Poštnina oiaeana v gotovim Leto LVII. V Uubllant. v nedeljo, dne 5 maja 1929	St. 102	st. 2 d*
Naročnina
Dnevno udajn
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 3UO Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeHsRa izdat« cciole.no v Jugoslaviji 1Z0 Din, za Inozemstvo NO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pefll-vrsia mali oglasi po l-SO In 2 D, večji oglasi nad 45 mm vttlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večlern □
izide ob 4 zjutraj
razen pondellka In dneva do prazniku
UreanlSlvo le v KopUarievl ulici št. 6111 Rokopisi se ne vrača/o, nelranhlrana pisma se ne sprejemalo Crednl.ituu teleton it. 20SO. upravntStva Si. 232S
Uprava le vKopllarlevl ul.Si. 6 - cekovn račun: L/ubllana Stev. lO.SSO In 10.34U za Insetate, SaralevoSl.7563, Zaareb St. 39.011, Vrana In Tliinal St. 24.797
Velika žena
Pred 500 leti je bila Francija na tem, da razpade. Državo je vladal sin norega očeta, sam slabič in moralno manjvreden. Za oblast sta se prepirali dve veleplemiški rodovini, orleanska in burgonjska, po katerih so se delili ostali fevdalni imejitelji dežele v dva sovražna tabora. Ljudstvo je bilo po krvavi razpravi plemičev z upornimi kmeti, tako zvano žakerijo, popolnoma oslabljeno, mesta pa po nepretrgani državljanski vojski, roparskih najemnikih in kugah čisto opustošena. Skoro sto let pa je že trajala vojska z angleškimi kralji, ki so, izrabljajoč francoske homatije, hoteli celo Francijo, ki so jo bili skoro že polovico zasedli, izpremeniti v svojo posest. Dočim so bili Angleži, takrat gotovo najbolj bojevito, brezobzirno in vztrajno pleme v Evropi, ki pa je živelo naznotraj v primeroma velikih svoboščinah, nacionalno edini, je Fran«ija predstavljala medseboj skoro čisto ločena narečja in pokrajine, burgonjsko, gaskonjsko, bretonsko, normansko, šampanjsko, anžujsko, pikardiško, turensko, flandriško, provansalsko, navarsko itd. itd., s skrajno upadlim čuvstvom skupnosti. Živelo je skrito pač v ljudstvu, ki je želelo močne države in kraljevske oblasti proti samovolji plemstva, a se ni moglo in smelo ganiti.
Tedaj se je zgodilo, kar je v zgodovini krščanskega zapada brez primere. Pojavilo se je preprosto, nepismeno kmetsko dekle, ki je, komaj 15 let staro, samozavestno izjavilo, da ima od Boga poslanstvo, da reši Francijo. Ivana Darc iz sela Domremvja nikakor ni bilo pobožnjakinja v tem smislu, kakor si povprečni inteligent našega stoletja predstavlja^ srednjeveško vernega človeka. Slišala je pač tajnostne glasove in čutila mogočna notranja povelja, ki pa so se nanašala edinole na njeno politično patriotično poslanstvo; čitala je misli drugih, napovedovala bodoče dogodke, bi ez dvoma v tem oziru izredna ženska, naj si že kdo to njeno jasnovidstvo razlaga, kakor hoče; toda bolestnega ni bilo na njej čisto nič. Bila je kljub svoji preprostosti silno duhovita in je francoskemu menihu, ki jo je v svojem dialektu rogajoče vprašal, v katerem jeziku da Bog z njo govori, odgovorila: »V boljši francoščini nego je vaša!« Imela je zelo velike, a čisto realne načrte, med drugim, kako bi se osvobodil zapad turškega navala. Ljubila je življenje in dan, preden so jo sežgali, je bolestno vzkliknila: »Gorje meni, kako je strašno pomisliti, da bo moje sveže, mlado telo, ki ni bilo nikdar oskrunjeno, sežgano v pepel!« Imela je neomejen vpliv in privlačno moč na ljudstvo, zakar so jo Angleži čisto odkritosrčno imeli za coprnico, ki je imela strahotne satanske moči. Živeča v vojaškem taboru sredi najbolj pokvarjenega elementa tistega časa, je ostala neomadeževana ko angelski lik in uvedla disciplino, enotnost in moralo, kakršne ni mogel noben vojskovodja 15. stoletja. In posrečilo se ji je čudo, da je vsaj za odločilen čas navdušila največjega omahljivca, strahopetneža in dvoličneža, kralja Karola VII., ki sam ni imel nobene vere v ničesar in jo je pozneje podlo zapustil v nesreči, dasi bi jo bil lahko z enim diplomatskim korakom rešil.
Devica orleanska — tako jo je ljudstvo nazvalo — je rešila svojo domovino v popolni zavesti svoje naloge, v vojaškem oklepu na konju, kot poveljnica, ki je na čelu vojakov zavzemala mesta in oblegana osvobodila, po strategičnih pravilih, in ni vedela samo, da je rešila Karolu prestol, nego je hotela, da se njena domovina kot taka osvobodi za vedno tujega gospostva, da se zedini v eno samo Francijo in da postane mogočna: v njej se je zdravi ljudski domovinski čut zavestno poosebil. Sama je čutila v Reimsu ob maziljenju kralja, da je s tem vstala Francija, da se je združil francoski narod, da je s tem izvršila svoje poslanstvo. Ta dan leta 1429. pomeni konec fevdalne, v sto drobcev med plemiče razkosane in z večno anarhijo boreče se Francije, začetek nove edinstvene Francije od Atlantika do reke Rene. Tako se je ustvarila moderna nacionalna francoska država po veri, geniju in idealizmu preprostega dekleta, se je otvorila v zgodovini nova doba. v Njena neomajna vera in nadčloveški značaj se je pa najsijajnejše posvedočil, ko je več kot eno leto, od lastnih rojakov prodana Angležem za 10.000 zlatnikov, čepela v železni kletki z verigami na rokah in nogah v rouen-ski ječi ter so jo Angleži dan in noč mučili z vsemi peklenskimi sredstvi takratne justice. Njim je bila njihov največji sovražnik, dasi so šele 18 let po njeni smrti morali zapustiti za vedno francosko zemljo in se odpovedati svoji prvi in zadnji koloniji na kontinentu. Nobene muke in zvijačna vprašanja je niso mogla pripraviti do tega, da bi preklicala svoje višje poslanstvo in z goljufijo iz nje za hip izsiljeni podpis je takoj preklicala, ko je spoznala prevaro. Angleški sodniki so hoteli, da bi se sa- j ma priznala kot goljufivko ali ogoljufano, da bi se k tem kompromitiralo in propadlo tudi njeno delo za osvoboditev domovine od njihovega jarma. Plameni so objeli devico, a ona, j
Navdušene ovacije kralju v Baranji
Belgrad, 4. maja. (Tel- »Slov.«) Nj. Vel. kralj se že cd predvčerajšnjem nahaja na svojem dvorcu v Belju. V teku včerajšnjega dne. je potoval po Baranji. Nenadni kraljevi obisk je po baranjskih vaseh izzval pri ta-mošnjem prebivalstvu veliko navdušenje. — Kmetje so za kraljevi prihod hitro zvedeli, zapustili so započeto poljsko delo in se zbirali
Kralj . razgovoru s k meti
okoli avtomobila ter kralju prirejali spontano ovacije. Očividno zelo zadovoljen, je kralj prišel k skupini kmetov, s katerimi se je dalj časa razgovarjal in jiti spraševal o poljskem delu, o letini in o razmerah, v katerih žive. O tem kraljevem zanimanju se zelo mnogo in z velikim veseljem govori v vsaki vaški hiši.
Ministri odpotovali iz Relgrada
Ostal je le min. Mazuranic
Belgrad, 4. maja. (Tel. :>Slov.«) Tu ni bilo danes nobenih važnejših dogodkov, ker se večina ministrov nahaja izven prestolice.
Dopoldne je trgovinski minister obiskal kmetijskega ministra. Imela sta dolg razgovor o načinu podpisovanja delnic priviligirane agrarne banke. Minister Frangeš bo jutri odpotoval v Južno Srbijo.
Predsednik vlade se je odpeljal v Belje, da proča kralju o tekočih zadevah. Iz Belja se je podal v Vrnjačko banjo, kjer ostane do torka.
Vojni minister, general Hadžič je odpotoval v Skoplje, minister Kumanudi pa v Bitolj. Finančni minister dr. Šverljuga jc zvečer odšel v Semmering v Avstrijo. Minister Srskič se od pred včerajšnjim nahaja v Sarajevu. Dr. Drinkovič se bo najbrž podal v Split, tako da bo od prečanskih ministrov ostal v Belgradu samo dr. Mažuranič.
Zabeležiti bi bilo, dt je bivši minister dr. Ninko Perič obiskal ministra Uzunoviča v njegovem kabinetu. Imela sta dolg razgovor.
Šefa $u$oslovanske
akademske v Zagrebu
Zagreb, 4. maja. (Tel. »Slov.«) Snoči se je vršila seja štirih odborov Jugoslovanske akademije. Tajniki so podali poročila o materi jalnem stanju akademije, o njenem delovanju in o načrtih v bodoče Gospodarski tajnik dr. Valentin Vouk je poročal, da bo akademija ponovno nadaljevala izdajanje znanstvenih del, s čemer je morala prenehali radi pomanjkanja denarnih sredstev. Ponovno se bo izdajal Codcx diplomaticus. Prav tako se namerava nadaljevanje izdajanja knjižnice za izobraženejše sloje, v kateri bi se obravnavala posamezna vprašanja iz kulturnega življenja.
Danes popoldne se je vršila slovesna seja, na kateri je prvi govoril pokrovitelj, nadškof dr. Bauer. V svojem govoru se je bavil z usodnimi posledicami za družbo, če bi zapustila pola dobrega, lepega in resnice. Po njegovem govoru je dr. Božidar Širola, hrvatski glasbenik, razpravljal o glasbeni folklori. Ju tri priredi pokrovitelj v svojem dvorcu svečano kosilo.
Jubilejne znamke v časi padlim vojakom
Belgrad, 4. maja. (Tel. Slov.«) Da bi se omogočila ureditev našega vojaškega pokopališča v Parizu in postavitev spomenika našim padlim vojakom v Franciji, bo Društvo rezervnih častnikov izdalo v kratkem jubilejne znamke. Kakor je ministrski svet odobril, bodo imele znamke troje vrednosti: 50 par, 1 Din, 3 Din. V skupni vrednosti 4 milijone Din. Znamke sc bodo prodajale 50 parske po 1 Din, dinarske po 2 Din, tridinarske po 4 Din. la nadvrednosl bo na znamkah natisnjena v korist rezervnih častnikov, oziroma za zgraditev spomenika v Parizu. Društvo rez. častnikov bo na ta način dobilo okrog 3 milijone Din, kar bo dovolj za ureditev vojaškega pokopališča v Parizu.
Kongres mednarodne zveze bojevnikov bo v Belgradu
Belgrad, 4. maja. <Tel. »Slov.«) V Belgradu se vrši 1. septembra kongres mednarodne zveze bivših vojakov. Na kongresu bo zastopanih devet zavezniških držav s 150 delegati.
Belgrajske vesti
Princ Pavle, princezinja Olga in prino Aleksander so se danes vrnili iz Bukarešte, kjer so bili gostje bukareškega dvora.
Novo imenovani dubrovniški škoi dr. Iv. Carevič jc iz Belgradn odpotoval v Zagreb.
Komisija za ureditev notranje uprave jc izdelala uredbo o notranji ureditvi države in jo predložila predsedniku vlade. Verjetno je, cia pride uredba pred VZS.
Napredovanja. Na srednji tehnični šoli v Ljubljani so napredovali za eno skupino: Alojzij Sodnik, Stane Premelč, Rudolf Treo, Leon Novak. Pri velikem županu ljubljanske oblasti je za eno skupino napredoval Rudolf Badjura. Enako je napredovala Elica Podobnik, učite-jica na šoli za žensko obrt.
Lokalni vlak Belgrad—Niš je snoči povozil 56 letno starko Marijo Aristanovič. Preiskava je dognala, da se je starka v samomorilnem namenu vrgla pod vlak.
Dva konja, vprežena v voz, je povozil vlak med postajama Kara Vukov in Bugojevo selo. Konja sta se namreč splašila in zdivjala. Obstala sta tik pred lokomotivo, ki ju je povozila. Kočijaž in dve osebi na vozu so ostali nepoškodovani.
Ponesrečil sc je v Aleksandrovi ulici v Belgradu Dušan Staričevič, ki jc nesrečno skočil z belgrajskega tramvaja.
žigosana kot coprnica, krivoverka in laži-prerokinja« od francoskega škofa, narodnega in političnega renegata, ki ji ni dovolil apela na Svetega očeta in bazelski koncil, je umrla stanovitno kot svetnica, ki ni zatajila ne sebe ne Francije in svojega najvišjega poslanstva. Lepše smrti kol je smrt Ivane, ki jc umrla nn grmadi zavoljo božjih glasov, svoje vesti iu ljubezni do domovine, ne pozna zgodovina krščanskega človeštva po prvih stoletjih mu-čencev. Kol oni je umrla za svobodo svoje krščanske vesti in dnties jo je katoliška cerkev
proces revidirati in sodbo ožigosal kot krivično, kakor ludi postopek kot nepravilen in neobjektiven ter od samega začetka hotoma pristranski.
S Francijo vred se danes ob petstoletnici osvoboditve Orleansa ves svet v najglobljem spoštovanju spominja device, ki je do danes nedosežen primer idealizma sredi skrajno pokvarjene in propadle vladajoče kaste, pa je znala zbuditi tleče zdrave silo naroda do narodnega preporoda in vstajenja. Kakor pred . ....	, pet sto leti govori devica orleanska tudi na-
pristeln med svoje svetnice, potem ko je papež šemti času in m opominja, kakšnih on minili Knlist lil. ze 24 let po njeni smrti, clal njen ! nravstvenih sil in podviga mu je treba.
Iziet Jadranske Straže
v Grčijo
Belgrad, 4. maja. (Tel. »Slov.«) Snoči je v Solun prispel posebni vlak z izletniki Jadranske straže. Na solunskem kolodvoru so bili zelo prisrčno sprejeti. Pozdravil jih je jugoslovanski konzul, zastopniki jugoslovanske kolonije, grški generalni guverner v Solunu in člani grško-jugoslovanske lige. Predsednik lige je v pozdravnem govoru naglasil, da so grško-jugosovanski odnošaji najprisrčnejši in da se bodo te vezi v spoznavanju obeh držav le še bolj utrdile. Predsednik Jadranske straže Božidarevič je na pozdrav odgovoril, da so piišli jugoslovanski izletniki s polnim srcem simpatij za Grčijo, s katero želimo živeti v bratskem prijateljstvu. Izletniki so si ogledali Solun. Nato so odpotovali v Atene, kjer so bili nič manj prisrčno pozdravljeni. Na kolo-d\ 'oru so jih pozdravili jugoslovanski posal-nik Tiča Popovič, zastopnik grškega zunanjega ministra, zastopnik mestne občine atenske, zastopnik grško-jugoslovanske lige ter veliko število občinstva. Slišali so se klici: »Živela Jugoslavija!
Naši socialisti in koroški Slovenci
Ni uič novega, da nimajo naši socialisti smisla za naše manjšine. Stara stvar je tudi, da so pojmovali socialni demokrati že pred vojno mednarodnost tako, da so vzgajali svoje ljudi v duhu narodne indiferentnosti. Posledica tega je bila, da je bilo potujčevanje naših ljudi povsod veliko, kjer so imeli na nje vpliv socialni demokrati. Moramo priznati, da je bilo posebno tik pred vojno tudi med socialnimi demokrati nekaj častnih izjem, ki so pravilno pojmovali mednarodnost in ki so zvesto delovali za kulturen in nacionalen napredek svojega naroda. Toda v večini ti ljudje niso nikdar bili in pred vojno je bila slovenska soc. demokracija v glavnem vendarle stranka nacionalnega indiferentizma.
Po vojni jc vse kazalo, da se bo ta aua-cionalnost nehala in v resnici je tudi soc. demokracija znatno spremenila svoje nazore o j narodnosti. Ali iz prejšnjih časov še vedno i nekaj straši po nekaterih glavah in zlasti se j je to videlo za časa koroškega plebiscita, ko j se je koroška soc. demokracija čisto angaži-; rala za nemško stališče. Socialni demokrati, tudi slovenske narodnosti, so skoraj brez izjeme takrat glasovali za Avstrijo.
Od plebiscita so se razmere nekaj spremenile na boljše, ali zelo malo. Vendar pa se je pod vplivom nekaterih ljubljanskih socialistov, zlasti g Uratnika, doseglo vsaj to, da so dobile Delavske knjižnice na Koroškem ludi slovenske knjige.
A to je tudi vse, kar se je doseglo. Na šolskem polju pa tudi koroški soc. demokrati nimajo smisla za narodne pravice slovenske manjšine. Cisto kakor Heinnvehrovci, delajo tudi ti veliko reklamo tako zvano kul-tuno avtonomijo, pa čeprav je ta avtonomija zamišljena tako, da noben Slovenec ne more pristati na njo. Naloga slovenskih soc. demokratov bi zato bila — če se seveda le količkaj zavedajo svoje slovenske narodnosti — da neprestano opozarjajo svoje koroške tovariše, da je slovenska manjšina na Koroškem še skoraj brez vseh pravic in da je zlasti na šolskem polju silno prikrajšana.
Mesto tega, pa čitamo v Delavski politiki članek nekega g. Franja Aleša, ki piše seveda iz Klagenfurta in ne iz Celovca, da imajo Slovenci v šolskem oziru svobodo. To svojo trditev utemeljuje z navedbami iz dr. Parchingerjeve knjige: Laudesluinde von Kii-rnten. Knjiga je izšla leta 1913., ko v vsej Koroški ni smel poučevati slovenske otroke niti en slovenski učitelj! Vsi že davno vedo, kaj je resnice z utrakvističnimi šolami, da so to same ponemčevalnice, in na teh šolah zida dr. Parchinger svoje argumente! Gosp. Aleš pa vse to jemlje za suho zlato in se menda niti ne zaveda, da se mu mora vsak poznavalec razmer le smejati. Dr. Parchingerjeva knjiga je bila napisana, da opraviči in prikrije germanizatorično politiko proti koroškim Slovencem, slovenski socialist g. Aleš Fran pa na podlagi te knjige dokazuje, kako imajo koroški Slovenci napačno, ko zahtevajo svoje pravice. In pri tem se drzne celo obsojati delo dr. Petka in župnika Starca, ki delujeta s takšnim idealizmom za pravice svojega naroda.
Res nismo pričakovali, da se bo g. Aleš Fran boril za koroške Slovence, ker ga od te strani pač nismo poznali. Toda če se ne misli boriti za nje, naj pusti vsaj koroške Slovence pri miru in naj kot rojen Slovenec ne škoduje njih boju. Zlasti pa naj no nastopa kot priča proti njim, ker ve premalo o koroških razmerah, da bi mogel pričati in ker'je mnogo lepše zanj, če opravijo ta posel — Nemci.
A tudi »Delavski politiki« rečemo: če že nočete pomagati koroškim Slovencem, potem jim vsaj ne škodujte in bodite vsaj nevtralni, ne pa zavezniki onih, ki ne puste, da bi slovenski učitelj učil slovensko deco na Koroškem.
Zagrebške vesti
Veliki župan zagrebške oblasti dr. Milan Zoričič je danes nastopil dopust, ki bo le kratek. Nato prevzame zopet svoje posle. Vsi gla sovi, ki so so v zadnjem času pojavili v Zagrebu, dn bi imel dr. Zoričie zapustiti svoje mesto, so brez podlage.
Seja poslovnega odbora zveze jugoslovanskih mest se bo vršila dno 11. maja v Zagre-i Im. Na dnevnem redu je izvolitev predsednika ! iu dveh podpredsednikov, nato razprava o l gospodarskem problemu mest.
Nova avstrijska vlada
Ena najdaljših in najbolj zanimivih, pa tudi najbolj težkih vladnih kriz je lesena. Ne bo odveč, če ob priliki nastopa nove vlade g. Streeruwitza pogledamo na razvoj dogodkov tekom te krize.
3. aprila — torej ravno pred enim mcse-cem — je dr. Seipel podal ostavko, ki jc izne-nadila vso javnost. Ostavka ni bila posledica kakega poraza vlade ali zmage opozicije, niti morda nesoglasja v vladni koaliciji; podana je bila samo zato, da se opoziciji odvzamejo izgovori, češ, da bi sc o perečem problemu zaščite najemnikov pogajala z vsakim, samo ne z dr. Seiplom. Opozicija je postavila geslo: :>Druge osebe — druge metode.« Dr. Seipel je nato odgovoril: /-Izvolite — jaz nisem zapreka!«
Socialistična opozicija je vsled svoje trdo-vratnosti, da s« v zaščiti najemnikov ne sme spremeniti nobena, odredba, zašla v slepo ulico. Iz nje ni bflo tzhodo, radi strankarskega prestiža pa se socialisti niso mogli uda ti. Njihovo geslo proti osebi dr. Seipla je bila za lase privlečena pretveza, da zakrijejo svojo zadrego, lz stvarnih in državnih interesov sc je dr. Seipel umaknil in s tem dal socialistom možnost, da se rešijo iz neugodnega položaja.
S tem pa postane jasno, zakaj se je v krizi pričelo najprejc s pogajanji o stvarnih zadevah in šele prav ob koncu o osebnih vprašanjih.
Med stvarnimi zadevami je na čelu vprašanje zaščite najemnikov, ki je tekom časa postalo najtežji državni problem. Pogajanja med zastopniki koaliranih strank in zastopniki socialdemokratov v tem vprašanju so privedla po dolgem času do rezultata, da so socialisti odstopili od svojega ekskluzivistične-ga stališča in priznali, da se mora ^brezplačnemu stanovanju v hišah, ki so podvržene stanovanj, zaščiti, napraviti konec. Ko pa so se pričeli pogajali o višini poviška najemnine, so se pogajanja razbila. Stranke vladne koalicije so od svoje prvotne zahteve, da naj se temeljna najemnina zviša 6000 krat, popustile na 3000 kratno zvišanje, socialisti pa so pristali na 2700 kratno. Razlika jc bila torej malenkostna, zato se niso razbila pogajanja na teh številkah, marveč na tem, ker so meščanske stranke stale na stališču, da bi ta sporazum v številkah značil samo začetek postopnega povišanja, socialisti pa so smatrali, da je to zvišanje definitivno. Vsled tega so se 16. aprila razbila pogajanja.
Žc par dni nato pa so se zopet pričeli razgovori in nato pogajanja. Ker socialdemokrati radi predstoječih občinskih volitev in volitev za parlament, ki se bodo morale vršiti 1931, niso popustili, da ne bi izgubili priljubljenega išlagerja«, so popustile meščanske stranke. Prišlo jc do kompromisa, da se lemeljna najemnina zviša postopoma do leta 1931. na 2700 kratno višino, nakar sc bo znova pričelo reševati to pereče vprašanje. S tem kompromisom je bila zaključena etapa stvarnih pogajanj in se je nato prešlo na osebna.
Dočim so bila stvarna vprašanja predmet pogajanj med vsemi strankami, so bila osebna notranja zadeva strank večine, v prvi vrsti krščanskih socialistov. Kandidacijo dr. Seipla bi gotovo sprejele vse stranke večine. Na njo pa ni bilo misliti, kajti njegov odstop ni bil samo taktičen manever. Dr. Seipel se niti pogajanj ni udeleževal niti ni na potek vplival.
V reševanju osebnih vprašanj je imela kr-šcanskosccialna stranka zelo težavno stališče, prvič radi tega, ker je morala spraviti v sklad želje posameznih struj, meščanske in delavske, mestne in podeželske in pa ker se je morala ozirati tudi na občutljivosti zavezniških strank Velenemcev in landbundovcev.
Prvi njen kandidat za kanclerja dr. En> d c r jc odklonil radi bolezni svoje soproge. Drugi kandidat dr. Mittelberger ni bil simpatično sprejet od Landbunda, ki je s svojim vetom hotel svojim volivccm dokazati kako važno ulogo igra kljub svojim 10 poslancem. Tudi tu so krščanski socialisti popustili in tako so se stranke večine mogle zedi-niti šele na tretjega kandidata dr. Streeruvvitz a, v politiki razmeroma mladega človeka, zato pa tembolj izkušenega narodnega gospodarja.
Poleg kanclerja vstopijo še nekateri novi ministri: finančni dr. Mittelberger, poljedelski Fodermayr, prosvetni dr. Czermak; Landbund pa je delegiral za podkanclerja znanega Šumija iz Koroške. Kljub tem novim ljudem pa bo, ostala politika nove avstrijske vlade v glavnem nespremenjena.
ŽALOSTNA USODA SLOVENSKIH DEKLET
Zagreli, 4. maja. (Tel. : Slov.«) Kakor navadno vsako leto v maju, tako je tudi letos zavladala v Zagrebu manija samoumorov. V teku poslednjih 24 ur so štiri ženske poskusile samouinor. Na srečo se je samomorilni poskus posrečil samo eni. Po poklicu je ena gospodinja, druga trgovka, tretja služkinja. Za četrto, ki se je umorila, se identiteta ni mogla ugotoviti. Stara je okoli 60 let.
Ti številni samoumori so, kot se naglasa, posedica nesrečnih obiteljskih iu socijalnih razmer v Zagrebu ler vseljevanja tujih elementov, ki se v Zagrebu ne morejo znajti. Zanimivo je. da nobena od samomorilk ni iz
rr---»u- -/n I i« mn.l i mnm nr i I L' 11 m i vpliLn
/.lig I r: lit, . fin. jv ,..«"'	.—-.......... - i....---- Ti i . . . r
število slovenskih deklet, ki pridejo v Zagreb za zaslužkom. V svoiili nndah se pa prevarajo ter skušaj« napraviti konec svojemu iivjjeuju.
Nova avstrijska vfada prevzela posle
Izvoljena z 89 proti 59 glasovi - Dr. Seipel častita kot prvi Zaprisega nove vlade - V torek predloži vlada svoj delovni program
Dunaj, 4. maja. (Tel Slov.«) Danes dopoldne je bila izvoljena nova avstrijska zvezna vlada z 80 meščanskimi glasovi preti 50 glasovom sctialr-.ih demokratov. Pri volitvi jc manjkalo 5 meščanskih in 12 soeialno-dctnokratskili poslancev.
Na vprašanje predsednika Giirtlerja, ali poslanec Stretruvvitz sprejme izvolitev, je Streeruvvitz z odobravanjem krščanskih socialistov, ve-
Icnenicev in Landbunda odgovoril za se in za sveje ministre, da sprejme izvolitev. Kot prvi je stepil potom k Sircei'uwitzu dr. Seipel in mu
čestital k izvolitvi.
V torek bo jicvi zvezni kancler predložil parlamentu \i?.dni program, nakar se bo zafela
debata. Po izvolitvi se je dr. Seipel na zadnjem ministrskem svetit poslovil ccl svojih dosedanjih tovarišev. Sedaj bo nastopil zasluženi večteden-ski depust, glede katerega sc pa še ni končno cdločil, kako ga bo porabil. Namerava pefovati po Jadranskem morju do Grčije, ali pa "iti v Karlove vari in po povratku zopet prevzeti, na-čelstvo krščansko-socialne stranke, ki jo je v Času svojega kanclerovanja prepustil poslancu dr. Finku.
Novi zvezni kancler Streeruwitz je takoj po izvolitvi prisegel v roke zveznega predsednik?.
Miklasa. Pri tem je zvezni predsednik Miklas imel nagovor na zveznega kanclerja, v katerem je naglašal veliko dedščino po tir. Seiplu, katero jc treba varovati in hraniti.
Ko sc je dr. Seipel poslavljal od uradništva svojega kabineta in zunanjega ministrstva, se je generalni tajnik zahvalil dr. Seiplu v imenu uradništva, ki zna posebno ceniti, koliko nalog je bilo rešiti od časa inflacije pa do časa, da je Avstrija zepet dosegla svoj ugled. Dr. Seipel je odgovoril, da so morali uradniki molče prenašati razne kritike nasprotnikov, dasi so v visoki meri vršili svojo dolžnost, kar jim drage volje priznava. Vesel je, da more prepustiti urad svojemu prijatelju Streeruvvitzu, ker lx> pri njem v najboljših rekah. Nato je novi kancler Streeruvvitz obljubil, da bo vodil notranje in zunanje posle Avstrije v duhu pomirjenja.
Opazil se jc članek v krščanskc-soeiaJneui listu >Neuigkeitsweltblatt , v katerem se novi vladi prerokuje kratk?. doba, ker sc je tekom krize pokazalo, da šo razlike v mišljenju med meščanskimi strankami tako velike, da ni lahko govoriti o kaki dolgi dobi te koalicije. Predvsem pa. je treba izkoristiti s smotrenim delom pripravljenost za sodelovanje, ki so jo obljubili socialni demokrati.

v JVei
Zopet S oseb ubitih — Prvomajniška bilanca v Nemčiji: 21 mrtvih
in 115 če ž h o ramenih
Berlin, 4. maja. (Tel. Slov. ) Dosedanja bilanca uličnih bojev v Berlinu od 1. do 4. maja izkazuje 21 mrtvecev in okoli 115 težko ranjenih, med katerimi ni nobenih policijskih uradnikov. Števila lahko ranjenih ni mogoče ugotoviti, ker se ranjenci ne javljajo.
V pretekli noči so se ob 23. uri na novo začeli ulični boji v Neukolnu. Na cesti je obležalo 5 mrtvih in več težko in lažje ranjenih oseb. Policija pa je povsod obvladala položaj in zjutraj je bil vzpostavljen mir. Davi je bil v mestnih okrajih, v katerih so se vršili boji, vzpostavljen promet pešcev v omejenem obsegu, premet z vozovi in z bicikli pa je ostal še nadalje prepovedan. Nočni boji so pustili na cestah in hišah vidne sledove. Na zidovih je opažati učinke strelov, mnogo šip je razbitih in na ccsli sc poznajo sledovi krvi. V bojih v zadnji noči jc postal smrtna žrtev tudi 46 letni avstralski časnikar Mackay, berlinski dopisnik avstralskega lista »Waithara Da4!y Nevvs«. Policija ga jc izrecno svarila, naj ne hodi v bližino bojev, toda on svarila ni snia1 tral za resnega. Strel v nogo jc dobil tu&i
Fr
®
urednik Vossische Zcitung... Pavel Weymar. Skupno je bilo včeraj ranjenih okoli 35 oseb, med njimi več težko. Podnevi je policija omilila odredbe glede cestnega prometa, toda ponoči bodo te odredbe ostale še dalje v veljavi, Na merodajnih mestih se smatra, da bo izjemno stanje trajalo tudi še preko nedelje Novo nevarnost za mir tvori komunistično hujskanje k stavki. Danes so ustavili delo delavci pri nekaterih novih zgradbah.
Hamburg, 4. maja. (Tel. »Slov.«) Radi krvavih dogodkov v Berlinu je hamburški senat prepovedal veliko mednarodno zborovanje rdečih frontnih bojevnikov, ki jc sklicano za binkoštne praznike. Zborovanja bi sc imelo udeležiti vfeč kot sto domačih in inozemskih zvez frontnih bojevnikov,
Fariz, 4. maja. (Tel. Slov.) Na protest francoske lige za človeška prava proti aretacijam pri proslavi 1. maja v Parizu, se jc francoski notranji minister TardiiJu skliceval na dogodke v Berlinu, trd.ee,. da st> francoski komunisti ravno tako nameravali kaliti mir, kakor v Berlinu,
v e
esne.- amensm razorozurem
Proti glasovali le Rassjes m Kitajska, Nemčija se vrdi'žata glasovanja
Ženeva, 4. maja. (Tel. »Slov. ) Razorožitvena komisija je danes z 22 glasovi proti tdasu Rusije in Kitajske sprejela francosko-ameriški kredlog, ki ugotavlja, da je komisija izločila sistem direktne omejitve vojnega materiala, ki je v službi iu v skladiščih, in da sistem indirektne omejitve vojnega materiala potoni omejitve izdatkov ne more doseči sploš-uega pristanka. Nemčija se glasovanja ni udeležila. Omejitev in zmanjšanje vojnega materiala je torej treba iskati potom publicitete izdatkov, kar tvori posebno poglavje v načrtu konvencije, o katerem je treba še razpravljati.
Grof Berusdorff je govoril nato o dosedanjih uspehih komisije. Priznava sicer, da je videti v komisiji razveseljive začetke glede pomorske razorožitve, ker se opaža, da se uveljavljajo načela občutne redukcije vsega oboroževanja na morju. Na posvetovanjih o razorožitvi na suhem pa so se v zadnjih dneh izpustili bistveni faktorji, ki v konvenciji ne l)i smeli manjkali. Komisija je glede razorožitve na suhem izgubila izpred oči svoje naloge. Nemčija je nedvomno pokazala, da ne bi mogla sprejeti rešitve, če se ne bi vpoštevali vsi faktorji oboroževanja in če se ue bi vsaj kot prva etapa občutno zmanjšalo sedanje prekomerno oboroževanje. To ne bi odgovarjalo temeljni misli pakta Društva narodov. Zato
mora prepustiti popolno odgovornost večini komisije, da se razorožitvena konferenca pripravlja na tak način.
Ker bo prišlo do končne odločitve šele na razorožitveni konferenci, se sedanje postopanje večine glede razorožitve na suhem ne more smatrati za zadnjo besedo vlad. Zato naj vlade do sestanka konference dajo svojim delegacijam navodila za resnično zmanjšanje oboroževanja. Predsednik Politis je izjavil, da je ta ocena delovanja komisije prezgodnja.
Newyork, 4. maja. (Tel. : Slov.«) Interpretacije Gibsonovega stališča glede vprašanja vojnih rezerv v Evropi je dala Hooverju povod, da je poslal Gibsonu instrukcije, naj se v bodoče ne udeležuje razprav o tem vprašanju* Ameriška vlada smatra vojaške sile drugih držav za veliko premočne, noče se pa spuščati v tehnične razprave pro in contra, ker bi celo pri najobsežnejši redukciji ostale evropske vojske še vedno mnogo močnejše, kakor ameriška. Interesi Amerike se koncentrirajo na razorožitev na morju. Amerika zahteva pogodbo o resnični redukciji, ne pa lake, ki bi dovolila kaki pomorski državi, da se sme do neke maksimalne meje še oboro-ževati. Navzlic svojemu sedanjemu neugodnemu presojanju položaja v Ženevi pa je Amerika povsem optimistična.

