KATQLJSK CERKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na ceh poli m velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 2o kr.. za oetert leta i gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol letal gl. 80kr..za 1 4leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan popiej. Tečaj XLV. V Ljubljani, 23. kimovca, 1892. List 39. Nazaj k Jezusu! Oj. k Jezusu zopet zateči se sveti Pri Njem le je mir in življenje; Je s križem pridobil rešenje ti spet, Zapadel ko si v pogubljenje. Na Golgati v spravo z liubezni za-te Do kapljice kri On prelije. Ko križan zakliče: rDopolnjeno je.u Za vse zadosti hudobije. In solnce žareče na mah zatemni. In zemlja pretrese se cela. Dokaz prepričavni. da Stvarnik terpi. Spoznajo neverna kardela. K<". tretji dan slavno iz lastne moči Častitljivo gre iz globine. S tem suženstvo stare do zadnje vezi. Premaga vladarstvo temine. On verne sicer se k Očetu nazaj, A vendar na svetu ostane; In Cerkev katolška je milostni kraj. Kjer oHi pekoče nam rane. Le v Cerkvi katolški. nikjer ne drugod. Nahaja se temelj resnice: Le z njo bo na veke Zveličar Gospod. Ki vmerl On za vse je ovčice, Le k Jezusu v Cerkev, o ranjeni svet ! Le On te umiri, ozdravi; Na Sercu njegovem le bodeš ogr«'t, Zveličan v Njegovi ljubavi! ItadoJav. 0 katoliški zavesti. Slavnostni govor prevzvišenega gospoda knezoškofo ljubljanskega dr. Jakoba Missia v ljubl janski stol j ni cerkvi n priliki I. slovenskega katoliškega shoda dne lil avgusta 1SJ12. Predragi v Gospodu! Slišali *te te dni že marsikaj o katoliški zavesti. In vendar hočem govoriti o njej danes še tudi jaz. Da se sploh more reči, ta ali oni ima zavest o tej ali oni reči. treba mu je živega prepričanja o njej. goreče vneme za-njo. velikodušne pripravljenosti. delati in žertvovati se zanjo. Tega treba tudi za katoliško zavest Zaved no-katolišk mož mora s ponosnim prepričanjem čutiti se katoličana: mora z največjo vnemo in zato pred vsem čuti nad tem svojim imenom — ker o d 1 o č i 1 n i m z a v e č n o s t: mora. ako treba, tudi kaj preterpeti zanj. ne pa se ga sramovati, ne ga skrivati ali boječe stiskati v zakotje. Zato se katoliški zavesti nikakor ne zadostuje samo s kakimi pobožnimi frazami: tudi ne z nekaterimi splošno-verskimi resnicami: ampak cela katoliška vera ji mora biti podlaga, sad pa življenje in ravnanje po načelih katoliške cer k ve. Katoličanstvo vse sloni na resnici, da je Jezus Kristus pravi P» o g. To je perva in temeljna resnica katoliške vere. iz katere vse druge zajemajo svojo luč in terdnost. iz katere zajema svoje vodilo in svojo moč tudi katoliška zavest. A sedaj mi morebiti kdo poreče: (1 hvala Bogu! Oe je pa taka. potem je pa že dobro za nas. Vsi verujemo, da je Jezus Kristus pravi Bog: torej imamo tudi vsi katoliško zavest. ..Hvala Bogu." rečem tudi jaz, če je res tako. A. zravc iT \S> V* ljudij. ki sploh ne verujejo na Boga in sina njegovega Jezusa Kristusa, se nahaja le predosti tuili takih, katerim ne manjka sicer prepričanja, da je Jezus Kristus pravi Bog: a to prepričanje jim spi nedelavno le samo v umu, njih sere pa njim ne ogreva, in dosti manj še prodere do dejanj. In bojim se. tla tacega mertvega. brezvspeš-nega prepričanja ne manjka tudi med nami. Zares. < e je .Jezus Kristus pravi Bog, so božje tudi vse njegove besede in vsi njegovi nauki. Ne gre torej, iz verskih resnic, katere nam je razodel, izbirati si samo onih, katere nam ugajajo, druge pa prezirati. Xc gre. videti n. pr. v Kristusu Bogu samo ..učenika ljubezni," sodnika vseh živih in mertvih pa. ki hode človeškim delom prisodil ali pekel ali nebesa, pripisovati samo verskemu fanatizmu. — Ce je Jezus Kristus pravi B"g. so božje tudi njegove zapovedi in njegovi ukazi. Ne «;re torej, razločevati med zapovedmi in zapovedmi, ampak treba izpolnjevati je vse: zato med drugimi tudi tisto, ki se tiče sv. obhajila. in o kateri Jezus Kristus sam pravi: „Ako ne hote jedli mesa Sina človekovega, in pili njegove kervi. ne bote imeli življenja v sebi." {.Jan. <¡."»4. — I bilje. ( e je Jezus Kristus pravi Bog. so božji tudi njegovi vzgledi in njegova dejanja. Ne gre torej, zaničevati zapovedanih postov. Saj se je Jezus Kristus sam postil, in je tako z lastnim vzgledom posvetil post. Istotako ne gre. opuš ati službe božje «»h zapovedanih dneh, ako nočemo biti nekdaj obsojeni, ker nismo ravnali p«» dejanju Kristusovem, ki je tud' on redno obi-skaval tempelj Jeruzalemski in v sinagogah molil nebeškega Očeta. — < e je Jezus Kristus pravi B >g. so božje tudi vse njegove naredbe in naprave v naše izvcličanjc. so božji sv. zakramenti, je božja sv. spoved, in ne gre zanemarjati je. kakor malo gre zanemarjati Boga samega. Tako torej bi se morala kazati katoliška zavest : v doslednosti kerščanskega verovanja in kerščanskega ravnanja. ..Bog je, ki govori: Bog. ki zapoveduje: treba torej vbogati ga brez-pogojno, brezmejno- — tako izpoveda in ravna zavest, ki hoče biti vredna tega imena. A kolikim manjka te doslednosti, kolikim tudi med nami: in kako bi se razun omenjenih dalo našteti še marsikaterih drugih reči. pri katerih je manjka! Posebno pa nam dosledne take zavesti manjka glede sv. cerkve: in smelo se terdi. da smo se kakih sto let sem ravno v tem oziru le preveč odvadili pristnemu katoliškemu mišljenju, da smo se odvadili, izvajati in priznavati posledice, ki