NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 49 - LETO 53 - CELJE, 10.12.1998 - CENA 280 SIT Veseli december? za otroke se je začel najljubši, najbolj radodaren mesec. Obiskal jih je že prvi dobri mož, štejejo dneve do prihoda še dveh. v šolah, v kulturnih ustanovah in še kje jim pripravljajo bogat program prireditev, povrhu pa je nasulo še obilo snega. Kaj si še lahko želijo? Malo drugače pa je z odraslimi. December zna biti hudo naporen in drag mesec. Prepričani smo lahko le, da ie prinesel veselje novoizvoljenim županom in razočaranje tistim, ki tokrat niso uspeli. Ampak saj po zimi vedno pride pomlad. POVOLILNI OKRUŠKI Fotoreportaža na strani 18. vsi v nedeljo izvoljeni župani na strani 2. Cela ulica nori Novi celjski župan v kroniki s Celjskega. Stran 3. Srečni starši vzgajajo srečne otrolce Tema tedna o kakovostnem starševstvu na strani 14. Celje kandidira za ministra BO Miro Terbovc novi obrambni minister? Stran 3. Fant nesrečnega Pričetek novega romana iz naših krajev avtorja Slavka Topiiška. Stran 24. imena »KRIMINALISTA« IZSlUEVALCA Plačilni dan se je končal z aretacijo. Stran 31. 2 DOGODKI KOMENTIRAMO Volitve samih zmagovalcev? Res, da je demokracija v Slo- veniji še kratkega veka, a to, da bi bili v vseh političnih strankah po volitvah vsi zado- voljni, se nam doslej resnično še ni zgodilo. Po nedeljskem drugem krogu lokalnih volitev pa v prav vseh večjih parla- mentarnih strankah prvaki kar prekipevajo od navduše- nja. Vesela je desnica, zadovolj- na levica. Eni so veseli tega, ker so dobili največ mandatov za občinske svetnike, drugi te- ga, ker so »zmagovalci« žu- panskih volitev, eni si volilne rezultate preračunavajo v od- stotkih dobljenih glasov, drugi spet uporabljajo absolutne šte- vilke. Eni delež letos osvojenih glasov primerjajo s tistimi z lokalnih volitev pred štirimi leti, drugi pa z državnozbor- skimi volitvami v letu 1996. Vsak pa na koncu dobi natan- ko takšen rezultat, s kakršnim je lahko letos več kot zadovo- ljen. Sami zmagovalci, torej! Da pa zadeve vendarle niso tako preproste in so tudi rezul- tati lokalnih volitev merljivi z enotnim vatlom, kaže sporoči- lo državnih statistikov, ki so v ponedeljek zvečer naznanili, da bodo uradni, statistično ob- delani rezultati tokratnih voli- tev znani šele v prihodnjem letu. In zakaj tolikšna natanč- nost? Zato, ker rezultati lokal- nih volitev resnično niso vre- ča, iz katere preprosto jemlješ vse tisto, kartijepovšeči, tisto, kar ti ni všeč, pa potisneš čisto na dno! Kot takšna vreča tudi ni aktualna vladna koalicija, pa čeprav nas državljane iz dneva v dan bolj prepričujejo v to! Vzemimo za primer le Mestno občino Celje in Občino Solčavo. V Celju je bilo treba za mandat mestnega svetnika osvojiti le ne- kaj manj kot 600 glasov voliv- cev, v Solčavi pa bi bil, denimo, župan ob 100-odstotni volilni udeležbi v prvem volilnem kro- gu enoglasno izvoljen že, če bi prejel manj kot 500 glasov. Le toliko je namreč v občini vseh volilnih upravičencev! Uporabljati podatke, ki so ti pisani na kožo, hkrati pa pre- zreti tiste, ki so ti pretesni ali preohlapni, je resda lahko tre- nutna, a zgolj začasna teorija, po kateri so vsi zmagovalci. Da smo imeli tokrat v rokah škar- je in platno volivci, ki smo si ukrojili občinsko oblast in bo- mo (vsaj najverjetneje, saj je pot do predčasnih volitev v Sloveniji vse prezapletena) čez 2 leti urezali tudi državno za- konodajno suknjo, je večini menda jasno. In če ne prej, bo ob objavi statistično obdelanih volilnih rezultatov jasno tudi prvakom slovenskih političnih strank. Takrat pa prav vsi ven- darle ne bodo zmagovalci! IVANA STAMEJČIČ Volili smo... V nedeljo na Celjskem dobili župane še v 12 občinah - Najbolj tesno v Taboru, kjer je Vida Slakan zmagala z 2 glasovoma volilne podpore Od nedelje imamo v vseh 32 občinah na Celjskem no- voizvoljene župane. Če bi so- dili po prvem volilnem kro- gu, ko je bilo med 20 izvolje- nimi župani kar 14 tistih, ki so svoje občine vodili že zad- nja štiri leta, je bila v dru- gem volilnem krogu slika povsem obrnjena. Od »sta- rih« županov so dobili po- novni 4-letni mandat le trije od sedmih, 5 novoizvoljenih županov nedeljskih volitev pa pripada novoustanovlje- nim občinam. Skorajda vsem županskim kandidatom v 32 občinah na Celjskem je bilo v predvolilni kampanji skupno to, da so svojo strankarsko pripadnost postavljali bolj v drugi plan, poudarjali pa pripravljenost za sodelovanje z vsemi tistimi, ki jim je mar razvoj in dobro- bit domačega kraja oziroma občine. Pa vseeno je zanimiv pregled, kako so se kandidati posameznih strank oziroma pogojno rečeno levice in de- snice odrezali na Celjskem. Zlasti v drugem krogu so bili volivci bolj naklonjeni strankam takoimenovane slo- venske pomladi, ki je tudi si- cer po številu dobljenih žu- panskih mest na Celjskem zmagovalec tokratnih lokal- nih volitev. Če v slovensko pomlad ob SDS in SKD uvršča- mo še SLS, potem je bila koali- cija teh treh strank uspešna v Rogaški Slatini, SDS je s svoji- mi kandidati zmagala v obči- nah Store, Bistrica ob Sotli, Polzela, Vransko, Šoštanj, Mo- zirje, LuČe in Gornji Grad, SLS v Mestni občini Celje ter obči- nah Dobrna, Braslovče in Šmarto ob Paki, SKD pa samo- stojno v občinah Vojnik, Šent- jur in Podčetrtek, skupaj s SLS v Šmarju pri Jelšah, skupaj s SDS pa v Taboru. Neodvisne- ga župana s podporo SKD imajo v Rogatcu, na Ljubnem so neodvisno županjo podprli v SLS in SDS, neodvisnega žu- pana občine Radeče pa v SDS, SKD in SLS. Neodvisnega župana imajo v občini Solčava, neodvisni kandidaturi županov v Nazar- jah in v Vitanju so podprli v LDS, široko podporo strank pa je dobil tudi župan Slovenskih Konjic, ki so ga kot neodvisne- ga podprli v SLS, LDS, ZLSD, SNS, DeSUS in Listi mladih. Župane s strankarsko pisa- no podporo imajo v občinah Dobje (LDS, SKD, SDS in SLS), Žalec (LDS, SLS, ZLSD, DeSUS in Zeleni Slovenije) in Zreče (LDS, SLS, ZLSD, De- SUS in SNS). V Laškem imajo župana skupne volilne konvencije ZLSD, LDS in DeSUS. Kandi- dat ZLSD je zmagal v Mestni občini Velenje, LDS pa ima 2 župana; v občinah Kozje in Prebold. Mestna občina Celje župan je postal Bojan Šrot (SLS), ki so mu volivci name- nili 56,85% glasov. Volilna udeležba je bila 47,72%. V Mestnem svetu MOC bo Šrota, ki je za mesto svetnika prejel neposreden mandat, zamenjal Andrej Pišek z liste SLS. Občina Laško Za župana je bil z 61,5 % glasov izvoljen Jože Rajh (skupna voUlna konvencija ZLSD, LDS, DeSUS). Na volišča je prišlo 48,29 % volivcev. Rajh, ki je bil izvoljen tudi za občin- skega svetnika, je že izjavil, da bo mandat prepustil dr. Anto- nu Velikonji z liste ZLSD. Občina Žalec Za župana je bil izvoljen Alojz Posedel (LDS, SKD, LDS, DeSUS in ZS), ki je prejel 54,89% glasov. Na voUšča je prišlo 38,74% volivcev. Občina Braslovče župan nove občine bo Du- šan Goričar (SLS), katerega je podprlo 64,14% volivcev. Gla- sovalo je 42,90% volilnih upravičencev. Občina Polzela župan je postal Ljubo Žni- dar (SDS), za katerega se je odločilo 52% volivcev. Na vo. lišča je prišlo 44,09% volilnih upravičencev. Žnidarja bo v občinskem svetu verjetno na- domestil Franc Bašič z list^ SDS. Občina Prebold Za župana je s 66,27% gla- sov izvoljen Vinko Debelalt (LDS). Volitev se je udeležilo 45,31% volilnih upravičencev, Občina Tabor županja občine je postala Vida Slakan (SKD, SDS), za katero se je odločilo 50,13% volivcev; skupaj pa je glasova- lo 55,20% volivcev. Županja je svojega protikandidata pre- magala za 2 glasova. Občina Mozirje Nov župan je postal Jožei Kramer (SDS), za katerega je glasovalo 55,02% volivcev, na volišča pa je prišlo 49,29% vo- livcev. Namesto Kramerja bo v občinskem svetu verjetno so deloval Marko Bastelj z liste SDS. Občina Šentjur Za župana so ponovno izvo- lili Jurija Malovrha (SKD), ki je prejel nad 72% glasov. Volil- na udeležba je bila 41%. Občina Bistrica ob Sotli župan nove občine bo Jožei Pregrad (SDS), ki je prejel nad 55% glasov. Volilna ude ležba je bila nad 70%. Občina Šoštanj župan je znova postal dr Bogdan Menih (SDS), ki sc mu volivci namenili 64,7% podporo. Volilna udeležba je bila 59,52%. Meniha bo v ob- činskem svetu nadomestil Da- vid Ravnjak z liste SDS. Občina Šmartno ob Paki Za župana so izvolili Ivana Rakuna (SLS), ki ga je podpr- lo 50,73% volivcev. Volilna udeležba je bila 66,24%. Advent za nov začetek Nove občinske oblasti bodo z delom začele še letos, najkasneje do božiča Po veljavni zakonodaji, ki ureja področje lokalne samouprave, se morajo ob- činski oziroma mestni sveti konstituirati najkasneje v 20 dneh po volitvah. Ker novela zakona o lokalni sa- moupravi določa, da po no- vem občinske svete vodijo župani, je logično, da v ti- stih občinah, kjer je bil za izvolitev župana potreben drugi volilni krog, rok zač- ne teči z nedeljo, 6, decem- bra. Pred vsemi novoizvoljeni- mi svetniki na Celjskem je, da na prvi, konstitutivni seji potrdijo mandate, ki so jih na osnovi volilnih rezultatov določili v občinskih volilnih komisijah, izvoliti morajo se- stave komisij za volitve, ime- novanja in mandatna vpraša- nja ter sprejeti ugotovitvene sklepe o prenehanju manda- tov občinskim svetnikom, ki so bili v svete izvoljeni pred štirimi leti. Novost, ki jo prinaša za- konska novela, je tudi ta, da se poslej lahko župan sam odloča, ali bo funkcijo oprav- ljal poklicno ali nepoklicno. V prejšnjem mandatu je bilo s tem kar precej težav, saj so morali svetniki o načinu opravljanja županskega dela z dvotretjinsko večino spre- jemati statutarni sklep. V primeru, da se župan odloči za nepoklicno opravljanje funkcije, ker je hkrati tudi poslanec, pa je upravičen do poslanske plače in kot doda- tek še polovične županske plače. Poslej lahko župan imenu- je podžupana (ali več, če je tako opredeljeno v občin- skem statutu) le iz vrst ob- činskih svetnikov - to pa bo tudi priložnost, da se bodo v občinah, kjer imajo župane iz strank, ki za svoje kandi- date v občinskih svetih niso dobili bogsigavedi kakšne podpore volivcev, sklepale koalicije. Kakšne bodo, bo- mo izvedeli najkasneje do božiča, do takrat sei)odo na konstitutivnih sejah namreč sestali prav vsi občinski sveti na Celjskem. Prve seje novoizvoljenih svetnikov pa so že bile v ob- činah Vransko in Podčetr- tek (v petek) ter Rogaška Slatina. Slatinskega župana Kidriča, ki je bil izvoljen tudi v občinski svet, je med svet- niki zamenjal Ivan Tramšek z liste SKD, za direktorja ob- činske uprave pa je župan imenoval Marjana Čuješa. V torek so se prvič sestali no- voizvoljeni svetniki na Pol- zeli in v Velenju, včeraj po- poldne v Braslovčah, sinoči pa v Preboldu. Za danes, če- trtek, je ob 16. uri sklicana seja Občinskega sveta Obči- ne Žalec. Prav tako danes se bodo sestali tudi novoizvo- ljeni svetniki v Slovenskih Konjicah in Vitanju. Jutri, v petek, se bodo novoizvoljeni občinski svetniki sestali v Vojniku in na Ljubnem, v soboto pa v Mozirju. ^ IVANA STAMEJČIČ flft Foto: T. TAVČAR V petek so se kot prvi na Celjskem na konstitutivni seji sestali svetniki na Vranskem. NA KRATKO V Oiimju izvolili svet KS OLIMJE - V OUmju pri Pod- četrtku, kjer so se odločili za ločifev od KS Podčetrtek in ustanovitev samostojne KS, so v nedeljo vohli njen 5-članski svet. Med desetimi kandidati so izbrali Martina Hohnjeca, Zdravka Počivalška in Franca Jakopino (vsi na predlog Ciri- la Počivalška in skupine voliv- cev), Stanislava Amona (De- SUS) in Marka Žolgerja (SDS). Na volišča je prišlo 57 odstot- kov volilnih upravičencev. (BJ) Mraz ovira gradnjo pločnika ROGATEC - V občinskem središču, kjer gradijo ob magi- stralni cesti pločnik Brezovec- Rogatec, želijo v prihodnjih dneh zaključiti z zemeljskimi deli ter postavitvijo javne raz- svetljave. V zadnjem mesecu dni so asfaltirali približno po- lovico novega pločnika, ki me- ri 1,5 kilometra. Vrednost ce- lotne naložbe znaša 45 milijo- nov tolarjev, pri čemer je mi- nistrstvo za promet in zveze prispevalo 18 milijonov, preo- stanek pa občina. (BJ) Pomoč poplavljenim LAŠKO - Krajevna organiza- cija Rdečega križa letos ne b( pripravila srečanja starejšil občanov in krvodajalcev. Zč denar, ki bi ga porabila za t^ namen, je raje kupila živila, k jih bo razdelila kot pomoč naj- huje prizadetim družinam v novembrski poplavi. (JI) Popravek proračuna VOJNIK - Konstitutivna se ja občinskega sveta bo jutri, ^ petek, 11. decembra ob 17 uri v sejni sobi Občine Voj' nik. Na seji bodo obravnavali tudi osnutek odloka o reba- lansu proračuna za leto 1998 ter sprejeli sklep o začasneni financiranju potreb Občin^ Vojnik in Občine Dobrna leto 1999.(NMS) DOGODKI 3 Celje kandidira za ministra Bo Miro Terbovc novi obrambni minister? - Predsednik celjske podružnice SLS Peter Vrisk prepričan, da bo odgovor znan še letos Eno najbolj »nehvaležnih« ministrskih mest v Vladi Republike Slovenije je zagoto- vo obrambni resor, kjer se ministri zadnja leta izmenjujejo kot po tekočem traku. Tre- nutno obrambno področje kot vršilec dolž- nosti vodi minister za znanost in tehnologi- jo dr. Lojze Marinček, vendar pa se tako v vladi kot v Slovenski ljudski stranki, ki ji kot koalicijski partnerici pripada ta resor, zave- dajo, da to ne more biti dolgoročna rešitev. Bo torej novi slovenski obrambni minister Celjan Miro Terbovc,' kot predlagajo v Po- družnici SLS za Celje, Vojnik in Dobrno? Po besedah predsednika Podružnice SLS za Celje, Vojnik in Dobrno Petra Vriska bo odgo- vor znan še letos, saj si država preprosto ne more privoščiti, da ostaja tako pomemben resor brez ministra dlje časa. Uradna kandidat- ka SLS za ministrsko mesto je še vedno Marija Ribič, sicer državna sekretarka v ministrstvu in tesna sodelavka predsednika stranke in pod- predsednika vlade Marjana Podobnika. Kot je znano, nad njeno kandidaturo ni posebej navdušen predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, zato je prejšnji teden prišlo v javnost še nekaj imen, ki jih v Sloveniji povezujejo s kandidaturo za ministrsko funkcijo. Za Celj- sko je zagotovo najzanimivej- ši kandidat Miro Terbovc, ki so ga predlagali v Podružnici SLS za Celje, Vojnik in Dobrno. Kdo je Terbovc? Miro Terbovc, 55-letni di- iplomirani organizator dela, službuje na obrambnem po- dročju že od leta 1978. Od leta 1995 je direktor Uprave za obrambo Celje in državni podsekretar v Ministrstvu za obrambo Vlade Republike Slovenije. Potem, ko je bil konec se- demdesetih let načelnik celj- skega občinskega štaba Teri- torialne obrambe in nekaj let kasneje štaba pokrajinskega poveljstva Teritorialne obram- be za Zahodno Štajersko, je konec osemdesetih postal ob- činski sekretar za obrambo, konec devetdesetih pa ga v Podružnici SLS za Celje, Voj- nik in Dobrno predlagajo za obrambnega ministra. V preteklem 4-letnem man- datu je bil Terbovc podpred- sednik Mestnega sveta MOC, v katerega je bil izvoljen na listi SDS. Konec lanskega leta je iz stranke izstopil in se februarja letos pridružil SLS, na listi te stranke pa je spet postal član Mestnega sveta MOC. Terbovca se iz letošnje- ga zgodnjega poletja spomni- mo tudi kot skupnega kandi- data SLS in ZLSD za župana Mestne občine Celje. Od kan- didature je uradno odstopil zaradi osebnih razlogov, neu- radno pa je obveljala razlaga, da celjski podružnici SLS to- krat ni uspelo uveljaviti svoje volje in se je morala ukloniti predsedniku stranke Marjanu Podobniku, ki je koaliciji z ZLSD, pa čeprav zgolj na lo- kalni ravni, odločno naspro- toval. Odgovor znan kmalu Predsednik celjske podruž- nice SLS Peter Vrisk se je o predlagani kandidaturi že večkrat pogovarjal s predsed- nikom stranke Marjanom Po- dobnikom, ki sicer kot urad- no kandidatko stranke še vedno zagovarja Ribičevo, Terbovca pa je vključil v ožji izbor kandidatov. S predlagano kandidaturo Terbovca je Vrisk seznanil tudi izvršilni in minuli ponedeljek še glavni odbor stranke, zdaj pa bo treba nekaj dni počaka- ti. »Ker je uradna kandidatka stranke Ribičeva, bomo poča- kali, da se do njene kandidatu- re opredeli dr. Drnovšek. V primeru, da bo kandidaturo zavrnil, bomo strankinim or- ganom tudi uradno predložili kandidaturo Terbovca in mi- slim, da bi odgovor moral biti znan še letos,« pravi Vrisk, ki Terbovčevi kandidaturi v prid dodaja še to, da Celjan kot državni podsekretar v mini- strstvu za obrambo dobro pozna razmere v obrambnem ministrstvu, skozi svoje dolgo- letno delo na obrambnem po- dročju pa je tudi strokovno gledano več kot primeren kandidat. »In nenazadnje, Ce- lje si kot tretje največje sloven- sko mesto zasluži vsaj enega ministra. Če ima naša stranka 9 ministrskih mest, je vsaj eden minister lahko iz Celja.« IVANA STAMEJČlČ Miro Terbovc Svoboda po preboldsko Na novinarski konferenci, na kateri naj bi govorili o Domu kulture Prebold, so prišla na dan predvolilna nasprotja »Ker je postala izgradnja kulturnega doma v Prebol- du poligon za merjenje mo- či v času predvolilnega boja, je prišlo do zastojev del na tem objektu. Prav tako smo bili v to, seveda negativno, vpleteni tudi tisti, ki se za ta projekt zavzemamo.« mmmm Tako se je glasil del obvesti- la, s katerim je DPD Svoboda Prebold vabilo na novinarsko konferenco, na kateri naj bi predstavili problematiko sa- nacije oziroma novogradnje kulturnega doma in ki naj bi bila v ponedeljek, 30. novem- bra. Ravno zato, da ne bi kon- ferenca pred drugim krogom županskih volitev izpadla pre- več politično, so jo prestavili na ponedeljek, 7. decembra. Toda niti zamiki niti izvoljen župan niti velika potreba po prostorih za društva in knjiž- nico očitno niso premagali predvolilnih strasti, nasproto- vanj in obtožb, ki so letele na račun enega in drugega. O propadajočem objektu in načrtih je na novinarski konfe- renci govorila predsednica DPD Anica Trivan. V Prebol- du so imeli približno 7 desetle- tij star kulturni dom, ki je pred očmi vseh propadal, v njem ni bilo dovolj prostora, vlaga je uničevala knjižnico... Zaradi tega so člani DPD Svoboda, skupaj s KS, začeli s priprava- mi in tudi z obnovo doma. Kmalu se je izkazalo, da obno- va ni možna, del stavbe se je podrl sam od sebe, zato so' dom porušili in se odločili za novogradnjo. S koncerti so v društvu zbrali 2 milijona tolar- jev, 20 milijonov tolarjev je namenjenih v bivšem žalskem proračunu, toliko pa pričaku-: jejo tudi od ministrstva za kul- turo. Celoten dom, v katerem naj bi do konca prihodnjega leta našli svoje prostore knjiž- nica, godbeniki, mladinci, ja-| marji, RK, pevci in večnamen-j ska sejna soba, v naslednjih^ treh, štirih letih pa še dvorana: z 260 sedeži, naj bi po besedah predsednika gradbenega od- bora Franca Ciglerja veljal 120 milijonov tolarjev. Novinarski konferenci je pri- sostvoval tudi župan občine Prebold Vinko Debelak, ki je poudaril, da bodo v občini delo- vali premišljeno in javno. Niti ni abljubil, da bodo s proračunski- mi in drugimi sredstvi z gradnjo doma nadaljevali niti ni popol- noma ovrgel te možnosti - odlo- čili se bodo v občinskem svetu, potem ko bodo pretehtali mož- nosti, izdelali investicijski pro- gram za dom ter izdelali zazi- dalni načrt za center Prebolda. Zagotovil pa je, da bodo vsem društvom in kuUurnim dejav- nostim uredili prostore. Skupaj s temi podatki pa je bilo v preboldskem gasilskem domu slišati marsikaj, kar je kazalo na precej nizke predvo- lilne udarce. Zmerjanja po tele- fonu, trganje plakatov, ukradeni milijoni, kaj je kdo storil in česa ni - skratka stvari, ki ne koristijo nikomur, še najmanj pa novi mladi občini in kulturnemu do- mu. Če se ne bodo udejanile županove besede, da bodo v sredo, torej sinoči, na prvi kon- stitutivni seji občinskega sveta potegnili črto pod preteklost in začeli delati, potem se zna zgo- diti, da bo mlada občina padla že na prvi preizkušnji. URŠKA SELIŠNIK Zapuščinska razprava ob Sotli Med prvimi nalogami, ki se jih bosta lotila nova občinska sveta Bistrice ob Sotli in Podčetrtka, bo delitev skupnega premoženja. Po letos spremenjenem in dopolnjenem zakonu o lokalni samoupravi mora priti do delitve premoženja z novo, bistriško občino, ki se je ločila od Podčetrtka, v treh mesecih po konstituiranju občinskih svetov. V nasprotnem primeru bo posegla država. Med obema občinama naj ne bi bilo posebno spornih premoženjskih vprašanj. V vsakem primeru bo delitev lažja kot je bila med petimi pravnimi naslednicami nekdanje šmarske občine, med kateri- mi je bila tudi občina Podčetrtek (delitveno bilanco so zaključi- li tik pred zadnjimi lokalnimi volitvami). Te so se namreč morale o merilih delitve premoženja dogovoriti med seboj, po novem pa so merila točno določena. V zvezi z delitvijo med Bistrico in Podčetrtkom bo prišlo najprej do usklajevanja med obema županoma, med bistriškim Jožefom Pregradom in podčetrteškim Marjanom Drofenikom. B. J. PO SVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Taksa za slovensko blago Zvezna republika Jugo- slavija (ZRJ) je uvedla po- sebno takso za slovensko blago, ki je v tranzitu prek njenega ozemlja. Tako morajo prevozniki s slovenskim blagom, namenje- nim v ali pa iz Slovenije, plačati 60 tisoč dinarjev te posebne pristojbine, kar preračunano v trdnejšo valuto znaša okrog 10 tisoč nemških mark.Taksa ve- lja za t.i. akcizno blago v tran- zitu; to pa so cigarete, alkohol, kava ter nafta in njeni derivati. Čeprav so pojasnila jugoslo- vanske strani za uvedbo takse zelo skopa, je slišati, da naj bi šlo za povračilni ukrep proti Sloveniji. Na kaj se ta nanaša, ni povsem jasno. Dejstvo pa je, da je bil sklep o taksah sprejet takoj po obisku črnogorskega premiera v Sloveniji. Dejstvo je tudi, da je vlada ZRJ junija prepovedala uvoz slovenskih industrijskih proizvodov, po- tem ko so v Podgorici sporoči- li, da nameravajo okrepiti gos- podarske stike s Slovenijo. V Črni gori so ob uvedbi taks sporočili, da ne bodo izvajali sklepa zvezne vlade. Sklep o taksah je že tretji ukrep, s kate- rim Beograd ovira gospodar- sko sodelovanje s Slovenijo in slabi že tako slabo blagovno menjavo med državama. Exxon in Mobil združena Avtomobilski svet je dobil nov največji koncern na po- dročju naftno predelovalne industrije. Doslej je to mesto pripadalo skupini Royal Dutch-Shell. Z združitvijo največjega ameriš- kega naftnega in plinskega "koncema Exxona in njegove konkurenčne družbe Mobil, ki jo je prvi kupil za 77 milijard dolarjev, pa je nastal koncern F^on Mobil Corporation. Gre za tvrdko, ki bo po vsem svetu imela skoraj 49 tisoč bencin- skih postaj in 50 rafinerij, ki dnevno proizvedejo dobrih šest milijonov sodčkov nafte. Ta združitev je presegla tudi doslej največji naftni posel, ki se je zgodil to poletje - združi- tev Amoca in British Petroleu- ma, vredno 49 milijard dolar- jev. Vzrok za združevanje naftnih družb v zadnjem času tiči v želji po znižanju stroškov, saj so cene nafte padle na ra- ven iz leta 1986. Zato združitve ne prinašajo le pozitivnih po- sledic, ampak tudi negativne, kot je npr:, odpuščanje delav- cev. V Exxon Mobilu bo delo tako izgubilo okoli sedem od- stotkov ljudi, aH povedano drugače okoH devet tisoč od dobrih 122 tisoč delavcev. Tudi v Royal Dutch-Shellu so napo- vedali zaprtje tri tisoč delovnih mest, medtem ko naj bi v BP Amocu brez dela ostalo šest tisoč ljudi. Vojni zločinec za zapahi Enote Sforja v Bosni so za- jele Radislava Krstica, gene- rala armade Republike srb- ske. 50-letni Krstič je tako postal najvišji častnik bosan- skih Srbov, ki se je znašel pred haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Obtožnica Krstiča bremeni genocida in zločinov proti človeštvu, ki jih je storil med in po padcu muslimanske en- klave Srebrenice. Osumljeni vojni zločinec je bil v času padca varovanega območja Združenih narodov poveljnik drinskega korpusa bosan- skosrbske armade. V 13 stra- ni dolgi obtožnici ie zapisa- no, da je Krstič med 11. juli- jem in 1. novembrom 1995 stal z ramo ob rami s povelj- nikom bosanskih Srbov Rat- kom Mladičem in je sodelo- val pri uboju kakih šest tisoč muslimanov. Njegova vloga naj bi bila celo še večja, saj je vodja bosanskih Srbov Kara- džič v nekem intervjuju de- jal: »UstvariU smo legendo o generalu Ratku Mladiču, ven- dar je treba omeniti tudi dru- ge generale, kot je npr.: Krsti- č, ki je načrtoval akcijo na Srebrenico in to storil veli- častno.« Vendar pa naj bi bili tudi Karadžiču in Mladiču šteti dnevi na prostosti. Kot je zapisal ameriški časnik Newsday, naj bi ZDA za nju- no aretacijo razpisale nagra- do v višini pet milijonov do- larjev. State Department ni informacije niti potrdil niti zanikal. Nasilje ogroža sporazum Dober mesec dni po pod- pisu sporazuma med Izrael- ci in Palestinci, bolj znane- ga pod imenom »dogovor iz Wye Plantationa« (podpi- san 23. oktobra), vse kaže, da je bil ves trud pogajalcev zaman. Zaradi novega izbruha na- silja na Bližnjem vzhodu, je izraelska stran začela postav- ljati nove pogoje za izvajanje sporazuma. Tako nadaljnji umik enot z Zahodnega bre- ga, v skladu s sporazumom z nadaljnjih 13 odstotkov ozemlja, pogojuje s tremi po- goji. Palestinci morajo prekli- cati načrt za razglasitev neodvisne države 4. maja 1999, odreči se morajo izroči- tvi palestinskih zapornikov, ki so sodelovali v teroristič- nih napadih ali/in so člani Hamasa, ustaviti pa morajo tudi hujskanje k nasilju. Vod- ja Palestincev Arafat je že za- vrnil naštete pogoje. Kot ka- že, bodo morale spet posre- dovati ZDA, sicer odkrite za- veznice Izraela. To se bo lah- ko zgodilo že med bližnjim obiskom ameriškega pred- sednika Clintona v Izraelu, predvidenim za 12. decem- ber. Chnton naj bi kot prvi predsednik Združenih držav obiskal tudi Zahodni breg. 4 DOGODKI Zdravniki nočejo v Laško Tudi stanovanje in možnost specializacije sta premalo vabljiva - Podobne težave napovedujejo za prihodnje leto tudi v Celju Zdravstveni dom Laško je od februarja letos že štirikrat v različnih časopisih in zdravniških glasilih razpisal dve prosti mesti za zdravnika splošne prakse, vendar se doslej na nobenega ni nihče prijavil. Čeprav je v razpisih ponujal družinsko stanovanje in možnost specializaci- je, se nihče niti po telefonu ni zanimal, kakšni so ostali pogoji za zaposlitev. V Laškem pravijo, da so na robu izrednih razmer, saj dela trenut- no v zdravstvenem domu sedem zdravnikov, potrebovan pa bi jih vsaj devet. ^^^^^^^ »Težave so se pričele že pred nekaj leti, ko je stopilo v veljavo zakonsko določilo, da mora- jo biti vsi zdravniki v osnovnem zdravstvu specialisti,« pojasnjuje direktor Zdravstvene- ga doma Laško dr. Jože Benedek, »Ker si kot manjša ustanova nismo mogli privoščiti izgu- be kadra, smo se odločili, da bomo vsem, ki še niso imeli specializacije, to tu- di omogočili. Kljub temu smo ostali brez dveh zdravnic, razmere pa so se izredno zaostrile v začetku tega leta, ko smo izgubili še eno zdrav- nico, ki je študirala v tujini, diplome pa zaradi izredno za- pletenih postopkov ni uspela nostrificirati. Takoj smo pri- čeli objavljati razpise, vendar kaže, da zdravniki preprosto ne želijo delati v osnovnem zdravstvu, še manj pa v kraju, ki sodi v tako imenovano pe- riferijo.« Ker od sedmih zdravnikov kar štirje opravljajo specializa- cijo, to pa pomeni, da so veli- ko odsotni, pogosto tudi do pol leta, delajo v laškem zdravstvenem domu že na ro- bu izrednih razmer. Vsi zdrav- niki so maksimalno obreme- njeni, vodstvo pa je včasih pri- morano ravnati celo v nas- protju z delovno zakonodajo, saj drugače ne bi mogli nuditi vseh zdravstvenih storitev. V Laškem morajo namreč skr- beti za 24-urno zdravstveno varstvo, poleg tega pa morajo zagotavljati nujno medicinsko pomoč tudi za občino Radeče. »Najhuje je bilo v času polet- nih dopustov, ko se je dogaja- lo, da je kdo od zdravnikov Dr. Jože Benedek imel celo tri ambulante,« pravi dr. Benedek. »K sreči imamo zelo dobre zdravnike, ki svoje delo opravljajo kvalitetno, vendar se sprašujem, kdo bo odgovarjal, če bo kateri od njih zaradi prevelike obreme- njenosti naredil kakšno stro- kovno napako.« Regija potrebuje deset zdravnikov v laškem zdravstvenem do- mu pravijo, da so naredili vse, kar je v njihovi moči. Po neus- pelih razpisih so o svojih teža- vah obvestili vse pristojne or- gane in institucije v državi - od odbora za osnovno zdravstvo pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije do mini- strstva za zdravstvo in stro- kovnega sveta pri Slovenskem zdravniškem društvu, vendar doslej ni še nihče ukrepal niti jim predlagal, kaj naj storijo, da bi se razmere izboljšale. »Zdravniško zbornico smo prosili za podatke o tistih, ki v celjski bolnišnici opravljajo se- kundariat in stanujejo na ob- močju celjske regije,« našteva dr. Borič. »Nameravali smo jih vprašati, ali bi morda kdo od njih želel delati v Laškem. Od zbornice nismo dobili odgo- vora. Poskusili smo celo pri ljubljanskem zavodu za zapo- slovanje, ker smo izvedeli, da je na tem območju med brez- poselnimi tudi sedem zdravni- kov. Zavod je vse pisno obve- stil o naši potrebi, vendar ni bilo prav nobenega odziva.« Se zdravniki bojijo dela v zdravstvenih domovih, kjer je odgovornost posameznika vsekakor večja kot v drugih zdravstvenih ustanovah in je za morebitno napako zelo lahko odkriti krivca? Morda. Vsekakor pa drži, da se mladi zdravniki raje odločajo za specializacijo drugih vej, ozi- roma vseh drugih razen splo- šne prakse. Pred štirimi ali petimi leti je laški zdravstveni dom razpisal kadrovsko šti- pendijo za zdravnika splošne prakse, vendar ni bilo niti ene prijave, čeprav so se isto leto na medicinsko fakulteto vpi- sale kar štiri Laščanke. »Slabše kot je sedaj, ne more biti,« meni dr. Jože Benedek. »Hiše sicer ne bomo zaprli, bo- mo pa lahko vzdržali le toliko kot bodo vzdržali naši zdravni- ki. Ne vem, do kod segajo nji- hova požrtvovalnost, nenehno odrekanje in velika solidar- nost. Absurdno ob vsem tem pa je tudi to, da dobivamo vse manj denarja od zavarovalni- ce. S samo štirimi zdravniki namreč ne moremo v celoti izpolnjevati letnili planov.« Pomanjkanje splošnih zdravnikov pa ni samo laški problem. Razen ljubljanskega se z njim srečuje skorajda ce- lotno slovensko osnovno zdravstvo. V zdravstvenih do- movih v Celju, Laškem, Žalcu, Šmarju pri Jelšah, Radečah in Sevnici, ki so povezani v Skup- nost zavodov osnovne zdravs- tvene dejavnosti celjske regije, bi ta čas potrebovali kakšnih deset zdravnikov splošne prakse. Direktorji domov so v okviru skupnosti pripravili predlog, kaj spremeniti v zdravstveni zakonodaji, da bi se stvari spremenile na bolje. Tako med drugim predlagajo, naj se pred specializacijo uvede obvezna 2-letna splošna prak- sa, ki je bila ukinjena leta 1985, ali pa naj se spremeni vsebina sekundariata, in sicer tako, da bi se ta praksa, ki traja dve leti, tretjino ali polovico časa oprav- ljala v osnovnem zdravstvu. »Razmere so res izjemno pere- če,« ocenjuje direktor Zdravs- tvenega doma Celje dr. Brane Mežnar, »vendar se jih v mini- strstvu za zdravstvo in v repub- liškem zavodu za zavarovanju očitno nočejo zavedati. V Celju za sedaj še nimamo takšnih težav kot jih imajo v drugih občinah, a jih glede na nedavni razpis za zdravnika, na katere- ga se nihče ni odzval, lahko pričakujemo že prihodnje le- to.« JANJA INTIHAR Z OBČINSKIH SVETOV Velenjski mestni svet prvič VELENJE - V torek, 8. decembra, so se sestali novoizvoljeni mestni svetniki in sprejeli predlog o ustanovitvi sedemčlanske Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Pred- sednik komisije je postal Bojan Škarja (ZLSD). Potrdili so mandate novoizvoljenim članom mestnega sveta, ki ga sestav- lja 33 svetnikov. Največ, kar dvanajst sedežev v mestnem svetu ima ZLSD, sledi ji LDS s sedmimi sedeži, SDS s petimi, DeSUS in SLS, obe s tremi, SKD z dvema in Republikanci Slovenije z enim sedežem. Župan Srečko Meh je na tej seji zaprisegel in imel daljši predstavitveni govor. (KL) Proračun pod streho ŠTORE - Potem, ko so bili štorski svetniki med prvimi v regiji, ki so obravnavali letošnji proračun, so sprejem odloka v tretjem branju prihranili za zadnjo sejo iztekajočega se man- data. V ponedeljek so tako sprejeli uravnotežen proračun, ki za letos znaša nekaj več kot 333 mjjijonov tolarjev, ob tem pa so potrdili še odlok o obvezni vgradnji merilnikov za toplotno ogrevanje in veljavni tarifni sistem Energetike Celje. (IS) Število posvojitev upada! Po besedah Braneta Buta, direktorja Centra za social- no delo Celje, število posvo- jitev na Celjskem v zadnjih letih močno upada, saj na centru v zadnjih letih bele- žijo od nič do dve posvojitvi na leto, občutno večje pa so želje in potrebe staršev, ki si otroka želijo posvojiti, saj dobijo v center v povprečju kar 30 vlog na leto. »Otroka je mogoče dati v posvojitev pod tremi pogoji: če nima staršev (ker so se ponesrečih), če biološki starši v posvojitev privolijo (kar po- navadi storijo, če vedo, da zanj nikakor ne morejo skr- beti in čutijo zares brezizho- den položaj) ali pa, če sodišče odvzame starševske pravice, kar se zgodi zelo redko oziro- ma samo v primerih skrajne- ga mučenja in nasilja nad otrokom,« je povedal Brane But in poudaril, da ie osnovni namen posvojitve zagotoviti otroku boljše pogoje za živ- ljenje, ne pa zadovoljiti star- še, ki si želijo otroka posvoji- ti. V Sloveniji je vse manj pos- vojitev tudi zaradi razširjanja drugih oblik dela z otroki in starši, kot so razna svetova- nja in ukrepi začasne izločitve iz družine. »Pri tem prideta v poštev odhod v dom oziroma zavod ali pa rejništvo, pri če- mer skušamo oboje izvesti s sklenjenim sporazumom s starši,« je povedal But. Veliko več posvojitev je bilo v času pred osamosvojitvijo, ko so k nam prihajali otroci iz repub- lik nekdanje Jugoslavije, v tem času pa vsi, ki se ukvarja- jo s posvojitvami, čakajo na sprejem dveh mednarodnih konvencij. Prva je konvencija, ki bo po vseh državah poeno- tila pogoje za posvojitev, dru- ga pa bo urejala pogoje za posvojitev otroka iz ene drža- ve v drugo, kar naj bi pred- vsem preprečilo trgovanje z otroki. Ti so zelo razširjeni na območju Italije, Romunije in drugih bližnjih držav, kot je povedal Brane But, pa ne pozna niti enega primera ile- galnega trgovanja z otroki v Sloveniji. N.