27. številka. Ljubljana, nedeljo 2. februarja. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD,
l»hHJa vsak dan, izvzeuiAi ponedeljke m dnove po piaznikili, ter \ < Ija po poiti pn j.-inmi M avstro-0(0*» ke dežele za celo loto 16 gltL, za pol 1 ta 8 gL, *» ć«trt >«t* 4 1» —  Zh LJ«blJa«0 l»r»'» pošiljanja na doni  m  celo leto 18 ffld, U četrt leta .t gld. ■<> kr., za on mesec 1 %U\   10 kr.   /.a pošiljanje na dom se računa 10 kr. za iiichcc,       kr. za četrt leta. — Za tuje dežele tolik.. we, kolikor poštnina i/.nasa.  — Za gospodo učitelje na Ijiulakili Aoluh in ** dijake volja znižana (M in sicer: Za Ljubljani, za četrt leta 9 (M M kr, po poŠti  pfejeman za četrt leta 8 »lđ.  —  Za oznanila se plačuje od cetiristopno petit-vrste ti kr., če bo oznanilo enkrat. tiHka. f. kr., će se ihakrat, in 4 kr., će ho tri- ali \eekrat tiska. Dopisi naj bo izvolo trankirati. — Rokopisi ho ne vračajo. — Urodnifttvo je v Ljubljani v Frane Kolinam .vej lit Ai St. .! gledališka stoika". Opravnifttvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. ailuiiiiiHtrat.vne reči,  je v „Narodnoj tiskarni11 v Kohnanovoj liiSI.
1867, kostno mi nagndho delali, baš nemška takozvana ustavoverna stranka na krmilo bila in se nam zdela da je nabolj zanesljiv porok za zvezo ž njo, i/, tega ee ie sme skle pati, da mora bit« ustavovirna stranka za vei tucaše zaveznik OgersUe. . . ()* se najdejo Nemei a(li Slovani, ali N< niči i no Slovani v držav uem zboru in za stopu za skupne interese, (e vlada vnanjo politiko AotlMBav ali kdo drug, naj bode katere narodno t. koli hoče, Ogerska ?e bode ravnala po svojem notranjem razvoji. Tako govori članek WP   L u
Ustuvoveren list dunuiski „D. Ztg.w pravi na ta člunek, da |o to mizarsko odpovedno P smo tistavovercem, da Magjar nemškega ustavuveica na ulici uže ne pozdravlja već, ker preslabo suknjo nosi.
(Je se jioinisii, da «o u-davoveici leti 1871 bili šli v 1'ešto k Mugjarom z.ve/.e in pomoči prosit E0p«f llobr-i.vv-rt.«, in so jo b li dobili, potem je ta Odpoved jako ziuincnit •, iti sodba bas c t ranega nemškega Časnika bode im-uda do dobrog i resa.ena.
G r e v y
Frai ros 1'aui Jules (irevy novovoljeni pred selu k francoske republike, ne je roti 115. avg. v   Mout soli s - Vhu lray   (Jura depurtement.) 1'ravoslo^a h« ;e Učil   v Fa"r zu,  postal ltt.i 1837 advokat in  pridobil  si  kmalu veljavno ime izvrstnega advokata in dobrega zagovor nika.   Leta  1848 poslal je ud narodne zbornice,  v kuterej   ^e je „levičarjein" pridružil Njegov   predlog 02iroma ustave republike, da naj bi se prVd tednik volil in odstavljal v na rodnoj zbornici,  bil  jo 7. okt. 1848 s 648 proti 158 gladom zavržen, ter se je skle nilo   imenovanje   predsedn ka   po občnem glasovanji  naroda,   ki  je Napoleonu III. pripomogla k itnagi.  Gre" y o.ital je zmeraej
ti publiki zvest tudi v po^tavodajnoj zbornici, a se jo po   „BtnatsHtreiehu"  odtegnil politič-reniu življenju. 1868 je postal predstojnik pa-ri-kib ndvokutov; istegi leta je pri jednej vo-l:t.vi v Jura -rlepat tementu z veliko večino zmagal vladnega katulidata; še vet glasov je dobil I, 1869 pri občnih volitvah. Njegova opozicija proti cesarskej vladi je bila stalna, a zmerna m rmlroni  stvarna;   zoper komedijo s plebiscitom je odločno govoiil. Dne 4. sept. 1869 je  govoril   zoper  uvidenje  diktature  in za ohranitev zakonov.   Februarja meseca 1871 v narodno zbornico voljen, voljen je bil tudi za njenega predsednika m z veliko večino, tako tudi v letih 1871,   1872 in meseca februarja 1873. Držal Be je zmirom levičarjev, a je dosegel s svojo zmernostjo in svojim taktom tak vpljiv,   "u  ko je mej narodom uže slikalo, da je sposoben za Thiersovega naslednika   Ko je due   1. aprila  1873 desnica  v zbornici proti njegovemu klicu k redu protest rala, sklenol jo takoj s«)o, odpovedal be predsedniStvu, in ko so ga i/, nova volili, ni j htel te rasti,   a katero   ju  zvezana  letna plača 60 000 frankov, prevzeti, ker  je bil voljen h premajhen« večino. Nanietto miga je bil potlej voljen ikittet. Dno '20. fubr. 1870 je dobil zopet mandat za v zbornico, in je bil 13 marca s 462 glasi zoper 6 glasov voljeti zoptt za zborničnega predalnika.   Zanimivo je to, da je Grdvv, ki je cdaj na 7 let voljen, sam zoper sedemletje ali „septenat" govoril. Vsled svojega pravicoljubja pridobil si je ime francoskega Aristida.
Politični ras&gtad«
\o<i-nii|«> «lcž<»l«».
V Ljubljani 1. februarja.
Kusk'm „Moskovskim VtVlomostim" se [z l>.i*utjn piše, da hoče avstrijska voina stranka, da Avstrija na sjiomlad maršira do No
Magjarska odpoved našim nemškim ustavovercem.
