Št. 264 (15.365) leto L L
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjenl Evropi._________________________
TRST - Ul. Montecch 6-Tel. 040/7796600 GOBCA - Drevored 24 moggo 1 -Tel. 0481/533382
ČEDAD - UL Rbtori 28 - Tel. 0432/731190_____
f Knn I ID POSTNNA KAČAMA V GOTOVN IOUU UK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50%
BCISALPINA
GESTIONL,
oz-ll/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVJKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
SOBOTA, 30. SEPTEMBRA 1995
Spored obiska predsednika republike Scal-fara v Gorici, ki so ga vCeraj objavile tiskovne agencije, res ni videti tako natrpan, da v njem ne bi bilo mogoCe iztrgati pol ure za srečanje s pomembno komponento goriškega prebivalstva, to je predstavništvom slovenske manjšine. Dejstvo, da je bila morda proSnja naslovljena prepozna ali da v zvezi s prošnjo niso bile opravljene vse formalnosti, ki so običajno potrebne, ko se skupina državljanom želi sestati z državnim poglavarjem, seveda ni nobeno opravičilo. Pravzaprav bi se nam zdelo normalno, da bi že prvotni spored obiska predsednika republike vseboval tudi srečanje s predstavništvom slovenske manjšine.
To se ni zgodilo, kar nas pravzaprav ne Čudi. Vse preveC je odprtih problemov in na predsednika republike bi se verjetno vsula toCa zahtev in pritožb: od stanja v Kmečki banki do zah teve po priznanju Sole v Benečiji, od združevanja slovenskih Sol do ukinjanja pravic Sindikata slovenske Sole, od finančnih sredstev za kulturne ustanove do seveda zakona za zaSCito slovenske manjšine. Predsednik republike seveda za vse to ni pristojen, vendar predstavlja vse državljane, torej tudi nas, in bi se mortal zavzeti tudi za naSa vpra Sanja z enako vnemo, kot se zavzema za druge aktualne probleme v državi, na primer za pravico do zbiranja podpisov pod Pannellove referendume. Ob tem pa bi bila v Gorici Se nerodnost, da bi moral Scalfaro vse to obrazložiti tudi svojemu avstrijskemu kolegu Kle-stilu, ki bi tako razumel, da bo venec, ki ga bosta skupaj vrgla v SoCo, res simbolno dejanje, vendar Se zdaleC ne bo dokaz, da bodo problemi teh krajev rešeni, kot so bili na primer rešeni problemi Južne Tirolske, ki jo je po prvi svetovni vojni doletela ista usoda kot Goriško, to je dvajset let terorja in fašistične strahovlade.
Ce torej razumemo skrb za obličje, ki je organizatorjem predsednikovega obiska nedvomno zelo pri srcu, ne moremo soglašati z odločitvijo, da je bila zaradi tega obličja slovenska prisotnost v Gorici odpisana.
I
Trije »spoznavni« večeri o Slovencih
TRST - Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti je naslov niza, ki ga v okviru pobud ob 10-letnici delovanja organizira Skupina ’85 v sodelovanju s tržaškim odbomištvom za kulturo. Srečanja, namenjena slovenski poeziji in zgodovini, bodo v avditoriju muzeja Revoltella. Na prvem, ki bo v sredo, 4. oktobra, bodo predstavili ustvarjalni opus Cirila Zlobca. Pobudo so predstavili vCeraj na tržaškem županstvu.
Na 3. strani
I
V izgnanstvu Craxi ne miruje
MILAN - Na procesu zaradi podkupnin pri gradnji milanske podzemske železnice, na katerem je obtožen tudi Bettino Craxi, je tožilec lello orisal podtalno rovarjenje, ki ga nekdanji voditelj socialistične stranke vodi iz tunizijskega Hamma-meta. Iz posnetkov telefonskih razgovorov izhaja, da vzdržuje stike s predstavniki Forze Italie in navdihuje medijske kampanje proti sodniku Di Pietru.
GORICA / URADNO SPOROČILO PREFEKTURE
Predsednik Scalfaro ne bo sprejel Slovencev
Manjšinsko predstavništvo zelo obžaluje dogodek
GORICA - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro med svojim bližnjim obiskom na Goriškem ne bo sprejel predstavništva slovenske manjšine. To je včeraj sporočila goriška prefektura, ki je tako zavrnila prošnjo manjšinskih komponent in strank z utemeljitvijo, da ima predsednik republike že zelo natrpan program.
Manjšinsko predstavništvo (na sliki FOTO KROMA med včerajšnjim sestankom) je z velikim obžalovanjem sprejelo to vest in izrazilo upanje, da se bo predsednik - tudi na pritisk nekaterih parlamentarnih sil - na koncu vendarle premislil.
Slovensko zastopstvo je potrdilo bližnji obisk v Strasbourgu in napovedani sestanek z italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški. Do precej različnih gledanj pa je prišlo pri ocenjevanju sedanje manjšinske politike in daljnorocne strategije našega vsakdanjega boja.
Na 3.strani
ŠK Kras se je uspešno vrnil v Evropo
Krasove namiznoteniške igralke so po štiriletni odsotnosti uspešno vrnile na evropsko prizorišče. Včeraj so v Zgoniku v tekmi 1. kroga pokala Nancv Evans s 4:0 premagale nizozemski Hoonnorst.
Na 23. strani
Aretirali plenilce v srbskih vaseh
KNIN - Hrvaške oblasti so pod pritiskom OZN aretirale 370 ljudi - med njimi tudi vojake - ki so obtoženi ropanja in uničevanja srbske lastnine v Kninski krajini. Predstavnik OZN Alan Roberts poroCa, da se pustošenje srbskih vasi nadaljuje. Redki, predvsem starejši Srbi, ki so ostali v Kninski krajini, poročajo o »roparskih pohodih« hrvaških vojakov in oboroženih civilistov. ZDA in OZN so hrvaške oblasti opozorili, da je spoštovanje človekovih pravic v Kninski krajini pogoj za finančno pomoč pri obnovo.
Na 19 strani
ZDA »kupujejo« bližnjevzhodni mir
VVASHINGTON - Že nekaj ur po podpisu sporazuma o palestinski avtonomiji je prišlo do novih zapletov. Izrael namreč Se ni začel izpuščati palestinskih zapornikov, kot to predvideva sporazum, to bo storil šele prihodnji teden. Tudi ta zaplet bodo bržkone premostili. VVashington pa že poskuša doseči sporazum med Sirijo in Izraelom, kar bi posredno omogočilo tudi pomiritev z Libanonom. Tudi v tem primeru kot prej z Egiptom in Jordanijo bo poskusil naoljiti diplomacijo z obljubami finančne pomoči.
Na 18. strani
Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika
Vse o Kmečki banki
Pred ponedeljkovo manifestacijo za vrnitev Kmečke banke Gorici prvič objavljamo gradivo o odločitvi Banke Italije v zvezi s komisarsko upravo in o okoliščinah, ki so privedle do sedanjega stanja.
Objavljamo tudi »osnutek osnutka« dokumenta o odnosih Republike Slovenije do manjšin. Dokument sta izdelala poslanca Borut Pahor in jadranka Sturm Kocjan, predstavnikom manjšine pa so ga razdelili na ponedeljkovem srečanju.
Aktualni problematiki slovenske manjšine je namenjena tudi naslovnica: Bojan Brezigar razmišlja o zadnjih sklepih skupnega predstavništva Slovencev v Italiji in o možnostih za izhod iz krize, ki jo naša manjšina preživlja že nekaj časa.
Z jutrišnjim dnem začenjamo objavljati tudi zgodbo o Rubijah. Elio Fornazarič piše o času, ko so Rubije obstajale in delovala samo v funkciji gradu in graščakov.
Tatjana Dolhar pa je piše o trpki sedanjosti: za nas je obiskala center bosanskih beguncev v Cervignanu in zgodbe, ki jih je zapisala, pričajo o res zelo veliki tragediji.
Poskrbljeno bo tudi za najmlajše. Tokrat so za nas risah otroci poletnega centra v Dijaškem domu Srečko | Kosovel v Trstu.
VRNITE KMEČKO BANKO GORICI!
Poziv SKGZ k množični udeležbi
Slovenska kulturno gospodarska zveza poziva slovensko javnost k množični udeležbi na enotni manifestaciji, ki se bo odvijala v ponedeljek popoldan v Gorici v obrambo Kmečke banke.
SKGZ podčrtuje, da je leto dni po uvedbi komisarske uprave na goriškem bančnem zavodu cela vrsta očitnih znamenj, da je pritisk na banko vse prej kot zgolj tehnični ukrep, kar dokazuje med drugim tudi izjemna ostrina postopanja komisarjev.
Dejstvo, da se komisarsko upravo hoče po enem letu podaljšati za nadaljnjih šest mesecev predstavlja pravi paradoks glede na ustaljeno prakso osrednjega italijanskega bančnega zavoda, še posebej ob podatku, da je Kmečka banka ravno pod komisarsko upravo utrpela veliko poslovno škodo. Položaj banke pa je nadalje obremenjen tudi z veliko nejasnostjo zaradi pomanjkljivih odgovorov, ki jih glede umestnosti komisarske uprave dobivajo predstavniki legitimnih lastnikov banke. SKGZ ocenjuje, da nikakor ne more biti sluCaj tolikšen pritisk na Kmečko banko, potem ko je naša skupnost v zadnjem letu doživela pravi plaz restriktivnih ukrepov na najbolj vitalnih področjih njenega življenja. Vendar je znano, da je spodkopavanje gospodarske trdnosti manjšine početje, ki jo lahko dolgoročno najbolj prizadene. Slovenski banCni zavodi, ki so se v povojnem Času po uničujočem obdobju fašizma ponovno postavili na noge, pa predstavljajo hrbtenico in poglaviten vzvod za razvojne možnosti manjšinskega gospodarstva na vseh sektorjih. Vloga denarnih zavodov na Goriškem in Tržaškem pa je poleg tega temeljnega pomena za pospeševanje čezmejnega gospodarskega sodelovanja, od katerega je v veliki meri odvisna bodočnost naših krajev.
Kdor s tolikšno mero nepopustljivosti in vsiljevanja poskuša odtujiti goriško Kmečko banko legitimnim lastnikom, bi se moral jasno zavedati dragocene vloge, ki jo odigravajo slovenske banke v širšem deželnem in ne le manjšinskem kontekstu.
Slovenska kulturno gospodarska zveza ob pozivu na ponedeljkovo manifestacijo odločno podpira zahtevo, da se na Kmečki banki v Gorici preneha komisarska uprava, da se preneha z neutemeljenim in nepojasnjenim vsiljevanjem bančnih partnerjev ter da se lastnikom Kmečke banke vrnejo poslovne in upravne kompetence!
Danes v Primorskem dnevniku
Minister Mancuso v težavah
Višji sodnik svet je spet udaril po pravosodnem ministru Mancusu, saj je razsodil, da milanski sodniki niso ustrahovah inšpektorjev.
Stran 2
SSŠ pisal Scalfaru
Sindikat slovenske šole je ob skorajšnjem obisku v Gorici poslal predsedniku republike Scalfaru pismo in ga seznanil s težavami, ki ga pestijo.	stran 7
Zaskrbljenost županov
Finančni zakon bo zmanjšal prispevke krajevnim upravam, v prvi vrsti občinam. Zupani so zaskrbljeni, pa tudi navadni občani bi se morali zamisliti.
Stran 7
Tržaška kulturna pot v sodobnost
V novem združenju Trieste Contemporanea deluje tudi glasbenik Aleksander Rojc, ki prepričano zagovarja vsebino niza pobud Dialogi z umetnostjo sre-
dnje-vzhodne Evrope.
Stran 13
Ugoden žreb za Italijane
V Ženevi so vCeraj izžrebah pare v dveh evropskih nogometnih klubskih pokalih. Za štiri italijanske ekipe Parmo, Milan, Lazio in Romo je bil žreb zelo ubo-den.
Stran 26
NA PROCESU ZARADI PODKUPNIN / ŠOKANTNI DOKAZI PROTI »IZGNANCU IZ HAMAMETA«
Milanski tožilec lello: »Bettino Craxi se obnaša kot prekaljeni zločinec«
Po telefonu je vzdrževal stike s Forza Italia in vodil kampanje proti sodniku Antoniu Di Pietru
MILAN - Za milanskega javnega tožilca Paola lela se »Craxi obnaša kot prekaljeni zločinec«. Tako je izjavil na procesu zaradi podkupnin pri gradnji podzemske železnice, na katerem je obtožen tudi nekdanji voditelj socialistične stranke, sicer že veC let izgnanec v tunizijskem Hammametu, od koder se ne namerava vrniti v Italijo, saj ga tukaj Caka vrsta procesov. Vendar v Hammametu Bettino Craxi ne miruje. Nasprotno, kot je včeraj dokazal tožilec lelo: iz papirjev, ki so jih zaplenili v Craxijevem rimskem uradu, zlasti pa iz posnetkov njegovih telefonskih razgovorov izhaja zaskrbljujoča slika podtalnega rovarjenja nekdanjega li-derja.
Predvsem ni res, da Craxi ne more v Italijo pred sodnike, ker je hudo bolan, je pojasnil tožilec. To je sicer bilo jasno že pred Časom, ko so zaple-
nili Craxijev potni list: veC žigov je bilo zbrisanih, očitno ker bi dokazovali, da je potoval po raznih državah tudi potem, ko se je proglasil za hudo bolnega. Vendar najbolj šokantna razkritja zadevajo Craxijevo aktivno poseganje v sedanje politično dogajanje, kot izhaja iz številnih telefonskih razgovorov, v prvi vrsti s predstavniki Berlusconijeve stranke Forza Italia.
Znano je, da je Craxi bil Berlusconijev osebni prijatelj in celo poročna priča, predvsem pa, da je z zakoni, ki so bili prikrojeni po zahtevah milanskega mogotca, omogočil razvoj Fininvestovega monopola zasebnih televizij. Stike je ohranil tudi v izgnanstvu: po telefonu je svetoval, naj na dne-
vniku »II Giornale«, last mlajšega Berlusconijevega brata Paola, vodijo kampanjo proti sodniku Antoniu Di Pietru; urejal je sestanek Berlusconija z Arafatom; v pismu je celo zagovarjal interese neke svoje znanke, da bi ji dodelili avtocestno bencinsko črpalko. Glede Di Pie-tra je po telefonu dobesedno izjavil; »Treba je imeti pogum in ga aretirati, preden on aretira nas. Treba je izkoristiti parlament proti milanskemu poolu sodnikov. Forza Italia se mora angažirati.« V zvezi s sodnikom, ki v Brescii vodi preiskavo na račun Di Pietra, pa je Craxi napovedoval, da ga bo prijavil, medtem ko mu je sogovornik svetoval, naj miruje; »Za to bo že poskrbel minister...«
»Craxi častni predsednik Fi...«
MILAN - Najbolj pikro je komentiral včerajšnjo afero Diego Novelli, podpredsednik progresi-stiCnih poslancev; »Ker postaja jasno, da Craxi podpira in navdihuje Forza Italia in kampanje nekaterih Časopisov proti levosredinskim predstavnikom, bi bilo primerno, da imenujejo Bettina Craxija za častnega predsednika Forza Italia...«
Na desni je ostro reagiral Mirko Tremaglia, predsednik parlamentarne zunanjepolitične komisije: »Di Pietro se ni motil. Napadajo ga predstavniki prve republike in njihovi sedanji prija-
telji. Gre za pravo maščevanje.« Za predstavnika Nacionalnega zavezništva je treba preveriti desno zavezništvo in »Ce se je kdo zmotil in škodoval desnemu polu, ga bo treba odstraniti.« Za Tremnaglio je jasno, da so organizirali afero o ugodnih najemninah z namenom, da bi preprečili Di Pietru aktivno angažiraj e v politiki.
Za tajnika Dsl Massi-ma D’Alemo »na drugi strani Sredozemlja deluje Človek, ki premika lutke navidezno nove politike«, direktor dnevnika II Giornale, »veliki moralizator Feltri, pa piše na podlagi sporočil iz
Hammameta«.
Seveda prizadeti odvračajo vsako odgovornost: »Forza Italia ni imela in nima nobenih stikov s Craxijem«, je uradno izjavil predstavnik Antonio Tajani, ki je povabil tožilca lella, naj se zgleduje po sodnikih, ki »marljivo in tiho opravljajo svoje delo« brez političnih naklepov.
Tiziana Majolo, predsednica parlamentarne pravosodne komisije pa je demantirala, da bi kdaj vložila vprašanja pristojnemu ministru proti milanskim sodnikom na podlagi Cra-xijevi navodil.
NOVICE
V Benetkah srečanje SSk-Frasnelli
BENETKE - Predstavništvo SSk, ki ga je vodil tajnik Martin Brecelj ter sta ga sestavljala še Hadrijan Corsi in Damjan Terpin, se je v Benetkah sestalo s podpredsednikom Južnotirolske ljudske stranke in naCelnikm skupine te stranke v bocenskem pokrajinskem svetu Hubertom Frasnelhjem. Sestanek se je uokvirjal v redne stike, ki jih vzdržujeta stranki. Na njem je tekla beseda o političnih razmerah v Italiji, predvsem pa o položaju slovenske manjšine v Italiji ter o možnostih sodelovanja z nemško manjšino na političnem in gospodarskem področju. Na srečanju so se dogovorili za nekatere skupne pobude, ki pa jih bosta obe strani še poglobili.
Macaluso (DSL) na procesu v Milanu
MILAN - Senator Emanuele Macaluso (DSL) je včeraj pričal na procesu o nepravilnostih pri upravljanju milanske podzemske železnice. Pred sodišče ga je priklicala ohramba bivšega komunističnega parlamentarca Giannija Cervettija. Macaluso je v intervjuju izjavil, da Cervetti ni storil nobenega kaznivega dejanja. Javni tožilec Paolo lelo ga je vprašal, od kod njemu informacije. Odgovoril je, da bi moral v primera nepravilnosti odgovarjati pred sodiščem vse milansko vodstvo KPI, ne pa Cervetti.
Na procesu bi morala pričati tudi nekdanja Craxijeva tajnica Vincenza Tomaselli, in to na vabilo Craxijevega odvetnika, a Tomasellijeva je odklonila pričevanje, ker je soudeležena pri drugem, sličnem procesu.
Pannella vztraja z gladovno stavko
RIM - Radikalski lider Marco Pannella vztraja pri svoji gladovni stakvi. Tudi vCeraj se je odrekel hrani, pa Čeprav so ga prigovarjah v to. Pannello so v Četrtek zvečer sprejeli v bolnišnico San Giacomo. Gladovna stavka traja sedaj že pet dni, Pannella pa jo je zaCel iz protesta zoper majhno pozornost, M so jo sredstva javnega obveščanja posvetila osemnajstim referendumom.
O gladovni stavki Marca Pannelle so se vCeraj izrekli številni politični predstavniki. Med vsemi odzivi je še najbolj odmeval poziv 110 parlamentarcev predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfara naj izrazi Pannelh svojo solidarnost.
Alberto Tomba buri karabinjerje
GENOVA - Novopečeni marešalo karabinjerjev Alberto Tomba buri karabinjerje. Ne zaradi svojih podvigov na belih smučiščih, pač pa s svojimi fotografijami v Adamovem oblačilu v bulvarskem tisku. Nekega marešala iz kraja Foče pri Genovi je razgaljena poza velikega smučarja na naslovni strani revije Eva Tremila tako razkačila, da se je takoj odločil za potezo, s katero želi rešiti vojaško Čast karabinjerjev. Časopis je prijavil sodišču.
Klešče v trebuhu
NEAPELJ - Neapeljski kirurgi so kdaj pa kdaj pozabljivi. Med operacijo nekega pacienta so v njegovem želodcu »pozabih« kirurške klešCe dolge kakih 20 centimetrov. Zdravstveno stanje moškega se je teden po operaciji poslabšalo. Odpeljah so ga v drago bolnišnico, kjer so moškega spet operirali in v trebuhu našli »spominek« svojih kolegov. Bolnik je izven nevarnosti.
SODNIKI “ČISTIH ROK“ NISO USTRAHOVALI INŠPEKTORJEV
Višji sodni svet spet udaril po ministru Mancusu
Borrelli noče komentirati dogodka - Pravosodni minister: Počutim se kot volk v znani pravljici...
RIM - Milanski sodniki tima Čistih rok, ki jih vodi šef tožilstva Francesco Saverio Borrelli (na sliki-Telefoto AP), niso ustrahovali inšpektorjev, ki jih je v Milan svojCas poslal pravosodni minister Alfredo Biondi. Tako je vCeraj razsodil Višji sodni svet, ki je arhiviral celotno zadevo in s tem zadal nov hud udarec sedanjemu pravosodnemu ministru Filippu Mancusu, ki je v celoti podpiral potezo svojega predhodnika.
Zahtevo po arhiviranju disciplinskega postopka proti Borrelliju in njegovim kolegom Gerardu D’Ambrosiju, Piercamillu Davigu in Gherardu Co-lombu je postavil sam tožilec kasacij-skega sodišča. Pravosodni minister ni soglašal s tem in je vztrajal pri obrambi inšpekcije na milanskem sodišCu, ki, kot znano, ni obrodila nobenih sadov.
Borrelli, ki je že dalj časa pod udarom ne samo ministra, a tudi nekaterih političnih strank Kartela svoboščin, ni hotel komentirati sklepa Višjega sodnega sveta. Vidno zadovoljen je le pristavil, da sodnik ne sme na noben način pogrevati ali zaostrovati polemik, Čeprav je vanje tudi osebno vpleten.
Pravosodni minister Mancuso, ki tokrat ni govoril z običajnimi latinskimi pregovori, je dejal, da se počuti kot volk v znani pravljici. Dodal je vsekakor, da ne nosi nobenih odgovornosti za inšpekcijo na milanskem sodišču, za kar se je odločil prejšnji minister Biondi. Mancuso je, kot znano, že nekaj tednov na prepihu, saj so progresi-stiCni senatorji z nezaupnico zahtevah od ministrskega predsednika Lamber-ta Dinija, da ga odstavi.
RIM / SE REAKCIJE NA FINANČNO LISTINO
PORDENON / VČERAJ POPOLDNE
Fanlozzi: Zakon bo mogoče izpopolniti
Parlamentarci večine bodo sprejeli župane
Neprevidna vofrija: trije mrtvi v prometni nesreči pri Spilimbergu
V prometni nesreči pri Bocnu pa sta včeraj umrla dva mlada delavca
RIM - Po uradni predstavitvi vladnega manevra so zdaj na vrsti upravno-pohti-čni manevri za prikrojitev finančnega zakona.
Koordinacijski odbor županov najve-čjih mest, ki ga vodi prvi občan Turina Valentino Castellani, bo prihodnji teden utemeljil kritike mestnih upraviteljev na raCun tega zakona parlamentarnim skupinam, ki podpirajo Dinijevo ekipo, z druge strani pa bodo predsedniki večinskih skupin v senatu obravnavah s pre-mierom tisto poglavje zakona, ki zadeva občine.
Ze pojutrišnjem bodo državno listino vzele pod drobnogled komponente desnega pola, ki se bodo zbrale na rimskem sedežu Forze Itaha. Lider le-te Silvio Berlusconi je zakon brezkompromisno zavrnil. Po njegovem je nesprejemljiv, minimalističen in uperjen proti velikim liberalnim reformam, dokazuje fiziološko neustreznost zdajšnje anomalne vlade tehnikov, obnavlja patološko vlogo države pri upravljanju storitev in dobrin, z davki davi podjetja in posameznike ter je sad kompromisa s politično in sindikalno levico.
Negativno je tudi mnenje predsednice konference predsednikov deželnih vlad Alessandre Guerra: zakon prinaša nepopularne ukrepe, ker bi morale Dežele naviti davščine, »a si zaradi tega ne bodo upale podražih niti bencina«. Iz dragih razlogov so kritični tudi Zeleni, ki še posebno ostro nasprotujejo spojitvi ministrstev za javna dela in okolje.
Cisto drugačno stališče je zavzel predsednik Dežele Lombardije Roberto For-migoni, ki poudarja finančno pomoč za družine in zavrača pritožbe krajevnih upraviteljev kot neutemeljene. Voditelj Ljudske stranke Gerardo Bianco označuje finančni zakon kot bistveno dober in uravnovešen, tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema pa naglaša predvsem ukrepe v korist gospodarstva na jugu.
Podrobnosh zakona v resnici še niso dodobra znane, a tudi nihče ni prepovedal popravkov. Finančni minister Augusta Fantozzi je ponovil Dinijevo oceno, da je namreč zakon strog in nikakor ne mehak, vendar s pripombo, da se ga bo dalo še izpopolniti.
PORDENON - Tri osebe so vCeraj popoldne izgubile življenje, dve pa sta bili ranjeni v prometni nesreči na državni cesti 464 pri Spilimber-gu. Po prvih ugotovitvah je do nesreče prišlo, potem ko je avtomobil s štirimi potniki s stranske ceste zapeljal na državno cesto v trenutku, ko je po njej privozil drugi avtomobil; za volanom slednjega je sedel 40-letni Nazzareno Parisi s stalnim bivališčem v Villa-novi di San Daniele (Videm); v silovitem trčenju sta življenje izgubili 50-letna Anna Maria Nart in njena mati 84-letna Elsa Chiribini iz Benetk. V pordenonski bolnišnici, kamor so jo prepeljali s helikopterjem pa je nekoliko pozneje umrla tu-
di 62-letna Maria Zamre-di, svakinja Anne Marie Nart. V bolnišnici v Spilimbergu pa se zdravita mož Anne Marie Nart 54-letni Danilo Zampre-di in Nazzareno Parisi, njihovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče. Na isti cesti je do hude prometne prišlo tudi predvčerajšnjim; v nesreči sta izgubili življenje dve osebi.
Huda prometna nesreča se je vCeraj pripetila tudi na avtocesti pri Bocnu; dve osebi sta izgubili življenje, šest pa je bilo ranjenih. Umrla sta 21-letni Marco Martelli in 19-letni Luigi Bramati iz milanske pokrajine. Skupno z dvema vrstnikoma sta se z avtomobilom vračala iz Nemčije, kjer sta bila zaposlena.
Predsednik republike Scalfaro med obiskom v Gorici ne bo sprejel zastopništva Slovencev v Italiji Razočaranje slovenskih organizacij
TRST - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro ne bo med svojim bližnjim obiskom v Gorici sprejel zastopstva slovenske manjšine v Italiji, ki ga je uradno zaprosilo za sprejem. Vest je uradno posredovala goriška prefektura, ki pa ni utemeljila, zakaj se Kvirinal ni odzval prošnji za srečanje s Slovenci. Govori se, da je program predsednikovega dvodnevnega obiska na Goriškem zelo natrpan in da se bo Scalfaro držal strogega protokola uradnih srečanj, vest pa ima za Slovence gotovo zelo grenak priokus.
Odklonilni odgovor go-riškega prefekta (ali niso morda vso zadevo zakuhali na krajevni ravni?) je negativno odjeknil na včerajšnji seji manjšinskega predstavništva, ki bi se moralo dogovoriti tudi o poteku sre-^ Čanja s predsednikom republike. Navzoči so izrazili veliko obžalovanje nad to negativno vestjo ter jo tudi tolmačili kot negativno politično potezo - najbrž ne Scalfara, a morebiti vladnih krogov - do slovenske manjšine in morda tudi do. Slovenije. Nekateri vsekakor še upajo, da se bo ob
ustreznih političnih pritiskih (z zadevo se ukvarjajo tudi na parlamentarni ravni) Kvirinal vendarle v zadnjem trenutku premislil.
Na seji so potrdili, da bo slovensko zastopstvo v torek, 10.oktobra obiskalo Strasbourg in se srečalo s
predstavniki Evropskega parlamenta in Sveta Evrope, potrdili pa so tudi obvezo po srečanju in po tesnejših stikih z italijansko manjšino iz Slovenije in Hrvaške. Spet pa se je zataknilo, ko je predstavništvo načelo oziroma nadaljevalo
Program obiska predsednika Scalfara v Gorici
GORICA - Predsednik Scalfaro bo dospel v torek dopoldne na letališče v Ron-kah, na goriški prefekturi ga bodo sprejeli župani vseh posoških občin, nakar bo obiskal županstvo, kjer se bo sestal z županom Valentijem in z občinskimi upravitelji. Popoldne se bo državni poglavar srečal s pokrajinskimi upravitelji in si ogledal muzej prve svetovne vojne ter razstavo o goriški umetnosti v letih 1780-1850. ZveCer bo Scalfaro gost na koncertu v stolnici, ki ga prirejata Občina in Pokrajina.
V sredo bo Scalfarov obisk na Gori-
škem zadobil mednarodno razsežnost. V Redipuglii bo sprejel avstrijskega predsednika Thomasa Kleistila, s katerim se bo poklonil vsem padlim v prvi svetovni vojni. To bosta predsednika storila na vojaških pokopališčih v Poljanu in v Redi-puglii.
Zatem bosta Klestil in Scalfaro prišla v Gorico, pred mestom se bosta ustavila na mostu nad Sočo, kjer so se odvijah krvavi boji med italijansko in avstro-ogrsko vojsko. Po maši v cerkvi Sv.lgnacija se bosta državnika srečala z novinarji in podala obračun italijansko-avstrijskega vrha.
soočenje o manjšinski politiki in o daljnorocni politični strategiji slovenske manjšine.
Na tem področju obstajajo še zelo različni pogledi, ki jih bo v bodoče zelo težko uskladiti. To je sicer po eni strani sad normalnega pluralizma, po drugi pa neurejenih odnosov ter razmer, ki že dalj Časa spremljajo dejavnost tega predstavništva. Pri nekaterih konkretnih pobudah (zgovoren je primer goriške Kmečke banke) obstaja soglasje, ko se debata dotakne daljnoroCnih političnih perspektiv pa prihaja do nesoglasij, ki vsakič pripeljejo na rob razkola.
Sestanka na sedežu Slovenske skupnosti se je vsekakor udeležilo pet komponent manjšinskega predstavništva. DSL je zastopal
Miloš Budin, SSk Martin Brecelj, SKGZ Boris Peric, Demokratski forum Rudi Pavšič in Slovence v videmski pokrajini Salvatore Venosi. Odsotnost Sveta slovenskih organizacij n; bila politične narave, paC pa iz političnih razlogov spet ni bilo zastopnikov slovenske komponente Stranke komunistične prenove.
Brecelj je uvodoma povedal, da Slovenci v SKP, kot mu je sporočil Stojan Spetič, do nadaljnjega ne bodo sodelovah na razpra-
vah manjšinskega predstavništva, paC pa bodo podprli posamezne akcije, ki se jim bodo zdele primerne in učinkovite. Prevladala je ugotovitev, da pomeni odsotnost SKP hud udarec za predstavništvo. Tudi tokrat pa se je vse omejilo na to, Čeprav je padel predlog, da bi bilo morebiti koristno neposredno slišati od SKP, zakaj se ne več udeležuje skupnih sej.
Budin je izrazil nujnost, da je treba zadeve v zvezi z manjšino, njeno zaštito in drugimi življenjskimi pro-
Pod naslovom seja skupnega predstavništva; v sredini predsednik republike Scalfaro; spodaj pa predstavitev večerov Trikrat v sredo
blemi premakniti s sedanje mrtve točke. Za to je po njegovem potrebna zelo realistična politika, ki ne pomeni, da se moramo odpovedati načelnim zahtevam, resnici pa moramo vendarle pogledati v oCi. Nekatere manjšinske pobude - je dejal podpredsednik deželnega sveta - dajejo vtis, da so neke vrste »domača naloga« in za Cisto interno porabo, tako da potem ostaja vse pri starem. Slovenci v DSL so naveličani te politike in predlagajo, da bi se predstavništvo enkrat za vselej resno zamislilo, kaj pravzaprav hoCe in kaj lahko konkretnega naredi, »da ne bomo samo tarnati in jokali«.
Brecelj je bil mnenja, da ima Slovenska skupnost ob načelnih stališčih, ki se jim ne bo odpovedala, vedno realistično pred sabo, kaj se lahko doseže in kaj ne. Bila je med prvimi, če že ne prva, ki je z resnimi argumenti ter rešitvami predlagala koreniti preustroj in reorganizacijo manjšinskega predstavništva. Njeni pozivi in napori so žal vedno doživeli negativne sprejeme, zato so mnogi v stranki upravičeno precej razočarani nad potekom dogajanj, je pripomnil deželni tajnik SSk. Spet je predlagal vseslovensko manifestacijo ob 20-letnici Osima, ki naj bi bila Rimu na predvečer obletnice podpisa tega sporazuma.
Dialog med Budinom in Brecljem je trajal le nekaj Časa, konkretnih povzetkov pa ni bilo. Predstavništvo se spet sestane Cez nekaj dni, nadaljnje soočanje, Ce ne bo prišlo do zasukov, pa ne obeta nič dobrega.
Sandor Tence
TRST / SKUPINA '85 OB 10-LETNICI DELOVANJA
Pogled v slovensko stvarnost skozi oči poezije in zgodovine
TRST - S poezijo in zgodovino odgrniti vsaj malo zastor, ki italijansko govorečemu Trstu zastira pogled v slovensko stvarnost, s tostran in onstran meje. Naloge se je tokrat -kot sicer že večkrat v preteklosti - lotila Skupina ’85 Trst, ki si je pridobila sodelovanje tržaške občinske uprave. Na tržaškem županstvu so v včeraj pobudo Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti predstaviti tržaški podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani in Patrizia Va-scotto in Marko Kravos za Skupino ’85. Damiani je tokratno pobudo navezal na niz prireditev, ki so pod skupnim naslovom Dvojnosti potekale marca in aprila letos. Izpostavil je tudi pomen sodelovanja med zasebniki in javnimi upravitelji, poglavitno pa je, da pride - kot je tokratni primer - do kakovostne ponudbe. V kratko predstavitev, v kateri je naglasil pomen odkrivanja slovenske ustvarjalnosti in zgodovine, je Dami-ani vpletel tudi nekaj osebnih spominov, ko je dejal, da je Cirila Zlob-
ca spoznal pred približno 25-20 leti na srečanju, ki ga je organizirala revija La Battana. Takrat je kot italijansko govoreči tržaški intelektualec prvič prišel v stik s someščani slovenskega jezika, med katerimi je bil tudi Marko Kravos. Poti medsebojnega spoznavanja so takrat bile precej ovinkaste in splošno zavite.
Konkretneje je o nizu večerov, ki bo potekal v avditoriju muzeja Re-voltella, govorila predsednica Skupine ’85 Patrizia Vascotto. Poudarila je, da je posredovanje slovenske kulture italijanskemu svetu med poglavitnimi nalogami društva, ki je v desetih letih svojega delovanja na tem področju marsikaj naredilo. VeC konkretnih pobud je društvo izvedlo že letos spomladi, junija pa se je odločilo, da priredi odmevnejšo pobudo, ki naj bo zaznamovana s poezijo in zgodovino. Izbiro gostov in tematik pa so pogojevale tudi obletnice (70-letnica Cirila Zlobca) in izdaje zanimivih zgodovinskih knjig (Pirjevčeva in Pnmkova). »Ho-
teli smo priti v ospredje in izrabiti dober veter, kajti vse veC ljudi si želi vzpostaviti kontakt s slovensko kulturo,« je odločitev Skupine ’85 utemeljeval Marko Kravos. Prav je, da je tudi v Trstu obeležena 70-le-tnica Cirila Zlobca, ustvarjalca in velikega posrednika med slovensko in italijansko kulturo. Uvrstitev večera zgodovine v niz je narekovala ugotovitev, da razumevanje sedanjega položaja terja tudi spoznavanje zgodovinskih dimenzij. In končno si še posebej slavnosten večer zasluži Prešeren, avtor Zdravljice in številnih drugih pesmi, ki so bile prevedene v številne jezike. Prav prevajalcem pa bodo na zadnjem večeru niza posvetili posebno pozornost. Predstavnika Skupine ’85, kateri so za polovico zmanjšali prispevke iz javnih fondov, pa sta se želela zahvaliti še proizvajalcema Lupincu in Parovelu, ki bosta v okviru niza predstavila domača vina z zaščitenim poreklom.
Breda Pahor
Spored treh sredinih večerov
Sreda, 4. oktobra 1995, ob 18. uri
Pesnik Ciril Zlobec Uvedel bo Roberto Damiani Sodelujejo: Claudio Magris, Miran Košuta, Grytzko Mascioni in Lidija Kozlovič
Sreda, 11. oktobra 1995, ob 18. uri
Slovenski značaj: pogledi iz zgodovine
Jože Pirjevec, Janko Prunk, in Pao-
lo G. Parovel
Ob izidu knjig »Serbi, Sloveni e Croati”, J. Pirjevca in »Breve storia degli Sloveni«, J. Prunka
Sredo, 18. oktobra 1995, ob 20.30
Veliki Prešeren v novih prevodih
Marija Pirjevec, Giorgio Depang-her, Juan Octavio Prenz, Klaus De-tlef Olof, Mira SardoC in Tržaški oktet
MNENJA, RUBRIKE
4
Sobota, 30. septembra 1995
PISMI UREDNIŠTVU
Težave s prošnjo v slovenščini na poštnem uradu v Dolini
Spoštovano Uredništvo Primorskega dnevnika
Z veliko žalostjo in zaskrbljenostjo Vam želim poročati o ponovnem grobem zapostavljanju slovenskega jezika, ki se je pripetil pred dnevi v uradu dolinskega poštnega urada.
Kot poštni uslužbenec, sem hotel izročiti direktorici urada prošnjo, napisano v slovenščini, s katero sem prosil, naj bi mi poštna uprava dodelila rabo motornega vozila, ker mi noče splačati odškodnine za bencin, ker avtomobil, ki ga rabim za raznašanje pošte, ni napisan na moje ime (?!?).
Direktorica je najprej prečitala prošnjo, ker je sama Slovenka in je bila postavljena v urad, ker obvlada slovenski jezik. Najprej je rekla, da nima časa in je odšla nekaj delat. Predno sem odšel s pošte, sem zopet poskusil izročiti prošnjo, vendar je rezko odgovorila, da je ne bo sprejela, ker ni napisana tudi v italijanščini. Jaz sem jo opozoril, da mi je že sprejela prošnje, napisane samo v slovenščini. Na to pripombo mi ni odgovorila in je potrdila, da je ne bo sprejela. Ko sem jo vprašal, naj mi pokaže poštno odredbo, ki ji nalaga tako ukrepanje, mi je odgovorila, da ima ukaz direkcije (vsaj tako sem razumel).
Ker sem uvidel, da ne bo nič, sem poklical orožnike. Zmenili smo se, da se dobimo, ko končam raznašanje pošte. Tudi pred orožniki direktorica ni hotela sprejeti slovenskega dopisa, češ da
nima nikjer napisano, da lahko sprejme slovenski dopis. Odgovoril sem ji, da očitno nima nikjer napisano, da ga ne sme sprejeti in da zato v Italiji velja pravilo, da je vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano in tudi to, kar je izrecno prepovedano, ni veljavno, če je v nasprotju z Ustavo.Tako pravi D.U.S. v svoji razsodbi iz leta 1992. Pri tem pa so me orožniki prepričali, da oni ne morejo storiti ničesar, ker gre za notranji problem ustanove in naj zato problem rešim na pristojnih mestih. Jaz sem vztrajal, da gre za kršitev zakona št. 205/93 o jezikovni diskriminaciji, ki presega notranje zadeve Ustanove, ker je kaznivo dejanje. Vendar tudi z njimi nisem dosegel ničesar. Rekli so, da ne bodo za priče, ker niso bili tam uradno.
Tako se je končalo še eno poglavje nespoštovanja pravic slovenskega jezika. K temu naj dodam še zadnjo "cvetko” slovenske direktorice, ki mi je takoj potem rekla, da z menoj ne bo več govorila po slovensko, ker so ji ob koncu lanskega leta odvzeli skromno doklado za dvojezičnost. Tukaj je očividna kršitev zakona št. 73/77, kjer je zapisano, da ostanejo v veljavi vse norme, ki so bile že sprejete. Kar pa je hujše, je dejstvo, da je bila doklada odvzeta na podlagi nove delovne pogodbe, ki z letošnjim letom predvideva dvojezično doklado samo za Dolino Aoste in Južno Tirolsko. Ali se Vam ne zdi, da smo z letošnjim letom Slovenci zgubili še eno že doseženo in upoštevano pravico in za to tako dragoceno priznanje,
do danes ni še protestiral nihče, še najmanj slovenska kom-poneneta raznih delovnih sindikatov?
Ali ni primerno, da se kdo pozanima, dokler je vprašanje še »toplo«? Medtem pa, sem jaz že pisal ravnatelju tržaške podružnice poštne uprave z zahtevo, naj mi takoj reši problem dopisovanja v slovenskem jeziku in mi takoj dodeli motorno vozilo. Načel sem tudi vprašanje doklade.
Upam, da te moje pravične zahteve ne bodo imele negativnih posledic, ker me je nadrejena že opozorila, da se moram paziti, ker sem prvih 6 mesecev še na preizkušnji, zato moram samo molčati in delati. Kako bi Vi tolmačili to stvar?
S tem se poslavljam in si želim, da bi stvar imela zadostni odmev in prepričala nekatere malodušneže, da sem pripravljen zgubiti tudi službo, ko gre za spoštovanje, ki mi je dolžno s strani italijanskih oblasti in da se ne bom odpovedal rabi slovenščine, vsaj na poštnem uradu .v Dolini ne. Urad je samo korak oddaljen od državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom, kjer me je Italijanska Republika učila knjižni slovenski jezik, da ga bom lahko uporabljal v javnosti, saj sem narečje že poznal in mi zanj šola ni bila potrebna!
Pri tem pozivam demokratično javnost, oziroma tiste, ki skrbijo za našo manjšino, da nastopijo pri pristojnih telesih, da bi stvar za našo pravdo imela pozitivni zaključek.
To je tudi namen tega pisanja in prošnje za primerno objavo. Lep pozdrav
Primož Sancin
Zakaj je praznik istambulskih gasilcev važnejši
od manifestacije za Kmečko banko?
Spoštovano uredništvo
Težko sem pričakoval trenutek, da bo naša slovenska televizija dosegla tudi Goriško in vsak večer ob pol-devetih redno gledam naša poročila. Res, niso najboljša, vendar so naša, saj nam prinašajo dogodke, ki jih drugi televizijski sporedi ne omenjajo.
Tako sem sedel pred televizor tudi v sredo zvečer, ko se je po Goriškem že razširila novica, da bo v ponedeljek enotna manifestacija za našo Kmečko banko. Vendar pa na našem televizijskem dnevniku o tem niso črhnili niti besedice, tako da sem že mislil, da so me s to novico »nafarbali«. Da me niso sem ugotovil v četrtkovi številki Primorskega dnevnika, ki je objavil izčrpno poročilo in napoved manifestacije s primernim poudarkom.
Prepričal sem bil, da bo naša slovenska televizija novico objavila s primernim poudarkom naslednji dan. Res so jo omenili, vendar prav na kratko in čisto na koncu poročil, potem ko smo slišali intervjuja s slovenskim (ljubljanskim) zgodovinarjem in pisateljem, pa še celo vrsto novic, med drugim ono o 281. obletnici istanbulskih gasilcev, ki se je urednikom našega TV dnevnika očitno zdela • pomembnejša od manifestacije za Kmečko banko. Ali naj še kaj dodam?
S spoštovanjem
Peter Brenčič, Gorica
Primorski dnemi
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
UNICEF / POMOČ BOSNI h
Unicef zbira denar za pomoč beguncem in za obnovo hudo prizadete Bosne
VIDEM - Združeni narodi so pretekli četrtek ponovno pozvali javnost, da bi se zvišala finančna pomoč, ki bo namenjena prebivalstvu bivše Jugoslavije. Predvideno je, da bodo za te potrebe pred koncem leta potrebovali 90 milijonov dolarjev. Ob ponovljeni zaskrbljenosti o pomanjkljivem prehranjevanju in infekcijah zaradi higienskih in zdravstvenih pomanjkljivosti, se sedaj začenja razmišljati o posegih, ki bodo potrebni za obnovo prizadetih področij. S tega vidika je oblika solidarnosti, ki si si jo zamislili v videmski pokrajini zelo važna in dalekosežna; Občine in združenja so se ob koordiniranju pokrajinske uprave dogovorila, da bodo posredovala blago, ki je nujno potrebno; izboljšale bodo življenjske pogoje beguncev in načrtovale sprejemanje novih beguncev pri družinah v tistih občinah, ki so za to pomoč na razpolago; poleg tega pa bodo skušale pomagati, da bi Bosna ponovno zaživela in zato podprli dolgoročni načrt Unicef za Bosno.
Za vse te potrebe je italijanski odbor Unicef odprl tekoči račun pri denarnem zavodu Banca Commerciale Italiana (agencija na Trgu Duomo v Vidmu); tekoči račun za polaganje denarnih prispevkov je naslednji: Comitato Italiano Unicef -F.V.G. - Una Provincia per la Bosnia, št. tekočega računa pa 2433276.02.55.
_________OLGA PETELIN_______
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926
10.
Na vratih je bilo pritrjeno obvestilo: Zaprto zaradi inventure.
Kaj sedaj? Prisluhnila sem. Iz pisarne sem zaslišala moške glasove. Sla sem v magazin. V skoraj praznem, mraCnem in mrzlem prostoru nisem vedela kaj početi. Pregledala sem zaboje in vreče, odstranila pajčevino, pocedila okenca in tla.
- Kdo je v pisarni? - sem ugibala, ko je nenadoma zarezal od tam žvižg, da mi je šlo skozi ušesa.
2e nekoliko bolj polnih lic kot pred prazniki, z rožnatim ovratnikom in urejeno pričesko sem pogumno stopila v pisarno.
Pajdaši: magaziner Mario, ca-merata Giulio in južnjak, ki sem ga že videla, so se ravnokar odpravljali ven. Crnuh mi je mimogrede s sladkobnim nasmeškom predstavil novega gosta:
»Marta, to je Bruno. Zdaj bo on naš novi voznik in zaupni kurir.«
Camerata Giulio je važno prikimal in me napihnjeno vprašal: "No, si zadovoljna, da imaš stalno mesto?«
»Da,« sem vljudno odgovorila.
»Za to se moraš zahvaliti predvsem meni,« je poudaril čr-nuh Mario in zapičil vame svoj pogled.
»Hvala!« sem pogumno rekla. »Sedaj me pa dobro poslušaj,« je ukazoval z gospodovalnim glasom. »Skladišče ostane zaprto, ti pa pripravi v magazinu vse potrebno za inventuro. Si razumela?« se je sladkobno režal in si natikal tople rokavice.
»Če sploh veš, kaj je inventura!« se je žaljivo pritaknil camerata Giulio.
Južnjak me je samo začudeno gledal in posmrkaval.
»Seveda vem,« sem prizadeto odgovorila.
»In veš tudi, da si nujno potrebna prevzgoje?!« je pikro, s kancem maščevalnosti zaradi dogodka pred dnevi siknil camerata Giulio in odšel za pajdaši.
- Koliko sitnosti bo še zaradi tistega sunka pod rebra ob prvem srečanju! Pa kaj! - sem se grenko prisiljeno posmehnila za njimi in šla v magazin.
Vse blago sem popisala, vse lepo izpisala na čisto in seznam položila na vidno mesto. Pospravila sem naokrog in sedla kot običajno v svoj delovni kotiček. Pojedla sem rezino polente z jabolkom in začela razvrščati vreče, da bi bilo vse pripravljeno, ko bo prispelo novo blago.
Zvonilo je poldne, ko je pri vratih zaropotalo. Vrnil se je novi voznik, sam. Približal se je mojemu kotu, pokimal v pozdrav, sedel na bližnji zaboj in glasno rignil. Verjetno je mislil, da mi mora pokazati, da se je najedel do sitega. V ponošenih capah, razdrapanih škornjih in s čudno kapo na glavi, ki je bila že vsa zguljena, je bil usmiljenja vredna južnjaška reva.
»Ti si Marta?« je zapičil vame
pogled iz svojih črnih oči.
»Da, Marta mi je ime. Ti si pa Bruno, kajne?!« sem se nasmehnila.
»Da, Bruno sem. Novi uslužbenec tvrdke Agrumi,« se je postavljal s tem in posmrkal.
Njegovo vedenje me je zabavalo.
»Od kod pa si?« sem vprašala.
»Iz Neaplja. Veliko mesto, in zelo daleč,« se je pobahal.
»In kako da te je zaneslo v to naše malo mesto, polno brezposelnih?« sem hotela vedeti.
»Dobra priporočila imam,« je na kratko odrezal.
»Kaj si po poklicu?«
»Sem poklicno usposobljen za delo vseh vrst,« se je petelinil naprej.
»Torej si se šolal?«
»To pa ne. Za pisanje in branje ni bilo časa.« Tokrat je revež bolj močno posmrkal.
»Nepismen?« sem ga začudeno gledala.
Samo posmejal se je, kot da bi se ga to ne tikalo.
»Koliko si star?« me je zanimalo naprej.
»Dvajset jih imam. Vem, kaj hočem in tudi zaročenko že imam," je bil kar se da zadovoljen sam s sabo.
Zasmilil se mi je. Hotela sem ga na kak način opozoriti, da vse le ne bo tako lahko:
»Bruno, oprosti. Pa misliš, da boš zmogel dostavljati blago in opravljati kurirske zadeve, ne da bi znal pisati in brati?«
»Camerata Giulio mi je zagotovil, da mi bodo vsi pomagali. Predvsem ti, Marta,« je zmagoslavno odgovoril in vstal. »Kaj bi toliko govorili. Gospod Mario, ki odgovarja za naju oba, bo že poskrbel, da bo vse v redu. Nanj se zanesem.«
Potem je zazehal in se razgledal naokrog. V kotu je razgrnil nekaj vreč in se zaril vanje. Kmalu je zasmrčal.
Ta kopica novosti me je zbegala in mi dala misliti. - Kako bo ta neuki, omejeni človek nadomestil Jožeta, ki je dobro poznal svoje delo...? Kako si je čr-nuh sploh zamislil, da bo delo v magazinu potekalo? - Zaskrbelo me je. Bilo mi je jasno, da bom pri vsem tem prav jaz potegnila najkrajši konec.
Nisem se motila. Naročil je bil vedno več, pošiljke so se začele kopičiti, nastajala je zmeda in škoda. Vsem je bilo jasno, da bi do tega ne prišlo, ko bi še bil pri nas izurjeni Jože, pa si tega ni nihče upal omeniti.
Zaskrbljena šefinja je zaprosila camerata Giulia za pomoč, mene pa je črnuh vpregel v nadurno garanje. Jezo in napetost je ob vsaki priložnosti stresal nad mano. Bil je surov in mojo podrejenost je neusmiljeno izkoriščal.
Tako so minevali dnevi, mračni in težki. Na delu, pa tudi doma, nikjer kančka veselja, svetlega trenutka. Samo misel na Renza mi je dajala moč, da sem vse hudo prenašala in potrpežljivo čakala...
(Se nadaljuje)
KOROŠKA / USTANOVNI KONGRES EEBU
TIRANA / NA POBUDO ZAVODA ZA SLOVENBSKO IZOBRAŽEVANJE IN OBČINE
Manjšine imajo novega zaveznika
Prvi predsednik organizacije je vodja slovenskega uredništva ORF Mirko Bogataj
CELOVEC - Evropa ima novo organizacijo, ki naj bi v bodoCe na komunikacijskem in informacijskem področju še bolj povezovala male narode in kulture narodnostnih manjšin. V ORF-teatru koroškega glavnega mesta je bila ustanovljena Evropska federacija televizijskeih ustanov malih narodov in narodnosti (Eureope-an Ethnic Broadcasting Union-EEBU), njen prvi predsednik pa je vodja slovenskega uredništva Astrijske radiotelevizije (ORF) Mirko Bogataj.
Kot smo poročali, so se na štiridnevnem ustanovnem kongresu Evropske federacije televizijskih ustanov malih narodov in narodnosti zbrali direktorji, glavni in odgovorni uredniki televizijskih in radijskih hiš iz skorajda vseh evropskih držav, njihov glavni cilj pa je izdelati koncepte za učinkovitejšo zaščito oz. ohranitev kulturne in jezikovne dediščine Evrope, upoštevajoč velikanske spremembe na medijskem področju, katerim so izpostavljeni tudi mali narodi in narodne manjšine.
Novi predsednik EEBU Mirko Bogataj je v pogovoru za naš list dejal, da bo novo ustanovljeno združenje delovalo tako za majhne kot tudi za velike etnične skupnosti - »za ševil-čno močno narodnos-tnosto skupnost Baskov prav tako kot za številčno majhne manjšine kot so to koroški Slovenci ali Madžari in Italijani v Sloveniji«. »-
Mirko Bogataj
Med nami je potrebna solidarnost v duhu gesla, da je pet šibkih zmožno napraviti več kot morda en sam močan«, je poudaril Bogo-taj in dodal, da je solidarnost potrebna še posebej narodnostnim skupnostim, ki do zdaj na evropski televizijski in radijski ravni nimajo močnega zastopstva, ki bi se zavzemalo za njihove interese. Napovedal pa je tudi, da bo ena poglavitnih nalog EEBU v prihodnje solidarnost pri nastopanju proti nacionalnim televizijskim hišam, ki nimajo ustreznih programov za svoje manjšine. Pravo delo novega združenja pa se bo začelo šele po zasedanju, ko bodo začele delovati številne strokovne komisije, ki bodo osvetlile vsa pereča področja delovanja televizijskih in radijskih novinarjev, kiskrbijo za izboljšanje razumevanja javnosti za ogrožene avtohtone kulture po Evropi.
Direktor slovenskih sporedov deželnega sedeža RAI v Trstu Fili-bert Benedetič pa je menil, da je novo združenje izziv in poudaril, da snio lahko prav mi Slovenci za vzor, kajti opažamo, da druge manjšine kot npr. gradiščanski Hrvati ali Rusini in še druge majhne manjšine ne sodelujejo s svojimi matičnimi narodi. Slovenski spored RAI v Trstu pa ne sodeluje samo z matičnim narodom, ampak tudi s slovensko manjšino v Avstriji. Benedetič si od EEBU pričakuje, da bo spodbudil redno operativno sodelovanje med televizijskimi in radijskimi hišami in novinarji, »kajti brez tega je vsa zadeva zgolj akademska«.
Namestnik glavnega direktorja RTV Slovenija in generalni sekretar Federacije regionalnih televizij v Evropi Boris Bergant je ob ustanovitvi EEBU menil, da je treba priključiti in med seboj povezati vse, ki na tem področju v Evropi delujejo, torej predvsem manjšine, ki na področju radia in televizije nekaj že imajo, in tiste, ki bi si svoje sporede želele, a jih še nimajo. »Druga pomembna naloga pa je uresničitev programske izmenjave med različnimi radijski in televizijskimi hišami.
Kongresse bo končal danes s sprejemom udeležencev, ki ga bo priredil koroški deželni glavar Christof Zernat-to.
Ivan Lukan
Na tipanski osnovni šoli tečaj slovenščine
K tečaju se je prijavila velika večina učencev
tenje krajevne kulture. Bo deželni prispevek zadostoval?
»Lanski prispevek za tečaj v vrtcu (denarja nismo še dobili) je zadostoval. Ce pa bo višina prispevka letos ista, gotovo ne bomo morali finančno pokriti obeh tečajev, še posebno še upoštevamo dejstvo, da nameravamo za osnovnošolce pripraviti nekaj vzporednih pobud glasbenega in drugačnega značaja.
Zaradi tega smo se s predsednikom gorske skupnosti za Terske doline Armandom Noaccom dogovorili, da bi v Tipa-no povabili deželnega odbornika za kulturo Alberta Tomata in mu predočili naše načrte in seveda tudi naše potrebe«.
Rudi Pavšič
TIP ANA - Ena od najpomembnejših novosti v okviru dejavnosti špetr-skega Zavoda za slovensko izobraževanje je uvedba popoldanskih dejavnosti v slovenskem jeziku na osnovni šoli v Ti-pani (Na fotografiji pogled na vas), ki se je začel z odločilnim prizadevanjem tamkajšnje občinske uprave.
Da bi kaj več izvedeli o tej pobudi (Obogatila je lansko, ki je bila namenjena otorokom iz vrtca) smo se obrnili do podžupana iz Tipane Sandra Pascola. »Popoldanska dejavnost v slovenščini najprej v vrtcu in letos tudi na osnovni šoli predstavlja korak naprej v prizadevanju, da bi našim otrokom nudili osnove materinščine oziroma na-
šega terskega narečja.
Pri tem pa je izredno pomembno dejstvo, da se bo teh dejavnosti udeležila velika večina otrok in sicer vseh osem, ki obiskujejo vrtec, ter dvanajst od štirinajstih, ki obiskujejo tipansko osnovno šo-
lo.	Za vrtec bo skrbel Alessandro Berra, ki je že lani vodil popoldanske tečaje, osnovnošolce pa bo vodila Mirjam Simič«.
Realizacija tečaja je vezana na deželni prispevek, ki je namenjen beneških občinam za ovredno-
CELOVEC / SREČANJE BIVŠIH ESESOVCEV
Vroč konec tedna na Koroškem
Kljub protestom bo na shodu spregovoril obrambni minister Fasslabend
CELOVEC, DUNAJ - Koroško čaka vroči konec tedna! V nedeljo bo na vrhu gore Ulrichsberg (-Vrh) nadvse sporno srečanje vojnih veteranov in tudi bivših ss-ovcev. Skorajda vse politične stranke - z izjemo Haiderjevih svobodnjakov in Ljudske stranke - so v preteklih tednih in dneh ostro protestirale proti prireditvi, kljub temu pa bo na njej kot govornik nastopil obrambni minister VVemer Fasslabend (Ljudska stranka). Na prireditev ga je osebno povabil koroški deželni glavar Christof Zematto, ki bo prav tako stopil za mikrofon.
Obrambni minister svoj nastop na spornem srečanju ne opravičuje samo z povabilom Zematta, ampak meni, da je tre-
ba prav zdaj spregovori jasne besede in to tudi na mestu, ki je morda mnogim sumljivo. Glede odklonitve tega srečanja s strani koroških Slovencev pa je dejal, da s svojo udeležbo na srečanju ne bo užalil koroških Slovencev, temveč se izrekel za sporazumevanje med narodoma.
Protestom vidnih avstrijskih socialdemokratov, zelenih, Liberalnega foruma, židovskih organizacij in mirovnih gibanj se je včeraj pridružilo celotno vodstvo koroške socialdemokratske stranke na čelu s predsednikom in namestnikom deželnega glavarja Michaelom Ausservvinklerjem. Ta je dejal, da se politiki koroške SPO toliko časa ne bodo udeležili tega shoda, dokler bodo na
njim sodelovali bivši ss-ovci in vidni neonacisti iz Avstrije in inozemstva in dokler bodo na tem srečanju poveličali vojno, pri tem pa pozabili na civilne žrtve in tudi zapostavljali odpor proti fašizmu in nacizmu.
V zvezi z nedeljskim shodom avstrijski mediji poročajo, da se priredtive ne bodo udeležili samo nekdanji ss-ovci in desničarji iz Avstriji, temveč da je pričakovati tudi močne »delegacije« iz Nemčije. Na zgloglasnem srečanju pričakujejo nekaj tisoč ljudi, prvič v zgodovini shoda pa je notranji minister policiji oz. žandarmeriji prepovedal udeležbo. Nastop Fasslabenda na srečanju na Vrhu je tudi zaradi tega povsem nerazumljiv. (IL)
______________»IDITAROP« / DIRKA SANI S PASJO VPREGO_________________
Tudi FJK “prisotna” na tekmovanju na Alaski
Sponsorizirala bo telmovalca, ki se bo udeležil dirke pO 1800 km dolgi progi na skrajnem severu Amerike
Ararad Khgatchikian med včerajšnjo novinarsko Konferenco (Foto Balbi/KROMA)
TRST - Na letošnji dirki sani s pasjo vprego »Iditarod« po progah mrzle in ledene Alaske, ki se bo po tradiciji začela prvo marčno soboto, bo posredno prisotna tudi naša Dežela. Deželno podjetje za turistično promocijo je namreč med sponzorji enega od tekmovalcev, Ararada Khatchikiana, ki se je pred več kot 30 leti iz mučenega Sudana z družino (mati je doma iz Opatije, oče pa je Armenec) preselil v našo deželo, na Trbiž, kjer je pred desetimi leti odprl šolo »Sleddoga«, to je šolo za dirke s sanmi s pasjo vprego.
Deželna uprava ga bo finančno podprla za nastop na tekmovanju - kot so včeraj na tiskovni konferenci poudarili predstavniki deželnega podjetja za turistično promocijo -ker je želela nagraditi predvsem človeka in tekmovalca, ki se je preko
športa lepo vključil v deželno stvarnost.
Kaj pa je pravzaprav »Iditarod«? Vsaka primerjava s kakršnimkoli drugim tekmovanjem je praktično nemogoča. To je etapna dirka sani s pasjo vprego na 1.800 km dol-
gi progi po mrzlih in ledenih poteh Alaske od Anchorageja na Pacifiku pa do kraja Nome na Beringovem morju. Po tradiciji se začne prvo marčno soboto, proga pa je speljana po divjih in obenem očarljivih prede-
lih Alaske; vije se ob goratih verigah, po poledenelem Vukonu in po poraščenih gozdovih ter nepreglednih ravninah, ki jih ob zelo nizkih temperaturah stalno pesti oster in mrzel veter. Te-kmovalci-vozniki (od 50
do 80) tekmujejo s sanmi, ki jih lahko vleče največ 16 psov; na 2-tedenskem tekmovanju se tako zberejo tekmovalci najrazličnejših slojev: med njimi so ribiči, odvetniki, zdravniki, rudarji, razni avanturisti, ugledni profesionalci, umetniki in seveda domačini. Tekmujejo tako moški kot ženske, vse pa združuje Zelja, da bi preizkusili svoje moči na tako zahtevni in dolgi razdalji. Dirko prirejajo in med potekom zanjo tudi skrbijo v glavnem le prostovoljci, študenti in prebivalci tudi najbolj oddaljenih zaselkov. Na progi je 27 kontrolnih točk, v katerih so tudi živino-zdravniki, ki skrbijo za pse. Na Alaski je v bistvu za 10 do 15 dni, kolikor pač traja tekmovanje, v bistvu vse »ustavljeno«; vsi skrbijo le za tekmovanje, katerega zmagovalec pa pospravi okrog 50 milijonov lir nagrade.
NOVICE
V Vidmu urad INPS za urejanje dokumentov po konvenciji z Avstrijo
VIDEM - Na sedežu INPS v Vidmu (v Ul. Savor-gnana 37) bo v soboto začel delovati posebni kon-zulenčni urad, ki bo pristojen za mejevanje dokumentov, ki so vezani na mednarodno italijansko-avstrijsko konvencijo. Zainteresiranemu prebivalstvu in delavstvu bodo v uradu na razpolago kvalificirani funkcionarji avstrijskega skrbstvenega instituta, ki bodo nudili vse potrebne informacije.
Praznik trgatve v Smilovicih
TRST - Tržaška in istrska delegacija krožka Cor-dons Bleus de France in krožek Istria bosta v soboto 7. oktobra v okviru programa o tradicijah ter istrski gastronomski kulturi priredila srečanje v Smilovicih pri Momjanu (v gostilni Furia). Pred kosilom s tipičnimi krajevnimi jedmi in vini, si bodo udeleženci ogledali bližnje vinograde in tradicionalno klet. Kdor se želi pridružiti skupini udeležencev naj bo ob 9. uri na Senenem trgu.
Polifonični zbor iz Rude praznuje
VEDEM - V Rudi bo drevi koncert polifoničnega zbora, ki praznuje 50. obletnico mednarodne umetniške dejavnosti. Na koncertu bosta sodelovala korejski tenorist in sopranistka, ki ju bo ob klavirju spremljala Sabina Arni. Predstavila se bosta z nekaterimi najlepšimi skladbami italijanske in evropske melodrame; na sporedu bodo skladbe Puccinija, Donizettija, Schuberta in Bizeta. Manifestacije ob 50. obletnici zborove dejavnosti se bodo nadaljevale 28. oktobra.
NOVICE
KOMISIJA / PRAVIČNOST IN MIR
PROTEST / 2E DRUGIČ NEPRIMEREN URNIK
Načrt za preustroj občinske mreže bencinskih črpalk
Tržaški upravitelji so naročili arh. Robertu Dambrosiju izdelavo načrta za preustroj občinske mreže servisnih postaj za prodajo pogonskega goriva na občinskih tleh. Načrt predvideva tudi namestitev novih črpalk, mreža pa bo skladu z evropskimi normami o omejeni rabi benzena, ki povzroča raka.
O tem, kako preurediti črpalkarsko omrežje, se je Dambrosi posvetoval tudi s predstavniki petrolejskih družb in Figisca, ki združuje upravitelje servisnih postaj.
Na sestanku so ti pozvali politike, naj v Rimu izborijo prodajo bencina po enakih cenah kot v Sloveniji, da bi tako zavrli kupovanje goriva onkraj meje, ki se zaradi zmanjkanja bencinskih bonov spet povečuje.
Novembra na velesejmu sejem tehnologije
Od 13. do 15. novembra bo na tržaškem sejmišču sejem 4 T ’95 - Trieste Trade Technolgy Transfer. Gre za drugo izvedbo, pri katere organizaciji sodelujeta Trgovinska zbornica in urad ICE. Namen sejma je pospešiti izmenjavo tehnologij in know howa med italijanskimi malimi in srednjimi podjetji ter podjetji v srednji in vzhodni Evropi.
Na njem bodo sodelovali podjetniki iz Albanije, Belorusije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Moldavije, Romunije, Rusije, Slovaške, Slovenije in Ukrajine, ob njih pa italijanski kolegi, ki poslujejo na področju živilske in tekstilne industrije, gradbeništva, inženiringa in bančništva. Med drugimi bodo prisotni Fiat Impresit, Sincrotrone Trieste, Eu-ro sp ital, Benetton, Colombin, Ses Enser Engi-neering, Simpex, Diesel Ricerche, Friulia, International Licensing Corporation, Intertrade, Me-tecno in Snaidero.
Od ponedeljka po Radiu Trst A spet Na otroškem valu
V ponedeljek, 2. oktobra, se bo na Radiu Trst A spet začela priljubljena nagradna oddaja Na otroškem valu, ki bo potekala v živo od 14.10 do 15. ure. Vodila jo bo Loredana Gec. Mladi poslušalci bodo lahko telefonirali v oddajo, odgovarjali na uganke in zastavljena vprašanja ter s tem tekmovali za nagrado. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju!
Moški pevski zbor Vesna začenja vaje
Moški pevski zbor Vesna iz Križa bo v ponedeljek, 2. oktobra, začel z rednimi vajami, ki bodo dvakrat tedensko (ob ponedeljkih in četrtkih). Zbor bo tudi letos vodil zborovodja Marijan Pavlica. Pevski zbor ob tej priložnosti vabi predvsem mlade pevce, da bi se mu pridružili v čim večji meri. Po lanski skromnejši sezoni želi namreč zbor poprijeti z vajami s polno paro, da bi v novi sezoni uspešno nastopal na raznih prireditvah.
Danes zasedanje o bodočnosti Evrope: konflikt ali sožitje?
Uvodne misli škofa Bellomija, med predavatelji tudi beograjski nadškof Perko
Kakšna naj bo nova Evropa? To vprašanje si je pred več kot dvema letoma zastavila deželna komisija katoliške organizacije Pravičnost in mir. Takrat, po razdrobitvi socialističnega bloka in potem ko so že postale jasne razsežnosti vojnega viharja na Balkanu, je bilo vprašanje sila aktualno. Po dveh letih lahko zapišemo, da se njegov aktualni naboj ni izčrpal. Prav nasprotno. Evropa še vedno cepeta z majhnimi koraki svoji prihodnosti naproti.
Tržaška in druge škofovske komisije treh najbolj severovzhodnih italijanskih dežel so na temo Nova Evropa priredile že vrsto seminarjev in zasedanj. Oktobra 1993 je bil govor o kulturnem in verskem pluralizmu v Evropi. Maja lani so v Bocnu razpravljali o bodočnosti Evrope s posebnim poudarkom o enotnosti in odpiranju. Lanskega oktobra je bil na vrsti seminar na katerem so udeleženci poglobili vprašanja izvora konfliktov v Evropi in njihove izvanevropske razsežnosti.
Danes bo v Trstu novo zasedanje, na katerem želijo organizatorji predstaviti doslej opravljeno delo in obenem spodbuditi še nadaljnja razmišljanja v smeri sodelovanja v Evropi. Zasedanje nosi vprašujoč naslov Bodočnost Evrope: konflikt ali sožitje?
Tudi ta seminar bo posegel na aktualne teme. V predstavitvi so organizatorji zapisali, da živimo dramatični zgodovinski trenutek. Smo nekako pred Rubikonom. Na enem bregu pustoši vojna s svojimi mrtvimi, grozotami, ruševinami; na drugem prepričanje, da se je le z miroljubnim sožitjem mogoče rešiti grozodejstev in konfliktov na vseh ravneh: družbeni, etnični, kulturni, verski in politični.
To so navsezadnje ključna vprašanja, ki se zastavljajo
tačas Evropi in viziji o njenem razvoju. Evropska izbira pelje torej le v eno smer: v bodočnost, ne pa v nostalgično obujanje preteklosti. Posledice take izbire bi morale biti vsem jasne: predpostavljajo namreč premostitev nepravičnosti, zoperstavljanja, konfliktov. Le če bo prisluhnila temu glasu, bo Evropa resnično odprta in demokratična, bo ovrednotila posebnosti različnih narodov in kultur, iz česar, tako meni organizator, bo mogoče vzniknila družba, ki bo temeljila na miru in sožitju.
Zasedanje se bo začelo ob
15.30	v hotelu Savoia Excel-sior. Uvedel ga bo tržaški škof Lorenzo Bellomi, ki tudi predseduje deželni komisiji Pravičnost in mir. Mons. Giuseppe Del Ferro bo predstavil akte zasedanja o izvorih konfliktov v Evropi. Osrednji gost in predavatelj na zasedanju bo gotovo beograjski nadškof Franc Perko. Govoril bo o veri in bodočnosti Evrope. Na zasedanju bodo načeli tudi gospodarska vprašanja, ki seveda niso zanemarljiva. Nasprotno, prva na tem polju se bo odigrala pomembna partija o razvoju vzhodnoevropskih držav. Trst je zaradi svoje lege še posebno zainteresiran za vprašanja, o katerih bo v poročilu z naslovom Gospdarski odnnosi v jutrišnji Evropi spregovoril podpredsednik združenja mladih industrijcev Massimo Lugli. Tudi zadnji predavatelj bo zelo prestižen. Prof. Erhard Busek, predsednik Zavoda za srednjeevropske študije in do letošnjega maja avstrijski podkancler, bo spregovoril prav o naslovni temi zasedanja, Bodočnost Evrope: konflikt ali sožitje.
Trstu se torej obeta spet zelo pomembno zasedanje z izmenjavo mnenj, ki bodo uprta v prihodnost in ne več v preteklost, kot je bilo dolga leta značilno za naše mesto.
Rai bo oddajala predstavo iz Rižarne v ponedeljek ob 0.50 ponoči!
V Rižarni je 1. julija letos bila mogočna multimedialna predstava ob 50. obletnici osvoboditve. Številni znani izvajalci, ki so večer sooblikovali, krajevne javne uprave, ki so prireditev podprle, predvsem pa štiri tisoč glava množica, ki je sledila poldrugo uro dolgi predstavi, so jasno izpričali, da je strašni nauk Rižarne in naci-fašističnih grozodejstev še aktualen in globoko zakoreninjen. Večer je snemala Rai in pod vodstvom tržaškega režiserja Piera Panizona pripravila televizijsko oddajo. Prvič so jo oddati 14. septembra ob 10.30 zjutraj, da bi nadomestili športni dogodek, ki je nepričakovano odpadel in le malokdo je lahko sledil nenapovedani oddaji v jutranjih urah. Rai je zagotovila, da bo oddajo ponovila in res jo bo, v ponedeljek, 2. oktobra, tokrat pa ob... 0.50 ponoči!
Kulturni, civilni in moralni pomen predstave predvsem za mlajše generacije, ki so se rodile po vojni, in to v letu, ko svet proslavlja 50-letnico konca druge svetovne vojne, vse to podrejajo televizijskemu pro-
gramiranju, ki ne spoštuje naše zgodovine in same Rižarne, enega od ključnih elementov tukajšnjega in širšega zgodovinskega dogajanja, ugotavljajo v protestnem pismu, ki so ga podpisali tržaški podžupan in odbornik za kulturo, predsednik muzeja Rižarne in Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine Roberto Damiani, direktor tržaških občinskih muzejev Adriano Dogulin, predsednik tržaške židovske skupnosti Giorgio Nathan VViesenfeld, predsednik deželnega inštituta za zgodovino odporništva Giampaolo Valde-vit, predsednik tržaškega združenja deportirancev Aned Ferdi Zidar, predsednik tržaškega združenja partizanov Vzpi-Anpi Arturo Calabria in režiser predstave Renato Sarti.
Sklep Raia, da bodo oddajali program v neprimernem času, brez uvodne obrazložitve in z najavo samo nekaj dni pred oddajo samo, vse to ni sprejemljivo in žali spomin, kateremu je bila prireditev namenjena, je ogorčeni zaključek protestnega pisma uglednih tržaških predstavnikov.
VAŽNO ZA STARE IN NOVE AVTOMOBILISTE / OD PONEDELJKA V VELJAVI NOVI PREDPISI
h
Nov postopek za vozniško dovoljenje
V prihodnje ne bo več potrebno posebno potrdilo družinskega zdravnika
Od ponedeljka, 2. oktobra, bo postopek za izdajanje zdravniških potrdil, ki so potrebna za pridobitev ali obnovitev vozniških dovoljenj, drugačen kot doslej, morda celo nekoliko poenostavljen.
Za dvig prvega vozniškega dovoljenja (pa tudi za preklasificiranje knjižice ali za pridobitev mednarodnega dovoljenja) moramo opraviti zdravniški pregled v Ul. Farne-to 3, L nadstropje, soba 113, na katerega se naročimo po tel. 3995134. S seboj moramo prinesti veljavno osebno izkaznico ali enakovreden dokument, a tudi potrdilo o vplačilu 15.000 lir po poštnem tekočem računu št. 4028, naslovljenem na urad za takse pri generalni direkciji za civilno motorizacijo (Direzione Generale MCTC - Imposta di Bollo -Roma), in potrdilo o vplačilu
10.000	lir po poštnem tekočem računu št. 9001, naslovljenem na generalno direkcijo za civilno motorizacijo (Direzione Generale MCTC - Roma).
Ob zdravniškem pregledu je treba podpisati anamnestično izjavo o lastnem zdravstvenem stanju, ki odslej nadomešča ustrezno izjavo družinskega zdravnika, kar pomeni, da ta ni več potrebna. Najbolje bi
seveda bilo, ko bi imeli pri sebi tudi novejšo klinično dokumentacijo kot na primer ekografske izvide, predpis za obvezno nošnjo očal ipd.
Ge se bo zdravniški pregled ugodno iztekel, bomo takoj prejeli usposobljenostno potrdilo, ki ga bomo predložili pokrajinskemu uradu za civilno motorizacijo (UL S. Mar-co 44), da nam izda vozniško dovoljenje.
Za obnovitev vozniške knjižice je postopek povsem enak, le da bo pristojna komisija obdržala vse naše podatke. Po zdravniškem pregledu bomo dobili usposobljenostno potrdilo, ki ga bo treba skrbno čuvati, da ga v primeru prometne kontrole pokažemo skupaj z zapadlim vozniškim dovoljenjem v času, ki bo minil od prvega dne zapadlosti do takrat, ko nam bo generalna direkcija za civilno motorizacijo v Rimu poslala potrdilo o obnovitvi knjižice; Podjetje za zdravstveno službo (bivša KZE) bo namreč rezultat zdravniškega pregleda, če bo ugoden, takoj posredovala omenjeni direkciji, če pa ne bo ugoden, njenemu tukajšnjemu uradu.
Kdor prejme poziv, naj se javi pri zdravniški komisiji za izdajanje vozniških dovoljenj, je prav tako
dolžan imeti pri sebi potrdili o vplačilu gornjih zneskov.
Cene zdravniških pregledov za pridobitev vozniškega dovoljenja, ki jih uveljavlja Podjetje za zdravstvene storitve, so sledeče; dovoljenji A in B - 30.000 lir; dovoljenja C, D in E - 50.000 lir; pregled pred omenjeno komisijo - od 36.000 lir dalje.
Zdravniške preglede je mogoče plačati pri blagajni tik ob ambulanti v Ul. Farneto, pregled pred navedeno komisijo pa po tekočem računu oziroma s poštnimi položnicami, ki so na voljo javnosti pri tajništvu zdravniške komisije za izdajanje vozniških dovoljenj (Commissione medica patenti) pri Rocolu-Melari in v sobi 113 v Ul. Farneto.
Za nadaljnje informacije lahko zavrtimo telefonsko številko 3995134 (izdaja novega ali obnovitev vozniškega dovoljenja) in 912913 (pregledi pred komisijo).
Ce smo zgubili vozniško knjižico ali so nam jo ukradli, nam začasno dovoljenje proti izročitvi policijskega potrdila priskrbi urad v Ul. S. Marco, kamor se lahko obrnemo seveda tudi za duplikat vozniške knjižice. Mednarodna dovoljenja izdaja prefektura.
Tudi spreminjanje naslova bo po novem enostavnejše
Tiskovni urad tržaškega županstva sporoča, da se bo treba za spremembo naslova na vozniškem dovoljenju odslej obrniti na pristojne urade občinske uprave, tako da bo postopek hitrejši, enostavnejši in cenejši.
Kdor se znotraj občinskega ozemlja preseli iz enega stanovanja v drugo, se mora javiti pri najbližji občinski izpostavi, v primeru spremembe stalnega bivališča pa se morajo posamezniki oziroma družine iz drugih občin v Italiji in v tujini zglasiti v sobi št. 3 v pritličju poslopja z matičnimi uradi na Trgu Grana-tieri, Pasaža Costanzi št. 2.
Izjavo o spremembi naslova lahko predloži kateri koli polnoleten član družine tudi za druge člane, ki imajo vozniško dovoljenje, pri čemer je dolžan opraviti naslednje:
- vplačati 10.000 lir na poštni tekoči račun št. 9901, naslovljen na generalno direkcijo za civilno motorizacijo (Direzione Generale della Motorizzazione Civile e Trasporti in Concessione) - ta znesek je treba poravnati na ločenih položnicah za vsakega lastnika vozniškega dovoljenja
in za vsako dovoljenje posebej, položnice pa so brezplačno na razpolago v občinskih izpostavah in v osrednjem matičnem uradu;
-	potrdil/a o vplačilu je treba predložiti omenjenim uradom skupaj z izjavo o spremembi naslova, za katero mora poskrbeti najpozneje v 20 dneh po preselitvi;
-	ob isti priložnosti mora predlagatelj izjave izročiti še poseben obrazec (mod. MG 954), ki ga lahko prav tako brezplačno dvigne v omenjenih uradih in ki ga mora izpolniti z anagrafskimi podatki o vseh več kot 16 let starih družinskih članih - med drugim gre navesti, če je dotična oseba lastnica vozniškega dovoljenja ali ne, in v primeru, da je, še podatke o dovoljenju (kdo in kdaj ga je izdal, številko, kategorijo);
-	lastnik vozniškega dovoljenja bo takoj prejel začasno potrdilo, ki ga bo moral skrbno hraniti skupaj z vozniško knjižico kot dokaz, da je izpolnil obvezo, dokončno potrdilo pa bo dobil neposredno na dom v teku 180 dni.
ŠOLSTVO / POSEG
Sindikat slovenske šole pisal Scalfaru o težavah
Predsednik Scalfaro prihaja v naše kraje in Sindikat slovenske šole mu piše. Oziroma »je prisiljen« pisati mu, v kar ga sili nevzdržni položaj, v katerem se je znašel ob začetku novega šolskega leta. Zadeva je naši javnosti dobro znana: ministrstvo za šolstvo je Sindikatu slovenske šole ukinilo sindikalne dopuste in s tem dejansko onesposobilo njegovo delovanje. Prvo posledico ukrepa je Sindikat že občutil: njegovi tajnici se nista mogli udeležiti srečanja s tržaškim občinskim odbornikom Da-mianijem o ukinitvi vrtca v Ul. Conti, ker nista smeli zapustiti svojih delovnih mest.
Pismo, ki ga je Sindikat slovenske Sole naslovil na predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara, se tako glasi:
»Sindikat slovenske šole Furlanije-Julijske krajine je prisiljen obrniti se na Vas, gospod Predsednik, kot garanta ustave, da bi poprosil za Vaš ugleden poseg o zadevi, ki bi jo morali razčistiti že pred štirimi desetletji.
Zaščito slovenske manjšine predpisuje 10. prehodna določitev ustave. Le-ta pa je ostala ves ta čas mrtva črka. Prav zaradi tega pripadnikom slovenske manjšine v deželi Furlanije-Julijske krajine niso priznane tiste pravice, ki jih uživajo drugi državljani.
Nepriznavanje reprezentančnosti naše-
mu sindikatu, ki združuje veliko večino šolskega osebja na šolah s slovenskim učnim jezikom, izvotljuje člen št. 39 italijanske ustave. Ukinitev sindikalnih dopustov lahko privede do preliva slovenskih šolnikov k šolskim sindikatom, ki nimajo zadostnega posluha za naše specifične zadeve.
V določeni meri je ukrep izvotlil tudi člen št. 3 italijanske ustave. Zadnje norme namreč niso bile sprejete zato, da bi premostile gospodarske in družbene ovire, pač pa postavljajo nove pravne zapreke, in to v popolnem nasprotju z uglednimi razsodbami ustavnih sodnikov in upravnega sodišča.
Naš poseg na ministrstvu za šolstvo ni obrodil sadov, niti nismo bili deležni najosnovnejše olike, pa čeprav zakon št. 214 iz leta 1990 predvideva, da mora prosilec prejeti na pismeno prošnjo tudi pismeni odgovor.
Z zaupanjem v Vašo vlogo garanta ustave, temeljnega zakona naše republike, Vam želimo, da bi se dobro počutil tej deželi, ki redkokdaj upošteva norme o zaščiti etničnih in jezikovnih manjšin.«
Tajnici tržaškega tajništva Sindikata slovenske šole bosta pismo izročili danes na goriski prefekturi, ki ga bo posredovala predsedniku republike.
Sindikat slovenske šole poziva k udeležbi na goriški manifestaciji
Slovenska skupnost v Italiji doživlja v zadnjem Času vedno večje poraze na vseh področjih. Začelo se je s kulturnimi institucijami, ki kot vemo ne ustvarjajo kapitala. Niso bile pa izvzete niti slovenske banke, Čeprav je njihovo poslovanje ekonomsko pozitivno. V zadnjem Času se je začelo tudi v Soli, ki je ena redkih javnih ustanov z jasnimi zakoni in ki jo SCitijo mednarodni dogovori, brez katerih bi bila bi bila verjetno že zdavnaj ukinjena.
Sindikat slovenske Sole, sam pod udarom, je iskreno solidaren s KmeCko banko v Gorici in z njenim vodstvom z Zeljo, da bi se težki problemi resili v najkrajšem Času. Sindikat slovenske Sole poziva vse elane, da se množično udeležijo protestne manifestacije, ki bo v ponedeljek, 2. oktobra, ob 17.30 pred sedežem Kmečke banke v Gorici.
Tajništvo Sindikata slovenske Sole
V ponedeljek podeljevanje suplenc na slovenskih šolah
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da bo podeljevanje suplenc za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih Šolah an Tržaškem v šolskem letu 1995/96 v ponedeljek, 2. oktobra, ob 12. uri na skrbništvu, Ul. Cumano 2 (3. nadstropje).
Na oglasni deski skrbništva so že objavljena razpoložljiva mesta za omenjene suplence.
r FINANČNI ZAKON / DRŽAVA BO PRIHRANILA NA RAČUN KRAJEVNIH UPRAV
Manj prispevkov od dižave, več davkov od občanov
Kritična mnenja županov: »To ni noben prihranek...«
Preden bo stopil v veljavo finančni zakon, ki ga je ravnokar odobrila vlada, ga bo moral odobriti parlament in pri tem se bo lahko Se marsikaj spremenilo. Vendar bodo osnovne smernice Dinijevega finančnega zakona ostale in vladni predlog med drugim znatno klesti državne prispevke krajevnim upravam, v prvi vrsti občinam. Z zmanjšanjem prispevkov iz državnih blagajn se bodo krajevne uprave morale spoprijazniti, saj je to ena od postavk, ki so potrebne za zmanjšanje državnega primanjkljaja.
Vest pa seveda ni pozitivna za občinske upravitelje, pa niti za nas vse, saj bodo morale občinske uprave nadomestiti svoj primanjkljaj z drugimi finančnimi viri. Kje pabodo poiskale nova sredstva, če ne v žepih občanov?
Nekaj županov smo zaprosili za prvo oceno posledic Dinijeve-ga finančnega zakona, čeprav Se
ni še točno znano, koliko državnih prispevkov jim bo zmanjkalo.
