številka 23 • cena 80 din__________________________________ ______;_____________Celle, 12. ЈипЦа 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LA$KO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
;iia na Kozjanskem se je pričela
z dvigom zastave v brigadirskem naselju v Šentvidu pri Planini se je pričela zvezna
Jadinska delovna akcija Koqansko. V prvi izmeni sodelujejo brigadiiji iz Kranja, Kru-
^ca, Visokega in Labina. Delali bodo v sevniški in laški občini, kjer bodo kopali vodo-
ide. V naslednji izmeni pa dodo delali tudi v šentjurski občini in kopali vodovod, gradili
»ste ter elektrificirali vasi. Po predračunih bo letos 12 brigad opravilo dela v vrednosti 80
illijonov dinaijev in tako prispevalo k hitrejšemu razvoju Kozjanskega. Več o tem na
rani 12.	TC Foto: EDI MASNEC
TEMA TEDNA: KAKO Z OSEBNIMI DOHODKI
stran 3
[ivimo Od danes do Jutri
lobčiča ne moremo pričoti odmotavati pri osobnih dohodkih
Osebni dohodki so podivjali, z njimi resno spodkopa-
uno temelje lastnega razvoja in možnosti za jutri. To
ko moramo zajeziti, če ne bo šlo drugače, tudi s silo.
ikine so poenostavljene ugotovitve in zahteve, ki še bolj
>t za Slovenijo veljajo za celjsko območje.
Razlog za nebrzdano rast
}ebnih dohodkov gotovo ni
pno želja po boljšem življe-
k po vrnitvi starih časov, s
Iferimi smo edino z zatego-
pUem pasu že opravili. Tu-
di to je, da marsikdo že z ne-
upravičeno visokimi osebni-
mi dohodki komaj preživi.
Menda ga ni delavca, ki bi
lahko ob misli, kaj vse se bo
morda podražilo že jutri, gla-
soval proti povečanju oseb-
nih dohodkov. Ta jutri je ve-
liko bližji kot uvedba bolj
obetavnih proizvodnih pro-
gramov, še zlasti, če ni nobe-
nega jamstva, da bo čez ne-
kaj let od njih res kaj haska.
Koliko predpisov se lahko
do takrat spremeni!
Živimo danes in ni nam
lahko. Kaj bi mislih na jutri.
Tega jutri morda sploh ne bo
- nakopičenih nevarnosti, z
jedrskimi vred, je na svetu že
preveč. Pa nam je res vse-
eno? Ne. Ne more nam biti.
Navsezadnje nas ima večina
otroke, ki jim želimo dobro.
Kakšen svet jim bomo zapu-
stili? To vprašanje sploh ni
odmaknjeno, ne, čisto vsak-
danje je. O tem odločamo, ko
glasujemo o razporejanju
ustvarjenega dohodka, ko se
odločamo za nova delovna
mesta, za bolj čisto proizvod-
njo, za - tudi svoje osebne
dohodke.
V razmerah, v kakršnih da-
nes živimo in delamo, je tež-
ko misliti na prihodnost.
Ampak, če bomo več porabi-
li, kot ustvarimo, se nam lah-
ko zalomi že danes. Za tiste
izgubarje, ki prav nič ne na-
redijo, da bi se izkopali iz
brezna, ne bo več milosti, so
enotni politiki. Tisti, ki ugo-
tovljeno slabo delajo, pa niso
za to krivi ne zgrešeni pred-
pisi ne mačehovski odnos do
dejavnosti, bodo morali us-
kladiti svoje plače s svojim
slabim delom. A dokler tisti
(tudi posamezniki), ki v res-
nici več in bolje del^o, ne
bodo od tega (skoraj) nič
imeli, si še od tako resno mi-
šljenih groženj in njihovega
uresničevanja ne moremo
obetati tistega, kar edino lah-
ko pomaga - boljšega gospo-
darjenja.
MILENA B. POKLIČ
So ljudje, ki znajo po
^oji dolgoletni in utrje-
'' navadi groziti z nekoč
učinkovitimi sank-
iami.
Sem in tja, bolj redko
ne, si drznemo zapi-
'ti tudi kaj nevšečnega
' koga na položaju. In
'^cije? Zad^ič nam je
®kđo zagrozil s komi-
'Jem.
Za nekatere je komite
ftč strašilo'
airdsiio. (Novi tednik,
25. junij 1969)
Je luknjasta streha kazen
za stanowalce?
Bloku na Planini pušča streha, nova
opeka pa čaka na dvorišču. Stran 13.
Ustvarjalo nov rodovitni svet
Tednik na obisku pri Vovkovib iz Velikega vrba. Stran 10.
»Kreditna zveza*^ v celjski JugobankI
v manj kot dveh letih so eni stranki odobrili 70 deviznih
kreditov. Stran 15.
Celje sejemsko
tudi spomladi
Prv! spomladanski solem io obiskalo 20
tisoč Hudi
»Ocenjujemo, da je prvi
spomladanski sejem v Celju
uspel, kljub nenaklonjeno-
sti vremena,« je v ponede-
ljek povedal Mirko Kolnik,
direktor Zavoda ŠRC Golo-
vec, ki je skupaj z Medob-
činsko gospodarsko zborni-
co Celje pripravil sejemsko
prireditev.
Prvi spomladanski sejem
v Celju je združil tri sejem-
ske prireditve pod skupno
streho: sejem kooperacije
med industrijo in obrtjo ter
drobnim gospodarstvom,
borzo rabljenih strojev in
prodani sejem široke po-
trošne. V času od 3. do 8.
junija je te prireditve obiska-
lo 20.000 ljudi, 25 organizacij
združenega dela je ponudilo
sodelovanje obrtnikom pri
koperacijah, medtem ko je
bil odziv s strani obrtnikov
bolj šibak - le štirje zasebni-
ki so kooperacijo ponudili
industriji.
Za borzo rabljenih strojev
se je zanimalo 250, pretežno
obrtnikov in drugih pred-
stavnikov drobnega gospo-
darstva, v tem času pa je za-
vod ŠRC Golovec že zbral 60
ponudb odprodaje rabljenih
strojev. Nigveč povpraševa-
nja je bilo po strojih za ko-
vinsko predelavo, za prede-
lavo lesa in tekstila. Poudari-
ti kaže, da v okviru spomla-
danskega sejma organizator
ni pripravil razstave rablje-
nih strojev, ampak da gre za
borzo, poslovno izmenjavo
informacij med ponudniki in
povpraševalci. Za to dejav-
nost je Zavod ŠRC Golovec
v Celju tudi registriran in jo
opravlja vse leto. Njegovi
predstavniki so povedali, da
se bodo potrudili in na osno-
vi zbranih informacij posre-
dovah med zainteresiranimi.
Morda je vreme n^bolj
prizadelo prodajni sejem ši-
roke potrošnje, ki se ga je
udeležilo sicer samo sedem
proizvodnih oziroma prodaj-
nih organizacij, medtem ko
je bilo zasebnikov 82.
Pri opuščenih programih
je bilo mogoče doživeti tudi
40 do 50 odstotne popuste,
medtem ko je bila večina se-
jemskih popustov v mejah
od 20 do 30 odstotkov.
K pozitivni oceni kaže do-
dati še posvetov^e o iz-
boljšanju poslovnih razmer
za razmah obrti in drobne-
ga gospodarstva, ki se kora-
koma sicer izboljšujejo,
vendar bistveno prepočasi,
če upoštevamo kopico reso-
lucij in priporočil, izdela-
nih na to temo.
Prihodryemu spomladan-
skemu sejmu (časovnih pre-
mikov v maj nsgbrže ne bo) v
Celju vsekakor želimo bolj
naklonjeno vreme, tudi zara-
di obiskovalcev, pestrejšo
ponudbo oziroma v prodaj-
nem smislu večji odziv naših
proizvodnih in trgovskih de-
lovnih organizacij in posebej
za borzo rabljenih strojev do-
bro računalniško podprto
banko podatkov, brez; katere
borze sploh ne more biti.
Morda bi v spomladanski se-
jem sodilo še kakšno dobro
pripravljeno posvetovanje,
ki bi moralo imeti konkreten
cilj in reprezentančne udele-
žence.
Celjske sejemske misli pa
so že zdiO naravnane na je-
sensko veliko obrtno prire-
ditev, za katero upamo, da
ne bo prerasla kondicijskih
sposobnosti organizatoriev v
Zavodu ŠRC Golovec in, da
bo v jeseni na novo pridob-
ljenih 900 kvadratnih metrov
pokritih površin smiselno
uporabljenih.
MITJA UMNIK
O znanju
Zagotovo v Sloveniji
razpolagamo z več zna-
nja, kot pa ga dejansko
vgrajujemo v proizvod-
ne in upravne, sisteme.
T&kšna je izhodiščna te-
za posveta »Znanje kot
dejavnik družbenega
razvoja,« ki ga danes in
jutri na Dobrni organizi-
rata društvo sociologov
in politologov celjskega
območja ter Slovensko
sociološko društvo.
Na posvetu bodo spre-
govorili o štirih vsebin-
skih sklopih - o izobraže-
vanju v ñmkciji razvoja,
o znanju kot dejavniku
družbenega razvoja, o za-
poslovanju in delu ter o
razvoju upravljanja si-
stema in organizacije po-
slovnih funkcij.
Pripravljalni odbor za
srečanje, za katerega so
napovedali udeležbo po-
leg sociologov številni
vidni strokovnjaki, ki se
ukvarjajo s problemati-
ko razvoja, je vodil Emil-
Milan Pintar, direktor
Urbanističnega inštituta
SR Slovenije. Na sreča-
nje bodo prišli tudi šte-
vilni predstavniki orga-
nizacij združenega dela,
eno izmed njih - Cinkar-
no Celje, pa si bodo ude-
leženci posveta ob zak-
ljučku tudi ogledali in se
seznanili z njenim dolgo-
ročnim načrtom razvoja.
MBP
Dobimo se v Tepanju
v tepanjski krajevni skupnosti bomo tokrat ustavili
naše leteče uredništvo. Zadostiti želimo novinarski rado-
vednosti in se prepričati: ali je nova trgovina res že pod
streho, kako do nove šole, kakšen je recept za sprotno
reševanje problemov, pa кец o dobro izvedenih melioracij-
skih in komasacijskih delih v tej pretežno kmetijski kra-
jevni skupnosti, ali tam, kjer so si za moto zastaviU, da je
potrebno ljudi zadržati v kraju. Zato pa je bržčas treba tudi
кгц storiti in zadnja leta so Tepanju prinesla napredek, zau-
stavila odseljevanje, celo industrijski obrat se obeta
кгади ...
Ob 20. uri se dobimo v kulturnem domu, kjer bomo paber-
kovah o tej krajevni skupnosti, izdali bomo terenski časopis
in s pomočjo domačih godcev, pevcev in recitatoijev pripra-
vili kulturni program, gost večera pa bo ansambel Cmok.
2. STRAN - N'^VI TEDNIK
12. JUNIJ 1986
Proti inflacijskemu načinu živijenla
ZaskrbUujoče slabšanje gospodarjenja na območju terja politično akcijo
Prednost pri političnem
delu morata imeti spopad z
inflacijskim načinom go-
spodarjenja in življenja ter
odpravljanje vzrokov zasto-
jev v proizvodnji in izvozu.
To je osnovni dogovor, ki
sta ga prejš^i teden spreje-
la na skupni seji medobčin-
ski svet Zveze komunistov
Celje in medobčinski svet
Zveze sindikatov Celje po
oceni zaskrbljujočih rezul-
tatov gospodarjenja v prvih
letošnjih mesecih.
Še zlasti opozaija na res-
nost razmer več kot milijar-
da dinarjev izgub v treh me-
secih, veliko zmanjšanje pro-
izvodnje v nekaterih pano-
gah, upadanje konvertibilne-
ga izvoza in izredno poslab-
ševanje oskrbljenosti s suro-
vinami in reprodukcijskimi
materiali.
Z obiski v organizacijah
združenega dela bi se naj od-
govorni komunisti in sindi-
kalisti dokopali do spozna-
nja, kakšne ukrepe načrtuje-
jo in predlagajo za boljše go-
spodarenje in s tem tudi po-
magali oblikovati zaključke
majske analize gospodarje-
nja ter ukrepe, o katerih bo
za boljše gospodarjenje odlo-
čala republiška skupščina.
Razpravljalci so opozarjali
na vrsto dosedanjih nedo-
slednosti. V organizacijah z
izgubami je zaposlenih kar
25.000 delavcev, zato je še
posebej pereč odnos do njih.
Več kot polovico izgub
ustvaij^o v elektrogospo-
darstvu in premogovništvu
in bodo o družbenoekonom-
skem položaju energetike
posebej spregovorili na re-
publiški skupščini, a tudi do
drugih organizacij z izguba-
mi se je treba opredeliti, s£y
ne morejo imeti enak odnos
do tistih, ki so se znašli v
težavah zaradi nedomišlje-
nih sistemskih ukrepov kot
do tistih, ki so jih prislužili s
slabim delom. Do teh zad-
lyih ne sme biti milosti, res-
no pa je treba razmisliti tudi
o sanacijskih postopkih. Ne-
dopustno je, da z ryimi samo
na kratek rok pokrivajo izgu-
be, dolgoročnih poti razvoja
pa skoraj ne opredeljujejo.
Notranje in zunanje razlo-
ge za slabše gospodarjenje in
za porušena razmerja delitve
dohodka je potrebno razme-
jiti od delovne organizacije
do delovne organizacije in
tako tudi iskati poti naprej.
Brez dvoma se bo zaradi ra-
zličnih mišljenj in interesov
morala pojaviti diferenciaci-
ja tudi znotraj zveze komuni-
stov.	,
MILENA B. POKLIČ
Veliko prekoračiteijev
Podobno kot drugod, tudi za občino Mozirje velja,
da v prvem tromesečju vse oblike porabe prekoraču-
jejo resolucijske okvirje, še posebno velika pa so ta
odstopanja pri osebni in skupni porabi.
V skladu z republiškimi usmeritvami je izvršni svet
SO Mozirje dal vsem delovnim organizacijam, ki deli-
tve osebnih dohodkov niso vršile v skladu z dogovo-
rom, da to storijo do septembra, ukrepe, kako uskladiti
delitvena razmerja, pa morajo sprejeti do 15. junija. Ob
tem poudarjajo, da bo akcija uspešna le, če se bodo
vanjo vključile tudi vse DPO v občini in seveda v
primeru, da bodo delitev uskladili povsod. V zvezi s
tem so v izvršnem svetu predlagali, da iste delitvene
kriterije kot so v gospodarstvu uporabijo tudi za rast
osebnih dohodkov v negospodarstvu, družbenih
dejavnostih, porabnikih proračunskih sredstev in tudi
pri delitvi osebnih dohodkov za voljene in imenovane
funkcionarje.
Prekoračiteijev v občini je veliko, med njimi tudi
Glin, niuvečja delovna organizacija, kjer ocenjujejo, da
bodo rast osebnih dohodkov uskladili z rastjo
dohodka že v poletnih mesecih, torej pred rokom.
Napet iok razvoja
Program kliče po uvedbi petega
samoprispevka
Srednjeročni načrt obči-
ne Slovenske Konjice je ko-
njiški izvršni svet obravna-
val na seji 4. junija in ga z
nekaj drobnimi vsebinski-
mi pripombami predložil v
obravnavo in sprejem
skupščini občine. Srednje-
ročni načrt je doživel široko
in živahno javno razpravo,
ki je tekla od 28. marca. Do-
kument je usklajen tako z
dolgoročnim načrtom, ka-
kor tudi z drugimi doku-
menti o razvoju občine.
Vsebinsko izredno bogat
načrt razvoja je sestavljalec,
komite za planiranje, dopol-
nil s številnimi pripombami
in pobudami iz javne razpra-
ve. Tako je bila, na primer,
dana pobuda, ki so jo v do-
kument tudi vgradili, da je
treba v občini izboljšati kva-
lifikacijsko strukturo zapo-
slenih. Prav tako, da je po-
trebno točno opredeliti raz-
voj hribovitih predelov obči-
ne in urediti zlasti telefonijo
in infrastrukturo. Načrt je
dopolnjen s konkretnimi na-
logami v komunalni dejav-
nosti, še posebej, ko gre za
izgradnjo vodovoda Strani-
ce-Slovenske Konjice, saj je
oskrba Konjičanov z neopo-
rečno vodo že več let pereča.
Konkretizirali so tudi lokaci-
jo za odlagališče odpadkov
Bezini in postavili v ospredje
gradnjo čistilnih naprav v
Slovenskih Konjicah. Precej
teh nalog že uresničujejo.
Posebnost srednjeročnega
načrta občine Slovenske Ko-
njice pa je predvsem v tem,
da je struna loka vpeta v hi-
trejši razvoj kot je v povpreč-
ju značilen za Slovenijo, da
bi lahko občina zadržala 10.
do 13. mesto na lestvici raz-
vitosti občine v Sloveniji.
Zato bo potrebno veliko na-
pora, zlasti na področju izvo-
za, kmetijske in industrijske
proizvodnje. Več bo treba
narediti za splošni razvoj ob-
čine, za asfaltiranje cest, iz-
gradnjo telefonov in drugih
družbenih objektov, k^ti
prav na teh področjih občina
zaostaja za regijo in republi-
ko. To pa so bili snovalcem
načrta tudi izhodiščni kazal-
ci, ki so jih realno vpeli med
rast industrijske proizvod-
nje, ki пад bi se povečevala
po 5,5 odstotni stopnji na le-
to, izvoz po sedem odstotni
stopnji, kmetijstvo pa po 4
odstotni stopnji.
Tako širok in podroben
program razvoja kr^evnih
skupnosti, kakor so ga opre-
delili v srednjeročnem načr-
tu, pa kar kliče po uvedbi
petega samoprispevka in na
predpostavki, da bo le-ta
uspel, je tudi načrtovan, so
komentirali na seji izvršnega
sveta. Takšne opredelitve je
bilo slišati že tudi v javni raz-
pravi.
MATEJA PODJED
Obisk v
Mohorjevi
družbi
Prejšnji petek je Mo-
horjevo družbo v Celju
obiskal Franc Šetinc,
predsednik Republiške
konference SZDL. Pred-
sednik Mohorjeve družbe
p. Hieronim Šveglič je
seznanil gosta s stanjem v
Mohorjevi družbi, ki po-
novno vztrajno povečuje
naklado (40.000 izvodov
redne zbirke), z načrti za
prihodnje, pa tudi z neka-
terimi odprtimi vpraša-
nji, ki so vezana na reše-
vanje prostorske proble-
matike. Razgovor, ki je
potekal v sproščenem in
prisrčnem vzdušju, je dal
več pobud, ki jih bodo
skušali v Mohorjevi druž-
bi z razumevanjem širše
družbene skupnosti tudi
rešiti.	D. M.
Stanovanjska gradnja peša
v celjskih KS so še težave z denarjem
Lani so v celjski občini
zgradili borih 230 družbe-
nih stanova^, stanovanja
so bila manjša kot dotlej,
prehod na ekonomske sta-
narine ni uspel, vzdrževa-
nje obstoječega stanovanj-
skega fonda je slabo, obno-
va starega mestnega jedra
prepočasi napreduje, skup-
nosti stanovalcev, ki jih je
lani bilo 191, pa vsebinsko
niso zaživele, saj ne razpo-
l^ajo z denarjem, s kate-
rim bi lahko res gospodari-
le in nimajo vpliva na odlo-
čitve.
Takšne so osnovne ugoto-
vitve o uresničevanju pro-
gramov stanov^skega go-
spodarstva v celjski občini, o
čemer so spregovorili na seji
predsedstva občinske konfe-
rence socialistične zveze, ra-
zlogov za veliki upad stano-
vanjske gradnje pa na osnovi
skopih podatkov ni bilo mo-
goče ugotoviti. Zato so se od-
ločili, da bodo čimprej pri-
pravili celovito oceno raz-
mer v stanova^ skem gospo-
darstvu, v njej pa še posebej
obdelali upadanje interesov
za etažno lastnino, skupnosti
stanovalcev in njihove svete
ter prenos družbenih stano-
vanj v zasebno last.
Člani predsedstva so spre-
govorili tudi o položfuu kra-
jevnih skupnosti. Te sicer
dokžO dobro delujejo, vendar
se še vedno ubadajo s po-
manjkanjem rednega dotoka
denarja. Za osebne dohodke
zaposlenih in za delovanje
delegatskega sistema ne bi
smelo biti težav z den^em,
so poudarili, pri iskanju za-
gotovljenih virov pa so teža-
ve z neuresničevanjem sa-
moupravnega sporazuma o
zadovoljevanju nekaterih
skupnih potreb v krsyevnih
skupnostih. Sporazum je
podpisalo 200 temeljnih or-
ganizacij (65 odstotkov
vseh), obveznosti pa jih iz-
polnjuje le polovica. Krsyev-
ne skupnosti se skuše^o znaj-
ti vsaka po svoje, predvsem z
iskanjem pomoči v organiza-
cijah združenega dela na
svojem območju. Pri tem na-
st^ajo med njimi velike ra-
zlike, ki jih ni mogoče pov-
sem odpraviti, s^j se tudi
združeno delo povezuje s
krajevnimi skupnostnai na
osnovi svojih interesov.
Kakšen je pravzaprav ta in-
teres za denarno pomoč kra-
jevnim skupnostim, bodo v
občini skušali še ugotoviti.
Na seji so opozorili tudi na
ne dovolj živo delo družbe-
nopolitičnih organizacij v
krioevnih skupnostih. Mla-
dina se še vedno išče, osnov-
ne organizacije zveze komu-
nistov pa skuš^o pomladiti
s preusmerjanjem komuni-
stov iz združenega dela. Pre-
razporeditev občinskih
funkcionarjev v osnovne or-
ganizacije v kr^evnih skup-
nostih je ponekod že pokaza-
la sadove v obliki boljšega
dela. MILENA B. POKLIC
ZŠAM
CELJE
tombolo
15. junija ob 14. uri na av-
topoligonu Ljubečna pri
Celju.
Med več sto dobitiki in 15
glavnimi nagradami so tudi
4 avtomobili.
Morda čaka sreča prav vas!
Pokrovitelj INGRAD Celje.
Graščino bodo rušili
Graščino Zaloška Gorica
v žalski občini blizu Pe-
trovč oziroma tik ob avto-
mobilski cesti Maribor-Ar-
ja vas, bo treba porušiti. Ta-
ko so menili tudi na seji iz-
vršnega sveta žalske občin-
ske skupščine prejšnji te-
den. V zvezi s tem objektom
je treba poudariti, da je ka-
kršna koli sanacija eko-
nomsko neupravičena, saj
je dotrajan in nevaren, kajti
vsak čas se lahko del zgrad-
be poruši. Graščina že dlje
časa tudi ni naseljena, po-
leg tega pa doslej še ni bila
razglašena za kulturno zgo-
dovinski spomenik.
Graščino Zaloška Gorica
je hotel odkupiti zasebnik
Peci Šerafedin iz Titovega
Velenja, Zavod za spomeni-
ško varstvo iz Celja pa meni,
da stavbe, ki je bila pozidana
v šestnajstem stoletju in je v
prvi polovici 19. stoletja do-
bila klasicistično preobleko,
ni mogoče več primerno ob-
noviti. Vprašljiva sta tudi no-
silnost in stabilnost same
graščine, oziroma zgradbe.
Sanacija na nekaterih delih
objekta je praktično nemo-
goča. Peci Šerafedin je hotel
Zaloško Gorico odkupiti, da
bi v njej uredil gostinski ob-
jekt. Sama graščina in del
pripadćyočega zemljišča je v
družbeni lasti, o prenosu v
zasebno last pa odloča ob-
činska skupščina. Del zem-
ljišča blizu objekta je tudi v
zasebni lasti. Zakonski po-
goji za razlastitev tega dela
zemljišča niso zagotovljeni.
Izvršni svet je torej sprejel
sklep, da bi bilo treba grašči-
no podreti. Navsezadnje so
iz nje že pred leti izginili tudi
vsi dragoceni predmeti kot
so slike, stilno pohištvo in
druge stvari, ki danes krase
prenekateri dom v Savinjski
doUni ali pa za drag denar
tudi kje drugje.
JANEZ VCDENIK
Pojasnilo k javni razpravi
v prejšnji številki Novega
tednika je bilo zapisano, da
je Občinska konferenca
SZDL Celje slabo organizi-
rala javno razpravo o dol-
goročnem načrtu Cinkarne.
Ta trditev terja pojasnilo.
Prvič: kdor je hotel, seje do-
slej lahko vključil v javno
razpravo, ki je trajala dva
meseca, gradivo pa je bilo
objavljeno v glasilu Indok in
drugih informacijah. Raz-.
prava je bila zasnovana kot
sestavni del sicer delegatske
razprave in ni bila mišljena
kot referendum ali plebiscit.
Drugič: k razpravi so bila
pozvana vsa društva in inšti-
tucije.
Tretjič: v krajevnih skup-
nostih je bilo dogovorjeno,
da bo razprava tekla v okviru
območij oziroma tam, kjer
bodo ocenili za potrebno tu-
di v obliki zbora krajanov,
sicer pa v sestavi predsed-
stev krajevnih konferenc
SZDL, skupščine KS ter
vseh delegatov.
Četrtič: tudi v sredstvih
javnega obveščanja je bilo o
tem načrtu toliko besede, da
so se občani tudi preko pi-
sem bralcev vključevali na ta
način v razpravo in njihova
mnenja niso bila prezrta.
Petič: zato ker še v nekate-
rih KS niso zaključili razpra-
ve, ne bo demokratičnost nič
okrnjena, kajti vse pripom-
be, ki bodo še v tem času
oblikovane, bodo našle me-
sto na zasedanju vseh treh
zborov občinske skupščine
konec meseca junija.
Na skupščini bodo sicer
delegati rekh svojo odločilno
besedo o dolgoročnem načr-
tu Cinkarne - torej o kolekti-
vu, ki ga obvezujejo sklepi
skupščine občine Celje iz le-
ta 1978, ekološka bilanca in
ga bodo obvezovali sklepi, ki
jih bo do konca sprejela
skupščina na osnovi javne
razprave. Še nikoli doslej ni
bila o kateremkoli delovnem
kolektivu tako široka javna
razprava. Ne bi pa bilo slabo,
če bi obširneje in pogloblje-
no obvestili bralce, kaj je
Cinkarna od leta 1978 nare-
dila in kakšni so že doslej
obvezujoči sklepi, ki jih mo-
ra spoštovati.
Še nekaj: ni prav, daje bila
v komentaru socialistična
zveza razdeljena na občinsko
in krsgevne organizacije. Or-
ganizacija je ena in tudi do-
govor o izvedbi javne razpra-
ve je bil skupen.
DRAGO MEDVED,
predsednik Občinske konfe-
rence SZDL Celje
V obrtnih delavnicah več delavcev
Ker v nekaterih obrtnih dejavnostih primanjkuje delav-
cev, so tudi v občini Mozirje sprejeli odlok (zaenkrat gre še
za osnutek) o zaposlovanju delavcev pri samostojnih obrt-
nikih, ter pri tem upoštevali določila lani sprejetega
zakona o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona. V
odloku so opredelili dejavnosti, v katerih lahko zaposlijo
več kot sedem in ne več kot deset delavcev, do sedaj pa so
lahko zaposlili do največ sedem delavcev. Po novem bi
lahko večje število delavcev s^aposlili v dejavnostih ključav-
ničarstvo, zidarstvo in fasaderstvo, instalaterstvo za vodo,
centralno kurjavo, plinske in klimatske naprave, pekarstvo,
pridobivanje kamna, izdelovaj^e drobnih kovinskih pred-
metov, mizarstvo, kovinoplastika in termoplastika, strojno
pletiljstvo in avtomehanika.
RP
Odprt bo novi objekt bolnišnice v
Cellu
Neznosne stiske v kletnih prostorih bolnišnice v Celju i
bo konec. V ponedeljek, 16. junija ob 13. uri bodo slovesno
odprli novozgrajen prvi del specialistično-ambulantnega
bloka - poliklinike. V njem bo trinajst specialističnih
ambulant z najbolj potrebnimi stranskimi prostori. ^
Odprtje tega prvega dela smo pričakovali že več mesecev,,
res pa je, da ga brez širokega razumevanja vseh ljudi na
celjskem območju niti sedaj še ne bi dočakali. Vanj so
vgrajeni prostovoljni prispevki občanov (veliko upokojen-
cev je med njimi in precej obrtnikov), prispevki orgeinizacij
združenega dela, delovne sobote delavcev območja in redni
prispevki, ki jih združujemo po družbenem dogovoru za
posodobitev bolnišnice. Rešitev še ene izmed perečih
potreb celjske bolnišnice je lahko le vzpodbuda za nadaljno
pomoč.	MBP
Priznanje Dragu Gregorinu
Ob 30 letnici delovanja javnega pravobranilstva so v
ponedeljek v Celju pripravili sprejem, na katerem so tudi
podelili priznanje občine Celje Dragu Gregorinu, prvemu
in dolgoletnemu javnemu pravobranilcu.
Javno pravobranilstvo je bilo ustanovljeno za celjski okraj
leta 1956. Po ukinitvi okraja je pričelo opravljati delo še za
občine Sevnica, Krško in Brežice in za vseh teh 11 občin
deluje še danes. Za prvega javnega pravobranilca je bil
imenovan Drago Gregorin, ki je službo vodil kar 27 let - do
leta 1983, ko seje upokojil. Pod njegovim vodstvom je javno
pravobranilstvo pridobilo ugled, saj je bil Drago Gregorin
predan delu, kije bilo usmerjeno v zaščito družbenih intere-
sov in družbenega premoženja, odlikoval pa gaje tudi izrazit
čut pravičnosti in bogato znanje, ki gaje nesebično razdajal.
MBP
12. JUNIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Eivimo od danes do jutri
rf0ba bo bistveno bolle gospodariti, vendar nikakor več le na račun os3bnlh
loHodkov	•__
po določilih republiške resolucije bi naj letos sredstva
J osebne dohodke s skupno porabo v organizacijah zdru-
j^ega dela rasla skladno z rastjo dohodka, pri čemer bi
^ zagotovili povečanje deleža akumulacije v dohodku.
te zahteve so se občine celjskega območja precej odda-
iile, saj so osebni dohodki porasli precej bolj, kot bi
jjilto, s tem pa so povprečni osebni dohodki tudi dejansko
jšji (v povprečju so na delavca višji za 118 odstotkov,
tatistika pa priznava porast cen življenjskih potrebščin
J g3 odstotkov). V razporejenem dohodku se je na celj-
Ijein območju delež osebnih dohodkov povečal z 32,7 na
J g odstotka (v republiki na 33,9), akumulacija je upadla z
Ј^б na 14,4 odstotka (v republiki 17,7), skupna in splošna
oraba pa se je povečala od 22,2 na 25,8 odstotka (v repu-
liki 24,9).
Razlike med posameznimi
bčinami so velike, kakšno
pa je bilo njihovo dejansko
gibanje kažejo tile podatki:
V skladu z rastjo dohodka
) se gibali osebni dohodki s
tupno porabo v organizaci-
h združenega dela le v ob-
^ Celje in občini Laško, ki
tudi edina na območju
krati povečala delež aku-
lulacije v dohodku. Laška
»čina je bila že lani med
dkimi v Sloveniji, ki je v
loti izpolnila dogovor o
zporejanju dohodka, letos
i je, tudi po štirih mesecih,
: nekaj organizacij, ki za
alenkost odstopajo od do-
>vora. Njih bo izvršni svet
)ozoril in jim določil čas za
ikladitev.
Tudi v občini Slovenske
onjice niso zaskrbljeni za-
di številk, saj je delež aku-
ulacije pri njih kljub naza-
)vanju še vedno najvišji na
)močju.« Organizacije
Iruženega dela pa, kjer raz-
)rejanje dohodka ni bilo v
dadu z resolucijskimi
imeritvami, bodo morale
) konca septembra uskladi-
vsa nesorazmerja. Gospo-
irstvo nima izgub že od leta
84 in to je eden od kazal-
V, ki dajejo moralno pod-
»Г0 tudi za razrešitev dru-
h problemov,« pravi pred-
dnik izvršnega sveta Sta-
ne Kokelj. Ob tem se konji-
ški izvršni svet še naprej zav-
zema za usklajevanje oseb-
nih dohodkov v negospodar-
stvu z osebnimi dohodki v
gospodarstvu.
Nihče nI za
zmanjševanje
osebnih dohodkov
čeprav previsoki, osebni
dohodki delavcev povpreč-
no niso visoki. V prvem tro-
mesečju so bili takšni:
Gospodarstveniki in poh-
tiki so enotni, da ni problem
v prevelikih osebnih dohod-
kih in porabi sploh, temveč v
premajhni proizvodnji, v
premalo kakovostnem go-
spodaijenju. Tu bodo premi-
ki veliko težji, kot bi bila
enostavna ustavitev rasti
osebnih dohodkov. Zmanj-
ševanja osebnih dohodkov si
večina sploh ne more pred-
stavljati. Vojko Kropivšek iz
Žalca je na primer na skupni
seji sindikatov in zveze ko-
munistov celjskega območja
opozoril, da je motivacija de-
lavcev tako v gospodarstvu
kot v družbenih dejavnostih
usmerjena le k razdelitvi
osebnih dohodkov, v njiho-
vo večanje, ne pa tudi v iz-
boljšanje kakovosti dela.