sporazumom v reparaci$skem vprašanju
Pariz, 4. maja. (Tel. Slov. ) Na konferenci strokovnjakov bo najpozneje v ponedeljek ali torek prišlo do odločitve. Po ameriškem prizadevanju in radi nemških koncesij, se je diferenca v številkah bistveno zmanjšala. Nemška delegacija je izjavila, da je pripravljena pristati z gotovimi pridržki ua ameriške kompromisne predloge. Francozi pa se še niso mogli odločiti, da bi končnoveljavno opustili številke memoranda upniških držav. Francija in Belgija sta /.e izolirani, kakor piše Inlratl-sigeanl , ker je tudi že Anglija v načelu pri stala na ameriški predlog.
Pariz, 4. maja. (Tel. Slov. ) Krim de Pariš-, poroča, da jc v dolgih pogajanjih med
Ovven Youngoni in haniburškim bankirjem Melhiorjein prišlo do sporazuma glede 37 anuitet, ki bi znašale povprečno na leto 2 milijardi. Točno določenih je bilo samo prvih 15 anuitet. Začele bi sc z 1.75 milijarde in rastle do 2 milijard, lako da bi za prvih 15 let znašale povprečno 1.9 milijarde. Končne anuitete od 37. do 38. leta pa bi se plačevale iz čistega dobička reparacijske banke. Kakor poroča • Peli! Parisien-., se Ovven Voung z vsemi silami bori /.a lak sporazum. ' Malin - poroča, du sc sc vedno-ne sme prehitro jin* skovati e od ne rezultata, da. i sedaj znaša diferenca šalilo malo milijuiiov.
Krvavi nemiri
v Bombay-u
London, 4. maja. (Tel. xSlov.«) Včeraj so bili v Bonibayu zopet veliki nemiri, pri katerih je liioralu nastopili policija, ki je rabila strelno orožje. V spopadih je bilo 6 oseb ubitih, 60 pa ranjenih. Položaj je zelo resen- — Vlada je odredila, da se pošljejo v mesto nove vojaške sile, posebno v industrijske dele mesta.
Dasi so bile policijske in vojaške črie ojačene, je danes dopoldne zopet prišlo do nemirov v Boinbavu, pri katerih je bilo sedem oseb ubitih in 80 ranjenih. Policija jc morala opetovan« rabiti strelno orožje.
Drobne vesti
London, 4. maja. (Tel. »Slov-«) :/rimes« porčoajo, da je komisija trojice v Društvu narodov proučila obsežni materijal glede narodnih manjšin iu svoje delo končala. Njeno izročilo se bo predložilo Svetu Društva na rodov
London, 4. maja. (Tel. " Slov.«) Reuter poreča, da je včeraj v Turkmenistanu potres porušil dve mesti. Popolnoma razdejanih je sto hiš. 1 oseba je bila ubita, 26 pa ranjenih.
• Koncert Glasbene Matice
V petek dne 3. maja je bil v Unionu izredno dobro obiskan koncert pevskega zbora Glasbene Matice, Sodelovala sta operna pevca gg. Uanovec iu Grba, operni orkester, pomnožen s člani orkestralnega dtušlva in konservatoristi. Dirigiral je koncert ravnatelj opere g. Polič.
Koncert nam je nudil tri izbrana vokalno-inslrumentalna dela iz novejše dobe slovensko-hrvatskega glasbenega razvoja. Lajovčev Psaln? 41 in 42 za tenor, zbor in orkester je monumen-teino zgrajeno delo, manj rcligiozno-duhovn&ga značaja m bolj s čustvom opojenega romantičnega hrepenenja. Formalno gre za harmoniko, v katero se vpletajo posamezni linearni otočki (kanon, fu-ga). Lajovic-romantik' je s tem delom nekako plačal svoj tribut ekspresionističnim časovnim težnjam leta 1922. G. Polič je svojo nalogo rešil v smer: povdatka zunanje, čistoglasbene strani skladbe, dasi je težišče dela, se mi zdi, v njegovih čustvenih vrednotah (pred leti je to delo pravilne podal g. Štritof). Skrbel je za kontrast in zvočno plat -— želel bi mu one naturne vokalne prakse z zborom, ki odlikuje g. Hubada. — Baranovičev ciklus Z mojih bregov, tri pesmi za bariton in orkester, je bila res sodobna skladba. Pevec je pel svoj deklamatorni, a rahlo idealistični part nad prozorno linearno spremljavo orkestra, ki je često pokazal šolo Stravinskega, zlasti z ostinati. Pesmi so bile resnične,neafektirano občutene, sodobne glasba prav tako. Pisec je imel od le skladbe zase največ. — Gotovčeva suita Bubravka je pomembno delo hrvatske moderne. Gotovec je človek glasbenega esprila, virtuoz orkesterske obdelave in moderno občuteno z.borsko petje. Linija mu je v krvi, kakor vzhodnjakom sploh, vendar, pri vsem spoštovanju, ki ga imam do GoloVčaveg.i iirnetniSkega dela, upam, da bo sčasoma apu,sšil folklor v i-ej obilici . , , Sodobnost čuti kolektivi-stičr.t); čricr.l-alirem občutimo mi z^padijjaki kol eksotičen dražljaj v smislu impresioni^lbil. Tudi se je, mislim, nacionalizem v umetnosti danes .že preživel.
G. Banovec menda ni bil čisto siguren, pe! je lepo, a brez globlje izraznosti, g. Grba p.i je Ba-ranoviča podal z vzorno formo in globoko izraznostjo, z inteligenco, ki je redka.
Hvaležni smo Matici in g. Poliču za ta koncert; naj bi ta orkesler postal naš stricn koncertni faktor, da ne bi bili odvisni od slučajev v na ših sezonah, ki so čedalje bolj suhe! — V.
•k Premestitve v poštni službi.. Premeščeni so: pb. ur. II-2 Emilija Gasperinova iz Višnje goro na Vič, Roža Šuenova iz Loč pri Poljanah na gl. pošto v Mariboru; Albina Tavčarjeva iz št. Jerneja v Novo mesto in Lovro Pelovar iz ivanjkovcev v Ljutomer; zvan. t. skup.: na ljubljansko glavno pošto: Fr. brčulj iz Vidma (Dobrepolje), Jurij Palčič z. Rakeka. Fr. Jamšek iz Moravč, Fr. Haupt-man iz Stične iu Marko Guiuian iz Toplic pri Novem mestu; Avg. Vogelari od Zg. Sv. Kungote na mariborsko kolodvorsko pošto, Mihael Peternel iz Gorenje vasi v Žiri, Fr. Hoštarič i/. Juršincev v Ptuj, Fr. Gurnzej iz Loč pri Poljčanali v PoljČanc, Jožko Kapel iz Mislinj v Celje, Rud. Uhl iz Podplata na ljubljansko kolodvorsko pošto, Iv. Jelen od Sv. Petra v Sav. dolini v Celje, Fr. šijanec od Sv. Jurija ob ŠSavnici v Križevce pri Ljutomeru in K. Fras iz Hoč na mariborsko glavno pošlo; zvan. 2. skup.: Ant. Perušek iz Štor v Sevnico; od Zg. Sv. Kungote: Al. Gamser v Mursko Soboto in Rok Kajba v Mulo; Mat. MiklaSič od Sv. Tomaža pri Ormožu v Ljutomer, Iv. Finngar iz Podharta na ljubljansko kolodvorsko pošto; ua glavno pošlo v Mariboru: Martin Bezjak iz Slov. Bistrice, Fr. Steni iz Račjega pa Fr. Fras in Ant. Kotnik iz Studencev pri Mariboru; Fr. Kus iz Studenca pri Ljubljani v Hrastnik, Jožko Zitterer iz štor v Celje, Jože Lavrenčič cd Sv. Petra v Sav. dolini v Krško, Simon Golinar od Sv. Jurija ob' Stavnici v Beltince in Simon Polajnar od Sv. Lovrenca na Pohorju na mariborsko kolodvorsko pošto; zvan. 3. skup.: Ani. Potočnik iz Ljutomera v Caukovo, Fr. Pušnik od Sv. Pavla pri Preboldu v Slov. Bistrico; Martin Bav iz lvanjkovcev in Matevž Lovrenčič iz Polzele, oba v Metliko: Jak. Pintar iz Velike Nedelje in Jožo Geiser iz Hoč, oba na glavno pošto v Mariboru; iz Ljubljane: Katarina Bu-talcva v Črnomelj, Frančiška sarbova v Gornji grad, Vida Stadlerjeva in Jožica Jagrova, obe v Celje; služile!,ji 1. skup.: Fr. Goja iz Železnikov v škof j o Loko, Fr. Guiuian iz Toplic pri Novem mestu na ljubljansko glavno pošto, Al. lisi h i/. Loke. pri Zidanem mostu v Zidani mosl in Fr. Osredkar iz Gorenje vasi na Jesenice na Gor.; sluč. 2. skup.: Jože Zakrajšček iz Nove vasi pri Itakeku na Rakek, Mal. Kovšak iz Ljubila v Celje, Iv. Kordiš iz. Loškega potoka v Kočevje. Fr. Peterman iz Gorja pri Bledu na Jesenice na Gor., Ant. Zupančič iz Višnje gore .na ljubljansko glavno pošto iu Valentin Žaudar iz, Lukovke na ljubljansko kolodvorsko pošto; pog. poštarica Ivana llo-čevarjeva iz Gomilskega k Sv. Pelru v Sav. dolini in Jožefa Gregorčičeva iz Velike Loke v Hoče.
JjpopoJnte zbirko svoji!) kravat
in samove/nie. Sczite po bogati i/beri najmodernejših kravat in modnih potrebščin pri tvrdki DRAGO SCllWAJj. Ljubljana
Pomlad je prišla, gosti prihajajo v deželo...
Da je tujski promet za narodno gospodarstvo važen problem, je jasno. Da se je doslej za povzdigo tujskega prometa in posredno tedaj za povzdigo narodnega gospodarstva premalo storilo, je tudi znano dejstvo. Pustimo torej ti dejstvi kot pribiti in poglejmo, kako stojimo s pripravami za letošnjo sezono? Oglejmo si zlasti nekatero glavne gorenjske postojanke tujskega prometa Bohinj, Bled, Kranjsko goro in Rateče.
Brez dvoma: javni faktorji, zlasti vrhovna organizacija, ki ji je bila poverjena skrb za ureditev m dosego vseh v poštev prihajajočih vprašanj, naša Zveza za tujski promet, je razvila vse sile in storila vse, kar se je v danem slučaju in ob danih prilikah storiti dalo. Po inozemstvu razširjena propaganda za lepote in obisk naših krajev, bo gotovo slorila svoje in povsem dosegla svoj namen.
Na drugi strani: pri uas doma so privatniki pokazali mnogo smisla za udobno ureditev svojih hotelov in drugih letoviških naprav. Zlasti Bled.
Propaganda v tujini in podjetnost privatnikov v domovini pa še daleč ni vse, kar je za povzdigo naših krajev in privabitev tujcev k nam potrebno. Naša zemlja, kakor je lepa in znana po svetu, je še v mnogočem skrita in nudi očem navadnih Zemljanov le del svojih krasot. Tukaj je še treba podjetnosti. Neodkrite krasote je treba pokazati najprej ljudstvu, potem tujini — uspeh ne bo izostal! Iii kar je že znanega, odkritega, ne pustimo, da se vse razvija samo po sebi! Z voljo in ljubeznijo gojimo in krasimo svojo zemljo, svoje lepote in naša odkritja! Ce sami ne bomo cenili tega, kar imamo, kako bo tedaj cenil tisto ostali, tuji svet?
To so stvari, o katerih se je sicer že mnogo pisalo, pa žal — še malo storilo. Ni naš namen, danes kaj več razpravljati o tem, zakaj to je poglavje zase. Gotova dejstva tedaj:
Vzemimo najprej
Bohinj
Priljubljen kraj za mirne, počitka in miru potrebne ljudi. Ampak zanemarjen. Imajo dvoje društev za »povzdigo Bohinja:, toda sredstev ni. Vse blagajne so izčrpane, izmoz-gane, potreb pa še na vseh koncih in krajih.
Podjetni mož vidi v jezeru največjo privlačnost, zato se v glavnem vsi njegovi načrti vrte in sučejo okrog vprašanja, kako urediti in kako povsem izrabiti jezero, njegovo obal in okolico.
Letos se bo n. pr. uredila vsa jezerska obala pred hotelom samim. Zgradila se bo betonska škarpa v zadostni višini in v obliki primernih lokov, ki obalo zlasti požive. Svet se bo nato ob cesti zravnal in okrasil. Ob jezeru se bo zgradila prijetna, senčnata terasa, ki bo nudila gostom lep razgled na jezero; obenem pa bo za plavače na razpolago manjše kopališče.
Posebno kopališče se bo zgradilo po vsej verjetnosti še letos na koncu jezera, v smeri proti Stari Fužini. Tamkaj je na 2>špicic pripraven kraj za takšno kopališče. V jezeru je precejšna sipina, ki bo, primerno urejena, nudila zlasti onim, ki niso vešči plavanja, vse prijetnosti solnčnega kopališča. Voda je čista, topla, kraj sam pa dovolj prostoren in solnčen ter pred vetrovi zaščiten.
V zvezi s tem razmišlja g. Ham o nabavi motornega čolna, ki bi prevažal kopalce od posameznih hotelov v kopališče in nazaj. Obenem bi bil pa tak motorni čoln uporaben tudi za prevažanje gostov vzdolž jezera. Vzdrževal naj bi stalno zvezo med Sv. Janezom in Zlato-rogom, z vmesno postajo pri hotelu Sv. Duh.
Nabava motornega čolna bi stala svojih 10.000 Din, katerih pa niti hotel sv. Duh sam, riti ostalih dvoje hotelov samih ne bi zmoglo. Vsa tri hotelska podjetja, ki so vsa enako interesirana na stvari, bi pač morala to stvar smatrati kot skupno zadevo. Pomagati pa bi moral seveda še kdo izven kroga teh treh, zakaj 100.000 Din je vendarle kapital, ki pomeni resno vprašanje.
Da pa je nabava motornega čolna resna in potrebna zadeva za Bohinjsko jezero, ki se bo tudi kmalu amortizirala, je brez vsakega dvoma.
Bohinj je letos število sob, oziroma postelj znatno pomnožil ter razpolaga za sezono z nekaj čez 1000 posteljami. Zanimanje za to naše letovišče je zlasti v Bavarski, Wiirtenber-ški in Saksonski precej veliko. V zadnjem času se množe tudi vprašanja in prijave iz Češke in deloma iz Hrvatske.
Hotel sv. Duh ob
Saj delajo, ustvarjajo, gibljejo se z nezkončuo ljubeznijo za povzdigo svojega kraja, čudežev pa vendar ne morejo delati — in to je škoda. Zakaj bohinjski temperament je nekaj posebnega in ne odneha. Silno podjetni, vztrajni ljudje, le eno je škoda: enotnost časih poka. In železna disciplina bi bila časih nujno potrebna!
Cesta s kolodvora v Bohinjski Bistrici že preveč dolgo kliče svojega rešenika. Takšna je ta cesta proti jezeru, da Bog pomagaj! Nujna potreba kliče, da se to stanje popravi. Avtomobilov je vedno več, pešcev tudi, podjetniki si naročajo nove omnibuse — cesta pa je prepuščena usodi. Za preložitev nekaterih posebno nevarnih ovinkov so menda že napravljeni vsi potrebni načrti, pa se zadeva kljub temu ne gane z mesta.
In notranji Bohinj? Za spoznanje je tu vsaj cesta boljša, do popolnosti pa še mnogo, mnogo manjka. Hotelom ni oporekati; vsi imajo dobre gospodarje iu se jim mora priznati vsaj duh podjetnosti. Iščejo novih potov in načinov, kako bi kraj poživili, kako bi izrabili vse naravne sile in prilike, ki so jim na razpolago — ampak kriza je tudi lukaj doma: sredstev ni!
Izgleda, da se bo letos izkazal zlasti sveti Duh. Sedanji najemnik tega hotela, g. Ham, je ves poln načrtov, ki so deloma vsi izvedljivi.
Bohinjskem jezeru.
O Bleda
so lahko reče, da ima svoje stalne goste, ki se leto za letom množe. Pred leti so se povsem nepotrebno odvrnili z Bleda Angleži, ki so prej prihajali v večjih skupinah; podjetnost in živahna propaganda domačinov pa je na Bled koj pritegnila druge goste iz ostalega inozemstva. Bled se neverjetno hitro širi in vse bolj uveljavlja kot moderno, vsem zahtevam odgovarjajoče letovišče. Polagoma bo Bled postal jugoslovanski Monte Carlo! — tako mi je dejal neki gospod, ki razpolaga z dovoljniin znanjem in širokim pogledom motri razvoj našega tujskega prometa in življenje posameznih naših letovišč.
Za letos bodo znatno razširili svoje prostore predvsem trije hoteli: Petran je dvignil stavbo za eno nadstropje in povečal število sob za 12; Malnar je zgradil novo ponosno in obširno, komfordno zgrajeno depandanco; Ken-da pa zlasti razširja in preureja kopališče, odnosno kavarno in park. Bled bo razpolagal letos z okroglo 4000 posteljami, katerih število pa se za silo še lahko poveča.
Mnogo so dali domačini letos za propagando v tujini; vsi hoteli so v stikih s potovalnimi pisarnami v inozemstvu. V tem oziru je mnogo pomagal tudi »Ilustrirani Slovenec;, katerega je šlo o Veliki noči, ko je bil posve-
norel sv. Duh
ob Dohlnjshem Jezeru od i. maja 1.1, celoletno
Kranjska gora in Rateče
sta v pogledu razkošju in prostora za tujce daleč za Bledom, oziroma primera v tem oziru sploh ni mogoča. Imata pa oba kraja svoje posebne lastnosti, ki niso nič manj privlačne.
Kranjska gora je tiho, skromno letovišče, ki nikakor ne sili v ospredje, se ne hvali, pa vztrajno iu zelo pridno dela. Velike zaslugo
Letos povečan Petranov hotel na Bledu.
bus bo najbrž obratoval ludi med kolodvorom Bled—jezero in Bledom samim. Razmišlja se o avto-zvezi z Ljubljano, za Kranjsko goro in Bohinj je že gotovo, da bo takšna veza za sezono uvedena in da bo redno vzdrževana. Pripominjam, da so avto vožnje na daljših progah, ako ostanejo lastniki omnibusov, (iu avto-taksijev) pri sedanjih zahtevah, odločno predrage. Za prevoz dijakov v Bohinj so zadnjič n. pr. zahtevali po 60 Din od osebe. — Istočasno, kot se razvija avto-promet, bo treba na Bledu reševati tudi vprašanje cest. Bled nujno potrebuje poštene iu trajno vzdrževane avtomobilske ceste, vsaj okoli jezera.
Važno vprašanje je tudi smisel za okras Bleda. V tem je žali bog Bled še silno skromen. Jezerska obala je po"sem prepuščena sebi; brezmiselno sc ponekod jezero zasipa; bližnji gozdiči se na slepo in brez pogledov za bodočnost sekajo; zgradbe ob jezeru in tudi drugod se grade brez enotnega načrta, po lastnem okusu, ki ni vselej zadovoljiv; labudje, ki silno dičijo Bled in jezero, se preganjajo z jezerske gladine in pode v kurnike... — itd. Na vsak način bi bila potrebna posebna ko-lnsiija, ki bi skrbela za olepšanje Bleda; zlasti pu naj bi takšna komisija pazila na nove stavbe ob jezeru. Nove hiše naj bi bile res lične, okusno in dostojno sezidane; povdariti bi bilo najprej zunanjo lepoto, potem šele notranjo ekonomično stran.
Dalje: zakaj je ribolov v jezeru prepovedan? To je tisto, kar je predvsem odgnalo Angleže z Bleda. Jezero bi moralo postati splošna last, vsem iu vsakomur dostopno in uporabno. Nekateri sc v tem oziru ogrevajo za misel, da se jezero razlasti ter priključi državnemu imetju, katerega last so itak po veliki večini
Spredaj kopališče z lubudi v jezeru.
ima v tem pogledu župan Lavtižar. Vzor či-slote in podjetne domačnosti je Kranjska gora. Zlasti Hrvatje so številni in stalni gosti v tem kraju; vsako leto več jih je. Prijetno, zdravo podnebje, čist zrak — to odlikuje Kranjsko goro bolj, ko vsi; drugo. Zraven tega je to edini v poštev prihajajoči kraj, ki ima kolodvor takorekoč v vasi; stroški prevoza pač odpadejo in to ni malo!
Seveda pa so tudi v Kranjski gori problemi, ki so v zvezi z razvojem tujskega prometa in katere bo treba skoraj rešiti. V to zvezo spada zlasti zgradba posebnega hotela za one, ki se prav resno hodijo v Kranjsko goro zdravil. Ta hotel bi se moral sezidati na primerno oddaljenem kraju, moral bi imeti širok razgled, dovolj soluca iu primerno senco in vodo ter prostor za izprehode.
Koristna naprava iu močno privlačna točka za Kranjsko goro bo novo kopališče, ki se gradi ob cesti na Vršič. Voda, čista studeneni-ca, se ho grela od sobica in takšna bo prihajala v obsežen bazen. Zgradbo kopališča bi bilo pospešiti, da bi bilo za letošnjo sezono že uporabno. Toda ravno v zadnjem času je radi tega s podjetnikom, ki kopališče gradi, nastal spor, ki menda še ni poravnan.
Rateče so postale bolj znane prav za prav šele po prevratu. Domačini se sprva niti niso mogli sprijazniti z mislijo in dejstvom, da lahko postanejo odličen letoviški kraj. Šele počasi so spoznali, da je s tem združen nov in za nekatere domačine tudi edini vir dohodkov. Zdaj Ratečani že znajo računati: ietos toliko obiskovalcev, prihodnje leto jih bo toliko! — kaj je zato treba? In so šli vase in na delo: zidajo, popravljajo hiše, število razpoložljivih postelj se leto za letom polagoma veča — in
cen Bledu, Bohinju in tujskemu prometu sploh, v Nemčijo do 7000 izvodov. Domačini so do-tično število v dveh izvodih poslali tudi vsem našim konzulatom iu poslaništvom po vsem svetu.
Poskrbljeno je v obilni meri tudi za prometne zveze: omuibusov bo preko sezone dovolj. Na progi Lesce—Bled obratujeta sedaj dva omnibusa, po vsej verjetnosti pa bosta do sezone pričela voziti še nadaljna dva. Omni-
Župnijska cerkev v Ratečah na Gorenjskem
vse vode iu jezera v državi. Lahko bi ga uporabljal tudi SK Bled, saj bi mu donašal lepe dohodke, ki jih bo športni klub gotovo potreboval na vseh koncih in krajih.
Bled ni kraj in pribežališče mirnih ljudi, kot to velja za Bohinj. Bled je marveč letovišče (ali se vsaj vedno bolj nagiba v lo smer) finega, boljše situiranega sveta; mogel pa bi postati sploh središče športne, družabne publike, kraj : raudenea , kar bi vsekakor močno zvišalo donosnost Bledu, deželi in državi. V lej smeri bo šele treba delati in SK Bled je na zadnjem obe. zboru že sprožil v tem oziru potrebno in važno parolo: S športom nn Bled!
Stadion v Zaki, ki je v načrtu že izdelan ter žična železnica za osebni iu tovorni promet iz Zake na Mrzli Studenec, ki je preračunana na II milijonov (mimogrede: in ki bi bila v par letih plačana, saj bi se prevozil ves les iz Mrzlega Studenca po njej) — je za zdaj še godba bodočnosti, spada pa eno in drugo k poglavju o povzdigi tujskega prometa in obenem povzdigi narodnega gospodarstva.
dotok tujcev je temu primeren in podoben. Nekateri podjetni domačini razmišljajo tudi o tem, kako bi lepo iu primerno uredili cesto z nasadi. Tudi druge stvari so šc, ki bodo lepoto in prijaznost kraja lahko močno povzdignile. Počasi bo že šlo, vse hkratu pač ne!
V Rateče prihajajo listi, ki ljubijo solnce 111 samoto. Oboje je tukaj dano. Jn ljudje niso dragi, pač pa uslužni, še ne razvajeni. Lani so imeli dovolj dela s tujci in malo zaslužka, pravijo; letos pričakujejo obojega več. Ne silijo v svet s propagando; ljudem postrežejo, jim gredo v vseh ozirih na roko — to je njih najboljša iu dovolj uspešna propaganda! Za letošnji junij in julij so 11. pr. večinoma vse sobe že oddane, vprašanja in naročila pa šc venomer prihajajo.
Rateče imajo zavidljivo okolico: divua Planica z izvirom Save je glavna in najlepša točka prijetnih izletov. Dostop k Belopeškim jezerom je sila težak, ker Italijani zelo ovirajo prehod čez mejo.	F. S.
Iz domačih vrtov
in domačih gred!
Novo Dečvino blago je v prodaji!
Vporabno za vsako poletno obleko! Zahtevajte ga povsod!
Bombaž ..... m	Din 28'—
Svila......m	Din 35'—
Ruta.......Din 37 —
Slikana ruta ....	Din 50"—
Slovensko ženstvo!
Dokaži svojo narodno samozavest z nošnjo domačega oblačila na-gelna, roženkravta in rožmarina!
Propaganda ..Dežue" - iugoslov. Matica
SKupina tipov meščanshc jDefte".

a//e novega
Koledar
Nedelja, 5. maja: 5. povelikonočna (kri-ževa). Pij, lrenej, Gothard.
Ponedeljek, 6. maja: Janez Evang. pred. lat. vrati, Judita.
Torek, 7. maja: Stanislav, škof, Gizela, Flacija.
„SIoi»enčei?o"
ljudsko glasovanje
Kaj je človeku najbolj pri srcu, more presoditi sam šele takrat, kadar se mu jc treba odločiti ali za to, ali za kaj drugega. In prečcsto to ni lahko. Vsaj človeku, ki misli in ki se v življenju pri vsakem dejanju vprašuje zakaj tako in ne drugače.
K taki preskušnji samega sebe smo prisilili naše naročnike, ko smo okrog Velike noči razpisali velike nagrade zanje. Nič težkega: do 1. junija moraš plačati naročnino vsaj šc za ves mesec junij, če si že dosedanji naročnik, namreč. Če pa še nisi naročnik, pa bi se rad udeležil žrebanja, naroči takoj Slovenca in poravnaj naročnino vsaj za tri mesece. Nekoliko težje in vsa težava je pa v tem: Slovenec- namerava obdariti tri izmed sledečih šestih javnih ustanov: vseučiliški sklad, slepce, slovenske misi-jone na Kitajskem, stadion, hiralnice, Zoo v Ljubljani. In naši naročniki naj odločijo z glasovi, ki jim pripadejo sorazmerno z vplačano naročnino (dosedanji za vsak mesec 50, od junija dalje 100, novi za vsak mesec vplačane naročnine po 100 glasov), katere izmed naštetih ustanov naj dobe darila.
Pri tem jc marsikdo v zadregi: slepci so potrebni, a naša univerza mora častno iziti iz tega plebiscita; hiralci so reveži in prav je, da dobe darilo, pa tudi Stadion je prekoristna ustanova; pa na naše misijonarje, ki delajo čast slovenskemu imenu tam v daljni Kitajski, tudi ne smemo pozabiti. In tako smo v zagati: ta ali drugi ali tretji. Zato se marsikdo odloči: vsakemu nekaj bo najbolj prav!
1. maja smo prvi objavili število došlih glasov. Zanimivo, da se od zadnjič do danes še ni spremenil vrstni red med posameznimi ustanovami. Mesta, ki so si jih osvojile s prvo reklamo in agitacijo, imajo še danes. Ni pa rečeno, da bo tak tudi končni izid. Od tega je odvisno, koliko novih glasovalcev med dosedanjimi in novimi naročniki si bodo prijatelji te ali druge ustanove še pridobili do 1 junija.
Od oddanih glasov so jih dosedaj dobili: Slovenski misijoni na Kitajskem 252.150, slepci 224.400, Orlovski Stadion 205.000, vseučiliški sklad 102.200, hiralnice 184.750, Zoo 76.550. — Vse prijatelje našega lista pozivamo, naj prijatelje in znance opozarjajo na razpis »Slovenče-vih« nagrad v vrednosti nad 32.000 Din (šest-elektronski najmodernejši radijski aparat Radi-one, krasna oprava za spalnico, šivalni stroj, čistilnik za žito itd.), za katere se bo med glaso-valci-naročniki vršilo žrebanje 2. junija. V ta namen ponovno prinašamo danes v listu glasovnico.
Naša druga nagrada: spalnica
O drugem dobitku pri žrebanju za vSloven-Čeve« nagrade lahko povemo tole: Spalnica bo iz javorovega, češnjevega, hrastovega ali jesenovega lesa, poljubne barve, vse, kakor si bo srečni izžrebanec želel, gladko politirana ter z masivnim okovjem. Garnitura bo imela tudi jamstvo tvrdke; dobi jo tisti, ki bo izžreban. Pohištvo se bo lepo ovito in voznine prosto dostavilo na zadnjo železniško postajo izžrebanca, če je iz Slovenije, če pa bo bival izven uje proti doplačilu vozovne razlike.
Spalnice sestavljajo: 2 omari, ena za perilo druga za obleko, 2 nočni omarici z apotekcami in brušenimi stekli, 2 postelji, 1 psiha z brušenim ogledalom in obrušenirni stekli, 1 miza. 2 fotelja, tapecirana z brokatom, l stolček k psihi, istotakO tapeciran. Bnrva brokata po izbiri, 1 stojnice zn cvetlice, 1 okvir za sliko.
Kdor bo izžreban, prejme našo nakaznico na tvrdko Javor v Logatcu, ki bo točno vpoštevala vse želje glede izbire in spalnico na zaželjeno mesto odpremila, tako, da izžrebanec ne bo imel z njo
nikakih skrbi.
Lesna industrija Javor je že iz zadnjih vele-šejmov znano podjetje, ki izdeluje zlasti srednje-fuio pohištvo po zmernih cenah. Izreden uspeh je bil dosežen ravno s spalnico, ki bo tvorila naš drugi dobitek.
Podjetje ima moderno urejene delavnice, lastno žago, elektrarno, sušilnice itd., kjer se cela predelava vrši na kar najekonomičnejši način. Redno zaposluje kakih 40 mizarjev ter več drugih ptofesionistov in delavcev. Tudi ima za Dalmacijo v Splilu svojo lastno trgovino ter oddaja vse svoje izdelke tudi izven države. Podjetje je po delavstvu kakor tudi po kapitalu domače in je last g. Gabriela Oblaka, župana iu bivšega oblastnega posl. uca iz Logatca. — Sliko naše druge nagrade objavimo v nekaj dneh.
Za služkinje
Ameriški delavec se drži načela: Do petdesetega leta moram toliko prihraniti, da od lega kapitala udobno živini do smrti! — Ali si more delavec pri nas toliko prihraniti? Ali si more) toliko prihranili služkinja, če še tako varitijb pri obleki in zabavi? In če tudi vaičuje, ali bo mogla do petdesetega leta? Kaj pa, če prej ope-S a. zboli? Če torej ne more dosti hraniti ali pa če prej opeša, kam naj se vtakne, koga prosi pomoči? Ali naj pade občini na rame? Ako je pošteno in zvesto garala ves čas, dokler je niso zapustile moči, bi bilo krivično, da bi na stara leta morala jesti naberačeni kruh ali pa še tega stradati! Kaj tedaj? Ali ni morda zavarovanje za starost že toliko urejeno, da bi na stara leta dobivala rento ali mesečno plačo, pa bi od tega živela? Tudi to še ni docela urejeno! Kaj naj tedaj služkinja stori, da si s pridnim delom zagotovi mirno starost in ji v dneh onemoglosti ne bo treba zardevati, ko bi uživala samo miloščino? !
Tudi vprašanje služkinje je važno socialno vprašanje ali bolje: cela kopica vprašanj! Vendar pa so si služkinje že pred leti na eno takih vprašanj same odgovorile, ko so sklenile: Imeti hočemo svoj dom! ter si ustanovile zadrugo Služkinjski dom. Zadruga naj sčasoma sezida hišo za mlade in stare služkinje. Mlade in še neizkušene se bodfl tu za svoj poklic lahko pripravile v posebni šoli in ob času brezposelnosti našle mirno zavetišče. Stara ali onemogla služkinja pa bo v svojem domu dobila mirno, tiho, zračno, prijetno domačo sobico, ki bo o njej lahko rekla: To je moj dom do smrti! Od tod me ne more nihče pregnati. Pošteno sem si pokoj prislužila, zdaj pa so lahko v miru pripravljam na dan. ko mi Bog poreče: Pojdi v veselje svojega Gospoda!
S t a v h i š 6 e za služkinjski dom so si dekleta že kupile. Na lepem kraju je, nekaj minut od cerkve sv. Petra. Stavbe še ne vidite! Če pa bi jo v kratkem radi zagledali; če želite onemogli služkinji zagotoviti srečno starost; če vam je res pri srcu usoda neizkušene deklice, ki mora zdoma za kruhom; če hočete, da se v Domu izuče za dobre, varčne, vestno gospodinje, ki bodo krepka opora vašim družinam: potem se zanimajte z a S1 u ž k i n j s k i d o m in ga po vseh svojih močeh podpirajte!
Danes prirede služkinje dinarski dan: Odpri srce, odpri roke! Popoldne pa bodo imele ob treh svojo pobožnost v frančiškanski cerkvi, a ob š t i r i h nato shod v Unionu, ki nanj vabijo vse. ki jim je vprašanje služkinje pri srcu!
Med. Univ.
Dr. Ivo Bafželj
specijalist za kožne in spolne bolezni je začel
ordtniratl na Miklošičevi ce«tl št. 7
(palača Vzajemne posojilnice) od 10— t2'/a in od 27s—4 (Zdravljenje kožnih bolezni z ronlgcn žarki)
70 letnica odličnega
duhovnika
Ptuj, 4. maja.