Zgoniška županja Tamara Blažina upa, da bodo v parlamentu vnesli popravke: »Protest županov po vsej Italiji odraža negodovanje, kateremu se jaz pridružujem, ker dejansko v zadnjih letih zvračajo vse težave na občine. V bistvu nam po eni strani prisojajo vedno nove in večje pristojnosti, po drugi pa nam vsako leto krčijo državne prispevke. Ko torej vlada trdi, da ne bo davčnih poviškov, bi morale davke povišati ravno občine. In tako se bo nejevolja državljanov uperila proti občinskim upravam. Mi smo že letos imeli 4 odst. manj državnih prispevkov, za prihodnje leto nam bodo še kaj odtrgli in bomo težko izhajali, zagotavljali službe na istem nivoju z istimi tarifami, če nam bodo še krčili prispevke. Upam, da bo močna reakcija Zu-
panov privedla do sprememb med razpravo v parlamentu.«
Tudi dolinski župan Boris Pangerc je zaskrbljen: »Ge bi nam država rezala kakršnakoli sredstva, bi že tako težka situacija občine postala še težja. Tvegamo, da bo morala občina iskati sredstva tam, kjer jih pač lahko dobimo, to se pravi pri dohodkih od davkov na nepremičnine, na smeti ipd. To bo nujno privedlo do tega, da sežemo občanom v žep, kar je zelo nepopoulamo... Sicer pa imamo v dolinski občini Se kar zdrav proračun in celo preostanek 500 milijonov lir od lanskega leta. Tako bomo skušali vsaj trenutno zajetizi učinke morebitnega krčenja prispevkov iz finančnega zakona s sredstvi, ki jih imamo na razpolago. Za naprej pa bomo videli.«
Prvi vtis je negativen tudi za devinsko-nabrežinskega župana Giorgia Depangherja: »Naša občina je načrtovala, da bi
ublažila davek na nepremičnine, ki je pri nas res zelo visok. Ge pa nam bodo rezali državne prispevke, prav gotovo tega ne bomo mogli narediti, čeprav lahko zagotovim, da ne bomo niti povišali davčnega pritiska. Zdi se pa mi hudo, da se vedno reže prispevke občinam, kot da bi bile odgovorne za državni primanjkljaj, ko pa dobro vemo, da bi bilo treba iskati razsipavanje v druge smeri.«
Za tržaškega župana Riccarda Illyja je nesprejemljivo, da še enkrat zmanjšujejo prispevke občinam: »Lani so tržaški občini že odvzeli 10 milijard lir, letos že vemo, da nam bodo odvzeli vsaj Se enkrat toliko, Ce že ne več. To ni noben prihranek, saj na tak način prisilijo občinske uprave, da zvišajo svoje davke, v prvi vrsti na nepremičnine, kar finančni zakon celo eksplicitno dovoljuje v visini do največ 10 odstotkov...«
Poziv KZ v bran Goriške kmečke banke
Kmečka zveza za Trst in Gorico je že na samem začetku izrazila svojo zaskrbljenost in protest zaradi uvedbe komisarske uprave v Kmečki banki v Gorici. Ta poteza je predstavljala očitno politično dejanje desničarskih sil, ki so takrat prišle na površje v državi in ki so že s prvimi ukrepi udarile po legitimnih interesih slovenskega gospodarstva v Italiji. Obenem s protestom je Kmečka zveza izrazila vso podporo tako vodstvu kot elanom Kmečke banke v Gorici in zahtevala takojšnjo odpravo komisarske uprave ali njeno časovno omejitev na najkrajši rok, saj je bilo že s prvimi potezami komisarjev jasno, da bo tako banka kot celotno goriško gospodarstvo utrpela zaradi prisilne uprave občutno škodo, ki bo še posebej prizadela prav kmetijski sektor, ki je s svojo specifiko in visoko kakovostjo ena najpomembnejših gospodarskih panog na Goriškem.
Kmečka zveza se zato pridružuje pozivu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja na množično manifestacijo v ponedeljek ob 17.30 pred sedežem Kmečke banke v Gorici pod geslom "Vrnite Kmečko banko Gorici” in vabi svoje člane in vso javnost, da se manifestacije polnoštevilno udeležijo in tudi tako podprejo ustanovo, neobhod-no potrebno za obstoj in razvoj goriškega kmetijstva in njegovih visoko razvitih panog, ki so bistvena sestavina celotnega gospodarstva goriške pokrajine.
OBČINA TRST / PREVZEL JE MESTO GRION1JA
Fortuna Drossi novi občinski odbornik
Novi upravitelj, ki je doma iz Gorice, bo formalno prevzel resor v ponedeljek
Umberto Fortuna Drossi je novi tržaški občinski odbornik. Prevzel je mesto Sergia Grionija, ki je odstopil iz službenih razlogov, a najbrž tudi poči težo političnih polemik, ki so vseskozi spremljale njegovo delo. Novi upravitelj (rojen je bil leta 1955) je najmlajsi elan Illyjeve uprave.
Fortuna Drossi (na sliki) se bo, kot Grioni, ukvarjal s Številnimi resorji, med drugim z od-borništvom za vprašanja nepremičnin, z decentralizacijo in z mestnimi redarji. Doma je iz Gorice in ima za sabo, Čeprav je še mlad, dokaj bogato menedžersko kariero. Formalno bo prevzel od-borniške resorje v ponedeljek.
Novega odbornika, ki nima političnih izkušenj, je sinoči
uradno predstavil župan, ki je ponovil, da Grionijev odstop nima nobenega političnega ozadja. To je že tretja zamenjava v mestni upravi. Illy je moral zaradi polemik v zvezi z regulacijskim načrtom najprej zamenjati odbornika za urbanistiko Fabia Cargnella in na njegovo mesto imenoval dolgoletnega pokrajinskega odbornika Giovannija Cer-vesija.
Mesto upravitelja je nato zapustil odbornik za gospodarska vprašanja Eugenio Del Piero, ki je postal predsednik upravnega odbora podjetja ACEGA. Sedaj je moral Illy zamenjati še Grionija, ki se je znašel na zatožni klopi zaradi Se nerešene afere o prodaji občinskih nepremičnin.
Hdon baxter / NA prepihu]—i
Poziv SKP v zaščito 145 delovnih mest
Pokrajinsko tajništvo SKP je izreklo hudo zaskrbljenost nad usodo uslužbencev tovarne zdravil Don Baxter. Kot smo poročali v četrtek, se širi glas, da hočejo obrat prodati, da pa se pogajanja odvijajo tajno, kar upravičeno razburja osebje. Stranka komunistične prenove meni, da bi morala skupnost vedeti, kaj se dogaja, saj si Trst ne more privoščiti novega osipa zaposlenih.
Ameriška multinacionalka je že zaprla eno tovarno v Angliji in odpustila tisoč ljudi, ki jih je delno premestila v fi-lialke, v zameno pa odprla nove podružnice v Portoriku, v Malaiziji in drugje, kjer je delovna sila cenejša. Kolos je sprožil »racionalizacijo« proizvajalne mreže v zahodni Evropi po logiki posvetovljanja, ta strategija pa ne ogroža le tržaškega objekta, temveč tudi rimskega, tovarni v Sestu Fiorentino in Mirandoli ter skladišče v Castelfrancu Venetu. Svojo dejavnost je tudi raztegnil preko kemijsko-farmacevtske stroke, saj sodeluje s švicarskim Nestlejem in Clin-tecom (neživilski dietetični izdelki). Ce se bo to nadaljevalo, bi se lahko zgodilo, da bodo tržaški obrat res prodali, njegovo osebje pa bi moralo delati na račun tretjih.
Zato stranka poziva sindikate, vso levico in mestne institucije k odločnemu nastopu.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET
Svetovalci so se spomnili preminule Gruber Bencove
Tržaški občinski svet se je sinoči spomnil nedavno umrle poslanke Aurelie Gruber Bencove. V imenu Illyjeve uprave je o njenem liku spregovoril podžupan Roberto Damiani, oglasila pa sta se tudi Giulio Staffieri (Lista za Trst) in Peter Močnik (Zavezništvo za Trst-Slovenska skupnost). Slovenski svetovalec je opozoril, da je bila Gruber Bencova odprto razpoložena do slovenske manjšine in do večjezičnega Trsta, pri čemer se je spomnil njenega zakonskega osnutka za zaščito Slovencev, ki je doživel ostre kritike v sami Listi za Trst in v tukajšnjih nacionalističnih krogih.
Damiani je poudaril, da je bila pokojna odraz protislovij tržaške zgodovine in mestne politične stvarnosti, kljub temu pa je imela vedno pred sabo evropsko in neprovincialno podobo
Trsta. Bila je med ustanovitelji Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine in tržaškega Krožka za kulturo in umetnost, bila pa je tudi med pobudniki kulturne revije "Rivista umana“.
Podžupan, ki je tudi odbornik za kulturo, je prehodil njeno dolgo življenjsko pot (pokojnica je bila hčerka pisatelja Silvia Benca) ter njena kulturna in politična zanimanja. Bivši župan Staffieri pa je seveda izpostavil njeno vlogo v Listi za Trst, pri čemer pa je spregledal, da je bila vedno osovražena s strani šovinističnih in desničarskih krogov.
Svetovalec KršCansko-demokratskega centra Bruno Marini je kome-moriral nedavno umrlega bivšega predsednika ITIS Giorgia Sattija, listat Massimo Gobessi pa se je spomnil obletnice tragično umrlih iskalcev min pri Stivanu.
NA POMORSKI POSTAJI / OB ZGODOVINSKEM SIMPOZIJU
POLEMIKA / GLEDALIŠČE
Fotografska rastava o kraški in soški fronti
Na ogled tudi zanimive slike naših krajev pred 80 leti
SSG - sindikati: tretje dejanje
Sindikat CGIL zahteva srečanje z upravnim svetom najkasneje do 3. oktobra
Na Pomorski postaji se nadaljuje mednarodno zgodovinsko srečanje z naslovom Prva svetovna vojna in spremembe skozi primerjalno perspektivo. V dvorani Oceania se je zvrstilo že več zanimivih predavanj na evropski ravni priznanih profesorjev. Organizatorji pa se niso zadovoljili z golo besedo in so popestrili simpozij z razstavo slik, ki prikazujejo kraško in soško fronto ter vojna prizorišča na reki Piave, v Galiciji in Rusiji. Razstavo je pripravil Javni večnamenski kulturni center iz Tržiča (Centro cultu-rale pubblico polivalen-te del Monfalconese), ki je s tem kratkim fotografskim pregledom želel predstaviti le del gradiva s katerim razpolaga. Izjemno bogata zbirka na to temo je sad truda večletnega zbiranja in raziskav po Italiji in v tujini. Razstavljeno fotografsko gradivo so dobili na raznih ustanovah in pri zasebnikih. Zbirka obsega italijanske, avstrijske, madžarske in celo češkoslovaške črnobele slike ob katerih so razobešene tudi ustrezne didaska-lije.
Četudi niste strastni oboževalci zgodovinske vede, vam svetujemo, da si ogledate omenjeno razstavo, saj si boste lahko ogledali naše kraje, seveda takšne kakršne so bili pred osemdesetimi leti.
Zgodovinski simpozij o prvi svetovni vojni se bo zaključil jutri z okroglo mizo ter z ogledom krajev, koder je potekala soška fronta.
Fotografska razstava o kraški in soški fronti na Pomorski postaji (foto KROMA)
Nova gledališka sezona se še ni začela, na odru Slovenskega stalnega gledališča pa že igrajo polemiko. Po prvem dejanju, v katerem je predsednik upravnega sveta Rafko Dolhar (na predstavitvi sezone) najavil, da ne bo »šel na razgovore s sindikalnimi zastopniki, pa četudi mi bo kdo zameril, ker si nimamo kaj povedati,« je v drugem pokrajinski tajnik CGIL Bruno Zvech menil, da odpira tako stališče nove sindikalne odnose, ki bodo temeljili na soočenju v javnih občilih.
Sedanje tretje dejanje je neposredna posledica Zvechove napovedi. Tajništvo sindikata delavcev zaposlenih v prireditvenem sektorju FILIS CGIL
in sindikalna organizacija uslužbencev Slovenskega stalnega gledališča sta v tiskovnem sporočilu dodala polemiki svoj glas. Kot v nekakšnem flash backu želita seznaniti javnost o težkem položaju tehničnega osebja SSG. Takole pišeta: delovni odnos ima značilnosti stalne pogodbe (9 mesecev letno), a je dejansko terminskega značaja; delavci skratka nimajo jasnih jamstev, da jim bo gledališče iz leta v leto pogodbo obnovilo. Kvalifikacija »stalno zaposlenih«, kot so bili vpisani v seznam skrbstvene ustanove, je delavce oškodovala; na ta način namreč niso mogli koristiti olajšav, ki so predvidene za nestalne delavce. Zadnja leta so uslužbenci
MOPZ VALENTIN VODNIK / PEL BO NA PROSLAVI OBČINSKEGA PRAZNIKA
Dolinski pevci vračajo obisk v Kočevje
Ni dolgo tega, kar so se predvsem na ravni prijateljskih odnosov ponovno stj(ale vezi med Dolino in Kočevjem. Občini sta sicer že skoraj Četrt stoletja pobrateni, v zadnjih letih pa je nastopilo obdobje, ko sta redna srečanja vzdrževali predvsem obe krajevni upravi.
Prijateljstvo in sodelovanjski odnos, ki ga je zapečatila tedanja listina pobratenja, se sedaj že krepko uresničujeta s tesnimi vezmi, ki so jih na veC ravneh oživeli člani dolinskega KD Valentin Vodnik: morda Cisto sluCajno ali pa iz posebne želje, da bi se te vezi res spet obnovile, so se pred približno tremi leti odborniki, pevci in pevke skupinsko podali na polhovanje
v Kočevske gozdove. Obisk je bil seveda pretežno družabnega značaja, ustvaril pa je imenitno osnovo, iz katere so se nato razvili dodatni stiki med obema stvarnostma. Ne nazadnje zato, ker sta se ob tej priložnosti v sicer neuradni obliki bivanja v Kočevskem Rogu udeležila tudi oba tedanja župana, ki jim med drugim gre zasluga, da sta ponovno spodbudila to koristno in sploh pomembno povezavo med Dolino in Kočevjem.
Po velikem navdušenju je KD Valentin Vodnik v naslednji sezoni spet priredilo ne le polhovanje, temveč tudi udeležbo na pohodu krajevnega planinskega društva Kostel in pa še preteklega julija samostojni tridnevni
pohod po Roški krožni poti. Pla-ninsko-družabnostnim pobudam se je medtem dodala še resnejša vzporednica: moški pevski zbor je na izrecno željo lanskega novembra šel na dvodnevni delovni seminar v kočevski hotel Valentin. Prav ob tej priložnosti pa je prišlo do prvega otipljivega stika s tamkajšnjim pevskim zborom, ki je s prav tako dobrodošlim navudšenjem sprejel Zeljo, da bi čimprej prišlo do koncertne izmenjave.
Tako je kočevski MoPZ Svoboda pod vodstvom Bože Kastelic prejšnjega junija zapel na dolinski K’luži, Pesem ob Studencu pa je ob tisti priložnosti obogatil še nastop doberdobske-ga MoPZ jezero. Srečanje je šlo
še dlje od samega stika med kulturnima skupinama dveh pobratenih občin, saj sta se tedaj tudi prvič uradno srečala novoizvoljena župana obeh krajevnih uprav.
Sedaj pa je na vrsti povraten obisk: prav jutri, v nedeljo, 1. oktobra, bo dolinski zbor pod vodstvom Ignacija Ote zapel na osrednji proslavi, ki jo kočevske kulturne organizacije priredijo ob občinskem prazniku. Pomemben kulturni trenutek, ki bo zapečatil novonastalo prijateljsko vez med zboroma, bo spremljalo še sobotno polhovanje, ki ga v sodelovanju s prijatelji iz Kočevja prireja dolinsko društvo.
Damjana Ota
zahtevali, naj jim uprava zagotovi ali resnično stalno delo, ali pa drugačno kvalifikacijo, kar naj jim bi omogočilo določene prednosti na pokojninski ravni. Ko bi uprava njihove zahteve sprejela, bi se lahko številni uslužbenci predčasno upokojili. Sedaj to ni več mogoče, ker so se pogoji za upokojitev poslabšali. Vodstvo gledališča ni nikoli upoštevalo zahteve uslužbencev, tudi v trenutkih, ko je bilo gospodarski položaj bolj cvetoč, ne. Sindikalni organizaciji še dodajata, da se je število tehničnega osebja v zadnjem desetletju zmanjšalo, zaposlenim je tako naloženo vedno več dela. Protagonista tega tretjega dejanja gledališke polemike se ob koncu sprašujeta, ali vsa ta vprašanja niso vredna formalnega odgovora svetovalcev, »katerih, očitno, ne zanima, da so mnogi uslužbenci prebili življenje za ta teater in so opravljali svoje delo z ljubeznijo in navezanostjo tudi takrat, ko niso za več mesecev prejemali plač.« Podpisnika menita, da bi predstavljala srečanje in razprava o teh vprašanjih izraz dobre volje upravnega sveta, ki bi preprečila poslabšanja odnosov med uslužbenci in vodstvom.
Scenarij, ki sta ga sindikalni organizaciji napisali za to tretje dejanje, predvideva še en, ključni stavek:	»Obnavljamo
zahtevo po srečanju, ki naj bo najkasneje do 3. oktobra 1995.«
Zastor. In odmor (do naslednjega dejanja).
GLEDALIŠČE MIELA / V PETEK ZVEČER
Madžarska ciganska glasba
Na pobudo pokrajinske uprave bo igral ansambel Ando drom
V romski kulturi ima glasba posebno vstopnine, bo uvedel muzikolog Szjiartd vlogo, zato seje tržaška pokrajinska upra- Czaba, ki bo govoril o peti ciganski glava že lani odločila, da bo s predstavitvijo sbi. Gostujoči ansambel sestavljajo nam-ciganske glasbe skušala osvetliti kulturo, reč ob izvrstnih »godcih« tudi pevci, ki ki jo večina še vedno sprejema orna- izvajajo pesmi na značilen ciganski ložujoče ali celo odklonilno. Glasba v ci- način. Skupina je nastala leta ’84, v njej ganski kulturi je tudi naslov letošnje po- pa so se združili pripadniki različnih bude pokrajinskih uradov, na kateri bo romskih skupnosti Madžarske. To pri-sodeloval madžarski ciganski ansambel speva k pestrosti programa, značilnost »Ando rom« (na cesti) (na sliki). Koncert ansambla pa je tudi sodobno preobliko-bo v petek, 6. oktobra ob 20.30 v gleda- vanje ljudske glasbe. Pri realizaciji petko-lišču Miela.	vega koncerta sodelujeta Odbor ciganov
Večer, za katerega ne bo treba plačati	Rom Sinti FJK in zadruga Bonawentura.
TRADICIJA
Roženvenčna procesija danes v Barkovljah
V nedeljo bo v Barkovljah procesija roženvenčne Matere božje, ki jo vsako prvo nedeljo v oktobru organizira barkovljanska skupnost.
Tudi letos se bo praznovanje začelo z mašo v domači cerkvi, nato s procesijo do vodometa ob obali, kjer se bodo udeleženci, ki bodo nosili kip roženvenčne matere božje, ustavili in se nato vrnili do cerkve.
Vsako leto se te procesije, ki spada v bogastvo starih tradicij in običajev v Barkovljah, udeležuje veliko domačinov, mnogih oblečenih v narodne noše, med temi tudi otroci domače osnovne šole.
Tudi jutrišnja procesija bo potekala po starih običajih. Sodelovali bodo domačini, godba na pihala, organizatorji pa bi želeli,
da bi bilo v procesiji čim več narodnih noš. »Na Kraški ohceti smo jih videli letos zelo veliko,« so nam povedali. »Želeli bi, da bi se tisti, ki noš še niso spravili, udeležili tudi naše procesije, saj gre za spomin na kolero, ki je pred tolikim časom razsajala prav v Barkovljah. Ljudje si niso takrat vedeli kako pomagati, pa so se obrnili na Mater božjo. In res je epidemija kolere ponehala. V ta spomin prirejamo na prvo nedeljo v oktobru procesijo in bi bili zadovoljni, če bi se je tokrat udeležili tisti, ki so s svojimi lepimi nošami sodelovali pri letošnji Kraški ohceti.«
Maša v domači cerkvi bo ob 8. uri s petjem. Sledila bo procesija, nato pa še družabnost med domačini.
Neva Lukeš
NATEČAJ / ACI-AGIP
Srečni Sveto Grgič tankal bencin in dobil motorček
Tankanje bencina v Italiji prinaša darila. To lahko sedaj na glas zatrdi padriški rojak Sveto Grgič. Nekdanji ravnatelj Glasbene matice je pred časom tankal bencin na črpalki AGP, med tankanjem pa je pridno izpolnil obrazec natečaja ACI-AGIP 1995 Prijatelji ceste, ki je bil namenjen elanom italijanskega avtomobilskega kluba, in ga predal črpalkarju.
Pred dnevi se mu je sreča nasmehnila. Njegovo ime je bilo med izbranimi za nagrade, za nagrado pa je prejel svetleče se motorno kolo zip piaggio. Nagrado so mu predali pred dnevi na tržaškem sedežu ACI, ob predaji pa so se ravnatelj, ACI Vallone, predstavnik AGP Tampieri, predsednik ACI Cappel in Sveto Grgič (od leve) nastavili fotografu, seveda z motorčkom, ki si ga je jahajoče že prilastila nagrajenčeva hčerka Matejka.
VČERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
30. septembra 1995 HIERONIM
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 17.48 - Dolžina dneva 11.47- Luna vzide ob 12.18 in zatone ob 21.55.
Jutri, NEDELJA,
1.	oktobra 1995
ROZNOV. NEDELJA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,4 stopinje, zračni tlak 1015 mb narašča, veter 20 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo skorja jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Federi-ca Gec, Gregor Vižintin, Alberto Gerdol, Giovanni Cravana, Chiara Venturel-
li.
UMRLI SO: 91-letni Francesco Agnelli, 75-let-na Severina Merlak, 91-letna Irma Alessio, 71-letni Raffaele Gricco, 89-let-na Eufemia Burich, 85-let-na Giovanna Zigante, 85-letna Maria Pušic, 89-let-na Rosa Scoria, 74-letni Santo Giulio, 86-letna Au-relia Vascotto, 33-letni Paolo Ria, 32-letna Ales-sandro Pettirosso, 81-let-na Orsala Franza, 75-letna Beatrice Morgan, 89-letna Giuseppina Bernes, 68-letni Tullio Puccini.
OKLICI: uradnik Roberto Massolo in uradnica Se-rena Medeot, gledališki uslužbenec Paolo Patro-naggio in mestna redarka Romina Rovatti, uradnik
Fulvio Pecile in uradnica Silvia Colagiorgio, policijski agent Giorgio Coretti in gospodinja Marina Le Rose, poštar Gianfranco Mo-desti in uradnica Elisabetta Vona, zdravnik Luca Mari-, ni in veterinarka Barbara Česa, obrtnik Jose Juan Murkovič in prodajalka Emanuela Druzetta.
LEKARNE
Od PONEDELJKA. 25. septembra do NEDELJE,
1.	oktobra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377), Mazzinijev drevored 1 -Milje (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. delTOrologio 6 (vogal Ul. Diaz), Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. dell’Orologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 300605).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka 'do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Danes stopata na skupno življenjsko pot
Sara in Stefano
CimveC družinske sreCe, veselja in razumevanja jima želimo
Stojan, Milena, Paulo in Peter
30. septembra 1945 sta se poročila
Ernesta in Celestin Dobrila
Ob 50-letnici poroke se z njima veselijo in jima želijo Se obilo srečnih skupnih let hči Dina, sinova Loredano in Dorjan z družinami ter vsi sorodniki
Danes se poročita v svetoivanski cerkvi
Sara Dougan
in
Stefano Vidonis
Svoji vestni blagajničarki in njenemu izvoljencu iskreno Čestita in želi vsega dobrega
KD S. Škamperle
Danes stopata v skupno življenje
Sonja Zevnik
in
Marco Gregoretti
Obilo sreCe in razumevanja jima želi sekcija Slovenske skupnosti z Repentabra
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in
PRISOTNI SMO NA FLESH MODA V GORICI OD 29. 9. DO 2. 10.
IZKORISTITE
SEJEMSKE
POPUSTE
lini 111»i
OBČINSKO PODJEDE ZA ELEKTRIKO, PLIN, VODO - 1RSI
Obveščamo, da so od 1. septembra tarife plina metana, razen za kuhinjsko porabo, znižane za 13,5 lir za kub/m
Nove tarife so sledeče:	kub/m	lir
za ogrevanje
(kuhanje in topla voda)	554,10
za individualno ogrevanje
vsa poraba	505,71
za skupinsko ogrevanje
poraba do 50.000 kub/leto	495,96
za skupinsko ogrevanje
poraba nad 50.000 kub/leto	486,76
polikurivo za civilne namene	476,27
za industrijo in obrtništvo
poraba nad 100.000 kub/leto	348,00
za industrijo in obrtništvo
poraba pod 100.000 kub/leto	320,40
K zgoraj navedenim tarifam je še predviden fiksini dodatek v mejah ki jih predvideva odlok CIP št. 16/93 z dne 23.12.1993 in sicer:
kuhinjska poraba	tarifa T1	36.000 lir letno
stanovanjska poraba	tarifa T2	60.000 lir letno
poraba za druge namene	41,4 lir za kub/m porabe
V prilogi izvleček tarif z dajatvami in davkom IVA:
PLIN METAN od 1.9.1995	CENA kub	DAVEK	SKUPAJ	IVA	MESEČNA KVOTA	KONČNA CENA
KUHINJSKA PORABA						
kuhanje + topla voda kuhanje + individualno ogrevanje	554,10 505,71 do	86,00	640,10	10%	3.000	704
NEKUHINJSKA PORABA ZA SKUPINSKO OGREVANJE (C.T.) do 50.000 kub/leto	250kub/Leto 151,00 505,71 nad 250 kub/leto 332,00		656.71 837.71	19% 19%	5.000	781 997
	495,96 486,76	332,00	827,96	19%	41,4 za vsak kub porabe 1.035	
nad 50.000 kub/leto		332,00	818,76	19%	41,4	1.024
POLIKURIVO ZA						
CIVILNE NAMENE ZA OBRTNIŠTVO in INDUSTRIJO	476,27	332,00	808,27	19%	41,4	1.011
do 100.000 kub/leto	348.00	20,00	368,00	19%	41,4	487
nad 100.000 kub/leto	320,40	20,00	340,40	19%	41,4	454
LA MAGLIA
TR2IC - Ul. Roma 58 Telefon (0481) 790074
ZVEZA SLDVESMKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja
SEMINAR O ZBOROVSKEM DIRIGIRANJU IN VOKALNOSTI
od 2. do 14. oktobra ’95 v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco, 20 - II. nad.)
v ponedeljek, 2. oktobra ’95 ob 17.uri
ZBOROVSKO PETJE OO PROSTOČASNE OO POKLICNE RAVNI
predavanje prof. Laure Antonaz namenjeno zborovodjem in pevcem
6., 7., 13. in 14. oktobra ’95 od 17. do 20. ure ZBOROVOOSKA DELAVNICA s sodelovanjem moškega zbora Max Reger vodi prof. Adriano Martinolli
5. in 10. oktobra ’95 ob 17. uri GLASBENA ANALIZA KOT PREDPOGOJ ZA PRAVILNO POUČEVANJE SKLADBE IN ZA USPEŠNEJŠE IZVAJANJE
pod mentorstvom prof. Hilarija Lavrenčiča Za dodatna pojasnila in vpisovanje smo Vam na razpolago v uradu ZSKD (tel. 040/635626)
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
razpisuje
ABONMA 1995 - 96
Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma - Ulica Petronio 4- Trst	Tel. 632664
praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
S ČESTITKE
Mladinski krožek Dolina svojemu dolgoletnemu predsedniku želi ob priliki 55 obilo zdravja in skupnega sodelovanja se na mnoga leta -eta, -eta, -eta.Voščilu se pridružuje Cerkveni pevski zbor.
KINO
ARISTON -	15.00,
17.30,	20.00, 22.30 »I pon-ti di Madison County«, i. Clint Eastvvood, Meryl Streep.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45,	20.30,	22.15
»Dredd, la legge sono io«, i. Silvester Stallone.
EXCELSIOR AZZUR-RA- 17.50, 19.55, 22.00 »L’uomo delle stelle«, r. Giuseppe Tomatore.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.50, 20.10, 22.30, 00.30 »Waterworld«, i. Kevin Costner, Dennis Hop-per.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, 00.30 »II primo cavaliere«, i. Sean Connery, Richard Cere, Julia Ormond.
NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15. 22.15, 24.00, »Congo«.
NAZIONALE 3 - 15.00,
16.30	»Power Rangers«, 18.10, 20.10, 22.15, 00.15 »French Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline, Jean Reno.
NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 00.15 »L’isola dell’ingiustizia«.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»L’hotel dei piaceri continui«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL -	16.30,
18.20,	20.10, 22.10 »Sce-mo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels.
ALCIONE -	18.00,
20.00, 22.10 »Carrington«, r. Christopher Hampton, i. Emma Thompson, Jo-nathan Pryce.
LUMIERE -	18.20,
20.20,	22.15 »II terrore del-la sesta luna«.
S ŠOLSKE VESTI
solsko skrbništvo
v Trstu sporoča, da bo podeljevanje suplenc za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Tržaškem v šolskem letu 1995/96 v ponedeljek,
2.	oktobra, ob 12. uri, v njegovih prostorih, ul. Cu-
mano 2 (III. nadstropje). Na oglasni deski skrbništva so že objavljene suplen-ce.
iti PRIREDITVE
SKK - Ul. Donizetti 3, vabi danes, ob 18.30 na večer z naslovom "Kaj so ženske sploh delale v Pekingu". Ob robu pekinške konference o položaju žensk v svetu bo na sporedu diskusijski večer v obliki igre oziroma skupinske dinamike.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu začenja letošnjo novo sezono v ponedeljek, 2. oktobra, z okroglo mizo o slovenskem gledališču v Trstu in o njegovem letošnjem repertoarju. Pogo vor bosta uvedla predsednik SSG dr. Rafko Dolhar in ravnatelj Miroslav Košuta. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob
20.30.
KD ROVTE-KOLONKO-
VEC, Ul. Monte Semio 27, v sodelovanju s Kmečko zvezo vabi vrtnarje in vrtičkarje na predavanje o trti, moštu in drugih pridelkih v soboto, 7. oktobra, ob 20. uri. Večer bosta vodila agronoma dr. Mario Gregorič in dr. Magda Sturman.
□ OBVESTILA
KRUT sporoča, da je odhod avtobusov za plavanje v Strunjanu in Gra-dežu sledeči: Strunjan - torek, sreda in četrtek ob
14.30	iz Trsta - trg Ober-dan (deželna palača); Gra-dež - torek, ob 8. uri in ob
18.30	ter petek ob 8. uri iz Trsta, trg Oberdan (deželna palača).
KRUT obvešča udeležence zdravljenja v zdravilišču na Ischii, da je zborno mesto v petek, 6. oktobra, ob 21. uri na železniški postaji v Trstu (pred kavarno pri peronih). Vljudno prosimo za točnost.
SKD LIPA - prvo srečanje nadaljevalnega tečaja za pripravo narodne noše bo v sredo, 4. oktobra, ob 20.30 v Bazovskem domu.
STIRIDESETLETNIKI
iz Opčin vabijo vse solet-nike iz bližnje okolice, ki bi radi praznovali z njimi, da se udeležijo sestanka v Prosvetnem domu na Opčinah danes, ob 20.30.
BARKOVLJANSKA SKUPNOST vabi vse, posebno noše, v procesijo
rožnovenčne Matere božje, ki bo jutri, 1. oktobra, po masi od 8. ure.
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. V ponedeljek 2. oktobra vpis in začetek tečajev rekreativne telovadbe po običajnih urnikih.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO iz Trsta sporoča, da bodo od oktobra dalje uradne ure ob četrtkih od 16. do 18. ure, v Ul. Mazzini 46/I.nad., tel. št. 631203.
SKD VIGRED prireja TEČAJ	VEZENJA
(Stikanja). Vpisovanje, sestanek v društvenih prostorih v Sempolaju v torek,
3.	oktobra, ob 20. uri.
SKD VIGRED obvešča, da bo v torek, 3. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Sempolaju vpisovanje, sestanek za ŠIVILJSKI TEČAJ vseh stopenj z Adriano Regent.
PLESNA SKUPINA VIGRED, obveSča, da je prva vaja v sredo, 4. oktobra, v društvenih prostorih v Sempolaju ob 19. uri za 1. skupino in ob 20. uri za 2. skupino.
OTROŠKI PEVSKI ZBORČEK VIGRED vabi v svoje vrste. Prva vaja bo v ponedeljek, 9. oktobra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Sempolaju.
SD ADRIA - odsek za telovadbo obveSča, da začne telovadba v ponedeljek,
2.	oktobra, ob 20.30 v telovadnici Pertini na Melari.
S_____________IZLETI
DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV in tehnikov "Tone Penko” prireja danes, strokovno vodeni izlet v Polcenigo in v naravni park "S.Floriano” pri Pordenonu. Izlet bo v sodelovanju s Prirodoslovnim društvom Slovenije. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču v Barkovljah (zadnja postaja avtobusa st. 6) odnosno ob 9. uri pri bencinski črpalki na avtocesti v Devinu. Prevoz z lastnimi sredstvi; kosilo iz nahrbtnika. Prisrčno vabljeni!
SPD - Trst prireja v nedeljo, 8. oktobra avtomobilski izlet na Prsivec. Zbirališče ob 6. uri pred Prosvetnim domom na Opčinah. Izlet vodi Zvonko Vidan.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
vabi v nedeljo, 8. oktobra, na izlet v Rezijo. Spoznali bomo kraj, ljudi, plese in glasbo te zanimive doline med gorami. Okusili bomo tudi rezijansko kuhino. Prijave sprejema Vesna Tul tel. 271862 v opoldanskem času.
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi v soboto, 7. oktobra na izlet na izredno zanimivo razgledno točko Zaplaz na Dolenjskem, v vas Čatež ter na vabljivi hrib Ku-resček. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortuna-to, Ul. Paganini 2 v Trstu do 3. oktobra. Pohitite z vpisi!
SE DO 6. OKTOBRA
sprejemamo prijave za izlet v Mathausen. Osebno v občinski knjižnici v Saležu ali tel. 229533 ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Pohitite.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-(ax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
MALI OGLASI
tel. 040-361888
HILDEGARD BAYER -
tečaji nemščine za odrasle, dijake in otroke, za podjetja, indivdualni, prilagojeni urnik. Ul. Ginna-stica 3 - Trst. Tel. 661050 vsak dan razen sobote.
SLOVENSKA SOLSKA USTANOVA išče predavatelje in pomožne predavatelje za občasno poučevanje informatičnih programov, ki spadajo v Win-dows Office, na začetniških tečajih. Pismene ponudbe pod šifro "Predavatelj” pošljite na Publiest, C.P. 568 - 34100 TRST.
SZ BOR prodaja odlično ohranjen mlin za mletje vej, pod ugodnimi pogoji. Ogled in informacije na društvenem sedežu v Trstu, Vardelska cesta 7, v uradnih urah (tel.51377).
V NABREŽINI prodam stanovanje v pritličju: 2 sobi, jedilnica, kopalnica, klet in prostor za avto, avtonomno ogrevanje na metan. Tel 200802 ob večernih urah.
PRODAM mlin in pumpo za pretakanje vina. Tel. 327104 ob večernih urah.
VARSTVO malega otroka in hišno pomoč iščemo. Pisati na Publiest, c.p. 568, TRST pod Šifro "Varstvo”.
VPISOVANJA v poklicne	tečaje	za
kozmetičarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na St. 040/368705.
NUJNO iščem stanovanje v najem ali nakup: 2 spalnici, kuhinjo, dnevno sobo in kopalnico po zmerni ceni. Klicati ob uri obedov tel. 417596.
GOSTILNA v Dolini nujno išče sposobnega kuharja. Tel. 227076.
PRISPEVKI
Ob 1. obletnici smrti moža in očeta Karla Sossi daruje družina 50.000 lir za KD Skala - Gropada.
Ob 4. obletnici smrti Rudolfa Perica in v spomin na mamo Štefanijo Svetlič darujejo hči Vida in otroci iz Nove Gorice
50.000	lir za popravilo orgel Sempolajske cerkve.
V	spomin na strica Janka Miliča darujeta Miloš in Nadja 50.000 lir za popravilo spomenika padlim v NOB iz Saleža.
V	spomin na očeta Justa in mamo Ano Bogateč daruje hčerka Marica 25.000 lir za zbor Vesela pomlad.
V	spomin na sestro Slavko Ferlat daruje Milena Vidau 100.000 lir za CPZ Opčine.
V	spomin na Slavko Ferlat daruje Vida Žvab
25.000	lir za CPZ Opčine.
30. 9.1991	30. 9.1995
Minila so štiri leta, odkar nas je zapustil nas dragi
Z ljubeznijo se ga spominjajo vsi
SVOJCI Trst, 30. 9 1995
Balinarska komisija ZSSDI izreka sožalje svojcem preminulega Ivota Michelija.
Zdravo Ivo,
predsednik BK Nabreži-na-Aurisina
VOZNI RED VLAKOV
VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI
PRIHODI
URA	VRSTA
4.02	(D)
5.37	(D)
6.04	(IR)
6.13	(R)
7.13	(E)
7.50	(IC)
8.13	(IR)
10.13	(IR)
11.56	(IC)
12.13	(IR)
13.10	(D)
14.13	(IR)
15.13	(D)
15.50	(IC)
16.13	(IR)
17.13	(IC)
17.27	(R)
18.13	(IR)
19.13	(E)
20.25	(E)
21.13	(IR)
22.13	(E)
SMER_______________________________________________
Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), M estre (5.54), Benetke (6.04)
Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47)
Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15)
Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih
Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18)
TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46)
Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (10.20)
Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (12.20)
Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini
Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20)
Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17)
Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20)
Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16)
Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46)
Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20)
Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Be-netke (19.18)
Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58)
Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20)
Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15)
Tržič (20.48), Portogmaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva
Tržič (21.36), Portogmaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21)
Tržič (22.36), Portogmaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini
URA
7.59
8.53
VRSTA
(E)
(E)
SMER_________________________________
Mestre (6.04), Portogmaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogmaro (7.49), Tržič (8.29)
10.05	(E)
10.42	(IR)
11.42	(IC)
13.42	(IR)
14.12	(D)
15.42	(IR)
16.04	(IC)
16.25	(D)
17.42	(IR)
18.50	(D)
18.57	(D)
19.37	(IR)
20.00	(IC)
20.55	(R)
21.42	(IR)
22.00	(IC)
23.42	(E)
0.42	(IR)
1.42	(IR)
2.35	(D)
Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogmaro (8.55), Tržič (9.41)
Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogmaro (9.33), Tržič (10.18)
Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogmaro (10.33), Tržič (11.18)
Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18)
Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48)
Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18)
Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogmaro (15.16), Tržič (16.01)
Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18)
Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22)
Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33),
Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13)
Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogmaro (18.54), Tržič (19.36)
Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31)
Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18)
Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36)
Benete |21.35), Mestre (21.48), Portogmaro (22.33),
Benete (22.35), Mestre (22.48), Portogmaro (23.33), Tržič (0.18)
Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18)
Benete (0.20), Mestre (0.31), Portogmaro (1.26), Tržič (2.11)
Proga TRST-VIDEM
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.22	(R)	Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz-	6.46	(R)	Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
5.50	(R)	Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20)	7.29	(R)	Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01)
6.23	(D)	Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praz-	7.51	(D)	Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
6.48	(R)	Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz-	8.33	(R)	Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
7.19	(IR)	Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27)	8.40	(D)	Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16),
8.19	(R)	Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47)			(ukinjen ob praznikih)
9.19	(IR)	Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27)	9.14	(R)	Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz-
11.19	(IR)	Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27)		(IR)	nikih)
11.40	(R)	Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob	9.56		Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32)
		praznikih)	10.52	(R)	Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24)
12.19	(D)	Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33)	12.33	(IR)	Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09)
12.25	(R)	Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de-	14.04	(R)	Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35)
		lavnikih)	14.33	(IR)	Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09)
13.19	(IR)	Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27)	15.18	(R)	Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob
13.27	(R)	Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob			praznikih)
		praznikih)	15.53	(R)	Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25)
14.19	(D)	Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58)	16.33	(IR)	Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09)
14.34	(R)		18.18	(R)	Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih)
15.19	(IR)	Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27)	18.26	(R)	Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob
16.19	(D)	Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob			praznikih)
		praznikih)	18.33	(IR)	Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09)
16.56	(R)	Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih)	19.20	(R)	Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih)
17.19	(IR)	Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27)	19.44	(D)	Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20)
17.38	(R)	Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08)	20.22	(D)	Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob
17.51	(D)	Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54).			praznikih)
18.19	(D)	(ukinjen ob prazn ikih) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih)	20.33 21.15	(IR) (R)	Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) Videm (19.53). Gorica (20.26), Tržič (20.47)
18.39	(R)	Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01)	22.33	(IR)	Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09).
19.19	(IR)	Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27)	0.52	(IR)	Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25)
20.07	(R)	Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24)			
21.19	(IR)	Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27)			
23.05	(R)	Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33)			
Proga TRST-OPCINE
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.13 12.02 17.57 0.02	(E 221) (IC 243) (IC265) (E 241)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Zagreb DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - nadaljuje v Budimpešto KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto	6.52 10.58 16.57 19.51	(E 240) (IC264) (E 242) (E 220)	VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) DRAVA - prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - nadaljuje v Benetke SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak
STOLP NA OBMOČJU ULICE TERZA ARMATA
Služi za zveze po brezžičnem telefonu
Stolp je postavilo podjetje Omnitel ki je podobno napravo postavilo tudi na pošti
Vse večja uporaba brezžičnih telefonov narekuje tudi izgradnjo potrebnega omrežja.Za mrežo pretvornikov na naSem območju skrbi družba Omnitel iz Padove. Na ožjem go-riskem območju so ustrezne naprave namestili na poslopju glavne pošte v Gorici, pred časom pa so na območju ulice Terza Ar-mata, čisto na izteku, postavili precej visok železni stolp, kamor so prav te dni vgradili še zadnje aparature. Stolp so sicer postavili že pred tedni in marsikdo se je spraševal, če namerava Občina nanj namestiti grozd svetlobnih teles. Stolp je namreč na moč podoben stolpoma, ki sta na prometnem vozlišču in pri loč-niškem mostu. Z namestitvijo aparatur pa se je le pokazalo, da bo objekt služil telekomunikacijam.
Foto Studio Reporta-ge - med nameščanjem zadnjih naprav.
H ČRPALKE H OBVESTILA 3 SOLSKE VESTI
Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke
GORICA
IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. Lungo Isonzo, 77
MONTESHELL - Ul. Aquileia, 20
ERG - Ul. sv. Mihaela, 35
AGIP - Ul. Trieste, 174 TR2IC
MONTESHELL - Ul. Boito, 43
IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich
ROMKE
AGIP - Ul. Redipuglia
KRMEN
AGIP - Drev. Ven. Giulia
GRADIŠČE
MONTESHELL - Ul. Trieste
ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Battisti (Pieris)
MARJAN
AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33
.J PRIREDITVE
SKD KREMENJAK
prireja drevi, ob 20. uri, v Jamljah, predavanje o kraški arhitekturi. Predavanje je opremljeno z diapozitivi. Govorila bosta arhitekt Lorenze Gal-luzzo in umetnostni kritik prof. Milko Rener. Društvo obenem obvešča, da bodo ob tej priložnosti spet odprli etnografsko razstavo, ki bo za javnost odprta tudi 1. oktobra, 8. oktobra in 15. oktobra od 16. do 18. ure. Za skupinski obisk učencev oziroma dijakov se je mogoče dogovoriti tudi za drugačen datum in mo.
KD SOVODNJE obvešča, da bo prvo srečanje CICIKLUBA v ponedeljek 2. oktobra ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni otroci od 6. do 11. leta starosti.
DRUŽBA se dobi v ponedeljek, 2. oktobra ob 19.30 v Steverjanu.
SKUPINA 75 začenja novo sezono s sestankom, ki bo v torek,
3.	oktobra ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni vsi dosedanji člani in nasploh ljubitelji fotografije.
REKREACIJSKI ODSEK ŠPORTNEGA DRUŠTVA SOVODNJE organizira telovadbo vsak torek in petek ob 21. mi. Prvo srečanje bo 3. oktobra ob 20.45 v telovadnici v Sovodnjah. Telovadbo bo vodila vzgojiteljica Tanja Sokol.
ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV "VIPAVA" priredi 8. oktobra v jezercu Furlan v Romansu društveno tekmovanje v lovu postrvi. Prijave pri Brunotu v Rubijah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča, da bodo 3. oktobra pričeli z vajami rekreacijske telovadbe. Vaje bodo ob torkih in četrtkih ob 14.45. Društvo vabi člane, da se dejavnosti udeležijo v polnem številu.
ODBOR SEKCIJE VZ-PI/ANPI na Vrhu sklicuje redno sejo, v četrtek, 5. oktobra ob 19.30, v kultmno-športnem središču Danica.
KRUT prireja plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu za odrasle in starejše. Informacije pri gospe Anamariji, ul. Malta 2, tel. 531644.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE V GORICI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tečaj za dodeljene upravnemu vodenju podjetij. Tečaj traja skupno 600 m. V to je všteta tudi delovna praksa v podjetjih. Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak delavnik od 9. do 13. me.
KINO
GORICA
VITTORIA 17.20-19.40-22.00»I1 primo ca-valiere«. Igrajo Sean Con-nery, Richard Gere, Julia Ormond. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-
22.00	»Congo«. Iz bestsel-lerja »Jurasic Pare«.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVTOENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
dr. M. Rojec, Ul. Prvega Maja, 76, tel. 882578.
POGREBI
Danes, ob 11. mi, Carlo Lenhardt, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 12.45, Elvira Russian vdova Marega iz bolnišnice Janeza od Boga v Moš.
GORICA
Sobota, 30. septembra 1995
ŠOLA TRINKO / PAVŠIČ IN PAULIN PRI ZUPANU
SGZ / INFORMATIVNI SESTANEK
NOVICE
Občina naj čimprej poišče dobro rešitev
Opozorila sta tudi na nekaj drugih vprašanj Konzulti mesto v komisiji za toponomastiko
“Izjave pokrajinskega odbornika za šolstvo Ne-rea Tavagnuttija je treba najprej preveriti, in ugotovitvi, Ce odgovarjajo resnici. Dejstvo je, da osebno nisem bil in tudi občinski uradi niso bili seznanjeni, da bo pokrajinska uprava najmanj za štiri leta potrebovala prostore stavbe, ki je bila namenjena za nižjo srednjo šolo Ivan Trinko.
Dajte mi nekaj dni Časa, da bom ob pomoči naših funkcionarjev preveril, Ce so Tavagnuttijeve trditve resnične in Ce obstaja s tem v zvezi določen dogovor med Občino in Pokrajino, kot je na občinski seji povedal predstavnik Severne lige. Ce so njegove trditve resnične, si bo očitno treba na novo omisliti prostorske rešitve za nekatere šole v mestu”.
Tako je goriški župan Gaetano Valenti povedal predsedniku slovenske občinske konzulte Rudiju Pavšiču, ki ga je v spremstvu podpredsednika Damjana Pavlina obiskal na županstvu. Pogovora se je udeležila tudi odbornica za šolska vprašanja Franciosova.
Predstavnika konzulte sta sogovornika seznanila z ustanovitvijo koordinacijskega odbora za razreševanje vprašanja šole Ivan Trinko in povedala, da se starši in celotna narodnostna skupnost pripravljajo na odloCen nastop, Ce vprašanje ne bo zadovoljivo rešeno. Zato je potrebno, da občinska uprava Cimprej poišče najboljšo rešitev, ker trenutna namestitev šole ne ustreza niti minimalnim kriterijem omikane druž-
be.
Zupan je tudi ob tej priložnosti nakazal svoje rešitve, ki prvenstveno pomenijo preselitev šole Trinko v LoCnik oziroma v slovenski šolski center, v prostore, ki so namenjeni slovenski sekciji zavoda ITI. Predstavnika konzulte sta obrazložila, zakaj nakazani možni rešitvi ne ustrezata in predlagala naj se šola preselili v poslopje, kjer so zdaj mestni redarji. Preselitev bi zahtevala manjše organizacijske napore in predvsem manjše finančne stroške.
V nadaljevanju srečanja je bilo Zupanu izročen dokument, v katerem se opozarja na vprašanje nameščanja neucnega osebja v nekaterih slovenskih vtrcih in osnovnih šolah, ki ne pozna slovenskega jezika. Valenti je obljubil, da bo o tem informiral generalnega tajnika, da bi skupaj z didaktičnim ravnateljstvom osnovnih šol poiskali primemo rešitev.
Slovenska konzulta je predlagala, da bi v okvir pobud in manifestacij ob tisočletnici mesta Gorice pripravila trojezično foto-
grafsko monografijo. Pavšič in Pavlin sta županu predočila delovni osnutek dela in predlagala, naj tudi predstavnik konzulte stopi v koordinacijski odbor, ki bo imel nalogo usklajevati in voditi pobude ob tej pomembni obletnici našega mesta. Iznešen je bil tudi predlog, da bi elan konzulte vstopil v občinsko komisijo za toponomastiko, kjer ni slovenskega zastopnika.
Kar zadeva obisk predsednika republike Scalfa-ra v Gorico, sta elana konzulte obžalovala dejstvo, da v kulturni spored ni bila vključena kakšna slovenska skupina. Povedati velja, da so prireditelji pri oblikovanju kulturnega sporeda, ki mu bo prisostvoval predsednik Scalfa-ro, izbrali pevsko skupino, ki prihaja iz druge pokrajine. Župana sta obenem zaprosila, naj upošteva konzulto vsakič, ko gre za pobude, obiske ali druge manifestacije, ki zanimajo celotno mesto in zato tudi Slovence, ki v njem živijo in ki jih konzulta tudi predstavlja.
VRNITE KMEČKO BANKO GORICI
V ponedeljek 2. oktobra ob 17.30 tiha manifestacija pred glavnim sedežem Kmečke banke.
ZAHTEVAMO PREKLIC KOMISARSKE UPRAVE.
Predstavništvo Slovencev v Italiji
Izvajanje zak. 626
Številne novostih obveznosti
Igor Orel
Slovensko gospodarsko združenje prireja v ponedeljek, 2. oktobra ob 19.uri na sedežu strokovno predavanje na temo Varnost na delu. Podjetniki se bodo morali namreč od 27. novembra dalje prilagoditi predpisom zakona št. 626. O pobudi SGZ, vsebini novih predpisov in obveznosti smo se pogovarjali z ravnateljem Igorjem Orlom.
Bi nam lahko naprej povedali, katere so novosti, ki jih uvaja zakon št 626 ?
Zakon zelo podrobno obravnava tematiko varstva pri delu in uvaja kup obveznosti za podjetnike. Obveznosti zadevajo prilagoditev električne napeljave, sistem dela, zaščitna sredstva pri delu, nevarnosti pri delu, obvezne zdravniške, preglede itd. Podjetnik, ki ima uslužbence, bo moral slednje seznanjati s temi predpisi. V večjih podjetjih bodo morali imeti tudi posebnega zastopnika delavcev, ki je o tem osveščen in bo na področju varstva pri delu posrednik med delavci in delodajalcem. Zakon predvideva tudi posebne tečaje za delavce.
Gospodarsko združenje namerava prirediti tak tečaj s finančno podporo goriške Trgoinnske zbornice.
-	Združenje je pred kratkim podpisalo pogodbo z družbo Nova salus. Kaj predvideva to sodelovanje?
Pogodba predvideva, da se bodo elani pod ugodnimi pogoji lahko obrnili do družbe, ki bo nudila strokovno pomoC za prilagoditev zakonskim predpisom. Gre za zasebno zdravstveno ustanovo, ki bo v posameznem podjetju ugotovila, kaj je potrebno prilagoditi predpisom in bo nato sledila celotnemu postopku prilagajanja.
-	V ponedeljek torej prirejate predavanje na to temo. Komu je namenjeno in kakšen je program ?
Predavanje je namenjeno tako našim elanom kot tudi nečlanom, ki bodo morali urediti obveznosti. Biologinja Elena Scuderi bo spregovorila o varnosti in zdravju na delovnem mestu in o presoji rizikov. Dr. Giorgio Cipolla, ki je zdravnik medicine dela pa bo obravnaval zaščito zdravja, obveščanje in usposabljanje delavcev, posvetovanje in sodelovanje delavcev, prostor in naprave.
Združenje, ki predstavlja velik del slovenskih gospodarstvenikov na Goriškem v celoti soglaša s pobudo enotnega predstavništva Slovencev o sklicu protestne manifestacije za vrnitev Kmečke banke lastnikom in goriški skupnosti. Združenje poziva člane, da se zborovanja pred sedežem KmeCke banke polnoštevilno udeležijo.
Okvirni program obiska Predsednika Republike
S Prefekture so vCeraj sporočili okvirni program poteka obiska Predsednika Republike Scalfara. Obisk bo državni poglavar začel v torek, 3. oktobra zjutraj na Prefekturi, kjer mu bodo predstavili župane in predstavnike drugih krajevnih ustanov. Zatem bo Predsednik odšel na Županstvo. Popoldne je v naCrtu obisk na gradu in ogled razstave "Ottocento di frontiera”. Na gradu bo imel Predsednik srečanje s Predsednico pokrajine in elani pokrajinskega odbora. Torkov uradni del obiska se bo sklenil s koncertom v stolnici.
V sredo dopoldne je napovedano srečanje s Predsednikom avstrijske republike Klestilom. Skupaj bosta počastila spomin padlih avstrijskih in italijanskih vojakov v Redipugli, z obiskom kostnice, oziroma pokopališča, kjer so pokopani avstrijski vojaki. Nekakšno simbolično spravno dejanje bosta predsednika opravila na bregu SoCe, kjer so se pred osemdesetimi leti bili težki boji in kjer bosta, tudi v spomin na vse žrtve vojne, vrgla v valove cvetje. V cerkvi na Travniku se bosta oba predsednika udeležila verskega obreda. Ob koncu obiska na Goriškem bosta predsednika Scalfaro in Klestil na gradu, v grofovi dvorani, podala izjavi za tisk.
Humanitarna pomoč za Vojnič
Ob koncu prejšnjega tedna so v begunsko taborišče Vojnič odpeljali prvi kontingent humanitarne pomoči, ki jo je zbrala goriška Caritas. Zbrali so okoli 12 stotov sladkorja, nad 150 zabojev težkih oblačil in odej. Poleg tega so zbrali tudi to kar potrebujejo bolniki oz. pohabljeni in sicer postelje in vozičke. Pri tem je večji del prispevala bolnišnica ”Villa S. Giusto”. Z denarnimi podporami pa so nakupili in poslali še drugo koristno blago in sicer nylonske zavoje, pralne praške, razkužila, kavo, konzervirano tuno in fižol. Odziv občanov je bil precejšen, vrednost poslanega blaga znaša približno 25 milijonov lir.
Pevska skupina Akord nastopi jutri v Fari
Pevska skupina Akord iz Podgore bo v okviru Prvega ciklusa koncertov ljudskih in umetnih pesmi, ki ga prireja Italijansko združenje pevskih zborov nastopala jutri, 1. oktobra ob 11. uri v Kmečkem muzeju v Fari. Pod vodstvom dr. Mirka Spazzapana bo skupina izvajala trinajst pesmi iz repertoarja ljudskih in narodnih, ki spadajo v slovensko, italijansko, furlansko in angleško tradicijo.
Sindikat slovenske šole poziva na protestno manifestacijo
Sindikat slovenske šole soglaša z odločitvijo elanov enotnega predstavništva o sklicu tihe, dostojanstvene a zato nic manj odločne manifestacije za vrnitev Kmečke banke lastnikom in goriški skupnosti. Sindikat poziva elane, da se zborovanja pred sedežem Kmečke banke na Verdijevem korzu polnoštevilno udeležijo.
Resolucije o šolah in Kmečki banki
Občinski svet v Sovodnjah je na Četrtkovi seji razpravljal tudi o šolski problematiki ter o zapletih v zvezi s Kmečko banko. Občinski svet je glede omenjenih vprašanj izglasoval tri resolucije. Prva se nanaša na skrajno težavno stanje v katerem se nahaja nižja srednja šola Ivan Trinko, druga zadeva preselitev slovenske sekciji industrijskega zavoda v šolski center, tretja pa se zavzema za ohranitev lastništva Kmečke banke v okviru narodnostne skupnosti.
"Občinski svet popolnoma razumne ogorčenost staršev in učnega osebja, saj so tam učilnice pretesne, učilnice za pouk izven razredov pa polnoma neprimerne ali jih sploh ni (kot na primer za glasbeno vzgojo, telesno vzgojo, likovno vzgojo in podobno).
Ugotavljamo, da občinska uprava občine Gorica že vsa povojna leta ni poskrbela primernega sedeža šoli I. Trinko in da se je šola že parkrat selila iz slabih v še slabša poslopja.
Zato naprošamo občinsko upravo občine Gorica, naj se vendar resno zavzame za ta problem in naj poskrbi, da bo imela šola I. Trinko stalen in primeren sedež”, piše med drugim v resoluciji.
Dokument o Kmečki banki izraža zaskrbljenost nad sedanjim stanjem in apel, naj se banka ohrani v okviru slovenske skupnosti na Goriškem.
Glede stanja na slovenski sekciji zavoda Gali-lei pa občinski svet v dokumentu predlaga nujno preselitev v šolski center.
ASCOM / OD OKTOBRA
Možnost svetovne povezave s sistemom Internet
Združenje trgovcev ASCOM bo od oktobra dalje imelo, poskusno, na razpolago povezavo z Internetom. Povedano s preprostimi besedami, pomeni, da bodo elani združenja v realnem Času lahko prišli do vseh razpoložljivih podatkov s svetovnih tržišč. Poskusno bodo imeli dostop do ogromne banke podatkov ki je osnova Inteneta in ki ne zadeva samo gospodarske dejavnosti ampak zelo širok spekter aktivnosti, vključno igre in zabave. Sistem Internet imajo za revolucijo v svetu informatike oz. telematike, ki jo lahko primerjamo z Gutembergovim izumom tiska. Preko tega sistema lahko v trenutku dobimo informacijo o ameriški borzi, o promociji vinskega podjetja z Brd, o vremenu v Franciji, lahko zaigramo partijo na šah z ruskim soigralcem. Povežemo se lahko
s kakim milijonom računalnikov na celem planetu. Mogoče so stvari, o katerih smo le nekaj let od tega mislili, da spadajo v znanstveno fantastiko.
Iznajdba je poleg tega uporabna z nizkimi stroški, kar ni zanemarljivo, in daje možnost povezovanja preko zasebnih računalnikov.
Združenje Ascom je zaznalo pomen tega sredstva za informiranje in je zato, v povezavi s podjetjem Quark iz Gorice, poskrbelo za uslugo, ki bo na razpolago elanom. Na sedežu Ascom v ul. 9. avgusta bo ves mesec priključen Internet; ob ponedeljkih in sredah bo od 15.30 do 17.30 na razpolago tudi izvedenec za uporabo sistema. Slednji bo posredoval vse potrebne informacije o možnostih, ki jih sistem nudi ter o njegovi uporabnosti na področju podjetništva.
OD JUTRI
Cammina Italia na cilju
2e pred dnevi smo, v planinski rubriki poročali o pobudi Cammina Italia, ki bo tokrat dosegla tudi naše kraje. Na pot, dolgo preko šest tisoC kilometrov sta udeleženca stopila že pred meseci. Zaključila jo bosta v prihodnjem tednu na Tržaškem, oziroma v Miljskih hribih. Jutri, v ponedeljek in torek bo mini odprava (saj šteje samo dva člana), ki pa se ji bodo na poti pridružili mnogi spremljevalci, dospela na Goriško in sicer v občini Dolenje. Pot jo bo nato vodila preko Brd v GradišCe in na Kras. V zavetišču Cadorna nad Doberdobskim jezerom bo v torek ob 10. uri krajši postanek in srečanje s predstavniki doberdobske občine in društvi. V torek ob 20.30 pa bo v občinskem gledališču v TržiCu srečanje s protagonisti. Koordinator pobude v naših krajih je tržiška sekcija GAL
ZDRAVSTVO
Zasedanje so odgodili
V	ponedeljek napovedanega srečanja med ožjim odborom konference županov in deželnimi svetovalci ne bo. Tako namreč sporoča goriški župan dr. Valenti, ki je tudi koordinator pobude. Srečanje bo šele Cez teden dni, v ponedeljek 9. oktobra.
V	ponedeljek bodo elani stalne deželne komisije za zdravstvo obiskali bolnišnico Janeza od Boga, da bi se neposredno seznanili s stanjem in možnostmi ohranitve in preureditve te ustanov, ki naj bi na področju rehabilitacije postala ustanova deželnega pomena. . Srečanje, napovedano za ponedeljek je Zupan Valenti sklical z namenom, da predstavi osnutek naCrta, oz. zamisel, kako zagotoviti obstoj bolnišnice. Za ponedeljek so zvezni sindikati napovedali tudi protestno manifestacijo uslužbencev.
DO 2.OKTOBRA
Mednarodni sejem mode
Na razstavišču ob Meniškem mostu se je vCeraj pričela zadnja od letošnjih manifestacij v okviru mednarodnega sejma mode, Mittelmoda expo. Sejem, tokrat namenjen širokemu občinstvu, si bo mogoče ogledati do ponedeljka, 2. t.m. Poleg odlično in domiselno pripravljenih izložb - sejem je odprt vsak dan do 23.30 - si je na sejmu, v poznih popoldanskih in večernih urah, mogoče ogledati tudi modne defileje. Danes bodo defileji ob 18.30, 21. in 22. uri. Ob 18.30 si bodo obiskovalci lahko ogledali nekakšen kombiniran defile; poleg modnih oblačil bodo namreč predstavili tudi zadnja modela Fiatove avtomobilske hiše.
Zaključna prireditev bo v ponedeljek, ko bodo izbirali najlepšo med najlepšimi iz naše dežele.
Mmmamm k (h	DN TC 10,3	16<	)R SI 173	16(	tE Čl 37,9	16- y	ST PE I63 16-	T n7
' $		—	f		
n DIVI	293	11	17,7	112	63 113	7,8 113	2,2
	rv'	r			
r SEJMI / OD 5. DO 8. OKTOBRA n
Sežana odpira sejem drobnega gospodarstva
SEŽANA - Obrtna zbornica Sežana že četrtič prireja Sejem drobnega gospodarstva, ki bo v BTC Terminalu od 5. do 8. oktobra. Priprave organizatorjev so pospešene, saj je do otvoritve le Se nekaj dni.
Organizatorji so veseli, piše v njihovem tiskovnem sporočilu, da so z velikimi napori uspeli uresničiti to sejemsko manifestacijo, posebej v Času, ko so razstavljale! že utrujeni od nastopov na preteklih sejmih. Toda zaznati je, da je v Sloveniji še vedno določeno področje, kjer obrtniki, podjetniki vidjo tržno nišo in tudi potrebo po lastni promociji.
Sejemske prireditve se bo udeležilo več kot 80 razstavljalcev, samostojno ali prek zastopšniskih podjetij. Vsebinsko prevladujejo naslednji programi:
-	pohištvo in oprema za dom in hiSo,
-	stavbno pohištvo, mizarski artikli,
-	raznovrstne peci za centralno ogrevanje in avtomatika zanje,
-	satelitska oprema, elektromaterial,
-	čistilni stroji, bela tehnika, Čistilna sredstva,
-	mobilna telefonija,
-	založništvo,
-	pestra ponudba svetovno priznanih znamk avtomobilov in njihove opreme,
-	blago za široko porabo.
Razveseljiv je podatek, da je med prijavljenimi razstavljal-ci 65 odstotkov obrtnikov - podjetnikov, ki so proizvajalci razstavljenih eksponatov, 35 odstotkov razstavljalcev so zastopniška podjetja in trgovina. Iz domačih logov je 49 odstotkov razstavljalcev, 51 odstotkov pa jih je iz oddaljenih delov Slovenije in iz tujine, med katerimi so tudi člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. S truktura udeležencev torej popolnoma opravičuje ime sejma -Sejem drobnega gospodarstva.
Poleg pestre ponudbe razstavnih eksponatov, bo v popoldanskem in nočnem Času zagotovljen tudi zabavni program z gostinsko ponudbo. S sejemskim vlakom, ki bo nedvomno posebna privlačnost in prava popestritev sejemskega utripa, bodo prireditelji vozili obiskovalce iz središča Sežane do sejmišCa nazaj. Vstopnica, kupljena na sejemskem vlaku je hkrati vstopnica za ogled sejma in drugih prireditev.
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131 -81 -55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155
ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512
J
EVROPSKA UNIJA / PO SONDAŽI INTERNATIONAL HERALD TRIBUNE
Zakrinkana skepsa nad monetarno unijo
Veliki evropskih liderjev noj bi se balo priznati resnico
RIM - Po sondaži, ki jo je med skupino evropskih liderjev, v kateri sta bila tudi dva šefa vlad, dva guvernerja centralnih bank in en evropski komisar, izvedel International Herald Tribune, naj bi bilo samo 50 odstotkov možnosti, da bo leta 1999 prišlo do evropske monetarne unije. Liderji, katerih istovetnosti Časopis ni razkril, naj bi pod krinko anonimnosti povedali tisto, kar si resnično mislijo o Maastrichtu in o njegovih monetarnih rokih. Ce bo treba rok leta 1999 premakniti na kasnejši Cas, menijo vprašane osebnosti, potem bo to zato, ker Francija še ne bo zrela za skupno denarno enoto. Samo pospeševanje integracijskega procesa pa naj bi bilo bolj sad politične volje kot tesnih ekonomskih potreb. Ugledni finančni dnevnik pri tem ugotavlja, da evropske vladne in institucionalne osebnosti svojih stališč noCejo odprto izraziti zato, da ne bi bi Se bolj alarmirali trgov in nekaterih držav navedli k manj strogi politiki javnofinančne sanacije.
O monetarni uniji in Italiji pa je prišel nov komentar iz krogov nemške Bundebank. Po oceni elana njenega vodstva Rolfa Breuerja Italije leta 1999 ne bo v skupini
držav, ki bodo uvedle skupno denarno enoto. Za kaj takega bi morala Italija zaCeti priprave na monetarno unijo najpozneje do konca tega leta, in Se tako bi tvegala, da v zadnjem trenutku zamudi maastrichtski vlak. V pogovoru z novinarji je Breuer menil, da Italiji to verjetno ne bo uspelo. Pogoje maastrichtskega sporazuma bodo po njegovi oceni prve izpolnile Nemčija, Francija, države Beneluksa in Avstrija. Za evropske trge bi bilo ka-
tastrofalno, Ce ne bi prišlo do denarne unije, je dodal strokovnjak nemške centralne banke, ki je hkrati izrazil mnenje, da je preplah med prebivalstvom, ki zdaj v vse večji meri kupuje švicarske franke, dolarje in celo jene, povsem neutemeljen. Breuerju se tudi ne zdi neprimerno, da finančni strokovnjaki priporočajo le še kratkoročna posojila, in to z utemeljitvijo, da naj bi leta 1998 prišlo do težav. Zaradi bonitet in likvidnosti bo nemški
Za zavrovalnico ENA dokončna privatizacija
RIM - Pri svojih častitljivih 83 letih doživlja zavarovalna grupa INA preporod in temeljit zasuk v svojem življenju. Po prvi tranši privatizacije, do katere je prišlo lani spomladi, ko je zaklad prodal 48 odstotkov delniškega paketa, se je včeraj odigralo še drugo in odločilno poglavje, tako da je INA (Istituto Nazionale delle Assicurazioni) zdaj popolnoma privatna zavarovalna družba z močnim jedrom institucionalnih delničarjev. Povprečna cena delnice, ki je bila določena včeraj, znaša 2.296 lir, zaklad pa bo iztržil 1.686, 6 milijarde. V decembru ali nakasneje januarju prihodnje leto bo proces privatizacije v celoti dokončan, lastniška struktura zavarovalne družbe pa je že zarisana: »Strateški« delničarji (banke Cariplo, San Paolo in Imi) so odkupili 10 odstotkov glavnice (obvezali so se, da delnic za tri leta ne bodo prodajali), stabilni »nestrateški« delničarji (razni subjekti, med njimi Banka Italije) so odkupili 6,74 odstotka, skupni investicijski skladi pa 1,625 odstotka glavnice.
trg imel celo nekaj prednosti. Breuerja skrbi le to, da lahko finančno središče Nemčija zaradi tega izgubi privlačnost za tuje vlagatelje, saj je imela doslej od trdnosti marke velike koristi. Po njegovem mnenju pa Frankfurt kratkoročno in niti dolgoročno ne bo mogel prevzeti mesta vodilnega finančnega središča Evrope, Ce bo vzpostavljena denarna unija, zato je treba zelo paziti, da ga medtem ne prehiti London ali celo Pariz.
Lira si je opomogla Pozitivna tudi borza
MILAN - Na borznem trgu se je včeraj vendarle zjasnilo in indeksi so se vrnili k pozitivnim predznakom. Po razmeroma stabilnem menjalnem dnevu si je tik pred zaprtjem denarnega trga opomogla tudi lira. Nekaj po 17. uri se je namreč marka vrnila pod 1.130 lir (natančno 1.129,75 lire), potem ko je ob odprtju trga veljala kar 1.140 lir.
Vlada potrdila privatizacijo Tržaškega Lloyda
RIM - Transportni minister Caravale je včeraj poslal v parlament projekt za preosnovo javnega ladjevja, ki ga bosta morali zdaj preučiti ustrezni komisji v obeh zbornicah. Načrt med drugim predvideva, da ostane sedanji režim subvencij v veljavi, medtem ko naj bi šest družb za priobalno polovbo prešlo pod oklji Državnih železnic ali posebnega podjetja, ki bi ga le-te ustanovile v ta namen.
Za ladjarske družbe, ki se ukvarjajo z mednarodnim pomorskim prometom, pa ministrski reformni projekt predvideva najprej resanacijo in nato privatizacijo Tržaškega Lloyda in genovske plovne družbe Genova di Navigazione, skupaj z njunima logističnima družbama Interlogistica in Italmar. »Preveriti bo treba vse možnosti za Cim donosnejšo prodajo plovnih družb zasebnikom,« je med drugim zapisano v ministrovem poročilu, »da bi tako zaščitili zaposlitveno raven in vlogo, ki jo v tem sektorju zgodovinsko igrata mesti Trst in Genova.«
TRGOVINA / POSLEDICE ODPIRANJA VELIKIH PRODAJNIH CENTROV
Protestiranje nič ne zaleže, treba se bo prilagoditi novim razmeram
VIDEM - Furlanski trgovci so, rekli bi upravičeno vzrojili. Držati se morajo strogih urnikov. Ce občinski redar ugotovi, da je trgovina odprta deset minut Cez dovoljeno uro, trgovcu prisoli kazen. V srediSCu mest ni parkirnih prostorov ali pa so parkirišča na plačilo. Avtomobilski promet v mestnih središčih je iz dneva v dan bolj kaotičen. Lastniki oziroma upravitelji velikih prodajnih centrov v predmestjih teh problemov nimajo, saj so si uredili velika parkirišča, kjer odjemalci lahko nemoteno pustijo svoje vozilo. Velike reklame vabijo kupce v prodajne centre večkrat ob nedeljah, ob koncu tedna pa so odprti do poznih večernih m. Mali trgovci pa lahko svoje trgovine odprejo ob nedeljah le nekajkrat letno, največkrat v decembru, tik pred prazniki.
Protestov je nic koliko. Tudi zato, ker se obetajo novi prodaj-
ni centri, tako v Frulaniji kot v Venetu. Malim trgovcem v zadnjem Času delajo konkurenco tudi trgovinske mreže, v katerih prodajajo najbolj nujne živilske izdelke. Cene so nizke, velikokrat zelo konkurenčne. V Venetu je trenutno 178 velikih prodajnih centrov, med katere sodijo tudi tisti v mestih z več kot 400 kvadratnimi metri prodajnih površin. V Furlaniji je 24 takih centrov. Največji, v katerih je veC kot 60 prodajaln, so v neposredni okolici Vidma. V popoldanskem Času in še posebno ob koncu tedna se v njih kar tre odjemalcev. Ce pogledamo na tablice parkiranih avtomobilov, bomo našli tudi go-riško in tržaško registracijo. Ponekod pa lahko vidimo kar veliko vozil s slovenskimi in hrvaškimi registracijami.
Odjemalci iz Slovenije in Hrvaške so zelo zanimivi. Marsikateri furlanski trgovec je že
šel pogledat Cez eno ali dve meji, da bi preveril, ali bi tudi tam lahko odprl kak prodajni center in dobil sodelavce med domaCemi trgovci. Na nedavnem tržaškem srečanju o možnosti vlaganja v Sloveniji smo med drugimi videli videmskega podjetnika Bardellija, kako je dva dni pozorno sledil izvajanjem slovenskih zastopnikov vlade, financ in gospodarstva. Vprašali smo ga, ali namerava v Slovenijo. Nasmehnil se je in povedal, da je prav zaradi tega prišel na posvet v Trst. Na HrvSakem ima že stike, želel pa bi tudi v Slovenijo. Povejmo, da je Bardelli v furlanskih trgovskih krogih zelo znano ime. Iz stare trgovine z železnino so se razvili v velik trgovski kompleks. V samem Vidmu imajo tudi znano veleblagovnico II La-voratore, več samopostrežnih trgovin (odkupili so jih od prejšnje potrošniške zadruge), v neposredni bližini gospodarske-
ga razstavišča pa velik prodajni center z oznako Lavoratore Fie-ra ter tudi veliko trgovino z železnino. V prej centru Fiera je veC kot 60 trgovin, v katerih je se vedno polno kupcev. Pred kratim se je Bardelli povezal z neko finančno družbo iz Milana, ki ima v Lombardiji in drugih severnoitalijanskih deželah vec prodajnih centrov. V nacrtu imajo razširitev svoje prodajne mreže in očitno si želijo tudi Cez mejo, v neposredno bližino.
V italijanske prodajne centre medtem vdira nov kapital iz tujine. Francozi so v bližini Benetk, pred vrati so Nemci. Naveza Benetton - Del Vecchio je odkupila Berusconijevo verigo Euromercato, ki ima eno od prodajnih struktur tudi v bližini Vidma. Očitno prihaja do velikih koncentracij, male skupine pa se morajo temu prilagoditi.
Marko VValtritsch
ALEKSANDER ROJC / DIALOGI
ZALOŽBA PARNASO / KNJIGA SANDRE PARMEGGIANI
»Največji projekt povojnega časa«
Pobuda združenja Trieste Contemporanea
Anita Pittoni tokrat kot založnica
Breda Pahor
Matejka Grgič
»S to pobudo lahko Trst obrne stran v svoji zgodovini.« Aleksander Rojc (na sliki) glasbenik in organizator pomembnih kulturnih prireditev, predvsem na področju sodobne glasbe, je globoko prepričan v pomen projekta, ki ga je nastavilo in ga bo v kratkem izpeljalo novo združenje Trieste Contemporanea. Dialogi z umetnostjo srednjo-vzhodne Evrope (Dialoghi con l’arte dell’Europa centro orientale) so za Trst velika priložnost, ki pa je nikakor ne sme zamuditi, če se Zeli prebuditi iz svojega dolgega, ne samo kulturnega spanja. Dodaten pomen celotni pobudi pa daje po Rojčevi oceni izbira, da se bo niz prireditev začel s koncertom Simfoničnega orkestra radiotelevizije Slovenije (19. oktobra v tržaški dvorani Tripcovi-ch, op. ur.), kar izpričuje posebno pozornost organizatorjev do slovenske kulttire. O slovenski valenci, ki jo bodo imeli tokratni Dialogi, pa pričajo še druge pobude niza, kot je npr. velika razstava Sodobne slovenske likovnosti (palaca Economo pd 28. oktobra dalje).
Aleksander Rojc, ki je v nov organizem prišel z drugimi elani Združenja za sodobno glasbo Chromas, bo v okviru Dialogov skrbel pretežno za to področje, kateremu sta dana velika pozornost in tudi prostor. Kot je vneto in zavzeto pojasnjeval Rojc, so bili koncerti zelo skrbno izbrani, ne samo glede izvajalcev, temveč tudi glede programa. »Želeli smo, da bi vsak predsta-
vil predvsem lastno glasbeno produkcijo sodobnega časa, to pomeni, da bi igral skladbe avtorjev svojega ožjega ali širšega območja. Ob tej zemljepisno-kulturni zasidranosti pa naj bi prišel do izraza tudi utrip sodobnega glasbenega ustvarjanja, saj je bilo v sporede posamičnih koncertov uvrščenih veliko praizvedb. In končno smo pri sestavi programov upoštevali tudi razne obletnice velikih sodobnih skladateljev, katerih stvaritve so velikemu delu tržaške publike slabo poznane. V okviru glasbenih prireditev pa bosta zastopani tudi slovenska glasbena poustvarjalnost in ustvarjalnost v Italiji: v sredo, 8. novembra bo nastopil fagotist Vojko Cesar, Fabjan Pe-rez-Tedesco pa bo v soboto, 4. novembra na marim-bo zaigral tudi skladbo Corrada Rojaca.«
Ob glasbi se bodo Dialogi pretakali še po literarnem, likovnem, prireditvenem in filmskem mostu. Ta most, postavljen na relaciji vzhod-zahod, pa bi moral po Roj Cevem mnenju tudi Trst spet pripeljati v Evropo in v sedanjost. Trst in njegovi prebivalci priložnosti ne bi smeli zamuditi, gospodarski krogi, v prvi vrsti Trgovinska zbornica, ki gmotno podpira projekt, so doumeli globji pomen letošnje pobude in sploh delovanja združenja Trieste Contemporanea. Nikakor ne gre za enkratno pobudo, temveC za začetek dolgoročnega in dolgotrajnega dela, ki lahko prelomno zaznamuje tržaško stvarnost.
Proizvajati knjige: Anita Pittoni in Lo Zibaldone. Pod tem naslovom, katerega oblika spominja na uveljavljeni kliše poljudno znanstvenih razprav in publikacij, je mlada avtorica Sandra Parmegiani zbrala obširno gradivo in ga uredila v monografijo o „ svojevrstnem liku tržaške založnice. Studija je nastala najprej kot diplomska teza, nato pa je, zaradi potrebe po celostnem, dostopnem prikazu življenja in dela Anite Pittoni, doživela predelavo in izid v zbirki Vision! založbe Parnaso. Knjigo so predstavili pred dnevi v tržaški dvorani Baroncini.
Anita Pittoni, po rodu Tržačanka, po duhu svetovljanka v pravem pomenu te besede (se pravi ženska, odprta v svet in za svet) je bila do izbruha druge svetovne vojne ena najbolj priljubljenih umetnic in umetniških obrtnic našega mesta. Sodelovala je pri najpomembnejših razstavah v Italiji in je prejela vrsto priznanj za svoje ustvarjalno delo. Po vojni je zaprla atelje in se posvetila dejavnosti, ki ji je bila dotlej takorekoč tuja: založniškemu delu. Založba Lo Zibaldone izda prve knjige leta 1949, sodeluje z znanimi predstavniki tedanjega Parnasa - naj zadostuje eno samo, pomenljivo ime: Umberto Saba. Pittonijeva se osebno zanima za grafični okvir izdanih knjig, kar jim daje poseben Car umetniško izdelanega proizvo-
da in mik obrtniške dovršenosti, ob kateri prevzame starejši rod sladka nostalgija po dobrih starih časih, mlajši pa spoštovanje do neCesa, kar je šlo že veliko pred našim rojstvom v pozabo. Založba zaide v krizo ob začetku sedemdesetih let, preneha z delovanjem, njena ustanoviteljica pa sklene svojo življenjsko pot kakih deset let pozneje v samoti bolnišnice sv. Magdalene.
»Nerazumevanje in nespoštovanje do delo Anite Pittoni je sad ignorance tega mesta,« je v dvorani Baroncini trpko izjavila urednica Marili Camma-rata. »Žal ni nihče razumel njenega poslanstva in nihče ni šel po poti, ki jo je ona nakazala.« Popolno soglašanje torej z vzklikom Claudia Magrisa, ki je zadobil v teku večera precejšen poudarek: »To je ponovno zamujena pro-ložnost za Trst...«
Z melanholično Čustvenostjo sta knjigo Sandre Parmegiani predstavila tudi novinar Sergio Can-ciani, ki je uvedel večer, in založnik Vanni Schei-willer, kateremu je bila poverjena naloga, da obširneje spregovori o raziskavi in zaključkih mlade avtorice. »Zibaldone je bil velika dogodivščena tržaškega založništva, tržaške literature in kulture. Knjige, ki so izšle pri Zibaldoneju, so še danes med najlepšimi bibliofilskimi primerki italijanske založniške scene.« Večji del svojega posega je
Samim Parmegiani