»Nagrajevanje po delu je
očitno neuresničeno, prav
tako pa ne gospodarijo vsi v
enakih pogojih. Zato je treba
točno določiti, kdo je tisti,
proti kateremu je zaredi pre-
visokih osebnih dohodkov
treba ukrepati. To so lahko
samo tisti, ki ne dosegajo
povprečja v panogi, pa vse-
eno delijo nadpovprečne
osebne dohodke.«
Zahteva po različnem pri-
stopu do kršilcev dogovorje-
nih delitvenih razmerij je
enako enotna kot po izbolj-
šanju gospodarjenja, ki bi
omogočilo višje osebne do-
hodke. V Šentjurju se pri
tem bojijo, da sami ne bodo
uspeli zaobrniti tokov go-
spodarjenja in pričakujejo
več od možnosti, ki jih daje
zakon o skladnejšem regi-
onalnem razvoju. Tudi v celj-
ski občini so proti enakemu
odnosu do vseh 83 temeljnih
organizacij, kršiteljic resolu-
cije. Sekretar občinskega ko-
miteja zveze komunistov
Stane Mele opozarja, da bi
vsak, za vse enak omejevalni
ukrep, vodil k uravnilovki in
ne bi niti najmanj motiviral
delavcev za boljše delo. Bolj
kot o omejevanju osebnih
dohodkov, bi zato morali ra-
mišljati o tem, kako omogo-
čiti za več dela večji zaslu-
žek: »Naj nas ne motijo viso-
ki osebni dohodki, če so za
njimi rezultati, prav tako pa
nas ne sme zaslepiti socialni
čut v odnosu do neuspešnih.
Selektiva je in mora biti kru-
ta do tistih, ki r dosegajo
uspehov.«
Politična akcija za
boljše gospodarjenje
Glavna naloga sindikalnih
aktivistov in komunistov je
v tem času pot v združeno
delo, med delavce, ki morajo
uspeti na štirih osnovnih bo-
jiščih za uresničitev revolu-
cije in dolgoročnega progra-
ma gospodarske stabilizaci-
je: večji proizvodnji in izvo-
zu, zmanjšanju inflacije,
zmanjšanju izgub in ureditvi
delitvenih razmerij. Kot pra-
vi sekretar medobčinskega
sveta Zveze komunistov Ce-
lje Emil Roje, morajo pri
tem doseči, da se bo v zavesti
vsakega delavca prebudilo
vprašanje, kam nas vodijo
odstopanja na teh ključnih
področjih. Le od njihovega
uresničevanja si lahko obe-
tamo napredek. Tudi zato
mora biti osnovno vprašanje
posebnih delovnih skupin,
ki so jih imenovali v vseh
občinah, ob obisku v delov-
nih organizacijah: »Kakšni
so vaši ukrepi za boljše go-
spodarjenje?» Te delovne
skupine pa bodo tudi preso-
dile razmere v organizacijah
združenega dela, še zlasti ti-
stih z motnjami v gospodar-
jenju in porušenimi delitve-
nimi razmerji, ter oblikovale
predloge, kako v vsakem po-
sameznem primeru naprej.
Poleg delovnih skupin v
občinah je največ odvisno od
posameznih delovnih orga-
nizacij, po mnenju nekaterih
pa še v večji meri od vseh
tistih, ki oblikujejo in so od-
govorni za sistemske, zvezne
ukrepe. A po mnenju člana
predsedstva centralnega ko-
miteja Zveze komunistov
Slovenije Emila Šterna je le
manjši del težav rešljiv s si-
stemskimi ukrepi, zato je
treba razmejiti odgovornost
za vse od delovne organizaci-
je do zveznih organov in v
vsaki občini posebej ugoto-
viti, kaj je mogoče spremeni-
ti, razrešiti v njej.
Stane Seničar, predsed-
nik kolektivnega poslovod-
nega organa Zlatarne Celje:
»V Zlatarni imamo uspeš-
nemu poslovanju primerno
tudi dobre osebne dohodke,
vendar bi lahko imeli še
večje. Združujemo jih, ker
nočemo porušiti razmerja
rasti osebnih dohoJkov v
celjski občini in v republi-
ki. V Sloveniji se tega nače-
la vsi ne držijo in povišuje-
jo osebne dohodke skladno
z rastjo dohodka, kar sicer
ni nič narobe, če ob tem na-
menjajo dovolj denarja tudi
za akumulacijo. V Zlatarni
je pač delež dohodka za
akumulacijo večji, ker, kot
rečeno, zadržujemo rast
osebnih dohodkov, kar se
nam lahko dolgoročno le
obrestuje. Kar zadt va zah-
tevo, da morajo osebni do-
hodki rasti skladno z rastjo
dohodka, se po moji oceni
lotevamo problema na na-
pačni strani. Tudi v kolekti-
vih, ki imajo izgubo ali po-
slujejo na robu donosnosti,
morajo imeti delavci pri-
merne plače. Vprašati se
moramo, zakaj v nekaterih
kolektivih ne ustvarjajo
primernega dohodka, koli-
ko gr' 73 notranje in koliko
za sis.,emske slabosti in jih
odpraviti, ne pa da dobiva-
jo delavci plače, s katerimi
ne morejo shajati. Če bomo
na problematiko še naprej
gledali preveč poenostav-
ljeno, bomo zašli v hudo
krizo.«
Polde Rajh, direktor to-
varne kmetijskih strojev
Sip Šempeter: »Nobenega
dvoma ni, da morajo biti
osebni dohodki odvisni od
ustvarjenega dohodka. V
Sipu znašajo sedaj povpreč-
ni osebni dohodki okrog
80.000 dinarjev, kar je na
povprečju panoge. Sicer pa
tole: Še lani smo za osebne
dohodke namenili približno
11 odstotkov od končne ce-
ne proizvoda, letos pa znaša
ta delež zaradi takšnih in
drugačnih omejitev ter te-
žav, za katere v Sipu nismo
krivi, le sedem odstotkov.
Ali naj torej plače še omeju-
jemo? Sprašujem se, kako
se bo potem spremenil od-
nos do dela, če delavci ne
bodo plačani vsaj toliko, da
bi lahko primerno živeli. Za
majhne plače ga ni, ki bi
mnogo delal. Bojim pa se
tadi, da bo takšno ali dru-
gačno administrativno
omejevanje na tem področ-
ju pomenilo približevanje
uravnilovki. Kako je s tem,
pa smo že zdavnaj razči-
stili.«
Rafko Berločnik, član po-
slovodnega organa sozda
Rek Franc Leskošek-Luka
iz Titovega Velenja: »V ve-
čini delovnih organizacij
sozda bomo poviševali
osebne dohodke skladno z
rastjo dohodka. Seveda je
primer zase velenjski rud-
nik lignita, kjer so za izgubo
krive neusklajene cene ozi-
roma neurejene razmere v
elektrogospodarstvu in pre-
mogovništvu. Znano je, da
cene v elektrogospodarstvu,
in premogovništvu že dalj
časa zaostajajo za družbeno
dogovorjenimi, zato ni no-
bene osnove, da bi kaznova-
li delavce, ki za izgubo niso
krivi, z nižjimi plačami. Za-
to se bomo v primeru ve-
leiyskega rudnika lignita
držali dogovorjenih načel,
ki so, kar zadeva gibanje
osebnih dohodkov, oprede-
ljena v interesni skupnosti
elektrogospodarstva in pre-
mogovništva (ISEP).«
(alne vode
paradi daljšega deževja
¡je v precej vodovodih na
^m območju prešnji te-
P poslabšala kakovost
N vode, ponekod pa je
Ma iz pip celo kalna voda.
Nski Zavod za socialno
Ticino je zato prejšnji
izdal posebno obve-
'o o uporabi pitne vode,
je nanašalo le na vodo-
ve iz katerih je tekla kal-
voda.
je takih vodovodov na
^гп območju več kot po-
^ca; nevarnost vdora me-
."T^e vode v vodovod ob-
® pri vseh bolj površin-
" zajetjih. Med drugim je
[aj časa tekla kalna voda
' iz Vitanjskega zajetja v
'^ki vodovod, vendar je
^rna služba tozda Vodo-
' takoj ukrepala in kako-
I Vode se je izboljšala,
^^je težave so imeU v kra-
ll^jer imajo svoja manjša
■4a. V celjski občini so to
^še nad Štorami, Fran-
kolovo, Košnica in še nekaj
manjših vodovodov. Precej
jih je tudi v drugih občinah,
poleg tega pa so manjši vo-
dovodi ponavadi slabše
vzdrževani (razen tam, kjer
za to skrbijo pooblaščene de-
lovne organizacije).
Kakšne večje epidemije
črevesnih obolenj te dni na
Celjskem niso zabeležili. Ne-
kaj več črevesnih obolenj je
bilo le na Frankolovem in na
Lipi v Štorah, vendar analize
še niso narejene, tako da še
ne moremo govoriti o vzroč-
ni zvezi med slabšo vpdo in
črevesnimi obolenji. Kljub
temu so na Zavodu za social-
no medicino in higieno spre-
jeli potrebne protiepidemij-
ske ukrepe.
Zadnje deževje je pokaza-
lo, da je oskrba s pitno vodo
na našem območju v veliko
krajih pravzaprav zelo slabo
urejena, težave so poleti, ko
je suša, težave pa so tudi če
je - preveč dežja. S. ŠROT
POGLED V SVET
Predsednik z napako
o tem, da bo Kurt Waldbeim izvo-
ljen za novega predsednika avstrijske
republike, konec minulega tedna tudi
v sami centrali socialistične stranke
ni bilo več dvoma: četudi odmislimo
»afero Waldbeim*, je bil socialistični
kandidat Kurt Steyrer ob vseb svojib
siceršnjih človeških in političnih
kvalitetah kot podeželski zdravnik
prav tako podrejen svetovljanu Kur-
tu Waldbeimu (»Avstrijcu, ki mu za-
upa ves svet*), kot je bil njega dni kak
vodja avstrijske ljudske stranke
Mock podrejen svetovljanu in nekda-
njemu diplomatu Brunu Kreiskemu,
ko sta se socialistična stranka in ljud-
ska stranka v sedemdesetih letih ko-
sali za prednost v parlamentu in za
ključe kanclerjeve pisarne.
Če torej zmaga Kurta Waldheima
na nedeljskem glasovanju tudi soci-
alistov ni presenetila, pa jih je vseeno
razočarala. Razlika med obema tek-
mecema znaša skoraj osem točk, to pa
v deželi, v kateri so imeli socialisti
več kot desetletje absolutno večino v
zveznem parlamentu. Ali je resnična
trditev, da je znal Waldheim celotno
kampanjo, ki so jo sprožili proti nje-
mu zavoljo domnevne nacistične pre-
teklosti in sodelovanja v preganjanju
Židov, partizanov in civilnega prebi-
valstva na Balkanu, izkoristiti za to,
da si je pridobil skrajno desni del vo-
lilnega telesa? Ali pa je morda razpo-
loženje v Avstriji celo slabše in je
znal Waldheim pridobiti na svojo
stran nekakšen pritajeni avstrijski
desni radikalizem?
Trditi, daje dobra polovica avstrij-
skega volilnega telesa pripravljena
spogledovati se z avstrijsko »rjavo*
preteklostjo, je prav gotovo hudo pre-
tirana. Kar največji del te dobre polo-
vice avstrijskega volilnega telesa je
glasoval za Waldheima, ker sicer voli
za kandidate konservativne ljudske
stranke in ker se je ujel na geslo o
»Avstrijcu, ki mu zaupa ves svet*. To
-zaupanje je kajpada močno načelo pi-
sanje svetovnega tiska, ki je skušal^
razkriti nekatere temne plati v življe-''
njepisu predsedniškega kandidata, to
razkrivanje pa je potekalo predvsem
v tujem tisku; toda tujega tiska kupu-
jejo Avstrijci le malo, domači pa je
tako pretežno konservativen, da se
socialisti nenehno pritožujejo, da ži-
vijo v informacijskem getu.
Osnovno maso glasov je tako osvo-
jil Waldbeim kot »Avstrijec, ki mu
zaupa ves svet*; zato pa je dodatne
glasove pridobil poročnik Waldheim,
potem ko je priznal, da je v drugi
svetovni vojni tako kot stotisoči Av-
strijcev »storil le svojo dolžnost*. Po-
< tem ko je tako izkoristil zanj sicer
neprijetno brskanje po preteklosti, je
Waldheim že v prvem krogu prevzel
kar precej glasov, ki bi se morali v
običajnih razmerah zbirati okoli kan-
didata skrajne desnice. Socialistična
stranka mu pri takšnem spogledova-
nju z avstrijsko rjavo nostalgijo ni
mogla slediti, čeprav je bilo tudi ne-
kaj poskusosv v to smer: nekdanji
predsednik koroškega deželnega zbo-
ra socialist Tillian je skušal Waldhei-
ma prehiteti po desni, ko ga je napa-
del, češ da se spreneveda o vojnem
času, medtem ko naj bi Tillian sam
sodil med tiste, ki se ne odrekajo ti-
stemu, kar so v vojnih časih videli,
slišali in naredili. Vendar pa sodi to
ie v staro poglavje o tem, da se je v
AvstrUi denacifìkacija zaustavila še
posebej hitro, ker je bilo treba v pr-
vih povojnih letih hitro ustvariti
vtis, da je bila dežela ne partner, mar-
več prva žrtev nacizma.
Waldbeim je tako postal prvi av-
strijski povojni predsednik, ki je bil
izvoljen s pomembnim prispevkom
avstrijske nostalgične desnice. Av-
strija je tako dobila predsednika, ki
utegne biti prav zavoljo tega nenehno
jabolko spora navznoter, navzven pa
predsednik, katerega dosje bo pred-
met nenehnega brskanja in preverja-
nja. Za socialiste pa je napočil čas, da
na novo uredijo svoje vrste, česar so
se - kot priča odstop kanclerja Si-
nowtza in drugih - tudi nemudoma
lotili. Prihodnje leto bodo namreč v
Avstriji parlamentarne volitve.
Piše Marian Sedmak
4. STRAN - N'^VI TEDNIK
12. JUNIJ 1986
Zaposliti več kvalificiranih delavcev
¥ Emo Kotil so zmogljivosti še premalo Izkoriščene
Emova temeljna organi-
zacija Kotli v Šentjurju je
imela ob koncu lanskega le-
ta 540 milijonov dinarjev iz-
gube in tudi v teh mesecih
položaj ni bistveno boljši.
Po besedah novega direk-
torja tozda Rudija Štampe-
ta si bodo predvsem priza-
devali uresničiti sanacijski
program. Ta pa bistvenih
sprememb ne predvideva,
pač pa naj bi uresničili tiste
naloge, ki so jih načrtovali
že ob izgradnji tovarne.
Predvsem morajo bolje iz-
koristiti zmogljivosti, ki so
sedaj izkoriščene le 70-od-
stotno, in razvijati programe,
ki so jih v teh letih oblikova-
li. Gre za različne kotle in
termokontejneije, za katere
so vsa leta napovedovali, da
predstavljajo perspektivo
razvoja Ema, napovedi pa so
ostale neuresničene.
Ko so ugotavljali vzroke iz-
gube, so menili, da je krivo
zaviranje investicij v Jugo-
slaviji, saj so bili ob dobršen
del posla. Ker so izdelovali
predvsem kotle za nafto in
plin, jih je prizadel tudi pre-
hod na trda goriva. Poleg te-
ga pa je bila celotna tovarna
zgrajena s posojili in jih še
danes pestijo visoke obresti.
Če k temu dodamo še slabo
notranjo organizacijo dela in
nenehno pomanjkanje kvali-
ficiranih delavcev v proiz-
vodnji, izguba ne preseneča.
V sanacijskem programu
so med najpomembnejšimi
nalogami poudarili potrebo
po povečanju števila zapo-
slenih v neposredni proiz-
vodnji. Hkrati pa bodo mora-
li z drugačno organizacijo
zmanjšati režijski kader, ki
ga je v temeljni organizaciji
skoraj toliko, kot delavcev v
proizvodnji. V proizvodnih
programih pa večjih spre-
memb ne načrtujejo, le alter-
nativnim virom energije bo-
do daU večji poudarek. Že
nekaj časa izdelujejo kotle,
pri katerih lahko uporabijo
lesne odpadke, vendar do-
slej zanje ni bilo dovolj zani-
manja. Radi bi tudi povečali
izvoz svojih izdelkov v Za-
hodno Nemčijo, precej pa tu-
di na klirinški trg. Pri tem pa
naj bi ponudili tudi širšo
energetsko opremo, ne le
kotle.
Ob uresničevanju vseh teh
sklepov naj bi do leta 1990
proizvodnja rasla za pet od-
stotkov letno, to pa še vedno
ni toUko, kot so predvideli
ob izgradnji tovarne. Vseka-
kor pa si novo vodstvo te-
meljne organizacije skupaj s
širšimi strukturami v celjski
in šentjurski občini prizade-
va izgubo odpraviti, s tem pa
tudi uresničiti napovedi o
velikih razvojnih možnostih
programa te temeljne orga-
nizacije.	T. CVIRN
Veplasu gre zdaj na bolje
Družbenopolitične organizacije kolektiva stojijo ob strani
Velenjski izvršni svet, ki je
prejšnji teden obravnaval
analizo razmer v delovni or-
ganizaciji Veplas je ugotovil,
da se je z uvedbo ukrepa druž-
benega varstva poslovanje v
tem velenjskem kolektivu iz-
boljšalo. Analizo razmer mo-
rajo v Veplasu dopolniti z
ustreznimi predlogi ukrepov,
predvsem z zunanjimi, kjer
lahko pomaga kolektivu tudi
izvršni svet.
Ugotovili so še, da stojijo
družbenopolitične organizaci-
je kolektiva vse preveč ob stra-
ni, ker čakajo na ukrepe, kot
da je rešitev tega kolektiva
povsem in zgolj v rokah začas-
nega kolektivnega poslovod-
nega organa. Sklenili so, da bo-
do skušale spodbuditi delo
sindikata in partije v Veplasu
družbenopolitične organizaci-
je velenjske občine. Sklenili so
tudi, da mora Služba družbe-
nega knjigovodstva pregledati
preteklo poslovanje, dopolnje-
no analizo razmer pa bodo
obravnavali ponovno na julij-
ski skupščini.
Da seje poslovanje Veplasa,
po uvedbi ukrepa družbenega
varstva, dejansko izboljšalo,
priča vrsta kazalcev poslova-
nja. Tako so v kolektivu ustva-
rili marca 190 milijonov din ce-
lotnega prihodka, kar je za 70
milijonov din več kot v januar-
ju. Del tega denarja so sicer
ustvarili tudi na račun višjih
cen, vendar gre veliko večji de-
lež na račun produktivnosti in
proizvodnje. V marcu so v pri-
merjavi z januarjem povečali
proizvodnjo za 61, produktiv-
nost pa za 25 odstotkov. Še
ugodnejše je razmerje april-ja-
nuar, kajti aprila so na primer
povečali produktivnost kar za
72 odstotkov.
V tem trenutku je gotovo
najpomembnejše, da Veplas
ob polletju ne bo imel izgube,
kot mu je to grozilo pred uved-
bo prisilne uprave.
VILI EINSPIELER
Akumulativno sposobnejši
manjši kolektivi
Celjska Služba družbenega knjigovodstva, ki je
pred kratkim pripravila informacijo o gospodarski
moči celjskega združenega dela, je med drugim ugo-
tovila, da so manjši kolektivi akumulativno sposob-
nejši kot večje organizacije združenega dela. Sicer pa
skoraj polovico bruto dohodka občine ustvari pet
največjih delovnih organizacij: Železarna Štore, sozd
Merx, Cinkarna, Aero in Emo.
Pri ocenjevanju, kateri kolektivi največ prispevajo k
utrditvi gospodarske moči celjske občine, je moč upo-
rabiti več meril, če vzamemo kot merilo tiste tozde, ki
ustvarijo več kot pol milijarde din bruto dohodka in
pri tem upoštevamo kolikšen delež ustvarjenega
dohodka so namenili za akumulacijo, sodijo med n^-
uspešnejše v celjski občini tozdi delovnih organizacij:
Zlatarn^ Etola, Klime, Cinkarne, Kovinotehne, Aera,
Libele, Železarne Štore, Merxa, Metke in Gradisa, po
številu uspešnih tozdov pa izstopata Cinkarna Celje in
štorska železarna.
Lestvica najboljših organizacij združenega dela bi
bila gotovo drugačna, če bi kot dodatno merilo upošte-
vali tudi učinkovitost poslovanja. Lestvica najbolj
akumulativnih kolektivov se spremeni tudi, če zane-
marimo velikost posameznih organizacij združenega
dela. V tem primeru so med najuspešnejšimi manjši
kolektivi, ki ustvarijo le 6 odstotkov bruto dohodka
celjske občine, vendar kar 15 odstotkov akumulacije..
Gre za 44 kolektivov, ki ustvarijo manj kot pol mili-
jarde din bruto dohodka, mednje pa sodijo delovne
organizacije: Dimnikarstvo, Surovina, Utež, Remont,
Obutev, Varnost, Ključavničar, pozd Leskovšek,
Vrvica, STC, Fotolik, Finomehanika, ipd.
V. E.
Otroškim konfekcionarjem je lažje
¥ ratieškl KORI bi lahko prodali še več, kot naredijo
Tekstilno industrijo na-
vadno povezujemo s troiz-
menskim delom žensk, z za-
starelo opremo, neustrezni-
mi materiali, težavami pri
prodaji, nizkimi osebnimi
dohodki in drugimi težava-
mi. Za radeško delovno or-
ganizacijo otroške konfek-
cije KORA večina tega ne
drži. Delo pri njih je enoiz-
mensko že štiri leta, osebne
dohodke so v skladu z rastjo
dohodka letos toliko pove-
čali, da so namesto na repu
nekje na sredini branže,
prodali pa bi lahko celo več
kot naredijo. Alojz Kralj,
obratovodja šivalnice med
razlogi za to ugotavlja, da je
lažje delati za otroke kot za
odrasle, saj tisto, čemur se
odrasli lahko odrekamo,
otrokom še vedno dajemo.
V KORI, kjer je vseh zapo-
slenih 187, prevladujejo šivi-
lje, ki jih je kar sto. S pomoč-
jo kooperantov in šivilj na
domu - teh je še petdeset,
naredijo na mesec po 13-15
tisoč komadov otroških
oblačil, približno 20 odstot-
kov pa jih izvozijo (Ion posli
za Zvezno republiko Nemči-
jo). Šivilje so seveda ženske
in to je eden glavnih razlo-
gov, da so se pred štirimi leti
odločiU za adaptacijo prosto-
rov in prehod na enoizmen-
sko delo. Izkoristek strojev
je zaradi tega nekoliko manj-
ši, precej manj pa je tudi ok-
var. Šivajo namreč zelo ra-
zlične ma -eriale, vsak pa
zahteva določeno nastavitev
stroja. Prej so se materiah
spreminjali celo v enem dne-
vu in posledice seveda niso
izostale.
Njihov strojni park je, tako
kot je značilno za Slovenijo,
zastarel, zato je njegova po-
sodobitev ena glavnih nalog
in načrtov. Na to vsaj lahko
sami vplivajo, ne morejo pa
na kakovost materialov, iz
katerih šivajo. »Z barvami je
največ težav,« ugotavlja
Alojz Kralj. Toda tisto, kar
imajo, znajo dobro izkoristi-
ti. Pri tem je pomemben di
lež razvojnega oddelka, kj(
načrtujejo vse modele, ki ji
izdelujejo.
Delo in življenje so si
KORI kar dobro uredih. Re
da je nekaj težav s prevo^
ker so krojilnica, šivalnica i
likalnica tri kilometre odd
Ijene od Radeč, kjer sta skl
dišče in uprava, pa tudi z d
pusti so težave. Zaradi nai
ve proizvodnje morajo i
dopust vsi istočasno - i
prelomu med letno in zii
sko konfekcijo. A to niso r«
ne težave.
MILENA B. POKL
Foto: EDI MASNI
Alojz Kralj
Sodišče v korisi
Rudija Peperka
Prav tako, kot sem pn
časom v Novem tedniku
presenečenjem čital članfi
»Razrešili direktorja Opi
me«, sem v zadnjem prečil
članek »Sodišče v korist B
dija Peperka«.
V tem trenutku se ne boi
spuščal v podrobnosti, vđ
dar lahko takoj ugotovim I
tudi javnosti zagotovim, j
do danes, 5. 6. 1986, nisj
seznanjen z odločitvijo a
dišča združenega dela o sh
ru, ki traja med mano W
predlagateljem in DO Opi*
mo. Niti ni tako bistven
vendar naj vsaj tistemu, I
seznanja javnost in, ki je zi
plačan, razjasnim nekatd
pojme, ki bi jih moral P
svojem delu poznati. Sod
če združenega dela so dnj
beni organi, ki opravljajo B
samostojna sodišča v eni
nem sistemu oblasti in i
moupravljanja sodno fur
cijo v mejah svoje z Usta'
in zakonom določene f<
stojnosti. Za razUko od dj
ge vrste sodišč je le Sodiš
združenega dela takšne vrS
sodišče, kjer se začne posl
pek na predlog udeležen
Torej pred Sodiščem zdrui
nega dela ni strank in sod
če ne more soditi v korist'
v škodo ene od njih.
Za zaključek pa tako no'
naiju Viliju Einspieleiju
javnosti samo v premisK
kdo ima od celotne zade
»korist« in kdo »škodo«.
RUDI PEPEBÍ
Glavnino dela opravi sto žensk v šivalnici
Najboljša likovna dela in spisi
Na razpis LB, Splošne banke Celje za najboljša literarna dela v
šolskem letu 1985/86 so poslale prispevke osnovne šole Vransko,
Vrh nad Laškim, Šentvid pri Grobelnem, Podčetrtek, Šmarje,
Pohorski odred Slov. Konjice, Prva osnovna šola Celje, Dramlje,
Franca Krajnca Celje, Rogaška Slatina, Radeče, Vitanje, Griže,
Vinska gora, Primoža TrUbarja Laško, Petra Šprajca Žalec, Ivana
Kovačiča Efenka Celje, Braslovče, Stranice, Rimske Toplice, Šent-
jur, Loče pri Poljčanah, Letuš,yeljka Vlahovića Celje, Gomilsko,
Jernej pri Ločah, Vojnik in COŠ Frana Roša Celje.
Komisija je izbrala pet najboljših spisov za višjo in tri za nižjo
stopnjo in vsi spisi oziroma avtorji so tudi nagrajeni:
1. Tanja Štante, 8. razr. Vojnik, 2. Uršula Sešel, 8. razr. I. K.
Efenka Celje, 3. Borut Horvat, 5. razr. COŠ Fran Roš Celje za zbirko
pesmi, posebej za pesem »Av, boli«, 4. Vesna Marvin, 8. razr. I. K.
Efenka Celje, Karli Hribernik, 6. razr. Vlado Bagat Braslovče;
Polona Košar in Tanja Zavšek, 4. razr. Primoža Trubarja Laško,
Miran Furman, 4. razr. Jernej pri Ločah in Nataša Turnšek, 2. razr.
Gomilsko. Vse nagrade bo LB Splošna banka Celje nakazala na
šolske hranilnice.
V današnjem Otroškem vrtiljaku pa sta objavljena spisa Tanje
Štante ter Polone Košar in Tanje Zavšek.
Najboljša likovna dela
Na razpis za najboljša likovna dela v vzgojno-varstvenih organi-
zacijah so se odzvale naslednje VVO: Zarja A. Černejeve in Tončke
Čečeve iz Celja, J. Herman Žalec, Laško, Šentjur, Rogaška Slatina
in Slovenske Konjice. Prispele izdelke je ocenila komisija in sicer
so nagrajena naslednja likovna dela: 1. VVO A. Černejeve Celje,
enota Ljubljanska, skupina Ribice, vzgojiteljica Štefka Kure, 2. VVO
T. Čečeve, enota Aljažev hrib, starost 5 let, vzgojiteljica Nada Mlina-
revič, 3. VVO Zarja, enota Dolgo polje, skupina Sončnice, vzgojite-
ljica Tonica Komel, 4. VVO J. Herman Žalec, enota Braslovče,
skupina Srnice, vzgojiteljica Marina Krašovic in 5. VVO Slov.
Konjice, enota Stranice, skupina mešana, vzgojiteljica Marjana
Potnik.
Nagrade in priznanja za likovna dela bo banka podelila še ta
mesec, hkrati se vsem sodelujočim zahvaljuje za sodelovanje, še
posebno mentorjem, šolam in vzgojno-varstvenim organizacijam.
12. JUNIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 5
pet kurirskih torbic komandantu
fta Trebčah Je bil 21. zbor plonlrßev Jugoslavije_
I^a Trebčah, sredi Spo-
piiDsliega parka, ni bilo še
pikoli toliko otrok kot zad-
gjo soboto. Prišli so iz Srbi-
je, Makedonije, Bosne in
Hercegovine, Hrvaške, iz
pokrajine Vojvodine, iz
vseh slovenskih občin in iz
jainejstva ter iz domala
yseh krajev občine Šmarje
pri Jelšah, gostiteljice le-
tošnjega 21. zbora pionirjev
Jugoslavije.
Mladi gostje iz ostahh soci-
alističnih republik, razen iz
Slovenije, ter iz pokrajine
Vojvodine in zamjestva, so v
Bistrico ob Sotli, kjer so jim
pripravili lep sprejem, pri-
speli že v četrtek. Spoznavali
so se med seboj, si ogledova-
Ц krége in znamenitosti
Srnarske občine in se v petek
popoldne v Kozjem pomerili
jned sabo v veselih igrah
brez meja. Srečanje v Koz-
jem so izkoristih še za prikaz
n^jrazUčnejših aktivnosti.
Osrednji dogodek letošnjega
zbora pioniijev Jugoslavije
je bil v soboto, ko se je na
rrebčah zbralo okoh tisoč tri
sto predstavnikov mladih iz
skoraj vseh delov naše do-
movine. Za lep in pester kul-
turni program prireditve so
poskrbeli učenci šmarskih
cenovnih šol ter železničar-
ska godba na pihala iz Zida-
nega mosta. Večina sloven-
skih pioniijev je prispela v
Bistrico ob Sotli tega dne
tjutržo in sredi dopoldneva
se je pred šolo Marije Broz
pričel mirovni pohod proti
Trebčam.
Na osrednjem prireditve-
nem prostoru na TVebčah je
mlade goste pozdravil Veij-
ko Kolar, predsednik skup-
ščine občine Šmarje pri Jel-
šah, slavnostni govornik pa
je bil Andrej Marine, član
predsedstva CK ZKS.
Nekakšen vrhunec je pri-
reditev dosegla, ko je na
Trebče prispela Bračičeva
pionirska brigada in z njo
zadnja peterica pioniijev-ku-
rirčkov. V Trebčah se je na-
mreč končala letošnja Ku-
rirčkova pošta, ki je v petih
slovenskih smereh krenila
na pot 17. marca. Zadnji le-
tošnji kuriiji primorske, go-
renjske, dolenjske, koroške
in štajerske poti so stopih
pred svojega komandanta,
narodnega heroja Luko Vid-
maija in mu predali vseh pet
torbic s kurirčkovo pošto.
Mladi so ob tej priložnosti
prebrah pozdravno pismo,
naslovljeno na predsedstvo
repubhške konference
SZDL Slovenije. V pismu so
med drugim zapisali: Želimo
si, da bi nam posvetih več
časa, več pozornosti, da bi
več razmišljah tudi o potre-
bah in željah nas, n^jmaljših
občanov... M. AGREŽ
Narodni beroj Luka Vidmar, nekdanji komandant 14. divizije, je vsakemu od zadnjih
kurirčkov krepko stisnil roko.
Oiraii več tisoč podpisov
člani kluba OZN in mladinske organizacije na Polzeli so prejšnji teden pripravili
odpisno akcijo s katero protestirajo proti gradnji jederskih central, proti obvez-
am služenju vojaškega roka za dekleta ter proti onesnaževala Savinjske doline,
f tej akciji so zbrali več kot 3500 podpisov, ki dokazujejo, da imajo mladi somišlje-
like med vsemi generacijami.
TONE TAVČAR
V soboto - Pisani
balon
Laščani pravijo, da bo Pisani balon
letos še bolj zabaven, pester in razgi-
ban. Ta tradicionalna prireditev za
otroke ob koncu šolskega leta bo to
soboto od 9. do 13. ure.
Nastopila bodo Čudežna polja. Mito
Trefalt bo vodil zabavne športne igre s
štiridesetmi sodniki, nastopila bo ples-
na skupina Kan-Kan iz Ljubljane, štir-
je zm^aiji iz Krškega, padalci iz Mo-
škanjcev, letalci celjskega Aerokluba z
motornimi letah, nad parkom pri la-
škem zdravihšču pa bo vehki balon s
košaro.
V kulturnem programu se bodo
predstavili učenci osnovnih šol iz La-
škega, Slovenskih Konjic in Gomil-
skega.
Vstopnice po 200 dinaijev so že v
predprodíyi. Za^e bodo otroci dobih
kifeljc, sladoled in dva soka ter naglav-
ni ščitnik.
Na pobočju gradu Tabor v Laškem
pričakujejo пгдт^ dva tisoč mladih
iz vseh ki^ev regije.