-M. S V Celju za profitna stanovanja v stanovanjskem skladu občine Celje, ki upravlja s 451 poslovnimi prostori in je lastnik 2.320 stanovanj, so minuli teden predstavili svoje delo v zadnjih štirih letih. Od leta 1994 je bilo zgrajenih 219 novih nepro- fitnih stanovanj, s prenovo dveh bivših samskih domov pa so v Celju pridobili še 32 novih socialnih stanovanj. Po besedah v.d. direktorja sklada Slavka A. Sotlarja so v Celju zadovoljni s številom novozgrajenih neprofitnih stanovanj, saj se v državi uvrščajo celo na prvo mesto. »To je posledica usklajenega dela v občini, saj imamo na voljo dovolj komunalno opremljenih zemljišč,« poh- vali Sotlar sodelovanje s Skla- dom stavbnih zemljišč občine Celje. Na Dolgem Polju 3, kjer zadnja leta rastejo novi stano- vanjski bloki, so zemljišča za novogradnje še pripravljena, v desetih letih pa naj bi v tem mestnem predelu dobili okoli 2.200 stanovanj. Ker je v Celju cena kvadrat- nega metra novozgrajenih stanovanj dokaj ugodna - gradbena cena znaša 1.500 DEM, prispevek občine v ko- munalno urejenost zemljišč pa je 150 DEM po kvadratnem metru - so v stanovanjskem skladu zadnje mesece prejeli kar nekaj vprašanj o tem, ali bodo na Dolgem Polju sčaso- ma začeli graditi tudi stanova- nja za prodajo na trgu. Glede na obstoječo zakonodajo so namreč neprofitna stanova- nja namenjena upravičen- cem, ki so za dodelitev stano- vanj uvrščeni na vsakoletno prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v na- jem. »Ker imamo v Celju urejen prostor za stanovanjsko gradnjo, vidimo priložnost tu- di za gradnjo profitnih stano- vanj,« pravi predsednik upravnega odbora stanovanj- skega sklada Stane Seničar in dodaja, da bodo v Celju skušali čimprej doseči kon- senz o tem vprašanju. V Slo- veniji se namreč sprejema na- cionalni program stanovanj- ske gradnje, del denarja za začetek gradnje profitnih sta- novanj pa bi morali v Celju zagotoviti tudi v dogovoru z bankami oziroma drugimi zainteresiranimi za plasma denarja v stanovanjsko iz- gradnjo. I. STAMEJČIČ PO DRŽAVI Carinska vojna LJUBUANA, 2. decembra (Delo) - Carinska uprava ZRJ je GZS potrdila, da je uvedla tranzitne pristojbine v vred- nosti 10.000 mark, ki jih mo- rajo ob vstopu na jugoslovan- sko ozemlje plačati tovorna vozila s slovenskim blagom ali pa proizvodi iz drugih dr- žav, ki so namenjeni sloven- skemu trgu. Podražitve LJUBLJANA, 3. decembra (Delo) - Vlada je sklenila, da bodo premije za obvezno zavarovanje avtomobilov in vozovnice v železniškem prometu s 14. decembrom višje za 3 odstotke. Povišal se je tudi prometni davek pri naftnih derivatih, ki na cene bencina ne bo vplival, državna blagajna pa bo na mesec pridobila dodatnih 239 milijonov tolarjev. Prva pomoč LJUBLJANA, 3. decembra (Delo) - Državni zbor je sprejel zakon, po katerem bodo prizadeta območja za odpravljanje posledic jesen- skih poplav dobila 3,25 mili- jarde tolarjev. Prazne blagajne LJUBLJANA, 4. decembra (Delo) - Zaradi vse bolj praz- ne zdravstvene blagajne je po napovedih Zavoda za zdravs- tveno zavarovanje Slovenije mogoče kmalu pričakovati povečane prispevne stopnje j za obvezno zdravstveno za- varovanje, morda spet dvig premij za prostovoljno zava- rovanje in vrsto racionaliza- cijskih ukrepov v zdravstvu. Na zavodu so se že odpove- dali nekaterim za naslednje leto predvidenim razširitvam zdravstvenih programov, na primer v preventivi, srčni ki- rurgiji in mamografiji. Orožna zakonodaja LJUBLJANA, 7. decembra (Večer) - Ministrstvo za no- tranje zadeve je predstavilo predlog novega zakona o orožju, ki naj bi bil usklajen s politiko EU na tem področ- ju. Zakon med drugim dolo- ča, da lahko orožno listino dobi le polnoletna oseba, proti kateri ne sme biti za- držkov glede javnega reda in zanesljivosti, novost sta zdravniški pregled in preiz- kus znanja z orožjem. Za- kon uvaja tudi civilna streliš- ča, kjer se lahko vsi polno- letni državljani preizkusijo v ravnanju z orožjem. Ustavna obtožba LJUBLJANA, 8. decembra (STA) - Državni zbor je v nadaljevanju izrednega za- sedanja obravnaval predlog SDS za obtožbo predsedni- ka vlade Janeza Drnovška pred ustavnim sodiščem v zvezi s spornim slovensko- izraelskim sporazumom, sejo pa naj bi nadaljeval z interpelacijo o delu ministra za šolstvo Slavka Gabra. Na dnevnem redu je tudi spre- jem zakona o pogojih za pridobitev lastninske pravi- ce tujcev do nepremičnin. DOGODKI 5 Dovolj poznamo svoje pravice? Le z večjim poznavanjem pravic in možnih poti njiliove uveljavitve lahko zmanjšamo kršitve Na današnji dan, 10. decem- bra, je pred petdesetimi leti Organizacija združenih naro- dov sprejela Splošno deklara- cijo človekovih pravic, ki je odločilno zaznamovala po- dročje varovanja pravic v 20. stoletju. Pomemben doku- ment smo dobili tudi leta 1950, ko je Svet Evrope sprejel Kon- vencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Svet Evrope je s sprejetjeni omenjene konvencije zasnoval poseben pravni postopek na sve- tu. Državam, članicam Sveta Evrope in njenim državljanom, omogoča vložiti tožbo proti dr- žavi, za katero se domneva, da krši konvencijo. Od novembra letos deluje enotno Evropsko so- dišče za človekove pravice, član tega sodišča za človekove pravi- ce iz Slovenije je novoizvoljeni sodnik dr. Boštjan M. Zupančič. Sodišče sme obravnavati zadeve šele potem, ko so bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva, zahteve za obravnavo pa lahko sprejme od katerekoli osebe, ne- vladne organizacije ali skupine posameznikov, ki zatrjujejo, da ^o žrtve kršitve pravic, priznanih s konvencijo. Pritožbo na Evrop- sko sodišče za človekove pravice je možno nasloviti na: Euro- pean Court of Human Rights, Council of Europe, F-67075 STRASBOURG CEDEX, FRANCE. Publikacije in doku- menti Sveta Evrope kakor tudi Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter obrazec in navodilo so na voljo v Informacijsko dokumentacij- skem centru Sveta Evrope pri NUK, Rimska cesta 16 v Ljublja- ni. Generalna skupščina Združe- nih narodov je pred pol stoletja razglasila Splošno deklaracijo človekovih pravic v luči nasled- njih predpostavk: ker ponreni priznanje priroje- nega človeškega dostojanstva vseh članov družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu; ker sta zanikanje in teptanje človekovih pravic pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško vest, in ker je bila stva- ritev sveta, v katerem bi imeli vsi ljudje svobodo govora in verova- nja, in v katerem ne bi živeli v strahu in pomanjkanju, spozna- na za najvišje prizadevanje člo- veštva; ker je nujno potrebno pospe- ševati razvoj prijateljskih odno- sov med narodi; ker so se vse države članice zavezale, da bodo, v sodelova- nju z Združenimi narodi, pospe- ševale splošno in resnično spo- štovanje človekovih pravic in te- meljnih svoboščin; ker je skupno razumevanje teh pravic in svoboščin največje- ga pomena za popolno uresniči- tev te zaveze. Deklaracija vsebu- je 30 členov. Ob visoki obletnici sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic je Amnesty International ta teden predala generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu 11 milijonov podpisov, s katerimi so deklara- cijo podprli. Podpisi, ki so jih v minulem letu zbirali v 125 drža- vah, izražajo ne le podporo de- klaraciji, ampak tudi zahtevo vladam, naj spoštujejo obljubo, ki so jo dale pred 50 leti. Poleg znanih osebnosti iz vsega sveta so se v 50 tisoč knjig človekovih pravic ali po elektronski pošti podpisali milijoni ljudi. Cilj kampanje je bil tudi izobraziti ljudi iz vseh slojev družbe o tem, katere pravice jim pripadajo. Ko- liko ljudi doslej je dejansko vide- lo besedilo deklaracije, ki jo ne- kateri imenujejo »najbolj varo- vana skrivnost na svetu«? Člove- kove pravice zadevajo vsakogar, kjerkoli v svetu. Nepoznavanje pravic škoduje. Člani Amnesty International Slovenije so v podporo uresni- čevanju človekovih pravic zbrali 7 tisoč podpisov. Med podpisni- ki so se zvrstili tudi Milan Ku- čan, Štefka Kučan, Janez Podob- nik in 50 članov parlamenta. Vika Potočnik, Mirjam Škrk, Ve- ra Kozmik, Ivan Bizjak, dr Franc Rode, dr. Alojzij Šuštar, številni novinarji, profesorji, člani dru- gih nevladnih organizacij in sin- dikatov ter več tisoč ljudi, ki so se podpisali na stojnicah ali prek letakov K.L. Direktor brez dopusta čeprav je sklep o imenova- nju Marjana Salobirja za di- rektorja Komunale Laško pravnomočen že od 13. no- vembra, novi direktor še vedno nima pogodbe o zapo- slitvi. Pogodbo z njim bi mo- ral skleniti laški župan kot predstavnik lastnika podjet- ja, to je občine, vendar je Peter Hrastelj to sicer for- malno dejanje očitno prepu- stil svojemu nasledniku. V novembru se, čeprav je bilo Časa dovolj, tudi ni sestal niti nadzorni svet komunale, ki bi moral obravnavati 9-mesečne rezultate "o poslovanju podjetja. K sreči so le-ti dokaj ugodni, saj se je podjetje na račun sanacij- skih ukrepov, ki jih je uvedla vršilka dolžnosti direktorice Marjana Lipuš, letos vendarie rešilo rdečih številk in tekoče posluje pozitivno. Kako bo z izgubo iz preteklih let, ki znaša blizu 80 milijonov tolarjev, pa se bo očitno moralo izjasniti novo občinsko vodstvo, saj občinski svet kljub napovedim celovitega programa sanacije ni sprejel in kot kaže tega ne namerava stori- ti niti na svoji zadnji seji, ki jo bo imel 14. decembra. Marjan Salobir je 13. no- vembra, ko je komunalo zapu- stila Marjana Lipuš, sicer prevzel vodenje podjetja, ven- dar pravi, da brez pogodbe o zaposlitvi ne more v celoti urejati vseh zadev. Ker je Pe- ter Hrastelj že napovedal, da seje nadzornega sveta sploh ne namerava več sklicati, in ker bo primopredaja župan- skih poslov najverjetneje za- ključena šele konec leta, bo Salobir, če bo za to ugotovil zakonsko podlago, nadzorni svet sklical kar sam. JI Tit Doberšek, Milan Kučan, Mitja Mršol in Maks Brečko na podelitvi delovega Zlatega lista RTC Rogli. Zrecam in Rogli zloli list Roglo in Terme Zreče so (po anketi bralcev Dela) iz- brali za turistični kraj leta 1998. Popoln uspeh zreških turističnih delavcev, ki bodo prihodnje leto praznovali 80 letnico Uniorja in 20 letnico organiziranega turizma, je zaokrožilo priznanje direk- torju Unior Turizma Maksi- miljanu Brečku, ki mu je pri- padel naziv turistične oseb- nosti iztekajočega se leta. V Delovi akciji je sodelova- lo 84 slovenskih turističnih krajev. Zeleni list so prejeli Bovec, Terme Čatež in Atom- ske Toplice, v konkurenci za, izbor osebnosti pa je bilo ka/ 294 kandidatov (priznanja sta prejela še Drago Bule TVS in Majda Skočaj iz Zdravilišča Strunjan). Vsota investicij, ki so jih v Zrečah in na RogU letos namenili v razvoj, pove- čanje kapacitet in obnovo, dosega milijardo 400 milijo- nov tolarjev (dograditev hote- la v Zrečah, posodobitev smučišč, cestna povezava, kabelska TV ipd.). Kako se bodo vse priznanja odrazila v nadaljnem razvoju podjetja in kraja? »Turizem želimo še bolj raz- viti. Radi bi ustvarili nova de- lovna mesta, maksimalno iz- koristili naravne danosti in prispevali k utrjevanju turiz- ma v Sloveniji. 15 odstotni turistični delež v podjetju Unior lahko še povečamo. Do- kazano je, da neposredno us- tvarjen turistični tolar pomeni še tri dodatne v drugih dejav- nostih, kar znese zavidljivih 8 milijard tolarjev. Nagrado jemljemo kot oceno naših go- stov oziroma obiskovalcev. Uveljaviti se moramo še na tujih trgih in delež tujcev v naših krajih zvišati s sedanjih 30 na 50 odstotkov,« je menil direktor Maks Brečko. Ob podelitvi je prevladalo mnenje, da se turizem v Slove- niji razvija slabo in neenako- merno, imamo celo nekaj »turi- stičnih sramot« - Portorož in Rimske Toplice, kot je poudaril minister za drobno gospodars- tvo in turizem Janko Razgor- šek, zelo kritičen pa je bil tudi predsednik države Milan Ku- čan: »Vprašal bi se, kaj bi bilo domačemu turizmu v tem tre- nutku najbolj pomembno. Ta v glavnem stagnira, razvit je le v nekaterih krajih. Investicije lah- ko vzpodbudimo samo s kvali- teto ponudbe. Naravne zname- nitosti ne zadostujejo, potrebu- jemo tudi ljudi, ki znajo vse to spremeniti v dejavnost, ki lju- dem prinaša zaslužek.« PRIMOŽ ŠKERL Pravice Zupana, Perciča in Švigija Komisija Državnega zbora RS za peticije je v četrtek, 3. decembra, obravnavala za- deve Ladislava Perčiča, Mitje Švigija in Darka Zupana, ki so na domnevne krivice več- krat opozarjali tudi z gladov- no stavko. V Perčičevem primeru je ko- misija predlagala, naj bi čim- prej opravili razgovor z župa- nom Mestne občine Celje in iskali rešitev, ki bo celjskemu črkoslikarju omogočila nada- ljevanje dejavnosti. Celotno gradivo v zvezi z njegovimi zahtevami naj bi posredovali republiški upravni inšpekciji, ki bo pregledala upravni po- stopek denacionalizacije po- slovno-stanovanjskega objek- ta v Linhartovi v Celju. Mitjo Švigija je komisija za peticije pozvala, naj prekine gladovno stavko in se za doka- zovanje domnevnih nepravil- nosti posluži predpisanih pravnih postopkov. K prekini- tvi gladovne stavke je pozvala tudi Darka Zupana in mu sve- tovala, naj morebitni bdškod- ninski zahtevek uveljavlja po sodni poti v pravnem postop- ku. Za Darka Zupana, ki gladov- no stavka že več kot 80 dni na zasilnem ležišču pred vladno palačo, so se zavzeli v Hel- sinškem monitorju Sloveni- je-združenju za človekove pravice. »Zaradi vse večjega mraza in izčrpanosti Zupana, po dveh pisnih intervencah na vlado in več telefonskih inter- vencah na Ministrstvo za pra- vosodje, zdaj javno apeliravno na vlado in Ministrstvo za pra- vosodje, da izpelje z Zupa- nom dogovorno zunajsodno poravnavo,« je zapisala Neva Miklavčič-Predan, ki med drugim tudi navaja, da velja Darko Zupan v očeh javnosti za krivega, čeprav v vseh teh letih ni bil pravnomočno ob- sojen. Stavkajoči je zastavil svoje življenje, vendar se vla- da, na katero Zupan naslavlja svoje zahteve, javno ni odzva- la, medtem ni tvegala ničesar, »ne stoji za nikakršnim javnim argumentom ali pravičnim principom, pač pa s pozicije moči ignorira zahtevke držav- ljana«. K.L. Kaj z gradom Strmol? v Rogatcu, kjer želijo preprečiti propadanje trškega gradu Strmol, zaključujejo sanacijo grajskega dvorišča. Sanirali so temelje objektov dvorišča, ponekod so popravili manjkajoče zidove, izdelaU so novo strešno konstrukcijo ter jo pokrili z novo kritino. Z deli so začeli jeseni, na vrsti pa je še nekaj manjših, ki jih ovirajo vremenske razmere. Vrednost naložbe je nad 8 milijonov tolarjev, pri čemer je večino denarja prispevalo ministrstvo za kulturo. V Strmolu. ki je občinska last, bo treba za dokončno obnovo še veUko postoriti. V občini pa so že pojavljajo prva razmišljanja o njegovi namembnosti, na primer o povezavi z bližnjim muzejem na prostem, poročni dvorani in drugih protokolarnih prostorih, knjižnici ter morebitni preselitvi občinske uprave. B.J. 6 GOSPODARSTVO Povezovanje malih in velilciii Velika podjetja iz savinjsko-šaleške regije ne zavračajo sodelovanja z malim gospodarstvom, vendar zahtevajo zanesljivost in konkurenčnost »Veliki potrebujejo male, mali pa brez velikih težko živi- jo,« je na poslovnem srečanju velikega in malega gospodars- tva, ki je bilo v petek, 4. decem- bra, v Velenju, dejal Gvido Omladič, direktor velenjske Ere. Predstavniki velikih pod- jetij iz savinjsko-šaleške regije - Gorenja, premogovnika, Ere, Elkroja in MGA - so predstavili možnosti sodelovanja z mali- mi podjetji in pri tem poudari- li, da od njih pričakujejo stoodstotno zanesljivost in po- slovanje pod ugodnimi ko- mercialnimi pogoji. Olga Kovač, direktorica na- bavne službe v Gorenju, je povedala, da z dobavitelji gra- dijo dolgoročne partnerske odnose, ki jih vsako leto pre- verjajo z vidika konkurenč- nosti. V strukturi Gorenjevih nakupov zavzame slgvensko tržišče 36 odstotkov in le od- stotek nakupov opravijo v domači regiji, vendar to znese kar okoli 5 milijonov nemških mark. Po besedah direktorja Premogovnika Velenje dr. Franca Žerdina bi se mali podjetniki lahko aktivneje vključevali v ekološko sanaci- jo Šaleške doline. Direktor MGA Nazarje Vili Eisenhut je dejal, da ima njihovo pod- jetje 75 slovenskih dobavite- ljev, prav vsak pa mora biti kos zahtevam evropskega tr- ga, ki je še posebej pozoren na poreklo blaga. V Elkroju vidijo možnosti vključevanja malih podjetnikov predvsem na področju izdelave pomož- nih materialov. O sodobnih tokovih gospo- darskega povezovanja velikih in malih gospodarskih siste- mov je udeležencem predaval dr. Lojze Sočan in izpostavil pomen vlaganja v izobraževa- nje in razvoj. »Povezovanje malega in velikega gospodars- tva je za Slovenijo ključnega pomena,« je dejal mag. Jožko Čuk, predsednik Gospodar- ske zbornice Slovenije. Poja- snil je, da je ponudba v sloven- skem gospodarstvu bistveno presegla povpraševanje, spre- menila pa se je tudi struktura podjetij. Leta 1989 smo imeli 3.000 podjetij, danes imamo 53.000 registriranih gospodar- Po podatkih Obrtne zborni- ce Slovenije je bilo konec lan- skega leta pri nas 51.400 obrt- nih obratov, od tega 10 odstot- kov gospodarskih družb. V obrti je zaposlenih 131.220 delavcev. Slovenski obrtniki ustvarijo 19 odstotkov bruto družbenega proizvoda. skih družb. V slovenskem iz- vozu nastopa v glavnem indu- strija in letos bomo izvozili za 11 milijard dolarjev, kar je več kot polovica bruto domačega proizvoda. Čuk je še opozoril na slabosti zakona o delovnih razmerjih, posebej na »v nebo vpijoči greh«, saj naj bi pol ure odmora za malico še vedno šteli v delovni čas, kar prinese okoli 7-odstotno izgubo de- lovnih ur. Takšen pristop v vrednotenju delovnega časa je fenomen v evropskem prosto- ru. KSENIJA LEKIČ HHMbi- Foto: L. OJSTERŠEK Na poslovnem srečanju v Velenju je bilo približno 80 udeležencev, večinoma malih podjetni- kov. Po napovedih bo več kot 50 podjetnikov iz savinjsko-šaleške regije v decembru in januarju skušalo doseči konkretne poslovne dogovore z velikimi gospodarskimi sistemi. Dvesto novih delovnih mest Predvidoma sredi prihod- njega leta bodo v obrtni coni v Štorah, ki meri 23 tisoč kvadratnih metrov, zgrajeni vsi objekti. Zemljišča so po večini odkupili podjetniki iz celjske regije, ki prav v štor- ski občini vidijo velike mož- nosti za svoj nadaljnji razvoj. Cono, ki je umeščena med magistralno cesto in železniš- ko progo, so pričeli urejati pred štirimi leti. Občina je naj- prej s spremembo družbene- ga plana spremenila kmetij- sko zemljišče prve kategorije v stavbno in pripravila zazi- dalni načrt, nato pa celotno področje tudi komunalno uredila. Manjkajo le javna razsvetljava in do konca ure- jene dovozne poti. V novih proizvodnih dejavnostih naj bi se skupno zaposlilo dvesto ljudi, kar je za štorsko občino, ki je v zadnjem desetletju iz- gubila veliko delovnih mest, zelo pomembno. Poleg trgovskega podjetja Živex iz Volčje Drage, ki se ukvarja s prodajo italijanske- ga gradbenega materiala, in podjetja Bosio, bo na območ- ju obrtne cone že čez nekaj mesecev zrasel nov Petrolov bencinski servis, najkasneje do avgusta prihodnje leto pa bo zgrajenih še pet objektov. Podjetje Stopar d.o.o. iz Šent- jurja bo imelo v Štorah proi- zvodnjo plastičnih oken, pod- jetje Soles iz Kompol si bo delilo poslovno stavbo z za- gorsko Sveo, celjsko podjetje Jančič d.o.o. bo zgradilo po- slovno-obrtni objekt, v kate- rem bo servis za popravilo avtomobilov, uredilo pa bo tudi parkirišče za 15 tovornja- kov, podjetje Vigrad bo imelo skladišče za vodovodne cevi in kemične WC-je, manjšo parcelo, na kateri bo zgradil obrtno delavnico za popravi- lo vodovodnih števcev pa je kupil zasebnik Potrebšek iz Štor. Kot je povedal štorski župan Franc Jazbec, bodo vsa podjetja v obrtni coni dve leti oproščena plačevanja pris- pevkov za stavbna zemljišča. JI Kmalu odločitev O Jeklu Kljub nedavnim drugačnim napovedim pogajanja o prodaji štorskega Jekla še vedno niso končana. Direktor Slovenskih železarn dr. Matic Tasič je v torek napovedal, da do dokončne odločitve ni več daleč, pogajanja pa trajajo dlje tudi zato, ker želi podjetje Unior, ki sodeluje na razpisu skupaj z Inexo, natančno vedeti, kakšna bo njegova vloga v tem švedskem podjetju. Pred dnevi je bil uradno objavljen razpis za prodajo še dveh železarskih družb v Štorah, in sicer za Valje in za Itro. Razpis bo zaključen v prvih dneh januarja, doslej pa se je oglasilo že kar nekaj interesentov. Dr. Tasič pričakuje, da s prodajo teh dveh družb ne bo toliko težav kot z Jeklom in da bosta zaključena v zelo kratkem času. JI Slovenija uvaja Posebnosti Tudi pri obračunavanju davka na dodano vrednost obstajajo nekateri posebni primeri. Ti nastopijo, ko gre za promet z rabljenim blagom, denimo z rabljenimi vozili, z umetniškimi predmeti, z zbirkami in s stari- nami, ko gre za promet na javnih dražbah ali pri delu po- tovalnih agencij. Poglejmo najprej, kako se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost pri pro- metu z rabljenimi vozili. Davčni zavezanec, ki nabavlja ali pri- dobiva rabljena prevozna sredstva zato, da bi jih prodal naprej, preprodajalec torej, sme odbiti kot vstopni znesek davka na dodano vrednost, tisti znesek, ki ga ugotovi po preračunani stopnji DDV-ja od nabavne cene rabljenega vozi- la. Preprodajalec torej lahko sam izračuna znesek vstopne- ga DDV-ja, ter ga odšteje kot odbitek davka pri izračunu svoje davčne obveznosti. Pravico do takšnega odbitka, tako imenovanega davčnega preostanka, pridobi prepro- dajalec le v primeru, ko nabavi rabljeno vozilo od osebe, ki ni imela pravice do odbitka vstopnega DDV-ja za to vozilo ali pa v primeru, ko kupi vozilo od drugega davčnega zave- zanca, ki za to vozilo prav tako ni imel pravice do odbitka vstopnega davka. Tudi pri preprodaji drugega rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin šteje v davčno osnovo za plačilo davka na dodano vrednost le razlika med prodajno in na- bavno ceno, ki jo ustvari pre- prodajalec, zmanjšana za da- vek na dodano vrednost od te razlike. Če je nabavna cena večja od prodajne cene za- devnega blaga, se šteje, da je davčna osnova enaka nič. Pri prometu blaga na javni dražbi predstavlja davčno os- novo za obračun in plačilo DDV-ja ustvarjena razlika med ceno, doseženo na javni dražbi, in zneskom, ki ga je plačal dražitelj principalu za opravljen promet blaga, ter zneskom davka na dodano vrednost, ki ga je dolžan pla- čati dražitelj za svojo provizi- jo. Znesek, ki ga je dražitelj dolžan plačati principalu, je enak razliki med doseženo ceno blaga na javni dražbi in zneskom provizije, ki jo je ali jo bo pridobil dražitelj od svo- jega principala po pogodbi, kjer se provizija plača od pro- daje. V ceno, doseženo na dražbi, so šteti davki'in daja- tve, stroški provizije, embali- ranja, prevoza in zavarovanja, ki jih plača kupec dražitelju za blago. Dražitelj mora kupcu in principalu za vsak promet blaga na javni dražbi izdati račun. Na njem morajo biti navedeni cena blaga, dose- žena na dražbi, davki in daja- tve, provizija, stroški embali- ranja, prevoza in zavarovanja. Na dokumentu, ki ga dražitelj izda principalu, pa mora loče- no navesti znesek, to je ceno, doseženo na dražbi, zmanj- šano za znesek principalove provizije. Poseben primer predstavlja obračunavanje DDV-ja pri sto- ritvah potovalnih agencij in or- ganizatorjev potovanj. Potoval- na agencija, ki deluje v svojem imenu, prodaja pa blago in turistične storitve drugih davč- nih zavezancev, lahko ob predpisanih pogojih obračuna davek na dodano vrednost od zneska, ki predstavlja razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik, in dejanskimi stroški potovalne agencije za storitve, ki jih zagotavljajo dru- gi davčni zavezanci neposred- no potniku. Potovalna agenci- ja pa nima pravice do odbitka DDV-ja, ki ga zaračunajo ti drugi davčni zavezanci pri pro- metu blaga in storitev, opravlje- nih neposredno potniku. TaDDV se plačuje po sedežu potovalne agencije. Vse stori- tve, ki jih tako opravi potovalna agencija v zvezi s potovanjem, štejejo za eno storitev potniku, pri čemer se DDV za storitve, ki niso opravljene v Sloveniji, pri nas ne zaračuna. Prihodnjič: Priprave na prehod BAROMETER Center izbira direktorja Po upokojitvi Ivana Ko- lenca, direktorja celjskega trgovskega podjetja Center, je krmilo podjetja kot vršilec dolžnosti prevzel dosedanji vodja splošno-kadrovskega sektorja Andrej Mažgon. V Centru so že objavili razpis za novega direktorja, konč- no odločitev pa naj bi spre- jeli v prvih mesecih prihod- nje leto. Nova icavarna v zdravilišču v Zdravilišču Laško bodo v začetku prihodnjega tedna opravili tehnični prevzem popolnoma prenovljenega gostinskega dela pred vho- dom v notranji bazen ter prostorov za hidroterapijo in masažo v prvem nad- stropju. Gre za naložbo v vrednosti 120 milijonov to- larjev, s katero bodo še do- datno obogatili ponudbo. Dela, ki jih je izvajalo celjsko podjetje Gradiš, so trajala kar nekaj mesecev in so zla- sti zadnje tedne, ko je bilo treba odpraviti tudi posledi- ce novembrske poplave, motila marsikaterega gosta zdravilišča. Nekateri so celo menili, da bi moralo biti zdravilišče v času gradbenih del zaprto, česar pa vodstvo družbe glede na dosedanje dobre izkušnje ni bilo pri- pravljeno narediti. Tistim, ki jih je hrup najbolj motil, so ponudili popust pri ceni sto- ritev. Blizu 1,2 milijarde za Struitjan V Krkinih zdraviliščih na- povedujejo, da bodo do konca leta v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah ter v Strunjanu in na Otočcu za- beležili 285.000 nočitev in dosegli 37 milijonov mark celotnega prihodka. Število nočitev je sicer nekoliko manjše kot lani, vendar sta bila letos dva meseca zapr- ta hotela v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, od za- četka novembra pa je zapr- to tudi zdravilišče v Stru- njanu. Prenova tega zdravi- lišča, ki bo stala blizu 1,2 milijarde tolarjev, bo trajala do marca prihodnje leto. V Krkinih zdraviliščih napo- vedujejo, da bodo njihovi objekti v Strunjanu dobili popolnoma nov videz, zdravilišče pa bo eno naj- lepših in najbolj sodobnih pri nas. Ugodna posojila Nova KBM je pripravila posebno ponudbo ugodnih kratkoročnih posojil, ki ve- lja le v decembru. Za posoji- la na šest mesecev znaša obrestna mera TOM-i-2,5 od- stotka letno, za posojila s časom odplačevanja do de- vet mesecev pa TOM+3 od- stotke. Izplačilo posojila, ki ga lahko najamejo tudi ne- komitenti, je možno takoj ob predložitvi celotne doku- mentacije, višina posojila pa je odvisna od posojilne spo- sobnosti občana. GOSPODARSTVO 7 Od garaže do sodobne poslovne stavbe Podjetje Bosio se je iz Celja preselilo v Štore - Prihodnje leto še ena proizvodna hala in lastno podjetje na Hrvaškem '^i^lllllll Minuli konec tedna so v obrtni coni v Štorah odprli nov poslovni objekt celjskega podjetja Bosio. S tem se je končalo prvo desetletje uspe- šnega delovanje tega podjetja za proizvodnjo industrijskih peči in pralnih strojev za razmaš- čevanje, ki se je razvilo iz popoldanske obrti. »Začel sem oktobra leta 1988, ko sem še kot redno zaposlen delal v Železarni Štore na področ- ju investicijske opreme,« je povedal lastnik in direktor podjetja Bosio dipl. inž. Hugo Bosio. »Obrt, ki se je imenovala izdelovanje elektro- solarnih izdelkov, sem imel v Šentjurju, v očetovi delavnici, ki je merila le 18 kvadratnih metrov. Kmalu sem spoznal, da s programom za izrabo sončne energije ne bo velikega zaslužka, zato sem se usmeril v izdelovanje elektro-termičnih naprav. Peči z električnimi grelci potrebujejo namreč prav v vseh panogalr gospodarstva. Ob pomoči Kovino- tehne smo se že leta 1988 udeležili sejma in uspeh je bil enkraten. Pričela so prihajati naročila in že naslednje leto smo naredili kar devet peči. Izdelo- vali smo jih doma in kadar smo potrebovali več prostora, smo v proizvodno halo spremenili še garažo.« Kljub hudi konkurenci velikih podjetij na takratnem jugoslovanskem trgu, se je Hugo Bosio 4 \J KJ ' že sredi leta 1990 odločil, da bo zapustil redno službo in se po- dal na negotovo pot zasebnega podjetništva. Ustanovil je pod- jetje z imenom Bosio, saj je pre- pričan, da je zastava lastnega imena kot imena družbe znak resnosti in poštenosti delovanja. Po še enem uspešnem nasto- pu na mednarodnem obrtnem sejmu je povpraševanje po pe- čeh podjetja Bosio vse bolj na- raščalo in Hugo Bosio se je od- /očil, da bo proizvodnjo preselil v nove prostore na Mariborski cesti v Celju. Podjetje, v katere- ga je vlagal vsa pridobljena sredstva, je iz leta v leto postaja- lo večje, tako po številu zapo- slenih kot po obsegu proizvod- nje. Poleg programa elektro- uporovnih peči so se lotili še izdelovanja plinskih peči. Ker so prostori na Mariborski cesti postali pretesni, so si uredili nove na Lavi, na dveh drugih lokacijah v Celju so imeli skla- dišča, vendar se je kmalu poka- zalo, da razseljenost podjetja ni učinkovita, pa še draga je povr- hu. Zato so se odločili, da bodo postaviU objekt, v katerem bo- do imeli proizvodnjo, skladišče in pisarne. Konec letošnjega ju- nija so v obrtni coni v Štorah položili temeljni kamen tisoč kvadratnih metrov velike po- slovne stavbe. Za podjetje z 18 redno zaposlenimi in s 300 mili- joni tolarjev letnega prometa se je pričelo novo obdobje. V novem objektu, v katere- ga so vložili okrog 100 milijo- nov tolarjev, so že pričeli z izdelovanjem plinskih indu- strijskih peči, katerih tržnih delež se zaradi ugodne cene zemeljskega plina nenehno povečuje. »S povečanjem proi- zvodnje bomo povečali tudi število zaposlenih,« napove- duje Hugo Bosio. »Že prihod- nje leto bomo zgradili še eno halo in na novo zaposlili od 18 do 20 ljudi različnih strokov- nih izobrazb, odpreti namera- vamo tudi podjetje v Zagrebu. V letu 1999 se nameravamo udeležiti najpomembnejših sejmov naše branže v Evropi. Dobiti namreč želimo tujega poslovnega partnerja, ki bi nam s svojo prodajno mrežo odprl vrata v svet, hkrati pa bi lahko ohranili lastni razvoj in projektiranje.« In zakaj Štore in ne Celje? »Želeli smo ostali v Celju, ven- dar na žalost v zavodu za pla- niranje in izgradnjo niso hote- li prisluhniti našim željam in načrtom,« je razočaran Hugo Bosio. »Zato smo se raje od- zvali na ponudbo štorske ob- čine, pa tudi cena za zemljišče je bila za polovico manjša. Boli me, ker se v Celju raje ukvarjajo z obujanjem mrtvih gigantov, namesto da bi pod- prii razvoj manjših podjetij. Takšnih kot je naše, ki je odpr- to za vse novosti in se je spo- sobno hitro prilagoditi vsem tržnim zahtevam, je v Celju še kar nekaj. Sicer pa je konec koncev vseeno, ali smo v celj- ski ali štorski občini. V Evrop- ski uniji bodo odločale regije.« JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Hugo Bosio V podjetju Bosio so doslej naredili 300 industrijskih peči v vrednosti od dva do več sto tisoč ] nemških mark. Odprli nov poslovno-skladiščni objekt Proizvodno-trgovsko pod- jetje za zunanji vodovod in kanalizacijo Zagožen ima se- dež sicer v Matkah, svoje po- slovno-skladiščne prostore pa tudi v Žalcu, južno od že- leznice. Minuli petek je poleg starih prostorov odprlo nov, 1800 kvadratnih metrov velik poslovno-skladiščni objekt. Kot je ob odprtju povedal direktor Zdravko Zagožen, so o gradnji začeli razmišljati la- ^ni, ko so praznovali 20-letnico podjetja. Z gradnjo so začeli 1. aprila . letos, kljub kratkemu roku in težavam pri gradnji, pa so objekt odprli natančno na načrtovani datum, to je 4. decembra. Podjetje Zagožen je tako edino v Sloveniji, ki ima za tovrstni material pokri- to skladišče. Zaposlenih ima deset delavcev, to število pa naj bi naslednje leto povečali, je med drugim povedal Zdrav- ko Zagožen, ki je v družin- skem krogu prerezal trak in s tem simbolično odpri nov ob- jekt. Za slovesno razpoloženje so poskrbeli preboldski godbeni- ki in naj-harmonikar Savinj- ske Mitja Štrajhar, objekt pa je blagoslovil preboldski župnik Franc Serec. T. TAVČAR Panadria osvafa Celje Ljubljansko podjetje Pana- dria je v začetku meseca ob Dečko\a cesti v Celju odprlo svoj tretji prodajno-servisni in pnevmatic center ter avtosalon v Sloveniji. Panadria sodi med hitro rasto- ča slovenska podjetja. Ustanov- ljena je bila leta 1992 in se je sprva ukvarjala le z veleprodajo. Zaradi želje, da bi se čim bolj približali svojim kupcem, so naj- prej v Ljubljani odprli avtosalon in trgovino, od septembra oziro- ma oktobra letos pa so nepo- sredno prisotni tudi v Mariboru in Kranju. Poleg maloprodajne mreže pnevmatik imajo še svojo franšizno mrežo, ki ima trenut- no 25 članov. »Med naše odje- malce se uvrščajo vsa večja in pomembnejša vulkanizerstva v Sloveniji, ki jim zagotavljamo dobavo najkasneje v 24 urah,« je povedala Alenka Slabe, ki je v Panadriji zadolžena za stike z javnostmi. Panadria je eksklu- zivni zastopnik za pnevmatike debica, hankcook, semperit in goodyear, ki jih prodaja in servi- sira v vseh svojih centrih, po- vsod pa ponuja tudi platišča AEZ in motorno olje repsol. »Na objekt v Celju, ki smo ga zgradili v nekaj mesecih, smo zelo pono- sni, saj se v njem predstavljamo z vsemi svojimi dejavnostmi,« pravi Slabetova. »V novem cen- tru smo odprli tudi salon avto- mobilov hyundai, do 1. januarja prihodnje leto pa bomo uredili še razstavno prodajni salon vozil nissan.