Leto XX«, št, 232 a
Jpravništvo: Ljubljana, Knafljeva 6 - Telefon štev. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. »nseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št 2455. 3odružmca Celje: Kocenova ulica 2
Telefon št. 190. teliuni pri oošt. ček. zavodih: Ljub-nana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
LJubljana, četrtek 5* oktobra 1939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina zneša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo! Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Saradzoglu v Moskvi
Turški zunanji minister Saradzoglu je v Moskvi že prilično dolgo, pri čemer se na nobeni strani ne prikriva, da so se diplomatski razgovori zavlekli dalje časa, kakor se je pričakovalo. Podoba je, da bo svet tudi tu poučen o vzrokih zakasnitve in težav šele potem. ko bodo postali očitni rezultati pogajanj.
Turčija je edina od držav, ki so dobile od zapadnega demokratičnega bloka garancije za neodvisnost, pa imajo hkrati zavezniške odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Kako je bilo s Poljsko, je splošno znano. Enako je tudi znano, kako je z Rumunijo, glede katere se neprestano ponavlja v političnih raz-motrivanjih ime Besarabije kot oni problem, ki bo imel v odnošajih do sovjetske Rusije še svojo vlogo. Grčija. z Rusijo nima sporov in jih ni imela, a Turčija je vzdrževala v vsej povojni dobi s Sovjetsko unijo najboljše odnošaje, saj je bila rusko-turška zveza ves čas po vojni ena najbolj trdnih mednarodnopolitienih stalnic, kar jih pozna najnovejša evropska politična zgodovina.
Še ena stvar je značilna in važna. Garancija zapadnih sil Poljski se neposredno ni mogla realizirati, ker je bilo nemogoče nuditi učinkovito pomoč preko zaprtega Baltiškega morja. Položaj Rumunije bi bil podoben, ako bi morala reflektirati na zapadnjo dejansko pomoč, a bi ostale zaprte dar-danelske in carigrajske ožine. Grčija je v precej drugačnem položaju, zakaj do nje imajo britansko-francoske ladje dostop, v primeru da bi tudi grška vlada prišla v položaj, da bi morala poklicati garante na pomoč. Enako je tudi s Turčijo, le da ima ona za razliko od Grčije poleg sredozemske še svojo črnomorsko in prednjeazijsko pozicijo. Znano je, da je Turčija tudi član t. zv. prednjeazijskega bloka, ki jo veže z Irakom, Perzijo in Afganistanom. Posebno važno pa je, da je Turčija v posesti morskih ožin in da odloča s tem o možnosti učinkovitega prometnega stika od rumunske črno-morske obale do zapadnih in do sredozemskih pozicij Francije in Anglije. Turška država ima tedaj prav izredno delikaten položaj in jako odločujočo vlogo po teh možnostih.
Taka .je bila situacija, dokler se ni začela aktivna vloga Rusije. S tem, da je moskovska vlada začela sodelovati z Berlinom, se je stvar prav močno komplicirala. Že z avgustovim sporazumom, še mnogo bolj pa z novim paktom z dne 28. septembra t. 1. se je javilo obilo novih problemov, ki so začeli postajati čim dalje bolj pereči. Podoba je, da se je Saradzoglu kar naenkrat znašel v delikatni nalogi, kako naj jih razvozla.
Že v prvih vesteh o britansko-francoski garanciji na korist Turčije je bilo govora o tem, da želi Ankara zavezništvo z zapadom izvesti v popolnem skladu s svojim razmerjem do Rusije.
Saj je dolgo kazalo, da postavlja svoj dokončni podpis pod zavezniško pogodbo v zavisnost od ugodnega zaključka britansko-francosko-ruskih pogajanj. Sedaj se je položaj zapletel še mnogo bolj, nego je bilo pričakovati. A kar je še prav posebno važno: ne vidijo se v dosedanjem razvoju še vse karte, ki jih imajo partnerji pripravljene. Iz nepričakovano dolgotrajnega Šaradzoglovega bivanja v Moskvi se da sklepati, da on sam šele sedaj dobiva vpogled v nekatere od teh kart. Pri tem je treba še podčrtati, da samo v nekatere, kajti zagrinjalo nad zadnjimi skrivnostmi se menda še ne bo tako kmalu odgrnilo.
Rusija je bila že od začetka nezaup-na napram možnosti, da bi se Darda-nele odprle za britanske ladje. Določno se vidi, kako se je njen odpor sedaj še povečal in kako dobiva čim dalje ostrejše oblike. Toda v Ankari so oei-vidno mnenja, da se dado ti pomisleki odstraniti. Še vedno so mnenja, da se moreta zavezniški pogodbi z Anglijo in Francijo na eni ter z Rusijo na drugi strani lepo spraviti v medsebojni sklad. Prvi pakt varuje Turčijo na sredozemsko stran, a drugi jo veže v soglasje na črnomorsko in kavkaško fronto. Toda zdi se, da v Moskvi niso tega mnenja in kaže, da imajo tamkaj drugačen koncept o bodočih mednarodnopolitičnih vezavah, kar se tiče Turčije.
Omeniti je treba v tej zvezi, da so se že pojavile vesti o vznemirjenju v Afganistanu. Seveda je treba biti še daleč od tega, da bi taka poročila vzeli za čisto resnico. Toda za primer, da bi se razmerje med Veliko Britanijo in Rusijo zares poslabšalo še nadalje, bi se reakcija pokazala prej ali slej tudi v prednjeazijskem bloku, katerega ne najmanj važni člen je Turčija. Danes je o vsem tem govoriti gotovo še prezgodaj.	.
Kar je o ruski politiki dosedaj gotovega, je vsekakor očividno stremljenje da se evropski konflikt izrabi do
Vloga Italije v mirovnih pobudah
Italijanska vlada iz lastne iniciative ne bo pokrenila nobene mirovne akciie Angliia in Francija za traien mir, zakonitost in miren razvoi narodov
Rim, 4. oktobra. AA. (Štefani). Več angleških listov je objavilo vest, da proučuje Mussolini predlog za sklicanje mirovne konference. Objavili so tudi seznam držav, ki naj bi se udeležile te konference. Te vesti so brez vsake osnove. V sedanjih razmerah Italija ne bo podvzela nobene pobude te vrste.