WE
MÒaERNIZACIJABÙLNISNICE^^CELJU
^ostovoljni prispevki, vplačani maja
Vplačano do 30.4.1986	4,514.300
Družina Šmigoc, Nušičeva 9 Celje, namesto
cvetja na grob pokojne Marije Šmigoc - po-
klanja Čmčič Krista	5.000
Družina Klepac iz Ljubljane, namesto cvetja
na grob Mariji Šmigoc	10.000
Greta Skubic iz Aflenza, namesto cvetja na
grob Mariji Šmigoc	7.500
Družine Ranfl, Šmigoc, Štrumf, Kodrič, Fri-
stovec, Njegač	14.000
Smit Anton, Matke 18 Prebold	10.000
Pilih Viko, TTcalska 4 Celje, namesto venca za
pokojno Magdo Kramarič iz Ljubljane, druži-
na PiUh Viko in Maijan ter Pešec Nada	6.000
Iršič Frančiška, Vitanje 47, namesto cvetja na
grob Mariji Kušer	2.500
Berk Ргадјо - foto atelje Slovenske Konjice	6.500
Hmezad Rog. Slatina - kooperanti	2.000
Društvo upokojencev Dolgo polje	5.000
Cimerman Zora - Krško	5.000
Sinkovič Terezija, Vojkova 14 Celje	10.000
Jfeskan Miha Male Braslovče 16	10.000
Simonič Erika, Kersnikova 38 Celje, namesto
Venca za pokojno Marijo Šmigoc	10.000
KS Vojnik - krćgani	8.964
OOOS TOZD Center skupne med. službe
ZCC, po sklepu lOOOZS	15.000
Košak Stanko, Marija Podčetrtek	20.000
Delavci komerc. službe Keramične ind. Li-
boje, namesto cvetja na grob pokojne Marije
Šmigoc	11.000
Čmak Lea in Henrik, Vrunčeva 1 Celje, na-
mesto cvetja za pok. Ferk Francu	4.000
Bliu ing. Anton, Griže 5	430.000
В1ад Karla, Griže 5	430.000
Blaj Blanka, Griže 5	430.000
В1ад Erih, Griže 5	430.000
Društvo upokojencev Šmartno ob Paki	10.000
Drugovič Marta in Norbert na Otoku 13 Celje	5.000
Štorman Martin Gotovhe 168 Žalec	6.000
Društvo upokojencev Šmartno ob Paki	5.600
Družina Jelene, Lepa pot 5 Celje, namesto
cvetja za pokojno Marijo Šmigoc	10.000
Prva osnovna šola Celje, namesto venca za
pokojno Marijo Šmigoc	10.000
Društvo upokojencev Rog. Slatina	85.000
Krajevna skupnost Slavko Šlander - krégani	63.500
Arzenšek Bogomir, ul. Bibe rock 3 Celje	10.000
Skupaj vplačano do 30.5.1986	6,601.864
Novi zdravstveni dom v Bistrici
ob Sotli
V Bistrici ob Sotli so v petek odprli vrata novega
zdravstvenega doma, pridobitev, ki je za ta del šmar-
ske občine velikega pomena. Dosedanji prostori so
bih namreč dotrajani in mnogo premajhni. Naložbo,
dolg iz preteklega sredi4eročnega obdobja, so zgradih
s krajevnim samoprispevkom, s sredstvi iz naslova
potresa na Kozjanskem ter s sredstvi amortizacije
zdravstvene postaje Bistrica ob Soth in občinske
zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah. Objekt, v
katerem je splošno-zdravstveni in zobozdravstveni
del, je stal dobrih 91 mihjonov dinaijev.
M. A.
novice iz gasilstva
Doslej slabši med
zmagovalci
Na Dobmi je bilo tekmova-
nje gasilskih društev Občin-
ske gasilske zveze Celje od pi-
onirjev do veteranov na pro-
stovoljnem področju in ekip
gasilcev s poklicnega področ-
ja. Nastopilo je kar 97 desetin,
najbolj razveseljivo pa je po
besedah Toneta Sentočnika to,
da so se letos v večini tekmo-
valnih disciplin uvrstUe na vrh
desetine iz društev, ki so bili še
do lani na zadnjih mestih. Do-
dal je še, da je škoda in nera-
zumljivo, da se tekmovama ni
udeležila poklicna enota Žele-
zarne Štore.
Med pioniiji A je nastopilo
13 desetin, presenečenje pa po-
menijo prvi trije uvrščeni
Ostrožno, Bocka in Frankolo-
vo, pioniiji B (17) Železarna
Štore, Zagrad - Pečovnik,
Škofia vas, pionirke A Sve-
tina, Železarna Štore, SkoQa
vas, pionirke B (2) Vojnik, Lo-
krovec, članice A (7) Lopata,
Lokrovec, Železarna Štore,
člani A (15) Vojnik, Prožinska
vas, Strmec, članice B (7) Škof-
ja vas, Prožinska vas, Dobrna,
člani B (15) Ško^a vas, Tehar-
je, ŠkoOa vas II, mladinke Str-
mec, mladinci (7) Lokrovec,
Prožinska vas, Dobrna, člani
600 litrov Frankolovo, Trnov-
Уе, Socka, Babno, članice 600
litrov Socka, veterani (11) Voj-
nik, Tehaije, IGD Metka in kot
četrte veteranke (edine) Lo-
krovca, poklicne enote (2) Za-
vod za požarno varnost СеЦе
in IGD Cinkarna СеЦе.
T. VRABL
Tekmovanje v
Vojniku
V soboto, 14. junija bo v Voj-
niku v organizaciji domačega
gasilskega društva tretje tek-
movanje za pokal Bratov Do-
brotinšek. Pomerile se bodo
moške in ženske desetine v
klasični gasüski disciplini tro-
delni napad in štafeta. Prvič so
pokal osvojih gasilci Sloven-
skih Konjic, lani Ško^e vasi,
pa tudi letos sta obe ekipi med
glavnimi favoriti.
Škofja vas najboljša
v Varaždinu
Gasilci v Varaždinu so pri-
pravili tradicionalno tekmo-
valce za memorial Mirka Ko-
lariča. Sodelovalo je 54 ekip,
med mimi tudi gasilska deseti-
na iz S^kofje vasi, ki je pripravi-
la pravo presenečenje ker je
zmagiila, pri tem pa postavila
rezultat, ki v Jugoslaviji in na
svetu še ni bil dosežen. Vajo
trodelnega napada so izvedli v
fantastičnih 32 sekundah,
medtem ko so bili najhitrejši
na lanski gasilski olimpiadi v
Avstriji s časom 39 sekund! Za
osvojeno prvo mesto so dobili
velik prehodni pokal!
Gasilci na
tekmovanja v tujino
Koncem meseca bo več ga-
silskih društev Slovenije so-
delovalo na tekmovanjih v
tujini. Med njimi bodo tudi
društva iz ce^ske občine. Tako
bosta 28. junija ženski desetini
Vojnika in ŠkoQe vasi sodelo-
vali na mednćirodnem tekmo-
vanju v avstrijski Radgoni, 27.
in 28. junija pa člani Ško^e va-
si na Gradiščanskem.
Novo vodstvo SiS za
požarno varnost
Na zadnji skupščini SIS za
požarno varnost Celje so izvo-
lili tudi novo vodstvo. Po de-
setih letih vodenja Staneta
Ocvirka ga je za predsednika
zamenjal Ivan Mimik iz zava-
rovalnice Triglav, ryegov na-
mestnik F« je Kazimir Vode-
nik iz Metke. Predsednik zbo-
ra uporabnikov je Franc Hor-
vat, zbora izvajalcev pa Štefan
Pohajač.
V soboto na Ložnici
Po dobrem letu in pol bodo
v soboto 14. junija slovesno
otvorili obnovljen, gasilski
dom na Ložnici pri Žalcu. Pri
obnovi doma so z delom in pri-
spevki pomagali domala vsi
krajani, s^ bo to tudi prostor
za tiste, ki sicer niso člani ga-
silskega društva. Manjša dvo-
rana bo namenjena priredi-
tvam, svoje so dobih tudi mla-
dinci. Slovesna otvoritev bo ob
16. uri z veliko gasilsko para-
do, kasneje pa bo i^al ansam-
bel Veseh hmeljarji. Pokrovi-
telj je krajevna skupnost
Žalec.
Popravelc
V prejšnji številki »Novega tednika« ste objavili notico pod
naslovom »Sodišče v korist Rudija Peperka«.
Zaradi pravilnega obveščanja javnosti velja povedati, da
Sodišče združenega dela v Celju še ni izdalo odločbe in tako tudi
ni pravnomočno odločilo v zvezi s sporom, ki ga je sprožil tov.
Rudi Peperko, češ, da je bil kot individualni poslovodni organ
DO Opreme v СеЦи razrešen nepravilno oziroma na nezakonit
način. Pač pa je Sodišče združenega dela v Celju odločilo o
zahtevi tov. Rudya Peperka, da mu bo na podlagi ryegove
pismene odpovedi delovno razmerje prenehalo pri DO Opremi
Celje 16. 6. 1986 in da ni soglasen, da bo do prenehanja delov-
nega razmeija koristil redni letni dopust pri Do Opremi Celje. Ta
odločitev je postala tudi pravnomočna, ker se niti Rudi Peperko
niti DO Oprema Celje nista pritožila, pritožil pa se tudi ni
Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Celju.
Predsednik sodišča
EDVARD CENTRIH
Pripis: Sodišče združenega dela Celje je izdalo odločbo, iz
katere je razvidno, da je bil Rudi Peperko kot individualni
poslovodni organ delovne organizacije Opreme Celje nepravilno
in na nezakonit način predčasno razrešen, dan kasneje kot je
bilo to objavljeno v Novem tedniku. Odločba še ni pravno-
močna, ker se lahko stranki ali družbeni pravobranilec samo-
upravljanja naryo pritožijo.
6. STRAN - N'^VI TEDNIK
12. JUNIJ 1986
Smrt povezala kraja
Krajevni odbor Zveze
borcev v Braslovčah pri-
pravlja za 15. junij, ko je
praznik Braslovč, pomemb-
no slovesnost. V vasi Pod-
vrh blizu Braslovč bodo ob
10.30 uri slovesno odkrili
spominsko ploščo na rojstni
hiši padlega predvojnega in
medvojnega partijskega ak-
tivista Ladota Marovta-
Rusa.
Že kot dijak je bil izredno
aktiven v naprednih dijaških
in študentskih organizaci-
jah. Kot srednješolec je bil
član SKOJ, pozneje tudi član
partije. Leta 1941 je bil pre-
dan aktivist Osvobodilne
fronte. Kmalu pa je moral v
internacijo v Italijo. Po raz-
padu fašizma v Italiji se je
vrnil v Slovenijo in ostal ves
čas na Primorskem. Tam je
opravljal vrsto političnih
funkcij, nazadnje paje bil se-
kretar okrožnega komiteja
KPS za Brda.
10. julija 1944 ga je v Vr-
hovljah napadla nemška za-
seda, ko se je s tovariši vra-
čal iz doline Soče v Brda. Pa-
del je smrtno zadet od oku-
patorske krogle. Domačini
so ga pokopali v Šmartnem,
po vojni pa so njegove ostan-
ke prenesli v skupni grob
padhh partizanov v Koj-
skem, ki so jim postavili lep
spomenik.
Odkritje plošče v Podvrhu
bo hkrati združeno s sloves-
nim podpisom listine na
slavnostni seji sveta krajev-
ne skupnosti o pobratenju
med Braslovčani in Koj-
skim. Tako bo smrt Ladota
Marovta povezala in pobrati-
la kraj, kjer se je rodil s kra-
jem, blizu katerega je padel
pod okupatorskimi streli.
DRAGO KOŠMRLJ
Ivan Fale: »Od lanskega
pa do letošnjega praznika
smo kljub pomanjkanju de-
narja in draginji napravili
kar precej. Na Dobrovljab
je bila zaključena tretja eta-
pa vodovoda za pet doma-
čij, asfaltirana je bila cesta
od Malih Braslovč do nove-
ga naselja, dolga okoli 1 km
in urejeno križišče v Malih
Braslovčah na cesti Celje-
-Logarska dolina. «
Tone TAVČAR
120 novih telefonov
Krajani Šempetra praznujejo svoj krajevni praz-
nik 13. junija, v spomin na leto 1941, ko je okupator
izselil številne Šempetrčane v Srbijo.
Med letošnje delovne zmage uvrščajo dokončno ure-
ditev križišča na magistrani cesti Celje-Ljubljana pri
blagovnici Savinjskega magazina Šempeter ter 120
novih telefonskih priključkov.
Tudi za letos so pripravili vrsto prireditev. V nedeljo
je bil množičen pohod kr^anov iz Šempetra do jame
Pekel ter članski odbojkarski turnir, v ponedeljek je
bil pohod borcev in tabornikov po spominskih obelež-
jih NOB, ekipno pionirsko streljanje z zračno peško
ter odbojkarski tumir za pionirje, v torek odprti šahov-
ski turnir, zvečer pa v kino dvorani kulturni program
pod naslovom »Mladost je letni čas veselja«. Včeraj so
člani GD prikazali svoje dejavnosti, sledil paje koncert
mladinskega pihalnega- orkestra iz Žalca, danes
popoldne bo najprej, ob 16. uri, občinsko strelsko tek-
movanje na strelišču pri osnovni šoU, uro kasneje se bo
pričel rokometni turnir članskih ekip, zvečer pa bo
taborni ogenj. Jutri, v petek, bo turnir v malem nogo-
metu, ob 19. uri zvečer pa slavnostna seja skupščine in
družbenopolitičnih organizacij, v soboto ribiško tek-
movanje pri jezeru Presaije, orientacijski pohod in ob
14. uri zaključna prireditev praznika pri jami Pekel
pod naslovom »Pomlad v Peklu«.	♦
T. TAVČAR
»Zlata harmonika« v
Jeku izbirnih
tekmovanj
Izbirna tekmovar\ja za Zlato
harmoniko letos tečejo prej
kot prejšnja leta. Zanimanje
zanje pa je iz dneva v dan ve¿.
je. Na dveh doslej izvedenih v
Trstu in Begunjah je nastopil^
že 96 harmonikarjev in se jih
štiriindvajset že uvrstilo v pol,
finalu. Konec tedna bosta še
dve izbirni tekmovanji. V so,
boto v Slovenj gradcu za pa
dročje Koroške in v nedeljo v
Laškem za celjsko regijo. 21. 6.
se bodo harmonikarji iz Do.
lenjske in Bele krtine pomeri,
h v Brusnicah pri Novem me.
stu, 22. 6. pa še v Šmaiju prj
Jelšah. V juliju pa bodo še tri
izbirna tekmovanja v Sevnici,
Kostanjeku in Murski Soboti.'
Po prvih izbirnih tekmova-
njih že lahko trdimo, da bodo
letos že v polfinalu igrali godci,
ki zares znajo raztegniti meh!
Vsi se pripravljajo in hočejo
pokazati največ kar znajo. To
pa pomeni, da bo tudi letošrgi
finale zanimiv. Zanimanje za
to prireditev pa raste tudi v
Zvezi kulturnih organizacij
Slovenije.	MB
Pred občinskim še
krajevni praznik
v krajevni skupnosti Lju-
bečna se pospešeno priprav-
ljajo na letošnje praznov^e
občinskega praznika celjske
občine, ki ga bodo občani te
občine letos praznovali na
Ljubečni. Mesec dni pred
praznovanjem občinskega
praznika bodo krajani Lju-
bečne praznovali še krajevni
praznik.
Čeprav so imeli veliko pomi-
slekov ali pripraviti obe praz-
novanji ali ne, je prevladalo
mišljenje, da morajo organizi-
rati tudi krajevno praznovarye.
To zlasti zato, ker bodo v dneh
praznovanja izročili namenu
številne komunalne pridobi-
tve. Tako bodo v krajevni
skupnosti bogatejši za skoraj
2000 metrov posodobljenih
krajevnih cest, za prvi del ka-
nalizacije v Šmiklavžu in za
podaljšanje peš poti proti Tr-
novljam. Žal v dneh praznova-
цја še ne bodo izročili namenu
obnovljeno šolsko dvorišče in
ne bodo končali z ureditvijo
okolice Zadružnega doma.
Gostje pa tudi še ne bodo mo-
gli biti postreženi v novem bi-
feju celjskega Potrošnika. V
delovni organizaciji Ljubečna,
s katero skupaj praznujejo kra-
jani, bodo prvič zakurili novo
zgrajeno tunelsko peč, ki jo bo-
do slavnostno izročili namenu
ob občinskem prazniku.
V dneh préiznovanja bodo iz-
vedli več športnih tekmovanj.
Tako se bodo pomerili v ma-
lem nogometu, tenisu, strelja-
nju z zračno puško in kolesar-
jenju. Športna tekmovanja bo-
do ves teden. V petek zvečer
ob 19. uri pa se bo sestala na
slavnostni seji tudi skupščina
KS na kateri bo spregovoril
i\jen predsednik dr. Jože Auž-
ner in najbolj prizadevnim kra-
janom podelil tudi icrajevna
priznanja. Po zasedanju skupš-
čine krajevne skupnosti bodo
člani gasilskega društva pred
gasilskim domom pripravili še
zabavo na kateri bo za ples
igral Laški instrumentalni
kvintet. Med zabavo bodo po-
delili tudi priznanja najboljšim
posameznikom in ekipam v
športnih tekmovanjih. MB
Snega toliko, kot
pozimi
Snega, posebno še, če ga
je premalo za smučanje,
takorekoč na pragu polet-
ja niso veseli niti najbolj
vneti ljubitelji bele opoj-
nosti.
Tudi na Golteh in Rogli,
kjer ga je prejšnji teden
padlo pet in deset centime-
trov, ga niso bili ničkaj ve-
seli, še bolj pa so bili prese-
nečeni v Gornje Savinjski
dolini, predvsem v solčav-
skih hribih in na Menini,
kjer ga je zapadlo od 25 do
30 centimetrov. Zaradi tega
so bili nekateri kmetje ne-
kaj časa tudi brez elektrike,
prekinjene pa so bile tudi
nekatere telefonske zveze.
Nekaj škode bo zaradi tega
tudi v kmetijstvu, zaradi te-
ga ker trave ne bo mogoče
takoj kositi. Do 30 in pone-
kod celo več centimetrov
snega je v četrtek in petek
padlo tudi na Menini plani-
ni, kjer so imeli kmetje na
poletni planinski paši že
približno 150 glav živine, ki
so jo vso odpeljali nazaj v
dolino. Precej dodatnega
dela torej in tudi nekaj do-
datnih stroškov s krmlje-
цјет. V ugodnejšem polo-
žaju so kmetje, ki so imeli
govedo na Mozirski plani-
ni, kjer je tudi zapadlo ne-
kaj snega, vendar ne tako
nizko kot na Menini, zato
so lahko živino prestavili
na nižje ležeče pašnike.
Počitniško
delo v Cometu
Počitniško delo svojih
štipendistov v delovni
organizaciji Comet Zre-
če skrbno načrtujejo. Za-
radi zmanjšanega obse-
ga proizvodnje je kolegij
na svoji seji sprejel
sklep, da bodo v počitni-
cah vzeli na delo 17 šti-
pendistov od skupno 64.
Potrebe za sprejem štu-
dentov na delo so izkaza-
li predvsem v tozdu SIV
in delovni skupnosti
skupnih služb.
V tozdu SIV proizvod-
nje v poletnih mesecih
namreč ne bodo krčili in
bo pomoč mladih nujno
potrebna za nemoten po-
tek dela v času dopustov.
V	tem tozdu bo delalo
osem štipendistov, ostali
pa v splošno kadrovskem
sektorju, komerciali in
kuhinji.
Mnogi starši pa nego-
dujejo, ker njihov otrok,
čeprav štipendist, ni do-
bil počitniške zaposlitve.
V	delovni organizaciji so
pri izboru upoštevan let-
nik študija in vzeh v obzir
tudi socialno ekonomski
položaj staršev. Drugim
staršem in mladim dajejo
v razmislek vključitev v
mladinske delovne briga-
de, saj tudi s tem mladi
veliko doprinesejo druž-
bi. Za zaslužek pa obsto-
jajo še druge možnosti.
MATEJA PODJED
Skrb za obolele na domu
Tečaji RK za nego bolnika
Bolnišnično zdravljenje
je vedno krajše, zdravstve-
no varstvo obolelih na do-
mu pa ne more zapolniti vr-
zel, ki jo bolni in starejši
človek potrebuje vsak dan,
tudi potem, ko od bolezni
okreva. Stalno se tudi veča
število starejših ljudi, sta-
rih nad 60 let, ki so potrebni
skrbi in nege na domu.
Občinski odbor Rdečega
križa Celje je zapazil to vrzel,
zato pripravlja tečaje za nego
bolnika in poškodovanca na
domu. To usposabljanje tra-
ja po osemnajst ur, v katerih
pridobivajo tečajniki znanje,
ki je potrebno za nego bolni-
ka brez zdravstvenih delav-
cev. Naučijo se kdaj je po-
trebno poklicati zdravnika,
kako pripraviti in vzdrževati
prostor, kjer bolnik leži, ka-
ko pripraviti bolnika za bol-
niško posteljo in kako skrbe-
ti za higieno bolnika.
Rdeči križ organizira teča-
je po krajevnih skupnostih
in v nekaterih je veliko zani-
manje zanje. V KS Nova vas
so jih pripraviU že trikrat in
tudi drugod je veliko zani-
manje zanje. Tudi udeležba
je veUka. V KS Šmartno v
Rožni dolini je bilo na enem
tečaju osemnajst tečajnikov.
Pridobivanje ljudi za nego
na domu je prioritetna nalo-
ga krajevnih organizacij
Rdečega križa. Le s tako raz-
vejano dejavnostjo, ki seje je
lotil občinski odbor Rdečega
križa v Celju bo vsaj za silo
poskrbljeno za tiste, ki jim ni
več potrebna zdravstvena
oskrba, rabijo pa pomoč lju
di, ker so sami še slabotni ali
toliko stari, da potrebujejo
vsakodnevne nege. Včasih je
dovolj samo topla beseda, k
jo izreče sosed ali mladi člai
Rdečega križa, ki je zadol
žen, za nabavo stvari iz trgo
vine.	Z. S
Brošura za praznik
V celjski krajevni skup-
nosti Nova vas so že začeli s
prireditvami za svoj praz-
nik, ki ga praznujejo v spo-
min Frana Roša skupaj s ce-
lodnevno osnovno šolo
Fran Roš v petek, 13. junija.
Ta dan bo tudi slavnostna
seja skupščine KS in druž-
beno-političnih organizacij,
na kateri bodo najbolj za-
služnim krajanom podelili
priznanja.
Prireditve so se začele že
prejšnji petek in sicer s kon-
certom, v katerem so sodelo-
vali pevski zbor COŠ Fran
Roš, novoustanovljena fol-
klorna skupina najmlajših v
Novi vasi, recitatorji osnov-
ne šole Ivan Kovačič-Efenka
in ritmično-gibalna skupina
WO Zarja, hkrati so pripra-
vili tudi razstavo ročnih in
likovnih del.
Sobota in nedelja sta bili v
znamenju športa in rekreaci-
je, v ponedeljek so vrteli fil-
me za najml^še, v torek so
šahirali, v sredo pa je bilo
srečanje n^starejših кгада-
nov. V okvirni teh prireditev
pa so se izkazali še pevski
zbor Društva upokojencev
občine Celje, tamburaški or-
kester DPD Svoboda Gaber-
je Celje in mladi literati COŠ
Fran Roš na Roševih dnevih.
Za letošnji praznik Nove
vasi so se izkazali s posebno
številko Krajana, glasila KS,
ki so ji priložih za vsa gospo-
dinjstva izjemno skrbno ure
jeno brošuro Kr^evna skup-
nost Nova vas včeraj, danes
jutri. Brošuro je uredila Viki
Nendl, v njej pa so sodelova
li Mirko Mikola, Janez Koz
mus in Mila Stamejčič. Med
tem, ko sta prva dva avtorja
orisala razvoj krajevne sa
mouprave od 1945 do 198fl
oziroma urbanistično urejaj
nje vsega območja KS, pa jd
prispevek Mile Stamejčio
dokumentarno-zgodovinskij
poleg intervjuja z Albinotd
Frecetom-Binetom, prvini
tajnikom Narodnega odboq
Nova vas je nadvse dragoceij
zlasti njen prispevek o po-
imenovanju ulic in cest. Koj
nam je znano, je podobno in-
formacijo doslej podarild
svojim krajanom le vodstvc
KS Center Celje.
MITJA UMNIlj
Maistrovi borci na
avstrijskem
Koroškem
Prejšrui teden smo bili Mai
strovi borci na svojem spomli
danskem izletu na avstryskei
Koroškem. S Kokaljevim avtt
busom smo se odpeljali iz Cf
Ija preko mejnega prehod
Holmec skozi Pliberk v Želei
no Kaplo. V Reberci pred Ž(
lezno Kaplo smo si ogleda
mešano avstrijsko-jugoslovai
sko podjetje Tovarno celuloz«
nato pa nadaljevali pot v Žele:
no Kaplo, kjer smo na pokopi
lišču pri spomeniku nacisti*
nim žrtvam položili venec. Zi
nimivo je, da je tu v neposre(
ni bližini spomenika ograjei
lepo urejen prostor z groboi
hrvaških ustašev, ki so padli
bojih leta 1945. Tudi ta pojavj
značilen za razmere v naši s<
sedi z ozirom na odnose z Ji
goslavijo.
Na povratku smo se ustavi
na dobrem kosilu v Sentane!
nad Prevaljami pri kmetu Ka
žerju, po domače Lužniku, '
ima vzorno urejen kmečki ti
rizem.
Dr. ERVIN MEJAl
Veliko prostovoljnega dela
Mozirski In IJubenskl ribiči opozarjajo na vse več škode v
potokih
V ribiških družinah Mo-
zirje in I^ubno, ki imata za
športni ribolov in vzrejo rib
namenjenih več kot 170
hektarjev voda, so plane
vlaganj in vzreje ribjega za-
roda v preteklem srednje-
ročnem obdobju skoraj v
celoti uresničili in ponekod
tudi presegli.
Za to in tudi ostalo dru-
štveno delo, so v obeh druži-
nah opravili več kot 8500
prostovoljnih delovnih ur.
Ob tem so se ribiči obeh dru-
žin vključevali tudi v turi-
stično ponudbo na Ljubnem.
in v Mozirju, Iyer so sodelo-
vah pri organizaciji turistič-
nih prireditev.
Pri svojem delu se srečuje-
jo tudi z vrsto težav, med ka-
terimi velja posebej omeniti
onesnaževanje in neurejeno
vzdrževanje potokov, zaradi
česar imajo pri vzreji in goji-
tvi rib precejšnje težave. Sa-
vica in Dreta sta sicer na
njihovem območju še vedno
uvrščeni v 1. in 2. kakovostni
razred, n^bolj pa ju ogrožata
njuna pritoka Trnava in Li-
za vnica, ki sta najbolj ones-
nažena potoka v občini. Reki
sta onesnaženi tudi zaradi
divjih odlagališč smeti in
drugih odpadkov. V obeh
družinah tudi menijo, da se
je odnos z Nivojem, ki izvaja
vodnogospodarska dela na
njihovem območju, v zad-
njem letu izboljšal, vendar
pa tudi poudarjajo, da bi bilo
potrebno več sodelovanja,
ne samo pri usklajevanju
planov, temveč tudi pri pro-
jektiranju in izvedbi del. Ni-
vo namreč izv^a zavarova-
nja obrežnih poškodb s kam-
nometi, kar pa po mnenju
obeh ribiških družin ni pri-
meren način.
Škode zaradi izpustov ma-
zuta, kurilnega olja in gno-
jevke v vodo je bilo lani za
705 tisoč dinarjev, ni pa oce-
njena škoda zaradi strojnih
del na vodotokih in škoda v
potoku Ljubija zaradi preve-
likega odvzema pitne vode v
sušnem obdobju. Kljub po-
večanim odškodninam in vi-
sokim kaznim pa tudi krivo-
lova ni manj kot prejšnja le-
ta, precej pa je tudi nedisci-
pline med samimi ribiči, ki
ne spoštujejo predpisov, za-
to bodo morali ukrepe in
kaznovalno politiko v druži-
nah še poostriti.	RP
Čaka iih urejanje cest
v kulturnem domu v Šmartnem v Rožni dolini so v
soboto proslavili svoj krajevni praznik. Pripravili so
kulturni program in podelili priznanja OF.
Prireditev ob prazniku pa so se v Šmartnem začele
že ob sprejemu kurirčkove pošte, nadaljevale pa s
srečanjem upokojencev in nogometnim turnirjem.
V krajevni skupnosti se lahko pohvalijo, da so v
zadryem letu uredili veliko stvari. Tako so asfaltirali
cesti Šmartno-Izlaka in Otemne-Rožni vrh, kmalu pa
bo končana tudi modernizacija odseka za Slatino. Pri
tem so кггцаш prispevali več kot polovico sredstev,
pomagali pa so tudi pri zemeljskih delih. V кгади so
dobili tudi pet telefonskih priključkov, z razširitvijo
centrale v Vojniku pa пгц bi jih še več. Predvsem pa jih
čaka urejs^e cest, kar so si zastavili kot glavno nalogo
v naslednjih letih.	TC
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Veselo na Izletu
upokojencev Cinkarne
Takole veselo je bilo pred tednom
dni, ko je enajst avtobusov popeljalo
na izlet 580 cinkarniških upokojencev.
S seboj so lahko vzeh tudi boljše polo-
vice. »Se na izletu nisem sam, da bi ga
lahko kaj polomil,« je hudomušno pri-
pomnil eden izmed udeležencev.
To je bil trinajsti izlet po vrsti, obi-
skali pa so tokrat Gorenjsko, pred-
vsem zloglasne zapore v Begunjah in
Bohinj. Te izlete vsako leto pripravi
osnovna organizacija sindikata v Cin-
karni. Zaradi množične udeležbe upo-
kojencev so letošnji izlet razdelili na
dva dni, zanj pa so porabili štiri milijo-
ne dinarjev. V to vsoto je bila všteta
vožnja in skupna kosila.
Tudi sicer za cinkarniške upokojen-
ce skrbe v tej delovni organizaciji zelo
lepo. Vsi dobivajo tovarniški časopis,
znajo pa tudi pomagati vsakemu, če se
znajde v hudi materialni stiski. Tudi to
opravi sindikalna organizacija.
Z. S.
FOTO: EDÎ MASNEC
FOTO: EDI MASNEC
Za počitek In osvežitev
šoferjev
v ponedeljek je 11 organizacij
združenega dela ustanovilo kon-
zorcij in oblikovalo zahtevo po
ustanovitvi proste carinske cone v
Celju. Po mnenju Marka Brezigar-
ja, direktorja Skladiščno tran-
sportnega centra Celje, je celjsko
območje dovolj močno v medna-
rodnem blagovnem pretoku blaga
in po tem kriteriju izpolnjuje po-
goje za prosto carinsko cono.
Prejšnji teden so pri STC name-
nu izročili novo vratarnico s poči-
vahščem za šoferje in sanitarnim
vozlom, kar sicer ni v neposredni
zvezi z željami po prosti carinski
coni, vsekakor pa sodi tudi v ta
okvir, kcúti tudi tovrstne infra-
strukturne storitve in objekt je bi-
lo potrebno spraviti na višjo-tako
radi govorimo-evropsko raven.
Končno mnogi šoferji, večinoma
vozniki vehkih tovorrgakov s tuji-
mi registracijami, doslej niso imeli
svojega prostora, kjer bi se lahko
ob kateremkoli času, osvežili in
spočili.	MITJA UMNIK
Veseil svojega srečanja
¥ BraslO¥čah so pripravili srečanje starejših krajanov
Krajevna organizacija
Rdečega križa Braslovče in
krajevna skupnost sta v ne-
deljo pripravila srečanje
krajanov starih 70 in več
let. Kot je povedal predsed-
nik KO RK Braslovče Miha
Dobrišek so jih povabili
207, udeležilo pa se ga je več
kot polovica.
V imenu KS in družbeno-
pohtičnih organizacij jih je
pozdravil predsednik skup-
ščine Ivan Fale, v kulturnem
programu pa so nastopili
učenci OŠ, moški pevsk'
zbor in Anton Basle, kije zai-
gral nekaj poskočnih na di-
atonično harmoniko. O sre-
čanju so nekateri povedali:
Ciril Pšakar: »Čeprav jih
imam že 94, se srečanja zelo
rad udeležim. Povedali so
mi, da sem najstarejši v naši
krajevni skupnosti in mi za-
to podarili lep šopek rož. Zo-
pet sem videl svoje prijatelje
in kar veliko smo si imeli za
povedat.«
Terezija Burger: »Kar ne-
jevoljna sem bila zadnje dni
pred srečanjem, ko je tako
deževalo. Danes pa, kot vidi-
te, je lep dan in presrečna
sem. Hvala vsem, ki so pri-
pravili to srečanje in to ni
majhna zakuska temveč
obilno kosilo. Škoda je, da
niso prišli vsi.«
Janez Plaskan: »Sem med
tistimi mlajšimi« starejšimi
krajani naše kr^evne skup-
nosti. Dopolnil sem 76 let in
če le morem se srečanja ude-
ležim. Današnje je bilo zares
lepo. Prisrčen kulturni pro-
gram, lepe in spodbudne be-
sede predsednika KS Ivana
Faleta...«
TONE TAVČAR
Hnamičen in neposreden Uli
la rob uspeli plesni Igrici Zajček Uh
Plesna igrica Z^ček Uh,
li jo izvaja začetniška sku-
pna plesnega gledališča
Oljskega pionirskega do-
la, je odličen primer tega,
lako je treba pristopiti pe-
lagoškemu delu na ples-
lem področju z otroci, da bi
¡njih izvabili največ teh-
čnega plesnega znanja in
ustvarjalnost pri obliko-
vanju vsebine in znotraj nje
^tnega plesnega izraza.
iKoreografinji in plesni pe-
Pgoginji Ani Vovk-Pezdir-
fvi je z njenim lastnim pe-
Bgoškim pristopom uspelo
okoli tridesetimi plesalka-
^ ustvariti igrico, ki je ne-
Esredna, sproščena in brez
tetike. Gledalec dobi ob-
da se otroci igr^o in v
Ni igri nadvse uživajo.