Duh. svetnik, večkratni gvardijan minoritskega samostana v Ptuju in dolgoletni župnik minoritske župnije č. g. P. Alfonz Svet je dne 3. t. m. praznoval svojo 70 letnico. Rojen je bil 3. maja 1895. v Žalcu ter bil v mašnika posvečen dne 25. julija 1888. Službovati je začel dne 1. septembra 1889. kot kaplan pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju, od koder je bil poklican na Dunaj k minoritom kot magister novi-tiorum dne 1. septembra 1895. Na Dunaju je bil tudi katehet na šoli Sv. Trojice v VIII. okraju. Od tam pa je prišel dne 18. januarja 1898. kot gvardijan v Ptuj, kjer je ostal do danes in upravlja župnijo Sv. Petra in Pavla.
Jubilant je bil odličen delavec na narodnem in prosvetnem polju in vsa leta svojega bivanja v Ptuju vnet član Narodne čitalnice. Dne 2. t. m. mu je priredila ta organizacija skromen slavnostni večer, ki so ga posetile mnoge odlične osebnosti; vIč. g. prošt dr. Žagar, srezki poglavar g. dr. Vončina, gimn. ravnatelj dr. Komljanec, predstojnik sodišča s. sv. dr. Poznik, odv. dr. Brtunen, zastopnika minoritskega samostana p. Konstantin in p. Mirko, prof. Alič, prof. Kolarič in drugi. Kot predsednik Čitalnice je slavljencu v iskrenem govoru čestital ravnatelj dr. Komljanec, kot zastopnik oblastva sv. dr Vončina, v imenu duhovščine prošt dr. Žagar, za minoritski konvent p. Konstantin, za Prosvetno društvo dr. Remec iu drugi. Ta večer je pokazal, kako veliko spoštovanje uživa jubilant v vseh krogih brez razlike strank, slojev in stanov pri vseh Ptujčanih. Dal Bog, da bi doživel p. Alfonz šc mnogo, mnogo let čil in zdrav in pri tistem humorju, kakor ga je pokazal (a večer. Na mnoga leta!
Ena najstarejših župnij
S v i b n o pri Radečah, 3. maja.
Zahodno od Radeč v Dolenjskem gričevju je vas in župnija Svibno. Župnija je med najstarejšimi župnijami ljubljanske škofije. Tu je bila nekoč de-kanija. Obsegala je 16 podružnic. Že leta 1282. se je nahajal kot župnik Bertolt. V 14. stoletju je bil v Svibnem celo oglejski očak-patriarh, ki je tu pisal pisma in razsojal polemike tz cerkvene zgodovine.
Ostrovrharji (Scharfenberger) so imeli tu več gostiln in hiš kjer so stanovali razni obrtniki. Sedaj ni več sledu o tem. Nad župnijsko cerkvijo, ki je bila zgrajena leta 1324. so razvaline gradu, nekdaj tako mogočnih graščakov Ostrovrharjev. Da bi razvaline znale govoriti, bi lahko zvedeli življensko srečo in nesrečo teh vitezov.
Nekdanji grad in trg sta izginila. Na njih mestu je sedaj župnija Svibno z 800 prebivalci, ki stanujejo po nekdanjih pristavah, ter z velikim naporom pridno obdelujejo to hribovito zemljo.
Strašna svetovna vojna je zahtevala tudi iz tega kraja veliko žrtev — 32 po številu. Tem vo-jakom-junakom so postavili župljani prostovoljno spomin v obliki skoraj 6 m .visoke piramide, v kateri je vdelana črna marmornata plošča z zlatimi imeni vseh padlih.
Odkritje spomenika se bo vršilo v nedeljo 12. t. m. s sporedom, ki bo pravočasno naznanjen.
Pleterje niso na prodaj
Pleterje pri St. Jerneju.
V »Slovencu« je bilo razglašeno, da nameravajo kartuzijani prodati posestvo. Tisti dopis je pa neresničen in je dopisnik napravil samostanu velike sitnosti in tudi dosti nepotrebne govorice. Nisem hotel takoj odgovoriti, ker sem mislil, da ni potreba. Ker se pa vedno in vedno povprašuje, ako je res, da sc posestvo proda, odgovarjam, da kartuzijani ne prodajo in ne bodo še v doglednem času prodali. Za prihodnjost pa ne veni. Tudi je cena prenizka; 7 milijonov so vredna sama poslopja. Mogoče, da se bode prodalo posestvo po kakih 20 letih, ker radi strogosti reda nihče od Slovencev ne vstopi. Dosedaj je le en sam duhovnik Slovenec — in redovniki drugih narodnosti so potrebni po drugih samostanih v Italiji, Španiji in na Francoskem. Vendar sedaj nihče ne misli, da bi se posestvo prodalo.
Kartuzijan.
Zi botrce in birmance
priporočamo veliko izbe.ro ravnokar došlih krasnih čevljev, najmodernejše oblike v vsnh modnih barvah. — Cene skrajno šolnine. — Državni nameščenci dobe iste tudi proti mesečnemu odplačevanju.--
V O I K A. - Krekov trg
C	Slovenski javnosti
■ Društvo slušateljev inženjerstva kemije v Ljubljani pošilja javnosti naslednje obvestilo: ' Podpisano društvo si je ob svoji ustanovitvi med drugim stavilo za namen, v počitnicah po možnosti preskrbeti svojim članom prakso po tvorni-cah, v mnenju, da je to najboljša pot do praktične izobrazbe naših Članov ter inženjerjev in do ekonomske osvoboditve od inozemstva.
Prva izhajajoča točka za to svobodo je vprašanje industrije. Nočemo dokazovati, v čigavih rokah je žali Bog naša industrija, to ni naš namen, temveč konstatiramo lahko samo to, da so vrata naših tovarn našim inženjerjem zaprta. Ne samo to, ampak smatrajo nas celo za tujce, medtem ko nameščajo tuje specialiste, inženjerje s 6 mesečnimi kurzi! Naši inženjerji s fakultetno izobrazbo so vsled tega primorani ostati brez službe. Pa ne samo, da jih ne zaposlujejo, saj ne dovolijo niti prakse bodisi inženjerjem, kaj šele študentom. Nekaj v dokaz:
Da doseže društvo zgornji namen, je odpošiljalo letno 100—150 prošenj za počitniško prakso na naše tovarne, a dobilo enega do tri pozitivne odgovore. Nekateri le-teh odgovorov so, dasi negativni, vendar upravičeni, medtem ko drugi odgovarjajo na naravnost nedopusten način. Kot primer bi navajali odgovor Jugo-češke iz Kranja:
.. 505Ho/G. — Kranj 3. aprila 1929. — P. n. Društvo slušateljev inženjerstva kemije v Ljubljani. — Potrjujemo prejem Vašega c. dopisa z dne 29. marca t. I. ter Vas obveščamo, da žal Vaši želji ne moremo ugoditi in lo iz razloga, ker nobenemu tujcu ne moremo dovoliti prakticirati v naši tovarni. — Z odi. spoštovanjem Jugo-češka, Jugoslovansko-češka tekslilua industrija d. d. Kranj.«
Sodi naj pa javnost sama!
Avtobus sredi vožnje zgorel
Ma r i b o r, 4. maja.
Sredi vožnje med Spodnjo in Zgornjo Sveto Kungolo se je avtobusu, ki vozi na progi Maribor— Zgornja Sv. Kungota, last g. Smonika, strla zadnja os Radi velikega sunka je hipoma nastala detonacija in plameni so v trenutku objeli ves avtobus. Potniki so v paničnem strahu poskakali z avtobusa tako, da ni prišlo do nobenih žrtev. Avtobus je popolnoma zgorel. Vsa škoda znaša okrog 80.000 Din, ki pa je krita z zavarovalnino.
Jubilej deta
Danes praznuje v ozkem krogu swjc rodbine in svojih ožjih prijateljev, g. brane Lavš, delovodja tvrdke Carl Polak d. d. na Vrhniki, petindvajsellet-nico svojega delovanja kot obratovodja in poslovodja. Da si pridobi znanja v svoji stroki, je krenil v mladih letih v tujino, kjer se je strokovno izvež-bal v znamenitih tovarnah Nemčije in Ogrske. Med vojno je deloval v bratski ČehosloVaški v Brnu. Vrnivši se leta 1925 v Jugoslavijo, je vstopil v sedanjo službo tovarne usnja Carl Polak d. d. na Vrtuliki. Bogato svoje strokovno znanje in mnogoletne izkušnje v prvovrstnih tovarnah inozemstva vsposobljajo ga, da vporabi vse zmožnosti v dobrobit svojega delodajalca, in da izvežba podrejeno delavstvo v vseh panogah usnjarskega obratovanja. G. Franc Lavš se je zavedal, da je Te tako mogoče, povzdigniti lastno industrijo ter osamosvojiti našo državo pred tujim vplivom, kakor se dogajajo še vedno v drugih strokah naše industrije.
G. Franc Lavš je kar najbolj vzgojil, ter z zaslužkom svojih rok dal izšolati 7 svojih otrok, ki se danes radujejo z njim; tudi izven svoje rodbine je g. Lavš zelo priljubljena oseba ter jako čislan cd svojih znancev in prijateljev. — Želimo mu, da živi zdrav in čil še mnogo let v naši sredi ter da dočaka svež še 50-letnico svojega delovanja. — Prijatelji.
Danes vsi na tombolo
v Lesce!
Naznanilo.
P. n. občinstvo in vse cen j. odjemalce vljudno obveščamo, da smo s 1. majem t.l. otvorili v
Šelenburgovi ulici št. 3
(poleg trgovine J. Meinl)
datajlno trgovino s splošnim eiektro-ma-tertialom, svetilnimi armaturami, lestenci, žarnicami etc. ter z vsemi K»dlo potrebščinami. Najmodernejši vzorci, solidno blago, konkurenčne cene. — Priporočamo sc za cenjeni obisk
Elektroindustrija BERGODAC & Comp.
družba z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 6
Pozor! Binkoštna prodajal Pozor i
Riidi poznejšega renoviranja izložbenih oken bom prodajala vso zalogo
lO — 20 O/o ceneje
in sicer:
5555 moških klobukov vseh vrst. 1999 damskih slamnikov najmodernejše
oblike in barve. 1555 otroških zelenih in poplin klobukov.
Ne zamudite te najugodnejše prilike I
Ivanka Šmalc Ljubljana, Marijin trg št. L
Razpošilja se tudi po pošti.
Najpopolnejši in v krasoti glasu neprimerljivi
Slord VSIV
5 cevni, za val 50—3500 m klasične zunanje oblike stane danes, dokler ni urganiziiiiiia prodaja po zastopnikih samo 3860 D neopremljen. - Slišali ga boste na Ljublj. velesejmu
Osebne vesli
■k Vseučiliški profesor, dr. Žižek, eden največjih strokovnjakov statistične vede, ki predava na vseučilišču v Frankfurtu, se je včeraj pripeljal v Ljubljano z belgrajskim vlakom. Drevi se povrne nazaj v Frankfurt. G. predsedniku vlade je izročil načrt zakona o statistiki in njeni organizaciji.
ir Odlikovanje g. Fr. Radeščeka. Včeraj ob 11 dopoldne se je vršilo v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani dekoriranje korektorja Jugoslovanske tiskarne g. Frana Ra-deščka z redom Sv. Save V. razreda. Po naročilu g. velikega župana je izročil odlikovanje g. Radeščku župan mestne občine g. dr. Dinko Puc s kratkim in prisrčnim najjevorom, in sicer v navzočnosti magistratneg* direktorja dr. Milutina Zamika in predsedstvanega tajnika dr. Riko Fuxa, nakar so navsoH Odli-kovancu iskreno častitali.
ir Sodni izpit sta napravila pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani avskultanta pri mariborskem sedišču Mirko Kejžar in Zdenko Verstovšek. Naše najprisrčnejše čestitke.
•k Iz vojaške službe. Izpit so napravili za čin akt. inž. majorja kapetan I. razr. Oskar Kirchbaum; za čin akt. sodnega majorja kapetan I. razr. dr. Ante Marčič in za čin rez. admin. podporočnika ekonomske stroke ka-plari-dijaki Fric Farhi, Ivan Maric, Franjo Francek in Avgust Dekaris ter za čin rez. san. poročnika redov-dijak dr, Venceslav Arko.
Osla le vesti
ir Vsem bravcem in prijateljem pravoslavne vere želi vesele in srečne velikonočne praznike — »Slovenec«.
•k Zahvala slovenskih zdravnikov. Nj. Vel. kralju Aleksandru jc bila odposlana sledeča zahvalna brzojavka: »Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani« obnavlja izraze globoke udanosti in se iskreno zahvaljuje Vašemu Veličanstvu, da je baš ob proslavi stoletnice smrti našega rojaka Vinka Kerna, profesorja kirurgije na »Medicinskem liceju« v Ljubljani, podelilo ljubljanski univerzi, naslednici popolnega »Medicinskega liceja«, pokroviteljski naslov z visokim imenom Vašega Veličanstva »Alma mater Alexandrina«.
ir Divizijski general gospod Sava Tripko-vič, novi komandant Dravske divizijske oblasti, nastopa te dni svoje mesto in prevzame poveljstvo divizije. — Gospod general je nam Slovencem znana odlična osebnost, ki je takoj ob preobratu prihitel z južnega solunskega bojišča in prevzel poveljstvo nad skromnimi slovenskimi četami Ljubeljskega odreda. Z neverjetnim članom, vztrajnostjo in znanostjo je z vsem občudovanjem povedel maloštevilno krdelo preko Ljubelja, zavzel Borovlje, Celovec in tiho brez hrupa in pompa prodiral z naglico do 4 km pred Beljak, kjer je bila naša vojska ustavljena vsled sklepa vojaške komisije Antante. Za tem je organiziral artiljerijsko podčastniško šolo v Mariboru in kmalu na to prevzel poveljstvo
■ Kdor hoče imeti sobno ■ 14%	M B slikar I|o po najmoder-
I ne jših vzorcih in prvovrstno 1 UhUI • izvršitev, se bo oglasil le »m^KBHMm pri I- M\RTIlVC-u (preje F Ks. Stare). Ljubljana. Naročila jema Poljanska cesta št. 20 ali pa Sodna unca št. 12. — Cene solidne!
Birmanske oblekce
v vseh velikostih po zelo nizkih cenah dobite edinole pri tvrdki BELIIIAR & VELE-PIČ.Ljubblj.Mestnitrgl 3,Oglejtesi zalogo!
Birmanska darilo
v veliki izbiri po znižani ceni
L. vutiar, uror, Uubllana
Sv. Petra cesta 36
Klobuke
zadnje pomladanske novosti v najrazličnejših barvah in oblikah, ter razne športne klobuke in SLAMNIKE nudi b >gato založena špecijalna trgovina klobukov J O S. I' O K na si. M. Bogata)
LlUBLIANA, Slarl trg 14.
Sprejemajo se popravila. Cene zmerne.	Solidna postrežbo.
Rud oeinanacljslco termalno kopališče DOLENJSKE lOPLICE
(Toplice pri Novem mestu) so edino in trojno sigurno zdravilno sredstvo pri rhonmntl7.mil, neuralRijab, ženskih boleznih t.t.d. — Kopal lačne nnnrnve so vscskoz.i neposredno nn izvirkih. — Sezona od I, maja uo 80. sopiembrn. — Zolezniftkn postnjn Strnia-Toplice, dolenjska želez nicn. - Zaiucvajtn prospekte. — Cene znižane, posebno v pred- in po sezoni.
ljubljanske artiljerijske brigade. Slovenija mu jc postala nova domovina. Zatem je bil pozvan kot komandant Zetske divizije. Danes se vrača na najvišji vojaški položaj v Sloveniji zopet naš priljubljeni in spoštovani gospod general. Ljubljana, Slovenci, zlasti pa še njegovi bivši sobojevniki so ponosni na to dejstvo in pozdravljajo gospoda generala z željo, da mu nudi Slovenija polno zadovoljstva in da bo našla v njem tudi svojega vernega tolmača in pomočnika v svojih potrebah! — Zato pozdravljamo gospoda generala in mu kličemo v dobrodošlico: Pozdravljeni!
k Lesce. Danes 5. t. m. se vrši koncert in tombola Krekove mladine. Po tomboli ljudska veselica. Razne vesti, češ, da se ta prireditev ne vrši, so neresnične. Bog živi!
k Smrtna kosa. Slope v Istri. 29. aprila ob 8 zjutraj je umrla po dolgi in mučni bolezni Karolina Jelušič, mati č. p. Karla, mi-norita v Ptuju. Živela je kot prava krščanska mati in si je štela v največjo srečo, da je imela sina duhovnika. R. i. p.!
k Za binkoštni izlet na Koroško vlada v naših krogih živahno zanimanje. Saj je pač to najlepša prilika, da si ogledamo lepe prelaze, ki vodijo iz Kranjske na Koroško, tako krasen Ljubelj, lepo vožnjo od Borovelj do Colovca, da obiščemo Gospo sveto, da preživiino večer na Vrbskem jezeru in naslednji dan obiščemo zeleno Osojsko jezero. Po krasni Ziljski dolini bo brzel avtobus mimo Podkloštra čez Podkorensko Sedlo v Kranjsko goro, in dalje proti Kranju. Vožnja z avtobusom, hrana, stanovanje in vizum stane 400 Din. Priglasiti se je treba pri Prosvetni zvezi Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Priložiti je treba potni list, vizum preskrbi Prosvetna zveza. Izletniki bodo torej lepo binkoštne praznike preživeli v lepi Ko-vo®ri deželi.
k Klub ljubiteljev jamarjev poziva ponovno lovce, naj mu dobavijo vsaj eno odraslo lisico in dva odrasla jazbeca. Te živali potrebuje za produkcijo psov jamarjev, ki se bo vršila o priliki binkošine razstave psov v Ljubljani. Ponudbe naj se naslovijo z označbo zahtevane odškodnine na klub ljubiteljev jamarjev v Ljubljani ali pa na Poslovalnico razstavnega odbora v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20.
•k Kdor želi o binkoštih na Trsat in na otok Krk, naj se čimprej prijavi Sveti vojski v Ljubljani. V zadnjem hipu se prijave brezpogojno ne bodo več sprejemale. Prilika je zelo ugodna, ker vozi iz Maribora in Ljubljane, posebni vlak tako, da ni treba nikjer prestopati. Prijavljenih je tudi večje število pevcev, da se bo petje razlegalo tudi na vlaku in na morju. Podrobna pojasnila se zaradi obširnosti na tem mestu ne morejo objavljati. Na željo jih dobi vsakdo poštnoobratno brezplačno. Povejte, prosimo, to tudi drugim.
k Otvoritev kavarne Kazino na Bledu. Z današnjim dnem je bila otvorjena kavarna Kazino na Bledu, kjer bo od danes naprej vsak večer koncertirala prvovrstna godba.
k Prijet trgovec z dekleti. Te dni je policija v Novi GradiSki prijela nekega Vekoslava Uiča v trenutku, ko se je hotel odpeljati v družbi dveh mladih deklet z vlakom proti Osjeku. Ugotovljeno je bilo, da jo Uič nevaren trgovec z dekjeti.
k Novi vozni red »Express« je izšel. Cena 10 Din.
k Binkoštne praznike vsi k »Zupanovi jami« pri Grosupljem, kjer bo velika veselica.
k Odbor za prireditev binkoštne razstave psov v Ljubljani obvešča interesente, da je zaprosil pri prometnem ministrstvu za vozne olajšave, in sicer brezplačen prevoz za razstavo prijavljenih psov in znaten popust razstavljalcem in obiskovalcem razstave. Rešitev prošnje še ni dospela, odbor pa je prejel zagotovilo, da bo prošnja ugodno rešena. Čim pride rešitev, bo razstavni odbor takoj obvestil vse interesente o višini dovoljenega popusta.
k »Narodni praznik«. Vsi p. n. naročniki navedene zbirke patrijotičnih pesmi se tem potom opozarjajo, da se je zbirka zaradi tisk. korekture nekoliko zakasnila. Upamo pa, da jo bomo že koncem tedna pričeli razpošiljati. Obsegala bo 50 strani vel. formata. — Učiteljstvo jo bo gotovo z veseljem pozdravilo, ker bodo nove skladbe kakor tudi besedilo istih zelo dvignilo proslavo narodnih praznikov. — Kdor ne bi dobil vabila za narečitev, lahko zbirko naroči pri M. Rožman, strok, učitelj na II. drž. deški mešč. šoli. Ljubljani VII, — Izvod stane brez poštnine 40 Din.
k Vse govori le o vremenu! Toda vedeti, kakšno bo vreme jutri, ne morete, ako nimate vremenskega vseve-deža, ki napove vreme za 18 do 24 ur naprej. Pošljite po položnici št. 14.263 ali v znamkah 25 Din, pa Vam ga dopošljemo poštnine prosto. Obenem bomo dodali še eno izmed sledečih knjig: Fantič, Slovensko dekle, Prepevajte, Pojte, Boj in zmaga, Palček Potep, Prijateljčki v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sadjarčke, Dinamit in antidinamit. Naročite takoj, da ne bo prepozno! — Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, št. 10.
*	»PLANINKAc-ZDRA VILN1 ČAJ. Heiligen Gciatapotheke, IVien /., Opperngasse 16. je prevzela. generalni depol za Avstrijo od lekarne Ba-hovec v Ljubljani proizvajanega *Planinka« zdravilnega čaja.
*	LEP SPOMIN na birmo je dobra ura, zlatnina, ki jo kupite najceneje pri Fr. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
k PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana. Wolfova 12, prosi vljudno milodarov.
k OPOZARJAMO na oglas Spodnješlajer-ske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista.
*	OLJA ZA RAZKUŽEVANJE STRANIŠČ, PISOARJEV ild. ima stalno v zalogi Ivrdka »Che-molečima*, drulba z o. 2., Ljubljana, Mestni trg 10.
KUPIM 100 vagonov lepili cepanih BUKOVIH DRV. Ponudbe na S. Tičar, Maribor, Jcz-darska ulica 19.
k Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josef«-gren6ice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hval^o »Franz-Josel«-vodo, ker pospešuje delovanjJ želodca in čre-va, preprečuje oteklost jeter, %višuje izločevanje žolča in sečnice, požitf^izmenjavo snovi in osvežuje kri. Dobiva^Pv lekarnah, drogerijah in spccerijskih trg^inah.
j Ljubljana
\	Nočna služba lekarn.
j Dnevno in nočno službo opravljajo: Ba-i hovčeva lekarna na Kongresnem trgu, Ustar-jeva lekarna na Sv. Petra cc3ii in Hočevarjeva lekarna v Šiški. — V noči na torek: Sušnikova lekarna na Marijinem trgu in Kuraltova lekarna na Gosposvetski cesti.
0 Na Stadion — na konjske tekme, če si
želite prijetnega razvedrila. Začetek tekem ob 5 popoldne.
0 Odlikovanje g. Josipa Turka. Včeraj ob 11 dopoldne se je v dvorani Mestnega magistrata izvršilo na slovesen način podelitev od-ikovanja občinskemu svetniku g. Josipu Turku, ki mu je predsednik Češkoslovaške republike Masaryk podelil visok red Belega orla. Slovesnosti podelitve so se udeležili mnogi odlični gostje. Konzul ČSR v Ljubljani g. dr. Resi je s primernim nagovorom, poudarjajoč odlikovari-čeve zasluge na. kulturnem in gasilskem polju, rzročil g. Turku red. G. Josip Turk se je za odlikovanje zahvalil ter vzkliknil »Živela češkoslovaška republika, živel predsednik Masa-ryk!c Odlikovancu so nato še čestitali župan dr Puc in razni zastopniki.
O Opozorilo) Zvedeli smo za naslednji dogodek: K nekomu, ki je bil pred sodiščem obsojen, je prišel po razpravi neznan moški, se izdal za novinarja in izjavil, da lahko prepreči r-^ v o poročila o sodni razpravi v ljubi,jr - kib '''- o. Zahteval je za to »uslugo« denarno > ' > > res izsilil manjši znesek. Ta (lovek . 1 < član uredništva nobenega ljubljanskega (/•,.-, 1 . • • in sploh ne novinar. Ker ni izključeno, da se izsiljevanja ponavljajo, svarimo pred izsiljevalcem ali izsiljevalci. Kjerkoli se Sc kdo pojavi z enakim ali x!iinim predlogom, ga izročite najbliinjemu stražniku. Hvaležni vam bomo tudi, ako o takih primerih obvestite uredništva ljubljanskih dnevnikov ali pa novinarsko društvo, da energično preprečimo, da bi nenovinarji s takim grdim postopanjem blatili ugled pravih novinarjev in našega časopisja.
0 Sv. maša zadušnica za t g. Fr. Fabjana
bo po naročilu Stolne Vincencijeve konference dne 7. maja ob četrt na 8 zjutraj v stolnici. Delavni in podporni člani vljudno vabljeni.
© Tramvaj vozi samo do Gospodarske zveze Tc dni vozi tramvaj na Dunajski cesti samo do Gospodarske zveze, ker radi regulacije proge na Masarvkovi cesti nc more do glavnega kolodvora. Masarykovo cesto in prostor pred kolodvorom so namreč nekoliko znižali, radi česaj- jc treba znižati tudi progo električne cestne železnice, da ne bo oviran vozovni promet.
O Zopet nov detomor. Žalostni dogodki sc dogajajo v Ljubljani. Eden morda najbolj grdili zločinov, ki jih more človek zagrešiti, je detomor, se je v razdobju komaj enega meseca dni dogodil v Ljubljani že v tretjič. V greznici vojašnice vojvode Mišica so v petek zvečer našli delavci pri kidanju gnoja otroško trupelce. Trupelce je bilo zelo slabo razvito in je izgledalo, da otrok sploh rojen ni bil. Zdravniška preiskava pa je ugotovila, da je otrok živel in da je bil kmidti po rojstvu zadušen. Mater, ki se je na tak oduren način iznebilu lastnega otroka, išče policija. V vseh treh slučajih je bila dosedaj izsledena ona sama detomorilka, ostali dve pa sc še skrivata pred človeško pravico.
O Umrli so v Ljubljani v času od 28. aprila do 4. maja: Franc Fabian, trgovec in posestnik, 68 let, Krekov trg 7. — Anica škrabn, hči posestnika, 1 dan, Črna vas 51. — Vincenc Molly, | bivši usnjarski delavec, 77 let, .št. Vid pri Stič-: ni (hiralnica). — V bolnici so v istem času j umrli: Alojzij Wissiak, žel. uradnik v p.. 66 i let. Prisojna 5. — Ludovik Vazzaz, sin profe-! sorja, 7 let, Pražakova 10. — Ljudmilo šavnik, I hči drž. mojstra. 6 let, Domobranska 2. — Ma-, rija Bechmann. vdova slaščičarja, 60 let, Tur-| jaški trg 6. — Milena Bajde, hči kajžarja, 7 mesecev, Mali hrib. — Bogomir Ograjenšek, sili pletilje, 4 mesece, Lipičeva 2. — Franc Scliaf-I fer, čuvaj, 55 let, Srednja vas 8. — Francka i Kržišnik, 5 let, Drulovka t6. — Marija Strgar, j hči delavca, 6 dni, Sebenje 27. — Franc Masnik, : podpr. fin. kontrole, 51 let, Velike Lašče. -— Franc Turk, uradnik OUZD, 57 let, Prešernova j ul. 54. — Ciril Pibcrnik, žel. nadkretnik, 62 let, j Kolodvorsko 18. — Marija Poluch. žena arlii-| tekta, 54 let, Mestni trg 9. — Anton Jalen, tesar, 20 let, Huje 7. — Marjeta Uršič, žena rudarja, 55 let, Kopačnica.
O Smrti in rojstva v mesecu aprilu. V mesecu aprilu je v Ljubljani umrlo skupno 99 oseb, med temi 55 moških in 44 žensk. Od teh je bilo 24 domačih moških in 27 žensk, med tujci pa 51 moških in 17 žensk. Rojenih je bilo 146 otrok, od teh 75 dečkov in 71 deklic. Mrtvorojenih je bilo 6 otrok (4 dečki in 2 deklici). Med smrtnimi slučaji je najbolj pogosta jetika na sopilih (11 slučajev), dalje bolezen srca (9), rak (8) in prirojena šibkost (10). Starost jo navedena kot smrten vzrok v 9 slučajih, smrt redi nezgode pa jc nastopila tudi v 9 slučajih.
O Nalezljive bolezni v Ljubljani. Po zadnjem zdravstvenem izkazu jo v Ljubljani zbolelo meseca aprila zn nalezljivimi boleznimi skupno 15 oseb in sicer za tifuznimi boleznimi 2, za škrlatinko 4, za ošpicami 2, za davico 5 in za šenom 5. Zn škrlatinko sta v aprilu umrli 2 osebi, za davico 1 in za drugimi nalezljivimi boleznimi 2.
O Nesreča v Mostah. Blizu moščanske šole v Mostah se jo včeraj popoldne pripetila težja nesreča. 19 letna trgovčeva hči Ivanka Hrastnik se je peljala iz Ljubljane proti Mostam s kolesom pravilno po desni strani. Nasproti ji je privozil nepravilno po levi strani 17 letni mesarski pomočnik Franc A. Oba kolesarja sta trčila in Hrastni-kova je parila s kolesa tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo pod kolenom. Rešilni avto je Hrastnikovo prepeljal v bolnišnico, neprevidnega kolesarja pa je prijela policija.
O Trije tatiči prijeti. Včeraj popoldne je imela ljubljanska policija dober lov in trije tatiči so imeli smolo, da so padli v njene roke. Na starini je pri trgovki Ivanki Zorko mlad potepuh ponujal dve otroški srajci. Trgovka je poklicala stražnika in izkazalo se je, da je to pristna ljubljanska barabica Viktor Hočevar, komaj 19 let star. Povedal je, da je srajčki ukradel nekje v štepanji vasi, kjer sta se sušili na vrvi. — V Štepanji vasi je trebil grmičevje delavec Anton Novak. Slekel si je jopič in ga položil k plotu. Mimo je prišel star tat Ludovik Gale in se polastil jopiča. Toda hlapec lastnika, čigar vrt jc Novak trebil, se jo vsedel na kolo in odbrzel proti mestu za tatom. Dohitel ga je na Poljanski cesti in ga predal prvemu stražniku, jopič pa mu je odvzel. — Tretji tat, ki je bil včeraj popoldne aretiran, je 18 letni Severin Smrečnlk. Dečko izgleda zelo nedolžno in malo kdo hi mu prisodil več kot M let. Pa je že zelo
ZA P PANJE TENIS OBLEK
LUX
Ako podnese vodo, podnese tudi LUX
prebrisan in pretkan. Policija ga je dolgo iskala. V nekem ljubljanskem župnišču je ukradel radio aparat in večjo vsoto denarja, neki drugi stranki pa tudi nekaj denarja. Dečko prekaša po svoji zvitosti marsikakega starejšega tatu in je že prej sedel več mesecev v zaporu. Vsi trije tatiči bodo dobili od sodišča poseben pouk, kaj se sme in kaj ne.
★ ZOPER MOLJE je najboljše sredstvo TARMOL, ki se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje ga »Chemotechna«-, družba z o. s., Ljubljana, Mestni trg 10.
O KINO DVOR. Danes 5. maja velika premijera velefilma »Princesa iz Odese«. V glavni vlogi ljubljenka vseh, prekrasna Rusinja Lya Mara. — Predstave ob pol 11, 3, pol 5, 6, pol 8, 9. — Invalidski kino »Ljubljanski dvor«.
0 OD DANES PA ČEZ BINKOŠTNE PRAZNIKE slikam po znižanih cenah. Foto Staut, Kolodvorska ulica 18. II. dnorišče.
O KEMIČNO SNAŽENJE OBLEK. -ŠIMENC, Kolodvorska 8.
O FILZ KLOBUKE, damsko in moške, kemično čisti in lika tovarna JOS. REICII. Izvršitev o 24 urah.
O URE xa birmo. F. Čuden, Prešernova 1.
Maribor
□	Minister dr. Korošec si je včeraj v spremstvu velikega župana dr. Schaubachu ogledal tukajšnjo delavnico državnih žcleznic. V Ljubljano potuje čez dan ali dva.
□	Ljudski oder. Jutri ob 20 na Koroški I reden sestanek. Predava prof. dr. Dornik o Hu-dožestvenikih.
□	Samo šc danes se predvaja v unionskeni kinu znameniti film »Devica Orleanska«. — K predstavi ob 16 se zlasti vabijo članice tukajšnje Krščanske ženske zveze.
□	»Hasamiginico« vprizori Ljudski oder dne 24. in 26. maju. Predprodaja vstopnic se prične te dni. Prijatelje našega prosvetnega dela se vljudno vabi, da se udeleže vprizoritve v obilnem številu ter da si preskrbijo vstopnice v predprodaji. Okoličani iz Krčevinc, Lajters-berga, Kamnice in Sv. Petra sc zlasti vabijo k nedeljski predstavi 26. maja.
□	Akademska konpregacija se leni potoni nnjprisrčncjc: zahvaljuje pevcem, ki so pod spretnim vodstvom p. Avsenaka sodelovali pri akademski službi božji. Tudi se zahvaljuje ge Skvarčevi, g. Neraliču in glasbenemu učitelju g. Poliču za prijazno sodelovanje.
□	Nočno službo ima tekoči teden Vidmar-jeva lekarna pri Sv. Areliu 1111 Glavnem trgu.
□	Izjavo. Podpisani izjavljam, da so vse govorice, ki jih širijo o incni gotovi ljudje v zvezi z neko intervencijo pri min. prometa v
J Belgradu, neresnične ter brez vsake podlage, j — Martin Medvešek.
□	Ljudska univerza. Prihodnji petek pre-■ dava znani švedski pisatelj Langlet o Danski. ! Predavanje pojasnjujejo krasne slike.
□	Sobotni trg. Blaga je bilo na včerajšnjem ! trgu precej; tudi obisk je bil odličen. Špelini-ji \ so pripeljali na 42 vozeh 116 zaklanih svinj. 1 kmetje pa 28 voz krompirja, 2 voza čebule," 18 ! voz sena, 7 voz slame in 3 voze škupe.