« V podjetju Panadria je trenutno zaposlenih 40 ljudi, že prihodnje leto naj bi se število povzpelo na 50. V prodajno-ser- visnem centru v Celju dela sedaj pet ljudi, kmalu pa naj bi jih zaposlili še pet. JI Sejem racunalnišfvci in informatike V Celjskem sejmu v so- delovanju s podjetjem In- fos pripravljajo za pomlad 1999 nov sejemski projekt. Kot so predstavniki obeh podjetij najavili že ob za- ključku letošnjega sejma Infos v Cankarjevem domu, bo naslednje leto v Celju zaživel nov sejem. Sejem- ska prireditev s področja računalništva in informati- ke v Celju, ki jo danes po- drobneje predstavljajo na novinarski konferenci v Celjskem sejmu d.d., bo hkrati tudi priložnost za odprtje nove, sodobno ure- jene sejemske dvorane. IS Termostati za domač in tuji trg V podjetju za proizvodnjo termostatov Biterm iz Bistrice ob Sotli so v zadnjem času namenili kar nekaj denarja za posodobitev proizvodnje. Uredili so novo transformator- sko postajo in kupili kompresor Kaiser, ki zagotavlja kakovostno oskrbo komprimiranega zraka. V Bitermu, kjer je zaposlenih 115 delavcev, dnevno izdelajo okrog 8.500 termostatov za uravnavanje temperature v hladil- no-zamrzovalnih aparatih. Letna proizvodnja znaša blizu 1.750.000 termostatov. Polovico izdelkov izvozijo na Dansko, kupec je firma Danfoss, desetino odkupijo podjetja v Sloveniji, preostalo količino termostatov pa v svoje hladilno-zamrzoval- ne aparate vgradijo v velenjskem Gorenju. HJ Prvi v Sloveniji Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov SIP SIGO iz Šempetra bo jutri dopoldne v Dobrteši vasi od- prlo svoje nove proizvodne prostore in spustilo v pogon nov laserski rezalnik. S to naložbo v vrednosti 100 milijonov tolarjev bo SIP SIGO, ki je na letošnji lestvici najhitre- je rastočih slovenskih podjetij zasedel 294. mesto, še bolj utr- dil svoj položaj vodilnega po- nudnika storitev laserskega re- zanja na domačem trgu. Nov laserski rezalnik Amada B z močjo 3000 W omogoča reza- nje pločevine, železa, nerjavne- ga železa aluminja in drugih materialov do debeline 20 mili- metrov in je prvi te vrste v Sloveniji. Opremljen je z najso- dobnejšim sistemom krmljenja in z avtomatskim paletizerjem, kar omogoča največjo produk- tivnost. Z novo opremo bo pod- jetje ob dosedanjem laserskem rezalniku z močjo 1500 W zao- krožilo svojo ponudbo storitev laserskega rezanja. Podjetje SIP SIGO je bilo ustanovljeno 1. januarja 1994, v njem pa je trenutno zaposle- nih 48 delavcev. JI 8 KULTURA Srečna trinajstica v Slovenskem ljudskem gledališču Celje so sredi priprav na 13. Teden otroš- kega programa. Predstave, namenjene najmlajšim, se bodo začele prihodnji pe- tek, na odrskih deskah pa se bodo vrstile vse do 24. decembra. Celjski gledali^čniki so v pripravi programa letošnjega tedna otroškega programa osrednjo pozornost namenili »svoji« predstavi, saj se bo koroška ljudska pravljica Moj- ca Pokrajculja v priredbi Bine Štampe Žmavc na odrskih de- skah zvrstila kar šestkrat. V goste k celjskim otrokom in mladeži iz okoliških krajev - nekaj abonentov pa celjsko gledališče decembra med Tednom otroškega programa obiskuje tudi iz drugih slo- venskih krajev - pa prihajajo tudi Rdeča kapica Mojega gle- dališča iz Ljubljane, Butalci Slovenskega stalnega gledališ- ča iz Trsta in Kialj v časopisu Primorskega dramskega gle- dališča iz Nove Gorice. Slovesen zaključek 13. TOP - letošnja trinajstica ve- lja vsaj najmlajšim obisko- valcem gledališča za srečno številko, saj so TOP že dodo- bra vzeli za svojega - bo 24. decembra ob 15. uri. Otroci si bodo najprej lahko ogle- dali igrico Zgodba o Pingu Lutkovnega gledališča J. Pengov iz Ljubljane ter na- stop Plesnega gledališča Igen iz Celja, po zaključku pa jih bo obiskal tudi dedek Mraz. IS Skale zmaguje V Celju državna pregledna razstava umetniške fotografije 11. decembra bodo ob 19. uri v celjskem Narodnem do- mu predstavili izbor najbolj- ših stvaritev letošnje 24. slo- venske pregledne razstave umetniških diapozitivov ter podelili nagrade in diplome prvouvrščenim. Najvišje priznanje Celjanu Vinku Skaletu. Razstava je pregled najbolj- ših diapozitivov s področja umetniške fotografije. Razsta- vo sta organizirala Fotograf- sko društvo Celje in Fotograf- ska zveza Slovenije, ob sode- lovanju Zveze kulturnih dru- štev Celje in območne izposta- ve Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Celju. Na natečaj je bilo sprejetih 243 avtorjev iz 24 fotografskih društev sirom Slovenije, s sed- mimi samostojnimi avtorji, ki so se potegovali za nagrade, diplome in posebne nagrade v prosti in v makro temi. Stro- kovna žirija v sestavi Božidar Dolenc, Stojan Kerber in Joco Žnidarič, je izbrala 118 avtor- jev z 222 diapozitivi, ki jih bodo projicirali na prireditvi jutri ob 19. uri v Narodnem domu. Takrat bodo najboljšim avtorjem podelili tudi nagra- de, diplome in posebne nagra- de. V prosti temi prejmejo: 1. nagrado Vinko Skale, Celje, za diapozitiv z naslovom »Praz- nik« iz ciklusa Korenine, 2. nagrado Vilijem Lango iz No- ve Gorice za diapozitiv »Ser- pent« in 3. nagrado Metka Je- rič, Maribor, za dias »Foto 1«. Diplome v tej kategoriji prej- mejo: Jani Novak, Jesenice, Valter Nanut iz italijanske Go- rice in Zlatko Fišer iz Maribo- ra. Podeljeni bosta tudi dve posebni nagradi Andreju La- hu iz Ljubljane za diapozitiv »BN 3« in Juriju Kurillu iz Kranja za dias »Vrnitev«. V makro-temi prejme 1. na- grado Valter Nanut iz italijan- ske Gorice za diapozitiv »Mor- ska harmonija«, 2. nagrado An- drej Marušič iz Nove Gorice za dias »Color 3« in 3. nagrado Iztok Končina, Radomlje za diapozitiv »Oko«. Diplome prejmejo: Marjan Debelak iz Jesenic, Vilijem Lango iz Nove Gorice in Luka Pintar iz Ljub- ljane. Posebni nagradi pa bosta podeljeni Marku Masterlu iz Ljubljane za dias »Kapljice« in Boštjanu Budihna iz Nove Go- rice za dias »Kamen N. 1«. Ob razstavi bo na prireditvi v Narodnem domu tudi kul- turni program, ki ga bodo za- polnili celjski umetniki: pia- nist Hinko Haas ter etno glas- bena skupina »Kurja koža«. MHHMHf ŽIVKO BEŠKOVNIK ZAPISOVANJA Potlačena umetnost Piše: TADEJ ČATER V Cckinovem gradu u Ljub- ljani se je izteklo srečanje na temo, ki si svoj naslov izposo- ja tudi za tokratna Zapisova- nja: Potlačena umetnost. Se- veda, v ospredju razprev, ki jih je organiziral Sorosev cen- ter, je bila potlačena umet- nost kot žrtev ideologije, kot žrtev ideološkega poseganja na polje umetnosti. Pravza- prav nič novega. Nič kaj take- ga, o čemer se ne bi že vsaj enkrat ali celo večkrat s kom pogovarjali; ob kavici, na ve- selici... O čemer se ne bi že prepirali, Toda vsi se strinja- mo: Miška Kranjca je povzdig- nila ideologija, socialni reali- zem, ki gaje pogojeval sistem vrednot. Prav tako Prežiliove- ga Voranca... Slovenske im- presioniste smo bili prisiljeni potlačiti, da so se lahko povz- dignili tisti bolj angažirani; »ponotranjena« umetnost pač ni šla v korak z »novimi časi«. In pika. Slovenskim impresio- nistom smo naredili nepo- pravljivo škodo. Srečka Koso- vela smo spoznali šele v začet- ku šestdesetih let, ko se je njegovemu mladostnemu pri- jatelju in literarnemu zgodo- vinarju oglasila vest. No ja, v šestdesetih se je prostor za tiste potlačene nekoliko razši- ril in nekateri so priplavali zasluženo na površje. Žrtev je skratka vsaj toliko, kolikor je tudi junakov. Danes skušamo to škodo po- praviti. Povrniti vse tisto, kar smo potlačili. Zelo dobro. Iva- no Kobilco, »meščansko« sli- karko, ki smo jo poznali zgolj po tisti starki s skodelico kave, smo ovekovečili kar na ban- kovcu. Slovenski impresionisti so prava izvozna znamka slo- venske umetnosti. Na Neue Sloiuenische Kunst je bil pono- sen celo nekdanji zunanji mi- nister Tako zelo, da je svojim partnerjem podarjal kar njiho- ve zgoščenke. Z Laibachi bi sel danes slikali najvidnejši slo- venski politični predstavniki. Brez njihove ikonografije pa ne mine takorekoč nobena dr žavna proslava. Ja, da bi popravili krivice, da bi se kristalizirali kot odprti in liberalni, kot široki in veli- ki, že kar pretiravamo. Tako zelo, kot smo pretiravaU ta- krat, ko smo nekatere izmed nas označiU kot nezaželene. Ko smo nekatere od nas potla- čili. In s tem posredno potlačili tudi del svoje duhovne sub- stance. Toda zakaj danes potlačiti tisto, kar smo še nedolgo tega tako zelo povzdigovaU. Zakaj tisto povzdignjeno danes skri- vati? Tlačiti? Zakaj se danes tako zelo mačehovsko obnaša- ti do Voranca, pa do Kranjca? Zakaj se sramovati Ivana Can- karja samo zato, ker je izrekel nekaj kritičnih, pa zato stvar- nih, na račun cerkve in cerkve- nih dostojanstvenikov? Zakaj tlačiti v obratni smeri? Zakaj konec koncev rušiti revolucio- narne spomenike in s tem pot- lačiti del nacionalne umetno- sti? Mar bodo ti isti spomeniki čez petdeset let spet tema kak- šnih podobnih razprav na te- mo potlačene umetnosti zavo- ljo ideoloških konstruktov? Že res, da je z ideologijo prepleten sleherni delec naših življenj, da ni razmisleka brez ideološkega predznaka, toda očitno smo Slovenci v tovrstnem razmišljanju pravi svetovni prvaki. No ja, vsaj tako dobri, kot so v nogometu dobri Brazilci. Pri vrhu, če že drugega ne. In že res, da smo vedno znova razočarani, ko ugotovimo, da niti na Inter- netu še nismo del zahodnega sveta, da navijaške majice kakšnih težko metalnih glas- benikov tipa AC/DC ne more- mo dobiti samo zato, ker smo še vedno »eastern Europe«, da se še vedno navajamo na dejstvo, da so stene naših sta- novanj lahko pobarvane tudi v kakšno drugo barvo kot rav- no belo, zaradi katere smo navidez dobili kakšen optični meter zraven, da uporabnike prenosnih telefonov še vedno zmerjamo s povzpetniki in bleferji ter bahači, da tistega, ki si privošči mercedesa za več kot sto tisoč nemških mark, še vedno označujemo za lopova, namesto, da bi vzkliknili, uf, čez nekaj let bom pa takega mercedesa vozil tudi sam, če nam je že toliko do avtov, seveda, toda to, kar si sami privoščimo v umetnosti, to presega že vse meje in je že sadomazohistično. Samomo- rilsko. Ker s tem. ko odstra- njujemo del svoje zgodovine, odstranjujemo del svoje du- hovne biti. Ne da bi se tega sploh zavedali. Komorni moški zbor Celje v Berlinu Na povabilo Slovenske katoliške skupnosti je konec novembra v Berlinu gostoval Komorni moški zbor Celje z dirigentom prof. Cirilom Vertačnikom in orglistko Andre- jo Goleš. Celjski zbor se je predstavil v cerkvi sv. Elizabete že med maševanjem slovenskega župnika Izidorja Pečovnika - Dorija, v koncertu po maši pa so predstavili predvsem številne slovenske narodne pesmi in pesmi slovenskih skladateljev. AB Take mačje, take mišje Nova kaseta Melite Osojnik je namenjena otrokom Te dni je izšla že druga kaseta Melite Osojnik, ki je namenjena otrokom. Prva je izšla pred tremi leti z naslo- vom Zeleni škrat Ariel. Za slednjo, ki se imenuje »Take mačje, take mišje« ni na- ključje, da nosi pomenljiv naslov, ker imajo otroci radi živali, posebno mačke. Mor- da tudi zaradi tega, ker so nagajive in svojeglave in to je všeč mladim nadobudne- žem. Tudi ob tej kaseti je treba najprej poudariti izbor besedil in interpretacijo Melite Osoj- nik. Ne bo težko oživiti spomi- na nanjo, saj še ni dolgo od izida njene zgoščenke »Poljub tišine«. Tokrat bodo otroci uživali ob besedilih pesnic in pesnikov Vojana Tihomirja Arharja, Neže Maurer, Zvez- dane Majhen, Aste Malavašič in Mete Rainer. Uglasbila sta jih Artur Azarkevich in Blaž Jurjevčič, in sicer tako, da sta vsa besedila pospremila v no- vo življenje kot živahno naga- jive popevke z zaznavnimi elementi jazza in šansona. Melita Osojnik jih poje z izo- strenim občutkom za to zvrst glasbe, predvsem pa z občut- kom za polnokrvno intrepre- tacijo, ki jo otroci takoj zazna- jo in cenijo. Prav zaradi takega pristopa in načina interpelaci- je so pesmi zanimive tudi za odrasle, saj delujejo sprošču- joče in humorno. Povejmo še to, da Melita Osojnik tokrat ne poje sama, temveč je k sodelo- vanju povabila otroške glaso- ve, da poživljajo refrene z otroško vedrino v naslednjih pesmih: Arhar: Težave, Mau- rer: Beli muc, Arhar: Miška Kotališka, Maurer: Maček Čo- ri, Arhar: Uspavanka za malč- ke, Arhar: Zgodba o siru, Rai- ner: Muca Luca, Malavašič: Osvajanje, Arhar: Potepušček in Majhen: V mačji deželi. DRAGO MEDVED Vaja zbora v gledališču Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje vabi na krstno uprizoritev komedije Vinka Mbderndorferja Vaja zbora, ki jo bodo premierno uprizorili v petek, 11. decembra ob 19.30. Režiser komedije je Franci Križaj, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Miha Nemec kot Peter, Bojan Umek kot župan Marjan Slovenc, Miro Podjed kot Žika Črnogorc, Barbara Medvešček bo Helenca, Borut Alujevič Eržen, Janez Bermež Joža Peršin-Joki, sodelovali pa bodo še Drago Kastelic, Jagoda Vajt, Maja Štromar, Zvone Agrež, Bruno Baranovič, Anica Kumer in drugi. Odlična gledališka zasedba in najnovejša Moderndorferjeva komedija, ki je letos zmagala na natečaju za žlahtno komedijsko pero, obljubljata, da se Celjanom ponovno obeta dobra predstava, ki je ne kaže zamuditi. US KULTURA 9 Arilas kot naslednik Paviihe časopis kot mesečnik za satirično in humorno meditiranje Slovenija je spet dobila ča- sopis za humor in satiro. Večletni molk po izidu zad- nje številke Paviihe je preki- nil akademski slikar Stane Jagodic že pred tremi leti z ustanovitvijo 1. slovenskega festivala humorja in satire Aritas, ob letošnjem drugem trienalu pa je z njegovo pred- stavitvijo v Cankarjevem do- mu prejšnji petek zvečer »prišel« na svetlo tudi festi- valski otrok, mesečnik za sa- tirično in humorno meditira- nje z naslovom Aritas - Sati- ra. Izdaja ga ljubljanska založba Debora na čelu z direktorjem Janislavom Petrom Tacolom, glavni urednik je Stane Jago- dic, odgovorni Drago Medved, urednik pa Marjan Kunej. Zadnja številka Paviihe je izšla sredi leta 1991. Snovalci novega mesečnika za humor in satiro so rekli: »Aritas v vsako slovensko vas, tudi ljub- ljansko!« Idejna zasnova prve številke je delo Staneta Jagodi- ca in je nekakšna kompilacija vsega, kar se je že porodilo ob prvem festivalu humorja in sa- tire pred tremi leti in v času do izvedbe drugega, ki je bil letos pomladi v Šmarju pri Jelšah in v Rogaški Slatini. Mesečnik Aritas, ki ima 52 strani, izšel pa je v nakladi 15 tisoč izvo- dov, bo gojil ostro, a žlahtno satiro in zdrav humor, vse skupaj za boljšo »mentalno hi- gieno narodovo«. V razmerah bolj ali manj občutne tranzici- je bi bilo navzdržno, da Slove- nija ne bi imela redne perio- dične publikacije, izključno namenjene kulturi satire in humorja. V prvi številki je intervju z Ireno Špenko, ki je delala pri Pavlihi 25 let kot urednica lo- kalne in kulturne rubrike in bila dolga leta lektorica. V od- govorih je obudila spomin na Pavliho, predvsem pa na svo- jega moža Janeza Kranjeca, ki je Pavliho spet postavil na no- ge leta 1948. Sledijo rubrike, ki prinašajo humorne in sati- rične poglede na zunanje in notranje politično dogajanje, gospodarstvo in kulturo. Za prvo številko je značilno iz- jemno število obrazov iz slo- venskega aktualnega družbe- nega dogajanja, obširen izbor aforizmov in likovnega gradi- va, ki posega tudi v zgodovino humorja in satire na Sloven- skem. V bodoče bo več tudi ljudskega humorja, s širje- njem kroga sodelavcev, pa bo Aritas posegal v vse slovenske dežele. Vsaka številka bo te- matska. Na vidiku je torej pre- vetritev doline Šentflorjanske, ravno prav po volitvah in pred božičnimi ter novoletnimi da- riU. MHiiiMIlPlP^ Gornjegrajski igralci med uprizoritvijo Miklavževega večera. Miklavžev večer na miklavževo Amatersko gledališče gornjegrajsko ter Kulturno društvo Gornji Grad sta minulo soboto prijetno presenetila domačine, ko sta na oder postavila krstno uprizoritev Mikelnove ljudske igre v treh dejanjih Miklavžev večer. Ob trdem delu, ki ga je igralcem naložil tekstopisec, režiser Edi Mavric pa doživljajoče obudil dogajanje izpred petih desetletij, so že znani gornjegrajski amaterski »profesionalci« "uspeli prepričljivo poseči v tisto zmedeno obdobje po osvoboditvi, ko so postali ideali nekaterih več vredni kot življenja drugih. Igra je po svoje zagrenila gledalce, saj je bilo humorja komaj za ščepec, pa še ta je bil zasoljen. Na koncu se je tragedija Miklavžev večer spremenila bolj v prihod »špicparkeljnov« kot Miklavža, pa vendar je igra v Gornjem Gradu pogledala izza odra in čas za kuUuro ni bil izgubljen. J. MIKLAVG IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Brezmejna moc mišljenja Piše: JELKA BRVAR V predgovoru k zadnjemu prevodu Tracyeve knjige Fran- ce Černe pravi, da Slovenci na prelomu v tretje tisočletje po- trebujemo spoznanja Briana Tracya, ker v osnovi vračajo vero v posameznikove spo- sobnosti. Slovenci potrebuje- mo prekrvavitev naših značaj- skih sposobnosti, da se bomo lahko odprli v globalni svet. Tracy trdi, da je vse blago- stanje pravzaprav stvar pred- stave. Tri glavne sile - rast informacij, tehnologije in kon- kurence - krojijo in oblikujejo svet. Ena njegovih pomem- bnih trditev se glasi: Lahko se naučiš, karkoli moraš znati za to, da dosežeš, kakršenkoli cilj si zastaviš. Vendar nauče- na nemoč in področje ugodja povzročata, da ljudje še zda- leč ne dosežemo toliko kot bi lahko. Proti strahu in brezbrižnosti sta najbolj učinkovita želja in znanje. Vse tisto, kar se zgodi, je plod mišljenja. S pomočjo štirih miselnih zakonov, le ti so prepričanje, pričakovanje. privlačnost in skladnost, lah- ko uravnavamo vse naše biva- nje. Zelo uspešni moški in žen- ske so sanjači. Zamislite si svoj idealen način življenja in sledite tej viziji. Zapomnite si, večina milionarjev je obogate- la z lastnim delom. Sledite svojim ciljem, ne glede na tra- janje za dosego le teh. Z učin- kovito formulo, sestavljeno iz sedmih korakov, boste spre- menili svoje življenje v trenut- ku, ko jo boste pričeli izvajati. Jasni cilji, zapisovanje ci- ljev, določanje cene za dosego ciljev, izdelava načrtov, ukre- panje v smeri cilja, vsakod- nevno vztrajanje, vnaprejšnja odločitev, da ne boste odneha- li. Ob upoštevanju teh dejstev vam nikakor ne more spodle- teli. Svoje sanje uresničite ta- ko, da jih spremenite v cilje. Želeti in kasneje dosegati mo- rate samo najboljše, kajti ena izmed najbolj pomembnih idej 20. stoletja je načelo tek- movalne ostrine. Zelo po- membni ključni dejavniki za uspešnost so pravilna prehra- na, ustrezna telesna vadba in zadostni počitek. Najbolj zmotno mišljenje je, da delate za nekoga drugega in ne zase. Nadzor je samo v vaših rokah, sami svoj šef ste. Učinkovitost vašega dela je odvisna od spe- cializiranja, razlikovanja, raz- členjevanja in osredotočenja. Največja skrivnost uspeha je v tem, da se odločite, kaj najraje delate, nato pa poišče- te način, kako s tem lahko zaslužite. Zavedajte se, da je vse odvisno od vas samih. Tri- je ključi za osebnostni in stro- kovni razvoj so nenehno bra- nje, nenehno poslušanje izo- braževalnih avdio programov in nenehno izobraževanje. Formula »40 plus« pomeni do- datno delo poleg obveznih 40 delovnih ur tedensko. Vsaka dodatna ura, ki jo naredite poleg 40-urnega delavnika predstavlja investicijo v ka- snejši uspeh. Vaša naloga je, da zberete vse znanje, ki je potrebno za to, da svoje delo opravite hitro in izvrstno. Pri tem je pomembna moč odloči- tve, kajti strah pred neuspe- hom vas zadržuje bolj kot ka- terikoli drug dejavnik v življe- nju. Učinkovit postopek, ki pomaga pri reševanju proble- mov in boljšem odločanju je sestavljen iz sedmih korakov: vsakega problema se lotite z zaupanjem in optimizmom; jasno določite obstoječi po- ložaj; razvijte čimveč možnih reši- tev; zapišite vse rešitve, ki vam pridejo na misel; sprejmite odločitev; prevzemite odgovornost, ki je povezana z določeno odlo- čitvijo; določite časovni rok. Če vztrajate neprestano in dovofj dolgo, morate uspeti. Upanje brez dejanj je mrtvo. Mislim, da sem vam natresla dovolj pozitivnih idej, kako uspeti. Prepričana sem, da bo- ste z veseljem prebrali še vse ostale napotke v knjigi. Pa srečno pot k uspehu! PRIREDITVE GLEDALIŠČE V SLO v Celju bodo jutri ob 19.30 krstno uprizorili pred- stavo Vaja zbora, za abonma premiera, avtorja Vinka Moderndorferja in v režiji Francija Križaja. V soboto ob 19.30 bo predstava Vaja zbora za abonma sobota večerni in izven, v ponedeljek ob 16.30 za abonma Srednja trgovska šola II Celje, v torek ob 10.30 za abonma Srednja trgovska šola I Celje, ob 19.30 za abon- ma torek in izven ter v sredo ob 11.30 za abonma Združeni mladinski in izven. V dvorani Doma IL sloven- skega tabora v Žalcu bo jutri ob 9.30 in 10.30 plesna pred- stava Mojce Horvat, z naslo- vom Kekec. V sredo, 16. de- cembra, ob 9. in 10.30 uri pa bo lutkovna predstava Zvezdi- ca zaspanka. V Domu kulture v Velenju bo v soboto, ob 17.30 za beli in ob 20. uri za rumeni abon- ma predstava Mišolovka, v re- žiji Staneta Kralja in v izvedbi gledališke skupine iz Ljuto- mera. KONCERTI V Narodnem domu v Celju bo v soboto ob 20. uri koncert Tereze Kesovije in Edvina Fli- serja. V Kulturnem centru Laško bo jutri ob 19.30 slavnostni koncert Pihalne godbe Laško, z mažoretno skupino in soli- sti. V župnijski cerkvi Sv. Du- ha v Novi vasi bo v sredo ob 19.30 božični koncert New swing quarteta. V Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah bo v nede- ljo ob 15. uri božično-novolet- ni koncert za upokojence, z nastopom Vokalne skupine Cvet iz Celja in Rajskih strun iz Grobelnega. V večnamenski dvorani v Zrečah bo v nedeljo ob 15. uri božično-novoletni koncert, v organizaciji KUD Vladka Mo- horiča. V veliki dvorani Glasbene šole v Velenju bo nocoj ob 19.30 novoletni koncert Orke- stra slovenske vojske. V Kulturnem domu v Šen- tvidu pri Planini bo v soboto zvečer koncert Moškega pev- skega zbora iz Rogaške Slatine in Mešanega pevskega zbora Zarja iz Šentvida pri Planini. Zvečer ob 19. uri istega dne bo v Slomškovi hiši na Ponikvi koncert flavtistke Alenke Ča- ter in pianistke Andreje Galuf. RAZSTAVE ^ V mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah bodo drevi ob 18. uri odprli razsta- vo umetniških del znanih slo- venskih ilustratorjev in grafi- kov: Marijana Mančka, Danie- la Demšarja, Silvana Omerzu- ja, Mojce Cerjak, Ančke Go- šnik Godec, Jelke in Matjaža Schmidta, Dunje Župančič in Karla ter Nine Zelenko. V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu je odprta razsta- va del Čarna Soča, koroškega akademskega slikarja Rudija Benetika. V slovensko bavarski hiši v Podsredi so na ogled jaslice. V Galeriji sodobne umet- nosti je razstava nagrajencev Društva likovnih umetnikov Maribor. V Galeriji sodobne umet- nosti je na ogled razstava ki- parke Dube Sambolec z naslo- vom »Devided Zones«. V Osrednji knjižnici v Ce- lju je do 31. decembra na og- led razstava starih fotografij Žalca »Spomini še živijo«, v Levstikovi sobi pa je stalna razstava Življenje in delo Vla- dimirja Levstika. Muzej novejše zgodovine ima do konca leta na ogled Slovensko zobozdravstveno zbirko. Otroški muzej razsta- vo Hitreje, višje, močneje, v Starem piskru pa je na ogled razstava »Zatirani, a nikdar poteptani«. Na Dobrni je na ogled raz- stava grafik akademske slikar- ke Seide Belagovič iz Podgori- ce. Na Glavni pošti razstavlja Marinka Kerstein, v Etolu Damjana Bohorč, v hotelu Merx Desanka Kreča, v jedil- nici Bolnišnice Zdenka Vin- šek, v Celjskem domu Vlado Geršak in v galeriji Vovk v Ozki ulici je Toni Mohar, stal- no pa razstavlja svoje slike Anton Repnik. .....................OSTALO Pokrajinski muzej Celje pripravlja danes od 15. do 17.30 božično delavnico z na- slovom Naredimo praznično voščilnico, jutri ob isti uri de- lavnico, kjer bodo naredili okrasek za novoletno smreči- co iz naravnih materialov, v soboto pa od 9. do 12. ure delavnico »Naredimo praznič- no voščilnico« in darilno vreč- ko. V torek od 15. do 17.30 bo božična delavnica »Božiček kopitljaček« in v sredo, prav tako od 15. do 17.30 ure, bo- žična delavnica »Pravljična sreda za najmlajše«, kjer bodo ustvarjali otroci do 7. leta sta- rosti. Vse delavnice vodi peda- goginja Mateja Ačko. V knjižnici v Laškem bo v soboto ob 18. uri predstavitev knjige Ohcet po stari šegi, av- torja Jureta Krašovca. V Občinski matični knjiž- nici v Žalcu bo danes ob 18. uri predavanje o vrtovih in parkih Spodnje Savinjske doli- ne. V Domu kulture v Velenju bo jutri ob 19.30 koledovanje folklorne skupine Koleda. V velenjski knjižnici bo nocoj ob 19. uri večer s pesni- kom in dramatikom Ivom Sve- tino. V gostilni Berger bo nocoj ob 19. uri predavanje ob glas- bi in sliki o življenju med boli- vijskimi gorami, Igorja Drste- njaka. Organizira društvo Ma- ti Zemlja. Muzej novejše zgodovine pripravlja danes, v soboto in v torek ob 10. uri muzejsko us- tvarjalno delavnico z naslo- vom Hermanove praznične želje. V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice bo v sredo ob 18. uri STIK-delavnica s slikarskim in likovnim terapevtom Borijem Zupančičem. V hotelu na Dobrni bo jutri zvečer ob 19.30 nastop Fol- klorne skupine in vokalnega seksteta Vigred. 10 KULTURA Na naslovnici Zaleščanskih portretov so se znašli trije možje iz Šaleške doline: Nestl Žgank,' Ivan Atelšek in dr. Alojz Fijavž. Svoj čas so Velenjčani vedeli povedati, da jim usodo kroji AFŽ [ (Atelšek. Fijavž, Žgank). Kratica sicer pomeni Antifašistično žensko zvezo. Portreti iz Zaiesja Vlado Vrbič je predstavil 52 znanih obrazov iz šaleških krajev Prvo sredo v decembru so v velenjski knjižnici pred- stavili knjigo Zaleščanski portreti, avtorja Vlada Vrbi- ča, ki prinaša zapise o zna- nih ljudeh iz šaleških kra- jev. »Nihče ni v Zaleščanskih portretih predstavljen po krivici, marsikdo pa po kri- vici ni,« je dejal avtor. Zakaj so portreti zaleščanskil Ve- lenjski rojak, pedagog in pi- satelj Gustav Šilih je v svojih povestih Šaleško dolino poi- menoval Zalesje. V knjigi, ki jo je založilo podjetje Naš čas d.o.o., je na 324 straneh predstavljenih 51 portretov, ki so bili lani in letos objavljeni v tedniku Naš čas. Ne glede na pomem- bnost portretiranca je vsem odmerjenega približno enako prostora, kot zadnji, dvain- petdeseti, se ob koncu knjige predstavi še pisec sam, sicer direktor velenjskega Kultur- nega centra Ivana Napotnika. Že kakšnih deset let je pisal pod psevdonimom U. Hrast in uporabil ga je tudi pri pisa- nju portretov. Znanih Šalešča- nov je še veliko več, a kot pravi avtor, nekje je treba de- lo (za sedaj) zaključiti. Potru- dil se je, da ni ocenjeval por- tretirancev, skozi katere se je dotaknil tudi polpretekle zgo- dovine, ki bi jo marsikdo raje kar zanikal. Predstavil je zelo različne značaje in posamez- nike, med njimi Matjaža Kmecla, Adolfa Štormana, Bogdana Meniha, Jožeta Ro- bido, Franca Žerdina, Jarosla- va Vrtačnika... Resnic je ved- no več, portreti so portreti- rančev pogled na življenje, je dejal avtor. V knjigi je na za- četku izpostavljena za Vele- nje pomembna trojica - Ivan Atelšek, dr. Alojz Fijavž, Nestl Žgank - ki so jo svoj čas na kratko imenovali AFŽ. Skozi osebne pripovedi lahko bralci veliko izvejo o preteklosti in sedanjosti ša- leške doline, obenem pa jim knjiga na malce hudomušen način odpre vrata zasebnosti in domačih skrivnosti. »V knjigi je U. Hrast hotel nekaj bolj opaznih posameznikov razgrniti tako, da bi nam po- stali manj nedostopni, bolj ra- zumljivi in vsakdanji,« je v uvodu zapisal Boris Zakošek. »Skozi njih lahko vidimo več sebe in skozi njih lažje prezr- calimo svoje bivanje. Pred- vsem pa smo si ob prebiranju knjige bližji. In to je smisel te knjige.« KSENIJA LEKIČ Foto: LOJZE OJSTERŠEK Razvoj likovne umetnosti na Slovenskem Pri založbi Mladinska knji- ga je pred kratkim izšla ob- sežna ilustrirana knjiga z na- slovom Umetnost na Sloven- skem, v kateri so zajeta naj- pomembnejša obdobja in de- la s področja likovne umet- nosti pri nas, od najstarejših primerov do našega časa. Občutek za likovno oblikova- nje svojega bivalnega okolja ali predmetov za vsakdanjo upo- rabo se je pri naših prednikih izoblikoval že zelo zgodaj. Prvi takšni do sedaj znani primeri so stari približno 30 tisoč let in so delo sodobnega človeka. Prvo poglavje v knjigi je namenjeno raznim predmetom, ki so jih našli pri nas in so bili narejeni v obdobju prazgodovine. Sledi poglavje o umetnosti rimske antike, ki je v naš prostor prine- slo povsem novo razumevanje likovne kulture, zato nam je iz tega časa ostalo zelo veliko kva- litetnih primerov tedanje umet- nosti. Srednjemu veku sta na- menjena dva poglavja, za to obdobje pa je zelo pomembno, da so se na tem prostoru naseli- li slovanski prebivalci, ki so od takrat naprej sodelovali na vseh področjih družbenega razvoja. V tem času se je tudi oblikoval prostor srečanja treh velikih evropskih kulturnih skupin: ro- manske, germanske in slovan- ske, ki so v poznejših razdobjih določale osnovne poteze v raz- voju likovne umetnosti pri nas. Nato so v knjigi nanizana vsa pomembnejša obdobja in slogi, značilna tako za evropsko umetnost kot tudi za sloven- sko. Renesansa, barok, raznoli- ka umetnost 19. stoletja, začetki modernizma, umetnost med obema vojnama, povojna umetnost v razponu od socrea- lističnega modela do abstrakci- je, osemdeseta in devetdeseta leta. Umetnost na Slovenskem je knjiga, ki na poljuden, a hkrati strokoven način predstavlja naj- pomembnejše dosežke na po- dročju arhitekture, slikarstva, kiparstva, grafike, oblikovanja na območju današnje Slovenije. Pri tem je precejšen poudarek tudi na delih, ki so bila narejena na širšem celjskem območju, najsi gre za prve primere obli- kovanja predmetov, ki so jih našli v Potočki zijalki, pa do poznejših del z likovnega po- dročja, ki so jih delali razni moj- stri, katerih imen mnogokrat ne poznamo, s časom pa so se vse bolj uveljavljali domači avtorji. Pri knjigi, ki je delo več naših strokovnjakov, je sodeloval tudi Ivan Stopar, eden največjih poz- navalcev grajske arhitekture pri nas, ki je napisal poglavje o likovnem snovanju 19. stoletja. Poleg njega so posamezna po- glavja napisali še Nataša Golob, Predrag Novakovič. Božidar Slapšak, Lev Menaše, Damjan Prelovšek. Tomaž Brejc, Milček Komelj, Stane Bernik, Igor Za- bel ter Andrej Medved, ■■■■■■i BORIS GORUPIČ Pravljičarka Mateja Žvižej z mladimi obiskovalci v novi sobi. Pravljični teden Miško Knjižko v novih prostorih - Pravljice z gledališko igralko Tino Gorenjak z novim šolskim letom je oddelek za otroke Osrednje knjižnice Celje pridobil prav- ljično sobo, v kateri so vsako drugo sredo srečanja s pred- šolskimi otroci, od nasled- njega ponedeljka do petka pa bo še tradicionalni pravljični teden pri Mišku Knjižku. »Pravljična skupina deluje že šesto leto in četrtič ob sode- lovanju dijakov 1.gimnazije. Ureditev sobe, v kateri je pro- stora za približno 40 otrok, nam je omogočila nekaj spre- memb tudi v sami knjižnici, ki bo za mlade obiskovalce še bolj zanimiva. Cicibanov koti- ček je večji, novost je čitalnica, naslednja naložba pa bo soba z računalniki,« je spremembe predstavila Ida Kreča. V pravljičnem tednu bodo znova sodelovali tudi celjski gledališčniki. Lansko srečanje s Trnuljčico je bilo za mladež pravo doživetje in nekaj po- sebnega bosta tudi ponede- ljek in naslednji četrtek, ko bo Tina Gorenjak za starostno skupino od 4 do 6 let povedala in zaigrala pravljici Sneženi mož in Modri Božiček. Pred- šolskim otrokom je namenje- na še sredina Novoletna prav- ljica (Mateja Žvižej), kjer bo za popestritev poskrbela obliko- valka Nada Mlinarevič. Preostala dneva sta rezer- virana za otroke od 7. do 10.leta. V torek bo Ida Kreča povedala pravljico Trije Mi- klavži, v petek pa bo pravljič- na skupina izvedla Božičkova pisma in še nekaj pravljic. Oba dneva bo sodelovala ob- likovalka Nada Mlinarevič, vse prireditve pa se bodo za- čele ob 17.uri. Ž.Z. Neda Hafner. Peter Groznik - Peč, Tanja Pogorevc in Urška Stropnik. Štirje ilustratorji se poslužujejo zelo heterogenih sodobnih tehnik ustvarjanja. Kdo riše zgodbe? v galeriji Kulturnega cen- tra Ivana Napotnika v Vele- nju so v petek, 4. decembra, odprli razstavo del štirih ve- lenjskih ilustratorjev mlajše generacije, ki se uveljavljajo predvsem na področju knjižne ilustracije. Med knjižnimi ilustracijami Petra Groznika-Peča so med pomembnejšimi Vaje iz slo- venskega jezika za 3. razred in Moj način dela pri pouku. Omeniti velja še Kolesarska potovanja (Jure Piano) in Umi- ječe svadanja (dr. Pavao Braj- ša). V pripravi za izdajo so Boštjanove zgodbe (avtorica besedila bo Herma Groznik) in Plenične za gospodiče in gospodične (avtor pesmi za najmlajše bo Ivo Stropnik). Po mnenju poznavalcev je njego- va risba zanimiva tako v stripu kot tudi v liričnejši opremi. Za Tanjo Pogorevc, ki se je pro- fesionalno zapisala knjižni ilu- straciji, je značilna prepoznav- na klasična ilustracija. Domi- selno je opremila knjigo Nena- vadna čebelica, avtorja Branka Čanča. Urška Stropnik je ilu- strirala dve knjigi, in sicer Ka- ko so nastale ZDA (Milan De- kleva) ter O treh netopirjih (Rok Poles). Ilustracije je za- stavila kot lepljenke in kulise, v toplih barvah in ob spremlja- vi izstopajočih, naslikanih črk. Neda Hafner je ilustrirala knji- ge Zlati tjulenj (Branko Čanč), Ko je vsaka pot za pol ure daljša (Ivo Stropnik) in Po- slednji škrat (Vladimir Verd- nik). Po besedah kritikov je njena izpoved močna in sa- mosvoja. K.L., Foto: L. OJSTERŠEK Vernis mou na Dobrni v hotelu Toplice na Dobrni so v soboto za ogled odprli razstavo grafik bakrotisk Vernis mou akademske slikarke Seide Belegovič iz Črne gore. Razstavo so pripravili v podjetju Limit Štore in reviji Likovni svet, v kulturnem programu ob odprtju razstave pa je svoje pesmi brala Virginija Mehle Majerič. Akademska slikarka Seida Belegovič izhaja iz Črne gore, likovno akademijo je končala v Prištini, podiplomski študij iz grafike pa v Sarajevu. Samostojno in skupin- sko je Belegovičeva začela razstavljati leta 1979, ob študiju pa se je izpopolnjevala tudi na strokovnih potovanjih po Italiji, Grčiji, Romuniji in v Parizu. V Dobrni tokrat predstavlja svoj ciklus »Toke i derdani«, temelječ na ilirskih legendah Črne gore. IS NASI KRAJI IN UUDJE 11 REČENO (ne) STORJENO Ali umetniki res pijejo? M nujno, a velikokrat vendar- le drži. Mislim seveda na alko- holne pijače. Tom Dardis na pri- mer piše, da je bilo med sedmi- mi, v Ameriki rojenimi pisatelji, nagrajenimi z Nobelovo nagrado književnosti, pet alkoholikov. Tudi sicer je seznam podobno zaznamovanih ameriških piscev kar precej dolg. Med njimi so imena kot na primer WHliam Faulkner, Eniest Hemingway, John Steinbeck, Tennessee Wil- liams, Truman Capote. Od sli- karjev omenimo samo Jacsona Pollocka, saj so drugi splošni javnosti morda nekoliko manj znani. Po splošnem mnenju naj bi pijančevanje odpiralo okna duše. Po drugi strani, ugotavlja Lacan, da se subtilna, paranoič- na umetniška nrav najlažje zate- če v okrilje alkohola ali tudi kak- šni drugi vrsti mamila, da bi zbežala pred dolgočasno pogub- nostjo vsakdana. Ideja, da pijan- čevanje pospešuje ustvarjalnost, sicer ni nova, je pa po drugi strani kar malo verjetno, da bi recimo naš največji pesnik napi- sal Sonetni venec pod vplivom opajajočih hlapov. Natančnost, ki je potrebna za takšno delo pa tudi za večino drugih zahtevnej- ših pesmi, namreč zagotovo ne dovoljuje prisotnost vinskih ha- lucinacij. Pri nas obstaja še vrsta drugih piscev ter umetnikov sploh, za katere je bilo in je značilno veselje do pitja alkohol- nih pijač. Vendar pa je potrebno zapisati, da je bilo, ali je, toza- devno početje potrebno ločiti od njihovega ustvarjalnega akta, prav zaradi že omenjenih razlo- gov. Na žalost tistih, ki si sicer predstavljajo, da so umetniki že zgolj zato, ker pijejo, je potrebno omeniti tudi dejstvo, da pa na drugi strani poznamo celo vrsto pisateljev, slikarjev, skladateljev itd., ki skorajda ne pogledajo globlje v kozarec, pa sodijo vsee- no med boljše ustvarjalce svojega žanra. Iz tega sledi, da pijanče- vanje sicer morda res nekoliko pripomore k bujnejši domišljiji, potrebni za začetni zagcM, po svoji osnovi pa je bolj kot ne predvsem samo ena od lastnosti, ki ji po splošnih družbeniltnor- mali ne pripisujemo ne vem ka- ko visoke moralne stopnje. Nag- njenje k alkoholnim pijačam se tako izkazuje zgolj kot slabost, ne pa vrlina umetnikovega rav- nanja in obnašanja. Na splošno lahko rečemo, da nas pravza- prav nič ne briga, kakšne pijan- ske burkarije je zganjal pesnik, ko je iskal inspiracijo za svoje pisanje, saj je za nas pomembno le tisto, kar je napisal. Žal oprav- Ijive Slovence velikokrat bolj za- nima prvo omenjeno, kot samo ustvarjeno delo. ZORAN PEVEC Pripomoček za ljudi Telefonski ojačevalnik, delo Milana Zupanca iz Žalca, je najboljša inovacija Pred kratkim je vladni urad za investicije, sklad za nagrajevanje inovacij na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov na Brdu razglasil najboljše inovacije. Med na- grajenci je tudi Žalčan Milan Zupane, ki je prejel prvo nagrado za telefonski ojačeval- nik, namenjen osebam z zaušesnim slušnim aparatom. »Moja osnovna dejavnost je delavnica, toda predvsem zaradi lastnih potreb, ker sem tudi sam naglušen, se zadnja štiri leta bolj intenziv- no ukvarjam z inovacijami,« je pripovedoval Milan Zupane v RTV servisu na Šlandrovem trgu v Žalcu. »Kot obrtnik sem namreč pogosto potreboval telefon. Potem pa slaba linija, doga- jalo se je, da nisem razumel sogovornika... Včasih se sploh nisem pogovoriti, tako da sta mi pri telefonskih pogovorih pomagala žena ali sin. Zato sem začel razmišljati, kako bi si pomagal. Po poklicu sem elektrotehnik, zato z tehnično rešitvijo problema ni bilo velikih težav« Gospod Zupane je svojo inovacijo, telefon- ski ojačevalnik, najprej preizkusil kar na sebi. Ker je tudi član celjskega društva gluhih in naglušnih, so mu v društvu pomagali z izborom 20 test- nih oseb, ki so preizkušale Zupančevo iznajdbo. »Tudi to Milan Zupane je delovalo, vsi so namreč telefonski ojačevalnik dobro ocenili, zato sem ga patenti- ral,« je pripovedoval dobro- voljni Dušan, ki je v Žalec prišel skoraj pred tremi de- setletji iz Zasavja. Telefonski ojačevalnik ni edina Dušanova inovacija. njegova je tudi iznajdba elektronske televizijske zan- ke, to je pripomoček osebam z zaušesnim slušnim apara- tom za boljši tonski sprejem in individualno regulacijo glasnosti pri spremljanju te- levizijskega programa. Z uporabo tega pripomočka lahko naglušna oseba sprem- lja program nemoteno, saj si lahko glasnost iz televizij- skega aparata nastavi glede na svoje potrebe preko elek- tronske TV zanke. Normalno slišeči lahko glasnost nasta- vijo tako, kot ustreza njim ali pa sprejemnik popolnoma utišajo. Tudi pri telefonskem ojače- valniku je zadeva podobna, saj lahko osebe brez slušnega aparata telefon povsem nor- malno uporabljajo. Aparatu je dodan le ojačevalnik, ki deset- krat ojača zvok, vendar je upo- raben samo za osebe s slu- šnim aparatom.Tudi pogoji nakupa so dokaj ugodni, saj gospod Zupane predvsem že- li, da bi njegovo inovacijo s pridom uporabljalo čimveč ljudi. URŠKA SELIŠNIK Nov lastnik v Telcu? stečajni upravitelj celj- skega trgovskega podjetja Teko Rudi Hramec priča- kuje, da bo že prihodnji teden znano, kdo bo novi lastnik zgradbe v Gubčevi ulici v Celju. Zanimanje za nakup objek- ta in polovice še neprodane opreme je kar precejšnje. Hramec se je namreč odločil, da bo po dveh neuspelih dražbah in enem javnem zbi- ranju ponudb podjetje prodal neposredno, saj bi ob ponov- ni dražbi zopet moral znižati ceno. Prihodnji teden bo tudi znano, na kakšen način bo šestnajst upnikov izterjalo svoje terjatve do podjetja Das International v stečaju. Pod- jetje namreč nima nobenega premoženja, zato je Rudi Hramec predlagal upnikom, naj prevzamejo terjatve in jih tudi sami izterjajo, s čimer pa se vsi ne strinjajo. Višina priz- nanih terjatev znaša 291 mili- jonov tolarjev. JI Mikiavževan je v Šmikiavžu Sveti Nikolaj, ki mu pri nas navadno pravimo sveti Mi- klavž, je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov v ka- toliškem delu Evrope. Na Slovenskem mu je posveče- nih blizu 200 cerkva. Tudi v Šmikiavžu je od leta 1545 do leta 1882 stala cerkev, posve- čena svetemu Miklavžu, po katerem je kraj dobil ime. Z namenom, da bi ohranili star ljudski običaj - miklav- ževanje, so letos vaščani po- stavili obeležje, ki je dobilo ime sv. Miklavž. Na obelež- ju, ki je narejeno iz zelo sta- rega cedrovega debla, je pri- trjena iz lesa izklesana podo- ba sv. Miklavža z otrokom v naročju. Samo mikiavževan je se je pričelo s posvetitvijo obelež- ja. Po njej je nastopil Šmi- klavški bend, zapel moški pevski zbor Ljubečna, najm- lajše pa so razveselili z lut- kovno igro. Potem je seveda prišel Miklavž s svojim spremljevalci: parkeljni in angeli. V veselje otrok je vsem podaril preproste daro- ve, kot jih narekuje star obi- čaj: jabolka, orehe, suhe češplje, fige, rožiče in par- keljne iz testa. Kot simbol za poredne otroke pa je bila do- dana še šiba. Vaščani Šmiklavža so se to- krat pošteno potrudili. Na vasi so postavili velik šotor in vanj postavili dva gašperja, na ka- terem so kuhali čaj, vino in klobase. Gospodinje iz vasi so napekle domače pecivo in ga ponujale vsem obiskovalcem. V naslednjih letih želijo ta obi- čaj izpopolniti in obeležju do- dati velik nabiralnik, v kate- rem naj bi se teden pred mi- klavževanjem zbirala pisma z željami otrok. POLONA GROBELNIK, BRIGITA STEPIŠNIK V veselje Zrečanom Praznični december ponu- ja Zrečanom številne prire- ditve. V otroških delavnicah, ki so nad zreško tržnico vsak petek popoldne in soboto dopoldne, se lahko mladi preskusijo v likovnih, glasbenih, plesnih in ročnih spretnostih. Delavnice bodo sklenili z razstavo in kul- turnim programom v sredo, 23. decembra. Da bo december vesel in razigran bodo poskrbeli tudi zreški taborniki. V petek, 11. decembra, pripravljajo v pro- storih osnovne šole čajanko s šaljivimi igrami. Zreški skavti pa bodo v soboto, 19. decem- bra, prinesli betlehemsko luč miru. Slovesno^o bodo spreje- li v novi župnijski cerkvi. Kuhurno umetniško društvo Vladko Mohorič prireja v nede- ljo, 13. decembra, v večnamen- ski dvorani v Zrečah božično novoletni koncert, pod pokro- viteljstvom župana Jožeta Ko- širja pa 22. decembra tudi praznični koncert stare glasbe. Pričarali ga bodo solopevci, študentje Akademijo za glasbo iz Ljubljane, in domača instru- mentalna skupina. B.P. Juteršek ostaja na čelu OOZ Celje v petek je v prostorih Ob- močne obrtne zbornice Celje na 1. redni seji skupščine 37 poslancev, ki so jih obrtniki izvolili v svojih sekcijah za mandatno obdobje 1998- 2002, za zborničnega pred- sednika ponovno izbralo Zvonka Juterška. Zbornična organizacijsko kadrovska komisija je po pre- gledu kandidatur za predsed- nika zbornice že poleti ugoto- vila, da ustrezajo predpisanim kriterijem za predsednika ti- skar Miran Gracer, obrtnik elektro dejavnosti Zvonko Ju- teršek in gostinec Bojan Le- šer. Potem, ko je sredi oktobra Gracer odstopil od kandidatu- re, so na skupščini za zbornič- nega predsednika ponovno s 23 glasovi za izvolili Juterška, imenovali pa so tudi 5-članski nadzorni odbor in 3-člansko organizacijsko kadrovsko ko- misijo. IS Za vsakogar nekaj v Likovnem salonu Celje so v petek odprli novoletno prodajno razstavo, obiskovalce pa vabijo h ogledu in seveda tudi nakupom umetniških del vse do 29. decembra. Z novoletno prodajno razstavo so v Likovnem salonu Celjane prijetno presenetili že lani, z obiskom in tudi povpraševanjem po umetniških delih pa so bili organizatorji razstave zadovoljni. Izbor del, ki so na ogled in naprodaj v salonu, sloni na načelu »za vsakogar nekaj«, kar pomeni, da si lahko nakup umetniškega dela privošči prav vsakdo. Ob pripravi letošnje razstave so se odločili, da v Likovni salon povabijo znane in malo manj znane avtorje, da predstavijo in obiskovalcem ponudijo slike in kipe, ilustracije in grafike. Obiskovalcem želijo približati mlade umetnike, osrednja želja organizatorjev razstave pa je, da Celjani kar največ razstavljenih del »povabijo« v svoje ali svojih prijateljev domove^ ..........