program za mladino -'12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.05 Črno-belov barvi -16.10 Poročila -16.20 Bramvvell II (serija) -17.15 Risanka -17.45 Turbo limach show - 19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Moja mačeha je nezem-Ijanka (amer. film) - 21.55 Opazovalnica - 22.30 Nočna straža: Slika Doryna Graya; Frasier; Senca straha (amer. film) HTV 2 16.30 Tv koledar-16.40 Prizma-17.30 Čudežne ameriške pokrajine (dok. oddaja) -18.25 Dok. glasbena oddaja -18.55 Oddaja o kulturi -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Triler - 21.05 Zlati gong - 21.55 Dok. film - 22.45 Svet zabave -23.20 Oprah Show NEDELJA, 6. XII. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.40 Teletekst 8.00 Živžav 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša 11.00 Vsi smo ena družina, japon. serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4 13.00 Poročila 13.10 Miklavžev večer, ponov. 15.10 Luna v požaru. Šved. film 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Spoznavanje narave in družbe 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Vfečerni gost 22.35 Poročila, šport 22.55 Murphy Brovvn, naniz., 14/25 23.20 Umori, naniz., 7/22 SLOVENIJA 2 10.35 V vrtincu -11.15 Richijevo fantastično potovanje, amer. film -12.55 Šport: Smučarski skoki; 17.10 Košarka; 18.55 Superveleslalom (m) - 20.05 Naša krajevna skupnost - 21.05 Strogo zaupno, dok. serija, 2/3 - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Široko sargaško morje, amer.-avstral. film KANALA 8.00 Risanke - 9.30 Nora hiša -10.00 Charles je glavni -10.30 Nimaš pojma -11.00 Cooperjeva druščična -11.30 Korak za korakom 12.00 San-jam o Jeannie -12.30 Klub Avenija -13.00 Lepotica in zver -14.00 Spomini na naju, film - 16.00 Ta čudna znanost -16.30 Nimaš pojma - 17.00 Manekenke -18.00 Klub Avenija -18.30 Jenny -19.00 Ainvolf, naniz. - 20.00 Žrebanje - 22.30 Odkop - 23.30 Umor ju je ločil, film VAŠ KANAL 12.30 Vaše želje -13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 7. XII. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.50 TSletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Cofko cof, risanka 9.55 Zvezdica, lut. naniz. 10.25 Sprehod v naravo 10.55 Izzivi prihodnosti 11.20 National geographic, amer. dok. oddaja 12.10 Slovenski magazin 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Večerni gost 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni taček 17.45 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Otroški policaj, naniz., 1/6 21.05 Temna stran meseca, dok. oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.45 Slovesnost ob izidu zbornika 23.50 Snemalec, amer. film SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi možje, naniz. -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 58/65; 10.30 Pacific Drive, naniz., 114/ 130 - 10.50 Indaba, franc, naniz., 31/25; 11.15 Davis, ravnatelj, naniz.; 11.40 Šport v nedeljo; 12.40 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 7/26; 13.10 Dogodivščine Robina Hooda, film - 14.50 Euronevvs -16.10 Brezglavo, film -17.55 Ženska mojega življenja, Špan. naniz., 6/12 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 21.45 Pomp - 22.45 Brane Rončel izza odra -0.10 Nočni pridih: Najstarejši umor, angl. naniz.; 0.40 Moloney, amer. naniz. KANALA 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjcvi, naniz. - 9.30 Mannix -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.30 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadalj. -21.00 Pesnik, film - 22.45 Silski izziv - 23.15 Da, gospod minister, hum. naniz. - 23.45 Nemogoče VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Pekel v vesolju, film -18.25 Sosedje, nadalj. - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 8. XII. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor RadovedniTaček 9.50 Pustolovščine, naniz., 13/24 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Otroški policaj, naniz., 1/6 13.00 Poročila 13.30 Tedenski izbor Temna stran meseca 14.15 Slovesnost ob izidu zbornika 14.45 Pisave 15.15 Snemalec, amer, film 16.20 Prisluhnimo tišini 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Glasbena šala (šola) 17.45 Fenix in preproga, angl. nadalj., 2/6 18.20 Tretje oko, 3/10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Učitelj, franc, naniz., 6/18 21.05 Pogovor s predsednikom vlade 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Obločnica, ki se rojeva 23.45 Stoletje Stanislavskega, dok. oddaja, 2/3 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Najstrašnejši umor, angl. naniz., 3/6 -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 59/65; 10.25 Pacific Drive, avst-ral. naniz., 115/130; 10.50 Ženska mojega življenja, Špan. naniz., 6/12; 11.55 Studio City; 12.50 Sobotna noč -14.55 Smučarski skoki - 16.45 Smučarski teki -18.05 Gospod in gospa Smith, naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Vtdeo-ring - 20.00 Osamljeni planet - 20.55 Tri barve: bela, franc, film - 22.30 Svet poroča - 22.50 Nočni pridih: Vsi županovi možje, naniz., 8/24; 23.15 Moloney, naniz., 6/21 KANALA 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedes, nadalj. - 12.00 Klub Avenija-12.30 Kuharska oddaja-13.30 Oprah shotv -14.30 Princz Bel Aira -15.00 Ne mi težit, film -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Talec, film - 23.00 Da, gospod minister, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Morilec iz sanj, film - 21.35 Novice -21.50 Rezerviran čas SREDA, 9. XU. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.30 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Glasbena šala (šola) 9.45 Fena in preproga, nadalj. 10.15 Tretje oko, dok. serija, 3/10 11.10 Pogovor s predsednikom vlade 12.05 Učitelj, franc, naniz. 6/18 13.00 Poročila 13.25 Tedenski izbor Murphy Brovvn, naniz., 14/25 13.50 Luna v požaru, avstral. film 15.25 Stoletje Stanislavskega, dok. serija 16.20 Obzorje duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Tretje oko, serija, 4/10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nash Bridges, amer. naniz., 6/18 21.05 Beck, angl. nadalj., 3/6 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Prašeč, Šved. drama SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi možje, naniz., 8/24 - 10.00 Matineja: TTdno v sedlu, nadalj., 60/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 116/130; 10.50 Gospod in gospa Smith, naniz.. 12/13; 11.35 Pomp; 12.35 Strogo zaupno, dok. serija, 2/3; 13.25 Pajčevina -13.50 Euronevvs -16.45 Richijevo fantastično potovanje, film -18.05 Angel, varuh moj, naniz., 7/22 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Nogomet - 22.30 Družinska kronika, nadalj., 2/13 - 0.20 Pajčevina - 0.45 Nočni pridih: Vsi županovi možje, naniz., 9/24; 1.10 Maloney, naniz., 12/21 KANALA 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.30 Danny-jeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.00 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit, naniz -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Vsega je kriv postrešček, film - 21.30 Rubv Whx - 22.30 Drevv Carey, naniz. - 23.00 Da, gospod minister, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Morilec iz sanj film - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videotop - 21.00 Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma I TELEVIZIJA NOVO MESTO | liaVlall s Trdinovega vrha na kanalu oDESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Boštjanu Vidmarju iz Kotne poti 8a v Brezovici. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (1) Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji 2. (3) Dolenjska - ansambel Henček 3. (2) Pozabljivec - ansambel Slapovi 4. (6) Ob potoku - ansambel Litijski odmev 5. (9) Brez dragih - ansambel Poljub 6. (4) Moja hramonika - ansambel Petra Finka 7. (5) V mojem srcu - Fantje izpod Rogle 8. (7) Denar - ansambel Mladi Dolenjci 9. (-) Moja dečva - ansambel Cvet 10. (8) Šentjernejsko vabilo - Trio Frančič Predlog za prihodnji teden: Mačkoni - ansambel Mačkoni 8«---------- KUPON ŠT. 48 Glasujem za: Moj naslov: Kuppne pošljfte na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADI V CRNOMEU IN SEMIČ Žreb je izmed reševalcev 46. nagradne križanke izbral Maksa Stariho iz Črnomlja in Marto Šimic iz Semiča. Starihi je pripadla denarna nagrada, Simičeva pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 14. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 48”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 46. KRIŽANKE Pravilna rešitev 46. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: KANASTA, ORESTES, KARIOKA, GABER, AN, OVID, SLA, BONSAJ, ATO, OTEP AF.DA, BOBAN, NATEG, IME, EDOMITI, KASTRAT, KAD, ANAFORA, ATE. NAGRADNA KRIŽANKA 48 AVTOR: JOŽE UDIR ZMRZNJENA ROSA PREDMET, NALOGA ZNANA LONDONSKA GALERIJA PODTALNA DEJAVNOST KOROŠKA KDOR RAČUNA RAVNOTEŽJE SIL PRI GRADNJAH TURŠKI VE LIKAŠ NEPROFESIO NALEC DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST MANJŠE HRV. MESTO SEV. OD ŠIBENIKA (SLAPOVI!) STROJ ZA KNJIGOTISK MUSLIMANSKI POST SLOVENSKA DRUŽINSKA REVIJA ZAVESTNI DEL OSEBNOSTI (LAT. "JAT) KONJUGA- CIJA (SPREGATEV) VNETJE UŠESA MODEL, OSNUTEK PODROČJE EMIRJEVE OBLASTI ARABSKI ŽREBEC ŽENSKO IME ZGORNJI DEL TELESA, KJER SE ZAČNE ROKA ANGLEŠKO SVETLO PIVO RASTLINA ZAJEDALKA NAPUSTEK, ZIDEC KOZAŠKI POVELJNIK SINTETSKI HORMONI ZA KREPITEV MIŠIČJA (DOPINGI) IME ESEJISTA FINCUA NEKDANJI RUSKI VLADAR STARI OČE KAREL OŠTIR PETEROSTOP-Nl JAMBSKI VERZ GR. OTOK (ODISEJEVA DOMOVINA) NAJSTAREJŠI LATINSKI PREVOD BIBLIJE KRAŠKA PLANOTA V JZ SLOVENIJI GR. MIT. SPREMLJEVALEC BOGA DIONIZA SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV BELE CERKVE - V nedeljo, 29. novembra, je krajevna organizacija RK Bela Cerkev priredila srečanje za vse krajane, starejše nad 70 let. Program v tamkajšnji dvorani KS Bela Cerkev so pripravili osnovnošolci in vrtičkarji šmarješke osnovne šole. Vse povabljene pa so pozdravili predsednica fCORK Martina Hribar, sekretarka OZRK Barbara Ozimek in predsednik KS Gregor Zorko. Po kulturnem programu so se povabljenci okrepčali, ob prijetni glasbi harmonikarja pa tudi zavrteli. NAJSLAJŠA REDOVALNICA - V gostilni Griček se je v soboto, 28. novembra, zbrala zadnja generacija, ki je še obiskovala nižjo gimnazijo v Trebnjem, na kateri so pred 40 leti opravili malo maturo. Trebnje je imelo po vojni 7-letno OS, po letu 1950 pa 4-letno OŠ in nižjo gimnazijo. Kdor je nameraval šolanje nadaljevati, se je po končanem 4.r. prepisal na nižjo gimnazijo. Osip je bil velik in od 80 vpisanih v 1. letnik jih je do 4. prišlo le 19. Nekaj jih je manjkalo zaradi oddaljenosti, eden pa je že pokojni. Srečanja sta se udeležila dva takratna učitelja: ga. Zgankova in Nace Bukovec. Po končani mali maturi so bile tudi zaradi neosveščenosti teh podeželskih otrok možnosti za nadaljnje izobraževanje majhne. Marsičesa takrat ni bilo: organizirane prehrane, učnih pripomočkov, avtobusov; po vodo so morali v Temenico... To so spomini. Da je bila ta sobota še posebno lepa, so se nekdanji trebanjski otročaji po slavnostnem kosilu posladkali še z veliko torto v obliki velike redovalnice, kakršne so svoje dni učitelji skrbno varovali. (Ivanka Višček, Trebnje) ZLA TA ANA IN MA TIJA KODELIČ - Ni vsakomur dano, da bi dočakal zlato poroko, to je 50 let zakonskega življenja, kot sta ga dočakala Ana in Matija Kodelič z Lašč pri Dvoru. Številnim čestitkam so se pridružili tudi Franc Senica, predsednik društva upokojencev Dvor, in Slavka Andrejčič, predsednica KO RK Dvor skupaj s člani njihovih odborov. Slavljencema so izročili spominsko plaketo, skromno darilo in šopek rož, ki jih ima Ana najrajši. Ob klepetu v njihovi novi hiši sta zakonca pripovedovala svoje spomine na mlada leta, na številne preizkušnje, ki sta jih prestala, pa tudi na vesele dogodke. Vesela sta, da imata štiri sinove, družbo pa jima dela tudi 7 vnukov in vnukinj in en pravnuk. (Foto: S. Mirtič) MARTINOV POHOD OD MIRNE DO ČATEŽA - Lepo je, če lepote narave občuduješ sam, še lepše pa je, če to storiš v prijetni družbi. Zato smo pri Društvu upokojencev Mirna pred leti ustanovili skupino pohodnikov, ki se vztrajno veča. Vsako zimo izdelamo natančen program pohodov. Letos smo jih na primer imeli že petnajst. Vsakoletni otvoritveni pohod je marca, ko se naša skupina pridruži pohodnikom na Jurčičevi poti, zaključi pa z jesensko hojo po Levstikovi poti do Čateža. Razmišljamo še o zimskem pohodu. Lansko teto smo lezli na Triglav, letos pa smo se poleg hoje po dolenjskih gričih povzpeli še na Peco, Uršljo goro, Kamniško sedlo, Boč, Nanos, Bohor, Begunjščico in še kam. Ob zadnjem pohodu letos novembra smo sklenili, da se bomo odslej vsako leto odpravili še na Martinov pohod od Mirne do Čateža, ki bo vedno sovpadal s pohodi po Levstikovi poti. Skupina vedno pripravi praznovanja okroglih obletnic svojih članov. Jubilantu poleg plakete ali diplome podarimo praktično darilo: pohodne palice, nahrbtnik ipd. Zaključno prireditev bo letos konec novembra v koči na Debencu pri Mirni. (Tone Pivec, Okrog pri Šentrupertu) Aditivi ■ strupeni dodatki v hrani Napisi “brez sladkorja” še ne pomenijo, da je takšna hrana zdrava, prav dodatki pa so lahko vir številnih težav, katerih vzroke običajno iščemo drugje Mnogim vrstam hrane in pijače dodajajo razne dodatke - aditive za izboljšanje okusa, barve, vonja in trajnosti. Industrijska hrana je sicer lahko iz polnovrednih sestavin, vendar je zaradi agresivne predelave, starosti in sintetičnih dodatkov razvrednotena. Aditivi, nakopičeni v organizmu, so strupeni, povzročajo degeneracijo, slabo počutje in spremenjeno vedenje ljudi. Na šoli Canyon Verde v Kaliforniji v ZDA so naredili preizkus na študentih. Ko so jim začeli dajati hrano brez kemičnih dodatkov, se je njihovo vedenje precej sprenjenilo. Študentje, ki so bili precej moteči in hiperaktivni, so se umirili, postali so pozornejši. Zelo pogosto se tovrstne težave blažijo s psihološkimi terapijami in psihotropičnimi zdravili, ki imajo zelo škodljive stranske učinke. A za ozdravitev bi bilo potrebno le opustiti škodljivo hrano oziroma aditive. Podobne rezultate so dosegli tudi leta 1979 v šolah v New Yorku, ko so izločili hrano z veliko količino sladkorja, kemičnih barvil, umetno dodanih okusov in hrano, ki vsebuje hormone, ki jih dajejo živalim pri vzreji. Zelo razširjeni dodatki so umetna sladila: saharin, eiklamat, sukraloza, sorbitol, acesulfam in aspartam, znan kot Nutra sweet, ki so ga odkrili že leta 1965 v ZDA, dovoljenje za uporabo pa je bilo izdano šele leta 1981. Leta 1989 je FDA (Federal drug asso-cilation), ki v Ameriki izdaja dovoljenje za uporabo aspartama v hrani in v obliki tablet, prejela na tisoče pritožb ljudi, ki so opisovali nezaželene odzive po uživanju aspartama. Neodvisni poizkusi so pokazali, da aspartam spremeni možgansko sestavo, kar vpliva na vedenje ljudi. Gre za nekalorično sladilo, a velike količine te snovi povzročajo povečano željo po ogljikovih hidratih, zaradi česar se poveča količina serotinina v možganih, kar povzroča sproščeno počutje. Ce ob tem uživamo še aspartam (na primer sendvič in dietno kolo), ta povzroči, da nimamo občutka zadostnosti. Jesti hočemo še več... Leta 1991 je ameriški državni zdravstveni inštitut (NHI) objavil seznam 167 znamenj in vzrokov, zakaj se je treba izogibati uporabi aspartama. Znamenja zastrup- ljenosti z njim so: glavobol, vrtoglavica, omotica, zamegljen pogled, nespečnost, izguba kontrole udov, izguba spomina, depresija, ki lahko pripelje do samomorilskih nagnjenj (mi iščemo vzroke samo v medsebojnih odnosih!), hiperaktivnost, prebavne težave, izpuščaji, bolečine v mišicah in sklepih, otopelost, spremembe razpoloženj, izguba energije, utrujenost, zvonjenje v ušesih... Aspartam ni samo v “dietnih” pijačah in hrani, temveč tudi v mnogih drugih izdelkih. Tudi napis “brez dodanega sladkorja” ne zagotavlja, da ni dodanih umetnih sladil. Aspartam se lahko nahaja tudi v tabletah proti prehladu, kašlju, vitaminskih tabletah... Prihodnjič pa o glutamatu. ANICA JANEŽIČ - MIKEC S POSLUHOM ZA KUPCA - Ja* ko in Milena Žnidaršič (na sliki) ^ pred petimi leti v svoji novi hiši v Baragovi ulici v Žužemberku odpr' la trgovino, saj sta hotela krajanom popestriti in približati ponudbo-Zaradi velikega povpraševanj11 kupcev sta razširila poslovne pros' tore. “Z novo samopostrežno izbiri blaga želimo, da bi se naše strankt dobro počutile,” je dejal Janko Žnidaršič. Ponujajo tudi svež kruh ki ga sproti pečejo v prodajalni. ZRNO, d.o.o. Gmajna 6 a 8274 RAKA NA PLEŠU KONČNO ELEKTRIKA - Zaselek Pleš pri Uršnih selih je bil še edino naselje v novomeški občini, po novem v občini Dolenjske Toplice, ki je bilo do pred kratkim brez elektrike. Čeprav sta v vasi naseljeni le dve hiši, so si v svetu krajevne skupnosti Dolenjske Toplice pred dvema letoma zadali nalogo, da končno napeljejo elektriko tudi v ta zaselek. Dela so stala 7 milijonov tolarjev, od tega je 2 milijona prispevala novomeška občina. Takole sta pridobitvi vesela nazdravila edina prebivalca Pleša Berta Križnik in Jože Mausser. Trgovsko podjetje Zrno Raka vam v svoji trgovini nudi po veleprodajnih cenah umetna gnojila: • NPK 15-15-15 1.295 SIT/vreča •NPK 7-20-30 1.534 