Št. 46.
V Ljubljani, dne 13. novembra
1938
narji
(Iz (mjige »ZADNJI 1'KKKIJSIilH LOVCEVal. ki jo je napisal Zane Grey)
S čudovito gotovostjo je razširjal smrt in kljuboval smrti — molče. Z bliskovitimi udarci je podiral te severne pse in ko se slednjič nobeden več ni upal napasti, je skozi mrzli molk zadonel njegov krik:
»Ho! Ho!«
»Rea! Rea! Kaj je z vami?«, je zaklical Jones in splezal iz šotora.
»Samo pretrg v suknji, drugega nič — prijatelj moj.«
Trije ubogi psi so bili mrtvi. Četrti in zadnji je zasopihal v lovca ter poginil.
Mrzla zimska noč je postala za lovca podzavesten spomin, slika iz sanj ki je dokazoval svojo resničnost samo s togimi in trdimi volčjimi trupli, ki so bela ležala v sivem jutranjem mraku.
»Če bi imela kaj jesti, bi lahko prišla do koče,« je rekel Rea. »Toda psi in volkovi so strup.«
»Naj zakoljem teleta?« je vprašal Jones.
»Ho! Ho! Če pekel zmrzne — če bi morala umreti.«
Jones je med svojimi rečmi našel zadnji naboj. S tem nabojem v puški sta zopet šla proti jugu. Iz puste ravnine so se pokazale posamezne smreke in sledovi karibujev, ko so vzbujali v srcih lovcev nova upanja.
»Tam med smrekami,« je zašepetal Jones in izpustil zaprežno vrv svojih sani.
Med črnim drevjem so se premikale sive postave.
»Karibuji!« je rekel Rea. »Hitro! Streljajte! Toda ne izgrešite!«
A Jones je čakal. Zavedal se je vrednosti zadnje krogle. Imel je potrpljenje lovca Ko je šel karibu čez jaso, je zažvižgal. Šele tedaj je postala puškina cev trda in toga. Šele tedaj je iz nje trznil rdeči blisk.
Za razdaljo štirihsto metrov rabi krogla določen čas, da doseže svoj cilj. Kako neskončno dolg čas! Nato sta lovca zaslišala zamolkli udarec svinca Severni jelen se je zrušil, skočil zopet pokoncu, stekel navzdol po pobočju, ponovno padel in ni več vstal.
Ura počitka z ognjem in mesom je z eno potezo izpremenila lovcema svet. Svetlikajoča snežna pokrajina je izgubila svoj ostri mraz in smrtno grožnjo.
»Kaj je to?« je zaklical Jones.
Sledovi mokasinov, s konicami, obrnjenimi proti severu, so ustavili lovca.
»Proti severu! Kaj naj to pomeni?«
Rea je trdo stopal dalje in dvomeče zmajal z glavo.
Zopet noč. Jasna, mrzla, srebrna, zvezdnata, tiha noč. Lovca sta počivala in neprestano čakala na tožeče tulenje. Zopet dan. Bel, negiben, pust dan! Lovca sta potovala dalje, dalje in vedno dalje ter neprestano čakala na strašno tožeče tulenje.
V	mraku sta bila še trideset milj oddaljena od kladare. Samo en dan še!
Rea je govoril o krznih, krasnih belih krznih, ki jih ni mogel vzeti s seboj. Jones je govoril o svojih malih piž-marjih in jih veselo gledal, kako so razkopavali sneg za lišajem.
V	noči je budnost omagala. Preutrujena narava se je uprla. Moža sta zaspala.
zli __
Rea so je prvi zbudil. Odvrgel je odejo. Njegovo »trašno, besno tulenje je priklicalo Jonesa.
Neposredno v senci šotora, na mestu, kjer sta jih prejšnji dan zvezala, so ležali mali pižmarji na škrlatnem snegu trdi, s togimi udi, mrzli in mrtvi. Sledovi mokesinbv so pripovedovali o izvoru žaloigre.