Nemškutarji naši in sobratje njih nem fiki u s t. a v o v e r c i so uže tako politično na nič prišli in ves kredit po svetu izgubili, da te jim godi, kakor večini l.jUiij, ki obubožajo po svoje) lastnej krivdi: prejšnji prija telji se jih odpovedujejo, sramujejo ho jih, in iščejo diuzih zvez.
Organ Audras»yjev nToster L'ojrd" je pretečem teden ob priliki spomina smrtnega dneva Deakovega prinesel članek, ki ju veiiko senzacijo vzbudil, pa je vreden, da si ga tuli mi zapomnimo tembolj, ker nam mora v veliko sadosteuje biti, če se domislimo, kaj smo imeli vse trpeti pred nemškimi ustavoverci, za ka-teie prh tja zdaj dan pinčila, ki r zaničuje i n p r e ti vrata jih p u S a J a »a lilmlim Celo Magjar, njih dozdauji BotOfaril v boji iu zaščitnik.
Ogtrski „1\ L.u pravi v reč t ne m članku najprej, oa dozdauji vladni sistem ntj n>k> gar zadovodl, li .j uiti vladne oblasti niti pari aiueu-tarnu moči povekSal, ii uu da bi bil adružil •lementk), ki drug poikg drugega ali eden proti grugeiiiu stoje, razdružtl jih je e'o  bolj iu
V sira njo zmešnjavo spravil. Ko bi stali zdaj pred mirnimi časi, i« b -o bi čakali v tum izpo/.thinji, pravi cg^iski libt. Ali nij dvorube, da nas čuka se težak čas, ko bode morala monarhua dokazati svojo moč. in zmožnost, skupne ctlosti, za to je treba, da se terjatve naše države ra/.vijo dulju Mi hočemo le gotovost d e o d v i s u o a 11 O gorske. To
V vseh slučajih. Oblike pa v katerih se naj ta neodvisnost Ogerske varuje, nijso nikakov dogma. Za to nam je vse je duo, kateri n a r od n i e 1 e m e n t. an katera ca rod na strauka onkraj   Lit a ve  gospoduje. Ker je leta
Nedeljsko pismo.
O velikem Francozu Voltaire-u se pripoveduje, da je svojtj osidi tožil, kako Užko mu je, da želodec njegov ne probavlja več dobro, in jej je ponujal 100 let svoje sluve, da bi mu — zdrav m dober želodec po Vrneu bil. Naš ljubljanski ueiu*ki „kultur tiiiger" profesor Hfciench jo tuili slaven mož, te prav Le tako ze 6, kot Voltaire, pa vendar slaven kot stenograf, iu ker tega lijhuo m mi niti njegovi učenci vtd«.l), sprav.I ju tudi on pretočeni tedeu svojo slu. o /. b&sim že lodcem v nekako zvezo: uumreč pravil mtmje toliko in tako o svojej slavi, da se jo nam želodec obračal, in občudovali smo ga in veselili se z njim njegove imenitnosti in sreče. 6e bolj bi se bili veselili,  ko bi bil g. llein.
ricb nem ki profesor, kakor 80 bili nekdanji j sloveči iiem^Ki prifesorji«
Ce Bmemo namreč budvigu BSrneju ver jeti, bil je t.pus nekdanjega pravega nemškega profesorja ta-ieš U >ow jc prišel, brzo 'svojimi teleniiiin potrebam ustregel, potem   pa brž h kujigaiii m v (tudijum, lu ta osušiti piofesor, slave željau učen a-ue,   št ud.ral je   tako, da ko mu je dekla pii la jiovcdat: „go.spod pro fesor, stieiia nad uumi gol i !w — Odgovoril ju uiiino:  p pojdi t-ke re-či mojej žeui povedat, jaz se za bisiu go.poiarstvo ne pečam, nuni zunaj bule mj uoheua reč mar, kakor Kujigu." — In ta.'vu oemske profesorje, ki so storili v šoli svojo dolžuost, doma pu br.gali se za fa milijo iu \ i dim t. a uu za politiko tuju (lOŽelo iu za tuje gospodarstvo, so baje tudi S.oveni nekdaj močno radi Imeli, morda še bolj nego čislajo  zdaj   Kranjci čuitivreduoga g. Ileiu neha,  da si ta zna muugo in dosti o wvojej
I rdjubljenosti pripovedovati. Ko bi bil g Ileiu-neh bolj tacim BOrnejovim podoben, 7tli se nam, ila bi ga bili 6e bolj veteli, nego smo gu.
Veaeli bi ga bili, da si Slovencu nij zmirom varno veseliti se sreče svojega tum &kega političnega protivnika. Tako na priliko smo se mi, bilo je tuli tu teden, nu glas oveselili slišavši z Dunaja novico, da bole Nemec Kaltenegger zapustil našo slovensko di movino in belo Ljubl.ano, in boljše mesto z.asel na Duuaji, v btoici našega cesaisiva. Ali evo, ka ti pri Iu nLaibadber Tagblalt" in ljuto razkoiii''i nad nami, ter nas iusultira vpriča vsega ljudstva, da smo zarad tega svoji ga veselja „perfidni", da snio „nelivaležni", kajti baš ker volno imamo v ustih ljubezen do naroda (nliebe zur uation"), morali bi bili svojo obleko od žalosti razparati in britko raz.plakati se, če gre iz dežele iu od naroda našega slovenskega  rojen  Tirolec g. Kalten-
Tega Pazara; dalje se poroča istemu listu, da Avstrija nema nič zoper to, če se vzhodnja Rumelija z Bolgarijo združi, samo, da ltusna prijateljsko pusti Avstriji svoboden pot do Soluna.