1 □ Državnemu pravdništvo je prijavila tukajšnja policijo bivša sodruga Eržena in Čeha radi nekaterih izjav, ki sta jih podala 1111 nekem sestanku v tukajšnjem Ljudskem domu koncem aprila. Državno pravdništvo jo proti

jnnaln/e/fKMffcriiHr M r/btin
BIrmancu se podari dobra ura. - Stalna vrednost, trajen spomin. Čudovito po ceni pri I. Pcteln, urar, Marioor.
Gosposka ulica 5.
Pri slabokrvnosti
po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO-FERRIN. — Dobi sc v vsaki lekarni.
DAMSKE POMLADNE PLAŠČE
Kasha in Couvercot	od Din 400 naprej
krasne modne bluze	°d Din 70 napre j
krila gladka in plissč	od Din 80 naprej
obleke volnene al 220, perilne od Din 75 naprej F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si raz.«tavo v izložbi I
obema uvedlo postopanje na podlagi §§ 17 in 18 zakona o zaščiti države.
□	Preko Maribora je potovalo včeraj na potu \ Zagreli 71 članov slovitega Westminster-cltoru: proti Sušuku pa je potovalo 70 članov avstrijskega planinskega društva. Si se nahajajo nn daljšem potovanju po naši državi.
□	Obilne dimenzije so ga izdale. Pripotoval je trg. potnik Erncst 11. z Dunaja v Maribor. Carinska revizija. Pristopi k Erncstu službeni organ ter ga pobara, če bi imel pri sebi nečesa, kar zapade carinjenju. Navzlic trdo-v latnemu zaniku je prišlo kmalu nato do velc-/anitnivegu odkritja. Cariniku namreč kur ni hotela v glavo Ernestovn obilnost okoli pasu ler v nižjih legali. Ker se jc pri tem potnik še sila sumljivo vedel, je segel službeni organ meni nič tebi nič v prostorje med potnikovo toaleto in telesno čestitostjo ter privlekel na svetlo pravcato zalogo najmodernejših ženskih klobukov, ki so ga naravnost hermetično obdajali okoli trebuhu. Razen tega je iztaknil carinik v misterioznem skladišču še za 500 gramov klobučnih igel ter za 200 gramov svilenega kiobučnogn cvetja. Obsodba se jc glasila na leto dni zapora ali pa na takojšnjo izplačilo 14.000 Din. Lrnest se je odločil za poslednje ter odštel na licu mestu 14 jurčkov,
□	Na vnebohod so' trgovine v zmisln tozadevne naredbe velikega župana predpoldne lahko odprte.
□	juunita Garcia. znana publicistinja iz Chile, je prispela včeraj popoldne v Maribor. Na kolodvoru so jo sprejeli zastopniki časopisja ter ljudske univerze. Zvečer je imela v »Apolo-kiuu« zelo uspelo predavanj.', ki so ga spremljale zelo krasne slike o Jugoslovanih v Južni Ameriki.
□	Krščanska žensko zvezn priredi dne 6. iu 7. julija romanje V Rajlienburg. Polovična vožnja je dovoljena na vseh postajah proti izkaznici, ki jo dobe udeleženci proti plačilu 5 Din. Prijave sprejema do 15. juniju predsednica gospa Katarina Baumunovu, Cvetlična 23. Odhod vlaka se pravočasno objavi.
Q Do 600 mladeničev se sprejme v tekočem letu v nižjo šolo vojne akademije v Bel-giudu. Podrobna pojasnila se dobijo pri mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11.
□	Miss Dalmacia« v Mariboru. Na povabilo tukajšnjega Aero-kluba prispe v ponedeljek 6. maja v Maribor pilot kapetan Ariner ua športnem aeroplumi Cipsv Motil«, ki se ludi imenuje Miss Dalmacia«; priletel je te dni iz Londona, jutri pa pristane okoli 12 na Teznu in starta po 15. Namen prihoda je v tem. da demonstrira tvrdka de Havilland« svoje športno letalo, ki je uporabno tudi zo šolske svrhe; z.i Mariborčane jc to še prav posebno važno, ker namerava mariborski aero-klub v kratkem Mira nabaviti lastno letalo. Naj opozorimo, du |e : Cipsv Motil najpopularnejše letalo Anglije: odneslo je eelo vrsto nagrad v svoji kategoriji na veliki izložbi v Londonu ter se uporablja skoro v vseli vojaških in civilnih šolah Anglije, ter drugih držav kot šolski aparat, ki služi za izvežbanje v pilotiranju. Zanitnnnci si bodo omenjeno letalo ob navedenem časil lahko natančneje ogledali.
□	Kdor hoče dobro obutev, si kupi Karo čevlje«, Maribor, Koroška cesta I').
□	Delovno občestvo voditeljev in učiteljev kmetsko nadaljevalnih šol se je sestalo v petek 3. maja v tukajšnji vinarski in sadjarski šoli, da razpravlja o uspehih in nedostatkih, ki so so opažali pri pouku v kmetsko nadaljevalnih šolah. Zborovanje, ki je trajalo v petek in soboto, jc otvoril oblustni komisar dr. Josip Le-skovar. Otvoritvi jc prisostvoval prosvetni inšpektor dr. Kotnik ter celokupen profesorski zbor oblastne vinarske in sadjarske šole z ravnateljem j. Prisloni na čelu. Na progruinu zborovanju delovnega občestva voditeljev kmetsko nadaljevalnih šol so bili tudi nekateri referati iz tega področju, o čemer pa bomo še poročali.
Celje
j£r Koncert Zikovcev. Dne 2. maja zvečer v mestnem gledališču smo jih poslušali. Govorili o njih igri in njih svojski interpretaciji umetnine, ki pod njih loki dobiva nov obraz in no.-o vsebino, bi se reklo nositi vodo v Savinjo. Le to, da vsakikrat, ko se vrnejo med nas, prihajajo bogatejši, vsakikrat silnejši. Izključno slovanski program celjskega večera so izvajali tako, da so že s prvini stavkom priklenili nase publiko, ki je sledila njih umetniškim doživljajem kot službi božji. Veličastno mirni Pichl, v iskanje in muzikalno sodobnost stremeči Martinu, v mehko čustvenost silno izklesani Dvorak, to so bili trije mejniki lega večera in je težko reči, kje smo se raje mudili in kje manj radi. Razumljivo je, da je publika nagradila umetnike z viharnim ploskanjem in aklami ranjeni, to zlasti ob koncu koncerta tako, da je kvartet moral še dodati dva stavka iz Debussijevega kvarteta Kar je bilo v gledališču, je bila duhovna elita. A vemo, da je te elite še mnogo v Celju, le kje je neki ta večer bila. Poprašam prijatelja radi tega. pa pravi: »Beži. beži, da bom hodil še v gledališče poslušat muziko, ko je imam ta teden čez glavo in mačka po njej.« Razmislil sem, odkod mu v Celju ta muzikalna preobilnost. in sem se spomnil: pet dni smo imeli »čast« poslušati — cigansko godbo. In so res bili te dni vsi lokali premajhni, kjerkoli se je ciganska godba pokazala. Pa ni potem čudo, če so lože v gedališču zevale dolgočasja in praznote. Dobrim fantom pa, ki so nam pripravili (ako lep glasbeni praznik, imenom onih, ki so na njihov večer bili pokrepčani s čistini zrnjem njih umetnosti, iskrena hvala!
Cvetlični dan Vincencijeve konference — preložen. Vincencijeva konferenca je nameravala na današnjo nedeljo prirediti cvetlični dan v prid bednim in zapuščenim. Vsled nekih ovir pa je isti preložen na kasnejši čas in tedaj istovrstna prireditev današnjega dne nima z nameni Vincencijeve konference nobenega stika.
r/ Po ceni je hotel priti do obleke France P., po poklicu trgovski potnik. Ze v oktobru lani je bilo, ko se jc oglasil pri krojaškem mojstru Maksu Zabukovšku in kupil novo obleko, plačal pa takrat ničesar. Ker jc obljubil, da plača tekom enega meseca kupnino 577 Din. ko dobi plačo od svoje tvrdke v Mariboru in ker je France stanoval na Bregu pri Celiu ter kazal tudi neka potrdila svoje tvrdke, mu je mojster zaupal. Pa vse do danes ni Franceta na solnce. Tudi na Bregu ga ni več. Ne gre pa, da bi človek kar na tako lep način prišel do nove obleke in Franceta so začeli zasledovati možje postave, pa mn torej ne bo nič kaj dobro.
Med, dr. Jos. Čerin
specialist za ženske bolezni in porodništvo
o r d i n i r n od 9 do II in od 14 do 16 ure
v Ceijn, Breg, vila Janii |čes kapucinski mostl
Dopisi
Ježi ca pri Ljubljani
tO letnico župnlkovanja g. župnika Fr. Koširja na Jezici bodo slovesno proslavila danes zvečer katoliška kulturna društva ua Jezici. V tu namen priredi pevski odsek prosvetnega društva svečano akademijo v društvenem domu, pri kateri sodelujejo tudi Orli in Orlice ter Cerarjev mladinski pevski zbor. Spored akademije je zelo pestro sestav I jen ter ga s koračnico otvori tuinburnški zbor, ki ga je komaj pred mesecem osnoval g. D. Cerur. Skupina nad 20 fantov in deklet se je v tem kratkem času že toliko izurila, do bo topot že mogla prvič stopiti pre*i< javnost. Posebnost akademije bo tudi deklumaciju s spremljevanjeni klavirju. Slovesnosti se udeleži med drugimi gosti tudi občinski odbor.
Mursku Sobota
Čuden ptič si jc pretekli petek ogledoval Mursko Soboto, še bolj kot on nas sluo ga študirali mi. Okrog pol lil je prijadral 'od nemške Radgone sem. Bil jc to ogromni enokrilnik s tremi motorji. Letel je v višini kakih 300 metrov, tako da se je z lahkoto dalo razbrati začetne črke in številka. To vam je.'bila senzacija za Soboto, zlasti mladi svet je radovedno stegoval oči, da bi mogel opaziti kje tudi potnike ali pa pilota. Potem ko je malo zaokrožil nad Soboto, se je vrnil jio isti jioti miza j v svoje avstrijsko gnezdo.
Že zopet toča. Dočiin je Soboto in njeno okolico obiskala toča I. ma ju. so jo pa imeli Goričanci v okolici Sv. lurija in Rogaševec naslednji dan 2. maja. Tod i ni bila tako močna, kakor prva v Soboti. Al toča škodi, tudi če bi jo v »žuklju« nesel čez polje, pravijo naši ljudje.
Danes v nedeljo ob 2 popoldne vsi na tombolo naših vrlih poštarjev. Pokažimo jim, da vemo ceniti njihovo naporno delo! Dobitki so prav lepi.
MAK0LE
V nedeljo 5. maja se otvori v Makolah brezalkoholna gostilna in sicer v prostorih tukajšnje Posojilnice. Bo to ena prvih Brezalkoholnih gostiln na deželi iu to sredi vinorodnega kraja. Zasluga gre g. župniku; v prostorih bo instaliran tudi radio. Gostilna bo imela tujske sobe!
Trbovlje
Poklaua živina. Apriln meseca se je poklalo v naši občini sledeče število živine i bike, 55 volov, 84 krav, 14 telic, 79 svinj, 91 telet. 5 koštrunov in 42 kozličkov. Prvovrstnega govejega blaga je bilo 84, drugovrstnega 62 kohiadov in 11 klobasaric. Večina mesarjev je podražila v prošlem mesecu goveje meso za 2 Din pri kilogramu, tako da stane prvovrstno 18 Din, drugovrstno pa 14 Din kilogram.
Volitev flanov v cestni odbor. Na temelju obl. uredbe z dne 27. oktobra 1928 čl. o, se vrši 26. maja t. I. volitev članov v cestne odbore. Dol pri Hrastniku dobi 1 odbornika. Trbovlje 3, Loka 2, Sv. Krištof 2 in občine volijo vsaka zase, medtem ko voli Laško skupno z Marijo gradeč, 2 odbornika in Sv. Lenart z JurkloStrom ludi 2 odbornika. Volitev v občinah, ki volijo zase vodi župan ali njegov namestnik, v onih občinah pa, ki volijo skupno, vodi volitev oni župan, kjer je volišče.
Moč časopisja. Pred 14 dnevi smo priobčili jubilej g. Borušakn. Dobit je na to veliko čestitk od vseh krajev, do solz je pa gsnila jubilanta če-slitka preč g. Franca Zorca, upokojenega župnika iz. Gornjih Sušic pri Toplicah,' kateri ga je poročil in bil tudi na svatbi navzoč, ter mu skoro po 50 letih čestita k jubileju, medtem ko nista drug zn drugega vedela, da še živita. Tako se najlepše zbližam po dolgih letih možje po časopisju.
Daues v nedeljo se udeležimo cerkvenega koncerta v župni cerkvi ob pol 4 popoldne ter ru-jemo najlepše skladbe medtem najnovejši veličastno skladbo »MagnificaU, ki jo je zložil g. M. Rožanc, tukajšnji jiostajenačelnik.
Spori
Današnje prvenstvene tekme v Ljubljani. Zadnje kolo v L razredu, prvo kolo v 1. B razredu. Slovan in llermes odigrata danes ob 16.45 na igrišču Ilirije zadnjo tekmo letošnjega prvorazrednega prvenstva. Predtekma rezervnih moštev se prične ob 15. Tekma Slovan : Hermes je važna zaradi tega, ker daje Slovanu zadnjo možnost, da se reši poslednjega mesta v prvenstveni tabeli in s tem nazadovanja v I. B razred. Slovanove šunse za to tekmo so dosti ugodne, ako se vpošteva, du llermes po utisu, ki ga je napravil v zadnjih prvenstvenih tekmah, ni v najboljši fonni. S svojo resolutuo. odločno igro utegne Slovan pridobiti vsaj 1 točko, ako že ne obeh. To bi zadostovalo, da zavzame v prvenstveni tabeli predzadnje mesto ter prepusti usodo zadnjega v tabeli SK Jadranu, ki s: nahaja doslej ua predzadnjem mestu. ITer-mesovegu placementa v tabeli izid današnje tekme ne more spremeniti. Zadnji del prvenstvene tabele kaže sledeče stanje: Jadran 8, t—7. 6:43, 2, Slovan 7, 1—6, 3:38. 2. Nadalje se prično danes prvenstvene tekme v l. B razredu, ki ga tvorijo klubi Svoboda. Slavijo. Krakovo, Reka. V I. kolu igl a ta na prostoru Primorja ob 16.45 Slavija in Krakovo, predtekma rezervnih moštev se prične ob 15. Nasprotnika sta precej enaka, ker obeta zanimivo, odprto igro.
Maribor : Primorje v Mariboru. Prvaka mariborskega in ljubljanskega okrožju LNP odigrata danes v Mariboru prvi finule za letošnje podsavezno prvenstvo. Revauš sc vrši prihodnjo nedeljo v Ljubljani. Zdi se. da gre v finale 7. boljšimi izgledi Primorje. ki je pokazalo preteklo nedeljo proti Iliriji juko dobro igro, dočim je Maribor v obeh semlfinulnih tekmah s Celjem precej razočaral.
SK Ilirija (iz tajništva). Plenarna seja klu-liovega odbora se vrši v torek 7. maju ob 20 v damskem salonu kavarne Emona. Gg. načelniki poedinili sekcij, dalje blugajnik in gospodar se naprošajo, da pripravijo za to sejo točna in izčrpna poročila. Udeležba vseli gg. odbornikov je potrebna. — G. Otrubu, član plavalne sekcije. se. poziva, d« sc javi danes funkcijonnrjem nogometnega podsuvezu v svrlio službe strunskega sodnika (služb, objave LNP od 4. maja).
— Tajnik I.
SK Ilirija (ženska sekcija). Iluzenski treningi v prihodnjem tednu se vrše \ ponedeljek, sredo in ertctek od 18 dalje. Radi. važnosti je pclnoštcvililu udeležba zlasti pr.e družine nujno potrebna. — Načelnik sekcije.
Plavalna sekcij« SK Ilirija. Jutri. \ ponedeljek 6. maiu se vrši ob 20 \ klubovi sobi v kavarni Evropa sestanek vsega članstva sekcije. Ker so na dnevnem redu izredno važne stvari, predvsem otvoritev kopališča in določitev ter razvrstitev treningov za nastopajočo
sezono, je polnoštevilna navzočnost vsega članstva nujno .potrebna, predvsem pu onih,, ki so se prijavili v .'sekcijo po ziTkljuckV lairskc sezone.	.■-'-,	- '-'s
Službene Objave 'LNP. (Iz seje poslovnega odboru 1. uiuju.) Razvrstitev prvi*nstveiiili tekem v Ljubljani due 5. maja: Igrišče SK Ilirije o!i 16.45 llermes : Slovan, rezerve ob 15. Igrišče ASK- Primorja ob 16.45 Slavij« : Krakovo, rezerve ob 15. Služba liu igrišču Ilirije: blagajna g. Gosar in ŽSK Hermes, rediteljstvo g. Mu-tjušič in po 3 reditelji vsakega kluba; stranska sodnika za tekmo rezerv: K raj ne Rud. in Pe-ternel An t., za tekmo I. moštev; Matko Jos. in Kastelic Fr. Služba, na igrišču Primorja: blagajna g. Frecc in SK Krakovo, rediteljstvo g. I hirtmun in po 3 reditelji vsakega kluba; str. sodnik« za tekmo 1. moštev: Zupančič L. in Lcv-stek Ant., str. sodnika za rezervno tekmo postavita klubu sama, Biljeterje postavi nn obe igrišči LNP. Razvrstitev prvenstvenih tekem v Ljubljani na praznik 9. maju: Igrišče Primorja od 10.30 Slovan jun. : Primorje jun. Služba: odbornik LNP g. Rovnu, blagajna SK Slovan, vsak klub po 3 reditelje, str. sodnik« Legat in I Bieskvar. Igrišče Ilirije: ob 10.30 Jadran jun. : i Ilirija jlin.. ob 15 Svoboda rez. : Slavija rez., ! ob 16.45 Svoboda : Slavij«. Služba dopoldne: j odbornik LNP g. Bucik, i' »trajna SK Jadran, i vsak klub po 3 reditelje, s.r. sodnika Milne in Otrubu; popoldne: blagujiia g. ( z.ernv in SK Svoboda, rediteljstvo g. Buljcvie in po 3 reditelji vsakega kluba, str. sodniku z« rez. tekmo Koruza iti Zupančič L., za tekmo I. moštev Vičič I .iii Zupančič L. Nastop službe dopoldne ob 10. popoldne ob 14.30. Biljeterje za dopoldanske tekme |k>stavi klub, ki opravlja blagajniško službo. Posl. odbor je verificiral naslednje pr-j vcustvene tekme: Slovan : Jadran 3 : I, rezerve i 3 : 0 po § 14 prav. prv. tekem, ker je SK Jadran nastopil z neverificirnnim igralcem Ma-sletom; Primorje : llermes 12 : 0, rezerva 11 : 1: Ilirija : llermes 4 : 0. rezerve 7 : O: Primorje : Ilirija 4 : I, Primorje : Jadran 5 : 0, rezerve 8 : I; Maribor : Celje 3 : 1 in 4 : 3. Poslovni odbor jc verificiral naslednje igralce: s pruvico nastopanja II. maja: za SK Krakovo Kos Emil. Vlaj Ivan: zn SK Svoboda, Ljubljana Okrupu Josip, Vrtučnik Lado: s jjravico nastopanju 4. novembra 1929 z« SK Celje Tofant Jurij. — Kazenskemu odboru je predan sodnik Mohorko, ker ni predložil v predpisanem roku poročila o prv. tekmi Murbor : Celje 28. aprila, ter igr. Mlinar Fr. (ASK Primorje) in llarich (Svoboda, Maribor) rudi prestopkov v tekmah 2S. upriln. V zmislu S 10 o. p. je dovoljeno z današnjim dnem nastopanje v prijat. tekmah zu ŽSK Hermes "igr. Koscnini lv. ter za SK Svobodo, L j. igr. Cimpermanu Alojziju in Grubri-junu Edvardu. SK Krakovo naj v roku 3 dni predloži seznam moštvu, ki je 21. apriln nusto-| pilo proti SK .tovorniku v Cerknici. Posl. odbor je odobril prijat. tekiue Atlctik SK : Rapid 5. nup-i \ Celju, Ilirija : Slavija, Sarajevo 5. iu 6. maj« v Sarajevu. Železničar : čakovečki SK 3. "inja v Čakovcu, Železničar : Viktorija, Zgb 12. milja v Mariboru in Želcznčiar : Villa-clier SV 23. maju v Mariboru.	Tajnik II.
Naznanila
Ljubljansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 20. uri.
Nedelja, 5. maja- BITKA. Izven.
Ponedeljek, 6. maja; Zaprto.
Torek, 7. maja: Zaprto.
Sreda. 8- maja: BITKA. Red B.
četrtek, 9. maja: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 10. maja: Zajjrto.
OPERA: Začetek ob pol 2(1. uri.
Nedelja, 5. maja: CIGAN BARON, zadnje gostovanje g. Iličiča. Izven. Ponedeljek, 6. maja: Zaprto Torek. 7. maja: ČRNE MASKE, premijera. Izven.
Marij Kogoj: Črne maske. V torek, 7. maja, bo v ljubljanski operi premijera enega najpomembnejših izvirnih opernih del, Kogojevih ičrnih mask«. Opera ima pet slik in je libreto napisan j)o drami Leonidn Andrejeva. Muzikalno vodstvo ima ravnatelj Polič, režiser pa je gosp. Krivecki. Posamezna zasedba je sledeča: Lorenzo, vojvoda Dispadaro, g. Robert Primožič; Donna Francesca, njegova žena, gospa Thierryjeva; Ecco, dvomi norec, g. Josip Rus; Kristoforo, vinski upravitelj, g. Betetto; Petruchio, upravitelj grada, gosp. Povhe; Romualdo, pevec, g Kovač; dvorni dami Eleonora in Emilija, gdč. Mnjdlčeva in Španova; Lorenzo II., Pavel Grba; rdeča maska, gospa Staglierjeva; kmetica, gospa Poličeva; kmet, g. Mohorič; lepa maska, gdč. Majdičeva: uova maska, gdč. Španova, pajk, g Drenovec: dolgo-sivo predstavlja «g. Peček. V ostalih vlogah so še gg. Ribič. Pavlic, Magolič iti Sekula. V operi nastopajo maske, ki jih je Lorenzo povabil in Črne maske, katerih ni jiovabil. Dalje dame iu gospodje iz spremstva, starke, muzikunti, ' sluge in kmetje. Pri predstavi sodelujejo baletni i zbor pod vodstvom g. Golovina. Dekoracije in na-1 črte zn kostume je napravil prof. Vavpotič. Pre-. iniera se vrši izven gled. abonmaja.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 5. maja ob 20. uri: GROF LUKSENBUR-ŠKI. Znižane cene. Kuponi.
Cerkveni vestnih
Slika. Deška Marijina kongregacija priredi ! danes zvečer ob pol 8 v samostanski dvorani svojo vsakoletno akademijo z zelo pestrim sporedom. Vse prijatelje naše kongregacije vljudno vabimo, da se udeleže naše prireditve. — Odbor. I	Kongregadja za gosjie pri sv. Jožciu ima pri-
I hodnji torek 7. t. m. odborovo sejti ob 4 popoldne nato pa običajni sestanek.
Poizvedovanja
Izgubila se je v soboto opoldne črna usnjena denarnica z vsebino 200 Din in raznimi listinami od Streliške ulice, Pred škofijo, St»ri trg. Pošteni najditelj »e jirosi, da odda Fr. V., Lončarska steza št. 2.
I	Darovi
Gospod pekovski mojster Franc Dolinar jc
daroval mesto venca pokojnemu g. Francu Fabia-nu 200 Din za stolno Vincencijevo konferenco.
Mesto venca na rakev blagopokojnega gosp. Franca Fabiana je podarila Ivrdka I. Muc, Koloni-aU, trg. v Ljubljani, 100 Din Vincencijcvi družbi za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo mladine v Ljubljani. Bog plačaj!
Mesto venca na gfcb umrlega lekarnarja g. Jakoba R. Hočevarja z Vrhnike je daroval g. minister Ivan Hribar 25(fDin za cerkljanske reveže.
Orel
Jugoslovanska Orlovska zveza priredi na bin-koštuo soboto, dne 18. t. m., ob jiol 9 zvečer v dvorani hotela Union svojo običajno letuo akademijo s sodelovanjem godbe dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g. dr. Jos. Čerina. Spored akademije, katerega bodo tvorilo izbrane točke, bo zelo jiester. Na akademiji se bodo izvajale iste točke, s katerimi nastopi jugoslovansko Orlovstvo v Progi na lastni iu mednarodni akademiji. Zate, naj si tudi oni, ki gredo v Prago ogledajo akademijo že v Ljubljani, ker je naša akademija v Pragi namenjen« predvsem bratom Čeho-slovukoin in inozemskim gostom. Vstopnice je dobiti od nedelje dne 12. t. m. dalje v trafiki hotela Uniona in v pisarni Orlovske zveze v Ljudskem domu.
Proslava 500 letnice mučeniike Bmrti sv. Device Orleanske, ki jo je priredila Slovenska orliška zveza dne 30. aprila v Beli dvorani Uniona, je prav lepo uspela. Program, ki je bil prav srečno izbran, je prav vse izredno zadovoljil. Deklamacija »Pesem Devici Orleanskih (iz Vigredi), ki jo je dovršeno podala gdč. B. iz šentpeterskega krožka v prelepem novem orliškem kroju, je udeležence postavila v pravo razpoloženje. Mistično, skrivnostno, a vendar tako preprosto in domaČe sveto življenje orliške zavetni.ee in njeno mučeni-štvo je v toplih besedah podal ob roki skioptičnih slik dr. j). Roman z njemu lastnim pesniškim zanosom. Glasbene točke, ki jih je izvajal akademski trio, so mnogo pripomagle k iepo uspeli proslavi, številno občinstvo jc s svojim lejiini obiskom do-kaznlo, kako pravilno razume in zna ceniti visoke ženske ideale in one. ki stremijo za njimi.
Prireditve in društvene vesti
Večer slovenske pesmi prirede na praznik 9. maja ob S zvečer v salonu pri Jerneju na Sv. Petra cesti pevski zbo-i v Moste--. .Sava, iu .»Nižjih poštnih uslužbencev zbor... Na koncert opozarjamo že danes!
Prostovoljno gasilne društvo v Trzinu priredi na Florijanovo nedeljo običajno gasil9ko veselico, in to dne 5. maja na vrtu g. Strmoleta. Zanimiv sj>ored se prične ob 3 popoldne.
Rokodelski dom. V Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, se je ustanovil salonski orkester. Kdor še želi pristopili, naj pride v jjone-deljek 6. t. m. v društveno sobo Rokodelskega doma k prvi skupni vaji. Pričetek skupne vaje bo ob 8 zvečer.
Izobraževalno društvo v Sv. Jakobu ob Savi priredi v četriek 9. t. m. in v nedeljo 12. t. m. obakrat ob 3 veseloigro v 5 dejanjih: Številke gospe Itožmarinke. Vabimo!
Breznica. Na vnebohod dne 9. t. m. ob 16 bomo ponovili igrokaz Lepa Vida«. Ker so slike lepe, igralci zelo marljivi, in razsvetljava najnovejšega izuma, ne bo nikomur žal, če si to 5 dejansko igro ogleda. Za gor k a in mrzla okrepčila je vedno poskrbljeno Železniška zveza na vse strani ugodna.
Kat. prosvetno društvo v St. Juri« pri Grosupljem priredi dne 9. maja I 1. ob 10 in ob 8 popoldne Meškovo igro »Mati«. V nedeljo 12. maja pa ob 3 popoldne. Vabljeni!
Gasilno društvo Barje vabi na vrtno veselico v nedeljo 12. maja pri Vrbincu.
Eden najzanimivejših koncertov letošnje sezone bo brez dvoma koncert ge. Pavle Lovšetove, ki se vrši v sredo, dne 8. t. m. Spored sam je za Ljubljano popolnoma nov in nam prinaša skladbe, katerih sploh še nismo nikdar čuli na našili koncertih. Koncertni spored sestoji iz štirih, delov, v I., II. in IV. delu nam zapoje ga. Lov-šetova 10 umetnih samospevov različnih amerikan-skih avtorjev. III. točka sporeda pa vsebuje izredno interesantne zamorske duhovne pesmi, ki sc pojejo v dialektu, dalje dve pesmici iz zbirke indijanskih pesmi ter indijanski ljubavni klic, kakor tudi staro mehikansko ljubavno pcsein. Prav posebej še opozarjamo občinstvo, da se dobi v predprodaji poleg podrobnega sporeda ludi tiskano besedilo vseh pesmi tako kakor se bodo pele, deloma v slovenskem prevodu, deloma pa v originalu. Prevode sta oskrbela dr. France Lavše v Clevelandtt in dr. Josip Debevec v Ljubljani. Koncert se bo vršil v dvorani Filharnionične družbe, vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni.
Spored večera slovenske umetne in narodne pesmi, katerega priredi operni pevec, lirični tenor ljubljanske opere g. Banovec Svetozar v ponedeljek, dne 0. maja ob 20 v Filharmonični dvorani. L del: Slovenska umetna pesem. Ostre: Tri pesmi in Pesem od device Peregrini. Kogoj: Če me ne maraš. Lajovic: Mesečina. Hkerjanc: Lirični intermezzo. Adamič: Večerna in Pod tvojim oknom Bertu. Pavčič: Večerna in Mlada pesem. II. del pa obsega 16 narodnih pesmi v koncertni priredbi Josipa Pavčiča. Pesmice so sledeče; Jaz mam pa konjča belega, Trije kovači, Ena ptička priletela, Takrat v starih cajtih, Kaj mi nuca planinca, Kdo bo listje grabu. Visoka je gora, Nocoj pa oh, nocoj. Ribce po vodi plavajo. Fantje so zbirajo, Zmeraj vesel, Moj očka, Ptičke pojejo, Lepa si pomlad zelena. Zagorski zvonovi in Pijmo ga, pijmo. Vsaka pesemca ima razmeroma ptiprosto a izredno lepo in karakteristično klavirsko sprem-ljevanje. G. Banovec jih bo ia večer pel zdržema od začetka do konca. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Pri binkoštni mednarodni razstavi psov V Ljubljani bodo sodniki podeljevali posameznim najlepšim predstavnikom ene ali druge pasme tudi naslov zmagovalcev (šampijonaf), če bodo podani pegojt za podelitev tega naslova. Inozemstvo, zlasti Nemška Avstrija kaže veliko zanimanje za lo razstavo in bo poslala brez dvoma par najlepših svojih psov. V inozemstvu polagajo veliko važnost na take naslove in bodo Inozemski kinologi storili vse, da odnesejo ponosni naslov »zmagovalec, Jugoslavije'.. Ker je ludi pri nas veliko lepih psov, ki mirno lahko tekmujejo z inozemskimi, pozivamo vse domače kinologe, naj prijavijo čimprej svoje prvovrstne pse Poslovalnici razstavnega odbora v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Podmladek Rdečega križa na 1. državni gimnaziji priredi svojo vsakoletno pri red i lev letos 16. in 17. maja. Za letos študirajo člani dramo >Rdečn suknja«, ki jo je spisal francoski moderni dramatik Eugene Brien\, Delo obravnava sodobno, vsakdanjo snov Iz sodniškega življenja, tragedijo po nedolžnem obdolženega človeka, kateremu preiskovalni sodnik v napačni vnemi, da bi čimprej napredoval, z iskanjem obtežilnih dokazov iz prej? njega življenja njegove žene popolnoma razbije družino, ga odtrga od žene in olrolt, ženo pa od njega, nakar ta v obupu umori preiskovalnega sodnika, češ, dn je on kriv vse njene nesreče. Delo režira g. Fr. Lipah, dramski režiser. Prosimo cenjeno občinstvo, da v obilnem številu obišče na5o prireditev. Čisti dobiček je namenjen za počitniško kolonijo, kar naj našo prošnjo še bolj podpre. Dne 10. maja ob 3 popoldne je dijaška predstava v opernem uledališču, v petek 17. maja predstava za drugo občinstvo ob 8 zvečer. Vstopnice *e bodo dobile od srede 8 .maja pri Podmladku Rdečega križa na i. državni gimnaziji.
Veronauk v osnovni šoti
Pojavila se je govorica in listi so o tem pisali, da se po novih prosvetnih zakonih krščanski nauk ne bo več poučeval v osnovnih šolah. Episko-pat, katoliški in pravoslavni, se je uprl tej nameri. Kakor v pomirjenje duhov so nato listi poročali z merodajue strani: »Popolnoma nemogoče je trditi, čeprav javnost to trdi, da bi šla zakonodaja teh, v srce in bistvo segajočih kulturnih zakonov tako hitro, kot gotovi ljudje mislijo. Vse to so le načrti. Tisti odgovorni činitelji, ki odgovarjajo za vse stanje v državi, ne bodo v smislu proglasa od 6. januarja in v smislu drugih kraljevih obvestil nikdar dopustili, da bi prišlo v zakonodajo karkoli, kar bi povzročilo vznevoljitev in kar bi ne služilo državni pomiritvi. To velja ne samo za vse narode, ampak tudi za vse veroizpovedi uaše države in za vse cerkve pri njihovih misijah.«
Z hvaležnostjo in zadovoljstvom smo sprejeli to zagotovilo. Vendar do kraja nas ta vest ni mogla pomiriti v duši. Zakaj prav to poročilo samo priznava, da se nekaj vendarle pripravlja, dasi je vse še le v načrtih. Po teh načrtih, lako smo zopet čitali, bi verouk ne bil več v programu osnovnih Sol; cerkvi bi se pač prepustili šolski prostori, šolska oblast pa bi se za verouk kot tak ne brigala. Po najnovejši verziji pa je komisija za ljudske šole te dni načrt ljudsko-šolskega zakona definitivno priredila: verouk bi bil sicer obligaten, a cerkve naj urejujejo same verouk in stalno nameščenih katehetov ne bo več. llazen tega so ogrožene privatne šole. Kot lojalni državljani se zato čutimo v vesti dolžne, da pojasnimo svoje katoliško stališče glede šolskega vprašanja.
Zgodovina priča, da je religija vedno in povsod bila temelj kulturi in civilizaciji. Med krščanskimi uarodi je bil zalo pouk v religiji od nekdaj bistveu del šolskega pouka.