Jones se je naslonil na tovariša. Velikan je dvignil mogočno pest. »Jackoway brez drv! Jackoway brez drv!« Nato je glas zamrl. Severni veter je stokal v tankih, temnih, smešnih smrekah in vzdihoval: »Naza! Naza! Naza!«
K	O	N	E	Q
Ran-Bosilek:
Čudna piščalka
Imeli je dedek kožice. Poiskal si je pastirčka. Pastirček je imel piščalko. Kakšno piščalko! Ko je zapiskal, je zaplesalo vse, kar je bilo živega v bližini.
Vsako jutro mu je ded napolnil torbo a kruhom. Odpravil ga j» na pašo kt mu rekel:
»Manje piskaj im boljše pazi na koze!"
Zvečer se je deček vračal s paše. Dedek ga je čakal in jezno klical:
»Kje hodiš, sinko, kaj delaš, da »o koze lačne! Poglej jih, kakšne so! Kmalu bodo umrle od gladu!«
»Pasem lih, dedek, pasem. Vsak dan jim skubem listje.«
Tako danes — tako jutri — in kmalu bi koz« popadale od utrujenosti.
Nekega jutra je dedek vstal, in šel sa pastirjem. V gozdu se je skril za grm.
Prišel je deček s kozami. Nasekal jim j® vej. ZačeCie so jesti: hrust, hrust, hrust
Pastirček je sedel na panj. Vzel je pdftčalko in zapiskal. Koze so takoj prenehalo jesta in so zaplesale.
Poskočil je tudi dedek za grmom: hop, hap, hop! Strgal si je obleko. Za-vipil je:
Prenehaj, sinko! Obleko sem sd strgal!«
»Jaz sem prenehal, dedek, toda piščalka piska sama!«
In sipet je dedek zaplesal.
V hiši pa ga je čakala žena. Rekla «4 .le:
»Grem pogledat, kai neld se je zgodilo z njim.«
Šla je v gozd. Gleda: pastirček parka, koze poskakujejo, dedek pa pleše »a cfrmom.
»O, sinko, o dedek! Kaj p« delata!«
Piščalka pa je zapiskala glasneje in baba je poskočila: hop, hop, hop.
Babica in dedek sta imela sina in snaho. Imela sta tudi vnuke.
Čaka sin, da se vrneta dedek in mati. Ko pa ju ni, pravi ženi:
»Grem pogledat, kai sta napravila dedek in mati.«
Sel je v gozd. Ze oddaleč vidi: pastirček piska koze skačejo, dedek in babica plešeta plešeta.
»Kaj to pomeni, ljudje božji!« je zam vpil sin. Piščalka pa je zapiskala glasneje in sin je zaplesal z drugimi: hop, hop, hop!
V hiši pri otrocih pa je čakala snaha. Ko ni bilo nikogar, Je rekla:
»Čudno: Kaj neki se Je zgodiloT Kam so šli, da jih ni nazaj? Grem jih iskat.«
Pustila je otroke doma in šla v gozd. Gleda in kaj vidi: — Pastirček piska. Koze poskakujejo. Babica, dedek in sin plešejo.
»Kaj je to, ljudje božji?« je zavpila snaha.
Se glasneje je zarptekal pastirček. In snaha je zaplesala z drugimi: hop, hop, hop!
Vnučfci so čakali, čakali. Ko pa lle nI bilo nikogar domov, so Sli v gozd, pogledat, kaj se je zgodilo.
Prišli so v gotzd. Zagledali so ples in so zavpili:
»Pieškno, pleši mo! Piskaj, pastirček!«
In so zaplesali z drugimi: hop, hop, horo!
Ves dan je piskal pastirček. Ves dan so plesali ljudje in koze.
Zmračilo se je. Pastirček je prvi stopil iz gozda. Za njim so poskakovale koze, za kozami dedek, babica, sin in majhni in veliki vnuki.
Kdor jih je zagledal, se jim je pridružil: hop, hop, h op!
Cela vas je zaplesala, nihče ni mogel zaustaviti piščalke.
Plesali so vso noč in vea drugi dan.
Kdo ve! Morda še danes plešejo!
(Iz bolg. prev. K Spur in St. Atano-
sov).