t \ oAtH
Scheiwiller namenil Aniti Pittoni, očitno premalo pa Sandri Parmegiani in njeni raziskavi. Enfatično, Čeprav brez pretiranih retoričnih krilatic, je izpostavil težaven odnos Pittoni j eve do rojstnega mesta, ki je bilo in, dodajamo mi, je najbrž še vedno, »preveč površinsko, gluho in duhovno zaostalo« (skratka: provincialno), da bi lahko bilo sogovornik »prostega, svobodnega, antikonformističenga ustvarjalca«, kakršna je bila Pittonijeva. Med drugim je predavatelj omenil, da je na seznamu načrtovanih, a žal zaradi finančnih težav nikoli objavljenih knjig založbe Lo Zibaldone tudi izbor Koso-
velove poezije: »Anita Pittoni je bila “italianissi-ma”, a kljub temu iska-teljica dialoga z narodom, ki ji je bil za soseda.« (Da je ta narod “slavo” in ne “sloveno” tudi v intelektualnih krogih, smo se že privadili, zato se v teh primerih sploh ne več naježimo...).
Avtorica knjige “Far libri: Anita Pittoni e Lo Zibaldone” se je zahvalila občinstvu in vsem, ki so omogočili knjižno obdelavo njene raziskave, obenem pa izrazila upanje, da bo njeno delo pripomoglo k pravilnejšemu, objektivnejšemu in bolj poglobljenemu poznavanju življenjskega dela Anite Pittoni.
GLASBENA VZGOJA / RICMANJE
Ob godbi na pihala ludi šola
Glasbena šola, ki je pričela s poukom sredi meseca, je sad 15-letnega prostovoljnega dela
Ob priložnosti prvega javnega nastopa v letošnjem šolskem letu Šolskega orkestra godbe na pihala iz Ricmanj smo se bolj podrobno pogovorili z nekaterimi predstavniki godbe in šole (na naši sliki mladi godbeniki igrajo šolarjem, foto KROMA). Najprej je predsednik ricmanjske godbe Maksi Komar poudaril pomen teh javnih nastopov šolskega orkestra, ki na eni strani vzgajajo mladino k disciplini. Ta po drugi strani dobi tako veselje do skupnega nastopanja in igranja; zadnji nastop je bil pred dnevi v organizaciji Round Table za mirovno regato Euro-SaiT95. Šolski pihalni orkester, ki že obstaja tretje leto, dobi svoje člane v vrstah gojencev ricmanjske šole.
O tem je bolj obširno spregovoril Marino MarsiC, ki je dirigent orkestra in godbe ter didaktični ravnatelj glasbene šole. MarsiC je predvsem poudaril, da je vloga šole prav v tem, da vzgaja mladino h glasbi; ob tem pa ustvarja družabno vzdušje tudi v iskanju bolj kakovostnih dosežkov. UCni program šole se deli na različna letna razdobja, saj zaobjame bodisi najmlajše, t.j. »cicibane«, bodisi gojence do osemnajstega leta starosti. Skupina najmlajših gasbe-nikov se približa glasbeni disciplini preko igre in tako odkriva enostavne zvočne
možnosti. Marsič je izrazi veliko zadovoljstvo, da poučuje letos mlada pianistka, ki uporablja različne didaktične metode primerne tudi za otroke v petem in šestem letu starosti. Sele potem še prične individualni pouk, ki se usmerja predvsem na poučevanje pihal in trobil. Tu dobijo otroci individualne lekcije po štirideset minut dvakrat tedensko. Vsak profesor je usposobljen za poučevanje, saj je večina njih že zaključila ali pa zaključuje študije na italijanskih konservatorijih. To pomeni tudi, da se docenti v veliki meri obračajo na ministrske programe, ki so v uporabi tudi na konservatorijih. Nekateri gojenci lahko tudi potem napravijo vstopni izpit na konservatoriju; teh je bilo do sedaj sprejetih kar šest.
Letos je profesorski kader nekoliko spremenjen; Marino MarsiC poučuje saksofon, Roberta Schiavone in Andrea Gri-son klarinet, Francesca Moretti flavto, Fla-vio Sgubin trobila, Fabian Perez Tedesco in Aljoša Jeric tolkala (tu gre tudi omeniti, da se Jerič didaktično ukvarja tudi z jazz baterijo), Tatjana Jercog komplementarni klavir ter Paola Cacciapaglia tečaj pripravnice in klavirja. Rosana Komar, ki opravlja tajniške posle in je v veliki meri odgovorna za celotni potek šolskega pouka, je še
omenila dejstvo, da je godbena Sola sad petnajstletnega prostovoljnega dela; to pa je pripeljalo do uspešnega dosežka dvaindvajsetih novih vpisov v letošnjem šolskem letu.
Godbena šola se je v prejšnjih letih večkrat sooCala s pomanjkanjem učnih prostorov; v lanskem in letošnjem šolskem letu pa je te prostore dobila v državnem šolskem posloplju, ki stoji v vasi. Tu je - kot je povedala Rosana Komar - dolinsko didaktično ravnateljstvo in ricmanjsko šolsko osebje veliko pomagalo; le-tem pa gre še posebna zahvala za izkazano razumevanje. Na koncu našega pogovora so prestavniki godbene šole želeli opozoriti še na grenko noto, tj. sodelovanje z Glasbene matico. Po pravilniku šole traja vpisovanje v glasbeno šolo od 25. avgusta do 5. septembra in se šolsko leto prične s petnajstim septembrom. Glede na te termine je ricmanjska šolska ustanova že uredila uCne ure in določila uCno osebje, še pred-no bi Glasbena matica odprla nov oddelek za godbe. Zaradi tega je letos ricmanjska šola že pričela z rednim potekom pouka, ne da bi se vključila v oddelek Glasbene matice. To pa ne izključuje sodelovanja v naslednjih letih.
Luisa Antoni
NOVICE
Tradicionalno srečanje mladih gasilcev
ŠKOFJA LOKA - V Škofji Loki se je včeraj začelo že petnajsto tradicionalno srečanje mladih gasilcev, članov osnovnošolskih društev. Tema letošnjega srečanja je Ohranimo naravo, mladi pa si bodo nove izkušnje nabirali v gasilskem tekmovanju in kvizu, ki bo na sporedu jutri. Njihovi mentorji pa so se včeraj udeležili posveta in strokovnih delavnic. Mladi gasilci in gasilke so si ogledali tudi znamenitosti Poljanske in Selške doline ter ustvarili vrsto likovnih del na temo ohranjanja narave. (M. B.)
Marketinška zasnova podjetja
NOVO MESTO - Gospodarski forum Dolenjske pri Slovenskih krščanskih demokratih je pripravil predstavitev nove strokovne knjige prof. dr. Gabrijela Devetaka z naslovom Marketinška zasnova podjetja. V njej avtor, priznani predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in uspešen podjetnik, obravnava praktične vidike marketinga. Knjiga je napisana v razumljivem jeziku in dostopna vsem, najbolj pa bo koristila podjetnikom, obrtnikom, menedžerjem in študentom, ki se želijo poglobiti v omenjeno tematiko pri vsakdanjem delu. To je Devetakovo sedmo delo in je pri založbi Modema organizacija izšlo v nakladi 500 izvodov. 0. Z.)
Deveta seja metliškega občinskega sveta
METLIKA - Na deveti seji občinskega sveta so metliški svetniki sprejeli statut javnega podjetja Komunala Metlika, medtem ko so predlog poslovnika občinskega sveta prenesli na naslednjo sejo. Do takrat naj bi ga obravnavah v komisiji za pripravo statuta in poslovnika. Sprejeli so tudi predloge prijav projektov na javni razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po sofinanciranju treh programov CRPOV. Projekti zajemajo belokranjsko vinsko cesto, gospodinjsko kmetijsko izobraževanje in ureditev vinomerskih steljnikov v KS Slamna vas. Zataknilo pa se je pri sejninah članov občinskega sveta. Te zdaj znašajo 1400 tolarjev, po novem pa naj bi znašale tri tisočake. Več kot očitno je, da so metliški svetniki skromni, medtem ko drugje za svoje delo dobijo pet in več tisočakov ter tudi plačilo za delo v delovnih telesih. 0.2.)
Galerija Meke želi združiti slovenske galeriste
BREZICE - Včeraj smo obiskali kolonijo sedmih slikarjev, ki na obronkih Gorjancev pri domačiji čateškega gostilničarja in ljubiteljskega slikarja Franca Lesa že tri dni pridno spreminja brezbarvna platna v žive podobe tako ah drugače občutene narave, ki jih obdaja. Sredi dela smo zmotih Jožeta Marinča iz Kostanjevice, Jureta Cihlerja iz Portoroža ter Novomeščana Jožeta Kotarja, ki je letos sodeloval že na šestih kolonijah, a je poudaril, da se najbolje počuti prav tu, na Zlega-rju nad Brežicami, kar je gotovo zasluga neumorne organizatorke Danijele Meke, ki je prva v tem delu Slovenije zaorala ledino zasebne galerijske dejavnosti. Galerija Meke je tako v dobrih dveh letih delovanja priredila že dvajset razstav, zanimanje za njeno dejavnost pa je tolikšno, da ima galerijske prostore oddane že za skoraj dve leti vnaprej. Zaradi škode, ki jo povzročajo priznanim umetnikom razni ljubiteljski slikarji, ki prek zastopnikov po podjetjih in različnih ustanovah poceni prodajajo svoje izdelke, pa Danijela meni, da bi se morah slovenski galeristi povezati v združenje, ki bi tem škodljivcem stopilo na prste.Udele-ženci kolonije bodo svoja dela predstavili v galeriji Meke v sklopu prireditev ob občinskem prazniku konec oktobra, ko bo razstavo odprl Matjaž Kmecl, svojo oceno njihovih najnovejših stvaritev pa bo podal umetnostni kritik Milček Komelj. (E. S.)
Uredili cesto in kanalizacijo
HRUŠICA - V krajevni skupnosti Hrušica so pravkar odprh prenovljeni del ceste od gasilskega doma do železniškega nadvoza. Poleg novega asfalta so na tem območju uredili tudi kanalizacijo, nova cesta s pločnikom pa je tudi občutno bolj vama kot prej. Cesto je odprl podpredsednik občinskega sveta občine Jesenice Ivo Sčavničar. V kutumem programu sta nastopili folklorni skupini Julijana in otroška folklorna skupina kultumo-športnega društva Hrušica. (M. F.)
Pestro v jeseniški knjižnici
JESENICE - V Občinski knjižnici na Jesenicah tudi v letošnjem šolskem letu pripravljajo ure pravlljic in angleške urice. Ure pravljic bodo potekale ob četrtkih popoldne, angleške urice pa se bodo začele po 15. oktobra. Zanje se je treba tudi prijaviti, prijavnice pa so na voljo na otroškem oddelku jeseniške knjižnice. (M. F.)
Neokrnjena narava
KRANJSKA GORA - Te dni se je v Kranjski Gori zadrževal generalni sekretar Evropske turistične organizacije Vettor Giusti, ki je v pogovoru s predstavniki občine Kranjska Gora poudaril slovensko neokrnjeno naravo, kar bo po njegovem mnenju pripomoglo k vključevanju Slovenije v evropske turistične tokove. Gostitelji so sekretarja Giustija seznanili s sistemom igralništva v Sloveniji, ta pa je ponudil pomoč pri izobraževanju kranjskogorskih turističnih delavcev. (M. F.)
BREŽICE / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Storjen pomemben korak naprej
Občinski proračun sprejeli brez opozicije
Brežiški občinski svet je po vrsti neuspešnih poskusov iz časa pred dopusti, ko je že kazalo, da svetniki 30-članske-ga kolegija, sestavljenega iz predstavnikov šestih strank, ne bodo znah pokazati dovolj znanja in pohtične modrosti pri iskanju najboljših možnih rešitev za takšno krmarjenje občinske barke, ki bi zadovoljilo vsaj glavnino njenih potnikov, na četrtkovi peturni deseti seji vendarle dosegel po-
memben korak naprej.
Prvo presenečenje čakalo že ob prihodu v prostore nekdanjega dijaškega doma, kjer svetniki običajno krojijo usodo občine in občanov. V noči pred deseto sejo so menda točno opolnoči sklenili koalicijo občinski odbori strank Liberalne demokracije Slovenije, Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske nacionalne stranke ter Slovenske ljudske stranke. Tako so Brežice postale prva občina v Sloveniji, kjer skupaj nastopata sicer večna nasprotnika LDS in SLS. Na drugi strani pa so se v opozi-
ciji znašli skupaj poslanci Socialdemokratske stranke Slovenije in Združene hste socialnih demokratov, kar je tudi svojstvena posebnost. V izjavi za javnost so koalicijske partnerice zapisale, da želijo s sodelovanjem pri delu občinskega sveta doseči uspešnejše in učinkovitejše delo tega organa v korist občanov. Da je bil dosežen strankarski dogovor zares nujen, je še najbolj pokazala torkova izredna seja sveta, ko razhajanja med mnenji strank niso dala pametnemu dogovarjanju nobenih mo-
žnosti. Zato tokrat koalicija, ki z dvajsetimi glasovi v občinskem svetu nima več resnega nasprotnika, ni imela nobenih težav pri močno zapozneti izvolitvi predsednika in podpredsednika občinskega sveta.
Tako je predsedujoči, najstarejši svetnik Ivan Zivič, prepustil mesto dr. Slavku Sušinu (LDS), za podpredsednika pa je bil izvoljen dr. Zvonimir Skofljanec (SKD). Zaplet pa je nastal pri imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ko opoziciji ni uspelo prepričati nasprotne strani, da bi v navedeno komisijo sodila tudi dva njihova člana. Ker so biti tudi tokrat preglasovani, so pred-stavmki ZLSD in SDSS menih, da na nadaljevanje poteka seje ne morejo več vplivati, zato so jo užaljeno za-
Nenavadna koalicija kroji usodo Brežic (Foto: H. D.)
pustih. Tako so se ostati svetniki šele po treh urah in pol prebiti do obravnave predloga občinskega proračuna, kjer so najprej obravnavati več kot dvajset dopolnil, od katerih so jih več kot pol zavrnili ali pa so jih predlagatelji umaknili.
Ob pol deveti uri zvečer pa so milijardo 333 milijo-
nov 364 tisoč tolarjev težak proračun, ki pa mu za pokritje vseh načrtovanih odhodkov manjka skoraj 90 milijonov, vendarle sprejeti. Se najbolj zadovoljni bodo lahko kmetje, katerim so svetniki na osnovi sprejetih dopolnil nameniti dodatnih pet milijonov tolarjev.
Ernest Sečen
*
RADGONA / OBČINSKI SVET
NOVO MESTO / SVETNIKI SPREJELI VEČINO PREDLOGOV
Po zapletih končno sprejeli občinski statut
V treh urah pod streho vse točke
Ena od odločitev je bila tudi podražitev vrtcev za 14 odstotkov
Deveta redna seja radgonskega občinskega sveta je bila uspešna predvsem zaradi sprejetja vrste pomembnih sklepov in odlokov, med katerimi je tudi občinski statut. Prav sprejem statuta pa je potekal nekoliko nenavadno.
Zaradi nesoglasij glede enega samega dopolnila ta pomembni občinski akt ni bil sprejet na nekaj preteklih sejah, zato je bilo pričakovati, da bo tokrat do tega vendarle prišlo, pri tem pa je večina menila, da bo pri svojih zahtevah popustila opozicija, ki je v svetu manjšinska, a se je zgodilo prav nasprotno. Popustiti je morala številčnejša koalicija oziroma del svetnikov iz ZLSD in SLS, kajti v nasprotnem primeru bi moral odstopiti predsednik občinskega sveta Peter Fridau (ZLSD).Prav predsednik občinskega sveta pa je imel pomembno vlogo pri sprejemanju statuta. Potem ko je predstavnik opozicije Marjan Banfi (SDSS) prebral dopolnilo, ki ga je podpisalo devet svetnikov (SKD, DS, SDSS in Neodvisni), ki pravi, da je občinski proračun sprejet, če zanj glasujeta dve tretjini na seji navzočih svetnikov in ne, kot je zapisano ,v
predlogu, da je občinski proračun sprejet, če zanj glasuje navadna večina vseh svetnikov. Svetniki amandmaja in tudi statuta v celoti niso potrditi, saj je za dopolnilo manjkal en sam glas. V nadaljevanju seje je predsedniku sveta Petru Fridau uspelo prepričati enega od svetnikov iz svoje stranke in doseči vnovično glasovanje. Tokrat je bil statut vendarle sprejet.
Vsi svetniki so soglašali, da je treba pristopiti k izgradnji omrežja za oskrbo prebivalstva s plinom, uvesti agromelioracijski postopek, odlok o organiziranju in delovanju zaščite, reševanja in pomoči, odlok o gospodarskih javnih službah, povišati najemnine za poslovne prostore, dvigniti ekonomske cene v vrtcih, predvsem z osnutkom programa dela občinskega sveta v letih 1995/96 za področje, ki ga predlaga župan, saj je ta predstavil zelo zanimive projekte, med katerimi je tudi nekaj taksnih, za katere so zagotoviti sofinanciranje iz evropskega programa Phare. Prav tako so svetniki imenovali tajnico občine, to je Darinka Bo-danec, sedanja načelnica obče uprave.
Oste Bakal
10. seja občinskega sveta mestne občine Novo mesto je minila v izredno produktivnem ozračju, saj so v dobrih treh urah svetniki obravnavali vseh 15 točk dnevnega reda in sprejeli večino predlogov.
V uvodu so po hitrem postopku sprejeti odlok o izvajanju komunalnega nadzora na območju občine in odlok o določitvi javne infrastrukture na področju kulture. Po hitrem postopku sta bila sprejeta tudi odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega načrta občine in o lokacijskem načrtu za severno obvoznico. Prvega so dopolnil z zazidalnim načrtom samostanskega kompleksa karmeličank v Mirni Peči, ureditvenim načrtom za športnorekreacijski center Portoval
Nova občina Loška dolina z nekaj več kot pet tisoč prebivalci se po devetih mesecih še vedno ukvarja z začetnimi preglavicami. Na četrtkovi
v Novem mestu, drugi pa zadeva zazidalni in lokacijski načrt severne obvoznice. Ta bo zelo razbremenila promet v dolenjski prestolnici, saj so sedanja magistralka in regionalne ceste tudi mestne prometnice. Za severno obvoznico je predvidena fazna gradnja.V prvi fazi naj bi zgraditi obvoznico od križišča z Ljubljansko cesto pri cestnem podjetju do križišča v Mu-haberju. Ta del zajema tudi 210 metrov dolg viadukt čez železniško progo in Br-šljinski potok. Ker ni predvidenih rušenj oziroma prestavitev stanovanjskih objektov, naj bi z deli začeli že v začetku prihodnjega leta. V drugi fazi bo zgrajen odsek od cestnega podjetja do križišča s Seidlovo cesto pri Ločenskem mostu. Projekt bo v glavnem financi-
šesti seji so svetniki namreč ugotavljali, da se delo sveta ne premakne z mrtve točke. Nekateri so krivdo za to iskali predvsem v občinski upravi in županu Jerneju Zabukovcu, drugi pa so razloge za to, da občina nikakor ne more splavati iz začetnih težav, pripisali tudi samim sebi.
Večino svetnikov moti slabo ati sploh nepripravljeno gradivo za seje, čeprav so za pomoč pri tem v prehodnem obdobju loški svetniki zadolžili upravo nekdanje občine Cerknica. Svetniki doslej v obravnavo še niso dobiti osnutka proračuna, čeprav v občini že potekajo naložbe, ki posegajo v proračun. Čeprav državnih meril za oblikovanje proračuna še ni, bi okvir-
rala država, zaradi ureditev pločnikov in kolesarskih stez pa ga bo sofinancirala tudi novomeška občina.
V nadaljevanju seje so po krajši uskladitvi sprejeli poslovnik občinskega sveta in dali soglasje za 14-odsto-tno povišanje cen v novomeških vrtcih. Ti so v prvem polletju poslovati pozitivno predvsem zaradi tega, ker je bilo iz občinskega proračuna dodatno nakazanih 16, 7 milijona tolarjev, medtem ko veljavne cene niso zadoščale za pokrivanje odhodkov.Ob koncu seje so svetniki brez večjih pripomb imenovati člane štirih odborov in komisij občinskega sveta, kar kaže, da so bila strankarska usklajevanja uspešna. Ali so k temu pripomogli dopusti, pa bo pokazala že naslednja seja. Jože Zura
ni načrt občinskih financ vseeno morali imeti, so zatrjevati nekateri svetniki. Zal pravega odgovora na to vprašanje niso mogli dobiti, saj se župan seje zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Na pred-sinočnji seji pa so se tudi zaman spraševali, zakaj komisija za delitveno bilanco med občinama Cerknica in Loška dolina kljub nekajkratnim pozivom še ni začela delati. Slišati je bilo namreč, da imenovana komisija za to delo ni dovolj strokovno podkovana, pa tudi to, da navodila države niso dovolj jasna. Loške svetnike in občinsko upravo čaka torej še veliko dela, preden bo lokalna samouprava v tej mladi občini zares zaživela.
Mateja Godejša
Bogata kulturna abonmajska ponudba
AJDOVŠČINA - Tudi v novi sezoni je Zveza kulturnih organizacij Ajdovščina pripravila zanimivo ponudbo abonmajskih kulturnih prireditev.
Večina letošnjih gledaliških predstav bo potekala v ajdovskem Domu kulture, ki pa zaradi dotrajanosti ne more sprejeti vsakršne postavitve, je povedal tajnik ZKO Klavdij Koloini. Zato si bodo ajdovski abonenti nekatere predstave ogledati drugod. Lanski abonma za odrasle je obiskovalo približno 250 gledalcev, medtem ko je bil gimnazijski razprodan. Glasbeni abonma pa je imelo 130 obiskovalcev. Tudi letos se v glasbenem abonmaju skriva vrsta presenečenj, od nastopa svetovnega mojstra violončela Maria
Brunella, po mnenju poznavalcev najboljšega violončelista na svetu, v decembra pa bo Zemono znova gostil Komorni orkester iz Padove. Tokrat bodo v posebnem programu predstaviti otroško opero Brundibar in večer dopolniti z deti skladateljev, ki so ustvarjali v grozotah nacističnih taborišč. Opozoriti kaže tudi na prvo izvedbo skladbe Me-dea v marcu. Tako gledališki kot glasbeni abonma staneta 4500, skupaj pa 7000 tolarjev, gimnazijci pa imajo še poseben popust, in sta tako najcenejša na Primorskem. Čeprav je občina za ta namen odobrila petnajst odstotkov več denarja kot lani, bo zastavljeni program težko finančno izpeljati.	(A. L.)
LOŠKA DOLINA / SVETNIKI l$CEJO KRIVDO
Porodne težave nove občine
Lokalna samoupravo v tej mladi občini Se ni povsem zaživela
Slovenija bo obdižala svojo trgovsko floto
Zadovoljni so tudi v sindikatu pomorščakov
PORTOROŽ - V portoroški Splošni plovbi so si nekoliko oddahnili, ko je vlada v Četrtek sprejela predlog sanacije našega edinega ladjarskega podjetja. Država, Id bo edini lastnik Splošne plovbe, d.o.o., Portorož, bo prevzela breme starih dolgov tujini in s tem omogočila podjetju, da preživi, Sloveniji pa ohranitev premoženja, ki bi bilo s stečajem podjetja izgubljeno. Tako bo s tekočim poslovanjem mogoče še naprej odplačevati dolgove, po štirih letih, s privatizacijo podjetja, pa bo država vsaj večji del vložka dobila nazaj. Za japonski dolg je plovba že plačala 131 milijonov USD glavnice in sto milijonov obresti, za preostah dolg, pribh-žno 50 milijonov, pa bo poskrbela država.
Prvotni predlog sanacije podjetja je bil na pobudo predstavnikov parlamenta, ki so bili v Sloveniji na obisku v letošnjem maju, dopolnjen s tem, da bo Plovbina hčerinska družba Genshipping v tem obdobju vsako leto kupila eno ladjo, staro deset let, s čimer bo ohranjena oziroma celo povečana vrednost podjetja. Ce do tega ne bi prišlo, bi se v-tem obdobju zaradi staranja ladij vrednost bistveno zmanjšala. Takšna pomladitev in razširitev slovenske trgovske flote je tudi v skladu z resolucijo o pomorski usmeritvi Slovenije. Za te nakupe bodo najeli tuja posojila, ker so pogoji ugodnejši, kot bi bili pri domačih bankah. Preverjeni podatki s svetovnega trga kažejo, da je življenjska doba ladje 23-let in ob nakupu deset let stare ladje, ki jo bodo odplačevali šest let, bo vsaka ladja lahko prinesla dobiček sedem milijonov USD. S tem bodo lahko postopoma razbremenjevali svoje ladje hipotekarnih obremenitev.
Od osmih hčerinskih podjetij, ki jih je imela Splošna plovba, bodo poleg Genshippinga v Liberiji obdržah GPL v Singapurju in koprski Euroland. Dve podjetji sta bili zaprti že prej, preostala tri pa bodo zaprli do leta 1998. Predlog sanacije Splošne plovbe gre seveda še v obravnavo v pristojna prlamentama telesa, vendar so računi dovolj jasni in razumljivi, tako da ni pričakovati zapletov. Dejstvo je, da mora Slovenija tako ali drugače pokriti podedovani dolg, sprejeti predlog sanacije pa je najmanj boleč, obenem pa omogoča, da bodo slovenske ladje še naprej plule po svetovnih morjih. Z odločitvijo vlade so zadovoljni tudi v sindikatu pomorščakov, ki zastopa interese pomorcev, ki so se morah v zadnjih letih odreči delu zaslužka, da ni prišlo do potopa podjetja. Njihove terjatve za obdobje do konca leta 1994 bodo po sklepu vlade pokrite z 20-odstotnim deležem vredno-sh podjetja, ko bo to lastninjeno. Seveda pa so sindikati še vedno nekoliko nezaupljivi, saj zakon za zdaj prepoveduje privatizacijo podjetij, ki so v lasti države, novi zakon, ki bo to omogočal, pa je še v parlamentarnem postopku. Odprto je tudi vprašanje terjatev na račun za deset odstotkov manjših izplačil v letošnjem letu in naprej. Direktor Splošne plovbe Aldo KrejadC je dejal, da se za ta problem nakazujeta dve možni rešitvi. Po prvi bi se povečal lastniški delež delavcev in bi v letu 1998 znašal 28, 6 odstotka, druga možnost pa je sprememba teh terjatev v posojilo, ki bi bilo primemo obrestovano in delavcem vrnjeno, ko bodo finančni tokovi podjetju to omogočah. »Zdaj denarja pač ni, ker je treba plačevati dolgove,« pravi direktor Krejačič.
Boris Vuk, foto: Bojan Velikonja
JEDRSKA VARNOST / PODPIS POGODBE
Nadzor nad (neširjenjem orožja
Hans Blix si je ogledal JEK in dobil vtis, da je vse tako, kot mora biti
LJUBLJANA - Državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ignac Golob in generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko eneigijo (IAEA) Hans Blix sta včeraj v Ljubljani podpisala sporazum o izvajanju nadzora v zvezi s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja.
Tako ima ta mednarodna agencija, ki deluje v sklopu OZN, pravico nadzorovati, da v Sloveniji ne prihaja do izdelave jedrskega orožja. Agencija je sicer s Slovenijo že sodelovala od začetka sedemdesetih let pri obeh naših jedrskih programih - nuklearki v Krškem in raziskovalnem reaktorju TRIGA, vendar je podpisana pogodba veljala le za SFRJ.
Direktor Uprave za jedr-
sko varnost Miroslav Gregorič je po podpisu pogodbe povedal, da je sporazum za Slovenijo izredno pomemben, saj postavlja nove temelje na področju nadzora varnosti jedrskih materialov. Slovenija namreč prevzema s sporazumom vso odgovornost za nadzor jedrskih materialov na svojem ozemlju. Generalni direktor IAEA si je včeraj ogledal JEK in povedal, da je dobil zelo dober-
vtis o njenem delovanju. Agencija uspešno sodeluje tudi z Inštitutom Jožef Stefan, pomagala pa je tudi pri zapiranju rudnika urana v Zirovskem Vrhu. V zvezi s kitajskim in francoskim jedrskim poskusom pa je-Blix povedal, da je bilo to razočaranje v luči letošnjega podaljšanja sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, vendar za zdaj ni mednarodnega sporazuma, ki bi prepovedoval podzemeljske jedrske poskuse. Obenem je izrazil upanje, da bo prihodnje leto tak sporazum podpisan in da se mu bo pridružila tudi Francija. Mateja Bertoncelj
STRANKARSKA KRONIKA
SKD: Obelodaniti resnico o povojnih pobojih
LJUBLJANA - »Zdaj prihaja cas resnice glede povojnih pobojev in začudeni bomo, Ce le-ta ne bo končno obelodanjena tudi javno, s strani najvišjega državnega organa,« je na včerajšnji novinarski konferenci Slovenskih krščanskih demokratov dejal Nace Polajnar. Komisija, ki proučuje povojne poboje, je po Polajnarjevem mnenju pred temeljno odločitvijo: ah bo jasno povedala, kdo je bil kriv za zločine, ali pa bomo še naprej iskali najrazličnejša opravičila. Na novinarski konferenci so krščanski demokrati spregovorih tudi o pouku religije in etike v šolah. Menih so, da se pri tem vprašanju v parlamentu mnenja čedalje bolj razhajajo, namesto da bi skušah poiskah pozitivne vrednote. »Napoved Združene liste, da bo napovedala referendum o tej temi, je streljanje v napačne tarče,« je menil Nace Polajnar in dodal: »Gre za to, ah Slovenija razmišlja demokratično in evropsko. Vedenje o religiji še ni pastoralno delo.« Izidor Rejc pa je o tem menil, da bi bil pouk o etiki in morali potreben vsem nam, referendum pa je označil kot nepotrebno vznemirjanje, saj gre pri omenjenem pouku za prosto izbiro.
Krščanski demokrah so komentirali tudi nedavno zamenjavo v vodstvu Gospodarske zbornice Slovenije. Menijo, da je z zamenjavo generalnega sekretarja GZS Tomaža Kunstlja gospodarska zbornica napravila korak od nevtralizacije in se spet približala starim časom in načinom. »Zal nam je, da se je to zgodilo in menimo, da bi se te zadeve lahko reševale tudi drugače,« je dejal Izidor Rejc. Krihcen je bil tudi do dela gospodarske zbornice, saj naj bi dokumenti, ki jih zbornica predlaga vladi in parlamentu, ne bili dovolj strokovni in urejeni. (U. P.)
SDSS: Meja v Piranskem zalivu je nesprejemljiva
LJUBLJANA - »Slovenija je v Mariboru dala Hrvaški predlog o rešitvi vprašanja meje v Piranskem zalivu, ki je sporen in po mojem mnenju pomeni napad na neodvisnost države ter s tem kršitev 350. Člena kazenskega zakonika, ki pravi: Državljan Republike Slovenije, ki poskuša spravih Republiko Slovenijo v podrejenost ali odvisnost nasproti drugi državi, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let,« je na včerajšnji novinarski konferenci Narodnega foruma SDSS dejal član foruma in koordinator državljanske pobude slovenske Istre Danijel Starman. Predlog slovenske vlade je, da se meja potegne skozi Piranski zaliv, Hrvaški pa se pusti 278 metrov širok obalni pas. Sloveniji bi bila omogočena neovirana funkcionalna uporaba zaliva, dobila pa bi tudi pravico do prehoda na odprto morje skozi 2, 2 kilometra širok koridor v hrvaških vodah. To bi pomenilo nepopravljivo škodo za Piranski zaliv, skupaj z izgubo lastnega dostopa na odprto morje pa bi izgubili tudi pravico do izkoriščanja naravnega bogastva morja, je dejal Starman. Slovenski parlament bi moral narediti jasne okvire za pogajanja, sprejeti sklep, da se mednarodni mejni prehod Plovanija razglasi za maloobmejni prehod, država pa bi morala vzpostavih nadzor nad celotnim Piranskim zalivom, ne samo nad svojo polovico, je dejal Starman. Pomembno je, da hrvaška stran ne sprejme zadnjega slovenskega predloga, slovenska vlada pa bi morala, če še vedno stoji za tem predlogom, odstopih, odločitev o meji na morju s Hrvaško pa prepustiti kateri drugi, Janševi vladi, je menil Starman. (B. P.)
Dve ekipi tujih novinarjev na obisku
LJUBLJANA (STA) - Od nedelje do petka, 6. oktobra, bo na obisku v Sloveniji skupina tridesetih novinarjev in urednikov bavarskih množičnih medijev, so sporočili z urada vlade za informiranje. V okvira obiska, ki ga organizira Mednarodni novinarski-klub iz Miinchna v sodelovanju z vladnim uradom za informiranje, si bodo novinarji v ponedeljek ogledali parlament in se srečali s predsednikom državnega zbora Jožefom Školčem ter ločeno s predsednikom državnega sveta Ivanom Kristanom.
Sprejel jih bo tudi ljubljanski župan Dimitrij Rupel, zveCer pa bodo imeli pogovor s svojimi slovenskimi kolegi na sedežu Društva novinarjev Slovenije. V torek se bodo novinarji z Bavarske mudili na Dolenjskem, kjer si bodo ogledah Novo mesto, kartuzijo Pleterje, OtoCec, Brežice, Terme Čatež in se sešli s predstavniki tovarne zdravil Krka. V sredo si bodo ogledali Klinični center in se udeležili novinarske konferencfe predsednika bavarske deželne vlade ter ministra za ekonomske odnose in razvoj Janka Deželaka. Popoldne se bodo srečah s predstavniki Obrtne zbornice Slovenije, ki jim bodo predstavih svoje dejavnosti ter si zatem ogledah zasebno mizarsko delavnico Zalokar v Ljubljani. V četrtek si bodo ogledali kobilarno v Lipici, Luko Koper, Piran in Portorož ter se srečali s koprskim in piranskim Zupanom Aureliom Jurijem in Frankom Ficurjem, v petek pa bodo odpotovali v Furlanijo-Julijsko krajino.
Na povabilo urada vlade za informiranje pa se bo v Sloveniji 2. in 3. oktobra mudila tudi skupina madžarskih, zlasti gospodarskih novinarjev, ki bo skušala podrobneje spoznati slovenske gospodarske in turistične zmožnosti pred predstavitvijo slovenskega go-
Vse
zaradi
demokracije
Peter Božic
Izvedelo se je, da v Sloveniji obstaja pravni strokovnjak, ki je sprožil ustavni spor glede zakonskih določb, ki zadevajo opredelitev kaznivih dejanj v medijih, zlasti glede širjenja lažnih vesti in žalitev posameznikov. Zakon pri tem namreč privilegira novinarje in urednike, kar je še-bolj očitno po nekaterih odločitvah sodišč, ki gredo včasih celo tako daleč, da potvarjajo materialna dejstva, samo da bi zaščitila tiste, ki takšna pisanja pišejo oziroma objavljajo. Stvar je presegla-vse razumne meje, čeprav resda to ni nič novega in so v nekaterih državah, denimo v Švici, že nekoliko omejili »absolutno« svobodo tiska. Tako se je Švica vrnila med tiste države, v katerih lahko celo neki grof izgubi sodno pravdo in s tem pravo premoženje zaradi neresnične obdolžitve nekega generala, da je izročil okupatorske kvizlinge jugoslovanskim partizanom.
Ivan Cankar je imel svoj čas pri sebi vinarje in ob sebi žandarje, ko je na shodih kot kandidat socialistične stranke zmerjal oblast in posamezne oblastne gospode tja do cesarja. In ko je kaj rekel-čez cesarja, je žandar že pomolil dlan, v katero mu je Cankar potem dal vinar. Vinar ni bil goldinar, in tako se je Cankarju splačalo z žepom, polnim drobiža, obrekovati deželnega glavarja, poslance nasprotnih strank in samega presvitlega cesarja. Kajti ocenil je, da mu to znese.
Dandanes tisti, ki napiše kaj odurnega o nekom drugem, pa naj je novinar ali politik, uživa veliko prednost, če to stori prvi. Tisti, ki je oblaten, namreč nima tako rekoč nobenih možnosti, da se očedi blata, ki se cedi z njega od glave do peta. Ne v medijih ne na sodišču. Zato je najbolje, da vsakogar, za katerega vsaj malo slutiš, da ti utegne prekrižati pot, javno opsuješ, saj ti ta ne bo mogel vrniti, pa tudi če bi ti, ne bi nič zaleglo. Kar poglejte pisma bralcev in notranjepolitične rubrike, povsod Slovenci psujemo drug drugega in vpijemo, da je naš sosed krokodil, da pa sami še nikoli nismo imeli krokodilje kože niti za torbico.
Nikomur pa noče pasti na pamet, da je tako ravno zaradi tistega člena zakona, ki to dovoljuje in za katerega omenjeni pravni strokovnjak trdi, da je protiustaven. Ta neustavnost ima že takšne korenine, da je bil na primer predsednik ene od vladajočih strank že dvakrat javno na televiziji obtožen umorov in umora. Najprej množičnega umora v Ajacciu, čeprav takrat še ni bil direktor Adrie-Airwaysa, drugič pa pred kratkim, ko mu je bil naprten umor dobrega človeka iz Negove. Jaz pasem bil v nekem obskurnem časniku obtožen, da-sem zvito umoril Borisa Kralja, ko sem eno leto zavlačeval s priznavalnino za njegovo pokojnino, čeprav o tem odločata komisija in vlada, ki res zavlačuje s temi odločitvami že leto dni. Toda to ni pomembno, pomembno je, da sem jaz morilec, čeprav se me za to nihče noče sodno lotiti, in da se bom sam posredno lotil umora tega urednika in njegove znane raziskovalne novinarke, ki me-med drugim dolži tudi tega, da sva z ministrom Pelhanom tako rekoč ukradla petsto milijonov tolarjev za cerkev sv. Jožefa, ki jih je dal Drnovšek. Tega denarja midva sicer nikoli nisva videla, toda če raziskovalna novinarka trdi, da sem morilec, zraven pa še tat, gre to skupaj in je seveda res.
Kot rečeno, kaj bi hodil po sodišču, urednika in novinarko bom kratkomalo umoril, saj tako tisti predsednik stranke, za katerega so povedali, da je množični morilec, in jaz, za katerega so rekli, da-sem enkratni morilec, hodiva okrog, ne da bi se naju kdo dotaknil.
Seveda pa moram oba čim prej umoriti, ker me sicer lahko tožita, da sem jima javno grozil s smrtjo, in ju ne bom utegnil umoriti, saj me bodo prej obsodili in zaprli v imenu zaščite demokracije v javnih glasilih.
spodarstva, ki bo med 17. in 20. oktobrom potekalo v Budimpešti. Madžarski novinarji se bodo med dvodnevnim obiskom seznanili z gospodarskim položajem Slovenije, možnostmi gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko, procesom vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, aktualnimi poudarki slovenske zunanje politike, procesom lastninjenja, prometno problematiko in finančno politiko. Madžarski novinarji bodo obiskali tudi ljubljansko borzo, SKB banko in podjetje Sava Kranj. Ogledali si bodo Bohinj in Bled, kjer se bodo seznanih s posebnostmi zimske turistične ponudbe.
2.10. ob 18.00,20.00 Kinoteka Trpljenje device orleanske (La Passion de Jeanne d’Are)
Fra, 1928,110’, nemi
r,m Carl Teodor Dreyer i Renee Jeanne Falconetti,
Eugene Silvain, Maurice Schulz, Michel Simon, Antoniu Artaud
2.10.	ob 20.00
Cankarjev dom Svečana akademija ob stoletnici filma s predpremiero filma Ko sem bil mrtev
(AlsIchTotVVar)
Nem, 1916,45’, nemi
r,m Carl Teodor Dreyer i Renee Jeanne Falconetti,
Eugene Silvain, Maurice Schulz, Michel Simon, Antonin Artaud
4.10.	ob 18.00,20.00
Kino Dvor Filmska predstava posvečena stoletnici filma
Fra, 1928,110', nemi
r,m Carl Teodor Dreyer i Renee Jeanne Falconetti,
Eugene Silvain, Maurice Schulz, Michel Simon, Antonin Artaud
6.10.	ob 18.00 Kinoteka Rojstvo naroda
(The Birth ofNation)
Fra, 1928,110’, nemi
r,m Carl Teodor Dreyer i Renee Jeanne Falconetti,
Eugene Silvain, Maurice Schulz, Michel Simon, Antonin Artaud
ob 20.00
Prihod vlaka na postajo - izbor filmov bratov Lumiere in ostalih pionirjev fibna
Klavirska spremljava: Bojan Gorišek
7.10.	ob 18.00 Kinoteka Rojstvo naroda
(The Birth ofNation)
Fra, 1928,110’, nemi
r,m Carl Teodor Dreyer i Renee Jeanne Falconetti,
Eugene Silvain, Maurice Schulz, Michel Simon, Antonin Artaud
ob 20.00
Prihod vlaka na postajo ■ izbor filmov bratov Lumiere in ostalih pionirjev fibna
Klavirska spremljava: Bojan Gorišek
7.10.	ob 18.00
Cankarjev dom Rojstvo naroda
(The Birth ofNation)
Fra, 1928,110', nemi
r,m Carl Teodor Dreyer i Renee Jeanne Falconetti,
Eugene Silvain, Maurice Schulz, Michel Simon, Antonin Artaud
9.10.	ob 20.00
Kinoteka Prihod vlaka na postajo ■ izbor filmov bratov Lumiere in ostalih pionirjev filma
Klavirska spremljava: Bojan Gorišek
ob 18.00
Rojstvo naroda (The Birth ofNation)
Fra, 1928,110’, nemi, r,m Carl Teodor Dreyer i Renee
RAZSTAVA / BAVARSKI TEDEN
NA KRATKO
Bavarski pisci o Sloveniji
LJUBLJANA - V okviru Bavarskega tedna v Sloveniji so Sudostdeutsches Kultvverk, Državna bavarska knjižnica iz Miinchna ter Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane pripravili knjižno razstavo z naslovom Slovenija v bavarskih oziroma nemških raziskavah od leta 1945. Otvoritev razstave je bila včeraj v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in bo odprta do 7. oktobra.
Razstava predstavlja različna pisna dela o Slovencih in Sloveniji, kakor so jo videli in doživljali bavarski pisci. Razstavljene knjige, revije, leksikoni, priročniki in različne publikacije obravnavajo zgodovinsko, politično, socialno, filozofsko in literarnozgodovinsko tematiko. Dela so večinoma izšla na Bavarskem po drugi svetovni vojni. Med njimi so tudi številna doktorska in diplomska dela, ki so bila pre-
vedena tudi v angleški jezik. Sloveniji in Slovencem so v teh knjigah namenjena določena poglavja, ne pa celotne knjige. Z razstavo so hoteli pokazati, katere bavarske institucije se ukvarjajo z raziskavami o Sloveniji in Slovencih. Tako so na ogled različni priročniki, leksikoni o Sloveniji, izčrpna bibliografija o Sloveniji, pa tudi priročniki in druge knjige o Jugoslaviji, različne publikacije institucij, ki se ukvarjajo
z raziskovanjem Slovenije in njene kulture. Poleg omenjenih knjig so razstavljene tudi literarne in literarnozgodovinske knjige, kot so na primer prevodi Prešernove poezije, prevodi Kosovelovih pesmi, dvojezična izdaja Kosovelovih pesmi in knjige o zgodovini reformacije. Na razstavi so na ogled tudi knjige iz zadnje etape raziskav, to so raziskave o etnični identiteti Slovencev in so nadaljevanje raziskav nemške identitete. Vse bavarske raziskave o Sloveniji, katerim je namenjena tematika razstavljenih knjig, so se končale pred osamosvojitvijo Slovenije. Razstavljena dela bodo ostala v Sloveniji.
Aleksandra Zorko
Otvoritev knjižne razstave v Nuku v okviru Bavarskega tedna (Foto: B, Velikonja)
Jubilej šentjakobskega gledališča
LJUBLJANA - Letošnja sezona je za Šentjakobsko gledališče jubilejna, saj ljubiteljsko gledališče praznuje 75-letni-co delovanja. Vsa leta so vztrajali pri svojem lastnem načinu dela, predvsem ljubezni do gledališča, in iz leta v leto iskali svojo identiteto ter ustvarili poseben čar. Letošnjo sezono so začeli z otroško predstavo Vilinček z Lune v režiji Igorja Jelena. Za letošnji repertoar so izbrali raznovrstna gledališka dela od antike do današnjih dni, ponavljati bodo tudi uprizoritve iz pretekle sezone. (K. Ž.)
Subjekt in postmoderna v Novi reviji
LJUBLJANA - V septembrski številki Nove revije je objavljena poezija Iva Svetine, Matjaža Pikala in Barbare Simoniti ter kratka proza Janija Virka (Sergijevo poletje) in Vladimirja Kovačiča (Bodite hvaljeni, bogovi). Manca Košir se je pogovarjala z Mitjem Perušem, avtorjem pionirske študije Vse v enem, eno v vsem, v katerem na holističen način analizira in sintetizira možgane ter duševnost človeka. Sledijo pesmi in odlomki iz predavanj znamenitega španskega pesnika Federica Garcie Lorce, ki jih je prevedel Ciril Brgles. Sklop Subjekt in postmoderna prinaša teoretične in filozofske članke o statusu subjekta po modemi, subjektovi smrti, neuspehu modernega subjekta, postmoderni umetnosti... Zadnji članek o postmoderni arhitekturi Bruna Firla se navezuje na diskurz arhitekta in teoretika Charlesa Jencksa. Sledi še priloga Ampak z raznovrstnimi temami o ideologijah, vojni in miru, medijih, spomini in dnevniškimi zapiski. (A. P.)
Dnevi slovenskega filma v Stockholmu
STOCKHOLM (STA) - Konec septembra se bodo v kinoteki Švedskega filmskega inštituta v Stockholmu začeli Dnevi slovenskega filma. Prireditev se bo 29. septembra ob 10. uri začela z novinarsko projekcijo filma Radio doc (1995) Mirana Zupančiča. Po projekciji bo srečanje z novinarji, na katerem bodo sodelovali profesor z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo dr. Igor Koršič, v. d. direktor Filmskega sklada Tone Frelih, slovenski veleposlanik na Švedskem Ivo Vajgl in dva izmed štirih režiserjev, ki bodo predstaviti svoje filme, Karpo Godina in Miran Zupančič. Zatem se bodo predstavniki slovenske delegacije sešli s švedskimi filmskimi ustvarjalci in z njimi izmenjali svoje poglede in izkušnje. Od 1. oktobra naprej se bodo v kinoteki zvrstiti filmi Radio doc, Rdeči boogie (1982) Karpa Godine, Ko zaprem oči (1993) Francija Slaka in Christophoros (1985) Andreja Mlakarja. Filme je izbral Gunnar Almer, programski direktor švedske kinoteke, ki je s svojim izborom želel prikazati utrip slovenske družbe v zadnjih petdesetih letih.
Nagrajena koreografija Igorja Jelena
LJUBLJANA - Celjski Plesni teater Igen je na 2. mednarodnem tekmovanju baleta in umetniškega plesa dežel Al-pe-Jadran doživel lep uspeh. Koreograf Igor Jelen je dobil posebno nagrado za koreografijo in dramaturgijo v celoti za koreografijo Pobegnimo v svetlejšo prihodnost, v katero je vključil tudi trio Šepet V predstavi so plesale Alenka Končan, Anja Rebek, Aleksandra Vučkovič, Sabina Dečman in Kaja Rebek, Članice Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje. (K Z.)
NOVO NA ODRU
David Mamet: Oleanna
prevod Zdravko Duša, drama, režija Matjaž Zupančič, igrata Ivo Ban in Maja Sever, Slovensko narodno gledališče Drama, Mala drama, 30. septembra ob 20. uri
Drama je začela s premiero tudi v Mati drami. Za začetek so izbrali družbeno angažiran tekst na temo politične korektnosti in spolnega nadlegovanja ameriškega dramatika Davida Mameta. Mametova dela so vključena v repertoarje po vsej Evropi, znan pa je tudi kot filmski scenarist in režiser. Drama je zelo komorna in usmerjena v igralsko gledališče. Dialogi so zelo natančni, brezkompromisni in provokativni kot tema, ki jo drama obravnava. Problematika drame je zelo aktualna, začela se je pred nekaj leti v Ameriki in zdaj vdrla tudi v našo družbo. Ni tako preprosta, kot morda kaže na prvi pogled, saj predstavlja ne le vsakdanje dvoumne fraze, temveč tudi komunikacijo med ljudmi.	(K. Z.)
V komorni zasedbi igrata Ivo Ban in Maja Sever
PANORAMA ODTUJENEGA UMETNOST. KI PROPADA V TUJIH KLETEH y8)
Alvise Vivarini: Marija z otrokom
Izdelano leta 1489, tempera na lesu, 102 x 44, 5 cm, nekoč v koprskem muzeju.
Slika je signirano in datirano delo beneškega slikarja Alvi-seja Vivarinija (podpis in letnica sta naslikana na stopnici ob spodnjem delu prestola, in sicer na napisu ALVI-SUS VIVARINUS DE MU-RANO P MCCCCLXXXVlili). Prikazuje Marijo na prestolu z otrokom, ob njiju pa krilate angele, ki pojejo ob spremljavi lutnje. Delo se tematsko navezuje na sodobne ikonografske rešitve prikaza Marije z otrokom v beneški šoli, ki jih nekateri strokovnjaki povezujejo z vplivi tedanjega najpomembnejšega beneškega slikarja Giovanni-ja Bellinija.
Beneško zgodnjerenesančno slikarstvo skoraj celotnega 15. stoletja sta obvladovali predvsem dve slikarski družini, in sicer pomembnejša družina Bellini z Jacopom, Gentilejem in Giovannijem (med odtujenimi slikami iz koprskega muzeja je tudi
Marija z otrokom, katere avtorstvo povezujejo s krogom Giovannija Bellinija), ki je delovala zlasti v osrednjih Benetkah in izvrševala najpomembnejša naročila, ter družina Vivarini z Antoniom, Bartolomeom in Alvise-jem, ki je delovala na otoku Murano in izvrševala naročila za Benetke in naročnike iz drugih mest beneške republike. Družini sta prehodili do neke mere sorodno razvojno pot, ki se je začela na prehodu internacionalne gotike v zgodnjo renesanso (Ja-copo Bellini in Antonio Vivarini), nadaljevala s pobudami severnoitalijanske zgodnje renesanse, zlasti šole, ki se je razvila v Benetkam bližnji Padovi, in Mantegne (zgodnji Giovanni Bellini in Bartolomeo Vivarini) ter zaključila s stopnjo, na kateri je beneško slikarstvo sprejelo nekatere inovacije Anto-nella da Messine, njegov geometrijski slog, oljno tehniko in koncept oltarnih podob (Zreli Giovanni Bellini in Alvise Vivarini).
Slika Marija z otrokom Alvi-seja Vivarinija, ki se je do 20. junija 1940 nahajala v osrednji dvorani koprskega
muzeja (ta hrani tudi potrdilo o njenem odvzemu), izhaja iz cerkve sv. Bernardina pri Piranu. Leta 1802 so jo zaradi pritiskov barona Car-nea Steffanea preselili na Dunaj in uvrstili v dvorno zbirko. V skladu s saint-ger-mainskim traktatom jo je Avstrija po prvi svetovni vojni oziroma leta 1920 vrnila muzeju. Slika z burno provenienco je bila torej že predmet restitucijskih zahtev. Podatki o nahajališčih umetnin, ki so jih italijanski organi predvsem med letoma 1940 in 1944 odtujili z Obale, so bili dolgo neznani. Posamezni stiki in sodelovanje slovenskih ter italijanskih strokovnjakov je pripeljalo do dragocenih informacij o njihovih nahajališčih. Večji del umetnin iz koprskega muzeja je še vedno deponiran na sedežu Soprin-tendenze (spomeniško-var-stvenega nadzorništva) v palači Venezia v Rimu; umetnine v zapečatenih zabojih niso dostopne niti italijanski niti drugi strokovni ali siceršnji javnosti.	(V. U.)
Nadaljevanje prihodnjo soboto
]
LJUDJE IN DOGODKI
Sobota, 30. septembra 1995
ZDA / POLICIST UBIL KLOŠARJA
Chicagu grozi izbruh rasnega nasilja s hudimi posledicami
NEW YORK - Sodni proces proti belopoltemu policistu, ki je v Chicagu ubil temnopoltega klošarja, je razburil Črnsko skupnost, ki sodstvo obtožuje rasizma in neobjektivnosti. Gregory Becker, 34-letni policijski agent, je namreč ubil 36-letnega temnopoltega klošarja Josepha Goulda, ki ga je prosil miloščine.
Voditelji Cikaške Črnske skupnosti so v prea-larmnem stanju, ker je okrajni sodnik Jack 0’Malley spremenil prvotno obtožnico o naklepnem umoru v nenamerni umor. Beckerja v bistvu sedaj obtožujejo le oboroženega nasilnega vedenja in nenamernega umora, tako da policista Caka relativno mila kazen. Sodnik 0’Malley je spremenil obtožnico na podlagi precej protislovnih pričevanj, sedaj pa išCe izhod iz zagate, v katero se je sam spravil, saj je vso zadevo zaupal višjemu razsodniku, ker je dobil nove dokaze.
To se je seveda zgodilo potem, ko je temnopolti poslanec demokratske stranke iz Illinoisa Bobby zahteval, da sodstvo potrdi prvo obtožnico, vsekakor pa bo upošteval mnenje višjega razsodnika.
Tragični dogodek se je pripetil že 30. julija. Po trditvah nekaterih prič se je Gould približal Beckerju, ki je bil v družbi neke ženske, in ga prosil za nekaj denarja. Ko je dobil negativen odgovor, naj bi klošar grobo žalil Beckerjevo prijateljico. Policist, ki ni bil v uniformi, saj je imel dela prost dan, naj bi stekel k svojemu avtomobilu in iz prtljažnika vzel službeno pištolo. Neka priča trdi, da je strel zadel Goulda, ko je ta zagrabil za Beckerjevo roko, druga pa je izjavila, da je strel zadel Goulda, potem ko ga je Becker s pištolinim kopitom udaril po glavi.
Beckerjeva prijateljica Joey Preston pa je izjavila, da sta se policist in klošar prerivala, ko se je sprožil strel. Ne ona in ne njen prijatelj pa se nista zavedala, da je strel zadel klošarja, ko sta se oddaljila s prizorišča in odpeljala z avtom.
»To je pravi umor,« je rekel VVilliam Beavers, temnopolti svetnik Cikaške občinske uprave. Belopolti sodnik 0’Malley pa je poudaril, da nima dovolj dokazov, da bi Beckerja obtožil naklepnega umora. Beckerjev odvetnik Patrick O’Brien pa je izjavil, da ga je celotna zadeva skrajno presenetila. »Obžalujemo predvsem, da je prišlo do političnih pritiskov, ki pogojujejo ta sodni primer. Čudi nas tudi obtožnica oboroženega nasilja,« je še povedal odvetnik.
Kot vedno v podobnih primerih je temnopolta skupnost ogorčena, ker je po njenem sodstvo pokazalo pretirano razumevanje do morilca, ker je belopolti policist. Če bi kaj takega storil temnopolti policist, bi bil belopolti sodnik neizprosen.
ZDA / STRAH PRED MOREBITNIMI RASNIMI IZGREDI
Predsednika Clintona skrbi proces proti OJ. Simpsonu
Upa, da ta primer ne bo postal »simbol« rasnega razlikovanja
VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je izredno zaskrbljen zaradi rasnih posledic procesa proti temnopoltemu zvezdniku ameriškega footballa OJ. Simpsonu (na sliki AP) in upa, da ta primer ne bo dobil značilnosti »simbola« za ameriško temnopolto skupnost. Clinton je to izjavil za ameriško televizijsko mrežo NBC prav v trenutku, ko je Simpsonov odvetnik Johnnie Cochran v Los Angelesu zaključil svoj poseg v slogu Črnskih pridigarjev in ob trditvah, da je proces »policijsko rasistična mahinacija« proti OJ. Simpsonu, zahteval oprostitev za svojega varovanca.
»Sem zaskrbljen. Upam, da ameriško ljudstvo ne bo dopustilo, da bi ta primer postal simbol širšega rasnega vprašanja v naši državi,« je še povedal predsednik Clinton. Njegov strah ni neupravičen. Proces proti Simpsonu, ki ga obtožujejo, da je ubil svojo belopolto ženo Nicole Brovvn in njenega ljubimca, je namreč eno leto privabljal pozornost ameriške javnosti. Ljudje so se tudi v tem primeru razdelili na dva tabora. Med zagovorniki Simpsonove nedolžnosti prevladujejo temnopolti, med ljudmi, ki so prepričani, da je Simpson kriv dvojnega zločina, pa je največ belcev. Morebitna Simpsonova obsodba bi lahko sprožila val rasnih neredov, kot se je to zgodilo pred dvema letoma, ko je oprostitev skupine belopoltih policijskih agentov, ki so pretepli Crnca Rodneyja Kinga, povzročila v Los Angelesu Črnski upor.
w
Po 40 letih oklevanja je japonska vlada odobrila odškodnino za tisoče žrtev minamatskega sindroma
TOKIO - Minila so kar štiri desetletja preden je po dolgem prerekanju in pravdanju japonska vlada naposled ukazala kemični industriji Chisso Corporation, naj izplaCa 25,8 milijarde jenov odškodnine 8.000 žrtvam sindroma iz Minamate, ki ga je v 50. in 60. letih povzročila korporacija z izlivanjem živega srebra v morje. Vsoto bodo priskrbeli z izdajanjem obveznic. Sklep je sicer pravičen do žrtev, po drugi strani pa je krivičen, ker ne priznava odgovornosti vlade v zvezi z vprašanjem varstva okolja. Naravovarstveniki so se torej zaman borili, da bi vlada tudi uradno priznala svoje takratne odgovornosti.
V 50. in 60. letih je bilo veC kot 13.000 oseb prizadetih zaradi te hude oblike onesnaženja, do katere je prišlo prvič v zgodovini. Živo srebro, ki ga je korporacija izlivala v morje, so ljudje uživali z algami in ribami, ki sta osnovni živili v japonski prehrani, in se na tak način zastrupili. Mnogi so po dolgi in mučni bolezni umrli. Znanstveniki dolgo niso mogli ugotoviti vzroka bolezni, saj so bili bolezenski znaki različni: paraliza, slepota, gluhost ali duševne motnje. Kljub temu je družba doslej odškodnino plačala samo 2.950 osebam. Korporacija, pri kateri je bil eden od glavnih delničarjev dedek princese Masako, žene presto-
lonaslednika Naruhita, je menda odgovorna še za več drugih primerov onesnaženja, vendar je že sporočila, da nima dovolj denarja, da bi odškodnino plačala vsem žrtvam.
Kabinet socialističnega premierja Tomiicija Murajame je odobril salomonsko odločitev: odškodnino bo plačala korporacija, ki je povzročila škodo, ker pa nima dovolj denarja, bo dobila javno posojilo. Denar bodo priskrbeli z obveznicami, ki jih bo izdala prefektura v Kumamotu, kjer se nahaja Mi-namata, obveznice pa bo kupila država. Žrtve so sprejele ta kompromis, ki ga je vlada dosegla, potem ko so prizadeti več dni demonstrativno sedeli
pred parlamentom. Obenem je prizadeta stran označila kot nečloveško in nevredno omikane družbe stališče, za katerim se je doslej skrivala vlada, ki je bila desetletja gluha za trpljenje žrtev in je krivdo zvracala na korporacijo Chisso.
»Ne moremo prezreti dejstva, da je vlada kolebala 40 let, preden je odobrila 25 milijard odškodnine za tisoče žrtev minamatskega sindroma, medtem ko je nakazala 20 milijard za kreditno banko Cosmo Sinyo Kumiai, ki so jo zaprli zaradi napačnih naložb, potem ko so jo dobesedno oropali politiki v pičlih 40 dneh,« je poudaril predstavnik prizadetih ljudi.____________
NEMČIJA / AVTOR FILANTROPICNIH ESEJEV
VREME / ZARADI SILOVITEGA TROPSKEGA DEŽEVJA
Liberalec Peter Grubbe je v resnici nekdanji nacist
Grubbe je bil do leta 1945 oficir Klaus Volknrann, ki je med vojno ubil oziroma deportiral 30.000 Židov
BERLIN - Poznali so ga kot liberalno, Ce že ne levičarsko usmerjenega novinarja in pisatelja, včeraj pa ga je berlinski dnevnik »Tageszeitung« razkrinkal. Liberalec Peter Grubbe je bil med vojno načelnik nacističnih enot v enem izmed ukrajinskih getov, v katerem je trpelo oziroma umrlo veC kot 30.000 Židov. Po vojni se mu je uspelo izmuzniti in se je celo poročil z židovsko priseljenko, višek pa je, da je zaslovel s pisanjem esejev na temo prijateljstva in trpljenja v državah tretjega sveta.
Grubbe, ki je danes star 82 let, najbrž ni pričakoval, da ga bodo kdaj razkrinkali. »Tageszeitung« pa je ugotovil, da se je do leta 1945 imenoval Klaus Vol-kmann in si je nacistično izkaznico izdelal že leta 1933, takoj ko je prišel Hitler na oblast. Bil je komisar geta v Ko-lomci v vzhodni Galiciji, današnji Ukrajini, kjer je takrat živelo veC kot 30.000 Židov. Danes živi v okolici Hamburga, v lepi hiši z razgledom na morje, v Ko-lomci pa ni več niti enega Zida, poudarja Tageszeitung.
Grubbe je po vojni bil londonski do-
pisnik uglednih nemških Časnikov Frankfurter Allgemeine Zeitun« in Welt, pozneje pa je pisal tudi za revijo Štern in celo za levičarsko revijo Zeit. V zadnjih Časih se je posvetil pisanju esejev in lani celo izdal knjigo z naslovom »Pravo prijateljstvo. Protislovje.« Iz arhivov Zidovske agencije izhaja, da je med vojno, preden je v Kolomci ubil in deportiral na tisoče Židov, prebivalcem geta zaplenil vse imetje. Preživeli se spominjajo, da je bil znan po svoji podkupljivosti; pregovoriti ga je bilo mogoCe z dragocenimi darili, na primer krznenimi plašči in nakitom.
Volkmann-Grubbe je na trditve »Ta-geszeitunga« že odgovoril, da je bil med vojno le nepomemben oficir, ki je izpolnjeval ukaze nadrejenih, in dejal celo, da je ravnal, kot je bilo v tistih okoliščinah pac mogoCe.
»Ce si komu želel rešiti življenje, si se moral sprijazniti z dejstvi. S svojim ravnanjem mi je uspelo rešiti mnogo oseb, ki so jih SS-ovci nameravali deportirati,« je izjavil bivši nacist Peter Grubbe.
Poplave ogrožajo šiiše območje Salvadorja
SAN SALVADOR - Silovito deževje je na širšem območju Salvadorja povzročilo katastrofalne poplave. Najhuje je na območju ob reki Lempa, ki je prestopila bregove, tako da je brez strehe nad glavo ostalo veC kot 10 tisoč ljudi. Vlada v San Salvadorju je na prizadeto območje poslala vojsko, ki rešuje ljudi predvsem s helikopterji, ker je večina cest neprevoznih. Ljudje so se v glavnem znašli, tako da je število žrtev zanemarljivo. Voda je navsezadnje naraščala postopoma in ni prišlo do hudourniškega izliva rek. V Marillu (na sliki AP), 120 kilometrov južno od glavnega mesta, pogrešajo tri otroke, območje pa je v celoti poplavljeno.
SVET
Sobota, 30. septembra 1995
BLIŽNJE VZH OD NI MIROVNI PROCES
Izrael preložil izpustitev zapornikov
Mednarodna pomoč doteka prepočasi
WASHINGTON - Četrtkov podpis novega sporazuma med Izraelci in Palestinci predstavlja zgodovinski dogodek - spravo med Arabci in Židi. Vendar se je začelo zapletati že nekaj ur po slovesnosti v Beli hiši. Izrael namreč iz svojih zaporov Se ni začel izpuščati palestinskih zapornikov, ampak je izpolnjevanje tega določila sporazuma prestavil na prihodnji teden. Do pomiritve je kljub
velikim besedam Se daleč.
Denar verjetno ne bo mogel kupiti miru na Bližnjem vzhodu, lahko pa pomaga pri njegovi vzpostavitvi. VVashington, ki je pri tem odigral pomembno vlogo, seveda nikoli ni podcenjeval pomembnosti finančnih spodbud, ki vedno naoljijo počasna kolesa diplomacije. Gotovo ni bilo naključje, da je ministrstvo za zunanje zadeve ZDA napovedalo sestanek predstavnikov najrazvitejših držav, da bi jih spomnilo na njihove obljube o pomoči palestinski samoupravi v Gazi in na Zahodnem bregu. Zahodne države so obljubile pomoč v
višini 2, 4 milijarde dolarjev, ki naj bi pripomogla k razvoju večinoma nerazvitih območij pod oblastjo Palestincev, medtem ko naj bi ZDA v iste namene prispevale 500 milijonov v petih letih.
Sporočilo ZDA zaveznicam je jasno - Palestinci so izpolnili svoj del dogovora s podpisom mirovne pogodbe z Izraelom, zdaj pa so na vrsti tisti, ki svojih obljub še niso izpolnili. Nekatere države skrbi, v kakšne namene Palestinci porabljajo denar, prav razjasnitev tega vprašanja pa je bila eden od namenov ameriških diplomatskih
obiskov, o katerem javnost ni izvedela veliko. Toda ekonomska diplomacija ni bila omejena le na Palestince. Obljuba o odpisu dela uradnega dolga Združenim državam Amerike v višini 700 milijonov dolarjev je bila eden od pomembnejših argumentov, ki so prepričali Jordanijo, da je podpisala mirovni sporazum.
Odkar sta Egipt in Izrael leta 1979 podpisala mirovno pogodbo, ju ZDA zalagajo z bogato podporo, ki znaša približno pet milijard dolarjev na leto. Ameriška radodarnost je tako pripomogla k temu, da Egipt ni nikoh razdrl pogodbe. Čeprav v VVashing-tonu trdijo, da še niso razmišljah o denarni pomoči Siriji, ki zdaj ostaja ključna točka za vzpostavitev popolnega miru na Bližnjem vzhodu, Damask najverjetneje pričakuje denarno
Pripadniki židovskih skupin so v VVashingtonu protestirali zaradi »prijateljevanja« izraelskih oblasti s Palestinci (Jelefoto: AP)
podporo za podpis sporazuma. ZDA seveda upajo, da bo poleg njihove denarne pomoči ekonomijo Bližnjega vzhoda razgibalo tudi medsebojno sodelovanje tamkajšnjih držav, ki naj bi se razvilo vzporedno z graditvijo zaupanja med
mirovnim procesom. Stisk roke med Rabinom in Arafatom leta 1993 je Izraelu odprl ekonomska vrata, kar se je pokazalo v pravi eksploziji uvoza in izvoza.
Številni Arabci se bojijo, da ZDA in Izrael s pogovori o novem Bližnjem vzho-
du prikrivajo težnjo po ekonomski prevladi Izraelcev na tem območju. »Razložite mi, kaj je novi Bližnji vzhod!« je od izraelskega novinarja zahteval egiptovski predsednik Ho-sni Mubarak. »Ce pomeni mir in sodelovanje, potem
se z njim strinjamo. Toda govori se, da žeh Izrael doseči prevlado in nadzirati ekonomijo celotnega območja. Lahko mi verjamete na besedo, da takšne govorice povzročajo preplah po vsej regiji.«
Patrick VVorsnip / Reuter
NOVICE
VVASHINGTON Sl ZAMAN PRIZADEVA POBOTATI KUVAJT IN JORDANIJO
Francija utegne posredovati na Komorih
PARIZ (Reuter) - Boji med vladnimi enotami in najemniškimi vojaki pod vodstvom Boba Denar-da, ki so včeraj potekah v okolici letališča na Komorih, so zahtevali sedem žrtev. Medtem je predsednik Said Djohar kot talec še vedno v rokah prevratnikov. Francoski obrambni minister je izjavil, da že potekajo priprave za morebitno akcijo, če Denard ne bo končal operacije. Pariz je pozval k ohranitvi pravne ureditve v nekdanji francoski koloniji, ki velja za eno najrevnejših držav na svetu. Komorski premier Caabi Elyachroutu, ki se je zatekel v francosko veleposlaništvo v glavnem mestu Morani, je francoske oblasti po radiu in televiziji zaprosil za pomoč.
Poostreni varnostni ukrepi v Francoski Polineziji
PAPEETE (Reuter, AFP) - Francoske oblasti so pred drugim jedrskim poskusom, ki naj bi ga kmalu izvedli, poostrile varnostne ukrepe na območju Francoske Polinezije. Tudi nekateri tamkajšnji prebivalci so po nasilnih protestih ob prvem jedrskem poskusu 5. septembra najeli osebne stražarje. Francoske oblasti so spričo dosedanjih izkušenj uporabile poseben protiteroristični načrt. V skladu z njim so žandarmerijo okrepih na več kot osemsto mož. Dva pripadnika Greenpeacea, ki so ju v torek zajeh francoski komandosi na krovu ladje Vega, ki je kršila francoske ozemeljske vode, bodo izgnali.
Nov napad Tamilskih tigrov
KOLOMBO (Reuter) - Pripadniki Tamilskih tigrov so v napadu na policijsko postajo na območju Batticaole, v katerem je sodelovalo več kot sto petdeset gverilcev, ubili 22 policistov. Srilanške oblasti so z vojaškimi okrepitvami, ki so jih poslale na to območje, vnovič vzpostavile red. Zdi se, da skušajo tamilski gverilci z napadi odvrniti vojsko od načrtovane ofenzive na polotok Jaffna na severu Srilanke, ki naj bi jo izpeljali še pred začetkom monsunskega deževja. Tiskovni predstavnik Srilanške vojske je civilno prebivdstvo pozval, naj zapusti območja v bližini oporišč Tamilskih tigrov. Amnesty International ocenjuje, da bi se utegnilo v navzkrižnem ognju znajti kar osemsto tisoč civilistov.
Množične demonstracije južnokorejskih študentov
SEUL (AFP) - V južnokorejskem glavnem mestu že drugi dan potekajo študentske demonstracije. Na tisoče mladih zahteva sojenje nekdanjima predsednikoma Con Du Hvanu in Ro Taj Vuju, ki naj bi bila kriva za kruto zadušitev vstaje na jugu države leta 1980. Vlada je na ulice poslala kar 130 tisoč pripadnikov varnostnih sil, ki naj bi preprečili morebitne napade študentov na vladne urade in tuja diplomatska predstavništva.
, :
:!! j
■
■
: :