____..... ^....j^ Lions klub z žensko dušo Lions klub Celje-Lioness je ime tretjega celjskega kluba Lions, ki se je pričel snovati letos spomladi, koncem sep- tembra pa je bil ustanovni občni zbor kluba, katerega posebnost je ta, da vključuje izključno ženske članice. Klub, ki je od novembra re- gistriran pri upravnem orga- nu, sestavlja štiriindvajset žensk-ustanovitvenih članic. Deluje po pravilih svojega sta- tuta in skladno s podzakonski- mi akti International Associa- tion.of Lions Clubs. Seveda je delovanje kluba v prvi vrsti naravnano na spoštovanje ko- deksa lionistične etike in smo- tre lionizma. Prva predsedni- ca novoustanovljenega kluba je Vesna Vran kič. Klubov Lions z izključno žensko zasedbo je v okviru mednarodne organizacije Lions International verjetno zelo malo, gotovo pa je celjski klub Lioness prvi in edini tak- šen v Sloveniji, njegovo delo- vanje pa je zaradi te izjemno- sti deležno posebne pozorno- sti. Zato ni naključje, da je pred kratkim na sedež kluba (Galerija Mozaik) prispelo pozdravno pismo z najboljši- mi željami in čestitkami, pod katerega se je podpisal sam guverner distrikta, ki vključu- je tudi Slovenijo, gospod Sto- jan Plesničar. In zakaj ženski klub Lions? Eno od načel kodeksa lioni- stične etike je tudi »biti pozo- ren do bližnjega, nuditi po- moč šibkejšemu, skrbeti za prizadetega in nuditi pozor- nost trpečemu«. Gre torej za humanitarno plat delovanja, ki je ženski tankočitnosti in umevanju tovrstne problema- tike vsekakor zelo blizu. Klub že ima v mislih uresničitev konkretne humanitarne akcije (nuditi pomoč prizadetemu), sicer pa se namerava uveljav- ljati predvsem z drobnimi de- janji pomoči in podpore posa- meznikom ali skupinam. Ena izmed najpomembnejših in zahtevnih nalog Lions kluba Celje-Lioness pa je organizaci- ja dobrodelne prireditve s ple- som, imenovane charter night, ki bo predvidoma spomladi prihodnjega leta. M.A. Kuverta in žig v Savinov spomin v torek, 15. decembra, bo minilo 50 let od smrti sklada- telja Rista Savina. V počastitev skladateljevega spomina bodo v Filatelistič- nem društvu Žalec izdali posebno kuverto, na kateri bo Savinov portret. V kuverti bo priloga z življenjepisom tega pomembnega skladatelja, kuverta pa bo v prodaji stala 200 tolarjev. Hkrati bo v Pošti Žalec samo v torek, torej na sam dan obletnice, na voljo tudi poseben žig, na katerem bosta odtisnjena Savinov podpis in datum. US 12 NAŠI KRAJI IN UUDJE Socialne razmere na slabše Na Konjiškem pričakujejo, dcf bo imel Rdeči križ še več dela Na konjiškem koncu, ki ga pesti nezaposlenost, so pre- tekla tri leta beležili nekoli- ko slabši odziv krvodajalcev. Na letošnjih akcijah so jih spet našteli nad 1400, saj so uspeli pridobiti veliko novih mladih krvodajalcev, ki so brez službe. S tem so se pretekh teden med drugim seznanih na vo- lilni skupščini območnega združenja Rdečega križa Slo- venske Konjice, ki deluje prav tako na območju občin Vita- nje in Zreče. Za dolgoletno delo na hu- manitarnem področju so po- delili Zlati znak RKS Jožici Bračun. Častni članici RKS sta postali dr. Marta Šlibar in Ivanka Einfalt. Na skupščini so poročali tu- di o prizadevanjih na drugih področjih delovanja RK, saj išče pomoč vse več ljudi. Tre- nutno pomagajo vsak mesec s prehrambenimi paketi blizu 400 občanom, pri čemer so deležni denarja iz treh občin- skih proračunov. Vsak teden delijo najbolj potrebnim tudi oblačila, obutev, igrače in drugo, občasno pa še pohiš- tvo in gospodinjske stroje. Si- cer pa so v delovnem načrtu konjiškega Rdečega križa predvideli, da bo socialna sti- ska občanov še večja. V območnem združenju so- delujejo v pripravah na vsako- letna srečanja starejših obča- nov, ki se jih udeleži celo po več kot 1500 ljudi. V krajevnih or- ganizacijah redno obiskujejo bolne, ostarele in osamljene, pri čemer jim je v veliko pomoč vprašalnik o položaju na tere- nu. Vsako leto posebej obišče- jo najstarejšo občanko Pavlo Šmuc, ki je v 102. letu življenja. Za predsednico konjiškega območnega združenja RKS so znova izvolili dr. Olgo Čanžek, za podpredsednico Mojco Jazbec, za sekretarko pa imenovali Marto Šmalc. V zadnjih letih so veliko pomagali trem družinam, ki jim je ogenj vzel dom ali gos- podarsko poslopje, sodelova- li so v akciji zbiranja prispev- kov za Daniela, ki so mu v Londonu uspešno operirali oči ter organizirali pomoč Marku, ki je postal paraple- gik. Ob vsakem koncu leta so mnogim družinam še dodat- no pomagali s prehrambeni- mi paketi. V krajevnih organi- zacijah ter pomladku Rdeče- ga križa prodajo vsako leto veliko koledarjev in božično- novoletnih voščilnic, denar pa namenjajo za srečanja starej- ših občanov in drugo pomoč. Veliko si prizadevajo tudi na področju vzgojno-zdravstvene dejavnosti, prve pomoči, dela s pomladkom RK in podobno. Med drugim so uspešno zbirali certifikate v korist RK, pri če- mer se je nabralo 1,1 milijona sredstev. Zato so se o njihovem delu med skupščino pohvalno izrazili generalni sekretar RKS Mirko Jelenič ter župana Slo- venskih Konjic in Vitanja, ki sta se srečanja udeležila. mmmm brane jeranko Milan Cajner z vrhunsko trofejo. Trofeja nad trofejami Lovišča Lovske družine Dreta Nazarje so zelo bogata z divjadjo, posebej so člani j zadovoljni z gojitvijo divjih prašičev. | Lovci so do nedelje uplenili že 27 divjih prašičev, med njimi pa se je sredi preteklega tedna po-| dolgih sušnih letih končno znašel kapitalni merjasec, ki je že očiščen tehtal kar 188 kilogramov.] To je doslej največji in najtežji merjasec, ki so ga uplenili člani te družine, dokaj zanesljivo pa je; tudi največji na območju Zgornje Savinjske doline. Lovska sreča je bila tokrat v rokah Milanaj Cajnerja, ki je uplenil vrhunsko trofejo, poznavalci pa pravijo, da ji bo mednarodna komisija! dodelila zlato medaljo. Foto: C. SEM: Žabe za božič Kot že devet let zapored, je Celjski plesni orkester Žabe tudi letos pripravil izreden program desetega jubilejnega Božičnega koncerta. Koncert bo v petek, 25. decembra ob 19.30 v prenovljeni dvorani celjskega kina Union, kot solista pa bosta nastopila Eva Hren - vokal in kitara ter Primož Grašič - kitara. Žabe so tudi to pot ostale zveste ljubiteljem in slogu, ki ga gojijo že več kot pol stoletja. Program je poln lepih, božično obarvanih melodij in zimzelenih popevk, ki polepšajo in ogrejejo ta letni čas. Gosto- ma se bodo pridružili domači solisti, ubrano »žabje« muzicira- nje bo tudi letos vodil dirigent Tomaž Grintal. Vstopnice bodo na voljo od 15. decembra naprej pri blagajni kina Union. UM Smučarji bodo plesali Veselemu predprazničnemu razpoloženju se pridružujejo tudi celjski smučarji. V soboto, 19. decembra, pripravljajo v Narodnem domu tradicionalni smučarski ples, na katerem se ob glasbi ansambla Štajerskih 7 obeta veliko zabave. Smučar- sko društvo Unior Celje, ki je prireditelj plesa, že vrsto let na tak način poskrbi za prijetno prednovoletno vzdušje, izkupi- ček s plesa pa namenja razvoju otroškega in mladinskega smučanja v Celju. Silvesirski tek v Celju Na pobudo Gorazda Mavrica, direktorja MG Company in Restavracije Ambient in ob polni podpori podpori naše medijske hiše NT&RC naj bi se na Silvestrovo v Celju »zgodil« prvi silvestrski tek po ulicah mestnega jedra s startom ob 19.00 in ciljem na Glavnem trgu. Že ob 18. uri naj bi po predvideni trasi stekli baklonosci, kar bi bil neke vrste uvod v silvestrski tek. Organizatorji bodo pripravili veliko sponzorskih nagrad, čeprav to pot tekmovalni vidik ni najpomembnejši. Bolj gre za popestritev zadnjega dne v letu v knežjem mestu Celju in za odzivanje mladine. O podrobnostih in prijavah pa v naslednji številki. UM Oživljena tradicija rudarjev Minuli petek, na god sv. Barbare, so v Sedražu nad Laškim oživili tradicijo, po- vezano z rudarstvom, ki je bila pri njih živa še pred 11. svetovno vojno. •m Kot pomočnico v sili so si sv. Barbaro za svojo zavetni- co vzeli tudi rudarji in se njej v čast poklonili vsako leto v tamkajšnji farni cerkvi. Ru- darji so imeli v teh krajih na ta dan celo dela prost dan. Nji- hova obveznost je bila le, da so prišli k maši. »Kdor ni tega storil, je naredil plavega,« pri- poveduje eden od organiza- torjev letošnje prve oživitve dogodka v kraju, Jože Hrast- nik. »Tega namena sedaj ni- mamo, vendar bomo veseli, če se nam bodo pridružili tudi aktivni rudarji,« je še dodal. Prav zaradi te lepe navade je v okviru Društva upoko- jencev Sedraž vzklila ideja, da bi tradicijo ponovno oživili. V teh krajih mineva skoraj dve- sto let rudarjenja, ki je tam- kajšnjemu življu na levem in desnem bregu Savinje pome- nilo kruh. Kot je povedal na zaključnem srečanju Franc Napret, pa ga marsikje še dandanes, zato z njim ne gre kar tako pomesti. Rudarji so še posebej pono- sni na prapor svete Barbare, na katerem je pripet trak z začetno letnico 1901 in ga hra- nijo v cerkvi, ter prapor, ki je nastal po letu 1960. Oba sta rudarje združevala ob različ- nih priložnostih, še posebej množično pa na god sv. Bar- bare, kot se je to zgodilo le- tos, ko je kljub izjemno slabe- mu vremenu bilo navzočih veliko upokojenih pa tudi ak- tivnih stanovskih »kamera- tov« in drugih obiskovalcev. Prvo oživljeno prireditev so popestrili godbeniki rudarske pihalne godbe Rudnika Tr- bovlje - Hrastnik, laški dekan in nadžupnik Jože Horvat, ki je rudarjem v čast bral sveto mašo, in Franc Napret, ki je v družabnem delu srečanja predstavil rudarsko tradicijo v teh krajih. Organizatorji, člani Društva upokojencev Sedraž, pa so poskrbeli, da je prireditev po- tekala tako kot v starih časih in na zaključku obljubili, da bo prireditev v kraju ostala tudi v bodoče. VLADO MAROT Darila za starejše krajane v velenjskem domu ostarelih je Miklavž tudi letos obdaril starejše krajane. V obdarovanje sta se vključila Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje ter velenjsko društvo invalidov. V kulturnem programu so nastopili učenci iz osnovne šole Šmartno-Velenje in pevski zbor Društva upokojencev Velenje. Darila je prejelo 198 oskrbovancev, ki so bili ganjeni tako zaradi obdarovanja kot zaradi nastopa, ki so ga pripravili posebej zanje. LOJZE OJSTERŠEK NASI KRAJI IN UUDJE 13 Privlačno dišeče, nevsakdanje izdelke, ki so jih naredili v zadnjih dveh mesecih, je mogoče tudi kupiti. Zeliščna galerija je odprta od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro. V vonju carnihzeli Dvorec Trebnik bogatejši za zeliščno galerijo in vinsko klet Novozapadli sneg, žubo- reč potok, ozka stezica ob njem, ki jo osvetljujejo ba- kle, na nebu, prekrita z me- glicami, polna luna. Menih s svetilko v rokah, grajski gos- pod, hlapci, dekle, za mo- gočnimi drevesi vrešpeče čarovnice, v ozadju dvorec Trebnik. Takšen prizor je v petek pričakal prve obiskovalce ze- liščne galerije in grajske kleti v dvorcu pod Konjiško goro. Duh po srednjem veku pa je objemal tudi sam dvorec. Čar- ne zeli, ki so jih spretne roke deklet, oblečenih v stare oprave, zvezale v čarovniške šopke, naredile iz njih dišeče sveče, lončke s skrivnostnimi cvetkami in dišavami, stekle- ničke z opojnimi pijačami, ze- liščne napitke, čajne mešani- ce, marmelade in džeme po starih receptih, so mamile s svojim opojnim vonjem in go- dile očem. Zeliščni kruh in pecivo so lahko prvi oGiskovalci po- skusili v grajski kleti, ki v zadnjih stoletjih ni kaj prida spremenila podobe. V soju plavajočih in stoječih sveč jih je ponujal šef kuhinje Hotela Dravinja Miro Metličar. Vina iz grajske kleti, seveda done- govana v konjiškem Zlatem griču, je- predstavil predsed- nik konjiškega društva vino- gradnikov in vinarjev Jože Tominšek. Bogato zgodovi- no dvorca je slikovito opisal menih, eden izmed članov skupine Moj Aron iz Rovt, ki brez dvoma ve, kako se stre- že srednjemu veku v današ- njih dneh. Da je lahko tudi kuhinja iz starih časov nadvse všečna današnjemu okusu, pa so obiskovalce prepričali v Ho- telu Dravinja, glavnemu delu podjetja Jelen, ki je v projekt oživitve Trebnika vložilo že skoraj 50 milijonov tolarjev, več kot poldrugo milijardo pa bo treba odšteti za celot- no naložbo. Direktor Jelena Boris Klančnik obeta, da bo dokončana v treh do štirih letih. Za komaj 23-članski ko- lektiv to ni mačji kašelj. Am- pak prvi korak je narejen. Okolico Trebnika so pripravi- li že poleti, Jako da bo pri- hodnje leto tam že urejen zeliščni vrt, potem geološki park Slovenije, pa živalski vrt... Še pomembneje pa je, da se je v sodelovanju s sta- novanjsko zadrugo Atrij že pričela gradnja bloka za 22 družin, ki sedaj stanujejo v dvorcu Trebnik. Ko se bodo jeseni prihodnje leto preseli- le, bodo lahko pričeli s celo- vito adaptacijo dvorca. V tem času pa pričakujejo, da se bo že dodobra »prijela« zeliščna galerija in grajska klet in da bo večina od desetih, sedaj sodelujočih preko javnih del, v Trebniku našla stalno za- poslitev. ■MILENA B. POKLIC - Foto: MATEJ NAREKS Večino zelišč, ki se sedaj sušijo pod stropom zeliščne galerije, ali pa so se že znašla v spretnih dekliških rokah, so nabrali v naravi. Dnevi zdravja Projektna pisarna Celje Zdravo mesto je v zadnjem tednu novembra ob pomo- či številnih posameznikov, društev in ustanov organi- zirala Dneve zdravja. V teh dneh so mnogi, ki sicer vsakodnevno delujejo v smeri zdravja, na široko od- prli svoja vrata. Žal Celjani tega niso znali izkoristiti, saj so bile kakovostne, zanimi- ve in poučne prireditve slabo obiskane. Gotovo se mnogi ne zavedajo, kako pomem- bno se je družiti s soljudmi, Če želiš ostati zdrav. »Osnovno poslanstvo pro- jekta Zdrava mesta je obli- kovanje takšnih mestnih okolij, ki bodo podpirala zdravje Celjanov, kar je pa brez aktivne udeležbe posa- meznika nemogoče. Vsak- do med nami je zmožen na- rediti kaj zase, za svoje bliž- nje, za someščane. Le želeti mora. Vsi skupaj, povezani, lahko Celje približamo viziji zdravega mesta. Pridite, zaupajte nam svoje poglede na dogajanje okrog vas. Do- segljivi smo vsak dan od os- mih do osemnajstih, ob so- botah pa od osmih do dva- najstih na Slomškovem trgu 4 v Celju, telefon 485113,« vabijo iz projektne pisarne Celje zdravo mesto. AB Adventničas Prve štiri nedelje cerkvenega leta so adventne. V adventu se kristjani pripravljajo na božič - Jezusovo rojstvo. V tem času naj bi se predvsem duhovno poglobili v skrivnost božiča, zunanji simbol tega pa je adventni venec, na katerem vsako nedeljo prižgejo eno svečko več. Pri nas se je adventni venec kot znak predbožičnega časa uveljavil šele v zadnjih letih, kljub temu pa krasi skoraj vse domove, tudi Rakunovega v Založah, kjer je drugo svečko prižgala Mateja. T. TAVČAR Koncert za zvestobo Banka Celje je tudi letos za svoje najboljše komitente pripravila že tradicionalno srečanje in se jim še na takšen način zahvalila za uspešno sodelovanje. V soboto, 28. novembra, je v Celjski dom povabila predstavnike podjetij, teden dni kasneje pa je v Narodnem domu (na sliki) gostila samostojne podjetnike in varčevalce. Na obeh prireditvah je nastopil orkester Akord s solisti - violinistom Vasilijem Meljnikovim, sopranistko Lidijo Horvat Dunjko in altistko Renato Pokupič. Celjska banka je 4. decembra pripravila v Narodnem domu tudi tradicionalni zbor mentorjev šolskih hranilnic. Zbora so se poleg mentorjev udeležili tudi ravnatelji osnovnih šol in vodje podružničnih šol. Banka je štirinajstim šolam podelila priznanja in srebrnike za 25-letno delo, šolskih hranilnic. JI' Center Soncelc ob obletnici Sonček, Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, pripravlja ob tretji obletnici delovanja v soboto, 12. de- cembra 1998 v svojih prostorih na Gregorčičevi 6 v Celju, dan odprtih vrat. Med prireditvijo, ki se bo pričela ob deseti uri, zaključila pa okoli petnajstih, si bodo obiskovalci lahko ogledali prikaz ročne izdelave papirja in voščilnic. Ob enajstih bo zbrane pozdravila predsednica Zveze Sonček Zora Tomič, Matej Ogrizek bo predstavil program centra, predstavniki Rotary kluba Celje pa bodo članom Sončka podelili ček s sredstvi, ki so jih zbrali med zadnjim dobrodelnim plesom. Dan odprtih vrat centra Zveze društev za cerebralno paralizo se bo zaključil z ogledom video filma »Jaz in jaz«, skupinskega projekta centra Sonček iz Maribora. NMS 14 TEMA TEDNA Srečni starši vzgajajo srečne otroice V Psihološki svetovalnici Marjane Božič Robida v Celju se je prejšnji mesec zaključila šola za kakovostno starševstvo, namenjena posvojiteljem in rejnikom Osem parov staršev, izbranih pri posa- meznih centrih za socialno delo, se je zadnje štiri mesece vsak torek zbiralo v prostorih psihološke svetovalnice Marjane Božič Robida na Stanetovi ulici v Celju. V prijateljskem vzdušju so med šolo za bolj kakovostno starševstvo govorili o različnih temah, ki bi jih morali poznati vsi starši oziroma o področjih, ki bi prišle prav vsa- komur od nas. Skoraj polovica parov, ki so sodelovali v šoli za bolj kakovostno star- ševstvo, je rejnikov, ostala polovica pa je otroka posvojila ali pa na posvojitev še čaka. o tem, kakšna je vloga tovrstnih izobraže- vanj in kako bi lahko koristila tudi biološkim staršem, smo se z Marjano Božič Robida ter s starši, ki so v tej šoli sodelovali, pogovarjali ob koncu šole za kakovostno starševstvo, prvi tovrstni obliki izobraževanja pri nas. Kakšna je razlika med tem, ali za otroke skrbijo rejniki ali posvojitelji? Razlika je v tem, da se z rejniki sklene začasna pogodba, ki ne vključuje starševskih pravic v celoti, tako kot je to pri posvojiteljih. Rejnik ima namreč otroka določen čas, v tem času se ohranjajo stiki z biološkimi starši, h katerim se otrokom potem vrne, če ti v tem času uredijo domače razmere. Ti- sti, ki otroka posvojijo, pa to storijo za vselej in imajo tudi vse pravice, kot pravi starši. Se zakonci pogosteje od- ločajo za rejništvo ali za posvojitev otroka? Večina si želi otroka pos- vojiti, ker imajo potem vse pravice kot pravi starši, hkra- ti pa seveda tudi več dolžno-, sti. Ljudje, ki že imajo svoje otroke (ti so takrat ponavadi že odrasli), pa se ponavadi odločijo za rejništvo, kar jim omogočajo prostor in čas, predvsem pa široko srce. Kakšna je lahko vloga bioloških staršev potem, ko jim zaradi nevzdržnih raz- mer otroka odvzamejo? Otrok v rejništvu naj bi z biološkimi starši ves čas vzdrževal redne stike, ven- dar jih starši, namesto da bi se trudili za kakovostne stike z otroki, ponavadi še dodat- no otežijo, pri čemer imajo pomembno vlogo alkoholi- zem, brezposelnost, nepri- meren odnos do sebe, part- nerja in otrok... Ko pa gre otrok v posvojitev, biološki starši nimajo do njega več nobene pravice. V kakšnem primeru ima center za socialno delo pra- vico otroka odvzeti biološ- kim staršem? To se lahko zgodi, ko sta močno ogrožena otrokov psi- hosocialni razvoj in celo pre- živetje. To pomeni, da otrok ni deležen zadovoljujoče ne- ge, da mu ne nudijo primer- ne hrane in strehe nad glavo, nad njim izvajajo fizično ali psihično nasilje, kot posledi- ca vsega tega pa se pojavljajo vedno večje težave v šoli in tudi razni prekrški, ki pona- vadi opozarjajo na otrokove stiske zaradi neurejenih raz- mer doma. Takšno družino delavci centra ponavadi spremljajo dlje časa, saj je postopek za odvzem otroka zelo težak in zahteven. Tako socialne de- lavke starše večkrat opozori- jo, naj težavo uredijo. Ce se v več mesecih nič ne izboljša in če gre še za fizično ali spolno zlorabo, začnejo na centru s postopkom za od- vzem. Kako na to reagirajo star- ši potem, ko jim otroka v resnici odvzamejo? V nasprotju s prejšnjim ob- našanjem, ko nikakršna opo- zorila ne zaležejo prav nič, postanejo ti starši potem po- navadi izjemno zaskrbljeni. Nihče od staršev si namreč ne želi, da bi okolica izvede- la, da kot družina in kot star- ši ne funkcionirajo dobro. Seveda pa se vsakič, ko se vmešajo strokovnjaki ali pri- de do odvzema otroka, izve, da je v družini marsikaj na- robe. Zato so takšni odvzemi vedno zelo boleči, starši pa začnejo ponavadi potem, na- mesto da bi skušali vse sku- paj olajšati, povzročati še do- datne težave. Kako pa odhod od staršev v novo družino sprejemajo otroci, ki morajo v rejništvo ali posvojitev? Ker imajo otroci vedno svoje starše zelo radi - ne glede na to, kako ti z njimi ravnajo in v kakšnih razme- rah živijo - je otroku zelo težko razložiti, zakaj mora od njih oditi in zakaj bo do- bil nove starše. Šok za otroka pomeni tudi popolnoma no- vo okolje, ki ga ne pozna iri na katerega se mora navadi- ti, pa tudi navade, ki jih ne pozna in jih sprejme na no- vo... In prav tu je potrebno ogromno znanja, izkušenj, pripravljenosti in osebne ka- kovosti človeka, ki mora biti na to dobro pripravljen. Se- veda pa vse to govori tudi o tem, da rejnik ali posvojitelj še zdaleč ne more biti vsak- do. V čem so bistvene razlike med tem, kar naj bi o vzgoji vedeli posvojitelji in rejniki in tem, kar bi morali vedeti biološki starši? Vzgoja je področje, o kate- ri ne moremo nikoli vedeti preveč. Vedeti bi morali, ka- ko človek funkcionira, kak- šne potrebe ima, kakšne so Marjana Božič Robida značilnosti od rojstva skozi odraščanje, kako vidijo otro- ci nas, kako močno vlečejo zgledi, poznati bi morali os- nove delovanja posameznika in razvojne psihologije...Vse to bi morali vedeti vsi starši, vendar od vsakogar ne moreš zahtevati, naj se na tem po- dročju izobražuje, razen te- ga pa starši, ki se odločajo za otroka, pogosto niti ne vedo, kaj jih čaka. Rejniki in pos- vojitelji se te odgovornosti veliko bolj zavedajo, saj se o tem, da bodo razširili druži- no, odločijo popolnoma pre- mišljeno in se na to vlogo ponavadi dobro pripravijo. Bi lahko dejali, da so pos- vojitelji ali rejniki na vlogo staršev načeloma bolje pri- pravljeni kot biološki star- ši? Upam, da ne bo preveč grozno slišati, mislim pa, da o vzgoji večina staršev ne ve dovolj, saj sicer ne bi imeh toliko težav. Niti enega star- ša ne poznam, ki ima odraš- čajočega otroka in bi lahko dejal, da v družini krasno funkcionirajo in da nimajo nobenih težav. S pomočjo znanja bi se dalo marsikaj narediti, vendar odrasli po- navadi pričakujemo, da se bodo otroci preveč ravnali po naših pričakovanjih. Tako pogosto v odnosu do otrok ravnamo po tem, kaj si želi- mo in kaj pričakujemo sami, morali pa bi upoštevati tudi, kaj je dobro za otroke. Pred- vsem pa bi morali otroke prenehati vzgajati po svojem kalupu in jih začeti usmerjati čim širše, rte pa ozko v smi- slu, naj bo športnik, pravnik, učitelj... Splošen kalup vzgoje je tak, da ponavljamo tisto, če- sar smo bili deležni sami, ko so nas vzgajali naši starši, potem pa tu in tam še kaj malega preberemo ali sliši- mo od prijateljev. Vseeno pa se od marsika- terega bodočega starša sli- ši, da ne namerava ponav- ljati napak, ki so jih starši naredili pri njegovi vzgoji... Tistih stvari, ki so jih res zelo motile ali so jih izkusili na svoji koži, morda res ne ponavljajo, na osnovi izku- šenj pa vem, da večino stva- ri, ki so jih bili med vzgojo deležni sami, večina staršev pozneje prenaša tudi na na svoje otroke. Na kakšen način bi se lahko na boljše opravljanje vloge starša pripravilo več ljudi? Množičnih oblik takšnega izobraževanja pri nas zaen- krat še ni, tisti pa, ki prihaja- jo na posvet v svetovalnico, ponavadi pridejo takrat, ko že pride do kakšne težave pri vzgoji. Če so namreč vedno krivi drugi, da je s tvojim otrokom kaj narobe, to po- meni, da ne sprejemaš star- ševske odgovornosti. In po- navadi počnemo prav to: ko je kaj narobe, iščemo odgo- vornost povsod drugje: v šo- li, okolici, družbi, prijate- ljih... Nikoli ne vprašamo se- be, kaj smo storili narobe in kaj lahko storimo, da težavo odpravimo. Kaj je rdeča nit tistega, kar ste hoteli podati udele- žencem šole za bolj kako- vostno starševstvo? Predvsem spoznanje, da je človek odgovoren sam zase in da ima vedno različne iz- bire. Ko nam gre dobro, nam gre dobro zato, ker smo tako sami izbrali, ko nam gre sla- bo, pa je tako spet zato, ker smo to izbrali sami in naša naloga je, da to popravimo. Predvsem velja to za vzgojo, kjer je naše ravnanje še bolj pomembno, saj na nek način oblikujemo mladega člove- ka. To pomeni, naj ne gremo v kaznovanje, kritiziranje ali siljenje, temveč*da se zave- damo, da želimo otroka nau- čiti odgovornega vedenja s tem, da smo odgovorni tudi sami. Sredi sedemdesetih je bi- lo na Celjskem v rejništvu 250 otrok, z leti pa se je to število zmanjšalo, tako da je danes v rejništvu približ- no 100 otrok, med katerimi so tudi težje slušno in du- ševno prizadeti, ki bivajo v raznih zavodih in živijo v rejniških družinah. Sloven- ski zakoni omogočajo tudi opravljanja poklica rejnice, za kar pa se ženske danes skorajda ne odločajo več, in to predvsem zaradi izredno nizkih rejnin. Rejnina za enega otroka se namreč vrti med 20 in 30 tisoč tolarji na mesec, nagrada oziroma plača, ki jo za enega otroka prejema rejnica pa je 12 za zdravega in 19 tisoč tolar- jev za otroka z najtežjimi motnjami v razvoju. Če hočemo, lahko vedno izberemo drugače. Bistveno pa je, da sprejmemo odgo- vornost za svoje življenje v svoje roke. Ko ti enkrat to šine v glavo, lahko postaneš zares odgovoren. In če si od- govoren sam, lahko vzgojiš odgovorne otroke. Kot pri sreči: le srečni starši lahko vzgojijo srečne otroke. Kako pa vse to sprejemajo otroci, za katere pri vsem skupaj navsezadnje gre? Otroci ne marajo, da jih poimenujejo z izrazi kot so »posvojenec«, »rejenec« ali »socialni«, prav tako pa so na takšne izraze občutljivi tudi starši. Zelo veliko jim pome- ni, da so v novi družini spre- jeti kot enakopravni člani in od drugih članov družine sli- šijo »ta je pa naš«. To jim daje občutek pripadnosti in zavest, da so sprejeti v novo družino, kjer se le pod tem pogojem lahko dobro počuti- jo. Za otroka ali mladostni- ka, ki ima svoje starše rad ne glede na to, kakšni so in pri katerih nekdo drug odloča o tem, da morajo od njih oditi, je to namreč vselej velik šok in zato se morajo novi starši na prihod otroka, ki je pona- vadi v preteklih letih življe- nja doživel veliko hudega, še toliko bolje pripraviti. NINA M. SEDLAR; »Posvojiteljstvo je še vedno tabu!« Med srečanji v šoli za bolj kakovostno starševstvo so udeleženci obravnavali različ- ne teme, povezane z bolj kakovostnimi part- nerskimi in družinskimi odnosi, dvigom ka- kovosti lastnega življenja in vzgoji otrok in posebni odgovornosti, ki jo sprejemajo kot »nadomestni« starši. O izkušnjah in vtisih, ki so jih pridobili med obiskovanjem šole bolj kakovostnega starševs- tva, so se starši, ki so v njej sodelovali, razgovo- rih med zadnjim srečanjem v sklopu šole za bolj kakovostno starševstvo. Leonida Grobelnik iz Petrovč: »Dobro je, da je to mešana skupina glede na starost in okolje, glede na to, ali smo že rejniki, starši ali pa bodoči posvojitelji. Izbrane vsebine so pozitiv- no vplivale na naša mnenja o sebi, otrokih, partnerju, prijatelji... Z možem otrok še nima- va, mislim pa, da se je v odnosu do partnerja vse skupaj spremenilo še na bolje kot je bilo do sedaj.« Simona Firšt, vzgojiteljica iz Celja: »Všeč mi je, ker v skupini vlada prijetno in sproščeno vzdušje, tako da si upa vsakdo vse povedati. Nihče nima predsodkov pred drugimi, zato se lahko zelo sproščeno pogovarjamo o težavah in vprašanjih, na katera želimo odgovore. Sa- ma sem kot vzgojiteljica ves čas v stiku s starši in odkar sodelujem v skupini opažam, da večina staršev ni tako zelo sproščenih in odpr- tih kot se učimo tukaj, to pa seveda vpliva tudi na vedenje otrok. Z možem sva začela bolj razmišljati drug o drugem in spoznala sva, da ni vse tako kot je videti, če gledaš površno, in pa, da je potrebno za dober in uspešen zakon marsikaj narediti.« Marjan Plešnik iz Topolšice: »Sodelovanje v šoli za bolj kakovostno starševstvo je zame zelo pomembna izkušnja več v sklopu pridobi- vanja znanja na področju medosebnih odno- sov in vzgoje otrok. V tem času sem pridobil zelo veliko in spremenilo se je moje gledanje na življenje, na partnerja in tudi na bodočo družino. Mislim pa, da bi morala biti tudi javnost bolj obveščena o tem in da je danes zelo malo ljudi, ki znajo na posvojiteljstvo gledati pozitivno in ki ga zmorejo sprejemati, ne da bi ga obsojali. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da še vedno marsikdo od staršev, ki so otroka posvojili, pogovarjanje o teh stvareh odklanja in se o tem nočejo pogovarjati prav zato, ker jih je strah odklonilnega odziva okoli- ce nanje, in ker nočejo prizadeti otroka. Sploh pa je vse v zvezi s posvojiteljstvom in rejniš- tvom pri nas še vedno prevelik tabu. Javnost se tako vede zato, ker stvari, ki jih niso občutili, pogosto ne razumejo, posvojeni otroci morajo marsikdaj slišati kakšno nesramno pripombo, starši posvojenih otrok pa o tem ne govorijo zato, ker jih je strah ali pa sram.« Miha Končnik z Vinske Gore: »Z ženo sva se kar veliko naučila o vzgoji otrok. Najini otroci so sicer že odrasli, zdaj pa sva posvojila dve hčerki, ki sta najstnici in torej v najbolj občutljivih letih, ki so lahko najtežja tudi za odnose s starši. Tisto, o čemer smo govorili v šoli za starše, bo na nadaljnje odnose v družini prav gotovo zelo vplivalo. Ker sta obe dekleti že veliki, sicer malo manj na vzgojo, bolj pa na to, da jih bova znala z ženo bolj poslušati, ju razumeti in jima svetovati tudi na drugačen način kot sva to počela do sedaj.« Marjana Šuc, rejnica iz Šmarja pri Jelšah: »Delo v skupini mi je bilo všeč, saj smo se v šoli za starše našli zelo različni ljudje, tako tisti, ki otroke že imamo kot tisti, ki nanje še čakajo. Zaradi skupnih zanimanj, podobnih izkušenj in velike želje - nuditi otrokom čim bolj kako- vostne pogoje za srečno otroštvo, smo se zelo dobro razumeli. Osebno mi je veliko pomenilo, ker sem lahko izmenjala mnenja in izkušnje z drugimi starši, pri katerih sem imela občutek, da me razumejo. Najbolj všeč mi je bila tema spoznavanje otroka, saj vemo, da so si otroci zelo različni in da ne moremo vseh vzgajati po istem kopitu, pa tudi, da ne moremo za vse postavljati enakih pričakovanj. Če od otroka pričakuješ preveč, si namreč lahko kaj kmalu zelo razočaran, če se ga trudiš zares spoznati in razumeti, pa veš, kaj lahko od njega pričaku- ješ in tako je obema veliko lažje.« N.-M. SEDLAR NASI KRAJI IN UUDJE 15 Invalidova pešpot Pot do hiše Alojza Štuklja je komaj dovolj široka za invalidski voziček - Na ureditev ceste čakata zakonca že štiri leta Štukljeva sta na Mirni poti v bližini celjskega pokopališča zgradila hišo leta 1966 in do nje še danes vodi le ozka peš- pot. Alojz Štukelj, ki je večino delovne dobe preživel kot voz- nik v različnih podjetjih, je zbolel pred 14 leti. V petih letih so mu morali zaradi ne- varnosti tromboze odrezati nogi, kar ga je privedlo v odvi- snost od tuje pomoči in inva- lidskega vozička. Urejena ce- sta do hiše je zanj postala čez noč nepogrešljiva. Zapletlo se je, kje drugje, kot pri sosedih. Najožji del pešpoti do hiše, širok približno meter, je dolg kakšnih petnajst metrov, nato se pot razširi, vendar še vedno ne dovolj, da bi bil možen do- stop z avtomobiU. Po besedah zakoncev Štukelj bi morali ure- diti cesto v dolžini 90 metrov. Prvi sosed naj bi jima prodal zemljo, potrebno za razširitev poti, v dolžini 60 metrov, drugi zemljišče v širini približno ene- ga metra in dolžini 30 metrov. Ko bo prodal prvi, bojda tudi drugi ne bo okleval. Vendar se Štukljeva s sosedom nikakor ne moreta sporazumeti. »Priprav- ljena sva zemljo odkupiti po zmerni ceni, nikakor pa ne po ceni, ki jo je postavil. Zahteval I je namreč 100 nemških mark za kvadratni meter. Po uradni ce- nitvi je vredna največ tretjino te cene,« je pojasnil Alojz Štukelj in dodal, da zadevo urejajo v celjski občini že dve leti, vendar neuspešno. Največji problem je, pravi, da se ne more normal- no vključevati v življenje: »Od doma ne morem sam na vozič- ku, čeprav imam približno 150 metrov proč parkiran avto. Ni- sem kos nobenim vsakdanjim opravkom izven hiše. Ne mo- rem v trgovino, v banko, nika- mor! Če moram na redne kon- trole v bolnišnico, mi priskočijo na pomoč otroci, ki pa imajo tudi svoje obveznosti in svoje življenje.