LOJZE ZUPANC:
Lažlfoa&a
Belokrajinska
Ob Kolpi je v revni bajti živela uboga osebenjka, ki je imela edino hčerko Barico. Nič ni pomagalo, če je mati svojo hčerko zmerom lepo učila, dekletce je odrastlo v lažnjivko, da je dvakrat usta odprla, a še je trikrat zlagala...
»Kam greš Barica?« jo vpraša.
»Domov k materi,« ji dekletce odgo*-vodi.
»Pa kje si bila?«
»Volem v sosednji vasi sem repe Sesala in za rogmi sem jih žgečkala,« ji dekletce v šah odgovori
Uboga ženska dolgo ni \ vedela, kaj je temu vzrok. Končno pa se je skrila ob poti za brinov grm in čakala, kdaj se b0 povrnila njena hčerka, ki jo je
poslala v sosednjo vas po škopnjak 6lame, da bi si z njim prekrila raztrgano streho na bajti. Ko tako čaka in čaka, vidi, kako se je ob bregu lene Kelpe kar na lepem ustcpila pred njeno hčerko stara baba z dolgim, šila-»tim nosom in sivimi, razmršeninr lasmi
»To tudi materi povej!« se zarežd tuja ženska. »Pa še to reci, da so ti voli škopnjak požrli!«
Komaj je izgovorila, je porinila med brezzobe čeljusti prste in zabrlizgala, da je lertelo skozi ušesa. V tistem trenutku se je prikazal pred staruho sam vrag z netopirjevimi perutmi. Ona pa je zajezdila njegovo grbo potegnffla deklici škopnjak z rek in s hreščeCim glasom zaklicala:
»Hi, konjiček, hi vražiček, sestr0 Lažibabo nesi, na Kleku z grbe jo iztresi!«
Vrag je zakopitljal, si spodvihal rep in zamahnil s čudnimi kreljutmi. Preden bi naštel do tri, je že izginil začudeni deklici izpred oči.
Ko se je Barica povrnila domov, je bila ko obsedena. Cim boli io je mati prosila, naj ji po pravici pove kje je hodila, tem bolj je tiščala svole in lagala, da je volem v sosednii vasi repe tesala ter jih za rogmi žgečkala, pa da
so ji izprošeni škopnjak slame požrešni voli medtem požrli...
Uboga osebenjka, ki je vedela kako in kai je z njen0 hčerko in ki je na lastne oči videla, kako je hčerko ure-kia Lažibaba, je odšla v zemeljsko kapelico pod kučarsko goro in tamkaj preklečala sedem dni in sedem noči. da je hčerka Barici izprosila milost.
V Beli Krajini pa še danes pripovedujejo, da je tistega otroka, ki se zmerom laže, urekla sama Lažibaba s Kle-ka.---
LOJZE ZUPANC:
Kako Je Butalec med lizal
Butoraj je vas v Beli Krajini. Imeli so Butorajci pastirja, ki je v mladosti rad posedal v zidanicah in se nacejal z vinom. Pa mu ie zlezlo vino v čel0 in mu skisalo možgane...
Potlej ni bil za drugo rabo za pastirja. In srenja ga je poslala s čredo ovac na laze pod Planino, kjer je pasel drobnico in uganjal ludarije *.
Pride mimo nekoč prebrisan: cigan, ki je bil namenjen na Kanižarico. Opazi butorajskega pastirja in mu reče:
»Daj mi ovco,' pa ti povem, kako se med liže... «
Pastir mu da ovco, cigan pa poišče v bližnji loži star panj, v katerem so bile čebele in reče butoraj skemu pastirju
"'Tule notri so muhe, ki imajo medu na pretek. Treba je samo eno v tej številni družini ujeti, si jo pritisniti na jezik in zapeti:
»čebela, čebela, le kaj bi brnela, žival' ca si mala, medu mi boš dala... «
Komai je cigan izrekel, Se ie že odstranil. Butorajskemu pastirju pa seje kolcnilo po medu — kdo bi mu zameril. če je bil sladkosneden! — nagnal je ovce v stajo, splezal na panj, ujel čebelo in zapel, kakor ga je bil preje poučil cigan:
»Čebela čebela, le kaj bi brnela, žival' ca si mala, medu mi boš dala ... «
* neumnosti
Potlej si je pritisnil čebelo na jezik. Razjarjena čebela pa ga je pičila v jezik .da mu je pri priči otekel.