lil
*
:
Spor med sosedama koristi Iraku
KUVAJT - Analitiki in diplomati pravijo, da je zadnja kuvajtska kritika Jordanije izničila prizadevanja za rešitev spora zaradi zalivske vojne, kar bi utegnilo zavreti ameriške poskuse povečevanja iraške gospodarske osamitve. Ostre pripombe, ki jih je v zadnjem tednu izrekel kuvajtski premier šejk Saad Saba, sicer odražajo tradicionalno nenaklonjenost Kuvajtčanov do Jordanije, vendar so v nasprotju z ameriško kampanjo za izboljšanje kuvajtsko-jordansldh odnosov.
Hkrati odražajo različna mnenja Kuvajtčanov o tem, kako hitro naj bi pet let po iraški invaziji država izboljšala vezi z Iraku naklonjenimi arabskimi državami. »Vlada bi morala uskladiti svoje izjave,« je o šejkovih pripombah o jordanskem kralju Huseinu izjavil član kuvajtskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Mohsen Džamal. »Razumljivo je, da Kuvajtčani ne marajo Jordanije, vendar je sprava edina razumna pot,
zato je vredna premisleka.« Šejk Saad je ta teden zanikal možnost izboljšanja odnosov, dokler se Jordanija ne bo odrekla »sramotnemu proi-ranskemu stališču med bagdadsko okupacijo«. Džamal meni, da so takšne izjave v nasprotju z naklonjenostjo izboljšanju odnosov z Ama-nom, ki jo je že večkrat izrazil zunanji minister šejk Ahmad Saba. Po njegovih besedah se je Kuvajt pripravljen pogajati o dobavi nafte, saj bi s tem
Jordaniji pomagal zmanjšati njeno odvisnost od iraške nafte. Boljše vezi med Jordanijo in zalivskimi državami so ključnega pomena za ameriška prizadevanja za odvrnitev Jordanije od Iraka. S tem bi lahko ZDA povečale pritisk na Irak, naj strmoglavi Sada-ma Huseina. Vsakršen spor z Amanom bi utegnil uničiti iraško gospodarstvo, ki se mu po petih letih ukrepov že pošteno majejo temelji, saj je Jordanija njegova edina gospodarska vez s svetom.
Anketa, ki jo je prejšnji mesec objavil eden od kuvajtskih časopisov, je pokazala, da izboljšanju odnosov z Jordanijo nasprotuje 51 odstotkov Kuvajtčanov, 32 pa ga odobrava. Zagrenjeni so zaradi odkrite jordanske podpore
Iraku med invazijo, hkrati pa sumijo, da so bili v iraško pobijanje Kuvajtčanov med okupacijo vpleteni tudi Palestinci. Odnosov po vojni sicer uradno niso prekinili, vendar so vrata jordanskega veleposlaništva v Kuvajtu ostala zaprta, medtem ko kuvajtsko veleposlaništvo v Amanu vodi le začasni odpravnik poslov. Kuvajt je prav tako odpravil finančno podporo Jordaniji in drugim arabskim državam, ki so zavzele enako stališče.
Diplomati pravijo, da učinka izjav šejka Saada na prizadevanja za izboljšanje jordansko-kuvajtskih odnosov ni bilo mogoče takoj predvideti. Položaj se je delno izboljšal, ko je Jordanija avgusta dvema iraškima dezerte-
rjema ponudila politično zatočišče. Šejk Saba se je z jordanskim kolegom Karimom Kabaritijem na uradnem srečanju v Kairu pred dvema tednoma sešel prvič po krizi v Zalivu. Naslednjič se bosta najverjetneje sestala na skorajšnjem zasedanju Generalne skupščine OZN v New Torku. Po diplomatskih virih bo Kuvajt kmalu poslal veleposlanike v Mavretanijo in Alžirijo, ki sta med zalivsko vojno prav tako podpirali Irak Diplomati v Kuvajtu pričakujejo, da bodo ZDA še naprej vztrajale pri spravi Kuvajta in Jordanije, saj bi ta pripomogla k popolni osamitvi Iraka in vključitvi zalivskih držav v arabsko-izraelski mirovni proces.
VVilliam Maclean / Reuter
NOV KORAK K OTOPLITVI ODNOSOV MED KITAJSKO IN ZDA
VVoiren Christopher je s kitajsko potezo zeb zadovoljen (Tebfoto: AP)
Peking zagotavlja, da ni prodal jedrske tehnologije Teheranu
PEKING - Je Kitajska res prodala jedrsko tehnologijo Iranu? Po treh letih ostrih razprav med VVashingtonom in Pekingom si slednji - v duhu otoplitve odnosov med državama - prizadeva dokončno rešiti to vprašanje.
10. septembra 1992 je iranski predsednik Akbar Hašemi Rafsandžani v Pekingu oznanil, da sta državi sklenili sporazum o nakupu manjšega jedrskega reaktorja. 22. februarja 1993 je načelnik Kitajske uprave za jedrsko industrijo Jiang Xinxiong v Teheranu podpisal pogodbo o gradnji dveh jedrskih central v iranski provinci Kuzestan, blizu iransko-iraške meje.
Toda kitajski zunanji minister Qian Qichen je ta teden zatrdil ameriškemu državnemu sekretarju VVarre-nu Christopherju, da je pogodbo z Iranom razveljavljena. ZDA so Qichenovo izjavo sprejele z velikim za-
dovoljstvom, saj so Kitajsko ves čas opozarjale, da utegne Iran začeti razvijati tehnologijo za izdelavo jedrskega orožja. Američani ne zaupajo Iranu, ki je sicer privolil v dogovor o neširi-tvi jedrskega orožja, ko je pristopil k Mednarodni agenciji za jedrsko energijo. Ameriško administracijo zdaj skrbi možnost, da bi Teheran kupil jedrsko tehnologijo v Rusiji.
Kitajsko odločitev opazovalci ocenjujejo kot nov korak k otoplitvi odnosov z ZDA. »Kitajska ni prodala Iranu jedrskih reaktorjev ali tehnologije za jedrske centrale,« je izjavil predstavnik zunanjega ministrstva
Chen Jian in dodal, da ima Kitajska sicer pravico sklepati sporazume o uporabi jedrske tehnologije v miroljubne namene, vendar se je tudi domača jedrska industrija prilagodila novi politiki vlade.
Direktor jedrske centrale v Qinshanu, M je sodeloval v kitajsko-iranskem sporazumu, pa je novinarjem dejal, da o tem ne ve ničesar. Tudi Iran zanika, da bi bila pogodba razveljavljena. »Ni prišlo do sprememb v sodelovanju pri uporabi jedrske energije v miroljubne namene,« je izjavil predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Mahmud Mo-hamadi. »Novice o razveljavitvi pogodbe smo zasledili le v medijih. Peking nas o tem ni obvestil.«
Jefirey Parker / Reuter
HOLBROOKE SPET V SARAJEVU
Najobširnejši pogovori doslej
Navdušen sprejem mirovnega odposlanca
SARAJEVO - Ameriški mirovni odposlanec Richard Holbrooke je včeraj prispel v Sarajevo, da bi prepričal bosansko vlado, naj ustavi spopade. Sarajevska vlada je izdala spisek pogojev, ki jih morajo bosanski Srbi sprejeti pred sklenitvijo premirja.
Sarajevčani so z navdušenjem sprejeli Holbrooka, ko je vstopal v predsedniško palačo. »Najprej moramo vnovič pregledati sporazum, ki je bil sprejet v torek v New Yorku,« je dejal Holbrooke. Ocenil je, da je sporazum izredno pomemben, ker »je začrtal ustavni okvir« neodvisne BiH.
POTI V SARAJEVO
Enote bosanskih Srbov so za civilne tovornjake in avtobuse odprle dve cesti, ki vodita prek zasedenega ozemlja.
Konvoje bodo na cestah iz Kiseljaka in Tarčina v Sarajevo spremljale enote Združenih narodov.
Bihać,
A
UMI
V
POD NADZOROM
□ Bošnjakov in Hrvatov
H Srbov
REUTER
k	JPF Tuzla
\B0SNA IN HERCEGOVINA
Sarajevo s Goražde
'
/v '
/- _
St 0 km 40
Muslimanska vlada od Srbov zahteva demilitarizacijo Banjaluke ter dobavo elektrike in vode Sarajevu. Holbrooke meni, da Srbi še niso pripravljeni sprejeti pogojev muslimanske vlade. »Boji se nadaljujejo, kar onemogoča napredek mirovnega procesa.« Ameriški mirovni odposlanec bo skušal pregovoriti Srbe, da odprejo cestne povezave z oblegano prestolnico. Holbrooke je včerajšnje pogovore s sarajevsko vlado ocenil kot najuspešnejše doslej. »Menim, da so bili pogovori z daleč najproduktivnejši in najobširnejši, odkar se je začel mirovni proces,« je dejal. Dodal pa je, da še niso dosegli sporazuma o ustavitvi spopadov. Skupina za stike se bo naslednji teden v Rimu sestala s predstavniki islamskih držav, zatem pa načrtujejo srečanje v Moskvi.
Nekdanja obrambna ministrica Finske Elisabeth Rehn, ki je bila imenovana za novo preiskovalko Agencije ZN za človekove pravice, je napovedala preiskavo o obstreljevanju Zenice, v katerem so na začetku tedna umrli trije ljudje. Enote Unproforja so včeraj našle petnajst trupel v bližini Kulen Vakufa v zahodni Bosni, ki ga po nedavni ofenzivi nadzorujejo vladne enote. »Trupla so ležala na tleh, pokrita s plastiko,« je poročal predstavnik ZN Ch-ris Gunness. »Med njimi je bilo osem vojakov - dva sta bila obglavljena - in sedem civilistov, med njimi tri ženske.« Identitete ubitih še niso odkrili, Gunness pa je dejal, da niso mogli razpoznati uniform. »Trupla so že začela razpadati, tako da ne moremo z gotovostjo trditi, kateri vojski so pripadali vojaki.«
Krutosti bosanske vojne so za večjo skupino starejših srbskih beguncev prehude. Pred smrtjo so se zatekli v Banjaluko, kjer jim pomaga zdravstveno osebje srbskega Rdečega križa. Senilni, duševno zaostali ali pa v globokem šoku jim ostareli begunci ne morejo povedati več kot svojih imen. »Ne vem, kaj naj naredimo z njimi,« je dejal predstavnik srbskega Rdečega križa Slavica Ilič. »Ne moremo stopiti v stik z njihovimi sorodniki oziroma ugotoviti, ali sploh še imajo sorodnike.« Grozote nedavnih dni so zadale zadnji udarec njihovemu že omajanemu duševnemu zdravju.
Kurt Schork / Reuter
Arkanovi prostovoljci obljubljajo, da bodo »osvobodili sleherno ped srbske grude« (Telefoto: AP)
_______ARETACIJE PRIPADNIKOV HRVAŠKE VOJSKE________
Zmagovalci s poraženci niso ravnali v rokavicah
Opazovalci Združenih narodov so zbrali številna pričevanja o pobojih srbskih civilistov
KNIN (Reuter, G. G.) - Hrvaški vojaki in civilisti plenijo in požigajo v Kninski krajini, zato so hrvaške oblasti pod pritiskom OZN aretirale 370 ljudi - med njimi tudi vojake. Predstavniki svetovne organizacije trdijo, da se pustošenje in kraja srbskega premoženja kljub vsemu nadaljuje.
»Odobravamo aretacije plenilcev, a to ni dovolj za učinkovit nadzor tega območja,« je dejal predstavnik ZN Alun Roberts. »Redki, predvsem starejši ljudje, ki so ostali na tem območju, poročajo o nadaljevanju ropanja in nasilja.« Predstavniki Združenih narodov so opazili predstavnike hrvaške vojske in oborožene civiliste, ki so plenili in požigali. Srbske vasi na tem območju so zapuščene. ZDA in Združeni narodi so opozorili Hrvaško, da mora spoštovati človekove pravice Srbov na tem območju, če želi prejeti finančno pomoč
za povojno obnovo.
Očividci poročajo o hrva-. ških vojakih in civilistih, ki so se vozili v srbske vasi z osebnimi avtomobili s pri-kolicami. Iz zapuščenih hiš so odnašali, kar je bilo vrednega, in nakradeno blago nalagali na prikolice. Po plenjenju so hiše požgali.
Oblasti so iz zapuščenih vasi odvažale živino in pohištvo. Roberts je poročal, da so pripadniki hrvaške vojske ubili več kot sto dvajset civilistov. »Večinoma gre za starejše Srbe, ki so živeli v samotnih hišah. Mnogi so bili ustreljeni iz neposredne bližine. Pred-
stavniki OZN so opazili pripadnike hrvaške vojske v bližini najdenih trupel,« je dejal Roberts. Predstavniki OZN ocenjujejo, da je namen plenjenja in požiganja onemogočiti vrnitev pregnanih Srbov. Združeni narodi so od hrvaških oblasti zahtevali, da se odzovejo in preprečijo nadaljevanje pustošenja.
Medtem se hrvaška vlada vneto ukvarja s prihajajočimi volitvami. V četrtek je določila vsoto, ki jo bo namenila za potrebe volitev -milijon nemških mark. Sedem od enajstih opozicijskih strank se je v strahu pred volilno katastrofo odločilo za skupen nastop, kar je svojevrstna prelomnica v zgodovini Hrvaške. Stranke se še dogovarjajo o usklajenem nastopu v vseh 28 volilnih enotah in upajo,
da jim bo ta poteza prinesla zmago v vsaj četrtini enot; najbolj optimistični, na primer Stipe Mesič, pa sanjajo celo o treh četrtinah.
Dogovor zdaj vključuje Hrvaško narodno stranko (HNS), Hrvaško kmečko stranko (HSS), liberalce (HSLS), pravaše Dobroslava Parage (HSP 1861), Mesičeve neodvisne demokrate (HND), Istrski demokratični zbor (IDS) in socialdemokratsko stranko Ivice Račana; posamezna stranka bo kandidirala svojega kandidata v določeni volilni enoti, druge stranke koalicije pa ga bodo podprle. S tehtanjem vpliva vsake stranke je tako največ, devet, volilnih enot pripadlo Budiševim liberalcem, sedem kmečki stranki Zlatka Tomičiča, po tri volilne enote so bile dodeljene ostalim.
NATOVA OPERACIJA V BIH
Smernice in okvir delovanja so že pripravljeni
BRUSELJ - Severnoatlantska zveza se sooča z dvema največjima izzivoma v svoji zgodovini -razširitvijo zveze na države vzhodne Evrope in mirovno operacijo v Bosni in Hercegovini.
Dan po tem, ko so javnosti predstavili kontroverzen načrt za razširitev zveze na države nekdaj sovražnega Varšavskega pakta, so včeraj odločali o podrobnostih načrta, ki predvideva pošiljanje več tisoč vojakov v Bosno. »To bo zgodovinski dogodek,« je dejal predstavnik Nata, »mirovna operacija, ki vsebuje vse, kar vsebujejo vojaške operacije - nevarnost smrtnih žrtev, logistično podporo in podobno.« Analitiki Severnoatlantske zveze so se zedinili o političnih smernicah mirovnih sil. Sile v Bosni bodo imele mandat Združenih narodov, a bodo delovale pod poveljstvom zveze Nato. Sestnajstčlanski
svet veleposlanikov zveze Nato, ki določa politiko zveze, je oblikoval okvir mirovne operacije in poveljnikom naložil, naj začnejo priprave na odhod v Bosno. »Pripravljeni bomo na odhod, takoj ko bo sprejet dokončen mirovni sporazum ,« je dejal ameriški veleposlanik pri zvezi Nato Robert Hunter.
Dodal je, da bodo ameriške enote odigrale osrednjo vlogo v mirovni operaciji v Bosni, tako kot v vseh operacijah zveze Nato, a ni povedal, koliko vojakov bodo Združene države poslale v Bosno. Diplomati Severnoatlantske zveze so prepričani, da obseg operacije, število sodelujočih vojakov in datumi niso tako pomembni, glede na to, da so bile sprejete smernice in postavljen okvir največje operacije zveze doslej.
Johnatan Clayton, Reuter
ANALIZA
Ali Mladić igra dvojno vlogo?
BEOGRAD - Čeprav general Ratko Mladič, poveljnik vojske bosanskih Srbov, skusa ustvariti videz, da Se vedno obvladuje položaj na bosanskem bojišču, politični analitiki ocenjujejo, da ima zdaj vse vajeti v rokah srbski predsednik Slobodan Miloševič. Mladič bi rad ugotovil resničnost trditev, po katerih naj bi bili srbski vojaški krogi krivi za najhujši poraz bosanskih Srbov v tri leta in pol trajajoči vojni, takrat ko se je Mladič zdravil v beograjski bolnišnici.
Preden so bosanski Srbi utrdili svoje položaje okrog Banjaluke, so vladne sile in hrvaška vojska zavzele približno štiri tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja v osrednji in severozahodni Bosni. Ofenziva je potekala v času, ko so se zunanji ministri BiH, Hrvaške in ZR Jugoslavije dogovorili o ohranitvi enotne bosanske države, razdeljene na dva dela - srbskega in musliman-sko-hrvaškega.
Slednji naj bi dobili 51 odstotkov bosanskega ozemlja, Srbom, ki so med vojno vseskozi nadzorovali večji del Bosne (nad 70 odstotkov), pa naj bi ostalo 49 odstotkov. Za izgubo Jajca, Ključa, Petrovca, Bosanske Krupe in drugih krajev naj bi bil odgovoren predsednik bosanskih Srbov Radovan Karadžič, čeprav je veliko srbskih beguncev, ki so pred napredovanjem vladnih in hrvaških sil zapustili svo-
je domove, prepričanih, da je bilo vse vnaprej dogovorjeno.
»Izdelan je bil načrt, po katerem naj bi bila za izgubo srbskega ozemlja kriva vojska in njen poveljnik Mladič, zato nekateri zahtevajo njegovo zamenjavo,« je izjavil neki srbski begunec.
»Nekateri ljudje širijo govorice, po katerih so kraji na frontni črti že odpisani, zato se civilisti iz njih množično izseljujejo,« je dodal.
Bosanski Srbi skrivajo imena ljudi, proti katerim je sprožena preiskava; menda so bližnji Karadžičevi sodelavci in bi lahko odigrali pomembno vlogo na novih volitvah. »Mladič morda igra dvojno vlogo: poudarja svojo pripadnost boju bosanskih Srbov, hkrati pa se otresa lokalnih nacionalističnih voditeljev, zvestih Karadžiču,« menijo nekateri viri ter omenjajo Miloševičev sestanek z Mladičem, na katerem se je po pisanju beograjskega tednika Telegraf poveljnik vojske bosanskih Srbov razburil zaradi zahtev srbskega predsednika, naj se vojska bosanskih Srbov takoj umakne na nove položaje. Telegraf je povzel izjavo nekega srbskega vojaškega poveljnika, ki je poudaril, da naj bi Mladič zahteval umik šele po podpisu mirovnega sporazuma.
Ker je Mladič svojim podrejenim prepovedal dajati izjave, se zastavlja vprašanje, ali je mogoče pisanju Telegrafa sploh
verjeti. Seveda se mnogi sprašujejo, ali je res golo naključje, da je dobil Mladič napad ledvičnih kamnov prav v času srbskih porazov. Miloševič od bosanskih Srbov že dve leti zahteva, naj sprejmejo predlagani mirovni sporazum. Karadžiču in vladi na Palah je odrekel podporo že avgusta lani, letos pa je v sporu med Karadžičem in Mladičem stopil na stran vojske. Karadžič je zaradi Natovih letalskih napadov na srbske položaje in izgubljene »bitke« proti lastni vojski končno klonil pred Miloševi-čevimi zahtevami in ga pooblastil, da se pogaja v imenu bosanskih Srbov. »Mladič se zdaj sooča z novo, veliko dilemo: zaveda se, da je brez Miloševičeve podpore nemočen, hkrati pa ne prenaša očitkov, da je odgovoren za izgubo ozemlja,« je izjavil neki zahodni diplomat. »Nekateri menijo, da bi bilo najpametneje, če bi se odpovedal poveljevanju.«
Tuji opazovalci v Beogradu menijo, da Miloševič ne želi, da bi sedanji voditelji bosanskih Srbov ostali v Bosni ali kandidirali na prihodnjih volitvah. Mladič naj bi se po napovedih vrnil k družini v Beograd, kjer ga menda že čaka služba v JLA. Karadžičeva usoda ostaja večja neznanka, saj je zadnji dve leti večkrat užalil Miloševiča, znane pa so tudi njegove težnje, da bi postal vodja vseh Srbov.
Jovan Kovačič / Reuter
Sobota, 30. septembra 1995
5. OBLETNICA ZDRUŽENE NEMČIJE
ZDRUŽEVANJE ŠE TRAJA
Berlinski zid je nekoč meril kar 43 kilometrov
BERLIN (dpa) - Najpogostejše vprašanje turistov, ki pridejo v /JrcpSjll Berlin, je: »Kje je zid?« Turisti, ki iščejo kamniti simbol delje-nosti Nemčije, ki je Berlin delil v dolžim 43 kilometrov, najdejo le še redke ostanke. Nemška demokratična republika se je namreč takoj po padcu zidu lotila njegove prodaje. Betonski deli zidu, ki so merili v višino 3, 60 metra, v širino pa 1, 20 metra, se zdaj nahajajo na različnih koncih sveta. Gradnja berlinskega zidu se je začela 13. avgusta 1961. Vzhodnonemške oblasti so ga imenovale »protifašistični zaščitni jez«. Berlinski umetniki že nekaj Časa razpravljajo o tem, da bi del zidu spet postavili, saj bi s tem obeležili spomin na številne ljudi, ki so umrli pri poskusu bega iz komunistične Nemčije. Nekateri umetniki pa zagovarjajo nacrt, po katerem bi postavili šest metrov visoka ogledala. Turistični vodici po Berlinu turistom, ki želijo videti berlinski zid, najpogosteje pokažejo »East Side Gallery«, kjer je na 1, 3 kilometra dolgem ostanku zidu svoja dela ovekovečilo 118 umetnikov iz 21 držav.
Prehod iz planskega v tržno gospodarstvo
BERLIN (dpa) - Konec vzhodnonemškega planskega gospodarstva je prišel zelo nepričakovano. Vodilni elani vzhodnonemškega politbiroja so na presenečenje vseh jeseni leta 1989 izrazili mnenje, da bo NDR Se v istem letu finančno propadla. Gez noč se je začel prehod k tržnemu gospodarstvu, ki se je z monetarno, gospodarsko in socialno unijo končal že dvanajst mesecev pozneje. Po združitvi so prodali 6500 od dvanajst tisoč državnih podjetij. Na stotisoce ljudi je izgubilo delo ah je moralo zamenjati delovno mesto. Stopnja brezposelnosti na vzhodu Nemčije je še vedno zelo visoka, saj znaSa kar 14 odstotkov. Do popolne integracije vzhodnonemškega gospodarstva v tokove Evropske unije bo gotovo minilo Se nekaj let.
Posodobitev vzhodnonemškega železniškega in cestnega omrežja požira milijarde
BERLIN (dpa) - Z odprtjem me-dnemške meje novembra 1989 se je šele pokazalo, v kako slabem stanju so cestne in železniške povezave med vzhodnim in zahodnim delom Nemčije. Na 1400 kilometrov dolgi mednemški meji je bilo na voljo le deset cestnih in sedem železniških povezav. Petinštirideset odstotkov vzhodnonemških cest je bilo v izredno slabem stanju, večina avtocest ni imela odstavnega pasu in zaščitne ograje. Skoraj sedemdeset odstotkov vseh mostov je bilo starejših kot 50 let. Vlada v Bonnu je aprila 1991 razpisala gradbene projekte v vrednosti 67, 5 milijarde nemških mark. Dela naj bi bila končana do leta 2012. Do leta 1994 so za obnovo cestnega in železniškega omrežja na vzhodu porabili dvanajst milijard mark.
Preobrazba kmetijstva je bila najhitrejša
NEUBRANDENBURG (dpa) -Vzhodnonemškemu kmetijstvu se je hitro posrečil prehod k tržnemu gospodarstvu. Rudolf Schneiders, predsednik nemškega kmečkega združenja, je dejal, da je vzhodnonemško kmetijstvo prav tako uspešno kot tisto na zahodu Nemčije. Po zemljiški reformi, nasilni kolektivizaciji in industrializaciji je to že Četrta korenita sprememba, ki jo je vzhodnonemško kmetijstvo doživelo po drugi svetovni vojni. Od leta 1990 je iz 4500 kmetijskih kombinatov nastalo 28 tisoč zasebnih kmetovalcev. Najvecja težava na dežeh je po besedah Rudolfa Schneiderja brezposelnost, saj je tam polovica vseh ljudi, ki je po združitvi izgubila delo, še vedno brezposelna. Od nekoč 850 tisoč zaposlenih v kmetijstvu jih ima danes delo le še 140 tisoč.
Vzhodnonemška tajna policija Stasi je imela pol milijona »neuradnih sodelavcev«
BERLIN (dpa) - Njihovega natančnega števila še danes nihče ne pozna: kot pajčevina se je sistem vzhodnonemških ovaduhov tajne policije Stasi razpredal po ozemlju komunistične NDR. Vzhodnonemško ministrstvo za državno varnost je nadzorovalo vsa področja življenja svojih državljanov. »Tone« podatkov, ki jih je zbrala Stasi, zdaj proučuje urad Gauck, ki se imenuje po svojem šefu Joachi-mu Gaucku. Arhiv Stasi obsega tudi približno milijon fotografij in na stotisoče kaset.
Urad Gauck ocenjuje, da je imela Stasi med letoma 1950 in 1989 približno 180 tisoč rednih sodelavcev. Toda ta »vojska« tajne policije je dobila največ podatkov od »neuradnih sodelavcev«, katerih število ocenjujejo kar na pol milijona ljudi. Skupno je Stasi zbrala podatke o šestnajstih milijonih ljudi. Urad Gauck je doslej pregledal četrtino celotnega arhiva Stasi, delo pa bo predvidoma trajalo Se do leta 2006. Do junija 1995 je že milijon vzhodnih in zahodnih Nemcev zaprosilo za vpogled v spise, v katerih so omenjeni.
NEMČIJA SE JE ZDRUŽILA ENAJST MESECEV PO PADCU BERLINSKEGA ZIDU
Tretjega oktobra 1990 se je pričelo novo obdobje v nemški zgodovini
»Kdor pride zadnji, tega kaznuje življenje,« je Gorbačov rekel Honeckerju
BERLIN - Tretjega oktobra 1990, točno ob polnoči, se je končalo enajst najuspešnejših in najpomembnejših mesecev v povojni zgodovini Nemčije. Po diktaturi Hitlerja in iz tega sledeče skoraj 41-letne deljenosti so Nemci vnovič zaživeli v enotni, suvereni in demokratični državi. Medtem ko sta se državi po padcu berlinskega zidu zelo hitro združili, notranja enotnost Nemčije po petih letih še vedno ni dosežena.
Ljudje na vzhodu in zahodu Nemčije so skupaj doživeli besede velikega moža nemške social-demokracije Willyja Brandta: »Nič ne bo več tako, kot je bilo.« »Cvetoče pokrajine« na vzhodu, ki jih je obljubil nemški kancler Kohl, zdaj kažejo že prve cvetne popke.
Zelo omejene možnosti
za potovanja, vse slabši položaj gospodarstva, volilne prevare in samovoljnost komunističnega vodstva so Nemško demokratično republiko (NDR) pripeljali do gospodarskega in političnega propada. Poleti in jeseni leta 1989 je prek Madžarske, Češkoslovaške in Poljske iz takratne NDR pobegni-
lo na stotisoče vzhodnonemških državljanov.
Madžarski predsednik Gyula Horn je 10. septembra 1989 razglasil odprtje mej za begunce iz NDR. Na slovesnostih ob 40. obletnici nastanka NDR 7. oktobra 1989 je takratni sovjetski državni in partijski voditelj Gorbačov vzhodnonemškega voditelja Ericha Honecke-rja posvaril: »Kdor pride zadnji, tega kaznuje življenje.« Berlinski zid, simbol nemške deljenosti, je padel 9. novembra 1989. Od takrat so o poteku nadaljnjih dogodkov odločale množice. Na pr-
vih in hkrati zadnjih svobodnih volitvah v vzhodnonemški ljudski dom je zmagala konservativna Zveza za Nemčijo, ki so jo sestavljali krščanski demokrati, Demokratični odhod in Nemška socialna zveza. Pozneje je Zveza za Nemčijo stopila v koalicijo z novoustanovljeno socialdemokratsko stranko, ki jo je vodil socialdemokrat Lothar de Maizeiere, in liberalci.
Mednarodna javnost je v izidu zadnjih vzhodnonemških volitev videla željo po enotni Nemčiji in zahodnonemški marki. Na nemško-ruskem vrhu
16. avgusta 1990 na Kavkazu je Gorbačov dejal, da lahko prihodnja združena Nemčija svobodno odloča o članstvu v zvezi Nato. Zunanji ministri držav zmagovalk druge svetovne vojne in obeh Nem-Cij so 12. septembra 1990 v Moskvi podpisali tako imenovano pogodbo »dva plus štiri«, ki je Nemčiji povrnila popolno notranjo in zunanjo suverenost. Vzhodnonemški parlament je nato 23. avgusta 1990 določil 3. oktober za dan vnovične združitve Nemčije.
Heinz Joachim Schottes / dpa
PO NEMŠKI ZDRUŽITVI SO SE BRANIKI KOMUNIZMA POSLOVILI
V NDR je bilo nameščenih pol milijona sovjetskih vojakov
Sovjetske sile so v usodnem letu 1989 ostale v svojih vojašnicah in tako pripomogle k padcu vzhodnonemškega režima
BERLIN (dpa) - Zgodovina Nemške demokratične republike je usodno povezana z navzočnostjo in ravnanjem sovjetskih oboroženih sil na ozemlju te države. Po drugi svetovni vojni so sovjetske sile nemški komunistični režim podprle od zunaj in v državi. Občasno je bilo v vzhodni Nemčiji nameščenih kar pol milijona sovjetskih vojakov, kar je bila največja koncentracija sovjetskih sil zunaj njenega ozemlja.
V usodnem letu 1989 so sovjetske sile na ukaz Moskve ostale v svojih vojašnicah in so tako neposredno pripomogle k padcu starega vzhodnonemškega vodstva. S koncem hladne vojne in podpisom pogodbe »dva plus štiri« so bili ustvarjene možnosti za umik sovjetskih sil do konca leta 1994, M naj bi po besedah nemških in sovjetskih obisti potekal »dostojanstveno«. Umik 546.200 pripadnikov sovjetskih sil v štirih letih velja za izreden logističen dosežek. Pravni osnovi zanj sta bili so-vjetsko-nemška pogodba o umiku, ki so jo podpisati 12. oktobra 1990, in tri dni prej sklenjen dogovor, ki je določal tudi finančno plat umika sovjetskih sil.
Letne načrte za umik, ki so veljali od 1. januarja 1991, so sovjetske sile
vedno izpolnile, včasih celo presegle. Po navedbah Moskve se je pogodba o umiku nanašala na šest armad s 338 tisoč vojaki in na njihove družine, 4200 tankov, več kot 8200 oklepnih vozil, 3600 topniških sistemov, sedemsto letal in prav toliko helikopterjev, 677 tisoč ton streliva, sto tisoč ton vozil ter dva milijona ton »materialno-tehničnih sredstev«. Odvoz je potekal s tovornimi
ladjami prek Črnega morja, z vlaki prek Poljske in Češke ter z letali. Ko so se sovjetske sile umikale, so se po svetu širile tudigovorice, da veliko orožja izginja neznano kam. Sovjetki generali, ki so se vračali v domovino, so po nakaterih podatkih s prodajo orožja zaslužili milijone dolarjev.
Spor med Bonnom in Moskvo se je razvnel takrat, ko je sovjetska stran
zahtevala plačilo nepremičnin, ki jih je in naj bi jih zapustila v Nemčiji, nemška stran pa je zahtevala odškodnino v višini 25 milijard mark za ekološko škodo, ki so jo povzročile sovjetske sile. Na srečanju ruskega predsednika Jelcina in nemškega kanclerja Kohla decembra leta 1992 sta se obe strani odpovedali svojim zahtevam in se dogovorili, da bo umik vseh sil končan štiri mesece prej, torej 31. avgusta 1994.
V obdobju Nemške demokratične republike so sovjetske sile uporabljale kar 2900 kvadratnih kilometrov površin. Za transport v domovino, prekvalifikacije in stanovanjske programe je vlada v Bonnu dala na voljo dvanajst milijard nemških mark v štirih letih. Dodatnih 550 milijonov mark pa naj bi služilo gradnji 45 tisoč stanovanjskih enot v Rusiji, Belorusiji in Ukrajini.
Od dneva združitve Nemčije do marca 1993 je približno 250 pripadnikov sovjetskih sil vložilo prošnje za azil v Zvezni republiki Nemčiji, od tega je bila kar polovica dezerterjev. Tretjega septembra 1994, ko so se sovjetske sile končno poslovile od Nemčije, je na tisoče Moskovčanov pozdravilo vojake, ki so se vrnili v domovino.
5. OBLETNICA ZDRUŽENE NEMČIJE
Sobota, 30. septembra 1995
NEMŠKO-NEMŠKA OBČUTLJIVOST HROMI GALERISTE
PO PETIH LETIH BREZ PRAVE VOLJE ZA KULTURNO POVEZOVANJE
Vzhodnonemška umetnost v tržnem gospodarstvu
Umetniki še iščejo pot v enotnost
BERLIN - Razprave, Id so se po združitvi Nemčije razvnele glede umetnosti Nemške demokratične republike, so »državnim umetnikom NDR«, ki so jih na Zahodu kritizirali predvsem zaradi njihove vere v socializem, očitno škodile manj, kot se je zdelo na začetku. Dela slovite »štirikra-ke zvezde«, ki so ji pripadali Bemhard Heisig, VVolfgang Mattheuer in VVilli Sitte, o katerih so potekale številne razprave, so že dolgo pred združitvijo visela v zahodnonem-sldh muzejih in zasebnih zbirkah.
Vzhodnonemški umetniki - seveda tisti, ki so bili uveljavljeni tudi na Zahodu - po združitvi niso ostali brez denarja, ocenjujejo za-hodnonemski galeristi. »Od resnično pomembnih vzhodnonemških umetnikov nobenemu ni treba skrbeti za vsakdanji kruh,« je poved-sal trgovec z umetninami Dieter Bmsberg. Kljub temu so po njegovem mnenju med njimi »le trije ducati dobrih slikarjev«, medtem ko je vzhodnonemška zveza upodabljajočih umetnikov pred razpadom Stela tri tisoč članov.
Galerija Dietra Brusberga v zahodnem delu Berlina že tridest let trguje z »vzhodnimi umetninami« in je zdaj tesno povezana z vzhodnonemškimi umetniki Haral-dom Metzkesem, VVer-nerjem "Liebmannom, Maxom Uhligom in Huber-tusom Giebejem. Poslovni stiki z Mattheuerjem, Tubkejem in Heisigom pa so v zadnjih letih - ne nazadnje tudi zaradi »nemsko-nemske občutljivosti« - propadli, kar pa ne pomeni, da ti umetniki pri Bmsbergu ne morejo več razstavljati.
Da je z »vzhodno umetnostjo« mogoče zaslužiti veliko denarja, trdita tudi vzhodnonemška galerista Riidiger Kuttner in Rainer Ebert. Cene za »vzhodno umetnost« v Galeriji Berlin se začnejo pri Štiri tisoč markah in se povzpnejo do 600 tisoč mark, na primer za He-
isigovo delo. V Galeriji Berlin so na ogled dela tridestih umetnikov, med njimi Tiibkeja, Ebersbacha, Seidla in Libude. Kupci prihajajo predvsem iz zahodnega dela Nemčije, v zadnjem času pa tudi iz tujine. Kuttner in Ebert sta kot sodelavca vzhodnonemške državne trgovine z umetninami že pred združitvijo Nemčije na Zahod prodala prenekatero delo. Kuttner ocenjuje, da bi danes približno deset do petnajst odstotkov umetnikov iz nekdanje NDR lahko zelo dobro živelo od svojega dela. »Toda večina se se ni naučila, kako je treba s svojo mapo trkati na vrata galerij.«
Mladi vzhodnonemški umetniki, ki jih ne ovira spor glede preteklosti, so se hitreje privadili na nov položaj na trgu. Kot primer omenimo 34-letnega galerista Gerda Harryja Lybkeja, lastnika galerije v Leipzigu. V Lybkejevih napol legalnih prostorih, ki jim je nenehno grozilo zaprtje, je v začetku 80. let nastalo vzdušje, povsem drugačno od sveta, ki so ga poznale starejše generacije vzhodnih Nemcev. Ta galerija, ki ima zdaj svojo poslovalnico tudi v Berlinu, je brez težav prodrla na svetovni trg umetniških del. Umetniki, ki razstavljajo v njej -Kaeseberg, Kovvski, He-rold, Mayer, Rauch ali GorB - so znani v New Yorku, Benetkah in Tokiu.
Irma VVeinreich / dpa
ZDRUŽENA NEMČIJA MORA Z VZHODOM REŠITI TUDI VPRAŠANJE VRNITVE UMETNIN
Dragocena pričevanja o nemški kulturi hranijo v Rusiji
MOSKVA (dpa, AFP) - Znano je, da so v času Tretjega Reicha umetnine iz okupiranih ozemelj romale v Nemčijo. Številne umetnine pa so med 2. svetovno vojno prepeljali iz Nemčije v Rusijo. Dolgo so veljale za izgubljene. Sele v začetku 90. let se je izvedelo, kje so bila skrita vsa ta desetletja. Vlada v Bonnu predvideva, da je v Rusiji shranjenih približno dvesto tisoč muzejskih predmetov, dva milijona knjig in trije kilometri arhivskega gradiva iz Nemčije.
Strokovnjaki predvidevajo, da so med njimi tudi dragocena pričevanja o nemški kulturi in zgodovini. Podobno naj bi veljalo, pravijo v Bonnu, za »pričevanja o preteklih kulturah, ki so nasla svoje mesto v nemških muzejih in so pomembno vplivala na tamkajšnjo kulturo«.
Kulturni zakladi, ki so del zaplenjene nemške umetnosti v Rusiji, vsebujejo tudi Številna ključna dela:
-	Triinšestdeset najpomembnejših del evropskega slikarstva od 14. do 19. stoletja (El Greco, Goya, Tintoretto), ki jih od februarja razstavljajo v moskovskem Puškinovem muzeju.
-	Stiriinsedemdeset mojstrovin impresionizma in postimpresionizma (Renoir, Degas, Monet, Van Gogh), ki so na ogled v Eremitažu v Sankt Peters-burgu.
-	Tristo Štiriinšestdeset akvarelov, risb in grafik iz bremenskega likovnega razstavišča, tako imenovana Baldinova zbirka (Diirer, Goya, Rubens, Rembrandt), ki so jo razstavili že leta 1992/93 v Sankt Petersburgu in Moskvi.
-	»Kraljevo« zbirko slik, ki jih je po ruskih podatkih nacistična Nemčija dobila od rotterdamskega muzeja. Zbirko, v kateri prevladujejo renesančna dela (med njimi tudi Rembrandtova), Puškinov muzej namerava predstaviti septembra.
-	»Priamov zaklad« naj bi v začetku leta 1996 razstavili v Puškinovem muzeju. K dragocenostim iz zlata in srebra, ki jih je nemški arheolog Hein-rich Schliemann odkril pri izkopavanjih v antični Troji, so tudi zlate čase, zlata skleda, diademi, viseči uhani, zapestnice in biserne ogrlice. Manj dragoceni predmeti so shranjeni v Sankt Petersburgu, kjer jih bodo leta 1996 tudi razstavili.
-	Osemdeset predmetov iz zlate najdbe v Eber-svvaldeu iz zgodnje nemške zgodovine.
-	Pomembnejši del zbirke vzhodnoazijske umetnosti, ki jo sestavlja 5200 predmetov in je last berlinskih muzejev, je shranjen nahaja v Eremitažu.
-	Dvesto tisoč starih tiskov in več kot 50 tisoč redkih spisov, kot je na primer Luthrova zbirka iz fonda berlinske državne knjižnice.
-	Dragocene fonde Nemške knjižnice knjig in
spisov v Leipzigu (rokopisi in 131 zgodnjih tiskov) hranijo v Ruski državni knjižnici v Moskvi, med njimi je tudi Gutenbergova biblija.
- Pet tisoč dragocenih zvezkov Deželne raziskovalne knjižnice Gotha, med katerimi so tudi izdaje iz 16. in 18. stoletja.
Ruski kulturni minister Evgenij Sidorov je Nemčijo obtožil, da ne da nobenega pametnega predloga na temo vrnitve umetnin, ki so jih Nemci zasegli med drugo svetovno vojno. »Nemška stran ni predlagala prav nič uporabnega v zvezi s kompenzacijo ah izmenjavo kulturnih zakladov,« je zatrdil ruski minister in dodal, da se zavzema za uravnovešen in razumen pristop k temu vprašanju. »Med vojno je bilo s površja zemlje izbrisanih trideset ruskih vasi, oropanih ah požganih pa na stotine muzejev. Kdo nam bo to plačal?« se sprašuje Sidorov.
Rešitev problema bo mogoča šele takrat, ko bo duma (spodnji dom parlamenta) izglasovala zakon. Toda duma se temu vprašanju izogiba.
Ruske oblasti so letos v moskovskem muzeju Puškin prvič razstavile 63 platen, ki so jih prinesli iz Nemčije po koncu vojne. V nekem drugem muzeju je prav tako prvič razstavljenih 74 francoskih slik, ki so jih zasegli leta 1945 v nemških privatnih zbirkah, in za katere se ni vedelo že 50 let.
BERLIN (dpa) - Združitev Nemčije je enako presenetila umetnike in politike. Toda umetnike je bržkone bolj prizadela, saj se morajo spoprijeti z varčevanjem na področju kulture. Spričo teh okoliščin je obseg kulturnega življenja v vzhodnem delu Nemčije po petih letih sprememb zelo presenetljiv. Ljudje na vzhodu so prav v kulturi iskati zavetišče, ki jim je omogočilo ohranitev vsaj delčka istovetnosti.
Zelo počasi so začeli starejši vzhodnonemški umetniki reflektirati tisto, kar se jim je zdelo pred padcem zidu nepredstavljivo, medtem ko je pri mlajši generaciji že del njihovih stvaritev. Hei-ner Mtiller je po daljšem umetniškem molku končal novo stvaritev z delovnim naslovom Germania 3, s katero žeti znova razvneti spor med zgodovinarji glede vloge Stalina in Hitlerja v svetovni zgodovini. Jurek Becker je stiske ljudi ob združitvi Nemčije posnel v obliki televizijske nadaljevanke, ki ji je namenil ironičen naslov Tudi mi smo samo ljudstvo.
Na področju literature je Gtinter Gras svojim številnim kritikom ponudil dokaz, da je Se vedno prezgodaj za pisanje obsežnega romana o nemški enotnosti. Nekateri drugi poskusi v tej smeri so bili še kar uspešni, omeniti je treba Jaz Wolf-ganga Hilbiga in Tiha vrstica šest Monike Maron. Odkritje, da je bila Monika Maron občasna sodelavka vzhodnonemške tajne policije Stasi, je zadnji - bržkone le začasni - vrhunec spora, ki obremenjuje nemške inte-
lektualce že od leta 1990, prizadel pa je tudi avtorje, kot so Mtiller, Christa Wolf in Hermann Kant.
Botho StrauB je spor dodatno razvnel z esejem Otekajoče petje kozlov in »nem-Skonacionalnimi opredelitvami«, kot menijo kritiki, ki se zdaj poslavljajo od nekdanjega »ljubljenčka« zaho-dnonemških intelektualcev.
Nemški intelektualci se počasi odvračajo od tematike združitve, in zaradi balkanskega genocida čedalje bolj razmišljajo o svojem odnosu do nasilja. »Predstavniški boji« med umetniki z vzhoda in zahoda Nemčije so doživeli vrhunec v času združevanja za-hodnoberlinske Akademije za umetnost in vzhodnonemške Umetnostne akademije, združitve, za katero sta se zavzemala predvsem VValter Jens in Heiner Mtiller, poleg VVolfa Bierman-na pa ji je nasprotoval tudi nemški kancler Kohl. Združevanje vzhodnonemškega in zahodnonemškega Pen kluba poteka počasi, saj se »zahodna stran« temu Se vedno upira.
VVilfned Mommert / dpa
Bonski uradniki se bodo konec stoletja preselili v Berlin
BERLIN (dpa) - Center nemške politične moči se tudi pet let po združitvi Se nahaja v Bonnu.
Nemški parlament je 20. julija 1991 sklenil, da se bo glavno mesto z vsemi institucijami preselilo v Berlin. Do konca tega stoletja naj bi bila preselitev končana. Mesto Berlin kaže že prve znake, da bo postalo glavno mesto Nemčije. Potem ko je ameriški umetnik Christo »slekel« Reichstag, so se začela obsežna dela v njegovi notranjosti. Britanski arhitekt sir Norman Poster bo notranjost stavbe za 600 milijonov mark posodobil. Dela naj bi bila končana do leta 1999.
Ženske imajo manj koristi od združitve Nemčije
BERLIN (dpa) - Ženske v vzhodnem delu Nemčije so po združitvi doživele več sprememb kot moški. Po štiridesetih letih NDR so številne ženske spet prisiljene igrati le vlogo gospodinje. V časih NDR so samozavestne vzhodne Nemke zlahka hkrati opravljale svoje delo in skrbele za gospodinjstvo. Skoraj vse vzhodnonemške ženske so izobražene, tako da so imele v NDR številne možnosti za zaposlitev. Kljub temu pa tudi na vzhodu niso zasedale ključnih položajev v politiki in vojski. Po združitvi Nemčije se je začelo izredno povečevati število brezposelnih žensk. Čeprav je enakopravnost med spoloma zapisana tudi v nemški ustavi, se mo-
v nekdanji NDR so se prej odločale za rojstvo prvega otroka kot rojakinje na zahodu, saj so prejele »pozdrav otroku« v višini tisoč nemških mark, imele so plačan porodniški dopust in zagotovljeno vrnitev na staro delovno mesto. Zdaj pa se morajo sprijazniti z novimi, veliko bolj tržno usmerjenimi pogoji.
Vzhodnonemških nagcev
9<
zdaj ni več na vseh plažah
ROSTOCK (dpa) - Tudi vzhodnonemške plaže so po združitvi Nemčije doživele veliko spremembo. Kjer so se nekoč sončili razgaljeni nudisti, je zdaj spet treba obleči kopalke. Vzho-cmonemški nudisti, ki so se po
Nekoč so se vzhodnonemški nagci in tisti, ki se niso želeli odpovedati tkanini na mokrih telesih, skupaj namakali v vodi, igrali košarko, odbojko... Ko pa so po združitvi prišli zahodni Nemci, se je vse spremenilo.
MENJALNIŠKI TEČAJI
29. september 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	85,10	86,00	11,96	12,24	7,39	7,92
A banka Koper	85,20	86,25	11,95	12,26	7,39	7,92
A banka Nova Gorica	85,15	86,10	11,95	12,25	7,39	7,90
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	85,05	85,95	12,00	12,40	7,50	8,20
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	85,10	85,85	11,95	12,20	7,40	7,90
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	85,10	85,88	11,95	12,15	7,30	7,67
Come 2 us Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	85,30	85,70	12,06	12,18	7,40	7,80
Creditanstalt d. d.	85,30	86,00	12,05	12,25	7,50	8,10
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	84,52	85,57	12,12	12,14	7,68	7,73
Kompas Hertz Celje Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13	85,20	85,80	12,00	12,15	7,40	7,75
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855652, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,80	12,00	12,15	7,40	7,75
Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,80	12,00	12,15	7,40	7,75
Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,80	12,00	12,15	7,40	7,75
Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13	85,20	85,80	12,00	12,15	7,40	7,75
Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13	85,20	85,80	12,00	12,15	7,40	7,75
Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13	85,20	85,80	12,00	12,15	7,40	7,75
Nova kreditna banka Maribor d.d.	84,50	85,80	12,00	12,25	7,35	8,00
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,20	85,80	12,05	12,20	7,30	7,80
Nova Ljubljanska banka	84,70	85,95	11,92	12,33	7,39	7,92
Poštna banka Slovenije	84,15	85,80	11,20	12,20	7,00	7,95
Publikum Ljubljana, t: 312-57	85,55	85,64	12,10	12,12	7,60	7,69
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	85,45	85,60	12,10	12,15	7,58	7,72
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	85,45	85,75	12,05	12,15	7,50	7,90
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	85,30	85,50	12,08	12,10	7,40	7,85
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	84,20	85,70	12,10	12,20	7,20	8,00
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	85,30	85,70	12,05	12,12	7,46	7,65
Publikum NM, t: 068/ 322-490	85,20	85,75	12,10	12,20	7,55	7,80
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	85,40	85,80	12,10	12,25	7,60	7,90
Publikum Portorož, t: 066/747-240	85,35	85,65	12,05	12,17	7,56	7,74
Publikum Ljubljana Miklošičeva	85,56	85,63	12,10	12,13	7,62	7,70
SKB d.d.,***	84,35	86,05	11,95	12,30	7,25	7,75
SHP Kranj, t: 064/331-741	85,30	85,70	12,10	12,15	7,60	7,98
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320* '	85,30	85,85	12,00	12,21	7,42	7,90
UBK Ljubljana, t:061/444-358	84,90	85,95	11,95	12,28	7,45	7,95
Upimo Ljubljana, t: 212-073	85,53	85,58	12,11	12,13	7,60	7,69
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Včerajšnji tečaji *
		