(Italijanski demanti se nanaša na naslednjo vest, ki so jc objavili ne samo angleški in francoski listi, ampak tudi mnogo listov nevtralnih držav Op. ured.):
Rim, 4. okt. br. Dobro poučeni politični krogi zatrjujejo, da pripravlja ministrski predsednik Mussolini svoj poseben načrt za obnovo miru, ki ga bo predložil v najkrajšem času zastopnikom velesil. Po tem načrtu naj bi se sklicala konferenca zastopnikov Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Rusije, Turčije in Zedinjenih držav. V Rimu so mnenja, da bi bilo sodelovanje zastopnika Zedinjenih držav na konferenci, ki bi uredila ne le vsa evropska vprašanja, nego tudi probleme v zvezi z novo razdelitvijo surovin, nujno potrebno. Le v tem primeru bi bilo tudi sploh mogoče računati s tem. da bosta Velika Britanija in Francija spremenili svoje dosedanje stališče glede poljskega vprašanja.
Še davi so italijanski listi objavili vesti, da sta bili po Ciano vem povratku iz Berlina podani dve možnosti: ali da se Mussolini pridobi za te da bi nastopil kot posredovalec med Nemčijo, Francijo in Anglijo na osnovi nemških predlogov, ali pa, da ne oziraje se na nemške mirovne ponudbe podvzame sam iniciativo za obnovitev miru. Kakor kaže. se je italijanski ministrski predsednik odločil za to drugo možnost.
London, 4. aktobra. AA (Havas). Uradni krogi zanikajo vest. da bi italijanska vlada poslala britanski vladi kako poslanico ki vsebuje mirovne predloge.
Washington, 4 oktobra. AA (Havas) Roosevelt je izjavil, da mu ni znan italijanski predlog, po katerem naj bi predsednik Zedinjenih držav skupaj z Mussoli-nijem posredoval v sedanjem mednarodnem položaju.
i«wv
Stališče Italije
Rim, 4. okt. z. Iz raznih znakov sklepajo rimski diplomatski krogi, da je stališče Italije v sedanjem mednarodnem položaju naslednje:
1.	Gotovo je, da je italijanska vlada pripravljena podpreti vsak mirovni predlog, ki ima količkaj izgleda na uspeh, vendar pa Italija sama v tem pogledu ne bo povzela nikake iniciative.
2.	Izključeno je, da bi se Italija priključila nemško-ruskemu sporazumu in sodelovala pri morebitni skupni akciji Berlina in Moskve.
3.	Gotovo je, da Italija tudi po morebitnem neuspehu mirovne akcije ne bo spremenila svojega dosedanjega stališča. V merodajnih krogih ponovno izjavljajo, da se ni zgodilo ničesar, kar bi narekovalo, da Italija revidira svojo dosedanjo politiko.
Nemški ultimat
izključen
Milan, 4 okt z. Londonski poročevalci italijanskih listov izražajo mnenje, da položaj ni tako brezupen, kakor izgleda na prvi pogled Dejstvo je, da sta Anglija in Francija pripravljeni skleniti mir. če dobita jamstvo, da bo ta mir trajen in da svet ne bo izpostavljen zopet novim grožnjam in vznemirjenjem Če torej nemški predlogi za sklenitev miru ne bodo stavljeni v obliki diktata potem razprava o njih ni docela izključena Bodoči mir mora biti vsestransko zajamčen in ustvariti se mora nekak evropski statut, ki bo nudil vse možnosti in jamstva za miren razvoj.
Po berlinskih razgovorih grofa Ciana, ki je nemškim državnikom obrazložil stališče Italije, smatrajo v italijanskih krogih za izključeno, da bj Hitler stavil sedaj kake ultimativne predloge. Tudi poljsko vprašanje se da po sodbi italijanskih krogov še vedno urediti na miren način.


Pariz, 4 okt. z. Mirovno ofenzivo, Id jo napoveduje Nemčija, proglašajo v tukajšnjih političnih krogih že v naprej za mrtvo rojeno dete. Ta vtis prevladuje tudi v Ameriki in drugih nevtralnih državah Splošno prihaja do izraza prepričanje, da je nemška mirovna pobuda v popolnem nasprotju z realnostjo. Ce bi Francija ali Anglija sprejeli Hitlerjeve mirovne pogoje, potem morata računati s tem. da se bo uprlo vojaštvo, ki je bilo v teku zadnjega leta ' < ' ' * ' ' 1 ¥ ' že trikrat mo-• * s,
mu, vendar pa ne pristavljata nobenega uredniškega komentarja. Uradni krogi menijo, da je Chamberlain v celoti odobril odločno stališče, ki ga je zavzel mornariški minister v svojem radijskem govoru. Splošen občutek je. da koncc vojne še ni v bližnji doglednosti. Italijani verujejo, da se stališče Italije kot nevtralne države ne bo spremenilo, četudi se bc vojna nadaljevala. Bralci listov so bili presenečeni, da po Cianovem sestanku s Hitlerjem v listih ni bilo velikih naslovov in so zaradi tega sklepali: naj bodo predlogi, ki sc bili dostavljeni iz Berlina, kakršni koli. vendar niso bili taki, da bi jih Italija mogla sprejeti kot svoje.
Glasovi iz Amerike
New York, 4. okt. s. »New York. Times« pišejo, da je debata v angleškem parlamentu pokazala, da Anglija in Francija trdno vztrajata na svojem dosedanjem stališču v vojni Komentirajo tudi govor Llovda Ge-orgea, ki je sicer sam odločno poudaril, da je proti vsaki kapitulaciji, pa so ga vendar
mnogi poslanci v parlamentu lyitiziraTi, M je zavzel preveč popustljivo stališče. List pravi, da je ravno ta govor pokazal, da je Anglija prava demokratska država, kjer je še mogoče svobodno postavljati vprašanja in odgovarjati na nje tudi o najbolj resnih zadevah.
New York Herald Tribune« pravi, da je ameriško javno mnenje odločno na Cham-berlainovi strani. Izraža mnenje, da bi moral ameriški kongres pospešiti debato o prepovedi izvoza orožja, da bi čimprej pomagal Angliji in Franciji.
Mnenje švicarskega tiska
Bern, 4. oktobra. AA. (DNB) Jutranji švicarski tisk poudarja, da je treba počakati na najavljeno sejo rajhstaga, da se bo videlo, kako stvari stoje in kakšni so izgledi za morebitni mir. Velika Britanija noče vnaprej zapreti vrst za pogajanja in 1 za nemške mirovne predloge, vendar pa ni dosti upa, da bi imela sovjetsko-nemška ! mirovna ofenziva kakšen uspeh.