se naravnoč izhajajo iz bistva Kristusove cerkve. < J leda se v sveti cerkvi skoro jedino le človeška njena stran, a božja se prezira: in godi se ji nekako jednako, kakor se je godilo Sinu Božjemu na križu, ko se je kazal v slabosti človeške svoje nature, mogočnost božjo pa je zakril: psuje se, zametuje se, ali vsaj zasmehuje in zaničuje se. Jn vendar — če je Jezus Kristus pravi Bog, je božja tudi vstanovljena od njega sv. cerkev, in se moramo torej deržati tudi nje. ako se hočemo deržati Boga. Da. predragi v Gospodu ! Sv. katoliška cerkev je božja in ni nič drugega, kakor Kristus, ki po njej dušno nadaljuje svoje življenje in svoje delovanje. svoje boje in svoje zmage med nami. Prišel je on jedini Zveličar vsega človeštva na ta svet. a zveličavno to delovanje izveršuje le po svoji cerkvi. Njej se izroči: od njenih naporov stori odvisen vspeli svojih trudov, svojega terp-ljenja in svoje sinerti: v njene roke položi osodo svojega kraljestva nad nami. — Uči nas Kristus: a uči nas posvoji cerkvi sveto vero, brez katere ni mo-gočedopasti Bogu. (Hebr. 11,6.1. Posvečuje nas Kristus: a posvečuje nas po zakramentih sv. cerkve, in tako nam deli življenje milosti, brez katerega ni vhoda v nebesa. Vodi nas Kristus: a vodi nas po tistih, katere je poslan od njega „sveti Duh škofe postavil, vladati cerkev božjo" (Dejanje apost. 20, 28), in zaukazati naru. kaj imamo storiti, kaj opuščati, da zagotovimo svoje izveličanje. Se celo osebno svoje bivanje med nami: v najsvetejšem Zakramentu, nadaljuje Kristus le po svoji cerkvi: po duhovnikih. In če ima bojev zoper sveto cerkev, komu prav za prav veljajo? Nauki Kristusovi so. katere oznanja sv. cerkev, in razdražijo ljudi: svetost Kristusova in njegove zapovedi so, katere povdarja sv. cerkev, in ki razburjajo ljudi, ker njim očitajo njihove pregrehe: kraljestvo Kristusovo je, za katero se bojuje sv. cerkev, kateremu pa se nočejo upogniti. Odpovej se, cerkev, danes Kristusu. in jutri si prosta vsega nasprotovanja. Prosta ? Ne —- tedaj še-le v verigah vseh človeških sil, in sužnja vseh strastij ! A. križana s Kristusom, cerkev tudi zmaguje s Kristusom. Napadana od vsako verst ni li zmot ostane nezmotljiva, ker po njej uči, ki je resnica sama. Preganjana od vsega, kar se imenuje na zemlji mogočno, vedno zopet vstaja — neporušena, vekovita, neumerljiva, ker ž njo terpi, a ž njo tudi zmaguje nedosežen vsaki sili, Kristus Bog, ki je s svojo smertjo premagal smert. Tako je katoliška cerkev res živeč med nami Kristus: 011 Bog in človek, in ona s človeškimi močmi izveršujoča božje oblasti: 011 jeden. ki je v svoji osebi le jedno človeško naturo združil z božjo, in ona jedina med vsemi, kateri je izročil svoje oblasti in podal svoje moči: on kralj nebes in zemlje, in ona na zemlji odločujoča večno našo osodo, ker zavezano ali razvezano je tudi v nebesih, kar ona zaveže ali razveže na zemlji. (Dalje nasl ) O liberalizmu. Pogovor na železnici. — Prosto po italijanskem izvirniku priredil J. J. Pervo poglavje. (Dalje.) To rekši vzel je odvetnik iz žepa smodkotoček, (etui) in prižgala sva si vsak svojo „havanko." — Sedaj pa le; poglejva tedaj, če je liberalizem v resnici ona zloba. — Dokazal sem vam že, da je podlaga v liberalizmu napačna, zlobna. In če podlaga ni nič vredna, tedaj se pač svobodno dvomi, je-li celo poslopje kaj vredno, ali nič ne. — Dobro. Če vam tedaj dokažem, da je liberalizem zloba samo na sebi: kaj tedaj porečete? — Dejal bodem, da je le to mučno dokazati. — Ne tako težavno, kakor vi mislite. — Se bo videlo. — Poslušajte! Je-li kako dejanje samo na sebi zlobno, ako je njegov predmet zloben, malopriden. — Gotovo! — In če ima leto dejanje zel, malopriden namen ? — Toliko slabše. — In če se dejanje zverši ' v otežujočih zlih, okoliščinah. ? — Tedaj je dejanje zelo, je hudo. — Čuditi se je. Tedaj... — O, le bolj polagoma... — Čemu polagoma? — Dokazati mi morate najprej, da ima liberalizem vse te hujave. napake. — Precej. Pervič: — Predmet liberalizmov je slab, zloba, kajti vse teorije, uki, ki ne priznavajo vere. kot svoje podlage in glavne teorije, so zle, malopridne. — O, kar se tega tiče... — Prepričali se bodete sami. Povejte mi odkri-toserčno, se vam li zdi prava teorija nauk brezvčrstva, brezverska in nemoralna, nenravna vzgoja? — Ne govorite mi o tem; to so le sofismi, le zvijače, nedostojni za kristijana, da, nedostojni celo za vsacega omikanega človeka. — Pač da! Toda povejte mi, se vam li zde svoboda veroizpovedanja in svoboda tiska dragocenosti ? — Gotovo; prostost veroizpovedanja in verska sterpnost so merilo omike v deržavi... Vi razumete tedaj... — Priznavam; toda sama na sebi... — Istotako; naravno, da je to v resnici dobro. — In vendar jo je cerkev zavergla; in to vi, kot kristijan... — Dovolj ! Razumeva se. Tedaj nadaljujte! — Isto pravite tudi o svobodi tiska. — A, kar se te tiče, treba jo je seveda omejiti! Kajti nezmčrno škodo napravljajo v ljudstvu slabe tiskovine. A. slabi časopisi! vzdihoval je moj človekoljub, rudeč kot rak. — Sedaj vidite, nadaljeval sem. da brezverska vstava, brezbožna in nemoralna vzgoja, svoboda veroizpovedanja in tiska, svoboda združevanja, so temelj in podloga liberalizma. Priznavate li tedaj, da je temelj in predmet liberalizma zel. zloben ? — Rad priznam! In čuditi se moram, kako sem mogel toliko časa misliti, da sem liberalec, ko