SIT/vreča •NPK 8-26-26 1.605 SIT/vreča • KAN 998 SIT/vreča • UREA 1.050 SIT/vreča Ravno tako vam Zrno tudi v maloprodaji nudi po izredno ugodnih cenah umetna gnojila, poteka pa tudi akcijska prodaja zaščitnih sredstev, katerih cene so za 30% nižje od sezonskih. Po ugodnih cenah nudimo tudi: ječmen v vrečah 17,50 SIT/kg koruzo v rintuzi 21,00 SIT/kg sončnične tropine 29,70 SIT/kg krmila Emona program Izredno ugodne posezonske cene gradbenega materiala z možnostjo nakupa na več obrokov! Trgovsko podjetje Zrno kvalitetno in po ugodnih cenah izvaja vse notranje in zunanje strojne omete, vse vrste fasad ter soboslikarske storitve. Prav tako vam njihovi mojstri kvalitetno napeljejo vodovod in opravijo centralno napeljavo. Po zelo ugodnih cenah imajo peči na olje Ferolli, gorilce Thermomatic in ostali instalacijski material z dostavo na dom. Telefon: 0608/75-410 0608/75-086 Bližajo se božični in novoletni prazniki, zato predlagamo lepo darilo za vas in vaše sorodnike, prijatelje in znance. To je knjiga NAŠE KORENINE avtorja Toneta Jakšeta, upokojenega novinarja Dolenjskega lista V knjigi (ki je nastala iz zapisov za Dolenjski list) naši ljudje pripovedujejo o sebi in o dogajanju okoli njih. Skozi življenjske zgodbe pronica vse, kar se je tukaj v tem stoletju dogajalo: izseljenstvo, prva svetovna vojna, medvojni čas, druga svetovna vojna, partizanstvo, domobranstvo, izgnanstvo, internacija, zavezniško letalstvo, usoda Kočevarjev, skrivaštvo in osamosvojitev. Torej je knjiga, če upoštevamo še slikovno gradivo, dokumentarne podatke in zajeten obseg (knjiga ima 560 strani), lahko branje za vsakogar, hkrati pa reprezentančno darilo za različne priložnosti (poslovni partnerji, jubilanti, srečanja upokojencev, starostnikov). Vam in vsem, ki jim jo boste namenili za darilo, bo prijetno popestrila praznike ob spominu na čase in na ljudi, ki že tonejo v pozabo. Izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Tone Jakše, Trdinova pot 4 a, 8330 Metlika. Naročilnica Naročam_____izvodov knjige Naše korenine po prednaročniški ceni 5.000 tolarjev za izvod. Knjigo s poštnino bom plačal po povzetju. Ime in priimek: Ulica ali kraj: _ Pošta: Podpis: -^r Slovenija uvaja 9 DAVEK NA DODANO VREDNOST REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance Odbitek vstopnega davka in vračilo Med novosti davka na dodano vrednost (DDV) sodita tako imenovani odbitek vstopnega davka in vračilo preveč plačanega davka, ki ga lahko zavezanec dobi povrnjenega od države. Zato se v državah, kjer je DDV že dolgo uveden, marsikatera pravna ali fizična oseba prostovoljno odloči, da stopi v sistem in postane zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost, saj se to marsikomu, še posebej zavezancem s precejšnjim vstopnim davkom, izplača. Za začetek povejmo, da bo morala pri nas davek na dodano vrednost obračunavati vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja obdavčljivo dejavnost, in bo v letu 1998 dosegla obdavčljivi promet v višini pet milijonov tolarjev, oziroma katastrski dohodek 1,5 milijona tolarjev. Davek na dodano vrednost bo moral zavezanec zaračunati kupcu svojega blaga oziroma naročniku svoje storitve. Po drugi strani pa bo lahko zavezanec za plačilo DDV-ja od svoje davčne obveznosti odštel kot vstopni davek tisti DDV ki ga bo sam plačal drugemu zavezancu, ki se nahaja pred njim v davčni verigi, za blago ali storitve, od katere sam plačuje DDV Davčni zavezanec sme odbiti vstopni DDV tudi od blaga in storitev, ki jih je uporabil za opravljanje dejavnosti izven Slovenije, ob pogoju, da bi bila priznana pravica do odbitka vstopnega DDV-ja, tudi če bi se dejavnost opravila v Sloveniji. Vstopni DDV se sme odbiti samo, če je izkazan na računih ter carinskih deklaracijah za uvoženo blago, in to v davčnem obdobju, v katerem je zavezanec prejel omenjene račune in deklaracije. Tehnična izvedba davka na dodano vrednost zato neposredno temelji na izdanih in prejetih računih. Neizdajanje računov ali zamujanje z njimi in nepravočasna prijava DDV-ja pa so kaznovani kot prekrški. Kazni zanje znašajo od 100 tisoč do 6 milijonov tolarjev. Davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV-ja od jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, zasebnih letal, osebnih avtomobilov in motornih koles, goriv in maziv, ter nadomestnih delov in s tem povezanih storitev, razen od plovil oziroma od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljno prodajo. Vstopnega DDV-ja ni mogoče odbiti niti od izdatkov za reprezentanco in nastanitev. Če davčni zavezanec prejme račun, v katerem je izkazan DDV od osebe, ki ga sicer ne bi smela izdati, zavezanec ne sme odbiti tega vstopnega DDV-ja, tudi če ga je nepooblašečna oseba, ki mu je račun izstavila, plačala. Če zavezanec prejme račun, na katerem je izkazan višji znesek DDV-ja, kot bi moral biti po zakonu, zavezanec tudi tega višjega zneska ne sme odbiti kot vstopni DDV čeprav je bil plačan. Odbitek vstopnega DDV-ja mora biti popravljen, če se naknadno ugotovi, da je bil obračunan in plačan v napačnem znesku. Osnova za obračun davka je načeloma vedno celotno plačilo, ki je bilo zaračunano kupcu za dobavljeno blago oz. opravljeno storitev, ne glede na to, ali je zavezanec plačilo prejel ali ne, in ne glede na to, ali je bil promet že ali pa še bo opravljen. Davčno osnovo povečujejo tudi trošarine in drugi predpisani davki, takse in druge dajatve ter stroški, kot so provizije ter stroški prevoza in zavarovanja, ki jih dobavitelj zaračuna kupcu oziroma naročniku storitve. Davčni zavezanec mora obračunati davek na dodano vrednost istočasno, ko izda račun. Če pa računa ne izda v določenem roku, se šteje, kot da je nastala obveznost plačila DDV-ja osmi dan po dobavi blaga ali opravljeni storitvi. Davčna obveznost pa lahko nastane že s plačilom avansa. Do vračila DDV-ja je upravičen tisti domači davčni zavezanec, ki v svojih mesečnih ali trimesečnih davčnih obračunih izkazuje višji vstopni DDV od izstopnega, tuje pravne in fizične osebe pa so do vračila upravičene le pri nabavi in uvozu blaga in opravljanju storitev v posebnih primerih, določenih z zakonom, in pri izvozu v Sloveniji kupljenega blaga. Znesek vračila l)DV-ja se domačim zavezancem lahko šteje kot vnaprejšnje plačilo tega davka za naslednja davčna obdobja, na zahtevo zavezanca in ob predložitvi obračuna DDV-ja pa ga mora zavezancu vrniti Ministrstvo za finance najkasneje v 60 dneh, sicer je zavezanec upravičen do zamudnih obresti. Prihodnjič: Vzemite račun ZAHVALA V 96.letunas je za vedno zapustil naš oče, ded in praded JANEZ DRGANC iz Jurke vasi pri Straži Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sosedom Stare ceste iz Straže, vsem za darovano cvetje in sveče. Hvala ZB Straža, g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru, izvajalcu Tišine in Pogrebni službi Novak. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi V SLOVO teti MARIJI MIHALIČ -ŠETINA Nečaki Anica Radovič in Želimir Setina z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, mame, tašče in sestre ANICE BANOVEC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste v teh težkih trenutkih delili bolečino z nami. Posebna zahvala pevskemu zboru Društva upokojencev Novo mesto za zapete pesmi in poslovilne besede ge. Sonji Pirc, družinama Abolnar in Kocmur. . Njeni najdražji DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE . Za nabavo dragih medicinskih ^strumentov v Splošni bolnišnici ^ovo mesto so prispevali: Šolski filter Novo mesto 17.000 tolarjev, . 'skarna Novo mesto namesto cvet-C n;i grob pok. g. Janeza Slapnika ‘° 000, Tovarna zdravil Krka, Sek-°r teh. oskrba energet., namesto ^tja na grob pok. g. Antona Zu-tončiča 22.000, Nada Kodila-Češ-?°var, Ljubljana (sodelavci dr. Silve Ovijanj, namesto cvetja na grob P°k. g. Novljana 6.000, sosedje iz edinščice namesto cvetja na grob ™k. g. Janeza Slapnika 22.000, *aščani iz Broda, Novo mesto, Jatnesto cvetja na grob. pok. Francke Hrovat, roj. Počrvina 26.300, 8°spa iz Črnomlja namesto maše za pokojnim sorodnikom 10.000 tolarjev. Splošna bolnišnica Novo mesto se za prispevke toplo zahvaljuje. LEPOTA JESENI Najlepše v jeseni so pisane barve dreves. Takrat se družine odpravljajo na sprehode in na kostanjeve piknike. Ko zapiha veter, drevesa zašumijo kot v pravljici, takrat se počutim svobodnega in sproščenega. V gozdu vidimo tudi živali, ki nabirajo hrano za zimo. Tudi drevesa se pripravljajo k počitku in oddajajo liste. V jeseni vidimo gobe najrazličnejših vrst, na poljih kmetje pobirajo pridelke, zato se njive hitro praznijo. Z oranjem jih pripravljajo na naslednjo setev. JURE MERVAR, 5. a OŠ Mirna Peč ZAHVALA V 89. letu starosti je umrla naša draga MARIJA JANC roj. Petek Od nje smo se poslovili v sredo, 2. decembra 1998, na pokopališču v Ločni. Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Novo mesto za skrb in nego v času bivanja v domu. Zahvala vsem, ki ste pokojnici darovali cvetje in sveče, jo pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, 2. decembra 1998 ZAHVALA Draga mama, ni te več, spomin na tebe je boleč, je solza grenka na srce krenila, ostala nam je bolečim. Ob slovesu naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete ANGELE JURSIC iz Dolšc pri Kostanjevici na Krki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih delili z nami bolečino, nam priskočili na pomoč, nam izrazili sožalje, pokojni podarili cvetje, sveče ter darovali za sv. maše. Hvala g. župniku za lep obred ter vsem, ki ste s prijazno mislijo počastili spomin pokojnice in jo pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njeni Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec v pokoju IVAN SMOLE Pogreb pokojnika je bil v petek, 27. novembra 1998. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. PFLEIDERER NOVOTERM, d.o.o., Novo mesto V Trebnjem zlata maša Franca Zaplate 75-letni Franc Zaplata, rojen v delavski družini v Litiji, je imel 12. julija 1948 novo mašo v rojstnem kraju. Službena pot ga je vodila v Šmarjeto, kjer je bil 21 let, potem je bil premeščen v Trebnje, kjer je bil vse do leta 1981, od tedaj naprej pa deluje kot župnik v Ihanu na Gorenjskem. V življenju je moral skozi tri težke preizkušnje. Najprej je bil v taborišču Gonars, potem ga je prizadela huda bolezen na pljučih, tretjič pa je bil na preizkušnji ob novi maši, ko je bil tako slaboten, da niso vedeli, ali bi ga posvetili ali ne. Takrat je škof Vovk rekel: “Za eno samo sveto mašo, ki jo bo opravil, se duhovnika splača posvetiti. Ljudje so govorili: “Saj bo kmalu umrl, ima jetiko!” V času svojega delovanja v Trebnjem je veliko storil za župnijsko cerkev in za podružnične cerkve. Ker je bil zelo človekoljuben, preprost, odprt in pozoren, si je pri ljudeh pridobil veliko naklonjenost. Trebanjski farani so mu ob ponovitvi zlate maše izrekli veliko lepih besed. r • Zdrav človek ima tisoč želja, bolan pa samo eno. (Krek) • Umetnost je kot poštenost, besede niso nič, dejanja pa vse. ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje -Tvoje je bilo življenje, a za teboj je vsepovsod ostalo delo tvojih pridnih rok. V 59. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta, ujna in tašča ANA ŠTAMPAHAR roj. Mravinec iz Vukovcev 7 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, predvsem pa sosedom za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Zdravstvenemu domu Črnomelj, g. župniku za opravljen obred, podjetju Danfoss, Domu ostarelih iz Črnomlja, Vrtnarski šoli iz Celja, razredu 3. b, c in ge. Frankovičevi za izrečene zadnje besede. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Kakor luč ugasnilo, atek, tvoje zlato je srce, za vedno so sklenile tvoje pridne so roke. Po plačilo večno tvoje je odšlo srce. Pomlad v naš vinograd bo prišla in čakala, da prideš ti. Usedla se bo na rožna tla in zajokala, ker tebe več ni. V 74. letu starosti je sredi načrtov in upov poklical Bog k večnemu počitku našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica LEOPOLDA STRAJNARJA iz Dolenjih Ponikev pri TVebnjem Beseda je prešibka, da bi z njo mogli izraziti hvaležnost vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani ob tej nenadni izgubi našega očeta in darovali za svete maše, cvetje, vence, sveče in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala našemu gospodu kaplanu Marku Koširju za opravljen pogrebni obred ter cerkvenemu pevskemu zboru Trebnje. Zahvaljujemo se tudi trebanjskemu županu Alojziju Metelku, Antonu Strahu in Antonu Zaletelu, sosedom Kraševčevim iz Mirne Peči, sodelavkam Nevroškega oddelka Novo mesto ter Pogrebni službi Oklešen. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Bog poplačaj! Žalujoči: žena Marija, sestra Danijela, hčerke Marinka, Darinka, Andreja, Bojana z družino, 10 vnukov in ostalo sorodstvo ,10% m r m ZAHVALA Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš ugnal, a pošle so ti moči in zaprl tmdne si oči. Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje, a za teboj je vsepovsod ostalo delo tvojih pridnih rok. V 76. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric ANTON BARBORIČ Zavinek 9, Škocjan Iskrena hvala vsem, ki ste imeli radi našega ata in ga v času njegovega trpljenja obiskovali in mu vlivali upanje. Hvala dobrim zdravniškim sestram in zdravnikom, ki so pokojnemu lajšali bolečino. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste delili bolečino z nami, pokojnemu poklonili toliko lepega cvetja, sveč in za sv. maše ter vsem za ustne in pisne izraze sožalja. Lepa hvala tovarni Labod, VDC iz Novega mesta, gasilskim društvom, govorniku za ganljive besede slovesa, duhovnikom za lepo opravljen obred in govor ter cerkvenemu pevskemu zboru. Še enkrat vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ne morem iz zemlje kol drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem! lled nami je krsta lesena in grob je med nami... tišina prsti Le sreča ljubezni visoko gori! V 64. letu starosti je umrl naš mož, oči, dedi, brat, svak in tast IVAN SMOLE iz Bršljina 9, Novo mesto Z neizmerno žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Internega oddelka, podjetjem Krka,Novoterm, Revoz Novo mesto, RVR Trebnje, Komunali Novo mesto, pevcem iz Šmihela in trobentaču za zaigrano Tišino. Posebna hvala g. župniku proštu Lapu za opravljen obred ter ganljive besede na pokojnikovi poti v večnost. Vsem še enkrat iskrena hvala! N Esi njeni H 9 ■B— Četrtek, 3. decembra - Franc Petek, 4. decembra - Barbara „Sobota, 5. decembra - Savo Nedelja, 6. decembra - Miklavž Ponedeljek, 7. decembra - Ambrož Torek, 8. decembra - Marija Sreda, 9. decembra - Valerija LUNINE MENE 3. decembra ob 16.19 - ščip kino BREŽICE: Od 3. do 6.12. (ob 18. uri) komedija Poročiva se. Od 3. do 6.12. (ob 20. uri) kriminalni film Veliki Lebowski. 7. in 8.12. (ob 17. in 20. uri) vojna drama Reševanje vojaka Ryana. 9.12. (ob 20. uri) kriminalni film Daleč od oči. ČRNOMELJ: 4.12. (ob 20. uri) in 5.12. (ob 18.30 in 20.30) komedija Nori na Mary. 6.12. (ob 18. in 20. uri) komedija Pasji detektiv. DOBREPOLJE: 4.12. (ob 19.30) ZF Mimic. 6.12. (ob 15. uri in 19.30) ZF God-zilla. . CPOSUPI I 20. uri) Z Godzil! IVANČNA GORICA: 5.12. (ob 19. uri) ZF Mimic. KOČEVJE: 3.12. (ob 18. in 20. uri) ZF Mimic. 7.12. (ob 18. in 20. uri) ZF Godzil-la. KRŠKO; 3., 4. in 6.12. (ob 18. uri) ter 5.12. (ob 20. uri) melodrama Plešem sama. 3., 4. in 6.12. (ob 20. uri) ljubezenski film Mesto angelov. 5.12. (ob 16. uri) komedija Mali milijonar. 8.12. (ob 20. uri) film Noč na zemlji. METLIKA: 4.12. (ob 17. in 19. uri) komedija Pasji detektiv. 6.12. (ob 17. in 19. uri) komedija Nori na Mary. NOVO MESTO: Od 3. do 6.12. (ob 16.30 in 20. uri) vojna drama Reševanje vojaka Ryana. 9.12. (ob 16. uri, 18.15 in 20.30) komedija Nori na Mary. RIBNICA: 5.12. (ob 21. uri) ZF Gozil-la. 6.12. (ob 16. uri) ZF Mimic. SEMIČ: 5.12. (ob 19. uri) ameriška komedija Pasji detektiv. TREBNJE: 4.12. (ob 20. uri) in 6.12. (ob 18. uri) akcijski film Dež za ubijanje. VELIKE LAŠČE: 5.12. (ob 19. uri) ZF Gozdilla. 6.12. (ob 19. uri) ZF Mimic. film • PRIPOROČILA Z LJUBLJANSKEGA FESTIVALA Dobro, dobro, boste rekli, pa naj nas že enkrat pusti pri miru s tem filmskim festivalom. Toda ne pozabimo: slovenski distributerji so odkupili 1 VJtlmov - ra-zen-zmagovalnega “Življenje, kot ga sanjajo angeli’’, pa so vsi iz sekcije Predpremiere, kar z nekaj zadržki pomeni vsaj kolikor toliko gotov obisk in pozornost javnosti. Nikakor ne smete prezreti dveh danskih filmov, posnetih po rigorozni Dogmi 95: Lars von Trierjeve Idiote in Vinterbergovo Praznovanje. Oba režeta v sam živčni sistem gledalca, ki je izpostavljen najmanj dvema preizkušnjama: radikalno ostro zgodbi, ki ostro razgalita zatajevane malomeščanke presodke, ruzsu-vata pojem t.i. zdrave pameti oziroma vlečeta na dan inces-tuozna družinska razmerja. Poleg tega preizkušata potrpljenje razvajenega gledalca še s svojo formo, zrnato VHS sliko, tresočo se amatersko kamero, sicer v rokah profesionalca, in divjimi š\enki. Na rednem sporedu se bodo slej ko prej znašle tudi Žametne noči, britanska biografija glam- rocka, ki s sicer izmišljeno zgodbo o mega zvezdi popa v zgodnjih sedemdesetih koketira z realnimi biseksualnimi rezimeji Davida Bovvieja, Oscarja Wilda, Eltona John in samomori Nirvanista Kurta Cobaina in pevca avstralskega INXS-a Heckinsa. VJjub-Ijanskih kinih se že vrtita Španski zaporni genialnega mojstra prevarantski krimičev. Ne spreglejte še dveh ikon, Almodovarjevega Meseno poželenje, zgodbe o osebni in seksualni prevari, ter odličnega Razstavljanja Harryja nevrotičnega, tokrat še prav posebno avtobiografskega Woodyja Allena. Elizabeta indijskega režiserja Kraljice banditov Shekarja Ka-purja je perfekcionistična kostumska melodrama o vzponu slavne angleške protestanske kraljice, ki za krono in dobro monarhije, menda moško domeno, žrtvuje svojo ženskost in svojo čustvenost zamenja za državniško preračunljivost. Morda najlepša in ganljiva zgodba letošnjega LIFF-a pa je francosko Moje življenje v rožnatem, zgodba o 7-letnem fantku, ki bi rad bil punčka, s tem pa skorajda razdre družino, ki se mora pred s predsodki obremenjenimi sosedi odseliti v strpnejše okolje. O Srbih, ki so tudi letos avditorij pripravili do ovacij, pa kdaj drugič. Slovensko komični krimič Blues za Saro pa lahko s čisto vestjo “odpikate.” TOMAŽ BRATOŽ PBS. Poštna banka Slovenije, d.d Novo! Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej, za dijake in študente. Informacije na tel. št.: 063/425 27 15, 425 27 19. DOLENJSKI UST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej llartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletji 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. .^jsKJKOmKA POPOLNOMA NOV televizor Sony, ekran 105 cm, več kot ugodno, in vrhunski Sony CD plaver, 50 OS, prodam. 3 (064)411-956, dopoldan, (064)736-391, zvečer. . 4640 KMETIJSKI STROJI TRAKTORSKE GUME Barum vseh di-menzij, rezervne dele za popravilo motorja na vašem traktorju Zetor, Ursus, Tomo Vinkovič, Fiat, Univerzah kosilnico BCS in akumulatorje nudi ugodno AGROIZBIRA PROSEN, KRANJ. Pokličite nas na 3 (064)324-802. 4556 HIDRAVLIČNE ZAVORE za vse traktor-je Deutz prodajamo. 3 (063)725-377. 4687 HIDRAVLIČNE VOLANE, kompletno z montažo, za vse tipe traktorjev, ugodno prodajamo. Garancija! 3 (063)725-377. ZETOR 5211 prodam. 3 (068)81-549. TRAKTOR ZETOR 6245, letnik 1992, dobro ohranjen, ugodno prodam. 3 (0608)87-381. NAKLADALNO PRIKOLICO Moster 25/9 in več bal sena prodam, 3 (068)78-036. ZETOR 2511 in trosilec gnoja Tajfun prodam. 3 (068)87-532. 4658 KUPIM PREDVOJNI radijski aparat ali detektor kupim. 3 (061)312-406 ali 317-618. 4516 DOMAČA neškropljena jabolka kupim. 3 (068)28-250. 4626 HIŠO li gradbeno parcelo v Okolici Šentjerneja, Otočca do Novega mesta kupim. 3 (068)81-737. 4654 ZA DELNICE telekoma. Arkada. Activa, Krone, Kmečke, Krekove, Hrama Pro banke, dobite gotovino. 3 (0609)651-646. 4664 VEČ TELET, starih 10 dni kupim. 3 (068)78-227. 4661 MOTORNA VOZILA R CLIO RL. letnik 1998, bel, prva lastnica, prodam. 3 (0608)75-512, po 15. uri. 4629 ODLIČNO OHRABJEN golf nemške izde-lave, letnik 1985, prodam. 3 (068)76-122. 4631 GOLF, letnik 1988, prodam. 3 (068)49-176. LADO SAMARO 1300, letnik 1989, prodam. 3(068)23-121. 4646 AUDI 100 2.3 E, letnik 1993, črne kovinske barve, električna klima, spuščen, 16 col alu platišča, nikoli poškodovan, prodam. Možna menjamva ali kredit. 3 (041)651-803. 4718 GOLF 1,6 D, letnik 1987, registriran 1/88, 120.000 km, garažiran, prodam. 3 (068)28-830, po 16. uri. 4651 GOLF JX D, letnik 1987, moder, registrirali do 5/99, prodam za 440.000 SIT 3 (0609) ali (041)630-068. 4678 AUDI 80 2.0 E, letnik 1992, kovinsko zelen, prodam. 3 (068)28-977. 4686 R 4, starejši letnik, obnovljen, registriran do 4/99, prodam. 3 ( 068)65-036. 4703 126 P, letnik 1988, registriran do 7/99, prodam. 3 (068)75-334 ali (041 )697-963. R LAGUNA 2.0 RXE, letnik6/94, električna klima, bele barve, 89.000 km, prodam ali menjam. 3 (041)651-803. 4717 R 5, letnik 1991, registriran do 10/99, prodam. 3 (068)75-334 ali (041 )697-963. R 9 TL, letnik 1982, rdeč, registriran do 11/ 99, prvi lastnik, prodam. 3 (0608)87-321. FORD MONDEO, 1.8, TD, letnik 10/95, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Tel. 068/22-289 SUZUKI —............ AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto fr 068/24-791 • PRODAJA in SERVIS Jimny 4x4 2,495.000 tolarjev SWIFT 1.0, 3V že od 1,295.000 tolarjev • UGODNA CENA za testna avtomobila WAGON RT in BALENO SEDAN Jesenska ponudba poscy il za občane f NENAMENSKA GOTOVINSKA POSOJILA Odplačilna doba Obrestna mera do 6 mesecev TOM + 4,25 % od 7 do 12 mesecev TOM + 4,75 % I # II Za vodenje posojila se dodatno zaračunava 1,2 % točke letno od vsakokratnega stanja posojila. DOLENJSKA BANKA Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! R EXPRESS 1.9 D furgon, letnik 1992, 118.000 km, bel, prodam. 3 (068)59-044, po 15. uri. 4710 R 4 GTL, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. 3 (068)89-208. 4713 OPEL ASTRO 1.4 GL, letnik 1993,177.000 km, prodam za 1.000.000 SIT Andrej Vrhov-šek, Nad Krko 15, Otočec. 4715 AUDI 80 2.0, letnik 1992, s klimo, temno moder, nikoli karamboliran, registriran do 11/99, ABS, servo volan, CK, alarm, prodam. Možna menjava ali kredit. 3 (041)651-803. JUGO 45, letnik 1990, registriran do 11/99, bel, prodam. 3 (068)341-569. 4638 R 4, letnik 1989, registriran do 6/99, prodam. 3 (068)78-352. 4692 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 2/99, lepo ohranjen, prodam. 3 (068)75-075. VECTRO l',8i, letnik 1991/9, lepo ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. 3 (068) 75-574, po 15. uri. 4653 JUGO 45 KORAL, registriran do 6/99, bel, prodam. 3 (068)73-069. 4696 LADO SAMARO, letnik 1995, registrirano do 11/99, prodam. 3 (068)66-512. 4684 R 5 CAMPUS, letnik 1993, bel, lepo ohranjen, prodam. 3 (068)66-583. 4698 POHIŠTVO REGAL za dnevno sobo in manjšo kuhinjo prodam. 3 (0608)56-738. 4672 POSEST TRAVNIK in njivo v Ledeči vasi prodam. 3 (068)42-530. 4670 55 A smrekovega gozda v Dol. Vrhu prodam. 3 (0601)28-507. 4685 PRODAM GARAŽNA VRATA prodam. 0 (068)323-320. 4628 4 M' naravno suhih bukovih plohov prodam. 3(068)76-122. 4630 SUHA bukova drva, metre, prodam. 3 (068)78-147. 4632 ELEKTRIČNO KITARO Godvvin, brez kovčka, prodam. 0(068)52-417, Bojan. 4635 OPAŽ, prve kvalitete, 700 SIT/m2, druge kvalitete, 500 SIT/m!, talni pod ter bruna po 1200 SIT/m2 prodajamo. Dostava brezplačna! 0 (063)761-041. 4683 RDEČE VINO in žganje prodam. 88 (068) 324-094. 4694 Zaradi spremembe dejavnosti je na prodaj videoteka “H0LLYW00D” v novomeškem BTC-ju. Videoteka obratuje že več let in je dobro vpeljana. Tel. 041/621-635, 041/727-831 ZDRAVO DARILO lahko kupite in podarite najdražjim. Prodam 30 % ceneje posteljnino Bawaria WolItex merino supervvash. 3 (068)73-088, od 19. do 22. ure. UGODNO PRODAM dva meseca rabljeno ISDN opremo 1 x Gigaset 1054 in 3 x Gigaset 1000 C in dva nova samostoječa reklamna panoja. 3 (041)638-598. 4714 ZA OPREMO kmečkih ambientov, gostiln, nudimo starinske predmete, pohištvo. 3 (0608)62-687. 4716 HLEVSKI GNOJ prodam ali zamenjam za seno, silažo ali slamo. 3 (0608)43-155. 4675 4 DOBRO OHRANJENE zimske gume Sava radial M + S, 175/70/13 prodam. 3 (068)325-174, popoldan. 4699 BUKOVE BRIKETE prodajamo po zelo ugodni ceni. Na zalogi! 3 (068)83-124. 4483 RAZNO ASTROLOGIJA in jasnovidnost - osebno, pisno ali po pošti. Pokličite astrologinjo Gordano na 3 ( 041)404-935. 4647 ODKUPUJEMO goveje kože in prodajamo čreva vseh vrst. Tgovina Rogelj, Rdeči Kal 11.3 (068)30-194. 4656 GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za CK. Garancija za peči je 5 let. Možnost kurjave na drva, premog, olje. Možnost dostave! 3 (063) 415-011. 4677 SEM starejša oseba s svojo pokojnino. Rada bi živela nekje na Dolenjskem v samotnem kraju. Ljubim mir, iščem sorodno dušo. 3 (064) 718-887. 4682 VARSTVO otrok, starosti od dveh let dalje, na lokaciji v Šmihelu, nudimo. 3 (068)22-667. 4701 POSLOVNI PROSTOR, primeren za pisarno ali mirno obrt, ob glavni cesti, z velikim parkiriščem, v Novem mestu, oddam. 3 (068)342-614. 4705 OSEBO iz okolice Metlike za varstvo otrok od 15. do 17. ure iščemo. 3 ( 068) 60-487. SLUŽBO DOBI POTNIKA za prodajo učnih pripomočkov in knjig iščemo. Bookmark. 3 (064)564-123. RAČUNOVODKINJO oz. tajnico s pasivnim znanjem angleškega jezika zaposlimo. Tomažin, p.p. 145, Novo mesto. 4636 ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate avto in proste popoldneve, nas pokličite ! Sprejeli bomo 3 predtavnice. 3 (066)272-111, dopoldan, (061 )861 -249, popoldan. 4649 IŠČEMO NATAKARICO za delo v kava baru Lisjak, Dobrnič, ob vikendih. 3 (0609)621-776 ali (068)30-107, popoldne. SOLIDEN ZASLUŽEK ZA VSAKOGAR - samostojno in zakonito delo! Tel. 068/21-035 ZAPOSLIMO RAČUNOVODKINJO «2 tajnicos pasivnim znanjem angleškega jezik* Tomažin, p.p. 145, Novo mesto. V PIZZERII SINFONY v Novem mes1" zaposlimo dekle za strežbo. Informacije v P J' STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE v Novem m* tu oddamo v najem. 