Prask nemšk list je izvedel, da pridejo na spomlad vsi vojaki iz domov, na
mei-to njih pa so pošljejo praška, pelzenska in tere/iopoljska garnizoni. Će se ta novici uresniči, storjeno bode vel ko veselja našim vojakom, ki imajo zdaj v Bnui in ller-cegovmi, kaUor donnv pišejo, muogo trpeti v slabih staniščih itd.
% 1111*1)4» elrfttiTe«
Unske „St. Tet. Ve iomosti" svetujejo il<tl;; »*»#»#, naj na bodočej uaroduej skupščini v Ti novem kar sklenejo, da se mora Bolgarija zjediniti, da ne sme deljena biti ua dva dela. Kakor je Evropa pred leti morala priznati, ko sta Moldava in Valahija sklenili, da nečeti biti ločeni, in se je Evropa rada ali nerada udala v to, kar so llumuni v Jasih in v Bukureštu sklenili, tako bode morala tudi bolgarski plebiscit na znance vzeti. — Scer pa se iz Bukarešta piše, da je narodna bolgarska skupščina zopet odložena, in sicer ua 22. febr. Zakaj, to se ne pove.
I'i(.Hc«i,ri.i ministri so šli novo izvoljenemu prednedniku  republike, Gre/vju čestitat, in so VBi skupaj dali ostavko. Grovy je izrazil željo, naj vsi ministri  ostanejo na svojih mestih, vsakako pa naj provizorno vodijo svoja poslovanja.   M tnistri se denes snidejo, da bodo posvetovali se o položeuji, kakor 80 ga zadnji dogodki naredili. — M ic Mahon je prišel Grevyju srečo voščit; ta shod je bil prav prijateljsk. Mac Mahon je imel denes odpotovati v Grasse, kjer hoče nekaj časa ostati. — Zborne* poslancev je izvolila s 314 glasi od 405 Gambetto za  predsednika zborni čnega, Gambetta je predsedstvo prevzel. — Prihodnji teden se pričakuje poslanica Gievy-jeva.
Mttaltfttttski zastopnik   LVtruccelli je V Bvojeni govoru o vnaniej  politiki mimster-stva Depretis grajal jo in ltali j i p r i por o čal zvezo z Rusijo, ker ta uema nobenih poželenj po italjanskej zemlji.
Omenili smo uže, da bo dobili Antjlvii tudi v Afiiki novo vojsko, ki jo morajo izvo jevati s tainošujimi Zulu-Kafn, katerih kralj Cetewayo jim je vojno naredil. Angleži ue radi, iu s kislim obrazom na krvavo delo gredo, ker jim je uže dolga in še zmirom na pol brezvspešna vojska v Afgauistanu dovolj. aTimes" se hudujejo nad angleškimi kolonisti v Afriki, ki so črnce Zulu dražili, a zdaj se le na Anglijo zanašajo, sami pa nič ne store za lastuo obrambo.
denes iz gotovega vira poizvedel, bode vendar res niš rojak g. Švegelj postal minister, in sicer, kakor se zdaj glasi, minister skup ni h financ avstro ogerskih, in ob jednem minister za upravo zasedene Bosne in Hercegovine. Zdanji minister za ta del g. Ilofman gre v pokoj, in dobi „za avoje posebne zasluge" kakšno odlikovanje.
Cislejtanska ministerska kriza pa se bode
Ic KfiffrelaA 31. jan [Izv. dopis.] Jutri bode na našem magistratu izbor grad-skega načelnika ali mestnega Župana, ker M je dosedanji župan dr. Stanko Andrijević odpovedal tej časti Izbran hode, kakor je javna tajna, odvetnik Matija M raz o vir, in tako hode tudi on prejel zssluženo nagrado za trud, katerega je ulagal prejšnja leta za osrečeoje
Id
rešila še le po zasedanii delegacij,   kateri se imati te dni sniti. — Vprašanje je, kdo bode prihodnji ministerski predsednik. Dva si itne-uueta v  odločilnih  krogih:   grof Koron ini ali grof Taaffe. Ako hi ne  bil  v tej uf ri vmes zdanji minister de Pretiš,   gotovo, pravijo, bi to mesto dobil Ta a Ho. Ker pa na vsak način  hoče  de Pretiš  še dalje  si obdržati jeden sedež v ministerstvu,  zato je verjetno, da prihodnji ministerski predsednik bode Go ritan Ko roni ni,  ker de Pretiš baje neče nikakor biti  podložen ali  »subaltern" grofu Taaffeju. Vprašanje je pa še na dalje, bole li še dalje de Pretiš minister lin »ne, ali minister česa druzega.  Meni se je povedalo, da bi de Pretiš rad postal minister notranjih zadev, da bi pri prihodnjih volitvah on imel volilno krmilo in ravnanje v rokah.   Njegovo mesto v financah pa prevzame potem poslanec Plener, sin nekdanjega ministra financ, kateri je dobro podkovan v finančnih zadevah,   in če  bi ne bil popolnem vešč,  pravijo,  da ga bode ne kdanji minister njegov oče lehko informiral..
Koliko si moremo mi Slovenci od te nove vlade pričakovati V O tem pač ne morem mnogo pozitivnega trditi. Le toliko je več kot Vijrjetuo, da pribodnjost je bolj na^a slovan ska. Tudi de Pretiš in Plener bosta morala pripustiti sedeže bolj sposobnim močem, ki bodo boljšo razumeli položaj in potrebe avstrijskih narodov in prihodnjost monarhije.
Kljubu dementiranju nove in stare „Presse", bode vendar le res, kar vam je vaš drugi dopisnik od tu poročal v zadevi Kaltenegerja. Ou pride iz Ljubljane na Dunaj. To vedo tudi kranjski nemškutarski poslanci. Kdor „Slovenski  Narod" za to novico demontira,
omovine.