Da, ves pouk v šoli je dobival po religiji svoje posvečenje. In sedaj naj bi se pri nas vprav pouk v religiji izločil iz obveznih predmetov osnovne šo-lel Šolski prostori bi se še prepuščali za verouk; toda kedaj in kako bi se mogel vršiti pouk? Ko bodo otroci že dušno in telesno utrjeni, ko bodo že komaj čakali, da bi šli čim prej domov: tedaj jih bo smel katehet zbirati h krščanskemu nauku. Seveda one, ki jih bodo starši hoteli pošiljati k verouku. Cerkev ne bo uehala vršiti svojo misijo. Vzgajala bo mladino v veri in nravnosti, ki korenini v veri. A njeno delo bo oteženo. Verouk je med onimi predmeti, ki hoče več zbranosti in koncentracije duha. Kakšen uspeh naj se pričakuje, če bo mogel katehet priti med otroke še le tedaj, ko bodo že vsi raztreseni in utrujeni po drugih predmetih. Ali pa naj jih ob drugem času, posebej kliče v šolo? Kedaj? Ob času, ki ga učni načrt določa za počitek, da bo potem verouk tem bolj zamrzel mladini?
Kakšni razlogi vodijo one, ki žele verouk izločiti iz šolskih predmetov, o tem nam listi niso poročali. Ediu razlog, ki bi mogel tako bistveno premembo v ustroju osnovnih šol upravičevati, bi bila najvišja narodna in državna korist. Ali pa je narodu in državi res v korist, če se pouk v veri izloči iz šole?
Kristjani verujemo v posmrtno življenje. Vemo, da to ni in ne more biti skrb države. Za večnost vzgaja narode cerkev. Državi je prvi in glavni cilj časna blaginja narodov. Toda tudi časna blaginja je zavisna ne samo od izobrazbe, ampak tudi
tudi od nravnosti. Zapovedi dekaloga: spoštuj očeta in mater, ne ubijaj, ne prešestvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem — imajo svoj veliki pomen ne samo za večnost, ampak tudi za čas, za časno srečo in blaginjo. Toda v čem temelji obveznost teh zapovedi? Na kaj se opira vsa nravnost? — Temelj in vir brezpogojne obveznosti moralnih zapovedi je edino le religija, ki daje zakonom večnostno sankcijo.
Oni, ki si žele laizacijo šole, moralni pouk brez religije, naj odgovore na tole vprašanje: na kateri temelj bodete oprli moralni pouk, če bo-dete nravnosti izpodmaknili religijo? — Na nekaj ga morate opreti. Če naj to storim, ouo opustim, brezpogojno, v vseh okoliščinah, tudi tedaj, ko me to stane najhujšo žrtev: moram vedeti zakaj. Priznavamo: to, kar izražate z besedami čuvstvo dolžnosti, estetično čustvo, čast in sramota, človeško dostojanstvo, altruizem, ljubezen do naroda, do domovine — priznavamo, vsi ti pojmi imajo neko vzgojno, moralno moč. Toda ali je v teh pojmih ona moč, ona moralna šola, ki jo potrebujemo, kadar mi zapoved ali prepoved nalaga žrtev, morda najtežjo žrtev, najhujšo odpoved? Ali mi more zadostovati ;>čuvstvo dolžnosti«, kadar se bori v meni altruizem z egoizmom najsilnejših instinktov? Ali bom poslušal, kaj mi veli estetično čuvstvo, človeško dostojanstvo, kadar se mi ni bati ne sodnika, ne kazni, kadar ui nihče priča moje nezvestobe, moje sramote?
Vsi želimo iz srca, da bi naš narod bil zdrav in močan, da bi krepko rastel in se razvijal. Umaknite pa religijo iz šole, in vzeli ste narodu najmočnejšo oporo za njegovo fizično zdravje. Drevesu ste izpodrezali glavno korenino. Začelo bo hirati, in prišel bo čas, ko bo usahlo. Ne še danes, morda tudi jutri pe, a nekoč bo prišla tista usodna ura neizbežno.
L. 1882 so na Francoskem s posebnim zakonom v osnovnih šolah namesto pouka v religiji uvedli moralni in državljanski pouk (Instruction morale et civique). Vprav lo, kar hočejo danes nekateri pri nas. Čitali pa smo te dni, da bodo letos v mesecu maju v okraju Indre et Loire delili nagrade po 1000 in po 500 frankov onim materam, ki imajo vsaj štiri še žive, mladoletne otroke. Na Francoskem štejejo na leto več umrlih uego rojenih. Narod umira, pa si hoče z nagradami podaljšati življenje. Kdo bi si upal le posumiti, da v nenavadno nadarjenem, visoko kulturnem francoskem narodu ni živo, močno čuvstvo dolžnosti do domovine, živo čuvstvo časti in človeškega dostojanstva? In vendar ta žalostni pojav!
Pri nas je svetovna vojna izkvarila mnogo naših mož in mladeničev. Prinesli so s seboj domov ohlapne moralne nazore o družinskem življenju. Preglejte rojstne matice iz dobe po vojni, pa se bodete uverili, da tudi že pri nas tu in tam pada število rojenih. Izločite še verouk iz šole, in izpodmaknili ste nravnosti nje temelj.
Država, pravijo, da ni interesirana na veri. Kako da ne? Ali nam ne veleva vprav naša vera: Dajte Bogu, kar je božjega, in kralju, kar je kraljevega. In na veri, ki oznanja lak nauk z večnostno sankcijo, bi država ne bila interesirana? Zakaj se boljševiki s peklensko silo bore proti veri, zakaj hočejo iz ruskega vernega naroda narediti narod brezbožnikov? — Boljševiki se dobro zavedajo, da je izmed najmočnejših ovir za Bvetovno revolucijo — vprav krščanska vera.
Socialna vprašanja
ČLOVEŠKE ŽRTVE NA MOLOHOVIH OLTARJIH.
V Manchestru se je pred kratkim vršilo zborovanje katoliških mater pod predsedstvom salford-skega škofa. Najpomembnejši je bil govor p. Arturja 0'Connorja, ki je opominjal matere, naj vestno vrše svojo volivno dolžnost, ker je to najuspešnejše sredstvo za obrambo družine. Potem je rekel: »Povsodi se zidajo nove hiše, toda to niso bivališča za človeška bitja. To so pasje ute, revno zgrajene in namenjene za zakonce brez otrok. Na eni strani grade hiše za ljudi brez otrok, na drugi pa palačam podobne šole za otroke! Cilj te politike je na eni strani porušiti družino, na drugi strani pa ustvariti čudovito bodočnost za rodove, ki ne bodo rojeni! Z ogromnimi sredstvi, ki se izdajajo za oboroževanje, bi se mogla odpraviti vsa revščina na svetu. Ce je država v vojni najemala posojilo za posojilom, bi morala najeti tudi eno samo posojilo, da bi odpravila »slume« (londonski mestni okraji, kjer prebivajo reveži). Te »slume« ne grade ljudje, ki uaj bi v njih prebivali, marveč tisti materializem, ki je v nasprotju s katoliško cerkvijo. To pomenja darovanje človeških življenj molohu, ki se imenuje »Produkcija«; tu nismo več daleč od poganstva, ki je na oltarjih klalo svoje lastne otroke.«
KAPITALIZEM IN ŠTEDLJIVOST.
Kapitalistični gospodarski krogi delavnemu ljudstvu radi očitajo, da nima zmisla za sledenje. Mnogi kapitalisti se hvalijo z lastno štedljivostjo, posebno v prvih početkih gospodarskega prospeha. Na to odgovarja Chestertonov časopis »O. K.'s Weekly«. Pravi, da je očitek potratnosti nasproti nepremožnim in revnim slojem opravičen Toda prav tako je pa tudi resnica, da ravno kapitalizem zavaja ljudstvo v potratnost in od te potratnosti vleče dobiček. Kdo pa dela kričečo in na vse načine zapeljivo reklamo v izložbah trgovin, na plakatih in v časopisju za predmete, ki nikakor ne odgovarjajo resničnim potrebam in sredstvom delovnega ljudstva: za obleko, obuvalo, galanterijsko in modno blago, pohištvo itd., ki je vse le slab posnetek lu-ksuza, ki si ga morejo privoščiti »zgornji deset-tisoči«? To delajo kapitalistična podjetja, ki iščejo odjemalcev za svoje izdelke, ne da bi vprašala, če splošnemu gospodarstvu, splošni dobrobiti s tem ne škodujejo. Ljudske množice same pa niso toiiko ustaljene sanie v sebi, nimajo pravega merila da bi se držale v svojih potrebščinah svoje lastne poti, marveč le prerade posegajo po svilenih nogavicah in podobnih luksuznih predmetih, ki so pravi po-
smeh na njihove ostale življenjske razmere (n. pr. stanovanje, hrano, delo i. dr.). Vzgoja množic v tem pogledu bi bila velezaslužno delo, kapitalizem pa naj bi pomislil, da žaga vejo, na kateri sedi, ako z lažiluksuzom izpodkopava resnično blagostanje množic.
DIJAK KOT DELAVCEV UČITELJ.
Socialno polje je najlepše poprišče, kjer se more idealizem današnjega dijaštva tvorno udej-stvovati. Dijak mora najti notranjo vez z delavcem in mu kakor dober brat prinesti luč prosvete, deliti z njim svoje znanje in spoznanje in mu olajšati vsestranski napredek. Za to socialno delo je skušal pridobiti dijašfvo že pred vojno berlinski apostol Carl Sonnenschein, v Parizu pa se trudi v tej smeri Robert Garric. Garric sam stanuje že 4 leta v delavskem delu mesta in vse življenje posveča delavstvu. Za sotrudnike si je izbral dijake, ki jih uvaja v socialno delo. Z njihovo pomočjo najema prostore, v katerih prireja potem večerne tečaje za delavce. Dijaki dele vabila nanje ob vratih tovarn in trgovin. Danes obiskuje Garricovc prireditve približno 10.000 delavcev, a med dijaštvom ima Garric 300 pomočnikov in ravnotoliko pomočnic. Program teh tečajev je zelo obsežen, izključuje pa politiko in tudi vprašanja svetovnega prepričanja. Krščanski duh deluje tiho in neprisiljeno in utira veri odtujenemu delavstvu vrnitev v cerkveno občestvo.
ZA MANJ NEVAREN GOSPODARSKI RED.
Nedavno se je v Gelsenkirchenu vršilo indu-strijsko-vzgojno zborovanje. K temu piše v aprilskem zvezku »Christliche Demokratie« znani sociolog župnik Kirchesch: »Gotovo je treba vpoštevati sedanje industrijske razmere, kakoršne so in stisko današnjega industrijca; gotovo ne bi bilo prav misliti in delati zgolj za novo, skrajno počasi nastajajočo gospodarsko obliko. Toda zelo važno je, ali vpoštevaino današnji gospodarski sistem samo kot zaenkrat dano dejstvo ali pa ga načelno priznamo. Po našem mnenju je vprašanje, ali je sedanji gospodarski sestav ob sebi nraven ali ne in ali bi bil kak drug nravnejši, nepotrebno. Treba jc le opozoriti, da je sedanji gospodarski red neusahljiv vir vsega modernega socialnega zla. In če je pri tem gotovo, da je izprememba gospodarske oblike v prvi vrsti odvisna od proste volje gospodarskih krogov, potem bi morala biti glavna skrb pametne vzgoje vsekakor ta, da vpliva na voljo gospodarjev v tem zmislu, da bo začela z ustvarjanjem manj nevarnega gospodarskega reda. In če se tisti, ki jih maierijaini razlogi vežejo na 9edanjo gospodarsko obliko, v to ne morejo odločiti, potem bi morali tisti, ki jim jc blaginja celokupnega naroda nad vse, iu ta narod sam kreniti na to pot.«
NEGUJ ZOBE
ZDRAVI ZOBJE
pomenijo zdrav želodec in zdravo telo, na kratko povedano — splošno ugodje;
LEPI ZOBJE
so zlat nasmeh ter pomenijo za može, kot žene ugajanje in uspeh v življenju;
DUHTECA USTA
in čist osvežujoč dih k temu — vse to zajamči samo
SAM"'

JM
Anton Dvora k (184t-1904)
Ob '25letnici njegove smrti.
Smetano in Dvoraka sinemo smatrati /a največji češki glasbeni osebnosti. Medsebojno se oba v delovanju kar najbolj izpopolnjujeta; do-anačo glasbo sta dvignila na enak nivo tedanjega svetovnega razvoja in sta obenem položila temelj in dala smer vsemu poznejšemu razvoju, če rečemo o Smetani, da pripada v svojih delih v prvi vrsti svojemu narodu, bi mogli reči o Dvoraku, <ia očituje docela svetovno noto, da .je zasidran in usmerjen v svetovni glasbeni veletok. Jasno od-žareva v njegovih delili klasična linija: vpliv Brahmsa — zadnjega klasika — je dokaj močan.
Glavno njegovo torišče tvori instrumentalna glasba; in tukaj zlasti komorni glasbi pripadajoča dela, simfonije fn nekateri koncerti za solo-inštru-inente (cello-koncertl). Posebnost svoje vrste tvorijo njegovi >Slovanski plesi: prinesli so mu največjo popularnost. Povod mu je dal Brahms in zanimiva je paralela z Brahmsovimi: Ogrskimi pleni. Brahms oblikuje v njih nekatere ogrske plesnp tipe z celotno uporabo originalnih melodij, ki so -večinoma slovaškega izvora. Dvorak gre korak naprej! On nekaj slovanskih plesnih tipov idealizira tako oblikovno kot vsebinsko. Od originala je obdržal le ritem, kot prvobiten, najbolj značilen iu zalo nespremenljiv zvok vsakega plesnega tipa; v pogledih melodike, harmonike in oblike je pa kar najbolj iznajdljiv. Sploh leži glavni poudar njegove izrazne sile v kar najbolj originalni in :jiad vse ostri ritmiki. Obsežnost njegovega delovanja sega tudi na polje opere, kantate in oratorija.
Glasba v radio-speredu
Prihodnji leden prinaša mnogo raznovrstnih .nastopov. Oba priljubljena ansambla Radio kvartet (gg. Jeraj, Bravničar, Feršnik, Eržen) in komorni trio (Trost. Mttller, Štritof) nastopijo v čelrteK, oz. v nedeljo še enkrat, potem pa odidejo za 14 dni z opero na turnejo po Dalmaciji. Radio kvartet izvaja v četrtek Dvofakov program (1) v spomin 251etnice smrti češkega mojstra. Drugi večer, v petek, bo solistično izveden (ga. Medvedova, ga. Osterc-Val jalova). V nedeljo popoldne nastopi prvič tamburašlci zbor v naši postaji. Radovedni smo, kako bodo ti inštrumenti doneli v radiu. Vsi se veselimo otroškega nastopa Lichtenthurnovega zavoda. Že spored sam se prijetno bere. Vsi tovrstni nastopi so bili dosedaj prav posrečeni. Otroški glas ima v radiu svoj poseben čar. Tudi zborovska pesem. ni prezrla. Oba zbora (šenlpetrski in trnovski) pojeta narodne pesmi in pa skoro že pozabljene iz Mohorjeve pesmarice (Oj hišica očetova. Pevec, Kadar mlado leto pride). Šentpeterski zbor proizvaja tudi nekaj starejših Marijinih, da se podčrta lepa majniška misel. — Ponedeljkov večer bo zanimivost svoje vrste. Na programu so samo instrumentalni dueti, ki jih izvajajo člani Radio orkestra. Sobotna zanimivost bodo »ilagerji*, ki jih bo igral na klavirju slepi Tonček Škutelj iz Ljubljane.
„Genesius
tragedijo v 6 slikah, bo oddajala radio-oddajna postaja v Ljubljani v sredo 8. maja ob 20. uri zvečer. Nemški spisala lise von Stach, priredil Fran Omerza. Igro prirede gojenci zavoda sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. Drama sestoji iz dveh delov, prvi je priprava za pravo igro, katera se vrši v drugem delu. Vsebina je sledeča: Cesar Dioklecijan omoži hčerko Valerijo s socesarjem Maksiminom. Ta dan hoče proslaviti izredno slovesno. Vedeževalka Juturna mu svetuje, da je Jupitrova volja, da prelije krščansko kri. Isti dan pride v Kini igralska družba pod vodstvom Ge-nesia. Cesar Maksimin in nevesta Valerija poldi-četa Genesia predse. Novoporočenca določita, da bo igrala igralska družba prizor, kako mučijo kristjane. Glavno vlogo prevzame seveda Gene-sius pod imenom Adrijan. Prava igra se prične z zboroma poganov in kristjanov, ki slavita vsak svojega Boga. Igro gledata cesarja Dioklecijan in Maksimin, nevesta Valerija in rimsko ljudstvo. Igra se godi v Rimu okrog leta 300 po Kristusu. Za lažje razumevanje igre povemo, da jo prava igra v daktiličnem merilu. Kar ima drugo merilo je ali govor gledajočih oseb ali govor igralcev v ekstazi.
V Kalifornijo nas slišijo
Pred kratkim je Radio-Ljubljana preje! tole pismo:
6. aprila 1929.
Radio-oddajna postaja,
Ljubljana.
Zdi sc mi, da sem bil danes v zvezi z Vašo postajo. Signali so bili jako šibki, toda vendar sem jih slišal, in kolikor sem mogel razumeti, se je šlo za predavanje radi Šihenika (Sebcnico). Mislim, da Vas bo veselilo slišati, da Vaša transmisija sega tako daleč in zelo rad bi zvedel cd Vas, če sem slišal Vašo postajo.
Transmisija je bila na (valovni dolžini od) približno 528 metrov.
Želeč Vam najboljšega uspeha, ostajam
z odličnim spoštovanjem
Wiliam Mac Donald, 044, Fourth Avenue, Chula Vista, California.
U. S. A.
Razdalja med Ljubljano in mestom Chula Vista znaša nad 12 000 km. Za tak uspeli si more Radio-Ljubljana spričo svoje razmeroma majhne oddajne energije samo čestitati. Res je sicer, da na iako razdaljo ni mogoče sporeda sprejemati normalno, kar je tudi razvidno iz pisma in je Mc Donald le slučajno ujel našo postajo, pa še to prccej šibko, vendar je že ta uspeh za to razdaljo in dolge valove presenetljiv in se more s takim uspehom ponašati le malokalera ali pa nobena evropska postaja z enako oddajno jakostjo.
Albus milo Zvon za pranje se dobiva v vseh v stroko spadajočili trgovinah.
Že majhen Kos
dale Krasno peno.
Albus milo Zvon za pranje čisti perilo hitro in brez truda. Močna raztopina mila prodere v vsak rob perila ter odstrani oprezno vso nesnago. Prosto vseh jedkih dodatkov varuje Albus milo Zvon tudi občutljivo svilo ter mehko volno. Barve barvastega perila se svetijo sveže in novo.
Mehko Albus milo Zvon za pranje varuje roke. Albus milo Zvon za pranje je izdatno ter odgovarja ceni, njegova kakovost je vedno v neizpremenjeni vrlini.
Albus milo Zvon zapranje
Izdelule: Albus tovarna mila d. d, Novi Sad
RADIO V BELGIJI.
Radiofonija v Belgiji doslej ni bila na razveseljivi stopnji. Zaenkrat ima Belgija samo eno edino oddajno postajo, ki jo morejo sprejemati z detektorjem jedva poslušalci glavnega mesta in njegove najbližje okolice. Še tako dober program torej za širši krog prebivalstva ni bil dostopen. To stanje traja že 5 let. Denarna sredstva doslej kakega večjega podvzetja niso dopuščala. Zakaj Radio Belgique ji i tria nikake pravice do letne pristojbine po 20 frankov, ki jih država pobira od posestnikov aparatov. Kril je stroške edinole iz zasebnih virov in iz pri-soevkov posameznih firm.
Pred kratkim pa je bil storjen korak, da se te razmere izboljšajo. Ustanovila naj bi se družba, So-ciete Nationale de Radiophonie, po vzgledu Nemčije in Anglije. Stala bi pod kontrolo in varstvom države, a dohodki bi ji prihajali od dela pristojbin, ki bi se odmerjale po številu cevi sprejemnega aparata. To bi se naj uredilo s posebnim zakonom.
Sedanje število radijskih naročnikov v Belgiji se ceni na pribl. 300.000. Iz tega izvirajoči dohodki bi v bodoče ustvarili možnost, da se stanje belgijskega radia znatno dvigne. Postavili se bosta dve veliki oddajni postaji s 15 KW v bližini Lovaina. Eden izmed obeh je že toliko dodelan, da se vrše poskusna oddajanja vsako soboto in ponedeljek. Vsa Belgija se zanima za la oddajanja.
Izraža se pač želja, naj bi se mesto obeh velikih oddajnih postaj postavilo raje več manjših v posameznih provincah. To pa ni izvedljivo, ker je Belgiii po razdelitvi ženevske mednarodne zveze pripadlo le dvoje valovnih dolžin.
Od obeh oddajnih postaj bo ena obratovala v francoskem, druga v fianiskem jeziku, s čimei^ je. najbolje rešeno deiikatno jezikovno vprašanje Belgije.	. ,	.. _
Končna uredba novega belgijskega radia se ni izdelana, a se bliža vsekakor svoji zadovoljivi rešitvi.	(Po »Der Deutsche Rundlunk«.)
SLIKE SLIŠIŠ IN GLASOVE VIDIŠ.
Pri poskusili daljnogledanja pri nemški ]X>-šti s Telehorskim sistemom se je pokazalo, kako različen je bil zvočni učinek valov s slikami. Slišali je bilo visoko, čisto žvižganje, ali trepetajoče, blejajoče zvoke, ali trde udarce (pri izmenjavi slik).
Vpliv na glasove imajo konstrukcija plošče, barva in trdota slike, ostri kontrasti itd. Vajeno uho praktika z lahkoto razloči, kaj se prenaša: dali mirne slike, pisava ali filmske slike. Vsak torej lahko posluša, gledati pa je mogoče le s Te-lehor-aparatom.
Z istim aparatom pa se vidijo zvoki v posebnih znakih, ki so različni po dolžini vala, !>o obliki in moči vala. Ornamenti, ki pri tem nastajajo, so zelo zanimivi in značilni. (Po 1. F. P.) *
Radio postaje ne delajo dobičkov. Te dni je zagrebška Radio oddajna postaja objavila računski zaključek za leto 1928. Kljub največjemu šte-denju pri sporedih in režiji ter znatno večjemu številu naročnikov (10360) kot jih ima ljubljanska postaja izkazuje za preteklo leto 35.492.17 Din izgube (v letu 1927 je znašala izguba celo 214.257.56 Din, kapitala ima družba 500.000 Din. Jugoslovanski radio zaenkrat še ne »nese--.
Programi Hadio-LjubSjana s
Nedelja, 5. maja: 10.30 O sadjarstvu, ing. Skubic. — 11 Koncert komornega tria. Sodelujejo gg. koncertni mojster prof. Ivan Trost soločelist Gustav Miiller iu dirigent Niko Štritof: E. Naprav-nik: Trio, op. 02, št. 2, d-mol; AT.cgro con spirito; Scherzo, Vivace; Molto moderato, Elegija; Finale. Allegro con fuoco. A. Cirečaninov: Trio, op. 38; Allegro passionato; Lento assai; Finale. Allegro vivace. — 15 »Majnik pri nas«. Mladinska akademija I. razreda ljudske šole Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani: 1. Oja, solnček se že smehlja — (jeseni — pojo vse učenke; 2. Majnik je stopil doli na trato — deklamacija — J. Mozetič; 3. Škrjanček poje, žvrgoli — f>esem — jx>jo vse učenke; 4. Kako je bilo dne 1. majnika pri naši mali šolski veselici —• prijx)veduje Mija Pire; 5. Potovanje palčka Pik-ca ki išče ugrabljeno sestrico — igrica s p< (jem; 6. Deklamacije o 5 deklicah, ki jih v našem razredu ne jx>snemamo: a) Lena Tončka — Marinka Zde-šar; b) Zaspana Anica — Zdenka Ulčar; c) Razvajena Ružka — Majda Puhar; d) Izbirčna Zlatka — Verica Bricelj; e) Čenča Marina — Zlata Kotnik; 7. Tri pesmice, ki jih imamo zelo radi: Lisička, Pol-žek in Konjiček — pojo vse; 8. Vprašanje solnčecu (dvogovor), deklamujejo vse; 9. Sem solnček prosila, da mi da zlata --- dvogovor: Radica Medič in Justina Mozetič; 10 Majhna sem bila — pesmica — jx>jo vse učenke. — 16 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski; 16.30 Koncert tamburaškega zbora org. fin. kontrole iz Rakeka: 1. Vesela plesačica — uvodna koračnica; 2. Fr. Korčian: Lubuše — valček; 3. Straufi: Ankina polka; 4. Farkas: Svibanska ružica;
5.	Ripp: Kreola-tango; 6. Farkas: Ples potoljaka — jx>lka; 7. Herkules-valček; 8. O Katarina — one step; 9 Kolo-Zdačko; 10. Zak'jučna koračnica. — 20 Koncert Radio-orkestra; 21 Zborovski koncert Št. Peterskega cerkv. zbora: I. del: 1. Vavken Krasni majnik; 2. Vavken: Cvetke trga svetlo-bele; 3. Vodo-pivec: Že stoje oltarji majski; 4. Ang. Hribar: Pozdravljam te nebes kraljica; 5 A. Mav: Kako si nam draga. — II. del: 1 Ko jjomlad cvetoča pride; 2. Laharnar: Kadar mlado leto; 3. Ang. Hribar: Oj hišica očetova; 4. A. Foerster: Pevec; 5. Tome: Majeva. — 22 Poročila in časovna napoved.
Ponedeljek, 6. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio orkestra. — 18.30 češčina, g. Novak. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Vzroki za nastop raka, ga. dr Soss. — 20 Duetni večer, izvaja Radio orkester. 1. Carossio: Vrnitev 2. Čajkowsky: Žalostna pesem. 3. Pauder: Arija. 4. Borodin: V samostanu. 5. Meyer-Helmund: Spominjam se na te.
6.	Dvorak: Humoreska. 7. Gounod: Ave Maria. 8. Fleischmann: Nocturno. 9. Popp: Arija. 10. Morel: Norveška uspavanka. 11. Schubert: Pomladni upi. 12. Nessler: Trobentač, iz Sackinga. 13. Leoncavallo: Matinatta. 14. Ruska narodna: Burlaki. 15. Schafer: Gozdna pošta. Vmes poje kuplete g. Povhe. — 22 Poročila in časovna napoved.
Torek, 7. maja: 12.30 Reproducirana glasba.
—	13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio orkestra. — 18 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 18.30 Lepota trpljenja, dr. Franc Debevec. — 19 Nemščina, ga. dr. Piskemik. — 19.30 Naše sosedne države: Avstrija, prebivalstvo in gospodarske razmere, dr. Bohinec. — 20 Drama: »V dolini«. — 21 Koncert Radio orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Sprehod po Evropi.
Sreda, 8. maja: 12.30 Reproducirana glasba.
—	13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio orkestra. — 18 Otroški kotiček, pripoveduje gdč. Ven-cajz. — 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskemik. — 19 Srbohrvaščina, prof. Mazovec. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Genesius, drama, igrajo gojenci zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu; nato Radio orkester. — 22 Poročila in čas. napoved.
Četrtek, 9. maja: 10.30 O sadjarstvu, ing. Skubic. — 11 Koncert Radio kvarteta. (Dvorakova glasba I) — 15 Reproducirana glasba. — 15.30 Dela na domačem vrtu s posebnim ozirom na pridelovanje zelenjave, g. F. Kafol. — 16 Planinski spomini, prof. Mlakar. — 16.30 Koncert Radio orkestra. — 20 Plesna glasba, Jonny jazzband.
—	21 Pevski večer trnovskega cerkvenega zbora.
—	22 Poročila in časovna napoved.
NAJNOVEJŠA VELEPOMEMBNA IZNAJDBA
znamenitega fizika in tehnika inž. CIaudija Thenebroka
popolno loči visoko in nizko frekvenco in omogočuje čist UPORABLJENA SAMO
in jasen sprejem OČARUJOČE LEPOTE
PRI
-aparaf!!!
konc. radiotehn. del. inž. ML A KER, Ptuj, Vičava
Petek. 10. maja: 12.30 Reproducirana glasba.
—	13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio orkestra. — 18 Primerjajoče veroslovje, vseuč. prof. dr. Ehrlich. — 18.30 Gospodinjska ura, gdč. Krekova.
—	19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Zračni |>ro-met pri nas in drugod, dr. Stane Rape. — 20 Dvo-rakov večer II. Sodelujejo: ga. Osterc-Valjalova in ga. Medvedova. — 21 Radio orkester. — 22 Poročila in časovna napoved.
Drugi programi:
Nedelja, 5. maja Belgrad: 9 Prenos iz belgrajske saborne cerkve: Slovesna velikonočna služba božja — 12.10 Koncert godbe kraljeve garde: Srbske pesmi, plesi in koračnice — 17 Praznik v črnogorski vasi (narodne pestili, guslarji, otroški zbor, ženski zbori, solosjievi; dialogi in monologi itd.) — 20 Predav.: Naše freske — 20.30 Koncert pevskega zbora Gliu-ka (cerkvena glasba) — 21.40 Poročila — 21.55 Orkester srbskih ciganov — 23 . Djurdjevdanski ura-nak« — 1. Pomladno slavje. — Zagreb: 11.30 Vojaška godba — 16.30 Nogometna tekma Dunaj : Zagreb — 18.30 Potopis: Češka, Švica — 19 Klavirska glasba — 20.35 Koncert — 22 Plesna glasba.
—	Praga: 9 Štefanikova proslava — 10 Cerkvena glasba — 11 Koncert — 12 Koncert — 15.45 Prenos iz Lausane: Nogometne tekme Češkoslovaška : Švica — 16.45 Koncert godbe na pihala — 18.05 r. Pesnikova ljubezen v glasbi — 19 Orkester — 20 Zabavna ura — 21.15 »Ariadna na Naksu«, melodram z orkestrom — 22.20 Lahka glasba. — Stuttgart: 10.15 Cerkvena glasba — 11 Scheffelova proslava,
BOTRI!
Ne peljite birmanca v gostilno, ampak v prodajni oddelek Radio Ljubljana.
moški zbori Ln recitacije; nato promenadni koncert — 14 Za mladino — 15 Ljudske pesmi — 16 Zabavni koncert — 19.30 »Noč v Benetkah«, (Joh. Straufi) — 22.15 Lahka glasba. — Tulouse: 13.45 Koncert — 14.15 Vojaška godba —■ 21.30 Simfoničen koncert. — Bern: 20.45 Koncert — 21 Balade
—	21.20 Orkester. — Katowico: 10.15 Cerkvena glasba — 15.15 Koncert iz Varšave — 18.20 Literarna ura — 20.30 Koncert iz Poznanja. — Rim: 10 Cerkvena glasba — 13 Trio — 17 Koncert — 20.45 Mascagni: Lodoletta, opera. — Berlin: 8.55 Zvo-nenje — 11.30 Koncert godbe na pihala — 13.15 Šah — 15.30 Pravljice — 16.30 Zabavna glasba — 20 Poljudna orkestralna glasba — 21.30 Vesele po-pevčice, nato plesna glasba. — Dunaj: 10.20 Orgelski koncert — 11 Kaoncert dun. simf. orkestra: W. Kienzlove skladbe — 16 Orkestralna glasba — 18 Potopis: Po Kavkazu — 18.45 Godalni kvartet — 19.45 Nogometna tekma na Hohe Warte: Avstrija : Ogrska — 20 Berte: Muzika v maju, opereta; nato jazz. — Milan: 10.40 Cerkvena glasba — 16.45 Kvintet — 21 Prenos opere. — Budapest: 10 Cerkvena glasba — 12.10 Simfoničen orkestralen koncert — 16 Glasbena šola s glasbenimi primeri — 17.50 Pevski koncert — 19.30 Farkas: Notas Kapitauy, opereta — 22.30 Koncert ciganskega orkestra.
Ponedeljek, 6. maja. Belgrad: 12.10 Koncert slepih (otroški in moški zbor) — 17 Radio kvartet — 17.50 Jazz — 20.25 Vijolinski koncert — 21.45 Narodne pesmi s kitaro
—	22.20 Poročila — 22.30 Orkester srbskih ciganov.
—	Zagreb: 13.10 Plošče — 17.30 Lahka glasba — 20.35 Moderna komorna glasba — 22 Lidika glasba.
—	Praga: 11.15 Plošče — 12.80 Koncert — 16.30 Orkesteer in petje — 19.05 Zabavna glasba — 20 Kabaretni večer — 22.25 Plošče. — Stnttgart: 10.30 Plošče — 16.15 Orkester — 19.15 Glasbeno predavanje: Od J. Straussa do jazza — 20 G. Mahler: II. simfonija, c-mol — 2130 šludeutovske pesmi, nato koncert. — Toulouse: 13.45 Koncert — 21.30 Koncert. — Bern: 16 Koncert — 19 Knjige — 20 Sonate — 20.40 Orkester — 21 Kabaretna ura. — Katovicc: 12.10 Plošče — 16.20 Plošče — 17.55 Koncert — 20.30 Večerni koncert. — Rim: 13 Trio
—	17.30 Koncert — 20.45 Lahka glasba. — Berlin: 16 Zvezdnato nebo v maju. — 16.30 »Prijateljstvo in ljubezen-, žaloigra. 17 španska ura: proza in glasba. — 18.10 Zabavno kramljanje. — 20.30 Orkestralni koncert. — 21 Evropske narodne pesmi. — Dunaj: 11 kvartet Cerda. — 16 Kvartet Silving. — 20.05 Koncert dun. simfoničnega orkestra, nato jazz.
—	Miian: i 1.15 Plošče. — 12.20 Kvartet. — 1U.3C Otroško petje. — 20.30 Prenos operete. — 23 Jazz.
—	Budapest: 9.15 Plošče. — 12.05 Koncert. — 17.40 Petje s spermljevanjem ciganskega orkestra.
—	20 Filharmonični koncert. — 22.40 Koncert
M. K.:
Pomlad
Naš vrtec se prebudil jc iz dolgih zimskih sanj, poklical nas iz bajtice: »Na delo!« Šli smo vanj
Mladike povezali smo, gredice prerahljali in lo in ono še, nato vse skrbno posejali.