Prevladujoč vpliv
Kusije v Baltiku
Litovski zunanji minister Urbsis se je včeraj nepričakovano vrnil iz Moskve, da poroča vladi o ruskih
predlogih
mev
Chamberlainovih izjav
Splošno mnenje je, da je mirovna pobuda sedanje nemške vlade že vnaprej obsojena v neuspeh
London, 4. okt. s Vse današnje angleško časopisje odobrava včerajšnjo izjavo ministrskega predsednika Chamberlaina, da ne nameravata Anglija in Francija spremeniti svojega stališča v vojni »Times« v uvodniku pod naslovom »Odgovornost za vojno« ugotavljajo, - --- r-
—T-.---—»Daily Express« se vprašuje, ali naj Anglija sprejme kakršna koli zagotovila od sedanje nemške vlade ter odgovarja z: »Ne, hvala!« List pravi, da je Chamberlain včeraj govoril tako, kakor misli ves narod. Tudi »Daily Tele-graph« pravi, da je odgovor na nemški mirovni predlog: »Ne!« »Manchester Guardian« ugotavlja, da Nemčija s tem. da je uničila še eno državo, ni postala manj nevarna in da vse evropske države gledajo na zapadni demokraciji kot na svoji rešiteljici. »Daily Herald« izraža mnenje, da namerava Nemčija s svojo mirovno ponudbo vplivati na stališče nevtralnih držav, zlasti Zedinjenih držav ameriških in opozarja, da je treba gledati, da se bo ta strateški načrt izjalovil.
London, 4. okt z. Poučni londonski krogi pričakujejo za prihodnje dni iz Berlina vrsto novih presenečenj. V tej zvezi računajo. da bo Nemčija zagrozila s totalno vojno, morda celo ob podpori Rusije, če bosta Anglija in Francija odklonili nemško mirovno ponudbo. Nobena tajnost ni da skušala Berlin in Moskva imobilizirati tudi Turčijo, da bi se na ta način Balkan čimbolj nevtraliziral in zopet povečal vpliv Nemčije. Tudi poročila nemškega radia kažejo na to, da nameravajo Nemci svoj mirovni ultimat Izkoristiti za opravičilo
skrajnosti, pa da se izkoristijo obstoječa nasprotja v zadostitev teritorialnih ter političnih in gospodarskih zahtev, ki so jih pripravljali v sovjetski vladi. Nekatere od njih so videti kot prizadevanje po obnovi stanja izpred revolucije, vsaj kar se tiče državne celote. Dosedaj še ni bilo poročil, ki bi vedela povedati, ali se morda pripravlja košček podobne politike tudi napram Turčiji, ki je bila do Rusije nekdaj v povsem drugačnem razmerju nego danes. Zahteva po soodločanju v zadevah ožin bi bila taka zahteva, tem važnejša, ker bi se dala prav sedaj prikladno garnirati. Že bližnji dnevi bodo tudi v teh pogledih prinesli jasnosti.
poostritve vojne V Londonu prevladuje vtis, da bo prinesla diplomatska aktivnost v Londonu. Berlinu, Rimu in Moskvi prihodnje dni zelo važne in dalekosežne odločitve Vendar pa v merodajnih krogih naglaša jo da se ne more zgoditi ničesar, kar bi moglo dovesti do spremembe angleškega stališča Anglija bo vodila vojno do končne zmage.
Rezervirancst v Nemčiji
Berlin, 4. okt. z. V krogih nemškega zunanjega ministrstva so po včerajšnjem govoru angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina izredno rezervirani. V tem govoru vidijo dokaz, da ni nikakega upanja, da bi Nemčija prodrla s svojimi mirovnimi ponudbami. Listi objavljajo le zelo kratko vsebino Chamberlainovega govora v očitni uradni sestavi nemškega propagandnega ministrstva Izgleda, da so sedaj nemški krogi izgubili vse upanje, da bi Chamberlain pristal na kako novo Mo-nakovo.
Zakaj je Anglija za nadaljevanje voj&e
London 4. okt. s. V lordski zbornici je zunanji Minister lord Halifax podal izjavo o angleSki zunanji politiki. Zagotovil je, da Anglija in Francija nimata namena da bi v sedanji vojni dosegli kakšen dobiček. Hočeta samo zasiguratl svobodo »n zakonitost ter vsem narodom pravico, da sami odločajo o svoji svobodi »n da žive brez strahu. Splošno mnenje je. da bo Nemčija stavila Angliji in Franciji tako mirovno ponudbo, ki je Anglija in Francija ne bi mogli odkloniti, ne da bi izgledalo, da sta oni krivi vojne. Toda odgovornost za vojno ni še v nobeni vojni tako jasno ležala —_ _--rj!	kakor v sedanji vojni.
Anglija in Francija se ne bosta s silo pustili odvrniti od svojih namenov. Kar pa se tiče zagotovil, zvezanih z mirovno ponudbo, bi zagotovila od sedanje nemške vlade ne zadostovala, šele, ko bosta enkrat prenehali nasilje in nezaupanje, bo Anglija pripravljena, da z vsemi, tudi z nemškim narodom, sodeluje pri zopetni zgraditvi sveta. To pa je mogoče samo, če bo svet osvobojen stalnega strahu '
i ' •
Kaj pravijo v Italiji
Rim, 4. oktobra. AA. (Reuter). »Messag-gero« in »Popolo di Roma« posvečata več stolpcev včerajšnji debati v spodnjem do-
London, 4. okt. s. Litovski zunanji minister Urbsis, ki je šele včeraj dospel v Moskvo, se je že danes z letalom zopet vrnil v Kovno, da poroča vladi o predlogih, ki jih stavija ruska vlada Litvi. Nobene oficielne informacije ni o vsebini ruskih predlogov.
Urbsis se bo najbrže jutri zopet vrnil v Moskvo, nakar se bodo pogajanja nadaljevala.
Moskva, 4. oktobra. AA. (DNB) Litovski zunanji minister Urbsis je imel snoči i spet dveurno konferenco s predsednikom sveta ljudskih komisarjev in komisarjem za zunanje zadeve Molotovom, Konferenci so prisostvovali tudi Stalin, Potemkin in litovski moskovski poslanik.
Kovno, 4. oktobra. AA. (Havas) Rusija bo imenovala brez dvoma za novega poslanika v Kovnu Poznjakova, dosedanjega tajnika poslaništva od leta 1936.
Pogajanja z Letonsko
Moskva, 4. oktobra br. Pogajanja med Rusijo in Letonsko so se danes nadaljevala. Danes popoldne je prispel v Moskvo tudi predsednik vrhovnega letonskega sodišča, ki bo sodeloval pri nadaljnjih pogajanjih in sestavi zavezniške pogodbe.
Ruske vojaške utrdbe na Estonskem
Stoekholm, 4. okt z Iz Revala in Talina i prihajajo poročila da je prišlo med rusko vojaško delegacijo in estonskimi oblastmi
do velikih nesoglasij. Ruski oficirji so glede vojaških utrdb, ki jih namerava zgraditi Rusija na Estonskem, postavili mnogo večje in dalekosežnejše zahteve, kakor pa so bile dogovorjene pri pogajanjih v Moskvi.