Pod večer se je povrnil s čredo ovac v Butorai. Vaščani so zagnali krik: »Potep, kje si pustil eno ovco? Ena ovca manjka v čredi!«
Njemu pa je bil jezik otekel da se mu je kakor stara copata valil po ustih Brbra1 ie nerazumljive besede, nihče ga ni razumel, vsi oa so iz jeze. ker je v čredi manjkala ovca. navalil nanj ter ga prebatinali Njemu pa se je za malo zHeln da Sa imajo za pralen n^ v oe^ph na je tisto noč izginil 7	-i;. \\ - v vas' za deveto fforo udinjal za nart rja.
Butorajci pa še danes ugibajo, kje je tista ovca. pa ne vedo. da jo je pastir dal prebrisanemu ciganu zato, da ga je le-ts naučil, kako je treba med lizati...
Žagar Tanja — dijakinja:
Šla bom na goro
Šla bom na goro kjer potok šumlja, kjer z gorskimi cveti se veter igra ...
Cvetlic bom nabrala, jih v venec zvezala in mami na črni grob jih dala.
V srebrno posodo vode bom zajela, zalila cvetlice in grob objela ...
Tihomir:
Drvar s piščalko
Ko je stari drvar Tomaž umiral, je poklical edirica Jerneja in mu rekel:
»Sin moj, za materjo grem Dosti si star, močan si tudi, delaj, kot si mene videl in preživel se boš Res ne bo lahko delo in le malo boš počival Dokler boš delal, ne boš umrl od lakote!«
Poleg tega nauka je podedoval Jernej po očetu malo bajto kraj gozda, voz in konja Potem je delal, kot je vi* del očeta: trinajst dni je po gozdovih cepil in žagal, štirinajsti dan pa je vpregel konja v voz tn odpeljal pripravljena drva v mesto, da jih tam proda.
Komaj se je malo zdanilo, je moral Jernej vstati, daleč je bilo od njegove bajte do mesta. Konja je napregel v naloženi voz in pognal. Na drugem koncu vasi se je oglasil petelin, drugo je še vse spalo. Konj je stekel po zložnem klancu in privozil v gozd. Tu je bilo prav hladno in Jernej se je tesneje zavil v žakljevino.
Na vozu je zaropotalo. Ko se je Jernej ozrl je sedel vrh drv škrat. Dosti so govorili o škratih po vasi, a tak delaven mož nima časa za ženske čenče. In sedaj sedi pravi škrat na njegovem j vozu!
»Redko se zgodi, Jernej, da se komu i prikažem. A srečen tisti, komur se! Vi- i del sem, kako se ubijaš z delom in ugaja mi tvoja poštenost.«
Jernej je le gledal in poslušal.
»Dam ti tole majhno piščalko. Kadar boš hotel drv, boš nanjo zapiskal in čez noč ti bom z njimi napolnil voz. Samo še v mesto boš vozil in prodajal.«
Škrat je izročil malo pločevinasto piščalko Jerneju in izginil. Konj je pot dobro poznal in je voz sam vodil. Šele pred mestom se je Jernej zavedel jn pognal konja, da pride čim prei 'lomov in preizkusi čarobno piščalko.
Pozno zvečer se je vrnil iz mesta. Na pragu svoje kolibe je na vso moč zapiskal in šele pozno ponoči se je odpravil spat. Drugo jutro ga je že čakal naložen voz pred hišo. Potem je vsak večer zapiskal, podnevi pa drva v mestu prodajal.
Minulo je nekaj let, dosti denarja si je že prihranil, do smrti bi lahko živel
brez dela. Neko jutro se mu je prikazal škrat. Zahteval je piščalko:
»Bogat sd postal, vrni mi piščalko!«
Toda Jernej je postal lakomen, še in še je hotel denarja. »Piščalka'je moja, ne dam je!«
»Spomni se, reven si bil, pa si obogatel. Še mnogo je revežev, vrni mi piščalko, da bom še druge osrečil! — Res nočeš? Drugemu ne privoščiš dobrega, zapomni si, tudi sam ne boš več src čen!« mu je zagrozil škrat in že ga nri bilo.