vendar nisem priznaval v resnici ni najmanjše trohice liberalnega evangelija. — Prav imate; in kar se mene tiče. se moram čuditi, da se nahajajo nekateri ljudje, ki hočejo biti katoličani, a se vendar imenujejo liberalce. — Toda le-ti pravijo: jaz sem po veri katolik, po politiškem prepričanji pa liberalec. — Po domače se le-to glasi tako-le: Kot _in-dividuum-4. sam zase, zavračam nauke, ktere je cerkev zavergla; kot politik pa dopuščam, da bodi poduk brezversk. da deržava ne poznaj druzega božanstva nego sama sebe. tisk bodi svoboden in prosto razširjaj najostudnejše nenravitosti. Ni li to kopica protislovij ? — Gotovo, ker se s tem prizna, da je kaka stvar v istem času dobra in zlobna: a to je samo ob sebi gorostasna nesmisel. Toda ni vselej tako. — Rad vam priznam in o tem bodeva še imela čas pozneje se pogovoriti. A sedaj se poverniva nazaj k predmetu najinega razgovora. — No le! — Dokazal sem že. da je liberalizem zloba sama po sebi. Dokazati moram sedaj, da je tudi njegov smoter zel. da na zlobo meri. Toda v resnici tega niti dokazovati ni treba. — Meni se to dozdeva težavno. — Pravo tedaj! Dokazal vain bodem in sicer na prav lahek način. — Kako to? — Prav lahko. Smoter, merjenje liberalizmovo je boj proti katolifanstvu, proti cerkvi Gospodovi. Smoter liberalizma je tedaj slab. je zloba. — O, le polagoma! In če vam jaz zanikam, da bi bil smoter liberalizma boj proti kerščanstvu. kaj porečete na to? — V tem slučaju vam pravim: Odprite oči in poglejte krog sebe. Vsak gibljej liberalizma do sedaj ni bil druzega nego nov napad na sveto Cerkev. — Zdi se mi, da pretiravate. — In vendar je gola resnica. Je-li morebiti v Italiji, na Francoskem in celo na katoliškem španj-skem bila sklenjena v zadnjih petdesetih letih kaka važnejša postava, ki bi ne bila naperjena proti katoliški Cerkvi? Čemu so začeli odpravljati samostane? V imenu svobode! Toda v imenu svobode morali bi bili vsakemu pustiti, da živi in se oblači, kakor njemu drago. V imenu svobode preganjali in mučili so uboge nune po časopisih — ter jih preganjajo še sedaj, da-siravno niso druzega zagrešile, nego da žive, kakor njim samim ugaja. — Prav imate! — V imenu svobode se omejuje oblast škofov, v imenu svobode oropali so sv. Očeta njegove prostosti z onim vandališkim. z onim brutalnim činoin ki se po pravici zove bogoskrunstvo devetnajstega veka. 20Z — — Vi hočete govoriti o posvetni oblasti papeževi. T* >da kar se tega tice, znate da narod italijanski... — Ne spuščajva se v predolg ragovor o tem in govoriva raji jasno. Osvojitev Rima bila je že dolgo časa cilj in namen liberalcev, to včasih priznavajo liberalci sami. se vé, le bolj po tihem, da bi enkrat za vselej odvzeli papežu vso oblast. In sedanji sv. < »če izrekel j»* jasno, da se je to zgodilo v ta namen, da bi se poderlo košato, tisočletno drevo katoličan-stva z jednim samim mahljejem. — To so istinita fakta. in resnični dogodki, in proti tem nič ne opravi vsa retorika, vse besedovanje. — Res je tako. — Če bi hotel navesti vse dokaze, da je liberalizem res zloba v svojem smotru, nakanjenju, ne prišel bi do konca. Toda. naj navedem samó še en sarn dokaz: liberalizem je pervorojeni sin frama-son^tva. Prostozidarstvo ga je izkotilo ga je zibalo in negovalo v per » i mladosti, ga je poslej izgojilo in razširilo, ter ga brani in ščiti še dandanes. Je li res, ali ne? — Ne rečem da ne. toda... — - Toda V... — Toda vi smatrate vse liberalce za zaklete sovražnike katoličanstva. za prave pravcate satane. — Jaz ne. gotovo ne. — Vendar... — Jaz pravim, da je liberalizem po svojem jedru proti katoliška zmota. ioda pojedincev jaz niti ne opr« ščam niti jih obsojam: to bodejo že opravili z I "logom samim, ki pozná njihova serca in obisti. — Vedite, jaz poznam svet in poznam tudi mnogo liberalcev, ki so vzorni poštenjaki... — O. zakaj ne? Oni ne poznajo jedra liberalizma, ali pa s«» liberalci samó iz kruhoborstva. ker je tudi njihov predstojnik, njihov „šef" liberalec. In zopet drugi liberalci so samó toliko časa poštenjaki, dokler morajo biti: dokler se jim je česa od vas nadjati. ali pa se vas bojč. In kedar vse to mine. tedaj pa „zdravo" in „lahko noč!~ Taki liberalci so v resnici značajni. ravnoslednji. logični, da se Bogu smili! Prostomišlja-štvo je ubogo beraštvo' Kaj se vam zdi, gospod pravdosrednik V — V resnici, prisiljen sem. Vam popolnoma pritrditi. (Dalje nasl.j Ogled po Slovenskem in dopisi. Zlata sv. maša v romarski cerkvi „Marija Tolažiiiea" pri Gradcu. 31. julija 1892. (Konec.) Ne moremo si kaj. da bi ne postavili semkaj zadnjega ginljivega govora gospoda slavljenca. ki se glasi: „Kadar stoji človek z eno nogo v grobu, govori le samo to. kar je potrebno in mu je najbolj na sercu. Tudi jaz stojim že z eno nogo v mertvaški jami. Spominek hočem Vam vsem dati in zapustiti, upam, da ga bodete rado volj no sprejeli. Danes praznuje sv. Cerkev spomin sv. Ignacija Lojoljana in ravno danes preteklo je 50 let, odkar je milostljivi Bog mene nevrednega poklical v sveti duhovski stan. Kaj boljšega Vam hočem povedati, kakor da bi tudi Vi Bogu služili, kakor mu je služil sv. Ignacij. Njemu so bile petere Jezusove rane bukve, iz katerih je bral in molil. Tako storite tudi Vi. ljubljeni sobratje. in sicer pri sv. maši pred povzdigovanjem Tudi Vi izročite v rano desne roke Jezusove sv. Očeta rimskega