Helsinki, 4. okt. z. Kakor se zatrjuje, se pripravlja na Estonskem rekonstrukcija sedanje vlade. V vlado bodo vstopili tudi zastopniki opozicijske liberalne stranke, da bi na ta način okrepili nacionalni značaj vlade in preprečili prevelik ruski vpliv na notranjo politiko.
„IzvestijaM © rtssski
baltiški pslltiki
Moskva, 4. okt. z. Današnja »Izvestja« se bavijo s stališčem Rusije glede baltiških držav. List naglaša. da se je Rusija s svojo akcijo zavarovala pred vsakim presenečenjem. S sklenitvijo pogodb z baltiškimi državami je izločen vpliv vsake druge velesile v tem delu Vzhodnega morja. »Izve-stja« očitajo drugim »kapitalističnim državam«, da so hotele »zasužnjiti« baltiške države in si ustvariti na ta način oporišče za svoje bodoče napade na Rusijo. Ruska politika je sedaj te račune prekrižala in si je sedaj Rusija ustvarila močna oporišča, ki ji zagotavljajo prevladujoč vpliv in položaj v tem morju. S tem, da je Rusija vzela pod svojo zaščito baltiške države, je obenem zaščitila tudi samo sebe pred vsakim možnim presenečenjem.
ovino z Anglijo
Nova orientacija ruske trgovinske politike — Švedski parniki z ruskim lesom na pati v Anglijo in Francijo
London, 4. okt. br. Rusija se je odločila za obnovo trgovinskega prometa z Anglijo. Ta vest je danes v Londonu delovala kakor prava senzacija Ruski komisariat^ za zunanjo trgovino, ki je takoj ob pričet-ku vojne pozval vse ruske ladje, naj se takoj vrnejo v domače luke. ali pa se zatečejo v nevtralna pristanišča, je sedaj poslal švedskim in norveškim paroplovnim družbam poziv, naj spet prevzamejo tovore ruskega lesa za Anglijo in Francijo. Prevoz ruskega blaga bodo izvršile deloma ruske, deloma švedske in norveške tovorne
ladje. Švedske ladje bodo po Vzhodnem morju plule po švedskih in norveških teri-! torialnih vodah. Prevoz blaga iz Črnega ; morja skozi Dardanele bodo opravile ru-! ske ladje.
Listi pripisujejo novi orientaciji ruske trgovinske politike zelo velik pomen Vob-če menijo, da je to rezultat razgovorov, ki sta jih imela Halifax in poslanik Majski zadnje dni.
Stockholm, 4. okt. br. Osem švedskih parnikov z ruskim lesom bo odplulo te dni v Anglijo, dva pa v Francijo.
Položaj Turčije
po italijanski sodbi
Turčija bo sklenila z Rusijo
Rim, 4. okt. b. Vsi italijanski listi po- i svečajo veliko pozornost bivanju in razgo- 1 vorom turškega zunanjega ministra Sa~ radzogla v Moskvi Poudarjajo med drugim, da se je Turčija znašla po rusko-nemškem sporazumu v toliko v kočljivi situaciji, ker na eni strani ne žeji prekiniti svojih tradicionalnih prijateljskih odnošajev z Rusijo, na drugi strani pa mora zaradi svoje varnosti v Sredozemlju ohraniti dobre odnošaje tudi z obema zapadniima velesilama, s katerima se prav sedaj pogaja za sklenitev dokončnega sporazuma o medsebojni pomoči. Končna odločitev Turčije bo gotovo padla šele po moskovskih razgovorih, ki ne zanimajo te Ankare, temveč tudi ves Balkan in Rim. katerega interesi v vzhodnem Sredozemlju in na Balkanu so znani.
I Iz Moskve objavljajo italijanski listi na.
pakt o medsebojni pomoči
slednje podrobnosti o poslednjih ruskih predlogih Turčiji: Po informacijah iz zanesljivega vira je Molotov predlagal Saradzoglu sklenitev pakta o medsebojni pomoči, s katerim naj bi obe državi zagotovili nedotakljivost Črnega morja proti kakršnemukoli poskusu »vmešavanja tujih velesil v to področje«. Pakt bi na drugi strani pustil Turčiji svobodne roke, da sklene glede svojih sredozemskih interesov dokončne zavezniške pogodbe z Anglijo in Francijo.
London, 4. okt. s. Iz moskovskih diplomatskih krogov poročajo, da je turški zunanji minister Saradzoglu dal angleškemu poslaniku in francoskemu odpravniku poslov zagotovila, da Turčija ne bo sklenila nobenega pakta, ki ne bi bil v skladu z obveznostmi Turčije napram Angliji in Franciji.
Praske na zapadu
Novi francoski krajevni uspehi na raznih odsekih
fronte
Paflz, 4 okt. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 61. vojno poročilo:
Noe je mirno potekla. Le južno od Saar-bruckna je bilo topništvo na obeh straneh v akciji.
Agancija Havas dodaja k temu komunikeju da so se francoske čete sedaj razvile na fronti, dolgi 100 km, ki je izbočena okrog vsega Posaarja in Palatinata, ter sicer polagoma nezadržno prodirajo v smereh proti naslednjim mestom na tem področju: Landau, Primasens, Zweibriik-ken Saarbrucken, Saarlouis in Merzigu, katera je moralo prebivalstvo že izprazniti. Evakuirano je bilo tudi že mesto Karls-ruhe. ki leži 20 km vzhodno od Lauter-burga kjer preide nemško-francoska meja na Ren. Karlsruhe ima 240.000 prebivalcev in je važen center železanske industrije.	m
Nemške postojanke so bile znova ojače-ne nele na področju med Mozelo in Renom, nego tudi ob zapadnih obronkih Črnega lesa in ob gornjem Renu. Kakor poročajo iz Basela, prihajajo v smeri iz Wiir temberške in Bavarske preko Stuttgarta in Ulma dan za dnem vedno novi vlaki z novimi polki in orožjem vseh vrst v Lor-rach, Freiburg, Offenburg, Rastatt in Karlsruhe.
Poluradno je bil danes tudi objavljen prvi francoski seznam izgub od pričetka vojne do včeraj. Skupno je padlo 500 do 600 francoskih vojakov, 2600 jih je bilo ranjenih. 100 do 200 ujetih. Sestreljenih je bilo v tem času na fronti 8 francoskih in 24 nemških letal.
Nemško poročilo
Berlin. 4. okt. Na zapadu je vladal skoraj popoln mir, le v okolici Saarbriickna je bilo nekaj sovražnega to p niš ^ga streljanja.