« Do hiše mu ne more- jo pripeljati kurilnega olja, kako bo, ko bo treba izprazniti grez- nico, še ne vedo. Navsezadnje ne pride do hiše niti reševalni avto, če bi ga kdaj nujno potre- boval medicinsko pomoč. Mar- ta Štukelj, Alojzova žena, je in- validska upokojenka, ki zaradi bolezni vratnih vretenc izgublja moč tudi v rokah, in moža v invalidskem vozičku iz leta v leto težje spremlja po pešpoti, kadar je vendarle treba iti zdo- ma. Štukljeva sta hišo, tako kot Še marsikdo drug v tem delu Celja, zgradila na črno, nakar je bila črnogradnja legalizirana leta 1994 in pridobila sta vso potrebno dokumentacijo. Ta- krat so v zazidalni načrt vrisaU tudi cesto do njune hiše. V Zavodu za planiranje in izgrad- njo Mestne občine Celje so skušali doseči sporazum o od- prodaji zemljišča s Štukljevimi sosedi, vendar jim to doslej še ni uspelo. Po trditvah Janka Trobiša, ki se v zavodu ukvarja z odkupom in prodajo stavb- nih zemljišč, bi morali odkupi- ti približno 200 kvadratnih me- trov zemljišča. Naročili so uradno cenitev, vendar od last- nika zemljišča niso dobili od- govora. Tanja Javoršek, prav- nica v Zavodu za planiranje in izgradnjo, je povedala, da zara- di enega dovoza k eni sami stanovanjski hiši po Zakonu o stavbnih zemljiščih ni izkazan javni interes in zato ne morejo sprožiti niti sodnega postopka za razlastitev. Štukljevima po- temtakem preostane le še civil- na tožba, in če sta do ceste upravičena, bi sodišče dovoz odredilo z odločbo. Odgovori v civilnih tožbah pa niso nikoli predvidljivi in enoumni. Ostaja vprašanje nujne poti. Kaj je nujno za invalida in kaj je nuj- no za bližnjega soseda? KSENUA LEKIČ Mirna pot, a preozka za invalidski voziček. Alojz in Marta Štukelj želita urediti hišni dovoz v dolžini približno 90 metrov. Kaj o tem poreče sosed? Veselje hrome deklice HHP^ Odlična učenka iz Zibike bo dobila posebni vozičelP^HHHHI V poletnih mesecih smo poročali o humanitarni akci- ji v pomoč učenki Špeli Lip- nik, ki potrebuje posebni in- validski voziček. Gre za vo- ziček »goseničar«, s katerim se lahko invalid brez težav premika tudi po stopnicah. Z akcijo so pri koncu. Voziček za odlično učenko 4. razreda podružnične šole Zibika bo uvoznik Ritoša iz Izole dobavil v šmarsko obči- no do 20. decembra. Akcijo za nakup vozička na akumulator- ski pogon so spodbudili v zdravihšču Atomske toplice, kjer je zaposlen Špelin oče. Za voziček, ki stane blizu 2,5 milijona tolarjev, so doslej zbrah blizu 1,9 milijona tolar- jev. Razliko bodo prispevali starši, ki bodo zaprosiU za po- moč celjski Zavod za zdravs- tveno zavarovanje. Povabilo k zbiranju sredstev je bilo izred- no odmevno, pri čemer so se najbolj izkazali v šmarski cen- tralni osnovni šoli, veliko so prejeli tudi iz šmarske občin- ske stavbe ter od zaposlenih v Atomskih toplicah. Prejšnji teden so Špehni starši in šolska specialna pe- dagoginja obiskali učenca v Škof j i Loki, ki že uporablja takšen voziček. V istem času je uvoznik iz Izole tudi priskr- bel voziček, ki je last invalida iz Celja ter ga je Špela preizku- sila na stopnicah šmarske šo- le, kjer bo obiskovala pouk od 6. razreda. Invalidna deklica z rokami namreč nima težav, upravljanje vozička pa je eno- stavno in varno. Ljudje v šmarsJki gbčiiu,ter v-zdra^ ču Atomske toplice so veseli, ker so uspeli pomagati inva- lidni deklici v razmeroma kratkem času. Zato bodo za konec akcije pripravili poseb- no prireditev. BRANE JERANKO. 16 NAŠI KRAJI IN UUDJE Koča pod Raduho vabi tudi pozimi Letošnja planinska sezo- na je sicer končana in veči- na planinskih postojank je do pomladi oziroma do zgodnjega poletja zaprla vrata. Med tistimi, ki bodo tudi pozimi, ob koncih ted- na, nudile toplo zavetišče ljubiteljem gora, pa je tudi koča na Loki pod Raduho. Koča, s katero upravlja Pla- ninsko društvo Luče, je pred dnevi dobila nova oskrbnika. To sta Solčavana Betka in Ja- nez-Žiki Slapnik, ki ju ljubi- telji planin poznajo kot dol- goletna oskrbnika Koče na Klemenči jami pod Ojstrico. Nov« gospodarja obljubljata, da bosta domačnost in gosto- ljubje ki sta ju v prejšnjih letih vdahnila Klemenči jami, prenesla tudi na Loko. Tam- kajšnja koča stoji na višini 1534 metrov, na vzhodnem pobočju Raduhe. Blizu koče se je mogoče pripeljati z avto- mobilom, po cesti iz Strug (pribl. 12 km), tisti »pravi« planinci pa lahko pridejo tudi peš iz Luč. Iz doline so v zimskih razmerah debele tri ure hoje, z Loke do vrha Ra- duhe (2062 m) pa še približ- no dve uri. Zimski vzpon na vrh priporočajo le dobro opremljenim in izkušenim planincem, zato pa je toliko bolj prijetno okoli koče. V tem času je na Loki približno ■ 15 centimetrov snega. Pozimi bo koča odprta ob koncih ted- na, v njej se bo mogoče okrepčati in tudi prespati. Os- krbnika Betka in Žiki pa že delata načrte za poletne me- sece, ko bo planinska in izlet- niška sezona na vrhuncu. Ra- duha je ena najlepših planot v slovenskem pogorju, poleti jo krasi bogata flora, njena naj- večja znamenitost pa je Snež- na jama, ki po zaslugi pre- boldskih jamarjev postaja če- dalje bolj priljubljena izlet- niška točka. Povezati vse te lepote in gostoljubnost koče pa je želja novih oskrbnikov na Loki. Bolj kot »kadrovska spre- memba« pod Raduho je obi- skovalce Savinjskih Alp pre- senetila novica, da sta Slapni- kova zapustila kočo na Kle- menči jami, saj sta še letos pripovedovala o velikih načr- tih, začela sta organizirati šo- le v naravi in druge akcije, s katerimi sta želela privabiti še več obiskovalcev. Slapni- kova pravita, da sta obupala nad brezbrižnim odnosom PD Solčava do koče pod Oj- strico: društvo ni poskrbelo za nujno obnovo tovorne žič- nice in tudi sicer je skrb za vlaganja v urejanje postojan- ke prevalilo na oskrbnika. Betka in Žiki sta se zato na hitro odločila za »preselitev« na Loko, kjer so lučki planin- ci ravno iskali novega gospo- darja. MK Astronavt s štirimi poleti »Ni lepšega pogleda na tem svetu, kot je pogled na Zemljo iz vesolja,« je v Velenju dejal kozmonavt dr. Oleg Makarov v Sloveniji se je od 23. no- vembra do 1. decembra mudila tričlanska delegacija iz mo- skovskega znanstvenega inšti- tuta 0KB MET, ki so ga pred 52 leti ustanovili za razvoj elek- tronike, raket in satelitov. Ve- lik del dejavnosti danes name- njajo učenju na daljavo, ki so ga predstavili tudi v Ljubljani v mednarodni delavnici »Sky week« evropskih študentov tehnike o vesoljskih raziska- vah. Med gosti je največjo po- zornost zbudil nekdanji astro- navt dr. Oleg Makarov, ki je v vesolje pčletel štirikrat. Delegati ruske vesoljske agen- cije so obiskali tudi Mestno obči- no Velenje in dvoje podjetij. V podjetju Gorenje Point so raz- pravljali o proizvodnji elektron- skih modulov za zemeljske po- staje, namenjenih sprejemu sa- telitskih signalov, in elektron- skih modulih, uporabnih v ve- soljskih plovilih. V Inovi d.o.o. so se osredotočili na tehnike učenja na daljavo. »Ta način uče- nja bo v 21. stoletju verjetno postal ena od osnovnih oblik izobraževanja, vsaj na področju doživljenjskega izobraževanja, ker tehnološki dosežki (internet, satelitska televizija, računalniki) že sedaj omogočajo učinkovito učenje na daljavo, pri katerem sta lahko učenec in učitelj vsak na svoji strani zemeljske oble in komunicirata prek elektronskih medijev,« je dejal dr. Stane Blat- nik, ki je delegacijo spremljal med obiskom v Sloveniji. Ve- lenjsko podjetje Inova ima pri tovrstnem učenju nekaj drago- cenih izkušenj, saj že dve leti izvajajo pouk na daljavo v sode- lovanju s sarajevsko univerzo. Po mnenju ruskih strokovnja- kov je takšen sistem izobraževa- nja cenejši in učinkovitejši od klasičnega. Satelitske komuni- kacije bodo v sistemu učenja na daljavo pornembne predvsem v velikih deželah, ki imajo slabo razvito telekomunikacijsko strukturo. V pogovorih z delega- cijo iz Moskve so se dotaknili tudi možnosti skupnega nasto- pa v državali tretjega sveta in organizacije določenih izobra- ževalnih oblik, zanimivih za Slo- venijo. Po besedah dr. Stanka Blatnika je to šele začetek dolgo- ročnega sodelovanja med mo- skovskim inštitutom, slovenski- mi podjetji in izobraževalnimi ustanovami. »OKB MEI je raziskovalni in- štitut, ki je opravil prve satelitske prenose iz vesolja, omogočil je namreč posnetke Gagarina in Leonova, čeprav je bila slika spr- va zelo slaba,« je ob obisku v Velenju povedala dr. Svetlana Volodarskaja, pomočnica di- rektorja znanstvenega inštituta s področja učenja na daljavo. »Za nas je izjemnega pomena poseb- na antena, le sedem takih veli- kank je na svetu, s katero lahko spremljamo tudi najbolj odda- ljene satelitske signale. Temelji antene so zaradi stabilnosti se- demdeset metrov globoko v zemlji, saj tehta njen premični del kar tri tisoč ton,« je še razlo- žila dr. Volodarskaja. Inštitut je spremljal polete na oddaljene planete in na osnovi signalov, ki so jih prestregle njihove satelit- ske antene, izdelal atlas Venere. »Zanimivo je,« je dejal dr. Blat- nik, »da so vsa imena na kartah Venere ženska, izjema je le naj- višji vrh, ki so ga poimenovali po znanem škotskem fiziku Max- wellu.« Dr. Oleg Makarov, astronavt, ki ga danes zanima predvsem razvijanje tehnik za upravljanje s sateliti Zemlje, je v mednarod- ni delavnici v Ljubljani, v kateri so slovenski in tuji študentje aktivno sodelovali, predaval o kozmonavtiki v tretjem tisočlet- ju, druga tema pa se je nanašala na vprašanje, ali so danes sploh potrebni poleti s posadko. Ma- karov se lahko pohvali s štirimi poleti v vesolje. Leta 1973, takrat je poletel prvič, so dva dni preiz- kušali uporabo novih skafan- drov. Leta 1975 je letel na posta- jo Salute 4, tri leta kasneje na Salute 6. Njegovo najdaljše biva- nje v vesolju je trajalo 23 dni v letu 1980, ko je moral odpraviti okvaro sistema za ogrevanje. »Za polete v vesolje je potrebno dvoje: dober znanstveni pro- gram in denar,« je dejal Maka- rov, ki si ne pripisuje kakšnih posebnih psihofizičnih sposob- nosti. Občutki pred poletom so podobni občutkom vojaka pred bitko, tudi malce bojazni je vmes, saj se lahko zgodi marsi- kaj nepredvidenega. »Ni lepšega pogleda v življenju, kot je po- gled na Zemljo iz vesolja,« je povedal dr. Oleg Makarov in pri- stavil: »Američani so ruske .as- tronavte prekašali s poletom na Luno, sicer pa je ljubosumje po- polnoma odveč, saj smo približ- no enako uspešni.« . -: - KSENUA LEKIČ Kozmonavt dr. Oleg Makarov, strokovnjakinja za učenje na daljavo dr. Svetlana Volodarskaja in dr. Valentin Vdovkin, pomočnik direktorja za ekonomske odnose v moskovskem razvojnem inštitutu OKB MEI. Prav v tem inštitutu so prvi na svetu omogočili projekt satelitske povezave in neposredni prenos slike iz vesoljske rakete ob poletu astronavtov Gagarina in kasneje Leonova. NASI KRAJI IN UUDJE 17 Seminar za svetovalce Organizacija Klic upanja Celje, do sedaj znana kot Klic f duševni stiski, pripravlja seminar za prostovoljne sveto- valce po telefonu. Spoznavni sestanek bo v torek, 15. decembra ob 16. uri, v prostorih ordinacije za pomoč v duševni stiski na Gregorčiče- ulici 3 v Celju. Vodja ekipe svetovalcev dr. Cvijeta Pahljina . sodelovanju tiste, ki so dopolnili 18 let starosti in so ili 4-letno srednjo šolo ter so sposobni poslušati in leti ter imeti radi ljudi. JI Zdrava šola bodočih vrtnarjev Srednji vrtnarski šoli v Celju so konec novembra ripravili dan zdrave šole, s katerimi so želeli predstaviti >javnosti projekta zdravih šol, v katerega je vključenih že ioU 120 slovenskih šol. Dijaki so sodelovali v 22 delavnicah z različnimi naslovi, največ ! se jih je udeležilo delavnice zdrave prehrane, si ogledalo ikaz potovanja po Kubi in Mehiki, izdelovalo novoletne voščil- ce, božične aranžmaje in venčke ter sodelovalo v glasbeni jlavnici. Ob tem so krasili tudi šolski hodnik v stilu božičnega isa, se učili pripravljati različne pogrinjke, izdelovati nakit, )Vorili so o boleznih odvisnosti ter sodelovali tudi v različnih }vinarskih delavnicah in športnih aktivnostih. N.-M. S. Šentjungerški cestni hazard Peljati se z avtom iz Šmart- nega v Rožni dolini v Šent- jungert je prava pustolovšči- na, zlasti za tistega, ki te ceste ni vajen, in zlasti še v tem času, ko je pokrajina odeta s snegom. Krajani bi k tem okoliščinam dodali še eno, na katero je opozoril Ignac Novak iz Šentjungerta. Pravi, da so se razmere na cesti dodatno poslabšale s tem, ko je tik ob njej, v dolžini dobrih petsto metrov, zrasla visoka žičnata ograja, razpeta med betonske stebre. Ograjo je oktobra letos postavil so- rodnik njegovih sovaščanov, in to tik ob cesti, na sami bankini. Problem se pojavi ta- krat, ko je, po novozapadlem snegu, cesto potrebno splužiti in gmote snega nekam odloži- ti, to pa je mogoče edinole ob ograji. Torej na cesti, ki je že itak preozka za normalen pro- met z motornimi vozili. »Te ceste, ki je edina povezava s Šmartnim v Rožni dolini, zdaj tudi ne bo mogoče asfaltirati, saj stebri to onemogočajo, v zimskem času pa po nekaterih najožjih delih ni mogoč pro- met s težkimi vozili, na primer s cisternami. Na ta problem je naša krajevna skupnost opo- zorila z dopisom na Mestno občino Celje, kjer pa so nam v inšpektoratu za okolje in pro- stor odgovorili, da je zadeva z ograjo povsem legalna, da ima torej tisti, ki jo je postavil, v rokah vse potrebne papirje. Krajani pa se sprašujemo, ka- ko je mogoče, da je gospod Toman dobildovoljenje za po- stavitev ograje tik ob krajevni cesti, če krajevna skupnost ni dala nobenega soglasja in s tem sploh ni bila seznanjena, dovoljenje je dobil tudi brez soglasja najbhžjih sosedov,« Ignac Novak: »Krajani se spra- šujemo, kako je mogoče dobiti gradbeno dovoljenje brez so- glasja krajevne skupnosti in posameznih krajanov...« je povedal Ignac Novak in še dodal, da krajani nimajo nič Naplužene snežne gmote ob ograji so v teh dneh zelo ozko cesto še dodatno zožile. proti temu, da nameravajo so- sedje oziroma njihovi sorodni- ki v prihodnosti na ograjenem zemljišču gojiti jelene, ne mo- rejo pa se sprijazniti s tem, da se njihov življenjski standard s tem poslabša. Kako bodo krajani v Šent- jungertu v bodoče reševaU ta problem, je stvar njihove od- ločitve, ne glede na izid pa ostaja odprto vprašanje, do kdaj se bodo ljudje s tega ob- močja vozili po skrajno nepri- merni in nevarni cesti. Posta- vitev ograje ob njej namreč vsakršno tovrstno naložbo še dodatno problematizira in s tem se bodo v občinskem upravnem organu morali slej- koprej soočiti. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIC Šentiljsko drevo v luči praznikov že teden dni stoji sredi Titovega trga v Velenju lepo okrašena vitka smreka, ki so jo posekali in ripeljali iz pet kilometrov oddaljenega Šentilja. Preden so več kot petnajst metrov visoko drevo lovesno dvignili, so ga učenci OŠ Mihe Pintar Toledo polepšali z okraski, ki so jih izdelah sami. a posebno vzdušje je ob postavljanju drevesa poskrbel sneg, ki je močno naletaval, krepke fante lArnač in okolice je prej motil kot razveseljeval. Pogled na smreko tudi letos mnogim polepša as prazničnega pričakovanja. JOŽE MIKLAVG SD UNIOR CELJE • ■ i vabi otroke stare od 4 do 8 let j V ALPSKO ŠOLO SMUČANJA \ i informacije in prijave po telefonu 724-549 ali vsak četrtek med 19.15 in 20.30 uro v telovadnici Srednje, trgovske šole ali na Rogli (zgornja postaja Košute) vsako soboto in? nedeljo ob 10. uri. ' 18 FOTOREPORTAZA Povolilni okruiki OVI TEDNIK ŠPORT h. Španci ie dali vetra krogu rokometne Lige prvakov še tretja zmaga Celja Pivovarne Laško (27:24) - Portland San Antonio za \ekm v Pompioni obljublja drugačno predstavo. i tir I jo zaporedno zmago - vsekakor najtež- doslej - so si državni prvaki pred gostova- ■ni iia Švedskem praktično zagotovili četrt- ale, za 1. mesto v skupini pa bo (ob ugodnih [pktili na drugih igriščih) potrebno zma- li vsaj še enkrat. Manjkajoča zmaga bo jlažje dosegljiva v Golovcu, kamor v začet- |eta prihaja češki Kovopetrol, medtem ko šla gostovanji v Gbteborgu (to soboto) in v pploni (9. januarja) sila trd oreh. ,11 3a K' tenui res lako, so na najboljši možen čin prikazali španski podprvaki, ki so imeli o piiložnost ujeti naše (v 41. minuti 16:14) malce čudi, da ima Portland v LP kljub .bini predstavam v domačem prvenstvu [10 slab izkupiček. Še najmanj razumljiv je jok poraz v Gbteborgu (1. krog), kakor tudi ^tivno visoka zmaga Šve- f (29:20) proti Kovopetro- Slednjeihu očitno primanj- je moči in volje za drugi ilčas. [isselev za(o)stal Pričakovano največ preglavic celjski rokometaši imeli s Co« obrambo 6-0, ko je cem uspelo odrezati do- iča pivota, v drugem delu še la, močno so zmanjšali učin- ritost Puc:a in Manaskova. In-' pomenijo bliskoviti protina- li, je bilo zelo dobro videti na tekmi. Protiorožje za takšen icept je težko najti, k sreči so i\ nekaj minut učinkovito de- fi domači zunanji bombar- ]i. Svoje je prispeval silovit :etek in vodstvo 5:0, gostje pa iz igre prvič zadeli šele v 13.^ Tekmo 4. kroga v Gbtebor- sodita Švicarja Michael Icone in Felix Ratz, dele- I je Danec Stiig Horst. nuti. »Dober začetek je lahko ijiv Dostikrat sem to že doži- , zato menim, da je bolje ipnjevati igro vseh 60. minut, fono smo dobili v obrambi, pad pa je bil prepočasen - ?malo smo izkoriščali črto in la,« je po srečanju razmišljal ok Puc, ki je tudi ocenil, da je ipa vse bolj uigrana: »Goste 10 prisilili k napakam, v kate- so zapravili veliko žog. Po- boma drugače bo na Šved- om, saj bodo Skandinavci ho- i dokazati svojo vrhunskost se revanširati za katastrofa- len poraz v Celju. Na nas je, da ostanemo čim dlje neporaže- ni!« Puc je v 19. minuti zamenjal tisti trenutek nenatančnega Ma- naskova in nemudoma dosegel gol, kar je Makedoncu dotelj uspelo le enkrat, vendar slabše nadaljeval. Pungartnik je (po reprezentančnih nastopih) »po- tegnil« niz dobrih (strelskih) predstav, večkrat pa mu je v končnici, ko je bil odrezan, po- pustila zbranost, kar pa Špan- cem ni uspelo kaznovati. Poš- kodovanega Jelčiča je solidno nadomestil Šafarič, medtem ko se Stefanovič ni dal zmesti in je bil po mnenju mnogoih »naj« igralec tekme. Pri Portlandu so sloves upravičili Errekondo v obrambnih nalogah, Villaldea v napadu in pri sedemmetrovkah ter »krilaši«, izostal pa je učinek Rusa Kisseleva, s čimer pa zago- tovo ne bo skoparil v Pamloni. »Upoštevati moramo, da smo v tej sezoni igrali že 21 tekem. Odprava CPL se bo izpred Golovca na Švedsko odpravila v petek ob 14,30. Sledi polet preko Frankfurta, v Goteborg pa bodo prispeli okoli 23. ure. V soboto dopoldne bodo roko- metaši opravili lažji trening. Povratek v Celje je (po isti poti) predviden v nedeljo ob 13. uri. Kisselev pa najtežje prenaša os- ter tempo in naporna potova- nja,« pojasnjuje trener gostov Zupo Equisoain. Po njegovem je 2. mesto v skupini D še vedno dosegljivo, vendar o tem ne od- ločajo več sami. »V Celje smo prišli po zmago in ne minima- len poraz. Zadovoljen sem z našo obrambo. Škrbiča smo dobro zapdi, za Puca in Mana- skova pa sem vedel, kaj lahko pokažeta. Zmaga pivovarjev na Švedskem bi nam pomagala, v Izidi 3. kroga - skupina A: Prato-Montpellier 20:22, Fo- tex-Badel Zagreb 27:25. Vrst- ni red: Badel Zagreb, Fotex in Montpellier 4, Prato 0. Skupi- na B: SKA Minska-Zaporožje 25:24, Winterthur-Barcelona 25:25. Vrstni red: Barcelona 5, Winterthur 3, Zaporožje in SKA Minsk 2. Skupina C: Gudme-Viking 29:28, Volgo- grad-Kiel (preloženo). Vrstni red: Kiel (-1) in Volgograd (- 1) 4, Gudme 2, Viking 0. tej smeri gredo tudi moje napo- vedi,« je strnil Equisoain, izred- no presenečen nad sprejemom in gostoljubnostjo. Morda ga je ganila navijaška »E viva Espa- na« iz ust Florjanov, s čemer po običaju že kar radi postrežejo ekipam vzhodnega dela Pire- nejskega polotoka. Ob slavju, seveda, katerega je bil deležen tudi predsednik države Milan Kučan, sicer velik ljubitelj tega športa. Valovita tekma »Pričakoval sem takšno tek- mo. V igri smo valovili, posa- mezne linije so bile na trenutke precej negotove. Pozna se nam odsotnost 11 reprezentantov. Naslednja tekma bo vsaj tako pomembna, kot je bila ta. Z dvema zmagama v gosteh bi bili že zmagovalci skupine,« je v slogu svojega perfekcioniz- ma razmišljal trener Hasane- fendič, medtem ko je lahko opazoval Špance, ki so se iz garderobe drug za drugim pri- kazovali s povoji, ledom in ob- liži. Človek bi pomislil, da so prišli iz fronte. Ob točilnem pul- tu so deževale obljube in napo- vedi za januarsko predstavo v Pamploni. Po slišanem naj bi takrat na parket stopila po- vsem druga ekipa, vendar ta Pari 4. kroga - skupina A: Prato-Fotex, Montpellier-Ba- del Zagreb. Skupina B: SKA Minsk-Winterthur, Zaporož- je-Barcelona. Skupina C: Gudme-Volgograd, Viking- Kiel. Skupina D: Kovopetrol- Portland San Antonio. mora upoštevati, da Celjani zdaj igrajo za njih. »Portland San Antonio je bil najtežji nas- protnik doslej. Šteje le zmaga in s takšnim namenom gremo tudi v Goteborg, kjer bomo morali držati visok ritem, saj se nam bodo Švedi hoteli oddolži- ti,« je pred potovanjem na se- ver menil tudi kapetan Uroš Šerbec. Temu v prid govori že velikokrat zapisano dejstvo, da v največjem švedskem prista- niškem mestu navkljub svoji hladnosti in zadržanosti dobe- sedno hrepenijo po maščeva- nju. S Celjani so v zadnjih ob- dobjih - v povsem športnem smislu - doživeli že veliko hu- dega. Toda ali se Liseberghal- len s svojim gledališkim am- bientom resnično lahko spre- meni v hram naslade ob zmagi nad Celjani? Zdi se, da vikingi v to niti sami niso najbolj prepri- čani. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Na koncu seje le srečno končalo. Stefanovič, Škrbič in Šafarič so si lahko oddahnili. fo/ca Puca (med Villaldeo št. 9 in Errekondom št. 18) so španski podprvaki dobro zaustavili! Zlalorogov ski open Smučarski klub Zlatorog Laško bo prihodnjo nedeljo (20.t.m.) na Rogli priredil Zlatorogov pokal - Ski open. Na Ostruščici III. se bodo v veleslalomu tekmovalci pome- rili v osmih kategorijah (od ml. dečkov in deklic do sivih panterjev - letnik 1946 in starejši), zmagovalca pa bodo izbrali v posamični kategoriji in med družinami. Prijave zbirajo do srede, 16. decembra, na OŠ Primož Trubar Laško ali po telefaksu 731-795 (Peter Košar, Pivovarna Laško) oz. 731-304 (Turist biro). Štartnina (plačajo jo le st. člani, veterani in sivi panterji) znaša 1000 sit oz. 1500 za družine. PŠ PANORAMA NOGOMET 1. SNL 13. krog (zaostala tekma): HIT Gorica-Publikum 3:0 (2:0). Vrstni red po jesen- skem delu: HIT Gorica 33, Maribor Teatanic 32, Mura 28, SCT Olimpija in Korotan 25, Primorje in Rudar 22, Potro- šnik 18, Koper 16, Publikum 15, BST Domžale 14, Živila Triglav 12. Zimska liga 1. krog - 1. skupina: Mura- Publikum 5:8, Publikum Mari- bor Teatanic 1:2, Potrošnik- Publikum 0:4. Vrstni red: Mu- ra, Publikum in Maribor Tea- tanic 6, Potrošnik 0. 2. skupi- na: Rudar (V)-Korotan 6:3, Ru- dar (V)-BS Tehnik 5:4, Rudar (V)-SCT Olimpija 2:6. Vrstni red: SCT Olimpija 9, Rudar 6, Korotan 3, BS Tehnik 0. KOŠARKA Liga Kolinska 13. krog: Savinjski Hopsi- Pivovarna Laško 79:74 (46:43) Cizej 16, Jagodnik 15, Rituper 14, Kobale 12, Stevič 8, Udrih in Trifunovič 6, Nikitovič 2 za Savinjske Hopse, Bečirovič in Lisica 20, Goljovič 17, Jurak 6, Kune 5, Dragšič 4, Dončič 2 za PIL. Vrstni red: Union Olim- pija 26, Pivovarna Laško 24, Krka 23, Savinjski Hopsi 22, Slovan, ZM Lumar, Helios in Loka kava 18, Triglav in Pošta MB Branik in Postojna 17, Kraški Zidar 16. 1.B SKL 10. krog: Ilirija-Banex 79:67 (45:35) Ritonja 24, Sivka 17, Lušenc in Novak 8, Marinšek in Ravnihar 4, Jesenek 2. Elek- tra-Zagorje 79:80 (44:38) Riz- man 35, Božič 21, MaUčevič 12, Črešnik 5, Memič 4, Divjak 2. Kemoplast-Krško 84:83 (34:35) | Urbanija 30, Sušin 17, Gajšek" 14, Jovanovič 7, P. Maček 4, A. Maček 3, Rovšnik, Josipovič in Lapornik 2, Škornik, Košak in Kočar 1. Rogla Atras-Nova Go- rica 76:58 (38:30) Zinrajh 17, Benič 14, Sedminek 12, Temnik 9, Herman 6, Pučnik in Ravni- kar 5, Hrženjak in Detiček 3, Šrot 2. Vrstni red: Rogla Atras 19, Kemoplast in Zagorje 18, Radenska 16, Ilirija 15, Elektra, Union Olimpija mL, Krško in Gradbinec Radovljica 14, Ba- nex in GD Hrastnik 13,- Nova Gorica 12. 2.SKL vzhod 10. krog: Celje-Črnomelj 89:68. Vrstni red: Celje 19, Yurij Plava Laguna 18... 1.SKL (Ž) 12. krog: Ingrad Celje-ADD Ilirija 82:66 (40:36) Radženo- vič 23, Vasic 20, Grobelnik 14, Ramšak in Veble 7, S. Vodopi- vec 4, Pertinač 3, A. Vodopi- vec in Obrovnik 2. 13. krog: Maribor-Ingrad Celje 52:82 (27:32) Vasic 26, Radženovič 19, Grobelnik 16, Obrovnik 12, Ramšak 4, Jurše 2. Vrstni red: Imos Jezica 26, Ingrad Celje 24, ADD Ilirija 21, Mari- bor 19, Odeja Marmor 18, SKB Jezica ml. (-1) 16, Pomurje Skiny 15, BTC Legrand Seža- na (-1) 14. 2.SKL (Ž) 9. krog: Domžale- Comet 59:78. Vrstni red: Comet 17, Jesenice (-1) 15, ŽKK Šentvid 13, ŠD Šentvid (-1) 12, Dom- žale (-2) in Tolmin 9. ROKOMET Liga prvakov 3. krog: Celje Pivovarna Laško-Portland San Antonio 27:24 (13:8) Pungartnik 7, Ste- fanovič, Puc in Manaskov 5, Šafarič in Šerbec 2, Škrbič 1. Vrstni red skupina D: Celje Pivovarna Laško 6, Redberg- slids Goteborg 4, Portland San Antonio 2, Kovopetrol 0. 1.DRL 9. krog: Izola-CPL 22:36 (6:16) Stefanovič 10, Tomšič 8, Pungartnik 6, Pajovič 3, Praz- nik, Manaskov in Šafarič 2, Vugrinec, Jelčič in Šerbec 1. Radeče-Andor 26:18 (12:10) Burdijan 6, Cvijič in Žvižej 5, Privšek 4, Plazar in Šantl 3. Gorenje-Prevent 29:24 (12:15) Bedekovič 11, Rozman 7, So- vič in Cvetko 3, Plaskan 2, Tamše, Khimtchenko in To- me 1. Vrstni red: Celje Pivo- varna Laško 16, Trebnje, Go- renje in Prule 67 14, Prevent 13, AFP Dobova 9, Radeče 8, Termo in Slovan 6, Krško in Izola 3, Andor 2. ODBOJKA 2.D0L 9. krog: SIP Šempeter-Kovi- nar Kočevje 3:0 (17: 16, 16:14, 16:14). Vrstni red: IGM Hoče in Astec Triglav 18, Gra- nit in Brezovica 14, SIP Šem- peter 10, GLŠ Črnuče in Ter- mo Lubnik 8, Kovinar Kočev- je 6, Ljutomer in Hoteli Simo- nov Zaliv 4, VC Portorož in Vuzenica 2. 2.D0L (Ž) 9. krog: Solkan-Zgornja Sa- vinjska 0:3 (7:15, 11:15, 4:15). B&L Utrip Šempeter-Kajuh Šoštanj 3:1 (13:15, 15:8, 15:7, 15:12). Vrstni red: Asics Ta- bor 18, Bell Rogoza (-1) 16, K2 Šport Frupi Vital 14, Kemiplas Koper II. 12, Infond Branik 10, Zgornja Savinjska in Kajuh Šoštanj 8, B&L Utrip Šempe- ter in Solkan 6, Benedikt in Ruše 4, Partizan Prevalje 0. [20 ŠPORT Mladi ujetniki bunkerja Nogometaši Publikuma so s porazom v Novi Gorici in odstavitvijo prvega trenerja klavrno zaključili prvi del sezone Celjani so minulo soboto odigrali zaostalo srečanje trinajste- ga kroga v I. SNL. V Novi Gorici je bil tamkajšnji HIT vsaj za razred boljši in zmagal s 3:0, v zadnjem letošnjem nastopu pa prebliska rumeno-modrih ni bilo pričakovati. Sobotna nasprot- nika odhajata na zimski počitek v različnem vzdušju: Goričani kot jesenski prvaki, Publikum kot veliko razočaranje. Konec je bil takšen, kot domala ves jesenski del - nikakršen! Končal pa se je z (dolgo) pričakovano odpustitvijo Edina Osmanoviča, s tem pa je zaokrožen oktet prvoligašev, ki so to storili že prej. Začetek letošnje sezone je bil sicer spodbuden, a so poznaval- ci že sredi septembra napoveda- li, da Publikum z igro, s kakršno je do tedaj beležil uspehe, ne more dolgo nabirati točk. Sreča je Celjanom obrnila hrbet, sod- niških daril ni bilo, prej nasprot- no, in pogled na prvenstveno lestvico pove vse. Morda bo ka- tera izmed zgornjih trditev koga spet pošteno zbodla, a poglejmo nekaj številk, ki zgovorno priča- jo o »veliki želji« po doseganju zadetkov, o »prilagojenem« mo- delu previdnega napadanja in podobnih neumnostih. Varo- vanci trenerja Edina Osmanovi- ča so v šestnajstih prvenstvenih tekmah zmagali vsega trikrat, le dve zmagi sta bili resnično plod napadalne taktike. Celjani so šestkrat remizirali in sedemkrat izgubili. Do tu je vse lepo in prav, toda ko pogledamo število pre- jetih in doseženih golov se stvari razbistrijo. Rumeno-modri so v šestnajstih tekmah dosegli 13 (trinajst!) zadetkov, prejeli pa 9 več. In kaj to pomeni? Da je peščica celjskih ljubiteljev nogo- meta gledala večinoma »bun- ker« svojih ljubljencev in nas- protnika, ki se je mučil s prebija- njem zelo solidne obrambe. Vra- tar Mujčinovič si zasluži najvišjo oceno, podobno velja za Gregor- ja Blatnika in Sankoviča, Kačič- nik, Romih, Stani Blatnik in Go- bec so bili solidni, vsi ostali sila povprečni, nekateri pod vsako kritiko. Tujca Paulinho in Taher- zadeh sta zgrešeni investiciji, če- prav mnogi za Brazilca trdijo, da bi mu bilo potrebno v ekipi najti novo mesto. Kljub vsemu bi 10. mesto na lestvici še lahko spre- gledali, igre nikakor Zanimivo je, da so v Publikumu pred začet- kom prvenstva napovedali tež- ko sezono, morda celo negoto- vo do konca, a cilj (S.mesto) bi moral biti dosegljiv. Glede na trenutne razmere v slovenskem nogometnem prostoru iz pre- prostega razloga: večina naših prvoligašev je uvidela, da se z obrambno taktiko ne da vegeti- rati. Slej ko prej se pretirana previdnost v napadu in zagrize- na obramba lahko maščujeta. Prav to se je zgodilo Celjanom, ki so se na uvodnih tekmah izvle- kli, dajali vtis borbene in homo- gene ekipe, ki sicer igra pazljivo, a je vselej usmerjena proti golu. Drži le, da fantom borbenosti ne gre očitati, vse ostalo je metanje peska v oči. Celjani so si v polse- zoni ustvarili približno toliko pri- ložnosti, kot so dala naša najus- pešnejša moštva zadetkov Na- vijačem je pač vseeno ali se »anti- propaganda« nogometa imenu- je bunker, conski pressing ali kako drugače, niti jih ne zanima sistem, veseli "pa jih, če lahko njihovi napadalci na trenutke dvignejo temperaturo s kakšno lepo izvedeno akcijo ali celo go- lom. Če ne bo niti tega, potem bodo Grofje, Celeia boys ali kdorkoli že, raje trepetali za zmago svojega priljubljenega ša- hista, ki bo prikazal malce bolj dinamično pariijo, in - če ne drugega - vsaj pokazal željo za zmago. V sodobnem nogometu je vse manj ekip, ki se zadovolji- jo z remijem. Za uvod v praznovanje 80- letnice nogometa v Celju so pri Publikumu natisnili ko- ledar z motivi moštev od za- četkov do danes. 27. decem- bra 1919 je na Glaziji zaživel SSK Celje, medtem ko so Nemci na Skalni kleti že leta 1903 ustanovili ANK Atletik. Žal sodi Publikum prav med ta moštva. Vodilni možje v klu- bu so se pred sezono odločili za bistveno pomladitev ekipe. Pre- vidne napovedi za sezono 1998/99 so bile zato razumljive, nihče jih ni obsojal, občutek pa ni bil najboljši, čeprav je le ma- lokdo glasno govoril. Najbolj žalostno pa je, da bi sedanje moštvo Publikuma z nekoliko drugačnimi prijemi, okrepitvijo ali dvema, še vedno lahko kon- kuriralo za 5., 6., najmanj 7. mesto. Mladi Sankovič, Gobec in Hodžar igrajo že svojo tretjo prvoligaško sezono, v pomlaje- vanju je bil hitro pozabljen Ko- Ijič. Novak in Oplotnik, ki sta bila pripeljana iz Zasavja (?!), pa sta bila zadovoljna že z gulje- njern rezervne klopi. Zatorej: spremembe so bile več kot po- trebne. Opozicija je v mestu v Savinji večkrat »rušila« Osma- noviča, trenerja prvega moštva. Bila je neuspešna, kar je razum- ljivo, ker je pač slaba, saj na ljudi iz upravnega odbora kluba ni- ma nikakršnega vpliva. Publi- kum je vztrajal pri Osmanoviču do zadnje minute jesenskega dela. Izbor po odslovitvi Stanka Poklepoviča se očitno ni najbolj posrečil. Ko ni rezultatov, pač pricurljajo na dan zanimivosti, ki še dodatno očrnijo položaj in so povezane tudi s stroko. Tako se šušlja o slabem dolu z mla- dinci, pa o nezainteresiranosti pomočnika Staneta Bevca, ki je začasno prevzel prvo moštvo. Ugibanj o trenerskih rošadah pa s tem še ni konec. Nestrpnih je vsaj ducat »hijen«, ki se več ali manj ponujajo same, v igri je tudi Tarbuk, ki pa se baje nerad vrača na »mesto zločina«, še posebej ne na tisto, kjer so ga odslovili po dobrih rezultatih. Po nepreverjenih informacijah je kandidatov za celjsko klop vsaj štiri ali pet, med njimi Jani Zavrl in Drago Kostanjšek. Bo- do novega »načelnika« celjske enajsterice resnično izbrali šele do konca leta, kot obljubljajo? ■MBi TOMAŽ LUKAČ, PŠ, JK NA KRATKO Škofja Loka: V 4. krogu 1. strelske lige s standardno zrač- no pištolo je ekipno slavila SD D. Poženel Rečica pri Laškem (1681 krogov) pred Kamnikom in Olimpijo. Konjičani so bili peti (1665), Mrož Velenje šesti (1664) in Celjani (1628) enajsti. V posamični konkurenci je zmagal Konjičan Cveto Ljubic (574), Velenjčan Simon Veterik (565) pa je zasedel tretje me- sto. Žalec: Končujejo se tekmo- vanja delavskih športnih iger. Nazadnje so se pomerili v od- bojki, kegljanju in košarki. Pri mlajših članicah je v odbojki nastopilo 9 ekip, zmagal je SIP Šempeter. V košarki pri mlajših članicah je med sedmimi eki- pami slavila Tekstilna tovarna Prebold. V kegljanju, kjer se je pomerilo 26 ekip, pa so največ pokazali TT Prebold (st. člani- ce). Obrtniki Žalec (ml. člani in članice). Pekarstvo Roter (vete- rani) in PP Žalec (st. člani). Velenje: V prijateljskem ša- hovskem dvoboju šaleških in savinjskih pionirjev so slavili gostje (16,5:19,5). Davida Žida- nika (Žalec) so proglasili za najboljšega igralca srečanja. Polzela: Finalista play-offa Savinjske košarkarske lige sta Prebold in ŠD Mozirje, v ma- lem finalu pa se bosta pomerila Minerva Griže in Veterani Laš- ko. Izida: ŠD Mozirje-Minerva Griže 76:54, Veterani Laško- Prebold 57:65. Finalni turnir bo 27. decembra, teden dni prej pa še obračuna za 5. (TEŠ Šoštanj- Norma Soft) in 7 mesto (Servis ZT-Tris Vrbovec). Gregor Cankar četrtič atlet leta Celjskemu skakalcu v dalja- vo so že četrtič podelili laskavi naslov, v konkurenci za naj- višje priznanje pa so med dru- gimi bili še šprinter Urban Ac- man, oviraš Miro Kocuvan (oba Kladivar) in deseterobo- jec Aleš Škoberne (Velenje). Zmagovalca so izbrali s po- sebno anketo. Cankar, ki se zaradi priprav podelitve v ljub- ljanskem hotelu Austrotel ni udeležil, si je naziv prislužil s 6. mestom na EP v Budimpešti. Pri dekletih je lovorika pričako- vano končala v rokah Ljublja- čanke Brigite Bukovec (2. me- sto na EP), konkurenco med 12 atletinjami pa so ji (z malo možnostmi) delale tudi Celjan- ke Desanka Čalasan (zmago- valka mnogoboja EP v Maribo- ru), Anja Valant (24. in 17. me- sto na EP) in Velenjčanka Jo- landa Čeplak (zmaga na 800 m na troboju ITA, FRA in SLO v Lucci). Med starejšimi mladinci so na naslov merili Boštjan Buč, Damjan Verbinjak (oba Velenje) in Kristijan Kralj (Šent- jur), med mlajšimi Danijela Džumič in Urška Klemen (obe Kladivar), pri pionirjih pa Nina Podergajs, Marina Tomič (obe Kladivar) in Alenka Žnidaršič (Šentjur). AZS je istočasno pripravila koledar tekmovanj za prihod- nje leto. Celje bo gostilo dve večji tekmovanji: državno posa- mično prvenstvo (7 in 8. avgu- sta) in mednarodni »Miting celj- skih knezov«, ki bo hkrati če- tveroboj mest Sarajevo, Zagreb, Gradec in Celje. Poleg tega bo Kladivar v maju orgnaiziral kva- lifikacije slovenskega pokala, že konec januarja pa dvoransko pionirsko šprintersko prvens- tvo (60 m in 60 ovire) ter kopico meddruštvenih mitingov. JOŽEKUZMA.PŠ. Državni turnir PKBV Policijski klub borilnih veščin Celje bo v soboto pripra- vil 5. prednovoletni državni turnir v jiu-jitsu borbah. Tekmovanja, ki bo v telovadnici osnovne šole Glazija v Celju, se bodo udeležili najvidnejši domači tekmovalci, med njimi tudi udeleženci letošnjega SP v Berlinu. PŠ KOMENTAR Brez napredka Nogometaši, ki nastopajo v elitni domači konkurenci, so se s travnatih in zasneženih površin preselili v dvorane, kjer poteka liga malega nogo- meta na odboj, po jesenskem dela pa bodo kljub atraktiv- nosti dvoranskega brcanja v ospredju analize dela in pred- vsem doseženega v minulih štirih mesecih. Najbolj zado- voljni bodo nedvomno v Novi Gorici, seveda pa nas bolj za- nima naše območje, kjer tudi zavoljo rczultatskega nazado- vanja ni posebne euforije. Vodilni klub na Celjskem je (p)ostal velenjski Rudar, kije sicer bistveno zaostal za svoji- mi cilji, a je na prvenstveni lestvici vendarle višje od Celja- nov. Velenje bi se zlahka lah- ko prelevilo v enega vodilnih slovenskih nogometnih cen- trov. Simpatičen objekt je ko- nec novembra dobil žarome- te, pogoji za delo so skoraj idealni, moštvo je perspektiv- no - eno boljših v državi. Toda tudi Ob jezeru težav ne zmanj- ka. Nujna zamenjava trener- jev je prinesla pozitivne i membe, žal pa je zaostc za vodilnimi prevelik. I- nost Rudarja je rešeno fin no vprašanje, saj Rudnik nita Velenje (še) lahko poi na mizo toliko, kolikor n metni klub »požre«. Dokle tako, se za kakovostne p stave v Šaleški dolini ni I Letos jih je bilo kar m Dovolj kakovostna zase »knapov« je sicer sposobn precej več, toda potrebne urediti še nekatere malenk in odpraviti napakice. Ri je očitno našel pot v sveti bodočnost, kajti opredelil, za ofenziven nogomet za ko ceno. Res pa je tudi, di Velenjčani dokaj nepredvi vi in so pohvalne besedi prezgodnje. V Celju so v sezono starti skromnimi ambicijami prelomili šefovo oblju »Vsako leto stopničko viš. Po lanskem ponesrečenem skoku na Evropo, se jim h ne posreči naskočiti niti sn ne lestvice, za razliko od lenjskih kolegov, paPublik ni menjal trenerja. Čeprav nutno zaostajajo za cilji, mirni. Zavedajo se, da je do izpada zelo dolga, še p( bej zanje, ki so nepogreš člen v slovenski nogometni rigi. Pomlajeno moštvo skriva potencialne bodoče a ki se nikakor ne morejo i mahniti, redki posamezr blestijo, a vsi prihajajo obrambnih vrst, ki je imel\ minulih mesecih največ dt Zaskrbljujoča defenzivna i; bo verjetno v Celju odprav na prej kot posledice hul poplav, nekaj zamenjav igralskem kadru bo dobroLii lih, na Skalni kleti pipravlj tudi spremembo na trenei klopi. Nedeljske volitve jim so prinesle ničesar, kajti poi ha za nogomet v občini ne nič več, kot doslej. Poglavitni problem no meta pri nas, predvsem Celjskem, pa je še vedno glavah gospodarstvenik politikov in ostalih, ki lal kaj storijo za razvoj najpoi larnejše igre na svetu. Za krat še niso doumeli, da ji tako opevani Evropi nihče bo jemal resno, če bodo vodilnih funkcijah balin skih, šahovskih ali potaplj kih društev. V razvitem sv pač nekaj veljajo le nogomi pomembneži. TOMAŽ LUK ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 11.12. Košarka l.B SKL, 11. krog - Šempe- ter pri Novi Gorici: Nova Go- nca-Elektra (19,30). 