Hrvatska domovina Be je Se do zdaj prev cej hvaležna izkn/ala Rvojim vernim, in tako e tudi naše mestno zastopstvo v poslednjej sednifi povijalo letno plačo županovo od 3000 na 0000 gld, čeravno bo se nekateri bolj varčni zastopniki odločno vstavljali temu povišanju, ter predlagali 4000 gld. rekoč, do niti v Gradcu ne dobiva župan večje plače.
Čeravno občinstvo, ki le teško zmože porezne krajcare, godrnja nad presplenditnim postopanjem svojih zastopnikov, bi se tudi to časom pozabilo, ko hi le novi načelnik malo bolje pazit' hotel na podredjeno si gradsko č i -novnifttvo, ki dozdaj glede marljivosti, nij bilo na dobrem gla^u. Pred deseto uro v jutro ne najdeš navadno nikogar v uradu na magistratu, tožijo ne pač vri, da imajo preveč posla, in tarnjajo vedno za večje plače kakor pri vas nemškutarski učitelji.
Poznat mi je slučaj, da so dno 20. sept. 1877 ulomili tatje v pivnico jednega tukajšnjih Slovencev in so mu napravili škode preko 40 gld.; prijavil je to policiji, in zares ie policija precej prvi dan dne' 21. Bept. 1877 našla ukradene stvari. Ali te bo odnesene na magistrat; pa še nikdar pozneje, čeravno je uže mej tem prešlo 16 mesecev, nij bil ošto-čenik ni poslušan niti ie kaj zvedel od svojih stvarij, ki še menda sedaj ležijo na magistratu, — Če jih nij zopet kdo ukral.
Oškodovani da mira policiji, pa čaka in pravi, da bi vendar le rad vedel, kako dolgo bo trebala zagrebška policija, da odstopi stvar nadležnemu sodbenemu stolu.
To je čisto resnična dogodba, katero povem naj bi jo izvedel i novi načelnik, da bodo znal  urediti postopanje svoje napram svojim
naj bi bil prej kaj na drobno poprašal, ali se
MSI.
Z lliiiiujte 31. januarja. (G. Švegelj. — Prihodnje stvo. — G. Kaltenegger.)
[Izv. dop. minister Kakor
sem
kaj govori o tem, ali nič. Samo to je res, da bo treba Se nekoliko počakati, predno Be stvar uresniči, a ne dolgo: do prihodnjih mini torkih izprememb. Sicer pa bode g. Kal-teuegger, kateri uže cel teden tukaj auticbain-brira, svojim tovarišem sam povedal, kako reči stoje, kadar se v Ljubljano vrne, če nema naloga, molčati še tako dolgo, da se stvari razvij 6.
podložnim.
Iz (.radiu 30. jan. [Izv. dop.] Kdor je Čital konec šolskega leta našeh srednjih šol letopise, moralo ga je neprijetno osupniti ogromno število takih učencev, ki bo prejeli tretji red. Navadno bilo je trojk v primera po 50—80% več nego dvojk. Trojke so po imele jako neprijetne nasledke; kdor jo jo imel, izgubil je štipendij, oproščenje od Šolnine itd. in ako jo je dobil dvakrat za pore-
egger, kateri je „ unersetzbar"   v Ljubljani itd.   Pač sitno bi bilo tem ljudem ustrezati, kajti ko bi bili mi drznili se pridnost in de lavnost finančnega prokuratorja kriti zirati, bil bi nas najbrž državni pravdnik kar konti sci i al ;  ko  smo se pa njegovega avanzi ranja veselili, žalili  smo nemškutarske kazi-narje, kateri bo, to se ve da, zdaj posebno občutljivi, ko so se toliko izmodrovali, da se jim uže sanja o starem filozofu in modrijanu Biasu.
Mej učenimi, uprav neniško-temeljitiini filozotičmmi sentencatni, katere je zapustil starogrški modrec Dias iz Mtilene, se je našla tudi mudroBt, da je smrt konec življe nja. To globoko metafizično resnico zdaj po Auspitzu, Ilerbstu, Šturmu in celem razkolu v državnem zboru tudi naši nemškutarji resno premiSljavajo in z glavo inajaje izprevidajo,
da je sv. Avguštin prav sodil, rekoč: „omnia sunt vana-,  vse je od denes do jutri, celo „gfretbrii lerska" kazinnka slava in nemčurska politika nij večna, in maje se ustavoverstvo. Misel na smrt dela človeka melanholičnega, melanholija ga razmisli ali „raztrese", zatorej nij  čuda, da sta v takej  razmišljenosti in skrbi za obstanek svoje stranke  tu m skuta r-ska poslanca iz Kranjskega, dr. Supan in Dežman, v državnem  zboru glasovala za brezpogojno odobrenje  berlinskega dogovora, torej za okupacijo Bosne,  ne marec za to iu pozabivši, da sta majheno prej v javnem zboru konstitucijonalnega društva v kazini narobe glasovala,  namreč za „missbiligung" vladi po istem povodu!   Te nekonsekveuce je samo premišljevanje Biasove modrosti o smrti, bliž njej smrti neinškuturske Btranke kriva. Sicer pa take nedoslednosti nij ho nič novega ni pri
Dežmanu ni pri Supanu, da si ne bom trdil, da rada premišljujeta štiri poslednje reči, zlasti g. Dežman ne, ker videl sem ga ondan tam v Trnovem še na prav veselem potu, pO kakoršnem se le hodi, če se ima „veselo srce, lehke nog6u.
Id to je zdaj  baje nekaj pravega, pred pustom: „veselo sreč, lehke nogo". Plešejo in poskakujejo, ženijo  se lehkomiselno in rado, in nij jim  mar ni  kuga  pri  Asi rabami, ni Mao Mahonova ustavna   lojalnost,  ni turSko-ruski separatni mir,  ui dunajska ministerska kriza, niti bolgarsko vprašanje in ne afgansko, ni ne krvavi napad  ua Ihunskega fajmoštra, ter ue starodeviška tožba gospodične l^podre-čeve, ki je reva obupala tudi ta predpust moža dobiti, — oni plešejo in imajo „veselo srce i u lehke noge'1. In Bog Bi ga vedi, dali si mjso pravega izvolili. X..