V trgovinski vojni so nemške pomorske vojne sile od 30. septembra dalje ustavile nadaljnjih 72 parnikov. Nekaj ladij je bilo odvedenih v nemške luke, ker so prevažale blago, ki je bilo proglašeno za tihotapsko.
Boji ob Mozeli
Luksemburg, 4. okt. p. Francoske čete so v ponedeljek zvečer po kratki a hudi borbi na nož zavzele spet nekaj nemškega ozemlja na področju ob Mozeli. med drugim tudi vas Berg, ki leži v neposredni bližini Bergerwalda. Prednje čete so prodrle celo do cestnega križišča onstran vasi. Akcija se je razvila pod zaščito bombardiranja vseh cest in potov na črti Sierck—Berg—Saarburg, ki je bilo tako in tenzivno, da niso mogli ojačiti svojih tamkajšnji postojank, čim se je območje eksplozij francoskih granat nekoliko pomaknilo proti severu, je pehota prešla v napad in po kratki borbi pregnala Nemce iz njihovih postojank. Francozi so se takoj utrdili v novih postojankah. V poslednjih dneh so zavzeli na tem področju vasi Perl, Henmiihlen, Hendorf in Pillingenhof.
Zvečer je nemško topništvo reagiralo na francoski napad. Obstreljevalo je predvsem omenjene vasi v neposrednem zaledju francoske fronte. Obstreljevanje je bilo tako hudo, da sta bili vasi Perl in Hendorf popolnoma razdejani. Nemci so se sedaj utrdili na Ringlisbergu.
Seja Srancoske vlade
Pariz, 4. oikt. br. Danes popoldne se je v Elizejski palači sestala francoska vlada pod vodstvom prezidenta Lebruna. Kakor poroča opoldanski »Excelsior«, je ministrski predsednik Daladier na seji izčrpno poročal o perečih notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih vprašanjih. Vlada še ni zavzela občega stališča glede na nemško mirovno akcijo. Sklepala bo o tem šele, ko bodo nemški predlogi objavljeni, verjetno pa bo o tem dokončno odločil vrhovni zavezniški vojni svet, ki se bo sestal takoj po seji nemškega državnega zbora, na kateri bo Hitler, kakor splošno sodijo, objavil nemške mirovne pogoje. Računati je s tem, da se bo vrhovni zavezniški vojni svet sestal takrat spet v Franciji v ponedeljek ah torek.
Pariz, 4. okt. br. O dopoldanski seji vlade, ki je trajala več ur, je bil v prvih popoldanskih urah objavljen komunike, ki pravi, da je bil pretežni del seje posvečen proučitvi vprašanj, ki se jih je ministrski predsednik dotaknil v svojem ekspozeju o notranjih in zunanjih političnih vprašanjih, in o vojaškem položaju zaveznikov. Ministrski svet je nato odobril celo vrsto novih dekretov, ki so mu jih predložili posamezni člani vlade. Tako sta bila sprejeta dva dekreta o imenovanjih in odlikovanjih v oficirskem kadru. S posebnim dekretom je dobilo ministrstvo za blokado nova pooblastila. Tudi državni svet bo na osnovi novega dekreta za časa vojne reorganiziran. Na predlog kmetijskega ministrstva sta bila sprejeta dva dekreta, ki se tičeta oskrbe prebivalstva s kmečkimi pridelki in drugimi živili in posebnega urada za žito, ki bo skrbel za neovirano oskrbo in razdelitev žita po vsej državi
Delokrog francoskega blokadnega ministrstva
Pariz, 4. okt. AA. (Havas). Na današnji seji francoske vlade je bila določena pristojnost ministrstva za blokado. V njegov delokrog spadajo tudi vsa tista vprašanja, ki so v zvezi z vodstvom gospodarske vojne v tujini. Ministrstvo bo izvrševalo nadzorstvo nad preprečevanjem transportira-nja vseh proizvodov, ki so življensko pomembni za sovražnika ter bo v to svrho sodelovalo z britanskim ministrstvom za blokado.
Letalska učna doba
v Angliji skrajšana
London, 4. okt. mp. Ministrstvo za letalstvo je skrajšalo učno dobo za letalce od enega leta na 4 mesece in bodo zdaj mesečno izvežbali 3000 letalcev.
Angleški trgovinski promet s severnimi državami
London, 4. okt br. Angleška vlada je že pripravljena na pogajanja z zastopniki nordijskih držav za novo ureditev trgovinskega prometa z nj mi. Vsak čas bo dovršen načrt za ureditev tega problema z gospodarske in tehniške plati. Anglija je pripravljena vzeti trgovske ladje nordijskih držav pod zaščito svoje vojne mor-
narice. računa pa z novimi koncesijami z njihove strani. Tako bo skušala doseči predvsem, da ji bo švedska stavila na razpolago vso svojo železno rudo, kolikor je ima na razpolago za izvoz, švedska izvaža ietno 13 milijonov ton železne rude. Od tega je zadnja leta izvažala v Nemčijo 6 do 10.000 ton. V primeru, da bi se dosegel sporazum med Anglijo in švedsko, bi Nemčija ostala brez švedske rude.
Gamelin zahteva izdatne pomoči od Anglije
London, 4. okt. mp. Londonski dopisnik »New York Times« poroča svojemu listu, da je vrhovni poveljnik zavezniške vojske
na kopnem, general Gamelin, z vsem poudarkom sporočil angleški vladi, da bo francoska armada potrebovala izdatna ojačenja iz Anglije, če bo vojna dolgo trajala.
Razgovori s turško vojaško misijo v Londonu
London, 4. okt. s. Turška vojaška misija je imela danes konference z angleškimi vojaškimi krogi. General Orbaj se je sestal s šefom generalnega štaba Ironsi-deom. Razgovori turške misije bodo do večera zaključeni
Belgija bo strogo
izvajala nevtralnost
Bruselj, 4. okt. br. Belgijski obrambni minister je danes izdal okrožnico na vse belgijsko vojaštvo, v kateri nalaga poveljnikom, kakor tudi posameznim vojakom, da se strogo ravnajo po navodilih o nevtralnosti, ki jo je belgijska vlada proklamicala in *jo bo tudi za vsako ceno izvajala.
Spopadi na Poljskem
Pri prodiranju proti novi razmejitveni črti so Nemci zadeli na več oddelkov poljskih čet
Berlin, 4. okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo:
Na vzhodu je prišlo pri čiščenju področja med dosedanjo demarkacijsko črto in na novo določeno nemško rusko interesno mejo še do bojev z razpršenimi poljskimi oddelki.
Hitler na poti v Varšavo
Pariz, 4. oktobra. A A. (Havas) Amsterdamski »Algemeene Handelsblad« piše, da se bo Hitler drevi odpeljal v Varšavo, v rajhstagu pa bo govoril v soboto opoldne.