2.SKL vzhod, 11. krog - Tr- bovlje: Malgaj Rudar-Celje (19). Odbojka l.DOL, 9. krog (zaostala tekma) - Murska Sobota: Pomgrad-Šoštanj Topolšica. ■ mmm SOBOTAJ2.12. Rokomet Liga prvakov, 4. krog - Gbte- borg: Redbergslids Goteborg- Celje Pivovarna Laško (16,30). l.DRL, 10. krog - Dobova: AFP Dobova-Radeče. Košarka Liga Kolinska, 14. krog - Se- žana: Kraški Zidar-Savinjski Hopsi, Laško: Pivovarna Laško- Pošta MB Branik (obe ob 19). l.B SKL, 11. krog - Sloven- ske Konjice: Banex-Rogla Atras (19), Hrastnik: GD Hrastnik-Kemoplast (18). l.SKL (Ž), 14. krog - Laško: Ingrad Celje-Odeja Marmor (16,30). 2.SKL (Ž), 10. krog - Slo- venske Konjice: Comet-ŽKK Šentvid (16,30). Odbojka 2.DOL, 10. krog - Škofja Loka: Termo Lubnik-SIP Šempeter (19). 2.DOL (Ž), 10. krog - Sol- kan: Solkan-B&L Utrip Šem- peter, Mozirje: Zgornja Sa- vinjska-Bell Rogoza (obe ob 17), Šoštanj: Kajuh Šoštanj- Infond Branik (18). Jiu-iitsu Celje: Prednovoletni turnir v borbah (9,30). NEDEUA, 13.12. Atletika Podkraj pri Velenju: 13. novoletni tek Gorenja (10). Košarka Polzela: Odprto prvenstvo v metanju prostih metov (9). TOREK, 15.12. Košarka Pokal Saporta, 10. krog - Laško: Pivovarna Laško-AEK Atene, Varna: Tcherno More- Savinjski Hopsi. BRSKAMO PO ARHIVU Tako je novi celjski župan Bojan Šrot pričel svoj vzpon (v političnem progra- mu je šport postavil na 9. mesto). Alpi- nizmu se je zapisal že pred več kot 20 leti, na posnetku iz leta 1986 v Logarski dolini ga vidimo z enim najboljših alpi- nistov pri nas Frančkom Knezom. Bo- jan Šrot je leta 1980 preplezal severno steno norveškega Troelltindena, dva- krat je osvojil pakistanski Karakorun (1987 in 1990), v Nepalu pa je po eno- mesečnem vzponu 1. novembra 1983 skupaj s Smiljanom Smodišem in Slav- kom Cankarjem po južni steni le priple- zal na 7010 metrov visoki Gaurishankar. Pri njegovih podvigih so sodelovali iz- kušeni alpinisti, k^t npr. Aco Pepevnik, Janez Črepinšek, Franc Čanžek, Aleš Stopar, Zvone Drobnič, Brane Povše, Jože Zupan, Marjana Šah in drugi. ŠPORT 21 $0 Hopsi lahko še prvi? v 9. krogu pokala Saporta: Zepter Partizan-Pivovarna Laško 89:68 (44:41) jn Atletas-Savinjski Hopsi 76:83 (76:83). Jrecizadnje dejanje tekmo nja po skupinah je Lašča- m v Beogradu prineslo vi- le poraz, medtem ko so se Izelani litovskim košar- rjem oddolžili za poraz v vem delu. Obe ekipi sta že leleženki šestnajstine fi- ila. freiuMJu Pipanu in njego- p varovancem sprva ni ka- lo tako. Pred 5 tisoč »dalci so dobro pričeli, pesljivo metali, Partiza- ivci Lukovski, Čubrilo in maševič pa so bili nevarni v napadu, ob kombinator- igri gostov in številnih lih asistencah pa nemočni, fovarna Laško je v Beograd Ipotovala brez Gojoviča p vedno ga čaka poziv na iženje vojaškega roka) in iškodovanega Hafnarja, [mači pa so nastopili brez kapetana Harisa Brkiča. Toda odprlo se je Partizano- vim zunanjim linijam, pred- nost je narasla na 16, padec koncentracije ob izteku prvega dela pa so Pivovarji izkoristili in zaostanek zmanj- šali na 3- točke. V nadalje- vanju so še bolj približali in dolgo ostali na dosegljivi razliki, nato pa je Vidačič s tremi blokadami zaustavil Lisico, Partizanu pa je us- pela serija 14:0, kar je zado- stovalo za zmago. Pivovarna Laško je pred zadnjim kro- gom dokončrjo na 3. mestu v skupini D. Strelci za PIL: Jurak in Lisica 18, Bečirovič 12, Dragšič 10, Dončič 8. Savinjski Hopsi so v Kau- nasu uresničili napovedi tre- nerja Zrinskega in pred skromnim avditorijem pre- senetili domačega Atletasa, ki je s tem izgubil vse mož- nosti za nadaljne tekmo- vanje. Po izenačenem uvodu so gostje odšli na odmor z minimalno prednostjo, ki pa je kasneje narasla na 65:55. Kobale, Jagodnik, posebno pa Stevič so na tem srečanju imeli svoj dan. Polzelani s šesto zmago ostajajo med vodilno trojko. Strelci za SH: Stevič 27, Kobale 20, Jagodnik 19, Rituper 6. n—FT> PŠ, TT Skladnost lepote in športa - prvaka Andrej Skufca in Katarina Venturini. Vse po starem: Venturini in Sicufca Andrej Škufca in Katarina Nturini sta ta čas preprič- ivo najboljši slovenski ple- iii par, kar sta brez težav •utrdila tudi na nedeljskem P v standardnih plesih. V vseh petih plesih so bili ^dniki enotni in članoma ple- kga kluba Fredi prisodili 1. •^^sto. Zelo zadovoljni so lah- ° pri PK Pingi, katerim je pri- ^dla zmaga pri mlajših mla- 'f^cih, pionirjih in mlajših pio- |''jih, slavje pri starejših mla- ['ticih je po zaslugi para Cigoj- f^rič pripadlo plesnemu klubu Nka iz Ajdovščine, soimen- r klub iz Ljubljane pa se po- pa z naslovom v mladinski Kkurenci, ki sta ga priplesala Matic in Lena Pavlinič. Med 120 pari iz 17 klubov domačim ple- salcem Plesnega vala ni uspel vidnejši dosežek, saj so v vseh kategorijah ostali brez finala. PŠ, Foto: GK Zmaga Savinjskih Hopsov v derbijn zagotavlja nadaljvanje lova za pobeglo trojko. Na sliki: Aleš Kune (PIL) skuša zaustaviti Rada Trifunoviča (SH), akcijo spremlja Saša Dončič (z masko). Zrinsici - Pipan 1:1 Košarkarjem Savinjskih Hopsov se je v sobotnem ve- likem derbiju Lige Kolinska Laščanom uspelo oddolžiti za jesenski poraz v Treh Lili- jah. Selektorski par je še drugič obračunal, tokrat v korist glavnega selektorja. Poškod- be so na obeh straneh naredi- le svoje, bolj pa so udarile po pivovarjih, medtem ko so na Polzeli le nekako uspeli uspo- sobiti Kobaleta in Steviča. Li- sica, Bečirovič in Goljovič so bili prelahka utež za dokaj enakomerno razporejene moči Polzelanov. Ti so bili v kritičnih trenutkih veliko bolj zbrani in ob boljšem skoku kljub na trenutke nervozni igri zdržali vse nalete gostov. Ekipi si bosta svoje zagotovo povedali še v pomladanskem play-offu. Oba ligaša s Celj- skega imata v naslednjih ne- kaj krogih malce lažji razpo- red, Pivovarna Laško pa se bo v Treh Lilijah tik pred Boži- čem udarila še s prvaki iz Tivolija. PŠ, Foto: GK Goren jev novoletni tek Ljubitelji teka v naravi bodo še pred iztekom leta lahko prišli na soj račun. MTS Gorenje bo v Podkraju pri Velenju v nedeljo pripravil že 13. novoletni tek. Udeleženci, ki bodo tekli po gozdnih progah od 400 do 7600 metrov, bodo razvrščeni v 22 starostnih skupin. Skupni zmagovalec in zmagovalka prejmeta uro oz. prstan, vsi tekmovalci pa sodelujejo v žrebanju nagrad (posebne nagra- de prejmejo najmlajši in najstarejši udeleženec in najštevilč- nejša družina). Prijavnina za tek, ki bo v vsakem vremenu, znaša 1000 sit (otroci do 15,let 500 sit). HJ Adut je delfin Slovenska plavalna repre- zentanca je včeraj odpotova- la v Sheffield na evropsko prvenstvo v kratkih bazenih. Zadnji teden priprav je iz- brana vrsta opravila v Celju. V celjskem Golovcu so re- prezentantje trenirali od pone- deljka do minule sobote, nad pogoji pa so bili navdušeni. »Vadba je potekala nemoteno in delali smo resnično dobro, za kar se moram zahvaliti predvsem gostiteljem, ki so nam ponudili najboljše,« je Ma- rines Neptun pohvalil selektor Ciril Globočnik, ki je bil previ- den v napovedih: »Izvrstno smo pripravljeni, zato z opti- mizmom odhajamo v Anglijo. Cilji so povezani z izboljšavami osebnih in državnih rekordov, kar je uresničljivo, po tihem razmišljamo celo o odličju ter presenečenju... Vsekakor me- nim, da ne bomo razočarali.« Med trenerjevimi izbranci je tudi Celjanka Urška Roš, ki je zadnjih nekaj let najboljša Neptunova plavalka. Uspe- hom iz mladinske konkuren- ce želi dodati tiste v članski, a je debitantka na EP v kratkih bazenih precej zadržana. »Ne upam si napovedati razpleta. Zadovoljna bi bila, če bi na 200 delfin odplavala nov dr- žavni rekord, na 400 prosto osebnega, medtem ko na 800 prosto ne pričakujem vidnej- šega rezultata. Najdaljšo dis- ciplino sem zapostavila, pilila pa predvsem delfinovo tehni- ko, v kateri imam največ možnosti za opazen rezul- tat,« je pojasnila Urška Roš, ki je med sezono trenerja Zorka zamenjala z Valclom, spre- memba pa naj ne bi pustila posledic. »Na zamenjavo ni- sem vplivala. Treniram ne- moteno in sprememba najbrž ne bo pustila negativnih po- sledic,« je še dodala Roševa. O njenih možnostih je spre- govoril tudi reprezentančni selektor Ciril Globočnik: »Urška je sklepni del priprav v Celju opravila zelo dobro. Navdušen sem nad prikaza- nim, čeprav je imela po tre- ningih v Franciji nekaj težav, saj je vadila v Velenju. Nika- kor ne bo razočarala, o mojih željah povezanih z njenimi nastopi pa ne bi govoril. Pu- stimo se presenetitil« [■■■lil.......illlllllllillil......Hlllllli.....lillllllUlIll T.L. Vukič suspendiran UO KK Kemoplast Šentjur je suspendiral letošnjo okre- pitev iz Krškega Mihajla Vukiča, ki ni izpolnjeval pogod- benih obveznosti. O njegovi nadaljnji usodi bo odločala disciplinska komisija kluba. »Dokler uspevamo poravnavati vse obveznosti do igralcev, za kar smo lahko marsikomu vzor, tako dolgo bomo zahtevah enak odnos igralcev do kluba. Vukič je naredil več prekrškov, najtežjega pa, ko ni prišel na tekmo v Slovenske Konjice,« je pojasnil predsednik Peter Lapornik. Šentjurčani so Banex ugnali tudi brez Vukiča, po zadnji tekmi s Krškim pa je Peter Maček oblekel vojaško suknjo. JANEZ TERBOVC ŠPORTNIK LETA v zadnjem mesecu tega leta bomo "s pomočjo bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje ponovno izbirali športnika iztekajočega se leta na Celjskem. Glasujete lahko za športnika, športnico in ekipo. Naj vas spomnimo, da je lanski naslov pripadel rokometašu Iztoku Pucu, judoistki Urški Žolnir in rokometnemu klubu Celje Pivovarna Laško. Vsi po vrsti so v konkurenci tudi tokrat, pridružimo pa jim lahko atlete Gregorja Cankarja, Urbana Acmana in Mira Kocu- vana, judoistki Petro Nareks in Majo Frece, tenisačico Katarino Srebotnik, košarkarje Primoža Kobaleta, Matjaža Cizeja, Gora- na Jagodnika (vsi SH), Mileto Lisico, Miljana Goljoviča in Gorana Juraka (vsi PIL) in rokometaše Romana Pungartnika, Dejana Perica, Rastka Stefanoviča, Dragana Škrbiča, Pepija Manaskova idr.. Nekaj naših športnikov do konca leta še čakajo pomembna tekmovanja (npr. plavalko Urško Roš), zato bo boj za naslov športnika leta verjetno do konca negotov. Med ekipami poleg rokometašev Celja Pivovarne Laško predlagamo še košarkarje Pivovarne Laško in Savinjskih Hopsov, atlete Kladivarja in kegljavke Miroteksa. Nominirance za športnika leta lahko izberete tudi sami. Izpolnite priložen kupon in ga pošljite najkasneje do ponedeljka na naslov uredništva oziroma se pridružite glasovanju v ponedeljkovi športni oddaji na Radiu Celje. Ob koncu bomo izžrebance nagradili. 22 ZA RAZVEDRILO RADIO - INFORMACIJE 23 PRESUSITE NA RADIU CEUE! Novoletna ruleta: od ponedeljka do petka ob 11.10 December je mesec, ko tudi na radiu skušamo biti še bolj Hjazni in radodarni kot sicer. Nada Kumer je za poslušalce in jslušalke pripravila simpatično radijsko ruleto, v kateri bomo lak dan podarjali nagrade tistim, ki boste sodelovali v oddaji, jdili jih bosta izmenično Nada Kumer in Nataša Gerkeš, naši udijski številki pa sta: 490-08-80 in 490-08-81. Vse do 31. ecembra, ko bo veliki finale, bomo vrteli radijsko ruleto! Božickova nagradna igra: od ponedeljka do petka ob 13.30 Miklavževo nagradno igro, ki jo je pripravljala prve decembr- ce dni Simona Brglez, z nagradami pa so prijazno priskočili a pomoč v Najdihojci, ste otroci z veseljem sprejeli. Zato smo > odločili, da vam nekaj podobnega pripravimo tudi pred ožičem. Že od ponedeljka dalje vas bo Simona zopet vabila k [)delovanju ob 13.30, nagrade pa so tudi pripravljene! Fullcool Demo top: torek, 15. decembra ob 18.00 Radio Celje in studio Coda, ki ga vodi Igor Korošec, smo v (troški oddaji FuU cool skozi vse leto zbirali mlade otroške evske talente, ki so prepevali in snemali v studiu Coda. Veliki inale bo letos v diskoteki Jungle, v torek, tam bo Simona jrglez, ki si je oddajo zamislila, jo vodila in jo pripeljala do ielikega finala, nastopajoče pa bo ocenjevala tudi strokovna irija: glasbenik Vojko Sfiligoj, glasbeni urednik Radia Celje ;ane Špegel, glasbeni opremljevalec Robi Tajnik in Igor orošec. Otroci, vabljeni v Jungle, sicer pa bomo utrinke iz (iskoteke sporočali tudi v program Radia Celje. V živo. Akcija petarde, lepše je brez njih: torelc, 15. decembra ob 9.10 Božično novoletni prazniki sodijo gotovo med najlepše v !tu. Še prijetnejši bi bili, če ne bi nekateri posamezniki v tem asu uprizorili prave petardne fronte. Zaradi tega, na primer, se ; letos šmarski župan odločil, da silvestrovanja na prostem pri jih ne bo, ker ga pobesneli metalci petard pokvarijo. Kako so i preventivne akcije, usmerjene v osveščanje staršev, otrok in slih odraslih, ki jim brez petard med prazniki živeti ni, lotili ij UNZ Celje, boste izvedeli v oddaji, ki jo bo s predstavniki lolicije vodil Primož Škerl. RADUSKIŠKRATKI Volitve so, hvalabogu, za na- ni! Škratki so pred volitvami la Radiu Celje zabeležili nekaj lolj in manj simpatičnih pri- letljajev. Nekaj drobcev so tu- li zabeležili. V petek, dan pred volilnim uolkom, je v maniri nekdanje ligo partije nekdo iz volilnega hba bivšega laškega župana Pe/ra Hrastelja navalil na tele- on in zahteval pojasnilo, za- '^aj se ne vrti reklamni spot za Petra Hrastelja^ Komu je odgo- vorna urednica Nataša Gerkeš Postregla z natančnimi urami, ^daj se je in kdaj se še bo vrtel ta spot, je zahteval še, da Umakne iz programa reklam- spot Hrasteljevega protikan- didata. Posebej moteč se mu je We/ del, ko protikandidatu podporo na volitvah izraža v prvem krogu pogoreli »goLob- ček« iz Laškega. Ta sije v spotu drznil podvomiti v Hrasteljevo uspešnost, zato je zahteval, da ga iz etičnih razlogov urednica umakne iz programa. O etiki »golobčka« naj razpravlja so- dišče, je svetovala razgretemu Laščanu Nataša. Sicer pa se je na volitvah izkazalo: narod maje pisal sodbo sam. Bojan Pišek in Tone Vrabl sta v nedeljo zvečer šibala po terenu. Od šentjurskega župa- na k laškemu in nato še k žalskemu. Iz Žalca pa sta jo tako jadrno ucvrla, da sta bila še pred 22. uro že v studiu. Na poti ju je ustavila še policijska patrulja. »Ja, saj sem vas še vendar poslušal pred petimi minutami, ko sta se javljala iz Žalca,« se je čudil policist, »se- daj pa sta že tukaj. Mar nista posedela in popila vsaj kakšne- ga kozarčka?« je pridal. »Nis- va, ker sva računala, da naju lahko ustavite,« je modro od- govoril vrli Bojan Pišek. V četrtek popoldne je na Ra- diu Celje vladalo obsedno sta- nje. Pričakovali smo prihod predsednika vlade dr Janeza Drnovška v plačani predvolil- ni oddaji za podporo župan- skemu kandidatu Jožetu Zimš- ku. Šefica predsednikovega protokola je iskala po redakcij- ski pisarni primeren kader, v katerem bi lahko kolegica celj- ske kabelske televizije posnela izjavo ljubljenega vodje. Naj- prej je prestavljala mize in sto- le ter benjamina, ki žalostno poveša liste, nato je predlaga- la, da hi kader posneli pod Čorijevo sliko na kateri je na- slikana pokrajina. Prevladala je varianta b, da Zdeneta Pod- lesnika, Jožeta Zimska in dr Janeza Drnovška posnamejo pod Čorijevimi tremi konji, ki prav tako visijo v naši redakci- ji. Saj ne da bi sliki kaj manj- kalo, a dolgojezična odgovorna urednica Nataša je vendarle svetovala, naj zaradi morebit- nih neljubih asociacij kader raje posnamejo v nevtralnem okolja, i/ studiu Radia Celje. Šefica protokola je strupeno po- gledala, a soglašala. Izkušeni radijec Mitja Um- nik, ki je že omenjeno plačano oddajo vodil, se je le blagohot- no nasmihal mladi gospodični Kristini, zadolženi za odnose z javnostmi pri predsedniku vla- de, ko mu je le-ta blagohotno delila nasvete: »Veste, gospod Umnik, predsedniku zastav- ljajte vprašanja na nacionalni ravni.« Tudi vprašanje šefice protokola: »Kdo pa bo pred- sednika pričakal na dvorišču?« sta Mitja in Nataša stoično pre- slišala. Oba pa sta po odhodu LDS-ovske ekipe, ko je zavla- dal blažen mir, soglašala: »Ka- ko lepo je ne biti v nobeni od političnih strank, biti sam svoj in se nikomur klanjati.« V četrtek si je nekdo od napo- vedovalcev skuhal čaj. Natočil si ga je v Kilijev lonček, na katerem je bilo zapisano pro- pagandno geslo: »Volite Boja- na Šrota!« in ga nemarno pu- stil sredi studia. Pred priho- dom dr Drnovška smo lonček vljudno odstranili. Izjava iz Studia 3 dan po volitvah: »Voditelj na celjski kabelski televiziji je v nedeljo ob 21. uri oznanil, da je Jože Zimšek izgubil na volitvah s takšnim glasom kot Tomaž Terček v svojih najboljših ča- sih, ko je sporočal, da je umrl maršal Tito.« ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 24.11: Jožica DRUŠKOVIČ iz Slovenskih Konjic - dečka, Svitlana DUBAJIČ iz Ljubne- ga - deklico. 25.11: Natalija UPLAZNIK iz Petrovč - deklico, Marija ZA- VERŠNIK s Teharij - deklico. 26.11 J Udija SLEMENJAK iz Vitanja - deklico, Mihaela JAR- ŠE iz Dramelj - dečka, Denisa BEŠAR iz Celja - deklico, Nataša PODVRŠNIK s Polzele - deklico, Deziban KEUMENDI iz Celja - dečka, Kariina STRAHOVNIK iz Žalca - dečka, Simona JAR- NOVIČ z Ljubnega - deklico, Tanja PETEK iz Celja - deklico. 2Z11.: Tatjana SEVČNIKAR iz Velenja - deklico, Alenka GOTLIN POLAK z Gomilske- ga - deklico. 28.11.: Tanja LES iz Celja - deklico. 29.11; Albina PEČNIK iz Mozirja - dečka, Mateja TAJNŠEK iz Nazarij - dečka. Simona KRAJNC iz Vojnika - dekUco, Dragica JELEN iz Laškega - dečka. 30.11: Brigita HROVAT iz Vitanja - deklico, Danijela BOŽIČ iz Celja - dečka, Sabina LIPOVŠEK iz Zreč - deklico, Marija ERJAVEC iz Podplata - deklico, Andreja PEVEC iz Lo- ke pri Žusmu - dečka. 1.12.: Polonca KRAMER iz Velenja - deklico, Jožica SLATINEK iz Zreč - deklico, Jožefa ZELIČ iz Šentruperta - dečka, Martina ZAGAJŠEK iz Prebolda - deklico, Margareta PRTNJAČ s Planine - deklico. 2.12.: Ana FRECE iz Laškega - deklico, Sabina GORIŠEK iz Celja - dečka, Petra ŽIBERT iz Zreč - dečka, Jožica LESJAK iz Šentjurja - dečka, MARIJA ZAVRŠNIK iz Braslovč - deč- ka. 3.12.: Marija NARALOČ- NIK z Ljubnega ob Savinji - dve deklici, Marjetka ZOBEC iz Pristave - deklico, Tamara FIŠTER iz Celja - dečka, Lidija LUPŠE iz Pristave - deklico. FORSTEK d.d. Cesta 1. maja 14,1430 Hrastnik objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Od kandidata pričakujemo: -najmanj višješolsko izobrazbo ustrezne smeri -vsaj 3 leta delovnih izkušenj na istih ali podobnih delih -poznavanje dela z računalnikom -natančnost, samoiniciativnost in iznajdljivost Kandidatu nudimo: -samostojno delo v prijetnem okolju -stimulativno plačo -možnost dodatnega izobraževanja Zaposlitev bomo sklenili za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih del pošljite v roku 15 dni po objavi na gomji naslov. POROKE Celje Poročila sta se Anton ZU- PANČIČ in Ana SEŠEL, oba iz Celja. Šentjur pri Celju Poročili so se: Marjan SU- ŠIČ iz Zgornje Rečice in Ros- vita BAJDE s Proseniškega, Dejan ROSENSTEIN in Mi- haela LUKANC iz Šentjurja ter Andrej POLAK iz Zlateč in Romana PUŠNIK iz Lokarij. Velenje Poročili so se: Ciril DOB- NIK iz Gaberk in Polonca GOLEŽ iz Velenja ter Janko OCEPEK in Martina PODJA- VERŠEK iz Rečice ob Paki. Zlato poroko praznujeta: Jože in Angela VIVOD iz Velenja SMRTI Celje Umrli so: Alojzija JEVŠNIK iz Florjana, 90 let, Josip REDNJAK iz Gotovelj, 72 let, Bogomir BLA- ŽUN in Rogatca, 47 let, Alojzij NUNČIČ iz Kasaz, 62 let, Janez ŠINKOVEC iz Dola, 64 let, Franc VOVK iz Štor, 61 let, Mihael ZALOKAR iz Svetega Štefana, 70 let, Neža HRASTNIK iz Štor, 91 let, Anton PLAHUTA iz Zabuko- vice, 66 let, Ciril VEHOVAR iz Celja, 68 let, Karel DUŠIC iz Založ, 71 let, Jožef Matevž KOSMATIN iz Celja, 78 let, Ivan GLAVAK iz Svetega Štefana, 44 let, Helena DROZG iz Hrenove, 82 let, Justi- na LAZNIK iz Gomilskega, 77 let, Ivan NADLUČNIK iz Trnovca, 61 let, Janez ARTNAK iz Lopace, 59 let, Julijana PREDOVNIK iz Dole- nje vasi, 61 let, Vinko ZAVRŠNIK iz Celja, 80 let, Agata KRANJEC iz Dolenje vasi, 54 let, Anton POD- VRŠAN iz Klanca, 75 let, Elizabeta ŠUŠTER iz Celja, 86 let in Stevan ROMANIČizCelja,75 let. Šentjur pri Celju Umrla je: Stanislava ZU- PANC iz Primoža pri Šentjur- ju, 74 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Elizabeta VERBOV- ŠEK iz Dvora, 75 let, Štefan RECKO iz Bukovja v Babni Gori, 75 let, Jožefa JAZBEC iz Kunš- perka, 84 let, Janez ARTIČ iz Cmereške Gorce, 86 let in Anton LIPNIK iz Kristan Vrha, 73 let. Velenje Umrli so: Karol HROVAT iz Latkove vasi, 71 let. Drago UR- TEU iz Velenja, 69 let, Marija VENIŠNIK iz Topolšice, 67 let, Rozalija RITENŠEK iz Celja, 73 let, Terezija RAMŠAK iz Skor- nega pri Šoštanju, 83 let, Martin TRATNIK iz Ljubije, 65 let, Ro- zalija JAGODIC iz Celja, 75 let, Viljem BLAZINŠEK iz Konjske- ga, 75 let, Bernard ČAS iz Vele- nja, 86 let, Franc HRIBERNIK iz Velenja, 43 let in Barbara VENEK iz Kokarij, 90 let. Žalec Umrli so: Jožef PAVLIC z Vranskega, 65 let, Frančišek BAŠ iz Podvina pri Polzeli, 68 let in Vincenc KUDER iz Žal- ca, 88 let. I^odjetje NT&RC d.o.o., nadzorni svet: Irena Jelen Baša - predsednioi, Matjaž Jamnikar, Vesna direktor Jože Cerovšek poslovili sekretar Suzana Rober Podjetje opravlja časopisno-založjiiško, radijsko in agendjsko-tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (063) 422-50. fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 280 toLirjev Naročnine Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Zi tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700- 601-106900. Nenaročenih rokopisov iii fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor Alojz Zibelnik. Na podlagi ninenja Ministrstva za infomiiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med proizvode informativne ^ značaja, za katere se plačuje 5% davek dd prometa proizvodov. NOVI TEDNIK Odgovorni urednik; Branko Stamejčic. Urednica Nm-ega tednika: Milena B. Poklic. Urednica Petice: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Marjeta Agrež, Irena Jelen Eiaša, Janja Intihar, Braiie Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katic, Urška Selišnik, Ivana Stamejač, Željko Zule. Tajnica uredništva; Mojca Marot. Tehnični urednik Franjo Bogadi, Računalniku prelom; Robert Kojlerer, Igor Šarlali. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail: tednik@NT-RC.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Gericool< dečki,« je razpredal šef volilne propagande. Bojan Šrot je bil dva meseca član LDS, nakar se je odločil za SLS. »Zaradi zaupanja v Petra Vriska sem se odločil za SLS. Nisem človek, ki bi hodil v gostilne in udrihal čez si- stem. Odločil sem se aktivno poseči v politiko, čeprav je na lokalni ravni ni več kot petine. Pa sem po poletni odpovedi v ministrstvu načrtoval, da bom izkoristil dopust, zakonsko možnost o še treh plačah in z januarjem nadaljeval z advo- katuro.« Osvajanja vrhov se je Boj Šrot uril v treh himalajskih g pravah (osvojil je 7150 m vii ki Gaurishankar, za katere so še na začetku stoletja mii li, da je najvišja gora sveta, I se edina vidi iz Katmanduji reševanja zapletenih položaj kot načelnik celjske post; Gorske reševalne službe, n bolj pa se sprosti na jadrni skrita želja pa je polet z jadr nim padalom. Temnolasa eli nomistka Simona se je v vlo: prve celjske dame hitro vživ( in je kot referentka za zdrai tveno zavarovanje zaposle pri Adriaticu, kjer je njen h drejeni Marjan Kranjc, sv nik LDS v mestnem svetu. Županov najstarejši b) Srečko (Celjska neodvisna sta) je bil njega dni novinar pomočnik odgovornega ure nika Novega tednika, potem med prvimi v državi odprl it njalnice Atka in na novo zat postavljati libojski Kili. Izde s podobo Miki miške se prot jajo celo v Disneylandu, nje^ va družica pa je televizijska občasno radijska novinar Nada Kumer. Srednji brat B£ ko (ZLSD) je prav tako pravu in član uprave Pivovarne i- ko, žena Anica Aužner-Ši pa je bila trgovka pri Td zdaj pa vodi menialnice. ŽEUKO ZUj Simona in Bojan Šrot Peter Vrisk Bojan Kranjc Boško Šrot Srečko Šrot Župan po pol stoletja Nov mozirski župan Jožef Kramer je nazdravljal in se veselil »med svojimi« - tako med Rečičani kot člani SDS. Gostilna pri Čuježu na Reči- ci je bila skoraj premajhna za vse, ki so prišli voščit diplomi- ranemu inženirju strojništva, sicer ne čisto pravemu Zgor- njesavinjčanu, saj novi mozir- ski župan prihaja iz Šempetra. Prej je bil zaposlen v Kovi- narstvu na Ljubnem, nato je opravljal tajniška dela v občini Mozirje, živi pa v Varpolju in je z ženo, zdravnico Ido, po- nosen oče štirih otrok: 21 in 19-letnih hčera ter 16 in 10- letnih sinov. V petek zvečer, malce pred začetkom volilnega molka, je svojega kandidata v Mozirje prišel podpret tudi Janez Jan- ša, glavni SDS - takrat so tešili žejo s kuhanim vinom. V ne- deljo pa so že županu Kramer- ju nazdravili s šampanjcem, na mizah pa ni manjkalo niti pravega zgornjesavinjskega želodca - mimogrede, gostili so se z želodcem, ki je prejel bronasto priznanje. Že to, da so Rečičani ponosni, ker so po 49 letih dobili »svojega« župa- na, kaže, kje je gospod Kra- mer dobil največ glasov. K Čuježu so prišli tudi lučki župan Mirko Zamernik (Re- čica leži približno na pol poti med Celjem in Podvolovlje- kom, odkoder je župan Za- mernik prihitel kljub nočni uri), gornjegrajski župan Toni Rifelj s soprogo, manjkal pa ni niti koordinator SDS za Šaleš- ko in Zgornjesavinjsko dohno Franjo Bartolac (nekdanji ve- lenjski izvršnik, sedaj pa men- da v Mozirju odpira'mesnico), prišli so mozirski svetniki z Rečice... Nekateri so prihajali z darili, od vrtnice do volilne- ga plakata in slovenske zasta- ve. Skratka, tudi Rečica je do- živela svojo fešto, ki sta jo seveda, kot se za slavijenca spodobi, začela gospod župan in rečiško-mozirska prva da- ma z otvoritvenim plesom. Le da to ni bil valček, temveč polka, ki je pri Čuježu odme- vala dolgo v noč. WHmmmmmmmmmmm us Mozirski župan je v prvem uradnem govoru izpostavil uspeh SDS ter poudaril, da bo poslej sodelovanje med zgornjesavinjskimi občinami bistveno lažje. Nataša Cagalj na svetovni modni sceni Mal'caza profesionalca Krojač za note kalco diši! Ledenik Moreno na jugu Argentine z ledeniškim jezerom. Prostranstva Argentine Z letalom gre hitro, z avtobusom pa je ceneje in tudi udobno Argentino v zadnjih letih Dbiskuje vse več Slovencev. Poleg številnih sorodstve- nih vezi je eden izmed razlo- gov relativna varnost in raz- ritost države, poleg tega pa zanjo ne potrebujemo turi- stičnega vizuma. Najcenejšo nožnost obiska lahko nudi- 0 prav kakšni bližnji ali lal j ni sorodniki, kdor pa jih la tem koncu sveta ne pre- more, mora za povratno le- alsko vozovnico iz Ljublja- ne odšteti vsaj 700 ameriš- kih dolarjev. Argentina se ponaša s šte- ^'ilnimi turističnimi zanimi- ^'ostmi. Toda dežela je narav- nost velikanska in že samo za ^bisk največjih turističnih Urakcij je potrebno prevoziti na tisoče kilometrov. Pre- možnejši in tisti z manj časa se sicer odločajo za letalske prevoze, ki pravzaprav niso dragi. Večji problem kot cena je namreč zasedenost najbolj priljubljenih destinacij, saj so na višku sezone (januar, fe- bruar) potrebne rezervacije nekaj tednov vnaprej. Najce- nejša letalska vozovnica iz Buenos Airesa do Rio Gallie- gosa daleč na jugu npr. stane okoli 170 pesov oz. ameriških dolarjev, medtem ko je po- trebno za avtobus odšteti 90 pesov. Vožnja z avtobusom sicer traja skoraj dva dni, toda vozila so vsa po vrsti zelo moderna. Prav vsi avtobusi seveda premorejo televizorje, klimatsko napravo, toaletne prostore in praviloma še brezplačen sok in kavo. Za nekaj doplačila pa so na voljo tudi pravcati spalniki, na ka- terih je mogoče sedeže spre- meniti v zasilne postelje. Cene avtobusnih prevozov so dokaj ugodne predvsem zaradi hude konkurence med avtobusnimi podjetji. Prav vsako mesto premore avto- busni terminal, pred katerim lahko Ljubljana samo zarde- va. Sliicoviti ledenilc Moreno Najjužnejši predeli Argenti- ne so znani pod imenom Pa- tagonija. Patagonija je zelo redko poseljena, prebivalci pa se v glavnem preživljajo z ovčerejo, naftno in prehram- beno industrijo, vedno po- membnejšo vlogo pa igra tudi turizem. Južni del Argentine je precej dražji od sosednjega Čila, cene v restavracijah in trgovinah pa so občutno višje kot pri nas. Kosila za manj kot deset dolarjev skoraj ni mogoče dobiti, za kavico je potrebno odšteti vsaj dva do- larja, za pivo pa kar štiri. Ar- gentinski peso je že nekaj let vezan na dolar, tako da je v bolj turističnih krajih mogoče plačevati kar v obeh valutah. To je ob pomanjkanju me- njalnic nadvse dobrodošlo. S seboj je dobro imeti dolarje v gotovini, saj pri menjavi poto- valnih čekov lahko zaračuna- jo tudi več kot petodstotno provizijo, poleg tega pa so redke banke večinoma odpr- te le v dopoldanskem času in zanesljivo zaprte ob sobotah in nedeljah. Na prvi pogled dolgočasna pokrajina južnega dela Ar- gentine med gorami in s travo poraslimi ravnicami skriva obilico zanimivosti. Na meji s Čilom je mogoče obiskati ne- kaj slikovitih ledenikov, med katerimi je še posebno zani- miv ledenik Moreno. Le-ta še vedno raste in na njegovem robu je vselej zanimivo, saj se neprestano lomijo velikanske ledene plošče, ki s truščem padajo v bližnje jezero. Prib- ližno vsake štiri leta ledenik zapre odtok bližnjega lede- niškega jezera in za velikan- sko ledeno prepreko začne počasi naraščati voda. Vodna gladina se dviguje kar nekaj let, vse dokler ledenik zaradi naraščajočega pritiska ne po- či, velikanska količina vode pa ob trušču in lomljenju le- denih kosov odteče v nižje ležeče jezero. Ta »veliki pok«, ki se odvija ciklično nekako na štiri leta, turisti in številne filmske ekipe s celega sveta seveda najbolj željno pričaku- jejo. Zadnja leta pa ledenik ne narašča več v isto smer, tako da nihče ne ve, kdaj bo spet zaprl pot odtekajoči vodi. HMl IGOR FABJAN 34 Sidranov popolni krog Pogovor z znanim sarajevskim pesnikom in scenaristom Abdulahom Sidranom, ki ga mnogi najbolj poznajo iz filmov Emira Kusturice Ko se je odvrtel predzadnji film na Celjskem filmskem festivalu in smo izvedeli za izid glasovanja gledalcev, je bilo vsem bolj ali manj ja- sno, da bo film »Popolni krog« bosanskega režiserja Ademira Kenoviča prejel na- grado »Zlati vitez«. Na pro- jekcijo filma sta prišla Enes Karič, distributer filma in scenarist Abdulah Sidran, pesnik in scenarist, predava- telj na sarajevski Filmski akademiji. Svoj čas je bil Si- dran scenarist Kusturičinih filmov (Se spominjaš Dolly Bell, Oče na službeni poti). V svetu filma je zagotovo odjeknilo, da je v času, ko je vzplamtela vojna v Bosni, Si- dran raztrgal pogodbo za več kot 100.000 dolarjev, ki naj bi jih dobil za nek scenarij in se odločil, da Sarajeva ne zapusti, dokler ne bo konec vojne. Da je na srečo vojne v Bosni ko- nec, se je dalo sklepati tudi iz tega, ker smo Abdulaha Sidra- na lahko srečali v Celju in se z njim pogovarjali. Najprej seve- da o obnovljenem celjskem filmskem festivalu in o pravil- nosti takšne odločitve. »Film zmeraj išče tržišče, ki je tako pri nas v Bosni kot tudi pri vas premajhno, prav tako kot npr. knjižni trg. Pri filmu je stvar seveda še toliko pomembnejša, ker je film mnogo dražji in je te visoke izdatke potrebno nekako po- kriti. Kar zadeva nas, bivše »Jugoslovane«, se še zmeraj »razumemo« in lahko tako še zmeraj ohranjamo ta filmski prostor in trg. Nekaj drugega pa je, ko film trči na politično ideološka vprašanja. Tu se še zmeraj vidi, da so srbski filmi, čeprav pravijo, da so protire- žimski, še zmeraj na bazi ideologije, ki temelji na pre- pričanju, da se je v Jugoslaviji vojna zgodila, ker je prišlo do raznoraznih separatizmov, namesto da bi se zavedali, da je Jugoslavijo že dve leti pred vojno uničilo srbsko politično vodstvo. Spomnimo se samo mitingov, pa nastavitve ma- rionetne vlade v Črni gori, onemogočenje Mesiču, da za- sede predsedniško mesto... Ko bodo Srbi to spoznah, po- tem bo ta prostor zaživel v drugačni atmosferi in verjet- no tudi posledično ta festi- val.« Bi potemtakem še danes delali s Kusturico? Kdo ve, nič na svetu ni ne- mogoče. V tem trenutku pa stvar zagotovo ni realna. Kar zadeva moj pristop k filmu, temelji na prepričljivi zgodbi. Zgodba me zanima. Ne vem, če njega danes še zanima toli- ko takšen tip zgodbe, ki jo znam jaz napisati. Pišem lah- ko namreč o ljubezni, otroš- tvu, ljubosumju, rad psiholo- giziram... Nikakor ne bi znal napisati, česar nisem izkusil, kot kakšno znanstveno fanta- stiko ali pa recimo kaj o pe- drih. Kar zadeva naju z Emir- jem; imela sva podobne iz- kušnje v življenju, ljubezni, družinske razmere... Če bi najina senzibiliteta ponovno zazvenela usklajeno, ne re- čem. Sicer pa o tem nima smisla izgubljati preveč be- sed. To je zgolj teorija. Poleg izgube raznih prija- teljstev ste postali tudi loče- nec. Vaša žena in hči sta na- mreč prebegnili v London, kjer zdaj žive z vašo vnuki- njo, vi pa ste se medtem poro- čili v Sarajevu in ste oče dveh otrok s svojo drugo ženo. Če odštejemo vse mrtve, vse kar se je razrušilo, da predpostavimo, da ni bilo v Bosni nikakršnega zločina in se osredotočimo le na samo vprašanje družine, potem lahko vidimo, kakšne zločin- ske razsežnosti je ta vojna imela. Razpadlo je na tisoče družin. Podobno ste videli tu- di v primeru glavnega junaka v filmu, pesnika Hamze. Žena in hči sta odšH v tujino... Je v tem kaj avtobiograf- skega? Seveda. To je moja zgodba. Naj nadaljujem... Če tako po- gledate na stvar, potem lahko zaslutite razsežnost te tragedi- je. No, kar zadeva mojo seda- njo soprogo, lahko povem, da je prišla v Sarajevo iz Foče, odkoder so zbežali. Tam je bila poročena 20 let. Živela je v močnem patriarhalnem oko- lju in glede na to, da ni mogla imeti otrok, si lahko mislite, kaj vse je morala prestajati na prostoru, kjer to nekaj pome- ni. No, nama je dal Bog dva otroka. Tarika (arab. Severni- ca, op.p.), ki je kloniran Abdu- lah, imam pa tudi manj kot mesec dni staro hčerkico, ki je klonirana mama. Kako pride do takšne »medvojne romance«? Veste kaj, mi Sarajevčani, ki smo prestali obleganje mesta, trenutno govorimo nek sku- pen jezik, ker smo skupaj pre- stajali te grozote. Zelo težko se namreč ujamemo s tistimi, ki so iz mesta odšli in se zdaj vračajo. Sam pravim, da smo doživeli neko mistično izkuš- njo, kot so jo po svoje nekoč doživljali puščavniki, ki so odšli v puščavo meditirat. Tako se danes pogovarjamo bolj s po- gledi kot z besedami. Besede nam danes zvene prazno. Za- nimivo je namreč to, če ti danes izgubiš denar, boš razmišljal, kako bi ga našel. V Sarajevu je stvar drugačna. Sarajevčani najprej prično razmišljati o po- reklu tega denarja. Na kakšen način so ga dobili, če jim ga Bog morda ne naklanja. Stvar jem- ljejo skozi religiozno-etično prizmo. Skozi neko mistično usodo, če že hočeš. Zakaj se je stvar pripetila njemu in denar- ju, ki ga je izgubil. Kako si predstavljate nek- danji jugoslovanski prostor v bodočnosti? Najprej moramo medseboj- no odlično sodelovati, da se ne bi nikoli več združili, to je najpo- membnejše! »Jugonostalgija«, ki je, kot vidim, prisotna tudi v Sloveniji, se mi zdi prej nostalgi- ja za mladostjo, ne pa za Jugo- slavijo. Preveč je bilo zla. Ne vem, zakaj zmeraj, ko razmišljam o vojni v Jugo- slaviji, pomislim na Tita in njegovo vlogo v vsem tem. Kaj menite o njem? Tito...? Hm...Tito je miste- riozna osebnost. V nekem sce- nariju, ki sem ga pred kratkim napisal, sem se nekako opre- delil do Tita. Gre za vojni film; četa vojakov, Bošnjakov vdre v neko hišo na bojišču-. Na steni visi Titova slika. Bošnjaški vo- jaki so razdeljeni med seboj na, recimo jim, fundamentaliste in pa običajne vojake. Ko želi eden izmed fundamentalistov sliko sneti in razbiti, ga nek običajen vojak ustavi z beseda- mi: »Pusti! Vsaj >paščad< je zm držati skupaj.