3 (068)371-190. ŠTIRISOBNO delno opremljeno stanovanj' ugodno oddam. 3 (068)325-035, po 19. ufl' TRISOBNO opremljeno stanovanje v Novjjj1 mestu oddam v najem. 3 (068)341.646, po^. OPREMUENO SOBO s CK in kopalnic^ Novem mestu oddam samskemu dekletu. (068)25-624. 46,6 ENOSOBNO STANOVANJE ali garson£ ro v Novem mestu ali Trebnjem najamem- (068)322-643, od 7. do 15. ure. ENOSOBNO STANOVANJE v Brežicah.* CK, od 30 do 35 m2, v prvem, drugem a tretjem nadstropju, kupim. 3 (0608)59-05 * PRENOVLJENO dvosobno stanovanjes^ na Jakčevi ul. v Novem mestu prodam* . (068)321-077. 464 ŽIVALI VALILNICA NA SENOVEM obveščaj njene kupce, da sprejemamo naročila zuj vrste enodnevnih in večjih piščancev. y informacije dobite na 3 (0608)71 -375. 5“ 2 PRAŠIČA, krmljena z domačo krm?! prodam. 3 (068)65-213. 46;' PRAŠIČE za zakol poceni prodam- -(062)781-464. 464 MOLZNI STROJ Virovitica, lepo ohranjaj1' ugodno prodam. 3 (068)81-414. 46 PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, prodaj 3(068)73-359. 46/ 3 PRAŠIČE za zakol, rejene z domačo kfjjj težke 120 do 150 kg, prodam. 3 (068)76--PRAŠIČAza zakol prodam. 3 (068)83-6^ OVCE z mladiči prodam. 3 (068)324-17^ PRAŠIČA, 130 kg, prodam. 0 (068)81-^.' PRAŠIČE, težke 100 do 130 kg, prodam.' (068)325-308. 47 2 BIKCA in teličko, staro 10 tednov, tcrl>*J težkega 600 kg, prodam, kupim pa tele, ro 10 dni. 3 (068)89-677. 4/ PRAŠIČE, 120 kg, lahko tudi polovi^ prodam. 0 (068)85-880. 46 PRAŠIČA, težkega 140 kg, prodam-j (1)68)85-955. 4" PRAŠIČE, težke 100 do 180 kg, prodam- * (068)85-954. 4 | SIVČKE, stare 10 tednov, obračalnik Senj? in silokombajn SK 80 prodam. 3 (068)^ EČ PKAŠOČEV, težkih po 100 kg, P'jfj im. 0 (068)78-273 . 4^ RAŠIČA z domačo hrano, za zakol, prod*22’ KRAVO SIM ENTALKO, prvo tele, za meso, lahko polovico, prodam. Rudi Bevc, Orešje 14, Sevnica 4671 PRAŠIČE, težke 180do 200 kg, prodam. S (068)42-594. 4695 PRAŠIČA za zakol prodam. ® (068)81-246. PRAŠIČA, težkega 140 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. 77 (068)76-150.4689 PRAŠIČE od 100 do 180 kg, domača hrana, Možnost čiščenja, prodam. ® (068)73-349. 2 PRAŠIČA, težka cca 150 kg, domača hra-"a, prodam.® (068)73-634. 4641 TELICO, rjavo, prodam. 77 (0608)84-313. P ROZ in kozla prodam. S (0608)20-217. fr ■ •3 068/324-377 V2 -----........0 NOVO MESTO-Žabja vas • stanovanjski blok, novogradnja • predvidena vselitev: marec 2000 • ugodne cene, popust pri predplačilu • zagotovljene cene ob podpisu predpogodbe - informacije:NESK nepremičnine, Ljubljana tel.: 061/131-0283 GSM: 041/731-981 V____________ ________________/ Novi simbol nove s storitve v (==) £(P.5* - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo. • izpis. • kuvertiranje. • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. <7 POŠTA SLOVENIJE http://www.posta.si c-mail: info&posta.si J V Novem mestu (Bršljin) oddamo v najem dve pisarni v skupni izmeri 70 m2, primerni za poslovno dejavnost. Informacije na tel. 068/322-316 ali 322-356. Družba PREVENT SPM, d.o.o., Mirna objavlja prosto delovno mesto VODJA VZDRŽEVANJA Pogoji: - višja izobrazba elektro ali strojne smeri - dve leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanja - delo z računalnikom - aktivno znanje enega jezika (agnleški, nemški) Pisne prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: PREVENT SPM, d.o.o., Glavna cesta 41, Mirna. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. Dodatna pojasnila po telefonu 068/48-160. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 5. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19, ure: Dom Bršljin od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Budna vas od 7, do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 20, ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17, ure: market Malka. Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija ' Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška ; Šentjernej: od 7. do 17, ure: Samopostrežba Šentjernej * od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor Vrhpolje V nedeljo, 6, decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: ‘ Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7.30 do 21, ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13, ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13, ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8, do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8, do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7, do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba • Šentjernej: od 8. do It. ure: Samopostrežba Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor Vrhpolje • Žužemberk: ods 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8, do 11, ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11, ure: Samopostrežba ; Črnomelj: od 8. do It. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10, ure: Market ______________________________________________/ TRGOVINA “PALMA” Rozmanova ul. 5 8000 NOVO MESTO tel. 068/322-504 UGODNE CENE V DECEMBRU: Podloženi gumijasti škornji: otroški št. 23-35 1.800 SIT odrasli št. 36-41 1.900 SIT št. 40-46 3.600 SIT Moški usnjeni škornji: 6.999 SIT Gležnarji: moški od 7.999 SIT ženski “Valeria" od 8.999 SIT dekliški, fantovski od 8.300 SIT Nepremočljiva obutev multitex! Ortopedski natikači Fly flot: zimski 2.100 SIT usnje 2.450 SIT Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na sedemindvajseto nagradno vprašanje je bil pravilen, če ste zapisali, da sta se na 1. strani Dolenjskega lista volilcem za zaupanje zahvaljevala Ciril Metod Pungartnik ali dr. Anton Starc. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Zinka Stariha iz Gor. Sušic 31 a pri Uršnih selih, za knjigo (J. Dularju Smeh na prepihu) pa je bil izžreban Anton/Vidmar iz Lapušnika 11 pri Šentrupertu. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Štefan Slak iz Rogovile 19 pri Mirni Peči. Izpolnite pravilno osemindvajseti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 8. decembra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad,- dveh knjig (ene bo deležen nekdo od reanih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. §»§----------------H NAGRADNI KUPON št. 28 Vprašanje: Navedite eno od dveh glavnih nagrad iz velike nagradne akcije za naročnike Dolenjskega listal Odgovor: Moj naslov: H VELIKA NAGRADNA AKCIJA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA V veliki “družini” naročnikov in bralcev Dolenjskega lista ni nikoli nihče preveč. Da bi vsak četrtek v letu prejelo vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, še več naročnikov, smo pnipravili veliko nagradno akcijo. Kdor se bo s spodnjo naročilnico (pošlje naj jo na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, p.p. 212) pridružil številnim naročnikom, bo do novega leta časopis prejemal brezplačno, po plačilu naročnine za naslednje leto pa mu bomo poslali knjigo in koledar, ki siju bo izbral na naročilnici. S tem akcije kajpak še ne bo konec, najbolj “vroče” bo po novem letu, ko bomo med novimi naročniki izžrebali dobitnika štedilnika, med starimi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino za letos, pa se bo nekdo razveselil barvnega televizorja. Ena nagrada ni nobena, poreče kdo, zato za nove in stare naročnike že pripravljamo še več manjših nagrad. Komu bodo pripadle, bo določil žreb. H------------:-------------------------------------------H Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: ime in priimek:_________________________________________________________upokojenec: da ne naslov (kraj. ulica, hišna številka):_________________________________________________________________ _____________________________________________pošta:____________________________________ Izjavljam, da naročilo res velja zame, in sicer najmanj za eno leto, nato pa dokler naročnine ne bom odpovedal. Naročnino bom plačeval osebno ali s položnico, ki mi jo bo poslal Dolenjski list. Za nagrado v naročniški akciji sem izbral (obkrožite knjigo in koledar): knjigo: koledar: • Jože Dular: MESTO NAD BOJICO • umetniški stenski koledar • Tone Jakše: DOLENJSKI OBRAZI • setveni stenski koledar kraj: datum: podpis: Prenovljen program Studia D, predvem več novic Z začetkom decembra je najstarejši dolenjski radio Studio D prenovil programsko shemo. Kot pravi urednik programa Jani Muhič, bodo sedaj dali še več poudarka informativnemu programu, kar narekuje tudi programska usmeritev te nekomercialne postaje informativnega tipa. Tako so sedaj novice na sporedu vsako polno uro, v jutranjem programu pa na pol ure. Osrednja informativna oddaja Kronika bo ob 18. uri, verjetno pa bodo uvedli vsaj še eno obširnejšo informativno oddajo. Novinarje Studia D bomo lahko tudi pogosteje videli na terenu, saj bodo skušali biti z informacijami čimbolj aktualni, hkrati pa uvajajo tudi nekaj novih oddaj. Tako bo ena ura tedensko namenjena težavam dolenjskih in belokranjskih občin, v drugi oddaji bodo reševali težave poslušalcev, sobotne večere bodo namenili mlajši populaciji, kije bila doslej morda malce zapostavljena, pripravljajo pa še novo glasbeno oddajo, kontaktno razvedrilno oddajo in presenečenje, o katerem še ne želijo govoriti. -p q Osnovna šola Center Novo mesto Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto učitelja podaljšanega bivanja za čas od 1.1. do 30.6.1999. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Za našega župana Bori se mož za našega župana, obljublja več, kot zmogla bi Ljubljana, seveda v breme našega občana. Za morebitno zmago v drugem krogu lahko očitamo le - neprevidnost Bogu. JANEZ JEŠTOVSKI ■ar rWo OGNJIŠČE Krvavec Kum 104,5 105,9 RADIO U NIV 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 liLml NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po ‘E* 068/323-610 ali 041/623-116 DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Muzejska 3 Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. « 068/321-751 GOTOVINSKA POSOJILA ZASTAVLJALNICA vam nudi kratkoročna posojila na osnovi zastave Kolodvorska 45, Črnomelj čekovnih blanketov, delnic in certifikatov. TT 068/53-453, 0609/643-216 REALIZACIJA POSOJILA TAKOJ! PORTRET TECjA TE(JnA KONČANA VAJA ZVEZE NATO Kako je Nato igral vojne igrice Scenarij, podoben Bosni - Vojake presenetila urejenost Slovenije - Predsedniku Kučanu in gostom pokazali osvoboditev vasi Andraž Hribar “Ne jokat lubika” je naziv skladbe, ki je na letošnji Slovenski popevki prinesla 23-letnemu Andražu Hribarju iz Kočevja 2. mesto v skupni razvrstitivi in naziv “Najboljšipevec debitant leta Slovenske popevke 98”. Za Andraža je bil festival prva večja prireditev\ na katero pa je za razliko od nekaterih drugih, kot pravi, prišel po povsem regularni poti: poslal je svojo pesem, žiriji je bila všeč, povabili so ga na pevsko avdicijo, sledil je nastop na izboru za Prvo popevko meseca, kjer je zmagal in si tako “kupil” vstopnico za nastop na festivalu. Da so njegove pesmi ljudem všeč, Andražu namreč veliko pomeni: osrečuje ga, če osrečuje druge! “Če česa nimam rad, potem je to', da nimam kaj početi in da mi je dolgčas,”pravi. Kljub študiju komunikologije na fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je sedaj absolvent, in na jazz oddelku ljubljanske srednje glasbene šole, kjer že leto dni študira vokal, različnim marketinškim V projektom, pri katerih občasno sodeluje kot bodoči oglaševalec, kljub snemanju pesmi za risanke, otroške.in druge oddaje, številnim nastopom s soul zasedbo Soulata, s katero igra zadnjega pol leta, in ne nazadnje njegovi glasbi se tudi njemu zgodi, da nima kaj početi. Tudi zato dvakrat na teden rekreativno igra odbojko, skoraj pravilo pa je tudi že, da se ob vikendih vrača v Kočevje, kjer kljub ponovno najde samega sebe v samoti in tišini kočevskih gozdov. “VKočevju so krasni ljudje - nezlagani in polni neiztrošenih idej, "pravi. Začenši pri njegovih starših Milanu in Lučki, prijateljih iz otroštva, kolegih, znancih in tudi tistih, ki jih komaj spozna, v Kočevju vedno najde sogovornika za pogovor, za katerega pravi, da se dandanes, žal, preveč zanemarja. Za Andraža bi lahko rekli, da je znal prej peti kot govoriti. Mama je učiteljica, igra harmoniko in kot pravi Andraž, zelo lepo poje, oče pa je pred leti pel v tedaj zelo popularnem ansamblu Prah. Pred 25 leti je tudi samostojno posnel nekaj skladb z revijskim orkestrom. “Sedaj pa se zgodba ponavlja, ”pravi Andraž. Le da gre tokrat za sina, na katerega sta starša prenesla svojo veliko ljubezen do glasbe. S talentom pa se človek tako že rodi! Pri Andražu se je to pokazalo zelo zgodaj. Kot je zorel Andraž, pa so zorele tudi njegove pesmi. Trenutno piše ljubezenske, vse pa izhajajo iz njega in tistega, kar se dogaja okoli njega. “Nekatere stari v življenju so zelo močne in te čustveno premaknejo. Takrat obstajajo različni načini, da to izraziš. Nekateri to storijo z jokom, drugi se zaupajo prijateljem. Jaz počnem oboje, poleg tega pa še vse skupaj izlijem na papir, ”pravi Andraž, ki ne le da se ima za glasbenika, marveč glasbenik tudi je, čeprav bo njegova prva zgoščenka izšla šele prihodnjo pomlad. MOJCA LESKOVŠEK-SVEfE “Kako župan Koncilija to vzdrži?!” - Lesne kupčije - Kaj je naredil Koncilija? -Žrebanje! - Trikotniki - Piskanje-- Za krškega župana Siterja in proti njemu V eni izmed Natovih vojnih igr*c je oborožena skupina skrajnežev zasedla “nacionalno” radijsko postajo v Sevnici. Škodo, kije nastala med vajo, je Nato domačinom povrnil takoj po končani vaji-Ocenili so jo slovenski strokovnjaki, Natovi uslužbenci pa so njihove številke velikodušno zaokrožili navzgor. . Še največ prave vojne je bilo videti v petek pred uradnim za; ključkom vaje v Goriški vasi pr! Mirni Peči, kjer so Natovi vojaki osvobodili vas, ki so jo bili zased« skrajneži, in psokrbeli za njihove begunce. Nato je najprej napade* s topništvom, potem pa je v akci; jo stopila pehota, ki je pobila a*1 polovila skrajneže in jih po uličnih • Vaja je po mnenju visokih častnikov zveze Nato uspela v celot« saj so, tako je na zaključni slovesnosti povedal poveljnik kopenskih sil Nata ameriški genera* Wesley K. Clark, sodelujoče države vzhodne Evrope v celoti sprejele nove oblike vojaškega političnega sodelovanja, vrsto pohval pa je dobila tudi slovenska vojska, m je vlogo gostiteljice izpeljala 1 oceno odlično. bojih pregnala iz vasi. Prizorišče srditih bojev sta nizko preletava« letali slovenske vojske. Bilo je veliko pokanja in “mrtvih”, kot v filmih Sutjeska ali Bitka na Neretvi-Vse skupaj si je v spremstvu visokih gostov s precej blatne slavnostne tribune ogledal tudi slovenski predsednik Milan Kučan, pod sosednjim kozolcem pa je boje opazoval stari predsednik namišljene države Xandije Victot Valery, ki je na volitvah pod nadzorom Nata zbral le borih pet odstotkov glasov, za razliko od predsednice ene izmed nacionalni*1 strank, ki je izgubila življenje v atentatu, pa je bivši predsednik d« konca vaje ostal živ. IGOR VIDMA* V četrtek so bili klici v znamenju lokalnih volitev. Tone Slak iz Žužemberka je izrekel vso čast županu Konciliji in dejal: “Enkraten človek mora biti, da zdrži vse te napade. Osebno ga ne poznam, vendar mu izrekam priznanje.” Slak je nadalje dejal, da bi bilo v Sloveniji bolj prav, ko bi se ukvarjali s krajami premoženja po letu 1990, kot da se ukvarjajo z zaplembami po letu 1945, češ da so obakrat jemali premoženje isti. Slak je še rekel, da bi bilo bolj pametno, da bi šla naša vojska delali na potresna in poplavljena območja, kot da sodeluje na vojaški vaji na Dolenjskem. “Kako je lahko direktor Gozdnega gospodarstva Novo mesto, poslovna enota Črmošnjice, sploh lahko odkupoval les, če se prej ni prepričal, od kod je les?” sprašuje Anton iz Črnomlja. Prepričanje, da je vse skupaj podobno poslom, v katerem udeleženci vsi po vrsti zaslužijo, drugače ne bi bili zraven. A. D. iz KS Mali Slatnik meni, da je župan Koncilija s pismom o nameri glede gradnje vodovodov v Podgorju zgolj obljubil pred volitvami. Zakaj nimajo vodovoda tako rekoč v mestu, v vasi Krka, se sprašuje A. D. Katja iz Novega mesta je vse bolj prepričana, da župan Koncilija, tako kot seje predstavil, zna skoraj vse, samo operirati še ne. Bralko iz okolice Novega mesta je zmotil način javnega žrebanja Loterije Slovenije v Novem mestu. “Uradna oseba ob bobnu je prebirala imena na kupončku, zaradi česar ljudje dvomijo, da je bilo vse tako, kot bi moralo biti pri žrebanju.” Voznik je dejal, da je v poslovni enoti AMZS na Otočcu njegov oče lani kupil varnostni trikotnik. Ob letošnji registraciji so mu povedali, da lani kupljeni ne ustreza, zato je moral kupiti novega. Kako da so mu lani prodali trikotnik, ki je zdaj neveljaven? V poslovni enoti AMZS na Otočcu so pojasnili, da je s 1. januarjem 1998 začel veljati zakon, ki predpisuje vrsto trikotnika. V PE AMZS Otočec so letos začeli prodajati t.i. evropske trikotnike, ki so ustrezni, medtem ko so lani imeli kupci pri njih na voljo trikotnike, ki zdaj ne veljajo več. Marija z Grma v Novem mestu je rekla, dajo moti, da župan Koncilija z letakom po hišah sebi pripisuje