papeža Leona XIII. On je naslednik sv. Petra in kjer je sv. Peter, pravi sv. Ambrož, tam je prava cerkev. Kako hvaležni moramo biti Bogu za neskončno milost da smo v pravi cerkvi: kako sveto dolžnost imamo, moliti za sv. Očeta! Molite pri tej rani tudi za vse škofe in duhovnike. Ako rečem škofe, imam v mislih zlasti jednega, ki je tukaj med _ vami in mi je globoko v serce zapisan. Zato prosim: Spominjajte se pri rani Jezusove desne roke mojega brata, škofa ljubljanskega, ter molite zanj. Pri rani Jezusove leve roke molite za največjega dobrotnika avstrijskega ljudstva, za našega deželnega očeta, presvitlega cesarja Franca Jožefa, za vse prednike in podložne. En stan vam posebno priporočam, to je vojaški stan. Ni zadosti, da se Vi od svojega sina poslovite in za njega molite, ko odhaja k vojakom, ampak moliti morate za vse vojake in sicer pri rani Jezusove leve roke. V rano Jezusove desne noge sklenite vse redovnike. dobrotnike in prijatelje. V rano Jezusove leve noge izročite svoje otroke, služabnike in domače ljudi. V rano najsvetejšega serca Jezusovega izročite sami sebe. svoje življenje in svojo smert. Takoj po povzdigovanju pa položite svoje molitve v rano Jezusove desne roke za pokojne papeže, škofe in duhovne. O tej priliki in pri tej rani sem vsakikrat jako žalosten; na misel mi prihajajo besede mojega spovednika: „Nihče ni po smerti tako zapuščen, tako hitro pozabljen, kakor duhovnik. On. ki je tisočerim dušam kazal pot v nebesa in jih — tako upamo — tudi v nebesa pripeljal, za svojo ubogo dušo po smerti ne dobi kratke molitvice: Bog mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti!" Res je sicer, vsak duhoven mora najbolj skerbeti za svoje iastno dušno izveličanje: toda res je tudi: najsvetlejše solnce ima svoje pege. svoje čeme pike. Kdo je dovolj čist pred Najčistejšim ? Na dalje izročite v rano Jezusove leve roke vse pokojne oblastnike in vojake. V rano Jezusove desne noge vse pokojne redovnike; v rano Jezusove leve noge svoje rajne sorodnike; v rano najsvetejšega Serca položite duše, ki so vam naj bolj drage in mile; toda sami na sebe ne pozabite, kajti skoro bodo tudi vas med rajne šteli; tudi zopet prosim zase. kajti Jezusovo Serce ni tako ozko in tesno, kakor serce človeško. ki ima le za malo duš prostora, ampak stoji odperto vsem.tt Ginjeno in kleče je sprejelo vse ljudstvo po teh besedah od g. zlatomašnika sv. blagoslov. V zakristiji obstopili so hitro slavljenca stari znanci, kateri so se veselili, da ga zopet vidijo čver-stega in zdravega. Med drugimi je g. zlatomašnika neznansko veselilo, ko so zagledali med navzočimi mnogozaslužnega in vsega spoštovanja vrednega g. dr. Jožefa Muršeca, ki so več kakor zlatomašnik, so demantnik, stari 85 let, pa še bistri, polnj mladeniškega duha. Vkljub svoji visoki starosti delajo %_zmiraj s peresom, besedo in dejanjem v Gospodovem vinogradu." ŽeielLbij da bi, v^kgosj?.. duhoven doznal tega učenega in verlega gospoda. Čast in hvala takemu gosp. duhovnu, njegovo plačilo bo obilno pri Bogu. Videli smo dalje pri tej slovesnosti navzoče čč. gg.. Antona G u s m i č a, kn. šk. svetnika iz Gradca ; Jožefa Slaviča, kn. šk. svetnika in župnika pri sv. Ani, blizo Radgone; Jožefa Dreisibnerja, dekana in knez. škof. svetnika iz Vildona: o. Ferdinanda Plattner-ja, provincijala oo. kapucinov izLipnice; Janeza A ri t o 1 i č a. župnika pri Materi Božji na Černi gori (Maria Neustift), blizo Ptuja; dr. Jožefa Stary-ja, kanonika in profesorja iz Gradca; dr. Ivana Križa-niča, kanonika iz Maribora; Jožefa Frühwirtha, kanonika in škof. kancelarja; Franca barona Oer-a, kn. šk. tajnika, dr. Petra MacherlL-a. dr. Ivana Neubauer-j a, profesorja, vsi iz Gradca; o. Ru-perta, kapucina z Reke in sorodnika gosp. zlatomašnika, in slednjič tri domače oo. frančiškane. Ne vštevši prevzvišenega g knezoškofa je bilo vseh skupaj 18 duhovnikov, večinoma belo- in sivolasih, katerim bodi iskrena zahvala za njihov trud in ljubezen Enako bodi priserčna zahvala prijateljem iz Ljubljane, kateri so ob tej priliki poslali svoja topla voščila k „ Marij i Tolažnici" in ki so našega ljubeznjivega gospoda zlatomašnika silno vzradostila. Redko je zlato; redka je tudi zlata sv. maša. ker z leta našega g. zlatomašnika so le trije gospodje dosegli to redko srečo in milost božjo „Kralju vekov, neumerljivemu, nevidnemu, samemu Bogu bodi čast in slava na vse veke" (I. Tirn. 1, 17.), tako kličemo s preblagim gospodom zlato-mašnikom tudi mi, želeč mu še mnogo krepkih in zdravih let v milosti božji. Rimo-katoliški Slovenec iz Bosne na I katoliškem shodu v Ljubljani Velikansk je bil kato liški shod v Ljubljani. Vsi pričujoči slovenski katoliki bili so navdušeni za pravo slovensko in narodno stvar. Ker pa čistega in popolnega veselja na svetu ni, da bi ga kaj ne kalilo, je žalostilo tudi mene. da se ga niso vsi bratje Slovenci brez izjeme vdeležili. temuč da so nekteri še tudi nasprotovali. To je očitno znamnje, da se v Slovencih nahaja tudi že liberalstvo (prostomišljaštvo) med tako imenovanimi „olikanci" — in še kaj druzega. Nesreča, da že antikristova propaganda. zanesena s tujstva, s svojimi kremplji vmes posega in ljuliko seje, ter se nahajajo krivi preroki, ki verno ljudstvo begajo in Slovencem edinosti in prave sreče ne privoščijo. Naslednji slučaj je med drugimi tega priča. Šel sem po zveršetku