« Sicer pa menim da je imel ob koncu šestdeseti) let dobro priložnost, da sestop z oblasti in omogoči liberalizj cijo, ki je bila takrat le še stva časa, ki se je na žalost zaobrnil Za konec še morda klasih no vprašanje, kakšni so vdi načrti? Imam mlado družino, ki j( je potrebno preživeti. Sta sem že štiriinpetdeset let i ne bi rad, da bi se uresničil črne mish nekega mojega sa rajevskega prijatelja, ki mi j rekel, da bom imel doma če čas sirote. V mislih imam en samo stvar: kako zaslužiti d( nar? Imam sklenjene pogoc be za pisanje scenarija. S kom? Z Američani in Francozi Ampak to je zelo relativno, či jim ne bo ustrezal, če ne bi po njem posnet film, ne bi nič z denarjem. Bi napisali kakšnega z nas, Slovence? Če bi bila prava zgodba, bi MOHOR HUDE iFoto: GKEGORKATJ Abdulah Sidran Voščite nam izvirno! Kmalu bomo začeli pisati božične in novoletne voščil- nice. Kako se bomo lotili tega dela? Zbrano in premišljeno ali površno in na hitro? Bo- mo voščilnice kupovati »na metre« in brez pomisleka, komu jih bomo poslali, ali se bomo odločali za voščilnice, ki naj bi posebej razveselile tiste, ki jih bodo dobili? Kak- šno bo besedilo? Ali znamo ob frazi »Srečno, zdravo in veselo 99« napisati še kaj več in kaj bolj izvirnega? Kako se bomo podpisali? Čitljivo ali tako, da ne bo nihče vedel, čigavo je voščilo? Ali boste kupovali voščilnice z že na- pisanimi teksti ali brez njih? Lani smo pri Novem tedni- ku začeli z akcijo izbiranja voščilnic, ki so nekaj »več«! To bomo naredili tudi letos. Vabimo vas k sodelovanju! Seveda bomo ocenjevali le ti- ste primerke, ki jih bomo do- bili v uredništvo do konca le- ta. Odločili smo se za več ka- tegorij: za voščilnice z najbolj- šim tekstom in z najlepšim izgledom. Ločeno bomo oce- njevali izdelke otrok in voščil- nice vseh ostalih sodelujočih. Voščilnice bomo ocenili v prvem tednu novega leta. V vsaki kategoriji bomo nagra- dili po tri najboljše oziroma najbolj izvirne primerke! Prihodnji teden bomo obja- vili člane komisije, ki bodo vse prispele izdelke pregledali in ocenili. Tako kot lani bomo tudi letos izločili »uniformira- ne« voščilnice delovnih orga- nizacij in zasebnih podjetij. Sodelujte in poskušajte s svojo izvirnostjo pomagati na tem področju narediti korak naprej. Predvsem pa naj bo voščilnica topla in prijazna! TVRABL PETICA V MODNEM VRTINCU 35 Nataša Čagalj na svetovni modni sceni Mlada modna kreatorka iz Stor, zaposlena kot asistentka v sloviti modni hiši Nino Cerruti v Parizu - Delo ji je ponudila tudi najslavnejša ameriška oblikovalka Donna Karan EKSKLUZIVNO Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK I Modna oblikovalka, diplo- mantka oddelka tekstilij na jljubljanski fakulteti za naravo- slovje in tehnologijo, zmago- valka slovenskega izbora za mednarodni natečaj perspek- tivnih modnih kreatorjev Smir- noff 1994, je naslednjo jesen odšla na podiplomski študij ob- likovanja v ugledno londonsko šoloStMartinsof Art. Nataša Cagalj, doma iz Stor, je tik pred odhodom v London za Tednikovo Petico takrat po- vedala, da jo moda zanima, od- kar ve zase. Da je razlika med spremljati in »delati« modo, pa se je prepričala šele na fakulteti. In, da se želi naučiti še več in na tem področju zares uspeti, zato zbira sponzorje, ki ji bodo omo- gočili drago šolanje na tako eminentni šoli, kjer predavajo znani modni ustvarjalci. ... »Ampak Nataši bo uspe- lo. Njene radovedne, optimi- stične in trmaste očke te pre- pričajo, da ji bo. Ne le diplo- mirati na St. Martinsu, morda jo bo po zaslugi uspešne re- vialne predstavitve diploman- tov na prireditvi British Fas- hion Week opazil tudi kakšen vrhunski modni kreator ter ji omogočil vstop v svojo obli- kovalsko ekipo...« sem zapi- sala julija 1995. Dobro leto kasneje je Nata- ša Čagalj uspešno diplomirala na St. Martinsu, na zaključni prireditvi so bile njene kreaci- je opažene, specializacijo je nato opravila v Parizu, pri slo- vitem Cerrutiju (o visoko- modnem butiku Cerruti, ki je bil pred kratkim odprt tudi v Ljubljani, smo že pisali na tej strani). V njegovem ateljeju je zaposlena še danes. V novembru je prišla za ne- kaj dni v Slovenijo, kjer je imela pod okriljem Britanskega sveta ministrstva za kulturo v Ljub- ljani samostojno predstavitev svojih najnovejših kreacij. Zgrešila sem jo za mišji re- pek, čez nekaj dni pa me je po telefonu poklicala iz Pariza. Te lahko v imenu mladih modnih navdušencev pov- prašam za recept: kako us- peti v modnem svetu? Talentiranost, želja po uče- nju, radovednost, vztrajnost, trma, malce sreče... Je imela tudi sreča prste vmes, da se ti je ponudila pri- ložnost ustvarjati za Cemitija? Ja, kar zgodilo se je. Zdaj delam v njegovem pariškem ateljeju na kolekciji Arte (naj- višja haute couture, ustvarjena za sloves in ime, oblikovno in cenovno primerljiva z Gucci- jem in Prado, o.p.) od julija 1997." Ta modna linija me izredno motivira, tudi s sode- lavci se odlično razumem. Ve- hko znanja in izkušenj sem pridobila s sodelovanjem z glavnim dizajnerjem kolekcije Arte Petrom Speliopoulo- som... No, ravno zdajle je sto- pil skozi vrata, vrnil se je iz službene poti v Ameriki. Menda si pred Parizom razmišljala tudi o Ameriki? Res, imela sem kar nekaj ponudb, med drugim je tudi Donna Karan odkupila par mojih kreacij in me povabila, da bi prišla k njej v New York. Vendar, - raje sem v Parizu, bližje Sloveniji. Tako lažje skočim domov, ko me zgrabi domotožje... In načrti? Seveda imam obveznosti do domačih sponzorjev, ven- dar bi nekaj časa še želela nabirati znanje v tujini. Nato pa se vrniti domov in začeti na svoje... ^Nataša Čagalj ustvarja novo modo pri Cerrutiju v Parizu. Cerruti Arte za jesen-zimo 98/99. Iz skicirke: najnovejše kreacije Nataše Čagalj. Tehno revolucija na pragu tretjega tisočletja Ko se bo naš vsakdan pri- [vrtel do vrelišča oziroma ti- jste magične letnice 2000, nas bodo nekateri modni kreatorji nemara pocukali za rokav: »Pripnite se, odšte- vanje se je začelo, pristali bomo v novi galaksiji...v [modnem prostoru, katere- mu vladajo tehno materia- li... dobrodošli v futurizmu tretjega tisočletja! Tu se nič ne kroji, nič ne šiva, le laser- sko spaja in ovija okrog tele- sa. Adijo, visoka moda!« T'ehno vizija za novo modno sezono - tudi za novo modno tisočletje? Ovita v zlato folijo. Ups, malce me je odvrtinči- lo... Vendar - nekateri krea- torji, ponavljam. To pomeni, da bomo lahko tudi čez ducat let lepo spravljeni v tvidaste plašče in kašmirske jopice. Če se nam bo zahotelo, bomo pač sprejeli skrajno drzne, inovativne materiale in prav takšne kroje novih oblačil. Za letošnjo »prednovoti- sočletno« pokušino pa nam je modna industrija pripravila nekaj nenavadnih izumov, kot je raztegljiva plastika, ob- dana s tekočim srebrom, me- šanica kašmirja in volne z alu- minijastimi vlakni, prešana volna s poliestrom, recikliran papir ali plastenke. Kot obla- čila, seveda. V tej šumeči in svetleči tehno revoluciji so najbolj opazne in - kar priz- najte, tudi všečne oprijete metalne obleke, ukrojene iz Pletena transparenca iz aluminijaste žice. raztegljive plastične folije ali pletenine iz aluminijaste žice. Udobno, trdijo preverjeno poučeni. In - likati ni potreb- no, bi dodali mi. Pa še eno, mnogo manj bleščečo podrobnost ne kaže spregledati - kovinsko sijoči materiali lovijo nase svetlo- bo, torej površino vizualno še razširijo. Ob tem pa pou- darijo sleherni odvečni gram- ček na postavi. Torej, preden se ovijete v folijo, sprejmite prijazno povabilo na razmi- slek. Nagradno vprašanje PO KATERI FILMSKI DIVI Z VZDEVKOM MODRI ANGEL SE IMENUJEJO ŠIROKE ŽENSKE »PIŽAMA« HLAČE? a) Marlyn Monroe; b) Marlene Dietrich; c) Ava Gardner. 36 GUSBA Življenje po ljubezni že odpisana Cher se je v velikem slogu spet vrnila na glasbeno sceno * Konec oktobra se je po sko- raj 33 letih kalifornijski ex- sex-bombi in živi legendi Cher z lahkotno plesno skladbico »Belive« spet uspe- lo uvrstiti na sam vrh britan- ske lestvice najbolje prodaja- nih single plošč. Razvpita igralka in pevka je na UK Top Singles nazadnje kraljevala daljnega leta 1965 s pesmijo »I Got You Babe«, ki jo je zapela s svojim lani umrlim možem Sonnyjem Bonom. Ta zdaj že zimzelena melo- dija je bila ena izmed večjih uspešnic leta '65, podoben us- peh pa se obeta tudi skladbi »Belive«, ki že nekaj tednov zaseda prvo mesto britanske letvice in je trenutno tudi naj- bolj predvajana pesem v Evro- pi. Z njo je Cher več kot uspe- šno najavila izid istoimenskega albuma, ki pa je za razliko od nekaterih njenih prejšnjih, z melodičnim sredinskim roc- kom obarvanih stvaritev, to- krat naravnan precej plesno. Za moderno zvočno podlago, ki jih dopolnijo še vedno im- presivne glasovne zmožnosti zdaj že 52-letne Cher, so v znamenitem studiu Dream- house poskrbeli največji moj- stri tovrstne produkcije (Todd Terry, Junior Vasquez, Me- tro...). Poleg »Belive« je na LP- ju moč slišati še devet skladb, večina izmed teh pa so poten- cialne uspešnice. Založba WEA - pri nas jo zastopa ljub- ljanska Nika - je zaenkrat pred- videla izid še štirih single plošč - najprej naj bi se na svetovnih lestvicah preizkusila diskoidna »Strong Enought«, za njo pa še funky poskočnica »Takin' Back My Heart«, melodična »The Po- wer« in latino popevka »Dove UAmore«. Neštetokrat prerojena Cher se je kot Cherilyn Sar- kasian LaPierre rodila 20. maja leta 1946 v kalifornijskem me- stecu El Centro igralki Georgiji Holt in očetu Johu Sarkasianu. Kot rosno mlada najstnica je v eni izmed številnih barov v Hollywoodu spoznala že uve- ljavljenega skladatelja in pro- ducenta, šest let starejšega Sonnyja Bona. Ta jo je kmalu spoznal s svojim prijateljem in legendarnim producentom Philom Spectorejem, ki je Cher po krajši avdiciji takoj ponudil vlogo spremljevalne pevke. Njen glas je moč slišati v števil- nih velikih uspešnicah zgod- njih šestdesetih (»Be My Baby«, »You've Lost That Lo- ving Felling«...), ko je Cher na »skrivaj« pod različnimi imeni posnela tudi nekaj duetov s Sonnyjem. Prvi večji uspeh sta zabeležila z že omenjeno mega uspešnico »I Got You«, tej pa je kmalu sledila še cela serija veli- kih hitov - leta 1965 sta na Billboardovi lestvici Top 20 imela kar pet skladb naenkrat, kar je dosežek, ki so ga presegli le The Beatles in pa Elvis Pre- sley. Enormni uspeh ju je z glasbenega področja pripeljal tudi pred TV kamere v lastni show »The Sonny and Cher Hour«. Filmski producenti so kmalu opazili velik Cherin igralski potencial, ki ga je ta po številnih manjših vlogah leta 1983 potrdila tudi z Zlatim glo- busom in pa nominacijo za prestižno nagrado Oskar za stransko vlogo v filmu »Silk- wood«. V osemdesetih je Cher odigrala še nekaj vidnih film- skih vlog, svoj nesporni talent pa je leta 1987 kronala z Oskar- jem za najboljšo žensko vlogo v filmu »Moonstruck«. Temu uspehu je sledil tudi že tretji come-back v vrh svetovnih glasbenih lestvic. Po razpadu dua v začetku sedemdesetih je Cher namreč nadaljevala glas- beno kariero kot solo artistka in kot vodilna predstavnica glam ročka v ZDA zabeležila nekaj večjih hitov (»Half- Breed«, »Dark Lady«...). Po kratkotrajni poroki z Gregom AUmanom in romanci z Ge- nom Simmonsom, basistom razvpitih Kiss, dveh slabih LP- jih in številnih škandaUh v za- sebnem življenju, je šlo z nje- no glasbeno kariero hitro navz- dol. Na lestvice se je prerojena vrnila šele konec sedemdese- tih z disko uspešnico »Take Me Home« in se po fijasku albuma »Cher« leta 1982 za nekaj let spet umaknila z glasbene sce- ne. Že omenjeni tretji »come- back« z uspešnico »I Found Someone«, ki mu je leta 1989 sledil še nadvse uspešen albu- mom »Heart Of Stone«, je Cher spet lansiral v prvo Ugo glasbe- nikov, kjer se je obdržala še naslednje tri leta. Po albumu »Lovč Hurts« (1991), zbirki us- pešnic »Greatest Hits« in sve- tovni turneji, se je Cher spet umaknila z glasbenega prizo- rišča in se bolj posvetila filmski karieri. Leta 1996 je debitirala tudi kot režiserka filma »If The- se Walls Could Talk«. Istega leto je izšel tudi njen album »It's A man's World«, ki pa je z dvema priredbama že večkrat preverjenih uspešnic »Walking In Memphis« in »The Sun Ain't Gonna Shine Anymore« ter du- catom mlačnih pop ročk krea- cij, prepričal le svoje najbolj zveste pristaše. Slabe kritike in nič kaj vzpodbudni prodajni rezultati tega albuma pa so bili za neuničljivo Cher le izvrsten povod za reinkarnacijo in zma- goslaven come-back. STANE ŠPEGEL FUIXCQOLDEM0TOP^ Zaključna prireditev Letošnja zaključna javna finalna prireditev Full Cool De- mo Top bo v torek, 15. decembra, v diskoteki Jungle v Celju. Začelo se bo ob 18. uri, vstopnine na prireditev, ki jo organizira naša hiša Novi tednik in Radio Celje, v sodelova- nje z glasbenim ateljejem Coda iz Celje, ne bo. Na prireditvi, katere pokrovitelji so Cestno podjetje Celje, Cetis Celje, Adriatic Celje in Klasje Celje, bodo nastopili vsi zmagovalci mesečnih oddaj Full Cool Demo Top ter še nekaj drugih pevcev in pevk, ki jih bo izbrala strokovna žirija. Na zaključni javni finalni prireditvi bosta vse nastopajoče ocenjevala občinstvo in strokovna žirija, v kateri bo tudi priznani glasbenik Vojko Sfiligoj. V času glasovanja se bos projektom Cigutke predstavil zborček Črički, v katerem so tudi pri nas odkriti glasbeni talenti. Ne zamudite! SIMONA BRGLEZ Družina Galič Družina Galič v Avstraliji 3. decembra je na enome- sečno turnejo po Avstraliji odpotovala družina Galič iz Šempetra v Savinjski dolini z gostom, dvakratnim aktual- nim svetovnim prvakom v igranju na harmoniko Deni- som Novato iz Trsta. V daljni Avstraliji bo imela družina Galič predvidoma osem do devet nastopov, od koncertov do veselih decembr- skih prireditev. Družina Galič se je za novo gostovanje dobro pripravila, ob očetu Jožetu in mami Citi pa bosta nastopila tudi njuna otroka, hčerka Kata- rina in sin Marko. Prijeten zvok družinskega petja Galiče- vih sta že pri prvih poskusih odkrila Radio in Televizija Slo- venija, ki sta družino Galič de- cembra leta 1993 povabila na oddaji Koncert iz naših krajev in Po domače, nato pa se je začelo: družina Galič je ob vse pogostejših koncertih po Slo- veniji začela nastopati celo na tujem in s programom Slomš- kovih, božičnih in narodnih pesmi doslej obiskala pred- vsem nemška mesta in Trst. Prvi vrh njenega ustvarjanja predstavljata kaseta in zgoš- čenka Božični večer z družino Galič (letos februarja so preje- h zlato ploščo!), drugi pa nova kaseta in zgoščenka z narod- nimi in ponarodehmi pesmi- mi. Pripravljena je tudi že po- lovica programa pesmi z ver- sko vsebino na temo »S pesmi- jo skozi cerkveno leto«. Jože je pred odhodom na zanimivo turnejo povedal, da je moral postoriti veliko dela pri pripravi vseh televizijskih oddaj Po domače, kajti druga- če s turnejo ne bi bilo nič. Gahčevi se bodo vrnih 3. ja- nuarja prihodnje leto, 4. ja- nuarja pa bodo gostje v pro- gramu Radia Celje. T.VRABL Krojač za note Franc Turnšek (levo), Dudek in Vinko Šimek. Narodno zabavni ansambli (v Sloveniji jih je več kot 500 in v tujini preko deset tisoč) v stilu Avsenika in Slaka so vsaj prva leta skoraj v celoti nasto- pali oblečeni v slovensko na- rodno nošo ali oblačilo, ki je bilo izpeljanka lokalne obla- čilne noše. Ker se časi spremi- njajo, se z njimi spreminja tudi odnos do oblačenja in ansamb- li, zlasti mlajši, se že oblačijo drugače, sodobneje in pred- vsem bolj praktično. Lepa in prava narodna noša je draga, za daljše in zahtevne na- stope, ki trajajo po več ur, pa tudi hudo neprimerna. Pravi mojster za šivanje sodobnejših in lahkotnejših oblačil za števil- ne ansamble, folklorne skupine, pevske zbore, godbe in posa- meznike je krojaški mojster Franc Turnšek iz Celja. V njego- vi delavnici si različni glasbeniki in drugi estradni umetniki dobe- sedno podajajo kljuko vrat v salon, kjer delavke z glavno kro- jačico Mileno sešijejo dopadljiva oblačila. Verjetno bi težko v Sloveniji našli krojača, ki bi se lahko poh- valil s tal<.šnim številom glasbe- nih odjemalcev in prav prijeten, če že ne vrhunski, bi bil koncert, na katerem bi nastopili vsi, ki nosijo oblačila, sešita v mojstrski krojaški delavnici Franca Turnš- ka in njegovih zvestih sodelav- cev. »V oblačilih, sešihh pri nas, nastopajo Štajerskih 7, Alfi Ni- pič in njegovi muzikanti. Fantje izpod Rogle, Čuki, Veter, Cmok, Celjski instrumentalni kvintet, Franci Zeme in še mno- gi drugi. Posebej ponosni smo na oblačila za rogiste iz Nove Cerkve, oblekli smo Viteze polk in valčkov, v naših oblačilih na- stopata Vinko Šimek in Jože Galič,« našteva krojaški mojster Franc Turnšek in doda, da mu je tako delo všeč, ker ima pač rad dobro glasbo. Med drugim so v zadnjem času sešili obleke za Mešani pev- ski zbor Podsreda, MPZ Tim Laško, Zbor upokojencev Os- trožno, dva zbora iz Dramelj, Glorio Laško, Komorni zbor Ce- lje, MPZ Ivan Cankar Celje, Celj- sko pevsko društvo, New Swing Quartet (ob obisku papeža v Sloveniji),operni pevski zbor iz Ljubljane, MPZ Vitanje, Moški pevski zbor Anton Aškerc iz Rimskih Toplic, za pihalno god- bo Vič Rudnik v Ljubljani, fol- klorno skupino Šalovci na Gorič- kem, pihalno godbo Simon Gre- gorčič v Novi Gorici in še mnoge druge. Franc Tutnšek ima obrtno de- lavnico trinajst let, sicer pa je v krojaškem poklicu že trideset let. Letos je dobil priznanji Obrt ne zbornice Celje in Slovenije najbolj pa je vesel, ko ga nc koncert povabijo tisti, ki nasto pajo v oblačilih iz njegove delav niče. Moti ga, da mnogi ne znajc paziti na oblačila, ki tudi zahte vajo posebno skrb. In zelo povr šno je, če ob lepem oblačilu ir dobrem igranju glasbenik nasto pa v zamazanih čevljih ali dru gače neurejen, neobrit, nepoče san in podobno. Vse to sodi 1 zunanji podobi, ki jo obiskovale prireditve vidijo in kritično oc^ nijo. Franc Turnšek pravi, da j( sicer v tem času težko za »klasič ne« krojače, vendar bo vseenc vztrajal pri oblačenju tistih, k nam ponujajo vsaj malo prijet nega razvedrila. TONEVRABl PETICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS v začetku prihodnjega leta pa bo izšel dolgo pričakovani četrti album že skoraj pozabljenih irskih mega zvezdnikov THE CRANBERRIES. Po dveh odličnih albumih, »Everybody Doing It, So Whay Can't We » (1992) in »No Need To Argue« (1994) ter polomu, ki so ga pred slabimi tremi leti zabeležili z LP-jem »To The Faithful Departed«, nameravajo Brusnice s karizmatično pevko Dolores 0'Riordan na čelu z albumom »Promises« od velikih U2 (vsaj za nekaj mesecev) spet prevzeti naslov najpo- pularnejše irske ročk zasedbe. Kultna britanska tehno na- veza LEFTFIELD (Neil Barnes in Paul Daley) je v sodelova- nju s pionirjem hip-hopa in elektra AFRIKA BAMBAA- TAA posnela pesem »Afrika Shox«, ki je po mnenju tistih, ki so jo že slišali, ena izmed najboljših kreacij spet popu- larne old-school elektro god- be. Kljub temu, da bo skladba na single plošči izšla šele mar- ca, pa je omenjena trojica sku- paj z eminentnim režiserjem Chrisom Cunnighamom, ki je za video »Come To Dady« sku- pine Apex Twin pred leti pre- jel cel kup nagrad, že posnela izvrsten video spot. DEBORAH COX je poleg cvileče dive CELINE DION, katere spremljevalna pevka je bila še do nedavnega, in coun- try zvezdnice SHANIE TWAIN, trenutno najpopular- nejša kanadska pevka. Njen single »Nobody's Suposed To Be Here« se je uvrstil na drugo mesto prestižne Billboardove lestvice in že najavlja skorajš- nji izid njenega drugega albu- ma »One Wish«, ki bo po na- povedih poznavalcev razmer v glasbeni industriji eden izmed najbolje prodajanih LP izdel- kov prihodnjega leta. Norman Cook alias FATBOV SUM se je kljub temu, da je trenutno eden izmed najpopu- larnejših britanskih godbeni- kov odločil, da ne bo objavil »božične« single plošče. Nje- gov tretji single z albuma »You've Come A Long Way, Baby« - po uspešnicah »Rocka- feller Skunk« in »Gangster Trippin'« - bo tokrat zapolnjen s kreacijo »Praise You«, izšel pa bo takoj po novem letu, 4. januarja. Izid singla bo seveda podprt tudi z video spotom, ki prav te dni nastaja pod taktirko režiserja Romana Coppole, si- na slavnega Francisa Coppole (»Boter«, Apokalipsa zdaj«...). Danes, 10. decembra, se bo v večernih urah na pariškem stadionu Bercy pred 17.000- glavo množico zgodil mega koncert, na katerem bodo v organizaciji Amnesty Interna- tional petdeseto obletnico največkrat kršene deklaracije. Deklaracije o človekovih pra- vicah, s svojimi nastopi poča- stili številni imenitneži iz sve- ta glasbe (Alanis Morissette, Jimmy Page in Robert Plant, Radiohead, Peter Gabriel, Tracy Chapman, Shania Tvvain, Asian Dub Fondation, Voussou N'Dour in Kassavi). Tam se je rodila tudi v skan- dinavskih deželah trenutno največkrat predvajana sklad- bica »Big, Big World« prikup- ne Švedinje EMILIE. Ta je tako rekoč čez noč postala izredno popularna tudi pri »MTV mladeži« na sončni stra- ni Alp, katerih glasbeni okus še vedno oblikujejo podkup- ljivi uredniki do skrajnosti skomercializirane »glasbene televizije«. Čeprav je prvi sin najbolj bele- ga črnca na planetu MICHAELA JACKSONA komaj zlezel iz ple- nic, že ima rezerviran sedež v eni izmed učilnic prestižne britan- ske šole Stovve. Lebia šolnina za malega Princea bo ateja stala komaj omembe vrednih 25.000 dolarjev. Bono (U2), Jim Kerr (Sim- ple Minds) in slavni žogobrcar ter novopečeni pevec Kenny Dalglish nameravajo skupaj še z nekaterimi neimenovanimi investitorji kupiti škotsko no- gometno moštvo Celtic. Tik pred božičnimi prazni- ki bo izšel jubilejni, že petind- vajseti album legendarne jazz- rock in R&B skupine CHICAGO. Ostareli, a še ved- no aktualni in profitabilni Abrahamovci nameravajo sta- ro slavo tokrat vnovčiti s pri- redbami božičnih klasik, ki so jih za album »Chicago 25« po- sneli že aprila. LAČNI FRANZ se z novim pevcem - brez Zorana Predi- na, ki je odšel v penzijo (vsaj kar se tega benda tiče) - pri- pravljajo na praznovanje 20. obletnice obstoja. Ta, za do- mače razmere visok jubileju, bodo mariborski veterani po- pestrili z novim albumom, ki bo izšel pri založbi Conan, katere šef in umetniški vodja je »lačni bobnar« Andrej Pin- terič (na sliki). »Poznavalci« se sicer »zaradi objektivnih okoliščin« veliko- krat zmotijo, tu in tam pa njiho- ve besede le postanejo meso - že dober mesec pred izidom dvoj- nega koncertnega albuma naj- popularnejšega ameriškega pevca GARTHA BROOKSA so namreč napovedali, da bo LP »Double Live« porušil kar nekaj prodajnih rekordov. Prvi izmed njih je že padel - Garth je v samo enem tednu samo v ZDA prodal več kot milijon izvodov ome- njenega albuma in s tem krepko presegel dosedanji rekord seatl- leški grungerjev PEARL JAM, ki so leta 1993 v sedmih dneh prodali nekaj več kot 900.000 izvodov albuma »Vs«. Plošča »Double Live« je izšla \7. no- vembra, ki se je v zgodovino popularne glasbe zapisal kot »super torek«, saj so na ta dan svoje LP izdelke objavili števil- ni najpopularnejši ameriški iz- vajalci (Mariah Carey, Method Man, Jewel, Offspring, Ice Gu- be...), kar šest izmed njih pa se je zavihtelo med prvih deset lestvice Billboard Top 20 Al- bums. Na božič pa se je odlično pripravil tudi vse popularnejši boy-bend 'N SYNC. Njihove- mu že lani objavljenemu istoi- menskemu LP prvencu, ki se že nekaj tednov zadržuje na ameriški lestvici TOP 10, se je pridružil še božični album »Home For Chrismas«, ki bo v nekoliko spremenjeni obliki kmalu izšel tudi na tej strani velike luže. Poleg aktualnih singlov »U Drive Me Crazy« in »Merry Christmas, Happy Ho- lidays« bo založba BMG nanj uvrstila še Štiri v Evropi do sedaj Še neobjavljene skladbe in sedem božičnih pesmi. Po dveh izjemnih albumih, leta 1992 objavljenemu prven- cu, in leta 1994 objavljenem nadaljevanju, se je po daljšem premoru pred nedavnim na glasbeno sceno spet vrnil SEAL. Odlični 35-letni londonski pe- vec Sealhenry Samuel - takšno je njegovo pravi ime - je za svoja dela do sedaj prejel že tri grammye in obilico ostalih glasbenih nagrad, renome prvo- vrstnega glasbenika, ki svoj po- sel jemlje nadvse resno in po- šteno, pa je potrdil tudi z novim albumom »Human Being«, s ka- terega se proti vrhom svetovnih lestvice že vzpenja single »Hu- man Beings«. Ta ista založba pa je prevze- la tudi distribucijo prvega av- torskega glasbenega izdelka koroške zasedbe PIRAMIDA. Gre za album »Le enkrat se živi« z desetimi mlačnimi pop ročk umotvori, ki so jih David Novak, Peter Podržan in dva Slavka Rožiča posneH v ve- lenjskem studiu Dynamic. V torek, 15. decembra, bo v ljubljanskem klubu K4 večer Šaleškega študentska kluba, na katerem bodo tri ročk zasedbe (KLINIČNI TESTIRANVI, RES NULLIUS in KAOZ) pred stavile s pred nedavnim objav- ljeno zgoščenko »Lignit« enaj- stih bendov, ki imajo v sebi vsaj malo krvi velenjskih knapov. STANE ŠPEGEL Verjeli ali ne - BACKSTREET BOYS so najuspešnejša letošnja skupina. Fantje so letos samo v rodnih ZDA prodali več kot osem milijon albumom, njihov že leta 1996 objavljen istoimen- ski album pa je do sedaj po vsem svetu kupilo že več kot 23 milijon oboževalcev. Uspeh, ki ga bo zelo težko ah pa sploh nemogoče preseči, so Howie B, AJ, Nick, Kavin in Brian poizkušali unovčiti tudi v novem TV showu »Storytellers«, kjer so skupaj s Tonyem Benettom nastopili in posneli nekaj pesmi. Novi album popularne orlandske peterice bo izšel aprila, večino skladb zani pa bo spet nastalo na Švedskem v studiih hit- makerjev Maxa Martina in Denniza Popa. 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV TUJE LESTVICE 38 FILM-TELEVIZIJA Malica za profesionalca Nova slovenska kriminalna komedija Blues za Saro prinaša ob zvenečih igralskih imenih tudi kar precej izvirnega humorja Zasebni detektiv Emil Mar- lovšek (Bojan Emeršič), glavni junak filma Blues za Saro, ni ravno Phillip Marlo- we, kljub temu pa se lahko pohvali s kopico rešenih pri- merov. Najdenih pudljic, na primer. V pomoč sta mu od- štekana tajnica Beba (Metka Trdin) in upokojeni oficir Milivoj (Ljubiša Samardžič), lastnik prostorov Emilove agencije Snif d. o. o. Nekega večera spozna Emil v baru zapeljivo Saro in se vanjo zaljubi na prvi pogled. Še bolj se zanjo ogreje potem, ko skupaj preživita noč. Kma- lu za tem ga v pisarni obišče prva resna stranka - uspešen podjetnik Maks Grubelič, ki pogreša svojo ženo. Emil v njej prepozna Saro in nemu- doma se loti iskanja. Kot pra- vi vohljač izsledi, da je Sara zaradi Maksovih nečednih poslov, v katere so vpleteni tudi ljudje na visokih položa- jih, postala ujetnica albanske mafije. Emil, Beba in Milivoj z bliskovito akcijo osvobodijo Saro, za nameček pa medna- rodni mreži trgovcev z orož- jem preprečijo velik posel. Po naključju jim pade v naročje še kovček z denarjem, ki v filmu kar nekajkrat zamenja lastnika... Scenaristka Janja Vidmar in režiser Boris Jurjaševič sta za osrednji lik v filmu izbrala detektiva Emila Marlovška, ki se v marsičem zgleduje po svojem idolu Phillipu Marlo- wu, in podobno se Emil tudi predstavlja - čeprav mu za pravo podobnost z velikim detektivom kljub vsemu manjka še marsikaj... Tako kot Bojan Emeršič za vlogo Emila Marlovška je bila Nataša Barbara Gračner že medtem, ko je nastajal scena- rij, izbrana za vlogo Sare Gru- belič. In ker sta bila Nataša in Bojan v času nastajanja zgod- be ljubezenski par tudi zaseb- no, je bila zgodba v začetku zasnovana bolj romantično, kot se je odvijala potem, ko sta se glavna igralca v zaseb- nem življenju razšla. Prelevila se je v zgodbo s še bolj krimi- nalističnim pridihom, v kate- rem je nepogrešljiva tudi vlo- ga usodne ženske. In ostale vloge? Boris Ca- vazza nastopa v vlogi pod- kupljivega inšpektorja Oma- na, Vlado Novak je novpečeni slovenski bogataš s sumljivi- mi posli, Ivo Ban pa ruski trgovec z orožjem. V filmu nastopajo tudi nekatere zna- ne osebnosti z malih ekranov in sicer Miša Molk, Vinci Vo- gue Anžlovar, Branko Dju- rič-Duro ter številni igralci iz priljubljene oddaje Teater Pa- radižnik, med katerimi še po- sebej izstopa Metka Trdin, ki igra tajnico Bebo, njen filmski partner pa jo predstavi kot Sharon Stone, ki je padla v čokolado. Film je narejen za gledalce, z dobro zgodbo, zapletom, igro in dialogi, zato ni bojazni, da v njem ne bi mogli uživati, so prepričani ustvarjalci. Skratka, mala maFca za veli- kega profesionalca! KINO Union 10. 12. ob 16., 18. in 20.30 uri, 11. 12. ob 16. in 20.30 uri ter od 13. do 16. 12. ob 16., 18. in 20.30 slovenska komična kriminalka Blues za Saro. 12. 12. kinopredstav ne bo. Mah Union od 10. do 13. 12. ob 16.30,18.30 in 21. uri ter od 14. do 16.12. ob 18.30 in 21. uri komedija Nori na Mary. Metropol 10. in 11.12. ob 17. in 20.15 ter od 13. do 16.12. ob 17. in 20.15 ameriška vojna drama Reševanja vojaka Ryana. 12. 12. ob 10., 16., 18. in 23. uri slovenska kriminal- ka Blues za Saro ter ob 20. uri ameriša vojna drama Reševa- nje vojaka Ryana. Žalec 10.12. ob 18. in 20. uri drama Nori na Mary. Dobrna 12. ob 19. uri in 13. 12. ob 17. uri ameriška drama Dosjeji X. Gremo v kino! Očitno je bilo zadnje nagradno vprašanje kar težko, saj smo dobili zelo malo pravilnih rešitev, ki se glasi: Tom Hanks je dobil Oskarja za glavno vlogo v filmih Philadelphia in Forest Gump. Nagrajenci so: Matej Frece, Prešernova 20, 3230 Šentjur, Suzana Čretnik, Jenkova 38, 3000 Celje in Melita Marot, Leskovca 7, 3270 Laško. Tokrat vas sprašujemo: kateri slavni igralec je pred desetletji upodobil znamenitega filmskega detektiva Phillipa Marlowa? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 14. decembra. Za nagrado čakajo tri vstopnice za kino predstavo. V DRUŽBI S KANALOM A Zvestoba do groba Življenjsko zgodbo je na filmski trak zabeležil režiser John Erman. Igrajo: Joanne Woodward, James Garner, Kathryn Erbe, Joyce Van Patten, Eileen Heckart. Na sporedu bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 21. uri. Zvestoba do groba je enod- nevna zgodba o življenju Maggie Moran (Joanne Woodward) in njenega moža Ire (James Garner). Maggie je zasanjana ženska - dobrosrč- na in prijazna, toda s pretira- nim nagnjenjem do vmešava- nja v življenja drugih. Ira je njeno nasprotje - praktik:!!! zaprisežen reahst. Toda kljub popolni razhčnosti je njun od- nos ljubeč in poln razumeva- nja. Nenadoma pa je njun skoraj trideset let trajajoči za- kon postavljen na kocko... Brez milosti v torek, 15. decembra, bo ob 21. uri na sporedu ame- riški akcijski film Brez milo- sti. Režija: Richard Pearce, Evelyn Purcell, igrajo: Ric- hard Gere, Kim Basinger, William Atherton, Jeroen Krabbe, Gary Basaraba, George Dzundza. Policist Eddie Jillette odpo- tuje iz Chicaga v Louisiana Bayou raziskovat okoliščine umora svojega kolega. Med partnerji se navadno vzposta- vijo zelo močne vezi, zato je za razkritje ozadja še toliko bolj zavzet. V umor je vplete- na svedolasa lepotica Michel Duval, s katero namerava Ed- die razčistiti brez ovinkarje- nja. Njegovi trdni sklepi osta- nejo veljavni le tohko časa, dokler lepotice ne sreča in se vanjo noro zaljubi. Ljubica, povečal sem otroke Ameriška komedija, film- ska uspešnica, bo na spore- du v sredo, 16. decembra, ob 20. uri. Režija: Randal Klei- ser, igrajo: Rick Moranis, Marcia Strassman, Robert Oliveri, Daniel in Joshua Shalikar. Nerodni, toda brilijantni znanstvenik Wayne (Rick Moranis) večino svojega časa nameni iznajdbam. Med enim od poskusov pride do manjše nezgode, za katero Wayne, ki ga v tem času ni bilo v laboratoriju, hitro pre- sodi, da nima večjih posledic. Šele spremembe, ki jih druži- na začne opažati na dvelet- nem Adamu, pokažejo, da le ni bilo vse tako nedolžno, ka- kor je bilo videti. Nadaljevanka Maria Mercedes je na sporedu vsak dan od ponedeljka do petka ob 17. uri. SKRITA KAMERA Tisto, kar smo v tej rubriki napovedovali že pred časom, da Stojan Auer nima prihoi) nosti na POP tv, je zdaj potrje- no tudi uradno. Vodstvo ko-: mercialke je namreč sporoči lo, da z Auerjem ne bo po daljšalo pogodbe. Po novem letu oddaje Superpop tako ne bo več na sporedu. Manjša, skupina užaloščenih gledal ■ cev, ki so Auerju ostali zve do bridkega konca, trdi, d. i gre za zaroto Maria Galuni- j ča z nacionalne TV. Njegova oddaja Zoom naj bi bila čist.i nelojalna konkurenca, saj na- cionalna TV po njihovem mnenju ne bi smela delati takšnih zabavnih oddaj, Vi odžirajo gledalce komerci.; nim televizijam. Da gre za pravo ofenzi. Televizije Slovenija proti POi^ tv, potrjuje tudi humoristična oddaja TV poper, ki nastaja RTV centru v Kopru. Nje: ustvarjalci so se nadvse du- hovito lotili nastopajočih zvezd oddaje 24 ur: Nataše Pire, saj so razkrili vzroke njene okrogloličnosti, obelo- danili so male maliganske skrivnosti velikega voditelja Matjaža Tanka in karikirano j poudarili vehementni tempe-1 rament voditeljice Darje Zgonc. Kako bo šla hudomu- šnost »Poprovcev« v nos omenjenim žrtvam, se bo po- kazalo kmalu. Direktorju POP tv Marjanu Jurencu pa , zaenkrat ne preostane nič ■ drugega, kot da še enkrat po- ; vabi v goste Esmeraldo, zaš- • čitnico vseh ubogih, ki se jim ' godijo krivice, ali pa da začne spet predvajati vseh 196 epi- zod srce parajoče nadaljevan- ke ter se tako maščuje nacio- nalki za njeno nesramnost. »Če bo javna TVS še naprej počela s POP tv-jem to, kar počne, ji bomo pa za kazen speljali še kakšne njihove ka- dre,« se je razhudil Tomaž Perovič, direktor informativ- nega programa na največji slovenski »komercialki«. Za začetek bi se to lahko zgodilo z upokojeno smučarko Katjo Koren, ki je preveč dobra, da bi komentirala smučanje na TVS. Bolj bi ji pristajalo, da se pridruži Franciju Petku in Speli Pretnar, ki občasno za- bavata gledalce oddaje 24 ur z branjem športnih poročil. Sanje velikega šefa informa- tivnega programa TVS Lada Ambrožiča so se uresničile. Tone Smolnikar je na voli- tvah za kamniškega župana premočno zmagal in zapušča nacionalno TV hišo. Oddaja 10.000 obratov, ki jo je Smolni- kar dolga leta vodil in urejal, bo dobila svežo podobo in novega mladega voditelja. Še vedno pa Ambrožiču ne dajo spati še nekateri stari kadri. Kot mora se mu v sanjali ne- prestano pojavlja Darko Ma- rin, urednik Tednika, ki noče Y zasluženi pokoj in Aleks Štakul, ki bi se ga vsemogočni urednik rad znebil tako, da mu bo ukinil gospodarsko od- dajo »Made in Slovenija«. Ker sta bila oba gospoda svoje čase na TVS pomembna ured- nika, in sta pomembne »zve ze« uspela ohraniti do danes, se utegne zgoditi, da bosta svoje delo opravljala še na- prej, kar pa ni čisto zagotovo za Ambrožiča, ki sedi na vse bolj majavem stolčku odgo- vornega urednika. PETICA TV VODIČ 391 PETICA ZA MOTOCIKLISTE 43 Prvenstvo motornih sankačev Na zboru v Celju so se motorni sankači odločili, da bodo prvič v Sloveniji pripravili prvenstvo - Prve tekme na Golteh in Rogli Na iniciativnem srečanju ^kačev, sankaških klubov lovenije in prodajalcev sani, S je bilo zadnjega oktobra v ^Iju, so ljubitelji tega nove- ^ športa sprejeli koledar tek- lovanj in pravilnik prireja- ja in izvedbe tekmovanj. I Navzoči niso prezrli najpo- lembnejšega vzroka, ki je ivedel do pobude za sreča- e sankačev. Uporaba mo- irnih sani v Sloveniji se iz Dpolne nepojavnosti, razen nekaterih visokogorskih redelih Slovenije, počasi, redvsem v tem desetletju, ičenja širiti in postaja sa- loumevna turistična dopol- itev v večjih smučarskih sre- iščih. Težava nastaja, ko se džajo različni interesi