Zvečer je hotel Jernej spraviti izkupiček v skrinjo, kamor je spravljal vse prihranke; toda skrinja je bil prazna. »O, bedak, kaj sem naredil!« je jadi-koval Jernej. »Vse bom moral znova začeti. Edina sreča, da imam še piščalko!« Kot navadno je zapiskal, preden se jc vlegel. toda piščalka je izgubila
čarobno moč, kajti zjutraj je našel voz prazen. Ubogi Jernej se je moral zopet kot nekdaj trinajst dni mučiti, da je nabral toliko drv, kot jih je prej dobil čez noč. Vso po-t, ko je vozil v mesto, je piskal, da bi se mu prikazal škrat; še v mestu ni prenehal s piskanjem. Ljudje so pogledali skozi okna in ko so videli, kdo piska, so dejali:
»Poglejte ga, ta je pameten, dobro zna prodajati. Pri njem kupimo. Še nikoli ni Jernej tako hitro prodal drv.
Ko pa Jerneja ni bilo več v mesto, revež je umrl, so pričeli tudi drugi drvarji piskati in še danes imajo prodajalci drv in premoga male, pločevinaste piščalke, da privabijo, naj kupijo divjaško orožje.

Lojze Zupane s
S
pasa
(Belokrajlnska)
Ko so Se Turki prihajali v Belo Kra« jlno, »o nekoč napadli tudi vinički grad. Toda dim bolj so ga oblegali in napadali, tem bolj hrabro so se borili In grad branili kmetje iz aečanskega
Kija. Zaradi turške premoči so se Be-
:rajkicl morali končno umakniti na hribček 2cžclj, odkoder so s topovi streljali na Turčlne, ki so se razpasli po Vinici in po okoliških vaseh.
Turško vojsko Je vodil mogočen paša. Ko se je utaboril na tok&vi za Vinico, je poklical k sebi vse poveljnike turških Čet ter jim dejal:
»Dolina Je naša. Se hribček Zeželj te v rokah rije. Zmago hočem imeti! Kadar bodo naše čete zavzele Žeželj, takrat bo meje delo kronano. Pojdite ln zberite čete ter osvojite 2eželj, krščanske pse pa mi zvežite in žive predme pripeljite. Allah je z vami!«
Paša se je že veselil zmage, ni pa pomislil, da pravijo Belokrajinci vsakemu bahaču: »Lastna hvala ti ne bo dobro dala.«---Komaj so poveljniki uvrstili čete in se pripravljali za napad na 2eželj, se je na vrhu hribčka oglasil mogočen odjek topovskega strela.
Kaj se je zgodilo?
Nekako istočasno, ko je paša govoril s poveljniki čet, je Belokrajincem na Zežlju zmanjkalo topovskih krogeL Ugibali in ugibali, kako bi si pomagali, ko pade staremu graničarju Mravincu v glavo odrešilna misel.
»Stari voli zmerom potegnejo iz drage!« veli star pregovor.
Tudi Mravinec je bil star in izkušen vojak. Mislil si je: »Če nimamo topovskih krogel, streljajmo s škornji!«
In je potegnil z noge škorenj ter zakričal tovarišem:
»Hajdite, nalovite mi kuščarjev. Pa živih!«
Rečeno — storjeno! Mladi ln stari, možje in ženske, vse je pohitelo h skalnatim gromačam, ki so bile pose* jane po žežlju. In preden bi odmolil očenaš, so prinesli Belokrajinci staremu Mravincu živih kuščarjev za poln pehar. On pa je pobasai vso to golazen živo v škorenj, potisnil škorenj v
top, zažgal v cevi za škornjem smodnik in — bum! — je izstrelil čuden naboj proti turški vojski, ki se je zbirala na viniški tokavi.
Nenavadna topovska krogla je sfr-čala po zraku in padla na cilj kakor treba. — Škorenj se je poveznil paši na glavo, iz štibale pa so mu pričeli lezti za vrat živi kuščarji...