■loma bil je celo lokalno izključen. Kdor pre misli, koliko bo imajo učenci učiti in kako so z raznimi nalogami preobloženi in kako lehko učencu, ki ima uže v dveh predmetih drogi red, učitelj pr'tisne Se tretji „cvajer," ne more .tajiti, da je bilo nafelo, po katerem Be je do sedaj klasificiralo, res drakonično, vzlasti glede ni nasledke, katere je imela vsaka -trojka. Skrajni čas je uže bil, da se je v tem ozirn tudi nekaj na boljo premenilo t. i. polajšalo, kakor mj bi Be Se mnogo drnzih stvari; v našem— pruskem u*nem načrtu Prav oveselil je namreč vse učiteljske kroge, in mislim tudi učencem je dobro došel na-učnega ministerstva razpis od 18. jm. 1870 fit. 7<>S., kateri ukazuje, da od sedaj bodo Smeli samo tisti učenci tretji red, kateri v polovici vseh učnih predmetov dohodo noto „nedovoljno" (nicbt gendjend).
Iz 'listu 31 januarja.   [I/.v. dopis j Dne Bi februarja je konec obroka za reklamacije vobln h zapisnikov. Ne vem  ali se je kaj mnogo reklamiralo ali  ne.   Agitacije na a v sirijskoj strani  nij bilo videti. — Kar se tiče okoličanov, ki so skoro sami Slovenci, nij se nič bati. Tu je gotovo vseh Sest poslancev naših narodnih. Ali kaj pomaga, če jo volilni red tak,  da ima slovenska okolica pri svojih 2 20 5  volilcih samo G (Sest) poslan cev, a poitalijančeno in do zdaj vedno prote Sirano mesto pak ima pri samo 8781 volilcih celih 48 (reci: o se m i u š t i r d e s e t) poslancev. Kakšna je to razmera.'! Prosuo, vzemite svinčnik v roke,  pa računite  na koliko Avstriji zvestih slovenskih  voli I cev iz naše okolice  pride po jeden  poslanec,  a na koliko Lahov,  teh izdajalskih proti avstrijskih   i t a 1 i j a n i s i m o v ,   pride po jeden V!   In ker je tndi v me^tu jeden volilni razred uradniški,  torej vendar avstrijski, drug pa Slovani in drugi Avstrijci tudi ne kaj zmoremo, — kako lehko bi bila doseči patrijotična večina pri  Slovanom pravičnem volilnem redu! ....
(Razmišljavanje, katero naš dopisnik na te Številke in ta statistični fakt um navezuje, morali smo prečrtati, sicer bi nam list konfiskaciji zapadel, kakor nas izkušnje uče. Ur.)
ta, da hi bilo treba tu previdnejšo določbe; kajti Šolske knjižnice imajo ves drug namen negi čitalnične in so odvisne od deželnega zdaj nem^kutirskega Solskpga svpta. Novi odbor jp bi' voljen tako gg.: J. E. Zupun, predsednik, T. Bo!terW podprttoitnlk in b'agaimk, J. V. Zupan tajnik, F Vari, M. Soršak, O. Zupan ml. in ako bo sprememba pravil potrjena, gg. M. Pesjak, Melh. Šolar. A. Šolar, J. Magušar kot svetovalci; Za namestnike: g. L. Vester, O Zupan st. Zi preglelovalce računov so bili volieni gg. T. Pirec, M. Ažman, M. Kokalj. 11 koncu so je izrekla zahvala staremu odboru, hlagodušnim podpornikom čitalnice, pevovodji, sodelevateljicam in Bodelovateljem pri veselicah, ki ho tako Bijajno dokazali lepe svoje možnosti in požrtvovalnost, kadar je Slo za našo nnrodno Rtvar. ll^g jdi živi! — Ob sedmih zvečer jo bil ■/^ ur« trajajoč podučen govor o magnet'zmu, elektriki in najnovejših iznajdbah na tem polji, kar so udje in neudje jako pazljivo poslušali.
Iz l>olill<* pri Trstu 80. jan. [Izv. dop ~\ Obžalovati mora vsak rodoljub postonj skega okraja učitelje, tla so ustvarili bi nem čurski „zweigvereinu, in s tem dokazali svoje protinarodno mišljenje.   Kaj se ne daje povoljno sovražnikom s tem  v roko orožje, da ga toliko ložje proti nam rabijo. Namesto, da bi bili  učitelji duhovit steber Slavjan-stva, podpirajoč le v narodov prid, dela Be na vse kriplje po mamelu^ko za tisto spri (leno povrženo dete, ki ga je nomčnrska mati nubla!   Pa vendar hvala našim neutrudljivim narodnjakom,  katerih  požrtvovalnost presega vse meje, da se mej  narodno učiteljstvo ne vriva evangelij odpadenice  „Llibacher-Sehul-zeitung", katero so jo nam bili za novo leto posluli 7loglHsni kolegi, a la Zima et consor teH. Ali reveži so Be zmotili.   Naš vrli učitelj na c.   kr.   pripravnici jo je brzo  po ravno istem potu nazaj vrnil z opombo, da v našej slovenskej Dolini in na Bregu nij tal, na ka terih hi se zidal  izdajalski  nem'k i  most, iz presrečnega  švabskega   rajha,  do naše sinj slavjanske Adrije    Taki mameluki pa mi nij amo, da bi se dali mazati s „scbulzeitensko psevdo kulturo —   to blagodušuo prepustimo
stavljena vina čista, tega je mnogo kriv mraz, kateri  je užo škodoval letoSojemu pridelka predno je bil Rpravljen, ne manj pa tudi mraz a potu.   Vina, ki so razstavljena,  so vsa mlada, no čista, vendar pa bodo gg. druStve-nikom, kateri so povabljeni po zborovanji okn-tti JO, karala,  kaj  umna trtoreja in umno kletarstvo more v kratkem času producirati. Vodja g. Dolenec nadalje omeni razstavljenega panja za čebele, kakoršen je v rabi na orno-njenci  šoli in tudi jako praktičnega aparata a filtriranje, popravljenega po holandskem sistemu,  kakorSne izdeluje jako  ceno in bolj praktično nego so holandski, nok Vipavec.
