PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovl.nl Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXII. St. 154 (6441)
TRST, petek, 1. julija 1966
WASHINGTON SE NE ZMENI ZA OGORČENJE PO VSEM SVETU
Včeraj novo bombardiranje predmestij Hanoja Johnson napovedal nadaljevanje bombardiranja
Britanski levičarski laburistični poslanci zahtevajo popolno ločitev odgovornosti od ameriške politike v Vietnamu - Demonstracije v Parizu, Varšavi in Moskvi
Izjava sovjetske in jugoslovanske vlade
SAJ GON, 30. — Ameriški bombniki so danes ze drugi dan zaporedoma bombardirali skladišča goriva v bližini Hanoja Najbližji kraj, ki so ga bombardirali, je oddaljen 12 kilome trov od Hanoja. Danes niso bombardirali Hajfonga. Severno vietnamska tiskovna agencija je javila, da so sestrelili dve a meriški letali, tako da znaša skupno število sestreljenih ameri ških letal 1146.
Ameriški predstavnik je izjavil, da so danes bombardirali neko radarsko postajo prestrezanje letal na nekem velikem področju, ki je oddaljeno 61 kilometrov od Hanoja, ter skladišfa goriva na raznih področjih.
Predsedniic Johnson je danes v Omahi v državi Nebraska izjavil, da se bo bombardiranje Severnega Vietnama nadaljevalo, »dokler se ne bodo komunisti odločili napraviti konec napadu in skleniti časten mir«. Dalje je predsednik izjavil, da nihče ne ve, koliko časa bo potrebno, »da se to doseže«.
Nadaljeval ie:	»Samo Severni
Vietnam lahko odloči. Nibče vam ne more reči, koliko Žrtev bo potrebnih. Nihče vam ne more reči, koliko bo to stalo. Toda jaz vem in vam pravim: Napad ne bo zmagal. Južnovietnamskemu ljudstvu se bo dala ihožnost, da
odloča o svoji prihodnosti, kakor hoče, in ne pod grožnjo bajonetov.«
Severnovietnamska vlada je danes pozvala vlade in ljudstvo socialističnih in miroljubnih držav ter vseh borcev za pravico, naj okrepijo podporo in pomoč patrio-tični borbi vietnamskega ljudstva.
Ameriški podpredsednik Hum-phrey je na kratki tiskovni konferenci izjavil, da so bili »naši zavezniki in tudi Velika Britanija obveščeni o sklepu, da se bombardirajo petrolejske naprave blizu Hanoja in Hajfonga«. Humph-rey je dodal, da je angleška vlada odgovorila, da ne bo podpirala te akciie.
Demokratični senator Robert Kennedy je izjavil, da se Johnsonova vlada ni dovolj trudila, da
bi začela pogajanja za konec vojne. Dodal je, da bodo zaradi bombardiranja pogajanja še težavnejša kakor v preteklosti.
Proti bombardiranju Hanoja in Hajfonga so ostro protestirali voditelji ameriških protestantskih in židovskih cerkva. Ameriška katoliška konferenca pa je sporočila, da «za sedaj« ne bo podala nobene izjave o novem vojaškem razvoju v Vietnamu.
Britanski zunanji minister Ste-wart je ponovil, da britanska vlada ne odobrava bombardiranja, vendar pa še dalje na splošno podpira ameriško politiko v Vietnamu. Predsednik vlade Wilson je predsedoval seji vlade, na kateri so govorili o možnosti nove britanske mirovne ofenzive. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da Velika Britanija ni i-mela nobenega stika s sovjetskimi oblastmi, odkar so ameriški bombniki bombardirali predmestja Hanoja in Hajfonga Od včeraj ni imela stikov niti z drugimi državami, ki so se bile udeležile ženevske konference o Indokitaj-ski.
Poslanci raznih političnih skupin
*>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimin
NA ZAHTEVO KOMUNISTIČNIH POSLANCEV IIV SENATORJEV
Danes bo Fanfani odgovoril na vprašanja o Vietnamu
Dvakrat je bila na zahtevo komunističnih poslancev prekinjena seja zbornice - Od 5. do 7. julija stavkajo zidarji
RIM, 30. — Poslanska zbornica je začela danes popoldne delo, vendar pa praktično ni prišlo do raziprav, ker je komunistični poslanec Ingrao v začetku seje zahteval, naj vlada takoj odgovori na vprašanje, ki ga je postavila komunistična skupina v zvezi z bombardiranjem Hanoja in Hajfonga. Predsednik zbornice je odgovoril, da to vprašanje ni bilo vključeno na dnevni red, in je zagotovil, da bo vlada čdmprej odgovorila.
Nato pa je poslanec Luzzat-to (PSIUP) zahteval, da se se-
Po vojaškem udaru v Argentini je prišla sinoči vest iz Iraka, da je bivši iraški ministrski predsednik Razak organiziral državni udar, ki pa je spodletel. Razak je bii s svojo skupino pozval predsednika Are-fa, naj se ne upira, da «prepreči prelivanje krvi». Vendar pa je prišlo v Bagdadu do streljanja in zdi se, da je položaj še vedno nejasen, čeprav je radio sporočil, da so «zlo-činec Razak in vsi člani njegove tolpe aretirani* in da je «Poskus udara propadel*. Razak je podpisal izjavo, da hoče arabsko enotnost zlasti z Egiptom ter da se pridružuje sporazumu s Kurdi, ki je bil podpisan predvčerajšnjim.
Ameriški bombniki so včeraj že drugi dan bombardirali področje v bližini Hanoja in druge objekte 40 do 60 km od mesta. Johnson je izjavil, da se bo bombardiranje nadaljevalo, «dokler se ne bodo komunisti odločili napraviti konec napadom in skleniti časten mir*. Ha-nojska vlada pa je pozvala sociaii-stične in vse miroljubne države, naj okrepijo podporo patriotični borbi vietnamskega ljudstva. Medtem ko je Robert Kennedy poudaril, da bodo zaradi bombardiranja pogajanja za mir težavnejša, je Eisenho\ver izjavil, da se z Johnsonom strinja. Protestanti in Židje so v ZDA bom. bardiranje obsodili, voditelji katoliške cerkve pa so sporočili, da ne bodo «za sedaj* podali nobene i*. jave. V Moskvi je agencija «Tass» označila napad kot napad nacistov. Kitajski tisk je objavil vest o boni. bardiranju brez komentarja. V Lon. donu je 92 laburističnih in liberal, nih poslancev bombardiranje obso. dilo in pozvalo vlado, naj v celoti loči svojo odgovornost od ameriške,
V Kremlju so sinoči po razgovo. rih z de Gaullom podpisali skupno sovjetsko-francosko izjavo ter spo. razum o znanstvenem, tehničnem in gospodarskem sodelovanju in spo. razum o sodelovanju na vesoljskem področju ter sporazum o nadaljevanju posvetovanj. Sama skupna izjava poudarja nujnost sporazumov, da se ustvari ozračje pomirjen,|a med vsemi državami Evrope; da ,)e edina mogoča rešitev krize v jugovzhodni Aziji na podlagi ženevskih sporazumov z izključitvijo vsakega tujega vmešavanja v Vietnamu, obe vladi obžalujeta neuspehe gle' de razorožitve in potrebo, da jet“" ske države razpravljajo o sredstvih za zagotovitev prave razorožitve, glede OZN je treba uvesti večjo finančno in upravno strogost. Na koncu poudarja izjava «obnovitev čuta zaupanja v Evropo, ki mora v večji meri razvijati svojo tradicionalno vlogo ognjišča civilizacije m skupno delovati v korist napredka in miru na všem svetu. Najbolj značilno za izjavo pa je dejstvo, da nemškega vprašanja sploh ne omenja.
ja prekine in da se tako omogoči vladi odgovor. O predloga so glasovali in ker so bili prisotni skoro vsi poslanci KPI in PSIUP, odsotna pa večina poslancev vladne večine, so prekinili sejo za eno uro.
Po prekinitvi je minister za odnose s parlamentom Scaglia odgovoril, da ni bilo mogoče priti v stik niti z ministrskim predsednikom niti z zunanjim ministrom, ki sta oba 7,unaj Rima, in da zato ni mogel zvedeti, kdaj bosta odgovorila. Odgovor ni zadovoljil komunističnih poslancev in Pajet-ta je ponovno predlagal, naj se seja prekine za tri ure, kar je zbornica ponovno odobrila.
Seja se je zato pričela ob 21. uri, ko je minister Scaglia sporočil, da bo na vprašanje odgovoril minister za zunanje zadeve Fanfani že jutri ob 9. uri ter da zato ni bila potrebna prekinitev seje. Vendar pa zaradi pozne u-re seje niso nadaljevali. Jutri bo najprej na dnevnem redu odgovor Fanfanija, nato pa druga vprašanja in končno pričetek razprave o reorganizaciji ministrstva za proračun, ki prevzame tudi dolžnosti glede gospodarskega načrtovanja.
Tudi v senatu bo jutri minister za zunanje zadeve Panfanl odgovarjal glede zadnjih dogodkov v Vietnamu. Danes pa so govorili o zakonu v zvezi z Vaiontom.
Danes so poslanci in senatorji skoraj vseh strank postavili vpraša-šanja predsedniku vlade in zunanjemu ministru v zvezi z najnovejšim razvojem dogodkov v Vietnamu. Po vprašanju, ki ga je postavila v poslanski zbornici skupina komunističnih poslancev, je danes skupina komunističnih senatorjev postavila vprašanje v zvezi s tem v senatu. Senatorji vprašujejo, ali je bila italijanska vlada, kakor je o-menil ameriški tajnik za obrambo McNamara obveščena kot zavezniška vlada o sklepu, da se bombardirata Hanoj in Hajfong. Dalje vprašujejo, ali je italijanska vlada ob tej priložnosti sporočila ameriški vladi skupno s svojim ogorčenjem nad barbarskim sistemom vojne, tudi obsodbo nameravanega bombardiranja. Končno vprašujejo, ali je angleška vlada obvestila italijansko vlado, da misli ločiti svojo odgovornost, kar se tiče bombardiranja Hanoja In Hajfonga. Na koncu vprašuje, če je italijanska vlada že protestirala proti zločinskim metodam ameriške vlade v vietnamski vojni. Podobno vprašanje so postavili tudi poslanci In senatorji PSIUP.
Skupina socialističnih poslancev vprašuje zunanjega ministra, »kakšno akcijo je začela vlada, da prepreči nadaljnjo zaostritev vojne In da doseže sklicanje ženevske konference, ki je edino sredstvo, da Se doseže sporazuma rešitev in ko-hec tujega vojaškega vmešavanja«. Skupina socialističnih senatorjev pa vprašuje zunanjega ministra, «ali Se mu ne zdi, da je prišel trenutek, ko je treba sporočiti ameriški vladi razburjenje, ki ga je povzročil v Italiji zadnji razvoj vojne v Vietnamu, ter hkrati prijateljsko Pritiskati na britansko in sovjetsko vlado, da bi kot sopredsedni-ci ženevske konference zopet sklicali to konferenco, da se doseže Politična in mirna rešitev spora v Vietnamu«. Republikanski poslanci vprašujejo «ali spričo poslabšanja položaja v Vietnamu vidi vlada
možnost nagle in odločne obnovitve mednarodnih stikov za rešitev težavnega položaja, in kako lahko prispeva, da se doseže ta mirovni smoter«.
Demokristjanska parlamentarna skupina vprašuje, »kakšne informacije vlada lahko da o okoliščinah, ki so pripeljale do sedanjega poslabšanja vojaškega stanja v Vietnamu, in kakšne pobude lahko sprejme sporazumno z zavezniki, da se spor usmeri k rešitvi, ki naj bo v skladu s pričakovanji narodov po miru«.
CGIL je objavila izjavo, s katero izraža v imenu italijanskih delavcev globoko ogorčenje zaradi ameriškega bombardiranja, ki se vedno bolj približuje mestoma Hanoju in Hajfongu Ameriški letalski napadi žalijo moralni čut in so novo izzivanje in resno ogrožanje svetovnega miru, ter so še toliko bolj obsojanja vredni v trenutku, ko narodi in vlade vedno odločneje zahtevajo mirno in demokratično rešitev.
«Tajništvo CGIL poziva italijansko vlado, naj loči svojo odgovor- .	_____ __________
nost od ameriške vlade ter naj po i vanje' vlade zaradi bombardiranja
pa so zahtevali, naj se v spodnji zbornici začne razprava o položaju v Vietnamu še pred odhodom Wil-sona v ZDA. Liberalni voditelj Gri-mond je izjavil, da je zbornica mnenja, da je taka razprava potrebna.
Laburistični levičarski poslanec Foot je tudi izjavil, da je razprava nujna, ter je dodal, da »nobena stvar ne povzroča v večji meri prezira javnega mnenja do poslanske zbornice kakor dejstvo, da poslanci nimajo možnosti razpravljati o javnih vprašanjih, ker to ovira postopek.
Predsednik zbornice je izjavil, da bo skušal vključiti vietnamsko vprašanje v debato o zunanji politiki še pred odhodom Wilsona.
Laburist Nevvens je predložil predsedstvu zbornice resolucijo 92 laburističnih levičarskih In 8 liberalnih poslancev, ki obsoja sklep ameriške vlade, da bombardira Hanoj In Hajfong. Resolucija ugotavlja, da je razširitev spopada neposredna posledica ameriške politike v tej vojni, ter poziva vlado, naj v celoti loči svojo odgovornost od te politike, zato da bo Velika Britanija mogla imeti učinkovito vlogo pri pripravljanju mirne rešitve spora
Sovjetska vlada je objavila nocoj izjavo, ki poudarja, da nobena vla-da ne glede na razdaljo, ki jo loči od Vietnama, ne more ostati mirna spričo teh ameriških napadov, ki še bolj zaostrujejo stanje v Vietnamu in ves mednarodni položaj. Sovjetska zveza se obvezuje dajati vso politično ln vojaško pomoč Severnemu Vietnamu in opozarja, da bo vsako ameriško širjenje vietnamske vojne imelo za rezultat večje ameriške Izgube.
Izjava pravi nato, da ameriške besede o miru in pogajanjih niso nič drugega nego prazne fraze, vietnamski spor se lahko reši samo na podlagi programa, ki sta ga predlagala Severni Vietnam in južnoviet-namska osvobodilna fronta, ki zahtevata popoln umik ameriških sil Iz dežele. Pot do miru je mogoča samo z ustavitvijo napada in z umikom vseh ameriških sil iz Vietnama.
Agencija Tass pa pravi, da JoJv.i , sonov ukaz za bombardiranje potrjuje ocenitve ameriških akcij v Vietnamu, ki jo je nedavno podal svetovni svet za mir v Ženevi: ameriški napad je enak svoječasnemu napadu nacistov. Enako oceno je praktično Izrekel glavni tajnik OZN U Tant, ki je označil vojno v Vietnamu za eno najbolj barbarskih v zgodovini.
Danes so bile v Varšavi, Moskvi ter v Parizu demonstracije proti ameriškemu bombardiranju Hanoja in Hajfonga.
V Parizu Je nocoj demonstriralo več tisoč ljudi po glavnih ulicah. Demonstracija se je končala brez incidentov in demonstranti se niso mogli približati ameriškemu veleposlaništvu, ki je bilo močno zastraženo.
Romunski parlament je odobril resolucijo, ki jo je predložil predsednik vlade Maurer in ki ostro obsoja razširitev napada na Severni Vietnam. Belgijski ministrski predsednik je izrazil obžalo-
* trln/ln r*n «n ,11 1.   1  * •	•
diplomatski in politični poti začne potrebne pobude, da nehajo ameriška brutalna vojna dejanja.
Danes sta predložili komisiji za promet in za šolstvo zaključke glede petletnega načrta. V poročilu komisije za promet je izraženo ugodno mnenje glede razvoja trgovinske mornarice in ladjedelnic, pri čemer se poudarja načelo, da je treba racionalizirati ladjedelsko industrijo, ki mora biti konkurenčno sposobna. Glede trgovinske mornarice pa se priporoča zgraditev milijona ton novega ladjevja in se poudarja nujnost, da se odstranijo iz prometa zastarele ladje. Glede rednih pomorskih prog PIN poročilo govori, da morajo biti čim bolj ekonomične.
Delavci gradbene industrije in opekarne bodo stavkali 5., 6. in 7. julija, v apnenicah pa 5. junija. Stavke so proglašene v zvezi z zahtevami za obnovitev delovne pogodbe.
Potrjena je vsedržavna stavka uslužbencev avtobusnih prog s koncesijami, ki so jo sindikalne organizacije proglasile za 2. in 3. julij in ne za 1. in 5., kot je bilo prvotno sporočeno. Tudi ta stavka se nanaša na delovno pogodbo.
gosto naseljenih področij v Severnem Vietnamu. Predstavnik za-hodnonemškega zunanjega ministrstva pa je v zvezi z bombardiranjem Hanoja in Hajfonga izjavil, da nima bonska vlada nobenega komentarja k temu.
BEOGRAD, 30. — Jugoslovanska vlada je ob bombardiranju predmestja Hanoja in pristanišča Hajfonga objavila naslednjo izjavo: »Narodi in vlada Jugoslavije najostreje obsojajo razširitev bombardiranja na naseljena področja predmestja Hanoja in Hajfonga s strani letalstva ZDA. To bombardiranje je nov korak ki grozi z razširitvijo vojne v Vietnamu. S tem svojim najnovejšim ravnanjem, ki še neposredneje ogroža mir na svetu, je vlada ZDA prevzela nase veliko odgovornost pred miroljubno svetovno javnostjo.«
Razpoloženje jugoslovanske vlade in javnosti ob razširitvi bombardiranja Severnega Vietnama je prišlo do izraza tudi v jugoslovanskem tisku. »Namesto da preneha bombardiranje Severnega Vietnama in s tem ustvari ozračje in pogoje za mednarodno mirovno konferenco«, piše današnja »Politika«, »je ameriška vlada razširila bombardiranje in s tem povečala
nevarnost, da se vojna razširi na druge kraje Azije in spremeni v svetovno vojno. Bombardiranje Hanoja in Hajfonga je razpršilo vse ameriške izjave o miroljubnosti in dobronamernosti,« poudarja beograjski list. «Namesto da se odločijo za pogajanja, da se kot velika in bogata država odločijo za mir, so se ZDA odločile za razširitev vojne. S tem je vlada ZDA,« ugotavlja «Politika», »prevzela nase izključno odgovornost za posledice, ki so lahko tragične.«
ZARADI STAVKE
Prihodnja številka našega dnevnika izide v torek, 5. t. m.
Kot smo že sporočili, bo zaradi stavke tiskarskih delavcev, ki bo ves dan danes in jutri, prihodnja številka našega dnevnika izšla šele v torek, 5. t.m.
V nedeljo partizanski tabor na Opčinah
Zveza partizanov na Opčinah priredi v nedeljo dopoldne in popoldne na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah «1. partizanski tabor«. Poleg govorov bodo na programu tudi nastopi pevskih zborov, članov Slovenskega gledališča in godbe mestne milice iz Ljubljane. Bivši openski partizani so se zelo požrtvovalno in vestno lotili organizacije te pomembne
prireditve, ki ima namen poživiti akcijo za postavitev spomenika o-penskim padlim partizanom in vsem tistim, ki so na Opčinah padli v-osvobodilnem boju. Organizatorji so se sami z lastnim delom lotili popravljanja in olepševanja Prosvetnega doma ter urejanja prostornega dvorišča, na katerem so postavili oder (na sliki), ki bo služil nastopajočim skupinam. Po-
skrbeli so tudi, da se bodo udeleženci tega tabora prijetno zabavali in da se bodo počutili čim boljše v pravi tovariški družbi. Zato vabijo vse bivše partizanska borce in aktiviste ter vse naše ljudi, ki so ponosni na svojo borbeno preteklost, da se tega tabora openskih partizanov polnoštevilno udeležijo in tako podprejo prizadevanja za postavitev partizanskega spomenika.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItlllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIlUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
SKUPNA SOVJETSKO-FRANCOSKA IZJAVA
Redno nadaljevanje posvetovanj obeh vlad neposredna zveza Kremlja z Elizejsko palačo
Sporazum o znanstvenem, tehničnem in gospodarskem sodelovanju ter o vesoljskem raziskovanju - Nadaljnja prizadevanja za pomirjenje, varnost in sodelovanje v Evropi - Sovjetski voditelji povabljeni v Francijo
MOSKVA, 30. — V Kremlju so nocoj podpisali skupno sovjetsko-francosko izjavo, sporazum o znanstvenem, tehničnem in gospodarskem sodelovanju in sporazum o sodelovanju na vesoljskem področju ter sporazum o medsebojnem posvetovanju. Takoj po podpisu skupne izjave je bil v Kremlju sprejem na čast de Gaullu. Na sprejemu je Kosigin obsodil ameriško bombardiranje Hanoja in Hajfonga. De Gaulle ni v svojem odgovoru omenil tega bombardiranja.
Skupna izjava poudarja nasled-
nje:	1 Evropski problemi: Pou-
darja se važnost, ki jo obe strani dajeta rešitvi teh problemov, in dodaja, da so si francoski in sovjetski voditelji izmenjali stališča glede evropske varnosti in nemškega vprašanja. Obe vladi sta mnenja, da se morajo vse države evropske celine truditi, da se ustvarijo potrebni pogoji za sklenitev sporazumov, zlasti pa da se ustvari ozračje pomirjenja-med vsemi državami evropskega vzhoda in zahoda. Tako ozračje bi omogočilo zbližanje in sporazum in nato proučitev ter ureditev nerešenih vprašanj.
Smoter Francije in zveze je, najprej normalizirati, na to pa postopno razvijati odnose med vsemi evropskimi državami ob spoštovanju neodvisnosti vseh držav ter ob spoštovanju načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Ta akcija se lahko vodi na vseh področjih od gospodarskega do kulturnega, tehničnega in seveda tudi političnega. O-be strani sta ugotovili zhatno napredovanje glede normalizacije v Evropi ter sta se sporazumeli, da njuno sodelovanje lahko odločilno prispeva k temu razvoju. Z zadovoljstvom poudarjata, da so v zadnjih letih važno napredovali v francosko-sovjetskih dvostranskih odnosih.
2. Stanje v jugovzhodni Aziji: Ugotovili so, da povzroča stanje na Indokitajskem polotoku vedno večjo zaskrbljenost zaradi zaostritve vojne v Vietnamu. Francoska in sovjetska vlada sta še vedno mnenja, da je edina mogoča rešitev krize v jugovzhodni Aziji, ureditev na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1954 z izključitvijo vsakega tujega vmešavanja v Vietnamu. Obe vladi si bosta še
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiHiiHiiiiiiiiiiiinniiiHiiniinnuniiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iraška vlada je zatrla poskus državnega udara
Uporniki so bombardirali predsedniško palačo - Upor je organiziral bivši predsednik vlade Razak, ki so ga ujeli
KAIRO, 30. — Agencija Srednji vzhod je javila, da je bivši iraški ministrski predsednik Razak organiziral državni udar, ki pa je spodletel. Skupina upornikov, ki se je nazvala «svet. revolucije*, je pozvala predsednika Arefa, naj se ne upira, da se prepreči prelivanje krvi. Radio Bagdad je popoldne prekinil svoje oddaje in oddajal izjavo s podpisom »narodnega poveljstva sveta revolucije«. Radio je pozval vse vojaške enote, naj izpolnjujejo ukaze tega poveljstva. Dalje je radio oddajal izjavo, ki jo je podpisal bivši predsednik vlade Razak, in v ka-
teri je bilo rečeno, da hoče svet revolucije arabsko enotnost, zlasti z Egiptom. Izjava je poudarjala, da se svet revolucije pridružuje sporazumu s Kurdi, ki je bil podpisan včeraj in ki določa volitve na kurdskem ozemlju ter priznava kurdski jezik za uraden jezik na področju, kjer živijo Kurdi.
