PROBLEMSKA KONFERENCA KOMUNISTOV ŽITA
Težav ne bodo zmogli sami
Letošnje leto je tudi za delovno organizacijo Žito izredno težavno. Znani so zapleti s preskrbo in ceno moke, jasno pa je tudi, da kruha na prodajnih policah trgovin ne sme primanjkovati. Kako rešiti te zagate pekarstva in agroživitstva nasploh, so razpravljaii na tretji problemski konferenci osnovnih organizacij ZK Žita 29. oklobra, poleg predslav-nikov naše občine pa je bil na njej navzoč tudi član CK ZKJ Marjan Rožič.
V preteklosti so se problemske konference v Žitu izkazale kot uspešna metoda za reševanje težav; vendar je takiat š)o veči-tioma za odnose znotraj delovne organizacije, na katere so lahko vplivali. Zdaj pa so zadeve dru-gačne. Neurejene tržne razmere, ekonomske nelogičnosti med ce-nami njihovih izdelkov in suro-vin, nespoštovanje samouprav-nih sporazumov, cenovna izsilje-vanja, tako rekoč obvezne de-vizne participacije, pokrivanje tečajnih razlik in še marsikaj drugega zmanjšuje rezultate nji-hovih prizadevanj za povečanje produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Ta problemska konferenca je bila tudi prispevek Žita k bolj razgi-bani dejavnosti ZK, saj je bila v predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ postavljena zahteva, da mo-rajo komunistj v slehernem oko-Iju ponovno opredeliti svoje na-loge in odgovornost.
Vodilni delavci in komunisti Žita, ki so se na tetn sestanku oglasili k besedi, so izčrpno ori-sali težave Žita. Nekateri so me-nili, da stanje ni bilo še nikoli tako skrb zbujajoče, kot je zdaj. Poiskali so vse notranje rezerve, oprema pekarn je dotrajana in tehnološko zastarela. Če bo šio tako naprej. prav kmalu tudi ne bo več pekov. saj nizki osebni dobodki, nočno delo in delo v izmenah ter ob praznikih ne pri-vabljajo mlade v ta poklic. Že ¦zdaj je med peki več kot polovica piriučenih delavcev; pa še ti jim vrelikokrat, ko jih izučijopoklica, p-obegne/o za več dentirja dru-gam.
Življenje iz rok v usta jim onemogoča razvoj. Toda ali mo-rajo prav delavci Žita, so se spra-ševali komunisti na sestanku, no-siti posledice nizkih cen kruha? Ceni pšenice in moke ne le da kar naprej rasteta, marveč so pri tem
Kot je bilo slišati na sestan-ku, pride v razvitem svetu na kupca 0,36 kvadratnega metra prodajne površine, v Ljubljani 0,17 v Mostah pa le 0,12 kvadratnega metra. Vseh devet tozdov Žita pa je do konca septembra leloš-njega leta ustvarilo le toliko akumularije, da bi zadosto-valo za adaptacijo ene trgovi-ne. To očitno kaže, kako na-zadujemo v razvoju, je pove-dal predstavnik tozda IVlalo-prodaje. V                                        J
izpostavljeni še najrazličnejšim izsiljevanjem. Na primer: proda-jalci pšenice zahtevajo tudi po-krivanje izgub; nekaj povsem običajnega je že devizna udelcž-ba.
Posebno poglavje je tudi spoš-tovanje samoupravnih sporazu-mov o sovlaganjih. Žito namreč že od leta 1977 dalje prispeva denar za izsuševanje in izbolj-šavo zemlje, tudi v drugih repu-blikah, in si na ta način zagotav-lja okoli 90 odstotkov potrebne moke. Vendar učinek ni takšen, kot so pričakovali; ne le da ne dobivajo dogovorjenih količin moke, dogajajo se še bolj ncver-jetne stvari. Primerilo se jim je,
da so na tuje prodali njihovo pšenico, ne da bi oni sploh kaj vedeli o tem, pa tudi dcnarja za to niso dobili.
Marjan Rožič je menil, da gre pri nespoštovanju samoupravnih sporazumov o sovlaganjih za ob-našanje na star način. Vendar vmešavanje države ne bi bilo umestno, je dejal. Tudi tu se je treba bojevati za nove odnose. Strinjal pa se je s tem, da ne more biti le ena dejavnost tista, ki nosi vse posledice prenizke (glede na moko) cene kruha. Sicer pa s« se v Žitu že odločili za široko akcijo v republiki in v tistih 26 sloven-skih občinah, ki jih oskrbujejo s kruhom.
Tudi predsednik našega občiri-skega komiteja ZKS Pavel Vin-dišar je menil, da ne smemo do-pustiii. naj bi vse težave glede preskrbe s kruhom nosil delovni kolcktiv Žita. To je tudi osnovno sporočilo te partijske razprave, je poudaril, hkrati pa je tudi pohvalil delo te partijske organi-zacije.
Na problemski konferenci so se zavzeli še za povišanje cen konditorskih izdelkov (čeprav je njihova prodaja v zadnjem času padla za polovico, povečalo pa se je povpraševanje po kruhu in te-steninah) in za višjo devizno ude-ležbo pri izvoženih izdelkih. V devetih mesecih letošnjega leta so namreč v Žitu na tuje prodali za milijon dolarjev, kar sicer ni slišati veliko, vendar je treba ob tem vedeti, da je ta delovna or-ganizacija do pred kratkim bila le uvoznik.
DARJA JUVAN