Novi nemški generalobrsti
Berlin. 4. okt. mp. Hitler je včeraj izdal ukaz o imenovanju novih generalov in napredovanju generalov. Generali infanterije Blaskowitz, Reichenau in Kliige, ki so poveljevali na Poljskem, so bih povišani v generaloberste.
Rackiewiczeva poslanica poljskemu narodu
Pariz, 4. oktobra. AA. (Havas) Novi predsednik poljske republike Ladislav Ra-ckiewicz je izdal 30. septembra naslednjo poslanico na Poljake:
»Postavljen za naslednika predsednika republike Moscickega dne 17. septembra, ko je bilo jasno, da mora vrhovna uprava poljske države zapustiti poljsko ozemlje, da ne pride v sovražne roke, sem sprejel to funkcijo, ker je bilo očitno, da je Mo-
scicki ne bo mogel nadalje vršiti. Ni prvič v zgodovini Poljske, da se mora šef poljske države zateči v tujino pred sovražnikom, ki poplavlja državo. V teku tisoč let smo morali že ponovno braniti naš obstoj in našo krščansko civilizacijo pred pohlepnostjo zavojevalcev tako z zapada kakor z vzhoda. To pot sem globoko prepričan, da Poljska poslednjič preliva svojo kri, in da bodo posledice te vojne takšne, da bo zastava civilizacije in pravice plapolala na takšnih mejah Poljske, da jih bodo Poljaki mogli v miru uživati in tudi smotrno braniti. Prav tako sem globoko prepričan, da herojski prispevek Poljske v sedanji vojni ne bo zaman ne samo v vojaškem, ampak tudi v moralnem pogledu, ker sem prepričan, da bomo na koncu le mi zmagali.«
Dva nova poljska ministra
Pariz, 4 .oktobra. AA. (Havas) Predsed nik poljske republike Rackiewicz je snoči imenoval za ministra brez portfelja gene rala Jožefa Halerja in Aleksandra Ladosa člana kmetijske stranke. Nova ministra sta že prisegla.
Anglija priznala novega predsednika Poljske
London, 4. oktobra, br. Danes je bil izdan uradni komunike, po katerem ie angleška vlada priznala novega predsednika poljske republike Rackievvicza kot vrhovnega predstavnika Poljske.
Gospodarska vof&a
Minister Ronald Cross o pomenu in dosedanjih uspehih tega najvažnejšega orožja Velike Britanije
London, 4. oktobra, s. Danes je imel preko radia angleški minister za ekonomsko vojno Ronald Cross predavanje o delovanju angleškega ministrstva za ekonomsko vojno. Ekonomska vojna ali blokada, kakor jo navadno manj točno imenujejo, je eno najvažnejših orožij, « katerimi razpolaga Anglija, ter zahteva vrh tega mnogo manj človeškega materiala in pomoči industrije nego vojna na kopnem Pnr glavni namen ekonomske voine je, da prepreči sovražniku dovažanje materiala ki mu je potreben za nadaljevanje vojne. Možnost za to daje Angliji popolna nadoblast angleške mornarice nad morji. Pravico ji dajejo mednarodni zakoni. Angleška mornarica je ustanovila v Angiiii in drugih svojih morskih oporiščih več kontrolnih postaj za kontrabando in je obvestila vse nevtralne države, da se mora vsaka njihova ladja javiti v teh postajah na pregled, če morda ne vozi tovora, namenjenega sovražniku. Mornarica vrši razen tega patrol-no službo, da prestreže vsako ladjo, ki se sama ni javila v kontrolni postaji. Kontrolna postaja pošlje vse podatke o vsaki ladji takoj brzojavno ministrstvu za ekonomsko vojno v London Tam posluje poseben kontrolni odbor, ki ima sejo vsak dan ter v vsakem posameznem primeru odloči o ukrepih za vsako posamezno ladjo Bodisi dovoli, da ladja nadaljuje pot, bodisi odloči zaplenitev tovora ab pa tud- ladie same, če obstoja domneva, da prevaža ladja z vednostjo lastnikov prepovedano blago v Nemčijo. V vsakem primeru pa pride postopanje naknadno še pred redno sodišče v Londonu, ki ukrepe kontrole za kontrabando v smislu mednarodnih zakonov potrdi ali zavrne.
Dosedaj so kontrolne postaje zaplenile skupno 289.000 ton kontrabandneija blaga za Nemčijo. Od tega odpade 81.500 ton na železno rudo in hematit. 62.000 na petrolej. 37.000 na manganit. 25 500 na alumi nij, drugo pa na kavčuk, svinec, baker itd Količina blaga, ki ga je zaplenila franco ska mornarica, je znana samo za prve tri tedne in je znašala nad 100.000 ton, od te ja 24.000 ton petroleja
Ekonomska vojna doslej ni dala hitrih rezultatov, ker je Nemčija založena z velikimi količinami blaga, k ga potrebuje Nekatere predmete pa bo Nemčija že kma 'u pogrešala in vedno težje nadomestila Drugi princip ministrstva za ekonomsko vojno je, da vpošteva vse interese nevtral nih držav in da vzdržuje angleško trgovi no z njimi.
Ministrstvo za ekonomsko vojno tesno sodeluje z enakim francoskim ministrstvom in v Londonu posluje posebna francoska komisija, ki vzdržuje zvezo med obema mi nistrstvoma.
Norveška ladja zadela v Singapuru na mino
Singapur, 4. oktobra AA. (Reuter) lz dano je bilo uradno sporočilo, da je nor veška ladja »Heg« ki je prevažala tov >r 4914 ton. naletela na mino v zaščitenem pa su minskih polj na vhodu v pr-«*anišče Sin gapura Ladja se je potopila. Sporočilo na glaša da je norveška ladja pozabila ravna ^ se po signalih in da je zaplula kljub opominom patrolnc službe v zaščitni pas minskih polj Posadko norveške ladje ie vkrcala neka patrolna ladja
erlalna koalcrensa v Londonu
V kratkem bodo na povabilo angleške vlade vsi dom!« nioni poslali po enega ministra na posvetovalno
konferenco v London
London, 4. okt. s. V parlamentu je izjavil minister za dominione, sir Anthony Eden, da je angleška vlada nedavno vprašale vlade dominionov, ah bi bile pripravljene pslati vsako po enega ministra na posvetovanje z angleško vlado v London. Vse vlade dominionov so pritrdilno odgovorile. Konferenca ministrov dominionov z angleško vlado bo čim preje, vendar datum ni še dokončno določen. Konferenca bo zelo koristila angleški vladi, ki bo tako zvedela za načrte in vprašanja, ki zanimajo vlade dominionov. Bo pa tudi omogočila, da dobe zastopniki dominionov vse potrebne informacije v Londonu. Konferenca bo le kratka, da se bodo mogli ministri čimprej vrniti, da poročajo svojim vladam. Na vprašanje vodje opozicije Attleeja, ali bodo povabljeni na konferenco tudi zastopniki indijskih narodov, je izjavil minister Eden. da Indija ne spada v njegovo področje.