Kakor je zvečer javil bagdadski radio, je poskus državnega u-dara propadel. Zadevno sporočilo predsednika republike gen. Arefa pravi:	»Letala so bombardirala
predsedniško palačo v Bagdadu. Bila sta dva mrtva in dva ranje-
na, Zločinci Abdel Razak, Gasan Al Sadu, Salam Abdel Kader in njihovi sokrivci so bili ujeti. U-jele so jih enote vojske, razmeščene na sektprju Mosula. Sprejeti so bili vsi ukrepi za obnovitev reda.« Sporočilo ukazuje vsem obmejnim postojankam, naj aretirajo upornike, ki skušajo zbežati v tujino po neuspelem poskusu državnega udara. V vsej državi so uvedli policijsko uro. Bagdadski radio je javil, da so ujeli tudi letalskega kapetana Mohameda A lija in nekatere druge častnike, ko je njihovo letalo pristalo zahodno od Bagdada.
dalje izmenjavali mnenje ter primerjali svoje stališče glede vietnamske krize.
Razorožitev: Obe strani z obžalovanjem ugotavljata, da do sedaj ni nobenega napredovanja glede splošne in popolne razorožitve. Poudarjata potrebo, da jedrske države razpravljajo o sredstvih, ki naj na atomskem sektorju zagotovijo pravo razorožitev ne samo glede neširjenja atomskega orožja, temveč tudi glede prepovedi njegovega Izdelovanja in glede uničenja obstoječih zalog.
Združeni narodi: Obe strani sta z zadovoljstvom poudarili napredo-„	.	, vanje v smislu točnejšega zaveda-
bovjetske nja vi0ge, j^l j0 jma ta organizacija na podlagi ustanovne listine. Izrekli sta tudi zadovoljstvo s sedanjimi napori, da se išče uvedba večje finančne in upravne strogosti pri funkcioniranju te organizacije.
Kar se tiče dvostranskih odnosov, izraža izjava zadovoljstvo nad sedanjim stanjem teh odnosov na vseh sektorjih, omenja dosežene sporazume od oktobra 1964 do danes in dodaja, da sta obe strani sklenili povečati svojo izmenjavo na vseh sektorjih in zlasti povečati napore, da se v obeh državah organizira pouk jezika druge države.
Sporazume, ki so jin dosegli med sedanjimi razgovori,- so: 1. Sporazum o sodelovanju za proučevanje in raziskovanje vesolja v miroljubne namene. 2. Sporazum o znanst-' venem; tehničnem in gospodarskem sodelovanju. 3. Sporazum za začetek pogajanj za sklenitev konzularne konvencije med Francijo in Sovjetsko zvezo. 4. Sporazum o rednem nadaljevanju posvetovanj med obema vladama z namenom, da se razvije vzajemno zaupanje in da se razširijo področja sporazumevanja in sodelovanja. Posvetovanja se bodo tikala evropskih vprašanj in vseh drugih mednarodnih vprašanj skupnega interesa. Obe vladi se bosta trudili, da uskladita svoje napore v korist miru in varnosti v Evropi in na svetu. Posvetovanja se bodo tikala tudi dvostranskih odnosov ob upoštevanju volje obeh strani, da razvijeta prijateljske odnose in tesnejše sodelovanje. 5. Uvedba neposredne komunikacijske zveze med Kremljem in Elizejsko palačo, ki jo bodo lahko uporabili-za posvetovanja in za pošiljanje sporočil vsakikrat, ko bo to potrebno.
Izjava sporoča na koncu, da je general de Gaulle povabil glavnega tajnika KP SZ Brežnjava, predsednika vlade Kosigina in predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Podgornega, naj obiščejo Francijo. Vabilo je bilo sprejeto.
Na koncu poudarja izjava, da so generalov obisk v Sovjetski zvezi in posvetovanja prispevali k razvoju sporazumevanja med Francijo in Sovjetsko zvezo, in dodaja: «Tako se obnavlja čut zaupanja v Evropo, ki mora v večji meri razvijati svojo tradicionalno vlogo ognjišča civilizacije in skupno delovati v korist napredka in miru na vsem svetu.«
General de Gaulle je govoril nocoj po sovjetski televiziji. Poudaril je, da morata Francija in Sovjetska zveza razvijati svoje odnose, povečati izmenjavo na vseh sektorjih ter delovati za pomirjanje in za sodelovanje v vsej Ev-
ropi, da si bo Evropa sama ustvarila svojo varnost. Dodal je, da se je treba truditi, da bo Evropa enotna in ne razdeljena ter da bo znova prevzela poglavitno vlogo, ki jih pritiče za ravnotežje, napredek in mir na svetu.
De Gaulle je izjavil, da je zelo zadovoljen s svojim obiskom Sovjetski zvezi in je omenil, da imajo odnosi med Francijo in Sovjetsko zvezo svoj začetek pred mnogimi stoletji. Poleg tega so bili Rusi v Franciji vedno zelo popularni. Poudaril je zlasti prisrčnost, s katero so ga sprejeli v vseh mestih, ki jih je obiskal in ugotovil, uspehe v povojni obnovi ter napredovanje na drugih sektorjih. Nato je de Gaulle poudaril, da je francosko ljudstvo blizu sovjetskemu ljudstvu, ker je samo doživelo enake preizkušnje kakor Sovjetska zveza, ter je dodal: »Konec koncev sta naša in vaša usoda enaki in združeni. Sovjeti in Francozi si lahko dajo roko.« Zaključil je: «Vsem vam pravim, da je nova Francija prijateljica nove Rusije: Živela Sovjetska zveza, živelo prijateljstvo med Rusijo in Francijo«.
De Gaulle je davi prisostvoval namišljeni eksploziji «jedrske bombe« treh kiloton med taktičnimi manevri blizu Moskve, ki so jih izvedli nalašč zanj. Ognjeno kroglo in »atomsko bombo« so posnemali do največje popolnosti.
Trnovske elektrarne ne bodo gradili
LJUBLJANA, 30. — Republiški svet Slovenije se je danes izrekel proti načrtu graditve hi-droelektrione centrale Trnovo v Soški dolini, o kateri so strokovnjaki iz Slovenije vodili dolgotrajno polemiko. O graditvi hidrocentrale je bil tudi simpozij, na katerem so bila mnenja strokovnjakov deljena. Folitični in drugi činitelji so bili mnenja, da bi graditev hidrocentra-le prizadejala resno škodo turizmu v zgornji soški dolini. Republiški svet Slovenije je s svojim sklepom sprejel utemeljitev političnih krogov in večine prebivalstva Soške doline.
Republiški svet Slovenije je sprejel na današnji seji tudi zakon o nadaljnji etapi graditve ljubljanskega kliničnega centra. S sprejemom zakona so se končale večletne razprave strokovnjakov o koncepciji kliničnega centra, katerega graditev bosta, la 191 milijonov novih dinarjev.
.............................nm.u.ni,,,...
NA SLOVESNI OTVORITVI V TURINU
Glavni tajnik U Tant o pomenu pomoči OZN
U Tant je predsedoval zasedanju stalnih predstavnikov OZN v državah
TURIN, 30. — Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je prispel nekaj po 10. uri z letalom iz New Yorka v Milan, kjer ga je sprejel zunanji minister Fanfani. U Tant se je nato takoj odpeljal v Turin, kjer je predsedoval otvoritvi drugega zasedanja stalnih predstavnikov OZN v državah v razvoju.
Po krajšem pozdravu predstavnika Vatikana pri OZN msgr. Gio-vannettija, ki je izrekel pozdrav tudi v imenu papeža, je spregovoril Fanfani, ki je ugotovil, da se Italija čuti počaščena, da je tako važno zasedanje v Turinu. Poudaril je velik pomen naporov, da se razširi napredek v vseh državah sveta, in ugotovil, da zadnje vesti opozarjajo vse ljudi in vse državnike, da se ne sme prenehati z iskanjem mirnih rešitev še vedno odprtih vprašanj.
U Tant pa je govoril o pomenu programa za pomoč deželam v razvoju in v pomenu zasedanja, na katerem bodo razpravljali o zapletenih vprašanjih izvajanja tega programa. Ugotovil je, da se včasih pozablja na dejstvo, da gospodarska, socialna in človečanska pomoč OZN predstavlja osemdeset odstotkov naporov OZN in njenega proračuna. S temi dejavnost-
v razvoju
mi se OZN trudi, da bi odprla pot za boljše razumevanje med narodi.
Tajnik OZN se je ob 17. uri odpeljal v Ženevo, kjer bo od 1. do 4. julija predsedoval upravnemu in posebnemu koordinacijskemu odboru gospodarskega in socialnega sveta OZN. 5. julija bo imel otvoritveni govor na zasedanju sveta. 6. julija bo imel tiskovno konferenco, nato pa bo uradno obiskal Islandijo. V New York se bo vrnil 9. julija.
Moro v Berlinu
BERLIN, 30 — Predsednik vlade Moro je bil danes ves dan v zahodnem Berlinu, kjer si je o-gledal znani zid, nato pa je bil kot gost berlinskega župana Brand ta, s katerim se je zadržal tudi na kosilu. Jutri si bo v Stuttgartu ogledal podjetje Bosch, nato pa se bo ob 21. uri vrnil v Rim.
KAIRO, 30. — Kairski list »Al Abram« piše, da je bivši predsednik kongoške vlade Gizenga prišel tajno v Kairo, potem ko je pred časom tajno zapustil Leo-poldville.

VENEZUELSKI PISATEIJ O POSEGUZDA V VIETNAMU
«Eden najbolj strašnih zločinov proti človeštvu»
Kdo so «koristni bebci» in kje so, na kateri strani? Vojne se ne morejo dobiti z lažmi, poročili in članki
Vemo, da je Vietnam majhna dežela in da je vietnamsko ljudstvo eden izmed najbolj siromašnih narodov na svetu. Beda, v kateri živi se more primerjati le z bedo Hindusov in prebivalcev otočja Haiti. Končna vemo, da je bila zgodovina tega naroda polna vojn, borb, tujih vpadov, bombnih napadov, lakote, trpljenja in vsega podobnega. Pozivajoč se na že dolgočasen in danes neresničen refren
—	»svoboda« — vrši Severna Amerika enega najbolj strašnih zločinov proti človeštvu, medtem ko se mi delamo, kot da bi tega niti ne opazili. Na eni strani Je Vietnam, ki gre po poti socializma in ki se neprestano bori za izboljšanje življenja svojega ljudstva, na drugi strani pa Je neka proamerlška vlada — kot se po navadi reče v diplomaciji — ki kobaca v zunanjih in notranjih dolgovih in ki se komaj drži na nogah na račun pomoči, ki Jo drago plačuje z razcepljenostjo dežele, Izdajstvom, stavkami in državnimi udari. Nihče v Južnem Vietnamu ne more zavreti neprestanega dotoka rodoljubov iz Severnega Vietnama, ki prihajajo, da bi se borili za osvoboditev svoje domovine, ki jo Je tuji škorenj tlačil nekoč prav tako, kot jo tlači danes. Paradoksalno je, hkrati pa tudi drži, da so propadli vsi poskusi Južnega Vietnama, da bi in-filtriral svoje in tuje diverzante v Severni Vietnam.
Zato vidimo, da se vojne — pa naj gre za ideološke ali resnične, ekonomske ali politične vojne — ne morejo dobiti z lažmi, komunikeji, niti z novinarskimi članki. Vsemu slovitemu in matohe popotnemu propagandnemu aparatu nacistične Nemčije je komaj uspevalo odložiti zedinjenje vsega sveta proti sebi. To mu je uspelo le za leto dve, tri. Trdno verujem, da začarani krog, v katerem se nahajajo ameriško zunanje ministrstvo, ameriško vojno letalstvo, ameriško veleposlaništvo v moji deželi — Venezueli — ter ameriška veleposlaništva v drugih državah, rr.>re kaj malo storiti, da bi preprečil zmago vietnamskega ljudstva — na Severu in na Jugu — nad tlačiteljem. nad tujci, ki se v obrambi podlih in banalnih interesov ne umikajo pred prelivanjem krvi nedolžnih ljudi; nad izdajalcem, ki
—	zaradi oportunizma, strahu ali neposredne koristi — ne okleva pomagati «Koljašu» (1)
Razumniku, ki odlo^pg Ul hrabro kritizira dejavnost ZDA v Vietnamu, pravijo, da je »koristni bebec«. Tako pravijo tudi tistim razumnikom, ki na Isti način kritizirajo poseg ZDA v Gvatemali, v Dominikanski republiki, Braziliji in Panami. Ti Intelektualci so nekakšni «beuax esprits« Toda ti, žal, pozabljajo, da je »koristni bebec« tisti, ki sprejema lažna deistva. ki ne dojema efimemosti, barbarstva in z očmov teh intervencij na tujih tleh
Na srečo je zgodovina pametna. Na vso srečo človeštva ne greši. Ko se je primeril tisti žalostni in nesrecn, incident, ko so sovjetske čete zavzele Budimpešto, niso ni komur, k; Je kritiziral njihovo ak Cijo, rekli, da je »koristni bebec«
T xia sedaj, nekaj let pozneje sto Jimo pred nečim, kai vzbuja strah Siotisoce Severnoameričanov je na padlo V.etnam. uničilo njegovo na cionalno neodv.snost Uporabljajo se najbolj moderna orožja: letaia «F—105», #Fa.nton 2», bombn.ki «tš—52H«, na stotine neilko-pter-jev; radijske postaje oddajajo posnetke razgovorov med materjo in s.nom v upanju, da bi s tem poko-lebale moralo partizana ali, v najboljšem primeru, da bi vplivale na bednega nepismenega kmeta, ki niti ne ve. kaj se dogaja po svetu. Odvrgli so na milijone letakov, plinskih zažigalnih in drugih konvencionalnih bomb. ki »podžigajo požare« Trpljenje mater, zen in otrok je iz dneva v dan večje.
Ko Je francoski dramatik in filozof Jean Paul Sartre obsodil napad na Madžarsko (neznaten v primerjavi z napadom na Dorriini-kanskg republiko,), so ga imenovali za »hrabrega človeka«, «trdnega razumn'ka». nihče mu ni tedaj dal vzdevka »kor.sLnega bebca«. Bil je, b! mogli reči. nekakšen »Razkolnikov«, ki se je postavljal »nad dobrim in zlim« Sedaj pa, ko je skupno z Albertom Moravio, Vit-torlom Gassmanom. Marionom Brandon in drug im rekel, da »tisto. kar se dogaja v Aziji, je zločin«. ga ‘menujejo za »koristnega bebca« vsem pa pravijo, da so malomeščanski omejeni razumniki, ki se ne spoznajo na politiko; da so pritlikavci ki se. podobno kot David, upajo naga lati in kritizirati Golljata. »Koljaša« 20 stoletja.
Nlkakega dvoma ni. da je Izraz «korlsten bebec« — koristen. Vprašam se le: na kateri strani je bebec in na kateri koristni? Kdo je koristen, in kdo je bebec?
Surovo Je in nesramno, dejati se. kot da vietnamskega problema niti ne opažamo takšno stališče je nečloveško, nesocialno. Madžarski problem je pretresel ves svet, vključujoč sem tudi socialistične dežele in komunistične partije. Kadar pa gre za Vietnam, Je kritika efimer-na, cenzura neizprosna, z izjemo nekaj hrabrih zahodnih listov in dnevnikov, žrtvovanja samih sebe, o katerih beremo in do katerih Je prišlo v ZDA. niso dovolj, niti niso logična. Pri tem se dobi vtis, da se tudi v Venezueli zavzema takšno stališče Toda nelogičnost — prelivati kri neke tuje dežele — se ne more razčistiti s pomočjo
neke druge nelogičnosti — s samomorom kot kritiko te akcije. Ta surova akcija, ki sta jo podvzela ameriško zunanje ministrstvo in Pentagon, se bo mogla preprečiti edino le z resnično organizirano močno silo tistih, ki nočejo več »eskalacije«, ki ne dopuščajo več ranjenih otrok in mednarodnega banditizma. Dober socialist ne more biti neobčutljiv za ta dejstva. Dober kristjan ne sme podžigati take akcije in hkrati pozabljati na pridige in primere Ieschoabara Ios-sefa, ki ga sedaj poznamo kot Jezusa Kristusa.
Dogmatiki, zastrupljeni s propagando nekih «United Press«, «Ti-mesov« in »Lifa« trdijo, da je to «cena Svobode«. Vprašam se, kakšne svobode? Čigave svobode? Ali ni morda to svoboda severnoameriških finančnih mogotcev, ali pa svoboda generala Wolkera, senatorja Goldwaterja, reakcionarnega Bircha? Je pokol Vietnama cena svobode? Je cena svobode odobravanje invazije Santo Dominga? Je cena svobode v tem, da se marine-som dovoli, da požigajo in palljo? Je cena svobode v tem, da se smatra za Javni škandal, kadar neki
Kubanec zapusti Kubo, a se molči, ko delavci in strokovnjaki bežijo iz Paragvaja? Je cena svobode v tem, da se dviga glas, če neki Nemec Iz Vzhodne Nemčije išče v tujini boljše življenjske pogoje, hkrati pa se molči o stotisočih Italijanov, Portugalcev in Spancev, ki delajo isto. Je cena svobode v tem, da se dviga škandal zaradi aretacije sovjetskih pisateljev, hkrati pa se molči o Ernestu Hemingway-ju in o zaporih, v katerih so ali so bili naši najboljši pisatelji? če je to tako, gospodje, si Svobode ne želim. Ne želim si je zato, ker je lažna, sebična, iznakažena. Skratka, ker je ni.
Ali pa bomo iskali resnično, objektivno, otipljivo svobodo, ki si je vsi'želimo, ali pa bomo vsi navaden, beden drobiž, množica »koristnih bebcev«, množica Latino-američanov, Severnoamerlčanov, A-zijcev in Evropejcev, ki brez razloga verujemo v Veliko Prevaro.
FRANCISCO HAVIER JANES
1) «Koljaš» je naslov knjige avtorja tega članka. Knjiga bo kmalu izila. Avtor tega članka je ob-i javil že več del. Konec letošnjega leta bo izšel tudi njegov roman «Las imčgenes« (slike).
Tik pred nevihto
(M. Magajna)
STOIMNICA ZNAMENITE BITKE ZA ZEDINJENJE ITALIJE
((BIT V A Pili KUSTOCh) od 24. do 26. junija 1866
Kako je Jakob Alešovec opisal bitko v posebni brošurici leta 1867 pod naslovom „Kustoca in Vis - Kratek opis vojske na Laškem leta 1866"
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Prejšnji teden so na kraju znamenite bitke pri Custozi proslavili njeno stoto obletnico. Bitka je bila od 24. do 26. junija 1866 in spada med bitke za zedinjenje Italije. Custoza je majhna vas v Lombardiji, 20 kilometrov Jugozahodno od Verone, blizu Gardskega jezera. Vas je znana pravzaprav po dveh bitkah, kajti prva je bila od 23. do 25. junija leta 1848.
Avstrija Je napovedala .vojno Italiji 20. junija 1866. Glavni del italijanske vojske (prvi, drugi in tretji korpus iri 'ena konjeniška divizija) je bil osredotočen v Lombardiji na prostoru med Piacenzo, Cremono in Lodijem, četrti korpus pa med Bologno in Ferraro. Avstrijska južna armada je bila v beneški pokrajini, in sicer v štl-rikotniku Verona, Legnano, Mantova in Peschlera, sestavljena iz petega, sedmega in devetega korpusa, rezervne pehotne divizije in konjeniške brigade. V avstrijskih enotah Je bilo precej Slovencev in Hrvatov: 53. zagrebški, 70. slavonski in 12. ulanski polk kot sestavni del petega korpusa; sedmi lovski bataljon iz Maribora v sklopu sedmega korpusa; sedmi pešpolk Koroške in Dolenjske in deveti pešpolk i? Banata v sestavi devetega korpusa; 17. pešpolk, ki so ga spopolnjevali s Kranjskega in Gorskega Kotarja.
Od 24 do 26 junija so b li uspehi sedaj na en;, sedaj na drugi strani. Negotovost je prenehala šele junija popoldne, ko sta avstrijski 5. in 17. korpus izbojevala b.tko s splošnim napadom na Cu-stozo. V tem napadu so sodelovale omenjene slovenske in hrvat-ske enote v prvi vrsti pa banatski 29. pešpolk, ki je napadal Bel-vedere in hrvatski 53. ter slavonski 70 pešpolk pri napadu na Cu-stozo samo. Konjeniški brigadi «Pulz» in «Bujanovič» sta prodrli vse do mesta Villafranca, kjer jih je s svojo divizijo zadržal slavni Garibaldijev general Bixio, tako da se je sicer Italijanska armada umaknila, toda avstrijska je n; zasledovala. Izgube na obeh
KnsIonk in Vis

• • *-Nv. .'Vv?fir
*« t* '■ V&;
t .o■„ ,,,,	--v	■■
V MS»UJk»S
**»*.
Alešovčeva knjižica »Kusloca in Vis», Iz katere povzemamo del opisa bitke pri Custozi, ki je bila te dni pred sto leti
straneh so bile' zelo velike: okrog 8000 vojakov In oficirjev Je bilo onesposobljenih na vsaki strani.
Naše čitatelje bo gotovo zanimalo kako je po tej znameniti bitki pred 99 leti prikazal njen potek tedanji slovenski novinar Jakob Alešovec v brošurici pod naslovom «Kustoca in Vis. — Kratek opis vojske na Laškem leta 1866. — Po verjetnih virih spisal J. Alešovec. — V Ljubljani. — Na prodaj in v založbi Janeza Gion-tinita. — 1867». Potem ko opiše Alešovec položaj, ki je bil 24. junija zjutraj, takole nadaljuje:
«Nar hujše in trdovratnejše razsaja boj pri Oljozi. Sovražnika bila je volja, ta važni kraj na vsaki način obdržati, dokler je le mogoče; da bi pa pešce toliko bolj podpiral, treskal je s topovi iz vsih visočin, posebno iz gore Vento, da je podiral naše vrste,
Področje pri Custozi. kjer se je leta 1866 vršila znana bitka za zedinjenje Italije
ko kosec travo. Tu ni dalje stati, zamuda je poguba. Silovito mahnejo nad sovražnika, ga zagrabijo od vseh strani z bodalom: a to ni lahko delo. Lahi se junaško branijo in se le počasi vmikajo. 2e so dospeli naši na visočino; tu pa jih osipa sovražnik s kroglami; vtaboril se je bil v močnem poslopju in v cerkvi. K(ij početi? Topov ni pri,.rokah, da bi zidovje razrušili, Lahi se pa drugače ne dajo pregnati. Vse opominjevanje, da bi se podali je‘i‘zastonj, Odgovor /e le še hujši strel.