t.i. lasičnega smučarskega ali ohodniškega turizma in Iju- iteljev sankaštva. Pomanj- kanje snega in nestanovitnost zimskega obdobja je prisilila lastnike sani, da se pojavljajo tam, kjer jih nekateri nočejo videti. Sankači se zavedajo, da je uporaba motornih sani omejena znotraj razumnih okvirov, nikakor pa se ne stri- njajo z vsesplošno prepoved- jo uporabe sani. Prihodnost vidijo v združevanju intere- sov turizma in možnosti trže- nja razširjene rekreacijske ponudbe znotraj smučarskih centrov. Najbližje temu cilju so organizirani ali posamični izleti po sporazumno določe- nih poteh, predvsem na pozi- mi neprevoznih gozdnih ce- stah, izposoja motornih sani in možnost uporabe na dobro varovanih poligonih. Navzoči so določili koledar tekmovanj, usklajen s pravil- nikom FIM, da ne bi v bližnji prihodnosti naleteli na težave pri željah po mednarodnosti tekmovanj ali udeležbe naših tekmovalcev v tujini. Takšno prvenstvo bo prvo take vrste pri nas, zato je bilo potrebno sprejeti tehnični pravilnik, ki določa tri tekmovalne kate- gorije (zračno hlajene, vodno hlajene do 500 ccm in nad 500 ccm), standarde o tehnični iz- pravnosti motornih sani, na- čine tekmovanj (posamični in skupinski starti) in obvezno- sti organizatorjev dirk. Vse, ki jih motorno san- kaštvo privlači ali pa hočejo izvedeti še več o posameznih organizatorjih tekmovanj, naj pokličejo: 063 472-002 (Tomaž), 0601 444-89 (Mi- ran), 0601 27-500 (Matjaž); E-mail: sorcan98@hotmail.com. TEODOR JESIH Trg se polni Slovenski kupec bo lahko izbiral še med tremi novimi dvokolesniškimi znamkami. Ljubljansko podjetje Velo, znano pri ljubiteljih koles, postaja uvoznik španskih skuterjev in malokubaturnih motociklov Derbi. Malaguti,,ki se je pred leti že prodajal, bo dobil uvozniškega podpornika iz Nove Gorice. Tik pred prodajo je vodno hlajen model Firefox F 15 (na sliki). Promocijska cena je fiksirana pri 425.000 SIT. Nemški MuZ, nekoč znan kot MZ iz Vzhodne Nemčije, pa prehaja iz rok mariborskega DKS-a (uvoznik Kavvasakija) v roke ptujskega podjetja Futura. MuZ baghira 660 (enduro) in silver star 500 (klasični cestnik) sta že v postopku tipske homologacije. T.J. Bieffe V Sloveniji Na police trgovin prihajajo replike čelad Maxa Biaggia, Lorisa Capirossija in Štefana Evertsa. Vsi so večkratni svetovni prvaki in vsi uporabljajo čelade italijanskega izde- lovalca Bieffe. Uvoznik Avtoplus iz Kopra je pripeljal celotno ponudbo, ki zajema čelade od najcenejših jetovk (8.100 SIT) do prej omenjenih replik za 69.300 SIT ter oblačila in zaščitno opremo (tekstilne in usnjene jakne, šport, čoperske in kros rokavice, motoristične škornje, ledvične pasove, podkape in termo ovratnike). T.J. MaliGSincruiser Poleg najpomembnejše BMVV-jeve novosti za leto 1999, potovalnega motocikla K 1200 LT, prihajata na trg napovedani različici že znanih modelov endura GS in čoperja Cruiser. Naprodaj bosta z manjšim 850-kubičnim boxerjem nove generacije, ki bo v modelu GS razvijal 70 KM pri 7.500 v/min, kar bo zadostovalo za končno hitrost 185 km/h in pospeševanja v 4,6 sekunde do 100 km/h. Parametri vzmetenja in ostale mere so popolnoma enake kot na 1100- kubičnem modelu. Podobno bo s čoperjem R 850 C, ki ga bo poganjal malce šibkejši boxer (50 KM) v nizkovrtečem režimu (5.250 vrtljajev), kar je 11 konjev manj od velikega R 1200 C. T.J. 44 ZA AVTOMOBILISTE Audijev TT na Slovenskem Nemški Audi uresničuje strategijo velikega šefa dr. Ferdinanda Piecha, ki je hkrati prvi človek skupine Volkswagen (kamor spada tudi Audi). Produkcija no- vih modelov je tako rekoč neusahljiva. Sedaj na slo- venski trg (in tudi druge evropske, seveda) prihaja mali kupe z oznako TT. To je avto, ki ga je tovarna kot študijo prvič pokazala na frankfurtskem avtomobil- skem salonu pred tremi leti in požela velik uspeh. Leto ka- sneje so postavili na svetlo še kabrioletsko oziroma road- stersko izvedenko z oznako TTS, vendar bo ta varianta na trg pripeljala (menda) prihod- nje leto. Audi TT coupe, kot se avto uradno imenuje, je nedvomno izjemen avtomo- bil: po obliki, ki sledi krivulji kroga in obline, vsekakor tudi po tehniki. V vsakem primeru je to kupe 2-t-2, kar pomeni, da ponuja dovolj dobrega se- denja predvsem spredaj, medtem ko je na zadnjih se- dežih dovolj prostora za otro- čičke (to priznava tudi tovar- na, ki je notranjo stran vrat nalepila nalepko z oznako, da tisti, ki so večji od 150 cm, na zadnjih sedežih nimajo kaj is- kati). Kupeja je v dolžino za 404 centimetre, pri Audiju pa ne- prestano govorijo, da gre za športni avtomobil. Zasnova je načeloma znana: pogon na prednji kolesni par, ponujajo pa tudi izvedenko s stalnim štirikolesnim pogonom quat- tro. Vendar v tem primeru ne gre za znani Audijev quattro pogon (ta je namenjen samo vzdolžno nameščenim mo- torjem, v TT pa je nameščen prečno), pač pa za Volkswag- nov 4motion pogon (ki so ga uporabili tudi pri novem gol- fu) s haldex sklopko. Motor je samo eden, vendar z različno močjo. V vsakem primeru je to 1,8-litrski bencinski štiri- valjnik, opremljen s po petimi ventili na valj, turbinskim pol- nilnikom in polnilnikom hla- dilnega zraka ter močjo 180 KM. S tem motorjem (menjal- nik je ročni petstopenjski) pospeši avto do 100 km/h v 7,4 sekunde (najvišja hitrost je 225 km/h). Močnejša izve- denka ponuja 225 KM (zaradi dvojnega polnilnika hladilne- ga zraka), zato pa končna hi- trost naraste na 243 km/h, pospešek pa je 6,4 sekunde do 100 km/h. Pogon quattro bodo ponujali tako pri moč- nejši kot šibkejši varianti mo- torja, pri nas pa bo avto v tej kombinaciji naprodaj nekje poleti. Letos naj bi Porsche Slovenija pri nas prodal kak- šnih 40 audijev TT, prihodnje leto več kot 50, ta hip pa ponujajo TT s 180 KM za ma- loprodajnih 6,145 milijona to- larjev. Na sliki: audi TT coupe. Več varnosti pri renaultiii Renault oziroma Revoz je pred nedavnim začel pri nas ponujati novi napravi za svoje avtomobile, ki nedvomno povečujeta tako imenovano pasivno varnost. Tako je mogoče za dodaten denar dobiti napravo, ki samodejno vključi vse štiri utripalke tedaj, ko prestavimo v vzvratno prestavo. Prav tako za doplačilo pa ponujajo še samodejni vklop zasenčenih žarometov tisti trenutek, ko poženemo motor. Kot pravijo pri Revozu, je treba za te naprave odšteti nekako po pet tisoč tolarjev. BORZA CEN Na sejmu rabljeniln vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj avtomobilov. Prodana so bila 3 vozila. Organizatorji so izdali tudi kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1000 obiskovalcev. j Toyota bolj agresivna v Evrod Nobenega dvoma ni, da so japonske avtomobilske to- varne v nekaj zadnjih letih postale manj prodorne ozi- roma uspešne. Razlogi so znani: domača kriza, premo- čan jen, ki je podražil avto- mobile, izdelane na Japon- skem ipd. Zato ne preseneča napo- ved, ki je te dni prišla iz Toyo- te, tretje največje avtomobil- ske tovarne na svetu. Rečeno je namreč bilo, da bodo sku- šali še bolj agresivno nastopiti na trgih v Evropi in Sevei Ameriki, s tem pa nadome; ti upadanje prodaje na don čem trgu. Pred nedavnim je Toy( odprla svoj novi obrat v fn coskem mestu Valencienn« s tem pa naj bi do leta 20 povečali svoj evropski tn delež s sedanjih tri na | odstotkov. V Toyoti ob te pravijo, da tega načrta ne n slijo doseči s kakšno cens vojno, pač pa računajo pre vsem na hitro rast prodaje Vzhodni Evropi. Načrt se 2 uresničljiv - če tam ne bo k ze in težav. Na sliki: toyota yaris. Posicočile Fialove delnici v zadnjih mesecih pri i1 lijanskem Fiatu ugotavlja da letošnja prodaja ni tal ugodna kot lanska. Poseb je očitno, da je povprašev nje po fiatih manjše na d mačem, torej italijanske trgu. To je po svoje razumljiv kajti prenehale so veljati p sebne davčne spodbude j zamenjavi starih z novimi ^ tomobili, kar je v trgovino p peljalo številne kupce. Pol tega je bil dobiček v letošnj devetih mesecih bistvei manjši od onega v enake lanskem času. Toda pred J davnim so cene Fiatovih nic vendarle nekoliko posl< čile, kajti družina Agnelli, ki lastnica nekako 30 odstotk vse skupine, je najavila tal imenovano prestrukturiran svojega premoženja. Kaj J bi to pomenilo, je še nejasn očitno pa je vrednost deli' poskočila zaradi t.i. pozitivi narave te vesti. PETICA ZAAVTOMOBILISTE 45 Slovenski avtomobilski salon: bo ali ne bo? Vse kaže, da se vsaj nekoliko in znova zapleta pri organi- aciji slovenskega avtomobilskega salona, ki naj bi bil sredi prila prihodnje leto na ljubljanskem Gospodarskem raz- tavišču (GR). Zakaj se zapleta, ni težko ugotoviti: predvsem e razstavljavci jezijo na neustrezne prostore na GR; na tako ekoč minimalne možnosti parkiranja v okolici razstavišča, a visoke cene in še na marsikaj. Očitno je po tej strani ajbolj prizadet Porsche Slovenija, ki je uradni predstavnik )varn Volksvvagen, Audi, Seat in Porsche. Omenjeno podjetje je pred edavnim Združenje sloven- kih avtomobilskih zastopni- ov in proizvajalcev, ki je sku- aj z GR soorganizator prire- itve, obvestilo, da jih na GR e bo. Če bodo ostaU pri tej dločitvi, in vse kaže, da bodo, otem bo salon precej okr- njen. Dokaj nejevoljni na GR in seveda s tem na avtomobilski salon so tudi pri podjetju Su- zuki Odar oziroma Automoti- ve Rado (Suzuki in Subaru), kjer se ne strinjajo z visoko ceno za kvadratni meter raz- stavnega prostora in še marsi- čem. Tudi nekateri drugi za- stopniki razmišljajo o tem, da jih aprila na GR ne bi bilo. Po drugi strani predstavlja težavo tudi dejstvo, da se podoben salon v Zagrebu in Slovenski avtomobilski salon datumsko tako rekoč prekrivata. Ker ma- tične tovarne zastopnikom precej ponagajajo pri organi- zaciji takšnih salonov, je teža- va v tem, da bodo vsaj nekate- ri slovenski zastopniki težko dobih vse avtomobile in drugo opremo v tako kratkem času iz Zagreba. Tretji problem pa je ta, da Slovenski avtomobil- ski salon še vedno ni uvrščen na koledar Evropskega zdru- ženja proizvajalcev (OICA). Če bi bil, bi bilo težav precej manj. Skratka, upati vendarle je, da se bo sedanja juha, ki je dokaj vroča, do aprila že ne- koliko ohladila. Kolikšni so i dolgovi Kie? * že nekajkrat smo pisali o jrodaji južnokorejske av- omobilske tovarne Kia (in ijene podružnice Asia Mo- ors, ki izdeluje gospodar- ska vozila), ki jo je pred ledavnim kupila prav tako užnokorejska tovarn.^ ■lyundai. m Za sedaj še ni znano, kolft io je Hyundai odštel za Kio,' /e pa se, da so bili v igri še 3aewoo, Samsung in seve- la ameriški Ford-za katere^ te se je najbolj zavzemala pžnokorejska vlada. Ob }rodaji je bilo rečeno, da ma Kia za nekako 12 mili- ard dolarjev dolgov. Sedaj )ziroma po tistem, ko so načeli pri Hyundaiju pregle- iovati stanje, pa so ugotovi- i, da so dolgovi Kie verjetno i^ečji. Kolikšni naj bi bih, to- ej še ni jasno, ve pa se, da je 3ila Kia skupaj z Asio Mo- tors vredna veliko manj, kot 3a ie vrednost dolgov. Obnovljena musso in korando Južnokorejska avtomobilska tovarna SsangVong že sko- raj štirideset let izdeluje terenska vozila, vendar z njimi ni imela pretirano velikega uspeha. S prodorom v Evropo so se tržne okoliščine spremenile, hkrati pa je tovarna pred nedavnim prišla pod okrilje veliko večjega in prav tako južnokorejskega koncema Daevvoo. V SsangVongu je imel vse doslej svoj 5 ali 6-odstotni last- niški delež tudi nemški Daim- ler Benz, ki dobavlja motorje in nekatere najpomembnejše se- stavne dele za ssangyonge. Se- daj pa tovarna predstavlja ne- koliko obnovljena terenca, in sicer koranda in veliko večjega mussa. Slednji ima sedaj nekaj spremenjene prednje luči, dru- gačni so odbijači in maska. Ti- sto, kar je prav tako pomem- bno, a ni vidno, je za dobrih 24 milimetrov daljši motorni pro- stor, kar omogoča boljše hlaje- nje motorja, za povrh pa so nova tudi kolesna platišča in še nekaj drugih malenkosti. Ne- kaj sprememb je »doživel« tudi korando, saj ima drugače obli- kovani zunanji ogledali, re- zervno kolo na zadku je pokri- to, odslej pa ponujajo tudi razh- čico soft top, kar pomeni, da je zadnji del avtomobila prekrit s platnom. Oba terenca, pri če- mer je musso precej večji (dol- žina 465 centimetrov, korando pa meri 433 centimetrov), sta na voljo s petimi motorji, od tega tremi bencinskimi in dve- ma dizelskima. Najmočnejši bencinski je 3,2-litrski šestvalj- nik, ki prihaja iz Daimler Benza (z močjo 212 oziroma 219 KM), ob tem pa je značilno, da imajo vsi bencinski motorji, ki so v korandu, za dve ali tri konjske moči manj. Dizelska agregata sta dva, oba opremljena s tur- binskim polnilnikom in hladil- nikom polnilnega zraka, pri če- mer je 2,3-litrski štirivaljnik (101 KM), 2,9-litrski pa petvalj- nik in z močjo 120 KM. Zraven ponujajo ročni petstopenjski menjalnik ali šeststopenjsko avtomatiko; vse omenjene te- rence SsangVonga je pri nas že mogoče kupiti, saj so malopro- dajne cene koranda od 3,7 do 4,5 milijona tolarjev, pri mussu pa od 3,9 do 4,7 milijona tolar- jev. Na sliki: ssangyong musso. Bo Volvo odpuščal? Včasih je težko razumeti, kako se lahko okoliščine tako temeljito spremenijo. Še lani je švedski Volvo tako rekoč žarel od zdravja, sedaj prihajajo od tam dokaj skrb zbujajoče vesti. Tako se je v letošnjih devetih mesecih dobiček pred obdavčitvijo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal kar za 27 odstotkov. Prav zaradi tega iz vodstva tovarne prihajajo vesti o morebitnem odpuščanju delavcev. Tako naj bi namreč odpustili okoli 3 ali celo 4 tisoč delavcev, pri čemer naj bi jih največ izgubilo delo prav na Švedskem, kjer ima Volvo večino svojih tovarn. Na sliki: volvo C70 coupe. 46 KUHAJMO PO DOMAČeTB Oh, kako diši! Zima ne sme miniti, ne da bi si vsaj enkrat pripravili tradicionalne tople napitke, prijetnih vonjev in okusa. Grog z rdečim vinom Potrebujemo: 2,5 dl rdeče- ga vina, 2 pomaranči, 3 klinč- ke, 1 palčko vanilin sladkorja, 4 kockice sladkorja, 3 žličke žganja. Priprava: v loncu skuhamo vino, 'pomarančno lupinico, klinčke, vanilin palčko in pu- stimo, da vre 3 minute. Prece- dimo in prelijemo v kozarce. V posodici stopimo v žganju kocke sladkorja, jih zažgemo in potem eno po eno dodaja- mo v pijačo. Okrasimo z po- marančnimi rezinami. irska kava Za eno osebo potrebujemo: kocko sladkorja, kozarček vvhiskija, toplo črno kavo, ste- peno sladko smetano. Priprava: kocko sladkorja (ali žhčko kristalnega sladkor- ja) damo v kozarec, prelijemo z whiskijem in črno kavo - vendar ne do vrha. Zmešamo in doda- mo stepeno sladko smetano. Vino z dišavami Potrebujemo: steklenica čr- nega vina, 3 pomaranče, 10 dag sladkorja, 4 klinčki, malo cimeta, malo naribanega muš- katnega oreščka, malo ruma, rezine pomaranče. Priprava: v oprano poma- rančo napikamo klinčke. Na ogenj damo posodo z vinom in nabodeno pomarančo s Minčki, cimetom, sladkorjem in muškatnim oreškom. Meša- mo tako dolgo, da se sladkor stopi. Odstavimo s plošče, po- krijemo in pustimo 20 minut, da se sestavine napojijo. Pre- cedimo, ponovno segrejemo - ne pustimo, da zavre, dodamo sok preostalih dveh pomaranč in rum. Vlijemo v segrete ko- zarce in okrasimo s poma- rančnimi rezinami. Kuhano žganje Potrebujemo: 1/2 1 žganja, 25 dag sladkorja, 2 žlički me- du. Priprava: navlaženi sladkor segrevamo na rahli tempera- turi. Mešamo neprekinjeno, da se stopi in rahlo karameli- zira. Posebej segrejemo žga- nje, ko zavre, ga zlijemo na sladkor. Pustimo, da se stopi in dodamo med. Kuhano vino Potrebujemo: 1 1 belega ali rdečega vina, 6-7 žlic sladkorja, 6 klinčkov, cimetovo skorjico, rezino limone ali pomaranče. Priprava: vse sestavine pre- kuhamo, precedimo in ponudi- mo vroče v primernih lončkih. Piše: MAJDA KLANŠEK BIO KOLEDAR 5>e|te, presa|a|te, sadite, zaiiva|te, negujte rastline; rahljajte in prezročujte tlo, pobirajte in predelujte pridelke v čosu, ki je najugodnejši zq posamezne tipe rastlin in ki je razviden iz koledarja. PREHRANA ZA ZDRAVJE Česen česen spada v družino lili- jevk. Užiten je ves - zeleni del in bela glavica. Glavica česna, ki jo najpogosteje uporabljamo, je sestavljena iz večih strokov. Ti so pove- zani skupaj z zunanjim ovo- jem. Če je le mogoče, jejmo svež česen, saj ima največ zdravilnih učinkovin. Nekateri ga ne prenesejo, saj jih motijo njegove močno aromatične sestavine (žveplo- ve spojine), ki se izločajo sko- zi pljuča in kožo. Neprijeten zadah in vonj kože se nekaj časa po zaužitju ne da odstra- niti. Pravijo, da pomaga žve- čenje peteršilja, kumine, žve- čilnih gumijev, vendar samo čas vonj zares odpravi. Česen vsebuje alicin, vita- mine A, BI, C, holin, jod, amid, nikotinske kisline. Kot zdravilno rastlino so ga začeU uporabljati že pred 5.000 leti. Njegova najpomembnejša lastnost je vpliv na zmanjševa- nje pojavljanja bolezni srca in ožilja. Odpravlja aterosklero- zo, ki zmanjša nevarnost za srčni infarkt, znižuje holeste- rol in druge maščobe v krvi, preprečuje strjevanje krvi, trombozo, čisti žile in znižuje krvni tlak. Pri ljudeh, ki imajo nizek tlak, pa ga ne zniža še bolj, ampak ga normalizira. Raziskave so pokazale, da uživanje česna zmanjša nevar- nost ponovnega srčnega in- farkta. Zaradi delovanja proti maščobnim oblogam, ki maši- jo krvne žile, česen preprečuje tudi možgansko kap. Česen uravnava raven sladkorja v kr- vi, zato ga priporočajo tudi sladkornim bolnikom. Poleg tega je česen zdravilo zoper obolenja dihal in preba- viL-- .Vsebuje.. ..antibiotik,., .ki ugodno deluje na različiia vnetja in glivična obolepja. Laj- ' ša iikašljevanje, spodbuja zno- jeAje^' deluje proti vrenju v čre- vesju, črevesnim zajedavcem in napihnjenosti, je učinkovit zoper kožne okužbe in akne. Pospešuje nastajanje žolčne te- kočine. Tisti, ki imajo občutljiv želodec, morajo biti pri uživa- nju nekoliko previdnejši, da nimajo zaradi preveliko zauži- tega česna bolečin v želodcu. Česen utrjuje tudi imunski si- stem in deluje pomirjevalno. NATAŠA JAN, dipl. biol. KULTURA BIVANJA Majhna kraljestva Kdo pravi, da majhna kra- ljestva niso velika? So velika, pa še kako! S tem uvodom vam predstavljam minimalne otroške - mladinske sobe. Še tako majhen prostor je za otroka izredno pomemben, če je namenjen njemu, če je ta njegovo zavetje, igralnica, učilnica, počivalnica...Tudi, če nimamo na voljo izredno velikih prostorov, oziroma razkošnih kvadratur, lahko prostor, ki je namenjen za otrokovo sobo racionalno iz- koristimo. Pomembni so predvsem pristopi, ideje... Prostor lahko zelo dobro iz- koristimo, če ga nadgrajujemo v višino. Pri nadgrajevanju v višino imamo več možnosti: pohištvo oziroma omare lahko na vrhu zaključimo z ležiščem, ali pa preko ležišča poteka tako imenovan »most« iz omar. Pod ležiščem so lahko garderobne omare, pisalna miza, police ali prostor za igranje. Posamezni deli pohištva so lahko tudi mobilni, prestavlji- vi, tako da j.ih »po uporabi« pospravimo pod ali v kakšen drug kos pohištva. Takšne reši- tve uporabljamo predvsem pri pisalnih mizah. Tako v prosto- ru pridobimo prosto površino, ki jo otrok potrebuje za igra- nje. Pri tem pazimo, da je po- hištvo v prostoru svetlejših, ži- vahnejših barv. Z uporabo svetlih in živahnih barv posta- ne prostor navidezno večji in svetlejši. Otroška soba, v kateri je pro- stor za garderobno omaro, po- steljo, pisalno mizo, predalnik in omaro s knjigami, lahko me- ri že skromnih 5 kvadratnih metrov. Postelja je nameščena višje, pod njo je prestavljiva pisalna miza, ki se z eno pote- zo pripravi v delovni kotiček. To je le ena od možnosti, malo idej in domišljije je reš tev neskončno, seveda pa j izbira pohištva za takšne kon binacije pri domačih trgovci precej skromna, potrebno j nekaj spretnosti in izbira t^ kombinacija različnih kosoi dobrodošla pa je tudi pomo mizarja. Vprašanja b opremi vašeg doma nam lahko pošljete n Novi tednik, Prešernova li 3000 Celje in nasvet strokom njakinje boste dobili brej plačno. Otrokovo sobo tako lahk naredimo že na zelo maj hi površini in mu tudi, če nim; mo na voljo veliko prostor omogočimo, da si ustvari sv( mali sanjski svet. KLAVDIJA SITA PETICA 47 GREMO PO GOBE Konradijeva vlažnica Rekordno gobje leto če je bila lansko leto kar se lina tiče trgatev stoletja, po- em je bilo letošnje gobarsko eto stoletja. Koliko vrst in v takšnih količinah so rasle! "elo okrog petnajstega no- i^embra je še bilo moč najti gobana ali lisičko. Narava se e prav ponorčevala iz za- conskih določb, ki omejuje- 0 oziroma prepovedujejo labiranje nekaterih vrst in ioličino do dveh kilogra- mov. Kot nalašč so prav tiste »prepovedane« gobe najbolj množično rasle. Tokrat bom napisal nekaj besed o vlažnicah. Več vrst jih je in rasejo na travnikih v bolj ^^lažnih z mahom poraščenih prostorih. Zaradi njihove zna- čilne oblike in barv, ki so Iranžne in rumene, jih s kate- rokoli drugo gobo ne moremo zamenjati. Velika vlažnica ima rumeno meso in če iz njih skuhamo juho, potem je rav- 10 tako rumena kot kokošja. 5icer si pa moramo pri vlažni- ;ah zapomniti le to, da se izo- gibamo tistih, ki počrnijo. Če si bomo zapomnili, da rastejo le na travnikih, potem jih mir- no lahko damo v košaro. Ker se začenja čas predno- voletnih srečanj, lahko za predjed pripravimo solata iz lisičk. Potrebujemo: 40 dag lisičk (zamrznjenih seveda), vodo z jušno kocko, 2 rumenjaka, 1/ 4 kisle smetane, sol, 1 srednjo drobno nasekljano čebulo, po- per, žličko sladkorja, kis ali limonin sok, hrenovke ali me- so po želji. Priprava: očiščene in opra- ne lisičke kuhamo 20 minut v malo vode, ki smo ji dodah jušno kocko. Kuhane gobe odcedimo in prelijemo z mrz- lo vodo. Marinado pripravi- mo iz rumenjakov, smetane, narezane, osoljene čebule, popra in sladkorja. Po želji okisamo s kisom ali limoni- nim sokom. Odcejene gobe pustimo v marinadi 1 uro. Zložimo jih na večji krožnik in obložimo z ocvrtimi hre- novkami ali kakšnim drugim mesom. Hrenovke narežemo na tri do štiri cm dolge koščke, jih na obeh straneh navzkriž za- režemo prst globoko in ocvre- mo v vročem olju. Ko se ohla- dijo, okrasimo z njimi gobovo solato. Lisičke v solati s hre- novkami ponudimo na desert- nih krožnikih kot predjed. AMADEO DOLENC VafIji za nenapovedan obisk Aparat za peko vafljev nam bo v veliko pomoč, ko nas obišče nenapovedani obisk ali ko si bomo zaželeli okusno sladico. Že po prvi peki bo prav gotovo postal naš nepogrešljivi kuhinjski prijatelj. Pripravimo lahko sladke ali pikantne vaflje, odvisno od okusa. Obe vrsti vafljev lahko naredimo na številne načine. Okus jim izboljšamo s ščep- cem soh, mletimi khnčki, le- šniki, rozinami, janežem, ing- verjem v prahu, žličko ruma ali češnjevega žganja. Pečeni vaflji so odlični s stepeno sme- tano in jagodami, borovnica- mi, vročimi višnjami, malina- mi, ribezom ali jabolčno čeža- no. Če pa tega nimamo pri roki, so okusni tudi, če jih posujemo z mešanico sladkor- ja v prahu in cimeta. Pri peki je potrebno upoštevati, da sladki vaflji porjavijo hitreje kot pikantni. Pizza vaflji, vaflji s šunko in sirom sodijo v skupino pikant- nih vafljev. Tudi pri teh lahko damo svoji ustvarjalnosti pro- sto pot. V testo lahko po oku- su dodamo čebulo, kumarice, olive, kapre, rakce, na tanke rezine narezan paradižnik in podobno. Dodatno jih začini- mo s česnom, poprom, soljo, origanom ali rdečo papriko. Uporaba aparata Opremljen je s signalno lučko, ki nas obvešča o za- četku in koncu pečenja. Gumb za nastavitev tempe- rature omogoča, da so vaflji bolj ah manj zapečeni. Po- krov je gibljiv in pritrjen na poseben tečaj, ki omogoča, da se prilagaja dvigovanju te- sta v razponu do okoli pet milimetrov. Pred pečenjem je potrebno predgretje. To naredimo tako, da pokrov aparata zapremo, vtič pa priključimo v ozemlje- no' vtičnico. Prižge se rdeča lučka. Temperaturo predgret- ja nastavimo na 4-5. Ko signal- na lučka ugasne, se pregreva- nje prekine. Odpremo pokrov in kuhalni površini premaže- mo s čopičem, namočenim v maščobo, na primer v rahlo stopljeno margarino ali suro- vo maslo. Obe površini sta prevlečeni s posebnim mate- rialom, ki preprečuje, da se testo nanju prijema. Površini namažemo le pred prvo peko, nato pa to ni več potrebno. Pričnemo s pečenjem. S sred- nje veliko zajemalko vlijemo testo na sredino kuhalne povr- šine. Pokrov aparata takoj za- premo in testo se enakomerno razporedi. Paziti moramo, da je količina testa pravilna. Če bo testa preveč, bo ob robovih iztekalo, pokrov ne bo pravil- no nameščen in vafelj bo na zgornji strani premalo zape- čen. Prav gotovo bomo že po prvih poskusih ugotovili us- trezno količino. Nekaj trenut- kov za tem, ko smo pokrov zaprli, se signalna lučka po- novno prižge, kar pomeni, da se aparat segreva in da se je pečenje začelo. Z gumbom za nastavitev temperature lahko nastavimo nižje (do 3. stop- nje), srednje (do 5. stopnje) in višje temperature (do 7. stop- nje). Pri nižjih so vaflji manj, pri višjih pa bolj zapečeni. Ko lučka ugasne, je vafelj pečen. Z leseno lopatico ga vzamemo iz aparata. Ne smemo uporab- ljati ostrih predmetov, na pri- mer vilic ali noža, da ne poš- kodujemo površine. Takoj lahko vlijemo novo testo. Med uporabo aparata držimo le ro- čaj, ker se med delovanjem močno segreje. Po končanem pečenju vtič izvlečemo iz vtič- nice, sicer aparat ni izklop- ljen. Vaflje lahko uporabljamo različno. Jemo lahko tako to- ple kot ohlajene. Najboljši so še topli in hrustljavi. Da ne izgubijo hrustljavosti, jih ne smemo polagati enega vrh drugega. Lahko jih ohlajene damo v zaprto posodo. Ostah bodo sveži in hrustljavi. Če želimo, jih lahko tudi zamrz- nemo. Po vsakokratni uporabi aparat očistimo. Najprej se prepričamo, če smo vtič iz- vlekli iz vtičnice. Ni nam po- trebno čakati, da se aparat ohladi. Očistimo ga z vlažno krpo, ohišje pa tudi s suho. Če stare maščobe ne bomo očistili temeljito, se bo pri naslednji peki žgala. Nikakor pa ga ne smemo spirati z vo- do ali uporabljati ostrih pred- metov. Za pokušino vam ponujamo nekaj receptov za pripravo te- sta za vaflje. Jabolčni vaflji Za 5 vafljev potrebujemo: 125 g margarine, 35 g sladkor- ja, 2 jajci, 125 g moke in pol vrečke pecilnega praška, 2,5 dl mlačnega mleka, 150 g nari- banih kislih jabolk, 25 g mle- tih mandljev, 1 žlico ruma in cimet po okusu, limonino lu- pino. Priprava: naribana jabolka premešamo s cimetom, slad- korjem, rumom in lešniki. Maso pustimo, da se prepoji. Medtem penasto vmešamo margarino, dodamo limonino lupino in jajca. V to maso iz- menično vmešamo mleko in -moko s pecilnim praškom. Na koncu dodamo še jabolka z ostahmi sestavinami. Pešcem vaflji Za 4 vaflje potrebujemo: 125 g margarine, 125 g moke in 50 g koruzne moke, 2 jajci, 100 g sladkorja, T kozarček maraskina ali še boljše konja- ka, po okusu dodamo janež, limono, ingver v prahu. Priprava: najprej vmešamo margarino, nato sladkor in jaj- ca penasto vmešamo in doda- mo margarini. Nato dodamo mešanico moke, na koncu pa še žganje in začimbe. Sirovi vaflji Za 4 vaflje potrebujemo: 100 g margarine, 2 jajci, sol, 50 g moke in 50 g koruzne moke, malo pecilnega praška, 2 žlici parmezana, papriko v prahu in malo vode. Priprava: penasto vmešani maščobi dodamo jajce. Nato dodamo moko s pecilnim praškom in malo vode. Na koncu dodamo še sir in pa- priko v prahu. Okus lahko popestrimo z olivami, ribji- mi fileti in podobnim. Takoj spečemo. SUZANA SUHOLEŽNIK LEPOTA IN ZDRAVJE Kuhanje s »soljo« Morda ne bo odveč, če tu- di v teh predprazničnih dneh pomislite na to, da se skrb za zdravo prehrano se začne že pri sestavljanju je- dilnika, se nadaljuje med nakupom in transportom ži- vil ter v kuhinji in shrambi. Pri kuhanju je pametno upoštevati nekaj preprostih dejstev. Prekomerno soljenje vode ali jedi pred in med ku- hanjem je pogosto nepotreb- no (beri: škodljivo). Večino jedi lahko solimo tik preden nehajo vreti - v slani vodi kuhamo krompir, riž in teste- nine (količina dodane soli je tako lahko manjša), pogosto pa klasično sol lahko nado- mestimo z dietično ali celo z drugimi začimbami. Tako na primer s kisom, kadar kuha- mo riž. Kuhanje omenjene ži- tarice je veliko enostavnejše, če vodi, s katero zalijemo riž, dodamo žlico svežega limoni- nega soka. Ta poskrbi, da os- tane riž bleščeče bel in kri- stalnega izgleda, obenem pa je tudi bolj okusen in aroma- tičen, hkrati pa tudi bolj pri- jazen za zdravje, saj ga lahko kuhamo z manjšo količino soli. Podobno velja tudi za zele- njavo (zlasti tisto bolj kislo, pa tudi ostalo je najbolje ku- hati v steklenih, aluminijastih ali stekolokeramičnih poso- dah) - ne kuhaj mo je v alumi- nijasti ali v posodi iz nerjave- če pločevine. Obenem stro- kovnjaki priporočajo, naj ze- lenjavo pripravljamo v čim manj tekočine (najbolje v pa- ri) ali pa jo le kratek čas blan- širamo. Aroma in okus zele- njave bosta prišla najbolje do izraza, če jih bomo priprav- ljali brez soli (ali nadomest- kov) in jih z njo začinili šele na koncu. Tako bodo zele- njavne jedi vsrkale tudi manj soli in v vodo oddale manj koristnih snovi (minerali, vi- tamini in encimi). Ščepec soh (jodirane morske) oziroma začimb na koncu priprave običajno učinkovito nadome- sti dva ali celo tri med kuho ali peko. Kupujemo embalažo, ne vsebine Ko te dni kupujete darila, pomislite, da je že embalaža izdelek in da največkrat ku- pujemo embalažo, ne pa vse- bine. Omenjeni trditvi delu- jeta nekoliko pretenciozno, v njiju pa je veliko resnice. Embalaža v številnih prime- rih predstavlja svojega proi- zvajalca, po njej ga kupec prepozna in identificira nje- gov izdelek. Embalaža ima pomembno funkcijo. Z dobro oblikovano oziroma izbrano embalažo nastane zaključena slika iz- delka - lastni imidž izdelka. S tem dosežena različnost od konkurenčnih izdelkov je po- glavitni pogoj za tržni uspeh. Zato velja, da morajo izdelki natančno izpolnjevati potrebe predvidenih kupcev. Izdelek bo uspešen samo takrat, če s svojimi lastnostmi ustreza že- ljam kupcev. Zahteva velja zlasti za današnje tržišče s po- večano ponudbo. Embalaža ni samo zaščita izdelka, temveč mnogo več od tega. Njena vloga je predstav- ljanje izdelka v množici osta- lih, sorodnih ali razhčnih iz- delkov. Embalaža mora pri- tegniti pozornost kupca, opi- sati lastnosti izdelka, vzbuditi zaupanje kupca in poudariti vrednost izdelka. Poleg vidika oblikovanja vplivajo na embalažo novega izdelka tudi psihološki dejav- niki. Ti dejavniki so skoraj po- membnejši od prijetnega vide- za embalaže. Omenjeni dejav- niki so lahko: razpoloženje, ki ga ustvarja embalaža, taktilni apel, optični apel, učinek pre- senečenja. Tisto, kar mora preizkus embalaže pokazati, ni le ugo- tovitev, ali omot kupcem uga- ja, temveč, kakšno razpolože- nje in s tem psihosomatski učinek vzbudi v njih. Taktilni apel embalaže je ob- čutek, ki nastane ob dotiku. Po- sebej pri novih ali spremenjenih izdelkih je potrebno upoštevati pomen prijetnega otipa. Dober primer za to je jogurtov kozar- ček, ki je oblikovan tako, da se lepo prilega dlani. Optični apel embalaže upo- števa obliko. Embalaža je lah- ko tudi drugačne oblike - tri- kotna ali okrogla. Učinek ^presenečenja pri embalaži se doseže z različni- mi, nenavadnimi načini odpi- ranja, npr. tako, da ne bi samo dvignili pokrova embalaže. Naloga embalaže je tudi ta, da pri kupcih vzbudi vna- prejšnje veselje nad užitkom, ki ga bodo imeh z izdelkom. Embalaža utira pot izdelku do kupca, embalaža prodaja iz- delek. Namesto prodajalcev lahko dobro rešena embalaža prodaja vsebino po principu »nemih prodajalcev«. BOJAN SEŠEL 48 RUMENA STRAN TRAČNICE Štos leta Jože Zimšek predsedniku Milanu Kučanu na sobotni rokometni tekmi v Celju: »Da bi izgubil na volitvah? Dnevi komedije so vendar februarja, ne pa na Miklavževo nedeljo!« Mož dejanj »Nazdravimo, toda od delitvene bilance ne boste nič dobili,« je novi celjski župan Bojan Šrot (desno) že v nedeljo začel novo službo. »Na to sem zaman čakal štiri leta, potem pa že prvo uro dobim odgovor,« se je hitro znašel vojniški župan Beno Podergajs (levo) in mestnega kolega vprašal, kateri glas bo v triu. »Prvi! Mar to še ni jasno?« Župan nove občine Dobrna Martin Brecl pa se je globoko zamislil. Danes tu, jutri tam Prvi je novemu celjskemu županu prišel čestitat direktor Celjskih sejmov Franc Pangerl, ki je sicer neuspešno kandidiral na Celjski neodvisni listi. S Petrom Vriskom, šefom celjske SLS, sta takoj proučila možnost organizacije kakšnega kmetijsko-živilskega sejma. Zvesti čakajo Ko je premier Janez Drnovšek v pod- poro županskemu kandidatu Jožetu Zimšku prišel v Celje in nastopil na radiu, so njegovi podaniki stali v pozo- ru. Čeprav brez Arturja, so ga najbolj zvesti čakali na dvorišču, da je bil radijski pogovor končan' Pomagalo pa kljub temu ni nič. Volilni pesek Takšnih sneženih dni kot so bili pred volilno nedeljo, si še vroče želi- mo. Ulice so čistili po večkrat na dan in to celo po takšnih celjskih kotičkih, za katere velja običajno formula »Bog ga je dal - Bog ga bo tudi vzel«. Ponekod so bili deležni celo peska, pri čemer zlobneži menijo, da gre za volil- ni pesek v oči. Kisik za možgane V ponedeljek zjutraj je bilo okno pisarne celjskega župana odprto na stežaj. V skladu z napovedano prvo potezo novega župana Bojana Šrota, da je treba najprej prezračiti županovo pisarno... Složni bratje v Celju se z volitvami pravzaprav ni veliko spremenilo. Dinastijo Zimšek je zamenjala dinastija Šrot... (Pre)vec luči v Celju smo sprijaznjeni s poltemnimi ulicami. Na povolilni ponedeljek pa ni bilo tako, saj so Gosposko ulico sredi dneva, skupaj s snežno belino, razsvetlje- vale še ulične svetilke. Več luči že, preveč pa je za davkoplačevalce prehudo breme. Pranje denarja Kdo pravi, da v Celju ne perejo de- narja? Med poplavo je ponovno zalilo trezor celjske SDK in bankovci so bili tako zasvinjani, da nekaterim še pra- nje ni pomagalo. Miss Rogaške? Na tekmovanju za miss sveta, ki je bilo na daljnih Sejšelskih otokih, se je omenjala celo Rogaška Slatina. Miss Ukrajine je v pogovoru s slovensko delegacijo omenjala lepote Slovenije ter poznavanje Rogaške Slatine. O podrob- nostih ni govorila. NASMEH,. PROSIM! v minulih dneh ste n.i grajeni šaljivci prejeli naš( obvestilo, v katerem vas va bimo na izlet na predbožič ni Dunaj, kamor bi šli i petek, 18. decembra. Če S( vas bo sedaj zanj odločili premalo, bomo nagradni iz let pripravili spomladi. Nagrajencem se tokrat pri družuje Ida Petrovič iz Ce Ija, ki je poslala policijski šalo. Policijska pizza Pride policaj v pizzerijo i naroči pizzo. Natakar ga vprc ša: »Na koliko kosov vam jo m režem - na štiri ali osem?« »Kar na štiri, saj jih osem n bom pojedel,« odgovori poh caj. BODICE • Nekateri naši poslane bi se morali roditi v sn^d njem veku - inkvizicija b jih takoj vzela za svoje. • Pri nas lahko pridej stvari do dna samo potap Ijači. 9 Če v politiki narediš i muhe slona, še nisi čaroi nik. • M potrebna poplava, d ti gospodarski načrti padi jo v vodo. • Zdi se, da novi prometi zakon velja samo v avto š( lah. • Gospodarska matemati ka: 3 železarne + 3 tovarn čevljev = kup politični] klamf + zarjavela pamet ■ bosi delavci. • Včasih: vrti se kot mat ka okoli vrele kaše. Danes vrti se kot poslanec SDi okoli ministrove interpela cije. MARJAN BRADA! Zimske težave Ena najbolj nevšečnih stvari ob obilnem snegu v mestih so neočiščeni pločniki. Čeprav bi lastniki stavb in najemniki lokalov morali poskrbeti za pločnike pred svojimi \Tati, pogosto tega ne storijo. Seveda so to hude ovire za pešce, še posebno težko pa je tistim, ki morajo na. invalidskem vozičku poleg številnih drugih ovir premagovati še te. Posnetek iz Žalca kaže, kako vestno ali nevestno so očistih pločnik. T. TAVČAR AMADEUS POROČA Zaščiteni prasici SLS je pripravila zakon, po katerem bi domačo ži- val, imenovano prašič, zaščitili. V obrazložitvi na- vajajo, da jih je vse manj in da jim grozi izumrtje. Sprašujem se, kako bo iz- gledal božič brez slastne pečenke. Še bolj pa me zanima, ali misU zakon zajeti dobesedno vse praši- če, saj so nekateri že sedaj preveč zaščiteni. (OD) KLONI Kadar svet pobeli zima, in ko svet Miklavž piispe, tukaj spet je hladna klima, v praznoto pa se upanje zazre. Tn so zdravstvene zadrege, komunalce pa jezi spet sneg, od vlade pričakujemo posege, nasploh pa lažjo pot v breg. POPEVKAH