Vloge so razdeljene tako,
da jih pleše več plesalk, zato
pa ima vsaka več različnih
vlog. To pripomore k dina-
miki predstave in tehnični
kakovosti izvedbe. Tako je
koreografija rešila vpraša-
nje vzdržljivosti mladih ple-
salk in njihove koncentracije
oziroma vživljanja v vlogo.
Izognila se je monotonosti,
ki bi sčasoma lahko prevzela
plesalce, ki v tej dobi še niso
sposobni vzdržati obremeni-
tve, ki jih zahteva ena sama
vloga v predstavi, ki traja
skoraj uro.
Plesalci upodabljajo zdaj
kužka, muco, piščančka,
zajčka (živali) zdaj kamen,
oblak, cvet (predmete) in po-
tem še veselje, žalost, jezo
(razpoloženja). Vse to je bilo
potrebno ujeti v-in izraziti
skozi gib. To jim je uspelo.
Nekaterim bolje, drugim
slabše. Vendar v celoti vzeto
dovolj dobro v vsebinsko in
tehnično zahtevni plesno
gledahški predstavi. Skupi-
na deluje enovito. Odlikuje
jo dobro obvladovanje pro-
stora in odzivnost na igro so-
plesalca, pri čem je vsakemu
posamezniku v skupni dana
možnost - in to je koreografi-
nja dobro izkoristila - da
vgradi svoj lastni gibalni
izraz. Po izboru teme (gre za
priredbo znane zgodbice
Maijana Mančka) in glasbeni
predlogi plesalci zaživijo v
svojem svetu. Zato igrica de-
luje neposredno, lahkotno in
igrivo, dramaturško pa jo je
Pezdirjeva speljala tekoče in
razumljivo za občinstvo, ki
mu je igra namenjena. Zato
je na mestu tudi pripoved ki
napove na vsak nov prizor;
enako preprosto in doživeto,
kot se razvija dogajanje na
odru.
Glasbena spremljava je de-
lo treh učencev s srednje pe-
dagoške šole in njihove pe-
dagoginje Lidije Fegic-
Mülleijeve. Enostavno in
nevsiljivo podlaga celotno
koreografijo z ravno pravo
mero razpoloženjskih in rit-
mičnih poudarkov, kí jih po-
nuja raznolika preprostost
Orffovega inštrumetarija, na
katerega je bila glasba pos-
neta.
Tudi kostumi, ki so na-
pravljeni po zamisli Ane
Vovk Pezdiijeve, omogočajo
plesalcem prosto gibanje, s
skromnimi dodatki pa pripo-
morejo, da plesalci lažje
sprostijo igro svoje domi-
šljije.
VIOLETA V. EINSPIELER
Pevsko srečanje treh zborov
v dvorani Narodnega doma v Celju bo v soboto, 14.
jega meseca ob 19,30 uri koncert treh zborov: MPZ
Ubela Celje, MPZ »Foltej Hartman« iz Pliberka ter MPZ
skupnosti Italijanov iz Izole, Srečanje omenjenih zborov
pomeni pospeševanje pevskih in kulturnih zbližanj med
narodi v tem prostoru.
Moški pevski zbor Foltej Hartman je bil ustanovljen že
№ta 1932 in trenutno šteje 25 pevcev, kijih vodi Jože Kert.
^-lani zbora so koroški Slovenci, ki prepevajo koroške
^odne, ponarodele, umetne in revolucionarne pesmi.
Zbor je že večkrat gostoval v Sloveniji ter tudi v drugih
"■^ih Jugoslavije in seveda v Avstriji,
y Mešanem pevskem zboru skupnosti Italijanov iz Izole,
^ ga vodi prof Claudio Strudthoff, prepeva 40 pevcev,
^en italijanskih narodnih pesmi imajo v svojem pro-
&amu tudi pesmi tujih avtorjev, med jimi tudi sloven-
^h. Zbor je vehko nastopal. Med drugim tudi na revijah
^morska poje, revyi pevskih zborov v Trstu ob evrop-
skem letu glasbe in na reviji Palazzolo delo stella.
Moški pevski zbor Libela iz Celja sestavlja 34 pevcev, ki
№ vodi Ivo Knez. Ta zbor se je zadryih letih uveljavil tako
regiji kot tudi izven rye, saj ima v svojem programu
'^odne in umetne pesmi tako domačih kot tujih avtorjev.
.Gostitelj tega srečanja DO Libela Celje pričakuje, da ne
^ ostalo samo pri tem prvem srečanju, temveč da bodo
'^a srečaiya tudi v bodoče.	P p
Za lačne
v Afriki
Prejšnji petek so v Ga-
leriji Mozirje odprli li-
kovno razstavo vinjet li-
kovnega samorastnika
Vlada Parežnika. Vlado
Parežnik se v letu dni, na-
zadnje je razstavljal skup-
no z hkovnimi amaterji
občine Mozirje, že drugič
predstavlja domačemu
občinstvu. Tokrat je raz-
stava posvečena tednu
solidarnosti. Vlado Parež-
nik pa bo denar od proda-
nih shk namenil za lačne
otroke v Afriki.
Slikarski grand-
prlx Koprčanu
76 slikarjev na ex-temporu Zdravilišča
Rogaška Slatina je za sli-
karje od nekdaj zanimiva, v
petek, soboto in nedeljo pa
je z novo kulturno akcijo
Zdravilišča, privabila kar
šestinsedemdeset slikarjev,
akademskih in amaterjev.
Prvi mednarodni slikarski
ex-tempore, ki ga je, skupaj
z medobčinskim zavodom
za likovno dejavnost »Obal-
ne galerije« iz Pirana, orga-
niziralo Zdravilišče Roga-
ška Slatina, je v vseh pogle-
dih uspel.
Poleg želje po popestritvi
kulturno-turističnega utripa,
je bil glavni motiv Zdravili-
šča iz Rogaške Slatine pri
odločanju za tovrstno akcijo,
zagotoviti si večje število
slik, umetnin, ki n^ bi krasi-
le stene zdraviliških ob-
jektov.
Žirija hkovnih strokovnja-
kov se je v nedeljo morala
odločiti za tistih petnajst sli-
karskih stvaritev, ki so vred-
ne odkupnih nagrad: najviš-
je, v vrednosti sto tisoč di-
narjev, grand-prix Zdravili-
šča Rogaška Slatina ter štiri-
najst enakovrednih v višini
šestdeset tisoč dinaijev, ki
jih je prispevalo združeno
delo. Akciji Zdravilišča Ro-
gaška Slatina so prisluhnili:
zdravihški temeljni organi-
zaciji Polnilnica in Zdravili-
ška dejavnost, revija »Zdrav-
je« iz Ljubljane, delovna or-
ganizacija Spominski park
Trebče, zdravilišče Atomske
toplice Podčetrtek, tovarna
stekla »Straža« iz Huma na
Soth ter celjski Ingrad.
S skromno slovesnostjo,
podelitvijo nagrad ter otvori-
tvijo prodajne razstave v
Pivnici, se je v nedeljo po-
poldne prvi extempore v Ro-
gaški Slatini končal. Najviš-
jo nagrado, grand-prix, ki jo
je podelilo Zdravilišče Roga-
ška Slatina, je prejel aka-
demski slikar Boris Benčič
iz Kopra. Prodajna razstava
bo na ogled do 8. julija.
M. AGREŽ
Akademski slikar Veljko Toman živi v LJubljani, ustvarja
pa v Rakitni. V Rogaški Slatini se je odločil za motiv
izvira vrelca, strokovna žirija pa mu je podelila eno od
nagrad. »Nekoč sem že razstavljal v Rogaški Slatini in
takrat sem si rekel: sem bom pa še prišel. No, in sedaj sem
spet tu. Odločil sem se za zeleno barvo, za kompozicijo, ki
združuje realizem in mojo domišljijo. To, kar zdajle poče-
njam, je zares ,iz časa', kar pa nekateri moji kolegi zane-
marjajo, ko ustvarjajo v ateljejih in doma. Bojim se, da se
Je ex-tempore počasi izrodil, no nekaj nas je še, ki se
svojega dela pošteno lotevamo*, je povedal, ko smo ga za
bip zmotili pri ustvarjanju.
SKLAD ZA MODERNIZACIJO
BOmiŠNICE CEUE
žiro Mliun: 50700:^640-100084
8. STRAN - N'^VI TEDNIK
12. JUNIJ 1986
Veš Slovenec svoj dolg
Kulturna dediščina nI zgolj spomenik, temveč opomnik
Slovenci smo bogatejši za
etnološko in literarno zgo-
dovinski spomenik. Na Se-
nožetih nad Rimskimi To-
plicami so v soboto sloves-
no odprli prenovljeno do-
mačijo pesnika Antona
Aškerca.
Na dvorišču domačije, ki
izvira iz sredine osemnajste-
ga stoletja, se je v soboto
zbrala precejšnja množica
ljudi in gostov, da s svojo
navzočnostjo izrečejo priz-
nanje vsem, ki so se zavzeli
in v komaj treh letih obnoviU
domačijo.
Slavnostni govornik, dr.
Matjaž Kmecl je ob tej pri-
ložnosti orisal zgodovinski
in literarni pomen pesnika in
nas prek njegove življenjske
poti spomnil, kako trden in
neizprosen je bil boj za Slo-
venstvo: »Ce ne bi bilo mož
kakršen je bil Anton Aškerc,
ki so dobesedno shirali pri
živem telesu od silnega du-
hovnega in moralnega napo-
ra za slovensko kulturo, bi
našega majhnega, pa čeprav
še tako žilavega in vztrajne-
ga Aškerčevega naroda, pač
že zdavnaj ne bilo več,« je
dejal dr. Kmecl.
Aškerc ni bil prvi in tudi
ne edini, ki je opozarjal na
pomen kulture pri oblikova-
nju narodne zavesti in na-
rodnostne osvoboditve. Od-
nos do kulture, ki zadnja leta
vlada v naši družbi in se naj-
bolje izraža skozi vse manjši
delež družbenega proizvoda,
ki ga namenjamo zanjo, je že
sam po sebi opozorilo, da ne-
kaj v našem načinu razmi-
šljanja ni prav. Na kulturo
smo začeli gledati kot na ne-
kaj samo po sebi umevnega,
nekaj danega, kar lahko pre-
živi tudi brez družbene po-
moči in je zato tudi najpri-
mernejše »področje družbe-
ne štednje,« kot ugotavlja dr.
Kmecl.
Obnovitev Aškerčeve do-
mačije ne bi uspela, če ne bi
bilo vanjo vložene vehko
zagnanosti in iznajdljivosti
tistih, ki so se zavedajoč po-
mena te literarno in etnolo-
ško zanimive domačije pra-
vočasno in dobro organizi-
rali.
Aškerčeva domačija je
muzej na prostem. Predstav-
lja domačijo slovenskega
kmeta s tega hribovitega ob-
močja ob spodnjem toku Sa-
vinje, ki je ohranila tipično
podobo svojega časa. To je
dragocen etnološki spome-
nik, ki bo mlajšim rodovom
pričal o življenju preteklih
rodov, zato ne gre zanemar-
jati njenega pomena tudi v
celoviti turistični ponudbi
občine Laško in Slovenije v
celoti.
Na domačiji še vedno živi
Aškerčev roH, ki se ukvaija s
kmetovanjem. Celotno ob-
močje pa je zaščiteno z odlo-
kom iz leta 1981.
Ravno zato, ker je domači-
ja še vedno »živa«, ni bojaz-
ni, da bi ta muzej na prostem
oživel le takrat, kadar bi pri-
šla na obisk organizirana
skupina šolarjev ali drugih
obiskovalcev.
VIOLETA V. EINSPIELER
Za obnovitev domačije je
dala pobudo kulturna skup-
nost Laške občine. Z obno-
vo so pričeli pred tremi leti
s sredstvi občinske in repu-
bliške kulturne skupnosti, s
prodajo značk slovenskim
šolam in obiski šolarjev. Za
obnovo so porabili 6 milijo-
nov dinarjev.
Dr. Matjaž Kmecl je v
svojem govoru med drugim
dejal: »Vse drugo nam lah-
ko kdo še zmeraj da na po-
sodo, lastne kulture nam pa
ne more dati noben medna-
rodni sklad. Če zanjo ne bo-
mo skrbeli sami, ne bo nih-
če in jo pač ne bomo imeli.
Toda, če je ne bo, se tisti hip
začne tudi konec naše svo-
bode.«
Domačija zajema stanovanjsko bišo (ta ima poleg obi-
čajne razporeditve prostorov še črno kuhinjo, štibeljc in
še izvirno pohištvo, posodo in druge predmete), hlev ali
štalo, fernjačo, kjer so sušili lan ali sadje ter kaščo ali aber
po domače.
Bodo kinematografa zaprli?
ШШÊÊШШÊÊШШШШBBШШШШШШÊШШШÊШШШШÊШÊÊШBШÊBШШШÊШШ^ШШШШШ^^Ш
¥ žalski kulturi kronično manjka denarja
Osnovo kulturnemu utri-
pu v žalski občini d^e lju-
biteljska kultura, ki jo vodi
in usmerja Zveza kulturnih
organizacij in jo občasno
dopolnuje z gostovanji po-
klicnih gledaliških, plesnih
in glasbenih skupin. V obči-
ni deluje 22 krajevnih ter 21
šolskih kulturnih društev,
skupin v toi. iih ter v osnov-
nih organizacijah Zveze so-
cialistične mladine.
Najmnožičnejšo zvrst
predstavlja .jorovsko petje,
saj imajo v žalski občini 26
odrashh in osemnajst šol-
skih pevskih zborov, na ob-
močju občine pa delujejo tu-
di štirje pihalni orkestri,
tamburaški orkester in ra-
zlični zabavni ansambli. Vsi
ti so nepogrešljivi pri pri-
pravljanju različnih proslav.
Poleg tega v občini deluje
deset gledaliških skupin.
Najaktivnejša je gledališka
skupina Vrba iz Vrbja, ki je
lani dosegla pomemben
uspeh, saj se je uvrstila na
republiško zaključno sreča-
nje gledaliških skupin v No-
vem mes.u, pohvaliti pa gre
tudi Teater mladih iz Griž, ki
je gostoval kar devetintride-
setkrat.
Posebno poglavje pred-
stavlja kinematografska de-
javnost, ki se odvija v osmih
kinemat'^ grafih, vsi pa elu-
jejo kot sekcije kr^evnih
kulturnih društev. Zal še
vedno vt ja ugotovitev na je
filmski spored vse iveč
komercialen. Kljub temu
obisk ni zadovoljiv, če izvza-
memo Žalec. Najslabši obisk
filmskih predstav je na Pol-
zeli in na Vranskem, tako da
je obstoj obeh kinematogra-
fov v bodoče vprašljiv. Poh-
valno je, da v zadnjem času v
občini uvajajo filmsko gleda-
lišče oziroma filmsko vzgojo
v osnovnih šolah.
V občini je posebej bogato
področje knjižničarstva, kije
vehk napredek doseglo z no-
vimi, sodobnimi prostori v
žalskem kulturnem domu.
Matična knjižnica ima še
šest krajevnih in deset izpo-
sojevališč.
V žalski občini je aktivnih
okrog štiri tisoč ljubiteljskih
kulturnih delavcev. Tudi na
kulturnem področju v žalski
občini ugotavljajo, da je de-
narja premalo. Sredstva, ki
jih občinska kulturna skup-
nost rramenja tej dejavnosti,
le delno krijejo stroške stro-
kovnih vodij. Kot poseben
se pojavlja problem, kje do-
biti denar za kritje stroškov
prevozov, razsvetljavo, kur-
javo, nabavo glasbil, opre-
me, oblek in drugo. Denarja
ni dovolj niti za kritje stro-
škov prevozov na različna
gostovanja, revije in občin-
ska srečanja, ob vsem tem pa
je treba precej denarja name-
niti tudi za izobraževanje
strokovnih vodij za posa-
mezne zvrsti dejavnosti.
JANEZ VEDENIK
Inspector
Shwake
nI navdušil
Ljubljansko gledališče
Ane Monro, ki se je v so-
boto predstavilo Celja-
nom s satirično zgodo-
vinsko lepljenko »In-
spector Shwake«, je z ne-
konvencionalnim pristo-
pom v gledališkem
ustvarjanju nedvomno
popestrilo celjski gleda-
liški utrip. Zasluga gre
celjskemu KLJUBU, ki
postaja eden pomemb-
nejših nosilcev celjskega
kulturnega vsakdana.
Idejno je bila predsta-
va, ki karikira jugoslo-
vansko videnje zgodovi-
ne od Sarajevskega aten-
tata do današnjih dni, do-
volj močna, že zato, ker
smo še vedno priča črno-
belemu prikazovanju na-
še revolucije in narodno-
osvobodilnega boja.
Ljubljanski gledališčniki
pa so ravno zaradi druž-
bene aktualnosti vsebine
popustili tam, kjer ne bi
smeli. Vsebine niso nad-
gradili s suverenimi igral-
skimi kreacijami, tako da
o kakšnem posebnem
umetniškem dosežku ni
moč govoriti.
Slabši vtis, kot bi ga
lahko, je pustila predsta-
va tudi zaradi neizdelane
dikcije posameznih igral-
cev, ki jih na trenutke ni
bilo moč razumeti. V
predstavi je pešala tudi
dramaturgija, kajti v tek-
stu je bilo nekaj odvečnih
replik, ki niso imele dru-
gega namena kot da ko-
ketirajo s publiko. Igral-
ci; Marko Kovačič, Mojca
Dimec, Žiga Saksida in
Änd'-ej Rozman so v tem
dobro uspevali, vendar
na škodo vsebine.
Pohvaliti velja enostav-1
ne in učinkovite scenske
rešitve ter suvereno ob-
vladanje oderskega pro-
stora, ki dela preglavice
prenekateri amaterski
gledališki skupini. Gre za
dobro uigran gledahški
ansambel, ki pa ne bi
smel na račun aktualne
vsebine zanemarjati gle-
dališke obrti.
VILI EINSPIELER
Sproščujoč koncert
25 let dirigiranja E. Goršiča
Zaključni koncert Meša-
nega pevskega zbora ŽPD
France Prešeren iz Celja je
izzvenel sproščujoče kot že
dolgo ne, kljub temu pa je
bila kakovost njihovega
petja na višini, ki je dostoj-
na takega zbora.
Po dolgotrajnih pripravah
na zelo zahtevno tekmovanje
v Franciji so pevci, ki so s
tem koncertom proslavih tu-
di 25 letnico dela Edvarda
Goršiča s tem zborom, dali
duška tistemu petju, ki osva-
ja tako njih kot tudi poslu-
šalce v dvorani. Teh pa se je
tudi tokrat nabralo toliko, da
je bila dvorana Narodnega
doma skoraj premajhna.
Tako kot je običajno na ta-
kih koncertih, so tudi Pre-
šernovci v prvem delu peli
umetne pesmi. Izbrali pa so
skladbe znanih skladateljev
kot so Gallus, Mozart, De-
bussy, Kogoj, Schubert,
Brahms, Srebotnjak in Po-
ulenc. V drugem delu pa so
poleg priredb slovenskih na-
rodnih pesmi zapeli še pesmi
nekaterih drugih narodov.
Le malokateri dirigent v
Sloveniji se lahko pohvali,
daje cele četrt stoletja dirigi-
ral nekemu zboru, ki je pod
njegovim vodstvom vidno
napredoval. To je uspelo Ed-
vardu Goršiču, ki je na tem
koncertu prejel priznanje
Grb mesta Celje.
F. R.
Srečanje citrašev v
Grižah
Za Zlato harmoniko bomo v
naši regiji dobili še srečanje ci-
trašev za Zlate citre. DPD Svo-
boda Griže bo namreč v sobo-
to, 12. julija pripravilo srečanje
citrašev iz vse Slovenije v nji-
hovem letnem gledališču Lem-
berg. Ker v Sloveniji izvajalci
te glasbene zvrsti še niso nik-
jer organizirani, vabijo vse ci-
traše k sodelovanju. Razpis ve-
lja do 20. tega meseca.
»Cankarjeve!« v Trnovijali
Preteklo nedeljo so bili v Celju na obisku udeleženci
gledališke karavane Cankarjevega doma iz Ljubljane.
Ta največji slovenski kulturni hram ima v svojem pro-
gramu tudi gledališko karavano - posebno obliko ogleda
ljubiteljskih gledaliških predstav, ko občinstvo hodi na
obiske gledaliških dogodkov k posameznim gledališkim
skupinam širom po Sloveniji. Program izbere vodstvo
Cankarjevega doma in nato občinstvu objavijo pot kara-
vane. Kot so nam povedali, je v Ljubljani izredno zani-
manje za tovrstno obliko obiska kulturnih prireditev,
tako da je do vstopnic težk priti in da čakajo nanje tudi
po več ur.
Za zaključek letošnje sezone si je vodstvo Cankarjevega
doma ponovno izbralo Celje ter obisk pri gledališki sku-
pini Kulturno umetniškega društva »Zarja« Trnovlje
Celje. Ponovno zato, ker so tudi lansko leto, ob zaključku
sezone bili na obisku pri Trnoveljčanih. Nedeljski obisk
gledališke karavane so v СеЦи organizirali KUD »Zarja« in
pa delovna organizacija Aero Celje, ob sodelovanju Merx
DO Hoteli gostinstvo ter celjskega Zavoda »Golovec«. 160
obiskovalcev se je v nedeljo pripeljalo v treli avtobusih.
Organizatorji so jih nato popeljali na ogled Spomladan-
skega celjskega sejma v Golovcu, nekaj pred 16. uro pa so
jih pred kulturnim domom v Trnovljah sprejeli člani
domačega društva in pa predstavniki komisije za kulturo
Aero Celje ter odbora za stike z organizatorji kulturnega
življerxja pri Zvezi kulturnih organizacij Celje. Udeleženci
karavane so se tako seznanili s kulturnim utripom tega
velikega delovnega kolektiva, ki jim je ob tej priložnosti
podelil tudi spominska darila. Med tem časom paje bilo že
vse pripravljeno na odru trnoveljske Zarje, kjer so si gostje
ogledali njihovo letošnjo predstavo, klasično komedijo
Nikolaja Vasiljeviča Gogolja: »Ženitev«, v režijski postavi-
tvi domačega režiserja Štefana Žvižeja. Predstava je pote-
kala ob navdušenem sprejemu vseh udeležencev kara-
vane, ki so s svojim spremljanjem pomagali graditi pred-
stavo, tako da je »temperatura* naraščala iz prizora v
prizor, dokler se ni prelevila v spontane ovacije aplavza.
Tako so bili po predstavi zadovoljni vsi, tako obiskovalci,
kot tudi igralci, ki so dejali, da bi pred takim občinstvom
še želeli nastopati.
Ž. B.
Z občutkom za linijo
Ob koncertu zborov Aero In F. Prešeren ¥oJnlk
Ob koncu sezone, zlasti v
maju in v začetku junija se
vrstijo kulturne prireditve
tako pogosto, da jim komaj
sledimo Večkratni poskus,
da bi v iem kulturnem di-
rendaju naredili nekoliko
reda, se je slabo obnesel,
kajti vsaka kulturna skupi-
na, bodisi zbor ali in« tru-
mentalni ansambel, ima
svoj načrt dela, svoje želje
in ambicije. Vendar je'ko-
maj najti kulturne skupine,
ki si ne bi želela ob koncu
vsakokratne letne dejavno-
sti predstaviti javnosti' s
svojimi dosežki.
Sredi tega bogatega kul-
turnega dogajanja sta se
prejšnji četrtek srečala v Na-
rodnem domu dva pevska
zbora: mešani zbor tovarne
Aero in noški zbor France
Prešeren iz Vojnika, kot nje-
gov gost.
Moški pevski zbor France
Prešeren vodi Mira Kodrun
z dobro roko in z občutkom
za pevsk ) linijo. 24 članski
zbor je presenetil s solidno
kakovostjo. Glasovi so sveži,
tenorji prijetni, lahkotni,
zvok je homogen, intonacija
dokaj zanesljiva. Program je
vseboval pretežno ljudske
pesmi, med njimi je bilo po-
sejanih nekaj umetnih. Po-
sebno je uspela Venturinije-
va Bazovica z dobro poda-
nim baritonskim delom in
jasno izgovorjavo. Z okusno
interpretacijo smo slišali
Ipavčevo Imel sem ljubi dve.
Manj posrečena je skladba
Regiment po cesti gre Emila
Adamiča, kjer pa je bil ritem
izrazit in zopet jasna dikcija.
Adamičevi Završki fantje so
manj uspeli zavoljo prehitre-
ga tempa, zaradi katerega je
trpela ritmična preciznost.
Basi so jo vrezali po svoje.
Zelo lepo je bila podana Pu-
ab'č s'm star... v priredbi
Sama Vremšaka in s simpa-
tičnim solistom Matjažem
Kovačem. Zbor je spremljal
solista diskretno, z interpre-
tacijo je spominjal na Slo-
venski oktet. Prav tako je
uspela Vremšakova Ko bi
Žilo noj Dravco v kateri je
dominiral zelo dober solist
Štefan Mauh, ki poseduje
naraven, plemenit glas in po-
je muzikalno. Skratka, dober
zbor! Drugemu basu bo tre-
ba posvetiti več pozornosti,
izpiliti še nekatera mesta, pa
bo zbor zablestel v odi'
kvaliteti. Miri Kodrun
čast za dobro opravi,
delo.
Drugi del večera je izpo
35 članski mešani zbor tov
ne Aero, ki ga vodi Emil 1
narčič. Tuti Lenarčič je
bral pretežno narodni p
gram. Od 11 pesmi je t
osem ljudskih in tri ume
iz znanega, preizkušene
repertoarja v priredbah K
molca, Mirka, Preglja,
horja, Venturinija in Pre)
ca. Zbor je dokaj enpter
zveni dobro, bolj zanesi
so ženski glasovi, manj
norji in basi, ki rabijo
mnogo nege. Izgovorjave
treba izboljšati, fraze do
izdržati na globokem d
dinamiko popestriti, da
uspeh še boljši.
Nekaj pesmi je lepo u
lo, npr. Rasti rožmarin v
redbi Emila Adamiča in
ljučna Ženka mi v goste
v priredbi Zorka Prelovc
Lenarčič s primernimi
vodi zbor, v sorazmi
kratkem času osmih n
cev je dosegel zadovolji
zultat, ki še marsikaj ob
EGON KU
12. JUNIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Ibnovljena gostišča s tradicijo
ialski občini obnovili M gostilne
¡ času, ko tudi gostinci
■najo nad padcem kupne
gostov in zatrjujejo,
se hrane ne splača ponu-
i, je prav prijetno slišati
li mnenja nekaterih go-
ncev, ki temu nasprotuje-
Prijetno tudi zato, ker v
iksi dokazujejo, da se ra-
[1 dobre gostinske ponud-
ne začne in konča le z
izgancem in ostalo pijačo
sto in en način. Da je,
zi navkljub, tako misle-
I gostincev vse več, so.
iko veseli tudi v žalski
¿ini, kjer so pred kratkim
prli kar tri obnovljena
itišča.
Jostišča Košenina na Go-
[skem, Novak v Gotovljah
Orešnik (sedaj Matjaž) na
[zeli, torej gre za gostišča s
dicijo, v katera pa so stari
novi lastniki vnesli nekaj
/ega.
:denka Novak, Alenka
nko in Jure Matjaž so po-
iaU, zakaj so se odločili za
lovo, ter opisali tudi po-
jbo v svojih lokaUh.
■e Matjaž: »Tradicija na-
ia gostišča sega v prejšnje
letje. Ker prave bodočno-
v mojem prejšnjem, goz-
skem poklicu nisem vi-
, sem izkoristil ponujeno
ožnost, da gostilno poča-
)геvzamem v svoje roke.
Predpogoj je bila temeljita
adaptacija, ki smo jo sedaj
skoraj v celoti in v kratkem
času zaključili. Ne strinjam
se z mnenjem, da se s proda-
jo hrane ne da zaslužiti. Pro-
meta ni, če je hrana in vse
ostalo kar zraven sodi, torej
kompletna ponudba, slaba.
Gost, ki mu ponudiš zrezek,
ki diši po lignjih, se ne bo
vrnil k tebi. Kvaliteta ponu-
jenega obroka, postrežba,
ambient in še kakšna drobna
pozornost je tisto, čemur naj
bi namenjali največ pozorno-
sti. Ob tem se bomo v našem
gostišču trudili, da bi bilo v
vsakem našem obroku čim-
manj industrijskega in več
domačega. Srečo imam, ker
so v hiši kvahtetni in zane-
sljivi kuharji, med katerimi
moram še posebej omeniti
mojo mamo. Sicer pa bomo
stalno ponujali pet do sedem
jedi, stalno je v gostilni ob
ostali ponudbi pijač tudi vsaj
petnajst vrst buteljk izbrane-
ga belega vina poznih trga-
tev, stalna je tudi ponudba
hladnih osvežilnih coctailov,
v tem času pa tudi velika iz-
bira sladoledov z raznimi
prelivi in sadjem.«
Zdenka Novak: »Za obno-
vo gostišča smo se odločili
predvsem zato, ker menim,
da je treba iti s časom v ko-
rak, gostinci pa se ne bi sme-
li zadovoljiti le z obstoječim
stanjem, ker tudi na tem po-
dročju to nikamor ne vodi.
Temeljito smo obnovili jedil-
no sobo in točilnico. Seveda
samo lepo urejen lokal še ne
pomeni dosti. Predvsem je
pomembno, kaj lahko ponu-
dimo gostom in pri nas daje-
mo prednost domačim je-
dem. Odslej pri nas priprav-
ljamo tudi nedeljska družin-
ska kosila, ugotavljamo pa,
da je dosti zanimanja tudi za
morske speciahtete, ki jih
prav tako ponujamo našim
gostom. Odslej je posebnost
našega gostišča tudi priprav-
ljanje sadnih kup in različ-
nih coctailov.«
Alenka Banko: »Gostišče,
kot je naše, je prav gotovo
treba dobro izkoristiti, saj le-
ži tik ob magistralni cesti Ce-
Ije-Ljubljana, kar pomeni,
da se tu ustavlja tudi precej
tujcev. Gostišče sem obnovi-
la, dopolnila ponudbo, kar še
zlasti velja za hrano. Zakaj
ne bi tujcem, denimo, ponu-
dila zraven drugih jedi tudi
mUnce? Idej je seveda še ve-
hko in mishm, da bo odziv
dober. Veseli pa me, ko vi-
dim, da se na področju go-
stinstva v naši občini marsi-
kaj premika na bolje. To ve-
lja tako za ponudbo v gostin-
skih lokalih, odnos do go-
stov kot tudi za urejenost go-
stišč.«
RP, JV
uristični teden
; jutrišnjo otvoritvijo
stave kiparskih del
¡ncev celjskih osnovnih
' v avli Razvojnega cen-
[(uradno pa z otvoritvijo
stave Finski plakat), se
pričel osmi turistični te-
I v Celju.
Uristično društvo Celje,
anizator tedna, je tako
smo bili vajeni v prete-
i letih, pripravilo v okviru
jih finančnih in tudi orga-
(torskih zmožnosti za
liogar nekaj. Rdeča nit
léganj v tednu, ki bo trajal
sobote 21. junija, bodo
urno zabavne prireditve
Tomšičevem trgu, med
llimi prireditvami pa ve-
(pozoriti na razstavo Fin-
ta plakata in na otvoritev
njaka na dvorišču Prot-
hasijevega dvorca. Celje bo v
tem času dobilo tudi infor-
mativne panoje na avtobusni
in železniški postaji, kar naj
bi bilo nadaljevanje uresni-
čevanja zamisli o celostni
podobi mesta. O tem bo v
ponedeljek organizirano tu-
di posebno predavanje, ki ga
pripravljao v dvorani Zveze
društev inženirjev in tehni-
kov na Tomšičevem trgu. V
dogajanja se bodo vključili
tudi učenci Srednje šole za
gostinstvo in turizem, vsa-
kodnevni mestni utrip pa bo
prihodnji petek in soboto
popestril vsakoletni Kramar-
ski sejem. Gostinci se bodo s
svojo posebno ponudbo v tu-
ristični teden vključili bolj
množično kot lani.
RP
Cene zasebnih sob v Lučah
Turistično društvo Luče je objavilo informacijo o
zasebnih sobah in cenah za letošnjo sezono. V kraju
imajo 60 ležišč v zasebnih sobah in 24 ležišč (1. in 2.
kategorije), v penzionu Raduha. Popolnoma nove
sobe, ki jih bodo začeh oddajati letos, so v bifeju
Franca Breznika (9 ležišč 1. in 7 ležišč 2. kategorije).