Taka trdovratnost razkači Kranjce polka Hohenlohe. Vsi se zaženejo proti vratam na desni in levi. Razrušijo jih hipoma s pušk-nimi kopiti, pa ko na dvorišče pridejo, sprejme jih toča krogel in veliko jih pri ti priči pade. Vkljub temu se junaki se ustrašijo; iščejo vshoda, a vse je zaprto, vsa okna zabita in skoz špranje in luknjice molijo pušk-ne cevi in bodala. Med prvimi, ki so na dvorišče pridrli, pade hrabri stotnik Milller na čelu svojega polka; zadene ga knoglu ravno o r-elo Polkovni pobočnik (adjutant) Neubauer prijaha na dvori.a c, pa komaj se prikaže, že ga zadene šest sovražnih krogel in konj, tudi do smrti ranjen, ga odnese skozi' nasprotna vrata.
V	tem stoji neprestrašljivi polkovnik (obrst) 20 korakov od pohištva in deli povelja, ko pa vidi, da ljudi brez uspeha zgublja, pokliče jih nazaj in pošlje tesarje, ki začno s sekirami po vratih mahati. Vendar nič ne o-pravijo, vrata so trdna. Ko za' stavonosec vidi, da na ta način se nic ne doseže, spleza na šupo in zažge streho. Dim in plamen se prikaže nad glavami hrabrih brambovcev. Zdaj še le se pokažejo bele rute na bodalih. Cela posadka, 90 mož in 8 častnikov, se poda. Ko vidi posadka cerkve ogenj, neha streljati in se deloma poda, deloma čez griče in polje pobegne. Bili so veči del Napolitani, ali so vsaj rekli da so; ko puške odložijo, vpijejo vsi: «Siamo Napolitani!» ■(Napolitani smo! j
Vrlo obnašanje Kranjcev spodbode vse. Grozovit boj se vname. boj? — Ne, klanje bom rekel, ker razkačeni bojevavci se-čejo in bodejo brez usmiljenja. Smrt ima preobilno žetev, še celo ranjenci se srdito branijo. Se le ko večina ranjena ali mrtva leži, se jame sovražnik odmikati in zapusti važni kraj.
V	tem, ko se je tu naskakova lo, napadejo trume, ki še niso bile v ognji, homce, na kterih se je bil sovražnik vtaboril s topništvom. Čeravno se Lahi bodala čez vse boje m se mu vselej umaknejo, vendar je bil naskok brez uspeha, ker krogle in kar-
tače iz topov cele rajde podirajo. Ves pogum je tu zastonj, dokler sovražne baterije treskajo; tedaj se obrnejo naše baterije proti sovražnim in jih tako dobro zadevajo, da čez nekaj časa o-molknejo. Vnovič se tedaj zoženo pešci v strme homce, sovražnik pobegne in Rupreht in Rodič si osvojita višave.
j Naprej! Naprej!» kriči vse: delo še ni dovršeno. Gorje sovražniku! In naprej, naprej derejo silovito, nič jih ne more -vstaviti.
Tukaj je bila zmaga gotova, a ne še na drugi strani. Pri Monte Godjo, mali vasi pod Kustoco, bile so trume fml. MarojčiČa in Hartunga v hudi zadregi. ’ Grozna večina sovražnika, ki je neprenehoma nove moči v ogenj pošiljal, jih hudo stiska; še le po dolgi krvavi bitvi ga stopo-ma odrivajo in polagoma napredujejo; zgubijo pa veliko ljudi, posebno častnikov.
Na desnem bregu reke Minčjo kadilo se je že poldrugo uro silo prahu, ki se je mostu bližal. O-čitno je bilo, da od te strani velika sovražna moč nastopa. Ako bi se zedinila s to, ki je že o ognji, bati se je velike nevarnosti. Tedaj dobi general-major Rupreht povelje, svoje mesto zapustiti in se proti Monzambani nastaviti, da podere most, ako je mogoče. Naloga ta ni lahka. Na homcu Vento stala je še vedno sovražna baterija in ga grozno nadlegovala. General-major Piret hiti na pomoč, jo naskoči z bodalom in jo vzame v srditi bitvi.«
Lepa likovna prireditev v piranski galeriji
Deset znanih likovnikov iz Trsta in Furlanije
Letošnja deseta prireditev Piranske galerije je razstava, ki sta jo organizirali tržaški galeriji *La Bora» in iTorbandena* in občinski svet Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij v Piranu. U-radna otvoritev je bila v sredo 22. junija ob navzočnosti političnih in umetniških predstavništev obmejnega področja z obeh strani. Po končanem uradnem delu otvoritve so se povabljeni gosti ustavili še pri tržaškem umetniku Lojzetu Spacalu, ki ima v Piranu svoj atelje in dom.
Sedanja razstava sledi razstavi slikarjev italijanske etnične skupine iz Istre in z Reke ter razstavi mladega tržaškega slikarja Ronalda Mascarina. Takoj po zaključku te razstave, ki se bo končala 4. julija, pa bo otvoritev razstave del dveh avstrijskih umetnikov, in sicer F. M. Wirtha in J. Swobode. Iz tega sledi, da je dejavnost Piranske galerije resnično zelo živahna, hkrati pa, da je težnja njene dejavnosti v nadaljnjem zbliževanju obmejnih področij, v konkretnem primeru na umetniškem področju.
Na sedanji pomembni razstavi v Piranski galeriji sodeluje deset likovnikov, od katerih je sedem tržaških slikarjev, dva sta Furlana, edini kipar pa je znani tržaški likovnik Mascherini.
O umetnikih, ki razstavljajo sedaj v Piranski galeriji, bi se dalo veliko povedati, saj gre za zelo znana imena, vendar se bomo omejili le na nekatere najosnovnejše podatke, da bi jih predstavili širšemu občinstvu:
GIORGIO CELIBERTI je po rodu iz Vidma, študiral je v Benetkah, Parizu, Bruslju in Londonu. Prepotoval je veliko sveta; bil je v ZDA, Mehiki, Venezueli in na Kubi. Tudi razstavljal je že po vsem svetu, med drugim tudi na beneškem bienalu in rimskem kvadrienalu in bil deležen doslej veliko priznanj. Na razstavi ima šest del v temperi.
RENATO DANEO je Tržačan in je svojo razstavno dejavnost začel že pred 27 leti, najprej v Trstu, nato je veliko razstavljal doma in v tujini. Bil je večkrat nagrajen in njegova dela visijo v raznih znanih galerijah in mu-* zejih začenši tržaško uRevoltel-lo», pa tudi v Buenos Airesu, Milanu, Washingtonu, Burnu, na Dunaju in drugod.
Tudi EDOARDO DEVETTA je Tržačan. Njegovo sodelovanje na raznih domačih in tujih umetniških prireditvah je posebno v zadnjih letih postalo zelo živahno m to dokazuje tudi 30 raznih nagrad in drugih priznanj, ki jih je doslej dobil. Razstavljal je na beneškem bienalu, na rimskem kvadrienalu pa tudi na raznih prireditvah v Genovi, Pragi, m Dunaju in tudi onstran Atlantika. Njegova dela so že v številnih italijanskih in ameriških zbirkah. Na razstavo v Piran je prinesel tri večja oljnata dela na platnu.
TIZIANA FANTINI je po rodu iz Milana, živi pa v Trstu Šolanje je končala na milanski Bre-ri, prvič pa se je pojavila pred občinstvom leta 1946, nakar je sodelovala na mnogih razstavah po italijanskih pomembnejših kul turnih središčih. Prejela je tudi
že več nagrad in priznanj. Na piranski razstavi sodeluje s štirimi oljnatimi slikami. Njena tematika je vzeta iz vsakdanjega življenja in prikazana realistično. Čeprav se iz izvedbe kaže nežna roka, je njena sikarska pripoved bodeče jasna z rahlim prizvokom ironije, kar priča o ostrem očesu slikarke kot opazovalke.
MICHELANGELO GUACCI je po rodu iz Trania, toda živi že dolgo v Trstu in ga vsi smatrajo za tržaškega umetnika. Doslej je razstavljal, razen v Trstu, še v Rimu, Milanu, Neaplju, Florenci, Bergamu, Padovi itd. Na razstavi v Piranu visijo štiri njegova olja. Portretni motivi so izraženi s karikaturno potezo ob poenostavljeni barvni kompoziciji, ki kaže delikatne in rafinirane odtenke, kar se opaža tudi na dodanem motivu tihožitja — košara s cvetjem.
MARCELLO MASCHERINI je edini kipar v tej skupini. Po rodu je iz Vidma, živi in dela v Trstu. Odveč bi bilo ga predstavljati kot umetnika, saj se je uveljavil že s svojo prvo samostojno razstavo leta 1925. Sedem let pozneje je sodeloval na beneškem bienalu, v poznejših letih pa smo ga mogli srečati m vseh pomembnih prireditvah doma in v tujini in je leta 1953 dobil «Na-grado Pariza». Med njegova največja priznanja se lahko šteje prva nagrada beneškega bienala.
V	Piran je prinesel dva bronasta kipca.
LIVIO ROSIGNANO je sicer samouk, ki pa se je poklicno posvetil slikarstvu in ima do sedaj za seboj devet osebnih razstav in celo vrsto sodelovanja na kolektivnih razstavah. Razstavljal je veliko doma pa tudi v tujini in je bil večkrat tudi nagrajen.
V	Piranski galeriji visi pet njegovih oljnatih slik na platnu, in sicer trije pokrajinski motivi, eno tihožitje in en portret.
MARIO SORMANI se je rodil v Nabrežini, živi in dela pa v Trstu. Razstavljal je veliko doma, pa tudi na Švedskem in v ZDA. Doslej se je udeležil vseh pomembnejših skupinskih razstav tržaških umetnikov zadnjih desetih let. Dobil je že osem pomembnih nagrad. V Piran je na razstavo prinesel štiri svoja dela v temperi, predvsem s pokrajinsko motiviko.
LOJZETA SPACALA nam ni potreba posebej predstavljati, saj je zelo znan umetnik. Doslej je razstavljal že v mnogih mestih doma in v tujini, na beneškem bienalu je dobil najvišje prizna nje. Njegova dela so po števil nih galerijah doma in v tujini.
V	Piranski galeriji razstavlja štiri dela.
GIUSEPPE ZIGAINA je po rodu Furlan iz Cervignana. Več krat je razstavljal na beneškem bienalu, na rimskem kvadriena-lu. Razstavljal je tudi v Parizu, v Aleksandriji in drugod po Španiji, Sovjetski zvezi, Češkoslovaški. Bolgariji, na Madžarskem, v Angliji, ZDA itd. Na piransko razstavo je Giuseppe Zigaina prinesel štiri barvne risbe, v katerih interpretira nekako moreče socialne razmere.
Kakor smo rekli že v samem
začetku, bi se dalo o razstavljavcih in o razstavljenih delih še veliko govoriti. Kakor vidimo gre za razstavo velike pomembnosti, toda z našim prikazom bi hoteli javnost le opozoriti na pomembno kulturno prireditev v Piranu, prireditev, ki gre preko okvirov Piranske galerije, ker je njen konkretni namen zbliževanje obmejnih področij, za kar gre organizatorjem vse priznanje.
A. L.
...............................................................................................................................................................................................................................................i................................i.........
OVEN (od 21 3 do 20. 4.i Polni boste pobud, toda malo bo konkretnega dela. Naval ljubosumja je tokrat povsem neupravičen BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne podcenjujte sposobnosti svojih poslovnih tekmecev. V družbi boste našli tolažbo za čustveno razočaranje.
DVOJČKA (od 21. 6 do 22. 6.1 Ne računajte le s svojimi silami in sposobnostmi, ker bo naloga preveč zahtevna. Novo poznanstvo.
RAK (od 23 6. do 22. 7.) Srečanje z vplivno osebo bi vam znalo tokrat koristiti. Umaknite se nekoliko v samoto, da se odpočijete.
LEV (od 23. 7 do 22. 8.) Dnevni posli vas bodo močno utrudili in
HOROSKOP
kljub temu ne boste dosegli uspeha. Pristanite na nasvet osebe, ki vas ima rada.
DEViCA (od 23. 8. do 22. 9.) V krogu vaših poslovnih tovarišev »e nekaj naklepa. Ni lepo. Dajte duška svojim čustvom.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23 10.) Vso pravico imate do večje uvelja vltve v družbi ali na delu. Prisluhnite tistim, ki vas imajo radi.
SKORpr-TON (od 24. 10 do 22 11.) Izredno razpoloženje za ustvar-
janje, toda hkrati tudi veliko ovir. Bolj družabni bodite in bolj taktni.
STRELEC (Od 23. 11. do 20. 12) Ubadali se boste z upravnimi zadevami ln posel bo med tem šel no vodi. Ne računajte z zad^enjl.
K-	K; >od 21. 12. do 20. 1 )
Previdnost je mati modrosti. Tokrat velja to še posebej Vabilo na obisk ali sprejem.
VODNAR (od 21	1. do 19. 2.)
Nenadna napetost, ki bo hudo škodovala. Nekdo se v družini kuja in to povsem urez razloga.
RIBI (od 20. 2 do 20. 3.) V delovnem okolju se bodo razmere nekoliko Izboljšale. Zaradi miru ne rinite v ospredje.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba 1-n koledar; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasbeno potovanje; 17.00 Orkester Giannija Safreda; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost ln prireditve; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.00 Zbor «Ermes Grlon«;
19.15	Milko Bambič: «GaIerije v naši deželi«; 19.30 Glasbeni kon trasti; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo ln delo; 20.50 Trobentač Dick Collins; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Boris Furlan: »Croce, filozof in zgodovinar«;
22.15	Harmonija zvokov in gla sov; 23.00 Glasba za lahko noč.
12.05 Plošče, 12.25 Tretja stran;
13.15	Ansambel «Le nuove genera-zloni«; 13.30 Pacohlorijevi solisti; 13.45 Zbor »Ernest Grion« ln «Pro
»ek—Kontovel«.
Koper
7.15	Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Jutranja glasba;
9.00	Prenos RL; 10.30 Poje Jody Miller; 10.45 Glasbeni motivi;
11.00	Popevke; 11.30 Današnji pevci; 11.15 Glasbeni zmenek; 12.00 In 13.00 Glasba po željah; 13.50 Prisluhnimo Jim skupaj; 14.15 Za tiste, ki so na počitnicah; 14.40 Melodije; 15.00 Popularne skladbe; 16.00 Zbor Branko Krsmano-vlc; 16.45 Slov. narodne; 17.15 Operni koncert; 18.00 Prijetna glasba; 18.45 Danes pojemo tako;
19.00	Prenos RL; 20.00 šport;
20.30	Prenos RL; 23.15 Orkester.
PETEK, 1. JULIJA 1966 Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.35 Zdravnikovo mnenje; 9.45 Popevke; 10.05 Bellini in Wagner; 10.30 Vlvaldijeve skladbe; 11.15 Ital. popotovanja;
11.30	Melodije; 13.30 Dva glasova — en mikrofon; 15.15 Svetovno prvenstvo v nogometu; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simfonična glasba; 17 40 A. Valdarnini: »Un lunedl del 43»; 18.30 Skladbe Ital. skladateljev; 19.10 Oddaja za delavce; 20.45 Drugi junij 1964;
21.00	Slmf konoprt
//. program
8.00; Jutranja giasba; 8.30 Mali Koncert; 9.00 Poje Audrey: 9.35 Pesem za vsakogar; 10.35 Nove Ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 12.00 Zvočni trak; 14.06 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Pisan spored; 17.00—18.00 Tour de France; 17.35 Poljudna enci-klopedija; 17 45 Eduardo Alfleri; 18.35 Vaši Izbranci; 19.50 Tour de France; 20.10 Jazzovska glasba;
21.15	Cantavlro.
III. program
18.30	Gledališki pregled; 18.45 Bettinellijeve skladbe; 19.15 Italijanski periodični tisk; 19,30 Koncert; 20.40 Na sporedu Kabalev-aki in Janaček; 21.20 Danzl in Vlozzi; 22 00 Knjižne novosti v Parizu; 22.45 H. Pinter; »Un leg-gero malessere«
Slovenija
7.00	Jutranji dnevnik; 9.05 O-pema matineja; 10.00 Pioninfci tednik; 10.30 Hhmist Jože Falout;
11.15	Domače viže; 11.35 Naš pod listek J. Joyce: Stephan Dedalus,
12.00	Turistični napotki; 12.15 Ni maš prednosti! 13.05 Iz oper Rim skega Korsakova; 13.30 Kmetij ski nasveti; 13.40 Koroške narod ne; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Konpert lahke glasbe; 16.20 Na potki za turiste; 16.30 Od vasi do vasi; 16.45 V svteu znanosti; 17.00 Vsak dan za vas; 19.00 Aktuarno sti doma tn po svetu; 19.15 Za bavni in plesni orkestri; 19.56 Kulturni globus; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Inozemski pev ski zbori; 21.25 Lahka oraestral na glasba; 22.15 Oddaja o norju; 23.10 Za ljubitelje jazza; 23.50 Konstantin Miladinov; Pesmi; 24.05 Iz sodobne poljske glasne
Ital. televizija
15.00	Meonaudno prvenstvo v tenisu; 17.00 Tour de France;
17.30	Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 TZ razprava; 19.25 Od molekule do človeka; 19.45 športne vesti in ital. kroni-na; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. Gian nlnl: «La sera del sabato«; 23.15 Dnevnik.
II. kanal
21.00	DnevmK; 21.15 Cantagiro;
22.30	TV pošta; 23.15 Konjske dir ke v Firencah.
Jug. televizija
15.00	VVimbledon: Teniški tur nir; 19.40 Poročila; 19.45 Majko vačka bitka — Studio Titograd ob dnevu borca; 20.15 Opera skozi stoletja; 20.40 Cikcak; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 Celovečerni Rim; 23.45 Rokomet za trofejo Zagreba: Jugoslavija-Poljska; 24.15 Poročila.
Bivši hord Gregorčičeve brigade se bedo zbrali
na Tolminskem
Kakor vse druge brigade in borbene enote NOVS ima tudi Brigada Simona Gregorčiča svoj stalni odbor brigade, ki je bil izvoljen 29. dec. 1965 na zboru bivših borcev v Tolminu. Na zboru borcev smo obravnavali poleg o-stalega tudi o nalogah odbora in sklenili naj odbo« delo usmeri zlasti v razvijanje tradicij NOB v sodelovanju z družbeno - političnimi organizacijami in društvi občine Tolmin; organizira naj zbiranje gradiva za pisanje zgodovine brigade, uredi naj evidenco borcev brigade, organizira občasna srečanja borcev ter pospešuje tudi druge oblike dela. Da pa bo delo odbora dobilo bolj konkreten krajevni značaj, smo predlagali skupščini občine Tolmin, naj proglasi Tolmin za domicil brigade.
S temi sklepi in nalogami se je odbor brigade lotil svojega dela. V Ljubljani je začel delati sekretariat odbora, komisija za pisanje zgodovine brigade in finančni odbori kV Tolminu pa je začel delati pododbor z nalogo, da še letos pripravi nroslavo brigade.
Ob občinskem prazniku občine Tolmin dne 29. maja 1966 je občinska skupščina v Kobaridu na predlog odbora soglasno sprejelu sklep o proglasitvi Tolmina za domicil brigade.
Ob 25 letnici vstaje slovenskega ljudstva bo v prvi polovici septembra na Tolminskem proslava, posvečena spominu pnljuDijenega primorskega pesnika Simona Gregorčiča. Zaključna proslava pesnika bo v njegovi rojstni vasi Vrsnetn. Ob tej priložnosti bo rojstna hiša Simona Gregorčiča, obnovljena in preurejena v muzej, izročena svojemu namenu.
V	to proslavo se vključuje tudi Brigada Simona Gregorčiča, ki je v času NOB simbolizirala notenje primorskega pesnika. V ta namen je odbor v sodelovanju s planinsko zvezo Slovenije in njenimi društvi pripravil dva mladinska pohoda po poteh V. in XVII. brigade Simona Gregorčiča. Pohod po poteh V. brigade bo potekal od Prod, kjer je bila brigada formirana, do vasi Vrsno. Ponod po poteh XVII. brigade bo potekal od Kobalarja, kjer je bila formirana brigada, in do vasi Vrsno. Zbor Gregorčičeve brigade bo na večer proslave. Dne 11. septembra pa bo brigada prisostvovala glavni proslavi skupaj z mladinci obeh pohodov.
Tovariši borci in borke Gregorčičeve brigade!
Odbor brigade se zaveda težke in odgovorne naloge, ki jo je sprejel, ter jo sam. brez vase pomoči ne bo mogel zadovoljivo rešiti. Zalo se obrača na vas s prošnjo za tesno sodelovanje m pomoč. Pomoči bo odbor zlasti potreben pri pisanju zgodovine brigaae. Dobrodošli nam bodo spomini borcev, originalni dokumenti in slike, podatki o živečih in padlih borcih itd. Zo lažje zbiranje podatkov o borcih je GOZB NUVb izdal dve popisni poli, ena je namenjena za živeče, druga pa za padle borce. Obe popisni poli sta že dostavljeni vsem občinskim odborom ZB s potrebnimi navodili, zato se čim-prej povežite s pristojnimi organizacijami ZB in popisne oou izpolnile.
V	želji, da se zbora borcev Gregorčičeve brigade ' deleži čin, večje število borcev, naprošamo vse organizacije ZB, da borce o zboru obveščajo, ravno tako pa naprošamo borce, ki bodo članek prečitali, da o tem seznanijo svoje soborce. Za vse informacije se obračajte na naslov: »Odbor borcev XVII. brigade Simona Gregorčiča — Ljubljana, Beethovnova ulica 10» ali pa na »Občinski odbor ZB v Tolminu*.
Na svidenje 11. septembra na Vršnem!
PAVEL JEŽ • STANKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.8, najmižja 17.6, ob 19. uri 23.8; zračni tlak 1014.6 raste, vla-• ga 55 odst., veter sever 10 km na uro, nebo 8 desetin pooblačeno, 0.3 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 1. julija
Bogoslav
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.39. Luna •vzide ob 20.16 ln zatone ob 3.43 Jutri, SOBOTA, 2 julija Marija
NA VČERAJŠNJEM SESTANKU TAJNIŠTEV CEH, CISL IN DZ
Sindikati poudarjajo odločno stališče glede ladjedelnic
Če bo IRI vztraja! pri svojih naklepih glede ukinitve Sv. Marka, bodo sindikati napovedali ponovno še ostrejšo stavko ■ Megleno stališče strank levega centra
Tajništva treh sindikalnih organizacij v Trstu (CGIL, CISL In DZ) so nam poslala sledečo skupno sporočilo:
«Včeraj so se sestala tajništva pokrajinskih organizacij delavcev in so razpravljala o nadaljevanju borbe za obrambo ladjedelnice Sv. Marka, ladjedelstva na sploh ter kra-javnega in vsedržavnega gospodarstva.
Tajništva poudarjajo, da bo samo borba delavcev in vseh prebivalcev lahko rešila ladjedelnico Sv. Marka. Ker je rešitev vprašanja ladjedelnice Sv. Marka tudi vprašanje, ki pogaja mestno in deželno gospodarstvo, je dolžnost tudi ostalih gospodarskih kategorij, da se vključijo v to akcijo in da morajo neodvisno ali sporazumno z delavskimi sindikati prevzeti del odgovornosti in žrtev.