Zbor poročilo g. vodje Dolenca vzame z veliko pohvalo na znanie, katero mu tudi g. predsednik baron Wurz.bach v imenu kmetijske družbe z odobravanjem skupščine izreče.
Dr. Bleivveis poroča v imenu glavnega odbora kmetijske družbe o dopisu deželnega odbora kranjskega, kje naj bi vodja deželno vinogradne in aadjerejske ftole na Dolenjskem o raznih predmetih vinstva in Radjl predaval. Centralni odbor družbe nasvetuje, da se za to potno podučevanje ministerstvo poljedeljstva prosi za i/,datno podporo; da naj se vrše podučevanja v štirih krajih dolenjske strani, in to v Novem mestu, v Št Rupe rtu in v Semiču. Predmeti predavanja naj bi bili: trtoreja, umno kletarstvo, sadje-reja, in pn, kar je zelo potrebno, poduk, kako je treba umno sušiti črešplje, katerih dolenjska stran mnogo pridela, katere pa imajo nasproti črešpljam drnzih dežel, ki so bolj umno in okusno sušene, jako slubo ceno.
Župnik Jerič nasvetuje, naj bi se predavalo namesto v Raki, v Bučki, kajti tam rase jo na) boljša vina.
Župnik dr. Šterbenec priporoča, da bi g vodja predaval ne le v Semiču, ampak tudi v Vinici, kjer bi Be poduka tudi sosednji Hrvatje udeležili.
Župnik Kič o u iz Rudnika je tega mnenja, da naj bi se predavalo tudi v Metliki, ker ondašnji vinorejci slovo dandenes kot najboljši na Kranjskem.
(Daljo prih.)
Iz Krope 20. januarja [Izv.  dop.]: našim bratom od „zweigvereinau   v Postojni.
K naše čitalnice tretjemu občnemu zboru 20. t. m. se je zbralo nad polovico udov. l\> nagovoru g. predsednika, ki je pozdravil navzoč ne in zahvalil se za društvo izkazano vsestransko podporo in žrtvovanje, pričel se je dnevni red. Tajnik g. J. V. Zupan je narisal v kratkih po tezah zgodovino društva, iz katere je razvidno,
Ideja Slavjanstva začenja biti kri in meso. Ali hočete vi, ubožci, na krivem potu ostati, in vstavljati, ali skušati zaprečiti naravni razvoj Slavjanstva, ter zabraniti, da so narodno mišljenje mej učitelji ovira, katero je vendar pravi pogoj narodove omike. Res ne zasluži naš narod, da ga od njega  plačani uči-
da je društvo imelo s prva 51 udov, odstopilo J tebi v nemčursko mavho tlačijo. Narod in na-
jih je mej letom 10, tedaj j>h o tane še 41, a ti so stanovitni in društvu zvesti, ker jim je za stvar več nego za malenkosti in osoh nosti. Veselic je bilo 6, in časnikov ima čitalnica 10, poleg tega je mnogo knjig Matičnih, Mohorjove družbe in drugih. Blagajnik g. Šuš-teršič je poročal o dohodkih in stroških, prv h je bilo 185 gl. l'/a kr- drugih pa 1(15 gl. 68 kr. tedaj  ostane v blagajni  še 10  gl. 38'/a kr., kljubo temu da so časuiki užu naročeni deloma za četrt deloma za pol leta. — Pri predlogih O izpremembi pravil vnela se jo dolga in jako iivahna debata, po katerej  se jo sklenilo, da se  pomnoži odbor  za 4 odbornike, in da so razdeli imetje čitalnice, ako hi razpadla, tako, da knjige pripadejo Šolskoj knjižnici, drugo pa se proda in denar razdeli nuj  uboge v Kropi. Ker se tiče sklopa, da bi pripadle knjige šolskej  knjižnici, je moja  nemerodajna misel
rodne svetinje nuj nam bodo mar, pa nam se nij treba nikogar in ničesar bati.
Občni zbor c. k. kranjske kmetijske družbe.
(Daljo.)
Vodja deželne vinogradne in sadjerejske šole na Slapu pri Vipavi g. K. Dolenec po roča  in  razkazuje  razstavo tega svojega za voda,   katero eo vsi udjo kmetijske družbe, akoravno je bila majbona, kot izborno v vseh
strokah i/poznali. Trte, katere so na prodaj, Vzeto so vso skozi iz nnjžlahnejših trt d rti z h de žel, isto tako sadna drevesa. Vina deželne vinogradne in sadjerejske šole na Slapu napravljena so vseskozi po umnem načinu, kakor je običaj v enacih zavodih prve vrste, kakor v Klosterneuburgu itd.   Da nijso denes raz
Domaće stvari.
— (V ljubljanskej čitalnici) je lrevi, kakor smo uže poročali, velika beseda n veliki ples.
— (G. Alek8. Dreo) je bil v seji kranjske trgovinske in obrtniJBke zbornice v petek zvečer izvoljen enoglasno za predsednika in K. Luckinan za podpredsednika, četrtek zvečer so imeli nejavno sejo, v katerej se je g. Dreo ali na videz ali zares močno branil, prevzeti zopet predsedništvo. Na zadnje bo ga njegovi somišljeniki vendar le „iz pr os i 1 i," da je Se prevzel. G. Dreo baje toži, da njegovi nemškutarski somišljeniki v kupčijskej zbornici prvič ne storijo vse tako, kakor on hoče, če kaj ho-teti more, da premalo delajo in neredno v seje hodijo, in če hodijo, da so različnega mnenja.