Angleška vlada je po govoru ministra
Naša poročila po polnoči
Rajhstag sklican za petek
Edena objavila izjavo, v kateri ugotavlja, da bo imela konferenca ministrov za dominione samo namen posvetovanja in ne pomeni odstopitve od principa, da vlade dominionov same odločajo o svojih zadevah.
V podnji zbornici je nadalje podtajnik za zunanje zadeve Butler ponovno potrdil, da je angleška vlada prejela od nemške vlade zagotovilo, da se Nemčija tako dolgo ne bo posluževala plinske in bakteriološke vojne, dokler se bo tudi Anglija držala tozadevnih določb ženevske konvencije.
Mornariški minister Churchill je izjavil, da namerava vlada ostati v rekrutaciji za mornarico še nadalje pri prostovoljskem j principu, ki se je doslej zelo dobro obnesel Minister za narodno zdravje Elliot je spo- ; ročil. da so znašali začetni izdatki za eva- | kuacijo dva milijona funtov, tedenski izdatki za evakuirance pa znašajo 450.000 funtov.
Berlin, 4. oktobra. AA. (DNB.) Nemški državni zbor se sestane v petek opoldne, da čaje vladno deklaracijo.
Berlin, 4. okt. p. V Berlinu so se danes v poučenih političnih krogih razširile vesti, da bo Hitler jutri v resnici odpotoval v Varšavo, v petek pa da se bo sestal nemški državni zbor. Seja bo sklicana za 12. uro.
Hitler bo v svojem govoru izjavil, da je
pripravljen razpravljati o obnovi poljske države, ki pa bo mnogo manjša, toda še to le s pogojem, če Angleži in Francozi pristanejo na mir. V tem primeru bo nova poljska država notranjepolitično urejena tako, kakor bodo narekovali ruski in nemški interesi. Ce pa bi Francija in Anglija odklonili to ponudbo, bo Poljska dobila nemškega guvernerja in položaj protektorata.
Nihče proti miru, a le za trajen mir
London, 4. okt. AA. (Reuter.) »Times« pravijo o morebitnih predlogih Nemčije in Rusije za sklenitev miru: Nemčija in Rusija ne moreta od nas zahtevati, da oprostimo nasilno dejanje nad Poljsko. Nasprotno, popraviti morata že storjeno škodo in dati vsej Evropi ustrezajoče zagotovilo, da bo sklenjeni mir trajen in da ga ne bodo ogrožale narodno-soeialistične grožnje z napadom, ki so se zadnja leta pojavljale skoraj v rednih presledkih.
»Daily Herald« piše: Ce je Nemčija pripravljena umakniti se iz Poljske In iz Češkoslovaške v znak poroštva za svoje bodoče dobre namene, bi mogla obstojati osnova za razgovore. Toda nobenih mirovnih pogajanj ne more biti na temelju predloga, da Velika Britanija in Francija enostavno pristaneta na to, da prepustita Nemčiji sadove te napadalne politike, ki je edina odgovorna za vojno v Evropi.
»Daily Telegraph«: Predsednik vlade je razglasil odločnost Velike Britanije, da se ne oddalji od svojega cilja, kl si ga je postavila, pa naj to terja še takšne žrtve in še takšen napor. Ta cilj sestoji v tem, da se napravi konec vladanju sile in da se za bodočnost zagotovi, da bodo vlade, ki bodo dale svoje besedo, to besedo tudi držale.
»Manchester Guardian«: Ko se ta vojna konča, kmalu ali ne kmalu, bo nastala nova Evropa. Ta trenutek so v nevarnosti življenjske koristi vsakega evropskega naroda, kajti, če bo novo Evropo obvladovala Nemčija, bo to konec svobode in spoštovanja samega sebe Primerjajte svobodne in znosne življenjske razmere švedske ali Švice z nezaslišanimi razmerami, v katerih žive Cehi in Slovaki, če hočete razumeti, kaj pomeni ta boj za vsak majhen narod v Evropi. Vsi ti narodi gledajo na zapadni državi, ker vedo, da bo Evropa izgubila svobodo, če mi opustimo boj. Ce je pred mesecem dni obstajal zadosten argument, da smo šli v vojno, je argument za nadaljevanje vojne še večji.
»Daily Mail«: Britanski narod pozdravlja in odobrava odločno izjavo predsednika vlade. Mi se bomo borili za odstranitev nasilja. Kadar se bo mir sklenil, se bo "klenil po naših pogojih.
Zanimivi govori v lordski zfosrnki
London, 4. oktobra. AA. (Reuter.) Debato v lordski zbornici o včerajšnji izjavi o vojnem položaju je otvoril vodja laburistične opozicije lord Shnel, ki je dejal: Na žalost ne vidimo razloga za predpostavko, da je nacionalno-socialistična Nemčija spremenila svoje stališče in svoj cilj. Mir, ki ga moramo doseči, mora biti resničen mir, ne pa samo premirje, ki bi ga Vemčija porabila za ponovno oborožitev ter pripravo novih napadov. Nacionalno-soeiaHstična Nemčija je še vedno to, kar ie bila že dalje časa, namreč bič modernega sveta. Kar se tiče poizkusov v zvezi z mi-rom, so ti poizkusi značilni za današnjo Nemčijo. Ona želi mir, toda zelo slaba psihologija je ponuditi z eno roko mir, v drugi roki pa držati nabasan samokres. Nemčija nima nobenega razumevanja in ne more razumeti, zakaj so drugi narodi ozlovoljeni. Nemcem se zdi, da so branilci nove filozofije, ki jim omogoča verovati, da je samo po sebi pravilno ono, kar naj aluži Nemčiji. Mi moramo skrbno razpravljati o tej stvari, kajti vrnitev na prejšnje stanje ne bo vrnitev k miru. Ne želimo nadaljevati živlienja v strahu, ki smo ga čutih zadnja leta.
Nato je govoril član liberalne opozicije :ord Samuel, ki je dejal: V zvezi z nedavno rusko akcijo je obstojalo gotovo zanimanje glede pogajanj, ki se vodijo med Turčijo in Rusijo. Turčija ima po svojem zemljepisnem položaju velik interes na Črnem morju ter v Aziji ter hoče zato živeti v prijateljstvu z Rusijo. Turčija ima pa tudi velike interese na Sredozemskem morju. Mi uvidevamo, da ima pravico v lastnem interesu gojiti prijateljstvo z vsemi sosedi. Ni nam treba smatrati, da je napram nam sovražno razpoložena, ako hoče ohraniti prijateljstvo z Rusijo ter istočasno izpolniti svoje obveznosti napram Franciji in Angliji.