Sedež: tel. +39/40/67001	- Agencija Stara mitnica:	
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
29. SEPTEMBER 1995 valuta	v URAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1578,00	1643,00
nemška marka	1114,00	1160,00
francoski frank	322,00	335,00
holandski gulden	993,00	1034,00
belgijski frank	54,10	56,30
funt šterling	2490,00	2592,00
irski šterling	2546,00	2650,00
danska krona	286,00	298,00
grška drahma	6,80	7,20
kanadski dolar	1170,00	1218,00
japonski jen	16,10	16,70
švicarski frank	1382,00	1438,00
avstrijski šiling	158,10	164,60
norveška krona	252,00	263,00
švedska krona	227,00	236,00
portugalski escudo	10,60	11,00
španska pezeta	12,80	13,50
avstralski dolar	1190,00	1239,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,70	13,30
hrvaški dinar-kuna	265,00	295,00
		
29. SEPTEMBER 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1580,00	1630,00
nemška marka	1121,00	1156,00
francoski frank	323,00	334,00
holandski gulden	996,00	1026,00
belgijski frank	54,30	56,10
funt šterling	2498,00	2588,00
irski šterling	2554,00	2649,00
danska krona	287,00	297,00
grška drahma	6,70	7,30
kanadski dolar	1174,00	1214,00
švicarski frank	1394,00	1429,00
avstrijski Šiling	158,50	163,50
slovenski tolar	12,60	13,30
			
29. SEPTEMBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,60
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,70
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,20	8,70
			
22. SEPTEMBER 1996	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4195	1.4235	1.4275
funt šterling	2.2370	2.2440	2.2510
irski funt	2.2890	2.2960	2.3030
kanadski dolar	1.0499	1.0539	1.0579
nizozemski gulden	89.143	89.253	89.363
švicarski frank	124.03	124.13	124.23
belgijski frank	4.8450	4.8550	4.8650
francoski frank	28.754	28.814	28.874
danska krona	25.652	25.712	25.772
norveška krona	22.649	22.709	22.769
švedska krona	20.040	20.100	20.160
italijanska lira	0.8821	0.8861	0.8901
avstrijski šiling	14.193	14.213	14.233
španska peseta	1.1472	1.1512	1.1552
portugalski escudo	0.9490	0.9520	0.9550
japonski jen	1.4400	1.4415	1.4430
finska marka	33.090	33.170	33.250
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 2,10.95 Nakupni Prodajni
1.	REDNI teCaj ra DEM	84.80	85.40
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviua tolarje.
V
Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315
J
MENJALNICA HIDA oei/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 188 z dne 29. 9. 1995-Tečaji veljajo od 30. 9. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Non/eška
Portugalska
Portugc
Švedske
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
191
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
89,1706
1177,4806
402,8520
87,1119
2131,1960
2764,1342
2399,6976
8284,5325
7,2904
119,4216
7398,9160
1880,5889
78,8521 1697,9149 10267,8496 186,0291 117,5409 153,2515 95,5787
89,4389
1181,0237
404,0642
87,3740
2137,6088
2772,4516
2406,9184
8309,4609
50,9952
190,9099
7,3123
2244,0198
119,7809
7421,1795
1886,2476
79,0894
1703,0240
10298,7458
186,5889
117,8946
153,7126
95,8663
89,7072
1184,5668
405,2764
87,6361
2144,0216
2780,7690
2414,1392
8336,3893
51,1482
191,4826
7,3342
120,1402
7443,4430
1891,9063
79,3267
1708,1331
10329,6420
187,1487
118,2483
154,1737
96,1539
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 30.9.1995
dospelost
blag.
zapisa
Število dni do dospelosti
tečaj za vpis v %
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
APOEN
tekoča nominalna vrednost (v SIT)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
5.10.95
20.3.96
5
172
102.2719%
97.9739%
97.6994%
96.0792%
99.9857%
97.0265%
1.700.000
1.700.000
869,311 832,778
830,445
816,673
1,699,757 1,649,451
ljubljanska Tečajnica borznega trga
št.: 185 Datum: 29. 9. 1995
UltUAVA STOCI OCHANCC r<.
Vrednost. papir	mt	ex kupon stdai(3)	'enotni tečaj	% sprem	datum	t 1		Max	Min.	Sl
	Mff	1		iranrf!						
LEKC	800	(11.5,95)	11.310		27.9.	11.310	11.700			
PUB	665	(13.6.95)	17.129	,81	29.9.	16.990	17.100	17.350	16.920	8.342
SAL	500	(2)111.9.95)	19.124	,45-	29.9.	19.020	19.250	19.360	19.040	3.251
SKBK	1000	(24.2.95.)	35.329	,42	29.9,	35.050	35.190	35.700	35.050	40.346
nmiTarai	3HE	imr.w.»		2331						
RCEl	10,0	2.(1.10.95)	103,7	,35	29.9.	103,2	104,0	104,0	103,1	86
RS01	8,0	5.(30.6.95)	101,2	,01	29.9.	101,1	101,3	101,4	101,1	5.637
RS02	9,5	9.(1.4.95)	110,8	,15-	29.9.	110,5	110,9	111,0	110,5	36.170
RS08	5,0	4.(31.5.95)	91,5		29.9.	91,0	91,8	91,5	91,5	331
RSll	7,0	5.(15.7.95)	97,3		29.9.	97,3	97,7	97,8	97,3	76.959
RSLlD	8,0	5.(30.6.951	100,OA	,33-	29.9.	100,0	101,0	100,0	100,0	534
RSL2D	9,5	9.(1.4.951	110,5		28.9.	110Ž	112,8			
SKBl	10,0	4.(1,11.94)	102,9	,53-	29.9.	102,8	103,5	103,5	102,9	10.904
SKR1	5,0	3.130.6.95)	81,0		29.9.	78,0	81,0	81,0	81,0	479
		mr.*'«		5BES						
BTBR	300	(2128.7.95.)	13.535	5,35-	29.9.	13.410	13.790	13.750	13.400	1.670
DAD	10.000	(1.6.94.)	119.797	,09	29.9.	118.600	119.500	122.200	118.550	1.067
MD	1715	(24.5.95.)	15.246	1,64	29.9.	14.800	15.150	15.250	15.240	1.067
GPGR		(10)	23.114		27.9.		24.800			
MR		(D	15.000		26.9.	14.200	16.000			
MKZ	218	(30.3.93.)	10.308	ŽI-	29.9.	10.310	10.400	10.350	10.290	1.031
m	200	(26.6.95.)	4.212	LO?	29.9.	4.150	4.200	4.290	4.150	3.904
TOR		(5)	799,0	,33	29.9.	791,0-	800,0	799,0	799,0	799
IKIKt'A'M	iBE			EEE	35BSI					
KBTP	2750	(22.6,95)	33.977	,29	29.9.	33.810	34.360	34.600	32.520	8.766
PFNP		(D	33.255	1,34-	29.9.	33.330	33.500	34.300	32.600	1.330
IMF	720	(25.5.95.)	12.353	,43	29.9.	12,300	12.890	12.500	12.300	247
VIP		(D	43.000		26.9.	42.000	43.150			
		turbin								
LEE	12,0	4.(1.11.94)	99,4		25.9.	100,0				
OZG	11,0	4.(1195]	103,5		27.9.	101,0	104,0			
PCE	12,0	7.(1.6.95)	100,4	,58-	29.9.	100,0	102,0	100,4	100,4	229
rco	10,0	2.(1.6,95)	100,5	,55-	29.9.	100,7	101,3	100,5	100,5	332
SZB1	10,0	2.(15,9.95)	104,5		27.9.	103,5	105,0			
Tečajnica izvenborznega trga ST. 185/95-29. 9. 1995										
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon St.dat(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraš	ponudba	Max.	Min.	Si
	iT+TS		isimn							
1EAR			2.883	3,46	29.9.	3.000	3.050	3.050	2.730	779
1RD0	200	(7)(30.6.95.)	5.220		4.9.	4,600				
HBR0	55	(1.6.95)	3.490A	7,65-	29.9.	3.000	3.450	3.490	3.490	890
m			2.295A	,22-	29,9.	2.050	2.299	2.295	2.295	23
SDR0		(15.6.95)	11.802		28.9.	10.010	13.000			
SGSR			575,0	1,87-	29.9.	575,0	580,0	575,0	575,0	201
	iW	lirarvrr	Tim!							
ALDP			2.050		28.9.	2.000	2.150			
HBP0	320	(1.6.95)	2.941	1,96-	29.9.	2.850	3.040	3.000	2.920	265
KBPI						18.000				
KBPP			26.273	3,64-	29.9.	24.700	26.590	27.000	26,000	4.887
iGPO		(6)	955,5	11,67-	29.9.	850,0	1,240	1.000	905,0	180
IMG	360	(25.5.951	5.130		28.9.	5.130	5.490			
		SHnTTHT	B*							
LOK	10,0	6.(1.4.95)	102,0	,69-	29.9.	100,1	102,5	103,0	102,0	158
MLJ0	10,0	6.(1.4.951	101,7	,87-	29.9.	100,6	103,0	102,0	101,7	6.525
MIO	10,0	4,(1.9.95)	102,0		21.9.	97,0	106,0			
3LS0	10,0	4.(1.10.94)	101,1	,93-	29.9.	100,7	102,0	101,1	101,0	5.399
JNM	11,0	3.(1.9.95)	102,0	,94-	29.9.	100,5	102,9	102,0	102,0	51
3P0	10,0	7.(1.8.95)	101,5		19.9.	100,0	103,5			
[MK	8,50	2.(15.4.95)	100,0		14.9.	80,0	110,0			
mo	10,0	3.(1.4.95)	105,3		22.9.	104,0	104,3			
										
										
b dnevni (v SIT)										
|90 dnevni (v SIT)										
|120 dnevni (v SIT)			94,1		19.4.					
										
			97,7	,70	29.9.	96,3	97,2	97,8	97?	20.515
klelnak.bona(vSIT)NBS2			3.626		27.9.	610,0	4.000			
plnak.bona(vSIT)NBS3			4.583	1,38	29.9.	4.542	4.559	4.689	4.410	4.748
			BliH							
BMI5			101,4		4.9.					
BMD5			97,6A	1,65	29.9.	96,0		97,6	97,6	1.576
BM5										
BVT5			100,9		18.8.					
BVD5			95,9		4.9.	95,0				
BV5										
28.9.95	prejšnji	d T	d%
1.192,23	1.190,3'/	1,86	0,16
SBI
Vse pravice pridržana Op: Obv., koma-, in blagaj. zapisi kotirajo v odst(osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obv. kotirajo brez pripisanih obresti: enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritn sredine; (0) -izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borati posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** -dosež. 30-odstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSll, SKBl, 0ZG, PCE, PG0, PIJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti ie-tega; (l)-za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2)-izpkdlo vmesne dividende; (3>obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni-pred zapadlostjo le-tega; (4)-kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5)-od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6}-uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7j-dan izpladla dividende; (Shdividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10)-o dividendi bo odločala skupšč. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. -dividenta (delnice) v SIT,Ceni navedeno drugače; max.,min-najvišji oz. najnižji tečaj doloC. vrednostnega papirja;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
29.09.1995 ob 18. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4290	1.4200	1.4305	1.4165
JAPONSKA	jen	99.40	99.50	99.40	98.20
V. BRITANIJA	funt	1.5806	1.5816	1.5835	1.5775
ŠVICA	frank	1.1545	1.1560	1.1580	1.1395
FRANCIJA	frank	4.9125	4.9145	4.9280	4.8900
NIZOZEMSKA	gulden	1.5993	1.5903	1.5999	1.5870
ITALIJA	lira	1614.00	1616.00	1615.00	1607.00
BELGIJA	frank	29.365	29.385	29.365	29.100
AVSTRIJA	Šiling	9.9910	9.9960	10.0200	9.9550
ŠPANIJA	pezeta	123.45	123.55	123.70	122.50
SVEDSKA	krona	6.9282	6.9282	6.9630	6.8963
NORVEŠKA	lerona	6.2775	6.2795	6.2390	6.2390
DANSKA	krona	5.5402	5.5422	5.5290	5.5050
FINSKA	marka	4.2627	4.2677	4.2770	4.2291
PORTUGALSKA eskudo		150.07	150.21	150.10	148.40
IRSKA	funt	1.6140	1.6160	1.6207	1.6120
GRČIJA	draJuna	231.79	231.00	232.23	230.62
KANADA	dolar	1.3418	1.3423	1.3501	1.3418
AVSTRALIJA	dolar	0.7558	0.7563	0.7565	0.7504
EVROPA	ECU	1.2950	1.2960	1.3032	1.2935
zlato		383.65	384.15		
srebro		5.49	5.5		
			
29. SEPTEMBER 1995	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1611,670	—
ECU	—	2095,170	—
nemška marka	—	1132,190	—
francoski frank	—	327,940	—
funt šterling	—	2549,440	—
holandski gulden	—	1011,150	—
belgijski frank	—	55,053	—
španska pezeta	—	13,064	—
danska krona	—	291,260	—
irski funt	—	2604,460	—
grška drahma	—	6,949	—
portugalski escudo	—	10,778	—
kanadski dolar	—	1196,040	—
japonski jen	—	16,317	—
švicarski frank	—	1404,510	—
avstrijski šiling	—	160,910	—
norveška krona	—	257,020	—
Švedska krona	—	231,890	—
finska marka	—	378,060	—
avstralski dolar	—	1217,130	—
		
29. SEPTEMBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,7500	10,2500
kanadski dolar	7,2500	7,6500
funt šterling	15,4500	16,2500
švicarski frank	856,0000	888,0000
belgijski frank	33,5000	34,8000
francoski frank	200,0000	208,0000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,3000	716,3000
italijanska lira	0,6050	0,6390
danska krona	176,5000	184,5000
norveška krona	155,5000	162,5000
švedska krona	139,7000	146,3000
finska marka	228,5000	238,5000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	9,8000	10,3000
slovenski tolar	8,10	8,60
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
© RAI 1
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Oddaja za najmlajše L’ albero azzurro, risanke Dok.: Kvarkov svet - Krila Serengetija Film: Febbre bionda (kom., VB ’55, i. J. Greg-son, Diana Dors)
E Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa Izžrebanje lota Dnevnik
Aktualna oddaja o morju Linea Blu 7 dni v Parlamentu Film: II grande viaggio (dram., ZDA ’87)
17.55
18.00
18.15
19.35
19.50
20.40
21.10
23.05
23.10
24.00
0.30
0.35
1.50
Izžrebanje lota Dnevnik
Nan.: Pazza famiglia (i. E. Montesano, P. Panelli) Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, Sport Variete: Scommettiamo che...? - Stavimo, da...? (vodita Fabrizio Frizzi, Milly Carlucci)
Variete: Igre brez meja Dnevnik Posebnosti TG1 Dnevnik 1, horoskop in vremenska napoved Filmske novosti Film: L’ attesa (dram.. It. ’91, i. R. Carpentieri) Variete: Rita in jaz (’77)
I RAI 2
Film: Incontro sotto la pioggia (dram., ZDA ’56, i. J. Wyman, V. Johnson) Dnevnik, Odprti prostor Evropski dnevi Dnevnik
Film: II paradiso dei barbari (pust, ZDA ’58) Dnevnik Potebujem te Sereno variabile Dnevnik, športna rubrika Dribbling in vreme Variete: II fantacalcio Film: Samurai cowboy (kom., ZDA ’93, i. H. Go) Izžrebanje lota Film: II college piu pazzo del mondo (kom., ZDA ’89, i. K. VVilliams)
Sereno variabile, vreme Nan.: Hunter Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart Film: Gli occhi di uno straniero (dram., ZDA ’92, i. R. D. Anderson) Komedija: La paura nr. 1 (r.-i. E. De Filippo, L. Ferro), vmes (23.20) dnevnik, vreme Film: C’š posto p er tutti (dram., It. ’91)
RAI 3
6.30
7.00
8.35
10.30
12.00 12.15
14.00
14.50 15.15
18.50
19.50 20.30
22.30
22.55
1.10
Pregled tiska, Drobci Film: Tutti possono ucci-dermi (krim., It.-Fr. ’57) Film: Nozze in Galilea (dram., Bel.-Fr. '88)
Film: La rosa e lo scia-callo (dram., ZDA ’90) Dnevnik
Film: U piii grande bene del mondo (dram., VB '90, i. A. Bates, M. Wall) Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Italija Sobotni šport: odbojka, kolesarstvo, košarka Vreme in dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Soup Film: II buio oltre la sie-pe (dram., ZDA ’62, i. G. Pečk, B. Peters)
Dnevnik, deželne vesti Film: La bahata di Gable Hogue (vestern, ZDA '70, i. J. Robards), vmes (23.55) dnevnik, vreme, filmske novosti SP v kolesarstvu
© RETE 4
7.45
13.30
14.00
15.05
17.00
20.30
22.35
0.50
1.00
2.30
Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Cuore ferito, 10.30 Felicita (i. T. Ramos, V. Pasmanter), 11.15 II prezzo della vita (i. E. Palomo), 12.20 Hiša v preriji, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Nad.: Sentieri Film: II barbaro e la gei-sha (dram., ZDA ’58) Nan.: A cuore aperto, 18.00 Colombo, vmes (19.00) dnevnik in vreme Film: Ave Maria (kom., It. '82, i. N. D’Angelo) Film: La valle deli’ eden (dram., ZDA '52, r. E. Kazan, i. J. Dean, J. Harris, R. Massey), vmes (23.30) noCni dnevnik Pregled tiska Medicine a confronto Nan.: Hiša v preriji
CANALE 5
6.00
9.00
11.30
13.00 13.25 13.40
15.30
16.00 18.00 18.05
20.00
20.40
23.10
1.30
1.45
2.00
Na prvi strani Nan.: Gasa doke časa Televizijsko sodisce: Forum
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Arniči Nan.: Simpsonovi Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno)
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La Corrida (vodi Corrado), vmes (23.00) dnevnik
Glasbena odd.: Vota la voce (vodi Red Ronnie), vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Pregled tiska
Risanka: Filip M Dnevnik Oj Doberdob
BORIS S.
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
Jelefon: (040) 214867 - 214871^
SLOVENIJA 1
	Radovedni Taček: Tekma, ponovitev
	Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 39. oddaja, ponovitev
	Frida s srcem na dlani, 3. del norveške nadaljevanke
	Male sive celice, kviz
	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
	Zgodbe iz školjke
	Hokejska	tekma, kanadsko-ameriski film
	Poročila
	Intervju: Miran Sattler, ponovitev
	Malo angleščine, prosim
	Tednik
	TV dnevnik 1
	Odprava zelenega zmaja, 6. del: Doma
	Pravljice iz mavrice, luna gre na pot
	Boj za obstanek, angleška plz oddaja, 1. del
	Hugo, tv igrica
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme. Sport
	Utrip
	Nekega jutra, ko se zdani, posnetek koncerta Vlada Kreslina s prijatelji
	Ozare
i ?Ii!i	Dnevnik 3
	Grace na udaru, 4. del
	Sova:
1*8	Severna obzorja, 20. del
	Pasja vročina, franc, film
i Hi	Tiček vražicek, 5. del
ITALIA 1	•
fT SLOVENIJA 2
	Otroški variete	■	
	Nanizanke		Euronevvs
	Speciale Cinema	PMIm	Mojstri, 4. oddaja
	Odprti studio		Velenje - Trbovlje
	Studio Sport		Festival Radovljica:
	Avtomobilizem F1		Zephyrs II. del
	Variete za najmlajse,		Primer za dva, 4. del
	vmes risanke		Turistična oddaja
	Varieteja: Nati p er vince-		TV 101,15. del serije
	re, 16.45 Dobrodelni ma-		Sova: Frasier, 4.del serije
	raton 30 ur za življenje		Severna obzorja, 19. del
	(vodita Marco Columbro,		Videošpon
	Lorella Cuccarini)		Euronevvs
	Odprti studio, vreme.		Širjave, evropski magazin o
	19.50 Sport studio		varovanju okolja, 3. oddaja
	Variete:Appuntamento al		Športna sobota
	buio		30 let »HenCek« igra naprej
	Film: Anche gli angeli		Karaoke
	mangiano fagioli (kom.,		Goli Sport, 4. del
	It. ’75, i. G. Gemma)		Gross Creek, amer. film
	Film: Fratelli neha notte		Novice iz sveta razvedri-
	(vojni, ZDA ’83, i. G.		la - dokumentarec:
	Hackamn.m R. Stack)		Fleetvvood Mac
	Italia 1 Sport		
	Film		
		A KANALA	
# TELE 4	|			
			
			A Shop
			Robin Hood, risanka
	17.45, 19.30, 22.10, 0.00		Klic divjine, pon. 1. dela
	Dogodki in odmevi		nemške nanizanke
	Nan.: 11 mio amico fanta-sma, 21.20 Evening...		Generacija transforme-rjev II, 13. del risane seri-
			je Dance Session, pon.
(•) MONTECARLO			Vreme Splošna praksa, 41. del
			avstralske nanizanke
			Pogodba za umor,
	18.45, 20.25, 22.30, 1.00		2. del ameriškega filma
	Dnevnik	V#Mm	Vreme
	SP v kolesarstvu	BgrS	Pogodba za umor. pon. 1.
	Sancta Sanctomm		dela am. filma
	Športna odd. Ciclissimo		A Shop/Poletne sanje.
	Film: Star Trek 3		erotični film
	Španski nogomet		
© Koper
Euronevvs Slovenski program:
TV poper,
kabaretno satirična oddaja Poperdata Primorska kronika TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja »Accordi« - II oddaja Azzurro Quotidiano ^ Besede in kri - italijanska TV nanizanka, 2. del Režija: Damiano Damiani Igrajo: Paolo Bonacelli, Consuelo Ferrara in drugi-
Koper: Jadranje - Match Race
»Grand Prhe OMV« - Slovenk Cup
Vsedanes - TV dnevnik Achtung Baby! - oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci
V dobrem in slabem - angleška komedija, 1954
MUF1 Avstrija 1
	Popaj in sin, risanka
	Scooby Doo
	Duck Tales
	Garfield in prijatelji
	Klic na pomoč Kalifornija
	Formula 1, trening za VN Evrope
	Blossom: Trema
	Parker Levvis: Musso - poroka
	Baywatch: Nevarna pustolovščina v deželi zlatokopov
	Superman - Lois in Clark: Mali veliki moz
	Melrose Place: Nova priložnost
	Beverly Hills 90210 G. Walsh gre v VVashing-ton, 1. del
	Nogomet
	Mr. Bean
	Cas v sliki, kultura
	Vreme
	Pogledi od strani
	40 let televizije
	Sport
	Hale in Pace, skeči
	Simfonija za mir, Linski zvoki ‘95
	Melrose Place, ponovitev
	Beverly Hills 90210, pon.
	Dečki vojaki, ponovitev
omr Avstrija 2
09.05
12.30
13.00
13.10
14.40
16.15
17.00 17.05 17.35
18.00 18.25 19.00 19.30
20.15
21.45
21.50
23.20
00.50
01.00
02.00
Neopravičene ure, avstrijska komedija Hello Austria, Hello Vienna Cas v sliki
Parada popevk 1991, nemški glasbeni film, 1960
Nedolžni grešniki, komedija Zemlja in ljudje Cas v sliki Ozri se po deželi Svetovne religije Milijonsko kolo Sporni primeri Avstrija danes Cas v sliki, kultura Laurina odločitev, nemški tv triler, 1993 Rezija: Horst Kummeth Cas v sliki Oboževalec,
ameriška tv kriminalka, 1992
Režija: Kevin Meyer Mladi bojevniki, ameriški film, 1988 Pogledi od strani Sport Videonoč
mm
■■