I. slov. kat. shoda k Mariji Pomočnici prosit, da bi mogočna Kraljica nebeška — Božja in naša Mati — pomagala materi Sloveniji rimo-katoliški in njenim otrokom, da bi Ona, naša ljuba Gospa in vedna pomočnica, sprosila nebeške milosti, pomoči in obilnega sadu sklepom I. slov. kat. shoda. Ojtej priliki naletel sem zopet na jasno osvedočenje, da se nahaja liberalstvo v Slovencih. Na potu. pri sre-dinji daljave od Ljubljane do Brezja, pri nekem mestu, sem počival. Okolo mene so sedeli možje, mladenči, žene in nekoliko deklet. Vmes je bil tudi neki meščan srednje starosti. Le-ta, bolj „inteligenten," navodil je govor tudi na I. slov. kat. shod v Ljubljani. Govoril ti je ta človek kakor župan, lagal in krehal pa kakor cigan. Z ostudnimi psovkami, kakor je duhovne pital, si ne upam bralcev žaliti; povem le bolj pomen, da vedo rojaki, kakošne framasonske hlapce imajo med seboj. Kvasil je ljudem, kako je vse mergolelo duhovnov na slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani, da so bili pa Ljubljančani „kerlci," ki se pö večem niso zmenili „za tč plavšarije," „tiste stare fabele." Obrekoval je, da duhovnom ni toliko za vero, temveč „za njihove mavhe in da bi vse v svojih pesteh in oblasti imeli" — češ, „saj jim nikoli ni dosti, za vsako cerkveno reč hočejo veliko plačo" itd. Prišteval jim je popivanje, požrešnost. pa naj geršo pregreho. o čemur ni govoriti, ter pristavil na zadnje: „Potlej jim pa verjemite in na ta shod kaj deržite!" (Kakor dopisnik po besedi naznanja, je to „beganje vere ' „Religionsstorung;" v tacih slučajih naj bi pričujoči zapeljivca sodniji izročili, ker vreden je. da bi v ječi premišljeval, da tako rogoviljenje ni samo zoper božje, ampak tudi zoper deržavne postave velika hudobija. Vrj Jaz posežem v besedo, rekoč: Oprost;te, ker ste v družbi mnozih govorili in tudi vpričo inene in vam nobeden ni odgovoril, prosim, da smem jaz nekoliko odgovoriti. „ SI obod no. ~ Jaz vas pervo vprašam, ste li bili na I. slov. kat. shodu? „To pa že ne." Toraj ne znate, da večina na tem shodu bila je narodnih vernih mož, neduhovnov. iz raznih stanov iz vse Slovenije, in še iz druzih dežel. Pa tudi duhovni so z dušo in s telesom iz naroda našega, toraj so tudi možje, in še možje razumniki ; toraj jim dostoji v pervi versti, da idejo v pravične shode in zbore... Ali so Vam ne mara po sili kedaj kaj uzeli ? So vas kedaj v zlo pripravili? Kje je narod, da so ga sploh duhovni v nesrečo privlekli?... Vidite, da so ravno duhovni pravi narodnjaki, ker so oni izobesili zastave, in kakove? Narodne, poglavarja sv. Cerkve, in cesarske. Prišli so obilno na I. slovenski kat shod? Ali niste Vi katoliško kerščeni? Niste več katoliške vere? Ste se li izbrisati dali iz kerstne knjige?... Ako jedo in pijo, Bog jim blagoslovi, vsaj niso ukradli, ne prigo-ljufali; mnogo so preterpeli in se trudili, preino so došli do boljšega živeža ali pijače; Vi, ko bi bili duhoven. Vi bi še drugač jedli in pili! Zatoraj ne zavidajte jim živeža in kake gostije. Znate li. da so tudi duhovni iz mesa in kervi. toraj ljudje, ki utegnejo grešiti; niso zgoli angelji, breztelesni duhovi; tudi oni bojo ostro sodbo pri Bogu imeli, in če so grešili, morajo se pokoriti, če hočejo pomilosteni biti. Ako pa kaj denarjev nabirajo in spravljajo, kam jih pa obernejo? Večina njih pomagajo z njim revnemu človeštvu. Kateri so pervi začeli vstanove iz usmiljenja do bližnjega? Ravno duhovni so vstanovili razne dobrodelne naprave in zavode, in jih še vstanovljajo in podpirajo. Koliko dobrega stori družba sv. Vincencija, duhovni so ji vodniki in tudi dejanski podpiratelji; dajejo tudi obilno, da se vera in omika širi med pagani in divjimi narodi. Mnogo bi še zamogel omeniti in našteti, samo nekaj naj še omenim. V Ljubljani je duhoven, ki oskerbljuje čez sto ubogim dijakom hrano v ljudski kuhinji. In, kedo so ti dijaki? Dečki in mladenči slovenski, našega naroda, in največ jih je iz ubogih kmetiških in delavskih družin, veliko iz učiteljskega stanu in iz najnižjega stališča. Tako jim je pomagano do boljega kruha, v vzvišeneja stališča človeške družbe. Istina je. da oni duhoven zbira milodare za dijaško kuhinjo. Kedo pa podeli največ teh milodarov? Duhovni! Le poglejte na poslednjo stran vsake številke časopisa „Zgodnje Danice" in prepričali se bote, da je temu tako; tako pa tudi še za mnoge druge dobre dela. V Zagrebu je pri sv. Martinu dijaško semenišče za siromašne dečke in mladenče, v katerem so z vsem oskerbljevani za šolanje srednjih in višjih šol. In to je vstanova zagrebških nadbiskopov. Toraj, ako duhovni skupaj spravijo in prihranijo denarja, ga zopet večinoma podelijo za cerkvene stvari in v pomoč revnemu človeštvu Ko bi pa bili zapravljivci, bi ne mogli nič prihraniti in za tisučerne dobrodelne namene podariti. Vedite pa. da med dvanajstimi apostoli Kristusovimi bil je Judež Iškarjot. ta ni denarjev prav in v pravi namen obračal, nego le za sebe jih priderževal in spravljal, ker je bil lakomnež; je pa tudi nesrečno skončal življenje svoje. Ni se čuditi, ako je med toliko-brojno duhovščino tudi kak Judež; ipak zbog tega niso vsi Judeži, kakor framasoni in liberalci velikrat lažejo, ki iz posameznega slučaja vpijejo, češ: „taki-le so!" Med apostoli bil je slabi, ipak nekako oholi Peter, slaboverni Tomaž: pa sta se spoznala, skesala, spreobrnila, se pokorila