Cene prenočišč (veljajo do 1. novembra) so v sobah '
prve kategorije 1200, druge 1000 in tretje kategorije 900
dinaijev. Cene, v katero je vključena turistična taksa,
velj£yo za bivanje nad tri dni. Za zajtrk je treba dopla-
čati od 400 do 500 din. Pri nekaterih lastnikih je z
doplačilom (100-150 din na dan) možna souporaba
kuhinje.
Jugosiovansifa razstava domače In
umetne obrti
Slovenj Gradec bo že šestič, tokrat ob 13. do 22.
junija, živel v znamenju domače in umetne obrti. V
tamkajšnjem umetnostnem paviljonu bo namreč v
tem času 6. jugoslovanska razstava domače in umetne
obrti, ki bo imela že drugič zapored vsejugoslovansko
obeležje, organizatorji pa so zagotovih tudi udeležbo iz
tujine (Italija, Bavarska, verjetno tudi Finska).
planinski kotiček
Srečanje na Pašicem
Kozjaku
v nedeljo, 25. maja se je na
prelepi, cvetoči gorski travnati
planjavi Ostrici, v bližini naj-
višjega vrha celjske občine -
Basališča (1237 m), zbralo na
petem zaporednem srečanju
več kot 500 planincev in dru-
gih ljubiteljev narave. Med nji-
mi je bilo tudi mnogo domači-
nov-kmetov, ki vztrajajo na
teh, sicer težavnih planinskih
predelih, so pa prav gotovo po-
trebni občasne sprostitve in
razvedrila tako kot »dolinski
planinci«. Ob prisrčnem kul-
turnem programu, ki so ga pri-
pravili prizadevni učitelji
učenci in mladi planinci iz OS
Vitanje, mlade pevke, domači
muzikantje ter ansambel iz Vi-
tanja, so v sproščenem vzdušju
uživah vsi udeleženci srečanja.
Organizator, PD Vitanje, je
poskrbel tudi za hrano in pija-
čo, pripravil priložnostne znač-
ke (za petkratno udeležbo levi
čeveljček), ter za avtobusni
prevoz iz Vitanja ter za vse
ostalo, kar je potrebno za iz-
vedbo takšne prireditve. Nji-
hova prizadevanja so finančno
podprle tudi delovne organiza-
cije in obrtniki, med katerimi
velja omeniti zlasti stalno pod-
poro Uniorja, Zdravilišča Do-
brna, GG TOZD Pohorje Vita-
nje, Konusa ter Janka Petacija
iz SI. Konjic.
Dobra udeležba, stalni obi-
skovalci, udeleženci z vseh ve-
trov in pohvalne besede mno-
gih so dokaz, da je organizator
te prireditve na pravi poti, ter
da je prireditev našla pravo
mesto tako glede termina in lo-
kacije ter termina drugih po-
letnih prireditev na območju
celjske regije in Meddruštve-
nega odbora planinskih dru-
štev Savinjske.
OTON SAMEC
STROKOVNA SLUŽBA
SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
OBČINE CELJE
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
1.	strokovno-tajniška opravila za
telesno-kulturno skupnost Celje
2.	strokovno-tajniška opravila za
kulturno skupnost občine Celje
3.	strokovno-tajniška opravila za
občinsko zdravstveno skupnost
Celje
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določe-
nih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. do 3.: Visoka ali višja izobrazba ustrezne
smeri ter 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju
sorodnih del in nalog.
Kandidati morajo s svojim dosedanjim delom doka-
zati pravilen odnos do samoupravljanja in načel so-
cialistične morale. Kandidati naj tudi v pisni obliki
predložijo svoj pogled in vlogo pri nadaljnjem razvo-
ju skupnosti.
Izbrani kandidat bo sprejet za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom ter bo za opravljanje razpisnih
del in nalog imenovan za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na
naslov:
Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine
Celje, 63000 Celje, Gregorčičeva ul. 5/a, v 15 dneh po
objavi razpisa. O izbiri bomo prijavljene kandidate
obvestili v 15 dneh po končanem postopku._
t^rogram prireditev
J*ETEK, 13. junij	otvoritev razstave kiparskih del
)b 18. uri	učencev celjskih osnovnih šol v avli
Razvojnega centra Celje
BOTA,	»Grofovski večeri« v hotelu Turška
junij	mačka posebna gostinska ponudba
19. uri	vsak dan do 21. 6.
»jDELJA,	srečanje turističnih društev celjske
junij	regije v Socki. Zabavno-športni pro-
.b 14. uri	gram bo vodil Mito Trefalt
fONEDELJEK,	otvoritev informativnih panojev na
junij	avtobusni in železniški postaji Celje
)ib 10. uri
üb 11. uri	predavanje o Celostni podobi Celja v
à	dvorani ZDIT, Tomšičev trg 7/II
Lib 17. uri	koncert celjskega plesnega orkestra
P	»ŽABE« na odprtem odru na Tomši-
0	čevem trgu v Celju
1	b 17.30 uri	otvoritev razstave FINSKI PLAKAT
ji	v atriju, Tomšičev trg 7
) 18. uri	otvoritev razstave likovnih del učen-
cev celjskih osnovnih šol »MOTIVI
» I	IZ CELJA« v muzeju NOE s kultur-
ib	nim programom
ilOREK, 17. junij	predavanje »KULTURNE ZNAME-
Í 17. uri	NITOSTI CELJA« v dvorani ZDIT,
'	Tomšičev trg 7Л1
sp 20. uri	koncert KOMORNEGA ZBORA iz
p	Celja v Opatijski cerkvi
zàEDA, 18. junij	otvoritev vodnjaka na dvorišču Port-
I 10. uri	hasijevega dvorca. Trg svobode 10
17. uri	nastop plesne skupine IGEN iz Celja
g	na odprtem odru na Tomšičevem
гг	trgu
le 18. uri	nastop rock ansambla na odprtem
v'	odru na Tomšičevem trgu
ČETRTEK,	predavanje »ZDRAVA PREHRA-
19. junij	NA«, z nazornim prikazom priprave
ob 9. uri	jedi, s pokušino in uporaba računal-
nika v gospodinjstvu.
Srednja šola za gostinstvo in turizem
Celje, Ul. 29. novembra.,
ob 12. uri	popoldanski izlet v Jurklošter ih La-
ško Ogled kulturnih znamenitosti
pod strokovnim vodstvom sodelav-
cev Zavoda za spomeniško varstvo
Celje.
ob 19.30 uri	komorni koncert KLAVIRSKEGA
TRIA in KLAVIRSKEGA KVINTE-
TA iz Celja v Narodnem domu. Trg
svobode 9
PETEK, 20. junij KRAMARSKI SEJEM na Tomšiče-
ob 9. uri	vem trgu
ob 17. uri	nastop folklornih skupin iz Sombora
in Celja na odprtem odru na Tomši-
čevem trgu
SOBOTA,	KRAMARSKI SEJEM na Tomšiče-
21. junij	vem trgu
ob 8. uri
ob 10. uri	povorka folklornih skupin po celj-
skih uhcah
ob 11. uri	nastop folklornih skupin na odprtem
odru na Tomšičevem trgu
ob 18. uri	nastop narodnozabavnega ansambla
na odprtem odru na Tomšičevem
trgu
Posebna gostinska ponudba v času 8. Turističnega
tedna v Celju: Hotel Merx - mednarodna kuhinja, hotel
Evropa - somborska kuhinja, hotel Celeia - 15 speciali-
tet hotela Celeia, restavracija Majolka - krača po grajsko
ter flambirane jedi, restavracija Koper - gobje speciah-
tete, slaščičarne Na-Na, Mignon, Vrtnica - sladke speci-
ahtete iz sezonskega sadja.
Kulinarične posebnosti bodo nudili tudi gostinski obrati
v Celju, Frankolovem, Štorah in Vojniku.
kemična, grafična in papirna industrija
CELJE
Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
TOZD GRAFIKA
-	knjigotiskar II.
pogoji:
IV. stopnja zahtevnosti - knjigotiskar in 12 mesecev
ustreznih delovnih izkušenj;
-	elektrikar II.
pogoji:
IV. stopnja zahtevnosti - elektrikar energetik, 12
mesecev ustreznih delovnih izkušenj in opravljen S
tečaj;
TOZD KEMIJA Celje
-	pripravnik za določen čas 1 leto
pogoji:
VII. stopnja zahtevnosti - diplomirani inženir kemij-
ske tehnologije.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko-socialni službi AERA, Čuprijska 10, Celje
v 8 dneh po objavi. Kandidata bomo o izbiri obvestili
v 15 dneh po sklepu o izbiri.
10. STRAN - N'^VI TEDNIK
12. JUNIJ 1986
Vovkovi med košnjo na strmih pobočjih svoje kmetije.
EDI MASNEC
Izjemna strokovna rast
Ob Ш letnici celjske veterine: začelo se Je z ustanovitvijo veterinarske bolnišnice
v Celju
v ponedeljek, 16. junija mineva točno 40 let, odkar je v
Celju začela delovati veterinarska bolnišnica. Gre za
pomemben jubilej celjskih veterinarjev, ki ima tudi pov-
sem slovensko, republiško težo, saj je bila celjska veteri-
narska bolnišnica na Lavi ena prvih veterinarskih usta-
nov v Sloveniji po osvoboditvi.
Obrisi veterinarske službe
in organiziranosti v novi Ju-
goslaviji so bili vidni že v ča-
su NOB, težnja nove družbe
je bila, da nasproti zasebni
veterini prejšnjega režima
vzpostavi funkcijo nove, so-
cialistične veterine. Ustano-
vitelj celjske veterinarske
bolnišnice na Lavi s staci-
onaijem za zdravljenje živali
in ustreznimi objekti je bil
dr. Anton Kovač.
Občutno je bilo pomanjka-
nje strokovnega veterinar-
skega kadra in pomožnega
osebja. Veliko veterinarjev
je padlo v NOB ali pa so bili
ustreljeni kot talci. Samo na
ožjem celjskem območju je
padlo šest veterinarjev.
Veterinarska bolnišnica na
Lavi v Celju je prva skrbela
za zdravstveno varstvo živali
na prostranem območju od
Vranskega do Sotle, samo
obujali spomine na razvoj
celjska veterine z mag. Mar-
janom Tisljem, danes vo-
djem oddelka za higieno ži-
vil pri Zavodu za živinorejo
in veterinarstvo Celje. Kot
skrben dokumentalist, ham
je bil za vodiča po preteklem
in polpreteklem obdobju.
Tedaj so pomanjkanje
strokovnega kadra reševali
tako, da so strnili čim več
veterinarjev v bolnišnici, v
kateri so vpeljali neprekinje-
no službo. V veterinarski
bolnišnici je bila praktično
združena vsa veterina, služ-
ba in inšpekcija, razen okraj-
nega veterinarja, katerega
fuÄccijo je opravljal dr. AÏr-
ton Kovač.
Veterinarska bolnišnica je
sčasoma razširila svojo de-
javnost in je poleg kurative
in preventive že leta 1946
razvila tudi osemenjevanje
govedi na območju občine
СеЏе, že naslednje leto pa na
celotnem območju tedanje-
ga celjskega ola-цја. Velja
mnenje, da so tedanji stro-
kovni kadri raven bolnišnice
dvignili zelo visoko, bolniš-
nica pa je bila tudi središče
za praktično usposabljanje
mladih veterinarskih diplo-
mantov.
Iz dela na območju seda-
njega Zavoda za živinorejo
in veterinarstvo Celje so iz-
šli trije univerzitetni profe-
sorji: dr. Ivo Vomen, dr. Ja-
nez Brglez, svetovno znan
parazitolog Kidričev nagra-
jenec za znanstveno delo ter
dr. Marko Amon. Danes je
na ZŽV Celje zaposlenih 7
magistrov, 53 z visokošol-
jsko izobrazbo, štirje z višje-
'öolsko in 16 s srednjo stro-
kovno izobrazbo, kar je zgo-
voren podatek o strokovni
moči veterinarske in živi-
norejske službe.
Po letu 1952 do 1960 je ve-
terinarska služba oziroma
цјепа organizacija skladno z
upravnimi in državnimi
spremembami doživljala
svoje spremembe, začele so
delati veterinarske postaje,
zavod za veterinarstvo je ži-
vinorejo je prevzel vlogo viš-
je strokovne ustanove, skr-
beti je moral za strokovni na-
predek veterinarske stroke
in za pospeševanje živinorej-
ske proizvodnje. Leto 1975 je
ponoven mejnik v organizi-
ranosti veterine tudi na Celj-
skem. Dejavnost veterine se
je razmahnila in nastala je
potreba po specializaciji
stroke, kar je povzročilo in-
tegracijske procese. Pos^e
so se začele združevati v
močnejšo veterinarsko orga-
nizacijo. Leta 1976 so se
združile postaje Celje, Laško
in Šentjur, kar je bil zametek
novega zavoda, Veterinar-
skega zavoda Celje. Kasneje
sta se temu zavodu pridružili
še postni v Slovenjskih Ko-
njicah in Izlakah. Zadnja in-
tegracija je bila pred dvema
letoma, ko sta se v Veterinar-
ski zavod in Živinorejsko-ve-
terinćirski zavod združila v
sedanji Züvod za živinorejo
in veterinarstvo Celje. Ta de-
luje kot enovita delovna or-
ganizacija z vsemi samou-
pravnimi organi in družbe-
nopolitičnimi organizacija-
mi ter poslovnimi enotami v
občinah in šestimi strokov-
nimi oddelki na celjskem ob-
močju (brez občin Veleiije in
Moziije) in v Zasavju.
MITJA UMNIK
Ustvarlalo nov rodovitni svet
Tuai na težkih površinah se tía tíobro gospodariti, povetío
¥ovkovl z Velikega vrha
Zgrozil sem se, ko sem
prišel v Veliki vrh nad
Šmartnem ob Paki in zagle-
dal na hudi strmini traktor,
ki je kosil travo na strmem
pobočju. Ko mi je Ivan
Vovk potem razkazal še pre-
ostali del svojega zemljišča,
sem ugotovil, da strmina,
kjer je še pred nekaj trenut-
ki lezel traktor, niti ni naj-
hujša na svetu, ki je last
Vovkovih, po domače Zabu-
kovnikovih.
»Če bi prišli'sem pred le-
ti«, je hitel pripovedovati
Ivan Vovk, »potem skorajda
ne bi mogli verjeti, da so to-
le, vse kar vidite danes,
sploh lahko travniki. Velike
površine tod okrog so bile
zarastle z grmičevjem in nič-
vredno hosto ter prepletene
z globačarni.«
Z neizmerno voljo do dela
in življeiija so se Vovkovi
spravili v ta svet, k^jti Ivan
je hotel ustvariti sodobno
kmetijo. Danes mu je to po-
poloma uspelo. Uspelo mu je
tudi, kot sam pravi, po zaslu-
gi žene Marije, ki ga je veno-
mer spodbujala. Danes ima-
jo pri Vovkovih sodobno
urejen hlev s povprečno tri-
deset glavami živine. Pol
hleva je namenjenega gove-
di, polovica pa pitancem,
prav zaradi pitancev pa ne
gredo v čisto mlečno proiz-
vodnjo. No, kljub temu so la-
ni oddali okrog 40.000 litrov
mleka. Hladijo ga kar sami, v
zbiralnico pa ga vozijo v Re-
čico ob Paki. Poleg Vovko-
vih oddajajo mleko še trije
sosedje in ker sem med sabo
dobro razumejo, so dogovor-
jeni tudi za urnik. Vsak iz-
med teh kmetov pride na vr-
sto vsake štiri tedne, kajti en
teden vozi mleko eden, na-
slednji teden drugi in tako
naprej.
»Za prevoz mleka dobimo
po dinar in pol na liter. Saj ni
bogvek^, za nafto pa ven-
darle je in ko že pridemo v
dolino, lahko mimogrede na-
kupimo tudi kaj za dom,«
pravi Ivan. Beseda seveda
obvezno nanese tudi na od-
kupne cene. »S cenami je ta-
ko, da kmetje z njimi nikdar
ne bomo zadovoljni. To je
kot pribito. Oddal sem bike,
čez štirinajst dni je bila nova
cena, pa sem bil v hipu ob
trideset milijonov. Problem
je v tem, da kmet danes
sploh ne ve, k^ se mu izpla-
ča oziroma k^ ne, saj je ne-
mogoče planirati.. Toda ne-
kako le gre. Delo je skoraj
nemogoče računati v ceno,
ko pa malo bolj realno poštu-
diram, da imam kmetijo sko-
raj popolnoma mehanizira-
no, da imam med drugim
dva traktorja, dva molzna
stroja in še druge stvari, pa
vidim, koliko je to vredno,
mi v Шри postane jasno, da
si vsega tega ne bi mogel
nikdar ustvariti, če bi bil ì^e
zaposlen, pa bi imel še ne
vem kako dobro plačo,« raz-
mišlja Ivan, ki nas znova pre-
seneti z odgovorom, ko ga
vprašamo, kako je zadovo-
ljen z Erinim TOK Kmetij-
stvo:
»Na njihovo delo nimam
pripomb. Kadarkoli kaj po-
trebujem, zavrtim telefon in
stvar je urejena. Popolnoma
jasno pa mi je tudi, da TQ
ni nič kriv, če je kmetijs:
politika takšna kot pač je.
sodelovanju s TOK lahko i
čem le vse najboljše.«
Vovkovi zneyo dobro izlj
ristiti tako rekoč vsako stv¡
Vinograd daje res le tolil(
da je vina dovolj za dom
im^o pa precej sadovnjaki
in precej jabolčnika vsaj
leto prodajo Kohnski, ki
njega proizvaja kis. Vsa
dve leti zasejejo tudi pšei
co, vendar izključno za ^
mače potrebe, za kruh, saj
nemogoče, da bi ponj hod
vsak dan v dolino.
Ko človek takole poslu
Ivana in njegovo ženo Ma
jo, bi nehote pomishl,
problemov ni, toda ta dva j
premagujeta z neverjetni
optimizmom in dobro volj
I^ub trdemu delu, znata t
di živeti. Zakaj ne bi vsa
leto šla na morje, se spraS
jeta. In res gresta. Ta čas p
skočijo na pomoč sosedje,,
tudi sin, ki obiskuje kmei
sko šolo v Šentjurju že г
gospodariti. Če človek d(
vse leto, potrebuje tudi n
vedrilo, kajti to mu daje i
vih moči. Ivan tudi rad p
in enkrat tedensko hodi
v^e v Šmartno ob Paki. H
rija in Ivan pa sta aktiv
tudi na drugih področj
Ivan je bil predsednik vaši
ga sveta in takrat so v Vel
vrh dobili asfalt ter telefo
v krajevni skupnosti pa
aktiven še danes. Marija
bila štiri leta v svetu zadn
nikov, kjer je aktivno sode
vala. Motilo jo je le to, dai
bili sestanki marsikdíy p:
dolgi. »Mislim, da bi rhora
biti tudi kmečke ženske i
tivne na drugih področj
Prepričana sem, da se tudi
to najde čas. Človek ne si
biti zaprt samo v svet sv(
kmetije. To nikamor ne i
di,« pravi Marija.
Še kozarček domači
smo spili, potem pa je Iv
odpeljal živino na pašo. i
stal sem in se zazrl tja pi
Plešivcu in Raduhi. Pod п
no so ležali hribi, prepleti
z njivami in sadovnjaki. '
svet mora človek zares imi
zelo rad, toda za vse kar di
zahteva tudi mnogo ljube!
in dela. Vovkovi vse to imi
in zemlja ter travniki ni
krog jim to vračajo.
JANEZ VEDEN
POLZELA, Tovarna nogavic
DSSS komisija za DR
objavlja
prosta dela in naloge
organizator 1. v AOP
1 izvajalec
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sl<leni-
tev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje:
-	končana visol<a šola ekonomske, organizacijske
ali tehnične smeri
-	opravljeni tečaji za organizatorje in programerje
-	obvladanje programskih jezikov
-	pasivno znanje angleškega jezika
-	3 leta delovnih izkušenj na področju programi-
ranja
Osebni dohodek od 130-140 tisoč din. Stanovaja ni.
Prijavni rok je 8 dni po objavi v Novem tedniku.
Vlogam naj kandidati priložijo dokazila oziroma naj
jih prinesejo v kadrovsko službo. Kandidati bodo
obveščeni v 30 dneh po objavljeni izbiri.
ZŠAM
CELJE
„bi na tombolo
15. junija ob 14. uri na av-
topoligonu Ljubečna pri
Celju.
Med več sto dobitiki in 15
glavnimi nagradami so tudi
4 avtomobili.
Morda čaka sreča prav vas!
Pokrovitelj INGRAD Celje.
Družinska strast in tradicila
Pri Kumrovih v Slatini blizu Šmartnega ob Paki je konjereja družinska strast in tradi<
Janko Kumer pravi, da so imeh konje pri hiši, odkar pomni. Včasih so z njimi vozili le
Savinjske doUne, v zadnjih letih pa so predvsem dodaten zaslužek družine in veliko ves
otrok. Kobilo pasme haflinger je k hiši pripeljala gospodinja, ki je kar sama odloČila
sprejme ponudbo velerrjske občine, da bi redih kobilo, vsako leto pa nato oddah žreb
potrebe SLO. Letos so tako zredili že petega, kar pomeni, da je kobila odslej njihova I
Janko Kumer, ki je v pokoju in ima tako dovolj časa, pravi, da bo redil konje, dokler
bodo dopuščade moči, verjetno pa se ni bati, da pri tem ne bi imel naslednika.
TC, Foto : EDI MASr
12. JUNIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Uspešni
teritorialci
želim opozoriti na netočne
navedbe, ki so v vašem član-
ku pod naslovom »Uspešni
teritorialci« v 21. številki No-
vega tednika, z dne 29. maja
1986 na strani 7, kjer je med
drugim tudi napisano: »Ta-
ko je miting, kljub neresno-
sti Frontnega gledališča iz
Trnovelj, ki je zadnji trenu-
tek odpovedalo udeležbo,
uspel«.
Res je, da je Frontno gle-
dališče, ki deluje v okviru
našega društva, v zadnjem
trenutku moralo odpovedati
svojo udeležbo, oziroma iz-
vedbo programa partizan-
skega mitinga, za katerega
smo bili dogovorjeni z vod-
stvom enote teritorialne
obrambe Franjo Vrunč-Bu-
zo, netočna paje navedba, da
je do te odpovedi prišlo zara-
di neresnosti. Resnica je na-
mreč ta, da je do odpovedi
prišlo zaradi smrti v družini
enega izmed naših članov,
kar pa veijetno ni neresen
razlog. Vodstvo enote je bilo
o tem takoj obveščeno in s
skupnimi močmi smo orga-
nizirali drugi program, pri
katerem je sodelovalo tudi
naše kulturno društvo, tako
da je miting kljub temu
uspel, kot je tudi zapisano v
vašem članku. Vodstvo teri-
torialne enote Franjo Vrunč-
Buzo pa je tudi vsakomur, ki
je takšno informacijo iskal
povedalo, da je nastop
Frontnega gledališča iz Tr-
novelj odpadel zaradi objek-
tivnih razlogov.
ŽIVKO BEŠKOVNIK,
Za KD ZARJA, Trnovlje
Porušena
dediščina
Lastnik Strašek Ivan nas
je dne 3. 6. 1986 obvestil, da
je porušil stavbo Partizanska
1 v Slovenskih Konjicah. Ta
poseg pomeni nezakonito in
družbeno nesprejemljivo
ravnanje s kulturno dedišči-
no, zato želimo o njem sezna-
niti širšo javnost.
Leta 1984 smo izdelali spo-
meniškovarstvena izhodišča
za prenovo starega mestnega
jedra Slov. Konjic. V njih
smo ovrednotili staro jedro
kot eno najkvalitetnejših na
našem območju, tako zaradi
ohranjenosti historične zas-
nove kot zaradi velikega šte-
vila bogatih renesančnih in
baročnih, historično kvali-
tetnih, trških arhitektur.
Obravnavana stavba je sodi-
la med kvalitetnejše primere
stavbne dediščine. O njeni
vrednosti smo pisno sezna-
nili lastnika (št. dopisa 02-
139/2-84-PB, 3. 4. 1984). Po-
dali smo naše odklonilno
mnenje o nameravani rušitvi
ter širše obrazložili strokov-
no stališče ter uzakonjeno
splošno družbeno opredeli-
tev o načinu ohranjanja in
prenovi kulturne dediščine.
Na lastnikovo željo smo v
letošnjem letu, dne 27. 5.
1986 ponovno opravili teren-
ski ogled ter se skupno z
njim ter predstavniki občin-
skih upravnih organov dogo-
vorili o načinu ohranjanja in
prenovi objekta.
Lastnik ni upošteval stro-
kovnega mnenja ter je stav-
bo samovoljno porušil. S
tem je storil nepopravljivo
škodo tudi celotnemu stare-
mu jedru Slov. Konjic. No-
bena rekonstrukcija ne more
nadomestiti njegove prvotne
izvirnosti in kulturnozgodo-
vinske pričevalnosti. Danes
so strokovna spoznanja pri-
vedla do splošno uveljavlje-
nega stališča, da ohranitev
kulturne dediščine pomeni
ohranitev fizične substance,
v okviru katere je možno iz-
vajati kvalitetno prenovo z
upoštevarpem zahtev sodob-
nega življenja. Tudi slabše
gradbeno stanje kulturne de-
diščine že dolgo ni opraviči-
lo za rušitev, saj obstajajo da-
nes uspešne in enostavne
metode statične sanacije, ki
se jih izvaja pri prenovah sta-
rih mestnih jeder širom Slo-
venije.
Presenečeni in ogorčeni
smo nad takšnim postop-
kom in se sprašujemo, kaj to
pomeni za celotni potek pre-
nove starega jedra Slov. Ko-
njic. V primeru, da bi takšno
nerazumevanje temeljnih
družbenih ciljev prenove po-
stalo praksa, se bojimo, da
bomo staro mestno jedro
Slov. Konjic morah izbrisati
iz seznama kvalitetne kultur-
ne dediščine.
Kršitelja smo prijavili pri-
stojnemu sodniku za prekr-
ške, čeprav nobena kazen ne
more popraviti stoijene
škode.
ANKA AŠKERC,
Zavod za Spomeniško
varstvo, Celje
Miselno
prestruicturiranje
Magister Tone Zimšek,
predsednik Skupščine obči-
ne СеЏе, je v razgovoru z no-
vinarji (kot poroča NT z 22.5.
v prispevku Miselno pre-
strukturiranje Celjanov) go-
voril tudi o čmih gradnjah
na Miklavškem hribu. »Zav-
zema se za hitro in učinkovi-
to rešitev, vendar ne za ek-
stremne rešitve, ki ne bodo
nikomur koristile. Stare pro-
bleme тогадо Celjani prera-
sti s pomočjo novih alterna-
tivnih rešitev, kar pa ne po-
meni, da mor^o posamezni-
kom, ki so izigravah zakone,
spregledati njihovo početje.«
Predsednika sprašujem,
če šteje med ekstremne reši-
tve tudi zakonite odločitve
Vrhovnega sodišča SRS o čr-
nih gradnjah na Miklavškem
hribu (kot je znano, te odlo-
čitve niso bile izpeljane). In:
ah pomenijo »alteinativne
rešitve« nedosledno upora-
bo prava? Ali pomeni to, da
ne bi spregledali posamezni-
kom, ki so izigravah zakone,
tudi ukrepe zoper tiste de-
lavce v občinskih upravnih
organih, ki niso ukrepali in
ne ukrep^o po zakonu?
Želim poudariti, da je do-
sedanja družbena praksa pri
uresničevanju ustavnosti in
zakonitosti, takšna kot je
razvidna tudi v zvezi s črni-
mi gradnjami na Miklav-
škem hribu povzročila in
povzroča ogromne probleme
v družbi. N^bolj poudarjena
slabost pri delovanju politič-
nega sistema se kaže v precej
razširjenem pojavu nedo-
sledne uporabe prava, s či-
mer se odpira vprašanje
pravne varnosti in enako-
pravnosti. K temu prispeva-
jo tUGi pojavi arbitriranja in
pohtičnega vphvanja na izvr-
ševar zakonov v posamez-
nih oKoljih, kar ogroža sta-
bilnost pravnega sistema. So
tudi primeri, da posamezni
organi in nosilci družbenih
funkcij uporablj^o avtorite-
to države za neizvajanje za-
konov, da imajo dogovori
nosilcev pohtičnih funkcij
»oprostilno moč« pred ob-
veznostjo izvžoanja zakonov.
Pravo kršpo tudi tisti, ki so
po ustavni funkciji odgovor-
ni za njegovo izv^anje.
Ker sem zadnji odstavek
pravzaprav prepisal iz Kri-
tične analize, sprašujem
predsednika Zimška, če nje-
govo stališče o črnih ^ad-
njah v bistvu ne pomeni na-
daljevinja škodljive prakse
pri Ü '£yanju ustavnosti in
zakonitosti? Pri( akujem
konlcretne odgovore
PETER KA\ ALAR,
Celje
Poštene
prodajaiice
v ponedeljek, 1 тада
sem nakupovala v samopo-
strežni trgovini Merx na
Ljubi mski cesti, pred ben-
cinsko črpalko. Nakupljene
stvari sem plačala, jih zložila
v vrečko in odnesla. Pozno
popoldan sem ugotovila, da
sem izgubila denarnico z
vsemi dokumenti. Ker je do-
ma nisem našla, sem se na-
potila v omenjeno trgovino.
Prijazne trgovke so denarni-
co našle spravljeno v blagaj-
ni trgovine. V njej so bih vsi
doku^-ienti in nedotaknjenih
3000 uin. Vesela sem trgov-
kam ponudila nagrado, ki pa
je niso sprejele, češ da oprav-
1јгцо le svojo dolžnost. Vsem
trgovkam te trgovine se is-
kreno zahvaljujem in jih da-
jem za vzor vsem ost Jim lju-
dem, ki del^o v javnih
službah.
VLADKA HA^IERLE,
Celje
V premisieic
Celje postna spet rnesto,
ki ga moraš imeti rad! Že od
mahh nog smo bih ponosni
na belo mesto, ki dobiva s
prenovo mestnega jedra spet
lepo podobo. Kot lahko ugo-
tavljamo, se pristojni zelo
trudijo, da bi dali središču
starega mesta ustrezen videz
in to jim tudi uspeva že ne-
k^ let. Vedno znova kaj od-
krijejo pod starimi ometi,
spoznavno nekdanje stav-
barstvo v mestu ob Savinji
in ohranjajo prvobitnost
zgradb. Kar nesluteni zakla-
di se skrivajo v tistih starih
hišah!
Mishm, da je ta prizadeva-
nja treba pohvahti iz večih
vidikov, nenazadnje tudi s ti-
stega, ki se kaže v tem, da se
mladi ljudje zanimajo za ure-
ditev stanovanj v starem sre-
dišču. Tako bo postalo to tu-
di sicer mlado. Seveda pa je
izrednega pomena ohranja-
nje starega videza za obisko-
valce, domače in tuje. Ob
tem pa si mislim, da bi kaza-
lo še razmisliti o ustrezni
obeležitvi pomembnih stavb
v Celju. To ve^etno ne bi bil
nedosegljiv cilj, seO se da
takšno delo opraviti na ce-
nen način, vendar ne cenen
na račun videza in vsebine.
Na кгп pri tem še posebej mi-
shm?
Celje je pomenilo v času
narodnostnega boja zelo ve-
hko, saj je takrat na Štajer-
skem bilo središče raznih na-
prednih dejavnosti, zato bi
kazalo bolje obeležiti Narod-
ni dom, nekdanja šolska po-
slopja, ki kot taka tonejo v
pozabo. Zvezni dom, stavbo
v kateri je delovala Mohorje-
va družba po presehtvi s Ko-
roške, tudi dr. Ivan Dečko bi
verjetno zaslužil kakšno
ploščo na hiši v Gaberju, ki
mu je nekoč pripadala; pa
saj strokovnjaki vse to bolje
vedo kot jaz, zak?y bi še na-
števal.
Tako bi Celje ob lepem in
urejenem središč.^, dobilo še
pomembne vidne dokaze za
njegovo pestro, vsestransko
odločno narodno vztr^nost
v časih, ko nam je grozilo hi-
tro potuj čevanje.
Še živijo ljudje, ki bi lahko
marsikatero stavbo v Celju
opisah glede na dejavnosti,
ki so nekoč bile v njej. Če ne
bomo v tej smeri кцј več što-
rih, bo morda za marsikaj
prepozno in v pozabo bo šla
tista preteklost na katero bi
moral vsak Celjan biti po-
nosen.
ALEKSANDER
VIDEČNIK,
Mozirje
Poštenost 'П
mieico
V Novem tedniku sem za-
sledila pismo Pootenost pri
mleku in odgovor Alojza Si-
baia iz Slatine. O tem imam
svoje mnenje.
Prvo pismo je polno resni-
ce, tihe tožbe oškodovanega
kmeta pri mleku. Čeprav me
spor ne zadeva, saj živim v
Zahodni Nemčiji, sem priza-
deta kot ženska slovenskega
porekla in kot ženska, ki te
кгаде pogosto obiskujem.
Razmišljam in premlevam,
kako se je ta zadeva čudno
razvijala in čudno končala.