Slovenija 1
4.30.5.00,	6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila;
14.05	Poslušalci čestitajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Igra; Nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7,30. 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30.17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped show; 11.30 Novice, obvestila; 14.00 Glasbene želje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Večer z J. VVebrom.
Slovenija 3
7.00,	8.00. 9,00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan;
10.05	Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Zborobv-ska glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.30 H. Purcell;
19.30	Opera: Carmen; 21.10 Nokturno; 22.30 Znamenite partiture; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19,00 Dnevnik;
6.30	Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen;
8.00	Modri val; 8.15 Sobotni teren; 9.00 Informacije; 9.10 Planet Primorska; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Primorski zaliv - Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 11.50 S terena; 12.30 Opoldnev-nik; 12.55 Terenska akcija; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Sobotna reportaža; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 20 Modrih; 19.30 Šport;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 24.00 Nočni.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila: 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10,35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello;
13.00	Glasba po željah;
14.00	Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni;
20.00	Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
6.00	Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes: 10.15 Novice; 11.05 No-tranjsko-kraški mozaik;
12.00	BBC Novice: 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 15.15 RGL komentira; 17.15 Novice;
17.30	Angleščina, 19,15 Novice; 19.25 Vreme;
20.00	Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40,
8.40	Pregled tiska; 9.20 Rožnati planet; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30 Večerni pr. z N. Bešter in S. Jovičem.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12,05 Sestanek starejših;
13.00	Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih goric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni.
Radio študent
0.00 RoboKaki; 11.00 Cur-riculum vitae; 14.30 RO: Editions Sylophone Con-cracy; 17.00 Kinoburger;
19.00	TB; Reggie Work-man; 20.00 Reading '95 Graffiti Bridge;24.00 Mid-night Rambler (psi tulijo..).
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika: 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega Radia: 9.40 Slov. glasba; 10.10 Koncert pianista I. Lazka; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Orkestri;
12.00	Krajevne stvarnosti; Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15,00 May way, ali zelo oseben pogled na glasbo; 15.40 Made in ltaly; 16.00 VZa-bavna glasba; 16.30 Glasba za vse okuse; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Satirični kabaret: Prežganka št. 2;
18.40	Soft mušic; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val,
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca.
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Veliki oder
Danes ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: MEDENA PRAVLJICA, izven.
Gledališka blagajna je odprta od 11. do 12. ure, informacije ob istem Času po tel.: 314-962.
SNG LJUBLJANA
Mala drama
Danes ob 20. uri: D. Mamet:
OLEANNA, premiera.
Veliki oder
V ponedeljek, 2., in sredo, 3. oktobra, ob 19.30:
Ivan Cankar: HLAPCI, za abonma ponedeljek in izven.
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame, danes od 10. do 13. ure, telefon: 221-511. Od ponedeljka, 25. septembra, je blagajna odprta od 10. do 13. ter od 18. do 20. ure.
CANKARJEV DOM
Torek, 3. oktobra (premiera), in četrtek, 5. oktobra, ob 22. uri: Matjaž Pograjc: BETONTANC - KNOVV YOUR ENEMV! Prvič v CD: Gledališki abonma. Vrhunske svetovne in domaCe predstave. Sest predstav - štiri vrhunska tuja gostovanja treh gledališč in ene plesne skupine, dve predstavi po lastni izbiri iz bogatega domačega in tujega repertoarja. Vpis gledališkega abonmaja do 14. oktobra; ne zamudite!
MESTNO GLEDALIŠČE UUBUANSKO
Danes, ob 19.30: T. Partljič:
STAJERC V LJUBLJANI, za izven.
Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel: 210 852.
SNG MARIBOR Drama
Jutri, 1. oktobra, ob 20. uri za abonente in
izven. M. Vezovišek: JERMANOVO SEME.
Opera in balet
Jutri ob 16.uri balet: S. S. Prokofjev: ROMEO IN TULITA, za red upokojenci, nedelja, popoldanski m izven.
Gledališka blagajna je odprta: v ponedeljek od 10. do 17. ure, od torka do petka od 10. do 19. ure. V soboto od 10. do 13. ure ter dve uri pred predstavo. Ob nedeljah in praznikih samo dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu: 062/221-206.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Jutri, 1. oktobra, ob 11. uri gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo:
Nace SimonCiC: VELIKI KIKIRIKI
Predstava je primerna za otroke od 3. leta starosti.
Vstopnice so na voljo eno uro pred predstavo. Rezervirate jih lahko po telefonu 26-748 vsak delavnik med 11. in 12. uro.
LOŠKI ODER
Jutri, 1. oktobra, ob 19.30 gostuje EG GLEJ in GRAPEFRUIT COMPANY: Iztok Lovrič: AFERA POUHN KUFR, za abonma rdeCi in izven.
KUD FRANCE PREŠEREN
Danes ob 21. uri in jutri ob 19.30: DIVA DLVANOVA, veCer kabaretne umetnice in pevke z družino Gledališča Ane Monro.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Nova komedija nam in našim obiskovalcem znanega avtorja komedije uspešnice Zbeži od žene. Igrajo: Bernarda Oman, Darja Reichman, Tine Oman, Pavel Rakovec, Matjaž Višnar in gostje Marjana Brecelj, Miran Kenda, Uroš Smolej, Janez Škof in Aleksander Valič.
Predpremiera: torek, 3. oktobra, ob 19.30, za izven.
Premiera: sreda, 4. oktobra, ob 19.30, za izven.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
Nova sezona se bo začela v petek, 6. oktobra s krstno uprizoritvijo Aishilove tragedije »Sedmerica proti Tebam«. Režija M. Uršič.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995
Jutri, 1. oktobra, ob 18. uri (red B) koncert orkestra gledališča Verdi. Direktor Giuseppe Grazioli. Kot solistka bo pri klavirju nastopila Laura De Fusco. Na programu Chabrier, Rachmaninov, Gershvvin in Ravel.
Danes, 30. t.m., ob 21.00 ponovitev koncerta v Vidmu (v Palasport).
Do 12. oktobra so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest.
Abonmaje delijo tudi po šolah, na univerzi in raznih podjetjih.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V soboto, 7. oktobra bodo z narečnim delom, ki sta ga napisala Nini Pemo in Francesco Macedo-nio otvorili novo gledališko sezono.
Gledališče Rossetti
Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30,16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi.
Sv. Ivan - Bivša umobolnica
V sredo, 4. oktobra, bo v svetoivanskem gledališču (Ul. S. Cilino 101) simpozij o dejavnosti skupin Accademie della follia; v soboto, 7. oktobra pa bodo uprizorih igro »Storia di Augusta« Giovanne Del Giudice, Angele Pianca in Claudia Misculina. Prireditve prirejajo v okviru projekta Meje, ki sta ga zastavila Deželni center za mentalno zdravje in združenje »Franco Basaglia«.
KOROŠKA
CELOVEC
V Mestnem gledališču bo v sredo, 4. oktobra, ob 19.30 opera »Cavalleria rusticana«.
KOTMARA VAS
Pri Pušniku v Sentkandolfu: danes, 30. t.m., ob 20.00 - Veselica Gorjancev; igrajo muzikantje iz Podjune.
BILČOVS
Jutri, 1.10. ob 14.00 bo pri Miklavžu Redni občni zbor ZSI in srečanje bivših pregnancev.
DOBRAČ
Na vrhu gore (2166 m) - Jutri, 1. oktobra -Prijateljsko srečanje, ki se bo zaključilo s sv.mašo ob 14. uri v slovenski kapelici.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
ZKO IZOLA
Vpis v šolo kreativnosti Zko Izola vabi otroke k vpisu v: baletno šolo (za otroke, starejše od 4 let), gledališko šolo (za otroke, starejše od 7 let, mladino in odrasle), glasbeno delavnico (za otroke, stare od 3 do 8 let), likovni klub (za otroke, stare od 5 do 14 let), plesno delavnico LAI (za otroke, starejše od 5 let), šolo kitare (za otroke, ki so dopolnili 12 let), novinarsko šolo in jezikovno delavnico.
Vpis v Cicibanov klub
ZKO Izola vabi otroke do 4. leta, da se vpišejo v Cicibanov klub, kjer bodo poslušali pravljice, risali, oblikovali, izdelovali lutke, peli, plesali in se zabavali v prijetni družbi vsako soboto od 10.30 do 11.30. Klub se odpre 7. oktobra ob 16. uri.
Vpis poteka vsak dan od 8. do 15. ure.
VERONA
Galerija Moderne umetnosti Palezzo Forti od 29. 7. do 22.10.1995 gosti razstavo z naslovom Miro, Dali, Picasso in Španski nadrealizem, ki predstavlja več kot 150 del nejvečjih Španskih mojstrov tega stoletja. Poleg naštetih treh so predstavljeni tudi drugi predstavniki Španskega nadrealizma, kot so Carbonell, Glave, Dominguez, Lamolla, Gonzalez, Granell, Planells, Ponče de Leon, Rodriguez Luna in drugi, ki jih svet umetnosti odkriva Sele danes. Za vse, ki bi si razstavo Želeli ogledati, agencija MDV International organizira izlet v Verono v soboto, 7.10.1995. Dodatne informacije: MDV International, Savlje 87, Ljubljana, tel./fex.: 161-23-29. Vabljeni!
V prostorih Cankarjevega doma poteka
BAVARSKI TEDEN v Ljubljani, na katerem bodo predstavih tudi
Sest sodobnih bavarskih filmov.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST - Avditorij Muzeja Revoltella	Damiani, sodelovah pa bodo Claudio Magris, Mi-
V sredo, 4.10., ob 18. uri prvo srečanje ciklusa	ran Košuta, Grytzko Mascioni in Lidija Kozlovič.
»Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti«. Na njem Muzej Revoltella- Umetnost Video TV bo govora o pesniku Cirilu Zlobcu. Večer bo uve- Do 15. oktobra bo na ogled mednarodni pregled del odbornik za kulturo tržaške občine Roberto video filmov.
V okviru Glasbenih po-poldnevov stare in sodobne glasbe bo jutri v repentabrski cerkvici koncert posvečen italijanskim violinskim šolam v 17. stoletju. Nastopili bodo Luigi Rovighi (violina), Dina Slama (čembalo) in Irena Pahor (viola da gamba).
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
Torek, 3. oktobra, ob 19.30: Zlati abonma - SIMFONIČNI ORKESTER NHK, TOKIO, dirigent Hiroši Vakasugi. Program: H. Konoe, L. van Beethoven, H. Berlioz. Glavni pokrovitelj zlatega abonmaja: Poslovni sistem Mercator.
V	sredo in soboto, 4. in 7. oktobra, ob 19. uri: SLAVNOSNI KONCERT ob 15-letnici Cankarjevega doma, 50-letnici umetniškega delovanja pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak, slovesni predaji novega klavirja Steinway, katerega pokrovitelj je Zavarovalnica Triglav, ter 15-letnici delovanja Jezerček Catering, d. o. o. Program: W. A. Mozart, M. Ravel, F. Chopin.
V	četrtek in petek, 5. in 6. oktobra, ob 19.30: Oranžni abonma I. in H. - ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent MARKO LETONJA, solistka ANGELINA REALK, mezzosopran. Program: Mihelič, Bernstein, VVeill.
V petek, 6. oktobra, ob 21. uri v dvorani Slovenske filharmonije: ZVOKI SESTH STRUN - Roberto Aussel, kitara. Program: F. Kleynjans, R. Dyens, L. Brouvver, M. Ponče, A. Barrios, A. Piazzola.
Razstavišče Veronika. KAMNIK Danes ob 20. uri bo koncert narodnih in ponarodelih pesmi ter zimzelenih melodij, na katerem bosta nastopila Joži Kališnik, mezzosopran, in Božo Matičič, harmonika.
KANAL OB SOČI
Danes ob 21. uri nastopa ameriška skupina iz Portlanda DEFIANCE. Zasedba: Skint, vokal, Mike Arrogance, kitara, Niff, bobni, Kelly, bas. Kot predskupina bo nastopila skupina VVasserdicht iz Ormoža. ČRNOMELJ
Danes ob 22. uri bo koncert nizozemske skupine ZOOL, katere glasba je mešanica več zvrsti: punka, funka, jazza, soula, hardcora. Pri organizaciji turneje so sodelovali založba FV iz Ljubljane, Radio
Student ter MKC Koper. ZOOL so: Ste-fijn Lehr, bas, VValter Lehr, bobni, Mar-tijn Goosen, kitara, Emil Jansen, vokal, Chris Corsten, saksofon, Menno Baas je producent in menedžer.
VELENJE
Danes ob 21.30 bo nastopila ameriška skupina DEFUNKT (na sliki) v zasedbi: Bahnamous Bowie, klaviature; Ronnie Mac Jenkins, bas kitara; Ronnie Drayton, kitara; Kelly Sae, vokal; Oris »Scooter« Wamer, bobni; Sebastian Piekarek, saksofoni.
		. ...i
SLOVENIJA		
GLASBA
FJK
MODERNA GALERIJA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA.
GALERIJA TIVOLI
Osebne razstave nagrajencev 20. mednarodnega grafičnega bienala.
CANKARJEV DOM
V	Veliki sprejemni dvorani je do 30. septembra na ogled razstava tapiserij nemškega umetnika VVernerja Mollerja.
MALA GALERIJA. Slovenska 35
V	galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA. Dunaiska31
Na ogled je razstava OD SKICE DO LUTKE, umetnice Agate Freyer - Majaron.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura ter Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov.
NARODNA GALERIJA. Prežihova J
V	obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikova 65
V	galeriji je do 3. oktobra na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka.
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
V	galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski
slikar Kees van Eyck.
GALERIJA SKUC
V	galeriji je na ogled samostojna razstava mladega fotografa Tomaža Gregoriča.
LASKI DVOREC. LAŠKO
V	dvorcu je na ogled razstava risb, stripov in slikanic Mikija Mustra.
GALERIJA M-ART. MARIBOR
V	galeriji je na ogled razstava slik umetnikov Adela Seyouna in Galeba Baieeja.
MUZEJ JESENICE
Na ogled je razstava slik, plastik in reliefov umetnice Eve GaSparSiC. Razstava bo na ogled do 29. oktobra.
POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA
Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC. KOSTANJEVICA NA KRKI
V	grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma.
POSLOVNI CENTER MERCATOR. Dunajska 107
V	prostorih poslovnega centra je v organizaciji galerijskega podjetja ARS FRA-MA na ogled razstava slik akademskega slikarja Marijana Tršarja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.10. razstavlja James Rosenquist. Galerija Cartesius: še danes, 30. t. m. razstavlja umetnica Megi Pepeu (urnik: 11.-12.30, 16.30-19.30).
Palača Costanzi: danes, 30. t. m., ob 12. uri otvoritev razstave »Od gosenice do metulja«. Galerija Art Light Hall: še danes, 30. t. m. razstavlja slikar Ugo Pierri.
19.00 na
ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi 1: Do 6.10. bo na ogled razstava albanskega slikarja in kiparja Gavrill Pritfuli.
GORICA
Kulturni dom: do 8.10. razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane.
V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
Miramarski park- Konjušnica
Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do
ŠTANJEL
Galeriji Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
PASSARIANO
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
Kunstforum (Villacherstrasse 8/H): do 14.10 razstavlja Ahmet Oran.
Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner. Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Gelovec.
Hiša umetnikov
Do 7.10. je na ogled razstava T. Woschitza.
Galerija Ars temporis:
Razstavljena so dela Vlastimila Teske in Angele Hiibel.
PLIBERK
Do 14.10 razstavlja VVerner Berg.
ROŽEK
Grad Rožek: še jutri, l.t.m., je na ogled razstava slikarja B. Faschinga.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga.
TRST
Gledališče Miela
V	petek, 6. oktobra, ob 20.30 - koncert madžarske glasbene skupine Ando drom, ki bo izvajala cigansko glasbo. Koncert organizira Romski odbor Rom Sinti dežele F-Jk in Zadruga Bonawentura. Vstop prost.
V	nedeljo, 8. oktobra, ob 11. uri koncert Riccarda Zadre. Koncerte, osem nedeljskih glasbenih matinej, je organiziralo gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bo-navventura in bodo trajali do 17. decembra. Nastopilo bo osem mladih že uveljavljenih pianistov, ki bodo izvajali Beethovnove sonate. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.
V	ponedeljek, 2. oktobra, ob 21. uri priredita Zadruga Bonavventura in Tibetanski študijski center iz Milana večer z naslovom »Plesi in petje za mir in svobodo izpod strehe sveta« s skupino petnajstih tibetanskih menihov. Vstopnice dobite pri UTAT
REPENTABOR
Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe
Jutri, 1. oktobra, ob 18. uri -Italijanske violinske sole v 17. stoletju. Nastopajo Luigi Rovighi, Dina Slama in Irena Pahor. Izvajali bodo Fre-scobaldijeve in Corellijeve skladbe.
Koncert prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino.
ŠTIVAN
V	ponedeljek, 2. oktobra, ob 21.00 bo v štivanski cerkvi na sporedu zaključni koncert iz cikla »Timavske note«, ki jih je organiziralo Združenje Punto musicale. Nastopila bo vokalna skupina »Ensemble Oktoechos«, ki bo izvajala srednjeveško glasbo.
KOLESARSTVO / SVETOVNO PRVENSTVO V KOLUMBIJI
Nemci pivi v Sprintu
Samohvalovi naslov v točkovni vožnji pred Cristofolijevo
BOGOTA - Rusinja Svetlana Samohvalova je zmagala na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v Kolumbiji v točkovni vožnji na 24 kilometrov, Nemci pa so prav tako na velodromu Luis Carlos Galen v Bogoti osvojili naslov prvaka v kilometrskem olimpijskem ekipnem Sprintu. Nemci Jens Fiedler, Michael Hoebner in Jan van Eijden so v finalu potrebovali 58.098 sekunde, Francozi pa 58.335. V dvoboju za tretje mesto so Američani s Časom 59.289 ugnali Spance (59.941), peti so bili Italijani (59.960), Sesti pa Belorusi (59.960).
V točkovni vožnji je Samohvalova zbrala 25 točk, druga je bila Nada Christofoli iz Italije (20),
tretja pa Francozinja Nathalie Lancien (18).
Kanadski kolesar Curt Harnett je na svetovnem kolesarskem prvenstvu v kolumbijski prestolnici postavil nov svetovni rekord na 200 metrov. Kanadčan je dosegel Cas 9.865 sekunde in je prvi kolesar, ki je prebil magično mejo desetih sekund. Prejšnji rekord je leta 1990 postavil reprezentant nekdanje Sovjetske zveze Vladimir (10.099). Ze pred Harnettom je v Bogoti rekordno vozil tudi Spanec Jose Manuel Moreno (10.008), vendar je njegov rekord držal le dobro minuto. Tudi pri ženskah sta vCeraj padla dva rekorda. V posamični zasledovalni vožnji na 3000 m Italijanka An-
Curt Harnett je prvi prevozil 200m pod desetimi sekundami (telefoto AP)
tonella Bellutti s Časom 3:36.823 izboljšala najboljšo znamko Američanke Rebecce Twigg (3:37.347) iz leta 1993. Ze v naslednji vožnji je Francozinja Marion Cli-gnet izboljšala rekord na 3:36.227. To je bil že Ce-
FORMULA 1 / PRVI TRENING PRED VN EVROPE
Williamsova voznika hitrejša kot Schumacher
Škot David Coulthard ponovno hitrejši od vseh - Za njim Damon Hill - Gerhard Berger (Ferrari) četrti
NURBURGRING - VVilliamsova voznika David Coulthard in Damon Hill sta svetovnemu prvaku Michaelu Schumacherju na prvem treningu za veliko nagrado Evrope na Nurburgringu prekrižala račune. Nemec je na začasnem tretjem mestu za svojima najhujšima tekmecema.
»Iz avtomobila sem potegnil maksimum. Upam si dvomiti o tem, da se bo tokrat izteklo vse po naših željah in bomo premaga-li VVilliamsa,« je po uvodnem nastopu na Nurburgringu povedal Schumacher, ki se je že skoraj sprijaznil tudi s porazom na jutrišnji dirki. »Začetek je optimalen. Glavno je, da je Michael zadaj,« pa je razlagal razpoloženi Hill. Tako kot v Monzi in Estorilu je mladi Skot Coulthard (na sliki AP) najhitreje prevozil en krog na 4, 556 kilometra dolgem dirkališču in si priboril začasno prvo mesto. Za 0.234 sekunde je prehitel Hilla, Schumacher pa je pred 45 tisoč gledalci zaostal za dobrih sedem desetink.
»Položaj je podoben kot v Estorilu,« je dejal premagani Schumacher. »Zdi se, da je VVilliams zaradi sprememb na dirkalniku hitrejši tudi na Nurburgringu. Lahko naredimo še majhne izboljšave.«
Hill je napovedal zagrizen boj za naslov. »Verjamem v Čudež. Nisem se še predal,« je pred treningom dejal Anglež. »Mislim celo, da so naše možnosti večje kot kdajkoli doslej. Avto smo zelo izboljšali in moj moštveni kolega David Coulthard je močnejši.« S tem je Hill zanikal svojo izjavo iz Estorila, ko je govoril ravno nasprotno. Do
konca sezone so Se štiri dirke in Anglež zeli zmagati na vseh, še zlasti motiviran bo na Nurburgringu, saj želi Schumacherja premagati na njegovi domači dirki.
Izidi (1 krog = 4, 556 km): 1. David Coulthard (VB, vvilliams-renault) 1:18.738 (povprečna hitrost 208.306 km/h), 2. Damon Hill (VB, vvilliams-renault) 1:18.972, 3. Michael Schumacher (Nem, benetton-re-nault) 1:19.470, 4. Gerhard Berger (Avt, fer-rari) 1:19.821, 5. Eddie Irvine (VB, jordan-peugeot) 1:20.488, 6. Jean Aleši (Fra, ferra-ri) 1:20.521, 7. Johnny Herbert (VB, benet-ton-renault) 1:20.653, 8. Heinz-Harald Frentzen (Nem, sauber-ford) 1:20.762, 9. Mika Hakkinen (Fin, mclaren-mercedes) 1:20.866, 10. Mark Blundell (VB, mclaren-mercedes) 1:20.909,11. Rubens Barrichello (Bra, jordan-peugeot) 1:21.350, 12. Martin Brundle (VB, ligier-mugen-honda) 1:21.541, 13. Jean-Christophe Boullion (Fra, sauber-ford) 1:22.059, 14. Olivier Pa-nis (Fra, ligier-mugen-honda) 1:22.062, 15. Mika Salo (Fin, tyrrell-yamaha) 1:23.058, 16. Pedro Lamy (Por, minardi-ford) 1:23.328, 17. Massimiliano Papis (Ita, footwork-hart) 1:23.689, 18. Luca Badoer (Ita, minardi-ford) 1:23.760, 19. Gabriele Tarquini (Ita, tyrrell-yamaha) 1:24.286, 20. Andrea Montermini (Ita, pacific-ford) 1:24.696, 21. Pedro Diniz (Bra, forti-ford) 1:25.647, 22. Taki Inoue (Jap, footvvork-hart) 1:26.667, 23. Roberto Moreno (Bra, forti-ford) 1:26.784, 24. Jean-Denis Deletraz (Svi, pacific-ford) 1:27.853.
trti rekord na tem SP.
Izidi: moški - olimpijski ekipni Sprint: 1. Nemčija 58.098, 2. Francija 58.335, 3. ZDA 59.289,	4. Španija
59.941, 5. Italija 59.960, 6. Belorusija 59.960; ženske - točkovna
vožnja na 24 kilometrov: 1. Svetlana Samohvalova (Rus) 25, 2. Nada Christofoli (Ita) 20, 3. Nathalie Lancien (Fra) 18, 4. Jessica Grieco (ZDA) 17, 5. Ingrid Haringa (Niz) 14, 6. Jacque-line Nelson (Nzl) 9.
KOŠARKA / NBA
Olajuvron poškodovan, boj z 0’Neilom vprašljiv
NEW YORK - Hakeemu Olajuvvonu lahko poškodba prepreči načrtovani košarkarski dvoboj s Shaquillom 0‘Neilom, v katerem bosta v noCi s sobote na nedeljo po našem času zvezdnika ameriške poklicne košarkarske lige NBA v Atlantic Qtyju igrala na en koš.
Olajuvvona, centra Houston Rockets, bodo nocoj pregledali v Atlantic Cityju zaradi suma, da si je na predstavitveni akciji za letošnji turnir McDonalds poškodoval hrbet. »Dokončna odločitev o njegovem nastopu bo padla po pregledu,« je dejal predstavnik organizatorjev Toby Zvvinkel.
Olajuvron in O'Neil naj bi igrala deset rund po dve minuti, vsak dvoboj pa bi bil vreden sto tisoč dolarjev. Tekmovalcema bo tako pripadlo milijon zelenih bankovcev. Poleg tega nastopa so načrtovali tudi dvoboja branilca Lakersov Nicka Van Exla s kolegom iz Netsov Kennyjem Andersonom ter Kevina Granta in Joeja Smitha, ki sta bila najvišje na zadnjem izbom novincev za NBA. Ce bo odpadel glavni dvoboj, potem sta tudi oba ostala vprašljiva in ju bodo morali verjetno prestaviti na drug termin.
NOVICE
Tenis: v Palermu znani trije polfinalisti
PALERMO - Argentinec Herman Gumy, Spanca Francisco Clavet in Jordi Burillo so se uvrstili v polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Palermu.
Gumy je premagal Francoza Fabricea Santora s 3:6, 6:3, 6:3, medtem ko je Clavet odpravil rojaka Tomasa Carbonella s 6:4, 7:6. 23-letni Burillo pa se je uvrstil v polfinale z zmago nad Nizozemcem Sjen-gom Schalknom s 6:3, 6:4.
Košarka in odbojka složni za »Totoscommesse «
RIM - Italijanska košar kar karska in odbojkarska zveza sta bili doslej vselej na različnih pozicijah, sedaj pa je prišlo do pomembnega sodelovanja. Predsednika obeh zvez Gianni Petmcci (košarka) in Carlo Magri (odbojka) bosta s privoljenjem predsednika Conija Pescanteja posredovala pri vladi, da bi končno uvedla »Totoscommesse«.
Pele: v Braziliji so nogometaši lačni
BRASILLA - »V Braziliji, ki je že štirikrat osvojila naslov svetovnega prvaka, je večina nogometašev lačnih,« je včeraj izjavil Pele, ki je tudi minister za šport.
Nekdanji slavni brazilski nogometaš je to izjavil na simpoziju, ki so se ga v Brasihi udeležili bivši nogometaši, odborniki in predsedniki domačih ustanov. Poleg Peleja so bili prisotni tudi Jairzinho, Piazza, Vava in drugi.
Četrti »povratek« Maradone
SEUL - Argentinski nogometni as Diego Maradona se bo danes že Četrtič vrnil na igrišče. Debitiral je pred 20 leti in danes se bo torej spet vrnil v nogometno areno po 15-meseCni izključitvi, ki jo je dobil na svetovnem prvenstvu v ZDA zaradi dopinga. Maradona, ki je star skoraj 35 let, bo igral danes v Seulu z Boco Juniors, s katero je leta 1981 osvojil naslov argentinskega prvaka. Dieguito bo skušal dokazati, da še vedno lahko odlično obvlada žogo, Čeprav je v zadnjih petih letih igral le 58 tekem in dosegel, zanj pičlih 13 golov. To pa so za argentinskega asa skoraj smešni podatki, saj je prej na 400 tekmah dosegel skoraj 300 zadetkov, osvojil je devet naslovov, med katerimi tudi naslov svetovnega prvaka leta 1986 z Argentino.Maradona je debitiral leta 1976 pri Aigentinos Juniors, leta 1981 je prestopil k Boca Juniors. Leto kasneje se je preselil v Barcelono, leta 1984 pa k Napoliju, kjer je za neapeljske navijače postal pravi idol. Leta 1992 je prestopil k Sevilli in k Nevvell’s Old Boys.
Nogometna zveza Južne Koreje je odštela skoraj dva milijona dolarjev, da bi si zagotovila pravico »Četrtega povratka« argentinskega asa, ki bo danes ob 12. uri igral proti neki mestni selekciji.
Svetovno prvenstvo v malem maratonu
MONTBELIARD (FRANCIJA) - Moses Tanui, ki ima najboljši rezultat vseh Časov (59:47 leta 1993), bi moral jutri v Belfortu že CetrtiC zaporedoma popeljati reprezentanco Kenije do svetovnega naslova v malem maratonu.
ŠAH / DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA PCA
Kasparov s »hudičevimi«
potezami premagal Ananda
NEW YORK - Z »dvojnim udarcem« je Gari Kasparov postavil temelje za obrambo naslova svetovnega prvaka PCA. V enajsti partiji dvoboja v New Yorku je ruski velemojster s Črnimi figurami proti izzivalcu Visvvanathanu Anadu dosegel drugo zaporedno zmago. Tako Kasparov (na sliki AP) vodi s 6:5 in za skupno zmago potrebuje le še štiri točke.
V sicilijanski partiji je 32-letni Rus svojega tekmeca uspešno zvabil v past. Po mirni otvoritvi je Kasparov kot že v nekaj partijah ponudil remi, ki pa ga je sedem let mlajši Indijec odklonil. Nato je prvak prevzel pobudo in s 27. potezo s skakačem Le6 tekmeca speljal na tanek led. Izzivalec ni dojel, da gre za »hudičevo« zvijačo. Po treh naslednjih potezah s trdnjavo je Anand v 31.
potezi partijo predal. »Tiger iz Madrasa« je bil po porazu vidno šokiran. Njegovi sekundanti so ga morah tolažiti.
»Zdaj sem v boljšem položaju kot na začetku tedna,« je Kasparov komentiral svojo bleščečo zmago. Partija je spominjala na enega izmed njegovih prejšnjih dvobojev za svetovni naslov z Anatolijem Karpovom, ko je njegov večni tekmec prav tako odklonil remi in pozneje izgubil. Svetovni prvak PCA, ki je po deveti partiji zaostajal s 4:5, je dokončno prevzel pobudo in je velik favorit v zadnjih devetih partijah.
Poteze 11. partije: beli Anand - Crni Kasparov: l.e4, c5; 2.Sf3, d6; 3.d4, cxd4; 4. Sxd4, Sf6; 5. Sc3, g6; 6. Le3, Lg7; 7. f3, 0-0; 8. Dd2, Sc6; 9. Lc4, Ld7; 10. 0-0-0, Se5; 11. Lb3, Tc8;
12. h4, h5; 13. Kbl, Sc4; 14. Lxc4, Txc4; 15. Sde2, b5; 16. Lh6, Da5; 17. Lxg7, Kxg7; 18. Sf4, Tfc8; 19. Scd5, Dxd2; 20. Txd2, Sxd5; 21. Sxd5, Kf8; 22.
Tel, Tb8; 23. b3, Tc5; 24. Sf4, Tbc8; 25. Kb2, a5; 26. a3, Kg7; 27. Sd5, Le6; 28. b4, axb4; 29. axb4, Tc4; 30. Sb6, Txb4+; 31. Ka3, Txc2 - predaja Ananda 0:1.
NAMIZNI TENIS / PRVI KROG MEDNARODNEGA POKALNEGA TEKMOVANJA N. EVANS
Uspešna vrnitev krasovk v Evropo
KRAS - HOONHORST 4:0 Wang - Roewen 2:0 (21:12, 21:5), V. Milic - Tanek 2:1 (20:22, 21:11, 21:9), Bersan - Broekhart 2:0 (21:18, 21:14), VVang/Bersan - Broekhait/Tanck 2:0 (21:10,
ovaSonja Milič in Wang včeraj med odmorom (Foto KROMA)
21:11).
Krasove igralke so po štirih letih s polnimi jadri vnovič zaplule v evropsko namiznoteniško morje. Napovedan srdit in negotov boj prvega kroga v mednarodnem pokalu Nancy Evans proti nizozemskemu moštvu Hoonhorst se je kmalu spremenil v pravo zmagoslavje krasovk. Po poldrugi uri igre so zmagale z gladkim 4:0, v drugem krogu 27. oktobra letos pa se bodo pomerile z romunskim ACS iz Bukarešte.
Sam nastop in uvrstitev krasovk v drugo kolo tega tekmovanja pomeni
za to naše društvo nadvse pomembno uveljavitev, saj ne smemo pozabiti, da so krasovke, poleg košarkarjev Illycaffeja in rokometašev Principa, edino moštvo iz tržaške pokrajine, ki se lahko v moštveni konkurenci ponaša z nastopanjem na evropski ravni. Prisotnost tokrat končno lepega števila gledalcev in uglednih gostov je pomembnost dogodka le še potrdila.
Srečanje med moštvoma, ki drugo o drugem nista imeli dovolj natančnih informacij, se je, kajpak, zaCelo v ozračju velike negotovosti. Krasova
Kitajka Xue Lan Wang je sicer po enosmerni igri gladko dobila uvodni dvoboj s po jakosti tretjo nizozemsko igralko He-leen Roewen, vendar to ni zmanjšalo napetosti. Pravi dvoboj se je namreč tedaj šele začenjal, bržkone odločilna pa je bila že druga tekma med Vanjo Milic in drugo igralko nasprotnega moštva Esther Tanek. To srečanje je bilo tudi edino, ki je trajalo tri sete. Miličeva, debitantka v pokalnem tekmovanju, je bila na zaCetku zelo živCna. Tanckova je stalno vodila, a le z največ tremi točkami prednosti. V končnici seta bi skoraj prišlo do preobrata. Miličeva je tekmico prvič ujela pri 19. točki, kmalu zatem pa je tudi servirala set-žogo, vendar je set, z 22:20, vseeno osvojila Nizozemka. Mlade krasovke poraz ni potrl. Narobe. Od drugega seta dalje je zaigrala na višku svojih moči. Z bolj napadalno in raznoliko igro in učinkovitimi kontraudarci je povsem zmedla svojo nasprotnico, tako da je bil ta dvoboj na koncu povsem enak prvemu, kot da bi se z mišjo namesto Miličeve
poigravala... VVangova.
Sijajen nastop je po bledi prvenstveni igri proti Coccagliu uprizorila tudi Ana Bersan. Njen dvoboj z najboljšo igralko nizozemskega moštva Mariette Broekhart (10. na državnih lestvicah) je bil brezkompromisen. Zaporedje hitrih in močnih udarcev je prikovalo gledalce na stole, Bersanova pa je predvsem z boljšim backhandom na koncu v obeh setih obvladala svojo nasprotnico. Tedaj je bilo tudi jasno, da Krasu končna zmaga ne more veC uiti, saj bi po morebitnem porazu v igri dvojic za zeleno mizo spet stopila VVangova. Toda Vanja Milič in VVangova sta v četrtem dvoboju svoje gledalce prikrajšali za nadaljnje veselje, nasprotnice pa rešile vseh muk.
Nizozemci so še dolgo po porazu negibno sedeli v dvorani. V dveh dneh bivanja pri nas, kot gostje SK Kras, so se izključno pripravljali na srečanje. Pred povratkom domov si bodo danes končno privoščili ogled naše pokrajine. Naj jim bosta jama pri BrišCikih in Miramar-
ski grad v delno uteho za sinočnji polom na vsej Crti.
Izjave po tekmi
Zvonko Simoneta (predsednik namiznoteniškega odseka SK Kras): »Vrnitev v Evropo smo si nadvse želeli. Igralke so si jo lani priborile z osvojitvijo 5. mesta v A ligi in prav je, da smo jim (kljub finančni stiski) nastop omogočili. Potrudili smo se, da bi srečanje organizirali na evropskem nivoju in mislim, da nam je to uspelo. Zadovoljni smo tudi z odzivom gledalcev. Zdaj potujemo v Bukarešto. Upam, da bomo to finančno zmogli.«
Sonja Milic (predsednica SK Kras in trener): »Pred tekmo sem računala na trd dvoboj, toda naše igralke so zaigrale zelo dobro. Bile so taktično in tehnično boljše, kljub živčnosti pa so igrale tudi zelo zbrano. Nizozemke so zelo močno napadale, a vse tri predvajajo v bistvu enolično igro. Nasprotnik v 2. krogu bo sigurno še močnejši.«
Lan Xue VVang (igralka SK Kras): »Vse tri smo zaigrale zelo dobro. Nizozemke so nas olajšale s tem, da so se nekoliko precenjevale in svojo najboljšo igralko uvrstile v tretji dvoboj. Zal mi je, da so po tako dolgme potovanju doživele takšno razočaranje, a to je pač šport.«
Piet Geurts (trener Hoonhorsta): »Kitajka je za Kras pomenila veliko prednost, vseeno pa smo upali, da bomo dosegli več.«
Aleksander Koren
domači šport
Danes
Sobota, 30. septembra 1995 KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
20.30 v Trstu, Tržaška športna palača: Jadran TKB - Collegno.
ODBOJKA ZVEZNI POKAL MOŠKI ,
20.30 na Opčinah: Koimpex - Imsa Kmečka
banka
ZENSKE
18.00 na Opčinah: Koimpex - Alloys
DEŽELNI POKAL
ŽENSKE
18.00 v Repnu: Sloga - Virtus; 20.30 v Nabrežini: Sokol - Volley club TržiC; 20.30 v Fari: Candolini - 01ympia Cerimpex.
MOŠKI
18.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Nuova Pallavolo TS - Bor Fortrade; 20.30 v Repnu: Sloga - Tor-riana; 20.30 v Ronkah: Acli Ronchi - Espego; 20.30 v Gorici: 01ympia C dr - Natisoma
NOGOMET
MLADINSKO DEŽELNO PRVENSTVO
NOGOMET / VČERAJ V 2ENEVI n
Dokaj ugoden žreb za vse štiri italijanske ekipe
V taboru Parme, Milana, Rome in Lazia zadovoljni
ŽENEVA - Včeraj je bil v Ženevi žreb v klubskih evro-
lu pokalnih zmagovalcev bo Parma igrala proti švedski ekipi Halmstad BK V pokalu UEFA bodo Milan proti Strasbourgu, Lazio proti Lyonu in Roma proti Aalostu imeli zelo lahko nalogo.
Roma bi prvotno morala prvo tekmo igrati doma, toda UEFA je določila, da bo igrala v Belgiji, ker je tudi Lazio zaposlen v gosteh. Ce sta dve ekipi iz istega mesta,
pa je bil lani Lazio. Romin trener Carlo Mazzone včeraj ni skrival svojega zadovoljstva, ko je izvedel za žreb: »Odkrito moram priznati, da ne poznam nasprotnika in takoj bom poskrbel, da bomo poslali opazovalca, da ga bo temeljito preštudiral. Sicer pa so vse belgijske ekipe predvsem taktično zelo podkovane. Priznati pa moram, da nam je bil žreb zelo ugoden.« Romin tekmec Aalost, ki ga vodi bivši državni reprezentant Ceulemans, je pred dvema letoma napredoval v prvo belgijsko ligo.
Pri Milanu so navdušeni nad žrebom. Milanov organizacijski tajnik Umberto Gandini je izjavil: »Proti Strasbourgu bo gotovo zelo lepa tekma, v zelo lepem mestu in na čudovitem stadionu.«
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
OSMINA FINALA
Molk
Parma (Ra); Pariš SG (Fra) - Celtic Glasgovv (Skoj; Real Zaragoza (Spa) - Bruges (Bel); Borussia Monchengladba-ch (Nem) - AEK Atene (Gr); Everton (VB) - Feyenoord Rotterdam (Niz); Trabzonspor (Tur) - Deportivo La Gorana (Spa) Prve tekme bodo 19. oktobra, povratne pa 2. novembra.
POKALUEFA
Šestnajstina finala
Arocerre (Fra) - Nottingham Forest (VB); Barcelona (Spa) - Guimaraes (Pori); Roma (Ita) - Aalost (Bel); Luga-no (Svi) - Slavija Praga (Ces); Cemomorec (Ukr) - Lens (Fra); Brondby (Dan) - Libverpool (VB); VVerder Bremen (Nem) - Dinamo Minsk (Blr); Strasbourg (Fra) - Milan (Ita); Benfica (Fort) - Roda Kerkrade (Niz); Sparta Praga (Ceš) - Zimbrau Kišinjov (Mol); Bordeaux (Fra) - Rotor
01ympiakos Pirej (Gr); Lyon (Fra) - Lazio (Ra); Bayem Munchen (Nem) - Raith Rovers (Sko). Prve tekme bodo 17. oktobra, povratne pa 31. oktobra..
Namizni tenis: Kras na treh frontah
V ženski A ligi tokrat počivajo, zato pa bodo v areni tri Krasove druge ekipe. V ženski B ligi bo mlada postava, ki je v 1. kolu premagala Arezzo, jutri gostovala v San Marinu, kjer jih čaka Juvenes, M je bil v 1. kolu prost V moški Gl ligi bodo krasovd gostovali pri Fincantieriju in se skušati v tržaškem pokrajinskem derbiju odkupiti za poraz v otvoritveni tekmi Po uspešnem stratu v C2 ligi in vzporednem prvenstvu »under 14« pa čaka drugo moško ekipo Krasa že danes pot v Gorico, kjer jih čakajo vrstniki tamkajšnje Azzurre.
15.00	v Gorici: Pro Gorizia - Juventina MLADINSKO POKRAJINSKO PRVENSTVO
15.00	v Križu: Vesna - Montebello D. Bosco;
16.00	na Proseku: Primorje - Opicina NAJMLAJSI
15.30	v Cornu: Corno - Sovodnje CICIBANI
14.30	v Podgori: Piedimonte - Juventina NAMIZNI TENIS
MOŠKA C2 LIGE IN U14
16.00	v Gorici: Azzurra - Kras
Jutri
Nedelja, 1. oktobra 1995 NAMIZNI TENIS
ZENSKA B LIGA
10.00	San Marino: Juvenes - Kras MOŠKA Gl LIGA
10.00	v Trstu: Fincantieri - Kras NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA
15.00	v Rivignanu: Rivignano - Juventina;
15.00	v Trstu: San Luigi - Sovodnje.
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Buii: Buiese - Primorje; 15.00 v Bazovici: Zarja - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Trebčah: Primorec - Medea
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Dolini: Dolina - Kras; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Terzo; 15.00 v Vermeglianu: Vermegliano - Breg
NARAŠČAJNIKI
10.30	c Cornu: Como - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - CGA NAJMLAJSI
10.30 v Repnu: Kras - Gaja ZAČETNIKI
10.30	v Doberdobu: Mladost - Ari s
r JADRANJE / MATOH RACE -i
NOGOMET / NAJMLAJSI NA TRŽAŠKEM
MEMORIAL M. STARC;
Kosmina in Puh sta si kot drugi in četrti zagotovila nastop v današnjem polfinalu
KOPER - Ne glede na današnji polfinalni in finalni razplet bo letošnji, peti koprski match race vpisan v anale uspehov slovenskega jadralnega športa. V izjemno močni konkurenci svetovnih jadralnih asov sta se obalna jadralca Mitja Kosmina in Dušan Puh uvrstila v polfinale - Kosmina z drugim in Puh s Četrtim mestom. Tudi vCeraj je kot prvi dan blestel Šved Magnus Holmbeig. Dobil je vse tri dvoboje, v zadnjem krogu še s Francozom Bertrandom Pa-cejem in Ce bo tako jadral tudi danes, bo prvi, ki bo na koprskih jadralnih dvobojih zmagal dvakrat zapored; lahko pa se tudi zgodi, da bosta finalista Holmberg in Pace kot pred letom dni, Ce seveda kateremu od njih ne bosta v današnjem polfinalu slovenska jadralca pokvarila računov. 2e
zdaj pa lahko rečemo, da je Šved Holmberg dosegel serijo zmag, kakršno bo težko ponovil in je na match raceih ne pomnimo.
Regatni odbor je sprva sklenil, da bodo polfinalne dvoboje odjadrali, toda ko se je med prvima polfinalnima dvobojema Burja nekoliko unesla, so se odločili, da bodo polfinale nadaljevali danes. Holmberg si je za polfinalnega tekmeca izbral Kosmino; to pravico mu daje prvo mesto, po round robinu, in je tako drugi polfinalni par Pace : Puh. Po prvem dvoboju vodita Holberg in Pace z 1:0 in danes se obeta razburljiv razplet ter zanesljivo tudi vrhunsko jadranje. Ob ugodnem vetra bo Start drugih polfinalnih dvobojev ob 10. uri, potem pa bo na sporedu še veliki finale; vsi na dva dobljena dvoboja.
Združena ekipa Gaje cilja visoko
Tudi za našo združeno ekipo najmlajših na Tržaškem se bo v nedeljo zaCelo prvenstvo! Letos bo »skrbelo« za ekipo SZ Gaja. Ekipa je ostala praktično nespremenjena in tudi trenerski in tehnični kader ostane enak lanskemu s trenerjem Rajkom Zežljem na Čelu in pomožnim trenerjem Marjanom Babudrom. Naši fantje bodo skušali ponoviti ali celo izboljšati lanskoletni rezultat, ki je že bil zelo dober. V primerjavi z lanskim letom manjka samo Jan Pahor, ki poskuša srečo pri San Canzianu.
Ekipa je dobro pripravljena tako tehnično kot fizično in ima veC kot mesec dni intenzivnega treninga v nogah. Pri tem je bil zelo koristen enotedenski nogometni tabor v Tolminu. Ce se bodo dela na pa-driškem igrišču pravočasno končala, bo ekipa domaCe tekme igrala na PadriCah, v nasprotnem primeru pa na travnatem igrišču v Bazovici. Pri Gaji si močno prizadevajo, da bi bilo travnato igrišče, ki naj
bi bilo po načrtih urejeno za prihodnjo sezono, Cim prej nared, kar bi še izboljšalo pogoje, v katerih delujejo naši otroci. Trener Zeželj je z ekipo zadovoljen in kot nam je povedal, je v ekipi res prijateljsko vzdušje in prepričan je, da ob resnem delu tudi rezultati ne bodo izostali. Dela v tem mesecu ni manjkalo, fantje so trenirali resno in intenzivno in odigrali tudi vrsto prijateljskih tekem, na katerih so se predvsem s skupinsko igro res izkazali.
Gaja bo svoj krstni nastop imela jutri proti novoustanovljeni ekipi Krasa, ob 10.30 na repenskem igrišču.
POSTAVA GAJE 1995/96
Vratarja: Jaš Gregori, Andrej Hrovatin; branilci: Damjan Batič, Martin Grgič, Carlo Zomada, Jernej Kapun, Mitja Guštin; vezni igralci: Marko Berce, Peter Primosi, Igor Cernjava, Miloš Škabar; napadalci: patrick Babudri, Igor Martini, Andrea Giraldi, Andrej Strajn, Aleš Tul, Roberto Longo. (d.gr.)
Danes v finalu Cicibana proti POM
Finalista 1. memoriala Milana Starca za članske košarkarske ekipe, ki ga v telovadnici »Ervatti« prireja SD Kontovel, sta Cicibo-na in trziški POM.
V sinočnjem prvem polfinalnem srečanju je Gicibona s 76:69 (35:37) premagala Kontovel, POM pa je s 94:64 (46:25) odpravil go-riski Dom.
Finalni tekmi bosta danes popoldne. Ob 17. uri bosta za 3. mesto igrala Kontovel in Dom. finale za 1. mesto med Ci-cibono in Pomom pa se bo pričelo ob 18.30.
Sledilo bo nagrajevanje (tudi turnirja naraščajnikov) in nastop pevskega zbora Vasilij Mirk.
ŠPORT
Sobota, 30. septembra 1995
KOŠARKA / V 2. KOLU B LIGE
TENIS / PO USPEŽNEM NASTOPU NA TURNIRJU PRI TREVISU
Jadranovci za prvi točki doma
Proti Collegnu se bodo Vremčevi igralci skušali takoj oddolžiti za poraz v Vareseju
Po pekočem in visokem porazu v uvodni tekmi letošnjega prvenstva B lige, bodo jadranovi košarkarji prvič nastopili pred lastno publiko. Po veC letih bo napis Jadran Tkb spet na velikem semaforju tržaške športne palaCe, kjer bo naša združena ekipa po nekaj letih spet igrala domače prvenstvene tekme.
O vzrokih in razlogih visokega poraza v Vareseju smo že pisali, trener Vremec pa je dodal, da so najbrž negativno vplivale dobre tekme tik pred začetkom sezone in pa podcenjevanje nasprotnika, ki je bil uvrščen v skupino slabših tekmecev. Robur iz Vareseja pa ima zelo homogeno in postavno moštvo, ki je
našim predvsem s cono povzročalo veliko težav. Na vseh prejšnjih tekmah so se jadranovci zelo dobro odrezali proti taki obrambi, v soboto pa so v napadu vsi imeli zelo slabe odstotke pri metu. Od tod tudi pretirano visok poraz, ki ne prikazuje pravega razmerja moCi med ekipama.
Nocoj pa se obeta nekoliko drugačna slika. Jadranovci se zavedajo, da si ne smejo privoščiti novega poraza, saj nasprotnik, moštvo iz Colle-gna, ne spada v skupino najboljših, ob tem pa bodo tekabejevci igrali pred lastnim občinstvom. Igralci in odborniki upajo, da bodo tribune športne dvorane polne in da bodo gledalci z glasnim na-
Osebna izkaznica Sandija Rauberja
Rojstni letnik 1964 Začetek igranja: 1979 pri Kontovelu
Pri Jadranu 13. leto (4471 točk)
NEKAJ»VROČIH« ODGOVOROV
NajlepSa tekma doslej: finale za napredovanje proti Tre visu v sezoni 84/85 »Career high«: 37 z mladinci, 31 s elani proti Faenzi (B2 89/90)
Najbolj pomemben koš: lani s Castelfrancom v gosteh (dve trojki zapored)
Za katero našo košarkarsko ekipo navijaš: ker Sokola ni več za Dom
Najbolj simpatičen soigralec: Marko Hmeljak v vsej karieri
V	ital. nogometni A ligi: Milan
V	košarkarski Al ligi: Buckler Bologna
V	NBA: Prej Philadelphia, sedaj Chicago Najboljši evropski košarkar: Sarunas MarCuljonis Derbi Primorje - Zarja: Zarja
Zenski derbi Bor - Sloga: tie break Derbi Polet - Breg: Breg
Nocojšnji izid: Jadran - Collegno 85:73	(VJ)
vijanjem pomagali jadra-novcem, da osvojijo prvi par točk.
Plavi bodo nastopili v enaki postavi kot pred enim tednom. Le Boris Vitez ima Se vedno nekaj težav z ahilovo tetivo, medtem ko so vsi ostali povsem nared.
Tako kot jadranovci so tudi gostje iz Collegna novinci v ligi, saj so lani osvojili prvo mesto v B skupini Cl lige. Moštvo se v bistvu ni spremenilo, saj se je okrepilo le s prihodom branilca Bur-deseja, ki je zelo nevaren pri metu iz največje razdalje. V prvi tekmi je Collegno doma tesno premagal Scame iz Bergama (78:76), najboljši na igrišču pa je bil Renato Dho, ki je dosegel 21 točk. Postava - play: Ceron (letnik 74, 186 cm), Novara (69, 190); branilca: Nicola (66, 197), Lotezzano (66, 185); krila: Bogliatto (73, 200), Burdese (68, 195), Caron (65, 196), Dho (64, 198); centra: Lanzavec-chia (69, 200), Magliano (76, 204); trener Luigi Bellini (potrjen).
NOVOST EUROSA-VA: V slogu NBA sta se vodstvo Jadrana in drugi Jadranov sponzor Eurosa-va domenila, da bo na vsaki domači tekmi na sporedu tudi zanimivo in zabavno tekmovanje za gledalce: V odmoru med prvim in drugim polčasom bodo trije ižrebani gledalci stopili na parket in imeli na voljo po dva meta s sredine igrišča. V primeru koša bo ostrostrelec nagrajen s kompletom avtomobilskih gum podjetja Eurosava in seveda z burnim ploskanjem vseh prisotnih...
Vanja Jogan
ODBOJKA / DEŽELNI POKAL
Moška in ženska postava Olympie brez težav slavili
Bor Forfrade (že drugič) in valovke tokrat praznih rok
MOŠKI
Skupina A
Bor Fortrade - Prevenire 0:3 (13:15,14:16,9:15)
BOR: Cella, Tabemi, GombaC, Ruttar, Bresich, Pavlica, Danieli, Stulle, Furlanic, Del Turco, Marega
Borovci so tudi v dragem nastopu ostali praznih rok, srečanje pa bi se lahko zasukalo tudi drugače. V prem nizu so naši odbojkarji stalno vodili (5:2,10:6,13:10). Tedaj so naredili nekaj zaporednih napak v napadu in set se je izmuznil. V dragem nizu pa so naši fentje že izgubljali z 9:0. Zaostanek so nato nadoknadili in izenadh pri stirinaj-stici, dva servisa Prevenireja pa sta pokopala vse upe naših v neverjeten preobrat. V tretjem setu je Prevenire spet takoj prevzel pobudo. Borovci so se približab na 11:9, veC pa niso naredili.(Dejan)
Skupina C
01ympia CDR - VBU 3:0 (15:11,15:7,15:8)
OLVMPIA CDR: S. Terpin 7+14, Domi 2+8, J. Terpin 5+11, Gravnar 4+7, Maraž 6+7, Pintar 0+2, Seni, A. Terpin 0+0.
01ympia je zmagala tudi v svojem drugem pokalnem nastopu. Videmski VBU ji je nudil dober odpor, tako da je bilo srečanje koristno in tudi dopadljivo. VidemCani so se izkazab v obrambi, na začetku pa tudi s servisom. Goričani so kmalu uredili svoje vrste in pokazab dobro igro ter prepričljivo zmagah. 01ympi caka danes predvidod-ma najtežji pokalni nasprotnik. V Gorici se bo namreč pomerila s Pav Nabsonio, ki bo njen nasprotnik tudi v prvenstvu.
ZENSKE
Skupina B
Val - Volley Club Tržič 2:3 (15:12, 6:15,15:11, 3:15,5:15)
VAL: Visinbn, Braini, Cemic, Miklus, Zavad-lal, Monica in Michela Tomasin, Pavio, Uršič, Zuccarino, Blasizza.
Po zmagi nad Sokolom so se valovke proti Vohey dubu iz Tržiča soočile s trdno realnostjo in doživele razmeroma nepričakovan poraz. Tržiška ekipa ni slaba in igra v hgi višje, toda poraz Je-rončičevih varovank gre pripisati izključno podcenjevalnemu pristopu do tekme, posledica tega pa je bila precejšnja nezbranost in veliko število napak
Skupina C
Morarese - Oljrmpia Cerimpex 0:3 (12:15, 15:17,8:15)
OLVMPIA CERIMPEK: M. Cemic 5+6, Bulfo-ni 1+2, Braini 2+2, H. Corsi 5+5, Zotti 6+2, V. Černič 3+2, Nardin 0+2, Brisco 6+1, Princi 1+6, K. Corsi 2+0.
Goričanke so prišle do svojih prvih pokalnih točk, a z nastopom niso zadovoljile. V njihovi igri je še vedno preveč napak in premalo homogenosti. Morarese, ki je lani zmagal v 1. diviziji, ni pokazal ničesar posebnega in večino svojih točk je dosegel po napakah 01ympie. Stvar vsekakor še zdaleč ni zaskrttljujoca, saj je treba tudi vedeti, da trener Miranda Kristančič na pokalnih tekmah preizkusa vse igralke, kar včasih povzroča v igri šesterke nihanja in neuigranost.
Aleš Plesničar se prebija vse višje (Foto Kroma)
ODBOJKA / ZVEZNI POKAL
Na Opčinah drevi moški derbi med Koimpexom in Imso
Srečanje je zanimivo z različnih vidikov Še prej slogašice proti Alloysu iz Tržiča
Nocojšnjo srečanje za zvezni pokal med odbojkarji Koimpexa in go-riške Imse na Opčinah bo v opensko telovadnico (ob 20.30) bržkone privabilo večje število gledalcev kot sicer. Car derbijev pac presega pomen tekme, ki je resnici na ljubo za obe moštvi relativen, saj sodi pravzaprav samo v okvir priprav na veliko bolj pomembne prvenstvene preizkušnje. Verjetno pa se ne motimo, Ce reCemo, da bo srečanje glede borbenosti izpolnilo pričakovanja občinstva.
Vse kaže, da bosta danes obe šesterki nastopih v bolj ah manj popolnih postavah, ki pa sta precej spremenjeni v primerjavi z lansko sezono. Goriški drugoligaš je oba lanska derbija osvojil, vendar pa ima na njiju bolj neprijetne spomine.
V prvem srečanju v Gorici si je namreč Luca Populim težko poškodoval koleno in je bil nato celo sezono odsoten, kar je pogojevalo celo prvenstvo moštva. Drugi derbi na Opčinah pa je Imsa osvojila šele po petih setih igre in je bila blizu poraza, ki bi tedaj pomenil majhno senzacijo. Goričani se bodo na Opčinah predstavih s postavo, ki je podobna lanski, a v kateri skoraj noben igralec ni ohranil svoje dosedanje vloge. Populini pa bo svojo kariero nadaljeval prav proti nasprotniku, s katerim jo je moral prekiniti. Zanimanje vlada za nastop podajaCa Rigonata, ki ga Caka nehvaležna naloga, da nadomesti veterana Marchesinija, nova obraza pa sta mlada Radet-ti in Matej Cemic, ki sta v nekaj mesecih baje resnično zelo napredovala in že
»ogrožata« elane standardne šesterke. Danes bo manjkal samo Fabjan Koršič, ki zaradi delovnih obveznosti zadnjih petnajst dni ni treniral.
Nova je tudi Slogina preobleka. Moštvo sta zapustila Cisolla in Terpin, prišla pa sta center Zuccon in veteran Stabile, ki je bil v zadnjih sezonah eden Valovih stebrov. Za Stabi-leja, ki je s pripravami začel nekoliko kasneje, bo drevišnji nastop prvi v seriji uradnih tekem letošnje sezone. Dosedanje predpr-venstvene tekme so pokazale, da je moštvo okrepilo blok, ki je bil ena šibkih točk. V Četrtek je Koimpex odigral prijateljsko tekmo v Izoli proti tamkajšnjemu slovenskemu prvoligašu.
Turnir Prevenireja
V organizaciji Prevenireja bo jutri v Trstu (Monte Cingio) mošM odobojkar-aki turnir, na katerem bodo poleg domače ekipe nastopili še odbojkarji Vala (Goričani bodo nastopih z rezervno postavo), Koimpexa in Rovinja.
SPORED
9.00: Prevenire - Val; 11.00: Koimpex - Rovinj; 15.00: tekma za 3. mesto; sledi tekma za 1. mesto.
Krstni nastop v zveznem pokalu bodo opravile tudi slogašice, ki bodo ob 18. uri na Opčinah gostile tržiški Fincantie-ri. Tržicanke bodo igrale v eni ligi višje od Koim-pexa in so se letos temu primerno tudi okrepile (s Tržačankama Damia-no in Boštjančič), vendar pa to še ne pomeni, da so za slogašice nepremagljive.
Aleš Plesničar blizu prestopa v B kategorijo
Nove lestvice že kmalu
Gajin teniški igralec Aleš Plesničar je na dobri poti, da letos doseže prestop iz Cl v B4 kategorijo. Do najbrž odločilnih točk se je dokopal v tem tednu, ko je uspešno sodeloval na državnem turnirju za B kategornike v kraju Casale sul Silo pri Tre-visu, kjer se je prebil do 2. kola, pri Čemer pa je premagal tudi enega B2-kategor-nika.
Kot C kategomik je moral za uvrstitev na glavni turnir najprej skozi kvalifikacije, v katerih je premagal Federica Copinija iz Bologne s 6:3, 1:6 in 6:3. Žreb mu je v 1. kolu za nasprotnika določil 3. nosilca Gabrielleja Terra-nea (B2, iz Milana), ki je pred 2 tednoma na državnem prvenstvu za B kategornike prišel do polfinala. Aleš se nasprotnika ni ustrašil in ga je premagal v
dveh setih s 7:5 in 6:0. Prvi set je bil zelo zanimiv, na koncu pa je bil Plesničar boljši. Aleš tudi v nadaljevanju ni popustil, kar je nasprotnika spravilo iz tira, tako da je začel precej grešiti, posledica tega pa je bila AleSeva gladka zmaga brez izgubljene igre. V 2. kolu je nato Plesničar izgubil s Stefanom Tarallom iz Rima (B2) z 1:6, 2:6. Na tem srečanju je bilo vzdušje precej drugačno, Aleš pa je po velikem uspehu v 1. kolu tudi psihološko popustil. K slabsi igri je nedvomno prispevalo tudi dejstvo, da se je v Treviso vozil vsak dan po končanem pouku, to pa se je poznalo pri zbranosti. Zato razmeroma gladek poraz proti dve leti starejšemu nasprotniku, ki je bil kot mladinec tudi elan državne reprezentance, ne preseneča.
Obvestila
SZ JADRAN
sezona 1995/96 državno prvenstvo B lige, Tržaška športna palača - prodaja abonmajev: podporni abonma ( koristnik dobi članstvo SZ Jadran) 300.000 lir, abonma (veljaven za 16 tekem) 140.000 lir, abonma po znižani ceni (mladina pod IS.letom starosti) 95.000 lir. Osnovnošolska mladina ima brezplačen vstop, popust za družinske abonmaje, prodaja abonmajev: na sedežu in vseh podružnicah Tržaške kreditne banke, cvetličarna Nadja na Proseku. Abonmaji bodo v prodaji tudi eno uro pred začetkom današnje tekme v Tržaški športni palači.
KK BOR MfNTB ASKET
obvešCa, da se bodo treningi propagande in minibaske-ta pričeli takoj, ko bosta telovadnici na Stadionu l.maj uporabni. Najstarejši, (letniki 85 - 86 ) bodo trenirati ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 16.00, srednja skupina (87- 88) pa bo vadila ob torkih in petkih ob 16.30. Najmlajši, (89 - 90) bodo vaditi začasno ob torkih na štadionu ob 14.30 in ob petkih ob 15.00. Ekipa propagande (letnik 84) pa bo že ta teden ati v začetku naslednjega začela s treningi.Umiki bodo objavljeni naknadno. Tel. Wal-ter 361476.
NOGOMETNI KLUB BOR
prireja telovadbo za osnovnošolske otroke v Borovem športnem centru (Vrdelska cesta 7) pod vodstvom Paola Tognettija ob ponedeljkih od 15.00 do 16.30 in ob sredah od 14.30 do 16.00. Za informacije telefonirati na št. 369626/369484 od ponedeljka do petka od 18.30 do 19.30.
SK KRAS - odsek za rekreacijo
obvešCa, da se bo pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in Četrtek od 21. ure dalje. Starejša skupina bo vadila ob torkih in Četrtkih od 8.30 do 9.30. Prvo srečanje bo v torek, 3.10.1995. Vpišete se lahko v tajništvu društva ali na prvi vadbeni uri - tel. tajništva v SKC v Zgoniku 229477.
SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešCa, da bo tudi letos potekala popoldanska telovadba za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 1. in 2. razred osnovne šole. Prvo srečanje bo v petek, 6.10.1995, ob 16.30, v telovadnici v Zgoniku. Vpišete se lahko v tajništvu društva ali na prvi vadbeni uri. Telefon tajništva v SKC v Zgoniku: 229477.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešCa, da so se pričeli treningi za deklice letnikov ’82, ’83, ’84. Treningi so vsak ponedeljek ob 15. uri na Stadionu 1. maj. Pojasnila na treningih ati na tel.št. 814212 (Katja).
SZ GAJA - teniški odsek
sporoča, da se je začelo vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v tenisu za osnovnošolske otroke. Vpisovanje na sedežu društva ati po telefonu (226115) od 18. do 20. ure. Treningi se bodo pričeli 9. oktobra.
SD MLADINA - baletni odsek
obvešCa, da se začnejo treningi ob ponedeljkih (2.10.) in sredah (4.10.) za šolsko leto 95/96 v prostorih OS A. Sirk v Križu. Vaje bodo potekale skupinsko po dve uri tedensko od 16.00 dalje. Vpisovanje na licu mesta.
NOGOMETNA KOMISIJA ZSSDI obvešča, da bo seja v Četrtek, 5. oktobra, ob 20.30 na Stadionu 1. maj s sledečim dnevnim redom: sodelovanje v sezoni 95/96, pripadnost igralcev-seznami, razno.
ZA NAJMLAJŠE
Sobota, 30. septembra 1995
Grizli (5)
Zasledovalca kujeta načrte
»Ko boš zapustil te kraje, Jimmy, in če boš nekoC pisal o medvedih, ne delaj neumnosti, ki so jo doslej napravili mnogi,« je po večerji ob pipi zagodrnjal Bruce. »Pred dvema letoma sem mesec dni spremljal po teh krajih nekega naravoslovca. Bil je tako navdušen, da mi je obljubil svoje knjige o medvedih in drugih živalih. Izpolnil je obljubo in mi jih poslal. Vse sem prebral. V njih so bile takšne neumnosti, da sem se razjezil in knjige zažgal! Medvedi so nenavadne živali. O njih je mogoCe marsikaj povedati, ampak tudi ogromno neumnega! Kot v nejeveri nad tolikšno nevednostjo je Bruce spet in spet odkimal.
Langdon se je strinjal. »Človek bi moral leta in leta loviti in ubijati živali, predno bi spoznal, v Cern je tisti resnični lovski užitek,« je rekel tiho in gledal v ogenj. »Ne uživaš v ubijanju, uživaš v tem, da živali pustis živeti. Poglej, danes bi bil lahko ubil dva medveda, pa ju vendar nisem. Izkušen lovec sem, Bruce, ampak Sele zdaj začenjam razumeti, kaj je pravi užitek pri lovu. In ko lov pravilno razumeš, se tudi do divjadi vedeš drugače.« Z nasmehom je pogledal lovskega tovariša, ki si je spet polnil pipo. »Nič ne skrbi, Bruce, jaz bom pisal samo o tistem, kar sem res opazil v naravi!«
Potem sem spodbudil Bru-cea k pripovedovanju, ki mi je vedno odkrilo kaj vznemirljivega in novega: »In kaj te je tako razjezilo pri tistem naravoslovcu, Bruce?«
»Predvsem to, da je vse bolje vedel od mene,« se je razjezil Bruce. »V resnici pa ni vedel ničesar. Prav ničesar! Še sledi grizlija od sledi navadnega črnega medveda ni loCil! Govoril mi je o medvedih cimetove barve. Mislil je, da je to posebna vrsta medveda! In ko sem mu rekel, da medved s cimetovo barvo krzna ni nič drugega kot navaden grizli, se mi je začel rogati. Meni, ki
sem odrastel med medvedi, meni, ki sem se tako rekoč rodil med njimi!«
Bruceova jeza se je nenadoma prelevila v smeh: »Ko sem mu začel pripovedovati o barvah medvedjega kožuha, je samo debelo gledal in si mislil, da ga hočem potegniti! Niti ene živali ni, ki bi imela toliko barv, kot so to medvedi, moj Jimmy. Tudi Cmi medvedje so lahko beli kot sneg in videl sem sive medvede, ki so bili bolj Cmi kot oglje. Torej živijo Cmi medvedi, ki so črni, pa cimetove barve, bronaste barve, in celo rumenkasti, in grizliji. Razlikuje se predvsem način njihovega življenja. Raziskovalci vidijo enega grizlija, pa že mislijo, da so vsi grizliji enaki!«
»Vidiš, moj Jimmy,« je mirno nadaljeval, »to je Cisto napak. Poleg tega mnogi ljudje zatrjujejo, da so grizliji najkr-voloCnejši ljudožerci. Tudi to ni res. Grizli napade človeka samo takrat, kadar se znajde v položaju, ko mu prav nič drugega ne ostane. Kadar ga vsi pustijo pri miru, je grizli prav dobrodušen. VeCina grizlijev je rastlinojedov, le malo je izjem. Videl sem že grizlije, kako neusmiljeno trgajo divje koze, jelene ali ovce, pa tudi take, ki so s temi živalmi živeli v sožitju na istem ozemlju. Grizliji so čudna bitja, Jimmy. O njih lahko marsikaj napišeš, samo nikar, za božjo voljo, ne piši o grizlijih neumnosti!«
Langdon ga je izzivalno pogledal: »Stavil bi, Bmce, da je najin grizli, ta, ki ga loviva, mesojed.«
»Nikar ne sodi medvedov po rasti! Videl sem grizhja, ki ni bil večji od psa, pa je moril divjad. Včasih se grizli rodi kot krvnik, včasih postane krvnik čisto slučajno. Ce pa je enkrat lovil, ga to vleCe vse življenje. Nekoč sem videl, kako je divja koza skočila pred medveda. Zverina se najprej ni niti premaknila, in šele ko se je koza naravnost zaletela
vanj, jo je lopnil s šapo. Potem je dolgo zmedeno gledal njeno telo, predno ga je raztrgal. Stavim, da je tistega dne postal mesojedec.«
»Jaz pa vseeno mislim, da rast pri tem igra pomembno vlogo,« se ni dal Langdon. »Medved mesojed je večinoma veCji in močnejši od rastlinojedih medvedov.«
»Seveda, ti tako misliš,« se je posmehnil Bruce. »Kako bi pa pojasnil, da se medved od mravelj, gosenic, črvov in plodov lahko tako zredi, da komaj hodi? Si ti sit od borovnic? Drugič: zakaj medved ravno med zimskim spanjem nenavadno hitro raste? Tačas ko leži kot mrtev v luknji in ne poje niti grižljaja? Ali pa, kako to, da medvedka dva meseca hrani z mlekom svoje mladice ravno ob koncu zimskega spanja?«
»In nazadnje - zakaj so medvedji mladici tako majhni prve dni? Tisti moj naravoslovec je nekoč skoraj poCil od smeha, ko sem mu rekel, da medvedji mladic najprej ni večji od mačke!«
»Veš kaj, Bruce,« je prijatelja prekinil Langdon, »še pred štirimi, petimi leti ti tudi jaz česa takega ne bi verjel. In nisem verjel, dokler nisva našla tistih dveh mladičev, se spomniš - imela sta po dva kilograma!«
»Tako je,« se je zasmejal Bruce, »njuna mati pa štiristo kilogramov! A Ce bi bili tudi njeni mladiči veliki, jih ne bi mogla prehraniti.«
»Čeprav... navaden medved je komaj pol tako velik kot grizli, njegovi mladici pa so večji od grizlijevih, ko se skotijo,« je razmišljal Langdon.
Bruce se mu je sladko nasmejal. »To je vendar čisto jasno! Se spomniš, ko sva lani nabirala jagode v dolini, dve uri pozneje pa sva se v gorah kepala? Cim višje greš, tem hladneje je. Ponekod tudi julija lahko zmrzneš. Grizlijevi mladici se rodijo visoko v go-
rah, mladiči navadnega medveda v dolini. Medved v dolini se dlje hrani, gre pozneje spat in spomladi prej vstane kot grizli visoko v gorah, zato ima dolinski medved lahko veCje mladiče.«
»Res je, prav imaš,« je navdušeno vzkliknil Langdon. »Nisem pomislil na to!«
»Na marsikaj človek ne pomisli, dokler ne vidi,« mu je prijazno odvrnil Bruce. »Kot si prejle tudi sam opazil, je tisto, kar iz lova napravi plemenit šport, spoznanje, da lov ni samo ubijanje živali, ampak tudi poklanjanje življenja. Nekoč sem sedem ur nepretrgoma opazoval čredo ovac pri igri, ne da bi bil izstrelil en sam naboj. In ne veš, kako sem pri tem užival!«
Zazehal je prav široko in dal vedeti tovarišu, da je skrajni Cas za spanje. Langdon pa je še kar sedel.
»Ti, Bruce - kaj misliš, koliko tehta tale grizli, ki ga loviva?«
»Kakih šesto kilogramov.«
»In koliko je star?«
»Ce sodim po njegovi hitrosti, med osem in dvanajst let. Ce bi bil starejši, bi ne tekel tako hitro.«
»Si že videl starega medveda?«
»Streljal sem že tudi tako stare, da bi potrebovali bergle! In take, ki niso imeli nobenega zoba ved. Imeli so takole pe-
tintrideset do štirideset let. Lahko noc, Jimmy.«
Langdonu pa Se ni bilo do spanja. Gledal je ogenj in razmišljal. Štirideset let! Spomnil se je časov, ko je bil strasten lovec, ki nikoli ni zgrešil plena. NekoC je v enem samem dnevu ubil tri medvede in dva jelena. Pet živali. »Koliko let življenja sem jim vzel? Sto? Se več? Tudi živali, prav tako kot ljudje, ljubijo življenje. S kakšno pravico sem jim vzel življenje? Samo zato, da bi nekaj kratkih trenutkov občutil slast lovskega uspeha?« Spomnil se je številnih živalskih glav in kož, ki so krasile njegovo stanovanje. Bilo mu je, kot da ga gledajo njihove steklene oCi in da sliši obtožbe.
Langdon se je stresel, skočil na noge in napravil nekaj korakov okoli tabora. Globoko je vdihoval zrak, poln smrekovega duha, in prisluškoval. Nekje daleč je zaskovikala sova, veter je prinesel dolgo, zateglo zavijanje, v bližnjem grmovju je šuštelo.
»Samo še eno žival bi ral ulovil, samo eno. Velikega grizlija! Samo njega bi še rad premagal v častni borbi! Zver je začutila nevarnost in bo prav gotovo previdna. Toda proti njeni previdnosti bom uporabil svojo premetenost. Našel jo bom, naj stane, kar hoče. Potem pa - boj na življenje in smrt!« Ozrl se je proti nočni
dolini. Zdelo se mu je, da mora biti grizli blizu.
Ko je utrujenost konCno premagala vznemirjenje in je Langdon zaspal, je imel nemirne sanje. Nenadoma ga je zbudil hud naliv. Planil je pokonci in v svitu bliskov z očmi poiskal prijatelja. Bruce je sedel nedaleč od njega, moker do kože, in preklinjal. »Tako nama je tudi prav! Čvekala sva, namesto da bi razpela šotor! Res lep dan!
Bruceovi očitki so se izgubili v gromu. Ko se je znova zabliskalo, se je Langdon zatekel pod košato jelko. Cez četrt ure je naliv ponehal, kot bi odrezal. Nevihta se je umaknila proti jugu, kot bi se nič ne zgodilo.
Bruce je v soju vžigalice pogledal na uro. »Komaj tri!«
»Ne jezi se, Bruce. Zakuriva ogenj, da se posušiva. Si zelo premočen? «
»Se malo ne!« je revsknil Bruce in si ožemal vodo iz las. Bil je kot psiček, ki je padel v vodo. Potem sta skoraj uro dolgo iskala suhe veje za ogenj. Pokrivala in vse ostalo je bilo premočeno. Ko je končno ogenj zagorel in sta se sušila, se je že približevalo jutro.
»Nima smisla, da znova leževa,« je predlagal Langdon. »Pozajtrkujva in odriniva!«
Napisal: J. O. Cunvood Narisal: Ž. Lordanic (Se nadaljuje)