— (O samomoru m a r q u i s G o z a -uija) na Volčjem potoku so nam poroča, da se je ustrelil iz puške s kuglo in vodo, tako, da mu je pol glave odnosio. Vse je bil pripravil, in prijatelja pismeno povabil, naj ta in ta čas pride k njemu, da ga najde mrtvega.
— (Že nit ve) so, kakor beremo, ta predpust v Ljubljani zelo živahne, a le mej nižjim in uhožoim stunom. Po tem je pač razumljivo, da revščina postaje Čedalje večja.
— (Val vazo rja) je včeraj izšel 50. zvežčič.
— (V Ribnici) je bil za lupana voljen Janez Kljun, za svetovalce pa so bili voljeni Aut. Arko, A. Prijatelj, J. Zadnik, Fr. Pucelj in A. Pogorelec.
— (Iz Gorice) nam dohaja tožba, da tam hodi nekov Mlekuž, ki se krivu izdaje !■ agenta tukajšnje narodne zavurovaln ce, in ne-narocene pozdrave raznaša, da potlej kaj „na poBOdbo" dobi in — zgine.
— (V Ameriko) je šlo zopet več slovenskih redovin z Goriškega.
Kuga v Rusiji.
Najnovejši telegram iz Peterburga 31. januarja se j;lasi: V Vetijauki in okolici nij 30. t. m. nihče zbolel, v StlitreČu so umrli od 27. do 28. t. m. štirje ljudje, jeden je »bolel
Prej ta dan 23. jan. se je iz Peterburga poslalo tale telegram: Kakor telegrnfu;e namestnik v Astrahanu, nij v stan ci Vetljunki nič več bolnikov, pač pa na tej strani Volge T Silistranu so od 27. t. m. tri osobe zbolele na kugi, ker bo prej z bolniki v dotiki bile.
Štev. 962.
Hazglas.
(29-1)
Razne vesti.
* (Ljubezenska neumnost.) Sest najstletin mesarski učenec SantClair v Lille na Francoskem se je zaljubil v neko tamošnje gledališčno igralko, ki pa njegovih prošnja nij hotela uslišati. Meneč, da je njegov skromni posel uzrok, da igralka ne mara zanj, skle nol si je pomagati, in obupno napravil si za to ta le načrt: Dne 17. januarja je pisal v Pariz Gambttti, ter zahteval od njega, da mu mora takoj poslati 50.000 frankov. „Jaz sem gla ▼ar 25 roparjev, ki so vsi za trdno sklenili vas umoiiti, ako ne boste izpolnili te želje", pisal je v tem pismu, ter omenil, da more doiti teh 50 000 frankov do 21. januarja v Lille. Podpisal se |e v pismu z dvema črkama. Oambttta je mislil, da se kdo norčuje, ter nij porajtal, ali njegovi prijatelji so stvar sodniji ovadili. Na to se je Saint Glairu naznanilo, da je prišla nanj mka pošiljatev, in ko se je ta veselo na kolodvor odpravil, da bi prejel onih 50.000 frankov, je — njega sodnija prijela.
* (Rop na železnici.) V Mesiki, moj mestoma Puebla in Veraciuz, je bil te dni železniški vlak oropan. Peljalo se je namreč v tretjem razredu za onim vagonom, kjer je bilo spravljenih 280.000 gold., 12 roparjev, in ko bo je vlak dalje peljal, odvezali bo vo zove, da so oni za njimi zaostali, a vodjo vlaka so silili, da je peljal na en kraj, kjer je uže čakalo druzih 25 brigantov na konjih. Denar 00 potem odnesli, vlak pa prepustili osodi.
Uuarll ▼ MuttljMiil.
30. januarja: Marija Matijan, kuharica, 40 let, da m« Htii. m      u št. 12, vsled tuberkuloze.
Dunajska borza 1. februarja.
(Izvirno tolegrafiono poročilo.* Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   61 gld. 50 Enotni drž. dolg v srebru   ... 62
Zlata renta.........74
1860 dri. posojilo    ■.....112
Akcije narodne banko   .... 776
Kreditne akcijo.......217
London..........llij
Srebro..........100    „ —
Napol...........D   , 31«/,
C. kr. cekini........6   „ 59
D lavna marko.......57    - 60
HO 10
60
Naznanilo.
V nekem prav prijetnim kraji žoli rekdo celo svoje posestvo, namreč: hiša, mlin, žaga na 2 rezi, 2 komolca, potalenoo, blev, njive za 8 mernikov po-aetve, travnike, in lep vrt okolo hiše za več let s prav ugodnimi pogoji v najem dati.
Kaj več o tem poizve bo iz prijaznosti v ad-ministiaciji „Slovenskoga Naroda". (34—1)
Magistrat naznanja, da bedo zapisnik vo lilcev o dopolnjenji sreujskega zastopa za leto 1870 v eksptditu skozi itial tedne v splošni pregled ležal.
Vsiik /a volitev opravičeni ima pravico, zoper ta zapisnik, ako men., da je k .o, ki nema volilne piav.ee, vp:sao, ali kdo, ki ima pravico, izpuščen, ali ne v pra<i vcbtveni razred utrsten, reklamirati.
Ta reklamacija mora pa tlo
m£S. februarja t. I. magistratu ustineno ali pismeno tako gotovo predložena bdi, Ker na pozueje uložene reklamacije se ne bode vtč ozir jemalo.
To se hišnikom s-a se, iu da svoje za volitev opravičene stanovalce opomnijo, na znanje da.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dno 30. januarja 1879.
looi
leeHMi
Puške na prodaj, i
Prav lupo in poskušVuo puško so dobiju: LaukiiHl«t (lvocovka, gld. 2J, itO, .'15. liMukHNl*-r „     za kuglo, gld. 35, 41, 50.