Prav v tej vasi poznam nekaj
ljudi, ki jih obiskujem že več
let, njihove težave, nepo-
membne spore, delo in slu-bi
z letino. Zabolele so me vr-
stice prizadetega kmeta, ob-
javljene v NT 27. marca. Kot,
da ne piše le o krivicah v
Slatini, ampak še kje. Kaj
vse je mogoče na dežeh, iz-
ven lepih mest... Obiskala
sem oškodovanega kmeta, ki
mi je povedal, kako se skuša
izvozlati iz te zavozlane
mlečne mreže. Toda, demaš-
nji kmet gre s časom naprej.
Šibal omerya v svojem pi-
smu, zakaj natakarica ne
imenuje »kor^jžnega kme-
ta«. Sprašujem: je važno nje-
govo ime ah dogodek sam in
ime zbiralca mleka. Sprašu-
jem: kako dolgo že v knjigah
popravljajo številke in kako
je bilo z mericami? Sprašu-
jem, kako da nekateri že dol-
go nosijo mleko v precej bolj
oddaljeno zbiraLiico? Nad
dejanji, kot je opisano, se
zgražam. Vsa čast natakarici,
da je javnosti povedala za
dogodek. Žalostno pri tej za-
devi je, da je moral prizadeti
kmet po tohkih ovinkih do-
kazovati, da se mu je delala
krivica.
Danes živimo v 20. stolet-
ju, v svobodi in napredku in
treba je pomagati, kjer je po-
moč potrebna, ne pa škodo-
vati.
Takšna in podobna deja-
nja bi morali pooblaščeni
ljudje temeljito preiskati in v
kali zadušiti, k^ti najslabši
je slab vzgled.
S. M.,
Offenburg ZRN
prireditve
V	SLOVENSKEM UUDSKEM GLEDALIŠČU V
CELJU bodo jutri ob 18. uri uprizorili dramo Henrika
Ibsna Stavbenik Solness. Predstava bo za abonma
Laško in izven.
V	KNJIŽNICI V TITOVEM VELENJU pripravtjajo v
okviru petkovih kulturnih večerov Klavirski recital
pianistke Brigite Pavhn. Jutrišnji kulturni večer se bo
pričel ob pol osmih zvečer.
V	DVORANI ZDRAVILIŠKEGA DOMA V ROGA-
ŠKI SLATINI bo danes zvečer ob pol devetih nasto-
pila skupina Bojana Adamiča. Prireditev so naslovih
Šanson in kitara.
V	soboto, 14. junija pa bo v dvorani Zdravihškega
doma Večer št^erske folklore. Pričel se bo ob pol
devetih zvečer, nastopila pa bo folklorna skupina
Vinko Korže iz Cirkovcev.
V	l^UBU bo danes ob 20. uri predavanje o Južni
Ameriki. Predavala bo Luča Perharčič iz Ljubljane,
predavanje pa bo opremljeno z diapozitivi.
Jutri bo v KLjUBU od 16. do 24. ure šeihovski turnir.
Zmagovalec turnirja bo dobil polletno prosto vstop-
nico za vse prireditve v KLjUBU.
V	soboto, 14. junija pa boste v KLjUBU lahko pri-
sluhnih ljubljanski country skupini Peter JClepec. Nji-
hov koncert se bo pričel ob 20. uri. Vstopnina 200 din.
V	LETNEM GLEDALIŠČU V GRIŽAH bo v soboto,
14. junija koncert s kresovanjem: Pojo naj ljudje, ki se
bo pričel ob 16. uri. Na tem malem taboru, ki ga
pripravljajo v okviru poletnih kulturnih prireditev, bo
nastopilo en^st pevskih zborov z več kot 400 pevci,
sodelovala pa bo tudi godba na pihala Zabukovica. Po
prireditvi bodo prižgah kres in pričeh z zabavnim pro-
gramom.
V	LIKOVNEM SALONU V CELJU je odprta razstava
Finskega plakata, ki so jo pripravih v sodelovanju z
Obalnimi galerijami iz Pirana in Cankaijevim domom
iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 21. junija.
V	GALERIJI KULTURNEGA CENTRA IVAN
NAPOTNIK V TITOVEM VELENJU je odprta raz-
stava shk Mirne Pavlovec. Razstava bo odprta do 25.
junija.
Po sklepu DS z dne 29. 5. 1986
DO Tajfun, Planina pri Sevnici
objavlja
javno licitacijsko prodajo
stanovanjskih prostorov
Stanovanje je v poslovno-stanovanjskem objektu Ka-
lobje 23. Skupna kvadratura stanovanja znaša
70,90 m^.
Izklicna cena stanovanja je 7,643.012 din.
Kupci morajo pred pričetkom licitacije položiti var-
ščino v višini 10% izklicne cene pri blagajni DO
Tajfun na Planini.
Licitacijska prodaja bo dne 17. 6.1986 ob 8. uri pred
stanovanjem Kalobje 23. Ogled je možen pred pro-
dajo 16. 6. 1986.
Tenis - vsak dan od 8. do 21. ure.
Začetni tečaji tenisa: vsakih 14 dni - pričetek
novega tečaja bo 16. 6. ob 18. uri.
Prijave in rezervacije pri varnostniku Zavoda, tel.
33-098.
Savna - ob delavnikiti od 17.30 do 20.30 ure,
sobota in nedelja zaprto.
Kegljišče - ob delavnikih od 12. do 22. ure, sobota
in nedelja od 8.-20.
Bazen - zaprt do 10. oktobra.
Dvorana - petek 13. 6. in sobota 14. 6. rokometni
turnir ob 40-letnici rokometnega kluba Aero Celje.
Avto sejem rabljenih avtomobilov in motorjev
vsako soboto od 7. do 12. ure
V soboto. 21. junija od 17. do 24. ure pričetek
poletnih zabavnih prireditev na ploščadi pred dvo-
rano Golovec.
Vabljeni!
12. STRAN > NOVI TEONIK
12.
Brigadirji pripravljeni - dom ne!
Slovesnost ob otvoritvi ZMDA Kozjansko le zagrenil pogled na neureteno brigadirsko naselje v Šentvidu
stene kulturnega doma v
Šentvidu pri Planini so se
skoraj zamajale, ko se je v
dvorani oglasilo gromko
pozdravljanje in vzklikanj
brigadirjev. V nedeljo je bi
namreč slavnostna otvorit
letošnje zvezne mladinske
delovne akcije Kozjansko,
kulturnem domu pa so ob
tej priložnosti mladi iz La-
škega pripravili kratek pn
gram.
Akcijo je odprl Tone An-
derlič, sekretar RK ZSMS,
brigadiije pa je v imenu or-
ganizatoij ev-laške, šentj ur-
ske in sevniške občine -
pozdravil Mirko Čander,
predsednik predsedstva ak-
cije. Ob tem se je brigadir-
jem opravičil, da dom ni na-
rejen tako kot bi moral biti
in želel, da bi kljub temu do-
segli dobre delovne rezul-
tate.
Brigadiiji, ki so prispeli ti-
sto dopoldne ali pa že dan
prej, so si že lahko ogledali
naselje, zavili v kuhinjo in
jedilnico ter ocenili, v kakš-
nih pogojih bodo živeli in
delali. Prišli so iz štirih re-
pubUk: Slovenije, Hrvaške,
Srbije ter Bosne in Hercego-
vine. Večina jih je že izkuše-
^nih brigadirjev, med njimi
pa so bili tudi začetniki, pa
tudi takšni, ki so komaj do-
bro zlezli iz plenic.
V brigadi, ki je prišla iz
Visokega, je bila na primer
polovicabrigadiijevml^ših
od 15 let. Med njimi je bil
tudi devetletni Faruk, ki si
je moral brigadirsko unifor-
mo kar pošteno zavihati, da
je ni vlekel za sabo. Kljub
mladosti paje to že njegova
druga delovna akcija. Na
Kozj ansko j e prišel z očetom
Džemalom Fri jakom, ki je
brigadir že deveto leto. Ven-
dar paje bil ob prihodu kar
malo razočaran in nejevo-
ljen, 8£ц je pričakoval boljše
pogoj e ži vlj enj a. Motila ga j e
vlaga v spalnicah, premalo
izbire pri hrani, rekreaci-
ji... »Če bi vedeli, da bodo
takšni pogoji, sina ne bi pri-
peljal s seboj,« pravi
Džemal.
Precej bolj prizanesljiva
pri ocenj evanj u naselj a pa j e
bilaAleksandraPetkovićiz
Kruševca, ki je na akcijo pri-
peljala tudi svoji hčerki.
»Zdi se mi povsem normal-
no, da prve dni še ni vse ta-
ko, kot bi moralo biti, zato
tudi ne želim ocenjevati ali
so pogoji dobri ali slabi. To
se bo pokazalo šele kasne-
je.«TudiAleksandraprihaja
na akcije že deseto leto, pri
tem pa izkoristi svoj redni
dopust.
Podobnega mne^a je bil
tudi D juro Miloše vič iz Kra-
nj a, ki je v Šentvid prišel
skupaj z gumaiji iz vse Ju-
goslavije, ki so sestavljali
brigado Mladi gumarac. »Če
smo brigadiiji, potem mora-
mo tudi živeti brigadirsko in
ne moremo pričakovati, da
bo v naselju tako kot v ho-
telu.«
Sicer pa hotela veijetno
tudi nihče ni pričakoval.
Glede na zaplete ob začetku
akcije pa lahko samo upa-
mo, da bo nadaljevanje ne-
koliko boljše in da bodo bri-
gadiiji opravili naloge, ki so
jih v programu zapisali;
T. CVIRN
FOTO: EDI MASNEC
Aleksandra Petkovič iz Kruševca bo izkoristila na akaji svoj redni dopust, s seboj pa je
pripeljala tudi hčerki.
Djuro Miloševič iz brigade
Mladi gumarac, ki jo je or-
ganizirala Sava iz Kranja.
Devetletni Faruk Frljak Je kljub mladosti že izkušen bri-
gadir, na Kozjansko pa ga Je pripeljal njegov oče Džemal
(desno).
»Depadansa«
Koziansko
Ko so brigadirji na Kozjan
vedeli, da bodo udeleženci ^
Rogli spali v depandansah, $
ko le grenko nasmehnili in
tolažbo brigadirsko naselje ^
du preimenovali v »depandq
jansko«. Kakšna je ta »dej
pove podatek, da ob prihodu
bilo vode in elektrike, ki«
spalnice, ki so jih obnavlja
bile dokončane le delno, 6
bilo do začetka akcije le še n
Seveda so vsi v štabu pop
delo, ob grožnjah, da ne bo a
so se prebudili tudi odgO|
Šentjurju in pripravili neka]
ških popoldnevov. Do otvorit
ko uspeli naselje pripraviti
tek akcije. V kuhinji se je
videlo, da je sveže prepleska
dar je vsaj ta obnovljena
Hkrati pa se je že pokazalo, d
načrtovalci nespretni in je s
binja prevelika, jedilnica
majhna.
Akcija i e je v nedeljo kiji
zapletom pričela, očitno pa o
torje izkušnje iz preteklih
nič ne naučijo. Zamude in
pripravljen program dela in
nih dejavnosti so se namreč ]
le vsa leta, tokrat pa so k tem
še zamudo pri obnovi doma.
tem v Šentjurju in drugih
jasno kažejo svoj odnos do a
je sicer vsem dobrodošla, ko
graditi vodovode in ceste, o
ko je treba zanjo tudi nekaj {
ti in jo vsaj dobro pripraviti
Poplava na Hudinji
Dolgotrajno deževje, ki je
povzročilo največ preglavic
in škode kmeti^cem ter precej
nevšečnosti v prometu, bodo
pomnili tudi v družini Brus-
njakovib ob Skaletovi ulici
na Hudinji, ki jim je v noči od
četrtka na petek poplavljeni
1'ravniški potok žalil vse
kletne prostore hiše in garaže
ob stanovanjski hiši.
Dogodek kot tak bi bil pri-
meren za stolpec v kroniki in
za zavarovalnega agenta, če ne
bi potok prestopil bregove za-
to, ker se je zamašila rešetka
pred kanalom za meteorne in
fekalne vode, ki ga je ravno v
tem času zgradil celjski Nivo,
in zaiadi ugibanj, k io je kriv,
da rešetka pred vstopom v ka-
nal ni bila očiščena.
Vrsto let je predstavljal
Travriški potok os'ednji pro-
blem v krzgevni skupnosti Hu-
dinja, séò je kot zbirr Inik mete-
ornih in tudi fekalnih voda ter
vsega tistega, kar so vanj me-
tah v ryegovem zgornjem to-
ku, prej kot na otok spominjal
na greznico in zbirališče glo-
dalcev z dolgimi repi. Zatiska-
nju nosov in tudi občasnemu
prodiranju smrdeče podtalni-
ce v bližnje bloke so na Hudi-
nji sklenili narediti konec, s^
je kanahziranje Travniškega
potoka dobilo svoje mesto tu-
di v programu celjskega tretje-
ga samoprispevka. Prav v tem
času projektant in izvajalec
del, Nivo, zaključuje prvi del
kanaliziranja Travniškega po-
toka. Investitor objekta je Za-
vod za planiranje in izgradnjo
Celje, projektant in izv^alec
del pa celjski Nivo. Krajevna
skupnost je k skupni vsoti 26
mio dinaijev primaknila 16
milijonov.
Stanje n^ bi bilo torej bi-
stveno boljše, (zato tudi iz-
gradnja) že prvo dolgotrajnej-
še deževje in hud naliv v noči
od četrtka na petek pa je poka-
zalo, da ni nič boljše. Še več.
takšne poplave v tem p
ne pomnijo od leta 195
Res je, da gre v tem
dogodku za ekstrem
mer, saj je do zamašitv
ke prišlo sredi noči, vei
ne bi morali biti ravnol
nih" primerih n^bolj p
Takšnih potokov, ki se
v kanahzacijo, v Čelju i|
ci i i veliko, zato bi upn
Nivo moral zagotoviti i|
rešetk. Ponekod so s p<
mi o upravljanju in J
potokov to dobro rešil'
primeru, ko še ni bilo I
nefa prevzema objek
so imeli ta torek) in tu
kršne pogodbe, s katei
za čiščenje zadolžen kc
pa je za dogodek od|
Nivo. Posebej še, ke
Travniški potok kar
zato, da bi bilo stan'
boljše in ne slabše kol
R. PAI
Foto: E. M
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Je luknjasta streha kazen za stanovalce?
Bloku na Planini pušča streha, nova opeka pa čaka na dvorišču
Ko smo na Planini pri Sevnici iskali blok s hišno šte-
vilko 76, smo najprej zavili k starejšemu izmed obeh, ki
stojita v kraju. Zdelo se nam je bolj verjetno, da se v
tistem bloku dogajajo stvari, o katerih nam je po telefonu
pripovedovala ena izmed stanovalk in sicer, da jim ob
vsakem deževju voda teče v stanovanje, da pa se stano-
vanjska skupnost v Šentjurju za to ne zmeni. To naj bi
trajalo že nekaj let, ne da bi se karkoli spremenilo.
Vendar pa se je izkazalo,
da je bilo naše sklepanje o
starih in novih blokih pov-
sem napačno. »Grešnik« je
bil namreč blok, ki ga je In-
grad postavil pred dobrimi
sedmimi leti, vanj pa se je
vselilo šestnajst strank z ra-
zhčnih koncev Kozjanskega.
Ko smo si blok natančneje
ogledah, smo res opažih, da
je bila opeka na strehi ne-
kam čudno zdrobljena, raz-
pokana, ponekod na robovih
pa so zevale luknje. Tudi na
stenah so bile opazne sledi,
ki jih je pustila voda. Še bolj
očitne dokaze o puščanju
strehe smo našh v samih sta-
novanjih.
Nada Zorko, ki skupaj s
hčerko živi v enosobnem sta-
novanju, je pokazala made-
že, ki so ostali na steni in
stropu sobe, kjer voda cur-
koma teče v stanovanje, ka-
dar je večji naliv. Podobno je
tudi v kuhinji in kopalnici.
»Na balkonu so zaradi raz-
močenosti začele odpadati
ploščice in lepega dne bo
kakšna nekomu priletela na
glavo,« pravi Nada Zorko in
pokaže veliko luknjo v strehi
nad oknom, skozi katero se
vidi jasno nebo. Tudi žleb ob
balkonu ima veliko luknjo,
skozi katero voda teče v ku-
hinjo. »Kadar se pripravlja
na dež, hitro prestavim nekaj
kosov pohištva, da ne teče
ravno po njem, vendar pa je
ponekod vlaga že opravila
svoje,« pravi Nada Zorko.
O vsem tem je seveda ob-
vestila stanovanjsko skup-
nost. Pismeno prošnjo, пад
se stvari uredijo, je poslala že
pred leti, ko ji je prvič prite-
klo v stanovanje, pa ni bilo
nikogar od stanovanjske, da
bi si stanje ogledal. Pred ča-
som pa je obvestila tudi svo-
jo delovno organizacijo Tolo,
kjer je stanovanje dobila.
Je res bolje
molčati?
Seveda pa teh težav nima
le Nada Zorko. Stopili smo
tudi do predsednika hišnega
sveta Zdravka Kovačiča, ki
stanuje v podstrešnem sta-
novanju in ima potemtakem
še več težav, kadar dežuje.
Priznal je, da nekaterim res
teče v stanovanje že odkar so
se vselili, vendar pa je menil,
da njegove težave niso tako
grozne, čeprav so bih po ste-
nah kuhinje očitni madeži,
ki jih je pustil naliv. Zanima-
lo nas je, kaj je storil hišni
svet, da bi problem rešili.
Zdravko Kovačič pa je dejal,
da se niso sestali že kar nekaj
čas^ saj se to sploh ne spla-
ča. Ce se že o čem dogovori-
jo, se tega nihče ne drži in
potemtakem so sestanki ne-
potrebni. »Sicer pa, kaj bi
kar naprej nadlegovali sta-
novanjsko. Bolje da smo tiho
in potrpežljivo čakamo,« je
dejal predsednik hišnega
sveta.
Podobnega mnenja je bil
tudi podpredsednik Roman
Pušnik, ki je hkrati tudi kur-
jač v bloku. »Na stanovanj-
ski smo večkrat povedali,
kakšne probleme imamo, pa
so nam rekli, da ni opeke, pa
da ni denaija ... Veijamem,
da je vse to res in zato ne
vidim razloga, da bi jih mo-
rali kar naprej priganjati in
teijati, da nam uredijo stre-
ho,« je dejal Roman Pušnik.
Očitno pa je tudi njihovo
molčanje in čakanje dalo re-
zultate, čeprav je do končne
rešitve problema še daleč.
Tako je stanovanjska pred
meseci priskrbela novo ope-
ko, ki jo je dobila na račun
garancije, vendar pa opeka
vse od jeseni čaka na kupu
pred blokom, da bodo na sta-
novanjski našh koga, ki jo bo
pripravljen tudi položiti in to
čim ceneje. Doslej ga še niso
našli.
Če Ile bi bilo nekega
sejma...
Na stanovanjski skupnosti
v Šentjurju se spominjajo,
da so se prve reklamacije
stanovalcev tega bloka poja-
vile že kar kmalu po vseUtvi.
Po nepreverjenih podatkih
naj bi bila kriva slaba strešna
opeka, ki se je kmalu začela
drobiti in razpadati, ker In-
grad ni položil ustrezne kva-
htetne opeke. Bogo Amon,
ki je na stanovanjski skup-
nosti v Šentjurju zadolžen za
vzdrževanje pravi, da je od
leta 1984 poskušal stvari ure-
diti in preko Ingrada uvelja-
viti reklamacije. Ingrad pa je
odgovarjal, da so zanj delali
kooperanti in daje del delov-
ne organizacije iz hrvaškega
Zagorja, ki je izdelovala
strešno opeko, šel v stečaj,
tako da na stanovanjski niso
mogh nikoli dobiti nikogar
izmed predstavnikov po-
djetja.
Po besedah Boga Amona
pa so se čisto slučajno na ne-
kem sejmu srečali s pred-
stavniki te delovne organiza-
cije, ki so jim povedali, da se
še vedno lahko obrnejo na
njihov reklamacijski odde-
lek. Lani konec poletja je na-
to res prišla komisija, oceni-
la škodo in priznala sto od-
stotno reklamacijo. Tako je
stanovanjska dobila opeko,
sama pa naj bi zagotovila
človeka, ki jo bo položil. Ka-
zalo je, da ne bo težav, dokler
SI mojstri niso ogledali bloka
m ugotovih. da bo delo izred-
no težko, saj so na podstreš-
ju stanovanja in bi zato mo-
rali streho pokrivati z zuna-
nje strani. To pa je precej
bolj zahtevno, pa tudi nevar-
no. Tako so bili tudi predra-
čuni izredno visoki, menda
kar 3 milijone dinarjev in to
se je predstavnikom stano-
vanjske skupnosti zdelo pre-
več, saj bi jim streha požrla
dvomesečno stanarino. V
teh dneh tako še vedno išče-
jo različne variante, ki bi bile
cenejše, strešniki pa med-
tem še vedno čak^o na dvo-
rišču bloka. Doslej so kar
uspešno kljubovali zimi, pa
tudi različnim otroškim
igram. Toda, kako dolgo še?
Kazen mora biti
vzgojna?
Na stanovanjski skupnosti
zagotavljajo, da bodo v na-
slednjih dneh problem rešili,
hkrati pa bodo zamenjali tu-
di dotrajane kleparske izdel-
ke. Tako bodo po sedmih le-
tih življenja pod luknjasto
streho stanovalci le dobili
novo, ali pa tudi ne. Za neka-
tere je to kmalu, za druge ze-
lo pozno. Nekatere tadcšne
stvari motijo, druge pač ne.
Če pa že nanese, da se takšni
ljudje zn^dejo pod isto stre-
ho in v istem bloku, potem
bi bilo dobro, da bi se kd^
tudi dogovorih, katera pot je
trsta, ki se zdi vsem dobra.
V	bloku na Planini 76 tega
niso v vseh sedmih letih sto-
rili niti enkrat. Morda je bil
svetla i^ema tisti čas, ko so
se odločili za aenjavo peči
in so prešh na ogrevanje s
premogom. S skupnimi
močmi so takrat postavili de-
ponijo za prem )g in celo sa-
mi nabavili material. Nato so
njihovo dogovarjanje in
skupne akcije spet preglasili
prepiri, nevoščljivost, obre-
kovanje, pa tudi povsem pi-
šmevuhovski odnos do vse-
ga, kar ni »moje«. To se je
zelo lepo pokazalo tudi pri
plačevanju stanarine, ogre-
vanja, elektrike in vseh osta-
lih stroškov, pri čemer je
blok slovel kot eden n^bolj
nediscipliniranih, razpušče-
nih in problematičnih. Mor-
da ob vsem tem tudi ne pre-
seneča, da so na stanovanj-
ski »pozabih« na njihove
probleme.
V	zadnjem času so se tudi
te stvari nekako uredile,
menda sedaj ni več neplačni-
kov. Bo to zaleglo, da bodo
tudi na stanovanjski skup-
nosti v Šentjurju začeli raz-
mišljati o bloku drugače in
da bodo končno našh tudi
človeka, ki bo položil nove
strešnike?
Po sedmih letih čakanja si
to stanovalci vendarle zaslu-
žijo, doslej so jih že dovolj
»kaznovali«. Ob tem pa bi
veljalo pomisliti tudi na sta-
novanja, ki jih voda uničuje,
pa na pohištvo stanovalcev,
ki ga je danes težko kupiti.
Nekako še razumeš, da je
težko uveljaviti reklamacijo,
če je prišlo pri gradnji do na-
pak, težje pa razumeš, da
mora opeka nek^ mesecev
čakati na dvorišču, medtem
ko stanovalcem še vedno te-
če na glavo. Če pa jim že te-
če, potem je še bolj nerazum-
ljiva njihova pasivnost in
vdanost v usodo. Ali so lju-
dje res sprejeli misel, da je
bolje molčati in počakati, ka-
ko se bodo stvari razvijale
kar same po sebi?
TATJANA CVIRN
FOTO: EDI MASNEC
Podpredsednik hišnega sveta na Planini 76 Roman Pušnik, v ozadju pa blok z luknjasto
streho.
Nada Zorko kaže luknje v strehi, kjer ji ob vsakem nalivu
teče v stanovanje.
Nova strešna opeka čaka že nekaj mesecev lepo zložena na dvorišču pred blokom in doslej je kar uspešno kljubovala
otroški razposajenosti.
14. STRAN - N'^VI TEDNIK
12. JUNIJ 1986
Nagrajena fotografija Pionirji fotografirajo
SIMON VODEB, COŠ Fran Roš, Celje - KOLINE
V Vrtiljaku objavljamo danes tudi nagrajena spisa,
ki sta bila izbrana med številnimi spisi prispelimi na
natečaj Ljubljanske banke.
Kako smo se igrali
Indijance
Bila je topla, sončna nedelja.
Sonce je pripekalo kot še nikoli.
Srečali sva se zunaj. Dolgo sva
premišljevali, kaj bi S' 'grali. Do-
mislili sva se, da bi se igrali indi-
jance. Od daleč sva zagledali Mi-
haelo, kako je prihajala s polno
košaro sladkarij. Posredovali sva
ji najino idejo. Bila je navdušena.
Vse tri smo se zmenile, da bo
poglavar plemena Apačev Miha-
ela. Zvezala naju je rb drevo in
rekla, naj ne kričimo. Mihaela je
na kup nanosila suhe veje. Priž-
gala je ogenj in začela plesati boj-
ni ples okoli naju. Kar naenkrat
se je ustavila ter se sklonila k
ognju. Pri tem sva jo brcnili v
zadnjico. Mihaela se je ustrašila
in naju od jeze polila z vodo. Bili
sva mokri, da je kar teklo od na-
ju. Pritisnilo пгци je na stranišče.
Toda Mihaela se še požvižgala ni
na to. Iz najinih hlač je priteklo
nekaj mokrega. Pogla, ar seje za-
čel na ves glas smejati.
Kar naenkrat se je zaslišal ma-
min glas: »Tanja, Polona, takoj
na kosilo! Že ves čas vaju iščem
okoli blokov!«
Po kosUu nisva smeli več ven,
ker sva se polulali. Tako je bilo
najinega veselja in igre konec.
POLONA KOŠAR, 4. c
TANJA ZAVŠEK, 4. a
OŠ Primoža Trubarja
LAŠKO
Striček Svet
»Aaaaah,« se je pretegnil stri-
ček Svet in se skobacal iz tople
postelje. »Štihnilo« ga je v križu.
Ogledal si je svojo okroglo in za-
valjeno postavo. »Ej, starost, sta-
rost ...«
Striček Svet pa še ni bil tako
star. Saj pet milijard let res ni
nobena starost. Samo zdravnika
je bil potreben, zato se je odpra-
^ vil k njemu. »Striček Svet, niste
stari, samo bolni ste!«
»Kje pa!« se je razhudil starec.
»Kar poglejte se v ogledalo!«
Striček je res pristopil in zma-
goslavno vzkliknil: »Ha, kaj pa
so potem te starostne pege?«
»Oh, to so madeži nafte na oce-
anih, ladje jih puščajo za sabo.
Onesnažujočo vodo, veliki dim-
niki in avtomobili pa zrak.«
»Uh, te presnete mušice, kar
naprej letajo okoli glave!«
»Oh, striček Svet, to so le hrup-
na letala!«
»Pa je vseeno starost. Včasih
sem bU tako mlad in prožen, da-
nes pa so moje kosti tako polom-
ljene in trde.«
»Ja, včasih ste bili polni neokr-
цјепе divjine in livad, ki se vse
bolj umikajo betonskim me-
stom.*
»Pa tako težko diham,« je po-
tožd.
»Seveda, ko se je pa človek, ta
presneti mali parazit, zagrizel v
tvoja pljuča, v tvoje velike gozdo-
ve! Ljudje so malomarni, v gozd
priiejo na nedeljski izlet in v
njem ,pozabijo' pohio od-
padkov.«
»Pa sem menda res bolan,« se
je prestrašil. »Tako me peče po
koži...«
»Ne, le odvržena steklenica je
zbrala sončne žarke in zanetila
požar v travi.«
»Pa želodec me tudi boli!«
»To bo najbrž od kemikalij.«
»Kemikalij?«
»Da, tovornjak z njimi se je
prevrnil. Vsi so reševali šoferja,
kemikalije pa so stekle v tvojo
notranjost.«
»In tu pa tam mi zraste gnojni
mehur, ki se razpoči v obliki go-
be. Zadnje čase so kar pogosti.«
»To je pa najstrašnejše orožje,
ki si ga je omislil človek. Atom-
ska bomba. Ljudje jih imajo, da
lah to z njimi uničijo tebe. Svet.«
Striček Svet se je od groze se-
sedel in kar naprej ponavljal:
»Uiičijo me, uničijo me ...«
Topo je gledal predse: »Le za-
kaj me hočejo uničiti? Saj tako in
tako ne morejo nikamor drugam,
na noben drug planet!?«
TANJA ŠTANTE, 8. r
OŠ Bratov Dobrotinšek
VOJNIK
Kaj bom postala
Rada bi postala pevka. Pela bi
različne pesmi. Pojem zelo viso-
ko in lepo. Ker hodim v glasbeno
šolo, se mi je posluh zelo razvil.
Rada bi pela na evrovizijah.
Rada bi, da bi bila čim bolj
uspešna in da bi dosegla prvo
mesto. In upam, da mi bo uspelo.
Zelo rada pojem. Doma si izmi-
šljujem pesmi in note. Tako mi
mineva čas. In to me zelo veseli.
Rada bi bila zelo uspešna
pevka.
POLONCA KRAJNC, 3. d
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Anekdota
V ni^ih razredih smo se veli-
kokrat pogovaijali o avtomobi-
lih. Tovarišica je večkrat vpraša-
la, s katerim se najrajši vozimo.
Odgovaijali smo: z osebnim, z
avtobusom, s tovornjakom ...
Kar naenkrat pa je Matjaž zav-
pil: »Jaz se pa najraje vozim v
rešilcu!«
Tovarišicoje zanimalo, zakaj
ravno v rešilcu.
Matjaž je odgovoril: »Zato, ker
tam lahko ležim!«
SAŠA MANDELC, 6. a
OŠ bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Na razstavi psov
Pred leti je bila v Mariboru ve-
lika razstava psov, ki sem si jo
tudi jaz ogledala.
Najprej smo si ogledali pse, ki
so pred nami in sodniki pokazali
svoje znanje - od čisto preprostih
vaj do tudi že kar težkih. NćObolj
od vseh psov sta se izkazala dva
ovčaija in doberman. Sledilo je
telesno ocenjevanje psov. Pred
ljudi, ki so ocenjevali pse, so last-
niki vodili lepe, počesane in tudi
malo naUšpane pse. Največ poh-
val in naših pogledov je dobil ču-
dovit chow-chow, vendar mu
strogi sodniki niso dali najvišjih
ocen. Meni pa so bili všeč tudi
dolgodlaki škotski ovčarji, plan- '
šarski in pirenejski psi, kraški
ovčarji, stari angleški ovčarji in
drugi.
Ker nisem navdušena nad lov-
skimi psi, majhnimi pthči in dru-
gimi družnimi psi sem med nji-
hovim ocenjevanjem raje šla na
sok, vendar moram priznati, da
so bUi nekateri lepi.
Nato so predstavili kraškega
ovčarja in povedali, da so ustano-
vili društvo, ki skrbi, da naš prvi
slovenski pes ne bi izumrl. Nato
je bilo razstave konec.
Takrat pa je mimo mene prišel
majhen psiček in se mi prijazno
dobrikal. Hotela sem ga poboža-
ti, on pa se je sunkovito obmil in
me skoraj ugriznil. Tako bi se to
lepo popoldne zame končalo
skoraj tragično.
NATAŠA LESKOVŠEK, 6. c
Prva osnovna šola
CELJE
Po šipi ie zdrsela
kapljica
Nekoč je živela majhna dežev-
na kapljica. Želela je, da bi pri-
stala v luži. Nekega dne je skoči-
la iz oblaka. Med potjo je mislila,
kje bo pristala. Pristala je na šol-
ski šipi. Ko je drsela po šipi, je za
seboj puščala sled. Medtem je
postajala vedno manjša. Morala
je še preplezati okenski okvir in
že je bila v luži. Tam je našla
svoje prijateljice.
GORAZD PLANKL, 4. r
OŠ 3. bataljona VDV
VITANJE
Atkina zanka
Ali poznaš znak UNICEFA! Posku-
si ga narisati!
Dopisnico, na katero si prilepil narisani
znak, pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kon-
gresa 3a, 63 000 CELJE, do torka 17. junija
1986. Med prispelimi rešitvami bomo izžre-
bali nagrajenca tovarne AERO.
KOMUNALNO OBRTNA
GRADBENA DO LAŠKO
Trubarjevo nabrežje 9
Komisija za delovna razmerja
TOZD OBRT, MONTAŽA, GRADBENIŠTVO
razpisuje
prosta dela in naloge
-	KV stavbnih kleparjev
-	KV vodovodnih instalaterjev
-	KV zidarjev
-	KV elektroinstalaterjev
-	KV keramičarja
Pogoj:
za vsa razpisana dela in naloge se zahteva poklicna
šola ustrezne smeri, delovne izkušnje zaželene.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim
delom.