In kar čez noč, aj, kar čez noč prišel je zlati maj. Prelepi, mili vrtec nas ves v rožicah je zdaj.
\\fMO, M
Dobrosrčni striček
(Konec.)
»Nikdar in nikoli,« je vzkliknil striček. »Za vse na svetu bi ti ne hotel storiti zalega Potolažil si bom glad z redkvicami.« ■»
Krenil je h gredici, kjer so rasle redkvice in ročno izpulil eno iz zemlje.
»Ojoj!« je vzdihnila redkvica v njegovi roki in umrla.
Striček je iznenaden glasno zakričal in spustil redkvico na tla.
»Mar si bila tudi ti živa?« jo je vprašal
Na to vprašanje mu mrtva redkvica, seve, ni mogla več odgovoriti. Odgovorila pa .mu je ena izmed ostalih na gredi:
»Seveda smo žive. Kaj pa si mislil? A me vemo, tla moramo ob svojem času umreti. Saj zato nas sejejo, da zrastemo in služimo kot hra-nivo. Joj, kakšni požeruhi ste ljudje! Vse mora umreti, kar pride pod vaše roke, samo da trenutno zadosti nenasitnosti vaših želodcev. Krvo-ločnejših morilcev pač ni na svetu.«
»Nak, jaz nisem morilec in nočem biti!« je kakor k prisegi dvignil roko striček »Nikoli več ne bom položil svojih rok na vas Potolažil si bom glad z jagodami, če ni drugače.«
»Kakopak,« je zaničljivo dejala redkvica. »Umor mora biti. Mar misliš, bedak, da jagode ne žive, da rastejo in zorijo — mrtve?!
Striček je.pobegnil z vrta in v svoji samohii izbici milo zaplakal. Bil je prepričan, da mu je umreti od gladu, zakaj morilec ni hotel biti. Bil je pač neskončno blag in usmiljen, naš striček.
Ker smrt ni hotela priti takoj in je glad postajal čedalje oblastnejši, je sbiček stopil k polici in vzel z nje debelo, lepo dišeče jabolko.
»Tega si bom vendar lahko privoščil,« je menil.
Že je hotel hlastno ugrizniti vanj —- ko je jabolko zdajci globoko in bridko vzdihnilo:
»Ah, ah — zdelo se mi je, da bo tako! Že tedaj, ko so me utrgali z veje, se mi je zdelo . .. Ta zlobni človek me bo pohrustal in moje pečke —mojo ubogo deco — vrgel v pljuvalnik, namesto v zemljo. Nikoli ne bodo zrastle mladike iz njih . . Joj, joj, joj!^
Stričku je zdrknilo jabolko iz rok in se za-kotalilo po tleh ...
Nekaj časa je striček stal kakor ukovan na rnestu in strmel izgubljeno pred se. Potem je sunkoma dvignil glavo in pogledal na okno; rahel šum je prihajal od tam.
Bila je nuica. Prekanjeno so se ji svetile cči.
»No,« je vprašala, »kako se ti godi striček? Si dobil kaj za pod zob?«
»Nič,« je zategil nesrečni striček.
»Tako je, striček, vidiš, čc je človek preveč blag in usmiljen!« je rekla muca.
»S palico bi ti dal po grbi, pa sem preslab,« je odvrnil striček.
»Vem, je modro pokimala muca, »slab si, slab, ker si nečloveško lačen. Ti si največji bedak na svetu! čemu si po nepotrebnem beliš glavo? Živi, kakor le jo ustvaril Bog! Vzemi, kar je namenjeo zate, da ne pogineš od gladu! Miška po/ .>blje slanino, če jo dobi, inuca po-hrusta miško, če jo ulovi! Vsakemu svoje. Življenje je večen boj.«
Ze par trenutkov je buli! sestradani striček v modro muco, nato pa planil k duriin, jih tru-ščenia odprl in zakričal v kuhinjo:
»Nežika!... Nežika! .. hitro mi skuhaj obed! ... Strahovito sem lačen. Najprej mi po-strezi z redkvicami... potem s kosom sveže gnjati... potem mi prinesi pečeno piško... s salato, kakopak... in nato še zvrhano košarico jagod... Ali si me razumela? Brž, brž, brž!«
Striček se je oddahnil, kakor da mu je padla gora od srca. Pobral je jabolko in ga pohrustal, kakor bi trenil. Ogrizek je vrgel muci v gobček. Muca je kihnila, skočila z okna na prosto in odbrzela, kakor bi kdo kuril pod nio..
izrezovanje oblik
Izrezovanje je za vas, otroci, zelo dobra vaja, da postanejo prstki spretni. Seveda morate pri tem paziti, da se ne vrežete v prstek. Prosite mamico, da vam da škarjice s topimi konicami. Da morate pri striženju lepo mirno sedeti, se razume.
Izrezovanje jc kaj zabavna stvar in marsikatero urico sc lahko s tem zabavate; in še težko ni.
Pri izrezovanju narisanih podob morate
najprej prav natančno zgubati papir, kakor je naslikano; potem pa narišete risbo in sicer morate paziti na one dele risbe, ki sc morajo držati.
Kdor hoče izrezane oblike posebno lepe imeti, nai iih pobarva z hnrvniki.
Zelo lepe so ludi take proge, če so izrezane iz črnega papirja in prilepljene na barvasto gladko progo Take proge potem lahko pritrdite na police v vaših omarah.
Car je tilnik počesal,
se namrdnil in dejal:
Kar sem mislil, to sem sklenil,
strašno rad bi se oženil,
ti pa vedno isto šc:
nočem te in nočem te!«
»S sivcem se ne bom mužilaU
je Devica ponovila.
»Če pa bi sc pomladil,
bi pri priči me dobil!«
»Kje bi bile take sile,
ki bi mene prcrodilc?
Čudež samo Bog stori.«
Car-Devica govori:
»Če preveč, car, ne bojiš se,
o, lahko še pomladiš se!
Zjutraj, preden vzide žar,
daj povelje slugam, car,
naj postavijo tri kotle
in zakurijo naj potle
ogenj, da lepo vzgori,
in naliti daj vse tri:
kotel prvi — z mrzlo vodo,
krop v drugo daj posodo,
v zadnjo mleka kar vanj gre,
ki peneč se naj zavre!
Glej, čc hočeš se ženiti in mladenič spet lep bili, . ko odložiš, car obleko in v mleko se podaj, še se skopaj v vreli vodi a nazadnje — v mrzlo hodi, in jaz, očka, ti povem: lep mladenič boš potem!«
Car na lo nc odgovarja, ko pozove stremenarja.
»Kaj? — Na morje spet naj grem? Slušaj, car, kar li povem: Noge komaj, komaj vlečem — zdaj nikamor več, ti rečem!« ■> >Ne, Vanjuša,« reče car, zdaj mi gre za drugo stvar. Jutri, ko se bom napravil, kotle bom na dvor postavil, ogenj spodaj bom prižgal, potle v prvega bom dal, polno z vrhom mrzlo vodo, krop bom v drugo dal posodo, v zadnjo — mleka kar vanj gre, ki peneč se naj zavre. Ti poskus moraš prestati: jutri moraš sc skopali v teh velikih kotlih treh — v mrleku in v vodah obeh!« . — Glej, kaj blodi mu po glavi!« misli Ivan, carju pravi: »Pazi pač se le prašič, pura, gos in kakšen ptič! Jaz pa, glej, nisem prašiček, nisem pura, gos ne ptiček.
V	hladni vodi, to že prej,
v njej bi se že kopal, v njej, če pa jo boš dal zavreli, vanjo ne za nič na sveti! Dosti, car, si zvit že bil, Ivana ne boš dobil!« Car zatrese z brado: »Ali bomo s tabo barantali? Le počakaj,« je zavpil, >če tega ne boš storil, kar sem car sedaj ti ukazal, te drugače bom namazali Glavo svojo bog zgubil, vse kosti ti bom zdrobil! Ven, izgini, grda spaka!« Ivan gre in bridko plaka.
V	skedenj je nato bežal, kjer konjiček je ležal.
— Ivan, kaj se je zgodilo, da tako se jočeš milo?« je konjiček govoril.
Ali stari ženin bil sklenil zopet je nakane?« Ivan konja zdaj objame in ga je poljuboval. Oh, Konjič!« mu jc dejal, • Car žc mojo smrt zahteva, le pomisli, — kaj veleva! Kopljem naj se v kotlih treh — v mleku in še v vodah dveh: prvič — naj se v mrzli vodi drugič — pravi — v krop ti hodi, tretjič — v mleko, ki kipi.« Mu Konjič odgovori:
..Tn in čolc nravn drlo —
-- l- ---- r
mojo moč boš rabil cclo! Glej, takrat sem ti dejal, da bi pera nc pobral, a mc nisi, bratcc, slušal.
i
Meh ihJ&
/ /
WJQ1D WkS)
20 milijonov Kitajcev strada
Smešni ce
»Jaz sem pri najmanjši operaciji skrajno previden.«
>Jaz tudi. Honorar zahtevam vedno žt vnaprej.«
*
Mož: »Tvoj stroj za vsesavanje prahu pa res prihrani veliko truda in časa.« Žena: »Ali si tudi ti to opazil?« Mož: Seveda, sedaj saj vem, kje lahke najdem gumbe od ovratnika.«
O spopadiii med komunisti in policijo v Berlinu smo že obširno poročali. Kakor nam kaže slika, se je policija m je z vodnimi curki razganjala demonstrante. — Slika na desni: Policija zasleduje demonstrante,
Slikar je moral naslikati gospo, ki je bila znana, da ima prav majlma usta. Naslikal je usta še manjša, kot so bila v resnici in ko je pokazal soprog« omenjene gospe sliko, ga je vprašal:
»Kako Vam ugaja?«
»Dobro,« je dejal soprog, »ampak usta m prevelika.«
»Naslikal sem že itak manjša usta, kakoi so,c je odvrnil slikar, »lahko jih pa čisto iz, pustim.«
•
; Slišite,« je dejai sodnik potepuhu, »Vi gotovo pijete žgauje?«
»Ce bi hoteli biti tako ljubeznivi,« je od. govoril potepuh, :en kozarček bi ga' prav rad,«
Na Kitajskem, v devetih pokrajinah ob reki Hoan-Ho, umira od lakote čez 20 milijonov ljudi, med katerimi je okrog pol milijona katoličanov. Najhujše je na severu ob reki Hoan-Ho (Rumena reka) v 12 okrožjih Honana, kjer delujejo misijonarji iz Milana. Iz Saratsija (Shauri) poročajo, da mrtvecev sploh nc morejo pokopavati, ampak jih od-kladajo zunaj mesta psom in volkovom. Lakota jc tako strašna, da matere prodajajo svoje otroke. V štirih mesecih jc bilo prodanih v Suvnanu nekako čez 10C0 otrok.
Ravno tako je v Nanyangfuju (Honau), kjer jc ljudstvo obsojeno na trpljenje do prihodnje žetve. Vladne čete pa zabranjujejo izseljevanje v druge pokrajine.
V preko 20 cerkvenih teritorijih razsaja strahovita lakota. Čez 80% prebivalcev strada. Katoliške ustanove nudijo in oskrbujejo kolikor mogoče veliko število ljudi s potrebno hrano. Več škofov je zapustilo svoje vika-rijate, da so šli prosjačil in zbirat živež v druge pokrajine.
Kitajski katoličani v drugih pokrajinah pomagajo, kolikor je mogoče. Znani katoliški filantrop Loh Pa-hong je član šangajskega odbora za pomoč stradajočim. Veliko število katoliških misijonarjev vodi pomožno akcijo v sporazumu z mednarodnim odborom za pomoč stradajočim na Kitajskem, ki zbira darove predvsem v Združenih državah Severne Amerike.
Kitajska je sploh klasična dežela lakote. Od 1. 620. pa do 1643. je v Shanlungu pomrlo radi suše čez 16 milijonov in vsled poplav nad 8 milijonov ljudi. V isti provinciji je bila lakota 1. 1920.—1921. radi suše in 1. 1924. radi poplave, kar je povzročilo nad 100 milijonov funtov škode. L. 1928. pa je mrzla pomlad popolnoma uničila vso setev, sledila je še poplava, ki je opustošila vse tc pokrajine. Vse te nesreče pa je še povečala državljanska vojna in tolpe ropajočih banditov.
■North China Herald« žalostno zaključuje: »Lakota preti, da postane največji dogodek vsega leta.«	A. F.
mesto, kjer še nikdar nisem bil — vsaj v tem življenju ne — pa se mi je vendar zdelo, da sem nekoč že bil tam. Poznal sem ulice in ! sem čisto točno vedel, kod moram hoditi. Pri-i šel sem v neki muzej in sem takoj vedel — j čeprav še nisem bil nikdar tam — da sta v j četrti dvorani dve škntlji, v katerih je zlati denar i/. 18. stoletja. In res, ko sem prišel v dotično dvorano, sem videl, da se nisem motil. Taki mali doživljali so utrdili mojo vero v — selitev duš.«
Triumfalen pohod papeževega državnega tajnika kardinala Gasparrija v Monte Cassino ob priliki proslave 1400-letnice ustanovitve benediktinskega reda.
Ford in selitev duš
Eedn najbogatejših ljudi na svetu, kralj avtomobilov, Henrv Ford, je postal filozof. Posebno ga zadnji čas zanimajo duševni problemi in se je čisto poglobil vanje. Zdi se, da stoji Ford pod uplivom svojega starega prijatelja, slavnega izumitelja Edisona, čigar simpatije do spiritizma so znane. Ford je te dni javno pred svojimi prijatelji in znanci izjavil, da veruje v selitev duš- A7 nekem ameriškem časopisu je napisal, kako je prišel do te vere. V mladosti je bil Ford zelo nemiren in nestalen; radi tega je moral veliko pretrpeti in neprestano je doživljal razočaranja-Tedaj je slučajno naletel na knjigo Orlanda Smitha, v kateri je prvič bral o selitvi duš, indijski veri; to branje je nanj silno uplivalo. Takrat je bil Ford star 27 let. Ko je prebral omenjeno knjigo, se mu je povrnila življenska moč; naenkrat se je čutil dovolj močnega, da začne borlx> z življenjem. — Dokaze za to svojo vero,« piše Ford, »sem dobil na mnogih svojih potovanjih. Nekoč sem prišel v veliko
Koliko stanejo revolucije in vojne
Finančna uprava Mehike je sestavila se-' znam stroškov, ki jih je zahtevala mehiška revolucija. Skupni stroški revolucije znašajo blizu 800 milijonov dinarjev. — Iz neke pripombe nemškega maršala Moltkeja je razvidno, kako mala sredstva je leta 1891. označil za potrebna za uspešno vojno na dveh frontah in sicer proti Franciji iu Rusiji. V gosposki zbornici je Moltke izjavil, da bi bilo treba za prvih 14 dni po mobilizaciji okrog SCO milijonov mark. Če je Nemčija v stanu v omenjenem času spraviti skupaj to vsoto, i jo dejal McJltke, potem je uspeh nemškega orožja v bližnji vojni zagotovljen-': Namesto teh 800 milijonov, s katerim je hotel Moltke let i 1891. dobiti vojno proli Franciji in Rusiji, je vlada v seji nemškega državnega zbora 4. avgusta 1914 zahtevala pet milijard, nekaj tednov pozneje pa zopet enako vsoto v obliki prvega vojnega posojila.
Pustolovec v amilormi hapefmm
V Pragi je povzročila gromno senzacijo aretacija nekega štabnega kapetana, ki se je v uniformi, okrašeni z mnogimi odlikovanji, sprehajal v spremstvu dveh dam. Aretirani, 32letni Karci Roman Kvncl, je znan pustolovec, ki ga je policija žc dolgo iskala. Naročil je na obroke mnogo knjig, dragocenosti, gramofone itd., plačal pa seveda n nič. Tudi kot zdravnik je Kyncl nastopal. Končno se je izdajal za odvetnika. Pri arctaciji se je Kyncl branil. Dejal je, da njegova oficirska čast ne dopušča, da bi svojo sabljo izročil navadnemu policistu. Skliceval se je tuni na svoja odlikovanja. Seveda mu to ni nič pomagalo. Peljali so ga na policijo in tam zaslišali. Izjavil je, da ni bil nikdar vojak, še manj pa čast-
nik. Je navaden agent za srečke. Uniformo je zato oblekel, da bi si pridobil vstop v družbo. Pri hišni preiskavi so našli cel kup opomi-njevalnih pisem reznih praških tvrdk. Nekatere tvrdke so že vložile kazenske ovadbe. Kyncl trdi, da jc večji del svojih dolgov že plačal in da ima najboljšo voljo poravnati tudi ostale dolgove. Goljufati ni nameraval. Pri-iskava pa je dognala, da je naročene predmete takoj prodal, denar pa zapravil.
samokresa ustrelil ženo v stanovanju, ki se nahaja nad garažo. Komisar je šel v stano vanje in tam res našel Crentlerjevo žene mrtvo, pa tudi sabljo, o kateri je Creutlei govoril. Ta krvava zakonska drama je bila posledica nesrečne ženitve- Creutler je vzel za ženo dekle, ki je bila silno jezična in prepirljiva, pa tudi obnašala se ni tako, kakor se spodobi za zakonsko ženo. Creutlerja so seveda zaprli:
Šestkratna morilka
Ali smem ubiti svojo ženo?
Te dni se je v Slrassbourgu odigrala za-kouska drama pod nenavadnimi okoliščinami. Okrog polnoči je zazvonil telefon v uradu policijskega komisarja. Klical ga je nočni čuvaj neke avtomobilske garaže Jean Creutler. Po- i licijski komisar je čul na telefonu naslednje originalno vprašanje: /Gospod komisar, moja žena mi grozi, da me bo s sabljo zaklala. Ali jo smem ubiti?« Komisar je dobro poznal Jeana Creutlerja in njegovo ženo, ker je že večkrat moral posredovati, ko sta se prepirala. Zato je Jeanu rekel, če ui morda znorel. Ukazal mu je, naj bo miren, gre iz stanovanja j in počaka, dokler ne pride policijski agent, ki bo pomiril bojevito ženo. S tem je bil končan telefonski pogovor. Par minut pozneje je zopet zapel telefonski zvonec. Zopet se je | javil Creutler. Topot je komisarju mirno spo- j ročil, cla je že ubil ženo in da je sedaj na raz- I polago policiji. Komisar je hitel do garaže iu tam našel ubijalca, ki je mirno čakal. Pred par minutami je z dvema streloma iz
Nov aparat za gledanje v daljavo in sprejemanje živih slik.
Zgodovinski papežev grad v Avignonu, o katerem poročajo francoski listi, da ga namerava I ranrija
podariti papežu Piju XI.
Berlinski policijski predsednik Karel Zorgiebel, ki
je pri zadnjih nemirih ostro nastopil proti komunistom. Dunajskega policij, predsednika Schobra socialni demokrati radi njegovega skrajno taktnega nastopanja ob znanih dunajskih nemirih pred dvema letoma še danes psujejo z morilcem, o Zorgieblu pa molče, ker je — socialni demokrat.
Na Bavarskem so blizu Augsburga zaprli 50 letno posestnico Ano Lutzenberger, ker je osumljena, da je izvršila celo vrsto umorov in morilnih poizkusov. Decembra 1928 je umrl njen oče, šest tednov nato pa njena mati, ne da bi bila prej kaj bolna. Po smrti staršev je Lulzenbergerjeva s svojimi štirimi nedoletnimi otroci podedovala posestvo in 350.000 dinarjev gotovine. O Veliki noči so nenadoma umrli vsi štirje otroci, baje za črevesno boleznijo, nakar se je Lutzenberger-jeva sama poskusila usmrtiti. Ker je bil pri sodniji stavljen predlog, da pride pod kura-telo, in se je bala, da bo za kuratorja imenovan neki Schrott, pri katerem je opravljala mala hišna dela, je hotela njega in njegovo štiričlansko družino zastrupiti; natresla jim jo urzenik v mleko. Sedaj so izkopali trupi-0 njenega cčeta, matere in štirih olrok, ter ugotovili, da so bili vsi zastrupljeni.
Hiše m pesesiva
(Poroča dr. Ivan Cvrne, Gospodarska pisarna' v Ljubljani, Miklošičeva cesta (i.)
Cene hišam in nepremičninam se sploh spreminjajo v posameznih okrajih mesta po času in razmerah. Hiša, za kuiero upa dobiti lastnik toliko, kot si je izračuna! po donosu in stavbeni vrednosti, ob prodaji pokaže manko /.a precej odstotkov pod njegovo kalkulacijo, vsled česar njegovi računi težko kedaj soglašajo. Bistveni faktor pravilne cenitve posestev in nepremičnin sploh, so dejanske razmere; vpoštevanje istih v vseh slučajih nam je pa mogoče ie tedaj, če pazimo na izvršene prodaje ter imamo pred očmi dosežene cene.
Ker so poročila o izvršenih prodajah iz navedenega vidika koristna, a tudi za širšo javnost zelo zanimiva, sem se odloči), da bodeni vsak teden enkrat v >SIovencu< objavi i«I. podatke- o izvršenih prodajah ter pričneir. n temi poročili danes. Prodaje so uvrščene časovno tur prinašam najprvo kupčije, ki so bile izvršene v drugi .polovici 1028, nato pa bom prešel na tekoče leto.' Kratke pripombe, bodo pojasnjevale gibanje cen stavbišč v Ljubljani, kakor tudi v okolici.
Prodajalka: Ivanka Petrič, kupca: France in Marija Živec, predmet: od zemlj. I. vi. štev. 22 k. o., Trnovsko predmestje, del pare. 201/1 travnik (nova pare.) 201/5 za Din 44.000 maj 1928.
Prodajalko: Med! ih: . ■.,>:■. u t ■ • >.: Pavel Sušnik, predmet: pare. 65/6, Kapucinsko predm. 109, 835 m2 za Din 29.225 — junija 1923.
Prod.: Nedl. Hubert Thauzer. kup.: Silvester Kranjec, predmet: pare 63/0 Kapucinsko predmestje štev. 109, 800 m- za Din 32.000, julija «1228.
Prod.: Stavbna družba d. d., kup.: Ana Kos, predmet: od vi. štev. 77 k. o., Gradiško predm. del pare. 48/20 Din 85, za Din 92.225, julija 1928.
Prod.: Elizabeta Zaje, roj. Treo, Karotina Treo, Josipina Mazovec, roj. Treo ter nedol. Karol, Simon. Marjan, Aleš in Gregor Kregar, kup.: Marjana Stresen, predmet: vi. štev. 337 k. o. Trnovsko predm. pare. 418/1, 418/2 travnika za Din 30.000, avgust 1928.
Prod.: Josipina Pukelstein, Štefanija Lo-kar, kup.: Kreditni zavod za trgovino iu industrijo, predmet: od pos. vi. štev. 122 k o. Sv. Petra pred mesije I. del, pare. 369/1 za Din 125.000, avgusta 1928.
Prod.: Jerica Vrhovee, kup.: Peter in Amalija Starin, predmet: od vi. štev. 674 k. o. Spodnja Šiška, pare. 211/3, 1. i. hiša z dvoriščem in vrtom zn Din 150 000, september 1928
Prod.: Stavbna družba d. d., kup.: Ana Kos, predmet: od pos. v), štev. 77 k. o. Gradiško predm. del pare. 48 20 stavb, prostor 205 m-' po Din 85. za Din 17.425, september 1928.
Prod.: Janko in Evald Popovie, kup.: Stanko Kocijan, predmet; od vi. št. 2022 Trnovsko prerini, pare. 138/11 za Din 12.226, septembra 1928.
Prod.: Janko in Evald Popovič, kup.: Pavel Kocijan, predmet; od vi. št. 2022 Trnovsko predm. pare. 188/9 in 13,S 10 za Din 22.356. september 1928.
Novesmdsha borza
Kakor smo svoječasno že poročali, je znašal lani 2^.69$ vag. žitaric, nadalje 2691 yag. mlinskih proizvodov in 620.5 vag. Ostalih proizvodov, skupi*] 25iO09.5 vag. (1927 14.218 vag.). Skupna vrednost prometa je znašala 554.8 (232.5) milj. Din. Največ prometa je bilo v pšenici: 8874.5 vag (1927 27.02.50 vag.) in v koruzi 12.037 vag. (1927 8980 vagonov).
Borzno razsodišče je lani obravnavalo tožb za 0 (1927 14.3) milj. Din, od katerih .je bila najvišja zn 1.2 (0.7) milj. Din.Zlasti je občutno nazadovanje poslovanja borznega razsodišča od 1926 sem, ko je bilo tožb za 27.0, 1925 pa celo za 29.95 milj. dinarjev.
Borza je lani za svojo zgradbo dobila pri Drž. hip. banki 1.2 milj. Din posojila, s katerim je konvertirala starejši dolg. Njeni dohodki so znašali lani 1.3 (1.46) milj. Din, zlasti občutno je nazadoval dohodek od razsodišča (od 0.655 na 0.465 milj. Din). Izguba v letu 1928 znaša 0.175 (0.164) milj. Din. V nepremičnine je investiranih 4.4 (4.4) milj. Din, v inventar pa (i.3 (0.2) .milj. Din. Pri glavnici 2.6 (2.8) znašajo upniki 2.4 (2.3) milijonov dinarjev.
Borza je štela lani 293 članov (1927 318), od tega 132 (129) članov iz Novega Sada.
Depresija na tržaški borzi
Trst, 3. maja 1929.
April je prinesel pravo aprilsko vreme na tržaško borzo. Po vojni golovo ni borza doživela še lako kritičnih trenutkov. V aprilu se ,je pokazal učinek insolventnosti Brunnettjevega koncema. — Optimistično poročilo, ki je izkazovalo 50 milijonov prebitka pri Brunnerjevih podjetjih, ni nič izdalo. Sindikat italijanskih bank je izvršil še drugo oceno, angleške banke zopet svojo; te ocene se ne krijejo z Bruimerjevimi. Brunner je zavlekel za seboj vso tržaško industrijo, ki jo kontrolira Co-sulich in še bančni zavod Banca Coniniereinle Triestina. Menda na mig od zgoraj so upravitelji preskrbeli 20 milijonov lir banki z vplačilom novega delniškega kapitala, da se ne zruši glavni steber tržaškega gospodarstva. V dnevih med 22. in 25. aprilom je bila nervoznost tržaških borznih agentov nn višku. Tečaji so šli naglo navzdol. Delnico Brunner je vega podjetja Siemat, ki so kotirale prve «lni aprila 12!), so zdrknile na 50, delnice Co-sulicheve paroplovne družbe so šle od 127 na 104, Finančna Cosulicli od 110 na 85. Cosulicheve ladjedelnice od 100 na 78. Cosulichev Stabilimento Tecnico od 269 na 231; Banca Commercialo Triestina od 534 na 480. Tudi zavarovalnice so pričele silrto popuščati. Generali od 5330 na 5070, Itiuni-one od 2315 na 2190. Proti koncu meseca jo napetost popustila, viharju je sledila tišina, a nič več. Razen zavarovalnic, ki so po objavi bilanc nekaj pridobile, ni zaznamovati nikake tendence navzgor. Siemat je padla celo na 40, medlem ko je položaj Cosuliihevih delnic nestalen. Borza živi v pričakovanju in se skuša prilagoditi novemu položaju. | Tržaški tisk kliče na pomoč italijanski kapital in ! vlado, ker da gre za Trst kot skrajno italijansko j postojanko proti srednji Evropi, Baikanu in bi i ž- j njemu Vzhodu. Med vzroke propadanja Trsta na- i števajo listi' zgubo pri izmenjavi denarja, zgubo : pri avstrijskih vojnih in zasebnih posojilih, zgubo ; radi propasti avstro - ogrskih papirjev, skrčenje prometa v tržaški Inki. Te zgubo baje dosežejo dve milijardi in pol predvojnih lir. Končno je pa tržaška industrija veliko trpela radi stabilizacije, ker se je morala zadolžiti, dn krije zgornje zgubo, v času deflnrlje, medtem ko mora dane« vračati dolgove z dragim denarjem.
VOLITEV 1'REDSKDNIKTVA ZVKZL INDI STRIJt EV.
Dne 2. maja l. 1. se jc vršila plenarna seja odbora Zveze industrijcev. Svoje mesto v odboru sta iz nujnih osebnih razlogov odložila gospoda Ivan Avsenek iu Fran,; VVoschnagg. Odbor uvažuje navedene razloge in kooptira gospoda Janko ,lo-vann, upravnega svetnika Kranjske industrijske družbe in gospoda dr. Fran \Vindischerja* predsednika Upravnega sveta tvornice za dušik d. <1. Ruše. Nato se vrši volitev predsedništvri. Predsednikom so izvoli gosj>od Drngotin Hribar, podpredsednikom pa gospoda Janko Jovan in Avgust Pra-protnik. Za člane načetstva se nadalje izvolijo gospodje: Fren Bonaf, Anton Krejči, Josip Lenarčič, Jean B. Pollak, ing. Anton Rudež. Rihar.l Skubee, dr. Kari baron Boni, Peter Kozina, dr. Milan Vidmafi
v kratkem začeti z zatiranjem sadnih škodljivcev, prosimo, da bi nam priredila Kmetijska družba kaj kmalu še tečaj o škropljenju sadnega drevja, pozneje pa šo zlasti tečaj o pineiranju. Udeleženec.
Vinarski kongres in občni »bor Vinarskega društva za Slovenijo, ki je bil določen in že tudi v časopisju objavljen za 11., 12. iu 13. maja \ Krškem, so preloži na 25., 26. in 27. maja, ker ima svoj letni občni zbor 12. maja Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo na Bledu. Razpored je isti, kakor je bil. objavljen iu sicer prvi dan, 25. maja ob 2(1. (8.) uri zvečer seja glavnega odbora in delegatov, drugi dan, 26. maja ob 10.' uri otvoritev kongresa z aktualnimi referati v bodočem trenem sortimentu Slovenije in s predvajanjem filma o zatiranju bolezni in škodljivcev vinske lite, popoldan ob 15. (3.) uri občni zbor z običajnim dnevnim redom. Referatom in predvajanjem filma lahko prisostvujejo ludi nečlani. Tretji dan, 27. maja se vrši poučni izlet na Bizeljsko. Radi prenočišča v Krškem iu izleta na Bizeljsko sprejema prijave, kakor tudi kavcijo za naročene avtomobile 30 Din do 2(1. maja društveni blagajnik gospod Albin Dular, oblastni uradnik v Mariboru. Brez pravočasne prijave društvo ne bo skrbelo uiti za prenočišče niti za vozila.
Knietsk« posojilnica Ijnbl.i. okolice, r z. z n. 2. v Ljubljani je imela 2. I. m. svoj 49. redni občni zbor. I/, poročila ravnateljstva tega najstarejšega slovenskega zavoda v Ljubljani, posnemamo sledeče: Upiavno premoženje se je v preteklem poslovnem letu zvišajo na 179.570.140.54 Din Hranilne vloge so se dvignile na 171.893.172.24 Din. ter so priraslle v primeri « prejšn ieletnim sianjem za okroglo 20- milj. Din. Ker se je povpraševanje po kreditih v preteklem letu silno stopnjevalo, zlasti radi kulantne obrestne mere, ki jo nudi zavod
v zaščito domačega trna. so posojila do.....da -b
Sklepu lela 150.542.797.23 Din. Povišek posojil proti prejšnjeletncmu stanju vsebuje predvsem le kratkoročne, sezonske kredite. Rezervni zakladi so se dvignili na častno svoto 7,352.330.75 Din. čisti dobiček Izkazu ie jio strogo izvršenih odpisih 509.929.23 Din. Občni zbor je' votirnl poleir raznih dir-vih znatnih vsot za narodne dobrodelne namene tudi 50.000 Din za Univerzitetni sklad v Ljubljani. Število deležnikov se je zvišalo na 5110.
Sadjarski (efaji Kmetijske družbe. Kmetijski družbi je treba priznati, da kaže v resnici razumevanje za interese svojih članov. Tako je priredila v sredo dne 1 t nl popoldanski tečaj /.a obrezovanje špalirjev- in pritlikavega sadnega drevja. — Družbiii- tajnik g. Knfot je na vrtu nekega člana razložil bistvena vprašanja, ki jih mora poznati vsak umen sadjar, in številnim udeležencem praktično pokazal, kako ie treba drevje obrezovati, ter povedal; Zakaj ga je treba tako obrezovati 0 1 lake praktične učne ure ima vsak posestnik vrta v kratkem času neprimerno več koristi, nego od dolgotrajnega študiranin raznih knjig, zlasti še ker je vsakdo lahko vpraševal, kolikor ga je bilo volja, in je dajal g. vod|a tečaja na vsa vprašanja nad vse ljubeznivo stroliovnjaške odgovoie. ponazorjene takoj tudi s'škarjami ali nožem. Zahvaljujemo se Kmri.ijski družbi za njeno skrb, g. tajniku Kafolu pa še posebej za njegov trm! in strokovn.inškn izvajanja. Obenem prosdmo, da bi se laki tečaji vršili še večkrat v raznih delih mesta. Ker bo treba
Dokumenti za orarinjente blaga. Iz gospodarskih krogov se čujejO opetovano pritožbe radi jio-stopka železniške uprave odnosno cariusko-želez-niških posrednikov pri carinjenju blaga. V večini primerov pa so stranke sume krive nastalih ne-pri.lik in škod. Da preprečLo v bodoče slične eepvilike in škode. izdal komercijaltii oddelek Generalne direkcije >'.s/;>viti!: .ek vnie važno okrožnico. na katero ojioztiri e,u> \ e interesente. - Ta okrožnica se glasi: 1 ' n 1 ."•. "<edn"rodne železniške konvencije predvi•, ima železnica med potjo vršiti vse formalni!.'; ;, jih predpisujejo i arinske in druge oblasti v1. .1. carinjenja, kontrole in pregleda blaga. Da bi mogla železnica zadostiti temu predpisu, določa člen 13. navedene konvencije, da je pošiljatelj obvezan, da priklopi tovornemu listu vse dokumente, ki so potrebni za izvršitev formalnosti pri carinjenju blaga. Pa istem členu je odpoSiljalelj odgovoren za vse posledice, ki bi nastalo radi pomanjkanja ali nepopolnosti odnosno nepravilnosti potrebnih dokumentov. Med omenjene listine spadajo tudi spričevala o izvoru, nn podlagi katerih se blago carini po minimalnih stavkih carinske tarife. V nekolikih primerih se je dogodilo, da so bile pošiljatve blaga vsled pomanjkanja izvornih izpričeval carinjene po maksimalni carinski tarifi, proti čemur so se transpor-tanti pritožili. Take pritožbe so stvarno neutemeljene, ker je carinjenje po maksimalni tarifi posledica neizpolnitve predpisov po členu 13. mednarodne železniške kouveu :ie. Železnica nima nikake zakonite podlage, da bi v primeru pomanjkanja izvornih izpričeval obveščala od pošil jatel ja, prav posebno pa nobene obveznosii za obveščanje prejemnika, ki tako dolgo ni vstopil v prevozno pogodbo, dokler ni izkupil tovornega li-la, ter za Pa ; takega zavlačevanja carinjenja računa eventu-elno stojnino za vagone. V takih primerih bi lahko transportanti brez nadaljnjega ugovarjali plačanju sto.jnine in se sklicevali baš na člen 13 § 2 in člen 15 S t mednarodne železniške konvencije. Zbornica za TOl opozarja interesente, da v vseh
primerih, kadar v tovornem listu ne j»redpišejk) posebnih odredb glede posredovanja pri carinjenju jx)Mtljatve, zahtevajo od svojih dobaviteljev, Ua priložijo tovurnemu listu v«e dokumente, ki so » pravilno carinjenje dotiihe blagovne pošiljatve potrebni.