V zvezi z napovedanim sestankom v Rimu s predsednikom’ IRI prof. Petrillijem, tajništva izjavljajo, da bodo ob tej priložnosti ponovila stališča, ki so jih že javno Povedala, in sicer, da mora ladjedelnica Sv. Marka v okviru preureditve italijanskega ladjedelstva, nadaljevati s svojim delovanjem kot Podjetje za gradnjo ladij. Poleg tega tajništva izjavljajo, da bodo sindikalne organizacije tržaških delavcev, v primeru, da jim bodo na sestanku v Rimu potrdili svoj načrt o skrčenju ladjedelske in pomorske dejavnosti, izvedle sklepe, ki so bili včeraj sprejeti, in sicer da bodo napovedale splošno protestno stavko, ki bo močnejša in učinkovitejša od stavke 23. in 24. junija. Hkrati pa bodo začele še z drugimi oblikami borbe, ki se jim bodo zdele najbolj učinkovite za dosego omenjenih smotrov.')
Stališče tržaških sindikalnih organizacij je jasno ln nedvoumno. Delavske organizacije bodo v Rimu zahtevale ohranitev ladjedelnice Sv. Marka in seveda tudi njeno okrepitev in modernizacijo, ter so pripravljeni začeti z najbolj odločno borbo, skupno z vsemi ostalimi gospodarskimi kategorijami, da preprečijo zaporo Sv. Marka.
Takega odločnega in nedvoumnega stališča v obrambo tržaške ladjedelnice pa nismo mogli zaslediti v stališču, ki so ga zavzeli predvčerajšnjim pokrajinski taj niki treh strank levega centra (Botteri za KD, Pittoni za PSI in Pierandrei za PSDI), ki je bilo objavljeno včeraj v nekaterih časnikih. (Uradnega sporočila z omenjenega sestanka nismo prejeli). Iz poročila, ki so ga objavili drugi časniki, povzemamo sledeče: «Tajniki treh strank levega centra so poudarili v treh točkah neodpovedljive zahteve, ki morajo najti ustrezno zagotovitev tudi v načrtu, o katerem se sedaj razpravlja z IRI in ki ga bo morala dokončno sprejeti vlada, in sicer:
1. Jamstvo zaposlitve v smislu, da se zagotovi v okviru štiriletnega na-
črta 1966-1970 polna zaposlitev u-službencev, ki so sedaj zaposleni v podjetjih IRI v Trstu (Sv. Marko, Tovarna strojev Sv. Andreja in ravnateljstvo CRDA; 2. gospodarski potencial v smislu, da se zagotovi ta potencial brez prekinitve na krajevni ravni tudi za bodoče, da se ta raven zajamči in razvija v enaki moči, kot jo sedaj predstavljajo zaklad delovnih in vodilnih sil podjetij IRI za ostale povezane gospodarske dejavnosti v smislu plač in dohodka; 3. priznanje tradicionalnih vrednot, ki jih gospodarstvo, zgodovina in geopolitični položaj dajejo Trstu, v smislu vodilnega centra pomorskih dejavnosti in izkušenega proizvajalnega centra na tem sektorju.*
V vsej dolgi izjavi tajniki strank levega centra v Trstu izrecno nikjer ne omenjajo potrebe po ohranitvi ladjedelnice Sv. Marka, ampak ob zaključku pravijo, da načrti, ki jih je doslej predložila ustanova IRI ne ustrezajo tem trem osnovnim zahtevam, kakor tudi ne predstavljajo takšne perspektive, da bi lahko v njen okvir vključili vso zapleteno krajevno gospodarsko problematiko.
Stavka delavcev v ladjedelnicah
Kovinarji se že dolgo borijo za sklenitev nove delovne pogodbe. Za danes so zopet napovedali stavko. Tokrat bodo stavkali vsi delavci ladjedelske industrije, javne in zasebne. Stavka bo po vsej državi. Pri nas bo trajala od 8. do 11. ure.
9. t. m. zborovanje z baklado za mir v Vietnamu
Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama nam je poslal v objavo naslednji poziv:
«Odborl za mir in neodvisnost Vietnama iz Trsta, Vidma, Pordenona, Gorice in Tržiča sklicujejo v soboto, 9. julija, manifestacijo solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Manifestacija bo imela deželni značaj.
Zborno mesto bo na Trgu sv. Antona ob 20„.i0, kjer bo uradni govor senatorke Tulile Carrettoni. Nato se bo razvila povorka z bak-ljado po mestnih ulicah do Trga Garibaldi, kjer bo prebran poziv na prebivalstvo.
Organizatoriji vabijo na manifestacijo vse prebivalstvo.»
Zvezni odbor in zvezni nadzorni odbor tržaške federacije KPI sta včeraj na skupnem sestanku z globokim ogorčenjem ugotovila.
'itimiiiiiittiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimimmiimmiiiiiiiuiimiumniimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm
DAN ČEŠKOSLOVAŠKE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
Trst-most za poslovanje Češkoslovaške z Italijo
Predstavniki Tržaškega L!oyda so orisali delovanje te ugledne pomorske družbe - Danes začetek prvega mednarodnega zasedanja o lesu
Včerajšnji dan na velesejmu je bil posvečen Češkoslovaški. Ob 10. uri je odpotovalo na velesejem gospodarsko odposlanstvo v katerem so bili ambasador v Rimu Jan Busnjak, -rgovmski ataše Jaroslav Votruba, načelnik trgovinskega urada v Milanu ing. Lukaja in drugi. Delegacija si je ogledala češkoslovaško razstavo, ob 11. uri pa je bila v kongresni dvorani običajna tiskovna konferenca Pred samo konferenco je češkoslovaške goste pozdravil predsednik velesejma dr. Sloco-vich, ki je zaželel zaledni republiki veliko uspeha na sejmu ter še uspešnejše gospodarsko povezovanje z Italijo in predvsem s tržaškimi poslovnimi krogi v prihodnje.
Ambasador Jan Busnjak je poudaril, da se Češkoslovaška letos petič udeležuje tržaškega velesejma, preko katerega želi vzpostaviti čedalje tesnejše stike z ^italijanskimi poslovnimi krogi. Trgovinski ataše Jaroslav Votruba je kratko orisal ustroj letošnje češkoslovaške razstave, ki obsega širok izbor domačih izdelkov in pa lično week-end hišico. Napovedal je, da se bo zasedanj o lesu udeležila tudi češkoslovaška delega Cija, v kateri bosta dva predstav nika praškega podjetja, ki se u kvarja z izvozom lesa, Ligna. Mec živahno razpravo, ki je sledila iz vajanjem češkoslovaških gospodar skih izvedencev, je prišla do izra za želja Češkoslovaške, da bi Ita lija v bodoče povečala uvoz bla ga iz te države, da bi se trgovin ska bilanca, ki izkazuje seda.i ob čuten primanjkljaj na češkoslova ški strani, lahko ponovno uravno vesila. Predstavniki tržaških po slovnih krogov so v tej zvezi po udarili potrebo, da bi se kolikor mogoče olajšal promet s tovornjaki med Trstom in Češkoslovaško Predstavnik podjetja Ligna je med drugim povedal, da se je te dni mudila v našem mestu skupina češkoslovaških lesnih trgovcev, ki so prodali krajevnim uvoznikom večjo količino rezanega mehkega lesa.
V dopoldanskih urah je bila v dvorani za konference posebna manifestacija, na kateri so pred; stavniki Tržaškega Lloyda orisali delovanje pomorske družbe v zad-. njih letih ter njen sedanji ustroj I
predvsem kar se tiče rednih zvez, ki jih njene ladje vzdržujejo z deželami ob vzhodni, zahodni ter južni Afriki. Bo krajšem nagovoru predsednika družbe ing. Barto-lija je njen načelnik oddelka za potniški promet dr. Bertoli prikazal delovanje družbe na tem področju, nato pa je načelnik urada za promet z Afriko dr. Bertoli-Pagnacco orisal razvoj blagovnega prometa na relacijah z Afriko. Na koncu so zavrteli zanimiv krat-kometražni francoski film o izkoriščanju slovitih gozdov na Slonokoščeni obali. '
Danes bo na sejmu ponovno velik dan: pričela se bodo dela »Prvega mednarodnega zasedanja o lesu«, nakar se bo razvil bogat spored sestankov in razprav. Manifestacije o lesu bodo trajale vse do zaključka velesejma v torek, 5. julija.
da je ameriški napad na Vietnam vstopil v še bolj krvavo obdobje z zločinskim bombardiranjem Hanoja in Haiphonga, dveh velikih in močno obljudenih mest. Odbora pozivata na solidarnost z vietnamskim ljudstvom in zahtevata naj tudi Italija, kot je to že storila Anglija, obsodi ameriško napadalno politiko in loči svojo odgovornost od ameriške. Končno pozivata odbora federacije KPI vse svoje člane naj se udeležijo zborovanja in povorke z bakljado za mir v Vietnamu, ki bo v soboto 9. julija.
ZBOROVANJA PSIUP
Tržaška federacija PSIUP bo imela danes naslednja javna zborovanja: ob 12.15 na Sprehajališču Sv. Andreja pri izhodu iz ladjedelnice Sv. Marka na strani Lloydovega stolpa. Govoril bo Fausto Monfal-con;
ob 16.15 v Ul. GR. Carli pred izhodom iz Tovarne strojev Sv. Andreja. Govoril bo Fausto Monfal-con;
ob 20. uri na Trgu Sv. Jakoba. Govoril bo Francesco Franco.
Jutri, 2. julija: ob 9.30 na Trgu Stare mitnice — Francesco Franco; ob 19.30 na Trgu Marconi v Miljah — Elio Luches.
VČERAJ NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Cardarelli, Leopardi, Pascoli, Manzoni: maturitetne pismene naloge v italijanščini
Danos bodo slovenski dijaki pisali naloge iz slovenščine - Začetek mature na italijanskih šolah
Z nalogo v italijanščini so se včeraj začeli na slovenskih višjih srednji šolah v Trstu zrelostni izpiti v poletnem roku. Kakor smo že poročali, polaga letos zrelostne izpite (velika matura) na slo venskih višjih srednjih šolah v Trstu skupno 117 dijakov s Tržaškega in Goriškega. Danes se bodo začeli zrelostni izpiti na italijanskih šolah po vsej držam; slovenski dijaki pa bodo pisali nalogo v slovenščini.
Objavljamo naslove nalog na posameznih šolah. Kakor običajno, so dijaki lahko izbirali nalogo med tremi predloženimi, kakor jim je pač prijalo.
ZNANSTVENI LICEJ
I.	11 tema della liberth nella poe-sia italiana delPOttocento.
II.	Problemi politici, sociali ed economici del primo decennio del secolo XX.
III.	Poesia da interpretare:
ALBA
Solo in te, alba, riposa la mia morte affannosa.
Solo in te trova pace 1’insonnia mia, ch’e simile ad un rombante fiume rapinoso, infernale, dov’io vado ogni notte dibattendoml invano.
Dinanzi a te, che giungi sempre cosl furtiva
da far quasi paura, e origli e spii, spettro anche tu, il piu vago, alba dal freddo viso, cessan gli orrori, fuggono i
Lfantasmi.
La morte, mia nera compagna di veglia, se ne va, s’allontana a passi di ladro.
Ond'io emergo e mi libero dallonda tenebrosa e alfranto mi riduco al mio sonno di pietra.
O alba. o dolce alba, mare di luce incerta in cul tutto ha foce.
Vincenzo Cardarelli KLASIČNI LICEJ
I.	11 tema della rimembranza nella poesia di Leopardi («La rimembranza — scrisse Leopardi — e es-senziale e principale nel senti-mento poetico, non per altro, se non perche il presente, qual ch’egli sia, non pub esser poetico, in uno o in altro modo, si trova sempre consistfete nel lontano, nelTindefi-nito, nel vagon).
II.	I primi cinquant’anni della Unita.
III.	Passo da interpretare: Quanto devono a Dante la nazione, e l’Europa tutta e
lo spirito Umano.
Dante fu il primo assolutamente in Europa, che (contro l’uso e il
...............................■IIIIIIIIIII.Hlinili.im.....................................imun....
RAZPRAVA 0 FINANČNI DRUIDI V DEŽELNEM SVETU
Odgovora poročevalca Colonija in odbornika Marpillera diskutantom
Začetek razprave o posameznih členih zakonskega osnutka Sprejet en spraminjevalni predlog KPI, štirje pa zavrnjeni
Predvčerajšnjim se je končala splošna razprava o zakonskem osnutku deželnega odbora o ustanovitvi finančne družbe za razvoj dežele Furlanije - Julijske krajine; včeraj pa sta poročevalec Coioni in odbornik za industrijo in trgovino Marpillero odgovorila raz-pravljalcem. Zatem so začeli razpravljati o posameznih členih zakonskega osnutka in o spreminje-valnih predlogih, pri čemer se je oglasilo večje številp svetovalcev.
Svetovalec Coioni je v začetku svojega govora rekel, da liberalci nasprotujejo zakonskemu osnutku iz načelnih razlogov, kar potrjujejo tudi njihovi govori. Navedel je neka protislovja v tem nasprotovanju liberalcev ter podrobno a-nalizirai govor liberalca Rinalda Bertoli j a in ugovarjal njegovi polemični zasnovi. V nasprotju s trditvami liberalnega svetovalca je poročevalec dejal, da se njegovo poročilo popolnoma strinja s stališčem odbora. Zatem je poudaril stališče katoličanov nasproti liberalizmu in se pri tem oprl celo na razne enciklike. Poudaril je, da so načela, ki jih vsebuje poročilo v skladu z ideološkimi stališči njegove stranke. V nadaljevanju polemike s svetovalcem Ber-tolijem je Coioni omenil še eno njegovo protislovje: liberalni svetovalec pravi, da je načelno nasproten ukrepu, nato pa predloži številne spreminjevalne predloge in zavzame v nekem smislu «kons-truktivno» stališče. Liberalcu Mor-purgu je poročevalec ugovarjal, da ni res, da se hoče deželni odbor boriti proti zasebni pobudi, saj je dokaz, da ni tako, v tem, da bo dežela soudeležena v manjšini.
Po polemiki z liberalci je Coioni poudaril, da ne nameravajo z ustanovitvijo finančne družbe nadomestiti posega države in je še pribil, da bo finančna družba posegla predvsem na industrijsko področje.
Po odgovoru na razne kritike, ki so izšle iz splošne razprave glede prednosti, ki jo ima načrt za deželni gospodarski razvoj, glede prejemov na nadzorstvo nad družbo, finančne pomoči, ki jo predvideva zakonski osnutek itd., je poročevalec pojasnil, kako bo družba obnavljala svoj kapital: sproščala bo kapitale, izdajala obveznice in prejemala nova nakazila od deželnega odbora.
Svetovalec Coioni je rekel, da bo odgovoril na nekatera stališča, ko pride na vrsto razprava o posameznih členih zakonskega osnutka. Zatem je izrekel željo, da
bi osnutek prejel čimveč glasov, češ da gre za nujno in važno o-rodje za rešitev vprašanj, ki tarejo gospodarstvo dežele Furla-nije-Julijske krajine.
V imenu odbora je odgovoril na posege v razpravo odbornik za industrijo in trgovino Marpillero, ki je rekel, da ne bo v svojem govoru dolg, ker sta razprava in dolgo poročilo poročevalca o zakonu že izčrpno obravnavala zadevo. Rekel je, da bo pustil ob strani argumente, ki so jih načeli svetovalci večine in ki jih bo odbor upošteval, da pa bo na kratko omenil kritike manjšine.
Predvsem je rekel, da se strinja s tem, da pri opredelitvi člena 1 uveljavi besedilo, katerega je predlagala komisija, saj to novo besedilo bolj stvarno ocenjuje možnost učinka zakona, ki ga deželni odbor smatra za eno izmed orodij, ki bo služilo pospeševanju gospodarskega razvoja. V zvezi z besedami svetovalcev MSI je odbornik rekel, da ni mogoče le temu zakonu pripisovati, da ’oo dober, če bo dobro uveljavljen ali pa slab, če ga bodo slabo uveljavili. To je namreč značilno za vse zakone, zlasti za finančne in gospodarske. Zatem se je odbornik dotaknil kritik, ki šo jih izrekli v svojih govorih svetovalci KPI in PLI. Liberalcem je odgovoril na vprašanje o politični zasnovi in o načinu nadzorstva, ki ga predvideva zakonski osnutek, komunistom pa je očital nekatere izraze, češ da ne bi morali biti v navadi v redni debati. Rekel je, aa si odbor ne domišlju.je, da bo s predložitvijo tega zakonskega o-snutka rešil vsa vprašanja deželnega gospodarstva ter je končal svoj odgovor z željo, da bi odobritev tega zakona skupno z drugimi zakoni prispevala h gospodarskemu in družbenemu napredku Furlani-je-Julijske krajine.
Zatem se je začela razprava o posameznih členih zakonskega osnutka. Prva sta spregovorila psiu-povec Bettoli in komunist Bergo-mas. Bettoli je rekel, da v bistvu ni razlike med stališčem večine in desnice do zakonskega osnutka. Pri tem je omenil ustanovitev finančne družbe v Piemontu, kjer je sodeloval tudi Pella. Rekel je, da ni deželno načrtovanje resna zadeva, če ne prevladuje javni poseg v gospodarstvo. Svetovalec Bergomas je omenil v svojih besedah tudi Pieraccinijev načrt in rekel, da bo stališče komunistov odvisno tudi od tega, ali bodo sprejeli njihove popravke.
XVIII.
TRŽAŠKI VELESEJEM
širok pregled novosti in praktični nasveti za oblačenje, dom, urad, delavnico • Od potrošnih dobrin do velikih industrijskih naprav bogat in najnovejši izbor najboljše svetovne proizvodnje • Specializirane trgovske prireditve na področju lesa, pohištva, kave, banan • Gastronomija in predstave • Vsak dan žrebanje nagrad med obiskovalci in zaključno žrebanje za avto FIAT 500.
Drevi ob 21. uri bo ENZO TORTORA predstavil «Primo applaiiso* — natečaj za amaterje, častni gost na prireditvi bosta
NINI ROSSO IN NJEGOV ANSAMBEL
Zatem je prišel na vrsto popravek svetovalcev šiškoviča in Pelle-grinija k členu 1, po katerem, naj bi se pri svoji pobudi deželna uprava opirala na člen 2461 in ne člen 2458 civilnega zakonika, šiško-vič je rekel, da komunisti ne nasprotujejo nujnosti ustanovitve finančne družbe z načelnih stališč, kar jim priznavata tudi poročevalec o zakonu in deželni odbornik za industrijo. Vendarle bi zaradi sedanjega položaja raje videli, da bi finančna družba postala ustanova za razvoj javnega značaja. Pri tem se je skliceval tudi na sicilsko družbo Sofis.
O spreminjevalnem predlogu sta zatem spregovorila svetovalca Gi-naldi (KD) in Metus (KD). Ginal-di je pri tem tudi polemiziral s komunistično skupino ter uporabil argumente, ki niso spadali k razpravi o zakonskem osnutku. Zatem je poročevalec Coioni rekel, da nasprotuje popravku, češ da se ne more proglasiti za ta zakon, kot velja za omenjeni člen 2461 civilnega zakonika, da je v vsem državnem interesu. Zatem je običajna večina zavrnila ta popravek. Sledila je razprava o drugem popravku, ki sta ga predložila komunista Bosari in šiškovič. Po tem popravku naj bi v besedilu prvega člena zamenjali besedi «go-spodarski razvoj« z besedami «vsak ugodni pogoj za razvoj m industrijsko okrepitev«. Tudi ta popravek je večina zavrnila.
Večina pa je sprejela popravek svetovalcev šiškoviča in Bacicchi-ja, po katerem naj bi dodali, da bi poleg delniških družb bila dežela udeležena tudi v družbah z omejeno zavezo. Večina ie zatem zavrnila še popravek misovca Gef-terja-Wondricha, nakar je sledilo glasovanje o popravljenem čl. 1, za katerega je glasovala večina leve sredine.
Zatem se je začela še razprava o čl. 2, in sicer o popravku komunistov Bosarija, Moschionija in šiškoviča, ki se je tikal imenovanja članov večine v upravnem svetu družbe. Za ta popravek so glasovali samo komunisti in psiupovec Bettoli. Danes se bo razprava nada ijevala.
Moloma ladja «Trsat» na svoji prvi vožnji proli Daljnemu vzhodu
Včeraj se je mudila v našem pristanišču nova jugoslovanska tovorna motorna ladja «Trsat» Jugo-linije z Reke, ki je na svojem prvem potovanju na progi Reka-Daljnji Vzhod. Ladjo je zgradila ladjedelnica «Tretji maj« na Reki in je peta iz serije šestih enakih ladij (zadnja je še v gradnji). Ima 10.500 ton nosilnosti in 7.662 brt. Dolga je 155 m, široka 20 in visoka 10 m. Poganja jo motor nizozemske izdelave «Stork», ki ji daje s svojimi 10.500 ks hitrost od 18 do 20 milj na uro. Posadka šteje 41 članov, poveljnik pa je kap. Mažer Srečko. Ladja je o-premljena z vsemi najmoderncšimi navigacijskimi aparati, ki ji omogočajo povsem varno plovbo. Moderno urejene so tudi kabine za posadko in za potnike, ki pa jih ladja trenutno ne prevzema.
Za prevažanje tovora ima ladja najsodobneje opremljena skladišča, specializirana pa je za prevežanje «latexa» (posebne tekočine za lepljenje gume) in za razna olja ter drugo lahko pokvarljivo blago, zaradi česar ima vgrajeno tudi avtomatično napravo za hlajenje in odvajanje odvišne vlage.
Pred odhodom proti Benetkam, kjer bo vkrcala nadaljni tovor in takoj nato odplula proti Plozam in Suezu, sta vodstvo družbe «Ju-golinije« in kap. ladje Mažer Srečko priredila na krovu koktajl za povabljene zastopnike tržaških pomorskih krogov in tiska, ki so komandantu želeli srečno vožnjo na tej prvi poti proti japonskim lukam.
sentimento di tutti i suoi contem-poranei, e di molti posteri, che di cio lo biasimarono) ardi concepire e scrisse un’opera classica e di letteratura in lingua volgare e moderna, innalzando una lingua moderna al grado di lingua illustre, in vece o almeno insieme colla lahna, che fino allora da tutti, e ancor molto dopo da non pochi, era stata e fu stimat.a unica ca-pace di tal grado. E quest’opera classica non fu solo poetica, ma come i poemi d’Omero, abbraccio espressamente tutto il sapere di quel’eta, in teologia, filosofia, po-litica, storia, mitologia ecc. E riu-scl classica non rispetto solamen-te a quel tempo, ma a tutti i tempi, e tra le primarie; ne solo rispetto allltalia ma a tutte le nazioni e letterature. Senza un tale esempio ed ardire, o s’ei fosse riuscito men fortunato e splendido, e se quell’opera pel suo soggetto fosse stata meno universale, e meno appartenente, per cosl dire, a ogni genere di letteratura e di dottrina; si pub se non altro, in-dubbiamente credere che sl 1’Italia si le altre nazioni avrebbero tar-dato assai pili che non fecero a inalzare le lingue proprie e moderne al grado di lingue illustri, e quindi a formarsi delle letterature proprie e moderne e conformi ai tempi, e quindi lo spirito e 11 ca-rattere nazionale, moderno, distin-to, determinato ecc. Dante diede 1’esempio, apri e spianb la strada, mostrb lo scopo, fece coraggio e col suo ardire e colla sua riuscita agl’italiani: 1’ltalia alle altre nazioni. Questo e incontrastabile.