Kar se tiče razdelitve Poljske, ki sta jo proklamirali Nemčija in Rusija smo lahko prepričani, da ne bo ostalo pri tem. O tem bo razpravljala mirovna konferenca po vojni.
Vojna na morju
Stockholm, 4. okt. p. švedsko mornariško ministrstvo je danes objavilo seznam tonaže potopljenih ladij od 1. septembra do 1. oktobra. Potopljene so bile ladje s skupno tonažo 250.000 ton; 150.000 ton odpade na Anglijo, če se pri tem vračunata tudi parnik »Athenia« in matična ladja za letala »Courageous«, 40.000 ton na Nemčijo. Med potopljenimi nemškimi ladjami je bil tudi parnik »Hugo Stinnes«. Nadaljnjih 8000 ton odpade na švedsko, 5000 na Francijo, 3000 na Poljsko, a ostalih ^ 40.000 na razne nevtralne države.
London, 4. okt. s. Angleška mornarica je v preteklem tednu zaplenila nad 30.000 ton kontrabantnega blaga, namenjenega v Nemčijo.
Nemški jsarcik z železno rudo zadel na mino
Amsterdam, 4. okt. br. »Telegraph« poroča iz Kodanja, da je 8000 tonski nemški parnik »Hugo Stinnes«, last družbe Stin-ne, naletel na mino in se takoj potopil. Parnik je bil naložen z železno rudo. Vsa posadka je utonila. Delavci, ki so bili zaposleni v bližini na obali, pripovedujejo, da je bila eksplozija mine strašna. Parnik se je dobesedno razklal na dvoje in takoj izginil v globini.
Norveška je privolila v prevoz ruskega lesa
Oslo, 4. okt. s. Norveška vlada je pristala na predlog ruske vlade, da bodo norveške ladje prevažale ruski les preko Belega morja v Anglijo in Francijo.
bZ. francosko
vojno poročilo
Pariz, 4. okt. br. Francosko vojno poročilo št. 62, izdano nocoj, pravi:
Patrolni in manjši spopadi v raznih odsekih fronte. Sovražnik je poskusil večji napad južno od Pirmasensa, a je bil odbit. Neka francoska podmornica je zaplenila nemški tovorni parnik in ga, odvedla v francosko luko.
Pariz, 4. oktobra, br. Visok vojaški funkcionar je izjavil novinarjem, da so napravila francoska izvidniška letala na tisoče posnetkov nemške Siegfriedove črte, tako da so sedaj francoskemu generalnemu štabu znane vse podrobnosti.
Pogodba o ustanovitvi čsJU vojske v Franciji
Pariz, 4. okt. br. Ministrski predsednik Daladier in bivši češkoslovaški poslanik v Parizu dr. Osuski sta danes podpisala pogodbo o osnovanju češkoslovaške armade v Franciji.
Saradzoglu je dobil nova navodila
Moskva, 4. okt. s. Turški zunanji minfV ster Saradzoglu je danes prejel odgove\j turške vlade na svoje poročilo o nedelj skem razgovoru z ruskimi državniki. Pričakujejo, da bodo razgovori sedaj v kratkem obnovljenL
Carigrad, 4. okt. p. Tukajšnji politični krogi sodijo, da bodo razgovori Saradzogla z ruskimi državniki jutri ali pojutrišnjem zaključeni. Verjetno je, da bo sklenjen nov sporazum z Rusijo. Vsekakor je Turčija v zelo delikatnem položaju, ker bo morala skleniti tudi pogodbo o vzajemni pomoči z Anglijo in Francijo, ki se bo nanašala na Balkan ter vzhodno področje Sredozemskega morja.
Dvojna zmaga v Atenah
V desetoboju je postal balkanski prvak Ljubljančan Klinar pred Beograjčanom Mikičem
Atene, 4. oktobra.
Danes je bil tretji dan balkanskih iger. Na sporedu je bil drugi del desetoboja in pa tek na 3000 m z zaprekami. Dočim je po prvih petih točkah desetoboja še vodil Grk Letasasa, sta ga danes oba jugosloven-ska zastopnika Mikič in Klinar že pri prvi točki, v teku 110 m z zaprekami, prehitela in se postavila na vodstvo, ki ga nista oddala do konca. Pri skoku ob palici se je Mikič, ko je preskočil višino 280 cm, nekoliko poškodoval in zato v nadaljevanju ni dosegel običajnih rezultatov. Klinar se mu je zmerom bolj približeval, dokler ga ni v zadnji točki, v teku na 1500 m, prehitel in zasedel prvo mesto ter postal balkanski prvak v desetoboju. Jugoslavija je s to disciplino beležila že drugo dvojno zmago na letošnjih balkanskih igrah. Rumun Ma-ješčuk se je v zadnjih točkah detesoboja tako približal Grku Letasasu, da sta si na koncu delila 3 in 4. mesto. Grk Floros je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja, ker pri skoku ob palici ni preskočil niti začetne višine 180 cm.
Od posameznih današnjih rezultatov v desetoboju je omeniti v prvi vrsti nov tur-
ški rekord 3.75 m, ki ga je v skoku ob palici postavil Muhitin. Turek Melih je bil najboljši v metu kopja s 53.55 in v teku na 1500 m s 4:42.1, Grk Floros v metu diska s 43.55. Končno stanje v desetoboju je bilo naslednje: 1. Klinar (Jugoslavija) 5620 točk, 2. Mikič (Jugoslavija) 5537, 3. in 4. Letasasa (Grška) in Maješčuk (Rumunija) 5218, 5. Melih (Turška) 4499.
Druga točka današnjega dneva, tek 3000 m z zaprekami, je bila zelo razburljiva. Precej časa sta vodila oba zastopnika Ru-munije, zaradi slabe tehnike pri preskakovanju pa sta ju oba Grka prehitela. 800 m pred ciljem je tudi naš Kotnik prehitel oba Rumuna. Končno stanje je bilo: 1. Vilko-pulos (Grška) 9:43.6, 2. Vavrapostolos (Grška) 9:44, 3. Kotnik (Jugoslavija) 9:57.2, 4. Christea (Rumunija) 10:09.
Po današnjem tretjem dnevu je stanje točk: Grška 33.5, Jugoslavija 29, Turška 14, Rumunija 12.5.
Vremenska napoved
Zemunska: Razvedrilo se bo v severni polovici države, oblačno z dežjem v južnih krajih.