KAKO KAJ JEMO
Pri kranjski z zeljem vsekakor nismo v zadregi
Artičoke so odlična predjed, toda le kako se jih lotimo?
Mnenja o tem, da se Slovenci in Slovenke povsod znajdejo in da tudi pri jedi, ki presega kranjsko z zeljem in žganci, niso nikoli v zadregi, so deljena. Nekateri so prepričani, da znamo diskretno pogledovati proti gostiteljem, kako obvladujejo bolj zapletene jedi, drugi pa menijo, da se zaradi svoje domišljavosti celo tisti, ki mislijo, da so vso učenost pojedli z veliko žlico, ne znajo obnašati pri mizi. Za vsak primer je le dobro večkrat opozoriti, kako ravnati z jedmi, ki niso na našem jedilniku, z njimi pa nam kaj radi postrežejo v belem svetu.
Artičoke, zdaj tudi vse pogosteje na naših jedilnikih, so lahko odlična predjed. Trgamo listič za lističem in mesnate konce pomakamo v kremno omako ter jih izsesavamo. Lističe trgamo le z dvema prstoma, s palcem in kazalcem, izsesavamo pa jih tako tiho, da ne naredimo pravega »koncerta«. Saj res ni potrebno, da bi pet miz od nas gostje vedeli, da jemo artičoke. Ostanke odlaga-
mo na poseben krožniček. Ce nam ga niso prinesli, jih ne odlagamo v pepelnik, ampak na rob krožnika. Dno sadeža razkosamo z vilicami in prav tako pojemo z omako. Prstov ne
oblizujemo. Ce je na mizi skodelica z vodo in koščkom limone, jih oplaknemo in obrišemo v prtič. Ce na vodo pozabijo, jih le obrišemo. Kričati na natakarja, zakaj k artičokam ni
priložil noža, bi pomenilo, da nismo ravno najbolj razgledani v tem pogledu. Se manj primemo pa je, Ce se nad artičoke spravimo z nožem, ki je namenjen glavni jedi.
Količek za poslovneže ali kulinarično popotovanje okoli sveta
Državljani nekdanjega britanskega imperija, o katerem so govorih, da nad njim sonce nikoli ne zaide, so še vedno nekaj posebnega. Od nasvetov nekega Angleža je tale med zgovornejšimi in še zlasti poslovneži, ki imajo opraviti v tej deželi, bi si ga morah zapomniti: »Pri poslovnih kosilih se sicer lahko pogovarjate tudi o poslu, toda prava pogajanja se opravljajo v pisarni. V neposlovnem kramljanju je najbolje, da ne dvomite o tem, da je britanska televizija najboljša nasvetu in angleško
vreme kar se da zanimivo ter da je hladen srnin hrbet tista jed, ki si zares zasluži Častno mesto med specialitetami angleške kuhinje.« Zadetek v polno bo, Ce pri tem omenite, da sam srnin hrbet sicer ni nic posebnega, saj ga pečejo povsod enako; bistvo je v omaki, ki so jo poimenovah in seveda tudi iznašli na Čast vojvode Ernsta Augusta Cum-berlanda (1845-1923) Ustvarjalci omake so bili hanoverski kuharji in bi glede na to dejstvo lahko govorih o evropski specialiteti; toda o tem se s pravim Angležem nima smisla prerekati.
Hladen srnin hrbet
In kako pripravljajo to, angleško specialiteto? S srninega hrbta posnamejo kožo, ga za dva dni položijo v marinado iz pinje-nega mleka, brinovih jagod, lovorovega lista, poprovih zrn in limonovega soka. Hrbet je treba večkrat obrniti, ga dobro osušiti in natreti s soljo in mletim poprom. Z rezinami slanine obložen srnin hrbet prelijejo z vročim maslom in ga približno uro pečejo pri zmerni vročini. Zunaj mora biti lepo rjavo zapečen, znotraj pa še rožnat. Rezine slanine zadnjih deset mi-
nut pečenja odstranijo. Bistvo te specialitete pa je, kot že rečeno, cum-berlandska omaka. Za omako narežemo pomarančne lupine na tanke pramene (seveda le, Ce na pomarančah piše, da je lupina užitna), jih 15 minut kuhamo v rdeCem vinu, ohladimo in dodamo žlico ribezovega želeja, žličko gorčičnega praska, šCep soli in limonov sok.
PeCen srnin hrbet obložimo s pomarančnimi rezinami, omako pa postrežemo v oma-Cnici.
Hladen srnin hrbet
JEDILNIK
Jedilnik za vsak dan ponedeljek:
korenčkova juha, mesni žlikrofi, solata
torek:
piščančji ragu, cesarski praženec,
kompot
sreda:
goveja juha z vlivanci, dušene ko-lerabice, kuhana govedina
četrtek:
fižolova juha s suhimi rebrci, banane z vročo Čokolado
petek:
ribji brodet, polenta, kompot iz suhih sliv
sobota:
zelenjavna juha, ocvrte marele s tatarsko omako
nedelja:
možganova juha, telečji zvitki v smetanovi omaki, pire krompir, sestavljena solata, angleški jabolčni puding
Angleški jabolčni puding:
Kilogram jabolk operemo, olupimo, odstranimo pečke in narežemo na tanke krhlje. Zložimo jih v namaščen pekač. Potresemo jih s pestjo rozin in vmes vržemo 4 do 5 nageljnovih žbic, pokapamo z limonovim sokom in potresemo s sladkorjem. V skodelici zžvrkljamo pet žlic bele moke, žlico sladkorja, dve jajci in dobrega pol litra mleka, da dobimo gosto testo. Vbijemo ga na jabolka in pečemo približno eno uro pri 180° C. Ponudimo s tekoCo ali stepeno sladko smetano.
Jedilnik za vegetarijance ponedeljek:
cvetaCna juha, smetanov krompir, solata
torek:
korenčkova juha, dišeCa krompirjeva solata z majonezo sreda:
ohrovtova juha z rižem, kuhani krompirjevi svaljki z luštrekom, paradižnikova solata z origanom
četrtek:
sadna juha, gobova rižota, rdeCa pesa v solati
petek:
prežganka, ribji fileji po tržaško, blitva s krompirjem
sobota:
paradižnikova juha, peCen krompir s sirom, zelena solata
nedelja:
juha iz lisičk in krompirja, kaneloni s špinačnim nadevom, solata, vzhajan jabolčni kolaC
Vzhajan kolač:
Iz 1/4 kg moke, 1 rumenjaka, 1 celega jajca, žlice sladkorja, 3 žlic stopljenega masla, 3 žlic mlačnega mleka, 2 dag kvasa in ščepca soli stepemo mehko testo in ga takoj enakomerno poravnamo v pomaščen pekač. Testo potresemo s pol kilograma dušenih jabolčnih krhljev, ki smo jim primešali pest rozin in dve žlici sladkorja z vmešano noževo konico cimeta. Vzhajano testo spečemo v srednjevroči pečici in ponudimo še topel kolač, potresen s sladkorjem v prahu.
ZAČIMBE / LUŠTRK
Listič bo dovolj
Trajnica, ki ima izredno močan okus in vonj
Luštrk (levisticum offii-cinale), trajnica iz družine kobulnic, ima izredno močan okus in vonj, zato bodimo z njim previdni. Marsikomu se zdi ta okus kar premočan, zato prvič poskusite le s koščkom lističa, Ce uporabljate svež luštrk, posušenega pa tudi ne vzemite veC kot noževo konico, ce pripravljate grahovo, fižolovo ali krompirjevo juho za štiri osebe.
Pradomovina luštrka je Perzija, zdaj pa uspeva že po vsej Evropi in njegove najveCje porabnice so tiste iz vrst živilske industrije, ki med drugim pripravljajo začimbne mešanice in koncentrate za juhe. V kuhinji uporabljamo sveže in posušene liste luštrka, pa tudi zmlete korenine. Največ uporabljamo luštrkove liste, ki izboljšajo okus kokošji
juhi, še posebej dobro pa se obnesejo v grahovi, fižolovi in krompirjevi juhi. Sesekljanega dodajamo mesnim testom, pa tudi nekaterim solatam. Zanimivi so tudi krompirjevi svaljki, Ce krompirjevemu testu dodamo luštrk. Preliti s topljenim sirom so pravi posladek za vegetarijance. Zelo okusne so tudi omlete z lu-štrkom, še posebej se jih bodo razveselili ljubitelji močnejših, izrazitejših okusov.
Luštrk se dobro kombinira z močnejšimi zelišči, na primer, z listi zelene, majaronom, pa tudi družba Čebule in česna mu prija.
DišeCa krompirjeva solata z majonezo (za 4 osebe)
Kilogram krompirja operemo, skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali do-
ber SCepec kumine, lovorov list in nekaj zm celega popra. Olupljen in na lističe narezan krompir prelijemo s solatnim prelivom, ki ga pripravimo iz ene vrečke solatne majoneze, lonček kislega mleka, soka pol limone in žlice sesekljanih zelišč (luštrka, zelene, majarona, žajblja in pelina). Po okusu dosolimo in popramo ter ponudimo s Crnim kruhom.
Dobro je vedeti... katere začimbe se ujemajo
Začimbe in dišavnice uporabljamo sveže in posušene, cele in zmlete, strte, zdrobljene ali sesekljane. Za vse pa velja, da jih moramo hraniti v dobro zaprtih posodah. V eni posodici hranimo samo eno vrsto začimb, pa Čeprav so začimbe v vrečkah. Zelo pomembno pa je tudi naCelo, ki prihaja iz Francijem pravi, da začimbe ne smejo prekriti osnovnega okusa jedi, ampak ga morajo poudariti, dvigniti, požlahtniti. To pa dosežemo le takrat, kadar vemo, katere začimbe se dobro ujemajo in pa seveda, kam katera od začimb sodi.
S Cim se ujemajo bazilika, brinove jagode in cimet, smo že povedah, danes pa poglejmo, v kakšni druščini se najbolje počutijo Česen, drobnjak in gorčica. Prihodnjič pa o janežu, kaprah, kopra in koprcu.
Česen, ki je nepogrešljiv v številnih spe-
cialitetah sredozemske kuhinje in skoraj nujno sodi k mastni svinini in bravini ter jedem, pripravljenim s paradižnikom, se dobro ujema prav z vsemi začimbami, ki jih uporabljamo pri pripravi slanih jedi. Se posebno pa mu je vseC dražba močnih dišavnic sredozemske kuhinje.
Drobnjak, s katerim najbolj pogosto začinjamo jajčne jedi, zeliščno skuto ali maslo ter juho in enolončnice, se dobro poCuti sam, nic pa nima proti družbi drugih svežih zelišč, na primer peteršilja, zelene, Česna in Čebule.
Gorčica, pripravljena iz gorčičnih semen, je idealna priloga k mastnim jedem, saj med dragim ureja prebavo. Gorčična semena, ki jih najpogosteje uporabljamo pri vlaganju zelenjave, se dobro ujamejo s pehtranom, pa tudi s šalotko in celim poprom.
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Sobota, 30. septembra 1995
f
Horoskop
zapisal B. R. K.
A
OVEN 21. 3.- 20.4: Znova vas bodo potegnili za nos tisti, ti so si to nagajivost privoščili že prevečkrat Tokrat vam bo do konca zakuhalo, zato jih boste odločno postavih na hladno.
BIK 21. 4-20. 5.: Postaviti si boste velik cilj, saj boste zelo navdušeni nad svojimi dosedanjimi umskimi dosežki Ce boste pripravljeni na poraz, vam zmaga zagotovo ne uide.
DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Izlet v deželo, ti vas že dolgo mika, se vam bo končno uresničil. Doživetja bodo tako zelo prepričljiva, da boste ob svitu prepričani, da to noč sploh niste sanjali.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Nekdo, ki se že dolgo bojuje za vašo naklonjenost, bo nenadoma odnehal oblegati vaše obzidje. Sele tedaj boste dojeti, kako zelo ste se navezati na njegovo navzočnost.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Iz simpatične godlje, v katero boste zabredli povsem nenadejano, se boste izmazati brez vsakega napora. Vidite zdaj: manj se upirate in silite, ugodneje se izteče.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Ker vam bo uspelo razkrinkati prevarantovo zakulisje, ga ne boste zasipati z obsodbami. Pretvarjati se boste in ga hvaliti vsevprek; to ga bo končno spravilo s slepega tira.
1EHINICA 23.9. - 22.10.: Čeprav vam ni uspelo uresničiti niti polovice načrta, ne boste prav nic skrbeli. Raje se boste lotili razmišljanja o življenju, v katerem načrti sploh nebi bili potrebni.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Svojemu bližnjemu boste zameriti, saj bo takoj sprevidel ozadje vaše radovednosti. Priznajte mu že enkrat, da dvomite njegovi zvestobi. Povejte mu tudi, zakaj.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Ne obremenjujte se toliko z denarnimi shbmi in si končno le privoščite tisto, o Čemer že dolgo sanjate. Uresničene sanje vas bodo obdarile s skromnostjo brez primere.
KOZOROG 22.12. - 20. 1.: Poskušati se boste izogniti kaotičnemu hrupu okolice, zato si boste zamašiti ušesa in zaprli srce. Ne boste zdržati dolgo, saj ste se tišine že povsem odvaditi.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Vaša velikodušnost bo začela dosegati sumljive razsežnosti. Po treznem razmisleku si boste oddahnili, saj se bo pokazalo, da je sumljiv zgolj okvir vaše ravnodušnosti.
RIBI 20. Z - 20. 3.: Tuhtali boste o načinu, s katerim bi lahko ukrotili nekoga, ki vam že predolgo para živce. Razmišljajte raje o tem, kako bi si jih enkrat za vselej zakrpali.
ILEGALNO PRESELJEVANJE
»Paradiž« v Turčiji
Bolgarski Turki iščejo nov dom
Sevdiye Mistan je dvaintridesetletna bolgarska državljanka turške narodnosti, ki je skupaj s približno 300 tisoč rojaki po padcu komunističnega režima v Bolgariji zbežala v Turčijo. Za številne bolgarske Turke predstavlja Turčija obljubljeno deželo, ki je ne želijo zapustiti in se vrniti v Bolgarijo. Sevdiye v rokah drži fotografije svojih dveh otrok in žalostno pripoveduje o usodi svoje družine, ki jo ločuje meja sosednjih držav.
Z možem sta s pomočjo ponarejenega turističnega vizuma prišla v Turčijo, kjer sta našla zaposlitev in primerno stanovanje. Toda Sevdiye zelo pogreša svojo hčer in sina, ki sta morala ostati'v sosednji državi. Podobno kot njeni rojaki si prizadeva za pridobitev turskega državljanstva in odobritev oblasti, da v Turčijo lahko prideta tudi njena otroka. Oblasti v Carigradu ocenjujejo, da je približno deset tisoč turških otrok razpetih med željo staršev po boljšem zaslužku in administrativnimi ukrepi državnih organov.
Ker turske oblasti nasprotujejo priseljevanju bolgarskih rojakov v državo, si bolgarski Turki večinoma pomagajo s kratkotrajnimi turističnimi vizumi. Ankara trdi, da se v Tučiji trenutno nahaja približno deset tisoč bolgarskih rojakov, medtem ko bolgarski Tinki to število ocenjujejo na približno 320 tisoč. Številnim »bolgarskim turistom« so turistični vizumi potekli, tako da so postali ilegalni priseljenci, kajti turška vlada jim noče izdati delovnih vizumov. Tako želi ustaviti nadaljnji pritok bolgarskih rojakov. Veliko pozornost turške javnosti je
pritegnil lanski incident, ko je nekaj staršev, ki so na delu v Turčiji, skuSalo nelegalno pripeljati svoje oboke v obljubljeno deželo. Osem obok so zajele turške oblasti pri prečkanju meje in jih poslale nazaj v Bolgarijo, vendar jim je pozneje Ankara dovolila prečkati bolgarsko-tursko mejo. Oblasti v Ankari zanikajo, da nasprotujejo izdajanju vizumov za oboke bolgarskih Turkov, ki v svojih prošnjah najpogosteje izražajo željo, da bi svoje potomce vzgajali v duhu turskih običajev in navad.
Bolgarski Turki si v tolikšni meri prizadevajo zapustiti Bolgarijo, ker bolgarske oblasti pripadnike turške manjšine pojmujejo za Bolgare, ki so v obdobju otomanskega imperija sprejeli islamsko vero, navade in običaje. V nasprotju s tem pa se turški Solarji učijo, da so se na ozemlju današnje Bolgarije v 14. stoletju, v obdobju otomanskega imperija, nasebb Turki. Bolgarske oblasti so v osemdesetih letih skušale izvesti asimilacijo turške manjšine, ki predstavlja deset odstotkov celotnega prebivalstva. To so skušale doseči s prepovedjo uporabe turškega jezika, obredov v mošejah in pre-
Bizoni, ptice... na slikarijah Indijancev v Paint Rocku
Teksas je na prvi pogled vroča in nerodovitna dežela. Vendar pa lahko med vožnjo po neskončnih avtocestah, speljanih po skromni ravninski pokrajini, odkrijemo presenetljive zaklade. Sban od avtoceste, približno uro vožnje južno od mesta Abilene, leži Paint Rock, občina z 220 prebivalci. Njeno ime priča o indijanskih stenskih slikah Paint Rocka, edinstvenem naravnem spomeniku ZDA. Na apnenčastih skalah in čereh vdolž reke Concho najdemo na stotine indijanskih slikarij, ki predstavljajo eno največjih zbbk indijanske umetnosti v ZDA. Večina slik, starih od dvesto do petsto let, je delo pripadnikov plemen Jumanov, Apačev in Tonakajev, najmlaj-Se pa so naslikah Komand, ki so na tem področju taborili še pred 120 leti, ko so jih pregnali v rezervate.
Predel reke, ki ga na severu obdajajo skalnate gmote in zelene bate na jugu, je prvotnim prebivalcem stoletja služil kot idealno mesto za tabor. Stenske slike so vseh velikosd in prikazujejo lov, bojevnike, kače, ptice, bizone, pa tudi verske simbole, orodja in geomebijske like, ki jim arheologi ne pripisujejo nobenega določenega pomena. Prevladujočo ope-čnordečo barvo, ki pogosto prehaja v rjavo, so Indijanci z dokaj enostavnim postopkom pridobivali iz minerala hematita z visoko vsebnostjo železa. Rdeči kamen so zdrobili v prah in ga pomešali z
odporno oljno barvo. Poleg rdeče so Indijanci pridobivali črno barvo iz premoga, rumeno iz limonita, belo pa iz apnenca ah krede.
Na skalnatem področju reke Concho so arheologi izkopali na stotine primerkov starega orodja, posode in orožja. Ozemlje Paint Rocka, M bi bolj usdezalo podobi nacionalnega parka z muzejem in razstavami, parkirnimi prostori in okrepčevalnicami, že več generacij pripada družini Campbell.
»Nobenega hrupa nočemo,« pravi Kay Campbell, upokojena učiteljica, in dodaja: »Kdor se zanima za slike, nas lahko pokliče po telefonu, pa se dogovorimo za obisk.«
Obiski so dovoljeni le poleb, ko se dnevno zvrsti več skupin, ob koncih tedna pa organizbajo celo vožnjo s čolnom po reki do čeri. Ostali del leta so vrata, ki vodijo na ranč, zaklenjena, saj so v preteklosti brezobzimeZi uničili nekaj slik.
Ce pa koga vendarle zanese v Teksas pozimi, mu družina Campbell ne odreče vodstva po ozemlju.
Čeprav sodijo čeri v zaSčito nacionalne kulturne dediščine, država prepušča skrb zanje Campbellovim, kjer so v najboljših rokah. Tudi potomci starih Apačev, Tonkajev in Komančev, ki so slike izdelali, se ne pritožujejo.
Otto Kuhrmeyer, dpa
imenovanjem turških imen v bolgarska, kar so izvajale vse do leta 1989, ko je prišlo do padca ko-munishčnega režima. Uradna diskriminacija bolgarskih oblasti je odpravljena, vendar je Se vedno navzoča med bolgarskim prebivalstvom. Turki jo na svoji kozi občutijo predvsem na gospodarskem področju.
Čeprav razmere v turškem gospodarstvu niso rožnate - inflacija se giblje okrog 85 odstotkov - se bolgarski rojaki raje odpravijo iskat novo zaposlitev v sosednjo Turčijo, kjer so po njihovem mnenju razmere boljše kot doma. Mnogo bolgarskih državljanov turške narodnosti ima sorodnike v Turčiji, s pomočjo katerih so našli novo zaposlitev. Bolgarske oblasti z različnimi ukrepi pritiskajo
predvsem na kmečko prebivalstvo turske narodnosti, ki edini izhod vidi v preseljevanju v sosednjo državo. Turčija uradno ne obtožuje dejanj Sofije, nadaljnji pritok rojakov pa skuSa preprečiti s pritiskom na bolgarske oblasti prek različnih organizacij na Balkanu, da bi zaščitila svoje šibko gospodarstvo. Turske oblasti si tako prizadevajo, da bi se politične in gospodarske razmere na območju, kjer živi turska manjšina, izboljšale.
Ankara je bolgarskim Turkom, ki so se v Turčijo priselili do konca leta 1992, omogočila, da zaprosijo za dodehtev državljanstva. Gre za proces, ki se v tej državi lahko precej zavleče. Kulturno društvo na Balkanu živečih Turkov se strinja, da vlada v Ankari ne more
podeliti državljanstva vsakemu prosilcu turške narodnosti, vendar meni, da mora poskrbeti za bolgarske priseljence, ki se trenutno nahajajo v Turčiji. Predlagali so, naj vlada uradno prizna status ilegalnih priseljencev in oblikuje program, ki bo omogočil, da družinskih elanov v prihodnje ne bodo ločevale državne meje. Ankara pa pravi, da se bodo vprašanju priseljevanja natančneje posvetili na pogovorih z bolgarsko vlado, ki bodo potekali v septembru. Dokaz za javno nasprotovanje nadaljnjemu priseljevanju bolgarskih Turkov pa je nekoliko cinična izjava nekega turskega uradnika: »Ce družine bolgarskih Turkov želijo živeti skupaj, naj se preprosto vrnejo v Bolgarijo.«
Aliza Marcus, Reuter
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
	GLAVNO MESTO SLOVAŠKE	UMETNIŠKA LITERATURA	EMIL ZATOPEK	REZKALO	ZENSKO IME	ZNAMENJE ZODIAKA	PLADENJ (POGOV.)	AVTOR: MARKO BOKALIČ	ZDRUŽITEV ZEN. IN MOS. SPOLNE CELICE	NOTRANJ. VISOKA PLANOTA	SLOVENSKI POLITIK (SASO)	SLOVENSKI GLEDALIŠKI IGRALEC	PEVKA BUSH	PIVO STARIH SLOVANOV	ATLETINJA HREPEVNIK	SLADKO- VODNA RIBA	OSKAR KOGOJ	INVESTITOR	BORILNI SPORT	CRN TROPSKI LES
FR. LETAL. KONSTRUKTOR (LOUIS)								NAUKO OBLIKAH												
ZALOGA ZA HUDE ČASE								ŠPORTNO DRUŠTVO ZA VODNI SPORT								1 1 1				
AUAZ PEGAN			MEŠANICA BARVNI KROG					KRATEK TLESKAJOČ UIDAREC						PRIPOVEDNA PESNITEV			AM. PISATELJ (GEORGE) RDEČE BARVILO			
ITAL. POKRAJINA (PO NASE)								OLGA KACJAN			BERILIJ VEZAVA SPOSEVN. ČRTAMI			GOVORICA DIJAKOV POTROŠNJA						
POD- STREŠJE					X	ENAKI ČRKI	ŠPORTNO-TURIST. CENTER NA POHORJU	OTROCI DEL TISKAN. DELA					TIBETANSKI MEDVED ŠKAF						NOVINAR STAKUL	ŠERPA
RODO- DENDRON					OKRAS ZENSKEGA TRUPA					SEULSKO PRISTANIŠČE ENICA						NASIČEN OGLJIKO- VODIK				
DEL KROŽNICE				DEL OBRAZA	HOL. SLIKAR IPAULUSI NASILNA TATVINA							VEK PRITOK DONAVE V ROMUNIJI				VEČJE GODALO SOPROG				
TVOREC						GRENAK OKUS STANKO LORGER									ANGLEŠKI SAHIST (ANTHONV)					
HRVAŠKI PISATELJ (»ČUDEŽNI PRAH«)										1 1 1					SREDOZEM. DREVO					
AVION									VRTNA ROZA						ZUPANČIČ OTON			SONJA COTAR		
DS
‘OZ
‘VULSV
‘Nvidoaav
"rafto
‘aai
-V)! avisoMa 'sarm ‘vao)iNaao ‘aoiAV
'cnao
‘vaa
‘aaiiod
‘NOl
‘Nvia
‘NODN1
‘ISHd
‘D31S
'VONVd
'VDaa
‘VdSI
‘NOOtfVZ
‘33
'NO
‘VNVNSOl
‘aav
‘da
TOdOl
‘S3NZ
‘dV
‘arra mvAVid ‘VAnazaa ‘alAoisoNiiao Toraaia
:OUABJOpOy\
ZANIMIVOSTI
Sobota, 30. septembra 1995
__________ARHITEKTURA________
Mladi arhitekti in nove ideje
Uresničitev zomisli je več kot nagrada
V živalskem vrtu v Baslu so pred streli ljubiteljev safarija vame mnoge afriške živali. Ce želite videti redke živalske vrste, zadostuje, da obiščete to švicarsko mesto in se tako izognete potovanju na drugi konec sveta. Raznolikost stilov, značilnost poslopja družbe Vitra -vsa sledijo modernim tokovom v arhitekturi - mnogi primerjajo s številnimi živalskimi vrstami v baselskem živalskem vrtu, zato lahko vsi, ki bi radi spoznali dosežke modeme arhitekture, ostanejo v Evropi in se odpovejo potovanju v Los Angeles ali Osako. Raje naj si ogledajo podružnice Vitre.
Direktor te družbe, ki izdeluje pohištvo in njim tudi trguje, je Rolf Fehlba-um. Avtorji projektov za njegove poslovalnice so nekateri najbolj sloviti mo-
demi arhitekti, med njimi Frank Gehry, Zaha Hadid, Nicholas Grimshavv, Alva-ro Siza in Tadao Ando. Pri Virti so se odločili za gradnjo svojih tovarn v mo-
dernem stilu leta 1981, ko je Grimshavv izdelal naCrt za tovarno pohištva. Do konca 80. let naj bi se razširila, vendar so se Fehlbau-mu porodile nove zamish.
»Nismo želeli graditi enakih tovarn, odločili smo se raje za stavbe, ki bi se med seboj razlikovale, zato smo k sodelovanju povabili različne arhitekte,« je povedal Fehlbaum, ki spoštuje različne vizije sodobnih arhitektov in jim pušCa proste roke. Takšna odločitev je seveda pravilna, vendar je treba pazljivo
Gasilska postaja
izbirati avtorje projektov, saj morajo biti izvirni in upoštevati dosežke sodobne tehnologije. Vsi, ki so doslej izdelali načrte za tovarne in upravna poslopja, v določeni meri razvijajo moderne tokove v arhitekturi. Frank Gehry se razlikuje od Grimshawa, čigar kovinske konstrukcije poudarjajo nove tehnološke dosežke. Gehryeva dela so bolj podobna umetniškim izdelkom; njegov nenavadno oblikovani muzej v neposredni bližini poslovne stavbe je nekakšna mešanica zamisli in oblik, po katerih slovi bazen za pingvine v londonskem živalskem vrtu.
Da bi simboliziral povezavo med tehnologijo in umetnostjo, je Falhbaum pri kiparjih Claesu Olden-burgu in Coosju van Brug-gnu naročil izdelavo velike skulpture v obliki kladiva, izvijača in klešč, ki stoji med dvema poslopjema: nacrte sta izdelala Grimshavv in Gehry. Tadao Ando je leta 1993 izdelal načrt za manjšo konferenčno dvorano, ki nekoliko spominja na samostan; zanimivo je, da so okrog nje zasajene češnje. Gasilska postaja je zgrajena po načrtih Šahe Hadid: zunanje pročelje je iz betonskih in steklenih plošč, ki so postavljene v določenem zapo-
redju, kar kaže, da se je avtor igral s perspektivo. Lani so pri sedežu družbe v Baslu zgradih novo poslopje, ki je pravo nasprotje stari stavbi. Avtor projekta je želel ohraniti značilnosti sloga dela mesta, kjer stoji poslopje. Zato je vhodna fasada klasična, druge pa so modeme in različnih barv. Čeprav gradnja modernih poslopij še zdaleč ni poceni, je Fehlbaum odločen,
da bo tudi v prihodnje projektiranje novih zgradb zaupal mladim arhitektom: »Imajo druge prednosti: prepričan sem, da so ljudje bolj motivirani za delo, poleg tega pa ne smemo pozabiti, da bodo zgradbe stale Se dolgo, zato si prizadevam, da bi ugajale tudi našim potomcem.« Ker družba uspešno posluje, lahko velik del sredstev name-
nja za nove naložbe, ki jih gradijo po načrtih uveljavljenih mladih arhitektov, kot je na primer Zaha Hadid. Ti svoje revolucionarne zamisli usklajujejo z namembnostjo objektov. Ko se bodo pri Vitri odločili za nove naložbe, bodo spet poiskali mladega arhitekta, ki bo lahko uresničil svoje zamisli, kar je več vredno kot še tako laskava nagrada.
Včasih so samo premožni lahko jedli eksotične živali
Bi se radi znebili odvečnih kilogramov? Zakaj ne bi poskusili hrustljave pečene kobilice ali jed iz kengurujevega mesa, ki vsebuje zelo malo maščob? Morda pa bi raje poskusili medaljon iz krokodiljega mesa ali pa pečenega pava, polnjenega z mesom divjega prašiča in slivami - namočenimi v konjak? Ne, ne pri nas. Pač pa v Angliji.
Eksotično pripravljeno hrano lahko naročajo po zaslugi Nigela Daunceya, ki se je odločil Angleže seznaniti z neznanimi specialitetami. Morebitnim kupcem že ponuja nojevo in kačje meso, pa tudi škorce in medvedje šape. ZaCelo se je, ko je na dve sto let stari družinski farmi, na kateri so njegovi predniki gojili krave, začel rediti divje prašiče. Dauncey jih ima že petdeset, če se bo povečalo povpraševanje, bo čredo povečal. S poslovno partnerico Christino Baskerville je prodrl na trg specialit, ki niso poceni. Privoščijo si jih lahko le najpremo-žnejsi, ki kupujejo v delikatesnem oddelku slovitega Harrodsa.
Vegetarjancem pogled na ubite živali gotovo ne bi vzbudil navdušenja.
Nad mesom eksotičnih živali so navdušeni gurmani, saj ob nakupu
dobijo tudi recepte za pripravo jedi. Najbolj cenijo meso bizona in kangu-ruja, ker vsebujeta zelo malo maščob in veliko beljakovin. Živali koljejo v zimskem času, jim odstranijo kožo in shranijo v hladilnice. Zrezki iz bizonovega mesa so okusni in mehki. Pečenega pava so včasih jedli le na kraljevih pojedinah, zdaj pa si ga dovolj premožni lahko privoščijo doma. Okusen je menda tudi pečen krokodil, vendar je potrebno paziti na čas pečenja.
Na Daunceyevo posestvo prihajajo tudi različne snemalne ekipe iz evropskih držav, z Japonske in Južne Afrike, saj na območju -Barrovv Boara lahko posnamejo redke živalske vrste. Divje svinje s posestva so posneli za prizor v filmu Rihard m. Britanci, ki so predmet posmeha zaradi svojega pečenega krompirja z ribami (fish and chips) ali goveje pečenke - obložene s kuhano zelenjavo, se zdaj lahko pohvalijo tudi z holj eksotičnimi jedmi.
»Tisti, ki prvič kupujejo pri nas zgolj iz radovednosti, se kmalu vrnejo, saj Britanci med potovanji po svetu spoznavajo tudi kuhinjo tujih dežel.
Paul Majendie, Reuter
ODKOD, ČLOVEK, TVOJA POT / ODLOMKI IZ KNJIGE IVANA MOHORIČA
So to samo srhljivi prikazi bistva delovanja vulkanskih ognjišč, ali pa morda čisto nekaj drugega? Toda pustimo to ob strani in se zamislimo nad strašljivim drhtenjem tal, ki pušča za sabo prašne kupe ruševin in jokajoči onemogli bes preživelih, ki s trdo stisnjenimi ustnicami pokopavajo kupe mrličev.
Dosedanje raziskave in dognanja govorijo o premikanju kontinentalnih plošč, ki se drseč narivajo ena na drugo, ob neravninah rahlo zastanejo in ob naraščajočem pritisku sunkovito premagajo oviro ter s tem na površini povzročijo katastrofalne posledice. Manjši in plitvi potresi pa so razložljivi z drsenjem plasti ob zemeljskih prelomih, ki se zaradi tako povzročenih napetosti odprejo naprej v še celo kamnino, kar povzroči potresni sunek. Ne bf docela zavrgli teh
predpostavk, vendar bo mogoče kljub vsemu smiselno, če pričnemo razmišljati malo drugače in morda še celo bolj celovito, upoštevajoč pri tem spomin na lastne izkušnje, ki niso ravno najbolj prijetne.
Kdorkoli je že kdaj doživel potres, se bo pridružil ugotovitvi, da se neposredno preden nas drhtenje tal dvigne na noge, zasliši zamolklo bobnenje, ki je zelo podobno oddaljenemu grmenju tam nekje daleč za gorami. Sele potem nas doseže sunek, ki zaziblje naše podnožje v nemirno valovanje zloveščega pričakovanja. Dejstvo je, da se zvočni val hitreje od seizmičnega prenaša skozi kamnine in nas torej tudi prej doseže, toda ali je ta neprijetni zvok res posledica porušitvenega poka trdnih zemeljskih plasti, ali pa bi mogoče lahko njegove vzroke iskali tudi kje drugje? Kar preveč je podoben detonaciji eksplozivnega telesa, da bi lahko to možnost kar
šibe božje
P)
po hitrem postopku izključili, zato si z malo možganske telovadbe poskusimo najti vsaj malo verjetno razlago za takšne pojave. Nikar se ne bojte, ne bom vam zopet »solil pametbs kuhinjsko soljo. Natrij vse preveč rad lepo mirno, pa čeprav z veliko močjo, gori in ne verjamem, da bi si privoščil tako pobalinske izpade. Tudi ideja o globokih zalogah zemeljskega plina ima svojo pomanjkljivost. Ne le, da se potresi pojavljajo tudi daleč stran od njegovih znanih nahajališč, temveč tudi neodgovorjeno vprašanje, od kod bi prišel za gorenje potrebni kisik, nas nekoliko odvračata od te, na prvi pogled tako
privlačne možnosti. Ali hi mogoče lahko »potu-htali« kakšno drugo varianto?
Nihče najbrž ne bo oporekal trditvi, da je v zemeljski skorji nešteto prostorov, ki so napolnjeni z vodo. Znano je tudi dejstvo, da voda pri nekaterih pogojih in ob delovanju električnega toka razpade na vodik in kisik. Tej mešanici »ljubkovalno« rečemo pokalni plin, ker ima to neprijetno lastnost, da že ob majhni iskri silovito eksplodira. Ker smo v dosedanjih izvajanjih že ugotovili, da je Satan, ki ga je postavila in spro-gramirala visoko razvita civilizacija, »z vsemi žavbami namazan tič«, ima v svojem smaragdno
zelenem spominu tudi zapisan točen podatek o tem, kako se da elegantno iz čisto navadne vode pripraviti strahovito orožje. Nekaj hitrih izračunov, izdelanih na podlagi podatkov o količini in fizikalni sestavi vodnega sloja, ki mu jih posredujejo njegovi bratranci silikati in proces »izdelave potresa« se lahko prične. Kar preveč enostavno, da bi bilo lahko res, bo mogoče kdo takoj pomislil, toda preden zamahne z roko in prične bentiti čez avtorja, ki mu tvezi take neslanosti, naj si vsaj na hitro pogleda, kakšne podatke je do zdaj zbrala znanost, ki hkrati nemočno priznava, da pravzaprav ne ve, kaj početi z njimi.
Strokovnjaki A. Bernardi, A.C. Fraser -Smith, P.R. Mc Gill in O.G. Villard Jr. s Stan-ford University v Kaliforniji so v reviji Physics of the Earth and Plane-tary Interiors, 68 (1991) objavili poročilo o meritvah ultradolgih magnetnih valov v bližini epicentra potresa na lokaciji Loma Prieta v Kaliforniji. Merilna aparatura je registrirala ULF signale na lokaciji Corralitos, ki je 7 km oddaljena od obravnavanega epicentra že dve leti pred potresom, ki je bil 17. oktobra 1989. Anomalije so se pričele pojavljati 12. septembra 1989, se pravi, dobra dva meseca pred potresom. V analizi meritev so jih razdelili na štiri skupine:
-	ozkopasovno povečanje signala na frekvenci 0, 1 Hz, ki je trajalo od
12.	9. do 5. 10. 1989
-	širokopasovno povečanje, ki je zajelo skoraj celotno merilno področje (0, 01 Hz - 10 Hz) in je trajalo od 5.10. do potresa
-	netipično zmanjšanje šumnega signala na frekvenci 0, 2 - 5 Hz na dan pred potresom
-	izjemno hitro naraščanje moči signala na frekvencah 0, 01 0, 5 Hz, ki se je začelo tri ure pred potresom.
V poročilu so navedene še naslednje ugotovitve:
-	izključuje se možnost povzročitve anomalij zaradi atmosferskih pojavov
-	prav tako ni možno, da bi bil vzrok v premikanju senzorja zaradi predpotresnih sunkov
širokopasovne anomalije bi še bile lahko razložljive z el ektrokin etičnimi (podzemni vodni tokovi, ki povzročajo anomalije) ali piezoelektričnimi (anomalije zaradi rušilnih napetosti kristalov) razlogi, vendar bi to razlago težko uporabili za ozkopaso-vni signal na 0,1 Hz.
(Se nadaljuje)
VREME IN ZANIMIVOSTI
^ 2 Sobota, 30. septembra 1995
^ SREDI
SREDIŠČE
ZMERNO	TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA
■"\X\ C A
VREMENSKA SLIKA
Nad Alpami je območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka v višjih zračnih plasteh hladen in suh zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
1010
1020
1020
Temperature zraka so bile ■ izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.58 in zašlo ob 17.45. Dan bo dolg 11 ur in 47 minut. Lima bo vzšla ob 12.16 in zašla ob 21.51.
DANES

TRBIŽ
M
ČEDAD-
O
KRANJSKA GORA _
•1/12	o/12
TRŽIČ

OVIDEM
4/16
—t*N. GORICA GORICA o 4/16 n/i-£>
KOČEVJE
O	CRNOMEy
O
Slovenija: Sončno bo. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Ponekod bo slana. Najvišje * dnevne temperature bodo | od 10 do 15° C Sosednje pokrajine: Povečini j bo sonCno. ZveCer se bo v : krajih severno od nas pooblačilo____________________
	(temperature morja in rek					NAPOVED ZA POMORSTVO
		°C		°c		Veter v slovenskem Primorju: j
	Trst	20,0	Mura	12,2		zjutraj:
	Portorož	21,0	Sava (Radovljica)	8,6		SE 6 do 12 vozlov
	Poreč	21,0	Sora Suha	10,4		
	Malinska	21,0	Ljubljanica (Moste)	12,0		popoldne:
	Split	21,0	Soča (Solkan)	17,4		VVNW 5 do 10 vozlov
	M. Lošinj	21,0	Paka (Šoštanj)	12,8		
	Dubrovnik	22,0	Bohinjsko jezero	17,5		
	k					L	-i
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.01 najnižje -47 cm,
ob 9.17 najvišje 21 cm, ob 14.29 najnižje -19 cm, ob 20.37 najvišje 48 da
jutri: ob 3.30 najnižje -53 cm, ob 9.53 najvišje 25 cm, ob 15.04 najnižje -17 cm, ob 21.04 najvišje 49 cm.
TEMPERATURE V GOI
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
11
2
-1
-3
-3
-5
BIOPROGNOZA
Vreme bo na splošno počutje ljudi vplivalo ugodno.
d 1
V0X POPULI
Kolikor veC zakonov, toliko manj pravic.
8 8 8 Prijateljeva zavist je hujša od sovražnikovega sovraštva.
V—
JUTRI
GRADEC
6/12
TRBIŽ
CELOVEC O 7/12
O
KRANJSKA GORA _
4m
M. SOBOTA 06/12
? GRADEC 4/12
CEDE
O 6/13	*'
MARIBOR O 6/13
PTUJ
ZAGREB S/’*
O
m.
V Sloveniji: V noči na nedeljo se bo pooblačilo. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho.
Obeti: V ponedeljek bo suho in nekoliko topleje.
SVET / SUKA PR! SUK!...ZGODBA PR! ZGODB!...PA SE RES JE
Znanstvenike je presenetilo odkritje, da se golobi vozijo s podzemnimi vlaki
Žena »prijatelja« princese Diane je sklenila, da zapusti svojega moža
LONDON - Golobi postajajo leni. Zadnje Čase potniki londonskih podzemnih vlakov namreč opažajo, da se ptici raje peljejo z vlakom, kot pa da bi leteli. Podobno kot dvonožni potniki, tudi golobje s podzemno prihranijo Cas in energijo, tako da so bodisi tisti, ki so jih videli, bodisi znanstveniki prepričani, da v tem obnašanju ni nic naključnega.
Celo ugledna znanstvena revija New Scientist se je začela ukvarjati s tem vprašanjem in je v zadnji številki objavila vrsto mnenj potnikov londonske podzemne železmice. Veliko je prepričanih, da golobi po zaslugi izjemnega Čuta za orientacijo natanko vedo, na kateri postaji vstopijo in kje izstopijo. Eden od očividcev je izjavil, da je nekega dne videl potnika, ki je v zadnjem trenutku, ko so se že zapirala
vrata, pahnil ven goloba, ta pa je zagodrnjal podobno kot človek, ki za las izgubi vlak. »Večkrat sem na podzemnem vlaku potoval v družbi enega ali dveh golobov in opazil, da se obnašajo podobno kot najbolj izkušeni potniki. Mislim, da bi bilo treba njihovo obnašanje preučiti,« je izjavil eden od vprašanih potnikov.
MogoCe je reportaža, ki jo je objavil New Scientist, vzbudila zanimanje znanstvenikov, gotovo pa je, da ni niti najmanj raznežila uprave londonskih podzemnih železnic, pri kateri so neusmiljeno izjavili, da so golobi škodljivci, ki jih je treba odpraviti. Za upravo pa najbrž ne bo lahko ukrepati proti golobom, saj je pred Časom že napovedala vojno dvonožcem, ki se brez listka peljejo s podzemnimi vlaki, a ni dosegla večjih rezultatov.
Policija je študente zamenjala za ilegalne priseljence
ATENE - Grška policija je kar dvakrat aretirala skupino srednjeevropskih študentov arheologije (Cehov, Slovakov, Poljakov in Slovencev), ker jih je zamenjala za ilegalne priseljence, ki poskušajo prispeti v Grdijo z doma izdelanim zasilnim Čolnom. V resnici je bilo plovilo model prastarega 6-metrskega drevaka s pomožnim jadrom, ki so ga v prazgodovini uporabljali v srednji Evropi in tudi na nekaterih grških otokih. Drevak je precej podoben kasnejši sevemojadranski čupi.
Zbežalo na stotine krokodilov
BANGKOK - Kakih 300 krokodilov je zbežalo z neke farme v osrednji Tajski, ki so jo v teh dneh prizadele poplave. Oblasti so že organizirale širokopotezen lov na plazilce, ki bi lahko ogrožali življenje ljudi. Na tem območju gojijo kakih 8.000 krokodilov, tako da se oblasti bojijo, da so rejci krokodilov sporočili precej nižjo številko ubežnikov, ker se bojijo, da bi bili odgovorni za morebitne žrtve. Krokodilom je uspelo zbežati, ker so narasle vode poškodovale nasipe in mreže kroko-diljskih farm.
Ko policija nima denarja
ASUNCION - Paragvajska policija je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev dobesedno na psu, saj ima službeno pištolo le 37 odstotkov policijskih agentov. Tudi »srečnežem«pa ni do smeha, ker imajo na razpolago le šest nabojev za polletje. Poleg tega nimajo niti zdravstvenega zavarovanja niti življenjskega, da pa bi bila mera polna, imajo nižje palce kot vojaki. To je v parlamentu povedal Sef paragvajske policije Mario Sapriza, ki je še navedel, da je v enem letu v spopadih z bolje oboroženimi kriminalci umrlo 30 policistov.
LONDON - Kapitan državne rugbyjske ekipe VVill Carling je svoje prijateljstvo s princeso Diano plaCal z razvezo zakona. Carling in njegova žena Julia sta namreč z ločenima komunikejema sporočila, da za nekaj Časa ne bosta živela po skupno streho.
Zgodba o skrivnih zmenkih med nekdanjo prestolonaslednikovo ženo Diano in VVillom Carlingom se je prvič pojavila na straneh bulvarskega tiska letošnjega 6. avgusta. Ves avgust je tisk odkrival podrobnosti tega »prijateljstva«, tako da je Wil-lova žena po začetnem razumevanju postala dobesedno besna. VVill Carling je namreč prelomil dano obljubo, da ne bo veC gojil tega »nedolžnega prijateljstva«. Julija mu je verjela, a ko je iz tiska izvedela, da se je njen mož vsaj dvakrat sestal z »žalostno princeso«, ji je bilo vsega dovolj. Prvič po dani obljubi je Carling Diano obiskal v Ken-singtonski palači, drugič pa v neki telovadnici.
»Willa sem vse-siransko podprla, a na žalost to ni zaleglo,« je v komunikeju zapisala Julia, ki je se dodala, da ji je žal, da je »izgubila svojega moža« v okoliščinah, na katere sama ne more vplivati.