Giacomo Leopardi TRGOVSKA AKADEMIJA
I.	Poesia delle piccole cose, della vita agreste, degli affetti familia-ri, nella lirica di Giovanni Pascoli.
II.	L’emigrazione. Parlare di que-sto fenomeno ricorrente in Italia, delineandone le cause ed il diverso carattere nell’Ottocento e nel No-vecento.
III.	Aspetti sociali e morali delle competizioni sportive.
UČITELJIŠČE
I.	Fede e poesia negli «Inni Sa-cri» del Manzoni.
II.	Dite in che modo e con quali mezzi si possa, nella scuola ele-mentare, avviare gli alunni all’os-servazione della natura come in-troduzione ad una prima cono-scenza scientifica.
III.	Passo da interpretare:
L’INQUETUDINE
L’inquetudine connaturale all’uo-mo finch’egli rimane su questa ter-ra dove non pub giungere al suo ultimo fine, fa si ch'egli sia sempre scontento del proprio stato e supponga che maggior riposo si trovi nelle altre condizioni. Quindi quella opinione comune agli uomi-ni che vivono nelPagltazione degli affari e nelle pompe mondane, che nelle condizioni che si chiamano inferiori, si trovi maggiore conten-tezza d’animo. Il fatto č perb che anche in esse domina la medesima inquetudine.
Alessandro Manzoni
ZVEZA PARTIZANOV NA OPČINAH
priredi v nedeljo. 3. julija 1966
/. partizanski tabor
na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah z otvoritvijo ob 9. uri. Glavna slovesnost in kulturna prireditev se začne ob 16. uri. Otvoritveni in glavni govor bo imel Danilo Stubelj. Sledili bodo pozdravni govori raznih partizanskih predstavnikov. KULTURNI PROGRAM: Koncert godbe na pihala mestne milice iz Ljubljane. Nastop pevskega zbora Prosek ■ Kontovel. Nastop pevskega zbora iz Repna in s Padrič. Deklamacije openskih amaterjev ter recitacije članov SG iz narodnoosvobodilne borbe. Sledi ljudsko rajanje s PLESOM do 24, ure.
Obilna preskrba z domačo kapljico in raznovrstno jedačo.
ODBOR ZVEZE PARTIZANOV OPČINE
<Piceolo Sera» prenehal izhajali
Tržaški dnevnik «Piccolo Serr, — Ultime notizie« je v svoji včerajšnji številki sporočil, da Je s 30. junijem tl. prenehal izhajati, ker je «težav-ni položaj, ki je značilen za vse italijanske popoldanske dnevnike, postal v zadnjih časih še bolj težaven, tako da nam je bilo nemogoče nadaljevati z naporom, v katerem smo več let vztrajali s hudimi bremeni in težkimi žrtvami)).
Odslej bosta torej v Trstu izhajala samo še dva dnevnika: naš »Primorski dnevnik« in «11 Piccolo«.
Odhod deklic v kolonijo v Devinu
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča, da bo odhod deklic v kolonijo v Devinu v soboto, 2. julija ob K), uri. Otroci naj bodo na sedežu SDD v Ul. Macchiavelli 22, ob 9. uri točno.
ZBOROVANJE KPI
Danes ob 20. uri bo v Miljah na Trgu Marconi zborovanje KPI, na katerem bo o temi: «Sv. Marka je mogoče rešiti«, govoril sekretar federacije dr. Paolo Šema.
Dobitki na velesejmu
Za dnevne dobičke na velesejmu so bili včeraj izžrebani naslednji obiskovalci:
1. A lice Mecchla. Ulica Pietš 20 — radiotransistor; 2. Robolotti Fran-cesca. Vicolo Castagneto 6 — aparat za sušenje las: 3. Brandolin Anna-maria. Ulica Rossebti 26 — zaboj piva King’s Bier; 4. Strain Euro, Ul. De Franceschi 11/6 — 2 posodi Dixana in 10 zavojčkov Persila; 5. Vecchiet Marisa, Ul. Vignetl 73 — pet steklenic «Isolabella» in publikacijo TCI; 6. Carmela Dolenc, Ul. S. Cllino 81 — zaboj piva Oranje-boom in stekleni škorenj ter kuharsko knjigo družbe za riž.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii,iimi„iMMiiii m,umni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SINOČI NA PONTEROSU
S ČOLNA JE PADEL V KANAL IN IZDIHNIL DVE UDI POTEM
Nesrečnik se je verjetno spolak. nil . Pri sebi ni imel dokumentov
Sinoči so 7. rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in s pridržano prognozo sprejeli na prvi medicinski oddelek približno 60 let starega moškega, ki je s težavo izjavil, da se imenuje Bruno Planck. Dozdevni Planek, ki ni imel nobenega dokumenta, je malo prej stal na čolnu »Regina* zasidranem v kanalu med Ul. Roma in Ul, Trento. Zdi se, da se je Planek nerodno prestopil, ker je bil pijan, strmoglavil v vodo in skoraj utonil. Nekdo je nesrečnika potegnil iz vode in nekaj minut kasneje so ga v hudem zdravstvenem stanju prepeljali v bolnišnico, Nesrečnik je kmalu nato izgubil zavest in dve ufi kasneje izdihnil, kljub hitrim zdravniškim negam. Preiskavo o zadevi vodijo agenti letečega oddelka.
Tridnevna stavka gradbincev
F ILC 4 - CISL in FILLEA - CGIL sporočata, da bo na podlagi sklepov vsedržavnih tajništev sindikatov od 5. do 7. julija tridnevna stavka delavcev gradbene stroke, ki zahtevajo že od konca leta obnovitev delovnih pogodb za gradbince, delavce v opekarnah in v tovarnah cementa. V torek 5. julija zjutraj bo v Ul. Pondares na sedežu Nove DZ skupščina stavkajočih delavcev.
raj popoldne na trbiški cesti na Drašci karambolirala tovornjak in cisterna. Nesreči sta se pripetiti približno 300 metrov druga od dru. ge. Prvi je na asfaltu okrog 18. ure zdrsnil goriški tovornjak GO 28526, ki ga je vozil 29-letni A-driano Zanini. Ta je vozil proti Trstu in začel zavirati vozilo, ki je zavozilo na desno in treščilo v skalovje.
Dve uri kasneje se je istotam pripetila druga nesreča. Tokrat ie na mokri cesti zdrsnila cisterna TS 54403, ki jo je proti Trstu vozil 41-letni Andrea Perossa iz Ul. Costalunga 197,
Trgovec iz Trsta obtožen nedovoljene trgovine
Okrožno javno tožilstvo v Mariboru Je predložilo obtožnico proti Vittoriu Giuseppe1, trgovcu Iz Trsta, ki je od septembra lani do aprila letos preko svojih posredovalcev in mimo veljavnih predpisov prodal 238 italijanskih pralnih strojev v vrednosti okrog 60 milijonov starih dinarjev. Vittorio Giuseppe je s tem poslom zaslužil nad 4 milijone starih dinarjev. Obtoženih je tudi pet jugoslovanskih državljanov, ki so sodeloval! v nedovoljeni trgovini.
Na razgovore o razorožitvi
Delegacija UDI odpotuje v Ženevo
6. ln 7. julija bo v Ženevi sestanek predstavnikov osemnajstih držav, ki bodo razpravljali o razoro-žltvenlh vprašanjih.
Sestanka se bo udeležila tudi Zveza italijanskih žena iz Trsta, v kateri bodo tri članice glavnega odbora Sabina Benedetti, Jole Burlo in Nadja Pahor.
Tržaška delegacija ZIž gre v Ženevo tudi za to, da prikaže zahteve tržaških žen.
Dve prometni nesreči na trbiški cesti
Zaradi spolzke ceste — v okolici je močno deževalo — sta vče-
TRZASKA KNJIGARNA
Trni - III. nv. ErtmCi&kn 2li lrlrl«n «I-?92
Novo:
Madic-Kavgic:
Titova vojna pot	L 950
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU
priredi od 1. do 31. avgusta 1966 tečaj za popravne izpite. Vpisovanje v tečaj traja do 5. julija t.l.. Vpisuje se vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure v Ul. Ginnastl-ca 72, ali Čampo S. Luigl 11.
Šolske vesti
Vpisovanje v I. razred srednje Jole na Proseku od 1. julija do 25. ju* lija vsak dan od 9. do 12, ure.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Košir* bo Imel v nedeljo, 3. julija tl. redni sestanek od 10. do 12. ure v prostorih kluba, Ul. dei Montecchi 6. Delili bodo zadnje novitete vsem rednim članom.
Mlramarski park Danes nadaljevanje predstav «Luči in zvoki«. Ob
21.30	v nemščini «Der Katsertraum von Miramare« in ob 22.45 v italijanščini »Masslmlliano e Carlotta«. Ob torkih tedenski odmor. Izredne vožnje avtobusa »Ma od barkov-Ijanske postaje.
• • •
Nazionale 16.00 »La ctttl senza leg-ge» Technicolor. Terry Moore.
Excelsior 16.00 «Obiettivo Tobruk* Richard Burton, James Mason.
Fenice 16.00 «Vlva Gringo« Technicolor.
Eden 16.00 «Danza dl guerra per Rln-go» Technicolor. Stewart Granger, Macha Merrill.
Graltacielo 16.00 «M M M Missione Morte Molo 83» Gerard Biain, Anna Maria Pierangeli, Film, ki so ga vrteli v Trstu.
Alabarda 16.30 (v nedeljo ob 15.00 «Lo scippo« Anette Stroyberg, En-rico Maria Salerno Prepovedano mladini pod 14. letom.
Jutri: «X 77 ordine di uccidere* Silva Koscina, Agnes Spaak,
Filodrammatico 16.30 »Merletto di mezzanotte« Doris Day, Rex Harri-son, John Gavin. Technicolor.
Aurora 16.00 «La caduta del Impero Romano«.
Cristallo 16,30 «M 5 codice diamanti* Technicolor. James Garner.
Garibaldi Počitek.
Capitol 16.00 »Il volo della Fenice* Technicolor. James Stewart.
Impero 16.30 «Onibaba» Prepovedano mladim pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.45 »La mandrago-la» Rosanna Schhffino, Totč Prepovedano mladini pod 18 letom
Moderno 16.30 «Massacro a Phanton HW1» Technicolor. Robert Fuller
Astra 17.00 19.15 22.00 »West Side Story».
Ideale 16.00 «11 colonnello von Ryan» Technicolor. Frank Sinatra.
Abbazia 16.30 «Esperirnento I. S. 14 mondo si frantuma«.
LETNI KINO
Salelllte 21.15 — blagajna ob 20 30 «Arrivano i Titani« Technicolor. Giuliano Gemma, Antonella Lual-
di.
Arena Diana (Ul. Revoltella) 21 15 blagajna ob 20.30 «Duello a Thun-der Rock« Technicolor. B, Sullivan, S. Br»dy.
Paradiso 21.00 — blagajna ob 20,30 «Colpo grosso al casino« Jean Ga-bin, Alain Delon.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 29. In 30. junija se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 16 oseb.
UMRLI SO: 71-letni Abramo Leon-clni, 76-letna Maria Pippan, 65-letnl Giovanni Colbasso, 30-letni Carlo Ganzenua, 90-tetni Giulio Bozzi, 65-letna Antonia Millevoi, 66-letni Tom-rriaso Polverini, 59-letni Angelo Glu-govaz, 31-letna Giustina De France-schi, 69-letni Luigl Rerier, 73-letna Olimpia Giadro vd Vittori, 60-letn! Giuseppe Burni, 81-letni Pietro Mat-tossi 62-letna Giovanna Flego vd Gregori, 33-letni Giulio Azzara, i-letni Gianfranco Mangino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
Giusti, Ul. Bonomea 93 (Grela), dr. Rossettt, Ul. Combi 19, dr. Signorli Trg Ospedale 8, Tamaro in Neri Ul Dante 7,
NOČNA SLUŽBA lekarn (od 19.30 do »301
Godina. Trg S. Giacomo 1, AI la Minerva Trg S. Francesco 1, Al Due Mori, Trg Unita 4. Nicoli, Ul di Ser-vola 80 (Skedenj)
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče ln nono
ALOJZ RENER
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15.15 12 glavne bolnišnice.
žalujoči žena. otroci, vnuki in drugi sorodniki
Trst, 1. Julija 1966
VČERAJ NA TRGOVINSKI ZBORNICI V GORICI
Shod o vrtnarstvu in cvetličarstvu specializiranih kmetijskih panogah
Donosi teh panog v vseh treh pokrajinah naše dežele Nujnost tesnejšega sodelovanja proizvajalcev; ki morajo skrbeti tudi za dobro prodajo svojih proizvodov
Na sedežu trgovinske zbornice v Gorici je bil včeraj deželni shod o vrtnarstvu in cvetličarstvu, ki sta ga sklicala deželna zveza trgovinskih zbornic in italijanska vrtnarska družba. Udeležili so se ga številni strokovnjaki s tega sektorja, tako deželni kakor tudi iz ostalih krajev države in proizvajalci. Prisotni so bili nadalje prefekt dr. Princivalle, predstavnik dežele dr. Angeli, pokrajinski odbornik Vezli ln drugi.
Shodu Je predsedoval kmetijski strokovnjak Marsano, predsednik komisije za kmetijstvo pri trgovinski zbornici, ki je pozdravil vse navzoče. O namenih sklicanja tega shoda je na kratko spregovoril predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Dl Maniago.
Predstavnik dežele dr. Angeli, ki Je nadomeščal odbornika za kmetijstvo Comellija, je rekel, da je naša dežela v kmetijskem pogledu precej za sosednjimi območji, zlasti Trevisom in Padovo. Kljub temu obstajajo tudi v naši deželi nekatere oaze, ki jim bo treba posvečati veliko pozornost, da bi se razvile. Za to je dežela sklenila potrošiti 150 milijonov lir za pospeševanje vrtnarstva in cvetličarstva.
Sledila so poročila treh kmetijskih nadzorništev; gorlškega, tržaškega in videmskega.
Dr. Vianello iz Gorice Je dejal, da zajema industrijsko vrtnarstvo v pokrajini 190 ha, družinski vrtovi pa nadaljnjih 270 ha Skupna proizvodnja dosega nekaj nad pol milijarde lir ter predstavlja 8 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje. Ugotovil je. da je zavoljo brezvetrja Južni del Gorice od nekdaj primeren za vrtnarstvo, kjer zemljo gnojijo. nimajo pa urejenih namakalnih naprav. Goriški vrtnarji niso organizirani, kakor to zahteva sedanji čas. razvoj vrtnarstva pa Je združen z izpopolnitvijo mehanizacije in boljšo organizacijo, ki Jo ovi ra izraziti individualizem S trgovi no na debelo se ukvarja 23 trgovcev v Gorici in 4 v Tržiču.
Kmetijski nacizornik se Je dotaknil tudi cvetličarstva, ki prinaša okoli 42 milijonov letnega dohod-ka. Rože se ugodno prodajajo tudi Izven meja naše pokrajine.
Predstavnik Trsta dr. Emo Per-co je svoje poročilo začel z navedbo zanimivega podatka, da je namreč pred sto leti izšla v Trstu prva številka lista «L’ortola-no», kar dokazuje, da je vrtnarstvo v Trstu dokaj zakoreninjeno. Trst, površinsko najmanjša i-talijanska pokrajina, je boljši potrošnik kakor pa proizvajalec zelenjave, 7.akaj podnebje (burja, mraz, neprimerna razporeditev padavin) neugodno vplivajo na razvoj te kmetijske panoge. Kljub temu se v pokrajini, na površini 350 do 400 ha, pridela povprečno po 75.000 stotov razne povrtnine v vrednosti nad 750 milijonov (iz. vzemši krompir), kar predstavlja približno epo tretjino celotnega kmetijskega dohodka. Omenil je pomanjkanje gnojila, medtem ko se smeti zametujejo po zgornji tržaški okolici. Govornik je ugotovil, da bo mogoče samo s specializacijo preprečiti beg mladine v industrijo. Poleg tega da lahko ta kmetijska panoga postane vir za preživljanje, lahko ustvarja tu. di postranske zaslužke industrijskih delavcev.
Predstavnik kmetijskega nadzor-ništVa iz Trsta dr. Antonio Radil-lo je sprva ugotovil, da bi posrečena lokacija naše dežele lahko ugodno vplivala na izvoz povrtnine v sosedne države, zlasti v Avstrijo in Nemčijo. V pokrajini Videm in okrožju Pordenon zavze-
ma vrtnarstvo skoraj 900 ha površine ter daje blizu milijarde lir letnega kosmatega dohodka. Cvetličarstvo z.avzema nadaljnjih 25 ha ter ustvarja okoli 100 milijonov lir dohodka. Ugotovil je slabo politiko cen, ker se prepogosto menjujejo, često iz dneva v dan, med posameznimi operaterji pa prihaja do nelojalne konkurence.
Sledilo je poročilo prof. Pierlui-gija Ghislenija, direktorja zavoda za vrtnarstvo in cvetličarstvo u-niverze v Turinu, ki je dejal, da je potrebno proučiti tržišče, urediti semena ter se posvetiti vzgoji kadrov. Dejal je, da je vrtnarstvo že vedno šibka točka že tako slabega italijanskega kmetijstva. Proizvajalci mislijo bolj na prodajo kakor na shranjevanje pridelkov, ker se bojijo, da se jim
pridelek pokvari; na takšen način delajo sebi slabe usluge, a koristijo predvsem trgovcem. Potrebna sta sodelovanje med proizvajalci ter prodaja pridelkov industriji za konserviranje, ki je veliko primernejša oblika prodaje proizvodov kakor pa njihovo shranjevanje v hladilnikih, ki so povečini last finančnih družb, katere gledajo skoraj izključno samo na zaslužek.
Na popoldanskem delu zasedanja so spregovorili tudi strokovnjaki o zatiranju bolezni, o modernih sistemih proizvodnje, o u-porabi umetne svetlobe ter o poskusih v vrtnarstvu in cvetličarstvu.
Shod je pokazal visoko stopnjo kakovosti referatov ter bo prav
SPOROČILO URADA ZA DELO
Tekstilna tovarna v Podori De Pra nova rumena majica
zopet išče delovno silo
Nudijo zaposlitev za navadne delavke v starosti od 1.1. do 30. leta
Pokrajinski urad za delo v Gorici sporoča, da je prejel od tekstilne tovarne *Cotonificio Triesti-no» ponudbo za zaposlitev navadnih delavk v starosti od 15 do 30 let.
Prizadete delavke, ki se želijo zaposliti v tej tovarni, naj se zglasijo pri uradu za delo v Gorici, Ul. Scodnik 1, kjer bodo dobile podrobnejša pojasnila.
To je po dolgem času prvič, da se je ta tovarna obrnila do urada za delo s prošnjo, naj ji preskrbi novo delovno silo. Kot znano, je bila tekstilna industrija v zadnjih letih v hudi krizi in tudi podjetje Cotonificio Triestino 30 je močno občutilo ter je celo zaprlo svoj obrat v Ronkab. Ali je sedaj, po obnovi in modernizaciji obrata v Podgori, položaj zopet boljši in je kriza mimo? To bi bilo vsekakor važno za goriško gospodarstvo.
gotovo koristil razvoju te specializirane panoge našega kmetijstva.
.............1111.m...................imiii..iiiiiiiiiiiiimih.mu................................................u
PROCES PROTI L0 PRESTIJU IN SOOBTOŽENCEM
Državni tožilec je zahteval zanje skupno 33 let, 4 mesece in 10 dni
Za Lo Prestlja je zahteval 13 let in 4 mesece zapora, za Munarina 9 let, en mesec in 10 dni in za Colauta 4 leta zapora - Prvi obrambni govori
Po zadnji dveh razpravah v procesu proti Lo Prestiju in soobtožencem, ko je goriško okrožno sodišče zasliševalo vrsto prič, ki niso vedele povedati bistveno nič novega ter so v glavnem potrdile svoje izpovedi s prejšnjih zasliševanj pred policijo ali pred preiskovalnim sodnikom, je vladalo med občinstvom precejšnje zanimanje za včerajšnje nadaljevanje razprave. Na vrsti je bil namreč govor državnega tožilca in prvi govori odvetnikov hranilcev.
Državni tožilec dr. Baiti je ob zaključku svoje obtožnice zahteval za 11 obtožencev skupno 33 let in 4 mesece ter 10 dni zapora ter 1 milijon in 198 tisoč lir globe.
Za glavnega obtoženca Giampao-la Lo Prestija je zahteval zaporno kazen 13 let in 4 mesece ter 400 tisoč lir globe; za Benita Munarina 9 let, en mesec in 10 dni zapora in 300 tisoč lir denarne kazni, za Licia Colauta 4 leta zapora in 120 tisoč lir; za Leona Busata 2 leti in 2 meseca zapora in 78 tisoč lir globe; za Luigija Portellija 2 leti in 60 tisoč; za Vincenza Kovačiča eno leto in 60 tisoč; za Franca Makuca dva meseca in 18 tisoč; za Armanda Bres-sana 2 meseca in 18 tisoč; za Marija Zanghirello 2 meseca in 18 tisoč; za Marija Baisa 7 mesecev in 50 tisoč; za Francesco Licopi 4 mekeče in 40 tisoč in končno za Angela Tessarija 4 mesece in 36 tisoč lir denarne kazni.
Državni tožilec je v svojem govoru najprej podčrtal, da so obtoženci svojo krivdo v glavnem priznali ter navedel nekatere specifične odgovornosti posameznikov v nekaterih glavni tatvinah, odnosno nakupih ukradenega blaga. Za Lo Prestija je poudaril, da je kriv obtoženih in ponavljajočih se tatvin kar je v tem procesu najhujša obtožba. Glede Munarina se je zadržal tudi pri njegovi ponudbi prodaje zlatnine v Turinu s posredovanjem Zanghirelle.
Izmed branilcev je spregovoril prvi odv. Sfiligoj, ki je branil Prejšnji večer ob 22.15, ko je Luigija Portellija. Poudaril je, da ] prečkala cesto iz Ul. D’Annunzio
Portelli ni bil udeležen pri kraji, v Raštel, je neznan vespist podrl
avtomobila, ampak se je samo peljal na izlet v Trst skupaj s tatom potem ko je ta že izvršil tatvino. Tudi iz njegovega kazenskega lista je razvidno, da ni bil nikoli kaznovan za krajo ter je zato zahteval naj ga sodišče oprosti popolnoma ali vsaj zaradi pomanjkanja dokazov.
Odv. Macoratti je branil gostilničarko Francesco Licopi iz Gradiške, ki je obtožena, da je vsaj trikrat kupila ukradeni sir. Poudaril je, da nimajo proti njej zanesljivih dokazov, da bi kupila blago vedoč, da Je bilo ukradeno. Sir je kupila ker je poznala Munarina in ker je menila, da je Lo Presti normalen trgovski zastopnik. Zaključil je z zahtevo, naj jo oprostijo s polno formulo.