in zopet dobra in sveta apostola postala. Ako je med duhovščino slabih, manj gorečih, ali kakor bodi raz poti. zbog tega ni vsa duhovščina taka. In kateri so taki. ko se spoznajo in spreobemejo, bodo še bolji in iskreneji dušni pastirji in bodo potem toliko več dobrega storili. Sploh in v večini rečeno, je duhovščina od Jezusa poslana v blagor narodom za dušo in za telo. za časnost in večnost. Marsikteri izobražen liberalec je s podporo in milodari duhovnikov se prevlekel po šolah in dospel na bolje stališče, v mastneje službe; čudovita nehvaležne »st. slepota, zalupanost je. tega ne priznati in tak«» in toliko zoper duhovščino, vero in Cerkev govoriti in počenjati: Ravno dobrodelna duhovščina ima pravo libe-ralstvo. kar pošteno dobi in prihrani, zopet ubožnejim del i in pomore, da osebe iz najnižjega in siromaškega stanu pridejo v častne in vzvišene stanove in službe cerkvene, deržavne in narodne. In tako je dobrodelna duhovščina tudi pravi in pošteni socijalizem. Ko bi duhovni toliko ne pomagali mladenčem nhozega naroda, bi samo sinovi grofovski. plemenita ški. premožne gospode in bogatincev jedini imeli priliko in vstop v bolje in višje cerkvene in deržavne službe. Tako pa tudi najnižji na višje dospo Pa pravijo: _Ja, mi bi tudi k vsemu temu pomagali. ko bi nam tako denarji skupaj suli. kakor duhovnom. Vradniki. učitelji in tergovci večino ne m« «rejo kaj prida na stran dejati in prihraniti/ — Toda tudi med vradniki so. osobito neki doktorji, kateri večo plačo imajo in jim denarji vse obilneji dohajajo, kakor duhovnom, kterih nekteri imajo silo slabo plačo: pa tudi več tisučev skupaj spravijo, kak<>r duhovni. In če jih pa ne. če se jim vse sproti razveje, č»? jim še primanjkuje, kaj je pa krivo temu? Vedni koncerti. veselice, plgsalni venčeki, vedni slavnostni izleti, razna razkošja: so pa velikrat še hujše rane. ki vj»*dajo mnogimi družinam premoženje, ki so znane, pa ne kaže tukaj v to reč globokeje segati. Vsi pričujoči zagnali so glasni smeh, večina mi je priterdila. Mož je umolknil, povesil glavo in kmalo zamišljen ».dš»l Vprašali so me: rProsimo, kedo ste pa vi v" Jaz sem Slovenec rimo-katoliški in to mi je čast in ponos! Hvala Bogu. da sem to. in da sem bil na I. slov kat shodu. -Tak je b'lo lepo tam?" R.'S. lepo je bilo. še bolj pa dobro in preko-ristno za slovensko kerščansko-katoliško ljudstvo. In. ako se doseže to. za kar se je tam započelo; blagor mili in ljubi Sloveniji kerščansko-katoliški in njenemu narodu' — r0h. da nismo tudi mi šli!u bil je vzdih. Pa čitajte dobre slovenske katoliške liste o tem, in tudi deržite in delujte tako, kakor pravi kerščansko-katoliški Slovenci in Slovenke. Prav iskreno smo se poslovili in odšel sem dalje k Mariji Pomagaj. Na vsih krajih. Qaš[ krivi bcajyter^ej<4P. Uuliko med slovensko katoliško pšenicoTTiJS0. teko, kakpr tuji liberalci. Kedo li je prijatelj tvoj ? Slovenski mili narod moj, Kedo li je prijatelj tvoj? Premisli dobro in prevdari, Zaupati preveč nikari; V kožuhu večkrat volk tiči, Ki zvesti tvoj prijatelj ni. Slovenski blagi narod moj! Kedo li je prijatelj tvoj? Mar ta. ki ima sladka usta, Z jezikom liže. z zobi hrusta, Ki med obeta, strup deli ? Prijatelj tvoj gotovo ni. Slovenski dragi narod moj! Kedo li je prijatelj tvoj? Mar ta, ki piše knjige, liste Kužljive, polske, malo čiste? Oj ta. moj narod, te strupi, Prijatelj tvoj gotovo ni. Slovenski verni narod moj! Kedo je res prijatelj tvoj? Mar ta ki vero zaničuje, Duhovnike z mračnjaki psuje Nad božjo službo mu merzi? Prijatelj tvoj gotovo ni. Slovenski verli narod moj! Kedo je res prijatelj tvoj? Mar ta, ki reveža pozabi, Krivično si posestva grabi, Nemilo bližnjega pesti, Prijatelj tvoj gotovo ni. Slovenski krepki narod moj! Kedo je li prijatelj tvoj ? Mar ta. ki daje slabe zglede, Nesramne govori besede, Preklinja, se gerdo roti? Prijatelj tvoj gotovo ni. Slovenski bistri narod moj! Kedo je li prijatelj tvoj ? Mar ta, ki za-te se ne zmeni, V volitvah glas tvoj samo ceni — Takrat „z gospodom" te časti, O beži! — ta prijatelj ni! Slovenski čversti narod moj! Kdo je res prijatelj tvoj? Mar ta. ki ni za versko šolo. A narodnost pa moli golo ? Lisjakove je ta vesti, — Prijatelj zvest gotovo ni. Kedo. o ljubi narod moj! V resnici je prijatelj tvoj ? On. ki je verni mož. resničen, Za blagor pravi vnčt, pravičen. In zmiraj zvest slovenski sin. Ki ni naprodaj za cekin — Krog tacih mož. o narod moj! Se zbiraj rad, ponos so tvoj. Le ti prijatelji so tvoji, V nobenem ne pustč te boji. — Naj hrib se maja. pada hrast. Branili bodo tvojo čast! Radostne. Razgled po svetu. Dunaj. Če je deržavi do tega, da so šole verske, da je odgoja verska V... Na Dunaju se je te dni pričela pravda o pošastnem sleparstvu, in mnogih goljufijah naj višjih vradnikov pri finanštvu v Černovici, pri čemur je deržava menda milijone škode terpela. Zraven glavnih obdolžencev sedi na zatožni klopi versta rumunskih ali galiciških judov. Več zatoženih je že zarad družili reči obsojenih, ali pa so se poskrili. — Pomisliti je. da rned takimi goljufi je tista „inteligenca," ktera hoče iz kože skočiti, kadar se na to tišči, da šole morajo biti verske. Italija. Zavoljo slavnosti papeževe škofovske petdesetletnice bode odšlo prihodnje leto iz Z Jruženih deržav severo-amerikanskih do 700 katoliških romarjev v Rim. Njim se pridruži več škofov, nadškofov in vernikov iz druzih deržav severne in južne Amerike. V Hamburgu so se nadjali. da bo morivka jenjala. ko se vreme spremeni; toda z grozno doslednostjo kosi nadalje nekako po luo žertev na dan redoma, kar je očitno znarnnje. da je bolezen šiba božja. Osna-briiški škof v priserčnem pastirskem listn pravi: Obiskovanja. kakor sedanja kužna kolera, so od Boga poslana. Zedinjene deržave. Vradno poročilo kaže. da se je v mescu juliju tjekaj priselilo 49.186 ljudi; lani pa jih je tega mesca prišlo le 46.021. V zadnjih sedem mescih je došlo tje 403.147. lani pa v istem času le 371,381) ljudi tjekaj. Katoliški Indijani. Število katoliških Indijanov v Zedinjenih deržavah se vero-amerikanskih znaša l06.