Komisija za delovna razmerja
TOZD KOMUNALA
razpisuje
prosta dela in naloge
-	komunalnih delavcev
Pogoj:
- NK delavec
Osebni dohodek ca. 70.000.- din.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim
delom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
sprejema kadrovska služba DO 8 dni po objavi. O
izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po preteku
roka za sprejem prijav.
12. JUNIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 15
0 v nedeljo zjutríy so mo-
rali miličniki že ob pol
osmih posredovati v Dal-
maciji v Linhartovi ulici.
Alojz C. iz Vrunčeve uhce
je ta dan res pohitel in mi-
ličniki so ga našli že pošte-
no nakresanega.
•	Cvetko K. iz Završ pri
Grobelnem je nedeljo do-
poldne razgrćgal pri vratar-
ju obrata TÍO2 v Cinkarni.
Tudi, ko so prišli mihčniki,
se nikakor ni pomiril, zato
je nedeljo preživel na Po-
staji milice - v prostorih za
treznenje.
•	Jože Š. je že star znanec
miličnikov in sodnika za
prekrške. Prejšr\ji petek
popoldne je na Mariborski
cesti v СеЏи napadel Joži-
co Š., ker pa ima že precej
izkušenj, je uspel pobegniti
še pred prihodom mihČni-
kov. Ker seje Jože že zado-
sti spoznal s sodnikom za
prekrške in ker ima za sabo
že kar precej pretepov, ga
bodo miličniki tokrat po-
slali še malo na sodišče -
ovadili so ga zaradi kazni-
vega dejanja nasilništva.
•	Delavci Slovenijalesa v
Medlogu so si privoščih
manjšo nepazljivost, ki pa
bi jih lahko kar drago stala:
v vhodnih vratih so pustili
ključe. K sreči je ključe na-
šel Peter M., vratar pri Avto
Celje v Medlogu, če pa bi
pot tam mimo zanesla
kakšnega nepoštenega dr-
žavljana, se zadeva verjet-
no ne bi končala tako
srečno.
•	Prejšnji petek je nezna-
nec ukradel kolo s pomož-
nim motoijem. Našli so ga
že čez dva dni v gozdu v
Bukovžlaku, vendar je od
kolesa ostalo še samo ogro-
^e. Mihčniki še raziskuje-
jo, kje so preostali sestavni
deli kolesa.
.4 A
»Kreditna zveza« v celjski JugobankI
Dragica Janusic, 50-letna
upokojenka iz Belice pri
Čakovcu je s pomočjo treh
uslužbenk Jugobanke, ek-
spoziture II v Celju v Miklo-
šičevi ulici verjetno posta-
vila rekord - v manj kot
dveh letih (vmes je bila še 5
mesecev v zaporu) je najela
kar 70 deviznih kreditov, v
povprečju skoraj tri na
mesec.
Dragica Janušič je začela
»poslovno« sodelovati s celj-
sko ekspozituro Jugobanke
v začetku leta 1983, ko so bih
v »modi« devizni krediti. Ta-
krat je bila vodja ekspoziture
56-letna Katarina Khne, za-
časno stanuje v Bukovžlaku,
referentki za kredite pa 44-
letna Marija Volavšek iz Uh-
ce frankolovskih žrtev v Ce-
lju ter 25-letna Jelka Bačun.
Janušičeva je prvih šest
deviznih kreditov n£Óela na
podlagi odrezka od pokojni-
ne, čeprav bi lahko glede na
višino svoje pokojnine naje-
la le dva kredita. Po šestem
kreditu ji je Klinejeva pred-
lagala, da prinese potrdilo o
katasterskem dohodku (Ja-
nušičeva ima nekaj zemlje)
in na podlagi tega potrdila je
dvignila še devet kreditov.
Po tistem je najela še 55 kre-
ditov: nekaj na svoje ime (na
podlagi odrezkov od pokoj-
nine in potrdil o kataster-
skem dohodku), nekaj pa na
imena sokrajanov, za katere
je tudi urejala kreditne
posle.
Nove kredite je Janušiče-
va porabila za odplačilo anu-
itet za prejšnje kredite in za
nove nakupe deviz, s kateri-
mi je spet dvigovala kredite.
Vmes je morala za 5 mese-
cev v zapor zaradi nekega
drugega kaznivega dejanja.
Takrat je njena hči odnesla v
celjsko ekspozituro Jugo-
banke 10.000 zahodnonem-
ških mark in Klinejeva je z
dinarsko protivrednostjo ne-
kaj časa odplačevala njene
kredite.
Do maja leta L985, ko so
začele veljati omejitve za de-
vizne kredite, si je Janušiče-
va nabrala 70 kreditov, me-
sečne anuitete pa so znašale
že 500.000 dinaijev. Ker po
tem času ni mogla več пгОе-
mati novih kreditov, da bi
odplačevala stare, sta se Kh-
nejeva in Volavškova dogo-
vorih in sredstva iz trinajstih
kreditnih depozitov prenesU
na odplačevanje kreditov Ja-
nušičevi. Prenos tega denar-
ja - nekaj več kot 5,6 milijo-
nov dinaijev - je tehnično iz-
vedla Jelka Bačun. S tem so
oškodovale Jugobanko za ta
znesek in Javni tožilec je vse
tri obtožil zaradi grabeža.
Kot je v preiskavi izjavila
Dragica Janušič, naj bi vsem
trem dajala tudi darila. Kh-
nejeva, ki je lani junija odšla
v pokoj, naj bi dobila 1000
švicarskih frankov in naj-
manj 3 kilograme kave, ku-
pila pa n^ bi tudi 2000 za-
hodnonemških mark le po
malo višji ceni, kot je bil ta-
krat uradni kurz.
Volavškova in Bačunova
naj bi dobih 15 kilogramov
kave in vsaka neymanj tri-
krat po 2000 dinaijev, vsaka
zlato broško in po 3000 za-
hodnonemških mark, po
2000 mark pa naj bi kupili po
nekoUko višji ceni kot je bil
uradni kurz. Zaradi tega je
Janušičeva obtožena zaradi
neupravičenega dajanja da-
ril, tri uslužbenke Jugoban-
ke pa za neupravičeno spre-
jemanje daril, da bi povzroči-
le škodo delovni organiza-
ciji.
Neporavnan dolg Dragice
Janušič pri Jugobanki znaša
še vedno približno 30 milijo-
nov novih dinaijev.
S. ŠROT
Zaradi denarja umoril soseda
NOČNE
CVETKE
Na celjskem sodišču so
obsodili 27-letnega Stani-
slava Medveda iz Dreveni-
ka pri Rogaški Slatini na
enotno kazen 13 let zapora
za umor iz koristoljubja in
veliko tatvino. Medveda so
27. janauarja prijeli org^ani
za notranje zadeve v Cmi
na Koroškem in ga priprli.
Stanislav Medved je 25. ja-
nuaija letos v gostilni srečal
močno vinjenega soseda Jo-
žeta F. Videl je, da ima sosed
pri sebi precej denaija. Ko
sta ponoči odšla proti domu,
ga je Medved začel brcati in
daviti. Vzel mu je tudi denar
- 16.000 dinaijev - nato pa
mrtvega Jožeta F. zvlekel do
bhžnjega potoka in ga potis-
nil po strmini v globoko
strugo. Truplo so našU na-
slednji dan.
Stanislav Medved je na so-
jenju zanikal, da bi zadavil
soseda, vendar pa je obduk-
cija pokazala, da Jože F. ni
umrl zaradi utopitve, ampak
zaradi davljenja.
Po umoru je Medved odšel
na sosedov dom; vlomil je v
hišo, se preoblekel v sosedo-
vo vojaško obleko, razmetal
stanovanje in - pobegnil. Or-
gani za notra^e zadeve so ga
izsledih in prijeh 27. januaija
v Črni na Koroškem.
Pri odmeri kazni je sodišče
kot olajševalni okoliščini
upoštevalo, da Stanislav
Medved pred tem še ni bil
kaznovan in pa njegovo mla-
dost. Tako so ga za umor iz
koristoljubja obsodih na 12
let zapora, za tatvino pa na
leto dni in 6 mesecev zapora,
potem pa mu izrekli enotno
katen 13 let zapora in mu do
pravnomočnosti sodbe po-
daljšah pripor.
S. ŠROT
Neprevidnost v
križišču
Po lokalni cesti v Šempe-
tru se je peljal proti tovarni
Aero voznik osebnega avto-
mobila PETER ČETINA, 39,
iz Šempetra. Ustavil je pred
znakom STOP, ko pa je spe-
ljal, je spregledal, da prečka
križišče 49-letna MARTA
VOGRIN, iz Šempetra, ki jo
je zbil po cestišču. Pešakinja
si je ob padcu zlomila nad-
lahtnico.
Iz strojev so kradli nafto
Višje sodišče v Celju je po-
lnilo kazen 29-letnemu Boja-
u Britovšku iz Mi^linje, ki je
il na prvostopenjskem sodiš-
u obsojen na enotno kazen
eto dni in 8 mesecev zapora
a kaznivi dejanji velike la-
vine in tatvine po členu 165/1
^nskega zakonika SRS.
«nat je zavrnil tudi pritožbo
(-letnega Zlatka Greben-
ka, ki je bil obsojen za isti
aznivi dejanji na leto dni in
mesece zapora ter tudi pri-
oibo Miloša L., ki je bil obso-
m na 60.000 dina^ev denar-
* kazni zaradi prikrivanja,
y istem kazenskem postop-
u je prvostopenjsko sodišče v
'itovem Velenju obsodilo še
9-letnega Borisa Britovška iz
fislinje in 28-letnega Vlada
^una iz Slovenj Gradca na
kazni 11 mesecev zapora, po-
|ojno na 5 let. Vsi pa tudi mo-
«0 povrniti škodo oškodo-
vancem.
Obdolženci so največ kradU
•afte iz tovornjakov in delov-
|ih strojev. Tako sta Војгш in
»oris Britovšek leta 1984 v
feh poskusih ukradla 480 li-
ov nafte. Štirikrat sta skupaj
fadla nafto tudi Vlado Kun in
ojan Britovšek (skupaj 430 h-
(ov nafte), Boris Britovšek pa
I še enkrat sam kradel nafto iz
Mdožeija. Velenjsko sodišče
oba Britovška in Vlada Ku-
Í obsodilo tudi za krajo na
^lovišču v Lukanji na Pohor-
. ko so ukradU dvobobensko
Uo, šest verig in komplet oro-
a ter 750 htrov nafte in GG
aribor oškodovah za 560.000
laijev, zasebnika J. B. pa še
nekaj manj kot 10.000 di-
ijev.
'Zlatko Grebenšek in Bojan
ntovšek sta dvakrat ukradla
^o tudi iz strojev na gradbiš-
Jl pri Plevelovem jezeru v Ti-
gern Velenju, poleg tega pa
'.skladišča delovne organiza-
•e era v Titovem Veleipu še
^arilnih aparatov, 40 zidnih
Ptnic, 10 varilcev za folijo, ši-
"ni stroj in nekaj spojnih čle-
nov za radiatoije.
Zlatko Grebenšek, ki je bil
zaposlen v ERI pa je oktobra
leta 1983 iz skladišča ukradel
še barvni televizor, ojačevalec,
kasetofon in 7 varnostnih ven-
tilov za centralno ogrevanje.
Televizor in glasbeni stolp je
od Grebenška kupil Miloš L.,
zato bil obsojen zaradi pri-
krivanja kaznivega dejanja
(Miloš bi iz vseh okoUščin in
dejstva, daje Grebenšek zahte-
val majhno kupnino, moral ve-
deti, da stvari izhajajo iz kazni-
vega dejanja).
Prvostopenjsko sodišče je
Bojanu in Borisu Britovšku,
Zlatku Grebenšku in Vladu
Kunu v kazen vštelo tudi čas
prebit v priporu.
Zlatko Grebenšek in Bojan
Britovšek sta se pritožila na
sodbo prvostopenjskega sodiš-
ča, Višje sodišče pa je menilo.
da je pritožba neupravičena.
Glede Zlatka Grebenška so
menih, da je potrebno upošte-
vati, da je bil že prej kaznovan,
poleg tega pa je tokrat izvedel
dve drzni tatvini, ko si je iz
buldožerjev prisvojil nafto, po-
leg tega pa je kradel tudi v svo-
ji delovni organizaciji in s tem
grobo zlorabil zaupanje sredi-
ne v kateri je delal.
Glede Bojana Britovška je
sodišče menilo, da pritožba
prav tako ni upravičena in da
so bile olajševidne okoliščine
dovolj upoštevane ter da je ka-
zen, ki mu jo je izreklo prvo-
stopenjsko sodišče prej premi-
la kot prestroga. Obdolženec je
bil tudi nekakšen pobudnik za
večino tatvin, ki jih je izvršila
tatinska druščina.
Višje sodišče je zavrnilo tudi
pritožbo Miloša L.
" S. ŠROT
Turizem smo ljudje
Pohištvena industrija
»GARANT« p.o. POLZELA
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
VABI
K SODELOVANJU
1.	več lesnih tehnikov
2.	več KV mizarjev
Vse informacije dobite v splošno-kadrovskem sek-
torju DO »GARANT« POLZELA.
Zaželeno je, da se zainteresirani javite osebno in
prinesete s sabo dokazila o dokončani izobrazbi.
ODBOR ZA DELOVNA
RAZMERJA DELOVNE
SKUPNOSTI
ZAVAROVALNE SKUPNOSTI
TRIGLAV
OBMOČNE SKUPNOSTI CELJE
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
1.	zavarovalnega zastopnika za
zastop Podsreda
2.	zavarovalnega zastopnika za
zastop Šmarje
3.	Referenta za cenitev in
likvidacijo avtomobilskih škod
za določen čas ~ 6 mesecev
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	pod 1 in 2:
-	da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja)
in^vl leto delovnih izkušenj ali poklicno srednjo šolo
(IV. stopnja) in 2 leti delovnih izkušenj
-	pod 3:
-	da imajo višjo strokovno izobrazbo strojne smeri
in 1 leto delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
(dokazilo o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah)
naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na
naslov;
Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost
Celje, Ul. XIV. divizije 4, Celje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od
dneva izbire.
PROMETNE
NESREČE
Neizkušen
kolesar
Iz Frankolovega proti do-
mu v Bezenškovem Bukovju
se je peljal s kolesom na po-
možni motor 13-letni D. B., z
njim pa je bil tudi sopotnik -
12-letni S. S. Kolesar, ki je
vozil brez potrdila o znanju
cestno-prometnih predpi-
sov, je sekal levi, nepregled-
ni ovinek, v trenutku, ko je
nasproti pripeljal z osebnim
avtomobilom	FRANC
ČRETNIK 36, iz Frankolove-
ga, ki se je sicer umikal v
desno, kljub temu pa je pri-
šlo do trčenja. Oba dečka sta
padla s kolesa in se oba huje
ranila.
16. STRAN - N'^VI TEDNIK
12. JUNIJ 1986
V Mozirju siavijo
Nogometašem Elkroja je po
letu dni uspelo ponoviti lan-
ski uspeh ko so v vzhodni ob-
močni ligi osvojili prvo me-
sto, vendar ga kasneje izgubi-
li zaradi nepravilne registra-
cije isrralca Mišetića za ekipo.
Čeprav je bila letos liga moč-
nejša (povratek dolgoletnega
republiškega Ugaša Smartna)
je Elkroj dokazal, da ima na
svojem terenu dovolj dobrih
igralcev, dobro organizirano
delo in sposobno upravo ter
treneija Bojana Prašnikarja.
Čeprav je točkovna razlika ob
koncu minimalna, paje vseeno
na dlani, da je bil Elkroj tokrat
najboljši in da bo prihodnjo se-
zono zasluženo prvič zaigral
med najboljšimi slovenskimi
ekipami. Za dopolnitev stadi-
ona ne bo potrebno posebnih
posegov, ker so to opravili že
lani, ko so mislili zaigrati v viš-
jem rangu. Tako bodo v Mozir-
ju naslednjo sezono lahko poz-
dravili vse najboljše slovenske
ekipe razen Maribora, ki se je
uvrstil v II. zvezno ligo. To bo
vsekakor dobro za nadaljni
razvoj nogometa v tem delu
Slovenije.
Sicer pa bodo sezono ocenili
na občnem zboru, ki bo v ne-
deljo, 15. junija ob 10. uri v
domu Partizana v Moziiju. Na
njem pa bodo prav gotovo re-
kli tudi že kaj več o tem, kako
naprej (okrepitve, treningi,
okrepitev vodstva itd.), kajti
republiška liga je le zahtevnej-
ša kot območn0. Ker del^o lju-
dje, ki jim je nogomet pri srcu,
razpoloženje pa kaže tudi de-
lovna organizacija Elkroj, se
skoraj ni bati, da ta vzorni ko-
lektiv ne bi uspel.
T. VRABL
Novi predsednik IVIltJa Urisek
Po dvanajstih letih vodenja žalskega šahovskega kluba je
novi predsednik po zadnjem občnem zboru znani šahist Mitja
Urisek. Žalski šahisti so v zadnjih letih dosegli nekaj lepih
uspehov, igrali celo v drugi zvezni ligi in se tudi sicer uvrstili
med n^ bolj še slovenske šahovske klube. Izredno pozornost
namenjajo mladim, ki jih je v klubu dovolj in že dosegajo v svoji
konkurenci prve uspehe. V svojih vrstah pa imajo tudi Maijana
Črepana, ki je dosegel naslov FIDE mojstra, kar na celjskem
območju ni še uspelo nobenemu šahistu. Vzgojili so tudi enega
republiškega sodnika, dobili sedem mojsterskih kandidatov, to
paje uspelo tudi dvem šahistkam Klari Agrež in Suzani Urisek.
V letošnjem pokalu maršala Tita na Celjskem so osvojili prvo
mesto, mladinci pa so na Bledu celo postali republiški prvaki.
Za dolgoletno delo so izročili priznanja Francu Gazvodi, Mar-
janu Crepanu, Francu Breznikaiju, Branku Pipalu, Karliju
Turku in Klari Agrež.
JOŽE GROBELNIK
Ioga JE OKROGiAi
Republiška liga: dve koli pred koncem so derbi ekip s
celjskega območja dobili na Skalni kleti nogometaši
Ingrad Kladivarja, ki so premagali Rudarja iz T. Velenja
2:1. S tem so osvojili dve dragoceni točki in si verjetno že
zagotovili obstanek v ligi. Celjani so resno pristopili k igri
in povedli z goloma Kojiča in Saviča že do 17. minute 2:0.
Pet minut pred koncem je dosegel domačin Stankovič
avtogol in tekma seje končala 2:1 za Celjane. Po 24. kolu je
velenjski Rudar na sedmem, Kladivar pa na dvanajstem
mestu. V 25. kolu, v nedeljo 15. јипца, gostuje Ingrad
Kladivar pri zadnjeuvrščenem Aluminiju (ne bo lahka
tekma), velenjski Rudar pa v Trbovljah pri soimenjaku
Rudarju.
Območna nogometna liga vzhod: velik uspeh Elkroja iz
Mozirja, ki je po neodločenem rezultatu 3:3 v Pekrah s
točko prednosti pred Partizanom iz Slovenj Gradca osvojil
prvo mesto in se končno uvrstil v prvo slovensko ligo.
Medobčinska nogometna zveza Celje člani, zadnje
kolo: Papirničar : Kovinar 3:0 b. p., ОгИса : Žalec 3:5,
Opekar : Gomilsko 3:0 b. p.. Odred : Rudar (Senovo) 2:1,
Šmaije : Vransko 5:2 in Ponikva : Olimp 1:7. Zaostali
tekmi Odred ; Ponikva in Olimp : Šmaije bosta odigrani v
soboto, 14. junija, ne vplivata pa na končni vrstni red, ki je
nasledr\ji: zmagal je Žalec 44 pred Opekarjem 39, Papirni-
čarjem 36 točk itd. To je po dvajsetih letih n^večji uspeh
žalskih nogometašev, ki bodo danes, 12. junija ob 18. uri
na domačem igrišču igrali prvo kvalifikacijsko tekmo za
vstop v višji rang tekmovanja s Korotanom s Prevalij.
Povratna tekma bo v nedeljo, 15. junija na Prevaljah. Če
bodo v teh dveh srečanjih uspešni, se bodo uvrstili v
naslednji krog kvalifikacij.
Sekcija za mali nogomet pri TVD Partizan Šentjur,
končni vrstni red A lige: Dramlje A, Panteiji, Veterani
Dramlje, Prijatelji, Generacija, Blagovna, Cosmos, Mag-
num, Ponikva in Stopče. Najboljši strelci Vodeb (Genera-
cija) 38 golov. Kotar (Blagovna) 34, Pecelj (Dramlje A) 29
itd. Slovesen zaključek s podelitvijo priznanj bo na igrišču
v Dramljah 21. junija ob 17. uri.
Državna zvezna liga mali nogomet: Celjska ekipa Penal
Ingrad je tokrat gostovala v Kutini in izgubila z domačini
4:2 ter premagala Bosanski brod 0:4. V soboto, 14. junija
bo Penal Ingrad pod novim imenom Cinkarna gostoval v
Novem Sadu in se srečal z Zlatim Trčkom.
TV-JK-JG
Bomo oli še enega
odiičnega športniica
Marko Urankar je kandidat
za nastop na olimpijskih
igrah v Seulu čez dve leti. To
je veliko priznanje mlađemu
športniku, klubu, kot tudi ce-
lotnemu mestu, kjer živi, to-
rej športnemu Celju.
Marko je na zadnjem držav-
nem članskem prvenstvu, kjer
so bili zbrani neg boljši dvigalci
uteži iz vse Jugoslavije, v svoji
kategoriji do 82,5 kg prepričlji-
vo osvojil prvo mesto z novim
državnim rekordom v potegu
147,5, medtem ko je v sunku
dvignil 175 kg ali skupaj
322,5 kg, kar je doslej največ in
samo 7,5 kg od izpolnitve olim-
pijske norme.
Že jeseni se bo Marko »pre-
selil« v višjo kategorijo do
90 kg, kjer pa je norma 360 kg
v olimpijskem biatlonu. »Mi-
slim, da bom to normo z lahko-
to dosegel, saj moram za seda-
njo vedno zbijati težo kar pa
seveda ni dobro,« komentira
prehod v višjo kategorijo.
Muči pa Marka nekaj druge-
ga. Nima niti približno takšnih
pogojev za delo, kot jih imajo
drugi tekmovalci, pa čepra\^
niso niti olimpijski kandidati]
Hranarina je nekaj čez star miJ
lijon, medtem koje drugje tudi
po š 'ri in še premije za dosez
sene uspehe. V Beogradu sej
Marka obsipavali s ponudba
mi, naj pride v njihove \Tste
Splitčani so celo prišli že z iz.
polnjenimi formulaiji! Marko;
trener, oče Jože, je skoraj obu
pan in ne ve, kaj naj naredi
Sinu bi rad zagotovil vsaj mini-
num za potrebne . priprave
(hranarina, skrajšan delovnili
itd.), vendar nima dosti upa
nja. Prav zaradi tega se kaj lah
ko zgodi, da bomo ob še eneg«,
odličnega celjskega športnikaj
olimoiada pa brez celjskegć
predstavnika. Za resnične
skromne športne bisere, ki jih
trenutno imamo in v katere bi
se splačalo vlagati, bi moralii
res nekaj narediti.
T. VRABL
Sebastian Leber
zmagal
še pionir Sebastjan Leber,
član namiznoteniške sekcije pri
SŠD Ingrad Celje, je zmagal na 3.
selekcijskem republiškem pr-
venstvu za mladince v Ljubljani.
Odiične mlade atletinje
V Mariboru in Novi Gorici
so bila fínalna tekmovanja za
atletski pokal Slovenije za
mladince in člane. Nastopili
so tudi predstavniki atletskih
kolektivov Kladivaija in Vele-
nja iz T. Velenja. Med mladin-
ci, nastopih so v Mariboru, so
zmagali domačini pred Novim
Mestom in Kladivaijem, pri
katerem so trije tekmovalci tu-
di osvojili prvo mesto med po-
samezniki: Krajne na 1500 m
Kukovič na 3000 m in Muho-
vec v metu kladiva. Mladinke
so se pomerile v Novi Gorici,
kjer so zmagale predstavnice
Kladivaija s petimi prvimi me-
sti med posameznicami: Pere
na 100 m, Mihovljanec na
800 m, Čalasan na 100 m ovire.
Mastnak v kopju in Eijavec v
krogh.
Med člani so v Mariboru za
novo presenečeroe poskrbeli
atleti Velenja, ki so postali
ekipni prvaki, druga je bila
IBL Olimpija Ljubljana in tret-
ji celjski Kladivar. Velenjačni
so osvojili osem prvih mest:
Rugelj na 400 in 200 m, Živko
(po pomilostitvi zaradi jema-
nja poživil je prvič nastopil) na
5000 in 10 000 m, Režek v sko-
ku v daljavo, Popetru na
1500 m, Malatestičnič v kladi-
vu in štafeta 4 x 400 m, Celjani
na štiri: Jovanovič v teku na
100 m z novim slovenskim re-
kordom 10,3 (20 let je ta rekord
z 10,4 imel legendarni Celjan
Stanko Lorger), Krajne v sko-
ku s palico 492 cm, Šimuuic v
troskoku 15,57 m in Božiček
na 400 m ovire 52,9. Vsi ome-
njeni rezultati so za slovenske
atletske razmere izredno do-
bri. Rozman pa je bil dvakrat
drugi za Velenjčanoma Pope-
trujem in Živkom na 1500 in
5000 m.
Tudi med članicami v Mari-
boru je bil Kladivar ekipno
tretji z dvema prvima mesto-
ma Babič na 1500 m in Jazbin-
šek v kopju. Dober rezultat je
dosegla v skoku v višino tudi
Križetova s 183 cm, koje osvo-
jila drugo mesto za olimpijsko
Lapajnetovo, ki je dosegla isti
rezultat.
Rakovica pri Beogradu
To je pravilni odgovor nagradne igre Partizan številka 8,
za katero je prispelo 59 dopisnic s 40 pravilnimi odgovori.
Večina je izpolnila tudi rezervno vprašanje. Glavna nagrada
je znana: ogled Univerziade prihodnje leto v Zagrebu pod
pokroviteljstvom Aera in Cinkarne. Vsi, ki so sodelovali s
pravilnimi odgovori v vseh dvajsetih kolih igre pa bodo
sodelovali v žrebanju za dve nagradi:
1.	udeležba na Smotri Partizana Jugoslavije in
2.	-udeležba na srečanju Partizana Slovenije.
Za pravilne odgovore v zadnji igri bodo prejeli nagrade
Svilanit Kamnik: Silva Košir, Glinsko 7, Škofla vas, Silva
Trupkovič, Vojkova 4, Celje in Roza Huš, Vojkova 4, Celje.
Nagrade bodo srečne izžrebanke dobile po pošti.
METOD TREBIČNIK
Franc Peperko ob
prvo mesto
v zadnji etapi na državnem
prvenstvu v jadralnem letenju
v Bitoli si je Celjan in član Aero
kluba Celje Franc Peperko s še-
stim mestom pokvaril končno
uvrstitev. Tako je osvojil »sa-
mo« drugo mesto, kar pa je vse-
eno dovolj za uvrstitev v državno
reprezentanco, ki bo nastopila na
svetovnem prvenstvu v Avstrali-
ji. Nekdanji Celjan Starovič (zdaj
Portorož) je bil četrti, Celjana
Rojnik in Berginc pa dvanajsti
oz. petnajsti.
JK
NAGRADNA IGRA PARTIZAN
Partizan Slovenije po več letih ponovno
organizira srečanje društev Partizan iz
vse Slovenije od 4. do 6. julija. Srečanje
bo letos v:
NOVEM MESTU,
ŠKOFJI LOKI ali
TITOVEM VELENJU?
Odgovore pošljite na uredništvo NT -
RC do petka, 20. junija 1986
Nagrajuje slikar Jože Horvat-JAKI!
Partizan Gaberje organizira v
nedeljo, 15. junija ob 10. uri
odprto prvenstvo celjskih par-
tizanskih društev v skokih z
male prožne ponjave za pi-
onirje-ke (vsi mlajši od 16 let)
ter člane in članice (vsi starej-
ši od 16 let).
Tekmovanje bo v telovadnici
na Mariborski 42, prijave pa
zbira organizator pol ure pred
tekmovanjem.
Tekmujejo lahko vrste (5-1-1)
in posamezniki.
Vabljeni!
Št. 9
nakratko
Dve novi medalji
judoistov
Trije člani judo kluba Ivo Re-
ya iz Celja so sodelovali na re-
publiškem prvenstvu za mlajše
mladince v Lendavi ter se vrnili
z dvema medaljama. Tomaž Se-
les je v kategoriji do 62 kg osvojil
2. mesto, Ivan Knafelc pa v kate-
goriji do 75 kg 3. mesto.
Nastopi košarkariev
Polzele
v košarkarski pokalni tekmi
3. kola je Polzela izgubila doma
s Cometom iz Slov. Konjic 92:97
(39:47). Najboljši strelci za Polze-
lo Cencelj 33, Polauder 19 in Po-
teko 17, za Comet, ki se je uvrstil
v nadaljne pokalno tekmovanje
na Šmid 43, Rozman 22 in Keblič
12. Pred tem je Polzela izročila
košarkarje Zlatoroga iz Laškega
in Kovinarja iz Štor, Comet pa
Kozje in Rogaško.
V Slovenski košarkarski ligi II
za mladince je Polzela izgubila v
Laškem z Zlatorogom 61:59
(29:25), najboljši strelci pa so bili
za Zlatorog : Košček 16 in Škorja
14 ter Polzela : Škrabe 20 in Mla-
kar 24. V SKL II za kadete pa je
Polzela v Celju premagala Libelo
66:70 (38:42) strelci za Libelo Ku-
har 21, Marolt 14 ter za Polzelo
Škrabe 35 in Škof 12. V soboto,
14. junija igrajo kadeti Polzele
doma ob 10. uri proti Slovanu iz
Ljubljane.
Smučarski skoki v
Braslovčah
Na 25 m plastični skakalnici v
Braslovčah je bilo tekmovanje
v počastitev krajevnega prazni-
ka, kjer je nastopilo 65 tekmo-
valcev iz 10 slovenskih klubov,
med njimi tudi člani slovenske
pionirske reprezentance, ki so
bili pod vodstvom trenerja An-
dreja Tomina dva dni na pripra-
vah v Titovem Velenju. Rezulta-
ti pionirji do 11 let: 1. Matej
Oprešnik Unior Zbelovo, 3. Dra-
go Zupane T. Velenje, pionirji do
13 let: 3. Boštjan Rednjak T. Ve-
lenje, 4. Janez Tumšek, 6. David
Videčnik oba Partizan Lopata, 7.
Robi Oblak, 8. Boris Podkrižnik
oba Braslovče - Andraž in 9. Igor
Lukič Toper Celje, st. pionirji: 1.
Gorazd Pogorevčnik T. Velenje,
3. Ivo Prah Unior Zbelovo, 4.
Boštjan Zagožen Braslovče-An-
draž in ml. mladinci 2. Zoran
Cvelfer Unior Zbelovo, 6. Silvo
Ojsteršek Braslovče - Andraž
(opomba: objavili smo samo naj-
boljše s celjskega obn ja).
Dober start strelcev
v Postojni je bilo 1. kolo prve
republiške strelske lige, kjer je
nastopilo 18 ekip z MK puško
trostav 300 možnih. Celjski strel-
ci so osvojili odlično 2. mesto,
presenetili so s 5. mestom strelci
Dušan Poženel iz Rečice pri La-
škem, Žalec je bil deveti in Kovi-
nar Štore deseti. Med posamezni-
ki je zmagal z odličnim rezulta-
tom veteran Jože Jeram iz Celja s
256 krogi, na odlično tretje mesto
pa se je uvrstil Rečičan Damjan
Pader z 246 krogi. 2. kolo bo 22.
junija v Hrastniku.
TJ
Teniške novice
v Kranju je bilo republiško
prvenstvo za pionirje do 12 let,
kjer je med 64 tekmovalci na-
stopila tudi skupina članov te-
niške sekcije pri HDK Cinkarna
Celje. Grega Cizej in Iztok Jure-
nec sta izpadla v 1. kolu Boštjan
Doberšek in Gorazd Brajkovič v
2. ter Miha Furlan in Andrej
Travner v četrtfinalu. I^a se je
med pionirkami uvrstila tudi
Brina Godnik. V dvojicah sta
Travner (Celje) in Božič (Porto-
rož) osvojila naslov republiškega
prvaka.
V	Zagrebu je bilo odprto pr-
venstvo za mladinke, kjer je Ce-
Ijanka Urška Travner izpadla v 2.
kolu.
V	soboto in nedeljo, 14. in 15.
junija bo na teniških igriščih v
celjskem Mestnem parku repu-
bliško prvenstvo za mladince do
18 let, medtem ko bodo pionirji
do 14 let nastopili na podobnem
tekmovanju v Mariboru.
Teniška sekcija pri HDK Cin-
karna Celje je skupaj s teniško
sekcijo v DO Cinkarna Celje in
ob pomoči ZTKO Celje pripravi-
la odprto prvenstvo Celja za vete-
rane v tenisu. Nastopilo je 70 tek-
movalcev starih nad 45 let v šti
rih samostojnih kategorijah ij
dveh parih. Igrali so na igriščih
Mestnem parku ter Golovcu, i
Celja je nastopilo 17 tekmoval
cev, med katerimi je največj
uspeh dosegel s 3. mestom met
člani B Vinko Prelog.