Kot tretji je govoril odv. Mu-nafo, ki brani Lucia Colauta, Angela Tessarija in Maria Baisa. Za Colauta, ki je priznal svojo udeležbo pri dveh tatvinah je zahteval najnižjo kazen in aplikacijo amnestije. Za Tessarija, ki je obtožen nakupa avtoradia je prikazal neznatnost prestopka ker je radio plačal po približni vrednosti. Za Baisa pa je dejal, da je dejansko kupil samo enkrat sir od Lo Prestija, ki je bil trgovski zastopnik in je bil Bais lahko prepričan o poštenem izvoru blaga. Vse ostale izpovedi in priznanja so med seboj v nasprotju in zato bi jih ne smeli upoštevati. Zato je zahteval naj ga oprostijo, ker je obstaja kaznivo dejanje.
S tem je bila dopoldanska razprava zaključena. Nadaljevala se je popoldne z govori drugih braniteljev.
Na popoldanski razpravi sta go-govorlla še branilca Devetag in Pa-scoli. Odgovorila sta zastopnika civilne stranke in državni tožilec. Razprava se nadaljuje danes ob 16. url.
Iz goriške bolnišnice
52-letno Giuseppino Spazzali iz Gorice, Trg S Antonio 2. Zena je sprva mislila, da nima nobene poškodbe, potem pa je šla po prvo pomoč v civilno bolnišnico. Včeraj zjutraj pa se je vrnila in so jo pridržali zaradi bolečin v boku.
Včeraj okrog 13.30 pa se je porezal s cirkularko v svoji delavnici 60-letni mizar Jožef Spacal iz Podgore, Ul. Slataper 12. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč zaradi rane na palcu leve roke. Okreval bo v 10 dneh.
V sredo bo seja pokrajinskega sveta
Za sredo, 6. t.m. ob 21.,uri Je sklicana seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu je 18 točk za javno in 6 točk za tajno sejo o raznih upravnih problemih in ukrepih.
Plesna zabava v Gabrjah
Prosvetno društvo «Skala» :z Gabrij priredi v soboto in nedeljo 2. in 3. julija zvečer pri gostilni Pavletič plesno zabavo, Ples so imeli tudi prejšnji teden, vendar jim je dež ponagajal. Takrat je bilo tudi tekmovanje v briško-li: prva nagrada (pršut) je šla v Rupo, druga (dve salami) v Gabrje, tretja (salama in steklenica vina) pa v Dol.
Splošna skupščina konzorcija za Moščeniee
Na splošni skupščini konzorcija za melioracijo Moščemc (Liserta) so izvolili upravni svet. Volilna udeležba je bila zelo šibka, ker mali’ zemljiški posestniki, ki bi imeli okoli tisoč glasov, niso mogli s pomočjo pooblastil kompliciranega postopka zbrati več kot 200 glasov.
V NEDELJO 10. JULIJA
Vrbovški prosvetarji priredijo «piknik»
Prosvetno društvo «Danica» z Vrha (občina Sovodnje) bo priredilo v nedeljo popoldne 10. julija «pikni'k», na katerega vabijo vsa slovenska prosvetna društva in vse ljubitelje narave. Vrh je namreč najvišji del Krasa, lepa razgledna točka, kjer je posebno ob času pripeke prijetno hladno. Tjakaj so zgradili novo asfaltirano cesto, ki se začne v Gabrjah ter se skozi zelenje vije prav do vrha.
Tamkajšnji prosvetarji bodo na kraški jasi izven vasi uredili bife, kjer bo na voljo dovolj pijače in jedače. Pričakujejo, da bodo pevci po svoji stari navadi, kadar pridejo skupaj, poskrbeli za razvedrilo s petjem številnih pesmi, ipo vsej verjetnosti pa bo prišla tudi doberdobska godba na pihala, tako da bo ta nedeljski popoldan predvsem zabaven in ve-der. Ob večeru nameravajo prirediti, tombolo za nagrade.
Vrhovski prosvetarji vabijo vse, ki se želijo razvedriti in spočiti, da jih prihodnjo nedeljo obiščejo ter jim že vnaprej zagotavljajo, da jim ne bo žal Izleta v njihovo
vas.
Razstave
Goriški slikar Demetrij Ce; bo razstavljal svoja zadnja dela v Gorici v dvorani «Pro loco». O-tvoritev razstave bo v ponedeljek ob 18.30.
(iortca
VERDI. 17.30: «Agente 3S3. massa-cro al sole». G. Ardison in E, Ma-randl; klnemaskopskl film v barvah.
CORSO. 17.30:	«Le meravigllose
avventure di Marco Polo«. H. Buchholz, E. Martinem, A. Qulin; kinemaskop v barvah.
VERDI. 17.15: «Jerry Land, caccla-tore di spie». W. Preston in E. Sommerfield; klnemaskopskl film v barvah. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
MODERNISNIMO. 17.15 — 22.30: «Fantomas minaccia 11 mondo«. J, Marais in M Demongeot; ameriški kinemascope v barvah.
VITTORIA. 17.30—22.: «Texas John, 11 glustiziere». Tom Tryon in Bet-ty Lynn: ameriški barvni film.
CENTRALE. 17.30—21.30: «Per un dollaro dl gloria;. Broderlck Cravv-ford ln Elisa Montes v kinemaako-pu in barvah. Prepovedan mladini pod 16. letom; ital. španski film.
Iršič
AZZURRO. 18,—22.: «Letti sbaglia-ti». R. Vianello, F. Franchi, C. Ingrassia.
EXCELSIOR. 17.30—22 : «1 quattro dl Chicago«. Frank Sinatra, Dean Martin in S. Davis; kinemascop v barvah.
PRINCIPE. 18,—22 : «Come svall-giare la banca dTtalia«. Franchi, Ingrassia in Lena von Murten; kinemascopskl film v barvah.
Ronke
EXCELSIOR. 19,—22.: «Nudi per vi-vere»; dokumentarni film.
RIO. — Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan In ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
T0UR DE FRANCE
Velika zamuda Anguetila in Poulidorja
Mladi italijanski kolesar Tomma-so De Prš. je nova rumena majica na dirki Tour de France. Kolesar, ki je član Iste ekipe kot dosedanji leader Rudi Altig, je bil v 10. etapi Bayonne-Pau izredno aktiven. Vodstvo ekipe ga je poslalo v vse pobege in ostale «ase» pa je moral nadzorovati Altig sam. De Prš, se je tako znašel sam z Belgijecem Intvenom pri vzponu na Aubisque in osvojil tudi etapno zmago.
Po današnji etapi se Je zelo poslabšal položaj nekaterih «asov». Dosedanja rumena majica Altig ima dobrih osem minut zamude, Anque-tll in Poulidor pa še eno minuto več.
Skoraj nerazumljiva je taktika obeh francoskih favoritov Anque-tila in Poulidorja, ki sta dobesedno pozabila na vso konkurenco in se drug drugega kontrolirata medtem ko drugi napredujejo. Pred njima je sedaj velika skupina kolesarjev med katerimi so res nekateri, ki bodo kmalu klonili, so pa tudi Janssen, De Rosso, Huysmans In drugi, ki prav lahko vzdržijo najhujše napore in prinesejo rumeno majico v Pariz. Ker nista do sedaj Anquetll ln Poulidor dejansko še
liilliliiiiiii 111111111111111111111111111 n n u ■iiiiiiiimiHiiii
ATLETIKA
RIM, 30. — Na velikem mednarodnem mitingu »Bratov Znamen-ski», ki bo v soboto in nedeljo v Odesi bodo nastopili naslednji Italijani: tekač čez zapreke Serglo Liani, dolgoprogaš Renzo Finelli in metalec Fiavio Asta.
* • «
ZtlRICH. 30. — Na mednarodnem mitingu je dosegel Italijan Ottoz nov državni rekord na progi 200 m z zaprekami s časom 22"9. Prejšnji rekord je znašal 22”3.
športno društvo BREG obvešča da bo odhod avtobusov v Velenje v nedeljo ob 5. uri.
nič pokazala so njune možnosti u-speha znatno manjše kot do sedaj.
Vrstni red 10. etape Bayonne-Pau (234 km):
I. De Pr& (Italija) 6.37’, 2. Intven (Belgija) 6.37'1”, 3. Perurena (Španija) isti čas, 5. Haast (Holandska) isti čas.
Splošna lestvica po 10. etapi:
1. De PrA 51.26’H”, 2. Janssen zamuda 2’3”, 3. Momene, De Rosso, Huysmans, Kunde, Aimar, Lebaude, zamuda 2'59”, 20. Altig, zamuda 8’26”, 25. Anquetil, Poulidor, zamuda 9,19”.
b°K5
Ljubljana-Budimpešta
V	hotelu Adria v Ankaranu bo v ponedeljek, 4. t. m. mednarodni boksarski dvoboj med reprezentancama Ljubljane in Budimpešte. Dvo. boj bo začel ob 20. uri (po jugoslovanskem času).
* * *
LONDON, 30. — Svetovni prvak težke kategorije Cassius Clay bo 6. avgusta branil svoj naslov v Londonu proti Angležu Brianu Londonu. Dvoboj bo na stadionu Earls Court, ki lahko sprejme skoraj 19 tisoč ljudi. Clayu je že zagotovljenih nad 150 milijonov lir zaslužka.
V	prvi polovici septembra se bo Clay v Nemčiji srečal tudi z evropskim prvakom Mlldenbergerjem.
Dvoboj Clay-London bo oddajala tudi televizija po vsej Veliki Brita-taniji in po drugih državah, ki bodo zanj zainteresirane.
liiluiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifi
Mednarodni turnir v Sežani
Ob 40. obletnici NK Tabor
Nogometni klub TABOR iz Sežane proslavlja 40. obletnico obstoja. Klub Je bil ustanovljen pod imenom Mladinsko športno društvo Sežana.
V počastitev tega lepega jubileja bo v Sežani od 2. do 4. julija mednarodni nogometni turnir. Poleg domačega Tabora bodo igrale še enajsterice iz Nove Gorice, Primorja s Proseka in Torriane iz Gradiške. Obeta se torej zanimiv nogomet, saj se bodo vsa štiri moštva potegovala za osvojitev prvega mesta in lepega pokala Skupščine občine Sežana.
Razpored tekem bo naslednji: v soboto, 2. julija ob 17,30 Torriana — Nova Gorica v nedeljo, 3. julija ob 17,30 Tabor — Primorje a ponedeljek, 4. julija ob 15,45 finale za tretje mesto, ob 17,30 finale za prvo mesto.
Ob tem praznovanju velja omeniti, da Je bila športna organizacija ustanovljena v težkih časih fašističnega raznarodovanja, ko se je slovenski živelj na Primorskem,
PRIZNANO MEDNARODNO ^ AVTOPREVOZNiŠKO PODJETJE
LA GORIZIAIM A
GORICA - UL Duca d'Aosta 180 - Tel. 28-45 - GORICA

PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Avtoprevozniško podjetje LADISLAV MIKLUŽ
GORICA, Via Torriani 20	Tel. 28-44
VRŠI VSAKOVRSTNE PREVOZE S KAMIONI DOMA IN V INOZEMSTVU
m
VOLKSWAGEN 1300
L. 930.000 I.G.E. compresa
AUTO SACCHETTI
ZASTOPSTVO
di LUCI ANO SACCHETTI
VOLKS WAGEN
UL. G. CASCINO, 7
ZA GORICO IN POKRAJINO TELEF. 2069
prav z ustanovitvijo raznih slovenskih društev, boril za svoj obstanek in za človečanske odnose med narodi.
Tako poslanstvo je vršilo tudi Mladinsko športno društvo iz Sežane. Priznanje gre nekaj stotinam bivših športnikov In funkcionarjev tega kluba, kakor tudi sedanjim članom, ki zavzeto nadaljujejo štiridesetletno tradicijo ((Tabora«. Napore športnikov Tabora ceni številno občinstvo, ki budno spremlja uspehe in razvoj svojega kluba. Simpatije si je klub priboril predvsem zaradi športne borbe svojih igralcev, zaradi skromnosti v materialnem pogledu vseh članov, katerih cilj je razvijanje športnih odnosov.
STANE LAVRENČIČ
Jugoslovanski rekord Jocoviča v krop
V Grossettu je hil včeraj ponoči tradicionalni mednarodni atletski miting, katerega so se udeležili mnogi svetovno znani atleti. Najboljši rezultat je bil dosežen v metu krogle za moške. Evropski rekorder Vilmos Varju Je sunil orodje 19,36 m daleč, kar je ponoven dokaz, da je madžarski atlet v zelo dobri formi in da je njegov rekord stalno v nevarnosti. Za Madžarom je presenetil Jugoslovan Jocovič. Metalec je nepričakovano odnesel državni rekord Šukerju (18,71 m) z odlično znamko 18,75, ki ga uvršča med najboljše specialiste v Evropi.
Zelo dobro se je med tekmovanjem odrezal tudi Simo Važlč, ki je zmagal na progi 5000 m v dobrem času 14’5”2 pred italijanskim rekorderjem Ambujem. Skoki so malo razočarali gledalce,
V troskoku nista Chiochina in Ka-locsai, ki spadata med najboljše v Evropi, presegla niti 16 metrov, v višini sta odpovedala Moroz (SZ) in italijanski rekorder Azzaro (samo 2 m), državnega rekorda pa ni postavil niti Dionisi v skoku s palico, čeprav je dosegel še vedno zelo dobro znamko 4,80 m.
Na mitingu so dobre rezultate dosegli Se Italijanka Pigni (400 m v 55"5), Romunka Balas (višina 175 cm), Ottolina (200 m 21”3), Madžar Kulcsar (kopje 79,59 m) in Ceh Zemba (disk 56,36 m).
TtUtK
.."..._
WIMBLEDON, 30. — Današnji rezultati: ženske posamezno (polfinale) : Mofflt King (ZDA) — Smith (Avstral.) 6:3, 6:3; Bueno (Braz.) — Jones (Vel. Brit.) 6:3, 9:11, 7:5.
Poraz Avstralke Smith predstavlja veliko presenečenje saj je ta Igralka zmagala na lanskem turnirju.

JURIJ KOROUKOV	21
V
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Broch je vstal, kot oče objel Richarda okrog vratu in rekel:
«Veste kaj. odpotujte v Nanking, oblecite svojo najboljšo obleko. Tam imajo to radi. In še: če vidite Čangkajška, bodite z njim umirjeno vljudni. To je najboljši način za svojitev njegovega razpoloženja.«
Istega večera .je vlak pripeljal doktorja Sorgeja v Nanking — prestolnico kuomintanške Kitajske, kjer je bil štab nemških vojaških svetovalcev.
Bilo je zadušljivo. Termometer Je kazal več kot dvajset stopinj nad ničlo. Ne da bi se Richard zadrževal v hotelu, je takoj odšel v štab Ta je bil v prostrani, dvonadstropni vili z mansardo, katere okna so gledala na skrbno obdelan vrt s čudovitimi cvetličnimi gredami, kitajskimi mostiči, umetnim ribnikom in votlinami iz divjega, neobdelanega kamenja. Richard se je povzpel v sprejemnico, in, ne da bi čakal, da bi ga Kitajec najavil, stopil na verando, od koder je bilo slišati moške glasove. Častniki so sedeli v srajcah in obesili bluze na naslone pletenih stolov. Izpod stropa se je vrtel
električni ventilator, vendar pa jih ni reševal pred soparlco.
((Gospodje, prinašam vam pozdrav iz Berlina!« je vzkliknil Sorge in se zaustavil na vratih v dvignjeno roko.
Cez pol ure je Richard slekel jopič, zavihal rokave in sedel v središču, obkrožen z naslanjači cele terase. Bil se je že seznanil z vsemi svetovalci in kot mimogrede povedal, da je bil tudi sam med svetovno vojno pod Verdunom, tam pital bolhe in se plazil po trebuhu. Seveda se je med dvajsetimi nemškimi častniki našlo tudi nekaj častnikov, ki so se bili borili na zahodu.
Zaslišati je bilo klice: «A, se mar spominjaš?« «A, veš!« K Sorgeju se je prerinil kapetan z značko tehničnih enot na epoletah:
((Poslušaj vendar, jaz in ti sva bila vendar drug poleg drugega! Ali se spominjaš polomljenega mlina? Saj tam je bila naša tehnična četa ...»
«Seveda se! To je bilo prav nasproti tistemu prekletemu hribu Mort. V kolikor sem bil v tistem mlinu...»
Kapetan Malech ga je začel poljubovati. Pila sta za vojaško tovarištvo, za hrib, ki se ga jima ni posrečilo zavzeti. Svetovalci so sprejeli Sorgeja v svojo družbo. Izkazalo se Je, da je tudi fant sam okusil vojno Tudi sam Je imel železni križec, ki ga je dobil od Hindenburga.
Zelo pozno so se razšli, Richard je v Nankingu preživel nekaj dni. Veliko se Je govorilo o vojni, o kitajski armadi, njeni oborožitvi in urjenju Polkovnik Kribel je seznanil Richarda z vojnim ministrom Holnšinom, desno Cangkajškovo roko. Tovariš iz iste enote, Melenhof, je predlagal Sorgeju, naj skupaj odpotujeta v Kanton. Od tam bosta zaplula po Biserni reki. Kako lepo je tam! Richard bo videl takšne stvari, kakršne bi ne mogel niti sanjati! Letalca Bledhorn in Lehman sta mu obljubila, da ga bosta seznanila s Charlesom Lindbergom, prav tistim letalcem, ki je bil prvi preletel Atlantski ocean. Zdaj je bil polkovnik in je prav tako delal na Ki-
tajskem.
Poznanstvo s svetovalci je prineslo Sorgeju zelo veliko. V nankinški nemški štab je zdaj prihajal kot v svojo hišo. Kmalu so ga predstavili tudi Cangkajšku in zunanjemu ministru doktorju Vanu.
V Šanghaju je Richard kmalu zapustil hotel in se preselil v francoski sektor, v Rue de La Fayette, konzul mu je namreč pomagal, da je našel udobno in poceni stanovanje. Tu je Sorge preživel vsa tri leta, dokler ni končal dela na Kitajskem in se vrnil v Moskvo.
Skoraj istočasno z Sorgejem pa je na Kitajsko pripotoval tudi Christiansen Maks Clausen, kot je pisalo v njegovem potnem listu. Iz Hamburga je po transsibirski železnici prispel v Harbin, odkoder je odšel v Dajren in naprej z ladjo do Šanghaja.	*
O prihodu radiotelegrafista za kratkovalovne postaje je Sorge zvedel naslednjega dne, toda čakal je še nekaj tednov. Ni se srečaval s svojim pomočnikom zato, da bi preveril, če Clausen ni privlekel za seboj svojega «repa». Mornar iz Hamburga, vojak v svetovni vojni, kovač in tehnik Clausen je premenjal gotovo kakih deset poklicev, preden je postal radiotelegrafist na nemških trgovskih ladjah. Potem je sodeloval v stavkah, organiziral sindikat mornarjev, delal v društvu «Roke proč od Sovjetske Rusije!« v začetku dvajsetih let, ko je grof Curzon v svojem ultimatu grozil z vojno mladi sovjetski republiki.
Toda Sovjetsko Rusijo je bilo treba braniti tudi kasneje in radiotelegrafist je odpotoval na Kitajsko, kjer ga je pričakovalo težko in nevarno ilegalno delo.
Tista leta je sleherni tujec v Šanghaju odprl kako delavnico. Tudi Maks Clausen je odprl mehanično delavnico z majhno garažo. Nastanil se Je v kraju Honkl, na vzhodnem robu Šanghaja v majhnem stanovanju, ki mu ga je bil našel prijatelj Willy. Ob prostih večerih sta sedela skupaj v majhni
restavraciji «Kesej», pila pivo In drug drugemu pripovedovala prigode iz lasrnega življenja. In prav Willy je seznanil Clau-sena z doktorjem Sorgejem, ki je prav tako, «slučajno», zašel v «Kesenj» in se tam srečal z rojakom.
Clausen je vstal izza mize in ponudil Sorgeju hrapavo, močno roko. Tred Sorgejem je stal krepak možakar s širokimi rameni in grobim obrazom. Na ulici, pred slovesom, je Richard rekel Maksu Clausenu:
«Ukaze boš prejel po Willyju. Z menoj se nikar ne srečuj ... Takoj pripravi oddajnik in se poveži z Wiesbadenom. Ali imaš pozivne signale?«
((Imam...»
«To torej pomeni, da je vse tu.» Sorge je močno udaril z roko Clausena po ramenu kot je bil to običaj hamburških mornarjev.
Maks je to razumel in se zasmejal.
«Kaj, si tudi ti pil morsko vodo? Ali si bil na morju?«
«Vsega je bilo...»
Clausen je razvil živahno dejavnost: potoval je v Kanton, bil je v Mukdenu, postavljal je zvočnike, konstruiral oddajnike, toda kmalu je moral prekiniti delo. Sorge je po Willyju ukazal Clauseiu, naj odpotuje v Harbin: na kitajsko-vzhodni železnici se je začel oboroženi spopad med belimi Kitajci in odredi sovjetske daljnovzhodne armade in zato je bilo potrebno, da Je bil radiotelegrafist Richarda Sorgeja čim bliže bojišču. Sorge pa je moral tudi pripraviti svojo informacijo: vse se je podrejalo dogodkom na kitajsko-vzhodni železnici. Zanesljivo je postalo, da japonski obveščevalci niso igrali zadnje vloge pri razpihovanju spora. Clausen Je svoja poročila oddajal čez fronto naravnost iz hotela, ki je bil nedaleč od železniške postaje. Skozi okno je lahko videl vlake in kolone vojakov, ki so se gibale v smeri sovjetske meje. Sorge se je v tistem času tudi sam pojavil v Harbinu.
< Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: 1'RSI - UL MONTEUUH1 6,11, TELEFON 93-808 m 94-63* - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna »on ur - Vnaprej: četrtieiria 2 250 ur polletna 4 400 Ur, celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — PoStru tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ ADn DŽS. Ljubi lana. Slan trg 31, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni t>anJU v Ljubljani - 503-3 88 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 160, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglas) tržaSke ln
goriške pokrajine se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin rtallte pri »Societii Pubbllcltfc ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
Hotel ZMAGA in restavracija-kavarna SOČA
ILIRSKA BISTRICA (Tel. 71-047)
VAM NUDI VSAK DAN:
— POTOČNE POSTRVI IN RAKE — SPECIALITETE NA ŽARU — DOMAČ PRŠUT IN SPECIALITETE — ISTRSKA, BRIŠKA IN VIPAVSKA VINA — DOMAČ BRINJEVEC
PENZIONI IN SODOBNO OPREMLJENE SOBE PO NIZKIH CENAH - UGODNE PRILIKE ZA RIBOLOV IN T Z LETE NA SNEŽNIK
NOVA
RESTAVRACIJA
ŠTERK
AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEL. 21-114
VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU
HOTKI. Sl,(IM LJUBI,JAMA
TITOVA UL. 10 Ib:L. 20611-43
HOTEL 2 MODERNIM KONfORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel, 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno '	1 In gostilna >Prt hrastu
Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer	gostilna ,«Zvezda ■>
razen ponedeljka in barski program	telefon 21-239
/• L P II O T L 1. HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača ln inozemska kuhinja.