Paša, ki se takšnega kronanja svoje zmage ni nadejal, je pričel .besno otepati okoli sebe. Pomagati pa si ni mogel, ker se mu je škornjev^ štibala, poveznjena na glavo, pogreznila prav do brade in ni videl niti ped pred seboj.
Ko so ostali Turčini opazili »kroglo«, iz katere lezejo živi kuščarji, so jo v divjem preplahu ucvrli izpod Zežlja proti hrvaški strani.
Belokrajinci pa pripovedujejo, da so jih na begu Ličani vse do zadnjega pobili s kamenjem. S škornjem kronani paša, ki je takisto pobegnil z viniške tokave, je zabredel v Kolpo in utonil.
Poslej so imeli Belokrajinci mir pred nadležnimi Turki
JttuOVC
Dragi stric Matic. Danes Ti hočem napisati nekaj vrst v okviru Tvojega novega natečaja.
Kakor menda vsi vedo je bil sv. Frančišek velik prijatelj vseh živali. Vse živali je ljubil z neizmerno ljubeznijo. Pridigoval je ptičkom, in ti so ga poslušali s sklonjenimi glavicami Celo volku je dopovedal, da ne sme več škodovati ljudem, in volk ga je res poslušal in ni več trgal drobnice; čez par let je volk potem od starosti poginil — Sveti Frančišek je opeval živali, vsi so mu bili »bratje in sestre«. On je bil res sveti mož in vse živali so ga rade imele, ker so ga razumele; vsaj tako pravi legenda.
Od sv. Frančiška se mi otroci lahko naučimo velike ljubezni do živali, in do vsega božjega stvarstva sploh. Kako grdo je če otroci trpinčijo uboge živalice; živali ravno tako čutijo udarce, samo da ne morejo dopovedati kako jih to boli. Kako grdo je šele če odrasel človek tepe živalil Ne* davno sem bil priča temu-le mučnemu prizoru; na novi cesti pri Št. Vidu, jc konj zdrsnil na tla (voz je bil težko natovorjen s premogom.) Konj je bolestno zahrzal, kri mu je lila Iz gobca. Voznik je bil vinjen in je le s težavo spravil konja na noge. Ker pa je konj še naprej bolestno hrzal, ga je začel brezsrčni voznik, pretepati po ranjenem gobcu, da je imel naposled voznik ves krvavi rokav od suknje, — Da ao se ljudje zgražali, ni treba, da posebej povem, ampak tukaj imaš spet primer da pijan človek je tudi hudoben.
Kakor hitro bom imel spet kaj časa, sc Ti spet oglasim, do tedaj Te pa prav prisrčno pozdravljam, Drago Zadnik I. b. II. drž. real. gimn.
v Ljubljani Št. Vid nad L]. Vižmarje 124.
Dragi stric Matici Novega natečaja o varstvu živali sem se kar razveselil. Ker se lahko pohvalim, da imamo pri nas tri krave; dopoldne hodim v šolo popoldne pa sem črez nje jaz gospodar, ker sem njih pastirček. A to ni tako lahko biti kod si kdo mi-ali Imam veliko odgovornost Paziti
moram, da se dobro napasejo, da ne uidejo v škodo. Ko bi živali ne bilo bi tudi ljudje ne.mogli živeti. Zato moramo zanje skrbeti, jih krmiti in čistiti. Kje bi dobili mleko, maslo, sir, ako bi krav ne imeli? Zato jih imam rad in skrbno pazim nanje. Posebno odkar sem jih enkrat izgubil. Ko sem pri igri pozabil nanje. Sedaj pa hodim ves čas za njimi. Ako bi jih ne dobil bi lahko imeli dosti škode. Ker dobro in lepo z njimi ravnam me tudi ubogajo, da se kar dobro počutim na paši. Le včasih mi je dolg čas. Zato si želim novih mladinskih knjig, ie mi spisa ne požre Tvoj koš. Te lepo pozdravlja
Janko Vojvoda, uč. 4. ras.
Boh. Bistrica, 15.