*oi. Zanje skerbi 68 duhovnov; raztreseni so pa po štirinajstih škofijah. Katoliški misijoni. Propaganda v Rimu izdala je knjižico o katoliških misijonih. Vseh katoličanov v Združenih deržavah Severne Amerike je 8.913.610; v Kanadi jih je 2,018.31 (i; na Antilih in v Gujani 336.820 ; v severni Patagoniji pa 43.500; v azijski Turčiji 132.460; v Perziji 7650: v Arabiji 1500; v Zadnji Indiji 1,080.310; v Prednji Indiji 709.400; po avstralskih otocih 48.990; na Kitajskem 559.551; na Koreji in na Japonskem 59.920 in po afrikanskih misijonih 406.250. Vojaške posadke in pod kako škofijo spadajoči katoliki niso všteti. Na avstralski celini je 610.000 katoličanov. Pod sodnjo oblast patrijarha na vzhodu spada 556.000 katoličanov. Eio di Janejro v Braziliji. Umeri je tisti maršal Teodor da Fonseca, ki je bil nedavno po rogovilstvu postal pervi predsednik Zedinjenih deržav brazili-janskih. I. Br&tovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec september (kimovec.) a) Glavni namen: Sktf'f,$ki jubile/ Xj. Svetosti Lcm t XÍÍÍ. b) Posebni nameni. 28. S. Venceslav. Češka dežela. Katoliška Cerkev na Ku-skem. Katoličani na Saksonskem. Neka rasna zadeva. 29. S. Mihael. Zatertje iramasonstva. liojevavei za reč Kristusovo. vero po najbolj nevarnih krajih. Pospeševavci molitvenega apostoljstva. 30. S. Jeronim. I meniki sv. vod»' liožje. Blagoslov liožji za visoke šole. Vse poslane in ne še uslišane zadeve. V s«'pt«Miibru umerli udje. ali pa družniki ki bodo umerli v oktobru. 11. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega herca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših an/nljev varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. pr»-šest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, prekhnjevan>a in vse pošastne pre-r«*lie. — Z«-na priporoča iičer in mo/.a v i spreol*M-iij<*nje na pri prošnjo ss. Jož.. Ant. in Frančiška S-ral". — Neka deklina v nevarnosti zarad nravnosti in zveličanja. — Več napihuj<-nih -i<-r_ kov<-ev za dar ponižnosti in kerščansk«-;ra življenja. — \l>»ž m hčerka — Irolna oba — za pomo«" priporočena. - lí-tlnik za voljno pot«*rpIj»'iije in > rečno zadnjo uro. — Nevarno l» •!.« t» du-hoven. — Neka sor<»dovina v hudih vkoiiš<'iuah. — Listek za raznoterosti. V knez. škof. deškam semonišiu (Collegium Aloisianumi v Ljubljani ostanejo še nadalje nastopni bivši gojenci: osiniš)l<-i: l.rin Ctpu ler iz Pugleda pri Moravčah in Andrej Širaj iz Metulj pri Blokah; seJmjšolci: Ivan Košir iz št. Josta nad Polhovim Gradcem; Jjsip Lavrič iz Blagovn e; Blaž Kebol iz Terstenika; šestošolci: Luka Ar h iz Kamne Gorice; Ivan Debevec iz Postojne: Josip Demšar iz škofje Loke: Anton Koritnik iz P jllnvegt Gradca : Jurij Keržišnik iz Bukovega Verha pri Poljanah: Ivan Mer h ar iz Prigjrice pri Djlenji Vasi. Frine Pengov od Sv. Jakoba ob Savi; Ivan Petrič iz Cerkljan; Rihard Sušni k iz škofje Loke; Josip IV-tr iz Terboj; Ferdinand Ver bič iz Bjrovnioe: Franc Zemlja iz Sela pri Breznici: Jakob Ž ust iz Pjljau nad Loko; petošoici: Josip Bravhar iz Vokle^tpri Šenčurju; Evgen Legat iz Zagorja pri Košani: Franc Majdič izČiinšenika; Jakob Ogrizek iz Miteaje Vasi pri Slavini; Maksimiljan Pirnat iz Ttntiri|* pri Moravčah; Ivan Plahutnik iz Ljubljane: Franc R e b o 1 iz Preddvora: Štefan T e r š k a a iz Z t^r.t hšč t pri Sostrem; Valentin Zabret iz PreJoselj; J>sip Zupan iz Mlinega pri Bledu: oetert »šolci: Ivan likovnik iz Hotemaž pri Šenčurju; Frinc Brežic iz Horjula; Franc Gaberšek iz Hjlinci; Ivan Juvan iz Srednjih Gameljnov- Jakob Kalan iz Djbr.ive pri Kropi; Mihael Kogovšek iz Dravelj pri Ljubljani; I^avrencij Lah iz Nasovic pri Komendi; Ivan Mi-klavčič iz Škofje Loke; Jakob Razboršek iz Poberlevega pri Čemšeniku; Franc Sever iz Škofje Loke; Ignacij Zaplotnik iz Letenic pri Goričah.— Na novo pa sosprejeti: petošolca: Peter J a nec iz Senilnega pri Teržiču; Josip Ocepek iz Št. Lam-berta: tretješolri: Franc Avser iz Bohinjske Bele; Anton C v «'tek iz Srednje Vasi v Bohinju; Franc Grivec iz Velikega Lipovca pri Ajdoviei; Ivan Kle-monHf iz Kakitnika pri Slavini: Leopold Lena r d iz Svibn»'ga. Ivan Prijatelj iz Male Vasi pri Dobre-polju: Ivan Prijatelj iz Sodražice; Jakob Volje«- z Verhnike in Matija Volk iz Češnjice pri 6 vsi šah Blaga gospe dičina Frančiška Blasnik, posestni ca in lastnica znane Blasnikove tiskarne, je ¿1. t m. zv«»rVro poli sih po dolgi bolehnosti v Gospodu zaspala, v svoji hiši na Viču Pogreb bo 23. sept. ob ">ih po-p«d«lne iz hiše na Bregu št. 12. V „Danici" se ji spodobi prav hvaležen spomin, ker dokler ni preveč opešala. je veliko let pridno delala pri ekspediciji -Zgd. Danke.4 Naj bo tudi v prihodnjem življenji njena svitla zvezda, še boljša „Zgodnja Danica" za vse večne čas**' Žalujoči še živi jo priporočajo v blagi spomin molitev. Umeri t. m. v Ljubljani g. France Šiška, brat č g škofijskega tajnika in kapelana Jož. Šiška, po prejetih ss. zakramentih, bivši dolgo bolan, v '14. letu svoje starosti. Pokopan ju bil 21. t. m. Priporoča ]•» ga sorodniki v molitev in blag spomin. Štefan Pogačnik, vinski tergovee in posestnik ter daleč /nani gostilničar za frančiškansko cerkvijo, je umeri 17. t. m zvečer. Bil je velik dobrotnik ubogih, cerkva in koristnik naprav, pa vseskozi veren katoličan. Bog mu daj večni mir! Št. Lorerškega č. g. župnika Antona Hočevarja je t m. na stari «•«•sti na M« dv«*jek mertvud zad' l; n.»