Telet. 21 ln 51 Priporočamo tudi obisk hotela
•Planinski orel« v Trenti ln gostišče v Soči ln Logu pod Mangrtom
Hotel GALEB
Restavracija RIBA Koper
Nudimo vse hotelske usluge. — 1U% popust za restavracijske usluge razen ob sobotah in nedeljah.
r« 1
■“CENTRAL- RIVIERApopopož
B
O
v
E
C
MARKET
TURISTI
Največjo izbiro blaga za vaše
izlete ima
3 MARKET
II	• SEŽANA < dprl tudi ob nedeljah
in praznikih dopoldne
• LJUBLJANA: Cigaletova ul.
Titova 25 — odprt do 22 ure Ilirska
SISKA - Celovška nasproti Remlrr Šentvid
• JESENICE nasproti hotela POSTA EŠlmS SUPERMARKET Ljubljana. Pasaža na Ajdovščini MENJALNICA • 10"/,, POPUST pri plačilu *. Ulj« valuto na neprehranibeno blago	0 SPOMINKI
Moderne sobe, mednarodna kuhinja.
«GRIL BAR»
z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah.
G. P. SIDRO "ran tele) 73349
nudi odlične specialitete in Izbrane pijače v svojih obratih:
•	Restavracija «POD ARKADAMI«
•	«PRI TREH VDOVAH«
•	Restavracija «SIDRO» ln kavarna — nočni bar
•	«TRT PAPIGE« z internacionalnim programom.
Restavracija «LIPA»
ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458
^ Vedno izbrane jedi in pijače, cene
zmerne
O
HOTEL
LEV
LJUBLJANA
-	.	, . . VOŠNJAKOVA 1
I z Hi V TELEF. 310-555
Telegram LEVHOTEL
Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije • Restavracijske terase Dan-cing kavama - Zabavni ln artistični program ■ plesna glasba - Aperitiv bar . Razgledna terasa • Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica . Frizerski salon • Menjalnica Taksi služba Lasten parkirni prostor -Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino.
Na
d II
e
b
e
I
o
Foto

t/
0 Foto ■ kino aparati potrebščine 0 Papir in filmi za I'otokolor 0 UGODNE CENE IN POPUST!
TRST * K0RZ0 28 (pri Trgu Goldoni) tel. 94-030, 94-095
Na
d
r
b
n
o
NOVA GORICA - lel. 2IU44 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov m tovora doma in v inozemstvu.
TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni tn Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro tn solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge
UNIVERSM.TECNICH
TRST ■ TRIESTE - Corso Garibaldi, 4 - Tel. 41243 - 50486
Goldonijev trg, 1 - Tel. 90191
PRALNI STROJI SUPERAVTOMATICNI
CGE - CANDY - CASTOR - HOOVER - REX
AVTORADIO
AUTOVOX - CONDOR - VOXSON - GRUNDIG - BLAUPUNKT HLADILNIKI
FIAT - CGE - REX - AEG - IGNIS
- TELEEUNKEN - CGE
RADIO IN TELEVIZIJSKI APARATI
GRUNDIG - PHILIPS - VOXSON - PHONOLA
PECI NA KEROSEN JUNO - GA8FIRE
SERVIS IN JAMSTVO BREIPLACNO V VSEJ JUGOSLAVIJI IZREDNE CENE ZA IZVOZ
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI ^SOCA^ KANAL - Tel. b
Oglejte si najlepše podzemeljsko čudo na svetu
cPOSTONJSKO JAMO»
OGLED VSAK DAN ob 8,30. 10.30. 13,30. 16.. 18 uri.
Izredni obiski po dogovoru z upravo.
Ogled SKOČI JANŠKE JAME PRI DIVAČI v maju ln oktobru je ob 10. in 15 uri, v juniju-septembru ob 10., 13. 15. in 17. uri.
KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO PRIMORJE, ISTRO ALI KVARNERSKO RIVIERO
vair. nudi vse vrste turističnih uslug
KOMPAS
'Vtestfftvracija
LJUBLJANA Privoz št. 11
Pristna domača ln mednarodna Kuhinja m pijača Strežejo učenci gostinske šole v narodnih nošah
KOPER - ŠKOFIJE - PORTOROŽ - IZOLA - PO REC - ROVINJ - PFLA - RABAC IN OPATIJA
V vseh poslovalnicah lahko kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete in alkoholne pijače svetovnoznanih inozemskih proizvajalcev V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone.
KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanju.
Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS.
MANUFAKTURA
NOVA GORICA - Tel. 21277
nudi preko svojih trgovin v NOVI GORICI, ŠEMPETRU, DESKLAH, KANALU in v SEŽANI:
•	METRAŽNO BLAGO, TRIKOTAŽO, KONFEKCIJO,
•	USNJENE IN KRZNENE IZDELKE TER IZDSL-
•	KE DOMAČE OBRTI - FOLKLORO
10% POPUST NA CENI PRI VPLAČILIH V TUJI VALUTI
MEBLO
MEBLO
TRGOVINA S POHIŠTVOM NA 0R0BN0
NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18
PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO. FRANCIJO ITALIJO IN DRUGt DRŽAVE
NUDIMO: spalne suhe dnevne sobe omare ra garderobo divane, naslanjače m mane žimnice na vzmeti •JOGI* več tipov
IZKORISTITE 10% POPUS'l PRi VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROSKJ SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DR ZAVE “ SPEDIC1JSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DO STAVt) Na DOM rN MONTAŽO
Ob nakupu pri nas boste prihranili kei so naše cene ZNATNO NIŽJE KOI INOZEMSKE
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje s svojilni tovorilo potniški im ladjami:
redno linijo okoli sveta redno linijo i Južno Ameriko redno li m jo z zahodno Alriko lei nudi prevoze po vsem svelu * modernimi transportnimi ladiami od Ulili do IH Ulili ton nosilnosti '.a vse informacije se obrnile us ,piavn podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA*. Piran Žn oančičeva ol 24 in na naše agente m vsem svelu t lesi ll.fo-22 035-231 lelegraini: Plovba Piran telefoni: 73-4711 ilo 13 477
ZAGOTOVITE Sl ODLIČNO PIVO
Union
Ljubljansko pivovarno zastopajo:
Podjetje NANUT Gorizia -- S Andrea Via S Michele lili
lel 71162
Podjetje EINOERLE - l’r»l. Via Giiiliani št I - Tel 50407
hotel Poldanovec
LOKVE PRI NOVI CURKI - lel. Opuvin
Odlična pestra nra.-ia Z Divjačina Z Dobra primorska vina g Modeme sobe S Izposojevalnica rekvizitov za vse športe S Balinišča Z Minigoll igrišče S tzposojevanie konj lipicancev za jahanje 5 Izleti v naravo
Ne samo pozimi, m LOKVAH te lepo tudi poleti!
Hotel «S0ČA»
MOST NA SOČI
tel. 7
Moderno urejeni hotel Z Pristna Kunlnja s specialitetami na žaru — goriška postrv S Lep vrt Z Vsak dan glasba in pie* Z Ribolov celo leto Z Lastna čomarna
UFI FIRME Lr-i72l_FlTOFIfME
.....” «B6DM0‘ '
A CRCT Viale XX Settemhre IH •	1	tel OHO IH
9 NABREŽINA (renter)
9 SESUAN .renterl
/i.mi / v sit mn m oh n i > \ / mm mn

Hotel BELLEVUE
L.lt ili..iANA leu-ii.n -1131.13 priporoča cenjenim gostom do mačo in mednarodno kuhinjo Z Terasa Z Vrt C 5 terase lep razglea na Ljubljano
Hotel ADRIA
ANKARAN (bivši S. Nleolo)
Hotel «TISK;LAV»
KOPER - lel. štev IH Prvorazredna restavracija, udobne sobe. terasa, zimski vrt, nočni bar s programom
Priporočamo svoje obrate •GIUSTEKNO* z olimpijskim bazenom ter restavracijo • RIŽANA*
s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki.
TRGOVSKA HIŠA
nmm
I
v
JRsh
l&sSiB:
imam*
LJUBLJANA _
VELEBLAGOVNICA
V LJ UHLJA M o« Titovi reali pri posli
10.000 artiklov za dom - družino - gospodinjstvo
—	šport - letovanje itd.
•	V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA, torbice -kovčki — potovalke - denarnice — rokavice — pasovi itd
0 11. NADSTROPJE: USNJENA KONFEKCIJA, plašči
—	kostumi — suknjiči — jopiae itd
•	MENJALNICA 10% popust pri nakupu s tujo valuto.
•	SPECIALIZIRANA POSLOVALNICA ZA KONFEKCIJO
•	»ELITA*, Čopova, 7. podaljšek pošte.
(ččiii
MARCH
V
Cmttui
FONDATA NEL 1912
Irieste
Via della Zonta 9 tel 23-015 Via Va-ldirivo 33, tel 31-559 Via Turrebianca 30, tel. 31-559
Velika zaloga gumenega in pastičnega blaga
Avto : Šport: industrija s
Za dom i
Igrače: Sanitarije :
Pnevmatike Continental Seiberling, Michelin, Pirelli; po pravljamo orodje m pritikline: preproge; olja; manometri itd.
šotori; čolni; zunanji motorji, boje; sklopne postelje; po sode za led, napihljive ležalne blazine; ležalniki, obleke za podvodni lov
Transportni trakovi; jermeni, cevi; fasonski kosi: posode vseb mer: škornji; potapljaške obleke; gumijaste plošče; plastične mase tn «plexiglas» (poliakrilno steklo); »molto-pren»; surovine za izdelavo polistlrenskih predmetov, polivinil; »moplen«; polietilen;, najlon Itd
Vsi predmeti za hišo: preproge; tlaki; pohištvo; lekarna; zavese; ležalne blazine itd.
Obširen sortlment.
Predmeti za laboratorije in bolnice.
Uvoz - izvoz
ENTE NAZIONALE PER L'ENERG1A ELETTRICA
POROČILO IN OBRAČUN 31.12.1965
Obračun poslovnega leta 1965, tretjega leta delovanja ustanove, predstavlja skupen obračun enotnega poslovanja 607 od 959 podjetij, kolikor jih je bilo do 31 decembra 1965 prevzetih v njeno okrilje, kar ustreza 960/(i vseh naprav in drugih podržavljenih aktivnosti (obračun za poslovno leto 1964 se je nanašal na poslovanje 221 podjetij).
Poročilo upravnega sveta k obračunu naglasa, da je znašala skupna proizvodnja ustanove ENEL v letu 1965 56.213 milijonov kWh energije, od tega 30.435 milijonov hidravličnega, 19.692 milijonov termičnega, 2.576 geotermič-nega in 3.510 milijonov kWh jedrskega izvora; v primerjavi z letom 1964 je bila proizvodnja za 6,8 odst. višja (leta 1964 v primerjavi z letom 1963 je bila višja za 5,4 odst.).
V poročilu se naglasa prizadevanje ustanove, da bi kolikor mogoče pospešila prodajo električne energie ter v ta namen čimbolj skrčila časovni presledek med podpisom novih pogodb in končno povezavo uporabnikov z električnim omrežjem, dokaz za to prizadevanje je postopno upadanje števila prosilcev, ki so že podpisali pogodbo, a ki še niso bili povezani z električnim omrežjem.
Konec decembra 1965 je štela ustanova ENEL 18.920.965 uporabnikov, medtem ko so jih konec prejšnjega leta zabeležili 17.998.276; napredek v letu 1965 je po vsem tem znašal 922 tisoč 688 uporabnikov ali 5,1 odst. ter je bil nekoliko nižji od napredka, ki so ga zabeležili leta 1964, ko je število uporabnikov narastlo za 1,171.749 ali za 7,1 odst. Zmanjšani tempo napredka v tem pogledu je treba deloma pripisati dejstvu, da se med uporabniki v današnjem času mnogi odločajo za enotno uporabo električne struje in prehajajo z dvojnega (za razsvetljavo in gospodinjske stroje) na enotnega (večstransko porabo ene same vrste električnega toka). To seveda zmanjšuje število uporabnikov; po drugi strani pa je verjetno kriv za upadanje razvojnega tempa tudi zastoj, ki je v zadnjem času zajel gradbeništvo.
Prodaja električnega toka v okviru delovanja ENEL je lansko leto dosegla 48876 milijonov kWh, kar predstavlja povečanje za 6,2 odst. v primerjavi z letom 1964; takrat je znašal napredek v primerjavi z letom 1963, 7,2 odst.
Kar se tiče novih naprav, ki so jih pognali v letu 1965, navaja poročilo ENEL zgraditev štirih novih obratov za proizvajanje hidroelektrične energije, namestitev novih obratov v dveh centralah, ki sta že delovali, postavitev črpalne postaje, ki so jo vgradili v neki hidroelektrarni že v pogonu, ter zgraditev novega sezonskega zbirališča za vodo. Skupna zmogljivost vseh navedenih naprav znaša 173.000 kW, njihova povprečna proizvodnost pa 521.5 milijona kWh. Poleg tega so lani pognali štiri nove termoelektrarne ter dodali tri nove proizvodne enote v že obstoječih termoelektričnih, geotermoelektričnih in jedrskotermo-električnih postajah v obratovanju, in sicer s skupno zmogljivostjo 1 milijona 44.500 kW.
Med novimi termoelektričnimi centralami omenja poročilo predvsem ob-rat Mercure, v katerem bodo uporabljali rjavi premog iz ležišča z istim imenom in v bližini katerega je bila centrala zgrajena. Naprava se nahaja na meji med pokrajinama Potenza in Cosenza. Dalje omenja poročilo električno centralo Porto Vesme, ki so jo zgradili v okviru tamkajšnjega termo-električnega in rudarskega kompleksa, ki je nekoč pripadal Carbosardi. Naprava bo uporabljala za proizvodnjo električne energije lokalni premog, ki ga pridobivajo iz rudnikov, kateri so
hkrati s termoelektrično centralo prešli pod ustanovo ENEL.
Na električnem omrežju so med letom aktivirali 37 novih vodov z napetostjo od 120 kV navzgor, in sicer v skupni dolžini 664 km, nekaj novih transformatorskih postaj ter razširili številne že obstoječe postaje. Tudi distribucijsko mrežo so znatno razširili ter uporabili v ta namen 122 milijard lir novih sredstev, medtem ko je znašala skupna vrednost investicij v prejšnjem letu 113 milijard lir
V	poročilu ENEL je posebno obsežno poglavje, v katerem je govora o načrtovanju novih naprav in o proizvodnji jedrske energije.
Leta 1985 so tri jedrske centrale (Latina, Garigliano in Trino Vercelle-se) oroizvedle skupaj 3.510 milijonov kWh električne energije, kar ustreza 6,2 odst. celotne proizvodnje eletrične energije ENEL. Poročilo naglaša, da je po mnenju ENEL dozorel čas, da se pripravi vse potrebno za zgraditev druge verige elektrojedrskih central, ki bi bile zaradi visokih zmogljivosti in zaradi svoje specifične vloge v okviru delovanja ustanove, prav gotovo gospodarno uspešne in konkurenčne. Zaradi tega nameravajo še v letošnjem letu vprašati za mnenje nekaj vodilnih graditeljev, ki naj prouče vprašanje, kako zgraditi elektrojedrsko centralo z zmogljivostjo od 600.000 do 700 tisoč kW, ki naj bi predvidoma lahko začela obratovati leta 1971-72.
V	okviru nadaljnjega načrtovanja je ENEL pripravila program za neposredno aktiviranje dejavnosti vse do leta 1971 ter se je pri tem držala predpostavke, da bi poslovanje ustanove med časom lahko doživelo maksimalen možen razmah — v poročilu je poglavje o ocenjevanju in sklepanjih, ki so privedli do takega predvidevanja, zelo široko obdelano — in sicer se je ustanova odločila za tako širokopotezno politiko zavedajoč se, da bi bilo zaradi dolgega časovnega razdobja, ki ga zahteva graditev velikih termoelektrarn, nemogoče kdaj pozneje izpolniti prvotni načrt z dodatnimi programi, ki bi jih bilo treba pripraviti in uresničiti zaradi nepričakovanega povečanja povpraševanja po električni energiji, ki bi se utegnilo pojaviti pred letom 1971.
Program novih graditev na področju naprav za proizvodnjo energije v okvi. ru delovanja ENEL, predvideva poleg obratov, ki so bili v graditvi na dan 31. decembra 1965 in ki predstavljajo skupno povečanje za čistih 6.470 mW, še graditev novih hidroelektrarn za skupnih 889 mW, termoelektričnih naprav za 2.850 mW ter realizacijo nove jedrske centrale, o kateri je bilo pravkar govora.
V	poročilu k proračunu za leto 1964 je znašala skupna višina izdatkov za graditev novih naprav (za proizvodnjo, prenos in distribucijo energije) v petletju 1965-69 2.110 milijard lir. Pozneje so proračun še enkrat pregledali ter pri tem upoštevali dejstvo, da so se tned tem Časom stroškj občutno dvignili, ter pripravili nov načrt za razdobje 1966-70, ki predvideva sku. pen izdatek v višini 2.256 milijard lir; ta vsota pa se poveča na 2.821 milijard, ako se prvemu številu doda izdatek, predviden za leto 1971, in ki znaša 565 milijard lir.
V	poglavju o osebju, zaposlenem pri ENEL, pravi poročilo, da je delovalo v okviru ustanove 31. decembra 1965 80.400 delavcev in nameščencev. Njihovo število je bilo za 9.953 višje od števila, ki so ga zabeležili konec prejšnjega poslovnega leta: število delav stva je narastlo za 97 enot zaradi vstopa osebja, ki so ga državne železnice konec 1964 «posodile» ENEL, a jih je pozneje ustanova prevzela v svoje okrilje; za 1017 enot se je po večalo število osebja v zvezi s pristo-
pom pripadnikov nekaterih tvrdk tekom leta 1965; za 2.966 se je število osebja ustanove povečalo zaradi sprejema delavstva bivše Carbosarda; za nadaljnjih 3.453 enot: se je povečalo zaradi sprejetja delavcev, ki so pripadali poprej zakupnim tvrdkam in ki jih je ENEL prevzel na osnovi sindikalnega sporazuma z dne 18. decembra 1963; in končno za 2.420 enot se je delavstvo povečalo zaradi razlike med številom na novo zaposlenih ljudi in številom delavstva, ki je doseglo predpisano starost in stopilo v pokoj.
Dejanski napredek v številu delavstva znaša tako 2.420 enot ter ustreza povečanemu obsegu dela, ki je sledil razširitvi kroga uporabnikov ter aktiviranju novih naprav, raztegnitvi električnega omrežja na nova področja ter zmanjšanemu delovnemu tednu z 42 na 40 tedenskih ur za vse zaposlene delavce, in sicer od 1 januarja 1965 dalje.
Skupen izdatek, ki ga je zabeležila uprava ustanove za osebje v letu 1965, je dosegel 275.801 milijon lir, medtem ko je ta postavka v prejšnjem letu znašala 260.555 milijonov. Ako upoštevamo različne elemente, ki so med tem časom vplivali na kupno moč lire, tako da lahko oba podatka uspešno medsebojno primerjamo, potem je znašal lanski povišek v izdatkih za osebje 10,8 milijarde lir ali približno 4 odst.
Poročilo naglaša v poglavju o finansiranju lastnih dejavnosti, da je ENEL izplačala bivšim električnim družbam kot odškodnino, vštete tudi obresti za šestmesečje, ki se je zaključilo 1. januarja 1966, skupno vsoto 518 milijard lir. Poleg tega je ustanova izplačala družbam, katerim ni bilo mogoče — in to ne po krivdi ENEL — točno določiti višino odškodnine, razne predujme v skupni višini 30,8 milijarde lir; vsega skupaj je po vsem tem ENEL do 1. januarja 1966 izplačala upravičencem 548,8 milijarde lir
Da bi prišla do denarnih sredstev, s katerimi naj bi v smislu zakona o podržavljenju električne energije krila nastale stroške, ki so s iem povezani, je ustanova ENEL najela do 31. decembra 1965 devet posojil izven tržišča, v skupni vrednosti 721 milijard lir; od tega je najela dve posojili po 125 milijard lir pri italijanski vojski, da bi z nabranimi sredstvi lahko izplačala družbam in podjetjem odškodnino za dve šestmesečji, in sicer za šestmesečje, ki se je zaključilo 1. julija 1965, in za šestmesečje, ki se je zaključilo 1. januarja 1966. Razlika med izkupičkom in dejanskim stroškom, ki ga mora kriti ENEL iz lastnih sredstev in o katerem ni govora v besedilu zakona o podržavljenju električne energije, je znašala preko 54 milijard lir.
Za svoje lastne industrijske potrebe, ki jih je delno krila tudi z avto-tinansiranjem, je ENEL tekom leta 1965 najela na tržišču dve posojili, in sicer posojilo za 75 milijard, ki so ga podpisali že isti dan, ko je bilo razpi. sano, in drugo posojilo v višini 137,3 milijarde lir, razpisano v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Pri obeh posojilih znaša obrestna mera 6 odst. Na vseh trgih se je finančna operacija zaključila z velikim uspehom; v sami Italiji so že isti dan, ko je bilo posojilo razpisano, nabrali podpisov za 300 milijard lir, tako da je bilo treba ustrezne vrednotnice primerno porazdeliti med prosilce.
Poročilo v tel zvezi naglaša, da predstavlja najemanje posojil za kritje obsežnih finančnih potreb ustanove, precejšnje breme na skupen obseg notranjih rezerv ustanove in da bo to breme v prihodnje postopno naraščalo Zaradi tega je upravni, svet ustanove mnenja, da je treba ponovno opozoriti na zahtevo, ki je bila že
točno določena in poudarjena v poročilu k obračunu za preteklo poslovno leto 1964, da bi bilo namreč treba ustanovi ENEL dodeliti poseben sklad. Kakor znano, pravi nadalje poročilo, so današnje tarife za električni tok iste poenotene tarife, ki so bile postavljene leta 1959. Ce se upošteva dejstvo, da so med tem časom stroški za proizvodnjo in za distribucijo električne energije občutno narastli (samo pri plačah je narastek znašal 71,8 odst), so tarife v realni vrednosti v omenjenem razdobju dejansko občutno nazadovale.
V poročilu so posvetili posebno poglavje vprašanju elektrifikacije v kmetijstvu. V okviru tega poglavja se navaja, da je ENEL v letu 1964 uvedla posebno anketo, da bi ugotovila, koliko je še v Italiji zaselkov in posameznih hiš, ki še niso povezane z električnim omrežjem. Anketo so v preteklem letu uspešno zaključili, iz njenih izsledkov pa je razvidno, da živi v posameznih hišah, ki še niso povezane z električnim omrežjem, okoli 1,7 — 1,8 milijona italijanskih državljanov, ki prebivajo v približno
350.000	hišah, od tega 75% v južni Italiji in na otokih. Na podlagi ankete so strokovnjaki ENEL ocenili na
300.000	milijard lir predvideni strošek za povezavo posameznih hiš in zaselkov, do katerih še niso speljali električnih vodov na električno omrežje.
Glede na to, da se je v tem času prenehalo delovanje Blagajne za jug, ki je v preteklih desetih letih potrošila približno 71 milijard lir za raztegnitev elektrifikacije na kmetijska področja in glede na to, da je prispevek 38 milijard lir, ki jih predvideva v ta namen »Zeleni načrt« za razdobje 1966-70, nezadosten, meni u-pravni svet ustanove, da bi bilo treba čimprej ponovno aktivirati vladni načrt — o katerem je bilo govora v prejšnjem poročilu — ki predvideva, hkrati s posegi v okviru «Zelenega načrta« še vrsto vzporednih posegov za dokončno elektrifikacijo kmetijskih področij v prihodniih letih.