I.e Iuiieli4-u v d vocevka, gld. 17, 20, *6.
ll predank prude av;jo so roeuo tudi z.nlankti.
Nnzatlanke na l.anlmsOr, gld. 15. I.etimelieii*., gld 10. 1'rrdaiikr, gld. 10, 14.
Tuoi se dobijo vsakovrstne reči za pilšk.uji) in lepši puško.
Za dobro delo sem porok.
Anton Sodia,
(33—1)      puškar v Bar ovij ali (Ferlach) na Koroškem.
Hiša v Ljiljani na jroflaj,
katera jo vredna okolo 10.000 go!d., pa nese t> do 7 procentov na leto či3tega dohodka.
Tistim, ki so rusni kup i, povč iz prijaznosti več uredništvo „Slovonskega Naroda" ud 11. do Lil. ure dopoludne. (27—2)
Med. »V olilr.
dr. Franc Illner,
bfvftl zdravnik v 1'ragi, emerirani asistent porodniš-i.ičin« kliteke v Culovci, stanuje na mestnem trgu. stev. 10, II nadstropje, ter ordinira vsak dan od i. do 10. ure doji diidiio, in od "2. do 3. ure popoludne.
Ubogo br. zplaeno. (31 — 2)
pilepsijo (božjast)
in vse bolezni v čutnicah zdravi pismeno specijalni zdravnik dr. Killisch v Dre.4-den-u (N^ustadt). Zdravil je uže v čres 11 000 slučajih. (37H—9)
Olje za sluh f
Štabnega nadleenika dr. Schiiiidt-a,
zdravi Vsako gluhost, ako nij prirojena (ako kdo teško sliši, ali mu v ušesih šumi, se takoj ozdravi).
Cena jednej sklcnici z navodom kako »e rabi 2 ijo/t/., v provincije razpošilja se franco protipoštnej nakaznici z 2yld, 40 kr.
Glavno zalogo ima Julius Gratz,
Dunaj, VI., Mariuhilfeistrasse Nr. 79.
Spričevalo. Več nego 12 let nij-seiu \sied bolezni na levo nho nič slišal, kar me jo jako niot.lo, in mi jo bilo sitno pri mojem poslovanju; vsa sredstva nijso nič pomagala, doklor me nij star prijatelj na vašo oje za sluh opozoril. Ker st-ui pa uze toliko porabil bil, Inel sem tudi to, in doživel som veselje, da sum slišal zopet užo v 14 dneh, ko sem h i lo pol sklenico porabil. Vsem na ta način bolnim se z najboljša vestjo labko naj-topleje priporoča. (429—12) Julius Steinberg, Fiirstonvvaldo.
Razglas.
V Slovenjgradskem okraji be razpisuje služba ohrajnega zdravnika z 1. tno
plačo 600 gold.
Prošnja, pisma in dokazi, posebno dokaz doktorstva zdravilstva iu kirurgije, časne službe v kakej zdravilnici, in polnega zuauja slovenskega jezika, — se naj pošljejo do ■ O. februarja 1*7 O okrajnemu odboru Slovtujgradskeniu.
Svoj sedež ima zdravnik v Slovenjgradtu.
Službena pravila dolžnost! se izvedo pri okrajnem odboru Sioveujgradskeni.
Okrajni odbor v Sloveiijemgradci,
dne 4. januarju 1870. (7—3) Načelu k: il**ath.
A        Pravi in daleč sloveči in priljubljeni
] Dolhovflradski Mnjevec
razpoši ja podpisani uio 13 let v polno zado-voljnost ćcstmh p. n. naročnikov. Za blagovoljna pripošiljavanja znatnih naročil prosi se še na daljo, in vsakemu zagotovlja, da bode dobil zajamčeno pravo blago.
S6 štovanjem se priporoča
J. N. Rant,
(23—3)     v Polhovem grad« i pri Ljubljani.
: Harkt
~"      Wir empfchlcn i-goieMtij.=
ali Bestes und Pr«l8wiirdlijtte»-
Die Regenmantel
WagendeokoH (Plachpn), Bclleinlagen, Zellsiulfe
der k. k. pr. Fabrik -- - '-==
I von M. J. Elsinger & Sdhne
5  in Wien, Neubau, Zollergasse 2, fEP|
Lieferanten de« k. und k. Kriegsnn Kriefimarine, vleler Humanltlt
linistci iiuns, Sr. M»j. I •ftnatalten etc. etc, I
Solide Firnien als Vertreler erwunscht.
(195—161)
(P.SP S*J
tri S
"0
»i p* m.
K s' o
«K. 2.
p? si
o:
;• I g " r- w
n
do
C s
©
P   P bj
» m' cj« r
iztaieij in ur,uuik Josip Jurčič.
ki blizu 7 7U prija/ništi
Sedmograškili obligacij,
nesd, se prodajo po kursnej coni. administraciji „Slovenskoga Nareda"
Natančneje so
izvč iz 32—1)
sw Očitna dražba, -»s
Cela fo vtika zaloga blaga Andrej Se h rever-j eve kou-kur/.no ms BO, obstoječa iz nirfcnber&kege, kratkega, igrsčnega, Železni ga, medtoega, plebatoga blage, raziuga indja iu posode, se bode cd 27. junutrja t. I. naprej do popolne razprodaje, vsak dnu dopoludne in popoludne v prodaialnioi v spitatskih ulicah v Ljubljani po očitnej diaibi na vel ko in na drobno proti gi-tovej plači razprodajala, iu \ abi k mnogobrojtej udeležbi (24—5)
Opravnlštvo And. Schreveivjeve konknrine maao.
Lastnina m ti^k al:Tarcdue tiskarne14.