šli s«» ga v nezavednosti ter peljali domu, kj«-r je bil « d g kaplan.» v sv. olje djan. Pil ga ježe pomladi r.-i d.-sni r«'ki in nogi nekoliko mertvud zadel in še jM.sU-dnje dni j» t« žil. da v desni roki ne čuti take ne či kak«»r i*>prej. Kako je zdaj. se ni še zve lilo. Naj ! •• blagi g'>sp. d prav serčno v molitev priporočan. Življenje in delovaje rajnega gospe da Martina Sknhica. častn« «j i kanonika, dekana in župnika rib-nišk-ga itd. pod tem imenom j»* ravnokar izšla knji-ži-a '!>si-g ij •'•:» 72 strani. Pisatelj dr Jožef Lesarje d «! naiiir« č p".inti>niti rničn- čertiee o rajnem kano-niku škul i« u. ki s<» prihajal" letos na dan po -Zgd 1 » tni< i" v št h. :;f. Življenjopis je prav zanimiv in p. 1 učljiv < >b « i.»-!!» •»! sega mnogo čertie za najnovejš«► /g- i- vin-• ribnišk-' f:ir«' Knjižica se dobiva pri gosp. dekanu v Kibrn« i. in pri g. pisatelju ter v „Kat. Bukvami v Ljubljani. Cena .'»o kr Iz Celovške Skcfije. V. č. g. Štefan Sakelšek. provizor v Sinarjeti r.a 1 VVlik«»veem. gr»* za provizorja v >1'. - V * g Matej Ha ž un. mestni kap«'lan v Ph; -rku. gr«* za »»roviz-.rja v Smarjeto nad Velikovem. — C g. i'r. Matevžič, kap»-lan pri Dev. Mariji na J» zen, ,»• premešč. n v Št. Jakob v Rožni dolini. Prošnja in zahv?la. Od v»"'- strani se je slišala prošnja, da bi čv« r.-ta pridiga prevzvišenega gospoda kneza šk"i ». ob času slov. kat. shoda, prišla na svitlo. . Neka gospejska družba je še posebej prosila, na; priobči „Danica" zahvalo do Njih Prevzvišenosti za ta prelepi cerkveni govor. Bodi s tem želja spolnjena, ob enem pa tudi omenjeno, da je doželjeno pridigo „Slovenec" že prinesel celo; „Danica- pa jo bode zlagoma prinašala, ker je precej dolga. Od sv. Grregorija. Naš občinski zastop farne občine sv. Gregorija je poslal lepo adreso vdanosti Pre-vzvišenemu knezoškofu. Anatlienia, kaj je to? V „Katol. Listu" št. 36 piše neki B. : Vselej me boli. kadar koli berem, ako celo naši bolji pisavci, posnemajoč jude, tolmačijo „anathema " s prekletstvo, preklet. Tako piše „Vijenac:" S prekletstvom ga je prisilil; — Paskal II je preklel Henrika — preklet je umeri." — Pisavci naj vedó, da Cerkev nikogar ne preklinja, temuč da ona terdovratnega grešnika, ki kerši njene zapovedi, -amo izločuje iz svoje občine, izobči ga, da bi se poboljšal, in ta pomen ima greška beseda v sv. katoliški uerkvi. Sej tudi vsaka postavna družba po svojih pravilih izločuje take družbenike iz svojega občestva, kteri iz hudobne volje družbi ravno nasproti počenjajo, ji škodo delajo, a jo skušajo celo zatreti. Ne le prederzno. temveč tudi smešno je, ako pagolin, ki se je morebiti komaj dobro abecede naučil in par frarnasonskih romanov prebral, usta široko razpnč in kriči, češ: papež „preklinja," cerkev ,pro-klinja" itd!" Bibliški izraz „anathema" (Rim. U, 3; 1. Kor. P J. 221 je sicer povzela sv. Cerkev, pa ne s pomenom prekletstva, zaverženja, temveč s pomenom iočenja, izločenja. Se vé, liberaluhom je tudi to zo-perno; kadar oni papeža, škcfa. cerkvene naredbe prav gnjusobno okajfajo in ogerdijo, potem naj bi poglavar sv. Cerkve takemu gerdmu rekel: „Ti si lepa, nedolžna dušica; le pojdi sim v moje očetovsko naročje, sej si zal, dober; — ti božec moj? Pač da, namestnik Kristusov tudi tako govori, pa še le potlej, ako se zgubljeni sin spreoberne. poboljša in svoja psovanja in obrekovanja prekliče in spozna, da je zoper nebo in zemljo hudo grešil. Kdor je grešil, zoper kako versko resni« j, dogmo, očitno zoper njo govoril, pisal, ljudi hujskal. n. pr. zoper brezmadežno spočetje Marije D., zoper papeževo nezmotljivost itd.; taki mora svojo zmoto preklicati, da bode zopet sprejet v naročje matere sv. Cerkve, od ktere se je ločil. Dobrotni darovi. Z t on,,'h,,žnih nrbr: Iz Kare pri Kostelu 12 gld. 20 kr. Iz x.st;«-<_'a ji n«"uria pri Kranju '.1 gld »'¡o kr. - Iz Zap«jg ~> gld. :U) kr. - s l'«»li«e 2« -_r!«l. f.«» kr. — Iz Javorja pri Litiji i» <_'ld. 20 kr. — s I Yema I«i gld — Z V ran je pe«'i 27 gid. — Z Vretu ."> gld. 2«» kr.— Iz Planin«? pri Uakeku L» gld. :•!»» Kr Z .\<»ve Uselice 12 gld. :>0 kr. Z Motnika 17 gl«l. — Z lirusnic- 13 gid. 32 kr. Iz Vini«" lil i/M. lo kr. — Iz U«»>tanja 21 gld. Z> 'hin.v/.-o „iif,\ r. -i«_»l ni vik. A K.ilan 10 gld — Preč. pr«»t'. dr. hoifnec •"> »l«l. — C /.up. J. A/.man I vel. knžavoc. — Kr Pri veri. v I »ra/. j. »>a¡ i mal«» zal»el«ï za velik«» nin«j/.n<> .j gld. — C. i. župn. Ma: in A'a «>b.' :?o gld. v zahv. :»« »lelnei'a >lužbo-vanja v Zap cali Prelepa tni>«'l in dol»r<»la ! Vr. Zt •:,];»■>■ >. ./,:./.! r l'sjctiont: II. L. 3«» gld. (Drugi dar. prili.i