Dvojica Jug - Jeglič
najboljša
Ob zaključku rokometne sez»
ne v Jugoslaviji je sodniška or
ganizacija, ki jo vodi Celjan P«
vie Bukovac, opravila kontroli
vseh jugoslovanskih sodniški!
rokometnih parov ter za naj
boljšega proglasila Štefana Ju
ga (Celje) in Herberta Jegliè
(Ljubljana), ki sta med drugii
tudi izredno uspešno sodila n
svetovnem prvenstvu v Švici.
JI
Znova odlični
plavalci
v Kranju je bilo 2. in zadnj
kolo za pokal PZS za mlajše p
onirje A, kjer so se znova izkazi
li plavalci Klima Neptuna iz C
Ija, ki so za Triglavom iz Kran;
osvojili odlično drugo mest
Velenjčani pa so bili enajsi
Med posamezniki sta zmaga
Košar na 100 m kravi in Gorens
na 100 m prsno.
Tešovič je nastopil na velike
mednarodnem tekmovanju v A
striji in bil 5. na 1500 m. Ferme
tinova pa v Bratislavi, ter bila
na 100 m prsno.
Tretji selekciiski
turnir ploniriev
v telovadnici tehnične šole
Celju bo v soboto, 14. junija,
selekcijski pionirski namizo
teniški republiški tumir. Nasi
pili bodo tudi štirje predstavni
namiznoteniške sekcije pri S£
Ingrad Sebastjan Leber v 1. sh
pini. Toni Štrlič v drugi. Rok P
ko v tretji in kot rezerva Mi
Funkl v četrti. Zanimivo tekn
vanje se bo začelo ob 9. uri.
Šoštanj četrti, Minerva Iz lige
Končano je prvenstvo za rokometaše v republiški ligi. i
nas se je končalo z razočaranjem, saj Šoštanj ni ponovil la
skega uspeha, ko je bil prvi, Minerva iz Griž, pred leti ei
najboljših slovenskih rokometnih ekip, pa je izpadla iz te
tekmovanja. Šoštanj je v zadnjem kolu v Slovenj Gradcu sic
iztržil točko proti Partizanu 28:28, kar paje bilo ob koncu dov
samo za četrto mesto (22 tekem, 11 zmag, 6 neodločenih tek«
in pet porazov z gol razliko 527:587 ter 28 točkami, kar pomt
zaostanek za zmagovalno ekipo kar 13 točk). Povsem je razo(
rala Minerva, kije v zadnjem kolu izgubila z DVZ Ponikve 30:
ter pristala na zadnjem mestu (22 2 1 19 476:601 in komaj i
točk, kar je osem manj od predzadnje ekipe).
12. JUNIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 17
18. STRAN - NOVI TEDNIK
»Irena? Kaj mi je v glavi? Irena - dvorjanka, to se
pravi hotnica. Čemu bi se trapil zanjo? Aha, da ostanem
tu, da prelivam kri za tirana in da se za ves trud, za
izdajalski trud enkrat ogrejem v njenem objemu. Ne, na
Svetovita, ne izneverim se! Sed^ se mi skrivaš, Irena,
skrivaš, ker veš, da me muč 'š. In v krogu družic in tistih
bledih gospodov, tistih palatinskih časnikov, ki bi
bežali v vojski pred tolpo starih žensk, tam se rogaš z
drugimi vred barbaru in govoriš s smehom o meni. Na
Peruna, govorili boste o Iztoku s solzami v očeh!«
Iztok je pia. lil pokonci in iztegnil roke proti nebu.
»Na bese, kßj preklinjaš in prisegaš, dečko?«
Pred Iztokom seje pojavil Radovan.
»Oj, očka! Ne spiš? Polnoč je!«
»Kdaj spim, zakaj ne spim, kako spim: za vse to se ti
doslej nisi kdove kaj zmenil. Odgovori, kar te vpraša
Radovan!«
»Ej, pa si slabe volje, Radovane!«
»Zopet se izogibaš! Povej, čemu se jeziš in suješ s
pestmi proti mesecu kakor otrok, ki maha s šibo proti
nebu, da bi zvezde klatil«
»Misel, neumna misel mije šinila v glavo!«
»Šinila, samo šinila! Seveda, pa ti sedi v glavi trdno
kakor klop na kravjem vratu. Zakaj lažeš?«
Radovan se je razhudil in razkoračil pred Iztokom.
Mladi stotnik seje od srca nasmejal starčevi togoti.
»Kako se ti poda, če se jeziš! Sedi k meni!«
»Ne sedem, če ne poveš!«
»Vse ti povem, samo dober bodi in ne jezi se.«
»Taki ste, mladeniči! Ponoči lazim za teboj in te
čuvam, v dolgih nočeh premišljujem in lovim tvojo sapo
in tvoje sanje. Iztok, kaj misliš, da ne vem? Epafrodit,
sam Epafrodit mi je razodel, ker sem ga vprašal. Vidi,
tujec, krščenec je povedal, ti mi ne poveš!«
Iztok seje zavzel.
»Kaj bi ti pravil Epafrodit? Kaj neki!«
»Iztok, sin Svarunov, ma te nisem čul neštetokrat
ponoči, ko si jecljal in vzdihoval: ,Irena, Irena.' Ne
enkrat, stokrat! Misliš, da take sanje kanejo v glavo
mlademu človeku kakor piškav oreh z drevesa ? In ker si
molčal ti, sem se lotil Epafrodita.«
»Epafrodita?« je ostrmel Iztok.
»Da, ryega samega, ki mije povedal, kako teje ob go-
vorila tista z dvora in ti zavdala s pogledom. In možje
pristavil: ,Posvari ga, očka! Ves Bizanc vé, da ljubi Ireno
Azbad.' Zato te svarim. Bodi vs^ toliko pameten, kot je
pametna žival. Če žival zadene strelica, zbeži, da ne
pri frči druga. Tebe je tudi ranila puščica, zato ne tišči k
tistemu, ki strelja, ampak beži. Razumeš?«
»Torej Azbad, praviš, da ljubi Ireno?«
Radovanje pretkano zapazil nemirna Iztokovem licu.
Skrival ga je, zakril ga ni. Кот^ je dobro povesil pest,
ko je prisegel na Peruna, da je ne mara, da je Irena
ničvredna, da bi bila ljubezen do nje nejevera do doma,
že se mu je rogai v srcu mogočen glas in mu klical: Laž,
laž! Vendr jo ljubiš! In sedaj, da jo ljubi Azbad, tisti
njegov vrhovni poveljnik, ki ga še nikoli ni pogledal
prijazno, ki nalaga najtežje na njegove rame, tisti, ki je
imenoval Hilbudija pred carjem, da bi tekmeca ugono-
bil. Iztoku se je nenadoma zdanilo. Koliko stvari ni
razumel, koliko vozlov seje zamotalo krog njega! Sed^j
en sam udarec: Azbad ljubi Ireno in vse je bilo jasno.
Zato še ne sme na stražo v carjevo palačo! Zato še ni
dosti izvežban, da bi vodil stotnijo, kadar gre carica
Teodora z dvora! In on je verjel in se zato uril ponoči in
podnevi. No, ¿ak^, jutri je napovedana velika vojaška
vaja vpričo carja in carice...
Radovanje motril Iztokovo lice, na katerem so podrh-
tavale mišice. Zaskrbelo je starca in zelo seje bal. Začel
je mehko in proseče:
»Iztok, moj sin, ti veš, da te ljubim, kakor te more
ljubiti edino še tvoj oče Svarun. Zato slušaj prošnjo
sivega starca, ki ti želi dobro: Poskusil si vojno življenje,
kakor blisk sučeš meč - tamle izza palme sem te opazo-
val - pišeš kakor učenjak, ds^j, vrniva se preko Donave.
Poguba preti Slovenom doma brez tebe in tebi poguba
tukaj brez doma. Vrniva se, sinko!«
»Ne morem, ne smem, očka!«
Iztok je razburjeno odgovoril.
»Ne moreš, ne smeš -«
Obmolknil je Radovan in vzdihnil. Vodomet je šumel,
njegovi kristali so tonih v tolmunu, oba sta zrla v skak-
ljajoče lučce in nobeden ni mogel izpregovoriti.
»Ne morem, očka, sedaj pa že kar ne, ko vem, da mi
dela Azbad krivico. Počakati moram, da pokažem
očitno, kaj zmore Sloven. Ne bo govoril Azbad na
dvoru: Iztok je barbar, neroden vojak, ni za rabo, divjak
je. Tega ne, to mije sramota, kije ne strpim.«
»Pred tisoči si dokazal v hipodromu, kaj si in kake
krvi. Čemu še dokazov? Verjeli bodo Azbadu, ne tebi.
On te pogubi!«
SREDNJA DRUŽBOSLOVNA
ŠOLA
CELJE
Kajuhova 2, tel. 25-085
objavlja
1. Za vpis v 1. letnik upravno-
administrativne dejavnosti, ob delu,
po programu srednjega
usmerjenega izobraževanja, za šol.
leto 1986/87;
Pogoj: uspešno končana osnovna šola.
2.	Za vpis v 2. letnik upravno-administrativne smeri
-	smer upravni tehnik.
3.	Za vpis v 3. ietnik upravno-administrativne smeri
-	smer upravni tehnik.
4.	Za vpis v 4. letnik upravno-administrativne smeri
-	smer upravni tehnik.
5.	Začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj.
6.	Začetni in nadaljevalni stenografski tečaj.
Kandidati pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev na Srednjo družboslovno šolo Celje, Kaju-
hova 2, do 1. septembra 1986, kjer dobite tudi vse
informacije v zvezi z razpisom.
12. JUNIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - N'^VI TEDNIK
12. JUNIJ 1986
ÚOBARSKI KOTIČEK
Spoznajmo mušnice
Osnovno gobarsko znanje se prične
pri mušnicah. Rod mušnic (Amanita)
je pomemben zaradi dveh razlogov,
saj v njem nahajamo najbolj strupe-
ne in tudi najokusnejše gobe. Določe-
ne vrste mušnic se pojavijo že v me-
secu m^u ter rastejo vse do prvega
snega. Če poznamo zeleno mušnico
(Amanita phalloides) in njene bližnje
sorodnice smo lahko 95% prepričani,
da se z gobami ne bomo smrtno ne-
varno zastrupili. Zato se mora vsak
gobar najprej seznaniti s temi najne-
varnejšimi plodovi gozda.
Gobe iz rodu mušnic spoznamo po
dolgem, skoraj ravnem betu, ki je obi-
č^no proti dnišču nekoliko debelejši
ali pa gomoljasto zaključen. Bet se z
lahkoto odstrani od klobuka, lističi so.
prosti in se ga nikoli ne dotikajo. Muš-
nice imajo bele trose, zato so lističi
vedno svetli. Običajno je na betu pod
lističi zastiralce ali obroček, ki pri sta-
rih gobah rad odpade. Le sorodni lupi-
narji, ki sicer tudi spadajo v rod muš-
nic, nikoli nimajo zastirćdca. Vse vrste
lupinaijev so pogojno užitne gobe, le
surovih ne smemo uživati. Spoznamo
jih tudi po močno nažlebkanem
obrobju klobuka in po veliki prosti
lupini, ki obdaja dnišče beta. Ker ima-
jo lupino tudi smrtno strupene vrste
mušnic, moramo biti pri nabiranju lu-
pinarjev skrbno previdni. Zelena
mušnica, koničasta mušnica (Amanita
virosa) in pomladanska mušnica
(Amanita vema) so smrtno strupene in
imajo še poleg lupine tudi zastiralce,
ki pri mladih gobah prekriva lističe.
kasneje pa v obliki krilca visi na betu.
Ko zastiralce pri starih gobah odpade,
jih lahko zamenjamo za lupinaije, za-
menjave pa so možne tudi z hstičarka-
mi iz drugih rodov.
Kadar nabiramo katerekoh druge
podobne užitne gobe, ki imajo Ustiče
pod klobukom (golobice, kolobamice,
-dežnike, kukmake itd.), se moramo
vedno prepričati, da ja ni lupine in
zastiralca na betu. Kdor nabira gobe
tako, da poreže samo klobučke, brez
da bi videl dnišče beta, se bo prejko-
slej smrtno nevarno zastrupil. Zanimi-
vo je, da tudi karželj ali knežja mušni-
ca (Amanita caesarea), ki je užitna in
najokusnejša goba, ima sočasno lupi-
no in zastiralce. Vendar to odhčno go-
bo lahko zanesljivo ločujemo od stru-
penih vrst po oranžnordečem klobuku
in rumenih lističih.
Ostale strupene vrste mušnic imajo
zastiralce, vendar so brez lupine. Niso
tako hudo nevarne, saj imajo povsem
drugačne strupe. Najbolj zloglasna je
panterjeva mušnica,- ki jo spoznamo
po zgoraj gladkem zastiralcu in rahlo
nažlebkanem obrobju klobuka. Lupi-
na se okoli beta zatrga v več obroča-
stih pasov, krpice na klobuku pa so
povsem bele. Enako strupene so lahko
še rdeča mušnica (Amanita muscaria),
ijava mušnica (Amanita regalis) pa tu-
di mediorumena mušnica (Amanita
gemmata), ki jo ponekod celo v malih
količinah uživajo.
Ker je knežja mušnica iz leta v leto
redkejša v naših krajih, jo bo treba
zaščititi. Brez skrbi pa lahko pobiramo
rdečkasto mušnico ali bisernico (Ama-
nita rubescens), ki je prav tako okus-
na, vendar surova je škodljiva. Na ra-
njenih mestih pordeči, zlasti v dnišču
beta in na razjedah od črvov. Pobira-
mo lahko tudi podobno čokato mušni-
co (Amanita spissa) in njene razhčke.
Spoznamo jo po nažlebkanem zastiral-
cu in po sivih krpicah na klobuku.
Kadar nabiramo rdečkaste in čokate
mušnice moramo paziti, da pomotoma
ne zaide v košaro panterjeva mušnica
(Amanita pantherina), saj bi za otroke
lahko bila usodna. Občasno lahko po-
beremo tudi lupinarje, ostalih vrst
mušnic pa za redno uživanje ni vredno
nabirati.
V glavnem moramo spoznati mušni-
ce zaradi hudo strupenih vrst, saj za
smrtno nevarno zastrupitev zadostuje
že ena sama, pomotoma zaužita goba.
ANTON POLER
■ÂBHrtEKTiSVÉtWÉ'iÂi
Vprašanje: Dijakinja iz
Celja želi preurediti prostor
dimenzij 3,6 X 2,8 metrov.
Prostor naj bi bil namenjen
spanju in študiju, v njem bi
ielela imeti tudi pianino.
Odgovor: Ker ima prostor
majhno kvadraturo, name-
njen pa naj bi bil kar več de-
javnostim, je potrebno sten-
ske površine čim bolj raci-
onalno izrabiti. Ob eno steno
bomo nanizali visoke ele-
mente in ležišče. Najprimer-
neje je, če postavimo takoj za
vrati dvodelno garderobno
omaro, ki se nadaljuje z viso-
ko odprto omaro, namenje-
no shranjevanju knjig. Ob tej
naj bo ležišče, po možnosti
izberemo takega, ki ga čez
dan lahko uporabimo kot se-
dež* (primer je jogi postelja
Variant, proizvajalec Meblo,
Nova Gorica). Prostor za
vzglavjem zapolnimo še z
eno visoko odprto omaro, ki
je tudi namenjena shranjeva-
nju knjig, sću je le-takih omar
v dijaški sobi vedno pre-
malo.
Nasprotno steno zapolni-
mo z niqimi elementi. Zač-
nemo s pianinom ter nada-
ljujemo z nizkimi omarica-
mi, na katere lahko postavi-
mo po želji razne okrasne
predmete, zelenje ali HI-FI
naprave. Te omarice se po-
daljšajo v delovno površino
pod oknom, ki пцј bo po
možnosti čim večja. Vse te
elemente bomo najlažje se-
stavili iz enega od sistem-
skih pohištev (na primer si-
stem Forma, proizvajalec
Meblo).
Poleg centralne razsvetlja-
ve potrebujemo v prostoru
še dve lokalni: luč, ki direkt-
no osvetljuje delovno površi-
no in luč ob vzglavju po-
stelje.
Najprimernejše zavese so
v obliki roloja v živih barvah
(proizvajalec Ideja, Kamnik),
talna obloga pa je lahko igli-
časti pod.
ZŠAM
CEUE
"" tombolo
15. junija ob 14. uri na av-
topoligonu Ljubečna pri
Celju.
Med več sto dobitiki in 15
glavnimi nagradami so tudi
4 avtomobili.
Morda čaka sreča prav vas!
Pokrovitelj INGRAD Celje
zdravilne rastline д ^
•-■J.-;-*	v:	'	. '	Ä^fi^
Olika
Družina oljčnic obsega 22 rodov s 5(M) vrstami, ki so
vse lesne rastline z nasprotnimi listi. Rastejo v tropskih
in zmerno toplih pokr jinah, pri nas poznamo to družino
po značilnih predstavnikih, kot so lipovka, kalina, oljka,
jesen in forzitija.
Rod oljk sestavlja 30 do 40 vrs^ ki zavzemajo območje
od Afrike do Avstr^e in Polinezije. Najbolj poznana med
i\iimi je navadna ођка (Olea satíva Hoff.), ki jo danes gojijo
v vsem Sredozemlju do južnih polxJčij Kavkaza ter v
Ameriki, na Japonskem in v Avstradiji. Navadno oljko
imamo za rastlino tercialne dobe, fosilni ostanki v ijavem
premogu pa pričajo, dr je zavzemala zelo veliko območje.
Oljka je majhno drevo s trdimi, zimzelenimi usrxjatimi
listi, ki so na spodr\ii strani gosto porasli z dlačicami, kar
vse močno zavira izhiapevaiye vode iz rastline in ji omo-
goča, da prestane dolgotr^na sušna obdobja. Starejša dre-
vesa imajo pogosto zverižena debla z močno razpokano
skoijo. Slivam podobni koščičasti plodovi, olive, vsebu-
jejo v vseh delih mnogo оЦа. Finejše vrste olivnega olja
dobijo s stiskaiyem oliv, ki so jim prej odstranili koščice.
Med vsemi jedilnimi olji je olivno olje najbolj сецјепо.
Uporablja se tudi v zdravilne namene, nabiramo pa tudi
liste. Ti vsebujejo gUkozid oleozid, flavqnske heterozide,
saponozide nekaj manitola, grenčin, oleanol, holin, v sle-
dovih eterično olje, ka'-otinoide,, oleuropeozid itd.
Olivno olje je zelo zdravilno. Regulira prebavo, olajša
izločanje žolčnih kamenčkov, služi kot podlaga za izdelavo
zdravilnih masti proti kožnim oboler\jim ter preprečuje
delovaje različnih bakterij.
Olje je sedativ, holagogum in laksativ. Če se popije večja
količina olja, deluje kot protistrup pri raznih zastrupitvah.
Najbolj zdravo je neprečiščeno оЏе, ki vsebuje nenasičene
maščobe, vitamin A in E, fitosterole ksantofil in z rafinira-
rgem se to izgubi. V lekarni uporabljamo olje м izdelavo
masti, linimentov, obližev in zdravilnih olj. V гцет nama-
kamo mnoge zdravilne rastline, kot so šentjanževka, ore-
hovo listje, gabezove korenine, cvetovi ИДј, vrtnic itd. Če
nas muči zapeka, vsako jutro popijemo dve veliki žlici
olivnega olja z nekaj čme kave. Za čiščerxje žolčnega
mehuija рцето nekaj dni zaporedoma dve veliki žlici
olivnega olja in to pred spätem. Ljudsko zdravilstvo pri-
poroča uživanje emulzije, ki si jo pripravimo iz 100 g oliv-
nega olja, 15 g kor\jaka in 50 g močnega metinega čaja.
Ponekod dodajo tudi dva штецјака. Emu^o pijemo v
treh obrokih pred jedjo. Olivno оЦе tudi znižuje tempera-
turo in pomiija krče v črevesju in ker odpira prehod žolča
iz žolčnega mehuija in jeter, pomaga proti žolčnim na-
padom.
Oljčno listje se uporablja za pripravo čaja in izvlečka. Za
čaj vzamemo 20 listov in jih kuhamo 5 minut v 3 del vode.
Ko se ohladi, ga precedimo in zasladimo z žhco medu. Č^
pijemo zjutraj in zvečer pol ure pred je^o. Čaj znižuje
previsok krvni tlak, ker razšiija žile. Raziskave so poka-
zale, da se pri tem okrepi tudi srce, zmaigša se bolečina pri
napadu angme pektoris, pa tudi ledvice bolj delajo.
^jdi skoija je zdravilna. Liste in skorjo (100 g) namočijo
v dobrem belem vinu, ki ga posta\^o za dva tedna na toplo
in nato precedijo ter pijejo po požirkib pri visoki tempera-
turi in mrzlici.
Če še enkrat omenim olivno olje, naj opozorim na nje-
govo zdravilno delovanje na kožo. Če imamo suho kožo ali
kožna vnetja si po kopeli natrramo kožo z oliviüm oljem.
Odlično je tudi za mazai\je pri sončenju, ker olje zavaruje
kožo pred premočnimi sončnimi žarki. Olivno olje, v kate-
rem so namočeni zeleni orelii, je odlično domače zdravilo
za mazaixje lišajev, vnetij na koži. V olivno olje namočimo
še zelene, na koščke zrezane orehe. To pustimo za osem
dni na toplem, potem pa je olje že godno za mazanje. Olje
se lepo vpije v kožo.	B. J.
Lestvic! Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	ŽEUO MOJA - DORIS DRAGOVIČ
2.	IMAMO SE FAJN - GU GU
3.	ANA MARIE - ČUDEŽNA POLJA
4.	CALLING AMERIKA - ELECTF..C LIGHT
ORCHESTRA
5.	ABSOLUTE BEGINNERS - DAVID BOWIE
6.	HOW WILL I KNOW - WHITNEY HOUSTON
7.	SJETI SE - NOVI FOSILI
8.	ADESSO TU - EROS RAMAZZOTI
9.	BROTHER LUI - MODERN TA".KING
10. CHAIN REACTION - DIANA ROSS
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 url.
DomaČe melodije:
1.	NAŠ STARI AT \ - SLOVENIJA
2.	PRELEP JE VSAK NOVI DAN - CEUSKI
INSTRUMENT-»LNI KVINTET
3.	PRI NAŠI MAK.I - DOVŽAN
4.	BELI CVET - MIHELIČ
5.	SPOMIN NA DOM - ZEME
6.	PRIJATEUI - TRIM
7.	KDOR POJE RAD - RUPAR
8.	VZEMI SI ČAS - FANTJE Z VSEH VETROV
9.	GREMO V PLANINE - HMEUARSKI
INSTRUMENTALNI KVINTET
10. MNOGO LEPIH STVARI - SLAK
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.	____
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec_
lestvica domačih melodij___
izvajalec___^__
ime in priimek__
naslov___
Nagrajenca: OlgaZavašnik, Drešinja vas 12 a. Petrovče
Cecilija Kladnik, Vod ice 9, Gorica pri
Slivnici
Pišite na naslov: Novi tednik- Raaio Celje,
Trg V. kongresa 3e Celje
Vsakič nagrada - i dlika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODUA v Celju.
radio ceue
ČETRTEK, 12. 6.: 8.00 Poročda, 8.10 Hortikultura, 9.(1
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Srečanje z leti, lO.fl
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.C
Čestitke in pozdravi, '6.30 Kronika, 17.00 V živo: O položaj
plesne umetnosti v Celju, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 13. 6-: 8.10 PoročUa, 8.10 Petkov mozaik, 9.(
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplometer, 10.00 Zal
huček sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.(
Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.(
Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 14. 6.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z van
vmes ob 9.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharsl
kotiček, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Filmski sprehoc
10.30 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.1
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavn
melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 15. 6.: 10.00 PoročUa, 10.10 Obvestila, 10.
Onkraj srebrne črte, 10.45 Na 78 obratih, 11.00 Žveplomet»
(ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.
Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke
pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 16. 6.: 8.00 PoročUa, 8.10 Šport
dopoldne, vmes ob 9.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00
zakladnice zborovske glasbe, 16.30 Reportaža, 17.00 Kj
nika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregi«
18.00 Zakijuček sporeda.
TOREK, 17. 6.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, 9
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 10.00 Zaključek spore<
15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16
Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasi
17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 18. 6.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, vnr
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prire
tev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvesti
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 K
nika, 17.15 Glasbene vzporednice: BOB DYLAN -
oddaja, 17.45 Kulturni feston, 18.00 Zaključek sporeda.
12. JUNIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - N'^VI TEDNIK
12. JUNIJ 1986
12. JUNIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - N'^VI TEDNIK
12. JUNIJ 1986
»Za glasbo živimo In se tudi skregamo«
Tako povedo družinski člani Zakonjšek Iz Radeč
Glasbo v nadvse urejeno
družinsko hišo je pripeljala,
vzeto dobesedno, mati Hed-
vika, ko je v njej namestila
klavir, na katerega je igrala
od malega. Polno razume-
vanja in ostrih kritik njej in
vsem trem sinovom, Igorju,
Mateju in Ivanu je še četrti
član družine - oče Stane.
Pri tej hiši je glasba doma.
O tem ne priča samo klavir
in drugi instrumenti, o tem
govore pohvale in pokali, ki
jih fantje nosijo domov.
Najstarejši sin Igor se je od-
selil od doma, a glasbo je po-
nesel s seboj. V Trbovljah
ima svojo glasbeno skupino.
Drugorojeni Matej je zra-
sel s klaviijem. S tremi leti je
začel, danes ima dvaindvaj-
set let in nekaj uspehov že za
sabo. Pred dvema letoma je
v Subotici prejel dva pokala
za pesem Balada za ... in si-
cer za besedilo in kompozi-
cijo.
Pripravil je tudi projekt
skladb za otroke, kijih izvaja
s skupino, ki šteje sedem čla-
nov. Skladbe za otroke nosi-
jo naslov Rdeča kapica.
»Pravijo, da so to otroške pe-
smi z veliko originalnostjo.
Zdaj čakamo na televizijsko
oddajo Periskop. Za otroke
prave zabavne glasbe pri nas
ni, tudi otroci rabijo pop
glasbo, zato sem začel pisati
zanje.«
Matej, gostinec po poklicu,
ne obvlada samo klavirja.
Suvereno igra tudi kitaro in
harmoniko, čeprav ima
uradni dokument glasbene
šole samo za zadnjo, vse
ostalo pa je pridobil kot sa-
mouk.
Devetnajstletni Ivan, še di-
jak, goji disco pop glasbo,
pod imenom Fatamorgana.
Nastopa v duetu z Boštja-
nom Zahrastnikom in sicer
na zaključnih plesih v Celju,
Velenju in Portorožu. Dve
skladbi imata posneti, pred-
stavila sta se tudi na celj-
skem radiu in na nedavnem
Vrtiljakovem srečanju. Ivan
igra violino, trenutno pa mu
je še ljubša bas kitara.
Tako kot starejši Matej, ki
pripravlja kompozicijo Pisa-
ni balon, je tudi Ivan poln
načrtov. S pomočjo očeta, ki
je vsem trem sinovom naj-
hujši kritik, jih bodo tudi
uresničili. Spodbuja jih in
uživa ob uspehih sinov. Tudi
brez dela ni. Zbira in lepi se-
stavke, kritike, ki jih prina-
šajo slovenski, predvsem pa
jugoslovanski časopisi. Veli-
ko tega se je že nabralo.
In mati Hedvika, ki je naj-
brž z glasbo »zastrupila« vso
družino jim stoji ob strani,
ponosna na svoje sinove.
Zdaj ima vlogo krotilke, kaj-
ti kadar se njeni štiije moški
skreg^o, se prav gotovo za-
radi glasbe. Vsak brenka na
svoje strune, ona pa jih ugla-
si tako, da skupaj zaigrajo pi-
anisimo.
ZDENKA STOPAR
FOTO: EDI MASNEC
Od leve proti desni: Ivan, oče Stanko, mati Hedvika, sedi Matej
Bodice
Mnogo Jugoslovanov obožuje Švico
samo zaradi - švicarskih bank.
Na vhodih živilskih trgovin je napis o
neoporečnosti živil - kaj pomaga, ko pa
niso neoporečne tudi cene.
Za mnoge vodilne kadre in nogometaše
celo deset milijonov pomeni - drobiž.
Jugoslovani imamo dva nedosegljiva
svetovna rekorda - v dviganju cen in v
preklinjanju.
Jugoslavija bi morala biti astronomsko
najbolj razvita država, saj imamo na
odgovornih položajih mnogo takih - ki so
že dolgo »za luno^.
MARJAN BRADAČ
Dan šole, posvečen Trubarju
Učenci osnovne šole Pri-
moža Trubarja v Laškem so
v petek s pomočjo svojih
učiteljev pripravili domi-
selno prireditev ob dnevu
šole. Moto slovesnosti in za-
bavnega kviza s tekmovi
njem v znanju je bilo življi
nje in delo Primoža Trubat
ja, s čimer so se oddolži
njegovemu spominu ob 4(
letnici smrti in imenu svo
šole.
Novost ob dnevu šole je 1
kviz, ki ga je pripravila i
o. lirska organizacija na i
budo Pionirske hranilni«
po zamish Irene Šketa pa
jo poleg učencev pomag
uresničiti tovariši in tovari
ce iz višje stopnje. Poleg t(
movanja v znanju, zabavi
in spretnostnih veščinah
katerem so se pomerih uč(
ci štirih osmih razredov, '
Ija pohvaliti vse tiste, ki so
prireditev naredili račur
niški program, vso potreb
signalizacijo in ozvočenje,
posebej pa učenko petega
zreda Snežano Ilijaš, ki
pogumno vodila organiza
sko zapleteno priredit
Medtem ko so bih v znai
tekmovalci zelo izenač(
(skoraj vse so odgovorili p
vilno), pa so se v spretnos
bolje odrezali člani ekipe I
razreda, ki so tudi zmag
Njim je bila namenjena
sebna nagrada Pionir
hranilnice, vsem d vaj sel
tekmovalcem in voditel
Snežani pa prijetno prese
čenje - polet nad Lašk
Poleg sodelujočih učitel
in učencev se je tako naj I
izkazala Ljubljanska bai
oziroma Pionirska hra
nica.
M
Foto: EDI MASN
Ribiška sreča, som velikan
član Ribiške družine Šempeter Edi Kolenc, doma iz Mahh
Braslovč je imel prejšnji teden zares srečo. Na Presarskem
jezeru je v dveh dneh ulovil dva soma. Že prvi ulov ga je
navdušil, saj je bil som dolg 90 cm in je tehtal 5 kg, njegov
drugi plen pa je bil še lepši. Dolg je bil cehh 108 cm in je
tehtal 6,2 kg.
Na shki: Srečni ribič Edi Kolenc s svojim drugim somom.
T. TAVČAR
Pred časom nas je celjski
javni tožilec podučil, da pro-
daja na obroke brez obresti
in pologa s strani vrlih tfgov-
cev ni v redu oziroma je ne-
zakonita. Pa kljub temu so
mnogi trgovci »prisluhnili«
ubogim potrošniškim pa-
ram, pa tudi sebi, in delno na
skrivaj, ali pa bolj javno ^ob-
javili« prodajo na obroke in
podobno.
V marcu je pravi potrošni-
ški »bum« na ta način izved-
la mozirska Savinja in sicer
za pohištvo. V Mozirje je drlo
vse živo in med njimi tudi
podpisani, da bi na šest
obrokov kupili nekaj Gore-
njevih kuhinjskih ele-
mentov.
Prvi obrok v višini 15.945
din so 18. marca v Savinji
trgovci takoj pokasirali, dru-
gega v enaki višini so prejeli
konec aprila, tretjega so do-
bili (spet v enaki višini) ko-
nec maja, četrtega ta mesec.
Skratka, skupno bodo konec
tega meseca obrnili mojih
63.780 din, kar je dve tretjini
cene nakupljenoga oziroma
naročenega blaga, vendar o
kuhinjskih elementih ni ne
duha, ne sluha.
Prvič (18. marca) so jih ob-
ljubili v začetku aprila, nato
do srede aprila, tretji rok so
pomaknili do 25. aprila in
zraven zagotovili, da do 1.
maja zanesljivo dobim tistih
nekaj elementov za sicer
drag denar. Četrti rok (naj-
brž zaradi sevanja) je bil »ta-
koj po praznikih«, peti rok
»najkasneje do 15. maja, še-
sti rok so mi pomaknili do
konca maja, sedmi rok pa so
mi »dokončno« določili do 6.
junija (upam, da leta 1986!)
Vsekakor sem vesel, da v
mozirski Savinji obračajo
moj denar in pri tem zasle-
dujejo svetle trgovske cilje v
splošno dobrobit našega po-
trošništva. O uzancah, po-
slovni morah, ni da bi govo-
rili, kajti bistveno je potroš-
nika vreči »na fìnto« (na vi-
dez »mu prisluhniti« in ga
namamiti na obročno odpla-
čilo), dobava blaga paje pov-
sem zasebna potrošnikova,
torej državljanova stvar.
Žal mije, da nisem ubogal
javnega tožilca. Drugič ga
bom zagotovo.
MITJA UMNIK
FRANČEK FRAKEU^
Madonca, kakšne grozne sanje, moj fífí! Še dobro, da
to ni res!
(Novi tednik, 28. juhja 1970)