tudi tisto, kar ni naredil on sam, ampak so trudoma delali skupno državljani že vrsto let, in kar je rezultat uspešnega dela dveh velikih in mnogih manjših uspešnih podjetij v Novem mestu in v občini. Marija iz Novega mesta se pritožuje nad voznikom, ki ob nedeljah razvaža po Novem mestu zamrznjeno hrano, pri tem glasno piska in moti počitek ljudi. Vprašanje je, če omenjene glasne vožnje motijo vse, mogoče so nekateri veseli, da jim hrano pripelje do vrat. Kot je povedal Niko Padevski, predsedujoči sveta mestnih krajevnih skupnosti in predsednik KS Novo mesto-Center, hrano razvaža podjetje iz Mokronoga, ki ima dovoljenje za prodajo na domu. Marija je tudi opozorila, da so na Jakčevi in Ragovski ulici ostali kanali za graditelji plina in vodovoda. O neprijetnih cestnih skakalnicah smo obvestili Komunalo Novo mesto. Tam so vedeli o njih in so zagotovili, da bo izvajalec poravnal cestne kanale do srede, torej do včeraj. Zdaj torej ni več omenjene težave? Prejeli smo dve pisni mnenji, kiju uvrščamo v rubriko. Tone Kralj s Celin 3 pri Raki je pohvalil krškega župana Danila Šiterja. Trdi, da je Siter v svojem mandatu moral reševati neugodne posledice negospodarnega vodenja občine svojih predhodnikov. “Mnogo je naredil za Rakom ostale krajevne skupnosti.” Kralj pravi, da so si drugi lastili, kar je v resnici delal Siter. “V mislih imam gospoda Franca Bogoviča. Za netočno informacijo glede vinske ceste na Raki seje sicer Račanom že opravičil. Vendar to ni dovolj, po celi občini bi moral objaviti resnico - ne le na Raki.” Alojz Šribar s Kobil 3a piše, da se bodo volilci občine Krško v drugem volilnem krogu odločali med Danilom Siterjem in Francijem Bogovičem in da naj premislijo o odločitvi. “Ko sem dosedanjega župana vprašal v Leskovcu na predstavitvi kandidatov za župana, kaj si šteje za svoj županski uspeh, je naštel otvoritev doma starejših v Krškem, to, da je Kostanjevica proglašena za kulturni spomenik in asfaltiranje številnih vaških poti in mestnih ulic." Šribar dodaja, da to verjetno niso županove zasluge, in poudarja, da je šio v vseh naštetih primerih pogosto za neplanirano porabo občinskega denarja. L. M. LAŽNA PRIJAVA KRAJE AVTA BREŽICE - V torek, 24. novembra, je Hrvat na brežiški policiji prijavil krajo osebnega avta Chrysler voyager, ki ga je intel parkiranega na parkirišču Term Čatež. Policisti, ki so podvomili o njegovi pripovedi, so kasneje ugotovili, da je vozilo najel pri izposojevalnici vozil v Splitu in se z avtom, vrednim kakšnih 5 milijonov tolarjev, sploh ni pripeljal na Čatež, saj ga je po dogovoru izročil neznani osebi v Milanu. Pred desetimi leti si nismo niti v sanjah predstavljali, da se bodo leta 1998 po Dolenjskem in v Posavju brezkrbno sprehajali nemški, ameriški in italijanski vojaki pa pripadniki vojska držav, nastalih na tleh nekdanje Sovjetske zveze, minuli teden pa to nikogar ni motilo: vojaška vaja zveze Nato in Partnerstva za mir ni bistveno zmotila vsakodnevnega življenjskega ritma naših ljudi. Med pogovorom so tuji udeleženci vaje CAE 98 vsi v en glas izražali začudenje nad urejenostjo Slovenije. Američan Norman Wallman, ki je za Slovenijo sicer slišal, preden je zvedel, da bo tu sodeloval na vojaški vaji, sije našo deželo predstavljal bolj podobno Bosni, a ga zdaj, ko jo je spoznal, precej bolj spominja na Nemčijo, vse je tako urejeno, čisto, ljudje so premožni, saj imajo svoje hiše in dobre avtomobile, le bolj prijazni so od Nemcev, je povedal. Vojaško vajo tako pomembne vojaške organizacije, kot je Nato, si človek predstavlja precej drugače, kot je bila vaja CAE 98 v resnici. Namesto divjanja tankov in oklepnih vozil, eksplozij min, preletov reaktivnih letal in divjih bojev je vse potekalo mirno. Novinarjem so v sredo, 25. novembra, na dan odprtih vrat, namesto srditih bojev italijanski oficirji v polomljeni angleščini kazali sheme organiziranosti kopenskih sil • ŽUPANOV SPREJEM ZA POVELJNIKA NATA - Župan občine Krško Danilo Siter je priredil poslovilni sprejem za generala Johna Reitha, kije poveljeval na vojaški vaji enot Nata in Slovenske vojske, in njegovo osebje. Ob tej priložnosti so pripravili slovenski kulturni večer v novo odprti vinski kleti na gradu Rajhen-burg. Na koncu sprejema je general Reith predal Danilu Siterju plaketo ACE mobilnih enot v znak priznanja za odlično sodelovanje domačinov iz Brestanice. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! južne Evrope, ki imajo sedež pri njih, in kazali prazne poljske bolnišnice pod šotori, kjer so obvezali SUHOKRANJEC PREDSEDNIK - Predsednika Xandije Victorja Valeryja je igral Stanko Kranjc, diplomirani obramboslovec iz Hinj v Suhi krajini. nekaj namišljenih ranjencev, ki niso mogli zadržati smeha ob pikrih pripombah razočaranih predstavnikov sedme sile. Vse kar je dajalo videz prave vojaške vaje so bili preleti vojaških helikopterjev in grda vojaška terenska vozila, ki so delala gnečo na naših cestah, zato ni čudno, da je še najmočnejši vtis naredil obisk belgijske princese Astrid, ki ni bil niti malo podoben obiskom pokojne britanske princese Diane, saj je princesa Astrid prišla na vajo v uniformi polkovnice belgijske vojske. Tudi princese niso več to, kar so bile. Kljub vsemu je bila vaja zelo pomembna za sodelujoče enote zveze Nato in Partnerstva za mir, kajti zveza Nato se je v zadnjih letih kar nekajkrat znašla v podobnem položaju, kakršen je bil v scenariju vaje, na primer v Bosni, na Cipru v Somaliji in še kje. Scenarij vaje je predvidel zaostritev odnosov med dvema etničnima skupnostma v namišljeni državi Xandiji. OZN da mandat za posredovanje Natu, ki z enotami za hitro posredovanje zagotovi mir in ga ohranja, zaščiti begunce, posreduje v izgredih in demonstracijah, čisti minska polja, preprečuje oborožene spopade, osvobodi vasi, ki sojo zasedli skrajneži, zaščiti politike obeh etničnih skupin, ki so sodelovali na volitvah, in preprečuje atentate nanje, omogoči demokratične volitve in posreduje v incidentih na voliščih. Skratka počeli so vse, kar se je pred nedavnim dogajalo v Bosni. IGRE V BLATU - Natove enote za hitro posredovanje imajo vsako leto vsaj eno vajo v mrzlem arktičnem podnebju in eno v vročem tropskem, na Dolenjskem so preizkusili svoje veščine v blatu. Nemški vojak se je moral med uličnimi boji v Goriški vasi takole vreči v največje blato, kar je pritegnilo pozornost številnih fotoreporterjev. (Foto: I. V.) NAJ LEPOTICA PREPIHA JE MAJA - V nedeljo je bil v restavraciji Prepih na Gorenji Težki Vodi prediz/V “naj ” lepotice Slovenije, na katerem je svojo lepoto na ogled postavilo 10 deklet iz Dolenjske, Bele krajine, E°sti\ ja in Štajerske. 10-članska žirija je bila enotnega mnenja, da je najlepša 16-letna Maja Medved (v sredini), dijaki'^ srednje tekstilne šole iz Brežic, 172 cm visoka in 50 kilogramov težka zelenooka rjavolaska z merami 80-60-z* Prva spremljevalka je postala Mojca Zupet iz Trnja pri Brežicah (na desni), druga spremljevalka pa Tinkara iz Zreč (na levi). Tekmovanje organizira agencija Meka iz Celja, namenjeno pa je še neuveljavljenim dekletom 00 14. leta starosti naprej. (Foto: T. Gazvoda) PREPLAVALI SOTLO KAPELE - V nedeljo, 29. novembra, okoli 4. ure so trije Romuni ilegalno vstopili v Slovenijo tako, da so preplavali Sotlo. Pot so nadaljevali po poljih do Kapel, nato pa proti regionalni cesti Bizeljsko - Čatež ob Savi. Pred Bizeljskem so njihovo potovanje prekinili brežiški policisti. NEMCI OSVOBAJAJO - Pred 55 leti so nemški vojaki Dolenjsko zasedb kot napadalci, tokrat pa se je nemška enota (na sliki pred napadom r,lt. skrajneže v zasedeni Goriški vasi) izkazala v vlogi osvoboditeljev. Na CAE je nastopalo 5.500 vojakov iz 17 držav, romunska enota ni dobila dovO' Ijenja za prehod čez Madžarsko. Poveljevalni jezik je bil angleški, vojttri posameznih enot pa so se med sabo sporazumevali v 14 jezikih. (Foto: I PADEL 6 METROV GLOBOKO NOVO MESTO - V četrtek. 26. novembra, okoli 12. ure je prišlo v Tovarni zdravil Krka v Novem mestu do delovne nesreče, v kateri se je hudo poškodoval 46-letni S. S. iz Trebnjega, ki je zaposlen v podjetju Trimo v Trebnjem. Delavec je pomagal pri nameščanju 7,t tone težkega mešalca na jekleno konstrukcijo odra. Pri dvigovanju mešalca sije pomagal z ročno avtomobilsko dvigalko, vendar se je pri tem jeklena vrv pretrgala, mešalec je padel na tla, delavec pa je zgubil ravnotežje, saj je sedel na jekleni konstrukciji, kjer ni bilo odra, in padel z višine 6,6 metra. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici. Halo, tukaj DOLENJSKI LISTI Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. ■ S I I Sl p k, jc til 6: d N tii Pi *e *