Razstava perutnine in kuncev. Z ozirom na omejen prostor in določeno število kletk, ki so namenjen* za razstavo iWutmue m kuncev o j»riliki letošnjega velesejm«, ki se vrši od 30. maja do 9. junija I. k, se poživljajo vsi oni rejci, ki se žele razstave udeležiti, da to čimprej store. Razstavni pogoji so bili objavljeni v 7. številki Kmetovalca: iu li so: 1. Perutnino je poslati najkesneje do srede, 29. maja do opoldne na razstavo, ker traja ista le do 3, juniju, kunce je pa jirinesti do torka, dne 4. junija opoldne. Razstava kuncev traja do 9. junija. 2. Perutnina se razstavi v skupinah (1 petelin, 2 kokoši); Klicno ludi race, pure iu gosi; golobi po parih; kunce pa ali posamezno ali pa z družino. Pri perutnini so izjemno dovoljene ludi večje skupine. 3. Vsak r:\zstuvljalee kokoši naj pošlje v poučne svrhe tudi po pet jajc od istih živali. 4. Kmetijska družba in velesejmska uprava ne jamčita za morebitni pogin živali pri prevozu ali na razstavišču, če ga nista sami zakrivili. 5. Vse razstavne živali se lahko na razstavi prodajo (10% izkupička gre v korist perutninarskega odseka). Stroški za razstavo (dovoz in odvoz, gre na račun razstavljalca). Pošiljke je označiti kot razstavno blago na Velesejmsko u pravo, vsled česar je dovoljena polovična voznina. (i. Vsak razstavljal«: plača od kletke po 5 Din za prehrano živali. Za večje skupine se določi poseben znesek. 7. Kdor se hoče razstave udeležiti, naj se čimprej javi pri Kmetijski družbi da mu dopošlje prijavne pole. Na prijavnih polah je zabeležili ludi starost živali. Prijave za razstavo se sprejemajo najkasneje do 9. maja t. 1. — Odbor perutninarsko-kuneerejske razstave.
Velika mizarska razstava bo prirejena v okvirju !c!o"njegi velesejlna v Ljubljani od 30. maja do 9. junija. Ugled in sloves naše domače mizarske industrije in obrti je že itak velik. Razstavljeni iz,-delki bodo pričali, da je res na višku. Res, čudimo se, da se še najde naših ljudi, ki hodijo v inozemstvo po pretirano drago pohištvo. Razstava, ki bo pravi pohištveni sojeni, bo obsegala vse nljanse od najfinejšega modernega pohištva pa do pripro-ste spalnice. Razstavi veliko število samih prvovrstnih in solidnih mizarskih tvrdk l.-j se v vsem zamorejo kosati z inozemstvom.
Sosrci
DKNAR
4. maja 1929.
Prvimi promet je bil ta leden pra\ zllateir, znašal je 17.81 milj. Din napram 18.57, 14.49, 17.66 in 15.69 milj. Din v prejšnjih lednih. Največ je bilo la teden zaključenih deviz.: London, Newyork in Praga Tečaji so izkazovali nazadujočo tendenco, zlasti proti koncu tedna.
V prvih 4 nies. t. I. se jo devizni i>romet ljublj, , borze razvijal sledeče (v milj. Din):
Sredm devtani ftecan n» Uubl». boral od 23. 5V. do 9. V. 192,9.
Dne	| Berlin	Curih	Piirini	London	Ne\vyork |	Pariz	Praga	Trsi j
29.	1348.—	1095.9'	7 V 9. <3	276.17	—.—	— .—	168.50	1 298.?5 t
30.	I34K.75	1055.90	'/9.'. 18	'76.15	—.—	___	168.50	—.— !
	1348.75 ■	11095.90	798.J0 .	-7.11	fO.^S	—.—	168.45	—.—
2.	C-4S.50	109." .It'	79^.18	27e.i 3	66.77	222.23	IftMo	297.9U
J.	—.—	11 95.90	798.90	— .—		—.—	I68.i3	1 — !
januar februar marec april
1929
89.0
60.1
62.5
74.6
1928 72.8 60.2 72.8 73.2
SJsafeBOTsSssB SrgsH?5!fc2 knjige, Strace, mape, nsžeze, SjzrEsair4e, «sciisji?a2a2 kallžJss, Ssloh^ sesske i. t d.
FtoriaBsfea e/.ss
Knjigoveznica in crialnica irguusklh knjig.
Krajevni šolski odber v Narapljah, srez Pitij, razpisuje oddajo vseh del za
nadzidavo prvega nadstropja pri šoli v Narapljali.
Tozadevna javna zmanjševalna dražba sc bo vršila dne 20. meja 1929 ob 2 popoldne,
Načrti, proračun in pogoji so na vpogled vsak dan v Soli.
Krajevni šolski odbor Narapije, dne 29. aprila 1929.
Cerkveno konkurenčni odbor Sv. BoISenk na Kogu pri Središču ob Dravi razpisuje v svrho zunanjega popravila župnijske cerkve in popravila pri župnišču
zidarska in kleparska dela
Ponudbe naj sc predlagajo osebno do dr.c 15, maja 1929 v pisarni župngea urada Sv. Bol-tenk na Kogu. Delo se mora pričeli najpozneje s 1. junijem 1929.
Načelnik: Jože Breznik.
najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri Zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega 1» Igračni vozički v zalogi. Več zndmk šivalnih strojev najnovejših modelov, doli in pneumatika. Ceniki liranko. Prodaja na obroke. „TrilJUna" F. 5$. L-, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4.
Mi®
Lepota — zdravjel
Oboje potrebuje prave noge, toda samo z zdravstveno zanesljivimi sredstvi, kot Feller-:eva Elsa-poniada za obrat ter zašCito kože ittidi proti solnčnim pegam), nadalje Elsa-omada za rast Ins. 2 lončka za vnaprej p<>-Maiiih 40 Din. Fellerjcva Elsa mila zdravja in lepote, vsebujejo dobro delujoče sestavine
i vrst: lilijiiio, rutnenjakovo, glicerinovo,
oraksovo, kai.ranovo ter milo za britje) Od !• teh ua poizkus 5 komadov po izbiri za vname! noslanih 52 Din. Hnstnvi T.KK AHNAH FELLER. STlIBlCA DONJA, Elsairg 131 Hrvatska. 7.» izmivanje glavo Elsa Shamrioou
3 Din 30 p.
Dne 6. maja otvoriva gosiilno »Pri Bitencu« na Toškem čelu. Postregla bova gostom in izletnilcom z dobrimi mrzlimi in toplimi jedili in z dobro pijačo. Za obilen poset se priporočata
Anton in Frančiška Božič, Tosko čelo.
Bujne lase, krasne brke!
Mnogo tisoč dam in gospodov se ima zahvaliti za bujno rast las zdravniško priporočenemu »Tilo« flui-du za moč las. »Tito" odstrani prhajin preprečuje izpadanje las, predčasno osivelost, kohkost in cepitev las, poživi in osveži lasišče ter povzroči naglo, obilno in bujno rast las, da po kratki dobi dosežejo dvojno dolžino. »Moja Irizura je bila že po Štirikratni porabi Našega »Tilo« fluida za moč las trikrat bolj bujna«, piše gospa Ti. Cena 16 Din, 3 steklenice 34 Din, 6 sieklenie 55 Din. Dr. Nikol Kcmeny Košlce, poštni predal 12/L. 6 CSR.
Skupne je znašal v prvih 4 mes. I. L devizni promet 286.2 milj. Din napram 279 milj. Din v prvih 4 mes. pret. leta.
Curih. Belgrad 9.12625, Berlin 123, Budimpešta 90.45, Bukarešt 3.08. Dunaj 72.92, London 25.UL Madrid 74.25, Nevvvurk 520.15, Pariz 20.29, Pr«H 15.37, Sofija 3.75, Trst 27.20, Varšava 58.20.
Dinar notira na Dunaju'(deviza) 12.51125.
VREDNOSTNI PAPIR|I
Dunaj Don. sav. jadr. 81.60, Wiener Bank-j verein 22.45, Bodencredil 1(10.30, ('redit anst. 54.5, i Escompteges, 21.25, Union 25.25, Aussiger Cliemi j sebe 274.75. Alp.ine 43, Trboveljska 57.65. Levkam | 7.45, Rima Murany 114.E0.
Žilo
Živahnost kupčevanja, ki jo je v glavnem po-! vzročil začetkom tedna majski termin, se je na ; našem domačem žitnem trgu rudi pravoslavnih velikonočnih praznikov polegla. .Vovosadska borza i ne jiosluje. Valovanje ceno za pšenico na svetovnih žitnih tržiščih, ki vkljub prehodnim učvrstitvam ; vedno bolj tendira navzdol, je pri nas ostalo brez odmeva, ker so cene ves čas dokaj stalne. Izvoza ni nobenega in domači konzuin. ki je brez dvoma mnogo jačji kot v normalnih letih, vendarle ni sposoben absorbirali vseh razpoložljivih količin. Ponudba iz- prve roke je pri vsem tem dovolj oine. jena, ker se v lom času kmetovalci posvečajo delu j na polju radi sejanja koruze, radi pn ludi z.adržu-| jejo zaloge stare psi niče, dokler nova pšenica odločno ne kaže ita dobro setev. Terminska kupci-j ja se razvija v zelo malem obsegu ler so pri nar cene za novo blago približno iste kakor zu proinpt-' no staro pšenico, dočim so notacije na inozemskih, i zla,sli na ameriških tržiščih, z.a terminsko blago ' znatno višje kot za promplno. Zn koruzo je jio-ložaj nadalje slab. PerFektuirauje kupčij je radi | slabe kvalitete blaga močno otežkočeno, ker so blago lta poti rado pokvari. Tu li ta okolnost zadržuje kupce iz pasivnih krajev od nakupovanja koruze, zlasti ker je ludi cena tega predmeta liepri-■ meruo visoka. Le v Jugoslaviji iu na Ogrskem io | cena koruze višja od cene pšenice, kar pa s slabo ; lanskoletno žetvijo nikakor ni dovoijno ulemelje-' no. Za oves in ječmen je položaj enako slab in | vkljub znatnemu nazadovanju cene se oiia proiz-. voda zele zanemarjata. — Na trgu pšenienih mlev-skili izdelkov iti beležiti nikake izpromembe. Kon-! zrnu je normalen in Cene s,| ostale popolnoma ne-izpremenjene.
Budimpešta Tendenca oslabljena. P"enlca: maj 24.70—24.68, zaklj. 24,7.1-24.72, oktober 2G.1C do 26.20, zaklj. 20.18—20.19, marec 28.15—28.21. Zaklj. 28.21 28.22. Rž: maj 21.60—21.70, zaključek 21.68—21.70. oktober 2Ii.22 23.27, zaklj 23.26 do 23.27. marec 24.90-25. /aklj. 21.98 25. Koruza maj 26.50—26.45, zaklj. 26.46--26.47, julij 27.10 do 27.12, zaklj. 27.10-27.12,
Jajca
Konzerviranje blaga je v polnem leku ter ie vsled lega povpraševanje iz inozemstva za štajersko blago, katero pride predvsem vsled dobre, kakovosti r.i hladilnico v poštev. zelo živahno. Iz te«;' razloga so izvozničarji nakupne cene malo zvišali in se iiiikunujo danes po 975 Din. Blago namenjeno za Anglijo mora biti od 21. aprila t. 1. dalji opremljeno z žigom izvozne države. — Sv. Jurij ob j. ž., dne 3. maja 1929.
Vsaj dinar
za Slovensko SHačb
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1 50Din. Najmanjši, znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Zapgtase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na^ pismena vprašanja odgovarjamo le.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.2328.
Gospodinja
srednjih let, skrbna, znaž-na, varčna, spretna kuharica išče mesto v žup-nišče. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4709.
Prodajalka
dobra moč, želi preme-niti clužbo, lahko takoj ali pozneje kamorkoli. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 4759.
Trgovski pomočnik
kavcije zmožen — želim premeniti mesto kot poslovodja podružnico ali inkasant. Ponudbe pod šifro »Dobra moč« 4807 na upravo »Slovenca«.
Dekle
z dežele, izučena šivilja, išče primerne službe v kuhinji. Prosti čas bi šivala. Nastop s 1. junijem. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4861.
Vrtnar
oženjen, srednjih let, želi stalne službe z večletnim spričevalom. Prevzame ludi mesto hišnika. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4877.
Šivilja
za krpanje perila, gre na dom za 10 Din dnevno in zajutrk. Ponudbe upravi »Slovenca-, pod »Šivilja«.
Kupim hišo
/. vrtom na Gorenjskem v bližini Kranja ali Lesec. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Resen kupec« št. 4530.
Hlode
hrastove, od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga. V Scagnetti, Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom.
Postrežnica
išče delo za cel dan ali pol dne pri manjši družini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Postrežnica«.	,
Kontoristinja
z večletno prakso, želi nameščenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod Pisarniška moč.
Prodajalka
v trgovini z mešanim blagom, želi premeniti službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Poštena in pridna« štev. 4659.
Deklica
stara 15 let, katera 'ma veselje do trgovine, bi se rada izučila v trgovini z mešanim blagom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro Marljiva«.
Prodajalka
pridna in poštena, išče mesta v trgovini z mešanim blagom Pomagala bi tudi cvent. pri gospodinjstvu. — Ponudbe na upravo pod šifro Poštena.
Trgovski pomočnik
mlad, vojaščine prost, vešč trgovine z mešanim blagom, z znaniem slovenskega, nemškega in srbohrvaškega jezika, želi premeniti službo. Nastop; lahko takoj. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca . v Mariboru pod značko »Vesten«.
Kontoristinja
z večletno odvetniško in trgov, prakso, neumorna delavka, vešča vsakršnega dela, zmožna slovenskega in nemškega jezika, urna strojepiska, nujno želi mesta za 1. junij. Sprejme tudi parurno delo ali kako drugo primer, mesto. Prijazne ponudbe se prosijo pod »Pošten kruh« na upravo »Slovenca« v Mariboru.
Zastopnike in potnike
v vseh večjih krajih Slovenije — išče za vsakovrstna zavarovanja
Herceg - Bosna
splošno zav. družba, podružnica Ljubljana, Šelen-burgova ulica št. 7.
Pletilje!
Iščeta se dve izurjeni pletilji za avtomat, stroje na Gorenjskem. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. - Naslov v upravi Slov. pod št. 4642.
Posredovalce
zanesljive pri nakupovanju drv, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Provizija«.
Išče se dekle
za vsa hišna dela od 25 do 35 let. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4714.
Mlajši gospod
popolnoma vešč angleščine, išče službe kot pisarniški praktikant, tolmač ali portir. Ponudbe pod »Angleščina« upravi.
Trgov, pomočnica
začetnica, 18 let stara, zmožna slovenščine in italijanščine, brez stari-šev, posebno dobro iz-vežbana v manufakturi, išče nameščenja v trgovini z mešanim blagom. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod Pridna in poštena« št. 4892.
Gozdar
t. držav, izpitom, 40 let star, oženjen, v praksi izurjen, išče službe gozdarja ali oskrbnika manjšega posestva. - Ponudbe pod »Zanesljiv« št. 4831 na upravo »Slovenca«.
Pridno kmet. dekle
staro 16 let, išče mesta k otrokom, obenem bi bila pomoč gospodinji. -Nastop takoj ali pozneje. Naslov se izve v upravi •Slovenca« pod št. 4857.
Mizarski delovodja
samski, dober organizator in kalkulant, želi premeniti mesto event. pristopi kot družabnik S pčir tisoč Din gotovine, - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Delovodja«.
Čevljarski pomočnik
se sprejme takoj za fi-nejša dela, stalno mesto, hrana in stanovanje v hiii. - Travnik Franc, Trebnje.
Zastopnike
akviziterje za Ljubljano in Gorenjsko, išče večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Stalen zaslužek, -Ponudbe poslati na poštni predal št. 169.
Vajence
za mizarsko obrt sprejme Ivan Šemrl, mizar, Mesarska št. 4, Ljubljana.
Vozniki in zidarji
se sprejmejo takoj za daljšo dobo. - Naslov: Miroslav Zupan, stavbenik, Vošnjakova ulica 6.
Priden hlapec
h goveji živini, trezen, vešč nekoliko nemškega jezika, se sprejme takoj. - Oskrbnlštvo Loka pri Zidanem mostu.
Jermenarski ?n sedlarski pomočnik
starejši, se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4856.
Pridno dekle
ki razume dobro mešč, kuho in opravlja vsa domača dela (poleg postrež-kinje), se sprejme takoj ali pozneje k trem osebam. Plača dobra. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4869.
Mizarskega vajenca
sprejme Ivan Kuhar, Vižmarje št. 69, Št, Vid nad Ljubljano.
Šivilja
spretna, izvežbana v damski konfekciji ter da je dobra računarica in bi imela veselje za prodajanje, se sprejme. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poštenost« št. 4891.
Natakarica
čedna in poštena, zmožna nekoliko nemščine, se išče za kavarno v letoviškem kraju. Naslov v upravi Slov. pod št. 4886.
Kupimo
Automobil
t .i: A -—r*.»
tj ali i stu^tMi	"^ —
na stanje), kupimo takoj. Ponudbe pod šifro »Auto« i upravo »Slove nca«.
Domače miši
žive, kupimo po 3 Din komad. Prinesti jih je v Državni veterinarski bakteriološki zavod, Ljubljana (Šentpeterska vojašnica), Lipičeva ul. št. 2/1.
Valvasor
kupim: Heft 3, Lieferung 6, strani 33—80. Oddam: nekaj nadštevilnih sno-pičev, - Prodam: V. del (Karndten). — Naslov v upravi Slov. pod št. 4734.
Morskih prašičkov
dolgodlakih, angorske rase, se kupi nekoliko komadov. - Cenj. ponudbe pismeno na Buttlar, Pi-šece pri Brežicah o. S.
Malih kokoši
(Zwerghennen), se kupi nekaj komadov. - Pismene ponudbe na Buttlar, Pišece pri Brežicah o. S.
Otroški voziček
dobro ohranjen, kupim. -Ponudbe na upravo Slovenca pod »Športni«.
Seno
sladko, dobro suho, večja količina, sc proda. Litija, gospa Roblelt.
Čebelarji!
Prodam 9 kraničev čebel. Cena po dogovoru. Alojzij Janežič, Polica, pošta Višnja gora.
Les
Pod ugodnimi pogoji se za takoj odda posekanje 60C0 mr' bukovega in čez 200 m:l smrekovega lesa. Dovoz na kolodvor ugoden. Interesenti z razpoložljivim kapitalom okrog 400.000 Din naj takoj stavijo ponudbe pod »Takoj 1929« št. 4839 upravi Slovenca. - Prevzame se tudi vse delo proti polovični soudeležbi na dobičku, ako se kapital zasigura
Kratek klavir
in vijolino prodam - Poljanska cesta 3, L nadslr.
Stavb, parcela
1000 m2, v bližini sv. Jožefa, naprodaj. Naslov v upravi Slov. pod št. 4855.
Halo!
Kdo namerava otvoriti trgovino z meš. blagom? Prodam skoro novo opravo po ižredno nizki ceni, poleg tega pa še nekaj blaga 5% pod fakturno ceno - Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »SAMO DOBRO BLAGO«.
Težak tovorni voz
žel. konstrukcije (kolesa) za cca. 4000 kg, z diro na zaporno koluto (Reib-scheibe) naprodaj. Voz je v dobrem stanju, posebno prikladen za špediterja. - Ogleda se v Ko-linski tovarni v Ljubljani.
Klavir
v zelo dobrem stanju, po nizki ceni, radi preselitve, naprodaj. Vpraša se pri č. g. Martin Goro-granc, kaplan, Trbovlje II.
Žensko kolo
naprodaj. - Kvas, Ravni-karieva ulica 5.
Štedilnik
(Tischherd), železni, se proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4893.
Trgovsko hišo
z nekaj zemlje v prometnem kraju, kupim. Ponudbe upravi Slov. v Mariboru pod: Voeljana.
Gepelj
v dobrem stanju, kupim. Lesjak, Sv. Križ, Rogaška Slatina.
Kupim parcelo
v okolici Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca;-pod štev. 4820.
Lesna industrija
rabi večjo množino jelkovih kolobarjev. Ponudbe na Mangart«. Poštni preda! 43, Ljubljana,
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistioria perja, Zagreb. Ilica 82.
Voz parizar
močan, se proda. Stob št. 14, Domžale.
Gramofon
z 20 ploščami, prodam za 900 Din. - Naslov v upravi Slov. pod št. 4506.
Fotografični aparat
13X18, s 120 komadi pritiklin, sc proda ali zamenja za Radio-aparat. -Naslov in seznam v upr. »Slovenca« pod št. 4775.
Marmornato ploščo
(St. Ana) 127X66, prodam za nizko ceno. — Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod št. 4736.
Opalograph
zelo poceni prodam ali zamenjam za pisalni stroj. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4735.
Oleandri
lepi, veliki, s posodo (8 komadov), so naprodaj. Poizve se: Prisojna ul. 6,
Smrekov gozd
za sekanje, tik kolodvora, naprodaj. Istotam se proda popolnoma nov brek. - Naslov v upravi pod št. 4812.
Motorno kolo
4 cil. F. N. 500 cm", z 2 prestavama in startarjem, alum. bati; voženo po generalni popravi komaj 300 do 400 km, prodam radi nadštevila po ugodni ceni. G. Kordon, Gor. Logatec.
Zidno opeko
staro, proda Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
Pri nervozf In živčnih boleznih (letuje „PI.Ai*iINKA" zdravilni £oj
neposredno na izvir bolezni s tein, da po-nmoHij" obr-o obnovo tkivu. Ma ta način spre imejo živci ver hrane iri mrtvilo ivcev se odstrani. ,, PLAN INK A." zdravilni
pomaga izlof-ujočim or£>inom kreni kri, srce in celotni organizem ler povzroči, da živci zopet pr.tv lno delujejo.
Zahtevajte v lekarnah samo pravi „PLA-IMINKA" a-.dravilni čaj, ki se no pro-<lnja odprlo, temveč samo v plombiranih paketih po Din 21)'- /. napisom proizvajalca:
Lekarna Mft. L. BAHOVEC
LJUBLJANA, Kongresni trg
Zaradi odpotovanja
se ugodno proda delež dobro idoče parne žage in razvite lesne industrije v industrijskem kraju Slovenije. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Delež 56.000« št. 4827.
Fino oblekco
za 9 letnega fantka prodam. - Pražakova ul. 15, hišnik.
Moško kolo
malo rabljeno, model Puch, se ugodno proda. Holzapflova ulica 19, za Leoniščem, Ljubljana.
Pletilni stroj 8/60
naprodaj. — Istotam se sprejme tudi vsakovrstno delo na dom. - Naslov v upravi Slov. pod št. 4860.
Ugodno se proda:
1 biljard, omara za led, umivalnik, acetilen aparat, postelja, hrastova -nova in nova miza za vmešenje kruha (mentr-ga). — Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod štev. 4885.
Stavbeno parcelo
lepo, 2000 m-', ob Dunajski cesti na Brinju vis-a-vis hiše Pokojninskega zavoda, proda Ivan Dob-nikar, Stožicc št. 101.
Klavir
skoraj nov, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4890.
Stanovanje
3 sob in vseh pritiklin — išče trgovec za avgust. Ponudbe na upravo pod »Avgust«.
Dve sobi
se oddasta takoj. Poizvedbe pri kamnoseku Vodnik, Kolodvorska 34.
Stanovanje
lepo, solnčno, 2—4 sobe, balkon, kuhinja in priti-kline, oddam snažni in mirni stranki. Poizve se iz prijaznosti: Cerkvena ulica 25, Trnovo.
Prodam travnik
v bližini ceste, 2 uri od Ljubljane, - Ponudbe na upravo pod »Travnik«.
Avto
1 tonski, v zelo dobrem stanju, pripraven za trgovce ali obrtnike, se
Proda za 10.000 Din. — oizve se v upravi Slovenca pod št. 4864.
Kozolec
z 10 štanti, kamenitnim podstavkom in s slamo krit, v Št. Vidu nad Ljubljano pri št, 29 — proda Franc Traven, 1 acen.
Več stavbnih parcel
lepih, v Dravljah, prodam. - M. Švajgar, Drav-lje 74 pri Ljubljani.
Manjša stanovanja
oddam za 1. junij. Prednost imajo stranke brez otrok. Zaščitenih se ne sprejme. - Vprašanja na poštni predal 169.
Prazno sobo
z uporabo štedilnika, blizu tobačne tovarne, oddam za 150 Din mesečno. Ponudbe na upravo lista pod »Predplačilo«.
Soba
s štedilnikom - se odda solidnemu gospodu. Ogleda se vsak dan od 18 naprej. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4889.
Na stanovanje
vzamem gospodično. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 4853.
Iščem stanovanje
z eno ali dvema sobama in kuhinjo, blizu cerkve, za november, Naslov v upravi Slov. pod št. 4837,
Oddam stanovanje
parketirano, s kopalnico, stranki brez otrok, periferija šentpeterski okraj, s 1. junijem. Ponudbe na upravo pod »1. junij«.
Sobo s kuhinjo
išče boljša gospodična. -Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 13.
Sobo
prazno ali meblovano, s posebnim vhodom, išče solidna gospodična. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »99«.
Stanovanje
2 ali 3 sobe, išče krščanska družina odraslih oseb za avgust. Ponudbe pod »Avgust« štev. 4688 na upravo.
Stanovanje
štiri sobe za sedaj ali pozneje, sc išče za štiri odrasle osebe. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Mirno stanovanje«.
Opremljeno sobo
lepo, parketirano, z elektriko, takoj oddam v Rožni dolini X/8 (Pod-rožnik).
Posestva
Posestvo
z 2 hišama, sadnim vrtom in 6 njivami, se ugodno proda v večjem trgu na Gorenjskem. Cena 120.000 Din. — Več se poizve: Spodnja Šiška, Jernejeva ulica 24, III. nadstropje.
Realitetna pisarna
Ljubljana, Kongresni trg št. 4. Prodaja razna posestva, trgovske hiše, gostilne, žage, zemljišča in vile v Ljubljani, na Bledu, v Mariboru in na deželi. Sprejem ze oddajo stanovanj za hišne posestnike brezplačno. Prevzema posredovanje za prodajo kmečkih posestev
Nadrobna razprodaja graščinske posesti
Glede graščinske posesti na Fužinah pri Ljubljani se sprejemajo prijave interesentov, ki žele kupiti posamezne stavbne parcele, njive, travnike, gozde, in sicer najkasneje do 10. maja t. 1. — Natančneje se poizve v pisarni dr. Kuharja Andreja v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 3.
Letoviščarji, pozor!
V lepem gorskem kraju ob bistrem potoku - se proda posestvo, sesto-ječe iz hiše, zemljišča in cirka 14 johov gozda z vsemi srenjskimi pravicami, za 60.000 Din. — Ponudbe na upravo Slovenca pod »Sv. Križ nad Jesenicami«.
Enonadstrop, stavbo
s 300 m" površine, v industrijske in trgov, svrhe, oddam za 1. junij v bližini glavnega kolodvora. Event. za daljšo dobo. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4766.
Hiša
z vrtom in sadovnjakom ter gospodarskim poslopjem v Šoštanju, 2 minuti od kolodvora, 3 min. od farne cerkve, 5 min. od mestne cerkve, 4 km od konališča Topolšica, na lepem solnčnem kraju, se proda. Pripravna je tudi za upokojence, koje veseli vrt in sadovnjak. Cena približno 125.000 dinarjev. Vprašanja na: Josip M a z e j , občinski tajnik, Šoštanj.
Posestvo
10 oralov, pol ure od Maribora — je po jako ugodni ceni naprodaj. -Ponudbe na upravo Slov. v Mariboru pod »Lepo posestvo«.
Lepo posestvo
v prijaznem kraju Gorenjske, obstoječe iz zidane hiše, z opeko krite,
12 oralov dobre zemlje, trije gozdovi, pašnik, vse v ravnini, takoj ob hiši, se zaradi družinskih razmer veliko pod ceno proda. Fvent. se zamenja za maniše posestvo ali samo hišo, pripravno za trgovino ali gostilno. — Ponudbe upravi > Slov < pod Lepo posestvo«.
Mlin
se proda na prometnem kraju, na stalni vodi, tik ceste, lep bukov gozd, dve njivi in vinograd. V mlinu je vse v najboljšem stanju. Proda se zaradi preselitve za ugodno ceno. Kupec lahko nastopi takoj. Studence pri Radečah, Zid. most.
jm
realitetna pisarna SV. PETRA CESTA 18
PRODA:
Hišo z delavnico, blizu Tabora, trisobno moderno stanov., kopalnica, velika manzard. soba, klet, lepa delavnica, velik vrt, 165.000 Din.
Hišo, Zelena jama, novo, dvosobno stanovanje, vrt, 55.000 Din.
Hišo, blizu dol. kolod., novo, štiri stanovanja, % orala zemlje, mes. donos 1800 Din, 200.000 Din. -Proda se tudi z manj zemlje za nižjo ceno.
Hišo, Rožna dolina, novo, tristanov., vrt, donos poleg lastnega stanovanja, 1500 Din mesečno.
Hišo, novejšo, moderno, Poljanski okraj, eno-nadstropno, štiri trisobna stanovanja, krasen vrt, 450.000 Din.
Hišo, enonadstr., 9 stanovanj, Moste, vrt, 150 tisoč dinarjev.
Vilo, periferija Ljubljane, 10 sob, gospodar, poslopje, en oral zemlje (stavbišče), 450.000 Din.
Hišo s trgovino, pri Krškem, enonadstr., spodaj trgovina. 1 soba, kuhinja, zgoraj trisob. stanovanje, dvorišče, gosp. poslopje, 180.000 Din. -Dolga okoli 100.000 Din.
Stavbišče, proti Rožni dolini, krasna lega, vodovod in elektr. napeljava, 800 m- po 35 Din!
Dve stavbišči - po 600 m5, Tabor, po 95 Din.
Pozor, mlekarne!
Zaradi opustitve mlekarne se vrši prostovoljna dražba vsega mlekarskega inventarja v nedeljo dne 5. maja ob 2 popoldne na Veliki Loki, Dolenjsko. - Franc Papež, mlekarna, Vel. Loka 46.
DRAŽBA LOVA
občine Dolenji Logatec
sc bo vršila dne 22. maja 1929 ob 8 v uradu sre-skerfa poglavarja v Logatcu. Pogoji so tamkaj na vpogled med uradnimi urami.
OBČINSKI URAD DOL. LOGATEC.
Špecijalna delavnica
za previjanje in popravljanje električnih motorjev. F. Perčinlič, elektro-melianik, Gosposvetska št. 16 (restavracija pri »Levu«).
Fotografski atelje
novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše sv-"_>! e naprave. Foto Meyer, Maribor. Gosposka 39.
Zimnice
modroce, posteljne mreže želez oostelie (zložljive) otomane divane in druge tapetniške izdelke dobile naiceneie pri RUDOLFU RADOVANU tapetnikn Krekov trfl St 7 I pole c Mestnega doma).
Vsakovrstno
knpnfp
po naivišiih cenah.
CERNE. luvelir. Ljubljana
VVollova ulica št. 3.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje foto-gral Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv Petra cesta 25
Samo v gostilni na MESTNEM TRGU
POD SKALCO
se toči pristno rudeče vino čez ulico
po 10.- Din
ter mnogo drugih pristnih vin. Abonenti, izborna hrana! Celodnevno 12 Din.
Velika razprodaja!
Radi prodaje hiše prodam vse blago, kakor: Klobuke, čepice, srajce, perilo, ovratnike in man-šete, dežnike, nogavice, naramnice, slamnike itd., telovadne potreščine, kakor: majce, hlače in telovadne čevlje od 25 do 35 Din. Vse po brezkon-kurenčni ceni! - Prodaja se, dokler traja zaloga. Trgovcem z dežele pri večjem odjemu znaten popust. - Ne zamudite ugodne prilike! Trgovina »Pri Amerikancu«, Ljubljana, Stari trg št. 10.
Izjava
Ker sem oldevetan, da nisem oženjen in da žj-vim v divjem zakonu s svojo soprogo Julijo, izjavljam na tem mestu, da to ni res, marveč gola laž. Opozarjam tem potom vsakogar, ki bi širil lažnjive vesti, da bom proti njemu uporabil sod. postopek, da tako preprečim taka dejanja neresničnih in lažnjivih vesti. - Nikola RADOČAJ car. uradnik - Ljubljana, Soteska 6.
Radio - aparat
popolnoma nov, 6 cevni, najnovejšega sestava, z elektronko in zaščiteno mrežico, sposob. za vsake vrste zvočnik — se ugodno proda. Kdor hoče imeti res izvrsten in enostaven radio, naj se obrne za naslov na Slovenca pod št. 4632.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-
goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih. s pričetkom vsakega prvega.