Kar se tiči najvažnejših postavk v obračunu navaja poročilo naslednje točke: 1. da so znašale investicije v poslovnem letu 1935 311 milijard lir, medtem ko so znašale v letu 1964 302 milijardi; 2. da so znašale amortizacije 120.300 milijonov lir, medtem ko so znašale prejšnje leto 106.800 milijonov; 3. da so znašala sredstva, ki so jih spravili v «sklad za socialno skrbstvo« v prid osebja 35.936 milijonov lir, s čimer se omenjeni sklad dvigne skupno na preko 213 milijard lir ter s tem v celoti krije obseg odpravnin, ki pripadajo osebju, zaposlenemu v podjetju konec decembra 1965; 4. da so povečali sklad za devalvacijo kreditov in sklad za riziko in razne izgube za nekaj čez 7 milijard lir; 5. da so za enoten davek v teku leta 1965 zabeležili postavko 56.752 milijonov lir, medtem ko je znašala ta postavka leta 1964 52.477 milijonov; 6. da je znašal izkupiček za prodano električno energijo leta 1965 714.936 milijonov lir, kar predstavlja povečanje za 7,06 odst. v primerjavi z letom 1064.
Cisti aktivni izid rednega poslovanja je znašal 96.215 milijonov lir. medtem ko je znašal prejšnje leto 92.523 milijonov.
Ko so bile izplačane odnosno spravljene obresti na odškodnine, je preostali čisti aktivni izid poslovanja zna. šal pribli no 160 milijonov lir in ta vsota je bila prenesena na novo poslovno dobo.
Poročilo upravnega sveta se takole zaključuje:
Dokument, ki smo ga pravkar opisali ter navedli njegove bistvene postavke, predstavlja tretji obračun u-stanove Prvi obračun, ki se je nana-
šal na poslovno leto 1963, ni obsegal celega leta, v tem razdobju pa je prešlo pod ustanovo ENEL 73 od 392 družb, kolikor jih je bilo takrat podržavljenih. Ta prva skupina integriranih podjetij je obsegala najvažnejše električne družbe v Italiji, katerih delnice so kotirale na borzi.
Za časa naslednjega obračuna, ki se je nanašal na poslovno leto 1964, je ENEL obsegala 221 podjetij; v poslovnem letu 1965, na katero se nanaša tretji obračun, pa se je delovanje u-stanove ENEL razprostiralo nad 607 od 959 družb, kolikor jih je bilo podržavljenih konec lanskega leta. Kakor je bilo poudarjeno v začetku poročila, je znašala skupna vrednost naprav in drugih prevzetih obratov 96 odst. vseh podržavljenih aktivnosti.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da se proces podržavljenja polagoma bliža svojemu koncu in da se bo praktično zaključil v tekočem letu.
Kakor je oilo ze poudarjeno, je v pretekli poslovni dobi ugodno napredovalo tudi izplačevanje odškodnine upravičencem v okviru zakonskega določila, po katerem je naš upravni svet pooblaščen, da rešuje to vprašanje. Od 1.700 milijard lir, na kolikor se nanaša skupna vrednost odškodnin na račun kapitala, je bilo 1.587 milijard, kakor je bilo že poudarjeno, že likvidiranih, pa tudi šestmesečni obroki odškodnine so bili redno izplačani prizadetim upravičencem. Zdaj o-stane odprto še vprašanje likvidacije, ki jo morajo izvesti državni tehnični uradi, in za katere upamo, da bodo v najkrajšem času rešene v korist upravičencem in v našo korist.
Do teh likvidacij bi lahko prišli na najlažji način in brez posebnih zamud, ako bi pravočasno izglasovali zakon, ki se zdaj nahaja pred parlamentom, in ki naj bi dovolil izplačevanje odškodnine malim podjetjem v enem samem znesku, katerega višino naj bi v določenih mejah lahko sporazumno določili ustanova ENEL in prizadeti upravičenci. Po ureditvi vprašanja postopnega prehajanja posameznih družb pod okrilje enotne ustanove pa ostane odprto vprašanje organiziranega usklajevanja obratov, kar predstavlja precejšnjo skrb za prizadete organe ustanove. Kljub temu, da so oili na tem področju že doseženi precejšnji rezultati, si upravni svet ne pri uriva težav, ki jih predstavlja integracija približno tisoč različnih podjetij v eno samo enotno organizacijo, in sicer toliko bolj, ker gre za podjetja, ki so se vodila po različnih upravnih in knjigovodstve-nin metodah in ki so si organizirala osebje — ki je danes v ENEL — po različnih kriterijih.
To je najtežja naloga, Ki nas še čaka in ki je težavna tudi zaradi naravnih povezav in težkoč, ki jih bc treba premostiti.
Zakaj si mi toliko prizadevamo, da bi zagotovili ustanovi prožno, gospodarno in sodobno organizacijo? Predvsem zato ker se zavedamo važnosti storitev, ki jih ustanova nUdi Širokemu občinstvu, ki se tako živo zajedajo v gospodarsko in socialno življenje države in za katere smatramo, da se morajo nuditi na najbolj uspešen način. Drugič zaradi tega, ker se stroški, ki se, kakor smo že poudarili, nenehoma večajo, lahko ohranijo v določenih mejah le s strogo urejeno organizacijo.
Z združitvijo številnih malih podjetij, ki so se poprej na splošno u-kvarjala le z distribucijo energije, se je k že obstoječim vprašanjem pridruži-nov problem, ki se izraža predvsem v naših finančnih potrebah, kakor smo že dovoli nazorno prikazali v prejšnjih poročilih.
Električne mreže, po katerih se prenaša električna energila. ki 1o ta ma
la podjetja dobavljajo uporabnikom, so povečini zastarela in slabo oskrbovane ter zato poslujejo razmeroma slabo. To je občutiti zlasti zaradi tega, ker se je v zadnjih letih povsem zrahljalo njihovo vzdrževanje, kajti posamezne podržavljene družbe se za te mreže po prestopu v ENEL niso več zanimale. Prenosu vseh teh naprav v okrilje ustanove se je zaradi tega iz razumljivih vzrokov pridružilo negodovanje prizadetega prebival, stva, ki zahteva rednejše poslovanje, kar pa zopet zahteva od ENEL, naj opravi vrsto del ali pa celo obnovi del omrežja. Mi se zavedamo, da so te zahteve širokega občinstva povsem upravičene ter se obvezuje, da bomo storili vse kar je v naših močeh, da se bodo omenjene težave v dobavljanju energije v najkrajšem času lahko odpravile.
V	poročilu k prejšnjemu obračunu smo v zvezi s koncesijami, za katere so zaprosile nekatere električne družbe, ki delujejo v okviru krajevnih ustanov, v smislu zakona o podržavljenju, objavili spisek tipičnih bremen, ki jih je s posebnim dekretom z dne 12. septembra 1964 odobrilo ministrstvo za industrijo ter omenili negativno stališče upravnega sveta glede prošenj, ki so jih v tem okviru naslovile na ustanovo Ente Siciliano di Elettricita, Ente Autonomo del Vol-tumo in Ente Sardo di Elettricita. Za prvi dve ustanovi — kakor je bilo že takrat objavljeno — je bil med tem časom že izdan ministrski dekret o podržavljenju.
Ente Autonomo del Volturno je že popolnoma prešel v našo organizacijo; Ente Siciliano di Elettricitk pa se je pritožil na državni svet in ta je pred kratkim določil — v nasprotju s stališčem, ki ga zagovarjamo mi — da imajo krajevne ustanove pravico izbire med koncesijo in integralnim prestopom k ENEL ter da to pravico omejuje samo predhodno dovoljenje ministrstva za industrijo in trgovino. Stališče ministrstva je merodajno tako v primeru, ko je negativno. ker v tem primeru ni mogoče priti do koncesije, ker bi zanjo manjkala vsakršna pravna podlaga, pa tudi kadar je pozitivno, to pa zaradi tega, ker ne more ENEL s svojim mnenjem preglasiti ministrovega.
V	bistvu predstavlja po mnenju državnega sveta koncesija krajevnim u-stanovam, ako je ministrstvo izdalo ustrezno dovoljenje, za našo ustanovo točno določeno obveznost, to se pravi, da nima ENEL nobene pravice izbire niti kar se tiče izdaje potrebnega akta niti kar se tiče njegove vsebine.
Omenjeni sklep pa nima še dokončne veljave, ker smo se mi pritožili proti njemu združenim sekcijam kasa. cijskega sodišča, ki bo zdaj izreklo zadnjo besedo o tem vprašanju.
Ne glede na stališče, ki ga bo v tej zvezi zavzelo najvišje sodišče, iz-ra a upravni svet upanje, da se bo vprašanje mestnih, in sorodnih podjetij, ki se ukvarjajo z distribucijo električne energije rešilo z vso pravičnostjo, upoštevajoč le splošni interes prebivalstva, kakor se je zgodilo na primer v Veliki Britaniji, ko so se leta 1946 odločili za podržavljenje električne energije.
V	prejšnjem poročilu (stran 151), ko je bilo govora o pravilih, ki jih uvajajo členi št. 10 in naslednji dekreta predsednika republike št. 342 z dne 18. marca 1965, smo dali posebno obeležje — kar se tiče lastne proizvodnje — odstavku člena št 21, ki se glasi takole:
»Koncesije se lahko dodeljujejo le za upravljanje tistih obratov, ki u-streza.io novim zahtevam odnosno produktivnim potrebam in ki so v skladu s predvidevanji o nadaljnjem raz-
voju državne ustanove za električno energijo ter z njenimi programi«. Temu smo dodali, da bi bilo v režimu podržavljene električne energije nerazumljivo in neumestno dopuščati raznim ustanovam in družbam, da na nediskriminiran način zahtevajo in prejemajo dovoljenja za odpiranje novih obratov neodvisno od programov, ki jih je pripravila ENEL in ki jih je odobril ministrski svet.
Upravni svet zaradi tega pričakuje, ; da bodo vsi tankovestno izpolnjevali zakonska določila.
Kakor znano predvideva člen št. 4 zakona št. 1643 z dne 6. decembra 1962, s katerim je bila ustanovljena ENEL, da ne bodo prešle pod njeno okrilje družbe, ki proizvajajo električno energijo za svoje lastne potre-be, ali za potrebe družb, ki delujejo organizirane z njimi v konzorcijih in podobnih združenjih na dan 31. decembra 1961, in sicer pod pogojem, da bi njihova lastna potreba po energiji presegala 70 odst. povprečne proizvodnje energije v triletnem razdobju 1959-1961. Take družbe pa bi prešle pod ustanovo ENEL, ako bi njihove lastne potrebe po električni energiji v treh zaporednih letih ne presegale 70 odst. proizvedene energije.
Zdaj bi Pilo torej treba poskrbeti za prestop k ENEL vseh podjetij, ki se nahajajo v omenjenem položaju.
Toda s posebnim zakonskim osnutkom, ki so ga pred časom predložili vladi parlamentarni krogi, naj bi se razdobje treh let, o katerem je bilo pravkar govora, primerno podaljšali, ker ni v določenih primerih zaradi neugodne gospodarske konjunkture notranja potreba po električni energiji dosegla predvidene ravni 70 odst.
Toda tudi če se strinjamo s tem, da je treba iskati razloge za takšen položaj v neugodni konjunkturi, ne moremo po eni strani mimo dejstva, da se od ustanove zahteva vestno izpolnjevanje težkih obveznosti, ki jih nalaga zakon o podržavljenju, in to kljub temu, da je neugodna konjunktura občutno zavrla tudi razvoj naših dohodkov, ter po drugi strani, da se včasih z drugimi določbami skuša obiti omenjeni zakon, kakor se to dogaja v našem primeru. Upravni svet si ne more kaj, da ne bi v tej zvezi priklical pozornosti javnih oblasti na te pobude, ki skušajo posredno ali neposredno škodovati delovanju ustanove ali preusmeriti nanjo nova bremena, kar utegne imeti škodljive posledice velikega obsega.
Naša stalna skrb, da bi zagotavljali vsak trenutek ravnovesje gospodarskega računa, nas je privedla do tega, da smo proti lastni volji leta 1965 — kakor že omenjeno — prišli v konflikt s sindikalnimi organizacijami, ki zastopajo interese naših de-, lavcev, in sicer v trenutku, ko je šlo za pogajanja za obnovo delovne pogodbe, katere veljavnost je zapadla konec leta 1964.
Mi nikakor ne želimo ustvariti zaprek, ko je možen sporazum, ali pa se iz' gole" objestnosti protiviti pravičnim zahtevam našega osebja. Mislimo, da smo dali širok dokaz za to, ko so se vodila podobna pogajanja v letu 1963.
Po podpisu sporazuma, s katerim so se zaključila dolgotrajna pogajanja, želi upravni svet s tega mesta izreči osebju srčno priznanje in zaupanje ter hkrati izraziti željo, naj bi se nesporazumi takih razsežnosti iri za tako dolge časovne presledke v prihodnje več ne ponavljali.
Vsem tistim, ki so z najvišjih kakor tudi z najnižjih položajev v teh treh letih zagotavljali svoj delovni prispevek k obsežnemu podvigu, ki smo ga orisali v tem in v prejšnjih poročilih, se upravni svet ustanove prisrčno zahvaljuje.
O It It A (J D Al NA »AN Sl. II E C D II II R A I »tt 5
P R K .11 O Ž K1JISKO NTA N .1 K	«0»HOI>ARSKI OBRAČUN
AKTIVA			PASIVA	
Zemljišča	lir	3,099.131.366		Sklad za amortizacije:	
Stavbe 	 »	51.138.280.409		stavbe 	lir	9.018.392.165
Električne naprave v obratovanju:			električne naprave v obratovanju .	»	1.428.335.797.793
naprave za proizvodnjo energije . .	»	1.992.827.776,413		druge naprave in stroji	»	8.514.635.239
prenosni vodi	»	256.920.577.524		pohištvo, tehnično - upravni pripo-	
transformatorske postaje	»	219.816.974.696		močki in naprave		»	12.856.514.309
distribucijske mreže	»	1.081.860.702.451		višja vrednost premoženja v odnosu	
Električne naprave v izgradnji . . . .	»	320.208.772.678		s podržavljenimi podjetji ...»	14.100.000.000
Druge naprave in stroji	»	23.878.416.721			'
Pohištvo, tehnično-upravni pripomočki			Skupaj lir	1.472.825.339.506
in naprave	»	34.801.425.765			
Skupaj lir	3.984.552.058.023		Sklad za devalvacijo kreditov . . . .	»	9.244.100.566
			Sklad za riziko in zgube	»	3.000.105.000
Višja vrednost premoženja v odnosu s			Sklad za doklade in skrbstvo osebja .	»	213.058.785.388
podržavljenimi podjetji	»	451.817.680.737		Dolgovi z realnim jamstvom	»	396.823.227.270
Stroški in izgube, ki jih je treba amor-			Druga posojila	»	77.081.464.666
tizirati:			Obveznice		»	947.825.954.029
razlika pri posojilih, najetih za iz-			Predujmi in kavcije uporabnikov . .,.	»	68.863.661.149
plačevanje odškodnin	»	50.285.875.000		Banke 		»	4.003.781.102
drugi stroški in izgube	»	27.989.364.926		Pasivne vrednotnice	»	87.437.210
Obratna sredstva:			Dobavitelji	»	85.147.730.394
vskladiščeni materiali in naprave .	»	91.381.111.644		Dolgovi za odbitke in socialne dajatve »	14.029.973.084
goriva in druge zaloge	»	16.717.123.266		Dolgovi za davke in davčne pristojbine »	170.212.132.354
Blagajna in vrednotnice	»	722.473.288		Dolgovi do obračunskih in podobnih	
Vrednostni papirji:			skladov	»	41.058.922
obveznice		 »	3.270.017.620		Drugi dolgovi ...........	»	179.131.421.829
drugi v- -'lostni papirji	»	5.727.594.474		Razni prehodni računi pasive . . . .	»	14.240.127.662
Delnice in s^ ideležbe pri glavnicah . .	»	4.241.466.506		Dolgovi za dozorele pasivnosti . . . .	»	31.835.857.Ouh
	59.179.817.902		Dolgovi za odškodnine 	»	1.353.850.545.541
Aktivne vrednotnice	*	703.398.977			
Terjatve do uporabnikov:			Skupaj lir	5.041.102.703.281
terjatve za potrošeno energijo ...»	118.424.704.569			
druge postavke	»	71.549.210.219			
Terjatve do obračunskih in podobnih			Bivše električne družbe, katerim je tre-	
			ba izplačati odškodnino:	
Predujmi dobaviteljem	»	31 .2d9.619.00 i		začasni čisti premoženjski račun . .	»	20.138.182.227
Druge terjatve		 . .	»	51.727.415.212		Prenos na novo poslovanje	»	160.673.145
Razni prehodni računi aktive	»	84.180.529.3^ J			
Terjatve za dozorele aktivnosti . . . .	»	5.007.356.75.1		Skupaj lir	5.061.401.558.653
Skupaj Ur	5.061.401.558.653			
PREHODNE POSTAVKE			PREHODNE POSTAVKE	
	7.195.913.525		Kavcije		lir	7.195.913.525
	54.188.099.550		.lamstva 	*	54.188.099.550
Druge prehodne postavke	»	52.011.228.420		Druge prehodne postavke	»	52.011.228.420
Skupaj lir	113.395.241.495		Skupaj Ur	113.395.241.495
AKTIVA
Fakturirana energija drugih električnih podjetij	kVVll 4.903.280
-----------... lir
(000)
Začetne poslovne zaloge:
vskladisčeni materiali in stroji . .	»
goriva in druge zaloge.................»
Amortizacije v poslovnem letu:
na zgradbah............. .... »
na električ. napravah v obratovanju » na drugih napravah in strojih . .	»
na pohištvu, tehnično-upravnih pripomočkih in napravah...................»
na višji vrednosti premoženja v odnosu s podržavljenimi podjetji	.	»
Poslovne devalvacije:
stroški in izgube, ki jih je treba
amortizirati ................... .	»
Sredstva namenjena v posamezne sklade: v sklad za devalvacijo terjatev . .	»
v sklad za riziko in zgube	...»
v sklad za izplačevanje doklad in za socialno skrbstvo osebja .	. .	»
Odpis aktivnosti, ki se pravkar amortizirajo:
tehnične nepremičnine prodane, uničene ali prenesene za popovno uporabo med obratne zaloge . .	»
Stroški za osebje:
plače, mezde in drugi prejemki
osebja ............................ »
zakonite socialne dajatve...........»
fakultativne socialne dajatve v prid
osebju ........................... »
odškodnina za odpravnine in podobni izdatki poslovanja.......... »
Stroški za notarske, pravne in profesionalne usluge...........................»
Nakup goriv in drugih zalog .....	»
Nakup strojev in naprav.................»
Stroški za razna dela, popravila in
vzdrževanje naprav.....................»
Obresti, popusti in finančna bremena .	»
Izgube na terjatvah in vrednotnicah . .	»
Druge pasivne postavke..................»
Prispevek hribovskim občinam, razni
davki in pristojbine...................»
Davčne dajatve..........................»
Stroški za propagando, oglaševanje, tisk Prispevek za znanstvena raziskovanja .	»
Drugi splošni izdatki za poslovanje . .	»
Skupaj lir
Pasivne obresti na odškodnine v smislu
zakona o podržavljenju................»
Vsota pasivnih komponent poslovnega
dohodka .............................. »
Prenos na novo..........................»
Skupaj lir
21.623.106.799
79.973.343.553
16.192.551.934
945.000.	000 102.270.000.000
960.000.	000
2.025.000.	000 14.100.000.000
5.985.658.724
6.000.	000.000 1.000.000.000
35.936.698.717
6.395.998.079
178.073.621.841
58.105.316.046
3.686.189.795
12.775.420.095
2.359.405.981
52.125.031.299
172.716.255.808
179.390.237.053
79.163.782.007
816.077.187
93.830.429
12.441.139.612
64.361.101.980
400.492.033
752.767.336
15.473.981.753
1.126.141.008.061
79.440.000.000
1.205.581.008.061
160.673.145
1.205.741.681.206
PASIVA
Električna energija, fakturirana drugim podjetjem	kWh 2.981.549
---------------  ...	lir
(000)
Energija fakturirana uporabnikom:
za	javno	razsvetljavo	kWh	916.880	»
za	zaseb.	razsvetljavo	kVVh	4.184.865	»
za gospodinjske stroje in druge potrebe kWh 7.071.269	»
za industrijske naprave in namakanje do 30 kW . . . . kWh 5.486.280	»
za industrij, naprave
od 30	do 300 kW	kWh	7.290.903	»
za industrij, naprave preko 500 kW . . kWh 20,944.378	»
Skupna energija fakturirana uporab.nik kWh 45,894.575	»
(000)
Skupaj lir
Prispevki za priključitev na omrežje, dohodki od nadzorovanja in premeščanja števcev ......................... »
Dohodki od potrošniških naprav in od prodaje števcev in materialov ...» Povračilo za okvare in podobno . .	»
Prispevki iz obračunskega in podobnih
skladov...................................
Aktivne obresti in popusti ter podobne
finančne aktivnosti....................»
Dohodki od najemnin in drugih aktivnih premoženjskih postavk ...	. .	»
Drugi redni dohodki od poslovanja . .	»
Izredni poslovni dohodki................»
Dohodek od prodaje nepremičnin, naprav in strojev...........................»
Odpis postavk, ki se nanašajo na amortizacijo prodanih, uničenih in v ponovno uporabo prenesenih premoženjskih postavk.............................»
Spravljena sredstva v poslovnem letu: iz sklada za devalvacijo terjatev . .	»
iz sklada za riziko in razne zgube .	»
iz sklada za odškodnine in socialno
skrbstvo osebja ................... »
Stroški za razna dela, popravila in vzdrževanje naprav, kapitalizirani: na račun zemljišč in stavb . . . .	»
na račun naprav v obratovanju . .	»
na račun naprav v gradnji . ... » na račun drugih naprav in strojev .	»
na račun pohištva, tehnično-upravnih naprav in strojev ...... »
Zaloge ob koncu poslovnega leta:
blago in naprave v skladiščih ...»
goriva in druge zaloge...............»
Vsota aktivnih komponent poslovnega dohodka ....................................
Skupaj Ur
IZID REDNEGA POSLOVANJA
Pasivne obresti v breme poslovanja v smislu zakona o podržavljenju Pasivne obresti na deleže glavnic, izplačanih kot odškodnino . . . . , Amortizacijski deleži na razliko med najetimi posojili in izplačano
odškodnino......................................................
Prenos na novo poslovno leto........................................
Cisti aktivni izid rednega poslovanja...............................
lir 79.440.000.000 »	15.424.000.000
»	1.191.000.000
»»	160.673,145
lir 96.215.673.145
26.358.340.934
15.447.088.787
137.596.059.762
128.874.103.676
131.345.084.279
104.878.783.124
170.436.924.367
714.936.384.929
25.514.485.251
5.077.703.789
1.219.791.094
626.156
2.581.483.414
603.545.736
7.130.049.288
11.205.762.431
574.158.249
5.037.323.337
12.775.420.095
1.552.284.608
153.516.955.061
147.167.094.127
1.733.150.610
7.017.228.121
91.381.111.644
16.717.123.266
1.205.741.681.206
1.205.741.681.206