Dragi stric Matici Danes se Ti prvič oglašam. Jaz bi se že prej oglasil, ali bal sem se Tvojega požrešnega ko» ša. Hočem Ti nekaj napisati o našem kanarčku. Morda že veš kako izgledajo kanarčki, ampak tako lepega še nisi videl. Na glavi in na repu je zelen drugače je pa rumen. Vsak dan mu dam sveže hrane, vode in pesek. Na£ kanarček zelo lepo poje, najlepše pa pozimi, ker je v sobi zelo toplo, zunaj pa leži sneg. Snega se zelo veseli. Sedaj pa še hočeš vedeti koliko prebivalcev ima Mala Antanta: Mala An-tanta ima 49 milijonov prebivalcev In Balkanska zveza 62 milijonov prebivalcev. Lepo Te pozdravlja
Friderik Vrdoniek, dijak II. c. raz.
dri. real. gimnazije v Celju.
Dragi stric Matici Danes Ti tudi jaz pišem prvo pismo. V šolo hodim že tretje leto in rad hodim V šoli je prijetno ker imam dosti tovarišev. Doma imam 3 brate in 1 sestro. Pri nas je luštno, sonce nas ogreva vsak dan, najprijetneje pa je bilo poleti sedeti zraven čebelnjaka kjer so čebelice pridno nosile sladko strd; rad sem poslušal njih brenčanje. Oprosti grdi pisavi. Sprejmi lep pozdrav od
Romana Gorenca uč. II. r.
Golar Manko:
Naša Nela
Naša Nela več ima skrbi kot mama, punčke tri ležijo v zibki: Metka, Majda, bolna zraven je Polonca, oh, to solz in joka je brez konca
Metka hoče čokolado sladko, Majda košček lešnikove torte, bolna punčka pa zdravila hoče in se venomer ves dan le joče.
Naša Nela pa tako modruje, prst na sredo čela si nastavi, čokolado, to bi sama rada, a za punčke bila bi razvada.
Tudi torta sladka je prav dobra — k stričku Nelica je brž zavila: »Striček, daj kovača, prosim, bolni punčki treba je zdravila!«
In že steče hitro v trgovino, sladko kupi tam zdravilo, a doma tri punčke: Metka. Majda in Polonca jokajo premilo.
Listnica uredništva
Uganke in križanke iz zadnjih
številk so pravilno rešili:
Franci Slaus, uč. II. a razr. v Zgornji Šiški, Peršin Anton, dijak ? razr. v Mojstrani 96, Vidovič Marica, dijakinja v Rušah pri Mariboru, Korun Mi-livoj, dijak III. a razr. na Grabnu v Ljubljani, Ponikvar Stanko, dijak I. drž. real. gimn. III. razr. v Ljubljani.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. dob, 4. zakon, 5. las, 6. lirik, 7. bil, 8. ponev, 9. rak.
Navpično: 1. Dalibor, 2. okarina, 3. Booilek.
A ninnh /
gnjenje k usvajanju hrane; 6 kraj pogubljenih; 8 gozdna cvetica, 9 del hri-bolaške opreme; 10 naselbina.
Navpično: 1 nož; 2 metulj; 4 kmetov up; 5. šport; 7. Fi. Levstika junak.
M anica:
Dva lešnika
Lešniki so sicer trši kakor orehi, so pa precej manjši. Zato upam, da se vam posreči streti naslednja dva:
Mala Evica radovedno vprašuje svojega strička, kako se imenuje njegov rojstni kraj. Striček je pa hudomuš-než. Četudi ima Evico iz srca rad vendar ji ne odgovori kar naravnost. Hoče, da se dekletce uči misliti. Zato pravi:
»Združi ime nekega drevesa, ki rase na vašem vrtu, s svojim krstnim imenom, pa dobiš moj rojstni kraj!«
Katero drevo ima striček v mislih? — Evica že ugiba. Pridružite se ji še vi!
II.
Domačega pujsa ste videli že vsi, zato veste, koliko ta žival prilično meri v višino in širino.
Zamislite si zdaj srednje velikega pujsa. Ali bi mi vedeli povedati, koliko ima ta »krohljač« na sebi dlake po številu? — Pa nikar takoj ne obupajte! Poskusite! Vsaj približno izračunajte!
Rešitev posetnice
spremljevalec.
Rešitev kvadrata IV.
1. okno; 2. kmet; 3. nebo; 4. otok.