Tihi družabnik (-ca)
s 100.000 Din se spr ; ie v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe upravi Slov. pod št. 4667. Anonimno ne odgovai,.
Kot družabnik
želim pristopiti z manj. šim kapitalom k vpeljani trgovini mešanega bla-ga, - Ponudbe nod šifro »Samski« št. 4758.
Dobičkanos. podjetje
išče posojilo 20.000 Din za krajšo dobo pod dobrimi pogoji ali sodelovanjem. - Ponudbe pod »Dobiček« št. 4818 na upravo »Slovenca«.
Prireditve
Kam pa danes?
Na Laverco na gasilsko veselico. Tam se bo dobila uubra kapljica, pečeno jagnje, turška kava in druge jestvine. Vljudno vabi odbor.
Kovačnica!
Mlau kovaški mojster iščem v najem kovačnico. — Ponudbe pod »Trezen mojster« štev. 4706 na upravo lista.
Sejmarji!
Raznovrst. piškote, gladke in okrašene, dobite v medičariji B. Grah, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 11, dvorišče.
Vse vrste moko
iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba.
Pljuča!
Pljučne bolezni ozdravi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina.
Gumi nogom
najceneje pri tvrdk i
fl.Jicsednih, Ljuliijann,
ŠefenbnrfioHa ulica sto s
Mreže za postelje in ograje
v vsaki velikosti in množini. Za postelje po zahtevi tudi iz ognjeno pocinkane žice 09 dobite najceneje pri tvornici žičnih pletenin. — Jože Bernard, Jesenice-Fužine.
Ajdova moka
po 5 Din lini zdrob iz argentinske
koruze, po 4.30 Din fina moka št. 0 iz banaške pšenice, po 4.30 Din. Razpošilja od 25 kg naprej: Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko.
Kupite
.Bazler* kremo
s patent odpiračem. Sestavite številke do 24 zadenete različna darila. Darila se delijo vsakih 8 dni. Do-kažite 1000 praznih škatljic in številke do 25 zadenete Ford-auto.
JCrompir
prvovrsten, beli, za seme in prehrano, dobite po 175 Din za 100 kg pri
FRAN POGAČNIKU Ljubljana, Dunajska c. 36.
Če želite nakupiti poceni in sveže
ipecer. blago
kupujte v trgovini
SIRNIK, Tacen št. 75
Konkurenčne cene. - Pri večji dobavi dostava na dom.
Bencin motor Gnojnični voz Stiskalnico za seno Tovorni avto Dtro na vzmeteh Pletilni stroj Železne blagajne Kopirne preše
(Plinski avtomat)
Slamo Vreče
Razne steklenice Sidra (Anker)
proda FRANC STUPICA,
železnina v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1.
Prodajalce za šveusK.. posnemalnike
iščemo
Prodajamo na 12 mesečne obroke Tehna družba
Ljubljana, Mestni trg 25
Alfonz Breznik
Ljubl jana, Mest ni trg Vsakdo takoj igra najlepše slovenske in nemške komade in šlagerje.ki so v največji izbiri na razpolago
V Mariboru
je najugodnejši nabavni vir galanterije, drobnarij, pletenin, kravat, nogavic, otroč. čevljev in sandal, vrvi, motvoza, papirja itd. — na debelo in na drobno pri Drago Rosina, Vctrinjska ulica 26.
Vinotoč
Šmidinger, Maribor, Kr-čevina 37, prehod nad Ratzendvorom.
Zagreb, Jur]e< sk>57
priporoča najboljše tamburice, par. llture, strun«, šole In vse potrebšiina it vsa glasbila
Odlikovan na pariikl Ceniki franko. razstavi
Varstvena znamka V zalogi v lekarnah in drogerijah ali naravnost iz tovarno in glavne zaloge M. Hrnjau, le-it^rnnr, Sisak.
Krasne tlakove
ograje, stopnice, cevi — nudi Cementarna Gostin-čar, Št. Jakob ob Savi.
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj-preciznejc Franc Wolfing, urar, Gosposvetska c. 12,
Koruzo m ftrmo
oddaja najceneje veletrgovina žita In moke
A. ¥©LW, Mubliana
Kes! leva cesla St. 24.
^ Specialni zai/od za
"I vgiašeuanle TIf rter popravila
ijlosovirjev in harmonijev! Postrežba strokovna! Cene nizkel
G. JURASEK
Ljubljana, Wolfova ul. 12
od 1. V. t. 1. Ključavničarska ulica št.3
Vrtne klopi m mize
izdelujejo Strojne tovarne in livarne d. d. v Kjubljanf. Dunajska cesta 35
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 32, Ljubljana.
Najboljši in najekonomičnejši
HEHIR0P10I0RJ1
iz znanih čeških tovarn
šhoflovi zavodi v Plzn u
se nahajajo v velikosti % do 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na
Selentour^ov® ulica i. — fei&on <£960
Zahvala
Za vse tolažilne izraze sožalja, ki so nam bili sporočeni povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta in svaka, gospoda
Frana Fabiana
izrekamo svojo najtoplejšo zalivalo. Zlasti se iskreno zahvaljujemo čč. duhovščini, si. prostovoljnemu gasilnemu društvu, vsem darovalcem krasnih vencev, številnim prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so spremili dragega nam pokojnika na njegovi poslednji poti ter sploh vsem, ki so se kakorkoli potrudili, da nas tolažijo v naši tugi in nam lajšajo našo bolest.
V L j u b I j i n i , dne 4. maja 1929.
Žalujoči ostali.
Svila za obleke;
fouland vzorč., Sir. 90 cm m	Din	78.—	69.-
c repe de ohine, vzorč., šir.			
100 cm »	»	128.-	92.-
c rope de ehine, vzorč., naj-			
težja kvaliteta	»	148.—	138.-
•repe georgette, vzorčast.,			
100 cm šir. »	»	158.-	148.-
crepe do ohine z borduro,			
šir. 130 otn »	»	225—	186.-
crepe geoirgefcte z borduro,			
šir. 130 om »	»		195.-
pralna svila črtasta, šir.			
80 om »	»		39.-
pralna svila vtzorčasta, sir.			
80 cm »	»	68—	59.-
surova svila. šir. 90 oni »	»		39.-
!	ipaške rute svileno	Din	58.—	42.- |
h	i>ašk; šali svileni	»	78.—	49- 1
d.	nogavice svileno	»	19.—	16.-
d.	nogavice sivi lene flor	>	19.—	17,-
d.	rokavice glace	»		59.-
Za gospode priporočamo:
srajce vzoroaste iz najboljšega fretrča
z 2 ovratnikoma saimo Din	68.-
saimoveanioe, čista svila,
za poletje	»	25.-
Klobuki v modnih barvah >	75,.
Oglejte si kvaliteto blaga!
Zahtevajte vzorce! Pošiljamo po pošti.
REKIAMAv-SLOVEMCU
. naiuspeincise'^^ , ^ - ■^coiivrc
mmm
Fotografske
potrebščine
vsakovrstne aparate, na obroke, pouk zastonj. — Fotografsko specijalno podjetje Meyer. Mari bor, Gosposka 39.
Solidna postrežba!	Zahtevajte ponudbe!
Zvonarna in Livarna Št. Vid nad Ljubljano
Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvovrstne brono-vine v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se izredno po lepem čistem in močno do-nečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpolago.
Pozor! Sanatorij
za gg. upokojene duhovnike in čč. sestre usmi-ljenke, se zelo ceno pri-redi, če kupite krasno hišo s 15 sobami, krasnim parkom; ce treba, tudi travnik in njive na razpolago. Hiša v malem trgu na Gorenjskem, na lepi legi, pri vodi, blizu cerkve. Natančna pojasnila da L. Rebolj, Kranj.
Kovinolivarna
Železolivarna
Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu i7 litega železa, bakra, fosforne in strojne kompozicije, rudeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lile ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje, vagonete, peči, š*e-dilnike, spominske plošče telovadno orodje, auto-ir.obile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajamčeni kvaliteti.
Solnčično in bučno
OLJE
pristno, čisto, domače delo, v vsaki množini po zmerni ceni proda in razpošilja, in sicer v 00-sodah od 5 kg naprej. -
Domača oljarna IVAN RIBIČ & SIN,
Cezanjovci, p. Ljutomer.
Valjčni mlin
pošta Radomlje,
nudi
svoje priznano najboljše
pšenične izdelke
ki so vsled njih kakovosti tudi najcenejši, po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike in vzorce!
Štiri izurjene
mizarske pomočnike
sprejme takoj Jakob Š k r b i n c , splošno mizarstvo, Vižmarje.
Posteljo
čedno, zložljivo, z modrocem, kupim. Naslov v upravi pod »Španbet« št. 4894.
Oglašujte 1
5LCVENCI
j
Konkurenčne ccne!
Hitra in točna oostrežba!
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palii ^ Popravila točno in solidno
Nekaj dobrih
se sprejme takoj v stalno delo pod streho za celo sezijo proti dobri plači. Prednost imajo zidarji, vajeni pri uzidavah parnih kotlov in dela s .samotnim materijalom. Zglasijo naj se v obratni pisarni tovarne
REMEC & CO., DUPLICA PRI KAMNIKU
inZeniershi in stavbni biro ING. TGPNAGO
otoi. autorizlrani in/enler
Načrti za vse visoke in talne zgradbe. — Detajlni proračuni. — Žclezobeton. — Gradbena nadzorstva. — Cenitve, zlasti za zavarovanja.
LJUBLJANA, Poljanska cesla 12
DALMATINSKI
la Por ti and cement svetovne zna m ke
ŠALOMA (TO UR)
dobavimo v juta in papirnatih vrečah promptno iz naše tovarne manjše količine pa iz našega ljubljanskega skladišča poleg špedicije Ranzinger
„SPLST"
d. d. za cement Portland Masarykova cesta 23.
napornemu delu, najsi bodo v pisarni, delavnici ali na polju !o potrebno tudi razvedrilo in najboljše uzvedrilo jo godba z dobrimi instrumenti. 1'rcdno -i nabavile kateri godbeui instrument, pišito dopisni-ci veletrgovini Stermccki in zahtevaj!,■ zaslon i iiovi veliki ilustrovani cenik, v ka-terom najdete sloduče cene in še druge: Vinilna / etule.-ii ;;lj Din, flni-jša 515 »in, mandolina 160. -20, 40(1 Din, kitar« 270. .120 Din, citic 440 Din. t.-iin-iiurli-1 180. 250, :iOil Din, harmonike 350, 470 , 550, 840 Di-i, gramofon .155, 575 In 8S11 Din. Vsi instrumenti -i> naiboljši- kvalitete, importirani direktno iz najboljših svetovniii tovarn in l-a.ii velikanskega .-kupnega nakana cene veliko nižje kakor drugod. Naročil.- ^e danes ilustrovani cenik z vo<5 l iso slikami. Kar ne ugaja sc zamenja ali vrno denar. - Veletrgovina U. STEKME« KI, CELJE, štev. 18. Slov.
• ^vjssK-safsm
JI^JI
^Spectruim" d. d. n 1. atoDisio, »ubsKij n Hrstic
tvomica ugtedai in brušenega stekla lifubljana VII
se nahaja od i. novembra Celovška cesta 81. — Telefon 2343.
Zagreb, Osiiek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, porlalno steklo, mašinsko steklo 5—t mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah kakor tudi brušene prozorne šipe izbočene plošče, vsteklevanje « med Fina, navadna ogledala.
Cenj. občiustvu in naročnikom vljudno naznanjam, tla sem preselil svojo Uipeinlšlto delavnico iz .Sv. Petra nasipa 45 v
Florijansko ulico 23.
Priporočam se za nadaljno naklonjenost
Anton Kolesa
tapetnik in dekorater
Najvarnejše in najboljše naložite deuar pri
o • •
v Celju
Registrovani zadrugi z neomejeno
zavezo v Celju,--v lastni hiši,
Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije)
Stanje hranilnih vlog nad Din 7:<,000.000.-. Obrcstnu mera najusodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega In ga ne odteguje vlagateljem.
Svojo izredno bogato zalogo vseh vrst svile, kakor tudi drugega najmodernejšega letnega blaga priporoča tvrdka
Ustanovljeno 1835.
FRANC KSAV. SOUVAN
Ljubljana, Mestni trg 24.
Usojara si opozoriti cenj- stranke, da so govorice o ukinjen ju zobo-tehničnega ateljeja umrlega
g. dr. Kunsta neutemliene, in da se isti vodi nelzpremenjeno naprej.
ZOBNI ATELJE ERIKA KUNST
Celje, Kralja Petra c. 26
Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalna stroji „Gritzner"in „Adter"
za domačo obrt in industrijo
Pouk vezenja Brezplačen
Le pri
JOS. PETELINC
Ljubljana
poleg Prešernovega spomenika ob vodi
Večletna garancija 1 Zahtevajte ponudbe
TURP1JARNA
Ivan Figar, Ljubljana
Gosposvetska cesta. Vošnjakova ulica 6
(V bližini restavracije »Novi Svef-j
Zaloga, izdelovanje in popravila vsakovrstnih pit'(t'jrpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah.
Krojaški atelje
za GOSPODE in DAME nudi priznano prvo-vrstuo, solidno izdelovanje in točno postrežbo po zmernih oziroma konkurenčnih cenah in se priporoča
STANISLAV VIDOVIČ, MARiBOR, Gledališka ul. 10
Naznanilo otvoritve.
Ccnj občinstvu, predvsem pa izletnikom in po-setnikom Šmarne gore vljudno naznanjava, da sva v svojih prostorih v Tacnu otvorila s 1, majem
brezalkoholno gostilno.
Potrudila se bova, da ceni. obiskovalce vsestransko zadovoljiva tako z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili, kakor z vsakovrstnimi brezalkoholnimi pijačami Za mnogoštevilen obisk se priporočata
Franc in Eiizobcla Širnih
Tacen pod Šmarno goro iHtin «ft> i«flh	iiHT-	-^r rftin
Lesni nohupouolec
za nakup mehkega lesa v Savinjski in Dravski dolini se išče. V poštev pridejo le reflektanti, vešči nakupovala z večletno prakso v lesni stroki — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod: »NAKUPOVALEC« na upravništvo »Slovenca«.
ova autoprometna zveza
Novomesto, šmarješke topliee, Šmarjeta, Škocian, Krško in obratno priine s 15. majem 1929.
Odhod: Novomesto ob 7. zjutraj. Dobod: v Krško ob 8'50 zjutraj. Odhod iz Krškega ob 15"40, dohod v Novoineslo ob 17"30 uri. flutopodjetie Josip Kos, Novomesto.
j l»irm|» priporočam svojo veliko zalogo Lo BlrmO oblek vsake velikosti iu cene.
Zaloga vsakovrstnih moških oblek.
FRANC BERLIN, kroiaštvo in konfekcija
MARIBOR, Gosposka ulica 32.
IVAN BIZOVIČAR
VRTNARSKO PODJETJE LJUBLJANA, Kolezijska ulica 16
priporoča .svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove. Na razpolago ima tudi sadike uaj-žlahtuejših cvetlic in vsakovrstne zelenjavo. Nasaja vrte in balkone. Letošnja pomladna špecialiteta sadike ..CHABAUD N A G E L C K I" Izposoja dekoracijska drevesa. — Naročila z dežele se izvršujejo točno in solidno.
Ako te liofete veseliti spomladi, obiščite mojo trgovino, kjer boste gotovo našli marsikaj v Vaše razvedrilo, — Velika zaloga vseli v to stroko spadajoeih delov po najnižjih cenah
Prodala se tudi na obroke!
Priporoča se
KOLES&
ŠIVALNI
STROJI
"vil
GRAMOFONI
Diirkopp lil drugih
najboljših svetovnih zuaiuk.
Diiikopp Minerva, najboljši v materijalu ln najlepši opremi
Tetinih Jesip Baniii
Ljubljana, LJUBlJHnSHI DUOR, Pralakossa hI.
Columbia, Odeon
iu drugih nalpoi otuejšlh tvrdk
NalfinelSe peciuo za
Sprejemam vsa tozadevna naročila Parna pekarna
DOUSMR FRHHC liulillana
Poljanska c. 19 - Pred Škofijo 11
NAJNOVEJŠA
znamenitega fizik jiopolno loči visol, in jasen sprejem
VELEPOMEMBNA IZNAJDBA
a in tehniku inž. Claudija Thenc.broka
o in nizko frekvenco in omogočuje čist UPORABLJENA SAMO PRI OČARUJOČELEPOTEff
konc. radiotehn. del. inž. MLAKER, Ptuj, Vičava
Najpopolnejši (t3TOEWER" šivaEni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Predeu si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
L. BASŽAGA, L3UBUANA. Selenburgova ulica 6/1.
Brezplačen pouk	15 let jamstva	Telefon štev. 2980
M UUBLJHBfl
ima stalno na zalogi:
vse vrste ufiietniS* gnopl, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni buperf&sfat, kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst porMand cem.uta.
Bogata zaloga špecerijskega in kolonialnega Ssfaga, vse vrste mleuski izdelki, poljedelski stro§i, limone in pomaranče.
Ha 12 mesečnih obrokov
si zamorete nabaviti motocikl svetovne znamke
Priporočamo Vam
Piich kolesa
ki so vedno najboljša 1 Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki
ign. lok
Ljubljana — Novomesto
Izvršitev solidna in točna!
DOMENI K BATTELINO
NASL. SIN TOVARNA UMETNEGA KAMENJA
LJUBLJANA, SL0MSK0VA ULICA 19
Izdeluie teracotlak, nagrobne spomenike, batustrade, porlale, stopnice in vsa v stavbno stroko spadajoča dele, vsakovrstne vaze, betoniranje vodometov itd. Po konkurenčnih cenah!
Najstarejša tovarna
pohištva
1.1. Naglas v Ljubljani,
Turjaški trg štev. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, zimnic. zof, foteljev u t d. po zelo nizkih cenah.
Kameninaste
cevi dobavlja vsako množino MATERIAL, trg. d.zo.z.
Ljubljana, Dunaiska cesta 36.
ZA BIRMANCE!
Srebrne žepne ure .<>..,<•	250 Din
Nikelnaste žepne ure.......48 Din
Srebrne ovratne verižice z obeskom . .	30 Din
14 kar. zlate ovratne verižice z obeskom	160 Din
14 kar. zlate zapestne ure na traku . .	350 Din
Precizne žepne ure »Schaffhausen«, »Ornega«, zlatnina, briljanti v veliki izberi. Budilke (weckerce) a 60 Din,
IVAN PAKIZ, LJUBLJANA
Pred škofijo št. 15 :: Pred škofijo št. 15
Modeli 1929
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Modeli 1929 : 350, 500, 750, 1000 in 1200ccm s in brez prikolice dospeli. Oglejte si jih in prepričajte se sami o brezkonkurenčni izdelavi in kakovosti materijala pri
Teliiiišha Homerdialna družba z o. z.
Največje skladišče vseh rezervnih in oprernnih delov v državi.
MOdCll 1929
Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6. Telefon 2138.
UII05R9 POSOMHIGa
registrovana zadruga z neomejeno zavezo « Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašalo nad 160 miliionov dinarjev wm
iHMRmranHnJ
PRVORAZREDNO VELIKO TRGOVSKO PODJETJE IŠČE
trgov, prostore
v strogem centru mesta, od katerih bi en velik lokal moral biti v pritličju na ulici. - Najemna doba bi začela z začetkom leta 1930. in bi trajala event. več let. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »TRGOVSKI PROSTORI« štev. 4577.
Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzajemni posopinlci
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti pole£ hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestuiejo
najugodneje.
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica detnic hotela »Uniona«, hiše tn zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posoiila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži iahko tudi do poštnih položnicah.
Cycks Aigton
Prvovrstni francoski izdelek — Najložji tek Cene brez konkurence!
Viktor Bohinec
Ljubljana, Dunajska cesta Z1
Ceniki brezplačno!
Za birmo? Zahtevajte brezplačno franko CenlK!
100
Jamstvo
3 les
Elegantna, plošfcnala ni-kelnasta cilinderska ura Afl'_ s kameni kot slika Din TfV " Ista v gladkem okrovu. fift*
Roskopf Din WW " V najcenejši kakovosti, a Q*_ Roskopf Din	"
5 letno jamstvo. Za neugajajoče se vrne denar
h. Kiffmann.
riflrlhor SI. 4« a
špecijalist za boljše ure. Cenih brtzpltitlio!
Letni pulover
iz lahke, pristne, bele volne, brez rokavov, obrobljen, v poljubni barvi,
Din 48-
Svilen telovnik
kompleten z žepi, v vseh barvah lepe pomladne barve. Svila se da izborno prati.
Din 98-

Motite
najboljšega
izdelka, zajamčene
kose
in drugo poljsko orodje — vse špecerijsko blago priporoča po najnižjih cenah
JOS. JAGODIC, — CELJE, Glavni trg.
Naknp kuhanega masla.
BOLNE, PEKOČE, RHttJENE
s. U«.\« >!Ul
ozeblc nogo se s
kopel)! su. moka za noge
lakoj v red spravijo. Dovolj je. "kp eno jediln. žlico soli sv. Roka za nose ra;/,t. pite v umival
mku tople vod
in v njeni molite noge l akih tO — minut. V tem eiisu bodo noiro knkor prero ene. — Boli s« v lekarnah in drogen jah. Glavn* ilepo za
Sloveni o: Drogerifa Gregorlč Ltubljana
En veliki zavoj soli sv. Roka 7,a noge stane 16 Din
Zahvala .naznanilo preselitve
Slaščičarna Novotny se iskreno zahvaljuje svojim cenjenim odjemalcem za naklonjenost, katero so mi skozi dolgih 34 let izkazali v dosedanjih prostorih na Dunajski c.9, od koder sem primorana preseliti se začetkom maja
na Jiosposvetsko cesto 2 (tik kavarne »Evropa")
Tudi v novih prostorih bom storila vse, da bom kar najbolj zadovoljila občinstvo, katero vljudno prosim, da mi ostane naklonjeno tudi v bodoče. Z odličnim spoštovanjem
f. novoim
Kostanjev les za tanin
sfatao najugodneje
vsa vagon sproti na željfc tudi potom akreditivi polju i" i u pri Vsakem vodjem denarnem zavodu Slovenije. LESNA TRGOVINA
2RJ1EST mnninc, celje
ZRIN.JSKtGA t! 1,1 CA 4 - TKI.KFON 13(1
Dr. Rihard Jug
ne ordinira več v vojaški bolnici lemvec
u mariižsnlSčn
Poljanska cesta štev. 28, pritličje desno
usaik dan os 7, II. do l.nre
Telefon št. 316S
Kreditni zavod
LJUBLJANA, Prešernova
poslopju)
Ottmlovanjii vlog, cakup in prodaja vsako vrstnih urccincstnin papirjev, deviz in valut borznn naročita, predujmi in krediti vsake vrste, ssiiompt in inknso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-iiepositi itd. itd.
Ftrzojnvke: Kredit Ljubljana Tel. ZIM), 2157 2548: interarban Z7D6, Z80B
Ludovic Halevy:
Župnik Konstantin
»Toda saj jaz vendar ne vem ... Ti ine vprašaš stvari..
Ubogi duhovnik je čutil, kako se mu jo utrgalo v duši. Tako vprašanje v tem trenutku 1 Mislil je vendar, da pozna Jeanovo srce in da ni mogoče, da bi imele v tem srcu prostor takšne misli.
»Prosim Vas, ljubi boter, povejte mi to!« je nadaljeval Jean sladko. »Vam bom že potem razložil, zakaj Vas to vprašam.«
»No dobro! Pravijo, da je imel Tvoj oče dva do tri tisoč frankov.«
»In je to veliko denarja?«
»Da, to je veliko denarja.«
»In ali je ves ta denar moj?«
»Da, ves ta denar je Tvoj.«
»Ah! Tem bolje, kajti ravno tistega dne, ko je bil tam doli med vojno ubit moj oče, ubili so Prusi tudi sina neki ubogi ženi iz I-on-guevala, veste, materi Klementini. Ubili so tudi brata Rozalije, s katero sem sc igral, ko sem bil šc čisto majhen. Torej dobro, ker sem jaz bogat, oni sla pa revni, hočem delili denar, ki mi ga je moj oče zapustil, z materjo Klementino in z Rozalijo.«
Ko je župnik slišal te besede, sc jc dvigni! in prijel Jeana za obe roki, ga pritegnil k sebi in ohiel. Njegova bela glava se je sklonila nad Jeanovo plavolaso glavo. Dve debeli solzi sla zdrknili iz očes starega duhovnika, počasi sta lezli pu njegovem licu in sc izgu-
bili v gubah njegovega obraza.
Toda župnik je moral razložiti Jeanu, da, čeravno je on dedič po očetu, vendar še nima pravice, da bi razpolagal z dediščino po svoji volji. Povedal mu je, da se bo njegova rodbina o tem posvetovala in mu postavila varuha. »Vas, brez dvoma, boler?« »Ne, mene ne, otrok, duhovnik nima pravice, da izvršuje varuški posel. Mislim, da l i bodo izbrali za varuha gospoda Lenienla, notarja v Souvignyu, ki je bi! eden najboljših prijateljev Tvojega očeta. Temu boš lahko povedal svoje želje «
In res je bil po rodbinskem sklepu izvoljen gospod Lenient, da vrši varušftc posle. Jeanove prošnje so bile tako živahne in tako ganljive, da je notar privolil, da se sme ocl dohodkov dvigniti vsota dveh tisoč in štiri sto frankov, k: jc bila vsako leto do .Icanove polnoletnosti razdeljena med mater Klementino m malo Rozalijo.
Gospa de LaVardens sc je obnašala v teh okoliščinah odlično. Napotila se je k župniku Konstantinu:
»Dajte mi Jeana, mu je rekla, izročite mi ga popolnoma, dokler ne izvrši svojih študij. Pripeljem Vam ga nazaj vsako leto o počitnicah. To ni usluga, ki Vam jo storim, to je usluga, za katero Vas prosim. Nič srečnejšega si ne morem želeli za svojega sina. Udala sem se v to, da zapustim trenotno Lavardcns; Pavel hoče postali vojak, vstopiti hoče v Saint-Cyr Samo v Parizu bom našla prave učitelje in potrebne pripomočke. Tja bom peljala oba
j otroka; vzgojena bosta skupaj pod mojimi očmi po bratovsko. Ne bom delala razlike med njima, bodite prepričani!«
Težko bi bilo odkloniti tako ponudbo. Stari župnik bi pač rad obdržal pri sebi Jeana in njegovo srce se je kar trgalo pri misli na ločitev; toda kaj je za otroka prav? edino to je bilo vvažno, vse drugo ni smelo priti v ozir. Poklicali so Jeana.
»Otrok moj,« mu jc rekla gospa dc La-vardens, »hočeš iti z menoj in Pavlom za nekaj let v Pariz?«
»Predobri ste, gospa, toda jaz bi vendarle tako rad ostal tukaj!«
Pogledal jc župnika, ki je povesil oči.
»Zakaj ne bi šli?« je nadaljeval, »čemu je potrebno, da odpeljete Pavla in mene?«
»Ker moreta samo v Parizu resno in uspešno nadaljevati svoje učenje. Pavel sc bo pripravljal za svoje izpite za Saint-Cyr. Saj veš, da hoče postati vojak.«
»Tudi jaz, gospa! Tudi jaz hočem postati vojak.
»Ti vojak?< se je začudil župnik; to pa niso bile misli tvojega očeta . . Zelo pogoslo je v navzočnosti govoril tvoj oče o tvoji bodočnosti in tvojem poklicu. Ti bi moral poslati zdravnik, kakor on, podeželski zdravnik v Longuevalu . . in kakor on pomagati revežem in kakor on negovali bolnike. Jean, otrok moj; spomni se!«
»Spominjam sc, spominjam se.«
»No dobro, potem pa moraš storili, kar je želel tvoj oče . .. To je tvoja dolžnost, Jean;
lo je tvoja dolžnosl. Ti moraš iti v Pariz. Rad bi ostal tukaj, oh! to razumem. In tudi jaz bi tako hotel pa žal! Moraš v Pariz in delati, pošteno delali. To me ne vznemirja, saj si pravi sin svojega očeta. Postal boš pošten in delaven mož. Zakaj ni enega brez drugega. In nekoč bodo v hiši tvojega očeta, na istem mestu, kjer jc slori! on toli dobrega, ubogi ljudje te dežele zopet našli drugega zdravnika Reynauda, ki jim bo ludi nudil pomoči. In jaz, če mi Bog da, da bom še pri življenju, bom la dan tako srečen, tako srečen! . . . Toda ri prav, da govorim o sebi . . Ne bi smel tega .. jaz ne pridem v ozir. Na tvojega očeta je treba misliti. Ponavljam, Jean, da je bila lo njegova najdražja želja. Ni mogoče, da bi na to pozabil.«
Nc, nisem na to pozabil; pa, če bi me oče videl in slišal, prepričan sem, da bi me on razumel in mi odpustil, ker ravno radi njega .. .«
Radi njega?«
Da, takoj, ko sem izvedel, da jc umrl in kako je umrl, sem sklenil brez pomisleka, da bom vojak ... in boni vojak! Dragi boter, in Vi, gospa, prosim Vaju, nc branita mi!>
Otrok sc jc spuslail v jok v pravem obupu. Grofica in župnik sta ga tolažila s sladkimi besedami.
Da, da, pa naj bo, vse kar hočeš, vse kar hočeš . ..«
(Nadaljevanje vsnko prihodnjo nedeljo.)
POZOR!
OGLEDA NAJ SI VSAKDO OSEBNO'
Novo vpUko 7,alo(fo vsakovrstnega finega usnja v vseli mod-nlh tinr^ah, ter prvovrstno spodnjo us. Je zn šivana In zbltu dela, za spomladansko ln letno sezono po zelo nizkih cenah Vam nudi trgovina usnja
FRANC ERJAVEC - LJUBLJANA - STARI TRG 11 a
stalno vsako množino
tatanjmga toninskego lesa
smrekove skorje, cele in drobljene. smrekove, hmelove droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Plačilo akreditivno.
■MHMM FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini. HMHMillSilSl^
Pravkar dospela fZgotOVU^Dih Oblek P° zLel° uŠ°d; velika zaloga	'	! mh cenah !
Ze za 329
S: 'ZIC-™ ŽE za 135 Din
deške suknene obleke.
Istotam se dobe pristna angleška in češka sukna in mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. — Vjudno se priporoča
Ivan Mastnak, Celje. Kralja Petra c. 15
Stalna služba.
Fililala Splošne zavarovalne družbe „Anker" v
Ljubljani, sprejema proti stalni mesečni plači in proviziji zanesljive in delavne zastopnike tako za mesto Ljubljana, kakor za posamezne okraje v celi Sloveniji. — Ponudbe se sprejemajo pismeno in ustmeno v pisarni, Kralja Petra trg 8.
Prešernoua ulica 4
poleg frančiškanske cerkve
H. Suttn&r, Lfnblfana 2
Največja zalogu ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Birmanska darila
Birmanske ure za dečke od D 49'60 naprej » zapestne ure od D 98'— » Srebrne vratne verižice (Colliers) od 20 D naprej Zlate »	»	» > 85 » »
Sanaforium Dr. Hanse
Graz, Kdrblergasse 42. Teleton 2352,
Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje — Moderno ureieno. — Višinsko solnce. — Rentgen Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. —
Vedno |r na umu!
Najnovejša moda
Elegantni vzorci Bogata izbira



fj

irm
'4»





|.............................:.......... j Rips \ Ottoman j za plašit t	Crepe de Chine modne barv t	Chantung modne barvi
j Rips double za olašit I	Crepe de Chine imprimt	Chantung surov
j Satiri ondč za nlaša 1	Crepe Georgette modne barve	Veioutine za nlašit
1 I Crepe Mongol	Crepe Georgette imprime	Taffetas
i Crepe j Riviera	fapon modne barve	Crepe Marocain j
10 ®\	fapon imprimč	i Voile de lame imprime ] ........................................
A. & E.
Ljublfartai
Prišel iccasjla kupile
ALFA- ročne separatorje
ALFA- separatorje na strojni pogon
ALFA- naprave za mlekarstvo
ALFA- parilnike za krmo
AHA - transportne vrče za mleko
ALFA- molzne stroje
Tudi rezervni deli se dobe vedno pri
MfA d. fl. separaforii in siroii za mlekarstvo
ZAGREB, Boškovičeva ulica 46 ali njenih zastopnikih Franc Krištof, Ljubljana, Sv. Petra c.60 Franc Bore, Šmarca pri Kamniku Bož Guštin, Maribor Vinko Slapšak, Trebnje Ant. Zemljič, Sv. Lenart v Slov Goricah
Povsod In v naimanlSl vosi fSCeme prodalolce in zosiopnlhe
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
^■■■^■■■■■■ani^HHBHBHKaiHBKBBaBHHHBM
NAJLEPŠE .N NAJBOLJ MODERNO UREJENO ZORAUILiHE KRALJEVIN E S.H.S
Svetovno znani zdravilni vrelci
pil
,TEMPEL',STYRIA JONAT'
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter
Sezona od 1. maja do 30. septemb. Maj, junij in september najboljši čas za uspešno in ceno zdravljenje
Koncertira vojaška godba — Največja udobnost — Na železnici znatni popusti. — Ugodne zveze — Razpošiljanje mineralne vode — Zahtevajte prospekte
Ravnateljstvo zdravilišča — ROGAŠKA SLATINA
Spodnseštaserska ljudska posojilnica
V Mariboru Kegistrovana zadruga z neomejeno zavezo
Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter nc odteguje vlagateljem rentnega davka
PROMETNI ZAVOD ZA PREMO® D.o. LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
in inozemski za domačo 1	M *	kurjave iD industrijske svrhe.
Kovaški premoči wi.vnt.
Koks livarniški, plavžarski tu plinski.
Brfkete.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubliani, Miklošičeva 15/1.
u
^aclrtisRjrta gospodarska banka d. d.
Brztrav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Telefon št.2057,2470 n 2979
Kapital in rezerve skupno nad »in 16,000.000 -, vloge nad Din 360,000.000--
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji,	Podružnice: Bled, Celje, Diakovo, Kočevje, Kranj,
Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2W vojne od-	Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Sibenik.
škodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod	Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk
zelo ugodnimi pogoji.	Državne razredne loterije.